Glasilo Krščanskega delovnega 1$ ud siva
zhaja vsak četrtek pop.; v slučaju praznika	11	Posamezna številka Din 1’—.	~ Cena: za 1 mesec	it	Oglasi, reklamacije in naročnina na upravo
dan poprej — Uredništvo; Ljubljana, Mikloši-	j j	Din 4'—, za četrt leta Din 10'—, za	pol leta Din 20'—; za	||	Delavska zbornica, Miklošičeva cesta 22, I. nad.
čeva c. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo	II	inozemstvo Din 7'— (mesečno) —	Oglasi: po dogovoru	II	Telefon 2265, — Štev. čekovnega računa 14.900
Jože Gostinčar:
Nazaj	h
Današnja doba je doba splošnih zmed, pred katerimi ni zavarovan noben narod. Tudi »ned nami Slovenci gre vse križem. Vsakdo poje svojo pesem brez ozira na prikladno »vižo«. Vsi »inštrumenti« so razglašeni in glasovi zmedeni. O pravi socialni in socialistični smeri postaja samo teorijsko prerekanje, posebno glede delavskega vprašanja. Nihče »buljili« ne more najti po Krekovi smrti za te ljudi izgubljene niti. Koliko je bilo pričetega socialnega dela, je obtičalo v zastoju socialne ne-brižnosti.
Kmetsko ljudstvo je zapuščeno, obrtniki životarijo brez ipravega cilja, delavstvo pa se z velikimi težavami bori po svojih osovraženih organizacijah za suho skorjico kruha. Pa tudi tu ni razen delne zavesti pravega napredka. Kriza dela ubija delavsko blagostanje deloma po naravni poti, še bolj pa po umetnih mahinacijah kapitalistov.
Slovenska politična pota so skrajno žalostna. Ko bi šli Krekovo pot, gotovo ;bi bila boljša in uspešnejša.
Krek je storil izmed Slovencev morda največ za samostojno državo vseh južnih Slovanov. To delo mu je prineslo nezaupanje vseh avstrofilov gori do cesarskega prestola. Dr. Krek je imel pogum, da je v deželnem zboru javno izjavil, da prebiva od Triglava do Egejskega morja en slovanski rod. Dr. Krek je bil mož, ki svojih misli ni skrival, svojih besed in dejani ni prekliceval in ne zavijal. Bil je mož odkritega in neustrašenega značaja. Za resnico bi bil položil tudi svojo glavo. Sebičnosti in častihlepnosti za svojo osebo ni poznal. Bil je mož naroda. Velikokrat je rekel: »Najboljše se počutim med delavci in kmeti, ker tam se gor vori resnica.« Njegovo mnenje je bilo, da mora vsakdo, ki ima količkaj sposobnosti, delati za gospodarski, kulturni in verski napredek naroda in sicer v svojih stanovskih in drugih organizacijah. V stanovskih in strokovnih organizacijah je gledal Krek v novi čas, ki naj prinese posebno delavcem zboljšanje in končno ■rešitev delavskega vprašanja. Iz tega razloga eo sprejele organizacije »Načrt delavskih stanov«, katerega oče je bil dr. Krek. Po tem načrtu, ki je splošen in stanovski, naj bi vsakdo sodeloval. Za delavce določa posebna delavska društva, v katerih naj se delavci pripravljajo za svoj gospodarski pokret.
Ta program, smernice ,je držala osobito delavska organizacija do današnjega dne. Kmetsko ljudstvo se ni nikdar organiziralo, kakor bi bilo potrebno, dasi se je za ta stan največ delalo. Od vse organizacije kmečkega stanu je ostalo le sedaj zamrznjeno posojiini-Štvo. 0 kakih kmetijskih stanovskih organi-
zacijah je pa zelo malo sledi. Pri kmečkem stanu se je poizgubilo vse v politiki, odkoder se je pričakovalo zboljšanje in napredek. Toda namesto zboljšanja je prišla miselna odvisnost od politikov.
Obrtna organizacija se ni mogla trdno vživeti. Vzrok je bila v prvem redu brezbrižnost obrtnikov samih, radi česar napori posameznikov niso mogli imeti uspeha. Škodila jim je pa,tudi medsebojna politična borba. Tu liberalec, tam klerikalec, toda vsi z enim gospodarskim programom.. Vezala jih je pa misel poslabšanja delavskega zavarovanja.
Delavstvo se je ohranilo v svoji organizaciji, četudi po raznih križevih potih sumničenja, preziranja in dostikrat grdega in neresničnega natolcevanja v svoji, po dr. Kreku ustanovljeni organizaciji.
Delavska organizacija je bila najprej politična in je Imela tudi svoj lastni izvršilni odbor, ki je izvrstno in popolnoma neodvisno deloval. Ko se je pa ustanovila »Delavska krščansko socialna zveza« in pozneje »Jugoslovanska strokovna zveza«, je politični del organizacije polagoma zgubljal člane, ker je rastla strokovna organizacija. Pripomniti je še, da je »Slovensko katoliško delavsko društvo«, katerega predsednik je bil pisec teh vrstic, med vojno priredilo tri velike mani-festacijske shode za majniško deklaracijo. Shod v Vižmarjih, na Vrhniki in na Grosupljem, kjer se je poleg neke narodne organizacije prijavilo tudi naše delavsko društvo. Vsi shodi so bili prepovedani, pa so se vendar vršili ob tisočih navdušenih ljudi in številne žandarmerije. Riskirali smo tedaj vse, da priborimo politično nezavisnost od ošabnih Nemcev. Bili smo po Kreku orientirani v jugoslovanski smeri.
Danes pa živimo v ogromni zmedi. Nihče menda ne ve, kaj hoče. Ni več Kreka!
Zato se pa čujejo čimdalje češče glasovi, da treba nazaj h Kreku.
Delavska organizacija se ga oklepa na celi črti, zato je pa še niso podrli viharji, ki prihajajo ravno od one strani, ki je že precej pozabila na Kreka, njegove nazore in njegovo ogromno delo. Seveda podirati, zabavljati, zavijati in rabiti neresnico se nekaterim ne zdi posebno težko, ali je nevarno in podlo. To pa prihaja vse odtod, ker se je pri mnogih izgubila Krekova smer.
Zato pa naj bi vsi, ki so izgubili Krekovo stezo, ali je pa nikdar poznali niso, isto poiskali, da bi v bodoče ne kolebali ne levo in ne desno, temveč hodili politično in socialno ravno pot v interesu delovnih stanov, vse naše države in vsega našega ljudstva.
Nazaj torej h Kreku!
Za naš neodvisen delavski tisk
Neodvisen delavski tisk je tribuna, raz katere govori delavstvo in jedko biča razmere, ki mu jih povzroča sedanji gospodarski družabni red.
Naša tiskana beseda pa danes ne pomeni to, kar bi ona po moči in številu delavstva morala pomeniti.
Krog pobornikOv za pravice delovnega ljudstva je zato treba potisočeriti — ker le tedaj, ako bo delovno ljudstvo samo direktno posegalo v pereče socialne probleme ,je upati, da se bodo razmere malega človeka izboljšale.
Naša »Delavska Pravica« v tem pogledu dosledno vrši to delo. Vsled tega naj ne bo nikogar, ki bi na njo ne bil naročen. Zato naročajte in podpirajte naš neodvisen delavski tisk »Delavsko Pravico«,
Z ozirom na težke gmotne razmere našega delavstva in nameščenstva je uprava znižala naročnino za nečlane na 40 Din za celo leto, 20 Din za pol leta, 10 Din za četrt leta in 4 Din za en mesec.
Zaveden delavec in nameščenec mora vsak čas in vsepovsod, posehno pa med svojimi neorganiziranimi tovariši pridobivati naročnike za našo »Delavsko Pravico«.
Storite v tem pogledu vsi svojo dolžnost, ker le tedaj bo mogoče izboljšati težke razmere našega delovnega človeka.
Delavcu in nameščencu — neodvisen, delavski tisk, »Delavsko Pravico«.
*
/Vaši izseljenci
Golgota rudarjev v Jermi.
Ker doma ni za vse kruha, odhaja veliko število naših delavcev, predvsem rudarjev za delom v južne dele naše države. Pred leti se je odprlo večje število rudnikov, ki so nudili tem izseljencem vsaj borni zaslužek. Da razmere pri teh rudnikih niso posebno ugodne, je že čestokrat ugotovilo naše časopisje.
Prav posebno težke in neznosne razmere pa vladajo sedaj že celo leto v rudniku Jerma v moravski banovini. Nekaj let je rudnik dobro uspeval in je bilo v njem zaposlenih nad 1200 delavcev in to večinoma Slovencev in Hrvatov. Letos pa se je delo nenadoma začelo ustavljati. Delavstvo že 6 mesecev ni prejelo nobene plače. Poleg tega, ne da bi dobili izplačano, kar jim rudnik dolguje, je vsem odpovedana služba s 15. decembrom 1933.
Delavstvo se na vse mogoče načine bori, da bi prišlo do svojih pravic, toda zaman, od bede in trpljenja so rudarji in njihove družine popolnoma izčrpani. Nekaj malega je delavstvo dobilo podpore, toda spričo razmer, v ka-
Viničarski vestnik
Simbol obletnice.
Prav te dni poteka eno leto, kar nam je odšel za večno, naš nepozabni tovariš Husjak Ivan. Poleg dejstva, da je ravno on bil oče in ustanoviltelj »Strokovne zveze viničarjev«, za katere napredek in uspehe je bil vedno pripravljen vse da:ti in se žrtvovati, ostane njegov značaj, kot luč za mnoge, predvsem pa za takozvane »boljše« med nami, kaj se to pravi tovarištvo viniičarjev in delavcev. Kakor je bil dolgi čas življenja nadviničar in je s tem imel nekaj boljši položaj, kot tovariši okrog njega, je vedno ostal pošten in ponižen ter za judežev denar, ali za boljšo službo, svojih soviničarjev nikdar ni šikaniral, bodisi njihovih pravic prodajal na ljubo inozemskim ali tuzemskim vinogradnikom. Imel je značaj: delodajalcem storiti vse kar veleva dolžnost, kar pa so pravice viničarjev, predvsem pravica strokovne organizacije, tu pa vsi drugi roke proč. Zato je očetovsko grajal tovariša, če se je ta kje spozabil, vinogradnikom in njihovim nameščencem, pa se niikdar ni uklanjal, za katere je vedel, da napram viničarjem niso pravični. Na ponudbe, kupice vina in na hinavstvo laskavih besed, kar ravno pri naših viničarjih in nadviiničarjih, danes ima skoraj glavno in najžalostnejšo sramotno vlogo, se pokojni Ivan, niti zmenil ni. Besnost gonje proti »Strokovni zvezi viničarjev« od vseh strani, ga ni omajala, marveč samo utrdila, da je stal vedno na čelu svojega stanovskega pokreta, kateremu je ostal zvest do smrti. Ni hodil kot govornik po naših zborovanjih, čeprav ga je bilo videti vsikdar in vsepovsod, vendar pa je imel tovariško skrb im prijateljski pozdrav, tudi za najzadnjega člana in za najbolj oddaljeno skupino. S svojo nesebičnostjo, vedno ravno linijo ostati viničarski in se boriti za pravice teptanih, katera je prav za prav temelj dejavne krščanske ljubezni do bližnjega, čeprav se je gospodarsko povzpel nekoliko nad površino sotova-rišev, mu je pridobilo, tisti velik in tako svojstven ugled povsod med viničarji in med vinogradniki, kateri so se zadnji čas, celo zanj potegovali, komu bi naj šel v službo. Poštenjak, tovariš in krščanski socialist je bil! Ni držal s farizeji, marveč z ubogimi cestninarji, ter je vedno obsojal polovičarstvo življenja predvsem tudi drugih nadviničarjev in oskrbnikov, ki so hoteli, povsod biti le prvovrstni, tudi v verskem življenju. Ob nedeljah in praznikih so sicer dopoldne še postajali okrog cerkve in po jid-nejših mestih, popoldne pa so se skrivali, češče s tujimi' ženskami, po raznih vinskih hramih in kleteh, kjer so popivali in počenjali orgije, za kar pa so potem tudi vedno odtegovali viničarjem na zaslužku.
Zlata duša je bil, pravijo vsi, kateri so imeli priliko ž njim občevati, ali pri njem služiti. Enako to potrjujemo tudi mi vsii pri strokovni organizaciji. Da, ravno takih značajev, poštenjakov, tihih delavcev, neuklonljivih borcev in do smrti zvestih naši ideji in delavstvu, takih »zlatih duš« bratov in sester, potrebuje ravno današnji čas, potrebuje delavstvo in naša strokovna organizacija na vseh koncih in skupinah. Samo takšni moremo preobraziti sedanjo gnilo človeško družbo in jo storiti boljšo, samo takšni moremo uveljaviti vsepovsod načela krščanskega socijalizma, toraj s tem boljši in pravičnejši položaj vsega delovnega ljudstva. Prezasluž-nemu tovarišu, ki se ga ob tej prvi obletnici spominjamo, nismo postavili še nobenega vidnega spomenika. Vendar pa mu dan za dnem, vsi organizirani viničarji postavljamo živ, velikanski neviden spomenik, lepši in trajnejši, Bogu dopadljilvejši, družbi delovnih stanov pa koristnejši, kot je lesk marmorja, bodisi zlatih črk mrtvega napisa. Spomenik del, z utripom naših src, ravno pot naprej, zaradi Boga, vse za svojega bližnjega, za njegov gmotni in moralni dvig, z združenimi močmi in talenti, vsak v svojem krogu, v družbi, v družini in tako predvsem v strokovni organizaciji. Povsod nesebično, brez iskanja osebnih koristi.
To so misli, ki jih ob tej priliki, naj vsi tovariši in tovarišice vzamejo s seboj na pot v novo leto 1934 v katerem neverno kaj vse nam prinese. Ob vzgledih in delih vseh našib dobrih mož in bori-
terih se nahajajo, je to kaplja v morje. Od strani predsedstva vlade je bilo odrejeno, da se ima zadeva v teku treh dni urediti potom sodišča dobrih ljudi. Od tedaj pa je preteklo že dva meseca, a vse je ostalo — pri starem.
Da se stvar uredi in pride delavstvo do svojega bornega zaslužka, je JSZ naslovila na Delavsko laboroica vlogo z zahtevo, da se za
teljev, živih in pokojnih, bomo vztrajali in Vse pretrpeli. Samo v borbah in tveganju nam more zrasti tista zavest, ki nas bo storila še velike, zato tudi močne in da se nam bo enkrat boljše godilo.
Organizacija.
Na seji načelstva zveze dne 26. decembra 1933., ki jo je vodil podpredsednik tov. Tomažič se je obravnavalo in sklenilo: Ponovna prošnja tov. Marije Ceh od Sv. Jakoba v Slov. goricah za posmrtnin-sko podporo se je odklonila iz razloga, ker eno leto in pol, ni plačevala članarine. Zaostali del posmrtnine je bil plačan dva dni po slučaju smrti. Kdor ni član strokovne organizacije, ne more biti član našega posmrtni riškega sklada. Vplačana posmrtnina se ji je vrnila. Prvotno namenjena »Viničarska so-cijalna šola« potom okrožnic, ni dobila zadostnega odziva, zato se bodo dajali vsi potrebni nasveti za strokovno in socijalno naobrazbo elanov v strokovnem glasilu. Sproži se ponovno zadeva postavitve lastnih pisarniških prostorov v centru Ljutomera. Priprave za zbirko morajo biti do spomladi končane. Za skupino Maribor se naj vložijo nova pravila. V januarju se skliče seja strokovnega odbora zveze v Ljutomeru in v Mariboru. Obravnavati je položaj viničarskega stanu in se mora podvzeti akcija za zaščito zaslužka, za povračilo protipogod-beno in protizakonito odtegnjenih zaslužkov v denarju od spomladi 1933 naprej. Podpora Din 2000, ki jo bo za viničarje nakazala Delavska zbornica naj se podeli »Podpornemu skladu« viničarjev.
Delavski vestnih
Kovinarji
Jesenice. Volitve obratnih zaupniko.v. Votivni odbor za obratne zaupnike na Savi še ni dobil od Inšpekcije dela obvestila o potrditvi. Zato se ni vršila še nobena seja. Volitve se bodo po vsej verjetnosti vršile v soboto 20. januarja 1934. Vse sklepe volivnega odbora naše skupine bomo, v kolikor nam bo mogoče, poročali v »Del. Pravici«, kar pa ne bomo mogli, se članstvo obvešča, da bodo imeli tozadevna navodila organizacijski zaupniki. Vsak naj se navodilom organizacijskih zaupnikov, ki jih bo izdal naš votivni odbor, brezpogojno pokori.
Jesenico. Vsi organizacijski zaupniki so prejeli vabila za sejo. Apeliramo na vse, da se te važne seje sigurno udeleže.
Javornik. Redni letni občni zbor naše strokovne skupine kovinarjev se bo vršil v nedeljo, dne 14. januarja 1934, v dvorani cerlkvene hiše na Koroški Beli z običajnim dnevnim redom. Čas še pravočasno objavimo. — Odbor.
Rudarji
Trbovlje. Odbor strokovne skupine rudarjev se z vljudno prošnjo obrača na člane skupine, aa ob začetku novega leta pričnejo z agitacijo za naš tisk, posebno »Delavsko Pravico.« Kdor pridobi 5 naročnikov za oelo leto in mesečno pobira od njih naročnino bo prejemal list celo leto brezplačno. Za mesec januar in februar mora od naročnika prinesti predplačilo naročnine, v nadalje pa mesečno vedno v naprej. V tem oziru si revnejši člani z delom prislužijo letno 40 Dim in še po vrhu store svojo dolžnost, do strokovne organizacije. Tovariši delajmo in gradimo svojo organizacijo. Tisk je ona povezana sila medsebojnega dela in ideje v pisanii besedi in odraz delavske kulture in izobrazbe. Ustanovili bomo podružnico »Delavske pravice« pri kateri hočemo urediti vse potrebno. Vsa obvestila za list in dopise naj se po Novem letu prineso vsak teden ob nedeljah od 9.—10. ure dopoldan na tajništvo pravtako tudi oglase in inserate.
Vsa nadaljnja obvestila radi lista bodo v naprej priobčena pod rubriiko Trbovlje z označbo obvestila. Vsi naj pazijo na obljavljena obvestila, ki se bodo smatrala za uradna, brez posebnih obvestil. Odbor.
Zagorje. Stopamo v Novo leto. Zdi se pa, kakor da bi bilo šele pred mesecem, ko smo obhajali lanske božične praznike in že obhajamo letošnje, in usmerjamo svoj korak v Novo leto 1934. Težko je
razmere v tean rudniku zainteresira centralna Delavska zbornica v Belgradu, ki naj nemudoma pokrene vse potrebne korake pri osrednji vladi in vseh merodajnih mestih, da se ta krivica čimprej popravi. Skrajni čas je, da se napram podjetjem, ki delavstvu ne izpolnjujejo svojih obveznosti, postopa z vso strogostjo in vodi nad njimi nadzorstvo.
, bilo delo, a še težje življenje našega delavca zlasti j rudarja v preteklem letu! A vendar čas beži mimo nas, kljub vsej krizi, ki jo mora radi kapitala prenašati naš delavec dan za dnem, mesec za mesecem, leto za letom, menda v večnost brez konca in kraja. Ni ga pa človeka, ki bi znal rešiti ta vozelj. Koliko dni jo moral naš rudar v tem letu praznovati, ve menda le sam. Največ po 3 delovne dni v tednu je delal, in s tem moral preživljali sebe in svojo družino. Ne zmeni se zanj nihče. Dobi se tu in tam kakšna podpora, drobtinica, ki pade iz bogatinove miize, da jo sme lačen rudar pobrati. Vse to pa našega rudarja ne bo rešilo. Zakaj videlo se bo zopet ob letnem zaključku, da vse zlo in trpljenje pade le na uboga delavčeva pleča! Delavec pa še danes ne uvidi in ne čuti potrebe, da bi se združil v organizacijo, ki bi znala kljubovati vsem nakanam naših delodajalcev!
-	Letošnje leto je bilo polno trpljenja. Kaj nam bo prineslo novo, ne vemo!? Pripravljeni pa moramo biti na vse. Huda zima, ki pritiska, se pozna v revirjih. Dela se v tem mesecu več. Tudi delavstvo je dobilo nekaj nove zaposlitve. Po drugi strani pa je zopet hudo, ker nimajo rudarji in njihove družine radi izčrpanosti zadosti obleke in obutve in morajo hudo prezebati. Rudarji! Le z delom v strok, organizaciji si bomo priborili boljše dmi.
Slo vbtnsbi delavci
Ljubljana. Strokovna skupina pleskarjev, sobo in črkoslikarjev. Odbor vabi vse-člane na. 111 redni .letni občni zbor skupine, ki bo 18. januarja 1934 v mali dvorani Delavske zbornice. Na občnem zboru bo treba rešiti važna vprašanja glede poslovnika naše skupine za podporni sklad, ki se mora v celoti spremeniti. Z ozirom na to namerava odbor vse dosedaj vplačane prispevke izplačati. Da ne bo kakega nesporazuma in nepotrebne kritike, želi odbor, da se vsi člani občnega zbora udeleže. Pri tem gre tudi za vprašanje, kdo naj v bodoče vodi našo skupino. Imeti moramo namreč značajne voditelje, ki bodo prav in v redu vodili našo skupino. Ne gre za to, koliko je število članstva, marveč, da so člani značajni in jih ne bo majal veter na vse strani. Treba je vzgojiti dobrih nesebičnih delavcev, ki bodo vsak čas pripravljeni tovarišu pomagati, kadar je v stiski. Kako težko je danes, ko vidimo, da so delavni drug proti drugemu. Zato je treba v organizaciji tudi vzgoje, ker le tedaj bo mogoče tudi napram delodajalcem kaj doseči. — Organizacija ima svoja pravila in svoja načela, ki so vedno veljavna. Kdor dela po teh načelih, ima prav in naj ne gleda na to, kaj pravi kdo drugi, ki tega ne pozna ali noče poznati. Danes kot posameznik ne pomenimo nič, pač pa kot celota. Delavsko vprašanje je treba tudi študirati; za to znanje pa ni potreba visokih šol, marveč samo nekaj dobre volje in dela. Zato vsemu članstvu priporočamo, naj se kar največ zanima za našo strokovno organizacijo. Pozdravljen boj in delo, ki ga borimo za dobrobit našega Članstva. Zavedati se moramo, da mi rabimo organizacijo, ne pa kakor nekateri mislijo, da rabi ona nas.
Lesno delavstvo
Rimske toplice. Občni zbor strokovne skupine lesnega delavstva JSZ v Rimskih toplicah se vrši dne 21. januarja 1934 ob 9 dopoldne v prostorih gostilne Majcen s isledečim dnevnim redom: 1. Či-tanje zapisnika zadnjega izrednega občnega zbora. 2. Poročila odbornikov. 3. Poročila nadzorstva. 4. Volitev novega odbora. 5. Slučajnosti. Vse predloge je staviti pet dni pred občnim zborom predsedniku skupine. — Blagajnik se priporoča članom, da poravnajo zaostalo naročnino, da zaključi bilanco preteklega leta. Vsi člani se pozivajo, da prinesejo blagajniku članske knjižice, .da bo potrdil vplačano članarino. Udeležba na občnem zborni za vse člane obvezna. — Odbor.
Socialno politične zanimivosti
Z Nemčijo, Avstrijo in Italijo imamo v pogledu socialnega zavarovanja reciprocitetne pogodbe. Z Italijo je bilo to vprašanje urejeno na podlagi nettunskih konvencij z dne 20. jul. 1925, z Nemčijo pa na temelju pogodbe, sklenjene v Berlinu 15. dec. 1928, z Avstrijo pa sklenjeno na Dunaju 21 .julija 1931, v veljavo a je stopila šele 10. dec. 1952. Do praktične oristi pride pri nas to samo za nameščence, rudarje in kovinarje, ki imajo starostno zavarovanje.
JV O kmete Z njimi, od koder so prišit
G. Petejan je s predlogom o izgonu »kmetskega« proletariata nazaj na kmete načel vprašanje »radikalne« rešitve brezposelnosti, ki naj bi se rešilo s tem, da .bi se meščanstvo otreslo skrbi za tisoče brezposelnih na račun kmetskega ljudstva. »Rdeče« prepleskani zavezniki meščanstva pri takih izjavah hote pozabljajo, da je Slovenija kot agrarna dežela prenaseljena in baš radi prenaseljenosti prezadolžena im da je kmetski proletariat prisiljen k izseljevanju, ker bi sicer moral na »lastni grudi« poginiti lakote.
Prenaseljenost. Saj ni Slovenija prenaseljena, me bo kdo zavrnil, saj živi komaj 65 ljudi na kv. kilometru, dočim jih ima Nemčija 135, Francija 105, Anglija 180. To drži. Toda poglejmo stvari do dna. Slovenija meri 16.192 kv. kilometrov, od tega odpade na kmetijsko površino t. j. njive, travnike, paišnike, vinograde in sadovnjalke komaj polovica — 8.296 kv. kilometrov. Kmečkega prebivalstva pa ima 682.000. Takoj pri tem računu se položaj temeljito spremeni. Sedaj pride na km2 kmetijske površine 82 ljudi, na km- njivske površine, ki znaša 3.109 km3, pa 220 ljudi, dočim jih pride v Nemčiji in Frainciji 77 in v Angliji 47. Posledica te prenaseljenosti so na eni strani majhne kmetije, neracionalno gospodarstvo, vedno večja neplodovitost zemlje radi stalne delitve in temu sledeča prezadolženost, na drugi strani vedno večje izseljevanje in dotok v mesta, (ki ga meščanstvo, hoteč zakriti pravi vzrok imenuje pomanjkanje ljubezni do lastne grude. Beseda pomanjkanje je na mestu, toda ne pomanjkanje ljubezni temveč pomanjkanje »kruha«.
Edina rešitev bi bila izselitev vsaj dveh tretjin prebivalstva. Toda kam naj se to prebivalstvo izseli. Kapitalistične države, v katere se je proletariat doseljeval, so zaprle svoje meje, ker same ne morejo svojih ljudi preživljati, industrija počiva in propada, mesta so polna brezposelnih. V kapitalistični družbi torej ni možna rešitev agrarne prenaseljenosti.
Drugo prav tako važno vprašanje pa je prezadolženost kmeta. Prezadolženost je, kakor že gori omenjeno, posledica vedno manjše produktivnosti zemlje in nizkih cen kmetsikih produktov. Nizke cene kmetiskih produktov pa so posledica profdtaželjnosti kapitalistov. Da potegnejo čimvečji profit zmanjšujejo delavcu plačo. Ker pa mora delavec živeti, je treba poskrbeti, da so življenske potrebščine čim cenejše. In te potrebščine proizvaja — kmet.
Do nastopa gospodarske krize se države, ki so upravni organi vladajočega sloja t. j. mežčanstva niso veliko brigale za kmeta. Z nastopom krize, ki je nujno posledica brezglavega kapitalističnega gospodarstva, je padel konzum industrijskih proizvodov in s tem bi padel tudi profit kapitalistov. Da ohranijo profit so začeli ponovno zniževati delavske mezde in temu primerno so morale pasti cene kmetskih proizvodov. Vse to je kmeta pri-tiralo na rob propada in šele sedaj se je začelo zanj zanimati meščanstvo, ne morda zato, da ga zaščiti pred izkoriščanjem, temveč zato, da ga reši popolnega propada in ga usposoibi za še nadaljno produciranje večvrednosti.
Države so poskušale na razne načine. Z zaščitnimi carinami, z maksimiranjem cen, z inflacijo, z moratoriji za kmečke dolgove.
Pri nas se je z zakonom iz 1. 1931 uvedel moratorij za kmetske dolgove. Ta zakon pa
je dne 23. novembra t. 1. zamenjala nova uredba, s katero se uvaja postopno odplačevanje dolgov. Kmetski dolgovi naj bi se odplačali pri 6% obrestih, če je dolg pri denarnem zavodu, in 3 in pol odstotka, če je dolg pri zasebniku, v 12 letih z vsakoletnimi procentual-nimi odplačili, ki bi bila v prvem letu najnižja t )■ 6% glavnice banki in zasebniku, se vsako leto zviševala in dosegla v 12 letu navišji odstotek t. j. 18.78% banki in 17.55% zasebniku. Prvi obrok naj bi se plačal do 15. novembra 1934. Posebno važni odstavek je oni, ki pravi: da kmet, ki ne plača treh obrokov, izgubi zaščito in se lahko predlaga izvršba v njegovo imovino za celotno dolgovano vsoto. Kakor sem že uvodoma poudaril je sedanja zadolženost kmeta nujna posledica razmer, v katerih živi. Zato je važno, da si ogledamo ali je kmet pri sedanjem stanju kmetske produkcije in cen kmetskih proizvodov sploh še zmožen plačevati obroke svojih dolgov. Po statističnih podatkih, ki pa so vsii zelo netočni, naj bi znašal celoten produkt
slovenske zemlje ....	426,953.654	Din
od tega odpade na produkcijske stroške 60% t. j. . 256,172.192	,,
na davke....................... 68,124.980 „
na prvi 6% obrok dolgov .	.	60,000.000	,,
na obresti za leto 1934 . .	40,000.000	„
na zavarovalnine ....	18,000.000	„
Skupaj . . . 432,292.172 Din Ostane »čisti donos« . . — 5,3443.518 Din
Po vseh teh podatkih se jasno vidi, da kmet ne samo ne bo mogel plačevati obrokov svojih dolgov, temveč bo v najkrajšem času prisiljen iskati novih posojil. Ker pa teh ne bo dobil niti v bankah in še manj v hranilnicah je tako prepuščen baš radi »zaščite« na milost in nemilost oderuhov, ki bodo s pretiranimi obrestmi pospešili proces propada in bo kmet v najkrajšem času postal iz svobodnega lastnika — zakupnik.
Tako meščanstvo samo razpršuje ono meglo, s katero je ovilo kmeta in ga »posedujočega« izrabljajo proti ostalemu delovnemu ljudstvu; kmet sam pa prihaja po težkih preizkušnjah in žrtvah do spoznanja, da je enako, samo po obliki drugače izkoriščan, kakor delavec, da je njegovo zgodovinsko mesto v vrstah delovnega ljudstva in da gleda svojo boljšo bodočnost v družbi, ki je cilj zavednega delovnega ljudstva vsega sveta.
Gospodarsko s tanje v Jugoslaviji oktobra 1933
(Po podatkih Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu.)
Od skupnega števila delavcev in nameščencev zavarovanih v oktobru 1933 je bilo zaposlenih pri posameznih panogah industrije in sicer v trgovini 53.085 delavcev in nameščencev ali 9.6(5%, v gozdni-žagarski industriji 40.966 delavcev ali 7.46%, v živilski industriji 40.091 ali 7.30%, v tekstilni industriji 39.691 ali 7.22%, v kovinski industriji 33.004 ali 6.1%. Na j večje Število zavarovanih delavcev in sicer 55.735 ali 10.14% je bilo zaposlenih kot hišno-gospodinjski posli.
Napram 9tanju v mesecu oktobru leta 1932 6e je stanje zavarovanih članov povečalo za 5155 delavcev. Ta porast gre predvsem na tekstilno industrijo, kjer so po večini dobile zaposlitev ženske.
V tem mesecu zavzema tekstilna industrija prvo mesto med posameznimi panogami industrije, in pokazuje izboljšanje napram 9tanju v istem mesecu leta 1932 porast za 7214 ali 22%. Od tega je 3701 ženskih in 3513 moških delavcev. Največji porast je dosegla dravska banovina in sicer za 2037, nakar sledi Zagreb z 954.
Akcija za ustanovitev honjunktisrnega instituta
Pred kratkim se je v Zagrebu vršila anketa, katero je sklical Zavod za napredovanje zunanje trgovine. Anketa, na katero so bile ipovabljene »tudi nekatere delavske zbornice, je razpravljala o možnostih in potrebi ustanovitve konjunkturnega inštituta v naši državi. V naši državi iz občih socialnih in gospodarskih ozirov nujno pogrešamo tako inštitucijo, ki bi ise bavila specialno s splošno gospodarsko in socialno statistiko. Posamezne gospodarske in socialne inštitucije že tudi sedaj vodijo statistiko. To pa le za gotova področja in za gotove svrhe. Enotne statistike za proučevanje gospodarskih in socialnih prilik pa ni. Delavske zbornice so na tem vprašanju zelo interesirane. Zato so zastopniki zbornice na omenjeni anketi poudarjali potrebo, da se naj tak institut ustanovi z zakonom, ki bi imel prisilne določbe, zlasti glede pridobivanja potrebnega statističnega gradiva. Tak inštitut naj bi bil javnoipravna korporacija, ki bi se mogla materialno naislanjati na delodajalske in delavske zbornice, narodno banko, centralni odbor za posredovanje dela itd. Vsi državni uradi, ki zbirajo statistične podatke, kakor tudi vse gori navedene korporacije, bi morale dostavljati temu inštitutu svoje podatke. Industrija bi mu morala dostavljati podatke o potrošenih surovinah, iznosu cen za fabrikate, o iznosu delavskih mezd, javnih dajatev, obresti, najemnin in drugih stroškov.
Večina zastopnikov na tej anketi je bila mne-' nja, da ureditev takega inštituta z zakonom ni izvedljiva. Zakaj, nam ni znano. Zdi se nam pa, da se bodo tudi pri tem delodajalci upirali dati točne podatke o svojem gospodarstvu.
Važno vprašanje
Kriza, ki je nujna posledica brezglavega kapitalističnega gospodarstva in profitaželj-nosti kapitalistov, ni zadela v toliki meri lastnike produkcijskih sredstev, kakor delovno ljudstvo. Delovno ljudstvo je v tisočih brezposelno in strahovito zadolženo radi vedno manjših dohodkov, 'ki že v dobi konjunkture niso dosegle 50% predvojne svote, dočim je meščanstvo v debelih letih konjunkture nagrabilo ogromne dolbičke in raditega z lahkoto prenaša krizo.
Kljub temu pa meščanstvo, izrabljajoč svojo vsemogočnost kot vladajoči razred, skuša prevaliti vsa bremena krize eno za drugim na rame delovnega ljudstva. Najvažnejše vprašanje, ki ga je prinesla s seboj kriza kapitalističnega sistema, je preskrba tisočev brezposelnih. Zato je meščanstvo pri nas, kakor drugod, že takoj v prvih letih krize z raznimi davščinami skušalo prevaliti skrb za te žrtve na ramena delavstva in intelektualcev (bed-nostni fond), iz lastnimi ter svojih zaveznikov predlogi za odtok brezposelnih nazaj na kmete na ramena kmetov. Tako je dal v Nemčiji Hitler v ta namen odgnati na tisoče brezposelnih na velika posestva pruskih junkerjev, kjer za mizerno plačo pri okrajno slabih živ-ljenskih razmerah (delo v močvirjih) garajo do 16 ur na dan. Skoro enako Dollfuss v Avstriji in Mussolini v Italiji. Pri nas javna dela (naprava ceste Sava—Zidani most) in kidanje snega po mestih, vse za smešno mezdo 8 do 10 Din dnevno pri delu 10 do 14 ur.
Ker pa delovno ljudstvo radi vedno večjega obubožanja in vedno manjših dohodkov na eni, ter vedno večjega števila brezposelnih na drugi strani, ne more v zadostni meri prispevati za stradajoče, poskuša meščanstvo z apelacijo na javno usmiljenost prepustiti skrb za brezposelne javni dobrodelnosti.
Toda vse to ne zadostuje in ker meščanstvo noče skrbeti za brezposelne, so ti tisoči zapisani počasnemu hiranju od lakote.
Nihče ne ve ne ure ne dneva. Kriza se zaostruje, vsakdo je lahko jutri brezposelen. Zato je pa treba strnjene fronte delovnega ljudstva, manualcev in intelektualcev, brez razlike prepričanja in svetovnih nazorov, ker le v strnjeni vrsti bomo izvojevali svoje najosnovnejše zahteve.
In izmed teh sta trenotno najvažnejši: I. gospoda, roke proč od naših pičlih in krvavo prisluženih dohodkov; II. za brezposelne mora skrbeti meščanstvo, kajti ono je povzročitelj krize in iz krize sledeče brezposelnosti.
Iz finančnega zakona
Uslužbenski davek bo zvišan /a \%. V novem finančnem zakonu je dobil finančni minister pooblastilo in sicer v čl. 17., da more kot izreden doprinos v proračunsko leto 1934/35 uvesti plačevanje 1% uslužbenskega davka od onih bruto dohodkov, ki so podvrženi temu davku. Pri tem so izvzeti: hišna služinčad, nekvalificirani delavci in dnevničarji, orožniki, graničarji, podčastniki in upokojenci, katerim so pokojnine regulirane po odredbah zakona, ki so veljali pred uveljavljenjem uradniškega zakona iz leta 1923 in zakona o us trojni vu vojske iz leta 1923.
Na ta način bodo sedaj plačali vsi uradniki in kvalificirani delavci poleg uslužbenskega davka, ki ga plačujejo, še en odstotek več kot doslej.
To in ono
Vevče. Pridite vsi, ki si želite po napornem fizičnem delu tudi duševne hrane in razvedrila na Delavski kulturni večer, ki se bo vršil v ponedeljek 8. januarja ob 8. uri zvečer v domu »Prosvete« D. M. v Polju. Na sporedu je sledeče: 1. Na obali — recitacija. 2. Krščanski socijalizem in marksizem
—	predavanje. 3. Dramatični priizor. 4. Godbene točke. 5. Mi gremo naprej — zborna deklamacija. Iz sporeda vidite, da je večer skrbno pripravljen, pa najsibo v delavsko vzgojnem kakor zabavnem oziru. Vstopnina je za člane skupine in »Prosvete« 1 Din, za ostale 2 Din. Otroci pod 16. letom 1 Din.
Znajo tudi na sledeči način: Pri sreskem cestnem odboru v Ljubljani je bil že par let zaposlen
tov. Belec Franc, ki pa še ni bil stalno nastavljen.
—	Do poleti 1933 je prejemal dnevno 30 Din plače. G. nadzornik mu lepega dne pove, da bo sedaj prejemal le še 25 Din. Seveda je Belec ugovarjal, da za 25 Din ne more preživljati sebe in družine. G. nadzornik pojasni: lahko imate še naprej 30 Din dnevno, a po zimi potem ne boste imeli dela. Belec je raje delal za 25 Din, da bo le imel tudi pozimi nekaj zaslužka. V začetku zime je pa isti nadzornik delavca Belca pdslovil, da pozimi ni na cesti dela. Mesini župan je sicer obljubil ubogemu delavcu, da bo to nepravično postopanje uredil.
OUZD v novembru 1933
Zaposlitev delavstva je bila v novembru 1933 neznatno povoljnejša nego lansko leto. Prirast članstva OUZD-a je znašal 489 napram 807 v okiobru. Trenotno narašča še vedno samo število ženskih delavcev. Moških delavcev je še vedno manj kot lansko leto. Vzrok temu je — kakor smo že ponovno poročali — nazadovanje stavbne industrije, katera zaposluje pretežno moške delavce in napredovanje tekstilne industrije, katera zaposluje pretežno ženske. Radi pregleda navajamo letne razlike zavarovanih delavcev na zadnjih 6 mesecev.
Letna razlika
Mesec moških ženskih skupaj Junij	—	4.211	+	134	—	4.077
Julij	—	3.351	+	763	—	2.588
Avgust	-	2.600	+	1.091	-	1.509
September	—	1.492	+	1.280	—	212
Oktober	—	544	+	1.351	+	807
November	—	979	+	1.468	+	489
lz teh statističnih podatkov je razvidno, da ob poslaibševanju zaposlenosti ne moremo več govoriti. Ne velja pa ta trditev za delavske plače, kakor je razvidno iz sledečih letnih razlik povprečne dnevne zavarovane mezde, katera odgovarja približno faktičnemu zaslužku povprečnega delavca, za zadnjih 6 mesecev.
Letna razlika
Mesec	moških	ženskih	skupaj
Junij	— 1.76	— 0.76	— 1.58 Din
Julij	— 1.32	+ 0.02	—	1j03	>
Avgust	—	1.18	+	0.16	—	0.85	»'
September	—	1.06	+	0.22	—	0.74	»
Oktober	—	1.05	+	0.29	—	0.68	»
November	—	1.05	+	0.12	—	0.72	»
Celokupna dnevna zavarovana mezda vseh članov OUZD-a, katera odgovarja približna faktičnemu dnevnemu zaslužku vseh zavarovanih delavcev, je radi manjših plač še vedno nekoliko nižja ca. 2.5%), nego lansko leto. Vendar se tudi la razlika polagoma zboljšuje, kakor je razvidno iz sledeče tabele.
Letna razlika
Mesec moških	ženskih	skupaj Din
Junij	—205.929 60 —19.582.80 —225.512.40
Julij'	—157.975.60 +14.418.40 —143.557.20
Avgust	—128.406.80	+24.556.40	—103.850.40
September	—	93.829.20	+29.794.80	—	64 034.40
Oktober	—	67.018.40	+32.707.60	—	34.310.80
November	—	76.896 80	+32.073.20	—	44.823.60
Pri nas imamo zelo moderno urejeno soc. zakonodajo, ki se pu izvaja v majhnem obsegu. Krivo je pri tem to, da delavstvo ni strokovno organizirano. Posamezniki, ki na temelju soc. zakonodaje kaj zahtevajo, pa se enostavno udušijo s tem, da se jih vrže na cesto. Tudi. tu velja geslo: »Sloga jači, nesloga tlačit.
Koncem leta 1932 je bilo zavarovanih pri bratovskih skladnicah 10.286 polnopravnih članov, 7.162 njihovih zakonskih drugo v in 14568 • otrok. Vsega skupaj je bilo zavarovanih 36.686 oseb.	Poročilo	brat. skladnice 1932.
OUZD prireja po vseh večjih industrijskih centrih predavanja o preprečevanju nezgod. S temi predavanji je začela leta 1926 in se jih je doslej vršilo 28 v različnih krajih. Ta predavanja je prišlo poslušat 4900 ljudi — pri 80.000 zavarovancev, malo manj kot nič.
Zbornik del. zav. 1922—32.
Poravnajte naročnino!
Današnji številki so priložene položnice.
Poslužite se jih!
Tovariši! Posvečajte čim večjo pozornost svojemu delavskemu tisku. »Delavska Pravica« mora v vsako krščansko delavsko hišo.
Srečno hi veselo novo ieto žele sledeče tvrdke:
:
■
■
s
a1
s
s
Srečno in veselo novo leto
želim vsem, ki posečajo mojo gostilno in se še nadalje pripo-
■	ročain |	Martin Drnovšek,
K gostilna pri Frančku, Potoška vas, Kotredež.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■M«
S Srečno in veselo novo leto
želi vsem
8
S
Ljudska kuhinja v Zagorju
Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim odjemalcem
Ljudska gospodarska zadruga
in podružnica v ZAGORJU
Jesenice. Pri novoletnem inseratu I. Del.
■	konsumnega društva r. z. z o. z. se nam je ™ vrinila pomota in sicer bi se moralo pravilno glasiti, da znaša pristopnina 1.— Din in ne 10.— Din, kakor je bilo objavljeno.
Srečno in veselo novo leto želi
Ljudska hranilnica in posojilnica
v Zagorju
Srečno in veselo novo leto
želi vsem svojim odjemalcem in se tudi
v nadalje priporoča
ANTON MEDVED
mesar in prekajevalec v Zagorju
S ■ ■
l
S	Srečno in veselo novo leto želim vsem,	jr;
tj	ki posečajo mojo brivnico in se v nadalje	t:
E	priporoča	C
|	FRANJO HERING	|
°	brivec — Zagorje
S	Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim	h
J	odjemalcem in se tudi v nadalje priporoča	^
|S	ALOJZIJ IN JUSTINA KIC	§
□	trgovina z mešanim blagom	u
in parna pekarna v Zagorju	p
Srečno in veselo novo leto
želi vsem svojim odjemalcem in se priporoča tudi v nadalje
FRANC DRNOVŠEK
strojno mizarstvo v Zagorju
Srečno in veselo novo leto želim vsem, ki posečajo mojo gostilno in se priporočam tudi v novem letu. — Kapljica izborna!
JANKO HRASTELJ
gostilna, Selo pri Zagorju
er Srečno in veselo novo leto želim vsem svojim odjemalcem in se priporočam tudi
■	v nadalje
|	LEOPOLD	DOLANC
mesar in prekajevalec, Zagorje
■
■
H Srečno in veselo novo leto l'J| želi vsem
1	BERNIK	IVAN
^	mesar
tj	Jesenice —	Gosposvetska	cesta
E
S
■
S
s
a
s
s
Urejuje in za uredništvo odgovarja: Peter Lombarda Za Jugoslovansko ttakarno: K. Če«. Izdaja za konzorcij »Delavske Pravice«: Srečko Žumer.