Let o XXV.
Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 70 lir (za inozemstvo 75 lir), za ‘'t leta 35 lir, za V* leta 17.50 Ur, mesečno 6.— lir. Tedenska izdaja letno 25 lir. Plača in toži se v Ljubljani
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino. Industrijo„ obrt In denvfnlštvo
Številka 26.
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.953.
C0NCESS10NAR10 ESCLUSIVO per la pubbticitA di provenienza italiana ed estera: ISTI TUTO EGONOM ICO 1TALIANO-MILANO. Via G. Lazzaroni 10.
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ZA OGLASE r«. Kr. Italije (razen za Ljubljansko pokrajino) 'in inozemstvo ima 1STITUTO ECONOM1CO IT ALI ANO-M1LANO, Via G. Lazzaroni 10.
Izhaia
Liuoliana, torek 31. mar<a 1942-XX
f pma posamezni jVCf) številki lir U
tinsm
Tri
nove naredbe
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal tri nove naredbe, ki jih je objavil «Službeni list za Ljubljansko pokrajino kos 25 in ki so vse stopile 28. marca t. 1. v veljavo:
Določbe o oddajanju žitnega pridelka
Člen 1. — Količina pšenice, ki jo smejo pridelovalci obdržati za prehranjevalne potrebe zase in za svoje uslužbence po členu 1. naredbe z dne 12. avgusta 1941-XIX št. 83, se z novo letino znižuje od 2 stotov na 1.85 stota na osebo za pridelovalce, ki so neposredni obdelovalci, za njih rodbine in uslužbence, ki živijo z njimi v skupnosti, od 2 stotov na 1.75 stota na osebo pa za pridelovalce, ki niso neposredni obdelovalci, za njih rodbine in uslužbence.
Clen 2. — Pridelovalci morajo na način in v roku, ki ju določi Pokrajinski preliranjevalni zavod, izročiti temu zavodu razliko med pridržano žitno količino in količino, določeno s prednjim členom.
Dovoljuje se:
a) pridelovalcem, ki so neposredni obdelovalci, da oddajo namesto 15 kg pšenice: 13 kg pšenične moke ali 25 kg koruze ali 21 kg koruzne moke ali 20 kg rži ali 17 kg ržene moke ali 22 kg ječmena;
b) pridelovalcem, ki niso neposredni obdelovalci, da oddajo namesto 25 kg pšenice: 22 kg pšenične moke ali 40 kg koruze ali 33 kg koruzne moke ali 30 kg rži ali 26 kg ržene moke ali 35 kg ječmena.
Člen 3. — Za setvene potrebe po členu 4. naredbe z dne 12. avgusta 1941-XIX št. 83 pridržane žitne količine, ki se ne porabijo za ta namen, se morajo oddati Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu do 15. maja 1942-XX.
Člen 4. — Kršitelji določb te naredbe zapadejo kaznim iz člena 8. naredbe z dne 12. avgusta 1941-XIX št. 83.
Zapora
žveplanega sadja ali v slanico vloženega sadja, želejev in kandiranega sadja, sadnih mezg, marmelad in sadnih sirupov
Člen 1. — Zaloge žveplanega sadja ali v slanico (salamuro) vloženega sadja, želejev in kandiranega sadja, sadnih mezg (pulp), marmelad in sadnih sirupov kakršne koli vrste in kakovosti, kakor koli konserviranih ali prirejenih, ki so pri izdelovalcih in trgovcih na debelo, se postavljajo pod zaporo na razpolago Pokrajinskega prehranjevalnega zavoda in jih je treba prijaviti temu zavodu preko občine v petih dneh, kar stopi ta naredba v veljavo.
Člen 2. — Razveljavljajo se vse kupoprodajne pogodbe o izdelkih iz prednjega člena, sklenjene pred dnevom izdaje te naredbe.
Člen 3. — Dovoljena je nadrobna prodaja zalog omenjenih izdelkov, ki jih imajo prodajalne, občinstvu, toda ne nad redno potrebo.
Člen 4. — Pokrajinski prehranjevalni ziivnc! .-.e poobl 'i,-el.', izda potrebne predpise za ukoriščanje in za ureditev potrošne prodaje izdelkov iz člena 1. te naredbe.
Člen 5. — Kršitve določb te naredbe se kaznujejo, če ni dejanje
huje kaznivo, upravno po posebnem postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942-XX št. 8 v denarju do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do dveh mesecev.
Poleg tega se sme odrediti začasni ali trajni odvzem obrtne pravice kakor tudi zaplemba blaga.
Zapora za zaloge sredstev za zatiranje rastlinskih bolezni (fungicidov)
Člen 1. — Zaloge mešanice žvepla in modre galice, modre galice
in prahu na osnovi bakrovega oksi-klorida, ki jih imajo na dan, ko stopi ta naredba v veljavo, v zalogi tvrdke in ustanove, ki trgujejo s sredstvi za zatiranje rastlinskih bolezni na drobno ali na debelo, se postavljajo pod zaporo na razpolago Visokega komisariata (kmetijski oddelek), kateremu se morajo te zaloge prijaviti preko občine v šestih dneh.
Člen 2. — Zaloge iz pnednjega člena morajo vpisati posamezni njih imetniki v posebno prejemno in oddajno knjigo, katero mora predhodno vidirati okrajno načel-
stvo ali mestno poglavarstvo ljubljansko in v katero je treba sproti vpisovati prejem in oddajo bakrovih sredstev za zatiranje rastlinskih bolezni; njih prodaja se uredi s posebnimi predpisi.
Clen 3. — Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo, če ni dejanje huje kaznivo, po posebnem postopku iz naredbe z dne 26. januarja* 1942-XX št. 8 v denarju do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do dveh mesecev.
Poleg tega se sme odrediti začasni ali trajni odvzem obrtne pravice kakor tudi zaplemba blaga.
Kategorična izjava Duceja o zaščiti nacionalne štednie
Duce je v petek sprejel v Beneški palači upravni svet Centralnega zavoda italijanskih ljudskih hranilnic. Po poročilu predsednika Fantinija o uspešnem delu zavoda je podal Duce naslednjo velepomembno izjavo o nujnosti varčevanja, o njegovi zaščiti ter o škodljivosti inflacije, ki bi razvrednotila prihranke, plače in mezde.
Duce je dejal:
»Čeprav je med vojno moje pravilo molk, ki dopušča samo nujne in vedno kratke izjeme, vendar nočem opustiti prilike, ki mi jo daje naš sestanek, da vam ne povem nekaj stvari neposredne važnosti in takih, ki IkkIo služile razčiščen ju idej in osvetlitvi naše in vaše poti.
Čas je potrditi in znova naglasiti, da politika cen, ki postopno in torej neomejeno naraščajo in v zvezi z njo spekulacija ustvarjata circulus vitiosus, usodni krog, katerega končni izid ima, kakor so neovržno dokazale stare in moderne izkušnje, eno samo ime: inflacija; istočasno pa postopno, nezadržno padanje vrednosti denarja, prihrankov, plač in mezd. Režim hoče to preprečiti in bo tudi prepref.il, ker ima sredstva in tudi trdno in neomajno voljo, da to izvede.
Gre za rešitev nacionalne šted-nje. Ne sme se napraviti niti .enega koraka več na poti, ki vodi v prepad. Gre za to, da se ozdravijo z najučinkovitejšimi zdravili oni, ki se v dobri ali slabi veri pustijo zastrupiti od mamil: takšen je inflacijski denar, katerega vrednost je v obratnem razmerju z njegovo količino obtoka.
Italijanskim varčevalcem je treba razglasiti, da bi vrtinčasto naraščanje denarnih mer izzvalo usodno, pravim usodno, izhlape-nje in razdrobitev ter popolno uničenje njihovih, v potu pridobljenih prihrankov, ki predstavljajo skoro vedno vztrajne napore celih generacij.
Varčevalci morajo biti sedaj zaščiteni, ker jih smatram za najboljše državljane — ki so kakor delavne mravlje v stari pravljici. Imam jih zato dosti rajši kakor blebetave in samo za en dan skrbeče cvrčke. To so ljudje, ki z dejanji dokazujejo, da verujejo v
I	državo, v njen denar in v zmago našega orožja. Ne pa tako kakor oni — nezavedni in histerični ali celo defetisti, — ki se vržejo na kupovanje najrazličnejših stvari: od starih skorij neznanih mazačev do loncev vseli vrst.
Po podatkih, ki mi jih je izro-| čil guverner »Banca d’ Italia« — kot glavni inšpektor za zaščito prihrankov — in ki so datirani prav do 31. decembra 1941-XX, se razbere naslednje: 6,130.161 je število imejiteljev hranilnih poštnih knjižic. Še večje je število lastnikov hranilnih knjižic pri rednih hranilnicah in denarnih zastavljalnicah, namreč 6,393.700. Pri rednih denarnih zavodih je 1,761.763 lastnikov hranilnih knjižic.
Vi iz ljudskih hranilnic pobirate prihranke 2,192.910 oseb. Pri bankah nacionalne koristi je število lastnikov hranilnih knjižic 1,044.685. Naposled pri kreditnih zavodih s pravico javnosti je število lastnikov hranilnih knjižic 1,626.071. Skupno je lastnikov hranilnih knjižic 19,149.295 in znesek njihovih prihrankov sc dviga na (55,7 milijarde lir.
To so občudovanja vredne številke, ki bi zaslužile več komentarja. Omejil se bom reči, da so te številke predvsem dokaz moralnega zdravja italijanskega na-
roda in dostavil bom, da pripada velika večina varčevalcev podeželskim množicam.
Ne z iluzornim povečanjem cen, ampak z obrambo njihovih prihrankov se podpirajo pravi in resnični interesi kmetovalcev. In ta obramba se bo izvajala zlepa, če bo mogoče, a tudi s silo, če bo treba, ker na vsak način in za vsako ceno se mora preprečiti zmanjšanje vrednosti denarja in nazadnje njegovo popolno uničenje.
Vsi fašistični Italijani se morajo zavedati najvišjega imperativa in izenačiti besede in dejanja. Toda to dolžnost morate na poseben način občutiti vi, voditelji denarnih zavodov, ki se ne brez pomena imenujejo «ljudski», vaši sotrudniki, funkcionarji, višji in nižji nameščenci. Vsi morate razširjati povsod v svojih vpakda-njih stikih z javnostjo pristne, neovržene resnice, ki sem vam jih razložil. Niti najmanj ne dvomim, da boste to tudi delali metodično, vztrajno in predvsem z vero.«
sajo 60 milijonov lir. Čisti dobiček je narasel od 83.7 na 127.4 milijona lir in znaša dividenda na delnico po 300 lir imenske vrednosti 33 lir, od česar pa se odbije 10% dividendnega davka. Lani je družba iz svojega čistega dobička voti-rala za zgradbei delavskih hiš 5 milijonov lir.
Nagrade italijanskim kmetovalcem
Zmagovalci v 15. nacionalnem natečaju za žitno bitko so bili nagrajeni v vseh pokrajinah. Kakor za povečanje žitnega pridelka, tako so bile razpisane in razdeljene nagrade tudi za povečanje pridelkov fižola, boba, krompirja itd. Vse razdeljene nagrade znašajo 5 milijonov lir.
Poljedelci so zvesto izpolnili Ducejevo zapoved, da je treba dobro obdelati vsako ped zemlje, in tekmovali so pri razpisih nagrad v pravi domoljubni disciplini. Razdelitve nagrad so bile združene s svečanostmi in predavanji, ki so dala poljedelcem tudi mnogo pobud za gojitev nekaterih rastlin, ki so zelo važne v industriji.
Italijanska tekstilna industriia
Med italijanskimi industrijskimi panogami zavzema tekstilna najvažnejše mesto. V tej industrijski panogi obratuje 6.175 podjetij, ki imajo okrog 650.000 delavcev in nameščencev. V tekstilna industrijska podjetja vložena glavnica presega 10 milijard lir, izvoz tekstilnih izdelkov pa je dosegel 1. 1939. vrednost 2.650 milijonov lir.
Bombažna industrija se je začela razvijati v drugi polovici prejšnjega stoletja najbolj v severni Italiji, potem pa se je naglo širila tudi po srednji in južni Italiji. Ta industrija šteje že okrog 1.400 velikih podjetij. Količina proizvodnje je dosegla v zadnjih letih povprečno
180.000	metrskih stotov prediva in nad 135.000 metrskih stotov tkanin. Izvoz prediva in tkanin je dosegel leta 1939. vrednost 838 milijonov lir. Tovarn za izdelovanje volne je 920, izvoz volnenih izdelkov pa je 1. 1939. presegal vrednost 450 milijonov lir.
Z izdelavo svile se bavi 114 podjetij, ki imajo okrog 5000 delavcev in nameščencev. Po kakovosti je italijanska naravna svila med najboljšimi na vsem svetu. Vsa proizvodnja umetne in mešane svile je znašala do leta 1935. povprečno 70.000, po letu 1935. pa 90.000 metrskih stotov.
Proizvodnja tkanin je znašala lani 187.000 stotov in je bilo od tega
16.000 q tkanin iz lanenih vlaken. Proizvodnja prediva iz lanu in konoplje doseže na leto okrog 400 tisoč stotov in pride od tega 90% na konopljo, 5% na lan, ostanek pa na druga vlakna.
Znana italijanska industrijska družba za izdelovanje umetnih vlaken in umetne svile Snia Viscosa je objavila naslednje podatke: leta 1935. je znašala svetovna proizvodnja umetne svile 422.000 ton, leta 1940. je narasla na 534.000 ton, lani pa na 588.000 ton. Proizvodnja fiocca je znašala 1. 1935. okrog
72.000 ton, lani pa je dosegla 672 tisoč ton. Pri proizvodnji umetne svile imata prvenstvo Italija in Nemčija, ker imata v rokah 76% evropske proizvodnje in okrog 45% vse svetovne proizvodnje.
Podjetje Sriia Visoosa povečuje že nekaj let svoj obrat. Glavnica se je lani zvišala od 700 na 1.050 milijonov lir, od česar je v gotovini že plačanih 1.008 milijonov lir. Vrednost nepremičnin podjetja se je dvignila v zadnjih letih od 563 na 1.002 milijona lir. Udeležbe družbe so se povečale od 333 na 398 milijonov lir. Brutodonos poslovanja družbe se je zvišal od 180 na 246 milijonov lir, odpisi pa zna-
Poletni čas za trgovine od 1. aprila
Združenje trgovcev Ljubljanske pokrajine sporoča članstvu, da stopi s 1. aprilom v veljavo čl. 13. naredbe o odpiranju in zapiranju trgovin, ki določa poletni čas obratovanja. V smislu čl. 2. naredbe je odrejen sledeči poletni obratovalni čas:
Trgovine oblačilne stroke, pohištva, papirnice, knjigarne in z mešanim blagom od 8.30 do 12.30 in od 16. do 19. ure.
Trgovine z živili in prodajalni-ce premoga in drv od 8. do 12. in od 16. do 19. ure zvečer.
Trgovine s sadjem in zelenjavo od 6.30 do 12.30 in od 15. do 19. ure.
Prodajalnice kruha in mlekarne
od 6.30 do 20. ure. Prodajalnice peciva, slaščic in piškotov od 8. do 20. ure.
Prodajalnice rastlin in cvetja od
8.30 do 12.30 in 15. do 20. ure.
Za vse ostale obratovalnice veljajo določila naredbe objavljene v »Trg. listu« št. 101 z dne 7. oktobra 1941.
Opozorilo trgovcem, ki obratujejo izven vojaškega pasu
Združenje trgovcev Ljubljanske pokrajine sporoča članom trgovcem v Ljubljani, ki stanujejo oz. obratujejo izven vojaškega pasu ter imajo trgovske posle v mestu, da bo Združenje vsem tem članom izdalo posebna uradna potrdila, s katerimi se bodo lahko izkazali pri prehodu vojaške meje. Vsak naj svoje od Združenja izdano potrdilo predloži pristojni Kr. karabinjerski postaji v potrditev. Isto velja tudi za nameščence, z razliko, da mora vsak šef sam izpolniti potrdilo in jamčiti za resničnost podatkov svojega nastavljenca, šele potem bo Združenje overilo tako potrdilo. Prizadeti člani naj se torej telefonično (44-36) javijo Združenju za omenjena potrdila z navedbo rojstnih podatkov, krajem obratovalnice in ulico prehoda vojaške meje.
1 Tovarnar Remo Strona
Ureditev proizvodnje in razdeljevanje gradbenega lesa
Tovarnar Remo Strona, ki je bil ustanovitelj in tudi lastnik znamenite in širom sveta znane tovarne prediva v Bielli pri Milanu, je umrl februarja v starosti 57 let.
Pokojnik, človek odličnih strokovnih in podjetniških sposobnosti, je s svojo veliko marljivostjo in vztrajnostjo dvignil svoj, sprva zelo skromen obrat v veliko in zelo obsežno tovarniško podjetje raznovrstnega prediva. Tovarna je slovela daleč na okrog, zlasti po Balkanu, pa tudi po Hrvaškem, Madžarskem, v Romuniji ter po raznih deželah Bližnjega vzhoda.
Pokojnik pa je tudi kazal posebno zanimanje za Ljubljansko pokrajino in nje gospodarski razvoj. Zavzemal se je tudi za mnoge naše ljudi, ki jim je bil vedno naklonjen.
Pokojnik je umrl nekaj mesecev po smrti svoje srčno ljubljene soproge. Njegovo z nepretrganim delom izpolnjeno življenje je bilo posvečeno napredku italijanske industrije prediva. To pokojnikovo delo je doseglo lepe uspehe prav na polju te industrije. Bil je mož poštenjak, ki je vedno izvršil svoje dolžnosti.
Veliko tovarniško podjetje je po njegovi smrti prevzel sinovec g. Strona ml., ki bo znal s svojim globokim strokovnim znanjem podjetje ne le samo ohraniti na sedanjem višku, marveč ga tudi dvigniti in razširiti.
V Ljubljani se nahajajoče zastopništvo tovarne R. Strona se je pokojnika te dni spominjalo s sv. mašo zadušnico, ki je bila darovana v cerkvi sv. Jakoba.
Bodi pokojniku ohranjen tudi med nami časten spomin!
Rudarska proizvodnja Italije
Nedavno so bili objavljeni podatki o rudarski proizvodnji Italije, ki primerjajo proizvodnjo prvih sedmih mesecev 1. 1940. z enakim razdobjem 1. 1939. Proizvodnja je bila naslednja: železna ruda 650.000 (+32%), živosrebrna ruda 148.000 ton (+44%), boksit 314.000 ton (+62%), pirit 604 tisoč ton (+8%).
Pri svetovni proizvodnji živega srebra je Italija na prvem mestu, do državljanske vojne pa je bila Španija. Ze 1. 1938. je italijanska proizvodnja dosegla 2300 ton, španska pa je tedaj znašala 1380 ton. Proizvodnja USA je bila 620 ton, proizvodnja Mehike pa 290 ton.
V svetovni proizvodnji žvepla je Italija za USA na drugem mestu; isto mesto pa zavzema za Španijo tudi pri proizvodnji pirita.
Opozorilo na poštnino
Čeprav je bilo objavljeno, da se s 26. marcem ukine pošiljanje razglednic z znamkami po 10 in 20 centezimov, vizitk z znamkami po 20 in sporočil o rojstvih, smrti, porokah in drugih dogodkih z znamkami ]x» 15 centezimov ter da bo taka pošta vrnjena, če bo pošiljatelj znan, se še vedno dogaja da ljudje oddajajo tako pošto.
Ministrstvo je javnost opozorilo na svoje odredbe ter naglasilo, da bo pošta odpravljala le' pravilno frankirane razglednice ter da mo rajo biti vizitke in sporočila fran-kirana kakor pisma.
Z naredbo Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino št. 52 z dne 25. t. m., ki je bila objavljena v «Trgovskem listo z dne 27. 111. ter je stopila istega dne v veljavo, so se izdale analogno predpisom, ki veljajo na ozemlju Kraljevine, odredbe glede prometa z gradbenim lesom. V naslednjem opozarjamo na najvažnejše določbe omenjene naredbe ter iz njih izvirajoče dolžnosti lesnih industrialcev^ trgovcev in obrtnikov ter gozdnih posestnikov.
Prijava zalog gradbenega lesa
Kdor koli poseduje na enem kraju ali na raznih krajih skupno več nego 10 m3 gradbenega lesa, je dolžan prijaviti svojo zalogo na posebnem obrazcu Pokrajinski zvezi delodajalcev Ljubljanske pokrajine, in to po stanju zaloge z dne 31. marca t. 1.
Kot gradbeni les v smislu naredbe se smatra les, ki sluzi za kakršno koli uporabo, izvzeinši les za kurjavo ter bukov les za izdelovanje celuloze in oglja.
Prijava se mora sestaviti v treh izvodih ter dostaviti najkasneje do 5. aprila t. 1. na naslov: Pokrajinska zveza delodajalcev Ljubljanske pokrajine, Združenje industrijcev in obrtnikov, Ljubljana, Beethovnova ul. 10.
Prijave se morajo vložiti ločeno za vsak kraj, obrat ali skladišče, kjer se nahajajo zaloge.
Potrebni obrazci se dobe pri Združenju industrijcev in obrtnikov v Ljubljani.
Prijava se mora predložiti tudi v primeru, ako ima tvrdka v zalogi manj nego 10 m3 lesa, ali sploh nima nikake zaloge. V tem primeru se predloži prijava, isto-tako v treh izvodih, s pripombo negativno*.
Lesni industrijalci, trgovci in obrtniki pošljejo prijave neposredno na gori navedeni naslov. Gozdni posestniki, ki se ne bavijo z lesno trgovino, obrtjo ali industrijo, pa vlože prijav« preko občine, na katere ozemlju se nahaja njihova zaloga lesa, kjer dobe tudi potrebne obrazce.
Register prejema in oddaje gradbenega lesa
Vsi, ki se bavijo s proizvodnjo ali predelavo gradbenega lesa ali z lesno trgovino, ter vsi posestniki gozdov s površino nad 10 ha, ki svoje gozdove neposredno izkoriščajo, kakor tudi osebe, ki prevzemajo v eksploatacijo gozdne predele radi proizvodnje gradbenega lesa, so dolžni počenši z dnem ve 1 javnosti nove naredbe, t. j. počenši z dnem 25. t. m., voditi poseben register prejema in oddaje gradbenega lesa.
Po en vidiran obrazec takega registra z vsemi potrebnimi navodili bo interesentom v najkrajšem času dostavilo Združenje industrijcev in obrtnikov.
Gozdni posestniki, ki se ne bavijo z lesno industrijo ali trgovino, pa so po naredbi dolžni voditi tak register, t. j. oni, ki posedujejo nad 10 ha gozda in gozd neposredno izkoriščajo, naj zahtevajo obrazec registra pri svoji občini.
Mesečne prijave
Vse tvrdke oz. osebe, ki so dolžne voditi register o prejemu in oddaji gradbenega lesa, bodo morale, razen prve prijave palog, katero morajo vložiti do dne 5. aprila 1.1., v bodoče mesečno prijavljati svoje zaloge ter gibanje prejema in oddaje blaga na posebnem obrazcu, ki ga bo interesentom z vsemi potrebnimi navodili pravočasno dostavilo Združenje industrialcev in obrtnikov v Ljubljani.
Mesečne prijave se bodo morale vlagati najkasneje do dne 5. vsakega meseca po stanju od zadnjega dne predhodnega meseca. Ka-
kor prvo prijavo, bodo vlagali tudi mesečne prijave lesni producenti in trgovci neposredno na Pokrajinsko zvezo delodajalcev za Ljubljansko pokrajino, Združenju industrijcev in obrtnikov v Ljubljani, gozdni posestniki pa preko pristojne občine.
Zapora zalog
Vsi lastniki gradbenega lesa, katerih zaloga presega 103, so dolžni od dne, ko je stopila naredba v veljavo, držati svoje zaloge na razpolago Visokega komisariata ter lesa ne smejo odtujiti ali uporabiti, tudi ne za lastno potrebo, brez posebne odobritve Trgovinsko-indu strijske zbornice.
Brez posebne odobritve je pa dopusten promet z gradbenim 1 -som med gozdnimi posestniki, industrialci in trgovci,, ki imajo svoj sedež na ozemlju pokrajine ter so protokolirani za lesno proizvodnjo ali trgovino in v smislu naredbe dolžni voditi register o prejemu in oddaji blaga.
Glede industrijskih podjetij, ki predelujejo les, se nanaša zapora samo na oni del zaloge, ki presega lastno potrebo za mesec april t. 1.
Prijava pogodb
Vsi lastniki gozdov s površino nad 10 ha, lesni producenti in trgovci ter osebe, ki prevzamejo gozdne površine v posek, so dolžni v 10 dneh od dne, ko je stopila naredba v veljavo, prijaviti Trgo-vinsko-industrijski zbornici vse kupoprodajne in dobavne pogodbe ter pogodbe o prevzemu sečnje, ki t njo posameznih vrst gradbenega se še niso izpolnile ali se še izpob j lesa in glede cen. njujejo.	j	(Iz okrožnice Pokrajinske zveze
V bodoče sklenjene pogodbe se 1 delodajalcev Ljubljanske pokraji-morajo prijaviti Trgovinsko-indu-1 ne.)
strijski zbornici v enem tednu po sklenitvi.
Prijavam se morajo priložiti ori- j ginalne pogodbe ter sledeči podatki: 1. ime in naslov prodajalca in kupca; 2. nadrobni popis prodanega blaga po trgovskih običajih; 3. kraj, kjer j,e blago; 4. stanje obdelave; 5. dobavni rok; 6. plačilni pogoji; 7. nakladalna in namembna postaja; 8. morebitne posebne odredbe glede prodajne pogodbe oz. dobave.
Na podlagi predloženih listin bo Trgovinsko - industrijska zbornica preskusila navedbe v prijavi, jih registrirala, vidirala priloge ter jih vrnila prijavitelju.
Trgovinsko-industrijski zbornici se morajo prijaviti tudi morebitne kasnejše spremembe glede prijavljenih pogodb.
Ureditev proizvodnje
in določitev cen
Pri Trgovinsko-industrijski zbornici se osnuje poseben odbor, ki ga tvorijo po en odposlanec VIII. oddelka Visokega komisariata, gozdnega odseka Visokega komisariata, Gozdne milice, Združenja industrijcev in obrtnikov, Združenja trgovcev ter Združenja kmetovalcev. Navedenemu odboru predseduje ravnatelj Trgovinsko-indu -strijske zbornice. Njegova naloga bo, da predlaga Visokemu komisariatu odredbe glede enotne ureditve proizvodnje in prodaje gradbenega lesa, glede morebitne določitve kontingentov za proizvod-
Dcinaštiji številki smo priložili položnice ter prosimo cenjene naročnike, ki še niso poravnali naročnine, da se jih poslužijo. — Uprava »Trgovskega lista«.
Dospelost neposrednih davkov v II. četrtletju
Davčna uprava za mesto Ljubljana objavlja, da dospe v smislu člena 148 zak. o neposrednih davkih v drugem četrtletju v plačilo:
a) dne l. aprila 1942 drugi četrtletni obrok zgradarine, pridob-inine, rentnine, družbenega davka, davka na neoženjene osebe, davka na poslovni promet in voj-nica.
b) dne 15. avgusta 1942 prvi polletni obrok zemljarine.
Podrobnejša pojasnila so razvidna iz razglasov, nabitih na uradni deski davčne uprave za mesto Ljubljana in Mestnem poglavarstvu v Ljubljani.
Pošta za inozemstvo
Od 30. marca dalje morajo predajati pošiljatelji pisemske pošiljke za inozemstvo osebno na pošti. V Ljubljani je za sprejem pošiljk za inozemstvo določena le pošta Ljubljana I (glavna pošta). Pošiljke se morajo predati pri za to določenem okencu poštnemu uslužbencu nefrankirane, pošiljatelj pa se mora legitimirati ter plačati poštnino.
Za legitimiranje so dopustne vse zakonito priznane listine s fotografijo, ki so jih izdala državna oblastva. To so potni listi, propust-nice, orožni listi, vozniške izkaznice, izkaznice stranke (Partito Nazionale Fascista), izkaznice U.
U. C. 1., osebne izkaznice in knjižice državnik upokojencev.
RIV
REGISTRIRNE
BLAGAJNE
POSLOVANJE, ČUVAJO ZA VAS!
H. G0REC
poleg nebotičnika
NADZIRAJO VAŠE NA OGLED PRI TVRDKI:
Zahtevaj te
obisk in ponudbo
Pridelovanje
v Grč
Pred sedanjo vojno je bil tobak najvažnejši proizvod grškega narodnega gospodarstva. V zadnjih letih je znašala vrednost tobačnih pridelkov in izdelkov polovico vrednosti vsega grškega izvoza. Od tobaka je imela Grčija letno nad in pol milijarde drahem dohodkov, kar je ena šestina vseh dohodkov. Za carinami je bil tobak drugi najvažnejši vir dohodkov.
Vojna je zahtevala velike spremembe v grškem tobačnem gospodarstvu. Ker je Grčija izgubila nekaj pokrajin z znatnim tobačnim pridelkom, je potrebno, da se pridelek tobaka močno dvigne v ostalih delih države. Grška vlada je zaradi tega nedavno izdala naredbe, ki imajo namen dvigniti in razširiti pridelovanje tobaka. Prej so bile tobačne kulture samo tam, kjer jih je odrejala vlada, po novih naredbah pa bodo sadili tobak po vsej državi. Pridelovanje tobaka je prosto in pridelovalci so bili o lem pravočasno obveščeni, da ne bodo zamudili sadilve. Na razpolago so dobili tudi dovolj tobačnih rastlin in bodo tako že letos tobačni nasadi v Grčiji močno razširjeni. Pridelovalci tobaka so dobili vsa potrebna navodila za pridelovanje, ki je neomejeno v onih pokrajinah, v katerih tobak po mnenju stro-
kovnjakov dovolj dobro uspeva. Po novih naredbah so prepovedani samo nasadi na močvirnatih zemlji ščih.
Notranji konsum tobaka se je ) Grčiji zmanjšal. Proizvodnja cigaret, ki je pred sedanjo vojno dosegla mesečno okrog 600.000 kg se je zmanjšala za dve tretjini. Nekaj časa je bila proizvodnja cigaret celo ustavljena zaradi pomanjkanja cigaretnega papirja. Lani v decem bru je finančno ministrstvo odredilo, da se smejo prodajati cigarete le nekaj ur na dan pod nadzorstvom uradnikov. Od februarja le tos se proizvodnja cigaret spet dvi ga. Ko so uvozili večje količine cigaretnega papirja, je proizvodnja cigaret dosegla že 200.000 kg na mesec, v kratkem pa bo presegala 300.000 kg.
Že v 24 urah
barva, plesira in kemično snaž »bloke, klobuke itd. škrobi in svetlolika srajce, ovrnt nike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. ftelenburgova ni. Telefon št. 22-72.
Monopoli na Poljskem
Vlada Poljske generalne gubernij© je uvedla dosedaj sedem monopolov, od katerih je najvažnejši tobačni monopol. Na drugem mestu po važnosti je monopol na špirit. Ves proizvedeni špirit se bo oddajal tvornicam za žganje in za tehnične potrebe po višji ceni. Mo-nopolska uprava ima tudi lastno tovarno za likerje. Monopol na sol je podobno organiziran ko stari avstrijski monopol; Na novo je uveden monopol na mineralna olja, obnovljen pa je bil monopol na vžigalice. Na novo j© bil uveden tudi monopol na saharin, ki ga monopolska uprava uvaža iz Nemčije. Končno je bil uveden monopol na karte. Ker so Poljaki znani kot strastni igralci, se je v Varšavi ustanovila igralnica, ki je zelo dobro obiskana. Državna razredna loterija ni bila več obnovljena, namesto nje pa stara avstrijska loterija, za katero vlada med prebivalstvom močno zanimanje.
Večja premogovna proizvodnja v Španiji
Španski obnovitveni načrt posveča posebno pozornost povečanju premogovne proizvodnje, kar je zlasti potrebno zaradi zmanjšanega uvoza. Vsa premogovna proizvodnja je v 1. 1941. dosegla v Španiji 1.6 milijona ton proti 6.96 milijona tonam v letu 1939. Pred državljansko vojno je znašala vsa proizvodnja premoga 7.51 milijona ton.
Naslednje številke kažejo, kako se je dvignila proizvodnja v letih 1939 1940 1941
antracit črni premog rjavi premog
vsa proizvodnja
v milijonih ton 0.67	1.10	1.17
6.09	7.75	7.63
0.20	0.57	0.82
"tLOfT
9.42 9.62
Istočasno pa je napredovala tudi premogovna destilacija. V času od januarja do novembra se je z destilacijo premoga proizvedlo med drugim: 0.4 milijona kg žvepleno kislega amoniaka, 2.3 milijona kg kreozota, 0.8 milijona kg bencina, 0.3 milijona kg plinskega olja, 0.2 milijona kg parafina itd.
Iz italijanskega gospodarstva
Za bonifikacijska dola je kmetijsko ministrstvo določilo v novem prorafiunskem letu 1121 milijonov lir. Od tega pride za ureditev zemljišč v gorskih krajih 354, za izboljšanje poljedelskih zemljišč 517, za podpore zasebnikov, ki so sami uviedli bonifikacijska dela, pa 250 milijonov. Načrti bo-nifikacijskih del so po svojem obsegu na isti višini kakor prejšnje leto.
Za povečanje proizvodnje in izvoza italijanskih filmov bo zvišan podporni sklad avtonomnega odseka za kinematografski kredit. Sklad, ki je pod upravo Državne delovne banke, bo dobil po 20 mi-! ijonov od banke in države. Iz sklada se bodo dajala posojila za razširjenje italijanskega filma v tujini.
Italija je lani izvozila v NeiVičijo
eno tretjino svojega pridelka pomaranč in citron, eno petino pridelka cvetače, eno desetino pridelka mandeljnov,, hrušk in čebule in eno osmino pridelka marelic, breskev in češpelj.
Državni konzorcij za kmetijski izboljševalni kredit, ki deluje že 15. leto, jie odobril v tem času že nad 2000 milijonov lir kreditov. Od tega je šlo za kmetijske zgradbe 726, za namakalne naprave pa 527 milijonov lir. Lani je zavod odobril 215 milijonov lir posojil: za severno Italijo 67, za srednjo 50, za južno in otoško pa 98 milijonov. L. 1940. odobrena posojila so znašala 160 milijonov.
Italijanski pridelek riža se je v zadnjih desetih letih povečal za 41 °/o. Letina 1931. je dala 6.55 milijona metrskih stotov. Pridelek se je zvišal zaradi povečanja površine riževih nasadov od 127.000 na 168.000 ha in zaradi tega, ker se je povprečni hektarski pridelek dvignil od 46.1 na 56.8 metrskega stota.
Hektarski pridelek žita je bil
zadnja leta v severni Italiji 21 do 23 metrskih stotov, v južni Italiji 1>a od 7.1 do 11.7 metrskega stota. Pri tem pa je treba upoštevati, da se agrarna proizvodnja južne Italije od leta do leta dviga.in da se bo v nekaj letih tudi močno zvišal žitni pridelek južnih pokrajin.
Velika železarska družba »Ilva«, ki ima svoje obrate v Genovi in Napolju, je zvišala svojo glavnico od 1 na 1.25 milijarde lir.
Likvidacija malih delniških družb v Italiji
Novi italijanski državljanski zakonik, ki stopi v veljavo dne 21. aprila, na dan ustanovitve Rima, vsebuje tudi določbo, da mora imeti vsaka delniška družba najmanj 1 milijon lir glavnice. Ze obstoječe delniške družbe z manjšo glavnico bodo lahko nadalje obstojale, če imajo vsaj pol milijona lir glavnice, toda le toliko časa, kolikor je to v statutih določeno. Delniške družbe, ki imajo manj ko pol milijona lir glavnice, se bodo morale do 30. junija 1945. prilagoditi novemu zakonu in zvišati svoje glavnice na 1 milijon lir ali pa likvidirati oziroma prevzeti obliko družbe z omejeno zavezo. Takih družb v Italiji doslej ni bilo in bodo uvedene šele z novim zakonikom. Pretvoritev malih delniških družb v družbe z omejeno zavezo bo olajšana z davčnimi predpisi.
Razvoj italijanskih delniških družb je razviden iz naslednjega pregleda, ki je bil zaključen konec lanskega leta:
nominalna Število glavnica v mi-družb lijardah lir 1. 1938.	20800	53.13
1.1941.	26000	65.25
Načrtno kmetijsko gospodarstvo na Balkanu
razlika + 5200	+	12.12
Delniških družb, ki imajo manj ko 1 milijon lir glavnice, je v Italiji okrog 18.000. Precej jih je v zadnjem času zvišalo svoje glavnice, ostale pa se bodo morale prilagoditi določilom novega zakoni-
»B. B. Z.« poroča v svoji številki z dnie> 19. marca o sedanjem stanju načrtnega gospodarstva v balkanskih državah ter pravi med drugim:
Bolgarski načrt je zelo obsežen. Ima tri dele ter se nanaša na-1. pravo kmetijstvo, 2, na gozdarstvo in 3. na zboljšanje življenjskih razmer na vasi. Po kmetijskem načrtu naj bi se v letih 1942. do 1946. dosegla večja proizvodnja /..iaric, oljnatih in tekstilnih rastlin, krmil in krompirja. Zato naj bi se površina zernlje, na kateri se goje druge rastline, zmanjšala ter obdelala tudii s prej navedenimi rastlinami dosedaj še neobdelana zemlja. Poleg tega naj bi se predpisali določeni minimalni donosi, razpisale premije za večjo proizvodnjo ter zvišale ceniei za žitarice. Povečanje vinogradov se ne predvideva. Pač pa naj bi se spremenile vrste trt. Obseg gojitve rož naj bi se zmanjšal. Načrt hoče zlasti doseči zvišanje hektarskih donosov, boljše izkoriščanje domačih žiivali doma in na polju ter navaja zato tudi smernice-, po katerih naj se nabavlja in redi nova živina. Načrt tudi predvideva stalne cene za kmetijske proizvode, večinoma za eno leto, ter skuša urediti vprašanje izvoza kmetijskih pridelkov. Ta naj bo stalen in zagotovljen.
Iz bolgarskih gozdov naj bi se po tem načrtu proizvajalo na leto za ien milijon kubičnih metrov več lesa.
Posebno pozornost posveča načrt asanaciji vasi. Dosegla naj bi se višja življenjska ravan bolgarskega kmeta, bolj naj bi se gle-dii lo na olepšanje vasi ter zboljšanje higienskih razmer na bolgarski vasi. Načrt tudi predpisuje, kako naj bi se izvedlo finansiranje vseh teh namer. Načrt je izdelan v podrobnostih ter se sedaj izvaja.
Na Hrvatskem še niso tako daleč. Pod vodstvom ministra dr. Du-mandžiča deluje komisija strokovnjakov, ki naj izdela za več let
naprej načrt za dvig hrvat. kine tijstva. Ta komisija ima 29 pododborov, ki se bavijo s treniti skupinami vprašanj. V prvo skupino spadajo vprašanja, ki se tičejo povečanja kmetijske proizvodnja, ko masacije, kolonizacije, melioracij, kmetijske strokovne naobrazbe, tehnične službe itd. Drugo skupino norijo vprašanja, ki so v zvezi s povečanjem donosnosti rastlinskih kultur, živinoreje, sadjarstva, vinogradništva, mlekarstva, ribar-stva, vrtnarstva itd. V tretji skupini pa se obravnavajo vprašanja kmetijskega zadružništva, kmetijskega kredita, kmetijske industrije, notranjega in zunanjega trga, carinske in tarifne politike itd. Da m sedanji čas najbolj prikladen za temeljite spremembe v hrvatskem kmetijstvu, se splošno priznava, vendar pa se navzlic temu ta načrt izdeluje, ki naj se tudi izvede kakor hitro bi to razmere dopuščale. Zaenkrat pa je glavna naloga, da se vsa zemlja čim bolj obdela in da ne ostane tudi najmanjši košček zemlje neobdelan.
Zaradi poslabšanja prehrane, ki je nastalo zaradi transportnih težav, se je obrnil na srbsko ljudstvo ministrski predsednik Nedič z manifestom, v katerem izjavlja, da mora navzlic vztrajanju na načelu osebne lastnine izdati nekatere ukrepe, ki so za izvedbo kmetijskega načrta za tekoče leto neizogibni. Ti ukrepi imajo zlasti dva namena. Predvsem naj se poveča gojitev določenih kultur kakor sladkorne repe, sončnic, fižola, zelenjave, krompirja, soja-rastline itd. V tem oziru se naravnost piedpisuje, katere rastline in v kakšni izmeri naj se goje. Z drugim ukrepom pa se ustanavljajo delovne skupine zavezancev na obvezno delo, kar je za Srbijo nekaj čisto novega.
Iz tega se vidi, da misel načrtnega kmetijstva.na Balkanu vedno bolj prodira. S tem zaključuje list svoja izvajanja.
Razvoj
slovaške industrije
V industrijske obrate ha Slovaškem je bilo lani vloženih 1000 milijonov slovaških kron. Po slovaških uradnih podatkih znaša dohodek narodnega gospodarstva okrog 8 milijard slovaških kron in znaša pri tem delež industrijskih in obrtnih proizvodov 1 četrtino. Na lesno industrijo pride od tega 500, na industrijo gradbenega materiala 500, na železo in kovine 160, na tekstilne proizvode 120, na papir, kože in gumi 110, na živila in poljedelsko industrijo 107, na kemično industrijo 70, na stroje 47, na grafično industrijo 25, na elektrotehnično industrijo 20, na obrt 300, na domačo industrijo pa 10 milijonov s. k. Veliki obrati so v kovinski in tekstilni industriji, ostale industrijske panoge pa predstavljajo manjši in srednji obrati. Uvoz industrijskih izdelkov je tvoril leta 1940. okrog 66 °/o vsega uvoza, izvoz industrijskih izdelkov pa nad 47 o/« vsega izvoza.
Po strokah so industrijski obrati razdeljeni tako-le: lesna industrija
144, kovinska industrija 49, rudniki 27, gradbeni material 152, industrija stekla 14, tekstilna industrija 33, industrija usnja 19, industrija papirja in celuloze 182, kemična industrija 36, industrija živil 200, elektrotehnična industrija 3, industrija ščetk 9, grafična industrija 26, ostale industrijske panoge pa 314 obratov.
Od industrije živi okrog 130.000 delavcev, od česar pa pride na obrtna podjetja okrog 40.000 delavcev. Od vsega prebivalstva pride 56% na agrarno proizvodnjo, 19 % pa na industrijsko in obrtno proizvodnjo. Največ delavcev ima lesna industrija. Na tretjem mestu je tekstilna industrija. Uspešno se razvija tudi industrija papirja in celuloze.
Pri izvozu industrijskih izdelkov pride 12 °/o na lesno industrijo, 11 °/o na industrijo železa in železnih izdelkov, 10°/o na papir in celulozo, na kemične proizvode 3 °/o, na izdelke iz bombaža in svile 6°/o, na stroje pa 3.3 %>.
Volno gospodarstvo v USA
«Pester Lloyd» naglasa, da ni mogoče dobiti objektivne slike o gospodarstvu v USA, ker že precej časa ni več podatkov o agrarni in kovinski proizvodnji. Zadnji taki podatki so iz novembra in decembra lanskega leta. Po teh podaIkih se da sklepati, da je produkcijski indeks konec lanskega leta znašal 165 % in da je prišlo od tega približno 45 °/o na vojno in 120 % na civilno proizvodnjo. Na podlagi produkcijskih načrtov za letošnje
leto se bo indeks dvignil na 200 % in bo prišlo od tega kakih 70 °/o na normalno produkcijo za kritje civilne potrošnje ter 130% za vojno proizvodnjo.
Ce bo to uresničeno, potem se bo civilna industrijska proizvodnja v primerjavi z lanskim letom znižala za polovico. S to omejitvijo jie združeno znatno povišanje dohodkov. Ameriški nacionalni dohodki so 1. 1939. znašali 70 milijard dolarjev, naslednje leto 74
Manufakturo
na veliko dobavlja
na podlagi nabavnih bonov
tvrdka
Franjo Novak & Ko.
Ljubljana, Gosposka ul.
milijard; lani 97 milijard, letos pa se da pričakovati zvišanje na 120 milijard. Razne ameriške gospodarske publikacije zatrjujejo, da bo letos preurejevanje gospodarstva končano in da ne bo več brezposelnih delavcev, ker bo vse on« delavce, ki so izgubili delo zaradi omejitve Civilne industrijske proizvodnje, prevzela vojna industrija. Število v civilni industriji zaposlenih delavcev bo reducirano od 29 na 21 milijonov, istočasno pa se bo število delovnih moči vojne industrije zvišalo od 5 na 15 milijonov.
Danski listi poročajo, da je posebna komisija v Washingtonu določila veliko varčevanje z vsemi surovinami, ki so potrebne v vojni industriji. Jeklo in vse kovine so
rezervirane za vojno industrijo in bodo samo v najnujnejših primerih dane na razpolago tudi civilni industriji. Baje je že napravljen načrt, da bodo jeklo, baker, svinec itd. v vseh severno-ameriških državah uporabljali pri novih zgradbah šele takrat, kadar bo vojna industrija imela na razpolago dovolj teh kovin. V načrtu je tudi poenostavljenje produkcije. Tako bodo v bodoče namesto 1000 izdelovali samo 225 vrst jekla. V civilni industriji bodo, kjer le mogoče, jeklo in aluminij nadomeščali z lesom in steklom, porcelan in svilo pa z ba-kelitom, bombaževino ter s proizvodi iz staničnine. Napovedana je tudi znatna proizvodnja sintetičnega kavčuka, ki bo baje letos dosegla pol milijona ton.
TISKARNA MERKUR
JLjubtj atia, s^-tcgotčičaoa 2S LASTNA KNJIGOVEZNICA se priporoča za cenjena naročila, ki jih bo izvršila TELEFON hitlo. iično in -pa umetni cani ^	^
Tiska knjige, brošure, časopise, kuverte, račune, letake, vabila, posetnice, posmrtna naznanila itd. v eni ali več barvah
Denarstvo
Ustanovitev gospodarskih bank v Ukrajini
Z novo uredbo ministra za vzhodne pokrajine se ustanovi v Ukrajini 12 gospodarskih bank, ki bodo opravljale posle hranilnic in bank in ki bodo imele javnopravni značaj. Za hranilne vloge v teh bankah bo jamčil državni komisariat. Banke bodo dajale kredite tako zasebnemu ko tudi javnemu gospodarstvu. Vseh teh 12 gospodarskih bank bo združenih v Osrednji gospodarski banki, ki bo imela 200 milijonov karbovancev osnovne glavnice.
Srbska narodna banka je znova opozorila javnost, da je na vsem sedanjem srbskem ozemlju dinar edino zakonito plačilno sredstvo. To velja ne le za lastno prebivalstvo, temveč tudi za pripadnike posameznih armad.
V češko-Moravski je po zadnjih podatkih 18 bank, ki imajo skupno 981 milijonov Kč delniške glavnice in 770 industrijskih podjetij s skupno 9,69 milijarde Kč delniške glavnice.
Švicarskega notranjega posojila v višini 400 milijonov frankov je bilo v nekaj dnevih podpisano za 600 milijonov frankov.
Občni zbor
Prometni zavod za premog, d. d. v Ljubljani ima 21. redni občni zbor 15. aprila ob 11. v svojih poslovnih prostorih na Miklošičevi cesti. Posest 25 delnic daje pravico do enega glasu. Delnice se morajo položiti vsaj 6 dni pred občnim zborom pri blagajni Prometnega zavoda.
Sladkorno gospodarstvo na Javi
Čeprav je sladkorna proizvodnja na Javi v zadnjih letih nazadovala, je bila .lava še vedno med najpomembnejšimi sladkornimi pro-ducentnimi državami na svetu. Tudi po svoji kakovosti je bil javanski sladkor na glasu. Do leta 1928/29, ko je Java izvozila 2,66 milijona ton sladkorja, je našla javanska sladkorna industrija zelo lahko odjemalce. Predvsem je šiei javanski sladkor v Indijo, Kitajsko, Japonsko in v Evropo. Poleg tega je imela javanska sladkorna industrija skoraj monopolni položaj v vseh manjših deželah Azije, ki so morale dodatno uvažati sladkor. Od 1. 1928/29 pa so se razmere za javanski sladkor zelo poslabšale. Posebno hud udarec je bil za Javo, ko je zgradila svojo lastno sladkorno industrijo Brit. Indija, ki je do tedaj kupovala na Javi 1 milijon ton sladkorja na leto. Po izbruhu kitajsko-japonske vojne je zelo nazadoval tudi izvoz na Kitajsko, padel pa je tudi izvoz v Japonsko. Vse to je imelo za posledico, da je morala javanska sladkorna industrija znižati svojo proizvodnjo od 2,9 na 0,5 milijona ton, kar je imelo za de-ž( lo zelo težke gospodarske in socialne posledice. V zadnjih letih pa se je proizvodnja zopet dvignila na 1,5 do 1,7 milijona ton. Po izbruhu sedanje vojne jiei Java izgubila nove odjemalce. Z japonsko zasedbo Jave pa se začenja za javansko sladkorno industrijo čisto nov razvoj.
Poravnajte naročnino!
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA izplačuje „A vista vloge“ vsak čas, „navadne“ in „vezane“ po uredbi. Pupilarrao varna! Sodno depozitni oddelek,	
hranilniki, tekoči računi	Mestna občina ljubljanska
Za vse vloge in obveze hranilnice *aIn(-	
Gospodarske vesti
Hmeljski nasadi v Savinjski dolini se bodo po odredbi šefa civilne uprave na Sp. štajerskem skrčili povprečno za 70°/o v primeri z obsegom 1. 1940.
Deset vclesilosov začno spomladi delati v Poljski generalni guberniji, in jih bo šest v starih mejah gubernije, 4 pa v Galiciji. Skupna kapaciteta teh silosov bo 120.000 ton.
Prodajna zapora je bila proglašena na Hrvatskem nad vso slamo in mrvo, ki presega lastne potrebe proizvajalcev.
Kemična tvornica d. d. z glavnico 50 milijonov kun se je ustanovila s posebno naredbo na Hrvatskem. Tvornica bo izdelovala modro galico, žvepleno kislino itd. Nova tvornica se bo zgradila v
2	letih.
S posebno naredbo se je ustanovila na Hrvatskem delniška družba »šečerana« z glavnico 50 milijonov kun. Nova tovarna mora v šestih letih doseči letno kapaciteto 50 ton sladkorja, v 16 mesecih pa mora izdelati 10.000 ton sladkorja.
Po italijansko - nemškem sporazumu se bo v bodoče razvijala grška zunanja trgovina po posebnem italijanskem kompenzacijskem uradu. Da se trgovina med Grčijo in državami osi pospeši, so bili imenovani posebni italijanski in nemški sodelavci pri grškem gospodarskem ministrstvu.
Bolgarski rečni plovbi je dala bolgarska vlada več milijonov levov, da bi mogla družba povečati promet na Donavi. Družba namerava kupiti več ladij doma in v tujini.
Trgovinska pogajanja med Turčijo in Bolgarijo so bila ugodno zaključena ter je bila sklenjena nova trgovinska pogodba.
Državna in avtonomna gozdna uprava v Bukarešti je dosegla v 1. 1941. 305 milijonov lejev čistega dobička. Aktive uprave znašajo 20,4 milijarde lejev, dohodki od
prodaje lesa, sadik in semen pa 780,8 milijona lejev.
Na Slovaškem je bila imenovana posebna komisija, ki naj izdela načrt za elektrifikacijo slovaških železnic.
Od 12.000 židovskih podjetij na Slovaškem je bilo dosedaj likvidU ranih 10.000 s povprečnim prometom 1184 milijonov Ks.
Da se čim prej zagotove poljska dela, je kmetijski minister na Madžarskem pooblastil upravne oblasti, da proglase vse nedelje od 22. marca do 28. aprila (razen velikonočne nedelje) za delavnike.
Maksimalne cene za posodo iz emajla so bile predpisane v Madžarski za nadrobno trgovino. Nove cene veljajjo za vse kraje v državi.
Da bi se zagotovila redna oskrba s tekstilnim blagom, nameravajo na Madžarskem ustanoviti tekstilno centralo. Posvetovanja med strokovnjaki in interesenti so že tako napredovala, da bo najbrže centrala začela poslovati že meseca aprila. V začetku bo imela 40 uradnikov.
Že dalj časa trajajoča švicarsko-turška pogajanja so privedla do načelnega sporazuma, švicarska delegacija je zaprosila od svoje vlade pooblastilo, da sporazum podpiše. Turki računajo s podpisom pogodbe.
Izdelovanje strojev za pranje, ki se uporabljajo v zasebnem gospodinjstvu, je v Združenih državah Severne Amerike s 1. majem prepovedano.
Trgovinski register
Spremembe in dodatki; Obrtna banka v Ljubljani. Po
sklepu občnega zbora se je razdražila in prešla v likvidacijo. Likvidatorji: odvetnik dr. Žirovnik, tovarnar Jelenič Jernej, pekovski mojster Anton Kovačič, bančni pod-ravnatelj dr. Albin Stele.
Peter Podboršek, trgovina z vinom, Ljubljana Vil. Vpiše se prokurist Miha Hafner, bančni uradnik v Ljubljani.
Združene opekarne, d. d., Ljubljana. Izbriše se član upravnega sveta Zdenko Knez.
VSE VRSTE LANENIH IN KONOPNENIH IZDELKOV
LINIFICI0 E CANAPIFICI0 NAZI0NALE MILANO
VIA ANSPERTO N. 5 jg	Glavnica	L.	85,000.000
Priključena podjetja:
® s. A. CANAPIFICIO VENETO $ ANTONINI & CERESA $ ffl S. A. INDUSTRIE CANAPIERE S ®	IT ALI ANE	&
M S. A. AGRICOLA INDUSTRIALE M	DEL LINO
(Js 23 TVORNIC I 15.000 DELAVCEV I U ffi 100.000 PREDILNIH VRETEN ZA LAN,
S KONOPLJO IN JUTO I 18.000 PLE-ffi TILNIH VRETEN / S.500 LIKALNIH M VRETEN I 1.800 MEHANIČNIH STA- & ffi TEV / 75 STROJEV ZA VRVARSTVO ® VODNI IN PARNI POGON 20.000 K. S. ffi IZVOZ PO VSEM SVETO Sl
m
o:!'o:fo:i'oyovo:v<o>yo.igigi:o:
SOCIETA ANONIMA COTONIFICIO POSS
Sedež:
MILANO Via S. Andrea 2
Glavnica L. 10,000.000
AmeriSka preja, egipčanska (kamgarn) enojna in ovita — Cista IJoko in mešana preja — Surove tkanine, gladke in barvane — Posteljna pregrinjala iz rajona, - okrašeni prti
O
Tvornice:
SARONNO — Tkalnica Jaquard UBOLDO — Mehanična predilnica in tkalnica CESATE — Predilnica . pletli -nica - gazatura
II	mio bambino & a letfo con 1’influenza... Moj otrok je zbolel za influenco...
it._____
Le cosl dette forme influenzali compren-dono, accanto alla vera influenza, quel compiesso di malattie Invernali rappte-sentate da tosse, febbre, faringiti, tra-cheifi, bronchlti.
In tutti i malanni da raffredamento & rimedio sovrano ta
Tako zvane oblike influence obsegajo, poleg resnične influence, še množico zimskih obolenj, kakor so kašelj, mrzlice, vnetja grla in sapnika, bronhitis.
Proti vsem boleznim prehlada Vam pomaga
vin endila in tutte ie farmacie Dobi se v vsaki lekarni
E’INUTILE SOFFRIRE
ZAKAJ BI TRPELI!
RODINA
Contro !1 rnffreddore e le forme influenzali
Zoper prehlad in oblike influence
KNJIGOVEZNICA
ljudske tiskarne
Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6
a) Knjigoveški oddelek:
Vezave vseh vrst od preprostih do razkošnih *
Zaloga poslovnih knjig in ra-striranih papirjev za knjigovodstvo.
b) Torbarski oddelek:
Izdelovanje kovčegov, potnih in damskih torbic, aktovk, listnic, denarnic in sličnih galanterijskih izdelkov.
Solidno in priznano delo.
Priporoča se
manufakturna veletrgovina
F. HREHORIČ, LJUBLJANA
Tyrševa cesta 2S
©0®Q©O00OO0GXD©®S©0©0©0©0 G. L. TONDANI FABBRIC A T E S S U TI Gl E L TI R A I O N
Predilnice:
Binago
Fenegrd
Saronno
Specializirana proizvodnja surovih tkanin iz rajona in sniafjo-ka za industrijo tiskanih tkanin
Ravnateljstvo in pisarne:
MILANO
Via Francesco Sforza N. 43
©0O0000O0000000I
Societa anonima Delniška družba
TRAPILE RIA — ŽIČARNA
BERE1TA * BARTOLI
MILANO (127)
Via Bramante, 36-38 — Telel. 81-815
Ferro — Acclai speciali ed altri metalll (t) trafilati per tutte le industrie GJ Filo speelale per saldatura aiitogena » ACCIAI CAIJBKATI — ACCIAI U RETTIFICATI — ACCIAI LAPIDATI (o
2elezo — Specialna Jekla in druge vlečene kovine za- vse industrije Specialna žica za avtogeno varjenje g JEKLO VSEH PREMEROV —	W
CI8CBNO JEKLO — KALJENO JEKLO A
igEEEEEEEEEEEEESEEEEEBfElEE
1 f. I. V. A. BORNAGHI
FABBRICA ITALIANA TULLE E VELI ANDALOSA iiBORNACHI« Delniška družba
Vplačana glavnica 3,000.000 Lir Sedei in glavno ravnateljstvo:
MILANO Via S. Gregorio, 44
Tovarna v VAPRIO d’ADDA (Milano) jgj Tolefon Milano 66387, Vaprio d'Adda 9 H IZDELKI:
Tančice «Andalusa», tančico tip «Chaudry» In tip «Chantilly». — Tančice vezano za birmo, obha-lilo In poroko. Žalno in cerkvene tančice. Til za voJaSko potrebščine In za mreže proti komarjem. Tlli gladki bombažni, raionski, svileni, beli In barvani za ^ konfekcijo. Izdelani tili za konfekcijo in okras
13
13
tip 13 - El
ia- (£1 ne jg ne a
rili H m,	ia
* l
aaGS
< j UOt >OOOOU OOOOOV AJO
DITTA
GIUSEPPE OTTOLINI di Giovanni Locati & C.
specialna tvornica strojev za slaščičarne, izdeloval-nice sladoleda in kemičnih izdelkov
MILANO 1 VIA S. GREGORIO 54
Telefon 64-706
Delniška družba
INDUSTRIJA JUTE MANTEGAZZA
Glavnica L. 1,500.000 popolnoma vplačana
Sedež:
MILANO Via S. Vincenzo, 28
Telefon 31-455 Brzojavke: Jutamente Milano
Tvornice:
GENOVA-VOLTRI
Telel on 409-152 Tovarna prediv, tkanin in vreč iz Jute in mešanih tkanin iz konoplje In Jute
II
RAŠKA - STARE
m anuiaktura
LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA 3
Izdajatelj >Ko«*orcli Trgovske,!. 11.1«, »ien pravnik dr. l».n Pie... urednik Aleksander Zele.nlk.r, liska liskama .Merkur., d. d, »je. pred.lavnik Olmar Mlh.lek, vsi v Llublj.nl.