DELO G LAS I LO KOMUNISTI ČNE PART 1J E T R Ž A Š K E GA OZEMLJA Leto IX. štev. 21 (450) UREDNIŠTVO *I N UPRAVA: Sfi Nfri '*'v::eon.'A Odgovorni urecntk: kUDOu UuaZìv (Btagt) založništvo „Dv,a tlskr up. Riva «3. TorrN|t|a 10 TRST - SOBOTA. 8. JUNIJA 1957 Posamezna štev. 25 Lir hočemo takih rešitev zadnje številke našega li-[ sta pa do danes sta bili e*i» skoro na isti način dve 1 in sicer z odprtjem na lo. s strani Krščanske de-lfficije, ki je iskala in tudi ek podporo fašistov in mo. l‘stoy. Skoro na isti način ^iii torej rešeni : kriza vla-v Rimu in kriza tržaškega ^kega odbora, dovolj no bi bilo tesno med Ì povezati oba položaja in Vfle razvoje, ker je mnogo *’ ki ju razlikujejo. Toda v°rnost KD je v prvem drugem primeru oči vidna *ka ter je izraz bistvenega '■|sKa prevzetih obveznosti *zdajstva teženj večine de-r*stjanskr baze ir. njenih Nv. n°barvna rimska vlada, ki P podporo fašistov in mo-proletpstov, je vlada, od katere a in If^ni lahko zelo malo pridi cij Hejo glede na velike prohle-nega iraške gospodarske obno- ^redsednik ministrskega I ^oli je v svojem govoru V 4Va^ Trst samo zato, da so 1 j(|,jduska]i. Toda istočasno je '“JKUl odložitev vprašanja 1 ij ustanove in sploh ni k cfc °snovnih tržaških p roju0^ ki so dejansko vsedr-■agaT Problemi. Gre torej za "!?. „N„0 vlado Zolija, ki je f sluha za nase potrebe in ' ' . lega bodo morali Trža- ' '3 f °iačati borbo proti tej ocial» K problf -------------- obl'V'a 2. strani objav-razvijf>tHo teze za VI. kon-1 111 "P8 K o m u n i s tiene množiptije TO. z a ^___ učen) j , bidi če tržaški demokri-«uradni zagovorniki» , vlad, ki so se vrstile, po. t° v Ritn zahvalne brzojav-|'r resnici ne vemo zakaj. 1 , * 8(' tiče izvolitve v Trstu n ‘ > 4 as*®Tìcnega občinskega od. -* Pn so odgovornosti zelo ^ prvi vrsti je KD. ki je /'"a podpirala kandidatu-artolija, nepopularnega za-tjegove diskriminacijske 3r'tiljudske politike in ker i ok: ter pfc anja ladi i V O d.st' i; javn<)? sko i )st n'% tik , (Eia«1 .^ ter dobil podporo mo-'Sl°v in fašistov. Nato so aeitiokratjc. ki so ugladi-cnobarvnemu odboru s je Dulci podal ostavko »ignea j Sv°jimi belimi glasovnici so omogočile izvolitev [ 'Ja. potem ko so si sko-a delili z demokristja-°dgovornosti. Nato so na k odn1 i * Vsake veljave. . a /Aktive, ki t«C ,. Sabo Tržačani potem ko i 20* vi *1 n'k gospodarske obnove t ’ e]' ^*re za odbor sestavljen , Klii N"‘m"v- ki nasprotujejo fih prosti coni in širši C* Trsta. 1 se bomo, da izženemo tavi iiV1 h J. bila vsiljena sramota kle. ^ učnega odbora, so per-ti !''e borbe. Današnji ob-f| °dhor je namreč dobro-fa,. U'nfindustriji, ki je prvi % 2. obletnici beograjske deklaracije j 2- obletnici podpisa sov. ^'"Jugoslovanske deklaraciji’' j'1 potekala 2. junija, je ii j ajska « Borba», glasilo N’javilu članek, posvečen ,|t| '■truci. Članek poudarja ^Vll'sko važnost deklaracije H zaključku ugotavlja, da S|j 1 interesi Jugoslavije in hbV Vgradnji socializma in ,V* svetovnega miru, mo-lahko tudi premagajo Ne]; na nasprotja, ki lahko i,JV • • Narodi Jugoslavije, f i||•9 vlada in partija so pri-ljšg?h' storiti vse, da se iz-v^'1 njihovi odnosi z ZSSR N socialističnimi dežela-beograjske po ■P iel 1. išeV ss) I. ri tb , N* °Sn°vi načel Clje». \ -------- aUcoska kriza 4; Nntiajstih dneh vladne » ('i(> 1 jo preživlja Francija, N r,ek poverili nalogo za Sv, j°Ve vlade radikalcu Bo. ' Me laUn°uryju. Po ne uspe. Nj4°Vih Predhodnikov, Ma. l'os ? naloga gotovo ni lab. ^ ’no še, ker je splošno ieva, ! vnet zagovornik na- 6 l a.nja pustolovske franco- tak odbor in da dobi naše mesto pošteno, delavno občinsko upravo, ki bo v resnici skrbela za koristi prebivalstva, pose-bno za revnejše sloje. Nadaljevali bomo borbo, ki smo jo vodili zadnje mesece in tedne, bra. n ili bomo ljudske koristi, proti poviškom tarif Acegata in davkov, proti diskriminacijam in mrtvilu. Vedno smo vse podrejali višjim interesom mesta, ker nismo nikoli in tudi ne iščemo stolčkov. To smo dokazali, ko smo podprli program in kandidata socialdemokratov, ki so pravili, da hočejo blokirati enobarvni odbor, dočim pa so se v odločilnem trenutku umaknili. Ta občinski odbor mora oditi ! Za dosego tega cilja, ki je realističen in se ga lahko doseže, se morajo združiti vse sile, ki so jim res pri srcu koristi Trsta. Centralni komite odobril Ob 13. obletnici smrti dnevni red VI. kongresa KP j Srebrniča ! il l lillilllllllllllliltllillillillilliilillliiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Tovariši naj študirajo in diskutirajo teze za kongres Pohiteti je treba s kampanjami, ki so v teku 3. junija sc je poti predsedstvom lov. Davida Pesca torij a sestal Centralni komite Komunistične partije Tržaškega ozemlja. Razpravljal je o pripravah za VI. kongres na:e partije. Tovariš Destradi je predlagal naslednji dnevni red kongresa, ki so ga člani CK enoglasno odobrili: I. Izvolitev predsedstva in komisij ; 2. «Komunisti v borbi za mir, avtonomijo in gospodarsko obnovo Trsta» Vittorio Vidali); 3. Poročilo kontrolne Ob 13. obletnici tragičnega bombardiranja Trsta organizira Zveza demokratičnih žena v ponedeljek 10. junija ob 20. uri na TRGU GIULIANI PRI SV. JAKOBU Manifestacijo za mir in ukinitev jedrskih poskusov iBiiiiidiiiiiitaitaiiiiiaiiiiiaitaiiaiiauaiivuiiiBiiatiiuaiiaiiaiiiiiaiiaiiitiaiiiiiaiiiitaiiaiiaiiaMifiaitaKiuBi.it Bi a ■ ■ ■ ■ m Govorili bosta : posl. NILDE JOTTI in MIRA RIJAVEC Predsedovala bo občinska svetovalka Jole Deferri komisije (Marija Berne-tič); 4. S premeni tev Komunistične partije Tržaškega o-zemlja v avtonomno federacijo Komunistične par. lije Italije (Alessandro Destradi ) : 5. Poročilo komisij in odobritev resolucij ; 6. Izvolitev federalnega komiteja, kontrolne komisije in pregledovalcev računov. Centralni komite je nato razpravljal in odobril teze za VI. kongres. Teze so objavljene v celoti v današnji številki «Dela» in «Lavoratura». V zaključku sestanka je Centralni komite naslovil topel poziv vsem tovarišem in vsem organizacijam partije, da študirajo, diskutirajo in popularizirajo teze za kongres, ki bo — kot že javljeno — 28., 29. in 30. junija. CK priporoča obenem vsem tovarišem naj na čast VI. kongresa pospešijo širjenje našega tiska, kampanjo za pridobivanje novih članov in nabiranje prispevkov za kongres. Sovjetska delegacija na Finskem « Te dni se mudi na Finskem sovjetska delegaeija v kateri so tov. Ifruščev, Bulganin, Gromi-ko, Kumikin, Malinin in drugi. Namen obiska je razprava o raznih gospodarskih, političnih in vojaških problemih. Državnim in političnim predstavni- kom ZSSR so ob njihovem prihodu priredili v Helsinkih prisrčen sprejem. Na železniški po. staji je delegaciji izrazil dobro-došlieo predsednik finske vlade. Jugoslovanski generali v SZ Jugoslovanski armadni gene. ral Ivan Gošnjak je Včeraj od. potoval na uradni obisk v Sov-jetsko zvezo, kjer se bo zadržal kakih 15 dni. Generala Gošnjaka je povabil v SZ o-brambni minister Žukov. Gošnjaka spremlja skupina jugoslovanskih generalov in višjih oficirjev. «Delo» prejšnji te. den ni izšlo, ker je bila v petek 31. maja 24-urna stavka tiskar, škili delavcev. Današnja številka je izšla z zamudo zaradi ponovne stavke tiskarjev, ki je bila včeraj- Prepričani smo, da bodo naši zvesti bralci in raznašale! to upoštevali in nam oprostili. Proslava obletnice ustanovitve Italijanske republike Silil .. svojimi odgovornostmi /''kanci, ki so dejansko . sp stranka klientele, be-Rr°tikommiistična četa, sko-7* vsake "" (Vktive, ki jih imajo . Z glasovi fašistov in monarhistov yr oli jeva °n'alne politike enobarvna vlada je prejela v torek v senatu zaupnico s 132 proti 93 glasovom. Za vlado je glasovalo 108 demokristjanov. 15 monarhistov in 9 misoveev. Tako se je vlada prebila skozi z odločilno po. močjo fašistov in monarhistov, odbila vsako socialno odprtje in zbrisala vsako sled antifašizma kot se je med debato z zadovoljstvom izjavil neki misovski senator. Sledila je nato razprava v poslanski zbornici, kjer je vzbudil še posebno pozornost govor tov. Togliattija. Tov. Togliatti, ki je imel govor v sredo, je izjavil, da pomeni izid glasovanja prelom KD s starimi zavezniki in širšo krizo demokratičnega in republikanskega siste. ma. Ugotovil je, da v sedanjem vladnem programu ni nobenega razlikovanja zunanje politike od politike drugi držav ter nakazal potrebo novega kurza mednarodne politike. Glede notranje politike je tov. Togliatti zahteval naj se nova vlada izjasni o vprašanju agrar-nih pogodb ter poudaril zahteve za deželne avtonomije in večje avtonomije občin. V svojem govoru v zbornici je Zoli napadal vse vprek prej. šnje zaveznike, predvsem social, demokrate, ki jim je očital, da so se okoristili s svojimi položaji, ki so jih imeli v vladi. Bodisi v senatu kot v zbornici se je Zoli na široko poslužil protikomunističnih gesel, do. čim je bil posebno v senatu, precej prijazen do desnice. Prepad, ki ga je s svojim ostrim nastopom proti bivšim zaveznikom ustvaril Zoli, je skušal zamašiti Fanfani, ki je očital novemu predsedniku vlade, da je razbil staro zavezništvo. Včeraj je Zoli jeva vlada p re. ^ Zolijeva vlada prejela zaupnico v senatu in zbornici jela zaupnico tudi v poslanski zbornici. Za enobarvno vlado so glasovali poleg poslancev KD tudi monarhisti in misovci ; vsi ostali so glasovali proti. Vse kaže, da vlada, ki se opira na skrajno desnico ne bo imela lahkega življenja. Že sedaj se opaža v samih vrstah KD trenje zaradi podpore, ki so jo dali vladi monarhisti in fašisti. Seveda je tudi široko javno mnenje ogorčeno nad tako rešitvijo vladne krize, ki zadaja nov udarec demokraciji in ustavi. V nedeljo je na:a partija svečano proslavila TJ. obletnico ustanovitve Italijanske republike. Proslave, ki je bila na dvorišču Ljudskega doma v ul. Madonnina se je udeležilo veliko število tovarišev in simpatizerjev iz vseli mestnih in okoliških okrajev. Proslavo je otvoril tov. Vidali, ki je na kratko spregovoril o pomenu zgodovinske obletnice ter prešel nato na krajevna vprašanja. Obravnaval je predvsem novi enobarvni odbor v tržaški občini, ki mu je zopet na čelu nepopularni župan Bartoli. V zaključku je sekretar na-A partije pozval vse stranke opozicije naj se združijo v borbi proti enobarvnemu občinskemu odboru, ki je bil izvoljen s pomočjo fašistov in monarhistov. Obletnico ustanovitve republike je proslavil senator tov. Pietro Secchia, ki je uvodoma podčrtal velik doprinos komunistov, da je lahko prišlo do ustanovitve republike. Na žalost pa 2. junij 1946 — je dejal govornik — ni zaključil obdobja despotizma, kol je bilo po vsej pravici pričakovati. Ustava je bila sicer odobrena, toda enotnost sil. ki so dale svoj velik doprinos, se je razbila. Zato je danes poglavitna naloga, da se zopet ustvari enotnost vseh delovnih ljudi, ker le tako bo mogoče izpolniti vse naloge od katerih je odvisna bodočnost republike. Nobena vlada ne bo mogla rešiti problemov, če ne bo poiskala podpore pri ljudskih množicah. V lorek 11. junija poteka 13. obletnica smrti Jožeta Srebrniča, bivšega slovenskega poslanca v italijanskem parlamentu. komunističnega borca in voditelja, partizana, ki je vse svo. je življenje posvetil stvari delovnega ljudstva. Jože Srebrnič se je rodil v Sol. kanu leta 1884 in se je začel že kot mlad študent udejstvovali v socialističnem gibanju. Kritične finančne razmere so ga prisilile, da je moral prekiniti visokošolske študije in se posvetiti skromni mizarski obrti v rodni vasi. Leta 1914 je bil ob izbruhu prve svetovne vojne poklican pod orožje; kot vsi so. vialisti se je tudi Srebrnič odrekel posečanju oficirske šole in tako je bil poslan kot navaden vojak na rusko fronto, kjer je bil kmalu zajet in poslan kot ujetnik v Rusijo. Ob izbruhu ruske revolucije najdemo Srebrniča v vrstah boljševikov. Na neki konferenci vojnih ujetnikov, ki je bila takrat v Moskvi, je zastopal slovenske socialiste. Ko je sla vojna vihra mimo se je Srebrnič vrnil v domovino. Doma je našel vse v ruševinah, kar pa ga ni ustrašilo. Obnovil je očetovo hišico in se posvetil obdelovanju skromnega koščka zemlje. Kljub temu pa je vedno našel dovolj časa za politično udejstvovanje. Z vso vnemo je šel na delo za ustanavljanje «Ljudskih odrov» in bil je obenem med ustanovitelji Komunistične partije Italije. Vse svoje sile je dal Srebrnič takrat pri organiziranju komunistične, ga gibanja na Goriškem. Obiskoval je vasi, razgovarjal se z ljudstvom in mu razlagal vso veličino idealov za katere se je bilo vredno boriti in žrtvovati. kot se je boril in žrtvoval Jože Srebrnič Dopisoval je za «Delo» in ga tudi raznašal po L°ta 1921 je bil na političnih Kljub svojim šestdesetim letom se je Jože Srebrnič kmalu po padcu Mussolinijevega režima med prvimi pridružil partizanskemu gibanju. Med junaškimi borci je nadaljeval svoje politično delo, ki ga je začel že v mladih letih. Hodil je s partizanskimi brigadami. prirejal mitinge in zborovanja ter vzpodbujal ljudstvo na oborožen upor proti liacifašističnemu okupatorju. Na sliki vidimo tov. Srebrniča v partizanski uniformi ko govori na nekem mitingu v Kožbani. V ozadju so voditelji garibaldinske divizije «Garibaldi. Natisene». To je tudi poslednja slika tovariša Jožeta Srebrniča. volitvah izvoljen za poslanca KPI v rimski parlament. Za Srebrniča so glasovali strnjeno Slovenci in Italijani vsega poso-škega področja. Medtem je začel fašistični režim z vso silo za. Intervju tov. Hruščeva ameriški televiziji v vsej svetovni javnosti, še posebno pa Združenih državah Amerike, je vzbudil veliko zanimanje televizijski prenos intervjuva, ki ga je dal tovariš Hruščev skupini ameriške televizijske družbe «Columbia». Intervju so snemali na filmski trak prejšnji teden v Moskvi, ameriška televizija pa ga je oddajala v nedeljo zvečer. Oddajo je gledalo kakih deset milijonov Američanov. Že v začetku intervjuva je prvi sekretar KP SZ poudaril, da želi imeti Sovjetska zveza prijateljske odnose z ameriškim ljudstvom ter, da bi to prijateljstvo koristilo tudi drugim državam. Prva stvar je, da sc normalizirajo odnosi med SZ in ZDA ter vsemi državami sveta je dejal tov. Hruščev. Zato pa bi treba ukiniti vse omejitve v trgovinski izmenjavi, navezali večje kidturne stike z 2000 znanstvenikov ZDA proti atomskim poskusom T) red nekaj dnevi so Angleži -*• odvrgli na Božičnih otokih drugo vodikovo bombo. To je vzbudilo v angleški javnosti še večje ogorčenje in proteste. Prvotno je namreč zgledalo. da bo Anglija vsaj za nekaj časa odložila svoje jedrske poskuse. Nadaljevanje poskusov z jedrskim orožjem je dalo povod laburistom za oster nastop v spodnji zbornici, kjer sta Gaistkell in Bevan precej ostro nastopila proti Mac Millanu zahtevajoč pojasnil glede stališča angleške vlade. Dejstvo je, da ja Mac Millan zanikal vesti, češ da namerava Velika Britanija zmanjšati za polovico svoj program o jedrskih poskusih. Po njegovem mnenju sta zadnja dva po. skusa na Božičnih otokih «spravila Anglijo v izvrsten položaj». Vsekakor pa zgleda, da bo morala angleška vlada, spričo naraščajočega pritiska angleškega javnega mnenja, vendar le zmanjšati svoj program jedrskih poskusov. V tem smislu je namreč vlada razpravljala v torek. Kot vidimo, do tega trenutka ni še dovolj resnih izgle-dov. ki bi lahko povsem pomirili javno mnenje. Dočim je Sovjetska zveza pripravljena tudi na delni sporazum, kar je izjavil sovjetski delegat Zorin v razorožit venem pododboru OZN, postavlja Eisenhower take pogoje, ki dejansko ne odpirajo poti sporazumu. Predsednik ZDA hoče, da bi prišlo prej do splošnega sporazuma o razorožitvi in atomskem orožju in šele nato bi ZDA lahko prenehale s poskusi. To pomeni, da hočejo ZDA še dalje voditi tekmo v atomskem oboroževanju, ker je namreč dobro znano, da ni tako lahko doseči sporazuma o razorožitvi. Resnim svarilom znanstvenikov iz vsega sveta proti strašnim posledicam jedrskih eksplozij, se je te dni pridružilo kar dva-tisoč ameriških znanstvenikov (biologov, kemikov in zdravnikov). Podpisali so apel, ki ga je 15. maja naslovil vsem znanstvenikom Nobelov nagrajenec dr. Pauling, direktor tehnološkega zavoda v Kaliforniji. Značilno je dejstvo, da za apel ni dala pobudo nobena organizacija in vendar ga je v pičlih treh tednih podpisalo že dva-tisoč znanstvenikov, ki zahtevajo mednarodni sporazum za prenehanje atomskih poskusov in prepoved vsega jedrskega orožja. Na Američane je napravil a-pel dvatisoč vidnejših predstavnikov znanosti viden vtis, to tembolj spričo nevarnosti, ki so jo prejšnji teden občutili na lastni koži, ko je po poskusni eksploziji atomske bombe v Ne. vadi, začel padati nad Kalifornijo radioaktivni dež. Med številne pobude za ukinitev jedrskih poskusov in prepoved tega zloglasnega orožja, je treba prišteti pobudo norveške vlade, ki namerava na prihodnjem zasedanju OZN zopet predlagati popolno prepoved poskusov z jedrskim orožjem. Poleg te pobude imamo tudi pomembno resolucijo delegatov laburistične stranke iz 22 dežel britanskega Commomvealtha in kolonij, ki «obsoja blazno in samomorilno tekmo v oboroževanju, katera izhaja iz politike, sloneče na jedrskem orožju». Tudi jugoslovanski znanstveniki so se javno izjavili proti atomskim poskusom. Univerzitetni profesorji in znanstveni delavci Srbije so podpisali resolucijo v kateri se pravi, da atomski poskusi ne ogražajo samo človeškega zdravja, marveč, če se bodo še nadaljevali, je o-grožen tudi obstoj človeštva. Zato pozivajo vse miroljubne ljudi sveta in znanstvenike, ki delajo te poskuse, naj se uprejo nadaljevanju poskusov z jedrski n: orožjem. Predsednik FLRJ maršal Tito pa je v Skoplju izjavil, da Jugoslavija ne bo organizirala svoje vojske za primer atomske vojne. izmenjavo kulturnih delegacij, povečati poslovne stike. Mi nismo nikakor skušali prikriti dej. stva je na drugo vprašanje odgovoril tov. Hruščev da bo obstojala borba med kapitalistično in socialistično ideologijo, toda nismo nikoli mislili, da ta borba pomeni vojno. Dejal je, da hoče ZSSR tekmovati z ZDA ter poudaril, da predstavlja socialistični sistem najbolj zdrave elemente, ker je mlad sistem in najbolj zdrav. Lahko napovem — je še dodal tov. Hruščev — da bodo vaši vnuki živeli v A-meriki pod socializmom. Nakazal je nadalje potrebo izmenjave izkušenj na področju kmetijstva, industrije in kulture. Kar se tiče vprašanja, kateri od obeli sistemov bo zmagal, prepustimo to odločitev zgodovini in našim narodom. Dejal je dalje, da računa SZ, da bo leta 1958 dosegla ZDA v proizvodnji mleka in masla na prebivalca. Glede na vprašanje razorožitve je tov. Hruščev pojasnil, da je SZ pripravljena zadovoljiti se tudi s skromnimi uspehi, namesto, da bi se skušalo takoj skleniti obširen sporazum, samo da ta ukrep lahko privede do česa bolj važnega. SZ je mnogo napravila za -klenitev sporazuma o razorožitvi, toda ZDA, in d rti ge države niso sprejele nobenega ukrepa, ki Iti koristil stvari. Postavil je tudi vprašanje umika ameriških in drugih čet iz zahodnih držav ter 1° ko' tak *"vra/.il vsak način- tirati vsako napredno misel in . ihanjc, zato jc postalo politično delovanje vedno težavnejše in nevarnejše. Seveda je taoistična policija vzela na piko Še posebno komuniste in jih za Čehi preganjati. Tako ni Itilo prizaneseno niti Srebrniču, ki je-bil pod stalnim nadzorstvom policije. Kljub temu jo imel vedno stike z ljudstvom, bodil je na tajne sestanke in bodri! tovariše ter jih organiziral za borbo proti fašizmu. Lota 4.926 jo bil aretiran kupno z drugimi poslanci KPI in obsojen na pot let konfina-eije. Ko se je leta 1932 vrnil iz konfinaeije domov, so ga kmalu nato zopet aretirali in konfinirali na nadaljnjih pet let. Leta 1939 ga najdemo zopet v Solkanu, kjer mu seveda življenje ni bilo lahko. Pozneje je zbežal v Ljubljano, ker je upa!, da mu bodo tiskali obširen rokopis o zgodovini starih Slovanov. Toda namesto, da bi ga Slovenija sprejela kot rojaka in političnega begunca in ugodila njegovi želji, ga je jugoslovanska policija aretirala in leta 1940 izročila fašističnim rabljem. Ob začetku druge svetovne vojne najdemo 'Srebrniča na otoku Ventotene, skupno s številnimi konfiniranci vseh narodnosti, med katerimi so bili tudi najvidnejši protifašistični voditelji iz vse Italije. Po padcu • Mussolinijevega režimu st* je Srebrnič vrnil domov in kljub svojim šestdesetim letom, od katerih je 17 let preživel v zaporih in konfinacijah — je neustrašni borec vzel v roke puško in tve» o«1 «y'Mi A>žih Ostani KULTURA IN ZNANOST Nekaj misli ob zaključku šolskega leta iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii oje terr i akcij icami. ja, ki nožicafl čna. bo onarno ivskemtl erno t^ lem rev1 šolsko leto 1956-57 je sugestr1 kraju. Šoloobvezni otro. azbi kif1 dijaki se z zaključnim vi dotfrVal®m vračajo na domove, po pol6*-' »H manj zasluženi poči-! vanja | slovenske šole še nimamo u ami, Lenega celotnega letošnje-a/.nost Vendar so pa tudi le-VSe 1 T Uspehi povsod vidni. O se lahko prepričamo, ko 1 a .lvl,jemo šolske razstave, ko Pry "Ujemo učence in ko pri- I V ,0Ì ujemo šolskim prireditvam, ustan.^ nastopajo otroci in mla- J .U ki nas marsikje presene-n* s °^aradi lepe in čiste izgova- II ra n,U zaradi čvrstega podaja-,Ie< 1V * i kjer so vidni tudi trud fionift^pQri V2g0jiteljev. bramb<| sestavi» od blizu sledimo temu <^emu razvoju, ko opazuje-bt naraščaj, ki stoji pred k vzgojen v šolah v mate-bi jeziku, ko ugotavljamo, h se v teh letih slovenske strdile, kvalitetno zelo iz--ale, da na njih poučuje °l>no in kvalificirano učno 'K ki obvlada snov in jezik, Vse to sili na globoko raz-janje. gospo' v d ruž ov :nih ‘ija morajo 0yenska šola se je po vojni )yno uveljavila. Otroci, ki li koU'klskujejo, spoznavajo bi-oprinO**0 razne predmete, zato nji. idružnL Znanje ni površno. Pri tem rambe j" Učitelji in profesorji ve-vseh Zaslugo in vedno bolj je i. v kfn°t da jim je učenje važno po ob^stvo. To je zlasti potreb-ožic. rVf'i nas, kjer se medsebojno iti nar j o razne koristi, ki niso £veze f° v dobro tukajšnjemu pr«3. glavojktvu. Resnost pri učenju e nrgf^ja dobre in marljive de-iti veli c moči, ki najdejo zadošče-h ženjy življenju, ko gredo svojo 1 1Z0^|V bodočnost. Dejstvo, da va. partiji ki končajo industrijsko nih n v R0janll, dobijo nemudo-tiusp j^aposlAev, je vredno ornem, irinos^ okazuje namreč pozitivne na>a oboje. Kot je zna-**1 Miller obtožen žara- . , ali leto 1.400 r.800..i - 400 ' ki ■ltve» kongresa, ker ni S i ,al* nekaterih književ-se baje pred 10 e ,.-v, i . žen« 1 so \ «'«Sili nekega komunisti. Stanka Naj večje jajce V švicarskem mestu Bernu imajo v prirodoslovnem muzeju veliko nojevo jajce, ki velja za naj večje na svetu. Jajce so našli na Madagaskarju, ptiči te vrste pa so- že izumrli. Jajce vzbuja veliko zanimanje mnogih obiskovalcev muzeja. gov kolektiv naredilo izreden vtis. Umetnik je izrazil prepričanje, da se bo ljubljansko Lut. kovno gledališče prav gotovo dobro afirmiralo v mednarodnem svetu, če se bo udeležilo mednarodnega lutkovnega festi. vala, ki bo v Moskvi. je umetniška vrednost ameriških filmov znatno upadla. Pravijo, čeprav se to javno taji, da je filmsko podjetje, ki je izdelalo zgoraj omenjeni film, hotelo imeti dober film, da bi nekaj zaslužilo in se je zato dogovorilo z enim od «prevratniških» pisateljev, da napi-še scenarij pod izmišljenim ime. nom. Naj bo kakor koli, v tem pri-meru je ostal «zlati Oskar» sirota, ker ga pisatelj, kateremu pripada, noče dvigniti. Takšne komedije so rezultat dejstva, da filmski proizvajalci plešejo, kot jim McCarthijeve k re n vare svirajo. Kljub tem e-pizodam so pa vsa ta leta trobili, da je v Ameriki svoboda in da pisatelji lahko pišejo kar hočejo, d oči m da morajo v socialističnih deželah pisati po ukazu. Sedaj je MacCarthy umrl in upati je, da bodo z njim umrle tudi njegove skrajno nekulturne metode. Vendar pa bo to limi ranj e verjetno zelo počasno, če hočemo sklepati po nedavni obsodbi znanega ameriškega književnika Arthurja Millerja. PREJELI SMO: GALEB, list za mladino, Trst, leto III. štev. 6-7. SLAVJANE, glasilo Slovan, skega komiteja ZSSR, št. 4, a-pril 1957, Moskva. REVUE DE LA POLITIQUE INTERNATIONALE, izdaja Zveza novinarjev Jugoslavije, št. 170 od 1. maja in 171 od 16. maja 1957, Beograd. AGERPRESS, Bulletin dTn. formation, leto VIII, št. 11 od 20. maja 1957, Bukarešta. BULLETIN DTNFORMA. TION du Cornile du Parti Ouv-rier Roumain, leto XI., št. 3, Bukarešta. n ju osnovna, močno napredna zamisel, težko dojemljiva za preprostega gledalca. Člani SNG so podali dramo zelo dobro in doživeto. Zasedba je bila dobro izbrana in vsa četvorica igralcev je tvorila po. sreceno celoto. Stane Raztresen je lepo odigral vlogo Joe Saula, dobrega in plemenitega moža, ki je pa podvržen tradicionalnim predsodkom in sé jih otrese le na koncu drame, po močnem duševnem pretresu. Ju. lij Guštin, v vlogi prijatelja Eda, je bil poosebljena dobrota, trezen, sreči ljubljenih bitij do skrajnosti predan človek. Stane Starešinič, kot Viktor, spočetka brezobziren, vihrav ljubimec, se je dobro vživel v temeljito spremembo svojega značaja, kot je pozneje vzljubil svojega otroka in ženo, ki ga je imela roditi in ju zato odločno in vztrajno zahteval zasef ne oziraje se na trpljenje drugih. Edino žensko vlogo, mlade žene Mordeen, je igrala kot gost članica Mestnega gledališča v Ljubljani Mira Sardočeva. Njena igra je naravnost presenetila, kajti čeprav mlada, je znala pretresljivo podati vlogo ljubeče žene, ki je iz ljubezni do moža pripravljena na sleher. no žrtev. Zelo prepričevalna ja bila tudi v drugem in zlasti v tretjem dejanju, ko je prilagodila vse svoje kretnje, glas in notranje doživljanje položaju noseče žene tik pred porodom. Šele potem ko smo videli nje. no podajanje, smo lahko razumeli n jen nagli vzpon na odrskih deskah. Mira Sardočeva, ki je hči primorskih staršev, je šele leta 1952 dovršila Akademijo za igralsko umetnost v Ljubljani. Od tedaj se je tri leta z velikim uspehom udej-stovala v gledališču v Maribo. ru, nakar jo je angažiralo Mestno gledališče. v Ljubljani. Vse njene vloge so bile zahtevne in odigrala jih je z dovršeno umet. nosijo, tako da si je pridobila priznanje kritike in občinstva. Sodelovala je tudi že pri dveh filmih. Ob njenem gostovanju v našem mestu ji tudi mi želimo mnogo uspehov v dolgem umet. niškem življenju. J. Postojnska jama biser kraškega podzemlja ► Ob izletu SHLP v znamenito jamo TT ateri izmed bralcev še ni či-tal, ali ni vsaj slišal govoriti o lepotah znamenite Postojnske jame? Mnogi izmed nas so te lepote že občudovali in so jamo obiskali, morda celo večkrat. Kljub temu pa, da je ta jama oddaljena le nekaj nad 40 km — a je med jamo in nami potegnjena državna meja — je mnogo, premnogo naših ljudi, ki te jame niso nikoli videli. To velja zlasti za mlajša pokolenja. Nič čudnega navsezadnje, saj se nam ne nudi ob vsaki priliki možnost, da bi jo obiskali in od blizu spoznali njene očarljive lepote. Na to je pomislila Slovensko - hrvatska ljudska prosveta iz Trsta in je sklenila, da priredi množičen izlet v to jamo in sicer 16. junija. Da bodo izletniki, zlasti tisti, ki niso še nikoli obiskali Postojnske jame, a bodo to storili letos, že pred izletom vsaj bežno spoznali to znamenito jamo, posredujemo našim bralcem sledeči sestavek : Postojnska jama je s svojo pravljično lepoto tako nenava. den in tajinstven svet, da vsako leto privablja stotisoče, domačih in tujih obiskovalcev, od katerih nekateri prihajajo celo iz najoddaljenejših krajev sveta. Večina obiskovalcev seveda ne ve kako je nastala jama, ne pozna njene velikosti, tvorbe nenavadnih oblik, starosti kapnikov, živalskega podzemskega sveta itd. Ko sem bil še majhen otrok, sem večkrat slišal od starejših I ljudi, da je kraški svet luknjast kol rešeto ter da zato ni na njegovi površini potokov in rek, da pa so velika jezera v podzemlju. Še se spominjam, da me je tedaj bilo strah. Bal sem se, da se bo zemlja udrla in da se bomo vsi z našimi domačijami vred pogreznili v stra. hovita brezna. No, do tega ni prišlo in je bil ves moj strah odveč, vendar pa je resnica, da so kraške jame nastale prav zaradi takega procesa. Seveda je bilo za to potrebno na milijo. ne let. Kraški svet je apnenčast | jama tako urejena, da se obi-'** 1 skovalcu ni treba vračati nazaj, Turneja Slovenske filharmonije po Italiji Prejšnji teden je prišel na 11-dnevno turnejo po Italiji an. sambel Slovenske filharmonije iz Ljubljane. Ansambel šteje 160 oseb in z njim je prišlo tudi 10 najboljših solistov : Na. da Vidmarjeva, Vilma Bukovčeva, Sonja Hočevarjeva, Bogdana Stritarjeva, Božena Glava-kova, Janez Lipušček, Miro Brajnik, Dušan Popovič, Danilo Merlak in Zdravko Kovač. U-metniki so imeli v Italiji, pod vodstvom dirigentov Sama Hu. bada, Boga Leskovica in Rada Simonitija osem koncertov v raznih italijanskih mestih. V ponedeljek, 10. junija bo imela Slovenska filharmonija na povratku v Avditoriju v Trstu velik koncert, pri katerem bosta sodelovala tudi solista Dejan Bravničar in Damjana Bratuže, va. Na sporedu bodo dela Hay-dna, Čajkovskega, Bo rod ina ter suita « Istra nka» domačega skl a. datelja Pahorja. in se topi v vodi. Voda pronica v podzemlje, kjer se polagoma zbira v večje tokove, ki si polagoma utirajo svojo pot s silo. Tako nastajajo najrazličnejši rovi, na stropu katerih vise brezštevilne kapljice vode, pomešane z apnom, kapljice pa. dajo na tla in tako rastejo, seveda izredno počasi, takoime-novani stalaktiti, to je kapniki in stalagmiti, ki rastejo s tal. V teku milijonov let se ti stalaktiti spoje s stalagmiti in tako nastanejo prekrasni stebri najrazličnejših naravnih oblik in slogov. Nastanejo tudi najrazličnejše figure, kipi in okra. ski. Kdaj so prvič odkrili Postonj-sko jamo in kdo jo je prvi odkril ni znano. Dejstvo pa je, da je v njej živel pračlovek, kar so potrdile razne izkopanine, katere so našli med naplavinami reke Pivke, ki teče skozi omenjeno jamo. V jami so dobro ohranjeni razni napisi, od katerih nekateri segajo v 13. in 14 stoletje. Ti napisi nam potrjujejo, da je bila jama tudi tedaj dostopna obiskovalcem. Kaj več pa nam ni dano vedeti. Vsa nadaljnja odkritja so iz novejše dobe. Tako je znano, da je neki raziskovalec toka Pivke v letih 1840-1853 prodiral ob vodi navzdol, dokler mu nepremagljive ovire niso onemogočile nadaljnje poti. Prav tako je znano, da je bil do leta 1818 znan samo tako imenovani stari del jame do Veli-ke dvorane. Istega leta je raziskovalec Luka Čeč odkril nadaljevanje jame. Današnji veliki vhod so odkriti šele leta 1866, šest let kasneje so zgradili 2 km dolgo železniško progo, leta 1874 so zgradili železni most čez reko Pivko, leta 1884 pa je v jami že zasvetila električna luč. Večja de-la za preureditev jame, za spojitev njenih rovov, preureditev električne razsvetljave, podaljšanje podzemske železni, ce pa so naredili večinoma po prvi svetovni vojni. Od tedaj je temveč gre vedno naprej dokler se nenadoma znajde na prvotnem izhodišču, kjer spet sede na vlak, ki ga popelje na prosto. Običajna pot obiskovalcev ja-me je dolga skupno 5200 m. Od vhoda do Razpotja je točno 1000. m. Z vlakom se obiskovalci peljejo do začetka tako imenovanega Vzhodnega rova. Od tu najlepši del jame pa do Razpotja, kjer ponovno sedemo na vlak je 750 m. Razen rovov in dvoran, ki si jih navadno ogleda vsak obisko. vadeč, je v jami še vse polno stranskih rovov tako da znaša skupna dolžina vseh jam 19.850 m. Velik del stare jame je popolnoma počrnel. Za časa zadnje vojne so namreč Nemci spremenili ta del jame v skladišče nafte in bencina. Mislili so, da je to skladišče povsem varno. Toda zmotili so se, kajti nekega dne so se partizani spia, žili skozi neko duplino, za katero Nemci niso vedeli, in so zažgali okoli 1000 sodov goriva. M. D. Revija folklornih plesov v nedeljo je Slovenska prosvetna zveza priredila v dvorani na. stadionu « Prvi maj» revijo folklornih plesov, pri kateri so sodelovale folklorne sku. pine iz Brega, z Opčin, iz Rojana - Škorklje, Gorice in Sovodenj. Bila je to revija radosti, mladosti in živopisnih barv najrazličnejših jugoslovanskih narodnih noš, ki jo je številno občinstvo spremljalo z velikim o-dobravanjem in navdušenjem. Na sporedu so bili plesi iz tržaške okolice, Koroške, Gorenj, ske, iz Bele Krajine. Hrvatske, Vojvodine. Srbije. Pretežno po. skočnim slovenskim plesom so sledila valujoča in prepletajoča se hrvatska in srbska kola, ob spremljavi nevidne harmonike in petja plesalcev. Težko je reči katera skupina je bila najboljša, vendar se nam zdi. da zasluži na j večje priznanje skupina iz Brega, ki je pokazala pri izvajanju nekaterih kol tudi ti. pični temperament naših jugoslovanskih bratov, katerega smo pri nekaterih drugih skupinah nekoliko pogrešali. Med plesi so nastopili nekateri harmonikarji, gojenci Glas. bene matice in dolinski kvartet, ki je tudi spremljal duet Darka in Daria, ko sta proti koncu zapela par narodnih. Opensko skupino je naučil in koreografiral Stane Starešinič, ostale skupine pa Olga Gorju-pova. Na sporedu so bili tudi trije plesi Mazurka, Počasni valček in Židana marcia po zelo posrečeni zamisli Olge Go. rjupove. Njeno Mazurko je mo. rala skupina iz Rojana-Škorklje na zahtevo občinstva celo ponoviti. Nov postopek konserviranja mleka Angleški izumitelji so našli nov postopek za konserviranje mleka, ki ostane popolnoma sveže več let. Najprej mleko pasterizirajo, zatem ga prelijejo v posode, kjer ga izpostavijo delovanju ultra zvokov, naposled pa ga prelijejo v posode, da zmrzne. Pravijo, da ima leto dni po molži tako konser-virano mleko okus, kakor da je sveže, pa tudi vse druge njegove lastnosti ustrezajo svežemu mleku. Jubilej slovenskega skladatelja Q lovenski skladatelj, akade-zel po osvoboditvi pomembno mik Marijan Kozina je te dni proslavljal 50. obletnico svojega življenja. Rodil se je v Novem mestu in študiral glasbo v Ljubljani, na Dunaju in v Pragi. Po diplomi je bil nekaj casa v Ljubljani, nato ravnatelj Glasbene matice v Mariboru, pozneje profesor Glasbene akademije v Beogradu in danes deluje kot profesor kompozicije na Akademiji za glasbo v Ljub. Ijani ter sc udejstvuje tudi kot publicist. Kozina je kot skladatelj zav. T7~ ako lep je Trst, ako ga gledaš s spočitim, jasnim očesom, ako ga gledaš z neskaljeno tišino v duši, ako ga gledaš z neranjeno dušo. Desetleten sem ga videl tako. Samo en dan sem ga gledal tako in slutil njegovo skrivnost. Med dehtečimi akacijami je vozil tramvaj, ki vozi od Opčin do Trsta, od obeliska do mesta, od vrha do globine. Kako čudno! Kolik prepad med Trstom in okolieó! In vendar: Kako naraven prepad. Od obeliska vidiš Trst in morje; slika stoji pred očmi, samo slika, zastrta s pajčolanom tovarniškega dima. Morje vidiš, pa ne veš kje neha, ladje vidiš, pa ne veš kam plovejo; vse je slika, gledaš jo s hriba, negibno, težko, zastrto. A da prideš v Trst med visoko strugo hiš : zvonjenje, kričanje, živahno razgovarjanje z okna na ulico, pogovor iz četrtih nadstropij, ki si stoje nasproti, prodajalci jutranjih listov, avtomobili, kočije, visoke hiše, med ulicami se plazi trudno, belo sonce. Študente vidiš, uradnike, delavce, kmetice s Krasa, pred trgovinami stoje trgovci, pred brivnicami zaspani brivci, pred krčmami krčmarji... Življenje, živo, živahno, pozvanjajoče, veselo — mogoče tudi veselo. Mogoče se zaradi tega spomnim najrajši vožnje s tramvajem od Opčin do Trsta. Med zelenimi akacijami se pokaže sinje morje, veter zapiha ob tramvaju, tih pogovor čuješ, molčiš. A čim globlje se spusča tramvaj, tem bolj čutiš, kako so hiše poševne in kako si ti pokončen. Naposled se ti zdi, da se prekucneš na glavo, pa prideš v mesto. Tramvajski zvonec ostro zazvoni, z globokim, svečanim glasom. Slika, ki si jo videl raz hrib, oživi: kar si objel z enim pogledom, oživi v tisočerih zvokih, med temi zvoki se sprehajaš tudi ti... Kdo si človek, kam si se napotil? Kdo si ti, brezposelni težak, ki sediš na kamnu v senci vrtnega zidu ? Kakor kamen je trd tvoj izraz, kakor senca, ki sediš v njej. je teman. Kje je klesar, kdo je kipar, ki je v tebi izdolbel tvoj trdi obraz? In kdo si ti, ki hitiš mimo mene ? Neznanec, kam hitiš? Kdo je najemnik, ki te je najel, da hitiš in hitiš? Muka je v tvojih korakih, o brat! Tvoje življenje je blesk tisočerih ostrih luči, ki te peko do duše, do srca, da bežiš ? Bežiš svoji lastni bolesti ? Joj, strmel sem v dvoje ljudi, gledal sem dva človeka in sem pozabil, da jih je dvakrat sto tisoč in še več, ki vsi tako beže pred lastno bolestjo, pred lastnimi mukami. Vsi beže : sladoledarji, kolporterji, težaki, uradniki, študentje, mornarji, cigani, žene, vozniki, šoferji. učitelji, vsi beže za nečim neznanim — in z njimi bežim tudi jaz, ki sem prišel v mesto le za en dan... Mesto gori v opoldanskem soncu. Tlak žari. zidovi bleščijo, okna slepijo. Ob zidovih v majhnih sencah sedijo delavci in kosijo. Na tramovih sedijo, njihove žene pa na tleh. V rokah držijo plave vrčke. Tiho je vse. Slišijo se le. kako udarjajo žlice ob robove vrčkov. Ako stopiš v park, te objame skrivnostna tišina. Ne življenja ne smrti ne čutiš, zdi se, kakor da se preliva skozi vrata svetlobe dan v noč in noč v dan, da je svetlo, kadar ljudje umirajo, prav tako kakor kadar se porajajo. Mesto ne pozna skrivnosti življenja in smrti. Rodiš se na podstrešju, ali v kleti, ali v sobi, rodiš se. Tvoje ime zapišejo v knjigo, kjer jih je zapisanih že več tisoč — umreš lahko na ulici, ali te povozijo, ali utoneš, ali pa umreš v sobi, kjer so svečano zastrta okna. Mesto ne pozna ne življenja ne smrti. Življenje in smrt je obenem. In vendar: lep je Trst, ako ga gledaš s spočitim, jasnini očesom, ako ga gledaš z neskaljeno tišino v duši, ako ga gledaš z vedrim čelom in z neranjeno dušo... mesto v slovenski glasbeni produkciji. Se pred vojno je skom. poniral opero «Ekvinocij», ki je bila uprizorjena šele po osvo. boditvi. Kot partizan je napisal več znanih borbenih pesmi, pozneje je pa vtise iz svojega partizanskega življenja izrazil v obsežni simfoniji «Ilova gora». Druga njegova dela so Baletna suita, kantati «Tlaka» in «Domovina» ter številni samospevi in klavirske sklade. Znan je tudi kot skladatelj filmske glasbe. Marijan Kozina je po svojih delih znan ne samo v domovini, marveč tudi v Angliji. Franciji, Italiji, Češkoslovaški in Bolgariji, kjer so z uspehom izvajali njegove kompozicije. Plodnemu .slovenskemu umet. n i k u na mnoga leta! Dela P. Picassa v ZDA V njujorškem Muzeju moderne umetnostne galerije pripravljajo otvoritev doslej največje razstave del slavnega francoske-ga slikarja Tabla Picassa v ZDA. Zbirka okrog 250 raznih del bo predstavljajo 60 let Picassovega umeniškega dela. Za razstavo so posodile najraz-ličenjša umetnikova dela galerije v Parizu. Londonu in ZDA Podpredsednik neke ameriške televizijske družbe za proizvodnjo televizijskih prejemnikov je izjavil, da je po statističnih po. d alkih v ameriških stanovanjih več televizorjev kot kopalnih kiul. Ta izjava je zbudila pozor-n ost sociologov, psihologov in higienikov. DOMACI PROBLEMI IN VESTI Ut 30 U, Na vsej fronti dela • • zadnjih tednih se številne I. kongres HOM kategorije delavcev združe. no vzdržujejo dela, v našem mestu pa se stavke vršijo tudi v tovarniškem okviru za dosego posebnih zahtev. Vsa fronta dela vre in se bori, da bi dosegla znižanje delovnega urnika, gospodarsko normativna izboljša, nja z obnovitvijo delovnih pogodb. vzpostavitvijo pogajanj ali izvajanjem že podpisane pogodbe. Tudi če so različno formulirane, stremijo vse zahteve za tem, da se izboljšajo delovni pogoji, da se prizna delavcem vsaj delna udeležba pri sadovih povečane proizvodnje in tej sledečih večjih profitih. Da bi našim bralcem objasnili različne zahteve raznih strok in raznih krajevnih tovarn — posebno še, ker naš list prejšnji teden ni izšel in so se medtem borbe dalje razvijale - smo se obrnili na nekatere prizadete delavce, ki so nam iznesli razloge njihovih borb. V Tržaškem arzenalu Tov. Albin Crevatin, član no. tranje komisije v Tržaškem arzenalu, nam je izjavil, da je delavstvo v njegovi tovarni prej. šnji ponedeljek združeno zapustilo delo, da bi protestiralo proti ravnateljstvu, ki je, sledeč direktivam Confindustrie (in tu gre za podjetje IRI), zavrnilo sploh vse zahteve delavcev. V Arzenalu zahtevajo delavci znižanje delovnega urnika ob isti plači, povišanje nagrad in odškodnine za škodljivo, nezdravo. nevarno in umazano de. lo, izboljšanje tovarniške menze in druga manjša izboljšanja. Stavka je bila enotna, ker so to problemi vse tovarne. Želeti je, da bi delavci enotno tudi nadaljevali borbo do končnega uspeha. V ladjedelnici „ Giuliano" se razvijajo enotne borbe nočejo izvajati vsedržavne delovne pogodbe in ne skleniti dopolnilno pokrajinsko pogod-bo, z izboljšanji, ki jih stroka zahteva. Za zadovolijtev delavskih zahtev hočejo imeti pooblastilo, da bi povišali cene kruha, skušajoč s tem zvrniti na delavce odgovornost za ta protiljudski ukrdp, ki ne hi privedel do drugega, kot do nadaljnjega povišanja njihovih dobičkov. Mi zahtevamo plače, kot jih imajo v Benetkah in Milanu in se zavedamo, da je pravica na naši strani, kajti v Trstu se plačuje moka po «politični» ceni, ki je za 12.50 lir pri kilogramu nižja od normal, ne cene. To pomeni, da ima pek v našem mestu že pri na- kupu moke 12.50 lir pri kilo-nramu zaslužka, ki ga v Republiki nimajo. Tudi naša borba je enotna, so dejal na koncu, in odločeni smo nadaljevati združeno, dokler ne bodo delodajalci, ki so edini odgovor, ni za neugodnosti, ki jih ima prebivalstvo zaradi naše agita, cije, sprejeli zahtev stroke, ne da hi niti za stotinko povišali ceno kruha. V železarni ILVA 40-urni delovni teden oh plači za 48 ur je glavna zahteva zaradi katere ho 12. junija stopilo v stavko po vsej deželi 80 Domači proizvajalci morajo imeti prednost Dva dni pozneje so zapustili delo tudi delavci ladjedelnice « Navale Giuliano», ki so prejšnji teden pri volitvah za notranjo komisijo v večjem številu glasovali za F10M-CGIL. O zahtevali tega podjetja nam je govoril, delavec, ki smo ga srečali oh izhodu iz tovarne. Naš položaj, je dejal, je podoben položaju v Arzenalu. Tudi v naši ladjedelnici je ravnateljstvo zavrnilo zahtevo po povišanju nagrad, odškodnii li za nevarna, nezdrava, škodljiva dela, izboljšanju menze, slačilnice in higienskih naprav na splošno. Toda tudi v tej tovarni je bil odgovor delavcev enoten in odločen. Če bodo nameščenci podjetja —je zaključil delavec nadaljevali po tej poti, bodo prav gotovo dosegli svoje. me dni je zavladalo veliko A razburjenje med okoliškimi kmeti, ki so izvedeli, da se v novi tržnici za prodajo sadja in zelenjave na debelo namerava dodeliti domačim kmetovalcem samo 200 kv. metrov prostora, dočim naj hi bilo ostalih 250 kv. metrov dodeljenih tujim proizvajalcem, predvsem iz Gorice. Če upoštevamo, da je na trgu dnevno vsaj 300 doma-j čih proizvajal* e v, tedaj postane očitno, da je dodeljeni prostor povsem nezadosten. O tem vprašanju so razpravljali v torek na sestanku, ki sta ga sklicali Zveza malih posestnikov in Kmečka zveza in katerega sta se udeležila tudi obč. sve-tovalca tov. Muslin in Dekleva. Na sestanku je bila imenovana 10-članska delegacija, ki se je v spremstvu predstavnikov obeli kmečkih organizacij in obeh ob. činskih svetovalcev podala do odbornika Gum ha ta, ki odgovarja za novi pokriti trg. da protestira proti temu ukrepu in zahteva ves razpoložljivi prostor za domače proizvajalce. Odbornik Cumbat je zagotovil, da ho stvar proučil in dal nato do. končni odgovor. Kot je znano bodo novo pokrito tržnico odprli v ponede-Ijek. Med pekovskimi delavci Razloge borbe pekovskih delavcev nam je obširno objasnila skupina delavcev, ki se je udeležila zborovanja stroke. Delodajalci, so nam rekli, so na absolutno negativnem stališču. Oni ^ V novi pokriti tržnici hočejo 300 tržaškim kmetom dodeliti samo 200 kv.m prostora in Čehova enodejanka «Medved». Ob 20. uri bo ples z izvolitvijo «zvezde» revije «Noi donne». Prisotna bo tudi Nilde Jotti, poslanka v italijanskem parlamentu in članica vodstva Zveze italijanskih žena. Šolske razstave in prireditve Veselica ZDŽ v Sv. Križu V nedeljo, 9. junija s pričetkom od 16. uri bo v Ljudskem domu v Sv. Križu velika ljudska veselica, ki jo organizira Zveza demokratičnih žena. Na sporedu so baleti skupine Slovenskega narodnega gledališča Slovenska osnovna in strokovna šola v Dolini bosta imeli razstavo v soboto, nedeljo in ponedeljek 8., 9. in 10. junija od 8.30 do 19. Dolinska osnovna šola bo imela v nedeljo 9. junija ob 18. uri zaključno šolsko prireditev s sledečim sporedom : L Naš praznik - prizor ; 2. Lestvica gre... igra v enem dejanju. Učenci riemanjske osnovne šole vabijo ljubitelje mladine na razstavo ročnih del, ki bo 9. t. m. v šolskih prostorih ter na zaključno šolsko prireditev, ki bo v vaški dvorani v soboto 8. I. m. S pričetkom ob 20. uri ter v nedeljo s pričetkom ob 17. uri. tisoč železarskih delavcev. To bo druga stavka v roku dveh tednov in tudi v tržaški železarni ILVA se delavci pripravljajo na ponovni enotni protest. O borbi te kategorije nam je govoril tov. Silvio Debarbora, član notranje komisije. V ILVA v Trstu, je dejal, kot sploh v vsem iem proizvodnem sektorju, se je proizvodnja strahovito povečala, individualna in kolektivna storilnost je dosegla doslej ne videne višine, nezgode tudi smrtne so se povečale : vse se je močno povečalo, dočim so delavske plače zabeležile le neznatno povišanje. V železa r. skem sektorju so delavci fizično in psihično bolj preizkušam kot v kateri koli drugi stroki. Zato je tudi logično, da se delavstvo bori za znižanje delovnega urnika ob isti plači: dva dneva počitka v tednu sta železarjem nujno potrebna. Kot zgornje, so v agitaciji skoro vse ostale kategorije delovnih ljudi, med njimi gradbeni delavci, tiskarji, ki so stavkali tudi včeraj, nameščenci krajevnih ustanov in drugi. Vsi delavci se torej borijo, da bi izboljšali svoje in pogoje svojih družin. V tej borbi pa morajo vztrajati združeni, kajti le tako bodo končno dosegli zmago. Enotnost je bistvenega pomena. V petek se je začel I. pokrajinski kongres Zveze kovinarjev FIOM, ki bo trajal do nedelje. Včerajšnje in današnje zasedanje se vršita v dvorani v ul. T. Veeellio 6 in vsebujeta poro. čilo odstopajočega glavnega od. bora, ki ga je podal tov. Paolo Sema ter diskusijo. Jutri, v nedeljo bo pa zaključna manifestacija v kinu «Arcobaleno», s pričetkom ob 9.30, kjer bo govoril predstavnik vsedržavnega vodstva FIOM, dočim bo tov. Sema povlekel zaključke kongresa. Uspeh in perspektive iV. kongresa ZKM Intervju s sekretarjem tov. Pescatorijem revidirajo svoje negativno sta-I lišče in se postavijo na kom Občinska seja in zbor volivcev v Dolini V torek, 11. junija ob 18.30 se bo vršila v Dolini seja občinskega sveta. Na dnevnem retin so ravna upravna vprašanja in razprava o deželni avtonomiji. Seja je javna. V sredo, 12. junija ob 20.30 bo v Dolini sestanek volivcev iz Doline. Občinski upravitelji bodo poročali občanom o delovanju občinske uprave. Jutri, v nedeljo ob 18. uri bo na trgu v , BOLJUNCU javno zborovanje na katerem bo prof. Alighiero TONI) I (bivši jezuit) govoril o klerikalnem pronicanju v italijansko družbo. Vabljeni vsi prebivalci dolinske občine. zvezi s IV kongresom Zvc. V V zn komunistične mladine. ki se je vršil v nedeljo 26. maja in katerega natančnejši ro-lek je bil opisan v posebni izdaji «Dela», ki j c izšla 1. maja, je tov. Pescatori, sekretar ZKM, podal našemu in dopisniku bratskega lista «11 Lavoratore» nekaj odgovorov na vprašanja o u. spehih in perspektivah tega važnega zborovanja. «Naš kongres. je predvsem dejal tov. Pescatori je bil nedvomno lep uspeh za mladinsko organizacijo, ki je potrdil življenjsko silo in zrelost, ki so jo dosegli mladi komunisti ter moč našega gibanja. To je bilo razvidno iz strnjene udeležbe delegatov vseh krožkov ZKM našega Ozemlja in iz visoke ravni diskusije, v katero je poseglo 20 tovarišev. Važna je tudi mednarodna solidarnost okrog kongresa, ki je prejel številne pozdravne brzojavke mladinskih komunističnih gibanj od ZSSR, Kitajske, Madžarske do Francije, Svetovne zveze mladine itd. Pri nas je kongres vzbudil zanimanje med vsem demokratičnim gibanjem. Občutili smo moč, ki nam je prihajala od ljubeče solidarnosti, ki so nam jo prinesli delavci iz velikih tovarn, delegacija slovenske mladine našega Ozemlja, matere padlih za svobodo. Tudi udeležba voditeljev naše partije, tov. Vidalija in članov tajništva. prisotnost voditeljev sin- Otvoritev Ljudskega doma v Griži dikatov in drugih množičnih organizacij, županov podeželskih občin, občinskih in pokrajinskih svetovalcev dokazuje važnost našega kongresa. Od drugih mladinskih gibanj so bili prisotni predstavniki PSI in NSZ dočim so mladinci od «Unità Popolare» poslali ni sme. ni pozdrav. Kaj nam lahko poveš o vsebini kongresa, o problemih, ki so hiti na njem obravnavani? Kot sem že omenil je 20 delegatov poseglo v diskusijo k poročilu, ki sem ga predložil v imenu Centralnega komiteja. Praktično so bili obravnavani občuteni, aktualni problemi vseh slojev mladine, posebno pa problemi mladih delavcev in delavk in problemi borbe. Intervencije se namreč niso omejile le na razkrivanja, marveč so tudi nakazale pot borbe, v povezavi s splošno akcijo za gospodarsko obnovo Trsta, v okviru katere se lahko rešilo tudi pereči problemi mladine. J\aksen odmev je imela napoved vstopa naše mladinske komunistične organizacije t; ZKM I? V odgovor bi bilo dovolj o-meniti, da je naš kongres pozdravil z navdušenimi ovacijami predlog za sklicanje organizacijske konference, takoj po VI. kongresu naše partije, za potrditev našega vstopa, ali bolje struktivni teren sodelovanja in ZA TEDEN DNI akcije posebno v tem trenutku, ko se v Italiji in v našem mestu uresničuje odprtje na desno z enostrankarskim vladanjem ob podpori fašistov. V tem smislu se je izrazil tudi naš kongres. Kakšne so perspektive za bližnjo bodočnost na podlagi sklepov kongresa? IV. kongres nam je dal obilo študijskega materiala in dragocen doprinos za naše delovanje. V predkongresnih pripravah srno pridobili 126 novih članov, razširili smo naše stike z veliko množico mladincev, tudi s pomočjo našega referenduma o usmeritvah mladine (doslej imamo v,eč kot 600 odgovorov). Glede našega delovanja po k o n. gresil, postavljamo v prvo vrsto borbo proti jedrskim poi; k risom in za mir, kajti to je predpogoj za vsako drugo zahtevo. V povezavi* z akcijo za mir se pripravljamo na Svetovni festival v Moskvi, z vrsto pobud, ki jih bo uresničila naša mladina Po uspehu kongresa nameravajo razni krožki ZKM sprožiti posebne akcije v okviru borbe za gospodarsko obnovo. Krožek pri Sv. Ani, n. pr. si je zamislil posebno akcijo za zaposlitev mladih brezposelnih in je poslal vabilo social demokratski mladini okraja za skup. no akcijo za mladinske p robi e- | me. Krožek v središču mesta namerava organizirati shod mladih delavcev. V zaključku lahko rečemo, da jv IV. kongres že- dal občutiti Pobota, 8. - Medard Nede’ja, 9. Bin košti Pvnecreljck, 10.. - Marjeta Torek, 11. - Barnaba Sreda, 12 - Flora (ščip) Četrtek, J 3. - Anton Petek, 14. - Bazilij. 3>,E E 1 n f'‘tike mi dl vodi dn Zgodovinski dnevi 8. 1508 se je rodil Pri Trubar utemeljitelj slcf ske književnosti. U. 1944 je v Soči utonil C* so žeJ slovenski komunistični u- urafic slair.ee v rimskem pVarn, peli mentu in partizanski iti druge ree Josip Srebrnič. kev zeml 13. 1944 .so nacifašisti utf1 ‘nci in še v zaporu voditelja tris ian, v vse delovnih množic Božid v Trstu t Pokrajin, -Jitteščencet * '(Giullari Kolariča. RADIO r Gre, ODDAJE ■«"M" 'a gibanja rečeno, povratka v ZKMI. Ir. V ,m y ||0(|(|-;h te(|nih še bolj zaskt mladi komunisti, Slovenci (,a| o|)-ulili p02Ì,jvne posledice in Italijani, se že danes čutijo! ,|(,lovan;„ ki gil ho komuni- SOŽALJE Ob priliki bridke izgube ljubljene matere izražajo globoko sožalje tov. Kiljanu Fer'ugi milj-ska sekcija KR, SHLP in „Delo“ V soboto zvečer je bila sve ana otvoritev novega Ljudskega doma v miljski vasi Griža, ki ga je delovno ljudstvo zgradilo s trudom in požrtvovalnostjo. Dve leti je trajala gradnja in prav vse vaške družine so prispevale, ali z delom ali z denarjem, da ima danes vas moderen in prostran ljudski dom, ki je v ponos vsem vaščanom. Dom je posvečen v osvobodilni borbi padlemu borcu Petru Mercandelu in pri otvoritvi je botrovala njegova mati Marija Korešček vd. Mercantici. Drugi dan je bila velika ljudska veselica, na katero so prihiteli demokrati iz vseh bližnjih in daljnih krajev in na kateri je spregovoril tudi posl. Pietro Secchia. Naša slika je posneta prav v teku nedeljske veselice. Pravilnik jugoslovansko - italijanskega odbora Ker zadeva nedvomno zanima vse naše bralce, objavljamo pravilnik jugoslovansko-italijan. skega mešanega odbora, predvi. denega v čl. 8 Posebnega statuta, ki ga je prejšnji teden ob ja-lilo tržaško časopisje in na podlagi katerega je bil nedavno v Rim sestavljen podroben poslov. r:ik za delovanje komisije. ČLEN 1. -— Jugoslovansko -italijanski mešani odbor, ki je predviden v členu 8 Posebnega statuta, je pomožni in posvetovalni organ, ki se ustanavlja z namenom olajšanja pri sporazumevanju dveh vlad glede vprašanj zaščite odgovarjajočih narodnostnih skupin. ( LEN 2. — Odbor sestoji od štirih članov, od katerih imenuje dva jugoslovanska vlada, dva pa italijanska vlada. Vsaka vlada imenuje lahko enega ali dva namestnika in po potrebi enega ali dva eksperta. Imenovanje in morebitne zamenjave sporočata vladi druga drugi po diplomatski poti. Prva imenovanja članov odbora bodo sporočena v roku 15 dni od uveljavitve tega pravilnika. ČLEN 3 — Odbor proučuje v okviru Posebnega statuta vprašanja, ki mu jih predložita obe vladi ali ena vlada na podlagi člena 4 tega pravilnika, kakor tudi pritožbe in vprašanja, ki jih predložijo pripadniki posa, ineznih narodnostnih skupin na podlagi člena 5 tega pravilnika, in daje o njih vladama mnenja In priporočila. ČLEN 4. — Vprašanja, ki spadajo v proučevanje 4bo-ra na pobudo vlad, so: a) vprašanja, o katerih se obe vladi sporazumeta da se predložijo odboru v proučitev; b) vprašanja, vključno tudi tista, ki se nanašajo na vskla-jevanje zakonodaje z določbami Posebnega statuta, ki jih predložita jugoslovanska ali ita. lijanska vlada na proučevanje odboru, in sicer potem, ko je potekel rok dveh mesecev od izročitve obvestila drugi vladi ; c) vprašanja, ki se nanašajo na zapiranje šol (člen 4 točka c) Posebnega statuta). ČLEN 5. — Posamezni pripadniki ene ali druge narodnostne skupine in njihove gospodarske, prosvetne, kulturne, socialne in športne organizacije, ki smatrajo, da so jim bile kršene pravice priznane v Posebnem statutu, imajo pravico predložiti odboru pritožbe. Te pravice pa ne morejo iz- vajati, če niso pred tem izčrpali poti za pritožbo, ki je predvidena z veljavnimi predpisi, razen kadar je v upravnem postopku že potekel rok 6 mesecev od vložitve pritožbe nadrejeni oblasti, a da pri tem ni prišlo do rešitve zaradi neopra-vičene zakasnitve. Posamezniki in organizacije iz prvega odstavka tega člena imajo razen pravico predložiti odboru vprašanja, za katera so neposredno zainteresirani in ki se nanašajo na izvajanje Posebnega statuta. Zlasti imajo pravico predložiti odboru vprašanja, ki se nanašajo na inkom-patibilnost zakonodaje z določbami Posebnega statuta. Ne morejo se pa postavljati odboru vprašanja pred potekom šestih mesecev od njihove pred. Iožitve nadrejenim oblastem. ČLEN 6. — Odbor bo proglasil za nesprejemljive tiste za) hteve, ki so postavljene v nasprotju z 2. ali 4. odstavkom prejšnjega člena, kakor tudi tiste, ki jih smatra za inkompa-tibilne z določbami Posebnega statuta in ki so očitno brez podlage, ali pa zaradi zlorabe. Odbor ne bo proučeval pritožbe ali vprašanja, kadar iz poročil obeh vlad izhaja, da ie pritožba sprejeta, ali da je bil na vprašanje dan zadovoljiv odgovor. ČLEN 7. Odbor bo obiskoval področja, na katerih prebivajo narodnostne skupine, kadar se bo ugotovilo, da so takšni obiski umestni zaradi olajšanja izvrševanja zaupanih mu nalog. Obiski se bodo vršili na predlog ene ali druge vlade ali na priporočilo odbora po soglasnosti doseženi med obema vladama, vključno tudi soglasnost glede časa, načina in programa obiska. Vsaka vlada bo dala podrejenim višjim oblastem področja potrebna navodila za dajanje vsakršne pomoči in olajšav članom odbora ob priliki obiska, bodisi da gre za stike članov odbora s pripadniki narodnostnih skupin, bodisi glede vsake druge oblike izvrševanja njihovih nalog. ČLEN 8. — Odbor formuli rt mnenja in priporočila soglasno. Kadar se ne doseže soglasnost, bodo mnenja posameznih članov v zapisniku podrobno ugotovljena. O rezultatih dela odbora bosta takoj obveščeni obe vladi, ki bosta v stiku glede nadaljnjega dela odbora. ČLEN 9. - Odbor se sesta- ja na redna zasedanja dva-i krat letno, v mesecih aprilu in oktobru, a na izredno zasedanje vsakokrat, kadar se za takšen sestanek sporazumeta obe vladi. Zasedanja odbora bodo izmenoma v glavnih mestih strank pogodbenic. En jugoslovanski član in en italijanski član bosta poleg normalnih rednih dolžnosti članov odbora izmenoma poklicana, po odloku svojih vlad, da vršita dolžnosti predsednika, pri čemer bosta zadržala ta položaj od začetka enega zasedanja do začetka naslednjega zasedanja. ČLEN 10. — Uradna jezika odbora sta : eden izmed jugoslovanskih jezikov in italijanski jezik. ČLEN 11. — Za pomoč odboru pri njegovem delu se usta. navija Urad mešanega odbora s stalnima odsekoma v glavnih mestih obeh držav. Vsaka vlada imenuje po enega tajnika, ki načeluje odseku v dotičnem glavnem mestu. Odseka Uradov sprejemata spise, ki m' nanašajo na vprašanja in pritožbe omenjene v členih 4 in 5 in si takoj pošljeta vzajemno prepise zaradi takojšnjega sporočila vladama in članom odbora. ( LEN 12. Zapisnik o delu odbora, sestavljen v obeh u-radnih jezikih podpišejo člani odbora in tajnika. Predsednik odbora pošilja dvema vladama vsak zapisnik opremljen z zadevno dokumentacijo in z obvestili. ČLEN 13. - Članom odbora, njihovim namestnikom in tajnikom, ki jih imenujeta vladi, bo druga vlada priznala diplomatske privilegije in imuniteto. Ekspertom, ki jih imenuje vsaka vlada bo druga vlada priznala diplomatske ugodnosti za izvršitev del, ki so jim zaupana. ČLEN 14. — Ta pravilnik bo predložen v odobritev obema vladama in bo stopil v veljavo, ko bosta obe stranki z izmenjavo not obvestili druga drugo, da sta ga odobrili. Pravilnik se lahko odpove šest mesecev prej. Izdelano v Rimu, v dvojnem originalu, dne 16. februarja 1955. leta v srbohrvatskera in v italijanskem jeziku, katerih besedili imata enako veljavo. Za vlado FLRJ je pravilnik podpisal Peter Ivičevič, za vlado Italije pa Renzo Carrobbio di Carrobbio. globoko povezane z ZKMI in njenimi borbami in bodo dokončno organično enotnost proslavili, kol so sklenili na kongresu, z veliko mladinsko manifestacijo. Prisotnost tovariša Pierallija, člana tajuštva ZKMI, je še bolj utrdila lo povezavo in naši delegati, ki se bodo udeležili bodočega vsedržavnega kongresa ZKMI 23. junija v Bologni, bodo tam tolmačili la čustva. Kakšne so perspektive borite in enotne akcije mladine, ki so izšle iz kongresa? Lahko rečemo, da vsa naša imposlaeija sloni na spoznanju, da i *ia mladina, pa naj pripada kateri koli organizaciji ali stranki, skupne osnovne probleme dela. bodočnosti, težkih pogojev življenja. Iznad ideoloških in političnih razlik, je med mladino, bolj kot med odraslimi zaradi pogojev v katerih danes živi vec faktorjev, ki jo združujejo in jo morajo združevati v skupnih zahtevali. Zaradi lega je iz kongresa izšel poziv na enotnost, na borbo za mir, za gospodarsko obnovo, za Svetovni festival mladine, za sleherni ml ad in. ski problem ali zahtevo. Zato mislim, da mladinska gibanja, ki so oh priliki 2. junija objavila skupen lepak in pri tem prezrla mlade komuniste, to je, najbolj borbeni in organiziran del mladine, niso napravila dobre usluge stvari mladine, niso dala doprinosa utrli Ivi enotnosti mladine za re-riiev njenih problemov, marveč so se pustila zapeljati na blatili teren protikomunizma. Mislim, da tolmačim občutke velikega dela mladine, ko pozivam voditelje mladinskih gibanj socialistov, socialnih demokratov, republikancev, radikalov, , od «Unità Popolare», naj stična mladina razvijala s poletom in še večjim navdušenjem. V torek, ob 19.30 bo v veliki dvorani Ljudskega doma v ul. Madonnina 19 važen sestanek raznašaleev našega liska. Na dnevnem redu je kampanja za širjenje «Dela» in «II La. voratore» ter natečaj, ki ga je razpisalo Združenje prijateljev «l’Unità». Glasbena matica v Trstu V ponedeljek, 10. junija 1957 ob 21. uri v AVDITORIJU v TRSTU Koncert orkestra in zbora Slovenske filharmonije iz Ljubljane Dirigent : Bogo Leskovic Solista : Damjana Bratuž Dean Bravničar Vabila so na razpolago v Tržaški knjigarni, ul. Sv. Frančiška 20, tel. 37-338 v petek, soboto in ponedeljek ter eno uro in pol pred pričetkom koncerta v. ul. Roma 15, II. SOBOTA: 12. Življenja ‘J° £ronto sode - 13.3C Pestra operna I Kdor hoči ba - 16. Utrinki iz znano;1 (lij; ;n tehnike - 18. Glasba za- 1 icj, [)Q 0 malčke - 19.15 Sestanek s b bo-1 ^ slušalkami - 20.30 iz Pucci' tQ ’ K ' vih in Verdijevih oper - L ?! 1 -Operetne melodije 'stvo (. NEDELJA: 9. Kmetijskatraz goh daja - 10. Prenos m: še iz : s°eialne niče Sv. Justa - 12. Oddaja r d najmlajše - Lovro Valenti1 egu razr «Tri žalostne in ena ve= i' kur j0 prvi del: «O zvesti psički 1 gQ urevh konju Mihu» - 13.30 Glasba -, željah - 16.05 Čajkovski: V “ 1 - Uvertura-fantazija - 17 , 1 ,c" venski zbori - 18. RachU1^* nov: Koncert št. 3 v d-flAt' kor op. 30 - 19.15 Trst od H>-: N »t ven do Napoleona - 20.30 ■);,Q delavci Massenet: «Manon», oper -<'jdi 4 dej. t, PONEDELJEK: 12. ZiVelike 1 nje in svet - 12:56 Ork«;. '° za na Cergoli - 18. Mendelssohn:1 ' hra* gl, fonija št. 5 v d-duru, op. 1 k 18.30 Z začarane police - \ ‘halno s« Radijska univerza - 21. ‘h nost in tehnika - 21.15 V« i> • ’ ne dela slavnih mojstrov a(,j- TOREK: 12. Sredozemski tr,,' naI’ žave in dežele - 13.30 Gl* ( ' l)r&f po željah - 18. Dvorak: f Cy ■ ko cert za violino in orkest« "tiavn a-molu op. 53 - 19.16 Zdra .Gdi več ški vedež - 21. Radijski Viljem Lichtenberg: «Mlad1 tl|or(,(|,10 spod šef», komedija v 3. de4«je ,a SREDA: 12. Iz zgodo? Anjske zdravilstva - 13.30 SibeliusJ ( > dasarijev praznik - 18. Be«: tijs]u (\ ven: Godalni kvartet - 18.3® sanj balončki, rad. tedni) “ Nedelja. 9. jun.: se pon0 i Srela, 12. jun.: «-Brez izfl (Senza scampo): MGM. Mladini pod prepovedano, ‘ti da 'v'štvo Scarni F fr, kol -, ^ rahc( >iral 'lL p » 'Ir *as: V'1 Ul Hi i Si J1' 'ih, Ph t„ V"1" ,>< fs