PROSVETNI its*'- 10 LijTibljana, 2. juntfa 1058 LETTO DL OMtaJe uredniški odbor. Odgovarja lože Zorn. OredniStvo (n iprava Itetocjeva 1-L Telefon Številka 22-284. - Letna naročnina din 800^-Hnr< ček. računa 68-KB-1-Z-1M — risk Časopisno uložnižkega podjetja •Slovenski poročevaieo« GLASILO ZDKU^BMJ PROSVETNIH DELAVCEV Dvanajsta redna seja sveta za šolstvo LRS Dne 28. matja je Ma v l^oiub-Ijani 12. redna seja sveta ea šol-Btvo UtS. Vodil de predsed-aiik sveta tovariš Vladko Majhen- Dnevni red d® obsegal 10 tdčk. Glede na razvoj našega šolstva im še posebno glede ma peifoirmio vsega šolskega sistemia jer bila slejikopired najbolti zanimiva druga točka, to je razprava o predlogu za spremembo dosedanjega diplomskega izpita in predmetnika na naših učitelj i-Jčilh. Razumijiivo tedad, da ji 3« svet poisivetil inajivieč časa in po-dkaišai nadrobno osvetliti nekatere probleme v zvezi z študijem na učiteljiščih ter tudi jasno dotočil njihovo vlogo im pomen v prehodnem obdobju, ko načela reforme šele -dobivajo svojo pravo podiolbo- Problem de »amimSiv ne samo za šolnike, ampak bo nedvomno tudi zanimal širšo javnost. šolska reforma torija nov in naprednejši šolski sistem, tega pa bo lahko uresniči] samo nov pedagoški kader- V prihodnosti naj bi ga vzgajale talko imenovane pedagoške akademije. Učiteljišča tem zahtevam ne bodo mogla zadostiti, vendar pa danes na prehodu, še vedno vzgajajo učiteljski naraščaj. Zato je treba predmetnik in učni program učiteljišč prilagoditi tako, da bodo vsaj v poglavitnih smereh vzgajala in poučevala učiteljske kandidate tako, kot jih bodo bodoče pedagoške akademije. Svet za šolstvo je tem problemom poskušal odtpomioči tako, da jie danes sprejeli nov predmetnik in sklenil, da bo na učiteljiščih poslej deljen diplom-efci dizipit- Po 4. letniku bodo uči-teljiščniki opravil; diplomski izpit iz splošnih predmetov, diplomo iz pedagoške skupine predmetov in slovenskega jezika pa po 5- letniku. Ni. treba Posebej dokazovati, da se bo bodoči učitelj lahko bolj poglabljal v eno in drugo skupino predmetov itn tako vsaj do neke mere dobil znanje, ki mu ga bo dajala v prihodnosti pedagoška akademija. Nadrobnosti iz spremen j enega predmetn%a ne bomo navajali, saj bi presegle okvir našega po-nočila- Povemo naj le to, da so člani sveta predlagali več sprememb in dopolnitev. Kjoim%ija pri svetu za šolstvo, ki je predmetnik pripravila, bo upoštevala predlagane spremembe % začeta takoj tudi že pripravljati učni načrt po novem predmetniku. Tu je seveda jedro problema, saj bo šele novi učni program pokazal h%e in prednosti sprejetega predmetnika- ki ga bo svet za šolstvo na eni ilzmed Večja zborovanja prosvetnih delavcev so v zadnjih letih v manjših krajih redkost, zato menda ne bo odveč, če spregovorim nekaj o dnevu prosvetnih delavcev v Trbovljah, ki je ba glede udeležencev In okolja Posebnost. Okrajni odbor ZUP Trbovlje Je sklical za 26. april tega leta Prosvetni delavci trboveljskega San prosvetnih (delavcev v Trbovljah, ki so se mu pridru-žHi tudi učitelji in profesorji iz zagrebškega in ljubljanskega okraja. Tako se je zbralo ta dan v mogočnem Delavskem domu had 60® prosvetnih delavcev, da *® pogovorijo med seboj o vprašanjih. tel so v tem času najvažnejša. Na dopoldanskem skupnem *knrovanju je najprej poročal ^Tv. Oto Mikulič, predsednik okrajnega odbora KUP, o položaju šolstva v trboveljskem “kraju, ki je bilo zelo vestno in dokumentirano, prof. Gustav 5i-Pa je predaval o vlogi Učitelja v reformirani šoli. Nji-•ha se je pridružil s kra.išBm svojih prihodnjih sefi lahko še spremen1! ni dopolnil, hkrati z učnim programom. Iz zanimive razprave o predmetniku za učiteljišča lahko izluščitao naslednjo trditev: ■ čeravno j,e novi predmetnik pomanjkljiv in n1* kiakioir ni popoln, j;e vendar korak naprej v p.rizadevaniih za popolnejšo izobraževanje učiteljskega naraSčaja in potemtakem tehten prispevek k oživljanju nove reformirane šote-Nadalje je republiški svet za šolstvo razpravljal o kategorizaciji dodatnih pblloižajmiih plač za vodstveni kader na šolah in vzgojnih ustanovah ter sprejel ustrezno navodilo. Soglasje je izrazil s pravilnikom o opravljanju strokovnega izpita za trgovske pomočnilke, ki1 ga je pripra- Šolstvo Na tem mestu objavljamo Izvleček iz zanimivega poročila predsednika okrajnega odbora Društva učiteljev in profesorjev v Trbovljah tovariša Otona Mlkultča In tajnika tovariša Franca Kramarja. Da bi bilo poročilo čim toč-nejše in čim bližje stvarnemu stanju, je združenje izvedlo anketo. Tako smo zbrali podatke z vseh šol v okraju kakor tudi podatke vseh učnih oseb, ki so člani našega združenja. Dovolite, da navedem nekatere teh, ki gotovo zanimajo ne le članstvo našega združenja, temveč tudi širšo javnost. 1. UČNO IN VZGOJNO DELO: Učno in vzgojno delo se razvija v našem okraju v sledečih šolah: Imamo 12 vrtcev, 2 pomožni šoli, 72 osnovnih, nižje organiziranih ali nepopolnih osemletnih šol, 11 popolnih osemletnih šok 5 nižjih gimnazij, 2 popoibnii gimnaziji, 1 ekonomsko srednjo šolo, 1 srednjo tehniško šolo, 1 kmetijsko šolo, 6 vajenskih šol raznih strok, 2 industrijski rudarski šoli, 2 industrijski kovinarski šoli, 5 glasbenih šol ter 1 gospodinjsko šolo. Skupaj je torej v okraju 122-šol in učno-vzgpjnih zavodov. Poleg tega so v okraju tudi 3 dijaški domovi. Za vzgojo odraslih imamo 1 večerno glm-naizij.o za železničarje v Zidanem mostu, 2 večerni ekonom- pregledom o dosedanjih dosežkih pri delu za reformiranje šolstva v Zagrebu prof. Dragutin Pazman. Ko so sl ob koncu tega zborovanja izročili predsedniki okrajnih odborov ZUP spominska darila, je (prišlo do lepe manife stacije bratstva in enotnosti naših narodov, poudarjena pa ie okraja na svojem zborovanju bila tudi želja po medsebojnem zbliževanju in Izmenjavi izkušenj pri delu. Poseben poudarek je dal temu dnevu nastop učiteljskega pevskega zbora »Emil Adamič«, ki je koncertiral za navzoče prosvetne delavce popoldne, za trboveljsko občinstvo pa zvečer, obakrat z velikim uspehom. V opoldanskem odmoru smo si ogledali šolski razstavi in trboveljske zanimivosti, nekaj tovarišev in tovarišic pa je odšlo v premogovnik, da si ustari o delu v rudniku jasno sliko. Zvečer je bil prirejen družabni večer v avli Delavskega do*ma. vdia Trgovinska zbornica za LRS. Svet je načelno predlagal, naj bi bdi v vsaki izpitni fcomi1-siiji zastopan tudi prosveta.' delavec. Nadalje je tudi soglašal z ustanovitvijo šole za zunanjo trgovino v Ljubljani, ki jo narekujejo potrebe naše zunanje-tr-govtasike dejavnosti- Sola bi imela -republiški značaj, njeni slušatelji pa bi morali biti absolventi najmanj srednjih šol-Potemtakem bii imela značaj višje šole. Ce bodo dela za ustanovitev te šole potekala v redu. lahko pričakujemo, da bo zeče-la delovati že to jesen. Svet za šolstvo LRS je tudi soglašal z ukinitvijo im ustanovitvijo gimnazij na območju Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana. Odpravljene so bile ski srednji šoli, 1 dopisno ekonomsko srednjo šolo ter 1 kmetijsko gospodarsko šolo. 2. Šolska mladina: Vrtce obiskuje skupno 764 predšolskih otrok. V obeh pomožnih šolah je vpisanih 27 otrok. Osnovne, nepopolne osemletne šole obiskuje 9073 otrok, v popolnih osemletnih šolah je vpisanih 5337 otrok, v nižjih gimnazijah pa 1429 otrok. Obe popolni gimnaziji imata 1441 dijakov. Ekonomska srednja šola ima le dva letnika z vpisanimi 139 dijaki. Tehniška srednja šola v Vidmu Krškem ima v 1. letniku 97 dijakov. V vajenskih šolah raznih stnofc je vpisanih 576 vajencev. Industrijski rudarski Soli imata 417, Industrijski kovinarski šoli pa 248 gojencev. V glasbenih šolah je 739 gojencev. V gospodinjski šoli je 32 gojenk. Kmetijska šola v Sevnici deluje letos prvo šolsko leto, tam je bilo v 2 tečajih skupno 60 gojencev. V treh dijaških domovih domuje 147 dijakov, klil so večinoma dijaki popolnih gimnazij, ESŠ in TSS. Večerno gimnazijo je uspešno dovršilo 50 železničarjev. Z ESŠ dopisuje 34 oseb. Razmah kmetijsko gospodarskih šol je bil v preteklem letu zelo lep in je tedaj delovalo 23 teh šol. Letos delujejo le 4.. V učni in vzgojni proces je torej v našem okraju skupno vključeno 20519 oseb. če primerjamo te številke s prebivalstvom našega okraja, ki šteje po stanju v marcu 1958 117.548 oseb, lahko ugotovimo, da je skoro vsak šesti prebivalec našega okraja vključen’ v učni proces. 3. ŠOLSKE STAVBE IN OSTALI MATERIALNI POGOJI NAŠIH ŠOL: šolske stavbe in učni .prostori so tudi v našem okraju čedalje večji problem. Ne le, da nimamo ustreznih in dovolj prostorov, nimamo niti še dovolj šolskih zgradb. Osnovne šole Gradišče, Vrbovo, Telče, Mamolj, Gorica, Ledina so začasno nameščene v najetih kmečkih stavbah in iizbah, šola v Št. Janžu pa ima, n. pr., vse 3 učilnice v 3 različnih kmečkih hišah, v Konjščicii je pouk celo v farovški sobi, v Timi je v orodjarni Gasilskega doma, v Čemšeniku in Kotrede-žu ter delno v Lokah pri Zagorju pa v Gasilskem domu. Večina vrtcev gostuje v začasnih prostorih, ki seveda niso povsem ustrezni. Naše strokovne in vajenske šole tudi nimajo svojih stavb in ne primernih učnih prostorov, zato gostujejo v ostalih šolskih stavbah. Na najboljšem so industrijske šole, za katere so podjetja kot ustanovitelji dala na razpolago prostore za pouk, in-temalte« In delavnice. Starost naših šolskih zgradb je zelo različna. V povojnih letih je bilo zgrajenih ali docela obnovljenih 24 šol. Povprečna starost šolskih stavb v okraju je 56 let. 4 šole so v stavbah, ki so nad 100 let stare. V lastnih za šolo zidanih stavbah je 76 šol, 12 pa jih je v najetih ali začasno prirejenih stavbah. Glede na zahteve moderne šole imamo torej le malo ustreznih šolskih zgradb. Tudi učilnic ni dovolj in večina teh še nit! nibio dovolj nrostorne. zračne in svetle, o delavnicah, kuhinjah, gardero- vse gimnazije — po številu 14 — nanovo pa je bilo ustanovljenih l0. Dejansko ne gre za ndkako ukinitev gimnazij, ampak za združitev in novo strukturo gimnazijske mreže v ljubljanskem okraju- Svet za šolstvo j® razpravljal na 12. redni seji o novoizvoljenih predavateljih na višji pe^ daigoški šoli v Ljubljamit ter — z eno izjemo — predlagane kandidate potrdil. Določil je tudi pogoje za vpis diplomiranih absolventov učtelj^šč na Višjo pedagoško šolo v Ljubljani. Ker število učiteljev, ki se vpisujejo na omenjeno šolo, upada, je bil v zadnjih istih dovoljen prost vpis maturantov gimnazij in srednjih strokovnih šol na' Višjo pedagoško šolo. Diplomirani učiteljliščnifci s to lahko storili le izjemoma. Poslej bo te vpis močno olajšan in se bodo tudi učiteljski absolventi lahko vpisovali na Višjo pedagoško šolo. Na koncu je svet za šolstvo še razpravljal o imenovanju komisije za učbenike pri svetu za šolstvo LRS te o raznih tekočih vprašanjih- bah, kopalnicah itd. pa bolje, da ne govorimo. Povprečna površina v splošnoizobraževalnih šolah znaša tta 1 učenca v okraju 1,44 m2, povprečna prostornina pa 4,96 m3 na vsakega učenca.. Skupno imamo v okraju 347 učilnic. Pouk poteka v eni izmeni v 98 učilnicah, v 2 izmenah v 229 učilnicah in v 3 izmenah v 20 učilnicah. Naše splošnoizobraževalne šole v okraju imajo po sprejetih podatkih: 10 telovadnic, a le 8 šol ima dovolj telovadnega orodja, 4 delavnice, tehnični kotiček ima le 12 šol, orodja za tehniški pouk ima dovolj 1 šola, nekaj orodja ima le 30 šol. Šolske mlečne kuhinje so skoro na vseh šolan, ostalih šolskih kuhinj nimamo. Jedilnice ima 6 šol, skladišča za mlečno .kuhinjo ima 22 šol. Iz naše statistike je razvidno, da ima 6 šol še dvorane, zbornice ima 19 šol, pisarne 51 šol, kabinetov za učila je 29, glasbene sobe ima 5 šol, pionirske sobe pa imajo 3 šole. Od inštrumentov imajo šole 17 klavirjev, 5 violin im 19 har-monijev. Primerna igrišča ima 22 šol, ustrezna dvorišča 57 šol, telovadišča 8 šol, šolske vrtove ima 68 šol, sadovnjake 32 šol, drevesnice 17 šol in čebelnjake 7 šol. Le nekaj vrtov v okraju je, ki jih lahko imamo za pravilno urejene, da služijo svojemu namenu in so v okras šole jn kraja. Vzrok temu je, ker tza vzdrževanje vrtov ni predvidenih dovolj sredstev in ker mlajše učiteljstvo iz vrt-rtemstv«. cvetličarstva in sadjarstva nima dovolj znanja. 9 šol v okraju je še brez električne napeljave, le 31 šol ima vodovode, 39 šol ima vodnjake, 18 šol je brez vode, od tega kar 7 v občini Sevnica. Tudi oprema je kaj različna. Ustrezna je v 203 učilnicah, neustrezna pa v 144 učilnicah. Ponekod najdemo na šolah še opremo, ki je že doslužlla in ki je tam že od ustanovitve šole. Pogoj za kvalitetni in nazorni pouk so tudi učila, ki z njimi naše šole tudi niso dovolj založene. Iz statistike, je razvidno, da je v našem okraju 38 šol, ki imate zelo malo učil, 45 šol, ki jih imajo le nekaj, im le 4 šole so, ki jih imajo dovolj, 1 šola pa učil sploh nima. Diaprojektorje imja 33 šol, epi-skope 8 šol, mikroskope 19 šol. Glede izpopolnitve učil naj pohvalno omenim skrb okrajnega tajništva - za šolstvo, ki je leta 1957 iavolil posebno komisijo, da bi zbrala podatke in predloge za praktična učila in te tudi preskrbela. Del dolžnosti je prevzelo naše združenje in je po članstvu pripomoglo k sestavi registra potrebnih učil. Na vztrajno prizadevanje sveta za šolltsvo OLo je bil za 1. 1957 v proračunu tudi primeren znesek za nabavo in izdelavo učil. Komisija je stopila v stik s član; Ljudske tehnike v Indu-strijskonkoviinarski šoli v Trbovljah, Idi je z vajenci že izdelala 50 ličnih računal, ki so kombinirana s stavnicami. Tam so v delu še učila, posebno za pouk geometrije. Iz proračuna za učila je bila odobrena tudi nabava pripomočkov za tehniški pouk v obeh preizkusnih IV. razredih v Dolu in v Vid-mu-Krškem. Nadalje ie komi- sija nabavila za eno šolo v vsaki občinj diaprojektor in mikroskop, 4. UČNO IN VZGOJNO OSEBJE: V našem okraju službuje v vrteih 32 tovarišic, v obeh pomožnih šolah 2 defektologinji. V osnovnih in nižje organiziranih nepopolnih osemletnih šolah je 265 učnih oseb, od tega 207 žensk, v popolnih osemletnih šolah sJužbuj/e 192 učnih moči, od tega 147 žensk. V nižjih gimnazijah poučuje 55 oseb, od tega 36 žensk. V popolnih gimnazijah je 60 učnih oseb, od tega 40 žensk. V tehniški srednji šoli je 12 predavateljev, od tega 3 ženske. Na vajenskih šolah poučuje 77 honorarnih oseb. V imiduatrijsklih šolah je 83 oseb, v glasbenih 42, v gospodinjskih 7. V splošnoizobraževalnih šolah ter gimnazijah službuje 30 honorarnih oseb, v ekonomski srednji šoli 14, v tehniški srednji šoli 12, v industrijski 19, v glasbeni 19, v gospodinjski 4, skupaj 98. V našem združenju je včlanjenih 571 učnih oseb; to so po večini učitelji, predmetni učitelji, profesorji, nekaj članov pa tudi deluje v dijaških domovih, glasbenih šolah in (v gospodinjski šoli. Le en učitelj ni član našega združenja. Številke nam kažejo, da delujejo v vrtcih same ženske učne moči, enako na pomožni šoli, v splošnoizobraževalnih šolah je 39o žensk, na popolni gimnaziji Pa 40 žensk. V sploš-noizobaževalnih šolah je torej 23,8% moških ter 76,2% žensk. Na gimnaziji sta dve tretjini osebja žensk. Feminizacija našega poklica je torej tudi pri nas v polnem razmahu, kar ima seveda za posledico vse pozitivne in negativne sttranti tega občega pojava. Na eno učno osebo pride v splošnoitobraževalnih šolah 31 otrok. Obremenitev pa ni povsod enaka. V obč. Brežice pride na eno učno osebo 30 otrok, v Hrastniku 34, v Radečah 34, v Senovem 32, v Sevnici 27, v Trbovljah 38, v Vidmu-Krškem povprečno 29 ter v Zagorju 34 otrok. Obremenitev učilnic je tudi različna. V Brežicafh je v 1 učilnici 56 otrok, v Hrastniku 40, v občini Radeče 52, v Senovem 54, v Sevnici 45, v Trbovljah 70, v Vlitdmu-Knškem 45, v Zagorju pa 47 otrok. Okrajno povprečje na 1 učilnico je 53 otrok. Iz tega se vidi, da povpreček v posameznih občinah ponekod ne dosega okrajnega povprečja, medtem ko v Zasavju pride povprečno 35 otrok na vsak oddelek. Ta prikaz pa bi bil še drugačen, če bi odšteli vse naše hribovske šole, ki imajo razmeroma malo otrok. Nise redki oddelki, ki imajo tudi čez 50 otrok. Po naših podatkih je v šolah sedaj, ko sistemizacija še ni izvedena, 618 službenih mest; od tega je na 533 mestih redno učno osebje, na 9 upokojenci in na 30 mestih mlajše honorarne moči. Ce torej upoštevamo, da imamo na teh šolah 85 nezasedenih mest, da je 3o učiteljev honorarnih, da še službuje 9 upokojenih učiteljev in da ima pogoje za pokoj 20 učnih moči, bo manjkalo v naslednjem šolskem letu v našem Okraju 140 učnih moči. Dokaj boljša zasedba je v gimnazijah, kjer pride na eno učno moč povprečno 24 dijakov. Po zvanju imamo 32 vzgojiteljev, 453 učiteljev, 15 učiteljev praktičnega pouka ali strokovnih učiteljev, 66 predmetnih učiteljev ter 53 profesorjev. Med učitelji je še brez strokovnega izpita 194 tovarifiev, predmetnih učiteljev pripravnikov je 21, profesorjev pa 22. Skupno je torej še 237 učnih oseb v našem okraju brez strokovnega izpita. Hvalevredna je bila pobuda nekaterih" naših občinskih društev, ki so med letom organi-ziraia tečaje za izpopolnjevanje mladih učiteljev pril pra-pravah za strokovne izpite. Odziv žal ni bil takšen, kot bi bilo treba. Po starosti imamo pretežno večino mlad učni kader. Tako imamo članov s službeno dobo do pet let — 233, od 5—10 let —102, od 10-20 let — 134, od 20-30 let — 69, nad 30 let — 28, nad 35 let — 6 oseb. Povprečna starost učnih oseb je okoli 30 let. Statistika fcaižje, da poučuj© 167 naših članov ves dan, 136 naših članov prejem® stanarino, 108 kurivo v denarju, 103 pa kurivo v naravi, 210 jih uživa brezplačno stanovapje. 321 naših članov izjavlja, da ima ustrezno stanovanje, 66 članov stanuje v lastnih hišah. Glede prehrane je omeniti, da si po lastni izjavi samo kuha 222 članov, 106 p® se jih hrani v menzah in gostilnah. 84 naših članov ima gospodinjske pomočnice. 142 naših tovarišev trdi, da je njihovo zdravstveno stanje nezadovoljivo, 66 jih pravi, da a službenim mestom niso zadovoljni, 92 jih bo prosilo za premestitev. Prosvetni delavci okraja se poleg šolskega dela tudi aktivno udejstvujejo v vseh političnih, družbenih in kulturnih organizacijah kakor tudi v upravnih in oblastnih forumih. Statistika, ki je zajela tudi izvenšoteko udejstvovanje našega članstva, na(m dajje naslednjo sliko: v oblastne forume je bilo izvoljenih 29, imenovanih 71; v DUP deluje 172, članov ZKJ je 157, v SZDL dela 213, pri Zvezi borcev jih dela 53, v LMS 75, v Svobodah in kulturno-umetaiških društvih 157, v kmetijskih zadrugah 24, pri RK 193, pri DPM 174, v TVD Partizanu 80, pri Ljudski tehniki 32, v gospodarskih zadrugah 8, kot predavatelji v tečajih RK 50, v vajenskih šolah 38, v režiji se udejstvuje 79 članov, s prepisovanjem vlog ozir. z nastopanjem pri1 igrah 85 članov, 61 jih j« pevcev in zborovodij, 7 se jih udejstvuje v lovski organizaciji, 8 v čebelarski, 7 v ribiški, in drugod 162 članov. Naši tovariši navajajo nadalje v statistiki, da jih je bilo od leta 1945 dalje 39 odlikovanih, 78 pohvaljenih z diplomami, 39 pa jih je prejelo izredne denarne nagrade. 5. DRUŽBENO UPRAVLJANJE v Šolstvu: Šolski odbori so bili v tem šolskem letu nanovo izvoljeni. Vse šole v okraju imajo odbore. Delo teh pa je precej različno in je odvisno od načina posredovanja upraviteljev in ravnateljev. Pretežno se člani šolskih odborov kot organi družbenega upravljanja v šolstvu povsod še ne zavedajo svoje družbene funkcije in sl niso na jasnem, katere so njihove dolžnosti. Ugotavljamo, da je njihovo prizadevanje zlasti v materialnem pogledu zelo pozitivno in da posegajo nekateri že tudi v vzgojne probleme šol. Naša želja je, dd bi se okrepili in da bi Imeli natančneje orisane dolžnosti ter da bi bilo teh čimveč. Ne ustrašimo se morebitne upravičene kritike šolskega odbora! Stik s starši j(e tudi izredno važen vzgojni faktor. Ustvariti zaupen stik s starši pomeni spoznati zasebno in družinsko življenje naših otrok, iz katerega lahko nenehno črpamo zaključke in psihološka ©pažania, ki nam pri našem delu v šoli le koristno služijo in so tudi nujno potrebni. V tem šolskem letu sta v našem okraju pozimi delali dve šoli za starše, ki sta nudili kvalitetna predavanja in sta bili zato dobro obiskani. Po vseh šolah je bilo v tem letu skupno 397 roditejskih se-stakov, kar pomeni povprečno 5 na vsako šolo. 6, FINANČNO VZDRŽEVANJE SOL: Kakor je verjetno , v drugih okrajih, teko je tudi pri nas, da zadoščajo finančna sredstva pri Šolah le za nujne potrebe. Nesorazmerje med osebnimi in materialnimi izdatki je zelo veliko. Ugotoviti moramo, da naš® družba razume potrebo po dvigu šolstva, zato izdaja razmeroma velike denarne vsote, ki obsegajo v nekaterih občinah celo nad 40% celotnega občinskega proračuna. šolski proračuni v vsem okraju za 1. 1957 so znašal t 205,548.000 din. Ti niso mogli biti povsod izkoriščeni in je tako zapadlo 3,324.000 din. Vzrok temu je, da niso bili občinski proračuni v celoti realizirani in so zato občinski ljudski odbori tudi šolske proračune krčili. Tako so pri šolah nastali dolgovi, ki so narasli v letu 1958 na 4,334.000 din. 7. REFORMA ŠOLSTVA: Tudi v našem okraju je bilo zabeležiti tako v naših vrstah kot v javnosti veliko aktivnost v zvezi z reformo šolstva. Z našim članstvom smo pričeli študirati material, ki nam ga je nudil svet za šolstvo LRS. Sledila so predavanja za nas in za jiavnost. V posameznih komunah je bila z našim sodelovanjem nato določena mreža sedanjih in bodočih osemletnih šol. V počitnicah so sveti za šolstvo pri obč. ljudskih odborih že sklepal; o združitvi nekaterih osnovnih šol z nižjimi gimnazijami. - Statistika nam kaže, da je rast osemletnih šol primerna; štiri v lanskem - šolskem letu, sedaj jih je 11. Te so v občinah Brežice, Sevnio*, Videm-Kirško, Zagorje in TV-bovije. V nekaterih občinah za združitev šol ni bilo pogojev oziroma se sveti še niso mogli odločiti ali pa niso hoteli prehitevati časa. Tako imamo sedaj v nekaterih krajih osnovne šole in nižje gimnazije v isti stavbi pod različnim ali istim vodstvom, pa se šoli še nista spojili. Glede vsebine delaj ugotavljamo, da v vseh šolah v I., II. in HI. razredu poučujejo po novem začasnem učnem programu, v dveh IV. razredih pa preizkulšajio nove učne načrte za IV. razred. Za zboljšanje tehniškega pouka na naših šolah so bili po občinah in so deloma še tečaji za učiteljstvo v zvezi z akcijo »Tehniko pionirjem im mladini«. Da bi zboljšali pouk iz teorije petja, je bilo v letu 1957 izvršenih 5 ekskurzij z okoli 150 učitelji nai vadnico učiteljišča v Celju, kjer smo se seznanili s sodobno Potočnikovo metodo iz pouka petja. Svet za šolstvo OLO je po svojih inšpektorjih imel v vseh občinah delovne sestanke z razredniki I., II. in III. razredov, kjer je bito pojasnjena bifctvo učno-vzgojnega dela v smislu zahtev reformirane šole, kjer so bil popravljeni dosedanji načrti in kjer je bil tudi! pojasnjen pojem in obseg kompleksnosti, zlasti glede na življenjsko povezanost dogajanj zunaj šole in v šoiii, glede globine snovi in glede dodatnih učno-vzgojnih področij. Omenim naj še, da deluje v našem okraju 5 hospitacijskih šol s skupno 16 hospitacijskimi oddelki. Učitelji hospitacijskih šol ter še nekateri izkušeni šolniki, skupno 25 učnih moči, sodelujejo tudi z Zavodom za proučevanje šolstva LRS glede ocene sedanjih začasnih učnih načrtov, za kar so bili že tudi izvedeni potrebni seminarji. Omeniti moram še delo pedagoških aktivov, ki povezuje predmetne učitelje. Pomembno vlogo imata tu obe popolni gimnaziji. Ta način strokovnega izpopolnjevanja je udomačen zlasti v spodnjem delu našega okraja. Tudi naša društva skoro nimajo zborovanja, da ne bi na njem bilo ali strokovnega predavanja ali da pred sestankom ne bi bila hospitacija v enem ali celo v dveh oddelkih. Reforma šolstva pa v nas samih ni še našla dovolj osnove ter je zato čutiti v naših vrstah ponekod nekaj malodušja in nezaupanja. Osnutek novega šolskega zakona, ki je bil pred kratkim v razpravi, smo prosvetni delavci pozdravili, ker ustreza vsem zahtevam časa in družbe. Omogočil bo napredek v šolstvu in odprl vrata v vse šol« najširšim slojem delovnegk ljudstva. Enako je Zakon o javnih uslužbencih dokončno uredil in uresničil dolgoletne želje našega stanu, za kar se imamo zahvaliti ffetivnemu delu našega združenja. 8. SODELOVANJE Z ORGANI PROSVETNIH OBLASTI IN S SINDIKALNIMI ZDRUŽENJI: Odnosi našega združenja do občinskih svetov za šolstvo, kakor tudi do sveta za šolstvo OLO, so bili najboljši. V vseh teh sodelujejo naši tovariši delno kot člani, delno kot zastopniki naše organizacije. Naši člani sodelujejo tudi v vseh občinah s sindikalnimi sveti. Vzpostavljeni so tesni stiki in skušamo izvršiti sklep našega zadnjega občnega zbora, ki pravi, da moramo prosvetni delavci najti pot do srca našega delovnega človeka. Tudi v OSS imamo svojega zastopnika. Ali si že poravnal naročnino? * Uprava P. D. poziva šole, naj poravnajo zaostalo naročnino pred zaključkom pouka. * Uprava P. D. poziva šolska vodstva in sindikalne odbore, naj poskrbe, da bodo vsi naročniki poravnali zaostalo naročnino še pred odhodom na počitnice. Dan prosvetnih delavcev v Trbovljah v trboveljskem okraju Perspektivni načrt za razvoj specialnega šolstva v LRS oddelke v otroških okrevališčih je treba poskrbeti za boljšo organizacijsko strukturo pedagoške službe, pedagoško inštrukta-žo in inšpekcijo. Kratek pregled sedanjega sta-ntja In predvidenega razvoja specialnega šolstva Slovenije do leta 1982, ki je sestavni del eplofoo-vvobraievalnega šolstva M vse vrste tako ali drugače prizadete mladine j« sledeč: Za šolanje, vzgajanje, izobraževanje in predpokMcjii trening »lepih otrok skrbi ZAVOD ZA SLEPO MLADINO v Ljubljani, s kapaciteto 05 otrok. Da bi se moglj šolati vsi slepi otroci in otroci z ostanki vida, bi se morala kapaciteta zvišati na 80 gojencev. To kapaciteto bi hilo mogoče doseči 7 dozidavo novega trakta pri sedanji stavbi. Za realizacijo tega programa bi bilo treba v letu 1968 ali 1658 izdelati gradbeni program in glavni projekt. Po odobritvi glavnega projekta bj lahko novi trakt zgradili v letu 1960 in 1961. Zavod za slepo mladino ima v svojem okviru: pripravljalni razred za predšolske otroke od 5. do 7. leta; osnovno šolo za slepe učence (osemletko); tečaje za prešolanje kasneje oslepelih šoloobveznih učencev; specialne tečaje za pisanje in šolanje za učence z ostanki vida; občasne telefonske in strojepisne tečaje; delavnice za tehnični pouk in gospodinjsko šolo za predpoklle-ne izobraževanje; tiskamo za Braillov točkopis; internat za 65 oziroma po izgradnji novega trakta za 80 gojencev. Zavod za slepo mladino je center za habilitacijo oziroma rehabilitacijo slepe mladine Slovenije. V sodelovanju z Zvezo slepih Slovenije more habilitirano slepo mladino vključevati v delovni proces v ustrezne poklice. Dosedanja praksa je pokazala, da se izšolani gojenci dobro uveljavijo v proizvodnji in so po storilnosti enakovredni zdravim vrstnikom v istem delovnem procesu. V daljši perspektivi bi bilo treba ustanoviti posebno šolo za slabovidne otroke s centralnim zavodom v Ljubljani oziroma v takem središču, kjer je na razpolago zdravnik specialist. Za šolanje, vzgajanje in profesionalno usposabljanje gluha mladine imamo v Sloveniji dva zavoda: ZAVOD ZA GLUHO MLADINO v Ljubljani (kapaciteta 60, učencev dejanko 150) in ZAVOD ZA GLUHO MLADINO v Portorožu s kapaciteto 50 gojencev. Za odpravljanje govornih motenj delujejo 3 logopedski am-bulatoriji, in to: v Ljubljani — v okviru Zavoda za gluho mladino, v Celju v Mariboru — v okviru vzgojne svetovalnice. Ker nam je znano, da se vsako leto rodi okoli 30 do 40 gluhih otrok, so razpoložljiv* kapacitete za gluho mladino prenizke in bi jih nujno morali razširiti. Zavod v Portorožu gostuje v bivšem pensionu, ki ga hoče OLO Koper vrniti prvotnemu namenu. Zavod za gluho mladino v Ljubljani se mora umakniti Kliničnim bolnicam, novi urbanistični plan Ljubljane Zavoda za gluho mladino ne predvideva več na istem mestu in ga bo zato treba premestiti z novogradnjo. Da b} mogli zajeti večji del gluhe mladine, predvidevamo zavod s kapaciteto 350 gojencev. Ker so za bodoči zavod že določena lokacija, izdelan gradbeni program in projekt ter zagotovljena sredstva za ureditev gradbišča (odkup parcel od privatnikov itd.), so dani vsi pogoji za pričetek gradbenih del v letu 1959. Kolikor se bodo realizirali planirani investicijski krediti, namenjeni posebnemu šolstvu, lahko predvidevamo, da bo gradnja zaključena do leta 1962. Zavod za gluho mladino v Ljubijan; ima v svojem okviru: pripravljalni razred za predšolske otroke do 7. leta; osemletno osnovno šolo; vajensko šolo za gluho mladino raznih strok; politehnične delavnice za predpoklicno izobraževanje; internat za gluho mladino; učno-vzgojne delavnice; knjigoveznico, tiskarno, litografijo, torbarstvo in šivalnico. Vso to dejavnost bodo prenesli v novi zavod. Vse učno-vzgojne delavnice bodo tudi v bodoče izven samega zavoda. Po podatkih, ki jih imamo, je računati na vsak rojstni letnik 800 logopatov — otrok z govornimi motnjami (4Vo), ki jih je treba odpravljati. Za toliko logopatov bi bilo potrebno okoli 20 logopedskih ambulatorijev, ki naj bi se kot samostojne organizacijske enote priključile drugim ustanovam, kot so: šolč, zavodi, vzgojne svetovalnice, šolske poliklinike, zdravstveni do-tefrvi itd. Menimo, da bi bilo treba ustanoviti logopedske ambuls-tor-ije v Kranju, na Jesenicah, v Postojni, Gorici, Novem mestu, Kočevju, Trbovljah, Krškem, Velenju, Dravogradu, Ptuju, Slov. Konjicah in Murski Soboti; spoodalne logopedske ambu-latorije oziroma logopedske oddelke b| bilo treba ustanoviti v Zavodu za usposabljanje invalidov v Kamniku, v Kliničnih bolnicah v Ljubljani, v Vzgojnem zavodu »Janeza Lovca« v -Ljubljani, v Bolnici za invalidno mladino v Stari gori pri Gorici. Za logopedske ambulato-rije niso potrebne investicije za novogradnje, potrebna so le sredstva za opremo primerne ambulante in sredstva za osebne izdatke logopeda. Šolstvo za močno naglušno mladino bi bilo treba formirati izven Zavoda za gluho mladino, in to v krajih, kjer je klinika oziroma kjer je na razpolago zdravnik specialist za ušesne bolezni. Za naglušne otroke v manjših središčih bi bilo treba ustanoviti posebne oddelke pri osnovnih šolah. Za delo z gluhimi otroki do 5. leta starosti, to je pred sprejemom v Zavod za gluho mladino — predšolski oddelek — bi bilo treba uredit} terensko službo z učitelj; gluhih. Mnenja smo, da bi za okraj Maribor bili potrebni štirje, za okraja Ljubljana in Celje trije, za okraje Gorica, Koper, Kranj, Murska Sobota, Novo mesto iin Trbovlje pa po dva učitelja gluhih otrok. Tudi za to službo niso potrebne novogradnje. m. Za duševno nerazvite otroke v Sloveniji, ki se šolajo v POMOŽNIH ŠOLAH, imamo že ustanovljene: v Celju pomožno šolo z internatom s kapaciteto 45; v Mariboru pomožno šolo z internatom s kapaciteto 30; v Ljubljani pomožno šolo z internatom s kapaciteto 50, dejan, ska zasedba je 68 otrok; v Kamni Gorici pomožno šolo z internatom s kapaciteto 45; v Portorožu pomožno šolo z internatom s kapaciteto 45;. v Kranju 4-razredno pomožno šolo — eksternat; v Ptuju 3-razredno pomožno šolo — eksternat; v Laškem 2-razredno pomožno šolo — eksternat; v Novem mestu 2-razredno pomožno šolo — eksternat; v Tolminu 1-razredno pomožno šolo — eksternat; v Idriji 1-razredno pomožno šolo — eksternat; v Skofj; koki 1-razredno pomožno šolo — eksternat; v Tržiču 1-razredno pomožno šolo — eftsternat; v Trbovljah 1-razredno pomožno šolo — eksternat; v Hrastniku l-razredmo VZGAJALlSČA osnovnošolskega tipa so: v Veržeju, v Smledniku in v Planini. Predvideno je, da bi se vzga-jališče v Planini postopoma spremenilo v zavod za duševno nerazvite otroke z motnjami v vedenju. Ta tri vzgajališča bi potrebovala predvsem paviljone za politehnično vzgojo in predpoklic-ni trening. , VZG AJ ALtŠ Cl Logatec in Višnja gora sta obratno-indu-strijskega tipa, neprimerno locirani in brez vsake perspektive, da bi se mogli razviti v prevzgojne centre za moško oziroma žensko mladino z motnjami v vedenju v starosti nad 15 let. Mnenja smo, da b; bilo treba v neposredni bližini večjega centra zgraditi vzgajališče obrt-no-iiyJustrijskega tipa. Najpri-kladnejša bi bila za to Ljubljana. V ta namen b; bilo treba do leta 1962 doseči odobritev lokacije, izdelati idejni načrt in na tej osnovi gradbeni program in glavni projekt. Če bodo te priprave pravočasno izvršene, bo mogoče v letu 1661 začeti prvo fazo gradnje novega vzgajališča. Sredstva, ki bi bila potrebna za že prej omenjene politehnične paviljone, bi morala biti zagotovljena v republiških investicijah. V. Za oddelke na klinikah in bolnicah, za otroke, ki se daljši čas zdravijo, prav tako za šolske Za hujše osebnostne motnje otrok, za hujše oblike epilepsij in hujše psdhonevrotične otroke bi bilo treba formiratj posebne ustanove, Ker je problematika te vrste otrok specifično drugačna kot drugih otrok, ki so potrebn; specialnega obravnavanja, smo mnenja, da v obdobju do leta 1962 to problematiko temeljito proučim« v sodelovanju s psihiatrično sekcijo zdravniškega društva. Na osnovi konkretnih zaključkov bi po opravljeni študiji predlagali programe za te vrste posebnih ustanov in .morebitno ustanovitev. VII. Za habilitacijo oziroma rehabilitacijo fizično prizadete mladine imamo v Sloveniji v resoru Sveta za socialno varstvo: ZAVOD ZA USPOSABLJANJE PREDŠOLSKE INVALIDNE MLADINE v Stari gori pri Gorici, ■ ZAVOD ZA USPOSABLJANJE INVALIDNE MLADINE v Kamniku. Zavod v Kamniku ima v svojem sestavu: osnovno šolo, unčo-vzgojne delavnice in specialno vajensko šolo. Za negibljive oziroma zelo težko gibljive invalidne učence je zavod ustanovil posebne oddelke v Strunjanu. Zavod v Stari gori je zaradi * oddaljenosti, zlastj od ortopedske klinike in drugih zdravstvenih ustanov, neprimeren. Zavod v Kamniku je v končni fazi izgradnje habilitacijskega centra za invalidno mladino v Sloveniji. Diferencirani pnuli - didaktični temelj enntne nbvezne šnle Šolska reforma postavlja pred nas med drugim tudi niz teore-tičmh pedagoških vprašanj, ki bi jih morali rešiti. — Namen tega sestavka je, opozoriti na (ne obdelati!) enega izmed bistvenih notranjih temeljev bodoče reformirane šole. Dr. Stellan ARVIDSON je opredelil končni učni smoter enotne obvezne šole v svoji razpravi: »ŠVEDSKA ENOTNA ŠOLA« (prevod v »Revfji škol-stva« 1958/3 str. 14) z naslednjimi besedami: »Medjutim, nema jednog opšte.g, za svu decu jed-nakog cilja: j edinstvena škoila treba da omoguoi svakom učeniku, da siiigne donde, da u š;-rinu i dutoinu zahvati onoliko, koliko odigovara njegovim mo-člma.« — Iz navedene oprede-letve jasno sledi — če predpostavljamo, da ne velja ta opredelitev samo za švedsko enotno šolo, ampak za vsak enotni sistem obvezne šole — da bo tudi pri nas — osrednje notranje težišče enotne obvezne šole na diferenciaciji učnega procesa. .. Ce si ogledamo iz zgodovdn-sko-pedagoškeiga vidika nastanek in razvoj učnih oblik, potem doibimo naslednji vrstni red: 1. INDIVIDUALNI POUK — najstarejša učna oblika. 2. FRONTALNI POUK — v srednjem veku so imenovali to učno obliko »magistralna forma«. Šolstvo v srcu Ljubljane pomožno šolo — eksternat; v Rog. Slatini 1-ra.zredno pomožno šolo — eksternat. Ker je izven habilitacijskega procesa 76°/» duševno nerazvitih otrok, bi bilo treba sedanjo mrežo pomožnih šol okrepiti tako, da bi se posamezne šole razvile v habilitacijske zavode. Take pogoje imajo šole z internati v Celju, Ljubljani in Mariboru, kj bi se z adaptacijami in novo. gradnjo paviljonov za tehnično ter profesionalno vzgojo in s povečanjem kapacitet internatov lahko v razdobju do leta 1962 razvile v habilitacijske zavode oziroma centre. Najboljše pogoje za realizacijo investicijskega programa ima Vzgojni zavod »Janeza Levca« v Ljubljani, kj že ima izdelan načrt. Potrebuje še pred revizijsko odobritvijo privoljenje Urbanističnega sveta Ljubljane za razširitev in nadzidavo sedanje zgradbe. Realizacija programa je aproksimativno ocenjena na 10 milijonov. Poleg sedanjih pomožnih šol oziroma zavodov bi bila potrebna novogradnja v Kranju, kamor naj bi premestili neprimerno lociran in tudi ubtkacijsko neprimeren vzgojni zavod iz Kamne Gorice. Realizacija že pripravljene adaptacije za sprejem duševno nerazvitih otrok v zavodu za debilne v, Biljah. Premestitev Vzgojnega zavoda »Elvire Vatovec« iz Portoroža v Izolo, in to zaradi neprimerne ubikacije in tudi lokacije. Ustanovitev pomožne šole v Velenju s perspektivo razvoja v osemletno pomožno šol,o z internatom. Ustanovitev samostojnih eksternih pomožnih šol v drugih večjih središčih. Sredstva za realizacijo tega programa bi v večji meri bremenila občinske oziroma okrajne organe ljudske oblasti.. Novogradnje in večje adaptacije za habilitacijske zavode pa bi vsekakor morali iz razumljivih razlogov podpreti iz regubliških investicijskih sredstev. ^ IV. Posebnih vzgojnih ustanov za mladino z motnjami v vedenju je v Sloveniji pet in ena ustanova za fnladostne prestopnike v okviru Tajništva za notranje zadeve — Radeče pri Zidanem mostu. OSEMLETKE V tekočem šolskem letu ima občina Ljublj ana-Center sedem osnovnih šol s 4.107 učenci .v 126 oddelkih. Po reorganizaciji šolstva bo s prihodnjim šolskim letom 1958-59 imela za okoli 7.600 učencev v 208 oddelkih na razpolago 104 učilnice. Za sedaj je za novo šolsko leto že vpisanih 914 afoecedarjev. Osnovnih šol z vsemi osmimi razredi ali, kot se bo to službeno imenovalo, popolnih »osnovnih šol z osemletno šolsko obveznostjo«, bo s šolskim letom 1958-59 v središču Ljubljane deset. V vseh devetih ljubljanskih občinah jih bo 25. Osemletke, kot jih kratko imenujemo, bodo v Ljubljani označene z arabskimi številkami za razliko od gimnazij, ki bodo oštevilčene rimsko. Razlikovali se bodo tudi nazivi upraviteljev šol. Na osemletki se bo imenoval ravnatelj, na gimnaziji direktor. Osemletke v občini Ljubljana. Center bodlo naslednje: 1. Osemletna osnovna šola Ledina, Komenskega ul. 2. Osemletna osnovna šola (na sedanji klasični gimnaziji), Prežihova 8. 3. Osemletna osnovna šola (na sedanji poljanski gimnaziji), Strosismayerjeva 1. 4. Osemletna osnovna šola Toneta Tomšiča, Saranovičeva ulica. 5. Osemletna osnovna šola (na sedanji VI. gimm.), Šubičeva 1. 6. Osemletna osnovna, šola (sr-bobrvatska), Erjavčeva cesta. 7. Osemletna osnovna šola Vrtača na Vrtači. 8. Osemletna osnovna šola (na sedanji VII. gimn.), Trg revolucije 18. 9. Osemletna osnovna šola Frana Levstika na Levstikovem trgu. 10. Osemletna osnovna šola Bruie na Prulah. Za vse navedene osemletke je razpisanih 142 službenih mest za učiteljstvo nižjih razredov ter 143 za predmetne učitelje azdmma profesorje in ravnatelje. Za razpisana mesta pridejo v prvj vršiti v poštev dosedanji učitelji osnovnih šol občine Ljubljana-Cemter, za ostala mesita bodo upoštevan; prosilci, ki izpolnjujejo pogoje za premestitev in ki predložijo potrdilo Z navedbo stanovanja v Ljubljani. v smislu razpisa lahko prosijo za navedena mesta tudi predmetni učitelji ali profesorji, ki imajo na razpolago stanovanje v Ljubljani. poizkusna Sola Zaradi vsestranske priprave za prehod na osemletne šole posluje že od začetka tekočega šolskega leta, uradno potrditev pa je prejela z odločbo ObLO ljubljana-Center po sklepu 7. seje ObLO in Zbora proizvajalcev dne 18. aprila t. 1.: Osnovna šola Frana Levstika na Levstikovem trgu 1 se .preimenuje v »Poizkusno osnovno šolo Frana Levstika«. Solo vodijo po načelih o družbenem vodstvu šol. Ima samostojen predračun. Finančna sredstva za njeno normalno delovanje so stvar ObLO Ljublja-na-Center, ostala finančna sredstva, potrebna za njeno poizkusno delo, pa ji mora preskrbeti Zavod za proučevanje šolstva LRS. Pod njegovim stro- kovnim vodstvom poizkusna šola tudi deluje. Na njej preiiziku-šajo razne metode učnega dela iz posameznih predmetov reformiranega učnega načrta in ko' poskus uspe, ga prenesejo na hospitacijske šole z namenom, da ga posredujejo širokim vrstam učiteljstva. Zaradi posebnosti poizkusnega učnega dela pripada učnemu osebju dodatek k plači. V tem šolskem letu ima poizkusna osnovna šola 682 učencev v 22 oddelkih. Učilnic ima 12. Za I. razred pribodtnjega šolskega leta je že vpisanih 172 šo-larčkov. Rejorroiičjna poizkusna osnovna šola z osemletno šolsko obveznostjo bo v novem šolskem letu imela 13 učilnic. Njenih 26 oddelkov po okoli 33 učencev se bo v njih ravno zvrstilo v dveh izmenah. Potrebovala bo 19 učiteljev za nižje razrede, za višje pa skupno z ravnateljem 10 predmetnih učiteljev oziroma profesorjev. Mesta so razpisana. POSEBNE SOLE Poleg Poizkusne osnovne šole Frana Levstika ima središče Ljubljane še trs. hoispitaoijske šole: osnovna šola Toneta Tomšiča na Poljanah, osnovna šola Ledina in vadnica na učiteljišču. Slednji dve se bosta z novim šolskim letom združili v enotno vadnico pod imenom: Osemletna osnovna šola: Ledina. Poleg sedanje osnovne šole na Lgdini in vseh razredov sedanje vadnice na učiteljišču se vključijo vanjo še prvi trije razredi sedanje V., VII. in klasične gimnazije. Za 27 oddelkov z okoli 950 učenci ji bo na voljo 15 učilnic. Po dva oddelka bodo imeli 8., 7. in 6. razred, po štiri oddelke 5., 4., 3. in 1. razred, drugi pa jih bo imel kar pet. Prostore bo imela v sedanjih osnovnih šolah Ledina in vadnica. Poleg ravnateljskega mesta je za njene nižje razrede razpisanih 30, za višje pa 10 učnih mest. Osemletna osnovna šola Toneta Tomšiča bo v svojem novem poslopju v Sarauovičevi ulici imela 24 oddelkov 2 okoli 84o učenci. V nižjih razredih bo potrebovala 20, v višjih 10 učnih oseb in ravnatelja. Mesta so razpisana. SRBOHRVATSKA OSNOVNA Sola Šolska mladež s srbsko ali hr-vatsfco materinščino ima v sedanji osnovni šoli Center v Šubičevi ulici pet srbohrvatskih oddelkov. S šolskim letom 1958/59 ho na Erjavčevi cesti zanjo odprta posebna osemletna osnovna šola s srbohrvatskim učnim jezikom. Spočetka bo imela le šest razredov z devetim; oddelki. Na voljo ji bo šest učilnic. Učencev bo predvidoma 251. Poleg ravnatelja in šolskega tajnika bo štel učiteljski zbor sedem učnih moči. Predmetni pouk v 5. in 6. razredu bo za sedaj povezan s sosednjo osemletko v. Šubičevi ulici. nova Sola Narekuje jo živa potreba, saj se letos vseh 4098 otrok na sedmih šolah občine Center gnete v 67 učilnicah. Povsod so šole zasedene v dveh izmenah, šo!U Center pa grozj jeseni še tretja, če nujno ne dobi še glist potrebne učilnice. Med vsemi sedmimi delujeta osnovni šoli Center in Vrtača v najhujših razmerah. Prva ima učilnice v treh različnih poslopjih, druga v nobenem pogledu ne ustreza pogojem sodobne šole. Telovadnico ima Vrtača zasilno. Center je brez nje, obe šoli pa brez vseh drugih prostorov. Na vrtaški šoli so tudi nemogoči pogoji za politehnični Pouk, ki je v dobi industrializacije za naš naraščaj tako pomemben in potreben. Da obe šoli razbremeni, bo ObLO Center nekak« sredi med njima postavil novo šolo.. Po daljšem iskanju je lokacija končno določena: ob Gregorčičevi in Igriški ulici na kraju, kjer je sedaj dvostanovanjska hiša. Izkušnje pri gradnji osnovne šole Toneta Tomšiča bodo tej novogradnji dobro služile. Načrti so izdelana po istih načelih kot osnovnošolsko poslopje, ki ga gradijo med litootroj-skimi bloki v Šiški. Dvonadstropna stavba bo imela 16 učilnic z vsemi postranskim; prostori. Svoje mesto dobi v njej tudi gospodinjska šola z vzorno kuhinjo. Telovadnica ho zgrajena v drugi etapi. Pod njo bo po priliki zaklonišče, ki bo služilo kot skladišče za nepokvarljivo blago. Za sedaj je za gradnjo odobrenih 40 milijonov dinarjev. Z deli bodo pričeli v letošnjem septembru. Finančno vprašanje gradnje ne bo zaviralo, saj je skrb ObLO Center za šolstvo naravnost vzorna. Na šestih osnovnih šolah, ki jih vzdržuje občina Center — vadnica je finančno priključena učiteljišču — so brez investicij znašal; lani redni letni stroški na enega učenca od 10.817 din pri šolj Center, do 18.150 din pri šoli Toneta Tomšiča. prosvetni oddelek Med vsemi ljubljanskimi občinami jma. edinole občina Center svoj lastni prosvetni oddelek, povsod drugod so le prosvetni referati. Vsaj v nekaterih mestnih občinah bi bilo zaradi uspešnejšega in smotrnejšega prosvetno-kultumega dela vredno slediti v tem pogledu občini Center. Službeni naziv njene prosvetne centrale je: ODDE- LEK za Šolstvo, prosveto IN KULTURO. Zajema tri *vete' in komisijo za štipendije. 1. Svetu za šolstvo je podrejenih sedem osnovnih šol, pet vrtcev in enajst dijaških domov. 2. Svet za kulturo in prosveto ima v svojem okviru dve mestni lutkovni gledališči, Šentjakobsko gledališče, Mestno ljudsko knjižnico ip čitalnico ter nižjo glasbeno šola. Pod njegovim pravnim nadzorstvom so tudi trije središčni kinematografi: Komuna, Union in Sloga. Prav tako ima nadzorstvo nad Osrednjo študentsko menzo. 3. Svet za telesno kulturo ima na skrbi 16 telesnovzgojhih društev in klubov ter vse osnovnošolske in gimnazijske telovadnice. 4. Komisija za štipendije skrbi za okoli 8o štipendistov za vse prosvetne panoge na njenem območju. Oddelek požrtvovalno vodi Rudi Strnad. Viktor Pirnat 3. SKUPINSKI POUK — prvi začetki te učne obLke segajo v obdobj e reformacij e odnosno protireformacije pod imenom tako imenovanih »diecurijev«. Za.nimčvo je, da hi se pravkar navedeni zgodovinski vratni red razvoja uonih oblik šolskega dela diametralno spremenil, če b.' razvrstili učne oblike po kriteriju večje zahtevnosti glede na sposobnosti In prizadevnost učitelja. Na prvem mestu bi bil skupinski pouk kot najzahtevnejša učna oblika, sledil bi frontalni pouk in konično imdi-viduatai pouk. V uvodu postavljenega končnega učnega smotra enotne obvezne šole ne bi mogli doseči, če bi uporabljali pri šolskem delu v enotai obvezni šoli samo eno izmed navedenih učnih oblik, zato moramo učni proces diferencirati. Z drugimi beseda-li: potrebna nam je taka dinamična učna oblika, ki prehaja Izmenoma, glede na vsakokratno povsem enkratno konkretno učno sitnacijo v razredu, od ene učne oblike na drugo in poteka največkrat v okviru določene učne teme od frontalnega pouka na skupinski pouk in končno na individualni pouk. Tak pouk, ki temelji na dife-renciaciji učnega procesa glede na uporabo učnih oblik, opredeljujemo za diferencirani pouk. Pri nag je to učno obliko kratko prikazali G. ŠILIH v svojem predvojnem delu: »UČNE OBLIKE v Šolskem delu« (sšm - 1939, stran 165—170). Diferencirani pouk pa moramo ločiti od kombiniranega pouka. Obe oblki se namreč med seboj bstveno razlikujeta. Pri kombiniranem pouku gre za pouk v oddelku z več razredi, pri diferenciranem pouku pa gre za prehod iz ene učne oblike na drugo učno obliko v okviru ene same določene učne teme, ,ln to v enem samem razredu. Pri kombiniranem pouku poteka učni proces običajno v frontalni učni obliki, pri diferenciranem pouku pa se učne oblike dinamično menjavajo. Kombinirani pouk je Izredno zahtevna učna oblika (Glej: R. VUKOVIČ: »SAMO- STALAN RAD UČENIKA U OSNOVNO.! SKOLI« Cetinje — NK/1950; »RAD S KOMBINIRANIM ODJELJEN.JIMA* PEDAGOGIKA PKZ — Zagreb 1951 - str. 253—262; A. SAVLI »DELO NA NIZE ORGANIZIRANIH Šolah« sp - 1952 - str. 163—175), diferencirani pouk pa je najzahtevnejša učna oblika, kar jih poznamo, tako v materialnem kot v dtdaktično-meto-dičnem pogledu. (Pod vodstvom A. Šavlija, šefa odseka za obvezno šolstvo, je organiziral ZAVOD ZA PROUČEVANJE Šolstva lrs že v šolskem letu 1956/57 prvo eksperimentalno delo v zvezi z diferenciranim poukom.) Diferencirani pouk terja za vsak predmet specifično materialne pogoje. V dldaktično-me-todičnem pogledu pa zahteva diferenciram! pouk strokovno najsposobnejšega In najprlzadev-nejšega učitelja. Virtuozno obvladanje didaktike in specialne metodike ter suvereno obvladanje učne snovi sta dva osnovna specifična notranja pogoja za diferencirani pouk, kajti vsako strokovno in didaktično metodično amaterstvo ter neprizadevnost se pri diferenciranem pouku izključujeta sama po sebi. Najboljše delovne obLke in metode imajo, če jih uporabljajo sposobni in prizadevni delavci ob potrebnih materialnih delovnih pogojih, praviloma tudi najboljše delovne rezultate. Podobno moremo trditi tudi v zvezi z diferenciranim poukom. Pedagoške prednosti diferenci- ranega pouka kot majziahtevoej-še učne oblike so števil«*, mnogostranslke in daljnosežne. Oglejmo si nekatere nagiboij očitne prednosti diferenciranega pouka: — glede na različne sposobnosti in interese učencev je razumljivo, da sodeluje prostovoljno pri pouku le manjšina, 6* uporabljamo vedno samo frontalne učne oblike; pri diferenciranem pouku, kjer gre za intenzivno prilagoditev učne snovi učencem, je za,radi diferenciacij e učnega procesa sodelovanje učencev v pretežni večini neprisiljeno; — zanteresiranost za pouk ja zaradi že omenjenih razlogov pri frontalnem pouku pretežno minimalna; pri diferenciranem pouku pa je zainteresiirainiost učencev za pouk maksimalna, ker j« pouk v principu prilagojen nji-hoviim sposobnostim in interesom; — z zaiintereslrMoisf jo je funkcionalno povezama aktivnost učencev, ki je analogno prejšnjim trditvam pri diferenciranem pouku znatno večja; — posledica p ros t o vol j nostfi., zainteresiranosti in aktivnosti pa je veselje do šolskega dela, zato je pridobivanje znanja za večino učencev pri stalnem frontalnem pouku največkrat neprijetno, pri diferenciranem pouku pa doživljajo učenci več ugodja, ker si pridobivajo, v osnovi vzeto, svojim težnjam ustrezno znanje; — frontalni pouk je v nekem pogledu nujno šablonski (s tem ne želim negirati pomena in vrednosti frontalnega pouka v okviru diferencira,nega učnega procesa!), ker je namenjen vsem učencem; diferencirani pouk je glede na razdelitev učne snovi im po svoji didaktično organizacijski obliki bolj pisan, kar dviga interes učencev za šolsko delo; — frontalni pouk vzbuja pogosto pri učencih malodušje; diferencirani pouk pa veča učenčevo zaupanje v samega sebe; — rezultat frontalnega pouka je največkrat »šolska učenost«, diferencirani pouk pa odlikuje večja življenjskost im zato me-posnedmejša praktična uporabnost pridobljenega zmamja; — če uporabimo Izključno frontalne učne oblike, zaviramo s tem, v osnovi vzeto, razvoj učenčeve individualnosti; dife-renoirami pouk pospešuje razvoj učenčevih endogenih psihičnih kvalitet; — izključni frontalni pouk zavira v načelu dmJaiativnoet in kritičnost učenca; diferencirani pouk terja zlasti skupinski in individualni sistem dela in veča s tem ustvarjalnost učencev; — znanje, ki sl ga pridobivajo učenci samo v frontalnem pouku, je pri večini učencev pogosto površno in kratkotrajno, medtem ko je pri diferenciranem pouku znanje nujno globlja im trajnejše; — za frontalni pouk je značilna pogosto prisiljena disciplina; pri diferenciranem pouku se vprašanje nediscipliniranosti zaradi specifičnega stila učenčeva šolske dejavnosti samo po sebi izključuje. Diferencirani pouk — zlasti še kot didaktični temelj enotne obvezne šole — je tudi v naši pedagoški teoriji in praksi povsem novo in neobdelano področje, zato je nujno, da se dela tudi na tem področju čimprej sistematično lotimo. joZe Sirec ALI SI 2E PORAVNAL NAROČNINO? LETNI TEČAJ za angliste in germaniste v Kopru Letošnji tečaj za angliste in germaniste v Kopru, Id bo trajal od 13. do 31. julija, naj bi nudil pomoč manj kvalificiranim tovarišem. Le-ti kljub temu pogosto poučujejo tuje jezike z veliko vnemo in osebno zavzetostjo, ker se ali iz lastne življenjske izkušnje ali pa po preudarku zavedajo, kako pomembno je za našo mladino znanje svetovnih jezikov. Ti tovariši neredko izražajo željo, da bi se od časa do časa obogatili ob znanju in tne-todski izkušnji visoko kvalificiranih strokovnjakov in se kolikor mogoče usposobili za delo po direktni metodi. Koprski tečaj je zamišljen tako, da bo po eni strani skušal povečati in utrditi osnovni besedni zaklad in fo-netsko pravilno izgovarjavo tečajnikov, po drugi strani pa razviti njihovo govorno spretnost. V posebnih lekcijah pa se bodo tečajniki seznanili s prakso pouka tujih jezikov ob flanelografu, slikah, igrah in petju. Tako bo tečaj, kolikor je v tako kratkem času to možno, nakazal slušateljem tehniko pouka po nazorni metodi, ki je vsaj v začetni dobi brezpogojno potrebna. Udeležba na letošnjem koprskem tečaju bo torej omejena predvsem na tiste tovariše, ki jim ni bilo dano, da bi si bili pridobili znanstveno in metodsko kvalifikacijo za angleščino ali nemščino. Tečajniki bodo nastanjeni v Dijaškem domu, predavanja in vaje pa bodo v Slovenski gimnaziji, ki je oddaljena le nekaj korakov. Prehrano bodo tečajniki lahko dobivali v menzi. Stroške bosta poravnala Svet za šolstvo LRS in okraj, v katerem tečajnik službuje. Reflektanti za ta tečaj naj se nemudoma pismeno prijavijo pri Pedagoškem centru, Ljubljana, Poljanflka c. 28, 60 let tovarištva ffc upiskov o 60-letnem delovanju Samopomoči prosvetnih delavcev v Sloveniji) Ko so piripraiviUjailiaa deda za uresniiifenj« aamMi I*) uetamo-ufeltalijske samopioimoči, ^vnoSeia« na sfkiu(p(ščiiin.i Zaveze atovemsteiti uditetijlakiilh dir^uSteiv, ki te 'bila v septeunjbinu 18fto. v No-vejn mestu, leta 1698 že dozo-rala, je bil Z. avgusta 1898. v Lteibiltjaini usfcanoivini abčini zbor dmuštva, kii je dotollo ime »Jiuibii-l»jna saimiosHcumioč stavemslkilh in hnvaSko-istnskih učiteljev in učii-teSjlc po Kramjslkielm, Štajerskem, Brimoirslkeim^ in Koroškem«. Nagib za ustanovitev Sannopto-Rioči je bil v slromaStvu slovenskega učitelja, kli je bil va|teii so razumeli svoj čas. a«an na jn trgovino je bi-?teeba misliti tudi na kmetij-"to- To panogo naj bi bila po-vJ*8ala dvigniti in razgibati te kmečka splošna in sitro-toa prosvetljenost: kmetje s.aJ tej postati pismeni in naj bi pridobili! nekaj praktičnega frnja iz poljedelstva. To delo vasi naj bi bile vršile šole. ^talcih okoliščinah je prevzela . avna oblast skrb za šole; na-k®1 je izrek, da je šola politl-Marija Terezija, od vseh f^bsiburžanov še najbolj palčna in napredna , je izdala 1. .J Prvi avstrijski ‘ šolski za-r*”*-— splošni šolski red za Otoške normalne, glavne in trivialne šole. Normalke so bila po glavnih deželnih mestih, glavne šole po drugih večjih mestih, trivialne šole pa po manjših mestih, trgih in vaseh. Na splošno se je šolski red ravnal po načelu, naj bo Ijud-sbošolsikio izobraževanje stanovom primemo in naj pripravlja mladino za praktične poklice: v mislih sta bila tudi kmetova izobrazba im kmetijski pouk. Na preparandijah, to je na posebnem tečaju za učiteij;Sike pripravnika na normalnih šolah, so učili kandidate tudi kmetijstva. Na vaških trivialnih šolah pa je bilo treba poleg verouka, branja, pisanja im računstva upoštevat; tudi pravno znanje dn knve-ti j iško gospodarstvo. Tudi berila za nedeljsko ponavljalne šole za vaško kmečko mladino naj bi bila vsebovala sestavke o najvažnejših zakonih ter gospodarstvu in kmetijstvu. Tudi drugi avstrijski šolski zakon iz L 1805, k; je bil v jedru zelo reakcionaren, je določal, naj dajejo vaške šole mladini navodila za kmetijstvo in domače gospodarstvo. Na kmetijskem kongresu na Dunaju 1. 1849 so bistveni sklepi meril; na to, naj bo ljudska šola prvo kmetijsko učilišče in da se morajo zato učitelji že na učiteljskih izobraževališčih kmetijsko izobraževati. Zahteve državne oblasti so bile torej precejšnje; če bi jih bili zvesto izvajali, bi se bil napredek po vaseh kmalu pokazal. Toda druga sila* to je učiteljstvo, je bila za tako delo prešibka. ‘Učitelj si v triletni normal-ki in trimesečni preparandijl mi mogel dohiti kdove kakega znanja. Ra niti takih učiteljev ni bilo. V šolsko službo so sprejemali tudi doslužene vojake, orožnike in finaneairje in sploh ljudi, ki so znali malo brati, pisati in računati in nekoliko nemško govoriti. Po zakonu so bili učitelji farni služabniki, po svojem zaslužku in življenju pa sp spadali v vrsto cerkovnikov in poljskih čuvajev. Da so tudi postrani kaj zaslužim, sio bili obenem organisti, kantorji in mrliški ogledniki, pisali so nepismenim ljudem pisma In jim tolmačili nemško pisanje. Naši pisatelji nam učitelje tedanje dobe takole opisujejo;: Jurčič govori v »Domnu« o orglarju in učitelju gospodu Kerševanu, ki se je pravkar vrnil iz stranske hribovske vasi, kamor je bil šel ogledovat mrliča; zaslužil je petico, pa jo je že po poti zapil. Za gospodom duhovnikom j-e bil najbolj učen mož v fari; vendar ni znal drugega ko brat; in pisati in -je za veliko silo kako nemško stol- kel. Jurčič pripominja: Pa čemu bi mu bilo znanje? Učence, ki jih je učil brati na molitvene bukvice, te je vsako zimo na prste seštel, poleti so mu pa še ti izleteli, ko je bilo treba pastirjev. Vino piti je znal brez črk in knjig, da so mu kmetje le dajali bero, kar je imel izgovorjene po stari farmanski postavi. Simon Jenko jo spisal žalostno in smešno zgodbo o jeper-škem učitelju. Mož nii dosti znal, v cerkvi je orglal vedno iste pesmi; bere je bilo malo, pa še od tistega je največ zapil in na loterijo stavil; celo pri svoji dekli si je denar izposojal. Otrok je malo prihajalo v šolo, največkrat ni bilo nobenega; sicer pa je bil mnenja, naj se otroci rajši doma delati učijo. Učitelji s tako izobrazbo in takim gmotnim življenjem niso mogli mladine niti brati niti pisati naučiti, kaj šele, da bi ji dajali kmetijske in druge praktične nauke. Bili pa so vseeno tud; med tedanjimi učitelji resnii možje, ki so pametno živeli in so med ljudstvom gospodarsko delovali, ne ker bj jim bil tako stan veleval, ampak iz dobre vo-lje, iz dolžnosti do ljudi ih njihovega gospodarstva. Tak je bil, na primer, šošitanjslki učitelj Peter Musi, znan kot sadjar, čebelar in avtor slovenskega abecednika. Mencinger je v Gorjah učil ljudi sadjarstva, Faludij pa je po Prekmurju širil vinogradništvo in sadjarstvo. Le-ti in njim podobni učeniki so tudi šolsko mladino učili umnega in za tiste čase naprednega kmetovanja. Za kmetijski pouk in za šolske razmere sploh je nastala nova doba s tretjim avstrijskim šolskim zakonom leita 1869. To se je zgodilo po hudih vojaških porazih, ki so monarhijo opozarjali na njeno zaostalost in na potrebo po šolski reformi. Po novem zakonu ni bila ljud. ska šola več farna, župnikova zadeva, ampak je prešla v področje deželnih avtonomij in deželnih šolskih svetov. Šolska dolžnost je sedaj trajala osem let, od šestega do štirinajstega leta. Iz zadnjih dveh let so napravili na Kranjskem in- Primorskem zimsko ponavljalno šolo po šest ur na teden, na Štajerskem in Koroškem pa so kmečki otroci sedmega in osmega šolskega leta pozimi sicer obiskovali vsakdanjo šolo, toda poleti so bili pouka oproščeni. Za izobrazbo učiteljev so ustanovili učiteljišča, na katera so sprejeli kandidate na podlagi izpitov iz petja in splošne izobrazbe; gojenci so imeli za seboj nekaj razredov gimnazije ali realke, meščansko šolo ali pa enoletno pripravnico. Učiteljeva služba }e bila deželna, gmotni položaj se je zboljšal. Kaj je bilo s kmetijskim poukom v takih okoliščinah? Zakon ne navaja kmetijstva med učnim; predmeti, pač pa dovoljuje, da se na višje organiziranih šolah pouk lahko razširi tudi na predroete, ki v njem niso omenjeni. Dalje predpisuje zakon, da morajo na učiteljiščih poučevati kmetijstvo kot poseben predmet, in sicer glede na razmere v deželi, in da naj se za poučevanje in vaje v kmetijskih delih vsakemu učiteljišču odkaže kos zemlje v primerni velikosti; pa tudi vsaka šola v kmečki občini mora imeti vrt za kmetijske poskušaj«. K delom na šolskem vrtu naj se pritegujejo, kot pravi poznejši šolski in dokončn; red, otroci najvišjih treh šolskih let. Državna vlada in deželne avtonomije so si prizadevale, da bi zboljšale kmetijsko proizvodnjo, zato so na razne načine nudile kmetu kmetijske nauke in hotele v to službo pritegniti tudi ljudsko šolo. Ali pa je bil učitelj po tretjem avstrijskem šolskem zakonu kaj bolj sposoben za poučevanje kmetijstva kot na primer jeperški učitelj ali gospod Ker-ševan? Na novih učiteljiščih se je relativno močno dvignila učiteljeva izobrazba, splošna in strokovna. Na učiteljišču si je kandidat pridobil tudi osnovno znanj« iz kmetijstva; k izpopolnitvi mu je potem že kot učitelju pripomogel vrt, k; ga je imela vsaka šola; obdelal je gredice za zelenjavo, okrasil jih je s cveticami, zasadil je sadna drevesca. Od tegaje imel korist, pokazal pa je tudi, da skrbi za vrt, ker drugače bi ga bili ljudje opravljali. Tedaj se je spomnil na kmetijske nauke, k; jih je bil spoznal na učiteljišču; od vsega mu je vsaj nekaj ostalo v glavi in se je s tem sedaj okoristil. Ampak kot izobražen človek je hotel delati razumno, na podlagi teorije. Lastno delo ga je priganjalo, da je iskal naukov in nasvetov po listih in knjigah. In to si je lahko privoščil: bral je Kmetovalca in Mohorjeve knjige o kmetijstvu, naročal si je nemške knjige o vrtnarstvu in sadjarstvu. Zelo je učitelju razširil sadjarsko in vrtnarsko znanje deželni sadjarski inštruktor Martin Humek s predpvainji, osebnimi stiki, s svojo iskreno, razumljivo, živahno domačo besedo m svojim »Slovenskim sadjarjem«. Kot bivši učitelj se je čutil in kazal tovariša in je svetoval in pomagal, kjer koli je opazil dobro voljo; iz svoje skušnje je vedel, da šola lahko mnogo napravi za pospeševanje sadjarstva. Velikega pomena za kmetij« sko izobrazbo učiteljev so biu kmetijski tečaji, ki so jih v počitnicah prirejali za učitelje naše kmetijske šole. Takii učitelji kmetijcl samouki pa niso uporabljali zns^a samo seb; v korist, ampak s» kmetijstvo tudi v šoli učili, v ponavljalni šoli, včasih pa tudi že v vsakdanji. To so delali, ker so razumeli potrebo, iz lastnega nagiba, iz ljubezni do ljudi in njihovega gospodarskega napredka; saj to ni bila niti službena dolžnost in šol ste nadzor* (Nadaljevanje na 4 =trani) f SbauMl ■■ . •■'■V... Kako je z moralnim poukom v naših šolah? (INadadaevanje din fconec) MarsSk-© bo »azmear«', v kate-niih mbetn&c živi, tako cfoupru!, da mu ij® mesmiogoiii© govoriti o (aiikofeol, terimimail, nemorala, napačna TOgolja itd.) Cei tožiemo, da naim boldo ravno td najpo-tnebrneljSi ziaiupaii, jim dajmo za to tuda miožnost. Naj napiše vprašaaje na listak S pripombo — prosim pismenega odgovora, če sii dlrugalče. ne upa pred nas s Bvojiimii teižaivamii. Kolik« n<>-teantjiir konfiliktov v milaKMIh diu-čah se na ta naičin spmoisM dn koliko grenkobe se ddJaije. Iz tuepoBnanja teh oaljtežjih raizmer zagreSiteiol maid učemai tiste naij-hujiše vzigojne napake, ki nam jih nikdar ne odpuste. Tu je še vprašanje, ali naj dopuSčamo ancn-imnosi ali ne? Če hočemo ivzgojiti svobodnega, cidkritosirčneBa člPveika, potem ne bi dopuščali aimoniimnosti. Veindar, ali ni v vsakem, posebno pa še v mladem človeku toliko skritih, intimnih misli in vsaj na videz talko velikih pregreh, da nes me more z njimi glasno na dam? Ali niaj ima vendarle priliko, da se na tih način odkrije, ali naj nosi svoje breme sam? Učitelj — vzgojitelj pa mara biti higienik, preprečevati mora ne šele zdraviti. Moralni pouk ima, mislim, tudi ta namen. Sicer pia, saj ni vse tako tragično in pokvarjeno, kot mi mislimo. Saj poznate' igro Matura, v kateri profesorica’ brska po košu za smeti. Gotovo je današnja mladima drugačna, kot smo bili mi, da pa bi bila v bistvu slaba, dvomim. Le bolj neuiravmavešema je, tempo živ-, Jljemja je hitrejši in tako se včasih malo smešno, včasih pa tudi malo tragično mešata v njej zrelost in nezrelost. Ra že en« je — bolj svobodna je, kot emo bili mi, im to nas dostikrat moti. Mi jemljemo to kot predrznost, 'Upciroiost in ne vem kaj še vse, ker smo biti. vzgajani za disciplino, poslušnost, za spoštovanj© avtoritete v vsakem primeru, ne pa za svobodmo izražanje mnenja. Današnji način pouka do današnji duh šole še ni talk, da bi nam nudil kaj dosti priložnosti,’ da bi se nam učenci razkrili in do ‘kraja zaupali. Precej smo tega mil sami krivi. Se zdavnaj nismo pripravljeni, sprejeti tudi stvarno kritiko učencev na naš račun, niti kritiko staršev, čeprav ni nikjer rečemo, da je nismo kdaj tudi potrebni. Marsikdo je le po svoji službi dvignjen nad učence, ne pa po svoji osebni vrednosti. Jz take raz dalje pa se je težko približati mladini. Piomisliimo .na razgovore učencev o učiteljih in ptrofe-sctrjih, ki. niso vedno samo posledica mladostne objestnosti in nesramnosti. V ilustracijo: Na nekem zavodu je prevzel nov predavatelj neki predmet. Mož se ni izkazal, učenci so bili navajeni na kvalitetnejši pouk. RavnateUjni so preko svoje depu-tacije izrazili željo, in to v dostojni oblik, da žele drudega predavatelja. Prizadeti je bil seveda silno užaljen. O zadevi so razpravljali tudi drugi prosvetni delavci v kraju. In kakšno je bilo mnenje nekaterih? To je upor, ki ga je treba kaznovati, to j© rušenje/avtoritete! Kje je tu upor, če so! samo izrazil; željo po temeljitejši razlagi, kakšno rušenje avtoritete, če je sploh ni? In ker je vse ostalo |»ri starem, tolikšno razočaranj© | ...... in izguba vere o svobodi izražanja dobronamernega mišljenja! Ali pa drug primer. Predavatelj zgodovine im zemljepisja že kmalu v začetku šolskega leta prične v 5. razredu osemletke takole: »Otroci, ali res mislite, da je bog ustvaril svet? Fige© ga jie!« Itd. Na videz je kar prav. Pa poglejmo s stališča vsaj polovice razreda če me več. Doma jih vzgajajo in poiučujetjio čisto drugače. Oče in mati jim te stvari razlagata resda napačno, toda po' svojem prepričanju. Roditeljema pa otrbk v tej dobi še vse verjame in popolnoma zaupa. S takim frontalnim napadam na otrokovo čustvovanje in mišlijamje doma Je napaden ugled staršev, vsaj v otrokovih bčeh. Otroka to odbije. Sicer molči, toda nobene stvari od tega predavatelja ne bo več sprejel z v®Hjo in brezpogojno. Kaj res ni druge možnosti za sipreimiinjainjie otrokovega mišljenja kot s smešenjem? Se polna štiri leta ima čas, lepo postopoma na neštetih, otroku razumljivih primerih dokazovati zmotno mišljenje doma in ga lepo na podlagi dokazov z razumeva-njem pripeljati do materialističnega pojmovanja sveta. Potem pa se čudimo, da nam mladina ne sledi. Kato j© pravzaprav z moralnim poukom po naših' šolah, je danes težko reči, čeprav obstaja že nekaj let. Nelki rezultat bi se, mislim, že moral pokazati na mladini. Če se ni, potem je to dokaz, da je tak, kot je sedaj, nekoristen, vsaj pri precejšnjem delu mladine, in treba bo najti drugih metod in drugačnih prijemov. Prvi korak k temu je, da bo moralni pouk vezan tja do 7. razreda na ostali p©uk, na poznavanje prirode im družbe, torej tesno pVvezan z življenjem. Drugi kopalk: pa naj bi bil, da bi učitelji pokazali več zianima-nja in vodje za ta predmet. Moralni pouk v naših šolah je še zelo mlad, brez tradicije, marsikdaj iz etike in morale še tudi sicer ni razčiščeno, povrh pa je še sila delikaten. Niso vsega krivi samo učiteljii, če ne gre. Če imamo tečaje za likovni pouk, za telesno vžgejo, za politično vzgojo, bi bili, mislim, takih tečajev zia moralni pouk še bolj potrebni. K. J. Pravna posvetovalnica VPRAŠANJE: Nekateri učitelji prejemajo odločbe za celodnevni pouk, na podlagi katerih &e jim izplačuje mesečni pavšal 3.000 din. Te odločbe so potrebne za izplačevanje pavšala. ODGOVOR: Po odloku o honorarni službi, o delovni obveznosti in o nagrajevanju za nadurno delo v prasvetno-znamstveni službi (Uradni list LRS št. €-195$) je določeno, da učno osebje na osnovnih šolah mora Imeti gotovo število obveznih učnih ur. Tako je določeno za osnovne šole, da ima učno osebje v nižjih razredih osnovnih šol (prvi do četrti razred) toliko' tedenskih obveznih učnih ur, kolikor določa predmetnik za posamezni razred, dočim znaša učna obveznost za učno osebje v višjih razredih osnovnih šoj (peti do osmi razred) »5 učnih ur na teden, za učno osebje na nižje organiziranih osnovnih šolah pa prav tako 25 učnih ur na teden. Kolikor znaša učiteljeva zaposlitev nad 25 učnih ur na teden, je treba vsako uro nad 25 učnih ur plačati kot naumo delo s honorarjem po 100 din od učne ure. Ce pa učitelj na nižje organiziranih osnovnih šolah poučuje 35 ur na teden, mu pripada mesečni honorar 3.000 din. VPRAŠANJE: Kakšna bi bila pokojnina, če ostane nekdo še naprej v službi kot učitelj v plačilnem razredu vn-2, s povečano dodatno plačo, dodatkom S00 din ter funkcijskim dodatkom 3.000 din od 1. I. 1957 do 1. II. 155$ in koliko časa bi še moral ta učitelj služiti aktivno, da bi dobil povečano pokojnino na podlagi novih dohodkov? ODGOVOR: S X. I. 1958 je bil ta učitelj preveden v VII. plačilni razred s prvim periodskim poviškom, s 1. IV. 195« pa mu bo priznati VH. plačilni razred z drugim periodskim poviškom, vse to skladno z določili čl. M*, m 258, odstavek 3 Zakona o Javnih uslužbencih. Do 1. I. 1958 je ta učitelj prejemal poleg temeljne plače še dodatno plačo in funkcijski dodatek, za čas od 1. I. 1958 pa mu pripada po čl. 237 Zakona v lavnih uslužbencih poleg temeljne plače še položajna plača, ki pa po višini še ni določena. Zato višino pokojnine, čeprav bi ostal ta učitelj še naprej v službi kot učitelj v VII-2 plačilnem razredu, še ni mogoče številčno določiti. alki niso bili na take reči prav nič poBarni. Pač pa so bili starši že s tena zadovoljni, da je učitelj učil sadna drevesca po-žlaMndevaiti. g ponavljalno šolo je bila muka, vendar so se tudi nerodnemu ponavljalcu oči posvetile, ko je ob odpustu iz šole z odpustnico vred prejel tudi sadno drevesce, da ©a je potem v spomin na šolo vsadil doma na vrtu; še v moški dobi so se potem ti fantje z veseljem spominjali, da so se v šoli nekaj koristnega naučili. Potem je šel učitelj kmetijec še med ljudi in jih podučeval, naročal jim je drevesca ali jim jih dajal iz svoje drevesnice, večkrat jim je tudi sam kaj počepi!; s tem je vpeljal boljše pomološke sorte. Po navadi-.je vodili ‘ podružnico kmetijske • družbe ali drugih kmetijskih organizacij, da bi kraju gospodarsko pomagal. Tak učitelj je ibill med ljudmi udomačen in priljubljen, po svojem odhodu je še v edino živel v spominu vaščanov kot simpatična krajevna osebnost; še večji je bil njegov ugled, če je bil poleg tega še s'pevec in vodja pevskega zbora. Nekateri učitelji tometijci pa ge niso omejili samo na delovanje v svojem službenem kraju, ampak so hoteli širiti svoj vpliv tudi s članki in knjigami; tako so dajali nauke in pobudo še drugim ljudskim učiteljem. Hu-meka sma že omenili. Pa so bili še drugi. Zaslužni in spoštova-njia vredni Ljudevit Stiasny, Okrajni šolski nadzornik v Kr-ž^sem, je na primer zbral v svo-j«m »Berilu za ponavljalne šote« praktične sestavke, v »Ra-čuniici za ponavljalne šole« pa naloge, vzete iz preprostega kmetijskega gospodarstva; te naloge so upoštevale znanstveno kmetijsko. snov, ki je takrat po naših listih iti knjigah postala že kar domača. Omembe vreden je tudi zbornik kmetijskih učnih slik, ki so ga izdali učitelji krškega okraja. Tudi učiteljska organizacija Zaveza jugostavainskih učiteljskih društev se je vnemala za kmetijsko izobraževanje učencev na vaških ljudskih šolah. Sest let pred prvo svetovno vojno je njen predsednik Engelbert Gangl na glavni skupščini v Gorici poročal o šoli in kmetijskem vprašanju. Poudarjal je, da v ljudski šoli pogrešamo predmet, ki bi dal šoli značaj praktičnega učilišča in bi jo približal simpatijam kmečkega ljudstva. Zato naj se v učne predmete uvrsti tudi pouk o kmetijstvu. Popraj pa je treba urediti vprašanje šolske iclbvez-nosti. Namesto ponavljalne šole mučilnice, naj se uvede osemletno obvezno šolsko obiskovanj e brez izjem in olajšav. Učenci naj bi si v prvih šestih letih pridobili splošno znanje, v zadnjih dveh letih pa naj bi se učili o kmetijskih rečeh. Seveda naj bi zato učiteljišče usposabljalo zares prave ljudske učitelje. Gangl je v referatu pravzaprav poudarjal želje in zahteve učiteljev kmetijcev, ki so imeli tudi drugače napredno in realno mišljenje o šoli. Precej je bilo med nami učiteljev kmetijcev, lep seznam bi jih bilo in le Štolfa, da ni bila ta dobra Jastnoet in sposobnost zajela vseh naših kmečkih šol. Josip Dolgan Ker pa je ta učitelj v januarju 1958 vložil prošnjo za upokojitev, bo v tem primeru uporabiti 2. odstavek člena 237 Zakona o pokojninskem zavarovanju, ki vsebuje izjemne določbe :’o čl. 65 istega zakona. Ta 2. odstavek namreč določa, da se v povprečje plač, na podlagi katerega se razvrščajo zavarovanci v zavarovalne .razrede, v razdobju treh let po začetku uporabe Zakona o pokojninskem zavarovanju jemljejo izjemno mesto plač, doseženih v zadnjih treh letih, plače, dosežene v razdobju od 1. I. 1958 do pridobitve pravice do pokojnine, tako da mora povprečje obsegati plače za razdobje najmanj enega leta. Ako pa v razdobju od 1. I. 1958 do pridobitve pravice do pokojnine niso zajete plače najmanj za eno leto, se računajo v povprečje plač za razvrščanje v zavarovalne razrede tudi plače pred 1. I. 1958, in sicer za toliko mesecev, kolikor je 'potrebno, da se dobi enoletno povprečje plač. Ce pa bi hotel ta učitelj prejemati višjo pokojnino, bi moral ostati v aktivni službi po čl. 65, odstavek 2 Zakona o pokojninskem zavarovanju še eno leto po prevedbi, to je do 1. I. 1959. Za javne uslužbence se namreč določa povprečni mesečni znesek plač na podlagi zneska zadnje osnovne plače, če so bili v ustreznem plačilnem razredu najmanj leto dni in na podlagi drugih prejemkov iz naslova plače, dosežene v zadnjih treh letih dela. Iz tega sledi, da Je še ugodnejlši položaj, če učitelj .ostane v službi do 1. I. 1961. VPRAŠANJE: Neka učiteljica je nastopila službo 1. IX. 1952 kot pripravnica in je 1. IX. 1955 bila prevedena oz. Je napredovala v XIV. plačilni razred. . Dne 11. X. 1954 je opravila strokovni izpit, torej po dveh letih in enem mesecu pripravniške dobe. Napredovala pa je po treh letih službe in po 10 mesecih, ko je opravila strokovni izpit. Ali velja nov Zakon o javnih uslužbencih tudi za primere, ki so bili pred 1. I. 1958? ODGOVOR: Po predpisih, ki so bili veljavni do 31, xn. 1957, je trajala pripravniška doba tri leta in je ta učiteljica pravilno napredovala po treh letih, čeprav Je opravila strokovni izpit pred potekom triletne pripravniške dobe. Zato so jo predpisi novega zakona o javnih uslužbencih zatekli v XIV. plačilnem razredu. Novi Zakon o javnih uslužbencih pa določa v svojem 167. členu, da traja pripravniška doba dve leti. Iz tega sledi, da je pripravniška doba skrajšana za celo leto. To novo določilo pa velja šele od 1. I. 1958 dalje in se za čas pred L I. 1958 ne more uporabljati. Črasi in beli v isti klopi V nasprotju z Južno. Afriko Belgijski Kongo rasne diskriminacije ne pozna. Tam vzgajajo mladino domačinov in priseljencev skupno, v i8ltd šolski klopi sedita zamorček in belček v naj-lepši slogi, ki se bo ponekod razvila v stalno prijateljstvo. Ruanda Urimdi se imenuje kralj, kjer na 300 m visokem hribu nastaja prostrana moderna .šola. Zidaj stojita dve dolgi trinadstropni stavbi, v teku let pa bo nastalo tam celo šolsko mesto za 700 učencev. Zdaj jih je šele 232, med njimi le 25 belih. Stanujejo v skupnem internatu, jedo za skupno mizo, učijo se v skupnih razredih. Črnci kažejo izredne uspehe v latinščini in deklamiranju — spomin imajo izvrsten — beli sošolci jih nad-kriljujejo v francoščini. Za zamorčke je obvezen tudi plesni pouk, da ne pojdejo v pozabo plesi njihovega rodu. Baloki jih pri tem radovedno opazujejo. Vzgojni in učni kader šteje 16 oseb. obvestili Učiteljice, ki so maturirale na zasebnem učiteljišču v Mariboru leta 1923 (notranje in zunanje), imajo sestanek v Mariboru 28. junija letos od 15. do 16. ure v kavarni Asforia. Prijave pošljite na naslov: — Špan Mara, Ljubljana, Valvazorjeva 5. # Maturantke IV. d. razreda učiteljišča v Ljubljani Iz leta 1953 naj pošljejo svoje naslove do konca maja tov. Marn Heleni, roj. Korce, učiteljici v Dobovi pri Brežicah, zaradi 5-letnice mature. Ostala navodila slede. Poverjenikom in naročnikom knjižnice »KONDOR« vljudno sporočamo, da nam ni uspelo pripraviti jubilejne izdaje Levstikovega MARTIN KRPAN in POPOTOVANJE IZ LITIJE KO ČATEŽA v roku, ki smo ga napovedali. Prosimo Vas, oprostite nam to zamudo. — Do konca tega šolskega leta izide torej samo še Goldonijeva KRČMARICA, razposlali pa smo tudi Bevkovega TONČKA, ki smo ga tiskali že v novem formatu. ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA * Dzžavna založba Slovenije opozarja na naslednje učbenike tujih jezikov, za odrasle: Anton Orad: ITALUMSčlNfi . . . Pavel Karlin: Deutsch von fl B1S Z Rudolf Rakuša: ESPEMNT0 I. DE1 ESFERMT0 H. DEL . Ruža ikerlj: MSLEŠKO-SLGFEMSKl SLOVAR ...... Knjige debile v vseh knjigarnah ali pa jih naročite naravnost pri fižavni založbi Slovenije, Ljubljana, Mestni trg 26. I 380 din 350 din 240 din 280 din 900 din Zataj imajo Rusi sputnili? V okviru geofizičnega leta je sko izobrazbo za rokodelce kot biologi sadjarstva, zelenjadar* Sovjetska zveza presenetila. Iz- tudi nemške srednje poklicne in stva kot tudi živinoreje, peseb-strelila je prvi umetni mesec ;n strokovne šole. Važna novost no pa perutninarstva, ga imenovala sputnik (sopotnik), zadnjih let je tudi zelo hitro 4, M S tem je nastalo vprašanje, ka- razširjajoči se internatski ko so mogli Rusi, še pred štiri- sistem. f^ tehnično fot desetimi jeti povsem agrarno 1. Ruski šolski slastem je za- športno znanstveno, m estetsko) ljudstvo in še 80-odstotno anal- ključena celota od otroškega uv®1'iavlI‘a“Ie. nlmaJ0 f3™« vl' fabeti, dohitet; in celo prehiteti vrtca d0 univerze. SOf. vzgojhne vre<“> temYe6 v tako kratkem času stare, kul- 2. Medtem ko vlada v zahodni uJej0 obenem ^ tudi socialno turne države Ameriko Anglijo Evropi brezpogojna koeksisten- vPrasanie pros ega časa nena,-im Nemčijo, ki so bite na po- ca različnih vrst šol, je v Rusiji «“* otoofc kx povzročajo dročju znanosti cela stoletja vo- načelo sukcesivnosti s številnimi v a-?u 7°^nl v ov 111 *f)?f e"" dilnn sile. preskoki in možnostmi prestopa nih ^ I Ključ tega problema je v so- med različnimi vrstami šol. Tu 1,n.° as 'L. 1 6 f. 1- t,6 ^ vjetsfcem izobraževanju, v nje- n; nikakih slepih ulic. primer, da bi se kje v Rusiji govem obsegu in zgradbi kot 3. Vse vzgojne ustanove, z iz- kJ;|,U!b . raznol*L m,0fn,0stl vs®'; tudi v silnem trudu in sredstvih, jemo nekaterih otroških vrtcev stranske zaposlitve le ne mogli s katerimi podpirajo ' šolstvo raznih podjetij in obratov, so ^aV1** U*?Ci,■ ^ Proat^oIJ-Ijudsko izobraževanje, univerze državne. k'rof'h , (activities) in bi in raziskovanja. 4. Država jn cerkev sta ločeni, j1'0 del° v lav"osti ne^ Sputnik je bil mogoč le zaradi KOt v ZDA tudi tukaj ne po- ze“ef ’ po P“ebni uredbi tega, ker Sovjeti-že štiri deset- u&ujejo verouka v šolah. Sovjet- minl®trs va f Pof’ združen; v l®tja z nezaslišano silo in si,ste- ski državljani lahko poučujejo poaebne ® ‘“f1®® ln lzven nor' matiko podpirajo dvig posamez- ali se učijo verouka samo pri- pouka , pod posebnim n; panog ljudske izobrazbe, je vatno. Verski kult kot tudi pro- Pclte jskim vodstvom v soli, izjavil visokj nemški znanstve- tiverska propaganda nista ovi- klfer ®e f*13® *amo malice, nik dr. Helmut Becker, sin bi v- rana. temvei: tudi delaj0 razne *o1' šega ministra za prosveto, seda- 5. p0 zakoniti enakopravnosti ?kie ®aloge’. so zaposleni v delih, nji predsednik ljudskih visokih moža in žene je tudi vzgoja kix.i*. zanimato- a]i se igrajo, tol. Isto je ugotovil tud; Alfonz obeh spolov enaka. Zaradi tega u*tellli «« Za to nadzorstvo po-Metzner, glavni urednik ‘časopi- je "tudi povsod koeduikacija. sebe j plačani, sa Kemična industrija in direk- 5. Vs; narod.; Sovjetske zveze Za socialno šibke otroke, tor zvez© zahodnonemške ke- so enakopravni in imajo pravico otroke razbitih družin ali zapo-micne industrije, ki je bil v no- odločati o svoj; kulturi, z#to se slenih staršev, kot tudi za sirote vembru preteklega leta na štu- povsod prične pouk v materin- in polsirote, ki imajo po ustavi dijskem potovanju od Moskve ščini. Kjer je dovolj nemško go- predpisane iste pogoje za tebnič-do Alime Ate, glavnega mesta vorečih, je na željo staršev uve- no izobrazbo vseh skritih ta-Kasakstana. Bil je začuden nad den pouk v nemščini. V neru- lentov, so v zadnjih letih usta-številnimi novimi šolskimi »kih šolah velja predpis, da se novili tudi v najbolj oddaljenih zgradbami in velikopoteznostjo, Učenci najkasneje od tretjega krajih nešteto internatov. Naval s katero Sovjeti gradijo in razreda dalje kot tujega jezika v internate je močan tudi iz opremljajo visoke šole jn inšti- učijo ruščine. S tem je poveča- normalnih družin. Sedaj je že tute za raziskavanja. no število tedenskih učnih ur in nad tisoč internatov s 300.000 Kakšen je sovjetski šolski si- jo tam, kjer je narodni jezik še učenci. V letu 1960 bo v njih že stem? Ce s; najprej ogledamo premalo razvit, uporabljajo kot milijon otrok. Po članku v nižjo in srednjo obliko izobra- sredstvo za višjo izobrazbo. Pravdi naj se jim uresniči Letovanja, vidimo, da je v smislu 7. Rusko šolsko leto je delje- ninova zamisel: vzgoja otrok šestletnega načrta 1956-1960 pri- no: prvo četrtletje od 1. septem- naj bo povezana s produktivnim ključena otroškemu vrtcu se- bra do 5. novembra, drugo od 9. delom za družbo. Ti naj dajo demletna osnovna šola. Prak- novembra do 29, decembra, tre- podlago za nadaljnji, posebno tično nadarjeni učenci, ki ne tje od 13. januarja do 23. marca, tehnični študij. Internatski uči-vstopijo v osmi razred deset- četrto od 1. aprila do konca ju- telji so deležni posebne pedago-letne šole, gredo v tehnikum ni ja. Junij je hkrati mesec iz- ške in tehnične izobrazbe, kajti (srednjo poklicno šolo) ali v pitov. problemi vzgoje v domovih so strokovno šolo (delavsko rezerv- 8. Uspeh učencev je prav tako drugačni kot v normalnih šolah. no šolo). Študij na tehnikumu, kot pri nas ocenjen s petimi gedanie stališče prirodoznan-ki dobiva tudi do 50 odstotkov številkami: 5 '- odlično 4 = sedanje stausce pnroooznan maturantov, traja tri do pet let. prav dobro, 3 - zadostni 2 = S^e?a f® Zsezei1- v®hke ruske kla- Astronomija — — Z__________ _ _ _ j sike, ki so jih v času Stalina Kemija __ __ — ____ __ ___ 3 2 3 4 ze''° zametavali, sedaj mnogo Tuji jeziki — — — — 442323 berejo. Telesna vzgoja 11223334 4 5 Se tretji predmet, kateremu Prostoročno risanje 1 1 1 1 1 — — — — —^ posvečajo več skrbi kot na za- Tehnilčno risanje — — — — — 1 1 1 1 1 hodu, so telesne vaje ali telesna ^>ey® 1 1 1 1 — — — — — — vzgoja. V srednjih in višjih raz- redih im,a ta predmet štirj do * Delno lepopis in stvarni pouk. pet tedenskih ur. Cesto pa sto- pijo učenci še poleg tega dnev- V učnih predmetih in razdeli- ke, tehnično mišljenje, misli no po četrt ure k skupnim pro-tvi ur je močan poudarek na dela z močnejšim poudarkom stim vajam. Ce prištejemo k matematično — prirodoslovnem prežeti pouk matematičnih in tem uram še stalno izvenšoisko pouku (40 —45 »/o skupnega po- prirodoznanskih ved, v katerih športno uveljavljanje, kateremu. u*3), kar je velika razlika z j© bolj poudarjena praktična so na voljo številne telovadnice matemat:čno - prirodoslovnimi življenjska kot teoretična vred- in stadioni, se ne smemo čuditi, nemškimi gimnazijami in angle- nost. Matematika, fizika, ke- da Rusi tako pogosto zmagujejo kimi grammar schools. Ce pomi- mija in biologija naj bodo kot na mednarodnih tekmovanjih, slimo, da dobiva številna ruska uporabne znanosti v najtesnejši T . . . , mladina tak pouk, se ne more- zvezi z življenjem, to se prav z estetska vzgoja m zaporno čuditi tako visoki materna- industrijo in poljedelstvom. kar doka^€j0 “°7e tično — prirodoslovni izobrazbi . . 2€l° okusno opremljene sole, ruskih abiturlentov v prvih štirih elementarnih kvaliteta umetniških revij in , razredih vadijo spretnost rok z časopisov, predvsem pa nadvse drugačen' teobraztot r(>žniim d€tom’ °d Petega raz' visok ^ ™ev’ k* j* pbi- Ihnd Kol l CllI kot reda dali® pa delaio v šolskih skujejo delavci. ' izobrazbe še^dr?^’delavnicah in..na Poljedelskih Etična vzgoja je zelo dobriv m krščanstvo ^ V9 p0lS'kusnih od sedmega zato popolnoma ustrezajo stat/ fzhodnrdržJ ^ v razreda dalje Redijo poizkmi v stični podatki, da je število ne«. DOlUk iz cnrinlncrr izpe:^. v®s kemijskih laboratorijih, v stroj- zakonskih orok in ločitev zako- sikih notreh V v, !f zlvl;ie,nj* nih delavnicah in elektrotehni- nov veliko nižje kot na zahodu, sikih potreb. Zahodna vzgoja ki. v osmem razredu predpisana „ slon; na vedi preteklosti in anatomija in nou-k psiholovite Ce se vipira®amo kie d<>blto ru' vzgoji človeka, ki nekaj ve, to izpopolnjujeta znanj© zdravstva ske &ole ias za ruščmo' mate' je homo sapiens. Ruska šola pa Osnova je psihologija J P Pav- matl'ko’ prirodoznanstvo in te- vzgaja za sedanjost, ne na zgo- lova (1849_1936) v: lesno vzgojo, vidimo na urniku, dovino vezanega človeka, homo dela na področju prebave nre da gre to na škodo po'uka tujih technious., jel Nobelovo nagrado. V detev- jezik(>v'. ki im,a’)0 ^prečno _sa- Visoka vrednost takega člo- nicah izdelujejo modele na pro- m!° do s^riJedens ® ur6; Gršči-veka ni nastala samo iz golih stem merijo površine Pri umet- no in latinščmo poučujejo z iz-razmišljanj, temveč iz realnih nem risanju Po posvečajo skrb 'iem0 nekaterih maloštevilnih spoznanj, da je v znanosti in tehničnemu risaju šol samo na umverzah (in sicer tehniki ključ do višjega živ- „ samo tiste študente, ki ta jezik Ijenjskega standarda in podlaga Urganizatorično pospešujejo rabijo v svojih poklicih). Pouk za gospodarsko in vojaško moč. vz®°k> za delo v industrijskih in tujih jezikov (angleščine, nem- __* u •, Poljedelskih obratih, ki so sko- ščine, francoščine — vse po iz- ,’ . a atiniko, raj prj vseh srednjih šolah. V biri) obstoji- v ruskih srednjih dje le 'takrat svojo^rednost^če tetl *° na raz;p,olago inženirji in šolah samo v branju in prevari’ . . .. ;. vrednost, ce agronomi, laboratoriji Pa n® ši‘ Janjo teksta Aktivno obvlada- je hkrati pripravljen svoie znal roko odp’iirajo vrata'nza izvaja. nje jezika je'redko To doset; bi d^ nSS ra n3raZnlh EK5iZfcUS0V' ■ , bUo »o mskih pedago- truktum in metnri vrhnri o Del° ^^oijev v tol; m izven gov nemogoče, ker v mnogih « todo hodnega nje podpira in izpopolnjuje mla- primerih manjka učiteljev tu-graciia dinSka orSanizaci.ia Ptonirjev v jih jezikov, ki bi jezik tekoče kultor to delo ^er /i »’ pionirskih domovih. Tu so po- obvladali. V nasprotju z idea-liiv no 1 ana Cirl mrvT f™Ž' sebni «ddelki za Prirodoslovne lom zahodnonemških visokih Zzen r dete Lr Sa f raziskovalce in tehnike, posebni šol, naučiti se polovičarsko tuje j n do d.la- toliko višja je prostori za poučna predavanja jezike in se s pomočjo besed- deteUte'sZeminiaTočPr H ižu110 i,n k!nijžpic6’ v kate,ri je’ Podob- njatov z muko seznanjati z Ute-vseh šol vZoto nnZ- d 1V n° kot v šolskih knjižnicah, ob- raturo, so Rusi mnenja, da je v skUDnosT za deSl P ™C>CJ0 de]a seižna Prirodoslovna literatura, uspešneje brati velike evropske prevevaZod LenL V čitalnlcahJe na volio bogata pesnike v prevodu. Formalno iz- raete ves oouZnm f' Z:a!,°®a mladmskega časopisja, obrazbo, ki jo daje priučitev tu- dično Od ntrnstv T "d“Z* k0t "• pr' Plonirska Pravda. Iz- jih jezikov, si pridobi ruski uče-verze d r°skega vrtca do unl' hate 7 vis°ki nakladi s poljudno nec v prvi vrsti v matematič-' pisanimi in ilustriranimi sestav- nem prirodoznanskem pouku S K0 je pred teti prineslo za- ki prirodoslovne vsebine. Kjer tem ni okrepljena samo narod-hodnonem. časopisje novico o po- pa še nimajo pionirski domovi na zavest, temveč je doseženo litehnizaclji, je bila ta sprejeta ustrezne opreme, imajo posebne tudi odlično stilistično šolanje kot zabloda, pri čemer so poza- postaje mladinskih tehnikov z Gotov,-, t© 4—t -. .' bili, da beseda politehnikam ni oddelki za ključavničarje mi- ° • , redn,° tezko pn- nič drugega kot nekdanja ozna- zarje, radijske TeSke ladTe- S* ^ ^ ka za današnje svetovno znane delske, električne, filmske, tele- d„,_ lptn_ ^ tehnične visoke šole, katerih fonske, avtomobilske in 'želez- rZLfca'Zočdte d ^ mati in vseh visokih tehničnih niške mehanike in fotografe tnr;or,, P -i3’ d,a ,abl učnih zavodov je leta 1794 usta- Malj mojstrl pridn;lh rok izde- to no vij ena Ecote polytechnique v kije jo igrače in vežejo knjige, matematiki Pna Parizu. Kopenhagen ima še svo) Na bioloških postajah mladih tiinfh ved 'ln ^ Polytoknisik Laeranstailt. S poli- prirodosLovcev, ki s-otesto pove- rniJ z9 ^ ^ « n v P tehnizacijo razumemo načrt za zane zvzoimimi posestvi, posleu- sedaj nastajajoče stoletje tehni- sevalci in laboratoriji, se učijo (Dalje prihodnjičj t