UPRAVA .VE&RNIKA- V LJUBLJANI SPREJEMA DO Ift. URE TUDI OGLASE. ZA MARIBORSKI	gg	HflBfl	iftflffSftfc H9H	Bk. H H H MF
.VEČERNIK-. KJ BODO OBJAVLJENI NASLEDNJECA DNE. ZA OBJAVO ISTEGA DNE V n m g g *■» [ w « a n	n	M Jgf BP®	P§F®0«» B. H H
Ljubljanskem .večerniku- sprejema uprava v ljubljani oglase do 12.lire. LJUiSS, J fik 5$ Kv I Wk,j&f	Sp?	R&n Bi M i»BaS\SB H wMw
OSMRTNICE IN DRUGE NUJNOSTI SPREJEMA DO M. URE • SPISE OBJAVLJAMO SAMO EN-	w	v	«	■	EM&aB	©I . ■MM	Mg
KRAT V LJUBLJANSKEM ALI MARIBORSKEM LISTU. ZATO NAJ SE ROKOPISI ODPOŠILJAJO	_	,,	_	W$55r	§53T““	lL«4 HW	ffiSMir BH TO«i H
SAMO NA ENO UREDNIŠTVO. BODISI NA UREDNIŠTVO .VEČERNIKA' V LJUBLJANI W	H	M	C	U	^	^	|M3gg|	HM SBTttČk. ffl	H	■
V MARIBORU • UST IZHAJA OB DELAVNIKIH PO PRIHODU MARIBORSKEGA BRZOVLAKA	L/	11	h	I	■'S	■ (i
LETO II.	Uredništvo In uprava v Frančiškanski ulici St. 0 Telefon 41-77	LJUBLJANA, 20. januarja 1940	NAROČNINA: Ljubljanski „Večernik“ prejeman skupaj z mariborskim stane mesečno 16'— din	ŠTEV. 16
---	.	.	in
Kako je po italijanskem mnenju prišlo do stikov med Rusijo in Nemčijo
RIM, 20. jan. AA. Stefani. List »Rela /ioni internazionali« objavlja članek o Rusiji in demokracijah. Članek naglasa, det je govorjenje o veliki moči boljše-viške armade doživelo na Finskem polom in pravi, da je to ena izmed številnih napak demokracije, ki je precenjevala vojno moč sovjetske Rusije. Navdušene trditve o rdeči armadi niso nikdar naletele v Italiji na odmev. List .spominja na Musolinijev članek 1. 1937. v »Popolo d’ltalia«, ko so bila po zapovedi Stalina krvava čiščenja v rdeči armadi. V tem članku je Musolini trdil,
da sovjetska vojska ne predstavlja moči, ki bi mogla kaj velikega podvzeti. Demokratski voditelji danes hudo napadajo sovjetsko vojsko in pa tudi zvezo, ki jo je Moskva sklenila z Berlinom. V tem pogledu obstoja glede stališča bistvena razlika med fašizmom in demokracijo. Fašizem je bil vedno sovražnik komunizma in je baš te dni bilo ponovno naglašeno, da je borba proti boljševizmu ena osnovnih točk fašistične politike. Demokracije so vedno gojile in timno prijateljstvo z boljševizmom, dogodki, ki so se odigrali od prejšnje je-
seni pa so samo obsodili hudo napako, ki so jo povzročile demokracije. List pravi dalje, da današnji dogodki na Finskem omogočajo, da se vidijo razlogi, zaradi katerih je Moskva bolj želela zvezo z Nemčijo kakor pa s Francijo iu. Anglijo. Sovjetski voditelji niso bili naklonjeni misli, da obvelja status quo Versailla, obenem pa so bili popolnoma prepričani da se rdeče armade ne bi mogle uspešno boriti proti Nemčiji. Zaradi tega tudi niso pristopili k zapadnima velesilama, da bi jima pomagali v boju z Nemčijo in so se rajši odločili za manj
tvegani korak, za »postransko ekspanzijo«. Sovjetska Rusija je to lahko storila pod zaščito zveze z Nemčijo. List konča, da demokracije, kadar govore o trdovratni nemško-sovjetski zvezi, prav za prav ne obsojajo boljševizma, temveč samo neokusnost da je Kremi izbral zvezo z Nemčijo. Demokracije tudi ne prekinejo odnošajev z Moskvo, ker se nadejajo spremembe sovjetskega stališča. Fašizem ima torej prav, zaključuje članek, ko zavzema stališče ne samo proti boljševizmu, temveč tudi proti demokraciji.
Italijanski državni proračun
Proii uvozu rud v Nemčijo
LONDON, 20. jan. Havas. Organizacija nemške kovinske industrije je bila osnovana na možnosti bliskovite vojne tako razpravljajo »Times« v članku o potrebi zavezniške blokade uvoza rud v Nemčijo. Zdaj, ko se ta možnost bliskovite vojne ni uresničila, je organizacija nemške kovinske industrije zelo omajana, toda znatne rezerve še vedno lahko odgodijo krizo, ki pa 'bo v teku časa vendarle neizogibna, kakor je bila neizogibna v svetovni vojni, tembolj zato, ker so danes rezerve manjše kot pred 25 leti. »Times« mislijo, da je poglavitna naloga zaveznic, da reducirajo na minimum oskrbo Nemčije z rudami, potrebnimi vojni industriji, predvsem s
BERLIN, 20. jan. DNB. Vrhovno poveljstvo sporoča: Med Mozelo in gozdom Platz sta se spopadli naša in francoska ogledniška patrulja, pri čemer so ujeli nekaj francoskih vojakov. Naše letalstvo je izvršilo nekaj ogledniških letov proti Veliki Britaniji in Franciji. Pri tem je prišlo do boja ob meji nad francoskim bojiščem. Eno nemško letalo je bilo sestreljeno. Posamezna sovražna
ZIMA NA PORTUGALSKEM
LIZBONA, 20. jan. AA. Že več let ni na severnem Portugalskem padlo toliko snega kakor v zadnjih 48 urah. V nekaterih krajih že 40 let ne pomnijo, da bi padlo toliko snega.
belgijsko notranje POSOJILO
BRUSELJ, 20. jan. AA. Havas. Belgijska vlada je sklenila razpisati posojilo v obliki državnih bonov z rokom tri, štiri in osem mesecev ter obrestno mero otl 2 do 2,75 odstotkov.
KANADSKO LETALSTVO
OTTAWA, 20. jan. AA. Havas. Skoraj vsakega dne prihajajo iz Združenih
cinkom, magnezijem, aluminijem in njihovih spojin. Prav 'tako je treba kontrolirati uvoz železne rude iz Švedske in Norveške, bakra iz Grčije in Jugoslavije. Belgija im Holandska se morata svečano obvezati, da nc bosta uvoženih rud izvažali naprej v Nemčijo. Rusija bo zaradi prometnih težav težko izvažala mangan, edino rudo, ki jo lahko pogreša. Na Švedskem je treba pokupiti kar se da mnogo železne rude j:n absorbirati je treba čim več norveških industrijskih produktov, posebno tistih, ki zahtevajo uporabo molibdena. Prav tako bi bilo v interesu zaveznikov, da bi konkurirali Nemčiji z nakupom rud v Jugoslaviji, Turčiji in Grčiji.
letala so prejšnjo noč med izvidniškimi poleti nad severnozahodno Nemčijo ponovno preletela nizozemsko ozemlje.
PARIZ, 20. jan. Havas. Današnje jutranje vojno poročilo se glasi: V območju Briessla na nemškem .ozemlju je prišlo do živahne borbe med ogledniškimi oddelki. Eno nemško letalo je bilo sestreljeno nad našimi postojankami.
držav letala, namenjena kanadskemu vojnemu letalstvu. Nedavno so Američani dobavili bombnik znamke Douglas Deabry. To letalo izgleda kot velika leteča trdnjava ter ima ogromen obseg.
KANADSKO NOTRANJE POSOJILO OTTAWA, 20. jan. Reuter. Kanadska narodna banka sporoča, da je za kanadsko posojilo 200 milijonov dolarjev podpisanih 320 milijonov dolarjev.
SMRT SLAVNEGA KIRURGA BUDIMPEŠTA, 20. jan. Havas. Umrl |jc slavni madžarski kirurg dr. Humer jHiltv, ki je bil posebno znan kot operator želodca.
RIM, 20. jan. Havas. Ministrski svet je odobril proračun za leto 1940./41., ki določa 34 milijarde 895 milijonov za izdatke in 29 milijard 2 milijona za do-
Sestanek ministrov v Vršen
BEOGRAD, 20. jan. AA. Romunski zunanji minister Gregor Gafencu in jugoslovanski zunanji minister dr. Aleksander Cincar Markovič sta se danes sestala v Vršcu. Razpravljala sta o vprašanjih, ki se tičejo organizacije bližnjega zasedanja stalnega sveta balkanskega sporazuma v Beogradu.
AMERIKA ŠE NE BO POSLALA SVOJEGA ZASTOPNIKA V BERLIN
VVASH1NGTON, 20. jan. DNB. Predsednik Roosevelt je demantiral vesti, ki se vedno znova ponavljajo v tukajšnjih diplomatskih krogih, namreč da bo kmalu imenovan nov ameriški veleposlanik v Berlinu. Predsednikov demanti ni presenetil tukajšnjih diplomatskih krogov; imenovanje novega poslanika, ki naj bi docela obnovilo ameriško -nemške odnošaje, je spričo bližajočih se predsedniških volitev precej neverjetno. Novo imenovanje naj bi bilo po sodbi nemških oficielnih krogov utemeljeno bolj v domači ameriški politiki. Mišljenje nekaterih oficielnih krogov, da bi naj to imenovanje olajšalo predsednikov mirovni načrt, je precej neverjetno.
hodke. Torej predvideva 5 milijard 893 milijonov deficita. Za narodno obrambo je določenih 10 milijard 843 milijonov lir.
FINSKI JE POTREBNA POMOČ
LONDON, 20. jan. Havas. Novi uspeh finskih čet je prisilil sovjete, da so opustili namero prodreti do Botnijskega zaliva. Dopisnik »Daily Telegrapha« iz Helsinkov izreka največje priznanje hrabrosti finskih vojakov in dodaja, da so na Finskem prepričani, da bodo nudili vso zimo najmočnejši odpor. Dopisnik piše tudi o švedskih dobrovolj-cih, ki ,se v borbah izredno odlikujejo. Na koncu svojega dopisa poziva Francijo in Veliko Britanijo, naj čimprej pošljeta Finski strelivo in drugi material. Druge države nudijo Finski že zdaj humanitarno in denarno pomoč.
Nevarnost poplav v Turčiji
CARIGRAD, 20. jan. Havas. Evropski Turčiji pretijo hude poplave. Reke Marica, Tundža in Ergcn stalno naraščajo zaradi snega in dežja. Marica je že 4 m nad normalo. Mnogo polj je poplavljenih. Prebivalce naglo selijo iz območja | reke. Če bo voda še dalje naraščala, bo j povzročena velika škoda.
Na sažfoctni fronti
Nemška očitanja Angliji
BERLIN, 20. jan. AA. DNB. Današnji nemški listi objavljajo vrsto angleških izjav, iz katerih je razvidna volja Anglije uničiti Nemčijo. Nemški listi komentirajo te izjave v posebnih člankih. »Berliner Borsen Zeitung« piše: »Angleži vedno bolj jasno kažejo svoje vojne cilje, ki gredo za končno stabilizacijo angleške nadvlade v Evropi. Ta pot vodi čez truplo Nemčije, ker Anglija sicer ne more ukazovati v Evropi. Po likvidaciji Nemčije pridejo na vrsto drugi. AngUja
je vedno stremela za tem, c..a un,'č' nacionalno socialistično Nemčijo. Za dosego tega cilja je delovala najprej tajno in šele pred 10 meseci je nastopila tudi javno. Kar se je prej zaradi sramežljivosti ali iz taktičnih raz-
logov zamolčalo, se danes govori z brutalnim glasom. Francija sekundira Angliji. Mi smo to izzivanje na življenje in smrt sprejeli, ker ima nemška vojska za seboj! združen narod, pripravljen na vsako žrtev, da nemška pravica izvojuje zmago.« »Volkischer Beobachter« pravi, da obstojajo vojni cilji zapadnih velesil v tem, da uničijo nemški narod ter ga razdrobijo. Ta formula dokazuje, da nasprotna stran navzlic sedanjemu vojnemu položaju sabotira vse poizkuse priti do' obsežnega in stvarnega sporazuma glede vseh spornih vprašanj. Vodja Nemčije je večkrat ponudil sporazum, ki bi slonel na zedinjenju vseh Nemcev v veliki nemški državi.
‘Dobri Ljubljani!
«
Plemeniti poziv, ki je z njim Nj. kr.; Podpisani častni in delovni odbor za Vis. kneginja Olga kot pokroviteljica zimsko pomoč v našem mestu naznanja osrednjega odbora za zimsko pomoč po- vsemu prebivalstvu svoj soglasni sklep: vabila vsa jugoslovanska mesta k zbira- Čast ljubljanskega mesta nam veleva nju prispevkov za reveže, je naravno tak odgovor Nj. kr. Vis. kneginji Olgi, tudi v Ljubljani globoko segel v srca. da bo na srčno kulturo glavnega mesta Takoj so bila poživljena vsa prizade- Slovenije ponosna vsa kraljevina Jugo-
vanja in pomnožena vsa dela za olajšanje tegob hude zime mestnim revežem in z vso požrtvovalno pripravljenostjo so se združili zastopniki stanov z mestnim županstvom, da Ljubljana s sodelovanjem vseh slojev spet izkaže svojo veliko dobroto in usmiljenje vsem, ki so pozimi v stiski in potrebi.
Predstavniki pridobitnih stanov v našem mestu so soglasni, da je zimska pomoč zadeva časti in srca — in vsi krogi našega mesta1 so edini, da je zimska pomoč tudi dolžnost, ki ne pozna in ne dovoljuje izjem.
Ljubljana, 20. januarja 1940.
Komandant mesta:	Župan	mesta Ljubljane:	Škof	ljubljanski:
Div. gen. Drag. P. Stefanovič s. r. Dr. J. Adlešič s. r. Dr. Gregorij Rožman s. r.
Sledijo podpisi predsednikov naslednjih organizacij in ustanov: Zveza indu-strijcev, Društvo bančnih zavodov, Krajevna zveza zavarovalnic v Sloveniji, Združenje trgovcev, Društvo industrijcev in veletrgovcev, Odvetniška zbornica, Zdravniška zbornica, Lekarniška zbornica, Inženjerska zbornica, Delavska zbornica, Poverjeništvo dentist-tehnične zbornice, Prvo društvo hišnih posestnikov, Zbornica TOI, Vrhovni svet mesta Ljubljane.
slavij a.
Dejanja za revne naj govori? — srca naj se odpro in odpro naj se roke!
Dokazi vaše dobrote naj bodo primerni veliki potrebi, saj mestna občina sama ne more zmagati vseh nalog, ker mora skrbeti za svoje in tudi za reveže iz drugih občin, ki iščejo zaslužka v glavnem mestu.
Darila za zimsko pomoč sprejema Mestna hranilnica ljubljanska, upravlja in njih uporabo pa nadzoruje podpisani odbor.
Promet velike javne knjižnice
Ljubljana, 20. januarja
Včeraj smo prinesli intervju z vodstvom knjižnice Delavske zbornice, ki nam je dalo na razpolago nekaj prav zanimivih podatkov. Danes prinašamo intervju z vodstvom Šentjakobske knjižnice. Tako bomo dobili morda vsaj približno sliko o tem, kakšne vrste literatura priteza pozornost našega občinstva.
Tudi Šentjakobska knjižnica je opazila podobno reakcijo čitajoče publike na dogodke v Evropi kot Delavska knjižnica. Na vprašanje, kako je vojna vplivala na zanimanje za knjigo, smo dobili podoben odgovor.
»Marca 1939., ko se je zdelo, da bo prišlo do vojne, in septembra, ko je res vojna izbruhnila, se je čitateljev polastila nervoznost. Tiste dni je obisk padel na minimum. Kasneje je prišlo pomirjenje, ljudje so spet začeli prihajati po knjige, toda povpraševanje le ni doseglo tiste stopnje kot 1938. Zato je knjižnica izposodila le '~12..5Q3 knjige na 54.082 bralcev, torej nad knjig manj kot 1938. — Ljudje berejo predvsem beletrijo, segajo pa bolj po tujih kot domačih avtorjih. Izmed domačih so najbolj brani Miško Kranjec, Bevk, Prežihov Voranc, Juš Kozak, Vladimir Bartol, Ljuba Prennerjeva, Cankar, Jurčič. Mnogo se bere nemška prevodna literatura, dočim je zanimanje za sodobno nemško raj-hovsko literaturo prav neznatno. Gre samo
Hitlerjev »Mein Kampf«. Publika sc zanima za vsa sodobna vprašanja in zahteva knjig, ki ta vprašanja obravnavajo. Največ se bere v slovenskem in nemškem jeziku, cirilica ima zelo, zelo malo bralcev, dasi smo prav lani nakupili mnogo knjig v cirilici, ki obravnavajo prav interesantne probleme, segajoče v živo sodobno problematiko. Mladina zahteva zlasti avanturistične, kriminalne in potopisne knjige. Karla Maya izposodimo vsak dan vsaj po 20 do 50 zvezkov! Zanimivo je, da berejo več dram kot lirike. — Naj navedemo, koliko knjig v posameznih jezikih smo izposodili v teku preteklega leta.
Slovenskih pripovednih 68.107, poljudno znanstvenih 2692, dram 894, pesmi 432; srbohrvaških 4586, čeških 537, ruskih 309, poljskih 30, francoskih 1735, angleških 676, espe-rantskih 15, italijanskih 1039, nemških pripovednih 86.774, poljudno znanstvenih 3976. r--Knjižnica, ki je bila ustanovljena 1911. leta, ima danes 20.000 obiskovalcev, med njimi prihaja stalno okrog 2500 obiskovalcev. V prometu ima nad 35.000 knjig. Zelo zanimivo za naše razmere pa je dejstvo, da knjižnica, ki opravlja izredno važno kulturno delo, ne dobiva prav nobene subvcncije od države ali banovine; zato se večno bori z dolgovi po knjigarnah in pri knjigovezih ter ne more izposojati bralcem knjig po nižji ceni.
V. P.
£/uM/onsfee v&sti
1. Napredovanja v strokovni šolski službi. V višjo skupino so napredovali strokovni učitelji na ljubljanski gluhonemnici Rudolf Dostal, Ivan Erbežnik in Mirko Dermelj.
——— I— ■■ lili II lllll IHII I II
Trajnost Vašega vida ohranite z dobrimi očali, katere Vam nudi v veliki izbiri FR. P. ZAJEC, izprašan optik,
Ljubljana, Stritarjeva ulica 6
pri frančiškanskem, mostu.
1. Smuški tečaj za obveznike telesne vzgoje. V nedeljo se je pričel nedeljski smuški tečaj za učence strokovnih nadaljevalnih šol, ki so obvezniki telesne vzgoje. Tečaj je organiziral mestni odsek za telesno vzgojo in ga vodi zvezni smuški učitelj Pavel Kveder s pomočjo drugih učiteljev obvezne telesne vzgoje. Tečaj je vsako nedeljo tega in prihodnjega meseca. Obveznike vabimo, naj se
redno udeležujejo tega tečaja, ki jim bo mnogo pripomogel k pravilnemu smučanju, delodajalce pa prosimo, naj svojih vajencev ne ovirajo, pri udeležbi, temveč naj jim prigovarjajo, da se ob nedeljah s smučanjem okrepe na svežem zraku. Jutri bo že drugič pouk v tem tečaju ter bo zbor obveznikov ob 8,45 pred staro cerkvijo v Spodnji šiški.
1. Popust delavcem za obisk gledaliških predstav. Potrdila za 50 odstotni popust pri rednih gledaliških predstavah drame in opere dobe delavci in delavke v knjižnici Delavske zbornice med poslovnimi urami od 10. do 12. in od 17. do 20. ure. Potrdila veljajo za vsako določeno predstavo in za vsakega posameznika, svojci delavcev in zasebni nameščenci pa tega popusta niso deležni.
1. Avtobus Ljubljana—Kamnik—Gornji grad—Ljubno je moral zaradi snežnih zametov ustaviti obratovanje.
1. Pravice za orožne vaje poklicanih delavcev in nameščencev. Mestno poglavarstvo opozarja, da po določilih § 221. obrtnega zakona delojemalcu, ki je zaradi opravljanja vojaške vaje zadržan od svoje službe, ne prestane službeno razmerje in mu ostane pravica do denarnih prejemkov za dobe 4 tednov, če je njegovo službeno razmerje nepretrgoma trajalo leto dni in če za ta čas ne prejema od države ustrezne odškodnine. Ker je mogoče, da bi nekateri delodajalci skušali to zakonsko določilo obiti, opozarja mestna občina vse vpoklicane obveznike, ki imajo pravico do te ugodnosti, na njo in hkrati tudi vse njihove delodajalce, da izpolnijo svojo dolžnost.
1. Most nad mestom in deželo. V Ljubljani obstoja če več let Kmetsko prosvetno društvo »Brazda«, ki skuša zbrati v svoji sredi vse prijatelje slovenske vasi in tiste, ki jim rodna gruda ni mogla nuditi kruha in so zato morali oditi v mesto. Društvo pa že nekaj let ni delovalo; šele lanii se je posrečilo mlajšim kulturnim delavcem obuditi društvo k življenju. Da seznani ljubljansko javnost s perečimi kmetskimi vprašanji, bo priredilo društvo serijo predavanj kmetov in kmetic. Pripravlja se tudi akademija za obletnico Gubčeve smrti. — V nedeljo 4. februarja pa priredi društvo v dvorani restavracije »Keršič« na Celovški cesti kmetsko maškarado’ z godbo in plesom, na katero so že danes vsi prijatelji vasi vljudno vabljeni.
1. Hude posledice zime po dolenjskih krajih. V mnogih dolenjskih zidanicah so že primeri zmrzovanja vina. Vinogradniki so pa tudi) v hudih skrbeh, kako bodo v vinograde zvozili gnoj in clru go, kar je potrebno. Mnogim posestnikom je v kleteh zmrznil krompir ter drugi pridelki, ki so bili v jeseni itak pičli. V slabo zgrajenih svinjakih je mraz tudi zelo nevaren jesenskim pra-scem.
1. Mestno zdravniško dežurno službo bo
opravljala danes od 8. zvečer do ponedeljka do 8. zjutraj mestna zdravnica dr. Žitko Jožica, Pleteršnikova ulica št. 13, 1. nadstropje. Telefon št. 47 - 64.
Cjublfansko gledališče
DRAMA. Začetek ob 20. Sobota, 20. jan.: »Tri komedije«. Izven. Znižane cene. Nedelja, 21. jan., ob 15.: »Neopravičena ura«. Izven. Znižane cene. Ob 20. uri: »Profesor Klepec«. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 22. jan.« Zaprto.
OPERA. Začetek ob 20. Sobota, 20. jan.: »Gorenjski slavček«. Gostovanje Josipa Go-stiča. Izven. Znižane cene. Nedelja, 21. jan., ob 15. uri: »Pri belem konjičku«. Izven. Znižane cene. Ob 20. uri: »Figarova svatba«. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 22. jan.: Zaprto.
O
TAVČARJEVA 7. TELEFON 2687
KINO KINO MATICA: Po ovinkih k sreči. KINO SLOGA: Ljubimec po naročilu. KINO UNION: Vražji študentje.
KINO MOSTE: Donski kozaki in Zrcalo življenja.
DEŽURNE LEKARNE
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyrševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62; mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta.
Vremenska napoved za nedeljo, 21. t. m.:
Povečini pooblačeno v vsi kraljevini. Ponekod malo snega, zlasti v južnih krajih. Ponoči hud mraz.
Muli OQl€MSi
CENE MALIM OGLASOM: V malih oglasili stane vsaka beseda 50 par, uajmanjia pristojbina za te oglase je din 8,—. Dražbe, preklici, dopisovanja in ženitovanjski oglasi din 1,— po besedi. Najmanjši znesek za te oglase je din 10,—. Debelo tiskane besede se računajo dvojno. Oglasni davek za enkratno objavo znaša din 2,—. Znesek za male oglase sc plačuje takoj pri naročilu, oziroma ga je vposlati v pismu skupaj z naročilom ali po poštni položnici na čekovni račun št. 11.409. Za vse pismene odgovore glede malih oglasov sc mora priložiti znamka za din 3,—-.
Haszno
KAJENJE ŠKODUJE
VAŠEMU ZDRAVJU »NIKOTINOL«, neškodljivo, zanesljivo sredstvo, odvadi v 2—3 tednih kajenja tudi naj-strastnejše kadilce. Cena: velika stelklcnica din 70,—, mala din 60,—. Po povzetju razpošilja »Jugopatent«, Ljubljana, Dvorakova ul. 8. Sprejmemo preprodajalce. _________101-1
IDEJE — IZUME
vnovčuje in plasira v tu- in inozemstvu »Jugopatent«, Ljubljana, Dvorakova ulica 8.
102-1
GOSPODINJE!
Pozimi je umivanje oken neprijetno. Nabavite si najnovejši, praktični in patentirani brisalec za umivanje in sušenje oken. Cena z navodilom din 36,—. Dobite ga v vseh boljših trgovinah ali direktno pri »Jugopatent«, Ljubljana, Dvorakova 8. Telefon 42 - 40. Pri predplačilu na čekovni račun št. 14.627 Vam pošljemo poštnine prosto. - Sprejmemo preprodajalce!	103-1
Poses/
HIŠO
dvonadstropno, novozidano, šeststanovanjsko, netto donos
30.000. Cena 500.000 din. Hipoteke 150.000, v Ljubljani. _ TRGOVSKO HIŠO enonadstropno, 2 trg. lokala, 2 stanovanji, garaža, ob prometni cesti tik Ljubljane. — Cena 260.000. — KOMPLEKS 1500 m' s stanovanjsko hišo, hlevi, garažo, centcr. — Cena
300.000. —- Proda realitetna pisarna ADAMIČ, Ljubljana, Gosposvetska cesta 7.	104-2
Kupim
MIZE ALI PULTE
kupimo. Pismene ponudbe na upravo »Vcčernika«, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6, pod »Ohranjeno«.	106-3
Prodam
BILJARD
ugodno naprodaj. - Naslov v upravi »Večernika«.
Sobo odlila
PRAZNO SOBO
oddam boljšemu gospodu. — Naslov v upravi »Večcrnika«, Frančiškanska 6.	109-7
Sobo išče
SOBO
s posebnim vhodom iščem v centrumu. - Naslov v upravi »Večernika«, Frančiškanska 6.
108-8
Službo dobi
PERFEKTNO KUHARICO
za vsa hišna dela sprejmem. Ponudbe poslati na upravo »Večernika«, Frančiškanska 6.
110-9
Službo išče
MANUFAKTURIST
želi spremeniti mesto. Najraje " Ljubljani. Ponudbe pod ši-
fro »Skromen« upravi „ černika«. Frančiškanska ul.
111-10
Dopisi
mm
INTELIGENTEN GOSPOD
mlad, v dobri stalni službi, si želi znanja z mlado, lepo, postavno gospodično v svrho razvedrila. - Ponudbe poslati na upravo ljubljanskega »Večernika«, Frančiškanska ul. 6, pod šifro »Življenje«. 112-12
ŽENITVE IN MOŽITVE
boljših krogov posredujemo najvestneje in solidno. Prvovrstne zveze v meščanskih, trgovskih, industrijskih, uradniških in oficirskih krogih. Informativne prospekte pošiljamo diskretno proti predplačilu din 10,— v znamkah. — »Rezor«, Zagreb, Pošta 3.
113-12
Kupujte
ptiftašiU
Mtsec&Uik!
Izprašan optik Ljubljana	Stritarjeva	ul.
Veliko poslopje
v sredini Ljubljane naprodaj. Ponudbe pod;
»Ugodni plačilni pogoji" na upravo lista, Frančiškanska 6
VEDNO NAJNOVEJšE
fieUtuM
M. F. ROZMAN
U B L J A N A
Tyrševa (Palača Slavija) Židovska ulica 7
POHIŠTVO
STILNO IN MODERNO V NAJFINEJŠI IZDELAVI SAMO
ANDREJ KREGAR IN SINOVA
ŠT. VID NAD LJUBLJANO
Telefon 712
Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Ljubljani. Tiska Učiteljska tiskarna, predstavnik FRANCE ŠTRUKELJ v Ljubljani. — Oglasi po ceniku. — Rokopisov ne vračamo,
Undaiitra in uprav«: Ljtbljaaa, FranilSkanska uliM 6. — Talafon St. 41-77. — Poitni fiakovni raiun it. 11.409.