st. 12(1649) Leto XXXII NOVO MESTO četrtek, 19. marca 1981 Cena: 10 din t, “ o
13 februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKE
Pred praznikom olenjskega logradništva
VIII
Danes se začenjajo prireditve ob tednu dolenjskega cvička
degustacijske komisije so opravile svoje zahtevno < oranih je na desetine vzorcev
svoje zahtevno delo
najboljšega dolenjskega cvička in oelih dolenjskih vin, ki jih bodo ljubitelji kapljice lahko pokušali v tednu dolenjskega cvička v Novem mestu, to je od 19. do 22. marca. Teden bo imel propagandni, strokovni pa tudi kulturni pomen, saj bo prireditev spremljalo več nastopov kulturnih skupin.
Prireditev se bo začela danes, 19. marca, ob 16. uri s sprevodom od Hotela Kandia do športne dvorane, v katerem bodo simbolično prikazana vinogradniška opravila. Ob 16.30 bo pred športno dvorano slovesna otvoritev z nagovori, nastopom dveh pihalnih orkestrov, folklorne skupine Kres in Šentjemejskega okteta, ki bo pel napitnice, inž. Bratkovič pa bo recitiral pesem o cvičku. Sledila bo pokušnja vina in zabavni del prireditve, kjer bo igral ansambel Slavček.
Naslednji dan, to je 20. marca, se bo ob 10. uri začela razstava in pokušnja vina, popoldne ob 17. uri bio na sporedu bogat srečelov, za dobro voljo pa bodo poskrbeli Veseli Martini. Podoben spored je napovedan tudi za naslednji dan, 21. marca, ko bo začetek razstave in pokušnje prav tako ob 10. uri, ob 17. uri bo vinogradniški kviz, ki ga bo vodil humorist Toni Gašperič, nastopile pa bodo ekipe ožjih vinorodnih okolišev ter mladih zadružnikov. V kulturnem sporedu bodo nastopili folkloristi Kresa in Šentjernejski oktet, za zabavo pa bodo igrali Fanjte z vesh vetrov.
V nedeljo bo ob 9. uri najprej
strokovno predavanje, ob 10. uri e13 Osatov Društva ^*d."kov Dolenjske, na kateri bodo podelili diplome in priznanja. Na zabavišču bo igral ansambel Termal.
nim« * Zinimivo n°vost naj orne-
vlclinA'1 56 50(10 letos prvič 22- v praznovanje cvička mi ^ obrati s svojimi progra-specialitetami: Metropol,
riii m *’ )ta> ®re8 ter restavra-J Na trgu m Pri vodnjaku.
_	M. L.
Kako zavreti dirko cen
Podpredsechik republiškega sveta Zveze. sindikatov Martin Mlinar v Krškem govoril o gospodarjenju
VINJI VRH OPRAVIČIL IME — V torek dopoldne so se iztekale zadnje priprave za praznik dolenjskega vinogradništva, tradicionalni teden dolenjskega cvička, ki se začenja z današnjim dnem. Nabavni kamion, ki je dovažal vinsko kapljico za športno dvorano, se je na Vinjem vrhu ustavil pri zmagovalcu, Janezu Kralju (na sliki desno), kije lani pridelal najboljši dolenjski cviček, kot je ugotovila degustacijska komisija v Novem mestu. Kot se za šampiona spodobi, sta mu pri natakanju pomagala zmagovalca iz prejšnjih, let, Janez Povšič in Jože Lindič, ki imata prav tako vinograda na Vinjem vrhu. (Foto: J. Pavlin)
IIII
J
Odarji
s
■m-II
n# n
Zaključni razgovor delovne skupine CK ZKS v ribniški občini — Ne smemo porabiti več, kot ustvarimo - Organizirati delo tako, da bo delavec lahko delal cel delovni čas
Ribniški komunisti so uspešni, a lahko dosežejo še več.To je bila osnovna ugotovitev na zaključnem razgovoru z delovno skupino CK ZKS 11. marca v Ribnici. V njem sta med drugim sodelovala tudi predsednik CK ZKS Franc Popit in izvršni sekretar predsedstva CK ZKS Bojan Klemenčič, udeležilo pa se ga je nad 350 komunistov iz ribniške občine.
V poročilih in razpravi je bil dan poudarek združevanju gozdarstva, lesne industrije, kmetijstva . in lovstva, ki poteka prepočasi. Tudi ta nepovezanost je gotovo eden izmed vzrokov, da je Inlesova žaga v Ribnici stala tri mesece, ker ni imela hlodovine. Vendar pa gozdarji in lesarji le sodelujejo, saj so zgradili s skupno naložbo tudi mehanizirano skladišče za lupljenje lesa, ki ga
France Popit: Zakaj podražitve hrane, ki vzbujajo med delavci nemir?
bodo odprli čez nekaj dni. Storjeni so tudi ukrepi za boljše in tesnejše sodelovanje delovnih organizacij kovinskopredelovalne industrije, ki so v občini štiri.
Nadalje so kritično ocenili preveč poredko sestajanje občinske konference ZK ter prehitro spreminjanje mišljenja in stališč posameznih komunistov, tudi članov občinske konference.
Ugotovili so, da v občini obstajajo možnosti za hitrejši prehod na celodnevno šolo, saj je prostora dovolj. Šole so gradili predvsem s samoprispevkom občanov in že dosegli, da je povsod enoizmenski pouk. Že v prihodnjem šolskem letu bo prešla na celodnevni pouk šola v Dolenji vasi, nato pa še višji oddelki šole v Loškem potoku.
' V razpravi o poročilih so sodelovali komunisti iz osnovnih organizacij, ob *zaključku pa tudi
(Nadaljevanje na 4. strani)
Medobčinsko študijsko središče politične šole CK ZKS v Posavju je minuli teden pripravilo 5-dnevni seminar o samoupravljanju v združenem delu.
V torek je spregovoril številnim gospodarstvenikom Posavja, zbranim v Krškem, tudi podpredsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Martin Mlinar.
Ocenil je gospodarske tokove v letošnjih prvih dveh mesecih in opozoril na pereče naloge v sedanjih razmerah. Poudaril je, da je potrebno nemudoma dograditi sedanji sistem zunanje trgovine. Nerazjasnjen sistem združevanja dinarskih
• Martin Mlinar je poudaril tudi, daje potrebno sedaj, ko se vse bolj zaostruje zaposlovanje mlade generacije, zaostriti odgovornost do OZD, ki ne sprejemajo svojih štipendistov.
V OZD, v kadrovskih službah, bo potrebno uvesti pregledne kartice gmotnega položaja delavca in družinskih članov.
sredstev za pridobivanje deviz je pripeljal do monopolnega obnašanja in velikih izkrivljanj. „Izsiljevanje, zahteve po plačevanju v devizah, je pripeljalo ne le do zapiranja v republike, temveč celo v občine in OZD. Zato je nujno prekiniti s klasičnimi kupoprodajnimi odnosi preprodaje deviz, kajti tako obnašanje je močan vzvod stroškovne inflacije,” je dejal Mlinar.
Ko je podpredsednik Mlinar govoril o celotnem pockočju cen, je menil, da je za njihovo divjanje veliko subjektivne krivde, tudi institucij v političnem sistemu. Še danes so številne občine, kjer še niso ustanovili samoupravne interesne skupnosti za cene, kar praktično pomeni, da ne smejo spremeniti nobene cene. Vse cene bo treba vrniti na izhodiščni položaj decembra in jih oblikovati skladno z zakonom o cenah.
Delavcem z najnižjimi OD je treba omogočiti lanski standard, pri čemer kaže upoštevati
JVimamo izvozne čarobne palice
Rešitev iz deviznih tažav je le v povečanem izvozu, so ugotavljali tudi na posvetovanju dolenjskih gospodarstvenikov s predstavniki Siseot v Novem mestu
.Medobčinska gospodarska zbornica za Dolenjsko je 13. ®«ca sklicala posvet Predstavnikov zdraženega dela enjske regije, ki se ukvaijajo “vozom, ter s predsednikom fv. ^tatjem republiške skupine Siseot Janezom Bedino in v net°nt Pavliho. Odkriti pogoje bil za obe plati koristen.
Ev^er.le na Dolenjskem pri vseh čedalje hujša skrb za zene surovine in vedno večja ^oženost, da bo prišlo do anjšanja ali celo začasne ustano-e posameznih tovarn, če surovin ko l 4)°’ so gostoma z zelo te?n ' primeri nakazovali ave. Predstavnik tovarne Krka, p, Voteksa, Laboda, Beti, Trima, j ,nu3a 1MV in še drugi so azovali iz lastnih izkušenj, da sistem blagovne menjave s J'no za pridne- izvoznike ni dovolj
^dbuden.
_ S icm v zvezi so se zavzemali za ^ atere dopolnitve novega sistema, kol naj 5' prinesle delovnim . ektivom z dodatno izpolnjenimi *Voznimi ^Poln
obveznostim
možnost
'inega razpolaganja z devizami .dodatnega izvoza. Tak predlog s, do posredovali republiški skupaj‘ni Siseot.
" vrsti težav, ki so jih j^ajali gospodarstveniki, se je j51 ena največjih izkazala ta, da jiamo v Sloveniji svoj, veliko j5°*ji, ampak tudi bolj smotrn Sospodaren devizni režim kot °stalih republikah. Prav zato.
ker zadeve še niso enotno urejene v vsej državi, prihaja do tega, da so naše tovarne v slabše m in neenakopravnem položaju na tujem trgu.
Ko t sta gosta zatrdila, za vse te pripombe v Siseotu vedo in jih skušajo medrepubliško reševati, v čemer je bil že dosežen napredek, še več prizadeanj pa bo na tem področju potrebnih v bližnji prihodnosti. Ker gre za nadvse resno gospodarsko in politično akcijo za zmanjšanje deviznega primanjkljaja s tujino, ni pričakovati, da bi lahko upoštevali želje posameznih delovnih organizacij ali gospodarskih panog, da bi bili deležni glede na pomembnost svoje proizvodnje novih olajšav oziroma več pravic pri razpolaganju z ustvarjenimi devizami, kot je zdaj samoupravno dogovorjeno.
Letošnje leto bo za izvoznike izredno težko, je odkrito povedal predsednik Bedina in dejal, da bo edina rešitev v povečevanju izvoza in stimulaciji izvoznikov. Ponekod v izvozu tudi ne bo iskati kdove kakšnega dobička (ali pa sploh ne), ampak gre le za preživetje. Krizo pa
bi lahko prebrodili mnogo manj boleče, če bi bili v Sloveniji in v regiji bolje organizirani, če bi s trenutno prostimi devizami drug drugemu pomagali, itd.
R. BACER
UREDNIŠTVO V GOSTEH
Je že tako, da mora nekdo vedno počakati. Upamo, da nam krajani krajevne skupnosti
DOLENJA VAS
v krški občini ne zamerijo, da so pri ..uredništvu v gosteh” prišli šele sedaj na vrsto. Prepričani smo, da bo zato v torek, 24. marca, ob 18. uri v družbenem domu (bivša šola, sedanji gasilski dom) še več takih, ki jim bo lažje pri srcu, ko se bodo ..izpovedali” kje jih čevelj žuli.
Proti koncu tedna se bo vreme postopno izboljšalo, padavine pa prenehale.
KRKA JE SPET UŠLA ČEZ BREGOVE — Zaradi spomladanske odjuge je med slovenskimi rekami še najbolj narasla naša Krka. Iz stntge si je utrla nova pota na tradicionalnih mestih od Otočca preko šentjernejskih polj do Kostanjevice. Velike škode res ni povzročila, saj so ljudje kar vajeni poplav, vendar m prizanesla mostu v Družinski vasi, ki že več kot leto dni čaka na nujno popravilo, medtem ko Krka počasi in vztrajno trga njegove dele. Most za prebivalce tega dela občine pomeni veliko bližnjico, zato kaj malo upoštevajo prometni znak, ki prepoveduje vožnjo preko. Najbolje bo, da se bodo odgovorni čimprej lotili temeljitega popravila, preden pride do nesreče. (Foto: Janez Pavlin)
načelo solidarnosti skladno s 126. členom zakona o združenem delu.
Marjan Simič imenovan za v. d. direktorja IMV
Dosedanji direktor Jurij Levičnik prevzema dolžnosti v Gospodarski zbornici Jugoslavije
Delavski svet novomeške IMV je na seji 14. marca razrešil dolžnosti dosedanjega generalnega direktorja Jurija Levičnika in imenoval Marjana Simiča, člana republiškega izvršnega sveta in predsednika republiškega komiteja za delo, za vršilca dolžnosti generalnega direktorja te delovne organizacije. Marjan Simič je znan družbenopolitični delavec, pred imenovanjem za člana republiškega izvršnega sveta je bil tudi predsednik novomeške občinske skupščine. Po poklicu je diplomirani ekonomist.
Jurij Levičnik je bil generalni direktor IMV celih petindvajset let. Pod njegovim vodstvom se je ta delovna organizacija razrasla v največjo na Dolenjskem, njen 6000-čIanski kolektiv sestavljajo tozdi v dolenjski in posavski regiji ter v Belem manastiru, znano pa je tudi, da je IMV največja jugoslovanska avtomobilska izvoznica. Poslej bo Levičnik delal v Gospodarski zbornici Jugoslavije, saj je bil že izvoljen za člana njenega predsedstva.
Ribniška
občina
praznuje
Otvoritev obratov INLES iii GG — Trije iovi Kipi v parivu kulturnikov — Priznanja iii   nagrade
V spomin na zmagoviti boj partizanskih brigad leta 1943 z italijansko okupatorsko vojsko v Jelenovem žlebu praznuje občina Ribnica vsako leto 26. marca svoi občinski praznik.
Prireditve ob letošnjem prazniku se bodo začele že jutri, 20. marca, ko se bo začel ob 10. uri v domu J LA hitropotezni šahovski turnir med ekipami Ribnice, Kočevja in Ponikev; zadnja prireditev pa bo v soboto, 28. marca, in sicer namiznoteniško prvenstvo občine, ki se bo začelo ob 9. uri v domu TVD Partizan v Sodražici.
Osrednja svečanost ob prazniku, seja občinske skupščine in vodstev družbeno-pofitičnih organizacij, bo na praznik 26. marec v dvorani DC-16 v Dolenji vasi. Na njej bodo podelili letošnja občinska priznanja in nagrade ter izvedli kulturni program. Že pred sejo bodo v isti dvorani odprli razstavo o Gubčevi brigadi.
Na dan pred praznikom, 25. marca, bodo ob 11. uri svečano odprli nova proizvodna objekta Inlesa Ribnica in Gozdnega gospodarstva Kočevje v Ribnici. 27. marca pa bodo ob 17. uri odkrili tri nove kipe v parku kulturnikov v ribniškem gradu, in sicer dr. Janezu Evangelistu Kreku, Ignaciju Merhaiju in dr. Ivanu Lovrenčiču.
Vmes pa bo še več drugih prireditev. Jutri zvečer bo v domu JLA gostovala ljubljanska Opera z ,.Gorenjskim slavčkom”. V soboto, 21. marca, se bo začel ob 9. uri rokometni turnir, ob 10. uri bo odšla izpred doma J LA Kurirčkova pošta, ob 11. uri pa bodo v domu JLA odprli razstavo del slikarja Bojana GOlije. V nedeljo bo pionirski turnir v malem nogometu, v ponedeljek tekmovanje v streljanju, v sredo bodo položili venec pred spomenik padlim borcem 9. brigade v Makoši, v četrtek, 26. marca zvečer, bo v domu JLA gostoval veliki revijski vojni orkester, v petek, 27. marca zvečer, bo v domu JLA še igra „Veriga”.
ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED
Celo vojna z Irakom kot zunanja nevarnost ni več tisti povezovalni element, ki je vedno, če ne drugače, pa v zadnjem hipu, odpravljal iranska politična, ideološka in gospodarska nesoglasja.
Brezvladje v Iranu
* Negibna fronta je omogočila ^ zbiranje vseh tistih, ki jim J relativno samostojno vode-^ nje države predsednika Bani-J ja.Sadra, nekatere njegove ^ pikre izjave na račun vlada-JJ joče islamske republikanske S stranke ter vdanost velikega J dela množic Baniju Sadru, ki S se je pokazala na njegovem ^ nedavnem govoru m tehe-S ranski univerzi, pomenijo ^ ogrožanje revolucionarnih S ciljev.
\ Kljub ostrim zadnjim na-J podom na iranskega predsed-\ nika ni mogoče zanemariti ^ dejstev, ki potrjujejo izjave S Banija Sadra o nesposobno-^ s ti vladajoče stranke pri J urejanju nekaterih političnih £ in notranjih strankarskih za-> dev.
S Še vedno niso pozabljeni J zapleti zaradi izpustitve S ameriških talcev, ob kateri si ^ mnogi vladajoči možje v % Iranu niso bili soglasni ^ Islamska skupščina ima že
leto dni 211 in ne 270
J poslancev, ker v nekaterih J okrožjih niso mogli izpeljati % volitev, nekaterim izvolje-^ nim poslancem pa so odvzeli S poslanske pravice.
$ Pol leta trajajo boji za sprejetje treh
\ dokončno
^ manjkajočih ministrov, kajti
.	„	Banija	Sadra	so
^ zavrnili, najnovejši zaplet pa
S predloge
S je nastal pred dnevi, ko so ^ predlagali sprejetje zakona, s J katerem bi odpravili ustavno pravico predsednika, da določa ministre in po katerem naj bi nadzor nad tremi ihinistrstvi (za zunanje zadeve, zunanjo trgovino in gospodarstvo ter finance) prevzel premier Ali Radzai Baniju Sadru grozijo celo z iranskim vrhovnim sodiščem. Po mnenju mnogih -tudi iranskih opazovalcev je to še ena izmed številnih nerazumljivih potez Pred dnevi se je v Teheranu sestal vojaški svet brez Banija
Sadra, čeprav je le-ta vrhovni poveljnik iranske armade.
Videti je, da predsednik Irana med vodilnimi nima veliko somišljenikov in da zato poskuša sam voditi armado, reševati hude gospodarske in politične probleme, se pogajati z mirovnimi odposlanci in se spopadati s svojimi nasprotniki Nasproti njemu stojijo predsednik skupščine, predsednik vrhovnega sodišča ter premier z delom poslancev. Največja uganka pa je vsekakor ajatola Homenini, ki je doslej samo opazoval iz svetega mesta Koma. Vsekakor bi njegova beseda razrešila vsaj del tega klobčiča Toda imam molči Bani Sadr je naredi še eno potezo. Nasprotnikom je vrgel rokavico v obraz in ■jih izzval, naj se z njim soočijo pred televizijskimi kamerami in celotnim iranskim ljudstvom, ki naj potem odloči, kdo ima prav. Če Behesti, Rafsandzani in Radzai menijo, da imajo dovolj argumentov za ta nenavaden spopad, bodo na izziv odgovorili z udeležbo in tako „kaznovali” neubogljivega predsednika, toda nedvomno tudi Bani Sadr ne bi „izzival usode”, če ne bi bil prepričan v tisto, kar je zadnje čase večkrat izjavljal-
Vsekakor bi bil za Iran nadvse ugoden hiter razplet, saj so takšno neskladje v vodstvu iranske republike začele izkoriščati manjše po litične in vojaške skupine, ki so z medsebojnimi spopadi, zasedanjem mest in pouličnimi provokacijami (ene je bil deležen tudi sam predsednik ob svojem govoru na univerzi) še bolj zameglili nejasno politično situacijo in zavirajo vsaj delno normalno funkcioniranje drža-v e, gospodarstva, pa tudi armade ter še bolj zaostrile
notranjepolitično fronto. Zato nekateri opazovalci menijo, da bi takšen položaj lahko izkoristili tisti, ki se zavzemvvjo za vladanje s trdo (po možnosti vojaško) roko. Sodeč po dosedanjih dogodkih, pa je težko verjeti, da bi ravno takšen razplet bil tisto, za kar se potegujeta sprti strani
ZORAN SENKOVIČ
0
t
0
0
0
0
0
0
0
0
0
'0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
i
I
S
I
I
0
\\
I
0
S
I
VLADA POPUSTILA UGRABITELJEM — Drama na letališču sirijskega glavnega mesta ni doživela svojega krvavega konca Pakistanska vlada generala Zia Ul Haka je ugodila zahtevam treh ugrabiteljev, ki so grozili, da bodo pognali v zrak letalo s 102 potnikoma, in je izpustila 54 pakfctanskih političnih jetnikov, predvsem pristašev nekdanjega ubitega predsednika Ali Buta. Sama akcija pa sodi v okvir šiišega prepovedanega opozicijskega gibanja, ki si prizadeva odpraviti generalovo vladavino. Na sliki: vozila Rdečega križa in gasilcev v pričakovanju razpleta. (Telefoto: AP)
Svinčnik pelje na zmotno pot?
Miselnost, da se „ničesar ne izplača pridelovati", češ da tako pokaže gospodarski račun, je pripomogla do gospodarskih težav in je zelo vprašljiva
Navkljub napovedim in načrtovanjem v mesnicah *še ni dovolj mesa. „Praksa” daje bolj prav tistim, ki menijo, da ga še ne bo kmalu dovolj. Pomurska klavnica, ki oskrbuje veliko porabnikov v Sloveniji, je v letošnjih prvih dveh mesecih zaklala za okrog 20 odstotkov manj pitanih goved in prašičev kot lani v istem času. Nič bolje se ne godi klavnicam v Vojvodini, domovini koruze: 1 etos so zaklale za 50 odstotkov manj goved in 23 odstotkov manj prašičev kot lani v istih mesecih.
■z#/##//###/#####/##/#####/##/#####//#//#■
Ne kaže, da bi bili hlevi polni pitanih goved in prašičev,»čeprav se občasno pojavljajo tudi take trditve. Odkupne cene menda tudi niso prenizke, saj za 1 kg mladega pitanega goveda dobi rejec dvakrat toliko kot takrat, ko je začel pitati tele, težko c 120 kg. Tele je bilo takrat za polovico cenejše kot zdaj. In koruza in močna krmila - tudi.
Ali bi ob upoštevanju vsega tega bilo moč dokazati s svinčnikom v roki”, da so mlada pitana goveda zdaj prepoceni?
Včasih so učili kmete, daje treba gospodariti „s svinčnikom v roki”. Časi so bili takrat drugačni kot zdaj. S svinčnikom naj bi izračunali, da se splača pridelovati rodovitne sorte pšenice, gnojiti z mineralnimi gnojili, rediti več živine v modernejših hlevih in podobno. Zdaj pa, kot kaže, vsi ugotavljajo s svinčnikom, da se ne splača pridelovati nič več.
To se, žal ali na srečo ne dogaja le v kmetijstvu, ampak tudi v drugih gospodarskih dejavnostih. Vsi imajo nekaj skupnega, namreč, da enako
NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
Član predsedstva CK ZKJ dr. Vladimir Bakarič je na nedavnem posvetovanju v Zagrebu izjavil, da smo na pragu ustvarjanja nove družbe tako v Jugoslaviji kot v svetu in da je z ato treba dojeti in določiti objektivne zakonitosti tega prehoda Seveda, rojstvo nove družbe, kot rojstvo nasploh, je odvisno od otroka, matere in babice. Mi bi morali biti, je dodal Bakarič, vsaj v vlogi babice, se pravi, da bi morali vsaj olajša ti rojstvo in nastajanje te nove družbe.
Na pragu nove družbe
Ko je opozoril na našo ustavo iz leta 1978, ki je kot temeljno celico družbe določila TOZD, ki lahko samostojno pošilja svoje blago na trg, ki bo ocenil, v kolikšni meri je njeno delo družbeno upravičeno, je dr. Bakarič opozoril, da obstoje dejavniki, ki to onemogočajo.
S tem v zvezi je navedel sistem kreditiranja, ker banka plača proizvodnjo ne glede na to, kako se potem prodaja na trgu, zatem način sporazumevanja, kjer vsak varuje svoje interese, kot tudi nastajanje anonimnega kapitala, na osnovi katerega družbenopolitične organizacije silijo k „združevanju”. Potem se pripeti, kot je poudaril dr. Bakarič, da je gonilo napredka politični dejavnik, kar.vsi obsojamo, vendar podpiramo v praksi. Morali pa bi vlogo organizatorja napredka prenesti na združeno delo oziroma na proizvajalce.
Po mnenju dr. Bakariča dvigovanje cen m dejavnik nadaljnjega napredka, kot bi pričakovali, ker pri nas ne gre za klasično inflacijo, ko se del sredstev od podražitev vlaga v novo proizvodnjo in zmanjšuje potrošnja. Pri nas, pravi Bakarič, delavec vedno zamudi nadoknaditi tisto, kar mu inflacija vzame, vendar od časa do časa to le doseže.
Na vprašanje, ali je mogoče obvarovati standard, je dr. Bakarič izrazil mnenje, da to ni mogoče, ker nas je prizadela cena nafte, kot tudi cene drugega blaga na svetovnem trgu. To pomeni, da moramo vložiti več dela oziroma več denarja, da bi dobili te proizvode. Dr. Bakarič je opozoril tpdi na razliko med bistvom nezaposlednosti v kapitalistični družbi in našim položajem v zvezi z nezaposlenostjo. Poudaril je, da je pri nas to predvsem posledica spreminjanja strukture prebivalstva in pojava nove generacije, za katero obstoječa družbena sredstva za proizvodnjo niso bila zadostna. Dr. Bakarič je pripomnil da se mora delavec v prihodnosti bolj zanimati za svojo perspektivo, sodelovati v vseh razpravah o svoji prihodnji zaposlitvi in tako izvajati pri tisk na tistega, ki že ima delo, da bo poskrbel tudi zanj.
Po mnenju dr. Bakariča je nadaljnji razvoj naše družbe v tem, da moramo premagati konservativne momente, oziroma skrb za napredek še naprej prenašati s političnega dejavnika na združeno delo, uvesti kritiko nedela in kritiko počasnosti pri spreminjanju delovnih mest z razvojem tehnologije in družbe sploh.
MILAN MEDEN
industrijski in diugi delavci kot kmetje navkljub pridelovanju zgube še kar shajajo, če že ne živijo dobro. Včasih so kmetije,
TELEGRAMI
I
H
s
s
s
H
*
5
n
S
TOKIO - Japonsko zunanje ministrstvo je objavilo, da bo zunanji minister Masajoši Ito 21. marca odpotoval v ZDA, kjer se bo srečal z ameriškim predsednikom Reaganom in državnim sekretarjem Alexandrom Ha igom. Njegovo bivanje v Washingtonu bo omogočilo, da bodo vse pripravili za predvideni obisk japonskega premiera Ženka Suzukija, ki bi obiskal ZDA maja letos.
BRUSELJ - Belgijsko obrambno ministrstvo je objavilo, da je eno od vojaških letal F — 16 doživelo med poletom nad južno Belgijo nesrečo. Pilot je izgubO življenje. V začetku leta je Belgija kot prva evropska država uvrstfla v svoje letalske sfle letala F - 16. To je že druga nesreča s takim letalom.
MADRID - O usodi ugrabljenega španskega nogometaša Enrigueja Castra „Quinija'\ ki so ga ugrabili v Barceloni pred enajstimi dnevi, še ni nobenfli novic. Nekateri zatrjujejo, da je uprava nogometnega kluba Barcelona že stopOa v stik z ugrabitelji, ki so baje zahtevali odkupnino 100 mUijonov pezet. Pravijo tudi, da so denar že pripravili in da je v kratkem pričakovati razplet afere. Uradnega sporočUa o stikih z ugrabitelji pa niso objavili.
BEOGRAD - Predstavniki koprske tovarne motornih vozil „Tomos“ in kitajske organizacije „Dzaling“ iz Zhun Ginga so podpisali dolgoročno pogodbo o sodelovanju pri skupni proizvodnji mopedov. Kot so povedali na tiskovni konferesnci, bo ,Tomos” v letošnjem letu dobavil Kitajcem 5 tisoč motorjev za mopede v vrednosti okrog milijon švicarskih frankov. Koprska tovarna^, pa bo dobila od kitajskega	partnerja
jeklene polizdelke in	kroglične
ležaje v enaki vrednosti. Vrednost menjave se bo do konca tega srednjeročnega obdobja povečala za okrog desetkrat.
DARMSTADT - Neki ameriški vojaški časnik, ki izhaja v ZR Nemčiji, poroča, da iz ameriških srednjih šol čedalje	pogosteje
prihajajo maturanti, ki imajo težave pribranju in pisanju. Vojaške oblasti so ugotovile, da na tisoče ameriških fantov, ki so iz srednjih šol prišli služit vojsko, ni znalo niti brcati niti pisati.
ki niso zmogle vseh bremen, Šle na boben. Podobno se je dogajalo obrtnikom in drugim podjetnikom, ki so ali zanemarili gospodarjenje ali niso znali, oziroma mogli bolje gospodariti. Zdaj nikomur ne prodajo kmetije, četudi se na njej bohoti plevi.
Teleta so že presegla ceno 100 din za kilogram in mleko odkupujejo po 9 do 10 din liter. Kljub temu pravijo, da se krav ne splača rediti. Pujski so se v zadnjih dveh mesecih podražili od 70 do 100 din za kilogram, pa še ni opaziti navdušenja za rejo plemenskih svinj.
Za uvoz beljakovin v krmilih bi porabili skoraj vse devize, dobljene za izvoženo meso, če bi jih lahko uvozili toliko, kolikor živinorejci želijo. Kljub temu trdijo, da se soje ne splača pridelovati.
„S svinčnikom v roki” ugotavljajo, da se ne splača pridelovati krme, ne pšenice, ne krompirja, ne rediti živine. Najmanj zgube imaš, če zemljo pustiš neobdelano, trdijo že mnogi. Navkljub temu imamo kmete, ki imajo velike, moderne hleve, nekateri že po dva traktorja in vrsto drugih kmetijskih strojev paše avto zraven. Ne očitajmo jim tega, kajti pošteno so si zaslužili! Prej bi bilo treba vprašati tiste druge, kaj je pri njih narobe, da se jim nobeno kmetijsko delo ne splača.
JOŽE PETEK
VEČ PREDPISOV O DAVKIH
V ribniški občini je še vedno v razpravi več predpisov, ki urejajo področje davkov, in sicer dogovor o davčni politiki v Sloveniji za letos, dopolnitev odloka o davkih občanov, spremembe odloka o posebnem občinskem prometnem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve ter sprememba odloka o davku na promet nepremičnin.
|iuiiuiiiiiuiiiiiiiinH
a a
l Iz zadnjega Pavlihe
tedenski
mozaik
ITALIJA JE V DESETIH LETIH doživela osemnajst podražitev bencina: leta 1970 je st* liter superja 162 lir, danes p° najnovejši podražitvi pa 870 lu Avtomobilski klub, ki zastopa koristi milijonske armade voz®" kov, trdi, da se je v Italiji o® vseh proizvodov najbolj drazh bencin. Predstavniki združenja so zato ostro reagirali na izjavo ministra za industrijo Pandolfijai ki je dejal, da se je „Italija z zadnjimi podražitvami samo izravnala z evropskimi cenanu naftnih proizvodov.”
AVTOMOBILISTI, PA NE SAMO ONI, se pritožujejo, da ta argument slišijo vedno takrat, kadar je treba primerjati italijanske -in evropske cene, nikdar pa takrat, kadar gre za plače. Seveda imajo prav, prav pa ima tudi minister Pandolfi, ko pravi, da polovico vrednosti italijanskega uvoza sestavljajo naftni proizvodi, in da je zrasla ne samo cena nafte, ampak tudi cena dolarjev, s katerimi nafto kupujejo.
S PREDSEDNIKOM CARTERJEM NISO BELE HIŠE zapustili samo politiki, ampak tudi navadne tajnice, ki so se pred nekaj tedni šalile na račun svojih šefov, ko so le-ti iskali nove zaposlitve. Sedaj je tudi zanje zavel mrzel veter in čez noč se jih je več kot sedemdeset znašlo na cesti Pred štirimi leti so jim Cartetjevi ljudje dali možnost, da izbirajo. Če se je katera od njih odločila, da ostane, se ji je sicer zgodilo, da je morala zamenjati pisarno, in vse prav gotovo niso bile zadovoljne z novimi službami Reaganova administracija pa je bila mnogo manj obzirna: sporočili so jim, da so odpuščene, pri tem pa so celo pozabili na zakonske določbe, ki odpuščenim ženskam zagotavljajo štirinajstdnevni dohodek. Reaganovi sodelavci so svoj postopek pojasnili s tem, da politično prepričanje tajnic ni ustrezalo novemu predsedniku. To pa vsekakor ni odločujoči razlog, saj so mnoge od njih delale v Be li hiši že pod republikancem Richardom Nixonom in Geral-dom Fordom. Položaj je zanje še toliko težji, ker jim je pot nazaj v ministrstvo zaprta: predsednik Reagan je zaradi varčevanja prepovedal najemanje nove delovne sile v upravnih službah.
ZDRAVIL SPET DOVOLJ
Po zadnjih podatkih republiškega komiteja za zdravstvo in socialno varstvo je naše zdravstvo trenutno preskrbljeno z vsemi življenjsko pomembnimi zdravili Slovensk* lekarne so do začetka februarja uspele nadoknaditi 25 odstotkov zdravil, ki jih je lani manjkalo. I temu je pripomogel uvoz, ki je bil sicer predviden za zadnje četrtletja lanskega leta, a ga je uspelo uresničiti šele letos. Podobno je 1 domačimi zdravili, ki sedaj prihajajo na trg redno, vendar v manjših količinah, ker zanje decembra naš* farmacevtska industrija ni mogl* dobiti dovolj surovin. Do vri) življenjsko pomembnih zdravil p} bo morala domača farmacevtsk11 industrija zagotoviti vse leto. Ker j6 precej vezana na uvoz surovin, ki g3 mora devizno samo pokriti 65-od" stotno, bo morala poleg zadovolji vanja domačih potreb izpolniti turi* vse svoje izvozne obveznosti
— Sem radoveden, če bo tokrat opazil
'/mmo! \m lestve Mo VtfKor
s c e po po se/\
VOLGO SEJAL/ /E \
NASEST A Mi H,/m GREMO VSI SKORAJ .
\RAKOM ŽV/IfATn.J
VEČJI METLIŠKI VRTEC - Že lja, da bi otroci dobli prostor v metiiškem vrtcu, je veliko več kot prostora, kar seveda že več let vzbuja slabo voljo med številnimi starši. Začetek del za razširitev vrtca pa obeta, da se bo stanje vsaj ublažilo, če ne že uredilo.
POTNIKI NA BRZCA - „Nekaj običajnega,“ so 13. marca rekli na sevniški postaji, ko je raztimik vrgel s tira pol koles električne lokomotive na slepem tim. Namesto tega vlaka ie potnike proti Ljubljani pobral brzovlak, za lokomotivo pa so poskrbeli delavci. (Foto: Ždežniki
ČAKA BOLJŠE DNI — Nekdanji farovž v Črmošnjicah že lep čas jemlje konec, odlagana preureditev pa samo dviga stroške obnove. Po nedavni sklenitvi sporazuma o razvoju tega dda Slovenije se kažejo lepši časi: propadajočo stavbo bodo preuredili v muzejski oddelek. (Foto: Markdj)
ZAČENJAJO SE VINOGRADNIŠKA DELA -Kdor se te lepe in sončne dni sprehaja po naši ožji domovini, bo opazil, da so se priprave za delo v vinogradu že začele. Tako se je pretekle dni pripravljanja kolov lotila tudi Olga Mikec iz Bistrice pri Šentrupertu. (Foto: J. Simčič)
LE VODE JE DOVOLJ
Ko so na nedavni seji izvršilnega odbora Medob činske gospodarske zbornice v Novem mestu obravnavali težave gradbenih podjetij zaradi pomanjkanja surovin, je nekdo izmed gradbincev rekel: ,JVič čudnega, če je na Dolenjskem kvadratni meter stanovanjske ali poslovne površine med najdražjimi v Sloveniji, kajti uvaža-tno vse materiale, razen vode. . .
Kaj bo, ko bodo zaloge pošle?
V dolenjski Medobčinski gospodarski zbornici ugotavljajo v vseh štirih občinah podobne težave, predvsem zaradi pomanjkanja reprodukcijskega materiala
Sejmišča
BREŽICE - Rejci so prignali na sejem 552 prašičev, od tega 10 nad 3 mesece stare živali. Pujskov so prodali 469 po 100 - 110 din za kilogram žive teže, starejših živali pa 7 do 60 din za kilogram žive teže.
NOVO MESTO — Na ponedeljkovem sejmišču v Novem mestu je bilo kljub slabemu vremenu dokaj živahno. Od zadnjega sejma se cene niso kaj prida spremenile, kupci pa so prišli predvsem iz drugih občin. Rejci so prignali na sejmišče 376 prašičev, prodali pa sojih 270. Od 6 12 tednov stare prašiče so prodajali po 1.900 din 2.600 din za žival, nad 3 mesece stare pa po
2.700 do 3.800 din.
Ob gnojilih „na recept”
Odgovorni tovariši sicer zatrjujejo, da bo za spomladansko setev gnojil dovolj in da časijLi po nepotrebnem razbuijajo Kmete, v naših zadrugah pa vendarle naročenih gnojil ni ali vsaj ne v dovolj velikih količinah, da bi zadoščala za običajno letino, kakorkoli: četudi bo zadnji hip umetnih gnojil dovolj, bo letošnja poraba manjša, če zaradi drugega ne, zaradi približno polovico višje cene.
Umetna gnojila so postala dragocena, to pomeni, da jih je , 1?ba skrbneje uporabljati, najprej pa izkoristiti naravna gnojila: ■nevski gnoj, gnojevko, gnojnico, kompost, zeleno gnojenje, ■mučenje. Ob pomanjkanju gnojil in višji ceni pridobiva še večjo •javo analiza zemlje, saj je po temeljnem zakonu o minimumu mba rastlinam dodajati najprej tisto, kar jim primanjkuje. Pri-
1 lf k°t voda v leseni kadi z različno dolgimi dogami, seže
ko le do vrha najkrajše.
vprašanje je nadalje, kaj je bolj smotrno ob zmanjšani količijo Untetnih gnojil: pognojiti vsa polja slabše ali le nekaj polj bolj atno. Boljša je prva možnost, saj prvi kilogrami potrošenega dajejo največji učinek. To velja tudi za naravna gnojila, nano je, da je mogoče s fosforjem in kalijem pognojiti na k °go, saj se mnogo počasneje izpirata iz tal kot dušik. Če je lAk Zemlia Prejšnja leta normalno pognojena z nitrofoskali, Ro predvidevamo, da je nekaj fosfona in kalija od njih še duš>ta^° *n je v primeru stiske z gnojili treba dodajati samo ična gnojila, kot sta KAN in urea. Seveda je to samo začasna ■tev, saj imata fosfor in kalij izjemen pomen pri rodnosti in ju ue more nadomestiti.
Pot °, strok°vnjaki ljubljanskega Kmetijskega inštituta navajajo odc) ne. količine različnih gnojil za različne poljščine, vsakič sti» na dodajanje naravnih, domačih gnojil. To velja zla-
2 d k °Pav^ne, Pa tudi nekatere druge kulture in travnati svet. plev°bro pripravo zemlje in oskrbo med rastjo, zlasti zatiranjem
12. marca je izvršilni odbor dolenjske gospodarske zbornice s predstavniki izvršnih svetov občin razpravljal o gospodarskih gibanjih v začetku letošnjega leta. Posebej so govorili o preskrbi z reprodukcijskim materialom ter dinarski in devizni likvidnosti in investicijskih naložbah.
težave, izvirajoče iz zdajšnjega „nemogočega“ sistema blagovne menjave s tujino, pa menijo, da razne republiške institucije, kot so zbornični odbori, banke in drugi, veliko prepočasi ukrepajo.
V izvršilnem odboru medobčinske gospodarske zbornice so ugotovili, da se tako imenovane ,,repro-verige" trgajo še kar naprej in celo še boj po sprejetem medrepubliškem dogovoru, ki doslej ni prenesel želenih rezultatov. Zelo ostro pa so spregovorili o nekaterih velikih domačih poslovnih organizacijah, ki ob zdajšnji kritični devizni situaciji v tujini zadržujejo devize in jih vrtijo v tujih bankah, namesto da bi jih dali v domače bančne ustanove.
V zbornici so menili tudi, da bi morali v 1MV ob hudih težavah, v katerih'so se znašli, okrepiti dejavnosti za reševanje problematike, ki ni več samo stvar kolektiva in ne le domače občine. V nasprotju s tem je namreč čutiti neke vrste malodušje, ker so znaki, da taka dejavnost v IMV celo nazaduje.
R. BACER
Gnojila prihajajo
Sevniškemu Mercatorju od 3.000 ton zagotovljenih pol manj — Sovlaganja
13. marca so na sevniški železniški postaji razkladali vagon ruškega nitrofoskala. Obeti so, da bodo dobili tudi preostala gnojila.
Gnojila prihajajo zadnji čas. Za gnojenje s sadjarskim nitrofoskalom je ravno sedaj najboljši čas, za gnojenje z dušikom tudi ni prepozno, saj se lahko dognojuje ves čas. Pri sedanjih cenah verjetno nihče ne bo pretiraval s temi gnojili, vreča nitrofoskala, denimo velja, 510 dinarjev.
Očitno je, da je v vseh štirih občinah gospodarstvo domala v istem položaju, kajti povsod manjka surovin in reprodukcijski material, najsi gre za blago z domačega ali tujega trga. Prva dva meseca so poslovali še precej nemoteno, vendar zaloge surovin naglo kopnijo. V novomeški občini je IMV že za dva dni ustavila proizvodnjo prikolic, ker ni bilo materiala. V črnomelj-skem Beltu imajo zalog železa še za 10 dni, medtem ko semiška Iskra lahko še 14 dni nemoteno dela z zdajšnjo zalogo spojk, ki so bistven sestavni del kondenzatorjev. V tre-bnjskem Trimu pa so imeli že letos v prvih dveh mesecih več težav zaradi pomanjkanja materiala kot lani vse leto.
• Trimo, ki se je lani prvič uspešno vključil v izvoz, bi imel možnost letos še znatno več prodati na tuji trg, vendar pogodb s tujimi partnerji ne more izpolnjevati. V marcu bi morali naložiti ladjo z blagom za Angolo, ni pa še dovolj materiala, da bi lahko vse izdelke naredili.
Dolenjci so že nekajkrat resno opozarjali na te in druge podobne
Sevniški Kmetijski kombinat ima od predvidenih 2.800 do 3.000 ton umetnih gnojil zagotovljenih 1.500 ton. Dobave za omenjeni nitrofoskal (največ ga bo šlo v kombinatove sadovnjake, je pa tudi v prosti prodaji za kooperante in druge), so domala že pri kraju. Dobiti ga morajo le še 20 ton. Prihajajo tudi druga gnojila iz uvoza.
Sedaj v trgovinah verjetno ne bi imeli niti praška, če kombinat ne bi že v jeseni združeval denarja z ruško tovarno. Za uvožena gnojila je bilo treba zagotoviti plačilo vnaprej.
Direktor sevniškega Kmetijskega kombinata inž. Albin Ješelnik pravi, da so tako morali, za gnojila in škropiva iz svojih skladov vnaprej dati najmanj 5 milijonov dinarjev. To je za kmetijsko delovno organizacijo huda obremenitev.
A. Ž.
V GORICO TEDEN DNI KASNEJE
Društvo vinogradnikov Bele krajine sporoča, da strokovna ekskurzija v Staro Gorico ne bo v petek, 27. marca, kot je bilo prvotno predvideno, marveč v petek, 3. aprila. Odhod bo ob 4. uri zjutraj iz Črnomlja, ob 4.10 iz Semiča in ob 4.20 iz Metlike. Prijave za izlet zbirajo poverjeniki. Za potni list poskrbi vsakdo sam.
Kmetijski
je tudi mogoče delno nadomestiti prepičle gnojilne njihova ^ ^ k° povzročilo pomanjkanje umetnih gnojil ali
Inž. M. L.
i
*
\
I
Ž
*
i
\
i
!
(Jože Fri«)
S
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL-.
Ureja: Tit Doberšek
Zadnji dan letošnje prireditve „Teden dolenjskega cvička 81“ to je v nedeljo, 22. marca, bo
Zborovanje
dolenjskih
vinogradnikov
800 članov Društva vinogradnikov Dolenjske bo na skupščini zastopalo 80 delegatov, ki so jih člani društva izvolili (na 10 članov 1 delegata) na že opravljenih zborih vinogradnikov v 8 ožjih vinogradniških okoliših Dolenjske.
Sedanje društvo vinogradnikov je bilo kot prvo tvorstno društvo v Sloveniji (po vojni) ustanovljeno 18. junija 1972 na Otočcu. Zaradi razširitve društva je bilo treba pravila društva delno spremeniti in člane organizirati po posameznih vinorodnih okoliših. Poplavljena sedanja pravila društva so bila sprejeta na izrednem občnem zboru 21 marca 1976 v Novem mestu, potrdil pa jih je tudi republiški sekretariat za notranje zadeve.
Po novih pravilih je najvišji prgan društva skupščina delegatov. Prva skupščina delegatov, izvoljena po novih pravilih, je bila marca 1977, na kateri je bil izvoljen sedanji upravni odbor društva, ki mu poteče mandat na 4. skuiščini delegatov v nedeljo, 22. marca.
USEHI DRUŠTVENEGA DELOVANJA
Če pregledamo 9-letno delo Društva vinogradnikov v celoti in 4-letno delo sedanjega upravnega odbora, smo na splošno lahko zadovoljni. V tem času je zlasti opazen splošen interes za vinogradništvo. Mnogi se še spominjajo časov od leta 1952 pa tja do leta 1966, ko so resni gospodarstveniki iz vrst kmetijskih strokovnjakov (družbene vinograde so razprodali) naredili križ čez vinogradništvo na Dolenjskem, češ saj je tu le šmarnica, ki v gospodarstvu nič ne pomeni, glavna gospodarska veja za Dolenjsko sta le živinoreja in krompir. Vinogradnik še poštene cepljenke ni imel kje kupiri- po jetu	se je to
mišljenje le spremenilo. Organizirali smo pridelovanje cepljenk doma, med vinogradniki pa smo našli zadostno število zavzetih, napredka željnih vinogradnikov,
da smo lahko ustanovili lastno društvo.
Delovanje društva vinogradnikov se kaže zlasti v dvigu splošne strokovne izobrazbe v vinogradništvu. Danes imamo številne vinogradnike, la vzorno oskrbujejo svoje vinograde in dosegajo rekordne pridelke. Razveseljivo je zlasti dejstvo, da mnogi vinogradniki ne samo da znajo pridelati lepo grozdje, marveč tudi pravilno predelati ga v vino in pravilno kletariti. Dokaz tej trditvi je brez dvorma letošnja skoraj množična preizkušnja (degustacija) vin po ožjih vinogradniških okoliših Dolenjske. Na teh ocenjevanjih je bilo izločenih kot neprimernih zelo malo vzorcev vin. Vse to pomeni, da so vinogradniki znali mošte popraviti z dosladkanjem in da so tudi drugače pravilno kletarili. S tem so ovrgli splošno trditev, da je možno pravilno kletariti le v velikih«1 družbenih obratih in da je malemu kletarstvu odzvonilo.
Društvo je k tej preobrazbi pripomoglo zlasti: z organiziranjem tevilnih poučnih ekskurzij, z organiziranjem strokovnih predavanj iz vinogradništva in kletarstva, z dotacijo k nakupu peko 400 knjig „Vino-gradništvo“ in z nakupom moštnih tehnic.
Delovanje društva pa se kaže tudi pri uveljavljanju dolenjskega cvička kot dobrega vina preko letošnje že 9 prireditve „Teden dolenjskega cvička". Tako dobiva cviček med domačimi potrošniki ponovno svojo veljavo. S temi prireditvami širimo sloves domačega vina in širimo tržišče tega vina preko ozkih dolenjskih meja. Brez te vsakoletne prireditve bi širša slovenska javnost malo vedela za dobroto našega domačega vina. To nam med drugim pomaga, da torno s trudom pridelano vino lahko tudi prodali.
Pobuda Društvi vinogradnikov je naletela na ugoden sprejem pri Dolenjskem listu, v katerem lahko vsak teden objavljamo strokovno informativne članke s področja vinogradništva in kletarstva. Mnogi vinogradniki dobjjo po tej poti potrebne strokovne spodbude.
Prepričan sem, da bo novi upravni odbor, Id bo v nedeljo izvoljen, dosedanjemu delu priključil še druge, članom društva koristne dejavnosti, pri čemer jim želim mnogo uspeha.
TIT DOBER SE K, tajnik društva
I
I
%
	
	
Izhod le...
(Nadaljevanje s 1. strani)
predsednik CK ZKS Franc Popit, ki je najprej poudaril, da je bilo med vojno v ribniški občini veliko manj komunistov, kot jih je danes, a so kljub temu dosegali velike uspehe. Takoj nato pa je dodal, da je treba danes dosegati čim boljše gospodarske rezultate, ker so ti pogoj za uspešno reševanje vsega ostalega. Vendar višji dohodek ne sme biti rezultat višjih cen, ampak boljše produktivnosti in ekonomičnosti dela
Tudi nagrajevanje še ni urejeno. Osebni dohodek mora biti rezultat doprinosa delavca na delovnem mestu, rezultat gospodarskega uspeha delovne organizacije in minulega dela. Le če bo osebni dohodek rezultat vseh teh treh činiteljev, bo delavec zainteresiran, da bo čimveč naredil na svojem delovnem mestu; da se bo zavzemal za dobro gospodarjenje v okviru svojega tozd oziroma delovne organizacije in da bo del dohodka investiral tako, da bo nova investicija donašala kar največ.
Žal pa v prvih mesecih leta ne dosegamo predvidene gospodarske rasti (in izvoza), kar pomeni, da ne bomo ustvarili dovolj, da bi krili vso predvideno porabo. Zato se moramo vprašati že zdaj, Kje bi porabo lahko zmanjšali. To velja predvsem za negospodarske pa tudi nekatere gospodarske investicije, za proračune.
Komunisti bi morali imeti pred seboj vedno ves ta sklop vprašanj, in ne le vprašanj svoje delovne organizacije. To pa je možno le, če poznajo načrte občine in širših skupnosti, če se pogosteje sestajajo. Komunist in vsak delavec morata razumeti vzročno zvezo, da ga bo povišanje cen izdelkov njegove delovne organizacije „udarilo po glavi”, ker bodo zvišali cene tudi ostali proizvajalci. Zato naj o predlogu za zvišanje cen razpravlja ves kolektiv.
• Predstavnik Inlesa je malo prej v razpravi povedal, da pomeni pri njih znižanje materialnih stroškov za en, odstotek, enako množino denaija, kot ga je potrebnega, da bizvišali osebne dohodke za 7 odstotkov, dalje, da so meritve pokazale, da delajo delavci pri njih le slabih S ur na dan. Če bi delali le 20 minut več, bi to pomenilo, da imajo lahko za 10 odstotkov večje osebne dohodke.
Ko je predsednik Popit govoril o kmetijstvu, je poudaril, da bi morali komunisti kmete prepričevati, da je treba zemljo združevati, zaokroževati. V Franciji meri vzorna kmetija
200 ha, pa francoski kmet še vedno ni konkurenčen nemškemu. Pri nas je tudi zaradi majhne, razdrobljene proizvodnje drago pridelovanje, zato so potrebne pogoste podražitve hrane, kar vzbuja med delavci nemir. Detavcč ni sposoben kupti drage hrane. Zato so potrebne kompenzacije.
Komunisti in vsi delovni ljudje bi morali	razumeti	to	medsebojno
povezanost. Potem bi tudi vedeli, kaj'so	dolžni delati	in za kaj	se
boriti.	Seveda jih	je	treba prej	o
vsem tem informirati in jih tudi ustrezno usposobiti, da bodo znali delati ne lc na osnovi napotil „ vrha", ampak tudi na osnovi stališč , načrtov in dogovorov, ki so jih prej skupno	sprejeli	To	pomeni,	da
bomo delali tisto, za kar smo sc dogovorili.
JOŽE PRIMC
Inženirci slavili
7.	marec je dan inženirskih enot JLA, posvečen pa je spominu na dejanje petintridesetih borcev, ki so pred 38 leti po genialni zamisli tov. Tita v pičlih 19 urah zgradili 56 m dolg most čez Neretvo. To je zagotovilo rešitev za štiri tisoč ranjencev in odprlo pot k zmagi partizanov v eni najbolj humanih bitk v zgodovini vojn.
Svoj dan so počastili tudi inženirci iz novomeške vojašnice. Že februarja so vojaki skupaj z učenkami novomeške zdravstvene šole pripravili literarni večer, marca pa so vojaki izvedli vrsto športnih tekmovanj, kviz na temo NOB (s poudarkom na dogodkih v začetku 1943). V več športnih zvrsteh so se pomerili tudi starešine, z njimi so se kosali celo upokojeni častniki. Posebno zanimivo je bilo srečanje vojakov in starešin z Lazarjem Gogičem, z enim od graditeljev znamenitega mostu prek Neretve, ki je zbranim živo prikazal potek 4. ofenzive. Vrh praznovanja dneva inženircev pa je pomenila akademija, ki so jo v Domu JLA pripravili vojaki, učenke zdravstvene šole in osnovnošolci iz Smaijete, v kulturnem programu pa je sodelovala tudi folklorna skupina Kres iz Novega mesta.
GORAZD KOBAL
SRFČ ANIF ZOBOZDRAVSTVENIH DELAVCEV
Dmštvo zobozdravstvenih delavcev Slovenije prireja 20. in 21. marca strokovni seminar v zdraviliškem domu v Čateških Toplicah. Uvodno predavanje o razvojnih možnostih zobozdravstva v srednjeročnem obdobju 1981 - 1985 bo imel M. Toth.
¥
Jožetu Padovanu v slovo
REZERVNI DELI ZA KMETIJSTVO - V dozidanem delu stavbe KZ „Krka“ — tozd Agroservis v Žabji vasi so pretekli teden, kot smo že poročali, odpili novo specializirano trgovino s kmetijskimi rezervnimi deli. Objekt je bil zgrajen v poldrugem letu, veljal je 8 milijonov dinarjev, v njem pa je 200 kvadratnih metrov prodajnega ter 200 kvadratnih metrov skladiščnega prostora. Na diki: številni gostje med obedom trgovine, ki jo je slavnostno „odklenil“ predsednik delavskega sveta tozd Agroservis Matjan Mesojedec. (Foto; M. GošnSc)
Razkrinkano podjarmljenje
Bogdan OsolniK odlikovan z redom republike z zlatim vencem — Izšla je njegova knjiga o mednarodni ureditvi na področju informiranja in komunikacij
Predsednik slovenskih komunistov France Popit je prejšnji teden v Ljubljani izročil Bogdanu Osolniku red republike z zlatim vencem; to visoko odlikovanje je predsedstvo SFRJ revolucionaiju in dolgoletnemu družbenemu delavcu podelilo za posebne zasluge na področju javnega delovanja, saj pomeni delo tega dolenjskega rojaka velik prispevek k splošnemu napredku države.
Pred kratkim je pri Komunistu izšla knjiga ki kaže eno o od torišč Osolnikovega delovanja. ,Nova mednarodna informacijsko-komu-nikacijska ureditev” je naslov dela, ki prinaša avtoijev prispevek v mednarodni študijski komisiji za probleme komunikacij pri UNESCO v letih 1977 do 1979. Ni treba posebej poudarjati, čigave interese je v tej komisiji uveljavljal Osolnik. Nesporno je, da postajajo sredstva informiranja v mnogočem odločilen dejavnik družbenega, političnega, ekonomskega in kulturnega dogajanja ne samo v vsaki državi posebej, ampak nasploh v mednarodnih odnosih. Zato je v gibanju neuvrščenih vzklila pobuda o nujnosti vzpostavljanja nove mednarodne ureditve na področju informacij in komunikacij, saj je nevzdržno, da so tehnološki dosežki sodobnih sredstev za javno komuniciranje nakopičeni le v peščici najbolj razvitih držav, večina preostalega sveta pa ne more vplivati ne na tehnologijo in proizvodnjo ne na vsebino komunikacij. In kar je najbolj porazno, neslutene možnosti, ki jih nudijo nenehno razvijajoča se sredstva komuniciranja, bogati izkoriščajo za svojevrstno podjarmljanje revnih,
ODLIKOVANJE - Predsednik CK ZKS Franc Popit izroča Bogdanu Osolniku red republike z zlatim vencem.
ocenjujejo obstoječi položaj na področju komunikacij ter nakazujejo cilje in načela (pa tudi možnosti za uresničitev) nove mednarodne informacijsko-komunikacijske ureditve. „Edcn njenih temeljnih ciljev je zagotoviti, da bo tehnološki napredek na področju komunikacij služil človeku, ne pa da se spremeni v sredstvo njegovega odtujevanja in zasužnjevanja.” Tako pravi Osolnik in po njegovih besedah z novo mednarodno ureditvijo ne bo moč doseči le ..demokratizacijo odnosov v sferi informacij in komunikacij”, pač pa tudi doseganje ..človekovih pravic in demokratičnega družbenega razvoja vsake države”, od tod do miroljubnega mednarodnega sodelovanja pa je kratek korak.
D. R.
13.	marca smo se na ločenskem pokopališču v Novem mestu poslovili od Jožeta Padovana, dolgoletnega direktorja podružnice Službe družbenega knjigovodstva v Novem mestu, ki je to funkcijo opravljal celih 25 let
Kakor mnogi, ki so odraščali pred drugo svetovno vojno, je tudi tovariš Jože spoznal krivice izkoriščevalskega sistema Bil je sin delavske družine in ni imel možnosti, da bi dosegel cilj, ki si ga je zastavil -šolanje na srednji tehniški šoli v Ljubljani Po končani meščanski šoli je moral za zidarskega delavca V najtežjih trenutkih slovenskega naroda se je tudi za mladega Jožeta začela nova življenjska pot. Kot simpatizer Osvobodilne fronte že v meščanski šoli se je kot še ne 17-'eter. mladenič v jeseni vključil v
neznanski je postal vpliv komunikacij na potek kulturnega, ekonomskega pa tudi družbenega ravnanja nerazvitih.
Zoper kaj se je boril, oz. za kaj se je zavzemal Osolnik - o tem beremo v besedilih, ki nazorno prikazujejo razvoj sredstev informiranja, izkoriščevalske težnje razvitih in odvisnost zaostalih, kritično
v partizanske borbene enote in v njih rastel iz kurirja v borca, desetarja, vodnika, pomočnika političnega komisarja čete, namestnika komandirja in naprej v oficirja narodnoosvobodilne vojske in majorja Jugoslovanske ljudske armade. Clan SKOJ je postal decembra 1943, julija 1944 pa član Komunistične partije. Bil je borec IX. slovenske brigade. Prvič je bil težko ranjen pri Mačkovcu pri Dvoru, drugič pa pri Velikih Lipljah. Po vojni je kot oficir služboval v raznih krajih Jugoslavije.
Po demobilizaciji iz jugoslovanske ljudske armade je začel kot direktor zadružne hranilnice in posojilnice v Novem mestu ter nadaljeval kot direktor narodne banke v Trebnjem, nakar je 1960 prevzel dolžnost direktoija podružnice Službe družbenega knjigovodstva v Novem mestu in to dolžnost opravljal do upokojitve 1979. Bil je ne le dober poznavalec vloge in nalog Službe družbenega knjigovodstva, temveč je s svojimi preudarnimi predlogi vodil in usmerjal delo podružnice ter prispeval k hitrejšemu razvoju in napredku Službe. Njegovo delo ni le odločilno vplivalo na delo podružnice v Novem mestu in na delo v dolenjski regiji, njegova prodorna zavzetost je našla pot tudi na republiško raven.
Kot človek širokega srca je znal prisluhniti slehernemu članu kolektiva, ki ga je vodil. Posebno skrb je
posvečal življenjskim problemom sodelavcev in izboljšanju njihovega življenjskega standarda. Njegova osebna skromnost, poštenost m discipliniranost v izvrševanju nalog so mu omogočale prislen stik * vsemi, s katerimi je sodeloval. Prijatelji, sodelavci in znanci so ga poznali kot vzornega in skrbhega očeti
Za hrabrost med osvobodilno vojno in za zasluge v povojnem razvoju je bil odlikovan z redom zaslug s srebrno zvezdo, z redom za hrabrost, medaljo za hrabrost, z redom dela z zlatim vencem, za delo v novomeški občini pa je prejel najvišje občinsko priznanje ~ nagrado občine Novo mesto.
Jože Padovan je sodil med tiste komuniste, ki so nadaljevali z revolucijo tudi po vojni Deloval je na najrazličnejših področjih: od družbenopolitičnih organizacij do interesnih skupnosti, krajevne skupnosti itd. Bil je tudi republiški poslanec in član republiškega odbora ZZB NOV.
Vsem, ki smo se v petek poslovili od njega, bo osti v trajnem spominu kot odličen vodja, sodelavec in tovariš, pošten komunist in družbenopolitični delavec, človek poln optimizma in zaupanja v napredek naše samoupravne družbe.
‘ SODELAVCI
Vlak bo letos odpeljal oktobra
V tem letu, ko mineva 40 let od vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti proti okupatorjem, bo že dvajsetič odšel na pot vlak bratstva in enotnosti, ki je postal simbol utrjevanja in ohranjanja revolucionafih tradicij NOB in veliko prispeva k nadaljnjemu razvoju bratstva in enotnosti.
Srbski in slovenski koordinacijski odbor za pripravo tega manifestativnega vlaka sta sklenila, da bo vlak letos krenil na pot iz Slovenije, in sicer v oktobru. Na potovanju k ljudem, ki so jim med zadijo vojno nudili zatočišče, so ' oljeni vsi nekdanji slovenski izgnanci in njihovi ožji družinski člani. Do
1.	junija naj se prijavijo pri občinskih konferencah Socialistične zveze, kjer bodo_ dobili vsa potrebna navodila in vplačali 350 dinarjev kc'. svoj prispevek za izvedbo potovanja.
Dolenjci se bodo šolali pretežno doma
Danes bo na vseh srednjih šolah v Sloveniji informativni dan, na katerem bodo kandidati za prve letnike usmerjenega izobraževanja podrobneje seznanjeni s pogoji in načinom šolanja po novem
Najavljena skupna, vseslovenska razpisa o vpisu v prvi letnik srednjih šol usmerjenega izobraževanja ter o ponudbi kadrovskih štipendij in štipendij iz združenih sredstev sta pred nami. lžejšnji teden sta ju objavila ljubljansko „Delo“ in mariborski „ Večer". Zdaj je dokončno znano, za katere poklice se bodo sedanji osnovnošolci lahko izšolali. in kje, poleg tega pa še, koliko učencev bodo sprejeli oddelki prvih letnikov v šolskem letu 1981/82. To je zelo pomembno, saj poslej ne bo več dvomov in strahu, kaj bo z generacijo, ki bo čez nekaj mesecev končala osnovnošolsko obveznost.
Seveda ne gre nobene stvari prepustiti naključju, zato bodo tudi objavi omejenih dokumentov sledila organizirana neobhodna opravila. Da bi se izognili morebitnim zmešnjavam in enotno izpeljali potrebne akcije, je že v razpisu obširno obrazloženo, kako ravnati, da bo sam vpis potekel v kar največjem redu. Pristop bo enak v vsej Sloveniji, zato ni potrebno posebej poudarjati, da procedura v dolenjski ■n posvaski regiji ter na kočevsko-ribniškem območju ne bo nič drugačna.
Začenja se že danes, ko bo na vseh srednjih šolah v naši republiki informativni dan. Namenjen je
temu, da bi učenci, ki se nameravajo .vpisati v prvi letnik usmerjenega izobraževanja,^na svojih bodočih šolah hkrati s starši dobili podrobnejša pojasnila o razpisu za vpis, o možnostih in pogojih izobraževanja po programu in smereh izobraže-
kakšne druge šole, pa bodo informacije ponovili ob 17. uri.
Ivan Šantelj: ,,Na vpis v prvi letnik srednjih šol usmeijenega izobraževanje se je treba temeljito pripraviti.**
vanja, o poklicih, oziroma delih ter možnostih za zaposlitev, ob tem pa še vrsto drugih informacij, ki so pomembne za vključitev v izobraževanje. Informativni dan se bo začel ob 9. uri, za zamudnike in tiste, ki želijo zvedeti za podrobnosti še
To bo uvod v prijave za vpis, ki jih bodo srednje šole sprejemale do 10. aprila. Prijavo, ki se dobi v knjigarnah, bodo morali izpolniti vsi, ki želijo jeseni obiskovati prvi letnik katerekoli usmerjene srednje šole. Osnovnošolci bodo izpolnjene prijave oddali v svojih šolah, odrasli pa jih bodo morali poslati tistim srednjim šolam, kjer se želijo izobraževati. Predvideno je, da bodo srednje šole najpozneje do 10. julija obvestile prijavljene kandidate, ali so sprejeti ali ne, seveda na podlagi dokazil o izpolnjevanju pogojev. V tem času bodo pravili tudi preusme-ritvene postopke v primerih, če bi bilo kandidatov več, kot je število vpisnih mest. Ce bi bilo kandidatov kljub temu preveč ali celo premalo, bi zadevo dobile v roke in odločale posebne izobraževalne skupnosti.
Ob pravkar povedanem se porajajo najrazličnejša vprašanja. Eno takih je, ali bo dolenjska regija zmogla zasesti vse oddelke v usmeritvah, danih z mrežo šol. Kaj bi morali napraviti, če bi iz kakršnegakoli razloga tu in tam ,,zmanjkalo” učencev?
Ivan Šantelj, strokovni sodelavec za usmerjeno izobraževanje pri občinski izobraževalni skupnosti v Novem mestu, pravi: „Glcde na to, kar omogoča mreža šol, bo omogočeno večini dolenjskih otrok, da se bodo izšolali doma ali čim bliže domačega kraja za vse poklice, razen v trgovski stroki, za katero je
šola predvidena v Brežicah. Po membno pa je tudi, da se jimtudi kasnejša zaposlitev obeta nedaleč od šole ali kraja, kjer bivajo. Z domačimi učenci, ki jih je kakih
1.500 (kajpak tistih, ki bodo letos končali osnovno šolanje, in kandidatov za oddelke odraslih), bo moč zasesti prav vse usmeritve, ki so znane iz mreže šol, razen kmetijske, gostinske in zdravstvene, ki so medregijskega značaja. Število oddelkov je dano z mrežo. Če jih ne bo moč zasesti, bodo o usodi odločali v posebnih izobraževalnih skupnostih.”
Mreža šol je nastala na podlagi potreb po poklicih v posamezni panogi.- Lahko bi rekli, da je mreža šol pokrila interese združenega dela. Ali pa se s temi interesi ujemajo poklicne odločitve učencev?
Ivan Šantelj: ,,Na Dolenjskem ugotavljamo, da se interesi medsebojno dobro pokrivajo v kovinskopredelovalni, elektro, ekonomski in zdravstveni usmeritvi, v drugih manj. Opaziti je tudi, da prevladuje zanimanje za srednje programe, še posebno za poklice tehnikov, medtem ko za tako imenovano šolanje po skrajšanih programih ni navada. Na odločitev mladih, kaj bodo študirali, za kakšen poklic se bodo izšolali, je močno vplivala z mrežo šol pogojena razporeditev vzgojno-izobraževalnih programov. Izbirajo šole, ki so čim bliže njim, čeprav se to ne ujema vedno z njihovim nagnjenjem. Kaže, da bo preusmerjanja nekoliko več, kot je se
nakazovalo pred časom.”
Preusmeritev, ki se ne bo skladala z veseljem ali vsaj s sposobnostmi, bodo učenci zavračali kot nekaj tujega. Za dokončen uspeh preusmerjanja bržkone ne bo vedno dovolj zgolj prijateljsko prepričevanje. Za ustrezno zasedbo usmeritev in oddelkov bo najbrž treba ubrati še kaj drugega. Je to ustrezna štipendijska politika?
Ivan Šantelj: „Gotovo je to ena najpomembnejših poti, da bi z zadostnim številom štipendij spodbujali učence v usmeritve, za totere je manj zanimanja. Kmetijska usmeritev je že ena takih, kjer bi lahko prav s štipendiranjem dosegli ustrezno zasedbo oddelkov. Kako pomembno je, da imamo šolane kmetijce, je najbrž odveč poudarjati. Nekaj podobnega bo treba napraviti v gradbeniški usmeritvi, saj bo, kot je videti, še najteže napolniti oddelke z učenci, ki bi se izšolali za zidarje, tesarje in druge vrste poklicev na ravni kvalificiranih delavcev. Sicer pa je ponudba štipendij javno razgrnjena in bo že to marsikoga privedlo do tega, da bo pretehtal morda že sprejeto odločitev.”
Do začetka novega šolskega leta je manj kot pol leta. Bomo Dolenjci v usmerjeno izobraževanje stopili kadovsko in prostorsko pripravljeni?
Ivan Šantelj: „Vsi pričakujemo, da bo v Šmihelu dograjen nov izobraževalni center za tehniške stroke, pri ekonomski šoli v Novem mestu dokončan prizidek in prostori kmetijskega izobraževalnega centra pod Trško goro pravočasno • nared. Od izvajalcev del dobivamo potrjene informacije, da se bo to tudi zgodilo. Ne upam si zamišljati, da se napovedi ne bi uresničile, saj bi se v nasprotnem primeru začelo usmerjeno izobraževanje v znatno težjih pogojih. Ostala aktivnost je izredno razvejena in razgibana. Naposled je zaživela skupnost usmerje-
nega izobraževanja. Poteka usklajevanje najrazličnejših programov, urejanje vrste samoupravnih aktov in razporejanje prostorov. Nastajajo programi za proizvodno delo in proizvodno prakso. Občinska izobraževalna skupnost in Medobčin-skagospodarska zbornica sta ustrezno vključeni. Nazadnje naj omenim še spodbujevalno, povezovalno in usklajevalno delo strokovne službe za usmerjeno izobraževanje, pri kateri sam delam. Vsa ta in druga dela so določena tudi z akcijskim načrtom, ki ga je sprejela občinska konferenca SZDL.”
Je tudi združeno delo v priprave za prehod na usmerjeno izobraževanje vključeno tako, kot predvideva akcijski načrt?
Ivan Šantelj: „Zdi se, kot bi si to obveznost vzeli v zakup ožji krogi, ker še ni povsem čutiti, da bi za usmerjenim izobraževanjem trdno stali delavci oziroma delovni kolektivi. Kar zadeva delež, ki naj bi ga imelo združeno delo pri uresničevanju vzgojno-izobraževalnih nalog usmerjenega izobraževanja, pa je takole: Tozdi, kjer bo potekalo proizvodno delo in proizvodna praksa, so določeni. V dolenjski regiji jih p 39. Splošna gospodarska združenja še niso poslala programov za organizacijo in vsebino proizvodnega dela in prakse, zato ta zadeva pri nas trenutno miruje. Tudi izobraževanje inštruktorjev, ki bodo vodili proizvodno delo in prakso, še ni izvedeno. Časa, da se to naredi, ni veliko. Do februarja 1982 bo moralo biti vse to postorjeno in združeno delo v celoti usposobljeno za neposredno vključitev v usmerjeno izobraževanje. Takrat bodo namreč prišli na obvezno proizvodno delo v vseh 39 tozdih vsi prvi letniki prvega vpisa v usmerjeno izobraževanje. Proizvodno delo bo obvezno za vse učenec, ne glede na usmeritev, ki jo bodo obiskovali.”
IVAN ZORAN
pisma
in
odmevi
r
„SOP" SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA INDUSTRIJSKO OPREMO KRŠKO, DS TOZD STORITVE KRŠKO, GASILSKA 3
objavlja	~
naslednja prosta delovna opravila:
- ZA PE SL:
- SAMOSTOJNA SLIKOPLESKARSKA OPRAVILA- 3 DELAVCI
Pogoji:
~ KV ali priučen slikopleskar ~ 2 leti delovnih izkušenj - odslužen vojaški rok
- MANJ ZAHTEVNA SLIKOPLESKARSKA OPR AVI LA T 2 DELAVCA
Pogoji: KV slikopleskar brez delovnih izkušenj ali priučen slikopleskar z dvema letoma delovnih izkušenj
- POMOŽNA SLIKOPLESKARSKA OPRAVILA - 1 DELAVEC
Pogoji: NK delavec brez delovnih izkušenj
- ZA PE ST:
- SAMOSTOJNA STAVBNA KLJUČAVNIČARSKA OPRAVILA - 1 DELAVEC
Pogoji: KV ključavničar 2 leti delovnih izkušenj odslužen vojaški rok
- SAMOSTOJNA STEKLARSKA OPRAVILA - 2 DELAVCA
Pogoji: KV steklar 2 leti delovnih izkušenj odslužen vojašk i rok.
Pismene prijave s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: „SOP" Krško, kadrovska služba, 86270 Krško, v 15 dneh po objavi ogksa. n Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po objavi
207/12—8]
® MM8S5K
r
AVDIČU«
VABIMO MLADE PEVCE AMATERJE, OD 14 LETA STAROSTI, KI ŽIVIJO, DELAJO, OZIROMA SO V ŠOLAH NA OBMOČJU BELE KRAJINE, DA PRIDEJO V SOBOTO, 21. MARCA 1981, OD 10. DO 14. URE NA prvo AVDICIJO V GLASBENO ŠOLO ČRNOMELJ.
O K ZSMS ČRNOMELJ 209/12-81
ŠPORT IN REKREACIJA- ŠPORT
KOČEVARJEV IN HRIBARJEV USPEH V HRASTNIKU
nruT	ie h D v Hrastniku
° • Stuih turnirjev v zahodni n. Plni slovenskega ekipnega rmznoteniškega pionirskega Nov°meški namizni ms sta nadvse uspešno zastopa-M PICmii?^ Dušan Kočevar in p.* Hribar, gojenca trenerja %0na Zabkaija. Mlada Novo-
Litifo!naVetm0S £rt;magala
vesno iz Zaloga in l»K?'Cai3a E Hrastnika ter s 3:1 l/fibljansko Olimpijo in tako ^Sobljene igre zasedla prvo iem °\/^r0 Olimpijo, Kemičar-tum’ u ° ‘n Litijo. Naslednji mest l° soboto v Novem
druga je bila ekipa Trebnjega, tretje pa Po nikve.
D. GOLE
PRVI PLANINSKI IZLET CICIBANOV
Tudi novomeški cicibani tekmujejo za znak ciciban -planinec. Pred kratkim je šlo okoli 20 otrok iz otroškega vrtca Novoteks v varstvu svojih tovarišic na prvi „planinski” izlet. Seveda so bili mali planinci primemo oblečeni in obuti, na ramah pa so imeli nahrbtnike.
SLALOM in skoki v STAREM TRGU
Kohn^ ,>artizan iz Starega trga ob slalom,Je or8aniziral tekmovanje v Zm ™ . m smučarskih skokih. Mat^l £ci v slalomu: ml. pionirke: Kobe- ,cei st pionirke: Renata pionirii Pio.mrjit Pavel Žagar; st. Roben v JZ Sterk; mladinci: Na ir Kolarič: člani: Vinko Barič. svoiih ;rtrsk.i skakalnici pa so v Istarr x,leB°rijah zmagali Stanislav Vinko Bar™’ Perko' 3u rij Kure in
V. KOBE
^ladinski košarkarski turnir
hizJ^i trebanjske osnovne orga-°bčiniif S0 P^jšnjo soboto pripravili katerem' košarkarski tgrnir, na Loke p sol nastopile ekipe iz Velike V p’w°,nikev, Mirne, Šentruperta, mesto kronog in Trebnjega. Prvo so zasedli mladinci z Mirne,
PRIPRAVE
INLESOVIH
ROKOMETAŠEV
Rokometaši ribniškega Inlesa se resno pripravljajo na začetek tekmovanja v drugi Zvezni rokometni ligi-sever. V okviru priprav so odigrali tudi več prijateljskih tekem. Rezultati: Inles - Mokerc 19:10, Inles - Slovan 22:19, Inles - Itas 24:13; Inles - Veterani 28:16 in (n les Kamnik 27:24.
ZA SMUČARJE NA GORJANCIH
V nedeljo, 22. marca ob desetih dopoldne, bo v gabrski osnovni šoli letni občni zbor Športnega društva Gabrje. Vabljeni so tudi vsi, ki se zanimajo za smučanje na Gorjancih, saj bo obširno tekla beseda tudi o ureditvi smučarskega središča
A
O NEUVRŠČENOSTI
V četrtek, 12. marca, je učence doma Majde Šilc obiskal Boštjan ^ Kovačič. Pogovarjali smo se o' neuvrščenosti in pomenu Jugoslavije v svetu ter še posebno o Titovih prizadevanjih na tem področju. Pogovora se je udeležilo veliko učencev.
TONČKA PAUGRČIČ Do m Majde Šilc
MAMO SEM RAZVESELILA
Za dan žena nisem vedela, kako naj razveselim mamo.. Menila sem, da bo bolj vesela, če ji ob darilu dam nekaj cvetja. Hotela sem nabrati zvončke. Skupaj s prijateljico Greto sva odšli k potočku, kjer je bilo vse belo zvončkov. Nabrala sem jih polno pest Doma sem materi izročila darilo in zvončke. Bila je zelo vesela, posebej še zvončkov.
NADA NARAT COS Bizeljsko
SREČNE MAME
Za naše mame smo pripravili proslavo z recitacijami, skeči in deklamacijami. Proslava je potekala v prijetnem vzdušju. Mame so si ogledale tudi razstavo ročnih del. Bile so srečne in zadovoljne, tako je bil naš trud najlepše poplačan.
SONJA HRASTELJ OŠ Leskovec
TUDI PLAVANJE
Učenci leskovške šole smo z novo šolo dobili tudi zaprt bazen, ki ga uporabljamo predvsem pozimi. Vsak razred ima tedensko eno uro plavanja Radi plavajo posebno učenci nižjih razredov in preizkušajo znanje. Veliko jih še ne zna plavati in se bodo lahko naučili.
JOŽE ARH OS Leskovec
ROČNA DELA V DOMU
V Domu Majde Šilc v Novem mestu so pretekli teden pripravili razstavo ročnih del: vezenin, pletenin, tapiserij, risb in šivilskih izdelkov deklet iz doma. Obisk je bil velik, sama razstava pa zanimiva. Razstavljena ročna dela so izpričala ustvarjalnost dekliških rok in pokazala, da se ročne spretnosti med mladimi ne pozabljajo.
BETI GREBENC D D Majde Šilc
ČEŠKI LUTKARJI SPET PRIŠLI . V ARTIČE
Učenci višjih razredov artiške osnovne šole se še spominjamo prejšnjega obiska lutkarjev s Češkega, pred kratkim pa so nas spet razveselili. Učenci in malčki iz vrtca smo uživali ob igranju lutk na različna glasbila.
DARJA ŠTRITOF novin. krožek
' DAN 2ENA V DRAGATUŠU
Osnovnošolci iz Dragatuša so za
8.	marec pripravili pččjetno proslavo v prenovljenem kul turnem domu, kjer se je na predvečer praznika zbralo veliko žena in deklet pa tudi mož in otrok Najprej je zapel zbor učencev iz nižjih'razredov, sledile so recitacije in nastop cicibanov iz male 6ole. Moški pevski zbor pod vodstvom Ev gena Cestnika je zapel venček narodnih pesmi, učenci 4. razreda pa so zaigrali prizorček „Tudi mi imamo šolo“. Program so popestrili šc tamburaši in ansambel Potepuhi, -proslavo pa so zaključili učenci višjih razredov z ritmično vajo.
MARIJA FLAJNIK, OŠ Draga tuš
MATERE SMO RAZVESELILI
V času, ko se je bližal 8. marec, smo v šoli veliko govorili o materah, pri slovenščini smo pisali spise ter pripravljali razredne proslave. Na hodniku pa so na veliki deski visela posvetila narodnim herojinjam.
6. marca smo pripravili proslavo za matere našega šolskega okoliša in žene KS Šmihel. Pri vratih ob vstopu v telovadnico so matere dobile literarni list s pesmicami ter razmišljanji o materah. Žal jih zaradi dolge zime letos nismo mogli razveseliti z zvončki. V programu so* sodelovali moški pevski zbor iz Šmihela, šolsko kulturno društvo in mladinci iz KS Drska.
MARJANA KAVŠEK, 7. c OŠ Milka Šobar-Nataša
O KAČAH
Na šoli smo imeli predavanje o kačah. Predavatelj nam je povedal veliko zanimivega o naj večjih in najbolj strupenihjcačah na svetu ter o tem, kako naj "še zavarujemo pred pikom. S seboj je imel nekaj kač in želv,, katere smo sr z zanimanjem ogledali.
MARJANA in MARIJA OŠ Metlika
Premalo društev prijateljev mladine
S posveta v Črnomlju
Pred kratkim je bil v Črnomlju regijski posvet, ki ga je pripravila Zveza prijateljev mladine Slovenije in ga je vodil njen predsednik Franci Šali, udeležili pa so se ga predstavniki občinskih zvez prijateljev mladine in družbenopolitičnih organizacij, zlasti Socialistične zveze in mladine. Govor je bil o vlogi in pomenu Zveze prijateljev mladine, sprejeli pa so tudi program ustanavljanja društev prijateljev mladine v krajevnih skupnostih. Sedaj teh društev po krajevnih skupnostih ni, razen nekaj v novomeški občini. V vseh večjih krajevnih skupnostih v dolenjski ragiji naj bi ustanovili ta društva, ki naj bi tudi povezovala vse dejavnike, ki se na tak ali drugačen način ukvarjajo z mladino.
LEP OBIŠK
Veliko učencev si je ogledalo igro l ^dila Hodžiča ,,Človek na položaju", ki jo je pripravila dramska skupina v Črnomlju. Predpremiera je bila na sporedu v soboto, 7. marca. Pred igro nam je tovarišica povedala vsebino komedije in nam razložila posamezne osebe.
ROMAN GREGORČIČ OŠ Črnomelj
DAN ŽENA NA ŠOLI
Na naši osnovni šoli je bilo za dan žena veselo. Zapel je pevski zbor, dramski krožek ie zaigra! igrico, nato pa smo mame obdarili z nageljni in čestitkami, katere so izdelali učenci likovnega krožka.
MATEJA PAVLINIČ OŠ Črnomelj
NABAVILI BODO NOV AVTO
Na letni konferenci šentruperške-ga gasilskega dmštva, kamor nas redno vabijo, so pregledali uspešnost dela v preteklem letu. Zame je bilo-najbolj zanimivo poročilo pionirske gasilske desetine. Gasilci načrtujejo za letos nabavo novega gasilskega avtomobila. Ker je avto zelo drag, jim bo pri nabavi pomagalo gasilsko društvo ;z pobratene Ljubljane. Bila sem vesela, da sem lahko sodelovala na tej konferenci.
MARTINA RUPERČ1Č OŠ Šentrupert
KAM V ŠOLO
V soboto so starši osmošolcev metliške osnovne šole imeli pogovor o poklicih in štipendijah. Predaval je ravnatelj šole Ivan Že le. Starše je posvaril, naj se osmošolci ne vpisujejo v šole, kjer je učencev že preveč, ker kasneje zanje ne bo dela. Svetoval je, naj se vpisujejo v takšn e šole, kjer sta štipendija in delovno mesto zagotovljena, kot so npr.: tekstilna šola Beti, kovinarska šola v Črnomlju in še nekatere druge.
BREDA GOVEDNIK OŠ Metlika
NOGOMETNA TEKMA
Mladi nogometaši iz Berčič in Grabrovca so se pomerili na tekmi, ki je bila na Grabrovcu. Grabrovčani so se tako dobro borili, da so Berčičani odšli poraženi domov. Zmagali so z 8:1.
MARIJA MIHAELA OŠ Metlika
ČIŠČENJE OKOLICE
V našem bloku je mnogo otrok. Dogovorili smo se, da bomo očistili okolico. Pometli smo v bloku in okoli njega, pobrali papirje in večje smeti po travi in tako qlepšali okolico.
RENATA MUZE OŠ Črnomelj
POUČNI OGLEDI
Učenci osmih razredov smo si ogledal/ več delovnih organizacij: GOK, Kovinar, Belt, Rudnik in Iskro. Seznanili vo nas z možnostmi zaposlitve in s štipendijami. Želimo, tla bi nam šola še večkrat omogočila takšne oglede, saj se po njih laže odločamo za poklice.
PETRA DRŽAJ OŠ Črnomelj
POKLICNO USMERJANJE
Ob koncu marca bo na naši šoli informativni sestanek, na katerem bodo psihologi, starši in razredniki razpravljali o naših poklicnih odločitvah. Osmošolci smo se zvečine že odločili, vendar bo strokovna pomoč pri težki in pomembni odločitvi pomembna.
KATICA KRAMARIČ OŠ Črnomelj
»Dolenjski list« v vsako družino
0 mišelovki
Novomeščani, ki stanujemo v novih blokih na Cesti herojev in imamo avtomobile, se zaradi posodabljanja omenjene ceste počutimo, ko da bi bili v mišelovki. Takole je s to nevšeč-no zadevščino.
Že vseljeni bloki so tik ob cestnem gfhdbišču, do njih pa je moč priti ali iz ločenske ali iz mestne strani. Iz katerekoli strani se stanovalec pripelje z avtom, sodeč po prometnih znakih in pojasnilih miličnikov, stori cestnoprometni prekršek. Zakaj?
Na ločenskem začetku cestnega gradbišča • stoji prometni znak, ki prepoveduje vožnjo z vsemi, vozili, dopolnilna tabla pa govori, da je vožnja dovoljena za vozila gradbišča. Iz te strani se z avtom k blokom ne sme!
Kaj pa iz mestne? Na začetku Ulice talcev prometni znak govori enako kot tisti, ki sem ga že omenil, dovoljuje pa vožnjo za lokalni promet. Na križišču Ceste komandanta Staneta in Ljubljanske ceste pa je z znakom zaukazana prepoved vožnje na Cesto herojev za vse, ki ne sodijo v okvir t. i. lokalnega prometa.
Prebivalci blokov smo prepričani, da nam ta znaka v mestu dovoljujeta vožnjo bodisi po Ulici talcev ali Cesti herojev pa po Cankarjevi, prek Mestnih njiv ah po Koštialovi in mimo pokopališča do blokov, pri čemer moramo prečkati cestno gradbišče. Zdi se, da je to naše prepričanje zmotno, na kar nas opozarjajo miličniki, ki pogosto nadzorujejo promet na Koštialovi, in pravijo, da omenjeni dopolnilni tabli za prebivalce blokov ne veljata.
Kako torej z avtom k novim blokom tako, da voznik ne bo storil cestnoprometnega prekrška? Nekdo je očitno pozabil na več sto ljudi. Kdo je to, naj se izkaže sam in pojasni svojo odločitev. Ta zapis pa bi lahko začinil še z vprašanjem o tem, kako smo z ureditvijo prometa okoli Ceste herojev (ne)priprav-ljeni varčevati z bencinom. Pa bodi dovolj!
DRAGO RUSTJA Novo mesto
Pero v roke!
,JPisma in odmevi" je stran, na kateri lahko bralec graja, hvali, obrazloži svoje mnenje o kakem vprašanju ali potoži o svoji težavi. Seveda ni nujno, da uredništvo soglaša z njim, pisec pa je predvsem sam odgovoren za resničnost napisanega. Na posebno željo lahko ostane njegovo ime za javnost tajno, vsekakor pa mora zanj vedeti uredništvo, zato je treba na dopis pripisati celoten naslov.
In še to, kar morda ni dovolj znano: vsak prispevek na tej strani, kije zanimiv ali poučen za naše bralce ali ima širši družbeni pomen, tudi primemo honoriramo! UREDNIŠTVO DL
UČIMO SE PRVE POMOČI
Letos imamo učenci sedmih razredov v okviru interesnih dejavnosti tudi prvo pomoč. K njej hodi veliko učencev. Imeli smo že tudi nekaj praktičnih vaj iz transporta in imobilizacije ponesrečencev. Pri vajah smo pokazali, kaj zmoremo. Naučili smo se precej snovi iz kemije in tako utrjevali učno snov. Pred nami so zaključni testi, po testih pa bo voditeljica M. Kurevija izbrala najboljše za tekmovanje.
ROMAN STARC
ZAPOZNELO, AMPAK VESELO. Delavke Trgovskega in gostinskega podjetja Emona Posavje so šele prejšnjo soboto slavile svoj praznik. Slavje so odložile, ker so bili prej vsi prostori zasedeni. Udeležilo se ga je 270 žensk. Artičani so jim pripravili kulturni program. (Foto: Zupančič)
Dejavni rezervni starešine
Krška ZRVS je lani opravila naloge, ki si jih je zadala
Uspešno delovanje v preteklem letu so člani krške ZRVS zaključili z izvedbo dveh predavanj, in to o sovražnem propagandnem delovanju proti SFRJ in o iraško-iranski vojni. V vseh osnovnih organizacijah zveze so pripravili tudi programske konference, na katerih so pregledali svoje delo in si zadali naloge za naprej.
Nasploh so člani zveze lani izvedb vrsto predavanj (tudi za občane), ki so vključeni v SLO, in mladino), aprila so imeli vojaško vajo - in še bi lahko naštevali. 1 etos so skupaj z občani na predavanjih obdelali že dvoje tem, to je o organiziranosti in načinu vodenja SLO in DS v krajevnih skupnostih, občini in delovnih organizacijah pa o političnem in gospodarskem stanju v občini.
Vseh oblik delovanja se člani ZRVS udeležujejo v velikem številu, za svojo prizadevnost so nekateri napredovali v višji čin, ob lanskem dnevu JLA pa jih je precej prejelo odlikovanja, priznanja ali ^pismene pohvale. Z 1 etošnja dejavnostjo bo krška ZRVS počastila tudi vidne jubileje, še naprej bo pripravljala predavanja, izostalo ne “-bo preverjanje znanja rezervnih starešin, pozornost pa bo posvečena tudi
povezovanju z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami, zlasti ob vaji NNNP.
DUŠAN VLAUIČ st.
Večjo podporo
S predavanjem „0 varstvu narave in človekovega okolja”, ki ga je imela T. Gazvoda, se je začela problemska konferenca KO RK Šmihel - Regerča vas.
V obeh krajevnih skupnosti skoraj ni hiše, ki ne bi imela vsaj enega člana v RK, vendar pa se izvršni odbor pod vodstvom A. Šegedin prevečkrat sooča z nedejavnostjo članov. Med uspelimi akcijami velja omeniti srečanje starostnikov, ki so se srečanja razveselili in s« podobnih še želijo. Ob novem letu so obdarili starejše občane, za dan žena pa pripravili obisk 12 žensk, ki so nepokretne.
Za letošnje leto so določili tele akcije: zbiranje odpadnega papirja, čiščenje okolice, krvodajalske akcije. V programu so poudarili večje povezovanje z vsemi društvi. Program bodo lahko uresničili le ob večji podpori članstva in ostalih krajanov.
Iskra Commerce -TOZD Zastopanje tujih firm Ljubljana, Celovška 122
predstavlja vrsto najsodobnejših barvnih televizijskih sprejemnikov raznih velikosti in izvedb ter Hi-Fi stereo naprave
JL-I
ITT
SCHAUB-IORENZ
TOVARNA CELULOZA IN PAPIRJA „DJURO SALAJ" KRŠKO, DS SS
objavlja prosta dela oz. naloge za
FINANČNO KNJIGOVODSKA DELA IV. stopnje — za enega delavca
Pogoji:
— srednja ekonomska šola
— 1 leto delovnih izkušenj
Dela oz. naloge so za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Prijave sprejema kadrovska služba naše DO 15 dni po objavi oglasa. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbire v 30 dneh po izteku oglasa.
„D0 TRANSPORT" KRŠKO DELAVSKI SVET
razpisuje
prosta dela in naloge
direktorja delovne organizacije
Za direktorja delovne organizacije je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1. da izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakonom, samoupravnim sporazumom in družbenimi dogovori,
2. da ima visoko izobrazbo ekonomsko—komercialne ali prometne smeri in vsaj 3 leta prakse pri opravljanju del in nalog s posebnimi pravicami in obveznostmi,
3. da ima višjo izobrazbo ekonomsko—komercialne ali prometne smeri in najmanj 5 let prakse pri opravljanju del in nalog s posebnimi pravicami in obveznostmi, ali
4. da ima srednješolsko izobrazbo ekonomsko—komercialne ali prometne smeri in najmanj 10 let prakse pri opravljanju del in nalog s posebnimi pravicami in odgovornostmi,
5. da ima ustrezne moralno politične kvalitete, ki se izražajo v odnosu do samoupavne socialistične družbene ureditve, ter sposobnosti za razvijanje samoupravnih odnosov ob razvitem čutu odgovornosti do dela, do delovnih ljudi in v osebni poštenosti,
6. da aktivno obvlada vsaj en tuj jezik (nemški ali italijanski). Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o šolski izobrazbi in opisom dosedanjega dela v zaprti ovojnici na naslov: DO Transport Krško, Cesta krških žrtev 133,68270 Krško, z oznako: za razpisno komisijo, v petnajstih dneh po objavi.
Izbrani kandidat bo imenovan za štiriletno mandatno obdobje.
Vse prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v zakonitem roku — 30 dni po končanem roku za sprejemanje
pri)lv'	.	202/12-81
Stanovanja podjetje nima.
Tovarna celuloze in papirja „Djuro Salaj", Krško' TOZD VZDRŽEVANJE
objavlja prosta dela oz. naloge
KONSTRUKCIJSKA DELA II. STOPNJE - za 3 delavce
Pogoji:
— srednja šola strojne smeri
— 1 do 3 leta delovnih izkušenj
— odslužen vojaški rok
— delo za določen čas (12 mesecev) zaradi nadomeščanje delavcev, ki služijo vojaški rok
Delo je s polnim delovnim časom. Pismene prijave sprejema kadrovska služba naše DO 15 dni po objavi oglasa. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbire v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav.
195/12-81
Komisija za medsebojna razmerja delavcev pri Osnovni šoli
JANČKAMEV2LJA, MOKRONOG,
objavlja prosta dela in naloge
1. SNAŽILKE na OŠ Mokronog za nedoločen čas, s polnim delovnim časom
Pogoj:
popolna ali nepopolna osnovna šola. Poskusno delo traja 90 dni.
Rok prijave je 15 dni po objavi, izbir^se bo opravila v 15 dneh, o izbiri pa bodo kandidati obveščeni v 8 dneh jjo opravljeni izbiri.
Nastop službe takoj.
194/12-81
DO „GOK" ČRNOMELJ
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB -
RAZPISUJE JAVNO LICITACIJO za prodajo knjigovodskega stroja ASCOTA
Licitacija bo dne 26. 3. 1981 ob 10. uri v prostorih računovodstva na Zadružni cesti št 14, Črnomelj.
Izklicna cena 95.477,30 din.
Interesenti morajo položiti pred licitacijo 10-odst. varščino.
189/12-81
GLASBENA ŠOLA „MARJAN KOZINA", NOVO MESTO Razpisna'komisija za imenovanje ravnatelja razpisuje
po sklepu sveta šole dela in naloge
ravnatelja glasbene šole za 4 leta
Pogoji:
— Kandidat mora izpolnjevati poleg pogojev iz 511. člena ZZD tudi pogoje iz zakona o glasbenih šolah.
— S svojo celotno poklicno in samoupravno dejavnostjo mora uveljavljati humane medčloveške odnose in socialistično samoupravljanje.
— Imeti mora najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojno—izobraževalnem delu.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev jaošljite na, GLASBENO ŠOLO ..MARJAN KOZINA", NOVO MESTO, Cesta herojev 3, z oznako na ovojnici (za razpisno komisijo) v 15 dneh po objavi razpisa.
197/12-81
AGROTEHNIKA-GRUDA LJUBLJANA, TOZD AGROSERVIS BREŽICE
Oglašamo prosta dela in opravila za 5 AVTOMEHANIKOV
Pogoji: kvalificiran avtomehanik, prost vojaščina Poskusno delo 30 dni.
Rok zasedbe po izteku razpisnega roka.
Razpisni rok je od 19. 3. do 4. 4. 1981.
Kandidati bodo obveščeni o izidu v enem mesecu.
206/12-81
—
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
BI RADI VEDELI ŠE KAJ VEČ O SVOJIH DOMAČIH KRAJIH?
naročite se na
»Dolenjski listu
>§<■
N AROČILNICA
Podpisani(a) ..............................................
Kraj, ulica...............................................
Poštna številka................
■ •  ......................................................
(lastnoročni podpis) Naslov izpolnite s tiskanimi črkami in podpisano naročilnico izrežite ter prilepite na dopisnico ali pa pošljite v ovojnici na naslov: DOLENJSKI LIST p. p. 33, 68001 NOVO MESTO
J
NOVO
Opravljam zunanjo in notranjo zaščito avtomobilov s K A ROL IT	EKSTRA
ML.
VOVK
TREBNJE, Obrtniška 4 telefon: (068) 83—550 210/12-81
»ZDRAVSTVENI DOM KRŠKO"
razpisuje
JAVNO LICITACIJO' za prodajo enega sanitetnega avtomobila PZ.
Licitacija bo 23. 3. 1981 ob 9. uri v Zdravstvenem domu Krško — prednost ima družbeni sektor.
199/12-81
OSNOVNE SOLE NOVO MESTO
TOZD MILKA SOBAR -NATAŠA NOVO MESTO
razpisuje dela in naloge
1 SNAŽILKE ZA NEDOLOČEN ČAS IN .1 SNAŽILKE ZA DOLOČEN ČAS (NADOMEŠČANJE DELAVKE NA PORODNIŠKEM DOPUSTU)
Prijave sprejema delegacija zbora delavcev v svetu šole 15 dni po objavi razpisa.
200/12-81
Jogurt naš vsakdanji!
\
17
Z
Krajevna skupnost Globoko meri 1° km2 in združuje pet vasi: Mali vrh, Brezje Piršenbreg, Globoko in Boj-sno- Število prebivalcev pada, ker gredo mladi za kruhom v večja središča. Na območju KS živi zdaj 1207 ljudi. Kmečkih družin je 80, pred desetletji pa so jih našteli celo do f k - PovečuJe se število zaposlenih, d ie 273' Pečina se jih vozi na delo v Brežice, na območju KS pa je največ zaposlenih v rudniku. Krajevna skupnost ima dve trgovini z reprodukcijskim materialom za kmetijstvo, živilsko trgovino, mesnico, pošto, bife, šolo, gasilski dom z dvorano za prireditve in prostori za sestajanje krajanov, vključenih v društva in organizacije.
Bo besedah predsednika sveta KS Franca Cizla in šefa krajevnega urada Ivana Dimbeka delajo krajanom največ preglavic ceste. Imajo jih 56 km, vendar jih 20 km sploh ne vzdržujejo, ker nimajo ne gramoza ne denarja. Krški kamnolom je oddaljen 15 km, pišečki je sicer bližji, vendar težje dostopen. V srednjeročnem načrtu so predvideli modernizacijo 12 km cest, |n sicer cesto na Mali vrh, v Piršenbreg in Brezje, od tamr pa povezavo s Pišecami.
„Do leta 1985 bomo imeli tudi 1500 metrov kanalizacije,“ je predsednika dopolnil Dirnbek. „Del investicije bo financirala občinska komunalna interesna skupnost, sodelovali pa bodo tudi krajani. Prostovoljno delo je našim ljudem prešlo že v kri in meso, saj smo na ta način izpeljali že marsikatero akcijo, od vodovoda do telefonske povezave vseh naših vasi.“ Cizi je pojasnil, da imajo v KS sto številk in da sta najbolj oddaljena priključka na Bojsnem in v Brezjem oddaljena dobrih šest kilometrov. Centrala ima 160 številk, vendar pokriva tudi del Artič. Akcijo za telefon so začeli 1979. Vsak interesent je prispeval po 50 ur prostovoljnega dela in po 16 tisočakov v govotini. Delali so vsi, nazadnje tudi tjsti, ki so dobili telefone že pred ema letoma. „ Pa ne pozabite zapisati, da smo z lastnim deležem počenih investicijo za več starih milijonov,“ so se oglasili še drugi, ki so sledili pogovoru.
V globoški krajevni skupnosti so vse vasi oskrbljene s pitno vodo. Dve eti je tega, odkar se lahko pohvalijo, na ima vodovodno napeljavo 260 Sospodinjstev in 50 vinskih hramov.
*CTaievne skupnosti prepleta -Z km cevovodov. Ta številka dokazu-Uu -?a .so m°rah krajani izkopati nič •.oko jarkov. Razen tega je vsaka hiša Prispevata po 4.000 dinarjev.
1 hu ar ne mistite, da z zavzetostjo anko premagamo vse, kar nas teži,“ Je oglasil Dirnbek, ko so
uredništvo v gosteh:
GLOBOKO
ne stojijo križemrok
Ivan Dirnbek
sobesedniki opomnili na trgovino. Ta namreč životari in se stiska v prostorih zasebne trgovinice še iz stare Jugoslavije. Prodajalci si sicer prizadevajo, da bi ljudem ustregli, vendar to ne pomaga, ker nimajo nobenega prostora za zaloge. .Posavje“ se po mnenju krajanov samo izgovarja, da v Globokem ni kupne moči. „Sevedaje ni, če smo prisiljeni nakupovati drugod." Iz želje, da bi trgovino dobili vsaj v tem srednjeročnem obdobju, so jo predvideli v petletnem programu, vendar si ne obetajo veliko, ker pri ,Posavju" zatrjujejo, da-za gradnjo ne bo denarja.
Krajevni konferenci SZDL predseduje Franc Verstovšek. ..Sestajamo se ob vsakem pomembnejšem dogodku, vendar imamo težave s sklepčnostjo," je potožil. .Pozimi še nekako gre, ko pa se začne delo na poljih in v vinogradih, se člani slabo odzivajo, razen za akcije, na katere so vedno pripravljeni. Socialistična zveza je uspešna zlasti kot povezovalka družbenih organizacija in društev, med katerimi so najbolj delavni gasilci, lovci, člani DPM, Prosvetno društvo, Rdeči križ, Turistično društvo, zadnje čase pa tudi na novo ustanovljeno mladinsko športno društvo Rudar."
Turistično društvo že nekaj let zapored uspešno organizira daleč naokoli znano in množično obiskano razstavo domačih specialitet iz mlev-skih izdelkov ter razs'tavo vin iz globoškega okoliša. Kuharske posebnosti, med katerimi je vrsta odličnih kmečkih jedi, pripravlja vsako leto po sto žensk.
Rudarskega upokojenca Vinka Krajnčiča najbolj moti neurejenost vasi, zapuščenost nekaterih poti in kupi zemlje, ki jih od središča vasi do mostu čez Gabernico, ob prestavitvi ceste ni nihče izravnal. Ivan Pšeničnik mu je pritrdil, vendar je prepričan, da bi se to dalo urediti. Z Rudnikom bi se morali dogovoriti za buldožer, nakar bi delo lahko dokončali prostovoljci in šolarji.
Tisti, ki se vsak dan vozijo v službo, kar ne morejo učakati dne, ko bo SAP vpeljal krožno avtobusno progo Brežice — Dobova — Župelevec — Bojsno — Globoko — Dečno selo — Brežice, Z avtobusnim podjetjem se je KS že dogovorila zanjo, vendar prevoz ni možen prej, preden ne bo zajezen plaz in popravljen poškodovani odsek ceste na Bojsnem.
O rudniku Globoko, kjer so včasih kopali premog, zdaj pa samo glino in pesek, je govoril Franc Kranjc. Delovni kolektiv šteje 50 ljudi. Na leto izkopljejo 10 tisoč ton gline in 180 tisoč ton peska. Premog (lignit) so nazadnje kopali 1964. Takrat so pošle zaloge v žilah blizu površine. Kot kaže, bodo v tem srednjeročnem
obdobju ponovno raziskali to območje, ker domnevajo, da so v globini še ležišča premoga. Študija, ki jo je naredil Rudis iz Trbovelj, predvideva moderniziran izkop z zaposlitvijo 120 do 200 rudarjev. V Sloveniji se s temi stvarmi ubada predvsem komite za energetiko in vse kaže, da je Globoko med perspektivnimi rudniki v Sloveniji-
Kolektiv tozda, ki je združen v anhovskem Salonitu, načrtuje v srednjeročnem obdobju novo pralnico peska na Bizeljskem. Veljala bo 70 milijonov dinarjev. Z njo bi močno razbremenili ceste. Kamioni, ki vozijo bizeljski pesk v globoško pralnico, povzročajo namreč na cestah ogromno škodo. V globokem bi še naprej kopah glino in hvarski pesek, hkrati pa bi raziskali zaloge lignita v globinah.
Delo sedemčlanske delegacije, ki zastopa interese globoške krajevne skupnosti v zboru krajevnih skupnosti občinske skupščine, je podrobneje orisal Ivan Kene. Poudaril je, da je delegatski sistem dodobra zaživel šele v zadnjem času. „Zdaj se ne dogaja več, da bi delegati govorih le v svojem imenu, poznamo težave krajanov in ti nam zaupajo, da se na pravih mestih zavzemamo za njihovo dobro. Naše delo je olajšano tudi zato, ker smo krajani res složni, med nami ni omembe vrednih sporov, in ko se lotimo akcij, se malokdo izmakne svoji dolžnosti. Ker smo uresničili že marsikaj, je zavzetost za stvari, ki jih še moramo postoriti, toliko večja. Ne bojim se, da ne bi zmogli urediti kanalizacije, rešiti vprašanje trgovine, telovadnice, mdioracij in pod. seveda vse ob svojem času."
„Sedem dni ne bi bilo ' dovolj za pogovor o tem, kaj vse žuli kmete, pa ne samo v naši krajevni skupnosti," je dejal Martin Lepšina, kmet, delegat za kmetijsko dejavnost v zboru združenega dela občinske skupščine- in član občinske delegacije za kmetijsko dejavnost v zboru združenega dela republiške skupščine. „Veliko neurejenih stvari v kmetijstvu vpliva na to, da se čedalje manj mladih odloča za kmetovanje, to pa je največja nevarnost za bodočnost kmetijstva. V glavnem pa nas zdaj težijo: borna socialna varnost, neusklajena razmerja med stroški pridelovanja in izkupičkom. A kdo bi našteval znane stvari! Kmetom preprosto ne gre v glavo, da plačujejo za bencin toliko kot drugi, s traktorji in drugimi stroji pa se redkokdaj vozijo po cestah. Ni pričakovati, da bo bolje, če bomo morali skopariti z gnojili, če bodo odkupne cene dolgo vnaprej zavite v meglo in bo kmet le ugibal, kaj se mu ali se mu ne splača saditi, rediti itd. Bojim se, da bo še več kmetij ostalo brez gospodarjev."
I	-	r	-•	>.£	'	•>	*
Plaz, ki je poškodoval cesto pri Bojsnem, smo že omenili, nad lenosljo tistih, ki že poldrugo leto odlašajo s popravilom, se je hudoval tudi Ivan Pšeničnik. Ta je opisal složnost vaščanov, ki so spravili skupaj precej denarja in dodobra popravili vse poti v Bojsnem. „Živimo v najbolj oddaljeni vasi od središča krajevne skupnosti, a se ne počutimo nič zapostavljene. Tudi mi smo veseli telefona; zdaj ima (o prepotrebno napravo že 16 gospodinjstev, do nje pa bi radi prišh še drugi. Težave pa imamo z elektriko; tok ni dovolj močan, zato pogosto ni mogoče delati z večjimi napravami, pogosto je spačena tudi slika na televizijskih zaslonih. Zaenkrat še nič ne kaže, da bo kaj z novim transfor-rhatoijem."
Boris Zidarič, ki se vozi v brežiško gimnazijo, je povedal, da globoška mladina zna poskrbeti za zabavo, sodeluje pa tudi pri akcijah, ki jih pripravijo odrasli. Mnogi od slednjih, ki imajo majhne otroke, pa so že skoraj pet let radostni zaradi vrtca, ki deluje v sklopu šole, prostore pa ima v prenovljenem prosvetnem domu. Vzgojiteljica in varuška imata v oskrbk 20 otrok, prostora pa je še za kakšnega malčka. Starši radi prepustijo naraščaj vrtcu, da je ta način varovanja res pravi, ugotavljajo tudi učitelji. Ljudmila Petan je dejala, da so otroci, ki so bili v vrtcu, pri pouku bolj sproščeni in razgledani.
Globoško šolstvo ima lepo tradicijo. Prihodnje leto bo poteklo sto let, kar je v kraju jačela delovati osnovna šola. Marsikaj se je od takrat spremenilo, le pouk je še vedno v stavbi, ki so jo sezidali leta 1906 in jo šestdeset let kasneje povečali. Na voljo so le štiri učilnice, tako da ima 168 učencev, vpisanih v tem šolskem letu, dvoizmenski pouk. Iz utesnjenosti naj bi se rešili že letošnjo jesen, ko naj bi šoli prizidali štiri učilnice in omogočili enoizmenski pouk. Ravnatelj Franc Kene je povedal, da bi se morala gradbena dela začeti že ta teden. Gradil bo Pioniijev tozd iz Krškega. Del sredstev je zagotovljen iz samoprispevka, manjkajočo vsoto pa bodo krili s posojilom.
Sola živi s krajem, je javna ustanova v pravem pomenu, eno od pomembnih žarišč najrazličnejših dejavnosti. Krajani in krajevna skupnost se zato radi odzivajo njenim prošnjam za pomoč. Tako so vaščani z udarniškim delom sodelovali pri ureditvi šolskega igrišča in okolice šole, nanje pa računajo tudi pri urejanju igrišča za najmlajše za prosvetnim domom. „S skupnimi močmi bomo kmalu nabavili razmnoževalni stroj, ki bo na voljo šoli, krajevni skupnosti in družbenopolitičnim organizacijam. Morda tudi ta primer potrjuje, da akcijo uspešno izpeljemo, če smo vsi zanjo," je
mimogrede navrgel ravnatelj Kene.
Takih, ki se drže ob strani, je v globoški krajevni skupnosti sila malo, saj se krajani le zavedajo, da eden brez drugega ne morejo, pa Če gre še za tako majhno stvar. Tudi kmetje, kot je povedal posestnik Ivan Cvetko, akoravno jih pestijo številne kmetijstvu nenaklonjene razmere. „Niso tako neuki, da ne bi vedeli, kakšne nepravilnosti se, denimo, dogajajo s cenami krompirja in drugih pridelkov, ki jih dajejo kmetije," je potem začel nakazovati glavni problem, ki žuli kmetijske pridelovalce, „Zelo čuden in skrajno nerazumen odnos se kaže tudi pri sami organizaciji odkupov. Če rediš eno mlekarico, ne moreš prodati mleka, ker lahko skleneš pogodbo šele, če si ga sposoben namolsti 2000 litrov. Ampak kako naj redim štiri krave, ki bi lahko zagotovile to količino mleka, ko pa nima kdo delati, saj sva z ženo ostala sama! Mladi so šli, ker niso videli bodočnosti na kmetiji, midva pa sva se postarala in ne zmoreva nujnega garanja. Tako pa je še marsikje, in veliko nas je takih, ki molzemo, mleko pa, če ga ne moremo porabiti, zlivamo v kanal. Vemo, da to ni lepo in še manj gospodarno, vendar pa naj o tem razmišljajo tudi tisti po pisarnah, ki izumljajo predpise." *
Tudi borci prispevajo, kolikor morejo. „Danes smo še, sodelujemo v ZK, krajevni skupnosti, delegaajah, lovskem društvu, kulturno prosvetnem življenju, vprašanje pa je, kaj bo jutri, saj se naše vrste naglo redčijo," je pripovedoval Matija Starki, predsednik globoške ZB. Podatek, da se je število članov v nekaj letih znižalo od 124 na 60, gotovo ni razveseljiv. „Ali kaj hočemo? Kaj pa si lahko še obetamo pri povprečni starosti 65 let? Zadovoljni smo lahko, da v glavnem uživamo ugodnosti, ki nam gredo, razen tistih, ki so zamudili uveljavljanje borčevskega statusa in podobne reči." Starki je pristavil, da bodo v letošnjem jubilejnem letu borci povečali svojo aktivnost. Obnovili bodo spomenik, kjer je vpisanih okoli 120 imen padlih borcev in žrtev fašizma, ter p obdali z ograjo. Poleg tega bodo pogosteje stopili med mladi rod in skrbeli, da tradicije NOB ne bi tonile v pozabo.
Ivanu Šulerju pa je stekla beseda o invalidih. Kot invalidski upokojenec si je veliko prizadeval, da bi zaživela invalidska organizacija tudi v Globokem, saj je v tej krajevni skupnosti več deset vojaških, delovnih in drugih vrst invalidov. V kratkem bodo ustanovili pododbor in prek njega še bolj razvili dejavnosti,. s katerimi se ukvarjajo invalidi.
J. TEPPEY D. RUSTJA I. ZORAN
r
Franc Verstovšek	Vinko	Krajnčič
Ivan Pšeničnik
Franc Kranjc
Ivan Kene
Martin Lepšina
1 Zidarič
Ljudmila Petan
Ur I
Franc Kene
Ivan Cvetko
Matija Starki
Ivan Suler
, Franc Zidarič
Ivan Živič
19- marca 1981
DOLENJSKI LIST
7
TELEVIZIJSKI SPORED
20. III.
petek
1
8.45 TV V SOLI: Koledar, TV vrtec, Ruščina, Športna rekreacija in zdravje, Nega bolnika na domu
10.00	TV V SOLI: Angleščina, Risanka, Zgodovina, Zgodba, Risanka, Izobraževalna reportaža, Pionirski kino
14.55	TV V SOLI, ponovitev
17.15 POROČILA
17.20	DRUŽINA SMOLA
17.45 CEZ TRI GORE: OBIRSKI ŽENSKI OKTET, 2. oddaja
18.15 OBZORNIK
18.25	ZGODOVINA SAHA
..Kažipoti zgodovine jasno kažejo na vzhod, tam pa so se sledi raziskovalcev izgubile.” S temi besedami je v prvi oddaji o šahu povedano, da ni moč natančno dokazati, kje, kdaj in kako si je domislil igro bele in črne vojske na 64 poljih. Zato lahko rečemo, da ima šah več začetkov, kot igra pa služi za izkazovanje raznovrstnih človekovih sposobnosti	od
starosti do zabave oz. koristne porabe časa. Vemo, da dandanes igrajo šah že računalniki, tudi o tem pa bodo govorile oddaje.
18.45	KAKŠEN BO MOJ OTROK, KO ODRASTE Naslovno vprašanje oddaje si zastavijo prenekateri starši, odgovoriti pa jim skušajo znanstveniki, ki poudarjajo bodisi pomen dednosti na oblikovanje osebnosti ali pa vpliv okolja. Resnica je menda nekje vmes, zanemariti pa ne gre ne enih ne drugih dejavnikov, ki imajo svojo moč pri oblikovanju osebnostnih lastnosti
19.00 NE PREZRITE
19.15	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19,55	VREME
20.00 USTVARJANJE TITOVE JUGOSLAVIJE, dokumentarna nanizanka
21.10	A. Christie: ZAKAJ NE EVANS?
22.05	V ZNAMENJU
22.20	NOČNI KINO: ZADNJI
TANGO V PARIZU
Film, ki je dolgo razburjal svetovno javnost, seveda tisti njen del, ki spremlja filmske stvaritve, je 1972 posnel italijanski režiser Bernardo Bertolucci. Trn v • peti
moraljstov so bili za tedanji čas dokaj drzni ljubezenski prizori, delo pa govori o zagrenjenem Amerikan-cu, ki pride v Pariz, da bi si opomogel po ženinem samomoru. Po naključju sreča mlado Francozinjo, med njima se splete ljubezen, ki je zgolj čutna, taka, da se ob njej izkažeta možakova seksualna obsedenost in psihična razrvanost, konec pa (ni razloga, da bi ga zamolčali, saj so film vrteli tudi po naših kinih) je kajpak tragičen. V filmu je izvrstno zaigral Madon Brando, ob njem pa še Maria Schneider, 'Da riing Legjtimus, Jean -Pierre Leaud, Catherine Sola in drugi.
16.55	Test — 1 7.10 Dnevnik v madžarščini - 17.30 Dnevnik —
17.45	Naši pesniki - 18.15 Koraki - 18.45 Zgodbe Radoja Domano-viča - 19.30 Dnevnik — 20.00 Narodna glasba — 20.30 Zagrebška panorama. —	20.55 Jugoslavija;
Italija (prenos hokejske tekme s svetovnega prvenstva skupine B v Ortsei)
2i. m.
sobota
8.05	POROČILA
8.10	LOLEK IN BOLEK
8.20	PELI SO JIH MATI MOJA:
MLADA ZORA
8.30	TEHTNICA ZA NATANČNO TEHTANJE
9.00	PISANI SVET: ZVOK TIŠINE
9.30 VARSTVO PRI DELU: DVIGALNE NAPRAVE
Danes bodo predstavljeni varnostni ukrepi za zaščito delavcev na gradbiščih, v strojegradnji, železarnah, ladjedelnicah, povsod tam, kjer imajo opraviti z dvigalnimi napravami
9.45 EMILE ZOLA
10.45 SMUČARSKI SKOKI, prenos iz Planice
13.00 in 16.50 POROČILA
16.55 PESMI ZA DUBLIN, predstavitev popevk za veliko nagrado Evro vizije
17.40	SNEG POD NOGAMI, češki mladinski film
Delo, ki gaje pred dvema letoma posnel Ivan Huštava, bi lahko uvrstili celo v zvrst športnih filmov, a ker zgodba o mladih ljudeh, njihovih starših in smučarskih trenerjih govori tudi o psihičnih stiskah naraščajnikov, bi bilo tako uvrščanje precej nasilno.
18.55 NAŠ KRAJ: KOSTANJEVICA NA KRASU
19.10	ZLATA PTICA
19.15	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 REVIJA TUJIH PEVCEV V DNEVIH SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE
Nastop Anki Lindquist-Karisson, Pera Muellerja, Jane Kratohvilove, Reda Hurleyja, Dine Straat, Catherine Vigar, Andrzeja Mossakovskega, Kati Kovacs ter ansamblov Broks in Labi Siffre bo spremljal revijski orkester RTV Ljubljana pod vodstvom Bojana Adamiča.
20.45	MODNE NOVOSTI
20.50	CIRKUS
21.20	SMEŠNA GOSPA, ameriški film
Znana igralka in pevka Barbara Streisand je odigrala glavno vlogo v Smešnem dekletu, film, ki ga bomo gledali drevi, pa je nadaljevanje omenjenega. Streisandova igra to-' krat broadwaysko zvezdo tridesetih let, ki ima težave v zasebnem življenju. Igrajo še- James Caan, Omar Sharif, Ben Vereen in drugi, režiserske posle pa je 1975 opravil Herbert Ross.
23.30	POROČILA
23.35	TV KAŽIPOT
16.10	Test - 17.25 Jugoslavija: NDR (prenos hokejske tekme) -
19.30	Dnevnik - 20.00 Življenje na zemlji - 20.55 Poročila - 21.05 Vidiki - 21.55 Jugoslavija: NDR (posnetek hokejske tekme)
22. III.
nedelja
8.50 POROČILA
8.55 ŽIVŽAV
9.45	NA VRAT NA NOS
10.35	TV KAŽIPOT
10.55 SMUČARSKI SKOKI, prenos
jy pianice
13.15	JUGOSLAVIJA, DOBER DAN
13.50 POROČILA
15.20	PESMI ZA DUBLIN, prestavitev popevk za veliko nagrado Evrovizije
16.05	POROČILA
16.10	TAKOVSKI OKOLIŠ, dokumentarna oddaja
16.40	ŠPORTNA POROČILA
16.50 LAŽNIVKA, slovenski film
Poprečno dekle se pred kolegicami hvali s svojimi ljubezenskimi izkušnjami V resnici pa je osamljena in naivna, kakor je, postane žrtev zapeljivca, ki ji obljublja prepotrebno stanovanje, hkrati pa ji izvabi tudi prihranke. Dekle se kajpak ne zaveda, da je daleč od ljubezni, po kateri hrepeni Film z nakazano vsebino je 1965 posnel Igor Pretnar, igrajo pa Majda Potokar, Bata Živojinovič, Dušan Antonijevič, Irena Prosen, Angelca Hlebce, Vera Šipova, Sava Sever in drugi.
18.20	SESTANEK V NEBOTIČNIKU
19.10	RISANKA
19.24	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	M. Milankov: SVETOZAR
MARKOVIČ
21-05 ZANIMA ME
Najprej bo beseda tekla o cerabralni paralizi, ld sodi med tiste motnje v otroškem obdobju ljudi, zaradi katerih je največ hudih posledic. Zatem bo govor o rejništvu na Slovenskem, dr. Marija Makarovič bo pripovedovala o narodnih nošah, besedo diskont oz. vse, kar se skriva za njo, bodo pojasnili trgovci, za zaključek pa bo prikazano, kako v Eti iz Cerknega skrbijo za šolanje delavcev ob delu za delo.
21.35	V ZNAMENJU
21.55	ŠPORTNI PREGLED
15.50	Nedeljsko popoldne - 19.00 Risanke - 19.30 Dnevnik - 20.00 Zakaj imam rad jazz - 21.00 Včeraj, danes, jutri -	21.25
Kronika neke ljubezni (italijanski film)
ponedeljek
8.45 in 10.00 TV V ŠOLI
14.55	TV V ŠOLI, ponovitev
16.25 KMETIJSKA ODDAJA J17.55 POROČILA
17.30	MALI GODCI V GLASBENI DEŽELI
17.40	VEVERICA NA RAMI, angleški poljudnoznanstveni film
18.05	STATISTIKA: POPIS 1981
1.	aprila bo pravcata vojska popisovalcev začela pridobivati najrazličnejše podatke o Jugoslovanih. Današnja oddaja bo skušala opisati tiste podatke, ki jih bodo zbirali slovenski popisovalci, da bi na tej osnovi lahko prikazali položaj slovenskega kmetijstva.
18.35	OBZORNIK
18.45 MLADINSKA ODDAJA
19.45 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00 I. Samokovija-J. Beran: VOJNI KRUH
Ženska si služi kruh s prostitucijo in ga deli otrokom. Pri prodajanju telesa se zaplete z nekim madžarskim desetarjem ... Dogajanje televizijske drame, za katero je scenarij spisal Jan Beran, in to po literarni predlogi bosenskega pisatelja Isaka Samokovlije, se odvija ob koncu prve svetovne vojne v nekem mestu v Bosni Glavni vlogi igrata Bogdanka Savič in Evren Ferenci, dramo pa je zrežiral Dušan Sabo, in sicer za sarajevske televizijce.
21.20	KULTURNE DIAGONALE
22.00 V ZNAMENJU
17.25	Jugoslavija: Japonska (prenos hokejske tekme) - 19.30 Dnevnik - 20.00 Znanost in mi - 20.50 Zagrebška kronika - 21.15 B. Ibanez: Trsje in Nato - 22.05 Pakistanska arhitektura (dokumentarni film)
24.	III.
torek
8.25	VELESLALOM ZA MOŠKE,
prenos 1. teka iz Borovca
11.55	VELESLALOM ZA MOŠKE,
prenos 2. teka iz Borovca
13.00	ŠOLSKA TV: Naravni izbor,
Slikar in njegov čas
Da je naravni izbor močan dejavnik evolucije, je trdil že Darwin. Šolarji si bodo lahko ogledali posnetek treh poizkusov s področja naravnega izbora, in to o pticah in metuljih, o naravnem izboru rastlinja ter o vplivu insekticidov na komarje. Mnoge umetnine so v času svojega nastanka sprožale šk andale, odpore in nasprotja. Zakaj? Ker sodobniki na slike gledajo z drugačnimi očmi kot umetnik, ki ustvarja brez vnaprejšnjih predstav o odzivu gledalcev.
Precej zanimivega s tega področja bo moč izvedeti iz drugega prispevka.
13.55 JUGOSLAVIJA: ROMUNIJA, prenos hokejske tekme
16.20 VELESLALOM ZA MOŠKE, posnetek iz Borovca
17.20 POROČILA
17.25 LOLEK IN BOLEK
17.35 GLASBA NARODOV: GVINEJA
18.05	MALI SVET 18.35 OBZORNIK
18.35 OBRAMBA IN SAMOZAŠČITA
19.15	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
20.00	MARJANA GRE V ŠOLO, dokumentarna oddaja
20.45	J. Allen: DNEVI UPANJA Na sporedu bo prva od petih oddaj angleške nadaljevanke, ki bo govorila o angleškem delavskem gibanju od 1916 do splošne stavke 1924. Vsaka oddaja bo prikazala
eno od pomembnih delavskih bi . ki so pretresale družbo takratneg časa, skozi take dogodke pa bomo spremljali življenjske boje in 12 kušnje dveh moških in ene 2enT^ Scenarij za nadaljevanko je spis Jim Allen, zrežiral jo je Kenne
Loach, glavne vloge pa iglajo
Paul
Copley, Nikolas Simmonds, Parne Brighton, Norman Tyrrell, Gau Roberts in drugi.
22.25. V ZNAMENJU
17.10	Dnevnik v madžarščini
17.30	Dnevnik - 17.45 Pustolovsct na - 18.15 Knjige in misli - 1®-Zeleni kabaret - 19.30 Dnevnik^
20.00	Razvoj popularne glasbe
20.55	Portreti:	Slikar	Brank®
Stankovič -	21.40	Zagrebška
panorama - 22.00 Izviri
25.	m.
sreda
8.25 SLALOM ZA MOŠKE, prenos 1. teka iz Borovca
11.25 SLALOM ZA MOŠKE, prenos 2. teka iz Borovca
15.25 JUGOSLAVIJA: BOLGARIJA, prenos nogometne tekme
17.20	SLALOM ZA MOŠKE, posnetek iz Borovca
18.30 OBZORNIK
18.4.5	ZAPISI ZA MLADE: ALBIM
WEINGERL
19.15	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	OREL IN KORENINE Dokumentarna oddaja z gornjim naslovom je posvečena 30-letnici smrti Louisa Adamiča, našega rojaka, ameriškega pisatelja, publi-•cista in politika. V oddaji bodo njegovi sodobniki, sorodniki in drugi poznavalci govorili o njegovem življenju in del ovanju.
21.20	FILM TEDNA: 26 DNI V ŽIVLJENJU DOSTOJEVSKEGA Leto ni važno, v šestindvajsetih dneh življenja velikega ruskega pisatelja pa se je zgodilo marsikaj. Po ženini in bratovi smrti je Dostojevski preživljal veliko ustvarjalno pa tudi bivanjsko krizo, bil je močno zadolžen, v nekaj tednih bi moral založniku oddati rekopis, a se pisanja nikakor ni mogel lotiti. Na pomoč mu je priskočila Ana Snitkina, dekle, kateremu je pisatelj
narekoval Kockarja, v katerem r popisal sebe, svojo strast do iger1,1 srečo pa tudi prenekatero življenj' sko izkušnjo. Film je lani posn sovjetski režiser Aleksander Sard11! z uspehom so ga vrteli ^ berlinskem festivalu, glavne vloge P1 igrajo Anatoli Solonizyn, Jevgenij* Simonova in Eva Szykulska.
22.40	V ZNAMENJU
17.20	Dnevnik - 17.45 Mak progi -	18.15	Splošna	ljudski
obramba - 18.45 Zabavna medi#1 - 19.30 Dnevnik - 20.00 K. Klara Delegacija (televizijska drama) '
21.00	Zagrebška panorama - 21.2" 7+7 (zabavnoglasbena oddaja)
26.	Ul.
četrtek
1
9.25	VELESLALOM ZA ŽENSKE, prenos 1. teka iz Kranjske gore
12.55	VELESLALOM ZA ŽENSKE, prenos 2. teka iz Kranjske gore
14.20	ŠOLSKA TV: Naravni izbor, Slikar in njegov čas
15.15	JUGOSLAVIJA:	ŠVICA,
posnetek hokejske tekme
16.25	VELESLALOM ZA ŽENSKE, posnetek iz Kranjske gore
17.35	POROČILA
17.40 TEHTNICA ZA NATANČNO TEHTANJE
18.10	MOZAIK KRATKEGA FILMA
18.30 OBZORNIK
18.40	MLADI ZA MLADE: SOLZNA DOLINA
Oddaja bo govorila o mladih v rudarski Mežišk i dolini.
19.10 RISANKA
19.24	ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	BOBU BOB, aktualna oddaja
21.35	625
2Z15 V ZNAMENJU
17.10	Dnevnik v madžarščini '
17.30	Dnevnik - 17.45 Jelenko -
18.15	Znanost: Zdrav otrok -
18.45	Življenje na bulvarju — 19.3 Dnevnik - 20.00 Kino oko - 23.
24 ur
PRVI RADIJSKI PROGRAM
PETEK, 20. UL
8.08 Z glasbo v dober dan. 8.30 Otroške igre. 8.45 Iz otroškega glasbenega sveta. 9.05 Z radiom na poti 11.35 Znano in priljubljeno.
12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti.
12.30	Kmetijski nasveti 12.40 Pihalne godbe. 13.50 Človek in zdravje. 14.05 Glasbena oddaja.
14.25	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 15.35 Zabavna glasba. 18.00 Razgledi po slovenski glasbeni literaturi. 18.30 S knjižnega trga.
19.45	Minute z ansamblom...
20.00	Uganite, pa vam zaigramo!
21.05	Oddaja o morju in pomorščakih. 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Lirični utrinki.
23.10 Petkov glasbeni mozaik. 0.05-4.30 Nočni program.
SOBOTA, 21. III.
8.08 Pionirski tednik. 9.05 Z radiom na poti 10.05 Pojo amaterski zbori 10.30 Panorama lahke glasbe. 11.05 Zapojmo pesem.
11.20	Svetovna reportaža. 11.40 Zapojte z nami 12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti.
12.40	Veseli domači napevi. 14.05 Kulturna panorama 15.30 Zabavna glasba 17.00 Zunanjepolitični magazin. 19.35 Mladi mostovi. 20.00 Sobotni zabavni večer. 21.00 Za prijetno razvedrilo, 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Od tod do polnoči. 0.05-4.30 Nočni program.
NEDELJA, 22. III.
7.30	Zdravo, tovariši vojaki! 8.07 Radijska igra za otroke (Vlado Stojiljkovič: Žarnica z močjo sto konjskih sil). 8.43 Skladbe z mladino. 9.05 Še pomnite tovariši!
10.05	Prizma otpimizma. 11.00 Pogovor s poslušalci. 11.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
13.20	Ža kmetijske proizvajalce.
13.50	Pihalne godbe. 14.05 Humoreska tega tedna (J. K. Jerome: Trije
možje v Nemčiji). 14.25 S popevkami po Jugoslaviji. 15.10 Pri nas doma. 15.30 Nedeljska reportaža.
15.55	Listi iz notesa 16.20 Gremo v kino. 17.05 Popularne operne melodije. 17.50 Zabavna radijska igra (C. Goldoni F. Milčinski: Mirandolina). 19.45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer.
22.20	Glasbena tribuna mladih.
23.05	Lirični utrinki. 23.10 Mozaik melodij in plesnih ritmov. 0.05-4.30 Nočni program.
PONEDELJEK, 23. IU.
8.08 Z glasbo v dober dan. 8.25 Ringaraja 8.40 Pesmica za mlade risarje in pozdravi 9.05 Z radiom na poti 11.35 Znano in priljubljeno.
12.10 Veliki revijski orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti (Vida Mikulič: Informacijski sistem v gozdarstvu).
12.40	Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj.
14.	5 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Zabavna glasba
18.00 Na ljudsko temo. 18.25 Zvočni signali 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Burnika 20.00 Kulturni globus. 20.10 Iz naše diskoteke. 21-05 Glasba velikanov.
22.30	Popevke iz jugoslovanskih strudiov. 23.05	Lirični utrinki.
23.10 Za ljubitelje-jazza
TOREK, 24. III.
8.08 Z glasbo v dober dan. 8.30 Iz glasbenih šol. 9.05 Z radiom na poti 11.05 Operne arije in monologi 11.35 Znano in priljubljeno. 12.10 Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti (Janez Brglez: Paraziti pri pašnem govedu). 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi. 15.30	Zabavna glasba.
18.00 Sotočje.	18.45 Glasbena medigra ^^Š^Minute z ansamblom Atija Sossa 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 S solisti in ansamblom JRT. 21.05 Radijska igra (S. Parker: Vsakoletne večerja bivših mehanikov odreda kamikaze).
22.30	Tipke in godala 23.05 Liri#1 utrinki 23.10 S popevkami P Jugoslaviji 0.05-4.30 Noč® program.
SREDA, 25. IU.
8.08	Z glasbo v dober dan. 8--'j Pisan svet pravljic in zgodb. 9.05 rMiom na poti 11.35 Znano K priljubljeno. 12.10 Veliki zaba^ orkestri 12.30 Kmetijski nasVC (Tone Vidrih:	Razne možno*
ograjevanja čredik). 12.40	™
izvirih ljudske glasbene umetno**1
14.05 Razmišljamo, ugotavlj1. mo ... 14.25 Naši poslušal*’ čestitajo in pozdravljajo. 15-'j Zabavna glasba. 18.00 Zborov*!, glasba v prostoru in času. 18.15 N? gost 18.30 Odskočna deska. 19 Minute z ansamblom Borisa Fran^j
20.00	Koncert za besedo (Po ml8®
20.25	Iz komornega opusa ,■ Ma rtinuja. 21.05 Odlomki it J Bellinija opere Norma. 22,30 Slovenskih pevcev zabavne gl as,
23.05 Lirični utrinki 23.10 J8**: pred polnočjo. 0.05-4.30 No^ program.
8.3*1
t»I
ČETRTEK, 26. Ul.
8.08	Z glasbo v dober dan. Mladina poje. 9.05 Z radiom poti 11.35 Znano in priljublje® ^
12.10	Znane melodije. l2-,.| Kmetijski nasveti (Silva AV’1 Zahtevnost posameznih vrtnin ^ toploti). 12.40 Od vasi do v8"J
14.05	Enajsta šola. 14.20 Kora8', za mlade poslušalce. 14.40 JeziR j ni pogovori 15:30 Zabavna
18.00	vsa zemlja bo z nami ^
18.15	Lokalne radijske postaj8, vključujejo. 18.35 L. van Beeth® Štirinajst variacij za klavirski
19.45	Minute z ansamblom 1°K(l Privška 20.00 Četrtkov ^5 domačih pesmi in napevov. 21-Literami večer (Srbske ljubezen ^ pesmi). 21.45 Lepe melodije. Plesna glasba iz jugoslovan**^ studiev. 23.05 Lirični utrinki 2r. Paleta popevk jugoslovanskih aV jev. 0.05-4.30 Nočni program-
kultura
*•
in
izobra-
ževanje
Ju- Hej pojočih lovcev
Lovsui pevski zbor v Globokem pobudniK za tradicionalna srečanja sorodnih zborov, slavi 10-letnico
„Pri nas imamo tudi pojoče može in fante, ki se ollačijo v zelene uniforme," pravijo v Globokem. Ni težko uganiti, da tako označujejo svoj lovski pevski zbor, ki že deseto leto nastopa na domačih prireditvah, pevskih srečanjih v Posavju in drugod po Sloveniji. Ustanovili so ga pred desetimi leti.
Ivan Kene, ki poje drugi bas, pripoveduje: „Ne vem več, kdo je dal pobudo, naj bi lovci začeli prepevati. Toda nekega dne leta 1971 je stopil med nas Miha Haler in rekel: ,Bi začeli? ‘ Bilo nas je dvanajst, s Halerjem, pod
m
Ivan Kene: pripravljamo se na proslavitev 10-letnice ustanovitve globoškega lovskega pevskega zbora."
katerega taktirko smo se uglaševali, pa trinajst. Prvič smo drugim zapeli oktobra 1971 za občinski praznik, ko smo se zbrali pri lovskem domu na Piršenbregu. Kasneje se nam je pridružilo še osem pevcev — dva lovca in šest drugih krajanov, ki so do takrat peli v zboru, delujočem, kot sekcija globoškega kulturno-prosvetnega dru-
štva. Trenutno nas je devetnajst, od lani pa nas vodi učitelj Franc Kene."
Desetletnico ustanovitve bodo proslavili poleti. Prireditev s samostojnim koncertom želijo imeti na prostem, vendar v Globokem. Priredili bodo razstavo o lovski dejavnosti, izdali spominsko brošuro in dali jubilejne značke. Do proslave bodo dokončali tudi album lovske družine s fotografijami in kratkimi življenjepisi vseh umrlih članov.
Globoški pevci se že vrsto let udeležujejo srečanj lovskih pevskih zborov iz vse Slovenije, za kar so sami dali pobudo. Ivan Kene pravi, da se je to zgodilo takole: „Velikokrat smo nastopili in bili dobro sprejeti. Leta 1973 smo v Lovcu objavili, da vabimo na srečanje v Globoko podobne zbore, kot je naš. Odziv je til dober, zbrali so se štirje zbori in prvi skupni koncert se je posrečil. Dogovorili smo se, naj bi taki nastopi postali tradicionalni. Od takrat se vsako leto sestajamo v drugem kraju." Sledila so srečanja v Podgorju pri Slovenjgradcu, v Sodražici, Dekanih pri Kopru, Mariboru in Trbovljah. Letos se bodo zbori sešli v Ljubljani, na Gospodarskem razstavišču. ,JNa vsakem srečanju je več nastopajočih," pove Ivan Kene, „pri-ključile so se tudi tri skupine rogistov (iz Litije, Prekmurja in Maribora), ki sodelujejo in nastopajo z nami. Čez dve leti bo jubilejno, že deseto srečanje lovskih pevskih zborov. Želimo, da bi jubilej proslavili pri nas v Globokem."
I. ZORAN
P
POJOČI .FARMACEVTI" PRED JUBILEJEM - V o kvim medobčinske kulturne akcije »Spoznajmo se“, ki postaja kulturno gibanje v pravem pomenu, sodeluje tudi mešani pevski zbor novomeške tovarne zdravil Ktke. Minulo soboto, ko so skupine iz novomeške občine gostovale v črnomaljski občini, je ta zbor sodeloval v programu, pripravljenem v črnomaljskem kulturnem domu. Za izbor pesmi, ki jih je zapel pod taktirko dirigenta Francija Možeta, je požel zaslužen aplavz. Pevci Krke bodo letos proslavili 10-letnico svojega zbora. (Foto: I. Zoran)
Trije novi kipi v parku
V ribniškem Parku kulturnikov doslej 6 kipov, skupaj pa jih bo 16 — Osrednji del parka bo grajski vodnjak in kip
narodne junakinje Majde Šilc — Otvoritev čez leto dni
V Parku kulturnikov v ribniškem gradu bodo jutri, 27. marca, odkrili tri nove kipe, in sicer: Ignaciju Merharju, ustanovitelju slovenskega gasilstva, ki je izrekel prvo gasilsko povelje v slovenskem jeziku; ustanovitelju slovenske lovske organizacije dr. Ivanu Lovrenčiču in ustanovitelju zadrug posojilnic in hranilnic dr. Janezu Evangelistu Kreku. Kipe je izdelal kipar Stojan Batič.
Že zdaj stoje v ribniškem gradu doprsni kipi dr. Ivana Prijatelja, Stanislava Škrabca in Jakoba Peteli-na-Gallusa. Skupno bo v Parku kulturnikov 16 kipov, park pa bo odprt predvidoma za prihodnji
Šola ni lie skrb učiteljev
Kritični poudarki delovne skupine, ki je pripravila strnjeno gradivo o stanju vzgoje in izobraževanja v sevniški občini za sejo občinske konference ZK 9. marca, in tudi sama obravnava na seji bi lahko navajali k zaključku, da v šolstvu te občine vse preveč škriplje.
Vendar še daleč učnem uspehu so
ni tako. Sevničani
Po
Sejo občinske konference ZK v Sevnici posvetili vzgoji in izobraževanju — Od vrtca do usmerjenega izobraževanja — Škodljivo usihanje solidarnosti
v gospodarstvu. V prenekaterem podjetju bi bili že zagnali preplah, če 40 odstotkov delavcev, kot je med učitelji, ne bi živelo v ustreznih stanovanjih. Šolam v sevniški občini trenutno manjka 27 učiteljev, predvsem matematikov, fizikov, glasbenikov, učiteljev tehničnega pouka.
V občini poteka celodnevna šola le za višjo stopnjo v Šentjanžu. Vse nove šole so bile v preteklosti zgrajene večinoma s samoprispevkom. Na večjih šolah navkljub gradnjam tudi poslej ne morejo računati na širjenje celodnevne šole.
Več uspeha si zato obetajo s prehodno obliko - podaljšanim bivanjem. Šole se veselijo zunanjih sodelavcev. 215 krožkov v občini ima le 25 zunanjih sodelavcev. Težko jih dobijo celo v Sevnici.
Otroški
ekstempore
V počastitev dneva mladosti bo 22. maja v Novem mestu likovna prireditev „Novo mesto v likovnem ustvarjanju otrok". Na enodnevnem ekstemporu, kakor bi lahko označili to manifestacijo, ki jo prirejata odbor za likovno dejavnost pri ZKO v Novem mestu in novomeška organizacijska enota Zavoda SRS za šolstvo, bodo otroci slikali in risali motive Novega mesta. Razstavo del vseh udeležencev bodo še isti dan odprli ali ,v oddelku NOB in ljudske revolucije Dolenjskega muzeja ali v Domu JLA, na otvoritvi pa bodo sodelovala šolska kulturna društva in učenci glasbene šole Marjana Kozine.
V razpisu, ki so ga objavili Prejšnji teden, so navedene vse podrobnosti za to likovno prireditev. Tako se enodnevnega ustvarjalnega srečanja mladih likovnikov lahko udeleži po tri do pet učencev od petega do osmega razreda z vsake osnovne s? le v občini. Risalni papir in del risalnega pribora bodo udeležencem preskrbeli organizatorji.
redpisane so tudi tehnike, v katerih bodo upodabljali Novo mesto: tempera, akvarel, pastel, ombinirana tehnika, risba Homastr (tušem).
aastrom, risba s peresom
bodo
Prijave za sodelovanje __ organizatorji zbirali do 31. marca.
^Napovedana prireditev bo Pttra take vrste v Novem mestu, e Pa prva na Dolenjskem. V tebnjem, denimo, že nekaj let t^5ejaj° tako imenovani mali . °r> na katerem ustvarjajo ®di likovni talenti iz vse
d h**16.’.. tu m tam Pa se J*m /'družijo tudi vrstniki iz pobra-emh občin.
zavidljivem drugem mestu med vsemi sedmimi občinami. Lani je sevniško osnovno šolo Sava Kladnika obiskala delovna skupina CK ZKS. Šolnikom in tamkajšnji osnovni organizaciji ZK je priznala pobude pri izvajanju stališč in obveznosti in pohvalila izobraževanje in usposabljanje prosvetnih delavcev.
Komunisti sevniške osnovne šole so člane delovne skupine CK ZKS že takrat opozarjali na zaostajanje republiške solidarnosti. Iz leta v leto tudi delegati združenega dela z nejevoljo sprejemajo širjenje nalog, za kar morajo izdatneje segati v žep.
Menijo, da je tako imenovana enotna šola postala že hudo vprašljiva. Opozajajo, da v neizpeljani menjavi dela dohodki niso usklajeni z delovnimi uspehi. Obseg in vsebina dela v osnovnih šolah naj bi nenehno maraščala ob enakem številu delavcev in manjšem prihodku.
Šolsko poslovanje je vse bolj zahtevno. Ravnatelj sevniške osnovne šole prof. Jože Bogovič je navedel 12 zakonov in predpisov, po katerih morajo delati.
Šolniki so izdelali seznam 21 vrstnikov, ki so st kruh rajfe poiskali
Premalo knjig
Na črnomaljskega občana le 0,8 knjige iz knjižnice
Črnomaljska ljudska knjižnica, ki ima izposojevalnici še v Semiču in na Vinici, ima 13.300 knjig, kar pomeni, da pride na črnomaljskega občana le 0,8 knjige. Za novo srednjeročno obdobje nameravajo to izboljšati, tako da bi na enega prebivalca prišla 1,3 knjige, kar pa je še vedno precej pod republiškem povprečjem, ki znaša 2,3 knjige na prebivalca.
Razveseljivo pa je, da število braF cev v knjižnici narašča. Medtem ko je bilo pred petimi leti v knjižnico vpisanih 1980 bralcev, jih je sedaj že blizu 2.800. Črnomaljska knjižnica se že ves čas otepa s težavami: nima čitalnice, prostori so premajhni, knjižne police postajajo pretesne.
praznik občine Ribnica, se pravi 26. marca 1982, ko bodo praznovali tudi 90- !etnico Ribnice.
Zamisel o ureditvi Parka kulturnikov seje porodila že leta 1963. Predlagal jo je' na seji ribniškega turističnega društva njen predsednik Andrej Klemenc. V parku naj bi bili kipi, spominske plošče ali vklesana imena najzaslužnejših mož in žena na področju kulture, društvenih dejavnosti, politike itd., ki so se rodili na območju občine Ribnica ali pa tu delali K uresničitvi te zamisli so pritegnili tudi znanega slovenskega kulturnega delavca dr. Antona Slodnjaka.
Uresničevanje zamisli o Parku kulturnikov je bBo sprva dolga leta prepuščeno le Turističnemu društvu, ki je dela tudi financiralo. Nato je prišla na pomoč kultura. Končno je dala zamisli vso podporo še občinska skupščina, ki je skupno z združenim delom zagotovila prepotrebni denar. Tako ne bi smelo biti posebnih ovir, da park ne bi bil dokončan in odprt čez leto dni.
J. PRIMC
ČRNOMALJCANI
GOSTUJEJO
Gledališka skupina Kulturnega društva Mirana Jarca iz Črnomlja bo ob koncu tedna gostovala s komedijo „Clovek na položaju" Fadila Hadžiča po Beli krajini V soboto, 21. marca, bo nastopila v Vinici, v nedeljo, 22. marca, pa v Adlešičih. Obe predstavi bosta ob 20. uri.
Novomeščani in Trebanjci v Beli krajini
Akcija ,,Spoznajmo se" se počasi izteka
V okviru medobčinske kulturne akcije „Spoznajmo se“, ki poteka pod pokroviteljstvom medobčinskega sveta SZDL za Dolenjsko, so v soboto, 14. marca, kulturne skupine iz novomeške občine nastopile v črnomaljski, kulturniki iz trebanjske občine pa v metliški občini.
V Semiču so zavrteli dokumentarni barvni film »Ljudje ob Krki“, v Draga-tušu je zaplesala folklorna skupina Kres in zapel Šentjernejski oktet, v Gribljah so obiskovalci prisluhnili moškemu pevskemu zboru Kulturnega društva Dušana Jereba in učencem glasbene šole Matjana Kozine, Črnomaljci pa so imeli v gosteh mešani pevski zbor tovarne zdravil Krka, mlado harfistko Ireno Maršič, kvartet' h armonik glasbene šole Marjana Kozine in likovno skupino Vladimira Lamuta.
Z obiskom niso bili povsod zadovoljni. Medtem ko sta bili dvorani v Gribljah in Dragatušu zasedeni, je bilo v Semiču pol sedežev praznih, v črnomaljskem kulturnem domu pa je bilo komaj nekaj nad 50 obiskovalcev. V Črnomlju ugotavljajo, da so take prireditve neprimerno bolje obiskane v manjših, podeželskih krajevnih skupnostih kot v večjih središčih.
Glede na to, da so se Metličani odločili prirediti prikaz kulturne dejavnosti trebanjske občine le v enem kraju, so Trebanjci v soboto potovali prek Gorjancev v •Belo krajino le z enim Programom. Tako so v metliškem Kulturnem domu Edvarda Kardelja nastopili le pevci zbora Pavla Golie in občinskega pihalnega ‘orkestra iz Trebnjega.
I. Z.
RAZSTAVA LIKOVNIH SAMORASTNIKOV BELE KRAJINE
V okviru 5. razstave belokranjskih vin in 30-letnice Iskre Semič bo od 25. aprila do 5. maja v Semiču tudi likovna razstava del samorastnikov Bele krajine. Prijave za sodelovanje bo zbiral prireditveni odbor do 20. aprila. Dela naj bi vsak udeleženec prinesel prirediteljem osebno, možno pa jih bo (po dogovoru) oddati tudi na domu. Prireditven odbor se obvezuje za zavarovanje in vrnitev razstavljenih del. Za sodelovanje in druge podrobnosti se je moč dogovoriti po telefonu (78-332 - Semič).
Prireditveni odbor za likovno razstavo -Marko Banovec 68333 Semič 48 c
NOVOMEŠČANI NA ODRU
Po devetletnem premoru se je gledališka skupina Kulturnega društva Dušana Jereba spet oglasila in prejšnji teden stopila pred svoje občinstvo v novomeškem Domu kulture z igro Arnolda Weskersa ,JCorenine“. Premieri v ponedeljek, 9. ma rca, je že naslednji dan sledila prva ponovitev uprizoritve, ki so jo novomeški gledališčniki pripravili pod režijskim vodstvom Milana Stepanoviča. Sama igra je precej nihala v ritmu, bolehala je tudi za nekaj drugimi pomanjkljivostmi. Ob vsem tem pa velja omeniti nekatere za novomeške razmere presenetljivo dobro oblikovane vloge. Posebej se je odlikovala Vovk Staša.
SEMINAR ZA TAMBURAŠE
Novomeška ZKO je pred kratkim obvestila šole in kulturna društva v občini, da namerava, če bo dovolj prijavljencev, v začetku aprila prirediti seminar za tamburaše. Seminar je namenjen vsem, ki se želijo pod strokovnim vodstvom naučiti igranja na tamburice. Šolskim vodstvom organizatorica priporoča nabavo nekaterih osnovnih inštrumentov (bisernico, brač, bugarijo in čelovič), ki zadoščajo za spremljavo šolskih folklornih skupin. Prijave za ta seminar bodo zbirali do 21. marca.
Mladi oživljajo lutkarstvo
Na srečanju slovenskih lutkarjev v trebanjski občini je sodelovalo 17 skupin
Pot iz nerazvitosti, kot so že nekajkrat ugotovili tudi na sejah sveta za izobraževanje pri občinski konferenci SZDL, pelje skozi osnovno šolo. Ena najtemeljitejših obravnav teh vprašanj na zadnji konferenci ZK je skušala zajeti vsa poglavitna vprašanja. S kadri, ki prihajajo iz skrajšanih vzgojiteljskih šol, niso zadovoljni niti v vrtcih.
Čeprav deluje v usmerjenem izobraževanju sevniške občine le šola za oblačilno stroko, se zavzemajo za čim neposrednejše povezovanje družbenega dela. Slednje mora s šolami več delati, toda ne le takrat, kadar gre za stopnje prispevkov.
ALFRED ŽELEZNIK
Na triindvajsetih predstavah sedemnajstih lutkarskih skupin iz Slovenije in zamejstva ter gostev iz Poljske, ki so bie v okviru XI. srečanja slovenskih lutkarjev predstavljene v Trebnjem, Mokronogu in na Mimi, je bilo moč videti, da se slovensko lutkarstvo razvija, da se vanj vključuje vse več mladih ljudi, kar daje upati, da bo lutkarstvo postalo enakovreden kulturniški dejavnik, podobno kot ostale gledališke zvrsti.
»•••••••M«
JUTRI V TREBNJEM: :
RAZSTAVA O
USTVARJALCIH : •
Matična knjižnica Trebnje j je v sodelovanju s Študijsko • knjižnico Mirana Jarca iz ; j Novega mesta pripravila;
• razstavo o ljudeh z območja :
• občine Trebnje, ki so j ; pomembni zaradi svojegaJ j ustvarjanja na znanstvenem j j in kulturnem področju.*Na i j razstavo, ki jo bo jutri (v I : petek) ob 17. uri v čitalnici | j trebanjske knjižnice odprl i
• Bogo Komelj, vabijo vse | j občane, še posebej pa vse še ] j živeče ustvaijalce.
V podoben sklep je iz venela tudi razprava na IX. delovni skupščini slovenskih lutkarjev, Iger pa je bilo izrečenih nekaj kritičnih misli o slovenski RTV, ki veliko obljublja, a posname malo lutkarskih oddaj, pa o kadrovskih težavah, saj na Akademiji za gledališče, radio film in televizijo lutkarstvo tudi še ni dobilo svojega mesta. Lahko pa se slovenski lutkarji pohvalijo, da so uspeli in z lutkami prodrli tudi v zamejstvo, Iger imajo velike uspehe zaradi izdatne pomoči, zlasti na Koroškem, kjer se je lutkarstvo začelo razvijati v štirih središč ih. Obstajajo pa tudi načrti, da bi lutkarstvo zanesli še k našim zamejskim rojakom v Italija
Jože Vozny, znani radijski in televizijski režiser, ki se v okviru ZKO ukvarja tudi z lutkarstvom, je povedal, da je razveseljivo, da meja med profesionalnimi in amaterskimi
„DUNAJSKI
BIDERMAJER”
Razstavo pod tem naslovom so odprli včeraj v Narodni galeriji v Ljubljani. Obsega 233 predmetov (slik, risb, grafik, predmetov umetne obrti iu kostumov), gradivo pa so posredovale dunajske galerije in muzeji. Razstava, ki so jo pripravili na podlagi meddržavne pogodbe med Avstrijo in Jugoslavijo, bo odprta do 3. maja.
lutkovnimi gledališči ni več, splošna kvalitetna rav<-n pa se vse bolj dviguje. Se posebej je pohvalil, da med predstavami ni več izrazito vzgojnih tekstov, ampak se vse bolj odpirajo v življenje. Med predstavami, ki so posebej pritegnile zaradi novih možnosti animacije, je „Cici-ban teče v zeleni dan", ki odpira nove možnosti zlasti za otroške vrtce.
Ob tem seveda ne gre pozabiti na
delež domačinov. Na srečanju se je ' predstavila z „Rdečo kapico" lutkovna skupina osnovne šole Zapadnodolenjskega odreda z Mirne, »Jožetove lutke" ter še eno »Rdečo kapico", pa je pripravila lutkovna skupina KUD Dušan Jereb iz Novega mesta. Pohvaliti je treba tudi trebanjsko kulturno skupnost in ZKO, ki jima je uspelo srečanje pripraviti tako, da je minilo v splošno zadovoljstvo. O tem pričajo tudi izredno pestri in zanimivi lutkarski kažipoti, na katerih je tekla beseda o posameznih predstavah, da ne govorimo o zadovoljstvu 6000 otrok, ki so si lahko v treh dneh ogledali toliko lutkovnih predstav brezplačna
J. SlMClC
IGRALI SO PRED POLNO DVORANO - Tudi »Kosoviija na leteči žlici" Svetlane Makarovič (v izvedbi Amaterskega lutkovnega gledališča iz Velenja) sta v dvorani trebanjskega kulturnega doma držali v napetosti polno dvorano trebanjskih otrok.
marca 1981
DOLENJSKI UST
OHRID
ZA KONEC TEDNA Ft'
BUDVA
nQ
rŠ
Kompasov program ,,MOJA DOMOVINA" 1981 obsega izlete v Beograd, na Ohrid, v Črno goro in na otok Vis ter 6— do 8—dnevna bivanja na Ohridu, oziroma v Budvi. Pred 14 dnevi smo bralce Dolenjskega lista že seznanili z zdravstveno— rekreacijskim oddihom na Ohridu in izletom
na otok Vis, danes pa sta na vrsti dva paketa ZA KONEC TEDNA — 3—dnevni na Ohrid in 2—dnevni v Budvo. Konec marca pa bo izšel še PROGRAM 8—DNEVNEGA BIVANJA V BUDVI. Dobili ga boste v vseh poslovalnicah Ko mpasa.
K izletom „Za konec tedna" velja dodati, da se jih je oprijela stabilizacija, saj so odhodi na Ohrid ob petkih popoldne, v Budvo pa ob sobotah zjutraj. Torej, kot kaže, služba ne bo „trpela" in morda bo prav zato celo večje zanimanje za takšne izlete kot do sedaj.
Čeprav traja bivanje na Ohridu v okviru „weekend 1 paketa" le 3 dni, gostje niso prikrajšani za oglede, ki jih vsebuje 6-dnevni paket, saj vidijo prav vse zanimivosti iz tega programa.
KOM PAS
JUGOSLAVIJA
s
Tudi „vikendarji" bodo morali odšteti 250 din za izlet z ladjo do sv. Nauma. Če pa bodo namesto sobotnega kosila v hotelu želeli piknik v naravi na otoku pri sv. Naumu, bo potrebno dodati še 150 dinarjev.
Kljub temu da realizacija vikend programa zahteva od izletnikov in Kompasovih organizatorjev precejšnjo disciplini-
OHRID 3 DNI
ODHODI OB PETKIH: MAREC: 20., 27 APRIL: 3., 10., 17., 24. MAJ: 8., 15., 22., 29. JUNIJ (5., 12., 22., 29. SEPTEMBER: 11., 18., 25. *
OKTOBER: 2., 9., 16., 23.
NOVEMBER: 13., 20., 27.
4.150 dinarjev iz Ljubljane
ranost giede odhodov in prihodov, pa vseeno ostane dovolj časa za individualne „pobege" po Ohridu in drobne nakupe. Ni potrebno prek meje, da človek kupi kaj „nepozabnega" in ..enkratnega". In takih zares nepozabnih in enkratnih reči je Ohrid poln, poln je majhnih trgovinic, bogato založenih z raznovrstnimi spominki. Prijeten občutek je iz prodajalčevih ust slišati tako daleč od domačega kraja slovensko besedo. Nič manj prijetno pa ne zveni makedonsko „Do gledanje" ali turško „Allahemanet".
Med svetovno znane ohridske spominke pa sodijo izdelki iz ohridskih biserov, ki jih izdelujejo iz ohridske ribice plašice. Do bro pa je vedeti, da obstoja razlika med „biseri" in biseri. Pravi biseri ne smejo imeti visokega leska, v sredini pa morajo lomiti svetlobo. Ce boste stopili v boutique Ukras na Ohridskem Korzu (ul. Moša Pijade) vam bo gazda Ivanovski Tomče prav gotovo prodal prave ohridske bisere.
Teh nekaj stavkov, je le skromen prispevek k popularizi-
ranju in odkrivanju lepot domačih krajev, ki kot že leta nazaj tudi letos pričakujejo številne, vendo dobrodošle goste iz Slovenije.
/ --------------------
BUDVA 2 DNI
ODHODI OB SOBOTAH:
APRIL: 4., 11., 18., 25. MAJ: 16., 21.,30. JUNIJ: 6., 13., 20., 27. SEPTEMBER: 12., 19., 26.
OKTOBER: 3., 10., 17., 24.
NOVEMBER:	14.23.,
28.
3.550 dinarjev iz Ljubljane
Zahtevajte 8-DNEVNE PROGRAME in PROGRAME ZA ČRNO GORO ZA MATURANTSKE SKUPINE
____________________________
Od 4. aprila dalje je pripravil Kompas 2—dnevne izlete ob sobotah v Črno goro. Pravzaprav izletniki spoznavajo
jadransko obalo vse od Dubrovnika, kjer pristanejo z letalom, pa vse do bokokotorskega zali; va, do katerega se ob obali prepeljejo z avtobusom Ogled Tivta, Hercegnovega, Igala in Budve zapusti pri obiskovalcu nepozabne vtise in željo P° ponovnem obisku. Enkratno doživetje pa pomeni vožnja p° ..panoramski" cesti iz Boke Kotorske na Cetinje in dalje na Lovčen k mavzoleju črnogorskega vladike Petra Petroviča Njegoša — najslavnejšega črnogorskega pesnika.
Drugi dan izleta je namenjen ogledu Budve in vožnji2 ladjo do Sv. Štefana — znamenitega hotelskega naselja. V P0-poldanskem času se lahko 'izletniki ob doplačilu 300 dinarjev udeležijo piknika.
Ogled Boke Kotorske in dela kontinentalne Črne gore bo priklical iz spomina slavne in hrabre dni črnogorske zgodovine, revolucionarnih bokeljskih mornarjev ter borcev narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije-Tako kot so hrabro kljubovali tujim zavojevalcem, so hrabro prenesli tudi hudo naravno nesrečo, katere rane sicer še vedno celijo, vendar jih je vse manj.
£3 KOM PAS
JUGOSLAVIJA
izposojanje osebnih in tovornih vozil ter camp prikolic
PRIJAVE IN INFORMACIJE:
KOMPAS NOVO MESTO, Novi trg 6, telefon: (068) 21-333, 23-404
Hotelsko naselje OTEŠEVO Ohrid
..'Vr-Panorama BUDVE
IZOBRAŽEVALNI CENTER ZA TEHNIŠKE STROKE NOVO MESTO
RAZPIS VPISA
V IZOBRAŽEVANJE OB DELU IN IZ DELA V SREDNJEM IN VIŠJEM USMERJENEM IZOBRAŽEVANJU ZA ŠOLSKO LETO 1981/82 NA IZOBRAŽEVALNEM CENTRU ZA TEHNIŠKE STROKE NOVO MESTO
1. Skrajšani programi srednjega izobraževanja, po katerih si bodo slušatelji pridobili strokovno izobrazbo za poklice oziroma dela, razvrščena v II. zahtevnostno stopnjo. Izobraževanje po teh programih traja 18 mesecev. Pogoj za vključitev je končana osnovnošolska obveznost (u spešno zaključenih najmanj 6 razredov) in 1 leto delovnih izkušenj v stroki.
2. Programi srednjega izobraževanja, po k aterih si bodo slušatelji pridobili strokovno izobrazbo za poklice oz. dela, razvrščena v IV. oz. V. zahtevnostno stopnjo. Izobraževanje bo trajalo 2 — 3 leta.
Pogoj za vključitev je uspešno končana osnovna šola in 1 leto delovnih izkušenj v stroki.
3. Nadaljevalne programe srednjega izobraževanja, po katerih si lahko pridobijo strokovno izobrazbo za določena dela V. zahtevnostne stopnje (delo v organizaciji, vodenje ipd.) Pogoj za vključitev je uspešno končana kovinarska ali avtomeh. poklicna ali elektro šola in 1 leto delovnih izkušenj v stroki. Fakulteta za gradbeništvo in Izobraževalni center za tehniške stroke razpisuje višješolski študij za gradbeništvo v Novem mestu.
Zap.
št.
USMERITEV
PROGRAM
1.
3.
VRSTA PROGRAMA
Kovinsko . predelovalna
Kovinsko
predelovalna
Kovinsko
predelovalna
Elektrotehniška
Cestno-
prometna
obdelovalec kovin .upravij, strojev
Kovinar -strojnik
obratni stroj, tehnik
elektronika
cestni promet voznik
Št.
uč.
SMERI
IZOBR.
Zaht.
stopnja
skrajšani
srednji
60
60
nadalje-
valni
srednji
srednji
skrajšani
30
30
60
-obdel.kovin -spajalec in rez-alec kovin
oblikov.kovin preoblikovalec in spajalec kovin monter in upravl-jalec energetskih naprav
vzdrževalec vozil in strojev strojni tehnik
- tehnolog
- elektrikar -elektronik
- elektrotehnik elektronik
voznik
II.
IV.
V.
IV.
V.
II.
Fakulteta za elektrotehništvo in ICTS razpisujeta višješolski študij za elektrotehništvo v No vem mestu.
Informativni dan za izobraževanje odraslih bo v soboto, 21/3—1981, ob 9 uri na tehniških šolah Kristanova 60 (Šmihel).
— Prijave sprejemamo do 10. aprila na naslov ICTS, Ulica talcev 3, Novo mesto, za srednjo izobr., za višjo izobrazbo je potrebno poslati prijavo na Center za razvoj Univerze v Ljubljani. Prijave dobite na Centru.
BLED — Program tekmovanj v golfu na Bledu 1981:
18.—19. aprila: Otvoritveni turnir za nagrado „Generalturist" Bled. Stableford 36 lukenj.
30. aprila — 3. maja: VI. evropski golf rally za nagrade Hotela grad Podvin in „Zlati lev" Grand hotela Toplice Bled.
9,—10. maja: Prijateljsko srečanje Golf klub Bled — Golf Club Dellach.
22. do 24. maja: Mednarodno amatersko prvenstvo Jugoslavije za seniorje in seniorke, nagrada „Nova," Ljubljana.
6. do 7. junija: Turnir za nagrado „Renault-IMV Novo mesto". Stroke play 18 lukenj in turnir za nagrado Hotela Golf Bled, Stableford 18 lukenj.
ŽIVINSKI SEJMI V METLIKI IN VINICI
V Metliki in Vinici so se kot redki v Sloveniji ohranili tradicionalni živinski sejmi. V Metliki jih'prirejajo vsak prvi torek po prvem in petnajstem v mesecu, v Vinici pa vsak prvi ponedeljek po prvem in petnajstem v mesecu.
' V semanjih dneh je zelo živahno, saj kmetje iz Bele krajine, Žumber-ka in bližnjih hrvaških krajev priženejo govedo, da bi ga kar najbolje prodali. Kot se za sejme spodobi, lurii na metliškem in viniškem postavijo stojnice različni proizvajalci drobnih izdelkov, od keremike do konfekcije, ne manjka pa tudi mešetarjev in radovednežev.
SLUŽBO DOBI
TAKOJ ZAPOSLIM KV E L E KTROINSTALATER-JA z odsluženim vojaškim rokom in vozniškim izpitom B kategorija ELEKTRO-INSTALACIJE IN POPRAVILA GOSPODINJSKIH APARATOV IVAN , PETRIČ. CBE 46, METLIKA
emona globtour
novo mesto
TO
is&
SEJEMSKI PROGRAM POMLAD 1981
DUESSELDORF: Mednarodni sejem EUROSHOP letalo, 4 dni, odhod 6. aprila 1981
DUSSELDORF
INTERPACK — Mednarodni sejem pakirnih strojev, embalaže in slaščičarskih strojev
Odhod: 18. 5. (ponedeljek). Povratek: 21. 5.
MUNCHEN
IFAT — 6. mednarodni strokovni sejem strojev in naprav za vzdrževanje kanalizacije, »a smetarstvo in zimsko službo
Odhod: 24. 6. (sreda). Povratek: 26. 6.
aEs
M
rm
M
ZIMA 1981 IN MINI POČITNICE
ob morju, v zdraviliščih in planinah
PO DOGOVORU IN NAROČILU ORGANIZIRAMO IZLETE ZA ČLANE SINDIKALNIH ORGANIZACIJ IN RAZLIČNIH DRUŠTEV.
POTREBUJETE RENT A CAR? Avtomobil si boste zagotovili, če ga boste pravočasno rezervirali:
INFORMACIJE IN PRIJAVE:
VSE POSLOVALNICE GLOBTOURA
PRVO SREČANJE DOLENJCEV
V VSEH PROSTORIH HOTELA SLON V LJUBLJANI
20. MARCA 1981 OB 20. URI Obvezne rezervacije sprejema šef gostinstva hotela Slon Ljubljana osebno ali po telefonu 061 /24—797. Cena menuja s programom 400 din.
Pesimisti bi že lahko zmajevali z glavo. Medtem ko so v prejšnjem kolu odbojkaiji Pionirja izgubili v vseh treh nizih le enajst točk, so jih v tem, ko so se doma pomerili z mlado ekipo Bleda, „celih” trinajst. No, šalo na stran, vsak nastop odličnih odbojkarjev znova potrdi, da se zlati časi novomeške odbojke vračajo s hitrimi in zanesljivimi k orafcl Ne samo, da Novo-meščani v tej ligi ne poznajo poraza, ampak v dosedanjih desetih kolih niso izgubili niti niza. Žal pa je stvar skoraj obrnjena ko je beseda o ženski odbojki, saj je vrsta Krke, ki je bila v tem kolu prosta, na zadnjem mestu z eno samo zmago v desetih kolih.
PIONIR - BLED 3:0 (0, 10, 3)
Pionir: Vemig, Biulec, Primc, Graberski, Kolarič, Babnik, Kosmi-
na, Pečar, Cemač, Recelj, Cvar.
Spet je tekma trajala komaj tričetrt ure in tudi tokrat so Novomeščani prvi set dobili brez izgubljene točke. In tudi tokrat je v drugem nizu zaigrala „druga garnitura” in so mladi Blejci pokazali boljšo igro, tretji niz pa je spet minil v znamenju velike premoči Pionirjevih igralcev, ki so se razen z učinkovitostjo izkazali tudi z izredno domiselnimi in za gledalce lepimi ter atraktivnimi potezami.
Ko je že govor o gledalcih, očitno glas o kvalitetni igri novomeških odbojkarjev še ni prepričal številnih starih in potencialnih novih navijačev te lepe in čiste igre brez možnosti kakršne koli grobosti. To pa naj bo tudi svarilo za ostale športe, ki imajo kljub padanju kvalitete še vedno veliko pristašev. Ko gledalci izgubijo zaupanje, jih je nadvse težko spet privabiti nazaj na tribune. Tu di tu so novomeški odbojkarji na najboljši poti, da povrnejo zlate čase novomeške odbojke.
V naslednjem kolu Pionir gostuje pri drugouvrščeni vrsti Brezovice.
Boksarji nizajo uspehe
Dol. Toplice in Novo mesto, novi boksarski središči
Člani dolenjskih boksarskih klubov „Pionir” iz Novega mesta in „Dušan Kveder-Tomaž” iz Dolenjskih Toplic so se nedavno udeležili boksajte revije, ki jo je pripravil boksarski klub Odred iz Ljubljane. Ke zultati dolenjskih boksarjev: peresna: Jakovljevič (NM)-Madarič U:28 Mušia:	Zoran (Dolenjske
Toplice)-Zvan (Kamnik) l:I8pol-velter: Šimunovič (NM)-Orešč anin
(Olimpija) 0:28 velter: Du ranovič (NM)-Ja kopovič (Kamnik) 2:08 polsrednja: Marjanac (NM)-Strelec (Kamnik) 0:28 srednja: Jurič (Dolenjske Toplicej-Strelec (Kamnik) 1:18 pol težka: Canič (NM)-Berani (Olimpija) 2:0 (L ko v 2. r).
Med profesionalnimi boksarji je Miro Raljič iz Straže boksi z Veštanom iz Radovljice šest rund neodločeno.
Prva dirka parov
V spomin 4. bataljona Cankarjeve brigade
Komisija za množičnost pri kolesarskem klubu „Novoteks” je v nedeljo dopoldan v Šentjerneju Pripravila otvoritveno dirko letošnje kolesarske sezone v Sloveniji in prvo vožnjo parov v Jugoslaviji V sodelovanju z nedavno ustanovljeno sekcijo kolesarjev v Šentjerneju in KO ZZB NOV v Šentjerneju je bila dirka v spomin 4. bataljona Cankarjeve brigade, ki je skoraj do zadnjega moža izkrvavel 16. marca 1944 na Javorovici. Ob otvoritveni slovesnosti je posebna delegacija naših najboljših kolesarjev odnesla venec k spomeniku na Javorovici
Te kmovanje je potekalo na 6800 ni dolgi progi od Šentjerneja do Javorovice in nazaj in se ga je udeležilo 70 kolesarjev iz kolesarskih sekcij novomeške občine in kolesarskega kluba iz Horjula. Rezultati dirke s turističnimi kolesi: L Androja, 2. Bobnar, 3. Janževič, 1' Sk edelj, 5. Franko itd. Pionirji: 1. grobar, 2. Sintič, 3. Jakše, 4. Cetmski, 5. Rašetič (vsi iz Šentjer-?eJa). Pari: (Člani-članice) 1. Miha
VI Nevenka Gošnik 12,04,70, 2. £>nez in Barbara Zrimšek 13,37,80, "• Brane Dular in Jožica Bobnar totraža) 13,56,70. Pari (član-f»nrr) Nazdič-Kozjak (Horjul) ii’SZ'^0, 9.Majes Jože in Andrej u>°7,40, Novak-Božič 12,28,10.
J. P.
ZMAGALI SMO
Na območnem tekmovanju v l?I°metu. ki je bilo 11. marca v SKovški športni dvorani, so nasto-izvZjPPe iz Sevnice, Brežic in naša izm Z:ega- V prvi tekmi smo za las ^bbflj s Sevničani, z Brežičani pa 0(11° .zmagali, tako da smo se v. eV; .n' tekmi ponovno pomerili z : P° iz Sevnice. V odločilni tekmi pripadla naši ekipi. Aprila Sevn ^a regijsko tekmovanje v
ALEŠ CVAR
VISOKA ZMAGA — V drugem polčasu tekme proti vrsti Domžal - He liosa so si novomeški košarkarji zagotovili visoko zmago in s tem nadvse pomembni točki v boju za obstanek v drugi zvezni ligi. (Fo to: J. Pavlin)
Pomembni točki v boju za obstanek
Z zmago nad Do mžalami so si košarkaši Novolesa verjetno že zagotovili obstanek v ligi -Visoka zmaga Kočevja, Straža pa osvojila točki na gostovanju
Z visoko zmago proti ekipi Domžal — Heliosa so si košarkarji Novolesa verjetno zagotovili obstanek v drugi zvezni ligi. Kljub temu pa je za&rbljujoča preveč nihajoča igra novomeških košatjarjev. Tako so v prejšnjem kolu v Zagrebu z neposrednim tekmecem Zaptudjem izgubili kar za 27 točk, v tem kolu pa so doma premagali Domžale za 24 točk, poleg tega pa so si zmago zagotovili v drugem polčasu, saj je prva polovica igre minila v dokaj enakovredni igri.
SPOMINSKA KOLESARSKA DIRKA - Nedeljska otvoritvena kolesarska dirka v Šentjerneju je pritegnila množico gledalcev in pristašev tega športa, kije prav v tem času tudi v tem koncu Dolenjske pričel poganjati korenine. (Foto: J. Pavlin)
V skokih na Uršnih selih zmagal Pavlin
Na Uršnih selih nimajo smučarskega kluba, pa jim kljub temu ne manjka navdušencev za ta šport Iz skromnih idej so z velikimi željami in obilico prostovoljnega dela tamkajšnji mladinci v lanskem letu postavili na proštom, ki ga po domače imenujejo „Guraje’, kar 40-me trsko skakalnico. Z buldožerjem so poglobili doskočišče, zale-tišče pa je deloma umetno in naravno. Čeprav pri gradnji niso imeli mojstrov gradnje skakalnic, jim je letalna naprava popolnoma uspela, kar dokazujejo tudi rezultati letošnjih tekmovanj. Najdlje je poletel Pavlin iz Straže z 42 m. Med domačimi, teh je kar deset, je bil med člani najboljši Ivan Povše (39 m), med mladinci Žani Erpe (38 m), med pionirji pa je najdlje poletel Miran Kulovec (37,5 m). Pokrovitelja letošnjih tekmovanj, ki so se jih udeležili skakalci iz vseh dolenjskih klubov, sta bila OK ZSMS iz Novega mesta in OO ZSMS z Uršnih sel.
NOVOLES - DOMŽALE -HELIOS 109:85 (42:38) - Pred polno dvorano v novomeški športni dvorani so košarkarji Novolesa zlasti v drugem polčasu prikazali eno boljših iger v tej sezoni, kar pa velja v večji meri za igro v napadu, medtem ko sta obe ekijfi v obrambi, ki je gotovo najpomembnejši element košarkarske igre, igrali precej medlo. Za res dobro, zrelo, borbeno in garaško igro v obrambi velja v vrstah domačinov pohvaliti le Župevca, medtem ko je bil v napadu najuspešnejši Munih, dokaj zanesljiv v metu pa je bil tudi mladi Skube.
PUCELJ PRVAK ZA MAREC
Prvak hitropoteznega šahovskega prvenstva za mesec marec je Jože Pucelj, medtem ko je končni vrstni red prvenstva novomeškega šahovskega kluba naslednji: Stokanovič in T. Škerlj 17,5; Pucelj 17, Jerančič 16,5; dr. Petkovič 16, M. Picek in Luzar 14,5; Istenič 14, itd.
VESEL BRANI NASLOV
V soboto in nedeljo bodo najboljši kegljači Dolenjske nastopili na regijskem prvenstvu, ki šteje v posamični konkurenci na kegljiščih doma JLA in Loka v Novem mestu. Prvega dne se bo tekmovanje pričelo ob 14., drugega pa ob 8. uri. Med moškimi brani naslov Božo Vesel, med dekleti pa Angela Dalmacija.
N. G.
Po prvem delu je kazalo, da bo nadaljevanje in s tem boj za obe! ekipi pomembni točki enakovreden in napet do : konca, vendar so Novomeščani v drugem polčasu popolnoma zagospodarili na igrišču, pri gostih pa je borbenost, ko so spoznali, da ne morejo zmagati, povsem nooustila.
Novoles: Munih 41 (9:12), Skube 16 (2:2), Župevec 16 (2:2), S. Seničar 18, Plantan 13 (1:1), Bajc 5 (1:2)
ERŽEN ZMAGAL, ŠORLI VODI
Na hitropoteznem šahovskem turnirju šahovskega kluba „Milan Majcen” iz Sevnice za marec je med dvanajstimi šahisti zmagal mojstrski kandidat Jo že Eržen iz ŽTP Ljubljana (10 točk), drugi je bil Karel Lederer iz SK Maribor (8,5 točke), tretji Gvido Sodi iz Radeč (8 točk). V seštevku treh turnirjev vodi Sodi s 26 točkami Nadednji turnir bo v sevniškem domu Partizana tretjo nedeljo v aprilu.
DRUGI PORAZ KOČEVSKIH KEGLJAČEV
V drugem kolu ljubljanske kegljaške podzveze je Kočevje spet izgubilo, tokrat tesno s Kamnikom. Kegljači so se pomerili na kegljišču Doma JLA v Ribnici, ekipa Kamnika pa je zmagala z rezultatom 5.051:5.045. V moštvu Kočevja je bil najboljši Radulovič z 876 podrtimi keglji
Na snegu in v zraku
Kočevsko občinsko prvenstvo v smučarskih skokih, veleslalomu in teku na smučeh — 1.700 gledalcev
Smučarski klub iz Kočevja in športni delavci iz Dolge vasi so na terenih blizu Kočevja pripravili občinsko prvenstvo v veleslalomu in teku na smučeh ter medklubsko tekmovanje x smučarskih skokih. Tekmovanja ši je ogledalo okoli 1.700 ljudi
Dobro delo planincev
Na redni letni skupščini planinskega društva Novo mesto - bila je v torek,-10. marca - je predsednik društva tov. Trunkelj obširno poročal o delu v preteklem letu, kije bilo plodno in uspešno.
Ena največjih lanskih akcij je bilo vsekakor sodelovanje pri izvedbi bratske planinske poti Ljubljana - Zagreb in njena slovesna otvoritev na Gorjancih. Zal pa se je društvo spopadlo tudi s težavami, zlasti finančnimi Predsednik je ocenil tudi dejavnost posameznih sekcij in odsekov v okviru društva. posebno pohvalo zaslužijo mla-
dinski odseki po šolah, sekciji v Krlri in v krajevni skupnosti Drska ter alpinisti. Govor je bil tudi o delovnem načrtu društva za letos.
V razpravo so se vključili tudi gostje in predstavniki mladinske organizacije, občinskega štaba za TO in SLO ter Zveze rezervnih vojaških starešin, ki so se zavzeli za nadaljnje plodno sodelovanje s planinci Seveda je beseda tekla tudi o varstvu narave, kar je ena pomembnih sestavin planinske dejavnosti
Najzaslužnejšim starejšim članom in pionirjem so podelli srebrna in bronasta priznanja.
D. VIDIČ
Seveda s to zmago Novomeščani še ne morejo povsem trdno računati na obstoj v tej konkurenci. Precej bolj jasna pa bo vsa stvar po naslednjem, kolu, ko Novomeščani gostujejo v Mariboru pri zadnje-uvrščenem Braniku, Ježica je najbrž brez možnosti za zmago z Borom na gostovanju, Fructal pa se bo doma pomeril z drugouvrščeno ekipo dubrovniškega Juga.
V slovenskih ligah pa je Straža na gostovanju premagala Šentjur z rezultatom 86:81 (46:48) in s Podbočjem deli peto in šesta mesto. Ekipa Brežic je izgubila v Litiji s 104:74 (46:44) in je z Dravo na zadnjem mestu. V zahodni skupini pa je Kočevje visoko premagalo Radovljico z rezultatom 94:68 (43:40) in za dve točki zaostaja za vodečim Lesonitom. V prihodnjem kolu se bosta v derbi tekmi pomerili vrsti Brežic in Podbočja, Straža gre v goste k Pomurju, Kočevje pa na Jesenice.
ZLATA BLOUDKOVA ZNAČKA — Znani tdesno-kultumi delavec Nace Bukovec je za več kot 30-letno delo pri razvijanju telesne kulture prejel zlato Bloudkovo značko. Podelil mu jo je Darko Krištof, predsednik skupščine TKS trebanjske občine.
Televizijski prenosi odbojke iz Novega mesta
Le še dva meseca do balkanskega prvenstva -Priprave po načrtih
Priprave na balkansko prvenstvo v odbojki, največjo športno prireditev v zgodovini Dolenjske, ki bo od 26. do 30. maja v Novem mestu, potekajo po predvidenem načrtu. Tako so potrdili na drugi seji organizacijskega odbora prejšnji teden, ko so ocenili zamisli in prve organizacijske priprave posameznih komisij.
Nekaj manjše zamude ima propagandna komjsija, ki je v želji, da bi se čimprej lotila dela, razpisala javni natečaj za samostojen uradni znak in plakat, vendar sta kasneje Odbojkarska zveza Slovenije in višje slovensko športno vodstvo dosledno vztrajala, da je treba te simbole izdelati enotno za vse balkansko prvenstvo, za ženski del na Ravnah in za moški v Novem mestu.
•p mi
novo meno
Gospodarska oz. finančna komisija je pripravila tudi predračun prireditve, ki bo stala približno l-,4 milijona dinarjev, kar tudi v stabilizacijskih časih ni pretirano velik znesek, zlasti še če upoštevamo, da bo velik del tega denarja organizacijski odbor zbral z lastnimi dohodki (reklame, pokroviteljstvo ekip prodaja vstopnic, direktni televizijski prenos dveh tekem Jugoslavija: Romunija in Jugoslavija: Bolgarija ipd.)
Kot je znano, bodo v Novem mestu nastopile vse najboljše balkanske odbojkarske ekipe, ki v tem športu veliko pomenijo. Zaenkrat manjka le še prijava moške- ekipe Albanije (zensko zastopstvo je že prijavljeno), ki pa ima čas še do izteka roka, 15. aprila.
Prireditveni odbor in njegove komisije si bodo prizadevale, da bo Novo mesto kot celota olepšano in urejeno pričakalo tuje športnike in številne gledalce iz Slovenije in Hrvatske. Pri tem računa na naklonjenost in pomoč meščanov ter seveda strokovnih služb, ki imajo na skrbi urejenost mesta.
M. L
Odškrnjen dinar za društva
Na seji skupščine trebanjske telesnokultume skupnosti je bilo največ razprave o denarju, ki ga šporntikom primanjkuje — Društvom bo zmanjkalo denarja za redno
dejavnost
1 Je
mladinci zmagal Debeljak (Sodražica) s 194,8 točke in skokoma 39,5 in 43 metrov, pred Bartolom (Lo ški potok) 189,3 točke (41, 39 m) in Arkom (Sodražica) 186,2 točke (40, 39 m). Med člani je zmagal Bojc (Sodražica) - 229 točk (48,
46,5	m), 9. je bil Mule (Kočevje) 215 (45, 44,5 m), 3. Dejak (Sodr.) 214,9(45,43,5 m).
V veleslalomu so bili rezultati taki: mL pionirji: 1. Žagar, 2. Juvan, 3. Sulman; ml. pionirke: 1. Košir, 2. Zakrajšek, 3. Uran; st pionirji: 1. Novak, 9. Cerkvenik, 3. Šilc; st pionirke: 1. Vesel, 2. Blažič, 3. Mu hvič; mladinci: 1. Božič, 2 Ličan, 3. Troha; mladinke:	1.
Piškur, 2. Mihelčič, 3. Dulminj ml. člani: 1. Server, 2. Ko šir, 3. Spoljas; ml. članice: 1. Preložnik, 2. Sega, 3. Kač; člani: 1. Veselič, 2. Piškur, 3. Kopač; veterani: 1. Preložnik, 2. Pogorelc, 3. Pečnik.
Tek na smučeh: mi pionirke: 1. Figar, 2. Oven, 3. Kopanja; st pionirke: 1. Ba star, 2. Pfelc, 3. Miškulin; mladinci:	1. Pust, 2.
Devjak, 3. Prelesnik; mladinke: 1. Mihelčič, 2. Jerič, 3. Rotar, ml. člani:	1. Strek, 2. Devjak, 3.
Konečnik; ml. članice: 1. Sega, 2. Vogrin, 3. Rustja; člani: 1. Stjepič,
2.	Kopač, 3. Horvatin; veterani: 1. Konečnik, 3. Prelesnik, 3. Mihelčič.
M. G.
Medtem ko so delegati telesnokultume skupnosti trebanjske občine na seji preteklo sredo skoraj molče sprejeli poročila o delu skupščine v lanskem letu- ter izvršnega odbora, pa se je malo zataknflo pri vprašanju denarja. Tega slej ko prej primanjkuje za delovanje društev, po drugi strani pa ga mora skupnost dajati za srečanja in podobne prireditve, ki niso le v njeni domeni.
Delegati so bili soglasni, da je treba v celoti podpreti Zlet bratstva in enotnosti, ki ga vsako leto prirejajo že od medvojnih časov naprej v eni izmed dolenjskih ali bosanskih ali hrvašk ih občin, vprašanje pa je, kako bo moč izpeljati njegovo financiranje. Če bo obveljal takšen način financiranja, kot je bil že dogovorjen, potem ni pričakovati, da se bo srečanja udeležilo kaj dosti učencev. Če bodo morale šole same plačevati Udeležbo na zletu, se lahko zgodi, da bo udeležencev malo.
Drugo veliko vprašanje, ki so si ga delegati zastavljali, pa je bflo financiranje srečanja športnikov iz občin, ki so pobratene s trebanjska
Ze v lanskem letu so morali v trebanjski TKS zbrati 590.000 dinarjev, ki bodo šla namensko za to srečanje, letos pa morajo k tej vsoti dodati še 500.000 dinarjev. Na seji skupščine so sicer ugotovili, da bi lahko taka srečanja bila le vsaki dve leti da bi bila udeležba na njih malo manjša, bili pa so proti temu, da bi bila ta manifestacija po denarni strani le skrb TKS. Tu seveda ne gre samo za denar, za 100.000 ali
200.000	dinarjev. Gre za to, da ob takem načinu financiranja podobnih prireditev ne bo ostajalo društvom dovolj denarja za redno dejavnost Prav tako so delegati postavljali vprašanja, zakaj pri financiranju ne sodelujejo tudi družbenopolitične organizacije, med njimi SZDL in drugi
Pred koncem seje so podelili najbolj zaslužnim telesnokul turnim delavcem zlate, srebrne in bronaste Bloudkove značke, ki sojih prejeli: zlato značko Terezija Potrbin in Nace Bukovec, srebrne Je mej Pa vlin, Janez Kolenc, Slavko Gričar, Jo že Hočevar in Vladimir Silvester, bronaste pa Andrej Bukovec, Nace Sila, Mirko Gracel, Jože Kocjan, Ivan Gole, Tine Abina in Janez Kramar. Zlate, srebrne in bronaste značke podeljujejo za 30-letno, 20-letno in 10-letno delovanje v telesni kulturi
J. S.
Pionir je neustavljiv
Odbojkarji Pionirja iz kola v kolo dokazujejo, da so v tej konkurenci razred zase
foto slišal: Milan Markelj
11
ZjBrn
PETER, KAJ MISLIŠ, ALI NE BI BILO CENEJE, CE BI KUPIL DROG ZA ANTENO?
J
T
Prebivalstvo se odseljuje
NARAŠČAJOČE ODSELJEVANJE prebivalstva je treba ustaviti, se pravi najti možnosti za še večje zaposlovanje ljudi. V skladu s tem pa je treba delovno silo zaposlovati racionalno, izpopolnjevati spodbudne načine za delitev osebnih dohodkov, izboljševati organizacijo dela, uvajati sodobno metodo dela, skrbeti za hitrejše izobraževanje kadrov. ,
NAŠI UUDJE še niso dovolj previdni pri čiščenju gozdov. Ogenj zanetijo, ne da bi odstranili iz bližnje okolice lahko vnetljive predmete: listje, suhljad, suho travo itd. Ljudje tudi odhajajo domov, ne da bi pogasili ogenj. Varnostni pas ob železnici ni očiščen, čeprav bi moral biti. Vreme je suho in, če ne bomo previdni, bomo zaradi požarov zgubili precej milijonov, lahko pa tudi spet kakšno življenje.
CE GOVORIMO o stanovanjskem vprašanju prosvetnih delavcev prav zdaj, ni naključje, pač pa ponovno ugotavljamo, da bo pri razpisu novih učiteljskih mest spet vprašanje: pa stanovanje? Ker smo že ugotovili, da je stanovanje osrednji problem, je sindikat novomeških prosvetnih delavcev razpisal anketo o stanovanjskih pogojih prosvetnih delavcev. Anketa je pokazala, da v Brusnicah uči učiteljica, ki živi s tričlansko družino v majhni in neprimerni sobi.
VESELI VANDROVČKI so nam potožili, da še nimajo „fička“, pa jo kar s kolesi mahnejo, kamor jih povabijo. Včasih tudi več kot 20 kilometrov daleč. V brežiški občini jih že poznajo. Nastopajo že nekaj let na prireditvah, kjer skrbe za veselo razpoloženje. Člani ansambla so kmečki fantje iz Bukošek.
V NEKAJ DNEH bodo v mali dvorani prosvetnega doma namestili televizor, dvorano pa preuredili v klubsko sobo, kjer se bo mladina zbirala k razvedrilu in zabavi Televizor je važna pridobitev za Dolenjske Toplice.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 16. marca 1961)
						
DOLENJSKI LIST V	P	rei	12	0	let	
m
SVETU OKOLI
ŠTEVILO ČARODEJEV po
svetu narašča, so ugotavljali rokohitreci in drugih nenavadnih spretnosti vešči udeleženci četrtega mednarodnega čarovniškega kongresa v Boeblingenu. Domnevamo lahko, da je število čarodejev tudi pri nas strahotno naraslo, le da jim ne pravimo čarodeji, temveč potrošniki.
NARAŠČA TUDI število mladostnih alkoholikov v najbogatejši deželi sveta, v ZDA. Alkoholizem, ki že dolgo spremlja ameriško družbo, je med mladimi dobil zaskrbljujoče razsežnosti, saj statistiki ugotavljajo, da je med najstniki 12 odstotkov alkoholikov/več-jega kalibra. V ne katerih'zveznih državah je alkohol celo izrinil mamila in mladina raje posega po kozarčku kot po cigaretah z marihuano. Starši so seveda v skrbeh, saj mladina navsezadnje pri njih jemlje zgled.
V ČILU bi diktatorski režim najbrž tovrstno in še drugačno izprijenost radikalno rešil. Takšne izjave je pred leti dajal samodržec Pinochet, ko je prišel na oblast. Na veliko je obljubljal, da bo deželo prepo-rodrl in jo očistil moralne izprijenosti. K temu cilju stopa na povsem svojski način: odpira javne hiše, omogoča izhajanje in javno prodajo najhujših pornografskih revij, spodbuja prostitucijo, da pa nočnih prijateljic ne zmanjka, skrbi tako, da širi revščino.
NA ZANIMIVO druščino je naletel varuh javne morale v Hermistonu v Oregonu. Štirje očividno okajeni gospodje so spremljali žensko, ki je bila oblečena samo v kratke nogavice. Nagico so odpeljali, možakarje pa izprašali, kaj naj to pomeni. Trdili so, da so najožji sorodniki pomanjkljivo oblečene gospe: prvi naj bi bil mož, drugi brat, tretji stric in četrti bratranec. Lepo in prav, le hudo nerodno je postalo, ko nobeden od najožjih sorodnikov ni vedel, kako je v kratke nogavice oblečeni gospe ime, pa tudi dama se ni mogla spomniti nobenega od imen svojih „so-rodnikov“.
Kaj so pred	80 leti pis Dolenjske Ilovice.
čudne stvari so na Balkanu
(Čudne) stvari se gode in prijavljajo na Balkanu. Zarotniki so sklenili umoriti bolgarskega kneza Ferdinanda in mu poslali smrtno obsodboj našel jo je na svoji mizi. Seveda je bila takoj velika preiskava in zaprli so mnogo Bolgarov, tudi veljavnih mož. Našli so pušk, streljiva in bodal. Pripravljen je upor na daleč in široko. Turški vojaki, katere so poslali na mejo, so imeli že dokaj opravka z ustaši. Mnogo jih je padlo v bojih po gorah, koder se ustaši skrivajo.
(Približal) se je zopet čas požlahtnenja ali cepljenja sadnega drevja. Razun grozdja je za Dolenjsko najvažnejše sadno pleme jablana. Hruški ne ugaja dolenjsko podnebje tako kakor jablani. Zato vidimo, da se sponašajo le moštnice in v obče bolj navadne sorte hrušk, dobre, fine namizne pa ne. Naši strokovnjaki so se prepričali, da ima Dolenjska med sortami jabolk dosti preveč takih, katere nimajo trgovske vrednosti.
(K e r) je župnija (Št. Jernej) silno velika, zato je bilo otrok za eno šolo več kot preveč.
Čez 600 otrok je bilo za vsakdanjo šolo, do 200 za ponavljalno. Zato je ondotni nadučitelj delal na to, da se sezida ena šola v Orehovici, ki spada v okrajno glwvarstvo Novo mesto. Veliko sitnosti je imel ondotni nadučitelj zaradi tega in se je morda pri nespametnih ljudeh tudi zameril, pa hvala Bogu, novo šolsko poslopje stoji in že služi svojemu namenu.
(Kakor) vsako leto, tako je tudi letos priredila ..Novomeška čitalnica'1 na pustni torek kostumni venček oziroma maskerado. Še pred osmo uro zvečer začelo se je zbirati občinstvo v krasno razsvetljenih čitalničnih prostorih, ter je nestrpno čakalo devete ure to je trenutka, da stopijo maske in kostumovani vdeleženci venčka v dvorano. Točno ob deveti uri so čakajočemu občinstvu naznanjali zvoki godbe, da maske prihajajo. Željno so se vperle oči proti vhodu dvorane, kjer je zdajci vstopilo nekaj godcev.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. marca 1901)
Žarnicam ne gre le hvala
Vse več ur živimo v okolju z umetno svetlobo, kar ni najboljše za naše zdravje -Fotobiologi poznajo tudi svetlobni stres — Kako škodljivo narediti koristno?
Rešitev iz prejšnje številke
Odkar je pred več kot sto leti Thomas A. Edison izumil prvo uporabno električno žarnico, ki je postala znamenje napredka povsod, kjer je zasvetila, ni nihče pomislil, da bi umetna svetloba lahko bila škodljiva za človekovo zdravje. Danes se strokovnjaki vse bolj zaskrbljeno sprašujejo prav o tem. Človek preživi že lep del svojega časa v prostorih, ki so umetno razsvetljeni. Uslužbenci v sodobnih pisarniških prostorih skoraj ne vidijo več sončne luči; stolpnice jih zapirajo v svet umetne luči.
Fotobiologjja, veda, ki proučuje reakcije živih organizmov na svetlobo, je v zadnjem času postala bogatejša za mnoga spoznanja, ki pa za človeka niso najbolj razveseljiva. Že nekaj časa je znanstveno dokazano, da premočna ultravijolična svetloba povzroča kožnega raka, prav te žarke pa žarčijo tudi sodobna fluorescenčna svetila. Kot je izračunal biofizik Alan Andersen, prejme dandanašnji pisarniški uslužbenec do 5 odstotkov večjo količino ultravijolične svetlobe, kot bije sicer. Tolikšna povečana količina pa je že dovolj, da se pri občutljivejših ljudeh lahko razvije kožni rak.
Zanimiv je tudi poskus, ki sta se ga lotila medicinska raziskovalca Richard Wurtman in Robert Neer. Ugotavljala sta, kako izpostavljenost umetni svetlobi fluorescenčnih in podobnih svetil vpliva na absorpcijo kalcija. Odrila sta, da se je skupini prostovoljcev, ki so delali po osem ur v prostorih s fluorescenčno razsvetljavo, absorpcija zmanjšala za četrtino. Prišla pa sta še do enega presenetljivega odkritja. Absorpcija kalcija se je
povečala, če so prostovoljci delali v svetlobi izpopolnjenih fluorescenčnih Svetil. Pri najnovejših svetilih so namrečupošte-vali odkritjafotobiologije in spekter žarčenja obogatili s potrebnimi valovnimi dolžinami. Odkritje obeh strokovnjakov bodo lahko s pridom uporabili v medicini pri zdravljenju težko celjivih zlomov pri starejših ponesrečencih.
Mnogo bolj zapletene so raziskave o vplivu umetne svetlobe na prefinjeni mehanizem človekove biološke ure. Kot ugotavljajo, je svetloba eno od zunanjih dražil, ki vpliva na biološki časovni ritem. Milijone let so naši geni urejali biološko uro po ritmu vzhajanja in zahajanja sonca, zdaj pa se je človek nenadoma znašel v okolju, ko je ta naravni ritem izgubljen. Umetna svetloba moti naravnan časovni stroj. Toda kakšne bodo dolgoročne posledice teh motenj, znanost zaenkrat še ne more zanesljivo odgovoriti.
Presenetljivo je predvsem odkritje, ki so ga opravili fotobiologi, ko so s stališča teh domnev	pregledali novejše
zdravstvene statistične podatke. Že nekaj let zdravniki opažajo, da se doba spolnega zorenja pri dekletih občutno krajša. Dekleta na Zahodu dandanes dozorevajo mesece in tudi za leto prej, kot so dozorevale njihove matere. Spolna dozorelost je vse bližja letom, ki so značilna za dekleta, katerih življenje poteka v južnejših krajih. Fotobiologi domnevajo, da na spolno dozorevanje vpliva količina sprejete svetlobe, in ker dekleta v razvitem svetu kljub naravno manjši količini sončne svetlobe dobivajo „dodatek“ umetne, proces spolnega dozorevanja dohiteva hitrost njihovih vrstnic iz južnih krajev.
Edisonova žarnica in njena naslednica.
Boj za vodo
Strokovnjaki že lep čas opozaijajo, da nas prej ali slej čaka še ena svetovna kriza - pomanjkanje pitne vode. Vprašanje postaja v resnici vse bolj pereče tako za dežele, kjer je dragocene tekočine že tako premalo, kot za dežele, kjer je pitne vode sicer dovolj, a jo neusmiljeno onesnažujejo. Upanje, da do vodne krize le ne bo prišlo, gradijo mnogi na človekovi domiselnosti, saj je bil človek doslej kos že mnogim težavam.
Izrael je primer, kako je treba ravnati z vodo. Dežela je izrazito sušna in puščavska, pa vendar ne poznajo pomanpcanja vode. Takoj po nastanku izraelske države so osnovali neodvisno agencijo Tahal, ki skibi za pridobivanje in razdeljevanje vode. Nato se je začel veliki boj za vsako kapljico.
Vzdolž obalne meje so izkopali po 20 vodnjakov na kilometer in tako zajeli nekaj deset milijard litrov pitne vode, ki je vsako leto odtekla v moije. Posebna letala redno sejejo oblake s srebrovim jodidom, da bi spodbudili tvorbo dežja, pa tudi kmetje večkrat zažigajo posebne kemikalije, ki naj bi povzročile dež. Tako iz nebesne vlage izžmejo prav
A
vse.
za 15
Dega pade odstotkov več kot prej. V vodovodno omrežje so vključili tudi 2.000 let stare kanale, po katerih doteka deževnica iz hribov v dolino, Iger imajo polja.
Pri namakanju polj so z vodo zelo varčni. Njihovi genetiki so vzgojili takšne vrste kulturnih rastlin, ki . uspevajo na zelo slani vodi, hkrati pa jih je mogoče saditi tesno na kupu, s čimer prihranijo pri namakanju precej vode. Nadzor so zaupali računalniku.
Lotili so se tudi fantastičnih poskusov, ki pa niso uspeli. Prekrivanje zemlje s plastiko, da bi preprečili izhlapevanje, se je pokazalo predrago, medtem ko poskus preprečitve izhlapevanja Galilenjskega moija z alkoholno plastjo ni uspel.
Krompir pod plastično streho dobiva vodo po kapljah, vendar dovolj.
Te spremembe prav lahko povzroča ume?a svedoba, brez katere si sodobne jga življenja ni mogoče mislit'-Seveda pa je možno, da oa zgodnje spolno dozorevanje vplivajo tudi drugi vzroki, četudi vpliva svedobe ni mogoče povsem zavreči.
Stres je modema bolezen h1, žal, povsem dokazana kot bolezenski davek sodobnemu načinu življenja. Strokovnjaki Pa jo, da bi lahko enako uptaV1 čeno govorili tudi o svedobnet11 stresu. Stalna izpostavljen051 virom umetne svetlobe škod')1' vo vpliva na biokemične pr°ee' se v človeškem organizmu L': povzroča podobne težave l^1 fizični stres. Znano je, ^ mnoge boli glava, če delajo f
umetni luči, da postajajo $ dražljivi, da se prehitro utruj* jo, da se jim vid pospešek' poslabšuje. Vse to so znarrrf svedobnega stresa.
Ko iščejo rešitve pred ko®t odkrito nevarnostjo, so si zn*1 stveniki edini, da pot v , natf no“ temo ni več možna. Clov° bo moral sprostiti moč svojef znanja in izdelati take luči,' bodo dajale svetiobo, kar se d podobno sončni luči. Pa J takšna rešitev ne obljubljaj' bo problem rešen. Milijoni I? stoje na drugem bregu kot st° današnji človek in sile, ' delujejo v globini celičnih jed*1 se ne spreminjajo v nek) desedetjih ali stoletjih. Mold se bodo končni škodljivi učitf življenja v okolju z umett svetlobo pokazali šele čez nek) stoletij, gotovo pa je že zdaj, d posledice bodo. Fotobiolo! imajo, žal, v rokah že tolik dokazov.
Kaj torej storiti? Čim več s gibati na dnevni svetiobi! To j še vedno edino pravo okolje, S1 katerega je človeški organize prilagojen. Če pa je že potrek no, da delo poteka v prostoru* umetno osvetijitvijo, potem f treba poskrbeti, da bodo ume) na svetila čimbolj mešana. In & posameznik občuti bolečine 1 očeh, glavobol, razdražljivost k utrujenost, naj najprej pregled* kaj je z lučmi v njegove!* delovnem okolju, šele potef* naj išče druge razloge neprij*1' nega počutja.
D o R-
Prava sreča je darovanje, sa-“»opozaba.
M. SELIMOVIČ
Čas je naše najdražje blago, *"caj ne da se nadomestiti z ničimer.
J. MENCINGER
Nobena stvar ne kvari ljudi tako kot politika.
O. FALLACI
rus.pi-
atelj
lesena
greda
tesla
cankar
ophano
proso
kravec
izraz
J
vesela
planota
✓z.bosn
za r. rastlina
raj pri grkih
norv-
pesnik
bsenevt
drama
nakovalo
[avstr ■ ^gencii;
pritisk
Ši delec elementa
mime
mksvet;
pritok
fcglflfll
ipojav |
na vodi
j:
-M
liti izdelki
z.ime
oranje
tatvina
»Bolniki” s prižgano cigareto
Kajenje ni samo razvada, temveč bolezen — Nikotin spada med najhujše strupe — Kadilci imajo natančno notranjo mero za potrebno količino mamila
»Kajenje cigaret je zasvojenost I11 ga je treba jemati kot bolezen," je enoglasni zaključek, do katere-ga,so Prišli znanstveniki in zdravniki na lanskem posvetu o tej škodljivi razvadi Dva dni so tehtali najnovejše znanstvene ugo-ovitve, končno poročilo pa se je močno zaobrnilo proti kajenju. Nekateri celo trdijo, da je nikotin mamilo, ki najbolj zasvaja človeka. Ce je morda doslej veljalo, da gre pri kajenju predvsem za razvado, ne pa toliko za zasvojenost, potem po zadnjem posvetu ni več mogoče govoriti tako. Kajenje cigaret povzroča zasvojenost, kot je uživanje drugih mamil, kadilci pa so bolniki.
Mamilo, la je krivo, da kajenje zasvaja, je nikotin. Znanost pravi o tej snovi, da je eden najbolj strupenih alkaloidov kar jih človek pozna. Drobec, komaj 60 miligramov nikotina, lahko ubije odraslega človeka ; tako majhna količina nikotina povzroči zadušitev, ker paralizira dihalne organe. Podatek postane grozljiv, če vemo, da je prav toliko nikotina v zavojčku slabše vrste cigaret. Da Pa kadilci ne padajo mrtvi po tleh. Ere zasluga predvsem temu,
da
kadilec ne zaužije naenkrat celotne doze.
Raziskovalci so v zadnjih letih razvili izpopolnjene načine ugotavljanja še tako majhnih količin nikotina v krvi in v seču. D. tako so lahko sledili stalnim učinkom mamila na človeka. Merili so tudi milijoninke in milijardinke grama nikotina v organizmu kadilcev. Po petih letih raziskav so prišli do zanesljivega spoznanja, da je nikotin mamilo, ki zasvaja. Kot ža druga mamila tudi za nikotin velja, da razvija pri kadilcih odpornost do nikotina, zasvojenost in mačka, če telo ne dobi potrebne količine mamila. Po vseh teh učinkih je zasvojenost z nikotinom bolezensko stanje, zato strokovnjaki pravijo, da na kadilca ne smemo več gledati kot na človeka, ki se cigareti lahko odpove, kadar zares hoče. Kadilcu je treba strokovno pomagati, kadilec potrebuje zdravnika!
Pii raziskavah so natančneje ugotavljali, kako kadilec uravnava stalno količino strupa v svoji krvi. Izkazalo se je, da imajo kadilci dokaj natančen „merilnik“ v sebi, saj so poskusni kadilci takoj dvignili količino pokajenih cigaret, ko so jim med poskusom dali
za kajenje cigarete z zelo majhno količino nikotina. Podobno čaka kadilca hud maček, ko preneha v telo dovajati običajne količine mamila. Mnogi kadilci sami ne zmorejo premagati mačka, zato kljub volji po prenehanju kajenja prižgejo cigareto.
Z nikotinom, se pravi s cigaretami, se ni šaliti Znanost je svoje ugotovila, kdaj pa bodo odkritja deležna ustreznih ukrepov v vsakdanjem življenju, je seveda druga stvar. Kateri zdravnik pa je danes pripravljen kadilca zdraviti?
Cigareta v ustih nost? !
Motor Iz plastiko?
Prvi plastični del avtomobilskega motorja napoveduje lažja in cenejša vozila
- zasvoje-
Avtomobilski konstruktoiji na vse mogoče načine iščejo, kako bi izdelali energetsko manj zahteven avtomobil. Ena od poti je zmanjševanje teže. vozila, kar dosegajo z uporabo delov iz lahkih litin in iz plastike. Četudi so plastični deli najcenejši in najlažji za obdelavo, pa je kvaliteta plastike zaenkrat takšna, da je ni mogoče uporabiti pri najtežjih delih avtomobila, pri motorju. Prvi uspeh so zabeležili strokovnjaki Fiberglassa, ki so iznašli način proizvodnje plastične glave motoija. Fiberglass bo izdeloval ta doslej prvi in edini plastični del motoija za Fordovo avtomobilsko tovarno.
Za izdelavo plastične glave motorja so Fiberglassovi strokovnjaki iznašli novo sestavino in tudi čisto nov način obdelave plastike. Četudi gre zaenkrat le za zamenjavo enega dela motoija, pa dosežek pomeni prvi korak, ki bo utrl pot za širšo uporabo plastičnih delov za avtomobilske motorje. Avtomobili naj bi bili zaradi tega cenejši, seveda pa najbrž ne pri nas.
Janez '0'U
Črtice in povesti	iz narodnega
M
POBOŽNI MOŽ
li v ^ pdrešil sveta mar na p«ek? Ta dan se zapre Heter	kamrico	in	moli;
kadar ob treh popoldne zvoni«	9re	domov,	pade	na
kolena in premišljuje tiplenje * ju^ °- Zvečer ga bere iz bukev vsi družini, potem se z 'Vw°?0varja o tej reči in izprašuje otroke, če so vse pr*' In si zapolnili. Slišal sem ga enkrat sam in	rP- kako ginljivo je
popiscval muke našega zveličanji oa'e: -Veste, kaj je bilo zanj najbolj grozovito? ' Nat0^k|i^Voril	.Najbolj
najbolj grozovito? grozovito ga je bolelo, ko so	VJem ljudstvom in
je gledal grešni svet nagoto sv°i*?jn «o a-’ Beseda se mu je vsa tresla, ko je govoril ;po ot>j,oiri(BJ!’y tekle debele solze usmiljenja in bridkosti. Take	'	'n 9°rečnosti nisem
'videl, kar sem na svetu. Veloki	°U°ben	bolj svetniku
kakor člo/eku. V četrtek in v**;	ob	suhem kruhu
in vodi, v petek ne uživa nii®*}^^. ^ čuje ves teden noben drug pomenek kakor 0	'n trpljenju Jezusa
Kristusa-	k0^v*n
Povedal vam bom zgled, k® 0 ie v božjo voljo je moj
bogoslužni boter. Vinograd ja jJJ01 kla toča Bil bi
pridelal kakih petdeset veder:^°vino kup, je trpel
škode več ko za dve sto 9° Sq . rodovini vzbudi ta
nesreča občo žalost, žena i°	*e	dekla se je
ihtela Peter je ostal miren	£eni	veli: ,Mica,
napravi nam nocoj dobro več®	klobas	in	kračo,
speci pišče, iz kleti ga prin®*' _sf rp0 ' Ona ga pogleda in
'lihi?* ^liti še danes!' On
reče otožno: .Blagor si ga tebi,
i ga te je fobije T1 pa veli: ,To ni šala, ne. V srfl^l|1jji'i|až|( °b krompirju, v nadlogi pa trtbamo bolj m®5* #*t p?? 'n vina, da se nam izkadi žalost in nam stopi 9^ °*onci. Med večerjo
pove družini priliko:	f	''Drajg
I* h
H kmetu je prišel berač, odgovori: .Hvala Bogu, P1^ mogoče. Nimaš ne doma ne ^ je Rl
******
mara in ne ljubi. Grozno 51 " komaj hodiš, če kaj dobi*, ^	e
pomagatik postiš se ves dan
Kako je? Berač pravi: ,To ni „n°ben človek te ne
i ral in hramlješ, da f®, sj ne moreš rahu|K0stelia te nikjer ne
pomagatik postis se ves a<>"/ jn z»rpalt, 'la te nikjer ne čaka. Za cunje, ki te pokrivaj0'	o,	v	katero	spravljaš
stare drobljance, ti ne da nihče ne deset krajcarjev. V tvoji koži bi jaz obupal.' Berač pravi: ,Jaz pa hvalim Boga Češem njemu všeč, ne potrebujem nikake druge prijaznosti. Da sem. star in slab, me veseli. To je znamenje, da se bližam smrti, da se mi odpirajo nebesa Meni Bog ni podaril nič, zato je podaril drugim več, da jih ne stane težko, napasti moj neizbirčni želodec. Če spim tudi na golih tleh, spim sladko, ker se utrudim in mi ne očita vest nobene krivica Zdaj mi povej ti, kako se godi kaj tebi' Kmet zaječi žalostno: ,Prav slaba' Berač se začudi in veli: ,Ni mogoče. Imaš lahko vse to, kar jaz: mirno vest, ugodnost božjo in zaupanje v zveličanje, zraven pa živiš v vsaki dobroti in obilnosti. Imaš svoj dom in svoje ljudi, ki te ljubija Mlad si in zdrav, ne lomi te delo; uživaš lahko svet, kolikorte je volja Preskrbljen si z vsem, kar potrebuješ zase in za družina Tvoje zemljišče obsega trinajst oralov Polje ti rodi toliko, da doma ne moreš vsega porabiti. Molzeš svoje krave, orješ s svojimi voli, voziš se s svojim konjem. Ti.in tvoji se oblačite čedno, da ni videti na nobenem ne zaplate ne luknje, spite v mehkih posteljah, zimujete v gorki hiši, niste dolžni nikomur nič razen hvaležnosti Bogu, ki vam je podelil toliko imetka in blagostanja. Kako moreš govoriti, da se ti godi slabo?' Te besede kmeta presunejo, jame se sramovati, ves zmeden zajeclja: ,To je res, da mi ne manjka drugega nič. Pobit sem le zato, ker mi je toča potolkla grozdje. Vinograd mi je dajal po navadi vsako leto po petdeset veder. Letos ne dobim nič. Izgubil sem svojih dve sto goldinarjev kakor krajcar.' Berač ga zavrne resno: ,Ne žali in ne skušaj Boga! Kdaj si prejel od njega dolžno pismo, da ti mora dati vsako leto petdeset veder vina? Kako torej moreš trditi, da si zgubil dve sto goldinarjev? Hvali ga za to, kar ti je poslal, ali mu ne očitaj, če ti je letos odtegnil kak dar. Vdaj se v njegovo sveto voljo, ki skrbi za nas tudi takrat, ko kratkovidci mislimo, da nas tepe in zapušča.' —
Peter se ozre po družini in pravi: .Menim, da ste me razumeli. Dokler jemo še pišče, klobase in kračo in se gostimo s starim vinom, nam še ni nobena sila žalovati in jokati. Napravili bomo dosti bolj pametno, da se malo posmejemo in katero zapojemo, t
Tako se ponaša in ravna moj boter v vsaki nesreči, ki ga zadene. Kar se tiče njegove žene, ga tudi ne bo grajal noben razumen človek, da si je izbral revo brez dote* Vse ne morejo biti bogate. S tem bi se svet najprej nekako izenačil in uredil.
če bi jemali premožni ženini sploh uboge nevesta Tudi sem sliSal iz ust starih mož, da si pridobi pri Bogu veliko zasluženje tisti, ki se oženi z zapuščeno siroto. Taka popolnoma zanemarjena sirotka je bila Petrova Mica Mati je beračila in menda tudi kradla- Zapustivši otroka, je nekam pobegnila, da je nismo več videli. Petletno punčko vzame neki avšast kovač, od njega je prišla za pastirico najprej h konjederca potem k hudobi Riželjnu. Pri teh divjakih se ni mogla naučiti nič. Ni smela hoditi ne v šolo ne dosti v cerkev. Sama pripoveduje, da v dvanajstem letu še ni znala očenaša. Tolkel in suval jo je vsak, kdor je hoteL Pri Riželjnu je tudi stradala, po tri dni, včasi še po ves teden ni uživala nič kuhanega. Belega kruha ji niso dali še o veliki noči ne. Bila je vsa zbegana in izsušena, medla in bleda kakor smrt. Nazadnje je še zbolela Po vsem životu so se ji izpustile kraste, teklo ji je iz oči in ušes, pa ni imela še postelje ne. Ležala je v hlevu na gnoju, zvijala se od neskončnih bolečin, smrt pa se je vendar ni hotela usmilitij ni mogla ne živeti ne umreti. Pri Petrovih se je v nedeljo sešlo več znancev, pa so se menili razne reči, pretresali tudi stiske, v katerih se dandanašnji nahajajo reveži. Nekomu pride na misel, da vpraša: ,Bog vedi, kateri človek je neki največji siromak v naši fari? Mislim, da berač Matevž, kateremu so tihotapci razrezali pod kolenom žile, da še stopiti ne more.' Sosed veli: ,Kaj Matevži On je drugače zdrav, dobi jesti in piti, kolikor poželiktudi sam je, ne mori ga briga za rodovina Sebenjek France — ta je trpin, da Bog pomozi. Ima bolno ženo, bolne otroke, bolno desnico, da si ne more nič jjrislužiti.' Grajski hlapec pravi na to: ,Meni je pa znana še hujša revščina. Povedal vam bom, kako je Riželjnovi pastirici Micki.' In hlapec razloži vse natanko, kar je o njej slišal in kar je deloma tudi sam videl, in reče: .Njena nesreča, vidim, vas je vse pretresla. Res je strašna reč, letati v bolezni na gnoju brez postrežbe in zdravila. Še bolj pa je to, da ne more iskati tolažbe še pri Bogu ne, ker ga ne pozna. Umrla bo kakor kaka ajdinja/ Petrova mati je tako ganjena, da jame na ves glas jokati. Peter pa se domisli in veli: ,Mati, jaz pojdem z vozom ponjo, če ozdravi, ostane lahko pri nas, nekoliko bo že odnašala, saj moramo tako zmerom najemati. Mati pritrdi in ga opomni: .Naprezi precej, morda jo resima'
Pri Petrovih si je deklica opomogla, ozdravela je in sčasoma se je prelepo razvila in razcvetela. Imeli so jo bolj za svojo kakor za dekla Moliti in brati jo je naučil Peter.
V'
NEKEGA DNE
T
s	Rezko zvonjenje telefona je	prekinilo popoldansko tišino,
s Vstala senys kavča ter počasi odšla do mizice, kjer je stal s telefon. Bila sem preplašena. Prepričana sem bila, da se bo S spet oglasil tisti hripavi, nedoločni glas, ki bo po nekaj s besedah polagoma zamrl. Že nekaj časa seje to skoraj vsako
< popoldne ponavljalo prav takrat, kadar sem bila sama doma.
< Nisem vedela, ali me hoče neznanec spraviti ob živce ali mu t je to vsakdanja zabava.
I	Dvignila sem črno slušalko	in čakala. Glas je prišel iz
? daljave, bil je isti kot vsako popoldne:
?	„Ali veste, kje se spet potika	vaš mož? “
?	Tudi danes je bilo tako.	Preden sem lahko karkoli
> odgovorila, je v slušalki škrtnilo, nato pa se je oglasil zvok S prekinjene zveze.
S > Nisem slišala, da bi Marko vstopil. Da je doma, sem se s zavedela šele takrat, ko sem, tik preden sem spustila s slušalko, slišala da jo je nekdo spustil tudi v spalnici, s	Torej je prišel obračun. Prišel je tako nepričakovano,	da
c nanj nisem bila pripravljena. Seveda sem mislila na to, da bo
< za skrivnostne telefonske razgovore nekoč zvedel tudi mož, ase nisem mogla pripraviti na odkrit pogovor z njim Težko
i sem veijela, da mož, ki bo vsak hip dopolnil 50 let, res lahko ? pohajkuje s tajnico ali katerokoli drugo nameščenko v t podjetju. Sploh pa si nisem predstavljala, da bi to ? pohajkovanje lahko pomenilo konec zakona.
>	Odprla sem okno in začutila, da mi lica gorijo. Ne,	ne
> smem se razburiti. Zdravnik mi je to pri moji bolezni strogo
> prepovedal. Toda kaj ve zdravnik o mojih problemih? Tudi
> če bi mu poskusila razložiti, zakaj se razbuijam, mi ne bi
> mogel pomagati.
>	Marko je vstopil skoraj neslišno. Zapenjal si je srajco,	na
> rokavih pa je imel zlate manšetne gumbe, ki sem mu jih t nedavno podarila. Vrata spalnice je pustil priprta, za njimi
> sem videla odprt kovček in razmetane stvari okoli njega, t	,,Od kdaj te vznemirjajo po telefonu? “ je vprašal.
t	Stresla sem se, kot bi bila obtoženec, on pa sodnik,
c	„Že dolgo, toda nisem ti hgtela povedati. Bala sem se	da
c bi odkrit pogovor dokončno uničil najin zakon. Saj tako \ obstaja samo še na papiiju, kajne? “
Molče je stal s sklonjeno glavo. To je bil znak za preplah, znak, da je vsaj delček govoric o njegovih avanturah resničen. Čudila sem se, da sem lahko ostala mirna, ko sem ga vprašala:
»Kdaj se misliš odseliti? “
»Kaj bi mi to dovolila? “ je oživel. »Veš, nisem se upal povedati, da te ne bi prizadel Toda ko si že načela ta razgovor, naj ga še končava: rad bi se ločil.
»Ločil? “ sem prestrašeno vzkliknila. Moj mir je izpuhtel kot milni mehurček in naenkrat sem bila preplašena punčka, ki je za vsako ceno hotela obdržati nekaj, kar so ji nameravali vzeti.
»Ne morem pomagati", je rekel tiho, a odločno. »Marta je noseča, rad bi se z njo poročil."
»Torej Marta je tvoja najnovejša ljubica? “ sem grenko rekla. »Koliko je pa stara? Nemara mlajša od tvoje hčere. Saj za mladimi si ves ta čas norel, kajne? Jaz pa sem zatiskala oči pred resnico, ki sem se jo bala odkriti.
»Saj ni važno, koliko je Marta stara. Želi mi dati dom in toplino, ki sem jo vsa leta zaman iskal pri tebi. Saj sem bil v lastnem domu samo popotnik, ki se ustavi le za nekaj ur in spet odide. Sama si kriva, da je prišlo tako daleč. Želel sem si še otrok, ti pa mi jih nisi hotela dati."
»Kako naj bi imela otroke, če mi jih je zdravnik prepovedal? Ali se res ne zavedaš, daje viselo moje življenje na nitki in kako si jokal od sreče, ko so ti povedali, da bom živela? Danes verjetno obžaluješ, da nisem umrla. Imel bi prosto pot."
»Nisem se hotel prepirati," je utrujeno vzdihnil. »Na pot moram. Ko se bom vrnil, se bova zmenila, kaj nama je storiti."
»Nimaš se po kaj vrniti!" sem zavpila. »Poberi svdje cunje in se preseli k tej..
Prekinil me je sredi besede: »Ni treba biti prostaška. Prav imaš. Pobral bom svoje stvari in se odselil. V tej situaciji bi težko ostala skupaj.
Odšel je v spalnico in zaloputnil vrata za seboj. To je bil znak, da je do konca razburjen, kajti sicer nikoli ni treskal z vrati. Stala sem kot omamljena. Nisem si mogla predstavljati, \ ko je čez nekaj trenutkov odhajal, da odhaja za vedno. Nisem se niti zavedela, da jih je bilo že mnogo pred menoj v '• enakem položaju. Vedela sem le, da z njim odhaja življenje Zunaj je pršel rahel jesenski dež, ki je napravil dan še bolj i mračen. Žato ga nisem mogla razločno videti, ko je sedel v i avto, ne da bi se ozrl na hišo, v kateri sva toliko časa živela. I Slišala sem le, kako je vžgal vozilo, ki je hip zatem izginilo za 1 ovinkom.	MARINA	I
POTA
m sntf
Pozlatila sta si življenje
Kratkotrajno bogastvo Nikole Kisiča in Vitomira Despotoviča, ki sta utemeljeno osumljena tudi vloma v zlatarno Luke Semeta v Novem mestu
V Karlovcu so pred dnevi priprli 30-letnega Nikolo Kisiča iz Garešniet in 37-letnega Vitomira Despotoviča iz Sremske Mitroviče. Med drugim sta utemeljeno osumljena štirih vlomov na novomeškem območju.
poročajo
K SODNIKU - Metliški miličniki so 9. marca zadržali do iztreznitve Meha Melkiča iz Metlike, ki je razgrajal v gostišču Na Dragah. Tam mu, pijanemu, niso hoteli postreči, nakar si je začel sam točiti in nadlegovati strežno osebje. Pri sodniku za prekrške bo najbrž bolj pohleven.
GROZIL DOMAČIM - Topliški miličniki so 10. marca pridržali na hladnem 50-letnega Antona Gašperšiča iz Dol. Straže, ki je doma pijan razgrajal in grozil najbližjim. Razbo-ritež bo moral k sodniku za prekrške.
K SODNIKU - Seniški miličniki so v soboto zvečer pridržali do iztreznitve 44-letnega Julija Malenška iz Štrekljevca, ker je razgrajal v stanovanju, grozil družini, se neprimerno vedel do drugih stanovalcev itd. Zagovarjati se bo moral pred sodnikom za prekrške.
Tako naj bi Kisič in Despotovič v noči na 26. januar vlomila v gostilno Tilčke Šiligo v Trebnjem in odnesla kasetofon, 4 litre ruma ter 2.000 din. Isto noč naj bi obiskala tudi gostišče Dunje Paunovič v Trejbnjem in vzela s seboj televizijski sprejemnik, 15 kg kave in 2.000 din. Dalje sta osumljena, da sta 3. februarja zvečer vdrla v gostilno Jakše na Drski v Novem mestu in odnesla športno bundo, cigarete in nekaj drobiža, pred odhodom pa sta se v kuhinji podprla s prekajenim mesom in kruhom. Čez tri dni sta po besedah preiskovalcev izvršila največji „podvig“ na novomeškem območju. Šestega febmaija zvečer sta vdrla v zlatarno . Luke Šemeta v Novem mestu in odnesla za 500.000 din zlatnine, last zlatarjevih strank. Vzela sta okoli 70 raznih dragocenosti
službi, in se lotila zidu, ki meji na zlatarno. Kar štiri ure sta potrebovala, da sta v zidu napravila dovolj veliko odprtino, nakar sta se splazila v delavnico in iz zaklenjenih predalov pobrala zlatnino.
Ob 22.30 sta bila Kisič in Despotovič .že na vlaku za Sevnico. V Sevnici sta prestopi-
Na srečo tekla le konjska kri
Marjan Hudorovac na družinskem sestanku s sekiro letal za brati
PO DOLENJSKI
DEŽELI
• Na Novem trgu v Norem mestu je nekdo vlomil v fička. Vlomilec, ki je vdrl skozi trikotno okence, je vzel kasetofon in steklenico žganja, ki je vabila z zadnjega sedeža.
• V Novolesu so ugotovili, da je še neznan zlikovec s strehe nove proizvodne dvorane odtrgal 50 snegobranov in jih zmetal na tla. Škode je za 30.000 din. Le katera zmedena glava se je za prazen nič potrudila v nevarne višine?
• Nepridiprav je v soboto zvečer vlomil v osebna avtomobila, parkirana pred gostilno Nose v Šmihelu pri Žužemberku. Iz enega fička je vzel kasetofon in zvočnik, iz sosednjega pa 20 kaset. Ljubitelj glasbe potrebuje samo še ušesa in vsak kanček posluha.
Ugotovili so, da sta Kisič in Despotovič prišla na Dolenjsko 21. januarja in si v Potnikovem motelu v Trebnjem najela dve sobi. S seboj sta imela tudi ljubljansko prijateljico. Trojka je popotovala po okolici, mimogrede pa sta fanta vdrla tudi v omenjeni trebanjski gostišči. Nato so odpotovali, fanta sta februarja spet prišla na 1 naše območje in vlomila pri Jakšetu. Noč na 6. februar sta najbrž iz varnostnih razlogov prespala v neki drvarnici na Partizanski cesti. V Novo mesto sta namreč Kisič in Despotovič prišla s podrobnim načrtom, kako bosta vlomila v Semetovo •zlatarno. S seboj sta imela tudi vlomilsko orodje.
V romskem naselju Coklavca so se v soboto popoldne pri Mariji Hudorovac zbrali sinovi. Družinsko idilo so zalivali z žganjem, pri čemer se je zelo okrepilo grlo 29-letnega Marjana Hudorovca. Začel se je prepirati in žaliti domače, zgrabil je sekiro in se spravil nad brate. -
Ti so se seveda razbežali, Hudorovac se je nato s sekiro lotil oken in vrat, v razbijalski ihti je hotel raniti konja Mimice Hudorovac, kar pa so mu navzoči preprečili. Lastnico konja je Hudorovac nato pretepel.
Nihče ne ve, kako bi se vse skupaj končalo, če ne bi eden od Romov „našel“ na dvorišču starega kondenzatorja in ga vrgel v razgrajača. Marjan Hudorovac je bil laže ranjen. Pomoč so mu nudili v metliškem zdravstvenem domu. Marjan Hudorovac sicer stanuje v KPD Dob. Pri domačih se je oglasil, ker je dobil prost izhod. Verjetno se to ne bo zgodilo spet prav kmalu.
TRUPLO OB PROGI
Poleg delavnice zlatarne je soba, v kateri nekdo stanuje. Kisič in Despotovič, ki sta prej preučevala stanovalčeve navade, sta izbrala dan, ko je možak delal popoldne. Šeme je ob 18. uri zlatarno zaprl in odšel. Fanta sta se takoj lotila dela, vdrla v sobo moža, ki je bil v
Miličnike so 11. marca ob 17. uri obvestili, da je med vožnjo na progi Sevnica-Brestanica z vlaka skočil neznanec. V vlaku da je pustil kovček. Miličniki so šli za progo in okoli pol osme zvečer pri Gornjem Brezovem res našli moško truplo. Ugotovili so, da gre za 33-letnega Dragana Goluboviča iz Rače, ki je bil na dehj v ZR Nemčiji Do mnevajo, da se je Golubovič sam pognal z vlaka.
HITRO PRIJET TAT
Dva mrtva - leto zapora
V hiši Marije Vesel v Sodražici 128 je neznan tat pred kratkim ukradel dva zlata in en srebrni prstan. Oškodovanka je telefonirala postaji milice v Ribnico in opisala sumljivega neznanca. Na podlagi opisa so miličniki kmalu prijeli v Žimaricah 27-letnega Franca Kepca iz Runarskega in pri njem našli vse tri prstane ter še 200 mark in 2.208 din. Kasneje so miličniki ugotovili, da je Kepec ukradel 350 DM iz stanovanja Leje Zajc iz Žimaric in nato 150 DM zamenjal v banki v Sodražici.
Hudi nesreči na preglednem delu ceste je botroval tydi zapleten splet okoliščin — Obdolženi se ni branil
HUDA NESREČA
V Prigorici pri Ribnici je osebni avto, ki ga je vozil Franc Rus iz Dolenjih Lazov, hudo poškodoval pešca Andreja Vidmarja iz Prigorice 8. Nesreča se je zgodila 7. marca ob 19.20, ko je 56-letni Vidmar prečkal cesto. Hudo poškodovanega pešca so odpeljali v ljubljansko bolnišnico.
Na leto dni zapora in odvzem vozniškega dovoljenja za nadaljnje leto dni je bil pred sodiščem v Kočevju pred kratkim obsojen Jože Pirman iz Kočevja. Sodba še ni pravnomočna.
Obdolženec se je zagovarjal zaradi prometne nesreče, ki jo je zakrivil 20. julija 1979 na Ljubljanski cesti v Kočevju v bližini bencinske črpalke. S kombijem Hvdrovoda Kočevje je takrat trčil v zadnji del vozička, ki sta ga peljala zakonca Ivanka in Jože Stopar iz Kočevja. Pirman je že kakih 50 m pred krajem trčenja dal znak s sireno in smernim kazalcem, da bo zakonca prehiteval, potem pa je opazil, da mu prihaja nasproti tovornjak. Hitro je spremenil odločitev in skušal zapeljati v desno s ceste. Le malo je manjkalo, da bi mu uspelo. In to je bilo usodno. Trčil je v voziček in zakonca tako nesrečno, da sta dobila hude po-
škodbe: Ivanka Stopar je umila žc ntd prevozom v zdravstveni dom, njen mož Jože pa pet dni kasneje v Kliničnem centru v Ljubljani.
Sodišče je menilo, da je obdolženec kriv za nesrečo, vendar je po zaslišanju prič in izvedencev ter obdolženca ugotovilo tudi nekatere olajševalne okoliščine. Obdolženec je dejanje priznal. Povedal le, da mu je žal, videti pa je bil tudi zelo pretresen in prizadet in se niti ni skušal zagovarjati. Kazalo je, da ga je nesreča bolj prizadela, kot bi ga še tako huda obsodba. Kljub temu pa se sodišče le ni odločilo za predlog zagovornika, ki je menil, da bi bila upravičena tudi pogojna obsodba, češ da je obdolženec tik pred upokojitvijo, da za tako dejanje še ni bil kaznovan in da sta morda vsaj delno k nesreči prispevala tudi pešca.
J. P.
VOZIL PREBUZU - Nataša Košir iz Dol. Straže je šla 10. marca
zvečer peš od Gorenje Straže proti domu. Ko je prišla do domače vasi,
podvoza, zdrknil v levu m sc lam v ograjo podvoza. Ranjena sta bila voznik in 19-letna sopotnica Blanka
se je za njo na motornem kolesu pripeljal Janez Glavan iz Prečne. Ker je vozil preblizu roba, je Koširjevo oplazil in jo zbil na tla, obenem pa je tudi sam padel. Motorista, ki ni imel čelade, so morali odpeljati v novomeško bolnišnico.
PREUTRUJENOST - Vlado Slcrilac (22 let) iz Virovitice je 10. marca zvečer peljal z osebnim avtom od Ljubljane proti Zagrebu. Pri Grmovljah je zaradi utrujenosti zapeljal na bankino, trčil v ograjo
Krajdl iz Zagičba. Odpeljali so ju v
'nišnico. Ški
novomeško bolnišnico. Škode je za 50.000 din.
ZAVIJAL V LEVO - Janez Rakar iz Mrzle Luže je v nedeljo ponoči vozil z osebnim avtom po Baragovem trgu v Trebnjem in v križišču zavijal v levo. ko ie nasproti pripeljal s tovornjakom o6e Gregorčič z Gomile. Pri trčenju so bili ranjeni voznik Rakar in sopotnici Tatjana Hace ter Dunja Miklič iz Trebnjega. Vse tri so odpeljali v novomeško bolnišnico. Škode je za 25.000 din.
PREHITRI TRAKTOR
Stane Miklič z Roj pri Trebelnem je v soboto vozil traktor s priklopnikom od Trebelnega proti Češnjicam. V ovinku je traktor zaradi neprimerne hitrosti začelo zanašati, priklopnik se je prekucnil,' z njega sta padla Alojz Pungerčar in Ivan Starič z Roj. Pungerčarja so morali odpeljati v novomeško bolnišnico.
la za Zagreb in bila zjutraj že v zagrebški Gradski štedionici, kjer so večino zlata brez vprašanj vzeli v shrambo, zanj pa vlomilcema dali gotovinsko posojilo 80.800 din.
Proti koncu februarja sta Kisič in Despotovič izvršila v Karlovcu podoben „podvig“. Kriminalisti so se seveda povezali in mreža se je začela zategovati. Zanimivo je, da sta fanta nekaj zlatnine prodala tudi zagrebškemu Rubinu, nekaj pa posameznikom, da sta pač imela za žepnino. Zlato, ki ga je odkupil Rubin, je že bilo v topilnici, dragocenosti v Gradski štedionici pa so na varnem. Za nekatere torej je upanje, da bodo dobili nazaj tisti kos zlatnine, ki so jo dali Šemetu — in ne samo protivrednost.
SOPOTNIK PADEL VEN
Milorad Mijatovič (28 let) je peljal 10. marca popoldne s tovornjakom GIP Gradis, ki vozi za JE Krško, po cesti Krško-Vrtina. V bližini elektrarne je v ovinek pripeljal z neprimerno hitrostjo, zato ga je zaneslo na rob ceste. Ko je s sunkom speljeval nazaj, je iz kabine padel sopotnik Ismet Merda-novič, tudi delavec v nuklearki. Ugotovili so, da sta bila oba pijana.
»S
p,
*A H
mam
MAŠČEVANJE? — Če bi našli tistega, ki je razbil napisno tablo novomeškega sodnika za prekrške, bi nepridiprav zagotovo moral k sodniku za prekrške. (Foto: J. Pavlin)
Videlo jo je 2 milijona ljudi
Razstava »Varnost in družbena samozaščita" bo junija obiskala Krško in Novo mesto Poseben poudarek na jubileju VOS in narodne zaščite
Letos bo 12 slovenskih pokrajinskih središč, med njimi tudi Novo mesto, obiskala zvezna razstava „Vamost in družbena samozaščita”, Razstava (na več kot 500 m2) j e razen Slovenije obšla že vse republike in pokrajine, ogledalo si jo je več kot dva milijona ljudi, zlasti mladine.
Vsebinsko je razstava zasnovana tako, da predstavlja zgodovinski razvoj organov za notranje zadeve v vseh republikah in pokrajinah, ključna varnostna vprašanja posameznih obdobij našega razvoja (NOB, obračun s kolaboracijo in bandami, in-formbirojevsko izdajo, aktivnost skrajne politične emigracije, nekatere akcije tujih obveščevalnih služb in notranjih sovražnikov), nekatere probleme na področju zatiranja kriminalitete, prometno in požarno varnost, proces podružab-Ijanja varnosti in družbene samozaščite itd.
Za osvežitev in prilagoditev slovenskim razmeram je razstava dopolnjena z dokumenti in eksponati, ki kažejo razredno pogojenost in določenost naše-
ga varnostnega sistema in njegovo poreklo v revolucionarnem delavskem gibanju. Posebej bosta prikazana delo in pomen varnostnoobveščevalne službe OF i n narodne zaščite, ki praznujeta letos 40-letnico ustanovitve, razstava bo pokazala, da segajo korenine današnje samozaščitne organiziranosti v NOB itd. S temi dopolnitvami bo imela razstava tako jubilejni kot aktualni značaj, obenem pa bo še vedno ohranjen jugoslovanski okvir, kar je bil vseskozi (razstava se je začela leta 1974) tudi koncept in smoter.
Razstavo so povsod po Jugoslaviji obravnavali kot širšo družbeno-politično in samozaščitno akcijo, katere namen je bil predvsem seznaniti ljudi z aktualnimi varnostnimi vpraša-
nji naše družbe in spodbuditi samozaščitno osveščenost ter vanostno kulturo. V Krškem se bo mudila razstava od 10. do 16. junija, v Novem mestu pa od 19. do 25. junija.
ZDRAVNIKI NISO MOGLI POMAGATI
V nesreči, ki se je zgodila 8. marca zvečer na krajevni cesti Cerklje-Dmovo. se je v trčenju s pešcem Radoslavom Martičem hudo poškodoval motorist Emil Gramc iz Gazic. Iz novomeške bolnišnice so sporočili, da je Gramc 12. marca podlegel poškodbam.
ZA VSAKO CENO PIJAN NA KOLO
Krški miličniki so v nedeljo opoldne pridržali do iztreznitve 56-letnega Franca Avguština iz Malega Podloga, ki se je hudo pijan upiral in grozil miličnikom, ko so ga prepričevali, da se je s kolesom varneje voziti trezen.
EKSPLOZIJA V METROPOLU
Umazana je tudi zavest
V plinskem skladišču Metropol v Novem mestu je 10. marca zjutraj eksplodiral plin. Kuharico Marijo Krnc (18 let) so morali zaradi opeklin na licu odpeljati v novomeško bolnišnico, od tam pa v ljubljanski Klinični center. Ugotovili so, da je Krnčeva v skladišču prižgala svečo, nakar je počilo. Zakaj je rabila svečo in kje je uhajal plin, bo ugotovila preiskava.
Odgovorni za higieno živil se ne morejo pohvaliti s čisto vestjo — Konec »nikogaršnjih" vodovodov?
UMRL NA POTI V BOLNIŠNICO
Sanitarna in komunalna inšpekcija sta del novomeške uprave inšpekcijskih služb, ki ga ljudje (poleg tržne inšpekcije) največkrat omenjamo. Največ časa vzame sanitarnim in špek-torjem nadzor nad graditvijo objektov in seveda nad proizvodnjo in prometom z Živili.
PREHITEVAL
TRAKTOR
V soboto je traktorist Franc Komočar iz vasi Mii alovec vozil od Do bove proti Brežicam in v Mostecu zavijal v levo. Za njim je peljal z osebnim avtom Marjan Sušilovič iz Bihača in začel prehitevati traktorista, ko je ta že zavijal. Vozili sta trčili, pri čemer je Komočaijeva žena padla s prikolice traktorja in se ranila.
Desetega marca zvečer sta se 42-letni Alojz Kuhelj in 51-letni Jože Lešnjak iz Šmarja pri Šentjerneju peljala s kolesi od doma proti Šentjerneju. V Dol. Brezovici ju je dohitel z osebnim avtom 20-letni Marjan Grubar iz Vratnega. Grubar je vozil s kratkimi lučmi, kolesarja opazil na kratko razdaljo in zadel vanju. Lešnjaka je po trčenju odbilo sieste, Kuhelj pa je padel na pokrov motorja. Oba sta bila hudo ranjena. Kuhelj je med prevozom v bolnišnico umrl.
POKVARJENE ZAVORE
Ciril Bukovec iz Uršnih sel se je v nedeljo zvečer peljal na kolesu z motorjem od Škrjanč proti Šmihelu. Prepozno je opazil, da so zapornice na progi v Šmihelu spuščene, zavore pa niso delovale, zato je hitro zavil v levo na kup odpadkov. Bukovca so zakrpali v novomeški bolnišnici.
S tem so imeli lani toliko dela, da nekaterih področij niso mogli nadzorovati, tako na primer niso bili nadzorovani zdravstveni, prosvetni in nekderi drugi javni objekti ter življenjski in delovni pogoji delavcev v industrijskih in obrtnih delavnicah.
Sanitarna inšpekcija pri nadzorstvu nd higienskimi razmerami v živilskih obratih kljub določenemu napredku ugotavlja, da higiensko stanje še ni zadovoljivo. Predvsem šepa higienska	zavest zaposlenih
delavcev in celo tistih, ki so za delavce in izdelke odgovorni. Inšpekcija- mora	zagotavljati boljši
odnos do higiene tudi z upravnimi ukrepi in z izrekanjem mandatnih kazni, predvsem takrat, kadar gre za grobe kršitve splošne in osebne higiene. Velja	tudi, da delovne
organizacije na	širšem novomeškem
območju nimajo zadostne lastne kontrole kakovosti živil. Lani je bilo v prometu mnogo živil, ki jim je rok
uporabnosti potekel. Taka živila bi morala izločati iz prometa že kontrola v podjetju, seveda pa ni bilo nikogar, ki bi pljuval v svojo skledo.
Pri pregledu obratov družbene prehrane in šolskih kuhinj inšpektorji ugotavljajo, da mnogi poslujejo v premajhnih in pomanjkljivo opremljenih prostorih, v katerih je težko zagotoviti primemo higiensko varnost in delitev hrane. Pogosto je preobremenjeno tudi osebje, pripravlja več obrokov, kot je zmogljivost tehnike in prostorov.
Poglavje zase pri delu sanitarnih in komunalnih inšpektorjev so vaški vodovodi, ki jih je precej predvsem v trebanjski in novomeški ojrčini- Tl vodovodi nimajo lastnika ali uprav-ljalca ter pogosto ne dajejo neoporečne pitne vode. Zdaj je vse pripravljeno za sprejem odlokov o upravljanju in vzdrževanju takih vodovodov. Izgovori ne bodo ve možni.	.
Pri sanitarnem nadzorstvu graditvijo in urejanjem prostora P inšpekcija ugotavlja, da še ni izdela nih in sprejetih dovolj urbanistič^ in zazidalnih načrtov. Zato J razumljivo, da grade zasebniki *V'. pretežno izven zazidalnih obm° Jj na krajih, ki niso komunalno ureje
in opremljeni. Zlasti je v zaostajjj?
čistil
gradnja
naprav.
kanalizacije in
r
CD
trimo
trebanjska
industrija	,
montažnih objektov trebnje
TOZD JKP n.sol.o Trebnje
Komisija za osnovna sredstva v TOZD JKP po sklepu delavskega sveta z dne 27. 2. 1981
Objavlja licitacijo za prodajo
1- osebnega avtomobila Citroen CX 2400 Pallas, leto proizvodnje 1977, izKlicna cena 300.000 din 2. toplovodnega Kotla TAM (brez bojlerja in gorilnika) 200.000 Kcal, izklicna cena 45.000 din.
Licitacija bo v soboto, 28. marca 1981, ob 8. uri v ,,TRIMO" n.sol.o, Trebnje, Prijateljeva 12.
Rizične osebe so dolžne pred licitacijo položiti 10-odst. varščino od izklicne cene. Kupec plača prometni davek.
190/12-81
VODNOGOSPODARSKO PODJETJE NOVO MESTO
Objavlja
prosta dela in naloge:
1. dveh KV zidarjev,
2. DVEH KV TESARJEV,
3. VEČ GRADBENIH DELAVCEV.
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, š 30-dnevnim poskusnim delom
Za delavce je organiziran vsakodnevni prevoz na delo iz območja Novega mesta, Trebnjega, Sevnice, Brežic, Krškega, Šentjerneja, Škocjana, Šmarjete itd.
Kandidati naj vložijo pismene prijave v roku 15 dni po objavi na naslov: VODNOGOSPODARSKO PODJETJE, NOVO MESTO, Trdinova 23.
198/12-81
NOVOLES lesni kombinat Novo mesto - Straža, n. sol. TOZD SM LIPA, n. sol. o. KOSTANJEVICA
ni
novoles
RAZPISUJE
javno prodajo inventarja:
osnovnih sredstev in drobnega
- REZKALNI STROJ
- KROŽNA 2AGA
- 4 ELEKTROMOTORJE RADE KONČAR
- MIZARSKI KOMBINIRAN STROJ -7 VRTALNIH STROJEV, NAVADNIH
- 5 VRTALNIH STROJEV, VIBRATORSKIH
Licitacija bo v petek, 27. 3. 1981, ob 12. uri v prostorih TOZD LIPA Kostanjevica.
Na izlicitirano ceno se zaračunava še prometni davek 28,9 %. Polog za varščino je 10 odstotkov.
,	203/12-81
raiDNir?
NOVO MESTO
SPLOSiMO GRADBENO
PODJETJE ..PIONIR"
NOVO MESTO, DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB OBJAVLJA PROSTE DELOVNE NALOGE IN OPRAVILA
UPRAVNIKA
počitniškega doma na Gorjancih
Pogoji za sprejem:
— končana srednja ali poklicna šola gostinske smeri ali
— končana katera druga srednja ali poklicna šola ter praksa v gostinstvu
Šprejmematudi upokojenca ali upokojen zakonski par. Kandidat bo pridobil lastnost delavca v združenem delu s Polnim delovnim časom, za nedoločen čas in s pogojem trimesečnega poizkusnega dela.
Kandidatu nudimo stanovanje v domu!
Ponudbe z opisom dosedanjega dela, življenjepisom in dokazilih o izobrazbi sprejema 15 dni po objavi SGP ..PIONIR", Kettejev drevored 37, kadrovski oddelek, 68000 Novo mesto.
Kandidati bodo o rezultatih razpisa obveščeni v 30 dneh po zaključku oglasa.
192/12-81
L$ca
KONFEKCIJA „LISCA' SEVNICA - DSSS
razpisuje
prosto delo in naloge
VODJE PROIZVODNO-TEHNOLOSKEGA SEKTORJA
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
— visoka ali višja izobrazba tekstilne smeri
— 5-letna praksa na ustreznem delu v tekstilni konfekciji;
— znanje 2 tujih jezikov (1 aktivno);
— moralnopolitične kvalitete
Razpisano delo je reelekcijsko s4-letnim mandatom.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo v roku 20 dni od dneva objave na naslov Ko nfekcija LISCA, kadrovski oddelek, 68290 Sevnica. Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po zaključku objave.
205/12-81
Komisija za delovna razmerja Projektivnega biroja REG ION, p. o. Brežice, Cesta prvih borcev 11, na podlagi 31. člena Zakona o delovnih razmerjih in 10. člena Pravilnika o delovnih razmerjih objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1. VODJE RAČUNOVODSTVA
Pogoji: — visoka, višja oz. srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri in 3, 5 oziroma 7 let prakse
2. SAMOSTOJNEGA PROJEKTANTA - STATIKA
Pogojit -- diplomirani inženir gradbeništva z najmanj 3 leti delovnih izkušenj v projektivi ter opravljenim strokovnim izpitom
Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Pod 2. stanovanje po dogovoru.
Pismene prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Projektivni biro REGION, p. o. Brežice, Cesta prvih borcev 11. Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 30 dneh po preteku veljavnosti razpisa.
191/12-81
/k
SALONIT ANHOVO
TOZD OPEKARNA BREŽICE
ZAČASNI KOLEKTIVNI ORGAN
objavlja
prosta dela in naloge:
1. VOZNIK VILIČARJA
pogoj:
— osnovnošolska izobrazba
— izpit za viličarista
— 6 mesecev delovnih izkušenj
2. STROJNIK PREŠE
Pogoj:
— poklicna šola strojne smeri
— 1 leto delovnih izkušenj
3. MEŠALEC SUROVIN — dve delovni mesti
Pogoj:
— osnovnošolska izobrazba
— 3 mesece delovnih izkušenj
4. VOZNIK PREMIČNE PLOŠČADI 2 Pogoj:
— osnovnošolska izobrazba
— 1 mesec delovnih izkušenj
5. SKLADIŠČNI DELAVCI — osem delovnih mest
Pogoj:
— nepopolna osemletka
— 1 mesec delovnih izkušenj
Za navedena dela in naloge se združuje delo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. Skladiščni delavci imajo možnost napredovanja glede na sposobnosti in vrline, izkazane med potekom poskusnega roka.
Pismene prijave naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi. O izbiri bodo prijavljeni kandidati obveščeni v roku 30 dni po poteku razpisa.
204/12-81
AVTOPROMET/ ..GORJANCI", T
vabi k
3STINSTVO
STRAŽA,
TURIZEM
VEČJE
MESTO
AVTOMEHANIKOV
AVTOBUSOV
STAVILO
TOVORNIH
VZDRŽEVANJE"
VOZIL 2 AVTOKLEPARJA 2 AVTOELEKTRIKARJA
VEČJE ŠTEVIL.0 VOZNIKOV V TOVORNEM PROMETU ‘
VOZNIKE AVTOBUSOV	„5
VODJO KUHINJE V EXPRES RESTAVRACIJI SNAŽILKO ZA DSSS.
Pogoji so naslednji:
— Delavec avtomehanik mora imeti končano poklicno šolo za naziv avtomehanik.
— Delavec avtoklepar mora imeti končano poklicno šolo za naziv avtoklepar.
— Delavec avtoelektrikar mora imeti končano poklicno šolo za naziv avtoelektrikar.
— Delavec voznik tovornjaka mora imeti vozniški izpit C in E kategorije in najmanj eno leto delovnih izkušenj pri težkih tovornih vozilih.
— Delavec voznik avtobusa mora imeti vozniški izpit D kategorije in je lahko začetnik.
— Delavec vodja kuhinje mora imeti najmanj poklicno šolo gostinske stroke in tri leta prakse v stroki.
Za vse delavce velja splošni pogoj: odsluženj vojaški rok in trimesečno poskusno delo.
Osebni dohodek je zagotovljen po določilih pravilnika o delitvi osebnih dohodkov.
Ponudbe z dokazili dostavite kadrovski službi podjetja v Straži.
Objava prostih del in nalog velja 15 dni po objavi.
Odbor za delovna razmerja 196/12-81
DOLENJSKI INFORMATIVNI IN TISKARSKI CENTER, NOVO MESTO,
GLAVNI TRG 3
RAZPISUJE
I. ZA DELOVNO ORGANIZACIJO
S	'
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA DO
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
— visoka, višja ali srednja izobrazba ekonomske, pravne, politološke ali grafične smeri,
— najmanj pet let delovnih izkušenj,
— da je dosegel pri svojem prejšnjem delu pomembne organizacijsko vodstvene uspehe,
— da ima družbenopolitične vrline in pozitiven odnos do samoupravljanja in je državljan SFRJ
II. ZA TOZD ČASOPIS DOLENJSKI LIST INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA TOZD
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da ima visoko, višjo ali srednjo izobrazbo novinarske, grafične, sociološke, politološke, ekonomske ali pravne smeri,
— najmanj pet let prakse v stroki,
— da je dosegel pri svojem prejšnjem delu pomembne organizacijsko vodstvene uspehe,
— da ima družbenopolitične vrline in pozitiven odnos do samoupravljanja in je državljan SFRJ.
III. ZA TOZD TISKARNA NOVO MESTO INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA TOZD
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da ima visoko, višjo ali srednjo izobrazbo grafične, ekonomske ali pravne smeri,
— najmanj pet let prakse v stroki,
— da je dosegel pri svojem prejšnjem delu pomembne organizacijsko vodstvene uspehe,
— da ima družbenopolitične vrline in pozitiven odnos do samoupravljanja in je državljan SFRJ.
IV. ZA DELOVNO SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
VODJO FINANČNO-RAČUNOVODSKE SLUŽBE Pogoji:
— da ima visoko, višjo ali srednjo izobrazbo ekonomske smeri,
— najmanj tri oziroma pet let prakse na delih in .talogah računovodje.
Za vsa razpisana dela in naloge traja mandat štiri leta.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 20 dneh po razpisu na naslov Dolenjski informativni in tiskarski center. Novo mesto. Glavni trg 3 — splošna in kadrovska služba.
Kandidati bodo obveščeni o izidu v 30 dneh po izteku razpisa.
Komisija za delovna razmerja pri 2TO — TOZD za upravljenje in vzdrževanje prog Novo mesto
objavlja
prosta dela in nalpge
ADMINISTRATIVNA DELA v Upravi TOZD za določen čas (do vrnitve delavke s porodniškega dopusta).
POGOJI ZA SPREJEM:
1. administrativna srednja šola
2. delovne izkušnje najmanj 6 mesecev
Prošnje sprejema 15 dni po objavi kadrovsko splošni služba TOZD, Ljubljanska 5, Novo mesto
193	}	—	81
delegatovi za delegate
ima svoja šivilja
viljski tečaj na Grmu ne potrebuje reklame
• organizaciji Kmetijskega /kega centra Grm iz No-mesta v prostorih grmskega gradu že peto leto pr ka šiviljski tečaj, edini tc	rste v vsej Dolenjski.
/umljivo je, da je ob di lašnjih cenah konfekcije z., nanje za šiviljsko šolo izredno veliko, saj tečajnice prmajajo v Novo mesto tudi iz sosednjih občin Metlika, Krško, Brežice in Trebnje.
Več kot štiristo se jih je izurilo v poznavanju osnovnih šiviljskih spretnosti, ki jih uspešno posreduje Marija Udovč, delavka v računovodstvu v IMV. Tečaj obiskuje sedaj enkrat na teden že dvaindvajseta skupina, v kateri je 20 tečajnic. „V petdeseturnem programu se gospodinje navadijo toliko, da si lahko same napravijo obleko, znanje pa lahko nemalokrat koristno uporabijo za domače potrebe", je
povedala Udovčeva, ki ji šivanje sedaj pomeni le prijetno razvedrilo, šivilja pa je njen osnovni, poklic. Pred leti je nadvse uspešno vodila tudi krožke šivanja na nekaterih novomeških osnovnih šolah. Program tečaja obsega osnove krojenja, spoznavanja šivalnega stroja in šivanja. Tečajnice pričnejo z najenostavnejšo izdelavo krila in končajo s kompliciranim krojenjem obleke.
Šiviljska šola, ki velja tečajnico 1500 din, je razprodana" za leto dni naprej. Za naslednje leto pa bodo prijave sprejemali septembra, ob pričetku šolskega leta.
Poleg šiviljskega tečaja v grmskem Kmetijskem šolskem centru uspešno nadaljujejo z že dvajsetletno tradicijo traktorskih in kuharskih tečajev.
J. P.
V
ZAČETEK 30 TEŽAK - Kristina Plut, upravnica VVZ Novo mesto, skupaj z mentorico novega vrtca v Uršnih selih Majdo Seničar daje nasvete varuhinjama Jožici Povše in Jožici Žagar. (Foto: J. P.)
Naselja so odraz delnih rešitev
Število ,,črnih" gradenj v novomeški občini ne upada — Urbanistično urejanje zazidalnih površin v velikem zaostanku — Še vedno veliki gradbeni apetiti
Pojav nedovoljenih, ali po domače črnih, gradenj in gradenj v nasprotji: z izdanim dovoljenjem v novomeški občini po znanih podatkih za lani ni upadel, ampak ponekod celo narašča. To gre vsaj delno pripisati neugodnim razmeram na področja urbanističnega urejanja zazidalnih površin, ki močno zaostaja za potrebami.
y
Stvari se rešujejo le delno, glede na trenutne potrebe. Med ljudmi, ki bi radi gradili, je vse več negodovanja na račun Zavoda za družbeno planiranje zaradi počasnega urbanističnega planiranja in zaradi vse večjega števila zavrnjenih zahtevkov za lokacijsko dokumentacijo, pogosto brez prave zakonite osnove. Ljudi razburja tudi to, da Komite za urbanizem vztraja pri izdaji lokacijskih dovoljenj tudi v primerih, ko se po odloku o urbanističnem redu lokacijski pogoji lahko določijo neposredno v gradbenem dovoljenju.
Urbanistična inšpekcija je tudi v lanskem letu med drugim nadzirala gradnjo objektov, komunalnih naprav in nedovoljene
Med gradbeniki je več stikov
Pionir povečuje posle na tujem, doma pa se ubada s pomanjkanjem železa in lesa
Novomeško gradbeno podjetje Pionir, ki je največje na Dolenjskem in je znano po vsej Jugoslaviji, dela pa tudi na tujem, trenutno najbolj občuti težave zaradi pomanjkanja železa. Lani so porabili pri gradnjah 9,500 ton železa, za letos imajo zagotovljenih iz Zenice samo 1.200 ton. Imajo še nekaj zalog, vendar bodo kmalu pošle, ta č^s pa pospešeno iščejo razne možnosti, da bi prišli do prepotrebnega železa.
Pomanjkanje cementa Pionir ne čuti, ker je prejšnja leta sklenil več sporazumov o sovla-gateljstvu v razne tovarne cementa, ki zdaj dobavljajo blago, pač pa so tudi pri cementu težave zaradi tega, ker ni vreč. Trenutno si belijo glave tudi zaradi pomanjkanja konstrukcijskega lesa, ker ga na tržišču ni. Rezan les lahko v manjših količinah dobivajo le z Reke in ga od tam tudi za drag denar vozijo, medtem ko bi moralo biti obratno. Ob odjugi pa je domače Gozdno gospodarstvo že začelo dobavljati les, kije bil prej ob hudi zimi v gozdovih nedostopen.
RAZSTAVE V ŽABJI VASI
Žabjevaška mladina je s svojo aktivnostjo razgibala celotno življenje tega primestnega predela. Pred kratkim (ob dnevu žena) so poleg proslave v dvorani Agro-sevisa organizirali še razstavo prtičkov, pletenin, gobelinov, lesorezov, brošk in drugih domačih izdelkov krajanov. Omeniti pa je še istočasno razstavo slikarja Novomeščana Franca Kočevarja.
Po zaslugi nekaterih mladih, ki so žrtvovali tudi svoje počitnice, je bila v vasi uspešna proslava Prešernovega dne in tudi sicer ob večjih praznikih pripravijo bogat program 'za vaščane. Še uspešnejše in bogatejše bo kulturno življenje, ko bo spet s pomočjo mladih prenovljena stavba bivše vojašnice. Vse krajevne novice posredujejo občanom preko vaškega glasila SZDL ..Poročevalec”. Te dni bo izšla že 6. številka.
M. PUREBF.R
Pionir ima velik strojni park in razne gradbene stroje, za katere tudi ni rezervnih delov. Uvoz je ustavljen, doma delov ni, tako je možno ob najboljših in najbolj kvalificiranih vzdrževalcih teh naprav le še dve leti nemoteno poslovati. Ko se bodo stroji začeli resneje kvariti in če medtem rezervnih delov ne bo, bo trpela gradnja. Skratka: ne bo možno delati n5 gradbiščih.
Letos pa je iz tega kolektiva vendarle tudi nekaj razveseljivih vesti: posle v Libiji so znatno povečali, gradijo tudi v Vzhodni Nemčiji in vse kaže, da bodo pionirjevci prevzeli večji gradbeni posel tudi v Grčiji. V domači regiji bo dela znatno manj, ker ne bo toliko novih investicij, sicer pa je tudi
LETOS 200 MLADIH NA MDA
Občinska konferenca ZSMS Novo mesto bo letos organizirala 3 mladinske in 1 pionirsko delovno brigado, ki bodo sodelovale na dveh Zveznih in dveh republiških mladinskih delovnih akcijah. Ena brigada se bo udeležila akcije Streževo v Makedoniji od 6. junija do 3. avgusta, druga akcije Partizanski put Vojvodina od 2. do 30. avgusta, tretja republiške akcije Kras od 19. julija do 8. avgusta, pionirska brigada pa republiške akcije Goričko od 9. do 30. avgusta. Skupno bo na teh akcijah sodelovalo okrog 200 mladincev, šc naprej pa bo tekla stalna akcija Suha krajina. Priprave na organizacijo letošnjih delovnih akcij so se že začele, OK ZSMS je o njih obvestila vse osnovne organizacije, izdelani so plakati, mladi, ki bi radi sodelovali, pa se lahko prijavijo v svoji osnovni organizaciji ali na občinski konferenci.
Pionir med tistimi, ki se zadnje čase poslovno navezujejo na več manjših in tudi večjih sorodnih kolektivov. Povezovanje v gradbeništvu Slovenije je s ponudbami seglo tudi do Pionirja, kjer pa resno tehtajo možnosti, preden bodo kakor koli odločili.
Berite »Dolenjski list«
posege v prostor na območjih, za katera se urbanistični in zazidalni načrti šele izdelujejo.
Inšpektorji so pregledali 176 začetih gradenj — po njihovem mnenju je nedovoljenih gradenj precej več, številke pa vključujejo le tiste, za katere so dobili prijavo ali jih je inšpektor sam odkril — in izdali 50 odločb o ustavitvi gradnje, uskladitvi z dovoljenji ali o odstranitvi, 47 graditeljev pa so prijavili sodniku za prekrške. Pri nedovoljenih gradnjah gre največ za stanovanjske hiše, kjer je tudi veliko gradenj v nasprotju z dovoljenji, in vikende. Vsekakor ima urbanistična inšpekcija pri svojem delu pri ižvaja-nju z zakoni in predpisi določenih ukrepov še vedno premalo družbene podpore. Tako ponekod neurejeno in ,,na črno” nastajajo celi zaselki, za kar je lep primer Petelinjek v krajevni skupnosti Mali Slatnik.
Komite za urbanizem pa ima „na skrbi” tiste nedovoljene gradnje, ki se že uporabljajo, in tiste nad tretjo stopnjo gradnje. Po odloku, sprejetem leta 1978, take objekte na osnovi komisijske ocene razvrščajo v tri skupine. V prvi so objekti, za katere se lahko izda lokacijsko dovoljenje, v drugi objekti, ki so določeni za odstranitev, ki pa se odloži, dokler ne ovira uresničevanja urbanističnih in zazidalnih dokumentov, in v tretji objekti, ki se morajo takoj odstraniti. Po podatkih za leto 1980, ki pa niso popolni, je bilo
v novomeški občini nedovoljenih gradenj v uporabi in v končni fazi izgradnje 345, samo objektov v uporabi pa okrog 150. V glavnem gre za stanovanjske hiše. vikende in zidanice. Od teh 150 nedovoljenih gradenj spada v prvo skupino 40, v drugo pa 31 objektov. Do sedaj si je 27 lastnikov od teh že pridobilo lokacijsko, 5 pa tudi gradbeno dovoljenje, vendar tisti iz druge skupine s pogojem, da bodo objekt na lastne stroške odstranili če bo to potrebno.
..Črnograditelji so dejansko v težkem položaju. Gradih so ali gradijo brez dovoljenj, strokovnega vodstva, kreditov, ne morejo se priključiti na komunalne naprave. Pri stanovanjskih hišah gre v veliko primerih za mlade družine itd. Pogosto gre tudi za nadomestne gradnje starih hiš, kjer graditelji pretiravajo, gradijo na boljši zemlji itd. Nemalokrat pa gre tudi za nemarnost, ko ljudje začno graditi brez dovoljenj, čeprav bi sijih lahko pridobili,” je povedala Viktorija Bajec, ki dela na tem področju v Komiteju za urbanizem.
Z. LINDIČ-DRAG AŠ
Erotika še polni dvorane
V novomeškem kinu Krka so na prvem mestu seks filmi Težave kina v Škocjanu — Občinske kinodvorane brez povezave
V novomeškem Kinu Krka so v lanskem letu zavrteli 147 filmov, ki sijih je v rednih večernih predstavah ogledalo 80289 obiskovalcev. Med njimi je bilo kar 70 % mladine, največ srednješolcev in dijakov, 20 % je bilo obiskovalcev, starih do 50 let, le 10 % pa takih, ki so bili starejši od 50 let. Po zvrsteh so bili po obisku daleč na prvem mestu erotični filmi, sledijo kung-fu filmi, grozljivte, vojni filmi, kriminalke, komedije in satire, povsem na konec pa; so se uvrstili vvesterni, ki so bili še pred desetletjem na vodilnem mestu. Seks film „Za samostanskimi zidovi” je v lanskem letu privabil kar 2156 obiskovalcev, „Zrelo” 2050, na tretjem mestu pa je spet film erotične vsebine „Zakaj ne prideš v mojo posteljo? ”,
Mnogo manj obiskovalcev in mnogo več težav so imeli tako imenovani vaški kinematografi v novomeški občini, ki kot enote kulturnih društev delujejo povsem samostojno. Taki kinomatografi so še v Škocjanu, Straži, Dolenjskih Toplicah in Šentjerneju, v Žužemberku pa je s kulturnim drutvom ugasnil tudi kino.
Roman Čelesnik,- predsednik KUD ,,Škocjan”, je že deseto leto
Nov mali vrtec
Na Urši lih selih so odprli vrtec za dvanajst otrok
V spodnji etaži stanovanjske hiše Toneta Končka v Uršnih selili 13 so v soboto, 14. marca, ob prisotnosti predstavnikov Vzgojnovarstve nega zavoda in Skupnosti otroškega varstva iz Novega mesta ter članov sveta krajevne skupnosti odprli nov oddelek otroškega varstva za pre šolske otroke.
Vrtec na Uršnih selih, ki bo že v ponedeljek sprejel prvih osem varo vancev, je že deseti tako imenovani
hišni vrtec v občini. Za kraj pomeni nov korak k napredku, saj je večina mladih druin zaposlena, za varstv° otrok pa na kmetih ostane kaj ma časa. Nova oblika varstva Pf'na, nove socialne prvine v najmlajši ro . in čeprav je začetek skromen gle števila otrok, ne gre prezreti, da i0 to prve oblike organiziranega vaisbj® v krajevni skupnosti in da bo ® čas pokazal, kako potreben je yrtec za kraj. Varuhinji Jožica Povše in Jožica Žagar, obe domačinki, sta 9 že pridobili nekaj vzgojiteljsk'11 izkušenj. V oddelku bosta od 5. n® zjutraj, ko odpelje vlak v Novo mesto do 16. ure, ko se bodo starš1 vrnili po otroke. Za varovance različnih starosti bosta tudi samj pripravljali vse obroke v kuhinji, ki je tudi del novega vrtca.
Prvi varovanci so iz krajevne skupnosti vasi Laz in Uršnih sel ker pa vrtec lahko sprejme dvanajst otrok, bodo sprejemali otroke tudi izven krajevne skupnosti, iz Dobin-dola, Gor. Sušic in Verduna.
J . P-
KAJ JE Z GRADBENIŠTVOM?
V sredo, 18. marca, je bila v Novem mestu sklicana občinska problemska konferenca, na kateri so obravnavali naloge komunistov pri uresničevanju politike stabilizacije v gradbeništvu s posebnim poudarkom na usmerjeni stanovanjski izgradnji.
Delovna skupina, ki jo je imenoval občinski komite ZKS, je pripravila zajetno gradivo in oceno stanja na tem področju, delegati pa naj bi na problemski konferenci dodali še svoje pobude in pripombe. O konferenci bomo obširneje še poročali.
filmski operater v Škocjanski kinodvorani. Sleherno nedeljo popoldan vrti filme prebivalcem v dolini Radulje in ni se pritoževati, da gledalcev manjka, kljub temu pa niso brez težav. Poleti jih ni, zatakne pa se v zimskem času, ko je potrebno v dvorani, ki ima 107 sedežev, sedeti v nezakurjenem prostoru. Za ogrevanje dvorane plačuje namreč krajevna skupnost 70000 din Zdravstveni postaji, vendar je dvorana ogrevana ves teden, tedaj, ko se v njej nič ne dogaja - v soboto in nedelo, ko je polno zasedena, pa je nezakurjena. Za letos bo problem verjetno zopet rešilo toplo poletje, vendartudi nova zima ni več daleč, zato je potrebno z Zdravstvenim domom najti čimbolj ugoden skupni jezik, ugodna rešitev pa bo razveseljiva za vse obiskovalce škocjanskega kina.
Ob delu vaških kinematografov in Kina Krke bi bilo prav ponovno obuditi idejo o nujni povezanosti in ustanovitvi odbora za film pri kulturni skupnosti, nenazadnje pa razmišljati tudi o programskem svetu za kinematografijo. Le takšna organiziranost lahko v bodočnosti zagotovi nekoliko zapravljeni ugled kina in boljšo programsko politiko.
J. P.
28 državnih odlikovancev
Priznanja zaslužnim iz raznih delovnih kolektivov in. nekaterim že upokojenim občanom - Svečana podelitev
V Dolenjski galeriji je bila 13. marca popoldne kratka, a prisrčna slovesnost, namenjena 28 občanom ob podelitvi državnih odlikovanj. Ubrane pesmi Šentjernej-skega okteta so bile na slovesnosti kulturni del programa, zatem pa je odlikovancem govoril in jim čestital Uroš Dular, predsednik novomeške občinske skupščine.
Medaljo dela sta prejala Katarina Andoljšek in Dominik Kren, Medaljo zaslug za narod Jože Barborič in Ana Murgelj.
Red dela s srebrnim vencem so prejeli: Terezija Brudar, Milka Češarek, Mir-, jana Gerdovič, Albina Kosec, Almira Penca, Julijana
I
Pezdirc, Zdenka Vehovec in Anton Vrstovšek.
Red zaslug za narod s srebrno zvezdo so dobili Pavla Bukovec, Anton Komljanec in Jože Radešček. Red republike z bronastim vencem je bil podeljen Iliji Slijepčeviču in Janku Štuklju. Red dela z zlatim vencem pa dr. Ludviku Goležu, Marku Ivanetiču in Jožetu Jakši.
Dobitniki reda republike s srebrnim vencem sa Janez Banovec, Alojz Muren, Jože Pekolj in Štefan Simončič.
Red dela z rdečo zastavo je prejel Jože Lampret, kar dve visoki odlikovanji pa sta bili podeljeni Maksu Valetu: Prejel je red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem in red dela z rdečo zastavo.
%
ČESTITKE ODLIKOVANCEM! - V skupini 28 državnih odlikovancev, ki so se na njim prirejeni slovesnosti sešli v Dolenjski galeriji, gre omeniti zlasti Maksa Valeta lZ Šentjerneja (desni), ki je ob tej priložnosti prejel kar dve najvišji odlikovanji. (Foto: P. Bačer)
četrtkov intervju
[Rešitve je težko najti;
J Delna rešitev za problem s prevozi bi bil drseči * £	delovni	čas	— Treba se je dogovarjati	*
4     V
*
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
l
0
l
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
t
0
*0
0
0
0
0
0
0
5
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
Na pobudo, ki je bila sprožena v izvršnem odboru Medobčinske gospodarske zbornice za Dolenjsko, je ta pred kratkim sklicala posvet o prevozih na delo, ki ntarsikomu vsakodnevno načenjajo živce, saj porabijo za prevoz na delo in z dela precej časa. Na posvetu so sodelovali predstavniki vseh večjih „porabnikov” prevozov, Krke. Iskre Bršljin,Ele, Laboda, Pionirja, Novoteksa pa izvršnega sveta, občinskega sindikalnega sveta in izvajalca — Gorjancev. Omejili so se na Novo mesto, kjer je ta problematika tudi najbolj pereča.
, .Posvet dejansko ni prinesel bistveno nič novega. Ponovno je bila ugotovljena že veikokrat nakazana in obdelana problematika, vzroki stanja, kakršno je na področju prevozov. Dosti dlje pa nismo prišli. Poleg tega je rešitve težko najti, še poni,“ je pojasnil sekretar Medobčinske gospodarske zbornice JožeFlorjančič.
— O čem je bilo največ besed na posvetu?
„Dejansko je šlo za ugotavljanje že znani pvoblemov in vzrokov, zaradi katerih je okrog pmvozov na delo toliko težav in pritožb. Vemo, da je ena skupina vzrokov nerešena prometna situacija v Novem mestu. Prometno ozko grlo ob konicah se je zaradi rekonstrukcije Ceste herojev še povečalo. Ta bo sicer kmalu končana, vendar pa si bistvenega izboljšanja razmer ne moremo obetati, saj bodo ob gradnji blagovnice na Novem trgu prav tako „za-
maški". Da ne bi bilo _yeč £ takih kolon, v katerih vzi y npr. avtobus iz Bršl jina v * Šmihel 40 in več minut, bi * bile rešitev obvoznice. Ven- J dar se je o gradnji obvoznic ^ in novega mostu sedaj dokaj J nepotrebno pogovarjati, saj * ni sredstev. V drugo skupino ^ problemov spadajo težave z J izvajalcem prevozov na tem ^ območju, ki pravlako niso J nič novega. „Gorjanci“ ima- ^ jo težave z vozniki, ker jih je * kljub dokaj dobremu oseb- v nemu dohodku vse težje ^ dobiti, z nakupom novih £ avtobusov, cenami. Gorjanci ^ so delovna organizacija kot S katerakoli druga in morajo s skrbeti za pozitivne rezulta- ^ te gospodarjenja. Marsikje S drugje je mestni in primestni ^
javni promet kot dejavnost ^ posebnega družbenega po- > mena vključen v komunalo, pri nas pa ni tako. Pa tudi če Gorjanci lahko zagotovijo dovolj avtobusov, vsi drugi problemi ostajajo. Vendar bi ljudem moralo biti jasno, da je nemogoče, da se vozijo povsem od domačega praga do tovarne.”
—- Marsikaj, bi se dalo rešiti z drsečim začetkom in koncem delovnega časa. Kaj so menili o tem predstavniki w na posvetu?
„Ta pobuda je v Novem mestu prisotna že nekaj let, vendar vanjo ni še nihče kaj posebno .zagrizel’. Marsikje je tudi odpor, saj bi uvedba drsečega deovnega časa pomenila spremembo ustaljenega sistema, za sabo pa bi potegnila marsikaj, delo vrtcev, šol itd. Vendar bi to precej prispevalo k reševanju problemov. Poudarjeno pa je bilo, da bi se morale o tem med sabo dogovarjati posamezne delovne organizacije, predvsem večje. Industrija je namreč skoncentrirana na treh krajih, v Bršlji-nu, Ločni, pa IMV, križanje teh središč pa je ravno v mestnem jedru. Rešitev bo treba najti, najboljša pot pa je seveda neposredno dogovarjanje.”.
Z. L. D.
Srečni s streho nad glavo
Skrčena stanovanjska izgradnja do 1985 bo še povečala stanovanjski primanjkljaj v novomeški občini
Zaradi predčasnega odhoda nekaterih delegatov in nesklepčnosti je bila prekinjena februarska skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti Novo mesto, zato so se morali delegati preteklo sredo sestati še enkrat, da so sprejeli predlog srednjeročnega načrta za obdobje 1981 -85, pa tudi predloga samoupravnih sporazumov o temeljih srednjeročnega plana Temeljne dolenjske banke in združene Ljubljanske banke.
Predvideni plan, po katerem bo do leta 1985 v novomeški občini zgrajenih 1851 novih stanovanj, in sicer 1049 v družbeni, 802 stanovanji pa v individualni gradnji, in za katera bo potrebno zagotoviti kar 61,7 hektara opremljenih stavbnih zemljišč, je zelo skrčen. Delež družbenih stanovanj bo ostal približno na sedanji ravni, delež individualnih gradenj pa bo celo manjši. Stanovanjski primanjkljaj v novomeški občini se bo še povečal,
KOT BI BILO ZASTOJJ ... Pred prodajalno Seme na novomeški tržnici je dostikrat vrsta čakajočih, in sicer le na čebuljček. Ljudje pa morajo stati tesno ob hiši, kajti mimo vozi mestni avtobus.
(Foto: R. Bačer)
Starši si podajajo kljuke
Od lani je ostalo za vpis v vrtce 437 nerešenih prošenj, letos je v desetih dneh vpisovanje prišlo še 151 novih prijav — Starši naj računajo, da bo le 500 novih mest!
V upravi otroškovarstvenih ustanov v Novem mestu imajo te dni kar naprej stranke. Ker je marec mesec vpisovanja otrok v vrtce, si očetje in mame kar podajajo kljuke, ko hodijo s prijavami na upravo. Naval v vrtce je v Novem mestu že nekaj let znana stvar, prostih mest pa je vsako leto premalo.
Od lani (nekatere prošnje so	V Ločni se nasproti novega
še od prej) je ostalo nerešenih naselja gradi tudi nov vrtec,
zato računajo, da bo v vzgcrjno-varstvenih ustanovah jeseni na voljo okrog 500 novih mest. Za dojenčke bo najmanj možnosti, za malčke od dveh let dalje pa bo nekaj mest več. Ločenski vrtec bi moral biti junija gotov, kar zadeva gradbena dela, sledila bo montaža opreme, tako da bo jeseni nova ustanova predvidoma nared. Predvidoma pa v upravi vrtcev poudarjajo zato, ker rado prihaja do zamud.
O vseh prošnjah za sprejem v vrtce je doslej odločala komisija, Id jo je imenovala skupnost otroškega varstva in je delala po pravilniku, po novi zakonodaji pa bo tovrstna komisija formirana drugače in bo maja začela delati. Starše bodo še pred dopusti pismeno obvestili o rezultatu prošenj. Računati pa je tudi na višje cene, kajti vsak
394 prijav za vrtce, razen tega še 43 pritožb, ki tudi niso bde „uslišane“ zaradi prepolnih zmogljivosti v ustanovah. Pretežno iščejo starši varstvo za otroke od treh let in te skupine so najštevilnejše.
Samo v desetih dneh letošnjega marca so imeli v vžgoj-novarstvnem zavodu že 151 novih prijav in 177 podaljšanih prošenj od prej. Največ Staršev prosi za vrtce s področja krajevne skupnosti Majde Šilc, sledi Drska, nato Kandija—Grm in ostala mestna področja, kjer pa so potrebe po vrtcih manjše.
DO KONCA LETA 3.000 PUJSKOV
Novomeška Kmetijska zadruga je pospeševanje živinoreje zapisala v svoj letošnji in srednjeročni program, ki ga že uresničujejo. V letošnjem letu bo vzrejenih že 3.000 pujskov v kooperaciji, kar bo gotovo mesno krizo omililo, ni pa pričakovati, da bi tolikšna čreda čez noč prišla na tržišče. V zadrugi upajo, da bodo prvi sadovi s te akcije vidni jeseni, oz. ob začetku nove zime.
»DROBIR” je več kot le novice
 Mladi v Mirni peči izdajajo svoj list, v katerem razgrinjajo življenje kraja
. Januatja letos je osnovna organizacija mladine v Mimi peči “dala drugo številko svojega ciklostiranega glasila DROBIR. L1°veku, ki dalj časa ni bil sredi mimopeških razmer, razgrne glasilo pisan pregled številnih vprašanj, načrtov in ovir, seveda pa tudi živahne razgibanosti na raznih področjih.
Mladina najprej predstavi svojo Olganizacijo, njeno delo, uspehe in Zastoje. Iz časopisa izvemo, da je Pfed kratkim pel v Mimi peči ™tdrej Šifrer, kaj dela kino sekcija,
Komisije in krožki v ZSMS, domače ^D, predstavi se DO BETI in njena temeljna mirnopeška organiza-c'Ja KONFEKCIJA. Tudi druge 0rganizacije poročajo v DROBIRJU svojem delu: krajevna konferenca ^DL, Zveza borcev, komunisti, j0vska družina in mladi iz Globodo-**• Zanimiv je kratek zapis o Potenju košar, s čimer je mlade t Znanil tov. Šmalc, pa o plesnem caju in sodelovanju z mladinci v ^snovi šoli. Treba je podčrtati ^niokritičnost poročil iz dela komi-nJ >n krožkov v vrstah ZSMS, saj ®usmiljeno udarjajo po lastnih 1( ‘irsljajih in občasnem nezanimanj za delo v organizaciji. Ne nJka tudi humorja in krajevnih ^mivosti.
finsko najbogatejši je pogoja ’ W
so ga imeli izdajatelji
°pisa (žal ne zveš, kdo je urednik Ari V uredniškem odboru) s tovariši Ostrcem, Tonetom Pavom in Ano Florjančič ob odkritju ^■nenika.
O”*0** taki, kot smo bili mi! Ptav je bilo težko, nismo klonili.
Za ceno napredka in idej so mnogi dali na tehtnico tudi svojo kariero. Glavno je biti revolucionarSn, biti iskren in dati vedeti temnim silam, da vemo zanje in da se jim znamo postaviti po robu,“ odgovarja prvoborec Adi Osterc, ko ga je uredništvo vprašalo, kakšno sporočilo bi prvi borci pustili mladim Mimope-čanom.
Pritrdimo na koncu kratkega zapisa o „časopisu iz Mirne peči" temu, kar ugotavlja uredniški odbor v uvodni besedi: „Peščica nas pač ni mogla zajeti vsega, da bi pritegnili tudi zahtevnejše bralce. Verjemite nam, ni to samo kritika, hočemo le povedati, da bi želeli, da se ob delu najdemo malo bolj...“. Res, z malo več pomoči in sodelovanja bi mladi Mirnopečani lahko občasno izdajali vsebinsko zanimiv in razgiban krajevni glasnik.
Tehnično pa je list na tleh: cele strani se dajo komaj brati, skozi del tekstov pa se tudi z naočniki ne prebiješ, tako slabo so razmnoženi. Že za voljo potreb informativno-propagandnega dela v okviru SLO bi morali imeti v Mimi peči času primerne naprave za osnovno razmnoževanje pisanih sporočil. Ce'jih morda imajo, potem morajo imeti do njih dostop tudi mladi, sicer pa bo take pripomočke treba dobiti in
jih skrbno varovati. Na nedavnem izobraževalnem večeru delegatov mirnopeške krajevne skupnosti je več kot 20 ljudi ugodno ocenilo izhajanje občasnega domačega glasila, toda pri tem potrebnem in zelo koristnem delu je treba mladim tudi pomagati.
TONE GOŠNIK
PRAZNIK V MIRNI PEČI
Občani KS Mime peči so v soboto, 14. marca, slovesno proslavili krajevni praznik in dan šole. Praznik slavimo v spomin na dan, ko je odšla večia skupina Mimopeča-nov v partizane. KK SZDL je podelila krajevna priznanja OF, prejeli pa so jih:	L Saje, P.
Grandljič, 1. Golobič, J. Ža gar, M. Pavlenč, J. Pungerčar, A. Krevc, KO RK Mirna peč in mladinska organizacija Po podelitvi priznanj je bila proslava Pionirji višjih razredov so tekmovali v poznavanju NOB v domači krajevni skupnosti. V kulturnem programu so sodelovali člani KUD Mirna ped
DARJA MIKLIČ
SPOMENIK PARKIRIŠČE — Spominsko obeležje padlim v zadnji vojni na kr:, mr v Žabji vasi že nekaj časa služi tudi parkiranju. Kolesa avtomomiov so izruvala lesene količke, zdrobila kamnite plošče, povozila in poškodovala pa so celo napisno ploščo. Nad takim početjem se ne vesele osktbniki spomenika, člani OO ZSMS Žabja vas, niti svojci padlih, ki si takega spoštovanja" gotovo niso zaslužili. (Foto: J. Pavlin)
dan dražja hrana in druge stvari tudi ob še tako umnem gospodarjenju praznijo blagajne varstvenih ustanov.
Kadroviki v svojem društvu
V N. mestu novo društvo
V času, ko dobivajo kadrovske službe' vse pomembnejšo vlogo, se ‘ množično ustanavljajo društva na tem področju. Pred kratkim je bilo na pobudo izvršnega odbora novomeške občinske skupnosti za zaposlovanje ustanovljeno tudi Društvo kadrovskih delavcev občine Novo mesto z namenom, da pritegnejo v svoj krog delavce, ki se v organizacijah združenega dela, družbenopolitičnih organizacijah in skupnostih ukvarjajo s kadrovsko politiko.
Na prvem občnem zboru konec februarja so razpravljali o pravilih in programu društva za leto 1981 in prav tako Zveze društev kadrovskih delavcev Slovenije, h kateri so pristopili. Letošnje naloge društva so predvsem: pomagati članom pri dograjevanju kadrovskih služb, seznanjati z zakonodajo in organizirati posvete oz. razprave s področja kadrovske politike. Ob tej priložnosti so poslušali predavanje Milana Pavlihe o izobraževanju v združenem delu.
predvsem pa skrčen program ni v skladu s predvideno politiko zaposlovanja. Jasno pa je, da je izvedba plana odvisna od priprave prostorske dokumentacije, od stavbne in komunalne ureditve zemljišč, ki povsod zelo zamuja, odločilna pa so seveda sredstva, ki jih bo manj na voljo, saj se sedaj razen za solidarnost izločajo iz čistega -dohodka, naglo pa naraščajo tudi cene stanovanj.
Gradnja družbenih stanovanj je poleg Novega mesta predvidena še za nekaj drugih večjih krajev v občini, v Dolenjskih Toplicah, Otočcu, Šentjerneju in Žužemberku. prav tako tudi usmerjena gradja individualnih hiš. Pametno bi bilo, če bi se individualni graditelji združili v zadruge, saj bi imeli boljše kreditne pogoje in druge ugodnosti, vendar vse.kaže, da tega zaenkrat ne bo. Banka pa bo vsa sredstva, namenjena za stanovanjsko gradnjo, dajala kot kredite, pri čemer bo družbena gradnja imela prednost. Pri sredstvih za komunalno urejanje pa bodo imela prednost področja, kjer bodo najboljši pogoji za nadaljnjo stanovanjsko gradnjo.
Delegati so bili mnenja, da bi morali prenove stanovanj v planu natančneje opredeliti, že sedaj pa je jasno, da bo kljub višjim stanarinam primanjkovalo sredstev za redno vzdrževanje obstoječih stanovanj.
Ponovno je bil poudarjen „problem” Žužemberka in Šmarjeških Toplic. Žužemberk bo do 1985 dobil 11 družbenih stanovanj, potrebe pa so precej večje. Povedano je bilo, da se gradnja lahko predvidi, sredstva pa bo moral dati, kdor namerava stanovanje kupiti. Predstavnik Zavoda za družbeno planiranje, na katerega leti veliko kritičnih pripomb zaradi zamujanja z izdelavo urbanistične in zazidalne dokumentacije, pa je razložil, da bo celotni načrt za žužemberško področje izdelan v tem srednjeročnem obdobju. Za Šmarješke Toplice je urbanistični načrt narejen, okrog zazidalnega pa so še vprašanja, saj niso natančno znane potrebe, popolnoma odprto pa je tudi področje komunalne ureditve.
Z. L.-D.
PRAZNIK V MIRNI PECI
V soboto, 14. marca, so v Mirni peči počastili svoj krajevni praznik dva dni pred slavnostnim dnem. Letos je slavje min ilo na zelo skromen način, in sicet s slavnostno sejo krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, na kateri so podelili tudi 6 krajevnih priznanj Osvobodilne fronte. Dobili so jih najbolj zaslužni posamezniki in organizacije.
Novomeška kronika
TJA DO CESTE . . .Marčevski vetrič je te dni raznašal papir in polivinilaste vrečke iz prepolnih posod za odpadke pri bloku „pri topu” na Drski. Odpadki so ležali po vsem bregu in tudi na glavno cesto proti Toplicam jih je nosilo. Kdor se je peljal tam mimo, avtobusov pa je vsak dan precej, je imel občutek, da je v podružnici Žabjeka . . .
V NOBENI TRGOVINI NI -Kdor je te dni iskal navadne otroške žabe za predšolskega otroka - in teh je v mestu nekaj sto - si je zaman brusil pete po trgovinah. Niti v eni trgovini žabic niso imeli (razen prav debelih zimskih), medtem ko so naši občani ta običajni kos otroške garderobe brez težav lahko dobili v Ljubljani.
JAREK NA TRŽNICI - Na večje in manjše cestne luknje smo že vajeni vsako pomlad, če pa iz luknje nastane jama ali graben, potem je promet moten. Tak primer je v ozki ulici, ki mimo tržnice dovoljuje avtobusom mestnega prometa izhod na Glavni trg. Avtubus pred kioskom s perutnino skoro ustavi, da lahko prevozi globoki jarek.
- ŠTIRJE NOVI KRIČACKI - V novomeški porodnišnici so bili pretekli teden rojeni z območja mesta
3 dečki in 1 deklica. Rodik so: Nada Čirič z Zagrebške 8 - dečka, Anica Preskar z Ragovske 12 -Marka, Andreja Mlakar iz Ulice Ivana Roba 20 - Jureta in Marica Bradač z Mestnih njiv 11 - Špelo.
ŠE VEDNO ČEBULJČEK -Zenske so v ponedeljek navzlic dežju v lepem številu prinesle na trg svoje pridelke. Glede na sezono je precej ugoden posel s čebuljčkom, ki gre v prodajo po 80 din liter. Sicer pa so jajca veljala 5,50 din, regrat 15 din merica ali pa tudi 20 din. Solate ni bilo nikjer, pač pa je bilo v zadružnem kiosku dobiti rdeči radič po 150 din kilogram. Pretiranega navala obrtnikov tokrat ni bilo.
Ena gospa je rekla, la se splošen napredek občin >zna tudi pri Romih. Žensk tega rodu, ki so svojčas po išah prosjačile hrano, zdaj vse pogosteje rečejo: „Gušp unu mau kufeta ...“
DOLENJSKI US
Povezani bodo bolje gradili
Pri povezovanju gradbeništva meje ne smejo biti ovira — Za občino preveliki, za navzven! prešibki — Gradnje ne dražijo gradbinci, marveč cene materiala, projektov, obrtniškal
dela — Slab položaj gradbenih delavcev
V razpravi o aktualnih vprašanjih gradbeništva in stanovanjske gradnje v čmomljski občini — to je bila tema obravnave m razširjeni seji komiteja občinske konference Zveze komunistov — se je še enkrat in še bolj jasno pokazalo, da je glavni „krivec” za večino težav na tem področju slaba povezanost gradbene operative. Zato se je tako rekoč vsak razpravljalec zavzel za povezovanje na tem področju, pri čemer pa ne smejo biti ovira ne občinske ne regijske in niti republiške meje
Potem ko sta se pred leti povezala Begrad in OKP v delovno organizacijo GOK, je prišlo do nekakšne delitve dela, zaradi razdrobljenosti in raznolikosti naročil pa ni možna specializacija. Iz slabe povezanosti izhaja tudi za nadaljnji razvoj gradbeništva v tem delu zelo pomembna dilema: zmogljivost črnomaljske gradbene operative že krepko presega potrebe gradnje v občini, večji obseg gradnje pa bi bil nujen za razvijanje novih delovnih postopkov, skratka sodobnejše gradbene tehnologije.
Seveda se črnomaljsko gradbeništvo mora odločiti za specializacijo, vendar je ta proces moč izpeljati le z jasno zastavljenimi cilji, sposobnimi ljudmi, prav tako pa se ne da izogniti dodatnim vlaganjem in čim širšemu sodelovanju delavcev v gradbeništvu.
'a nadaljnji razvoj gradbeni-štv je zelo pomembna oskrba z gradbenim materialom. Kar se tega, tiče, do sedaj črnomaljski gradbinci niso sklepali dolgoročnejših dogovorov s proizvajalci tega materiala. Če je že pri lo do takih poskusov, je šlo za zahteve za nenenakopravna vladanja v zmogljivosti proizvajalcev materiala, ki gaje na trgu pri nanjkovalo, ali pa za poskuse zviševanja cen temu materialu. Cene tega materiala so višje tuci zato, ker tigovske organizacije v občini ne nudijo
zadostnih količin, tako da ga je treba dobiti od drugod, kar vso stvar podraži pa tudi upočasni.
Zmotno je mišljenje, da imajo gradbinci največji delež pri vplivu na cene, v prvi vrsti gradnjo dražijo cene gradbenega materiala, projekti, obrtniška dela, komunalno urejanje.
Da bi se stanje v gradbeništvu v občini izboljšalo, so se komunisti med drugim zavzeli za 1 povezovanje v gradbeni stroki najprej v občini, nato pa na širšem območju. To je v prvi vrsti stvar gradbincev samih. To povezovanje pa mora temeljiti na dohodkovnih odnosih. Zagotoviti je treba dobro oskrbo z gradbenim materialom, gradbenim delavcem pa izboljšati delovne pogoje, saj so delavci v tej panogi v mnogočem na slabšem kot delavci v drugih gospodarskih vejah.
A. B.
Devetnajsto jurjevanje
Izpolnjen koledar letošnjih proslav in prireditev — Za dan borca otvoritev spomenika na Gornjih Lazah
Letošnji koledar proslav, kulturnih in drugih prireditev v črnomaljski občini je dok j obsežen. Kulturna akcija dolenjskih občin „Spo-znajmo se“ se bliža koncu. Tako so konec prejšnjega tedna v črnomaljski občini gostovali Novomeščani, ki so nastopili v Črnomlju, Semiču, Dragatušu in Gribljah, Črnomaljci gostujejo še v Novem mestu in Metliki, Metličani pa se bodo predstavili v črnomaljski občini.
Dramska skupina KUD Miran Jarc iz Črnomlja je že upizorila Hadžičevo komedijo Človek na položaju, s katero bodo do konca aprila gostovali po krajevnih skupnostih v domači pa tudi v sosednjih občinah.
Osrednja občinska proslava ob 40-letnici Osvobodilne fronte, s katero bodo hkrati počastili tudi praznik dela, bo 30. aprila zvečer na prostoru za jurejevaije. V kulturnem programu bodo sodelovali: črnomaljska godba na pihala, folklorna skupina ..Zeleni Jurij",recitatorji centra srednjih šol, ženska pevska zbora iz Črnomlja in Adle-
•i
DA BO DOVOLJ KROMPIRJA - Brž ko je sneg skopnel, so se začela kmečka dela na njivah. Ker se je letošnja zima tako zavlekla, morajo kmelje kar dobro poprijeti, da bodo vse postorili v pravem času. „Mestni kmetje” Senicovi iz Črnomlja so prejšnji teden gnojili njivo, na kateri bodo posadili krompir.
ČRNOMALJSKI DROBIR
DAVKARJI BODO STROŽJI -Po novem je v pristojnosti davčne uprave tudi odmera in izterjava pri pevkov za interesne skupnosti. Kaže, da se bodo s tem tudi bolje utrdile te zadeve, s katerimi se že ve: čas otepajo, dolgovi pa so bili iz leta v leto večji. Tako so ti dolgovi lani znašali okoli milijardo starih dinarjev. Davkarji pa bodo ta denar laž'e in hitreje izterjali. Zakaj pa ima kovač klešče!
NE KROP NE VODA - Delavci ob. ata kanižarskega rudnika Indu-str a gradbenega materiala so se lai .ko jesen na referendumu odločil , da bodo z novim letom samostojna delovna organizacija. Odločitev je eno, resničnost pa nekaj drugega, bi lahko dejali ob ten primeru. Sedaj namreč ne samo da kot nova delovna organizacija IG 1 ni registrirana pri sodišču, m več ni registriran niti Ru dnik ki a je menda preobremenjenost sr >č a. Tako sedaj 1GM in Rudnik n i več skupaj, narazen pa tudi ne m e ta.
OMLADANSKI REKVIZITI -T; co, kot bodo morali otroci kmalu v valški vrt, če bodo hoteli videti
kravo, bodo le še na starih fotografijah lahko videlf, da so Bili včasih bregovi rek in potokov brez polivinilnih vreč, cunj in druge navlake, ki se je ljudje znebijo tako, da jo vržejo po bregu navzdol. To je še posebno dobro videti na bregovih DoMičice in Lahinje v Loki Kaže, da je ta nesnaga nepogrešljiv del nastopajoče pomladi.
c OHMI 0D80K lis HOV
CH . TA LEPA OTROŠKA LETA - Po tabli v hiši, kjer v Črnomlju domujejo interesne dcupnosti, bi človek lahko sklepal, da le-te še niso prerasle otroških hlač in so zato tudi upravičene do otroškega dodatka. Da pa „otroci” ne bi denaija kar tako zapravljali, ga dobivajo starši oziroma skrbniki — skupne službe.	,
.bk>.»IM M. !•«
N
VINORODNI GORJANCI - Tudi v vinogradih na pobočjih Gorjancev je zadnje dni nadvse uvahno. Posnetek je iz prejšnjega tedna, narejen pa je bil v vinogradu Darka Pečaveija s Hrasta.
SLABŠE DELO DELEGACIJ ZA SIS
Ko se v okviru krajevne konference SZDL v krajevni skupnosti Metlika ocenjevali delovanje delegatskega sistema, se je znova potrdilo, da najbolje dela delegacjja za zbor krajevne skupnosti, precej slabše pa je pri delegacijah za interesne skupnosti, zaradi česar so tudi kritizirali delegate. Slabo delo delegacij za interesne skupnosti je bilo še posebej očitno pri delegaciji za komunalno skupnost, ko si delegati zaradi nepoznavanja problemov in interesov krajevne skupnosti niso dovolj prizadevali, da bi jih v okviru te skupnosti hitreje reševali-
Moč odpora je v množičnosti
Zveza komunistov si mora še bolj prizadevati za podružbljanje SLO in DS
Ko so na zadnji seji občinske konference Zveze komunistov v Metliki ocenjevali uresničevanje zastavljenih nalog na področju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite v pokongres-nem obdobju, so poudarili, da je bila Zveza komunistov tudi pri obrambni samozaščitni aktivnosti v občini na čelu.
šičev, mešana pevska zbora iz Gribelj in Butoraja ter mladinski zbor centra srednjih šol.
Najbolj Odmevna prireditev, ki bo letos že devetnajstič po vrsti, kresovanje in jurjevanje,' cfc 6. in 7. junija, nastopile pa bodo vse belokranjske folklorne skupine.
Ena večjih letošnjih prireditev v občini bo vsekakor proslava 100-letnice črnomaljskega gasilskega društva, ki jo pripravljajo za 21. junija, to bo hkrati tudi osrednja občinska proslava ob 40—letnici vstaje slovenskega naroda. Konec junija bo v Gribljah 4. revija obkolpskih pevskih zborov, na kateri bo predvidoma nastopilo 15 zborov z obeh strani Kolpe, ki bodo 1 ahko pokazali, koliko so napredo| vali od lanskega srečanja.
Otvoritev spomenika Prvi belokranjski četi na Gornjih Lazah 4. julija bo osrednja regijska proslava za dan borca. 11. julija bo na Vinici srečanje tamburaških skupin iz občin, članic medrepubliške zveze bratstvo in enotnost. Tretje tekmovanje belokranjskih harmonikarjev pripravljajo v Semiču za 25. oktobra. Že petič zapored bodo letos pripravili revijo pevskih zborov pod nazivom ,,brastvo in enotnost* revija bo 11. novembra, pevski zbori pa bodo nastopili v Črnomlju, Semiču in Adlešičih. Občinska revija folklornih skupin pa bo 12. decembra v Adlešičih in na Preloki. Pomembnejše prireditve v letošnjem letu se naj bi končale 19. decembra s prvim tekmovanjem belokranjskih tamburaških skupin v Dragatušu. f
Tisoč članov Zveze komunistov
V ZK premalo kmetov in žensk — V zadnjem letu 41 novih članov
Pred kratkim je bil v občinsko organizacijo Zveze komunistov v črnomaljski o čini spr jet tisoči član. Sedaj je v tej belokranjski občini 1.007 članov Zveze komunistov. Od tega je dobra tretjina žensk, kar pa je še vedno premalo, saj je polovica vseh zaposlenih v občini žensk. Vsekakor pa je razveseljivo, da je več kot polovica • članov Zveze komunistov mlajših od 35 let, kakih 360 pa je še mladincev. Med člani ZK je nekaj več kot tretjim neposrednih proizvajalcev, še v«ino pa je v vrstah Zveze komunistov zelo malo kmetov, le dobre tri odstotke vseh članov, za kar krivijo v veliki meri nezaupljivost osnovnih organizacij, zlasti OO ZK v krajevnih skupnostih in kmetijski zadrugi, do sprejemanja kmetov, krivda pa je gotovo tudi v premajhni zavzetosti za pridobivanje kmetov za vstop v Zvezo komunistov.
V zadnjem letu so v občini na novo sprejeli v Zvezo komunistov 41 članov, od tega 21 žensk, med novosprejetimi je večina mladih, 27 pa jih je še mladincev, 22 ali več kot polovica pa je neposrednih proizvajalcev. Vsi novosprejeti člani so obiskovali seminar za kandidate za sprejem v Zvezo komunistov.
Vendar ugotavljajo, da nove člane sprejemajo v glavnem vedno iste osnovne organizacije, medtem ko jih je precej, ki niso sprejele niti enega novega člana, čeprav je glede na število zaposlenih oziroma krajanov delež komunistov iz teh okolij prenizek, to velja zlasti za osnovne organizacije v Dolenjki, Kmetijski zadrugi, Goku, Rudniku, v večjih krajevnih skupnostih in še kje.
Seveda se pri oceni delovanja na tem področju niso ognili nekaterim pomanjkljivostim in slabostim. Tako nekateri razvojni programi premalo zajemajo potrebe SLO, krajevne organizacije in temeljne organizacije združenega dela pa bi na tem področju morale bolj sodelovati in usklajevati svoje delovanje. Prav tako se ponekod še vedno z vprašanji SLO in DS ukvarjajo v preozkih krogih, saj je eden najpomembnejših ciljev res pravo podružbljanje vseh vrst obrambnih in samozaščitnih aktivnosti, kajti le tako bodo dosegli kar največ glede pripravljenosti in učinkovitosti.
K podružbljanju gotovo precej pripomorejo razne množične akcije, kot so jrNič nas ne sme presenetiti" in usposabljanje občanov za obrambo, ki se v metliški občini prav sedaj končuje, vanj pa so bili vključeni vsi občani od 16. do 60. leta starosti.
V razpravi so opozorili tudi na pomembnost razvoja kmetij-
stva v višinskih območjih občine, od koder ljudje odhajajo, stalež živine se manjša, manj je pridelkov, skratka, manj je hrane. Z vidika SLO pa je prav ohranjanje kmetijstva in s tem zagotovitev hrane v višinskih predelih zelo pomembno.
Ko je bil govor o civilni zaščiti, so poudarili, da je
potrebno izpopolniti njeno organiziranost, kajti v zadnjem obdobju je precej novih enot civilne zaščite, za opravljenost katerih bo potrebno bolje poskrbeti.
Trajna naloga Zveze komunistov in ostalih družbenopolitičnih organizacij je skrb za podružbljanje splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Prav tako je potrebno še izpopolniti oblike in metode delovanja na tem področju.
Nimajo kaj prodajati
Se bo izboljašala založenost s prepotrebnimi zaščitnimi sredstvi — Pogodba je, blaga pa ni — Lani prodali za 4 milijone dinarjev
PRIJETNA PROSLAVA NA SUHORJU
Za dan žena so na Suhorju pod vodstvom učiteljice Marije Knez pripravili prijetno proslavo, v kateri so sodelovali učenci tamkajšnje šole, program pa je povezovala tovarišica Tončka Radkovič. Suhorski dom je bil nabito poln, otroci pa so vsaki ženski podarili mačico, pri čemer se je marsikatero oko orosilo. Priprav-ljalcem proslave velja stisniti roko že zato, ker je v vaških krajevnih skupnostih precejšnje kulturno mrtvilo.
PRED JAVNO RAZPRAVO
Na ponedeljkovi seji predsedstva OK SZDL v Metliki so obravnavali program dela občinske skupščine, kajti Socialistična zveza si prizadeva, da bi bili ta program in programi dela družbenopolitičnih organizacij v občini čimbolj usklajeni, da bodo družbenopolitične organizacije lahko razpravljale o zadevah, preden jih bodo obravnavali na občinski seji, kamor bodo delegati družbenopolitičnega zbora prišli z izoblikovanimi stališči. Na seji predsedstva je beseda tekla še o pripravah na javno razpravo o spremembah statuta Socialistične zveze ter o pripravah na popis prebivalstva.
KMALU DRUŠTVA PRIJATE UEV MLADINE
V večjih krajevnih skupnostih Metliki, Podzemlju, Gradcu, na Suhorju in Radoviči bodo v kratkem ustanovili društva prijateljev mladine, nato pa še občinsko Zvezo društev prijateljev mladine. Pred časom je v metliški občini delovala ta zveza in nekaj društev, vendar je to delo že pred nekaj leti zamrlo.
LE ENO PRAVO ZAKLONIŠČE
V vsej metliški občini je samo eno zaklonišče, ki ustreza predpisom. Zato se v Metliki zavzemajo, da je treba čimprej določiti najprimernejši prostor za gradnjo zaklonišča s sredstvi, ki se zbirajo v ta
Metliška Kmetijska zadruga proda vsako leto za najmanj štiri milijone dinaijev zaščitnih sredstev. Doslej so ta sredstva prodajali v trgovini, poslej pa naj bi jih v prenovljeni sosednji hiši, kjer bo dobila prostor tudi tako imenovana kmetijska apoteka.
Ta apoteka bi morala začeti delovati v začetku februarja, vendar novega lokala niso odprli iz preprostega razloga: zaščitnih sredstev ni in tako ni kaj prodajati, saj naj bi bila prav ta sredstva glavno prodajno blago, poleg tega pa bo moč tu dobiti tudi razna semena, orodje in veterinarske pripravke, ki jih taka trgovina lahko prodaja.
Zadrug ima sicer že pogodbo s proizvajalcem zašdtnih sredstev Ohisom iz Skopja, konec lanskega leta je tudi že vplačala 1,5 milijona dinaijev, vendar v Metliki ne morejo nič reči, kdaj bodo blago dobili. Od Ohisa naj bi letos dobili več kot polovico vseh potrebnih zaščitnih sredstev, kje naj dobijo ostalo potrebno količino, pa nihče ne ve. Trgovski potniki ostalih proizvajalcev sicer pridejo tudi v Metliko, vendar ko odidejo, ni vsa zadeva nič bolj jasna kot prej.
Vsekakor pa bo vinogradništvo in kmetijstvo v občini utrpelo precej-
šnjo škodo, če ne bo v pravem času na voljo potrebnih zaščitnih sredstev. V poljedelstvu potrebujejo prve herbicide marca, vinogradniki pa aprila 'insekticide za spomladansko škropljenje.
TUDI NA CESTAH POMLAD - Me d spomladanske „aktivno-sti” očitno sodi tudi pleskanje prehodov za pešce, saj je dolgotrajna zima res povsem zbrisala barvo z asfalta Takole natančno sta zadevo urejala delavca prejšnji teden pred metliško samopostrežbo.
SPREHOD PO METLIKI
DANES, 19. MARCA, bo debelo uro zabavno v restavraciji delovne organizacije Beti. Kulturno-zabavni program Radia Ljubljana prireja namreč javno oddajo Obisk. Delavce bodo zabavali: plesni orkester Radia Ljubijanj pod vodstvom Jožeta Privška, Branka Kraner, Oto Pestner, Janez Hočevar-Rifle, Tone Fornezzi-Jof, Marko Simčič, Dare Valič, Damjan Voglar, oddajo pa bo vodili Vili Vodopivec. Posnetek bo predvajan tudi na prvem radijskem sporedu.
2. MARCA SO OBISKALI OBČINSKO KONFERENCO ZSMS člani republiške konference. Pogovarjali so se o delu in vlogi mladih v občini, obiskali so OO ZSMS Novoteks, kjer je tekla beseda o vključevanju mladih v samoupravno organiziranost združenega dela, spregovorili pa so tudi o družbenoekonomskem položaju mladih. Poudarjeno je bilo, da bodo morali biti v bodoče mladi udarnejši, konkretnejši pri zavzemanju stališč.
KMETIJSKA ZADRUGA JE postavila reklamni pano za svoj vinotoč, kjer se marsikdo založi s kvalitetnimi belokranjskimi vini. Velika tabla je dovolj vidna, vendar, če
gledamo z metliške strani, postavljena napačno, saj stoiji nekaj metrov za vinotočem. Poraja se dvom, da bodo šoferji zavirali ter se vračali po z vinom napolnjene steklenice.
TOPLO SONCE JE ZVABILO na piano staro in mlado, kar je popolnoma umevno, bolj razveseljivo je, da so se pojavili v jarkih delavci z orodjem za čiščenje zgnilega listja, odpadkov in suhega dračja. Upati je torej, da bodo letos metliški parki urejeni, kot je tega vajeno prebivalstvo iz preteklih let. Ne bo nam padla krona z nekronane glave, če bomo tudi sami prijeli za grablje ali kaj podobnega. Dajmo, naredimo svoje mesto prikupnejše!
PO DOLGIH PORODNIH MUKAH je bila končno ustanovljena metliška mestna osnovna organizacija ZSMS. Porod je bil dolg predvsem zato, ker je obstajal vseeskozi dvom o tem, če je mestni mladini osnovna organizacija sploh potrebna, ko pa je večina mladih včlanjenih drugje; Zmagali so zagovorniki potrebnosti in prva predsednica je postala Nevenka Petrič, dekle, ki se .J® izkazalo že pri več akcijah mladih’ mestu.
metliški tednik
Št. 12 (1649) 19. marca 198|
DOLENJSKI LIST
BREZ GLASBENE NF GRt VEC — Glasbena šola Kočevje se je že popolnoma zrasla s krajem. Brez “je skoraj ni nobene proslave ali drage prireditve. Na fotografiji: med učenci glasbene šole, ki so nastopili na nedavni proslavi ob dnevu žena, sta tudi uspešna učenca klavirskega oddelka, brata Srečko •n Franci Štefanič. (Foto: Brus)
Glasba ni luksus, ampak potreba
Učitelji iz Ljubljane se neradi odločajo za službovanje na podeželju — Mladih bi se rado izobraževalo več, kot jih je šola sposobna sprejeti — Veliko nastopov
n. . dvajsetimi leti (27. februarja 1961) je bila ustanovljena glasbena šola Kočevje. V ■Prvem letu jo je obiskovalo 82 U£fn.Cev’ medtem ko se v zadnjih letih giblje število učencev med 90 in 100, včasih pa je ® kakšen čez. To je največ, kar Jih šola lahko sprejme. Prijav je veliko več, zaradi pomanjkanja učiteljev, prostorov in instrumentov pa jih morajo vsako leto veliko odkloniti.
Že od začetka so na šoli poučevali klavir, violine, klarinet, kitaro, trobila in harmoniko. Od prvih dni Pa vse do danes poučujejo na šoli Jože Papež, Adi Škorjanc in Miloš Humek, ki šolo tudi vodi do današnjih dni. Tudi težav z denarjem, prostori in kadri ni manjkalo že °d prvih dni. Z ustanovitvijo SIS za jzboraževanje so se začele razmere Izboljševati in danes'nima šola več težav niti v denarnem niti moralnem Pogledu. Prevladalo je namreč mnenje, da je šola nujna za dopolnilno izobraževanje in vzgojo otrok.
Skozi glasbeno šolo je šlo v dvajsetih letih okoli 300 učencev. Nekateri so ostali na njej le leto, drugi pa celo 9 ali 10 let. Šola ima namreč nižjo in višjo stopnjo. Pri klavirju, violini in harmoniki ima nižja stopnja 6 letnikov, višja štiri;
JUTRI JUBILEJNI KONCERT
Glasbena šola Kočevje bo 20-letnico obstoja proslavila to pomlad s štirimi koncerti oz. glasbenimi večeri. Prvi bo že jutri, 20. marca, ob 19.30 v Šeškovem domu v Kočevju. Na tem, jubilejnem koncertu bodo nastopili samo nekdanji učenci glasbene šole Kočevje,
pri drugih instrumentih pa nižja 2, višja 4. Višjo stopnjo je dokončalo le malo učencev, in sicer iz klavirja in harmonike 8, iz drugih inštrumentov pa 5. Vzrok ni pomanjkanje talentov, ampak predvsem preseljevanje prebivalstva. Tako so nekateri končali višjo stopnjo v Ljubljani.
Glasbena šola ima velik vpliv na kulturno življenje v mestu in občini, njeni učenci pa so uspešno nastopali na glasbenih prireditvah območnega, republiškega, državnega in mednarodnega pomena, kot so revije mladih glasbenikov, ki jih prireja vsako leto Društvo glasbenih pedagogov Ljubljane, Zasavja in Notranjske, revije harmonikarjev v Velenju, mednarodnih srečanj harmonikarjev v Pulju, snemajo za radio itd.
Prva leta je šola organizirala glasbene večere, na katerih so vsako leto obdelali po enega skladatelja. Tako so imeli Mozartov, Bachov,
200 novih voznikov
Izšolalo jih je ZŠAM
Razen AMD skrbi v Kočevju za vzgojo šoferjev tudi Združenje šoferjev in avtomehanikov, ki je lani vzgojilo kar 193 novih voznikov. Največ jih je opravilo izpit za B kategorijo, in sicer 154, za C kategorijo 35 in za D 4. Izvedli so še tečaj za voznike traktorjev, in sicer za območje Strug, ki ga je uspešno končalo 13 udeležencev.
Organizirali so tudi oddelek za poklicne voznike CE kategorije. Pouka se je udeležilo 22 kandidatov, uspešno pa je opravilo izpit doslej 12 kandidatov. Za pouk praktične vožnje ima združenje dve osebni vozili in tovorno vozilo s prikolico.
Združenje ima 354 članov, od katerih imajo 104 svečane šoferske uniforme. Udeležujejo se raznih prireditev in nastopov, pomagajo pri nesrečah in podobno.
A. ARKO
DROBNE IZ KOČEVJA
CESTE CVETIJO - Zanesljivi znanilci pomladi so že tu. Priletele so majhne skupine škorcev, pa tudi ceste so se ..razcvetele”. Prvi škorci so prileteli v Gaj 8. marca popoldne, ker pa se je pozimi stara vrba z valilnicami podrla, so spet odleteli. Prav bi bilo, da bi Društvo za Varstvo in vzgojo ptic razobesilo več valilnic za razne vrste ptic.
obfian
vpraiuja
0
tv
ladvad odgovarja
— Po čem sklepaš, da so Ugotovila o zadostni količini petnih gnojil na trhlih nogah?
i " Ker nam obljubljajo, da ®n>o pomladanska gnojila do-
biUšele
poleti
UNIČENE ZELENICE - Sneg se je stopil in na zelenicah se je pokazalo pravo razdejanje. Najbolj so uničene tam, kjer so si občani pozimi naredili bližnjice. Zdaj lahko vsak občan vidi, koliko je s svojim početjem prispeval k uničevanju zelenic in parkov, ko je zaradi lagodnosti delal bližnjice. Popravilo in urejanje zelenic bo zato veljalo krajevno skupnost veliko več, kot če teh zimskih bližnjic ne bi bilo.
MANJ KUPCEV KONFEKCIJE - Kočevske trgovine so s konfekcijo, perilom, blagom in obutvijo kar dobro založene. Kupcev za to blago pa je malo. Nekateri menijo,-da so potrošnikom izpraznile žepe razne prireditve, drugi pa spet, da je denarja manj, oziroma je manj vreden. Spet tretji pa pravijo, da vedno več kupcev kupuje pač takrat, ko so popusti, kar velja , predvsem za družine z vpč člani, ki so prisiljene varčevati. Se vedno pa so tudi taki, ki jim še ni treba varčevati.
PAPIRJA SE NI - V Kočevju še vedno ni papirja za pisalne stroje. Verjetno je pošel, ker je pač treba pisati ,.kilogramska” in „kilometr-ska” poročila, kijih potem običajno nihče ne bere.
KOČEVSKE NOVICE
Beethovnov (dva) in Schubertov večer, večer pri starih mojstrih itd. Učenci, ki so zaključili šolanje na glasbeni šoli, pa so se poslovili s samostojnimi celovečernimi nastopi (Peter Klun, Bojan Kovač - celo dvakrat, Mira Klun, Alenka Remž-gar in Edita Junc). Učenci glasbenih šol Kočevje in Ribnica, ki so bili dijaki kočevske giimazije, pa so predlani priredili gimnazijski koncert.
Vodstvo šole je nekajkrat povabilo v goste umetnike iz Ljubljane. Na „Večeru ob kitari in lutnji" sta sodelovala kitarist Stanko Prek, učitelj kitare Miroslav Jablanov in učenka Mira Klun. V Kočevju pa so gostovali še Trio Lorenz, Igor Ozim z Marjanom Lipovškom, Volodja Blažalorsky in drugi.
Sola je tako mnogo pripomogla h kulturnemu življenji v mestu in poglobljeni izobrazbi svojih učencev. Brez glasbene šole pa si ne bi mogli zamisliti tudi kočevske delavske godbe, v kateri je sodelovalo okoli 50 njenih učencev, še danes pa igra pri godbi 37 učencev glasbene šole.
JOŽE PRIMC
Prelahak plug?
To zimo skoraj neprevozna medrepubliška cesta
Niti najstarejši ljudje ne pomnijo, da bi kdaj v Kolpsid dolini ležal sneg neprekinjeno kar nad 4 mesece, pa tudi ne, da bi bila katero leto cesta Brod--Osilnica-Čabar slabše plu-žena, kot je bila letos, posebno na slovenski strani.
Zaradi slabe ceste nasedajo in se lomijo avtomobili Šoferji avtobusov se te ceste izogibajo in raje vozijo drugod. Vozniki neprestano kritizirajo slabo cesto, saj tudi tu plačajo enako cestnino kot prebivalci drugih krajev, voziti pa se skoraj ne morejo. Tudi občinska skupščina Čabar je opozorila Cestno podjetje Novo mesto, občinsko skupščino Kočevje in KS Osilnica, naj poskrbijo za boljše vzdrževanje slovenskega dela te ceste.
Vzrok za slabo stanje na tej cesti je gotovo tudi ta, da tu ni primernega pluga ne na hrvatski ne na slovenski strani Kolpe. Na slovenski strani pluži celo zasebnik, ki je eno izmed pluženj nekoliko zamudil ali pa je njegov plug prelahak. Tako ni_ odstranil s ceste snega, ta pa je nato še zmrznil, potem pa se ga ni dalo odstraniti, dokler ni te dni skopnel Vsekakor bi tu potrebovali težji plug oz. buldožer. V nekaterih KS imajo kar dva do tri take buldožerje (cestnega podjetja ali gozdnega gospodarstva), na tej medrepubliški cesti pa ni nobenega, kar gotovo ni prav. Vsekakor je treba zagotoviti, da se kaj takega v Kolpsid dolini, pa tudi drugod, ne bo več zgodilo.
J. PRIMC
Hvala lovcem - jubilantom
Pred 35 leti je bila ustanovljena lovska družina Ribnica, leto prej pa Lovsko društvo — Zahvala ustanoviteljem
Ob 35-letnici lovske družine Ribnica in občinskem prazniku 26. marcu so se člani te družine spomnili tudi ustanovnih članov, borcev, organizatoijev delovnih akcij za izgradnjo koč, krmišč ter gojiteljev divjadi, ki so ali bodo letos izpolnili 70 in več let. Zahvalili so se jim za vse njihovo delo* ki je bilo še posebno težavno v prvih povojnih letih.
JOŽE PONIKVAR, ki bo letos dopolnil 78 let, je bil pred vojno gaterist na zasebnih žagah. V NOB je začel sodelovati že 1941. Bil je zaprt, interniran, nato borec Rabske in Gubčeve brigade. Po vojni je najprej delal na okraju, nato pa je bil logar. Letos je uplenil svojega prvega jelena.
ANTON ŠOBAR bo dopolnil letos 77 let. Delal je na opekarni v Ribnici. Med vojno je bil interniran. Poznan je kot vnet gasilec in dolgoletni poveljnik Občinske gasilske zveze. Je vesel in odkrit tovariš pa tudi avtor mnogih originalnih dovtipov.
JOŽE PAJNIČ bo praznoval letos 76-letnico rojstva. Bil je kovaški mojster. V NOB je sodeloval od 1942, bil je borec Tomšičeve brigade, udeležil se je slavnega pohoda 14. divizije, bil ujet in interniran. Med lovci je priljubljen tudi kot dober pevec.
FRANCE LOVŠIN bo dopolnil 73 let. Pred vojno je tesaril, po vojni pa je bil logar in lovski čuvaj. V NOB se je vključil leta 1942. Bilje ujet in interniran, nato pa je bil v Rabski in Cankarjevi brigadi.
MIRKO FEGIC je lani praznoval 70-letnico. Bil je lovec in partizan. Že 1941 je deloval v diverzantski skupini v Ljubljani. Leta 1942 je bil interniran. Po kapitulaciji Italije je bil v 14. diviziji, kjer je bil spet ujet in interniran. Po vojni je bil uspešen in priljubljen zobozdravnik ter prizadeven družbeno-politični delavec.
STANKO KLAUS bo letos dopolnil 70 let. Še vedno slovi kot najbolj izurjen lovec za klicanje malega gozdnega viteza. Pravijo, da izdela tako piščalko, da se , jereb ob klicu vanjo zaleti." Bil je tudi strasten lovec na dolgouhce, dokler so bile brakade še bogate. Po poklicu je sodnik in je bil že kot borec NOV na raznih odgovornih položajih pravo sodstva.
Vsi ti tovariši so bili ah so še na raznih odgovornih položajih v lovski družini in drugod. Za svoje prizadevno delo so dobili že več priznanj, pohval in odlikovanj. Člani lovske družine pa so se spomnili še nekaterih članov družine, ki so ah
DIVJAD NI POGINJALA
Ribniški lovci pravijo, da letos v njihovi občini divjad ni poginjala, čeprav je bil pogin v sosednjih kočevskih revirjih kar precejšen. Ribniški lovci so krmišča dobro zalagali s hrano, divjad je v nižini obirala leščevje, se hranila ob vodah in kopala hrano izpod snega. Lovci so skupaj z gozdarji podirali tudi drevesa, na katerih je bil zeleni bršljan, da je divjad imela kaj jesti. Pravijo le, da bi bilo zdaj treba to upoštevati tudi pri načrtu odstrela in lovcem ribniških lovskih družin dovoliti večjega kot tam, kjer je bil pogin.
PODRAŽITVE PRI GRADNJI
Gradnja novega zdravstvenega doma v Ribnici poteka v glavnem po načrtu. Dograjen bo že ta mesec, vendar ne bo dokončana še ureditev okolice, počakati pa bo treba tudi na opremo. Med gradnjo je prišlo do nekaterih podražitev zaradi podražitve materialov, uslug in opreme. Kaže, da bo samo oprema več kot še enkrat dražja, kot je bilo prvotno predvideno.
OBRAMBNA VZGOJA
V marcu in aprilu bodo v kočevski občini predavanja iz obrambe in zaščite, obvezne za vse, ki so dopolnili 15 let, pa do 60. leta za moške oz. 55. za ženske. V dveh dneh bodo občani poslušali naslednje teme: Vojaško- politični položaj v svetu in varnostne razmere pri nas. Vsebina in oblika subverzivne dejavnosti, Narodna zaščita in njene naloge. Sistem opazovanja, obveščanja in alarmiranja Zračni desanti in protizračna obramba. Pouk je orga niziran zato. da bi bili občani še bolj pripravljeni za samopomoč ob elementarnih in drugih hudih nesrečah, v vojni pa tudi za bojevanje proti morebitnemu napadalcu.
bodo te dni praznovali svoj 65- ah 60-letni jubilej. To so Drago in Jože Gril, Janez Bolha, Anton Hren, Jože Sehč, Stane Nosan in Anton Andolj-šek. Razen teh so se spomnili tudi dolgoletnih lovcev, ustanoviteljev družine in sedanjih njenih častnih članov Antona Pakiža, Lada Vaniča in Jožeta Šobarja.
Program praznovanja
Ob prazniku občine Ribnica bo vrsta prireditev, in sicer: Petek, 20. marca, ob 10. uri šahovski turnir v domu JLA ob 19. uri opera ..Gorenjski slavček" v domu JLA Sobota, 21. marca, ob 9. uri rokometni turnir v športnem centru Ribnica,
ob 10. uri odhod kurirčkove pošte izpred doma JLA, ob 11. uri otvoritev razstave del slikarja Bojana Gohje v domu JLA
Nedelja, 22. marca, ob 9. uri turnir v malem nogometu v športnem centru Ponedeljek, 23. marca, ob 9. uri tekmovanje v streljanju z zračno puško v domu JLA Sreda, 25. marca, polaganje venca k spomeniku v Makoši ob 11. uri otvoritev prostorov INLES in GG
Četrtek, 26. marca ob 15.45 otvoritev razstave o Gubčevi brigadi v DC-16 ob 16. uri svečana seja občinske skupščine v DC-16 ob 19. uri nastop velikega revijskega vojaškega orkestra v domu JLA
Petek, 27. marca, ob 17. uri otvoritev v Parku kulturnikov ob 19. uri KUD „France Zba-šnik" iz Dolenje vasi gostuje s Finžgaijevo ,,Verigo" v Domu JLA v Ribnici
Sobota, 28. marca, ob 9. uri občinsko prvenstvo v namiznem tenisu v Sodražici
PLEMENSKO GOVEDO ZA KOSMET — Pred kratkim je KZ Ribnica odposlala z železniške postaje Ortnek 28 plemenskih govedi (krav, junic in telet) kmetijski zadrugi „Agromora-va“ v Kosovski Vitini, nedaleč od Uroševca. Iz tega območja prihajajo po plemensko živino v ribniško občino že več desetletij. (Foto: Glavonjid)
Za naše žene
Kulturne in zabavne prireditve za njihov praznik
Mednarodni praznik žena so v ribniški občini počastili z vrsto kulturnih prireditev. Proslave so bile tudi po vseh krajevnih skupnostih, povsod pa so v kulturnih programih sodelovali šolarji in druga mladina.
Osrednja proslava je bila v domu JLA v Ribnici, za katero je pripravila kulturni program krajevna organizacija SZDL, izvedli pa so ga učenci glasbene in osnovne šole ter člani KUD „Gallus“. Program je bil zelo dober in poetičen. Razen odličnega skupnega nastopa učencev osnovne in glasbene šole je dal poseben pečat temu enournemu programu nastop dveh članov KUD „Gahus“. Škoda, da programa ni videlo več slavljenk in drugih obiskovalcev.
Poskrbljeno pa je bilo tudi za zabavni del. V domu JLA sta bila dva zabavna tovariška večera s plesom. Na obeh je igral priljubljeni vojaški ansambel „SMB“.
GLAVONJIČ
m
ŽENAM ZA PRAZNIK - Po vsej ribniški občini je predvsem šolska in ostala mladina poskrbela za kulturne programe za dan žena. Na fotografiji: nastop mladih pevcev na proslavi vdomu JLA v Ribnici, (foto: M. Glavonjič)
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
ZIMA IN GOBARJI - Člani gobarske družine Ribnica tudi pozimi ne počivajo. Na. nedavnem občnem zboru so se pogovorih o svojih načrtih za letos. To srečanje so izkoristih tudi za prikaz diapozitivov o gobah in za izobraževanje članov družine. Vse to naznanja, da se bo kmalu začela gobarska sezona.
MAŠKAR NI BILO - Takega mrtvila okoli pusta,kot je bilo letos, ni Ribnica še nikoli doživela. Na uhcah so bile le redke maškare. Še največ jih je bilo na plesu, ki je bil v hotelu na pustno soboto. Naceta torej to zimo niso pokopali. Nekateri pravijo, da zato, ker je bilo preveč snega, drugi, da je bila Bistrica mrzla, tretji, da se ga ne spodobi pokopati med poginjene ribe itd. Verjetno pa imajo prav tisti, ki trdijo, da je bilo v minulem letu preveč grehov in grešnikov ter da ne bi bilo pošteno, če bi vse natovorili Nacetu.
PORABA GORIVA IZREDNO PADLA - Na bencinski črpalki v Žlebiču pravijo, da je poraba nafte, bencina in drugih goriv po zadnji podražitvi padla kar za okoli 35 odstotkov.
SODRA ŽANI GREDO V PLANICO - TVD Partizan iz Sodražice bo organiziral enodnevni izlet v Planico na ogled smučarskih skokov, ki bodo od 20. do 22. marca. Čena izleta je 350 din, vanjo pa je vračunan prevoz, vstopnica in kosilo. Rokometni klub iz Sodražice bo vsako soboto organiziral ples v
gostilni nasproti telovadnice in bo tako zbiral denar za kritje stroškov tekmovanja v ligi.
NEZADOVOLJNI S SVOJIM DELOM - Pred kratkim je bil redni letni občni zbor članov foto sekcije. Udeleženci so menih, da njihova sekcija slabo dela, pogovorili pa so se tudi, kako bodo svoje delo izboljšali.
M. G-č
- Kaj pravijo vaši medvedji' šefi o informiranju?
- Zadnjič ga je nekdo oceni natančno tako: vsi novinaiji so enaki, vsi vidijo le črno, vsi iščejo le senzacije. Malo kasneje, ko so razpravljali o gospodarstvu, pa je isti dejaL „Še dobro, da novinaiji ne vedo vsega, vseh neumnosti, ki jih počenjamo Če bi jih zapisali, bi se nam vsa Slovenija smejala."
REŠETO
		
		
Bloki nared, toda nevseljivi
Samo ob istočasnem planiranju in izvajanju ne bo zastojev v gradbeništvu
Občinska konferenca ZK je zadnjo sejo posvetila problemom v gradbeništvu. Pred tem so potekale razprave v komunalni in stanovanjski SIS, v Komunalnem obrtnem podjetju, v Opekami in globoškem Rudniku, za katero je bilo po mnenju Marjana Matičiča, vodje delovne skupine za oceno razmer v tej panogi, na voljo zelo malo časa. V nadaljevanju sestavka posredujemo njegove izjave o tem, kaj povzroča največ negodovanja in kakšne poti so nakazane za rešitev najbolj perečih problemov
- Tovariš Maričič, na kaj ste se predvsem osredotočili pri svojem delu?
— Na planiranje in izgradnjo družbenih stanovanj, ker ugotavljamo, da tu ni sočasnosti in da je gradnja prav zaradi drobnjakarstva in delne pozidave tako draga. To povzroča tudi številne zastoje, čas pa je denar. V Brežicah na primer še danes nimamo nobene stanovanjske soseske dokončno urejene. Na konferenci so komunisti podprli stališče, da moramo v obdobju 1981-1985 uveljaviti sočasnost planiranja in izvajanja. Potem se ne
Svečano ob rojstvu otroka
Srečanja z mladimi starši
Na pobudo Zveze prijateljev mladine Slovenije so se tudi v brežiški občini odločili za slovesna srečanja mladih staršev ob rojstvu prvega otroka. Akcijo vodi občinska ZPM, izvaja pa jo pristojni upravni organ občinske skupščine. Finančno jo je izdatno podprla skupnost otroškega varstva, krila bo polovico stroškov za nakup knjige ,,Naš malček”. Zdravstvena skupnost bo prispevala četrtino in prav toliko občinska skupščina. Knjigo bodo dobili vsi starši, ki se jim je, oziroma se jim bo v tem letu rodil otrok, prihodnja leta pa samo starši prvorojencev.
Srečanja z mladimi starši bodo vsak mesec. Prva slovesnost bo že konec marca. Ob teh priložnostih naj bi na predlog predsedstva OK SZDL oigani-z irali kratko zdravstveno predavanje o najpogostejših boleznih dojenčka.
bo več dogajalo, da bodo bloki končani mesec dni prej kot komunalije in ureditev okolice.
- Kako je bil v brežiški občini uresničen program stanovanjske graditve?
- Ze lo zadovoljivo. Od planiranih 225 družbenih stanovanjskih enot je bilo zgrajenih 220, od planiranih 275 zasebnih hiš pa 405 ali za polovico več. Kvadratni meter stanovanjske površine je še vedno predrag, zato smo se na konferenci zavzeli za racionalizacijo. Nujen je tudi organiziran pristop k pridobivanju gradbenih zemljišč. Zaživeti mora enota, ki je bila ustanovljena za njihovo urejanje. Omenim naj še to, da smo v Brežicah na repu tudi po sprejemanju predpisov, saj občinska skupščina lani ni sprejela nobenega odloka s tega področja.
- Gotovo ste se imeli priložnost pobliže seznaniti z odnosom delovnih organizacij do reševanja stanovanjskih vprašanj zaposlenih. Kaj ste ugotovili?
- Da večinoma rešujejo stanovanjske zadeve stihijsko, od primera do primera, in da imajo programe samo v treh kolektivih: v Oilici, Tovarni pohištva in Agraril
- Do kakšnih zaključkov ste še
V SROMLJAH POLNI POLETA
Amaterski oder Prosvetnega društva Karel Destovnik Kajuh iz Sromelj že sedmo sezono uprizarja gledališka dela za občinstvo širom po občini in Posavju. To’soboto so domačini spet prisostvovali novi premieri Navdušeni mladi gledališčniki so uprizorili delo Neila Simona „Bosa v parku” in tudi tokrat doživeli topel sprejem med svojim občinstvom. Predstavo je režiral Darko Kajba. Do konca sezone jo bomo najbrž. imeli priložnost videti še na drugih odrih, na katerih so Sromljani postali stalni gostje.
NOVO V BREŽICAH
NAJ STARO PROPADA? - V Brežicah ni organizirane skrbi za vzdrževanje stanovanj. Manjka predvsem uslužnostnih dejavnosti. Komunalno in obrtno podjetje je nel itere enote celo ukinilo. Za v pri odnje jih je pripravljeno ustanoviti na novo, sedanje pa zadržati, vendar le, če bo stanovanjska interesna skupnost sklenila ustrezen dogovor. Stanovalci jo bodo pri tem
defektologa bi sicer bilo delovno
mesto, vendar ti ne pridejo v poštev, ' • ‘ ' slo’ ...............................
ker ne obvladajo slovenščine. Med brezposelnimi so razen tega še prijavljenci, ki jim godi, da so brez dela, če pa se že zaposlijo, ne vzdržijo dolgo na delovnih dolžnostih, in tako se prej ali slej spet znajdejo na	seznamu	iskalcev
zaposlitve.
zag itovo podprli, saj izgubljamo vel ;e
vel .e vsote denarja samo zato, ker se ihče ne loteva sprotnih popravil. St; ovanja propadajo, prepuščena na lilost in nemilost zobu čas«.
TO VSE 1ŠCE ZAPOSLITEV? — a skupnosti za zaposlovanje v Br icah imajo pripravljenih tudi pri ej iskalcev dela s srednješolsko iz c razbo. Med njimi so gimnazijski m: iranti, kemijski, živilski in kn tijski tehniki Za vzgojiteljice in
REŽlSKE vesti
prišli pri kritični oceni razmer v gradbeništvu?
- Konferenca je zahtevala, da kupoprodajne odnose čimprej zamenjajo z dohodkovnimi in predlagala, naj se komunisti iz gradbeniške panoge srečajo na akcijski konferenci ter poiščejo rešitve za racionalizacijo v novem srednjeročnem obdobju.
J. T.
ogroženi Solarji? - v
celodnevni osnovni šoli na Bizeljskem se vsako leto znova srečujejo s težavami pri zagotovitvi prehrane za otroke iz revnejših družin. Letos so predlagali, da bi socialno skrbstvo nakazovali pomoč zanje naravnost v šolo in bi tako prevzelo plačevanje prehrane najpotrebnejšim učencem. Starši namreč denar drugače porazdelijo, saj je v socialno šibkih družinah še ogromno drugih potreb.
NOVA GENERACIJA SINDIKALNIH AKTIVISTOV
Včeraj, 11. marca, se je izteklo trimesečno izobraževanje v sindikalni politični šoli v Brežicah. Šolo bodo ponovili v jeseni. V obeh skupinah bodo pripravili na prevzem dolžnosti v sindikalnih organizacijah 40 do 50 aktivistov. Občinski svet organizira izobraževanje v okviru kadrovskih priprav za volitve v prihodnjem letu.
IZ POSAVJA PET DELEGATOV
Na kongresu samoupravljalcev bodo posavske občine poslale pet delegatov, dva iz brežiške, tri iz krške in enega iz sevniške občine. Sevniški bo zastopal konfekcijsko industrijo, krški trgovino in papirno industrijo, brežiška občina pa ima delegatski mesti za šolstvo in znanost ter za promet in zveze.
NAD STO IZDELKOV, VREDNIH POZORNOSTI - V Do mu JLA jih razstavljajo ženske in učenci osnovne šole. Najprizadevnejše med njimi so letos prvič dobile priznanja Doma JLA. (Foto: J. Teppey)
Vso zimo so bili odrezani od sveta
Nejevolja zaradi neizpolnjenih obljub KS
Jelka Sevnik iz Jereslavca je ena tistih vaščank, ki se vsak dan vozijo na delo v Brežice. Zaposlena je v Jutranjki. To zimo zaradi slabe ceste ni nikoli vnaprej vedela, če se ji bo posrečilo pripeljati do glavne ceste in po končanem delu spet nazaj domov.
- Po pravici sem bila v strahu, je pripovedovala. - Ko so v ponedeljek, 9. marca, po 10. uri zvečer s traktoijem vlekli moj avtomobil iz blata, nisem več mogla ohraniti mirne krvi. Morda bi molčala, če ne bi vedela za neizpblnjene obljube kapelske krajevne skupnosti iz lanskega leta. Takrat so nam zagotovili da nam bodo navozili gramoza, in vsi po vrsti smo se tega veselili. Toda ceste so ostale blatne.
- Kdaj pa ste zvedeli za te obljube?
- Lani poleti, ko smo gostili godbe na pihala. Prišla je jesen in za njo zima, ko smo bili skoraj popolnoma odrezani od sveta. Na cesto je že jeseni potegnil plaz, vendar ga ni nihče odstranil. Izpod kupa zemlje je cesto ves čas zalivala voda, ki je pozimi zmrznila v 20 centimetrov debelo plast prav na sredini. Z avtomobili se po njej od takrat naprej nismo mogli več voziti. Domačini smo to vedeli, zdomec, ki je prišel tedaj na obisk, pa je nasedel, ker ni pričakoval, da je cesta neprevozna. Njegov avto so s traktorjem spravili ven. Mi smo se medtem preusmerili na drugo stran, na cesto skozi Slogonsko. Tam nam je odjuga pripravila presenečenje. Cesta se je zaradi zimske zmrzali dvignila in se vsa razmočena spremenila v pravo past za avtomobile. Tisti dan, ko sem obtičala v blatu, je bil moj avto že tretji, ki so ga morali s traktorjem potegniti na „suho“.
— Ali ste se v krajevni skupnosti o tem kaj pogovarjali in opozarjali na dovoz gramoza?
- Prizadeti smo se jezili, delegati v KS pa so bili najbrž premalo odločni. Sicer pa to zimo na naši cesti tudi snega niso nikoli orali, čeprav so ga očistili s treh drugih cest v krajevni skupnosti. Prav zato sem sklenila, da ne bom molčala. Prepričana sem, da smo do gramoza upravičeni in da nam zanj ni treba še posebej prositi. Ne morem se sprijazniti s tem, da se bodo naši avtomobili vedno pogrezali v blato. Seveda ne zahtevamo, da bi nam gramoz tudi razgrnili, to smo vedno sami opravili.
J. T.
I	Iz sveta tiši	ine v ži	ivl	jen]	jel
$ Krškemu Društvu slušno prizadetih nujna pomoč \					
„Če hočem biti na tekočem, moram delati najmanj 6 dni po 8 ur,” pove tajnik in blagajnik društva slušno prizadetih v Krškem Stane Beigant. Uradne ure so od 9. do 15. ob sredah in od 9. do 12. ure ob petkih, kakor pove napis na vratih večje
nabavi slušnega aparata. Pot do njega je namreč izredno dolga. Mi pa neposredno pošiljamo člane k dr. Smilji Černelčevi, vodji avdiološke- službe ORL klinike v Ljubljani. Lani je bilo take pomoči deležno več kot 40 članov,” pripoveduje Bergant.
PREHRANA IN POČITNICE DELAVCEV
Delavci Žita Imperiala imajo skupaj s sosednjim tozdom Pekarna
ličen obrat družbene prehrane, Iger dobijo delavci poceni malico. Skr za t. I družbeni standard pa se kaze tudi v razširjenih počitniških zmog ljivostih. Na Malem Lošinju razpo a gajo z 42 ležišči, 4 so na voljo Poreču, ne izogibajo pa se m 1 domov sozda Žito.
Stane Bergant:	,J)elamo,
čeprav nismo dobili še nobene dotacije.. Toda dolgo ne bo šlo več.”
pisarne precej zapuščenega doma Svobode, kjer je prizadevnega tajnika moč dobiti. Odkar jim je republiška Zveza slušno prizadetih priskočila na pomoč, je dosegljiv tudi po telefonu 71 -662. Toda če bi ostali le pri teh komunikacijah, bi društvo še zdaleč ne bilo v pomoč slušno prizadetim, sai so to povečini ljudje z nižjim življenjskim standardom. Bolezen je marsikoga še bolj prikovala na domačijo; način življenja, navade pa samo dopolnjujejo značaj teh skromnih, malce zaprtih ljudi.
Stane Bergant, doma z Razbo ija pod obronki Lisce, z betežnim, od makadama močno načetim fičkom, obiskuje obsežen teren. Pri društvu imajo namreč evidentiranih 330 slušno prizadetih. 220 osebam so obiski odprli nova obzorja, jim dali novih moči, vlili pogum tudi za vključitev v društvo. „Večkrat smo že poskrbeli, da so bili
- Kakšna je starostna sestava članstva?
„Predvsem so to starejši ljudje, doma na manjših kmetijah, ali pa živijo in delajo pri povsem tujih ljudeh. Želeli bi, da bi opogumili še mlajše. Zanje imamo vrsto športnih pripomočkov od žog in zračnih pušk do šahov in trenirk.”
- Morda to pomeni, da športne dejavnosti še spijo?
„Strelstvo je najbolj razvito, potem je tu mali nogomet. Sodelujemo zlasti z novomeškim društvom. Naš najboljši športnik je Bogdan Kuhar iz Dob pri Kostanjevici. Letos bo prvič sodeloval na evropskem prvenstvu v veleslalomu.”
- Kako pridobivate sredstva za dejavnost društva?
,,Nekatere SIS nam dajejo poniževalno nizke dotacije, kot da bi morala biti prizadeta oseba tista, ki naj najbolj občuti stabilizacijo. Predvsem pa nam pomagajo občinske skupnosti socialnega skrbstva, saj smo pravzaprav njihova podaljšana roka. Lani smo podelili 22 ljudem, starim nad 75 let, darilne pakete z rutami, nogavicami, šali. Enkratne zimske pomoči pa je bilo lani deležnih 70 socialno ogroženih članov. Poudariti pa moram, da letos nismo dobili še nobene dotaci-*
PRED PARTIJSKO KONFERENCO
Komisija za organiziranost, raZVOj in kadrovsko politiko pri ® ^ občinski konferenci ZK j®
pripravah na programsko-vo
sejo OK ZK evidentirala neka«3
*
kandidate za odgovorne Tudi podobna komisija pri CK Z
i uui pouuc/iiu	r	nA
je podprla predlog, da bi še za' leto podaljšali mandat predse® OK ZK Jožetu Habincu. Za dan občinske konference so eviden o Jožeta Cvara, za člana komiteja ZK pa je kandidat Dušan
Seja občinske konference ZKW>
26. marca.
DAN ŽENA NA VIHRAH
kj,
Veliko ljudi se je udelež'^
sobotne proslave za dan žena Vihrah. Nastopili so mladi z J Mrtvic, Bregov in Dmovega, ^ konec pa so nastopili še odra:51 ,j Viher, ki so med petjem PrlltaLji3
bila
kmečki večer. Proslava je .j namenjena predvsem kmečki ženj^
ki ni zaposlena in je le t^0 deležna takšn e pozornosti , 0u MARIJAA^ OS Lesko«'
PRAVLJIČNA IGRA
je-
socialno ogroženi oproščeni plačevanja članarine RTV, posredu-
jemo pri zaposlitvi, pridobitvi stanovanja, predvsem pa pri
Pa vendarle kaže, da se ne predajate malodušju?
„Res je. Pričakujemo, da se bodo vsi, ki smo jih zaprosili za pomoč, podvizali. Po dva tisočaka so nam že prispevali Transport iz Krškega in brežiški Prevoz, posebej kaže pohvaliti krškega soboslikarja Milana Ben-jeta, ki je poslal prav toliko. Hvaležni pa smo tudi DES Elektro Krško za tisočaka,” je odgovoril na naše vprašanje, Stane Bergant.
P. PERC
Pred tednom dni smo osnovne šole spet stopili na odi deske Doma XIV. divizij®
Senovem. Tokrat smo upp1' ^ pravljično igro „Mala čarovnic2' ni mogla biti zlobna”. ImeliSJ}'®?.
toč
nai
žer
nja
m luugia um ziuuiia . iiiicu jvj
predstavi. Gledalci so bili nad v. s
puujiati. \Jituaiu »v um
navdušeni in so igralce nagrada1 ploskanjem.	-rf
OŠ SENO'
van
mo
Ko
8a : *ji
»Dolenjski list« v vsako družin«
Skopska pločevina terja dolarje
med
. obč
^ne
na
Sevi
Izsiljevanje skopske železarne — Kovinarska lani zelo dobro gospodarila
Kovinarska, tovarna industrijske opreme in konstrukcij v Krškem, je v minulem letu dosega izjemno ugodne poslovne rezultate. Številke to zgovorno potrjujejo, saj so delavci vseh tozdov ustvarili skoraj za 527 milijonov skupnega prihodka, lanski dohodek je po-rastel za dobrih 61 odst. v primerjavi z letom poprej, in Sicer na 199 milijonov, čistega dohodka je bilo 160 milijonov ali blizu 58 odst. več kot leta 1979. Kakorkoli so za marsikoga številke suhoparne, ne moremo prezreti najpomembnejšega: v Kovinarski so kar štirikratno povečali sklade in znašajo 41 milijonov dinarjev.	^
Skrivnosti uspeha namestnik glavnega direktorja Ciril Pisanski in direktor tozda Prodajni inženiring Vinko Volčanjk ne skrivata. Prestrukturiranje proizvodnje je dalo novo kakovost, ki se kaže v večji uporabi lastne ,.pameti”. Kupcem ponujajo več industrijske opreme. Včasih prevzamejo celotni inženiring, kjer domače znanje, delo dopolnjujejo tudi kooperanti kot izvajalci manjših del. Zaenkrat imajo podpisanih pogodb za okoli 100 milijonov, do 15. aprila pa naj bi podpisali še za 80 do 100 milijonov pogodb za asfaltne baze, silose in silosno opremo, procesno opremo. Vse večje je zanimanje tudi za zakloniščno opremo.
Kljub razveseljivim lanskim gospodarskim dosežkom pa skrbi trenutno stanje. Gre namreč za že kar kronično pomanjkanje repro-materiala. Vodja materialne nabave Stane Zorko je povedal, da potrebujejo letno okoli 6000 ton pločevine, samo od skopske železarne naj bi dobili 5.380 ton. V dveh letošnjih mesecih je prispelo v Krško komaj okoli 200 ton. Običajno so z železarno podpisali pogodbo novembra, letos pa šele 25. februarja. Razlog je preprost: tudi skopska železarna se je pričela monopolistično obnašati in izsiljevanju za uveljavitev takega položaja ni ne konca ne kraja. Zahteve po devizni udeležbi v višini povprečno 150 dolarjev za tono dobavljenega materiala, vračanju 10 odstotkov izkoriščenega materiala od dobavljenega
in po sodelovanju pri vlaganjih v razširjeno reprodukcijo železarne v višini 8 odstotkov od vrednosti dobavljenega materiala je Kovinarska sprejela, čeprav sami fte vedo, kje naj dobijo 790.000 dolarjev. Za izpolnitev prvega pogoja, če sploh hočejo dobiti pločevino, si ne
•mu nii Jen
morejo veliko pomagati —.m ■ devizami od 9-odstotnega * n i (glede na celotni prihodek) nitij" »ha obljub raznih organov, da si ov prizadevali rešiti položaj. Nujno r ip končno tudi kaj ukreniti,' kajti n u gre le za 660 zaposlenih.	q
_ : KONTROLA KAKOVOSTI - Preden številni izdelki zapustijo,
tovarniške prostore Kovinarske, jih skupina strokovnjakov skrbno j pregleda. Cesar ne zmore izurjeno oko, postorijo sodob111 r
„rentgeni“. (Foto: P. Perc)
KRŠKE NOVICE
RES SO SITNI - Tisti namreč, ki bi radi vedeli, kaj igra v kinu v Delavskem domu Edvarda Kardelja, pa imajo to smolo, da živijo na sosednjem bregu reke Save. Do tja žal še ne seže nikakršno sporočilo o programu, kljub tremu da so najbolj „sitni” to že večkrat prosili ali celo ..zahtevali”. Ostaja jim samo še upanje, ki ga daje tisti lepi slovenski pregovor: Kdor čaka, dočaka!
SPREMEMBA V DATUMU? -Da 7. junij ne bi bil več tudi praznik krške krajevne skupnosti, ko je že občinski, je vsekakor sprejemljiv predlog.
Na sestanku komisije, ki bo določila nov datum, so se ogrevali predvsem za dva: za 11. maj kot dan osvoboditve mesta Krško ter za 1. december, dan, ko se Krčani spominjajo maršala Tita, ki je položil temeljni kamen za našo prvo jedrsko elektrarno.
VEC LOKALNIH AKCIJ? "-T* j tak način proštov olj nega	d® •
mladih si bodo letos prizadevali n OK ZSMS. Zaenkrat načrtujejo P« večdnevnih lokalnih akcij in nbj , manj enodnevnih. Vanje naj ; j pritegnili okoli 350 brigadirjev, opravili nekaj manj kot 10 us u delovnih ur. Uresničitev tega PfP^j iy ma je odvisna tudi od denarj3’ i bi ga zbirali s posebnim sampuP^jc t, nim sporazumom. Tega daje . ^ ZSMS prav te dni v javno razpi ^
SE NEKAJ DNI - Ze 9- ‘jj’ e, meseca so v krškem ,,Djuru -s-3 }i ustavili enega izmed treh pa^0ige 1 strojev. Na njem opravljajoie k> napovedovano temeljito	s®	°	i
je bila nujno potrebna. S®v tIoje.v'HI zato trudijo iz drugih _,rošriE J?
zato trudijo iz drugm il0& ^ „izstisniti“ čimveč, vendar	^
kom ne bodo mogli zjjf ntP'r ,
rajih ne uuuu mugii ~ tolikšne količine časopisne#* ^>0° t, ja kot običajno. Prav z**. svOJ hiteli tudi vzdrževalci, da čimprej opravili.
DOLENJSKI LIST
St. 12 (1649) 19- nl
Prizadeti so - šolarji
_2akaj še vedno ni krožne proge Zabukovje — Poklek?
Opisani primer kaže, kako še - 0 slavnostna rezanja trakov sn ,0ty°ritvah ™so janstvo, da imi*	resnično	do kraja
^jana. Pot po sledi delegat-nni'«* vPrašanja v dmžbeno-fin u em zboru sevniške ob-t,,; .^“Pščine zadevo osvet-ie.v M ^udni luči.
^ y kozjanski zabukov-krajevni skupnosti so se
S?*5?6 ceste Proti Pokleku zelo razveselili. Navsezad-2i1„so Zaradi te velike delovne aage slavili v Zabukovju obje-. . Plaznik. Minili pa sta sin* m Zfma’ vendar cesta še ne 4n * ?v°jemu namenu. Okgro šolarjev bi lahko z avtobu-
J	La dY LUUU-
l^ai)(.P0 valo v šolo po znatno
Poti zaradi možnosti
v 7 .e v°žnje , vendar avtobusa
teh^lu ov3e ni» saj cesta še ni “mučno prevzeta.
lrje/l ^etniku so odprli mapo, e ne manjka zapisnikov o
pomanjkljivostih ob ogledu. Takšen zapisnik z 20. oktobra lani omenja, kako pogrešajo table za oznako 'krajev, brez česar bi bilo mogoče še nekako shajati, več dela bi terjalo gramoziranje. Ce ne zdaj, verjetno nikoli ne bodo namestili varnostnih ograj na ovinkih in delih cestišča na strmih pobočjih. Zapisani so bili roki, za cestno signalizacijo lanski 30. oktober, ostalo pa 5. november. Zmanjkalo je pač denarja.
Kljub pomanjkljivostim je ta cesta nedvomno boljša kot prenekatera druga, kjer avtobusi vseeno vozijo. Avtobusno podjetje je po drugi strani lahko tudi kaznovano, če vozi po cesti, ki ni tehnično prevzeta.
Škoda je, da se akcija ustavi na pol poti, medtem ko so bila vložena že tolikšna družbena sredstva!
A. Ž.
GNOJILA SO TU - Sevniški Kmetijski kombinat si je umetna gnojila iz Ruš zagotovil s sovlaganjem že v jeseni, uvožena pa tudi s plačilom vnaprej.
Včasih so vreče lahko brez skrbi zložili tudi izven ograde, sedaj bi se verjetno, kot pravijo trgovci, našel kdo, kijih bi meni nič tebi nič, odpeljal.
(Foto: Železnik)
V planu naj se najde vsakdo
^ Nekaj novih naložb že pokritih — Primer Jugotanina se ne sme ponoviti
1 Prid hMr™k Za PriPravo novih srednjeročnih načrtov bo očitno v C sejam'° K 'tekovosti teh dokumentov. V obravnavo osnutka pred tudi v* j OV °hčinske skupščine v minulem tednu so se vključila °dstva družbenq>olitičnih organizacij.
e točk mneiVu mnogih so najšibkejša i naložil nov*h Planskih dokumentov j	• Temeljne organizacije zdru-
j hjai	^e*a sevniške občine name-
i »j	10,5	odstotka	družbene-
’ vlnPI°'ZVOda- Na številnih usklaje-
* mof-kajpada ni'comur tU£li ni bilo
ugoce reči, da načrtuje v prazno.
| Ra ■Je „navedel predsednj^občinske-seij12^^16®3 sveta Franc Ogorevc na družbenopolitičnega zbora 9.
Nobenega novega administratorja
Pravcati usklajevalni postopek "Jad zboroma krajevnih skupnosti | nbčinske skupščine in zborom združenega delaje bilo potrebno opraviti ,a® ločenih sejah 12. marca v i hiiV*ici' Zb.or klaicvnih Skupnosti je
* rnulC spreicl dopolnilo k občinske-t j Proračunu, da bi namenili več ji n riarJa občinski konferenci ZSMS od h ®edobčinskemu svetu SZDL. Za io Qa organa naj bi namreč zaposlili je j a<lministrativno moč. Delegati n« U ffga dela so se uprli takšne-
ed unju režiie' usklajevanje RC -. oboroma sta se zato sešli anski komisiji. Izid je bil takšen, lrm aa l^aju še zbor krajevnih t” p ,spremenil svoj prvotni • redvidena administrativna
\ SZDradmSk0 orSan*zaci)° m
avci	tii opravili sedanji
marca, je seveda tudi res, da so načrti kolektivov različno dodelani. Najdlje je gradnja nove tovarne sedežnega stilnega pohištva Stillesa pri Blanci, saj proizvodna dvorana že stoji. Pokrita je tudi prva faza naložb Rudnika nekovin Blanca. Finančno pokrita je tovarna elastičnih pletenin pri Brezovem, kjer je še posebno pohvalno sodelovanje obeh konfekcijskih tovarn, Lisce in Jutranjke.
Zamisliti pa se je treba in po možnostih do priprave predloga občinskega srednjeročnega načrta tudi spremeniti predvideno ne-
OPRAVITI
NAJNUJNEJŠE
Delegatsko vprašanje o ne do kraja urejeni prenovljeni cesti Zabukovje — Podvrh je bilo zastavljeno tudi na seji zbora krajevnih skupnosti 12. marca. Bojda bi bilo treba za vsa dela kar dva milijona dinarjev (novih, kajpada!). Zabukovški delegati, kot je bilo rečeno v odgovoru, naj bi bili, ko je bil čas, glasnejši v komunalni skupnosti, ko so delili denar za letos. Oviro pomeni marsikje na tej cesti tudi les nekaterih dolincev, ki ga ti nočejo in nočejo odstraniti. V krajevni skupnosti naj bi pripravili sestanek, kjer naj bi se dogovorili o tem kaj storiti, da bo cesta dobila uporabno dovoljenje.
SEVNIŠKI PABERKI
.. jlna VABI - Delavska hi edi ®0(^*3a Pri sevniških gasilcih )flP isu J' soboto ob 18. uri v ,brti niaH? ,mu sedaj po vrsti tretji želi	oncert. Prizadevni kolek-
razvedriti čimveč gledalcev.
hSkeoL- 7. Blizu st°pnišča i dvp ,.. mske uprave sta razobe-d»l„- ci> k* naj bi predstavljali čla* nadrt dela Šmajja. Neka-li lišk	P°frošniškega sveta pri
* - 1 krajevni skupnosti so razvozlati tudi, kje bodo
Za*
dela šal.
i na niško , tudi, kje bodo ‘et j| a, stale te hiše. V d ružbi je nič hi;Tlca te8a sveta, ki pravzaprav bi elo , te«a dela naselja. Ni jii i bi tavili 80toviti’ kam bi ta prika
bi tavii	v|ti, kam bi ta prik az
;coČ V narayi- Ni namreč očitna ,era-»>eKa t tQčka kakšnega bolj i naj 'Vek ,**®re8a objekta, da bi se ,raV- isa,,. lan,ko orientiral. Res so 0* 113». ndi ceste, vendar še to ne av0' Razgrnitev načrta je zaradi ako	Je	že skica nejasna, bi
tet? 1 je c ..Pili še en listek, namreč, jju' e*tu. Bga pripomb na drugem rflih
na roke sadjarjem in vrtičkarjem. Vseeno je mogoče še nadoknaditi zamujeno, če želi kdo posaditi kakšno drevce. Pri Mercatorju, sevniškem Kmetijskem kombinatu, imajo za prodajo sadike nizko rastočih vrst jablan, hrušk, češpelj in breskev. Sadike prodajajo ob delavnikih od 8. do 15. ure na Glavnem trgu pri upravi.
KRMILO VSE MANJ PRIVLAČNO — Pri AMD opažajo vse manj zanimanja za vozniške izpite. Kljub zasoljenim cenam goriv, da o avtomobilih ne govorimo, utegne dovoljenje tistim, ki ga še nimajo, le priti prav. Za naslednji tečaj zbirajo prijave do konca meseca.
K
SLUŠATELJE - V i * Huj,,?'0 za odrasle se je vpisalo jj e1 i^Jjev od 6. razreda dalje. Da ■n mn odprli tudi 8. razred, • • u, * mf° ,zadug koordinacijski P‘?	adinske	organizacije v
5 v	največ	si je prizadeval
Pri	tane Jazbinšek.
- Sfe1 S SAJENJEM -® dolgotrajna zima ni šla
^ lisjak lisjaku
- Rečem ti, če bi bil Jugotanin do svojih bilanc in planov tako natančen in dosleden, kot je bil pri bilanci in planu občinskega komiteja ZK, češ da gre navzkriž za 418,20 dinaija, Jugotanin gotovo ne bi prišel v stečaj...
ŠK
■
ustrezno kadrovsko sestavo novih zaposlovanj. Med njimi naj bi bilo namreč kar 50 odstotkov nekvalificiranih delavcev. To diši še po starem ekstenzivnem zaposlovanju.
Novi planski dokumenti niso zaobšli kmetijstva. Spodbudni so podatki o nadaljnjem povečanju zbiranja mleka in razvoju sadjarstva. Po besedah Franca Uaša pa je treba biti pri načrtovanju v kmetijstvu še pozornejši. „Predvsem mladi kmetje bi morali biti bolje seznanjeni s tem planom,” je pribil in nadaljeval, kako kmeta pravzaprav tepemo z neustrezno odkupno politiko. Ponovno se je zavzel tudi za večjo odgovornost nosilcev planiranja. Kot primer zapravljanja družbenega premoženja je za poduk navedel Jugotanin.	A	ŽELEZNIK
\ .
Odloki niso samo za uradnike In pisarne
Pobuda, da bi sevniške občinske odloke spet objavljali v Skupščinskem Dolenjskem listu
Predsednik družbenopolitičnega zbora občinske skupščine prof. Jože Bogovič je na zadnjo sejo tega zbora poleg pripomb o nadrobnejši opredelitvi obveščanja v osnutku novega občinskega srednjeročnega plana prenesel tudi opozorilo s seje predsedstva občinske konference SZDL, naj bi ponovno pretehtali odločitev, da bi uradne objave, predvsem odloke občinske skupščine, ponovno objavljali v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Pobuda ni nova. Vedno znova in znova jo je bilo mogoče zadnja leta slišati na sestankih. Sevniška občina se je namreč pred leti odločita prenesti te objave v republiški Uradni list. Odločitev je takrat narekovala nižja cena takih objav, menda pa tudi domnevne težave zaradi izhajanja, saj je Dolenjski list le tednik. Očitno je bil zanemarjen drugi, ne nepomemben vidik: odloki so preko Dolenjskega lista prišli v večino gospodinjstev, uradni listi pa so le v uradih.
Da vprašanje ni odveč, potrjujejo prizadevanja sev-niškega Turističnega društva, ki bi rado izdalo knjižico z nekaterimi odloki, ki bi jih tako rekoč moral poznati vsak občan. Stroškov ponovnega tiskanja si ne morejo privoščiti.
Pritegniti velja misli s seje predsedstva občinske konference SZDL, da vendarle ne kaže zametovati ustaljenih načinov obveščanja.
A. Ž.
Gospodarno ravnanje s prostorom
Predlog družbenega plana trebanjske občine posveča veliko pozornost ohranjanju prostora in kulturne ter naravne dediščine — Gradnja stanovanj na manjvredni zemlji
V skladu z gospodarskim razvojem, ki ga za to srednjeročno obdobje načrtujejo v trebanjski občini, naj bi bilo uravnano tudi vsakršno poseganje v prostor. Kako in kam se bo ta razvoj usmeijal, je zdaj v javni razpravi, katere temelj je tudi prostorski del družbenega plana trebanjske občine za leto 1981 — 1985.
Tu gre predvsem za varovanje kmetijskih zemljišč, gozdov, voda, rudnin in drugih naravnih virov, vse to pa bo mogoče doseči le, $e se bo gradnja stanovanjskih objektov in industrijskih naprav držala dogovorov. Tako bodo družbena in zasebna stanovanja grajena na kmetijsko manjvrednih površinah, zlasti v večjih naseljih. Skupne površine, kjer bodo zgrajena ta stanovanja, pa bodo obsegale okoli 100 hektarov. Do leta 2000, ki je tudi že zamišljeno v načrtih, pa naj bi bilo za potrebe industrije porabljenih okoli 17 hektarov, od tega v Trebnjem 10 hektarov in na Mimi, med sedanjo železnico in regionalno cesto, okoli 7 hektarov. Za potrebe šolstva, kulture, športa in drugih družbenih dejavnosti pa naj bi porabili do leta 2000 20 hektarov površin.
Spremembe v prostoru bodo prav gotovo terjale tudi gradnje
Izvoz raste, poraba pada
V IG K še naprej raste izguba
Prvi izračuni o uspešnosti trebanjskega gospodarstva v lanskem letu, ki jih je pripravil referat za plan in analize komiteja za gospodarstvo in družbeno planiranje pri izvršnem svetu občinske skupščine, kažejo, da so trebanjske delovne organiza-' cije lani dobro poslovale.
Višje ocene si trebanjsko gospodarstvo ni zaslužilo, saj je rast prihodka kljub višjim cenam sorazmerno skromna. Dosegla je le 34-odstotno rast, sorazmerno skromen pa je bil tudi dohodek, ki je zrastel le za nekaj več kot 25 odstotkov. Za tako majhno rast je kriva slaba ekonomika poslovanja, saj so nad vsako mero rasli stroški poslovanja, čemur pa je krivo tudi naraščanje cen reprodukcijskega materiala.
Najbolj razveseljivo je bilo v poslovanju trebanjskega gospodarstva, da se je zmanjšala osebna in skupna poraba, kjer je-bil indeks rasti celo nižji, kot je bilo dovoljeno. Vse to pomeni, da je trebanjsko gospodarstvo veliko več denarja dajalo za akumulacijo, to je v rezervne in poslovne sklade, ki so narasli za 88 odstotkov. K temu je treba prišteti še izjemno rast izvoza, saj so nekatere delovne organizacije tudi 10 do 15 odstotkov svojega prihodka dosegle s prodajo svojih izdelkov na zunanji trg. Zmanjšana poraba, večja akumulacija in izvozni uspehi pa so gotovo prava osnova, na kateri bo trebanjsko gospodarstvo naprej gradilo svojo •
In k tem spodbudnim uspehom je treba tako kot v vseh zadnjih petih letih, z izjemo enega samega, povedati še nekaj besed o trebanjskem izgubaiju. Industrija " gradbene keramike z Račjega sela, o kateri prav zdaj teče dogovarjanje, kdo bo saniral stanje, je namreč do letos dosegla že več kot pet milijard starih dinarjev izgube. Poslovanje v tem tozdu SCT se namreč v preteklih mesecih kljub številnim visokim obiskom, kljub razgovorom z Gorenjem do danes še ni izboljšalo niti za las, kaže pa tudi, da v kratkem ni pričakovati sprememb.
J. S.
infrastrukturnih objektov, kot so električni daljnovodi, telefonskega omrežja, železnice, ceste, kanalizacije. Med večje objekte na tem področju je šteti gradnjo dvosistemskega daljnovoda med Trebnjem in Novim mestom, gradnjo avtomatskih telefonsldh central v Dobrniču in Šentrupertu, medtem ko bo avtomatskih telefonskih central do leta 2000 že sedem. Med velike gradnje je treba prišteti še rekonstrukcijo železniške proge med Zagrebom in Ljubljano, ki bo potekala južno od Šentlovrenca, severno od Trebnjega, južno od Mirne in severno od Mokronoga.
Velika skrb bo posvečena' varovanju naravne in kulturne dediščine, o čemer bodo govorih tudi prepisi, ki jih bo skupaj z drugimi pripravila kulturna skupnost. Pripravljen pa bo tudi dogovor za sanacijo in ohranjanje kulturnih spomenikov, med katerimi so v prvem redu cerkev v Šentrupertu, grad Škrljevo, cerkev na Zaplazu, na Veseli gori, Žalostni gori, gradovi
Mirna, Mokronog, Lanšprež, Šumberk, Kozjak, Mala vas, Trebnje. Večja, zlasti pa bolj organizirana, bo morala biti tudi skrb za spomenike NOB na Trebelnem, v Dobrniču, Selih— Šumberku, Kremenjeku, Trbin-cu in Jelovki.
J. SIMClC
NE BODO PODPIRALI POSPEŠEVANJA KMETIJSTVA
Če bi bilo pospeševanje kmetijstva v trebanjski občini v celoti odvisno od upravnih delavcev, ki so zaposleni na trebanjski občini, bi ne bilo treba pričakovati od njega kakšnega posebnega napredka. Ti delavci namreč še niso podpisali samoupravnega sporazuma s SIS za pospeševanje kmetijstva, ker bi to načenjalo njihove osebne dohodke. Podpisali ga bodo le pod pogojem, če bodo dobili v proračunsko blagajno kaj več denarja, kjer pa zdaj po prvih izračunih manjka okoli milijardo starih dinarjev.
KANALIZACIJO GRADE — Na Mimi, kjer so že zrasli novi stanovanjski bloki, te dni grade zanje novo kanalizacijo. Zemeljska dela so zato povzročila precejšnje onesnaženje z ilovico, katero pa Mirenčani mimo prenašajo, saj vedo, da je za lepšo podobo kraja treba kdaj pa kdaj žrtvovati tudi take malenkosti.
PREJELI SO PRIZNANJA — Na nedavni seji skupščine trebanjske telesnokulturne skupnosti so bile za 10-letno, 20-letno in 30-letno delo poddjene zlate, srebrne in bronaste Bloudkove značk e. Zlati znački sta prejela Nace Bukovec in Terezija Potrbin, znana telesnokultuma delavca iz trebanjske občine. (Foto: Jože Simčič)
IZ KRAJA V KRAJ
NI, DA BI POGREVALI stare zgodbe o tem, kako slabe pogoje imajo v KUD Pavel Golia za svoje kulturniško delovanje. Znano je namreč, da gradnje novega doma ne bo, prav tako ne bo denarja za obnovo pred letom 1982, in so vse
razprave o tem več ali manj jalovo početje. No, pa tega ne govorimo zaradi tega, ker je bila pretekli
ponedeljek skupščina tega trebanj skega društva. Povedati hočemo, da se dajo tudi v takih pogojih organizirati tako prikupne prireditve, kot je bilo minulo 11. srečanje slovenskih lutkarjev, ki je med trebanjskimi malčki naletelo na velikanski odmev. Dvorana je bila ob vsaki predstavi do kraja in do vrha napolnjena z otroki
KAKO VARČEVATI, se pogosto sprašujemo in pri tem nemočno zmigujemo z rameni Pri tem pa vse preradi pozabljamo, da je možnosti nešteto. Samo ozreti se je treba po naši domovini, domačem dvorišču, po tovarni ali kje drugje. In če bi se, recimo, ozirali tudi v mirenski „Dani”, bi videli, da jim luči na
dvoriščih gore tudi podnevi. Možno pa je, da so delavci „Dane” s pomočjo’ električnih luči iskali sadne sirupe, ki jih v zadnjem času pri njih ni dobiti...
NISO DOBILI SAMO NOVO TABLO, ampak so v resnici še' dopolnili podobo doma TVD Partizan na Mimi Tako bodo v njem poleg Partizana imeli svoje prostore še bralci knjig, saj ima poslej prostore v njem tudi krjjižnica
in seveda KUD Svoboda. Vsekakor so nove table za dom precejšnja pridobitev, lahko pa bi se po Mirenčanih zgledovali še kje drugje. Tudi take stvari namreč prispevajo k lepši podobi kraja.
KAMENI TI MOST PRI BISTRICI zdrži tovor še tako težkega tovornjaka, malo manj zdržljiv pa je, če se tak oqak zaleti v njegovo ograjo. Ker se je to zgodilo nedavno, je precejšen kos ograje odkrušen. Da se ne bi zgodilo s tem mostom tako, kot se je s tistim pri Migdici, bi morali sedanjo poškodbo čimprej popraviti
TREBANJSKE NOVICE
DOLENJSKI PROJEKTIVNI BIRO
NOVO MESTO, SOKOLSKA 1
tedenska
Četrtek, 19. marca - Jožef Petek, 20. marca - Srečko Sobota, 21. marca - Benedikt Nedelja, 22. marca - Va silij Ponedeljek, 23. marca - Slava Torek, 24. marca - Gabriel Sreda, 25. marca - Minka Četrtek, 26. marca - Maksima
LUNINE MENE 20. marca ob 16.22
BREŽICE: 20. in 21. 3. francoski barvni film Pocestnica. 22. in 23. 3. angleški barvni film Smrt v Nilu. 24. in 25. 3. ameriški barvni film Po noti do zlata.
ČRNOMELJ:	19. in 20. 3.
italijanski film Ognjevita bolničarka.
21. in 22. ameriški film Čarovnik.
22. in 23. 3. ameriški film Safari expres. 24. 3. švicarski film Kako postaneš Švicar.
KOSTANJEVICA: 21. 3. poljski film Posvet greha 22. 3. jugoslovanski film Muke po materi.
MIRNA: 21. 3. film Zemlja, zgubljena v času.
NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 20. do 22. 3. ameriški barvni film Razkošje v travi. 23. 3. koncert 24. in 25. 3. ameriški barvni film Nespretni detektiv.
NOVO MESTO - KINO JLA: Od 20. do 22. 3. nemški film Silvija v kraljestvu strasti.
SEVNICA: 20. 3. jugoslovanski film Posebni tretma. 21. in 22. 3. ameriški film Zadnji strel.
RIBNICA: 21. in 22. 3. ameriški barvni film Fantje iz Brazilije.
SLUŽBO DOBI
TAKOJ ZAPOSLIM AVTOLIČARJA. Avtoličarstvo LUZAR, Gor. Brezovica, Šentjernej.
DOBREGA ZIDARJA in pridnega delavca za izvedbo lepih stopnic, tlakov in ometov sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v niši. KO-RINŠEK, Mahničeva 1, Ankaran.
TAKOJ ZAPOSLIM KV in PK zj dalje. Možnost nadurnega dela. OD po dogovoru. MIJO ŠPO LJAR, FASADERSTVO, Ragovo 7, Novo mesto.
ZAPOSLIM tigovskega potnika z lastnim prevozom. Partizanska 19, Novo mesto.
BRIVSKO-FRIZERSKO POMOČNICO sprejme salon PUCELJ, Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 26.
TAKOJ ZAPOSLIM AVTOKLEPARJA KV ali jjriučenega. Samsko stanovanje zagotovljeno. OD po dogovoru. Kleparstvo in ličarstvo AUGUST KOŠAK, Ločna 16, tel. 22-133.
STANOVANJA
ZAMENJAM dvosobno (vojno) stanovanje v centru Zagreba za enakovredno v Novem mestu. Tel. (041) 577-803 ali pa Novo mesto 24-812.
FANT IN DEKLE IŠČETA sobo s kopalnico v Trebnjem ali Mimi. Dobro plačava. Naslov v upravi lista (1102/81).
V ŠENTJERNEJU ali bližnji okolici išče stanovanje mlada družina z dveletnim otrokom. Naslov v upravi lista (1105/81).
| Kmetijski stroji^
PRODAM TRAKTOR FERGUSON, 2 pogona, 65 KM. Naslov v trgovini na Bučki.
PRODAM motokultivator maček, frezo (10 KM). Ivan Zajc, Stara vas 56, Bizeljsko.
PRODAM traktor goseničar, opremljen za delo v gozdu ali vinogradu. Cena po dogovoru. Ogled vsako nedeljo od 7. do 10. ure. Martin Jarc, Podgora 30, 68351 Straža.
PRODAM kosilnico BCS. Anton Retelj, Vel. Bučna vas 4.
TRAKTOR VLADIMIREC (560 delovnih ur), prodam Bobič, Stara Bučka 11 Škocjan.
Motorna vozila
UGODNO prodam Z 101, letnik
1976. Stane Sodja, Sela 8, Suhor. UGODNO prodam Z 101. Zaviršek,
Mestne njive 6 ali telefon dopoldne 22-441, int 456.
PRODAM Zastavo 750 lux, letnik
1977. Ogled popoldan. F. Kuntarič, Boršt 21, Cerklje ob Krki.
UGODNO prodam Renault 4, letnik 1979. Šercelj, Trdinova 5, Novo mesto, telefon 068—21-405 do 14.00 ure.
PRODAM Z 750, letnik 1977. Jeke, Vel. Mraševo 55, Podbočje. PRODAM Z 101, letnik 1972, regi strirana do 22. 12. 1981, Luzar, Kržišče 268274 Raka PRODAM avto TRABANT 601 v voznem stanju. Alojz Smole, Gor. Dobrava 6, Trebnje.
PRODAM PEUGEOT 204, letnik 1971, registriran do I. 1982. Ogled po 14 uri. Jože Udovič, Trubaijeva 3, Novo mesto. PRODAM Arni 8 po delih. Ogled po 15 uri. Štefan Rozman, Vrhpeč 17, Mirna peč.
PRODAM GS SUPER, letnik 1980, prevoženih 15.000 km. Jože Kraus, Nad mlini 44, Novo mesto, let 23 - 046.
PRODAM Fiat 126 P, letnik 1978. Ogled možen v soboto in nedeljo. Nada Lukman, Vel. Bučna vas 25, Novo mesto.
NUJNO prodam ZASTAVO 750 L, voženo 2 leti, prevoženih 34000
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list. Novo mesto — USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihdr.
UREDNIŠKI ODBOR:	Marjan Legan (glavni in odgovorni
urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja, Milan Markelj, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik priloge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje in Marko Klinc.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 10 din. Letna naročnina 380 din, plačljiva vnaprej — Za delovne in družbene organizacije 760 din — Za inozemstvo 760 din ali 26 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100—620—170—32000—009—8—9 (Ljubljanska banka. Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 160 din, 1 cm na določeni strani 200 din. 1 cm na srednji ali na zadnji stijani 250 din. 1 cm np prvi strani 320 din. Vsak mali oglas do 10 besed 60 din, vsaka nadaljnja beseda 6 din — Za vse druge oglase velja do preklica cenik št. 11 od 1. 1. 1980 — Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421 — 1/72 od 28. 3. 1981) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mfestu: 52000—603—30624 — Naslov uredništva 68001 Novo mesto, Glavni trg 7, p. p. 33, telefon (068) 23—606 — Naslov uprave: Jenkova 1, p. p. 33, tel. (068) 22—365 - Naslov ekonomske propagande in malih oglasov: Glavni trg 3, p. p. 33, telefon (068) 23—611 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, filmi in prelom DITC, tozd Časopis Dolenjski list. Novo mesto — Barvni film in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
km. Ogled v soboto in nedeljo. Franci Gregorič, Malence n. h. Kostanjevica na Krki.
PRODAM Zastavo 750 SE, letnik 197 2 Alojz Kastrevc, Hrušica 11, Stopiče.
W 1200, letnik 1969 (novejši), prodam za 1,5 M. Oglasite se lahko v Starem trgu 13, Trebnje.
WARTBURG Karavan, letnik 1977 (december), prodam. Miha Gosti ša, Defranceschijeva 2 Novo mesto, tel. 21-239.
PRODAM R 4, letnik 1975. Marolt Valantičevo 16, Novo mesto, telefon 21.-238.
PRODAM ■ 126 P. Koštialova 28, Novo mesto.
PRODAM Fiat 126 P. Informacije B. S., Streliška 5, Novo mesto.
R 4 TLS, 1976, prodam. Lindič, Kristanova 3 a, Novo mesto.
PRODAM osebni avto Z/101/C 1979/. Pokorny, Drejčetova pot
11, Novo mesto.
NUJNO prodam Z 750, letnik 1977, in 126 P, letnik 1978. Tel. 25-239.
Z 750 lux, dobro ohranjeno, prodam. Pepca Kovačič, Rakovnik
12, Novo mesto pri Birčni vasi.
VW HROŠČ 1 9)0, starejši letnik,
obnovljen, registriran, poceni prodam. Stanko Je vnik, Kočarija 6, Kostanjevica
PRODAM spačka - zelo ugodno. Kastelic, Do 1. Težka voda 14, N. mesto.
PRODAM 126 P za 8,3 M. Zagorc, Koštialova 40, Novo mesto.
PRODAM ZASTAVO 750 L, letnik 1978. Tel. 24-953 ali 21-159.
FIAT 850 special, letnik 1969, regi striran do prihodnjega leta, prodam. Anton Murn, Jurka vas 4, Straža.
UGODNO PRODAM R 4 special letnik 1977, prevoženih 55.000 km. Domine Grčar, Cvibelj 4, Žužemberk 68360.
PRODAM R 4, letnik 1978, prevoženih 20.000 km. Marija Jurak, Dol. Kamence 2 a, Novo mesto.
PRODAM opel kadett, letnik 1976, golfa, letnik 1978, in TAM 450 kiper. Alojz Mežič, Mal. Podlog 17, Krško.
POCENI PRODAM diano 6, letnik 1978, in Z 750 letnik 1973. Brane Markeljc, Brinje 32, 68232 Šentrupert.
UGODNO PRODAM Z 101, letnik 1978, registrirano do 5. 12., Koštialova 38, Novo mesto.
Z 6 50, letnik 1975, prodam-za 2.700 din. Majda Lavrič, Sela 13 pri Dol. Toplicah.
DIANO, letnik 1979, prevoženih
21.000 km, prodam. Naslov v upravi lista (1103/81).
PRODAM R 4 TL, letnik 1977. Kronovo 31, tel. 84-958.
GARAŽO oddam, Novo mesto, Ra-govska 34.
ŠKODO 100 L, letnik 1976, ugodno prodam. Luštek Hmeljska. 12, Kostanjevica Informacije na tel. 69-803 od 14,30. dalje.
WARTBURG turist 73, 41000 km, garažiran, dobro ohranjen, ugodno prodam. Stermecki, Bizeljsko 99.
ZASTAVO 1300, neregistrirano, skupaj ali po delih, prodam za
5.000 din. Albin Kralj, Pavlinov hrib B blok 2, Trebnje
Z 750, letnik 1974, v dobrem stanju, ugodno prodam. Stane Senica, Gorenja Straža 106.
FIAT TOPOLINO, letnik 1951, prodam. Tel. 23-171 dopoldne.
126 P, karamboliran, letnik 1977, prodam. Franc Jordan, Ostrog 21, Šentjernej.
P 126, letnik 1979, prevoženih 12410 km, prodam. Marjan Štefa-nič, Pristava 13, Podbočje.
DIANO, letnik 1976 december, zelo dobro ohranjeno, prevoženih
50.000 km, p#)dam. Tel. (068) 72-525.
Z 101 SC, letnik 1979, kot novo, prevoženih 17.000 km, prodam. Informacije na tel. (068) 72-056 popoldan.
AMI 8 break, letnik december 1973, razmeroma dobro ohranjen, prodam. Švirt, 21. oktobra 21, Črnomelj, tel. 76-694.
PRODAM
UGODNO PRODAM malo rabljeno pohištvo za dnevno sobo (Alples —Triglav), kavč in fotelj. Ogled vsak dan od 15. do 16. ure. Skenderovič, Cesta herojev 30/12, Novo mesto (bloki nasproti pokopališča v Ločni).
HLEVSKI GNOJ (v okolici Trebnjega dostavim na dom) in mlade ovce prodam. Tel. 83-297.
ČRNO -Bl.LI TELEVIZOR in raztegljiv kavč prodam. Kozole, Nad
mlini 1, Novo mesto, tel. 25-178.
NAJBOLJŠEMU ponudniku prodam garažo na Mestnih njih Vah (blok 7/12), Novo mesto.
SPALNICO, zelo dobro ohranjeno (kompletno), poceni prodam. Da-rovec, Šukljetova 14, Šmihel, Novo mesto.
GRADBENI MATERIAL do druge plošče prodam. Tel. 22-131 dopoldne, 25-941 popoldne.
OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK prodam. Tel. 72-414.
80-basno klavirsko harmoniko prodam. Marjan Grubar, Vratno 16, Šentjernej.
5 AŽ panjev močnih čebel s prenosnim čebelnjakom, v katerem je možno bivanje, ugodno prodam. Ke ttejev drevored 12, Novo mesto, tel. (068) 21- 781.
PRODAM omaro, kavč, dva fotelja in televizor. Kavčič, Družinska vas 56, Šmarješke Toplice.
DOBRE JARČKE, svetovno priznane pasme hisex, od 4 do 12 tednov stare, prodam na kurjereji v Medvodah ob avtocesti, 300 m niže od restavracije.
PRODAM nov prenosni radio kasetofon stereo 11 W, znamke Sanyo. Tel. (068 ) 72 -056 popoldan.
ZELO POCENI PRODAM novo, nerazpakirano levo kotno sedežno garnituro. Lahko tudi za potrošniški redit Ogled vsak dan od 16. ure dalje na naslovu: Bečirovič, Majde Šilc 20/4, Novo mesto.
PRODAM PUNTE. Leopold Zupna-čič, Dol. Gradišče 10, Šentjernej.
PO UGODNI CENI PRODAM 100 kosov strešne opeke iz Strešnika in električni štedilnik. Infora-mcije Malinovič, „Alpina“, Novo mesto.
PO UGODNI CENI PRODAM mlin za žito, premer kamnov 70 - 75 cm. Jože Mervič, Konjsko 10. Boštanj.
PRODAM kabino zd tfaktor Zetor 4712. Franc Novak, Ostečje 16. Škocjan.
PRODAM KAVČ in dva fotelja. Lebanova 31, Novo mesto, tel. 22-252.
ZARADI SELITVE PRODAM pohištvo za dnevno sobo. Ogled popoldne. Franc Koren, Novo mesto, Ljubljanska 17.
MALO RABLJENO navadno harmoniko avstrijske znamke prodam. Alojz Poglavc, Dol. Straža 30.
ČRNOBELI TELEVIZOR, kombiniran štedilnik in zeleno preprogo zaradi selitve prodam. Vuica, blok 6, Straža.
PRODAM FRANCOSKI kombiniran otroški voziček. Tel. 85-134 zvečer.
PRODAM nekaj sena in detelje po ugodni ceni. Jože Kolenc, Zalog 18, Škocjan.
GRAMOFON ELAC PROFESIO NAL prodam. Anton Šantl, Dol. Vrhpolje 6, Šentjenrej.
PRODAM lepe orehove sadike in 150 kg težkega prašiča. Karel Glavan, Reber 7, Žužemberk.
3000 kg dobrega sena in otave prodam. Jevnikar, Otočec.
OTROŠKI VOZIČEK (športni), malo rabljen, prodam. Tel. 21-511 dopoldan.
HRASTOVE PLOHE in deske prodam. Naslov v upravi lista (1100/81).
PRODAM krompir, vino in domačo šunko. Naslov v upravi lista (1101/81).
KUPIM
STARO HIŠO v krški občini (lahko leseno), kupim. Naslov v upravi lista (1097/81). itUPIM z adnjo traktorsko kosilnico OLT GASPARDI. Opis s ceno in letnikom izdelave pošljite na naslov: Slavko Mikolavčič, C. 4. julija 179, Krško. ENOSTANOVANJSKO HIŠO ali s večje stanovanje v Novem mestu kupim. Ponudbe z opisom in ceno pod šifro GOTOVINA. GRADBENO PARCELO na relaciji Otočec—Novo mesto, kupim. Šifra »DOGOVOR".
ba je krita z opeko, v Starih vinah nedaleč od Šmarjeških Toplic. Dostop 4 km od asfalta z vsemi vozili. Elektrika na parceli. Informacije pri Jožetu Lužarju, Nad mlini 43, Novo mesto.
STAVBNO ZEMLJIŠČE z lokacijskim dovoljenjem v Mokronogu prodam. Naslov v upravi lista (1104/81).
STANOVANJSKO hišo (novo) prodam v pkolici Šentjerneja. Leopold Zupančič, Dol. Gradišče 10, Šentjernej. Informacije po 15. uri.
V JELŠAH PRODAM njivo. Ana Slak, Trška gora 41.
PRODAM 9 a vinograda in parcelo za zidavo vikenda v Dol. Straži -Stara gora. Franc Oldešen, Loka 16, Straža.
PRODAM 10 a vinograda, starega 8 let, z zidanico v Kamenškem. Dostop možen z vsakim vozilom. Fani Pucelj, 68296 Krmelj 20.
V PREŠNI LOKI, 7 km od Sevnice, prodam parcelo 28 arov na sončni legi, primemo za vikend. Informacije pri Rudiju Ameršku, Žur-kov dol 50, Sevnica, ali tel. 81-160.
VISOKOPRITLIČNO, takoj vseljivo hišo 10 x 10 m, zgrajeno 1940. leta z vrtom (512 m2) pri asfaltni cesti v Dol. Brezovem 5 poleg železnice in Save, So Sevnica, ugodno prodam. Voda in elektrika v hiši. Cena po dogovoru. Martin Vovk, Lenart, Omureška 12.
ZAMENJAM PARCELO (24 arov) na Žigarskem vrhu, uporabno za vinograd, za gradbeno parcelo v Sevnici ali bližnji okolici. Rodna 1, Boštanj.
RAZNO
V PONEDELJEK, 9. 3. 1981, sem izgubila zlato zapestnico s ploščico, na kateri sta vgravirani imeni Poštenemu najditelju nudim visoko denarno nagrado. Naslov v upravi lista (1098/81).
PROSIM OČIVIDCE, ki so me videli 13. 6. 1979 v Ribji restavraciji v Novem mestu, da sem izročil stranki 150.000 din, naj se mi oglasijo s polnim naslovom na Dolenjski list pod šifro »POŠTE-NOST“
V VARSTVO vzamem dva otroka. Nena Cvetkovič. Nad mlini 18, Novo mesto.
IZGUBILA SEM ZLATO ZAPESTNICO 5. in 6. marca v Trebnjem ali v Novem mestu. Poštenega najditelja prosim, da jo proti visoki nagradi vrne na naslov: Blanka Brovet, Jurčičeva 4, Trebnje.
PROSIM POŠTENEGA NAJDITELJA DENARJA, da ga proti nagradi vrne na POSTAJO MILICE v Novem mestu.
PREVZAMEM GOSPODINJSTVO ali pomoč pri gospodinjstvu v dopoldanskih urah. Naslov v upravi lista (1099/81).
PREPROST MOŠKI, 46 let, brez vsakih obveznosti, z novo hišo na lepem kraju Dolenjske, želi spoznati preprosto žensko do 40 let, po možnosti iz okolice Mirne, Mokronoga ali Šentruperta Šifra »PRIDI, BO LEPŠE? “
JOŽE VRTAČIČ iz ŽiHovega sela 6 prepovedujem vsakršno vožnjo po vseh mojih parcelah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
JOŽE IN ANA BREGANT iz Dol Grčevja 2, Otočec, prepovedujeva držini GOTLIB hojo po vrtu. Če preklica ne bodo upoštevali, jih bova sodno preganjala
PRODAM 8 arov vinograda g zidanico in 8 arov travnika v Šmiklavžu pri Pangerč grmu. Jože Banič, Koroška vas 6.
V NOVI GORI PRODAM parcele, pašnik, vinograd in gozd. Dostop z vsakim vozilom. Stanko Bartolj. Dol. Straža 25.
PRODAM star vinograd (33 a), ugodno za terase, stavbišče, stav-
-XV-C'
DRAGEMU FRANCIJU KOVŠCU, ki služi vojaški rok v Trebinju, želijo za njegov 23. rojstni dan vse najboljše, veliko sreče v življenju ter da bi mu dnevi v vojaški suknji hitro minevali. Vsi njegovi najdražji.
DRAGI ŽENI, MAMICI IN STARI MAMI JOŽEFI GREGORČIČ iz Smolenje vasi 59 iskrene čestitke ob 70-letnici. Vsi njeni,
DRAGEMU OČETU IN STAREMU OČETU JOŽETU POVŠETU iz Dobove 3, Otočec, za dvojnipia' znik vse najboljše mu želijo otroci z družinami.
JOŽICI HRASTAR iz Šegove 20, ki praznuje svoj god, iskrene čestitke, mnogo zdravja in osebne sreče ter še na mnoga leta - NEKDO.
DRAGI PEPCI ŽAGAR iz Birčne
vasi želi za dvojno praznovanje vse najlepše sestra Fanika z druži no, enako tudi JOŽICI GERDEN iz Nemške vasi ter JOŽETU ŽAGAR.
DRAGEMU MOŽU IN OČETU JOŽETU RATAJU z Ruperč vrha pri Novem mestu želimo za 78-letnico še veliko srečnih in zdravih let med nami. Žena Justina, sinova Ljubo in Edi z družinama
ANGELCI ERŽEK iz Trebnjega za njen 70. rojstni dan vse lepo ter da bi bila zdrava,_ želi Nežka z družino.
DRAGI MAMI IN STARI MAMI JOŽEFI KOZLEVČAR iz Prečne želijo ob življenjskem prazniku veliko sreče in zdravja vsi, ki jo imajo radi.
DRAGI JOŽICI KOCMAN iz Vavte vasi za petdesetletnico in god želijo vse najlepše in veliko zdravja bratje in sestre ter Srečo z družino.
1^OBVESTI LAl
NARODNOZABAVNI ANSAMBEL FRANCA POTOČARJA obvešča vse prireditelje plesnih predstav ter veselic, da ima še nekaj prostih terminov igranja v tej sezoni. 1 Informacije po tel. 24 222.
NOVOST! Obveščam cenjene stranke, da izdelujem slike za potne liste, vozniška dovoljenja in osebne izkaznice. 4 slike dobite takoj. Cena je ugodna. Na svojem domu fotografiram samo ob ponedeljkih od 7. do 20. ure. Priporoča se fotograf CVETKO TRAMTE, Breška vas 3, Bela cerkev.
BRUSIM widia krožne žage, navadne žage, tračne žage, skobeljne nože vseh dolžin, vseh vrst rezkal-ne glave, popravljam vvidia krožne žage. Slave Podlogar, Škofljica 39 pri Ljubljani, tel. 666-108.
SLIKOPLESKARSKA DELA, polaganje tapet, lakiranje oken in ' vrat, gletovanje sten in lepljenje ploščic. Delam hitro in solidno. Prevzamem dela za privatna in družbena področja Novak, Gregorčičeva 20, Brežice.
VODOVODNE*. INSTALACIJE montiram in popravljam po ugodni ceni. Material na zalogi. DRA-GO V1RC, Tomšičeva 11, Trebnje, tel. 83 -594.
HITRO, KVALITETNO in po konkurenčnih cenah izvajam vse vrste zidarskih in tesarskih del, tudi s svojim materialom. Informacije po tel. vsak dan od 6. do 9. ure ali od 14. do 16. ure. Tel. 852-030.
OGLAŠUJTE V DL!
ZAHVALA
I	'
Za vedno nas je zapustila naša draga sestra, teta, sestrična
ANICA SIMONČIČ
iz Gradenj pri Šmaijeških Toplicah
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih. Hvala za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje, hvala vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, ter župniku za opravljeni obred.
■ Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 51. letu starosti nas je tragično
zapustil naš dragi mož, oče, sin, brat, stric in stari oče
JANEZ
VIDE
iz Dol. Stare vasi 21
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam kakorkoli pomagali, z nami sočustvovali, nam Pismeno ali ustno izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter Pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni celotnemu kolektivu ISKRE Šentjernej, VVZ Šentjernej, OŠ Šentjernej, Univerzal Ljubljana, kirurškemu osebju Splošne bolnice Novo mesto za prvo pomoč, vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom. Hvala tudi kaplanu za opravljeni obred in tolažilne besede ter pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V globoki žalosti nas je v 46. letu zapustil naš dobri in nepozabni mož, očka, sin, brat in stric
SLAVKO
VIDMAR
iz Vevške 35, Polje pri Ljubljani
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za vso pomoč v težkih trenutkih, za izraze sožalja, darovane vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo družini Ulič in Hočevar, cestnemu podjetju Tehnika iz Ljubljane, trgovskemu podjetju Emona iz Ljubljane, DO Krka-tozd Otočec in Sintezi Novolesu Novo mesto, govornikom za poslovilne besede in župniku za lepo opravljeni obred. Vsem iskrena hvala!
i Žalujoči: ž ena Marija, sin Rajko, hčerka Maijanca, mama, ata, sestri in bratje z družinami
ZAHVALA
V 86. letu starosti nas je zapustil oče, dedek in pradedek
JANEZ BOBIČ
iz Gor. Gradišča 12
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem pevcem KUD Škocjan, delovnim organizacijam GGP tozd Govedoreja Kočevje, LB-Temeljna banka Črnomelj, Tonosa Ljubljana, Kremen Novo mesto, Iskra Šentjernej, ZB Šentjernej Društvu avtoprevoznikov Šentjernej, duhovniku iz Šentjerneja za opravljeni obred in poslovilne besede, vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, darovali vence ter pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat hvala!
'Žalujoči: sinovi in hčere z družinami
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je po kratki in težki bolezni zapustila naša skrbna, dobra mama in stara mama
KRISTINA CESAR
iz Biške vasi 16
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, vaščanom, ki ste jo v času bolezni obiskovali na domu, ji poklonili vence in cvetje ter sočustvovali z nami. Posebna zahvala vaščanom Gašperičevira, Godnjavčevim in Kastelčevim za nesebično pomoč v težkih trenutkih. Hvala kolektivom OŠ Trebnje, učencem La razreda, Beti Mirna peč, Intereuropa - Novo mesto, Novoles-TSP Straža, IMV Novo mesto in trgovini KZ Dom Bršljin. Zahvalo smo dolžni še pljučnemu oddelku novomeške bolnice in Onkološkemu inštitutu iz Ljubljane, pevcem za zapete žalostinke, župniku za opravljeni obred ter vsem, 'ki ste jo spremili na njeni zadnji poti
Žalujoči: vsi njeni
Biška vas 13. 3. 1981
ZAHVALA
Nenadoma je prenahalo biti plemenito srce našega dobrega moža, očeta,
dedka in brata
JOŽETA ZAGORCA
iz Rotarjeve 3, Novo mesto
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam stali ob strani, nam izrekli sožalje, pokojniku darovali toliko cvetja in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti Zahvala velja tudi osebju kirurškega oddelka novomeške bolnišnice za pomoč, OZB Novo mesto za organizacijo pogreba, govornikoma za poslovilne besede, godbi, pevcem in ZB Orehovica. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Marija, hčerka Anica, vnukinja Su zana, sestra Marija in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Zapustil nas je naš dragi mož, oče in stari oče
FRANC STARIHA
iz Črnomlja
Vsi njegovi smo hvaležni vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v času njegpve bolezni. Zahvaljujemo se za skrb osebju Zdravstvenega doma v Črnomlju, sorodnikom in sosedom, teti Šimčevi, prijateljem in znancem. Vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani z nami sočustvovali, poklonili toliko lepega cvetja in ga spremljali na zadnji poti. Najlepša hvala Gasilskemu društvu za častno spremstvo, pihalni godbi za občuteno izvajanje žalostink ter obema govornikoma.
Hv ala župniku za opravljeni obred, izbrane besede ob slovesu in cerkvenemu pevskemu zboru.
Se enkrat sodelavcem žalujočih iskrena hvala za vse.
Vsi njegovi Črnomelj 17. 3. 1981
ZAHVALA
Po dolgi in težki bolezni nas je za vedno zapustil ljubi mož, dragi očka, stric
in svak
VINKO UDOVČ
iz Polja 10 pri Krmelju
Iskreno se zahvaljujemo naj bližjim sosedom, sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, posebno pa Lundrovim in Zupančičevim ter vsem ostalim, ki ste nam kakorkoli pomagali in nam izrazili sožalje ter pokojnega spremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se Onkološkemu inštitutu Ljubljana, zdravstveni postaji Krmelj, posebno pa medicinskemu osebju ORL oddelka Splošne bolnice Novo mesto, ki je v času njegove neozdravljive bolezni plemenito skrbelo zanj in mu lajšalo zadnje trenutke. Zahvala velja tudi Me talni Kremlj, OŠ Tržišče, DU Tržišče, govorniku, župniku za opravljeni obred, godbenikom in Plutovim iz Novega mesta.
Ža lujoči: žena Rezka, sin Vinko ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
l
Vsi bodo dosegli svoj cilj, le jaz ga ne bom dosegel.
Ognja prepoln, poln sil, neizrabljen k pokoju bom legel.
(Kosovel)
ZAHVALA
Ob boleči, mnogo prezgodnji in tragični izgubi naše ga sina brata in strica
SLAVKA ZUPANČIČA
iz Sadiiije vasi 17
V 44. letu starosti je 6. marca 1981 kruta, neizprosna usoda nepričakovano iztrgala iz naše sredine ljubega moža, očeta in strica
se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem znancem in vaščanom ki ste ga imeli radi, se tako številno poslovili od njega, nam ustno ali pismeno izrekli sožalje in mu podarili cvetje. Posebno se zahvaljujemo OZD Novoles—tozdu TES, IMV Novo mesto. KZ Žužemberk in Iskri Žužemberk za podarjene vence in pomoč ter duhovščini za lepo opravljeni obred- Vsem še enkrat najlepša hvala!
JOŽETA KRALJA
iz Potočne vasi 18/a
Žalujoči: mama, ata, sestra Zlata s sinovoma, brata Janez in Franci z družinama ter ostalo
sorodstvo
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč v težkih trenutkih, sočustvovanje z nami, izrečeno sožalje, podarjene vence in cvetje ter za tako številno spremstvo na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni sodelavcem podjetja Novoteks, tov. Iv koviču za poslovilne besede ob odprtem grobu, delovnemu kolektivu Pionir Ločna, učencem 7. razreda OŠ Bršljin, pevcem za zapete žalostinke in duhovniku za opravljeni obred. Prisrčno se zahvaljujemo sosedom, družinam Pate, Džaip, Martinu Košteletu ter Francu Paulinu za vso pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala vsem, ki so nam ustno ali Pismeno izrazili sožalje ter našega najdražjega, nepozabnega in nenadomestljivega pospremili na zadnji Poti. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Anica, sin Jožko, hči Re nati, brata Ferdinand in Rudi z družinama, sestra
Joži z družino ter ostalo sorodstvo
!,z novomIske
iP^ODNiSMi
- Krunoslava, Jasminka Tirič iz Ragovega - Edina, Kristina Hudak
iz Sečjega sela - Mojco, Pavla Požek s Krvavčjega vrha — Dušana Petrovčič iz Črnomlja —
vrha
J času od 5. do 11. marca so v CvjPJheški porodnišnici rodile:
Ij^a Dušak iz Krškega — Petra, Ojg^na Vidic iz Rosalnic - Marka,
Oj!4'- - Colarič iz Orehovca -8°tja, Zorka Žokvič iz Reštova
— Dušana, Silva Črta,
Marija Kralj iz Boršta - Darjo, Jožica Pungerčič iz Krškega Barbaro, Marija Kamin iz Gorenje vasi
- Mitja, Anica Štrucelj iz Gribelj -Jožico, Marija Krnc iz Križevske vasi
- Mateja, Ema Konda z Gradnika — Jožico, Zdenka Kos iz Črmošnjic -Sabino, Mi ra Šimac iz Bubnjarcev -
Damjano, Elizabeta Radovan iz Loke - Natašo, Štefka Koračin iz Koroške vasi - Tatjano, Ivanka Jevnikar z Roj - Darjo, Terezija Olovec iz Kostanjevice - Mateja,
Marija Bajt iz Mumic - deklico, Marjama Železnik iz Koroške vasi
deklico, Ivana Kočevar iz Črešnjevca - deklico, Božica Ahec iz Gradca - dečka, Martina Čulk z Vrha nad Mokronogom - deklico, Ivanka Kuhar iz Metlike - deklico.
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki ste prišli od blizu in daleč, da bi se skupaj z nami poslovili ob preranem grobu 'od našega zlatega moža, očka in dedija
JOŽETA PADOVANA
iz Novega mesta
Še posebej se zahvaljujemo vsemu zdravstvenemu osebju kirurgije v Novem mestu za nesebično pomoč v času njegovega zdravljenja, predvsem dr. Lavu Moreli in dr. Francu Janežu. Iskreno se zahvaljujemo vsem. ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam izrekli sožalje, še posebno zahvalo pa smo dolžni kolektivu SDK Novo mesto, skupščini občine in družbenopolitičnim organizacijam Novo me sto ^ predvsem ZZB NOV, govornikom, pevcem, godbi in prijateljem okteta Jelovica. Najlepša hvala vsem darovalcem cvetja in lis im. ki >*■ ga v take velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žena Darinka,hčerki Boža in Majda z družinama in vsi njegovi Novo mesto 17. 3. 1981
DOLENJSKI UST
23
0
0
0
0
0
0
0
0
0
\
0
0
0
0
0
0
0
0
\
0
0
0
0
*0
J
0
0
s
0
0
0
0
0
0
0
s
5
s
0
%
0
\
0
0
Ves smisel je v delu
Novomeščan Jože Udovič je v začetku marca dopolnil 60 let. Čeprav ni najboljšega zdravja, veje iz njega dobra vol]a, optimizem, pripravljenost, da s svojim delom in b ogatimi izkušnjami pomaga, kjer je treba, kjer ta želijo. Še vedno ga srečamo v mnogih organizacijah in organih, odkar pa se je lani dokončno upokojil, mu ostaja več časa za zbiranje gradiva in pisanje zgodovine partizanskih delavnic, v katerih je med NOB tudi sam ves čas delal. Pravi, aa je to delo precej težko, saj je dokumentov malo. spomin pa je po toliko letih vse manj zanesljiva priča vseh dogodkov. Kolikor more, pomaga tudi v Dolenjskem muzeju 'pri urejanju gradiva, vedno pa ima čas za svoje zajčke, ki jih goji, in za križanke, ki jih zelo rad rešuje.
Jožetovih 60 let je bilo izredno plodnih. Pri očetu, ki je imel v Novem mestu obrtno delavnico, se je k učil za ključavničarja. Po končani meščanski in obrtni šoli je hotel še nadaljevati šolanje, pa mu je načrte preprečila vojna Vse od začetka vojne so v očetovi delavnici ilegalno popravljali orožje in Jože se je s polno paro vključil v .to delo.
Od leta 1940 je bil član SKOJ, za OF pa je delal vse od začetka Takoj je hotel v partizane, pa mu niso dovolili, saj je bil v Novem mestu še kako potreben. Tako je tu delal, dokler se je dalo, ko pa so mu tla postala prevroča, se je s polno torbo orodja odpravil v prehodni center na Frati, od tam pa med borce,	ki	jih	je
spremljal vsepovsod in jim popravljal orožje. Ko so bila osvobojena prva ozemlja, je delal pri raznih kovačih, kar je bilo veliko lažje, saj je imel pri roki več potrebnega orodja Ke r pa so bile
potrebe vse večje, so začeli ustanavljati orožarske delavnice, v katerih je bilo več orodja, in so se sčasoma poleg popravila orožja lotili tudi izdelove rezervnih delov, ročnih bomb, protitankovskih min itd Jože Udovič je sam izdelal 'manjkajočo cev za zaplenjeni mitraljez.
„Naredili smo marsikaj,“ pravi Jože, „čeprav je bilo za orodje in material izredno težko. Vse nam je prišlo prav, tudi razbiti vagoni, poleg tega smo imeli organizirano mrežo, preko katere smo dobivali material iz Italije. ”
Udoviča je kot partizanskega orožarja pot zanesla v marsikatero delavnico, celo v delavnico hrvaškega glavnega štaba. Najdlje je delal v Starih žagah, kamor je prišel kmalu po italijanski kapitulaciji, ostal pa do marca 1945, ko je bil kot vodja vseh delavnic premeščen v štab 7. korpusa. Po osvoboditvi je do oktobra delal v osrednji delavnici v Ljubljani, ko pa je bil demobiliziran, se je vrnil v rodno Novo mesto, v očetovo delavnico.
Potem so se zvrstile različne funkcije, naloge in delo, saj je manjkalo ljudi Bil je občinski tajnik, predsednik mestnega komiteja, OF, okrajnega odbora vojnih invalidov, kasneje tudi predsednik občinske skupščine pa direktor Kovinarja, ki je pod njegovim vodstvom iz majhne delavnice prerastel v solidno podjetje. V Novoteks, kjer je tudi dočakal upokojitev, je prišel leta 1956 kot vodja strojne delavnice
O njegovem bogatem življenju in delu po svoje pričajo še druga priznanja: 2 ordena za hrabrost, red dela s srebrnim vencem, red bratstva in enotnosti z zlatim vencem itd
Z. LINDIČ-DRAGAŠ
0
0
0 ■ 0 0 0 0 0 ■ ^ 0 0 ■
■0
0
0
0
0
0
0
*
0
0
0
0
0
0
0
0
*0
■V
Trt.
c
£a:
m/
\
\
\
J
%
%
5
*
*
%
s
*
%
%
*
*
%
*
s
*
H
s
s
s
*
H
5
l % ! S ! * i *
Pri Petrolu izumili »suho nafto”
—
Marjan Smiljanič na sodišču povedal, da črpalkarjev ni bilo treba ravno z bičem siliti v nečedne kupčije — Zaporne kazni — Koliko je razširjeno suho tankanje?
Ana Klepec: moža iz sosednje vasi spoznala v Ameriki
Novembra 1979 si je 23-letni Marjan Smiljanič iz Novega mesta v dogovoru z osmimi prodajalci novomešk ega Petrola privoščil tako imenovano suho tankanje plinskega olja. Gorivo je seveda ostalo v rezervoarjih, oziroma ga je Smiljanič „prodal” petrolov-cem, denar pa so si bratsko razdelili Smiljaniča, ki je bil že kaznovan zaradi tatvine, v postopku pa je tudi
Ana iz „Penslovenije”
Življenjska zgodba „Amerikanke", ene najstarejših Belokranjic, 96-letne Ane Klepec iz Boršta pri
Krasincu
Kot večini ljudi, ki dočakajo visoko starost, tudi eni najstarejši Belokranjci, Ani Klepec, življenje ni bilo posuto z rožicami; bilo je bolj garaški vsakdanjik kot svetal praznik .
,,Res je bilo moje žvljenje bolj slabo kot dobro, res pa je tudi, da sem vedno rada delala in daje v vsej naši družini vladala sloga in ljubezen," pove Ana Klepec iz Boršta pri Krasincu, ki bo 3. maja stara 96 let. „Mislim, da bom dočakala ne samo ta rojstni dan, ampak še katerega; vidim dobro, rada berem časopise, slišim in pri pameti sem,“ je hudomušno naštevala. „Domačajed mi tekne pa tudi kozarec dobrega vina rada spijem."
Kot mlado dekle je Berkopčeva Ana iz Zemlja odšla v Ameriko k bratu. Tam je spoznala svojega bodočega moža. „Zanimivo je, da je bil moj mož doma tukaj iz Boršta, jaz pa iz bližnjega Zemlja, pa sva se spoznala šele v Ameriki," V Ameriki je Ana ostala sedem let; tam sta se Klepčevima rodila dva sina. Dolgo je tega, kar seje Ana s sinovoma vrnila v Boršt, mož pa je ostal, daje služil denar za zidanje nove hiše v rojstni vasi, kjer je Ana z otrokoma živela z moževimi starši. „Tisto leto sem šli iz Amerike, ko se je potopil Titanic," se spominja Klepčeva. Nasploh spomin Klepčevi dela tako kot malokateremu precej mlajšemu človeku. Se posebno dobro se spominja dogodkov iz mladih let. Sem pa tja seveda kakšno stvar obrne tudi po svoje. Tako je ameriško zvezno državo Pennsylva-nio, v kateri je s svojo družino tudi živela, ponašila v Penslovenijo.
Mož, ki je prišel domov, se je, ko je bila hiša sezidana, spet odpravil čez veliko lužo, od koder se je za stalno vrnil šele po zadnji vojni.
„Pred 19 leti mi je umrl. Pokojnino iz Amerike ni dobival in tako imam jaz sedaj starostno pokojnino, 92 jurjev dobim; s tem, kar pridelamo doma, se še kar da živeti."
Življenje Ane Klepčeve zlasti pozimi poteka za marsikoga zelo enolično. Dopoldne leži, bere časopise in posluša radio, ko vstane, pa malo pobrklja po kuhinji. Čeprav že več let pri njej živi ženska, ki ji gospodinji in pomaga, Klepčeva še sama skuha, pospravi, pomije. „Vča-sih pride vnuk pome z avtom in me odpelje h kčerki na Krasinec; tam se zberemo domači in sem tako vesela. Pa tudi vaščani me pridejo obiskat in župnik, ker ne morem več v cerkev. Spomladi bom pa še šla okoli hiše, da me bo sonce pogrelo."
Ana Klepec tako kot v vsem dolgem življenju tudi sedaj v visoki starosti nima velikih želja. „Samo miru si želim, miru. Zdravje, hvala bogu, imam." Tako je na pragu svojega 96. rojstnega dne povedala ena najstarejših Belokranjic.
A. BARTELJ
zaradi tatvine motornega vozila, je senat novomeške enote temeljnega sodišč a Novo mesto obsodil na eno leto in 3 mesece zapora. Bolj blag je bil senat do Andreja Grandovca (31 let) z Vrha pri Ljubnu, zaposlenega pri brežiški poslovni enoti Petrola, do Franca Berusa (44 let) iz Novega mesta, zaposlenega pri brežiški poslovni enoti, Janeza Hribarja (38 let) iz Bušeče vasi, zaposlenega pri Petrolu v Šentjerneju, Jožeta Hudoklina (36 let) iz lrče vasi, zaposlenega pri novomeškem Petrolu, Mihaela Hudelje (52 let) s Težke vode, zaposlenega pri novomeškem Petrolu, in Slavka Tramteta (26 let) iz' Dol. Gradišča, zaposlenega pri Petrolu v Šentjerneju. Omenjena šesterica Petrolovih delavcev je bila obsojena na 2 meseca in 15 dni zapora, medtem ko sta bili Jožetu Peršini (48 let) iz Dolenjskih Toplic in Alojzu Senici (43 let) iz Novega mesta — oba sta bila zaposlena pri Petrolu v Vavti vasi - izrečeni kazni 2 meseca in 15 dni zapora, pogojno za dobo dveh let.
Začelo se je 8. novembra 1979, ko je Marjan Smiljanič v OZD Novograd ukradel blok. Petrolovih naročilnic, opremljenih z Novogra-dovim žigom. S tem blokom je Smiljanič nato drugega za drugim
PRAZNIK KS ADLEŠIČI
V spomin na 22. marec 1945, ko je bila v teh krajih zadnja borba med okupatorji in njihovimi hlapci ter partizani in ko so podivjane horde požgale sedem vasi, praznuje krajevna skupnost Adlešiči svoj praznik. Prireditev za praznik se bodo, tako kot vsako leto, udeležili tudi predstanviki iz pobratenih krajevnih skupnosti Stara Ljubljana in Prilišče - Vukova Gorica. V soboto, 21. marca, bo v kulturnem domu slovesnost s kulturnim programom, v nedeljo pa slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij.
V Sevnici dvajseto ocenjevanje domačih salam
NAJBOLJŠIH DESET
Tradicionalni pokal sevniških salamarjev je doslej dobil v trajno last Stanko Krnc iz Zajčje gore, ker ga je osvojil trikrat zapored. Na valjar pripišejo vsako leto imena zmagovalcev. Prve tri smo že omenili. Sloves gostitelja Vrtovškove gostilne je potrdil sin Franci s 4. mestom, 5. Rudi Mlinarič, eden od ustanoviteljev društva, 6. Alojz Zalašek, 7. Jože Kovač, 8. Franc Jazbar, 9. Anton Možic, 10. Bojan Kozmus itd.
Oče nehote zabodel edinega sina
Rana je bila smrtna — Tragičen konec prepira — Sodišče upoštevalo okoliščine
Na dve leti zapora je bil pred kratkim obsojen pred kočevskim sodiščem Jože Bačnik, rojen 24. maja 1927, iz Pricerkve 15 v Strugah, ki je 5. novembra 1979 med prepirom zabodel 24-letnega sina Jožeta, kateri je nekaj ur kasneje umrl v Kliničnem centru v Ljubljani. Sodba še ni pravnomočna.
Tistega nesrečnega dne se je oče vrnil z njive domov in malo pomalical. Takrat se je vrnil z dela tudi sin. Oče je naročil sinu, naj gre krmit živino, ker je on utrujen. Sin
VELESLALOM POD GOSPODIČNO
Smučarsko društvo Rog bo v nedeljo, 22. marca, ob 10. uri organiziralo na smučiščih pod Gospodično na Gorjancih tekmovanje v veleslalomu (za vse kategorije) za memorial Vinka Paderšiča. Prijaviti se je treba do petka na naslov SD Rog, Novo mesto, Seidlova 2, v prijavi pa navesti rojstne letnice tekmovalcev.
pa mu je odvrnil, da ne gre v hlev, ker bo varil avtomobil, in tudi, da je oče gospodar, pa naj še krmi živino. Oče mu je odvrnil, da dela zanj, sin pa je skočil vanj in ga udaril najprej s pestjo, nato z grebljico, končno pa ga je še brcnil. Oče je pograbil žepni nož, kije bil še od njegove malice na mizi, zamahnil z njim proti sinu in ga zadel prav v srce.
Ko je oče videl, da je sin krvav, je stekel k sosedom po pomoč. Pred sodiščem je tudi zatrjeval, da ni imel namena poškodovati sina in da bi bil raje on mrtev, kot daje sin.
Po zaslišanju prič in izvedencev je sodišče razglasilo, da je oče Jože Bačnik kriv, vendar je menilo, daje to dejanje storil v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, Upoštevalo je tudi olajševalne okolnosti, da doslej ni bil kaznovan, da je takoj po nesrečnem dejanju poklical pomoč, da je že sam hudo prizadet s tem, ker je izgubil edinega sina, ter da je doslej vedno trdo živel, saj je starše izgubil že pri petnajstih letih. Obteževalnih okolnosti sodišče ni našlo, zato je Jožeta Bačnika obsodilo le na dve leti zapora,
čeprav je za tako dejanje predvidena kazen od 3 do 15 let zapora.
J. PRIMC
Pred leti so kot gobe po dežju rasla društva mučenikov, copatarjev in podobnih trpinov. Le redki tudi vztrajajo, kot, denimo, sevniški „salamarji“. V znani Vrtpvškovi gostilni pod sevniškim gradom vsak 10. marec ocenjujejo, najboljše salame. Tokrat so to naredili že dvajsetič zapored.
Vsakoletno ocenjevanje salam je postalo že pravcati obred. Konkurentov ni treba posebej vabiti Navkljub mesni krizi so letos komisiji ponudili v oceno 35 salam in eno klobaso. Tekmovalni primerki pridejo pred ocenjevalce zgolj oštevilčeni, da ne bi koga premamila imena in poznanstva Ocenjevanje okusa in videza točkujejo z dvigom kartic kot pri oddaji „Pokaži, kaj znaš", vendar tu celo do desetinke natančno. V komisijo vsako leto pritegnejo po enega člana iz vrst obiskovalcev gostilne. Za svoje mučeništvo je bil tokrat nagrajen poklicni sekretar občinske mladinske organizacije Peter Žuraj, ki bo moral tudi poslej shajati brez tajnice, kar pa je že drug problem.
Boj za točke je bil hud. Franc Šerbec iz Pokleka pri Pilštajnu in Sevničan Zvone Jurešič sta zbrala vsak po 44,2 točke. Komisija je zmago prisodila Šerbcu, ker je dobil 0,4 točke več za okus. Bojda je za ta uspeh zaslužen osliček, kajti ravno 10 odstotkov tega priboljška v mešanici naj bi dalo tej salami večjo čvrstino. Tokrat si ni več nihče drznil podtakniti komisiji kakšne kupljene salame. Očitno sože toliko izgubile korak z domačimi, da z
njimi nihče noče več tvegati imena Po mnenju predsednika komisije, veterinarskega inšpektorja Borisa Starihe, letošnji dolgotrajni mraz salamam ni kdove kaj koristil.
Sevniški salamarji se že od nekdaj obnašajo stabilizacijsko, za vstop je še vedno treba odšteti le 30 dinarjev. Tu di ne drži, da je-ženskam vstop prepovedan, le take ni, ki bi za vsako mizo naročila po Štefan domačega vina!
A. Ž.
obiskal omenjene Petrolove delav in jih nagovoril, da napišejo n naročilnico, kot da je Novog® nabavil plinsko olje, v resnici M olje ostane v rezervoarjih, znesek, n katerega se je glasila naročilnica, p naj se razdeli Smiljaniču prodajalcu. Omenjena „osme.nCi. predlog sprejela, Smiljaniču ozlf?"7 Novogradu so na suho tankali P* 200 litrov, olja po 1'.880 din, HnH® 400 litrov, Hudoklin in Tramtfe P* po 300. Smiljanič je dal Hribarju® uslugo 960 din, ostalim pa po Sam si je izboljšal življenjsko rave za dobrih 15.000 din.	. .,
Med obravnavo je Smilj®11, povedal, da je namenoma vzel oo naročilnic. Za običaj ”s2* tankanja" je zvedel pri Pionirju, kr je bil nekaj časa zaposlen. Novogradu je nekaj časa delal[k? strojnik na kompresorju. Vedel J*> kako se ravna z naročilnica®1 Odpustili so ga zaradi nemam#11 Izjavil je tudi, da Grandovca, Prši* Berusa, Hribarja, Hudoklina, Hu* lje, Tramteta in Senice ni bilo tre® veliko nagovarjati h kupčiji. ..poslovanjem", ki je trajalo do 2» novembra, daje srečal enega same? črpalkarja, ki se ni dal pregovor® Pravno rečeno, je Smiljanič o me# no osmerico napeljeva k ponareja nju in poneverbi, črpalkarji pa ** bili obsojeni zaradi ponarejanj1 poslovne listine in poneverbe.
Senica in Peršina sta goljufi* odkrito priznala in obžalovat preostalo moštvo pa je do ko# obravnave trdilo, da so naročil#* sicer sprejeli, vendar plinsko tudi natankali. Torej niti senčk sence kakšnega suhega tanka# Sodišče je verjelo Smiljaniču, saj f1 imel s čim odpeljati olja, stoli trs*1 sod, ki ga je dal za nekoga * natočiti, je celo ostal kar na črpal*1 Ena od prič, ki ji je Smfljanic ponudil 100 litrov plinskega olja, P* je celo izjavila, da so takrat natoči samo 100 litrov, na naročilnici pa j1 pisalo 300 litrov. Priča je videla cel< delitev denarja. Če bi Smiljanič & prodajal plinsko olje, bi moral naje* prevoznika, nakar bi se dobi#1 hitro spremenil v izgubo. Škrati* senat je verjel Smiljaniču, Senici i* Peršini in temu primemo tuf razsodil. Pri odmeri kazni je sodišč priznanje in obžalovanje štelo 1 dobro, trmoglavim pa senat kij®* naprezanju ni našel druge olajšev* ne okoliščine kot po svetu dok* razširjeno navado, da so poročeni k da imajo nekateri tudi otroke, ki jil je treba preživljati Berus in Hudelj1 sta bila nekoč že kaznovana.
Če človek za Smiljaniča S nekako razume, da je zašel nt stranpota, saj je dobesedno na ces* je to nekoliko težje razumeti odrasle može, ki so pri fttr# zaslužili od 8.000 do 9.000 din t> mesec. Ne s krampom in lopato! ]
Nikoli ne bomo zvedeli, kolik* „suhih tankanj” je bilo ali je še' Novem mestu, na Dolenjskem, J Sloveniji Jugoslaviji Nekdo pa j* pripomni, da morda le ne porabi# toliko nafte, kot steče po papir)* statistike.
M.
SEVNIC
KROŽNIK NAJBOLJŠIM — Dolgoletni predsednik sevniški salamarjev Stane Lipar (v sredini) je tokrat dosegel s svojo salar# odlično 3. mesto (42 točk). Že tretjič je na tekmovanju sodelo^® gost iz ZRN, ki očitno ve, na kateri domačiji delajo prave salai# (Foto: Železnik)	*
MOJ PRIJATELJ ROCK ZVEZDA
Med svoje prijatelje prištevam tudi Marka Gusliča. V zasebnih krogih ga kličemo kar Šus, za časopise, radio in televizijo pa je še naprej Marko Guslič. Starejše generacije se ne menijo dosti za njegovo prepevanje, no, če ga že omenjajo, je v njihovih besedah gnus, zgražanje in zaničevanje. Spravlja pa zato Šus v histerijo najstnike in najstnice, ki si na njegovih nastopih pulijo lase, cvilijo, tulijo, cepetajo, se mečejo po tleh ter kažejo še druge znake sodobnega obnašanja.
Z glasbenega stališča gleda-
no, je Susova muzika začetniška, primitivna, grajena na dveh notah in štirih strunah. So pa zato njegova besedila udarna, družbeno kritična, globoko razmišljajoča, anti-tradicionalna, sveža kot jajca, vzeto izpod kokodakajoče kokoši. Šus poje o delavcih, ki stoje za stroji od šestih do dveh in se počasi spreminjajo v avtomate, posmehuje se vsem, ki hrepene po lepih avtomobilih, vikendih, graja karieriste' biča napake lokalnih funkcionarčkov, pljuje na ljudi, ki brezglavo drve v prepad in propast potrošniške
miselnosti in načina življenja.
Nič ni torej čudnega, če je mladež Šusa razglasila za revolucionarja, če vidi v njem zdrav način življenja, močno oddaljenega od bivanja lastnih mater in očetov, ki so zdolgočaseni, zamaščeni, brez živcev, izgubljenih v dolgoletni borbi za standard: za fotelj, barvni televizor, krov nad glavo...
- Mater, je gnoj, mi je rekel ob nedavnem srečanju Šus namesto pozdrava. Bilo je to ob desetih dopoldne, ko večina ljudi dela, moj prijatelj Marko Guslič pa se je takrat
šele zvlekel iz postelje, kjer se mu po lastnih izjavah porodijo domala vse ideje za njegovo umetniško ustvarjanje.
— Na koga letijo te nelepe besede? sem bil radoveden-
— Nesposobno govedo je, zarukan malomeščanček, ki pritiska svojo rit v eni od zaprašenih pisarn.
— Kdo? Povej že enkrat: kdo?
— Moj stari. Z merdom se je odvlekel v Beograd na neki brezvezni sestanek, jaz pa sem povabil klapo v vikend na Zeleni gori. Totalno nesposobna budala. Njegovi vrstnik1 imajo že vi po dva avtomobi-
TONI GAŠPERl£y