LETO XIV., ŠTEV. 143
SLOVENSKI
Izdaja ćasuptsno-založMiško podjetje SZDL	tisk« — Direktor;
Rndi Janhub« — Odgovorni urednik: Sergej Vošnjak — Tiska tiskarna >Slovenskega poročevalca« - Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica 5, telefon 23-522 do 23-526 — Uprava: Ljubljana, Čopov» al. 50-111., telefon 22-575 in 22-621 — Oglasni oddelek: Ljubljana. Kardeljeva ulica 6, telefon 21-896, /a ljubljanske naročnike 20 *63. za zunanje 21-832 - Poštni predal 29 — Tekoči račun Narodne banke 601-»T«-163 — Mesečna naročnina 200 din
Cena 10 din
Komisiji Socialistične internacionale vpremislek
Tako torej. V Italiji se niso še spametovali, tudi po volitvah ne, in odklanjajo jugoslovanski predlog za rešitev tržaškega vprašanja na podlagi takega kondominija, o katerem je jasno govoril tovariš Tito 14. t. m. v Pazinu in ga tudi raztolmačil. V Italiji hočejo vse Tržaško ozemlje, se pravi cono A in cono B zase. Kdor čita pazljivo italijanske liste, bo videl, da je to minimum kar hočejo, kajti poleg ozemlja STO hočejo zase še vso Istro in vso Dalmacijo, da bi tako napravili iz Jadranskega morja italijansko jezero. Mnenja sem, da bi morala imeti anketna komisija Socialistične internacionale, ki je te dni v Trstu, pred očmi imperialistični značaj italijanskih zahtev po Trstu in po vsej vzhodni jadranski obali, ki si bo ustvar-
jata mnenje glede načina, po katerem naj bi se rešilo vprašanje Trsta.
imperialistični značaj italijanskih zahtev po Trstu je nadvse očiten. Socialistu ne bo treba mnogo dokazovati, da ustreza ta trditev resnici. Saj je jasno ko beli dan, zlasti za socialista, da spada vsako mesto svojemu zaledju in da trgati mesto od njegovega zaledja iz narodnostnih ali etničnih načel pomeni pretiravati narodnostno načelo.
Trgati mesto od zaledja, onemogočiti zaledju dohod k morju, a mestu dohod na deželo, je zločin nad prebivalstvom zaledja in mesta. Tak zločin ni mogoče opravičiti z nobenimi načeli, tudi z narodnostnim načelom ne in je upanje, da se bodo našla na svetu sile, ki bodo preprečile, da bi se izvršil s Trstom enak zločin, kakršnega so izvršili s tem, da so odtrgali Gorico od njenega zaledja.
Razumem prav dobro, da je gori navedeno staiišče o tem, da mora mesto ostati združeno s svojim zaledjem, lažje zagovarjati nam, kakor pa italijanskim socialistom in sicer predvsem zaradi tega, ker je pra. vica na naši strani, pa tudi zato, ker je tržaško zaledje v naših rokah, ker je pač naše. Toda socialisti in komunisti se pri reševanju takih vprašanj ne smejo spraševati kaj je lažje in kaj je težje, marveč kaj je prav in kaj ni prav. Primer: Po drugi svetovni vojni so izročili Trst in vso Julijsko Krajino Italiji v nasprotju z narodno, stmm načelom, kajti ogromna večina prebivalstva Julijske kraiine, ki je prišla pod Italijo, Je bba slovenske in hrvatske narodnostni. Pri razpravah v Komunistični partiji Italije o vprašanju, kaj bi naredili slovenski in hrvatski komunisti v Ju'ijski krajini v primeru, če ti v 'ta'iji zmagala socialistična revo'u-ija, se slovenski komunisti niso niti trenutek obotavljali povedati v razpravah in javno, da bodo v takem primeru branili socialistično revolucijo v Italiji, delali na to, da bi Julijska krajina ostala v socialist *rri Itaiiii in da se bodo borih nrcti komurkoli, ki bi hotel čeprav pod pretvezo in v imenu narodnostnega načela na_ stonati proti socialistični revo-
luciji v Italiji. Slovenski komunisti se niso bali te ideje javno propagirati navzlic dejstvu, da so bili Slovenci in Hrvatje v Italiji narodno zatirani in da so imeli proti sebi vse jugoslovanske nacionaliste. Se pravi, da so dali slovenski komunisti v Julijski krajini primer, kako in iz kakšnega stališča morajo reševati socialistične in komunistične stranke nacionalna vprašanja, dali so primer doslednosti do socialistične revolucije. Italijanski komunisti se sicer niso nikdar jasno izrazili, kakšno stališče bi zavzeli glede Julijske krajine v primeru, da bi zmagala socialistična revolucija v Jugoslaviji prej nego v Italiji. Vendar, ko se je to zgodilo, ko je 1945 zmagala v Jugoslaviji socialistična revolucija, se komunisti Italije niso upali
zahtevati priključitev Trsta Jugoslaviji, kar je zahtevalo vse tržaško delovno ljudstvo, marveč so očitali tržaškemu delavstvu egoizem, češ da hoče raje v miru živeti v Jugoslaviji, kjer je revolucija že zmagala, namesto da bi silili v Italijo, kjer bi pomagali italijanskim komunistom v boju proti reakciji in za zmago socialistične revolucije. Čudna logika, kajti če naj bi sledili dosiedno tej logiki, tedaj se ne bi mogel nikdar noben narod osvoboditi, kajti čim bi bil osvobojen bi moral drugam, pomagati osvobajati. Resnica pa je, da zato, da bi se mogli drugi narodi čimprej osvoboditi, se morajo za to predvsem sami boriti, a komunistične partije morajo utrjevati ljudsko oblast v deželah zmagovite socialistične revolucije. Stališče italijanskih komunistov 1. 1945, ko so jugoslovanske čete osvobodile Trst in je ogromna večina tržaškega delovnega ljudstva zahtevala priključitev Trsta Jugoslaviji. ie bilo skoz in skoz nacionalistično in tako je ostalo do danes. Prav tako nacionalistično je bilo stališče socialistov v Trstu in v Italiji. Eni in druei so izhajali izključno iz narodnostnega načela, ki ga je mogoče v Trstu realizirati samo, če se izvrši zločin proti tamo«. niemu prebivalstvu in proti niewovim 7iv'j°nisVim intere.
som.
Navsezadnje, če se že hoče reševati tržaško vprašanje na osnovi narodnostnega načela, če se smatra, da je ta princip za vse primere opravičljiv in se hoče zato odtrgati Trst njegovemu zaledju, tedaj, če logično sledimo temu načelu, imamo tudi pravico trgati posamezne dele mestu, namreč tiste dele, ki se v njih govori slovenski. Vsa okolica Trsta je slovenska, Trst je dobesedno mal otok v slovenskem morju in če damo Italiji pravico, da sme zahtevati Trst zase, zato ker večina tamošnjega prebivalstva govori italijanski jezik, tedaj smemo zahtevati tudi, da naj se vsa tržaška okolica, ki govori slovenski jezik, priključi Jugoslaviji.
Imam pravico upati, da noben pameten človek, najmanj pa pameten socialist, ne bo zahteval take realizacije narodnostnega načela. Taka zahteva ali realizacija take zahteve bi se zdela vsa-
kemu pametnemu človeku absurdna. Toda zahteva, naj se Trst odtrga zaledju ni nič manj absurdna, tudi tedaj ne, če to zahtevajo ministrski predsedniki. Komisiji socialistične internacionale bi priporočali, naj ne gleda v Trstu samo na to, kakšen jezik se tam govori, marveč naj skuša razumeti, kar so svoj čas razumeli umni italijanski politični voditelji v dobi, ko Italija še ni bila dokončala svoje industrializacije in kar so svoj čas dobro razumeli tržaški socialisti, da je namreč Trst nujno tesno povezan s svojim zaledjem, da zahtevati priključitev Trsta Italiji pomeni, pretiravati nacionalno načelo in da je trgati mesto zaledju zločin, ki si ga ne bi smel nihče dovoliti v imenu nobenega načela in da morajo take zločine prebivalci prizadetih mest in zaledij navadno drago plačati.
Navzlic vsemu temu Jugoslavija ne zahteva priključitve Trsta sebi, marveč upošteva predvsem sedanje želje večine tržaškega prebivalstva in predlaga, naj se reši tržaško vprašanje tako, da se ustanovi Svobodno tržaško ozemlje, v katerem bi imelo domače prebivalstvo oblast v svojih rokah in bi Italija in Jugoslavija s pomočjo svojih, vsaka tri leta menjajočih se guvernerjev imeli nalogo le nadzorovati spoštovanje zakonov in pomagati lokalnim oblastem.
Komaj je treba rraviti in dopovedovati, da je taka rešitev vsaj zaenkrat najprimernejša in najboljša. Prvič zato, ker taka rešitev upošteva želje ogromne večine tržaškega prebivalstva; drugič pa zato, ker bi tako ostal Trst kot mala samostojna politična enota, gospodarsko zadosti povezan s svojim zaledjem.
Predlog Jugoslavije glede rešitve tržaškega vprašanja na osnovi obveznosti Italije in Jugoslavije do samostojnega ozemlja, ni le v danih razmerah politično neoporečen, marveč je tudi humanitarno na mestu, ker upošteva i želje tržaškega prebivalstva i gospodarske potrebe prebivalstva v zaledju. Pameten človek se mora le čuditi, da v Italiji ta predlog odklanjajo; ker pa ga odklanjajo, tedaj ga prav gotovo ne odklanjajo zato, ker bi hoteli varovati narodnostne interese italijanskega prebivalstva na ozemlju STO, ki bi bili v okviru temeljnih zakonov ozemlja več ko zavarovani — marveč ga odklanjajo zaradi imperialističnih stremljenj tudi sedanje Italije po Balkanu. Italijanskim socialistom ne bi smelo biti težko to razumeti, da jadranski iredentizem, ki je povzročil italijanskemu ljudstvu že toliko gorja, nujno sili v vojno z vsem svetom, kakor pač vsako iredentistično gibanje, in da se zaradi tega ne bi smeli z njim pajdašiti, ne bi smeli z njim tekmovati, marveč bi mu morali napovedati najodločnejši boj. To, se mi zdi, bi morala biti poglavitna naloga tržaških in vseh italijanskih socialistov. Jadranski iredentizem nima na sebi nič naprednega. To je reakcionarno vojnohujskaško gibanje. Italijansko socialistično gibanje, ki bo napovedalo odločen boj iredentizmu — a to pomeni, da bi moralo odkloniti tudi njegovo zahtevo po vzhodni jadranski obali — tako gibanje bo naredilp največjo uslugo italijanskemu delovnemu ljudstvu in italijanskemu narodu sploh. S tem bi tako italijansko socialistično gibanje postavilo temelje za zbližanje, za sodelovanje, za prijateljske odnose, za odnose vzajemne solidarnosti in bratstva med narodom Italije in narodi Jugoslavia. Italijanski socialisti se morajo zavedati, da brez tega ni poti v socializem. Ustvarjanje pogojev za bratstvo med narodi, ustvarjanje bratstva med narodi, je kategorični imperativ za vsako zares socialistično stranko, za vsako zares socialistično gibanje. Kdor tega ne dela, kdor se temu ne posveti in trdi, da je socialist, laže sebi in drugim. A delati za bratstvo med narodi pomeni delati za rešitev tržaškega vprašanja v smislu in na podlagi jugoslovanskega predloga, pomeni delati za uresničenje enakopravnosti med Slovenci in Italijani v Trstu in povsod za uresničenje bratstva med njimi in pa za to da bi preprečili zločin proti prebivalstvu mesta in zaledja.
IVAN REGENT
Požig prostorov KP v Duisburgu
Duisburg, 19. junija (AFP): Meznamec je zažgal prostore komun Lstilčne partije Zahodlne Nemčije v Duisburgu v britanski coni Nemčije. Gasilcem je uspelo preprečiti razširitev požara, vendar je ogenj uničil
Egiptovski odpravnik poslov pri Koči Popoviču
Beograd, 19. junija. Odpravnik poslov egiptovskega poslaništva v Beogradu g. Ibrahim Mahmoud je obiskal danes državnega sekretarja za inozemske zadeve Kočo Popoviča, katerega je obvestil o razglasitvi Egipta za republiko.
General Armstrong odpotoval iz Jugoslavije
Beograd, 19. junija. Načelnik sanitete letalstva ZDA generalmajor Harry G. Armstrong, ki se je mudil s polkovnikom Guldom tri dni v Jugoslaviji, je odpotoval dopoldne v Neapelj. Med svojim obiskom si je ogledal vojno-medicinsko akademijo, vojno-medicinski inštitut, komande letalstva in sanitetno službo na letališču.
Jugoslovansko-avstrijska konferenca o vodnem gospodarstvu na Dravi
Kakor se je zvedelo, bo av-strijsko-jugoslovanska konferenca o vodnem režimu na Dravi
8.	in 9. julija v Opatiji. Na tej konferenci bodo razpravljali o čim bolj pravilni ureditvi vodnega režima na Dravi in o energetskih vprašanjih, ki se tičejo obeh držav.
Ujetmiško taborišče za severnokorejske ujetoike. odkoder je s Sing Man Rijevo pomočjo zbežala večina ujetnikov
SIND MAN II IZZIVA VELIKO
Tokio, 19. junija (AFP). Po sporočilu Združenega poveljstva je v osmih južno kore jskih taboriščih ostafo še 18.230 severnokorejskih ujlstnikov, ki nočejo biti repatri-irani. Do včeraj zjutraj je bilo izpuščenih ali pa je pobegnilo okoli 27.000 ujetnikov, od tega včeraj nad 25.000, danes pa okoli 2000. Po želji kitajsko-severnokorejskega poveljstva je bil danes sestanek oficirjev za zvezo, ki pa je trajal samo 3 minute. Predstavniki kitajsko-severnokorejskega poveljstva so zahtevali, naj bo jutri dopoldne plenarni sestanek delegacije za premirje, kar so predstavniki Združenega poveljstva sprejeli. Po zahtevi kitajsko-severnokorejskega poveljstva pa je bil davi odložen že napovedani sestanek prevajalcev, ki naj bi izdelali angleški, kitajski in korejski tekst sporazuma o premirju, ki je bil sklenjen neposredno pred nastopom Sing Man Rija.
NEVARNOST
Washington, 10. junija (UP). Funkcionarji ameriške vlade izjavljajo, da je konec korejske vojne odložen zaradi nastopa Sing Man Rija, a da je še vedno upanje, da bo kmalu sklenjeno premirje. Washingtonski krogi bi radi prepričali kitaj-sko-severnokorejsko poveljstvo, da je storjeno vse, da bi se vrnili ujetniki, iki jih je Sing Man Ri izpustil, prav tako pa si tudi prizadevajo, da bi vplivali na Sing Man Rija, naj ničesar ne stori, kar bi oviralo in ogrožalo sklenitev premirja.
Ameriški uradni krogi izjavljajo, da vlada ZDA ne najde nobenega opravičila za Sing Man Rijev odpor proti premirju. Pri tem naglašajo, da Sing Man Ri ni imel nobene oblasti nad Severno Korejo, da ne mo-
Mariborčani in tujci, ki že dve leti vstopajo in izstopajo v kolodvorskem provizoriju, z zadovoljstvom ugotavljajo, da je nova zgradba bodočega kolodvora letos naglo zrasla iz temeljev in da iz dneva v dan dobiva določnejše oblike impozantnega poslopja. Kaže, da bo Maribor končno le dobil objekt, katerega kot obmejno mesto in naše najmočnejše industrijsko središče nujno potrebuje.
Predvojni kolodvor je bil pri bombardiranju porušen in bi tudi sicer ne ustrezal več naraslemu potniškemu prometu. Z gradnjo novega postajnega poslopja so
re pričakovati zedinjenja Koreje z vojnimi sredstvi in da so oborožene sile Združenega poveljstva v začetku vojne odbile kitajsko-severnokorejske sile z majhnega mostišča okrog Fusa-na in tako rešile Južno Korejo.
V Kongresu so že zahtevali, naj Združeno poveljstvo in ameriško ministrstvo za obrambo pojasnita, zakaj je bilo 25.000 ujetnikov, ki so se izjavili proti repatriaciji, postavljeno pod nadzorstvo južnokorej-skih oblasti.
Reagiranje v Londonu
London, 19. junija (Tanjug). Ravnanje južnokorejske vlade je naletelo v britanskih uradnih krogih na najostrejšo obsodba
valr.ica in drugi prostori pa so zrasli do strehe letos. Zdaj gradijo na južnem delu poslopja, kjer bodo čakalnice, restavracije in kotlarna za centralno kurjavo. Obenem kopljejo podhod, ki vodi na peron. Visoko nad zidove teh prostorov je zrasel za kelodvor značilen 27 metrov visok stolp, ki bo opremljen z urami in je predvsem arhitektonsko pomemben za ravnotežje gmot, saj bodo po novem urbanističnem načrtu zrasli v bliižim postaje visoki
' '	■	. QS§
in izzvalo ogorčenje v javnosti.
V	Londonu so mnenja, da je s tem Sing Mam Rijevim dejanjem poteptan sporazum, po katerem bi morali ujetniki, ki so zavrnili repatriacijo, priti pod nadzorstvo nevtralce komisije.
V	Londonu je še pred 10 dnevi prevladovalo mnenje, da je korejska vojna tik pred koncem, kar je v Veliki Britaniji izzvalo veliko veselje in upanje, da je po prekinitvi vojne na Koreji mogoče pričakovati novo obdobje pomirjenja v vseh delih sveta.
Britanski tisk je poln ostrih napadov na Sing Man Rija. Njegovo ravnanje imenujejo »zaroto«, »izdajalsko dejanje«, »sabotažo miru«, »izzivanje Združenih narodov«. Tako opozarja liberalni Manchester Guardian«, da so bile že prej znane grožnje Sing Man Rija in poudarja, da je vsekakor presenečenje, kako mu je kljub vsemu uspelo preslepiti Združene narode. Konservativni »Daily Mall« piše, da bi »izdajalstvo Sing Man Rija lahko imelo svoje posledice tudi daleč izven Koreje«. K temu pa dodaja: »Mar misli Sing Man Ri, da so
niški tiri ostanejo v isti višini. Ves dohod v poslopje je okrašen s stebrišči z nadstreškom, pred vhodom in izhodom pa bo zavarovana ploščad za pešce. Skladno z urbanističnim načrtom mesta bo urejen tudi trg pred kolodvorom, ki bo povezoval Partizansko cesto z Zrinjskim trgom. Načrte za novi kolodvor, ki bo največji in najlepši objekt te vrste v Sloveniji, je izdelal ing. arch. M. Černigoj, gradi pa mariborski »Konstruktor« pod vodstvom ing. Cimermana.
Ce gradnje ne bodo motile l^akšne nepredvidene ovire s strani investitorja, računajo, da bo prihodnje leto novi kolodvor izročen svojemu namenu, saj je dve tretjini gradbenih del doslej že opravljenih.	jp
se Združeni narodi borili zanj in za njegov režim? Mi, ne dolgujemo ničesar Sing Man Riju, dolžnik je samo on!« »Times« je mnenja, da obstaja očitna nevarnost, da bo prišlo do prekinitve razgovorov in dodaja, da Združeni narodi v nobenem primeru ne smejo razširiti spora
—	kakor to želi Sing Man Ri
—	niti ne smejo izvajati represalij proti narodu, katerega svobodo so prišli branit.
pri Organizaciji združenih narodov
New York, 19. jun. (Tanjug) Generalni tajnik Združenih narodov Dag Hammerskjöld je obsodil Sing Man Rijevo ravnanje kot zadevo, ki je neposredno uperjena proti OZN, proti miru in proti sklenitvi premirja, obenem s tem pa tudi zoper interese korejskega naroda- Dag Hammerskjöld je opozoril, da se bodo morali združeni narodi ukvarjati z vprašanjem Sing Man Rija.
V krogih Združenih narodov prevladuje mnenje, da predstavlja Sing Man Ri izvor novih groženj za svetovni mir. Med delegacijami razpravljajo, kaj bi bilo treba ukreniti, da bi se to nevarnost preprečilo. Večina delegacij je mnenja, da je treba počakati na zasedanje Generalne skupščine in paziti na to, kaj bo ukrenilo Združeno poveljstvo in ameriška vlada. Mnogi so mnenja, da bo (Nadaljevanje na 3. strani)
Delegacija Jugoslovanske vojne mornarice v Franciji
Pariz, 19. junija (Tanjug). Delegacija oficirjev Jugoslovanske vojne mornarice, ki je že 8 dni na obisku pri francoski vojni mornarici, je obiskala veliko francosko vojno pristanišče v Brestu. Jugoslovansko delegacijo je sprejel v poslopju prefekture francoski viceadmiral Jourdain, ki je v svojem pozdravnem govoru naglasil prijateljstvo in bratstvo Francije in Jugoslavije. Jugoslovanska delegacija je obiskala potem nekatere enote francoske vojne mornarice in tudi šolo francoske vojne mornarice. Danes popoldne se je jugoslovanska delegacija vrnila v Pariz.
XVIII. plenum CK LMS. ki se je vršil 10. junija 1953	*
v Ljubljani,	*
JE SKLICAL V. KONGRES LMS	ZA	\
10. OKTOBER 1953 V MARIBORU	:
Dnevni red kongresa:	•
L Otvoritev in proslava 10. obletnice L kongresa t
Novi kolodvor v Maribora
vidno raste
pričeli že pred dvema letoma, vendar so zaradi pomanjkanja kreditov za dalj časa vsa dela zastala. V sredini minulega leta pa je gradbišče ponovno oživelo, s 70 milijoni kredita so dokončali glavno halo in delno tudi upravno poslopje. Severni del novega kolodvora, v katerem bo carinski urad, posebna čakalnica za potnik« v tujino, Putnikova poslo-
stanovanjski bloki, kolodvor pa je raztegnjen v dolžini 120 metrov. Gledano s Partizanske ceste bo imel dve nadstropji, s peron-ske strani pa eno.
Vhod za potnike bo skozi tri velika vrata in dalje po stopnicah v blagajniško halo, od tam pa skozi predor do otočnega perona. Oba perona, otočni in postajni, bosta ležala više kot cesta, žgt&i-
i	ZSM.	•
•	2.	Poročilo CK LMS to nadzorne komisije	t
•	3.	Referat: Vloga LMS pri izgradnji socialistične *
i	zavesti	mladine	*
•	4. Referat: Problemi splošnega izobraževanja mla- *
;	dine in	sistema šolstva.	•
i	5.	Diskusija po komisijah.	•
•	6.	Volitve CK LMS in nadzorne komisije	*
t	7.	Sprejem resolucij.	:
••‘J*!	........... ............
Moralni Uk komunista
tožna lemo V L konference Z K Celja
Kakor smo že poročali, Je bila v sredo zvečer v Celju šesta izredna konferenca mest. ne organizacije Zveze komunistov. Iz poročila sekretarke mestnega komiteja tov. Olge Vrabičeve ter iz zelo živahne razprave, ki pa je bila žal le enostranska, saj so bile v njej močno poudarjene le slabe strani dela, ničesar pa se ni povedalo tudi o nekaterih lepih uspehih, Je bila v prvi vrsti razvidna zaostritev vprašanja moralnega lika komunista v gospodarstvu. Primeri, ki so jih navajali zlasti tovariši iz pravosodnih ustanov ter tudi izvajanja tovarišev, ki so zaposleni v podjetjih kažejo, da osnovne organizacije Zveze komunistov doslej niso čutile potrebe razpravljati, še manj pa ukrepati zoper tiste sovražnike naše države, ki so rovarjenja proti državni ureditvi preselili v naše gospodarstvo. Ni naključje, da organizacije Zveze komunistov ne razpravljajo n. pr. o gospodarskem po'ožaju podjetja zato, ker smatrajo, da je to naloga komercialistov itd.
Konferenca je nadalje ostro obsodila stališča komunistov v podjetjih, kjer so se v vprašanjih, do katerih bi morali zavzeti enotno stališče, med seboj pr-rekali in celo zastopali škod-1.1’ve interese. Do takšnib priporov je prišlo zlasti takrat, k’rtar le bila n. pr. na seji de. lavskeea «ve*a razprava o delitvi dobička itd. in j kateri so tudi komunisti zas'onaü irn»nie, da s» nai le-ta razdeli m'd de'ovni kolektiv, namesto, da bi ocenili njegov izvor in v
prvi vrsti sklenili izboljšati pro. tako komunistov, Je v otiplji-izvodnjo ali povečati obrate, vem primeru razložil tov. Gr-Namesto tega, pa se je v okviru gič. Med delovnimi ljudmi v nepotrebnega trošenja denarja Celju se je namreč pojavila be. še čedalje bolj uveljavljala težnja po odpustu delovne sile!
Razsipništvo in slabo gospodar.
seda »ruksak« (izhaja iz nemške besede nahrbtnik), kar v praksi pomeni, če kritiziraš delo
jenje, ki teži že na kriminal, se vodilnega funkcionarja v pod-je pokazalo tudi pri skoraj jetju, moraš naprtiti nahrbtnik množičnem obiskovanju velesel- in vzeti pot za iskanjem novega nov v tujini.
zaslužka pod noge.
Na konferenci Je bilo povedanega še veliko glede dela komunistov v osnovnih organiza-
....	.	..	, cijah Socialistične zveze. Na
najrazličnejših društvih, pa naj sr>|o^n0 je tudj to podrofJe
c 1 hnH/t In irultnrnn r rnc«:ctm	J	v K
Poleg slabega dela komunistov v podjetjih so delegati kri. tizirali še delo komunistov v
si bodo 10 kulturno prosvetna ali športna. Del gat tov. Joco Cermak je zlasti obsodil delo tistih športnih in drugih telesno
litične dejavnosti znači'no. da se komunisti v SZ ne udejstvujejo!
Zrca'o dela zlasti starejših
vzgojnih organizacij, k, niso komunisfov pa Je bila tudj ta čutile potrebe organizirat, n. pr. kotlferenca sama Med nad 2C0 -	nas,h praznikov ^ ,e b„0 samo 35 kom„_
'V.!* nistov. ki so bili v KP sprejeti pred in med narodnoosvobo.
V počastitev množične n športne manifesfaciie. Kate. da bo s*a'na koiUereru-a vseh športnih društev in tvd Partizan to napako odpravila.
Kaj se zgodi nekaterim komunistom v podjetjih ali usta.
Plenum Glavnega odbora AFZ Slovenije Ljubljana. 19. jun. Danes se je sestal v prostorih mestnega komiteja ZKS Ljubljane na Resljevi eesti plenum Glavnega odbcr» AF2 Slovenije.
Referat o zunanjih in notranjih političnih dogodkih je podala tovarišica Ada Krivičeva, o pioblemih delovnih žena na vasi pa je govorila tov. ing. Vilma Pirkovičeva. Po obeh referatih je sledila diskusija. v kateri so predstavnice žena iz vseh predelov Slovenije navajale svoje probleme in ugotovitve. V diskusiji se je k besedi tudi tov. Vida Tomšičeva, ki je v izredno tehtnih izvajanjih govorila o naših splošnih problemih, ki so tudi problemi žena. Na koncu je plenum razpravljal tudi o nekaterih organizacijskih vprašanjih. O plenumu bomo več poročali jutri.
Sprejem za slovenske rojake
Slovenska izseljenska matica v Ljubljani bo drevi ob 20. uri priredila v koncertni dvorani
Pred mednarodno konferenco elektrotehničnih strokovnjakov v Opatiji
Francija 36, Zahodna Nemčija 31, posvetovanju predlagan sprejem
Italija 22 itd.
jugoslovanskega standarda in
dilno borbo: vsi ostali deleeati Slovenske filharmonije sprejem
so biij snrefeti v letih po osvoboditvi in so si ž« v kratkem ča«u d<“ia v organizaciji prldo-
>»’lt toiitr-o	Ho «o lih
novah, če si drznejo kritizirati čiuni fpvniiij za delegate m«»«*ne
Reka, 19. junija. V Opatijo je prispelo 8 članov sekretariata mednarodne elektrotehnične ao-mis.je s predsednikom dr. Harol-dom Osbornom in sekretarjem Luisom Ripertom na čelu. V Opatiji je tudi že predsednik jugoslovanskega elektrotehničnega komiteja prof. Aleksander Damjanovič z nekoliko člani organizacijskega odbora.
Na mednarodno konferenco elektrotihn.čr.e komisije, ki se bo začela 22. t. m., bo jutri m pojutrišnjem prispelo v Opatijo okoli 250 strokovnjakov iz znanji svetovnih tovarn, znanstvenikov slovitih institutov, kakor tudi za-stopn.kov visokih elektrotehničnih šol in laboratorijev. Na to posvetovanje bo Velika Britanija poslala nad 40 strokovnjakov,
Se bo premog
iP’CPml?
Ta medr*irodna konferenca, ca predpisov za veliko število pro-kateri bo sodelovalo tudi nad 70 Izvodov naše elektrotehnične in-jugoslovanskih strokovnjakov, bo dustrije.
posebnega pomena za razvoj na- Med svojim bivanjem v Jugo-še mlade elektrotehnične >ndu- slav.ji bodo udeleženci konferen-str.je. Jugoslavija je postala šele ce obiskali hidrocentralo »Nikola 1. 1950 članica te mednarodne or- Tesla«, »Litostroj« v Ljubljani ia ganizacije in zato ne razpolaga s tovarno »Rade Končar« v Zagre-svojim standardom. Zato bo na bu.
Ljubljanski prirodoslovni muzej razstavlja veliko živo morsko želvo
delo vodilnih nameščencev, prav konference!
M. B.
jem bo združen s kulturno umetniškim programom, ki bo obsegal pevske točke, folklorne plese in recitacije.
David Owen o tehnični pomoči Jugoslaviji
Tiskovna konferenca z direktorjem tehnične pomoči OZX
za slovenske rojake, ki se mu- „	,
dijo na obisku v Sioveniji. Spre- «Äv’Ä
jaeiuar-febniar l»53 v odnosu na isto obdobje preteklega leta, se j« razlagalo med drugim tudi z visokimi cenami premoga in visokimi stopnjami akumulacije, ki so delovale restrektivno na povpraševanje s tem pa tudi na proizvodnjo.
Da bi se ta pro-blem rešil, so bile že pred časom nekaterim rudnikom Slovenije in Besne stopnje akumulacije znižane, toda s tem je bil rešen ta problem samo za nekatere rudnike. Zato je Odbor za gospodarstvo zveznega Izvršnega sveta dal nalog, da se izdela	. ,	.	. .
pr vi log. ki bi služil kot o-snova cestj novo zanimivo pridobitev ima 90 cm dolgo črepinjo, tehta dada prav toliko strokovnjakov, za izdelavo republiških predlogov — veliko živo morr.ko želvo, ki pa okrog 80 kg in je stara približ-
£tgK3
Včeraj je dobil ljubljanski Pri- enega metra. Želva, ki so jo rib.či rodoslovni muzej na Prešernovi prodali ljubljanskemu muzeju pa
(Od našega dopisnika)
Beograd, 19. junija Danes ob 17.30 je imel v poslopju direk-
Avtobus Ljubliana-Trenta
cije za tehnično pomoč g. David Owen, direktor akcije za tehnično pomoč OZN, tisKi»vno konferenco z domačimi in tujimi novinarji.
V svojih uvodnih besedah je g. Owen dejal: »Vesel sem, da vas spoznam in pozdrav, j. m priložnost, da sem obiskal Jugoslavijo, kamor sem prišel prvič, da spoznam kolege, ki ustvarjajo s tehnično pomočjo, ter druge strokovnjake in se pogovorim z njimi o problemih,
kolikor jih je dobila. Jugoslavije doslej dala 5 strokovnjakov,
za zmižanje sto-penj akumulacije Po predlogu tega odbora bi se znižale stopnje akumulacije za
so jo z ribami ujeli v svoje mreže no 150 let.
v bližnj-i bodočnosti pa bo dala rjavi premog od dosedanjih 283 na
še dva. Eden je v Ekvadorju,
209 za lignit od 218 na 122 in za črni premog od 242 na 229. Tudi
izolski ribiči nedaleč od Pirana. Morska želva kareta (Caretta
Ker pri nas redkokdaj vidimo tako morsko želvo, bo razstav-
caretta) živi v toplejših morjih, ljena za nekaj dni na ogled ob-
_	....	,	—	viui pici up uu (.z«, ua M», i u ji
eden	v	Turčiji,	eden	v	Egiptu,	republiški zavodi za gospodarsko	uri nas tudi	v Jadranu, celo	do	čir.stvu v prostorih Prirodoslov-
eden	v	Burmi,	eden	v	Finski,	planiranje so že sestavili svoje	irsta. Noge	ima oblikovane	za	nega muzeja na Prešernovi cesti
dva pa v Indoneziji. Jugoslovanska vlada je izrazila željo, da sprejme več mladih strokovnjakov na študij v Jugoslavijo.
Druga prednost mednarodne organizacije za tehnično pomoč je v tem, da se financira iz prispevkov držav vsega sveta. Pri tem je treba pr.pomniti, da vsaka država prispeva svoj delež v
predloge, o katerih bodo t« dni razpravljal! republiški Izvršni sveti. Pričakujemo lahko, da se bodo po odobritvi teh predlogov za znižanje stopeni akumulacije cene premogu znižale.
plavanje, hrbtno črepinjo vzbo- 24, na kar še posebej opozarjamo čeno in močno roževinasto če- šolske izletniške skupine, ki ob-ljust. Največje med temi vrstami iskujejo te dni Ljubljano, želv dosežejo velikost do preko
ki se pojavljajo pri našem delu. svoji valuti in lahko verjamete,
Kmetijski strokovnjaki iz Avstrije so obiskali Slovenilo
Včeraj se Je začel na naši najdaljši turistični avtobusni prosri redni promet. Proga je dolga lfi2 km. vofnja na traja šest ur. Ljubljano veže nova proga z Idrijo. Tolminom Kobaridom, Bovem in Trento, kjer se v osrčju Julijskih alp razvija no-vi turistični center. — Na sliki: Prihod prvega avtobusa Ljubljana-Tr’mta v Tolmin
Nameravana je gradnja železnice ,Majdanpek-Bor‘
Kakor veste, je program tehnične pomoči nerazvitim deže.am za dvig njihovega gospodarskega im socialnega staindarda precej skromen ter se ne moremo primerjati z ameriškim programom »Poant Fourt«, saj imamo komaj okoli 20 milijonov dolarjev sredstev, s katerimi moramo pomagat; 67 državam. — Ker imamo na razpolago malo sredstev, je bilo treba dobro premisliti, kaj s temi sredstvi storiti. Odloči.i smo se, da bomo nudili nerazvitim deželam strokovnjake, ki bodo vežbali tehnike in gospodarstvenike.
Predstavo o tem, kaj sma storili, boste dobili, če vam povem, da smo lani pomagali 97 državam in ozemljem. Našo pomoč izkoriščajo države na dva načina: 1. za tehnične izpopolnjevanje industrije in kmetijstva, za ljudsko zdravstvo, šolstvo itd., m 2. države pošiljajo mlade in nadarjene delavce v razvite države, kjer se izpopolnju-
da povzroča fond, sestavljen iz 67 različnih valut, precej glavobola.
Na povabilo Društva kmetijskih inženirjev in tehnikov v
Tretja prednost programa je ta, Celju ter z materialno pomoč-da je posebno sprejemljiv za ja okrajne zadružne zveze iz mlade države, ki so pred kratkim Celja in okrajnega ljudskega dobile samostojnost in ki so na- odbora za celjski okoliški okraj cionalno občutlj.ve. Rad bi pri- je bjj0 v p-'-nulih dnevih na pomnil, da je bila Jugoslavija devetdnevnem potovanju po
morda v največji meri deležna te pomoći. To je zasluga vaše vlade, ki je navdušeno sprejela program in obeiem izrazila pripravljenost storiti vse ta skupno delo.
Uredi k Tanjuga je r.ato vprašal g. (livna, kakšne so perspektive tehnične pomoči OZN.
G. Owen je odgovoril, da je to odvisno od sredstev, ki jih bodo nudile posamezne vlade. Nobenih
Sloveniji 18 članov Zveze vi-
jetja »Vino-Koper« v Kopru, za katero so trdili, da spada spričo mehanizacija in urejenosti med najboljše na svetu. Po ogledu kmetijske šole v Škocjanu tei po obisku Postojnske jame so se avstrijski gostje odpeljali v Maribor, kjer so si ogledali še kmetijski teh-
nogradnikov Avstrije, med ka- nikum in Pekre. Na koncu po-
terimi so bili tudi visoki zastopniki avstrijskih kmetijskih ustanov in organizacij. Na čelu skupine gostov je bil tajnik vinogradniške zveze Avstrije inž. Schratt-
Avstrijski gostje so si pod vodstvom inž. Cizeja ter inž.
težav ni v pogledu strokovnjakov Videčnika ogledali najpreje ah tovarn, kamor bi šli delavci poskusne vinogradne nasade v na prakso. Oktobra bo medna- Kapeli, delo in organizacijo rodna konferenca, na kateri bodo Vrtnarske šole v Medlogu pri posamezne vlade .zjavile, koliko Celju, Hmeljarski inštitut ter
Hmezad v Žalcu itd. V Ljubljani so obiskali podjetje Slo-ter izdelovanje
tovanja jim je mariborski kmetijski tehnikum priredil še poskušnjo lastnih vin. Zadnji dan so si ogledali Inštitut za vinarstvo in sadjarstvo.
S potovanja in obiska naših kmetijskih šol, zadrug, posestev, podjetij itd. so gostje iz Avstrije odnesli najboljše vtise. Dodobra so spoznali organizacijo in uspehe našega za-
na
univerzah ali srednjih šolah, ampak na prakso v industriji ali državnem aparatu. Ta program so vse države tako dobro sprejele, da so se prošnje za Beograd, 19. jun. V državnem zvezo z Beogradom. Zveza po bo- pomoč tako povečale, da bi sekretariatu za narodno gospo- doči progi preko Bele reke, Milo- morali imeti dvakrat več sred-
ševe kule, Rudne glave. Debele- štev, če bi hoteli ugoditi vsem.
sredstev so pripravljene prispevati za naslednje leto. G. Owsn je pripomnil, da bi v prihodnjem venija-vino
Jejh na“ra’zn'iTp^r^ih^Pri	“l!!- !?.°Ä	“!
tem ne mislim n.a šolanje
jonov dolarjev, da bi pa bilo pre- navdušili, da so sklenili celo več optim.stično, če bi pričako- uvažati jo. Zelo so bili tudi
Z novo železnico ho skrajšana zveza tl moške pokrajine z Beogradom za lOO kilometrov
darstvo Srbije razpravljajo o
predlogu strokovnjakov za zgra- ga luga, Brodice in Kučeva do O tev normainotirne proge Maj- Beograda bo krajša od sedanje danpek—Bor. Načrt za to progo, preko Niša za okoli 100 km. Po-dolgo okrog 77 km, so izdeiah v leg tega bo proga Majdanpek— da pri tej pomoči ne sodelujejo glavni direkciji jugoslovanskih Eor v odseku od Beograda do strokovnjaki samo dveh ali treh železnic in bo te dni izročen v Rudne glave del mednarodne že- držav, ampak 64 različnih dr-javno diskusijo okrajnim ljud- lrzniške magistrale Marseilles— žav. Ni države, ki ne bi imela skim odborom, delovn m kolekti- M.lan —Trst — Ljubljana — Za- strokovnjakov, ki jih lahko nu-vem, društvom inženirjev in teh- greb — Beograd — Bukarešta — di drugi državi. Indija je n. pr. nikov ter vsem zainteresiranim Odesa, imenovane »45. parah le«, množičnim organizacijam in po- ki je bila nameravana že v prejšnjih študijah razvoja železniškega omrežja v Jugoslaviji.
Proga Majdanpek—Bor bo ve-
Posebna prednost tehničnega programa mednarodne organizacije z vsega sveta, to se pravi,
vali tako vsoto.	presenečeni nad kvaliteto vin
Na koncu tiskovne konference Slo venija-vino ter rad kletarje g. Owen še omenil, da je Jugo- stvom. Na državnem posestvu slavija prva dežela, ki prejema Ajševici pri Novi Gorici so pomoč v tem, da gre mnogo de- bili gostje prijetno presenečeni lavcev iz Jugoslavije na praaso nad veliko mehanizacijo ter
terasnim sistemom, ki pri njih še ni vpeljan. Na Primorskem so si ogledali še sadjarsko vi-
Obsodba bolgarskih vohunov
Sarajevo, 19. junija. Okrožno sodišče v Sarajevu je danes obsodilo tri bolgarske državljane,
ki so bili obtoženi izdajanja za-	_	...
upn,ih vojaških in gospodarskih pomorščakov povabil jugoslo-Dodatkov bolgarskemu velepo- vanski sindikat pomorščakov,
družništva in obljubili, da bodo le-tem posvetili tudi v njihovem tisku veliko pozornosti. Visoka kvaliteta in izvrstno šolana vina so jim vzbudila veliko priznanja.
Člani Društva kmetijskih inženirjev in tehnikov iz Celja bodo vrnili obisk v najbližji prihodnjosti.
Obisk švedskih in norveških pomorščakov v naši državi Reka, 19. jun. Sindikat pomorščakov Jugoslavije bo povabil letos na obisk zastopnike švedskega in norveškega sindikata pomorščakov, ki so izrazili željo, da bi radi spoznali organizacijo in sestav našega, sindikata in naše gospodarstvo- Prišli bodo meseca julija in avgusta ter bodo ostali naši državi približno šest dni.
Nedavno je nemški sindikat
podatkov bolgarskemu velepo slainiištvu v Beogradu. Obtožena
naj pošlje svojega zastopnika
zahodno Evropo. O tej obliki pomoči so že mnogo pisali. Sedaj je na praks, v tujini 377 jugoslo-	_
vanskih delavcev, v Jugoslavijo nogradniško postajo v Sempe-
Stefain Guisev in Antom Kusev v Zahodno Nemčijo, da bi se sta bila obsojena na 5 let, Niko- dogovorili o medsebojnih obija Hubanov pa na 3 leta stroge- skih. ga zapora.
V Nišu bodo zgradili moderno mlekarno
pa bo v kratkem prišlo na prakso 44 tujih delavcev. G. Owen ;e še dejal, da je jugoslovanska vlada zelo dobro izbrala delavce, ki
so šli na prakso v zahodne evroD- obisku novih nasadov v Črnem
ske države.
-f
sameznikom.
Po načrtu bo trasa prog» Majdanpek—Bcr šla od železniške po-
staje Debeli, lug, do katere bo likega gospodarskega pomena za letos zgrajena normalnotirna že- našo državo. Po podatkih stro-leznica od Brodice, po dolinah kovnjakov bo samo prevoz med reke Velikega Peka, Saške, Lozo- našimi velikimi rudn.ki bakra vice, Crnjajske in Ravne reke. dosegel med Borom in Majdan-Ob izl.vu Ravne reke v Orno re- pekom okoli 1,800.000 brutto-ton
Uredba o organizaciji jugoslovanske svobodne luke v Solunu
Proslava rojstnega dne bratov Radičev Zagreb, 19. junija. Proslava Niš, 19. junija. Po sporazumu rojstnega dne Stjepana in An-med mestnim ljudskim odborom tuna Radiča bo 21. junija v nji-Niša in nacionalnim komitejem hovem rojstnem kraju Trebar-UNICEF bodo v Nišu zgradili jevu v sisaškem okraju. Pro-moderno mlekarno. Dograjena slavo bosta priredila izvršilni bo ob koncu prihodnjega leta. odbor Hrvatske republikanske kalu so si ogledali klet pod- Njena dnevna kapaciteta bo 30 seljaške stranke in okrajna or-
tisoč litrov mleka. Poleg paste- ganizacija SZDL v Sisku. Antun rizacije mleka za prehrano otrok Radič je bil rojen 21. junija v mestu, bo mlekarna izdelovala 1. 1868. Stjepan Radič pa 11.
tru ter vinarsko zadrugo Neblo v Goriških brdih- Iz Vipolž so odšli v Lipico, kjer so obiskali svetovno znano žrebčarno. Do
tudi razne mlečne proizvode. junija leta 1871.
Ugodnovli našega tranzitnega prometa v Solunu
ko sta nameravana dva kraka proge, katerih eden bo šel preko
na leto. Poleg tega bi se s to progo omogočilo izkoriščanje velikih
vasi Slatine v Bor, drug. pa pre- površin gozdov, ki se sedaj ne ko Rgotine v Zaječar. Ta ločitev Izkoriščajo dovolj zaradi slabih bi se izvršila na nameravani po- prometnih zvez. Posebno velike-staj. B;la reka, ki je od normal- ga pomena pa bo ta proga za pot-notirne proge Niš—Zaječar—Pra- niški promet, ker bo prebivalstvo coni in posameznih služb v
Beograd, 19. junija. Zvezni izvršni svet je izdal uredbo o organizaciji jugoslovanske svobodne cone v Solunu. Uredba ureja okvirna organizacijsko-upravna vprašanja in vprašanja pristojnosti. Poslovanje v
hovo oddaljena samo 14 km. Na ta način bi dob la Zaječar in vsa
timoške pokrajin» dobilo naj- njej se bo opravljalo po kon-ugodnejšo zvezo z Beogradom in venciji in protokolih, sklenje-timoška pokrajina najugodnejšo z ostalimi pokrajinami države. nih med Grčijo in Jugoslavijo,
Novo olvorjeni	Novo otvor Jeni
Hotel .RomanHa* v Bulvi
ki se nahaja na plaži, je pričel z delom
KAPACITETA hotela je 300
ležišč
CENE PENSIONA so od 600 do 700 din dnevno. Od te cene uživajo člani sindikata v pred- in posezoni 60% popusta, v sezoni pa 40% popusta
PRVORAZREDNA DOMAČA IN INOZEMSKE KUHINJE
in odlične pijače
REZERVACIJE sprejemamo od 1. julija. Rezervirajte pri Turističnem društvu »M o -g r e n« v Budvi ali pa pri upravi hotela »Romanija«
•••	.«•»a.
kakor tudi na podlagi jugoslovanskih predpisov, v kolikor niso nasprotni z določbami konvencije in protokolov.
V prometu med cono in Djev-djelijo se prevaža blago pod carinsko plombo in s carinskim listom. Carinske manipulacije se izvajajo po jugoslovanskih predpisih. Iz jugoslovanske svobodne cone se mora blago izvoziti tudi na grško ozemlje, vendar pa se morajo pri tem izpolniti carinske formalnosti, ki veljajo za normalen uvoz v Grčijo.
Jugoslovanska cona ima svojo pristaniško službo, ki jo vodi jugoslovanski nameščenec-Ker pa je cona del solunske luke, so pravice jugoslovanskega pristaniškega nameščenca omejene. Sanitetni pregled ladij, ki prihajajo v jugoslovansko cono, opravljajo grški organi. Dovoljenje za pristaja' '~ izdaja komandant luke v Solunu, ki skrbi tudi za splošni red v luki. Ostale posle v coni opravlja jugoslovanski vodja pristaniške službe v soglasju s komandantom solunske luke-
Jugoslovanska svobodna cona nima lastna železniške postaje. V omenjenih meddržavnih dogovorih je določeno, da organizira Jugoslavija v’coni svojo
železniško službo. Ta služba prejema od železniške postaje v Solunu vagone, ki jih pošilja v cono, izroča pa ji vagone, ki se iz cone pošiljajo v Jugoslavijo. Cona razpolaga z maneversko postajo, ki pripravlja kompozicije in jih oddaja solunski železniški postaji. Po teh dogovorih ima Jugoslavija v coni tudi svojo poštno in brzojavno službo s pravico do vzdrževanja neposredne zveze z Djevdjelijo. Naša država ima tudi sanitar-no-veterinarsko službo, ki nadzoruje promet z živino v coni.
Prav tako se je zvedelo, da je z uredbo o dodatnih investicijah za leto 1953 določena vsota 300 milijonov dinarjev za obnovo jugoslovanske svobodne cone v Solunu. Obnovitvena dela so se že začela :n pričakujejo, da bodo končana do konca januarja ali februarja leta 1954. Popravljajo operativno obalo, železniški tir 'n najpotrebnejše zgradbe. Takrat -bo cona že lahko začela obratovati skoro v polnem obsegu.
Sejem v Osijeku
Od 29 avgusta do 6. septembra bo v Osijeku sejem kmetijskih in industrijskih proizvodov, na sejmu bodo razstavljeni tudi moderni kmetijski stroji, ki se izdelujejo doma in v inožetft-stvu. Na osiješkem sejmu so letos spomladi sklenili kupčije za več kot 6 in pol milijarde dinarjev,
• .«••••••••••«•«
\
Izid natečaja
za napravo idejnih osnutkov poslovne in stanovanjske zgradbe na Ajdovščini, ki ga je razpisalo uvozno in trgovsko podjetje
»SLOVENIJA AVTO — LJUBLJANA«
Prva nagrada ni bila podeljena
Dve drugi nagradi po din 170.000,— dobita:
Ing. arh. MEDVEŠČEK Emil, Ljubljana, geslo 3591 ing. arh. SPINClC Ivo. Ljubljana, geslo 12949
Dve tretji nagradi po din 100.000,— dobita:
ing. arh. ZUPANČIČ Marko, Ljubljana, geslo 34101 ing. arh. KURENT Tine, Ljubljana, geslo I-AL
Eden odkup v višini din 60.000,— dobijo:
ing. arh. OSTROGOVIČ Kazimir, ing. arh. OSTRO-GOVIC Božica in ing. arh. HITIL Josip, Zagreb, geslo TEKA
PO SPORAZUMU S PRVOTNIM INVESTITORJEM BODO NA TEM MESTU GRADILA NOVO POSLOPJE PODJETJA GLAVNE ZADRU ZN E ZVEZE. ORGANIZIRANA. BO RAZSTAVA NAGRAJENIH IN ODKUPLJENIH NAČRTOV; C AS IN KRAJ BOSTA J A V L J E N A NAKNADNO
\z Man Ri
ts%
m
iPlm Pieck
d četrtka na petek
Skoraj istočasno, ko so zvočniki na korejski fronti razglasili konec bojev, je Sing Man Ri napravil potezo, ki prav lahko prepreči podpis premirja in s tern povzroči novo zaostritev >korejskega vprašan ja<.
Jninokorejska vlada je namreč izpustila doslej 26.000 Severnokorejcev od 34.000 ujetnikov, ki so se izjavili, da nočejo repatriacije, in nad katerimi bi morala prevzeti nadzorstvo nevtralna komisija petih držav.
Zaplet okrog tega >pobega< je toliko bolj pereč, ker je hil prav problem repatriacije ujetnikov najobčutljivejša točka dolgotrajnih razgovorov o Pan Mun Jomu in ker sta obe delegaciji šele po medsebojnem popuščanju sprejeli zadovoljivo rešitev za strani. Sing Man Ri *e je na ose kriplje boril proti sklenitvi preči v smislu »položaja pred začetkom sovražnosti<; juinokorejski pred-ik je celo napovedal, da bo >na svojo pest* nadaljeval vojno za •ljenje Knrejes. Ta grožnja je bila sicer nevarna, vendar je kazalo,
■ e Sing Man Ri ne bo mogel — brez tuje pomoči — nikdar ures-Zato pa pomeni izpustitev ujetnikov presenečenje, pravzaprav izje toliki/ Kitajcev in Severnokorejcev kolikor Združenega poveljstva Američanov.
r ^	*
Velike delavske demonstracije o vzhodnem Ber-linu so bile šele prvi znak za alarm med delavstvom ° D*€] *00ietski okupacijski coni. Redke vesti, ki '13? prodirajo skozi znova spuščeno »železno zaveso<, govorijo o delavskih neredih v Magdeburgu, kjer je bilo baje ubitih 20 demonstrantov, govorijo tudi o obsednem stanju, ki ie bilo razglašeno v drugih industrijskih središčih Vzhodne Semčije in o repre-.• Š	sali j ah sovjetskih vojaških oblasti, pri čemer je
prelci sod justificiral enega izmed voditeljev de-monstracij, medtem ko drugi čakajo na podobno usodo.
Zahodni poveljniki n Berlinu so ostro protestirali proti izjavam uradnih krogov sovjetske okupacijske cone, češ da so zahodne velesile »prooo-p nerede v Berlinu< O tern sla govorila Grotervohl in Ulbricht, o je pisal tudi sovjetski tisk .	.
Za sovjetske oblasti — zlasti za Moskvo — so demonstracije o nu in 4P osei Vzhodni Nemčiji pregrenka pilula, da bi jo lahko Saj se izgovarjajo kakorkoli, naj obtožujejo kogarkoli in naj ■o krivdo bodisi na >tuje provokatorje< ali celo na vzhodnonemške i. vendar nekaj je gotovo in niti z naiostrejšimi represalijami tega ■> mogoče izbrisati ne iz spomina Senicev, ne iz strani zgodovine: '<i delavci živeči že nekaj let pod pritiskom sovjetskih okupacijskih ■i moskovskih >sivih eminenc<, so tvegali svoja življenja, da bi pred svetom protestirali proti neznrsnemu režimu in proti izkoriščanju! ‘na sovjetska politika o Vzhodni Nemčiji je s tern dobila nauk. ki eden posebno pozornosti• Rusi se resno bojijo, da bo ta >predrz-: lahko našla odmev še v drugih satelitskih državah — recimo v . Tudi upanje na »novo politiko< do Nemčije je s tem omajano.
☆
Čeprav je Srednji vzhod bil pri zadnjih velikih svetovnih dogodkih potisnjen nekoliko ob stran, vendar je ustavna sprememba v Egiptu — dogodek, ki mu je vredno posvetiti oso pozornost, kajti njegove posledice *e bodo nemara že n kratkem čutile po vsem arabskem in muslimanskem svetu.
Egiptovska nacionalnn-vn jaška revolucija nosi p sebi vse značilnosti narodnoosvobodilnega boja kolonialnih in polkolonialnih narodov, ki se o boju proti tuji dominaciji zatekajo zdaj k bolj, zdaj k manj radikalnim sredstvom. To, da Egipt ni več monarhija, temneč že dva dni republika, ki jo vodi general Sagib ob sodelovanju svojih najožjih privržencev. pomeni slej ko prej oster poseg v egiptovsko družbeno življenje. Egipt si danes prizadeva 'i svoje nacionalne težnje — združitev s Sudanom in zasedbo su-fa področja, ki je pod britansko okupacijo. Ob vsem tem gre še za anje. ali bo mlada republika kos velikim nalogam, ki stojijo pred pri čemer bo gospodarski in zlasti socialni problem gotovo vsak dan iiiil o ospredje General Nagib zna rešiti nacionalno vprašanje, ni :Mooo, če bo zmožen opraviti vedko težji posel pri družbeni pre-•bi svoie domovine...
Po treh tednih vladne krize Francija še vedno nima vlade! F ravenske vladne krize sicer niso nobena posebnost, vendar je sedanja kriza obenem notranjepolitični problem in mednarodno vprašanje: brez Francije ne more priti do konference na Ber-mudih, ki bi v sedanjem svetovnem položaju lahko precej razbistrila razne probleme, ki zanimajo tako Zahod kot Vzhod.
Govorilo se je, da bo »utrujenosti pomagala Andrč Marie ju pri investituri. Vendar pa so nesoglasja v francoski Narodni skupščini danes tako velika, da nihče že ne ve več, kdo in s čim bi bilo mogoče doseči večino. Jasno je. da bodo korn-inforrnovci glasovali proti vsakomur; jasno je. da bodo desničarji - predvsem degolovci - podprli samo celoti ustregel njihovim zahtevam, kar pomeni, da bi ,ali famo za »svojega človeka< Na nešteto odtenkov pa je razbit renter: niti >desni renter< niti >levi centers ne moreta sama zbrati o glasov, da bi si zagotovila večino in s tem dala Franciji novo
Zavrnjena Investitora
Andrč Mariefa
Republikanska utemeljitev zavrnitve — Konferenca pri pretlseflniku republike
- Na seji narodno-republi-
7 ral Na^ib
-h Marie
ra. ki bi
In
rsi dosedanji mandator ji se poskušali r kompromisi, vendar eo - razlike n mnenjih in prosramih lako oelike. da jih niti spretna Vi kot Bidauit in Marie nista znala premostiti. V bistvu ftre za noro. ki ro lahko dajo sorialisti. Toda socialisti bodo nasprotovali emu procramu, ki hi vsai o načelu ne predvideval odločnih spre-,f, tako n domači kot o zunanji politiki. C.re namreč za vprašanje Trtne, za probeme in franrnsko politiko o Severni Afriki ter za pra-r, razdetiten bremen v sami Franciji. Tudi del radikalan in leno Ljudskega republikanskega gibanja podpira to mnenje socialistnn.
sie
Pariz, 19. jun. (AFP). Fran. coski parlament je zavrnil in-vestituro Andre Marieju. ker so
se vzdržali glasovanja 'vsi poslanci narodno-republikanskega gibanja, čeprav so voditelji gibanja še včeraj obljubljali Ma-rieju vso pomoč. Glasovi zveze republikansko - socialne akcije (bivši degolisti) so bili razcepljeni skoraj na polovico, medtem ko so vsi socialisti, progre-sisti in komunistični poslanci glasovali proti investituri.
Skoraj dve tretjini poslancev narodnorepublikanskega gibanja sta takoj po deklaraciji Marieja sklenili, da ne bosta glasovali, medtem ko je bila ena tretjina poslancev za Marieja. Zaradi discipline v stranki pa se je manjšina podredila sklepu ve.
99fcoS|»0<l
doktor64
Da ne bo nesporazuma: Niti najmanj ne gre za osebo, ki bi bila vredna takšnega naslova, temveč le za vojnega zločinca Schafferja — SS-obergruppen-fiihrer, polkovnik policije v zasedeni Srbiji, Emanuel Schaffer, ki je odgovoren za pokol 6300 srbskih Židov — je namreč za sodišče v Kölnu, pred katerim se zagovarja, še vedno »gospod doktoru. Čudna blagohotnost sodišča do zločinca, ki je neposredno kriv tudi smrti dveh Srbov, pa ni opazna le v nenavadnem taktu* ki ga kaže do obtoženega. Se bolj zaudarja ta presenetljiva blagohotnost, da ne rečemo simpatija, ob tem, da je obtožencu dovoljen najbolj drzen nastop in nič manjši cinizem, da si sme obramba privoščiti skrajne nesramnosti (»...ta jugoslovanski narod in njegova vlada, ki so opravljali zločine nad nemškimi vojaki (!) nimajo moralne pravice obtoževati...u), pa tudi da uživajo priče obrambe nesporno prednost pred pričami obtoženca.
O blagohotnosti povojnih nemških sodišč do bivših nacističnih mogotcev in zločincev, je zadnja leta precej slišati. Obravnava kölnskega sodišča proti Schafferju, ki je dobila čuden, nacistom ljub prizvok, kaže, da te vesti niso brez osnove. Ob vsem tem pa je vredno še pripomniti, da tu ne gre »samou za smrt dveh ali treh, temveč da gre za množične zločine, kakršnih so bili zmožni samo Hitlerjevi vojščaki in policijski uradniki tipa Schaffer. Kölnska obravnava pa vsiljuje vtis, da nekateri sodniki niso pripravljeni, da bi pod to najbolj žalostno poglavje nemške zgodovine odloč-c no potegnili črto.
cine. Na seji kanskih parlamentarcev, na kateri so sklepali o investituri, ni bil bivši minister za zunanje zadeve Bidauit, ki naj bi v vladi Marieja prevzel svoje nekdanje mesto, in ki je Marieju tudi obljubljal vso podporo. Zaradi discipline v stranki te svoje obljube ni mogel izipolniti. Narodni republikanci so po uradni objavi odklonili investituro iz naslednjih vzrokov: pooblastila, ki jih je vlada zahtevala za rešitev finančne krize, niso dajala jamstva za uspeh; Marie-jev gospodarski in socialni pro. gram ni bil dovolj jasen; njegovo stališče do evropske obrambne skupnosti ni bilo dovolj odločno in poleg tega Marieieva vlada, ustanovljena na temelju kompromisa, ne bi mogla dolgo traiati, medtem ko narodni republikanci želijo tako vlado, ki bi mogla ostati na svoiem mestu najmanj 18 mesecev.
Ti vzroki so bili navedeni za javnost, sklep večine pa je tudi nekakšno maščevanje, ker je bila v parlamentu odklonjena
Bidaultova investitura. Sedanja kriza vlade, ki traja že 30 dni, je dvojni rekord vseh dosedanjih vladnih kriz. Prvič je ta kriza po svojem trajanju najdaljša, drugič pa je bilo tokrat največ takih kandidatov, ki med dosedanjimi krizami niso dobili investiture. V francoskih političnih krogih ugibajo o novih poskusih za rešitev krize. Mnogi menijo, da bi bilo najbolje, če bi poskusil sestaviti vlado spet Bidauit, ki mu je manjkal samo en glas za pridobitev investiture. Zaradi sedanjih odnosov narodnih republikancev do radikalov pa ni upanja, da bi radikali glasovali za Bidaulta ali za katerega drugega narodnega republikanca.
Predsednik republike Vincent Auriol je sklical davi konferenco vseHi predsednikov vlad, ki so se izmenjavali, odkar je bila sprejeta ustava vseh parlamentarcev, ki so zahtevali ali dobili investituro parlamenta, ter vseh voditeljev parlamentarnih skupin, razen komunistične. da bi izdelali načrt za
rešitev krize. Predsednik republike je pozval vse, naj uredijo temelj za vlado nacionalne in republikanske vzajemnosti ter omogočijo medsebojno sodelovanje, kakor to zahtevajo načela demokracije. Predsednik republike je naglasil, da bi bilo treba na skupnem programu določiti novega predsednika vlade ter zanj takoj zahtevati od parlamenta investituro, da bi imela Francija novo vlado že v nekaj dneh.
Bivši ministrski predsednik Reynaud je prevzel nalogo, da sestavi program, ki bi ga odobrili vsi bivši ministrski predsedniki. Reynaud bo izdelal program do nedelje in bo nato poročal predsedniku republike.
Demonstracije v Severni Rodeziji
London, 19. jun. (Tanjug). V štirih mestih Severne Roisz.je, britanske kolonije v Afriki, je prišlo do demonstracij domačinov zoper rasno diskriminac.jo v političnem in javnem življenju dežele. Domačinom je namreč prepovedano prihajati v vladne uradne prostore, v hotele in trgovine, ki so namenjene belcem, kakor se tudi ne smejo kazati na drug h javnih krajih.
Ameriška vojaška pomoč
Washington, 19. jun. (AFP). — Odbor za zunanje zadeve Predstavniškega doma je objav.l sporočilo o razdelitvi ameriške vojaške pomoči inozemstvu. Skupna vojaška pomoč evropskim državam naj bi po tem sporočilu znašala 62 in pol milijarde dolarjev.
Po predlogu, ki ga je ameriška vlada podala Kongresu, h. največ kreditov dobila Francija — čez 354 milijonov dolarjev, poleg tega pa naj bi Francija dobila še naročila »of shore« v skupni vrednosti 600 milijonov dolarjev.
Od ostalih držav bodo od teh kreditov doh.le: Zahodna Nemčija nad 338 milijonov dolarjev, Velika Britanija nad 250 milijonov, Jugoslavija približno 270 milijonov, Belgija nad 182 m.li-jonov dolarjev. Poleg tega je ameriška vlada predlagala Kongresu odobritev kreditov za podpiranje obrambe določenih držav, med katerimi je tudi Jugoslavija z zneskom 45 milijonov dolarjev in Avstrija ter Grčija vsaka po 20 milijonov dolarjev.
Samo
za javnost?
Prav gotovo ni samo naključje, da se je v tržaških knjigarnah prav te dni, ko je v Trstu komisija Socialistične internacionale, pojavila knjiga italijanskega političnega svetovalca pri angloamerički vojaški upravi Diega de Castra ’Trieste*. Knjiga je napisana v zadnjem času — kar se vidi iz nekaterih podatkov — torej v času, ko je g. de Castro dejanski zastopnik italijanske vlade in je torej tudi njegova izvajanja treba gledati kot na uradno mnenje italijanske vlade.
V	predgovoru k svoji knjigi pravi g. De Castro, da je ta knjiga le izvleček njegove prejšnje obširne knjige o tržaškem vprašanju, ter da ima namen »naš problem javnosti čim bolj približati*.
V	sedanjem trenutku je knjiga bolj kot javnosti verjetno namenjena anketni komisiji Socialistične internacionale, ki naj bi se na osnovi de Castrove knjige prepričala, kako so se »vsi italijanski napori za dosego pravične rešitve razbili ob nepopustljivosti Jugoslavije* in »v koliki meri in s kakšno iskrenostjo želi Italija vzpostaviti odnose ne samo dobrega sosedstva, temveč tudi odnose iskrenega prijateljstva z jugoslovanskim ljudstvom*. In ker so bili vsi ti strašni »napori* Italije brezuspešni, g. De Castro upa na spremembo vlade v Jugoslaviji, ko se bo »jugoslovansko ljudstvo brez vsake mežnje, z razumom brez predsodkov obrnilo do Italije, pripravljeno sodelovati z njo, za pravično ureditev tiste obmejne črte, ki ne bo več pregraja, temveč odprta vrata . . .*
Jugoslovansko ljudstvo je bilo vedno pripravljeno na sporazum in sodelovanje in bi se ti upi gospoda de Castra lahko že davno uresničili, če bi bilo enako razumevanje tudi na italijanski strani. Kar pa se tiče njegovih upov na spremembo vlade — mislimo tako spremembo, kakršno si želi g. de Castro — se bojimo, da te g. di Castro ne bo doživel.
Incident v Iraku
Bagdad, 19. junija (AFP); 150 Perzijcev, ki s0 jih iraške oblasti aretirale zaradi »komunistične dejavnosti« in »subver-zi-vmih akcij«, se danes niso hoteli podvreči ukazu o deportiranju v jetnišnico na otoku Baikuiba, nedaleč od Bagdada. Da bi jih prisilila na deportacijo, je iraška policija uporabila plin za solzenje in nekoliko-krat ustrelila med aretirance,
Opazovalci Socialistične internacionale v Trstu
Trst, 19. junija (od našega po-ega dopisnika). Opazovalci aiistične internacionale, ki d ponedeljka v Trstu, so se ej razgovarjaii s pripadniki
v.h strank, si ogledali življe-V Trstu, obiskali nekatere enske vasi v coni A m si . dali tudi jusoslovansko-itali--ko mejo pri Gorici. Danes je rezgodaj govoriti o tem, kakš-- iko so si ustvarili v tem času, niso daii nobene uradne iz--. niti mso hoteli sprejeti no-arjev. Brez dvoma .pa so imeli ložnost prepričati se, da so venci zapostavljeni in kako ska vlada s pomočjo svojih kcionarjev pospešeno razna-i.e slovensko zemljo z nasii-sredstvi (razlaščanje sionske zemlje itd.).
tržaških demokratičnih krosom slišal mnenje, da bo mo--. komisija če bo objektivna, .-iti tudi to, da se »Soc.alistič-= • ranka Julijske krajine« posuje tega naslova tudi za iz-anje šovinistične politike, ki ma z načeli socializma nobena opravka. Vodstvo stranke nejema denar iz Rima, kar je nazal tržaški list »Corierre di -ste« z objavo fotografij, po-; za sprejem milijonov. Pola so bila poslana Innocent.-nekdanjemu fašističnemu efektu v Bolzanu, kjer je raz-rodoval Nemce, osebnemu prisl ju in sodelavcu Mussolinija sedanjemu načelniku urada za mejne pokrajine pri predsed-7 j rimske vlade.
Iz p.sanja iredentističnega tika v teh dneh je opaziti strah ed objektivnim poročanjem misije in želja, da bi komisija edaia na položaj skozi ireden-st.čna očala. Zato je italijanske edentiste v Trstu razbesnelo že amo dejstvo, da je komisija pos icala tudi predstavnike demo-atičnih strank na razgovor. Giornale di Trieste« namreč pl-e, da bi bila žalitev njihove (čla-ov komisije) inteligence, če bi mislili, da je njihovo srečanje z odkritimi ali prikritimi titovskimi eksponenti zameglilo vtis, ki ga je nanje napravilo mesto, ki je
očitno italijansko, nič manj italijansko kot Torino, Genova ali Firenze«.
Pri objektivnem ocenjevanju položaja v Trstu komisiji ne bi bilo težko ugotoviti, da je pretežna večina prebivalstva proti temu, da pride v Trst Italija, da pa si žel; velika večina pomirje-nja in sodelovanja z Jugoslavijo. Tudi napisi po stenah, ki so se pojavili okoli sedeža Socialistične stranke Julijske krajine »Hočemo STO« itd., so tudi izraz razpoloženja tržaškega prebivalstva.
Tržaške kroge je presenetila
objava v listu »La Giustizia«, glasilu Saragatove stranke, da bo prisostvoval zadnjemu sestanku v Trstu na sedežu Socialistične stranke Julijske krajine tudi predstavnik italijanske socialno demokratske stranke Matteotti, kar brez dvoma ne bo v korist nepristranosti te komisije.
Jutri, v soboto, bo komisija sprejela predstavnike OF za Tržaško ozemlje, ki ji bodo predložili še dokumente v zvezi z diskriminacijo Slovencev in odgovorili še na druga vprašanja.
V nedeljo bo komisija odpotovala iz Trsta.	S. L.
Njega pa ni ..
Tihotapstvo strateškega materiala
Rim, 19. jun. (Tanjug) V Com-mo so aretirali Walterja Rausa, ki je eden od voditeljev tihotapske skupine za dobavljanje strateškega materiala državam sovjetskega bloka. Aretirani tihotapski voditelj je že marsikaj povedal o delu svoje skupine, ki je z vlaki in ladjami prevažala italijanski vojni industriji namenjeni strateški material v države sovjetskega bloka s pomočjo ponarejenih dokumentov in deklaracij. To tihotapstvo se je začelo že pred tremi leti in v države sovjetskega bloka so odpremili ogromne količine kovin in drugega materiala, ki ga potrebuje vojna industrija. Samo zadnje tihotapstvo svinca, bakra in aluminija je po svoji vrednosti dosegalo vsoto 38 milijard lir. Material, ki so ga spravili v države sovjetskega bloka, je povečini iz ameriških dobav. Za tihotapstvo je bila razpredena mreža, v katero so bile vključene poleg Italije tudi razna ameriška, angleška, belgijska, nemška, švicarska in turška komercialna društva. Države sovjetskega bloka so plačale za strateški material dvojno ceno svetovnega trga.
Zel zakonca Rosenberg ni milosti
Ogroženo UorejsUo premirje
(Nadaljevanje s 1. strani) ameriška vlada zavzela odločno stališče proti Sing Man Riju.
Vendar je treba priznati, da je minister Dulles s svojo blago izjavo deloma razočaral delegacije. Dulles je dal to izjavo na sestanku Ameriškega nacionalnega sveta za obrambo, kateremu je predsedoval Eisenhower in na katerem so razpravljali o Sing Man Rijevem dejanju. Dulles je izjavil, da je to dejanje enostransko in da pomeni kršitev oblasti Združenega poveljstva. Dulles je tudi povedal, da je predsednik Eisenhower glede tega brzojavno protestiral pri Sing Man Riju- Po mnenju krogov Združenih narodov ta Dullesova izjava sicer kaže, da ameriška vlada obsoja Sing Man Rijevo ravnanje, vendar pa ne dovolj ostro. Ameriška vlada namreč doslej še ni ničesar povedala, kaj namerava storiti, da bi preprečila nevarnost, ki jo izr živa Sing Man Ri.
Iz indijskih krogov prihajajo vesti, da namerava indijska delegacija zahtevati pri predsedniku Pearsonuj naj skliče Generalno skupščino, ki bo pregledala položaj, ki je nastal po kršitvi sporazuma o ujetnikih m drugih provokacijskih ukrepov Sing Man Sija.
Mnoge delegacije v Združenih narodih so mnenja, da bi moralo Združeno poveljstvo na podlagi dosedanjih Sing Man Rijevih dejanj pričakovati tak dogodek. Po vesteh glavnih ameriških časopisnih agencij je general Mak Clark že vnaprej vedel, da namerava Sing Man Ri izpustiti iz taborišč severnokorejske vojne ujetnike. »United Press« namreč javiia iz Tokija, da je Clark vedel, da Sing Man Ri ne bo dovolil nevtralni komisiji prevzem kontrole nad severnokorejskimi ujetniki- Baje je Clark obvestil Washington o tem, da bo prvo Sing Man Rijevo dejanje proti sklenitvi premirja izpustitev 34.000 severnokorejskih vojnih ujetnikov, ki zavračajo repatriacijo. Zato je očitno vprašanje, čemu Clark ni že prej ukrenil vse potrebno, da prepreči to Sing Man Rijevo dejanje.
im v Pekingu
Hongkong, 19. jun. (Reuter). Uradna kitajska agencija je danes obtožila ameriške funkcionarje pri Združenem poveljstvu, da prikrivajo sodelovanje s Sing Man Rijem pri izpustitvi 25000 severnokorejskih ujetnikov.
V sporočilu agencije Nova Kitajska pravi, da so bili ti ujetniki izpuščeni iz taborišč zato, da bi jih pozneje prisilili, naj vstopijo v južnokorejsko vojsko. Agencija navaja neko ameriško časopisno vest, po kateri naj bi nek visok južnoko-rejski funkcionar izjavil, da bo večina 25.000 na svobodo izpuščenih ujetnikov rekrutirana v južnokorejsko vojsko. Agencija Nova Kitajska trdi, da so ameriške oblasti vedele, kaj namerava Sing Man Ri, vendar pa so šele sedaj, ko je na svobodi 25.000 ujetnikov, zamenjale z ameriškimi vojaki prejšnje južnokorejske stražarje.
Pekinški radio je objavil izjavo britanskega ministrskega predsednika Churchilla, da je presenečen zaradi izpustitve ujetnikov in Reuterjevo vest, da je Velika Britanija zahtevala takojšnje pojasnilo o nastalem položaju.
Seul, 19. jun. (UP) Ameriški veleposlanik v Seulu Elli Brigg se je danes predpoldne sestal s predsednikom Južnokorejske republike Sing Man Rijem, kateremu je izročil protestno noto predsednika ZDA EisenhowTa in ameriškega zunanjega ministra Dullesa. O tem sestanku ni bilo objavljeno nobeno uradno »poročilo.
Washington, 19. junija. Vrhovno sodišče ZDA Je Imelo od 15. do 18. ure izredno sejo, na kateri je sklepalo o zadevi Rosenberg. Ob 18 je sporočil predsednik vrhovnega sodišča Win son, da je vrhovno sodišče zavrnilo ugovor vrhovnega sodnika Douglasa in odredilo eksekucijo zakonske dvojice Rosenberg. Zagovornik Rosenbergovih je sporočil, da bo še enkrat prosil predsednika Eisenhowerja za pomilostitev.
Sodne oblasti v New Yorku so ob 18 odredile, da bosta zakonca Rosenberg usmrčena nocoj ob 23 newyorskega časa (jutri ob 5 zjutraj srednjeevropskega časa). Pred Belo hišo v Washingtonu je zvečer še vedno zbrana velika množica demonstrantov, ki protestirajo proti usmrtitvi Rosenbergovih.
Za izvršitev smrtne obsodbe je glasovalo 6 sodnikov.
Sodnik Frankfurter se je glasovanja vzdržal. Proti izvršitvi smrtne obsodbe sta glasovala samo sodnika Douglas in Black.
Predsednik Eisenhower je nocoj odklonil predlog branilca zakoncev Rosenberg za njuno pomilostitev. Prav tako je bil odklonjen predlog, da se usmrtitev odloži.
Sef policije v Sing-Singu je odredil, da bodo vse ceste k Sing-Singu danes ponoči blokirane, da se preprečijo morebitni pohodi demonstrantov za zakonsko dvojico Rosenberg.
Da sta zakonca Julij to Ethel Rosemiberg izdajala in prodajala skrivnosti atomske bombe, je bilo razkrito že leta 1949, ko je Klaus Fuchs, ki so «a razkrinkali kot atomskega vohuna, označil ne\v-yorskega komunista Harryja Go'-da za svojiga kurirja in je ta potem med preiskavo izdal nekega Grecnglassa kot člana vohunske organizacije, ki je sovjetskim predstavnikom izdajala razne skrivnosti ia Los Alamosa kjer so
izdelovali atomsko orožje. Green-glass je biJ kot mehanik ta vojni obveznik zaposlen v delavnicah v Los Alamosu in je Goldu dajal
razne informacije. Kmalu po svoe ji aretaciji je povedal, da je take kaformaetje dajal tudi svoji sestri Etheli Roser.bc-rg in njenemu mein Juliju Rosonbergu. Ker sta svoje zločine priznala itn pomagala pri razkrinkanju vohunske mreže, sta bila Gold in Greengiass obsojena prvi na 30. drugi pa na 15 ječe. Pri tej sodbi so upoštevali da nista bila v neposrednih stikih s sovjetskimi predstavniki, medtem ko sta zakonca Rosenberg že leta 1944 in 1945 neposredno izdajala atomske skrivnosti Rusom. Ker s« je to zgodilo v vojnem času, sta bila oba obsojena na smrt, čeprav je bila takrat ZSSR zaveznica ZDA.
Obsojenca sta izkoristila ipo izrečeni sodbi vsa pravna sredstva za rešitev svojega življenja. Njuno zadevo so obravnavale vse č -stance in ž.e predsedniku ZDA Trumanu je bila z mnogimi priporočili predložena prošnja za njuno pomilostitev. Predsednik Truman je rešitev te prošnje prepustil svojemu nasledniku Eisenho-tverju. ki je p o m H osti lev odklonil. češ da Je zločin take izdaje večji kot zločin umora.
ZADNJI TELEGBAmi
■—■»mmmmmm pr V e IZ daj e ■ hm.■mi i i
Nuschke se je vrnil v vzhodni Berlin
Berlin, 19. junija (AFP): Visoka am-eirišika komisija v Berlinu je sporočila, da je bil podpredsednik vzhodnonemške vlade Otto Nuschike danes dopoldne izročen predstavnikom vzhodne cone.
Po sporočilu, ki so ga objavile ameriške oblasti, so demonstranti v sredo potisnili Nu-cshkov avtomobil v ameriški sektor, kjer ga je ameriška policija vzela pod svojo zaščito. Ameriške oblasti so Nusohkeja vprašale, ali se želi vrniti, ali pa zahteva politični azil. Po sporočilu sovjetskega poveljstva v Berlinu je bilo sklenjeno, da se mora Nuschke vrniti v vzhodni sektor. Tako je Nuschke j a do meje ameriškega sektorja spremil ameriški oficir, ki ga je predal sovjetskem» precL stavniku.
BERLIN, 19. Junija. Po redkih poročilih, ki prihajajo iz vzhodnega Berlina, skl tipajo da se je položaj v vzhodnem Berlinu danes pomiril. Po mestu še vedno krožijo sovjetska oklopna vozila ter oddelki sovjetske vojske in nemške ljudske policije. Ceste v mestu pa so skoraj pralne. Meja med zahodiiiim in vzhodnim Berlinom je hermetično zaprta. Več vzhodnih Bertimčainov, ki so se med nemiri zatekli v zahodni Berlin, jie danes na poziv vzhodnonemškega radia skušalo preko-račitti obmejno črto v vzhodni Berlin. Takoj na meji pa so jih ujeli sovjetski vojaki in jih na pripomnjenih k am Bon ih odpeljali v notranjost mesta.
FUSAN, 19. junija. Indijska in švedska vlada sta sporočili, da sta kljub begu vojnih ujetnikov v Južni Koreji še nadalje pripravljeni prevzeti nadzorstvo nad izmenjavo vojnih ujetnikov. Prvi oddelek švedske delegacije za nadzorstvo nad premirjem ki bo štela 80 mož. je že odpotoval iz Kodamja v Korejo.
NEW YORK. 19. junija. Sef tiskovnega urada predsednika Eisenhowerja Haggerty je odpotoval z letalom na Bermude. da pripravi poročevalsko službo za sestanek treh zahodnih velesil Po ameriških poročilih naj bi se sestanek pričel že 29. junija
TEHERAN, 19. junija (United Press):	Na trgu pred iranskim
parlamentom je prišlo danes do demonstracij in pretepa med pri-
Ridgwayeva izjava
Oslo, 19. jun. (AFP). General Ridgway je na tiskovni konferenci v Oslu izjavil, da bodo države Atlantskega pakta, če bodo nadaljevale z graditvijo atlantske vojaške moči v listem duhu sodelovanja kot doslej, v kratkem Izvedle svojo nalogo — organizacijo vojaških sil, ki so potrebne za obrambo pred agresijo. General Ridgway je sedaj na poslovil-S0R obisku v Norveški,
‘•MS? vlade predsednika Mosadika in kom in farmskimi eJememti. Ko-V« sn skušali demonstrirati pred Medžilisom, vzklikajoč ■ i a .lenčanom in dvoru. Mf! demonstrante so se pomešali pristaši viade. ki so v pretepu raz-gn°'> vorr»'nformovce.
NEW YORK. 19. junija (AFP): P re zedini k južnokorejske vlade Pajk Tu Cia je dannes odpotoval iz New Ybrka v Seul. Novinarjem ni hotel dati nobenih pojasnil o vzrokih svojega prihoda v ZDA in o vsebini razgovorov, ki jih je imel z Eisenhower jem.
PARIZ. 19. junija (Tanjug): — Krvavi dogodki v Vzhodnem Berlinu so imeli močan odmev v vrstah francoskih sindikatov. Sindikalne organizacije »Force Ouvri-
- • objavila protest zaradi policijskega in vojaškega pritiska tia>d deiavskim razredom v Vzhodni Nemčiji. V poročilu je rečeno, da kažejo berlinski dogodki, k Čemu bi bili prisiljeni francoski delavci če bi sprejeli predloge kominformske Generalne konfederacije dela za enotnost akcije in ljudsko fronte.
PARIZ, 19. junija (Tanjug): Zaradi francoske krize je bil preložen sestanek ministrov za zunanje zadeve držav članic Evropske skupnosti za premog in jeklo, ki bi se moral na pTedlog De Gaspetrija iprifceti v ponedeljek.
22.	junija v Parizu.
LONDON, 19. jun. (Tanjug): Tedensko glasilo pristašev Bevlnove skupine v laburistični stranki predlaga danes dopolnitev nedavno objavljenega programa laburistične stranke. Dopolnitev naj hi obsegala 8 točk, in sicer nacionalizacijo zemlje, ki spada pod rento. izgotovi te v končnega predloga za Široke nacionalne investicije in učinkovito kontrolo poslovanja tujih podjetij, uvedbo takse na dobiček ter da bi bila nacionalizirana industrija ipod kontrolo parlamenta. List zahteva ponovno proučitev bremen iz programa za obrambo ter postavlja vprašanje, zakaj v programu ni ničesar o enakem zaslužku za žene in mo-§ke> čeprav je bilo to stališče poudarjeno v resoluciji, ki je bila sprejeta na lanski konferenci
Med viničarji še ni bilo nikoli toliko odobravanja
V	naši vasi ni bilo Se nikoli toliko veselja in odobravanja med siromašnimi viničarji in bajtarji, kakor ob izidu uredbe o zemljiškem skladu. Medtem ko se veliki kmetje in vinogradniški posestniki hudujejo, godrnjajo in še močneje pritiskajo na najemno delovno silo in jo za minimalne dajatve neusmiljeno izkoriščajo, so viničarji dobre volje, saj vedo. da je to zadnji poskus uveljavljanja vaških bogatašev.
V	vasi Bresnici v ptujskem okraju ima kmet Tomaž Janžekovič nad 23 ha zemlje in dva viničarja, ki mu opravljata najtežja dela. Z nobenim nima delovne pogodbe. Za borne dajatve v naravi mu garata vse leto. Ce kateri izmed njih jeseni zahteva obračun za delo, pravi Janžekovič: »Delo sem ti
plačal s tem, kar sl odnesel za jed. Napravili smo križ in smo na čistem«. Obračuna noče, saj ve, da bi moral po obračunu viničarju plačati še mnogo denarja. Kaj mu mar, če le-ta nima obleke, ne čevljev in ne primerne hrane.
Jurij Cvitanič, sin gostilničarke iz Guštanja, ima v Bresnici vinogradniško posestvo, ki meri 2.5 ha vinograda in 1,5 ha sadovnjaka. Vinograd mu obdelujeta dva viničarja, pri večjih delih pa najame tudi vaške reveže. V njegovem vinogradu delajo viničarji in drugi po 10 in več ur na dan ob svoji hrani. Zato jim plača po '120 do 150 din. Zadnji čas je začel pri delu celo priganjati, ker bi rad obdelal svoj vinograd še ceneje. Tudi njemu niso mar zdelani in utrujeni ljudje.
Cas je že, da se odpravijo viničarski odnosi in se odvzamejo vinogradi in ostala vinogradniška posestva vsem tistim, ki jih sami ali nočejo ali pa zaradi oddaljenosti ter drugih vzrokov ne morejo obdelovati. Viničarji v Bresnici, v občini Podgorci, se pridružujemo želji vseh brezzemljakov »Vinograde viničarjem in zemljo tistemu, ki jo obdeluje!«	—1.
300 milijonov za razširjenje železniške delavnice
Niš, 19. jun. Železniška delavnica »Stanko Paunovič« bo porabila letos okoli 100 milijonov dinarjev za zgrad.tev oddelkov za lažje in težje stiskalnice. 75 milijonov bo v ta namen dal kolektiv delavnice, ostanek 25 milijonov pa ljudski odbor Niša. Ta dva nova oddelka bosta opremljena z velikimi h dravličnimi in manjšimi mehaničnimi stiskalnicami, ki smo jih dobili na račun reparac.j. Na ta način bo železniška delavnica v Nišu, mogla ceneje izdelovati svoje izdelke kakor doslej, poleg tega pa tudi take, ki smo jih doslej uvažali.
Prvi maturanti na srednji
vzgojiteljski šoli
Pred štirimi leti v Ljubljani osnovana Srednja vzgojiteljska šola, edina te vrste v Sloveniji in ena od treh v Jugoslaviji, ima letos svoje prve maturante. Od 82 gojenk, ki jih je bilo vpisanih v prvi letnik, je prišlo k maturi 42 dijakinj, ki bodo po opravljenem diplomatskem izpitu odšle kot prve za predšolske otroke specializirane vzgojiteljice v vrtce, kjer jih že težko pričakujejo.
Mreža vrtcev v Sloveniji za enkrat še ni posebno gosta,
18. decembra bo občinski
praznik v Škofji Loki
Xa občinski konferenci SZDL v Škofji Loki so izvolili v novi odbor ljudi, ki uživajo zaupanje in kažejo voljo za delo. Tov. Puhar je omenil pomanjkljivo delo za povečanje politične zavesti med delovnimi ljudmi. ker ni dovolj, da je kdo samo dober telovadec, dober igralec itd., ampak mora biti tudi dovolj politično izobražen. Zato bi bilo potreb-
I&ai se izreče enkrat odločna beseda o bodočnosti 3>onia invalidne mladine
v Mamnibn
Dom invalidne mladine o Kamniku je bil ustanovljen v začetku l. 194? s namenom, da se omogoči oziroma nudi možnost izobrazbe invalidni mladini. Gd ustanovitve doma do danes je šlo skozi dom okoli 250 gojencev.
V domu je štirirazredna osnovna šola, ki jo trenutno obiskuje 52 gojencev od skupno 72, ostali posečajo gimnazijo in vajeniško šolo.
Praviloma se sprejema v dom otroke obojega spola v starosti od 7—14 leta. Ko dovrši otrok osnovno šolo, oziroma nižjo gimnazijo, se mora usmeriti ali naprej v šolo, ali pa v obrt glede na stopnjo invalidnosti in nadarjenosti. To usmerjanje o poklice bi moralo biti v sklopu domske vzgoje, vendar nastopijo tu problemi. ki jih dom v sedanjih pogojih ni mogel, oziroma jih ni d dovoljni meri reševal, posebno o primerih težkih invalidov. Tako stojimo danes v mnogih primerih pred dejstvom, da odpuščamo iz doma težke invalide v breme staršem in državi, kajti težko invalidni otroci danes zaenkrat pri nas še nimajo možnosti, da bi se usposobili za razne, njim primerne poklice.
Na prvi pogled je to vprašanje težko rešljivo, posebno, če se o njem diskutira samo načelno, brez poznavanja problematike ustanove in možnosti razvoja, posebno pa, če je premalo razumevanja kot d tem primeru. Preprost račun bi nam pokazal, kako bogato bi se nam obrestovale
Čudne zadeve s plinom v Lendavi
le skromne adaptacije za zgraditev delavnice za umetno obrt in kroja-štvo in dodelitev zemljišča za vrtnarijo, kjer bi se invalidni otroci usposobili za poklice. To bi bil le skromen začetek, katerega pa ns smemo zavlačevati, kajti vsako leto s tem mnogo izgubljamo.
V zvezi z razvojem doma pa )e treba omeniti predvsem največji problem, to je, kje naj bi dom bil: ali na dosedanjem mestu o Kamniku ali kje druaje. Težnja Kamnika je, da dobi o Domu invalidne mladine prostore za hotel, za kar je brez dvoma upravičen, če hoče razviti turizem. Pri vsem tem pa ima Škodo Dom invalidne mladine, ki se ne more razvijati, dokler ne ve, kje sploh bo. Bliža se čas počitnic, ko bo imel dom v oskrbi le ~0 gojencev — o glavnem sirot, ostali gredo
na počitnice k staršem. V tem času so možna popravila stavbe Doma, ki so neodložljiva za normalen potek dela, a dokončne besede ni. RS.
Anketa o številu živine na dan 30. junija 1953
no poglobiti delo za politično izobrazbo tudi v kulturnih organizacijah, pri čemer bi morali prednjačiti predvsem komunisti. V tem smislu go govorili tudi ostali di>kutanti.
Konferenca je odobrila sklep, ki je bil sprejet že na vseh sestankih terenskih odborov SZDL in Zveze borcev, da razglasi 18. december za občinski praznik Škofje Loko, kajti tega dne leta 1941 se je v Škofji Loki začel organizirati odpor proti okupatorju in so odšli tudi prvi borci v večjem številu med partizane.
Sprejeti so bili nadalje sklepi o
fioživljenju političnega dela, o sode-ovanju občinskega odbora SZDL s terenskimi odbori, o skrbi za mladino in politični vzgoji članov. Poživi naj se sodelovanje s sindikalnimi organizacijami, pa tudi boj proti nazadnjaštvu. — Na sestankih SZDL naj se člani seznanjajo z notranjim in zunanjim političnim položajem, predvsem glede na obnavljanje italijanske imperialistične po-
litike in sovražno delovanje Vatikana proti naši državi, zlasti v zvezi z zakonom o pravnem položaju verskih skupnosti.
V dneh od 1. do 5. julija bo izvedena v naši državi anketa o številu ž.vine na dan 30. junija letošnjega leta. S posebnim navodilom bo določeno, koliko gospodarstev bo zajela anketa in kako bodo ta gospodarstva odbrana. Anketo organizira Zvezni zavod za statistiko, izvedli pa jo bodo republiški zavodi.
»Jugoslovanska knjiga« ima pravico razširjati tuji tisk v naši državi
Po odločba zveznega državnega sekretarja za notranje zadeve ima državno podjetje »Jugoslovanska knjiga« v Beogradu pravico, da sme v naši državi razpečevati tuje časnike, knjige in ostali inozemski tisk.
Zakaj ne izkoriščamo pri-rodnega zdravila proti slabokrvnosti
Radensko in petanjsko področje ob Muri je prepolno mineralnih zdravilnih vrelcev, ki jih ne izkoriščamo niti v zdravilne niti o kake druge namene. Med temi vrelci je posebno zanimiv tako imenovani >2elezni vrelec< na ravnici blizu radenskega zdravilišča. Analize mineralne vode iz tega vrelca so pokazale, da vsebuje voda izredno visok odstotek železa ter da po svoji učinkovitosti lahko za 25%!% nadomešča sicer tako draeo farmacevtsko železno vino.
V sedaj zapuščenem ^Železnem vrelcu* leži zdravilno bogastvo, ki bi ga — verjetno s pran majhnimi investicijami — lahko uporabljali neposredno kot učikovito sredstvo v zdravljenju slabokrvnosti. Nekoč, ko to prirodno bogastvo ni bilo družbena last, je zasebnemu lastniku ta *7.e1ezni vrelec« nelial za tolikšno dragocenost, da je bil vrelec neprestano zastražen. Ce hi ne tudi zdaj naši ljudje, ki bolehajo za slabokrvnostjo. lahko okoristili s to zdravilno možnostjo, zakaj bi vendar nekdo stvari podrobneje ne raziskal, jo ocenil in določil način zdravljenja. Zdravilišče v Radencih samo pa bi dobilo s tem še večji zdravstveni pomen.	(})
saj imamo komaj 71 vrtcev brez prehrane in 54 vrtcev s prehrano, v katerih je zajetih povprečno 4°/© vseh predšolskih otrok od tretjega do sedmega leta. Najvišji odstotek kažejo večja mesta in industrijski centri, ki zajemajo po vrtcih do 9o/0 vseh predšolskih otrok. Da mreža vrtcev ni večja, ni vzroka v pomanjkanju finančnih sredstev, saj vzdrževanje vrtca brez prehrane ni posebno drago. Tudi prostori bi bili na razpolago — pač pa primanjkuje dobrega vzgojnega kadra. Prav zaradi tega trenutno prosvetne oblasti celo zavirajo porast vrtcev. S povečanjem izšolanega kadra se bo postopoma odpiralo tudi vrtce tako, da bodo tekom let v predšolskih ustanovah zajeti vsi otroci od 3 — 7 leta, pri čemer s predšolsko ustanovo ne mislimo samo na vrtce, ampak tudi na otroška igrišča in na vse panoge dela s predšolskimi otroki. S temi ustanovami bodo v bodoče razbremenjene naše matere, skrbno vodstvo specializiranega kadra pa bo otrokom zagotovilo tudi zdrav psihični in fizični razvoj. Poročila učiteljev z osnovnih šol kažejo, da so otroci, ki prihajajo iz vrtcev, mnogo bolj razgibani in duševno bolj razviti od onih, ki prihajajo od doma. Ce v vseh primerih ni vselej tako in cs včasih gledajo ljudje z nezaupanjem na delo po vrtcih, ni krivda na ustanovi kot taki, pač pa na zelo slabem kadru, ki ga kljub vsemu prav zaradi pomanjkanja specializiranih ljudi za enkrat ni mogoče izmenjati. Prosvetna oblast budno nadzoruje delo v vrt- v
V okolici Lendave imamo velike zalege zemeljskega plina, ki ga podjetje Nafta prodaja v jeklenkah za razsvetljavo železniških vagonov, za pogon motorjev in tudi kot tekoči butan za kurjavo v gospodinjstvu. Nekomprimirani metan pa prodaja podjetje Nafta tudi lendavskim prebivalcem.
Delavci in uslužbenci, ki delajo pri Nafti, dobijo ta plin kot deputat. kar je že star rudarski običaj. Seveda se vrednost tega deputata, ki je v preteklem letu znašala štiri milijone dinarjev, šteje v plačilni sklad, kar je nekako dobra tretjina mesečnega plačilnega sklada celega podjetja. Zaradi tega torej faktično delavci ne dobijo plina brezplačno, kot to trdijo nekateri nepoučeni prebiralci iz Lendave, ampak imajo za toliko nižje plače, kolikor znaša pač vrednost plina.
S plinom so lendavski delavci prav zadovoljni, pritožujejo se pa, da je predrag. Ker podjetje Nafta nima merilnih inštrumentov za vsako gospodinjstvo posebej, prodaja plin Mestni plinarni v Lendavi, ki računa za en štedilnik, v katerim gori en grelec, mesečno 693 din, za peč v zimskih mesecih pa mesečno 396 din pavšalno. Ce smo odkriti, to ni drago, kajti priznati je treba, da gori plin dan in noč in da tako toplih stanovanj ni najti jeseni in pozimi nikjer, kot v Lendavi. Koliko bi stala kurjava, če bi kurili dan in noč s premogom in drvmi?
Ker pa so lansko leto bile še K nakaznice za kurivo in so jih dobili vsi. ki so v službenem razmerju pa nimajo gozda, so jih po neki intervenciji dobili tudi Lendavčani. Te dobljene K nakaznice so koristniki iz Lendave predali Mestni plinarni in . . . kaj se je zgodilo?
Vzemimo primer: družina s tremi Člani je dobila nakaznico K-III, ki so jo zaračunali 9700 din. Pri tej družini je stanoval še en podnajemnik s K-T nakaznico, ki so jo zaračunali 3400 din. Račun za celotno kurjavo s plinom pa znaša v tem primeru manj kot znaša vrednost K nakaznic. Ker je torej vrednost K nakaznic znašala več. je omenjeni tovariš zahteval še povračilo v denarju. ki ga je izračunal is sicer v znesku 4515 din.
Lepa zadeva! Ne vem. če je še kje na svetu kaj takega. Celo leto je kuril na mrtvo s plinom, na koncu leta pa naj dobi zato od države še 4515 din nagrade.
To je nedvomno že superdeputat, ki ga nikjer na svetu ni in bi se morali zanj pozanimati vsaj delavci pri Nafti. Tudi drugi kurimo celo leto in prav bi bilo, če bi zato tudi mi dobili nagraoe.
Kay. Če bi «e za to zadevo z >na-gi-adami« fu’ndno: ostanek izkupička Y -*nkazT,;'*! pozanimali drugi?
L>{un. da bo ta zadeva, ki sem jo rvedcl na volilnem sestanku SZDL T Lendavi, sprožila nekaj .. •	-C-
ZA DESETO OBLETNICO PRIKLJUČITVE PRIMORSKE JUGOSLAVIJI
PRED VELIKO PROSLAVO
NA OKROGLICI
Razgovor z odborom «a proslavo priključitve Primorske Jugoslaviji in Xbora primorskih brigaj, odredov in aktivistov
Primorska je že dalj časa v znamenju priprav za za proslavo 10. obletnice priključitve k Jugoslaviji. Ta proslava bo pove-zana z zborom primorskih brigad, odredov m aktivistov. Da bi naši brailci zvedeli kaj več o tem, smo zaprosili ljubljanske člane odbora za proslavo, naij bi nam povedali kaj več o pripravah in proslavi sami. Razgovor je potekal takole:
Vprašanje: Kdaj se je rodita misel za proslavo 1C* letnice priključitve Primorske k Jugoslavij; in zbora primorskih brigad, odredov in aktivistov in kd0 je dal iniciativo?
AT .BERT JAKOPIČ: 2e par let, odkar se je bližala 10. obletnica priključitve, se je od raznih stran» izražala želja, da bi ta dan slovesno proslavili. Proslava v Dolenjskih Toplicah je to iniciativo samo pospešila in sprožila realizacijo te želje Primorcev. Proslava Primorcev je takorekoč nadaljevanje proslave slovensfch brigad ter se b0 na ta način plastično prikazala borba slovenskega naroda v okviru jugoslovanskih narodov za osvoboditev izpod fašizma. Gotovo bomo imeli 1954. leta na Štajerskem tudi 10. obletnico pohoda na Štajersko. Iniciator za proslavo je tokrat primorsko ljudstvo.
29. november združuje za Primorsko proslavo vseh brigad, proslavo kapitulacije Italije in proslavo proglasitve priključitve Primorske s stran; AVNOJA.
Proglas AVNOJ je za Primorce ogromnega pomena. Ljudje
na Primorskem so želeli, da b:
se našel dan, ki bi vse te pomembne dogodke združeval. Ze doslej so Primorci vsa leta praznovali Gradnikovo, Prešernovo, Vojkovo in druge brigade. Toda vse to je bilo bralj lokalnega pomena. zaradi tega se je pojavljala želja po centralni proslavi, ki bi zajela vso borbo primor-
Zraačka za proslavo na Okroglici. delo akad. ki pa rta mojstra Borisa Kalina, primorskega poslanca
skega ljudstva. Ta splošna proslava bo 5. septembra. Prvič bomo tedaj proslavljali tudi prekomorske brigade.
Pravilno je, da je bila najprej proslava slovenskih brigad, ker so te dale osnovo, da je sploh jahfco nastsdo narodnoosvobodilno gibanje na Primorskem s tolikimi brigadama, dvema divizijama, korpusom at šestimi odredi.
FERLIGOJ: Praznik na Primorskem ne bo pomenil samo proslavljanje dogodkov med «t»
rodnoosvobodilno borbo, ampak tudi vseh borb Primorcev v pet indvajsetih letih pod italijansko okupacijo za nacionalni in socialni obstoj.
FRANC POKOVEC: Splošna želja je bila in o tem se tudi govori, da bi se formirale kompletne brigade, kot so obstojale, in da se vkluči tudi Gorenj-pripravah za proslavo pa so do Save, ker So vsi ti odredi (Prešernova brigada, Škofjeloški. Jeseniški in Bohinjski odred) sodelovali v borbah na Primorskem. Posebno se poudarja Loški odred, ki je bil prva večja oborožena formacija, ki je prišla na pomoč s te strani.
JAKOPIČ: Veliko zanimanje za proslavo se kaže med srbskimi, bosanskimi adi hrvatskima oficirji, katere je poslal Vrhovni štab leta 1943 na Primorsko, kakor tudi med tistimi, ki so pnišij iz internacije v primorske edinice in se tam borili. Proslava ni pomembna samo za Primorce, ampak za Slovenijo in tudj za vso Jugoslavijo.
Vprašanje: Ali nam lahko poveste kaj več 0 dosedanjih pripravah za proslavo?
JAKOPIČ:	Meseca februarja
je bil formiran štab za organizacijo proslave. Najprej smo ga postavili v Ljubljani, potem smn pa zaradi karakterja proslave prišli do zakjučka, da je bolje, če je v Ljubljani sam,, nekaj ljudi, operativni del odbora za proslavo pa naj bo na Primorskem. To predvsem zaradi tega, ker smo hotel; dati pripravam za proslavo značaj aktivizacije vseh primorskih organizacij in vsega primorskega ljudstva pri izpolnjevanju tekočih gospodarskih, političnih in kultumo-pro-svetnih nalog.
Proslava naj bi na eni strani pokazail a silo vojske primorskega ljudstva, na drugi strani pa uspehe na političnem, gospodarskem in kulturno"prosvetnem področju, ki so bili doseženi po osvohoditv; in v času priprav za to proslavo, ki je bila sicer veličastna, toda vse priprave so bile predvsem organizacijskega in tehničnega karakterja, brez mobilizacije ljudstva. To bi bilo za dolenjsko proslavo tudi težje, medtem ko za primorsko smatramo, da se to da napraviti.
Samo v nekaj mesecih je bilo v okviru priprav za to proslavo mnogo storjenega. Konkretno: postavili smo, naj bi na proslavi sodelovalo 5- do 6000 pevcev Ce hočemo to doseči, se morajo imejmo aktivizirat; stari in orga nizirati. novi pevski zbori. Mišim, da bo velik uspeh, če bo mo ob proslavi lahko rekli, da ima Flrimorsika 100 novih pevskih zborov.
Dalje smo postavili! nalogo, da morajo društva Partizan in okraj; zajeti čim več mladine
v okviru proslave ofočimsk odbori organiziral; čim več gospodarskih akcij itd. Vse uspehe registrirajo, tak0 da bo na proslav» lahko povedati: Primorci so med narodnoosvobodilno borbo storili to in to, v pripravah za prgslavo pa so dosegli to in to. Na ta način ne postavljajmo političnim organizacijam nekih posebnih nalog poleg dTugili, k; jih je ogromno, ampak povezujmo priprave za proslavo z dnevnimi operativnimi. političnim; ali gospodarski-
tiskarno na Vojskem (tiskarna Partizanskega dnevnika). Ob proslavi mislijo tiskati posebno številko Partizanskega dnevnika in jo po redni kurirski poti kolportirati po Primorski In med udeležence proslave. Izvršenih je bilo že tudi nekaj drugih akcij, kot n. pr. to, da je sanitetna vojaška ekipa 12 zdravnikov obiskala Primorsko, in sicer na Šentviški planoti, kjer je pregledala 300 do 400 ljudi. Ista ekipa bo odšla tudi na sektor	Grgar—Cepovan—
.Mc-d razgovorom- z leve ma desno: predsednik odbora za proslavo Albert -Jakopič-Kajtimi r, bivši komandant XXX. divizije in načelnik štaba IX. korpusa, Davorin Ferligoj, bivši komisar več primorskih brigad, Tine Remškar, bivši načelnik štaba briško-benečamskega odreda in Frane Pokovet-?oki. inštruktor PK za VS na Primorskem in pomočnik komisarja VDV brigade.
mi nalogami. V tem je po mojem mnenju karakter teh p.ri-
FERLIGOJ: V okviru priprav zbirajo zgodovinsko gradivo m material iz časa narodnoosvobo. dilne borbe. Vsaka vas ima odbor, ki zbira vse, kar se je v njihovem kraju zgodilo. Na ta način bomo dobili ogromno materiala, na podlagi katerega bo mogoče kasneje pisati o zgodovini borb primorskega ljudstva. Zbira se tudi gradivo za borbo Primorcev pred drugo svetovno vojno.
JAKOPIČ: Do proslave bo odkritih na Primorskem mnogo spominskih plošč, spomenikov, urejujejo se grobišča, bolnišnice itd. Pripravljajo se spomeniki v Cerknem, Idriji, Tolminu, Bovcu, na Bojščici, kjer imamo menda največje slovensko grobišče, saj je tam pokopanih 190 borcev raznih narodnosti.
POKOVEC: Do sedaj se je na Primorskem prijavilo okrog 3000 pevcev starih pevskih zborov in 14 godb na pihala. Po vseh okrajih zbirajo podatke za odlikovanja. O predlogih razpravljajo ca množičnih sestankih Zveze borcev javno. Postavljajo spomenike in spominske plošče, kjer so delale tehnike, tiskarne, komiteji, odbori itd. Obnovili so
Banjška planota. Te akcije so posebno pomembne, ker Primor, ski primanjkuje sanitetnega kadra.
FERLIGOJ: Izražena je tudi želja, da se nekatere primorske brigade proglasi za udarne in da se en polk JLA preimenuje po eni izmed primorskih brigad.
VPRAŠANJE: Kakšen bo karakter in obseg proslave same?
JAKOPIČ: O mestu, kjer naj bi bila proslava, je bilo mnogo diskusij in predlogov. Na Primorskem ni težko najti leipega prostora za tako proslavo. Vendar pa je bilo težko najti kraj, ki bi imel dobre komunikacije. Dalje je bilo treba najti nek center za vso Primorsko in prostor, kjer bi ne bila prevelika vročina in bi bila na razpolago pitna voda. Končno smo se zedinili za Okroglico, ki leži levo od Lijaka med Volčjo Drago in Ozeljanom. Ta prostor je v vseh pogledih idealen. Komunikacije so odlične, tako za avtobusni kot za železniški promet. Prostor je izredno lep, zaraščen s topoli, ki bodo delali senco.
POKOVEC: Primorci bi želeli, da bi bila proslava 5. septembra vsaj taka. kot je Lila proslava
v Dolenjskih Toplicah. Primorci bodo za ta dan uredili vasi in ceste, postavili slavoloke itd., tako da bo izgled svečan kot ga zna dati posebej še Primorska. Ljudje smatrajo, da bodo ostali kraji Slovenije na ta dan Primorcem vrnili njihov lanski obisk Dolenjskim Toplicam.
JAKOPIČ: Na železnicah bo za udeležbo na proslavi 75% popust, vozili bodo izredni vlaki. Primorci žele, da se proslave udeleži tudi maršal Tito. Posebna delegacija ga je že povabila.
Ogromno je bilo ljudi, ki so sodelovali v primorskih borbah in vsi ti bodo tega dne radi obiskali Primorsko. Tudi v Beogradu deluje poseben odbor, ki povezuje tiste, ki so se borili na Primorskem. Prav tako je v Sarajevu in drugih jugoslovanskih mestih. Oficirji, ki so med vojno bili na Primorskem, bodo v večini uporabili svoj dopust za to, da bodo pomagali pri pripravah za proslavo in bodo obiskali partizanske kraje.
POKOVEC: Maršalu Titu bo poklonjena knjiga, v kateri bodo navedeni vsi uspehi, ki so jih Primorci dosegli na polju graditve socializma v času priprav za proslavo.
VPRAŠANJE: Ali imate poročila o pripravah za proslavo tudi od Slovencev in antifašistov iz Trsta, Goriške in Benečije?
JAKOPIČ: V borbah za osvoboditev Slovenskega Primorja, je sodelovalo veliko število prebivalstva Trsta, Goriškega, Benečije, Rezije in Furlanije. Antifašistični Italijani so imeli v okviru IX. korpusa celo svoje brigade in divizijo. Razumljivo je. da je zbor primorskih brigad, odredov in aktivistov praznik tudi vseh teh. Zato je zanimanje za proslavo po poročilih, ki jim imamo doslej, zelo veliko tudi onkraj meje. Glavna težava, na katero bodo verjetno naleteli, bo možnost udeležbe na proslavi. To velja zlasti še za bivše borce osvobodilnih enot na italijanski strani. Kakor smo obveščeni, dela v Trstu poseben odbor za proslavo na Okroglici. Prepričani smo. da bi imel vsakdo. ki bi starim antifašističnim borcem iz druge svetovne vojne preprečeval možnost proslavljati dneve osvobodilnega boja. pred demokratično javnostjo zelo nehvaležno vlogo. Zato lahko upravičeno pričakujemo, da bo na Okroglico prišlo veliko zamejskih Slovencev in Italijanskih antifašistov.
39 Ifcitasitars« oas*oj® m naj bi Okroglica, kj«r bo *. in «. septembra proslava priključitve. Preslavno mesto bo za topoli <*>
-<-V	' -S-	'
cih in se natanko zaveda vse^ pomanjkljivosti glede kadra, ter prav zato zavira odpirani; vrtcev, dokler ne bo mogoče vanje postaviti res zanesljive ljudi.
Področje udejstvovanja j: absolventke Srednje vzgojite:-, ske šole je široko, pestro hvaležno. Nič ni lepšega življenju kot oblikovati živega človeka. Poleg tega Pa je :o tudi poklic, ki ima pred safco še razvoj in lepe perspektive,
Za vstop na Srednjo vzgoii. teljsko šolo j.g potrebna nižja srednja šola s sprejemnim u. pitom in zlasti ljubezen <3o otrok. Na izpitu mora kandidatka pokazati, da ima dober posluh, kajti poleg splošn; izobraževalnih predmetov goje na šoli še klavir in petje, k: je poleg ritmike za vzgojo pred, šolskega otroka zelo važna, in kar je povsem razumljivo: psihologijo in pedagogiko. Veliko pozornost posveča šola tudi risanju in obdelavi ma riala, to je — izdelavi igračk iz papirja in gline ter izdelavi lutk. Vsi predmeti teže za tem, da bi dali učenkam čim širšo in temeljitejšo izobrazbo. V to je usmerjeno tudi izvenšolsko delo učenk. Večina jih stanu;: v internatu, kjer se v prostem času ukvarjajo z zbornim pet. jem, študirajo igrice z ročr.i. mi in senčnimi lutkam^ go;e folklorne plese in šport, zlasti pa jih veseli tudi izven šole ritmika, kar dokazuje nedavno nad vse uspela pantomima »Kitajski slavček«, s katero so gojenke nastopile tudi v krajih izven Ljubljane.
Naša javnost pričakuje, da bodo prve absolventke te šola vse svoje znanje in sposobnosti prenesle zdaj v vrtce ter tu kot pedagoške voditeljice vzgajale otroke v zdrave m vedre ljudi in s svojim delom dokazale, da včasih upravičeno nezaupanje v vzgojitelje po vrtcih, zanje ne velja. In -o tudi. mi prvim specializiranim vzgojiteljicam za predšolske otroke od srca želimo.
Kreditiranje zavodov za socialno zavarovanje
Ker redni dohodki zavodov ze socialno zavarovanje časovno zaostajajo za izdatki in obveznosi-mi, ki jih imajo zavodi naspr 1 zavarovancem, je Gospodarski odbor zveznega izvršnega sveis izdal odlok o načinu kratkoročnega kreditiranja zavodov. Pc> laga za te kredite je plan doho,- ( kov in izdatkov, kj ga sprejme skupščina zavoda. Na podlagi takega plana in njegove dokumentacije bo Narodna banka dovoljevala republiškim zavodom dvomesečne kredite, okrajnim in mestnim zavodom pa kredite do 5 odstotkov planiranih enoletnih izdatkov. Krediti se bodo dajali proti garanciji republike oziroma okraka. Obrestna mera je 5 od^ stotkov.
OBVESTILO
Ker prejemamo vedno več dopisov iz različnih krajev Slovenije o nakupu obveznic mestnega posojila, ki ga je razpisal Mestni ljudski odbor gl. mesta Ljubljana, opozarjamo vse interesente, ki hočejo sodelovati pri vpisu posojila, da se obračajo na podružnice Narodnih bank v svojih krajih, ki bodo posredovale nakup obveznic pri Mestni hranilnici ljubljanski, Ljubljana, Čopova ul. 3.
Komisija za izvedbo mestnega posojila v Ljubljani
••••♦•m#«»«#..
»PALACE« Hotel PORTOROŽ
Izkoristite svoj letni dopust do 5. julija v »PALACE« hotelu v Portorožu ob izredno znižanih cenah.
Celodnevna oskrba s sind, popustom od 350 do 490 din.
Dnevno ples na terasi in koncert. Izleti z motornimi čolni.
Rezervacije direktno na upravo hotela »Palace« v Portorožu STT, pri vseh poslovalnicah Putnika Slovenije in pri Turistič-uradu v Ljubljani

Medzadružni odbor živinorejskih odsekov Trebnje na Dolenjskem bo priredil 22. junija 1953 v Trebnjem PLEMENSKI SEJEM Vabljeni vsi, ki želite nabaviti ali prodati dobro plemensko živino si-vorjave pasme in drugih. Vabljeni kupci iz cele države!	Odbor

Dežele,
o katerih govorimo
Nekdanja podkraljevi na Nova Granada, ki je bila pod oblastjo Španije, se je 1. 1810 odcepila od Španije in pod vodstvom Bo-iivarja razglasila svojo neodvisnost. Sedem let je republika Ve* like Kolumbije združevala tudi Venezuelo in Ekvador. L. 1830 pa sta se Venezuela in Ekvador ločili od Kolumbije, ki se je najprej imenovala Republika Nova Granada, pozneje sGranadska konfederacija* in šele 1. 1886 je sprejela ime, ki ga ima še danes. Ozemlje Paname se je leta 1903 ločilo od Kolumbije in postalo samostojna republika.
Površina: 1,283.OSO kvadr. kilometrov; prebivalstvo: 11,500.000 ljudi, od katerih so večinoma belci in mestici, starih Indijancev je le 106.000. Kolumbija leži med dvema oceanoma, po njenem ozemlju teko številne reke, skozi njo se vijejo gorske verige Andov; ta republika Je bogata tako glede vegetacije in rudnin. Njen glavni pridelek Je kava, ki predstavlja 80"/« kolumbijskega izvoza. Sladkorni trs, kakao, riž, bombaž, koruza in tobak sa poleg kave (plantaže zajemajo 500.000 ba) najvažnejši pridelki.
Drugo važno področje kolumbijskega gospodarstva je podzemno bogastvo; proizvodnja nafte se je od 444.724 sodov (en sod =» 181.74 litrov) v 1. 1929, povečala že na več kot 25,000.000 sodov na leto. Dobički od nafte so med glavnimi dohodki državne blagajne. Poleg tega ima Kolumbija bogate rudnike zlata, srebra, platine, dragih kamnov, bakra, soii rtd., vendar pa je Izkoriščanje tega bogastva zelo ctczkočeno zaradi slabih prometnih zvez. Razvoj letalstva bo morda pripomogel, da bodo v bodočnosti te ovire odpadle. — proizvodnja električne energije, ki naj bi podprla razvoj industrializacije, dosega danes 800 ma!ijr<nov kilovatnih ur. Med 1. 1938 in 1. 1350 se je industrijska proizvodnja povečala za 143 •/».
KOLUMBIJA
Pri volitvah 1. 1949 so spet zmagali konservativci, posebno ker se niso izgladila nasprotja med liberalci. Predsednik republike je postal Gomez Castro, ki pa od 1. 1951 zaradi bolezni ni izvajal svoje oblasti. Namesto njega je predsedniške posle opravljal Roberto Urdaneta Ar* belaez. Neuradna državljanska vojna med konservativci in liberalci s tem ni prenehala in tudi zadnje parlamentarne volitve letošnjega marca, ko so konservativci spet zmagali, niso pomirile napetosti znotraj države.
Ko se je pred nekaj dnevi predsednik republike Gomez vrnil z bolezenskega dopusta, Je ostal v svoji palači le nekaj ur. Poveljnik kolumbijske vojske general Pinilla je izvedel državni udar in se oklical za predsednika republike.
K0N0MIKA ATOMSKE ENERGIJE
Največje možnosti za nadaljnji razvoj in uporabo atomske energije imajo seveda tuje dežele z razvito industrijo. Za ostale dežele, med drugim tudi za našo, pa je največjega pomena proučevanje mednarodnega sodelovanja na področju atomske energije. Pri današnjem stanju mednarodnega sodelovanja in trgovinske izmenjave na področju atomske energije je najvažnejša gradnja nuklearnih reaktorjev ali uranskih peči: naprav za sproščanje velikih količin energije iz jeder atomov. Po zadnjih cenitvah je na svetu okoli 30 reaktorjev, 10 pa jih še gradijo. V Evropi ima največ reaktorjev ali uranskih peči Velika Britanija in sicer
pet po številu z močjo od 100 do nad 100 tisoč kilovatov. Norveška ima eno uransko peč z močjo 300 kilovatov, Francija ima dve uranski peči, eno 5 kilovatno in eno 1000 kilovatno, na Švedskem, v Italiji, Nemčiji in Švici pa so uranske peči v gradnji.
Da bi bralci dobili vsaj približno predstavo o uranskih pečeh ali reaktorjih, bomo op L sali na kratko dokaj enostaven reaktor, kakršnega ne bodo v Evropi verjetno nikjer več gradili. Osnovni del reaktorja na Norveškem v Kjelleru je kotel velikosti 2x2 m, izdelan iz alu-
potrebno za isto moč potrošiti mnogo večje količine urana.
Vsi reaktorji v Evropi služi-jo za poskuse, in sicer pred, vsem za proučevanje in reševanje vprašanj v zvezi z gradnjo reaktorjev večje moči, ki bi lahko služili kot vir energije za praktične namene. Dalje jih uporabljajo tudi pa proučevanje jedrske fizike in za proizvodnjo zelo važnih radioaktivnih snovi — izotopov prepotrebnih za znanstvena in tehnična raziskovanja. Ce upoštevamo velike stroške za gradnjo dokaj enostavnega reaktorja, kakršnega imajo na Norveškem, lahko vidimo, kakšno pozornost posvečajo raziskovanjem atomske energije danes celo
Krompir v prahu
Kolumbija je centralizirana republika z ustavo iz 1. 1886, upravno pa je razdeljena na 14 oblasti, na 4 avtonomne pokrajine in 6 posebnih komisariatov. Predsednika republike volijo z neposrednimi volitvami za dobo štirih let. Ponovna izvolitev predsednika ni trosoma. Kolumbija 'ma senat (63 članov) in predstavniški dom (131 članov). — Zenske nimajo volilne pravice.
Politično življenje v Kolumbiji še danes obvlada tradicionalni boj med Bo livarjem in Santanderjem — med dvema
glavnima strankama; med liberalci in konservativci. Ta boj je dolgo tlel pod površjem, dokler ni z vso silo izbruhnil ob silnih neredih v Bogoti 1. 1948, prav v času, ko je bila v kolumbijskem glavnem mestu panameriška konferenca. Ob tej priložnosti je bil umorjen voditelj levega krila liberalcev — Eliecer Gae-tan. Zaradi nasprotij v lliberal-ni stranki, so liberalci, ki so bili prej 15 let neprestano na vladi, propadli pri volitvah leta 1946. Na vlado so prišli konservativci z Ospänom Perezom na čelu.
Nadica prvikrat pred fotografom
*«**+4****»»***4***ftft+ft*ftftftftftftftA*AAA
Ceste starih Inkov
Ameriška zemljepisna družba je poslala v Peru posebno odpravo, da bi raziskala stare ceste, ki so jih pred 500 leti gradili Inki. Odprava je preiskala 2000 km puščave, da bi našla izginule ceste Inkov. Deloma gre stara cest? Inkov vzporedno z moderno pan-ameriško avtomobilsko cesto. V hribih pa se stara cesta loči od nove. Iniki so
Ameriška odprava v Andih je potiovala iz Arequibe (1) do jezera Titicaca (2). ko je raziskovala kje Je vodila stara cesta Inkov.
zgradili svojo glavno prometno žilo, ki je bila široka 10 metrov. Ekspedicija se sprašuje, čemu so Inki, ki so vladali v teh deželah med 10. in 16. stoletjem, potrebovali tako široko cesto. Ta cesta n.aj bi enako služila trgovini kot vojaštvu. Inki so imeli pod orožjem vojsko, ki je štela 50.000 mož: ta vojaki so osvajali nove dežele in nadzorovali že zasedene. Doslej so odkrili čez 1000 km stare ceste Inikov, ki gre tik ob obali. Te ceste niso uporabljali od 16. stoletja. Toda od obrežja se cesta naglo dviga v višino, ko pelje v gorovje, se pravi v višino 4000 metrov. Ta cesta je še po 500 letih dobra in uporabna. V tem je tudi skrivnost spretnosti gradbenikov pri starih Inkih. — Ameriška odprava je v vas; Acarj našla staro obcestno stražarnico, imenovano »tampu«. To poslopje je popolnoma nedotaknjeno in v njem so našli mumije, oblečene v razkošne obleke. V grobnicah so odkrili številne predmete, ki kažejo, s čim so Inki trgovali in kaj so prevažali po svojj glavni cesti.
____ n»]
ihd
AAAAft*************
Pred ukinitvijo televizije na Holandskem
Holandska družba »Dutch Radio Corporation« je sporočila, da bo 1. oktobra letos prenehala s televizijskimi oddajami, če ne bo dobila od vlade posebnih subvencij.
Krompir v prahu Je najnovejši izdelek v vrsti dehidriranih hranil. Namen dehidriranja je, odstraniti vodo iz hranil, ki ih prevažajo na velike daljave. — Kadar pripravljamo krompir v prahu za jed, ga je treba zmešati v vroči vodi in v 28 sekundah dobimo puhast, rahel krompir, v katerem so vse hranilne snovi navadnega krompirja.
Zaenkrat proizvaja krompir v prahu samo podjetje «Hakans-sons Konserver« na Švedskem, ki je izdelalo postopek za predelavo. Pri tem postopku krompir olupijo, ga skuhajo in izhlapijo vodo s pomočjo brezzračne naprave, pri čemer ostanejo vse beljakovine, mineralne snovi in maščoba v krompirju. — Nekaj vitaminov C, ki so med postopkom uničeni nadomestijo s sintetičnim vitaminom C. — Kromptrtev prah konservirajo v pločevinaste škatle, ali pa v vreče iz papirja aii plastičnega materiala, v katerih se drži dobro ohranjen tudi štiri leta, kar je valik napredek v primeru s hranjenjem navadnega krompirja, ki zdrži le 8 do 9 mesecev in še to le na hladnem mestu. Pol kilograma krompirja v prahu ima enako vrednost kot 12 kg krompirja v gomoljih. To je velika prednost za prevažanje krompirja na velike daljave, zato upajo, da bo
Dnevnik z najveqo
naklado
Največji dnevnik na svetu, se pravi list z največjo dnevno naklado, ni niti londonski »Daily Miror« s približno dvema milijonoma naklade, niti ameriški »New York News«, ki ima 2 milijona 160 tisoč dnevne naklade (v nedeljo čez 4 milijone), pač pa japonski dnevnik »Mainichi Shin-bun«, ki ga tiskajo dnevno v 6 milijonov izvodih. Poleg tega pa imata še tokijski »Asahi« (5 milijonov) in »Yomiruri« (dnevno 4 milijone izvodov) daleč največjo dnevno naklado na svetu.
krompir v tej obliki kmalu dostopen ljudem v najbolj oddaljenih krajih sveta. — Krompir v prahu uporabljajo v glavnem v restavracijah in menzah, kjer se hrani veliko ljudi in bi lupljenje krompirja zahtevalo mnogo časa.
Strah vpliva na delovanje srca
Zdiraivniki kolom bid ske univerze bo na slušateljih preizkusili kako vpliva strah na delovanje srca. Ugotovili so. da se delovanje srca zareda strahu zmanjša. Doslej je vladalo splošno prepričanje, da srce zaradi strahu močneje deluje. Te poizkuse so napravili na zahtevo letalske medicinske šole ker poprej niso mogli pojasniti, zakaj piloti niso vzdržali napora med poletom v hitrih reaktivnih letalih. Učenjaki so ugotovili. da je zaradi podzavestne, reakcije srce pilota delovalo slabše, kar je vplivalo zelo neugodno na splošno dejavnost in občutje pilota med poletom.
Deset ur nad večnim ledom
Letalo »DC-6b« skandinavske letalske družbe SAS, ki je nedavno preletelo kot prvo potniško letalo pot iz Evrope v Azijo med magnetnim in geografskim severnim tečajem je letelo približno 10 ur nad ozemljem, takoimenovanih večnih ledenih puščav. Letalo je letelo po nalogu norveške vlade na Korejo. Kljub hudim viharjem, ki divjajo nad severnim tečajem, le-ti niso predstavljali za polet nobenih posebnih ovir, ker je letalo letelo v veliki višini. Letalska družba SAS namerava spomladi prihodnje leto vzpostaviti redno letalsko zvezo, ki bo vodila nad severnim tečajem.
Poplava *Coca Cole« v Zah. Nemčij'i
Lani je bila potrošnja >Coca Cole« v Zahodni Nemčiji po količini takoj za potrošnjo v ZDA in na Malajskih otokih. Povprečno je popil vsak Nemec 1,7 litra »Coca Cole«, vendar je pivo še vedno bolj priljubljeno, saj so ga popili 57 litrov na prebivalca.
Ena Izmed uranskih peči Velike Britanije v raziskovalnem In» atitutu v Harwellu
minijeve pločevine, debele 2 mm. V njem je obešenih okoli 70 palic iz kovinskega urana, dolgih 2 m, ki tehtajo približno 2200 kilogramov. Kotel je napolnjen s 7 tonami težke vode, t j. voda, v kateri ima en atom vodika težo 2, tako da znaša molekularna teža težke vode 20 namesto 18, kolikor znaša pri vodi z običajnim vodikom. V naravni vodi odpade na 5000 molekul le ena molekula težke vode, ki jo lahko oddvojimo s pomočjo velikih količin energije. Cena 1 1 težke vode znaša danes okoli 300 dol. Potemtakem so znašali stroški norveškega reaktorja le za težko vodo okoli 2 milijona dolarjev. V tem kotlu se sprosti pri dobri kontroli naprav okoli 300 kilovatov energije iz jedra atoma urana. Ves kotel segrejejo do zaželjene temperature, ostalo toploto pa odvajajo s pomočjo posebnih priprav; v tem primeru s pomočjo kroženja težke vode. Vsi reaktorji so bolj ali manj podobni temu norveškemu. V primeru, da se namesto težke vode uporablja grafit, je
ZANIMIVOSTI iz vsega sveta
Luč iz morja
Znan; francoski strokovnjak za vodne gradnje prof. Dupreuoc se je pred kratkim izjavili o pa" Črtu Zg gradnjo prve elektrarne v Evr. gri, ki jo bo gnala morska voda. Po njegovem mnenju bi misel na uresničitev takšnega načrta še pred tremi leti pome-ni a srnje, sedaj pa je uresničljiva tudi gradnja elektrarne, ki bo izkoriščala za proizvodnjo električne energije in luči mor" sko vodo.
V Frane: ji nameravajo zgraditi takšno elektrarno ob sever-m cm-1 protoka Bretagne ob Izlivu reke Rance, ki se izliva v mor e neda eč od mesta St, Malo. C c.prav ima ta reka razme-
ro-ia v-!'k -pi»-, k’ znaša okoli
300 m, so ugotovili, da bi lahko
gnala le n a.ijše turbine. Toča v ozkem zalivu, krmor se izliva reka Rance, je plima zelo močna, tako da se dvigne morje v k evakra« no 12 m V!“-ko. To nihanje vode. ki ga bo izkoriščala prva evropska morska ‘ a to trk»’ n» več ie ob
Nemške lokomotive za Južno Afriko
Tovarna Henschel v Kasslu je začela dobavljati Južni Afriki 40 modernih lokomotiv za brzo. Tlake.
vsej evropski obali Atlantika. Nekaj metrov višja je plima le pr; Newbraumschweigu in New-scotlandn ob ameriški obali. Za izdelavo načrtov te prve morske elektrarne v Evropi so sklicali ne le posvetovanja strokovnjakov za vodnje gradnje, elektrotehnikov in strojnikov, marveč tudi posvetovanja astronomov in meteorologov, ki bodo lahko dah na razpolago važne podatke. Zaenkrat predvidevaj,, gradnjo elektrarne, ki b-; dajala letno 550 milijonov kilovatnih ur.
V Liibecku so splovili po vojni prvi plovni dok, ki ga je naročila zahodnonemška vlada. Ta 5500-tonski plovni dok je urejen za ladje, dolge 125 m in široke 21 m. Zgrajen je po najmodernejših načelih tehnike. Zahodnonemška vlada namerava dati na razpolago nadaljnja sredstva za gradnjo dokov, predvsem iz vzroka, ker je ena tretjina zahodnonemške trgovske mornarice s skupno tonažo 1,6 milijone ton stara že nad četrt stoletja.
Krvoločna riba. V Južnih morjih živi najstrašnejša riba na svetu. Imenuje se barracuda in doseže velikost dvanajstletnega otroka. V gobcu ima štiri vrste zob in človeka, ki mu pride pod te zobe, v nekaj minutah razmrcvari v brezoblično maso. Redki, ki jim je uspelo rešiti se iz žrela te pošasti, so v groznih krčih umrli zaradi zastrupitve.
Lep rekord. Neka sobarica v Stockholmu je s pomočjo brzino-mera izmerila korake, ki jih napravi na dan pri postrežbi gostov. Pokazalo se je, da napravi dnevno 58 tisoč korakov, kar je enako 37 kilometrov. Na leto znese 10 tisoč kilometrov.
Mednarodna manifestacija letalskih modelarjev. Društvo britanskih konstruktorjev letalskih modelov organizira veliko mednarodno manifestacijo, v kateri bodo tekmovali najpomembnejši
Tovarna telekomunikacijskih aparatov »ERICSSON« v Stockholmu — največja te vrste na Švedskem.
Jaretski in Jazwenski
nista bila edina...
Naposled je dal izjavo za tisk tudi letalski poročnik, Poljak Zdislaw Jazwenski, ki je kot drugi poljski letalec pristal 20. maja s sovjetskim reaktivnim letalom »Mig 15« na danskem otoku Born-holmu. Med drugim je povedal, da nista poskušala bega le on in poročnik Jaretski, ki je pristal na otoku Bornhoimu prav tako z ktalom »Mig« nekaj tednov prej, marveč tudi drugi letalci.
Poljskemu poročniku Zdislawu Jazwenskemu je na primer poznano, da je neki poljski pilot
poskušal uiti pred njunim begom prav tako s sovjetskim reaktivnim letalom, in sicer preko Češkoslovaške, kjer so ga dohitela češka lovska letala in ga prisilila k pristanku. Ta pilot je bil ubit. Poročnik Jazwenski, ki je pristal na Bornhoimu z letalom »Mig 15« novejše konstrukcije, se je pripravljal na beg že od leta 1950. Sele letos se mu je nudila prilika, da je lahko poletel v območje, za katerega je treba imeti za polete z letalom »Mig 15« posebno dovoljenje.
svetovni konstruktorji letalskih modelov. Ta mednarodna manifestacija bo 2. in 3. avgusta v Cranfieldu v Južni Angliji.
Bogovi Višinskega. Neki novinar je pred kratkim napravil čudno statistiko. Seštel je namreč vse tiste, ki so se v intervencijah na Organizacijo Združenih narodov sklicevali na verske tekste in ugotovil, da zavzema prvo mesto Andrej Višinski, ki je v teku zadnjega zasedanja Generalne skupščine citiral evangelij, Martina Luthra, koran, Konfucija in celo indijski mahabaratam.
Gradnja stanovanj v letu 1951. Ekonomska komisija OZN za Evropo je objavila poročilo, iz katerega je razvidno, koliko stanovanj so zgradili v posameznih državah leta 1951. Na 1000 prebivalcev so zgradili na Norveškem 32 stanovanj, v Zahodni Nemčiji 30. na Finskem 25, na Nizozemskem 25, na Danskem 21, na Sv;dskem 21, v Veliki Britaniji 20, v Švici
19, na Irskem 16, v Belgiji 15, v Italiji 8, v Franciji 7 stanovanj.
Kartografi OZN izdelali zemljevid Afganistana. Čeprav je bil zemljevid Afganistana izgotovljen že prej, so vendar kartografi OZN izdelali novo karto v razmerju 1:2,000.000. Nov zemljevid je bil izdelan po naročilu oddelka za zemljevide knjižnice Združenih narodov.
Spominčki za inozemske turiste. Italijanska policija je že drugič aretirala prodajalca »spominčkov«, ki je dobavljal inozemskim turistom star rimski denar z napisom »Anno 56 Avanti Christo«, ki ga je koval sam. Najzanimivejše pri tem pa je to, da od velikega števila klientov ni tega r.ihče opazil.
Kolumbijska kava kot pomoč UNICEF. Kavina zrr.a so spremenili v pomoč otrokom. Iz pr> daje kave, ki jo je podarila kolumbijska vlada UNICEF, so dobili 25.264 dolarjev, ki jih bodo
porabili za raznovrstno dejavnost mednarodnega fonda za pomoč otrokom. To je že drugo darilo kolumbijske vlade v obliki kave. Za prvo darilo so dobili 16.750 dolarjev.
Maja so v zahodnonemških rudnikih nakopali manj premoga kakor aprila. Proizvodnja je znašala 9.37 milijonov ton, medtem ko so nakopali v Zahodni Nemčiji aprila 9.85 milijonov ton premoga.
Zahodna Nemčija trguje z vzhodnimi državami
Blagovna izmenjava med Zahodno Nemčijo in vzhodnimi državami se je aprila precej povečala. Uvoz iz teh dežel se je povečal od 24.1 (v marcu) na 33.4 milijone mark v aprilu. Izvoz pa od 22.4 na 35.4 milijone mark. Najbolj se je povečala blagovna izmenjava med Zahodno Nemčijo in Kitajsko, ki je izvozila v Zahodno Nemčijo za 15.6 milijone mark izdelkov in surovin, uvozila pa za 18.6 milijonov mark raznega blaga.
Letalska družba »Sabena« bo skrbela za umetnike in raziskovalce
Belgijska letalska družba »Sa. becia« je letos ob 30-latinici obstoja sklenila ustanoviti poseben sklad, iz katerega bo nagrajevala mlade umetnike in raziskovalce ter Jim omogočala potovanja v Belgijski Kongo ali v Združene države Amerike Za letos Je raz. pisala nagrado v znesku 100.000 belg. frankov (1 belg. frank je S din) za najboljša kiparska dela. a
Na letališču Brand pri mesta I.übennu v Vzhodni Nemčiji so za sovjetsko letalstvo uredili Z s kilom, dolgo betonsko stezo. Sprva Je bilo to letališče namenjeno za JadTalna letala. Zadnji čas pa je na letališču 40 sovjetskih reaktivnih bombnikov, ki imalo v rezervoarjih zelo malo goriva: menda le za 80 km. da ne bi spet kateri letalec pobegnil s sovjetskimi letali.
Ameriška uprava za medsebo'no varnost (MSA) je v zadnjih enajstih mesecih nudila zahodnoevropskim državam pomoč v znesku l.Z milijarde dolarjev, ki so jih porabili predvsem za nakup strateških surovin In orožja. Anglija Je dobila od uorsve za medsebolno varnost 409 milijonov dolarjev. Francija 367.5 milijonov dolarjev. Zahodna Nemč'Je pa okoli 23.8 milijona dolatjev.
male države z razvito industrijo. Veliki reaktorji z močjo nekaj stotisoč kilovatov, kakršnih ne bo imela Evropa še nekaj let, pa služijo tudi za proizvodnjo plutonija, eksploziva, potrebnega za izdelavo posebne vrste atomskih bomb. Za en gram plutonija je potrebnih kar 24 tisoč kilovatnih ur električne energije!
Za gradnjo reaktorjev je treba v prvi vrsti imeti kadre in surovine; strokovnjake, ki se razumejo na jedrsko fiziko, na elektroniko,, tehnologijo, stroje gradnjo, termodinamiko, metalurgijo, izmed surovin pa so potrebni predvsem uran, dalje grafit, težka voda, berilij itd. Eden izmed najosnovnejših pogojev za gradnjo uranskih peči ali reaktorjev je razvita tehnološka in metalurška industrija z zadostnimi viri energije. Izločevanje urana iz njegove rude in proizvodnja kovinskega urana predstavlja težke probleme celo za države z znatnimi izkušnjami v tehnologiji in metalurgiji. Razen tega morajo biti vse snovi, potrebne za proizvodnjo energije v reaktorjih. izredno čiste. Ce ima n. pr, grafit v reaktorju samo 1 gram prvine bora na tono, uranska peč ne bo več obratovala. Kako težko vprašanje predstavlja proizvodnja sto in sto ton tako čistega grafita, pričata dejstvi, da je francoski industriji šele sedaj uspelo proizvajati dovolj čist grafit, in da nemška industrija temu še danes ni kos. Kakor za proizvodnjo snovi, potrebnih za obratovanje uraru ske peči (uran, težka voda, grafit, itd.), tako so tudi za njegovo obratovanje potrebe ogronru ne količine energije. Za hlajenje uranskih peči, v katerih proizvajajo n. pr. plutonij, je potrebno približno prav toliko energije, kolikor se je sprosti pri razcepitvi jedra urana. Zelo malo držav na svetu lahko samostojno proučuje probleme s področja atomske energije. Za neko malo, oziroma nezadostno razvito deželo, pa predstavlja poskus, da bi postala avtarhična na tem področju, navadno utopistično megalomanijo. Prav zaradi teh vzrokov pa se je razvilo mednarodno sodelt»! vanje na tem področju do današnje stopnje.
Zanimanje za regulacijo Kila
Pri egiptovski vladi se zanima za gradnjo največjega gradbenega objekta v tem stoletju kar šest držav. Gre za uresničitev načrta za gradnjo 16 pregrad in regulacijo reke Nila v zgornjem toku. Z regulacijo te najdaljše reke v Afriki nameravajo pridobiti v zamočvirjeni delti Nila približno pol milijona hektarov dobre zemlje. Razen tega predvidevajo načrti za regulacijo Nila namakanje nad 2 milijona hektarov zemlje. Regulacija reke Nila bi omogočila tudi gradnjo velike elektrarne, ki bi dajala letno okoli 13 milijard kilovatnih ur električne energije. Pregrado te elektrarne nameravajo graditi pri Assuanu. Električno energijo nameravajo uporabljati za predelovanje rud in fosfatov, ki s? rahaiajo v Nižini ct-o*Vi »a uresničitev tega velikega načrta bi stali približno 13 milijard nemških mark. (1 DM je 71 din).
—rf

Predporodna in poporodna
yy
Povej mi pravljico!
zaščita
h.
Kako cesto naj nosečnice in matere prihajajo v posvetovalnico? To je odvisno od tega, kako hitro se v posameznih mesecih nosečnosti lahko razvijejo razne nepravilnosti. Obiski moraj biti toliko pogosti, da lahko opazimo pravočasno vsako nepravilnost. Pocutek žene nam pri tem le malo koristi, saj vemo, da se včasih nosečnice odlično počutijo in vendar so težko bolne. Nosečnice naj prihajajo na preglede v prvih 30 tednih nosečnosti po enkrat na mesec, od 30. do 36. tedna vsakih 14 dni, nato pa do konca nosečnosti po enkrat na teden.
Po porodu so prav tako potrebni pregledi. Prvikrat pregledamo mater ob odpustu iz porodnišnice in poskrbimo, da bo brez vsakega odloga prišla v oskrbo terenske babice. Drugič jo pregledamo šest tednov po porodu. Cez tri mesece po drugem pregledu jo preiščemo tretjič. Zadnji pregled je šest mesecev po tretjem. To velja seveda le, če je vse v redu. Ce ni, zdravimo ženo še nadalje.
Pri vseh teh pregledih ne gre le za natančno preiskavo. Prav tako važno je, da ženo veduo temeljito poučimo, kako naj ravna. Idealno bi sicer bilo, da bi nosečnice imele to znanje že iz šole. Tedaj so imele več časa za učenje in poslušanje. Ko jim sedaj to razlagamo, se jim vedno mudi po opravkih ali k otrokom, ki jih že imajo. Vendar se moramo zavedati, da je zdr;»-stvena propaganda, ki jo opravljamo na nosečnicah in doječih materah, tista propaganda, ki pade na najbolj dovzetna tla. Zena bi storila vse za srečo svojega otroka. Zato nas pazljivo posluša. Ako jo prepričamo o potrebi nekaterih ukrepov, jih bo izvedla v svojem domu. Spričo tega, da prihaja v posvetovalnico med nosečnostjo in tudi daljšo dobo po nosečnosti, vsi higienski ukrepi, ki jih izvaja doma, ne bodo le kratkotrajni, temveč trajni. Tudi ostali družinski člani bodo vključe» i v zdrav način življenja.
Kakor vidmo, so lahko uspehi predporodne in poporodne zaščite kar ogromni. Pri nas je ta zaščita še zelo pomanjkljiva. Leta 1952 je n. pr. na porodniški kliniki v Ljubljani rodilo 4958 žen, od tega 2661 Ljubljančank. 77 Ljubljančank je rodilo doma. Nosečnice iz Ljubljane bi torej praviloma morale priti na pre-
lekai
kozmetike
Lasišče potrebuje razen rednega pranja se posebno nego. Sem spadajo oljnati ovoji za suho in mastno lasišče (posvetujte se s frizerjem). Masaža in krtačenje vplivata ugodno na živčevje, pospešujeta krvni obtok in s tem tudi rast las.
Parna kopel iz zelišč je za obraz koristnejša kakor navadna, ker delujejo na kožo še posebni vplivi zelišč. Prav tako so boljši obkladki iz zeliščnih čajev.
Pri negi obraza ne smemo pozabiti na veke. Nežna koža vek je prav posebno občutljiva in potrebuje hranljivo kremo, da ne postane prezgodaj ohlapna in da se koža preveč ne izsuši. kadar se sončimo. Zelo porjavele veke obelimo s kosmi vate, ki jih namočimo v mastnem mleku.
Rdečilo za ustnice ne služi samo za lepotičenje, marveč ustnice tudi ščiti, ker vsebuje maščobo. V poletnih mesecih izbirajmo samo svetle barvne odtenke.
Obkladek iz lanenega semena. Laneno seme razmočimo v vroči vodi v gosto kašo. ki jo nanesemo na obraz v debeli plasti. Obkladek hrani kožo, jo obnavlja in zapira znojnice.
Loščenje nohtoD ni škodljivo, če pustimo prosto lunico in stranske robove nohtov. Razen tega naj noht en dan v tednu počiva, to se pravi, ortane naj nepoioščen.
gled 32.856-lcrat. V vseh posvetovalnicah za nosečnice v Ljubljani je bilo 1-1952 le 8.274 pregledov. Pri tem je treba pripomniti, da bi vse obstoječe posvetovalnice v Ljubljani lahko opravile v enem letu samo 6.060 pregledov. Teh 2.274 prekomernih pregledov je bilo opravljenih zaradi požrtvovalnega dela zdravstvenih delavcev v teh ustanovah. Sistematičnih poporodnih pregledov pa sploh ni bilo.
Predporodna in poporodna zaščita mater je nova veja v zdravstvu. V tej stroki lahko uspešno delujejo le dobro in specialno izobraženi zdravniki, sestre in babice. Večina naših zdravnikov, medicincev, sester in babic se o teh vprašanjih v šoli ni ničesar učila. Danes delamo v slabo opremljenih ambulantah, namesto da bi delali po načinu sistematičnih pregledov. Niti klinika niti šola za babice nimata šolske posvetovalnice. Me-dicinci in babice se sicer zdaj vzgajajo v preventivnem duhu, vendar le teoretično.
Treba je zgraditi vzorno, z vsem potrebnim opremljeno posvetovalnico, kjer bo delo na višini. Tu se bodo obenem izurili zdravniki, medicinci, sestre,
babice, administratorke in labo-rantke za dispanzersko službo. Sem bodo prihajali na izpopolnitev zdravniki iz oddaljenejših krajev. Taka ustanova bi pri nas proučevala, gojila in širila problematiko predporodne in poporodne zaščite mater in otrok. Praktično delo v centralni posvetovalnici bi se vsakemu mnogo bolj vtisnilo v spomin kot gola teoretična predavanja. Taka ustanova bi pripravila gradivo za Teden matere in otroka, izdelala bi poučne lil-me, skrbela za zdravstveno pro-svetlitev zaostalih krajev itd.
Predporodna in poporodna sistematična zaščita v velikem obsegu se je v povojnih letih razvila in hitro razrastla v vseh naprednih deželah sveta. Se prav posebno važna je predporodna in poporodna zaščita v deželi socializma, kjer je skrb za srečo in zdravje človeka osnovna naloga. Za razvoj predporodne in poporodne zaščite bodo potrebna izdatna materialna sredstva in precejšnje število kadrov. Odlok in improviziranje tu kajpada ne moreta zadostovati. Seveda pa zahteve zdravstvenih delavcev ne smejo biti čez mero zahtevne. Zavedati se moramo, da je leta 1950
v FLRJ rodilo še 68 odstotkov porodnic brez strokovne babiške pomoči, vendar smo prepričani, da dobra predporodna zaščita s pravočasno triažo vseh patoloških primerov lahko več korisu, kot pa intervencija povprečnih babic pri nepravilnem porodu na domu porodnice.
Trenutno je potrebno zgraditi v Ljubljani centralni dispanzer za žene z dobro urejeno predporodno in poporodno zaščito za matere in otroke. Pri vseh velikih porodnišnicah Slovenije pa je potrebno urediti primerno opremljene posvetovalnice za predporodno in poporodno zaščito.
Nosečnice, ki so potrebne zdravljenja in posebnega načina življenja pod zdravnikovim nadzorstvom, bodo iz posvetovalnic poslane v bolnišnico, porodnišnico in v materinske domove. Medtem ko porodnice spričo pomanjkanja prostora odpuščamo že po nekaj dneh, morajo bolne nosečnice ostati v ustanovi po več tednov, včasih celo več mesecev. Zato naj imajo materinski domovi zadostno število postelj, to je okrog 40 do 56 odstotkov števila postelj porodnišnice, v katere bližini so zgrajeni.
Dr. Franc Novak
UREDITEV SAMSKE SOBE
Nedvomno si vsak želi imeti prijetno stanovanje, pa naj bo to že mlad zakonski par ali pa samska oseba. Samcem, predvsem ženskam, je ideal tako imenovana garsonjera, t. j. soba s kopalnico, v kateri je ponavadi tudi kuhinja, če nima že predsoba vključeno kuhinjo. Seveda pa so danes garsoniere razmeroma redke. Toda ljudje, ki je nimajo, malokdaj pomislijo na to, da bi si sobo preuredili, marveč iz leta v leto živijo v sobi, ki ni njim primerno urejena. Pohištvo je razpostavljeno tako kakor pri sosedi, ki je ves dan odsotna, ali pa kakor so ga postavili v sobo pred mnogimi leti in je morda služilo ljudem z docela drugačnim načinom življenja.
S sodobnim pohištvom si lahko sobo mnogo bolj ekonomično razdelimo, kakor pa z zastare-
lim.	Razumljivo pa je, da starega pohištva ne moremo kar naenkrat zamenjati z novim,
zato si bomo v večini primerov lahko pomagali s tem, da bomo izpremenili samo hrbet omare ali spalnega kavča. Mizar nam bo brez velikih stroškov izdelal hrbet za kavč in omaro, ki ga bomo preoblekli z nekaj metri blaga (vzorčasto platno, kreto-ne, tiskanina itd.).
Na skici l.B vidimo dnevni prostor sobe, ki je z omaro za perilo in kuhinjsko omaro razdeljena v dva dela. Obe omari postavimo tako, da sta s hrbtno stranjo obrnjeni proti dnevnemu prostoru sobe in proti vratom. Ce si želimo sobo popolno-
ma razaeiiti, si pomagamo tako, da obesimo na drog, ki veže omaro in steno, dekorativni zastor, s katerim kuhinjski del docela ločimo od dnevnega. Hrbtno stran omare prepnemo s tka-
nino, lesonitno ploščo ali pa nam mizar hrbet omare izdela. Na hrbtno stran omare lahko namestimo tudi preproste police za knjige, radio in keramiko.
Kuhinjski del sobe (skica 1.A) je ozek. Med steno, oziroma policami s kuhalnikom (levo) in kuhinjsko omaro (desno) je samo dobrega pol metra prostora. Prostor si vedno opremimo tako, da stoji nasproti kuhinjski omari kuhalnik, nasproti omari z obleko pa toaletna mizica z vodo, ki si jo moramo v sobo pač nositi, če nimamo kopalnice. Tla
pokrijemo z linolejem ali polivinilom.
Podobnih rešitev je še več, kadar smo v stiski s prostorom. Namesto kuhinje si lahko uredimo na drugi strani omare de-
lovni prostor s pisalno mizo. Ce je le mogoče, postavimo omaro vedno tako, da stoji s hrbtno stranjo proti dnevnemu prostoru. Kadar imamo goste, lahko v tako razdeljenem prostoru nemoteno pripravimo prigrizek ali se preoblečemo. Samo v tem primeru se počutimo v sobi tako, kakor če bi imeli dva prostora.
Dolge ozke sobe se vsi branimo, ker jo je posebno težavno dobro opremiti. Vendar si tudi pri taki sobi lahko pomagamo z rešitvijo, ki smo jo opisali zgoraj. Ce postavimo omaro in kavč pravokotno ob vratne podboje in pritrdimo na omaro še obešalnike, dobimo vtis predsobe. Ce v sobi tudi kuhamo, postavimo kuhinjski prostor k oknu, če pa si želimo več svetlobe v dnevnem prostoru, potem uredimo sobo v nasprotni smeri.
V delovno sobo intelektualca spada predvsem pisalna miza in knjižne police. Da se bomo v takšni sobi dobro počutili, bomo skrili posteljo za omaro in pravokotno na omaro postavili knjižne police. Spodnji del polic lahko služi hkrati za nočr.o omarico.
Kakor vidimo, si lahko uredijo tudi samci v eni sami sobi
Gardercln. za mlada dekleta
Mlada dekleta imajo najrajši preproste športne obleke. Praktične so, P njih se najbolje počutijo, dobro jim pristojajo in so za njihovo starost tudi najbolj primerne. Današnja moda je za oitke, mladostne postave kakor ustvarjena, zato pri izbiri garderobe za mlada dekleta zlepa ne pridemo v zadrego. "La te obleke (zlasti za poletne) nam ni treba kupovati dračesa blaga, marveč lahko Izbiramo med cenenimi tkaninami, med katerimi prav tako kakor med d-:	' a. ' lemo dovolj okusnui
vzorcev 'razne pikčaste in črtaste tkanine) .razen tega pa se najde tudi p materini omari marsikaj, kar se da S pridom uporabiti.
Skica 1 in 2
Danes prinašamo nekaj primerov oblek za mlada dekleta.
Na prvi skici vidimo ozko krilo (naredimo ga lahko iz platna, $an-tunga, bombaža ali iz tankega volnenega blaga), h kateremu nosimo razen bluz^ ravno, črtasto jopico z vrezanimi žepi in s kratkimi rokavi. Za hladnejše dni jo zamenjamo z jopo z dolgimi rokavi ali s puloverjem.
Obleka na drugi skici ima široko krilo z velikimi, v stranske šive vdelanimi žepi, ki jih zapenjamo z gumbi. Izdelamo jo lahko tudi dvodelno, tako da nosimo h krilu platneno bluzo. na katero uvezemo velike inicialke (slej skico), za spremembo pa tudi puloverje s kratkimi rokavi.
Skica 3 in 4
Na tretji skici je športna obleka iz šantunga brez rokavov s stoječim ovratnikom in štirimi gumbi na zgornjem delu obleke. Tudi to obleko lahko izdelamo dvodelno — kot bluzo in krilo. Moderen širok pas in majhna rutica v kontrastni barvi dopolnjujeta obleko.
Tudi obleka za slovesnejše priložnosti je potrebna. Vidimo jo na četrti skici. Izdelana je iz drobno vzorčaste svile. Bluza ima majhen stoječ ovratnik in nizko vstavljen širok italijanski rokav z manšeto. Spredaj je zaokrožena in se zapenja z majhnimi gumbj. Krdo je zelo široko, ima ne-izo^mme žtepe in ozek pas iz usnja ali nplona.
majhno, toda udobno stanovanje, če pohištvo s premislekom in pravilno razpostavijo. D. P.
Nasveti
Kaj pogosto se zgodi, da se pri dela v kuhinji opečemo. Majhne opekline nam ne bodo pustile mehurjev, če jih bomo takoj namazale z glicerinom. Zato naj ima vsaka gospodinja v kuhinji stekleničico glicerina, da jo ima takoj pri roki.
Razvlečeni pleteni stoli bodo spet kakor novi, če jih bomo namočile v milnici, kateri smo dodale precej soli. Potem, ko smo jih obrisale, jih po-likajmo skozi vlažno krpo.
Kaj rado se zaradi naše nepazljivosti zgodi, da nam v perilu nastanejo plesnivi madeži. Najboljše sredstvo te pomladno sonce. Perilo, ki ga večkrat zmočimo, obesimo zaporedoma na sonce in po večkratnem postopku bomo opazile, da so madeži izginili. Lahko pa odstranimo plesen tudi na sledeč način: v dveh skodelicah vroče vode raztopimo dve žlički navadne kuhinjske soli in salmijak. V tej raztopini izpiramo perilo, ki ga po-tem obesimo na zrak, da se posuši.
V zadregi smo. kako bi očistile kad v naši kopalnici, ki je izgubila ves lesk. Spet bo kot nova, če jo najprej očistimo z milom, nato pa io zdrgnemo s krpo, ki smo jo namočile v bencinu, terpentinu ali petroleju. Vsak še tako trdovraten madež bo izginil in kad bo znova dobila prejšnji blesk.
Noge naših stolov in foteljev nam puščajo na parketu grde sledove. Da se tema izognemo, bomo nalepile na spodnjo stran nog koščke klobučevine (da ne kupujemo, porabimo zato star, neraben klobuk) in videle bomo, da bo «tol odsfej gladko drsel pa parfatu.
Utrujena in zaspana, se po večerji udobno namesti moja mala v babičinem naročju in milo zaprosi:	»Babica, povej
mi pravljico!« Le redko se zgodi, da ji babica to vročo željo odreče, ker predobro pozna njen razočarani obrazek, kot bi hotela reči, češ, ne privoščiš mi tiste lepe povestice o »Rdeči kapici«, »Zvezdici zaspanki«, »Sneguljčici . . .« Zato pa babica ugodi svoji mali vnukinji in iz kota pri štedilniku se nenadoma začuje skrivnosten, uspavajoč glas: »Bila je zvezdica zaspanka, lepa, mila zvezdica, ki pa je vedno zamudila rajanje svojih sestric. Zato je bila kaznovana ...« V tej zgodbi ni manjkalo potem še razbojnika Ceferina, ki je postal dober in plemenit. In roke je imel umazane, kot mnogokrat babičina vnučka, ki zdaj že dremlje v njenem naročju. Se malo in očke se trdno, prav trdno zaprejo.
Res, nihče nima toliko potrpljenja z malimi otroci kot naše babice, kot so ga imeli naši dedje in prababice. Kmečka široka peč, na njej pa kot kralj sedeči ded s cedro v ustih, okrog njega pa živa kopica otrok, ki z odprtimi usti poslušajo. Zunaj pa je seveda zima, sneg in ourja zavija okrog oglov. Marsikatera med nami je doživela podobne večere, ki so ji ostali v spominu kot nekaj najlepšega. Josip Jurčič se spominja svojega deda, od katerega se je že v ranem detinstvu naučil pripovedovati in mnogo je velikih mož — Maksim Gorkij, Goethe, Puškin, — ki se s hvaležnostjo spominjajo deda, babice ali matere, ki so v njih razvneli najnežnejšo fantazijo in prvi odkrili v njih nov svet še neznane lepote in velikih junakov.
Danes si žene moramo priznati, da nas otrokova prošnja, ki jim povemo pravljico, mnogokrat spravi v slabo voljo. Nestrpno jim odgovorimo, naj nas puste pri miru, ker nimamo časa za take neumnosti. Res je, današnja žena je vsestransko tako zaposlena, da bi ji tak njen nervozen odgovor lahko oprostili, če se ne bi zavedali napake, oz. krivice, ki jo je s tem storila otroku. Ta pač ne ve za vse naše skrbi in težave, ki nas čez dan tarejo. Ve samo, da smo mu odbile njegovo skromno željo, čeprav bi prav iz ma-mičinih ust slišal tisto lepo povestico o medvedku, ki je kradel hruške. Ah, tako rad bi jo slišal! Prav od mamice, ki tako lepo pripoveduje. »Zakaj se jezi«, se vprašuje mali in ne ve, da si mamica tako zelo želi biti sama, v miru. V takih trenutkih mora mati premagati sebe, svojo utrujenost. Biti mora močnej-
Tudi to je treba
opraviti
Preden se odpeljemo na počitnice, uredimo tudi stauovanje. Predvsem ga skušajmo obvarovati pred molji in poskrbimo, da ne bo ostalo razmetano, marveč čisto in sveže.
Preproge temeljito iztepemo in skrtačimo. Nanje položimo s terpeti-nom poškropljen časopisni papir in jih zvijmo.
Vse drobne okrasne predmete (vaze, pepelnike itd.) skrbno očistimo, vsak kos posebej zavijemo in položimo v večjo škatlo.
Na omare položimo časopisni papir, tako da sega čez robove. Ko se vrnemo, ga samo previdno dvignemo in tako odstranimo ves prah, ki se je medtem nabral.
Srebrnino zavijemo v črn svilen papir, da ne izgubi leska.
Soetle okvirje namažemo z vodo, v kateri srno kuhali čebulo. S tem zaščitimo okvirje pred madeži od muh.
Zaboj za smeti izpraznimo, očistimo in razkužimo. Kuhinja mora biti popolnoma či'ta in ne smemo pustiti v niej nobenih ostankov jedi.
Ključe spravimo v škatlo in jo damo v predal, da jih bomo imeli ob povratku takoj pri roki.
Vodovodne pipe morajo biti zaprte. Če katera pušča, jo damo popraviti, preden odpotujemo. Prav tako moramo zapreti vse oknice. Če bo ostalo katero izmed oken odprto, ga moramo dobro pritrditi.
Da pa se nam ne bodo med poletjem v omarah vgnezdili molji, dobro očistimo vse umazane volnene stvari ali jih nesemo v čistilnico. Ko je vse očiščeno, damo v žepe, med obleko in v kotičke tapeciranega pohištva dobro sredstvo proti moljem. Zimske obleke in kožuhovino zavijemo v časopisni papir in spravimo v zaboj, ki se neprodušno zapira.
REŠITEV KRIŽANKE OD 13. VI.
Vodoraono:	i. priprti; 7. praksa;
12. rolo; 13. ozka; 15. dlan; 16. Essen; 18. last; 20. alt; 21. ste; 22. apel; 24. resor; 26. tr; 27. zlet; 28. patina; 29. Rainer; 31. prvak; 32. zaposlen; 54. iti; 36. norme; 58. kanat; 40. rt; 41. epi; 42. klevetati; 45. kalo; 47. ipak; 48. trta; 50. nahrbtnik; 55. por; 54. me; 60. meketati; 62. Santi; 64. otekli; 66. Italia; 68. spim; 69. ir; 70. Nemec; 71. alat; 72. ova: 73. ste; 74. Aida; 76. iskan; 78. kita; 80. rang; 82. mode; 85. anioni; 64. Gotovac.
Nanpično: 1. Prestranek; 2. vostra; 3. Use; 4. Poe; 5. to; 6. izlet; 7. pas; 8. ad; 9. klasika; 10. salon; 11. antracit: 14. kal; 17. nalepek; 19. travnat; 23. pero: 25. eta; 27. znam; 28. preneki; 30. izrila; 31. plavanje; 33. skeptiki; 35. Triton; 37. opanek; 39. lat; 43. libreta; 44. trpnik; 46. Ohm; 49. aretiranec; 51. ramnica; 52. klatiti; 54. Malinska; 57. item; 59. osameti; 61. topa; 65. ale; 65. livada; 67. tetin; 68. slang; 71. Ada; 72. okov; 75. Iti; 77. smo; 79. ao; 81. go.
ša od svojih skrbi. Tedaj naj bo samo mati svojemu otroku, ki ga bo popeljala v svet junakov, dobrih in hudobnih ljudi, ki so za svojo zlobo prejeli zasluženo kazen. Otrok nam bo hvaležen in tudi same bomo čutile zadovoljstvo, videč otrokov zadovoljni obrazek. S pripovedovanjem pri-
meru bati, da bi fantastičen
okvir zgodb razvijal v otroku praznoverje, ker bo dobri junak vedno močnejši od pošastnega okolja, v katerem živi in zmaguje. Počasi, z razvojem otrokovega razuma pa mu moramo pomagati, da bo sam razlikoval fantastičnost od resničnosti.
Poletna obleka iz vzorčastega tafta
povedk bomo razvile v otroku domišljijo. Izbrale pa bomo predvsem take, kjer bodo nosili glavne vloge junaki z zdravimi, trdnimi značaji, kar bo sčasoma nedvomno dobro vplivalo na ugoden razvoj otrokovih dobrih lastnosti. Tudi se ni treba v tem pri-
Vsak dan posvetimo svojemu otroku vsaj pol urice za pripovedke. Ta čas naj bo posvečen samo njemu. Vživi mo se tudi me v pripovedke, ki nas bodo osvežile in odvrnile od vsakdanjih skrbi, otrok nam pa bo zato neizmerno hvaležen.	V. K.
JEDILNIK ZA TEDEN DNI
PONEDELJEK:	kosilo:	zelenjavna
juha, krompir s suho slanino, zelena solata; večerja: mlečna kaša. TOREK: kosilo: grahova juha, češnjevi cmočki, kompot; večerja: krompirjev golaž z narezano hrenovko. SREDA: kosilo: goveja juha z vraničnimi vložki, govedina s špinačo in krompirjevim pirejem; večerja: polenta s solato.
ČETRTEK: kosilo: krompirjeva juha s svežim grahom, kruhovi cmoki, solata; večerja:	češnjev praženec,
kompot.
PETEK: kosilo: prežganka z opečenimi kruhovimi rezinami, grah v omaki s krompirjevimi svaliti, borovnice; večerja: polentna bomba s solato.
SOROTA: kosilo: špinačna juha, golaž s špageti, češnje; večerja: odlična fižolova solata. (Za špinačno juho lahko porabiš liste pese, katero boš kuhala v nedeljo.) NEDELJA: kosilo: rezanci na goveji juhi, nadevana telečja prša, pečen krompirček in pesa v solati, buhteljni: večerja: liptavski sir, buhteljni, ki so ostali od kosila, čaj. •
Krompir s suho slanino:	20 dkg
prekajene slanine, čebulo, majhen strok česna, zelenino zelenje, kumino, kis, 1 do IV4 kg krompirja, sol, poper, dvoje jajc, 2 žlici mleka.
Prekajeno slanino zrežemo na drobne kocke in jo scvremo. Na njej bledo zarumenimo sesekljano čebulo in začinimo s strtim česnom, sesekljanim zelenim zelenjem, kumino in pol žličke kisa. Sedaj dcdaino na listke zrezan kuhan krompir, poso-lfrno in po okusu popramo ter vse skupaj dobro prepražimo, da se na dnu kozice napravi svetla skorja. Nazadnje stepemo dvoje celih jajc z dvema žlicama mleka in oblijemo s tem* krompir. Malo pomešamo, da jajci zakrkneta in serviramo z zeleno solato.
Polentna bomba: Skuhaj že opoldne polento iz 30 dkg zdroba. Preden vsuješ zdrob v krop, daj vanj dve žlici olja in sol. Po polurnem kuhanju zvrni polento v drugo nekoliko namazano kozico, jo potlači in zravnaj, pa postavi na hladno. Zvečer pripravi sekanico iz "0 dkg govejega mesa ali pol govejega in pol svinjskega. Prepraži ga s sesekljano čebulo, osoli, popraj in ko se zdu-Ši. zalij s pol kozarca črnega vina (dalmatinca) — lahko pa vino tudi izpustiš in duši do mehkega. Na-
zadnje potresi s pol žlice moke in zalij še nekoliko z razredčeno paradižnikovo mezgo. Duši nato še toliko časa, da se zgosti. Ohlajeno polento zvrni na lesen krožnik in jo zreži kakor torto na tri ali štiri enake debele plošče. Kozico dobro namaži in potresi 2 drobtinami, položi vanjo eno ploščo, jo namaži • sekanico in pokrij z drugo ploščo. Namaži tudi drugo in tretjo ploščo in pokriješ z zadnjo ploščo. V zadnjo ploščo naredi s topim nožem nekaj zarez do dna in pokapaj s stopljenim presnim maslom ali s sme-
tano. (Ce bi imela še sir in ga naribala, bi okus še izboljšala.) Postavi v pečico, da se naredi povrhu skorjica. Lahko postaviš v isti posodi na mizo.
Češnjevi cmočki:	Sest do sedem
krompirjev pretlačimo, dodamo 1—2 jajci, žličko soli. košček surovega masla. 8 žlic mleka, 35—40 dkg bele (presejane) moke, testo obdelavarao najmanj 30 minut, da je lepo gladko. Nato ga razvaljamo na tri četrt cm debelo in zrežemo na štirioglate krpice. V v«ako krpico denemo 4—5 celih češenj (koščice jim pustimo) in dobro zmočke zaokrožimo in jih skuhamo v slanem kropu 10—12 minut. Ko jih denemo v lonec, jih moramo na 5 minut s kuhalnico dvigniti. Kuhane cmočke denemo na pliivo skledo, dobro jih oblijemo z raztopljenim surovim ma«lom, potresemo s cimetom in sladkorno sipo in s prepraženimi drobtinicami. (Opomba: Testo mora biti bolj go«to, ne mehko, lonec mora biti velik, prostoren. slane vode mnogo, čim ^eč je vrelr vode, tem boljši ?o cmočki. Iz te količine dobimo 40—50 cmočkov.)
K R # Z A N K A
Vodoravno:	1. ime
primek največjega slovenskega pisatelja; 10. kratkočasna; 11. hrvatsko s ali z; 12. predlog:	13. števnik;
14. predlog; 15. števnik; ir. vrsta ribe; 18. vrsta razcvetja pri rastlinah; 19. zadiranje, rezek ogovor; 20. otok v Dalmaciji; 21. bojna ladja v srednjem veku; 22. veznik;
23.	premožnež; 24. trgati po šivu; 25. mimogrede navesti; 27. števnik: 28. srednjeveška podložna plemiča; 29. oče; 30. žensko ime; 31. predlog; 32. sorodnica; 33. del stavbe; 35. vrsta zemlje (množ.):	36. kovaško
delo: 37. nemško on; 38. kemični znak za kalcij; 39. svojeglavo; 41. predstavnik propadajočega sveta.
Navpično: 1. rojstvo knjige: 2. mazilo; 3. prvi dve črki v abecedi; 4. napihnjen; 5. del cvetlice: 6. ime za starega Slovana; 7. predlog: 8. stara država v Mezopotamiji; 9. obrisana, očiščena; 14. obleči si, natakniti;
16.	naselje; 17. cepiti
1	2	3		s	6	7		8	9
to							A	•H	
12			t3			e	n		
15		*			a	17			
	18			p	19				
20			a	21					a
n		e	23						
	Ü	26						a	
IS	26						p	n	
26						m	29		r
30					p	31			
32	*			3	»				»6
35			F"	36			n	37	
38		m	39				60		
M									
narja; 26. popravljalec dežnikov (ljud- in pesnika, predsednika Slo?, iese-sko); 27. narepka; 29. nadav, napla- ljensTce matice; 40. okrajšava pri čilo; 31. zmagovalec y športni pa- podpisu.
Odred spet pred vrati zvezne lige
Osma nogometna sezona po osvoboditot obeta izredno razgibanost. Sredi tega vrveža po nogometnih igriščih letošnje jeseni in spomladi za njo menda tudi slovenski nogometaši ne bodo samo gledali za drugimi . . . Med že pr iznano in znova potrjeno elito iz pravkar minevajoče sezone se bo po tolikih predlogih in sklepih uvrstilo nekaj naših ...
In ljubljanski Ored je med njimi tisti, ki je spet enkrat na razpotju, s katerega vodi ena pot v zvezno ligo. na junaški mej-dan 14 najboljših nogometnih enajstorie v Jugoslaviji, o družbo Cro. zvezde. Hajduka. Partizana in vseh ostalih, o katerih danes s priznanji govore daleč po osem svetu.
ZATIŠJE PRED VIHARJEM...
Na stadionu Odreda je trening — kakor trikrat vsak teden. Mimo in tiho je po vsej areni, tišina je to pred viharjem — v pripravah za burne dneve, ki čakajo najboljše slovensko nogometno moštvo v tednih od 2$. junija do 2. avgusta. Kajti takrat bo dokončno znano, katera dva izmed treh kandidatov »iz zahoda« (Proleter, Odred in Borac) bo**ta prestopila prag v novo in veliko hišo in kdo oo moral kot tretji spet zbirati točke v drugi ligi ali še niže.
Na tem športnem travniku — no, to je zdaj že razkošna arena, v katero lahko pripeljemo vsakega go*ia — ki je tako tesno povezan z veseljem in žalostjo nad rastjo slovenskega nogometa, ni težko navezati pogovora o tej najpopularnejši športni panogi Fantje preganjajo usnje po malem, začasni in amaterski trener (m ni več Brorič. ki ogleduje svoje gojenec le še zasebno, za novega pa
f)oganfanja še niso dozorela tako dače. da bi o njih povedali kaj prav določenega), pa si le lahko utrga nekaj trenutkov . . .
ZA PETO TOČKO POJDE . . . »Za peto točko pojde . . .< pravi in to je odmev, ki zveni iz vsakega nje-ovega računa o izidu skorajšnjega valifikacijskega turnirja za vstop v zvezno ligo. Žreb Oredu tokrat ni bil preveč nenaklonjen; če drugega ne, mu je storil vsaj to uslugo, da bo lahko startal doma, odšel nato dvakrat na tuie (v Osijek in Banjo Luko) ter naposled »opravil« s »starim« znancem iz Osijeka na svojem terenu. Prognoze so sila preproste: dve zmagi doma (to včasi tudi ni tako preprosto!) in ena točka od koder koli (to bo pa še trše. kajpak), pa se bodo vhodna vrata odprla na srežaj. Tn jeseni bo imela Ljubljana nogometne sporede (?), kakršnih že ni videla — kar priznajmo — najmanj dolgih 15 let.
Odredu je prav te dni naložena ta odgovorna naloga. Moštvo šteje sedaj 18 do 20 igralcev in ta njegova standardna enajstorica je ta ča« — razen Medveda — vsa nared. Posamezne vrste so dovolj izenačene in tekmi zadnjih nedelj «ta pokazali, da kolesje tega «troja lahko prijema zanesljivo.
Toda zdaj gre za več — treba bo ne samo zaigrati za oko, treba bo zmagati. Kdor pa hoče doseči ta smoter, mora to predvsem hoteti. Nepoapustljivo, od prve do zadnje iD odločilne minute! Vztrajnost, volja, samozavest in disciplina, to so vrline, ki delajo športnike — in zmago valce. Seveda to ne velja samo za tisti dan, ko je že treba na zeleno polje, marveč tudi marsikdaj poprej, Če gre za odločitve, kakršne so zanje na tehtnici v letošnjem juliju.
TRENER BROCIC OPTIMIST Nekaj desetin najzvestejših se zbere na vsakem treningu. Med njimi je danes prejšnji učitelj Bročic, načelnik sekcije Pirc in še precej dru-ih, ki tako nestrpno čakajo dogod-ov. Največ bi stavil na Odred Bro-čič sam, ki meni, da ga lahko že kar proglasimo za prvoligaša. Seveda — pravi — če bo zaupal sam vase in ne bo podcenjeval nobenega izmed tekmecev. Manj optimistični so tovariši iz upravnega in tehničnega vodstva, ki gledajo v ta razplet bolj »po ljubljansko« . . . Saj veste, tako se izogibajo vsaki napovedi za naprej, oni na igrišču bodo imeli besedo. Za peto točko pojde: s štirimi samimi, ki »bi« jih morali pospraviti doma. pa bomo morali na ostalih dveh tekmah preveč trepetati za vsak dobljeni gol. Vsi drugačni računi pa vodijo tako lamo spet navzdol. ..
Uspeh naših strelcev v Švici
pr?d dnevi se ie vrnilo lz Svlc« strelsko moštvo ljubljanske univerze. V Zürichu so imeli povrstni dvoboj s tamkajšnjo univerzitetno ekipo. Proti vsem pričakovanjem in v veliko presenečenje Švicarjev, so naši strelci odnesli zmagro. Čeprav Je razlika samo 2 krog. Je ta uspeh silno pomemben. saj smo v tuj.ni ponovno dokazali. da ima naš šport še veliko odličnih mtadih strelcev. Podrobni rezultati so tile:
Ljubljana 2312, Zürich pa 2311 krogov; posamezniki: 1. Spillmann (Z) 490 krogov: 2 Rems fLj) 483; 3. Peršič (Lj) 479; 4. D’ethelm (Z) 4S2; 5 Letonja (Lj) 4 58 itd. Od ljubljanskih študentov je Kveder s 448 krogi zasedel 8. mesto. Mi-horko s 444 krogi 10.. Boljka s 438 krogi 11. ter Kuštrin s 403 krogi 12. mesto.
Šport v kratkem
.V a Reki se je začel preteklo sredo mednarodni mladinski nogometni turnir, ki bo jutri končan. V polfinalu so «e plasirali Belinčona (Švica), Budućnost (Reka), Vienna (Avstrija) in P.-'K. Za presenečenje te poskrbela Budućnost z zmago nad Hajdukom 1:0.
Jutri se bo začelo v Beogradu svetovno prvenstoo v kegljanju na asfaltnih kegijiščih, in bo trajalo do
srede.
.Va igrišču pod Cekinovim gradom bo jutri ob 10 prvenstvena košarkarska tekma ženskih ekip Branika
in A S K.
Jutri bo ob 17 na stadionu Odreda poka'na nogometna t°kma.
Nastopi moštvo ljubljanskega 2e-lezn&torja, prot: Odredu B Tekme bo zanimiva, ker bo Odred preizkusil nove člene:	Posavca od
karlovške Slaviic. 2ižka od zagrebške Lokomotwe, Kom noša od 2 ’.ezniče-rje in druge. Tekma bo ob vsakem vremenu. Predtekma ob 15.30.	— Vstopnina znižana:
40 đm. voćaki in dijaki 20 din
Po tejavah strelskih strokovnjakov je bila to ena najbolj napetih in zagrizenih tekem v zadnjem času. Ne pomnijo primera, da bi bil Izid prav do konca nejasen in celo odvisen od zadnjega strela. In št» po zadnjem strelu niso vedeli kdo Je pravi zmagovalec! Sele sodniški zbor, v katerem sta bila med drugimi tudi vodja ljubljanske ekipe major Tine Deren-da In svetovnoznani strelski sodnik dr Heussermann. je po tarčah ugotovil, da so zmagali naši fantje.
Delavski svet podjetja *
!	»SVILANIT«,	?
j	KAMNIK,	:
•
; sporoča vsem množičnim t i organizacijam, društvom •
•	in ustanovam, naj ne :
•	pošiljajo na podjetje no- l
•	benih prošenj za podpo- • ; re, ker prične podjetje j : že v tem letu z gradnjo • I nove tovarne ter bodo •
•	vsi razpoložljivi fondi • ; uporabljeni v ta namen, i
•	Podjetje event, prošenj ?
•	ne bo obravnavalo, niti •
? nanje odgovarjalo.	;
:	Delavski svet podjetja	•
\	»SVILANIT«	;
Trenutna situacija pri vrhu slovenskih nogometašev je res izredno dražljiva in to je v športu še ena tistih okoliščin, ki mu daje poseben čar. Ker je po naših igriščin ozračje ie na redke čase nasičeno tako na gosto, bomo v naslednjih nekaj tednih prav gotovo lahko videli dva — in slišali še o dveh — nogometna dvoboja. ki ne bosta šla zlepa v pozabo Peto točko pa naj dobi tisti, ki jo bo najbolj zaslužil — za pravično razdelitev naj poskrbijo «olidni sodniki, za dostojen vnanji okvir pa tisoči pravih ljubiteljev nogometa.
Pot do cilja ie «trma, toda prestrma ni nikdar, če stopiš nanjo pripravljen in odločen, da ne boš počival pod	'*/t)
I RAZNAŠALKA : i	ZA ŠT. VID	:
t	srednjih let s kolesom	•
•	dobi takoj popoldan-	i
•	sko zaposlitev pri	i
j	upravi »Ljubljanskega	j
•	dnevnika«. - Zaslužek
:	dober.	;
•	t
i	IZVRSTEN	I
j	SADJEVEC,	f
j	v vseh količinah Vam	j
•	nudi	i
•	Vinogradniško gospo-	*
i	darstvo Kapela	?
j	pri Slatina Radencih	?
•
.•..•»•»••.••.••.••■•••••.«•••..••••»•»«t
•	RAZPIS	:
•	Zdravilišče Topolšica ;
i razpisuje mesto	j
i	ZDRAVNIKA	i
•	Na razpolago komfort- •
•	no družinsko stanovanje ; i s pripadajočimi stranski- j j mi prostori. Za natanč- j
•	nejša pojasnila se je :
:	obrniti na ravnateljstvo *
:	zdravilišča.	t
PRODAMO
zaradi likvidacije po znižanih cenah:
žično vrv 30 mm, 2000 kg, jeklo, rebrasto, železo, obročno v rolah 10 X 100 m, razne vijake, ključavnice, razne zapahe, škarje za okna, samokolnice, okovane, brez koles po din 300, furnir papir za tapete, teodolit nivelir in telefonske aparate
Železniško gradbeno podjetje
LJUBLJANA
Domžalska cesta 20

Ut AR! BOR
Dežurna lekarna
»Tabor. Trg Armade 3. Slovensko narodno gledafliSče Sobota. 20 luni ja ob 20: Čajkovski: »Labodje jezero«. Prem'era. Izven.
Radio
Sobota. 20 junij®: 16—16,30 Zavrtimo se! 16.30—16.40 Poslušajte domača poročna 22.30—23 Pol ure zabavn* glasbe.
Kino
»Pairt’zam«: ameriški film: »Napolni čašo«.
»Udarnik«: francoski film: »Frizer za dem e«
Pobrežje: francoski film: »Konac Dočiitnlc za ljubega Boga«. Studenci: ameriški film: »N« poj mi žalostnih pesmi«.
Mestni kino PTUJ avstrijski film:	»Dvomi av etnik
Geiger«.
SAMOSTOJNEGA RAČUNOVODJO z večletno prakso ter 2 KLEPARJA sprejmemo takoi za obrat Šentvid pn Stični. — Kovinska industrija lg pri Ljubljani.	10208-1
KLJUČAVNIČARJE, 2 avtogenska varilca sprejmemo takoj. — Kovinska industrija Ig pri Ljubljani.
10209-1
POHIŠTVENEGA MIZARJA sprejmem. Boc Franc. Zg. Zadobrova 88, Ljubljana—Polje.	10167-1
STENODAKTILOGRAFINIO - perfektno, ki brezhibno obvlada korespondenco v slovenskem, srbohr-vaiškem in vsaj enem od svetovnih jezikov, išče veliko industrijsko podjetje na Gorenjskem Prednost imajo moči i dobrim znanjem an* leščine. Nastop službe takoj ali po ogovoru. Ponudbe na ogl. oddelek pod »Tekstilna«.	10045-1
RADIO LJUBLJANA razpisuje službeno mesto sekretarja ustaoove. — Pogoji:	naimanj popolna «rednja
šola in večletna upravna in gospodarska praksa Interesenti naj »e pismeno obrnejo na direkcijo Radia Ljubljane, Tavčarjeva ul. 17.
10064-1
IŠČEMO STAREJŠEGA TEHNIKA, ki bi bil sposoben prevzeti mesto šefa gradbišča. Plača po dogovoru. Naslov: SGP »Standard«, Tolmin.
10074-1
ZA TAJNIKA v elektropodjetju v Ljubljani iščemo osebo z daljšo upravno prakso in popolno srednješolsko izobrazbo. Prejemki po tarifnem pravilniku podjetja. Ponudbe pod »Tajnik« na ogl. oddelek.
10153-1
MOTORNO KOLO JAWA, 350 OHW, športno, dobro ohranjeno, prodam ali zamenjam za 500 ccm s prikolico. Naslov v ogl odd. 10175-4 PRODAM kompletno otroško posteljo in posteljne vložke (mreže). — Dolenjska cesta 94.	10166-4
AVTO ADLER-JUNIOR, štirisedežni, prodam. Stožice 87.	10249-4
GOSPODINJSKO POMOČNICO -kmečko dr^le, «taro nad 20 let, sprejme Pavla Višnar, Jesenice. — Nastop takoj.	10224-1
ZASTOPSTVO ZA SLOVENIJO -eventualno tudi samo za Ljubljano sprejmem. Ponudbe na ogl. odaelek pod »Slovenija-Ljubljana«. 10259-1 KUHARICA išče službo. Ponudbe na ogl. odd. pod »Izvežbana«. 10255-1 UPRAVA CEST IN KANALIZACIJ sprejme v službo gradbenega tehnika za nizke gradnje za delokrog v Celju. Mesto je stalno. Plača po postavkah tarifnega pravilnika, želi se najmanj 5-letna^ praksa. Prošnjo ie vložiti pri Upravi cest in kanalizaciji v Celju, Ul. 29. novembra št. 2, do vključno 25. t. ra.
10254-1
ZLATO ZA ZOBE prodam. — Ogled od 5—6 v soboto in v nedeljo dopoldne. M. Prepeluh, Dobrilova 22.
10257-4
PSE VOLČJAKE z rodovnikom, 7 tednov stare, prodam. Medle, Podlim barskega 20.	10272-4
PRODAM kombinirane škarje za 5 različnih rezov, »špingl« stiskalnico, 5-tonsko, kombiniran skobelni stroj s frezerji, generator 220—380 20 KW, šivalni stroj (leverico). Rijeka, Trg Marolti 3.	10231-4
ZA KUHARSKO POMOČNICO grem. Imam gospod, šolo in nekaj prakse v kuhi. Službo bi imela najraje v Ljubljani ali okolici, tudi v menzi ali gostilni. Naslov: Pehani, pošta Žužemberk.	10198-1
Prodamo ali zamenjamo POLTO-VORNI AVTO znamke »Frarno« z nosilnostjo 700 kg. Proštov, gasilsko društvo Sv. Jedert, pošta Laško.	10162-4
URO »BENDEL« na .3-. uteži, prodam. Zore, Gradišče H. 10156-4 PRODAMO DVOBRAZNI PLUG od Buldog traktorja, dobro ohranjen. Na ogled vsak dan v Kmetijski zadrugi v Bučkovcih.	10160-4
PSI »IRSKI SF.TRI«, stari tri mesece, z odličnim rodovnikom, naprodaj. Dolinar, Ljubljana, Rožna dolina, cesta X/27.	9558-4
NEKOMPLETEN AVTOMOBILSKI MOTOR »Volkswagen«, prodam. -Naslov v podružnici SP Celje. 4 KUHINJSKO OPRAVO rabljeno, poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	10199-4
DVE TAPECIRANI GARNITURI -kanapeji in fotelji — poceni naprodaj. • Naslov v oglasnem oddelku.	10200-4
KLAVIR HOFFMANN v odličnem stanju, prodam. Ponudbe na ogl. odd. poa »Klavir«.	9271-4
TRAČNO 2AGO, frezer in »abrih-ter« prodam. Ponudbe pod »Kompletno — gotovina« na oglasni oddelek.	10181-4
PLINSKI RESO prodam. Ribnikar, Javornikova 3/IlL, levo (poleg pivovarne Union).	10197-4
350 GRAMOFONSKIH PLOSC, predvsem z opernimi in simfoničnimi deli, prodam. Informacije od 1—2 pri: Skaberne, Mestni trg štev. 10, II. nadstr.	10183-4
ZLATO ZA ZOBE prodam. M. Avbelj, Kolodvorska 20, levo. 8907-4 MOTORNO KOLO DKW 200 ccm z rezervnimi del», prodam. Ogled na PL.M Kamnik, Cerar.	10132-4
VEČJO KOLIČINO SADIK poznega ZELJA (brumviško) prodamo. Vojna ekonomija, Šentvid 70.	10127-4
DVODELNO OMARO prodamo. — Trubarjeva 21	10118-4
Društvena ni.
27,	Moste.	10116-4
PRODAM 30 m predvojnega PLATNA za prevleke, čevljarski šivalni stroj, violino, staro spalnico in lestenec. Ogled vsak dan do 10 dopoldne. - Naslov v oglasnem oddelku.	10110-4
CEVI IZ POCINKANE PLOČEVINE 40—80 cm, debelina pločevine 1 do 1.5 ram, dolžina cca 120 ra, proda »Svila« Maribor. Ogled od 6.—14. ure vsak delavnik.	10084-4
MRTVAŠKI VOZ v dobrem stanju in konjski opremi prodam. • Bahun, Jesenice. Gosposvetska 57.	10095-4
POLTOVORNI AVTO »LANCIA« -nosilnost 750 kg, in traktor GOSENIČAR »Fiat« 25 C, nov, takoj prodamo po ugodni ceni. »Agraria«, trgov, podjetje OZZ Postojna. 4 ŠIVALNI STROJ prodam. Naslov v ogl. odd.	10134-4
TEMNOSIVO MOŠKO OBLEKO za srednjo postavo, ugodno prodam. Leskovec, Lampetova 13.	10144-4
NOVO SPALNTCO, inozemski furnir, prodam Ljubljana, Stegne 4 — pri Celovški 204	10159-4
SKORAJ NOV ŠIVALNI STROJ »Singer« prodam za 60.000 din. Naslov v ogl. odd. SP.	10149-4
10 OKRASNIH OLEANDROV, palme ali lorbcrje, kupimo. Gostilna »Pod lipo«, Borštnikov trg 3.	10168-5
OSEBNI AVTO »BI ANKI« z vsemi rezervnimi deli ugodno prodam. -Sovdat Zoran, Tolmin, Lavričeva 2.
10276-5
ŠIVALNE STROJE, čevljarske. Pfaff 24-10, kupi ALPINA Žiri. 10161-5 KUPIMO KAMION — v poštev pridejo samo zelo dobro ohranjeni od 1, 1.5 do 2 toni. - Ponudbe pod »Konjuh« na ogl. odd. 10111-5 100 STOLOV, dobro ohranjenih, tera-norjave barve, kupimo. Ponudbe na oglasni oddelek pod:	»Stoli«.
10270-5
BENCINSKI MOTOR, okoli 3 KS, kupim. Mravinac, Razbor 15, Loka pri Zidanem mostu.	10158-5
TRI PARCELE v okolici Ljubljane prodam. Ponudbe na ogl. oddelek pod »Okolica«.	10148-7
PARCELO PROPAM na Glincah. -Poizvedbe: Rožna dolina cesta XV štev. 9.	10247-7
PRODAMO lepi vili v Mariboru ob parku za 4 do 7,000.000 din, hiše v Kamnici za 1,500.000, hiše ter polovico hiš vsepovsod v Mariboru in okolici od 400.000 do 1,000.000 din, lepo hišo v Studencih za en milijon, itadulje v Braunšvigu, Podovi, Trbovljah z lokalom in Miklavžu z lepimi vrtovi od 300 do 900 tisoč in nekaj hiš ter stanovanj v Ljubljani, Celju, Novem mestu in okolici. Slovenjem Gradcu, Murski Soboti, Zagrebu, Varaždinu, Čakovcu in Beogradu od
400.000	do 1,500.000 din. Lepa posestva vsepovsod v Sloveniji, posebno lepo z 20.000 din netto ao-hodka mesečno pri Celju za 1 milijon 600.000 in v Slov. gor. Sv. Anton) z vodnim mlinom za 1,500.000, potem v Vojniku za 650.000, lepe parcele v Mariboru, gozde pri Mariboru, Brežicah in drugje v Sloveniji ozir. vsake vrste nepremičnine vsepovsod v državi. Tovorne in osebne avtomobile Fiat, Chevrolet, Dodge, Mercedes, 7-tonski Diesel, novi Ford in razni drugi motorji za ceno od 800.000 do dva milijona din razne traktorje Ford-son, Fiat-goseničar, gorivo petrolej za ceno od 300.000 do 500.000, nadalje razne poljedelske stroje kakor kosilnice nemške znamke, mlatilnice, elevatorie, snopoveznike od
80.000	do 450.000 din, električne in
druge stabilne motorje, motorne valjčne mline, razne blagajne ozir. vsake vrste premičnine po najniž-jih cenah. RFALITETNA AGENCIJA. MARIBOR, Slovenska 15, z zastopstvom v Ljubljani, na Bl^dn, v Trbovljah, Krškem, Celju. Murski Soboti in v drugih večjih mestih.	10229-7
VELIKO HIŠO z večjim zemljiščem, 6 km od Onatife, prodam. Ponudbe na:	OZEHA. Rijeka pod br.
41617.	10250-7
ZAMENJAM HIŠICO v Celju -a stanovanje v Celju. — Naslov SP Celje.	10045-7
UPOKOJENEC vzame v najem HIŠICO z vrtom — tudi zapuščeno. Ponudbe na oglasni oddelek SP pod »Zatišje«.	10128*8
ZA TAKOJ POTREBUJEMO SKLADIŠČE v bližini klavnice, izven njenega naselja. — Ponuditi pod: »KONJUH« na ogl. oddelek. Prednost Stepanja vas.	10112-8
IšCEM SOBO, opremljeno ali prazno. - Ponudbe pod »Študent« na oglasni oddelek.	10214-9
ZAMENJAM dva zelo lepa, velika, svetla stanovanjska prostora v stro-em centru (možnost preureditve v ompletno stanovanje, najemnina in centralno gretje zelo poceni) — za komfortno 2—3 «obno stanovanje. Ponudbe na oglasni oddelek SP pod »Dam nagrado«.	10184-9
OPREMLJENO SOBO v centru išče trgovski potnik. Panič. Breg 20.	9
ZAMENJAM SOBO na Gorenji Savi, za enako v Kranju. Trampuš, Gorenja Sava 34. Kranj.	10222-9
NAJDITELJA prosim, da mi vrne najdeno osebno izkaznico na naslov Sebjanič Karel. Ravne na Koroškem, Restavracija železarne v Ravnah.	10189-10
STUDENT ISCE SOBO. - Ponudbe na oglasni oddelek pod »Elektro«.
10122-9
ZAMENJAM komfortno dvosobno stanovanje s kabinetom za komfortno dvosobno. • Ponudbe: »Sončno in Čisto«.	10123-9
ŽELEZNIČARJI! Zaradi upokojitve zamenjam sobo na Resljevi cesti 29/11. za enako kjerkoli v Ljubljani. Naslov v ogl. odd. 10131-9 IZGUBILA SEM MODRO JOPICO od bivše Rižarne do Jarš. Vrniti proti nagradi. Naslov v oglasnem oddelku.	10201-10
PREKLICUJEM VSE IZJAVE, ki sem jih dajal o tovarišu Simoneti Marjanu iz Zg. šiške kot neresnične ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. — Lubej Rudi, šišenska 18.	10216-11
PREKLICUJEM OBJAVO glede moje žene. Vere Dragaš, ki je bila objavljena v »Slov. poročevalcu« dne 18. aprila 1953 in bom vsakogar prijavil sodišču, ki bo karkoli govoril o nama. Dragaš Milan. Resljeva c. 4 a.	10140-11
ZATEKLA SE JE mlada PAPIGA. Celovška cesta, blok 8,	3. vhod.
TT. nadstr.	10115-11
IZJAVLJAM, da je neresnično, kar sem govorila o Jožetu Tomažiču. Bizjak Jožefa, Trbovlje, Kolodvorska 6.	10159-11
— Treba se je pripraviti na najslabše, moj dragi prijatelj — mislim, da bo ozdra+ vela!
GRŠKA MODROST
orroArišf-R
DRAMA — LJUBLJANA
Sobota, 20. junija ob 20: Kulun-đžič :»Človek je dober«. Abonma red H (Slavenka — V’da Juvanova SomderfObrer — Bert Softer).
Nedelja 21. .timid a ob 20: Kulum-dz?£: »Človek je dober«. Izven in za DOdeželje. (Slavenka — Sava Severjeva, Sonderführer — Bert Sotlar.)
Ponedeljek. 22 junija ob 20: Ku-lundži«č: »Človek j« dober«. — Abonma red S (dramski)
OPERA
Sobota. 20. junije ob 20: Foerster: »Gorenjski slavček«. — Abonma red C.
Nodelje. 21 junija ob 20: Verdi: »Traviaita«. Izven in za podeželje.
Ponedeljek 22. junija: Zaprto.
MESTNO GLEDALIŠČE
Ljubljana — Gledališka pasaža
Neki slavni pevec je pro• sil Temistokleja (general in grški politikt rojen 525, umrl 461 pr. n. e.), da bi njemu v prid napravil neko stvar, ki ne bi bila v skladu z zakonom.
— Dragi moj — mu odgovori Temistoklej — če bi te jaz prosil, da zapoj v gledališču pred vsem občinstvom nekaj napačnih not9 ali bi to storil?
učencev za šolsko leto 1953-54 od 22. junija do 26. junije 1953 Sprejemni izpiti novih učencev :'n on: Ji. ki so glasbeni šiudšj prekinili, bodo na vseh glasbenih šolah 29. in 30. junija 1953. Razpored izpitov bo objavljen na oglasni deski vsake posamezne šole
Sobota. 20 junija ob 20: A. Rous-sin: »Otroci prihajajo«. Izven — Zaključek sezone, ob 16 in 20: N. Krasna: »Draga Ruth«. Gostovanje v Ptuju. Nedelja, 21 junirja ob 15: N Krasna: »Draga Ruth«. Gostovanje v Gorišnici.
Šentjakobsko gledališče
LJUBLJANA — Mestni dom
Sobota, 20. junija ob 20: Nestroy: Likar: »Ah ta ljubezen šmentane«. Red Sobota.
Nedelja, 21. junija ob 20: Nestrov-Lilkar: »Ah ta ljubezen šmen ta. na«. Izven
Vstopnice so v prodaji pri blagajni v Mesnem domu.
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE — Marionete Levstikov (Šentjakobski) trg
Sobota, 20. Junija ob 17: Pengov-Simončič: »Zlata ribica«. Izven in osnov, šolo G orni a Radgona Nedelja 21 »unija ob II: Poe eri: »Čarobne gosli«. Izven.
Prodaja vstopnic dams od 11 do
12.30	pri blagajni Mestoege gledališča v Gledališki pasaži in pol ure pred predstavo na Levstikovem trgu.
Uprava opozarja, da bo gledališče 28. t. m. zaključilo sezono in da bodo v prihodnjem t3dnti mogli o-b-iskati predstave vsi, ki doslej zaradi navala podeželskih Šol niso imeli prilike.
MESTNO GLEDALIŠČE
JESENICE
Gosito-vanje prosvetnega društva »Rož« iz Sv.jakoba v Rožu
Sobota. 20. junija ob 20: Šp:car: »Miklova Zala«.
Nedelja. 21 junna ob 14: Spicar: »Miklova Za!a«.
KOM KRTI
Glasbena šola v Zagorju priredi v soboto 20. t. m ob 16 v društveni dvorani Loke-Kisovec in v nedeljo 21. t m. ob 17 v dvorani »Partizan« Zagorje, koncert svojih bivših učencev, sedaj študentov Srednjp glasbene šole v Ljubljani. Nastopi orkester glasbene šole z deli V Mirke G. Offenbacha. V. Poppa ter z R. Gobca mladinsko spevoigro »Kresniček«. — Vpis novih učencev za šolsko leto 1953-1954 do 20. junija. Vsa navodila v pisarni Glasbene šole. — Ravnateljstvo Glasbene šole.
IV.	javna produkcija Glasbene šole Center bo danes 20 junija ob 18 v Veliki filharmonični dvorani. Orkestralna produkcija z mladima sol eti bo istotam 24. junija ob 20. Spored valja kot vstopnica.	3949-k
Javna produkcija Drž. glasbene šole V Polje bo v nedeljo 21. t. m. ob 15.30 v Domu »Svobode« v Polju. Program velja kot vstopnica.
SOLSTIO
NA GLASBENIH ŠOLAH
I (Center), II (Šiška-Bežigrad), m (Moste). TV Vi*' V (Polje) in VI (Šentvid) bodo razdeljevali letna spričevala 27. junija 1953. — Na vseh omenjenih šolah bodo sprejemali prijave novih in starih
Ekonomska srednja šola v Ljubljani javlja vsem priglašenim novincem. da bodo redni sprejemni izpiti: v ponedeljek 22. junija ob 8. uri pismeni. 22. ;n 23 junčja ustni. Prdite točno Prijave no-vinc^v za sprejemni izpit v naknadnem sept Tribe rskem roku bou mo sprejemali do 25. avgusta 1953. Na šoli obstaja tudi delavski od-deLrik. Sprejemni pogoji so razvidni iz člen. 37 38 . 39 in 30 Uredba o strokovnih šolah. (Uradni list FLRJ št. 39-1952). Prijave sprejemamo do 25 avgusta 1953. — Ra v* natoijstvo.
Na Srednji glasbeni šol! prt Akademiji za glasbo so določeni
sprejemni Izpiti:
Kandidati	za	I	(teoretsko-uči-
teljski) oddelek polagajo:	klavir
22.	VI ob 15: teorijo in solfeggio
23.	VI ob 15.
Kandidati	za	n.	oddelek	(solo-
petje) polagajo: teorijo in solfeggio 23 VI. ob 8; ©olopetje 24. VI. ob 9.
Kandidata	za	m.	oddelek	(kla-
vir) polagajo: teorijo in solfeggio 22 VI ob 8. klavir 23. VI. ob 8.
Kandidati	za	III.	oddeiek	(har-
fa) polagajo: teorijo in solfeggio 22. VI ob 11; klavir 22. VI. ob 15.
Kandidati za IV oddelek (violina. čelo. kontrabas) polagajo: teorijo in solfeggio 23 VI. ob 8: glavni predmet 24 VI. ob 8
Kandidati za V. oddelek (flavta. oboa. klarinet. fagot, rog trobenta. pozavna) polagajo: teorijo «n solfeggio 23 VI ob 15; elavnJ predmet 24. VI. ob 15.
Zaradi velikega števila prijavljenih kandidatov bo možno vpisati le najboljše, ki ustrezajo vsem predpisanim pogojem Podrobna pojasnila v pisarni rektorata Akademije za glasbo
RADIO
SPORED ZA SOBOTO
5.30—5.40 Napoved časa, poročilo* vremenska napoved in pregled tiska. 6.30—6.40 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled dnev-uega sporeda. 12.00 Priljubljene slo* venske orkestralne skladbe. 12.50 Napoved časa, poročila, pregled dnevnega sporeda in objave. 13.00 Jezikovni pogovori — ponovitev. 15.30 Kulturni pregled:	Alenka Gerlovič:
Ohridski kongres likovnih umetnikov,
14.00	Hrvatska narodna glasba (prenos iz Zagreba). 14.30 Radijske reklame. 14.40 Jgra orkester Morton Gould. 15.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objave. 15.13 Lažja slovenska orkestralna glasba.
16.00	Po naši lepi deželi — Zvone Kržišnik* Povest o Trenti —- ponovitev. 16.40 Slovenske narodne pesmi.
17.00	Napoved časa in poročila. 17.20 Za pionirje — Erich Kästner: Detektivi II. 18.00 Odlomki iz znanih simfonij in koncertov. 19.00 Radijske reklame. 19.10 Zabavna glasba — vmes objave, lv.50 Radijski dnevnik. 20.00 Pester sobo; ni večer. 22.00 Napoved časa, poročila iu pregled sporeaa za naslednji dan. 22.15 Zabavna glasba. 22.50—23.00 na valu 327,1 m: Oddaja za naše izseljence.
Znižanje cen pohištva!
KULTURNI RAZGLEDI
Važne spremembe v naši filmski distribuciji
Ljubljana, 19. junija. Včeraj se je začelo v srebrni dvorani hotela Union zasedanje Upravnega odbora Združenja podjetij za izposojanje in uvoz filmov. Zasedanje je trajalo danes ves dan in se bo končalo jutri. V obsežnem dnevnem redu so bile zlasti vazne točke, ki so obravnavale poročila tehničnih komisij, ki so se vrnile iz inozemstva, dalje problem razbijanja monopolizma v jugoslovanski filmski distribuciji in vprašanje tehničnih kadrov v naši filmski reprodukciji.
Zelo uspešno je bilo delo komisi ie, ki se je dalj časa mudila v Združenih državah. Pri likvidaciji starih obveznosti in pri sklepanju novih pozodb je dosegla okrog
60.000	dolarjev prihranka. Z dogovori v Franciji in Nemčiji je b:l zagotovljen repertoar njihovih filmov v naših kinematografih za prihodnji dve četrtletji. Komisija je pregledala okrog 200 filmov in
jih izbrala 62 za ožji izbor, ki ga bo opravila zvezna komisija za p egled filmov.
Posebno obeležje in pomen daje temu zasedanju boj proti monopolizmu v jugoslovanski filmski distribuciji. Združenje je že pred nekako osmimi meseci začelo preučevati sredstva in načine za razbitje tega monopolizma in je zdaj v diskusiji sprejelo konkretne in efikasne sklepe. Na podlagi teh bodo poslej republiška podjetja samostojno kupovala inozemske filme in jih izkoriščala na vsem jugoslovanskem trgu. Tako bo njihovo delovanje postavljeno na enakopravne ekonomske baze. To bo vsekakor tudi v veliko korist kinematografskim podjetjem, ki bodo lahko mnogo svobodneje izbirala filme za predavajanje. Konkurenca bo republiška podjetja poleg tega primorala, da bodo uvažala čim boljše filme. Da pa bi bili pri vsem torn zaščiteni interesi
malih kinematografov, ki dajejo komaj eno predstavo tedensko, je bilo sklenjeno, da bodo vsaj začasno še razdeljevali 52 filmov letno po starem načinu. Ta sprememba, ki je v pravem pomenu besede revolucionarna, je seveda zvezana z daiekosežnimi spremembami v vsem poslovanju. Zato so posamezna republiška podjetja že pred časom nabavila po en film v lastni režiji, da se v novem na-, činu preizkusijo.
Po koncertu Brede Strniševe iz razreda izr. prof. Antona Ravnika sta nastopili še Jeni Srebotova in Lilijana Rihtar Hribarjeva iz razreda red. prof. Antona Trosta ter Nada Ver-bičeva iz razreda red. prof. rektorja Jana Ravnika. Vsaka od njih je izvajala skoraj dve-urni spored, dostojen vsakega renoroiranega koncertanta- O
Na zasedanju je bilo ugotovljeno, da moramo uvažati več kolor filmov, kajti na primer od kvalitetnih ameriških filmov zadnjega časa jih je 80 odstotkov posnetih v barvni tehniki.
Zasedanje je še sklepalo o predlogu za predpis o poslovanju filmskih operaterjev in pikerjev, ki doslej še ni bilo zakonsko urejeno in pri katerem smo zaradi nekvalificiranih kadrov doživljali občutne materialne izgube.
Bredi StrniSevi je ža izšlo poročilo.
Kot vedno gre pri koncertih študentov interpretacija v velikem delu na ime profesorja, zasluga študenta pa je stopnja, do katere je zmogel s talentom, umetniško naravo in z obvladovanjem materije slediti profesorjevim navodilom ter ostvariti predpisani oziroma za-žej«j koncept.
Jeni Srebotova je imela tri obširna dela na sporedu in sicer Bachovo »Kromatično fantazijo in fugo«, v kateri je pokazala pravi smisel za polifono gradnjo, a je dala viškom in zaletom premalo težine. Dalje Beethovnovo »Appassionato«, v kateri je bil posebno drugi stavek odličen. Tudi robna stavka sta bila za absolventa na zelo dostojni višini, bravurozna in čista, dasi mestoma premalo »appassionato«. Schumannova »Kreisleriana« je njeni naravi zelo ustrezala in je zaživela pristno m romantičnemu duhu skladno. Zelo lepo je odigrala romantične Tajčevičeve »Preludije«, ki so s» stilno kar naslonili na Kre-isleriano. Chopinova F-dur balada bi prenesla več poetičnosti v začetnem in več erup-tivnosti v dramatičnih delih.
Absolventka je pokazala že visoko glasbeno in tehnično raven, na kateri začne lahko solidno graditi svoj nadaljnji koncertni repertoar.
Lilijana Rihtar-Hribarjeva je pianistka čisto drugega kova. Robustna, s krepkim udarcem,
bolj pazi na splošno stavbo kompozicij kot na detajle (pri katerih občutno manjkajo nižis-ča, dinamična in izrazna vendar doseže upoštevanja vredno stopnjo reprodukcije- Njeni čudi so se najbolj prilegale dinamično napete kompozicije, kot prvi stavek Beethovnove sonate op. 111, Skrjabinova etuda in Chopi. nova As-dur poloneza, pri Bach-Lisztovi Fantaziji in fugi v g-molu je manjkal večkrat polifoni profil, Brahmsovi valčki so bili premalo ljubeznivi in premalo zapeti, drugi stavek Beethovnove sonate je pa zaradi svojih odtenkov in senčenj tako težko dosegljiv tudi zrelim umetnikom, da smo morali biti kar zadovoljni z njeno mladostno interpretacijo. Ritmično precizno in temperamentno je zaigrala Tajčevičeve »Balkanske plese«.
Tudi ta pianistka ima vse pogoje za koncertanta, če bo malo poglobila svojo igro in požlahtnila svojo tehniko.
Obširen program je pripravila tudi Nada Verbičeva. Bach-Tansigova Toccata in fuga v d-molu, Beethovnovih 32 v a.
riacij in Chopinova Sonata v b-molu so ogromne zahteve za absolventa- Po treh zanesljivo odigranih Scarlattijevih sonatah je prav lepo izpeljala Toc-cato in fugo, pri kateri ja motila samo pregosta pedalizacija, izvrstne so bile tudi Bethovno-ve variacije z zelo ponatanko izdelano dinamiko in tudi kot kompleks dobro zgrajene. Pianistko so pa žal pri Chopinovi sonati zapustili živci, gotovo od študijskega prenapora, tako da je bila ravno ta centralna točka programa tehnično, izrazno in spominsko pomanklji-va, z izjemo marche —funebra, ki je bil prav lep. Izvrsten je bil Debussy (Vrtovi v dežju) ter Lisztova Leggierezza (prav posebno v drugem delu), medtem ko je bil zanimivi Ravnikov »Valse characteristique« tematično premalo jasen.
Skoda da se ta visoko talentirana pianistka ni obdržala z živci nad materijo, ker so njene sposobnosti take, da bi nam bila sicer gotovo pokazala take storitve, kot smo jih od nje vajeni-
Dr. Danilo Švara s
Štirje koncerti absolventk klavirskega oddelka Akademije za glasbo
BILO Celje sprejel šolskih poslopij
načrt graditve
Na šesti skupni seji mestnega Zbora in zbora proizvajalcev v Celju, ki je bila v četrtek dopoldne, so ljudski odborniki «ned drugim sprejeli tudi predlog o perspektivnem načrtu graditve šolskih poslopij, ki ga je v imenu Sveta za prosveto in kulturo podal njegov predsednik prof. Anton Aškerc. Po tem načrtu bodo že letos začeli z gradnjo tretje osnovne šole na Polulah, ki bo imela 8 oddelkov' ter prostore za kmečko-gospodinjsko nadaljevalno šolo. Načrt predvideva, da bo šola zgrajena do 1. novembra prihodnjega leta. Po tem načrtu bomo v Celju dobili še četrto osnovno šolo in to na Hudinji s 14 oddelki. Na tej šoli bodo tudi višji razredi osemletke, oziroma razredi nižje gimnazije, kakor bo pač določila pre-osnova šolskega sistema. Ta šola naj bi bila zgrajena do 1. novembra 1955. leta. Do 1. novembra 1956. leta pa načrt predvideva zgraditev poslopja za strokovno šolo z učiteljiščem in prostori za tehnikum ter glasbeno šolo. Lokacija za to šolo zaenkrat še ni znana. Spričo zgraditve dveh novih osnovnih šol, se bosta razbremenili obe dosedanji v mestu. Zaradi tega je v načrtu določeno, da bi se iz teh vzrokov sedanja prva osnovna šola spremenila v popolno osemletno šolo v skladu z reformacijo šolskega sistema. Ustanovitev dveh popolnih osemletk pa bi hkrati zmanjšala še velik naval dijakov na
rešitve tega perečega vpraša nja, marveč je le «na hna razbremenitev sedanje prenapolnjenosti vseh šol. O rešitvi šolskega problema v Celju bomo 'sliko govorili šele tedaj, ko bo v celoti ukinjen popoldanski pouk!
V nadaljevanju seje MLO v Celju je bil načeloma osvojen predlog, naj bi bilo notranje posojilo mesta brezobrestno, nadalje, naj bi se obveznice glasile ali samo na 500 ali pa na 1000 din ter da bi jih vpisniki vplačevali naenkrat v gotovini. Vpisovanje pa naj bi trajalo od 1 do 2 let. Za stimulacijo posojila naj bi bili določeni dobitki, morda za vsakih
20.000	obveznic stanovanjska hiša ali pa stanovanje. Organizacijo notranjega posojila bo izvedla Celjska mestna hranilnica. Načrt o posojilu se predvideva, da bi ga 3/5 vpisala podjetja, ostali 2/5 pa državljani.
Precej živahna razprava se je razvila okoli odloka o obratovalnem času trgovskih poslovalnic, gostišč itd. Na koncu je bil sprejet predlog, da bodo trgovine v Celju zaprte v četrtkih popoldne in ne v sobotih popoldne, za kar so se zlasti potegovali zastopniki Trgovinske zbornice ter trgovskih nameščencev.
MLO v Celju je nadalje sprejel še sklep o načinu kreditiranja investicij gospodarskega, komunalnega in drugega zna-
čaja. V ta namen so bili ustanovljeni trije skladi in sicer: vračljivi sklad gospodarskega pomena, ter dva nepovračljiva sklada stanovanjskega in komu. nalnega značaja.
Na koncu zasedanja mestne skupščine so ljudski odborniki ostro protestirali nad zavlačevanjem potrditve sklepov o združitvi nekaterih industrijskih podjetij v Celju in to s strani
republiškega gospodarskega sveta. Zaradi tega so sklenili, da pošljejo ponovno zahtevo temu republiškemu organu, da njihove sklepe o združitvi Tovarne pohištva z nekaterimi Obrati Lesno industrijskega podjetja ter Cinkarne s Kemično tovarno takoj potrdi, sicer ne prevzamejo odgovornosti za škodo, ki bi lahko nastala na bremenu teh delovnih kolektivov. M. B.
Sto petdeset let hrastniškega rudnika
Hrastničani bodo v kratkem proslavili kar dve pomembni obletnici:	150	letnico obstoja
hrastniškega rudnika in stoletnico rudarske godbe. Za proslavo, ki bo 4. in 5. julija, urejujejo zunanji izgled Hrastnika. Na rudniku popravljajo hiše in upravno poslopje. Obnovili so vhod v Ojstreški rov, popravljajo poti in opravljajo zadnja dela pri Godbenem domu. k: so ga -pričeli graditi 13. marca in je bil 30. maja že pod streho. Z godbenim domom bodo postavili hrastniški rudarji spomenik svojemu stoletnemu kulturnemu delu.
Za slavnostne dni pričakujejo večje število gostov iz vse Slo. venije. Prišli bodo rudarji vseh rudnikov, ker bodo obenem proslavljali »Dan rudarjev«, ki ga bodo letos slavili 3. julija. Lokalni list »Zasavski vestnik« bo ob tej priložnosti izdal posebno številko, ki bo posvečena tema pomembnima obletnicama.
S.	S.
Spominska plošča na Menini planini
Nad vasjo Tuhinj se je 8. februarja 1944 na Menini planini borila skupina partizanov v srditi borbi z Nemci, v kateri je padlo 36 partizanov. Zveza borcev Tuhinjske doline je počastila spomin padlih s tem, da je na mestu, kjer je bila borba, odkrila spominsko ploščo, v kateri so vklesana imena vseh 36 junakov.	I. T.
sedanji gimnaziji.
Po načrtu graditve šolskih poslopij v Celju je predvideno, da bi za začetek gradenj uporabili notranje posojilo mesta Celja, ki naj bi bilo razpisano v višini od 100 do 135 milijonov dinarjev. Za nadaljevanje del pa naj bi bila zagotovljena redna proračunska sredstva.
Izven tega načrta pa je bilo že preje sklenjeno, da dobi Sola učencev v gospodarstvu seda. r;e skladišče nasproti Glazije, kjer upamo, da bodo vsa pre-ureditvena dela končana okoli 1. fepte-iibra letos. Poleg tega pa je bil sprejet še sklep, da se Pomožna šola preseli že v naslednjem š> Iškem letu v sedanjo Industrijsko kovinarsko šolo.
Sprejeti načrt giaditve šolskih poslopij v Celju nf pomen'
TEDEN ŠOLSTVA V IDRIJI
Stoletnica ustanovitve učiteljske pripravljalne šole
Do 1. 177" je bila v Idriji samo enarazreduia osnovna šola, ki so jo leta 1580 ustanovili protestant, v protireformaciji pa je prešla v katoliške roke. L. 1777 je bila raz-širjeiaa v tri razredno osnovno šolo ali «lormalko. Idrijčani so se potegovali za 4. razred pri osnovni šoli in so 1. 1850 celo zalitevali ustanovitev dvorazredne realke, kar pa tedanjih oblasteh niso do' segli. Pač pa je ministrstvo za uk in bogočastje na Dunaju leta 1852 dovolilo ustanovitev enoletnega učiteljskega priipravlja?a°iga tečaja zaradi občutnega pomanjkanja učiteljev na podeželskih osnov" nih šolah. Ljubljanska dveletna
idrijska metalurška šola v 18. stoletju
Leta 1763 se je med Idrijčani porodila misel, da bi se v tem kraju ustanovila učna stolica za kemično-metalurški pouk- Pridobivanje živega srebra iz rud v žgalnici je bilo tedaj na še zelo primitivni stopnji. Vpeljava modernejših postopkov pa je zahtevala izobraženih in strokovno podkovanih ljudi — metalurgov. Zelja je bila, da bi se tej šoli priključila kot učna predmeta tudi geometrija in jamomerstvo, četudi se je jamomerstvo predavalo že prej za potrebe rudnika rudniškim praktikantom in mladim rudarjem. Pozneje naj bi se tem predavanjem priključila še predavanja iz hidravlike in mehanike, torej vse, kar je bilo potrebno v tem času strokovnjaku rudarsko-metalurške stroke.
Prvo učno mesto na tej šoli ja dobil znameniti botanik dr. Janez Anton Scopoli, ki je bil vsestransko izobražen, ter je v Idriji opravljal službo rudniškega zdravnika. S predavanji na novi šoli je pričel decembra 1763 leta. Jamomerstvo sta predavala Jože Mrak in njegov adjunkt. Tej šoli ja Scopoli želel priključiti tudi kemični laboratorij. Tedanji rudniški predstojnik pa ni bil Scopoliju naklonjen, zato njegove prošnje na višjih mestih ni priporočil. Tako Scopolijev poskus nav-
zlic ponovnim urgencam ni uspel.
Med slušatelji te šole opazimo slovenska imena, kot so Mrak, Lampe itd-
Sola ja menda trajala le nekaj let, kajti Scopoli je bil imenovan 1. 1769 za profesorja na rudarski akademiji v Chem-nitzu, toda tudi že kratka doba te šole priča, kako je bila vedno živa med Idrijčani želja po višji izobrazbi.
Izboljšati je treba skrb za otroke, ki nimajo staršev
V okraju Murska Sobota je 310 otrok, ki nimajo staršev. Od teh je 270 otrok pri rejnikih, 40 pa v raznih domovih. Ljudska oblast daje oskrbnikom za njihov trud primerno odškodnino. Navzlic temu pa vsi rejniki ne skrbijo dovolj za zaupane jim otroke. Zlasti pa jih silijo delati več, kakor je primerno za njihovo starost.
Rejnica Katarina Kelenc je že od leta 1045 izkoriščala obojestransko siroto 7rena Sarma. Prejemke, ki jih je dobivala od države za otroka, je porabila za drupe stvari. Otrok ni imel niti najpotrebnejšega, spati pa je moral v hlevu. V takem okolju se pač ni mogel u&ti ter hodi še vedno v tretji razred osnovne šole, čeprav je siar že 1> let. Zaostal je telesno in duševno. Sosedje Kelenčeve so gotovo vse to videli, vendar se ni nobeden izmed njih poprej zavzel za otroka. Med ostalimi otroci brez staršev je gotovo tudi nekaj takih primerov. Množične organizacije bi morale vse take primere raziskati ter poskrbeti, da bi imeli tudi ti otroci to, kar potrebujejo in kar jim pripada.
pripravuilca ni mogla usposobiti dovolj učiteljev ki bi z uspehom poučevali zlasti petje in glasbo, v Idriji pa je že obstojala glasbena šola, ki jo je idrijska mladina rada obiskovala.
Absolventi učiteljskega tečaja so dobili spričevala za podučitelje ali pomožne učitelje na podeželskih šolah. Tisti, ki so se posebno odlikovali v praktičnem delu, so bili po posebni izkušnji nameščeni tudi na glavnih šolah. Učni jezik v tečaju je btiil deloma slovenski, delamo nemški. Poučevali so sploš" no didaktiko in vzgojeslovje ter verouk po dve uri ria teden, slovenščino, nemščino in računstvo po dve uri. lepopisje eno, risanje dve in petje z orglam jem šest ur na teden. Razen tega so morali pripravniki prisostvovati po dve uri na dan pouku v posameznih razredih glavne šole ter vaditi pod vodstvom učiteljev samostojne nastope. Učitelji glavne šole so morali poučevati v tečaju brezplač" no. Nekateri pridni učenci so prejemali tudi državne štipendije.
V	mariborskih železniških delavnicah bodo snemali film
V	železniških delavnicah >Boris Kidriče v Mariboru so pred dnevi končali fotoamaterski ter kinoamaterski tečaj. Kinoamaterji so bili obenem tudi prva skupina, ki je končala v Mariboru ta tečaj. Tečaj so imeli po dvakrat na teden, predaval pa jim je Jovan Mario, ki se je tri mesece na predavanja vozil iz Dravograda, kjer je zaposlen. Požrtvovalnost predavatelja je vzpodbujala tečajnike, da so se zavzeli za kinoamatersko stroko s posebnim zanimanjem. Takoj po končanem tečaju so začeli tudi praktično delo, ki je privedlo celo do toga. da bodo snemali film.
Tečajnik Stanko Pezdir je napisni scenarij z naslovom: »Delovni človek in šport«. Film bodo snemali v železniških delavnicah in na mariborskih športnih igriščih. Če bodo le imeli material, bo gotov že v prvi polovici prihodnjega leta, ko ga nameravajo pokazati širšemu občinstvu. S snemanjem filma bodo tečajniki ki-noamaterskegn tečaja dokazali, da se niso usposobili samo za kino-opera-terje. temveč tudi za ustvarjalce filma.	M.
Prvi planinski dom na Kozjaku
Planinsko društvo v Mariboru bo ob 60-letnici svojega obstoja zgradilo pod Žavcerjevim vrhom prvi planinski dom na Kozjaku. Prizadevanje planincev bosta podprla MLO Maribor z 800.000 din ter OLO Maribor - okolica z 200.000 din. Temeljni kamen je položil žavcerski gospodar Matija Fike. ki je podaril planinskemu društvu celotno parcelo ter s tem omogočil gradnjo novega doma, ki bo do jeseni že pod streho.
Do ]. 1860 je kot šolski nadzornik obiskoval tečaj ln predsedoval izpitnim komisijam znani mati e mških dežel ter dva Iz Galicije no-rmalke dr. Franc Močnik iz Cerknega za njim pa stolni prošt dr. Anton Jarc.
Tečaj so odiprii 20. oktobra 1882 in je obstojal 14 let, do 1. 1866, ko je bil ukinjen, bržkone zato. ker je bilo že dovolj učnih moči na razpolago in so v Ljubljani že pripravljali razširitev dveletnega pripravljalnega tečaja v štiriletno učiteljišče.
V 14-letnem obstoju je büo v tečaju vpisanih 208 pripravnikov ter jih je z uspehom končalo pouk 193. Po rojstnem kraju je hilo 64 učencev iz Idrije 128 iz ostale Slovenije, 4 s Štajerskega, 10 s Primorskega. po 1 pa s Koroškega in iz Ogrske, vsi pa so bili Slovenci. Poučevali so po raznih vaseh in mestih Slovenije pa tudi Izveri njenih mej. Bili so pravi orači ledine. Mnogi so bili dobri šolniki in so zasedli vidna mesta med slovenskimi BjndiSkoš o Iškimi učitelji.	F. N.
Gozdarji in gozd arska šola v Idriji
Gospodarsko Izživljanje Idrije Je bilo tesno povezano z obširnimi državnimi gozdovi okoli nje. Za dober gozdarski naraščaj so skrbele gozdarske šole, ki jih je ob koncu preteklega stoletja stara Avstrija ustanavljala v raznih pokrajinah. Tako so tudi 1. oktobra 1, 1892 odprli v Idriji gozdarsko šolo, ki je bila namenjena p red. v sem gojencem iz Kranjske, Primorske In Istre. Učni jezik je bil nemški, takratna oblast pa je prav rada pošiljala gojence tudi v razne nemške kraje. Ob desetletnici obstoja je bilo v idrijski gozdarski šoli 73 gojencev in sicer 27 iz Kranjske m Primorske, 2 iz Istre in Dalmacije, 14 iz Češke >n Moravske, 28 iz avstrijskih
Prvi zlet Ljudske tehnike
V okviru tradicionalnega »Mariborskega tedna« od 4. do 22. julija bo zaradi popularizacije tehnike in njenih pridobitev med množicami prvi zlet Ljudske tehnike Slovenije. Republiške zveze glavnega odbora Ljudske tehnike Slovenije pripravljajo v ta namen velik letalski miting, motorne dirke in revijo kajakašev, pri kateri bo-do sodelovali poleg domačih tudi tuji tekmovalci. Prav tako pripravljajo za Mariborski teden posebno razstavo Ljudske tehnike, na kateri bodo posamezna društva in klubi Ljudske tehnike razstavili z institutom za elektroveze, institutom za šibki tok ter fizikalnim institutom v Ljubljani najnovejše pridobitve domače in strokovne tehnike.
VREME
VREMENSKO POROČILO hidrometeorološke službe LRS
Napoved za soboto 20. junija:
Nestalno vreme z manjšimi krajevnimi padavinami. Temperatura ponoči 8 stopinj C, podnevi 26 stopinj C Rahel veter različnih smeri.
timeških dežel ter dva iz Galicije iti Ogrske. Gojenec je moral najprej opraviti dveletno prakso pri državni gozdni upravi nato pa je prišel v enoletno gozdarsko šolo. Za sprejem so zahtevali znanje nemškega jezika v govoru in pisavi. starost 16 let in dovršeno meščansko ali nižjo srednjo šolo.
Gozdarska šola v Idriji je spadala pod gozdno upravo štev. 3. Vsakokratni njen oskrbnik je bil vodja-učitelj šole, ki mu je pomagal asistent. Sola je imela internat v lastni hiši »Pod gorami« za 6, nekatera leta tudi za 8 gojencev. Internat je oskrboval praktičen starejši gozdar, ki je učencem pomagal pri učenju in jim dajal poučne in praktične nasvete. V šoli so dajali tudi štipendije, predvsem sinovom gozdarjev.	—CB
»Študenti smo« v Trbovljah
Glasbena veseloigra »Študentje smo«, ki je doživela svojo premiero in prvo reprizo na odru »Svobode - center« v Trbovljah, je dosegla popoln uspeh. Obe predstavi sta bili zelo dobro obiskani. Veseloigro je režiral Franci Jarc, dirigiral Jože Škrinjar, ki je sodeloval s svojim orkestrom in zbogom »Slavčkov«.
Gledališče »Svoboda - center« je nameravalo za zaključek gledališke sezone prirediti »Gledališki teden«, ki bi prikazal delo v tej sezoni. Vodstvo gledališča pa se je odločilo, da bo ta »Gledališki teden« priredilo za otvoritev sezone 1953/54.	S. 5.
Prekmurski dijaki v Prevaljah
Ta teden so dijaki gimnazije iz Bogojina (Prekmurja) obiskali dijake nižje gimnazije v Prevaljah ter s tem vrnili njihov lanskoletni obisk v Bogojini. Učiteljstvo prevaljske gimnazije je preskrbelo za dobro hrano in udobna prenočišča ter kazalu mnogo truda in požrtvovalnosti. Ta sprejem je bil lahko zgled, kako je treba delati, da se utrdijo vezi med mladino. Prav poseben pomen je bilo to zbližanje in srečanje »dveh svetov«, kakor je v svojem pozdravu lepo povedal ravnatelj prevaljske gimnazije — za dijake naših najbolj izpostavljenih pokrajin. Prekmurci smo prinesli na Koroško pesem in uprizorili igro »Ccvtje v jeseni«, odnesli pa smo mnogo prelepih spominov.	Z. S.
KOLEDAR
Sobota, 20. junija: Nenad. SilveriJ. Nedelja 21. junija: Alojz, Vekoslav
*
20.	VI. 1933. — Umrla začetnica ženskega gibanja Klara Zetkin. #
Dne 13. t. m. je promovirala za
doktorja vsega zdravilstva Marija Šiško iz Ljubljane. Čestitamo prijatelji.	3946-d
Zaradi rekonstrukcije Kersnikove ulice na dolžini od Gregorčiče" ve ulice do Dečkove ceste, bo ista od 19. t. m. dalje za promet neuporabna. Promet s te ulice se preusmerja, v kolikor zahtevajo lokalne potrebe, po Ulici 29. no-vrmbra in Ipavčevi ulic:	Zapora
bo trajala predvidoma do konca avgusta. — Uprava za ceste in kanalizacije. Ceuje.	3961-d
Krema »POUR VOUS« je klinično preizkušena krema za nego lica, sončenje in šnort. Dobite jo v drogerijah in parfumerijah.
Elektro Ljubljana-mesto obvešča svoje konzumente, da bo 21. junija prek n jena dobava električne energije v času od 5 do 5.30 in od 17 do 18 za navedene predele mesta Ljubljane: Stcžice. Ježica, No" ve Jarše, Tomačevo. Moste. Zftle-na javna. Kodeljevo, Poljane. Ste. panja vas. Trnovo. Barri, Galje-vica Kolerija. Vič, Mirje, Rožna dolina. Brdo, Koseze. Zgornja Si" ška, Dravlje in Podutik. — Gornja prekinitev je potrebna zaradi del na omrežju visoke napetosti.
Če cenite svojo polt in Lepoto, boste uporabljali samo NARTA SPORT KREMO!	3914-d
Po toči zvoniti je prepozno, zato zaščitite vašo obleko takoj s sigurnim sredstvom »MOTQX«, ki ga dobite v vseh trgovinah. 37-d Za zgledno dejanja KZ Knežak, ki ie velikodušno darovala 25.000 diner j e v za prot i.tu berk u 1 oznl dispanzer v Ilirski Bistrici in s tem znatno podprla najbolj človekoljubno in socialno ustanovo, izrekamo našo na j toplejšo zahvalo. — Želeti bi bilo, da dobremu zgledu sledijo tudi druge, ustanove.
»Biokutotl« lernen kremo za spe-c:alno nego in zaščito kože prodajajo vse drogerije.	3951-d
Kavarna »Bežigrad« nudi ljubiteljem glasbe tud: v letnem času prvovrstno koncertno glasbo. Pridite, da se okrepčate in razveselite! — Uprava.	3952-d
TVD »Partizan« Zgornja Siska priredi v soboto 26. t. m. ob 20.30 telovadno akademik) pred svojim domom v Zgornji Šiški. V primeru slabega vremena bo prireditev v telovadnici. Vljudno vabljeni!
Elektrotehniško društvo bo priredilo v sredo 24 junija izlet v Postojno ob priliki obiska udeležencev zasedanja Mednarodne elektrotehnične komisije v Postojnski jarmi. Prijave in pojasnila na tel.
štev. 23-965 (m,g. Budau. od 7 do 14) ali na tel. štev. 22-263 (ing. Pertot od 9—11).	3956"d
Rektorat Akademije upodabljajočih umetnosti v Ljub liani obvešča, da bo razstava del slušateljev odprta v prostorih akademije, Strossmayerjeva 1 v dneh od 20. junija do vključno 22 junija dnevno od 9—18.	3966-d
V nedeljo bo odprto Ljudsko kopališče na Ježici. Godba, ples. Kopališka restavracija vam nudi dobra vina in jestvine. 3958-n
Uprava »Elektrosi gnala«, Ljubljana obvešča vse. ki se obračajo na podjetje z raznimi prošnjami za finančno pomoč, da podjetje •rima razpoložljivih sredstev. — »Elektrosignal«. Ljubljana. 3959-d
Spoštovani ge. Alojziji Banovec
čestitajo k 80-letnici življenjske dobe in k imendanu prijatelji in znanci ter hvaležni nekdanji pacienti. Naj uživa in živi v krogu svoje hčcirke ge. Elice vd. Vogel še mnoga leta !	3960-d
PeTaLin — učinkovito sredstvo proti moljem PETALIN.	-d
OBVESTILA
RAZPIS
Na osnovi t. 5 al. d) pravilnika Inštituta za gozdarstvo in lesno industrijo, številka II-1310-3 z dne 11. junija 1953, razpisujemo mesta znanstvenih in strokovnih sodelavcev ter asistentov in tajnika v Inštitutu za gozdarstvo in lesno industrijo.
Vsak kandidat naj priloži svoji prošnji vse dokumente, ki so predpisani za državne uslužbence, dokaziila o dosedanji delovni dob: in opis znanstvenega, odnosno strokovnega udejstvovanja z morebitnimi razpravami. odnosno deli. — Vloge je poslati najkasneje do 30. avgusta t. 1. neiposredno na naslov: Fakultetni svet Agronomske in gozdarske fakultete — Ljubljana. Krekov trg 1. — Dekan Agronomske in gozdarske fakultete.	3943-a
SPREMEMBA POTNIŠKEGA PROMETA NA PROGI DIVAČA-PULJ
Od 22. junija dalje vozi iz Pulja do Divače potniški vlak štev. 9019 z odhodom iz Pulja ob 22.50 in prihodom v Divačo ob 2.48 min. (z zvezo na potniški vlak 619 s prihodom v Ljubljano ob 6.30) — od Rovinja do Kanfeuara pa vozi od istega dne dalje mešani vlak 9243 z odhodom iz Rovinja ob 22.30 minut in prihodom v Kanfanar ob 23.27 min. (z zvezo na potniški vlak štev. 9019).
Potniški vlak štev 9021 z odhodom iz Pulja ob 10.20 in prihodom v Divačo ob 14.37 min. teT mešana vlak štev. 9231 z odhodom iz Rovinja ob 3.10 min. od 22 junija 1953 dailje ne vozita več.
KINO
KINO »UNION«: premiera angleškega filma:	»HITREJŠI
OD ZVOKA«. Tednik: Filmske novosti 24. Predstave ob 16, 18.30 in 21.
KINO »KOMUNA«:	angleški
film: »TRIO«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20.
KINO »SLOGA«; ameriški film: »ROSEANA MC COY«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20.
KINO »SOCA«: angleški film: »TEŽITA POT«. Brez tednika. Predstave ob 16, 18 in 20. — Prodaja vstnpmic v vseh štirih kinematografih od 10—11 ter od 15 dalje.
LETNI KINO »TIVOLI«: premiera angleškega filma: »HITREJŠI OD ZVOKA«. Tednik. Predstava o-b 20.30.
LETNI KINO »BEŽIGRAD«; »NJENO MAŠČEVANJE«. — Tednik. Predstava ob 20.30. — Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave v obeh letnih kinematografih.
KINO »SISKA«: ameriški film: »SUŽNJA PRETEKLOSTI«. — Brez tednika. Predstav; ob 13 in 20.30. Prodaja vstopnic od 17 dalje.
»TINO »TRIGLAV«:	ameriški
film: »SUŽNJA PRETEKLOSTI«. Tednik. Predstavi ob
17.30	in 20. Prodaja vstopnic pred pričetkom.
KINO DOM LM: ameriški film: »MORSKI VOLK«. Tednik. — Predstava ob 20.30. — Prodaja vstopnic od 19 dalje.
KINO »LITOSTROJ’«: ameriški barvni film: »IZ TISOČ IN ENE NOČI«. Predstava ob 20.
CELJE — »UNION«:	italijanska
barvna risanka:	»Bagdadska
roža«.
CELJE — »DOM«: e m? riški film: »VRNITEV«.
BLED: ameriški barvni film: »NA OTOKU S TEBOJ«.
KAMNIK: ameriški film: »HIŠA NA 92. CESTI«.
ZADOBROVA:	emerišk:	barvni
film: »IZ TISOČ IN ENE NOČI~.
VEVČE: ameriški film: »ODLOČITEV PRED ZORO«.
DOMŽALE:	francoski film:	»V
MONTE CARLO«
RADOVLJICA:	ameriški barvni
film: »TRIJE KAVALIRJI«
ROGAŠKA SLATINA:	ameriški
vohunski film:	»HIŠA NA 92.
CESTI«.
ŽALEC:	ameriški barvni film:
»SMOKY«.
KRANJ — »STORŽIČ:	ameriški
film: »REBECCA*. Predstave ob
16. 18.15 in 21
KRANJ — »PARTIZAN«: ameriški film: »REBECCA« Predstava o-b 20.30.
KRANJ — »SVOBODA- ameriški film: »VELIKI GREŠNIK«. Predstavi ob 18 in 20. Dvojni program:	»VELIKI GREŠNIK« in
»REBECCA«
J6SENICE — »RADIO«:	nemški
film: »EVA«. Predstave ob 16, 18 in 20.
JESENICE: »SVOBODA«: 1st" film kot v kinu »Radio« Predstava ob 20.30. — V slabem vremenu predstava odpade
JESENICE — »PLAVŽ«: ameriški film: »WINCHESTER 73«. Predstavi ob 18 in 20.
KOROŠKA BELA: francosk- fi’m: »TONEXin TONČKA« Predstavi ob 18 in 20.
UMRLI
Umrla nam je naša ljubljena mama, stara mama. sestra, teta in tašča TEREZIJA UČAKAR rojena BEARZATTO. Pogreb bo v soboto 20. junija ob 17.30 z Zal. :z Jožefove mrliške vežice. — Žalujoč": hčrirke Marija por. Vaši. Terezija por. Bavcon. Amalija por. Savenc. Karoi'ina por	Vitam ves: sinovi
Ignac, Martin. Alb:n. Marjan z družinami; snahe. zeti. vnuki in vnukinje. — Ljubljana Celje. Ptuj. Opatija Arbe (Italija).	3967-o
Umi a nam je naša ljubi iena marna, stara mama. prababča teta in tašča B ALBIN A REICH, vdova po finančnem ravnatelju v 83 letu starosti. Pogreb bo v soboto 20. junija o-b 17 iz kapelice sv. Nikolaja. — Žalujoči: hčerke Marta. Valerija in Milena in družine: Reich. 2užek, Pohar. Ilešič in Mauser.	2968-o
Do-trpela je naša draga žena. mama. stara mama in sestra MARIJA CUKALE. Pogreb bo v nedeljo 21 junija ob pol 16 na Vrhniki. — Žalujoči ostali — Vrhnika, dne 20. junija 1953.	3976-a
ZAHVALE
Zahvaljujem se vsem znancem in prijateljem, ki so spremili mojo ženo MARGARETO NOVAK na njeni zadnji- poti Vsem darovalcem vencev in cvetja naj lepša hvala. — Zmago Novak. 2962-z
„SLAVOLOK
1 * __
ERICH MARIA REMARtjUK
ZMAGE4*
Ravic je pogledal skozi okno. In drugače? Ni Lilo veliko, kar je ostajalo. Živel je, to je bilo dovolj. Ni mu bilo do tega, da bi v času, ko se je vse majalo, kaj gradil, kar bi se moralo v kratkem spet podreti. Bolje je bilo pinti, kakor tratiti moči, to je bilo edino, kar je nenadomestljivo. Prebiti — to je bilo vse, dokler se spet ne prikaže kak cilj. Čim manj moči porabiš za to, tem bolje: potem jih pozneje ne boš pogrešal. V stoletju, ki se podira, si kakor mravlja vedno znova hoteti zgraditi neko meščansko eksistenco — to je bilo tisto, pri čemer so tolikeri doživeli brodolom, kakor je videl. Bilo je nekaj ganljivega, heroičnega in smešnega hkrati, in — brez haska. Človeka je izpilo. Plaz se ne da zadržati, če se začne valiti: — kdor je poskusil to, je bil pokopan. Bolje počakati in pozneje izkopavati zasute. Če človek veliko maršira, mora imeti lahko prtljago. Na begu takisto —.
Ravic je pogledal na svojo uro. Bil je čas, da stopi pogledat lucienne Martinet. In nato v Osiris.
Cipe v Osirisu so že čakale. Sicer jih je redno pregledoval neki uradni zdravnik, a lastnici to ni bilo dovolj. Ni si mogla privoščiti, da bi se kdo v njenem lokalu okužil, zato je sklenila z Vebrom dcf-^vor, da so bila dekleta ob četrtkih še enkrat pri-.vatBO preiskana. Ravic ga je včasih zastopal pri tem,
Lastnica je priredila in opremila neki prostor v prvem nadstropju v sobo za zdravniški pregled. Bila je sila ponosna na to, da nobeden njenih odjemalcev že celo leto ni ničesar nalezel v njenem zavodu, zato pa je kljub vsej pazljivosti deklet sedemnajst odjemalcev zaneslo spolne bolezni v hišo.
Rolande, guvernanta, je prinesla Ravicu steklenico brandyja in kozarec. »Zdi se mi, da je Marta nekaj staknila,« je rekla.
»Dobro. Natančno jo bom pregledal.«
»Že včeraj ji nisem dovolila delati. Ona seveda zanika. A njeno perilo —.«
»Prav, Rolande.«
Dekleta so druga za drugo prihajale v svojih srajcah. Ravic je poznal skoraj vse; le dve novi sta bili med njimi.
»Mene ni treba preiskavati, doktor,« je rekla Leonie, rdečelasa Gaskonjka.
»Zakaj ne?«
»Nič od jemalcev, ves teden.«
»Kaj pa pravi madame?«
»Nič. Napravila sem kupčijo s šampanjcem. Sedem steklenic vsak večer. Trije trgovci iz Toulousa. Oženjeni. Vsi trije so hoteli, a so se drug pred drugim ženirali. Vsak se je bal, če pojde z menoj, da bosta druga dva doma govorila o tem. Zato so se nalivali, vsak je mislil, da bo ostal sam.« Leonie se je zasmejala in se leno popraskala. »Tisti pa, ki je ostal, ni mogel več stati na nogah.«
»Prav. Kljub temu te moram pregledati.«
»Zaradi mene. Imate kako cigareto, doktor?«
»Da. Tuka j,^ ,
Ravic je napravil razmaz in ga pobarval. Nato je polisnil stekleno ploščico pod mikroskop.
»Veste, česa ne razumem?« je rekla Leonie, ko je opazovala Ra vica.
»Česa?«
»Da vas je volja še spati s kako žensko, če delate te reči.«
»Tega tudi sam ne razumem. Ti si v redu. Kdo pride zdaj?«
»Marta.«
Marta je bila bleda, ozka in plavolasa. Imela je obraz boiti-cellijevskega angela, govorila pa je v žargonu ulice Blondel.
»Nič mi ni, doktor.«
»To je dobro. Videla bova.«
»A res mi ni nič.«
»Tem bolje.«
Naenkrat je stala Rolande v sobi. Pogledala je Marto. Dekle ni rekla ničesar več. Nemirno se je ozrla na Ravica. Ta jo je natančno preiskoval.
»Pa saj ni nič, djktor. Sami veste, kako sem previdna «
Ravic m ničesar odvrnil. Dekle je govorila dalje - obmolknila in začela znova. Ravic je napravil razmaz in ga preiskal.
»Bolna si, Marta,« je rekel.
»Kaj?« V skoku je bila na nogah. »To ne more biti res.«
»Res je.«
Pogledala ga je. Nato je izbruhnilo — cela ploha kletvic in rotenja. »Ta prašeč! Ta prekleti prašič! Saj mu že koj nisem zaupa a, tej gladki mrhi! Da mora kot študent, je rekel, vendar vedeti, saj je medicinec, ta baraba.«
. »Zakaj nisi pazila?«