Leto iiII, štev. 90
Ljubljana, sreda 21. aprila 1026
Poštnina pavšalirana.
Cena 2 Din
== tthaja ob 4. zjutraj. =s
Stane mesečno Din »5—; za inozemstvo Din 40-— neobvezno.
Oglasi po tarifu.
Urednižtvo i
Ljubljana, Knafiova ulica štev. 5/L Telefon štev. ja, ponoči tudJ štev. 34.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
UpravniStvo! Ljubljana.. PreSernora ulica št — Telefon št. 36.
lnseratni oddelek; Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon SL 49*
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica št. x. — Celje, Aleksandrova cesta.
Račun pri poštnem ček. zavodu ; Ljub-jana St. 11.843 - Praha čislo 78.180. Wien,Nr. 105,14 t.
Ljubljana, 20. aprila.
Eden naših dopisnikov je včeraj v našem listu obravnaval razloge, zakaj se v veliko radost klerikalcev do danes v Sloveniji ni posrečila napredna koncentracija. Položil jc prst naravnost na bolečo rano in to v trenutku, ko ves naš svet vidi, kam je bivšo slovensko napredno stranko (SKS) zapeljala naravnost težko bolna osebna ambicija gospoda Ivana Puclja. Opozoril je, da je ves čas pod krinko vseh mogočih gesel (n. pr. proti «škricem» in «kmet-kmetu») vladala samo osebna mržnja in neskromna želja po nezasluženem prvenstvu. Skupnega dela ni odklonil stvaren razlog, ampak strah g. Puclja, da bi njegova ne baš svetla lučka ne svetila najbolj!
S tem razkritjem čisto osebnih nagibov, zakaj je SKS morala v boj s svojo matico SDS, je pojasnjen marsikak dogodek zadnjih let, ki ga sicer iz navadnih. na zunaj vidnih razlogov napredna javnost ni mogla razumeti. Pamet je ves čas velela združitev, zlasti podeželskih naprednjakov. Ce je že v mestih, kjer neposredni vpliv politične duhovščine ni tako močan, nekaj razpoloženja za cepljenje, na deželi, v vasi. kjer politikujoči duhovnik razvija proti svoji opoziciji vso težo cerkvene moči, verskega terorja, posojilniške organizacije in svojih izobraževalnih društev, pač vse govori proti cepljenju te opozicije
Klerikalizem v Sloveniji je za našo državo špecijalen problem. Minuli so časi, ko se je napredno delo izčrpalo v dnevnem boju s klerikalizmom. Dela se na stalni in dalekosežni kulturni ter gospodarski organizaciji ljudstva, vzgaja jn vodi se ga na delo državljana v samoupravi in državni administraciji, podpira se njegove ustvarjajoče sposobnosti. A pri tem je kakor mrzlo železo v živem telesu klerikalizem. Klerikalizem je ta tuja moč, ki pritiska ua politično samostojnost našega naroda vobče, v ljudstvu samem pa ubija sa-motvornost, ko ga trajno drži pod va-ruštvom enega stanu. Klerikalizem je moralna propast naroda, ki ga spravlja v notranje boje med vero in političnim spoznanjem. Očistiti naš narod klerikal-stva, je kakor očistiti mlado drevo mrčesa, ki mu zatira zdravo rast.
In baš zato in dokler ne bo ta oslo-bujoča akcija v Slovenji dovršena, se bodo tu razvijale politične razmere pod posebnim vidikom boja s klerikalizmom. Stanovske stranke so se izkazale za nepotrebne in danes jih vidimo v popolnem propadanju. A tudi stanovske strokovne organizacije nikdar ne smejo biti tako urejene, da groze raztrgati občo solidarnost vseh narodnih, naprednih elementov, proti klerikalizmu. Kako naj uspeva več naprednih kmečkih listov, kako naj cveto v cepljenju ekonomske, vse mogoče kulturne organizacije, ki so danes neobhodno potrebne? Zaio pa smo tudi opazili, da vse, kar ie pozitivnega poskusila bivša SKS, je žalostno propadlo, ker ni bilo zraven inteligence. ne solidarnosti z drugimi stanovi Kako vse drugače uspevajo naše kulturne organizacije!
Vsa ta v težkem delu in mnogih razočaranjih pridobljena izkustva nas učijo delati na koncentraciji naprednih sil. To geslo se vrača in zlasti prilikom večjih dogodkov odmeva glasnejše.
Te dni smo čitali prav resno izgovorjeno besedo NSS o napredni koncentraciji. Puhloglavci, ki jih veseli samo prepir. lahko o tem delajo svoje dovtipe. A čas je minul, ko so take opazke mogle vplivati preko naravne pameti.
Pri bivši SKS. kakor je sedaj nedvomno dokazano, so le osebni oziri in želje enega človeka (g. Puclja) zavedli to stranko v silne boje z naprednjakl in nazadnje v Radičev smrtni objem.
V tem objemu, ali kakor je g. Pucelj večkrat ponosno trdil: v Radičevi torbi, se je on dobro počutil in tam naj ostane. A naša obča napredna stvar ne sme še nadalje trpeti. Mi se ne obračamo več na nobeno vodstvo. Kajti to vodstvo vodi en sam in se ga drugi ne znajo iznebiti.
Obračamo se na vse napredne po-edince, naj store konec razdoru Ln obnove napredno fronto, ki ji je zmaga nad hirajočim klerikalstvom sigurna, a v slučaju edinstva mnogo preje nego sicer
Rade Palic obsojen na tri mesece zapora
Radi klevete v »Balkanu«
Beograd, 20 .aprila r. Dopoldne se je vr-vršila pred sodiščem tiskovna pravda o tožbi direktorja »Smotre« bivšega narodnega poslanca M hajla Rankoviča proti Rade Pašiču. Mihajio Rankovič je v svojem listu »Smotri« cbjavil celo vrsto pisem in faksimilov o aierah Rade Pašiča. Rade Pašič pa je objavil namesto da bi odgovor i r,a izvajanja »Smotre«, v dnevniku »Balkanu« izjavo, v kateri imenuje »Smotro« za klevetniški in izsiljevalni 1 st. So-dišče je te izraze smatralo kot kleveto iu žalitev na podlaga tiskovnega zakona ter je obsodilo Rada Pašiča na tri mesece zapora. Kakor znano, se mudi Rade Pašič v inozemstvu.
Petrolejska korupcijska afera v ospredju
Ves interes javnosti pod vtisom korupcijske afere Krajačevega ministrstva pri Stan dar t Oil Coupany. — Zahtevali so pet milijonov Din podkupnine. — Min. Maksimovic že zbral materijal proti Radičevi okolici. — Medsebojne obtožbe radičevcev in radikalov.
da bo beograjska družba kaznovana na 50 milijonov dinarjev in da bodo člani upravnega sveta obsojeni vsak na pet let zapora ParišHa družba ie dejala, da je na stvari clesinteresirana in je poslala Stojanoviča k predsedniku upravnega sveta v Ženevi Mowirtklu. ki ie hkrati upravni svetnik Standard Oil Company v Beogradu, Stojanovič je odpotoval v Ženevo in ponovil Mowinklu vse ono. kar ie povedal v Parizu. Ta gospod mu je odgovoril, da mu je načelnik knjigovodstva družbe. Cossarini. ki je bil v Beogradu, sporočil, da je družbino postopanje popolnoma v redu, kar velia zlasti za njene knjige. Stojanovič je zahteval, naj se beograjsko ravnateljstvo družbe odstavi, naj pride Cossarini v Beograd in naj se ž njim pogodi, da se vsa zadeva potlači. Na neprestano pritiskanje Stojanovičevo je poslala družba Cossarinija v Beograd. Cossari-nija je peljal Stojanovič k dr. Pečarju. Odposlanec petrolejske družbe je odklonil stavljeno ponudbo in dejal, da se nima ničesar bati. Dr. Pečar je rekel, da daje ravnatelju družbe v Beogradu. Waikerju 24 ur časa, da zapusti Beograd, sicer bo moral v zaoor. Dodal je, da mora stvar hitro urediti, sicer nastanek) za družbo zelo velike sitnosti. Rekel je tudi, da bo izmenjal komisijo in imenoval drugo, ki se bo novoljno izrekla o poslovanju družbe. Cossarini je tudi to odklonil, nakar je šel k ameriškemu poslaniku in ga prosil pomoči.
Ameriški poslanik je vso zadevo držal tajnn z ozirom na interese naše države in ni hntel objaviti zadeve, ampak je o stvari obvestil le min. predsednika in ga nanrosïl. naj se družbi ne delaio nerotrebne težave.
Včeraj se ie vršila pri b;vših uradnikih treovtoskega ministrstva dr. Peča rja in Subiču omskava. ki še ni do-
Pogajanja v Maroku prekinjena
Beograd, 20. aprila, p. Vse politično življenje je pod vedno globljim vtisom škandaloznih afer. ki se vsak dan tia novo pojavljajo na eni in drugi strani bivših in sedanjih vladnih krogov «sporazumov» RR. Ljudje, ki so dolgo sedeli za isto mizo, so se v sovraštvu razšli in sedaj oblivajo z gnojnico drug drugega. Težko bo vestnemu človeku presoditi, kdo da je zagrešil največ nad našo državo.
Najnovejša afera, ki ie prodrla v javnost, je zadeva z ameriško družbo Standard Oil Company. V zagrebškem cJutarnjem listu» je Radič objavil podpisan članek, v katerem napada bivšega finančnega ministra dr. Stojadinoviča. «Naša javnost ne ve, da je dr Stojadinovič ves čas. kar je bil minister financ, bil obenem tudi ravnatelj An-glo-srbske banke na dopustu in da je takoj, ko je izstopil iz vlade, zopet de-janstveno nastopil svoje mesto. Naša javnost tudi ne ve, da je Standard Oil Company predlagala potvorjene bilance in da je bila vsled tega napačno obdavčena. in to tako nizko, da je država s tem oškodovana za najmanj 23 milijonov dinarjev. Javnost tudi ne ve. da se je dr. Stojadinovič iz Washingtona silno zanimal za to, da se stremljenje selja-ških ministrov dr. Krajača in Pavla Radiča, da se omenjena kompanija pokliče na odgovornost in zaščiti država, obrezuspeši. Tudi ne ve javnost, da je Pavle Radič predal novemu nasledniku gospodu ministra financ Uzunoviču v prvi Uzunovičevi vladi vse spise urejene in odločene tako, da bi jih bilo treba samo podpisati v svrho prepre-čenja tega pohujšanja in pljačkania države.»
Dr. Stojadinovič je Radicu v beograjski «Politiki» promptno odgovoril, da je njegov napad grda kleveta in da je za afero Standard Oil Company izvedel šele od ameriškega poslanika po povrat-ku iz Združenih držav. Izjavil je. da bo Stjepana Radiča radi žaljenja predal sodišču. Tudi okolica dr. Nikiča ugovarja Radičevim očitkom in pravi, da je Radič zapleten v razne afere in da ie hotel izsiljevati pri tei družbi tudi Radičev pristaš dr. Predavec.
Zanimiv je dokument, ki deloma pojasnjuje to zadevo. Standard Oil Company ie namreč potom prejšnjega ameriškega poslanika Dodgea izročila ministrskemu predsedniku v navzočnosti zastopnika družbe Cossarinija posebno predstavko. Družba pravi v tem dokumentu, da je prišel upokojeni polkovnik Stojanovič v pisarno Bedford Petroleum Company v Parizu, kjer se je izdajal za posebnega odposlanca kabinetnega šefa ministra Krajača. dr. Pečarja, češ da poslovanje družbe v Beogradu ni pravilno in da bo družba občutno kaznovana. Iz dokumenta je jasno videti, da je dr. Pečar obvestil o stvari in posebno o pregledu knjig polkovnika Stojanoviča dva dni ртеј. kot družbo samo. Stojanovič je povedal v Parizu,
gnala, ali in v koliko je država oškodovana. Družba dolži dr. Pečara. da je hotel izsiliti od nje 5 miliionov dinarjev, da se vsa zadeva oot'aci. Danes je notranji rnnister Boža Maksimovic izjavil novinarjem, da je zb~al vse dokum^tc in gradivo o zadevi Standard Oil Comoany. Po mneniu vlade so v tej aferi obremenjeni liudje iz r?ad:čeve okolice, oredvsem Jo?ip Predavec in osebs iz bližine dr. Kra-iača. Vladni kroei iziavliajo. di spojimo pred velikimi odkritij ter obtožbami proti Radičev'm nriiateliem. Ta'-"o se godi, da radičevci obtožujejo radikale. ti oa zopet ladičevce zaradi istih afer. To je res pravi polom »sporazuma«.
še ena Radiceva korupcijska afera
Baograd, 20. aprila p. Današnja »Reč* rbjavlja novo afero bivšega prosvetnega ministra St. Radiča, ki je za 117 tisoč dinarjev odkupil na račun države svojo listno knj'go »Mauja Gubec*. ki jo je izdala njegova tiskarna v Zagrebu, češ da gre za narodno prosveto.
Radiceva stranka v razsuta
Prvotni Radičev poslanski klub se je dosedaj znižal od 67 že na 45 članov. — Razkroj in demoralizac ja tudi med volilci.
izvor demorallzacije. Oni, ki se priključujejo
Beograd, 20. aprila r. Ofenziva proti St. Radiču se razvija na celi črti in postaja ved no ostrejša. Radič postaja popolnoma osam-ijen, njegov klub se krha in radikali mu s protiobtožbami izbijajo vsako orožje iz rok.
St. Radič je do danes v prid dr. Nikiča izgubil 11 poslancev. Ce se k temu prišteje še lanska izguba enajstih Zajedničarjev (izmed katerih je Radič po smrti dr. Lorkovi-ča pridobil ie enega) se izkazuje rezultat, da je Radič od lanskega leta do danes Izgubil že 21 narodnih poslancev in se je torej njegov poslanski klnb znižal od 67 na 46 članov. Danes se ie dr. Nkiču pridružil kot 11. pristaš posl. Ivan Kraljič iz Koprivnice iti napovedujejo se še novi.
To je pojav občega razkroja Radičeve stranke. Vsa javnost, ki ie imela dovolj prilike in diktatorsko obnašanje v klubu in stranki, ni iznenadena nad ničemer več. Radičevih plasti se polašča popolna resig-narija, ker zdaj vidijo, da ie bil Radič pravi
dr. Nikiču, storijo to iz koristolovuih nagibov; a oni, ki se še v Zagrebu najbližje držijo Radiča. so istotako večinoma mračni tipi. ki enako pričakujejo osebne koristi, ker se še vedno nadejajo, da bi Radiču uspelo vnovič zlesti v vlado.
Boj med Radičem in njegovimi disidenti gre dalje. Obe skupini obsipata novinarje z najrazličnejšimi iz:avami in medsebojnimi obtožbami. Danes popoldne je minister dr. Šuperina sprejel novinarje in iim podal novo Iziavo. Dr. Šuperina naglaša, da so se za radi Radičevih nepremišljenih izjav pritožile tudi že Anglija. Italija, Grčija in Vatikan. Radič je smatral v svoji stranki vse svoje poslance za пекаке sužnje in ie delal le rodbinsko politiko. Radič pravi, da ie moral zato iz vlade, ker je pobijal korupci.o; pravilno pa je, da je postal v vladi nemogoč in da je dokazai svojo popolno nesposobnost
-SS3-
Učitelji pri ministru prosvete
Beograd, 20. aprila, f. Minister prosvete Milan Trifunovič je včeraj sprejel deputaciio Udruženja jugoslovenskih učiteljev in jim obljubil, da se bo oziral na njihove interese in jim izpolnil vse njihove upravičene zahteve. Kar se tiče učiteljev, članov UJU, katere je bivši prosvetni minister Radič preme stil, suspendiral, upokojil itd. je minister obljubil, da bo po možnosti vse krivice popravil.
Pred novimi konvencijami z Avstrijo
Dunaj, 20. aprila, s. Prihodnje dni bosta dospela semkaj dva delegata jugoslovenske vlade v svrho pogajanj za sklenitev nekate* rih konvencij. Vesti, da bo tudi zunanji mi. nister dr. Ninčič prišel na Dunaj, niso res. nične.
Francoski proračun
Pariz, 20. aprila, s. Senat je z 278 proti 12 glasovom sprejel celokupni рготасип za leto 1926.
Abd el Krim sprejema premirje, odklanja pa vojaške pogoje. — Nova pogajanja jutri. — Popuščanje Francije in Španije?
ganizaciji uprave rifovskega ozemlja.
Azerkane ie odgovoril, da politični pogoii trorejo služiti kot podlaga za pogajanja.
vojaški poboji pa so nesprejemljivi. Abd el Krim sprejema premirje, odklauja pa pred sklepom kakega dogovora vsak pohod čet ter Izmenjavo ujetnikov. Francoski in španski delegati so vztrajali na zasedbi ozemlja, ki mora biti jamstvo za odkritosrčnost Abd el Krima. Ker pa Azerkan ni hote! popustiti, so se določila nova pogajanja za četrtek 22. aprila.
Pariz, 20. aprila, d. Z merodajne strani sc Cuje, da sta Francija in Španija že začeli popuščati. Baje ne zahtevajo več od riiov-cev, da se mora zavezniška fronta pomakniti proti Riiovcem za nekaj kilometrov m tudi ne , da se mora Abd el Krim odstraniti iz dežele.
Udžda, 20. aprila, d- Po uvodnih formalnostih, ki so trajale štiri ure, so biia pogajanja prekinjena. En delegat Rifovcev se ie takoj vrnil z letalom k Abd el Krimu.
Vzrok prekinjenju mirovnih pogajanj je ta da so Rifovc! nastopili izključno v imenu Abd el Krima, dočim so Francozi in Španci zahtevali, da moraio predložiti tudi pooblastila poedinih plemen.
Kar se tiče vojaške strani, ie treba nagla-šati, da so Francozi in Španci vse pripravili za morebitni novi pohod proti Riiovcem.
Pariz, 20 aprila, s. Agence Havas poroča iz Udžde : Pri pogajanjih z Riiovci je v imenu francoske delegacije izjavi! general Situons, da so za premirje, zasedbo gotovega ozemlja in izmeno ujetnikov neobhodno poti ebni pogoji za pričetek razprave o politič nih pogojih, namreč o priznanju avtoritete sultana, o odstranitvi Abd el Krima in o or-
Zanimiva odkritja v madžarskem parlamentu
Pallaviciai obtožuje notranjega ministra, da je spravljal v promet ponarejene češkoslovaške bankovce. — Zagovor notranjega ministra.
Budimpešta, 20. aprila, s. V razpravi o proračunu v zbornici je izjavil posl. Palla. vicini, da je po svoji dolžnosti proučil fal« zifikatorsko afero, ker mu je vlada odrekla možnost, da razčisti svoj obtožbo na ta na; čin, kakor se mu je zdelo za najbolj pra. vično.
Kar se tiče tajnih društev, so figuranti v faizifikatorski aferi, in siccr obtoženci, mi» nistrski predsednik in funkeijonarji člani tajnih društev. Govornik je uato napadal notranje*a ministra Rzkovskega in izjavil:
Leta 1922. ko so bili v Gradcu ponareje. ni bankovci po 500 sokolov, je te falzifika. tc na povelje Nadossyja vtihotapil neki orožniški nadporočnik na Madžarsko. Del falzifikatov je bil spravljen v Nacijonal« nem udruženju, drugi del pa v vili Win. dischgratza na Rosenhiiglu. Rakovski je do. bil nalog, naj spravi te falzifikate na Ce. škoslovaškem. v promet. On pa ni izvedel te naloge ter je stavil predlog, naj bi sc po. narejevali bankovci po 50 sokolov.^
Na poziv predsednika, naj dokaže svoje trditve, je Paliavicini odgovoril, da je pri. pravi j en razčistiti vso zadevo pred sodit ščem, pred parlamentom pa da ne bo nave» del svojih- prič. Nadalje ie izjavil, da je pri zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom na« vedfel, da je, kakor je njemu znano, škof Zadravecz posetil škofa grofa Mikesa ter mu rekel: ^Delal sem \ dobrem prepriča, nju, ker sem vedel da je tudi Bethlen z nami.»
Zbornica je govor posl. Pallavicinija več. krat prekinjala z medklici in hrupom.
Notranji minister Rakovskv je izjavil: Prva obdolžitev Pallavicinija proti njemu v zvezi z bankovci po 500 sokolov, je sama r.a sebi smešna. Paliavicini trdi. da ie on, f Rakovskv) dobil nalog, ki ga pa ni nikoli
sprejel. Tudi ta trditev ni resnična, ker on nikoli ni dobil takega naloga. Takrat se jc bavil z zadevami beguncev s Slovaškega. Razne osebe so ga p-osetile z raznimi irc= dentističnimi načrti. Neki gospod, ki ga pa noče imenovati, ker sc njegovi načrti niso nikoli izvedli, mu je predložil slično zadc= vo. On mu je pa takoj vse odsvetoval ter ni bil pripravljen udeležiti se pri izvedbi teh načrtov.
Budimpešta, 20. aprila, s. Imunitetni od bor Narodne skupščine se bo sestal že jutri, da razpravlja o zadevi posl. Pallavicinija. ki je na današnji seji skupščine trdil, da jc notranji minister Rakovskv leta 1922. sprav; ljal v promet ponarejene češkoslovaške bankovce. Računa sc z eksemplarično kaznijo Pallavicinija, ki bo najbrže za dalj časa izključen od sej Narodne .skupščine. Mini strski predsednik grof Bethlen jc po dana. šnji seji skupščine izjavil, da bo- na današnje napade posl. Pallavicinija odgovoril jutri.
Poslabšanje odnošajev med
Francijo in Madžarsko
Budimpešta. 20. aprila s. Kakor poroča »Magvarorszag<, hočejo Francoz; po'ča-ka-r-: na potek razprave proti falzifikatorjem. Ako se vsa zadeva ne bi povoijno rešila, so pripravljeni porabiti energična sredstva, da se zaščitijo njihovi interesi. To sredstvo bi bilo. da se prekinejo diptamatičn: odnošaji z Madžarsko. Ako bi francoska vlada videla, da obstoji sum. da ie madžarska vlada v vsej zadevi zelo kompromitirana, b; pr Zvezi narodov dvignila formelno obtožbo proti madžarski vladi
Pred sklepom nemško-ruske
Stališče Češkoslovaške.
Berlin, 20. aprila, s. Kakor izve «Berliner Lokalanzeiger», so pogajanja o nemšk&ru* ski pogodbi zelo napredovala. Pričakuje se, da bo ta pogodba sklenjena šc ta 'eden. Ka. kor se govori, se je pred par dnevi udeležil pogajanj tudi Radek.
Pre ga, 20. aprila, d. «Pragcr Presse» se ba. vi z vestjo londouskega lista «Times», p« kateri je zunanji minister dr. Beneš v zvezi z nemško« rusko p-ogodbo sestavil seznani vseh vprašanj, ki so posledica te pogodbe in vstopa Nemčije v Zvezo narodov in ga dostavil vsem locamskim signatarnim drža. vam z Nemčijo vred. List pravi, da ta vest ni popolnoma resnična. Na zadevno vpraša« nje nekaterih signatarnih vprašani ni fc>i» muliralo češkoslovaško zunanje ministrstvo političnih, ampak le juridične vidike. Sma» tra namreč za važr.o, da se prepreči, da bi pri bodočih razpravah Zveze narodov na« stala nova kriza spričo novih dejstev. To stališče je pojasnil dr. Beneš v Parizu in Londonu, zadnje dni pa je bila o njem ob« veščena tudi nemška vlada. Svoje stališče je minister predvsem formuliral kot član Sve« ta, nikakor pa ne v imenu Male antante in Poljske.
Nov fašistovski načrt za Sredozemsko morje
Rim, 20. apriia. d. O razpravi o mornariških kreditih v francoski zbornici in sredozemski politiki Italije pišo »Messaggero«, da mora imeti Italija popoino svobodo morja, da more tako neovirano biti v zvezi s svojimi kolonijami onstran Sueza in sploh, da more živeti. Zato imata tudi Francija m Italija skupen interes na tem, da se prepreči, da bi se drugi narodi ponašali v Sredozemskem morju kot gospodarji. Italija in Francija nai si druga drugi garantirata svobodno plovbo v latinskem morju.
»Messaggero« dostavlja, da bi bilo dobro ako bi se uredila še nekatera sporna vprašanja med obema državama, preden se de-finitivno domenita. Tako naj bi Francija nehala raznarodovati Italijane v Tunisu. Ravno tako bi tudi morala razveljaviti nedavno povišano uvozne carine. Končno bi bilo tudi zelo dobro, da bi se Francija in Italija sporazumeli, naj bi se smeli seliti Italijani
ne samo v Tunis, ampak sploh v vse tran-coske kolonije. Na ta način bi obe državi lahko sklenili skupno iu sklenjeno fronto proti germanstvu, ki je že od nekdaj tradicionalni sovražnik narodov ob Sredozemskem morju.
Neprestani fašistovski protesti
Gdansk, 20. aprila, d. Italijanski general« ni konzul jc protestiral pri senatu mesta proti pisavi listov o Italiji. Dejal je, da bi se mogla rimska vlada odločiti za diplomat« sko akcijo proti Gdansku, ki bi lahko i me j la neugodne posledice za trgovino svobod -nega mesta. Gdanski senat je odgovoril, da nima na razpolago nobenega sredstva prof pisavi časopisja, vendar mu bo svetoval, nai bo bolj umerjen.
Čangtsolin pred Pekingom
Peking, 20. aprila, d. MandžuTskc čete maršala Čangtsolina so zasedle vrata in predmestja Pekinga. Mandžurski generali s« izdali proglas na trgovce, v katerem jim sporočajo, da morajo sprejemati manjvred= ni vojaški denar, ki so ga sami izdali. S tem je vse kitajsko gospodarstvo prišlo v veliko nevarnost. General Vupcjfu ima zaenkrat svoje čete še pred mestom. Tudi maršal Čangtsolin sam še ni prišel v Po king.
Pred novo francosko ofenzivo
O* ***
v Sm]i
Haifa, 20. aprila, d. Francozi so zbrali v Ezri, Derai in Bosri 15.000 mož za novo ofen živo proti Druzom, ki si bo najbrže stavila za cilj zasedbo Sueide, potem pa vse gorate pokrajine. General Gamelin sc je prepričal o hrezuspešnosti krajevnih kazenskih eks« pedicij proti Druzom. V Damasku je seda! kakih 10.000 francoskih vojakov, od katerih se bo precejšen del tudi udeležil ofenzive proti DžebeI»Druzu.
Ugodnejši izgledi za rešitev angleške premogovne krize
London, 20. aprila, s. Listi poročajo, da so lastniki rudnikov pripravljeni sprejeti na« čelo minimalnih mezd, ki tvorijo glavno sporno točko pri pogajaujih z delavci.
London, 20. aprila, k. Ministrski predsed« nik Baldwin se bo jutri pogajal z lastniki rudnikov. Nato bo prišlo do razgovorov med rudarji in lastniki rudnikov.
Vladna kriza na Poljskem
Danes demisija vlade
Kritično razpoloženje v poljski vladi traja že od marca dalje. Povzročil ga je pravzaprav, to se pravi indirektno, finančni minister Zdziechowski s svojim proračunskim načrtom, ki hoče uvesti temeljito štedenje. da se na ta način spravi proračun v ravnovesje, kar naj hi tvorilo podlago za gospodarsko sa" nacijo Poljske. Poljska še vedno ni mogla najti izfboda iz finančnih in sploh ekonomskih težav, s katerimi se mora boriti od svojega začetka. Izdatki presegajo še vedno dohodke, Nemčija pritiska gospodarsko in je zapletla Poljsko v gospodarsko vojno, ki traja brez omiljenja, vsled teh in še drugih tež-koč pada poljska valuta. Da jo reši. hoče Zdziechowski brezpogojno spraviti proračun v ravnotežje, seveda tudi popolnoma ustaviti inflacijo — trdi se, da se je še vedno vršila z izdajanjem obilnega papirnatega drobiža. Pro račun se da spraviti v ravnotežje z velikim štedenjem. V vsem tem So si koalicijske stranke popolnoma edme, toda razlikujejo se pri vprašanju, kako in kje nad se prištedijo potrebne vsote. Socijalnodemokratična stranka je že v marcu predložila vladi nekak ultimatum v tej zadevi, zahtevajoč, da se pri Stednji vpošteva njeno stališče, sicer hi ne mogla več sodelovati v vladi. Socialisti so na pr. proti redukcijam uradni-štva iq zaposlenih sploh, so pa 7.a štednjo na drug način, n. pr. potom zmanjšanja stalne vojske, potom skrčenja vojaške službene dobe itd.: vrhu tega so zahtevali, da se podeli maršalu Pilsudskemu kako odlično mesto v armadi. Že radi teh žalitev bi bilo v marcu kmalu prišlo do vladne krize, a vendar se je z začasnim kompromisom odločitev odgodila čez velikonočne praznike.
Da se program finančnega ministra sprejme in izvede v soglasju z vsemi vladnimi strankami, se je trudil osobito sejmski maršal Rataj in poročila o pogajanjih s šefi strank s« obetala dobre uspehe. Potovanje predsednika vlade Skrzynskega v Prago in na Dunaj je nekoliko zakasnilo rešitev. Nato pa so se zopet pričele množiti neugodne vesti. Socijalnodemokratični parlamentarni klub je na seji dne 13. aprjja sklenil, da izdela do 20. aprila
nove predloge v političnem, gospodarskem in finančnem oziru. predloge, ki bodo tvorili nekak kompromis med svo-ječasnimi socrjalističniini načrti in načrtom ostalih vladnih strank, ki bodo potemtakem predstavljali skrajno mejo popustljivosti, do katere smatra, da mora iti stranka.
Ali do krize je spor dozorel že poprej. Dne 18. aprila je sejmski maršal sklical konferenco šefov koalicijskih strank, kjer je finančni minister Zdziechowski predložil svoj finančni program. Vodja socijalnih demokratov Da-szynski pa je v svojem govoru izjavil, da njegova stranka ne more pristati na načrt, kakor si je finančni minister zasnoval ravnovesje proračuna, osobito da se odločno izjavlja zoper nameravani odpust 18.000 železniških uslužbencev, ter opozoril tudi. da v proračunu Zdziechowskega ni nikakih kreditov za zaposlitev 360.000 brezposelnih. Toda v nadaljnjih razgovorih nI bilo mogoče doseči kompromisa, socijalno demokratska stranka ni hotela popustiti, od ostalih strank je le vodja nacijonalne delavske stranke zagovarjal kompromisno rešitev. Tako se je morala konferenca naposled končati brez uspeha, kar pomeni toliko kot krizo vlade, razpad vladne koalicije. So-cijalni demokratje bodo. kakor se pričakuje, izstopili iz vlade že prihodnje dni, sledil jim bo. kakor zagotavlja tudi minister Chondzynski, zastopnik nacijonalne delavske stranke, nakar bo morala vlada vložiti demisijo. Grof Skrzynski je izjavil, da ne bi maral ostati na čelu vladi, ako bi se imela opirati samo na eno krilo zbornice.
Morda bo že izbruhnila formalna kriza z izstopom socijalističnfh ministrov na ministrski seji. ki je bila sklicana na ponedeljek. 19. aprila, potem pa preložena na pozneje. Med koalicijskimi strankami se vrše živahna pogajanja o možnostih za rešitev Krize, o kateri trdijo, da bo zelo dolgotrajna in da bo morda vedla do sestavitve iz-
venparlamentarne vlade.
*
Varšava. 20. aprila s. Ministrski svet bo v sredo sklenil svojo demlsip. Ze
sedaj so se vršila pogajanja za sestavo nove vlade.
-SS-
Razorožitev Danske
Na Danskem je na vladi ministrstvo, sestoječe iz socijalistov. To ministrstvo, ki ima seveda za seboj večino tudi v zbornici, se je lotilo naloge, da kratko-malo razoroži državo in na ta način pripomore do splošne pacifikacije na najenostavnejši in hkrati na najučinkovitejši način. V dokaz, da ne misli nikomur storiti nikdar zlega, da eventualne spore ne misli reševati z orožjem, odlaga Danska sama orožje kot prva. To je vsekakor važen dogodek, važen osobito danes, ko se pripravlja splošna ali svetovna razorožitvena konferenca, ki pa bo mogla pač biti le konferenca o omejitvi ter o medsebojnem razmerju oboroževanja.
Načrt, po katerem se Danska v kratkem razoroži, je danska spodnja zbornica že sprejela in sedaj je treba, da ga odobri še senat, nakar stopi v veljavo. Razpravlja pa se o njem že dalje časa; vlada je bila že lani predložila svoj načrt. a ga je zbornica takrat zavrgla; vrača se predlog sedaj v nekoliko spremenjeni obliki in postane očividno zakon.
Razorožitev Danske se bo izvedla na sledeči način: Danska vojska bo štela zanaprej samo 25.000 mož, namesto dosedanjih 100.000. Imenovala pa se ne bo več vojska, marveč «varnostni zbor»; njej na čelu ne bo več general, polkovnik. marveč «ravnatelj». Te stražne čete bodo imele tudi prav skromno orožje: v načrtu se čuje Ie o sabljah in revolverjih
Prav tako kot vojska na kopnem se bo zmanjšala tudi vojna mornarica, ki se bo imenovala po novem «državna mornarica». Njeno efektivno stanje ne bo presegalo 5000 mož. a njena tonaža se bo zmanjšala od 100 tisoč na 20 ti-
soč ton. Njene «varnostne in nadzorstvene ladje» bodo izvrševale policijsko službo v danskih vodah, a ne bodo urejene za boj. Samo ena ladja za polaganje min ostane, ki pa ne zadostuje niti najmanj, da bi z minami zastavila danske morske ožine.
Hkrati se bodo odstranile vse utrdbe, tako da ne bo imela Danska nikakih trdnjav ali utrjenih krajev. Celo vsa društva, ki imajo za cilj vojaško vež-banje, se bodo razpustila, prav tako se ne bodo trpela strelska društva, razen ako se zavežejo, da ne bodo rabila vojaških nabojev.
To je v glavnem danski razorožitvenl načrt. Srečna država, ki ii lega in soseščina dovoljujeta, reševati moderne pacifistične probleme na tako radikalen in enostaven načrt. Mi, ki se nahajamo v vzhodni polovici Evrope, menda še davno ne bomo v tako srečnem položaju.
Sicer pa si tudi glede danskega raz-orožitvenega načrta niso vsi enako ugodne sodbe. Tako n. pr. so mu zelo nasprotni v Franciji, kjer trdijo, da pomeni njega izvedba toliko kot — veliko zmago Nemčije. Zakaj ako pride do novega evropskega konflikta, bo moglo že prvi dan par nemških orožniških bataljonov zaseti ves Jutlandski polotok, dočim bo zadostovalo nekaj križark, da istočasno zagospodujejo danskim morskim ožinam. Na ta način bo mogla Nemčija takoj prekiniti zvezo med vzhodom in zapadom, med Francijo in Poljsko.
Nasproti imajo Danci prav, ako na-glašajo. da v primeri z močno Nemčijo je bila njihova država že sedaj toliko kot razorožena. zakaj niti nemški vojski niti mornarici se ne bi mogla resno ustavljati. Kar pa se tiče malih sosedov, se ji res ni treba ničesar bati.
„Za" ali „proti" deklaraciji
V »Jutru« smo te dni Stali, da je v učiteljskem udruženju za ljubljansko okolico zmagala stTuja prod takozvani »deklaraciji« z večino glasov. Torej boj gre naprej! Jaz pa sem bil nffclll in k»t prijatelj tiči-tcrsiva sem že davno pričakoval, da ]e tega boja konec.
Najbolj pa me ie presenetilo, da ga ni konec potem, ko so Slaroškarji izjavili, da iih takozvana deklaracija nič ne briga. Oni ostanejo to, kar so biK, klerikalci doma, v javnosti in v šoli, željno pričakujoč, da pride SLS do vlade, da potem obnove klerikalno strahovlado, dosledno se izjavljajoč za konfesijonalno šolo in raadržavljenje vsega šolstva V korist takim faktorjem, ki neposredno ali posredno stoje pod cerkveno-političnim vplivom. Skmiškarj. dobro čutijo, da organteacšia brez idejnega temelja nima nikler zaslombe, ideje ne žrtvujejo. In tako j« pri klerikalcih povsod. Veda, da z SLS vse stoji in vse pade. Zato je pri njih vse, kar Je najdeš »nep'i fčno«, od Marijinih in Vhjoendjevft ter Ki verje-vih družb do Ork»v ln SlarrSkove zveze, vse de! enega organizma.
Med naprednjaki pa ie tendenca vse rax-drobiti na koèôke in oslabiti trooto. Mni-nja pa kaže, da cveto samo idejno Sete cc-ganizacne, v*, tar pa plava ta na strani »hofratizira«. to Je v mrtvilu. Le pojdite od organizacije »te baie do orgajii-zacije, pa boste vkJeH, kake spe speeie pravičnega, hnee nočemo imenovati, da pe
bo zamer«, zato pa vendar vsakdo to vidi.
Doba brezbojnih strokovnih organizacij je preživela. In ko drugi to smer zapuščajo, ker je pomenila mrtvilo, jo skuša uvesti učiieljstvo. Razlogi za to so jasni. Ker nočem žaliti, jih tu ne navajam. Gotovo pa je prav brez podlage oni na zunaj kot glavni navedeni argument, češ ako bo UJU »depolitizirano« (recte ako bo zapustilo program državne in nacijonalne šole brez cerkvenega varuštva), potem bodo nehale strankarske protekcije in preganjanja. Go. tovo je to poslednje presojanje učfteljstva izključno po strokovnem vidiku ideal vseh, ko bo učitelj stvo brez izjeme v šoli in izven nje narod vzgajalo za narodno edin. stvo in versko strpnost, a razlogi raznih preganjanj stoje popolnoma izven UJU in učiteljske organizacije in se morajo sanirati drugod, desidealizacija pa nas tak! saoaciij ne približa ni za sekundo.
Delavstvo, železničarji, vsi dajejo svojim strokovnim organizacijam idejno baavo. V io jih je dovedla praksa in izkuSnja. V brezidejnftt organizacijah ni možno dolgo delati, spori o temeljnih pogledih se takoj pojavijo. In to pri rudarjih In železničar», pa «e ne b: v Šolskih vprašanjih!
Za takcmrana »skupna« vprašanja »o idej ne strokovne organizacije snovale po potrebi koalicije in zveze ad h°c. tekušnja pa kaže, da eo tudi 'te koalicije, irvrštvši kako konkretno nalogo stanovske obrambe brao razpadle. Kdor o tem n« ve, naj se pouči pri Zvezi jugoslovenskih železničarjev-
Ro odklonitvi klerikalcev ni jasno, kaj se od tobacenja nacionalnega in svobodomiselnega programa Iz UJU Se pričakuje. Koga naj se s toliko In tako težko žrtvijo še pridobi? S№,t vzbuja na eni strani sim, da so še drugi nasprotniki tega programa tu. Ako pa ne, potem je jasno, da gre za oseben boj! Ako je temu tako, čemu se mu daje drugo lice? Če ena ali druga oseba ne ugaja, naj druga poskuša dobiti večino, a ne pod drugo pretvezo in na škodo načel!
En del naprednega učlteljsitva ie pokazal
voljo za izločenje programa iz UIU, da se zbere vse učiteljstvo na eni platformi. Dobro, a klerikalci so odklonili. Kaj se potem še hoče? Mnogo smo čitali fraz v »Učiteljskem Tovarišu«, a pri najboljli volj., sk'ep Slomškove zveze jim je izpoimaknil edino stvarno upanje, ki se Je dalo kockar tro:iko braniti. Situacija je od januarja tem tako bistveno spremenjena, da ie škoda, da gre prepir naprej. Bolje bi bilo da se vsa stvar skine z dnevnega reda in izvoli nov agilen odbor.	Neučitelj.
-SS-
Pismo bivšega člana SKS
SKS je morala proti JDS, da bo Pucelj «prvi». — Nesposobnost Puclja za vsako solidno delo. — Pucljev «nos» in «cekin». — Stanovsko politična stranka se je preživela, a radičevci so jo tudi diskreditirali.
Piše nam bivši član SKS:
Že včeraj sem razložil prave nagibe, zakaj je morala SKS kreniti v boj z JDS. Ta moja trditev, da je namreč samo osebna strast vse to povzročila, tako drži, da mi je pač ni treba z nadaljnjimi dokazi opirati. To takorekoč ve vsa dežela, vedo pa za gotovo vsi tisti, ki poznajo g. Puclja, njegovo oblastno in odbijajočo naravo ter samo-lastnost. Koliko dobrih sotrudnikov je odbil, koliko jih izrinil, ko ie čutil Ie mal odpor. Propadanje SKS začenja z istim dnem, ko je g. Pucelj na ramenih drugih zlezel vanjo in se polastil vodstva. Od osmih mandatov skoro na nič je spravil Pucelj SKS.
Ni pa pokazal nobenih večjih sposobnosti. Eni in drugi so v okrilju SKS ustanovili kak kulturni ali gospodarski poskus, a vse hira in propada iz enostavnega razloga, ker tako solidnejše delo višini Pucljeve izobrazbe in njegovi »globini« ni odgovarjalo.
D. Pucelj ima samo neizrečeno besed o samem sebi. Njegov političen »nos« presega, kakor on trdi, vse nosove tega sveta. (Ta hip gotovo, vsaj po dolžini.) Gospod dr. Žerjavu bi bil g. Pucelj za eno in drugo reč lahko hvaležen, a metanje polen ie bila največja radost g. Puclja. Ogabno je bilo
zlasti neprestano osebno napadanje dr. Žerjava v »Kmetskem listu«, kjer se je pobiral« odpadke klerikalcev za boj proti SDS. Nič kaj duhoviti dovtip o »cekinu« se je sedaj prav grobo zasluženo osvetil ravno nad Pucliem, kajti cekin (SKS) se je v njegovi roki spremenil prav bistveno. Tako ie vedno, če se ljudje manjših zmožnosti, a preobla-stnega značaja polaste organizacij. Z njimi so obsojene na smrt. akn trez-nejši elementi ne morejo prej zaobrniti taktike v drugo smer.
Razmere so se od leta 1920 bistveno spremenile. Pokazalo se je, da služijo takozvane stanovsko kmečke stranke samo za varanje in slepilo kmetov. Zato naj bi vsi naoredni kmetje v Sloveniji stopili v SDS, ki bi s tem dobila kmečkemu stanu še bližje obiležje. ker bi v njenih organizacijah prevladovali kmetje.
Kmetsko stanovski značaj stranke so radičevci že zdavnaj zapravili in ga tudi nihče več resno ne jemlje. Tako misli ogromna večina dosedanjih navideznih radičevcev v Sloveniji, ki bi se radi iznebili terorja g. Puclja in Pre-peluha. ter z ostalimi nanredniaki sku* paj vodili pametno, predvsem narodno gospodarsko politiko v prid Slovenije.
X.
-ŠS3-
K Pucljevi polomiji
Iz Celja se poroča, da je bil v nedeljo tam sestanek zastopnikov radičevske stranke iz desetih okrajev. Predsedoval je g. Prepeluh. (Zakaj on in ne Kelemina?) Prisoten pa je bil tudi poslanec Kelemina, L j. podpredsednik tiste Ra-dičeve stranke v Sloveniji, ki ji je Stipa Radič predsednik. V Mariboru pa je nekak predsednik tudi g. Lipovšek, čegav, javnosti ni jasno Aparat radičevščine je v Sloveniji strašno zamotan. In tako iz poročila o celjskem sestanku, ki je bil neprijetno slabo obiskan, čujemo, da se ima 2. maja v Celju izvršiti formalna združitev bivše SKS s SRSS (Slovensko republikansko seljačko stranko). Sicer smo že pred meseci čuli, da se je to zgodilo v drugi obliki in je bil skupni stranki za predsednika «izvoljen» g. Radič, Puceli za kranjskega. Kelemina pa za štajerskega podpredsednika, a zaradi večje zmede treba očividno še nekaj povrh. V zvezi s tem čitamo, da je za 25. t. m. v Ljubljano sklican občni zbor SKS.
Torej gg. Kelemina in Pucelj ostaneta zvesta Stipi Radiču in Prepeluhu. Kaj naj tudi drugega g Pucelj stori, saj je on svojo stranko zajahal k Radiču in že zadnja številka «Kmetskega lista» na vso moč hvali «velikanske uspehe» gospoda Radiča in izključuje možnost vsake vlade brez njega. G. Pucelj sedaj tolaži preplašene svoje vernike, da to ne more dolgo trajati, češ Radie bo kmalu v vladi. V kateri? V Pašičevi? V Uzunovičevi? Gospoda Puclja zadnji up je g. Ljuba Jovanovič, t. j. up da pridejo v vlado klerikalci in se usmilijo g. Radiča. Vprašanje pa je, če bi Jovanovič hotel Radiča. ki je za vsako vlado kakor dinamit. Vsekakor daleč so padli naši radičevci, da jim je zadnji up vlada, ki bi Slovenijo prepustila SLS! Ali ste zato ustanovili SKS, da klerikalcem pomagate?
Izgleda, da je tako. kajti vsa upravna politika g. Puclja je bila pod vlado RR povoljna za klerikalce. Moralo se je sumiti, da obstoji tajna zveza, ki datira iz časov, ko so tajne strankice v Ljubljani sklenile dogovor, da gredo skupaj z SLS proti SDS, oziroma Narodnemu bloku Tu smo na listi za občinski svet ljubljanski našli pod vodstvom klerikalcev razne lažinapredne strankice in vmes tudi našo «napredno» SKS. Ta zveza, ki je svoje korenine imela tudi v skupnem nastopu SKS in SLS proti SFS pri volitvah v Pokojninski zavod, je letos preprečila občinske volitve v Ljubljani, ker se je bala zmage SDS. Naši radičevci so bili v vprašanju ljubljanske občine in «Trgovske zbornice» ves čas pravi pomočniki klerikalcev, kar je neizbrisna sramota za vse člane te stranke.
Iz več krajev smo že poročali, kako se vse veseli, da se je vlada znebila Stipe Radiča. Naši dosedanji «radičevci» povsod priznavajo, da je prav tako in dostavljajo: «Saj smo vedeli, da ie Radič n . . .» Lepa je ta. Ce je vodstvo to vedelo, zakaj pa je s takim človekom skupaj šlo? Zakaj so mu zaupali celo stranko in vso politiko? Vsi se opravičeno izgovarjajo na g. Puclja, češ da je on garantiral, da bo Radič vedno v vladi. To je pisal tudi «Kmet-ski list» in le tako se da razumeti, zakaj je bila taka samomorilna politika mogoča.
Blamaža je velikanska in se Pucljev-cem vse smeje. In kar je še najboljše
pri tem, bivši pristaši sami priznajo brezprimerni poiom g. Puclia in se mu tudi smejijo. Kaj sedaj?
Večina veli, da je sedaj čas za trezno delo v korist napredni koncentraciji. Druga struja je za zopetno upostavitev SKS in za odpoved ljubezni Radiču in Prepeluhu. pri čemer se povdarja, da bi g. Pucelj prav storil, da odloži mandat v korist drugemu iz svoje liste, ki ni tako strahovito pomešan z žalostno usodo Stipe Radiča. Le najmanjša struja .ie za nadaljevanje radičevščine. A ker tej poslednji pripada g. Pucelj z najbližjimi odvisniki .je najbolj verjetno. da navidez in na zunaj prodere ta manjšina. A to pomeni v stvari umik vseh boljših elementov od g. Puclja.
Mi bomo ta naravni proces zasledovali z vso pozornostjo. Vprašanje odgovornosti za velikansko škodo, storjeno našim krajem po slovenskih radičev-cih, dopušča le en odgovor: «Kriv je K. Ivan Pucelj. Napredna koncentracija je na potu in njena neodoljiva potreba bo šla preko vseh, ki se iz osebnih razlogov še protivijo.
Klerikalni poklicni obrekovalci
Včerajšnji »Slovenec« je napisal v svojem uvodniku: »Kot bojevnik proti korupciji na stopa danes tudi g. Pribičevič. Na svojem shodu v Novem Sadu fe rekel: »Povsod je mnogo korupcije in samostojni demokratje so edini, ki zahtevajo, da se enkrat prouči delovanje posameznih korupcijonistov«. Spričo te trditve g Pribičeviča ne moremo drugega kot občudovati njegovo drznost. Kai bi vse prišlo na dan, da bi se enkrat začelo proučevat; delovanje posameznih korupcijonistov, ki jih v samostojno-demokrat' skem taboru kar mrgoli!« — Beograjska »Politika« poroča, da je izjavil Sv. Pribičevič v Novem Sadu: »O korupciji se govori že sedem let. O tej stvari imam svoie mnenje. Moje mnenje je, da morajrr.o korupcijo preganjati vedno tako, da se ne bo skrila v drugo stranko, ko jo iz ene izženemo. (Ploskanje in vzkliki: Tako je!) Ker je mnogo afer, o katerih se med našim narodom govori, je absolutno potrebno, — jaz sem edi ni šef stranke, ki ie na to pristal, — da preiščejo vse afere, pa tudi ona afera, ki se ie trkala enega izmed naših članov. (Vzkliki (Živio Lukinič!) Jaz nisem nikogar prosil, ko se je ta afera razpravljala, niti se ne more najti kak radikal ali kdo drugi, ki bi rekel, da ie prišel Pribičevič k njemu in zahteval, nai se zavzame za to alj ono rešitev. In glejte, zahteval sem, da se preišče in dokonča v Narodni skupščini. Tako bi se morale dokončati vse afere, pa naj se tičejo kogarkoli.« Mislimo, da ie ta citat zadosten odgovor na »Slovenčevo« obrekovanje. Povdarjamo pa še. da so imeli klerikalci in davidovičevci v vladi dovoli časa. da W preiskali in proučili vse korupcijske afere, pa vendar niso nikogar obtožili in tirali pred sodišče, četudi so ravno tiste čase posebno mnogo besedičili o potrebi preganjanja korupcije. Tudi pozneie se niso nikogar upali obtožiti javno, razen v Lukini-čevi aferi, in nobena svoja obrekovanja ne objavijo na tak način, da bi svoje trditve lahko dokazali pred sodiščem. To bi bilo preveč pošteno za klerikalce, k) so navajeni od nekdaj, da se izza plota bore z lažjo in obrekovanjem. Naj »Slovenec« navede ime na korupcijonistov, kar mu bo gotovo lahko, ker iih po njegovem zatrdilu kar mrgoli v sam. demokratskem taboru, dokler pa tega ne stori, ie in ostane »katoliško« glasilo pod protektoratom ljubljanskega škofa, ka-
tero kaže svoie katoličanstvo samo na ta način, da krade z lažjo in obrekovanjem poštenim ljudem čast.
Radie bi tudi s Pribičevicem
Radič je izjavil, da bo pri eventualni konzultaciji predlagal kralju vlado, v kateri nai bi bili Davidovič, Pribičevič. Korošec in radičevci. K temu predlogu piše »Hrvat«:
»Radičev predlog is naravno nepremišljen in neumen. Taka vlada, kot Jo predlaga Radič, je nemogoča iz enostavnega razloga, ker nima večine.
Toda ta stran Radičevega predloga ni za nas tako važna in zanimiva, kot je važno in zanimivo to, da predlaga St Radič vlado, v kateri naj bi bil tud: Sv. Pribičevič.
Ko ie s Pašičeviml delegati sklepal gr-dobijo ,ki se zove sporazum, n Radič radikalom stavljal nobenega pogoja niti zahtev, razen edinega, da v vladi ne sme bit1 Sv. Pribičevič. Rad'čevci so takrat z.ia-vffi, da morejo pristati na vse, samo ne na to. da sede v vlad; skupno s Sv. Pr bi-čevičem.
Odstranitev Sv. Pribičeviča iz vlade je smatral Radič takrat za najvažnejše vprašanje svoje nove politike. Radičevci so to odstranitev smatral in ljudstvu prikazoval kot svoj največji uspeli.
Tako je bilo pred osmimi meseci, ko se ie ustvarjala radikalno.radičevska vlada.
In danes?
Danes sam St. Rtdič iormalno predlaga, da naj se stvori vlada, v kateri bi bi! Sv. Prib.čevič!
St. Radič smatra danes za edini izhod iz sedanje nesrečne situacije to, da se postavi vlada, v kateri b: bi! Sv. Pribčevič.
St Radič hoče sedaj prepričati hrvatski narod, da je edina rešitev zanj v tem. da prične sodelovati s Sv. Pribičevičem, da bi baje zatrl korupcijo!
Pred osmimi meseci ie bil Sv. Pribičevič največja in edina nesreča za hrvatski narod, sedaj pa naj bi isti Sv. Pribičevič rešil hrvatski narod!
Tako ponašanje Radiča je pohulšljivo in sramotno. In še večja sramota je, če se ve. da se Radič brez sramu vs Ijava Pribiče-viču za zaveznika, da ga pa Pribičevič s preziraniem odklanja in da neče n česar niti slišati o zvezi z Radičem.
Politične beležke
Veliko in sijajno ...
G' dr. Koroščevem shodu v Subotici poroča »Slovenec« tako-le: Včeraj je imel dr. Korošec z dr. Kulovcem velik in sijajno uspe! shod v Subotici. — Opaziti je, da se pokret ljudske stranke v Vojvodini učvr-ščuje in širi. Razpoloženje med tamošnjim ljudstvom Je za ljudsko stranko odlično. Pričakovati je. da se bo ta stranka še bolj razvila in razširila.« O vem shodu je obširnejše poročala samo beograjska »Pravda«, ki je opozicijskemu bloku precej naklonjena tn pri kater imajo glavno besedo davidovičevci. Ta list poroča, da ie dr. Korošec govoril pred 200 BunjevcL Drugi listi označujejo »veliki in sijajni« shod samo kot navadno »konferenco«. Bržkone jc imel tisti, ki le poročal o tem shodu »Slovencu«, zelo velike o'éi, da ie videl toliko sijaja.
Na laži ujet
V	politični borbi se često uporabljajo mi» stifikacije in falsifikacije. Pravkar se boju. je ostra papirnata borba proti našemu ljudskemu tedniku «Domovini». S kleri» kalne strani je organizirano pravcato s-o* vražno bojkotno gibanje. V izvrševanju te propagande je «Slov. Gospodar» od 15. t. m. v dopisu iz Slov. Bistrice objavil, češ, da jc «Domovina» v svoji nedeljski številki izja* vila, da je ona na protiverskem stališču, kar se pove jasno vsem, ki se doslej o tem dvomili. Ta navodna izjava «Domovine» je citirana celo pod narekovajem. Vkljub temu ie pa v celoti in v podrobnostih na lepem izmišljena. Avtor «Gospodarjevega» dopisa iz Slov. Bistrice si je ta citat po vsebini in obliki izmislil, zagrešil je predrzno laž in mistifikacijo, s hinavskim dostavkom: «Te» ga ni doslej storil še noben list». Pred ne; daVnrm je ljubljanski škof v svojem član« ku v «Domoljubu» trdil, da mora klerikalec vedno pisati resnico, če bi se mu pa ponc* vedoma zgodilo, da se zaleti, mora storjeno neresnico popraviti. Ne vemo, če slovenje* bistriški dopisnik »Gospodarja« kaj da na to trditev ljubljanskega škofa, ali če se du* hovnik Goleč, ki urejuje «Gospodarja», čuti obvezanega s to obljubo. Pričakujemo pa, da niti slovenjbistriški dopienik, niti Goleč ne bosta popravila mistifikacije — če bi to storila, bi bilo prvič. «Tega ni doslej sto« ril še noben (njihov) list!» Kako bi tulili klerikalni listi, če bi nas ujeli na kakšni laži! Čim sc škofje eksponirajo za liste SLS, so moralno soodgovorni za takšno početje.
Iz demokratske stranke
Danes se vrši ustanovni občni zbor k. o. SDS v Mirni. Poroča dr. Stane Rape.
V	četrtek, dne 22. t. m. redni letni občni zbor k. o. SDS v Devici Mariji v Polju ob 8. zvečer v gostilni Kuhar v Vevčah. Poroča dr. Stane Rape.
Istega dne nadaljevanje politične šole na Jesenicah. Predava g. Fran Majcen «O ustroj iu naše države s posebnim ozirom na VU dovdansko ustavo»
V	soboto 24. t. m. plenarna seja k. o. SDS v Sodražici pomnožena z delegati iz Ribnice in Loškega potoka. Poroča dr. Sla> ne Rape
Istega dne se bo vršil redni letni občni zbor k. o. SDS v Sp. Šiški, kier poroča g. ar. Dinko Puc.
Dalje se bo vršil še redni letni občni zbor ob 8. zvečer v Krškem v prostorih g. Jers mana. Poroča g. ravnatelj Jug
V	nedeljo 25. t. m. se bo vršil redni letni občni zbor k. o. SDS v Starem trgu ob 8. zjutraj v gostilni g. Benčine. Poroča dr. Stane Rape.
Istega dne se bo vršil tudi redni letni občni zbor ob 3 pop. v Loškem potoku. Po» roča dr. Stane Rape.
si Kraji in ljudje
h Društva slovenskih književnikov
Pred osnovanjem treh društev za zaščito avtorskih pravic. — Prireditve Društva slovenskih književnikov meseca maja.
Ljubljana, 20. aprila.
Na sinočnji seji DSK se je predvsem govorilo o akciji pripravljalnega odbora za ustanovitev jugoslov. sekcije Mednarodne literarne in umetniške zveze. Lansko leto 21. decembra se je namreč vršila v Zagrebu konferenca hrvatskih in slovenskih delegatov posameznih umetniških društev, na kateri je bil izvoljen tročlanski odbor, sestoječ iz dr. Zuglija, dr. Politeja in proi. Albi-nija. Ta odbor naj bi izdelal statut ju-goslovenske sekcije in gn predložil centrali v potrditev, obenem pa nai bi se obrnil na ministrstvo prosvete radi načrta o avtorskem pravu, da ga prouči in poroča o njem na ustanovni konferenci te sekcije. Ker so srbski književniki, ki se do tega časa vobče niso brigali za ustanovitev sekcije, postali mnenja, da bi bolje ustrezalo namenu sekcije, če bi se osnovalo v Beogradu posebno srbsko društvo, ki bi v zvezi z hrvaškim in slovenskim društvom sodelovalo v savezu in bi šele ta kot tak bil sekcija Mednarodne zveze v Parizu, se je delo pripravljalnega odbora v Zagrebu zavleklo za več mesecev. Pred par dnevi je prejelo DSK obvestilo. da se bo jutri v četrtek 22. t. m. osnovalo «Udruženje za zaštitu književne i umjetniške svojine u Zagrebu», ter da nai pošlje DSK. zanesljivo svojega delegata. Iz pisma je bila razvidna želja, naj bi v omenjenem savezu sodelovali Hrvati in Slovenci skupno. Srbi pa zase.
Odbor DSK. je po kratki debati sklenil. da bodo tudi Slovenci osnovali društvo zase. Vsa tri društva: slovensko, hrvaško in srbsko pa naj bi se zedinila v savezu. ki bi bil afilijacija Mednarodne zveze. Kot delegata je sklenil poslati na zagrebško konferenco 22. t. m. tajnika Antona Podbevška, ki ima v tem smislu poročati Ker se je vršil malo pozneje prijateljski sestanek, sklican po strokovnem društvu oblikujočih umetnikov, je bil g. I^odbevšek pooblaščen tudi od tega društva, da zastopa isto mnenje. Obenem je bilo sklenjeno, da se bo vršil v pondeljek 26. t. m. v dam-skem salonu kavarne Emona sestanek raznih povabljencev, na katerem se bodo prebrala pravila slovenskega «Društva» za zaščito književne in umetniške lastnine v Ljubljani, ki bo takoi po potrditvi pravil po pristojni politični oblasti pričelo s svojim delovanjem. Cilji, novoustanovljenega društva bi bili isti kot hrvaškega in srbskega: širiti z vsemi sredstvi misel o potrebi kolikor mogoče boljše zaščite književne in umetniške lastnine, skrbeti za realizacijo te zaščite, za dovršitev nanjo se nanašajočega zakonodajstva ter sodelovati z inozemskimi društvi z istimi cilji.
Odbor DSK. je nadalje sklepal o Cankarjevi proslavi, ki se bo vršila začetkom maja v ljubljanski operi. Na tej proslavi bo sodelovalo več književnikov. kakor: Oton Župančič, Fr. Albreht, Juš Kozak, Vida Jerajeva, dr. Igo Gruden, dr. Izidor Cankar, ki bo govoril uvodne besede. Sklepal je tudi o recita-cijskem večeru, ki se bo vršil maja meseca v Mariboru na izrecno povabilo Mariborčanov. Ta recitacijski večer naj bi bil reprezentativen večer slovenske lirike in proze.
Odbor ie sklenil sklicati v petek 23. tega meseca ob 5. popoldne v prostore Slov. Matice sestanek vseh svojih čla-
ц.-A—S » Te^o r>r čakovani del Ф Uklt * In konec gran >ijoinega veleli ma :
ladufi dnewl Pompejev
Pred^rodaja vstopnic od 10. do 12. in od 2. naprej.	Telefon 730
Kino »Dvor«.
nov, da izrazijo glede recitacijskega večera svoje želje in prijavijo svoja dela, ki bi jih bili pripravljeni predna-šati. Ker je do maja le malo časa. bo takoj za tem sestankom sklepal odbor definitivno o društveni prireditvi v Mariboru. Ob tej priliki je opombe vredno* da se društvo mnogo trudi, da stopi v zvezo z inozemskimi društvi. Iskreno pozdravljamo odlok društva, da se bosta udeležila pariškega mednarodnega kongresa gledaliških kritikov kot delegata gg. Fran Albreht in Josip Vidmar, kakor tudi namero, da pošlje društvo v inozemstvo tri svoje člane na študijsko potovanje. _
Občni zbor celjske podružnice Jugoslovenske Matice
Celje, 19 aprila.
Celjska podružnica Jugoslovenske Matice je imela redni občni zbor dne 17. t. m. v mali dvorani celjskega Narodnega doma. Udeležba je bila za Celje malo razveseljiva, kar pa ne sme plašiti novega odbora, da ne bi tudi nadalje še deloval z vso vnemo za naše neosvobo-jene brate.
Predsednik podružnice g. Rafko Sal-mič je pozdravil uvodoma navzočega župana g. dr. Hrašovca, predsednika CM podružnice g. upravitelja Prekor-ška in ostalo članstvo. V toplih besedah se je spominjal v pretečenem poslovnem letu umrlih članov gg. dr. Josipa Senieca, notarja Juro Detička in bivšega predsednika podružnice ravnatelja Jeršinoviča Poročal je, da so gmotni uspehi podružnice sicer prav zadovoljivi, da pa pogreša pri društvenem delovanju vsestranske moralne opore. Zlasti je mladina tista, ki se danes nikjer več ne udejstvuje v nacijo-nalnih društvih.
Tajnica podružnice gdč. Grudnova je podala naravnost vzorno poročilo o društvenem gibanju pretečenega leta. Koroški dan dne 10. oktobra je proslavila podružnica z lepo uspelo prireditvijo ter razpečavala pri tej priliki društvene znake, kar ie vrglo nad 11.000 dinarjev. Udeležila se je po svojih delegatih pokrajinskega zbora Jugoslovenske Matice v Ptuju ter se v 12 odboro-vih sejah posvetovala o delovanju v korist Jugoslovenski Matici.
Blagajnik, učitelj g. Zdolšek je poročal, da ima podružnica 286 članov. Število je sicer lepo, a k temu obrambnemu društvu bi moral pristopiti kot član vsak zaveden Jugosloven, kar je tem lažje izvedljivo, ker je članarina zelo nizka. Podružnična aktiva so znašala nad 22.000 Din, poplačani so pa vsi stari dolgovi
Pri volitvah novega odbora je bil izvoljen za predsednika podružnice ponovno g. Rafko Salmič, v odbor pa sledeči gospodje in dame: ravnatelj Mirko Gruden, prof. Slavko Raič, učitelj Zdolšek. šolska irpraviteljica gdč. Zupančič, Cimprič. notar Druker. bančni uradnik Sadar. gdč. Gruden in gdč. Omladič. Kot namestenika g. Pogačnik in gdč. Sepe. Kot pregledovalca računov g. Sirec in Mravljak. Delegati za pokrajinski zbor so: gg. Prekoršek, Gruden, Mravliak, Salmič ter gdč Sepe in Omladič.
Pri slučajnostih se je vršil razgovor o prireditvah v tekočem poslovnem letu.	_______
Lepote našega Primorja
Selce
Eno najdivnejših in najbolj privlačnih na-š'h primorskih mest je vsekakor Selce. Zavarovat» proti vsem vetrovom slovi kot najsigurnejše pristanišče na Gornjem Jadranu ter nosi v mornarski terminologiji naziv »Luka spasa«. Ta kopališki biser ima za naše Primorje redko bujno pr rodo, ki spreminja kraj v pravcati raj. Kras in kamen sta tu le redek pojav, razen v ok lici. Domin rajo goste oljke, lovor in mandeljni, ki dajejo Selcem ljubko in pitorerfco si ko.
Oddaljeno skoro 20 minut od centra na. še rivijere — Crikven ce — je veljalo Selce svoje čas le kot izletišče. Ni dolgo tega, odkar se je prčelo to, 2500 ljudi broječe mestece samo baviti s tujskim prometopt, ker je uvidelo, da se ta prid b tvena pano-
ga mnogo bolje rentira nego ribolovs-tvo. Širiti se je začelo proti severu v pravcu Crikvemice, s katerim krajem bo v dogled. nem času potom vil, hotelov in vrtov tudi skoro spojeno. Ni kraja tla Gornjem Jadranu, ki bi imel za bodočnost tako lepe predpogoje za razvitje tujskega prometa in hotelske obrti. N; Čudno, da se je Selce v razmeroma kratkem času tako razvilo, da je postalo danes eno najbolj obiskovani h kopališč naše rivijere.
Proti jugu. so nastali že večji hoteli, med katerimi je največji hotel Rokan; urejen je s popolnim konfortom, krasnim vrtom, veliko teraso na morje in garažo. Lastn k Be-ranek je rezerv'ral 100 stalnih mest za člane Sokola v svojem letovišču s 25% popustom K hotelu sprda krasno, 100 kab n-sko moderno urejeno kopališče s trampu-lini, plažo if naravno peščeno obalo, čije pesek sproti absorbira vse nečistoče vode. tako da je morje vedno kristalno č:sto. Tudi za sport je primerno preskrbljeno. Sokoli pa bodo imel: vse vrste orodja ua razpolago. .
Malo dalje. izp~d z borom pošumljenega rtiča, se vršni nekoliko krasnih vil in dvor. cev. od katerih treba omen!t: onega kier prebiva vsako leto naš mali rbiČ. prestolonaslednik Peter. Prebivalstvo ga je tako vzljubilo, da komaj pričakuje njegovega zispe nega prihoda. Umevno, sai ga ne obdajajo z gardo, giblje !n šeta se prosto z vzgojlteljco po šetališču prot' Novem in prav posebno ga m'če stranpot po stopnicah v šumo, za kar je bil že nagrajen od svoje Miss s *f!c. fie*. LetoviâS'rji n -mjcJ prav radi posmatrajo njegovo ribarenje in napletajo pogovore z ni'm. katerim se prav rad odziva. Ni dvoma, da bo tudi ta moment in pa sokolska oaselb'na ugodno vplivala na brzi razmah tega krasnega letovišča.
Osobîta odlika Sele je nebeško taj'nstve-lti mir, oni tolko zaželjeni m'r, ki so ga živci mestne publike po intenzivnem delu toliko potrebni. Ta kraj je kakor nalašč ustvarjen rn prede-"tin'ran za one goste, ki c- s*:* »t, odmior ter beže pTed hrupnimi zabavami ln vriščem v vesoljni m'r, v uživanje divne mediteranske narave ter blagodejnega kopanja in sdnčenja — v dolce far mente!
Divno Je Selce v rani pcmlad ! Česar nima nobeno naših primorskih mest — tega ima Selce v izobilju. Razen oljk nih plantaž. ?o celi gaji mande'Jev, ki sedaj raz. košno cveto ter se šopirijo z belkastim hi rdečkastim cvetjem Diven pogled in lepo. ■ta. od katere se človek ne more ločiti. S takimi prirodnimi dTažestmi se ne more
Jugoslovenska plesalka Laba-nove šole, gdč. Slava Mihačino-viceva, ki je angažirana v New torku
I9UB&?AM$KI Danes ob 4., pol 6., pol 8. In 9. ^
цудр	nepreklicno zadnjikrat!	™
■	biser tilmske umetnosti ■
„ČRNI ANGEL"
Kakor povsod tako je tudi v Ljubljani dosegel ta film velikanski uspeh. Vsa Ljubljana govori ie o velcfilmu „Črni angel" in smo mnenja, da težko, ako mu bo še kak tak lep film sledil.
Prednaznanilo : „Zadnii dnevi Pompejev"
II. del In konec. 328 ; Xe zamudite I
Danes zadnjikrat ',
kosati nobeno primorsko kopal.šče. Neizbrisen in naravnost čaroben vtis pa napravi rano jutro, ko prodirajo prvi žarki zlatega solnca čarebni pajčolan meglic ter poljubljajo nežno s nje in bajno meglo s cvetjem posute mandelje in sijajoče maslinke. Takrat Je Selce — lepa pesem.
Naj končno še omenim, da je Selec oddaljeno 20 minut pešhoda od Crkvenice in 90 minut vožnje s parobrodom iz Sušaka, od koder se vrš, vsak dnevni promet 2u-pa Rijeka (Sušak) je ustanovila v Seicah oporovališče za Jugoslovenske in češke Sokole in je v hotelu Rokan rezerviranih 100 mest s 25% popustom vsem Sokol tn in Sokolicam, ki se izkažejo s sokolsko le-
gitimacijo.
Lj.
Hotko - simulant za vsako ceno
Celje, 19. aprila Pravnik, ki ie raizpravijal o slučaju Hotko, nam piše:
Naše, svojeiiasno priobčene glose o priliki justlfikaciie Josipa Hotka in znane izjave prizadetih psihijatrov po naših dnevnikih so napo.ili »Slovenčevega« celjskega dopisnika — očividno št 2 —, da p lemi-zira sedaj v »Slovencu« proti nam in kot »Iajik« dokazuje, da je bi! Hotko simulant. Ugotavljamo ponovno, da je Hotko za nas irelevantna osebnost, da nam ie šlo izključno za primer ko: tak in da srno tega opravičeno osvetili m .komentirali predvsem z juridičnega stališča m to na podlagi vseskozi zanesljivih informacij. Da so samo take lahko temelj kateremukoli razpravljanju, leži na dlani: žal pa, da jih v *Slo-venčevi «argumentaciji pogrešamo. Pisec moraliBuje- semintja — kar seveda k stvari v tem .okviru sploh ne spada — in operira v prvi vrsti prav s tem materij alom, ki je za njega vir in konec vsega dokazovanja. Vrh tega ne navaja t opazovanj* v kronološkem redu. jih vtika neurejeno semintja in jih tudi ne podaja niri objektivno niti točno. Da jih petem še po svoje raz. laga in tolmač. Ln jih po ovoji vednosti in svojem znanju uporablja za zgradnjo dokaza«, ne more presenetiti.
Da koiiino nimamo neomajnega zaupanja v razne navedbe celjskega depisnka, nam ne bo smel zameriti, če vidimo, katere lahko kontroliramo neposredno, kar na lepem po svoje servira, da ne rabim'' hujšega izraza. (Vedenje Hotkovo pri obvestilu o pretečem usmričenju mi bilo spojeno rz afekta, ker je bi Hotko itak anemičen človek,« — kar naj bi bil citat iz naših »glos«, česar pa seveda mi v tej zvezi in smislu nismo tu navedenem nikoli pisali, ker je — bedast-ača.) — Sicer pa ponovno vprašamo: temu nai bi obsojenec z vrvjo okrog vratu še naprej simuliral? Ali, da bodo pozni rodovi občudovali njegovo možatost, ali junaštvo al; kaj? AH da bo jezil državnega pravdnika še po svoji smrti? Pa morda je smrt tudi samo simuliral m skuša še sedaj pregovoriti morda sv. Petra da mu odpre vrata v ueb&ški raj? Ne bodite vendar smešni, gospoda, m tre skušajte svojemu enkrat zavzetemu stališču, ki ie nevzdržno, delati take sile. Možgane
v	roko in le mal" treznega prevdarka, malo vmišljenja v situacijo in samo trohico človečnosti — pa ne bo treba nikakega utemeljevanja, po katerem vpjete. Sicer pa tudi to ne izostane, če smo prav poučeni.
Izpod vislic v svobodo
n. Zagreb, 20. aprila.
Nocoj ob 7. jc proglasil sodili stol raz« sodbo v procesu proti Jagodi Grabundžiču in njegovima sokrivcema Luki Strinku in Nikoli Smojanoviču, ki so pravoslavni in doma v okraju Dvoru. Ti trije so obtoženi naročenega umora in so že bili pTed sodnim stolom v Petrinji pred štirimi meseci obso* jeni na smrt na vešalih, češ da so umorili Milico Grabundžičevo. Pri ponovni ra/,pra=
vi	v Zagrebu, ki je trajala štiri dni, so bili obtoženci nocoj oproščeni, ker sc zločin ni
dal dokazati. Vsi trije so bili pet minut po končani razpravi že na cesti, kjer se je zbra* Io okrog tritisoč ljudi, ki so jim prirejali manifestacije, ker so bili oproščeni. Nasto* piti je morala policija, ki jc množico razkro» pila. Grabundžič, Strinek in Smojanovič w odšli naravnost na kolodvor, da sc popelje» jo domov.
Pred sodniki
Literarna tiskovna pravda
Včeraj se je prod tiskovnim senatom ljubljanskega deželnega sodišča vršila raz prava na tožbo g Fr. Govekarja proti g Josipu Vidmarju radi pasusa v neki to-ženčevi kritiki v «Kritiki». V tem pasusu jo rečeno, da je tožitelj slabega literarnega in gledališkega slovesa in da ima njegovo ime v literarni zgodovini slab zvok V tožbenom spisu je tožitelj ocenil ta pa sns kot uvredo, ki presega meje dopustne literarne kritike, v odgovoril je toženi na glašal, da je tou' bil doslej v slovenski literaturi normalen in običajen, in je dalje ponudil dokaz resnice za izrečeno trditev katero oeenja bodisi kot nežaljivo, bodisi kot kleveto Tričlanski tiskovni senat j'-vse dokaze zavrnil, uakar se je vložila obtožnica. katera je postala pravomočna, ii: je bila določena glavna razprava. Nanjo je posebej povabil «Slovenec» z duhovito notico da se vrši na št "9 univerze Vid-marjevo predavanje o Govekarju. Očividno je kdo od sotruduikov čutil potrebo, da podpre stališče toženca in se morda ua ta način prismoli celo v novejšo literaturo I za prizadetega avtorja notice, i za priza deto uredništvo naj velja opomin: Fair play!»
Razpravito dvorano je napolnilo občinstvo, ki v sodnih prostorih ni vsakdanje. Med poslušalci so bili gg. Oton Župančič. Fr. Albrecht, Juš Kozak, Fr. Kobler, dr. K. Dobida, Stane Kosovel, Anton Podbev-Sok. dr. Al. Remec, M ar j i Kogoj, cela generacija literarne mladine kakor Debevec. Žagar, Delak, Melihar, Gspan, Premru, dr čibej, Kreft, daljo od gledališča gg. Lipah. Cesar. Sancin, Košič in še drugi, daboine. poročevalec je morda ali gotovo koga prezrl. Bila je pravcata premiera, in temu primerna publika. Seveda ni premiere brez dražeetnega damskega sveta, ki se je zbral v velikem Številu, z ambicijo in brez nje, gospe, gospodične, rodbinske članice poslušalcev, filozofinje, pristaši in pristašice raznih skupin. Kar je še šlo v dvorano, so bili mladi sodniki, avskultanti, praktikan-ti, nekaj profesorjev tn mnogo študentov, izkratka, bilo Je, kakor ni navadno v teh dvoranah, ki so navajene na suho stvarnost..
Ves ta avditorij je čakal dobri dve uri. in še ni prišel na svoj račun. Edino, ko je gosp. predsednik senata vprašal tožencu. ali je bil kdaj duševno bolan, je avditorij izbruhnil v smeh, in predsednik je moral pojasniti, da je to vprašanje med drugimi predpisano, in v ostalem, da naj avditorij mirno posluša, sicer bo moral ven. Opomin je takoj zalege!, izrečen pa je bil prav jo vialno.
Toženi je nato dobil besedo v svoj zagovor. ter je bral nekaj listov rokopisu, precej monotono. Čitanje je trajalo morda deset minut. Napovedano predavanje to sicer ni bilo, lter je toženi, priliki primer no, bolj sebe zagovarjal. Smisel zagovora ji bil ta. da brani toženi to, kar je toži tel: vedno napadal, in da vztraja toženec pr uaziranju, da Inkriminirani izrazi niso žaljivi, če pa so, da so resnični. Slab glanda sme očitati tožitelju z ozirom ua njegovo literarno delovanje Katera dejanja tožiteljeva naj bi opravičila to oceno, to ženec ni navedel Poslušalec je moral dobit i utis, da meri zagovor v drugo smer in da opravičuje bolj toženčevo dobro vero in umetniško prepričanje. Končna beseda bo mogoča šele, ko bo zagovor objavljen Sti-iiiiran je bil očitno v to svrho.
Senat je izrekel, da je v inkriminiran i ii beaedah vsebovana 5 uvreda i kleveta, glede poslednje pa je bil dokaz resnice ponuden, a ne izveden V svrho izvedbe ponudenega dokaza se sp!'«.' vrnejo preiskovalnemu sodniku.
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama
Začetek ob 20 uri Sreda, 21.: «Pygmalion». E. Četrtek, 22.: «J. G. Borkman». Б. Petek, 23.: »Naša kri». F. Sobota, 24.: «Idijot». Predstava v spomin obletnice Putjatove smrti. Izv.
Mariborsko gledališče
Sreda, 21.: Zaprto.
Četrtek, 22.: «Evangeljnik». D. (Kuponi.)
Ljubljanska opera v Sarajevu. Prišli so listi s prvimi poročili o gostovanju ljubljanske opere v Sarajevu. Splošno sodeč, je gostovanje doslej srečno izpadlo — v kolikor ne ovirajo pevcev, godbenikov !n drugega osobja tesni prostori sarajevskega giedališča. Sarajevski tisk povdiguje ljubljansko opero nad beograjski in zagreb ški zavod ter ima zanjo polno hvaJe. «Aida» se je pela v soboto zvečer pred razprodajo hišo V naslovni ulogi je nastopila ga. 2alu-dova, uloga Amnertde je bfla poverjena g. Thierryjevi, uloga Arrrcmasra gosp. Holod-kovu. Dirigiral je kapelnik Neffat. Na občinstvo je napravil velik vtis posebno nastop pevcev Zupana in Betteta, dočim oči ta kritika Radameeu gogp. Knlttla preve-
lik» nazalnost. in rezkost v glasu. Predsta-va «liigoletta» v nedeljo zvečer je bila boMša od «Aide», ker je bila prostorno svo bod-nejša. Ulogo .»Rigoletta» je pel barito-nist Baîabaai iz Beograda, ulogo Gllde pa ga. bovšetova. Občinstvo jI je navdušeno apla vdiralo.
Predstave v Ijâbljanski drami. Opozarjamo občinstvo na ponovitev duhovite in zabavne komedije «Pygmalion» danes, v sredo, dne 21. t. m. zvečer v ljubljanski drami. Komedija je imela dosedaj pri ob. čiastvu lep uspeh. — V četrtek bo reprlza Ibsenovega «Borkmana», pretresljive tragedije genijalnega bankirja. V petek se igra v abonementu Finžgarjeva ljudska igra «Nafca kri», , v eoboto proslavi Narod, no gledališče obletnico smrti svojega odličnega režiserja in Igralca Bortea Putja-te z novo naštudiranim romanom Doetojev skega «Idiots.
Iz mariborske gledališke pisarne. Abonma D ima svojo zadnjo predstavo v četrtek dne 28. t. m. («Bvangeljnika»), Za vse nadaljpe Igre je ta abonma razdeljen na ostale tri abonmane. Opozarjamo, da ee vrSita v doglednem času še dve predstavi, in sicer «Evangeljnik» za C to «Grofica Marica» za A po stari razdelitvi abonma-na, taiko da za ti dve predstavi bivši abo. nanti reda D ne pridejo v poštev.
25letnica akademskega pevskega dru-Stva «Mladost» v Zagrebu. V soboto, dne 17. t. m. je slavilo zagrebško akademsko pevsko društvo «Mladost» 251etnico svojega obstoja. «Mladost, je najstarejše glasbeno društvo na zagrebški univerzi ln edina pevska organizacija, ki je preživela šte-v One pevske klube Delo «Mladosti» je bilo artistično in nacijonalno obenem. Društvo je gojilo ves čas vokalno glasbo, v prvih letih pa se je bavilo tudi z instrumentalno muziko Prvi dirigent iu organizator društva je bil Stanko Stražnicki. profesor na zagrebški Glasbeni akademiji. (.Mladost» je 1. 1904. k-irpcrativno sodelovala pri kronanju kralja Petra v Beogradu, dve leti pozneje je bïla zepet v Beogradu, kamor je Sla na poziv «Slovanskega Juga» ter «Miloša Obiliča»; nastopala je pa tudi v Sofiji, pela je na Slovenskem, v Pri-morju, Bosni, pa tudi v inozemstvu, zlasti v Pragi ter na Poljskem. Sedanji predsednik «Mladosti» je dr. Aleksander Ugreno-vič. Na Jubilejnem koncertu je izvajala «Mladost» skladbe Marka Tajčeviča, Ivana Matetiča. Zlatka Grgoševiča, današnjega dirigenta društva, ter Jakoba Gotovca. Vse skladbe teh štirih komponistov so pisane na tekste jugoslovanskih narodnih pesmi.
Koncert delavskih pevskih društev v Zagrebu. V soboto zvečer so tekmovali delavski pevski zbori lz Zagreba. Ljubljane in Maribora. Nastopil! so: Mošk! pevski zbor «Cankar» iz Ljubljane, pevska zbora «Enakost» rn «Sloga» iz Zagreba ter zbor
nemških delavcev iz Maribora. Iz Maribora je prišel na pevsko produkcijo tudi moški zbor «Mariborske skupine», v katerem so bili združeni pevci iz več društev. Ljubljanski pevski zbor «Cankar», ki šteje 28 pevcev, je pel pod vodstvom gosp, Perka ter je izvajal Adamičevo skladbo «Luci peter — ban» ter Prelovčevo kompozicijo «Škrjanček». Zagrebška kritika hvali po. Eebno disciplino «Cankarjevih» pevcev. Mariborsko skupino je vodil g. H O. Vo-grič, katerega pevci so izvajali najprej Schw-abovo «Vinsko» ter Adamičevega «Va sovalca», potem pa še Fôrsterjeve «Naše gore» in Vilharjevo «Od Triglava». Kon cert je bil lep, poročila samo obžalujejo, da so pevska društva pri nas razcepljena na toliko vej ln eo organizirana v jugoelo-venski, hrvatski in delavsld pevski zve.
zi . . .	•.
Iz zagrebškega glasbenega življenja. V petek, dre 23. aprila, priredi zagrebški Glasbeni' zavod s sodelovanjem Udruženja glasbenikov na godala ta pihala pod vod. stvom U. Fabbria produkcijo mlajših do. mečih komponistov Na sporedu so «Trije stavki», kompozicija Mladena Pozaiča, te>-skladba Borisa Papandopulosa «Z letovišča». Poleg tega obsega program Beetho veoov Trio, op. S7 ter Mozartovo serena do za prhala v C-molu.
O virih in o razvolu ariiske umetnosti bo predava! v četrtek dne 22. aprila v Mariboru znani dunaiski umetnostni zgodovinar dr. Josip Strzygowski.
D&fies
zadnji dan 1. del velikanske cirkuške pustolovščine
.Cirkus Burnim'
z orjakom - akrobatom Bonomo znanim iz cirkusa Barnuin-Beiley. Od četrtka dalje II. del — konec.
Predstave pop. 3., 5., 7. in 9. uri. 3,40 Kino , IDEAL"
Francoske igralke
so lepe in svežega lica, ker si po predstavi izpi-110 z lic šmink', z emulzijo
frsacfMti^
-ЛишмаРлттт"//
Aâolina Pattï
Stekleničica stane Din 30 — in se dobiva v vseh lekarnah, drogeri-ah in parfumeri-ah. Glav. zaloga za Jugoslavijo • Zagreb, Gajeva ulica 8. 83
Domače vesti
Meminisse juvabit
Danes, ko je naš jezik državni jezik, je lahko boriti se zanj. Odpirati odprta vrata, braniti, kar nI v nevarnosti, to je stara tak» tik« SLS.
Drugače je bik) pod Avetrijo, ko se je slovenščina borila za mrvico pravice. Nemci so takrat rekli, da slovenščine »ploh ni, da
rorimo le narečje, «nove slovenščine» p.. narod ne razume. Prvi organizator naie klerikalne stranke, ki je začel duhovščino službeno vzgajati in pritiskati na politično delo v cerkvi in izven nje, bil je ljubljanski škof Jakob Mis» »ia. On je oče «katoliške narodne stranke», ki ee je iz kupčijskih razlogov pozneje pre» krstila v SLS, kakor se je n. pr. iz istih razlogov prekrstila «Katoliška tiskarna» v «Jugoslovenako». Ko je bil L 1889. Mlssia službeno pri justtčnem ministru Schonboi* ru. (kateri se je moral mnogo baviti z naši» mi jezikovnimi zahtevami v pravosodju), je v razpravi o teh zahtevam izjavil Schonboi» nu: «Die elowenische Sprache steht noch so wenig fest, und die Mundarten sind so verschieden, dass mcine Geistlichen Miihe haben, auf der Kanzel von den Glàubigen verstanden zu werden.» t. j.: Slovenski je» ?ik je še tako malo utrjen, in so narečja ta» ko različna, da imajo moji duhovniki mno go truda, da verniki njihove pridige raz« шпејо.» Tako je govoril slovenski klerika» lec, škof ne morda koroških ali prekmm. skih Slovencev, ampak škof Kranjcev. Se» veda je to držalo. Tedanja SLS je škofa ee« ▼eda branila.
Ta družba se danes upa govoriti, da je «edina braniteljica» slovenščine. M. A. C.
*	Novomeško učiteljsko društvo ln deklaracija. Pišejo nam: Novomeško učiteljsko društvo je imelo svoje zborovanje dne 17. m. v Novem mestu. Na dnevnem redu je bila tudi razprava o deklaraciji. Z nepričakovano veliko večino s 57 glaso-vi preti 4 jo je lici tel jstvo odklonilo. Tako je prav! Od dne do dne se manjša število de-kkrašev, ker učiteljstvo spregleduje, da bi se z deklaracijo napredno učiteljstvo samo razdvojilo. Naša društva se dobro drže! — Učiteij-antideklaTaš.
*	Kralj v Dubrovnik«. Včeraj opoldne se je kralj Aleksander s svojim spremstvom pripeljal v Dubrovnik, kjer ostane več dni, nakar se vrne v Beograd preko Bosne ali Pa po morju preko Splita.
+ Kraljevo odlikovanje Pašiča za 80 letnico V pisarni dvomih redov pripravljajo ustanovitev novega reda, ki bi ga dobil prvi bivši ministrski predsednik Nikola Pašič povodom svoje 80 letnice. Govori se, da namerava razen tega odlikovanja poslati kralj g. Pašiču pismo, v katerem bo izraženo priznanje Pašičevih zaslug za dinastijo, državo in narod.
*	Svečano blagoslovljen ie novega poslopja patološkega instituta v Beogradu. Jirtri se bo vršilo v Beogradu svečano blagoslovljene novega poslopja patološkega instituta medicinske fakultete. To bo eden najmodernejših institutov. Blagoslovljenju bo prisostvoval tudi zastopnik kralja.
*	Naši zastopniki na šumarskem kongresu v Rimu. Ministrstvo za šume in rudnike je določilo zastopnike naše države na šumar-ske.n kongresu v Rimu, ki se bo vršil koncem aprila, generalnega direktorja šumar-ske direkcije Stamenkoviča in šumarske inšpektorje v ministrstvu za šume in rudnike, Marmkoviča in dr. Balena. Na« delegati odpotujejo v Rim v petek.
*	Izpremembe v državni službi. Vladni tajnik v resortu ministrstva prosvete Narte Velikonja je prldeljen v službovanje velikemu županu v Ljubljani. Premeščeni so: inšpektor finančne kontrole Alojzij Armelini z Jesenic k oblastnemu inšpektoratu v Zagrebu, inšpektor finančne kontrole Aleksander Labaš iz Požarevca k sreski upravi finančne kontrole v Celju in glavni revizor centralne carinske blagajne v Ljubljani Janko Jankovič h glavni carinarnici v Beogradu na Savi. Računski revident Viktor Kajzel Je uvrščen v 2. skupino №. kategorije. Poštni uradntk Roman Vastč v Ljubljani pa je trajno upokojen.
*	Promocija. V soboto promovira na graški univerzi doktorjem vsega zdravilstva 2- Crril Po rekar Iz Huma pri Ormožu. Čestitamo!
*	Izstop iz našega državljanstva. Iz državne zveze naše kraljevine so izstopili: Fr. Lasbacher, gostilničar v Brudku, pristojen v Grabonošu pri Ljutomeru; Alojzij Kranjc, tesar v Arnsteinu. pristojen v Po-brež pri Mariboru; Josip Mrak, inženjer v Miinchnu, pristojen na Trato v kranjskem okraju; Fran Klavžar, čevljar v Oradeu, pristojen v Zdole Pri Šmarju; Ivan Mahorko, trgovec v Gradcu, pristojen v Orehovo vas, in Amalija Koprivec, privatna uradnica v Waltendorfu pri Gradcu, pristojna v Ljubljano.
+ Nov kazenski zagovornik. ViSje deželno sodišče v LJubljani Je sprejelo bivšega notarja v Postojni, sedaj namestnika za izpraznjeno notarsko mesto v Mariboru, Jakoba Kogoja v imenik kazenskih zagovornikov svojega okoliša
•* V pokoj Je stopil višji sodni svetnik v Ljubljani dr. Ivan M o d i c, ki je pred vojno služboval kot sodnik tudi v Žužemberku, na Vrhniki in na Brdu. Sedaj Je otvoril svojo odvetniško pisarno v Ljubljani, Gradišče št. 10. poleg dramskega gledališča (glej insérât)
*	50 letnica Rdečega kriza. Jutri se bo vršila v Beogradu slovesna proslava 50 letnice, odkar ie bil ustanovljen Rdeči križ. Društvo Rdeči križ SHS bo imek> pri tej priliki svojo letno skupščino.
*	Enotna farmakopej«. Minister za narodno zdravje, dr. Slavko Miletič Je sklical za 27. t. m. v Beograd komisijo, ki bo Izvedla enotno farmakopejo za vso državo.
*	Smrtna kosa. Na Verdu je umrla dne 19 t. m. po težki bolezni v 30. letu starosti дора Marija Dobrovofec, roj.	sfafc-
na ia blaga mati. Zapustila je 4 otroke in žalujočega soproga. Pogreb bo danes, ob 15. uri na verdsko pokopališče. Blag ji spomin, žalujočim naiše sožalje!
*	Ruski kadetski korpus premeščen v Go-raždo. Ruski kadetski korpus bo v najkrajšem času iz Bileča premeščen v Goraždo. V Bileču bo odslej nameščena šola rezervnih oficirjev, ki se je doslej nahajala v Sarajevu.
*	Za rezervne oficirje. Pododbor Udrtiže-nia rezervnih oficirjev tn bojevnikov v LJubljani prične prihodnji teden razpošiljati svojemu članstvu tiskana navodila o brezplačni vožnji, prijavljanju, prenočišču, prehrani, dopustih za uradništvo, programu svečanosti in splošne pripombe o priliki razvitja zastave in letošnjega zbora »Udruženja rezervnih oficira i ratnfka«, ki se bo vršilo dne 23. in 24. maja v Zagrebu. Svečanosti bo po dosedanjih dispozicijah prisostvoval Ni. Vel. kralj, udeležili se Je pa bodo tudi najvišji krogi, vlada, vojska in prijatelji našega društva in narodnega edinstva ter odposlanci inozemskih vojsk in delegati med-zevezniške federacije bojevnikov Iz Pariza Udeleži se tudi zagrebška akademska omla-dma. Rok za pošiljanje prijav na pododbor je določen do vključno 5. maja 1926.
*	Zdravljenje uradnikov in njihovih rodbin v bolnicah. Ker se po novem finančnem zakonu vzdržujejo bolnice v Sloveniji od 1. aprila naprej iz lastnih dohodkov, ie inšpektor ministrstva narodnega zdravja v Ljubljani odredil, da se od tega časa naprej smejo državni uradniki brezplačno zdraviti v bolnicah saimo v tretjem oskrbnem razredu Državnim uradnikom se dovoljujejo olajšave samo na ta način, da se določa za II. razred dnevna oskrbnina 40 Din, od katere plačujejo državni uradniki le razliko med III. in H. razredom. V I. oskrbnem razredu pla-čujejo državni uradniki celo razliko med III. in I. razredom. To. se nanaša tudi na njihove rodbinske člane. Oskrbni stroški za zdravljenje državnih uradnikov In njihovih rodbinskih članov v tretjem razredu se bodo plačevali Iz državnega budžeta. Analogno se bo postopalo tudi pri častnikih in njihovih rodbinskih članih. — Tako ie ljubljanski g. inšpektor kratkim potom razveljavil odlok ministrstva narodnega zdravja z dne 5. junija 1924. štev. 42.693, glasom katerega so se uradniki I. kategorije in glavnih skupin II. kategorije zdravili v I. oskrbnem razredu ostali uradniki v И. razredu m le zvaničnl-ki in služitelji v III. razredu. Na ta način se polagoma, a dosledno krčijo pravice, ki si jih ie državno uradništvo pridobilo na podlagi činovniškega zakona.
*	Razlastitev rlbarsklh lovišč! Obvestilo okrajnega ribarskega odbora, ki je bilo sedaj objavljeno, dokazuje, da je zadnji čas, da se lastniki samolastnih lovišč organizirajo v obrambo svojih pravic. Isto naj bi sicer pomirjevalno vplivalo, ne more pa doseči tega namena, če eden funkcijonarjev tega odbora trdi v marčevi številki »Lovca«, da novi zakon prinaša smrt saimosvojim ribar-skim loviščem. Lastniki Istih bodo sami najbolje znali varovati svoie interese in jih zato ponovno poživljam, da se udeleže sestanka 22. t. m. — Inž. Tavčar.	504
*	Pospeševanje našega pomorstva. V prometnem ministrstvu se le predvčerajšnjim pričela specijalna konferenca višjih uradnikov omenjenega ministrstva z zastopniki posameznih naših pomorskih organizacij in podjetij. Ta konferenca ie velikega pomena, ker se zbirajo tu potrebni podatki za določitev programa naše pomorske politike zlasti v rvezi s pospeševanjem naše trgovske mornarice.
*	Avstrijski odličnjaki na Raba. Soproga avstrijskega državnega kancelaria dr. Ra-meka je predvčerajšnjim prispela na otok Rab, kjer ostane mesec dni. Obenem le Prispel tudi avstrijski finančni minister s svojo rodbino. Z Dunaja prihaja vest, da pride v kratkem v naše Primorje večja skupina avstrijskih izletnikov.
+ Tujci v DalmacliL Predvčerajšnjim je prispel v splitsko pristanišče potniški paro brod »Friuli« z 89 angleškimi izletniki na krovu, včeraj pa parnik »Asia«, ki je pripeljal 117 angleških izletnikov. Tudi sicer je dospelo v Split že znatno število tulcev.
*	Gradnja hotelov s tujim kapitalom. Mi nistrstvo za trgovino in industrijo ie izdalo naTedbo, s katero se tujim državljanom do voljuje, da smejo v naši kraljevini graditi hotele, kavarne in gostilne. Doslej je bilo to zabranjeno tujim državljanom.
*	Kranjskogorska podružnica SPD vabi na svoj redni občni zbor, ki se bo vršil z običajnim dnevnim redom dne 2 majnlka ob 13. uri v hotelu »Razor« v Kranjski gori.
*	Avto-vožnJa Kamnik postaja-Stahovlca Kamniška podružnica SPD naznanja, da Je tvrdka Kregar & Fajdiga otvorila ob sobotah in nedeljah od in k vsakemu vlaku od postaje Kamnik do Stahovice (po naročilu tudi med tednom) avto-vožnjo. Taksa vož nje bo nizka. Postajališče Pred Narodno Ci talnico.
*	Zbor «trezne mladine» v Zagrebu. V sabor ski dvorani v Zagrebu se Je predvčerajšnjim vršil zbor »Trezne mladine«, katerega se je razven raznih honoradorjev udeležilo zlasti veliko število dijaštva. Zbor le spre jel tri resolucije, ki zahtevajo: I.) da se mla
Proti obolenju pljuč
„VEDOMIN"
Emulzija gri početku tuberkuloz*, broa-
Pasta
tU«, k a tara in drugih pljučnih bolezni, za naglo olaepčitev organizma in za brzo Izginevanje lokalnih sprememb.
a ojačanje otvarjanja «petita pn oslabelih, nervoznih, malokr-vnik, osobito pri tkrofalousl. rahitični ded. Naprodaj * vseh apotekah. Laboratorium „Vedomln*1 Beograd, Vajfertova 52. «79,
dini izpod 16 let prepove alkoholna pijača; 2.) da se uvede tudi pri nas sistem prohibi-cije, kakor v Zedrojenih državah, in 3.) da se v ministrstvu prosvete ustanovi poseben odsek za treznostno odgojo mladine. Resolucije se predlože vladi.
■ MistiflkacUa s Šaljapinovim gostovanjem? Vsa naša javnost je bila v zadnjem času zainteresirana na objavah o gostovanju glasovitega ruskega pevca Šaljapina v Beogradu in Zagrebu. Vse vstopnice so bile razprodane za drag denar. Predvčerajšnjim pa je ministrstvo prosvete prejelo od našega konzulata v Newyorku naslednjo brzojavko: »Ruski pevec Šaljapin Je izjavil, da sploh nima angaižmana za Beograd in Zagreb. Boji se, da je bilo vse občinstvo ogoljufano ter prosi, da se interesenti o tem obvestijo«. Na podlagi te brzojavke je razen umetniškega oddelka ministrstva prosvete uvedla preiskavo tudi beograjska policija. Inšpektor ministrstva prosvete Dimovič, ki vodi preiskavo v tej zadevi, še ni podal nobene izjave o rezultatu preiskave v tej zanimivi aferi.
*	Iščejo se ukradeni akti. Beograd ima zopet dve novi senzaciji Policija je preiskala stanovanje bivšega šefa kabineta trgovinskega ministrstva M. Pečarja tn bivšega uradnika istega ministrstva S. Subiča. Iz trgovinskega ministrstva so namreč izginili razni važni akti, ki se nanašajo na preiskavo pri tvrdki Standart Oil Company. Pri Pečarju so zaplenili vso njegovo precej obširno privatno korespondenco zasebnega in političnega značaja, toda rezultat preiskave zaenkrat še ni znan. ker policija zaplenjenih spisov še ni pregledala. Pri hišni preiskavi pri Subiču pa je bila najdena kopija poročila, ki ga Je leta, kot član preiskovalne komisije pri tvrdki Standard Oil Company poslal takratnemu trgovinskemu ministru dr. Krajaču. Javnost z zanimanjem čaka na uspeh obeh preiskav.
*	Tekmovanje na belokranjski železnici. Na potnika napravi Novo mesto in okolica najugodnejši utis. Takoj, ko se pripeljemo v Kandijo, nas zadiviio lepi vzorni sadni nasadi. Kako lepo je slišati pohva'o iz ust tujcev, ki se tako laskavo izražajo o lepo vzdrževanih nasadih, ki se vedno bolj širijo. Lepo pobeljena in obrezana drevesa se vrste na obeh straneh proge. Postaja sama je v ličnih nasadih. Od lani sem opažamo tiho in plemenito tekmo med vsemi kolodvori belokranjske proge. Zlasti letos se vse giblje in ureja gredice in nasade. Prav prijetno se pa to občuti zlasti v Bobnjarcih, kjer ie do pred kratkim vladala prava madžarska kultura. Danes so narejeni lepi novi plotovi, prostor pred kolodvorom je posut z belim peskom ln nasadi so že tudi deloma gotovi. Na naslednjih postajah opaižamo isto. Tako, da dobiva ta doslej zanemarjeni del proge prav lično vnanie lice. Vse je na delu, vse se giblje, celo okoli čuvajnice se pojavljajo skromni nasadi. Končno kritiko pa prinesemo ko bo vse v cvetju. To naj bi bilo v na-daljno vzpodbudo tudi posestnikom sadjarjem ob progi, da osnažijo in spravijo v red zanemarjeno drevje, ki jih v primeri z novomeškimi okoličani ne stavlja baš v najlepšo luč. Slednjič bodo imeli poleg pohvale tudi — lep dobiček.
*	Dober lov na Savi. Rrbič Hadžič Ham-diia Je ujel te dni v Brodu ob Savi velikega soma, ki ie tehtal 100 kg. V petek je ujel še enega težkega 50 kg Obe ribi sta bili z br-zovlakom odpeljani na ribji trg v Beograd.
*	Preiskava v subotiškl železniški direkcij. Beograjski »Balkan« in »Subotički glasnik« vodita že dalj časa kampanjo proti direkciji državnih železnic v Subotici ter navajata razne nepravilnosti in zlorabe raznih uradnikov direkcije. Ministrstvo je odredilo komisijo, ki ie sedaj po trimesečni preiskavi dovršila svoj posel. Prometno ministrstvo Je suspendiralo šest višjih uradnikov subo-tiške direkcije, od katerih pridejo trije pred kazensko sodišče. Kakor doznava »Vreme«, bo komisija v nekaterih zadevah še nadaljevala preiskavo ter ie pooblaščena, da suspendira vsakega uradnika, o katerem bi se ugotovilo, da je zakrivil kake nepravilnosti.
*	Električni tok ubil delavca. V Splitu se Je v soboto popoldne v žganjarni Karla Dvornika pripetila težka nesreča. Enega delavca Je ubil električni tok, drugega pa je zgolj slučajno rešil finančni organ, ki nadzoruje kuhanje žganja. Delavec Jure Sundov je na železni vrvici dvignil pokrov kotla, v katerem se kuha žganje. Vrvica je prišla v stik z električno žico ter je delavca takoj usmrtila. Juraj Babič je prijel Sundova, ho-teč ga dvigniti; tudi on se je zgrudil na tla. Finančni organ je Babiča s palico udaril po roki, tako da je on spustil mrtvečevo roko in — ostal živ.
*	Zakonska tragedija na Cstinju. Bivši črnogorski narednik Vukčevič na Cetinju je imel mlado in lepo ženo, katero je strastno ljubil. Prilika ie nanesla, da je prišel nedavno v velike denarne stiske, ki so popre) dobro razmerie zakoncev spremenile v pravi pekel. Žena je končno zahtevala ločitev zakona. Zaman jo je skušal Vukčevič pregovoriti, nai malo potrpi. Ona ie odločno vztrajala pri svojem sklepu. V jezi je v soboto Vukčevič potegnil samokres, ustrelil ženo, nato pa pognal še sebi kroglo v glavo in bil takoi mrtev.
ф Velika nevihta v Hercegovini. V nedeljo ie v Hercegovini divjala silna nevihta. Selo Oborani je voda poplavila tako, da ie odnesla več bajt, med njimi tudi ono Ilije Markovida, v kateri je ostal sedemletni otrok. Otrok Je v vodi utonil.
*	Selška tragedija. V selu Potnjani pri Djakovu se Je prosil pondeljek odigrala groz na tragedija. Sodna komisija je uvedla v posest Petra Radakoviča, ki ie na javni dražbi ktrpll posestvo Antona Roka. Ko je ko
misija izvršila svoj posel, je Rok z gnojnimi vilami izbil Radakoviču desno oko, potem pa potegnil revolver ter Radakoviča smrtno zadel v PTsa. Rok je bil aretiran ter izročen sodnemu stolu v Djakovu.
♦	Krvav prepir z zetom. Hčerka posestnika Huseina Borovca v Goraždi se je lansko jesen omožila s posestnikom Hasanom Ša-banom. Zakon ni bil srečen, vsled česar se je mlada žena kmaln vrnila v domačo hišo. Med tastom in zetom je prišlo vsled tega do pogostih prepirov. Ko ie te dni Husein odklonil Šabanovo zahtevo, naj bi se mlada žena vrnila k svojemu -možu je Šaban potegnil nož ter dobesedno zaklal svojega tasta. Šaban .ie potem pobegnil v planine.
♦	Po katastrofi v Mostariu. Po katastrofi v mostarskem rudniku, o kateri smo v »Jutru« že obširno poročali, je razen žena ponesrečenih rudarjev težko prizadetih 32 otrok-sirot. Ponesrečenih rudarjev še vedno niso mogli vseh potegniti iz vode. Ker so rovi zaliti z vodo jn deloma nedostopni zaradi naplavl.ienega materi.iala, je delo potapljača ostalo doslej brezuspešno. Pogreb ponesrečencev se bo vršil na državne stroške.
♦	Za osveženje krvi originalni planinski spomladanski бај priporoča lekarna Ваћо vec, Ljubljana
Človek, ki se stikoH m
smel® o « «
140
.Brezalkoholna produkcija", LJubljana Poljanski nasip 10/2 pošlje vsakemu naročniku »Jutra* zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj I Ne bo Vam žal! 168 a
'0	4*
u ia ks a b

Iz Ljubljane
u_ Izročitev Češkoslovaških odlikovanj.
V petek, ob 11. dop. se bo vršila v prostorih konzulata CSR v Ljubljani slovesna izročitev redov Belega leva, s katerim so bi li odlikovan:: general Danilo Kalafatovič, komandant Drav. div. oblasti; dr. Janko Babnik, predsednik viš. dež. sodišča; dr. I. Brenčič, upravni svetnik narod, gledališča v Mariboru; Engelbert Gangl, starosta Ju-goslov. sokol, saveza; Matej Hubad, intendant nar. gledališča v Ljubljani; dr. Albert Kramer, minister n. r.; dT. Ivo Lah, profesor Rasto Pustostemtšek, direktor; Ft. Smodej narodni poslanec in Avguštin Ludvik, načelnik postaje v Ljubljani.
u— Garancija mestne občine gradbenemu društvu učiteljstva tehnične srednje šole v Ljubljani. Mestna občina ljubljanska je prevzela garancijo gradbenemu društvu učiteljstva na tehnični srednji šoli v Ljubljani za posojilo dc 800.000 Din pod pogojem, da se more posojilo hipotekarno na prvem mestu zavarovati na novih zgradbah, da se morajo vse stavbe izvršiti v območju občine ljub lianske. Mestna občina si za vse stavbe pri držuje predkupno pravico.
u— Društvo slovenskih književnikov poziva vse svoje člane, da se udeleže sestanka v petek 23. t. m, ob 5. popoldne v prostorih Slovenske Matice. Na sestanku se bo razpravljalo o programu recitacijskega večera ki naj bi bil reprezentativen večer slovenske lirike in proze. DSK. je namreč povabljeno od Mariborčanov z izrecno željo, naj bi se vršil omenjeni večer že začetkom meseca maja. Radi kratkosti časa bo sklepal odbor takoj po sestanku definitlvno o programu.
u— V društvu »Soča« v Ljubljani se bo
vršilo v soboto 24. t. m. v salonu pri Levu zadnje predavanje v tej sezoni. Ta večer predava univ prof g. dr. Aleksander Bili-movič o temi gospodarskega značaja, ki se glasi: »Nekaj podatkov o položaju delavcev v Jugoslaviji«. Sočani, posebno pa odborniki naj se tega predavanja udeleže vsi brez izjeme Dobrodošli tudi prijatelji društva Po predavanju prosta zabava s petjem in drugimi zanimivimi točkami. Začetek ob pol 21. zvečer. Vstop vsem prost.
u— Vidovičev klub poziva vse člane na članski sestanek, ki se bo vršil jutri v četrtek ob 7. zvečer v Narodnem domu v sobi »Bratstva«. Radi važnosti prosim polno-številne udeležbe. — Tajnik.
u— Davščina po 5 par' od vsakega voznega listka električne cestne železnice v Ljub Ijani. Veliki župan ljubljanske oblasti je odredil, da se mora pobirati posebna davščina po 5 par od vsakega voznega listka električ ne cestne železnice v Ljubljani v prid fondu za kritje potrebne premijske rezerve pokojninskega zavarovanja uslužbencev omenjene cestne železnice. Zneski te davščine, nabrani doslel za stanovanjski fond, se odtegnejo prvotnemu namenu ter se cporabtjo za to. da se olači premljska rezerva pokojninskega zavarovanja uslužbencev električne cestn« železnice v Ljubljani.
u— Samomor delavca. Ko so prišli vče-čaj zjutraj delavci v delavnicah inspektora ta državnih železnic ob Cel o vik: cesti kakor navadno na delo, se jim je zdelo vedenje tovariša, 28 letnega mizarja Ludovika Vernika, stanujočega v Hranilniškl ulici še bolj čudno kakor nekaj časa sem. Malo pred pol 8. je opazil Vernikov sodelavec Kom-
pristopajte k „UodmRGUi družbi"
pare, da je stekel ta za barako in ko je pohitel za njim, si je nesrečnež ravno nastavil na desno sence pištolo ter sprožil. Nesrečni mladenič, ki je kazal že dalje časa znake globoke duševne depresije, ki je prehajala že v umobolnost, je obležal mrtev. Nesrečneža so na prošnjo domačih prepeljali z mrtvaškim vozom na njegov dom v Hranilniško ulico. št. 8.
u— Vlom v trgovino. Lastnik delikatesne trgovine France Krištof, ki ima svoje lokale v hiši št. 60. na Sv. Petra cesti, ie prijavil v pondeljek zjutraj stražniku, da ie v noči obiskal njegovo trgovino nepovabljen gost. Kakor je bilo ugotovljeno pozneje, se je tat splazil čez dvorišče hiše št. 55 jn preskočiv-ši tamkajšnjo ograjo odprl vrata za Ljubljanico s ponarejenim ključem ter prispel na ta način v Krištofovo trgovino. Tam si je naložil kg šunke in salami, pol kg bohinjskega sira ter 20 komadov pomaranč, nakar je po isti poti prispel zopet na prosto, ne da bi bil opažen. Domneva se, da je izvršil vlom eden izmed še nepriieiih članov znane tatinske družbe, ki je bila nedavno zajeta na Turkovem dvorišču v Komenskega ulici.
u— Imate kaj dela? Trgovko Marijo Men-cej na Ilovici št. 37 je v pondeljek popoldne posetila na stanovanju čedno oblečena ženska, črna v obraz ln s črnim klobukom na glavi in jo prosila za delo. češ da ie šivilja. Mencejeva, ki ie imela za likanje pripravljeno perilo, je žensko takoj zaposlila. Ta je res delala do večera, nato pa se je poslovila. Naslednje jutro pa ie Mencejeva opazila, da je tujko plačala nekoliko predrago, kajti ta si je v trenotku njene odsotnosti prisvojila iz ročne torbice, ki io ie imela Mencejeva v nočni omarici, 300 Din gotovine. Bila pa je še nekam skromna, kajti vzela bi lahko celih 2500 Din, ki so se nahajali v torbici.
u— Tatvina kokoši. Poročali smo, da je bil France Kotnik iz Most osumljen, da ie kradel posestnici M. Bogataj v Križevniški ulici kokoši, češ da so našli v njegovem stanovanju celo grmado kurjega perja in da so se vršile pri njem kurje pojedine. Pripominjamo, da je sodna razprava dognala, da je Kotnik na tatvini nedolžen in je bil oproščen vsake krivde in kazni. Peria niso našli pri njem, pač na stranišču, ker stanujeta v hiši 2 ženski, ki se pečata s pukanjem in čiščenjem perja.
u— Pevskemu zboru »Ljubljanski Zvon«. V sredo in petek ženski, v četrtek in soboto moški zbor. Ne zamudite! — Odbor.
u— Sobotna keglja.ška družba pri Košaku je darovala za Turkov sklad Din 200.
u— Policijske prijave. Od pondeljka na torek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 3 tatvine, 1 prestopek nedostojnega vedenja, 4 prestopki kaijenja nočnega miru, 1 ogenj v dimniku in 10 prestopkov cestno-policijskega reda. Aretirane so bile 3 osebe: 1 radi goljufije, 1 radi suma posilstva in 1 radi tatvine.
Iz Maribora
a— Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, ki bi se moral danes v sredo 21. t. m. vršiti v Mariboru odpade radi isti dati se vršečih odsekovih sej in plenarne seje. Prihodnji uradni dan bo v sredo 28. aprila 1926.
a— Potovanje maturantov drž. gimnazije v Mariboru. Kakor čujemo, priredijo maturanti drž. gimnazije po višjetečajnem izpitu potovanje v Italijo. V to svrho so razposlali te dni po vsej Sloveniji prošnje za denarne podpore. Abiturijenti bodo koncertiraii na potu s slovensko, odnosno jugoslovensko pesmijo.
a— Konflikt med pomočniškim zborom in trgovskim gremijem. Na tozadevni članek s strani trgovskega gremija smo dobili od pomočniškega zbora sledeče poročilo: Sklep občnega zbora trgovskega gremija glede odpiranja in zapiranja trgovskih obratov in odprave praznovanja praznikov je bil storjen brez prehodnega pogajanja s pomočniškim zborom, kar bi se imelo izvršiti v smislu zakonitih pravil oPmočniški zbor, ki sto ji vedno na stališču skupnih interesov trgovcev in nastavljencev, v principu ni bi! proti kompenzaciji cerkvenih za državne praznike nikakor pa ne more pristati tla odpravo devetih cerkvenih praznikov za tri državne, kajti praznike smatra za dopolnitev itak že nezadostnega letnega dopusta. Poleg tega so trgovine zaprte ob vseh cerkvenih in državnih praznikih v drugih mestih naše države (n. pr. v Ljubljani). Pri osemurniku, katerega je smatrati za kulturno in socijalno pridobitev, mora pomočniški zbor v načelu vztrajati. Z ozirom na kupujoče občinstvo se "je v zadnjih letih izkazalo, da Je podaljšanje delovnega časa nepotrebno; osemurnik, ki je tako že davno prekoračen, odgovarja potrebam vseh slojev. Za enotno zapiranje in odpiranje trgovin bo morala v nasprotnem slučaju skrbeti politična oblast. Kupujoče občinstvo se naproša, da si priskrbi svoje potrebščine v zakonito določenem delavnem času.
a— Kolesarsko društvo »Perun se udeleži današnje ustanovitve svojega kolesarskega odseka v Slovenski Bistrici Odhod iz Maribora točno ob 13. izpred Narodnega doma.
a— Požarna bramba je imela v nedeljo dopoldne večjo tehnično vajo z namišljenim požarom pri Scherbaumoven parnem mlinu v Kopališki ulici. Vaje se je udeležila bramba z vsem svojim aparatom treh avtotur-binskih brizgalnic. Interesantnim vajam gasilcev je prisostvovala velika množica občinstva.
a— Riziko dela. Včeraj dopoldne je padel j?rl popravilu strehe novih delavnic na koroškem kolodvoru neki delavec z lestve in se precej poškodoval. Prvo pomoč mu ie nudila rešilna postaja, ki ga je z avtomobilom prepeljala v bolnico.
a— Tat Iz mariborske okolice. K naši nedeljski notici pod tem naslovom smo prejeli od orožnike postaje v Studencih popravek, da prizadeti aretiranec nI prlsolil orožniku klofute, ampak je Ie skušal pobegniti, kar pa se tiru nI posrečilo.
Naši onstran grame
P_ Pcsiedice italijanske šole. Po Istri je ("_r.es polno italijanskih učiteljev. Jugoslo» iLi-sk» deca hodi v šolo s strahom, ker tam L ne razume. Dogodi se v tem in onem da je v šoli vedno manj otrok. Sedaj joroč^jo. da iztirjevalci davkov prinašajo v piše tudi opomine, da morajo plačati glo« ■o v>i oni. katerih otroci ne hodijo v šolo. /i so starši zahtevali, da se ima vršiti v dodatnih urah pouk v domačem jeziku, niso v-teli izvestni učitelji nič slišati o tem, pa udi nič kaznovani niso bili, dasi so se pre« j cšili proti zakonu.
P_ O pravdorstvu so izpregovorile trža« .is «Novice» umestno besedo. Med našim r il-itvom sploh je pravdarska strast viso» c o razvita in posledice so v slučajih navar» -.o=t: strašne. Polno nepotrebnega dela se po sodnijah, ker se hodijo ljudje to« t тл malenkostne besede. Izgubljajo čas. zapravljajo denar in širi se sovraštvo, nas m c-to da bi se po trenotnem razburjenju ro doma poravnali. Za mejnike in za kak ;os gmajne se razvnemajo pravde tudi sc« uai tako. kakor v prejšnjih časih. Koliko «potrebnih izdatkov, sporov, škode in je«
ze nastane med ljudmi, katerim je usojeno, da morajo živeti med seboj v bližini pa je radi tega gotovo koristnejše, ako se ne près pirajo in pravdajo. Sedanja doba je težka, za denar je hudo. Zato pa treba preudarne» ga življenja. Pravdarstvo je grda in nevarna lastnost, ki naj bi skoro izginila iz srede našega ljudstva!
p— Prvi <rnebotičnik» v Trstu. Na zemlji» šču med Korsom Cavour, ulico Rossini (ka» nai) in ulico Machiavelli zgradi družba «Acdes» ameriško moderno poslopje, ki bo služilo v prvi vrsti uradom, imelo bo pa tu» di nekaj stanovanj s krasnim razgledom. Delo se prične najbrže meseca julija.
p— Лга bregu Pivke v Prestranku se po» stavi spomenik žrtvama roparskega napada, železniškemu uradniku I "go del Fiume in fi« r.ančncmu stražniku Domenico Tempesta. Poziv k prispevanju priobčuje tržaška «Edi« nost» in podpisali so ga: Fr. Kerhne, dekan v Postojni, Josip Lavrcnčič, bivši državni poslanec in dr. Jos Wilfan, državni posla« ncc. Spomenik naj bo tudi izraz želje naše» ga ljudstva, da bi v deželi vladal mir in red.
Iz Celja
e— Sok 4sko predavanje o Tyršu in Tyr-ševeffi domu v Pragi se je vršilo v četrtek i. t. m. v mali dvorani celjskega Nar odre сд doma. Predavatelj br. dr. Mejak je podal sliko o Tyrscvi mladost, njegovem de/ovanju v Sokolstvu in izven njega, o ježevem znanstvenem delovanju in o Tyr-evem prežalostnem kon;u v Alpah, kier se jc zdravil. Popisal je nato otvori'ev Tvrševega doma ter podal v glavnih po-егзћ TyrSeve sokolske ideje. Predavanje e bilo d-rbro obiskano. Prihodnji ëe'r'ek 11. '. m. predava v istih prostorih i., ob stem času br. prof. Orožen o zgodovini Če-koslovaške.
e— Pomanjkanje stanovanj. Neka stranka, ti že dolaio čaka na stvanovanje, nam poro-: iz Celia: Kakor drugod, tudi v Celiu sta--vanjska beda prav hudo pritiska. Zlasti primanjkuje srednjih in majhnih stanovanj. Tem bolj nerazumljivo se nam zdi, da je v ?azlagovi ulici, v hiši g. Borlaka neko stanovanje že več mesecev nezasedeno. Vpra-amo stanovanjsko sodišče v Celju, ali mu e tn znano in zakaj tega stanovanja ne azpiše, ali pa morda obstojajo razlogi, da :esa stanovanja sploh ne more zaseči, e— Kako se gospodari z našim državnim itietjem. Pod tem naslovom smo objavili notico o 10 vagonih reparacijskega rnateri-јг!а za premogovnik v Velenju, katerih baje carinski uradniki nc odpravijo, vsled česar naraščajo visokj stroški za stojnino. Od ine-rodajne strani smo poučeni, da notica ne odgovarja resnici in tte zadene carinarnice nobena krivda glede odprenie vagonov. Nasprotno, gospod inšpektor ie šel upravi rudnika v tem oziru v vsem na roko.
c— Arelaciie. Policija je prijela Miroslava Pbrovca iz Celja radi tatvine, ka. -ero je izvršil v neki gostilni na Vranskem. n Martina Kožuha iz Brežic radi potepuštva. Oba imata mogoče še kake druge grehe nad seboj in bi bilo v hite-esu javne varr.osi, da se isti naznanijo celjski policiji.
c— Razpis raznih stavbnih del. Mestni magistrat razpisuje oddajo stavbnih del za popravo mrtvašnice in pleskarskih del za prepleskanje železne ograje pri nen-em oddelku na mestnem pokopa! šču. Podr .bna pojasnila dobe reflektanti pri mes-iiem stavbnem uradu do 1. maja. Pravilno kol-k va:ie ponudbe je vložiti v zaprtih ovojih i označbo .-»Popravila na mestnem pokopališču. najkasneje do 10. maja pri mestnem mseristraru.
Iz Črnomlja
č— Zborovanje belokranjskega uëiteljs skega društva. V soboto se je vršilo tukaj zborovanje srezkega učiteljskega društva. Na dnevnem redu sta bili važni točki: spre« mcmha pravil in debata o deklaraciji. Da sc učiteljstvo zaveda važnosti teh točk. nam dokazuje dejstvo, da se je zbralo že v zgod« njih jutranjih urah in zborovalo celi dan. Društvo je odgovorilo na vprašanja o spre« membi pravil, naj poverjeništva ostanejo kakor doslej in sicer za Slovenijo samo eno v Ljubljani za obe oblasti. Člane glavnega odbora UJU naj volijo pokrajinske skup» ščine in sicer po proporcu števila članstva poverjeništev. Člani Udruženja so lahko vsi prosvetni delavci torej tudi meščanskošol« ski učitelji, strokovni učitelji, srednješolski ir, upokojenci. Društvo jc protestiralo proti pretresavanju anonimnih ovadb učitelj» stva s strani šolskih oblasti. Zadevo glede pretepa učiteljice na Planini ima v rokah državni pravdnik v Novem mestu. O priliki uradne učiteljske konference v Črnomlju bo tudi koncert pevskega zbora učiteljskega društva ter baje tudi drama «Golgota».
č— Olepšsva železniških postaj. Vse be= lokranjske železniške postaje pridno olep» šavajo. Posebno se pri tem odlikuje črno» meljska postaja, ki je postavila celo mali ribnik. S tako olepšavo železniških postaj st bo privabilo v našo Bclokrajino marši» kterega tujca ter se bo tujski promet znat» no povzdignil.
Iz Metlike
Iz Trbovelj
t— .Va občini je nabit razglas, da spreje* toa direkcija državnega rudnika v Senjskem Rudniku in Ravni Reci rudarske delavce iz» zemši kopačev z dnevno dnino 30 — 33 Din, prostim stanovanjem, razsvetljavo in kurjavo. Potni stroški tja pa se ne povrnejo.
t— Sa občnem zboru Rudarskega doma je bil ponovno izvoljen za predsednika do« sedanji predsednik g. Grabnar.
t— Za Vodnikovo družbo. Trboveljčane porivamo, da store svojo dolžnost in sc na« r°če pri poverjenikih, ki jih te dni obisku« jejo, na knjige Vodnikove družbe. Opozar» jamo. da poteče rok za vpisovanje 15. maja.
t— Pregled vinotočev v trboveljski obči« Bi jc pokazal, da jih bo treba odpraviti o.<oli 60 odst. radi raznih nedostatkov, v prvi vrsti onih higijenskega značaja.
t— Kače na trboveljskem «Špicbcrgu». Pretekli teden sta ujela dva delavca iz Žab» K vasi več let starega gada na tkzv. «Spic« nergj» nad glavno rudniško pisarno. Ker je v Mižini najmanj okoli šest gadjih lukenj, se opozarjajo izletniki, naj pazijo, da gadje wga ne pičijo.
t— O taMnah male vrste je sedaj precej *■'■sati. kar je nekaj čisto razumljivega spri« j» rcdukcij, radi katerih vlada velika beda. ^îznani storilci niso prizanesli niti lovski •OTči na Mrzlici, ki so jo oropali raznih pred metov.
,Dcmovma" je za nas! Po vsej Sloveniji gre g!as?
m— Tatvina na Suhorju. «Slovencev» do» pisnik iz Metlike je v sobotni številki pre« tiral tatvino. Pri Leopoldu Nemaniču, kro» jaču na Suhorju, jc bilo v noči od preteče« ne sobote na nedeljo ukradeno blago v vred nosti okrog 5000 Din. Pri Klajotu v Bušinji vasi je bilo ukradeno nekaj moške in žen« ske obleke. Tatovi morajo biti jako prebri« sani, ker se na Suhorju tik zraven krojača Nemaniča nahaja orožniška postaja. To po» stajo nameravajo opustiti. Da se pa ta po» staja ne bi opustila, se je že interveniralo na merodajnih mestih.
m— Stalna poletna pvzornica. Naš Sokol postavi na vrtu br staroste Dako Makarja stalen poletni oder, kjer bodo prirejali pred stave. Vsi uvidevamo, kako neobhodno po» trebna je večja gledališka dvorana. Sokol pa ima tudi svoj posebni «stavbeni fond» za Sokolski dom, pa bi želeli, da se nanj ne pozabi.
** " ЈЈа
j— Muzejsko društvo v Ptuju priredi v petek, dne 23. t. m. ob 6. zvečer v mestnem gledališču predavanje. Predaval bo zname» niti umetnostni zgodovinar dunajskega vse» učilišča prof. dr. Strygowski o izvoru in razvoju arijske umetnosti. Predavanje bo spremljalo mnogo skioptičnih slik. Le red» ko se v Ptuju nudi prilika za tako zanimivo predavanje.
Iz Prekmurja
Radikalski shi^d v M. Soboii. V nedeljo, 18. t. m. dopoldne so imeli soboški radikali v kavarni Meslic svoj shod, katerega se je s kibici vred udeležilo vsega sedem oseb, tako da so lahko sedli od dolge mize k okrogli. Shoda se je udeležil tudi g. dr. Šte« fanovič iz Maribora, ki pa bi gotovo doma ostal, če bi vnaprej vedel, kako slabo stoji radikalna stvar v Prekmurju.
Predavanje v M. Soboti. V soboto, 17. t. m. je priredil soboški Sokol predavanje o socijalni zaščiti. Predaval je g. Kunaver. Udeležba bi lahko bila mnogo boljša, ven« dar pa je razveseljivo dejstvo, da se je po zanimivem predavanju razvila prav živahna diskusija.
Zopzt tihotapec ustreljen. V noči od pet« ka na soboto je pogranična finančna kon« trola zopet ustrelila pri Repoči na avstrij« ski meji nekega tihotapca iz Slaveč v Prek« murju. Podrobnosti bomo še poročali.
Obupne razmere na progi M. Sobota^Ho* dcš. Menda ni v vsej naši državi železniške proge, ki bi bila v tako slabem stanju, ka« kor proga M. Sobota«Hodoš. Tračnice so ta« ko izvožene, da so vijugaste, kot da bi bile kače, pragi pa so popolnoma prepereli. Za« to je vozil vlak že dosedaj samo z brzino 15 km na uro. Zadnji čas pa še vozijo s strojem, ki sc vsak trenutek pokvari in sre« di proge obstoji. Zato na tej progi, dolgi borih 30 kilometrov, večurne zamude niso nič redkega. Skrajni čas je, da se iz prek«
Vremensko poročil
Meteorološki «»od v Uubljani. 20. aprila 1926	Višina baromt-tra 308.8 m
Kraj opazovanja		Cas	Barom.	Temser.	Rel. vlaga * %	Smei vetra in brzina v m	Oblačnost 0-10	Vrsta padavine	
								oa орвгоппји	v mm do 7 ur«
Ljubljana . . (		7.	752-5	10-2	93	S 0.5	10		dež 17.4
		8. !	752-5	10-2	91	NE 0.5	9		
(dvorec'1		14.	7S1-6	135	73	WNW 1.5	9	škrop	
l Zagreb . . .		21.	7524	10-8	71	NNE 1.5	8		
		8.	7523	16-0	70	S 3	10		dež 2.0
Beograd . . .		8.	755-4	16-0	63	SE 3	7		0
Sarajevo . . .		8.	7554	120	59	S 3	10		0
Skoplje . . .		8.	7610	130	58	SW 0.5	6		0
Dubrovnik . .		7.	7577	150	92	SE 9	10		dež 0.1
praga ....		7.	753 8	60	—	NW 1.5	10	dež	dež 10.0
V Ljubljani je povprečni barometer nižji kot včeraj za 2.2 mm.
Solnce vzhaja ob 5-09 zahaja ob 18*51, luna vzhaja ob 1111, zahaja ob 149
Dunajska vremenska napoved za sredo: Izboljšanje, ki pa ne bo dolgo trajalo. Sedanje vreme bo trajalo dalje.
murskih davkov stori tudi nekaj za Prek» murje!
Beda v gornjem Prekmurju. Gornje Prek» murje je deloma jako nerodovitno, pri tem pa jako gosto obljudeno. Zato je bilo živ» ljenje v teh krajih vedno zelo težko in ljud» je si morajo iskati kruha daleč okoli po svetu. V zadnjem času pa so se razmere ta» ko poslabšali', da je v nekaterih vaseh na» stopila naravnost lakota, tako na pr. v Če« pincih in obojnih Dolencih mnogo ljudi ni« ma dobesedno niti skorje kruha. Zavladale so torej razmere, ki spominjajo na Dalma» cijo in Hercegovino. Nujno potrebno je, da se uvede za te kraje podporna akcija. V ta« kih razmerah je razumljivo, da so mnogi, ki pri najboljši volji ne morejo najti dru» gega zaslužka, prisiljeni, lotiti sc dobička» nosnega tihotapstva. Saj stane na pr. kg. sladkorja v bližnji Avstriji samo 7 Din 50 para, da ne govorimo o VTsti drugih pred» metov, potrebnih za vsakdanje življenje.
Rekruti. Kot drugod, so se tudi prekmuT« ski rekruti na dostojen način poslovili od svojcev, preden so jih preoblekli. Po Mur» ski Soboti se je več dni razlegalo ukanje in petje ob sodelovanju več ciganskih godb, ki so svirale po raznih soboških gostilnah in končno spremile mlade vojake na kolo» dvor. Slovo je bilo očividno zelo težko.
Evangeličanska sinoda se je vršila pre» tekli teden v Novem Vrbasu. Udeležili so se je tudi prekmurski evangeličani po svo» jih duhovniških in prosvetnih zastopnikih. Kakor se sliši, se namerava ustanoviti za slovensko ozemlje posebna evangeličanska škofija.
Sport
Jubilejni nacionalni lahkoatlet-ski miting S. X. Ilirija
SK. Ilirija v Ljubljani priredi v dneh 8. in 9. maja 1926. v proslavo svojega 151etncga jubileja nacionalni lahkoatietski miting za dame s sledečimi disciplinami: .
Tek 100 m, tek 1000 vardov, skok v dalj. z zaletom, skok v dalj. brez zaleta, krogla 3.628 kg z boljšo roko, krogla 3.628 kg z obema rokama, disk 1 kg z boljšo roko, disk 1 kg z obema rokama, štafeta 50 X 50 X 100 X 200.
Miting se vrši na prostoru SK Ilirija ob« enem z jubilejnim nacionalnim mitingom TKD. Atcnâ. Pričetek v soboto ob 15. uri, v nedeljo 9. V. ob 14.30 uri
Startati morejo vse verificirano atletinje članice klubov JLAS«a, ki ne stoje pod za« brano ali kaznijo. Tekmuje se po pravilih JLAS 1. 1925. ter brez handicapa. Pri me« tih z obema rokama se upoštevajo žc preje izvedeni meti z boljšo roko. Prijavnina zni» ša za točko in osebo 5 Din, za štafeto 15 di« narjev.
Prijave, ki naj vsebujejo točne priimke in krstna imena tekmovalk, točne oznake di» sciplin, v katerih nastopijo poedine atleti« nje in prijavnino je poslati na naslov: Ba!« tesar Ivan, kavarna Evropa, Ljubljana. Po« siedji rok za vlaganje prijav je 1. V. 1926. ob 12. uri. Naknadne prijave se sprejemajo št do 3. V. ob 18. uri proti dvojni prijavni» ni. Po tem terminu se prijave ne spreje» maio več.
Tekališče je iz ugaskov doigo 396 m ter ima dva nedvignjena zavoja. Nagrada, za več kot štiri tekmovalke prva t.-' mesta kolajne s priznanicami, pri manj kot štirih tekmovalkah prvi dve mesti kolajne s pri« zr.anicami. Štafete, prva tri mesta kolajne s priznanicami. Klubi, ki dosežejo v skupnem številu dosegljivih točk prvo, drugo ali tret» je mesto, dobe častna darila.
Atletinje, ki se prijavijo na 100 m, ne morejo startati na 1000 vardov One, ki se prijavijo na 1000 vardov, morajo prinesti zdravniško dovoljenje.
Istočasno se vrši miting TKD. Atena, ter se starta izmenično v disciplinah Ilirije in Atene in sicer:
V soboto dne 8. V. 1926.: 1. 250 m, 2. kro» gla, 3. skok v dalj brez zaleta, 4. 100 m, 5 skok v višino z zaletom, 6. štafeta 4 X 100 vardov. V nedeljo: 1. 60 m, 2. skok v dalj "z zaletom, 3. 1000 m. 4. disk, 5. kopje, 6. štafeta 50 X 50 X 100 X 200 m.
S. K. Ilirija.
Službeno i z LNP. Danes, v sredo, ob 20. uri seja p. o., ob 21.15 seja kazenskega odbora. Gospodje, ki niso bili na zadnji seji dne 16. t. m. zaslišani, se pozivljejo, da se seje k. o. v svrho zaslišanja udeleže. — Lokal Narodna kavarna. — Tajnik II.
Ilirija l. : Ilirija rezerva. Jutri, v četr» tek ob 17.30 sc vrši na prostoru Ilirije klub» ska tekma med I. moštvom in rezervo Iliri« je. Obe moštvi nastopita v glavnem v enaki sestavi kot prošlo nedeljo proti Primorju. Vstopnina minimalna.
Nedeljski nogomet v Celju. K prvenst« veni tekmi Celje : Atletiki zadnji niso na« stopili ter izgube tekmo z 0 : 3. Namesto te tekme je igral SK Celje z Red Starom ter zmagal s 3 : 0. Obe moštvi sta igrali zelo raztrgano in mrtvo. Pri Red Staru se vidi nekaj napredka. Predtekmo sta odigrala rez. SK Celje in Mars. Zmagala je rezerva Celja s 4 : 1. Mars je novo ustanovljen klub v Gaberju. Njegov prvi nastop je bil dokaj simpatičen.
SK. ihrije nogometna sekcija. V četr« tek, 22. t. m. ob 17.30 se vrši javna trening» tekma med I. moštvom in rezervo, obe mo» štvi v isti sestavi kot zadnjo nedeljo, ra« zen tega naj bodo pravočasno v garderobi igr. Domicelj, Žitnik, Volkar, Kušar in Ši» ška. V garderobo treba priti najkasneje do 17. ure. — V nedeljo 25. t. m. igra Ilirija v Mariboru proti Rapidu, dan preje v Ptuju proti SK. Ptuju. — Kombinirana rezerva igra v nedeljo doma s SK Trbovlje. — Po» sečajte redno trening! — Seja sekcijskega načelstva v četrtek, 22 t. m. ob 20. uri v kavami Evropa. — Načelnik.
ASK. Primorje (Lahkoatletska sekcija). Seja danes ob 20.30 v Narodni kavarni. Isti r.aj sigurno prisostvujejo g. Križeva, dr. Perpar, Sketefj, S. Sancin, Baltič, Gregorje, Vidic, Vončina, Windisch in Arhar. — (Damska lahkoatletska sekcija.) Treningi se vršijo vsak pondeljek, sredo in petek na igrišču Dunajska cesta od 15. naprej. Mo» ski lahkoatietski treningi se vriijo vsak to» rek, četrtek in sobota Prijave novih članic in članov ce sprejemajo vsak dan na igri« šču pri tajniku eekcije g. Gregoriču. — Na» čelni k.
Trener l. SSK. Maribor. L SSK. Mari, bor je angažiral za svojega nogometnega trenerja g. Bohacza od budimpeStanskega FTC. G. Bohacz je bil dosedaj trener v Fi» renči in v Benetkah.
Za svojega tenis trenerja sta tenis sek» ciji Maribora in Rapida angažirali g. Chlado z Dunaja.
Gospodarstvo
Živinorejska anketa v Prevaljah
Na inicijativo srezkega poglavarja gosp. ICoropca ta veterinarja gosp. Stiblerja se je vršila 18. t. m. v Prevaljah v gostilni «pri Rozmanu» živinorejska anketa, koje namen je bil ustanoviti га sodni okraj Prevalje po primeru Gorenjske okrajni ži vhiorejski odbor, v katerem bi se osredotočilo in združevalo pospeševanje živino-reje celega okraja, šlo je predvsem za to. da se najde pot in podlaga za sistematično povzdigo živinoreje, ki je spričo danih naravnih in gospodarskih razmer najvažnejša kmetijska panoga v Mežiški dolini.
Zborovanja se je udeležilo kakih 40 kmetovalce». Bili so to samo najuglednejši zastopniki in najboljši živinorejci posameznih občin.
Zborovanje je otvoril vladni tajnik goep. Milač, ki je v imenu srezkega poglavarja pozdravil zborovalce ter je kot domačin in izboren poznavalec koroške narodne mentalnosti razložil zbranim kmetovalcem v poljudnih besedah namen ankete.
Referent gosp. Zupane je reforiral kot zastopnik in odposlanec velikega župana ter je orisal v zelo jasni in nazorni sliki način dosedanjega pospeševanja živinoreje v mariborski oblasti. Naglasil je tudi. da se spričo sedanjih razmer in težkega gospodarskega položaja, v katerem se nahaja država, ni zanašati na državne podpore tej- se je nam glede posvetovanja in zboljšanja kmetijstva postaviti predvsem ua la stne noge. Neobhodno potrebno je, da napredujemo. sicer podležemo v konkurenci z onimi kraji, ki imajo od na,rave ugodnejše pogoje za kmetijsko produkcijo.
Državni ekonom gosp. AVernig iz Slo-venjgradca je poročal o stanju živinoreje v prevaljskean okraju ter je ugotovil znaten in zelo razveseljiv napredek, osobito v gornjem delu Mežiške doline; Poročal je ]>otem tudi o načinu pospeševanja živinoreje na Koroškem im v Avstriji ter o mož-nostih prilagoditve teli načinov našim podobnim krajevnim in naravnim prilikam
Državni (ikoooni gosp. žuštič *z Radovljice je pojasnil ustroj okrajnih živinorejskih odborov na Gorenjskem in je izčrpno popisal pospeševanje živinoreje v radov. ljiškem ? rez u. Način tega pospeševanja naj bi osvojil tudi p.evaljski okraj.
Srezki veterinar gosp. štibler je orisal vsa dosedanja prizadevanja glede povzdi-ge živinoreje v Mežiški doîin: ter je ko-me-ntirai izvajanju predgovoruIkov.
Razvila se je potem debata, v katero sta posegla z rnteresantniimi izvajanji pred-vsem gg. Iieaio Kotnik in J. DoKnar. Prvi, eden izmed najuglednejih in prevdarnejšili posestnikov Mežiške doline, je označil špecijalne potrebe prevaljskega kmeta. G Dollnar, župan občine Orna, pa je v daljšem govoro tako logično pojaer.il položaj domačega kmetijstva in celotne mežiške narodne privrede, da je vzbudil splošno občudovanje in priznanje.
Konstituiral se je potem iz osem naj uglednejših posestnikov pripravljalni odbor, ki bo izdelal pravila in pripravil tla za definitivno organizacijo okrajnega živinorejskega odbora. Začetna naloga tega odbora bo. da potom občinskih živinorejskih odsekov in posebnih poročevalcev dobiva stalno poročila o stanju živinoreje iz vsake občine ter na podlagi teh podatkov poskrbi povsod za zadostno število dobre plemenske živine in da se reši za Mežiško dolino tako pereče pašniško vprašanje.
Vsi merodajni faktorji, ki imajo vpliv na naše kmetsko ljudstvo, se vabijo in pro sijo, da podpirajo stremljenja tega odbora. Ici si je stavil za cilj samo nepolitične, nesebične in sprošno gospodarsko koristne naloge!	F. W.
Občni zbor Zadružne gospodarske banke d, d. v Ljubljani
V torek 20. t. m. ob 11. dopoldne se ie vršil v pesvctovataici bančnega poslopja občni zbor Zadružne gospodarske banke, d. d. v Ljubljani.
Iz poročila upravnega sveta je razvidno, da je ta ugledni in močni čisto domači denarni zavod v preteklem !«tu znatno na predovala Bilančna postavka dolžnikov se je dvignil« v 1. 1925. na 197,000.000 Din napram 160,000.000 Din v letu 1924 Hranilne vloge na knjižice so poskočile od 40.000.000 Din na 82,000 000 Din, kar znači povišanje za 55 %. Tuja denarna sredstva na knji žicah in tekočih računih eo znašale koncem leta 1923. okroglo 2.",0.000.000 Din in so se torej v enem letu pomnožfia zn cca 53,000.000 Din. Celokupni promet v minulem letu je znašal čez 10 in pol mili. jarde dinarjev in je bil za 50 % večji kot v letu 192!
Kljub splošnemu napredku izkazuje za vod nekaj manj dobička kakor za 1. 1924.. in sicer v prvi vrsti radi dejstva, ker je moral v minulem letu plačati nad 200.000 Din več davkov kakor v letu 1924 Na pod. laçi izkazanega dobička v znesku 1 milijon 475.916.10 Din je občni zbor sklenil v smi slu predloga upravnega sveta razdelitev 10 % dividende, ki se bo Izplačevala pri centrali in vseb njenih podružnicah od 1. maja t. 1 naprej, in sicer v znesku 10 Din za delnico.
Sledile so volitve v upravni in nadzor stveni svet in eo bili izvoljeni v upravni svet gg. dr. Josip Baeaj. dr. Anton Bre-celj, Karel Ceč, dr. Josip Dermastaa, Janko Jovam, Srečko Kobi, dr. Jakob Mohorič in Ivan Zabret. V nadzorstvo so b3i izvoljeni gg.: Josip Bnrgar. dr. Josip Jerič, dr Anton Jerovšek, Evgen Legat in Martin Steblovniik.
Iz dosedanjega poslovanja tega solidnega zavoda je razvidno veliko zaupanje, ki g» uïlva med vlagatelji in v poslovnem svetu, fcar jamči za sijajno bodočnost. 50S
Tržna poročila
Novosadaka blagovna borza (20. t m.) Plenica: baâka, 1 vagon 310. Tur-S č i c a: baška, 6 vagonov 135; baška, do JO. aprila, 1 vagon 135 : bafika, za junij 3 vagoni 140: sremska, 2 vagona 135; sremska, pariteta Ruma, 5 vagonor 135; sremska. гл maj. 5 vagonov 140; cremeka. do SI. maja, pariteta Indjija, 100 odstotkov kaea, 4.5 vagona 130. Moka «0» kombinirana, 1 vagon 490; baéka,'«6», 1 vagon 290. Tendenca mirna
Dunajski goveji sejem (19. t. m.). Dogon 2701 komad. Od tega iz Jugoslavije glav. Razpoloženje mirno in so cene padle povprečno za do 10 grošev pri kg. Za kg žive teže notirajo: voli I. 1.50—1.70 (izjemno 1.75—1.90), II. 1.15—1.45, Ц1. 1 do 1.10, biki 1—1.33, krave 0.90—1.45, slaba živina 0.63—0.S5 šilinga.
Dunajska borza za kmetijske produktè (19 t m.). Dnnajsko tržišče dalje čvrsto, ker so tečaji na ameriških borzah koncem minulega tedna ponovno poskočili. Kupčija pa je bila majhna, ker si kupci spričo povišanih cen nabavljajo le najnujnejše količine Notirajo uradno vključno blagovno-prometni davek brez carine za 100 kg v šilingih: pšenica: domača (Wiener Boden) 43—43.50, madžarska potiska, 79 do 80 kg. 47 75—49.50; rž: marchfeldeks 28.30—29; turščica: 22—23; oves: domači 29—30.
= Padec tečaja Blerovega posojila. Koncem marca t. 1. je notirai tečaj Blerovega posojila 93 50, sedaj pa je ponovno padel na 87 Ta oslabitev se pripisuje v največji meri našim neprestanim vladnim krizam in notranjepolitičnim neprilikam, o 'katerih je inozemstvo informirano večinoma preko tretjih, in to navadno na tak na čin. da inozemstvo vidi prilike pri nae do-sti slabše, kakor so v resnici. Za časa bi. vanja naše delegacije v Ameriki je bil te-čaj Blerovega posojila posebno ugoden in se je gibal med 94—95. Sedanji padec je znak. da je zaupanje Amerike v naše prilike zelo popustilo
= 20letnica obsteja Zveze trgovcev v Zagrebu. V nedeljo se je vršil v Trgovač-kem domu v Zagrebu občni zbor Zveze trgovcev. ki je bil obenem tiha proslava 20 letnice obstoja tega društva Predsedoval je predsednik Emest Grûnwald. Pri volitvah nove uprave so bili izvoljeni dosedanji funkcijonarji
= Ponoven občuten padec poljskega zlatnika. Predvčerajšnjim je tečaj poljskega zlatnika na mednarodnem tržišču zopet močno padel, in sicer na vest o izstopu socijalnili demokratov iz poljske vladne koalicije V Poljski sami se je to dejstvo prilično mirno presojalo, dočim se Je v ino zemstvu to neugodno tolmačilo in je na borzah bila velika ponudba plačilnih sredstev v poljskih zlatnikih.
= Glavna skupščina Udruženja izvozni, kov v Beogradu se je vršila v nedeljo dopoldne v prostorih Eskomptne banke v Beogradu. Skupščine se je udeležilo mno-go delegatov iz raznih krajev naše kraljevine. Zlasti številno so bili zastopani erbi-janski zastopniki Otvoril je zbor predsednik Udruženja Srečkovič. Za njim je podal poslovno poročilo tajnik Popovič. Skupščina je zahtevala, da se razveljavi določba, po kateri gre pri kupovanju deviz en odstotek za Narodno bainko. Zlasti odločno se jo obsojala nesolidna trgovina, glede katere se je sprejela posebna résolu-отја. ki bo poslana na merodajna mesta.
= Občni zbor ima Delniška stavbinska družba «Union» v Ljubljani dne 17. maja ob 4 popoldne v Srebrni dvorani hotela Union v Ljubljani
= Likvidacija. Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Črnomlju, r. z. z o. z, se nahaja v likvidaciji. Upniki se pozivajo, naj se zglasijo pri zadrugi.
= Norveška banka znižala diskont. Iz Osla poročajo, da je od včerajšnjega dneva znižala Norveška banka diskont od 6 na 5 5 ods+otka
Borze
20. aprila.
LJUBLJANA. (Prve številke povpraševa. nja. druge ponudbe in v oklepajih kupčij, ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 74—76, Vojna škoda 300—0, zastavni in komunalne Kranjske 20—21, Celjska posojilnica 200—205, Ljubljanska kreditna 175 do 0, Merkantilna 100—102 (102). Prašte-diona 866—0, Slavenska 50—0. Kreditni 165—173. Strojne 0—93. Trbovlje 362 do 378, Vevče 100—0, Stavbna 30—60. šešir 110—110 (110). — Blago: Samo en zaključek: krajniki, brez lubja, fco naklad postaja, za 100 kg, 4 vagoni po 14. Druga-če same ponudbe v lesu. premogu in potiskih pridelkih Povpraševalo se je po fižolu prepeličarju.
ZAGREB V zasebnih papirjih minimalen promet Tendenca za Vojno škodo zelo čvrsta; tečaj nadalje močno poskoči!. Promptno blago se je trgovalo po 310. za bližje termine pa po 311—314. — V Curi-hu so vse devize zabeležile oslabitev, kar pomeni, da je švicarski frank mednarodno krepkejši Tudi v Zagrebu je bila tendenca slabša in so devizni tečaji popustil:. Narodna banka je intervenirala. Skupni devizni promet je znašal 7.5 milijona Din Notirale so devize: Duna j 800.65—804 ЧГ, Berlin 1332.4—1356.4. Budimpešta 0.0797 do 0.0801. Bukarešta 22.7—23.2. Italija iz-plačiio 22S 04—229.24 London izplačilo 275.987—277 i87. ček 273.9S7—277.I87. New-York ček 56 655—56.953. Pariz 190—192. Praga 168.15—169.15, Švica 1095 54 . 1099.Ï4. ček isto; valute: dolar 56.03—56.35; efekti: bančni: Eskomptna 105—106. Poljo 17—1«. Kreditna Zagreb 112—114, Hipo 61—63. Jngo 97.5—98.5, Ljubljanska kreditna 175—0, Slavenska 0—50, Narodna 4000—0; industrijski: Drava 180—195, Du-brovačka 380—385. šečerana 310—320. Isis 54—56, Gutmann 250—260. S!avonija 42 do 43. Trbovlje 355—360, Union 300—320, Vevče (zaključek 100); državni: investicijsko 77,25—77.5, agrarne 46—47. Vojna ško. da. promptna 309—310.5, za april 311—312. za maj 313—315.
BEOGRAD. Devize: Amsterdam 2281 do 2283. Dunaj 802—802 5, Berlin 1354 do 1354.5. Bruselj 209, Bukarešta 22—22.:;. Italija 228.6—228.7, London 276 4—276.43, New York 56.77—56.783, Pariz 188—19!.. Praga 168 55—168.6. Švica 1096 5—1097
CURIH. Beograd 9.115, Beriin 123.275, New York 517.75, London 25 1725, Pariz 17.125, Milan 20.82 Praga 15 345, Budimpešta 0.007250. Bukarešta 2.05, Sofija 3.745, Dunaj 43.0875.
TRST. Borza ni poslovala
DUNAJ. Devize: Beograd 12.4550 do 12.4950. Berlin 168.55—169 05, Budimpešta 99.07—99.37. Bukarešta 2 6850—2 7050, London 34.4150—34.5180, Milan 28 45—28.55, New York 707.85—710 35, Pariz 23.40 do 23 50. Praga 20 '9650—21 0450. Sofija 5.1050 dc 5.1450, Vartara 69 75—70.». Ourth 186.67—137.17 Valute: dtaar* Il4S 60 1Î.48, dolarji 708.70—710.70.
Deviza Beograd na ostalih boraah: v Pragi 59.80, v Bariton 7.S84, v Ktw Borka (19. t m. po borzi) 1.75 tn četrt.
živ
Obsodba umorjenega poljskega finančnega ministra
V soboto je počil v Varšavi revolver-ski strel, ki ie pretrgal nit življenja bivšemu poljskemu finančnemu ministru Hubertu Lindeju. Napadalec je streljal na bivšega ministra javno in Linde se je zgrudil smrtno zadet na tia, kakor smo včeraj poročali med depešami.
Motiv umora je bil, kakor trdi morilec narednik Zmielowski, povzročen iz etičnega nagiba. Narednik je slišal, kako se je Linde proti svojim domačim izrazil, da bo oproščen, ker mu ne bo moglo sodišče dokazati nekega delikta, radi katerega je bil pozvan na odgovornost. Lindeja je tožila Državna banka radi poneverbe 1,400.000 zlotov. Linde je ta denar poneveril v družbi z dvema drugima tovarišema, ki sta bila te dni pred varšavskim sodiščem obsojena prvi na dve in pol leti, drugi na eno leto težke ječe.
Zmielowskemu je bilo dobro znano, da je bil Linde z vsemi močmi in zvezami na delu. da bi dosegel svojo oprostitev in da bi bil opran pred javnostjo. Kljub temu pa se je obravnava tako iztekla, da je bil Linde po smrti proglašen za krivega, ker je sodišče določilo, da morajo njegovi dediči povrniti škodo. ki jo trpi država.
Zmielowsi je nenavadna figura. Njegova preteklost je čista. Kot star voj-ščak iz svetovne vojne se je po prevratu boril v vrstah poljske armade proti boljševikom. Bil je večkrat odlikovan. njegovi predstojniki mu izstavljajo najboljše spričevalo. Prihodnje dni se bo odločilo, ali pride atentator pred civilno ali pred vojaško sodišče.
Amundsen v Rusiji
Amundsen se nahaja sedaj s svojo ekspedicijo že na vožnji proti Spitzber-gom. Etapa, ki jo mora preleteti «Norge» od Ljeningrada do Kingsbaya, je dolga 2260 km. V primeru kake nezgode ali če bi ga prisilile v to atmosferi čne izpremembe, bi se moral spustiti zrakoplov v Vardôju, kraju, ki je oddaljen okoli 1150 km od Ljeningrada ter se nahaja še na norveški obali. Vožnja zrakoplova bo silno težavna, posebno, ker se obetajo važne izpremembe v ozračju. Glasom zadnjih poročil se namreč bliža arktični ciklon, ki prihaja s severa in je usmerjen proti Skandinavski obali.
Amundsen je bil s svojo posadko v Ljeningradu zelo slovesno sprejet. Ruska akademija mu je odstopila prostore, kjer je sprejemal ugledne učenjake in druge osebnosti ter se z njimi raz-govarjal o vseh mogočih problemih. Sovjetske oblasti so poskrbele, da je bilo Amundsenovo bivanje v Ljeningradu
čim prijetnejše. Razkazale so njemu in njegovim spremljevalcem vse važne znanstvene in druge zavode, gledališče pa je njemu na čast priredilo slavnostni večer, na katerem se je izvajalo II. dejanje «Rigoletta» ter I. dejanje Borodi-novega «Kneza Igorja». Po predstavi se je vršil v gledališču slavnostni banket, katerega so se udeležili zastopniki oblasti, pesniki, industrijski strokovnjaki in druge kapacitete Prebivalstvo je pozdravljalo Amundsena in druge člane ekspedicije z velikim navdušenjem.
Ruski listi posvečajo organizaciji podjetja mnogo pozornosti in ugibajo, koliko stane ekspedicija. Približna sodba je. da je organizacija sedanjega Amundsenovega poleta doslej tirjala cele 4 milijone norveških kroti. Neki ameriški kinematografski sindikat je za ekspedicijo tako navdušen, da je sklenil poslati za Amundsenom poseben aeroplan, ki bi snimal njegov polet ter izdelal slike polarnih kraiev do 80 stopinje severne širine.
Zanimiv rokopis o Jezusu Kristu
Angleški cerkveni listič «Diocesan Review» in po njem londonske «Times» objavljajo veleinteresantno poročilo o doslej neznanem slovanskem prevodu «Židovske vojne», spisa zgodovinarja Tita Flavija Josepha.
Rokopis je bil do zadnjega časa neznan širši javnosti in je za nas važen posebno radi tega, ker ie pisan v nekem severoruskem slovanskem narečju. Prevod je baje direktna prestava iz ara-mejskega manuskripta, ki se pripisuje Josephu. Celoten rokopis obstoji iz sedemnajstih spisov. O njih se je razpravljalo že na nemškem filološkem kongresu v Crlangenu 1. 1925. Rokopis, oziroma njegova posamezna poglavja pa so shranjena v raznih ruskih knjižnicah, predvsem v Kazantt in v Moskvi.
Naiinteresantnejše v Josepliovem rokopisi; je to. da se omenja precej obširno politična zgodovina tragičnega leta 33. po Kristu. Po tem rokopisu ie izven dvoma, da so smatrali oblastniki tedanjega časa zmagoviti Jezusov vhod v Jeruzalem in «čiščenje» templja za uporniško gibanje zoper rimsko vlado. Govori se o revoluciji, o zarotnikih in o krvavem pokolju Barabe. Pri tei priložnosti sc je moraio zgoditi, da «je Pilat mešal kri Galilejcev s krvjo njihovih žrtev» (na altarju templja) in da se je zrušil zvonik v Siloahu na množico Galilejcev. To pa se ni zgodilo po golem naključju, marveč z delom Rimljanov, ki so streljali na Kristove pristaše ter jih presenetili
Jezus — tako govori poročilo — pa ni bil početnik upora zoper rimsko okupacijsko vojsko. Njegovo zelotsko sprem-
Letalo Američana Byrda in ladje «Chantier»
g katero se pelje na sever, da poleti z letalom na severni tečaj. Upa, da sc sreča Amundsenom ali pa še pied njim doseže svoj cilj.
sveta
stvo je bilo, ki ga je prisililo do tega, kar se je pozneje zgodilo. Ti Jezusovi hlapci so po učenikovi smrti pridigali, da je njihov rabi po smrti od mrtvih vstal in so učili novo vero, ki je bila v nasprotju s staro zavezo.
Fiasko stradalca Nickyja
Tik pred velikonočnimi prazniki je začel na Dunaju stradati 34 letni Viljem Fuhrman. alias Nicky. ki je hotel potolči znanega stradalca Jollyja v Berlinu. Jolly si je priboril s 44 dnevnim postom v Berlinu svetovno prvenstvo v stradanju. Zaslužil je pri tem lepo vsoto denarja — okoli 130.000 zlatih mark. Njegovemu zgledu je seveda hotela slediti cela vrsta podobnih junakov, stradanje je kmalu dobilo značaj epidemije in navduševalo je razne pustolovce, ki so biii tako drzni, da so hoteli pozvati Jollyja na stradalno olimpiiado v New-York.
To, kar je bil Jolly v Berlinu, je hotel postati Nicky na Dunaju Razglasil je, da bo stradal en dan več. kakor Jolly v Berlinu in se je dal zapreti v stekleno omaro. Vzel je vanjo veliko množino cigaret in mnogo steklenic kisle vode ter nekaj knjig. Dobiček, ki se je steka! iz vstopnine, je delil z lastnikom lokala, v katerem je stradal in z nekim podjetnikom, ki je skrbel za reklamo. Posebno slednji se je izvrstno obnesel. 1 Reklama je bila zelo obilna in tudi obisk ni zaostajal za časopisnimi vestmi in poročili.
Naval v stradalčeve prostore je bil ogromen. V 16 dneh stradanja ie bilo prodanih okoli 13.000 vstopnic po šilingu (1 šiling 8 Din). Zadnje dni je pritisk občinstva čedalje večji. Nickyja so med tem obiskovali tudi zdravniki, ki so ga preiskovali ter ugotovili, da lahko nadaljuje stradanje brez nevarnosti za življenje. V pondeljek ob 4. zjutraj pa je Nicky nenadno prekinil svoje stradanje: Pobesnel je, razbil šipe svoje steklene omare ter se odpravil na zajtrk v bližnjo kavarno. Policiji, ki mu je kmalu sledila, je izjavil, da je prekinil stradanje radi tega, ker sta ga hotela kom-panjona izkoristiti Trojica se je namreč pogodila, da bo delila dobiček na enake dele. česar pa Nickyjeva tovariša nista izpolnjevala. Obenem pa je tudi potožil, da so ga začeli neusmiljeno viti želodčni krči in srčni napadi ter da je njegovega poloma v prvi vrsti kriv slab zrak v stekleni omari. Nickyja so iz kavarne odpeljali v bolnišnico usmiljenih bratov, kjer bodo sedaj 14 dni dovajali hrano v njegovo telo potom posebne kožne masaže, kakor je to navada pri bolnih na jetrih.
Iz občinstva se že čujejo glasovi, da je Nicky prevaril ljudi za obljubo in da bodo obiskovalci lokala, v katerem je stradal, zahtevali stopnino nazaj. Policijsko ravnateljstvo, ki se hoče v bodoče izogniti neprijetnostim, pa je sklenilo. prepovedati kakršnokoli stracalno produkcijo, da odpade s tem vznemirjenje ljudi, pa tudi priložnost in možnost
izkoriščanja ljudskih žepov.
«
Istočasno prihaja iz Hessena vest, da je zadel živčni šok nekega tamošnjega ' stradalca, ki ni že 20 dni zavžil ničesar ter je ležal na zofi in hotel izdržafi stradalno stavo z železnimi lanci na rokah. Tudi tega glumača so prenesli v bolnišnico in je njegovo stanje zelo nevarno.
X Topovi v poljedelstvu. Atholski voj* voda ni mogel več trpeti svojega divjega parka v Craigu Barusu, ki ga ni bilo mogos če ne preorati, ne prekopati. V njem je po* ganjalo divje grnjičje in stara trava. Konč* r.o je vojvoda prišel na originalno idejo. Postavil je v akcijo dva stara topa, ki sta bila v dvoru in je začel goščavo razstrelje» vati. Posrečilo se mu je na ta način razriti zapuščeno zemljo, o kateri upa, da se bo kmalu pretvorila v cvetoč vrt. Pacifisti so lahko pomirjeni, kanon je po dolgem času vendar Ie dobil svoje mesto med kmetij» skim orodjem.
X Američani obiskujejo Evropo. Iz New Yorka je v začetku tega tedna odplulo 7 ve« likih parobrodov, na katerih so vkrcani Američani, ki si hočejo ogledati obuboža» ni stari svet Še večji promet s tujci pa se obeta v prihodnjih dveh mesecih, zakaj v
Laszlo Lakatos:
Če se poslavljajo žene...
Moj zvesti, ljubi, edini prijatelj!
Ne ustrašite se, ko preberete ta mrzli nagovor, jaz se moram obvladovati, in moram tudi krotiti svoje srce, če nočem, da ne postane to-le pismo izbruh silnega, krčevitega joka. In ne mislite, da je vse to samo «afektacija», sedaj je namreč resnično tako, prisegam vam pri krvi svojega srca in pri svoji družinski sreči, ki mi je bila — kakor vam je znano — vedno sveta: vsega je konec! Tn sedai enkrat zares in ne iz pozer-stva in ne iz histerije in ne radi zime. Poletje je in jaz ljubim svojega moža, hvala Bogu, ravno tako malo, kakor dozdaj. mora pa biti in včeraj je bilo zadnjikrat, da sem te poslušala, ne smem tega več.
Nič se ni pripetilo, moj mož še vedno ne sluti ničesar, Donava teče mirno v svoji strugi, pretekli teden sem obiskala niužikalni praznik, moje srce pa kljub temu tako trpi, kakor ono Ane Kare-
1,1 Kaj se ie zigodilo? Saj sem ti rekla, da nič Ancy je prišla iz draždanskega penzijonata, kjer smo morali šolnino kakor veste — dozdaj plačevati v
dolarjih, domov in bo ostala tu dva tedna. Moj edini, ljubi, ljubljeni otrok je prišel sinoči, čakali smo jo z avtom na kolodvoru, spravili smo jo domov, nato se je skopala, povečerjaia. dala papanu in tneni poljub in zaspala. Zaspala — to ni prava beseda. In če napravite iz angelov cel harem, ne bodo mogli spati v takem čistem dušnem miru, kakor moje edino dete, čigar kovčege sem medtem odprla. Vse drugo bi lahko že vedeli. Nisem hotela kontrolirati Ancy-itili oblek in tudi ne perila, glede katerega sem samo pri sebi tako izredno pedantna, ne pa pri mojem edinem, srč-noljubljenem otroku. Moja mala se mi je zazdela takoj ob prihodu nekam sumljiva, in — kaj naj vam mnogo pripovedujem? Ona je angelska, srce trgajoča prismodnica! Mala kaseta, kjer spravlja vsa svoja pisma, ni bila niti zaklenjena. Kdo je? Ali ni to postranska stvar? Ime mu je Ralph Rudolph in ima avtomobilsko zastopstvo, kar je dandanes mnogo bolj romantično kot svoje dni cesarski dragonec. In moj edini otrok ga hoče za moža. če ji ne bo tega oviral ljubi Bog ali pa jaz. ki me je ljubi Bog tej brezvestni stvarici. tej petnajstletni, mali morilki podaril za najboljšo mater. Sedaj, ko je že med nama skoro vse končano, vam lahko
DANES! LYA de PUTTE DANES!
ÏV J * I
UMNOST
4, '/26
£ЛТ№ KINO KATICA
4 7,6, /28, 9.
tem času napovedujejo Američani obisk pol milijona svojih rojakov v Evropi.
XPsihoterapeutični kongres v BadensB& denu. Dne 17. aprila se ie otvoril v Baden» Badenu prvi splošni zdravniški kongres za psihoterapijo. Zborovanje ima nalogo raz» jasniti svoje stališče napram drugim medi» cmskim strokam in hoče v prvi vrsti zdru» žiti različne struje današnje psihoterapije. Iz predavanj, ki so jih imeli znameniti zdrav niki na tem kongresu, izhaja, da je celo v duševno težko lolnih pacijentih ostanek osebnosti, s pomočjo katerega se da dosc« čl, če ne popolno ozdravljenje, vsaj delno izboljšanje bolezni.
X Od knjigovodje do pevca dvorne ope» re. V soboto je umrl na Dunaju upokojeni dvorni pevec Franc Neidl. Pokojnik je bil
najprej trgovec in sc je šele v zrelih mo, ških letih posvetil pevski umetnosti, v _ teri je dosegel prav lepe uspehe. N'eidi ]■ bil baritonist in ie bil svoj čas eden izmel najpopularnejših članov dunajske dvorne! sedanje državne opere.	j
X Najslsbše knjige v Sewyorku. RavtJ teljstvo največje newyorške knjižnice J razpisalo originalen natečaj. Vsakdo, ki 5 izposodi kako knjigo, dobi listič, na katere ga napiše naslove desetih knjig, ki so p njegovem mnenju naislabše. Za tistega, t bo splošni okus najbolje zadel, je določen nenavadna nagrada: dobil bo tistih deset knjig, ki jih bo -ečina čitateljev izbrala za najslabše. Lično v usnje vezane, seveda, ka. kor se spodobi. Prav po amerikansko!
Po slovanskem svetu
Stoletnica velikega češkega rodoljuba
Češkoslovaški narod ie te dni slavil stoletnico r-oj s t va ene sa svojih najzaslužnejših in naj plemenitejših mož — Vojte Na-
prstka. V.rjta Naprstek je prakfčno izvajal ideje, ki so iih po njem prevzela cela dru. štva m zavod. Prirejal ie predavanja in obrtne razstave, os-rvoval knjižnico, ki je cb njegovi smrti (umrl je 2. septembra leta 1894) štela 35.000 zvezkov, ustanovil češki ■:brtni muzej, b.l ie dobro nik siromakov, gostitelj praške mladne, propasator modem h idej, zlasti ženskega ema-ncipaciiske. ga p fkreta, ki je našlo oporo v ameriškem, po njem ustanovljenem ženskem klubu, zbiral v svojem goaoijutmem domu češko družbo, gostil v njem lujce rn vzdrževal stike s Cehi zlasti v Ameriki, in z raznimi
povem, da je moja hči stara šestnajst let in da ie v R. R. tako zaljubljena, da že sploh ne more biti boli zaljubljena. Ne. more? Ali te. dragi, edini moj. ne ljubim tisočkrat milijonkrat bolj kot ljuba moja edinka R. R-a. in iaz niti ne razumem, kako ji more to odpustiti pravični Bog gori v nebesih.
Zaman, sedemnajstletno dekletce že razume, kako se umori svojo dobro, edino, vse žrtvujočo mater, in ne vprašujte me. kakšno noč sem preživela. Moj mož, tako gotovo kakor je Bog v nebesih, ni zatisnil celo noč svojih oči in ni na svetu prav nič več od mrzle komprese do vročega termofora, od broma do skakanja iz kože, česar ne bi prestal to noč z menoj vred. Resnično, pokorila sem se za vse in posebno zato. da ljubim tebe tako neizrekljivo. Toda zastonj pokora! Nastalo je jutro in ko sem stopila v sobo svoje hčere in sem videla, kako je ležala, spala tako angelsko nedolžno, s spuščenimi kratkimi lasmi, v vsej svoji dozorevajoči, krasni, grešni, ženski lepoti, ki. je ne morem oipisati. tedaj sem vendar prišla k pameti: to dete je staro že osemnajst let in mati. ki ima devetnajstletno hčerko, naj bo stara in dostojna in naj sedi doma in naj se odpove življenja in naj ne posluša svojega srca, ampak svoj ra-
uglediirm češkim; raziskovalci, k*. : v to vali po svetu skratka, zastavil je vs svoje meči, da bi češki uarod dvigni! mo ralno, gospodarsko in družabno. Ni se p: tem čuditi, da ie vžval mož akih v riin, I se je odlikoval r. 'zredilo dobrosrčnostjo poštenostjo ia kristalnočistim značajem splošen ugled tn spoštovanje, pa tudi lis beizen vseh svoi'li someščanov.
Roje:i ie bil 17. aprila 1825 kot sla ugledne praške meščanske rodbine. Po končani: gimnazijskih študijah je odšel ua Din študirat pravo. Leta 1S4S se je udelež i re. volucijonarnega pokreta na Dunaju, za кз; so ga preganjale oblasti. Pobegnil je v Ameriko. Tu si ie sprva služil kruli ko: delavec, kasneje pa je postal knjrgotržec, novinar in javili nc-:ar. Organiziral je tamkajšnje Cehe in ieta 1856. ustanovi! prvi češkoameriški list. Po lOletuem b vanju Amerik; se je vrnil v domovino in postal tu glasnik svobodomiselnih ide.j ter neuma. ren kulturni delavec. D hodki p vov.-.rne ki jo je podedoval po svojih roditeljih, zadostovali, da se je mogel popolnoma p» svetiti deta za splošni blagor. Pri tem j; imel vedno odprte roke in žrtvoval ys*J te za narod "j namene. Leta 1864. je bl voljen za deželnega poslanca, toda pol'tik ni Mla po njegovem okusu zato ie od poslanski mandat in se pnsvetil pop Dama prosvetnemu in humanitarnemu dc-la občinskem zastopu praškem, čegar odbor, nik je bil do svoje smrti. Svoj muze;. >vo. io knj žnico iti vse svoje imetje je zapustil glavnemu me-stu Pragi iti postal eden največjih čeških dobrotnikov i ; cenov.	I. K, S.
Centrala Češkoslov.-jugoslov,
Lige
v Pragi
Naprstkov rodni dom, v ozadju «Ceškj obrtni muzei», ki ga je ustanovil in gmotno zasigural Volta Naprstek.
zum, ki ga pa nima. Kakšna druga ženska bi na mojem mestu mogoče . . . Toda jaz sem drugačna. Sama ne razumem in ne morem prav nič zato. toda jaz sem dostojna. Neumnost je in mučeništvo ta dostojnost. Zdi se mi. da mi je prirojena. In nai pride, kar že hoče. pravzaprav se bojim samo prvih par tednov. Dobri Bog naj dovoli, da jih bo moj ubogi mož lahko prenesel.
Na svidenje o svetem Nikoli! Tebi večno zvesta	Adela.
P. S Gospod moj, rada bi vam vrnila vsa vaša pisma.
W. N. S. Mislim, da bi bilo najboljše, če jih prinesem sama v Vaše stanovanje. Prvič: komu nai bi zaupala vse te drage zaklade in drugič: enkrat ni no-benkrat.
N. N. S Če bom zvedela, da si ljubil za menoj kakšno drugo, te umorim.
U. L. N. S Če bom zvedela, da si me goljufal s kakšno mlajšo, te raztrgam.
B. U. L. N. S. Če bo tvoj telefon zopet pokvarjen ali če mi boš ukazal reči po slugi, da te ni doma, potem nai ti bo Bog milostljiv.
P. S. Moja hči je stara dvajset let. Jaz štirideset. In če tudi? Če gre za tem. morem še vedno nadomestovati dve dvajsetletni.
je imeia v uedeljo 18. t. 111. svej občili v prestarih Strossmayer je ve knjčžn ce. Or čni zbor je vodil II. podpredsednik pr.;i. d: Matija Murko, ker je bil predsedn k ir ster n. r. dr. Hodža zadržan. Poroe društvenem delovanju je podal glavni ta; tiik minist. svetnik A. Beringer. Iz nje.--ga poročila ie razvidno, da ima LiKa podružrfc in sicer v Pragi. Bonešovu. Bud jejovicah. Brnu. Olomucu. Plzni. Pfb-Pardrbicaii in v Bratislavi. Izmed tet je bilo na občnem zboru zastopaniii 6. 1 četkom leta 1925 ie bila ustanov; Strossmayerjeva knjižnica, ki šteje -e že 4000 zvezkov. Liga ie izdajala sv glasilo in prirejala predavanja in jezik v ne tečaje. Ustanovljena je- b la turisti: sekcija »Jadranska liga«, ki je skrbela t reklamo za poset jugoslovensk'h krajo Liga je podp'rala jugoslovenske dijake skrbela za informativne članke o jugo? venskih zemljah po čeških časopisih, svoj'h delegatih se je udeležila kongres Jugosl—češkosl. Lig v Rogašk: SLrin otvoritve dalmatinske železnice. Tajnikov poročilo je bilo brez debate odobreno. Srrossmayerjevl knjižnic je por ča! d: K o u t s k y. Knj'žnica se znatno izpopoli ker je v to svrho velikodušno podari: prezkJent dr. Masaryk 60.000 Kč. Blagajniško poročilo je pf>dal ravnatelj b."':ke »Slavije* I C i h a k. Denarn promet j£ znaša! 150.000 Kč.
Pri volitvah ie bil izvoljen za predsednika ponovno m'n. n. r dr. Milan Hod ž;, za I. podpredsednika primator dr K Basa, za II. podpredsednika dr. M Murk in za III. podpredsednika dr. M Koutskv. za glav tajnica min. svetnik A. Б r ' r» ger. za blagajnika ravn. I. C i h a k. v bor pa nanovo gen k^nzu dr. Otakar Bs-n e š, iugoslov. konzul S D a j i č : č, p№ ravnatelj praškega velesejma dr. Žižka.
0
ЖИШОКП
-.»,;'*<;>s)MCi. •VSDÇrS'f
Л
__ m
ie kupite nogavice brez žiga .ključ", ker eden pai nogavic 1 iigom in znamko (rdečo, oiodio. zeleno ali zlato)
„ključ"
traja tako dolgo kakor štirje pari drugih. Kupite eden pa' in prepričale sel
itaroslav»
Gostilne u stari LJubljani
(Dalje)
Metkina gostilna je vabila goste radi ïrê in treh hčera, katerih ena se jc ,možila z Angležem Molinijem. O naj-olajši Betki so govorili, da jo povede »rešeren pred oltar. Nji je ziožil pe-en.: «Pa ne smem, si ukazala, belih 0\: sc dotaknit'» («Ukazi»), Omožena ;.>glova je postala mati gospe Dreni-ove (C. Jelovšek. 1. c. 9. — Proteus, c. c. Fr. Drenik).
Turjaški trg. — Na voglu Čevljarske jice (ali do starem Zlate luknje) in 'uriaškega trga domuje že več deset-etij kavarna «Eggia». ki je po prevra-screjela ime kavarna «Jadran», Breg. — V Obrezovi hiši. obrnjeni s pročeljem proti Bregu, porušeni leta 1913. radi regulacije Ljubljanice, ie točil ;ekaj let Peter Strel, potem Anton Za-îukovec. ki se ie preselil k «Zlati ribi».
V	nasprotni sedai Strletcvi hiši št. 2 6 krčmoval Jurij Stepati (1799. 1S15). , ,zneje Štefan Schebig. Z gornjega ,revia št. H se je premestila semkaj godna «zum Goldenen Schiff». Do pred-:ratkim se je zibal ščit s podobo zlate adie nad vrati, opremljenimi z letnico SI 2; sedai moli prazen drog; a gostil-a še obstoja in se prodaia sedai v nji iaîmatinsko vino.
V	drja. Tavčarja hiši št. 8, kjer jc jandanašnji gostilna «pri Metiičanu», c je nahajala leta 1843. kavarna (Cota' R. 25).
V	pritličnih prostorih sedanje tiskar-ie Blasnikovih naslednikov (št. 12) je ičala leta 1739. Kebrova vinotočnica A. Miillner. 1. c.). Konec 18. in v za-
1860 popravljali v pritličju podnice. so pod njimi našli delavci človeške kosti (N 1860, 287).
Leta 1815 ie bila ta hiša že v posesti kranjskih deželnih stanov. Potres jo je leta 1895 uničil. Sedaj je tam prazno stavbišče.
2. Sv. Petra predmestje.
Sv. Petra cesta. — Od frančiškanske cerkve druga hiša na levi strani, do potresu podrta (sedaj stavbišče Urbančeve Iiiše) je dajala domovanje stari gostilni »Zum Weissen Ochsen«. Pri »Oksen-birtu« — tàko so rekali Ljubljančani tej krčmi — ie bilo nekdaj zbirališče, osta-jaiišče in prenočišče irliarske zadruge. Tu je gostilničarji Josip Arce. »Cekinov Jože«, ded gospe Pranje dr. Tavčarjeve roj. Košeninijeve (Dr. Pri atelj. »Izza kongresa« 540). — V 17. stoletju je bila nekje v Ljubljani gostilna »pri Zlatem volu«, ki jo omenja Valvasor (XI.. 715).
Nasproti »Oksenbirta« na št. 2 (sedaj porušeni) je bila pred potresom kavarna »Pua« in gostilna »pri Blažn«.
V soseščini »Belega vola« se je paslo »Zlato jagnje« (»Zum Goldenen Lamm«). zvano tudi »Kleiner Kaiserwirt«. K »Jagnjetu« je rad prihajal Prešeren. Leta 1845 in 1846 so posečali to gostilno dijaki višjih razredov». V njihovi družbi se je Prešeren rad mudil; poslušal je njihovo petje in jim čitai kako svojo pesem n. or. o železni cesti, o nebeški procesiji (Preš. alb. 876) Razen »Zlatega« se omenja tudi »Belo« in »Črno jagnje«. Sredi 17. stoletja ie zabeležena Ijubljan-
«Zlata riba» v Ribji ulici
etku 19. stoJetja ie tabrnala tu Mariia •dova Kebrova. Njeni potomci so se na "aiali tu zabeleženi kot hišni posestniki Se leta 1833. Za njimi je nastopil Jožef 3!asnik in otvoril tiskarno.
Gostilna «pri Vitezu» se ponaša s pisnim portalom iz srede 18. stoletja, ie ie dobila no viteški glavi, nadome ičaioči sklepnik nad vežnimi vrati. Go->ti!na v tej hiši se omenja že leta 1754.
V sosednii hiši (št. 16) je delovala točilna «pri Šanteinu», zvana po go-ioodarju Večeslavu Šanteinu, ki je tu irčmaril okrog leta 1870. Pozneje ie_to-ii v tej hiši Fr. Sesek po domače Šan-lelnov Francelj. Pri njem so se zbirali s« posvet narodnjaki o volilnih bojih : Nemci. Radi so se oglašali tu tudi (rakovci in Tniovčani.
Ko je bil Breg središče ljubljanskega opcijskega prometa, je kraljevala med ukajšnjimi gostilnami krčma «Zum ^idenen Schiff», ali po staroljubijansko Pri Šifbirtu» — v enonadstropni me-hiši. zaslanjajoči Krakovcem vstop I mesto. Za «Zlato ladjo» ie naslikal an liovšek leta 1731. na mokro po-ioho sv. Nikolaja slikar Mihael Rein-^ a î d t pa izvesek (Radies. Alte Hauser -9). Slika «Zlate ladje» in Brega je ^ranjena v ljubljanskem muzeju. Leta l"'0. ie kupil baron Žiga Zois «Zlato ai)o > na dražbi za 4000 gid. Ko so bili i'^prlj Šentjakobski most. so odstranili eta 1S27. tik njega stoječo hišo «Zlate adje». fo se ie preselila na Breg št. 14, »•'■tem na št. 2. V tej gostilni so priča-»ovali trnovski čolnarji o ponedeljkih, :--ah in petkih zjutraj ladje: zajtrkova ! « rake. ocvrte piščance, ki so iim e*ali «leteči žganci» in vino. Med sed-in polosmo uro so prispele ladje, "aiožene z različnm blagom. Razkla-«nje ie bilo končano do 4. popoldne in '■"'cm so se vedno žeini bregarii zopet »tekli v »Zlato ladjo«. Križevniška ulica. — V Zupančevi št. 8 je krčmaril leta 1787. Jurij Hi-Po njegovi smrti ie prevzela gostilno >vJ°va Marija Hitijeva. Krog leta 1815. e točil tu Ignacij Ungelehrt. n V Jurija Hitija dobi je gostilničaril v 1?.$Drotni hiši št. 7 Boštijan Ragel. Tu je a leta 1735. pekarna in vinotoč neke-Karnpana (A. Miillner, 1. c.). dokler je bilo v Križevnikih sodišče. t nudilo v Križevniški ulici več rostilen Rabljenim v sodne urade pijačo in ;ru£o postrežbo. Takoi v sosednji hiši '}■ - je bila gostilna. Iz iste dobe izvira * obstoječa gostilna »Pod skalco«. Salendrova ulica. V nekdanji št. 3 je > ! leta 1787. vinotoč Jerneja Pogačnika
njim njegove vdove Julijane. Ju ie bila kasneje vojašnica franco-orožnikov, krog leta 1843. Da risarja šola tedanjega Obrtnega društva Z*. 1843.). Ko so meseca septembra
ska gostilna »Dri Belem jagnjetu«. Dne 19. avg. 1649 je v tej gostilni umrl Avstrijec Jernej Tesner. Dotujoč iz Trsta. Kje je bivalo »Belo jagnje« — kdo ve? Leta 1856 je bila nekje na Šentneter-skem predmestju gostilna »Dri Črnem jagnjetu« (»Zum Schwarzen Lamm«); njen krčmar Tomo Kavčič se ie meseca maja i. 1. preselil k Virantu (Noviški »Oglasnik« 1856, 13).
Hotel, mnogo let znan ood imenom »ori Avstrijskem cesarju«** (»Kaiser-birt«) št. 5, se ie po potresu nekoliko umaknil. Po prevratu ie prejel ime »Hotel Wilson«, sedaj se zove »Soča«. Preden se ie vtaboril Levstik Dri Perne-tu. je zahajal redno k »Avstrijskemu cesarju«. Tu sta se nekega večera osebno spoznala Levstik in oesnik Simon Gregorčič (Holz. Spomini, 43).
Kjer gosti sedaj »Hotel Lloyd«, je bila pred 80 leti gostilna »Zum Lustschloss Laxenburg« (LZg 1841).
V	sedanji Baltičevi hiši ie delovala konec 18. in v začetku 19. stoletja Divo-varna Mat. Sicbenharta: naslednik mu je bil Tomo Homber. ki ie tu varil in prodajal pivo tudi na drobne — njegova pivarna se je zvala »pri Pramen« (zum Brauen Rossei) — krog leta 'S30. do-KÎer ie ni prosto v .)l.mo prodai 'eta (LZg 1836. 86). V sosednji hiši (št IS) ie krčmaril leta 1787 JosiD Pezdič.
V	gorenjem koncu šentpeterskega oredmestja so imeli oo. .i^guštinci. predniki sedanjih frančiškane v. hišo v kateri ie bil leta 1771 vinotoč Tona Petriča. Leta 1680 je tabeniaia na imenovanem predmestju blizu špitalsKili vrat neka sokarica (SafftensieJ^rin).
Kolodvorska .«sica. -- V v rs!o starih gostilen soadata oivniei »Znm Mond-schein« — sedai p.osiilr a . \iknževa — in »Zum Engel«. Poslednja ie obratovala še oreJ 'remi leti nasproti »ustnega kopališča Zvali io po domače «ni Irmanu«. — O Mikuževi gostilni treba omeniti kar je oripovedova! pokojni Lo vrenc Černe do domače Klemen iz Kra-kovega. ki so mu bile kot godcu znane razne gostilne da so zahaiali dijaki v to gostilno, med njimi ie bii eden. ki ie pesmi skladal (Prešeren). Niega ie zanimala ondofna lena deklica, kateri ie zložil pesem »L u n a s i i e«*. Baie da ie odtod dobila gostilna ime »Zum Mond-schein«.
*	Tedaj so bile gostilne z gledališčem vred dijakom prepovedane. Leto 1848. jim jih je deloma odprlo. Po gledališču so smeli dijaki pivopivci iti k »Levu«, vinopivci pa k »Slonu«. Seveda se niso strogo držali tega predpisa, nego zahaiali tudi v dTuge krčme (DS 1895, 64).
*	Ki« je bela gostilna »zum Kônig von Ungarn«, ki je obratovala leta 1844?
*	O postanku pesmi »Pod oknom« so znane ie naslednje inačice: Prešeren je
hodil k eai izmed Jurčičevih deklet v sedanji Trnovski ulici. Nekega večera je bil zopet pod oknom, a se mu ni oglasila. Užaljen je odšel v kavarno in zabeležil tamkaj omenjeno pesem (pok. Ivan Bizovičar. ki ie slišal o tem v svojih mladih letih). — Donatelj .ie bil svoje dni sloveč ribič in prvovrsten original. Njegov dom na Krakovskem nasipu št. 20 ie še skoro popolnoma tak, kakršen je bil tedaj, ko je zalezoval Prešeren Donatljevo Marijioo, ki je bila jako lepa. Neko mesečno noč ji je spesnil pesem »Luna sije« in jo z ogljem napisal na steno Donatljeve hišice (pok. Fr Trtnik, kateri je zvedel to iz ust svojega očeta). — Skoro prav tako se glasi poročilo g. Fr. Drenika: Nekega večera je hodil Prešeren po Krakovskem nasipu gori in doli mimo Donatljeve hiše. Njena maJa okna so bila zaprta; za njimi ie spavala »trdosrčna« in se ni ga m i a. Drugo jutro je prinesel Prešeren prijatelju Josipu Debevcu v kavarno pesem »Podoknom«.
(Dalje prihodnjič)
VRHNIKA. Pri nas so pred nekaj meseci ustanovili »Godbeno društvo«, ki je kupilo godala od bivše sokolske godbe v Ljubljani. Že smo mislili, da ne bo iz vsega tega nič, ker ni bilo zmofžnega kapehiika. Toda, kor se sliši, se je društvu posrečilo pridobiti za učenje izbirnega kapelffika Gori-čana, ki je že s prvim nastopom dokazal, da je strokovnjak. Ker ima sedaj društvo vse pogoje za napredek, upamo, da se člani z vso ljubeznijo in požrtvovalnostjo oprimejo dela in se ne ustrašijo začetnih težav. Zadoščenje jim bo poznejši uspeh, Vsa čast naši mladini, da ima več smisla za napredek kot pa za neumne zabave, pijančevanje itd. Občinstvu pa priporočamo, naj ta pokret podpira.
HRASTNIK. S šaloigr-o »Nebesa na zemlji«, ki jo je vprizoril v nedeljo v Narod nem domu prosvetni odsek Sokola na Delu, je le ta ponovno dokazal, da posveča izbiri svojih iger največjo paižmjo; na eni strani ne staviti prevelikih zahtev na igralce, na drugi strani pa ustreči okusu širših plasti našega prebivalstva. Z navedeno igro se mu je oboje tudi docela posrečilo in uspeh je bil gotov. — Dr. Vesela je igral br. Pečarič z elanom in čustveno, vendar je mestoma prehajal s svoio govorico v mrzličen tempo tako, da je bil 'takrat v ozadju dvorane skoraj nerazumljiv. Njegovo ženo Otllijo ie kreirala s. La z niko v a temperamentno, istotako br. Ferertčak Balona; od prve bi bilo želeti le še nekoliko očitnejšega izražanja v ges ah in mimiki. S. Drofenikovi se je komična predstavitev Klare še precej posrečila, premalo pa je podčrtala histerično stran »stare ragle». Doma je pač v resnejših vlogah, kjer smo se že večkrat divili njeni vrhunski igri. Br. Čander in Jurko, predvojna sokolska igralca. ki sta krit taka na hrastniškem, odnosno dolskem odru kljub jakemu številu mlajših moči še vedno prepotrebna, sta absolvirala svoji vlogi — Podržaja n pl. Viprica — neprisiljeno in najverjetnejše, naravnost sijajno; boljša rešitev njiju vlog bi bila trd oreh celo poklicnemu igralcu. Frna. s. Dra_ kslerjeva, ie pokazala precejšen napredek izza svojega zadnjega nastopa, izgubila ie plahos;t, bila je le premalo koketna in »štole« za aristokratsko hčerko ter ji je na sploh nedostajaio inladeniškega zanosa; večkrat na oder. vaja naredi mojstra. Tudi ostale manjše vloge so bile več ali mani dobro podane. Vse maske izborne. Feren-čakova najboljša. Polna dvorana točno zaslužena. Ob tej prilik: bi tudi priporočal dolskemu poročevalcu malo več obzirnosti; v cčigled lastnim uspehom nima povoda hoditi v mj zelnik. Mogel bi zaiti v »Volka-šinov« brlog; no. pogača b ga ondi ne čakala!	D. L.
ZIDANI MOST. V srboto so rekruti odrinili k vojakom. S petjem in pijačo so si, čakajoč na vlake krajšali čas. Popoldne sta jih pričela dva delavca cementarne izzivati. Kmalu je sledil spopad, tekom katerega ie dobil rekrut Alojzij Koprivnik iz Trške gore m«čan udarec po glavi, da so ga morali obvezati. Razgrajača je spravilo orožništvo na varno. Bila sta seveda popolnoma vinjena.
BREŽICE. Podružnica Jugoslovenske Marée za Brežice in okolico naznanja, da se bo vršil redni občni zbor dne 24. aprila ob 20. v gostilni Štirn v Brežicah. Dolžnost vseh članov in članic je, da se občnega zbora udeleže.
SV. KRIŠTOF PRI LAŠKEM. Odkar je občinski proračun rešen, je naš župan zelo potrt in s težavr se je doznalo, da je v skrbeh, kako bi se rešil blamaže, katero si je nakopal s tem. da je razpisa! mesto pomožnega pisarja. Na oglase v časopisih je prejel 28 prošenj n bil zopet v skrbeh, komu bi ustregel in poveril to velevažno mesto. Končno se je že baje odločil, da spravi od kruha Deželaka, kj je zvest pristaš SLS in kot tak nujno potreben, da s,e
učvrsti županski stolček SLS, ki se je v zadnjem času zelo omajal. Na vso njegovo smolo je postavka za pomožnega pisarja v proračunu črsana in s tem so prekrižan njegovi računi, kar vsi občani v lastnem interesu pozdravljamo. Svetujemo pa g. županu, kar ie tudi dovoljeno, da si nastavi pomožnega tajnika in to na lastne stroške, da se izogne te velike biam^že.
LOKA PRI ZIDANEM MOSTU. Med našimi občinskimi odbornik; SLS je prišlo d > prerekanja, ker ne znajo gospodariti z občinskim premoženjem, čuti se med njimi razkol in to v-;led tega. ker dajejo občinski denar za popravila cest samo za gotove kraje, onim krajem, ki so v resnic potrebni, pa večne cbiiube. Zato opozarjamo vodilne osebe SLS, ki sedijo v ospredju oh. čine, da čitn preje te obljube izvršijo, ali naj pa odložijo svoja mes:a. Toliko za enkrat.
JURKLOŠTER PRI LAŠKEM. Ker ie
promet na okrajn cesti iz Jurkloštra do Gračnice zaprt vsled porušenega mosta, smo zahtevali pri graščini Jurklošter takojšnjega popravila. Graščina izjavlja, da ima do leta 1928 k popravilom prispevati materijal, dočim ma okrajni zastop dela za nadzirati. Apeliramo na okrajni zastop. da čim preje stori v interesu celokupnega prebivalstva svojo dolžnost.
Koroško pismo
Robal odgovor na resnico o položaju Slos vencev pod Avstrijo. — Manjšinsko vpva> sanje vedno živahnejše. — Kullurno pros padanje v Celovcu. — Dunaj proti Celovcu.
Celovške «Freie Stimmen» poročajo, da je izšel koroški odgovor na lansko Ijubljan» sko brošuro o položaju Sloveneev pod Av= strijo in Nemcev v Jugoslaviji, ki jo je spi» sal Carinthiacus. Zavračata ga v obsežnem sestavku dr. Wutte in Lobmeyr. Precej ča« sa sta potrebovala koroška gospoda, da sta izdala protibrošuro. Ne povesta nič novega :n ne izpodbijeta ničesar, kar jc postavil Carinthiacus. Gibljeta se le okoli znanih trditev in fraz, katerih je polno nemško» nacijonalno časopisje v boju proti naši na* rodni manjšini na Koroškem. Drzneta se tr= diti, da je postopanje oblasti na Koroškem s slovenskimi deželnimi prebivalci ne le ko-, rektno, ampak tudi vstrežljivo in skrbno, v Sloveniji pa tlačijo Nemce in jih hočejo raznaroditi. Wutte in Lobmeyr bi rada pre« pričala evropsko javnost zlasti glede šolskih razmer, da je vse v redu in da vživa sloven« ska manjšina, kar ji gre. Ko sta omenjena gospoda zapisala tako potvoro, sta zavpila na vse grlo, da je oni Carinthiacue razkrin* kan, da je lažnik in obrekovalee. Pisal jc resnico o zoni A in sploh o vseh razmerah na Koroškem. Varati hočeta v manjšinskem vprašanju merodajne faktorje posebno gle* de šol. Ako se je v Sloveniji zaprlo več nemških šol, jc bilo to pač povsem naravno, ker so bile to šole potujčevalnice, postavijo ne med slovensko ljudstvo Slabo vest ima» ta, zato operirata z «lažniki» in «obrekova!» ci». Stara prislovica pravi: «Rečem ti, da mi nc rečeš». Grenka resnica ostane, da ko» roški Slovenci r.e vživajo manjšinskih pra» vic in nimajo svojih šol, Nemci v Sloveniji pa jih imajo in se nemški manjšini v Jugo» siaviji godi tako dobro kakor nobeni drugi narodnostni manjšini v Srednji Evropi.
V Berlin so poslali poslovodjo «Heimat» schutzverbanda» Emila Barncrta, da je tam predaval o položaju Koroške. Razlagal je velik pomen južnega branika za vse Nem« štvo, govoril o jugoslovenski propagandi proti enotnosti koroške dežele in hvalil je Nemcc. kako junaško odbijajo slovenski naval. 1'otcm pa je vabil berlinske Nemcc, naj prično prihajati na letovišča v koroško deželo, ki je čudovito lepa. In tako bi sc še bolj utrjevala nemška misel ob Karavan» kah in bi priklenili nanjo tudi slovensko manjšino. Koroški manjšinski boj je ved» no ostrejši. Tudi «Karntner Monatshefte» so zopet pisali o manjšinskem vprašanju na Koroškem. Naša zadeva se razpravlja tako» vedno živahnejše m rešiti se mora pravič» no! To bo le v korist Koroški!
Mraz preletava ponosne nemške kulturo» nosce pri misli, da se mora gledališče v Ce» lovcu za sezono 1926/27 zapreti. V eelov» škem mestnem svetu jc bila o tej stvari dol» ga debata. Ugotovilo se je, da ss je položaj gledališča tako poslabšal, da ni misliti na nadaljevanje obrata v prihodnjem letu. V zadnjih petih mcsccih so padli prejemki za 140 milijonov, izdatki pa so narastli za 400
milijonov, tako da je računati z deficitom 500 milijonov. Mestna občina ne more po« magati. Velenemec Hartlieb je prijel zvez« no vlado, ki prispeva za obe zvezni gleda« lišči na Dunaju 50 milijard na katerih par« ticipira tudi Koroška s svoio davščino dveh milijard. Zvezi pa doslej še ni prišlo na um, da bi podpirala tudi gledališča po deželnih glavnih mestih. Tako malo je vredno koro« ško Nemštvo, da si ne more vzdrževati niti skromnega gledališča! Ali bi ne bilo pa« metnejše, ako bi se koroški Nemci bolj bri« gali za svoje kulturne potrebe in opustili protislovensko gonjo!
O zračni črti Celovec«Dunaj razpravljajo poklicani krogi. Lani je celovška občina uro dila to črto, ki ie dobro poslovala. Sedaj bi se imel zračni polet zopet pričeti, toda to ni mogoče brez izdatne državne subven« ci ie okoli 180.000 šilingov. O tem pa nočejo na Dunaju nič slišati. Iz Trsta se želi zrač« ne zveze z Dunajem preko Celovca in vrše se neki pogovori. Celovec je na Dunaju pozabljen. Dunaj je daleč za koroško deže« lo, Berlin bi bil pa še bolj daleč!
Opozarjamo
vse interesente, da je pri pismenih vprašanjih, ki naj jib upravništvo pismeno reši, brezpogojno priložiti poštnino in manipulacijsko pristojbino v znesku Djn 2-—. Posebno opozarjamo na to one stranke, ki žele, da se jim po pošti
pošlje naslove od malih oglasov. Vsa vprašanja in prošnje glede naslovov od „malih oglasov* bodo romale v koš. ako ne bo priloženih Din 2*—
Vztrajne Paima-kaučuk pete in potplati napravljeni so iz najbolje surovine, varujejo Vaše obuvalo, trikrat so trajnejši kakor usnje in omogočajo Vam elastičen hod. Ni razkošje, ampak neobhodna potreba vsakega človeka.	158 a
3273 a
Potrti gioboke žalosti javljamo pre-tužno vest, da je preminula danes dne 19. apti a po mukepolnem trpljenju v 1
I 30. ietu starosti naša ljubljena soproga, i oziroma mati, hči in sestra, gospa
Pogreb predrage pokojnice se bo vršil v sredo, dne 21. t. m. ob 15. iz | hiše žalosti na verdsko pokopališče.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v ' I četrtek, dne 22. t. m. ob 8. uri v farni j cetkvi na Vrhniki.
Verd, 19. aprila 1926.
Martin Dobrovoljc, soprog, Marinka, Verica, Helena,
Marko,„ otroci, in žalujoči rodbin' Škof-Oobrovoljc.
na
izredno razširienost slov. tednika „DOMOVINA".
Kdor se želi seznaniti
posebno s kmetskimi gospodarji in podeželskim ljudstvom ter ga opozarjati na svojo tvrdko, bo to takoj dosegel z oglasi v „DOMOVINI".
Oglasni oddelek „Domovine", Telefon 492.
Prešernova ulica štev. 4.
.................................................................................
тггпттл » iih i-riPTiJ h » * 1. S • h (П1 ппппгг --T
•□□□□□поаппоп:
KONOMA
neoženienega, ki razume tudi nekaj hmeljarstva, in hlapca h konjem, sprejme ftlajdifi, paromlin Celje. — 3274a
:апсхзапсзасасс
Če hočete svoje oči varovati,
poslužujte se samo lepo in pregledno
irtanih poslovnih knlig,
ki jih Izdeluje po nizkih cenah
knjigoveznica K. T. D. v LJubljani,
Kopitarjeva uliea 6 (II. nadstr.) En gros	43 3	En détail
Preddelavec
nBiasacBUiiHimiaiHiimiH
pri rašei-strojih,
za samostojno delo pri rutah in resah (franžah) se išče. Ponudbe naj se pošljejo pod „Dobra moč" na Oglasni zavod Kovačič. Maribor. Slomškov trg 16.	3281 a
«■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■амапам
Msmifakturna veletrgovina v Liubljam spreime samostojnega
korespondenta
ki perfektno obvlada slovenski, srbohrvatski, nemški in italijanski jezik. — Cenj ponudbe e staviti do 30. aprila na upravništvo .Jutra* pod „Korespondent" z navedbo dosedanjega službovanja in reference. Reflektira se !e na prvovrstno moč. 3276a
Gaston Leroux;	22
Prikazen v Operi
O! Strašna, ostudna, luskava, strupena, penasta, peneča reglja-joča krastača!
Kod je vnišla? Kako je počenila na jezik? Oprta na zadnje krake, da bi skočila višje in dalj, se je potuhnjeno pognala iz grla in... kvak!
Kvak! Kvak!... O, grozni kvak!
Seveda govorim o krastači le v prispodobi. Nihče je ni videl, toda slišali so jo prokleto razločno. Kvak !
Vsa dvorana je bila kot obrizgana z blatom. Še nikoli ni nobena žaba v regljajoči luži preparala noči s strahovitejšim kvakom.
Ta kvak je prišel nepričakovano za vsakogar. Carlotta še nI mogla verjeti ne svojemu grlu ne ušesom. Da ji je treščilo pred noge, bi je manj presenetilo nego ta kvakaioča krastača, ki ji je skočila iz ust...
Strela je ne bi osramotila. Toda krastača, ki čepi na jeziku, vselej onečašča pevko. Nekatere so že umrle za tem.
Moj Bog! Kdo bi si to mislil? ... Tako brez skrbi je pela: »In razumem zdaj ta glas skrivnostni, ki v duši mi zveni!« Pela je brez napora kakor vedno in z enako lahkoto, kot vi pravite: »Dober dan, gospa! Kako vam gre?«
Ne da se tajiti, da so domišljave pevke, ki ne merijo svojih moči in ki hočejo v svoji nadutosti doseči s šibkim glasom, kakršnega jim je dodelilo nebo, izredne učinke in spuščati zvoke, ki so jim bili že pri rojstvu zabranjeni. Tedaj jim pošlje nebo za kazen, ne da bi vedele kdaj, krastačo v usta, krastačo, ki zakvaka! Vsakomur je to znano. Nihče pa ni mogel slutiti, da ima Carlotta, ki je obvladala celi dve oktavi, povrh še krastačo v glasu.
Niso še pozabili njenih zmagovitih visokih f-ov, njenih nezaslišanih staccatov v »Začarani piščali«. Spominjali so se »Dona Juana«, kjer je igrala Elviro in dosegla orjaški uspeh, ko je zapela neki večer be, ki ga ni zmogla njena tovarišica dona Anna. Kaj je potemtakem znači] ta kvak na koncu tega mirnega, pohlevnega, spodobnega »glasu, ki ji je v duši zvenel«?
To ni bilo naravno. Tu je morala tičati neka čarovnija. Ta krastača je dišala po žveplu. Uboga, bedna, obupana, učničena Carlotta!...
V dvorani je hrup naraščal. Če bi se drugi zgodilo kaj takega, bi jo izžvižgali! Toda proti Carlotti, katere dovršeni glasovni stroj so vendar poznali, niso kazali jeze, temveč osuplost in grozo. Če je bil kdo ravzoč pri katastrofi* ki je zlomila roke miloške Venere, ie moral občutiti slično grozo... In še ta je mogel vsaj videti udarec, ki je prinesel' pogubo... mogel je razumeti.. .
Toda tu? Ta krastača je bila nepojmljiva!...
Tako nepojmljiva, da se je Carlotta nekaj sekund spraševala, če je resnično sama čula, da iz njenih ust izhaja ta nota — ali je bila nota ta zvok? Ali se to sploh more imenovati zvok? Zvok je še vedno glasba — ta peklenski hrup. Skušala si je dopovedati, ča to ni mogoče, da je bila le hipna prevara ušesa, ne pa zločinska izdaja glasu!....
Zbegana se je ozirala, da bi našla kje zavetje, zaščito in zagotovilo, da je njen glas nedolžen. Krčevito je segla s prsti h grlu. kot da ga hoče braniti in ugovarjati. Ne! Ne! Ta kvak ni bil njen! Zares se je zdelo, da isto misli tudi Carolus Fonta sam. ki jo je gledal z nepopisnim izrazom otročje in gorostasne osuplosti. Saj ta je bil zraven nje in se ni oddaljil. Nemara bi znal povedati, kako se je ta strašna stvar zgodila! Ne, tudi on ni vedel! Njegove oči so se glupo zapičile v Carlottina usta, kot oči malčkov, ki strme v neizčrpni klobuk žonglerjev. Kako je mogla iz takih majhnih ust priti tolikšna krastača?
Vse to: krastača, kvak, razburjenje, groza, hrup v dvorani zmes-njava na odru in za kulisami — prikazalo se je namreč nekaj pre. strašenih glav statistov — vse to kar vam opisujem v podrobnostih, je trajalo le nekaj trenutkov.
Neka- strašnih hipov, ki so se zdeli brezkončni posebno ravna-teljema gori v loži št. 5. Moncharmin in Richard sta bila zelo bieda. Ta nečuveni in nerazjasnljivi dogodek ju je navdajal s tem skriv. nostnejšo grozo, ker sta bila že nekaj trenutkov pod neposrednim vplivom fantoma.
Čutila sta njegov dih. Moncharminu so se naježili pod tem dihom zadnji lasje na plešasti črepinji... Richard si je brisal z robcem pot na čelu... Da, bil je tu... okrog njiju... za njima. zraven njih, čutila sta, ne da bi ga videla!... Slišala sta njegovo dihanje... tako blizu sebe, tik sebe!... Človek ve, kadar ie kdo navzoč... Sedaj sta vedela!... Čisto natančno sta vedela, da so trije v loži... prj tej misii sta se stresla . Hotela sta pobegniti... Pa se nista upa'a. Nista se drznila ganiti, izpregovoriti vsaj eno besedo, ki b: fantomu povedala, da čutita njegovo navzočnost... Kaj se zgodi? Kai nastane?
Nastal je kvak! Iznad vsega ћгирз v dvorani se je razlegnil njun dvojni krik groze. Čutiia sta se v oblasti Eantoma. Sklonjena čez ložo sta gledala Carlotto. kot da ie ne spoznata več. Ta deklina h pekla je goto/o dala s svojim kvakom znak za kako katastrofo. 0, pričakovala sta katastrofo. Fantom jima jo je bil obljubil! Dvorana je bila prekleta! Njune ravnateliske prsi so že sople pod težo katastrofe. Začui se je Richardov zadušeni gias, ki je klical Carlotti:
»Nadaljujte vendar!«
Ne! Carlotta ni nadaljevala.. Začela je znova pogumno, junaško usodni stih, ki se je na njegovem koncu bila prikazala krastača.
Strašna tišina je sledila hrttpu v dvorani Samo Carlcttin glas je vnovič odmeval od sotiornih obokov.
— Poslušam!...
Mali oglasi, ki služIjo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5*—.
Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Шп I — Najmanjši tnesek Din •!)-—t
—
Inštrukcijo
i»ča pri botjSi rodbini reven, a priden uBiteljiščnik. Popisa na upravo «Jutra» pod značko «UčiieljiSčnik».
10081
▼si: ki bi te hoteli naučiti
svetovni jezik
Esperanto
M lahko prijavijo v tečaj ta začetnike v petek, dne Î3. aprila ob ДО0. uri v U. nadstr. Šentjakobske iole v Ljubljani. — Za vi-»okoBolce bo otvorjen v fetrtek dne 22. t. m. poseben Esperantekl tečaj pod okriljem Akademskega kluba za Zvezo Narodov. — Katančnejge razvidno z de-ske omenjenega kluba na univerzi.	10360
Pouk v Italijanščini
se išče. Naelov javiti pod cA. G.» oa upr. «Jutra».
10367
Za napravo oblek
povrSnikov itd. se priporoča Ivan Macdič, krojač, Ljubljana, Gledališka ulica St. 7.	9981
Podkovski kovač
Katera občina, trg ali vas bi reflektirala na dobrega podkovskega in voznega kovača? — Prevzamem takoj kovačnico v najem s orodjem ali brez istega. Naslov Anton Zlatič, Cerknica 204 pri Rakeku.	9954
Slike za legitimacije
izdeluje najhitreje fotograf Eugon Hibšer, Ljubljana, Valvazorjev trg.	168
'(* T. RABIČ *]
tsfo. Ljubljana 4&VORSKhSž*
(dobe)
Spretnega
zastopnika
aa prvovrstne izdelke iščem M Ljubljano in okolico. — Naslov pove uprava «Jutra» 10160
Za novoosnovan komercijel-oi urad v Zagrebu se išče
perfektna
stenotipistinja
6 popolnim znanjem slovenščine, hrvaščine ter nemščine v govoru in pisavi, »luibeni nastop takoj. — Ponudbe i zahtevki je nasloviti na gosp. ravnatelja Egona Srebre-ta, Zagrob, Ojorgievičeva ga/IL 10172 10172
Pfvovarnlškega
mojstra
veščega izdelave slada in pive iščemo za malo pivovarno južne Srbije. Nastop takoj; plača po dogovoru. Ponndbe z navedbo strokovnega znanja pod šifro «Pivovarna» na upr. Jutra.
1015«
Trgovski pomočnik
vojaščine prost, soliden, se sprejme kot poslovodja samostojna moč v podružnico trgovine z mr-šanim blagom — Prednost imajo tisti, ki imajo kavcijo. Pogoji ugodni. Ponudbe je nasloviti na Franc Majdič, Kranj. 9905
Brivskega
pomočnika
•lobro izvežbanega. sprejmem takoj ali e 1. majem. Hrana in stanovanje v niši. Saslov pove uprava «Jutra» 10277
Plačilni natakar
ee sprejme takoj v kavarni «Jadran» v Mariboru. 10387
Kuharica
samostojna, ki bi ob prostem času prijela tudi za kako drugo delo, se sprejme. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod šifro «Nastop z majem».	10335
Starejši oženjen par
brez otrok, pošten in zanesljiv, se išče za na deželo pod jako ugodnimi pogoji. Ponudbe poslati pod značko «Zanesljiv 279».
10279
Vajenca
zdravega, pridnega ln poštenega, sprejme medičar-na in slaščičarna. Naslov v upravi «Jutra» pod šifro «Pošten vajenec». 10124
Kubarica
ki bi opravljala tudi vsa druga hišna dela, 66 išče. Naelov pove uprava «Jutra* 10351
Kuharico
išče Žandarmerijska stanica v srezu Krško. — Prednost imajo one, ki so že služile
Eri ïandarmeriji. Nastop ta-oj ali tudi pozneje. Dopise na upravo «Jutra» pod značko «Poštena 847».
10347
Kurjač
e strojno izkušnjo, se išče za event. takojšnji nastop s prakso lokomobile. Samec ima radi pomanjkanja družinskih stanovanj prednost Predstavi naj 6e v tovarni Bonač, Količevo pri Domžalah.	10349
Prikrojevalca
za moško garderobo, prvovrstno moč, sprejmem ta-koj. — Ponudbe z zahtevo plače na naslov: Jelovšek, Ljutomer.	10345
B iila osebo
simpatična, ki zna samostojno kuhati in bi pomagala pri gospodinjstvu, ee išče za takojšen nastop k majhni obitelji (mati starejša dama in sin). — Pre<inost imajo nemškega jezika zmožne. Plača dobra. — Ponudbe s fotografijo in spričevali na naslov: Rudolf Ebenspangei, Bjelovar.	10389
Korespondentinjo
slovensko-srbohrvatsko, išče večja tovarna v Jugoslaviji. — Pismene ponudbe na upr. «Jutra» pod «Št. 368».
10368
KontoristinJo
z večletno prakso, sprejme večje podjetje v Ljubljani. Ponudbe na upravo <Jutra» pod Šifro «Večje podjetje».
10397
Strojepiska
popolnoma iz^ežbana, vešča tudi srbohrvaščine in nemščine, se sprejme. Ponndbe pod «Stalno mesto 398* na upravo «Jutra».
Učenec
poštenih staršev, e potrebno šolsko izobrazbo, ki ima veselje za trgovino z mešanim blagom, se takoj sprejme. Naslov pove upr. «Jutra».	10387
Frizerko in frizerja
iščem za Zagreb proti dobri plači. Ob nedeljah je delavnica zaprta. Jakopčič. Preradovičeva ulica Št. 17.
10359
Potnika
Išče «Mana», tovarna kan-ditov ▼ Ljubljani. V poštev pride le oženjen, vesten, trezen in stroke vajen potnik. — Poleg dogovorjene plače ln provizije dob! stanovanje s knhinjo. Ponudbe na naelov: «Mana», tovarna kanditov v Ljubljani.	10352
Prvovrstna Hkarica
za žensko perilo in
trgovska učenka
modno trg., se sprejmeta. Pifmene ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Modna trgovina». 10355
Mlekar-sirar
vešč vseh v stroko »padajočih opravil po modernih sistemih, 6e sprejme po»i ugodnimi pogoji. Ponudbe na oglasni zavod Kovačič. Maribor. Slomškov trg 16.
10405
Perfektna šivilja
za perilo, ki pride na dom, se išče Naslov pove upr. «Jutra»	10382
Dekle 14 let staro
se išče za takoj k enoletnemu otroku. Ponudbe na naslov: V. Bizjak, Ljubljana, Tržaška cesta štev. 5.
10384
2 čevljar, pomočnika
za fina dela, sprejme v trajno delo Negro Alojzij. Ljubno-Podnart. — FTrana in stanovanje v hiši 9835
fišceio*
Kontoristînja
s šestletno pisarniško prakso, vešča perfektno slovenske, nemške in deloma italijanske korespondence, išče mesta Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Zmeren honorar*.	10308
Gospodična
vsestransko izobražena, želi mesta pri otrocih Ponudbe na upr «Jutra» pod šifro «Oskrba in 500 Din»
10307
Službo v trgovini
kot pomočnica ali začetnica išče dekle z dežele z dokončano učno dobo. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Pridna 294» 10294
Inteligentna gdč.
išče mesta, najraje kot vzgojiteljica k malim otrokom. Cenjene ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Vestna 24>	10287
Trgovski potnik
dobro uveden v vseh bran-žah, a najbolj pri čevljarjih in čevljarskih trgovinah ifče primeren predmet na provizijo Rajon samo Stara (severna) Srbija Ponudbe na naslov Anton Petelin, trg potnik. Beograd. Paši-no brdo. Kneza Pavla ulica br 40.	10275
Trgovski pomočnik
začetnik, išče mesta v trgovini mešan, blaga. Gre tudi v špecerijo. Reflektira na deželo Naslov v upr. «Jutra».	10274
Pošteno dekle
išče službe pri manjši drn-žini. Veselje ima tudi do otrok. Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Poštena 344».	10344
Absolventinja
trgovske šole, išče primernega mesta. Cenj. ponudbe na upr «Jutra» pod šifro «Vestna 372».	10372
Oskrbnik
išče službo pri kakšni grofiji ali na velikem posestvu Naslov pove uprava «Jutra» 10365
Kdor preskrbi invalidu, sedaj poštarju, stalno sluibo T pisarni ali kaj sličnega lahkega, mu dam
1000 Din nagrade
Zmožen vseh pisarniških del s znaniem slov. in nemškega jezika. Za poštenost se jamči s 35.000 Din. -- Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Zanesljiv 373.
10373
Trgovski iluga
želi premeniti službo radi rodbinskih razmer Vajen tudi dela na vrtu Ponudbe na upr. «Jutra» pod šilro «Zanesljiv služabnik»
10370
Knjigovodja
lesnega veleindusirijskega podjetja, abs trg Šole, z osemletno prakso pri isti tvrdki, korespondent slov., nemškega ter deloma ital jezika, povsem verziran v lesni stroki, želi premeniti sedanje mesto Reflektira le na stalno mesto Cenj. ponudbe z navedbo plače na upr «Jutra» pod šifro «Bilancist»	10376
Šivilja
izučena šivanja in krojenja išče mesta v delavnici. — Ponudbe na. Krojna šola. Stari trg 19 Ljubljana.
10379
Strojnik
z dolgoletno prakso pri raznih parnih strojih in amonjakkompresorih, ki bi mogel tudi nadzirat; delavnico, z dobrimi referencami, išče mesto Cenjene ponudbe pod «Zanesljiv 90» na podružnico «Jutra» v Celju	10371
Kot gospodinja
želim stopiti v službo — najraje k samcu ali vdovcu z nedorastlimi otroki Sem pridna, skrbna in zanesljiva v vsakem oziru poštena Razumem tudi nekoliki šivanja. Naslov pove uprava «Jutra»	10895
Uradnik
carinske stroke, mlad, dobro uveden v vseh carinskih in trgovskih poslih, išče primerno službo pri trgovskem. industrijskem ali sorodnem podjetju Nastop in drugo po dogovoru. - -Ponudbe na upravo «Jutra» pod «št 10393»	10393
V Celju želim mesto
5000 Din kavcije Ponudbe na upr. «Jutra» pod šifro «Kontoristinja prodajalka».
10420
Spreten kuhar
z dobrimi dolgoletnimi -pričevali. zmožen samostojno voditi vsako kuhinjo, išč« službe Gre tudi izven Slovenije - Oferte na opravo «Jutra» pod značko «Zanesljiv 10396»	10396
Dve prodajalki
dobre moči. mešane stroke, vešči slovenskega in nem-škepra jezika. i;č ta primerne službe, najraje v mestu ali na deželi — Naslov v upravi «Jutra» pod značko «Poštenost 407»	10407
Hrastove par" ete
prodaja po konkurenčnih cenah tovarna parketov v £t Petru v Sav. dolini — Izvršuje tudi polaganje.
10137
zajamčeno prvorazr blago
v poštnih omotih
razpošilja proti povzetju po tvorniških cenah stari špecijalna veletrgovina
Jul. Schmidlin i drug Zagreb
Preradovičeva ul. 24
Zahtevajte cenikel 7942 miHiiniiiiiiHi«!
Zaradi preselitve se proda raznovrstno
pohištvo
omare, postelje, garniture, umivalniki, ogledala, stoli,
Êiealna miza itd. — X. iohinec. Dunajska cesta 17 (Medjatova hila), П. nadstr. П stopnice.	10208
Žico
(Drahtseiie) rabljeno,	toda
v brezhibnem stanju	8, 12
in 15 mm v premeru,	proda
L Kugler, Foljčane	10317
Damski slamniki
najmodernejši, v vseh mo*t-nih barvah se dobe od 90 Din naprej pri Z. Mahnič-Gorjanc, Kopitarjeva ul 1 Preoblikovanja in popravila izvršuje hitro skrbno io kar najceneje	10316
Dve spalnici
iz trdega lesa, sc prodasta na Poljanski cesti St. 11. — Poizve se v gostilni.
10S41
Tovorni avto
l^tonski, znamke «Fiat», v najboljšem stanju, sp poceni proda. Naslov |>ove uprava «Jutra»	10280
2 omari za led
ena- večja in ena manjša, popolnoma urejeni ic dobro ohranjeni, naprodaj. — Vpraša se v kavarni Me-dulid. Zagreb	103G2
Lepo jed'lnlco
iz črešnjevega losa, dobro ohranjeno, prodam po zmerni ceni Naslov v upravi «Jutra»	10378
„Marta"
akumulatorske baterije se dobivajo pri:
Franc Par, Ljubljana
Cankarjevo nabrežje št. 5.
9254-1
Stroj za pripravljanje sladoleda
z nrejeno omaro za led, dobro ohranjen, se pro'a. Vpraša se v kavarni Mp'7u-lič, Zagreb	10358
Tovorni avto
enotonski. znamke «Ford», radi nabave druzega ceno naprodaj Ogleda se v avto-garaži Barešič. Dunajska cesta — od 21 do 28. aprila.	10413
Radio-aparat
skoraj nov, kompleten. » 4 žarnicami, se proda Naelov pove upr «Jutra» 10291
Salonska garnitura
rabljena in kuhinjska oprema, ee proda Naslov pove uprava «Jntra»	104^9
Marmornata miza
za strojarje, se po zelo nizki ceni takoj proda. — Naslov pove uprava «Jutra» 10363
Blagajna
egnjevarna, se kupi Plača se ca. 1000 Din Ponudbe pod «Blagajna» na upravo «Jutra».	10357
Star svinec
kupujo Ljubljanska mestna
plinarna.
10394
Obračalni stroj
za seno. kupim Naslov v upravi «Jutra-»	10417
Zlata jama!
Krasna enonadstropna hiša s velikimi stanovanji, z dobro idočo trgovino in vi-notočem. v večjem trsru mariborske oblafti. blizu kolodvora, s kletmi, hlevi, vrtom. *e pro'a radi smrti za Din 150.000 Informacije *aje Ocrlasni zavod Kova-čič. Maribor. Slomškov tr<r Št 19	10406
Stavbne parcele
v letoviščarskem kraju na Gorenjskem, se pro^aio — Pojasnila daje Jože Košir, les trg.. Kranjska gora 10408
Kiip'm sta"b9S&e
majhno Ponudbe na.sioviti na npr «Jutra» pod šifro «Hišica 500*	10416
Belega krompirja
štajerskega, zdravega, se proda 1 vagon r>o Din 1*20 kilogram. — Pojasnila daje vlastelinstvo Al agi n ci, pošta Slavonska Požega
10278
"appw тз "fin
«aotorje na paro bencin in premi o olje in Die^fl motor i«- dobavlja v n;i jkra jJU>m času
m Eni P!i
Wien WI1	7G-,n
/> takojšnjo dobav»
um i m #
<* !6 8). 25 35. to M. Pi 7(. ion pg
striTe П МГП i" "etrfip
2 S <4 6. 7, IS 100— 25П -400 PS
motor1« rn bsrtiii
1 -2 4 8. m 12 t) 25. 40 PS 177-a
motorje na o^wr olje & u is гп ps
3SS3H sae?
u
kamenite mize, to-netni stoli, zofe,
Me» Ш
vozovi in različna trgovska oprava, sodi i. t. d. se bode prodalalo na sejma dne 24. aprila pri H OMANU v
Radovljici 3285 a
r*!f .н^гзгпгтг-
La al
ua prometiri cesti v L ub-Ijanl ali Mariboru. i:č m ponudbe Da upravo «Jutra» v Mariboru pod «Promet».
10251
Gostilno na račun
pod v. akimi pogoji, prevzamem takoj v Ljubljani ali okolici. Naslov pove uprava «Jutra». 10361
Klet
za shrambo, ce vzame v najem. Naslov pove uprava «Jutra»	10350
Trgovina
v Ljubljani, dobro idoča, specialne stroke, se radi družinskih razmer takoj proda Ponudbe na upr «Jutra» pod «Prilika 369».
10369
Gostlno
staro, dobro Idočo. v bližini kolodvora, dam v najem Naslov pove nprava «Jutra»	10415
Stav ono parcelo
manjšo v mentu odnosno pod Rožnikom kupim Pis mene ponudbe t navedbo kraja na upravo «Jutra» pod «Parcela 5» 10179
Proda se
|K> ugodni ceni več parcel, travnikov ujiv gozdov ter
2 hiši v ^t. vidu
nad Ljubljano ozir nepo sredni okolici Posredovalci izključeni Poizve se v St Vidu nad Ljubljano it 17 10301
Posestvo
z večjim poslopjem, večjim gozdom in sadnim drevjem, v krasni legi. H ure od postaje in V» ure od rudnika. se radi starosti lastnika poceni proda Naslov: Podrepšek, Negojnice, pošta Griže. Sav dolina.
10346
Kupim hišo
ali manjšo vilo na periferiji mesta, nrnjrmje v Sp Šiški ali Rožni dolini v ceni do 140.000 Din. Ponudbe na npravo «Jutra» pod Iifro «Hiša-vtU».
10181
Posestvo
lepo teSeče, 210 Johov, okr. Gradačac (Bosna) • 4 hišami, skladiščem, hlevom, novim «Fiat» motornim pln-eom. malim mlinom in ope. karnico. poeeni na eno aH več družin naprodaj. — Ponudbe In informacije sa Joe. ZHzer. Vinkovci.
16877
Zagreb	Ljubljana
Stanovanje
2 sob in kuhinje, s c išče ati zamenja. — Pod značko «Zamenjava 161» na upravo «Jutra»	10161
Soba
lepa, elegantno opremljena, t električno razsvetljavo, se odda za 300 Din v Sp. Šiški. Naslov pove uprava «Jutra»	10S5S
Opremljena soba
lepa in zračna, v srediDi mesta, se odda 2 solidnima цо podoma s 15 majem. — Naslov pove uprava «Jutra» 103-48
2 opremljeni sobi
veliki z električno razsvetljavo, blizu cestne železnice, se oddasta gospodom Naslov .pove uprava «Jutra» 10340
Sobica
s posebnim vho<lomt v sredini mesta, se odda. — Naslov pove uprava «Jutra» 10381
»J!
Maribor 35
Zelo težko stališče — ni nikakega upanja . . 10354
Hiromant
peihografoloz in tizionomist N I Sadlucki sprejema dnevno od 9—12 dopoldne in od 2—7 popoldne Ne-brojna zahvalna pisma od
klientov Celje, hotel Evropa St. 14.
10388
Znanja želijo
8 mladi gorski petelinčki [drž. p uradniki) izpod Triglava z istotakimi put-kami — Dopise e sliko na upravo «Jutra» pod značko cFazan». «Slavček» in =Sva-kopei».	10386
Pes bernardinec
leT', dober čuvaj, m dobro ohranjena košarica za novorojenčka prodam Naslov v upravi «Jutra».	10356
Gospodična
državna uradnica zeli znanja z inteligentnim, dobro situiranim 'gospodom v starosti 30—40 let Dopise po mogočnosti s sliko na upr «Jutra» pod «Maj 26».
10390
Soba s hrano
v sredini mesta, se s 15. majem odda 2 solidnima po-:podoma. Naslov v upr «Jutra».
Margitta
Prosim, dvignite odgovor.
10421
Gospodična
srednjih let posestnica tn z dobro službo, želi v svrho ženitve znanja « državnim nameščencem v starosti 35—45 let Dopise, če motroče « sliko na upravo «Jutra» pod «Poštenjak» 10041
Sostanovalka
se išče. Naslov pove npr. «Jutra».	10374
V Mariboru Iščem
sobo s hrano
ali brez do 1 maja. Ponudbe z zahtevkom planila na upravo « Jntra» v Ljubljani pod «Koraičionar».
10375
Neopremljena soba
stanovanjska, v Ljubljani ali okolici, v stari ali v novi hiši, e separatnim vhodom. se išče za takoj v najem ali v podnajem — Ponudbe z navedbo pogojev na upravo «Jutra» pod «8636^	10383
Prazna soba
|>arketirana. z elektriko, sredi mesta, se odda 1 aii 2 osebama — Naslov pove uprava «Jutra»	10392
Opremljeno sobo
e posebnim vhodom išče s 1 majem -olidna gof-po-dična na 8v Petra cesti, oziroma Taboru ali v isti bližini Ponudbe pod značko «Solidna 10> na upr Jutra.
10418
10.000 Dn posojila
išče trçovec za 3 mesece proti visokim obreetim in sigurni garanciji Cenjene ponudbe na upravo «Jutra» pod šifro «Nujno tO.OOO» 10153
10—15.000 D kavcije
položim v dotičnem podjetju, ki mi da stalno službo sluge aH kaj stičnega. Naslov pove uprav3 «Jntra» 10296
7000 Din posojila
Iščem za kratek čas proti dobri garanciji in visokim obrastim. — Cenj. ponudb« pod Iifro «Visoke obresti» u npravo «Jutra». 10381
Posojilo
•e išče na hipoteko na prvo meeto po 16% v inozemstvo Fonudbe na npravo «Jutra» pod «Avstrija».	10411
Gospodična
stara 47 let. želi poročiti gospoda — Prednost imajo državni uradniki Ponndbe r»a upr «Jntra» pod šifro «Elra».	10342
Resna ženitev
Gospodična stara 28 let, s trimili ionskim premoženjem in hišo (veletrgovino), se želi poročiti s premožnim trgovcem Ponudbe s sliko na upr «Jutra» pod šifro «Trarovina 1926» 10412
M:Wonska dedščina
Mladenič bogat dedič. i»e mora Že v tem tednu poročiti. H"«r Izgubi milijonsko dedšcino svojega muhastega strica Iz tega razloga išče mlado gospodično ali vdovo lepe zunanjosti in - lepega vedenja, ki bi se hotela že v tem tednu poročiti Pripravit* vse za oe^bni sestanek v četrtek ali petek (22. ozir 23 t. m."- Natančni naslov sporočim te dni. to je ko pridem osebno v Ljubljano
Klavir
Salonflagel — zelo dobro ohranjen, se proda za 4500 Din. Naslov pove uprava «Jutra»	10243
Gramofon
s ploščami, popolnoma do-bro ohranjen, prodam po jako nizki ceni Naslov v upravi «Jutra»	10388
Pse čuvajr
volčje pasme, proda tovarna «Pekatete»	10354
Ura
damska, srebrna tnla, se jo izgubila na poti skozi Zvezdo do Univerze in nazaj proti šelenburgovi, Frančiškanski. Miklošičevi in Ko-menskega ulici Najditelj se prosi, da jo proti nagradi odda v upravi «Jutra».
10419
Rimske Toplice
(jugoslovenski Ga*?ein, popolno oskrbo (3 obrok vključivši sobo v majn septembru za dnevnih Din Prospekte brezj'.a.': pošilja Kopališčca u;»r;v Rimske Toplice. Sil S
Revizije, bilance, organizacijo uprave upeljavo knjigo v od stva, izvensodne poravnave
trgovskih, obrtnih in teli strijskih podjetij oskrl.nji mo točno, kulantoo (n v jam Črn o tajno Vpra'a-i pod «Kocesijonirfici zijeki bureau» na epra-«Jutra»

JOSIP STAJER RUZA ŠTAJER roj. BERNARDI
poročena LJUBLJANA, 18. aprila 1926.
L
OKOlOIOlOiOlOIOlOIC
aparati ш potrebščin po nizkih cenah v zaloj
drogeri'a ANTON EANC sinova
Ljubljana, Židovska ulica itev. t.
Aparati u trgovini na ogled! - Zahtevajte ceni za ostale potrebščine	143
OfOlOlOlOlOlOlOlOlC
Kopališcna strežejo
(Bademeister)
zakonski pai, ki sta iznrašana maserja,
•e iščeta га toletno sezono. — Nastop 1. maia.
Ponudbe ra: SAVEZ KUeALIŠTA, Zagreb, Jeiačičev tr« 6 ! (Putn k).
3275
Herijiv ш t/Шеп №
s srednješolsko maiuro iu večletno va'no prakso v večiih podjetjih
išče primerne s!užhe.
Zmožen vseh komerci]' imh in blagajniški poslov ter obvlada siov., nem in j' z k v govoru in pismu. Nastop Cenjene ponudbe ie p> slat> na upravo Juto i»d „Ambiciozen11.	2№
v* v V
IIH
»TRIGLAV
Djački prelaz 2 Harodm tre
SPLtl
se
ie priporo a bratom Slovencem oset. — Postelja za esebo 25 Dm svečavo m postrežbo, obed 16 Dm četrt vina - Kuh nja slovenska. -os režba dobra	1 '
■ a ■ <S ■ CC * № W « « a> ч « M « .1 « »? "
мншпшвммшвапаавпавазвааамзгакждоз.*^
Pozor i	226	Pozor!
Radi ugodnega nakupa surovin nudi po izredno zrn žanih cenah vse vrvarshe lastne udelke iz dolg* boaopMe kaknr vrvi za stavbe, perilo ita. štrange, uzde cungelce, oprti, trtne, tesarske in zidarske vrvice, šmis, motvoz (špago) itd.
Prva kranjska vrvarna in trgovina s konopnino
Ivan N. Adamič
Uublvna
S.Petra .«sta it31 Telefon štev. 411. Na veliko)
Mar bor
Vetriniska cesta šte». 20 Telefon štev. 4M. Ha drobno!
i t
II t
ааваааавааваааавввввввваааааа!
12822228