118. številka. I LJubljani, t ponedsljeh Z7. maja NIL D. leto. .Slovenski Narod' velja po pO* ti: a Avsfco-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto skopaj naprej M . K 40-— . . 20— ♦ . 10 - • . 3-50 celo leto naprej .... K 45 — za Ameriko in vse drage dežele: celo leto naprej .... K 50'— Vprašanjem glede lnseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Cpravnistvo (spodaj, dvorišče levo>. KnafJova nllca st. 8, telefon 41 85. Iskal« vsak dam sveder lsvseaasl nedelje ia prasaike. Inserati se računajo po porabljenem prostoru in sicer 1 mm visok, ter 54 mm Urok prostor: enkrat po 12 vin, dvakrat po 11 vin., trikrat po 10 v. Poslano (enak prostor) 30 vin., parte in zahvale (enak prostor) 20 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Revi naročniki naj pošljejo naročnina vedao ^f* po nakainloL "W Na samo pismene naročbe brez poslatve denarja se ne aoreao nikakor ozirali. „Nar o dna tiskarna" telefon it. 81. celo leto naprej pol leta „ .Slovenski Narod" velja v Lfaalfaal dostavljen na dom ali če se bodi pooj a .... K 36-— I četrt leta . i ^W . .....18*— I na mesec * • #sT'. Posamezna Številka velja 20 vinarjev Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica il s (v L nadstr. levo), telefon ŠL 84 Audijenca južnih Nemcev in renegatov. Dunaj, 24. maja. Danes dopoldne se je vršila avdi-jenca volksratovcev, Nemcev in nem-škutarjev Koroške, Štajerske, Kranjske in Primorske. Ob 10. dopoldne je bilo sprejetih pod vodstvom deželnega glavarja barona Aichelburg - Labia 20 Korošcev, uro pozneje pa pod vodstvom ptujskega Orniga in njegovega pobočnika znanega desperada Linharta deputacija spodnještajerskih, kranjskih in primorskih vsenemcev in nem-škutarjev. O poteku obeh avdijenc objavlja c. kr. korespondenčni urad sledeče obširno poročilo: Pri sprejemu odposlanstev iz* južnih planinskih dežel s strani cesarja je imel njihov govornik koroški deželni glavar baron Aichelburg - Lafa i a nastopni nagovor: Baron Aichelburg kot zastopnik koroških Slovencev. Zastopniki obeh (!) v koriški deželi prebivajočih narodnosti so prišli pred Vaše Veličanstvo, da predlože svoje težke pomisleke proti jugoslovanskim stremljenjem, ki daleč presegajo okvir deklaracije z dne 30. maja 1917. Koroška vojvodina v svoji sedanji sestavi od leta 1335. pod žezlom Vase slavne dinastije tesno združena z našo ljubljeno domovino, vedno zvesta in neomajna napram cesarju in državi, se čuti vsled jugoslovadskega sunka močno ogrožena v svojem obstoju in v svoji enotnosti.. Dočim večji del mož, ki so zreli za presojo javnih zadev, stoji na bojišču, se nabirajo podpisi v smislu jugoslovanske deklaracije in žal se mora ugotoviti, da se skuša pritrditev posameznih doseči z različnimi prevarami Pravo mišljenje pretežnega dela slovenskega prebivalstva na Koroškem se izraža v tem, da je politično zastopstvo v državnem, kakor tudi v deželnem zboru poverjeno skoraj i z k 1 j u č -noNemcem in takim Slovencem, ki nočejo vzdržati staro prijateljsko razmerje med obema deloma in narodnostni mir v deželi. Mnoge občine s 70, 80, 90 odstotki slovenskega občevlnega jezika, kjer ne more biti govora o kaki majorizaciji Slovencev, imajo Nemcem prijazne občinske zašto p e. Vaše Veličanstvo naj blagovoli sprejeti na znanje, da od 262 koroških občin so se skoro vse, med temi 56 jezikovno mešanih, izrekle proti tem stremljenjem. Že v zgodovinski seji dne 17. avgusta 1848 je koroški dežel, zbor na predlog Slovenca dr. Matije Rulitza soglasno izjavil, da so bili Korošci bodisi Slovenci ali Nemci enotno ljudstvo in da hočejo tudi ostati ter da razlika jezika ne sme biti nikdar ločujoč element glede njihove skupnosti. Smem pač poudariti da je Koroška izmed jezikovno mešanih kronovih ona, ki je po naravi svojega prebivalstva in po svoji deželni politiki svoji slavni vladarski rodovini in njenim vladam doslej prizadevala najmanj skrbi. Mirne razmere v deželi pa bi bile resno ogrožene, ako državo razkrojujoča deklaracij, politika deluje za raztrganje naravne enote koroške dežele in za uničenje njenega narodnostnega miru. Kakor vedno, tako Je Koroška tudi v svetovni vojni v brez-pogoj. vdanosti stala na strani cesarja in države: Sprejemala je z veseljem nase vse žrtve, ki so potrebne za samo-vzdržanje Avstrije in za priboritev zmagovitega častnega miru. Od 387.000 prebivalcev stoji približno 60.000 za orožje sposobnih mož, med temi naša zadnja kri kot prostovoljni strelci pod orožjem in sicer pogostoma na vroče obojevanih frontnih točkah. Tudi kar je storila Koroška za fronto, zlasti s točnim izpolnjevanjem dobav, katerih se zahteva nerazmerno visoko, je bilo pripoznano s ponovnimi prijaznimi besedami Vašega Veličanstva in s soglasno sodbo vojaških in civiL rbla-sti. Petina (!) koroškega prebivalstva so S 1 o v e n c i, ki pa so ostali svojim jezikovnim sorodnikom na Kranjskem in Spodnjem štajerskem doslej precej t u j i (!), od katerih jih loči naše obmejno gorovje in samostojen razvoj domaČega narečja. Skozi stoletja nadaljevano mešanje nemške in slovanske krvi, mešana naselitev in gspdarska skupnost obeh narodnosti in ne v zadnji meri mirno razpoloženje Korošca obeh jezikov, vse to je zvezalo usodo obeh narodnosti tako tesno med seboj, da jezikovni boj, ki se je drugodi začel razvnemati takoj po začetku ustavne dobe, ni našel tal na Koroškem do novejšega časa. Vaše Veličanstvo! Pripozna-ti je treba z veseljem, da so se Slovenci tudi drugih gronovin z malimi izjemami borili vzorno na bojišču ;ali njihova zvestoba je plod staroavstrijske-ga mišljenja in čutenja, ki v pripro-stem ljudstvu še živi in mu napravlja obrambo skupne države za samo po sebi umljivo potrebo, ni pa posledica prej navedene jugoslovanske deklaracijske politike ,ki prizadeva v parlamentu avstrijski državi težkočo za težkočo, ji odreka potrebna sredstva za častno končanje te strašne svetovne vojne, pomaga podaljševati vojno in preti, da spravi Avstrijo in Vašo najvišjo cesarsko hišo zadnji trenutek ob uspehe njene junaške samoobrambe. Ne pustimo, da bi začel ta strup v naši domovini učinkovati. Nočemo videti naše domače dežele ne politično raztrgane, vtled česar bi bil ozki jezikovno mešani južni robni del Koroške priklopljen preko obmejnih Alp kot življenja nezmožen pridevek mali, Nemcem sovražni državi. Nočemo pa tudi ne n i k a -ke posebne pozicije za jezikovno mešano ozemlje v okvirju kronovinskih mej. ker pomešanih nemških in slovenskih elementov sploh ni mogoče urediti v okraje za unravo snosobne, in ker bi ne nastala nikaka ločitev med Nemci in Slovenci, marveč bi se na jezikovno mešanem ozemlju šele prav razvil narodni prepir. Preko meja naše domovine hočemo ostati pripadniki velike in močne Avstrije. Vsako nadaljnje oma-janje državne zveze smatramo kot začetek konca velesile Avstrije, kot začetek konca sijaja stare in častitljive habsburške krone, kot konec celotne avstrijske zastave in moči na A dri ji. Dohod do morja mora biti popolnoma zagotovljen, veljavnost celotne Avstrije se mora braniti v Trstu pred vsakim motenjem. Od pričetka ustavne ere in tudi pred sta Živela oba naroda na Koroškem v miru in složnosti, pospešujoč blagor svoje domovine m tako naj tudi ostane. Sedaj pa, ko ogrožajo nezaslišane zahteve po jugoslovanski državi naše harmonično sodelovanje in s tem tudi preizkušeno državno enotnost, ki naj se naravnost raztrga, hrumi glasno ogorčenje preko naše sicer tako mirne domovine, na katero vdanostno opozoriti Vaše Veličanstvo se čutimo primorane. Mi mislimo in čutimo staro-avstrijsko; sledeč temu občutku izrekamo, da naj ostane Koroška nerazdeljena kakor dosedaj. Stremljenja Nemcev v Avstriji se krijejo z interesi naše de dne dinast je in države (!), kakor je zopet pokazalo zadnje glasovanje o vojnih kreditih v državnem zboru. Tako stopam pred Vaše Veličanstvo, našega najmilostljivejšega deželnega gospodarja s ponižno prošnjo, da naj Vaše Veličanstvo odvrne vse. kar bi moglo ogrožati našo nera:-:družno ljubljeno domovino in domačijo. Mi Nemci iz alpskih dežel, k i s p a-d am o vedno med naj zvestej-še državljane, moramo nujno staviti ponižno prošnjo: Na j bi Vaše Veličanstvo blagohotno upoštevalo ta naša skrbipolna izvajanja ter naj bi Vaše Veličanstvo z majestetično silo ukazalo: Do tu in ne več naprej! Bog ohrani, Bog obvari, Bog blagoslovi Vaše Velčanstvo! Cesarjev odgovor Korošcem. Cesar je odgovoril na ta nagovor tako - le: Predvsem se Vam zahvaljujem za topli izraz staroavstrijskih pa-trijotičnih čustev, ki ste mi jih izrekli v imen« rtio»* "Ijubhcne dom »ue. Srčno me je veselilo, da sem čutil v Vaših besedah duh, ki živi v vrlem in složnem prebivalstvu one dežele, željam in po-misIekom,ki ste jih izrazili v političnem oziru, obljubljam naj resnejšo in na j bi ag oh o tnejšo presojo. Dežela, katere prebivalci so se s svojo zvestobo za cesarja in državo vedno izborno izkazali in ki imajo vsled brezprimemih dejanj na fronti in doma časten delež na sijajnih uspehih te vojne, ima polno pravico, da jo upoštevamo glede interesov, ki se uveljavljajo v njenem imenu. Že v zadnjih desetletjih se je izkazala ne odloži j iva potre bla r e-šiti še odprta narodnostna vprašanja te države. V naših dneh pa je ta potreba še n u jn e j š a. Ce naj domovina postavi po naloženih ji in sijajno prestalih preizkušnjah vso silo svojih bogatih sredstev v službo novega gospodarskega in duševnega procvita, se morajo odstraniti vedno se ponavljajoči povodi neljubih in sile dežele uničujočih sporov. Zato gre, da razjasnimo in izboljšamo pogoje za skupno življenje posameznih narodov v državi. V katerih o b 1 i k a h in s kakimi podrobnostmi se bo to končno zgodilo, tega danes nočem povedati. Naloga moje vlade bo, da najde v ozkem sodelovanju s poklicanimi zastopniki prebivalstva pravilne podlage za to. Eno pa je že danes gotovo: Naj se izvrše katerekoli izpremembe v napravah države, trdnost ustroja se ne sme omajati. Ravnotako se ne smejo kršiti historične pravice dežel, ter posebnosti razmer v vsaki posamezni deželi. To ie mora trdna volja in to je smer, ki jo ima moja vlada za svoja dela pred očmi. Pri vsem stremljenju napraviti pot zdravemu in mirnemu razvoju, b o vlada stala vedno na strani onih, ki visoko časte sveto dedščino slavne preteklosti in jo hočeieo neprikraj-šano pridržati bodočim narodom. Zato vlada tudi ne bo zamudila n a s t o p i t i p r o t i vsem agitacijam, ki groze škodovati sili in strnjenosti države, z vsemi zakonito ji dovoljenimi sredstvi. Povejte onim, ki so Vas poslali k meni, da jim sporočam svoj cesarski pozdrav ter jih zagotovite v mojem imenu, da smejo računti za svoje potrebe in upravičene želje na moje polno upoštevanje. Avdrenca spodnještajerskih renegatov. Nato je sprejel cesar odposlanstvo iz Spodnje Štajerske, Kranjske, Trsta in Primorja pod vodstvom župana dr, Weiskirchnerja. Poleg nemških zastopnikov teh pokrajin so bili prišli tudi številni občinski predstojniki in Tactnnnjic »slovenske štajerci-janske stranke«. Najprej je nagovoril cesarja župan Ornig kot zastopnik Nemcev s Spodnje Štajerske tako - le: Vaše Veličanstvo! Najprej prosim Vaše Veličanstvo, da mi dovolite v imenu vse enotne štajerske kronovine izreči globoko vdano zahvalo za to, da ste Vaše Veličanstvo milostljivo sprejeli odposlanstvo Spodnjih Štajercev in hočete blagohotno slišati njih želje. Govorim v imenu te množice ter se smatram za to tem bolj upravičenega, ker so zastopani v tem velikem odposlanstvu poleg treh avtonomnih mest Spodnje Štajerske, vsa mesta in skoro vsi trgi Spodnje Štajerske, potem pa tudi prav lepa vrsta slovanskih občin in ker so nam tu predloženi sklepi največjih krajev, občin, trgov in mest Štajerske. Zastopana je tudi še znana cesarju zvesta slovanska »štajer-cijanska stranka« z njenim ravnotako znanim voditeljem Linhartom, tako da je zbran velik del Spodnje Štajerske. Zastopani so tudi Nemci s Kranjske, Trsta, Primorja in stoletja znana kočevska dežela. Čast mi je govoriti samo za Štajersko in moja izvajanja se tičejo torej samo te kronovine in njenih prebivalcev. Državi in cesarju zvesti so bili vedno naši Štajerci in nikdar se ni pokazala zvestoba za cesarja in državo tako jasno, kakor ravno sedaj, ko je izbruhnila svetovna vojna ter zahtevala od svojih državljanov žrtve na denarju in blagu. Poldrugo milijardo vojnega posojila je dala Štajerska sama in več kot 200 milijonov so zbrali zastopniki tega odposlanstva, Š večje bi bile, bi mogle biti dajatve, če bi ne b i 1 i s 1 o v a n-ski voditelji z majniško deklaracijo nahujskali vrlo slovansko ljudstvo ter b ne bili majski deklaraciji vdani Slovani porabili svo denar za nakup nemških posestev ter tako niso podpisali vojnega posojila. Ni bilo vedno takoV Veličanstvo! Več kot celo tisočletje so živeli Nemci in Slovani mirno drug poleg drugega in več kot 700 let so živeli pod habsburško hiša Šele 30—40 let sem je opažati vedno naraščajočo napetost ki izhaja iz panslavi-stičnih idej, katere so se končno strnile v majsko deklarac Vseslovan-ski proroki so si izmislili kraljestvo Jugoslovanov, ki naj se vgnezdi med Trstom in Dunajem, da tako zadene življenjsko žilo naše države. Omenil sem žrtve, ki jih je prineslo danes tu zastopano ljudstvo domovini. Bile so to žrtve denarja ob pravi uri. Bile pa so to še težje žrtve na ljudeh. Vrle polke zastopa to odposlanstvo: pešpolke 87, 47, 26, pijonirje št 3, saperje št 3 in prostovoljne iz ljudstva izišle strelce št 4. Veličanstvo! Vedno naraščajoče hujskarije med ljudstvom tvori resno nevarnostVeličanstvo Pričakovali smo pomoči od parlamenta, toda zaman. Sedaj nas je poslalo naše ljudstvo (!!) da izprosimo od Vašega Veličanstva krepko besedo, ki bo storila takoj konec spletkam, ki rušijo enotnost naše monarhije. Veličanstvo! Od parlamenta nimamo pričakovati ničesar, ker je to hiša neprestanega in večnega spora. Prosimo: Naj bi Vaše Veličanstvo dalo tudi brez parlamenta pregledati po svojem krmatrju te države državne potrebe ter naj bi Vaše Veličanstvo z enotnim poveljniškim in državnim jezikom ojačilo enotnost te države ter spravilo dovelja-ve na podlagi samouprave Dalmacije in Galicije stari preizkus, državi zvesti vpliv našega naroda. Veličanstvo, b o-d i t e trdi napram vsem onim, ki se zaganjajo proti avstrijskim kmetom in državljanom zaradi njih zvestobe napram državi bodisi v besedah ali v pismu. Še bolj trdi bodite, Veličanstvo, proti onim, ki napadajo državi zveste uradnike v besedi ali časopisih in ki jim znižujejo njih ugled. Veličanstvo, bodite t r d e j š i, da, neizprosen proti vsem onim, ki ogrožajo državo in krono v besedah In pismu, v zadnjem času tudi z državi sovražnimi dejanji. Trikratni »Hoch! Hoch!« in trikratni »Živio!« Ko je izročil župan dr. Schmide-rer cesarin omenjene resolucije, je nagovoril cesarja govornik »slovenske štajerciianske stranke Linhart tako - le: Vaše Veličanstvo! Zahvaljujem se v imenu »Stajercijanske stranke«, ki je dosegla velik političen vpliv (!!!) Vašemu Veličanstvu za milostljivi sprejem, Štajercu anska stranka je zavzemala od svojega početka stališče čisto avstrijske politike. Zato morem v imenu vseh tisočev naših pripadnikov podpisati besede mojega predgovornika župana Orniga, ker je bil program »štajercijanske stranke« od nekdaj ta, da se strogo drži podlag nerazdružnih kronovin v mogočni no razdruini Avstriji ter skupno gospodarsko delo Nemcev in Slovencev v spodnjih deželah. Ta program je bU slovenskemu ljudstvu simpatičen. Sedaj seveda, ko hoče notranji sovražnik razkrajajoč uresničiti najbolj blazne politične ideje — sedaj ko je dolgoletna vojna omehčala marsikatero dušo — sedaj je naše d e 1 o t e-ž a v n o, mi pa stopamo neustrašeni naprej. Niti ene točke v svojem programu nismo izpremenili in pogumno se postavljajo naši kmetje jugoslovanskemu valu na«-sproti, dokler bo šlo. Veličanstvo, dokler naše sile ne bodo omagale. Potrebujemo pa mo-ralične zastave, potrebujemo besede, ki jo more izpregovoriti samo Vaše Veličanstvo, besede, ki bo naš m e č v tej veliki nevarnosti, ki se zbira ta na jugu kot jugoslovanska revolucij j a (!!). Veličanstvo, spregovorite to besedo in vsaka nevarnost za prestol m krono bo izginila. Ko je pokazal grof VVerner svojemu bratu svojo Habsburg, je opazil ta, da ni imela niti okopa mMJ zidu. Čez noč je poklical Habsburžan svoje može in ko je zjutraj za donel rog, je pokazal te svoje može m škof je rekel: Takih zidov se drži. nič ni tako trdno, kakor zvestoba, ki te ne zapusti Veličanstvo, te besede kličemo tudi ntf Nemci in Slovenci na jugu: Teh zi~ dov se drži! Nato je govoril tehant Erlrer kot zastopnik nemških duhovnikos/ kočevu ske dežele. Konečno je govoril kot zastopmic Nemcev v Ljubljani ravnateJi P a m m er: Vaše Veličanstvo! NajmiTostfjfvefQ gospodar in cesar! Če so stopili Nemci vojvodine Kranjske v tem razburkanera času pred Vaše Veličanstvo, so storili to v prepričanju, da se smejo postaviti, dasiravno v manjšini, vendar vsled svojih žrtev napram državi poJnovredni poleg svojih slovanskih sodeželanov. Nemci več kot eno tisočletje naseljeni v deželi so utrpeli že vsled 2 0 01 e t-nih turških vojen težke izgu-b e ter se bore od leta 1868. in še več od leta 1879. v najtežjem boju za svoj politični in gospodarski obstoj. Naj bi Vaše Veličanstvo obrnilo svoje očetovsko oko na usodo nemškega naroda na Kranjskem ter blagohotno poslušalo pritožbe, ki jih izsiljuje sedanji čas zvestim dedičem nemške pretek-, losti v tej deželi. Naj bi Vašega Veličanstva cesarska zaščita jih ohranila pogina. Govorili so na to v imenn Kočevu cev župan cesarski svetnik L o v, v imenu Nemcev v Trstu in na Primorskem odvetnik in posestnik dr. Krausen-e c k, nakar je cesar odgovoril: Cesarjev odgovor. Zahvaljujem se Vam prisrčno za iz-1 javo toplih patriotičnih čustev v imenu tako vrlega prebivalstva. Rad se spominjam pri tej priliki neštetih dokazov požrtvovalne zvestobe napram cesarju in državi, ki jih je to mojemu srcu blizu stoječe prebivalstvo vsak čas m zlasti tudi v težkih dnevih vojne prinesla Z velikim zadoščenjem sem si svest da morem vedno računati z njimi in prebivalstvo sme pričakovati z vso gotovostjo isto od mene. Veseli me, da slišim iz Vaših besed resnično povzdi«. gnjoče soglasje čustev pri obeh narodih, ki živita na istem ozemlju ter da morem videti v tem nov dokaz resničnega dobro avstrijskega duha, ki ve s prevdarno slož-nostjo narodnosti zbirati ljudstva v višjo mogočno in blagodatno enoto. To je cilj, ki ga moramo imeti vsi neomajno pred očmi. Marsikaj izmed pogojev za narodni in kulturni razvoj posameznih narodov je pri nas potrebno izboljšanja in moja vlada se marljivo trudi, najti pota za vse strani zadovoljujočo rešitev teh temeljnih vprašanj. Taka rešitev se more izvršiti samo v avstrijskem okviru. Ona ne sme ogrožati historičnih posebnosti dežel in trdnosti njih skupnosti, ne sme ogrožati svobode naših velikih gospodarskih potov, 'duševnih in materijalnih podlag za skupnost sile in procvita naše državnosti. Zato ne skrbite da bi se mogla proti neomajnemu vstrajanju pri teh vrhovnih smereh izvršena agitacija neovirano razširiti, Še manj pa za bodoči razvoj stvari resnično uveljaviti in prepričani bodite, da bo našla avstrijska misel, ki ste ji dali v svojih besedah tako prepričevalno iz srca prihajajoče in do srca segajoče duška, :v meni vedno močno, nikdar preneha-jočo oporo. Nemški Frauenbiind Izroča rezolucijo. Končno je sprejel cesar odposlanstvo nemškega »Frauenbunda« na Štajerskem. Voditeljica ga. Berta Krainer je nagovorila cesarja takole: Vaše Veličanstvo! Najmilostljivejši gospodar in cesar! Nemški »Frauenbund« na Štajerskem si dovoljuje Vašemu Veličanstvu predložiti na zborovanju 15. decembra 1917 soglasno sprejeto vladi Vašega Veličanstva izročeno resolucijo, kateri se je pridružilo 82 društev iz vseh delov države. Ženska zveza na Štajerskem in pridružena društva prosijo Vaše Veličanstvo, da vzamete to resolucijo na znanje ter pričakujejo od milosti in pravičnosti Vašega Veličanstva izpolnitev v nje izrečene prošnje, ki je upravičena vsled staropreizkušene neomajne zvestobe in vsled žrtev, ki jih je prinesel nemški narod v Avstriji. Govornica je izročila na to resolucijo. Cesar je odgovoril: Z resničnim zadoščenjem sem sprejel patriotično zatrdilo, da hočete tudi v bodoče vso svojo silo zastaviti v to, da bomo v vsiljenem boju vstrajali do dobrega konca. Se se niso končale za Av-•strijo težke preizkušnje, ki jih je zgodo-;vina naprtila temu rodu in pričakovati nam je še resnih dni. Toda večji .del težavnega potajestor-j e n. Na vzhodnih mejah monarhije ne ■stoji noben sovražnik več. V zavesti nage moči, oprti ob staro preizkušeno zve-jjzo z Nemčijo in v zvesti skupnosti z ^rugimi hrabrimi zavezniki smemo za»-:nesljivo upati, da bomo dosegli v nepre-jdolgem času končni pravični, blagodejni 'in trajni mir. To je najvažnejši cilj mojega življenja. V okviru velikega dela, ki ga bo morala izvršiti domovina, da ustvari po vi-jharjih svetovne vojne podlage cvetočega in uspešnega razvoja na duševnem in gospodarskem polju, je odločena ^nemškemu narodu v Avstrij i '„velika in važna naloga, vredna ibrezprimernega dela, ki ga je izvršil !med vojno in ki prekaša vse pricakova-Jnje ter na katero sme biti resnično ponosen. Računam tudi v bodoče na z v e--Štoinpreikušeno sodelovanje Nemcev pri zaščiti držav-•nihinteresov. 2ev tem morate igiyti popolno pomirjenje, da se pra- 81 ce nemškega naroda, po-p j i za ohranitev in razvoj ,uiegove narodnosti in za pre-j^kušeno stališče v državi ne [bodo nikdar poslabšali. Kar se jiiče posameznih želj. izrečenih v predloženi resoluciji, jih bo moja vlada kar najbolj resno in blagohotno presojala. •Bodite prepričani, da se bo vršilo to pre-jsojanje v duhu onega priznanja lin one hvaležnosti, do katere ima nemški narod na podlagi svojega nastopa in vse svoje domovinske zgodovine zlasti v težkih časih te vojne napram cesarju in državi popolno pravico. Tekom omenjenih sprejemov je cesar nagovoril tudi razne člane dospelih jodposlanstev, se podrobno iniormiral o razmerah v posameznih pokrajinah, po-,kazal topli interes za vse, kar je slišal ;ter odslovil na to odposlanstva na izcedno blagohoten način. ★ Dunaj, 25. maja. Avdijenci volksra-{tovcev je prisostvoval tudi ministrski •predsednik vitez S e i d 1 e r ter je tako Josebno prevzel garancijo za program v i-avdijenci izrečenih izjav. Ves aranžman le bil v rokah vlade, ki se je z Ornigi in Linharti dogovorila popreje tudi glede njihovih nagovorov! •- Tabor v Sf. Vidu mi LiaNjano. 26. 1918. maia Na tisoče ljudstva -je prišlo iz vse ljubljanske okolice in iz Ljubljane sajme na tabor v St. Vidu nad Ljubljano kljub slabemu vremenu, ki je grozilo tves popoldan. Slavoloki so sprejemali ,goste že takoj nad Dravljami in mlaji J60 stali, okrašeni s slovenskimi troboj-rereialo burne ovacije. Godba ie za-grala našo himno >Lepa naša domovinam ki io je ljudstvo oduševlsieno z navdušenjem zapelo z njo. Ga. Franla Cirmanova v spremstvu gdč. F. Skrbinove in F. Kalanove je izročila načelniku Jugoslovanskega kluba v imenu Sentvidcev vsoto 1000 K za slovensko ljudsko šolo v Mariboru, za kateri dar se je g. dr. Korošec v toplih besedah zahvalil. Kot drugi govornik le nastopil za snujočo se jugoslovansko demokratično stranko, oziroma za narodno napredno stranko deželni poslanec. dr. Fran Novak. Spominjal se je tabora v Vižmarjih, ki se je vršil pred pol stoletja ter konstatirali edinost, ki je zavladala v zadnjem času med vsemi poštenimi strankami na Slovenskem. Zgodovina naše politike nam Kaže, da smo Imeli sicer vsi dobri namen, služiti po najboljših močeh svoji domovini, prepogosto pa smo udrihal! drug po drugem, namesto da bi se bili borili proti skupnemu sovražniku. Šele pretresljive slike preganjanja Jugoslovanov so nas vzdra-raile, da vemo iskati svoje sovražnike med Nemci in Madžari. Naša vlada želi ohraniti Jugoslovane majhne, zato smo še vedno razkosani na več držav in nebroj dežel. Vojna pa nas je izučila, da danes Jugoslovani ne poznamo več kronovinskih mej niti ne papirnatih mej napram Hrvatski. Danes vemo, da nismo majhni, ker tvorimo Slovenci, Hrvati in Srbi en sam narod. Nedavno je ministrski predsednik Seidler obljubil Srbom in Hrvatom samostojno državo, obljubil jim je skledo leče, toda povedal je obenem, da Slovenci v to državo ne pridemo. Kakor da b! bilo to odvisno od Seidlerjcv! Toda Hrvati nas ne bodo izdali in so izjavili, da nočejo nobene navidezne suverenosti brez nas, kakor tudi ml ne bomo vstopili v nobeno jugoslovansko drŽavo brez Hrvatov in Srbov. (Burno odobravanje.) Zahtevamo pa tudi demokratično državo. Očita se nam nelojalnost in tudi ne-zmernost v naših zahtevah, ko zahtevamo svojo Jugoslavijo. Toda v kateri večji meri so zaslužili od vse Evrope, tudi od naše države, napol divji Skipetari ali Albanci svojo samostojno državo? Ali smo mi narod nižje vrste, kakor oni napol divji narod v albanskih gorah. (Odobravanje.) Kako sme nadalje kak Seidler odločati o naši usodi, ne da bi nas vprašal? Ali misli, da smo kamenčki, ki jih sme prestavljati, kakor se njemu zljubi? Ali so se boriil naši fantje v tej vojni zato, da se pri nas vlada po glavi enega samega naroda, Nemcev, ali se niso borili zato, da se vrnejo v svojo svobodno slovensko, jugoslovansko domovino? SIcer Je zaman tekla naša kri, zaman so bili opustošeni naši kraji, Če se morajo vrniti v stare nevzdržne razmere. Od Jadranskega morja nas hočejo odriniti, ker bi jim bili v oviro, ker se ne zavedajo, da ne bomo nikomur branili poštene kupčije. Sodijo nas pač po sebi. (Pritrjevanje.) Govornik slika razmere na našem jugu pred vojno in med vojno, slikal je, kako smo se morali boriti za vsako svojo pridobitev, za vsak svoj napredek zlasti tudi na šolskem polju. Danes kriče Nemci zlasti o nerazdeljivosti Koroške, mi pa jim povemo, da koroških Slovencev nikdar ne Izpustimo iz svobodne naše Jugoslavije. Nelojalnost nam očitajo In nemoralnost, da zahtevamo zvezo s Hrvati in Srbi. Vprašam pa le eno, kje je nemoralnost take združitve, kje njena nelojalnost, ko prenašamo še drugo zvezo In se borimo ramo ob rami s sto in stoletnim sovražnikom Turkom? Spominjajoč se obiska Jugoslovanov v Pragi in vztrajne borbe bratov Čehov na severu, katerih zmaga pomeni tudi našo zmago, kakor pomeni naša zmaga tudi zmago Cehov, bodri zborovalce na vztrajanje ob geslu: Ne vdajmo se nikdar in nikomur! (Dolgotrajno živahno odobravanje.) Za jugoslovansko socijalno - demokratično stranko je govoril Anton Kristan, Id je naglasa!, da bo jugoslovanska socijalna demokracija zastavljala tudi vse sile v dosego narodnostnih ciljev Jugoslovanov, da pa socijalna demokracija zaraditega ne bo pustila v nemar svojega razrednega boja. Zahteva odkritosrčnosti tudi od pripadnikov drugih strank, da se je bodo spominjali skupnosti tudi kadar bo gladen brat potrkal na njih vrata. Dolžnost onih slo- pečega brata. Socijalno - demokratična Jugoslovanska stranka bo ostala na strani ostalih Jugoslovanov, dokler ta narod ne bo pozabil brata siromaka. (Odobravanje.) Kot zadnji govornik Je nastopil državni poslanec dr. Lovro Pogačnik, ki se Je v svojem govoru dotikal najrazličnejših vprašanj našega naroda ter zlasti osvetlil razvoj naroda in nJega delo na šolskem polju in v zadružnem vprašanju. Končal Je svoj govor, ki Je žel mnogo pritrjevanja in odobravanja, s primerjanjem razmer pred 50. leti s sedanjimi razmerami ter primerjajoč resolucije tedanjega prvega tabora v Vižmarjih z resolucijami tabora v St Vidu. Na taboru so bile soglasno sprejete te - le, od predlagateljev župnika Z a b r e-ta in K o m a n a stavljene resolucije: I. Tisoči Jugoslovanov, zbrani na narodnem taboru v Št. Vidu pri Vižmarjih, kjer so naši očetje že pred 50 leti zahte-\ali odpravo deželnih mej& na naši zemlji, izjavi jao: Vseh teh 50 let krivic in zapostavljanj na vseh poljih, zlasti s strani države ter urivanja tujcev, ki hočejo preko naših teles priti v posest našega morja, nas je globoko prepričalo, da našemu narodu ni ne zdravega napredka, ne obstanka, če ne bo izvajal sam na svoji zemlji oblasti državne moči. Zato iskreno pozdravljamo delovanje Jugoslovanskega kluba in njegovo deklaracijo od 30. maja 1917., s katero so se vzbudile speče sile našega naroda do nezmagljive moči. III. Izrekamo neomajno zaupanje Jugoslovanskemu klubu in zlasti njega načelniku dr. Antonu Korošcu s pozivom, naj vztraja v sedanji taktiki brez vseh ozirov. Izražamo glokobo zadoščenje, da so se vse poštene slovenske stranke znašle v eni skupni bojni črti. Cim težji so časi in čim bolj se bližamo odločitvi, bolj naj se strnejo vrste vseh Jugoslovanov. Ob tej priliki izražamo zaupanje in zahvalo tudi našemu presvitlemu knezo-škofu dr. Antonu Bonaventuri Jegliču za njegov neustrašen nastop, ki nam je v teh težkih časih v tolažbo in bodrilo. Zaničevanje pa izrekamo vsem onim, ki v taki dobi za hrtom streljajo na narodno vodstvo. IV. Z vso odločnostjo pozivliamo (državno vlado in vse odgovorne činitelje, naj store vse, kar je v njihovi moči, da z vsemi nam sovražnimi državami takoj uvedejo mirovna pogajanja na demokratični podlagi v duhu spravljivosti in odkritosrčnosti. * Zvečer so se vračali udeleženci s shoda na 12 velikih vozovih z zastavami in zelenjem okrašenih po glavni cesti v Ljubljano. Med potjo jih je ustavila skupina ljubljanskih in šišenskih udeležnikov, ki vozov ni pustila naprej ter Je sprenTila dr. Korošca in ostale vračajoče se goste do Ljubljane In do Marljanišča. Spotoma so prepevale deklice v narodnih nošah ter sploh vse ljudstvo naše narodne pesmi In pozdravljanja In odzdravljanja ni hotelo biti konca. V Spodnji Šiški se je pridružilo tej skupini še mnogo Ljubljančanov, ki so spremili vozove do Ljubljane. Pred škofijo so se manife-stantje za jugoslovansko idejo ustavili ter spontano priredili škofu podoknico. 9Karodne Noviny* ustavljene. Praga. 25. maja. (Kor. urad.) Uredništvu periodičnega časopisa »Narodne Novinv« je policijsko ravnateljstvo z današnjim dnem doposlalo odlok, s katerim se »Narodne Noviny«, nadomestilo »Narodnih Listov«, ustavljajo, ker naj bi se list izdajal ob nedeljah in praznikih kot jutranji, vse druge dni pa kot popoldnevnik, kar pomeni pač nadaijni korak k popolnemu nadomestilu »Narodnih Listov«. Dogodki na bojiščih. NAŠE URADNO POROČILO. ~ Dunaj, 25. maja. (Kor. urad.) Boji v prostoru pri Zungni so se včeraj bistveno zmanjšali. Na visoki planoti pri Asiagu in cb Dolenji Plavi so se ponesrečili sovražni izvfdni sunki. V Rivi je sovražni artiljerijski ogenj poškodoval nekaj hiš. Nad 30. sovražnih letal je metalo bombe na Feltre. En civilist je ubit, osem jih Je bV.o ranlenih. Sicer so napravili le malo škode. Pilot, častniški namestnik Kiss, eden naših najuspešnejših pilotov, je bil tekom bojev zbit in smo ga spravili mrtvega. — S. g. štaba. Dunaj, 26. maja. (Kor. urad.) Razven nekaterih izvidnlh poskusov Italijanov, katere je podpiral artiljerijski ogenj, nikakih posebnih dogodkov. — S. generalnega štaba. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 25. maja. (Kor. urad.) Zapadno bojišče. Bojno delovanje artiljerij je ostalo čez dan v nevihti in dežju v zmernih mejah. V zvezi z nočnimi delnimi napadi sovražnika severo-zapadno od Kemmela ter vzhodno In zapadno od Alberta je artiljerijsko delovanje včasih dobilo veliko silo. Povsod so se sovražni napadi z veliki izgubami zlomili. Pri Hamelu smo vrgli sovražnika v protisunku nazaj. V ostalem smo sestrelili njegove napadalne čete že pred našimi črtami. Posadka nekega opazovalnega; letala (poročnik Eisenmooger in naredniški namestnik Sund) je 23. t. m. sredi iz skupine angleških enosedežnih letal zbUa 4 letala. — v. Ludendorff. Berolin. 26. maja. (Kor. urad.) Zapadno bojišče. Južno nieuportske-ga kanala in na obeh straneh Dixmuyd-na smo vjeli pri manjših podjetlh nad 70 Belgijcev. Čez dan zmeren artiljerijski ogenj je bil zvečer na posameznih odsekih živahnejši. Ko se je zmračilo, se je na kemelskem ozemlju, južno Somnie, med Moreuilom in Montdidierom ogenj od Časa do časa znatno stopnjeval. Pri Bucquoyu so se izjalovili večkrat angleški sunki. Tudi na ostalih odsekih Je trajalo živahno izvidno delovanje sovražnika. Pri tem je bilo zapadno Montidi-era vjetih nekaj Amerikance v, na* aillctt-skem ozemlju nekaj Francozov In na južnem bregu Aisne severozapadno La Neuvflle nekaj Angležev. — v. L. Italijansko bojišče. Iz vojaškega razmotrivanja 25. maja. Viharnemu četrtku je sledil včeraj na jugo - zapadni fronti razmeroma miren dan. Vsled težkih izgub, ki jih je utrpel Italijan pri svojem brezuspešnem delovanju na Zugno Torto in na hrib Asolone, ni bilo pričakovati neposrednega nadaljevanja juriša, toliko manj, ker je šlo pravzaprav le za delno podjetje, za katero so bili italijanski vojskovodje postavili samo omejeno število čet na razpolago. Izvidno delovanje pa traja dalje. Iz Haaga poročajo 25. maja: Kakor se čuje z italijanske meje, so zbrane za itali-lijansko fronto velike rezerve. Veliki transporti čet iz srednje in južne Italije se vozijo proti severu. Gorenjeitalijanske železnice so od včeraj dalje zaprte. Računat! je v bližnjih dneh z nadaljevanjem, oziroma ojačenjem italijanskih ofenzivnih podjetij. ITALIJANSKO URADNO POROČILO. 24. maj a. Na Salhangu severo-vzhod-no jezera Ledro so prodrle naše patrulje, ki obvladujejo izpostavljene sovražne utrdbene naprave, na enem mestu v sovražno odporno črto, so uničile posadko In pripeljale 11 vjetnikov, nekaj pušk in drugega bojnega orodja. V okolici Zugne Torte Je odgovoril sovražnik na energične sunke naših oddelkov s protinapadom, ki pa je bil zavrnjen. Sovražnik je pustil okoli 10 vjetnikov v naših rokah. Sovražni izvidnl napadalni poskusi na hribu Vies. dolina Ledro, na Trappoli, Valarsa, v asiaški kotlini, med Brento in Piavo, na hribu Pertica In na sprednjem polju Saltona so se Izjalovili v našem ognju. Letalsko delovanje je bilo močno. Pet sovražnih aparatov Je bilo sestreljenih. S polnim uspehom smo bombardirali letališči v Feltre in Motri di Livenca. Z ZAPADNE FRONTE. Cnrih. 25. maja. *»Temps< poroča, da ?"e slabo vreme nekoliko zake-milo nemško ofenzivo. Prične M P» kmalu. Nemška ofenziva bo najsilnejša Izza pričetka vojne. Nevarnost je za en-tento toliko večja, ker so od Luden-dorffa masirane čete ogromne po številu in nima nihče poima, kie bo zastavil glavni sunek. Angleški umik v Mezopotamiji? Curih. 25. maja. >Ziircher Ztg.< poroča: V Mezopotamiji je opaziti umi-kalno kretanje Angležev. Zaradi vročine hočejo Angleži svoje čete potegniti nazaj. Tuti na Evfratu gredo Angleži nazaj. 15.000 ton potopljenih. Berlin. 24. maja (Kot. urad.) Na zapadnem obrežju Angleške je eden na-£ih podvodnikov (TJ-čolnov) potopil tri angleške T>amike. Vsi trije so vozili premog. Skupai so po novodosnelih poročilih potopili F-čolnl 15.000 bmto registerton. — Sef admiralnega štaba mornnrniee. Vladna kriza na Finskem. Stockholm. 24. maja. (Kor. uracT.V Iz Helsingforsa izve >Dagens Nvhe-ter««. da so člani finske vlade svoje službe Svinhofoudu stavili na razpolago. Ta je senatorju Kueti Possikivi poveril sestavo nove vlade. Večina sena-torriev pa v najbrž ostane. Ojačenie ameriške armade. Washington. 23. maja. (Kot. urad.) Vojna komisiin liudske zbornice je so-erlasno sprejela sklep vojnega tajnika Bakerin. naj se v vojni zakon snrejme določilo, ki pooblašča predsednika, da sme v vojno službo poklicati toliko mož. kolikor iih je mogoče izvežbati in opremiti, da se porabijo za zmagovito skončanie voine. Doslei ie vojni zakon dajal predsedniku pravico za poklica-nje samo nekako enega milijona mož za splošno vojno službo. S predlaganimi izboljšanji, da se odpravijo vse omejitve in sestavi armada, ki da bo močna dovolj, da potolče Nemčijo. Crnomorska mornamira v nemških rokah. Berlin. 24. maia. >Vossisehe Ztg.c Doročajo ia Sevasfonolia. Razen dveh velikih bojnih ladij in nekaj tor-pednih čolnov ie vsa crnomorska mor-narnica v nemških rokah. Mornarje so razorožili in vse odposlali v Rusijo. V ladjedelnicah ie Se nepregleden plen padel v nemške roke. Ladjedelnice bl nepoškodovane in polne vseh vrst zalog, da se na posameznih ladjah napravljene poškodba lahko dajo izboljšati. Velike zaloge so tudi na različnih transportnih ladjah. — Bojazen Angležev, da osvojitev Sevastopolja more bistveno izpremeniti položaj v Sredozemskem morju, se utegne obistiniti. Llosfd George o vojnem položaju« London, 25. maja. O priliki, ko so mu dali častno meščanstvo v Edinbur-ghu. je Llovd George govoril. Rekel je: Zrušenie Rusije ie bilo za sovražnika ob dobi, ko ie bil človeški materijal vseh bojuiočih že malone izčrpan, v izredno pomoč. Na ameriško pomoč za enkrat ni računati. Kljub vsem naporom nudi Amerika sedaj samo petino podpore, ki iih ie pridobil sovražnik spričo razpada Rusije na bojevnikih. Vojna s podvodniki je bila iznočet-ka uspešna in velika nevarnost. Ako bi se bila posrečila, bi bila Angleška odrezana od živil in kuriva in nemogoč bi bil transport mojt^a in —fljil 115. Stev. .SLOVENSKI NAKOU*, dne 27. maja 1918. Stran 3 različna bojišča. Admiralnf štab" je Izza pričetka leta prepričan, da se več sovražnih podvodnikov potopi nego jih sovražnik more zgraditi. Vendar pa ne smemo prenizko ceniti grozovitega značaja vojne s podvodniki. Razsulo Rusije je zavrtalo mogočno vrzel v most, ki ga ameriška pomoč še ni preoboCila. Stojimo neposredno pred velikim napadom, ali najboljši poznavalci položaja imajo v njegov izid največje zaupanje. Nemci napenjajo vse živce, da dosežejo svoj cilj. p redno bo ameriška pomoč za zaveznike učinkovita. Nekateri ljudje govorom državnikov osrednji h sil pripisujejo prevelik pomen in vprašujejo, zakaj ne odgovarjamo nanje. Odgovarjali smo, in kakor hitro smo to storili, ie prišel odgovor iz nemških topov. Ne varajmo se: opravka imamo z neusmiljenim praškim despotizmom. Nemci vojne ne marajo končati, dokler njih koš ne bo tako poln. kakor ga nesti morejo. Ustom na IrsKeni. Uradno angleško poročilo. London, 25. maja. (oKr. urad.) O aretaciji na Irskem je bilo objavljeno uradno poročilo, ki sporoča, da so se aktivne zveze med voditelji sinfinov in Nemčijo pričele že 11. novembra 1916. Grof Bernstorft je pošiljal poročila v Be-rclin, glasom katerih je bila Velika noč odločena za vstajo na Irsken ter se je priporočalo pošiljati tja m mic Irska vstaja se je resnično pričela na velikonočni ponedeljek, nemške po Ipore pa so odpovedale. Kmalu po vstaji so naprosili sinfini Nemčijo zopjt za pomoč. Aprila 1916 se je napravil načrt za preskrbo Irske z orožjem. Neki nemški agent se je pripeljal v podmorskem čolnu na Irsko in je bil aretiran. Nova vstaja je bila zlasti odvisna od tega, da pripeljejo podmorniki municijo. De Valera je bil izdelal načrt za ustanovitev vsta-ške vojske pol milijona mož. Napravili so se tudi načrti za vstajo v zvezi z nemško ofenzivo na zapadni fronti. Pričakovali so nov transport orožja iz Nemčije. Zato angleški vladi ni preosta-jalo drugega, kakor da ie internirala provzročitelje in pomočnike zločinskih intrig. Costarica — sovražnik. New Tork. 24. maja. (Kor. urad.) Reuter izve iz San Juan del Sur, da je Costarica osrednjim silam napovedala vojno. Politiine veiti. = Velik manifestacijskl shod se vrši v četrtek 30. t. m. v Trstu. Na shodu govori načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec. # = Kako sodijo Nemci o nemški av-tiijenci pri cesarju. Pravilno sodbo o komediji, ki jo je vprizorila vlada pred cesarjem z avdijenco alpskih Nemcev, sta si napravila ravnatelj Kranjske hranilnice Otmar pl. Bamberg in deželni poslanec Galle. Na povratku z Dunaju sta se menila v sobota o tej avdijenci in poslanec Galle je ironično omenil, da je šla v avdijenco tudi znana Lina. Njegov prijatelj Bamberg se je čisto pravilno izrazil na to, da bo mogel imeti cesar prav veliko veselje nad takim odposlanstvom. Tudi o Šusteršiču sta se oba moža razgovarjala in sodbo, ki jo je izrekel Bamberg, naj si zapiše deželni glavar za ušesa. Rekel je, da se Nemci ne morejo prav nič naslanjati na Šusteršiča in njegovo stranko, ker deželni glavar sploh nima nobenih pripadnikov več in ker je jugoslovanska ideja prodrla do zadnje koče in navdušila zadnjega hlapca Tako sodijo Nemci, kadar mislijo, da so med sabo, pred javnostjo in zlasti pred cesarjem pa govore z drugačnim jezikom. = Persekucijska naredba viteza Seidlerja in grofa Toggenburga, ki je bila izdana kot tajna okrožnica deželnim vladam pred nekaj dnevi, vsebuje, kakor nam poročajo z Dunaja, troje glavnih »navodil«. Pred vsem naj politične oblasti v bodoče preprečajo vsako manifestacijo in agitacijo za ustanovitev države S H S, češ, da se to protivi državnim interesom. (Dosedaj se očividno ni protivilo, še le nemške grožnje so rodile to spoznanje.) Drugič se deželnim vladam ukazuje (kako rade bodo ubogale I in s kako vnemo se bodo temu posvetile, z večjo nego vprašanju prehrane in drugim sitnostim), da naj primemo podučujejo uradništvo in cerkvene oblasti, da se za c. kr. uradnika in duhovnika ne spodobi biti solidaren z narodom in se udeleževati boja za narodove pravice. »Uporne« uradnike bo vlada $ primernimi »sredstvi« spravila do pameti. Tretji del tajne instrukcije obsega navodila za cenzuro. Treba je z vso silo preprečiti, da bi bilo časopisje glasnik narodne volje, buditelj ljudstva, zastavonoša v narodnem boju. Cenzura Tx> delovala v bodoče z ostrejšim pritiskom in z večjo nedoslednostjo — če je mogoče, o čemer v ostalem dvomimo, ker je v tem ozira že nepresegljiva. Vladni krogi se vdajajo upanju, da bodo s papirjem In Črnilom in morda s preizkušenimi sredstvi izza leta 1914. zatrli narodno gibanje. Vsa naivnost Seidler-jeve državniške glave se kaže tudi v tem, da se smemo n. pr. Slovenci v bodoče navduševati za rešitev jugoslovanskega vprašanja v zmislu njegovega programa, torej za ustanovitev posebne »hrvatske države in za uničenje lastnega naroda...« Značilno je, da si vlada ne upa javno povedati, kako se hoče proti nam boriti. Ud amo pa, da nam bo v kratkem mogoče objaviti njeno tajno instrukcijo, da bodemo vsaj na-tačno poznali njeno orožje. = Češko mnenje o Sefdlerjevih na. silnih odredbah List poslanca Klofača socialiste« eovoreč o odredbah na Češkem izjavlja: Naš narod za sedaj nima drugega sredstva, da se*upre sovražnostim vlade, nego spontani protest in apel na poslance, naj na parlamentarnih tleh najodločneje postopajo z vlado drja pl. Seidlerja. Sicer pa ni potrebe, da bi precenjevali pomen tega oktroia in ga smatrali za stalnega; biti si moramo temveč vedno v svesti, da prinese vojna nam in drugim narodom take dogodke in pretrese, da bo v primeri z njimi zadnje dejanie Seidlerjeve vlade prava epizoda. = Pogajanja s Poljskim klubom. D u n a j, 25. maja. Snoči je dobil Poljski klub od zunanjega ministra grofa Buri-ana povabilo k posvetovanju za danes ob 5. popoldne. Posvetovanja se od predsedstva udeleže načelnik grof Ba-\vorowski in podnačelniki Stapinski, Zielinewski in Dlugosz. = Linhart kot patrijot. Razžaljenje veličanstva je zagrešila vlada, ko je spustila pred cesarja človeka, kakršen je Schriftleiter ptujskega »Štajerca« Linhart. Toda to je njena stvar. Mi hočemo le opozoriti, kako patriiotično je govoril Linhart v soboto in kako patrijotično pred 13. leti, ko je Dil še radikalen socijalni demokrat. »Straža« citira nekatere stavke iz njegovega govora 19. novembra 1905 v Trbovljah, ki so žal po večini tokrat zapadli cenzuri. Kar je ostalo, pa je dovolj značilno za primero. Takrat je Linhart izvajal: Kaj je vzrok, da je vsa naša politika tako zamazana? Na Ruskem je napredek, na Italijanskem tudi. Nemški Viljem se boji ljudstva. Tudi Avstrija nima razvitka kakor droge države. To zato, ker je Nemčija dr-. ava Nemcev, Italija država Italijanov, Avstrija konglomerat vseh smeti cele Evrope. Avstrija ie zusammengeheira-tes Reich. Zato je slabša ko Turčija; in vendar pojejo lepe pesmi o njej (konfiscirano). Tudi mi se ne prodamo Nemcem in nemškutarjem ali Italijanom. Mi imamo le boj proti tistemu: Vse za vero, dom, cesarja! Za vero naj skrbi vsak sam, za dom bomo skrbeli mi. ko dobimo pravice (konfiscirano). Rudar je bolj zrel za politiko, bolj potreben (konfiscirano). = Zveza nemških mest. Vodstvo Zveze avstrijskih nemških mest je imelo 23. maja na dunajskem magistratu pod predsedstvom poslanca Krafta sejo o finančnem in prehranjevalnem vprašanju mest in o stališču občin napram elektricitetnemu zakonu. Pri posvetovanju o finančem položaju mest se je že opetovano povdarjala nujna potreba povračila vojnih izdatkov občin, zlasti upravnih stroškov za prehranjevalno siužbo. Pooblastili so poslanca Dinghoferja. da vodi pogajanja z zastopniki parlamentarnih skupin in z vlado. Zaradi nezdržnih prehranjevalnih razmer v nemških mestih in občinah se je sklenilo, napraviti pri vladi skupen korak zveze z zastopnik: nemških mest v parlamentu vred. = Cesarska dvojica v Budimpešti. Budimpešta. 26. maja. Cesar in cesarica z nadvojdinjo Marijo Jožeio v spremstvu ministrskega predsednika Seidlerja in šefa generalnega štaba Arza sta prispela sem ob 7. uri 30 minut. Na kolodvoru ga je pozdravil župan dr. Barzy. Cesar se je odpeljal takoj v kraljevsko opero, ki se je vršila predstava v vojne dobrodelne svrhe. = Ogrska volilna reforma. V volil-noreformnem odseku v Pudimpcšti je 24. maja v nadaljevanju debate o volil-noreformni predlorri izjavil #roi Tisz.n: Skrbno smo poiskali n a j s k r a j n e j -Š o mejo, da katere moremo iti. Nato so odklonili prvotno besedilo § 2. in sklenili po točkah glasovati o premembah, ki jih predlaga poročevalec. Pit prvi točki so odklonili od ministrskega predsednika Wekerla predlagani tekst, sprejeli pa od grofa Tisza oriporočeno premeno. Ta paragraf se torej glasi: Kakemu za volilno pravico potrebnemu posebnemu atributu (pravnemu naslovu) odgovarja oni. ki je uspešno obiskoval šest razredov ljudske šole ali kak drugi s stališča volilne upravičenosti najmanj enakovredni razred kake šole ali kak učni tečaj. Besede: »...ki je uspešno dovršil četrti razred ljudske šole in zna po vrh še madžarsko«, so se torej črtale. Druge točke so bile z veliko večino sprejete tako, kakor jih je predlagal poročevalec. K temu je pripomniti, da je število šestrazrednic na Ogrskem jako skromno in da predvsem nemadžarski narodi nimajo menda nobenih! = Proslava tretje vojne obletnice v Italiji. Iz Rima 24. maja: Včeraj se je vt-šila proslava v spomin vstopa Italije v svetovno vojno. Državni podtajnik Mor-purgo je ugotovil ob spi ornem odobravanju, da Italija vzdržuje ves svoj program neskrajšan. Poslanec iz Vidma Girardini je govoril imenom zbornice, kakor tudi imenom zasedenih mest ter izjavil, da kljub zavratni propagandi italijansko ljudstvo ni zgubilo poti svojega blagra, svoje varnosti in svoje časti. Svoje tradicije bo vedno visoko spoštovalo. Govornik je omenjal, kako je italijansko ljudstvo po dogodkih pri Kobaridu stalo na strani svojim bojevnikom ob Piavi. Končno je odposlal armadi in mornarici pozdrave, polne zaupanja. Govoril je tudi, pozvan od navzočih, Sa-landra, ki je izvajal, kako je sporazumno z vsem narodom hotel vojno. Tudi on je izrekel bojevnikom svoj pozdrav. Salandrove besede so bile sprejete z velikim odobravanjem. = Boji med Nemci in poljskim ar-madnim zborom. Moskva, 25. maja. Listi izvedo iz Kijeva, da so Nemci drugemu poljskemu armadnemu zboru, ki je nameščen v bližini Kijeva, stavili ultimatum, da naj se zbor takoj razpusti in razoroži. Poljski poveljnik se je branil izpolniti ta poziv. Nato so Nemci napadli Poljake, ki so se branili. Na obeh straneh se je bojevalo okoli 14.000 mož. Po poročilu iz Vitebska je princ Luit-rjold Bavarski odredil d* j* poljske 1* gionarji v Minsku razorožiti. Legionarji odkanjajo to povelje. = Zimska vojna? Pri zadnjih vojaških posvetovanjih v Parizu in Abbe-villu so pripoznali potrebo še ene zimske vojne. Sklenili so vprašati Ameriko, v koliko bi mogla med zimo preskrbovati zaveznike v Evropi z vsemi potrebnimi živili, četami in opremo. Posebna komisija je že na potu v Ameriko. = Usoda Romanovcev. B e r o 1 i n, 25. maja. »B. Ztg. am Mittag« poroča iz Sevastopolja. da se veliki knez Nikolaj N i k o 1 aj e v i č od 1. maja naprej nahaja v oblasti Nemcev. Z njim vred je bila carica - mati, veliki knez Peter Nikolajevič in Aleksander Mihajlovič, skupaj 30 članov prejšnje carske rodbine, prepeljanih na neko graščino, 20 kilometrov od Jalte, kjer jih stražijo. Nekateri nemški listi protestirajo proti temu, da bi Nemci iz dinastičaih ozirov šli članom bivše ruske dinastije na roko, eeš, da bodo potem imeli ruski veliki knezi Skoropadskega v rokah in ne več Nemci. = Pogajanja s Finsko. Dunaj, 25. maja. (Kor. urad.) K pogajanjem med Avstro-Ogrsko in Finsko izvedo listi, da je po dosedanjem ugodnem poteku posvetovanj upati, da v najkrajšem času pride do ugodnega sklepa. Mirovna pogodba in pravnopolitični dogovori so že gotovi, nadaljujejo se samo še trgovsko-politične razprave. Mirovna pogodba ni obširna in obsega poleg običajnih izjav o miru in prijateljstvu uravnavo diplo-matiških in konzularnih odnošajev, medsebojno opustitev vojne odškodnine in vojnih stroškov in nazadnje ratifikacij-sko klavzulo. Določila vojnopolitičnega dodatnega predloga so enaka onim, ki so se sklenila z Rusijo in Ukrajino. = Japonsko vmešavanje. Sovjetska vlada je že pred nekako tremi tedni izročila japonski vladi noto o podpiraniu hujskarij ruskih protirevolucijonarjev po japonskih podanikih. = Odhod Švedov z Japonskega. »DaQy Express« izve iz Tokia od 23. t m.: Odpotovanje švedskega poslanika \V a 11 e n b e r g a in 14 znanih, tu nastanjenih Švedov, vzbuja veliko pozornost. Vsekakor se trdi, da je v igri ne-nevtralno zadržanje. = Mehika pretrgala dlplomarične stike s Kubo. Iz Mehike poročajo, da je mehikanski poslovodja v Havani odpoklican in da je tudi kubanski odposlanik v Mehiki pozvan v domovino. Odpokli-canje mehikanskega zastopnika na Kubi in sklep mesta za enkrat ne zasesti, se uradno razlaga z dejstvom, da je kubanska republika v vojni. Mehikanski poslanik bi namreč moral vladi Kube staviti nekatere predloge, ki bi bili popolnoma brezuspešni in bi le ovirali prostost prijateljske države, ki se nahaja sedaj v težavnem položaju. = Bogoslovnica za Srbe na Angle-škem. »Neue Zuricher Ztg.« javlja: V Srbiji je večji del svečenikov pregnan, mrje gladu ali živi v največji bedi. Skoro vse cerkve so zaprte. - Bogoslovci so deloma mrtvi, deloma razpršeni. Samo malo jih je uteklo kruti usodi. Za srbsko cerkev je življensko vprašanje, da še preživeli dobe dobro izobrazbo, da more delovati ob obnovitvi dežele. Osnovalo se je anglikansko društvo, ki ima nalogo, da zbere te razpršene dijake. V Oxfordu so za časa vojne uredili v hiši St. Stephens srbsko bogoslovnico. Sedaj je tamkaj sedem bogoslovcev. ki jih poučuje bivši belgijski bogoslovski profesor dr. Janič. Še pred odhodom v Ox-ford se dijaki uče angleščine v misijonski Šoli v Dorchestru. Pričakovati je. da se še več dijakov na ta način pripravi za srbsko cerkveno službo. = Nemci v Ameriki kakor izobčenci! »Vossische Ztg.« poroča iz Stockhol-ma: Neki nadaljni ukrep in razsodbe sodišč Nemce v Združenih državah razglašajo naravnost za izobčene. V premnogih slučajih se jim državljanske pravice, ki so se iim podelile pred več nego 30 leti. odrekajo z utemeljitvijo, da bi Nemci državljanske prisege sploh ne mogli priseči. V mnogih mestih jc prepovedano prodajati nemške Časopise, da je več nemških časnikov moralo ustaviti izhajanje. Odlikovanja za civilne sasluge. Za posebne zasluere v poljedelstvu in gozdarstvu so odlikovani, z voinim križem za civilne zasluge 3. razreda: vpo-koieni nadueiteli in posestnik Fdmund Cibej pri Slokariih. posestnik Ivan Dujc v Zavrhku. posestnik Josip Grun-tar v Šmarjah, nadnčiteli Fran Jereb v Dolini, kmeti, potovalni učitelj Vladimir Knret v Kopru, nadnčiteli Fran Mermolja v Dobravliah, župnik Anton PleeniČar v Knmniah. veleposestnik Ivan Savnik v Biliah. kmetijski uči teli v Pazinu Fran Trampuž in nadueiteli Ivan Vodopivec v Kamniah. Z vojnim križem IV. razreda: posestniee in posestniki Karolin- Kt%***y\ o ^irHb To-sinina Cepar v Preložah, Leopold Ko-fol v ČeT»ov«Tm. t7-1- "-• T"----->-i-* nri Komparih. Josip Mlečnik v Dornbergu, Anton Pavlin v Gorici, ekonom na slovenski deželni kmotiiski šoli v Gorici. Štefan Perko. gozdni čnvai kraške po-ffoadovalne komisije Fran Pire v Bazo- vici, Josip Remec v Vitovliah, Ciril Rl-javec v Sempasu, delavski vodja na slov. deželni kmetijski šoli v Gorici Josip Savor, Vinko Sinigoj v Dornber* fu, Ivana Sirca v Pliskovici, Albert usmel v Prvačini, Marija Trobec v Vel. Dolu. Alojzija Turk v Šepuljah, Leopold Turk v Gradniem, Alojzija Zgonik v Dobravljah. Umrl ie v Crničah v Vipavski dolini gospod Anton S 1 a m i č. poglavar znane Slamičeve rodbine, star 67 let. Dnevne vesti. — VHI. vojno posojilo. Jutri, dne 28. maja se prične podpisovanje na VIII. avstrijsko vojno posojilo, ki 3e izda zopet v dveh oblikah, kot davka-prosto b}A% amortizacijsko državno posojilo in kot davkaproste oH% od 1. septembra 1923 dalje polletno odpoved-ljive državne zakladnice. — Subskrip-cijska cena amortizacijskega drž. posojila znaša 92 K 50 v, odstevši Vi % bonifikacije ter enomesečno obrestno bonifikacijo 46 vin., tako. da velja nom. 100 K tega vojnega posojila čistih 91 K 54 v. Subskripcijska cena državnih zakladnic pa znaša % K, odstevši Yz% bonifikacijo, tako, da velja nom. 1000 kron tega vojnega posojila 955 K. Pri obeh vrstah vojnega posojila se podpi-sovateiiem odobrijo v naprej trimesečne kuponske obresti za čas od 1. junija do 31. avgusta t. 1. Kuponske obresti obeh vrst vojnega posojila dospejo v plačilo 1. marca in 1. septembra vsakega leta in ie prvi polletni kupon plačljiv dne 1. marca 1919. — Tudi za VIII. vojno posojilo veljajo vse olajšave in ugodnosti, ki so bile v veljavi že za prejšnja vojna posojila, vrhutega pa ie podpisovateljem tega vojnega posojila priznana še posebna ugodnost obstoječa v tem, da se bodo zadolžnice VIIT. vojnega posojila sprejemale po njih. subskripcijski ceni mesto gotovega denarja v plačilo pri prodaji onih vojaških predmetov, ki se bodo po končani vojski ob demobilizaciji oddajali zasebnim strankam. Pri prodaji takih demo; bilizacijskih predmetov bodo oni kupci imeli prednost, ki bodo ponudili v plar eilo kupnine od njih samih podpisane zadolžnice VIII. vojnega posojila. — Z ozirom na te izredne ugodnosti, ki se nudijo podpisovateljem VIII. vojnega posojila, je upravičeno pričakovati, da bode uspeh teera vojnesra posojila kar najsijajnejši in da bode prejšnja vojna posojila še presegel. — Prijave na vojno posojilo sprejema in daje vsa potrebna pojasnila oficijelno subskripcij-sko mesto Kranjska deželna banka v Ljubljani. — Odlikovanje. Cesar je podelil vojaški zaslužni križ 3. razreda z vojnim okraskom in z meči rezervnemu poročniku 47. pešp. Cirilu Skvarča za izkazano junaštvo pri naskopu na Mon-te Sasso Ro<=so. dne 10. februari*- — Dnevi darovanja za slovenske vojne slepce, invalide in sirote bodo v Ljubljani in po celi deželi v času od 1. do 4. junija (začno se prihodnjo soboto in trajajo do torka 4. junija*). Dobra srca, z bogatimi darovi se spomnite teh največjih žrtev! — Občni zbor > Narodne tiskarne« se vrši jutri. 28. t. m. ob 6. zvečer v uredniških prostorih >Slovenskega Naroda«, na kar opozarjamo vse delničarje. — Obciii zbor »Narodne založbe«. Jutri, 28. t. m. ob 347. zvečer se vrši v uredniških prostorih >Slovenskega Naroda« redni letni občni zbor >Narodne založbe«. — Odbor »Društva zasebnih uradnikov in uradnic na slov. ozemlju« sklicuje na torek, dne 28. t. m. ob 8. uri zvečer v restavraciji >Narodnega doma« sestanek društvenih članov. Razpravljala so bodo v prvi vrsti aproviza-cijska vprašanja, za temi pa raznoterosti. Kdor le more, naj se sestanka zanesljivo udeleži. — Odbor. — Spremembe osohnega voznega reda na inžni železnici. Počenši s 1. junijem t. 1. se vozni red osebnih viškov na glavni prosi iužne J#*le^nice nek o liko spremeni in sicer: Nočni brzovlak št. 5 Dunaj - Trst. vozi na progi Maribor - Ljubljana 20 minut kasneje, ter prihaja v Ljubljano ob 6*40 zjutraj, in odhaia v Ljubljano ob 6*40 ziutrai. in št. 1 Dunaj - Trst. odhaja iz Ljubljane 2 minuti kasneje, to ie ob 6'33 zvečer. Osebni vlak št. 31 Dunaj - Trst vozi nekai minut kasneje, iz Ljubljane ob 1*36 ponoči. Osebni vlak št. 55/b Dunaj-Trst stal bode v Ljubljani 84 minut ter odhajal ob 3'20 popoldne. Nočni brzo-vlak št. 6 Trst - Dunaj vozil bo nekaj minut preje, iz Ljubljane ob 11/45 no-noči. Dnevni brzovlak št. 2 Trst - Dunaj ostane neizpremenjen. Osebni vlak št. 32 Trst - Dunaj vozi nekaj minut preje, iz Ljubljane ob 2*47 popoldne. Osebni vlak št. 34 Trst - Dunaj ostane neizpremenjen. Drugi vlaki za civilno prebivalstvo sploh ne pridejo v poštev. — Umrl ie v Liubliani et. Tomaž Markovič. c. in kr stotnik v pokoju, imetnik vojne kolajne itd. v 82. letu svoie starosti. Pogreb se vrsi danes. N. v m. p.! — Umrl le v Ljubljani Miroslav Grad. učenec VI. razreda II. mestne deške ljudske šole. Pogreb se vrši danes. N. v m. p.! — Umrl ie na Karolinški zemlji Franc Pozaršek, tamkajšnji posestnik. Pogreb se vrši iutri. N v m. p.! — Nove meie avstro - osrske monarhije proti Romuniji in ostale spremembe v posestnem stanju na Balkanu ter ob Črnem morju, nastale vsled bu-kareškega miru so razvidne iz dobro izdelane in pregledne karte Romuniie, ki jo je izdala dunajska rvrdka G. Frevtag & Berndt. Dunaj VIL, Schot-tenfeldsrasse 62. Karta stane s poštnino vred 2 K 10 v. Smrtno ranjen s kamenjem. Ko se ie lGletni diiak Josip Sušeli kopal v Malem grabnu, ie vrgel neki deček kamen vanj. Kamen ga ie zadel v glavo in ranil na očesu. Udarec je bil tako silen, da ie Sušeli vsled te poškodbe umrl v deželni bolnici. Neznan samomorilec. Na železniškem tiru med Zaeoriem in Savo se ie vrerel pod vlak neki okoli 60 let star neznan mož Vlak ga je povozil in neznanca so pripeljali na postajo v Zagon**, kierie preminul. Iz Maribora nam pišejo: Skrivnostna orašičiereia na Pobrežiu se polago- ma od zgorej doli že razkriva. Seveda bo vse v najlepšem redu, nekaj pri tem tipljenin zaslužnih gospodov dobi eko-« ro gotovo tudi še kak red za posebne zasluge. To ie tudi popolnoma prav, čast zaslugam, tudi prasičjereja le lah« ko častna zasluga sa domovino. Kajpa* da, da bodo gospodje vse natanko po* jasnili. ne samo kam so 611 prašiči, oziroma kam so i ili odnesli in odpeljali, ampak tudi s čem so jih redili. To sled« nje ni posebna skrivnost. Konjskega mesa jo več ko dovoli, tudi krompiriai in koruze mnogo pridelalo v >k. n. k« Garoisons - Gartnerei«. Krompir, koruza, pesa, repa in konjsko meso. če ta* di že smrdi, mora biti izborna hrana sa, praške. " ^L ^' Ruški Vintgar. — Slap Gornik na Pohorju. Kdor hoče tako blizo Maribora! videti posebne vrste divje romantične narodne krasote visokogorskih tesni it večine eruptivneere (vulka nične ga) kamenja med katerim brzi in §uml, pa** da in skače divji gorski potok v slikovitih vodopadih in slapovih, naj si gre ogledat Ruški Vlntgar ali Slap Sumik na Pohorju. Slap £umik je pravzaprav samo najlepši zgornji del celega Ruškega Vintsrana. ki v svoji celoti nalikuje skoro vsem sličnim prirodnim krasotam na Kranjskem. Ogleda je vredna Se* spodnja dolina sama na sebi, ki Ima precej sličnosti s tesni Bled - Bohinf, Izlet se lahko zveze: Ruše - Sv. Aren (Ruškn koča oskrblienal čez lepe go* zdove do slapa Šumik in potem ob žle* bu ali markaciji navzdol, tako da je po-vratek zooet v Ruše. toda od nasprotne strani. Lahko pa se tura omeji samo na celoto Vintgarjfl do slapa, od tam čel! Smolnik nazaj v Ruše. Sploh so že RuŠe z bližnio okolico zlasti zgorej omenjena dolina za slaboj? turiste same na sebi vredne večicra obiska, kakor so £e bo težka presoja sedanjega sve iovur^-i položain. Nahajanju se na •pragu velikih preobratov j tako v jgroap<'ps) od ICO kg naprej se točno oddaja tudi na vagone 2461 Veletrgovina "^jggl WGnioB6is MMm, 0. i u. l, Gradec.—Telefon interurban 0328. • .__„__✓ Prosto^ollsia ur* rasproiaja razne obleke in nekaj pohištva se vrši v soboto dne h junija ob 8. uri dopoldne v Rožni dolini št. 192 pri g. Schwarzmana. aliVfifce in stupice železa (Eisengiesser und Dreher) za našo vlivalnico železa in tvornico polj. strojev. — Prehranbene razmere v mestu ugodne. — Samci dobe celo oskrbo v lastni tovarniški kuhinji za K 4.« dnevno. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in zahtevkov na 2541 SMEV, tvornica strojeva, Betovar (Hrvaško*. Priporočani sledsšs srbslis narotlze napeve za hI a vir: Bajić — Album srbskia aarodnfSi napsva K Bajić — Alfenra srbslilti naro&aih napava po Mokranjčevim rukovetima .... K Bajić — llcaavne pesme..........K * * * — Album 133 srb. narod. Dessma K Konjović Petar — opera u 3 čina K Konjović Petar — Legende cp. 3......K * * * — Albira 200 nar. pesama za gusle K Naročila na naslov: 6-crgj-3 Seiapi Zagreb, SsrlsiavSćeva nI 7.— 6.— 6. — S.— 24.— 2.16 7. — 2418 11. iriiiu: t. »*! !int riiiTMiii jiu. j :iiuriin!; n :i i r ? s * pn: 11 m ;:;: m unn;::!:: • in: h ■: ■ ?! i; i::; i:: - r r t ■: r -: i.' 11 i r 11 a na pssvsza !:avniško priporočena Varuje pred prehlaje-njem, dobro vsesava, pije, komo d na in prak-tična, varčuje perilo, se dobro pere ter ostane vedno mehka. Komplet, na garnitura K 12* — iS'—, na leta trpežna K 24 — 30, najfinejša pa K 36.— tn K 42«— Porto 95 vinarjev. V varstvo žensk izmivalnl aparat 40'—, 45«— S. Po-šiljatev diskretna. —Higijen. blaga trgovina 81. Poiokv Dnnaj, VI. Stlegeagasse 25, 1199 9 Vužkovičeva nadomestijo „MIK.KA-58S»Ui3NM snežna beli lus „M1LKA" vatriHn-atadkor „MSL&A" p?slsk sa peko. Dižaus. poner, ps-^ška, cs^ie* ćisu" 0ar., nitnent, klta&ki, Janeš, kocke za jufco in noSaž, ruski ća'i, milo za brijenjfe, triletno milo, kakci in vsa dpu:;a fco3orci'aln» roba dobi > edino po najnižjih dnei'nih cenah pri solidni in znani tvrdfci mr gj@F!Csj£ vucscovis -m® Prva zagrebška Ifnpoptn3 in e"?^-jsr!na aganSurno komiS'jonatoa trgovina in tovarna „M9&.KA" proizvo* dov s skladiščen* na debelo -===== ^t&oSićeva 9. ======- Zahtevajte cenike? 1161 Dokler jc zaEoga! Srbečico, hraste, lišaje odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir, postav, varovano „SKABA-FORaf" r u javo mazilo. Popolnoma brez duha in ne maže. Poskusni lonček K 230, veliki K 4—, porcija za rodbino K 11—. = Or. C. Flesch's Kronen-Apotheke ( zavojev. Prosto poštnir.e pošilja: Cotit, Vrhnika. -o* izdelkov ,,AOR8As<, naj si naroČi takoj cenik in vzorce, da spozna njih kakovost Kavni nadomestek s s!ao% Perjem in ečkorSjo mešan, pralni praSek, sneino* bel, vaniSijin sladkor, pecilni prašek, pravi čaj, milo sa britje, toaletno milo, pralno miio, nado« mesiek za Škrob, plavilo v steklenicah in krogli* cah, franrasko žganje, cigaretni papir, mak, k umna, paprika, poper itd. Kržače sa ribanje, kocke sa juho in goSai, kolofonija, grenka sol itd. itd. Naročite si kavnega nadomestka, dokler je Čas, ker v kratkem ne bode dobiti sladkorja ter s tem tudi kave ne. 2177 Zahtevajte cenik takoj. «MP ŠIBENIK, IZDELKI „AORIA" ZAGREB. O < ID 3 t* PP 01 4 Zamenjam živila za kuhinjsko vago z utežmi. Naslov pove uprav. »Sloven. Naroda«. 2496 KISLO VODO in vino razpošilja 1,08 A.0sei p. Guštanj Koroško. Redka prilika!!! Pur briljantnih uhanov (2 krasna, izredno velika briljasta) se ugodno proda. — Lnd. Cerne, ln-velfr. Lfnbl{ana9 Wolfova nI. 3. 2487 :: Takoš se sprefme n sprema pra galanterijske ali manufakturne stroke z dobrimi izpričevali in referencami, popolnoma zmožna slovenskega in nemškega jezika in ki zna tudi nekoliko dekorirati izložbe. Nemško pisane ponudbe z navedbo plače in sliko pod „R. B. 2490" ni upr. »Slov Naroda«. Vse v if srsi spadajoče predmete en pros globoko pod dnevnimi cenami Rudolf Bodenmuller9 | Ljubljana, Stari trg št 8. Nadomestilo BULA za pranje perila, izborno peneče in prekaša vse doslej v prometa se na-j haiajoče izdelke. 1 zavoj t. j. 5 kg S 12.—, 1 zavoj z 10 kg K 23,— Preprodajalci dobe popust pri naročbf celega zaboja z 50 kg. Belo satne« ralso milo za Čiščenje rok in (mej-šega mila, 1 zavoj 32 kosov %14.—J Nadomestek za toaletno milo v raz-nih barvah, lepo dišeč, 1 zavoj 32 ko* sov kis.—. Toaletno milo s finim, vonjem, roža barve, 1 zavoj 24 veL; kosov K18.—. Razpošilja po povzetja^ Pri večjem naročilu naj se pošlje polovica zneska naprej. Najmanj se more naročiti en zavoj vsake vrste, bfsno podjetje m. Jftnker t Zagrebu tU 15. Petrlnfska ulica X, HL. telefon _is-at._21^ iiiiiuiiuiiHiiiitiifi riiiimimim>mn I 25,0 Proda se | i jabolčnik 1 in I hrušovec 1 ■ najboljših vrst, na sode bi = = cele vagone, vino v sodih | 1 in šilher najboljših kako- Š = vosti. — M. UflLCHER, = Annenstr. 6, Gradec. i obrestuje hranilne vloge požžsižfi Rezervni zaklad nad K 1,060.000. 54 brez odbitka rentnega davka. fanavijena 1.1881 I. Davka prosto 5i2°lo amortizacijska drl. posojilo neito po 91*54; II. davka proste %% državne zakladnice.....netto po 95*50. Prijave sprejema oficijelno subskripcijsko mesto DEŽEL BJtll LJU ki dovoljuje v to svrho tudi komunalna in hipotekama posojila. o t Q4 6 DD PROSPEKT Osmo avstrijsko vojn DovKn prosto 5 'I. °|„ no omortizoino državno posojilo m dau'.ca proste 51.1 ns odpojboijik drž. zakladnice. o]ilo. Po cesarskem ukazu od 11. marca 1918. L dri. zak. it 90 se Izdelajo kot osmo avstrijsko vojno posojilo SVIoDO državno in IL davka proste 5 Vloiie ol I. mu)n W polletno iive državni! zakladnice. Skupni iznos vojnega zajma se bo določil na podlagi uspeha, ki ga bo imela javna subskripcija. Davka prosto 5 72%no amortizačno državno posojilo je razdeljeno na serije po 5,000.009 kron in se izda v kosih po 50, 100,200,1000,2000, 10.000 in 20.000 K. Kosi so datirani z dne 1. junija 1918 in nosijo v faksimilu podpis c. kr. finančnega ministra in so protipodpisani od predsednika in enega Člana kontrolne komisije državnih dolgov v državnem zboru. Izdani so v nemškem jeziku; bistveni obseg teksta pa je dodan tudi v deželnih jezikih. Obveznice se glase na imetnika, se obrestujejo po 57*% na leto. Obresti od kosov po 100, 200, 1000, 2000, 10.000 in 20.000 K se bodo v poluletnih rokih 1. marca in 1. septembra vsakega leta postcipando, obresti kosov po 50 K pa v celoletnih rokih 1. septembra vsakega leta izplačevale. Zadolžnice so opremljene z 22 kuponi, katerih prvi zapade 1. marca 1919, prideljen jim je talon, na katerega se svojčas lahko dvignejo nadaljni kuponi pri blagajni državnih dolgov brez vračunanja stroškov in pristojbin. Obresti kosov po 50 kron se prično izplačevati 1. septembra 1919. Obresti od 1. junija 1918 do 31. avgusta 1918 se bodo povrnile potom obračuna. Posojilo se bo v nominalnem znesku v približno enakih anuitetah v letih 1924 do 1958 na podlagi izžrebanj vračevalo. Izžrebanje se bo vršilo po serijah (po 5,000.000 K) in sicer meseca septembra vsakega leta, prvo izžrebanje bo v septembru leta 1923. Izplačevanje sledi prvega marca sledečega izžrebanju. Izžrebane serije se bodo vsako leto po izžrebanju skupno z zaznamkom serij, ki imajo še zastanke, objavile. Obrestovanje povrnitvi zapadlih obveznic drž. dolgov ugasne z dnevom, ko zapade kapital. C. kr. finančni minister si pridržuje pravico, od 1. januarja 1927 naprej, vsakokrat ojačiti izžrebanja, ali pa izplačati še ne izplačani znesek posojila brez izžrebanja v nominalni vrednosti po 3 mesečnem odpovednem roku. Odpoved je razglasiti v uradni ,Wiener Zeitung". Izplačevanje obresti kakor tudi povračilo kapitala se bo izvršilo.brez vsakega davčnega, pristojbinskega ali drugega odbitka proti oddaji zapadlih obrestnih kuponov ozir. obveznic drž. dolgov pri c. kr. blagajni drž. dolgov na Dunaju. Obrestni listi zastarajo tekom 6 let, izžrebane ali odpovedane državne zadolžnice pa tekom 30 let po zapadnem roku. n. Davka proste 5V2% državne zakladnice se glase na imetnika in so izdane v kosih po 1000, 5000, 10.000 in 50.000 K, datir. so s 1. junijem 1918. 1. nosijo v faksimilu podpis c kr. finančnega ministra in protipodpisa predsednika in enega člana kontrolne komisije državnih dolgov v drž zboru. Izdane so v nemškem jeziku, bistveni del teksta pa je dodan tudi v deželnih jezikih. Državne zakladnice se obrestujejo po 572% na leto. Obresti se izplačujejo v poluletnih rokih 1. marca in 1. septembra vsakoletno postcipando. Znesek kapitala drž. zakladnic se povrne tistega dne, ki je določen v odpovedi. Vsak imetnik te državne zakladnice ima počevši s 1. septembrom 1923 pravico, to zakladnico na dan zapadlosti kupona na šest mesecev, torej do prihodnjega dne zapadlosti kuponov odpovedati za povračilo v imenski vrednosti. Ta odpoved se izvrši ob predložitvi te državne zakladnice pri C. kr. državni osrednji blagajnici, ki jo opremi s štampiljko o potrditvi odpovedi. C kr. finančnemu ministru je pridržana pravica, da sme izplačati državne zakladnice vsak čas po nominalni vrednosti v celoti ali deloma; pri tem se pa mora držati trimesečnega odpovednega roka. Odpoved se mora objaviti v uradnem listu ,Wiener Zeitung". Obrestovanje v povračilo zapadlih državnih zakladnic ugasne z zapadnim dnevom kapitalnega zneska. Kosi so opremljeni s 16 kuponi, kojih prvi zapade dne 1. marca 1919. Dodeljen jim je talon, proti kateremu se za ne odpovedane državne zakladnice svoj čas pri centralni državni blagajnici lahko dvignejo nadaljni kuponi brez zaračunanja stroškov ali pristojbin. Izplačevanje obresti in povračilo glavnice se izvrši brez davčnega, pristojbinskega ali kakega drugega odbitka proti temu, da se dospeli obrestni kuponi, oz. zakladnice izroče c kr. drž. centr. blagajni na Dunaju. Obresti od 1. junija 1918 do 31. avgusta 1918 se bodo povrnile potom obračuna. Pravica iz državnih zakladnic ugasne potom zastaranja, glede obresti tekom 6 let, glede kapitala tekom 30 let po zapadnem roku. Ugodnosti 1. Avstrc-ogrska banka in blagajnica za vojna posojila (Kriegsdarlehenskasse) dajeta: 1. proti temu, da se polože zadolžnice oziroma začasnice vojnega zajma kakor ročna zastava do 75°/0 nom. vrednosti posojila po obrestni meri, ki je znižana za V2 procenta, namreč pb vsakokratni oficijalnl eskomptni obrestni meri. Omenjena dva zavoda delita posojila po začasno oficijelni obrestni meti tudi na druge pripravne vrednostne papirje, ako je posojilo namenjeno za plačilo zneska, ki je bil subskribiran na podlagi tega posojila. Za taka podaljšana posojila se takisto dovoljuje ugodnost znižane obrestne mere. Na zahtevo se pri dovolitvi posojil, ki se med gornjimi vplačilni termini dokazano porabijo za vplačilo subskribirane vsote, namesto vsakokratne eskomptne obrestne mere zagotovi, stalna obrestna mera 5 °/q, Avstro-ogrska banka in blagajnica za vojna posojila dovoljujeta pod prej označenimi modalitetami strankam, ki dokazano tekom v prospektih zahtevanih vplačilnih terminov pri drugih kreditnih zavodih (bankah, hranilnicah in posojilnicah itd.) aH kaki bančni firmi najamejo posojilo, v svrho podpisovanja tega vojnega posojila, za odplačilo teh novo posojilo po stalni obrestni meri 5°/0 in jih podaljšujeta po tej fiksni obrestni meri. Te ugodnosti veljajo za čas sedanjega privilegija avstro-ogrske banke. Vladi bo skrb za to, da bo od avstro-ogrske banke in blagajne za vojna posojila dovoljene ugodnosti po preteku tega roka nudila notna banka ali kak drug od vlade označen zavod ugodnosti, tičoče se davka prostega 51 2°'0 amortizačnega drž. posojila do 30. junija 1924 in davka prostih 5*/2°/0 državnih zakladnih nakaznic do 30. junija 1921. Vojna posojilna blagajnica je pooblaščena na podlagi § 6. točka 3 ces. naredbe od 19. septembra 1914 drž. zak. st. 248 z ozirom na v navedeni cesarski naredbi pred pisana ravnalna načela dovoljevati posojila tudi proti zastavi hipotekamih terjatev, ki nudijo zakonito varnost (§ 1374. o. d. z.). 2. Promet državnega posojila in državnih zakladnic 8. vojnega posojila ni podvržen efektnoprometnemu davku. 3. Titri državnega posojila in državne zakladnice 8. vojnega posojila se bodo po čisti subskrlpcijski ceni lahko rabili za plačilo vojnodobitnega davka. Za pospeševanje podpisovanj 8. vojnega posojila se bodo kakor pri prejšnjih vojnih posojilih s posebnimi odredbami dovolile dalekosežne pristojbinske oprostitve. 4. Pri prodajah in dražbah demobilizacijskega blaga, ki se bodo po vojni vršile v Avstriji, se bodo komadi 8. vojnega posojila in sicer tako državnega posojila kakor tudi državnih zakladnic od podpisovalcev po subskrlpcijski ceni jemali v plačilo. Dalje se bodo pri prodaji tega blaga kupci, ki za plačilo kupnine ponudijo od sebe podpisano 8. vojno posojilo, poglavitno jemali v poštev. Subskripcijski pogoji. Podpisovalna cena je določena: za davka prosto 51/**/« amortizačno državno posojilo 92*50% za davka proste 5 72%ne odpovedljive državne zakladnice 96%. Podpisnik dobi bonifikacijo pol odstotka in pri amortizačnem državnem posojilu poleg tega enomesečno obrestno bonifikacijo. f Za dodeljene obveznice spadajoči iznos se mora vplačati pri podpisu do 200 K celi znesek takoj pri prijavi, pri dodelitvi nad 200 K je treba vplačati ob prijavi 10% nominalne vrednosti, dne 29. julija 1918 in 28. avgusta 1918 po 20%, 28. septembra 1918 25% >n 28. oktobra 1918 ostanek protivrednosti. Subskripcija se prične dne 28. maja 1918. In se zaključi v torek, dne 2. Julija 1918. ob 12. url opoldne. Podpisuje se lahko pri tistih poslovalnicah, kakor za dosedanja vojna posojila. Tudi s posredovanjem drugih bank, hranilnic, zavarovalnic, privatnih bankirjev, kreditnih zadrug in njih zavez se lahko podpisuje. 2522 Na Dunaju, maja 1918. C. kr. finančni minister: m* p. ^3B C$-A QX ^701