Političen list za slovenski narod. Po poiti prejeman velja: Za cele lilo predplaian 16 fld., la pol leta 8 fld., ta četrt leta A fld., ta jedca meiec 1 fld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Sa celo leto 18 fld., ta pol le'.a 6 fld., ta Setrt leta 3 fld., ta jeden mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. ve« na leto. Pocamne itevilke po 7 kr. Naročnino in oznanila (i n » e r a t e) »sprejema upravništvo ln ekspedlclja v ,,Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se na vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v Semeniikik ulicah It. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, iirtemJi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Vredniitva telefdn - štev. 74. Štev. 121. V Ljubljani, v ponedeljek 29. maja 1899. Letnilt XXVII. Gabilo na naročbo. S I. junijem pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. »SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v administraciji : Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan: Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „ Vse leto Pol leta 15 gld. 8 „ Četrt leta 4 gl. — kr. Jeden meseci „ 40 „ Upravništvo ,,Slovenca". Vseslovenska delavska slavnost. Prvikrat je včeraj slovesno nastopil slovenski delavski narod, zbran po zastopnikih iz vseh krajev naše domovine na vseslovenski delavski slavnosti v Ljubljani. Nastop njegov je bil velečasten, nepričakovano sijajen bil je nastop zrelega naroda. Vse točke slavnosti so se vršile v najvzornejšem redu. Vzgleden red je vladal v soboto večer pri bakljadi in serenadi po mestu. Neštete množice ljudstva so se valile po mestnih ulicah, vzlasti je bilo natlačeno naroda pred hišo kumice društvene zastave gospe Pollakove in pred škofijo, kjer se je sprevod ustavil, da so pevci zapeli nekaj lepih pesem in godba zaigrala več komadov. Živahen in velezanimiv je bil potem komers v »Katoliškem domu«. Včeraj je bilo sicer vreme skrajno neugodno. Cel božji dan je dež lil, tako, da se na zunaj ni mogla slavnost tako vršiti, kakor bi bili želeli. Toda to ni motilo udeležencev. Ideja krščansko-socijalna, katera jih je privedla v Ljubljano, vodila jih je in navduševala. — Cerkvena slovesnost se je vršila v uršulinski cerkvi. Vrhunec je slavnost dosegla v govoru presvetlega kneza in škofa, ki je po vzgledu božjega odrešitelja stopil mej trpeči narod, ga bodril na krščansko socijalno delo in mu potem blagoslovil zastavo, ki naj ga vodi do zmage. Že v soboto opoldne pričela se je oživljati Ljubljana. Ob vsakem koraku po mestnih ulicah zapazilo se je markantne obraze delavcev in vrlih sinov Triglava. Dohod Hrvatov je bil naznanjen ob V« 6. uri zvečer, a so gostje iz Siska pod vodstvom krščanskosocijalnega organizatorja č. gosp. kaplana Za gor ca prišli z zastavo hrvatskega pevskega društva »Sloga« že ob i/i na 1 uro popoludne. Na kolodvoru pozdravil jih je odbor »Slovenske krščansko-socijalne zveze« ter jih z vozovi spremil v »Katoliški Dom«. Iz svojega uredništva je tedaj dr. Tavčar že v soboto lahko opazil, da je prav po nepotrebnem imel hude sanje o tem, da se vseslovenski delavski slavnosti ni oglasilo »ne jedno uglednejše društvo«. Ob l/tQ. zvečer prišli so gostje iz Zagreba in zelene Štajerske. Na kolodvoru je svi-rala godba, občinstvo pa je burno pozdravljalo došlece, katerim so po ogovoru »Zvezinega« predsednika slovenske delavke pripele šopke. Občno pozornost so vzbudile krasne uniforme »Zanatlij-skega društva« iz Zagreba in društvena krasna zastava. Potem pa je prihajal vlak za vlakom. Ob '/»S. uri zvečer bil je trg pred »Katoliškim Domom« napolnjen. Krščanski socijalci so se zbirali, da se poklonijo kumici svoje zastave in svojemu škofu . . . Javno se je govorilo po mestu, da nameravajo znani nasprotni agitatorji uprizoriti proti-demonstracijo in kolikor mogoče izzivati. Govorilo se je, da se bode žvižgalo pred knezoškofom — a ko so stopili v vrsto krščanskoBOcijalni možje ter se pričeli v svitu neštevilnih bakelj in lampi-jončkov mej sviranjem godbe pomikati po mestu, tedaj so morali nemo gledati, kako pretresajo poslopja silni »Živijo«-klici krščanskemu socijalizmu in kako se krščanskim socijalcem in njihovim gostom nevredno zdi pobijati okna narodnonapred-nim politikom, dasi bi le-ti to srčno želeli. Na čelu bakljam je svetil »Zvezin« odbor, potem Gorenjci v narodni noši, sredi bakelj in lampijončkov je potem korakala domžalska godba, za njo pevski zbor pod vodstvom g. Sachsa, za temi pa »Sloga« iz Siska, »Zanatlijsko društvo« iz Zagreba, »Moško pevsko društvo Kranj«, potem pa ostali gostje in ljubljanski delavci. Tako lepe bakljade že davno ni videla Ljubljana. Krasno je bilo pred stanovanjem kumice. Krščanski socijalci so tu z burnimi ovacijami pokazali, kako ljubijo in spoštujejo prvega »Zvezinega« predsednika in njega blago gospo. Zbor, močan okolu 70 pevcev je LISTEK. PROLOG k vseslovenski delavski slavnosti dne 28. maja 1899. I. zložil dr. Janez Ev. Krek. Bog Te vsprejmi, kdor si prišel, prišel, da si naš med nami, Naša družba te pozdravlja z razprostrtimi rokami! Najprej Tebe, druže mili, z žuljavo desnico brate: Saj so žulji nam svetinje in nakit za naše svate. Žuljavim desnicam slavo, vneta naša četa peva. Žuljavim desnicam pravo, gromko vre ji b src zahteva ! Zdrav pa tudi vsak prijatelj, vsak tovariš v našem boji, Zdrav med nami, Bog te vsprejmi. Ti si naš in mi smo Tvoji! Danes smo se tukaj zbrali, da bi slavnost praznovali, Da bi pri zastavi novi novih si moči nabrali. Kvišku dviga se zastava, danes Bogu posvečena, Kvišku tudi naša srca, premlajena, prerojena. S srci roka se dviguje, vije krepko se zastava In ob nji prisega sveta nam v nebeške kraje plava. Carju-delavcu, mučencu, njemu se glasi prisega, Da ga ljubi naša četa, da mu kri in život tvega. Kvišku zro oči v nebesa, ko prisega naši družbi, Kjer je temelj vsem oblastim in podlaga vsaki službi. Kvišku tilnik! Ta ljubezen, ki nam v naših srcih zori, Tudi je doma le kvišku, tam pri Bogu v večnem dvori. To udanost, car naš, vsprejmi, moška je, a je iskrena, Trdna je, kot vera naša, kot na Boga up ognjena! Domovina, zlata mati, naša četa Ti je vdana, Pri zastavi posvečeni Te pozdravlja, zate vžgana. Stalna je ljubezen naša, kot so naše gore stalne, Iskra kot so naši vrelci in kot reke srebrovalne. Ko pa kdaj bi Tvoje skale, stari Triglav, se razdrle, Pa bi naše čete vstale, Tebe Triglav, bi podprle. Ko pa kdaj bi Tvoji vrelci, bistra Sava, usehnili, Pa bi srčno kri Ti v strugo naškropili, natočili. Zla puščava je življenje in skušnjave so v puščavi, Pa prihaja v nji skušnjavec, kamnje kaže, lažno pravi: »Vzemi kamen si sovraštva, kamen strasti otrovljene,' Vzemi kamen jeze ljute, kamen bede nevkročene, Pa razbij si vero sveto, do domu ljubezen steri, In raztrupi si slobodo, moško silo si poderi! Spuli vzore si iz duše, srce shladi, nade vstavi, Pa iz kamenja do sita vzraste kruha ti v puščavi.« Ej skušnjavče grdogledi, marne tvoje so besede, Kruha ni v sovražnih stra^ih, kjer krivične so zajede. Ni ga v jezi, ni v brezverstvu, ker doni le krik osvete. Mamo vabiš, marno lažeš svoje klete nam obete, Kruha za nas je v obilju iz besede božje svete. Golobice, urne ptice, nosijo novice kobne. Te novice so žalobne, tožne kot gredice grobne: Da se rušijo prestoli, moč državam se razdeva. Da poginjajo rodovi, da človeštvu cvet zveneva; Da strupena rosa pada, da mori nam rože mlade Da se kri v potokih lije, da za kratko vse propade. Vsemorilne, vsepobojne, burne, strašne so novice, Jedne pa ne prinesejo nam novice golobice, Te novice, da bi četa, ki ob križ se sveti vpira, Ki pod varstvom se Marijnim v boj za svoje vzore zbira, Da Bogu udana zveza, Materi nebeški zvesta, Kdaj propadla, kdaj zastavi svoji bila bi nezvesta. Četa naša! vriskaj žrtvam, plani v bitko bogoupna, Ej, brez plaha, ej brez straha, neprodajna, ne- podkupna, Zlatu glave ne vpogibaj, podle se ne boj klevete, Licemercem in zlogolkom brani drog zastave svete! Staro zemljo mraz pretresa, drob se krči ji in poka. Na porodu nove dobe v krutih bolečinah stoka. Zora pa zori na vshodu, da pozdravi mlado dete: Dobo pravde, dobo sreče, dobo sprave in os vete. divno zapel llladnikov »Pozdrav«, Volaričev »V zvečer« in Ipavčevo »Domovini«. Navdušenje je narastlo tembolj, ko je blag. g. Pollak se zahvalil imenom kumice za ovacijo. »Živila kumica!« glasilo se je iz sto in sto grl. Pred knezoškofovo palačo ponavljali so se isti prizori srčne ljubezni. Narod je pokazal, da mu ljubezni do svojega pastirja ne more vzeti nihče. Tu je pel zbor: Volaričevo »Slovansko pesem«, Bendlovo »Svoji k svojim« in Hajdrihovo »Morje«. Knezoškof se je srčno zahvalil: »Z Bogom za krščansko ljudstvo ! Živeli slovenski krščanski so-cijalci! Hvala!« In te kratke srčne besede padle so kot iskra v ljudstvo ter izzvale burne klice hvaležnosti. Potem pa so množice odkorakale v »Katoliški Dom«, kjer se je vršil večer na čast do-šlim gostom. Tu je pozdravil goste v slovenskem, hrvatskem in češkem jeziku dr. Krek. Vsi prostori v „Kat. Domu" so bili natlačeni. Na galeriji je neumorno sviral delavski orhester iz Idrije, na dvorišču je svirala .Domžalska godba", na odru pa so nastopali pevski zbori. Imenom Čehov se je zahvaljeval g. Hovanek iz Prage, imenom Hrvatov, katerih je došlo skupno nad 50, gospod Zagorac. Govorili pa so še razni drugi govorniki. Ves čas so prihajali gostje in odbor je imel polne roke dela, da dostojno vsprejme mile goste. Pozno v noč sta se vzajemno glasili hrvatska in slovenska pesem. Bratje so se veselili med brati iskreno, srčno, in pričakovali dneva slave. Slavnostni dan hotelo je pokaziti vreme, a došli zastopniki delavskih slojev se niso plašili dežja. Slavnostni sprevod okolu 100 društev in deputacij je bil kljub temu impozanten. Poveličevale so ga krasne uniforme bratov Hrvatov, »Slovenskega zidarskega in tesarskega društva«, ognje-gascev in narodne noše slovenskih deklet in fantov ter velika skupina Domžalcev z jednakimi slamniki. Ob zaviti zastavi »Zveze« so korakale belooblečene deklice in kot častna straža čestiti možje s številnimi znamenji svoje vojaške hrabrosti na prsih. Za sprevodom so se v kočijah vozile kumica in dražestne družice. V slavnostnem sprevodu je korakalo do 3000 oseb, v Zvezdi pa se je ljudstva nagromadilo, kakor je štela ljubljanska policija. 15.000 oseb, sosebno mnogo iz ljubljanske okolice. Društvenih zastav je bilo dvajset. Cerkvena opravila so se morala vršiti v nunski cerkvi. Presvetli knez in škof je po iskrenem pozdravu vseh zastopnikov delavnega slovenskega naroda iz Kranjske in obmejnih dežel ter bratskega hrvatskega naroda, skoro tri četrt ure razvijal pomen današnje nove zastave, posebno pa one, pod katero smo so zbrali vsi katoličani takoj po svojem rojstvu. Na vrhu nove zastave se blesti kip sv. Mihaela, ki je s svojo vojsko premagal prvega svobodomiselnika, ošabneža Luci-ferja in njegove privržence. Tudi mi se moramo boriti proti svobodomislecem, ki so pa svobodomiselni le napram sebi, ne pa nasproti svojim bližnjim. Ta napačna sloboda je vzrok tudi neizmerni bedi, v kateri se nahajajo sedaj nižji stanovi. Goljufija in sleparija, seveda v fini obliki, kateri javna oblast ne more lahko do živega, je plod novodobnega liberalizma. Presvetli je govoril potem o podložnikih in predstojnikih. Prvi imajo gotove dolžnosti do svojih višjih, a tudi ti imajo dolžnosti do svojih podložnih, katerih se pa žal le premnogi nočejo zavedati. Krivice so res vnebo-upijoče, ki jih provzročajo našemu ljudstvu za Boga in njegove zapovedi se ne meneči mogotci, toda krščansko verno slovensko ljudstoo ne obupuj, ampak vztrajaj krepko v boju proti svojim duševnim in telesnim nasprotnikom. Streti se mora so-vrag, kakor je bil premagan prvi svobodomislec. Pod novo zastavo, posebno pa pod zastavo sv. Trojice, zastavo krščanstva boriti se moramo za Boga proti njegovim in našim sovragom, dokler nam ne napoči zmage dan v našo duševno in tudi gmotno srečo. Knezoškof je na to blagoslovil »Zvezino« zastavo, želeč ji zmage Ko je kumica pripela na zastavo svoj dragoceni trak in so društvenice »Katoliškega društva za delavke« okrasile jo tudi s krasnim slovenskim trobojnim trakom, se je zastava ponosno vzravnala ter pobratila se s svojimi tovarišicami. Na ljubljanskem Gradu pa so se oglasili topovi . , . Tako zažtljeni trenotek je napočil slovenskim krščanskim socijalnim delavcem. Vse ljudstvo je hvaležno pelo zahvalno pesem. — Sledilo je zabijanje žebljev; po knezo-škoiu, kumici, dr- Kreku, županu Hribarju, zastopnikom Prage, Siska in Zagreba vrstili so se načelniki navzočnih društev. Po sveti maši se je sprevod aranžiral tako, da so na čelu sprevoda korakali ognjegasci, potem godba, za njo »Slovenska krščansko-socialna zveza« s svojo novo zastavo, bratje Hrvatje in »Slovensko zidarsko in tesarsko društvo«, ostale zastave pa so se zbrale v spremstvu na treh krajih, za njimi pa jo v masah korakalo ljudstvo na staro strelišče. Pri slavnostnem zborovanju, pri katerem se je z nepopisnim naudušenjem izrazila uda-nost zborovalcev presvetlemu cesarju in papežu bilo je navzoče tudi mnogo odlične gospode, mej drugimi deželni predsednik baron Hein in deželni glavar Oton pl. De tel a. Gospod Pollak je kot načelnik pripravljavnega odbora pozdravil zborovalce ter predlagal poslanca dr. Kreka za predsednika. Vsprejeti sta bili po gg. Jakopiču in Rakovcu prečitani udanostni izjavi na papeža in cesarja, ki se glasita: Kabinetna pisarna na Dunaju. Praznovat Nj. Veličanstva jubilej na vabilo krščansko - socijalne zveze v Ljubljano na tisoče prihiteli zastopniki slovenskega delavskega ljudstva polagajo pred prestol Nj. Veličanstva zagotovilo nevzlomne udanosti in prisrčne ljubezni. Svetemu očetu Leonu XIII. V smislu okrožnice »Rerum novarum« se je zbralo v Ljubljani sto katoliških društev slovenskega delavskega ljudstva v proslavo petdesetletnice presvetlega cesarja, ki srčno hvalijo Boga za čudovito ozdravljenje Vaše Svetosti ter Vam pod praporom Kristusovim in zaščitjem nebeškega vojskovodja Mihaela prisegajo neomejeno otroško udanost in moško zvestobo, proseč Boga, da podaljša Vaše življenje do dne zmagoslavja nad velikim zmajem, a Vas, da blagoslovite za boj z apostolskim očetovskim blagoslovom verno udane Vam sinove. Na to se je vršilo v dvorani zborovanje in zabava. Z velikim veseljem je bil najprej vsprejet originalni pozdrav dr. Kreka. Pozdravljam vas, dejal je, kot »nepovabljene goste« v Ljubljani. Res tisti, ki se štejejo, da gospodujejo v Ljubljani, nas niso vabili, in ko bi nas bili vabili, bi mi gotovo ne bili prišli, ker nas bi bilo sram, da nas vabijo taki ljudje ! Da, nepovabljeni gostje! Ne vabi nas na shode ne buržoazija, ne birokracija, ne vlada. Vabijo nas le v davkarije, kader je treba plačevati davke, v vojake, v ječe. A začeli smo se vabiti sami: vabi nas naše krščansko prepričanje, naše srce — in to vabilo je nepremagljiva sila! — Potem je posl. dr. Krek še s humorjem povedal, če mislijo »pobožni« liberalci, da so oni izprosili dežja, se motijo, dež le gre, ker sedanja Ljubljana ni vredna, da bi se mi v v njej pokazali v vsej svoji moči in svojem razvoju. Državni poslanec dr. Gregorčič je pozdra vil zbrane kot sosklicatelj shoda, kot zastopnik goriških Slovencev, ki so mu opetovano izkazali zaupanje, in tudi kot zastopnik pete kurije. Dejal je, da je pričakoval obilne udeležbe, a tako ogromne se ni nadejal. Veseli se, da je ideja krščanskega socijalizma tako prešinila slovensko ljudstvo, in le želi, da bi bila v prospeh slovenskemu narodu in njega blaginji. Državni poslanec svetnik V e n c a j z je pozdravil kot pooblaščenec načelnika zveze slovenskih državnih poslancev g. Povšeta zborovalce v ime slovenskih državnih poslancev povdarjajoč tesno vez, ki naj druži ljudstvo in njegove zastopnike. Predsednik pripravljavnega odbora g. Karol P o 11 a k je v dolgem krasnem govoru proslavljal krsčanski socializem. Vsak pravi kristjan je in mora biti socialen. Spominjal se je presvetlega cesarja kot dobrega očeta revežev, Leona XIII. kot papeža delavcev, in dokazoval je iz zgodovine, kako so bili vsikdar ravno možje, ki jih katoliška cerkev časti kot svetnike, največji zastopniki krščanskega socializma. Omenjal je sv. Frančiška Asiškega, ki je reformiral Bocialno ves tedanji svet, sv. Vincencija Pavlanskega, ki je organiziral krščansko ljubezen do trpečih ; omenjal je še drugih velikih svetnikov — krščanskih socialcev. Občinstvo je govorniku burno pritrjevalo. Kanonik Kalan je pozdravil Hrvate. Vez, ki veže Hrvate s Slovenci, je vedno tesnejša ; zgodovina nam kaže, da so Hrvatje in Slovenci v najbolj kritičnih trenotkih za našo državo bili branik proti Turkom in so si vzlasti Hrvatje pridobili častno ime antemurale christianitatis. Tudi v sedanjih za državo kritičnih časih se kaže tesnejša zveza mej Hrvati in Slovenci, ki naj bo vedno močneja, da bo tudi sedaj obrambni zid proti sovragom države in naroda hrvatsko slovenskega. Naravna smer kaže Slovencem proti jugu, naše velike reke Soča, Sava in Drava drve proti jugu. Kakor je našim vodam nemogoče tek obrniti, tako je nemogoče zavreti razširjanje ideje vzajemnosti hrvatsko slovenske. — Tem iskreneje pa je nam pozdraviti danes navzoče hrvatske goste, ker se niso udali soc. demokraciji, ne čisto-ma-žaronskim spletkam Frankovim, marveč se z nami vred oklepajo krščansko-socijalne zastave. Burne so bile ovacije, ki so se prirejale na koncu tega govora navzočim Hrvatom. Dr. Gregorič je govoril o krščanstvu, ko tisti misli, ki druži vse v najlepšo harmonijo. Kakor harmonija v glasbi druži višje in nižje glasove v lepo soglasje, tako krščanstvo kot socialna moč druži višje in nižje v lepo enoto in soglasje. Nižji morajo biti pokorni višjim, a tudi višji morajo ljubiti nižje, tako veleva krščanstvo. Krasne besede je spregovoril v ime Hrvatov gosp. Zagorac iz Siska. Nepopisen je vtis, ko-jega napravlja nd me današnja slovesnost, živa priča mogočne sile krščansko socialne ideje v Slovencih. Prihiteli smo Hrvatje, da se navdušimo za delo za to idejo na srcih svojih bratov Slovencev. Iz Siska smo prišli in pod Siskom so se bili pred 300 leti Hrvati in Slovenci zmagonosno proti Turkom, Hrvatje so se tako hrabro borili, da nikdar ni vihrala turška zastava v mestu Zagrebu. — Posebno pozdravljam vrle Slovenke, ki se udeležujejo boja za krščansko - socialno idejo, vzgled naj bodo Slovenkam in Hrvaticam Špar-tanke, ki so si kite strigle iz svojih las ter jih pripenjale na loke, s katerimi so se njih očetje, bratje in sinovi borili proti sovragom. Tako naj i naše ženstvo žrtvuje srce, da vzredi narodu hrvatsko slovenskemu vrlih sinov, vnetih za prospeh in napredek na krščansko-social. polju. Krepke roke slovenskih mož so dvignile govornika ter ga nosile po dvorani. Gosp. Jakopič je med navdušenim odobravanjem vseh navzočih pozdravljal kumico gospo Pollakovo in gospice družice. Zahvalil se je gospi kumici, obenem tudi nje soprogu gospodu Pollaku, ki sta toliko storila, da je »Zveza« dobila tako prekrasno zastavo in da je slavnost tako sijajno uspela. Zastopnik češkega krščansko-socialnega društva v Pragi Hovanek je pozdravil navzoče ter izrazil svoje začudenje, videč, kako mogočna je že v Slovencih ideja krščansko socialna ; on odide v tej ideji pokrepčan in zanjo še bolj navdušen na svoj dom, kjer bo pripovedoval, kako daleč naprej so slovenski krščanski socialisti pred češkimi. Akademik iur. Šinkovec je pozdravil shod v imenu »Danice«, med. Brecelj v imenu novoustanovljenega graškega društva »Naprej«. Poudarjala sta, kako ideja krščanskega socializma objema v bratski ljubezni vse slojeve slovenskega naroda, kako si podajajo roke, kar je krščansko mislečih mož, delavec, obrtnik, akademik, uradnik in duhovnik v vzajemno delo za roda čast in rast. Potem je napil gosp. Jos. Gostinčar prelepi slogi, ki vlada mej današnjimi zastopniki slovenskih in hrvatskih delavskih stanov, ter potem prešel na drugo slogo, ki vlada ob gotovem času v teh prostorih, namreč na slovensko - liberalno-nemčursko koalicijo. Slovenski liberalci žive v najlepši slogi z ono nemško kliko, katero vodi ekscelenca Schvvegel, poročevalec in oče znanih nemških postulatov, proti katerim moramo najslo-vesneje protestovati. Živahno odobravanje je sledilo tem besedam. v Govorili so še gg.: Skrjanec, kaplan Hribar, Dermastia, Broz, Crnkovič in Z i 11 e r. Med govori pa je zopet navduševal delavski orkester iz Idrije, poleg njega pa je neumorno svirala domžalska godba. Slavnostni govor in prolog je govoril drž. posl. dr. Krek. Pred odrom je stalo nagromadeno občinstvo in poslušalo pevce »Sloge« iz Šiška, »Zvona« iz Ljubljane, »Slov. zidarskega in tesar, društva«, »Lipe« in pa — kar je naredilo poseben utis — mnogobrojni zbor »Katoliškega društva za delavke«, ki je pod vodstvom g. Bel ar j a prepeval ljubke narodne pesmice. Ti zbori so se uprav frenetično odobravali. Zabavo je pa posebno pomnožil bogat bazar, katerega so spretno uredile gdč. Ve nc a j z o vi, Peterčeva, Trtnikova, De rmastijevain Krekova. Požrtvovalne gospice so s svojo lju-beznjivostjo razprodale ves bazar in pridobile za zastavo lepih novcev. Srčna jim hvala, kakor tudi gosp. dvornemu založniku Mathianu, ki je okusno uredil dekoraci e. Pri obedu in veselici vladal je uzoren red, vladala je prava harmonija, kakoršna more vladati le med — brati. Dvorane starega strelišča so bile od opoldne do noči natlačeno polne. Težko je bilo slovo. Z iskrenimi besedami se je poslovil od gostov dr. Krek. Imenom Hrvatov se je poslavljal Za-gorac izražajoč veselje, da je ideja hrvatsko-slo-venskega bratstva tako živo zašla med mase slovenske, isto je povdarjal predsednik „Zanatlijskega društva", obljubujoč, da po današnjih prizorih bodo Hrvatje še rajše prihajali med nas. Imenom Gori-čanov je govoril slovo g. Dermastija. Zatrjeval je, da narodno in socijalno delo goriški rodo-ljubje ne opuste, če jih tudi glasilo slov. »inteligence" pozdravlja v slovenskem središču kot nepovabljene goste. Govorili so še pesnik Hribar, zastopniki iz »nemškega" Gradca, Jesenic in raznih drugih krajev. G. Kalan iz Kamnika se je imenom vseh poslovil od Janeza Evangelista slovenske krščanskosocijalne organizacije. Brate Hrvate je mnogo občinstva spremilo na kolodvor prepevajoč narodne pesmi. Po bratskih poljubih ločili smo se. Delavski praznik je pokazal, v čegavem taboru je slovensko ljudstvo. Politični pregled. V Ljubljani, 29. maja. Kaša notranja kriza še ni rešena. Mini-sterska posvetovanja so se v soboto in deloma tudi včeraj nadaljevala, izvrševalni odbor desnice je imel v soboto drugo sejo, toda kriza še ni rešena in tudi danes še ni znana pot, po kateri bo mogoče priti do rešitve. Izvrševalni odbor se sploh ni pečal s tem vprašanjem, marveč sklenil, da se posvetovanja nadaljujejo šele 6. junija, ko se razmere nekoliko spremene in pojasne. Pri rešitvi krize se računa tudi na tretjo možnost. Poprej se je govorilo le o odstopu grola Thuna in potem tudi o Szellovi demisiji, sedaj jo pa na vrsti tudi grol Goluhovski in sicer v vsakem slučaju. Koliko je resnice na tem, sedaj seveda ni mogoče presoditi. Thun o postulatili nemških opozicio-■nalcev. Izvrševalni odbor desnice je v soboto popoldne nadaljeval posvetovanje o političnem položaju. Seje se je udeležil tudi ministerski predsednik grof Thun in trgovinski minister baron Di-pauli. Takoj spočetka je dobil besedo ministerski predsednik, ki je v dveurnem govoru kritikoval narodno - politiški program opozicionalnih strank. Oficielno poročilo pravi o njegovem govoru sledeče: Temeljito se je pečal grof Thun s splošnim delom in je podrobno kritikoval tudi njih zahteve za posamne kronovine. Zanimiv način, na kateri se je to zgodilo, je vzbudil občo pozornost vseh zborovavcev. Izvajanja kabinetnega načelnika so naredila najboljši vtis. Grof Thun se je oddaljil, ko je končal svoja pojasnila. — Izza kulis se poroča, da se je načelnik naše vlade zelo nepo-voljno izražal o nemških postulatili in naravnost izjavljal, da se vlada ne more ozirati nanje. llevizija Drey/usove pravde. Z današnjim dnem se začne znamenita obravnava združenih zbornic kasacijskega dvora o zahtevi Dreyfusovi in njegovih drugov, naj se vsa njegova zadeva iznova preišče. Razsodbo bo objavilo sodišče naj-brže <5ele v soboto. Ugodilo se bo najbrže židovskim Dreyfusovcem. kajti listi poročajo, da poročevalec Beaupr^ predlaga revizijo Dreyfusove pravde pred novo vojno sodišče. Pričakujo se torej razsodba v predlaganem smislu. Italijanski bivši vojni minister general Na-rodovcev« na vse pripravljena. Tako vzoren more biti red le v vrstah zavednih, poštenih, resnih ljudij in zato se smemo vsaj v prihodnje nadejati, da se jednake krščansko-socialne slavnosti, kakor se je že zgodilo, ne bodo preprečevale vsled skrbi za javni mir. — Brzojavnih pozdravov je došlo nad sto. Vse te brzojave objavimo v prihodnjih številkah. (Vladi, liberalcem in našim!) Podpisani predsednik vseslovenske delavske slavnosti opozarjam na ta-le dejstva: 1. Pojav na krščansko-socijalnem temelji združenega slovenskega juga ima izredni politiški pomen. 2. Socijalne ideje naših časopisov in shodov so zašle med ljudstvo. 3. Omejenost naših liberalcev je neozdravljiva. 4. Znana dejstva — policijskega strahu pred socijalno demokracijo —, skrb za mir in javno varnost pri nas označujejo višino inteligence, oziroma objektivnost merodajnih oseb. Prepričano in ne fanatizovano ljudstvo je včeraj praznovalo. Bratovsko veselje brez najmanjše nerodnosti — je vladalo celi dan. — Bogu in Materi božji v čast, liberalcem in vladi pa v pouk in svarilo. Zahvaljam vse, ki so sodelovali. Dr. Krek. (Deželni zbor goriški) v soboto ni imel seje, ker ni bil sklepčen ; izostali so namreč Blovenski poslanci ter prevzvišeni kardinal in nadškof. (Škoda po toči) v črnomaljskem, novomeškem, litijskem, ljubljanskem in kamniškem okraju znaša okoli 350.000 gld. (Rokomavliarji.) »Narodovo" kliko strašno jezi, da se krščansko ljudstvo prebuja, in da ideja krščansko socialna že davno ni več omejena na Kranjsko, ampak objema vse slovenske dežele. Z nečuveno robatostjo je ta gospoda odrekla krščansko-socialnim Slovencem iz Štajerske, Koroške in Primorske, celo Cehom in Hrvatom, ki so želeli ude ležiti se slavnosti bratskega naroda, gostoljubnost. Povedali so jim, da so v Ljubljani »nepovabljeni gostje", kakor da je Narodova klika že vsa Ljubljana. Kaj takega je mogoče le še med barbari! Ko so pa Slovenci in Hrvatje prezirali in ignorirali »Narodovo« surovost, češ ni mogoče, da bi bili ljubljanski Slovenci tako neomikani, »Narod" je pač moral pričeti to le iz strankarskega sovraštva, je poskusila „Narodova" gospoda še drugi manever. V Ljubljano je prišlo tudi okrog 50 Hrvatov iz Zagreba in Siska. K tem je prišel nekdo, ter jim je v dr. Tavčarjevem imenu prigovarjal, naj se nikar ne udelež<5 slavnosti, naj gredo raje v Narodni dom, češ to so surovi ljudje, ki se bodo pretepali, zato se tudi slavnosti ne udeleži nobeno tukajšno uglednejše društvo. Kako naj pa imenujemo to početje liberalne gospode ? Ali je liberalno ali marveč rokomavharsko? (POvodenj.) Vsled deževja sta potoka Bistrica in Rača v kamniškem okraju preplavila mnogo sveta v občini brezoviški in ihanski ter naredila veliko škode. (Podpore za zdi'avljcnje škrofuloznih otrok.) Kakor v preteklih letih bode deželni odbor tudi letos nekaterim škrofuloznim otrokom podelil podpore po 50 gld. iz deželnega zablada, da jim bo mogoče iti v morsko kopelj v Gradeži. Dotične prošnje naj se pošljejo do 10. junija t. 1. deželnemu odboru, morajo pa biti podprte s krstnim listom, z zdravniškim ter ubožnim spričevalom. (Iz Belckrajine) 25. maja. Na binkoštni ponedeljek 22. maja obiskala je ubogo Belokrajino zopet velika nesreča. Popoludne prišla je od Gorjancev sem silna nevihta in vihar, za katerim je začela padati toča, ki je lep del Belekrajine zopet uničila, kakor jo uničuje ta strašna šiba že nekaj let sem skoraj vsako leto. Kolikor je znano, pobila je več far in občin. V Semiški fari naredila je samo v vinogradih škode za kacih 16.000 gld. Pobila je deloma v občini Vinji Vrh in Gradac, kjer je veliko škode naredila tudi nevihta in nalivi. Pobila je vse pridelke v vasi Vrimoviči v gradaški občini in .večjidel občine Podzemelj. Dalje vas Zastava v občini Loka in vso občino Griblje in Adlešiči z vasjo Dragoše. V občini Tri-buče pobila je večinoma vas Bedenj in na skrajni meji Kranjski še davčni občini Žuniči in Preloka in kakor se sliši še nekoliko v črnomaljski fari. Vsa škoda se ceni nad 120.000 gld. Uničila je tudi prav mnogo novih amerikanskih vinogradov, kjer je uničila deloma trte, deloma pa je odnesel naliv zemljo. Poškodoval je silen naliv tudi več potov in cest in vihar polomil sadno in drugo drevje. Ker je belokranjsko ljudstvo že sicer večinoma prav ubožno vsled različnih uim in nesreč, ki je zadevajo leto za letom, in ker mu je v prizadetih občinah odvzeto še zadnje upanje, katero je stavilo na nove amerikanske vinograde, katere si je priredilo z obilimi žrtvami in delom, in od katerih se jo nadejalo v par letih vsaj nekaj dohodkov, je njegovo stanje vsled zadnje toče v pravem pomenu obupno in ubogim ljudem preti, ako ne dobijo izdatne podpore, lakota. Visoka vlada in slavni deželni odbor naj se usmilita s čim mogoče večjo podporo ubogih poškodovancev, da jim vsaj nekoliko olajšata njihovo obupno stanje. (Z Dobrove), 27. maja. (Povodenj, ogenj) Pretočeno sredo in četrtek smo imeli tukaj ob Gra-dašici in Ilorjulki silno povodenj. Obe vodi sta zablatili travo po senožetih ob njih ležečih tako grdo, da bode košnja, katera je obetala biti letos dobra, v resnici prav slaba; seno j:a, kar se ga bode pridelalo, ne bode imelo nobene cene ne za prodaj in tudi ne za domačo vporabo. Najbolj so prizadete v&si: Brezje, Dobrova, Stranska vas-Utik, Švica, Gabrije in Hruševo. Tudi na njivah je prizadejala ta povodenj veliko škode, ker je zablatila mlade setve in saditve. Vijak o osebni dohodnini se pa menda za take okoliščine ne bode hotel dosta zmeniti. — Danes zjutraj o uri, ko so bili trudni ljudje v najboljšem počitku, je nek hudobni vrag zažgal tam v Stranski vasi Gli-narjevi kozolec — samec, ki stoji le za dobri streljaj izvan vasi. Pogorela je streha in late nad šestimi branami, nad tremi so jo ubranili. (Z Lipoglavega) 26. maja : Binkoštni ponedeljek je tudi pri nas toča pobila po polovici fare. V lipoglavski vasi je padala debela kakor lešnik, v belih pa kakor oreh. — Tudi v sosterški fari je bila, v nekih vaseh močno. (Iz Višnje gore.) Na binkoštni pondeljek popoldan od 3—4 je toča pobila poljske in vrtne pridelke po celi višenjski fari, posebno pa so prizadete vasi: Leskovec, Mlake, Zgornje Brezovo, Vrh, Vrh-Kalce, Kamenbrdo, Kosca, Polje in Draga. Ljudje in žival stradajo. Že itak revni Vi.šnjani bodo s časoma popolnoma ubožali, če ne prenehajo elementarno nezgode, katere se vsako leto ponavljajo. (Naročila na smodnik) za streljanje proti toči dohajajo kaj neredno in pozno, čeravno so bila županstva in kmetijske podružnice od dež. odbora kranjskega potom okrožnice pravočasno in natančno poučena in opozorjena na zapreke, katere se ima pri razpošiljanju smodnika. Do stavljenega roka t. j. do 10. maja zglasile so se le tri občine. Opozarjamo toraj tem potom vsa županstva in kmetiške podružnice, pa tudi vse č. vinogradnike, naj vsaj ti pritiskajo na županstva, da pravočasno naroče potrebno množino smodnika. Dolžnost vsa-cega pač je, da se tudi sam nekoliko pobriga v svojo korist in ne vedno čakati, dokler ga kdo ne podreza. z,a pol dneva zakasnela prošnja zakasni pošiljatev za 6—8 ali tudi še več dnij in troški prevažanja se znatno zvekšajo. Kakšno škodo pa lahko doživi vinogradnik v par dnevih, vidilo se je sedaj o binkoštnili praznikih. Občine, ki smodnika še niso naročile, naj to kmalu store, one pa, ki so sedaj premalo naročile, naj si omislijo še pravočasno potrebno množino in naj v prošnji navedejo, do kedaj je čas izvršiti pošiljatev, da ne bo treba vsak zaboj posebej pošiljati. Ker so mora vsprejeti v teku 24. ur, ako dospe pošiljatev na določeno štacijo, naj one občine, (naročniki), ki so od postaj jako oddaljene, nave- dejo prejemnika blizu dotične postaje, ki bo sprejel in shranil smodnik dotlej, da pride naročnik ponj. Še enkrat bodi tu omenjeno, da sprejemajo smodnik na južni železnici le ob ponedeljkih, sredah in sobotah, na dolenjski pa le enkrat na mesec in sicer prvi torek v mesecu. Dalje da se dobiva smodnik iz tukajšnjega artilerijskega skladišča le ob sredah in sobotah od 8.—10. ure dopoludne. Prošnje je vlagati na dež. odbor kranjski; ob enem je poslati dež. blagajnici v okrožnici navedeni znesek 10 gld. 30 kr. Na prošnje izven-kranjskih naročnikov se ne bo oziralo. F. G. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 29. maja. Včeraj je bil finančni minister dr. Kaizl pri cesarju, potem se je dalje časa posvetoval z grofom Thunom. Dunaj, 29. maja. Grof Thun je nameraval včeraj odpeljati se z Dunaja, a je vsled nujnih dogovorov ostal na Dunaju. Dunaj, 29. maja. „Neues Wiener Tagblatt" piše, da grof Thun v kratkem odstopi in da bo prišlo na krmilo uradniško ministerstvo pod načelstvom grofa Kielmans-egga. Dunaj, 29. maja. Ker nobena vlada neče odnehati od svojih zahtev glede nagodbe, pričakovati je vsak hip ministerske krize in sicer prevladuje mnenje, da izročite obe ministerstvi cesarju ostavko. Dunaj, 29. maja. „N. Fr. Pr." je za to, da se nemudoma skliče državni zbor. zatrjujoč, da je to tudi želja poljskih poslancev (vsaj Eutovskega). Sklicanje državnega zbora je nujno. Ako Thun tega ne more storiti, naj odstopi. Dunaj, 29. maja. Ogrski ministri so zopet došli na Dunaj ter se bodo več dnij mudili na Dunaju. Kakor se čuje, prinesli so seboj navodilo, da ne smejo od ogrskih zahtev odnehati v nobeni točki. Budlmpeita, 29. maja. Ne le liberalna, tudi druge stranke so v tem pogledu jedine, da ogrsko ministerstvo ne sme nič odnehati na Dunaju glede nagodbe. • Praga, 29. maja. Posl. Herold je včeraj v govoru pred svojimi volilci dejal, da je Thun v izvrševalnem odboru desnice dejal, da se vlada ne strinja s prenapetimi zahtevami Nemcev. Dr. Herold je dejal, da so zahteve Nemcev zahteve rabljev, nevednežev in dekadentov. Rim, 29. maja. Včeraj je kardinal di Pietro otvoril koncil, katerega se udeležuje 53 ameriških nadškofov in škofov. Predsedoval je zboru nadškof v Santiago de Ohile, Casanova. Razpravljalo se bo poleg vprašanj doktrine, discipline in liturgije o organizaciji latinsko-ameriške cerkve v smislu predloženega programa. Konečni sklepi predlože se papežu v potrjenje. Madrid, 29. maja. Zaradi pogreba Ca-stelarovega, ki se na željo sorodnikov ne izvrši na državne stroške, je stališče vojnega ministra zelo omajano, ker namreč ni dovolil, da se pokoplje z vojaško častjo. Umrli no: V bolnišnici: 25. maja. Anton Ručigaj, goslač, 73 let, vsled raka v želodcu. — Uršula Kucler, kuharica, 35 let, jetika. — Gašper Avsec, gostač, 66 let, ostarelost. Jožef Vodišek, barvar, 31 let, jetika Meteorologlčno porodilo. Višina nad morjem 306'2 m., srednji zračni tlak 736-0 mm, a rt o čas opa-lovanja Stanje barometra v mm. Tompera- tura po Celzija Vetrovi Nebo 0 S « V a S a . & „ 27 9 zvečer ~734-9 12-0 er. sever oblačno 1-9 28 7 zjutraj 2 podoI. 734 2 734 6 10 9 99 sr. svzb. p. m.vsvzh oblačno dež 28 9 zvečer 7348 95 brezv. dež 69 29 7. zjutraj 2. popol. 733-4 734 5 9-5 12 8 sl. jug brezv. goblačno » Srednja temperatura sobote 13-4°, normale: 15,r6 Srednja temperatura nedelje 10 1°, normale: 15-6°. i§&! -—" alka lična kislina kot zdravilni vrelec že stoletja znana v vseh boleznih (I.) 20-21 in pri protinu, želodčnem in mehurnem kataru. Izvrstna za otroke, prebolele in mej nosečnostjo. Najboljša dijetetična in osveiuječa pijača. izvir«: Giesshubl Sauerbrunn, ielez. postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih. Prospekti zastonj in franko* Ležeč parni stroj s 15 H P v dobrem stanju, tvrdke »Erste Brilnner Maschinenfabriks-Gesellschaft, se proda radi razširjenja tovarne. Stroj se lahko pogleda v teku. 487 3-3 Alojzij Krenner, Škofja Loka. M IVAN KORDIK, Ljubljana, Prešernove ulice St. 10—14, ima na izbiro vsakovrstne svečnike, nože, vilice in žlice iz alpake (čista, bela, trajna kovina). 1 par svečnikov iz alpake 21,_24, 26 cm. visoki 448 2-1 stane gld. 190, 2 20, 2 30. 1 tucat žlic za kavo stane od gld. 2-20 do gld. 3-— 1 » žlic navadnih iz alpake od gld. 4 20 do gld. 5'— 1 > nožev ali vilic » » gld. 5 60. (511 2-2) Pleskarska in v to stroko vštevajoča se stavbena in po- flpln izvršujet» in se priporočata v llCHt naroČila iz mesta in z dežele BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. — Najnižje cene. — Vzorci so vselej na razpolago. — Izvrševanje strokovno zanesljivo in brez konkurence 13 11-3 Slovenci, pristopajte k „Naši straži"! St. 1100/99. 486 1-1 Naznanilo. Zaradi praznika sv. Rešnjega Telesa ostane deželna blagajna kranjska dne 1. junija 1.1. strankinemu prometu zaprta. Ta dan zapadle službenine ter druge stalne užitke izplačala bode deželna blagajna že dne 31. maja t. 1. Deželni odbor vojvodine Kranjske. V Ljubljani, dne 16. maja 1899. Št. 241. 508 3-3 Razpis zdraviliških služb. Pri okrajni bolniški blagajni ljubljanski je popolniti H sdLsm^aišfei ^sti z dnem 1. julija 1899. 1. S temi mesti spojena je letna plača po 660 gld. in prosta vožnja k bolnikom. Prosilci za te službi vložijo naj svoje zadostno dokumentovane prošnjo najdlje do 10. junija t. 1. pri podpisani bolniški blagajni. Okrajna bolniška blagajna ljubljanska. V Ljubljani, dno 25. maja 1899. Načelnik: Ivan Kregar s. r., Knpnje in prodaja vse zdolej zaznamovane efekte in druge vrednostne listine po dnevnem knrza. UAHK1 lakso Veršec v LJUBI^JANl. Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Olro-konto (hranilne vloge v tek. računu), obresti od dn6 do dn6 po 4\',%. PoStno - hranllnične položnice na razpolago. --D u n a j s k a borza. Hgf - Dn6 29. maja. 8kapni državni dolg v notah.....ICO gld. Skopni državni dolg v srebru.....100 » Avstrijska zlata renta 4"/„......120 . Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . 100 » Ogerska zlata renta 4°/0.......119 » Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ... . 97 » Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 915 » Kreditne delnice, 160 gld..............357 . London vista...........120 » Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drl. velj. 58 » 20 mark............11 » 80 frankov (napoleondor)............9 » Italijanski bankovci........44 > C. kr. cekini......................5 » 75 kr. 35 » 15 » 35 » 50 » 15 » 50 » 92",. 78 . 55 » 67'(> 67 » Dne 27. maja. 4°/0 državne srečke 1. 185-1, 250 gld. . . 171 gld. 50 kr, 5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 156 » — Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....197 . 25 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 98 » 80 Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......138 . 50 Dunavske vravnavne srečke 5°/0 . . . , 129 » — Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 108 » 75 Posojilo goriškega mesta.......112 » — 4°/0 kranjsko deželno posojilo.....98 » 25 Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 97 » 70 Prijoritetne obveznice državne železnice . . — » — » » južne železnice 3°/„ . 169 » — » » južne železnice 5°/0 . 123 » 25 » » dolenjskih železnic4°/0 99 » 50 Kreditne srečke, 100 gld......199 gld 25 kr. 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 162 » — « Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 20 » 10 » Rudolfove srečke, 10 gld.......28 » — » Salmove srečke, 40 gld........85 » 50 » St. Genčis srečke, 40 gld.......84 » — » Waldsteinove srečke, 20 gld......60 » — * Ljubljanske srečke.........24 » — » Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 153 » — » Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3350 » — » Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . 435 » — » Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 55 » — » Splošna avstrijska stavbinska družba . . 108 » — » Montanska družba avstr. plan..........234 » 65 » Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 192 » — » Papirnih rubljev 100 ................127 » 76 » jOJT Nakup ln prodaja *£S vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeee za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi. Menjarnicna delniška družba „31 EKCIJ R" I., INollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. Sf Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacljskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti iBJf naloženih (glavnic,