Leto ion. Mb 272.
V UiMlol. t Mrtd 27. umnim 192«.
Ceno Din 150.
lakaja vsak 4aa poaoltna, lavseaUI me*al|a la prasatke« — laaarati t 4o 30 petit i 2 D, do 100 vrst a2 D 50 p, večji in sera ti petit vrsta 4 D; notice, pošteno, Izjave, reklame, preklici beseda 2D. — Popust po dogo« voru. — Inseratni davek posebej. — »Slaji—trt Ifarod** velja letno v Jugoslaviji 240 D, za Inozemstvo 360 D
i
Upravni«?o; Hnailota alloa stav. 8, prldlel*. — Telefon stav. 304. Vrtdaliivo: Eaaiiova ulica it S( I. nadatropja. — Telefon Ham 14
■V*      Poštnina platema v gotovini.
SLS na vrhuncu hinavstva.
»Za nas velja: Državni in na* rodni interesi nad vse drago!*
Dr. Korošec na zaupniškem ghodu v Ljubljani dne 23. no* vembra 1924.
Ta citat ni morda iz 1. 1919., ko je se voditelj SLS oznanjal edinstvo države in naroda v smislu blagopokojne-ga dr. Kreka, marveč datira z dne J3. novembra 1924! Hipokritične, lažnjive besede je izpregovoril na zaupniškem shodu slovenske separatistične, kleri-kalnohegernonistično navdahnjene stran ke dr. Korošec na pragu skupščinskih volitev, pri katerih se bo odločila usoda naše države, to se pravi, usoda državnih in nacijonalnih interesov proti tistim, ki si žele strankarska, separati-stiči a »ji federalistična načela kot bazo našega notranjega državnega življenja
Ali ni to grdobija in notranja laž* njivost najgrŠe vrste, da si npa politik na konca zavožene protidržavne in protinacilonalne politike, ob grobu sa-mnklcrikalnega avtonomizma izreči pred pošteno slovensko javnostjo, da velja za SLS, Ki je med priprostim slovenskim Ijndi-ivom razdirala vsak zdrav čut ju gostov enskega državljanstva, vsa*2 patrijetizem in verno udanost novi državi vi novemu nacijonalnemu redu, da vetja za tako stranko načelo: * Državni In narodni interesi nad vse drugo!*
Ki» Čitamo govor voditelja SLS, se nam vidi, kakor da bi čitali Radićev govor, v katerem je narvezil hrvatskim kmetom vse mogoče stvari, govoreč jim danes to, jutri drugo, enkrat monarhijo, drugič republiko, potem samoselja-ško in protigospodsko, četrtič boljševi-ško politiko. V tem govoru mrgoli ne-istin, od skrbi SLS za Prekmurje, /katerega je izdala s svofo politiko in še več s svojim dosedanjim in bodočim zavezništvom s Stjepanom Radićem vsehrvatski pozresnosti, pa do ohlapnih trditev o osiguranju slovenstva in o skrbi za slovensko lastno življenje.
Če je licemerstvo gornja trditev voditelja SLS o njegovi ljubezni do državnih in narodnih interesov nad drugo, tedaj je še grše in odvratne je hinavstvo njegova trditev, da deluje za slovenske interese, za slovensko lastno življenje. AH se sploh to življenje da osigurati 2 dekreti in z avtonomističnu mi zakonodajami, ali ni nasprotno to življenje plod trdega javnega, kultur* nega in socijalnega dela? Stvar, kulture, stvar slovenskega življenja je stvar dela v slovenski domovini, tu pri nas doma, v Ljabljani, v Mariboru, po deželi, med delavstvom, za slovensko industrijo in trgovino. KJe morejo klerikalni voditelji pokazati, da so za ta konkretna področja našega življenja storili najmanjše delo, da so pomagali slovenskemu kmetu dejansko, da so omogočili razmah slovenske trgovine in industrije, da so jo zaščitili v Beogradu in pred inozemstvom, da so sodelovali pri naših domaČih prosvetnih, kulturnih, socijalnih in drugih institucijah? Kultura in slovensko življenje, to se pravi nehanje in delovanje v Sloveniji kakor po vseh drugih krajih sveta, ne zavisi od dekretov in upravnih razdelitev, marveč od dela, od naše pridnosti, od našega prostovoljnega udejstvo-vanja na področjih javnega življenja in duha. Kultura in prosvitljenost ne bo rastla v Sloveniji sama od sebe, marveč bo plod in uspeh marljivih javnih delavcev, novi državi in velikemu narodu zveste in udane omladine, ki pride za nami. Ta omladina ne bo uporabljala samo sredstev, ki bodo doma na razpolago, marveč bo izrabljala, kakor se spodobi v realni politiki vse ugodnosti, ki jih nudi mali pokrajini kulturni aparat naroda! Še enkrat: tudi Koroščeva parola o osiguranja slovenstva je politična laž, je neistina našega javnega življenja. Kajti če že lahko tožimo o tozadevnem znstoju, o nazadovanju ustvarjajočih sil v Sloveniji, tedaj to nazadovanje in ta zastoj lahko pripisujemo samo svojim domačim, po svetovni vojni razvrvanim razmeram, svoji duševni obolelosti in splošni
Rekonstrukcija volilne vlade.
Ministrstvo trgovine in industrije poverjeno dr. Šurminu.
— Beograd, 26. novembra. (Izv. Ob 12.) Kjub političnemu mrtvilu zadnjih dni je danes politično življenje zelo živahno. V prvih urah popoldne pričakujejo definitivno re&tev vprašanja izpopolnitve volilne vlade P.tP. Takoj po svojem prihodu v ministrsko predsedstvo je ministrski predsednik Niko« la P a š i ć dalj časa konferiral z drjem. S u r m i no m in dr. Mate D r i n k o v U ć e m glede njiju vstope v vlado. Pašić se je nato sestal s prosvetnim ministrom Sve* tozarjem PHMicvIcem ter je opažati, da so odstranjene vse ovire glede izpopolnitve vlade. Od 10. do 11. je sledila nato konferenca radikalnih ministrov, kateri so pod Pašićevim predsedstvom prisostvovali ministri Marko Trifković, Boža M a« k s i m o v i ć. Marko Gjuričić in Miša Trif unović. Obravnavali so splošno po* litično situacijo, ki je v zvezi z rekenstruk* cijo vlade.
Po tej konferenci je odSel notranji mi* nister Boža Maksimović na dvor, kjer je bil
v avdijqenci pri kralju. Avdijenca je tnu jala do 12.30. Kralj je podpisal več ukazov notranjega ministrstva.
Ob 11. dopoldne se je pričela seja mim nlstrskega sveta. Navzoči ao vsi ministri. Ta seja ima čisto političen značaj. Ministra ski svet rešuje vprašanje rekonstrukcije vla* de. Kakor je izvedel vaš doposnik, je dode* lj en po predhodnem odobrenju od strani ministra Svetozarja Pribfčevića dr. S ur m h n u portfelj ministrstva za trgovino in indu* stri jo. ki ga sedaj upravlja samostojni de* mokrat dr. Grisogono.
— Beograd, 26. novembra. (Izv. Ob 13.) Plenarna seja ministrskega sveta traja dalje. Minister Svetozar P r i -b i Č e v i ć je privoli v to, da dr. Sur-min prevzame portfelj ministrstva za trgovino in industrijo. Dosedanji trgovinski minister dr. Grlsogono prevzame ministrstvo za socijalno politiko.
Razmejitev napram Italiji začasno ustavljena.
n. — Težki očiti proti njsmu!
Major Marković — odstavlje
— Beograd, 26. novembra, (izvir- . no. Ob 12.) Zunanji minister dr. M. Nin- I č?c je izdal danes brzojavni nalog naši | razmejitveni komisiji, da se imajo raz* mejitvena defa napram Italiji v odseka Logatec — Rakek začasno ustaviti.
Predsednik na? delegacije v Benetkah dr. O. Rvbaf, v čegar rokah se nahaja ves problem, je danes prejel nova navodila, kpko ima postopati. Od naše strani je bilo ugotovljeno, da so se pri razmejitvi okoli ffotederšice In Logatca pojavile velike krivice, ki jfh ne more trpeti naše obmeino prebivalstvo, ker bi bilo vsled te razmejitve naravnost prisiljeno zapustHi svoji do-movja, ker mu bi bilo onemogočeno vse svobodno razpolaganje z nepremičninami, ki bi se po te) razmejitvi nahajale na drugi strani meje.
Minister dr. Žerjav je včeraj v tem vprašanju interveniral pri zunanjem ministru dr. Ninćtču ter ga nanrosil. da pozove italijansko vlado na čim prejšnjo izpolnitev svoječasno danih obljub glede sporazumne rešitve tega vprašanja.
— Trst, 26. novembra. (Izv.) V zvezi s prekinjenjem konference v Be* netkah je izvedel vaš dopisnik iz po* vsem zanesljivega italijanskega vira, da je nenadoma suspendiran član ju* ?,oslovenske razmejitvene komisije mas jor Marković. ki ga je Davidoviceva vlada imenovala mesto p likovnika De* skatoviča. Kakor znano, je polkovnik Daska'ovič do letos vodil vsa razmejit* vena dela in pri tem zastopal interese obmejnega prebivalstva a tako cnergi* jo, da je nastal proti ti temu ljut odpor v italijanskih krogih. Zato je italijan* ska vlada opetovano skušala doseči niegovo odstranitev. To se ji je posre* čilo Sele pod Oavidovićevo vlado. M a* jor Marković, ki je stopil na Daskp'o* vićevo mesto, je bil napram italijan* skim aspiraciiam tako popustljiv, da so ga že dali časa imeli na sumu. da ne nostona v smlftu navodit svoje vlade. Po informacijah iz blizine jugosloven* ske delegacije v Benetkah se je ta srrm v zadniem čacu tako zgostil, da je bila beogradska vlada primorano ga od* staviti.
Volilni sporazum nacijona'nena bloka v Sloveniji.
Avdijenca ministra dr. Žerjava« — Konferenca samostoinodemo-kratskih ministrov. — Kandidature v Sloveniji.
— Beograd, 26. novembra. (Izv.) Mi* nister za šume in rude dr. Gregor Ž e r* j a v je bil snoči sprejet v avdijenci na dvoru. Avdijenca je trajala od 18.30 do 19.30. Nj. Vel. kralju je minister za šume in rude dr. Žerjav poročal naj* preje o otvoritvi železniške proge Or* mož * Ljutomer * Murska Sobota, o nje gospodarsko*političnem pomenu za Slo* venijo in o ostalih političnih prilikah v Sloveniji. Kralj se je zelo zanimal za vse dnevne dogodke v Sloveniji, kakor tudi za vsa naša aktualna vprašanja. Po avdijenci je minister dr. Gregor Žerjav odšel v kabinet prosvetnega ministra Svetozarja Pribičevića, kjer se je vršila daljša konferenca samostojno* demokratskih ministrov, na kateri so razpravljali o skupnem nastopu z radi* kalno stranko, zlasti o volilnem sporaz* umu v Sloveniji in Dalmaciji. Ker se dsnes definitivno reši vprašanje rekon*
brezvoljnosti do javnega in duševnega dela.
Tako je z glavnimi načeli dr. Ko-roščevega govora! Po vsem tem, kar je klerikalna stranka storila hudega lastni državi in interesom slovenske zemlje s svojo petletno pasiviteto, je politična laž trditi, da je tej stranki državni in narodni interes nad vse drugo, da ji je za osiguranje slovenstva.Os/girrfl-ti slovenstvo se pravi delati, žeti uspehe, boriti se za naš napredek tn za ta napredek tudi taktilno, efektivna, dejansko nekaj storiti! Ali pa je SLS kal storila v tem pozitivnem smisla za Slovenijo, za slovenske interese?! Ne pod krinko boja za te interese, je hotela iz* vojevati avtonomistično zaokroženo kolonijo svoje strankarske, klerikalne strahovlade!
struhcije vlade, je konferenca tudi spre* jela gotove sklepe, ki se tičejo resorov, dodeljenim samostojnim demokratom.
Glede Slovenije in ostalih krajev je konferenca obenem odobrila že na po« krajinski konferenci samostojne demo* kratske stranke sprejeti predlog dr j a. Kramerja o skupni akciji nacijonalne* ga bloka, odnosno o skupnem nastopu pri volitvah z radikalno stranko. Po tem predlogu ima \*odstvo samostojne demokratske stranke skrbeti za to, da se s samostojno demokratskimi mar j: šinami v radikalskik okrcjiJ: postopa enako kot z radikalnimi manjšinami v domeni samostojnih demokratov. G7c= de Slovenije je med radikalr^ s demokratsko stranko dosežen popoten spo* razum. V volilnem okrožju Ljubljana« Novo mesto je postavljen za nosilca liste minister dr. Gregor Žerjav, radikalom so odstopljeni trije srezki kan* didati za Kočevje, Novo mesto Črnomelj.
in
Prva podpora invalidom.
Ministrski svet odobril financ« nemu ministru 100 milijonov Din za invalide.
— Beograd« 26. novembra. (Izv.) Na včerajšnji seji ministrskega sveta, ki je trajala od 1L do 13., je ministrski svet definitivno odobril finančnemu ministru kredit v znesku 100 milijonov dinarjev za prvo pomoč invalidom. Vlada je odločena resno pripomoči k izboljšanju invalidskega gmotnega položaja. Opozicijonalne skupine so včeraj postale zelo vznemirjene, ko so izvedele za ta sklep ministrskega sveta. — Blokaški tisk v Beogradu in v ostalih
pokrajinah je razširil vesti, da je ta sklep samo volilni manever vlade in da so vesti o stomilijonskih kreditih invalidom navadna politična vaba oziroma laž. Treba je ugotoviti, da Je sklep vlade popolnoma resen in da bo vlada vse potrebno poskrbela, da se invalidom izplačajo priboljški. Kakor znano, je v proračunu za finančno leto 1924— 1925 postavljena postavka 300 milijonov Din kot podpora invalidom. Ministru za socijalno politiko je dan nalos, da izdela za posamne kategorije invalidov pravilnik, ki bo določal poviša-nje invalidnine. Kakor so izjavili vodilni krogi, se Invalidom n.Ufi prejemki pov?š^jo za najmanj 30 odstotkov in nekaterim celo za 50 odstotkov. Nova podpora invalidom se, kakor smo /e včercf javili, izplača pred božičnimi prazniki.
Razdelitev dolga avstro-ogrske
monarhije.
— Beoffrsd, 26. novembra. (I*v.) Kakoa vaš dopisnik doznnva. je francoska vlada v imenu poslaniskc konference obvestila na*o vlado v posebni noti o razdelitvi dolga bivše flvstrosofrrkc monarhije med nasledstvene države. Naša vlada se obvešča, da odrede na našo drža\'o del a\*stro=oprs'l:epa dolga v skupnem znesku l milijarde 500.000 frnnco* skih frankov (ca. 5 in pol mijarde dinarjev^. Do/g se tiče Hrvatske, Slovenije in dela Vojvodine. Ministrski svet je na danršnii seji krotko ro?mofrival to vprašanje. Vlada v kratkem odgovori Franciji glede tega dolga.
V Enjiita vlada mir.
Nova vlada oripravijena ugoditi angleškim zahtevam. , -.
— London, 25. novembra. (Izv.) Z ozl-rom na to, da v!ada Zaglul paše ni ugodila vsem zahtevam Anemije, je bil izročen egiptovski vladi nov ultimat, s katerim je Anglija zahtevala takojšnjo izoolnltev vseh stavljenih zklttev. Ultimat tudi naznanja, da bodo vsi egiptovski ofrfrji in vojaki takoj odstranjeni iz Sudnna. Kakor hitro le egiptovska vlada sprejela ta ultimat, se je sestaja na posvetovanje. Zaplul pa?a je odstopil in v!r>do je prevzel novi ministrski predsednik Z 1 v a r pa5a. Večerna poroči'a iz Kaira Javljajo, da sta izkrcanje angleških čet v Aleksandriii in zasedba javnih poslopij napravila v mestu ogromen vtisk. Zlvar paša je priporočal sprejem vseh angleških pogojev, da se tako prepreči konflikt Na-
cijonalni ekstremisti pozivljnjo prebivalstvo na odkrit boj proti Angliji, češ da bije usodna ura, kakor je bila nekdaj za Irsko. V Sudanu je proglašeno obsedno stanje. V Sudanu sta dva pranorja andeSke vojske, v Egiptu ce'a britanska vizMa.
— London, 25. novembra. (Fzv.) Angleška vlada Je naročila svojemu poslovnemu odpravniku Hendersonu v Carigradu da odpo'jje v Kairo kot politični svetovalec vrhovnemu komisarju lordu Allembvju.
Po poročilih iz Kaira je egiptovska zborn'ca ua vse parlamente in na Društvo narodov odposlala protest proti postopanju Anglije napram egiptovskemu narodu. Protest navaja, da Anglija izvaja v Egiptu imperialistično politiko ter nasilno pos-opa proti mircHiubRemu, slabotnem« in neobo-ro2enemu narodu, ki se ne more braniti. Egiptovski parlament prosi Društvo narodov z+l intervencijo.
Po zadnjih poročilih vlada sedal v Egiptu in Sudanu popolea mir. V strnjenih vrstau korakalo oddelki angleške vojske po Kairu. Aleksandriji in drugih važnih egiptovskih mestih.
— Maita, ?5. novembra. (Reuter.) Dve kri/arki ste pripluli do H^ipta. Dve drugi oklapnici rta tiants zapustili Marto.
RADIČ OPRAVIČUJE SVOJ BEG.
— Zagreb, 26. novembra. (Izvirno) Današnji »Slobodni dom« objavlja na uvodnem mestu od Stjepana Radića signirani članek, ki pojasnjuje, zakaj je moral Radić bežati. Na nsta nekega anonimnega seljaka polaga te-le besede:
Čim bi se razpisale volitve m če jih vodi P. P. vlada. Vi se morate skriti, da ste varni in da smo varni tudi mi. Mi vsi znamo, kako smo daleč za fronto gradili najboljše zaklone generalom in vsem višjim oficirjem. Narod zna, da ste VI nam več nego vsi oni generali, zato ali se skriite dobro v inozemstvu ali pridite v kak hrvatski kraj, Mer Je na vse strani za 100 km čisti hr-
vatski kmetski narod. To Vas prosim, da dobro preudarite in da se po tem ravnate.
RADIĆ PROTI KOROŠCU.
— Zagreb, 26. novemnra. (Izv.) »Slobodni dom« priobčuje beležko: Spaho in Korošec še vedno nista našla pota k republiknnizmu. Dr. Korošec se samo hvali, da je večji republikanec kot Radič. To je otroCje! Beogradska kamarila se na to niti malo ne ozira, držeč figo v žepu. Dr. Spaho ne govori niti o republikanstvu, ne govori niti o hrvatstvu, govori le o koranu. Hvala Bogu! Baš korana ni treba braniti, ker za njim stoji 250 milijonov pravovernih muslimanov. Kdo brani in Ščiti muslimansko in katoliško siročad v Bosni in Hercegovini?
Borzna poročila.
Dinar v Curihu 7.575. Ljub!jjanska borza.
LESNI TRG.
Orehovi bo;ils I., frko meja deh. 1950; deske 1« mm, L. II., III. franko Ljubljana den. 580: deske 18 mm in 20 mm, III. vrste, franko Ljubljana den. 500, bi. 530; brusni les po uzancah Ljubljanske borze franko nakl. postaja den 225: bukovi obrobljerici franko nakL post., za 100 kg, 2 vag. den. IS.50, bi. 19, zaklj. KS.50; bukova drva 1 m dolž, napol suha franko nakladna postaja, I vag., denar 25, bi. 26, zaklj. 25; bukovo oglje, mešano, franko meja 1 vagi tlen. 85, bi. 90 zaklj. 85. 2ITNI TRG.
Pšenica, domača, fco. Ljubljane, denar 405; pšenica, bačka, par. Ljubljana, bjago 450: oves. bae!:i. par. Ljubljana, bla«o 34^: koru2a, nova, fco. Postojna, trans., garanc. 2 vag., denar 230, blaj:o 2-K), zaključki 240: fižol, ribničan, orig., tco. Ljubljano, denar 435; fižol, ribničan, čiščen, bn, fco. Postojna, trans., blago 530; fi^ol, prcpeličar, ©Tig.. fco. Ljubljana, denar 490; fižol, prepcliČar. Čiičen. h in. fco. Postojna, trans., blago 595; fižol, mandalon, orig., fco. Ljubljana, de* nar 390; fižol, mandalon. čiič^n, b/n. fco, Postojna, trans., blago 490; fižol, rjav, orig, fco. Ljubljana, d< nar 410; laneno bome, fco. Ljubljana, denar 700: otrobi, srednje debeli, fco. gor postaja, bla^o 225: orehi, slavonski, fco. Špilje, 2 vag., denar S50, bla£o 860, za= ključki 860.
Efekti:
2Y;Jo dr£. renta za vojno škodo den. 120, 7% invest. pos. iz 1. 1921 bi. G5>£, Celjska posojilnica d. d. den. 210, bi. 220, Ljubljanska kreditna banka den. 220, Merkantit-na banka den. 124, Prva hrvatska štedionica den. 910. bi. 912, zaključek 910, Niha* bi. 62K, Strojne tovarne in livarne den. 130, bL 150, Trboveljska premogokopna družba den. 465. Združene papirnice bi. 120, Split cement Portland den. 1390, bi. 1435, 4'i^ kom. zad. dež. bke. bi. 90.
Zagrebška borza:.
Dne 26. novembra. — Sprejeto ob 1 >.
Devize: Curih 13.275—13.375, Praga 205.70— 20S.70, Pariz 362,50—307.50, Ncw« vork 69—60. London 318.25—321.23, Trst: 397J5—300.25. Dunaj 0.0063—0.09^3. — V a. lute: dolar 67.125—68.125.
Efekti: 7% invest. posoi 1921 66— 67. 2>4% drž. renta za ratnu stetu 130— 135, Ljubljanska kreditna 218^—220, Centralna banka 29—30, Hrv. eskomptna banka 106—108. Kreditna banka, Zgb. 106—i08. Hipotekama banka 56—57.50» Jugobanka IGO—101. Praštediona 905, Slavenska banka 85—87, Eksploatacija 80—87, Drava d. d. Osijek 230—235, Šećerana, Osijek 830— 840, Isis d. d. 67, Nihaš 65, Gutman 802 XA — 812.50, Slaveks 220, Slavonija 76—76,50, Trboveljska 47fJ—485, Union, paromlin 520.
INOZEMSKE BORZE.
— Curih, 26. novembra. Današnja borza: Beograd 7.575, Pariz 27.20. London 23.97. Nc\vyork 5.1S. Milan 22.42, Berlin 1235, Praga 15.50, Dunaj 0.0073.
— Trst, 26. novembra. Borza: Beograd 33.45—33.50, London 106.65—106.75. Pariz 121.25—121.75, Ncwyork 23.04—23.07. Curili 445—446, Dunaj 0.0325—0.0365, Praga 69— 69.30.
— Dnnai 25. nov. Devize: Beograd 1031—1035, London 328.500—329.500, Milan 3069—3081. Newyork 70.935—71.185, Pariz 3754—3770, Praga 213S—2143, Curih 13.700 —13.750. Valute: dolar 70.460—70.860, dinar 1023—1029, Ura 303S—30*55, češka krona 2114—2130.
BanuunnuupH
Stran %
»SLOVENSKI M A ROD« dne 27. novembru !W4
št*v. 272.
PRAVOSLAVNE OBČINE V ITALIJL
U 26. novembra, (Izvir.) Po poročilo iz Rima objavlja »Uradni list« dekret z dne 9. oktobra IP24, na podlagi katerega stopa v veljavo spo* razum o pravoslavnih občinah v I ta* liji, ki je bil sklenjen dne 2. julija 1924 med Italijo in Jugoslavijo.
OGORČENJE PROTI RADIĆU.
— Beograd, 26. novembra. (Izv.) V krogih Davjdovičevc stranke je na* stalo veliko ogorčenje proti Stjepanu Radiću in HRSS, ' češ da noče upoštevati r dogovorjenega sporazuma« o nastopu širšega bloka pri volitvah. Da-vidovićevci se zelo jeze, da Stjepan Radić postavlja kandidate v onfti krajih, kjer nima niti strankine organizacije. Najbolj so razburjeni, da je Radić začel z volilno agitacijo po Vojvodini. Blokaški tisk ugotavlja, da HRSS nima niti ene strankine organizacije v Vojvodini niti ne v Bosni in Hercegovini. Obenem napoveduje, da se bo Radić pri volitvah zelo prevaral.
ZAUPNICA HERRIOTU.
—. Pariz. 26. nov. (izv.) Na včerajšnji seU poslanske zbornice je posl. Deutinger ostro napadel ministrskega predsednika ter "Pristaše vladinih strank, češ da so prejemali iz gospodarskopoljedelskega fonda subvencije. Glede ministrskega predsednika Je Izjavil, da je dobil 1. 1919. iz poljedelskega ionda za departement Rhone večji znesek, rlerriot je to odločno zanikal iti protestiral pioti neutemeljenim očitkom. Poslanci vladinih strank so ogorčeno pozivali napadalca: »Navedite imena-U — Deutinger je nato zapasti! govorniško tribuno. Ker Je. Heniot zahteval zaupnico, je zbornica spre-
jela s 318:262
rim se izreka aifnlslfsleiaa zaupnica In obenem odfecae •soovmti očitki
POMILOSCENJE NEMŠKEGA GENERALA*
— Pariz, 26. nov. (IzvJ Francoska vlada ja sklenila pomilostiti nemškega generala Nathusiusa, ki je bil obsojen aa več let ječe radi svojega barbarskega postopanja napram prebivalstva v Franciji za časa vojne. Berlinski politični krogi so sklep francoske'vlade pozdravili z velikim odobravanjem fn zadoščenjem.
POPOLEN PORAZ SPANCEV V MAROKU.
— Pariz, 26. nov. (Tzv.T Kljub najstrožji cenzuri so iz Madrida prispela točna poročila, da so Španske Izgube v Maroka tako ogromne, da ie smatrati špansko vojsko aa popolnoma poraženo. Španska armada je r potnem razsula in do jedra demoralizirana. Nekateri polki so blfl do zadutega moža uničeni. Na bojišču je padla večina oflcIHer. KUnb novim olačanjlem Iz Španske Je bilo vrhovno arntadno vodstvo primorano odrediti umik na celi črti.
VOLITVE V NEMČIJI.
— Berlin. 26. novembra. (Izv.) Volilna borba v Nemčiji je dosegla vrhunec. Do volitev je samo še 14 dni. Vrše se dne 7. decembra. Kandidatne Uste ie prijavilo glavnemu voditelju državnozborsklh volitev 25 različnih strank. Nekatere stranke so popolnoma lokalnogospodarskega značaja in za* stopajo organizacije posamnih stanov, tako je nastopila stranka najemnikov. Ncm?ki nacijonalci so objavili državno listo, na kateri je 43 kandidatov. Kot nosilec velenem-ške liste fungira predsednik stranke Herst, drugi kandidat je mladi knez Bismarck in tretji iz svetovne vojne proslul! veliki admiral Tirpitz.
Pod avstrijskim jarmom.
(Iz uradnega poročila vrhovni komandi avstrijska -»-made
leta 1915.)
IV.
Neugoden vtis. ki so ga vršili slovenski listi leta in leta na slovensko prebivalstvo, se je javljil tudi v tem, da ni bilo po izbruhu vojne s Srbijo in Rusijo prav nobenega sledu kakšnega navdušenega patrijotskega razpoloženja med slovenskim mestnim prebivalstvom. Nikjer se niso bolj širile In bolj verjele neugodne vesti, kakor v Ljubljani, vesti o avstrijskih zmagah pn so puščalo slovensko prebivalstvo večinoma popolnoma hladno In jih niso nikdar napotile, da bi po lastnem nagibu razobesilo zastave (kar so sicer tuj) oblasti le redko kdaj zaukazale). Po izbrrthu vojne z Italiio se je razpoloženje nekoliko zboljšalo. Toda to je povsem razumljivo, ker se je, kakor je znano, italijanska pohlepnost v velikem delu obračala tudi na ozemlje, kjer so naseljeni Slovenci. Da so listi med vojno spremenili svojo pisavo, je pač pred vsem pripisovati uvedbi cenzure. Od odkritosrčno-lojaJnega mišljenja so slovenski list! v splošnem še zelo oddaljeni . . .
Ker se je dognalo, da so slovenske čitanke, ki so bile v uporabi na slovenskih srednjih šolah, dajale s svojimi močno nacijonalno pobarvanimi berili in s srbskimi junaškimi pesmimi slovenskim profesorjem in dijakom povod za politične ekskurze. se je smatralo naučno ministrstvo za primorano, da je od šolskega leta 1915—1916 naprej prepovedalo Janežič-Sketove čitanke. — Proti tej prepovedi in proti izločitvi spotakljivih beril so srdito ugovarjali član! kranjskega deželnega šolskega sveta.
Ko je začetkoma leta 1915. prvič prispel v Zalog pri Ljubljani oddelek ruskih ujetnikov ,ki so jih zaposlili pri tamkajšnjih železniških zgradbah, je Ruse tamkajšnje kmetsko prebivalstvo vkljub strogemu nadzorstvu bogato pogostilo z jedio In pijačo. Tudi Iz Ljubljane je prišlo več sto oseb na noseč, zbog Česar so bile oblasti prisilje-
ne z vso strogostjo nastopiti proti temu« —
Pri vpisovanju vojnega posojila se je Kranjska udeleževala v zelo neznatni meri. Kar se tiče na pr. hranilnic, so na Kranjskem vlagatelji podpisovali v procentih svoj'h vložkov: za prvo vojno posojilo 3.2 odst. (na Nižjem Avstrijskem 11.8 odst., na Štajerskem 11.5 odst), za drugo 1.70 odst (na Nižjem Avstriiskem 12.5 odst. in na Štajerskem 7.7 odst), m za tretje 3.6 odst Za vsa tri voin* posojila so vlagatelji kranjskih hranilnic z vlogami v znanem stanju vlog v znesku 123324.000 K (stpn^ Voncem oktobra 1914) samo 10,687.000 K. Od tega odpade na vlagatelje" v nemški upravi stoječih hranilnic, ki so koncem oktobra 1914 izkazovale skumj 56 BI5.000 K, znesek 7,682.000 K (75 odst.), na ostalih 12 kranjskih hranilnicah z vlogami v znesku 66 509.000 K pa samo znesek 3,005.000 K (25 odst).
Kar se tiče strelskih organizacij, so se sprva v glavnem prijavljali samo Slovenci iz črnomelfske okolice in Nemci iz Kočevja. Razen patrijotskih nagibov je napotil k temu Nemce deloma vpliv poveljnika Trautvettra, Slovence pa pred *rsem agitacija idealno navdabn^ne^a (??) nadporočnika m notarja Kotnika, da so vstooali v strelsko organizacijo. Z Gorenjskega, volilnega okraia poslanca viteza Pogačnika je bila udeležba pričetkoma tudi neznatna. Tudi kasneje udeležba ni odgovarjala pričakovanju . . . Ker se je po ustanovitvi strelskih formacij vojaška dolžnost še dalje raztegnila, so danes že pač pozvani kot črnovojniki pod zastavo vsi oni, ki bi še prihaiali v po-štev kot prostovoljni strelci. Zato tudi za bodoče, vsaj dokler traja vojna, ni pričakovati, da bi znatno narastlo njihovo število. Kranj^h prostovoljnih strelcev štejemo v okroglem 1000. — Ti so bili porazdeljeni v 2 stotniji tn pol. Ostali se uporabljajo za straže in nadomestne rezervnike v Ljubljani in v
Novem mesu. taoed 1600 me* le ena
četrtina Nemcev, tri četrtine pa Slovencev. Ker izmed Nemcev trme«*, slasti oni Is kočevske strotjet. fte n slovenščine, bi s lesa Čala nvemVa slovenskega, sa jezika velike tnfhsfs Poleg tega pa govori proti temu ie <Ml zelo važen moment: ako bi se slovenski povečevalni jesft uvedel pri kranjskih strelcih, bi tvorilo to selo nevaren p r e -j u d i c ker bi se kasneje slovanski poslanci lahko na to sklicevali da bi se to lahko izvedlo tudi pri dragih vojaških formacijah, kar je bilo mogoče pri teh oddelkih. Da primera s poljskimi legi-joni ne drži, nam pač «f treba utemeljevati.
Za slučaj, da bi se kranjskim strelcem vkljub njihovemu neznatnemu številu dovolila zastava, povzroča pri tem t e ž k o č e tudi odločitev o bar-vab te zastave, v kolikor prihajajo pri tem v poštev deželne bat-v e. Na Kranjskem namreč obstoja čuden slučaj, da še vedno ni končno urejeno vprašanje deželnih barv.
Vlada je v revolucijskem letu 1848. dovolila na pritisk Slovencev uporabo belo - modro • rdeče zastave poicg starega rumeno • modro - rdečega prapora. 3;k) - modro - rdečo zastavo so odslej Slovenci smatrali ne samo kot deželno zastavo, marveč tudi kot slovensko narodno trobojnico. Za narodno trobojnico so to zastavo smatrali tudi izvenkranjski Slovenci.
Ker je belo - modro - rdeča zastava istovetna z rusko državno zastavo in ker kaže tudi srbska trobojnica, ako jo obrnemo, isto razvrstitev, bi priznanje te zastave pomenjalo uveljaviti ru-
ske in srbske barve. To razvrstitev barv v zastavi pa tudi pobijajo alpski Nemci kot simbol panslavizma. Vrhu-tega Je to zastavo v decembru L 1915. tudi prepovedala praška policijska direkcija in zabranila, da bi se te barve smele rabiti ko narodni znak. Sicer pa so tndi Slovenci semtertja zelo neprijetno občutili veljavnost te zastave kot deželne zastave. Povodom prireditve slovensko • hrvatskega katoliškega shoda Je del SLS imel nekaj časa celo namen proglasiti rumeno - modro • rdečo trobojnico za deželno zastavo. Pričakovali so namreč poset katoliških Poljakov, ki ne zro radi ruske trobojni-ce in Jih n?so hote?! žalit! z belo - modro - rdečo zastavo, zaradi odpora lastnih pristašev — zlasti onih s štajerskega — pa svojega namen« niso rz-vedli.
Iz tega vzroka moramo za slučaj, da bi se kranjskim strelcem vendarle dovolila lastna zastava, odločno odsvetovati, da bi se izbrala za to belo-modro • rdeča trobojnica.
Sicer bi bila prav sedaj najugodnejši prfliVa. da bi se rešilo od revo-lucijskcga leta 1843. odprto vprašanje kranjske deželne zasrave z unostavit-vijo izključene veljave starega rumeno - modro - rdečega prapora.
TARZAN
KIRO IDEAL KIHO IDEAL
Danes Sel. tlet 7232
Politične vesti.
— Dr. Koroščevo repobllkanstvo.
Danes so prfspela Iz Ljubljane izčrpna poročila o nedeljskem govoru dr. Korošca. Današnja blokaška »Pravda* izraža veliko ogorčenje zaradi tega govora in naglasa, da je dr. Korošec s tem govorom naznanil spremembo političnih smernic, v kolikor se nanaša na državno obliko. V političnih krogih vzbujajo poročila o republikanstvu dr. Korošca ironične komentarje in splošno senzacijo.
= Za imuniteto bivših poslancev po
razpustu narodne skupščine se zavzema dr. Dragotin Janković v beogradski »Politiki«. Ako bi njegovo stališče v tem vprašanju obveljalo, bi bila Jugoslavija menda edina država na svetu, kjer bi vživali imuniteto členi parlamenta še potem, ko je bil ta parlament že razpuščen. V čigavem interesu bi to bilo? Samo v interesu demagogov, da bi lahko nemoteno dalje ščuvali ljudske mase proti državi in dinastiji. Trt'cšnih demagogov imamo v Jugoslaviji več kot dovolj. Sicer pa govori že sam Padičev beg proti naziranju dr. Dragotina Jankovića. Stjepan Radič se je prav dobro zavedal, da je z razpustom nrrodne skupščine prenehala tndi imuniteta, ker bi sicer ne utekei, oziroma se ne skrival!
-si Kandldatie Narodnega bloka v Sloveniji. Kakor smo že poročali, je bil med samostojno demokratsko in narod-noradikalno stranko sklenjen glede skupnega nastopa v Sloveniji pri skupščinskih volitvah popoln sporazum. — Nosilec liste Narodnega bloka v ljubljanskem voljnem okrožju bo mimster dr. Gregor Žerjav, v mariborskem okrožju na prof. dr. Liudevit Pivko, znani naš kulturni in sokolski delavec. Kandidat za ljubljansko mesto še ni določen.
=x Ureditev uradniškega vprašanja. Ministrski svet je pooblastil ministrskega podpredsednika Marka T r i f-kovica in ministra dr. Žerjava, da z največjo pažnjo in objektivnostjo znova proučita uradniško vprašanje, zlasti da proučita vse krivice, ki so se uradnikom zgodile pri razvrstitvi na
mm
temelju novega uradniškega zakona. Proučit! imata vse pritožbe glede po-grešk, izvršenih povodom razvrstitve. Po proučitvi imata predložiti ministrskemu svetu obširno poročilo o vseh izpremembah k uradniškemu zakonu.
= Preo* sodišče s korupcijonisti! Kako je »Slovenec* kričal prejšnje me; sece o korupciji poedinih članov nacijo« nalne koalicije, dasi njegovi ministri niso mogli nobenega zavleči pred sodi* šče in na ta način svojim praznim, besednim klevetam dati sodbeno po« trditev. Zaman smo čakali na sodbene potrditve »protikoruncijske« kampanje strička »S!ovenca«. Čisto v smislu takih samobesednih in nesramnih klevet obe* lodanuje danes »Slovenec« celo kopico dr. Žerjavovih popravkov. Med temi popravki, ki jih na prvem mestu objav* 1 ja »Slovenec« s sila kislimi pripom* bami, ki so mestoma zopet kaznive, piše »Slovenece« tudi to*!e: »Res pa je, da je ministrski svet na predlog gosp. prometnega ministra soglasno ukinil rešen je prejšnjega ministra g. Sušnika, ker se je prepričal, da se je Zadružna zveza v Ljubljani zlorabno poslužila dovoliene ugodnosti s tem* da je za* htevala razmerno visoke vsote od in* tereseniov, ki jim je odstopata vozne listke s popustom.« Kaj ko bi »Sloves nec« pozval Zadružno zvezo, da toži in da se opere za ta očitek pred sodi* ščem in da dokaže svojo nedolžnost. Toda stavimo, da Zadružna zveza tega ne bo storila, ker ima preveč masla na glavi, pa si ne upa na solnce?
= Samostojna kmetska stranka od' klanja skupno fronto! Včeraj so imeli v LjubViani sestanek zaupniki Samo* stojne kmetske stranke. Zaupniki z Gorenjskega so predlagali skupen na: stop pri volitvah vseh naprednih struj proti klerikalcem. S sv jim predlogom so propadli, kakor čujemo, s štirimi glasovi. Ce smo prav informirani, so zmago klerikalnega stališča g'ede skuD* ščinskih volitev povzročili gotovi ljub* Ijanski »kmetje«, ki nimajo niti pojma o razpoloženju širokih naprednih mas na kmetih. Nam je to prav! Bodo ti kmetski generali pri volitvah pač ostali a^namasasnaMasasaaaaaaaaaaaaaaaaaaan ■.....
brez armade, ker je pač več kakor gotovo, da bo pretežna večina protiklern kalnih voli j cev. ki so dolej glasovali za Samostojno kmetsko stranko, dokler Je bila protiklerikatne, raje volili z na* rodnim blokom, ki je edini ohranil Čisto svojo protiklerikaJno zastavo!
ILUCY DORAINE
Sokoistvo.
—> »Ljubljanski Sokol« opozarja fn vabi na svojo telovadno akademijo, katero priredi v soboto dne 29. trn. v telovadn.d v Narodnem domu v proslavo ujedinjenja. — Predprodaja vsropnic 27. in 28. trn. v od-borGVi sobi v Narodnem domu od 17. do \9. are. — Po prireditvi prijateljski sestanek v restavraciji ^Zvezda«. — V ponedeljek ob II. ur! v društveni telovadnici »svečan:? zaobljuba« novega članstva. Udeležba članov In Članic, kateri so pristopili med leto.:; k dru5t\ u je obvezna, ostalo članstvo In naraščat na' se ■ zaobljube, vdeležl v čim večjem števila. 448/n
— Sokolski dan v Šibeniku. Praznik na?esa ujedinjenja, 1. december, je proglašen v Šibeniku za Sokolski dan. S"ok«Mska župa poziva vsa svoja društva, da vprtzore ta dan primerne prireditve. V Šibenika se pripravlja krasna sokolska akademija, pri Kateri bodo sodelovala tudi druga nacljona!-na društva.
Vsem, ki hočejo dobro kavo pit!, pripo-
ročamo  izvrstno  našo  pravo domačo
ciko-njo. s
Kolinsko
*— Iz Starega trga pri Rakekn. Mraz
je začel Že pritiskati in najbrž ne bo doLso ostalo brez snega. 5. x. m, smo dobili sem novega župnika v osebi e. Jerneja Hafnerja. Upamo, Ja bo mož bollše razume! evoj poklic in naloge tega poklica, kot odšli kaplan Anton PcmSar, ki je bil takisto pretendent za ftt\ nijsk! stolček v naSi občimi župnij:, a se ie n oral umakniti starejšemu in odilr 7. t. m \ Menceš za kaplana. Z ozirom na dejstvo, da smo 21 km oddi^ni od železnice, s.: za revnejše in uradniške sloje razmere mnogo slabše, kot za n^.še dobro situirana posestnike in trgovce, ki imajo svoja \o?.ib. Avto namreč stane dn Rakeka in razaj 80 dinarjev, kar za družbo sicer ni \-«?l:ko, je pa občutno za ons revne sloje, ki hočejo potovati v Ljubljano ali kam drugam. Glede uživanja alkohola je naša dolina znana kot ena med prvimi, vendar je sedaj, odkar ne cvete več tako bujno tihotapstvo, v tem oziru mnogo bolje. Omenim naj še čudno naziranje gotovih takozvanih »eUtmh krogov*, ki ga imajo o učiteljstvu v obče. Nekateri samozvane! mislijo, da h učfteljstvo ostalo isto, kot Je bilo svojčas — hlapci gotovih Izkoriščevalcev-! Ta doba )z minula in se pred 50. leti običajno mežnarstvo in suženjstvo učitelj-stva pred nikomur ne bo povrnilo-! fo naj si zaoornnijo vsi zabavljači in nai bodo v svojih Izrazih o učiteljstvu malo bolj previdni. Učiteljstvu na kličemo: Ne kloni hrbta pred župnik", in knpTani, Se manj pa pred raznovrstnimi dangubi-! Kot smo čitali, je znani klerikalni učitelj SmoMk premeščen iz našega kraja nekam nad ^koffo Loko. Dvomimo pa, da bo mož rc> tudi tja odšel. Sem pa pride d^mr^činka iz znane narodne rodbine Al. 2nidaršič iz Loža. Priprave ze elektrifikacijo doline so v po'nom teku in lepo napredujejo. Tem potom bi še omenil rpzmere na graščini Snežnik in me-rodajne činitelje opozoril na sekvester tegu ne samo v gospodarskem, ampak prav posebno še v strategičnem oziru velevažnegra posestva.
Dan*»šnie nmeditve v Ljubljani t
Kino Ideal- »Tarzane, I. del.
taaat^—   ■■ — —***»1 *»■ ■ ■■■a-aag^«*'*-."-       «* *—»—^—taaaaa^
Konzulati v Liabljani:
ČeSkoslovaSka: Breg 8/1. Belgija: Urad Liublianskeca vclcsefn^a. Avstrija: Turjaški trg 4/11 Italija: ZrinjsVega cesta 3/1. Portugalska: Dunajska cesta 33 Francija:  Dunajska cesta (Ljubljanska
CLAUDE FARRERE:
Kako umirajo.
Rad bi, da se zve, kako umirajo naši oficirji, poročniki, podporočniki in niz* ji... tisti najmanjši, ki nosijo na roka» vu enega, .največ dva našiva ... oni, ki so šele včeraj ostavili mornariško aka* dem i j o, pred včeraj licej ...
Nm . • • res vam ne bo predolgčas citati do kraja?... izkušal bom biti kratek... in razen tega boste lahko pri* povedovali zgodbo drugim, ko jo preči« tate. Pisatelja ni treba omenjati, zakaj povest je resnična; lahko bi ae prav za prav reklo, da je ni napisal nihče...
Ta istorija se je začela na krovu oklopnice »Wagram« ... saj menda po* znate »Wagram«, na kateri je razobesil lani dne 15. maja admiral Cheftel svojo zastavo? ... Poznate jo. Dobro!... Tisti dan, ko se je istorija zgodila, je imelo četrto linijsko brodovje strelne vaje za prvo polletje. Streljali so po dl* vizijah, tri oklopnice hkrati, in tatfce so bile nameščene po dve in dve v razdalji deset tisoč metrov. »Wagram«, z zasta? vo kontreadmirala, ki je poveljeval dni' 'Si diviziji, ie bila prideljena svojim*
sestrama iz ladjedelnice, oklopnjačama »Hohenlinden« in »Auerstadt«. Jaz sem bil vkrcan na »Konventu«, križarju tret* jega lahkega brodovja. Toda kot topni« škl častnik sem dobil dovoljenje, da smem gostovati na katerikoli izmed linijskih oklopnic in prisostovati strel« nim vajam. Izbral sem si »Wagram«. Na strelnih vajah se človek vedno kaj nauči, tudi če jih je videl, kakor jaz, ie lepo Število tucatov.
Ada se podvizam. Prvi del va> je bil opravljen. Nase tri oklopnjače so brez nezgode izpalile predpisano Število strelov iz desnega boka. Zdaj so mu nevrirale ter se vračale v strelno Črto, da bi streljale še z levo stranjo. Mi oli* cirji*gledalci smo se smeli muditi kjer* ko!i nam drago, ž. edinim pogojem, da ne bomo nikomur na poti.
Jaz sem se v gnezdil na kolobarju vrvi. tik zraven stolpiča 4t 6 — 240 mi« limeterskega stranskega stolpiča, ki je stal na levi in zato se ni oddal svojih salv. Ko so trobači zatrobili: »Zasedi levo!« sem videl s svojega opazovalisča, kako je lezla stolpičev« posadka — dotlej je bila v rezervi — po lestvici m
svoje mesto. In spoznal sem pod poro č* nika, poveljnika stolpa, ter se domislil njegovega imena: Jean Scherrer. Bil je otrok: dvajset dve, morda dvajset štiri leta; na oko bi mu jih prisodil petnajst. Plavotas, rožnat, debelušast: pod nosom nič več kocin nego na kolenu. Prava slika srčkanih malih dečkov, ki bijd v Puteauxu žogo. Petkrat ali šestkrat sem ga -rečal v raznih toulonskih sebe* viSčih, na Pintadi «n Se drugod. In za« pomnil sem si ga, ker je izprevajal ve« nomer isto prijateljico; to ni baš moda pri podporočnikih, katerih zvestoba se malokdaj povzpne do enoličja... Sicer pa je bila prijateljica Jeana Scherrerja prav ljubko dete, kakor nalašč ustvar« j eno zanj: njen obraz je bil tako prepri« čevalno dvanajstleten, da se je zdel on traven nje skoraj mož. Nič ni bilo zabavnejšega od te -Hojicc, ki je bogme nisi mogel smatrati aa resno.
Nu — zagledal sem Jeana Scherrer* ja, ko je hotel splezati hkrati s svojimi mornarji po lestvici. Ustavil sem ga, baš toliko, da sem mu stisnil roko:
»Vi, mali?... Tak tukaj ste?... Ni« •« Kako ae imate?.,*« _
»Izvrstno, gospod kapetan?... Pa vi?... Ste prišli gledat, kako prde naši topovi? ... Sijajno, da veste!... Videli boste, kako se odreže moj stolpič!... Imate li sekundno uro? Nu, kronome* t ruj te ,naš čas4 od prvega do šestega strela!«
Stresel mi je roko ter izginil z veves ričjim skokom skozi črno luknjo vrat, ki so se takoj zaprla za njim. Jel sem bloditi s kukalom po obzorju, iščoč tarč, ki sem jih izgrcštl zaradi dima. Smeh* ljal sem se od zadovoljstva. Veselje je bilo videti dečka tako v ognju, vsega navdušenega, tako ponosnega na svoje streljanje, zaljubljenega v svoje topove *ln svoj stolpič. Pomislil sem celo, da bi imela biti njegova mala prijateljica za kaj ljubosumna, če bi ga slišala...
Streljanje z levim bokom se je za* čelo. — Topniške vaje ne poznajo odla« Sanja. —> Admiral je potegnil svojo rdečo zastavo na vrh; ostali dve oklop« njači sta storili takisto. On je ustrelil prvi. Se trenutek in ves sem otopel od stresnega trideseternega grmenja debe* lih topov divizije.
Dolgi, slepeči plameni fantičkov 240« milimetrovcev so mi švigali d reko glave,
Meril sem »čas«, kakor mi je velel. Na* štel sem devetnajst — lep, prav lep uspeh... niti Nemci se ne morejo ved* no pohvaliti s takimi. Fante Jean Scher* rer je smel po pravici nositi glavo po* koncu. Nabiti m izpaliti 240milimetro* vec v devetnajstih sekundah, se pravi dobro služiti Franciji: Ko sta plamena vnovič blisnila iz žrel, sem jel zopet šteti. Ko pa sem naštel do šestih, se je vzlic neprestanemu grmenju strelov za« čulo iz stolpiča strahovito sičanje uži* gajočega se naboja. In zdajci, še preden je utihnil smrtonosni sik, sem vedel sam pri sebi, da je nevarni smodnik zo* pet enkrat izkazal svojo zavratnost: vnel se je naboj ... in pomorščaki — z njimi oficir — so bili zaprti v jeklenem duplu, kjer je gorelo trideset kilogra* raov strelnega prahu ... Grozota!...
Strelne zastave so se spustile na pol vrvL Grom topov je utihnil. Na morju, ki so ga še preprezale dolge sivožolte štrene smodnikovega in premogovega dima, je mirno plula trojica oklopnjač. Nič ni kazalo, da bi bilo kaj izpreme« njenega.
(Konec prihodnjič.)
<tpv 272
»SLOVENSKI NAROD« dne 27. novembra 1924,
Stran 3
Rim se pripravlja za „sveto leto".
Med Vrttikarrm in Kapitolom se si cer r.e pletejo ra\:.o preveč prijVelj>ke vezi, loila eno ?a je isi ostane prib'to, <ia fco: poi. kralje*, i komisar — župana danes Ičim nima — ki vlada na Kapito-hf, zna zelo dobro ceniti tiste imciirt-tive vatikanske, ki privabljajo v »večno, mesto« čim največ tujcev in z njimi seveda še vete tistih podobic, ki ne predstavljajo svetnikov, pač pa njihovega najhujšega sovražnika — Mamona! Na Kapitolu pač dobro vedo, da tisti, ki časte sv. Petra in njegovega naslednika, ne prihajajo prazni v Rim, pač pa odhajajo prazni iz Rfma, in da paberkovanje po vatikanski žetvi še vedno prina-še ogrornac milijone. 0 »svetem letu«, ho se zgrinjajo v Ivim milijoni tujcev, pa zori zlata pšenica na tej in oni strani Tibere za obe strani enako. Zato pa se tudi že sedaj ves Rim kar najtemeljiteje pripraviia, da bo č*m dostojneje spravljal bogato žetev.
Če priđete danes v Rini, je prvi vtisk tak. kakor sa imate doma pred kakim velikim rraznikoin, ko je vse narobe, ko se ob vsakem koraku zaletite v. če-ber vode, v metle, krtače, ko vas ženske presranjajo iz sobe v sobo, iz kuhinje na- hodnik in končno skozi vrata in ste veseli, da najdete v svoji gostilni kotiček, ki je varen pred žensko »snagornaniio«. Tako je danes v Rimu. Pb vseh ulicah je tlak razrit. Grauitni kvadri se umikajo asfaltu, čigar smrad te zadusujc, kamor se zganeš. Biti moraš res dober telovadec, da rešiš svojega rojstva kosti preko jarkov in kame nskih grmad. Neki humoristični list je svoj čas pogrel legendo o sv. Filipu Neriju, ki je nesel zadnjo popotnico nekemu bolniku in je v ulici deli* Orso, k! je bila popolnoma temna in vsa razrita, padel v neko jamo. Prišli pa so angele! iz nebes in potegnili svetnika rz jame. List ugotavlja, da dandanes ne prihajajo več angelcl iz nebes, da jih zlasti ni vider! v ulici deli' Orso, da ni tamkaj niti občinskih stražnikov, a jama pa da te še vedno, kvečjemu da je še glob-ja. Danes se popravljajo vse take jame.
Gospod kraljevi komisar pa je šel še dalje. Ukaza! je hišnim lastnikom, da morajo prebeliti oziroma pobarvati pročelja svojih hiš. Rim mora pokazati inicem, da je lep in čist. In tako se sedaj starodavne palače premla-jajo v vseh mogočih barvah. Bog jim odpusti ta greh, ali znani trg »Piazza della Spalna* izgleda sedaj tako kakor kak malomeščan, ko stopa iz briv-nice. Staro palačo Ferrajoli na trgu Colonna, ki je kakor zarjavela tekom stoletij, so prebarvali s čokoladno barvo, moderna palača Tommasmi v Via Nazionale, zgrajena z opeko v na-
Rim, meseca nov.
ravni barvi, pa izgleda, kakor da so jo potegnili iz mlečne kave. Vobče se kažejo barve, kakor jih vidiš v kavarni ob časa zajtrka: mleko, čokolada, smetana, kakao, kapucinec itd. Nekje pa je slavni municipij naletel na nepremagljiv odpor. Ko je knez Odescalchi dobil nalog od municipija, da naj »očisti- pročelje svoje velike palače na trgu Svetih Apostolov, je kratko odgovoril: -Koliko znaša globa? Pridite io inkasirat, zakaj jaz ne očistim ničesar!* Sedaj so menda izvolili nekako umetniško komisijo, ki bo določevala nove barve, toda med tem so že najmanj deseti del hiš in palač »očistili« — »alla kavarna«, in zlobni ljudje trdijo, da »sveto mesto« izgleda po tem ^očiščenju« kakor kaka stara koketka.
Velike preglavice delajo sedaj Rimljanom tudi napisi na obrtniških, trgovskih in podobnih obratih. Seveda, »sveto leto« bo preplavilo Rim s tujci, ki ne znajo italijanski. Kako pa naj človek pove tem ljudem, kaj :n kako pro-čajo. Najprimernejše bi bilo seveda, da se to pove z napisi v raznih tujih jezikih; loda za vsak napis v tujem jeziku je treba plačati dvojen davek, ki je že za italijanski napis tako visok, da ga lastnik proklinja dan za dnem od novega leta do sv. Silvestra! Pa so jo le iznašli. Latinščina v Italiji gotovo ni tuj jezik, In »sveto!etne« romarje, ovne in ovčice, bodo gotovo spremljali pastirji, ki znajo latinski! In tako morete Čitati na neki brivnici v ulici deli* Umilta že danes naois: »Comae bar-baeoue tonsor« in »Subnotatio in men-sem«, kar bi značilo v pravilni »Slo-venčevi« oziroma poslanca Brodarja slovenščini: »Lase- in bradostrižec« ter »Mesečni abonement«. Dobro bi bilo, da si romarji in romarice iz območja glasila f Antona Bonaventure zapomnijo to, za vsak slučaj! — Nadalini tpki nap:si so: »Auri et gemmarum ar-tifex«, priporočljivo kupovalcem ^odpustkov«, »Aiedicaminum officina*, če H kateremu ali kateri spodrsnilo na novem, gladkem rimskem tlaku, in »Taberna antiaJcohohca« za »fajmo-štrove« in »kap'anove* goste, katere bi bilo treba posebej opozoriti, da je napis »Fst Iocanda<r čisto latinski in ne pomenja morda: »Tu je oslarija«, temveč »Daje se v najem«.
Kakor torej vidite, se Rim res temeljito pripravlja na dostojen sprejem svetoletnih« romarjev in romaric. — Pridite torej in prinesite s seboj dosti cvenka, pa b^ste videli, kako imenitno se bomo imeli!
Tutto nuovo, tutto bello, tutto ele-gante! Che divertimenti!
Pros ve ta.
Reoerioar Narodnega gledališča
Drama.
Začetek ob osmih zvečer.
Sred3, 26. novembra: »Zora, dan, noč«. F. Četrtek, 27. novembra:  »Šestero oseb išče
avtorja«. Red C. Petek. 28. novembra: Zaprto. (Glavna vaja.) Sobota, 29. novembra: Zaprto. (Generalna
vaja.)
Nedelja, 30. novembra: »Sumljiva oseba«. Izven.
Ponedeljek 2. decembra: »Veronika Deseni; ška«. Slavnostna predstava v proslavo na* rodnega praznika.
Opera: Začetek ob pot osmih zvečer. Sre<5a. 26. novembra: Zaprto. Četrtek. 27. novembra: »Carjeva nevesta«. Red D.
Petek, 23. novembra: Zaprto. (Generalna vaja.
Sobota. 29. novembra: »Jenufac. Red E. Nedelia. 30. novembra: »Netopir«. Ob treh
popoldne. Izven. Ponedeljek, 1. decembra: Zaprto.
*   * *
Mrran Jarc:
Rabindnath Tabore. — Preložil Alojz Gradnik. (NatisnPa In zložila Učit. tiskarna v LJubljani 1924. — Str. 122) Izven evropskih struk ki se v bojevitem valovanju prelivajo druga v drugo, odbijajo In razsekavajo v vse smeri, utirajoč si potov po tako peščenih tleh, Iskajoč več-neea miru in iznad vratolomnih poletov du-hotfvfh pilotov, kojih igra z besedam! dostikrat nalkuje ostroumnemu akrobatstvu kot pa veličastnemu razgledovanju sinje ptice, stoji fndfiskf pevec — zdaj s trsteno piščalko, zdaj z zlato harfo; zamaknjen v m!r-to blestenie poduho vije nega sveta, večen oznantevalec svetosti Enote in istočasno mavrični plesač raskošnih radosti, ki poje o »veliki Igrt o tebi in men!«, o Njenrn, ki Je »najgloMil, ki predramlja  moje bitje s svojimi globokimi, skritimi dotikr« a istočasno fcHče:» ne, nočem zapreti duri svojim Čiitr.m. Razkošja gledanja, in sUsanta in dotikanja poneso tvoja razkošja. Osvoboditve rrl zatne v odrekanju. Jaz čutim objeme svobode v tisočerih sponah razkošja.« Iz drugega sveta, iz zapada mu odpeva Walt WWtman, z isto Širino !n ognjevitostjo in dasi sta daleč drug od drucega. sta vendar ▼ globinah dva brata, živeča v tostranosti, B pt sta io poveličanstvila s objemom In
dihom umetnosti. Tagore je v v*aki besedi poln, In poln. Pri njem kakor da nt razvaja. Najsi prebiraš «Vrtnarja* (*opojna lirika, bohoten vrt omamno duhtenje cvetja, vzdihi duše hrepeneče po pokoju in odrešitvi od zemeljskih spon, smehi zveneči do neba in solze padajoče v prah...« A. Gradnik v »Predgovoru«) ali »Rastoči mesec« (^troski svet, kakor ga vidi tisto božje dete, ki je v vsakem pravem pesniku in ki govori s pticami In cvetlicami, z zvezdami in oblaki, božje dete, ki je v Frančišku Asiškcmu *il cantio dei sole« bratu sonlcu sestri luni. sestri vodi in brata ognju.« Predgovor), al! pričujoče molitve, morda njegove drame — vedno se čutiš na Isti višini v sveti in sijajni zračnosti, vsešlrnega in vsemogočnega. To je moč in Čar prave umetnosti, nastale na posvečenih tleh, ki so speta z nebesi, odeta s solnčnimi prameni in osvežena z mislimi čistih ljudi.
Pred leti je bil Tagore pri nas Še neznanec; še takrat, ko so ga Nemci in drugi narodi na Široko proslavljali smo ga spoznavali le iz prevodov. Nam ga je prinesel pesnik Gradnik, ki ga je s svojimi odličnimi prevodi »Vrtnarja« »Rastočega meseca« In »Žrtve« resnično poslovenil. K tem delom smo dobili zdaj še »Žrtvene speve«, najtehneišo, najglobljo molitev vzročnega lirika.
Na čelu knjige je prevajalec napisa! »Predgovor^, ki »e izčrpan, jedrnat In osvetljuje vso raznolikost Tagorejevega dejanja in nebanja.
Žrtven! spev! so velika simfonija molitve obsezajoča najrahleiši drhtljaj prebujajoče se duše, ki išče svojega duhovnega sonca, svojega očeta, rastoče v svetniški ples viharnih čustovanj, ki se pa v vseh še tako različnih podobah in oblikah konečno zaokrožijo v vekovito izpoved vdanosti in pretresljivo silne ponižnosti. Pravo čudo so te pesmi, ki so obenem skrajno tenkočutne oblike In odgovarjajoče le najbolj razvajenemu dojemalcu duševnih darov, obenem pa so nenavadno priproste, jasne in hipne, da jih utegne razumeti m dojeti najpreprostejši človek iz množice, le če ima dušo, odprto za carstvo lepote in skrivnostnih razodetij. Kako bogate so sugestivnih prispodob, drznih in "ostrih besednih zvez, zvonkih in '•ft-mičnih stavkov, toda nikjer in nikdar ne vplivajo razumsko preračunjeno In hoteno, temveč neposredno kot ljudsKa pesem to neposrednost, to preprostost, to naivno izlivanje in izžarevanje je sploh znak Tagore-jeve in vsake velike umetnine. In baŠ to je, kar vzdaje tem biserom tak tajinstven čir, čar odkritosrčnosti.
Ko pa Tagore moli za svoj rod, pov-Spenjajoč se v poročansko veličino svetega
voditelja, mu narekuje notranji glas velike besede, ki bi jih moral peti kedo tudi našemu naroda.•..
Kjer je duh bozajni ta glava pokonci,
kjer je spoznanje svobodno;
kjer svet ni zrušen v drobce tesnih
domačih zidov:
kjer prihajajo besede iz globin resnice; kjer Izteza neutrudno stremljenje roke po popolnosti;
kjer ni zašel jasni tok razuma s pota na pusto peščeno pustinjo mrtvega cbt-čaja;
kjer vodiš duha dslie k ?:rje in Širie se razvijajočim mislim in dejanjem: v ta raj svobode. Oče moj, daj. da se prebudi moja domovina!
(Žrtveni spevi št XXXV.)
|LUCY DOMINE I
— Boris Popov, član opernega gledališča — poučuje sclo^pctjo. Sprejema stranke od 2 decembra dnevno od H. do 16. ure v Narodnem domu, L. nadstropje, desno, soba pevskega (ir">tva vLiT»bijanski Zvon«.
— J. Kohn-GJokič:  Angleška slovnica.
Zagreb 1924. Prejeli, smo omenjeno knjigo i ki jo je izdala »Engeiska Biblioteka* v Zagrebu. Knjigo je sestavila profesorica J. Kohn-Gjuk'ć učiteljica angleščine na zagrebški reaJni gimnaziji. Omenjena biblioteka je ediua knjižnica v Jugoslaviji, k! se bavi predvsem z izdajanjem angleških slovarjev, besednjakov in drugih angleških knjig s komentarji za šolsko In privatno vporabo. Siovaica je sedaj edina sistematična slovnica angleškega jezika v Jugoslaviji in je zato neobhodno potrebna vsakomur ki se uči angleščine in ki noče uporabljati tuje (nemške) besednjake. VseMna se deli na štiri dele: na fonetični in na slovnični del in na dodatek v katerem se tolmačijo sinonimi, komonimi, angltcini, pisanje pisem, denar In drugo. Slovnica je krasno opremljena In je v«led svoje begate vsebine res prvovrstna. Vse kritike se povoljno izražajo o tej najnovejši angleški slovnici, izdani v srbohrvatskem jeziku. Knjigo priporočamo vsem interesentom angleškega jezika Slovnica J. Kohn-Gjukičeve se dobi v vsaki večji knjižnici ali se naroči direktno pri >Engelski BibHotekU, Zagreb, Prilaz Stev. 2. Knjiga stane 83 Din.
_ Filip Donu, Kako so se vragi ženili ter druge legende In bajke. Iz ćeščine pre-vel f r. Bradač. V Ljubljani 1921. ZaložUa Tiskovna zadruga. Cena broš. knjigi Din 30. vezani Din 35. poštnina Diu 1.50. — Med darovi, ki jih je prinesel lani sv. Miklavž češkim otrokom je vzbudila največje zanimanje ir priznanje zbirka legend: Kako so se vragi ženili. Pohvalno jo je omenjalo vse češko časopisje. V lepi obliki je izSIa knjiga sedaj tudi v slovenščini Vsebuje 14 raznih legend in bajk, ki skušajo tolmačiti razne pojave na nebu Take so: Kako so se vragi ženili, O štirih bratih. Kako so nastale zvezde na nebu, Točonosci itd. Vsako povest krasi lepa slika kot začetnica povesti, enako mikavno pa predstavlja tudi naslovna starega vraga in mlado vražlco. Za Miklavža in Božič knjigo prav toplo priporočamo.
— Opera »Boris Godunov« v milanski »Scall«. Na repertoirju opernih predstav v milanski r.ScalU si je pridobilo z lahkoto stalno mesto. Musorgskega odlično delo *Boris Godunov«. Opero so vprizorili lan! z velikim uspehom in letos je bila že dvakrat n3 odru z enakim uspehom. Gledališče je bik) razprodano.
— Dr M. Petan Jek »Ruski jezik«, Zagreb, Hrvatski štamparski zavod. V Zagrebu je izšla pregledno sestavljena in za začetnike zelo primerna učna knjiga ruščine. Avtor je napisal tudi kratek predgovor, v katerem umestno opozarja hrvatsko in ostalo jugoslovensko javnost na pomen znanja ruščine, ki danes vsled dogodkov v Rusiji morebiti še ni tako razširjena, ki jo bo pa v doglednem Času izobražen človek težko pogrešal. Uvodu sledi kratka slovnica, ki pa zadostuje zlasti začetnikom — Slovanom, da se seznanijo za prvo silo z ruskim jezikom. Posebno važnost polaga avtor na naglas, kar je tudi razumljivo, ker dela naglas v ruščini tujcu največje* preglavice. Drugi de! knjige obsega izvlečke iz ruske poezije in proze ter nudi začetnikom priložnost, da se urijo v izgovarjavi in nagla-šanju ruskih besed. Vsaka beseda je namreč po potrebi naglašena. V zadnjem delu Je kratek slovar. To delo odgovarja sicer duhu časa in modernim principom izučeva-nja tujih jezikov, vendar Imamo pomisleke glede zastarelega pravopisa, ki ga je Rusije uradno že navrgla. Trdi znak, i in *at se v ruskih Šolali ne rabijo več. Stari filolog! sicer nasprotujejo tem novotarljam, ali mi smo mnenja, da ozkosrčnost ni umestna, kadar gre za to, da se pisani jezik poenostavi. Saj so celo Japonci v novejšem času spregovorili o zamenjavi kompliciranih klinastih znakov z latinico.
Julijska Krajina.
— Odvetniški lov ra klijenti. N:3 mislite, cia Kre :.a nase odvetnike, katerim vsa čast. temveč se je stvar do-sodiia v Trstu, in tržaški list »Coca del Diavolo<: jo opisuje tako-le: »Pred nekim časom so nekega X. Y. odpeljali v zapore v ulici Coroneo, ker je bil osumljen, da je srazpečaval ponarejene bankovce neke zunanje države*. — Osumljer.ee je vzel za branitelja nekega znanega tržaškega odvetnika. Nekoliko dni pozneje pa je osumljenčeva soproga prejela pismo od nekega Fra-gapaneja, ki ji je sporočal, da bi mogla rešiti svojega soproga že v preiskavi, če bi vzela »mojega odvetnika« ra mu plačala za njegov trud 10.000 lir. Z izrazom »moj odvetnik« je Fragapane namigaval na nekega odvetnika, ki je priSel v Trst iz Italije in ima svojo pisarno na Borznem trgu. Uboga gospa, Id lii bila žrtvovala vse, da bi rešila
soproga, je tekla k označenem« odvetniku in mu samo zato nI izplačala zneska 10.000 lir. ker se ji je zdelo, da se odvetnik hoče izogniti formalni obvezi, da resi soproga, kakor je pisal Fragapane. Obtožba, naperjena proti areti-ranej, je bila zelo težka, in kakor smo se informirali, je bila oprostitev v preiskavi nedopustna. Pri razpravi pa jo bil obtoženec, kaicrega je branil, kakor rečene, neki znani tržaški odvetnik, oproščen, ker ni zagrešil kaznivega dejanja. O Fra^apancjevih poslih in njegovem pismu pa je izvedel kraljevi proknraror in je naperil proti njemu kazenski postopek. V soboto sc je vršila razprava in kot priči sia bila zaslišana gospa, ki je prejela ono pismo, in odvetnik iz starih provinc. Le ta ic seveda zanikal soudeležbo pri Fraga-panejevem dejanju in razprava se je preložila v svrho zaslišanja novih pricl Po!e£ tega pa nam javljajo, cia je te dni. ko so pripeljali v zapore v ulici Coroneo dva aretiranca, ki sta zapletena v polom *Banke Adriatike«, neki jetniški paznik deial enemu obeh areti-rancev: .* Edini, ki vas more rešiti, je odvetnik . . .« io imenoval »odvetnika 12 starih provinc, ki ima pisarno na Borznem irg-m. »Goda del Diavotot zaključuje: i-Ce bi hoteli pisati komentar k tem res škandaloznim dejstvo:^, bi morali biti silovito ostri. Zato opuščamo rajši komentar v nadi, da bosta sodišče in odvetniška zbornica uvidela potrebo, da nemudoma odločno Dosežeta vmes. Najmanjše odlašanje bi globoko demoraliziralo javno mnenje.« Ju da agitacija jetniskih paznikov za onega odvetnika ni brez uspeha, dokazuje dejstvo, da m ga je eden tistih dveh, ki sta bila aretirana zaradi poloma -Banke Adriatike*. v resnici vzel za branitelja, namreč — Čiro Kamena-rovič!
— Zabeležujemo! Fašistovska Nova Doba* objavlja v številk] od 15, t. m. dopis iz P r v a č i n e , v katerem pravi: »V sredo zvečer je prise? k nam (tašistovski) pokrajinski politični tajnik inž. Italo Heiland in otvori! občni zbor (prvaskega iaSija), na katerem se je marsikaj rekio. Člani in tudi drugi so se udeležili zborovanja, fcogega glavni namen je bil i/voliti si novo vodstvo. Zborovanja se je udeležil tudi podtajnik iz Dornberga &osr>. Sol-da, ondotni živinozdravnik. Glasovanja so pokazala, da so bili izvoljeni: Giuseppe Peron, železniški uradnik; župan Josip F u r 1 a n i, strojevodja iM a j c e n, didaktični ravnatelj (n a d n č ž t e 1 j) Z o r n, občinski tajnik G r e g o r i č ti m i 1 i o in trgovec Pietro Zuttioni. Za političnega Jajnika je bil izvoljen prvoimenovani. Koncem se je prvaškemu fašiju pridružila iudi — ženska skupina, ki šteje kakih 15 članic. Določilo se je, da se na prihodnjem zborovanju doio. Či program podrobnega de!ovanja.<: — Večino novega odbora prvaškega »snopac torej tvore domačini, njim na čelu sam gospod župan in pa navdušeni narodnjak nadnčiteij Zcm. Politični tajnik, glava »snopa« pa je seveda pristen Italijan, kajti toliko zaupanja voditelji fašizma še vedno nimajo do naših renegatov, da bi jim prepuščali vodstvo krajevnih organizacij. In Pr-vačina ima tudi že fašistovsko p Žensko skupino*! Ce se pomisli, kakšno mesto je Prvačina svoječasno zavzemala v našem narodnem pokretu na Goriškem, kako je s svojo narodno zavednostjo v resnici prvačila drugim
krajem, se pač lahko oonovi trditev, da se je fašizem ponekod temeljito zagrizel v naše ljudstvo! — Ista »Nova Doba<r poroča tudi o zborovanju »snopa? v Podgori pri Gorici. Tudi to zborovanje je vodil pokrajinski tajnik inž. Halo Heiland in so biK izvoljeni v vodstvo: inž. Italo Heiland, obrtnika Gregorig in Nemec, Stefanelli, inž. Bof-fa, Romanin in Fernando Grignetti. Zborovalci so se razšli, kakor pravi »Nova Doba«, z živio-klici na kralja in Mussolinija, ter zaključuje poročilo z besedami: »Pri nas kljub mnogim omahljivcem, ki iz sebičnih namenov ne vedo. kateri stranki se priključiti, stvar vidno napreduje.«
_ V Puli so pred nekaj dnevi pokopali ponesrečenega avijatifca U. Bianchija. Pa se je že zopet pripetila avijatična nesreča. To pot pa »i bilo človeške žrtve, razbil se je samo hidroplan, ki ga >c vodil podporočnik GaTlo. Na vseh koncih in krajih Italije je polno zračnih nesreč.
— Za trg sv. Andreja v Gorici, ki se prične I. decembra in traja 14 dni, se delajo velike priprave s strani trgovcev In prekupčevalcev. Trg je še vedno ogromen, dasl ne predstavlja več nekdanjega predvojnega zbTraflšSa.
— V Kojskem je GstrelU mte^I Lcap.->ld Marin svojega očima Valentina Peršrljo. Vnel se it velik prepir med Peršc»!»o in njegov« ženo. Mladenič ?e nastopil bate v obrambo svoje matere z revolverk-ni in povzročil ocrnovo smrt-
— Senzacljonafna aretacija v Vidom. Aretiran je bil bivši tajnik furlanskega fa-šfja geometer U. Domini. Mož se ?c hote!, kakor vse kaže potom Izmišljenega ropa polastiti svote 177.000 Hr. Poverjena mu je bila nemreč prodaja posestva pok. grofa De Pnppija. Izkupiček se je imel razdeliti med dediče. Posestvo je bilo prodano ea 2 milijona lir in kmetje so plačali lani 870.000 letos pa 628.000 Ur v rok« geometra Do* <
rrrinlja. Denar se ic Imel nato naložiti v Furlanski K^kL Uradnik FerngHo le dobil fa denar z nalogom, da sa nese v omeaje« ni zavod. Ko >e odšel, si je, kakor trde na hodaiku potrese! obraz z nekim belim prahom in začel kliCv'..; r.a pomoč. Prihitel ;3 Domini in notnr Bur:::, ki je bil navzoč pri oddaji denarja. Peruglio Je bi! ves preplčAcn in je povedal, da ga je nekdo napadel ?a vrgel v obraz prah m ukradel denar. Vršila se je na:o preiskava, ki pa je pokazala, da je napad iiajoržo izmišljen la da je FerugHo
delal po navodilih Ko;mctra DoaUaija, Dogodek .k: v^Jj'tuil ii>vo>no pozornost iti vvlT-ko komentiranje, ker >w» Domini zr.an kot eden najhujših glavariev furktr.ske«a i\i£:v4-:7»a. y\vZ je znan tudi kot velik sovra?nfc Slovenskega ljudstva,
— rasli to > $k\ ćetnlk umor jeo t Mtžttll Kopra. V nedeljo so se nekateri iaSistl n^-za; grede s svojega izleta iz Kopru ustav« vili v gostflrri v P^icni. Posovariali so s* z domaćini. Nenadoma vstop:', v izoy.\:\:.- * nek: neznanec ter poklical k scsi lašistov-skesa c-^'iika Josipa Derina, Ta >e >cl ž njim ven iz jcosti'.Uv*. K;r.a!t; nato sasKsiJa strel. Derin je k^rai :::::ev i;a tleh. Oni neznanec, ki ga jo poktica! v sosuhio, N j> ■^;t;:\ da ni ucs'.ei Se nihče i.-slediti
— Trg v Sežani. Na trgu v Sezar.i 22. tat. je bilo 975 <;kw živine ia sicer konj IfH goved 298 in prašičev 073. Cena goveji is-
vi:ai 500 hr stot, prr.Sliem od 5—7 tednov starkn od 60—120 Ur >:>maJ. Kovni po 1500 do 4000 'ir. Kup^ita je bila srednja. Prodalo ?a se »o ta tbr» V Se:J.an! izreJno rnaoso manufakturnega in drugega blaga.
— Šikaniranje slovenskih društev g strani italijanske oblasti se nadaijaie. V nedeljo so hoteli vprizoriti v Mirnu pri Gorici ljudsko igro »Rpkovnjači«. DroStvo le storilo vse, kar zahtevajo predpisi ia take prireditve, iiveJeio pa je šele v nedeljo zyv* raj, da politična oblast ne dovoljuje predstave in sicer se je dotični komisar odrezal, da dol. decembra sploh ne dovoli Dikakil) prireditev. Popoldne je prišlo vse potno Ifu-d: iz sosednih kraiev k predstavi, katere seveda ni bilo. živahno se je korrjc.ifrr*.!^ italijansko -'ar:; S:".v::.e.n .">ri k n!: trnih prireditvah.
— V Skednja pri Trstu se je poročil /. Err^est Ze r J a 1, predsednik Čitalnice (r mnrljiv Indturen delavce, z posnlco Miro« slavo Sancincvo.
— V Crnemkaln v Istri se ?c poročil g. Albin Šrškovič, trgovce in p:;s$st:iik, z Uosplc-t Marico Cotlievo.
TARZAN
K3KO 1D£AL KIMO IDEAL
Oanfts &£t> del. 7233
Trboveljski tfcgodki preti
Po poročilu iz Cclji bo ie včeraj en 9. dopoldne pričela prca tamošnjim ofcro/ nim sodiščem glavna razprava pT>ti povzri Siteljezn in inicijatorjem napadov^ ki &o j.ia ijrvrj.il! komunista dr.c 2. ;u'.iia proti jugi slovenskim n^cijonallstom t*ovodorn KUPI i ja praporja >»Orjune.' v Trbo.liah. Obtco jenih je 19 rudarjev, delavcev in tudi ti; i žensko. Med obtoženci nt a tudi dva visoko; šolca.
Kazenskemu senata predseduje svet, dr. L e v i C-n i k, votanti so nadsvetntk E r a *5 i C svt-tr*r.c Stepaačič in okrajni sodnik dr. kLo.'-i- Državni pravdmk dr. Rus, zagovornika sta d.-. Turna in odvet^ nlški koficiptjeat d:. Jskob H odi ar. Z<:Iu zanimiva obtožnica obsega 40 strani, Ki v vseh riodrobnostih navaja, kako i>o sc raza vijaii krvav« <k>t?odk: v Trbovljah. Na rs;.; pravo je povab!jcn:h deset prič, senat pa prečita Se izpovedbe ostalih 37 ?rič. Držav* no pravdništvo navaja v obtožnici, dx s>& se pred 1. junijem v Trbovfjali, v Ljubijar? in v Zagorju ra7vlrja!i lepaki, ki no po^l« vali delavstvo rta to, da se delavstvo iz Trbovelj, Hrastnika in Zamoriti iherc in maščuje nad oboroženim nasiljem »Orjunc, ki priredi I. junija v Trbovljah razvit;« svojega prapora. Obtoženci so bili vsi orga* nizirani v NTeodvi.>ni delavski stranki io^."^ slavijo, v Zvezi delavske mladine Jogoslfi« vije in v VesnL Te orpani^acije Imajo ;n» men širiti komunizem, anarhizem in bva* jati tudi terorirem. Obtožiiiea sloni na fle* nu l., točka 1. in 2. zakona o zaščiti države« nekateri obtoženci so dalje obtoženi t-o-Ji radi krivega pričevanja. Obtoicni eo: Fran: K oka! j. 27!ctni rudar iz Zagorjo^Toplice, Franc Lipušek. 2l!e*ni steklar \? Žago?* ja, Karo! Hudo m al j. !21ctni kijučavn'« carski vajenec iz Zagorja, Josip Mam, 2.^ letni delavec Iz Zagorja, Engelbcrt V.'cin» berger, 21 letni steklar iz Zagorja, ki j* bil tudi ranjen, Josip S i t c r, 19Ietni stekla iz Zagorja, Albin K rjaveč, stavblnski delavec iz Trbovelj, Ivan Jane, 23letni r.!* dar iz Trbovelj. Ignac Fric, 311ctai rudi^r iz Trbovelj. Ivan S t roj in. 24letni rudar iz Trbovelj. Ivan B e r č i č, 291erni rudar iz. Trbovelj. Vfedžsiav Kline, 221etni tehnik iz Novega Vodrnata doSevni organizator pobojev, Franc K 1 o p Č i č, 21Ictni visoka 5o*ec iz LjTibljane, Ivan Hlebce, 201ctr.: steklar v Zagorju. Mirko \V e i n b e r g e r. 271etni steklar iz Zagorja, Alojzij Kobil j* še k. lPTetni radar rr Trbovelj Josip Sit:* g a, 24ietni železniški delavec iz Zagorja. Frane K o 2 c r. lOictni kurjač iz Hrastnika. Mile KlopćiĆ, !°letni književnik vt Za* gorja. Antonija Ccč, 271etna kontoristinja iz Trbovelj.
Za proces vlada povsod veliko canlmas nje. Vstop v nzpravno dvorano Je omejen. Obtožnico so včeraj čitali dve in pol ure, nakar se je pričelo zasliševanje obtožencev, ki v bistvu zanikajo inkrimirana dejanja. Danca dopoldne se je pričelo zasliševanje prič. Trajalo bo ves dan in je pričakovati, «U M NViHkoob M« ta«. .
Stran 4.
»SLOVENSKI NAROD« dne 27 novembra 1924,
Stev. 272.
y Ljubljani, dne Razvoj, razvoji
So med nami ljudje, ki jih zgodo« vina ni nič naučila in katerim celo svetovna vojna ni odprla oči Ti ljudje so se danes istega mišljenja in čustvo« vanja, ki so ga imeli pred 12 leti, ko je izbruhnila balkanska vojna.
Veliki dogodki osvoboditve s!ovan* skih narodov izpod turškega in kasneje izpod avstrijskega gospodstva so šli mimo njih neopaženi, nepojmovani. 2ive še vedno v stari mentaliteti in njihovo duševno obzorje še vedno ne sega preko domačega plota. Ne čutijo šn ne vidijo, da gre življenje svojo pot naprej, ne meneč se za one, ki zaosta« jajo in nc morejo ž njimi korakati vštric. Ne zavedajo se, da se nevzdržno razvija proces naravnega in zgodovin« skega razvoja, ki brezobzirno stopa preko trupel onih, ki se v svoji duševni zaostalosti, onemoglosti in zasleplje« nosti postavljajo v bran. in jih tepta v prah.
Dalekovidni in bistrovidni tujci, ki nimajo mrene na očeh, kakor razni naši božji volekl — in naj se ti imenu* jejo že Korošci, Erjavci ali kakorkoli — seveda zro na te dogodke docela drugače. Za vzgled zno- j navajamo znanega nemškega publicista Avgusta Henrika Koberja, ki v svoji knjigi ^Balkan« ugotavlja:
»Ko se ie končno pojavila svobodna STbska država, ne potrebuje ta nobene književne propagande, kakor druge balkanske države; tudi ne gre za ki i« k~rsko ^olitiko posamnih skupin v tej mladi * Savi; borbe so tu podane s tradicijo: borba za prestol, osvoboditev od tujih vplivov, obramb ci demokra* tije. Dogodki, ki se tu odigravajo z mo* demo mašinerijo parlamentarnih ustav* nih sporov, so posledica preme srbske razvojne črte in Peter Karagjorgjevič bi v srbski zgodovini lahko neposredno sledil Stevanu Dušanu. Popolnoma or-^anična, naravno vzrasla, torej v svojih korenikah močna je moderna srbska država, ki danes kot kraljevina SHS prcdsiavlja vodilno silo na Balkanu.
O kakšni »neodrešeni Srbiji* sme« ^no pravtako malo govoriti, kakor o kakršnikoli »vojni krivdi« ali o kralje« vini SHS, ki bi jo naj bila nekako stečajni) dstvarila neka antanta.
Vse io, kar se je tako nekako od L 1900.—1920. dotgravalo pred našimi očmi pri balkanskih Slovanih; je zadnji Zzadij kosmiškega razvoja, ki se je po* iagoma. :i neprestano pripravljal skozi sioletja.
Nad dramatično razorano zemljo med Donavo in Sredozemskim morjem, *iađ napetostjo med gorami, dolinami in rekami so se medsebojno borile ogromne življenjske energije, so se ustalile različne življenske plasti, je nastala vsled igre naključja in sil real« r«o5t. ki jc povsem različna od evrop« ske. Balkanski narodi še tiče v zemlji; vse, kar je tu vidno, od političnega fanatizma književnika do najplemeni« tejše cvetke lirske pesnitve, je zemelje ;.ko, organično vezano. Ta zemlja. Čije ?:.:vljenjska sila je vrgla narode na po* vršje, druge pa požrla, ni azijatska, ni evropska, marveč je zemlja z lastnimi sllaivi, narodi in mejami. Za nas je Bal* kan še neodkrita Evropa, oni del zem* jje. čkiiir sile in moči smo puščali ležati oalei proč od našega razvoja. Balkan pa se je med tem prignetel do Evrope, js vrzsiet nas, in ob doslej veljavnih ntejsh stoje sedaj Slovani... Pred sabo steni Balkan v obliki velike države, slovanske države SHS in zavedam se, da je ta država nastala kot posledica neskončne množice zgodovinskih do* godkoVf da delujejo v nji neskončne mnoge sile in moči in da se je tu sila preokrenila v obliko...«
Viuilc, tako sodi Nemec o naši dr« Javi, o knteri pravi, da je to sad in posledica nezadržljivega zgodovinske* <;a in svetovnega razvoja, in ji proro« Icuje veliko bodočnost. A naši ljudje? Pri nas so pigmejc, ki mislijo, da bodo s svojim blatom zabarikadirale zmago? nosno pot, po kateri z jeklenim kora« kcin stopa ujedinjena Jugoslavija svoji veliki bodočnosti nasproti!
— Carinska konferenca na Rakeku« Trgovska in obrtniška zbornica v Ljub-liani opozarja vse interesente, da se vrši izredna carinska konferenca v petek, dne 28. t. m, 1924 ob 17 popoldne v zgradbi carinarnice.
— Odkritje spomenika kralju Petru Osvoboditelju v Dubrovniku. Včeraj popoldne smo dobili iz Dubrovnika brzojavko, da se na slovesen način odkrije spomenik pokojnemu kralju Petru F. Osvoboditelju v ponedeljek dne 1. decembra. Spomenik je delo dalmatinskega rojaka velikega našega umetnika Ivana MeŠtroviča, ki je pravkar v Newyorku otvoril razstavo svojih umotvorov. DubrovnlŠka občina je povabila na svečanost kraljevski dvor, celokupno vlado in predsednika narodne skupščine Ljubo Jovanoviča. Ker le 1. december tudi prani*
Dnevne vesti.
26 Kovembr* 1924.
se prirede ta dan v Dubrovnika velike nacijonaine manifestacije.
— Švicarski Is* o J«*os!avtjL V Basi«
izhajajoči vodeči list zapadne Švice, »Na-tionalzeitung« ie posvetil posebno številko naši kraljevini in našim političnim ter gospodarskim razmeram. Med drugim nahajamo informativne članke nastopnih naših diplomatov, politikov in oeovinarjev: Bern-ski poslanik dr. Jovanovič piše o državi SHS in pozdravlja švicarski list, ki se zanima za naše politične razmere, slede članki zunanjega ministra dr. Ninčica o razmerju med Jugoslavijo in Švico, francoskega novinarja Musseta o političnem kurru v Jugoslaviji, dr. Ljubo Radič kot Švicarski konzul v Beogradu piše o jugoslovenskih švicarskih denarnih in trgovskih odnošajih, dr. Bogie o sanitarnih razmerah v Jugoslaviji, predsednik industrijskega saveza Ale-xander o industrijskih zvezah s Švico, Bo-rivoje Milojevič o gostosti prebivalstva, dr. Graeter o tujskem prometu in potovanju po Jugoslaviji, Branimir Gusič iz Zagreba o planinstva, Stevan Dragomarjovič o kopališčih in zdraviliščih Jugoslavije itd. Na koncu slede feltonski prispevki iz jugoslo-venske književnosti. Številko krasijo slike našega kraljevskega para, naših državnikov, dvora itd. S številko je združena obenem velika reklama naših vodečih denarnih in industrijskih podjetij.
— Veliki župan dr. Pirkmayer v Beogradu. Veliki Župan mariborske oblasti dr. Otmar Pirkmaver je včeraj prispel v Beograd. Danes dopoldne je poročal notra* njemu ministru o političnih prilikah v mari« borski oblasti, kakor tudi o otvoritvi želez« niške proge Ormož?Mursks Sobot*.
— »Afi te bBžamo normalnim razmeram?« Z ozirom na to notico nam pišejo iz uradniških krogov: Pisec dotične notice ne more biti, da rabimo najmilejši izraz, popolnoma normalen človek, ker kaže naravnost gorostasno  nepoznanje materialnega položaja državnega uradništva in ima seveda še manj pojma o tej zadevi v sosednih državah. V notici govori o delni ureditvi uradniških prejemkov, ki je baje dvignila ugled državnih nastavljencev. Nadalje omenja,   da dokazuje  propadanje trgovskega stanu — povraćanje k normalnim razmeram. Res je prav nasprotno.   Tista delna ureditev uradniških prejemkov je res ža? zelo delna in tako malenkostna, da ne prihaja, če izvzamemo morda 1. kategorije od 3. položajne plače višje, niti v poštev. Kes je namreč, da je materijama kriza, v kateri se nahaja drž. uradništvo Že od leta 1914 dalje, ravno sedaj dosegla svoj vrhunec Materijelni položaj uradništva v naši državi ni bil še nikdar tako slab, kakor je ravno sedaj, ker je njegova zadolžitev dosegla vrhunec in jc njegov kredit Izčrpan in radi grozovitega pomanjkanja  denarja še slabši. Ta žalosten položaj je v visoki meri zakrivilo tisto prokleto obljubovanje izplačila znanih diferenc Obljubovala je izplačilo teh diferenc ki niso samo po zakonu zagotovljene, ampak je bil denar že tudi davno v obliki davkov pobran, že preje sedanja vlada, dočirn je bivša vlada določila že celo termine za izplačevanje in zagotavljala javnost, da je denar na razpolago. Ko pa je prišel prvi termin, je molčala. Molči tudi sedanja vlada m molči tud' uradništvo, ker nima več niti toliko moralne sile in energije, da bi zahtevala, kar mu gre po zakonu. Na račun teh zagotovljenih diferenc se je uradništvo, še bolj zadolžilo. Ta ali oni siromak si je v pričakovanju skorajš-nega izplačila po dolgem premišljevanju celo odločil, da je po dolgih letih zopet kupil svoji Ženi novo obleko, seveda na kredo, ali pa celo sebi In otrokom. S čim jo naj sedaj plača, s Čim se naj preskrbi za zimo, ki obeta biti ostra? Ta delna ureditev prejemkov zadostuje v najboljšem slučaju in pri najskromnejšem Življenju k večjemu za hrano. Na to lahko priseže vsak uradnik. Kje je stanovanje, obleka, obutev hi neizmerno drage Šolske potrebščine za otroke?! Take so v resnici razmere — in tako je piščevo hvalisanje, da se bližamo normalnim razmeram. Državni nastavljenci životarijo v skrajnem obupu in nimajo ni trohice zaupanja več v nikogar. Vlada pač dobro ve,   da so državni   nastavljenci po ogromni veČini tisti in skoraj edini činitelji, ki vzdržuje državo propada, toda upoštevati tega dosedaj ni hotela še nobena vlada. Vsi priboljški so bile le borne drobtinice. Propadanje   trgovskega stanu je najboljši dokaz, da je uradniški stan na robu propada,   ne pa znak približevanja normalnim razmeram. Uradniški stan  pada moralno od dne do dne in drvi v brezdomovmstvo. Oklepa se vsake stranke,  ki mu obljublja kruha. Kmalu bo prišlo tako daleč, da bodo Še tisti že maloštevilni idealni uradniki pljunili na vse svoje ideale in se obesili na stranke in strančice, pred katerimi se jim je morda še  pred enim   letom gnjusilo. Skrajni čas je, da sedanja vlada vcepi v teh maloštevilnih zopet zaupanje do merodajnih faktorjev v drŽavi, zaupanje v zakone, zaupanje do dane besede. V zadnji uri opozarjamo vlado, da izpolni tolikokrat obljubljeno izplačilo diference. Državni nastavljenec molči v svojem obupu, toda nevarnost je, da ob volitvah s svojo odsotnostjo pripomorejo protidržavnim elementom do zmage. In kaj potem?
— /z sodne službe. Predsednik okroz* nega sodišča v Mariboru, nadsvetnik Jakob Toplak je na lastno prošnjo upokojen,
— Nove telefonske zvez* Postno ministrstvo |t naprosilo ministrski svet za odobrenje kredita 10 mittjoaev dinarjev, ki se porabi sa postavljenje novih telefonskih črt. Najprvo pa bi te uredile davne črte Beograd - Zagreb »ljubljena. Beograd- Novi Sad - Subotica, Beograd-Boe. Brod-Sarajevo, potem se poskrbi sa zveze po mestih, kjer jih doslej ni bilo.
— Napredovanje dijakov v vojaški službi. Glede napredovanja dijakov v voja» ški sležbi Je vojni minister odredil, da vsi prt osti služeči diJtkUaplacji naertdujtje
riee v sveci t členom 39. uredbe o ioUh zm rezervne peladijske m topnttce oficirje, ako to z uspehom dovršili kaplarsko pripravljalno šolo.
— Poroka. V Bohinjski Srednjivasi se je v ponedeljek 24. trn. poročil g. Ciril Osa-na, žel. uradnik, z gdč. Foidi Gregori-Č e v o. BUo srečno!
— Napredovanje sodno » pisar nizkega osebja. Pravosodni minister je pripravil uka,-ze o napredovanju sodno « pisarniškega osebja.
— Spori med mesarji te občinskim za-stopom v Sarajevu. Sarajevska mestna občina določa po svojem Statutu sama cene najvažnejšim živilom, mesu in kruhu. Tr-govsko-obrtna zbornica se je temu vsproti-vila že večkrat pa brez uspeha. Pri dDločbi maksimalne cene za meso pred nedavnim časom je prišlo do ostrih sporov med mesarji in občino. Mesarji so poslali deputacijo najprvo k velikemu županu, potem pa k ministrstvu v Beograd. Mestni zastop je nekoč že sklenil, da postavi svoje občinske mesnice v mestu pa se dos!ej ta sklep ni Izvršil. Baje se izvrši sedaj, ako ne pride do sporazuma med mesarji in mestnim za-stopom.
— To le sleparstvo! Pišejo nam: Dunajski Beamtenverein je imel tndi med našim uradnlštvom veliko članov, ki so bili ob enem zavarovani za življenje pri društvu. Do prevrata se je tudi zavarovalnina redno izplačevala. Po prevrata so pa Du-najčam ustavili vse obveznosti. Tukajšnji hranilni ia posojilni konsorclj je kot podružnica dunajskega društva sprejemal tudi premije in obetal, da bo plačila že izposloval od Dunaja. Dajal je tudi posojila na police, ki jih je pa čez nekaj časa neusmiljeno iz-terjeval, povračila z Dunaja pa Še sedaj ni! Naj stori konsorcij sedaj pri novi avstrijski vladi primerne korake s pomočjo naše vlade ter se usmili svoilh bednih tovarišev, k! so se pogastoma od ust pritrgali prihranke za plačevanje premij. Posnemajo naj društvo Phoni* (Feniks), ki je še i. 1923 pozivalo ro časnikih stranke naj izroče po-hce v svrho Izplačila zavarovalni svot To izvrševati je pa gotovo še večja dolžnost hranilnega in posojilnega konsorcija v Ljubljani. —a—
— Ljubama tragedija v Dravogradu. Poročali smo v soboto, da je prejelo ljubljansko policijske ravnateljstvo Iz Zagreba vest, da je 19. tm. pobegnil od tam z avtomobilom znamke »Pnch« šofer Josip Slan-ski, rodom iz Češkoslovaške. Kakor se je sedaj ugotovile, je šofer pobegnil z avtomobilom, ki je last veletrgovine Brada frank, z njim vred pa je pobegnila tudi 16. letna hčerka dr. Gcze Franka, družabnika omenjene tvrdke. Vsa poizvedovanja za obema beguncema so ostala brezuspešna. Kakor javljajo iz Zagreba, je včeraj prejel dr. Frank iz Dravograda pretresljivo vest. da sta se Slanski in mlada devojka ustrelila v nekem tamošnjem hotelu. Slanski je bil mrtev na Kcu mesta, dočim so našli devojko Še živo. Imela je prestreljena pljuča ter je kasneje podlegla poškodbam. Vzrok samomora obeh mladih ljudi je bila očividno nesrečna ljubezen. Vest o tragičnem dogodku, se je bliskoma razširila v Zagrebu fn je povsod povzročila splošno sočutje.
— Dve novi železniški nesreči. Železniške nesreče se v zadnjem času naravnost katastrofalno množijo. Včerai sta se dogodili zopet dve novi nesreči In s tem je njih število tekom enega tedna poskočilo na devet Včeraj zjutraj je skočil s tira tovorni vlak vozeč iz Zagreba proti Zidanemu mostu. Skoči! je s proge, nedaleč od postaje Savski Marof, ker je počila tračnica. S tira je skočilo šest vagonov, od katerih sta se dva popolnoma razbila, ostali pa so precej poškodovani. Materijalna škoda je velika in promet je moral biti ukinjen. Vsi iz Zagreba prihajajoči vlaki so tzostali. Izostala je vsa pisemska pošta In časopisi. Promet je že vpostavljen. — Druga nesreča se je dogodila v Krfževcih, kjer sta trčlia skupaj osebni vlak, prihajajoč iz Koprivnice in na kolodvoru se nahajajoči tovorni vlak, ki se je baš premikal. S tira je skočil en stroj in poškodovanih je bilo tud! mnogo vagonov. Nesreča ni zahtevala človeških žrtev, pač pa je materijalna Škoda ogromna.
— Z nožem v prsa. Včeraj so pripeljali v ljubljansko bolnico težko ranjenega ža-s&rja Frana Grilca doma iz Grada pri Cerkljah. Grilc :e 24. tm. vasoval v Gradu. Ko se je vračal z vasovanja domov, ga je na cesti napade! posestnikov sin Jat.ez Rupret in ga z nožem zabodel v prsa. Grilc je težko ranjen in nt upanja da okreva. Rupreta so orožniki prijeli.
— Llabeznjiv soprog. Posestnica Marija Bučar iz Stranske vasi pri Grosupljem se je 25. tm. sprla s svojim možem, ki jo je med prepirom udaril s palico tako močno, da ji je zlomil levo roko. Bučarjeva je morala v bolnico. Mož je znan nasilnež in alkoholik.
— Pri glavobola, omotičnosti, tesnobi v prsih, utripanja srca sezite takoj po sta-ropreizkušeni grenčici »Franc-Joset«.
Iz Ljubljane.
— Ne praznik narodnega ujedinjenja dne I. decembra t l se vršita v Ljubljani dve umetniSki prireditvi tn sicer dopoldne ob 11. uri v Filharmonićnt dvorani sveča-nostna akademija, katero priredi oblastni odbor Orjtme t sodelovanjem Banov tukajšnje opere. Ob 20. zvečer istega dne pa se vrši koncert, katerega priredi JogosSo-veenfce Nevtaenke odrezao jt, sekcija Ljub-liana v umonski dvorani. Na tem koncerta sodelujeta opera* pevca ga. T h i • r r y te g. Betetto ter pevski zbori »LJubljane«. »Ljubljanskega Zvona« In »Slavca«. Prvo-krat nastopi na tem večeru pod taktirko skladatelja Skerjanca godalni orkester orkestralnega društva »Glasbene Matice«, ki štefe tedaj 36 članov. Vstopnice za obe ti dve predstavi to v predprodaji v Matični knjigarni.
— Predavanja e Polbovgrtdski katastrofi priredi Udruženje Jngosiovenskita in- ; ženjerjev in arhitektov, Sekcija Ljubljana, j v petek ene 2& nov. t. L ob 6. uri zvečer j X e^reznnft Uavverse. Predava g-
inšpektor voda ing. Ivan S b r i z a ] o temi: »Nekoliko hidrografije in drugih tehničnih podrobnosti povodom Polhovgradske katastrofe«. Pristop dovoljen članom sekcije, po njih vpeljanim gostom in slušateljem univerze.
— Iz Rožne doline nam pišejo: Rožna dolina se modernizira, stoli zapisano v dopisa dne 25. t m. Dopisnik pravi, »da so se lepi hodniki naredili po sodelovanju g. župana viške ga Na) nam oprosti dotičnik, da mu pravimo, da so njegovi možgani že skisani, to pa radi tega. ker ne zna več razločevati zaslug od kupčije. Ce že ima dopisnik interes hvaliti betonske izdelke Galetove, na} jih le hvali, toda od zaslug naj bo fc?r tiho, ker drugače si zna Olepševalno društvo v Rožni dolini postaviti za svojega častnega člana že zopet elrna z plačanimi zaslugami. — Več Rcžno-dol-cev.
—Čitajte In ovažujte! Vsi oni. ki so prejeli naš koledar za leto 1925 ali 1924. in ga še do danes niso plača'i, se kar najvljudneje naprošajo, naj to blagohotno po-skrbe do konca tega meseca, da moremo tndi ml plačati tisk in vezavo. Nadejamo se, da se bodo vsi prizadeti radevolje odzvali temu pozivu. Odbor »Podpornega društva slerih v 1Jubijani*. Vvolfova ulica \2.
— Jevn/ radio*koncert. Kakor Le jav* Iieno, se vrši prvi javni radio»koncert v Ljubljani * sredo dne 3. decembra ob pol 21. zvečer v veliki dvorani hotela Union. Natančnejši *pored koncerta priobčimo v prihodnjih dneh. Danes le obveščamo, da se vrši koncert na korist Jucoslovcnske Mati; ce ter da bodo sedeži: od I. do VII. vrste pc Din 8.—. od VIU. do XV. vrste po Dir. 6.—, od XVI do XXII. vrste po Din 5.—; sedeži na baUoona in galeriji po Din 5.—. stojiš"« po Din 4.—. Preciorodaja vstopnic se vrši cd sobote dalje v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. — Anteno in anarar. montira iz posebne neV!onjerosti bre^Dlačno tvrd';a Jugoslovenski Bro^Bovcri. ednino njena tukajšnja zastonnika Tujcč & Stebi.
4i7'n
— Ugotovitev. Z ozirom na vSeraJsnfo notico rMaTverzacije pri tvrdki Indus« ugotavljamo, da Antonija S. ni identična i uradnico omenjenene tvrdke Antonije S t c r 1 e.
— Za uboge ljubljanske najemnike, —
Namesto venca na krsto pokojnemu g. Antonu Luckmannu so darovali za mastne uboje ljubljanske najemniki Erjavčeva ulica št. 4. znesek 520 Din. Lep dokaz soglasja med uvidevnim pokojnim hiSalni so-spodnrjem in njegovimi stanovanjskimi najemniki.
— Samomor v Ljubljani. Včerai popoldne se je obes;I v svoji delavnici v Ko-lizejski ulic: št. 12. 57 letni mizarski mojster France Peterlin. Moža je našla obešene,;.! žena Marija, ki mu je opoldne prinesla kosilo. O samomoru je bila takoj obveščena poliera, nakar sta prispela na lice mesta dr. Avramovič in koncipist Pole. Dr. Av-ramovic* je ugotovil Peterlinovo smrt, naker je bilo truplo pokojnega prepeljano v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Kaj je gnalo noZa v smrt, n! povsem ugotovljeno: znano je le, da je bil mož precej rcdan pijači, nasprotno pa se zatrjuje, da ga je ra7buril predpis davka v znesku 25^*0 Din, ki bi ga imel pacati v nafkrajšem času.
— Nesreča pri delu. Ivan Lipove:, T7-letni delavec iz Ljubljane, si je pri del i zlomil desno roko. Prepeljan je bil v bolnico«
— Knjcencjše in najnovejše obreke so dobe samo — Šelesbargovt ulica št. 3 — pri Gričar & Mejač. li:'-*
— Naš'a se je damska denarnica dne 25. tm. v Elitnem Kinu Matica. Dobi se pri DeŽman, Gosposka ul. 4/II. 449 n
—m Vino v jarko. Hlapec Kumpak !z Krčevine je vozil za mizarja \Vicherja pet sodov vina iz Rošpaha v Maribor. Na nekem strmem pobočju pa je zt'rknilo kolo voza v obcestni jarek, vsled česar se je voz prevrnil, sodi pa so se zakotali po cesti. Dva soda sta se popolnoma razbila, do* čim je bil en sod moćno poškodovan. Pri tem je izteklo 670 1 vina. ki ga .ie Iranec plačal po 7 Din liter.
—m Mom. Pred dnevi je bilo vlomlje« no v pisarno cementne tovarne, ki se nahaja v Koroščevi ulici 39. Vlomilec jc odnesel stensko uro, 1 brisačo in pisalni stro; znamke »Roval-. Škoda znaša 5000 Din. Kasneje so naši! pokrov pisalnega stroja v bližini pisarne. O storilcu ni sledu.
OB
t r
OB
O.B
L E K C
NA ROKE MESTNI TRO 5 ERNATOVIC
iz Celja.
Iz
kote. Včeraj zjutraj je po dolgi bolezni umrla ga. Aaa orger. soproga peka. Pokojnica je bila stara 53 let •
—m b državne službe* Postni uradnik Viktor Zagorski je bil premeščen iz Maribora k poštnemu uradu v Bosanski Petrovac višji davčni upravitelj Lovro Kuharic pa je Premeščen iz Maribora v Ljubljano.
—m Nova tovarne v Kamnici pri Maribora. Na bivšem posestvu irgoliča v Kam-niči se je pričela graditi nova tovarna za maholovka.   Tovarna prične ie apoena di
Turistika in sport.
STANJE PRVENSTVA V PRAGI
5ia\ia               12   11    0    1  53:15 22
Viktoria Žižkov !!   10    i    o  j-vm 2\
Meteor VIII.        9    7    11   ?6:1l 15
ĆAFC.                10    6    2    2   10: i • M
AC. Sparta       10    *    1    3  26:10 13
Kolin                 10    6    1    3   24:14 13
Meteor Vtaohr, !!    5    3    .?   2^:17 13
Ceboslov. Košiće 9    5    1    3   22:\2 11
Nusetskv           10   4    .5    3  22:1-. II
Vrsovice             10    5    1     4   21:1* H
Liben                 10    5    1    4   21:27 11
Slavoj VHI.       !-*»    4    2    4  23:22 10 Slede: Radlickv. Malostraiiskv, Cechie Kar lin, Viktoria N-is'.L.   Vrsovice, rv^rta
K!adno. Prcha VII, Viktcria Vinobradv, Slavoj 2\f\nv. Sparta Kosi^C
STANJE PRVENSTVA NA DUNAJU.
.' Rapid	8	5	1	•>		11
• Siramering	&	A	t X		17:14	o
S \Vacker	7		.t	1	10: 7	o
. Hak*>ah	s	-i			15:!.;	0
1 Amate:::!	6	4	o		8: 8	8
j W. A. C.	f		1		14:1-	7
f A d m i-c5.	—	>			10:13	
j Vienrta	s	•>	•*	•j	9:1!	
; Rudolfshugel	fi			-t	13:30	
' Sportklub	č»	> m	i	5	11:13	5
! Slovan	♦i	■>		3	10:14	5
— Slovo Abrahamsa in Lidlla od lahke atletike? Dva slavaa angleška labkoatleta !?. M. Abrabams la Eric LideH -^iiiera-vata glasom poroči! angleških listov poslovil! od lahke atletike. Abrahams, :<1 'c bil na pariški olimpijac! prvi na 100 m. utemeljuje svoj korak s (vm, da mu študij ne dopuščajo cV.sa za :renii:.2c-. dočim odpotuje Škotski pr.s'or Lideii. i:neji'.c:: 4»V* m svetovnega rekorda, na Kitajsko, 'sjer bo poučeval kot učitelj misijonski solL Vesti ss ne potrjujete
— Dcmpev gre v zatišje? Iz Amerike prihaja presenetljiva vest, da se svetovni bokserski prvak Jack Dempsev umakne Iz krega, ker stoji na stalllču, c. točasno nima nobenega resaeg msprotnika in /e najbolje, da sc neporažen ::m:.!:r.; v z iti>-je. Noče napravili usodne pogreške« ki k> je storil eden njegovih predhodnikov Jim Jef-frie.š. ki se je izziv j črnca Jack Joimsova odzval in nato po£orc\ Sedaj ie najboljše, da se umakne tud! D mpsev, kajti deset let kasneje, če i.asiaii^ bi rb l :~;ec! dvema novima svetovnima prvakoma, se bo lahko reklo: Dempsev bi oba vlak*::! v r.^kelj. Tuai ta vest >e nc r utrjuje.
—c Inž. Marko Kranjc pred c&flsko poroto. Za 4. december i. I. ob 9. dopoldne je določena razprava proti ir.2. Marku Kranjcu in tovarišem pred celjsko poroto zaradi znanih trboveljskih dogodkov.
—c Orjuna v Celju priredi na dan Na- ; rodnega  ujedinjenja  1. decembra ob 20. zvečer v Nar. domu slavnostno akademijo. Na sporeda je deklamacija, govor književnika br. Vladimirja Levstika, pevske toč- I ke in alegorija. Sodeluje salonski orkester. Po končanem sporedu se vrši prosta zabava. Vstopnina 5 Din za osebo.
—c Državna krajevna zaščita đece in mladine v Celju ima svoj redni občni zbor v torek, dne 2. decembra ob 20. zvečer v mali dvorani Narodnega doma. Dnevni red; 1. Odborovo poročilo. 2. Poročilo g, dr. Kalana o KolenČevi zapuščini v prid zaščite dece in mladine. 5. Volitev odbora in dveh računskih pregledovaicev. 4. Slučajnosti.
—c Tedenski izkaz o nalezljivih boleznih v mesto Celju od 15. do 22. nov. škrađen: Od prejšnjega tedna ostali 3, na novo zboleli 3. ostali v nadaljui oskrbi 6.
—c Tatvina drv v mestnih gozdovih. Mestni magistrat razglaša: V mestnih gozdovih na Pečovniku, v Liscab se dela velika škoda. Kradejo se drva. lomijo veje itd. Vse to se dela brez dovoljenja in na tatinski način. Tržnim izterjevalcem in nadzornikom je naročeno, da morajo zahtevati od vsakega, ki donaša drva na trg, izkaznico, da je dotična oseba sekala in si pripravila drva na lastnem zemljišču. Druge osebe se ne bodo pripustile k prodaji. Izkaznica ae sme biti starejša, kakor en dan.
Pogreb kralja banditov.
Pred kratkim ie bil v Chicasu umorjen v svoji trgovini med cvcijem in krizante-niami zloglasni bandit in ii lotapec alkohola ter znan' cvetličar Di^ri Obannion. Umorjen je bi! od lastnega tovariša. Zločin je povzročil v Chicagu ogromno senzacijo, ker se pričakuje, da bo umoru sledil krvav boj med zločinci. Se večjo pozornost pa Je vzbudi! Obannlonov pocreb.
Zlrai se je ves cvet zločincev, da izkaze svojemu velikemu vodji poslednjo časi. 26 avtomobilov z venci je sledilo mrt-vaSkepMl vozu. Na tisoče avtomobilov, po-čenši od cenenih Fordovih vozil do dragih »Limonsin« se >e v nepregledni vrsti priključilo žalnemu sprevodu. Krsta sama je veijala 10.000 dolarjev. Chica^ka policija, ki ki je štiri leta bila srdit boj z Obanni.^nom. je morala mobilizirati vse policiste, da vzdrži promet povodom pogreba. V krasnem »limousinu« se jc peljala soproga umorjenega, lepa blondinka, kateri je Obannion zapustil pol milijona dolarjev. Obannion jc bil namreč sprcien ireovec. Ni bi! samo tihotapec in zločinec, kajti udej-stvoval se je tudi v politiki in *pro ferma« je imel trgovino s cvetlicami. Naravi o je, da Je imel mož mnogo sovražnike.-- in konkurentov med tihotapci, ki so bili IstOtakO nosilni kakor on. Ali tisoči, na pokorslišcu zbrani zločine!, ki so se poslavljali od svojega voditelja, so bili dokaz, da bo tudi morilce doletelo maščevanje.
Pretiran pogreb Obanniona In pohod zločinskega sveta pr? žalnem sprevodu le povzročil zlasti med cerkvenimi krogi veliko razburjenja. Pri nedeljskih pridigah so dajali duhovniki duška temu nezadovoljstvu. Pogreb Je bil po mnenju pridigarjev poveličevanje »rcvolverskll: junakov <. Obannlcn Je bil vodja tihotapcev akohola In kot tak ni trpel drugih tihoptapskih organizacij v Chicagu. Če mu jc bil kdo na poti, ga je kratkim polom odstranil s sveta. Policija ie mnenja, da je Obannion zagrešil 23 umorov, vendar mu ni mogla ničesar dokazati in to zato, ker je imel kralj banditov svoje zaščitnike celo med najvišjimi uradniki <*1
Stev. 272.
»SLOVENSKI NAROD* dne 27. novembra 1924.
Stran 8.
Gospodarstvo.
Pomanjkanje vagonov.
Med državami, ki jih je spravila svetovna vojna v velike prometne težkoče, je tudi Jugoslavija. Naši gospodarski krogi, zlasti uvozničarji in izvozničarji, so se že opetovano obračali na vlado s prošnjo, naj preskrbi trgovini vsaj najpotrebnejša prometna sredstva. Seveda so ostali ti apeli večinoma brez uspeha, ker tudi naša država ne more kar čez noč preboleti težkih posledic vojne. Železnice in vo-govni park so pa ravno med vojno največ trpele. Še danes, po šestih letih, vidmo v mnogih krajih žalostne slike, kako stoje dolge vrste polomljenih lokomotiv in pokvarjenih vagonov, dočim čuti naše gospodarstvo pomanjkanje prometnih sredstev. Prometna kriza ne bo še tako kmalu rešena, ker smo navezani z ene strani na repa-racijske dajatve, z druge pa na popravo pokvarjenega vožovnega parka. Niti prvi. niti drugi vir pa ne zadostuje za kritje realnih potreb naše trgovine in industrije, ki se je zadnja leta zelo razvila.
Predvojna Srbila je imela razmeroma malo prometa in zato tudi ni potrebovala mnogo železnic. Vse njeno železniško omrežje je znašalo okrog 600 km. Po ujedinjenju se je ozemlje države povečalo in danes imamo v Jugoslaviji nad 7000 km normalnotirnih železnic z 32—33.000 vaeonov. Na vsak kilometer pride torej 4% tovornega vagona, kar pa seveda ne zadostuje za naše gospodarsko življenje, zlasti v času, ko se intenzivno razvija zunanja trgovina. Če bi hoteli zadostiti vsem gospodarskim potrebam, bi morali imeti na vsak kilometer najmanj -S tovornih vagonov, torej skoraj polovico več, kakor jih imamo sedaj.
Druge nasledstvene države so v tem oziru srečnejše. Madžarska ima prilično S tovornih vagonov na « Vin, Avstrija 6.5. Najbolj pa je založena » prometnimi sredstvi Češkoslovaška. Na progi Ustje-Toplice, ki je bila pred kratkim podržavljena, je prišlo na vsak kilometer do 35 tovornih vagonov. To sre sicer na račun industrije premoga, ki je v tem delu Češkoslovaške r»ajbo!i razvita, vendar pa je značilno, da more dati država eni progi toliko vagonov.
Nekaj železniškega materijala dobimo še, kakor rečeno, na račun reparacij, drugo bo pa treba kupiti ali nadomestiti s popravljenimi starimi vagoni, ki jih ima Jugoslavija okrog 15.000. Novi vagoni so precej dragi. TaVo stane odprt tovorni vagon 4— 5000, pokrit pa 5—6000 zlatih mark. Poprava starega vagona stane državo povprečno 15.000 Din. Poprava vsega pokvarjenega parka bi zahtevala torej od države važno postavko v proračuna, ki bo mogoča samo s štedenjem v drugih resorih. Pri tem moramo biti u»di previdni, ker je del starih vagonov ta-ko pokvarjen in obrabljen, da bi bili stroški za popravo proč vržen denar.
Naše prometne razmere so neugodne, pomanjkanje vagonov je občutno in s tem dejstvom morajo računati gospodarski krogi kot z zlom, ki ga ne bo mogoče tako kmalu odstraniti. Ali napačno bi bilo zvra^ati vso krivdo na to vrzel v prometnih sredstvih. Mnosro so krivi tudi drugi činitelji, da trpi trgovina in industrija težko škodo, ker ne more redno in pravočasno prevažati blaga. Tu igra važno vlogo zlasti neenakomerna razdelitev vožovnega parka v drŽavi. Vagone, ki jih ima železniška uprava že v prometu, bi bilo treba razdeliti no določenem načrtu, tako da bi prišla do
I veljave v prvi vrsti proge, ob kate rib
je razvita industrija in trgovina. Te potrebe prometno ministrstvo doslej ni
vedno upoštevalo, ker bi se sicer navzlic prometni krizi ne moglo pripetiti, da ostane industrijsko tako razvita pokrajina, kakor je Slovenija, malone brez tovornih vagonov. V tem smisla bo potrebna temeljita remedura in prepričani smo. da bi bilo s pametnim načrtom o razdelitvi vožovnega parka gospodarskim krogom mno^o pomagano. Reparacije in poprava starih vagonov je vprašanje časa, gospodarsko življenje pa ne trpi odlašanja. Za to mu mora država priskočiti na pomoč s sredstvi ki jih ima že na razpolago. To velja zlasti za Slovenijo, ki je večkrat predaleč od prometnega ministrstva.
—g Novosadska blagovna borza 25. novembra. Na produktni borzi no tira jo; Pšenica baSka. 21 vag. 377.50—385, banatska 380, srbijanska 71 kg, 6% 330, koruza 56 vag., sremska 180, baška 1&0, sremska za december 190, fižol sremski, 1 vag. 550, moka 1 vag. baza »Os« 540, otrobi 150 mtc 175. Tendenca neizpremenjena.
—g Sejem v Kranju. Iz Kranja nam po« ročajo: Zadnji tedenski semenj je bil ob najlepšem vremenu precej živahen. Prignalo se je dosti plemenske in klavne živine. Cena pitanim volom je bila 54 kron žive teže; krave so plačevali mesarji po 30 kron. Ko« roscev iz Avstrije ni bilo, pač pa nekaj ko* roških Slovencev, med drugimi sejmarji je bilo trdi nekaj Italiisnov.
—g Svetovni pridelek žita. Po angleških poročilih iz Kanade bi znašal letošnji deficit Evrope na krušnem žitu približno 340 milijonov bušljev, od katerih odpade 172K milijona na pšenico in ostanek na rž. Sodi se, da znaša letošnji pridelek žita na vsem svetu 574 milijonov bušljev: od teh 400 milijonov pšenice in ostanek rži.
—g Kožarska Industrija je bila doslej prisiljena, nabavljati si natrijski sulfid m žvepleni natrij v inozemstvu. Sedaj pa izdeluje te kožarski industriji potrebne predmete tovarna kemičnih proizvodov v Hrastniku in sicer se produkcija razširja ugodno tako, da bo zadoščala z?, domačo rabo in se bodo navedeni predmeti še lahko izvažali.
—g Varnostne zgradbe proti poplavi. Jesensko delo za regulacijo in gradbo nasipov ob Tisi, katere ie bila letošnja poplava porušila je končano. Doslej je popravljen ves nasip od Sente do Bečeja tako, da so dotični kraji varni pred poplavo. Nekaj dodatnih poplav se izvrši Že v decembru. Dosedanje delo je stalo 12 milijonov dinarjev.
—g Češkoslovaški premog za Avstrijo.
Češkoslovaška je glavni kontrahent za uvoz premoga v Avstrijo. V kratkem se bodo vršila nova pogajanja za zasiguranje premoga zveznim železnicam In polovica uvoza bo prihajala iz češkoslovaške in Gor. Sleziie, ostalo iz Saara in Ruhra
—g Rusija naroča ladje. Te dni je naroČila sovjetska vlada v Stockholmu štiri motorske ladje od 7000 do 10.000 ton. Plačala pa ne bo teh ladij z gotovim denarjem, marveč s petrolejem, nafto tn njenimi derivati. Pogajanja za to so bila zelo dolca in zmagal je ruski zastopnik v Stockholmu Sergij Gardinin.
—g Druga konferenca proti opija. V Ženevi se je priceia pred nekaj dnevi druga konferenca proti opiju. Pravijo, da prva konferenca ni dala nikakega uspeha. Pri nas se pridela mnogo opija v Južn? Srbih. Našo državo zastopa na konferenci poslanik v Bernu Milutin Jovanovič in tehnični eksperti iz našega ministrstva za trgovino in industrijo. Lan' je znašal naš izvoz opija vrednosti 360.000.000 milijonov dinarjev. Naši zastopniki se zavzemajo za to, da bi ne trpela naša produkcija opija, ki se naj porablja za zdravstvene svrhe.
—g Ruski načrt za zunanjo trgovino. Poročila iz Moskve trde. da računa sovjetska vlada za gospodarsko leto 1924-25 z uvozom v vrednosti 381 tn izvozom v vrednosti 456 milijonov zlatih rubljev. Uvažala se bo ameriška volna, stroji, čaj, sladkor in kemikalije, izvoz pa bo obsegal les, kože. petrolej, živinske produkte in žito. Aktivnost trgovske bilance, katere se sovjetska m i um, }f i   i Mu --• ■    m —• - m
Rusija ne more odreči, zahteva nadaljevanje umetnega uvoznega omejevanja z vzdrževanjem trgovskega monopola hi izvoza žita. Ako se izvoz žita ponesreči, katerega višina odgovarja baš namišljeni aktivnosti trgovske bilance, nastane, v bilanci deficit. Krasin pravi: Carinska straža ne brani nase gospodarske samostojnosti napram gospodarski ekspanziji kapitalizma, marveč je samo sredstvo našega zunanjetrgovskega monopola, ki je orožje prepovedi in dovoljenj. On je namreč predložil s omenjenimi besedami centralnemu ekseketivnemu komiteju za poskušnjo cs eno leto veljaven nov carinski tarif.
—g Dobave. Vršfle se bodo naslednje ofcrtalne licitacije: Dne 15. decembra t. !. pri Intendantske m slagalištu mornarice v Tivtu glede dobave 385 raznih petrolejskih svetilk. — Dne 18. dcc. t. L pri ravnateljstvu drž. železnic v Ljubljani glede dobave 550 ton plinskega premoga; pri ravnateljstvu drž. žeiezUc v Sarajevu glede dobave materiala za mešanje. — Dne 19. decembra t. L pri ravnateljstvu drž. železnic v Beogradu glede dobave raznih lakov, razne krede in kolofonije. — Predmetn! oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom na vpogled.
To in ono.
Važen izum na petja navigacije.
Anton Flettner je bil Že prej znaš v Nemčiji po svojem izumu novega krmila, ki deluje s pomočjo vodnega toka. Zadnje
čase Je zaslovelo njegovo fme še bolj, ker je izumii jadrnico brez jader. Z jadrnice se snamejo jambori in :aira. mesto njih pa se postavita dva ah trije okrogli stolpiči iz pločevine. Stopiči so visoki okrog 1! metrov, v premeru okrog 3 m. pločevina pa le debela 2 nun. Ta tenka pločevina se vrti s približno 100 obrati na sekundo okrog stolpa, pritrjenega k ladji. Stolpič se vrti s pomočjo motorja z razmeroma neznatno gonilno silo. Stolpiči in stojola tehtajo petkrat mani nego odgovarjajoči Jambori In jadra. Ladja se premika s pomočjo teh stolpičev naprej ali nazaj, kakor želi krmar, z brzino, ki Je 15krat večja od one pri navadnih Jadrnicah. Z 20krat manjšo silo se doseže 15krat večji efekt in 30Okratna ekonomija.
Bistvo novega izuma fe, da izvaja veter z ene strani vrtečih se stolpičev zračni, z nasprotne strani pa aerodinamični pritisk in oba faktorja gonita potem skupno ladjo v zaželjeni smeri Flettner je pojasnil podrobnosti svojega izuma 21. oktobra v posebnem referatu pred zastopniki ladiedelniške družbe v Berlinu. Znanstveni poizkusi so se vršili v aerodromičnem institutu univerze v pruskem mestu Gdttingen. Predelavo Jadrnice »Bukau« je prevzela ladjedelnica »Nemčija« v Kielu. Pred kratkim se Je ladja vrnila z daljšega potovanja v Klel. Flettner je ravnatelj arero- In hidrodinamfčnega instituta v Amsterdamu. Njegove poizkuse financira deloma tudi parobrodna družba »Hamburg - Amerika«.
Teoretična ideja Pettnerla ni nova. Že pred 70 leti Je prišel berlinski fizik Gustav Masnus pri svojih eksperimentih do tnko-zvanega Mrgnrsotvega efekta, ki ga je se-dr*j 1zT?bV Flettner. Ali dušici so znanstveniki dvom i M, da bi bi'1 Wagnusovf teoretični zaklmčki pravilni tudi v prrkst. Zdaj so vzbudi?! !~roratr»rn? hi praktični (na odprtem morju) poizkusi pravo senzacijo in znanstveniki so morali docela spremeniti svote prednje naziranic o možnosti izkori-spanja visokega pritiska vetra Strokovnia ki nrglašrjo, da že nad tisoč let n1 fci'o trko kolosnlnejra prevrr»*a na pollu izkoriščanja vetra v navigaciji. V Nemčiji se ?e ustanavljajo delniške družbe za zgradbo ogromnih dvigal na suhem, pri katerih bo daial gonPno sPo veter. V ta namen bo zOTlen v bližini Berlina 100 m visok stolp. Gosn°darskf pomen tega izuma Je ogromen.
Zastopnikom tiska je Flettner izjavil, da so njegovi novejši poizkusi dokazali, da Je mogoče vporrbiti njegov sistem ne le pri jadrnicah, temveč pri vseh ladjah sploh. Veliki parniki si prihranijo s tem sistemom okrog 90% goriva in lahko dobe 10 do 20 tisoč konjskih sil samo z izkoriščanjem vetra. To bi Imele nedosledne praktične po-s'edice, ker bi se blagovni in osebni tarit znižal za 70%. Ce je veter ugoden, plove nova ladja hitreje n~go navadni tovorni parnik. Jadrnico vodi (s pomočjo elektrike) samo ena oseb-**, driči-n potrebite voČja Jadrnica 100 do 2W mi? po.cacJke. N^tttci so izračunali. dr» bi prihranil na tn nr»i*H večji pnrnik od Hamburga do Vladivostoka 800 do 9^.000 zlatih mark. Teoretična p'at tega navidez tako t?jinstvrnega in tieverletnega izuma Je nastopna: Recimo, da piha veter perpendikularno k poti, po kateri plove ladja. Če Fletinerjev stop mtruie piha veter z enako gostoto po obeh straneh stolpa, če pa se začne stolp s pomočjo elektro-
| motorja vneti in će povečamo brrfno tega vrtenja do dane brzine vetra, zadene veliko večje število vetrovnih linij sprednjo polovico stolpa, ker ta ne zadenejo na odpor v trenju, ker se tu gibljeta stolp in veter v isti smeri, dočim se giblje zadnja polovica stolpa v nasprotno smer proti vetru. Pri tem nastane silno trenje med vetrom m stolpom. Zato nastane na sprednji strani stclpa močan sesajoči vpliv vetra, na zadnji pa pritisk vetra in oba faktorja gonita potem skupno iadjo naprej.
Kakor vsi veliki izumi, tako je tudi Flettnerjev priprost, kakor znamenito Kolumbovo Jajce. Ta princip lahko pojasnimo z nastopno primero: množica pritiska pri vhodu ra peron, toda ta pritisk se zmanjša, čim se začne vrteti vreteno, ki prepušča ljndi na peron. Nek->j sličnega jc tudi teoretični »Magnusov efekt«. V zrakoplovstvu je teorija tudi že davno prišla do zaključka, da g'avne vloge pri poletu z zemlje ne igra zračni pritisk, nego njegov sesajoči vpliv pod aparatom. Vendar pa so bili rezultati Flci:nerjevih poizkusov v institutu gottingenske univerze tako nepričakovani in presenetljivi da so znanstveniki spočetka mislili, da instrumenti ne kažejo pravilno.
Oglejmo si še druge načine, Jcako se lahko vporablja Flettnerjev izum. Kakor ?e omenjeno, namerava berlinska mestna občina zgraditi 100 m visok stolp kot aerodinamični transformator, in Flettner računa, da se na ta n*čin električna energija poceni najmanj za 60%. NemSka družba Zeppelinov In ameriška družba »Good Jear Zeppclin*. ki namerava prevzeti stroje In osobje zna-menfte ladjedelnice v Ludwigshafnu, se pogajati s Flettnerjem o skupnem de'u. Flettner smntra, da postanejo z vpobrabo njegovega izuma Zeppelinl neprimerno bolj*!, ker se poveča njihova kapaciteta In bo možnost katastrofe v zraku minimalna. Podolgovato in zelo drago ogrodje sedanjih Zep^e'inov bo mogoče nadomestiti z ovalno obliko, ker Flettnerjev izum skoraj popolnoma odstrani zračni odpor. Flettner Je ?e prej deloval na po'ju zrakoplovne tehnike in uvede! v nji važno izpopolnitev: on Je naoravil pomoJno fcrm'lo. kl deluje pod pritiskom zračnega toka. in dokazal, da zadostuje okrenlti to majhno krmilo, da mu ?iedi samo po sebi tudi veliko, ker nasta-nelo nri tem negativni pritiski (sesajoči vpffvf) in razTike v pritisku. Ekonomsko Jc to zlasti važno za navigacijo, kjer so potrebni ogromni stroji, ki gonijo velika krmila pa mikov.
Zdaj se peča Flettner s konstrukcijo novega krila za aerop'ane, čigar sila bo prekašala 6kmt dosedanje konstrukcije. Naj-večie zanimanje znanstvenega sveta pa zbuja nastopni Fletterjev načrt, ki je tudi v zvezi z zgradbo 100 m visokega stolpa: z izkoriščanjem vetra bi proizvajal Flettnerjev mehanizem 1000 konjskih sil. Sila vetra bi ne delovala neposredno na glavni valjar stroja, temveč bi Jo prenašala majhna krila, pritrjena na 40 m dolgo krilo, ha posebne manjše valjarje in na zobato kolesje. To bi omogočilo tako intenzivno Izkoriščanje vetra, da bi se zdel! dosedanji motorji na veter v primeri z novimi predpotopne naprave.
• Pereci, kl se vozPo z avtomobili
Newyorška policija je te dni preiskala razne kot berače znane ljudi. Prepričala se je da so to povečini bogati gospodje, ki Imajo hiše in se voz'jo z avtomobili. Imajo Izborno Izvedeno organizacijo, ki funkcijonira najboljše.
Devica v blagoslovljenem stanju
Poročali smo o senzacionalni razpravi, k! se vrsi v Splitu proti inženjerju Vicko Dvorniku, obtoženim, da e: 1.) dne 4. februarja tL poslušajoč se narkotičnih sredstev na lokav način omami! njena čutila — tako je navedeno v obtožnici, jo pripravil v tak položaj, da se mu ni mogla upreti, ter jo nato zlorabil in 2.) da je večkrat ore s vednosti devojke skušal odpraviti njen telesni plod. !z obtožnice je razvidno sledeče:
Spoznala sta se v oktobra preteklega leta. Romantičen >e bil začetek. Tajni se-stauk: na periferiji, boječe stiskanje rok, ijubavni vzdih: v mesečini. Toda ta romantična doba je trajala malo časa. Zdi se d* je m*enerja idealna ljubav dolgočasila, kajti postajal je od dne do dne vsiljivejsi. Prišel je predmist, povzročitelj ljubavnih avantur in zločinov. Dne 34. iebruarja — bilo je baš po karnevalski noči — je odšel Dvornik s svojo izvoljer.ko na sprehod. Pripovedoval ji ie o sreči, ki jo čas::, ki pa bo le popolna. i;e postane ona popolnoma njcg> va. No, Marija je bila pošteno dekle in je Izjavila vsiljivcu, da bo njegova ali Šele potem, ko jo popelje pred altar. Videč, da na ta način ne pride do cilja, je Dvornik ubral druge strrune. Obljubil je devojki, da ji prinese razne parfeme, nato pa je potegnil iz žepa robec in ga ji dal poduhati rekoč: »Nirna-1: lepega vonja?*
Nič hudega siuteč je devojka vsrkavala vonj lepo dišečega robčka. Nenadoma je začutila nekako omotico in zavedla se je šele, ko je izgubila devlstvo ... Inženjer jo ie r narkotičnim sredstvom omamil. Ta nasilna ljubav pa ni ostaia I>rez posledic. Devojka je postala mati. Zahtevala je od svojega £a-peliivca, da jo poroči, o čemur pa Dvornik ni hotel ničesar čuti, pač pa ji je ponujal razne kapljice in praške, češ da naj J!h pov-ž i je, ker Je anemična. Ker pa ta sredstva niso delovala kakor si je Žele! Dvornik, je peljal devojko k zdravnikom v svrho splav« ljenja. Zdravniki su mu Izjavili, da je to po zakonu strogo prepovedano in da ie najbolje, da dekle poroči. Najzanimivejše pa je, da so zdravniki pri pregledovanju ugotovili, da je Marija Lin v blagoslovljenem stanju, toda je Š3 vedno — 'devica...
Končno je dvornik svojo ljubico popolnoma zapustil, nakar ga je ta ovadila državnemu pravdništvu. Dvornik je bil aretiran, vendar svojo krivdo dosledno zanikuje. Zaslišanih je bilo mnogo prič, ki znatno obremenjujejo obtoženca. Zaslišani pa so bili tudi zdravniki pri katerih se je Dvornik pojavil s svojo izvoljenko. Razprava Je v svrho zaslišanja novih prič odgođena.
Cpflog: Marija Lim je v soboto povila zdravo žensko dete.
Dejstvo.
66 T
da  s*  oblačilu vedno najceneje in najbolje
kupno pri
Drago Schvab v tjublj.m
pesetme pm tt«or«omljree zlmtke
suknje. i» Imeti vedns pwmđ
" Zamorci. Iz Newyorka poročajo, da je bil pred dnevi prvič v ameriški zgovini reki zamorec Izbran za člana sodišča v Chicagu. Piše se Albert George. Potem je bil prvič poslan neki zamorec v senat n sicer v državi Illinois. Službeno glasilo zamorcev naznanja te dni velike uspehe, katere so dosegli ameriški zamorci tekom zadnjih 25 let. Njebovo premoženje se je dvignilo od 300 na 1700 milijonov dolarjev, njihovi izdatki za učne svrhe so narasli ođ 10 na 32 mil'jonov dolarjev, njihovo premoženje na cerkvenih poslopjih od 45 na SO milijonov doiarjev. V ameriškem trgovskem svetu je zaposlenih po raznih podjetjih nad 20.000 zamork kot voditeljic. Tudi v svobodnih poklicih so zamorci dobro zastopani: Nad 2300 je črnih dramskih umetnikov, arhitektov 50, slikarjev 259- med temi 108 žensk, nadalje so kiparji, pisatelji, novinar« ji, poročevalci, duhovniki lekarnarji, učitelji, zobozdravniki, juristov In sodnikov je nead 1000, godbenikov nad 4000, več sto Inženerjev, fotografov, nad 3500 zdravnikov Itd. sploh se beleži napredek ameriških črn* cev na vsej črti
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMSEK. Odgovorni urednik: JOSIP ZUPANČIČ.
Ed. Riee Burroughs:
Tarzanov sin
Čez čas zasliši, kako se cela množica bliža proti stanovanju poglavarja. Previdno je pokukala okoli ogla. Ni mogla zadušiti te radovednosti; kaUi življenje v naselbini je bilo pusto in enolično in ona je ravno tako, kakor drugi ljudje, hrepenela po novicah in spremembah. Kar je videla, sta bila dva belokožca moška. Iz govorice domačinov jc posnela, da se je zunaj vrat utaborilo celo spremstvo. Sama sta šla naprej, da govorita s poglavarjem.
Stari Arabec ju je pozdravil pri vhodu v svojo kočo. Ko ju je zagledal, so se njegove oči zožile in zasvetile. Tujca sta pri njem obstala. Izmenjavali so pozdrave. Nato pa sta pripovedovala, da sta prišla nakupovat slonovino. Glavar je nevljudno odgovoril, da nima ničesar. Meriem se je začudila. Znano ji je bilo, da so v sosedni koči naravnane silne množine slonovine, prav do podstrešja. Iztegnila je vrat, da bi videla oba tujca razločneje. Kako je bila njih koža bela in kako krasno, zaru-menelo brado sta imela! Take ni imel nihče v tej pokrajini.
Eden ob obeh se je nepričakovano ozrl v smeri proti Meriem. Hotela se mu je odmakniti, ker se je moških bala, toda bilo je že prepozno. Ugledal jo je. Meriem je zapazila, kako je čez njegov obraz padel izraz začudenja in presenečenja. Tudi poglavar je to opazil in zaslutil, kaj je temu vzrok.
ii »Jaz nimam nikake slonovine. Nimam želje 2 Vami trgovati.« je govoril s poudarkom. »Odstranite se odtod in to takoj?«
Stopil je proti tujcema m ju iztisnil skoro do izhoda. Tujca sta oporekala, on jima je grozil. Ako hi se mu ne bila vdala, bi to pomenilo samou.nor. Zato sta odšla in se napotila naravnost k svojim ljudem v taborišče.
Poglavar sekje vrnil k svoji koči, toda vstopil ni. Stopil je okoli koče« za katero se je k steni pritiskala prestrašena Meriem. Zagrabil jo je za ramo. Razburjeno jo je dvignil kvišku in postavil na noge, nato pa vlekel proti vhodu v kočo m jo hlastno treščil v sobo. Stopil je za njo ter Jo neusmiljeno pretepel.
»Ostani tu,« je besno zarjovel. »Glej, da te nikdar veC ne vidijo tuje oči. V nasprotnem slučaju te ubijem.«
Z močnim udarcem je ubogo Meriem potolkel na tla, kjer je obležala m kričala v bolečinah. Start razbojnik pa je hodil gorindoli, momljajoč umazane kletve. Stara Mabunu, ki je pred durmi nekaj brkljala, pa se je tiho smehljala.
V taborišču tujcev sta se razgovarjala oba orjaška moška in hitro izmenjavala svoje misli.
»O tem ne more biti nikakega dvoma. Mamili u,« je razlagal Jenssen. »To je Čisto izključeno. Ali zakaj ta stari razbojnik ni zahteval odškodnine, ko je kazen že odpuščena, fo mi fe nepojmljivo.«
»So gotove stvari, ki so Arabcu ljubše in dražje, kakor Jenssenova odškodnina,« ie odgovoril Malbihu. »Mislim, da gre v tem slučaji zrn maščevanje,«
»Hm! Kar se mene tiče, mislim, da moremo poskusiti še z zlatom.« je odgovoril Jenssen.
Malbihu je skomignil z rameni.
sPri paglavarju gotovo ne uspeva,« je pripomnil. »Treba bo to poskusiti pri enem njegovih ljudi. Glavar svojega maščevanja ne dS za zlato. Ako mu ga ponudimo, moremo v njem vzbuditi le sum, kar smo že itak storili, ko smo se z njim pred kočo razgovarjali. V tem slučaju je nevarnost za naše življenje.«
»Dobro. Poskusimo s podkupnino,« se je od* ločil Jenssen.
Po nekolikudnevnem bivanju v taborišču sta dobila ?a to pripravno osebo. Bil je to visok, prileten načelnik iz poglavarjevega rodnega kraja. Nekdaj je živel na obalj in je poznal moč zlata. Lesketajoči se denarji so ga omamili. Z vso gotovostjo je obljubOi da jima prinese to, kar želita, še v tej noči.
Takoj v mraku sta Šveda pričela s predpripravami za odhod iz teh krajev. Okoli polnoči je bilo vse v redu. Nosači so polegli okoli tovorov, pripravljeni, da vsak hip nastopijo pot Oboroženi črni vojaki so postopali semintam med taboriščem in naselbina v kateri je gospodaril glavar. Vojaki so bili določeni zato, da tvorijo zadnjo obrambno stražo, ko bi glavarjev podvodja prinesel to, kar sta Svoda pričakovala.
Na stezi od naaelbme sem so se začuli koraki. Belokožci in črni spremljevalci so takoj skočili v zasedo. Bližalo se je več ljudi. Jenssen je stopil naprej in šepetale, tiho vorašel:
»Kdo prihaja?*
»Mbeeda«. je bil odgovor.
Mbeeda se je imenoval izdajica. Jenssen se je umiril, dasi se mu je zdelo malo čudno, da z njim prihajajo tudi drugi ljudje. Pa kmalu je tudi to razumel. Stvar, katero so mu prinašali, je ležala na nosilnicah, katere sta nesli dve osebi. Jenssen se je potiho razjezil. Kaj, ali mu ta norec prinaša mrtvo truplo? Podkupnino sta vendar plačala za živo dekletce.
Nosači so postali pred betokožet
»To ste kupili za vaše zlato,« je nekdo omenil, na kar so nosilnice položili na zemljo, se obrnili in izginili v temi v smeri proti naselbini. Malbihu je pogledal Jenssena in na njegovih ustnicah je bil nesimpatičen nasmešek.
»No,« je pripomni! drugi. »Odgml odejo m poglej, kaj si kupil. Dosti smo plačali za mrtvo truplo, posebno še, ako pomislimo, da bo trajalo najmanj dva meseca, predno to reč unovčimo.«
»Ta norec bi vendar lahko vedel, da hočemo živo,« se je razjezil Malbihu in med tem odgrnil odejo, ki je pokrivala truplo.
Pri pogledu na truplo sta odskočila m is ust je zarohnela jezna kletev. Pred njima je ležalo mrtvo truplo Mbcede, nezvestega pod v od je poglavarja.
Cez pet minut nato so nosači nastopili not proti zahodu. Nemirni črni vojaki, ki so tvorili zadnjo stražo, so se nemirno ozirali nazaj proti naselbini,   ker so vsak hip pričakovali napada.
Toda poglavarjevo maščevanje je moralo btti že dopolnjeno in vsi so varno odšli iz opasneoa orenJBa,
stran t*
aSLOVCNSKf HARODc me 2>. novembra 1924.
za
nudi po nizki cenl
Narodna knjigama
Ljubljana, Prešernova ulica 7
Drogerija
se daje v zakup. Eventualno se sprejme družabnik. Ponudbe na novinarsko oglasni zavod „Publicitas a. d." Beograd, Pozorišna ni. br. 2. pod št. .Be-744*. 7179
S&notorium Dr. R. szess
za odrasle I djecu. — Abbasla (Italija).
Dietno liječenje za debljanje i krepljenje. Prvorazredn* zavod za bolesne na srcu, na ovapnenju žila. — Premene \S'oif-wechsel) za ženske i živčane bolesti.   Djeca od 7 godina primaju se i bez pfatn:e. 69 T
Kie bi kupil za Miklavža!
Vsekakor v trgovini DOLENC, Sv. Petra c. 8
v Ljubljani
kjer je na razpolago raznih igrač, moških srajc, kravat,
volne in parfumov ; vse po zmernih cenah. 6910 Poldem torej tja!
t---- ■ ---f r u i? u ■» rro »r
168 Din
1
stane svilen jumpc z dolgimi rokavi, dokler traja zaloga
A. Šlrkovec nasl. K. SOSS
Uohlfcna. Mestni trq 19
Strešno lepenko lesni cement I
dobavlja najceneje v vsaki aaafiaJ
Jos. R.Pah, Ljubljana
Gradaika ml. 32.
Teietoa SIS
HITNA C 4«9fft
40 eJEKtra DiHrjiT
nafboliSf tabr kat s 40 &;0 ponutta! Ves električni materija! globoko nod dnevnimi cenami. Clektro Company, Ljubljana, Sv. Petra e. 29. 12S-T
Lepo obleko
mate, ako daste ponošeno kemično Čistiti in barvati v
L kcmiCnl Čistilnici !■ eartirlj
JOS. REICH PoliansU nasip 4
Podružnica i Selenburgova 3
8^/TJl
i
e.
rrnmmmo/vMutt
g f,ELEKTRIT" ploS^e ea h brušenje 2a» in aata, mazalice, pile. Azbest, Ki neerit. t?ansmisiie. |er-menie za ootron stroiev. Vse tehnič. potrebščine.
i papir
priporoča
Norodno knjigarna.
P. n.
Vljudno naznanjam svotim cen?, klijentom in p. n. občinstvu, da sem otvotil v Lfublfanl na Duaafskl cesti 33 (Skladišče Balkan)
sfolo posredovalno pisarno
za snrefomanfa vseh vrat tiskarski, knfioroveftklh, kartonaš^lk, rastrlrskihfn ostalih v papirograf ćno stroke spadsloč-h oaroc !,
katera izvršujem fično. solidno in po zmenim cenah Naročila dobavHim na dom v Ljubljano franko vseh stroškov. Na poklic no telefona Si. 13 2 iS «11 SOS pridem osebna k
strankam.   Uradne ine so: od 9-12 in 3-5.
Tiskarna
booonoobooMoc
Josip Erntpotlć, Vir-Domžalo
Knjigoveznica  -  Rastrirnica  -  KartonaŽita tovarna in papirna industrija
MoaaoeoooeeaopooooooooDooooPOC aooocooooooi »n iBartoaoabBSooooo
V boj ZD srgČO! 3ŽSEŽ1S KimKiftiinrc
Dobi lastnik naše srečke ki bo ga zadel žreb. Cofe srečka D 100*—    Četrtinska ereftka D 25.—    Oesetlnska srečko D 10-—
Pri četrtinskih srečkah igra o štiri, pri desetlnskih deset os?b na jedno štev i ko. Zadene žreb četrtlnsko aH desetinsko srečko, viSi se m?d Štirimi oz. desetimi posestniki dobila ponovno Žrebanje, ako se isti v teku 14 dni med sabo z doaitkom ne spravijo. Izžiebanih številk 2000. D.<n žrebanja se naznani po časopisih, takoj ko bodo srečke razprod ine.
Srečke razpošilja .Prostovoljno gasilno društvo v StrniSču prt Ptuju- proti naprej vposiljatvi Sneska za srečko ter Din 3 — za priporočeno pošiijatev. Iščejo »e povsod prodajalci srečk ! 7229
mHLI OGLHSI
Cen* malih oglasov
vsaka beseda 50 para. — Najmanje pa Din
Pozor!!!
Plačam bolje kakor vsakdo drugi z* stare obleke, čevlje in pohi« štvo. Dopisnica zadostu«; je. da pridem na dom. — Martin Dramć. Ljubijo na, Sv. Jakoba nabrežje št. 29. 7228
1
protom
Regal,
nov, 4 m dolg. 70 cm si«
rok — se ugodno proda.
— Matek, Ljubljana. Dal* m a ti nova ulica 13.   136. T
Oprava,
sobna in kuhinjska, vslcd odpotovanja še ta teden
— poceni naprodaj. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 7112
Šivalni ročni stroj,
<;koro nov. naprodaj. — Spodnja SiSka, KmetiisVa ulica št. 125. 7122
I    Staž* I
Stenograiinja
slovensko in nemško stenografijo, t večletno prakso, povsem zanesljiv va. išče mesta. Vstopi najraje v notarsko ali odvetniško pisarno. — Cen], ponudbe pod »Za* nesljiva 7227* na upravo »Sk>v. Naroda«.
Izurjenega lovca
za poljski lov pri Ljubljani — se sprejme. — Ponudbe na: Ing. Tavčar, Ljubljana. Breg 8. 7249
Gospodično
(mlajšo), ki zna Šivati in opravljati domača dela — iščemo k petletnemu otroku. — Natančneje pove uprava ?'Slcvcnske= ga Naroda«. 7250
Podpisana opekarniška centrala razpisuje mesto
opekarnlškega
ravnatelja,
kater! naj bi pri naših opekarnah posloval kot tehnični in komercijalni
vodja. Prtizobrazba: ke» ramična šola ter večletna strokovna praksa Plača in drugi prejemki po do* govoru. Primerno oprer-.* Ijene ponudbe "e poslati na: Centralo ^orn ,er:«d-Sonskih onckarniških pod* jetij v Gornji Radgoni.
7029
I  Stanovanja |
Dve prazni sobi
v novi hiši se oddasta. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 7221
Ena ali dve krasrn prazni sobi
z balkonom in kopalnico se odda. — Naslov pove uprava »SL Nar.«. 7234
Išče se kakršnokoli stanovanje.
Ponudbe pod -»Visok a najemnina/7230« na upra*
vo »Slov. Naroda«.
Dijakinja
išče stanovanje s hrano pri boljši rodbini. — Po* nudbe pod »Takoj 7222«: na upravo »SI. Nar.«.
Klavir poučuje
gospodična. Honorar ni* zek. Naslov pove upra* va »Slov. Naroda^. 7224
I
tokali
J
Lep trgovski lokal
na prometnem kraiu od*
da 7 novim letom Pokoj* ninski zavod v Ljubljani, Aleksandrova cesta. 7010
I Krrcm?čnin? j
Trgovsko hišo
v Ljubljani na zelo pro* metnem kraju — prodam po zelo nizki ceni raui nakupa drugega posestva — in hišo ob glavni cc» sti. dva kilometra od Ljubljane, pripravno za vsako obrt. — Naslov pove Janko Stupica, tr» govec, Ljubljana, Sodna ulica. 7223
Prodajalci
nepremičnini
Gotov uspeli pri prodaji vašega posestva dosežete 1c. ako oglašate istega z obzirnim popisom v — re1^mnem listu *PO* SEST«, ki ga razpošttj* vsem javnim lokalom $\* rom Slovenije in države
ter v inozemstvu, dalie vsem   kupcem   redno in
be7 plačno »Pote*/«', Res etitetna pt*ernn% d. z o. z. v JLfubtfffni, Sv. Petrn cr» sta It. 24. 120 T
Tiskara,
sastojeća se iz 2 brzo ti* skarskih stroja tvornice »Mndling« (1 stroja 50/80 rabljenog ali u vrlo do» hrom stanju. 1 stroja 42 52 posve nov) 1 Američanke. 1 velikog stroja za rezanje, 1 stroja za het* tanje, 1 stroja za perfo* riranje te 3 elektromoto* ra. snabdjevena sa svim potrebnim slovima, ti* skarskim materijalom te nužnim potrepštinama — nrodaje se jeftino uz vr* lo povoljne uvjete. — »Slaven« d. d., Ilica 52, Zagreb. 122 'T
3E1HEE1E1EIE
I
Razno
I
Božična in novoletna darila
priporoča — tvrdka Pun«
čoh & Comp. 7233
Perje,
kokošje, račje in cnsje. puh, oddaia vsako mno» žino po zmerni ceni — tvrdka E. Vajda, Čakn, vce 52/T
Pohištvo!
Kdor si zeli nabaviti kras» no in trpežno pohištvo po zelo ugodnih cenah — prodaja isto Matiia An> dlovic. Vidovdanska cesta št. 6 (nasproti hiralnice)
svr
»Wertheim
blagajne
priporoča — LjuSljanska kornere, družba, Ljublja« na, Blciwcisova cesta 18.
3476
Ko!esarji pozor I
Pošljite stara dvokolesa v popolno prenovo, emajliranje z ognjen in po* nikljanje. — Na željo so dvokole^a tudi shranijo čez zimo. »TRIBl'NA« F. B. L., tovarna dvoko* les tn otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska ce= sta št. 4 114 T
Ob 25 letnici!
Pri »Solncu« za vodo. K. NVidmaver — priporočam kot nainrimerne j s« dari« la za Miklavža in CožiČ:
vse vrste perila« volneno pleteno blago, manufak« turo. venčke ra Meveste,
opravo novorojenčke, abtahe (peče, edina zalo> ga\ kravate, nogavici-itd. Tri večjem odjfm'i primeren popust. 7225
Ml
lljopisovanj^^l
Ženitna ponudba.
Državni unadnik sreda njih let, z manjšim kap? taiom. se želi vslud pO* manjkanja anaoja sc^na^ niti z gospodično ali vdo* vo._katera ima posestvo, trgovino ali obrt v svrho ženitve. — Ponudbe pro-i sim z navedbo natančnih razmer, in če mogoče » sliko — pod »Osanv Ijcn 1924/70M na upravo
»S'ov, Naroda«. Tajnost častna  radeva. 71^14
r
iPravkor H izšla Brošura
SLoše ob poti"
c7». JZobiac dramska pesnitev v 5 defanjih.
Dobiva se v Sarodni knjigarni za ceno Din 15.
6150
.j
Radio tcrmnlno kopolitfe LOŠkO
ie otvorilo slnaVe sezone. Uradno konstatirana visoka radioaktivnost naravno toplega vrelca 38 Va0 C Zdravi reumo, ishias, ženske bolezni in nervozo. Pooolna oskrba po zmernih cenah v kopaliSčnem domu. Za sobe in kopeli 50% znižane cene. Zdravilišče je 138-T        oddaljeno  5 minut  od kolodvora LaSko.
Že za 48 dinarjev
en meter dobrega LODNA en meter dobrega SEVJOTA en meter dobrega SUKNA 98-T dvojne Širine dobite pri
LENASI & GERKMAN, Ljubljana.
Tovarna vijakov
SploSne stavbene drulbe
Maribor. Aleksandrove cesta 12«
Vijaki mm les velikosti, mmUm
vsake vrst« In vsak« a aa elolovlno Is Sala« ki alMilalla«
Trsouci pozor!
Nudim kekse na k'logramc po izredno mzki ceni. Pri/nano najbljSe blaco. Dostavljam tudi na dom. Prva slovenska eksportna slaščičarna
R. BISCHOFt Rožna dolina it. 233.
Točna postrežba! 140-T Konkurenčne cene!
Tel' fon 351
GALUN
Telefon
351
(kaMjev) prvovrstna kvaliteta (kemično čist, popolnoma brez železa) v kristalih in moki izdeluje in prodaja po konkurenčni ceni
Kemična tovarna Moste pri Ljubljani
Zahtevajte oferte in vzorec ! 6912 Dobavljamo promptno vsako količino.
So. SJlihlaož
prosim te izberi en laštkan klobuček za mene tn mamico
modni salon 14006
Stuchlff-Maske
LJUBLJANA  — Židovska ulica štev. 3. Le oglej si, tam kupiš najceneje.
S.Matte
Tovaraa kointaovioe.
Največjo podjetje naše driavel
Barvanje k*t v Leipzigu^* drobno, strofenje, lioniskelfonfraafe. — Poararlla, nre-obneve« kcžuhivlnasto obroba in ebllvl, modeli.
7032   Naročila, prodaja la aaknp koi:
Liubljana, Sodna ulica 5-
Najnovejše
modne liste
angleške, francoske in nemške
za jesen in zimo
1924—102S
oriporoča
0larodna knjigarna, S/aBi/aaa
Prešernova ulica štev 7.
Prešernova ulica štev. 7.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarno««
\