Št. 643. V Ljubljani, nedelja dne 10. decembra 1911. Leto 11. Pommzm Številk« I viaaiftv s kta)« vMk 4«a — Ml ek mMUi la -tki sMraj, * ponttMJkJli «k M. 4»> ImMi soda: v Ljubljani v npteveilhni ►K HHt a dMtavtJaaJea m dam K 1*M; a poite i K **--» Mileta* K M, četrtlotae K *•—* K F«« *■ Ineaeautv* oeioletao K . t TaMoa MevlUu 808. I NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. ■U It! I .■ 1 ff " ....... ■- " , " !.■■■! .IIP t Posamezna Številka 6 vinarjev t Uredništvo in upravniitvo Je v Frančiškanski ulld a Dopial se pošiljajo uredništvu, naročnina upravnBtvm. Neirankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se M vračajo. Za oglase se plača: petlt vrsta 16 v, »mitnica, poslana in sahvale vrsta 30 v. Pri večkratne« oglašanju popust. Za odgovor Je priložiti lamko, : Telefon Številka 303. i Politični položaj. 2e od Badenija sem ni bila politična in parlamentarna situacija v Avstriji tako Komplicirana in s tako raznimi perspektivami na rešitev. Ko so se vršile letošnje državnozborske volitve, zagotavljalo se je posebno med kompromisnimi strankami na Češkem, da hočejo v parlamentu začeti s pozitivnim delom. Predpogoj tega pozitivnega dela je seveda v vsaki parlamentarni državi parlamentaren kabinet in vlada, ki hoče tega pozitivnega dela! Sedanji ministrski predsednik grof Stiirgkh, ki so v začetku gledali v njem vsi izrečnega ministra § 14 je po kratki pavzi takoj nastopil pot, ki jo je začrtal v svojem labodjem spevu odišli Gautsch. Stiirgkh hoče prvikrat v svojo bližino Slovane in Italijane,ki so bili odslej vedno jeziček na situacijski tehtnici v parla-mentu.Zato pa vlada sili z italijansko fakulteto in jo hoče Italijanom preskrbeti na vsak način čimprej! — Dogodki v zadnji seji proračunskega odseka pa so dokazali, da nemško razpoloženje ni nikakor napačno za italijanske zahteve. Dasi je nemški Nationalverband sklenil, da prepusti svojim frakcijam fakultetno glasovanje svobodno, ter samo a limine odbil vladni predlog, ki naj bi bil po njem Dunaj sedež te fakultete, je jasno, da je vkljub temu sklepu velika večina nemškega Nationalverbanda proti italijanski fakulteti. Kompromisni predlog, da naj se predloga o fakulteti zopet odkaže pododseku, Italijani kot navadno zavlačevanje odločno odbijajo, ter bi sprejetje istega smatrali za casus bel-li, začeli bi v odseku z obstrukcijo proti donavski regulacijski predlogi, ki so z njo v ozki zvezi vodnocestna vprašanja, ki pa tvorijo zopet vitalne zahteve severnih provinc. Po zbornici ropota Šušteršič s svojo onozicijo. Ko je v četrtek govoril Verstovšek svoj triurni govor, je vsled plitve in obstrukcijske vsebine istega splošno prevladovalo mnenje, da je vrgel Šušteršič prvo karto. A klerikalci so to odločno zanikali in trdili, ‘da vsebuje Verstovškov govor edino le zahteve in želje slovenskega prebivalstva! V imenu Šušteršičeve družbe je izjavil isti govornik, da bo glasovala proti bud-getnemu provizoriju, kar znači popolno opozicijo! Dejstvo je, da je to stališče Šu-šteršičevega kluba popolnoma pravilno, ker Slovenci so proti vladi, ki sedi v nji in v nji zavzema tako važen portfelj kot je justični minister, inož s tako preteklostjo kakor je Ho-chenburger! Dvomimo edino le, da bi bila ta Šušteršičeva taktična poteza odkritosrčna, ker odkritosrčnosti pri tem politiku doslej nismo bili vajeni, ter so nam bili njegovi načrti vedno le vzrok sumničenj in to vedno na škodo slovenskega naroda. Ako stoje danes klerikalci v opoziciji, je to stališče edinole pravilno. To stališče pa bi morali, slovenski klerikalci zavzeti že nod Bienerthom, ki je že njegovo ime značilo odločen protislovanski režim. Konstatirati pa moramo, da je perspektiva za Slovane pod Stiirghovo vlado precej jasnejše, kajti Stiirgh priznava, da brez Slovanov ne gre! Toda vkljub temu, da obstoji mogočnost, sedanja vlada bo slednjič odprla oči in pravično delila tudi nam Slovencem kruha. Nikakor ni položaj še tak, da bi mogli Slovenci votirati ti vladi le en vinar, le enega rekruta! Kakor smo vedno najodločneje protestirali proti klerikalni korupciji, ki jo uganjajo s svojo o'pozicijo, da In narioarili v kalnem kakih strankarskih koristi za stranko v domovini, tako se nam zdi tudi nenaravna ta sapa, ki je v zadnjem času zapih-ijala iz Dunaja med Slovenci. Dr. Kiamar je imenoval Hochen-burgerja črnim madežem sedanje vlade, nam se pa zdi vsa ta vlada, ki si ne upa žrtvovati Hochertbur-gerja, velik črn madež in prepad, ki loči Slovane od vsakega skupnega dela z elementi, ki so bili doslej pod protektoratom vlade navajeni postopati s Slovenci kot ljudmi brez pravic a z velikimi dolžnostmi! Meščanske stranke kakor so Mladočehi in v veliki večini Poljaki, si žele pozitivnega dela, ker pač dobro vedo, da vlada zaupa razsodnim politikom meščanskih frakcij. Nedvomno mika Mladočehe vzgled poljske politike, ki so si na škodo drugih Slovanov pridobili s svojo vedno vladi hlapčevsko politiko vse to, kar so se le želeli. Mladočehi jih hočejo posnemati in v tem vidijo ono pozitivno delo, ki so nanj prisegali v času volilne borbe. Dejstvo je pa tudi, da so tudi češki narodni socijalci, ki so sklenili z Mladočehi kompromis, zavzeli stališče pozitivnega dela. Jako lepa beseda je to pozitivno delo, a neovrgljivo dejstvo je, da v sedanjih razmerah do tega pozitivnega dela toliko časa ne more priti, dokler avstrijska vlada ne izvede onega velikega dela, ki ga je progra-matično napovedoval Gautsch! Pozitivno delo parlamenta mora najti svoj vzgled v pozitivnem delu vlade! Dokler pa ne vidimo tega, toliko časa ne moremo upati tudi na pozitivno delo in vspeh v parlamentu! Kako pa naj Slovenci pričakujemo za se res tega pozitivnega dela, ko nam je vsaka beseda, vsako dejanje ministra Hohenburgerja udarec v obraz! Mi nismo bili nikdar optimisti in nismo tudi v sedanjem trenotku, ker politična situacija še daleko ni tako jasna, da bi nam nudila le deloma boljšega vzgleda v bodočnost. V slovenski javnosti se danes klinja in blagoslavlja mladočeška stranka, ki je nje duševni in politični oče dr. Kramar! To je ona ista stranka, ki je pod vodstvom istega poli- tika v času volilne reforme brezobzirno vrgla slovenski napredni javnosti zanjko okolo vratu, ter slovenska msta zadrgnila v korist slovenskim klerikalcem! Takrat jih je Šušteršič blagoslovljal, ker je njih taktika pomagala ubiti slovensko napredno zastopništvo v dunajskem parlamentu, danes jih proklinja za to, ker ima v svoji sredi Ravniharja! Napredna javnost pa ravno narobe, proklinjala jo je takrat, ko ji je vzel vsako politično moč, blagoslavlja jo danes, ker ima v svoji sredi Ravniharja ! Mi pa konstatiramo, da se bojimo darov teh Danajcev, ker imamo prebridke izkušnje. Slovenska napredna javnost ne čuti važnosti sedanjega političnega položaja, zato se nam zdi potrebno, da čujemo besede te javnosti, ker res bo sicer prepozno, ako je bil tudi greh sladak!! fcv- »V DNEVNE VESTI. Interpelacija glede konfiskacije sobotnega .Učiteljskega Tovariša*. Kakor smo že v četrtek med brzojavnimi vestmi poročali, so v seji poslanske zbornice v sredo posl. Stfibrny in tovariši interpelirali justičnega ministra zaradi konfiskacije 14 notic v sobotnem .Učiteljskem Tovarišu*, ki se tičejo šolskega nadzornika Maierja. Ta konfiskacija je bila nekaj tako nezaslišanega, da je bila interpelacija v resnici zelo umestna. Iz interpelacije priobčujemo, ker bo gotovo zanimalo tudi širšo javnost, kaj se dandanes vse konfiscira v Ljubljani, še naslednjih pet notic: Maler In terorizem. Ker se že Maier toliko brani terorizma, ga vprašamo sledeče: Kako je to, da nadzornik A. Maier ne odpravi terorizma in ne uveljavi svobode izpovedi pri disciplinarni preiskavi Janka Nep. Jegliča? Nam je znan slučaj, da se priča ni upala izjaviti resnice samo radi tega, ker je vedela, da Maierju ne bo ljubo. Nadzornik A. Maier se bo še spomnil afere o anarhistih na II. mesni šoli. Mi že danes opozarjajo člane mestnega šolskega sveta, da izpovedbe zaslišancev v Jegličevi disciplinarni preiskavi niso bile svobodno izražene, in da se ni povedalo vsega. ,Se ne spominjam več," je simbol svobodnega izražanja, ki se ima glasiti: ,Se bojim povedati!* Maler osramočen. Da je resnica, kar smo mi pisali o pedagoških zmožnostih nadzornika Maierja, nam je potrdil sedaj sam. V zadnjem terminu se je namreč odpovedal kot član izvr-ševalne komisije pri usposobi jenostnih izpitih. Poročal je, da zaradi katarja. Po ulicah ga je bilo pa videti s cigaro v ustih. Ni tajno, da je bil pravi vzrok odpovedi naše razkrinkanje .pedagoga, pisatelja in kramarja* A. Maierja na učiteljišču že prej javna tajnost in mu naše razkrinkanje ne bi škodovalo na ugledu med resničnimi Potovanje angleškega kralja Jurija v Indijo, o katerem smo že pisali, ima zelo obširen program. Z ladjo Medina se je pripeljala angleška kraljevska dvojica v Bombe. Od tod je šla dne 6. t m. pot v Delhi v severni Indiji. Vožnja po železnici iz Bombe v Delhi je dolga 1600 km. — Naša današnja slika kaže nekdanjo slavno prestolno mesto prejšnjih velikih mogulov, Delhi pedagogi. Le sraka j^ bila toliko nesrečna, da so ji potrgali pavje perje! Cesarski svetnik Anton Maier. Kakor nam poročajo iz povsem zanesljivega vira, se je pod svetnika Laschana vlado pogajal nadzornik A. Maier celo za naslov cesarskega svetnika. Za kaj hoče imeti to odlikovanje, nam ni jasno. Znano nam je pa dobro, da za nadzorniške dobe A. Maierja ni ljubljansko šolstvo nič napredovalo, temveč se je bistveno poslabšalo, ker nadzornik A. Maier je uvedel v ljubljansko šolstvo tak birokratizem, da je moral uničiti uspešni napredek šolstva in pouka. Ljubljansko učiteljstvo je postalo pisarniško osobje A. Maierja, ki je vso kvalifikacijo vršil po uradnih spisih in jahanju pik. Pisarije so onemogočile vse-kako pripravo za pouk, zakaj pedan-stvo je bilo po Maierju višek učiteljeve sposobnosti. Pouk je bil pastorka birokratizma I Povišanje nadzorniške dotacije zahteva sedaj Maier, ko se je znebil nadzorništva v kočevskem okraju. Mi privoščimo nadzorniku Maierju povišek, kakor privoščimo njegovi hčeri službo, le pravično naj se vse izvrši. Nadzornik Maier je v Ljubljani posestnik in spominjžmo se, da je tudi svoj čas dobil že znatno podporo od dež. |šol. sveta, medtem ko mnogo ubožnih, res podpore skrajno potrebnih učiteljev ni dobilo nič podpore, s pristavkom, .da je zmanjkalo sredstev*. Nam sč zdi tako odjedanje podpor v skrajni bedi živečim učiteljem krivično, posebno ker ne vemo, je li dobiva Maier podpore kot nadzornik večnega dopusta ali kot posestnik? Maler In stalni odbor. Vsak nadzornik je dolžan sporazumno s stalnim odborom vršiti funkcije, ki spadajo v ta delokrog. Nadzornik Maier pa vse kar absolutistiško in samovoljno izvede. Če je to učiteljstvu in volilcem stalnega odbora všeč, je njemu deveta briga. Mi pozivljemo šolsko oblast da dožene, koliko let že c. kr. okrajni šolski nadzornik A. Maier ni sklical seje stalnega odbora v Ljubljani. Usmiljeni Samaritan. — Koliko človekoljubnosti in usmiljenja imajo naši klerikalci do svojega bližnjega je razvidno iz naslednje dogodbice, ki jih zelo lepo karakterizira. Ko se je pred kratkim hlapec tukajšnjega mokarja Fr. Zorca pri delu poškodoval nogo, se zanj -g. Zorc še zmenil ni, ko je trpel bolečine sredi ceste proseč pomoči. Kljub velikim bolečinam je moral revež iti peš domov in sicer S ra v v Tomačevo. Toda tedaj, ko so ile občinske volitve je naročil g. Zorc kočijo ravno za tega hlapca in sta se peljala na volišče v Katoliški dom. Tedaj bi ga pa najraje prav pred komisijo peljal, ko je bil hlapec zdrav. Taki so torej kristjani... O Bog, odpusti jim,.saj ne vejo kaj delajo... Strašen samomor Slovenca na Sušaku. V četrtek ponoči se je dogodil na Sušaku samomor, kakršnega nihče ne pomni. Davčni stražnik Fran Japelj, okolu 20 let star, je v svojem stanovanju napravil grmado, jo zažgal, nad njo pa se obesil na okno in skoro popolnoma zgorel. Fran Japelj je stanoval v prvem nadstropju .Prve hrvatske štedionice* na Jelačičevem trgu. Ivan Bezjak, uslužbenec zobozdravnika drja Feretiča je opisal strašen dogodek na sledeči način: Moja soba leži ravno Kmetska posojilnica ljubljanske okolice. Rez. zaklad nad 500.000 kron. Stanje hranilnih vlog Si ■ISjo«HMr kroa* Obrestuje hranilne vloge po čistih 4 V* V, brez odbitke rentnega ievka. LISTEK. Nostradamus. »Spite v miru, mamica. Zbogom! Jaz odhajam na delo: najti hočem Croixmartovo hčer... Najti hočem izdajalko. Moja nevesta mi bo pomagala.. .Kaj ne, Marija, da mi hočeš pomagati!« Deklica se je ozrla s prepadlimi očmi na sveže nasuto zemljo. Zamajala se je od strašnega stresljaja, ki jo je prešinil. »Da,« je odgovorila, »pomagala ti bom!« »Slišite, mati! Dva bova: vaš sin in vaša hči! Počivajte torej v miru. Na vaš grob se vrnem šele tisti dan, ko vas bom mogel poklicati za hip iz jame in vam povedati, da je osveta dopolnjena in pravica storjena!« Čudne besede mladega moža, ki je govoril, da hoče enkrat vzdramiti mrtvo iz njenega večnega spanja, niso presenetile Marije; tako mogočno je zvenel v njih glas nadčloveškega prepričanja. Zdajci pa je Renold stopil k njej, prijel jo za roko in izpregovoril s svojim zvonkim glasom, ki je bil tako mil, kadar ga ni srd prepajal s trdo bridkostjo: »Zdaj, ljubljena nevesta, tu pred grobom, ki bodi priča najine zaroke, mi lahko poveš tisto, kar si mi obljubila povedati... Oh, povej mi takoj,« je prosil goreče, »da moreva združiti najino usodo:, da morem že jutri prositi tvoje starše za tvojo roko!« »Kaj?« je zajecljala Marija, omamljena od •groze. »Ime tvojega očeta in tvoje matere!« je dejal Renold. Marija je napela vse moči. da ni bruhnila v jok in se zgrudila na zemljo. In vendar, saj se je nadejala tega vprašanja; pripravila se je bila nanj. Zgradila si je svojo laž do najmanjše podrobnosti — laž, ki naj bi rešila obupa njiju obadva, vzlasti pa Renolda! »Ime mojega očeta?« je zajecljala. »Ali ni potrebno, da ga izvem?« je vprašal mladi mož z rahlim glasom. Počasi je ovila roke okrog vratu mladeniča, ki ga je ljubila v tej minuti z najčistejšo ljubeznijo; naslonila mu je glavo na ramo in zamrmrala: »Renold, ljubljeni moj Renold, izvedi torej, kar sem ti hotela prikriti!« »Govori!« je dejal Renold trepetaje. »V dnu srca bi bila rada pokopala to skriv-nots; toda ker hočem biti vsa tvoja, ti moram žrtvovati tudi svoj ponos... Poslušaj me, Renold in vedi, zakaj sem se ti tolikanj obotavljala povedati, kdo sem... Brez očeta sem in brez matere, otrok brez rodbine... dekle brez imena...« Roland je vztrepetal, in stisnil izvoljenko tesneje na svoje prsi. »Ubogi angel moj!... In to te je bilo sram povedati?... Oh, bodi brez skrbi! Saj vem, s kakšnim krutim zaničevanjem preganja svet otroke brez imena!... Toda, če nimaš niti o-četa, niti matere, ti bom jaz nadomeščal rodbino.« »Da, da!« je zaječala, objemaje ga krčevito. »In tudi ime dobiš: moje ime!« »Da, da!« je ponovila vročnično. Torej me ne pahneš od sebe? Ne zaničuješ me?« . Njegove ustnice so odgovorile molče na ustnicah Marije. Nekaj časa sta se držala objeta v opojni slasti. Nato so prišla vprašanja; in slehernemu vprašanju je sledil tako točen in trden odgovor, kakor da je Marija že zdavnaj preudarila in pripravila vsako najmanjšo podrobnost. Takoj po rojstvu so jo izpoložili na preddvoru cerkve Notre - Dame. Mlada žena iz preprostega ljudstva jo je pobrala in vzela za svojo; bila je Bertranda. Drugi dan je Ber-tranda prejela po skrivnostnem načinu obilno vsoto denarja in listine, ki so izročale neko hišo v ulici Tisseranderie Mariji v last. Bertranda, ki je kmalu ovdovela, je vzgojila zapuščeno deklico. Po bogastvu, poslanem ji za Marijo, je sklepala Bertranda, da so njeni neznani stariši žlahtnega rodu; navadila se jo je imenovati gospodično, smatraje jo za hčer kakega grofa ali vojvode, ter občevati z njo bolj kakor zvesta in vdana služabnica, nego kot krušna mati. Marija je odrasla v hiši v ulici Tisseranderije in živela v njej do dne, ko se je seznanila z Renoldom... Takšna je bila bajka, ki jo je pravila Marija de Croixmart sinu čarovnice. »Torej me ne zaničuješ?« je ponovila naposled. »Ne, ne, miljenka moja. Še jutri poiščem v Saint-Germain 1’ Auxerrois starega duhovnika, ki je moj prijatelj, da praznujeva nemudoma svojo poroko.« Marija je vztrepetala od groze. Čutila je, kako jo prijemlje usoda z neizprosnimi kremplji za tilnik; spoznala je, da se brani brezuspešno padca v brezdno, ki je zijalo pred njo. Poroka je pomenila zanjo pravilen podpis in priznanje pravega imena, ali pa laž pred Bogom samim; ta strašna poroka je obetala neizogibno katastrofo ali pa svetoskrunstvo . . . Oboje je pomenilo smrt: čutila je, da brez Renolda ne more živeti, in vedela je, da so za sve-toskrunce naimilejša kazen vešala. Drugo poglavje. POROKA. I. Kralj Franc I. V eni izmed samotnejših soban Louvra so bile zbrane štiri osebe: Franc in Henrik, kraljevska princa, ter Roncherolles in Saint-Andrč, ki sta bila ravnokar prišla v Loure. Brata, priklenjena drug k drugemu po sovraštvu, kakor veže dobre brate ljubezen, sta bila nerazdružljiva. Noben ječar še ni verneje pazil na gibanje svojega jetnika kakor je pazil Franc na Herikovo početje; noben inkvizitor ni iskal potrpežljiveje odseva skritih misli, kakor ga je iskal Henrik na čelu svojega brata Franca. Brata sta oboževala v blazni ljubezni obadva isto žensko. Skupaj sta jo videla prvikrat pod topoli ob Seini, in v srcih obeh je istočasno izbruhnil ogenj strasti. Ob nestrpno pričakovanem prihodu Roncherollesa in Saint-Andrčja je prekinil oba kraljeviča isti drhtljaj tesnobne radovednosti. »Messeigneiurs,« je dejal grof de Saint-Andrč, »zdaj veva, kdo je on — ljubimec njen!< »Messeigneurs,« je dodal Roncherolles, »izvedela sva tudi, kdo je deklica, ki jo milostno odlikujete...« »Kdo je?« sta ga prekinila princa. » Hči žlahtnega gospoda de Croixmort!« »Hči nadsodnika, ki je bil včeraj ubit na trgu Grčve!« je dodal Saint-Andrč. Brata sta ošinila drug drugega s prežečim pogledom. Nobeden izmed njiju ni pomislil, da bi morala spričo žalostne smrti očetove spoštovati hčerino zapuščenost in se odreči svojim zlim naklepom. nasproti Japljeve. Ker je bilo že polnoči smo vsi trdno spali. Naenkrat me zbudi iz spanja strašen smrad. Zbudil sem tudi svojo ženo in jo na to opozoril. Ona je takoj izjavila, da mora nekje v hiši goreti. Radi tega sem takoj vstal, vzel svetilko in odšel ž njo na hodnik, da vidim, če nama preti nevarnost. Ker se mi je zdelo, da prihaja dim iz Japljeve sobe, sem skušal odpreti njegova vrata. Soba je bila zaprta. Ko sem vrata odprl, je puhnil iz sobe gost dim. Naročil sem takoj svoji ženi, naj vzame otroka iz hiše. Nato sem zbudil vse stranke v hiši. Nekateri so lakoj pobrali svoje blago in dragocenosti, da pobegnejo, če bilo potreba. Do Japljevega okna je mogoče priti le skozi kuhinjo, oziroma skozi balkon, ki je pred kuhinjo. Odšel sem takoj v kuhinjo, zgrabil poleno in pričel razbijati po oknu. Kar zapazim, da visi Japelj nag na zno-tranji strani okua. Razbil sem okno in pričel v sobo zlivati vodo. Pri tem delu so mi pomagale tudi druge stranke. V sobi je bil tako gost dim, da ni mogel nihče notri. Neki Madžar, ki je videl, da nekdo visi na oknu, zakliče: „Kdo je to? Kdo je to?“ in skoči k oknu, da reši obešenca. Nato nekdo odgovori: .Sam se je obesil.* Madžar, ki je držal Japlja že okolu pasu, skoči 'nenadoma ves preplašen nazaj. Med tem je prišel na lice mesta stražnik Franjo Majstorovič. Ta je takoj poklical delavca Ranzira, ga prosil za svetilko in odšel v sobo. Japel je visel na oknu, pod njim pa je gorela grmada. Plameni so objemali truplo obešenca. Majstorovič se je približal obešenemu ln prerezal jermen, na katerega se je obesil. Truplo je nato padlo v ogenj. Na kraj nesreče je prišel konečno še redar Jelič, nakar sta oba stražnika potegnila truplo obešenca, ki je bilo že popolnoma opečeno, iz ognja in je odnesla na sredo sobe. Ostatke slamnate grmade, ki je še gorela, pa sta vrgla skozi okno, da lažje pogasita ogenj v sobi. Tla pod oknom so že skoro popolnoma zgorela in bila je velika nevarnost, da se ožge tudi strop. Konečno je prišlo ognjegaško društvo, ki je preprečilo nadaljno nesrečo. Pokojni Fran Japelj je bil rojeu 1. 1886. v Ljubljani in je služil na Sušaku kot davčni stražnik. Nekateri pravijc, da je bil precej inteligenten človek in da je rad čital senzacijonalne romane. Zapustil ni nikakega pisma, iz katerega bi se moglo spoznati, zakaj je izvršil tako strašen samomor. Njegovi prijatelji pripovedujejo, da je izvršil samomor radi tega, ker mu je pobegnila njegova ljubica. Volitev v cenilno komisijo za osebno dohodnino. Za jutrajšno volitev v cenilno komisijo za osebno dohodnino sta postavila kandidate trgovsko društvo „Merkur" in »Slovensko obrtno društvo*. Skupni kandi-datje so: v I. razredu za namestnike g. Ivan Plantan, c. kr. notar v Ljubljani v II. razredu za člane g. Alojzij LUIeg, trgovec v Ljubljani, v III. razredu za člana g. Josip Polak, trgovec v Ljubljani, Sv. Petra cesta in za namestnika v III. razred gg. Ivan Belič, posestnik in gostilničar v Ljubljani. Razentega kandidira Slovensko obrtno društvo v III. razredu mesto kanonika Sušnika, ki je kandidat »Merkurja*, g. Engelberta Franchettlja, brivca v Ljubljani. Pozlvljemo vo-lllce naj vsi združijo svoje na zgoraj omenjene skupne kandidate. V IH. razredu pa naj napredni volild na vsak način glasujejo za kandidate »Slovenskega obrtnega društva, ki so: za člana gg. Engelbert Franchetti brivec v Ljubljani, Sodna ulica in Josip Polak, trgovec v Ljubljani Sv. Petra cesta in za namestnika v III. razredu gg. Ivan Belič, posestnik in gostilničar v Ljubljani in Fran Stare sobni slikar v Ljubljani. Volitev se lahko vrši osebno na magistratu ali pa se izpolnjena glasovnica z izkaznico vpošlje po pošti. Volitev v I. razred je od 9—10 v II. razr. od 10—11, v III. od 11 — 12 ure dopoldne. Predrzna nesramnost kateheta. V Ptuju se je dne 7. t. m. vršila pred okrajnim sodiščem obravnava, ki je jasno pokazala, kako predrzni in nesramni postajajo farji že tudi na Štajerskem proti učiteljstvu. Stvar je v kratkem sledeča: V Smarjeti pri Ptuju imajo kaplana Planinca. Ta je želel, naj bi se mu zaradi komodnosti, da bi mogel hoditi na lov, izpremenile ure verouka na ondotni šoli. Povedal je pa o svoji želji samo enkrat mimogrede nadučitelju Žunkoviču; sicer pa je hotel svoje ure verouka izpremeniti ne da bi bil šolsko vodstvo zaprosil ali vsaj obvestil. In res je prišel dne 8. novembra kar ob 9. uri v šolo, ravno ko je poučevala učiteljica Sto-čekova in je povedal, da bo imel kar zdaj verouk, ker pojde ob 11. uri na lov. Ali učiteljica se ni udala. Isto je storil dne 11. in 15 novembra. |Dne 22. novembra je kaplan spet prišel v šolo ob nepravem času. Učiteljica je poučevala ravno računstvo. Ker je vkljub vstopu kaplana še naprej pisala na tablo račune, se je zadrl: .Med veroukom se ne piše na tablo 1* Nato je učiteljico ozmerjal in ji pokazal vrata. Ona je šla po nadučitelja, ali tudi to ni nič pomagalo. Tudi njega je kaplan ozmerjal in mu pokazal vrata. Dejal je, da bo rabil silo, če ne gre izlepa ven. Pri tem pa je izpraševal otroke iz .verstva*. Slednjič je — v navzočnosti nadučitelja — dejal: .Vstanite in molite očenaš, da sveti duh razsvetlipame]t našega nadučitelja 1* Nadučitelj seveda očenaša ni molil, ohranil pa je vkljub tej nečuveni sramotitvi mirno kri. Ko je bil očenaš pri kraju, je kaplan dejal: .Kristjani se pokrižajo';, kdor tega ne stori, ni kristjan. Če zna nadučitelj napraviti križ, naj ga napravi . . .* — Zaradi teh nesramnih žalitev je vložil nadučitelj proti kaplanu tožbo. Kaplan se je seveda na vse načine zvijal, ali pomagalo mu ni nič. Obsojen je bil na 100 K globe, oziroma na 4 dni zapora, kar je v resnici čudovito malo. Mi smo radovedni, kaj bi se zgodilo učitelju, ki bi tako nastopil proti katehetu, kakor je kaplan Planinc nastopil proti nadučitelju Žunkoviču? Ali bi se slavne oblasti ravnale po principu enakopravnosti? Slučaj Žun-kovič-Planinc nam vnovič kaže, kako koristno je delo, da se farjem vzame oblast, ki jim jo je dala človeška neumnost. Kap je zadela včeraj zvečer Avgusta Pečarja, slugo pri Krisperju. Pečar je stanoval 40 let v eni hiši in sicer na Dunajski cesti št. 33. Star je bil 61 let. Blag mu spomin. Oražen co Černe. O včerajšnji obravnavi pred okrajnim sodiščem povodom tožbe meščanskega gerenta Oražena radi razžaljenja časti, priobčimo poročilo jutri, za danes samo povemo, da je obravnava zopet preložena. Javno predavanje. Akademija prične jutri v pondeljek s svojo letošnjo serijo predavanj. Predaval bo pisatelj gosp. Ivan Cankar o pesniku Murnu-Aleksandrovu, ki smo desetletnico njegove prerane smrti ravno letos praznovali. Predavatelj je bil osebni prijatelj pokojnega pesnika in zato bo njegovo predavanje tem zanimivejše. — Dolžnost slovenskega občinstva je, da z obilnim obiskom predavanja da moralno podporo izobraževalnim tendemam Akademije. Žalostne posledice alkohola, V mestu je stanoval neki zakonski par, ki je neprestano obiskoval različne žganjarne in se mnogokrat napil do nezavesti. Posledica tega je bila, da si je žena zlomila levo roko, katero je nosila še sedaj obvezano. Ko sta zakonska v nedeljo zopet popivala v neki žganjarni, je žena nenadoma zapustila lokal iz izjavila, da bo izvršila samomor. In res še sedaj ni o nlej nikakega sledu. Pogrešana T. M. je 32 let stara, velikk in vitka; nosila je črno suknjo in belo ruto. Najdeno truplo. Dne 3. novembra t. 1 je nenadoma ‘odšla od doma 261etna umobolna kajžarjeva soproga Marija Hoči iz Zgornje Preske in se ni več vrnila. Dne 30, novembra jo je našel neki posestnik v Savi popolnoma nago. Potegnil jo je takoj iz vode. Truplo je bilo že močno razjedeno in je najbrže ležalo kake tri tedne v vodi Truplo so prepeljali v mrtvašnico y Polhov Gradec in je tamkaj pokopali. Hoči je najbrže izvršila samomor. Vlom. V sredo zvečer se je splazil neznan tat v trgovino peka in hišnega posestnika Josipa Bončarja Pred škofijo in ukradel denarnico, v kateri je bilo mnogo računov, trije stokronski, trije petdesetkronski, deset 20kronskih in 6 lOkronskih bankovcev. Odnesel je tudi za 40 K niklastega denarja in vrečico, v kateri je bilo za 22 K dvovinarskih novcev. Aretacija. Dne 7. t. m. je šel neki popotnik po državni cesti proti Ježici. Ko mu je prišla nasproti orož-nička patrulja, ja takoj pobegnil, Orožnik mu je sledil in ga vjel, Orožniki so konstatirali, da je aretiranec neki brezposelni krojaški pomočnik, ki že več mesecev ni imel nikakega posla. Izročili so ga sodišču. Aretirani divji lovci. Koncem pretečenega meseca je našel neki lovski paznik na Krmi v radovljiškem sodnem okraju štiri noge divjega kozla in še svežo lobanjo. Spoznal je takoj, da je bila izvršena lovska tatvina in je zadevo takoj naznanil orožnikom. Preiskava je imela popoln vspeh. Orožniki so namreč aretirali dva divja lovca in odredili pri obeh hišno preiskavo. Našli so pri njih 8 nog divjih kozlov in gamzovo brado. Izročili so ju okrajnemu sodisču v Radovljici. Razgrajači. V petek zvečer je stražnik aretiral nekega pijanega mlinarja, ki se je na Martinovi cesti valjal pO* blatu in razgrajal. — Neki brivski pomočnik je povzročil v svojem stanovanju tak kraval, da ga je moral stražnik aretirati. — Okolu polnoči sta se na Dolenjski cesti pretepavala dva delavca in metala drug drugega ob tla. Stražnik je oba odvedel na policijsko stražnico in potem odpeljal v zapor. , Mali zločinec. Ko je pred kratkim peljal poštni voz iz Novega mesta, je skočil zadaj na voz neki šolar in razrezal vrečo, v kateri je bil spravljen kruh za ob cesti ležeče gostilne. Voznik je malega zločinca še v pravem času prepodil. Maščevanje psa. Ko je pred kratkim hotel neki konjač v Cerkveni ulici vjeti nekega psa, ki ni imel znamke, ga je pes napadel in mu raztrgal hlače. Naslednjega dne je pes ležal zopet na istem mestu. Kar pride mimo njegov sovražnik. Pes ga je ponovno napadel in ugriznil v desno roko in nos. Pri tatvini zasačen. Dne t. m. ponoči je bil na strehi vevške papirnice zasačen neki tovarniški delavec ravno v trenotku, ko je hotel ukrasti kos klobučevine v vrednosti 70 K. Kurji tatovi. V poslopjih, ki leže blizu starega pokopališča in artilerijske vojašnice je bilo v zadnjem času pokradenih več kokoši, ne da bi se policiji posrečilo tatove aretirati. Tudi v Mostah, Vodmatu in v Zeleni jami je bilo ukradene več perutnine. Kdor mnogo sedi. slabo prebavlja! .Niti rastlinska hranilna sredstva* piše dr. Granic hstatdten, mestni fizik na Dunaju, niti druge zdravilne vode ne učinkujejo v teh slučajih tako ugodno, kot večletno zdravljenje z naravno Franc-Jožefovo grenčico. V nobeni družini, v nobenem gospodarstvu naj bi ne manjkalo te mnogopreizku-šene .Franc Jožef-ove vode.* Najdeno. G. Franc Dolenc, čevljar v Kolodvorski ulici št, 35 je našel v petek zvečer v Kolodvorski ulici denarnico z manjšo svoto denarja. Izgubitelj naj se zglasi pri najditelju na domu. Našla se je denarnica z manjšo vsoto denarja. Dobi se pri pekovskem mojstru Aubelju na Glincah. Razstavljene diplome. V izložbi tvrdke Gričar & Mejač so razstavljene diplome .Društva slov. trg. potnikov* ustanovnima članoma tega društva: gg Ivanu Samcu in Ant. Krisperju. Pred par dnevi pa so bile razstavljene diplome ustanovnim članom: g. E. Kavčiču, Ljubljanski kreditni banki in Kolinski tovarni za kavne primesi. Diplome so prav okusne. Imena je umetno narisal risar litografije Blas-nikovih nasl. v Ljubljani, gospod Valššek. .Delavsko bralno društvo* v Idriji ima svoj redni občni zbor dne 17. t. m. ob 2. uri popoldne s sledečim dnevnim redom: I. Poročilo: a) predsednika, b) tajnika, c) blagajnika d) knjižničarja in e) preglednikov računov. II. Volitev: a) predsednika in podpredsednika, b) novega odbora, c) preglednikov računov. III. Določitev časnikov za leto 1912 in IV. Razni predlogi. .Slovenska filharmonija* priredi danes pod vodstvem gospoda kapelnika Vaclava Talicha, ljudski koncert v veliki .Unionovi* dvorani, pri pogrnjenih mizah. — Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 60 vin. .Ideal". Spored za danes v nedeljo in ponedeljek: .Luzern*. Prekrasen naravni posnetek. — .Ga. Babilas prijateljica živali*. Jako komično. — .Žrtev dolžnosti*. Senzacijska ameriška drama. Samo pri popoldanskih predstavah. — .Dolžnost in čast. Zanimiva drama. Samo pri večernih predstavah. — ,Nic Winter in tatvina Monne Lise*. Komični prizor. — .Akrobatska družba Viktor*. Varietetna slika v barvah. — Kristjan namestni ženin*. Jako komično. — V torek: Moč ljubezni. Ljubezensko življenje. Umetniški film Nordiskfilm Co. O. BERNATOVIC Ljubljana. — Mestni trg. — Ljubljana. Velikanska zaloga narejenih oblek za gospode, gospe in otroke. Najnižje cene, solidna postrežba. Državna lotarija. Izžrebane številke na Dunaju 25, 64, 67, 50, 18. — V Gradcu 79, 10, 7, 86, 70. Književnost in umetnost. Iz pisarne slovenskega gledališča. Danes, v nedeljo popoldne ob 3. se igra pri znižanih cenah zadnjič v sezoni za goste z dežele Horstova izvrstna burka .Nebesa na zemlji* (za lože par) z g. Verov-škom, Nučičem, -Povhetom, go. Setfi-lovo in go. Bukšekovo v glavnih vlogah; zvečer se vprizori prvič izvirna noviteta, ljudska igra .Romantika na vasi* V. F. Jelenca (za nepar abonente). Dejanje se godi med kmeti in cigani v slovenski vasi v sedanji dobi. Igrajo vse prve dramske tuoči. Glavne vloge igrajo ga. Šetrilova, gdč. Win-trova, ga. Bukšekova, g. Nučič, gosp. Skrbinšek, g. Šimaček oin g. Danilo. — V torek nanovo študirana in nanovo vprizorjena Lebarjeva priljubljena opereta .Grof Luksemburški* (za par), v kateri pojeta prvič gospa pl. Foedranspergova (Angele) in gosp. Horsky (Brissard). Opereta je novo-opremljena. Naš rojak F. Tratnik, znani ve-lenadarjeni slikar je razstavil s češkim umetniškim društvom .Manes* v .Hagenbundu* na Dunaju. Kakor poroča »Wiener Abendpost* je njegova risba .Slepci* pretresujoča, velikega občutka in čisto slovansko občutena. Vrlemu umetniku iskreno čestitamo na velikem priznanju in uspehu v tujini. Popravek. V včerajšnje gledališko poročilo se je vrinila tiskovna hiba; mesto .pesniško sploh voziti ne zna*, naj se čita .tvoriti.* Fajmoštra Jurja Gliste nedeljske pridige od tega pekla na svitlobo venkej dane skozi gospoda Bavbava. Ta 5. pridiga al od tega peklenskega smradu. De v peklu gvišno je en neizrečen smrad, to nam pove ta prerok Izaijas rekoč: Namest tega lepega duha bodo smrad imeli. V peklu je en tak smrad, de nobeden človek ne more zapopast. Kader eno živinče cerknjeno leži, toko zlo smerdi, de ne more eden zmeraj tam stat. Kader jih le*1 stu al taužent, kaj je to za en smrad-. Al ta smrad ni neč v perglihi proti peklenskemu smradu. Ta peklenski smrad je preveč od svoje nature toko velik, ker ta pekou se nikdar ne lufta, ker je zmeraj zapert, že čez pet taužent let, ker so noter vse sorte smerdljive reči, žveplo smola in vse Sence jutra. Ruski spisal M. Arcibašev. Prevci Anton Melik. »Ko sem prečital to,« je govoril Paša Afa-nazjev s slabotnim, trgajočim se glasom, podobnim škripanju vstavljajočega se, majhnega stroja in bobnal s suhimi prsti po knjigi, »se mi je zazdelo, kakor da so v moji sobi odprli okna: tako se je razsvetlilo vsenaokrog. Ves ta brezbarvni ,brezradostni ton... kakor da grize dušo iz človeka!... A tukaj — kakšen fant! S kakšnim zmagoslavnim akordom to konča!... Samo poglejte na to stvar; to ni samo navadna povest o tem, kako se je napravilo dekle in odšlo študirat... To je simbol globokega pomena!« Vedeli so, o kateri povesti govori, povest je bila ugajala vsem, toda vsem je bilo čudno in neprijetno poslušati zmagoslavni, navdušeni glas človeka, ki je bil tik pred smrtjo. In sedaj, pri umirajočem fantu, se je zdela knjiga nezanimiva in celo potrebna. »Ah, le še več takih budečih, smelih glasov!« Je s tihim glasom, iz katerega se je čul silen napor, zamišljeno rekel Paša Afanazjev. »Treba je buditi, treba klicati... treba je povedati vsem, da ni življenja tam, kjer ni mogočnega, napornega truda!... A kar je glavno, — treba je, da izgine lastni mali jaz, lastni interesi, lastni ljudje, da bodo vsi ljudje, da nastopi blagostanje vseh, da bo ves svet odprt človeku!« »Da... samo kako naj dosežemo to?« se je nedoločno odzval Andrejev. Paša Afanazjev je takoj obmolknil in pogledal nanj z bolno blestečimi očmi, kakor človek, ki je začel nekaj, a še ne razume pomena besed. Andrejev pa je molčal. »Draga Lizočka,« je rekel Paša Afanazjev mehko in radostno, — »jaz sem tako vesel, tako vesel, da sem vas potegnil iz tistega blata! Zaradi vas sem vesel in zaradi sebe... kar je to majhna zasluga, rešiti človeka, in celo tako milega, tako dobrega človeka, kot ste vi!... In jaz sem vas rešil, ni res? ... No, ne samo jaz, tudi knjige so pompgle mnogo, —« zopet je slabo pobobnal po knjigi, »a vendar...« Pomolčal je, premišljevaje naporno o nečem, in ko je zopet pričel zopet govoriti, je govoril z naporom in se smehljal slabotno n nenaravno: »čujte, Lizovka, ako jaz umrjem... to se lahko zgodi... vam ostavljam svoje delo... Vi ste moje stvarjenje, v vaši mili, dobri duši bodem živel tudi jaz... Saj je tako, Lizočka... Na kake žalostne misli sem prišel... Ali se spomnite, kako ste hoteli vzeti za moža tistega korneta, ki se je hotel vstreliti iz topa?...« Paša Afanazjev se je radostno zasmejal. »Spominjam se, Paša...« je žalostno odgovorila Liza, zroč mu v oči s svojimi dobrimi, vzbočenimi očmi, in se trudila, da bi se nasmehnila. »Da ... No, Bog ž njim!... Meni ga je postalo naposled, veste, celo žal. Saj pravzaorav on ni nič kriv v tem, da ga je usoda in okolica ustvarila plitvega. A trpel je najbrž silno... da...« Paša Afanazjev je zopet zamišljeno pomolčal in v njegovih očeh je bilo nekaj žalostnega in toplega. »Da, glavno ste storili s tem, da ste odšli od tam!« je nenadno zopet oživel. »Naj pride in se zgodi karkoli, vse je sedaj pred Vami... mila Lizočka!...« Paša Afanazjev je prenehal, in nekaj čudnega, nerazumljivega, nekaka zasanjana, nadnaravna vzhičenost je razsvetlila njegov suhi obraz, na katerega so padali mehki, potni lasje. Dori se je zazdelo, da ne govori z Lizo in ne o Lizi in njegov obraz jo je spomnil, ne prvikrat, z bolestno jarkostjo na neko sliko, na kateri so v plamenu in v dimu iztegovali kvišku roke napol blazni mučenci... Postalo jej je strašno. Ko so se pripravili za odhod, je rekel Paša, oslabljen vsled prevelikega napora, Andrejevu: »Dragi, vzemi tam-Je spise, in odnesi jih k Bogdanovu... Tam so važne opazke na robu ... Jaz še nekoliko poležim, oprosti... No, do svidenja, dragi moji!« Oni trije so že bili prišli do vrat, ko je zaklical nakrat Paša naglas: »Lizočka... Liza.« Dora in Andrejev sta se ustavila na koridoru, a Liza se je hitro okrenila, stopila zraven njega in se sklonila. Začutila je suhi in objed-nem potni duh njegovega bolnega telesa. »Lizočka...« je rekel Paša Afanazjev in zopet obmolknil. Njegove oči so čudno blestele v globokem, notranjem blesku, kakor da gleda nekam v svojo notranjost. Liza se je sklonila še nižje in čakala; sama ni vedela, zakaj se mu ni upala ozreti v obraz. »Lizočka...« je ponovil Paša Afanazjev še tišje, kakor da se boji, da ga slišijo, »— zdaj je pomlad... pri nas se pač taja sneg... Lizočka .. zdravnik je dejal, ako bi vedno živel na jugu, bi nemara še... ozdravel...« Iz temnega, široko razprtega očesa tik pod Lizo je priteklo nekaj velikega, prozornega, in se razlilo po trepalnicah. Pašo Afanazjeva so pokopali na moten, topel dan. V jami je stala rumeno-kalna voda, po stezah se je prelivala brozga iz staljenega snega, razmočena pot je polzela na vse strani izpod nog, in s trudom, zadevaje se drug ob drugega, ker so izpodrsavale noge, so prinesli rakev do jame. »Hodite v koraku, gospoda, v koraku!« je prigovarjal vso pot z bolestnim tonom v glasu eden izmed nesočih študentov, kateremu je rob rakve vedno zbijal čepico z glave in ga rezal v ramo. Prst je hreščeče plosknila na pokrov rakve, in padala spočetka rezko in votlo-zveneče, a potem mehko in prijetno na črno-rumeno brozgo. Nametali so majhen holmec, ki pa se je takoj zopet razlezel. Študentje in kursistke1) so stali molče ob grobu, njih črne postave so se čudno odražale od belega, puščobnega mesta; nihče še ni hotel oditi. »Larionov, govor... daj, govori!« so suvali drug drugega. Larionovu samemu se je poznalo po potnem, od napora zardelem oo-razu, da bi mu bilo nerodno oditi °^toa tako navadno, kakor je odhajal od vsakega druzega opravljenega posla. . »Ne... kaj pa...« je ztnigml z ramen. Larionov. , ... . Mladosten, čeden študent, z vzhičenim in neumnim obrazom, je stopil za korak naprej, zavihtel čepico nad svojo kodrasto glavo in zaklical s trepetajočim glasom, zroc v daljo nad križi in spomeniki: .... . »Zastonj se ne daje ničesar... usoda hteva žrtev v odkup!...« In čez in čez zardel, je umolknil slovesno in skromno. Postalo je zopet tiho in prazno vkljub precejšnji množici ljudij. Vrane so letale tam nekje nizko nad talim, mokrim snegom. Bilo je neznosno žalostno. *) Kursistke se imenujejo v Rusiji sluša-teljice univerz. sorte reči, koker prau ta prerok Izaijas na 3. postau rekoč: Njih špiža bo ratala v smola, njih zemlja bo v žveplo, noč in dan bodo smrad trpeli. Od peklenskega žvepla govori sv. Janez na 21. postau: Vsi neverniki, vsi razbojniki, vsi zoperniki, vsi lažniki, vsi nečistniki bodo goreli v tem bajerju, kteri je pouhen žvepla, smole in ognja, »a bajer je toko smerdljiv in bodo mogli večno noter prebivat. Koker ni nobene vročine čez ta peklenski ogenj, toko ni nobenga smradu čez ta peklenski smrad. Oh! koko bodo njih nupla Smerdele, de ni z nobeno rečjo 'J® Perglihat. Prav sv. Bonaventura: V'0 bi biu en ferdaman člouk na ta •vet spušen in bi svoj smrad od sebe J!Jaui toko bi mogli vsi ljudje, žvina, ^1Ce. ribe, vse bi moglo od velikega smradu z naglo smertjo umret. Ker stri eno samo ferdamano truplo, 3 koko bo smrdelo toljk taužent *lU(li skupejl Oh, Bogu se usmil, kaj 1)0 to za en smradi Ja, oni so zve-vkupej in ne morejo eden od arlamentarna situacija. T)T;!ti UnaJ* 9- decembra. Danes je s'ancp v,z. rn!Co ve^ italijanskih po-svoiik’ ,, so izjavili, da vstrajajo pri kulti? zabtevah glede italijanske fa-da k j" Predl°ge. Povdarjali so tudi, " Oodo v slučaju, če se ne ugodi "J‘n zahtevam, tudi v plenumu glaso-a*i proti proračunu. V torek se zopet It«/ seja proračunskega odseka, na tav.fi se bo razpravljalo o italijanski sw^ni predlogi. Ako se bo ob-zaklj^8 nadaljevala, bo seja takoj ra * ’ nai se reši dardanel- OdDrnprašanje in Dardanele za Rusijo »tfstraUi trditev, da bi turški mi-nU. „ Syet to rusko zahtevo odklo->san,?de°vari? resnici, ker o tem e »i h*?vmed obema državama sploh Pnslo do pogajanj. ^•nšlkaj — kitajski cesar, poroča sn» 9- decembra. Kakor se yoditelj L.tSangaja» Je general Lihuang, javil, da r J’skih rev°lucijonarjev iz-1,3 stališ?,,evoluc'jonarji ne stoje več v r®Dublii7« nai se sPren,eni Kitajska PravHeni n • Revolucijonarji so pri-«nonarhiLpriVo,iti v konstitucijonalno da narti Najodločneje pa zahtevajo, ^evolucii^edania dinastija Mandžu. ^ da t i' bi bili zadovoljni s Sednilfa tpr°glasi ministrskega prednjem JuanSikaja kitajskim ce- proti kašlju I Razne vesti. * Visok honorar. Zadnjič je neki angleški zdravnik zdravil v angleški Indiji nepalskega maharadžo. Pacijent je bil z zdravljenjem popolnoma zadovoljen in je dal izplačati zdravniku 160.000 K kot honorar. * Slepa pevka. V Monakovu bo priredila 16. t. m. ,večer pesmi* koncertna pevka Lejla HOlterhoff iz New Yorka. V Monakovu je že pela z velikim uspehom. Pevka je — kar je posebno interesantno — popolnoma slepa, pred leti je namreč oslepela. * Bela vrana. V Varšavi je te dni umrl hišni posestnik Edvard Grabin-ski, ki ni svojim strankam nikdar po višal najemnine. Varšavski listi so mu napisali lepe besede v spomin, njegove stranke pa so zbrale 52 rubljev za dobrodelne namene. — Bog ve ali imamo v Ljubljani kako tako belo vrano? * Ljubavna tragedija. V Mona-kovo je došel v četrtek neki ljubavni par in se nastanil v nekem hotelu. Zvečer sta oba izvršila samomor. Lastnik, glavni in odgovorni urednik Milan Plat. Tiska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani Zelo koristno je, da v otroški sobi Scottove emulzije nikdar ne zmanjka. Malčki prav radi jemljejo smetani podobni preparat, včasih celo tako radi, da ga sami zahtevajo. Scottova:: :: emulzija je izvrstno pomirjevalno sredstvo Samo pravo f to znamko (ribičem), znakom Scottove procedure. in ponovno preizkušeno varstvo proti tako pogostemu prehlajenju naših malčkov. Pri nakupu zahtevajte izrecno Scottovo emulzijo. Znamka , Scott*, vpeljana že nad 35 let, jamči za dobroto in uspeh. 6 Cena originalni steklenici 2 K 50. Dobi se v vseh lekarnah. Mali oglasi. Beseda & Tin. Najmanjši znesek DO vin. Pismenim vprašanjem Je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji lnserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. ort irefier. Mladenič, vešč slovenskega nemškega in Italijanskega jezika želi službo blagajnika ali pisača. Ponudbe pod št. 100 na .Prvo anončno pisarno.* 766 3—1 Velika meblorana mesečna soba s posebnim vhodom eventuelno s hrano se takoj odda na Sv. Petra cesti štev. 64. 765 2—1 Nora trinadstropna hiša v bližini Zvezde, pripravna za malo obrt, se zaradi rodbinskih razmer ceno proda. Poizve se pri Fr. Čuden v Ljubljani. 681/x—1 Prodajalnlška oprava za specerijsko, galanterijsko in manufakturno blago, dobro ohranjena, večinoma iz hrastovega lesa se ceno proda. Kje, pove Prva anončna pisarna. ______________________________ 731/7—1 Hite, ki se dobro obrestujejo, se prav po ugodnih pogojih prodajo Polovica kupnine ostane lahko vknjižena proti malim obrestim Natančneje se poizve na Vodovodni cesti 62. Gospod se sprejme na hrano. Kje, pove Prva anončna pisarna. 757 3—1 Mlada naobražena gospica čedne vnan-josti, želi korespondirati v svrho poznejše možitve z inteligentnim gospodom pod šifro: .Nada 7* poštno ležeče Ljubljana. 770 1 — 1 Soba s kuhinjo in pritiklinami se odda za februar. Poizve se: Dunajska cesta štev. 11. 769 1-1 Stanovanje s tremi sobami, kuhinjo, pritiklinami ter delom vrta se odda za februarjev termin. Hradeckega vas št. 31. 768 1—1 Preigran glasovir se proda za 170 K. Naslov pove .Prva anončna pisarna*. 767 1—1 Mladenič star 15 let z dežele se. želi Izučiti krojaško obrt. Ponudbe: .Mladenič' na .Prvo anončno pisarno*. 771 1—1 Hler za dva konja in prostor za vozove odda D. Rovšek, Kolodvorska ul. 35. 772 4—1 Fijokarska obrt s koncesijo, dvema vozovoma, s konji ali brez, se iz proste roke proda. Naslov pove .Prva anončna pisarna*. Gospodu, ki je včeraj zjutraj v Gosposki ulici vprašal za sobo, naznanjam, da jo oddam. t Tvrdka Anton Krisper naznanja, da je njen zvesti služabnik August Pečar danes v starosti 60 let nenadoma preminul. Pogreb bode v nedeljo, dne 10. t. m. ob 3. uri popoldan iz hiše žalosti na Opekarski cesti štev. 37 na pokopališče k Sv. Križu. P 684 Modni salon Ivana Schiller Sv. Petra cesta št. 31 p. 569 priporoča klobuke v vseh izvršitvah. ----------- Vsa popravila točno in ceno!! Žalni klobuki vedno v zalogi. Čez opoldan odprto. Med! Pitane gosi. Vsak dan sveže zaklane 10 funtov velja samo 6 K 50 vin. Čist garantirano naraven čebelen med v pločevinastih dozah 10 funtov 5 K 75 vin. Zadovoljno zajamčeno. I. Kleiner Podwo-loczyska 551 Avstrijsko. P 688 Odda se takoj meblovana = SOBA = Istotako se sprejme več gospodov na dobro hrano. Natančneje se poizve v .Prvi anončni pisarni", Frančiškanska ulica štev. 8. P 689 MESO P 686 vsak dan sveže, telečje, ovčje, in prašičje v stegnu, 5 kg samo 4 80 K po-š lja franko po poštnem povzetju A. Berkovics Herincse štev. 70. Ogersko. m« NAŠA ANČKA. Mična povest v lični obliki, ki ne sme manjkati v nobeni knjižnici. Stane samo 80 h in se dobi v vseh večjih knjigarnah. »s Dobro ohranjeii pianino se proda eventuelno odd? v najem. P 685 Mala mesečna v SOBA v s posebnim vhodom se odda takoj v Salendrovi ulici štev. 4. P 680 se takoj ceno proda. Natančneje se poizve v Železniški ulici štev. 164. P 655 Lepo pohištvo se radi selitve ceno proda. K. Hajek Bleivveisova cesta 5. lil. uad. P 679 Naznanilo. V konkurzno maso Mimi Brulc na Bledu spadajoče blago v cenilni vrednosti 5054 K, se proda en bloc najboljšemu ponudniku ofertnim potom. Zaloga obstoji iz manufakturnega, galanterijskega in nekaj špecerijskega blaga. Ogleda se pri upravniku mase Jakobu Peternelu, hotelirju na Bledu, kjer je na vpogled tudi cenilni zapisnik. Ponudbe do 14. decembra 1911. Ako bi do tega dne ne bilo primerne ponudbe, proda se blago na drobno. P 677 Bled, 4. decembra 1911, Kuč za slabokrvne In prebolele je zdravniško priporočeno črno 'dalmatinsko vino Kui najboljše sredstvo. 6 kg franko K 4-50 3r. Novakovič, Ljubljana. Jakob Peternel upravnik konkurzne mase. Išče se družabnik, kateri bi bil pripravljen založiti ca 1500 K za patentirovanje neke izvrstne iznajdbe. (V Nemčiji je do sedaj patentovanje že deloma prijavljeno.) Cenjene ponudbe pod »Elipsa" na „Prvo anončno pisarno." P 682 Prodajalna z opravo in stanovanjem se odda takoj v lepem ter jako prometnem kraju blizu kolodvora ob glavni cesti v najem. Pripravno je za vsako trgovino. Več se poizve v »Prvi anončni pisarni* Frančiškanska ul. 8. P. 661 Prva kranjska drogerija, parfn-merya, fotomanufaktura itd. Anton Kanc [jnbljana, Židovska ulica št. 1. Zunanja naročila izvršuje z obratno ?ošto. Ceniki so na razpolago. Stampilje vseh vrst za orade, društva, trgovce itd. Anton Černe graver In izdelovatelj kavčukovih Stampilij. Ljubljana, suri trg it m. Ceniki franko. O. Bračko Ljubljana, Dunajska cesta štev. 12 priporoča prave fine francoske parfume, bogato zalogo rokavic In vse v to stroko spadajoče predmete v najflnejšl kakovosti. Vnajna naročila točno in solidno. Kavarna Central sv. Petra nasip štev. 37. Danes in vsak dan : KONCERT: slovečega tamburaškega zbora,Javor* iz Zagreba, obstoječega iz 4 dam in 2 gospodov. , Bogati spored sestoji iz narodnih slovanskih popevov in tamburaških glasbenih umotvorov. Posebnost: „Krasni ženski“, četverospev, kije povsod vzbnjal navdušeno priznanje Kavarna vso noč odprta. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstop prost. K obilni udeležbi vabi z velespoštovanjem P 675 Štefan Mlholič, kavarnar. Specialna trgovina finih ročnih del m 1 V Ljubljani, Židovska ulica Itev. 5. Predtiskarija Tamburiranje Montiranje Plisiranje Proda se zaradi družinskih razmer dobro idoča trgovina v prometnem kraju. P 613 Natančneje v „Prvi anončni pisarni*, Frančiškanska ulica 8. Sv. Petra cesta štev. 28. nasproti ,Zlate kaplje* založnica trebušnih pasov v tuk. dež. bolnici, se priporoča cenjenim damam v izdelovanje vsakovrstnih najmodernejših steznikov, oprsnikov, životkov, ravnodržalcev, trebušnih pasov, po navodilih gg. zdravnikov. P 659 Posebna soba za pomerjanje. Popravila se radovoljno sprejemajo. Krasna darila za božič m novo leto! Raznovrstni najnovejši predmeti, kakor prstani, uhani, broše, verižice, obeski, gumbi, doze za cigarete, igle, ure itd. itd. se bodo ob tej priliki prodajali po izredno znižanih cenah ter se za res ugoden nakup najtopleje priporoča najstarejša domača tvrdka lud. Černe juvellr, trgovec z urami ter zapriseženi sodni cenilec LJUBLJANA, Wolfova ulica 3. Najcenejša božična prodaja. 6 kosov finih platnenih rjuh brez šiva 150/200 cm velike K 15-— 150/220 „ „ „ 18-— 30 m finih ostankov „ 18-— Vsakovrstni vzorci najboljšega platna za domačo uporabo in nevestne opreme gratis in franko. Tkalnica bratov KREJCAR, Dobruška 305, Češko. Najboljši češki nakupni vir! Ceno posteljno perje!! Kg sivega, dobrega, puljenega2 K; boljšega 2'40K;j)rima polbelega 2-80 K; belega 4 K; belega puhastega 510 K; kg velefinega sne-žnobelega, pulj enega, 640 K, 8 K; kg puha, sivega 6 K, 7 K, belega, finega 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. Naročila od 5 kg naprej franko. ZgotovUene postelje drega, belega ali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema zglav-nicama, 80 cm dlg., 60 cm šir., polnjena z novim sivim, prav stanovitnim puh. peijem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10 K, 12 K, 14 K, 16 K, zglavnice 3 K, 3'50 K, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm šir. 13 K,, 1470 K, 17-80 K, 21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm šir. 4 50 K 5-20 K, 5 70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm šir. 12-80 K, 14 80 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja za neuga-jajoče se vrne denar. — Natančni cenovniki gratis in franko. • S. Benisch, Dešenlce itev. 821, Češko. - . Benisch Ljubljana ]||f HON^t modistinja, Sv. Jakoba trg štev. 6 s priporoča svojo veliko zalogo damskih klobukov, športnih kap in. vseh mo-distovskih potrebščin. Popravila točno in najceneje. Naročajte in kupujte „Jutro“ izvod samo 6 v. L. J. Frohlich Slavnemu občinstvu vljudno priporočam sobni slikar in pleskarski mojster, dekoracije, napisi in cerkveno slikarstvo Ljubljana, Hrenova uica 17, Poštno-hraiilnlčnl račun štev. 113.059. ki velja kočevski na debelo vreča K T10, na drobno vreča K 1 20. Naročila sprejema za kočevski premog edino le P 660 A. STRUPI na Žabjaku št. 11. v slovenskem ozemlju izborno vpeljana se iz zasebnih razlogov prostovoljno proda. Resni ponudniki naj se obrnejo na »Prvo anončno pisarno", Frančiškanska :::: ulica štev. 8 pod šifro »Tovarna*. :::: Zastopstvo: Gabriel Brinšek, Ljubljana Bleiweisova cesta 16. A. KUNC Fabrlkat prve vrste. Najcenejši obrat. P 605 yjj|P m* šivalni stroji so najboljši za šivanje, vezenje in krpanje. Najkoristnejše božično darilo za vsako hišo. SINGER Co., akcijska družba šivalnih strojev Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 4. Goriva: benzin, benzol, sirovo olje, sesalni plin, svetilni plin i.t.d. Prodanih čez 106.000. Motorji na sirovo olje, sistem Diesel. Najcenejše gorivo. Zalxtotr*j^e cenUs štev. 569. Dvorski trg štev. 3, Najnižje cene! Strogo solidna postrežba! VOLNO za Športne obleke, čepice itd. v veliki izberi priporoča M. Drenik Ljubljana, Kongresni trg št 7. Največja zaloga ženskih ročnih del. = Velika — božična okasijska prodaja! Največja izbira izgotovljenih oblek za gospode in dečke ter konfekcije za dame in deklice. Čud ovito red u eirane cene!! Angleško skladišče oblek O. BERNATOVIČ Ljubljana, Mestni trg 5 Trgovec ali obrtnik mora, ako hoče napredovati, opozarjati občinstvo na svojo trgovino. Reklama je duša vsakega podjetja in vsak trgovec ali obrtnik/ ki noče biti skrit samo v svoji ulici, ampak hoče dobiti odjemalce iz vseh delov mesta in tudi z dežele, bo inseriral v ,Jutru‘ ki se čita in je priljubljeno povsod po Slovenskem. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. S Stritarjeva ulica. štev. S, (lastna hiša) Promese za "bližnja, žrebanja,: Promese kreditnih srečk a K 26—. Žrebanje dne 2. januaija 1912 Glavni dobitek K 300.000*—. Promese srečk za uravnavo Donave a K 16’— Žrebanje dne 2. januarja 1912 Glavni dobitek K 120.000'—. Promese ljubljanskih srečk a K 10— Žrebanje dne 2. januarja 1912 Glavni dobitek K 50.000’—. Promese zemljiških srečk II. em. a K 6*— Žrebanje dne 5. januarja 1912 Glavni dobitek K 100.000*—. Vse 4 promese skupaj K 56*—. ===== Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici. ====5 Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih &V'° - Novo Velika zaloga vseh vrst ur, zlatnine, srebrnine, juvelov, šival, strojev (Pfaff), muzikalnih instrumentov, gramofonov s ploščami in iglami. Najfinejše, najcenejše kvalitete. Popravila vseh vrst ur itd. solidno, točno in ceno. Cenik gratis in franko. P 620 C. 3ss. 9 tprl-rr. splošna prometna banka podružnica Ljubljana, prej J. C. Mayer sv9pe“aPcertarfl 0*a.tml» sl» Svuuiju. TT«taAO''rtj«XLO 1864. 29 podnajfcnAc. 3Delaalš3el 3co.plt&l la. rvzarrr« 63,000.000 3eroaa_ * ~ Oskrbovanje vseh bančnih trantakdj, kakor: Sprejemanje denarnih vlog proti rentnega davka prostim vložnim knji* II NajkulantnejSa Izvršitev borznih naročil na vseh ta* in Inozemskih trgih. Izplačevanje kuponov In Izžrebanih ilcam, konto-knjliicam in v konto-korentu z dnevnim vedno ugodnim obrestovanjem. II nostnih papirjev. Kupovanje In prodajanje devis, valut in tujega denarja. Denar se dvigne lahko vsak dan brez odpovedi. Kupovanje in prodaja vrednostnih papirjev strogo v okvirju uradnih 11 Izposojevanje železnih blagajnlc (safes) za ognjavamo shranjevanje vrednostnih papirjev, dokumentov, draguljev Itd, kurznlh notic. Spravljanje in oskrbovanje (depots) ter zastavljanje vrednostnih papirjev. II lastnem zapiranju strank. Brezplačna revizija irebanih vrednostnih papirjev. Promese k vsem žrebanjem. ........ .....................—'■■■ Ustmena in pismena pojasnila in sveti o vseh ▼ bančno stroko spadajočih transakcij vsak čas brezplačno. ■■■ ■■ —