Leto !I1.V Jiev. 47 tehaja ob 4 zjutraj« Stane celoletno , . 240 S mesečno. ••••«• 20 • sa Inozemstvo .. 600 m Oglasi u vsak mm višine stolpca (58 mm) . * B mali oglasi do 30 mm etolpca (68 mm) . I ■ Peitnma oav»n»«Ba» V LJubljani, petek dne 24. fet>ruarjal922 Posamezna štev. 50 P3T» 2 K Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko* Uredništvo: lGkloiičava eesta st Vt/l Telefon »t 72. Oprmvnlstvoi Meseraova aliea t.6* Telefon it 86. BaSonkr.poiLeek.ufadM itev. 11.842. LJubljana, 23. februarja. V nedeljo je priredilo 22 ljubljanskih strokovnih organizacij v veliki dvorani Uniona velik javen shod kot proteet proti obstoječi ter rastoči draginji. Danes zvečer se je vtSUo v mestni posvetovalnici do pozne ure posvetovanje delegatov strokovnih organizacij, katerih glavna naloga je bila, posvetovati se o izvrijitvi nedeljskih sklepov proti draginji Strokovne organizacije ao zelo primeren forum za trezno razmotrivanje tako vitalnih in aktualnih vprašanj, kakor je vprašanje draginje. Nikjer drugod ni mogoče potreb posameznih stanov tako jasno predočiti kot ravno tu. Baš iz teh organizacij radi poznanja razmer najlažje izhajajo pametni konkretni predlogi za odpravo soci-ialnega zla. Poedinci, posamezni stanovi, vsa družba, narod in država so lahko zadovoljni z agiluimi strokovnimi organizacijami, ki se v kritičnih časih zavedajo svojih dolžnosti ter izražajo svojo prii»ravljenos.t pozitivno sodelovati pri najtežjih nalogah današnje dobe. Zato z zadoščenjem beležimo tudi najnovejši pokret ljubljanskih strokovnih organizacij. Pri dosedanjem nastopu ljubljanskih strokovnih organizacij nas ne sme motiti žalosten pojav strankarstva. Ako imajo organizacije resno voljo služiti svojemu vzvišenemu namenu, bodo taki incidenti v bodoče brez dvoma odpadli, četudi je treba v naših primitivnih razmerah politične neizobra-ženosd vedno računati z demagogijo in z izkoriščanjem vsake situacije v politične svrhe. Politika je rak - rana za strokovne organizacije. Ako bi se Slovenci tega zavedali, bi lahko imeli danes mogočno strokovno organizacijo, v kateri Li se koncentriralo vse, kar ima smisel za socijalna vprašanja. Zal pa ni tako. Videli smo, kako jo politika uničila krasno socialdemokratsko medvojno strokovno organizacijo. Razdejala jo je Slepa strast komunistov. Tudi narodni socijalct so imeli v začetku svojega nastopa lepo namero s svojimi strokovnimi organizacijami Mesto da bi jih okrepili in spomnili, pa so jih tagnalj v politiko. Danes ne značijo nič niti narodno - socijalne strokovne organizacije, niti njihova politika. Ravno tako so minimalni tudi uspehi skoraj nadnaravnih naporov klerikalcev. da bi ustvarili krepko klerikalno strokovno organizacijo. Ker so se strokovne organizacijo manuelncga delavstva identificirale s politiko ter se ustvarjale iz politično-strankarskih motivov, ue pa vsled delavskih interesov, je danes slovensko delavstvo takorekoč brez strokovnih organizacij. To se pravi: organizacije so tu, a organizirancev ni. Ogromna večina slovenskih delavcev strokovno splob nI organizirana, ker strokovnim organizacijam, za katerimi stoje politični nameni, ne zaupa. Mnogo boljše je organizirano intelektualno delavstvo, zlasti javni in zasebni nameščenci. Tudi njih organizacije so mnogo trpele vsled poskusov, da se politično izkoriščajo, vendar je pri njih v splošnem prevladalo načelo nadstrankarstva. Baš zato tudi lepši uspehi! Ni nobenega dvoma, da se bodo morale slovenske strokovne organizacije popolnoma depolitizirati, ako bodo hotele v bodoče zavzemati v našem narodnem življenju ono odlično mesto, ki gre strokovnim organizacijam. V ta namen je pa predvsem potrebno, da izginejo iz strokovnih organizacij politično prononsirane osebe. Strokovne organizacije prepustite le idealnim strokovnim ljudem, ki stoje daleč, daleč od politike in videli boste, da bo število organizirancev čudovito naraslo. Zaupanje širokih plasti naroda, ki Je do strokovnih organizacij radi mešanja v politiko podlo, se bo zopet na?lo dvignilo. Pri dobri in pošteni volj take nujno potrebne reforme strokovnih organizacij ni težko izvesti. Ako bodo ljubljanske organizacije fepo započeto delo tudi v tem smislu nadaljevale, bodo le dokazale svojo popolno zrelost za umevanje potreb in zahtev današnjega časa. Ljubljanski sestanek odpovedan BENES ODPOTOVAL ZARADI ITALIJANSKE VLADNE KRIZE NARAV- NOST V PRAGO. Beograd, 23. februarja. (Izv.) Danes le dobila vlada obvestilo, da k ietU ministrski predsednik dr. Benei odpotoval iz Pariza naravnost v Prago. Zarodi tega se bo vršila konferenca zastopnikov Mala Borba za izplačilo uradniških doklad ODGOVOR FINANČNEGA MINISTRA NA ZAHTEVO DEMOKRAT- SKEGA KLUBA. antante koncem prthe' 'egn tedna v Beograda bi odpade nameravani sestanek naših in čeških državnikov v LlaUlani. Dan sestanka v Beograda še ni določen. Obsodba vidovdanskih atentatorjev STEJIČ OBSOJEN NA SMRT. ,Da se omogoči izplačevanje povelanih draginlskih doklad. ki se prične I. aprila, se pooblašča kraljevska vlada, da porabi, v kolikor v to svrho ne zadostule svota. dobljena iz redakcije uradništva. uslužbencev in slug. kredit 100 mHi/onov dinar-lev. Do dne 1. aprila morajo biti vse tehnične priprave za izplačevanje dovršene* S to stlllzacijo se g. Demetrovič ni zadovoljil, ker ne označi lasno, za katere mesece se Izplačujejo doklade. Zato bo Jutri dopoldne zahteval od finančnega ministra, da točno označi, od katerega čafta Imajo biti izplačane doklade. Beograd, 23. februarja. (Izv.) Danes popoldne se Je vršila zopetna seja demokratskega kluba, na kateri Je namestnik g. Demetrovič ponovno naglašal nujnost ureditve vprašanja uradniških doklad In zahteval, da se prične z Izplačevanjem takoi ter da se vstavi za to potrebna svota že v budžetne dvanajstine za marc in april. Vsi poslanci kluba so glasovali za Deme-trovičev predlog. Finančni minister Kumanudl Je nato Izjavil, da pristaja na Izplačilo teh doklad ln stilizlral tozadevni člen zakona za bud-žetske dvanajstine za marc in april sledeče: Seja narodne skupščine VOJNI MINISTER O SLABEM RAVNANJU Z VOJAKI. - NADALJE-VANJE RAZPRAVE O DVANAJSTINAH. Beograd, 23. febr. (Izv.) Današnjo sejo narodne skupščine je otvoril predsednik dr. Ribar ob 10.45. Po izvršenih otvoritvenih formalnostih je vojni minister general Vaši6 odgovarjal na interpelacijo posl. Laziča zaradi slabe obleke in preskrbe pešpolka št. 34 in zaradi klofuta-nja vojakov. Naglašal je, da mu je znano. da nimajo vojaki obleke, ker ste bi'i lansko leto poklicani dve partij rekru-tov in zaradi dogodkov na Madžarskem tudi rezervistu Vrhutega tudi ni bil odobren vojni budžet za leto 1981. Kar se tiče klofutanja, je vojni minister opozarjal, da je to po zakonu prepovedano in prosi zato poslance, naj mu vsak tak slučaj takoj naznanijo, da posto-pa proti krivcem. Odgovor vojnega ministra je bil spremljan z viharnim odobravanjem. Nato je odgovarjal železniški minister Stanič na vprašanja zaradi slabega železniškega prometa in naglašal, da so se ? - ... . razmere zaradi velikega snega in pomanj- Inije. Seja je bila ob 9. uri zaključena. kanja premoga v zadnjem času ie poslabšale. Na popoldanski seji narodne skupščine ki se je pričela ob 17. uri, se je nadaljevala debata o dvanajstinah. Klerikalec Skulj je seveda govoril proti dvanajsti-nam in zlasti kritiziral budžet narodnega zdravstva. Zemljoradnik Vidakovič je grajal, da vlada ni preložila proračuna ampak zopet samo dvanajstine. Razpravljal je nato o vprašanju dobrovoljcev in menil, da vlada v tem oeiru zanemarja tvoje dolžnosti. Odgovarjal mu Je bivši minister Uzuno-vi« (radikalec), ki je navajal vladne u-krepe za dobrovoljce. Uzunovič je nato ostro polemiziral s slovenskimi klerikalci, ker mu Je bil dr. Gosar zaklical, da se on in njegovi tovariši v skupfičini ne čutijo ravnopravne. Zlasti Je napadel U-zunovi« zopot poslanca Sušnika zaradi njegovega govora o avtonomiji Makedo- IZJALOVLJENA REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM. Pariz. 23. februarja. (Izv.) Po najnovejših poročilih Iz Llsbone se le revoluci-Jonarni pokret na Portugalskem Izjalovil. Rim, 23. februarja. (Izv.) Portugalski poslanik v Rimu objavlja: »Brzojavka Iz Lizbone z3fotav'Ja, da vlada v mestu in po vsej državi popoln mir. Samo nameščenci cestne železnice stavkajo v Lizboni V četrtek se orodtuvi vlada zbornicU Kako se ruši valuta Nedopustne bančne špekulacije. Beograd. 23. februarja. (Izv.) Finančno ministrstvo Je zaradi nepričakovane poskočitve francoskega franka dne 21. t m. odredilo preiskavo in ugotovilo, da sta bila imenovanega dne napravljena v Beogradu samo dva zaključka: eden za 10.000, drugi pa za 3300 frankov. Devize Je kupila beograjska podružnica Komercijalne banke v Zagrebu od Srpske Oradjevinske banke. A 5e ta prodaja Je bila samo fiktivna; frank pa Je vkljub temu poskočil od 675 na 725. Oradjevinska banka Je bila zaradi te nedopustne manipulacije obsojena na 200.000 Din globe In Je zgubila tudi pravico kupčevanja z devizami in valutami. Konferenca nasled-stvenih držav Rim, 23. februarja. (Izv.) Konferenca nasledstvenih držav Je imela danes pod predsedstvom markiza Imeperalija svojo plenarno sejo, katere so se udeležil vsi delegati. Marchese Imeperiali Je pozdravil zastopnike posameznih držav v imenu vlade ter povdarjal važnost te konference. Delegati bodo danes nadaljevali svoja posvetovanja, da določijo tozadevni načrt, ki se predloži genovski konferenci v končno odobritev. ZAPLEMBA CERKVENIH DRAGOCENOSTI V RUSIJI. Moskva, 23. feoruaria. (Izv.) Komisija za boj proti gladu Je sklenila zapleniti cerkvene dragocenosti ter vse zlato In srebrno cerkveno orodje. Iz Izkupička se bodo kupila živila. Popis teh stvari se vrši po komisijah, v katerih so zastopani tudi verniki. SINDIKAT ZA OBNOVO EVROPE. London. 23. februarja. (Izv.) Konferenca angleških, francoskih Italijanskih In Japonskih delegatov, ki bo razpravljala o ustanovitvi mednarodnega sindikata za obnovo Evrope, se Je danes sestala. Konferenca Je najprej razpravljala glede kapitala. ki je potreben za ustanovitev tega Benei odpotoval iz Pariza češki zastopniki na londonskem posvetovanju strokovnjakov. Pariz, 23. febr. (Izv.) Ceikoslovalki ministrski predsednik je včeraj sprejel skupino novinarjev, kateri je izjavil, da je odpotoval v London, da natančno spozna francosko-angleško stališče glede Male antante. Informacije, ki jib je dobil, so ga popolnoma zadovoljile. On meni, da se je med Anglijo in Francijo dosegel sporazum glede francoske spomenice. Nadalje je dr. Benei izjavil, da je za vzpostavitev odnošajev z Rusijo. Ako bi se vzpostavili odnošaji z Rusijo, bi to zelo vplivalo na političen položaj Rusije. Dr. Beneš je nato poudarjal, da mu ni mogoče odpotovati ie enkrat v London, ker ga nujni državni posli kličejo v Prago. Dementiral je tudi govorice, da je Mala antanta sklenila z Francijo dogovor glede neizzvanega napada od strani Nemčije. Danes popoldne se Je Benei odpeljal v Prago. Praga, 23. febr. (Izv.) Po vesteh te Par riza je dr. Beneš ■ svojim uspehom v Londonu izredno zadovoljen. Češkoslovaško vlado bodo na konferenci strokovnjakov zaradi genovske konference zastopali londonski poslanik Mastny, finančni strokovnjak Pospišil ta en strokovnjak v ruskem vpraianjo. FRANCOSKI PREDLOGI ZA GENOVO. Pariz. 23. februarja. (Izv.) .Tempa daje očivldno v zmislu francoske vlade InlcUatlvo za to. naj se pred pričetkom genovske konference določijo nastopna načela: Ako bi se od katerekoli strani poskušali spraviti zopet na prestol Hohen-zollerd aH Habsburgovci, Je vmešavanje od tuje strani dopustno. Sovjetska vlada se pripozna šele po Izvršitvi reform, ki so potrebne za varstvo tujcev. Sovjetska vlada ne sme delati razlike med tujimi državllanl, ki Imajo terjatve v Rusiji in mora vse dolgove enako VDoStavatt Czaki kot glavni sokrivec oa 90 tet; ječe v lahkih okovih. Lajoš Mojzes, Miloje Kovačevi«, Vladimir Čopič, Filip Filipovi«, Miloš Tre-binjac, Vladimir Milovi«, Dragomir Marjanovi«, Vlada Štefanovi«, Ivan Gjolovi«. Života Milojkovi«, Gjuro Szalaj, Simon Palinkai in Sava Nikoli« — vaak na dv« leti ječe. Ostali obtoženci so bili oproščeni. Vsem obsojencem se vračuna preiskovalni zapor v kazen. Obtoženci, tudi Ste Ji« so sprejeli obsodbo mino. Beograd, 23. febr. (Izv.) Danes se Je proglasila razsodba v razpravi proti vi-dovdaaskim atentatorjem. Vse mesto je nestrpoo pričakovalo izida razprave in naval občinstva na sodni jo je bil naravnost ogromen. 8eveda je pripustila žan-dannerija v razpmvno dvorano le ome-eno število. Ob 18. uri so vstopili sodniki, nakar s predsednik med grobno tišino prečital material, ki dokazuje krivdo obtožencev, in nato razglasil kazni. Obsojeni so: Spa-soje Sle jI« kot glavni krivec na smrt na vešaSh. Blokaši streljajo na nacionalistične omladince PROTIBLOKASKE DEMONSSTRACUE V DUBROVNIKU. Dubrovnik, 23. februarja. (Izv.) V tukajšnjem gledališču se je vršila sinoči impozantna skupščina, na kateri so vsi govorniki protestirali proti politiki hrvatskega bloka in proti blokaškemu memorandumu, ki pomeni izdajstvo nad skupno domovino. Po zborovanju se je vršil manifestacij-slti sprevod po mestu s manifestacijami za državo in demonstracijami proti bloku ta njegovi Izdajalski politiku Ko se je pomikal sprevod mimo stanovanja nekoga blokaša je podlo iz nekega okna več strelov, pri čemur Je bilo ve« nacionalističnih omladincev ranjenih. V mestu vlada zaradi tega velikansko razburjenje in ogorčenje. Split, 23. febr. (Izv.) Takoj ko je do« spela semkaj vest o blokaikem krvolifc-ju v Dubrovniku, se je polaetilo prebivat stva silno razburjenje. Za nedeljo so sklicana v Splitu in po drugih mestih Dalmacije velika protestna zborovanja proti hrvatskemu bloku. Dalmacija ho«e pokazati, da ima domovina še dovolj bra-uitfljev svobode in ujedinjenja. Anglija in Francija Pariz, 23. februarja. (Izv.) Posl. Bil-let piše v listu «Petit Parkien» z ozirom na predstoječi sestanek Poinca-rfja z Lloyd Geogreom: Obe vladi sta se sporazumeli glede nastopnih točk: Genovska konferenca se odgodi za nekaj tednov. Udeležba ruskih odposlancev na konferenci ne pomenja on-cijelnega priznanja sovjetske vlade. Tudi če se sovjetska vlada na konferenci ne pripozna. se bo sklenil gospodarski dogovor t Rusijo, da se ž njo vzpostavijo trgovinski odnošaji. Po^oj, ki se je določil v Cannesu, da se "udeležene države med seboj ne smejo napasti, se bo »prejel v obliki resolucije, n* bo pa predmet formalne konvencije. London. 23. februarja. (Izv.) Po semkaj dospeli vesti zastopa dr. Beneš mnenje, da Je popoln sporazum med Anglijo In Francijo potreben, da se ohrani v Evropi status quo. Češkoslovaška ne more nastopiti s Francijo proti Angliji ali z Anglijo proti Franciji. Češkoslovaška želi kakor ostale države Male antante delati v prisrčnem sporazumu s Francijo in Anglijo, In sicer na podlagi Jasne, sporazumno določene politike. Kot poseben uspeh pogajanj dr. Beneša z angleškim In francoskim ministrskim predsednikom se more ugotoviti, da se Je v večini točk glede programa genovske konference doseglo soglasje med Malo antanto ta obema velesilama. Odškodninske zahteve Rusije Berlin, 23. februarja. (Izv.) Te dni je zborovala v Moskvi politična sovjetska komisija pod vodstvom Kra-sina, ki je določila, kakSno odškodnino naj Rusija zahteva v Genovi. Rusija bo zahtevala: 1.) odškodnino za vojaško pomoč Franciji tekom svetovne vojne; 2.) odškodnino za Škodo, katero so povzročile v Rusiji armade Denjikina, Kolčaka in Wrangla; 3.) odSkodnino za stroSke ruske vojne s Poljsko; 4.) odškodnina za ruski denar, katerega so sekvestirale Inozemske banke: __ 5.) odSkodnino za razbito erno- morsko mornarico; . 6.) odSkodnino U blago, ki je bilo naročeno v Franciji po letu H>i7., ki g« pa Rusija Se nj prejela. ° V6(rta vseh toh odškodnin občutno presega carske dolgove Franciji. DEMANTI O TAJNI ZVEZI MED FRANCIJO IN MALO ANTANTO. Pariz, 23. februarja. (Izv.) «Agence Havas* dementira uradno vest beograjskega lista »Novosti-, da sta Poincare ln dr. Beneš podpisala napadalno pogodbo med Frandjo in malo antanto. »Agence i Havas. pripominja, da so kakor druge i alilrane države, ki so se udeležile vojne. I Francija in države male antante zaveznice, m da ni potrebno, da bi se ta zveza Isotrdfla s novimi noaodbamJ Laika vladna kriza Rim, 23. febr. (Izv.) Vsled odpora klerikalcev je Giolitti definitivno odklonil sestavo kabineta. Kralj je poklical k sebi nato de Nicoio, ki pa je po kratkem posvetovanja s svojimi prijatelj ta na« čelniki strank tudi izjavil, da ne more sestaviti vlade. Svetoval mu je, naj poveri mandat Giolittijevemu prijatelju de Facti, proti kateremu morda med ljudsko stranko ne bo tako močnega odpora, kakor pa proti Giolittiju samemu. De Facta je mandat sprejel ta povabil predsednika senata Tittonija, naj prevzame zunanje ministrstvo. Tittoni si je izgovoril kratek rok za premislek, ob-ljubil pa, da je v vsakem slučaju pripravljen zastopati Italijo na genovski konferencL «Messaggero» meni, da bo poskuial de Facta sestaviti ministrstvo, v katere« bodo v prvi vrsti strokovnjaki Ako se njegova misija ne posreči, potem list ne vidi nobenega izhoda. V vsakem slučaja pa je povratek Bonomi ja Izključen. Aktivna trgovska bilanca CsSke Praga, 23. febr. (Izv.) Danes ee je urad* no objavila trgovska bilanca Češkoslovaške za leto 1920. Aktiva so večja, kot so bila cenjena v privatnih krogih. Aktiva znašajo 4.185 milijonov «eških kron. Uvozu v vrednosti 23J84 milijonov stojj naaproti izvoz v vrednosti 27.569 milijo nov. Najve« se je izvažalo: volna, steklo, premog, les, sladkor, železo ter železni predmeti. Uvažali so se pred vsem žito, moka, mast ter bombai. PORASTEK TUJIH DEVIZ V PRAGI Praga, 28. febr. (Izv) Na današnji borzi so se dvignile vse devize, in sicer zaradi tega, ker je češkoslovaška krona v Curihu padla od 9.35 na 9.15. Visoka plačilna sredstva so se dvignila za 800 enot (Amsterdam). Stockholm se je dvi-gnil za 169, Curih za 129.50, Kopenhn-gen za 10930, Kristianija za 90, Madrid za 84, Pariz za 52, Rim ta 87, Bruselj za 84.50, London ta 18 ta Newjrork za &30 točk. Nemška marka se je Izboljšala ta 25. Dunaj je bil v predborzi 0.92 in je končno ofkielno notiral 0.98, Sofija se je izboljšala za 4.50 m Beograd za 3.50 enot, Budimpeita ta 28 ia Variava za 5 vinarjev. ITALIJANSKI KRALJ OBIŠČE TRST. Trst. 21 februarja. (Izv.) Kakor se poroča iz Rima, bosta italijanski kralj ta italijanska kralilca v prvi polovici meseca aprila obiskala Trst Potovala bosta na vojni ladji, ki lo bo spremljala eskadra Italijanskega vojnega brodovja. JAPONSKA SPREJELA VABILO NA GENOVSKO KONFERENCO. Pariz. 23. februarja- (Izv.) Po ves« is Tokle ie iaponska vlada sprejela povabilo italijanske vlade, naj se adel*& tesovsk« konferenc* Razgras o pobijanju črsglnie 2 veliko skrbjo opažam, kako naraščajo od dne do dne cene najpotrebnejšim živilom in drugim življenjskim potrebščinam- Opažam, kako zlorabljajo nekateri trgovci — ne oziraje se prav nič na neugodne prehranjevalne in oskrbovalne razmere, od katerih trpi vse prebivalstvo razen nekaterih oseb, ki so vsled vojne ali drugih srečnih naključb obogatele — sedanje visoko stanje tujih valut za to, da tudi blago, ki so ga nabavili iz Inozemstva ob času nižje valute, zaračunavajo po njenem današnjem stanju, odnosno da jemljejo visoko vrednost inozemskih valut celo za dobrodošel povod, da podražujejo tuzemske pridelke in izdelke. Mnogi trgovci se okoriščajo nadalje s tem. da pri označevanju cen v dinarjih 7^išuiejo dosedanje kronske cene, prav občutno iih zaokroževale navzgor na dinarsko enoto. Zaradi tega opozarjam vse trgovske kroge in prodajalce življenjskih potrebščin na zakon o pobijanju draginje življenjskih potrebščin in brezvestne špekulacije z dne 30. decembra 1921., objavljen pod št 6 v »Uradnem listu* št. 5 Z dne 18. januarja t L Opozarjam posebno na točko 3.) člena 2., po kateri Je prepovedano nakopičevanje življenjskih potrebščin no skladiščih; nadalje na prvi odstavek člena 6. glede označevanja cen, na p-vi odstavek člena 7, po katerem mora imeti vsak prodajalec na prodaj vse življenjske potrebščine, ki jih je nabavil za prodajo; na prvi odstavek člena 8., kl določa najvišji dovoljeni trgovski dobiček in ris prvi odstavek člena 9., ki prepoveduje večkratno prodajo, nečisto špekulacijo, dogovarjanje med producenti ali posredovalci. da b! se cena blagu zvišala, in prekupčevanje na trgih in semniih. Podrejena oblastva imajo nalog, strogo r.tdzirati izvrševanje določil navedenega zakona in skrbeti, da se krivci dovedejo najstrožjemu kaznovanju po kazenskih določilih členov 6. do 16. navedenega zakona. Predsedstvo pokrajinske oprave za Slovenijo v Ljubljani, dne 16. februarja 1922. Pokrajinski namestnik: Ivan Hribar s. r. Mezdno gibanje pekovskih pomočnikov v Liubliani Dne 17. in 22. februarja 6e je vršilo pri oddelku za socialno politiko pokrajinske uprave pogajanje pekovskih mojstrov in pomočnikov glede reguliranja delavskih mezd. Pogajanje ni dovedlo do pozitivnega rezultata, ker so vztrajali zastopniki zadruge pekov in kolačnikov kakor tudi zastopniki pekovskih pomočnikov na svojem nepopustljivem stališču. Zastopniki pekovskih mojstrov so se sklicevali na, sklep zadružnega odbora, ker so dosedanje zadosti visoke. Pri pogajanju dne 1. decembra 1921 so se določile sporazumno sledeče plače: Temeljne plače v L kategoriji ostanejo 250 K tedensko in v 1L kategoriji 200 K tedensko; draginjske doklade se zvišajo za '40 odst., in sicer v I. kategoriji od 290 PolitiEne beležke LaSka vladna kriza na vrhuncu Politika varčevanja. Beograjska Kombiniranja Orlando - De Nicola iz- »Samouprava* prinaša pod gornjim ja levi jena. — Vladavineka kriza. — - Tfl7nrav-nr. Rim, 22. februarja zvečer. Vladna kriza je dosegla vrhunec. Dočim je bilo danos dopoldne Se skoraj gotovo, da bomo imeli zvečer le novo ministrstvo s trojico Orlandom, De Nicolo in Tittonijem in giolittijan-cem Facto kot zborničnim predsednikom, je sedaj splavalo po vodi vsako upanje na sestavo tako zamišljene »nacijonalne kombinacije* in položaj je postal naravnost opasen. Ko je bil namreč popoldne sprejet v avdijenci Orlando, da oficijelno prevzame nalog za sestavo nove vlade, je izjavil kralju, da mu je sestava, kakor jo je zamišljal, nemogoča, ker posl. Facta odločno odklanja sodelovanje. Facta namreč izjavlja, da je njegovo sodelovanje izključeno, ker bi se mu vsled njegovega vstopa v to kombinacijo moglo kdaj očitati, da je zapustil svojega prijatelja Giolitti ja, s katerim ga vežejo politične in prijateljske vezi že nad trideset let. Izjalovljenje te zadnje, kakor sc-splošno smatra, edino mogoče koncentracije, je napravila na Montccitoriju naravnost uničujoč vtisk. Vse se je s skrbjo in strahom povpraševalo, kaj sedaj. Ves rimski tisk, to so pravi, desničarski, ker je večina rimskega časopisja več ali manj nacionalistično pobarvana, bljuje ogenj in žveplo na popolare, ki da s svojo intransi-geneo preprečajo edino mogočo rešitev te že do neznosnosti se zavlačujoče krize, iz katere se mu zdi kot edini izhod sestava nekakega »poslovnega kabineta*, ki naj bi ga vodil kak parlamentarec, ki bi ne bil član poslanske zbornice. Torej morda predsednik senata Tittoni, o katerem pa se tudi trdi, da ne kaže posebne volje, da bi si naprtil na rame te bridkosti in težave. Namiguje se pa tudi že na — nove volitve. Stvar je torej v resnici zelo resna! Čudno pri vsem tem pa je. da danes vse molči o možnosti — levičarske kombinacije, kar bi se moglo smatrati za precej zanesljiv znak, da ta kombinacija ni izključena. Popolnoma je mogoče, da pride na površje kak nov mož. Verjetno je to tem bolj, ker bi bila nepopustljivost popolarov ne-smotrena, če bi ne bili prepričani, da morejo ž njo tudi v resnici doseči svoje namene, ki pa ne gredo za «na-cijonalno koncentracijo*, temveč za tistim porastom njihove moči, ki more iziti edino le iz odločne krenitve vladne politike proti levici. Tako se more torej trditi z vso upravičenostjo, da današnja kriza _ ni več vladna kriza, temveč kriza siste- naslovom članek, v katerem razpravlja o skrajni potrebi varčevanja. Piscu članaka se ne zdi primernoda se vrši —— a e0 jih do6lej de-ta politika varčevanja potom finanč- £tiralj k v Sofiji kakor v Rimu. S p* *66 tudi delikataejša vprašanja. Vrhu tega tozadevna P0^* bi bilo potrebno, da se v finančnem odbom bolj upošteva mnenje strokovnjakov, Iti bi morali imeti odločilno besedo. V finančnem odboru se danes Se vedno preveč politizira. Kljub vsem nedostatkom pa »Samouprava* ugotavlja, da se že sedaj kažejo ugodne posledice razmotrivanja budžeta v finančnem odseku. Poedmi ministri, ki samoumevno ne morejo biti do vsake podrobnosti informirani o svojem ministrstvu, zlasti radi mnogokrataih iz-prememb v vladi, so dobili tekom debate marsikaks dobro inicijativo. Ako so bo delokrog finančnega odseka Se razširil, ako bo postal res stro-kovnjaSki organ, potem se bodo dale vse redukcije izvesti z največjo lahkoto in budžetno vprašanje ne bo ustvarjalo takih težkoč, kakor jih sedaj. -f Radičeve informacije. Radičevo jlasilo »Slobodni Dan* poroča o popolnem neuspehu misije češkoslovaškega ministrskega predsednika Be-neSa. katerega so poslali »beograjski vlastodržci in neka Mala antanta*, da v njih imenu predloži v Londonu britanski vladi »neke balkanske zahteve za genovsko konferenco.* Britanska vlada je pa seveda te zahteve odbila in Lloyd George je rekel dr. Benešti: »Nazaj, na pripravljalni konferenci za Genovo ni prostora krivcem, ki pridejo na genovski konferenci na sodno klop radi nasilja; kajti vse one nesreče, nasilja in preganjanja, ki so jih trpeli pred vojno in za časa vojne narodi Male antante, morajo trpeti in prenašati sedaj rodni bratje in to vse v imenu osvobojenja in ujedinjenja.* — Tako poroča Radič in to popolnoma resno. — O ljubljanskem, oziroma beograjskem sestanku pa javlja: »Ta-koimenovani predstavniki Male antante se marsikaj dogovarjajo, da se nekje sestane jo, da sestavijo skupen zagovor pred strahovito obtožbo, ki jih dvigajo proti njim celi narodi, a posebno Hrvati! -f Politična organizacija Madžarov v naši kralj »vini. Iz Subotice poročajo, da nameravajo po vzgledu Nemcev v naši kraljevini tudi Madžari ustanoviti svojo politično stranko. Preteklo nedeljo se je vrSil v Subotici shod madžarskih zaupnikov iz raznih krajev. Na tem shodu se je sklenilo, da se bo imenovala nova stranka Magvar P&rt (madžarska stranka). Izdelan je že organizacijski načrt, po katerem se začne takoj s krajevnim organizacijskim de- droboostJo. Dopisnik atenskega. Osti j Proslava 300letnicc Molierovega to]■ trdi. da se bo zveza oficijelno sklenila | stva. Narodno gledališče v Ljubljani pro-in proglasila že letoSnjo pomlad. Isto-; slavi, kakor smo že poročali, v soboto časno se izvrši tudi svečana zaroka dne 25. t m. ob 20. v opernem gledališču bolgarskega kralja Borisa s hčerko 300Ietnico Moližrovega rojstva. Uprizori italijanskega kralja Jolando. — Ve6ti se njegov »Žlahtni meščan* (Le Bourgeoi' o zaroki Bo.isa in Jolande so se po- io^t. X ~ n/Ut/MrmA O IA TI Vi /3 rveloi H 0_ Po svetu — Uklnjenje medzavezniške kontrolne komisije v Bolgariji. Koncem februarja zapusti Bolgarijo medzavezni-ška vojna komislia, kl je bila tam formirana takoj po sklenienem premirju. Uki-njenje komisije je sklenila veleposlaniška konferenca na temelju poročila, da Je komisija svoje delo izvršila. Na mesto te komisije pride sedaj nov organ, kateremu bo poverjena definitlvna likvidacija tekočih poslov, izvirajočih iz neuilleske mirovne pogodbe. — Mednarodni kongres pravnikov celega sveta se bo vršil meseca aprila v Buenos Alresti. — Zopetna stavka nemških železničarjev? Iz Berlina poročajo: Vodstvo zveze železničarjev je zadnie dni razvilo živahno propagando za novo žeiezničar-sko stavko. Delavstvo je silno razburjeno vsled mnogih disciplinarnih kazni, katere je naložila vlada. Na seji odbora zveze železničarjev, kl Je bila silno burna, so nekateri člani izjavili, da smatrajo stavko samo za prekinjeno in da Jo hočejo v najkrajšem času nadaljevati. _Iz Indije. Po vesteh iz Londona se širi gandhističnl pokret sedaj tudi po za-padni Indiji pod vodstvom nekega Moti-laja Ohanija. V Dantiju ie prišlo že do krvavih spopadov med vstaši ln policijo. VstašI v ostali Indiji so sedaj prisilienl za nekaj časa mirovati, ker ie Gandhl izjavil, da se ne bo več vtikal v politiko in zato Indijci nimajo pravega voditelja. Splošno pa se smatra, da Je momentanl mir le mir pred nevihto. Gentllhomme) v prevodu in prireditvi Friderika Juvančiča. Uprizoritev bo zlasti zanimiva zaradi originalne glasbe: uverturo, pevske in baletne točke je zložil m veliki orkester L. M. Skerjanc. Proslave se udeleži poleg drugih dostojanstvenikov konzul francoske republike iz Zagreba kci oflcijelni zastopnik svoje vlade. Predstava je slavnostna. Vstopnice so na razpolago pri dnevni blagajni v opernem gledališču od 10. do pol 1. in od 3. do 5. ur« ter pol ure pred predstavo. Predavania za obrtnike — v Zagrebu. Na zagrebški obrtni šoli se vrše na tailci-jativo trgovske in obrtne komore sledeČ3 zanimiva predavanja: arh. S. Podkovskv: O lončarstvu pri starih narodih, dr. Ale-xander; O metalurgiil železa; M. Gjurič; O tiskarstvu in prof. Veseli o porabi stro. Jev v obrti — Ne bi škodilo, če bi se slič-na predavanja vrSila tudi pri nas. več vladna Kriza, temveč Kriza bci^- , j - —° -__ . ma, kriza vladavine! Vlada, ki naj se lom. Nova stranka bo stala na enot-or ha samo na levico, more biti samo nem državnem načelu, a nastopala bo še na videz »konstitucijonalna*, v ^ pravice Madžarov kot narodne resnicf pa — revolucionarna, kajti o manjšine v drža^ ^ pnhodnp .ocijalistih ne bo trdil nihče da so mesec je sklican v Subotic, velik na- raonarhisti, reformisti so izšli iz soci- sklicevali na sklep_ zadruznega oaoora, - ^ y r svojem bistvu 'da se ne dovoh nikako zvišanje mezd, £ ' ^ > kot Jepublikan- itudi niso nič dragega kot republikan ci in so monarhisti le dotlej, dokler jim narekujejo to njihovi strankarski, oziroma oni višji interesi, ki imajo svoj »primum moreus* izven Monte-citorija. Da, naša vladna kriza zavzema od- na 406 K, v T^Ti* Z M2 i ^no .značaj ^ke^izel Zato kron tedensko; izrednim pomočnikom se !je udi res. ev Jako tefcivna zato se > določila dnevna plača v L kategoriji | ™li povija komb= « .kombi- r>a 110 K in v n. kategoriji na 90 K dnevno; hrana in stanovanje pri mojstru se zaračunava od 35 do 40 K dnevno; vsak delavec dobi dnevno 1 kg belega kruha. Zahtevi pekovskih pomočnikov V>o 35odst. zvišanju sedanjih draginjskib '■eklad pekovski mojstri niso pri volji ugoditi Zastopniki pekovskih pomočnikov so na to izjavili, da razglase stališče pekovskih mojstrov na shodu, ki naj končnove-J javno odloči glede stavljenih zahtev in ^■Ifde eventualne stavke; zadevni sklep *-j bi *e sporočil zadrugi pekov do 9. ura ::ve5er. Zadruga pekov se je odločila, da ugodi zahtevi pekovskih pomočnikov, toda ne v celem obsegu, ampak le delno, in sicer s 15odst. zvišanjem .lraginjsldh doklad. Pekovski pomočniki so dosedaj mirni in je upati, da ne pride do stavke. Ptičji pomenki ^Ali še nič ne veste?* je vprašala SČinkavka. Vsa družba je umolknila in poslušala »Ljubljanski sestanek je odpovedan. Pratikarca in vremenska Sibila Postovka je napovedala Ljubljani velikansko vremensko katastrofo. Bratske države so se prestrašile in odpovedale. Prosite jo, naj tudi nam prerokuje.* V?a ptičja sodrga je začela Postov-!;o prositi, moledovati in se ji dobri-i--.fi In Postovka je začela: »Ni tukaj mesto, kjer bi se moglo gledati v bo-iočnost Bratje in sestre, poletimo na Šenklavž, tam naj se nam oko odpre in gledali bomo stvari in čuda, da še nikoli tega.* In ubogal ie krilati rod in odlefdi so na šenklavški zvonik. Postovka je sedla na najvišje masto. Važno je pogledala, povesila glavo in začela žalostno: . ,. .. »— — — t v Beograd, da portretira našega kralja. vre!neau v Ljubljani. — Občinstvo, ops-Vlaho Bukovac, znani naš portretik. je Mva]W, izletnike vabimo, da se odpelje opisal svoje življenje v izredno zanimivi ^ iz Ljuhl-ane s sobotnim večernim vlv knjigi »MoJ život*, ki je Izšla pred dvema kom v Kranieko goro. Nakazila za sta-letoma in Je pač edina te vrste v naši j novanja oddajalo »Letoviško društvo* umetnostni literaturi. Nedavno je priredil v Kranjski gori v hotelu »Slavec*. Pr.-Bukovac v Pragi kolektivno razstavo, ki i praTljenUi ie nad 50 sob po hotelih ir je obsegala tudi dela njegovih hčerk Je-, L,ctanah jj-hko pa se udeleže izletnik', lice in Ivanke. »Prager Tagblatt* Je pisal ^ ~7/unskc-sportne prireditve, ako se pri-o teh delih med drugim tako-le: Način z ^,tra.T1jirn gorenjskim vlakom i* tega slikarja, kako predočuje cvetočo | ^Hane in izstopijo na postaji »Plani-žensko polt v toplem siiaju medsebojno;^ ^ ^^ ^ ge 20 minut peš ca se lomečih čistih tor.ov, je splošno znan, ' (markinin0" vodniki). Za smučarje odhod tekme in reditelje, fotografe, kino-eperatere i. dr. so preskrbljena prenočišča v Ratečah. Pričetek tekme koj po dohodu dopoldanskega gorenj, vlaka m že L oostaio Planira. riio njihov uspeh in vseKaKor se moramo x V. klanja« pred njihovo zmagovito lepoto, čarskega tečaja se vr^ v Kakor smo že javili, prinese prihodnja; febr v Planico. Odhod v ^o zve«r številka »Umietnosti* obilo reprodukcij- do Kranjske gore, tekmovalci do seskih del tega našega mojstra. (Pridite vsi! imeli uspeha. Tako globoko je blat" tretjega dne. Vsled nastale krize razpeti večer tras p. namestnik »Društvo zn osuševanje ljubljanskega Baria* z motivacijo, da je tako društvo v teh resnih dneh času neprimerno in da H njegov nadaljnji obstoj pri gotovih elementih izzval samo porog in Jisi nudil snov za blatenje državne oblast;. Že je tema po mestu. Čoln z jeznim mestnim zmaiem je pravkar zapn^il magietrat. Gospod župan je zadovo.j.^n s svojim delom: sprejet je bil njegov predlog, da naj se občutno kaznujep hišni posestniki, ki ne bodo varčevali z vodo in še bolj lastniki avtomooi-lov, ki bodo radi prehitre vožnje mestu dvigali prah in prašili ceste... Moje oči pokriva tema — tako velika je groza tretjega dneva...* Postovka je končala. Oči vseh so bile solzne, strah in groza je polnila srca navzočih. Br. šite me, usmilite se me!* Toda trdo-1letih... Na »Vodnikovem Barju* prisrčno občinstvo hiti naprej in se sme- reja vsako uro »Športna Zveza* vesla-»Plavaj sam in Bog ti " ----------* """" ške tekme, cvet našo mladine tekmu je za prvenstvo v »blatnem veslanju*, poročevalci listov so zbrani v čolnih kih pred ciljem. Tam je raz"tavlieno častno darilo v posebnem čolničku, krasno delo akademičn^a kiparja: zlata žaba z napisom: »Prvenstvo Ljubljane 1922.* RevnejSl sloji kakor vseučilišeni do-centje. državni uradniki in umetniki, ki si »športe* nem orejo privoščiti, pa prirejajo poučne iv-lete na »Ljubljanski Otok ali Grad* in ustanove tam pod milim nebom ljudsko univerzo. Vlada razpiše visoko nagrado za tisie-a, "lana vseučilišča, ki napravi najbolj umeten načrt za govorice o iz: stšitvi Ljubljane. Tal oj se javi neki bančni Špekulant, ki trdi. da se r>o njegovem načrtu v dveh dneh lahko osuši Ljubljano in Ljubljančane, vendar pa mu mora pri tem vlada iti na roke — kakor doslej. Ses^Scni in o«u- lostno to KraitovsKo »cm^m ... . ~ -„i.; nrf, nost in se praskajo za ušesi, češ, ta-j,eni državni uradnik: m kaj se ie nismo tudi mi učili v. mladih I tesuraio. vendar se še ne ve, ue bodo # o zdravstvenem stanju gosp. ministra dr. Žerjava izvemo od gosp. dr. ličarja, ki se je pravkar vrnijs Dubrovnika, kjer je izročd gosp. ministra v oskrbo primariju g^P- ^" Smolčiču, sledeče: »Zaradi mate pljučne krvavitve, ki je na«topaa vsled prenapornega govorjenja in shujgane-k kašlja se je mora prevoz vrMi % največjo opreznostjo m je bil mogoč le pod trajnim zdravniškim nadzorstvom* Gosp. minister je dolgotrajno, truda polno vožnjo (40 ur po zclezm-ri!) brez škode prebil. Krvavitev se ni nonovOa. Ob prihodu v Dubrovnik je bilo kašlja in izmečka malo, ter je on brez primesi. Konzilij z dr. Smolcičem je dne 21. februarja ugotovil: razpoloženje ugodno. Temperatura 37-50. žila 96, dihanje 32 in nenaporno, srcc tadovoljivo. Slasti malo. Eksudatova plast na desni zadaj in zdolaj ne zakriva dihanja. V levi zgornji krpi nekoliko katara. Mesto krvavitve tamkaj ni več določljivo. Draženje poprs-tč4 na levi spredaj, zdolaj izginilo. rj0E,> minister je nad 3 ure trdno spal brez vsakega umetnega sredstva. 1 * Naš poslanik na Nizozemskem. Iz Beograda poročajo: Dosedanji nas poslanik v Londonu, Gavrilovic, je imenovan za poslanika v Haagu. • Ministrski svet potrdil smrtno ob-gedbo Alijagičevo, Minister pravde jc rredložil ministrskemu svetu — ki vrši sedaj kraljevsko oblast, ker se nahaja kralj v inozemstvu — prošnjo za pomiloščenje atentatorja na pokojnega ministra Draškoviča, Alijagica. Ministrski svet je pomiloščenje odklonil in se bo torej nad Alijagičem izvršila smrtna obsodba. • Šolska komunalna politika v Go fici. Tržaški »Lavoratore* piše, da •rna »Santa Gorizia» samo 6 ljudskih šol in 4 otroške vrtce, zato pa ima 173 gostiln, 14 barov, 14 kavarn in 32 vinotočev. • Usoda otoka Lastovo pod Italijo. Na. dalmatinskem otoku Lastovo je kakih 1500 prebivalcev, samih Hrvatov. Ko so Italijani evakuirali otoka Višin Korčulo, preselilo se je na Lastovo kakih 150 Italijanov, ki so se združili z nekaterimi domačini «Av-čtrijanci* ter sedaj terorizirajo naše Lastovcane. Pri občinskih volitvah so prodrli samo trije jugoslovanski zastopniki. ker je komisija med odmorom vzela iz volilnih škrinjic jugoslovanske glasovnice in jih nadomestila •l italijanskimi. V takih okolnostib so izvoljen trije Jugoslovani odklonili izvolitev ter so morali plačati vsak 500 lir globe. Lastovo sedaj nima nobenega jugoslovanskega zastopnika v občinski upravi. • Brezposelnost v Primorju. Po soglasnih poročilih slovenskih in italijanskih listov in po podatkih strokov-uih organizacij podjetnikov in delavcev vlada v neodrešeni domovini veli ka, brezposelnost. Samo v Trstu je nad 20.000 delavcev brez dela in kruha. med njimi je 2000 kovinarjev, 1 /00 zidarjev, 8000 mornarjev in pristaniških delavcev ter cela vrste raznih drugih kategorij, pisarniških na-stavliencev. šoferjev, natakarjev, mizarjev, knjigovezov itd. Slična poročila prihajaj j iz Gorice, Tržiča iz Pu-ija itd. • Izpremetr.be v pošte! službi. Premeščeni 60: brzojavni adjunkt Viktor Pov-Š9 od tehniškega oddelka k vzdrževalnemu odseku v Ljubljani, poštna podu-radnika Anton Setina od gospodarsk««a urada v Ljubljani k uradu Ljubljana 2 tn Franc Gartnar od urada Ljubljana 1 k uradu Novo mesto, poštni uradni slugi Fran Jenčič in Leoo"ld Ham od go-sradarskega urada v Ljubljani k uradu Ljubljana 1, uradni sluga Ivan Weis od gospodarskega urada k brzojavnemu skl-i liijču poštnega ravnateljstva v Ljubljani "m uradni sluga Ivan Mar.nko od gospo-Jarskega urada k uradu Ljubljana 2. • Smrtna kosa. V Novem Vodmatu pri Ljubljani je umrl g. Andrej Trškan. • Socialno postopanje mestne uprrve pri prodaji krompirja. Frejeli smo: Jeseni lanskega leta je nakupila ljubljanska občina precej krompirja po nizki ceni ter ga prodajala ubožnejšim slojem dose-oaj po 5 kron za kg. Z 22. febr. pa je .-..ienkrat cene navila na 5.60 za kg, češ ča krompir preveč gnije. Da to ni res, se vsakdo lahko prepriča. Med 100 kg ga je k večjemu 5 kg gnilega in bi to opravičevalo povišanje za k večjemu 20, ne pa 60 vin. za kg. če &e pomisli, da krompir kupujejo zdaj najrevnejši sloji, je to neutemeljeno povišanje označiti za krut protisocialen čin sedaj vladajoče sociali-stično-klerikalne klike. — Ženski, ki jim je mesto tu poverilo prodajo krompirja. sta napram koasumentom zelo neuljudni in to tembolj, čim preprosteje so oblečene. Te dni sem videl ženico, ki je izstopila iz prodajalne na Vodnikovem trgu. Na vprašanje, zakaj se joka. je potožila: •cKupila sem tam-le notri 25 kg krompirja za 140 kron, plačala sem ga pošteno, a, ženski, ki ste tam zaposleni, sta se napram meni tako surovo obnašali, da se moram še zd?4 jokati; vse to pa zaradi tega, ker sem brez klobuka*. — Iz tega je razvidno, kako slabo skrbi socialistič-no-klerikalna klika posebno za revnejše sloje in kakšno osobje nastavlja v svojih prodajalnah. Pri Mali Nedelji je umri v 89. letu * Poceni pUn. Poanti, ki jih ▼ Ljubljani vodi pot mimo stare barake na menda nunskem vrtu (na oglju Muzejskega trga nekako na pol pota med Kranjsko hranilnico in policijskim ravnateljstvom), o-pazujejo sedaj že ves mesec, da nekje v bližini v obilni meri uhaja plin Iz cevi. Očividno se pri upravi mestnih zavodov nikdo ne briga za takšne malenkosti V tem meeecu je na omenjenem mestu vila v zrak tolika množina plina, da bi z njo razsvetljeval celo Ljubljano morda teden dni. Naš izvestitelj javlja, da puščajo plinove cevi na sličen način še na drugih mestih. Poprava bi stala gotovo mnogo manj, kot to tratenje plina m kurjave. . * Odškodnina za živino te vozarstvo. Kakor se poroča iz Beograda, se je vojnemu ministrstvu odobril kredit v znesku dveh in pol milijona dinarjev za one, ki so v zmislu Sena 40. ustave dali na razpolago živino in vozove ob mobilizaciji povodom Karlovega puča. Odškodnina se izplača, čim bo izvršena razdelitev kredita na posamezne komande. S tem je zopet odpadla ena točka Radičevega hujskanja, pa tudi hujskanja raznih slovenskih razdiralcev po deželi * V ptujski mestni šolski svet je bil izvoljen kot zastopnik učiteljstva g. Ivan Klemenčič, nadučitelj na mestni dekliški osnovni šoli za namestnico pa g. Ir-ma Scheligo, ravnateljica na dekliški meščanski šoli. . * Iz kopališča Radend nam poročajo: Radensko zdravilišče je te dni zapustil vrli upravitelj g. Janžek, ki je sedaj nameščen v Rogaški Slatini. Res škoda, da izgubimo agilnega moža. Tudi dr. Doetai, okrožni in kopališki zdravnik odide v svojo domovino Češkoslovaško. Ze se ugiblje, kdo bo nadomestoval ta dva gospoda »Murska Straža« celo piše, da namerava zasesti prvo in drugo mesto sin erve"a največjih naših narodnih nasprotnikov, pok. dr. Hohna, ki konča menda letos študij medicine v Gradcu ter se je tudi zaročil s hčerko lastnika zdravilišča g. Wilschniga. Ta dični reflektant za ta mesta sliši na ime Werner HiJhn, M je kot naš državljan pokazal svojo domovinsko ljubav proti nam na koroški fronti kot medicine« pri zloglasnih nemških bandah. In ta naj bi dobil važno mesto ob meji? * Beograjska občina ta belgijsko tramvajsko društvo. Belgijska vlada je postala pomirijivejša v vprašanju spora, med beograjsko občino in belgijskim tramvajskim društvom. Sprejela je svoje-gasni predlog naše vlade, da se imenuje posebno razsodišče, ki naj reši spor. Dva sodnika imenuje občina, a dva društvo. Predsednika postavita belgijska in naša vlada sporazumno izmed zavezniških ali nevtralnih državljanov. Ako se ne zedi-nita, imenuje predsednika svet Lige na-rodov. * Komitaški dom v Skoplju so sklenili zgraditi makedonski komitaši na svojem zadnjem zborovanju v Skoplju. * Nezgode. Anton Klinar, dninar na Jesenicah, je padel na stopnicah in se poškodoval po rebrih. — Janko Pokoril, Sletni sin kovača iz Škofje Loke si je V Matorah pri Spodnji Idriji se Je zto-dil preteklo nedeljo pozen zločin. Doslej neznani zločinci so umorili 451etno gospodinjo Marjano Gostlša i" MM* očeta njenega moža, Matevža Oostišo. Hiša stoji popolnoma na samem. Razen omenje- . .... lix! lra* 1* trn- MORATORIJ. 2e več mesecev krožijo po naši državi in v inozemstvu glasovi po odgoditvi pla čevanja trgovinskih dolgov, nastalih pri padcu raz postelje zlomil desno no-n-o. — Učiteljiščnik Rudolf Fajon, stanujoč na Selu pri Ljubljani, je na potu proti domu spodrsnil in si zvfl desno nogo. * S strehe v sneg je padel kleparski vajenec Dominik Cotič. ko je hotel od-kidati s hiše v Gradišču št 2 sneg. Spodrsnil je na strehi in padel 16 m globoko na dvorišče, kjer pa je bilo k sreči toliko snega, da se Cotiču ni zgodilo nič hudega. Poleg strahu je doživel samo sneženo kopelj. * S steklenico po glavi. Franc Majhen, kovač na glavnem kolodvoru v Ljubljani. se je na potu proti domu ustavil v Lužarjevi gostilni v Sneberjih. kjer se je neki oče prepiral 6 svojim sinom. Majhen se je potegnil za očeta, kar je sina tako ujezilo, da je zgrabil sifonsko steklenico in ranil z njo posredovalca po glavi. . • Tatvine. Neznani tatovi so ukradli v Zapužah Jesipini Kožuh za 22.000 obleke in perila — Carinskemu uradniku M. M. iz Ljubljane je bila ukradena denarnica z raznimi spis: * Najdenček. V župni cerkvi v Laškem so našli v cunje zavitega, 4 mesece starega otroka ki ga je neznana mati popustila. Otročiča so oddali v rejo, po materi pa se je odredilo poizvedovanje. • Nesreča na svathl. V 3elu Smolarci se je te dni vršila svatba Kakor je v tamkajšniih krajih običajno, so pri tej nriliki svatje streljali iz pušk m samokresov. Po nesreči je nevestni oče zadel neko 161etno deklico, ki je na mestu mrtva obležala * Umetno zobovje je pogoltnila Ivana Homar, dninarica iz Prevoj pri Knmniku. Nesreča se je zgodila r spanju. Morala je oditi v bolnišnico. • Zločinska roka je zažgala ▼ torek hlev posestnika in konjskega trgovca Antona Sivka v St. Vidu pri Grobelnem. Ogenj se je razširil in uničil popolnoma "t)spodarsko poslopje s krmo in gospodarskimi stroj vred. Skoda znaša več stotisoč kron. • Izginilo je 20.000 kron. Uradnica zagrebškega Prometnega društva za pre-mosr gospodična Bradovski je imela naročilo. da Mednarodni banki v Zagrebu izroči znesek 20.000 kron. Ko je prišla iz starosti Martin Klemenčič, oče g. Iva- J v banko je opazila,J« ^ na Klemenčiča, nadučitelja na mestni de- j Ne ve, da-, * den« 'zgubila aa pa * Hiški osnovni šoli v. Ptuiiu ^ M okradena- nih oseb ni bilo v hiši nikogar, ker e go-spodar pred kratkim umrl V nedeljo popoldne Je prišel, kakor običajno vsako nedeljo na obisk gospodarjev brat Anton. Zdelo se mu je sumljivo, da je bila hiša zaprta Ko je pogledal skozi okno. Je videl očeta z vrvjo za vratom In okrvavljenega ležati na tleh pri peči Misleč, da se je pripetila kaka nesreča. Je začel vpiti in tolči po vratih ln oknih, da bi priklical gospodinjo. Ker se nikdo nI oglasil, Je šel po orožnike. Vdrli so skozi okno v hišo. Nudil se jim je strašen prizor: oče mrtev na tleh, ves razbit po glavi; v kuhinji le pa ležala s preklano glavo gospodinja In poleg nje krvava sekira. Po hiši je pa bilo vse razmetano. Zločin se Je moral Izvršiti dopoldne. Zločinec Je po Izvršenem činu zaklenil hišo ter, kakor se domneva, pobegnil naj-brže * Jugoslavijo. Zločincu še mso na sleda Objave • * Vesna*. Na vedno naraščajoče dopise in vprašanja Izjavljamo, da smo izdajanje »Vesne. Iz tehtnih razlogov začasno ustavili. Zadnja ie bila št 4/5. Toliko v kratko pojasnilo. Sicer se pa bo o stvari še razpravljalo. - Konzorcij »Vesne*. — • Obetu zbor Sokolske župe LiubUana bo dne 5. marca 1922. ob osmih dopoldne v Saveznih prostorih. Narodni dom, z običajnim dnevnim redom. Zdravo! — Predsedstvo. Maškerada 'Sokola* na Jesenicah se vrši v soboto dne 25. t m. v kolodvorski restavraciji. Legitimacije za maske se dobe v trgovini br. Mežika Vstopnina 5 Din. Začetek ob pol devetih zvečer. • Povišanje šolnine pri Glasbeni Malici r Mariboru. Kakor mnoge druge naše kulturne organizacije, je prišla tudi mariborska Glasbena Matica v finančne tezkoče. Mesečno ima 12.000 kron deficita. 5 1. marcem ie Matica zato primorana povišati šolnino za instrumentalni pouk od 90 na 120 K in za solopetje od 120 do 160 kron. Zaradi slabega financljelnega stanja je Matici tudi nemogoče, celo najboljšim učencem odpustiti šolnino. • Kolo jugoslcvensklh sester prosi vse članicc, na nabirajo med svojimi znanci srebrn papir (staniol) in ga pošljejo v pisarno »Kola., Šolski drevored 2/11, da ga uporabi v svoie dobrodelne namene. • Za *Gosposve(ski Zvon*. Tvrdka J. Keber, tvornica kemičnih izdelkov v Tacnu, je darovala »Gosposvetskemu Zvonu* 400 kron namesto venca na krsto pokojnega trgovca Krisperja. — Srčna hvala) • Najemniki lovišč v ljubljanski okolici bodo pokončava« v svojih lovih vrane. ObvarovaU si hočejo s tem tisto malo divjačine, kar Je Je po ostri zimi preostalo. Tisti, ki bi dobili zastrupljene vrane, so naprošeni, naj jih pustijo v miru. • Prispevek za zgradbo zavoda za slepe. Poročajo nam: Kranjska hranilnica je darovala zavodu za slepe 50.000 kron. Omenjeno svoto smo priložili fordu za zgradbo zavoda za slepe. Za velikodušen dar najiskrenejša hvala Prijatelji slepcev, zganite se In prispevajte po možnosti za novi dom. Splošna organizacija vojnih Invalidov, vdov in sirot, poverjeništvo za Ljubljano in okolico, bo delila siromašnim svojim članom moko po znižani ceni, in sicer prejmejo ti za sebe in one družinske člane, katerih vzdrževanje ln preživljanje je odvisno od zaslužka Invalida, oziroma vdove, po 3 in eno četrtino kilograma moke na osebo proti plačilu 2 Din za 1 kg. Razdeljevanje se prične v soboto dne 25. t. m. in se vrši vsak dan od^ 15. do 19. ure v društvenih prostorih v Sentpeterski vojašnici. V dnevih do vključno 6. marca pridejo na vrsto člani, stanujoči v občinah ljubljanskega okrajnega glavarstva, dočim sc bo članom, bivajočim v ljubljanski občini, delila moka izključno šele od 8. marca dalje. Zunanje člane opozarjamo da bomo dosledno zahtevali od vsakega da prinese s seboj uradno potrdilo (od županstva, oziroma župnega urada) o številu družinskih članov, da je siromašen, oziroma potreben podpore In člansko knjižico. Poleg tega se bo moral vsak invalid Izkazati z invalidskim uverjenjem, izdanim od zadnie nadpregledne komisije. Za ljubljanske člane pa bo preskrbelo potrdila o njih siromašnosti, oziroma potrebi podpore v živilih, društvo samo. • Za gladujoče dijake na Češkem so darovali: dr. Oblak 400 K, dr. Klepec 400 kron, dr. Grablovic 400 K, dr. Fettich 400 kron, dr. Triller 800 K, dr. Josip Sajovic ml. 400 K. dr. Kuhar 400 K. dr. Hacin 400 kron, dr. Ažman 1000 K, dr. Svigelj 400 kron, dr. Ravnihar 400 K, prof. dr. Pretnar 400 K, prof. dr. Pestotnlk 400 K, prof. dr. Ivan Lah 400 K. ravnatelj Jug 200 K, prof. dr. Rudolf Mole 200 K. prof. dr. Skrlj 200, prof. gdč. Vidmar 200 K, prof. gdč. Kokalj 200 K. gdč. Kuntih 200 in prof. Peternel 200 K, skupaj torej 8000 kron. Vivant seqnentes! • Automobilna prometna d. d. v Ljubljani naznanja eenj. občinstvu, da Je morala vsled velikanskega povišanja tvorni-ških cen pri vseh tehniških potrebščinah zvišati vozne cene na progi Liubliana-Celie za 50 odstotkov. = Uvoz kož v Francijo Je dovoljen. Na vprašanje interesentov glede uvoza kož? v Francijo javlja naše ministrstvo trgovine in industrije, da je po rešenju fran- _____________coskega poljedelskega ministrstva z dne nabave blaga v Inozemstvu. Na inozem- ^ ,ieceiEbna 1921 dovoljen uvoz kož ▼ skih borzah tlači našo valuto k tlom strah Francjjo. Relenje predvideva samo uvon pred moratorijem. Trajno nizka tendenca j &irovih in ftVežih kož. dinarja v Curihu In na Dunaju ie skoroj = ^ ^^ v Zedinjene dffave teta neizbežna, dokler se to vpirasanje ne ure- vrednost samo 123.000 do- dl enkrat definitivno Kadarkoli le zaicI irvoz ^ obstojal le i. razpravljati parlament pod P«^; ^ ■•d«qn|lli S t>»*<9 9 01«. - •• •»»<■■! U-«w« «■»« » —» nuntkak.) n« •pralanl* m adgovart« m •praiaals prtlotM* nanta aa a4go*w. — Knjigovodja (bilancist), starejša moč, se išče za neko veletrgovino v Trge veki sotradnlk Prodajalka specer jeke stroke se išče za neko tukajšnjo podružnico. Vsa oskrbi v biši. Ponudbe aa upravo »Jutra« pod št. 36/a. Prodajalka, manufakturistinja, za neko večje podjetje v mestu, se išče. Brez oskrbe. Ponudbe na upravo »Jutra« pod št. 37/a. fikladlifinlka se išče za neko specerijsko veletrgovino r mestu. Vsa oskrba v biši. Ponudbe na upravo »Jutra« pod št. 38/'a. Skladiščnik za neko veletrgovino z deželnimi pridelki, se išče. Ponudbe na upravo »Jutra« pod št. 39 a. Zdravniki, pozor! Prodajo se kompletni zdravniški instrumenti, skoro novi, po nizki ceni. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Instrumenti*. 36/a KupJrn, Kopi bo dobro ohranjena kompletna večja oprava za specerijsko trgovino Ponudbe na L. Zore, Kranjska gora. 472 Dve salonski suknji, dobro ohranjeni, za srednje-veliko postavo, prodam po godni ceni. Naslov povč Aa. zavod Drago Beseljak in drug, Ljubljana, Sodna ul. 5. 453 900 parov čevljev razne vrste, lastnega izdelka, se proda po jako nizki ceni. — Matija Tome, Opekarska cesta 31, Ljubljana. 463 Pisalni stroj, 454 dobro ohranjen, se kupi. Po nndlie z navedbo cene in znamke stroja pod »Pisalni stroj« na upravo »Jutra*. 600 kron onemu, ki mi preskrbi t Ribnici tekom par mesecev večje ali mauiše stanovanje. Pouudbe na upravo ištvo »Jutra* pod 5C0/468. Amerlkanol ali milijonarji, posor! Proda sa pod ugodnimi pogoji krasna stavbena parcela, pet minut od kolodvora in državne ceste. Naslov povč uprava »Jutra« pod št. 476. Harmonij, avto-kožuh, dalje fina črna obleka, novi črna suknja za 18- do 20 letnega gospoda, vse v najboljem stanju, se ceno proda. Naslov povi upnva »Jutra*. 473 Skladldda 9 Balkan, d. d., Dunajska c. 33. [d.p.] Špedicija: Balkan, d. d„ Dunajska c. 33. [d.p.) „0rient" d. d., Sodna ulica štev. 3 telefon 463. Trgovin«: L. MikuS, izdelovanje dežnikov, Mestni trs 15 Derenda Fran, konfekcija, mannfak-tura na debelo, najnižje cene, Emon-ska cesta 8. J. Kostevc, manufaktnrna trgovina, Sv. Petra cesta. A. Žlbert, Prešernova ulica, priporoča svojo veliko zalogo čevljev. I. Fon, specerijska in delikatesna trgovina, Stari trg 6. Matej Orehek, modna trgovina in zaloga čevljev. Kolodvorska uL 26. Mehanična delavnic«! |d. p.| Bar Franc, Cank. nabr. 5. TeL 407. PuAkarJI: Kaiser F K„ Selenburgova ul 6. Pisalni stroji i I d- p-1 Bar Franc, Cank. nabr. 5. TeL 407 Razmnoževalni aparati i Id. p.] Bar Franc, Cank. nabr. 5 Tel. 407. M. Schubert, Kongresni trg. Modistka Iva Siler, Kongresni trg 6. Kleparstvo: T. Korn. Poljanska cesta 8. Sfiliškar Ivan, urar, Ljubljana, Rožna dolina 10. Vsako popravilo izvr-Snjem točno in cena_ Brusovnlea: Vekoslav Vanino, Stari trg. Ivan Ure, zlatnina in srebrni na, Pakiž, Stari trg 20._ Obleka, perilo. Fran Kraikovlč, Stari trg žt 22. Nizke cene. Modna trgovina Peter Sterk, trg 18. Nizke cene Stari Trgovina z mešanim blagom J. Lončar, Sv. Petra cesta 36. F. Fajdiga sin, zaloga pohiStva, Ljubljana, Sv. Petra cesta Stev. 7. Ustanovljena L 1879. _ A. Fuchs, trgovina z zlatnino, srebr-nino. arami itd. Selenburgova ulica. Kože divjačine, vsake vrsto, tndi zajčje, kupaje trgovina z usnjem V. Zdravic. Ljubljana, Sv. Florijana niica 9. KORESPONDENT (INJA)5 se išče za slovensko-nemško ia po možnosti francosko korespo deneo in druga pisarniška dela. Ponudi« s sliko, prepisi spričeval in eumculum vita« na naslov Anooč. eksp Drago Beseljak ta drug, Ljubljana, pod „8trassbourg . Jadranska montanska družba Brzojavl: „Moi»tana". d. Z O. Z. Telelon tt. 9. Ljubljana, Zvonarska ulica 5 (J) „ . . . . .Vse vrste kovin, rudnin ia kemikalij ter vse ladu-Prodaja in kupuje »trljake Isdelke, »padajoč« v rudarsko, fužin ara k o na debelo: imp0rt. t» k«mu.ko stroko. eu.port i! a ai-iaraica i JOSIP JUG sprejema vsakovrstna popravila od najmanjših clo generalnih popravil. Postrežba točua, dela zajamčena. 330 Maribor, Tržaška cesta 16. Odgovorni urednik Vit F. Jelene. . Lastnik in izdajatelj Konzorcij ««'utra.. ro"! Klobuke in slamnike vseh mt, od preprostih do najfinejših nudi vedno v zalogi tovarna klobukov in slamnikov Franc Cerar v Stobu pošta 10 želez, postala Domžale pri Llubiiaot. V popravila prevzema todi vsa tozadevna dela ter pr oblikuje po najnovejši modi. V Ljubljani prevzema v-a naročila m moder uiziranje tvr.ika KovačevtS I Tr*»*> v PreSernovl ollol it. &, kjer se sprejema 2006 v aredo ln V soboto. e i i i i & pesmi! j France Zbašnik, Pesmi, j S Pesniška zbirka v vojni padlega mladega jako nadarjenega poeta ■ g vzbuja splošno zanimanje. — Broš. velja 8 Din, po pošti 50 p več 1 Naroča se pri S Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica, j Pravkar je izšel ponatis znamenitega „Jutrovega" romana, ki je vzbujal splošno pozornoet: Frank Heller, Prigode gospoda Coliina. Cena D 5-—, po polti D -'75 več. naroča se pri apraiaiJtn Jitra", Uobljaoa, Praieraaia alica, znamke „MIKADO", brez žvepla in fosforja, na vsaki podlagi se vžigajoče, v papirnatih ovojčkih izdeluje to varna vžigalic in kemikalij družba z o. z. RUSE pri MARIBORU. 112 Telefon interurban: 188. Brzojavi: Vžigalice.