s Stev. 113 V Trata, v torek, dM SC. mala 1914 Letnik XXXIX Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška AsiSkega št. 20, I. nadstr. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj ln odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorclj lista .Edinosti". — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega št 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24*— za pol leta .....................• za tii mesece......., • • • ••••••» o*—• Za nedeljsko izdajo za celo leto........£20 za pol leta............... • 2™ Glasilo polttKntta „Edinosti" za Primorsko „V edinosti je moč!" Posamezne številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Širokosti ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5*— vsaka nadaljna vrsta . . ........ . 2*— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiški Asiškega št. 20. — Poštnohranilnični račun Št 811.652. Proti itoliiraisKo- nentikemu navalu na nošo okolico. „Edinost" Oglasil se je na to k besedi dr. Ernest Rekar, ki je poudarjal, kako nepošteno hujskajo Italijani proti nam Slovencem in potem, kakor se je zgodilo tudi glede dogodkov prvega majnika, skušajo z lažjo zvaliti krivdo na nas. Obenem pa iščejo pomoči proti nam ne le po vsej Avstriji, temveč celo tudi po tujih državah, da bi nas tako spravili z naših domačih tržaških tal. — Toda mi se jim ne umaknemo. Res pa je, da se moramo upirati njihovemu navalu z vsemi svojimi močmi. Poizkušali so pri naših starših, a ker se jim ni posrečilo so začeli naskakovati našo mladino, za katero ustanavljajo otroške vrtce, šole, ri-kreatorije. Naš odgovor na njihov poizkus, da bi nam iztrgali našo mladino, mora biti: nikdar več noben slovenski otrok v italijanski otroški vrtec, italijansko šolo, italijanski rikreatorii, kjer mu zatro vsak čut ljubezni do domovine! Zahtevajmo pa z vso odločnostjo in vstrajnostjo, da nam daio naših šol. Ko pa naša mladina odraste šoli, ko začne zahajati v svet in nastaja zanjo največja nevarnost, da se izgubi, tedaj je treba, da jo vzemajo v svoje okrilje naša narodna društva, pevska društva, čitalnice, Sokol. Zlasti sokolska telovadnica bodi zbirališče naše mladine, kajti tu se vzgaja mladina v ljubezni do naroda in pripravlja za boj proti narodnemu sovražniku. ter se vzgaja v krepke, značajne ljudi, odločne in vstrajne. Kakor si je češki narod v sokolskih telovadnicah vzgojil svoje najodločnejše bojevnike za svoje pravice, prav tako bodi tudi pri nas. Začetek je storjen. Oklenimo se torej svojih narodnih društev in skupno z bližnjimi svojimi istrskimi brati, ki bijejo enak boj za pravice našega naroda, kakor mi, naprej do končne zmage! ( Odobravanje.) Z dolgotrajnim ploskanjem pozdravljen je potem izpregovoril državni in deželni poslanec dr. Otokar Rybar, ki se je v začetku svojega govora spominjal onih težkih časov, pred 25 ali 30 leti, ko so se v tej, prej tako skromni, zgodovinski dvorani vršili slovenski shodi, katerim je bil namen, probuja slovenskega okoiičanskega prebivalstva iz narodnega mrtvila. Od tedaj se je res mnogo izpreme-nilo. Tedaj so prihajali pred volitvami v o-kolico razni Mauronerji in Cumarji, ki se sicer drugače niso niti najmanje brigali za blagor okoiičanskega prebivalstva, in so z laskavimi besedami »kompareti«, vinom, ribicami in golašem lovili nezavedne okoličane. ki so verjeli njihovim sladkim besedam. Ko so bile volitv e končane, se seveda zopet nihče ni brigal več za okolico in izginili so tudi tisti inženirji, ki so pred volitvami po okolci merili ceste, ki jih pa okolica nima niti še danes. — Končno pa so okoličani spoznali laško hinavščino in tržaških gospodov ni več v okolico. Slovenka okolica je prestala to nevarnost, a prišla je druga nevarnost. V mestu so gospodje, ki se prej niso zanimali za našo okolico, ki pa sedaj prihajajo med okoličane in jim ponujajo navidezno lepe, koristne stvari. Ti so bolj nevarni, nego prejšnji, kajti prejšnji so izkušali pridobiti starejše, izkušene ljudi in so pridobivali le slabiče; sedanji pa so se vrgli na našo mladino, ki ne more spoznati njihove hinavščine in zavratnosti. Oni so se potem med seboj po^inehovali okoličanom in jih pitali s >ščavi«, sedanji pa so ljubeznivi in ponujajo našim ljudem darove, zabave. Ce ti zasade svoj strup v nežna srca naše mladini, ie ta mladina izgubljena za nas! »Cikorijo« smo izruvali izmed nas, a naši mali si se izgubljajo v laških otroških vrtcih in rikreatorjih, so izgubljeni za vedno, in to ne le za nas Slovence, temveč tudi za svoje starše in sploh za človeško družbo. Kdor ne spoštuje več svojih staršev in jih psuie s »ščavo«, kakor je slišal od svojega italijanskega učitelja, tudi zakona ne bo spoštoval. In tako se le premnogokrat taki naši ljudje, ki so se v italijanskih šolah na-srkali strupa proti svojemu narodu, kažejo pred sodiščem kot pravi — falotje! — Kdor je izgubljen za naš narod, je tudi po-pogubljen! Ne odsvetujemo, naj se slovenski otroci ne uče drugih jezikov, kakor to delajo Italijani, ki zato ne morejo niti čez Openski hrib. Nauči se pa naš otrok drugih jezikov v naši šoli, ne pa italijanski, kjer se priuči sicer laščini, a se obenem nauči sovražiti svoj materini jezik, da se končno ponaša, da ga ne zna več. Kam naj pa potem gre kruha iskat s samo laščino? V Italijo, kjer nimajo dovolj polente za lastne lačenber-gerje, kaj šele za lačnega Slovenca?! S slovenskim jezikom pa mu jc odprt Balkan in ves veliki slovanski svet. Prišli so tudi časi. da bi se v državnih uradih govorilo le laški. Danes se zahteva pri nas od državnega uradnika, da zna italijanski in slovenski. Ce se kje še nahaja kak star urad- nik, ki ne zna slovenski, mora čim prej v pokoj, da pride na njegovo mesto drug, ki ki zna naš jezik! (Živahno odobravanje!) Naša slovenska okolica pa ima še drugo, važnejšo nalogo. Na njej je, da si ohrani Trst in naše Primorje ne le zase, temveč za ves slovenski narod, za vse naše brate Slovane in, da rečemo naravnost, da ohrani Trst naši državi! Dokler bodo Slovenci tu, ne pridejo te zemlje tja, kjer jih hočejo imeti tam preko luže, kjer so druge italijanske dežele. Slovenci smo tu najodločnejši protest proti vsem italijanskim aspiracijam in mi Slovenci smo najboljša straža proti njim, boljša nego bajoneti in kanoni. (Živahno pritrjevanje). Na Dunaju, žal, ne spoznavajo tega dejstva in pravijo, da pretiravamo. Toda živa resnica je to in počasi se jim odpirajo oči tudi na Dunaju. Želeli bi le, da bi se jim ne odprle tedaj, ko bi bilo že prepozno. Vse to pa se dogaja tako, ker so Italijani izpremenili svojo taktiko. Prej so v Trstu vsak čas pokale petarde in bombe, vsak čas so se dogajale iredent-ske demonstracije in vsak čas je sedel kak neodrešenec na zatožni klopi. Danes ne nastopajo več tako proti državni avtoriteti. Dočim prej niso niti hoteli voliti v avstrijski državni zbor — izvoljeni so bili samo takozvani »patrijotični« Italijani — češ če bi volili, bi pošiljali svoje poslance v Rim, ne pa na Dunaj. Sedaj pa so izpremenili taktiko, hodijo na Dunaj, se kažejo najboljši avstrijski patrijotje in se pritožujejo, da jih ti prokleti Slovenci ne puščajo v miru, da jih hočejo pometati v morje. Sedaj zahajajo na patrijotične slavnosti, kar je bilo prej največji greh. Na Dunaju pa so tako zaslepljeni, da jim verjamejo in vidijo le slovansko nevarnost. Mi seveda, ki jih poznamo, pa vemo, da je vse ie hi-navščina. Italijani hočejo izkoriščati avstrijsko vlado, da bi nas zatirala še bolj, da bi tako čim preje mogli doseči svoj ideal, in v zadnjem času celo italijansko vlado kličejo na pomoč. Naša vlada, zlasti zunanje ministrstvo, pa vodi v tem oziru tako politiko, da je ne odobrava več skoraj noben pameten politik. Ta politika gre tako daleč, da nima Avstrija niti enega odkritega prijatelja več, da vse le gleda, kako bi jo raztrgali! Vkljub trozvezi se Avstrija ne more zanašati na nikogar. Bili so časi, ko je živela Avstrija v miru in prijateljstvu z vsemi državami. Romunska jej je bila prijateljica. Srbija in Crna-gora ste videli v njej svojo rešiteljico izpod turške premoči. Rusija je bila na naši strani, najtrdnejša opora habsburške dinastije: danes pa moramo, žal, konstatirati s strahom, da ni le Avstrija popolnoma osamljena, da jo vse sovraži tako zelo, da noče nihče temveč da jo vse sovraži tako zelo, da noče nihče več imeti ničesar opraviti žnjo. Največja konkurentinja pa jej je naša zaveznica Nemčija, ki o izpodriva povsod, posebno na industrijskem polju. Kako je z Italijo, se je lahko spoznalo iz pisave laškega časopisja v zadnjih dneh. Kako sovraštvo vlada v Italiji proti Avstriji, kaže dejstvo, da so zaradi takih majhnih pretepov, kakor so bili prvega majnika in se dogajajo povsod, grozno protestirala vsa velika itaiijunska mesta proti A-striji in hujskala na boj proti Avstriji, — par dni potem, ko sta se Di San Giuliano in grof Berchtold objemala in poljubovala v Opatiji! Imamo pač zunanjega ministra, ki vodi tako politiko, da nas vse sovraži, da nas sovražijo balkanski narodi, da nas sovraži Francoska, da nam celo preti konflikt z Italijo in to vse zaradi one Albanije, nesrečnega otroka naše zunanje politike. Ta politika ne vidi v nas Slovanih niti državljanov, ali pa kvečjemu nevarne državljane, zlasti v nas Jugoslovanih. Ta politika skuša oslabiti Jugoslovane, zlasti samostojne jugoslovanske države. Zato |e tudi ustvarila Albanijo. Mi smo že izpočetka opozarjali, da je to nevarna igra, da lahko pride do konflikta z Italijo, ki ne dopušča, da bi Avstrija dobila premoč v Albaniji. A vse je bilo zastonj. Mobilizirali smo, poslali smo tja doli svoje brodovje, svoje milijone, in kaj se je zgodilo? Komaj zgrajena hiša se je zrušila, vse je bilo le prazne pene, Albanija je postala ognjišče, na katerem pride do konflikta med Avstrijo in Italijo. Res je, da obe državi danes še delujete skupno, toda kako strogo pazite, da ne bi imela ena tudi le enega vojaka, eno torpedovko več tam doli nego druga, da ne bi zasedla ta tega, ta onega mesta idt. Ali je to prijateljstvo? Italija se je pripravljala in je pripravljena, mi pa ne. Zgodi se potem pač tako, kakor se je zgodilo po 1. 1864., ko se je Av- strija bojevala skupno s Prusko in jo je le-ta skupno z Italijani leta 1866. naskočila nepripravljeno in jo potolkla. Vse to ni nič neznanega, saj se to že piše celo na Dunaju. Samo eden je, ki ne vidi ničesar, in to je grof Berchtold. Po vsem tem res ni čudno, da je prišla Avstrija tako daleč, če se poverja njena zunanja politika takemu-le — bertoldu!! Do konflikta med Avstrijo in Italijo pride gotovo in Trst bo igral važno ulogo v tem konfliktu. Na Trst gleda Italija vedno in ga hoče iztrgati nam. Res je pa tudi, da se mora Avstrija boriti zanj do zadnjega svojega vojaka, kajti če ga izgubi, ni več velesila, ker bi bila odtrgana od morja. Potem ne bi trpela le Avstrija, temveč bi trpeli tudi mi kot Slovenci, kot Avstrijci! Zato moramo opozarjati vlado, naj preneha s politiko, ki izziva sovraštvo zunaj in znotraj naše države, poleg tega pa še vzgaja špijonstvo proti naši državi. Kdo more trditi, da ni med onimi 40.000 ren ji kolov v Trstu špijonov, ki skrbe za to, da bo tedaj, ko se približa italijansko brodovje Trstu, vse pripravljeno?! (Živahno pritrjevanje.) In naši Italijani, ko kličejo Rim na pomoč, prikazujejo te dežele kot neodrešene, ki komaj čakajo, da pride rešitelj z italijansko zastavo. Če si tako razlagamo resnost položaja, potem moramo priznati, da gre tu za obstanek našega naroda, kakor za obstanek države. Nas Slovence bi potem raztrgali. Del nas bi podjarmili Italijani, ostali del pa bi bil preslab, da bi se ubranil. Izginili bi. Zato pa moramo, dokler je še čas, uporabiti vsa sredstva, da si ohranimo to pozicijo. Organizirati se moramo na kulturnem in gospodarskem polju, da nas ne premagajo. Sovražnik je močan, ima denar, ima na svoji strani vso občinsko organizacijo, vse. Vendar pa se ga ne smemo ustrašiti! Ce se bomo vsi zavedali svojih dolžnosti, če bomo poučevali manj zavedne in jih navduševali za našo stvar, potem nas ne premagajo in to tem manj, ker imamo zaslombo v svojih bratih na severu in jugu. Saj so se že začele zaradi zadnjih dogodkov odpirati vsem oči, od srbske meje pa do zlate Prage, da ta naša pozicija ni važna le za nas Slovence, za naše slovenske okoličane, ne le za vse Slovanstvo, temveč tudi za Avstrijo kot tako. To pozicijo moramo obdržati, ker jo hočemo obdržati, in jo tudi obdržimo! Po viharnem odobravanju, ki je sledilo tem izvajanjem, je govornik predlagal z ozirom na znotranji in zunanji položaj monarhije sledečo RESOLUCIJO : Zborovalci, zbrani na javnem shodu političnega društva »Edinosti« v Skednju, 24. dne majnika 1914. L: protestirajo najodločneje proti zaustavljanju parlamentarnega življenja in uporabljanju § 14. v izvrševanje tudi najvažnejših državnih poslov in zahtevajo, naj vlada skliče zopet ljudski zastop, ki je edini upravičen za dovoljevanje troškov v pokritje državnih potreb; protestirajo najodločneje proti vsej dosedanji balkanski, posebej pa še proti nesmiselni in za državo skrajno nevarni albanski politiki, ki stane državo neštete milijone na škodo vsega državnega gospodarstva in blaginje narodov ter ogrožava tudi mir s sosedno italijansko državo in nakopava vrhu vsega državi še sovraštvo balkanskih narodov, dasi bi bilo prijateljsko razmerje naše države do teh narodov v največjem nje gospodarskem interesu. Resolucija je bila sprejeta soglasno. Nato je dež. poslanec g. Anton Sancin Drejač izrekel v imenu slovenskega Skednja zahvalo političnemu društvu »Edinosti« na prireditvi tega velepo-mebnega in navduševalnega shoda, nakar je predsednik zaključil zborovanje. Pripominjamo naj Še, da so poleg poslancev dr. Rybšfa, Sancina in dr. Wil-fana, ki so nastopili kot govorniki, prisostvovali shodu tudi še deželni poslanci Miklavec, dr. Pertot in dr. Slavik. Delegacije. Plenom sela ovstrOsle delegacije. BUDIMPEŠTA 25. (Kor.) Sejo je otvo-ril ob 3/4Il predsednik grof Sylva Taro u c a . Udeležili so se seje tudi min. preds. grof Stiirgkh, zunanji minister grof Berchtold in vojni minister vitez K rob a t in. Pred prehodom na dnevni red je vprašal del. \V o 1 f ministrskega predsednika, če je pripravljen sklicati v primernem času takoj po Binkoštih državni zbor. — Nato se je nadaljevala debata o proračunu zunanjega ministrstva. Govoril je prvi del. W o 1 f, ki je govoril pred vsem o balkanskih razmerah. Poudarjal je, da je Turčija, o kateri se je govorilo, da je izbrana, da ojači sile tro-zveze popolnoma izginila. Na njeno mesto so stopile druge silno ojačene in v celoti močne države, ki nam popolnoma zapirajo pot do Egejskega morja. Z Romu n s k o, s katero smo živeli dosedaj v dobrih odnošajih smo prišli v nesoglasje, katerega ne bomo mogli tako kmalo uglasiti, posebno še ker je narodnostna politika na Ogrskem taka, da to nesoglasje še vedno jači in to napram celi monarhiji. Napoved v Berchtoldovem eskpozeju, da si bomo obdržali, odnosno izvojevali pot do Egejskega morja bo naletela gotovo na silne težkoče. Govornik pravi, da je z dosedanjo rešitvijo vprašanja orijentske železnice v kolikor se tiče Srbije za enkrat zadovoljen in vpraša zun. ministra, če hoče na tem potu vztrajati. Bilo bi praktično. Vendar pa ne bo nikakor koristno za nas, če se udeleži prevzetja srbskega dela železnice francoski kapital. V rdeči knjigi se polaga velika skrb za Albanijo. Kakor pa izvemo iz poročil iz Albanije bo postala, oziroma je že, ta novonarejena država Albanija novo ognjišče na Balkanu Vse kaže, da je postal položaj v Albaniji vsled zadnjih dogodkov silno zamotan in nevaren in skoro smem trditi, da se bodo rodili iz poskusov vstvariti tam novo državo, za nas najtežji zapletijaji. Nato je prešel govornik na notranje razmere. Pred vsem je poudarjal, tudi če se izpostavi nevarnosti, da izgubi popularnost, da je treba žrtvovati vse, da se da se uravna češko-nemški spor in da se odstrani neprestana nevarnost za naš no-tanji položaj. Vendar pa pravi,da ne gre to po receptu delegatov Kramara in Udržala. Tudi on je pripravljen storiti vse, da se doseže sporazum. Dalje poudarja govornik, da se morata zanimati za notranje razmere tudi zunanji in vojni minister, kajti zahteve, ki jih stavita ta dva plačajo državljani in jih morejo plačati le če žive v zdravih notranjih razmerah. Del. U d r ž a 1 pravi, da se zahteve del. \Volfa glede realizacije zaključnega nemškega jezikovnega ozemlja ne morejo izpolniti. — Albanska idila, kakor nam jo je lepo naslikal grof Berchtold v ekspozeju se je razblinila. Čudno se mi pa zdi pri tem čudnnem zaključku, da je zbežal knez VVied na italijansko ladjo. Naš zunanji urad naj gleda, da nas v teh nemirnih časih pomiri in naj vporabi za to primerna sredstva. Del. M a š t a 1 k a vpraša zunanjega ministra naj končno pove, kam jadramo v Albaniji, kako se zastopajo tam naši drago plačani interesi, zakaj je šel knez Viljem na italijansko ladjo, zakaj so poslali Essad pašo v Italijo in če mislita, v slučaju, da triplententa odpove svojo soudeležbo v Albaniji napraviti mir v Draču in okupirati Albanijo Italija in Avstrija sami. Zadnje bi ne uplivalo prav ugodno na avstrijsko javnost. Italija ni več prav posebno vneta za trozvezo. Zanesljivo je zvedel, da so bile na Markovem trgu v Benetkah in na trgu v Veroni sežgane avstrijske zastave. To so mu poročali očividci, ki jih pozna. V Anconi ste bili sežgani dve avstrijski trgovinski zastavi. S tem vprašanjem se moramo pečati natančno, ker ta dejanja nam pričajo o italijanskem javnem mnenju, ki je vsekakor za nadaljni razvoj za-pletljajev merodajno. Dasi on ni animozen napram laškim zahtevam vendar pa je treba paziti, da ne doživimo še tekom leta neprijetnih razočaranj. Doživeli smo v zadnjem času v Italiji trojne demonstracije. Prve po sestanku v Opatiji, druge po demonstracijah Italijanov v Trstu 1. majnika in tretje po Essad pašinern prognanstvu v Italijo. — Napram Srbiji se mora od sedaj naprej postopati tako, da bodo Srbi uvideli, da hočemo dosedanje napake popraviti in da želimo s Srbijo živeti v prijaznih odnošajih. Del. grof Clam-Martinic trdi, da se mora na vsak način vzdržati avtonomija Albanije. Morda bo imel knez vendar še toliko moči, da bo to dosegel, sicer mora dobiti pomoč. Del. Vik. W as sil ko govori o ukrajinskem vprašanju in pravi glede Rusije, da hočemo mi z Rusijo mir, vendar pa ne na naše stroške. Nato je odgovarjal zunanji minister grof Be r c h t o l d in sicer najprej na vprašanjem glede italijanskih demonstracij v Trstu in v Italiji in glede Albanije. Berchtold obžaluje, da je prišlo do izgredov v Trstu in sicer pri obhodu delavcev 1. majnika, kateri obhod se vrši vsako leto. Se bolj pa ga bole protiavstrijske demonstracije v Italiji, katere sicer prizna, vendar pa jim ne pripisuje velike važnosti posebno glede našega političnega razmerja z Italijo. To je pokazala tudi italijanska vlada, ki je sama obsodila te de- monstracije posebno s tem, da je bil odstavljen zaradi njih prefekt v Neaplju. Glede Albanije in sicer z ozirom na očitek dr. Susteršiča, da Avstrija plačuje, največji dobiček pa bo imela od tega Italija, torej da služimo mi italijanskim interesom pravi govornik, da sedanji albanski državni sistem v tem obsegu in obliki, kakor ga je ustvarila londonska reunija gotovo ne odgovarja idealni rešitvi. To je kompromisna rešitev z vsemi pridobitki in izgubami kompromisa, to je izenačbe nasprotujočih si interesov, ki je bil omogočen, ne da bi bilo prišlo do vojne, ki bi imela nepreračunljive posledice. V nadalj-nem poudarja, da nam je stala Italija vedno na strani, tako tudi Nemčija. Zanika, da bi imela Avstrija pri tem bojevati se proti Slovanstvu, ker je zveza z Nemčijo defenzivna zveza. Govoril je nadalje jako optimistično o razmerju z Rusijo in o naši balkanski politiki. Glede Albanije pravi grof Berchtold, da se je sporazumela Avstrija z Italijo glede državne avtoritete in nadaljnega razvoja Albanije tako, da se bosta kolikor mogoče malo vmešavali, ker se držita temeljnega načrta ustanoviti samostojno Albanijo in ifrepustiti upravo države določbam mednarodne kontrolne komisije. Če pa bo treba ukreniti kaj posebnega, ukrenemo to sporazumno z Italijo. Ta slučaj se je že pripetil, ko smo izkrcali mornarje in poslali tje vojne ladje. Na vprašanje zakaj je zbežal knez Viljem na italijansko ladjo odgovori grof Berchtold, da zaradi tega, ker ima italijanska ladja značaj jahte in nudi več ugodnosti, kot naša vojna ladja, ravno tako, kot je preje vporabil knez našo ladjo »Taurus«. Glede vprašanja orijentskih železnic pravi grof Berchtold, da ne odgovarja dejstvom, da bi imela Srbija pravico podržaviti železnico. Z ozirom nato, da pogajanja še niso končana grof Berchtold ne more več povedati. Potrjuje, da je trgovinska pogodba z Grško že skoro perfektna in da je bila predvčerajšnjem v Atenah parafirana. Končno je govoril govornik še o nameravanih konzulatih v Mali Aziji in o avstrijskem zastopstvu v Sibiriji. Za njim je govoril min. preds. grof S t ii r g k h , ki se je bavil z raznimi železniškimi zvezami med monarhijo in Dalmacijo in je zagovarjal na dolgo in široko postopanje našega zunanjega urada za časa balkanske krize, ki je bilo skozi dosledno in je varovalo interese in čast monarhije tudi če bi bilo treba poseči po meču. Po zaključnem govoru referenta se je pričela specijalna debata. K točki 1, da se glasovanje preloži, dokler ne poda zunanji minister natančnih podatkov o dogodkih v Albaniji je bil predlog dr. Ellenbogna zavrnjen. Glede točke »dispozicijski fond« je zahteval del. Vanek, da se konstatira razmerje glasov. Točka »dispozicijski fond« je bila sprejeta s 27 proti 10 glasovi. Končno je sprejet ostali proračun zunanjega ministrstva nespremenjen. Sprejet je bil končno tudi predlog delegata Vaneka, da se uvedejo pogajanja z vnanjimi državami glede skupnega energičnega nastopa proti trgovini z dekleti, odklonjen pa je bil predlog del. Vaneka glede neutralizacije Avstrije. Prihodnja seja danes. Dnevni red: Vojni ordinarij in extraordinarij in vojaške dobave. _ Otvoritev železnice Hovomesto - HetllKa -deželna meja. LJUBLJANA 25. (Kor.) Danes se je slovesno otvorila železnica Novomesto—Metlika—deželna meja (Belokranjska železnica). Navzoč je bil tudi železniški minister baron Forster, ki se je pripeljal že zjutraj v spremstvu vodje gradbenega ravnateljstva dvornega svetnika Bertele, prezidi-jalnega predstojnika ministrskega sveta Henrika H i rta, ministerijalnega koncipista pl. Steyrerja, knezoškofa dr. Jegliča, de^. predsednika barona Schwarza, deželnega glavarja dr. Ivana Susteršiča, župana ljubljanskega dr. Ivana Tavčarja, divizijonarja fml. Kralička in drugih iz Ljubljane. V No-vemmestu je pozdravil ministra župan Rozman. Nato je blagoslovil škof Jeglič novo progo in otvoritveni vlak, katerega so gosti takoj nato zasedli. Poleg še omenjenega spremstva železniškega ministra se je udeležilo otvoritvene vožnje še več drugih odličnih gostov. Na vseh postajah približno 50 km dolge proge so pozdravljali vlak zastopniki občin in drugo občinstvo. Posebno slavnosten je bil sprejem vlaka v Metliki in v Črnomlju. Na vseh belokranjskih postajah so pozdravljali goste domačini v belokranjskih narodnih nošah. V hotelu Lachner v Črnomlju se je vršil ob 4 popoldne slavnostni banket, pri katerem je govorilo več govornikov. Gosti so se odpeljali ob 6.30 zvečer. Oriientska družba pristala na odkup železnic. BELGRAD 25. (Izv.) Družba orijentskih železnic je danes definitivno pristala na odkup železnic, ki tečejo po Srbiji. Treba je sedaj le še določiti odkupno ceno. Stran II. »EDINOST« št 113. oiipL-Pen z vsi krnm DUNAJ 25. (Izv.) Zunanji minister grof Berchtold je izpregovoril danes v delegacijah o razmerah v Albaniji. Povedal ni pravzaprav ničesar posebnega, le med vrstami j vrra je mogoče konstatirati par inter ~%&ntolli iejstev. Berchtold le poudarjal, ia i f Avstrija in Iic4(Jv edh glede alban^' vy aSanL ; ta njegova Izvajanja nikakor iUc *jUa prepričevalna. Z nekakim posebnim poudarkom pa je naglašal, da se Avstrija in kalija nikakor ne mislita vmešavati v notranje albanske zadeve, kar pa mu je prišlo očividno jako težavno iz ust in najbrže v spoznanju, da je radi ljubosumnosti sploh nemogoča vsaka kooperacija z Italijo in da tudi države tripleentente nikakor ne bi dovolile, da bi Avstrija in Italja na svojo pest delali mir in red po Albaniji. O nadaljnem razvoju dogodkov je Berchtold — po svoji dolžnosti — govoril seveda optimistično. Vendar pa so njegova izvajanja napravila v delegacijah precej čuden vtisk, ker Berchtold ureditev razmer v Albaniji sedaj kratkomalo prepušča kar mednarodni kontrolni komisiji. Zanimivo je tudi, kako je zunanji minister opravičeval dejstvo, da je knez Viljem pobegnil na italijansko ladjo. Po njegovem rane-, nju in naziranju je namreč j Misurata« najbolj primerno opravljena in zato najbolj pripravna, da sprejme knežjo rodbino. Jako je padalo v oči tudi dejstvo, da je govoril Berchtold o knezu Viljemu jako mimogrede. Smatra se, da je sedaj tudi naš zunanji minister pripravljen pustiti strahopetnega kneza Viljema na cedilu. Spioh prevladuje v političnih krogih prepričanje, da je knez Viljem v Albaniji že odigral in da se pričenja sedaj drugi del albanske historije. Vedno bolj se kaže, đa je Italija namenoma izvabila kneza Viljema k begu, da ga tako nesmrtno blamria in se obenem maščuje za njegovo popuščanje napram avstrijskim svetovalcem. Na Dunaju je napravila italijanska taktika seveda jako neugoden vtisk. Žrtev te taktike ri seveda nihče drugi nego knez Viljem, kojega sramotni beg sedaj tudi dunajski listi silno porogljivo komentirajo, češ, da ne zadošča že častihlepnost po ustanovitvi dinastije, ampak da so za ureditev mlade države potrebne tudi še druge lastnosti. Spor med Avstrijo in Italijo je vzlic vsem dementijem popolnoma očividen in avstrijski poučeni krogi čisto nič fie zadržujejo svojega ogorčenja nad italijansko taktiko, ki je dosegla ta uspeh, da igrajo danes vodilno ulogo italijanski državniki, Avstrija pa vrši le še pasivno asistenco. Vesti, ki so došle tekom današnjega dne iz Drača zatrjujejo sicer, da vlada v mest i mir, vendar pa vkljub temu na Dunaju nihče ne dvomi, da je položaj jako resen. Muslimanska revolucija je očitno naperjena proti knezu Viljemu in veliko preziranje. s katerim postopajo vstaške tolpe napram svojemu vladarju, je razvidno iz tega. da se hočejo pogajati le s kontrolno komisijo, ne pa žnjim. Ker na kako skupno postopanje Avstrije in Italije ni upati, bi bila možna le internacionalna akcija. Toda to je iako malo verjetno, kajti iz Pariza in Petrograda prihajajo vesti, da države tripleentente nikakor niso pripravljene vleči Albanije iz blata, v katerem se nahaja. V avstrijski delegaciji vedno bolj uvi-devajo, kako zgrešena in zločinsko budalasta je bila politika grofa Berchtolda, ki je šla samo za tem, da se prepreči Srbiji pot do morja in ki ni dosegla sedaj drugega uspeha, kakor da je prišla Albanija popolnoma pod albanski vpliv. Že se javljajo namreč glasovi, da se pripravlja Italija k novemu koraku in da ie italijanski poslanik v Carigradu že namigal Porti, da nima Italija ničesar proti temu, če dobi Albanija kakega muslimanskega kneza. Ce «=e to v resnici zgodi, potem je avstrijski vpliv za vedno izgublein, kajti muslimansko prebivalstvo je popolnoma na strani Italije. . . t , Iz Rima so došla poročila, da je fcssad paša danes konteriral z zunanjim ministrom Di San Giulianom in ga natančno informiral o dogodkih o priliki njegove aretacije v Draču. Essad paša dolzi Avstrijo in holandske oficirje, da so spletkarili proti njemu in da je le žrtev avstrijske politike. Jako značilno za rivaliteto med Avstrijo in Italijo je dejstvo* da se v Italiji vedno ži-vahneje ventilira vprašanje, kdaj bo treba poslati Essad pašo nazaj v Albanijo in da so tudi uporniki postavili kot prvo točko svojih zahtev, da vrne Esad paša v Drač. O poteku nadaljnih dogodkov v Albaniji se sicer ne da sklepati ničesar pozitivnega, domneva pa se, da niso izključeni Še resni zapletljaji. RIM 25. (Izv.) Italijanski poslanec Biso-latti priobčuje v »Messaggeru«, članek, v katerem poudarja, da je prišlo med Avstrijo in Italijo glede Albanije do strahovite rivalitete. Bisolatti pravi, da Italija ne sme za nobeno ceno pripustiti, da bi se avstrijski vpliv v Albaniji ojačil. Treba da se je obrniti na Nemčijo za pomoč, da pomaga Italiji. Bisolatti zaključuje: »Italija se nahaja danes v oni situaciji, kakor je bila pred leti, ko je bil zanjo edino opravičilo za trozvezo, strah pred Avstrijo«. DUNAJ 25. (Izv.) Glasom poročil iz Drača, znaaš število muslimanskih vstašev v srednji Albaniji 10—12.000. Čez 5—6000 jih stoji pred Šjakom. Program muslimanov je: odstranitev krščansekga kneza in vzpostavitev muslimanskega vladarja. Iz sev erne Albanije se javlja, da se pojavlja tudi tam ostro nasprotstvo med kristjani in muslimani. Muslimani se zavzemajo za Essad pašo, kristjani pa so očitno na strani kneza Viljema. Italija za muslimanskega knezu PARIZ 25. (Izv.) »Journal« poroča iz Carigrada, da je italijanski poslanik tajno povprašal pri Porti, kako mnenje imajo ofi-cijalni turški krogi glede eventualne kandidature kakega turškega princa za albanski prestol. Z italijanske strani se ta vest sicer uradno dementira, a v francoskih političnih krogih prevladuje prepričanje, da ie resnična. Nemški glasovi. BERLIN 25. (Izv.) Nemški diplomatični krogi smatrajo položaj v Albaniji za jako resen in sodijo, da je knez Viljem že do-igral. Posebno neugodno vpliva na nemške kroge dejstvo, da obstoji med Avstrijo in Italijo ouda rivaliteta, iz česar bi lahko nastale še resne komplikacije. Pogajanja med vstaši in — kontrolno komisijo. RIM 25. (Kor.) „Agenzia Štefani" poroča iz Drača: Dopoldne je prišel sem holand-ski stotnik Saar. Poslali so ga kot vjet-nika vstaši in sicer z naročilom, da zahtevajo da pride takoj k njim kontrolna komisija. Stotnik Saar je povedal, da so vstaši vsled zadnjih dogodkov tako razburjeni, da se je bati splošnega klanja in po-šiga. Vjetniki, katerih imajo vstaši precej, so v največji nevarnosti, da jih vstaši ma-sakrivajo. Ob 4 pop. je prosil general de Weer italijanskega poslanika, da bi pripomogel stotniku Saaru, da dobi primerno spremstvo. Stotnik je dobil enega turškega dragomana. Nato se je sklenilo, da naj gredo navzoči člani kontrolne komisije — italijanski delegat ni navzoč in ne gre z njimi — k vstašem, da zvedo njihove zahteve. Člani so šli v Šijak, kjer so se pričela pogajanja. DRAC 25. (Izv.) Danes so se ves dan vršila pogajanja mednarodne kontrolne komisije z vstaši, ki se niso umaknili še niti za las iz dosedanjih pozicij pred Dračem. ogajanja so se končala brez uspeha. Situacija v Draču je radi tega vedno bolj opasna. Strah med prebivalstvom je vedno večji, tuji državljani so se zabarikadirali v svojih hišah in zaprosili poveljnika avstrijskih in italjanskih mornarjev za nujno pomoč. Pred Dračem se nahajajo seda} tri avstrijske križarke s torpedovsko flo-tiljo pod poveljstvom kontreadmriala Sei-densacherja in tri italijanske križarke s torpedovsko flotiljo pod poveljstvom kon-treadmirala Trifanija. Položaj kneza Vlijemo nevzdržljiv. RIM 26. (Izv.) Iz Drača se poroča, da smatrajo tamkaj položaj kneza Viljema za nevzdržljiv. PODLISTEK. Rdeči mlin. Roman. - Spisal Xaviar di — Vem, Pavlina je čista, kakor angel! — je odgovoril Tankred živahno; — toda ime, ki ga nosi, je omadeževano. — Ali je uboga Pavlina kriva, da je bil njen soprog lopov? Ali bi bilo pravično, nalagati njej odgovornost za zločine, za katere je ne zadeva niti najmanjša krivda r — Ne! Stokrat ne! In vendar padajo zločini očetov na njihove otroke. Bog sam je hotel tako! Ljudje so morda hoteli, to priznavam, — je odgovorila Ivana — toda bog nikdar! Bog. ki je neskončno dober in pravičen, ne more kaznovati po krivem! In kaj govoriš o omadeževanem imenu, ki ga očetje zapuščajo otrokom. Ta nesrečna dedščina ne prihaja tu v poštev! Kakor hifiro postane Pavlina tvoja soproga, odloži svoje ime, da sprejme tvoje, in prisegam ti, da ga bo nosila v vsej časti. — Torej mi ne svetuješ, da naj bi se raje v smrt nego bi se poročil s Pavlino. — je vzkliknil Tankred, ves izpremenjen, in neznanska radost mu je posijala v obrazu. — Svetujem ti, da, ukazujem celo v svojem svojstvu kot najvišji in nepreklicni sodnik, da moraš živeti in biti srečen. Nov boj med vstaši in albanskimi orožniki. DRAČ 25. (Kor.) Včeraj se je naznanila deputacija Albancev iz šijaka, da pride v Drač, kjer bo izročila želje in zahteve tamošnjih kmetov. Deputaciji je šel nasproti oddelek orožnikov pod poveljstvom holand-skih častnikov in sicer v smeri proti Tirani. Pri Rasbulu so naleteli orožniki zvečer na močno trumo vstašev in vnel se je krvav boj, ki še ni končan. Streljanje se sliši v presledkih celo v mestu. DRAČ 25. (Izv.) Beguni od Rasbula, ki so pribežali v mesto pripovedujejo, da so vstaši silno močni in strahovito oboroženi. Imajo s sabo tudi male poljske topove. Četo orožnikov so skoro zajeli in jo pode proti mestu. Vstaši nameravajo obkoliti Drač in ga napasti, če se ne ugodi vsem njihovim zahtevam. Albanski kralj Essad paša? DRAČ 23. (Kor. oddano 23 ob 1.30 popoldne, dospelo na Dunaj 25 ob 2 pop.). Očividci poročajo iz Kavaje, da je zavzelo mesto 500 vstašev. Vstaši so pregnali vse oblasti, strgali in pohodili so albansko zastavo in so razobesili turške zastave. Proklamirali so avtonomijo okraja in klicali pri tem: »Živel kralj albanski Es sa paša*. Essad paša v Rimu. RIM 24. (Kor.) Essad paša je prišel sem o polnoči in sicer iz Neaplja. DRAC 25. (Kor.) Vstaši so izpustili vse vjetnike. Knez je jezdil do vstaških pred-straž. Ljudstvo je pomirjeno. Cesarjeva bolezen. DUNAJ 25. (Kor.) Zdravstveno stanje cesarja je še vedno dobro. Cesar se počuti dobro in se je sprehajal včeraj tri četrt ure v dvornem parku. t FRANC KOSSOTH. BUDIMPEŠTA 25. (Izv.) Franc Kos-suth je danes ob 4 zjutraj umrl. T V Trstu, dne 26. maja 1914. — Toda kaj poreko moji predniki? Vojvodinja se je naravnost nespoštljivo zasmejala na ves glas. Objela jo je tako velika, silna radost, da je pozabila spoštovanje preteklosti. — Naši predniki? — je odgovorila. — Resnično, ljubi brat, čudim se, da misliš nanje, ko gre za tvojo ljubezen in srečo. Vprašuješ me, kaj poreko o tem? Prav gotovo ne poreko ničesar, toda ko bi se zgodil čudež, da bi izpregovoril iz globine svojih visokoplemenitih grobnic, store to gotove le, da prisrčno pozdravijo najdražest-nejšo markizo d' Herouvillovo vseh preteklih in bodočih časov. V položaju, v katerem se je nahajal, se je dal Tankred le prerad prepričati. Ko bi bil navajal vse razloge, bi se bilo zgodilo tc le zato, da bi dal sestri povod, da bi jih ovrgla. Toda ni niti pomislil na to, da bi začenjal. Pritisnil je dražestno odvetnico, ki je tako sijajno dobila pravdo, ki jo je branil on, na svoje srce ter jo vroče poljubil, re- koč: . j . — Premagala si me, draga Ivana; vdam se! Luskine so mi padle z oči in sram me je svoje zaslepljivosti. Marki d' Herouville more brez pomisleka izvoliti svojo soprogo tisto, ki jo je sprejela vojvodinja Ran-danska za svojo sestro. — Privoljuješ torej, — je odvrnila Ivana z veselim smehom; — hvala bogu! Toda, verjami mi, dragi brat, da stane res mnogo truda, da te človek napravi srečnega. Ferenc Kossuth, sin Lajoša Kossutha, se je rodil 16. novembra 1841. Kot 91etni deček je pobegnil k svojemu očetu v Malo Azijo. Pozneje je prepotoval ž njim vso Evropo in študiral v Franciji in na Angleškem. 2e z 20. letom je postal inženir. Ko se je Lajoš Kossuth stalno nastanil v Italiji, mu je sledil tja tudi Franc, ki je dobil službo kot železniški inženir in postal celo generalni ravnatelj južno - italijanskih železnic. Šele po smrti očeta se je pričelo politično delovanje Franca Kossutha in sicer najprej s činom nepijetete proti svojemu očetu, ki je na smrtni postelji prepovedal, da bi se prepeljalo truplo na Ogrsko, ki jo je večkrat označil kot zemljo izdajalcev. Mladi Kossuth se je namreč uklonil želji madžarskih politikov in prispel 1. 1894. s truplom svojega očeta v Budimpešto, kjer je bil naravnost po kraljevsko sprejet in potem trajno ostal tamkaj, da reprezentira tradicije Kos-suthove dinastije. L. 1895. je bil izvoljen za državnozborskega poslanca. Pri izvolitvi je prišlo do velikih protiavstrijskih in tudi protidinastičnih demonstracij. Franc Kossuth je stopil na čelo neodvisne stranke ali t. zv. oseminštiridesetnikov, ki jih je do L 1912. vodil kot nekak diktator. Pod Kossuthovim vodstvom je potem opozicija v 90. letih in koncem preteklega stoletja bila ostro obstrukcijo proti Banffyje-vemu in Khuenovemu kabinetu. Bila je vseskozi zmagovita in je dosegla svoj vrhunec v boju proti Tiszinemu kabinetu, kojega liberalno stranko je popolnoma pogazila. Takrat je Franc Kossuth navezal stike z nemadžarskimi narodi in poslal svoje agente zlasti k Jugoslovanom. V slovenske dežele je prišel v njegovem imenu neki Kovacs, ki se je zavzemal in agitiral za bratstvo z Madžari v boju proti dunajski politiki. Dne 12. februarja 1905 je bil prvi dan Kossuthovega triumfa. Sina revoluci-jonarja je namreč sprejel cesar v enourni avdijenci in razpravljal ž njim o politični situaciji. Po burnih dogodkih po Tiszinem padcu in za časa Fejervaryjevega kabineta so se opoziciionalne stranke združile v koalicijo, ki je L 1905 prevzela ministrstvo. Kossuth sam je postal trgovinski minister. Koalicijska ideja fe našla odmev tudi med Jugoslovani in v zvezi ž njo je tudi znana reška resolucija. Kossuth pa je v Weckerlejevem kabinetu potem takoj pokazal svojo madžarsko šovinistično naravo in ravno on je bil povzročitelj one železničarske pragmatike, ki je povzročila potem na Hrvatskem toliko ogorčenje. Slava koalicijskega kabineta je trajala do 1. 1910, ko se je razbila ob svojih zahtevah glede uvedbe madžarskega jezika pri vojaštvu ogrske polovice in ob stališču glede ločitve Avstro-ogrske banke v avstrijski in ogrski zavod. V zadnjem času koalicijske dobe je doživel Kossuth svoj zadnji poraz od cesarja, ki mu je nekoč ostentativno obrnil svoj hrbet. S padcem koalicijskega kabineta je začela slava neodvisne stranke ginevati, Kossuth sam je stopil v ozadje. Od 1. 1912 naprej vodi neodvisno stranko že grof Mihael Karolyi. Komaj je Franc Kossuth umrl in že iščejo Madžari novega reprezentanta Kos-suthove dinastije. Poklicati hočejo zato v Pešto Kossuthovega brata Teodorja, ki je tudi italijanski inženir. Mnogo se opaža, da povodom smrti Kossutha, ki je bil minister in tudi cesarjev tajni svetnik, cesar ni izrazil svojega sožalja. Srbski diplomat Popovlč nstavUen v Dubrovniku.. DUBROVNIK 25. Tu Je prišlo danes do jako mučnega incidenta. Tajnik srbskega poslaništva na Cetinju, Popović, je bil namreč na povratku iz Belgrada preko Sa- rajeva na Cetinje, v Dubrovniku ustavljen. vih govornikov. Že v svoji mladosti se : Vzlic temu, da je pokazal svoje diplomat- Pacak jako živahno udeleževal narodnos; ske legitimacije, s čemer je izkazal tudi j nega gibanja in bil 1. 1868. radi »veleiz svojo sakrosanktnost, je policija preiskala j daje« obsojen na petletno ječo. Stopiva njegovo prtljago in ga podvrgla tudi telesni j v politično življenje, je postal takoj vne preiskavi. Najbrže bo imel ta incident še J pristaš takratnega niladočeškega gibanja, diplomatične posledice. }ki se je, kakor znano, končalo s popolnim porazom vladajočih reakcijonarnih staro-čehov. L. 1890. je bil izvoljen za državno-p zborskega poslanca, kjer je vsled svojih i velikih zmožnosti in govorniškega ta- DeželnozborsRe volitve v Istri Pula, dne 24. maja. 2e dne 16. maja se je vršil v dvorani ,enta Postal kmalu glasnik slovanske opo-»Narodnega doma« javen shod. Mi nismoiZICIje 10 pncel z vso energl3° boj za p0~ nič poročali o tem shodu in tudi danes ne polno enakopravnost češkega elementa z bi. če ne bi Mi^Si"v topo s^odal u^ČL? Wle- 'T? iCZik°^ °drcd-navedenih razlogih. Na shodu jeOgovorilo j Baden^a ministrskega pred več govornikov: dr. Scalier kakor predsednik, dr. Zuccon, dr. Pederin in kakor zadnji znani socijalist Jelčić. Prišlo je do precej burnih prizorov. Ko je Jelčić v svojem govoru začel napadati klerikalce, je dr. Scalier takoj vstal in protestiral proti temu. Tudi zbrano občinstvo je začelo kričati proti Jelčiču. Ker pa ta le ni hotel od-jenjati niti spričo splošnega ozlovoljenja, mu je predsednik dr. Scalier kratkomalo vzel besedo in ga odpravil z odra, čemur je občinstvo burno pritrjevalo. A dr. Scalier je izjavil takoj na to, da je ta incident poravnan, s čimer je občinstvo tudi soglašalo. Mislimo, da je dr. Scalier v tem slučaju postopal povsem taktno in pravilno. A sedaj čujte, kako je puljski dopisnik ljubljanskega »Slovenca« poročal o dogodkih na tem shodu! Kar zastrmeli smo, ko smo čitali pred nekaj dnevi zlobno sestavljen dopis iz Pule v »Slovencu«, ki napada — dr. Scalierja, podtikajoč mu, da je kakor predsednik shoda drage volje dopuščal, da se žali duhovščina!! Iz gori navedenega je razvidno, kako grda, kako rdzna laž je bila ta trditev. In, kar je najhuje: kmalu bi bila imela zelo neprijetne posledice. Sinoči ob 8. uri se je zopet vršil volilni shod v dvorani »Narodnega doma«, ki ga je zopet otvoril kakor predsednik dr. Scalier. Po pozdravu zborovalcem pa je takoj ] 'j*1 izjavil, da radi grdega napada v »Sloven-; c cu« odlaga čast predsednika shoda. Med j drugim je tudi konstatirah da se »Sloven- j čev« dopisnik nahaja tudi danes v dvorani med zborovalci. Zato ga je pozval, naj se j Pomladni cvet dvatisočletne kulture! javi in javno prekliče one lažnjive žalitve. • Lahonska kri je sedaj v cvetoči pomladi Ko so zborovalci slišali to, je zagromelo in j posebno vroča. Sicer je lahonska drhal kričali so: Ven žnjim! Magarac! Ali na vedno pripravljena proslavljati svojo dva-srečo njegovo ga zborovalci niso poznali.» tisočletno kulturo, a sedaj dela to v zna- predsednika vsled velikega odpora Nemcev razveljavljene in so se ponesrečila tudi jezikovna pogajanja za časa Gautschove-ga kabineta, je pričel Pacak v parlamentu z obstrukcijo, ki je dolgo vrsto let ovirala redno delovanje parlamenta. Ker mlado-čehi pod nobenim pogojem niso hoteli prenehati z obstrukcijo, je moral ministrski predsednik Koerber razpustiti zbornico in razpisati nove volitve. Toda Pacak je v novoizvoljeni zbornici pričel še ostrejši boj proti Koerberjevi vladi, ki je nekoliko ponehal šele potem, ko so dobili Čehi velike koncesije na gospodarskem polju. L. 1906. je postal Pacak v Beckovi vladi češki minister - rojak in si je kot tak pridobil naravnost nevenljive zasluge za češki narod. Toda moral se je že prihodnje leto, po izvolitvi prve ljudske zbornice, ker so prišli v češkem klubu na krmilo agrarci, umakniti s svojega mesta in napraviti prostor agrarcu Prašku. Radi bolehnosti se je kmalu nato pričel polagoma umikati iz političnega življenja. L. 1910. ga je pozval ministrski predsednik Bienerth, naj vstopi v njegov kabinet, a Pacak je odklonil povabilo in stopil pred parlament z zahtevo, naj se sklene zakon za varstvo narodnih manjšin v vseh deželah avstrijske krono-vine. L. 1912. se je radi bolezni popolnoma umaknil iz političnega življenja. Rojen je bil 14. marca 1846. v Belohradu na Če- Domače vesti. Le dr. Scalier in nekateri drugi so ga poznali. Dr. Scalier pa je molčal in ostal na svojem mestu. Gorje dopisniku, če hi ga bilo občinstvo izpoznalo! Zahvaliti menju raznih barv. V noči med soboto in nedeljo so sinovi dedne kulture že zopet pomazali tablo »Trgovskoobrtne zadruge« Sin sicer s rdečiloni! Lani so jo počrnili, je imel le treznosti in razsodnosti dr. Sca- i pred nekaj časom zvili in pokvarili, sedaj lierja in drugih, da je ostal neizpoznan. - | So pa pomazali tablo, vežna vrata in zi-Bili so res mučni prizori in prepričani smo. 5 dovje! V isti noči so pomazali tabli toba-da oni »Slovenčev« dopisnik ne pride več j karne Železnik zraven rotunde pri Sv. na kak tak shod — že radi prestanega «Ivanu in sicer s črno barvo. Organizirana strahu. > drhal meni, da s temi vandalizmi uniči tr- Dr. Scalier je vstrajal pri svojem sklepu \ žaške Slovence! Poveri poveretti! Bil sem Ali občinstvo je glasno in enoglasno pr< j že spisal zgornje, ko sem iz »Edinosti« po- silo in zahtevalo, naj odstopi od svojcu sklepa. Na to je dr. Pederin hitel na od. in je v imenu vsega občinstva prosil t Scalierja, naj obdrži predsedništvo. In ? daj se je dr. Scalier vendar udal spi-, želji, na kar se je zborovanje vršilo n;:r in dostojno. Kot prvi je nastopil g. S: vič, ki ga je »Politično društvo za Mr in Slovence v Istri« proglasilo k; tom za III. mestni puljski okraj. R svoj program, ki se popolnoma s smerjo političnega društva. Gov hudo napadal kamoro, posebno pa i\ krivičnosti na šolskem polju. Za njim je stopil, burno pozdravljen, buzetski oki... sodnik dr. Ivo Milic, že večletni znane 'snel o pomazanju »Narodnega doma« pri i Sv. Jakobu. Vidi se torej, da je »delo« iz-■ vršeno po načrtu. Bravi! Mi smo pa, zra- 0dbor pa se je idira, kakor znano, v poreskem o- obrni. do različnih oseh ria hi m,, sip na vsak kandidira kraju. Med zborovalci se je nahajal tudi naš kandidat v buzetskem okraju, g. Ivo San-cin. Bil je viharno pozdravljen, in vse je klicalo: Sancin! Sancin! Hočeš nočeš se je, moral udati želji občinstva in stopiti na oder. — S sonornim glasom je slikal razmere v Istri, pogubno delovanje kamore, in je končno pozival volilce, posebno pa v Puli, naj store svojo sveto dolžnost, kajti tu se bije težak boj za obstanek. Napno naj vse sile, da zmagamo. Govorilo je še nekaj drugih govornikov, na kar je predsednik dr. Scalier zaključil shod z objavo, da se bo prihodnji shod vršil v soboto dne 31. maja, na katerem bo govoril med drugim tudi g. dr. Josip Man-dič iz Trsta. Še nekaj. Dopisnika »Slovenca«, ki bi menda rad zanesel med nas kranjske raz- obrnil do različnih oseb, da bi mu šle na roko pri nabiranju, in pa do občinskih za-stopov, da bi po izgledu zagrebške občine prispevali v ta namen. Slednjič je odbor stopil v dogovore, da bi zagrebško in osješko gledališče priredili turneje po raznih mestih za hrvatsko šolo v Trstu. Računajo da bi mogle te turneje donesti do 10.000 K. Važnost te akcije ni v tem, da znatno primore k ustanovitvi hrvatske šole v Trstu, ampak tudi in Še posebno v dejstvu, da je to viden znaK, kako je v jugoslovanskem svetu oživelo spoznavanje za važnost tržaške pozicije. 7aporedoma se oglašata Belgrad in Zagreb, da dokumentujeta to razumevanje. In to je za naš boj moraličen moment neizmerne važnosti. Občni zbor „Dramatičnega društva" se je vršil minole sobote zvečer v gledališčni dvorani „Narodnega doma". Z zadovolj- mere in napravil razdor med volilci, pa ;stv°m konstatujemo, da se je ob tej priliki opozarjamo; naj se čuva, ker drugače pri-j pokazalo veliko zanimanje za nadaljnji ob-demo na dan z imenom in še z marsičim st?.?ek našega gledališča. To se je pokazalo drugim. Ako že hoče dopisovati, naj po-^ohko v lepi udeležbi kolikor v živahnosti roča objektivno in pravično. Kajti laž ima 1 [azprav> ki so trajale do blizu polnoči. kratke noge. Moglo bi se mu pripetiti še Ravno zato^ pa m mogla pnh razprava do kaj drugega z njegovim tolstim zaščitni- zaključka, m se bo še nadaljevala. Daljše kom vred. Na sinočnjem shodu jih je men- poročilo pride. da slišal dovolj, da tolik, gotovo še nikoli j Slovensko gledališče. Jutri v sredo dne ne. Ako mu naši narodni shodi niso po vo- 27«• ob 8'3V!L I« l lil, pa naj ne hodi poslušat. Opozarjamo ga veliki dvoran, N^odnega doma ^s, se- še enkrat, da imamo gradiva zbranega. mAne^ rldi zelo vaSUi £52 Toliko za danes v opozorjenje! etičnega društva radi zelo važnega pogo-----—--rivora. — Intendant_ Dnevne vesti. ] Padel ie v morje predsnočnjim okoli 2 »popolnoči 251etni mornar Ambrož Luš-t Dr. Bedrich Pac*k. Na svojem po-jnik. Bil je namreč popolnoma pijan. Ven-sestvu v Veltrusu pri Pragi je umrl v; dar so ga se pravočasno potegnili iz — noči od sobote na nedeljo, državni in de-1 njegovega elementa in ga prenesli v bol-želni poslanec in bivši češki minister - ro- nisnico. jak, dr. Bedrich Pacak. Češki narod je iz-i Aretiran radi goljufije. Na stanovanju gubil ž njim enega svojih najboljših sinov, svoje matere v ulici della Fonderia, kjer mladočeška stranka enega svojih najod-ise je skrival, je bil včeraj zjutraj areti-• ličnejših zastopnikov, parlament enega pr-' ran 24letni brezposelni trgovski agent V Trstu, dne 26. maja 1914. »EDINOST* jt na. Stran III. Josip Oualla. za katerim je tukajšnje deželno sodišče izdalo tiralnico še meseca decembra 1. 1., ker je namreč zagrešil več goljufij in med temi eno za 1000 kron na Škodo tvrdke Bednarz, pri kateri je bil v službi. Vrečo turščice je ukradel na škodo c. kr. javnih skladišč v prosti luki 371etni renjikolo Anton Serviali, po poklicu težak, doma iz Lugana v Italiji, in zato je bil aretiran. V vreči, ki jo je Serviali ukradel, je bilo 102 kg turščice. Huda babnica mora biti 331etna Marija Forriieva, rodom Tržačanka in stanujoča v ulici Sv. Sergija št. 4. Da mora biti Por-rijeva Marička huda babnica, pa sklepamo iz dejstva, da jo je dal Alojzij Schwarz aretirati zato, ker mu je zagrozila, da bo £e ona poskrbela, da ne bo več dolgo tlačil trave. Ce pa ni Porrijeva Marija tako huda, kakor se dozdeva, potem je pa Sch\varzov Lojzek jako strahopeten možiček. Žepni tat. 26Ietni ogliar Fran Pegan, doma iz Gorice in stanujoč tu v ulici del Mo-lino a vento št. 35, je bil predsnočnjim aretiran v Afriki, to se pravi v gostilni »Afrika«, na zahtevo Andreja Dodiča, ker je baje temu ukradel iz žepa novčarko, v kateri je Dodič imel še 5 kron drobiža. Samoumorllni poizkus. Včeraj zjutraj je 171etna Santina Travan, stanujoča v ulici del Rivo št. 18, hotela zapustiti to dolino solz ter je v to svrho izpila nekoliko oc-tove kisline. Zdravnik zdravniške postaje jej je pa izpral želodec in jo dal odpeljati v mestno bolnišnico. Revica nesrečna je povedala, da jej ni več mogoče živeti na svetu, ker njen fant ne mara več zanjo. Z nožem. 18Ietni delavec Viktor Juri, stanujoč v ulici del Rivo št. 16, se je predsnočnjim spri v nekem »Buffetu« v ulici Barriera s svojim tovarišem Franom So-sičem. Ko mu je bilo dovolj besedi, je So-sič pograbil stolico in hotel ž njo lopniti nasprotnika. Ta pa je pobegnil iz »Buf-feta«, a se je kmalu zatem vrnil z velikim nožem v roki, grozeč, da hoče videti, kakšne barve je Sosičeva kri. Prišel je pa na to redar, ki je zbesnelega Viktorja Jurija aretiral in odvedel na hlad. Nesramen pohotnež. Včeraj je bil aretiran 641etni Celeste JMacolin, crkovnik pri cerkvi armenskih mehitaristov, stanujoč v ulici Giustinelli št. 3, oženjen. Ta človek je Že dalje časa, ne da bi mu prišli na sled, uganjal najnesramnejši stvari s pet do devetletnimi deklicami in sicer v cerkvi ali pa v zakristiji. Zrabljal je deklice k sebi s slaščicami. Včeraj pa mu je prišla policija na sled in se sedaj že nahaja v sodnem preiskovalnem zaporu. Umrli so: Prijavljeni dne 24. t. m. na mestnem fizikatu: Metulio Hema, leto dni, ul. Rigutti št. 24; Bastjančič Ana, 28 let, Skedenj št. 970; Kunster Marija, 21 let, Greta št. 183; de Brematti Ana, 20 let, ul. Commerciale št. 8. Prijavljeni dne 25. t. in. na mestnem fizikatu: Luzzatto Karel, 46 let, ul. O. Vasari št. 6; Strnad Antonija. 72 let, Barkovlje št. 348; Borroni For-tunat, 59 let, ul. D. Rossetti št. 3; Ovsec Roman, 4 leta, ul. Sv. Katarine št. 3; Bo-žiković Emilija, leto dni, ul. del Boschet-to št. 11; Abramovič Ivanka, 76 let, ul. G. Gatteri Št. 36. — V mestni bolnišnici dne 21. t. m.: Skrlj Herminija, 30 let. — V mestni bolnišnici dne 22. t. m.: Modar Cecilija, 44 let; Markežic Elizabeta, 54 let; SchonoNva Leopolda. 3 mesece. — V bolnišnici pri Sv. Mariji Magdaleni dne 21. t. m.: Lužina Ivanka, leto dni. — V bolnišnici pri Sv. Mariji Magdaleni dne 22. t. m.: Toscano Brenon, 16 mesecev. — V bolnišnici pri Sv. Mariji Magdaleni dne 23. t. m.: Ferjančič Konrad, poldrugo leto. Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov. Nocoj jako važna izredna seja osrednjega odbora. Začetek ob 8.15. Kolesarsko druStvo »Ilirija11 v Oorjan-skem priredi na binkoštni ponedeljek športno slavnost, združeno s kolesarsko dirko za kraško prvenstvo 1914, na progi Sesljan- Gorjansko. Za dirko si Je pridobilo društvo 1 avtomobil ter več motorjev, ki bodo skrbeli za red In varnost dirkačev. Po končani dirki se bo vršila na dvorišču gosp. M. Štolfa polževa dirka, ter ples, s sodelovanjem godbenega društva NDO iz Trsta. Zabavni večer priredi danes, v torek pevski zbor „Zveze Jugoslovanskih Železničarjev- v restavraciji v ul. Belvedere št. 37. Vstop prošt. Šentjakobska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu priredi dne 2. oziroma v slučaju slabega vremena 9 avgusta 1914. „Šentjakobski semenj", kar naj blagovolijo ostala društva vpoštevati. 7. lun. petindvalsetletnlca pevskega druitva .Adrija' v Barkovljah. Listnica uredništva. Dopisnikom. Zaradi obširnega poročila o velevažnem škedenjskem shodu smo morali odložiti več dopisov za prihodnjo številko, Društvene vesti. Pevsko društvo „Adrija" v Barkovljah. Danes točno 8 in pol zvečer pevska vaja za moški zbor pod vodstvom novega gosp. pevovodje. Ker se bliža čas slavlja 251etnice, naprošeni so gg. pevci, da se gotovo in polnoštevilno udeležijo te vaje. — ODBOR. Dramatično društvo bo za sedaj še nedoločenega dne nadaljevalo občni zbor, kij e bil radi pozne ure zadnjič prekinjen. Ker bo ta občni zbor sploh odločilen za obstoj našega gledališča, poživljam vse one gospe, gospodične in gospode, ki jim je na srcu razvoj, procvit in zopetni povzdig slovenskega gledališča, da pridejo na zaupni sestanek, ki se bo vršil danes, v torek, ob 8 zvečer v prejšnji Sokolovi dvorani v »Narodnem domu . Naše gledališče potrebuje spretnih voditeljev, dobrih igralcev, vestnih sodelovalcev vseh vrst, glasbenikov, pevcev, plesnih učiteljev, dramatičnih igralcev, da, celo rokodelcev kakor šivilj itd. Zato vabim najuljudneje vse one, ki sc čutijo zmožne za katerosi-bodi potrebno delo, da se v velikem številu udeleže današnjega sestanka, na katerem se hočemo pripraviti za nadaljevanje občnega zbora ne samo z besedami, temveč tudi že z dejanji. — Ljudevit Švagelj. Zveza slovenskih odvetnikov. Redni občni ibor se vrši v nedeljo, dne 7. julija t. 1. • b 10 dopoldne v mestni posvetovalnici v Ljubljani, z običajnim dnevnim redom. Slov. akad. društvo „Slovenija" na Dunaju priredi dne 29. t. m. v društvenih prostorih, VIII. Langegasse 50. predavanje ^Jugoslovansko tdinstv . in slovensko di-jaštvo". Predava starešina g. Virant. Tem potom Vas prosi društvo, da to objavite v Vašem cenjenem listu. Narodna delavsko organizacija. Socijalno-demokratična pekovska organizacija krumiri in kvari solidarnost delavstva celo na dan 1. majnika in sicer s tem, da pošilja pekovske delavce gotovim gospodarjem v službo. Ce bi bila omenjena organizacija poštena in res delavska ▼ pravem pomenu besede, bi se ne dala od strani gospodarjev tako daleč izrabljati. Posredovalnica dela bi na 1. majnika pod nobenim pogojem ne smela poslovat! — O stvari so nas informirali socijalno demokratični peki sami in so izjavili, da bodo iz tega izvajali posledice, ki socialnim demokratom ne bodo nič kaj po volji. Mi pa pravimo: edini izhod je: proč od organizacij, ki se delavcem na eni strani hlinijo, na drugi pa izdajajo njegove interese I Tak je razredni boj socijalnih demokratov. Ce bi mi tako postopali, o kako bi lopnili po nas. Njim je seveda vse dovoljeno. To je sramota. Zveza jugoslovanskih lesnih delavcev. Odborniki so vabljeni na sejo, ki bo danes, v torek, ob 7 zvečer v društvenih prostorih. Kongres NDO se ne bo vršil, kakor je bilo včeraj pomotoma naznanjeno, 21. julija, marveč 21. junija. Konferenca delegatov pa bo 20. junija. Terorizem nabrežinske socijalne demokracije. Že precej časa se v Nabrežini giblje narodno delavsko vprašanje, ki bo danes, 26. t. m., rešeno na način, da se ustanovi podružnica NDO, ki bo za nabre-žinsko delavstvo življensko važna. Seveda to internacijonalcem ni po godu, zato so sklicali za snoči zakoten, oblastim ne-naznanjen shod, na katerem so stuhtali, da je najbolje, če se vse narodne delavce pobije. Rečeno storjeno. Po shodu so napravili po Nabrežini mrtvaški sprevod za socijalno demokracijo ter so namesto petja žalostink, ki bi jih morali peti, tulili »Ab-basso s'ciavi«, »abbasso krumiri«, »Dren-to Furlani, fora s'ciavi«, »Viva Nabresina italiana« itd. Bilo je na žalost in v sramoto našega rodu med njimi tudi nekaj Nabrežincev, toda po večini so bili sami Furlani, ki uživajo gostoljubnost na naših tleh. Tu pripominjamo, da so pred dnevi pri podjetju P. Benvenutto zastavkali, ker zahtevajo posredovalnico dela v svoje roke. »N. D. O.« je uvidela, da je to pravzaprav stavka za izprtje domačega narodnega delavstva, pa je, sklenivši za delavstvo dveletno, ugodno pogodbo, zavzela tudi to delavnico. Zato so se pa snoči so-ciji hoteli nad našimi tovariši strahovito maščevati, ter so v številu 150 pridrveli v delavnico, ter naše tovariše, bili so slučajno tam samo štirje, strahovito kamenjali. V sreči so slabo merili. Naši so se jim umeknili. Neki sodrug je dobil klesarsko špico v hrbet. Dosedaj je nad 30 teh pobalinov aretiranih, nadaljnje aretacije pa bodo sledile. Sodrug Regent, ali se ne sramujete tolike nesreče! — Danes ustanovni občni zbor N. D. O. podružnice v Nabrežini, v gostilni na »Novem delu« ob 5.30 zvečer. Tovariši, da uničimo rdeči terorizem, udeležite se polnoštevilno. Darovi. — Za hrvatsko šolsko društvo v Trstu poslala uprava „Kvrka", Knin, K 10.80 Denar hrani uprava. — Za žrtve 1. majnika. G. M. Babic je nabral na nedeljskem shodu v Škednju K U za žrtve in izročil denar NDO. — Patrijotični neslovenski odbor pri razdružitvi podari družbi CMD 2 K. — G. S Senožeče Breginj 2 K. — Za Pregarčevo rodbino darovali ^ „Konsumnem društvu" v Rojanu družina Sepio 1 K, Neimenovana 60 v, Just Pahor 40 v, Zvonko Požar 1 K, A. Bremic 1 K. Skupaj 4 krone. — Denar hrani uprava. Vesti iz Gorifte. t Ignacij Kovačič. Pri Sv. Luciji ob Soči je umrla te dni po večmesečni bolezni v 75. letu svoje dobe ena najmarkantnejših oseb na Tolminskem, veleposestnik gosp. Ignacij Kovačič. Bil je to stara gorska korenina, ki ga je ljubilo staro in mlado in ki je štel mej svoje zveste osebne prijatelje še pok. dra. Lavriča, s katerim sta svoje dni skupno kovala politične načrte; potem umrlega notarja Ivaiio dr. pl. Premersteina, pesnika Simona Gregorčiča barona VVink-ierja dr. viteza Tonklfla tn Še neštevilo drugih znamenitih mož. Bres dvonmo je bil pokojnik poleg rajnega Josipa Devetaka najbolj znana oseba svoji ožji domovini, in tudi Se daleč preko mej iste. — Kdo ni poznal dobričine .gospoda Žanča", ali kakor so ga prijatelji nazivali: „Žančevega Načeta ? r List za listom pada! To je zaton narave. In tako je tudi naSega dobrega Ignacija zakril hladni grob... Svoj čas se je pokojnik intenzivno bavil s politiko in to >osebno za časa že omenjenega nepozabnega mu prijatelja dra. Lavriča. — Bil je tudi več let deželni poslanec goriški, kjer se je radikalno potegoval za koristi svojega naroda. — Ko mu je pred dvajsetimi leti umrla ljubljena soproga, ki je bila mej ljudstvom zbok svoje vsmiljenosti znana kot „mati siromakov", pokojni Ignac sicer ni več aktivno posegal v politično življenje, vendar pa je do zadnje ure sledil vsem dogodkom z največjim zanimanjem. — Na gospodarskem polju pa je pokojnik marljivo deloval, lahko rečeno, do zadnjega dne. Gospodarski razvoj in napredek svojega okraja, sta mu bila posebno na srcu. Dvajset let je bil županoval domači občini, a starešina jej je bil do smrti. Od ustanovitve je bil član in podnačelnik cestnega odbora, kakor tudi odbornik »goriškega kmetijskega društva". Član in podpirate! j je bil sploh vseh naših kmetijskih in gospodarskih institucij. — Na tem polju ga bodo rojaki najtežje pogrešali, a se ga vsikdar s hvaležnostjo spominjali. Kako zelo priljubljen in spoštovan je bil pokojnik, je dokazal njegov pogreb, kakoršnjega pač Sv. Lucija Še ni videla. Nešteti njegovi prijatelji in znanci so prihiteli od vseh strani, da spremijo na zadnji poti dobrega Ignaca. Med raznimi ličnostmi smo opazili tudi narodne zastopnike: deželnega glavarja namestnika dra. Frankota, ki se je v imenu deželnega odbora v ginljivih besedah ob odprtem grobu poslovil od pokojnika, nadalje po slance: Dominkota, Rutarja, Furlanija, Mi-kuža in druge. — Tebi, dragi Nace, blag Ti spomin mej narodom! Počivaj v miru v zemlji slovenssi, v zemlji domači, katero si tako iskreno ljubil! Sinu mu gosp. dru Kovačiču, odvetniku v Trstu, kakor tudi vsej ostali družini naše iskreno sožalje! V znamenju laško - nemškega prijateljstva. Po dogodkih v Trstu in po občinskih volitvah v Gorici raste laško-nemško prijateljstvo. »Piccolo« in »Corriere« hvalita AVochenpost« in obratno. Zadnji »Corriere Friulano« se toplo zavzema za opatijske Nemce, ki da grozno trpe vsled vedno večje slavizacije Opatije, dasiravno so oni ustvarili sloves Opatije. Kadar slišimo take lamentacije, predvsem kadar slišimo, da hvali in podpira laški list priseljene Nemce na Primorskem, se nehote spomnimo starega izreka: kogar hočejo uničiti bogovi, ga udarijo s slepoto. Primorske Italijane so v resnici bogovi pošteno obdarili s slepoto. Za Nemce se zavzemajo in avstrijski Italijani govore o zatiranju Nemcev! Menda radi tega, ker zatirajo na Tirolskem Nemci Italijane, kolikor le morejo, menda zato, ker imajo priseljeni Nemci v mnogih uradih na Primorskem več svojih uradnikov, ko Italijani in Slovenci skupno. Saj tudi »Corriere« lahko to dožene! Nemci zatirani, ker je domače prebivalstvo do grla sito nemškega izkoriščanja in ker pometa v Opatiji z izkoriščevalci Opatije. Ali pa mar misli »Corriere«, da delajo Nemci iz gole nesebičnosti za procvit Opatije. Presneto slabo pozna Nemce, če ima tako otroško-naivno mnenje o njih. Nam je končno vseeno, Če se zavzema »Corriere« za Nemce ali ne. Konstatiramo le, koliko je že Italijane veljala nemška pomoč. Ne zadosti, da je postala pravzaprav brezpomembna manjšina Nemcev v Gorici že politični faktor, se Italijani morajo še smešiti, kakor kaže zadnji »Corriere«. Za Nemce gredo v žr-javico po kostanj in šele ko se do dobra opečejo, spoznavajo svojo zmoto. Le tako naprej! Prihodnjič prinese »Corriere« članek o zatiranih Nemcih v Tridentu in »Wochenpost« o protežiranih Italijanih v Inomostu. Naprej do blaznosti v JašRo -nemškem prijateljstvu! Ogenj. V nedeljo, okoli 3 popoldne je nastal ogenj v ulici Montecucco 19. Gost dim je opozoril ljudi na ogenj, ki so takoj obvestili gasilce. Ko so prišli ti na pogorišče, je že zavzel ogenj precejšnje dimenzije. Delo gasilcev se je omejilo v prvi vrsti na to, da omeje ogenj, kar se jim je tudi kmalu posrečilo. Škode je okoli 2000 K, posestnik je zavarovan. Ogenj so povzročili otroci, ki so se igrali z užigali-cami. Cerkljanska podružnica »Slovenskega planinskega društva« v Cerknem naznanja, da prične za to sezono, z dnem 7. junija t. 1. oskrbovati svojo kočo vrh Porezna (1632 m) redno vsako nedeljo, iz-vzemši ob izredno slabem vremenu. Narodna Čitalnica »Balkan« v Gorici priredi na binkoštni ponedeljek, 1. junija t. L, v obsežnem parku koncem ulice Gian Gius. Bosizio (za Brillijevo livarno zvonov na Fran Josipovem tekališču) svojo veliko vrtno veselico, ki prične točno ob 4 popoldne. Na sporedu so razne pevske točke ter burka »Dobro došli! Kedaj pojdete domov?« Po končanem sporedu se bo vršil ples v venčkih (1 K). Med posameznimi točkami sporeda in pri plesu bo svirala godba NDO iz Trsta. Srečolov. Šaljiva pošta. Prodaja cvetlic. Zvečer ob 9.30 umetni ognji. Vstopnina za osebo 40 vin., otroci v spremstvu staršev in vojaki do narednika 39. vin Sedeži na Dlesišču neposredno pred odrom za časa veselice 20 vin. posebej. Vstop na veselični prostor po konča- Potrtim srcem naznanjamo vsej rodbini, prijateljem in znancem, da je danes dne 25. t. m. ob 5.30 zvečer po kratki bolezni v starosti 77 let preminul naš preljubljeni oče, soprog, stari oče i t. d. JOSIP ALBERTI posestnik In trgovec n« Pesku. Pogreb dragega pokojnika se vrši jutri dne 27. t. m. ob 9 uii zjutraj na pokopališče v Gročano. Družine: Alberti, Žerjav, Vuga. rsglstrovsna zadruga z m-MMjeaa sav. Undsko Hranilnico In posojilnico o Trstu — v Trstu, Via Toire blanca 21 (v lastni hiSi) sprejema hranilne vloge in obrestuje po 47s°/0, vloge na dvamesečno odpoved po 474%, l^^r vloge na šestmesečno odpoved po 57«, daje posojila proti poroštvo na zadolžnlco (menjice so izključene), ali pa na vknjižbo, oboja proti odplačevanju v poljubno določljivih obrokih na daljšo dobo. Uradoje me vsak delavnik od g. do za. dopoldne Is od 3. do 3. popoldne. 1 Mnenje u zdravnice za ženske dr. Novd-Kralcove, Plzen Gosp. J. SBRRAVALLO Trst Z veseljem \am naznanjam, da predpisujem že več let Vaše izvrstno SERRAVALLOVO KINA-VINO Z ŽELEZOM (Vino di China Ferruginoso Serravallo), čigar uspešnost je gotovo dokazana v mnogih slučajih. PLZEN, 16. jun{ja 1910. Dr. NO VA-KRAj C O V A D1 KORSANO Specijalist za sifilistične in kožne bolezni t Ima svoj ambulatorlj i J v Trstu, v ul. S. Lazzaro št. 17,1. J f- (Palazzo Diana) ^ Za cerkvijo Sv. Antona novega. ♦ Sprejema od 12. do 1: in od 6 do 7 pop. Ženske od 5 do 6 popoldne. ■ IVAH SINONIČ Trst ulica Belvtdtr« 49 1 TRGOVINA USNJA t vseh vrst, črtfLh in barva-nih ter nadplatov z izde-lovalnico zgornjih čevljev. Velika - izbera potrebščin za čevljarje in sedlaije. Specijaliteta: podpet-111 nlk „PALMAH 111 Dr. PECNIK Dr. PETSCHNIGG TRST, VIA S. CATERIHA ŠTEV. 1. Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8 — 9 in 2— 3 in Specijalist za kožne in vodne (spolne) bolezni: 11%—1 in 7—7M> "S Nikdar - do letos! Vsled nakupa velikanske partije (2000) možkih in otroških oblek, za-morc-m prodati obleka po nabavnih cenah. Moderne možke obleke od K 14 naprej „ otroško „ „ „ 8 „ „ oblečice za otroke od 3—10 let „ „ 3 „ Velikanski izbor blaga za obleke po meri. (Zadnji uzorci od K 32 naprej.) Velik izbor delavskih oblek, hlač. spodnjih srajc in dragega perila. Vse po naizmernejših cenah Alla citta di Trieste Trst, ulica O. Carducci štv. 40. Prisili bulo sini pomladna In poletna sezona 1914. Odrezek 8*10 m dolg t } odre«* 7 faon . . __.. 1 1 odrezek 10 kron za kompl. BOikO ODI. I 1 odrezek 15 kron (suknja, telovnik, hlače) | 1 odrcak 17 kron -|~4.4.aamo-)- + + ' 1 odrezek 20 kron Odrezek u Črno Balonsko obleko 20 K kakor tadt blago za povrlnlke, tnzlstovake lodne, svil. kamgarne, blago za damske obleke itd. polilja po tovarniških cenah kot reeloa bi solidna, najbolje znana tovarniška zaloga sukna * Slegel - Ifflhof - Brno (Moravsko) Vzorci gratis in franko. Ugodnosti privatnih odjemalcev, Ce naroSujejo sukna naravnost pri tvzdki Blogel - Imhof na 8 tovarnifikem mestu so znatne, ti talne, nizke oene. Velik isboi. Usorna, pazljiva postrežba ZDRAVNIK Dr. D. KARAMAN specijalist za notranje bolezni in za bolezni na dihalih (kakor: grlo in nos) ordinuje na svojem stanovanju v Trstu, Corso 5tev. 12, Telef. 177, IV od H1/, do ll/t in od 4»/, do 5»/, pop. Trsty ulica Belvedere Sfi. 47 _pripero7a ceni- občinstvu svojo trgovčno jesivin in kolonij, blaga, katero Ja vedno sveZe. - Postrežba na dom. - Vino in likerji v : : steklenicah. s s idlaa prlaarska tovara* dvokclM „TRIBUNA" Gtrloa, Trfaika ulloa 26. (prej pluavaroa Bariup). Zaloga dtoktlM, AlvainJh In knatijakih atrojav, jra-aMfanav.oriaatf-tJcnav li. F Barjel Garlo*, Stolna hI. 2—4. Proaaja na ibriki. Ca-lkl franka. ZA LEPE OBLEKE BOH v zelo veliki izberi pri O ulica Ponterosso 8, vegal ul. Nuova 13 Vsakovrstne obleke sa moške deike in afroke. Fine, elegantne obleke, katere Izdelujejo najboljši krojači. SL Ti 6 fiUfl! DPHI f Brože (ftvas>jz odlikovane slovenske trgovine drož, so dosegle dosedaj vsepovsod najboljši sloves. Narodnjak ISjJ^LLilHjlL: naročajte pri domači tvrdkl, ki Vam postreže po konkurenčni!, cenafi. JML J. J. SB1AH, Trst. ^.IToV Stran IV. »EDINOST« §t 113. V Trstu, dne 26. maja 1914. nem sporedu 20 vin. za osebo. Cisti dobiček veselice je namenjen za društveno knjižnico. Preskrbljeno bo na veseličnem prostoru » potrebno ledjo in pijačo. Pripravnica za učiteljišča v Tolminu — opuščena? Zadnji čas se širi glas, da hoč« vlada opustiti pripravnico za učiteljišča v Tolminu. Ne vem, v koliko je to resnica, toda ako bi se to zgodilo, bi bila za naš gorski del dežele velika škoda. Pripravnica v Tolminu obstoja že kakih 10 let in tekom te dobe se je izšolalo na njej veliko število dijakov, izmed katerih je mnogo učiteljev in učiteljskih kandidatov, drugi pa so si izbrali kak drug poklc in jim v obilni meri koristi izobrazba, ki so jo pridobili na omenjenem zavodu. Starši so kaj radi pošiljali svoje otroke v Tolmin, ker so zaupali skrbnemu vodstvu, in kakor bivši gojenec pripravnice, moram izjaviti, da morda nikjer tako ne skrbe za učence, kakor g. voditelj pripravnice v Tolminu. Zato ni nič čudnega, da so prihajali v Tolmin gojenci iz vse dežele, celo iz Trsta in Istre, btevilo dijakov je bilo večje kakor v Sežani in Podgori, uspehi naravnost izvrstni in človek ne more razumeti, zakaj nai se opusti tako dobro uspevajoč zavod. Od Gorice do koroške meje ne bomo imeli sedaj niti ene pripravnice, sploh nobene državne šole. Toliko se tožimo, da nimamo meščanske šole: o pripravnici v Tolminu pa lahko trdim, da jo je v malem nadomeščala. Velika dobrota, ne le za one dečke, ki so namenjeni na učiteljišče, ampak tudi na daljnjo predizobrazbo obrtniškemu in trgovskemu naraščaju, fn merodajni faktorji dopuščajo, da izgubimo tak prekori-sten zavod! Res čudno! Bomo videli, ali se ustanovi sedaj državna obrtna šola v Tolminu, o katere potrebi bi bilo odveč govoriti. Ali smo res tako zapuščeni, da se nas nihče ne spomni? Morebiti pa bi bil še čas, da bi ohranili tudi pripravnico. Poklicani gospodje naj bi se vendar ozirali na položaj našega ljudstva, ki želi svoje otroke izobraziti, pa ne more plačevati dragih stanovanj v Gorici. V Tolminu so revni dijaki vedno dobili podpore pri raznih družinah in gospod voditelj sam je največ žrtvoval, da jim je pomagal naprej. Marsikateri izmed nas bi ne bil nikoli učitelj, če bi njega ne bilo. — Torej na noge, naši zastopniki, dokler je morda še časi Dogodki prvega majnlha pred sodltfem. S stolico. Pred okrajnega sodnika Comela je bli včeraj pozvan na odgovor 21 letni Žid Julij Levi. Bil je obtožen, da je 1. majnika pri kavarni »Stella polare« zalučal stolico proti izprevodu slovenskih delavcev, torej prestopka proti osebni varnosti v smislu § 431 kaz. zak. Obtoženec je rekel, da ni res, da je zalučal stolico proti izprevodu Slovencev. Ker mu je stolica priletela v glavo in ga tudi ranila, jo je on ujel, in ker so tedaj od vseh strani letele stolice po zraku, je stolico, vjemši jo v zraku, pridržal nekoliko trenutkov v rokah, da bi se branil, a potem jo je spustil iz rok na tla. Ko ga Je sodnik pozval, naj vso stvar pove natančneje, je obtoženec povedal sledeče: Stanujem z očetom na Opčinah. Prvega majnika sem se odpeljal z Opčin z tramvajem, ki odhaja z Opčin ob 10. uri in 28 minut. Okoli 11 sem izstopil v Trstu iz tramvaja na Vojašničnem trgu. Komaj sem storil kakih 100 korakov, sem opazil, da gre za menoj kakih 5 Slovencev. Razumel sem po gestah, da me nameravajo napasti in zato sem preko ulice della Zon-ta in preko trga pred cerkvijo sv. Antona novega naglih korakov, skoraj tekoč pobegnil proti kavarni »Stella polare«. Sodnik: — Zakaj pa mislite, da so šli oni Slovenci za vami in vas hoteli napasti? Obtoženec: — Ne vem! Morda so me slišali še v tramvaju govoriti laški in pa morda zato, ker imam italijanski obraz (obtoženec ima na obrazu vse karikature pravega Žida). Obtoženec je nato dalje pripovedoval: Ko sem tako pribežal do kavarne »Stella polares, sem tam našel na ulici mnogo stolic. Slovenski izprevod ni bil še prišel do tja in one stolice so bile vržene na ulico, da se tako zapre pot slovenskemu izprevodu. Ravno v istem hipu so pa prišli Slovenci in meni je takoj priletela v glavo stolica. Bil sem potem udarjen še s palico in slednjič še s petjo. Nato mi je priletela v glavo še druga stolica ter me ranila na čelu: jaz sem pa to stolico, še preden je padla na tla. pograbil z rokama in sem jo držal, da bi se ž njo branil, če bi bilo tre-La. Ker je pa bilo okoli mene kakih 7 Slovencev in sem uvidel, da se mi m moči braniti, sem spustil stolico in sem pobegnil v kavarno. Sodnik, narekuje na zapisnik: vObto-ženec trdi, da ni zalučal stolice proti demonstrantom« — a potem je sodnik popravil: ».....proti mimogredočim osebam!« Nadzornik policijskih agentov Anton P a v I e t i č, zaslišan kakor priča. Je povedal : »Ko je šel slovenski izprevod po ulici della Caserma, se je gruča italijanskih mladeničev spustila v dir od Volti di Chio-zza in preko ulice della Zonta in trga pred cerkvijo sv. Antona novega prišla do kavarne »Stella polare«, kjer so najprej vštric te kavarne s stolicami zabarikadirali ulico, da bi slovenski izprevod ne mogel dalje. Videl sem obtoženca, ko je z ono gručo italijanskih mladeničev teke od Volu di Chiozza po ulici Zonta in dalje do kavarne »Stella polare«. Videl sem ga tudi sodelovati na zabarikadiranju ulice sv. Antona. Ko so pa prišli Slovenci vštric Kavarne, so italijanski mladeniči izpred kavarne začeli lučati stolice proti Sloven-1 cem nakar so ti poslednji reagirali: pobrali so nekaj onih stolic, ki so tvorile barikado in ?ih zalučali pred kavarno. Ko so pa italijanski mladeniči videli, da so se Slovenci začeli razburjati* tedaj so pobegnili. Sete nato je še Levi zalučal ono stolico. Vem popolnoma točno, in trdim to z vso gotovostjo, da je btoženec zalučal eno stolico, ne vem pa, če je s to stolico koga ranil, oziroma zadel. Ne vem pa, če je zalučal stolico preden je bil on zadet s stolico ker niti nisem videl da bi bil zadet. Obtoženčev branitelj je nato predlagal, naj se zaslišita priči Friderik Ongaro, kateri da je videl, da je bil obtoženec ranjen s stolico, in obtoženčev oče Angel Levi, ki more potrditi, da je njegov sin šel od doma ob 10 in pol in da torej ni imel namena napadati slovenskega izprevoda, ki je bil napovedan za 9 uro. Funkcijonar državnega pravdništva se je protivil zaslišanju predlaganih prič, ker namreč te dve priči ne morete povedati, da li je ali ni obtoženec zalučal stolice. Nato je sodnik Še enkrat vprašal obtoženca: — Povejte ,če ste stolico zalučal, ali samo spustil iz rok, ker priča Pavletič trdi, da ste jo prav zalučal. Obtoženec: — Ne, nisem je zalučal, ker v tem slučaju bi bil gotovo katerega zadel, ker je bilo tam vse polno ljudi. Sodnik: — Kaj je bilo tam toliko Slovencev? Obtožencev branitelj dr. Mussafia: — »Žalibog! Na tisoče!......« Nato se je pa takoj popravil, rekši: »Vsaj na stotine!« Slednjič je sodnik proglasil sklep, s katerim je sprejel predlagano zaslišanje prič Friderika Ongaro in Angela Levija. Friderik Ongaro, trgovski pomočnik, je povedal, da je prijatelj obtoženca Levija. Dne 1. majnika je videl Levija dirjati preko trga pred cerkvijo Sv. Antona novega proti kavarni »Štela polare«; videl ga je v metežu, a potem je Levi naenkrat izginil. Sodnik? — Kdaj ste videl, da je Levi ranjen? Priča: — Bile so vse stolice v zraku! Sodnik: Povejte mi, če ste videl, ko je stolica zadela obtoženca v glavo? Priča: — Seveda sem videl, ker sem videl vse stolice dvignjene v zrak in obenem sem videl, da ima Levi krvavo glavo. Sodnik: Ga je li udaril kak Slovenec? Priča: Ej, kdo pa? Priča je nadalje pojasnil, da je bila okoli obtoženca gruča več oseb: vsi so imeli stolice dvignjene v zrak. Ker ni Levija potem več videl, se je bal, da je bil morda težko ranjen in je šel na zdravniško postajo vprašat po njem. Sodnik, narekovaje na zapisnik* .... bilo je v zraku okoli obtoženca mnogo stolic, ki so jih manevrirali Slovenci . . . Branitelj dr. Mussafia: .... Ne, prosim, tudi Italijani.....To bodi povedano na čast resnici!« Obtožencev oče Angel Levi pa ni znal povedati, kdaj je njegov sin odšel od doma, ker je on sam dne 1. majnika odšel ob pol osmi uri zjutraj. S sinom sta se okoli poldne našla v kavarni »Stella polare« in se vrnila skupaj domov. Sin Julij je bil ranjen in je imel obvezano glavo. Sodnik je Julija Levija oprostil obtožbe, češ, da ni dokazano, da je zalučal stolico proti sprevodu Slovencev. S kamenjem. Za židom Levijem, ki ima, kakor sam trdi, italijanski obraz, je prišel pred o-kajnega sodnika Comela pristni potomec rimskih patricijev, »puro sangue latino« Manlio Lakovič. Dečko je v 22. letu svojega življenja, a po poklicu je sobar na LJoydovih parnikih. Obtožen je bil, da je 1. majnika na vogalu ulice Malcanton in velikega trga lučal kamenje na mimoidoči sprevod Slovencev. Aretiral ga je tam policijski agent Josip Možetič, ker je videl, v hipu, ko je kamenje letelo na mimoidoči sprevod, da ima Lakovič roko dvignjeno v vis, kakor da je ravnokar zalučal kamen, a ko ga je aretiral, je videl, da ima roko blatno. Obtoženec je včeraj trdil, da Je bil le slučajno poleg gruče 12 ali 15 italijanskih mladeničev. ki so lučali kamenje. On sam se pa ni udeležil tega lučanja. Mogoče je, da je dvignil roko v zrak, a to je storil le zato, da se zavaruje proti kamenju, ki je letelo po zraku. Ni res, da je imel blatno roko. Policijski agent Josip Mozetič, zaslišan kakor priča, je povedal: »Spremljal sem sprevod slovenskih delavcev. Ko smo šli uiio ustja ulic Malcanton, je začelo leteti kamenje proti sprevodu. Na vogalu je stala gruča kakih 15 laških dečkov (ragazzi). ki so lučali kamenje. Ko sem se ozrl tja, sern videl, da ima obtoženec roko dvignjeno v vis. Ker so se nato Slovenci iz izprevoda spustili proti oni gruči, so jo lučalci kamenja pobrisali naglih korakov, a obtoženec je šel počasi in jaz sem ga prijel. Ko sem ga aretiral, si je obtoženec obrisal roko ob hlače, a jaz sem ga nato prijel za roko in mu jo pogledal; videl sem, da je imel roko umazano od blata ali od peska in iz tega sem sklepal, da je imel v roki kamen in ga zalučal. Sicer pa nisem videl na lastne oči, da bi bil zalučal kamen. Policijski agent Emil Tiirus je pa povedal, da so ga njegovi predstojniki pozneje poslali na lice mesta, naj tam pobere vse kamenje. Našel je le tri male kamne! (Seveda, ker so vse drugo kamenje pobrali že prej oni, ki so prej kamenje lučali! Ker ni imel tehtnih dokazov za krivdo, je sodnik Lakoviča oprostil._ Porotne razprave. Kakor znano, prične v torek, dne 2. junija t. L, II. letošnje zasedanje porotnega sodišča. Dosedaj so za to zasedanje določene sledeče razprave: Dne JL, 3., 4. in 5. junija — torej štiri dni — proti Franu Biekarju, poštnemu uradniku, radi zločina tatvine. (Gre namreč za tatvino 170.000 kron iz poštnega voza med poštnim uradom v ulici Stadion in glavno pošto.) Predsedoval bo podpredsednik deželnega sodišča Clarici. Dne 6. junija proti Dušanu Kertschu, radi zločina goljufije. Predsedoval bo de-želnosodni svetnik Stegi*. Dne 8. junija proti Mariji Saržonovi, radi zločina goljufije. Predsedoval bo predsednik deželnega sodišča Milovčić. Dne 9. junija proti Ivanu Rovisu, radi zločina goljufije. Predsedoval bo višje-sodni svetnik dr. Andrich. Dne 10. Junija proti Ivanu Del Zotto, radi zločina zlorabe uradne oblasti. Predsedoval bo deželnosodni svetnik Sbis£. Trgovino in gospodarstvo. BORZNO POROČILO. dne 25. majnika 1914. Efektna borza. Dana j, 1.25 pop. Avstrijska renta papir 81.65 avstrijska srebrna renta °1.65. avstrijska kronska renta 82.— ogrska kronska rento S035, kre-ditke 6 (>.25, Anglobanka 330.—, Union 575.:»«), L&nderbank 490.50, Bankvereln 509.— drž. JeL G(! m®m'