roitnlna plačana v gotovini« Leto LXXU., št. 37 L]ttU]ana, sreda 1$. februarja leje Cena Din i.— SLOVENSKI i* n «)*» v{«iH Oao popoldne uviem* oedege 10 praznik« — Inaerau do 80 peni vrst % nm vi do lOo vrst a L>m 2 50 od 1CMJ do 300 vrat a Dlo 3. veeji inseratl petlt vr»tj» LMr> « — Pupiuti po dogovoru. inaeiatni davek ponebej - »Slovenski Narod« veiia mesečne v Jugomavtji D1d 12.—. za inozemstvo Din 25 — Rokopisi se ne vračajo UREDNIŠTVO IN UPRAVN1STVO LJUBLJANA Enafljeva olica Itev. 5 Telefon: 31-22. 31-23. 51-24, 31-25 Id 31-26 Fodrutnlco; MARIBOR, Grajski trg St. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon st 26 — CELJC celjsko uredništvo Strossmaverjeva ulica l. telefon «t_ 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2. telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani AL 10-451 Začasna kompromisna rešitev: Nova Berardova misija v Burgosu Francoska vlada na svoji včerajšnji seji Se n i sprejela končnega sklepa o priznanju vlade generala Franca — Sklenila je samo, naj senator Ber ard vnovič odpotuje v Burgos, vendar pa kot njen o£i-cielni zastopnik PARIZ, 15. febr. i. Včeraj dopoldne je imela francoska vlada dolgo sejo, ki je bila v glavnem posvečena zunanji politiki, zlasti pa španskemu problemu, po seji je bil iz^an komunike, po katerem bo senator Leon Berard po no v no odpotoval v Španijo, da nadaljuje z misijo, k! jo je bil nedavno pričel. Kakor znano, je bilo prejšnje potovanje rena orja Berarda le informativnega značaja. Čeprav bo sedanje drugo potovanje senatorja Berarda v Burgos povsem uradnega značaja in bo s tem Francija priznala vlado generala Pran ca de facto, obstojajo v francoski vladi še vedno nesoglasja zaradi španskega vprašanja. Zunanji minister Botmet je podal včeraj predsedniku republike In svojim tovarišem obširen ekspoze o zunanji politiki. Ob tej priliki se je dotaknil tudi japonske okupacije otoka Hainana in seznanil muvstre s poda ki in inforrracijami, ki jih je prinesel senator Berard 8 prvega potovanja v Burgos- Po ekspozeju zunanjega ministra se je razvila obširna razprava, v katero je poseglo več govornikov In v kateri so se pojavila razna mnenja. Nekateri ministri bo zastopali stališče, da se ni čas za po- gajanja z vlado v Burgosu, dokler obstoja v Španiji že priznana republikanska vlada, ki se bori se naprej. Drugi so hoteli vedeti, kakšni so nameni generala Franca in če je pripravljen izpolniti obljube, ki jih daje. Prav tako je bilo postavljeno vpraša" nje, če so te obljube v skladu z obvez, n ostmi, ki jih je dal poprej druglm državam, po govoru predsednika Daladiera je bilo sklenjeno, da pošljejo senatorja Berarda v Burgos. Na ta način so našli nekakšno kompromisno rešitev, vendar pa končna odločitev o priznanju vlade generala Franca se ni padla. Razprava o vprašanju španskih beguncev je bila preložena na prihodnjo sejo ministrskega sveta. V Francijo je prišlo v teku zadnjih 14 dni 330.000 beguncev in miličnikov republikanske vojske. V taborišču Argeles ob moi-ju je 75.000 beguncev, v Saint Ciprienu 70.000. v Arnu 25 tisoč itd. Mnogo beguncev je nameščenih v manjših taboriščih. Včeraj je prestopilo francosko mejo še 20.000 mi'ičnikov. ki so se do zadnjega branili pred mestom Grats de Mollo ob francoski meji. S seboj so pripeljali 16 strojnic. 12 avtomobilov in mnogo drugega materiala. Glasovi pariškega tiska Pariz, 15. febr. AA. Francoski tisk se obširno bavi z ureditvijo francosko-španskih odnošajev^ »Figa~o« piše* Francosko-španski odnosa ji &e normalizirajo. Politika od-oošajev s Francovo Španijo se je ustvarjala v etapah in želimo, da zavzame v naj krajšem času popolnoma jasne ob'ike. »Journal« poroča, da je Bonnet sprejel včeraj angleškega poslanika Phippsa ter razpravljal z njim o ureditvi odnosa j ev 9 Španijo, kar potrjuje tesna sodelovanje Francije in Anglije g-ede ureditve tega vprašanja. Chamberlainova izjava v spodnji zbornici kaže, da v Londonu in Pariza ne marajo postopati prenaglo, ker smatrajo, da bo zadevo rešil čas sam. »Petit Pansien« piše, da pomeni ponovna misija Leona Berarda priznanje generala Franca de facto in da bo francoska vlada priznala Francovo vlado rudi de jure, čim bedo ra-zmere v Španiji to omogočile. Danes seja angleške vlade London, 15. febr. i. Francoska vlada je že snoči sporočila v London svoje sklepe glede Španije, o katerih bo angleška vlada razpravljala danes. Dejstvo, da francoska vlada sedaj generala Franca še ni priznala de jure, bo nedvomno vplivalo tudi na današnjo sejo angleškega kabineta, ker smatrajo, da želita obe vladi v tem pogledu postopati v popolnem soglasju. Sodijo, da bo tudi angleška vlada na svoji današnji seji priznala vlado generala Franca de facto, dočim ga bo de jure priznala šele potem ko bo položaj bolj razčiščen. Ureditev prometa na pirenejski meji Hendave, 15. feb. AA. Včeraj popoldne je prefekt spodnjih Pirenejev odšel v spremstvu višjih uradnikov na mednarodni most v Hendavu. kjer ga je pričakoval polkovnik Sanagero. Nato so predstavniki francoskih in španskih oblasti odšli v vojaško poveljstvo v Irunu, kjer so razpravljali o otvoritvi meje v spodnjih Pirenejih, kakor tudi o prehodu miličnikov iz Francije v Španijo v kolikor so se prijavili za nacionalistično armado. Od danes naprej bo lahko odšlo po 4000 miličnikov na dan iz Francije v Španijo. Lebrun pojde v London V Angliji se pripravljajo za čim prisr£nej£i sprejem predsednika francoske republike LONDON. 15. febr. br. Predsednik francoske republike Lebrun in njegova soproga bosta v torek 21. marca popoldne prispela v London na oficielen obisk Na postaji Victoria ju bosta sprejela angleški kralj Jurij VI. in kraljica Elizabeta, s kolodvora pa bosta krenila v svečanem sprevodu v bu-ckinghamsko palačo, kjer bosta obiskala kraljico Marv. Zvečer bosta na večerji v buckinghamskem dvorcu. Naslednjega dne bosta pri slavnostni predstavi v operi in večerji v francoskem veleposlaništvu, ki se je bosta udeležila tudi kralj in kraljica. V četrtek 23 marca bo svečan sprejem v parlamentu. V zvezi s tem je | snoči zastopnik delavske stranke v parlamentu kapetan Fletcher vprašal mm. predsednika Chamberlaina. če bosta predsednika francoske republike in njegovo soprogo tudi spodnja in zgornja zbornica s ovesno sprejeli in kaj je vlada ukrenila glede tega. Chamberlain je odgovoril, da pripravlja vlada predstavniku francoskega naroda najprisrčnejši sprejem in da ga bosta sprejel obe zbornici. Kapetan Fletchei se je s tem odgovorom zadovoljil in poudarjal, da je treba s čim bolj slovesnim sprejemom prezidenta Lebruna podčrtati angleško-francosko povezanost in solidarnost v sedanjih važnih in odločilnih časih. Imredy|eva demisija Kljub demantijem je madžarska vlada Imredyja včeraj le odstopila — Novo vlado bo bržkone sestavil dosedanji prosv. minister grof Teleky BUDIMPEŠTA, 15. febr. b:. Vlada dr. Imredvja je snoči podala ostavko. Kegent Horlhv je ostavko sprejel in je zvečer poklical v avdienco notranjega ministra Kerestes-Fischerja ter grofa Telekyja. V političnih krogih sodijo, da bo sestava nove vlade najbrže poverjena grofu Telekvju. Vest o nenadni ostavki madžarske vlade ni zbudila presenečenja, ker je obveščeni krogi trdijo, da bo notranja napetost rešena po vsej priliki tako, da bo izvršena rekonstrukcija v-ade in morda sprememba tudi glede osebe predsednika vlade. Smatrajo, da bi mesto predsednika vlade zasedel grof Te-leky, ki je prosvetni minister v Imre-dvjevi vladi. Hcrthv je sprejel Imredvja včeraj dopoldne, ob 19. pa grofa Telokvja. Cb 22. je sprejel v skupni bilo znano, da so bila v vladi že dolgo < avdienci ponovno Imredvja in grofa I časa nesoglasja in trenja zaradi vpra- Telokvja. Med člani kabineta in mero-šanja agrarne reforme, še hoij pa zara- j dajnimi političnimi osebnostmi se vodi židovskega problema. Radikalni j dijo neprestano pogajanja. V političnih ukrepi proti zidom in novi židovski za- l krogih trdijo, da bi se mogla izvršiti Angleško pm Značilna izjava zastopnika delavske sfrranke po si. Hendersona LONDON. 15. febr. AA. Včeraj je bil zakon o finančni podpori Češkoslovaški odobren v spodnji zbornici po tretjem čitanju ter poslan v nadaljnjo razpravo v zgornic zbornico. Ob tei priliki ie govori! tudi poslanec delavske stranke Henderson. ki je obrazložil, zakaj njegova stranka glasuje za predlog vlade Mi ne podpiramo tega predloga, je dejal« samo zaradi tega, ker je potrebna velika podpora malemu in plemenitemu narodu, ki se mora boriti z velikimi nesrečami, temveč zaradi tega, ker obstojajo tuli drugi mali narodi, ki lahko pridejo v bodočnosti v isti položaj. Smatramo, da bo zavladal mir v srednji Evropi samo v primeru, če se tudi mi zanimamo za življenje držav v Podcnavju. Nato je govoril finančni minister s^r John Simon, ki je med drugim dejal, da želi angleška vlada omogočiti češkoslovaški vladi, da čim prej reši vprašanje beguncev. Po njegovem mnenju je beguncev, za katere mora skrbeti češkoslovaška vlada, 136.000. Vigtihne svečanosti v Vatikanu Vatikan, 15. febr. br. Včeraj popoldne so bile v Vat kanu velike pogrebne svečanosti. Truplo papeža Pija XI. leži sedaj v kripti kapele sv. Petra. Spuščanje v kripto je trajalo z vsemi obredi tri ure. Najbolj ganljiv je bil trenutek ko s? je rakev polagoma pogrezala v kripto ob prepevanju psal-mov. V krpt so spre'eli rakev kardinali in skefi Po želji pokojn ka bo negovo truplo počivalo poleg trupla Pap-ža Pija X. in nasproti truplu kardinala Mery de Vala. Danes so bile zniušnice. Bsl«ijsf ta vladna kriza Bruselj. 15. febr A A KatoTfifed senator P:erlot. ki mu je bila poverjena sestava nove vlade, je Imel včeraj razgovor s Spaa-kom in Jospartem. Danes se bo Pierlot sestal z osebnostmi ki pridejo v poštev za minere v njegovi vladi. Crnomorski bi:k Berlin. 15. febr. br. Nemški listi poročajo, da hoče ruski zunanji muvster Litvi-nov ustvariti crnomorski blok, ki naj bo naperjen proti Nemčiji. V tem bloku naj bi ble poleg Ru*;je tudi Turč:ja. Bogatija In Rumunlja ter de neka druga bal kanska drtava. Sestanek sveta Balkanske zveze Bukarešta, 15. febr. e. Program spreje-maa zunanjih ministrov Balkanske zveze je že izdelan v vseh podrobnostih Dokaz, da bo ta konferenca im:li prav poseb2n značaj, je tudi to, da bo prišel v Bukarešto sam min predsednik patriarh Ghri-stea. V predsedništvu vladi bo prirejsn gostom na čast svečan ob-d, na katere a bodo povab'jeni tudi vsi člani romunske vlade in č ani diplomatskega zbora. Protijapanski ukrepi na Filipinih Sanghaj, 15. febr. A A. F lipinski kmetijski minister je izjavil, da bodo v najkrajšem času razveljavljene vse ugodnosti, ki so bile dane tujcem brez odobrenja vlade. Ta ukrep bo zadel v prvi vrsti Japonce ki jih je na F lipinih okoli 10.000. Letalske sile posameznih držav London, 15. febr AA. (Reuter). Nemčija je na osnovi uradnih podatkov v stanju zgraditi 1.200 vojnih letal na mesce. Nemčija Ima danes 9.800 letal, Anglija 7.100, Rusiia 4.000 ItaMja 4.000 Zedinjene drtave 3.500, Japonska 3.100 In Francija 2.700. kon, ki ga je hoteli vlada uveljaviti, niso naleteli na splošno odobravanje, temveč na odpor prceejŠpjega dela javnosti, na dru^i strcn< Pa so delali Irri-redvju težave pristaši skrajne desnice, ki niso bili zadovoljni z njegovo zunanjo politiko. BUDIMPEŠTA, 15. febr. AA. Dobro rekonstrukcija v-ade že danes. Budimpešta, 15. fčbr. A A. Za danes ob 0.30 je bila sklicana seja vlade, za 11. pa parlament. Ob tej prililii se bo brSteone zvedelo, k:ro to sestavil novo vlado. Smatrajo, ća bo to verjetno grof Telekv, prosvetni minister v sedanji vladi in bližnji sodelavec Kanye. *r» o f> 3 S rimaajkljaja v Italiji P<3 Cii?:£?acI*I i^esinSjje naraščajo države! izdaji z vsakim letam v ogromni višini r.lm, 15. febr. v. V rimskih finančnih krc.Tih se resno bavijo s finančnim položajem Italije. Do abesinsks vojne so bile italijanske "državne f.nance kljub velikim izdatkom za obnovo države in oboroževanja se dokaj s.abi izirane. Pripisati je to dejstvo, da ima Italija kader od: čaih finančnikov, ki se lahko merijo s svojimi sovrstniki v vsald dru^i državi Z abeain-sko ekspedicijo pa so nastopili časi finančnih obremenitev, ki niso ostale brez dalekosežnih posledic za razvoj italijanskih državnih financ. Dočim so znaSaa proračvnski izdatki za državno obrambo V Italiji L i:»35-35 6.153 milijonov lir, so narasli v 1. 29C6 že na 16.700 milijonov lir. I«- 1937 so dosegli višino 23.750 milijonov Ur. Koliko so znaTali preteklo leto. ni znano, gotovo je samo. da mnogo več kakor 1. 1937. Gotovo je tudi, da znaša proračunski priman jI Jja j za L 1933 nad 14 milijard lir. Po angleških ocenah zna^a letni nacio- nalni dohodek Italije kakih 120 milija, u lii\ Trgovska bilanca je bila 1. 1938 pasivna za 3.5 milijarde lir. Zlata podlaga italijanska Narodne banke je znašala ob koncu pretek e^a leta 2358 milijonov lir, dočim je izkazovala 1. 1933 še 7092 milijonov lir. Deviz j3 biio ob koncu preteklega leta v pnrtftHu itaIranske Narodne banke okoli 60 milijonov lir, dočim jili je bilo 1. 1030 še 4.327 milijonov lir, deaiarni obtok pa je znašal v Italiji ob koncu 1. 1938 okoli 173 milijarde lir. Angleško posojilo Italiji? London, 15. febr. AA. (Havas). V finanč-n h krogih v Citvju ne pripisujejo nobenega pomena glasovom, ki so se razširili v tujini o dozdevnih pogajanjih za kredit 70 milijonov funtov, ki naj bi ga angleške banke dale Italiji, ker sedanje razmere niso prav nič ugodne za takšno operacijo. Sicer pa že višina tega kredita jasno kaže. kako neverjetna je ta vest. Kritika Trevkanusa o preganjanja Židov LONDON, 15. febr. o. Rudolf Tre vira-nus, ki je bil v vladi bivšega nemškega kancelarja Brunnga pred serimimi leti železniški minister, in se je umaknil iz javnega življenja se je v ponedeljek prvič spet oglasil na nekem javnem zborovanju v Chestru. Zborovanje so priredile angleške organizacije ki delajo za zaščito židovskih beguncev. Treviranus je na zborovanju ostro kritiziral preganjanje 2:-dov. Včeraj, je dejal, so bili na vrsti Zidje, danes ao cerkve, in nihče 02 ve, kdo bo jutri žrtev totalitarnih načU in oblasti. Irski teroristi pred sodišč London, 15. febr. w. Pred policijskim sodiščem v Bo\vstreetu so včeraj aMfflaB 15 mošk h in neko 18-1 etno dekle zaradi po-I sesti razstreliva, 14 je bilo obtožen7h za-' radi prestopkov proti varnosti države, dva I osumljenca pa sta bila izpuščena. Predvsem j jim očitajo, da so v zvezi z ultimatom, j ki je bil poslan zunanjemu ministru Hali-I faxu in v katerem zahtevajo odpoklic an-1 gleškega vojaštva iz Irske. I Daruite m 'Zvonikov* sklad „Narodna svest" Banovinski odbor druih'a »Narodna svest* je prejel ia-le dopis: »Udruženja »Narodna svesf«, Glavni odbor, br. 5., 8. II. 1939. Beograd. Rana\'inskom odboru Ljub ljana. — Gla\mom je odboru baš danas sa opšteno od strane ministarstva unutrašnjih poslova, da je kraljevska vlada u načetu prihvatila predlcg G/m-nog odbora, da se donese zukon o priznanju rada dobrovoljnih nacionalnih radnika. L'skoro će biti pozvan Glavni odbor, do preko s\x>jih delegata učestvuje u pretresu i izradi konačnoj* teksta pomenutog zakona. Već sada je skrenuta pažnja Glavnom odboru, da će biti neophodno potrebno, da se naznači sto točniji broj lica. koja će uživati beneficije spomenutog zakona.*: V nadaljnjem zahteva nato glavni odbor, da se mu nemudoma •st-jo, da bi bila kupa gorja vedno polna, dm bi bil veren nas človek brez zaščite, brez moči. Kdor samo mulo ve, kakšen nezaslišan teror so naši nasprotniki, če so bili v premoči, že doslej izvajali nad poštenim delavstvom, ta mora slutiti, kakšen pekel bi mu ustvarili, če bi dobiti na teror pm-ter.t. S posmehom in sarkazmom bi štrli njegov odpor in v temeljih zamajali komaj strnjeno narodno enoto. Tudi politično bi jo kmalu razdrli. Kdor misli, da bi naU nasprotniki tega ne storili, more biti od r.ile naiven in kratkoviden. Jasno pa je, da bi v primeru poenotenja delavskega gib* njo za vso državo bila le ena izbira: Mi ali nasprotniki. V politiki smo ie prestali te> ko preizkušnjo in dobro je, da smo takrat rekli: Mi U — „Naša misel" »Naše misli«, omladinske ga kuffumo-po-Htičnega lista. 4. letošnja Številka je Izlila. V mvdniku pravi med diugim: »Poglejmo hladno in trezno v bodočnost. Videli bomo, da je našemu narodu nujno vrniti, vzgojiti vero v neke politične principe In smetre. Brez tega ne pojde. Slovenstvo, hrvatstvu, srbstvu so za neku j takega premajhni. Na njihovi osnovi je nemogoče izgraditi realno z vero v bodočnost navdaJa-jočo politično koncepcijo, za katero si mislimo, da bo slonela kvečjemu na neki Urši, a nikakor ne ožji osnovi, nego jo nudi fugpel venska ideja. Le v tem v primeru bo narod našel vero vase ter bo zaživel resnično življenje. Radi tega verujemo v nu} nost in bodočnost ideje, ki jo zastopamo. Vse sedanje težave in rešitve, ki bi Jih morda naše politično življenje po sili razmer ustvarilo, pa bodo v bodočnosti pokazale pr&.-:!nost tega naziranja. V tem smislu je treba narod pripravljati, vzgajati. Jugoslavenstvu so bolj kot kdaj potrebni apostoli in preroki. Današnja omladina je poklicana, da jih ustvari. Vzgojena v borbi in zmedah, je pozvana, da da borce, kt bodo nacijo vcdili k takim zmagam, za katere j res vredno živeti in umreti.. .c — Nar dalje ima list tele članke in beležke: Nacionalizam, pojmovi i rejieksije, Kulturni boj?. Kulturno pasjeglavstvo, O volitvah v društvu slušateljev juridične fakultete, Potrebno je več kritičnosti, Občni zbor Akademske akcije, Pomenek s »Stražo v vihar-ju« in Morala pa taka, — »Naia misel* Je polmesečnik in stane za vse leto 18 din. Naročnina je tako malenkostna, da jo zmore vsak, še tako siromašen inteligent. lmo~ viti izobraženci, podprite vsaj z naročnino to glasilo naše akademske mladine! Sorzna poročila. Curi h, 15. februarja. Beograd 10.— Pariz 11.6675, London 20.6525, New Torfc 440.3825, Bruselj 74.30, Milan 23.20. Amsterdam 236.30, Berlin 176.80 Praga 15.14, Vars&va 83.25, Bukarešta, a.37. Stran 2 >bLOVLi\SKl NAROD«, sreda, 15. februarja 1939. siev. 3 / Zasedanje banskega sveta Iz komisije za agrarne operacije, gozdno tehničnega, veterinarskega in gozdarskega odseka Ljubljana, 15. februarja Včeraj popoldne se je nadaljevaita debata banskih svetnikov o poroci.u kmetijskega oddelka, H kmetijskemu oddelku spadajo rudi komisija /a agrarne operacije, gozdnotehničn: odsek /a urejanje hudournikov, veterinarski odsek in gozdarsiki odsek. Iz poročil teh odsekov na zasedanju banskega sveta posnemamo: Komisija ta agrarne operacije ureja posestne razdelitve kme«čke zemlje, ureja pašne in druge pravice ter skrbi za varstvo planin in za pospeševanje planšarstva in pašništva. Komisija za agrarne operacije je izvedla nekaj komasacij poljedelskih zemljišč na Krhkem polju in v Beli Krajini m številne nadrobne delitve skupnih zemljišč. V tekolem proračunskem letu se je dovršila obmejirev planin na knezoškofijskem posestvu na Monini v površini 622 ha. Popolnoma dokončanih in zakijučenih je bilo 69 aeramih operacij s skupno površino 1484 ha in s 770 udeleženci. Glavne ovire za uspeAcn razvoj kmečkih gospodarstev so razkosanost zemljiške posesti, neurejene posestne razmere in naj različne j še služnosti. Ker je v banovini 87.7°/o vseh poljedelskih zemljišč ali okrog 500.000 ha potrebnih komasacij, lahko trdimo, da trpe zaradi razkosan os t i vse naše dolinske kmetije. 26.71"'o površine banovine aJi okrog 435.000 ha je v Lasti agrarnih skupnosti ali pa imajo agrarne skupnosti na teh zemlji v", ih pašne in druge pravice. Vsa ta zemljišča, predvsem pa planine, ki same merijo okrog 54-000 ha, tvorijo pašno ozemlje rn so temelj naše živinoreje Od ureditve gospodarstva na teh zemljiščih in od ureditve ■zamotanih pravnih odnosajev od visi razvoj našega pašništva in s tem naše živinoreje. Oozdnotehnični odsek za urejanje hudournikov- je imel na razpolago 3.300.000 din. Hudourniška dela so se izvajala s temi sredstvi v 15 strelih, in to na 40 mestih. Večina kredita, to je 88%, se je porabilo /a nadaljevanje že začetih ureditev hudournikov. Za nova dela se je porabilo okrog 12fl'o. Doslej je bilo izvedenih v naM banovini za 26 milijonov dinarjev hudourniških zgradb. Za 6 milijonov v predvojno dobi, za 21 milijonov pa v povojni dobi. Če bodo hudourniška dela tako napredovala, bo mogoče v 20 do 30 letih izvršiti vsa najnujnejša hudourniška deJa, ki so potrebna za napredek hribovskega kmeta in predpogoj za regulacijo naših rek in za melioracijo močvirnih dolin. Vendar bo treba kredite povećati od dosedanjih 3 na 4 do 5 milijonov dinarjev. Potrebščina za najnujnejša hudourniška dela v prihodnjih 20 do 30 le- tih znaša namreč najmanj 130 milijonov7 dinarjev. Od te vsote odpad« na hudournike v dolini Save in njenih pritokov na Gorenjskem okrog 45 milijonov, na hudournike v ljubljanski kotlini okrog 24 milijonov, na dolenjske hudournike okrog 15 milijonov, na Savinjsko dolino okrog 11 milijonov, na ostale štajerske kraje okrog 34 milijonov dinarjev. Gozd je najnaravnejsa obramba proti razdiralni siH hudournika. Zato bo odsek posveti $e več poorornce-ti kakor doslej pogcrzdovan'ju razoranega sveta, golicav, usadov, plazov in melišč v območju hudournikov. Veterinarski odsek. V banovini je 30 drža vnih in 16 banovinskih veterinarjev. Večja mesta imajo svoje veterinarje. Samo od zasebne prakse žive v banovim trije veterinarji. Lani so se močno pojavile živalske kuge. Izgube, ki jih trpi na:a živinoreja zaradi številnih živalskih bolezni, se ne da točno preceniti. Ce je bila predlanskim ocenjena na 2.050.000 din, je letos za pol milijona dinarjev večja. K temu pa se mora dodati ravno tolika vsota za izgube, ki so bile zatajene. Pri tem pa ni všteta škoda, ki jo je trpel naš izvoz in trgovina. Nič manjka ni Skoda, ki jo povzročajo živalske kuge, ki jih ži\-rncrcjci in rejci sploh niso dolžni prijavljati. V splošnem je bilo preteklo leto za zdravstveno stanje živine nepovoljno in e-Iabi so tudi izgledi za bodočnost. Predvsem bo največ škode povzročila s.liruivka in parkljevka, ki je še vedno razširjena v vseh državah Evrope. Gozdarski odečin in praznin v gozdu banovina ni mogla dajati podpor. Pogozdovanja so bila izvršena na kratkih zemljiščih Bele in Suhe Krajine, v občini Fara na Kočevskem, v obč-ni Cerklje na Notranjskem in v hudourniškem območju občin Polhov Gradec, Sv. Jurij pod Kumom, Radeče, Cerklje. Stroški /a pogozdo-Nanje so zr.ašali 159.112 d m. Zasajeno je bi 70.42 ha. Lani so se gozdovi močno izkoriščali, ker je bida cena nekaterih gozdnih proizvodov dokaj ugodna m so zadolženi posestniki plačaJi dolgove z izkupičkom za les. Splošni nadzor nad gozdovi je bil lani otežkoven in nekoliko pomanjkljiv. Glede lova je imela občna uprava veliko posla z izvrševanjem zakonitih predpisov. Novinarji so tudi dobri mediji... Svengali je priredil včeraj popoldne posebno predstavo za novinarje Ljubljana, 15. februarja Naravnost moramo priznati, da je bistvo novinarskega dela dandanes prenašanje misli, nazorov in želj po novinarjih iz javnosti za javnost Tako je novinar že po svojem poklicu medij — javnosti. Govorimo v jeziku okultnih ved zato, ker smo še pod vplivom včerajšnjega Svengailijevega nastopa, posvečenega novinarjem. Prireditev je bila včeraj popoldne v beli uniomki dvorani. Njen namen je bil — po Svcngalije-vih besedah — prikazati, da S ven galije ve produkcije niso nič mističnega, a tudi ne triki. Temelje na parapsihologiji, ki sicer ni še raziskana veda ali veda v pravem pomenu besede ter jo je treba uvrstiti v metafiziko, vendar je že kolikor toliko razločljiva. Svengali primerja izredne, še nepojasnjene duševne sposobnosti telepatov, fa-kirjev in hipnotizerjev delno s tem, tovarišem artistom (Tržaear.cm) po ulicah, se je stiskal k zidovju v neznanem sitsnabu. Nenadno so začeli pokati streli. Njegov tovariš ie padel smrtno zadet... Svengali vse je takoj potem odpravi! r_a k, •: i-r. Ujel je vlak. ki je vozil p- r>ti Ma-džan" ki. Ko je sedel v kupeju s~edi vlska. mu je nek:'! reklo, naj odide v zadnji vagon. Med vožnjo se je zdrznil ob silovitem tresku in vrgio ga je iz vagona: njihov vlak je treščil z drugim vlakom. Vagoni so se vneli. Potniki so ostali živi Ie v zadnjih vagon:h. — Po tem dogodku se je Svengali osiromašen — prtljaga in prihranki so bii uničeni — napotil pe> proti domovini. Nastonil jc na Madžar- k cm, potem ga je pa pot kmalu vodila naprej v šimi svet. V Ljubljani je nastopil prvič 1. 1922 (pred tremi leti drugič). Prepotoval je večkrat Nemčijo, bii je v Franciji, Italiji, na Če-k osi o vaškem in v Angliji. V Rusiji se je seznanil tudi z Ra-sputinom, ki mu je dal za spemin košček relikvije .. . Svengali je VSC&ftJBOf /elo mnogo doživel v 25 letih in si pridobil tudi vel.ko znanje. Njegovi nastopi so revni ter nimajo nič skupnega b triki konic d i an tov, ki si hočejo na lahek način služiti kruh. Jugoslavija v dunajskem radižs Ljubljana, 15. februarja Kdor je v ponedeljek zvečer poslušal dunajsko radijsko oddajo, je slišal prekrasno oddajo pod naslovom > Jugoslavija, mlada kraljevina* — v pičlih dveh urah, ki so nudile resnični umetniški užitek tudi najbolj razvajenemu poslušalcu, so nam veliki sosedje skozi svoja očala pokazali lepote in globino naše domovine tako, kakor znajo to samo Nemci. Besedilo je napisala menda vnukinja velikega hrvaškega pesnika Preradovića ter je po svoji zasnovi v njem zajela, bežno sicer, toda vendar zelo prisrčno vse značilnosti naše zemlje in njenega ljudstva, da ji moramo biti hvaležni. Oddaja je bila v glavnem razdeljena v tri dele ter je bilo največ časa odmerjenega Hrvatski, potem Kranjski (tako imenujejo Nemci Slovenijo) in slednjič Srbiji. Prva je priSla na vrsto naša ožja domovina. Veliki radijski orkester je uvodoma dovršeno podal A. Lalovcev »Scherzo«, nakar je govornik opisal lepote in bistvo Slovenije, poudarjajoč, da živi tu samonikel, priden in gostoljuben slovenski narod. Med tromostovjem in frančiškansko cerkvijo stoji spomenik Prešerna, ki je prvi prelil kmečko govorico v pesem in ji s tem dal veljavo. Študentje ki hitijo v šole, se bežno, toda z globokim spoštovanjem ozirajo v spomenik velikega pesnika. Tem besedam je .sledil prikaz prizora, ki je navdihnil Prejema, da Je zapel svojo »Luna sije«. Nato je naš zna- nec, član državne opere dunajske g. Drmo-ta ob spremijevanju orkestra z globokim občutkom in tehnično popolno zapel to pesem. Pozabili niso niti na našo koroško pesem, ki so jo reproducirali s plošče. Da, to je Napoleonova Ilirija, s severa vsa alpska, z juga pa že drhteča od morja. Skozi deželo pa vali valove bistra Sava dalje na Hrvatsko. Sledil je opis Hrvatske in Srbije, potem je bila pa oddaja zaključena z našo državno himno na slabi plošči. Oddaja je zapustila globok vtis in je le škoda, da širša javnost ni bila opozorjena na njo. V bodoče bi moralo podobne oddaje registrirati tudi dnevno časopisje ter s tem opozoriti najširšo javnost, ker ni dovolj, da jih prinašajo samo radio revije. Vsem sodelujočim v dunaiskem radiu pa izrekamo našo posebno zahvalo za vso veliko skrb in ljubezen, ki so jo vležili v to oddajo, ki se je izvrstno slišala tudi v tehničnem pogledu brez motenj. Izlet šentpetrske CMD na Oplenac Ljubljana, 15. februarja Delo za našo častitljivo narodno obrambno družbo potrebuje čim več razgibanosti, več propagande, da bo tudi v novem polstoletju tako uspešno, kakor je bilo v prvih 50 letih. V Ljubljani imamo nešteto društev, vsako se trudi in deluje v svojem območju. Podružnicam CMD. ki jih je v Ljubljani 10. se ne more očitati, da bi ne izpolnjevale svojih nalog. Vsaka neumorno in nesebično, skoro konkurenčno tekmuje v delovanju, da omogoči čim več uspehov našemu dičnemu vodstvu v njegovem vsesplošnem delovanju. Za tako eminentno nacionalno in obrambno organizacijo kakor je CMD pa je treba sto-prav v Ljubljani dati novih zgledov in vzpodbud vsej slovenski narodni javnosti in celotni uspehi bodo lahko še vse častnej-ši kakor doslej. Naše delo moramo približati delu — velikih in mogočnih narodov. To nadejo si je začrtala šentpetrska CMD podružnica in uvrstila v svoj delovni program, da bo prirejala izlete med ljudstvo. Prvi tak letošnji izlet je bil v nedeljo 12. t. m. v Lukovico. Uspeh je bil zelo zadovoljiv. Pridobili smo novih po-bornikov za nase narodno obrambno d°lo. Kakor že javljeno bo naš prihodnji romarski izlet na Oplenac. Tudi za ta izlet vlada veliko zanimanje. Nešteti se zahvaljujejo vodstvu za ta ukrep in to odločitev. Zletno vodstvo pa se mirno in tiho z vso svojo vnemo pripravlja za ta zlet. že danes lahko deloma poročamo o programu poklonitvenega romanja: posebni brzi vlak odpelje iz Ljubljane v soboto 27. maja ob 20.20. Postanek bo le na onih postajah, kjer bodo prijavljeni potniki za izlet. V nedeljo 28. maja okrog 6.45 pridemo v Zemun, kjer bo kratek postanek. Od tu dalje preko Topčiderske postaje v M'adenovac. V Miadenovac do-spemo ob 8. Od tu z avtobusi v treh skupinah na Oplenac. Vsaka skupina pojde zase v kripto, da se pokloni Viteškemu kralju Zedinitelju, Po poklonitvi si ogleda znamenitosti cerkve, muzeja in okolice. Vrnemo se iz Mladenovca ob 17. v Beograd. Ta dan bo prost. Prihodnji dan v ponedeljek si ogledr.mo Beograd. Popoldne po 14. uri s posebnimi avtobusi tudi Ava-lo. Močnejša deputacija se prijavi za av-dijenro Xj. Vel. kr. Petru IT. ter izroči ob tej priiki v pisani besedi delovanjc-naše obrambne družbe v preteklosti in program za bodočnost. Po ogledu Beograda in njegovih znamenitosti se vrnemo v ponedeljek zvečer med 23. in 24. uro v Ljubljano. Vsa nadaljnja poročila bodo sledila ob sredah v >Slovenskem Narodu in ob nedeljah v »Jutru*. Hitite s prijavami. Sporočamo, da seja, sklicana za petek 17. t. m. pri šestici odpade, ker gospe prods. Nilke Potočnikove ni doma Saja bo istotam prihodnji petek 24. t. m. pridite vsi in tečno! Nsšs gledališče D K \ M A Začetek ot. '^0 url Sreda 15. februarja: Potovanje v Benetke. f remiera. Prernierski abonma četrtek. 1& februarja: Dobru dža 1916 Red Ćetrtok Petek, 17. februarja: zaprta (Gostovanje v Celju: Upniki — na plan!) Sobota, t S. februarja: Potovanje v Benetke. Izven * Drama b^ vprisorBa rtrrvi iz francoske sodobne dramatike Berrovo in Verneuilovo komedijo potovanje v Benetke«. Deio pokaže na lahkoLen in zabaven način skrito borbo moža s žemrim rrboževale.-m, s katerim hoče ona u"t;. Naivnost mlade žene In obožsva:ca. intelekt moža, sebičnost tasta in oria'np.lr.cjt sluge se apajajo v pri-zoro decentne komike tinično francoskega okusa, z v. liko kulturo lahkotnih scen, ki kljub svoji zabavnosti n:so brez tehtnega Ž VljeniSfce^a ozadja. Inje vasi pri Vojniku. Popoldne je prišel mož Senegačnikove slučajno v Celje. Tu je izvedel, da so potegnili zjutraj utopljenko iz Koprivnice. Ker je pogrešal svojo ženo. se jc napotil na policijo, kjer je dobil razne podatke. NTato je krenil na bolniško pokopališče m ugotovil v mrtvašnici, da je utopljenka njegova žena. Marija Senegačnikova, ki je bila duševno zelo omejena, se ie od 10. do 13. t. m. zdravila v celjski bolntei.' V ponedeljek ob pol 11. dopoldne so jo odpustili iz bolnice. Okrog 22. jo je se videl neki moški ob Savinji blizu Jurčičeve ulice. Ko mu je na vprašanje povedala, da je doma iz Višnje vasi. jo jc napotil domov. Scnegačni-kova jc krenila proti Mariborski cesti. Ko jc prispela do Mariborske ceste je oČivid-no zavila na levo proti Koprivnici ter zašla v duševni zmedenosti v vodo in utonila. —c Kri-av fantovski obračun pri s\*atbi. V ponedeljek so imeli v Štravsovi hiši v ŠSMrtaem v Rožni dolini svatbo. Zvečer se je zbralo pod oknom neveste več fantov in ji p-iredilo podoknico. Med fanti je bilo nekaj takih, ki &o se že ntkaj časa sovražili. Ko se jc okrog ene ponoči odpravil 27-Ietni posestnikov sin Alojz PeČnik, ki jc predsednik fantovskega odseka v £mar!nem, preti domu. ga je napadel Jože Smodcj in mu zasadil nož v tilnik. Pečnik se je /g: ud;!, nato pa je navalil nanj Se posestnikov sin Grobelnik in ga z.ačeJ obdelovati z bikovko po glavi in gornjem delu telesa Pečnik je dobil hude po'kodbe. Spravili ga v L.pičnikovo hišo, kjer so n.u nudili pomoč in mu usta vrli kri, v torek dopoldne pa so ga prepeljali v celjsko bolnico. —c Usoden padec z lestve. V ponedeljek je Sla 27-letna preu/irlviirjeva hči Jera Atel-škova iz Šmihe-la nad Mozirjem na kozolec. Ko se ]c vzpenjala po lestvi, se je lestev prevrnila. Atclš-kova je padla v globino in ri akKattfl dosno noi»o v gležnju. Pooc^re-...> ;*o cddali v celjsko bolnico. Zag?adec na Dslssijskem — Zborovaaijt, koroških borcev. V nedeljo se je vršil v gcstilni g. Orla redni občni zbor kraj. organizacije LKB v Zagrade u. Zboru je prisostvovalo številno članstvo ter Ulje zastopniki glavnega odbora Legije iz Ljubljane. Tov. J. škeii, trgovec, je kot predsednik otvoril občni zbor ter podal kratko a jedrnato poročilo o delovanju krajevne postojanke. Tajnik glavnega odbora iz Ljubljane, tov. Kristan, je obrazložil članstvu zahteve in želje društva in jih za-.arctovil, da bo glavni odbor tudi v bodoče na braniku za pravice sevenrh borcev in dobrovoijcev. Ob koncu je bila soglasno sprejeta zahvalna brzojavka g. banu, ki je pokazal veliko razumevanje za težnje sirom ašn h članov ter jim dal prvenstveno zaposlitev pri delih v Globcčem. Slovenske Konjice — Koroški borci so zborovali. Za nedeljo napovedani občni zbor krajevne organizacije Legije koroških borcev je vladalo med članstvom vePko zanimanje ter je bila udeležba skoro stoodstotna. Iz obširnega poioČDa društvenega predsednika tov. Jožeta Ledererja. kakor tudi ostaJih funkcionarjev ie bilo razvideti. da se članstvo moč no zanima za društveno delo. Občneimu zboru je Drisostvoval tudi delegat glavnega odbora, II. pofpr^sedmk tov. Maruš'č. ki je imel ob tej priliki na članstvo lep nagovor ter jih slednjič pozval, da se trdno oklenejo društva, ki ima namen, da poleg kulturnega dela izvoluje b'viim čuvarjem severne meie ono priznanje, ki ga z vso upravičenostio smeio pričakovati in katerega bi Se davno morali preleti. Na koncu je bila izvoljena stara uprava društva, kar oriča. da 11 član«tvo sauna in 1i izreka B tem svolo zahvalo za vestno dalo v preteklem letu. (foeCognica KOLEDAR Dane*: Sreda, 15. februarja katoličani: Fauatin DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Tragedija šanghaja Kino Sloga: Snegulčica Kino Union: KoniLkt Kino Moste: Pobuna na brodu Elsinore Združenje urarjev. zlatarjev, optikov, graverjev ln pasarjev občni zbor ob 18.3° v sejni dvorani Združenja trgovcev (.Trgovski dom) Ljubljanska sadjarska in vrtnarska podružnica: predavanje g. Fri đa Len ar da o »Obrezovanju sadnega drevja glede na oblike, naravne pojave in rodovitnost*, ob 19. v kemijski dvorani na I. državni realni gimnaziji (realki) v Vegovi ulici Ljudska univerza: predavanje univ. prot. dr. Franca Vebra ičlovek in svetovni na-aor« ob 20. v mali Filharmonični dvorani DEŽURNE L K K \ BN E Danes: Mr. Lcustek, Resljeva cesta 1. Bahovec. Kongresni trg 12 in Nada Komo tar, Vič — Tržaška cesta. — Diplomirani so bili na pravni fakulteti univerze v Ljubljr.ni gg. France Jurca z Vrhnike, Janez Bonač iz Begunj pri Cerknici in Janci Erjavec iz T pri Višnji gori. Čestitamo! Snežne r^mere Poročilo tujskoprometnih zvt*z v Ljubljani in Mariboru, SPD in JZSS z dne 15. II. 1939. Kranjska gora, 810 m; — 12. s nično, 25 cm snega, osrenjen. samkalisce uporabno. Kranjska gora — Vrfcič, 1523 m: —6, sončno, 10 cm prši'a, 40 cm podlag", Ratcče-Planrcn, 870 m: —12,* Sončno, 30 cm snega, srca, skakalnice uporabne?. Planica-Slatna, 930 m: —12, sončno, 50 cm snega, prsič, drsališče uporabno. Peč reteMt^vk ~H!0 m: —10, soo prisojno 30 cm snega, osrenjen, o.sojno 60 crn snega, pršič. Pokljuka 1300 m: —14, sončno. 75 cm snega, pršič Bohinj »Zlatorog« 530 m: -8, sončno, lf» cm snega, osrenjen Dom na Komni 1520 m: —3, sončno. 195 cm snega, pršič ŠAH — Gimnazija, proti ghiuuizijL V nedeljo, 12. t. m. sta se spoprijeli v Kranju v dveh garniturah III. drž. realna gimnazij kranjska državna gimnazija. Ljubljar. so prepričevalno zmagali in sicer I. garnitura 6tt : IV* H- garnitura 6 : 0. Zmagovalci I. gam ture so nastopili v na.^frt-nji postavi: Sesek. Pavlin, Zupane, Zhr Podlipec, Kamenšek, Lubej in Volovšek. Uspeh je povsem pravičen in so ga ljubljanski dijaki zasluži!!. Vendar so bili Kranjčani marsikomu trd oreh in se bodo morali Ljubljančani temelj'to pripravi jih bodo hoteli zopet poraziti na revanžu. ko pridejo Kranjčani gostovat v Ljubljano. Ta dvoboj je obenem opomin Slovenski šahovski zvezi, naj že vendar enkrat organizira srednješolska tekmovanja, ker je zanimanje za šali po vseh gimnazijah zelo veliko in je šah na naaih šolab na takem nivoju, da bi se tekmovanja pvav lahko iz-*a-šila. Iz policijske kronikf LJTjbljana. 14. februarja Med brc/posel ni mi dc'avci v mestu se je razpada vjir-l-Vn str.tst. ki ji strežejo ne samo s kartami po razmh zakotnih go-stilnicah. marveč tudi BUOaj v prmdi in sicer najraje tako, da mečejo kovance v zrak. igra r.a -»cifro m moža«. Družbe brezposelnih »c zbirajo v mestu in okolici, kjer s - nekaj časa ra/ejova rj ajo, a se kmalu pozabavajo v i5»ri, ki ji navadno vedno prisostvuje tudi radovedna šolski mladine Stražniki BO že razijnali nekaj družb i cev na Krakovskem nas-ipu, v s : in pa v Trnovem, a včeraj so se vneti igralci preselili na Al iT je nasproti IfgriS&a apoetnegC društva Jadran. Kakor navadno jim je tudi tam rada pri duhova! a mlad. na, ki je vlekla na uTetsa kletvice in razne ne-dostojne izraze. Policija seveda ni m<~:!a trajno gledati tc^a po'etja in jc včeraj nastopila eneigt&ncjše. \a M i rje je p"iilo več stražnikov, ki so skupili zajeti igralce1 vendar so ti se pravočasno opazili pretečo nevarnost in je večji del Igralcev pobegnil, dva pa so etmanSoi vendarle aretirali in ju spravili v zapor. Na meji pri Jesenicah so varnostni organi zasačili v nedeljo mladega mofkega, ki je nameraval pobegniti brez dovoljenja v N'cmjijo. Pri aretaciji se je sumljivi moški legitimiral kot Peter Vaclav, ko pa so ga z Jcseraic spravili v Ljubljano na policijo, so je izkazalo, da gre za že starega znanca v kriminalnem svetu. 30-letnc^a Ivana Ore^koviča, doma iz Like. OreSkovič je sedel že 394crat v /aporu in sicer vedno zaradi vlomov in viačugarstva, ne samo v Ljubljani. Zagrebu m Beogradu, marveč tudi na Dunaju in v drugih nemških mc^::h Iz zapora je prišel sele v začetku meseca, nato pa se je nekaj časa potikal po deželi in sedaj je hotel pobegniti v Nemčijo, kjer je nameraval nadaljevati svoje zločinsko življenje. Oresković je sedaj štiridesetL5 romal v zapor, po prestani kazni pa ga bodo izgnali v njegovo domovinsko občino. Nevaren grešnik jc tudi 33-lerni Lojze Tomazin. biv&i hlapec, ki je sedel ze 29-krat zaradi raznih prestopkov. Tomazin je perverzen tip. ki se nastavlja na samotnih križiščih v mestu in uganja nečisto«t vpričo mladih deklic. Perverzneža so včeraj zalotili pn grehu nekje v Rožni dolini in tja ponovno spravili v zapor. Ker je nepoboljšljiv, bi bilo prav, če bi ga oblast vtaknila v kak zavod, kjer bi ostal trajno. Na TržaSki cesti je bil včeraj aretiran tudi neki Mile Bevandič, doma iz Senja. Mile, ki je star 30 let, je po hišah bera! 'I. policija pa ga ima na sumu, da je rudi nevaren tat. SPORT — DRSR »Edinstvo« ima sestanek v četrtek dne 16. t. m. ob 20. uri v gostilni Kmet »Stara ftola« na Celovški cesti. Ker se bo razpravljalo o važnih zadevah in do podali odborniki svoja poroči'a in se bodo določile funkcije za prireditev, je udeležba obvezna za vse članstvo. Odbor, fttev. 37 »SLOVENSKI NARODc, «da, lfi. februarja 1080. Stran S JUTRI! JUTRI! NATAKARSKI PLES Ob so. uri KAZINA DNEVNE VESTI — Iz državne službe. Za policijskega nadstražnika pri policijskem komisariatu na Jesenicah je imenovan policijski stražnik Franc Beltram; premeščen je po službeni potrebi podnadzornik policijskih agen tov Franc 2ibret od uprave policije v Ljubljani k policijskemu komisariatu na Jesenicah. — Iz banovinske službe. Imenovana sta za banovinskega računskega inšpektorja pri banski upravi banovinski računski kontrolor Rudolf Janežič. in za banovinskega glavnega arhivarja pri banski upravi banovinski arhivski uradnik Josip Žitnik. V višjo skupino so pomaknjeni banovinski pisar pri banski upravi Ivan Ger-čar, banovinski kmetijski ekonom pri banovinski kmetijski šoli v Rakičanu Albin Dular, primarij banovinske bolnico v Celju dr. Jože Flajs, banovinski arhivski uradnik, tajnik sreskega cestnega odbora v Celju Bogomil Rems in banovinski pisar pri b.nski upravi Vladimir Vrhovnik. Premeščen je po potrebi službo zdrnvn;k združene zdravstvene občine Sodražica dr Karel Stierl v združeno zdravstveno občino Vrhnika; sprejeta je ostavka, ki jo je podala na banovinsko službo banovinska uradniška pripravnica učiteljica na dekliškem zavodu »Vesna« v Mariboru Ana Cernetč-Frass. — Znst°pniK| Železniških ui>okojenfev v Beogradu. V Peogradu se mudi zastopstvo Z v c 7 c upokojencev državnih železnic. Deputacija hoće posredovati na merodaj-nlh mestih, da se izenačijo pokojnine starih Z pokojninami novih uprkojencev. Deputacijo je sprejel v finančnem ministr-stvu nnčelr'k sp!o?no.«ra oddelka Dragic in obljubil, da se bodo želje železniških upokojencev upoštevale med proračunsko razpravo. Deputacija je posvetila tudi pred-sedništvo vlade ter je izrekla ministrskemu predsedniku namenjeno spomenico. DE NT. Pavla Marija Kocjančič ra. zobozdravstvo-tehniko in keramiko ZOPET REDNO ORDINIRA ord. od ».—12. in 2.—L Tel. 49-17. — Hrvatski planinci na Sveti Planini. J Hrvatsko planinsko društvo priredi v nedeljo za ^voje člane skupen izlet na Sveto Planino. — Bolgarsko odlikovanje zastopnika ve-lesejma v Leipzigu, ki posluje v Beograda. Bolgarski vladar je podelil vodji zastopstva velesajma v Leipzigu za balkanske države, ravnatelju g. Pavlu Vossu, ki posluje v Beogradu, v priznanje zaslug za bolgarsko gospodarstvo višjo stopnjo reda sv. Aleksandia. Odlikovanemu ravnatelju Vossu je izročil visoko odlikovanje bolgarski poslanik v Beogradu, minister dr. Popov. — Motocikli oproščeni luksuznega clav- ^•a. Finančni minister je v sporazumu s :a :. i tr'r.i iz prem enij in iz- popolnil uredbo o odmeri in pobiranju davka na luksus z vsemi poznejšimi izpre-membami in dopolnitvami. Po teh izpre-membah uredbe so motocikli in njihovi sestavni deli oproščeni luksuznega davka. — Ele^tnfikacija Murskega Središča, čim je Mestna hranilnica v Mariboru kupila stečajno maso rudnika Peklenica, so se začela pogaj^nja med novim lastnikom in občino Mursko Središče glede elektrifikacije Murskega Središča. Pogajanja so tako napredovala, da vse kaže, da se bodo dela na elektrifikaciji pričela že po veliki noči. — Novi inženirji. Na kmetijsko gozdarski fakulteti v Zagrebu so bili diplomirani za inženirje gozdarstva odnosno poljedelstva Tugomir Canjko, Rlhard Erkor, Ferdinand Hrženjak, Jože Rus. Ivan Delač in Mirko Felja. — rodružnica SPD v Zidanem moMu priredi sv_j redni občni zbor v nedeljo 26-januarja ob 15.30 v Sevnici z običajnim dnevnim redom. Lokal občnega zbora bo podružnica kasneje objavila. Vsi planinci iz Zasavja, osobito pa člani Posavske podružnice SPD se vabijo, da se v čim večjem številu udeleže občnega zbora. skupino kmečkih smučarjev, 27 kmečkih fantov z Janorine, ki so zelo dobri smučarji. — Živalske kužne bolezni v dravski banovini. Po stanju z dne 10. t m. je bila v dravski banovini slinavka in parkljevka na 3 dvorcih, svinjska kuga na 20, svinjska rdečica na 5, vranični prisad na 2, in kuga oebelne zalege na 1. Slinavka in parkljevka, ki sta bili tudi v naših krajih zelo razširjeni, sta torej končno povsem ponehali. — Za mrtvega proglašen. Okrožno sodišče v Novem mestu je uvedlo postopanje, da se proglasi za mrtvega posestnikov sin Alojz Rezelj iz Hmelčiča. ki ga je v juniju 1915 v bitki pri Cernovicah zadel Šrapnel v glavo. — Naročnice MlaKarje\ih izbranih pla_ rinslah spisov opozarja Slovensko planinsko društvo v Ljubljani, da ni nikogar pooblastilo pobirati naročila za drugi in tretji zvezek navedenih planinskih spisov. Rok za prednaročbo za drugo in tretjo knjigo Mlakarjevih izbranih spisov poteče dne 15. marta 1PS9; tozadevna naročila sprejema po subskripcijskih cenah edi~ irole pisarna SI'D v Ljubljani, Aleksandrova eesta 4/1. Po 15. marcu 1939 bo treba plačati za knjige knjigotrine cene, Iti bodo precej viaje od cen v prednaročbi. Vsem i ar čnikem prve knjige Mlakarjevih izbranih spisov zato nujno priporočamo, da nemudoma naročijo tudi drugo in tretjo knjigo spisov znanega planinskega pisatelja. Ponavljamo, da sprejema naročila «dinoie pisalna SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4/1. — Vreme. Vremenska napoved pravi, <:a bo večinoma jasno, stanovitno in hladno vreme. Včeraj je deževalo skoraj po vseh krajih naše države. Najvišja temperatura je znašala v Kumboru in Dubrovniku 15, na Visu 14, v Splitu 13, na Rabu 10, v Beogradu 6. v Ljubljani in Zagrebu 5t v Mariboru 4.7, v Sarajevu 3. Davi je kazal barometer v Ljubljani 775.S. temperatura je znašala —4.2, na ae:od:*o-mu —8.0 C. — V enem dnevu je ime! dve ženi. V BrČkem je musliman Ago Valič v enem dnevu izmenjal dve ženi. Prvo je privedel domov v ponedeljek zvečer, pa mu je kmalu ušla. Da bi se ji osvetil je takoj prive-del domov drugo Ko so pa njeni svojci zvedeli, da je malo prej zbežala od njega prva žena. so prišli ponjo in jo odvedli domov. Tako je ostal Valič končno brez žene. — Ljubavna tragedija jugoslovenskega državljana v Franciji. O krvavi ljubavni tragediji jugoslovenskega državljana Jovana Raška poročajo iz Autevilla v Franciji. Raška je bil zaposlen na neki francoski farmi, kjer se je zaljubil v 35l£tno Jugoslovenko Jeleno Dok. V ponedeljek je prišel k nji in petkrat streljal s samokresom na njo, da jo je težko ranil. Potem je pa odšel k svoji drugi ljubici Ani Ba-dis. ki jo je ustrelil v srce. Slednjič si je Raška končal življenje. Iz U:vMl PUSTNI PLES SOKOLA II. PUSTNA SOBOTA KAZINA — Iz »Službenega lista«. ^Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 13 z dne 15. t. m. objavlja uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o ustroju in področju predstojništva mestne policije, spremembe uredbe o sprejemu v službo in razporedbi zvan j uslužbencev finančne kontrole, pravilnik o uporabljanju sredstev sklada za podpiranje zadružništva, pravilnik o terenskem delu tehničnih uradnikov in uslužbencev oddelka za kataster in drž. posestva pri ministrstvu za finance in njemu podrejenih napravah kakor tudi odsekov za kataster in drž. posestva pri fin. direkcijah in njim podrejenih kata-trskih upravah in telefonski premet z Italijo. — Priročnik za planince, ki ga je pravkar izdalo Osrednje društvo SPD v Ljubljani, je na razpolago v društveni pisarni SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4/T. Priročnik je potreben vsakemu planincu, ker najde v njem vse podatke, ki jih potrebuje za svoje ture in za planinsko organiza/orno delovanje. Hitite z naročili, ker je naklada omejena ter med planinci veliko zanimanje za priročnik. — Na Valentinovem sejmu v Semiču 20. t- m. bo spet tudi goveja živina, ker je V arezu Črnomlju ponehala slinavka in parkljevka. Vabljeni kupci in prodajalci živine! — Jahorina v filmu. V Sarajevo je prispel iz Berlina filmski režiser VV alt BI Friedrich ki & je naše poslaništvo nn prosilo, naj bi Izdelal film o naših Krajih Friedrich se je na potu na Jahorino, kje: feo posnel za film smučišča, zlasti pa prvo —lj Posetite planinski ples akad. skupine SPD. kjer se boste na pustno soboto IS. febr. neprisiljeno zabavali v Trgovskem domu. Poskrbljeno je za starejše ljubitelje valčkov in polk, katerim bo šra-mel kvartet igral le poskočne komade, da se bodo zasukali v mladostnem ognju. Pa tudi mladina ne bo pogrešala prijetnih zvokov najnovejših plesov in bo uživala v melodijah odličnega New Star jazza. Obleka planinska dobrodošla, saj bo odgovarjala dekoracijam v dvoranah, le goj-zerji naj ostanejo v skrinji, da ne bo treba loviti ravnotežja na parketu. Zmerne cene bogato založenega buffeta vas bodo presenetile: prav posebno pažnjo pa smo posvetili izbiri dobrih vin in prigrizkov. Vstopnina za člane SPD in akademike 10 din, za ostale obiskovalce pa 15 din. Začetek ob pol 21., bodite točni, da prisostvujete koncertnemu delu prireditve. 94-n —-lj Na pustno soboto ob 20.15 uprizore šentjakobčani prvič pravljično igro »Pe-pelka«. Igro je nastudirala z gojenci šentjakobskega dramskega tečaja ga. Polonca Juvanova. Očarljiva, nežna zgodba o ubogi pastorki, polna toplega občutja, ve-drosti in humorja bo gotovo očarala gledalce, zlasti naše malčke. Dejanje poživlja godba in razni plesi. Igra jc dob:o na. študirana in na novo opremljena. To je edina večerna predstava te igre. V nedeljo 19. t. m. ob 17. se igra ponovi. Rezervirajte pravočasno vstopnice, ker je določenih le par uprizoritev te igre. —lj I>riznano največja prireditev v pustu je vsako leto na Taboru, kjer praznuje tudi letos Kurent svojo veselo noč. živahno je ta večer veselo vrvenje razposajenih mask. Namesto kotilonov se bodo pa letos dobili posebni lični spominčki, napravljeni nalaič samo za to priliko. Ustreženo bo pa tudi onim, ki ne žele prevelikega hrupa, ker je sanje rezervirano v skritem baru. 95-n —lj Našim družinam manjka Očet**, predavanje V3eučillškega docenta dr. Stanka G^aie bo jutri, četrtek, ob 20. na ženski gimnaziji, Blemeisova cesta. Vsakdo dobrodošel! — Splošno žensko društvo. Tabarin • Pariz - Ljubljana Sokolski dom Vič---18. II. ob 20. —lj Narodno prosvetno društvo »Vodnik« v Zg. feiški želi pomnožiti svoj pevski moški zbor, zato vljudno vabi vse, ki imajo veselje do petja, da se javijo k vajam, ki se vršijo vsak četrtek od 20. do 22. ure v društveni dvorani (pri Kamniti mizi). Osobito tenoristi zaželeni. _ Lepi belj zobje imajo privlačnost. So najlepši prirodni okras. Lahko imate lepe bele zobe če uporabljate zjutraj in zvečer znano kvalitetno Cloroaont pasto za zobe. —lj Danes op ~0. uri zapoje pevski zbor Ljubljanskega Zvona dvoje pesmi pred spomenikom dr Beniamina Ipavca I pred poslopjem Glasbene Matice) na kar opo- zarjamo cenjeno občinstvo slasti pa ljubljanske pevske zbore. 92-n —lj Tabarin Pariz—Ljubljana, jubilejna maškara da Sokola na Viču bo privabila v soboto 18. t. m rekordno število poaet-nikov, ki bodo občudovali razkošne dekoracije, bar, se pare je, dancing in prvi nastop opernega baleta na Viču. Izvrsten Falcton-jazz bo skrbel, da bodo prišli na svoj račun pri plesu stari in mladi. Bogato založen buffet, bar in dancing bo nudil po zmernih cenah izborna okrepčala. Zato ne zamudite in p rini ti te na pustno soboto ob 20. v sokolaki dom na ViC. 91-n —lj Ljudska univerza, Kongresni tXg, mala dvorana Filharmonije. Drevi bo predaval univ. prof. g. dr. France Veber. Tema: »Človek in svetovni nazor.c Začetek ob dvajseti uri. Vstop prost- D3-n —lj Sokol HL Danes ob 20. bo predaval v SokoLskem domu br. Ličen o »plinski vojni in obrambi proti njej«. Predavanje bo spremljano s skiopticnimi slikami. Udeležba je za članstvo obvezna, vabljeni pa so tudi ostali Bežjgrajčani. —lj Svet t Jurij ob južni železnici, lepo mestece sredi zelene Štajerske je v naai glasbeni zgodovini najbolj znano vsled tega, ker je živela v njem izredno muzikalna družina Ipavčeva. Iz nje so izšli trije pomembni nasi skladatelji: dr. Benjamin, dr. Gustav in dr. Josip Ipavic. Prvima dvema je posvečen spominski vokaJ. koncert Ljubljanskega Zvona. Id ga bo vodil zborovodja Dore Matul v petek dne 17. t. m. v veliki Filh. dvorani. Poleg moškega in mešanega zbora Zvonašev sodeluje operna pevka Valerija Hevbalova. Na koncertnem sporedu so izključno le dela bratov Ipavcev. Nekaj vstopnic je Se na razpolago v knjigarni Glasbene Matice. —]j V Stritarjevi nllcl St. 6 v Ljubljani pri frančiškanskem mostu se sedaj nahaja optik In urar FR P. Z A J C C. torej ne več na Starem trgu. — Samo kvalitetna nptika. —lj Ljubljanska sadjarska in vrtnarska podružnica bo imela svoje redno predavanje danes v kemijski dvorani na I. drž. repTrii Erirr.n7~i;i aktualni snovi bo predaval v četrtek. 16. t. m. ob 20. uri g. dr. Stanko Gocraii. vaeučilidčai docent, v okviru tečaja * Vzgoja matere c na ženrki gimnaziji, Bleiwe:sova cesta. I KINO SLOGA CNTrill rlf A DANES IVeh i elezanlmiv pustolovni film, ki drži gledalca v napetosti do zadnjega prizora! Q |^ p L I K T CamiUu Horn< ViXul Klinger in Kari Marte 11 — Danes HBHBIBI ob 16., 19. in 21. uri. — KINO IN ION, tri. 32-21. —lj Aretiran tat sukenj. v mestu nekje so prijeU 4 Ue trie ga tvivšega ključavničarja Lojzeta Gradiška iz Stahovice pri Kamniku. Za njim je izdalo tiralico okrožno sodišče v Ljubljani zaradi nastopa 5 mesečnega strogega zapora, ki ga je zaslužil s tatvinami. Gradisek se pozivu ni odzval, marveč je v družbi raznih pajdašev zagrešil ponovno več tatvin in vlomov po deželi, zlasti pa se je specializiral na tatvine zimskih sukenj po lokalih. Gradiška so nedavno že prijeli orožniki nekje v okolici, pa. se jim je spotoma ▼ zapor izmuznil in ušel. Zatekel se je nekam na periferijo mesta, kjer pa so ga kmalu izsedili policijski organi. —lj Veliko Zel^ničarsko ma*k»n»do priredi > Udruže nje jugoslo venskih narodnih železničarjev in brodarjev« Ljubljana, na pustni torek 21. U. 39. na >Tabomc. Začetek ob 20. uri Vstopnina din 10.—. Godba »Sloge«. Tekma mask. 96-n Meščansko gospodarstvo v Kamniku Govori se o namestitvi komercielnega vodje Meščanske korporacije Fisstna sobota maškarada Hotel „Metropol-Miklič" —lj Na živilskem trgu je bilo danes znatno manj blaga kakor prejšnji tržni dan, kar je treba v glavnem pripisati precej ostremu mrazu, a zdaj tudi ni posebno živahna kupčija. Cene so v glavnem ustaljene tudi pri zelenjavi in sadju. Nekatera živila so letos znatno cenejša kakor lani, vendar s tem ni rečeno, da so cene v splošnem nižje, saj so življenjski stroški letos višji kakor lani. Nenavadno puceni je n. pr. kislo ze'je, ki so ga lani prodajali po 4 dir., zdaj pa že po 1-50 din navzgor kg. Jajca so zdaj že naprodaj po 3-normalnih«: cenah, kakor so v večini mesecev na našem trgu, in sic^r par po 1.75 din ali 14 do 16, pa tudi do IS komadov za 10 din. —lj Tri tatvine. Apoloniji Babnik, stanujoči v Kožni dolini na Cesti XIX je oni dan poccci odnesel neznan prijatelj kokošje pečenko pet kokoši, vrednih 150 din. — S kolesa Mirka Gašperlina in Stanka Markla je v Kolodvorski ulici nekdo pobaral svetilki, vložek in dve žarnici v vrednosti 100 din. — Iz cvetličarne Bajt v Frančiškanski ulici pa je nekdo ukradel pločevinast hranilnik, v kate: cm je bilo 160 din drobiža. —lj pobegel dijak, lSletni dijak Vladimir MHer iz Ljubljane je zadnje dni januarja pobegnil od svojih staršev, menda z namenom, da bi dobil delo v kaki tovarni. Pobegli dijak je nizke postave in kostanjevih las, na sebi ima rjav, nov suknjič in nove športne Čevlje. Kdor bi o njem kaj vedel, naj javi to policiji. Kamnik. 14. februarja Vsako javno udejstvovanje je podvrženo krit .ki. zato se to hvaii, ali graja, kakor pač pokaže svojo dobro ali slabo stran. Zdi se nam. da ni nikaka umetnost gospodariti na tuj račun, ako pač nima£ lastnega gospodarstva, pokazati in izkazati se je treba, četudi s prekucavanjem na glavo, da se lahko %po trkaš na prsi. Kamnik z veseljem pozdravlja zopetni podvig meščanskega gospodarstva ter se s hvaležnostjo spominja nekdanjih zaslužnih načelnikov gg. dr. Vidica in Nefime, ki sta z vztrajnim in nesebičnim delom polagala temelj današnjemu procvitu. Kamor človek danes pogleda, vidi sadove njunih naporov. Vse stare poslovne zveze so otale iste, ki zaposlujejo industrijo Meščanske korporacije v polnem obsegu, tako. da je komaj kos svoji nalogi. Z odprodajo hiš in nearon-oininih parcel se je tudi dolg izdatno zmanjšal. K vsemu je pa največ pripomogla sreča konjunkture, saj so cene lesu od takrat poskočile kar za 50^. kar predstavlja celih 200 din večji Izkupiček pri enem kubičnem metru. Ta porast cene znaša pri letni produkciji Meščanske korporacije najmanj 700.000 din letno. Jasno je. da je to v meščanskem gospodarstvu velikega pomena in da nekaj zaleže, zato pravimo, da je to srečno naključje, ne pa zasluga enega ali drugega upravičenca, ker takega, ki bi ustvarjal za nas ugodno konjunkturo na svetovnem lesnem tržišču, nimamo med seboj. Letni promet Meščanske korporacije znaša nekaj nad tri milijone dinarjev, kar ni ravno tako veliko da bi s tem združenega dela ne zmogel dosedanji aparat. Kljub temu pa se govori o novi stalni nastavitvi komercijelnega vodje za dobo 5 let, kar bi stalo Meščansko korporacijo na plači približno »samo« okrog 200.000 din. Ne vemo. kdo naj bi bil komercijalni vodja, ker je za ta posel poleg trgovske i»-obrazbe potrebna Se dolga praksa v lesni stroki, po'.eg poznanja tržišč in njihovih uzanc, česar si Človek ne pridobi tako hitro. Ker vemo, da je industrija Meščanske korporacije že nekaj let sem polno zaposlena ter da je to delo cpravljal dosedanji aparat brezhibno, se nehote vprašamo, kakšna zaposlitev naj bi bila namenjena komercialnemu vodji. Ali naj prodaja ono. česar korporacija zaradi zadostne dosedanje zaposlitve več producirati ne more, ali naj vodi korespondenco, katero so v redu opravljali dosedanji nameščenci, ali kaj? Morda bo našel nov boljal trg? Kdor izmed upravičencev to želi. naj vzame v roke adresar, pa bo po mili volji prav lahko dobil nove poslovne stike. Na vseh pomiembnih tri!£čLh mrgoli aenzalov. ki vam za mal denar opravijo posle komercijalnega vodje. Dokler Inuauo dolfT, delalmo kot dosedaj in ne ustvarjnjrno SuieftuJ na podlagi motivov, ki ne padnoj v mesvanrrko gotapotlar* stvo. — lx Stavertfinra&ea — Obrtniški pfes, Slovcnjes~a<ško Obrtno društvo je v nedeljo zvečer priredbo v vseh pro*tce<*a doma s\oj tradicionalni obrtniški ples, ki ie bil tudi letos naj-ep:ie ob^an i/med V9*b do«sed.Mijih plesov. Dvorana je bila kra-vno dekorirana in j« razpoloženje tnkoi d^ejjlo vrhunec. O polnoči j c biva izbrana ?a kTadjico veče-tq gdč, Lojzka Tcmcnt iz Dravograda, na-k^.r jc ob zvokih nagega pri 1 m bi jeneLfa Sram-la trajala neprisiljena zabava do jutranje zore. Nikar se ne bojte... v V Kožo Vam vprujem jaz ! Zato V i v p a rcp^inV F?ucerit stvo 73 kožo. OGLAS Jeseda 50 par, davek L>i>* ne i MteKiivi. izjave oeseda Din L—. daven posebej. £a pismene odgovore alede malin oglasov )e treba pruoZiU znamko - FopUftO* za male oglase ae priznamo. ■■m Beseda 50 par davek posebej Niimnn'ši znesek S Din PEKOVSKEGA POMOĆNIKA po možnosti s kolesom, ki bi raznašal tudi pecivo, in učenca sprejme takoj pekarna PETAC. Jesenice. 542 DOPISI Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din POT DO SREČE knjigo m ostale informacije dobite zastonj, ako se obrnete na pnznmega psihografolega Karmaha. 2alec. 13.T za kuhinje ima najceneje v zalogi SEVER — Ljubljana Strokovno polaganje linoleja. PAK NA PRALNICA moderno opremljena, 'dobro idoča, zaradi odpotovanja naprodaj. — Vprašajte: Maribor, Krekova 12. 535 KADIO APARAT popolnoma nov, zamenjam po izbiri za motor 200—500 ccm. Fonudbe z izčrpnimi podntki o motorju pošljite na naslov: Franc Jerše. Mežica. 543 DA "a il^llllPSl^RODAM Beseda 50 par davek posebej Najman'*T zn^s^k S Din KUPUJEM rabljene obleke in čevlje. — Klavžer. Vošnjakova 4. o.~0 PGUK B'.-'e'Ia o4* ;»ai davek puaeofi Najmaniši znesek 8 Din Strojepisni pouk Večeirn »ečaji od 1 do 4 mesece oddelki od «4 7 do 8 tn od Vi8 do 9 ure Pouk tudi po diktatu Vpisovanje dnevno pričetek po ijtihen Chrislofov učni «vod Domobianskh cesta 15. - Največja stiojepisnica! 2615 Beseda 50 par, davek posebej. N'Tmnri'.4i znesek Q Din 2 STAVBNI PARCELI 500 in 600 kv. m ugodno prodam. Poizve se: Mala vas 18, jezica. 5** DAMSKO MOTORNO KOLO znamke »Sachs-Motor«, lahko, malo rabljeno, prodam po ugodili ceni pri B. Pušnik, Vojnik pri Celju. 536 AKO PRODAJAŠ. KUPUJE* OGLAŠUJ V MAM UtfUtttNI* ^SLOV. NAHODA*'! NAJCJENEdšJ IZDATEK Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek 8 Din VINO IN SADJEVEC prvovrstno sortirano, od 60 1 naprej razpožiija: 'Posestvo pri Mariboru. 18. T. FOt'E.N 1LJ smo znatno vsa zimska oblačila površnike. Hubertuse, perilo itd. PUM Bli Ljubljana. Sv Petra cesta 14 MALI OOLASI v »Slovenskem Narodu« Imajo siguren utipeh! Beseda 0.50 par. M E D A R N A Prva specijalna trgovina za med, Ljubljana. Židovska ul. 6, nudi prvovrsten sortirani cvetlčm med lastnega pridelka in od najizkuftenejsih čebelarjev po najniijl ceni. Na debelo tn na drobno. 12.T OO PAR K N TLA NJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumfonic. Velika zaloga perja po 7.— din »Jutljana*. Gosposvetska cesta 12. & X VRTNE OGRAJE železobetonske, hitra dobava. Načrte, proračune, vsa stavbna dela poceni in solidno izvrfiuje RUDOLF TERCELJ, stavbeno podjetje pri novi cerkvi v Siakl pri Ljubljani. 551 i DOBRO IDOCA majhna gostilna v Celju se odda na račun oziroma v najem natakarici s kavcijo. — Prednost: dalmatinski način obratovanja. Ponudbe na podružnico »Slov. Naroda« v Celju pod značko: >Dalmacijac. 545 IHBEBaEIčIElElEl MOŠKI, Id trpite na seksualni nevra-stenlji odnosno i m p o t e n cl aezadostni funkciji spolnih žlez, dufievni depresiji, poskusite OKASA 100 tablet Din 220.— 50 tablet Din 110.— ki so jih mnogi zdravniki preskusili In so kot hormonski preparat odobreni. LEKARNA Mr. ROZMAN Beograd — Terazlje br. 5 Stran 4 »SLOVENSKI NARODc, mda, 1* ftfbrarjt m fitev. ^7 „Da, izdal sem Francijo" Aktivni častnik francoske vojne mornarice Aubert je bil oboojen na tajne francoskega vojnega brodovja ker je izdal Sredi januarja je bila pred pomorskim vojaškim sodiščem v Parizu obravnava proti vohunu Elopfu-Marcu Aubertu. V začetku je bila obravnava javna, potem jo je pa proglasi! predsednik sodišča za laj no in ko so jeli mornarji z bodali potiska ti ljudi iz sodne dvorane, je sijalo nad juž nofrancoskim vojaškim pristaniščem Tou-lonom medlo solnce. Sojenemu vohunu pa le sijalo zadnjič. Zakon v takih primerih ne pozna prizanašanja. Zvečer je izreklo sodišče smrtno obscdbo. fitiri leta je francoska protivohunska elužba zaman iskala vohuna, ki je pošiljaj neki tuji državi vse važnejše načrte io informacije o oborožitvi, kretanju in reformah v francoskem vojnem brodcvju šele septembrska kriza ko so biii tisoči in tisoči francoskih vojakov poklicani pod orožje, ko je bilo tudi francosko vojno brodovje pripravljeno vsak hip dvigniti sidra in odpluti na obrambo obale in ko Je častnik Aubert kljub temu še vedno pošiljaj tuji državi imr.rmacije o ^cjaških pripravah v Tovionu se Je posrečilo proii-vohunski služb: razkrinkati ga. štiri leta so ga iskali med tuici, Ki so se smukali v okolici vojaških pristanišč ali pa med civilisti Niso namreč slutili, da ie /ohun in veleizdajalec aktivni mornarički častnik, ki pogumno zbira informacije in jih pošilja tuji državi naravnost s torpcdovke, na kateri je služil šele lani v septembru sredi delne francoske mobilizacije so privedli pred vojaškega preiskovalnega sodnzka doigo iskanega vohuna, ki je ves skrušen aolznih oči priznal :>Da, izdal sem Francijo !c Pomorske sanje Aubert. rojen leta 1912 v severni Franciji, je sanjal kakor mnngj drugi otroci o daljnjih potovanjih po vseh morjih, o pomorskih roparjih in pozneje tudi o pomorstvu Cim je mogel, se je posvetil pomorskemu študiju In se pripravljal na izpit na visoki mornariški šoli. Pri izpitu Je pa zal padel. Morda je bil v tem vzrok njegove poznejše zagrenjenosti in veleizdaje. Ko mu je bilo 20 let, je moral k vojakom ln sreča mu je bila naklonjena, da so ga uvrstili v mornarico. Marljiv in žilav je bil, je hitro napredoval do podčastnika in potem jVauquelin« v juž-uofrancoskem pristanišču Toulonu. Tedaj pa je prišla v mednarodni politiki znana napetost zaradi sudelgkega vprašanja. Položaj je postajal od dne io dne slabši. V Toulonu je bil tedaj zasidran glavni del francoskega brodovja. Zadnje priprave so bile že storjene, križarke. podmornice m torpedovke so samo čakale, dali se bo položaj rr slabšal tako, dar bo Izdano povelje, naj krenejo na morje. Aubert pa je še vedno pošiljal tuji državi poročila c vseh teh pripravah. Pošiljal Jih je tistim, ki bi bili morda te naslednjega dne izstreUK torpedo proti Aubertovi torpedo vki. V dnevih največje napetosti je končno dobila protivohunaka služba nekaj prepričevalnih dokazov. Policija je seveda še vedno iskala vehuna med tujci, naseljenimi v Toulonu, ln med civilisti, fte tri dni je minilo, preden so protivohuni ugotovili, da so bila sumljiva pisma poftiljana iz vile »Maurinoll«. ki jo je bil poleti najel mornariški častnik Aubert. Bilo je nekega jutra, ko je policija obkolila vilo in ko so se pojavili pri vratih trije inšpektorji mornariške policije. Vsi presenečeni so ugotovili, d« edini prebivalec vile ni niti tujec, niti civilist, temveč francoski aktivni čast! nik, ki je tisti hip mirno oddajal povelja posadki na torpedovki. Policijski avtomobili so oddirjali proti vojaškemu pristanišču. Vojaška patrulja, inšpektorji in častniki, so zasedli motocikle in zdirjali proti Aubertovi torpedovki. Mornarji z nasajenimi bajoneti so ie prihajali po železn h stopnicah na krov. Častnik Aub -t je bil končno aretiran ter odveden z ladje ln morja, o katerem je sanjal kot deček ln ki ga jt kot častnik izdal. Ciril Praček sedmi v slalomu Jugoslavija je včeraj dosegla velik uspeh v Zakopanem: Praček dvanajsti, Heim devetnajsti v alpski kombinaciji v? Ob dvanajsti uri se je vreme vendarle usmililo prirediteljev letošnjega svetovnega smučarskega prvenstva V deževno FIS vreme so kar nenadno udarili mrzli vetrovi V noči na torek ie začelo gosto snežiti m je na mah bela odeja pokrila vso pokrajino Oddahnili so si tekem ne bo treba odpovedati l Čeprav neprestano sneži, je v dolini še vedno premalo snega in so zato tek na 18 km preložili na pobočie Gubalowke 1300 m visoko Proga za včerajšnji slalom )e bils položena v kotlini ob strmpm žlebu na Kati-novvski 1R0O m visoko Na dolžini 600 m n višinski razliki 185 m so zakadili 35 vratic Zaradi nizkih obiskov in eosto na etajočega snega ie bila pregledna le tret ina proge ki le bila na st*>aniem koncu nopolnoma poledenela kar ie povzročilo mnogo padcev Kdor tu ni smučal Dr^vid no. ni prijel v p*"»§»ev zfi boljše mesto Ta ko je med 13 izpadlimi tnHi ItaMian Ch'e '-oni ki so ga celo morali diskvalificirati oadla sta tudi Lantacnner švicarski favo rit Mnlit^r 1 dr Pričakovana borba med Nemci In Sv* arji ni 'znstala V prvem teku ie dosege' najboljši čas Romineer (Švica) ki 1e bi' tudi pri drugem poizkusu naihitreiši 1r si ie nadmočno priboril naslov svetovne?.' prvaka v slalomu N^ivečie D^sTiečeni ie pripravil komal 19-letni N^mec Jen nr-rvein k: je tud; t'ikal kakoT r> v smu ku. dosegel 2 mesto N:emu sta sledila roiaka Walrh in Tantsrhner Spsti 1e H1 Rerg kot naiboliši Norvežan naslednii p; na snlo5nn prest nečeniA že na* Praček Vrli Je«=en,:čan 1e bil že ori orvem teku « <*asom 1:0Q med nrvr. d^s^torlro v dm ?em je bil rjrev'dneiši in zato za 3 ? sek nočasneiši ker si nI hn*el no«=|pr»*at' no ožala Tmel ie prav ka^tl v«d ki so pH drugem noi^kusn nreveč tvoffall so na oo-edpneli nro n? znbetr»/ila ni cvMovnern nwn ^tvu. Trdi na? drusri tekmovalce H0,"m Je M! v tei artistični rvnoTi smuč^nla tzvr '-ten in 1e zasedel 21 m<*-stn i^med 24 pla siranih Za njim sta bila znana francoska tekmovalca Coutet m Lafforgue. poslednji plasirani pa angleški prvak Pa 1 mer, ostali (131 pa se niso plasirali ali pa to bili diskvalificirani VRSTNI RED V SLALOMU 1 Rominger (Švica) 2:016, 2 Jennewein 2:05 3. 3 Walch 2.08,8, 4 Rudi Cranz 2:09. 5. Lantschner (vsi Nemčija) 2:19, 6 Berg (Norveška) 2:21 3, 7. Praček (Jugoslavija) 2:22.2, 8 Agnel (Francija) 2:30.9, 9 Marcel-lin (Italija) 2:31 2. 10 Hans^on (Švedska) | 2 31 8 in 21. Heim (Jugoslavija) 2:53.3. Pri Heimu je treba upoštevati, da je 2 uri čakal na startu in je bil zaradi tega tako premražen. da sploh ni mogel upo- i rabljati palic, ker Je imel roke popolnoma premrte. Da se Je kljub temu plasiral na 21 mesto, je najboljše spričevalo za njegovo znanje Zaradi izrednega uspeha v slalomu sta naša zastopnika znatno popravila svoja položaia v skupni oceni v alpski kombinaciji Praček se je namreč z 21 pomaknil na 12 mesto Heim pa s 24 mesta v smuku na 19 v kombinaciji Svetovni prvak »e postal Junior Je~newein. ki je šele pred tremi leti začel gojiti slalom a se mu pozna da ga 1e od vseea zpč^tka vežbals mojstrska roka ner»adkriliivega Seelnsa Prvenstvo pa mu kljub temu ne bi bilo pripadlo če ne bi padel pri smuku dosedanji prvak Romineer REZULTATI V ALPSKI KOMBINACIJI i Jennevvein 345 8 točk 2 VVakh (oba Nemč.) 352, 3 Rominger iSvica) 353 6 4 Rudi Cranz 357 6. 5 Lantschner (oba Nemčija). 6 Berg (Norv), 7 Agnel (Franc) 8 Hansson (Sved) 9 Molitor 10 Marcellin fltal) 11 Kvernb?rg (Norv) 12. Praček (Jugosl.) In 19 H im < Ju* osi ) Ženske tekmovalke so morale čakati q?* <(>ne( moškega tekmovanja in »o bil<» za adi tega tako premražene da so njihov -!a:om preložili na danes ob 11 tako da bo obenem z moškim tek' m na 18 km k* ^e začne ob 10 Za tek je prijavlienih 13? ekmovalrev in bo poslednji odsmnča1 -rogo ob 1108 ko se bodn prvi že bližal* 'lju Od naših telm valcev starta KlanČ ■ik L ob 10:05 30 k^mbinacijee Klančnil« » 6 minut kasneje Petrič ob i0 24 7em •a ^ 5 min za nj^m minuto nat^ Crnr-hon b 10 34 Ke-štajn ob 10 42 30 naš drug ;or'btna< ijet Bevc ob 10 5? Mrak pol Irugo minuto za njim Smolej ob 10 55 3(' Tdpotovala nedavno v Ne» Vork Marle Ponsova ki je njena hči Lir\ Ponsr.va v amoriftkem filmu slavna vper ta pevka Pohšova je vzels 9eboj drag^o eno in zeto krhko prtljago namreč kra *no lutko ki jo je iznetaJ eden na^bo 1Sib zdPl^vH cev nitk i Parizu Lutka ima t« oosebnost da zapoie na pritisk na določeno mesto s kristalnem glasom prve tri no te zrane arije iz opere >Traviata«. v ka teri žanje Liiy Pocsova svoie največje uspehe Razei? tepa ima lutka lase nos oči. usta in brado točno tako kakršne Ima slavna pevka, tako da je 10 prav za prav njen kipec, visok 75 cm. Lutko je naročila neka velika ameriška t vrčka kot vzorec, po katerem bo v Ame. riki izdelanih na tisoče novih lutk. Lutke so namenjene obožeaalcem Lily Pons >ve. ki se bodo lahko v bodoče tudi v naj oddaljenejših krajih naslajali vsaj ob pogledu na podobo slavne pe\ke ter pcslu^ab trt no Le, kakor jih zapoje sama. Pravljični za!s!sđ Iz Kapstad a poročajo ca hoče znani južnoafriški potapljač kap.tan C. F. van Delden na delu večje ekspedicije dvigniti fregato >Grosvenorabc'k. ckuženjh z rcvai-mmi bacili in »padajočih k znanstvenemu materialu Polovica takega jabolka je bi?a najdrn ■ v pritličja in na nji so se pozia'i sledovi zob. Dr. Magian prav:, da bo ,iotič:u vl>-mlec čez nekaj dni težko obrlel. mo'da pa celr umrl, ker se je zsstiupil Potom novin in radia p-x>si vlomilce naj ne uničijo njegovih rokop'sov. ker so dragoceni ramo zanj Za vsakega drugega io pa brez pomena. Vlomilci so vlcmili iste noči še pri treh drugih zdravnikih v is i hLši, »Tosca« z Majd!čevd in Gsstičsni Dva domaČa pevca kot gosta, ki tudi nista nud-la ničesar, kar bi ponovitev opere utemeljilo m) «^jubljaua. 15 teuiUuijU Osemmseuemaeseiič uprizorjena Pucci-oijeva »Tosca« nam je dala kar dva go sta: Vero Majdičevo v naslovni in J os Gostiča v tenorski partiji Pač 3e taki dve injekciji ne tzpiačata za opero, ki so jo uprizarjali že v dob; Zdenke Z. ko ve prež prestanka ter jo z najrazličnejšimi gosti in domačimi pevci izkoriščali vedno iznova, dhšaii smo jo torej že tolikokrat, da se nam upira »n da je nemogoče najti še kaj zanimivega m novega ali celo boljšega in lepšega. Tako nam tudi Majdičeva in Gostič nista nudila niče^ai kar bi ponovitev >pere utenieijuo Morda je bila povod le zadrega z repertoarjem in je morala »To-sca« stopiti na roes o operete »Pod to goro zeleno«, ki je tetos menda glavni *šla. ger«. Maidičeva je solidna pevka vsega pri* znanja vreune Kulture in vidne rutine, KJ je obviauala tudi Florio Tosco pevski m ^graiski breznibno ^a molitev v 2 dejanju si Je zasJ .žla ap;avz. V dramats.-cih mestih se je njen gia3 uveljavljal prodor, ao. ali ten prodornosti je biip celo toliko, la je v 3 dejanju bila utrujena. Dala se je zavesti po Gostiču, ki se Je aotei rn nds uutazati z levjim glasom m as *t ves večei 8 fcisirano podajanimi torti m turtiss mi piepričevai, da je junak -( asu igralki je skiomnejša. a prav tfr to prikupna kn manje bega po odru ka kor je &abl"isko Tudi s kos:umi — iz-vzemši v zadr.jem dejanju ki nikakor n«r is reza - s» ;e odlikovala. Vprašanje je ali se Tosc? po umoru sploh utegne preobleči Scarpa pravi v 2 dejanju »Pozna je noč« in na Angelskem gi idu ustrele Maria. ko se baš za ^enja daniti M.siim^. torej 1a Tosca odhiti takoj in naravnost od Scarpia na An =retski grad Zelo proti vsej verietnesti je tudi s f n ff izvajano prepevanje Tosce in Mana na ploščadi. Saj so v bližini ječar in bi-riči, ki morejo slišati vse! Res je. la v open ne smemo zahtevati realist.ke. toda mora se storiti vse za čim večjo verjet- nost »Verismo« rrlasbe se mora skladati z verismom izvajanja Gostič je najiepši najsimpatičnejši Mario Cavaradcs i kar sem jih videl m od 1. iy06, ko sem ga videl prvič v Trsru, sem spoznal nač M ari je v dolgo vrs o. Poje ga zrna g: vito. res junaško, zelo toplo ln je takoj po prvi ariji sprožil aplavz. Igralski ni š3 umirjen in preveč bega V 1. dejanju je nemirno tekal po stopnicah gor in dol N'egov ff je edino umesten in res krasen v 2 dejanju ob »Victoria!« — v vsem ostalem bi se želel manj jile a zato več lepote v pe ju. Pel je partijo pri nas prvič "in v jasni hrvaščini. Da naš orkester rad mlati in viharl, vemo in smo že večkrat povedali Dirigenti pozabljnjo na pevce in bc naslajajo ob buki orkestra. Mi se ne. ker zahtevamo, da slišimo predvsem pevce med dejanjem. Orkester naj se izživlja v uverturah m medigrah. Če so napisane. Gledališče je bilo dovolj zasedeno ker primerno »baiianot in sta simpatična gosta prejela mnogo cvetja Pcnovno Dred-lagam, ca se »Tosca« za par rjezon spravi v arhiv, ker nas tudi z gosli ne more več zanimati. Saj le operni repartoar ogromen in izbera lehka, Fr G. Iz Kranfa — Opozarjamo na zanimivo predavanje, ki ga bo imel na Ljudski univerzi v četrtek 16- t. m. ob 20. v gimnaziji dr VladL mir Murko: »Kaj mora vsakdo vedeti o vrednostnih papirjih«. Pred predavanjem bo tednik v sliki in besedi. Vstopnina 1 dinar. — Prva nogometna teKma v novi **ezonL ki je bila odigrana v nedeljo med Kranjem in Jadranom Ljuljane, je končala z zmago domačega moštva v razmerju Tako enemu kakor drugemu moštvu se je poznalo zimsko spanje. Pri gostih Je bila najbcljSa napadalna vrsta zlasti desno krilo, ki je urpešno prenašalo žogo ▼ domačo polovico Igrišča, kjer pa sta dooro čistila nevarne situacije dobro razpoložena branilca. Igra je pc'ekla bolj medlo, vendar rezultat odgovarja igri. _ Nesieča na progi Tržič*—Kranj Angela Zaplotnik je na prelazu preko proge v Dupljah hotela prehiteti prihajajoči tržiški vlak pri tem pa je najbrž v živčni napetosti zaradi prihajajočega vlaka po. zabila pognati kelo in v naslednjem trenutku jo je že stroj zbil r.a tla s tako silo, da si je prebila lobanjo ln se poškodovala po vsem telesu Strojevodja Je takoj zavrl vlak in odpelja1 ponesrečenko v Kranj, kjer ji je nudil prvo pom?C zdravnik dr, Fajdiga ki je tudi odredil takojšen prevoz v ljubljansko bolnico. — Avtomobilska nezgoda. Znani goslL ničar in trgovec z Jezerskega Grabnar je v soboto ponrči vozil manjšo družbo s svojim avtomobile m Avto je na ovinku zdrsnil m zaradi spolzke ceste zavil v obrobni kamen Avto je rnočno polkodcvan na vsej desni strani. Najbolj pa je poškodovano prednje dfsno kolo. ki ga je sunek popolnoma zvil Družba raz^n večjega strahu ni utrpela n;kakih pošk'db. pač pa ^rpi lastnik precejšnjo materialno škodo. 2 E. Kirriiberger „Pot čez mrliče" Padel je na kup železa in se pobil po kolenih Obsedel je in jel tipati okrog sebe. Na desni strani v višini svoje glave je otipal estre zobe — Žaga, strojna ključavničarska žaga! — je vzdihnil. Spoznal je, da je samo za las ušel smrti ali vsai težki poškodbi- Zadostovalo bi, da bi se bil med padcem nekoliko bolj odbil od stene in padel bi bil na to žago, ostro kakor britev ... Ognil se je jeklenemu pasu, se spodtaknil ob Železje in stopal previdno naprej ob zidu Slednjič je otipal na nasprotni steni nekakšna vrata Bil je pripravljen razbiti jih, če bi bila zaklenjena, toda to ni bilo potrebno. Prišel je na ozek hodnik, kjer je bila tema Se gostejša, če je bilo to sploh mogoče Na levi strani SO vodile stopnice gori, na desni se je pa hodnik nadaljeval. Morda bi bilo praktično odhiteti po stopnicah, vodečih najbrž na dvorišče, toda mož je nadaljeval svojo pot po ozkem hodniku, ne da bi vedel, zakaj. Potem so pa njegove naprej iztegnjene roke otipale Še ena vrata. Previdno jih je odprl in zopet zaprl za seboj. V naslednjem trenutku se je pa ves zdrznil kajti v temi mu je nekdo nastavil hladno cev pištole na teme in osoren glas mu je siknil na uho: ^ _ Urejuje — Niti besedice, tovariš, sicer bo tvoja zadnia* Nepremično je obstal Tisoč misli mu je naen krat šinilo v glavo Ni bilo mogoče da bi bil detektiv, saj je bilo minilo od umora komaj pet minut — Stopite naprej! — je zašepetal oster ^las za njegovim hrbtom in cev samokresa se je še boli oritisnila na njegovo glavo Ko je storil prvi korak, je pomislil da-li bi mu ne kazalo bliskovito skloniti se in tvegati poskusa Dobega Spoznal je pa da ima malo izgledov Ne SDOzna se v tei temi dočim mora mož za njegovim hrbtom zelo dobro poznati ta nrostor In končno — spredaj so vrata, za katerimi se slišijo glasovi Za temi vrati sedeči lj^die bi gotovo pomagali možu. čigar samokres čuti na svoii glavi — No. ali bo kaj ali ne? — je zonet preteče zamikal glas za niim Resignirano je sknnvgnil 2 rameni in stopil naorej — Odorite vrata f — se 1e začulo novo novelle Obstal je na pragu velike sobe in v svitu močne svetlobe. Mežikal ie z očmi Za n^im stoi^či mož se je z roko rahlo dotaknil ni^govega žena zarlai na hlačah, potem ie na zadovoljno zamrmral V sobi, močno razsv-t^eni z ž^m^ami pod žejnimi senčniki, ie sedelo za d-lgo nvzo net mo* ^daj so začudeno 0*1 ovali prišleca in slednjič je ^den ocnrno vnrašal: — »Was ist denn los? Mož za n^ovim hrl^n z* ^° k^e^ko nahn;l vrat in jih zaklenil Potem se je oa obrnil rekoč: — Ne vem gosDod inženir zasačil sem ga v kabinetu Mislim da je detektiv Po teh besedah so vsi vstali in ieli radovedno ogledovati ujetnika Mož visoke postave z inženirskim naslovom je brcnil od sebe stol pregriznil srdito cigareto v ustih in stopil bliže — Kako ste prišli sem7 — ie zagodrnial Mož ki je bil pravkar ubil človeka ni razumel nomena vprašanji, izgovorjenega v s^bi Čexč;ni Videl je pred seboi samo b^id^i inžen;riev obra.7 in nase namenjeno p;?tolo V g'avi ie imel ponoln kaos N?g1o je požrl sMno in se ozrl okrog Tist; hip mu je šinila v glavo misel n* nobeg — Ne ored temi liudmi tu temveč pred noli~no ki bi lahko vsak hio udrTa v to kletjo stanovanje Inženir je naenkrat u^oko udaril 00 glavi O^ete! je v dru^ kot sob* se o^nt-kel in nadel Potem se ie zonet vzravnal in izniiuml kri Snoznal ie dn bi bMo nesm;^o1no nl?rrti na na-