- i.' j e - iUl tftft 1 . iii. 11 . i i....... ■--L JU?' r * •» \ Si. 17 Jijt- ■■ .»..i— obrt»e ogfese L 1,—. s« o«nrt- ^^^^ ^^ , H _ . . r. . r , T . . __ t zmerom smatral delavca kot navaden faktor produkcije *er je skuhal dobiti delavno moč po najbolj ugodni ceni, kakor železo, premog in ■drugi material, kapital itd., ki !je potreben za produkcijo. Kalk or glede navadnega blaga, tako je tudi gl ide delovne sile veljalo za podjetnika, delodajalca načelo o povpraševanju in ponudbi. Čim več je bilo n. pr. premoga na trgu, tem manjšo c<-rto je industrijalec ponujal e^iiij; čim več delavcev se mu .je ponujalo, tem manjše plače jim je dajal. Tako se je pričelo poglavje o izkoriščanju delavca, izkoriščanju. ki Je biio zmerom največje t dobi kriz, ko je gospodarsko življenje držav strto, ko je brezposelnost. velika in ko pred vsako tvorr ico čaka cela truma delavcev, da bi dobila dela in jela. Delodajalec je izrabljal «u-gouni» moment; človeškega «blaga» ie bilo dosti in zato je zani malo plačeval: «Če niste zadovoljni tnko, pa pojdite! Saj jih je še dosti, k! bodo zadovoljni s koščkom kruha.-. >> . Tako izkoriščanje seveda ni Lilo ne moralno in ne človeško. In ker državna oblast ni posegla v to zadevo, je pač umevno, da se je ideja organizacije delavstva pričela širiti z veliko naglico in da je v kratkem času zajela. delavske množice po vsem svetu. Geslo, da je v edinosti moč, je takrat zavojevalo veliko zmago. Napram delodajalcu ni več nastopal delavec-posameznik, marveč nastopale so cele skupine delavcev, delavske organizacije. In tedaj je v delovnih sporih posegalo delavstvo po čisto novem orožju — po stavkah. Proti krivičnemu gospodarju so delavci pričeli nastopati s tem, da so zapustili njegove tvornice; ustavili so delo — vir delodajalčevih dohodkov. Materialistično nadelo o ponudbi in povpraševanju je takrat glede delavstva izgubilo precej na moji veljavi. In tako se je tudi izkoriščanje v precejšnji meri z^manjšalo. Stavke so bile do spdaj edino sredstvo v rokah delavstva za boj proti nepravičnemu postopanju delodajalcev. In vsakdo mora priznati, da je treba pripisovati baš stavkam, če se je splošni položaj delavstva v zadnjih desetletjih neprimerno zboljšal. Vendar pa so stavke zmerom imele tudi svoje slabe posledice: za delavstvo, za delodajalce in sploh za celotno gospodarstvo države. Blagostanje posameznika. in skupnosti zavisi od produkcije, od dela. Brez dela ni blagostanja in vsaka nedelavnost pomeni zgubo. To nam prav nazorno kažejo tudi najnovejši podatki, ki jih je objavil «Board of Trade» o angleški trgovinski bilanci v letu 1926., v letu torej, tekom katerega je v angleških premogovnikih radi rudarske stavke počivalo delo celih sedem mesecev. Iz teh podatkov je razvidno, da je Anglija v 1. 1926. izvozila za 651,892.000 funtov šterlingov blaga in je bil tako izvoz Za celih 121,388.000 funtov šter-lingov manjši v primeri z letom 1925. Uvoz v 1. 1926. pa je znašal 1.242,862.000 funtov šter-lingov in se je v primeri z letom 1925. zvišal za 77.850 tisoč fi u tov Šterlingov. Pasiva angleške trgovinske bilance, ki je 1. 1925. znašala približno 540 milijonov funtov šterlingov, je v 1. 1926. narasla na 590 milijonov in 970 tisoč funtov šterlingov. - Anglija je navadno izvažala vsako leto za kakih 50 milijonov f. št. premoga. Lani pa je morala premog uvažati iz ino-z< mstva in plačati je morala zanj 43 milijonov f. šterlingov (približno 4 milijarde in 800 milijonov lir), že po tem samem primeru vidimo, kako ogromno škodo je povzročila dolgotrajna st avka celokupnemu angleškemu gospodarstvu. Res ie sicer, da je izguba, v kolikor se premoga tiče, precej manjša, ker je Anglija pred stavko in v mesecu decembru 1926. 1. izvozila ta približno 20 milijonov f. št. premoga v inozemstvo. Zato pa je tem večja izguba pri drugih izvoznih izdelkih. Pomisliti moramo namreč, da so morale mnoge tovarne, plavži itd. u-staviti delo, ker je primanjkovalo kuriva. Tako razvidimo iz statistike, da je Anglija v preteklem letu izvozila za 45 milijonov f. št. manj bornbaževine, platna itd. nego v letu 1925. Izvoz jekla, Železa in strojev je bil za 13 milijonov manjši, nego oni v prejšnjem letu itd. Posledice angleške rudarske stavke se bodo čutile še dolgo časa. Kakor vsak boj, tako tudi delovni boj zahteva svoje velike žrtve in obix>di mnogokrat slabe posledice za zmagovalce in za premagance.- Države so se šele v zadnjem času pričele bolj zanimati tudi za delovne spore. Posebno pažnjo je temu vprašaji j u posvetila italijanska vlada, ki skuša sedaj izvesti diaciplinacijo dela. Delovni spori naj se ne rešujejo več z delovnimi boji, marveč na miren nasčin, pred posebnim delovnim sodiščem. Za varstvo delavskih interesov p«, naj skrbijo delavske orgamiz«ucije — sindikati — in državna oblast, ki nadzoruje vse dejanje in neha-nje v državi. Ker 90 delovni boji prepovedani, so seveda prepovedane tudi stavke in izpori. Taka prepoved je v veljavi tudi v sovjetski Rusiji, medtem ko druge države še primav&jo delavstvu pravico stavkanja, delodajalcem pa pravico za-pretja. Če se bo veliki poskus disciplinski je dela obnesel, je pač gotovo, da se bodo prej aii slej pričele ravnati po italijanskem zgledu tudi vse ostale države. Posebni tribunal bo prišel poslovati 1. februarja RIM, 19. (Izv.) Kakor smo že na kratko poročali, je prinesla včerajšnja «Gazzetta Ufficiale» ministrski odlok, s katerim je uradno ustanovljen poseben tribunal, v kater»^.n so za po pade-na že znana imena sodnikov, ki ga bodo sestavljali. Z vso naglico se pripravljajo prostori posebnega tribunala, ki bo imel svoj sedež v palači na Lungo-Tevere-Sanzio, toda razprave se bodo vršile v eni izmed dvoran justične palače. Posebni tribunal bo pričel poslovati dne 1. februarja. V najbližjih dneh bo predsednik tribunala general Sanna položil prisego v roke predsednika vlade, nakar bo predsednik tribunala zaprisegel ostale sodnike. Procesi radi atentatov na predsednika vlade pridejo šele pozneje na vrsto, najbrž koncem februarja ali tekom marca. Prej pride na vrsto približno 10 procesov radi poveličevanja a-tentatov na predsednika vlade, procesi proti komunističnemu kurirju (v ta proces je zapletenih okrog 80 Oseb), in procesi radi prevratne propag-ande, v katero so zapleteni med drugimi ravnatelj nekdanjega komunističnega dnevnika «L'Unita», odvetnik Ferragni in odvetnik Terracini, ki so bili pred časom aretirani v Milanu in nato prevedeni v Rim. Sestova statistike o vseh Italijanih, ki prebivajo v inozemstvu RIM, 19. (Izv.) Kakor poroča «L'Informatore della Stampa», bo vlada italijanskim konzulom in drugim državnim zastopnikom naročila, naj pričnejo z novim in bolj natančnim štetjem vseh Italijanov, ki se nahajajo v inozemstvu. Tako bo mogoče sestaviti natančno statistiko o vseh, po celem svetu razkropljenih Italijanov in njihovih poklicov. Statistika bo koristila tudi mnogim družinam, ki imajo svojce v inozemstvu, a ne prejemajo o njih nikakih poročil. Koniinacije v Neaplju RIM, 19. (Izv.) Včeraj se je sestala v Neapelju konfinacij-ska komisija, ki je razpravljala o 40 predlogih glede konfina-cije; od teh je bilo 37 predlogov odobrenih. Med obsojenimi na konfinacijo se nahajajo razni temni življi, oderuhi in druga človeški družbi nevarna in škodljiva sodrga. Bsnilta [tftimkEBi tiski Za poročanje o dslovamju stranke RIM, 19. (Izv.) Generalni tajnik fačistovske stranke on. Turati namerava pričeti v bližnji bodočnosti s sprejemanjem političnih urednikov fašistovskih lisk>v. Podobni sestanki, katerim bo prisostvoval tjfffi načelnik tiskovnega urada fašistov-ske stranke, bodo imeli namen dati fašistovskemu tisku večjo teoretičnoat in praktično natančnost v poročevanju o delovanju stranke in v strankini propagandi. Cfe&rć&m v Btfljenct pri me2u RIM, 19. Danes ob 12.30 je pape« sprejel v avdijenci angleškega zaklad, ministra Win-stona Churchilla, katerega so spremljali njegov brat, sin in zastopnik Anglije pri Vatikanu. Po sprejemu pri papežu je Churchill posetil tudi vatikanskega tajnika kard. Gasparrija, ki je angleškemu mirjstru še tekom popoldneva vrnil obisk. Dafofaeija aagioško«a parla-inishi t Ržmu RIM, 19. (Izv.) Danes je prispela v Rim delegacija angleškega parlamenta, ki potuje na Malto, kamor je bila povabljena s strani tamkajšnje poslanske zbornice. Nocoj se deputacija udeleži ?«prejema na angleškem poslaništvu, jutri si bo ogledala Mon-tecitorio, n^ar bo nadaljevala svojo pot proti Sirakusam, kjer se bo vkrcala na parnik, ki jo prepelje na Malto. Zanimanje za univerzitetno dtja&tve RIM, 19. (Izv.) Gen. tajnik fa-šistovske stranke je razposlal tajnikom onih pokrajin, v katerih se nahajajo univerze, o-krožnico, v kateri jih poziva, naj čimprej ustanovijo Dijaške domove, v katerih naj bodo knjižnica s f&Sistov&ko literaturo, učne sobe in majhen bufet, v katerem bodo dobiii dijaki za majhen denar prigrizek. Istotako naj dosežejo z lokalnimi športnimi organizacijami sporazum, po katerem bodo v gotovih urah društvena igrišča in telovadnice dijakom na razpolago. Če si tajniki sami izmislijo še kaj boljšega, kar bi di-jaštvu koristilo, jih bo to le Še bolj povzdignilo v očeh strankinega vodstva. Pritožba radi nagobčnika RIM, 19. (Izv.) Mario Carli se pritožuje v današnjem «LTm-pero», da ne more več odgovarjati na najpa.de nekaterih «kul-turizirancev» (Curtij Suchertin drugi), za katerimi se skriva senca Benedikta Croce, ker je strankino vodstvo naložilo obema spornima strankama, da morata prenehati s polemiko, dočim se napadi nasprotne stranke še vedno ponavljajo. Zato zahteva Carli, naj se tudi nasprotnikom natakne nagobčnik, ali pa naj se pusti, da se obe stranki še nadalje svobodno križati. Polet Do Pineda čez petero kontinentov RIM, 19. (Izv.) Včeraj je sprejel predsednik vlade poveljnika De Pinedo. katerega je spremljal drž. podtajnik on. Balbo. De Pinedo se je šel poslovit od predsednika vlade, ker namerava v najkrajšem času nastopiti svoj polet čez petero kontinentov. On. Mussolini je voščil letalcu vso srečo pri njegovem drznem podjetju. SenzacUonolne aretacije na Reki REKA, 19. (Izv.) Policiji je uspelo aretirati Člane velike vlomilske tolpe, ki je zadnje čase oplenila več blagajn na Reki. Aretirani so bili brata Kari in Julij Premrou ter Dija in Ema Sannutelli, soproga Karla Premroua. Razen teh je bil aretiran tudi baron Leonar-do Ghigy, lastnik velikega posestva v Čabru, ki je dobro znan tudi v odlični zagrebški družbi. Pri zasliševanju so priznali, "da so poleg drugih vlomov izvršili tudi vlom v blagajno okrožnega urada za osiguranje delavcev v Zagrebu ter pobrali 150.000 dinarjev. Kakor je soditi, je bil baron Ghigy glavni krivec pri teh vlomih. Šteje 25 let ter je potomec stare obitelji Ghigy, ki je za časa avstro-ogrske monarhije dala več odličnih osebnosti avstrijski armadi in diplomaciji. _ Samomor italijanskega diplomat« v Braziliji RIO DE JANEIRO, 19. Pred par dnevi je skrivnostno izginil mladi baron Francesco Sciacca, dodal jen italijanskemu poslaništvu v Rio de Janeiru. _Včeraj zjutraj so nekateri lovci našli njegovo truplo v nekem gozdu blizu mesta. Poleg trupla, ki je bilo že močno razpadlo, je ležal revolver, s katerim si je rnladi ^aron pognal kroglo v desno sence. Vzrok samomora ni znan. Agitacijo za oblastne esllfts v Jo$oslovl]l BEOGRAD, 19. (Izv.) Danes se je praznoval praznik Bogo-javljenja, ki je minul v političnem zatišju. Razen soje finančnega odbora, ki je razpravljal o proračunu ministrstva za šume in rude in ga sprejel, ni bilo nikslkih drugih dogodkov. Pač pa se je bil po deželi povsod zelo živahen volilni boj in so se v vseh krajih Srbije vršila zborovanja. Davidovićeva stranka je danes imsla dve večji zborovanji, dopoldne v S-iari Pazovi, popoldne pa v Novem Sadu. Svetosar Pribičević je danes imel velik shod v Nišu v osrčju Sumadi^e. Shod je izredno dobro uspel in potekel v popolnem redu. Pribičević je zelo ostro kritiziral vlado. Radičevec dr. Basariček, ki se nahaja v Beogradu, je dal novinarjem izjavo, v kateri skuša demantirati vest, da Radićeva stranka izubija na terenu pri Hrvatih. Zatrjeval je, da njihova politična orijentacija le pridobiva na simpatiji. Smrt hrvatakeea književnika VARAŽDIN, 19. (Izv.) V Di-vancu pri Varaždinu je umrl hrvatski književnik Božidar Ivu-kuljevic-Sakcin^ki, potomec znanega hrvatskega zgodovinar-ja in pesnika Ivana Kukulje-vića-Sakcinskega. Bolehal je že več let. _ G rt pa v Zagreba so širi ZAGREB, 19. (Izv.) V Zagrebu se epidemija gripe naglo širi. Samo tekom današnjega dneva je bilo prijavljenih 29 novih slučajev ter je torej v Zagrebu na gripi bolnih okrog 100 oseb. Dramatično prisada v triglavskem pogorju LJUBLJANA, 19. (Izv.) Akademika Ivan Kanoni in Stanko Sotošek, oba iz Šiške, ki sta se pred tednom podala v triglavsko pogorje ter se izgubila v snežnih zametih, sta bila danes srečno rešena. Nahajala sta se v neki - pastirski staji, kjer sta zadnje dni trpela strašen glad. Danes zjutraj sta se s poslednjimi močmi privlekla do Komarče nad bohinjsko dolino, kjer so na njune klice prihiteli na pomoč in se je rešitev posrečila. _ Ljubljanski tramvaj LJUBLJANA, 19. (Izv.) Delegacija mestne občine ljubljanske, ki se je zadnje dni pod vodstvom vladnega komisarja Mencingerja podala na Dunaj, kjer je vodila pogajanja s tramvajsko družbo glede prevzema cestne železnice v Ljubljani, se je vrnila domov z dobrim izgledom, da bodo pogajanja uspela. Ako ne bodo nastopile nove o-vire, utegne ljubljanski tramvaj še teliom pomladi priti v mestno upravo. Zahteve nemSKlh sacilslistou Mars pri Hindenburgu BERLIN, 19. (Izv.) Marx je sprejel danes ob 10. uri načelnika Stresemannove stranke, s katerim se je razgovarjal o možnostih, ki izhajajo iz pogajanj s socijalisti, ki se hočejo obvezati, da bodo podpirali vlado samo, Če bo nova vlada izvajala precizen program in ako predloži prej natančno listo posameznih ministrov, ki bodo sestavljali novo vlado. Ob 12. je Marx poročai Hindenburgu o uspehih svojih pogajanj. Stresemannova stranka ne zavrača podpore socijalistov, ki se sestanejo danes, da se odločijo o svojem postopanju. Bivša cesarica Mehike Je vteral umrla BRUSELJ, 19. Danes predpol-dne ob 10.30 je umrla prince-zinja Karlota, vdova po Maksi-miijanu, bivšem mehikanskem cesarju. Marija Karlota se je rodila 7. junija 1&40. kot hčerka belgijskega kralja Leopolda I. Leta 1857., 27. julija, ko je komaj dopolnila 17. leto starosti, se je poročila z avstrijskim nadvojvodo Maksimilijanom in ko je bil ta proglašen za cesarja Mehike ter se je po daljšem obotavljanju 1. 1864. v gradu Mira-mar pri Trstu odločil, da sprejme ponujeni prestol, ga je Karlota spremljala v Amerike. Novo mehikansko cesarstvo pa je slonelo na trhlih podlagah. V drŽavi je izbruhnila vstaja, ki jo je vodiA Juarez. Cesar Maksimilijan se je deloma še lahko vzdrževal na površju, dokler so bile v deželi francoske čete. Kmalu pa se je bil Napoleon III. odločil, da radi spletkarjenj« s strani Združenih držav odpokliče svoje čete iz Mehike. Karlota se je 1. 1866. povrnila spet v Evropo, da. bi pregovorila Napoleona III., naj bi še nadalje podpiral njenega moža. ZavecUula se je prav dobro, da je življenje Maksimiljnna v resni nevarnosti in zato ga je rotila, naj bi zapustil nemirno deželo ter se povrnil v Evropo. Maka&niljan pat ni hotel slišali takih na-svetov. Izjavil je, da raje umre, kot da bi se tai^o sramotno umaknil. Ker ni Karlota nič opravila pri francoskemu cesarju, se je podala v Rim k papežu Piju X., da ga zaprosi pomoči. Prosila je papeža, naj bi omogočil sklenitev konkordata med Vatikanom in Mehiko, tako da bi mehikanska duhovščina prestopala na stran cesarja Maksimiljana. In baš v Rimu se je nesrečni Karloti pričela mešati pamet. Cesarica je stanovala v «Ho-tel de Rome«. Njeno čudno obnašanje je kmalu pričelo vzbujati pozornost. Dva dni ni hotela zavžiti nLkake jedi. Videli so jo pa v neki rimski ulici, kako je naglo izstopila iz kočije ter pri neki ženski kupila kostanja, ki ga je potem jedla. Naslednjega dne je prihitela na vse zgodaj v Vatikan ter je prosila za avdijenco. Papežu, ki je zitčudeno gledal, je pričeta pripovedovati, da jo neznanci skušajo na vsak način zastrupiti in da se zato boji pokusiti jedi, katere ji prinašajo. I>o večera ni hotela zapustiti Vatikan in komaj so jo odpravili v hotel, ko je spet vsa preplašena pribežala nazaj. Karlota se je bala vsakega človeka in samo papežu je še zaupala. Jedla je s papežem pri isti mizi in vode ni hotela piti, če si je ni sama natočila v kozarec pri kakem vodnjaku na trgu Sv. Petra. Šla je h kardinalu Antonel-liju in mu obljubila, da mu bo darovala vse svoje dragulje, če jo bo branil pred njenim zdravnikom, pred tajnikom in po-strežnikom, ki neprestano splet-karijo proti njenemu življenju. Kardinal je seveda obljubil, da bo «hudobneže» izročil policiji — medtem pa je obvestil trojico, naj takoj zapustijo hotel ter naj se ne prikažejo več pred obličje cesarice. Ko se je Karlota povrnila v «Hotel de Rome«, je-bila prepričana, da so njeni «sovražniki» aretirani in se je radi tega nekoliko umirila. Ko je njen brat, flandrijski vojvoda, dobil obvestilo o zdravstvenem stanju svoje sestre, se je takoj podal v Rim ter je ne-srečnico prepeljal v miramarski grad pri Trstu. Tam je tudi izvedela zadnjo žalostno vesr, ki jo je še zamogla zanimati: njenega moža, cesarja Maksimi-ljana, so 19. junija 1867. ustrelili-v Mehiki. Kmalu nato so nesrečno Kar-loto prepeljali v njeno domovino, v Belgijo, kjer je do danes živela v gradu Bouchoute pri Bruslju. Dočakala je 87 let, od katerih je 61 let preživela v blaznosti. Smrt jo je rešila trpljenja. Norotalte in širite „EDMOST" Psdrotaostl o atentata proti italijanskemu konzulatu v New-Yorku NEW-YORK, 19. Kakor znano, je v pondeljek eksplodirala pred tukajšnjim italijanskim konzulatom bomba, ki pa ni napravila preveliko škode. Policija je »prva mislila, da bomba ni bila namenjena italijanskemu konzulatu, marveč nekemu komunističnemu sindikatu, ki ima svoj sedež tam v bližini. Po natančni preiskavi pa se je policiji posrečilo aretirati dva Človeka, ki sta priznala, da sta izvršila atentat. Izmed aretirancev je ed<*n Poljak in se imenuje Mever šnmj;n-ski, drugi pa je Rus, Rubin Taer po imenu. Taer je tekom zasliševanja izjavil, da ga je preteklo nedeljo obiskal neki Italijan ter mu naročil, naj izvrši atentat proii italijanskemu konzulatu. Dal mu je bombo in 200 dolarjev. Taer si je izbral tovariša ter se z njim podal pred sedež konzulata, kjer sta v veži položila liombo. Krivca zvračata odgovornost drug na drugega, izjavljata pa, da sta izvršila atentat i S* SOYi a — štva proti fašistom. iz nemirne HehlRe Nova vstaja — Upornika votli katoliški nadškol PARIZ, 19. Iz Mehike poročajo, da je tamkaj izbruhnila nova vstaja, ki jo vodi katoliški nadškof iz Guadalayare mons. Fran Grozco Y Jimenez. Kakor pravi «Daily Expross», se novo gibanje širi z veliko naglico in predstavlja resno nevarnost za Callesovo vlado. Mons. Crozso je eden izmed najbolj popularnih in priljubljenih katoliških voditeljev in listi posvečajo novemu gibanju veliko pažnjo. Iz Mehike poročajo tudi, da ie mehikanski notranji minister izgnal iz države Durango vse katoliške duhovnike. Duhovniki, ki prebivajo v Meliiku, pa se mora.jo vsak dan predstaviti varnostni oblasti. Drobne vesti Nov davek Ako smemo verjeti neki angleški poročevalski pisarni, bo v najkrajšem času Kemal paša, voditelj turške republik« , presenetil svet z novim davk m namreč z davkom na zdravje. Vsi oni, ki so zdravi, bodo morali plačevati dvajset todstofcf kov svojih dosedanjih davkov. Kar pride denarj i na ta način skup, se porabi za državno o-skrbovanje bolnih in starih oseb. Če se ta davek obnese v Turčiji, si bo znal čimprej os voditi ves svet, o tem ne dvomimo. Cortez-ova oporoka najdena Meksikanski jezuitski pater Guevas je našel, kakor j>oroč jo madridski listi, v arhivu Colle-gio notari al v Sevilli oporoko Fernanda Cortez-a, osvojevalca Meksike. Svet se je oddahnil Poslaništvo republike San Marino v Parizu je priobčilo te dneve sledečo izjavo: «Vest v nekaterih listih, da se nahaja republika San Marino še vedno v vojnem stanju z Nemčijo in z Ogrsko, je popolnoma neutemeljena«. Prisilno zdravljenje v sovjetski Rusiji Pred kratkim časom se je vpeljal v sovjetski Rusiji sistem prisilnega zdravljenja si>olno bolnih. Sedaj se razpravlja v odboru ljudskih komisarjev o zakonskem načrtu, ki se bavi s pijanci. Namen novega zakona je ta, da se pijači vdane osebe, pa bodisi moški ali ženske, prepeljejo v posebne sanatorije, zdravilišča, kjer sr> bodo odvajali .pijači. Polecr tega določa tudi zakon-ki načrt, da se prepeljejo v taka zdravilišča tudi take osebe, ki so dobe pijane na javnih ulicah, in se jim v teh zdraviliščih izčisti in iz-pere želodec. Umetni grafit Tovarna svinčnikov Johanna Faber-a v Nurbergu naznanja, da* se ji je posrečilo izdelati umetni grafit s skoroda 100 odstotki čistote. IL •EDINOST« V Trstu, *me 2«. januarja 1927. DNEVNE VESTI Plačevale trgovskih kavcil na obiDKe Kr. prefektura naznanja prizadetim, da se dovoljuje malim trgovcem in trgovcem v krici plačevanje kavcij v vrednotnicah lik-torskega posojila na obroke. Ta olajšava se ima razumeti v lem smislu, da omenjenim trgovcem ni treba že sedaj plačati celega zneska kavcije pri pokrajinski zakladnici, temveč da zadostuje, da predložijo občinskim komisijam potrdilo, da so podpisali za posojilo s tem, da plačajo podpisano svoto v obrokih. To začasno potrdilo se tedaj, ko prizadeti vplačajo zadnji obrok posojila, izroči pokrajinski zakladnici. ' O zasebni lastnini Vsaka stvar, katero zasebnik kupi, postane njegova zasebna! lastnina in mu je ne sme nihče odvzeti. Tako na pr. knjiga in časopis, enkrat kupljena, postaneta zasebna lastnina posameznika, posebno ako sta že bila predložena od tiskarne uradu javne varnosti v cenzuro. Urad javne varnosti pa postavno zasleduje vse one letake in brošure, ki so bili tajno tiskani in izdani ter jih pleni. Knjige, kot na pr. «Prvi koraki», tiskane v tiskarni «Edinost» in predloženo oblastem v pregled ter nato nahajajoče se v posesti in lasti zasebnikov, nima nihče pravico odvzemati. Zato opozarjamo vse one stariše, ki sO dali to knjigo svojim otrokom v čitanje za pouk in zabavo, da ne slede pozivom nekaterih nepoklicanih učiteljic, da morajo te knjige oddati. Knjige so last posameznikov in jih ni treba nikomur oddajati ter tudi nima nihče pravice jih odvzemati. Ravno tako nima nihče pravice odvzemati knjige in knjižice zasebne lastnine kot na pr. slov. katekizme, Kolačke, rožne slov. slovstvene knjige itd. V slučaju, da se vam knjige, ki so vaša zasebna last, odvzamejo, sporočite kot tatvino sodni oblasti ali pa našim političnim organizacijam, iLa se zavzamejo za ohranitev najelementarnejših pojmov in odredb o zasebni lastnini. ______ Cvetko na prerini grob Iz Lonjerja nam pišejo: Nadvse nepričakovano se je v pondeljek raznesla tužna vest o nenadni smrti g.čne učiteljice Olge tokove, hčerke znane Čokove družine na Katinari. Sicer smo v nedeljo slišali, da je zbolela, a nihče izmed nas ni slutil najhujšega. In knko tudi? Saj jo je bilo samo zdravje, nikdar prej ni bila bolna. Se pred par tedni čila in krepka, je v nedeljo IG. t. m. za vedno za-tisnila svoje blage oči daleč od rojstnega kraja, v oddaljeni štajerski vasi. Srce se nam trga ob zavesti, da ljube Olge ni več med živimi. Kako zelo si je za Božič želela priti domov, toda znane okolščine ji niso dopustile, da bi preživela božične praznike ob strani predrage mame in drugih ljubih domačih. Kakor da ni še te nesreče dovoli, jo je nepričakovana bolezen, pljučnica, takoj po novem letu vrgla v posteljo, iz katere ni več vstala. Edini, ki ji je bil v pomoč v njenih zadnjih dneh in najtežjih urah, je bil njen bratranec Josko Skilan. V dneh bolezni si je vroče želela, da pride k nji mama ali kdo drugi od družine, toda tuguioča mama žal ni mogla dohiti potrebnega dovoljenja. Fokojna Olga je bila prijazjna tovarišica, vzorna hčerka in ljubeča sestra. Kjerkoli je službovala, so jo imeli otroci zelo radi, ker so videli njeno ljubezen do njih. Službovala je par mesecev doma na Katinari, nato skoro dve leti v Pliskovici. eno leto na Premu in par mesecev na svetojakobski šoli v Trsiu. V oktobru 1926. je odšla, kakor toliko drugih, preko meje in dol Ha mesto v Škalskih Cirkovcah pri Celju, kjer jo je dohitela pre-zgo Inja smrt v najlepših letih. V četrtek, 20. t. m. se vrne v svoj ljubljeni kraj, da bo tu imela svoj večni sen tik predragega papana, ljubljenega strica in drugih svojcev. Draga Olga, tekom nekaj ur boš med nami. Neutolažene čakajo na Te kruto zadeta mama, obupane sestre m tete. Z žalostnim srcem in solznimi očmi Te bomo sprejeli prijatelji in znanci. Naj Ti Večni dodeii miren počitek v zemlji, ki si jo tako vroče ljubila. Uverjena bodi. da Te bomo vsi, ki smo Te bliže poznali, ohranili v najboljšem spominu. Lonjerski prijatelji. (Vsem onim, ki so jo hoteli dane« spremiti k večnemu počitku, sporočamo, da je pogreb pokojne Olge Čokove odgoden. Dan in čas objavimo pravočasno.) Kaka nsjse^dem pri sripl ? Kakor smo že omenili, razsaja po Francoskem, po Nemčiji in Švici nalezljiva bolezen, gripa imenovana, ki je zahtevala precej človeških žrtev. Iz- nekega berlinskega lista posnemamo par točk, kako se je treba vesti pri tej bolezni. Pisec, zdravnik iz Freiburgn, pravi, da j>ovzro-ča sedaj vladajoče vreme nastop prehladov. Glede te bolezni velia kakor eri vsaki druffi: la- žja je ubranite v od zdravljenja. Ubraniti se je moremo, Če pazimo na gorko perilo. Kdor kašlja, naj kašlja v robec in ne v roko, ki jo mogoče kmalu potem moli srojemu prijatelju v pozdrav. Najboljši bi bili papirnati robci, ki .bi se po uporabi takoj sežgali. Robci so najn-reč vališča bacilov. Nobeden naj ne pljuva na tla. Uporaba thymola se priporoča, prav tako formola. Najvažnejša ie to: kdor sumi, da ga napada bolezen, naj gre takoj v posteljo in naj kliče zdravnika. S tem se onemogoči, da bi se bolezen razvila, po drugi strani se pa obvarujejo tudi drugi člani družine. Ako se pojavi več slučajev v šoli, naj se šola takoj zapre. Glavna vprašanja epidemiologije še vedno niso vkljub vsemu znanju rešena. Ako se bi pojavila težka možganska obolenja (encephalitis), potem treba misliti na to, da se meje za-pro. _ ZAPLEMBA »ISTARSKE RIJEČI« Zadnja številka «Istarske Ri-ječi» (od 13. t. m.) je bila zaplenjena, in sicer radi celotne vsebine (per il suo complesso). IZ DRUŠTVA DRŽAVNIH UPOKOJENCEV Oni državni upokojenci, ki se niso podpisali 7.a posojilo na obroke, a nameravajo to storiti, naj se zglasijo v prostorih društva, ulica Zonta 7, do 28. t. m. 5!g*t ?ravi SosiC, da je vzel le eno. Edina priča je Facioli, ma-rešjalo karabinjerjev v prosti luki. Ta je naznanil tatvino. Pravi, da je manjkalo več sadja in sicer okrog 10 kg. Sam državni pravdnik je zahteval oprostitev obtožencev radi pomanjkanja dokazov in sodišče je sprejelo njegovo tezo. Toda obtoženca sta odsedela že en 'mesec zapora. Ia vtno varita«? 15. decembra je v predsobi nekega odvetnika izginil površnik nekega Hektorja Modia-no. Ob isti priliki se spominja odvetnik, da je prosil neki neznanec, da ga sprejme. Hotel je prositi podpore. Radi tatvine je bil aretiran Alojz Marzolini, ki pravi, da je akviziter nekega lista. Bil je pijan. Imel je na sebi kar dve suknji. . . - Marzolini pravi, da je bil popolnoma pijan in se ne spominja ničesar. Priznava, da so našli suknjo na njem. Priča Antonieta D'Agnolo pravi, da je Marzolini bil v resnici pijan, ko je zahteval, da ga odvetnik sprejme. Kot priča je tudi zaslišan gospod Egon Panfili, znani tržaški posestnik. Pove, da je Marzolini na glavnem trgu padel na tla. Ker je Panfili videl, da je človek pijan, ga je pobral in peljal v neki bar, kjer mu je plačal Črno kavo. Ni pa videl dveh sukenj. Branil je Marzolini j a odvetnik Dino Berton. Sodišče ga je obsodilo na 17 dni ječe radi pijanosti in ga o-prostilo kar se tiče tatvine. Marzolini je kazen že odsedel. _•_ TELESNA VZGOJA SPORT TEHN. VODSTVO NOGOMETA Uradno poročilo Odobrene tekme: Obzor -Zora 4:0; Adria - Bazovica 2:0; Roeol - Sv. Ivan 5:2; Bazovica -Val 4:1. Opomin igralcu: Opominja se igTalec Novak Vladimir (Zora) radi nekorektnega vedenja. Strog ukor so dobili igralci Kocjan in Pečar (oba Zora) in Skerl (Val) radi nasilnega vedenja. Ukor četam: Sparti, ker je zapustila igrišče, in Valu radi nekorektnega vedenja. Opozorilo: Opozarja se S. D. Adriži, da popravi prečko na vratih do nedelje. Pojasnilo: T.V.N. javlja tem potom S. K. Jadraau, da sta dobila igralca Benčič in Race opomin na podlagi poročila sodnika radi ne-sportnega vedenja vobče in nekorektnega napram sodniku. Strog ukor društvu: S. D. Primorje dobi strog ukor, ker je s svojim postopanjem v zadevi igrišča ob priliki tekme Opčine -Jadran oviralo reden potek prvenstvenih tekem. Redovan je Obzor Adria Concordia Tommaseo Sparta Prosveta Zora Re davanje Rocol Jadran Sv. Ivan Bazovica Primorje Val II. Opčine I. divizije: 6 5 1 0 22 3 II 0 13 4 2 4 10 5 9 5 12 9 7 0 0 0 13 0 XI. divizije: 6 4 0 2 13 10 8 0 0 6 2 0 2 10 0 2 9 0 0 2 5 2 4 3 1 T.V.N. SAVEZ SODNIKOV Nedeljske tekme I. d i v i z i j a : Igr. Trstenik — Tommaseo - Concordia (sodnik g. Kraljič); igr. Adria — Adria - Zora (sodnik g. Pertot); igr. Obzor — Sparta - Prosveta (sodn. g. Kra-vos). II. divizij a : Igri. Prosek — Opčine - Jadran (sodn. g. Daneu); igr. Bazovica — Bazovica - Primorje (sodn. g. Bernetič); igr. Adria — Sv. Ivan - Val II. (sodn. g. Novak. Vse tekme pričnejo ob 14.30 uri, samo Sv. Ivan - Val ob 12.30. ZARJA - V Al* II. 4:1 (9:1) Zopet sta se srečala na Trste-niku Zarja in Val. Pričakovalo se je, da bo Val odšel z igrišča kot zmagovalec, toda zgodilo se je nasprotno. Zarja je z mirno igro premagala četo Vala, katera je sestavljena res iz samih korenjakov. Postala bi lahko ena najbolj priljubljenih in najprijaznejših čet, ako ne bi v trenotku. ko ji preti poraz, začela robustno igrati. Tudi vratarja napadati je zelo grda navada! Res je, da je bila prvenstvena tekma in so točke dragocene, toda... Prične Zarja proti vetru in po lepi kombinaciji prodre do nasprotnikovih vrat brez uspeha. Takoj nato prevzame žogo Val in po par minutah zabije Val prvi in edini goal. V nadaljni igri se opaža lahka premoč Vala, toda kljub temu*, da igra Zarja proti vetru, večkrat ogroža nasprotnikova vrata. Proti koncu prvega polčasa diktira sodnik enajstmetrovko proti Zarji, ki ostane neizrabljena. Prvi polčas konča z rezultatom 1:0 v prid Valu. Drugi polčas je, razen par izpadov Vala, Zarja v premoči. Prvi goal za zarjo zabije Srebotnjak z glavo. Val napne vse sile ter skuša doseči uspeh. Toda zaman. Zarja opazi namen Vala in tudi ona se potrudi in začne resno napadati vrata ValaŠev. V zadnjih 15 minutah doseže Zarja 5e tri lepe goale. Eden pade iz enajstmetrovke. Proti koncu izključi sodnik nekega Valada radi nesportnega nastopa proti Zar jašu. Sodnik g. Kravos. dober in odločen. — Četa zmagovalka: Schwam-berger I„ Schwamberger II., Križ-mančič Karel. Grgič, Danjei Gruiv tar, M are, Škrjanc, Križmančič Joahim, Srebotnjak, Glažar, Ferlu-ga JoŠko. Športnik. Vesti z Goriškega Goriške mestne vesti Krušna peka. V občinah goriške dežele se lahko peče kruh v oblikah po 500 g. Prošnja pekov, da bi smeli peči kruh dve uri pred sedanjim časom se je predložila pristojnemu ministrstvu v rešitev. Na?aaiilkv vozil. Do 31. januarja mora vsakdo prijaviti potom posebnega tiskanega obrazca pri domačem županstvu vozila, pa bodi da so ta na mehanični ali živalski pogon. Vse izpremembe, prodaje, nakupe vozil se mora tekom leta javiti v štirinajstih dnevih. To prijevo se more izvršiti radi naložitve prispevka za vzdrževanje cest (contributo di utenza stradale). Izvzeti so od plačevanja tega novega davka poleg raznih državnih vozil še kmečki vozovi, v katere so vpreženi voli in osli, ter še ročni vozički. Ravno tako so oproščeni tega tudi ona zasebna vozila, ki služijo za prevoz samo družinskih Članov. Prijaviti se pa morajo tudi ta vozila, ki sicer niso podvržena plačevanju tega prispevka za vzdrževanje cest. Javna objava. V sredo je goriška prefektura objavila prvi svoj razglas, in sicetf' znano Mussolinijevo okrožnico prefektom, da mora prenehati vsaka nezakonitost, nasilje in opustošenje. Jako hvalevreden je ta njen razglas, ker se pač lahko prav vsi sedaj prepričajo in ugotove, da se nasilstva ne smejo ne vršiti in tudi ne nadaljevati. TOLMIN Sicer mi ni znano, kako se je Tolmin izkazal glede lektorskega. posojila, ampak te besede — liktorsko posojilo — so povzročile v Tolminu precej skrbi bodisi radi slabili gospodarskih razmer, bodi radi raznih čudnih razlag". Gotovo, dal je vsak kolikor je mogal, kdo pa ima danes denarjfi preveč? «Edniost» in drugi časopisi so poroč-ali, da velja liktorsko posojilo (seveda gotova vsota), tudi za kavcije, ki jih morajo polagati trgovci. Seveda so trgovci hitro izpolnili svojo dolžnost, podpisali so posojilo, pa vam pride nov zakon, da isto ne velja za trgovske kavcije. Razume se, da je nastala med tukajšnjimi trgovci velika panika, niso vedeli, bi li verjeli dr. Marzanu ali časopisom. Ko pa se je hipna razburjenost kolikor toliko že polegla, pride občinski policaj naznaniti, da liktorsko posojilo velja tudi za kavcije. To so pa res stalna in dosledna tolmačenja. TRTNIJC PRI PODBRDU V pondeljek zjutraj je prišel domov 20-1 etni Luka Trojar iz Trt-nika pri Podbrdu. Domači so ga spoznali takoj po obnašanju, da ga je najbrž napadla zopet stara bolezen — podvržen je božjasti — kar se mu je navadno dogodilo po prečuti noči. Toda tokrat je bilo hujše.Omračil se mu je um. Prišel je v hišo oborožen z odprtim nožem. Kot prvo žrtev si je izbral mlajšo sestro. Vendar se je posrečilo očetu, da mu je izkil nož iz roke in tako obvaroval otroka. Umaknili so se vsi domači in poklicali orožnike. Tudi te je napadel, ko so ga hoteli umiriti. Šele s pomočjo drugih ljudi se je posrečilo orožnikom, da so ga ukle-nili in ga odpeljali na orežniško postajo in od tu na opazovališče v Videm. IZ ST. FETHA NA KRASU Dne 16. t. m. je naša vas zopet doživela slavnost. Vršilo se je bla-goslovljenje zastave tukajšnje milice. Poklonilo jo je domače prebivalstvo, ki še deloma živi pod vtisom atentata, ki je bil izvršen v decembru na miličarsko vojašnico. Svečani ceremoniji je prisostvoval tržaški prefekt kom. For-nacciari, gen. Monesi, postojnski podprefekt, trža*ki advokat Melone, potežtati mnogih občin in še mnogo drugih zastopnikov vojaških in civilnih oblasti. Bilo je prisotnega tudi obilno število domačega ljudstva, ki se je zadržalo m'rno in dostojanstveno, zavedajoč se svojega resnega položaja. SOČA PRI BOVCU. Mnogokaj in mnogokdaj bi bilo vredno in potrebno napisati vsaj par besed iz naše vasi za našo časopise. Pa ni nikogar ki bi se odzval vabilom naših Časopisov. Zato naj dovoli g. urednik danes daljšo besedo, da vsaj malo premotrimo položaj v naši vasi. Imamo sneg. Že od Božiča leži po vseh bregovih in ljudje se tišče najraje doma pri gorkih pečeh. Le gospodarji zadenejo včasi sani na ramo in gredo v visoke snožeti po seno, in pa v gozdove po drva- Silno naporno je to delo, tudi sedaj v zimi, ko je teren najpripravnejši za vlačenje. Kdor ni poizkusil tega kmetskega posla v naših hribih, si ne more misliti, kako je utrudljiv. Da bi bile na razpolago vozne poti, tako da bi človek lahko sedel pred tovor na saneh, bi bilo mnogo bolje Toda po strmih, naravnost v dolino visečih drčah, je vožnja ne-le naporna, ampak tudi smrtno nevarna in le spretnosti naših kme- tov treba pripisovati dejstvo, da se smrtne nesreče redke. Pa je povsem razumljivo to. Že otroci s* vadijo ravnanja s sanmi in konmj fantič doraste v fanta, je že veren pomočnik očetu na teh potih. In potem vedno in vedno, skozi vs« življenje, vse zime in tudi poletja enak trud in enako trpljenje. Zdi se, da je nekaj podobnega samo šs v idrijskih grapah, kjer so se ljudje naselili po najstrmejših bregovih in morajo na hrbtu prenesti vsako pest gnoja, ves pridelek in vse seme, kjer morajo vsak metsr zemlje obdelati z motiko, ker oranje^ ni možno in nositi vsako leto koše zemlje od spodnjega konca na gornji. Toda dovolj o tem. — Smrt je posegla v številno dr užino kmeta Komaca in ugrabile* mater Katarino, ki je bila ravno pri 10. porodu. Otrok je zdrav, mati pa je podlegla bolezni, na kateri je bolehala že dalje časa: raku. Pošteno ženo bo gotovo zelo pogrešala številna družina, kateri je bila zvesta in poštena mati. N.. v m. pl Ob tej priliki moremo omeniti, da se je za njeno smrt precej zar nimala sodna komisija, ki je nasedla raznim govoricam, da se je pokojna zastrupila, kar pa se je izkazalo za neresnično. Omeniti jo treba tudi, da v naši občini niinsi-mo nikake babice in se gode rojstva brez vsake pomoči. Prejšnja je pred letom umrla, nove pa ni Najbližja pa je par ur daleč in ni obvezana obiskovati porodnice tudi pri na*. Ce pa pride, si pusti drago plačati svojo pot. Jasno je, da je to stanje silno nezdravo in da bi ga trebalo čimprej preuredili. Zahtevamo, da se za to zanimajo oni, katerim gre skrb za take stvari. Verjetno je, da je deloaua ravno radi tega omenjena žena podlegla smrti in da bi jo takojšnja skrb zamogla še rešiti. Nam pač n« preostane drugega, kot da zahtevo ponovno poudarimo. Poslednje čase smo dobili tudi k nam četo obmejnih miličnikov, ki šteje sedem mož. Ljudje jim niso na potu in oni tudi ljudem no. Ni dolgo tega, ko so sedeli v gost'lnl fantje in peli. Pa pridejo miličniki in zahtevajo, da zapojo žovineco ter jiin sloveiLskega petja ne dovolijo. Seveda je stvar izzvala vsepovsod mnogo govorjenja, hujštga pa ni bilo. Sicer pa so razmere v naši vasi nadvse žalostne. Še prav nič one duševne kulture, ki je last ostalega nafiega naroda po deželi že desetletja, ni plusknilo v ta naš kot. Fantje delajo zvečine v rudniku v Rablju in ne more se reči, da bi slabo zaslužili, saj so dnine tam gori razmeroma ugodno. Vrnejo so iz Rablja vsako soboto ter so v nedeljo doma, ponoči pa se znova vrnejo na delo po stezah preko hribov. In nedelja jo dan za naš® gostilničarje. Vendar v tpkem kraju bi bilo treba paziti na vsak krajcar, da bi se stanje malo popravilo. Saj tudi resni, poročeni možje z družino delajo v rudniku, pa spravijo zasluženi denar in reči se mora, da so njih uružine naravnost vzorne. Da pa bi bilo popivanje kak privilegij mladine, si že radi stvari same ne smemo dovoliti- Ce kje, bi trebalo tu krepke roke takih ljudi, ki so že po svojem poklicu pripravljeni za delo med ljudstvom. To so v prvi vrsti učitelji in duhovniki. Zaorati to trdo ledino bi bila velika naloga. Naj bo dovolj za danes. Sicer Je že marsikaj omembe vrednega, p^ si prihranimo za drugič. TRNOVO Razno Stari možje, naveličani tega vremena, pravijo, da se je svet prekucnil na glavo. Vse je nekam izven pravila, iz aiavade. Zimski grom napoveduje sneg a sedaj mu slede deževni, južni dnevi, ki ovirajo dela za izboljšana na njivi, travniku itd. Draginja noče ponehati. Pač cena Živini je padla tako, da mora živinorejcu vzeti vsako vesolie do reje: najlepša živina gre pa 3 lire, prodaja pa se po 10 lir. Lepo ravnovesje! Te okoliščine ali bolje: so krivice silijo kmetovalca do pametnih misli in zdravili načrtov. Tudi tukaj bodo našli izhod, če bodo složni. TrnovČani resno razmišljajo o skupnem pašniku in so vneti za to napravo. V medsebojnih pogovorih se jim vedno bolj bistrijo pojmi in prodira zdravo razumevanje o velikih koristih od tega pašnika. Vsi so prepričani, da bo že letos paslo tamkaj okrog 150 glav živine, ki bo preskrbljena z dobro vodo in hlevom. Naši sestanki se nadaljujejo po načelu delitve dela. Tako se lahko istočasno vrši več sestankov. V nedeljo je bil eden v Zarečju (predaval je dr. Mikuletič), drugi v Kosezah z običajnim poročeval-. cem. BORZNA POROČILA Trst, 19. januarja 1927. Amsterdam 920-935, Belgija 315-325, Francija 91.50-92.50, London 111.25-112 25 New York 23.05-23 25, Španija 368-378, Švica Atene 30-31, Berlin Mo-555. rešt 12-13, Praga <58-«9. Ogrskr 400-415, Dunaj 320-335, Zagreb 40.75-41.50. — Uradna cena zlatr (18. I.) 452.49. — Vojnoodđ kod ninske obveznic« 61.70. V Trstu, dne 20. januarja 1927. •EDINOST« in. Znanost iruimetnost Stolstulca mmm\]n Aluminijeve spojine so bile od nekdaj človeku znane. Že na najnižji kulturni stopnji si je izdeloval človek posode iz gline in žgal opeke iz ilovice. Krasno-rdeči rubin in živomodri safir sta že v davnih stoletjih vzbujala splošno občudovanje. In vendar ni človek vedel, da sta rubin in safir iz istega testa, kakor proletarski smirek, ki je ž njim snažil in čistil železo- in druge kovine, da sta namreč rubin in safir kakor smirek spojina aluminija s kisikom. Takisto ni mu bila znana, sorodnost gline in ilovice z žlahtnim kaolinom, ki so iz njega Kitajci izdelovali porcelan, ki je bil še v 16. stoletju v Evropi višje cenjen kot samo zlato. Kaolin, glina in ilovica so vsi trije aluminijevi silikati, to so spojine aluminija s silicijem (kremikoin) in kisikom, ki so nastale po preperevanju živcev rogova če in drugih kamenin, ki tvorijo cela gorovja. Povsod je srečal torej človek aluminijeve spojine, dasi jih kot takih seveda ni poznal in tudi m mogel poznati. Toda tudi po tem, ko je človek spoznal v njih aluminijeve spojine, ni mogel takoj izločiti iz njih kovinskega aluminija. Posrečilo se je to še le 1. 1827. nemškemu kemiku Wohlerju, kateremu je bilo tudi pridržano, da je leto pozneje sestavil prvo organsko spojino. V večji množini pa se je lahko pridobival aluminij še-le od leta 1850. po načinu, ki ga je izumil Deville. Tedaj je veljal 1 kg aluminija 1200 lir. Sčasoma se je način izdelovanja zl>oljšal in sorazmerno je padla tudi cena, od 300 L v 1. 1857. na 200 L v 1, 1859., 100 L v 1. 1873. in 35 L v 1. 1890. Naslednje leto pa zaznamuje velik padec na 6 L. V zadnjih letih pred vojno je stal 1 kg že manj nego 2 L, in tolika je njegova cena tudi danes, seveda v zlati valuti. Kaj pa je povzročilo veliki padec ccne? Pi^votno se je pridobival aluminij s pomočjo kovinskega natrija, iz aluminijeve spojine s klorom, ki jo je bilo treba še le pripraviti iz pi i rodnih aluminijevih spojin. Neprimerno cenejše je postalo izdelovanje s pomočjo električnega toka. Najprej so v to svrlio uporabljali rudo kriolit, ki je spojina aluminija in natrija z fluo-rom in se dohiva v Groenlandi-ji. Ime «krioI*t» (ledenec) je dobila radi tega, ker se silno lahko tali. Prvotno so, kakor rečeno, uporabljali samo kriolit, pozneje so mu primešali gline, dokler se niso končno odločili za. znani boksit bauxit), ki nosi ime po kraju Baui na. Francoskem, kjer so ga najprej odkrili. Kemijsko jo boksit soroden z rubinom in safirom ter smir-kom, ker je tudi glinica (t. j. spojina aluminija s kisikom), toda združena z vodo. Cist bc k-sit je bele barve, večinoma pa je pobarvan po raznih primesih, največkrat rdeče po primešani rdeči prsti. Boksit se dobiva v velikih množinah tudi v Istri, zlasti okoli Labi uja, Žminja in Viži-na le. Samo pri Sv. Nedelji so izkopali 1. 1925. okoli 60 tisoč ton boksita. Še bolj bogata je na boksitu Jugoslavija, kjer se na-hn;a boksit v Rudnici pri Bohinju, v Grginem brijegu v Vele- < bitu, v Rudopolju v Liki, na več j mestih v Dalmaciji (okoli O-brovca, Drniša, Sinja), na otokih Ral) in Pag ter pri Čitlaku v Hercegovini. Žal se pa ves boksit, ki se pridobiva v Istri in v Jugoslaviji ne predeluja na licu mesta ali vsaj v državi v aluminij, temveč se izvaža v druge države, ki razpolaga jo s potrebnim električnim tokom. Ko je pred sto leti \Yohler odkril aluminij, so od njega pričakovali naravnost čudeže. Prepričani so bili, da bo aluminij v kratkem izpodrinil celo največ rabljeno kovino, železo. Ko so pa tvorniško začeli izdelovati aluminij, se je navdušenje precej poleglo. Veliko slabih svojstev, ki jih je prvotno kazal aluminij, je šlo v resnici na račun škodljivih primesi, predvsem železa in kremika. Danes je celo aluminij slabše vrste razmeroma zelo čist. Toda tudi čist aluminij ima svojstva, ki ga delajo manj rab-nega, Premehek je in njegova nosilnost je premajhna. Ta nedostatka pa odpadeta ako se zmeša aluminij z drugimi kovinami. Kot najboljša se je izkazala zlitina aluminija s 3.5^ bakra in 0.5% magnezija, ki se od lik u je. po svoji nosilnosti in trdoti in nosi tudi radi tega ime «duraJumin». Aluminij se odlikuje po lepi barvi in po sijaju, ki se pri navadni temperaturi le malo ali nič no izpremeni. Kar pa ga dela splošno priljubljenega, za domačo rabo in za tehniko, zlasti za letalstvo in avtomobilstvo, je njegova majhna specifična teža. Aluminij jr le dva in pol krat težji od vode. Še lažji od aluminija je magnezij, ki ga čitatelji gotovo poznajo kot svetilo za fotografiranje v temnih prostorih ali po njegovih spojinah v odvajalnih sredstvih, magneziji in* grerfcKi soli. ,Toda magnezij sam ne igra kot kovina v tehniki velike vloge. Se najbolj znane so njegove zlitine z aluminijem, predvsem magnolij um. ki se odlikuje po svoji majhni specifični teži. Še lažji od magnezija in najlažja poznana kovina sploh je litij, čigar specifična teža je celo manjša od specifične teže vode, tako da bi plaval po njej. Toda samo Čisti litij se sploh ne uporablja, uporablja se le v manjših množinah za zlitine, v večjih množinah kot sol v zdravilstvu. Od lahkih kovin pride potem takem za tehniko v poštev samo aluminij. In ako upoštevamo, da so s pridom znali zbolj-šati vse njegove ncdcustatke (v zadnjem času so baje odkrili tudi način za spajanje dveh kosov aluminija), potem se ne smemo čuditi, da je njega uporaba v zadnjih letih siino na-rastla. V zadnjem letu pred vojno (1913.) se je na vsem svetu izdelalo za 141,8 milijonov zlatih mark aluminija, v prvem letu po vojni, ki izkazuje redne statistične pćdaike (1821), za 158 mili jenov, 1. 1925 pa že za. 490.4 milijonov mark. Produkcija pa. ni dosegla- še svojega viška. Veliki upi, ki so jih stavili pred sto lefi v aluminij, se niso docela. uresničili, toda uspehi ob prvi stoletnici so že veliki in ni izključeno, da bodo ob drugi stoletnici nepričakovano večji. Tehnika biti, celo hitreje, kakor ji more slediti Človeški um in človeška fantazija. L č. Ledeni lez Po vseh tehniško naprednih obmorskih deželah na svetu se številni tehniki bavi jo z vprašanjem, kako bi izrabili veliko silo plime in oseke. Mnogo več ali manj uspešnih načrtov in poizkusov je že bilo izvršenih. Danes imajo inženirji nekaj novega, razpravljajo namreč z velikim zanimanjem o najnovejšem nemškem izumu, ki nam v tem oziru mnogo obeta. Nova misel je izražena v tem: potom posebnega procesa je napraviti na morju (pa tudi na reki ali jezeru) močan jez iz ledu, ki bi kljuboval pritiskom plime in oseke ter bi njiju silo obrnil tja, kjer bi lahko vršila korist.no delo. Izumitelj dokazuje še, da more s svojim procesom pridobiti Nemčiji novo deželo. To bi izvršil tako, da bi potisnil morje od njegovih sedanjih bregov daleč ven proti oceanu, nastala suha zemlja bi pa bila domovini na razpolago. Dalje se more izrabiti novi proces za izboljšanje jezov zoper poplave in končno bi bil velike važnosti povsod tam, kjer hočejo zgraditi nove hidravlične naprave za proizvodnjo električne sile. Vsako točko na morju, jezeru ali reki, Če ni ravno pregloboka, je mogoče v najkrajšem času osušiti, da postane dostopna delavcem. Treba ni drugega kakor jo potom novega procesa obdati okoli z ledenim zidom ter s sesal-kami izčrpati vodo iz omenjenega prostora. Led ima velikansko moč in zato more kljubovati velikemu vodnemu pritisku. Načrti za izrabo izuma v Nemčiji so že v detaljih dokaj dobro poznani. Novi proces bodo uporabili najprej na jezeru Watten, kjer že stoletja jemljejo zemljo Severnemu morju potom velikih jezov in nasipov. Radi tega je dežela Schles-wig-Holstein videti, kako da bi bila ograjena. Isto vidimo v Holan-diji; mnoge pokrajine so varovane pred morsko poplavo samo z velikimi nasipi in jezovi in marsikod je dežela nižja kot vodna površina morja. Metoda, ki so jo rabili doslej, da so to dosegli, je zelo draga in zelo počasna. Poteče več desetletij preden si ogradijo nekoliko sto metrov sveta in ga rešijo vode. Potom novega sistema bo pridobivanje morskega sveta mnogo cenejše in brez primere hitrejše. Le premnogokrat je bil doslej odvisen uspeh dela od «dobre volje« morja, kajti nič novega ni bilo, če so razjarjeni valovi viharnega morja uničili v teku nekolikih minut delo, katero so bili gradili iprej dolge mesece. Silo takih valov bodo ljudje odslej ustavili z ledenimi je- (Dalje na IV. strani) D*B¥AN UHRŠk zdravnik kalnih in šakal* bolezni Zlati mostovi In kaučuk 169 Trs«, Carsa V. E. III, It. 24, L n. 8EELITZ-SCH@0L vodi v vseh jezikih. Via Fabio 23, pouk in pre-62 ZLATARNI N. Borsatti & Figlio, Trst' Ccrso 47 (lekarna Rovis) popravlja, prodaja in kupuje zlato, srebro po poštenih ceravh. Govori se slovenski. 87 POROČNE sobe iz parjenega bukovega lesa 1700.—, iz topolovega, mahagonijevega, jesenovega 2000.—. Tiirk, San Laz-zaro 10. Pazite na naslov. 23 ENO arondirano, ne obdelamo posestvo, drugo arondirano z vili sličnim novim poslopjem, gospodarskimi poslopji, vinogradi 80—100 hI vina, sadovnjaki, najlepša lega goriške okolice, se vsled preselitve proda. Pojasnila daje Ant. Baučer, Renče 17.__94 HISA v Rojanu, Mol ini št. 731, s hlevom in vrtom se proda za L 65.000.—. Pojasnila se dobijo pri Dr, D. Godina, vi a Imbriani 14/1. ' 72 SAUKER 3 TON., chasis, se proda ali pa zamenja z 18 B. L. Fiat chasis. Tvrd- ka Devetak, Tolmin. 74 VfISf i- 5.— Societa Ligure - Lom-nVMiJ barda Piazza Scorcola 3, Trst. — Izdelek, ki se ne boji konkurence. Tovarna S. Vito al Tagliamento. Iščejo se zac+ooniki. 92 hiLiZiA CHINA. Jako okusen. Vzbuja tečnost in je najboljše zdravilo proti že-lodčmim šibkostim in za rckonvalescen-co. Steklenica L 6.—. Dobiva se samo v lekarni Castellanovich, Via Giuliani 42. 93 SAMO potom energičnega zdravljenja z Givkolem se ozdravi glavobol, šibkest, ai.i'.krvnost tbr.cmof lost. Izdelek lekarne Cast«:lJanovicii, Trst, Via dei Giuliani 42. V januarju j« lekarna odprta tudi ponoči. 68 BABICA, avtoriziraaa, sprejema noseče. Govori^slovensko. Slavec Via Giulia 29. Telefen 33-19.__18 BABICA, avtorizirana, diplomirana, sprejema noseče, Adele Emerschitz-Sbair«ro, Farne t o 10 (podaljšana Ginna-sfcca), lastna vila, tel. 20-64_7 LJUDJE SE VARAJO, ker mislijo, da so na dobičku, ako kupujejo ceno makarone. Vačna gospodinja kupuje le PEKATETE, ker se zelo naku-hajo in ker so redilne. Zanesljivo prave v Vz kg originalnih zavojih. (107) VELIKA SKLADIŠČA C O RS O VITT. E. 111/1© TRST NADALJUJEJO CORSO V ITT. E. 111/16 HO ZU NEKAJ ČASA IZREDNO OB PRILIKI SESTAVE VSi OSTANKI ZA SE2IJO SE PRODAJAJO PO SIZPRODJUNIH CEHflK FERRO CHIM& PISJrm Okrepčevalno sredstvo, predpisano od 2dravniških avtoritet proti MALOKRVNOSTI, BLEDICI in za OKREVANJE lfeO LEKARNA ZANETTš - TRST - Via Hazzinl Predno nakupite kakršnosibodi I8l I HI obiščite v lastnem interesu skladišča tvrdke ALESSANDRO LEVI MINZI TRST - VIA RETTORI 1 - MALCANTON 7-13 i i EflfSf CMf C\ Str°J! za šivanJe. vezenje • EP9 v V in pletenje, za domin vsa ko obrtnijo. Potrebščine TRST« Via Muda vecchia 3 Napeljave z motor, pogo- nora. Popravila. sa magistratom > ■ Brezplačen pouk v vezenju POSKUŠENA TATVINA Otroci, zapeljani po obliki in izbornem okusu odvajalnega čokoladnega bonbona ARRIBA, se zanj pehajo in ga kradejo drug drugemu. Oni se niti ne zavedajo, da vzamejo zdravilo, ki toliko koristi njihovemu zdravju. Čokoladni bonbon ARRIBA očisti otroška Čreva popolnoma. Po njem izgine vsaka slaba prebava in prenapolnjenje želodca. ARRIBA se prodaja v rudečih zavitkih po 50 cent. I f DOBITE GA V VSAKI LEKARNI V Centrala v Pragi Podružnica v Trstu Ustanovljena I. 1868 lastna paiala: Ulica Roma 7 BililSa sluslM U 233,330.080 - Rezerve K£ 1S4,539.S30,— PODRUŽNICE: Mi. Bojesiav, Bratislava, Brno, Neme^ Brod Českć Bu-i ćjevlce. Hodonin, Hradec, »\ralo ć. Jthiava. Karlovv Vary. Kli?ovy. K< lin Ke&ce, Libere , Melnik, 0!r>n;cuc, Mor. Ostava Pardubi e, Pisek, Pizeft, Prostčjov, Tabor, Teplicč-Šanov, Trst, Usti n L, Donaj. EKS»M I URE : Bfcclav, Opatija. AF.LIJ*C!JE v Jugoslaviji, Nemški Avstriji, na Ogrskem lu na Poljsksm. Blagovni oddelek tCSr Borzni oddelek Safts Izvršuje vse bančne posle pod najboljimi pojr»»ji. — Izdaja nakaznice (vaglia) Banca d'ltaiia in Bar.co di Sicilia prosto provizije. Brz javi: ŽIVNOSTENSKA - Trieste. (1P0) TELEFONI: 1078. 1089, 2157, 3353, 3354, <312, Borza (med zasedanjen) 205 J 0§lasl u JAiBOšii" Imajo najtiši uspeh PODLISTEK (.r?) V. I. KRIŽ ANO VSKA: NgZA ROMAN — Tegra vam ne morem zagotoviti; toda ta kombinacija ima največ možnosti za usp»h. — Če je tako, potem mora^ deklica še danes natakniti na Rudolfov prst zaročni prstan; ni take ovire, proti kateri bi jaz ne našla sredsva, če gre za spas mojega Fina! Knegrinja je vstala polna odločnosti, in ko je prišla v svojo sol>o, je velela nemudoma poklicati grofa. — Pojasnite mi, končno, — je rekla vstopiv-šemu grofu: — kaj vas je napotilo k temu, da ste se odločili za takšnega Valeriji neprimernega ženina, in skupaj morava najti sredstvo, da ji povrnemo prostost. — Kneginja mu je sporočila pogovor z zdravnikom. — Seveda, — je rekel knez zardevajoč; ne mogel bi si želeti za svojo hčer dostojnejšegB. in sijaj ne jšega ž< nina, kakor je Raul, a to, kar vam moram povedati, kneginja, je zame tako težko, da bi si rajfci kroglo pognal v 6elo; toda to prmna-nie smatram &a kasen ,ki mi jo Bog poeilj«. za moie grehe, razen žrtve, ki je Še veliko težja; ta, cla se mora moja hči tako nesrečno poročiti. — T«rej za prgišče zlata žrtvujeva, vi, — Valerijino bodočnost, jaz — življenje svojega sina! — je vzkliknila kneginja, ko je grof končal svojo povest. — Ne, ne, grof, v tako važnem tre-notku morava •dložiti vsako občutljivost. Oče in mati morata misliti samo na svoja otroka. Še danes pokličem svojega upravitelja in vi se z njim domenite glede va&ih dolgov. Še danes je troi*a plačati nesramnemu oderuhu in se o njem ne govori več! To zadevo urediva midva tako, da ne boste imeli vi nikeJdh sitnosti, ni kaki h zadreg, kakor se take stvari urejajo med dostojnimi ljudmi na čisto priprost način. Globoko gin j en je grof stisnil k ustnam kne-ginjino roko. — Bil bi brezumen in nehvaležen Človek napram vam m Bogu, kneginja, ako ne ki s hvaležnostjo sprejel va&ega. predloga. Zdaj je treba pozvati Rudolfa in Antuaneto; najprej se pogovoriva z njima, nato pozovemo Valerijo. Mladi par je takoj prišel. Žarek radosti se je za bi iskal v Rudolfovih očeh, ko je zvedel, za kaj gre; ko pa je pogledal Antuaneto, ni nič rekel in si začel vihati brke. — Dragi oče in draga teta, — je rekla mlada ženska, zardevajoč od razburjenja«; — mislim, da ne bo mogoče izvršiti kar ste ravnokar sklenili; dali smo besedo Samuelu, že dva meseca ie on Valerijin ženin in se pripravlja sprejeti krščanstvo; bila bi sramotna prevara, ako bi napravili, to kar nameravate. — Prevara! — je vzkliknil grof Egon tc^r ekočil z divana rdeč od nevolje in jeze. — Ti si dovoljuješ imenovali prevaro, ako se človek na agolj zakonit način ščiti pred razbojnikom, ki vam nastavlja na vrat nož, toda. ne pravi: «denar ali življenje«, ker to bi bilo še opravičljivo, ampak: «čast ali življenje«. Pozabljaš v kakšnem strašnem zdvojenju je bila Valerija, ko se je zgla-sil pri nas kot snubec. A ona bo gotovo vesela svoje osvoboditve. • Zelo me Žali, dra^a Antuaneta*, da tako maJo uvafcuje* ime, ki ga nosiš, ker sicer bi ne govorila o takozvanih ovirah. Pojdi, prosim te, reci Valeriji, da jo kliče -njena bodoča mati in da ix>mo vsi skupaj odločili, kdaj bi utegnila njena prisotnost najbolje vplivati na našega dragega bolnika. — Motite se, oče, —-je rekla Antuaneta, — ako mislite, da se bo Valerija rada odločila za prelom te zveze; imam tehtne vzroke misliti, da ona ljubi Samuela Meierja, da se je pred našim odhodom izvršilo med njima odločilno objašnjenje in da se bo ona odločno uprla prelomiti dano besedo. Nočem, da bi dvomili glede mojega vplivanja na Valerijo, za to ne grem k njej, ampak pokličite jo sami in sodite. Toda dovolite mi, da vam Ae to rečem, da se mi ne zdi pošten način, s katerim hočete vrniti Raulu življenje, ki je končno v božjih rokah. — Kaj govoriš, Antuaneta? — jo v/kliknila kneginja začudeno; — ali resno meniš, da utegne Valerija dati prednost židovskemu oderuhu pred R aulom? — Umirite se, draga kneginja, — je prt kinil grof, — če bi bilo tudi res, kar pravi moja nevesta. o čemer pa zelo dvomim, tedaj p-re samo za bolno domišljijo, ki se tako rada poraja, v praznem duhu mladih deklet; pri misli, da je neizbežno zvezana z Meierjem, ki je ih>!«*t t'.ga še lep in razumen, je velikodušna Valerija zabela iskati vse lepe strani svojega žrtvovanja; raz ti tega jo treba pomisliti, da je ženska v^e>j brez moči napram ljubezni; nasilna in uporna sfia.-t tega človeka jo je utegnila oslepiti, podjarmili; toda zadostuje, če ji povemo, da je njena žr'ev nepotrebna in da dobi za. moža Raula, ki je vzor lepote in dobrih duševni hlastnosti, ,ja se bo premislila. Zdaj pozvoni, Rudolf, in daj pozvati Valerijo; njen odgovor bo napravil konec našemu prepiru. Mlada, deklica je sedela v svoji sob; zatopljena v mračne misli. Težila jo je zavest, da je ni U neprostovoljna povzročiteljica nesreče, ki je dela kneginjo. In kakšen ni bil šele njen če bi Raul umrl! Istočasno pa ji uiti na prišlo, da bi ga mogla rešiti, če postane i nevesta; njeno srce in vse njene mWli bil« pri Samuelu. IV. «BDDIO«T> V Trst«, dne 2«. januarja 1927 tovi in pod varstvom slednjih bodo vršili svoje delo nemoteno. V «Die Woche» opisuje Edvard Meier novi proces tako-le: «V malem krogu zainteresiranih tnož je bil nedavno predložen nov izum, s katerim je mogoče v teku nekolikih dni zgraditi v vodi kilometer dolg jez in z neznatnimi stroški. Način graditve je kaj preprost: zmrznitev vode v določeni smeri in v poljubni širini. Masa ledu zmrzne trdno od vrha do tal in tako nastane soliden leden zid, ki je docela nezlomljiv. Za izvršitev procesa ni treba drugega ko-t vlivati v vodo tekoči zrak, kar se zgodi 'le'onia potom nekega števila cevi, ki so v zvezi z napravo, oti koder tekoči zrak prihaja, deloma pa potom majhnih ladij, ki brizgajo tekoči zrak v vodo. (Tekoči zrak je silno mrzel, skoro dvesto stopinj Celzija pod ničlo). Iz-umitel} ej svoj izum preizkusil na nekem nemškem jezeru. Cevi so poiožil« iia dno jezera in od njih so a dnu nad dva metra debela; od d^set do petnajst centimetrov je ?egahi nad površje. Poizkus jo navzočno komisijo prepričal, da je novi izum praktične vrednosti in sklenila je organizira'} družbo ki naj izum izpopolni in izrablja. Prvi praktični poizkus }>odo izvršili čez nekaj mesecev na obali Severnega morja in si< t-r v bližini mesta Husum. .Mali zaliv bodo zaprli s - 1200 metrov dolgim ledenim j^zom in izčrpali vokapiiii, katera je obstojala po večini iz gospodičen, razen profesorja, mene in še par drugih. — Učitelj pe. jih je takoj opoisnil, da nas je več. In takoj se je oglasil neki deček in popravil n&peko. «Kako boš pa dejal temu?», je vprašal zopet učitelj male«a in peka-zal name. V zadregi je biL, k*«- ni umel učiteljevega vprašanja. «Me v«?,* mu reče,» pa -povej ti.» in pokale na neko iLfcfco dekletce, ki je še dokaj rezločno odgovorila:* I>e-ber dan gospod! Nato je poklical tega ali onega po imenu. Vse je ilo bre«hibno, v^tal je, pa *opet »edel. le v prvem razredu so se našli nekateri, ki so še precej jasno izgovarjali nekatere besede, sta pa bili dve deklici ki spioh nista imeli glasov. Učitelj je poklical vsakega posameznega pred sfc in mu jei staviti razna vprašanja, poleg tega pa nam je omenil kaj podrobnejšega o dotič-nem. N. pr. oni — le dve deklici, s katerima je malo upanja za dosego kakšnih uspehov, to sta sestrici doma tam nekje iz G....skega. Na istem zavodu v višjih razredih sta še dva brata Štirje otroci in vsi gUihonemi. To je kaj prizadeta družina. Nato se je dvignil deček, videti je bilo, da je slabič. Iz njega ni bik> možno spraviti niti ene besedice. Pred mano je sedelo lepo dekletce, svetlih kodrastih las, tipičnega profila, prav čedno in okusno napravljeno. Bila je Rusinja O tej nam je pripovedoval učitelj, da mati ne ve ne kje ne kdaj je rojena, kje je oče — nič ne ve. Ob begu iz Rusije v tisti razburjenosti in v strahu za rešitev svojega življenja je povila to čedno dekletce. Učitelj jo je pozval pO imenu. Takoj je vstala in se lahno priklonila. Velel ji je. naj zapiše na tablo pesmico, katero se je naučila. Deloma pravilno in s prav čednimi črkami jo je bila napisala. Bila je tudi med temi deklica, ki je slišala le samoglasnike, dočim o soglasnikih ni imela pojma. Učitelj ji je veVel za hrbtom: a, nakar je tudi odgovorila popolnoma razločno: a. Ko pa ji je dejal: b, p.., pa ni bilo ne duha ne sluha. Dolgo časa smo se mudili v tem razredu, nato smo odšli v naslednjega, kjer smo prisostvovali slovnični uri. Ta razred je bil seveda znatno boljši: Baš so se ubijali z nekim dolgim in precej težkim stavkom. Težak je bil, ker so obstojale njega besede večinoma iz samih soglasnikov. V tem razredu mi je posebno ugajala izgovorjava nekega dečka. Izgovarjal je besede, kakor vsak drug izmed nas. le s to razliko, da ni poudarjal. O tem se je tudi učitelj izrazil zelo pohvalno. Prišli smo v naslednji razred, kjer so se pravkar učili zemljepisje. Tabla je bila vsa preprežena z raznimi črtami, ki so prestavljale vodovja, gorovja L t. d. Učitelj pa je premikal palči-co po teh črtah ter jih tudi poleg izpraševal. V čim višje razrede smo sašli, tem znatnejši je bil napredek. Ni nam preostajalo časa, da bi si ogledali še par naslednjih raa*edov. Odšli smo zopet po stopnicah proti glavnemu izhodu. Deževalo je močneje. «Nebo joče», je dejal nekdo iz skupine, poslovili smo se in se razgubili v megli. RAZNE ZANIMIVOSTI Nepravi pr^nc Ni dolgo od tega, ko smo poročali o dogodivščinah premetenega sleparja, ki je nastopal v raznih nemških mestih kot nemški princ, celo kot vnuk bivšega nemškega cesarja. S tem je prekosil celo kepen^škega stotnika. Sedaj je pa prišel oblasti v roke. Je to Domela, rojen 1. 1004. v Grusehe na Letskefti. Njegov oče je bil visok uradnik, mati pa plemkinja. Do vojne je študiral gimnazijo. Nato je šel prostovoljno k vojakom. Ker potem n' mogel dobiti nobene službe in nobenega dela, se je klat U okrog po Nemčiji. V Berlinu je bil ti*ikrat kaznovan radi tatvine. Ko mu je le prehuda predla, je začel nastopati kot princ. V Hei-deibergu, znanem vseučibškem mestu, se je pobratil z vsemi člani plemiškega dijaškega društva Saxo-Borussia. Zdaj je plačal ta grof, zdaj kak drug plemič slavnostno večerjo, pri ka^ terih je šampanjec tekel skoro-da v potok^i. Od tu je šel v Er-furt in nastopil kot princ Wil-helm pruski. V najboljšem hotelu Kossenhaschen si je najel dve sobi s kopalnico v prvem nadstropju. Kmalu se je zvedelo po mesto, da je počastil meščane sam Član cesarske rodbine. In ker je najbolj čudno, vso se mu je priklanjalo, vsi najvišji uradniki nemške republike so hiteli zatajevat svojo vdanost od višjega župana do poveljnika državne hrambe. Isto tako je bilo v Got hi, kjer se je celo predstavljala v gledališču jgra xDer alte Dessauer», v kateri nastopa tudi stari Fritz, praded imenitnega in visokega gosta. Plemiške družine so se kar trgale zanj, zdaj je bil povabljen na kosila, zdaj na lov, v avtomobilih so se prirejali izleti, vsi so fioreli. čeprav je imel pr»nc oguljene hlače. Z nekim pekovskim mojstrom Holz-om je pil princ v divji krokar i: ji bratovščino in se je valjal mojster po tleh ne tobko radi zaužitega-vina, marveč radi prevelike vdanoeti in zvestobe. Razprava, ki se bo vršila proti Dom ali, bo prinesla mnogo potankosti na dan in preskrbljeno bo za smeh v obilni »ier\ Iz broealksbotae Amerike V New-Yorku so vrši sedaj obravnava proti štiri in dvajsetim članom dveh velikih tihotapskih družb z alkoholom, ki sla delovali s prometnim kapita-več milijonov dolarjev. Ena izmed teh družb je razpolagala s tako popolnimi tehničnimi možnostmi, da je Ustanovila že postaje za nadzorovanje morske obali in se na ta način zavarovala zoper vsak nenaden naskok prohihicijskih uradnikov. Druga družba je imela v Chica-gu štiri stroje v skupni vrednosti s£o tisoč dolarjev. S temi stroji so se jemsJe iz alkohola strupene kemične snovi, da se je mogel potem razčiščen* alkohol prodajati kot pitni špirit. Oblasti so vse štiri stroje zaplenile. Slučaj aH kaj? Vsako leto se vrši v Madridu pred božičnimi prazniki loterija. Glavni dobitek znaša petnajst milijonov pezet. Te loterije te udeležujejo vsi Spanci od kralja samega dol do brezposelnega delavca. Res stane posamezna srečka dva tisoč pezet, toda dobe se za manjše svote delnice posameznih srečk, zato pa igra staro in mlado. V kant&briških gorah je živel daleč stran od šfcmnoga sveta duhovnik. Bil je revež in kar je imel je delil z bolniki in z reveži v svoji fari. Za zadnjih sto pezet — prodal je nekaj pohištva — je kupil dva-najstino srečke in prosil v posebnem pismu ravnatelja kraljeve kovalnice. v čigar področje spada vsakoletna loterija, ko mu je bil uvodoma naslikal svojo veliko revščino, naj se ga usmili in naj mu nakloni dobitek, in sicer na srečko št. 17229. Seveda je ravnatelj divjal, ko je dobil to pismo, hotel je naznaniti duhovnika oblasti radi razžaljenja uradniške osebe, a je .na to pozneje pozabil. Prišel je dan, ko so se dvigale številke. Slučaj ali kaj, je hotel, da je zadela glavni dobitek prav številka 17229. Duhovnik je dobil izplačan dobitek v znesku 750.000 pezet. Vljuden, kakršen je bil, se je duhovnik zopet s posebnim pismom zahvalil ravnatelju kraljeve kovalnice, imenoval ga: dragi prijatelj, in pripomnil, da se čudi, kako je mogel tako spretno delati, da mu je pričaral tako velike* vsoto. Lahko si mislimo, kako je šele divjal ravnatelj, ko je to pismo bral, to polagoma se je umiril in razmlfljal o tem božičnem čudežu. ▲Iganska vdova Leta 1920. je prišel v Berlin trgovec s tobakom Abdullah CHaai iz Afganistana. Tu se je zaljubila vanj Karolina Kotze. Poročila sta se. Ko je zahrepe-nel mož eno leto pozneje po svoji domovini, je sklenila žena, da pojde z nj'm. V Kabulu, glavnem mestu Afganistana, je dobil Chan državno službo kot tolmač. A kmalu se je odločil, da se nastani v svoji ožji domovini, v Afridi, kot trgovec. Žena je sledila svojemu možu tudi v to samotno deželo na vzhodni meji afganske države. V teh krajih imajo pa posebne zakone. Ko je njen mož umrl, ni ona podedovala, moževega premoženja, marveč je postala sama en del dediščine. Njen svak kot glavni dedič se je hotel z njo poročiti. Ona ga ni marala; radi tega jo je hotel kar kratkomalo prodati kot sužnjo, dedič pač lahko razpolaga z dediščino. Poseglo je vmes nemško poslaništvo v Kabulu, a ni doseglo ničesar, kajti s poi\>ko je postala Nemka Kotze Aiganka in so veljale tudi ;^anio afganske postave. Da reši Nemko suženjstva, je nemško poslaništvo kupilo iz dediščine vdovo, ki jo je pa njen svak zelo visoko cenil in zahtev til zanjo ! precejšnjo kupnino. Poleg tega j bo potovala, afganska vdova na 1 državne stroške domov. Nikakor se ji pa ni posrečilo, ne vdovi ne nemškemu poslaništvu, ria bi potovali z materjo tudi njeni otroci, kajti ti-le iso po svojem očetu postali Afga.nci in je izjavila afga.u.ska vlada, da bo zanje skrbela in jih izšolala. Prorskcvaaja Na Silvestrovo posečajo pariški reporter ji vedeževalke, da zvedo od leii, kakšno bo novo l-elo. — Ta prorokovanja so navadno zelo ra.'lična prerokovanja za letošnje ieto se pa ponašajo z veliko slič-nosfjo. Mademc Ainos, ki prorokuje iz zvezd, kvart in sanjo, je izjavila, da bo prva polovica ieta 1927. zelo julijem se pa prične nova dol.a, ki Lc trajala do i r ta 19S0. Ljudje postanejo pametnejši. Nove umetnosti se r&z-cvetijo. Novi zakoni bodo uravnavali socialno življenje. Presenetljivi izumi bodo naše znan;e popolnoma preobličili. Ženske postanejo bolj ženske ko doslej. Zavladale bodo veselje, jasnost, poštenje. Madame Traya prorokuje v letu te?7. .številne znanstvene izume in zm^rosl&vje francoske diplomacij«. Mimka EHza z Mont-martra.. ki prorokuje bodočnost iz trepetanja plamena, pravi, da pride blaginja iz peirolja; tudi ona omizja važne izume. Najmlajša prorokinja, gospodična. Laplaee, medij na klavirju, vidi nove ljudi, nove izume, preroje-nje lepega. Vsa ta prorokovan;:a ie seveda obelodanijo v pariških 'istih. Parišani se tolažijo: nstj bo tudi pol leta sl*bo, a potem se oričse dol*a doba in v tej iLalei dobi postanejo ženske ženske in moški moški. Drag telefonski pomenak Pred enim tednom se je vršilo šestnajst brezžičnih telefonskih pogovorov med Londonom in New-Yorkom. Zveza je bila izborna in morebitni presledki so trajali le par sekund. Med drugimi je klicala nek i amerikanska dama svojo prijateljico v Londonu in razvil se je med obema telefonski razgovor, ki je trajal osem in dvajset minut in bi 9e bil še nadaljeval, a niso pustili drugi, ker so hoteli tudi na vrsto priti. Razgovor nuni obema prijatelj i caana je sta.1 malenkostno vsoto ?00 dolarjev (nad 16.000 lir). Največji vodopad V letih 1913. in 1914. Ata potovala angleška raziskovalca Scott-Brown in Kelsey po Rho-deziji (južno vzhodna Afrika). Scott-Brown je vodil točen dnevnik. Kelsev je padel kot žrtev leoparda, medtem ko je prišel Scott-Brown v nemško ujetništvo, kjer je umrl na malariji. Njegov dnevnik s pridanimi fotografi j ajni se je nekam založil in komaj sedaj je zopet prišel na da«. Iz tega dnevnika se je pa dognalo, da je v Rhodeziji vodopad, ki prekaša tako glede višine kakor glede mogočnosti Vik tori a^pad na reki Sambesi, ki ga je odkril angleški raziskovalec Lavingstone. Od Scott-Bowna in Kelsey-a odkriti vodopad je na reki Kalamho, ki je izliva v reko Sambesi. Tu sta učenjaka odkrila dva vodopar-da, od katerih je spodnji sedemdeset metrov, gorenji pa štiri sto metrov visok in to pri Širo-kosti polovice kilometra. Naj primerjamo ta vodopad z drugimi. Vodopad na Renu je dvesto metrov širok in dvajset metrov visok. Niagrarski je sedem in štirideset metrov, Viktoria na Sambesi-ju sto devetnajst metrov visok in dva kilometra širok. Ta je bil doslej najvišji. Koliko konjskih sil je v teh padcih? Če ima Ren 67.000, Sambesi 500.000, rnoua vsekakor Ka-lambo presegati zadnjega, čeprav je le za četrtino širok. To Jo sreča! Anria Mary Shiels je bila celih trinajst let sobarica pri milijonarju Savinu v New-Yorku. Leta in leta je brisala prah s pohištva, dokler ni te dneve zamenjala svoje čepice nt svojega belega predpasnika s poročno obleko. Njen ženin je njen dosedanji gospodar, šest in sedem desetletni milijonar Savin, skoraj najstarejši član nc*w-yorške borze. Bil je že večkrat poročen, vedno z blondinkami. Nekega dne je pozvonil svoji soba^ rici ;n jo vprašal: «Star seru in potrebujem tovarišico. Ali se hočete z mano poročiti ?» Sobarica dolgo časa ni spravila nobene besede iz ust, čez čas je pa sprejela ponudbo. In sedaj je soproga večkratnega dolarskega magnata, solastnica kraisne palače v New-Yorku z dragocenimi umetniškimi zakladi in razpolaga. s> sedemnajstimi avtomobili svojega soproga. Ugrabljen Sabinoc V Banatu se je zaljubil osem-najstlctni mladenič v tri in dvajsetletno deklino. Njegovi starši niso hoteli o tem nič vedeti in so bili proti temu, da bi se menil njun sin s svojo ljubico. Nekoč se je pa pripeljala deklina pred hišo staršev svojega ljubimca in odvedla svojega Ijub-čka nesuiano kam. Policija poizveduje po tem ugrabljenem Sabincu, a doslej ni imela šo nobenega uspeha. Oijanl debe svojo abecedo ?vioskovski profesor Sergijev-ski je izdelal za. cigane, živeče v sovjetskih deželsii. abecedo. Doslej cigani še niso imeli pismenega jezika. Gospodarstvo TRŽAŠKA SLŽSET. 35TUŽSA V TRSTU ulice Torr« bianea IS in Rttffinc-rla št. 7 * je prejela iz Nemčije novo svežo zalogo: Soflieu krmske pese, rd« Če Via-« mut, rumene Eckendorf, mesečne redkvice, špiiiiče, zelja, . hrovta, rdeče solatne pese zgodnje in kasne, ter ra»r.e vrste spomladanskih vrtaiii semen. Iz Jueosdov "t le krm-milno koreeje ali mirne in nekatere vrste travnatih semen. D»t«t)e lucc-mo ali večno deteljo in domače ali fcrilatno deteljo italijanskega pridelke iz gornjih kra-Jcrv. I>eWlje so zajamčene letošnjega pridelka in p^spreririjene s spričevalom suiftliie. Uaftetaa ga^^&a: Me*«.nivo za krocapir sestavljeno iz 56 kg su-perfosfata 30 k*lij*v3 soii iu 15 kg s.akosiij*vega »uffata. L 80 q. Superfoeter, kalijevo sol, amonijev sutfat in čiieki soliter. Pocinkano fieo za vinograde, ra:a\e kmetijske stroje in poljedelsko orodje. Tržaika k m*tijeka drutba v Trstu ulica Torre bianca 19. - Tel. 44-39. Stanka Skrinjar daruje družina Skrinjar - Crnigoj L 50 Šolskemu društvu in L 50 2en. dobrod. udruženju. V počastitev spomina blagopok. dr.ja Ot. Rybara darujejo g. Rado Srebotnjak L 10, gg. P. P. in F. M. L 20 za Sol. društvo. G.čna A. Hartman daruje v počastitev spomina pok. Stanka Skrinjar L 20 Dij. matici. (Denar za D. M. pri S. D.). Najsrčnejša hvala vsemi TvrdRti H. PETRIf a Postojni priporoča sro'o bogato zalogo ur, zlatih «ii srebrnih predaactor in raznovr»iaih daril. Zaloga originalnih irvelnih strojev «Sin-gerProdaja tudi aa obroke. Pouk ▼ ▼ezenju brezplačno. (135J ršjMiš mm - lis Ter 11 era IO - Trst JAKOB BEVC urama In zlatarna Trst, Campo S. Qlaccsno 5 Ztafto kupuje v vsaki množini po najvišjih cenah. Krene plačuje vijžje kot vsi druji. 3 55 Zzi&ijjš raznovrstnih ur in zlztenlne. Naznanilo. Podpisana naznanja, da je z dnem 5. januarja t. 1. določena cena za neposiMo nMo na L 1.60 liter na drobi.o. Zri preprodajalce posebni popusti. GdUti«yini rnletarna V• Cominottl 152 Trs! (5) Ula S. Ressstti si 3 IIH£*B9 98BnnE9ll%^ftl ijjpTF E£2LI lilfiđu! dunajske tovarne PIATNIK najboljše in najtrpežnejše se prodajajo v vseh boHSih papirnicah in tobakarnah. m ZALOGA: R. Leipziger Suct. Trst - m SfUFicSr 4 - Trst !IS3BIIHiillBmi^ia l/e.lkaftski dunsiskasa POHIŠTVA navadne in finejše \rste ki se bo prodajalo po starih, nizkih cenah. Največje jamstvo. ŠŠ. CHMP»ONO*JO Vlale XX Settembre 33 - 1 rst Tel. 7^3 1M LISTNICA UREDNIŠTVA J. P.: - Vaše pismo in dopis .smo prejeli. Zelo hi nas veselilo, Če bi se stalno, recimo vsaj vsak teden, oglašali. S tem hi obenem veliko koristili vsemu svofemu okraju. G. J.. Rakotič - frst: Va5e pismo smo prejeli. Obrnite se za infor-rmacije na jugoslovenski generalni konzulat. DAROVI O priliki obiska brata Josipa Leskovca darova'a družba v počastitev spomina blagop. dr.ia Oto-karja Rybara L 80 za Šol. društvo. Škorkoljan istemu društvu in v isti namen L 10. Mesto cvetja na grob blagopok. dr.ia Otokaria Rybafa daruje g. Josip Kodrič L 10. V počastitev spomina pokojnega Hfljtfšje Etne plačujem za kun, zlatic, lisic, di hurjev, vider, jazbe, c«v, mačk, veveric, c krtov, divjih in do- Sprejemajo se raačih zajcev itd. itd. posiljatve po posti. D. ©inflspacli - Trsi Via Cesare Battijti 10, II. nad.( vrata 16 (€!av?r!l Pžanifti Harmoniji Popolnost 191 klrsancti Prikladnost Proda a in po\katl brt: vbveie ta na>un Mauica Ing. m HI!« Trst, Via Valdirivo St 24 Tržsihs posojilnica in Isranllnlcn registr. zadruga z omej. poroštvom uraduje v svoji lastni hiši ulica Torre bianca 19,1. n. Sprejema navadne hranilne vloge nn knjižice, vloge na tekoči ra^un in vloge za čekovni promet, ter j h obrestuje ar pO 4% večje in stalne vloge po dogovoru Sprejema „Dinarje" na tek. račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam. Daje posdjila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. --Obrestna mera po dogovoru.-- Ra razpolago varoestns »lice (nfe) Uradne ure za stranke od S.30 do 13 In od 16 do 18. Ob nedeljah je urad zaprt. Štev. telef. 25-67. 179