OTTATBUT! Prosimo, poglejte n* it« vi Ur« poleg nuloTft srn dan ko Vi4» naročnina poteče. V teh časih splošnega povtt&nja cen, potrebu Je Ust Vale sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano. GLAS NARODA List slovenskih delavcerv Ameriki. Reentered as Second Class Matter September 25th 1940 at the Post Office at New York, N. Y., under Art of Congrett of March 3rd. 187». No. 208. — Štev. 208. _NEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 27, 1943. — SREDA, 27. OKTOBRA, 1943. VOLUME LI. — LETNIK LL KRIVI ROG V RUSKIH ROKAH! Poročilo .iz Londona pravi, da so sovjetske čete tekom zadnjih bojev zavzele Karna-vatko, ki je glavna železniška postaja Krivoj roga in je oddaljena komaj dve milji od mesta. .................................................... ..... Moskovsko poročilo o tem pravi, da so Nemci še vedno na umiku pred nevzdržnimi napadi ruskih: oddelkov, ki jim ne puste, da bi se usta vili. Tri sovjetske armade pri tiskajo na Nemce v velikem ovinku Dnjepra in Nemci mrzlično poiskušajo, da bi se rešili iz pasti, a Rusi pa po drutfi strani stremrjo za tem, da jim odrežejo izhod. V prodiranju tokom včerajšnjega dne jo (bilo zavzetih sto novih nasellij na raznih predelih fronto. Nemških vojakov jo padlo več tisoč samo v bojih ob Dnjepra. Rusi pravijo, da zgubi slednj? dan Nomci celo re-grimente vojaštva na ruski fronti in to posebno ob Dnjepra, ker ibi radi na vsak način obdržali Ukrajino, ter preprečili Rusom zavzetje Krima. MILJON NEMCEV NA BEGU PRED RUSI Moskva, 2(5. okt. — £>tiri sovjetske armade pode pred se-ll>oj nemške lomijo, ki štejejo milijon mož, katere je Hitler podal v južno stran Riteije, da jo za vselej zasedejo za nemški niarod. Bežeče naoijske čete so se dvignile, kakor jate ptic selivk i7. svojih pozicij in utrdb ob širokem ovinku Dnjepra. ter se pričele naiflo umikati proti reki Bug. ki teče kakih 173 mtfj zapadno od Dnjeprovega ovin-ka. Zavezniki osvojili deset novih krajev v Italilji Zavezniški gl. stan, 26. okt. — Zavezniške armade v Italiji no zavzele nadaljnili deset krajev tekom bojev včerajšnjega dne. Napredovali so za več kot šest milj in naciji so se pred peto armado naglo umikali, ne da Ibi nudili poseben odpor. Nekateri zavezniški častniki so izrekli mnenje, da je umik nacijev najbrž premišljen, kajti skušali se bodo zadelati v svoje nove pozicije, katere so dobro utrdili in odkoder upajo zadrževati zaveznike na njih prodranju proti Rimu tako dolgo, da ImhIo minili zimski meseci v Italiji. Nemci bove mladi dekleti, zaljubljeni v i-stega moškega, ki pa je oženjem, sta se radi njega spoprijeli v pravem dogovorjenem dvoboju, kakor je povedal detektiv W. G. Marr. Doris Ithodd, stara 17 let, se nahaja -v- bolnišnici, ker je dobila v dvoboja precej globoke rane z nožem, njena nasprotnica ali tekmovalka v ljubezni, 19-letna Betty Reeves, si pa zdravi poreoane prste doma. Kot je izpovedala Betty, sta si prišli z Doris navskriž, ko je ta pričela hoditi z njenim fantom—nekim oženjenim moškim—odtlej sta ?e gi^do gledali in nekega večera, ko je lepo sejala luna. sta prišli skupaj na dogovorjenem mostu, vsaka s svojo pričo (prijateljico) in dvoboj z noži se jc pričel. Seveda. ko se je pokazala kri, sta se cbedve zavedli, da je njuno početje nespametno in sta kma lu odnehali. Obe trditi, da nista nameravali rabiti nožev, vsaka je vzela nož s seboj zgolj radi večje protekcije. Betty je dejola, da je svoji nasprotnici pokazala nož v na-di, da bo ta odnehala in ne bo zahtevala, da se zlasati. Tekmovalka Doris pa je bila spričo noža. še bolj razjarjena in je skočila v Betty, ter ji hotela iratrgati nož iz rok. Betty pravi, da je pri tem tudi sama držala v roki dolgo klino, podobno odtpiralniku za pisma. — Detektivi zadevo nadalje preiskujejo. Jugoslovanska fronta Ameriška letala bombardi rala Podgorico lz i talija nekih pristajal išč so včeraj šestič poletela ameriška letala tor.) Partizani zavzeli industrij-sko središče v Bosni I/ondon, 26. okt. — Jugoslovanski partizani ko zavzeli industrijsko središče Vareš-Maj-dan v Bosni, kakor se glasi tozadevno poročilo osvobodilne vojske. S term s»o iztrgali naci-jem iz rok zadnje industrijal-no središče v Bosni, ki so ga še držali v svoji ulblasti Nemci. Partizani so zajeli v bojih pet- sto Nemcev, veliko pa so jih pobili. Isto |)oročilo ]>a tudi navaja, da so se morale osvobodilne čete Tita umakniti iz nekega kraja, ki leži okrog 80 milj za-paduo oil Bolgrada. Borili so se za ta kraj proti 25, Nemcem in so se morali končno pred veliko premočjo umakniti. Lokalni boji v teku po Sloveniji ;n drugod V Dalmaciji, Sloveniji in v nekaterih drugih sektorjih po Jugoslaviji se nadaljujejo boji, ki so .Ik>1j ali manj lokalnega značaja, kot pravijo včerajšnja poročila. V Črni gori blizu Andrije-vice so albanski kupljenci poma gali Nemcem pri napadih na partizanske čete, toda napadi m> bili uspešno odbiti. Nemški napadi pri Vrgora-cu v Dalmaciji so bili tudi odbiti. NOVA IZDAJA ^ Hammondov SVETOVNI ATLAS V njem najdete zemljevide vsega sveta, ki so tako potrebni, da morate slediti današnjim poročilom. Zemljevidi so v barvah. Cena 40 centov Naročite pri: "GLASU NABODA", 216 We«t 18th Street, New Yoit 11, N. Y. Mlada žena, Patricia Loner ) gan, ki je zapustila 18 mesecev starega otroka, je bila že nekaj časa ločena od svojega moža Wayne Louergana. Kadet Wayne Lonergan je bil po Obrazu opraskan, ko je dospel v Toronto in to je pri policiji takoj vzbudilo suninjo. da je on earn sam umoril svojo odtujeno mu ženo, katere truplo so našli na postelji v njeni spalnici, ki je kazala znake strašnega boja med žrtvijo in morilcem. Ker ni bila niti •dotakmjona dragocena tzlatni-na, ki jo je imela na sdbi mlada ženska, ki se je menda zgodaj zjutraj vrnila z neke partije, so detektivi zaključili, da se gre to za umor iz Ijiibosum-iijei, maščevanja ali česa slič-nega. Umorjenka je imela delež v štiri ali pet miljonski zapuščeni svojega starega očeta, ki je bil izdelovalec piva. Na dan umora je imela sestanek s kapitanom F. D. El-serjem, ki je prišel ob določeni uri. da jo vzame s seboj na večerjo, pa jo je našel mrtvo Večer prej je bila na partiji z nekim Mario Galbell»noin. ki je dejal, da jo je pripeljal domov ob šestih zjutraj in takoj odšel. Detektivi so izjavili, da se je umor završil nekako ob desetih do.poldne v nedel jo. Mož umorjene ženske je šel večer pred »umorom v gledišče z neko igralko. Sestal se je tudi drugi dan -z njo, toda v civilni obleki. Igralki je pojasnil, da je oblečen civilno zato, ker mu je neki vojak ukradel tfole-ko in nekaj denarja. Policija je zelo interesirana v "ukradeno" uniformo letalca. Umor mlade ženske je bil bretalan, ker jo je morilec in Zagoneten umor bo^atinke V nedeljo zjutraj je bila v svojem stanovanju v Beek-lnan Hill stanovanjski liiži v New Yorku ubita 22 let stara žena kanadskega letalskega kadeta, kateri je v ]K>ndeljek zjutraj dospel v Toronto, kjer je bil takoj pridržan, kot priča v zadevi umora. Nemci se tresejo pred možnostjo maščevanja usužnjenih tujcev Stockholm. -Hitlerjev list "Voelkischer Beobachter" je v svoji izdaji z dne 24. okt. priznal, da je na milijone Nemcev zgubilo v se spričo zavezniškega bombardiranja nemških mest ozir. industrijalcih središč. List obljublja prizadetim . (milijonom brezdomcev, da bodo po vojni prvi, ki bodo deležni sadov priborjenega mini, čeprav vlada zdaj ne more zanje veliko storiti v pogledu odškodovanja za izgubo imetja. Švedski norinar Arvid Frod-borg, ki se je ravno vrnil iz Berlina, poroča, da so nemški ljudje v velikem strahu, ker pričakujejo, da bo prej ali slej izfcrulinila kake vrste revolta ' med zasužnjenimi prisilnimi delavci, ki po jih naCiji pojjpia-li skupaj v Tretji rajh, da jim garajo v industriji in drugod. Pravijo, da se prisilni tuji delavci v Rajhu na tajnem oborožil je jo in pripravljajo na vsta- ' jo. Ljudstvo, med katerim se širijo razne govorice, živi v večnem strahu pred pokol j eni, ' ; ki zna priti nad nje, ko tbodo sužnji poplačali nemškega " nadčloveka " za njegovo podlo zločinstvo nad evrop. ljudmi. Novinar pravi, da so imeli mnogi delavci iz zunanjih dežel v Nemčiji priliko nakrasti orožje, ker so delali in še delajo v municijsikib tovarnah — v neštetih slučajih pa so vna-nji prisilni delavci dobili orožje od nemških vojakov, ki so to radi zamenjali za tobak ali I pa za živež, do katerega so tudi premnogi zunanji delavci i-meli priliko priti, ker so delali nasilnež očividno ubil s svečni- -l kom iz medenine , ali v pol jedelstvu ali pa v živil-sfkih tvomicah dn drugod, kjer so imeli dostop do živil, katere so na skriva j jemali in skrivali. Nemški civilisti, ki se morejo pred zavezniškimi bombami skrivati po slabili zakloniščih, godrnjajo, ker so imeli višji veljaki in pristaši nacijske stranke priliko, da so se pravočasno preselili na varno ter se tako ognili bombardiranju. — Pi •avijo, da so nekateri odšH celo na Japan sik o in v Turčijo, ker se niso počut;ili varne nikjer Nemčiji in pa ker mnogi naciji predobro slutijo, da ibo nemara enkrat prišel krvav dan obračuna zanje, če ne radi drugega, pa že radi nemške sebičnosti .'nine, ki se bo znesla nad izbranci zaradi dovoljenih jim privilegijev, katerih ljudje v splošnem niso deležni. Pritožbe Nemcev v tem }>o-gledu so bilo tudi obelodanjene po radiju po berlinskem komentatorju Hansu Frifcsoheju, ki je dejal, da ljudje v zakloniščih zaibavljojo čez nemške voditelje, ki gredo lepo na varno medtem, ko je ljudstvo doma izpostavljeno zavezniškim bomibam. Fritsche je tudi rekel, da so zavezniški Ibonibniki spuščali letake, v katerih je rečeno, da se v Nemčiji pripravlja coup d'etat po Badoglijevem vzorcu. Lloyd George se je oženil pri osemdesetih letih liondon. — David Lloyd George, 80-letni "oče nižje zbornice", kakor so ga imenovali v času, ko je bil aktiven v angleški politiki, se je te dni vnovič poro«'i 1 s 55 let staro svojo tajnico, Frances Stevens. ♦Hteveiisonova je bila privatna tajnica bivšega vojnega premierja Britanije že oil lota 1!>11. Na dom je privedla to žensko Georgcva hči Megan, l'i je pohajala šolo v kateri ji-bila Stevensonova nastavljc na, kot učiteljica. Ker jo bila izredno sposobna za tajniške p-sle, jo .jo Lloyd nagovoril, naj portane njegova privatna tajnica. /ena, s katero jo Ll-ivd Cioorge živel v zakonu 53 let. j<* umrla v letu 1041. Nova žena starega Llnvd Georgea je menda zelo mla lo-st nega izgleda in so zanima za politiko, čeprav ni nikdar nastopala v tem oziru javno. K"t tajnica Lloyd Georgea je vedela tekom, zadnje vojne za vse skrivnosti, ki so se takale mirovnih in drugih pogodb. Bila je s tedanjim premierjem tudi na mirovni konferenci v Versailles, kjer so so mnoo-razuanu, je mogoče razvide ti iz naznanila, da je bila že odboru 0 mož naložena naloga sestaviti besedilo konečnega sporazuma. Da je konferenca <»!:•-zni, Frances Ana McClain, lojena v New Yorku, iz znane in ugledne družine, Peterka i/, Glendale, L. I. Zapušča žalujočega soproga Franklina, hčer ko Glorio, staro deset let, potrte stariiše, brata Franka, tri sestre, Marie, Josephine in Kristino. Pogret) bo iz hiše žalosti, 72-25 — 67th Place, Glendale] L. L, v petek ob 10 uri s sv. maso iz cerkve sv. Panerasn, Glendale, L. I., na pokopališč sv. Trojice v Brooklvnu.. — Vsem prizadetim naše iskreno sožalje. Dva velika italijanska parnika sta v nemških rokah London, 25 okt. — Nemci so zasegli oba velika in razkošna italijanska parnika Rex in Conte di Savoia, kakor se je izvedelo danes. Prekoniorski parni k Rex, katerega so predelovali v nosilca čet. jc menda usidran v Trstu, Conte di Savoia pa je v genovskem pristanu. Zavezniki pravijo, da je škoda, ker ti dve ladji nista prišli v roke njam, kajti služili bi zelo dolbro za prevažanje čet, ali krivda zato se ne more valiti na kak pogrešek od strani zaveznikov ali onih, ki so sklenili premirje z zavezniki za Italijo. -Vko bi bili Italijani po izkušali prepeljati ti dve ladji k zaveznikom, ki bili Nemci takoj zaznali, da se namerava Italija podati zaveznikom, *t<> pa za časa pogajanj z Badogli-jem m bilo za žaljivo. "ttLA8 NABOPA" — NEW TOM, WEDNESDAY, OCTOBER 1943 _ _ mANOYUEH L. im "GLAS NARODA" _(VOICB OF THE PEOPLE"_ Owned ud PakUAed k7 Moveale Pnbllobln* Company, (A Oorpor»tfo») Frank Bakoor, Prertdeat; Ignao Hod«, Tnuont; Joeepb Lnpeha, Baa Plan af Mm of the corporation and addreenee at above omears: 216 WB8T 18th STREET, NEW TOOK 11, N. X. 51st Year "Glaa Naroda" ii Issued every day except Saturday«, Sunday« and Holiday«. Subscription Yearly $7. Advertlaement on Agreement. ZA CELO LETO VELJA LIST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO: |7.— ; ZA POL LETA S3.50; ZA ČETRT LETA $2,—. "Glas Naroda" izhaja vaakl dan lzvaanH sobot, nedelj in praznikov. '•GLAS NARODA". 21« WEST 1Kb STREET. NEW YORK 11. N. Y Telephone: CHelaea 8—1241 STRAHOTA STRAHOT V New York Times Magazine je 24. oktoibra pod naslovom Europe Is Children: a Peace Problem, Rebecca AVest objavila članek, v katerem popisuje grozovitosti, ki so jih uganjali nemški divjaki po zasedenih deželah. In \ tem svojem članku piše, kako so Nemci starišem jemali < trnke in jih odpeljali v Nemčijo ali v druge nemške kra-.7«. da jih vzgojijo v nemškem duhu in jim v srca vcepijo liaeijski nauk. V svojem članku mnogo piše o Sloveneili ter v pre-vodu i)rinašamo izvleček njenega članka: .Jugoslavija, katera država je bila vstvarjena na podili mirovnih. pogodb po •zadnji svetovni vojni, je bila se-m avl jena iz treh slovanskih narodov: Srbov, Hrvatov in Slovencev. Od teh so najmanjši Slovenci. Ni jih niti liii-jJfni in četrt. Med vsemi narodi v Evropi pa so najfbolj dostojni (decent). Nikdo, ki sem ga poznala, mi ni o Slovencih povedal nič slabega, razun, da niso preveč živahni (exciting), todia bili so dovolj živahni za sebe. Njihova dežela je krasna, krasna kot Švica, dežela sneženih vrhov, gorskih gozdov, ledenikov, cvetočili travnikov in je.zer in vmes je vrženih nekaj bogatih planjav. Svojo deželo 'So ljubili in iz svojega narodnega življenja so napravili lepe stvari. Stoletja so živeli pod avstrijskim jarmom, toda nikdar niso pozabili, da so sami za sebe slovanski narod, z oc-itno svojo lastno kulturo. Bili so kmetje. ki «> bili mojstri v svoji stroki, ki so z veseljem obdelovali svoja polja in so jih dobro obdelovali. Predvsem so liili glasbeni narod. Kadar so dekleta mela presno maslo v mlekarni; kadar so možje mrvo nakladali na vozove, so se navadno združili v harmoničnem petju. Bili so pesniki z velikanskim številom narodnih pesnri na ustnicah naroda z naraščajočo množino tiskanih stikov. Kot vsi slovanski narodi so imeli naravni nagib za učenje ter so producirali veliko število intelektualcev, ki so si pridobili najvišjo moderno civilizacijo, pa vendar liso nikdar šli daleč od svojh kmetskih korenin. V svoji liljudnosti so sodelovali s Srbi in Hrvati v vodstvu nove države Jugoslavije ter tso mnogo prispevali za stabilno Evrojx> in miren svet. Oglejmo si pa sedaj, kaj se je dogodilo v Jugoslaviji, ko jo je napadlo osišče leta 1941. Dežela je bila razdeljena na tri dele. Osreidnji del z. ! »00,000 prebivalci je zasedla in anektirala Nemčija. Italijani so vzeli zapadni del okoli Ljiibljane, ki je slovenska prestolica z okoli 230,000 prebivalci. Madžari so vzeli rodovitni vzhodni del z okoli 86,00. prebivalci. Od vseh so se Nemci najhujše ponašali in njihove roke so težko ležale na otrocih. Njih poglavitni cilj je bil premeni ti slovensko prebivalstvo v nekako manj vredno vrsto Nemcev in iztrebiti one, ki bi se protivili temu pre- <>l »men ju. K<> je bil zlomljen jugoslovanski odpor, je bilo z Dunaja poslanih tisoč učiteljev, da ponemčijo otroke. l*a slovenskim otrdkom niso samo ob šolskih urah vtepali v glavo, da morajo pozabiti, kaj so ibili, temveč posebni oddelki Hitlerjeve mladine so bili poslani po celi < I » želi ter so hodili od vasi do vasi in poneničevali male Slovence ter jini govorili, da naj nehajo govoriti svoj "barbarski" materni jezik, da naj s svojimi materami in • četi govore samo nemško in da naj naznanijo nacijskim < I »lastim vsak protinemški govor ali pa kak čin v njihovi družini. Tedaj so bile uničene vse narodne sile, ki bi se mogoče (borile proti demoralizaeiji otrok. Kmalu po zasedbi Jugoslavije je bilo iz treh okrajev odpeljano vse prebivalstvo — 75,000 ljudi. Ugledni posestniki so morali zapustiti svoje Jižše in v njih vse pohištvo, perilo, porodo, obleko in di-ugo, da celo otroške i-grače. V te hiše so se pozneje naselile nemške družine, ki so bile |M>slane od drugod, da naselijo od Slovencev izpraz-i j. ne kraje. Slovenski kmetje, njihove žene in otroci pa -o »>ili poslani v Nemčijo in na Poljsko, da tam delajo kot (Pride še.) ČITATSLJEM je mano, kako se je vse podražilo, in ravnotako tudi tiskovni papir in druge tiskarske potrebščine. Da si rojaki zasignrajo redno dopoeiljanje Usta, lahko gredo upravnižtvu na rqko s tem, da imajo vedno, če le mogoče, vnaprej plačano naročnino. ALI HE BI OBNOVILI svojo ka&očNtiro še danes? Značilna novica Slovenija je v bo,;u za svoj narodni obstanek, svobodo in demokracijo. Mi slovenski A merikanci ji pomagamo V teli njenih naporih s tem, da sc zbiramo okoli Slovenskega a merižkega narodnega sveta, ki si po vseh svojih ni očeh prizadeva pridobiti odločujoče ci nitelje za stremljenja in pra vice slovenskega naroda v sta ri domovini. Vesti o tem, kako se Sloven ci in drugi svobodoljubni Ju gtrefovani bojujejo zoper termit sile svojih zatiralcev in muči teljev, je v zadnjem času zelc veliko. Ali Tn*rd njimi je no vica o volitvah v Sloveniji na; značiinejša in najpomembnlej sa. Kakor je citati v nekateri! listih, so čete ljudske osvobo dilne vojske Slovenije že toli ko očistile sovražnika, da so s< vrnile tamkaj meseca septemb ra volitve za demokratične vlado. V prvih dneh mesec* oktobra pa se je vršil prvi kor gres slovenskih ljudskih za stopnikov. Na tem zborovanji je bil tudi major Joyce kot za stopnik angleške komisije pr vrhovnem poveljstvu Ljudske ' osvobodilne armade v Sfloveni ji Na kongres je prišel v dm: bi z dr. Ivanom, Ribarjem, k - je predsednik Vsejugoslovan t skega protifašističnega sveta ustanovljenega pred enim le tom v Bihačn. Volitev so se smeli udeležit v«i moški in ženske, ki so sta ri čez 17 let.. Te pravice se j< posluzilo osemd'eset odstotko-( vseli tistih, ki so smeli voliti pravi dalje poročilo iz Švice. Pi •vesra narodnega kongresi L se je ndeležilo 572 poslancev ir ; delegatov. Dvajset os£b se j< izvolilo v odbor Slovenske lju< ske osvoboditve, štirideset ps jih je bilo določenih za dele 1 sate, ki naj zastopajo Sloveni jo v Vse jugoslovanskem proti fašističnem svetu. ' Resolucija podružnice štev & SANS Na zadnji seji podružnice št 63 SANS v Brooklvnu, N. T., j< L bila sprejeta sledeča Tesoluci ja: "'Članstvo podružnice št & SANS se popolnoma strinja \ izvrševalnim odborom Sloven skega ameriškega narodnega 1 sveta v njegovih pri zadevanji! za Združeno Slovenijo v fede rativni chšavi južnih Slovanom in obenem priporoča, naj izvr sevalni odbor SANiSa ob vsaki priliki podpira odbor južnoslo-vanslnli Amerikancev finančne in moralno. "M: člani podružnice štev 63 SANS obsojamo vse tiste psa-meznike, ki jim je pri srcu vse kaj drugega, kakr pa ti*peči slovenski anrod, podpiramo do sedanje delo SANiSovega izvrševal nega odbora in mu zaupamo, da bo tudi v bodoče delal v tem smislu. Ludvik Mutz, preds. Ma'-kus Pesliel, tajnik Laurence Giovanelli blag. Poročila o nakupu vojnih obveznic V tednu od 14. do 21. oktobra je preje? ta urad poročila o tem, za koliko so naši ljudje pokupili vojnih vladnih obveznic ali bondov med kampanjo za tretje vojno posojilo, od sledečih naših podružnic. Podružnica št. 12 SANS W. Aliquippa, Pa je naznanila vso to $70,750,00; Štev. 81 SANS v Sheboygan, "Wis., $14,825,00; številka 33 SANS v Bridgeport O., $2,500,00; številka 39 SANS v Cleveland, Ohio $37,275,00; Številka 27 v Arfeadia, Iz urada Slovenskega ameriškega narodnega sveta***««« 3935 W 26th St. Chicago 23 III Ivans., $2,500; štev. 82 SANS v Slovan, Pa., $2,000; štev. 7 SANS v Little Fall's, N. Y. $12,375 Številka 31 SANS v Pueblo, Colo. $1,000,. -štev 31 SANS nam poleg tega sporoča, da so slovenske kadetke v Pueblo, Colo., prodale med našimi j ljudmi v desetih dneh vojnih' bondov za $70,000. Prav bi bilo, če bi bila omenjena podružnica tudi to vsoto ukljujčila v svoje poročilo. Podružnic^ naj ne vključujejo samo nakupa vojnih bondov med podružnič-nim članstvom, nego tudi vse tiste, znefflce. za katere so naši ljudje kupili vojne bonde v njihovih področjih oziroma o-I krožjih sploh. Naše gibanje V času od 14. do 21. oktobra se je temu uradu prijavila nova podružnica št, 94 SANS v , Hostettcr, Pa., nastala iz ta-mosnjih društev SNJPJ, AKZ ( in KSKJ. i V isti dobi so nam poslale i svoje prispevke sledeče podruž • nice; št. 4 SAfOS v «7ohnstown, i Pa. $50,00; številka 26 SANS v ■ Salem, Ohio, $4.20;; številka 34 i,SANS v Presto, Pa. $73,25; št. - 63 SANIS v Brooklvn, N. Y. •'$19.27: številka 82 ŠANS v : SANIS v Slovan, Pa. $5,00. j iDrustvo Številka 16 ZSZ iz ,Puebla, Colo., se je spomnilo "'našega narodnega sveta z $10. i Po Mrs. Ani P. Krasna nam je (poslal Joe Trebeč iz Long Ed-i dv, N. J., $1.50, a neki član dni ■ štva številka 268 SNPJ iz Ely, ' Minn., pa $5,00 v podporo. Shodi, .seje, sestanki in ' prireditve l Dlne 31. oktobra bo priredil ( znani slovenski tenorist Tomaž , Cukale v Ameriški dvorani na I 1438 West 18th St. v Chieagu t velik koncert, čigar pol čistega . prebitka pojde v enakih dele-. žili za SANIS in JPO SS. Na . tem koncertu bo govoril naš | blagajnik Joseph Zalar. I Tajnik podružnic? št. 39 v i Cleveland, Ohio, John Susnik, I nam je sporočil, da se je javni shod, ki bi se imel vršiti tam-1 kaj dne 31. oktobra, preložil i na nedeljo dne 14. novembra, 'ker jim ni bilo mogoče dobiti ' govornikov za prvotno določe-; ni dan Dne 14. novembra pa se bodo tisti, ki si jih želijo za .govornike, mudili v Clevelan-du. Med temi so tudi Etbin Kristan, Louis Adamič in Jos. Zalar. ERAZEM GORSHE NA OPERACIJI. Mr. Erazem Oorsbe, kurator našega slovenskega muzeja v Clevelandu, nam je poslal karto, na kateri nam sporoča, da je moral v bolnišnico, kjer se je moral podvreči operaciji zaradi tvora na obistih. Pravi', da je njegov zdravnik dr. Hig-gins določil torek 26. oktobra za izvršenje operacije. Rojak Gorshe naproša so-jurednico G-lasa Naroda, naj ob i priliki še kaj napiše o našem 'slovenskem muzeju. To ?e bo j že storilo ,samo, da rojak Gor-Ishe spet hitro okreva, ker brez i njega bi bilo našemu muzeju, kakor siroti brez matere. Rojaki v Clevelandu lahko obiščejo Mr. .Oorsheta v Cleveland Clinic Hospital, na Euclid (Avenue in East 93rd St. Obiski tso dovoljeni od 2 do 4 popoldne I ter od 7 do 8 ure zvečer vsaki idan. J Mr. Gorshetu želimo, da bo operacijo srečno prestal, ter se .zopet povrnil na delo za slo-Ivenski muzfej in pa seveda v Tčrog svoje družine. Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRANISKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA ^^J E D N 0 T A Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 50. leto. Članstvo 38,600 Premoženje $5,300,000.00 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 127.24% Ce hotei dobre mM In sr«Jiai drsnim, uraraj m pri najboljši, m-iteni » nadsolr»tnl podporni Mgaiilxadji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOUSKl JBDNOTT, kjer a« lahko zavaruje* ta smrtnim, razne polfcodbe, operacije, preti bolezni in onenofiostL K. 8. K. JEDNOTA sprejema moške in ionske od 11 da ». loto; otroke pa takoj po rojstvu Id do 16. Iflto pod tvoje okrilje K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate se-ianje dobe od tMfl.it do $8 .mM. K. 8. K. JEDNOTA jo prava mati vdov in sirot. Ce io nlai Man sli ilaniea to mogotec in bocato katoUtto podporno orcanizacije. po-tradi oe to pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovalnini to za vas drese podrobnosti re obrnite na aredtfko in nradako krajevnih drnfitov K. S. t. dednoto. aH pa m: GLAVNI HUD ' 301-353 Ko. Ohioafo Street, Joliet, Illinois RAZSTAVA JUOOSLOV. UMETNIN V NEW YOBKUl Miss Mary Vidosic poroča. da bo dne 4. nov. otvorjena v prostorih United Yugoslav Relief, 11 West 57th St., razstava jugoslovanskih umetnin, kot so ročna dela, kostumi, slike itd. i _ , Slovenci v Jvew Yoiku in t Brooklvnu sploh, kakor tudi v : i New Jersey, so na/p rosen i, da posodijo razstavi kake sloven- : ske narodne umetnine ali po- < ' Febnosti v ročnih delili, nošah, . .ter drugih sličnih stvareh, i j ,! Ba bodo imeli umetniki, ki . razstavo uredijo, dovolj časa . za uvrščen je vsega poslanega, r je (potrebno, da dostavi pred j mete namenjene za razstavo ■ i vsaj do četrtka prihodnjega te-. dna. Vsem, ki bodo kako stvan i ]x>sodili za to razstavo, je za-i jamčeno, da bodo stvari v do- , - br-em varstvu ter bodo tudi ne-. poškodovane v?akomur vrnjene nazaj. Ta je pa imel smolo 1 New Orleans. — Neki major ' je bil dodeljen za službovanje 7\ na nekem letališču preko mor-■'ja in je bil v zvezi s tem podvržen gotovi dobi pripravlja-I »ja, kar vključuje injekcije j proti tifusu, koleri, čeljustne- 1 mu krču, črnim kezam, mala-, riji, džungli j ski mrzlici, itd. :l Vse te ceremonije so vzele * devet tednov časa in na koncu ; te doibe je majjor ;sklenil, da ' bo daroval merico svoje krvi '* Rdečemu križu preden oddide čez morje. V svoje veliko za-z čudenje so pa potem zdravniki 3 od njega zahtevali, da se mora L ponovno podvreči vsem injek- 2 cijam, ki so predpisane v nje- - govern slučaju. Mož je bil nad i svojo smolo nemalo vznevoljen , in zclaj potrpežljivo prenaša vse dodatne vbode s hipoder-mično iglo, katere si je s svojo patrijotično gesto sam nakopal. ]-- z Jugoslovani ostaK v J italijanskih taboriščih i New York, 27. okt. — Kakor - je razvidno iz poročila, ki je i navedeno pod sliko, katera pri-š kazuje osvobojenje interniran- cev iz laških koncentracijskih . taborišč, so 'bili poleg nemških Židov, ter Poljakov pridržani v j' taboriščih !tudi Jugoslm-anski inozemci — kar menda znači j one. ki niso pripadali Italiji! pred vojno. Sliko je prinesel, i list "New York Daily News". RAZGLEDNIH BOLNIČARKA 'Marsikdo, ki me obišče v bol-mišaici, me vpraša, aiko sem se' že v katero bolničarko zagle-| dal, kateda om je naj"bolj všeč in če sem že s kaitero napravil date. Vsa talka vprašanja se mi zde nizkotna in za bolničarke naravnost žaljiva. Kdor je v bolnišnici in t>pa-' zuje bolničarke pri njihovem delu, tedaj se mu, če je druga-1 če še tako vihrav, v glavi zasveti nekoliko pameti in pred iseboj vidi v bolničarki poosebljeno usmiljenje, poosebljeno požrtvovalnost, poosebljeno ljubezen do trpečega bližnjega, posvetitev vseh svojih moči vzvišenemu poklicu pomagati človeku v največji nesreči — v (bolezni. Ko bolničarka pi-ide aia delo in ko s konča in odide domov, je imela ve sčas polne roke dela. Postavati »ima časo. ■— Njihov dnevni delovni čas je raz- t . lično razpredeljen. Nekatere delajo nepretrgoma 12 m-, druge po šest, nato so nekaj ur proste, pozneje se zopet vrnejo. Menjavajo se podnevi in po-t noči, zato ima tudi katera kak dan drugačno delo kot pa dm- | ga iZa lx)lnike se dan prične ob šestih zjutraj, ko ti bolničarka . na mizico ]X>leg postelje i>osta-, vi umivalnik z vodo in bri«ača-| mi. Kdor se more umiti, se u- t SLOVENSKI FANT DOVR , ŠIL VEŽBANJE ZA MORNA-, RIŠKO SLUŽBO Matthew Majestic, slovenski ■ fant iBrooklyna, N. Y. nam ■ je poslal rekrutsko kaitico, ki naznanja, da je dovršil svoje temel.;no vežbanje za mornariško službovanje. Ob završitvi vežbanja na mornariški vežbal ni postojanki v Sampson, N. Y. * je dobil Matthew dopust, zato ' pa smo ga tudi videli zadnjo - nedeljo na priredbi "Domovi- - ne" v Slovenskem domu v i Brooklvnu. i Na omenjeni kartici je natis-' kano .da bo izvežbani rekrut i f>o sTojem povratkn iz dopusta i dodeljen v službovanje, kjer bo ijime1' priliko, da se usposobi za [.mesto podčastnika, stitamo! mije som, kdor se ne more, ga umije bolničarka. Eno ui-o zatem pridejo mlade učenke, ki vsakemu premeni jo posteljno perilo. To je j vsako jutro, kar je po mojem mnenjiu malo preveč. lit kako znajo jioateljno perilo in odejo j lep<» premenitL Vsi smo nam-I reč več ali manj kraljevi in ne moremo iz postelje. Zato le že-iino na stran ob robu postelje, 'medtem pa bolničarke rjulie zavije in jih potisne kolikor ^ mogoče jkhI tvoje telo, nato i razprostre čisto rjtulio do telesa ter zavije del, ki ga bo raz-, prostrla na drugi strani po-i stelje. Nato se obrneš na lia-i sprotni roll) postelje, bolmčar- ■ ka iz?i>od tebe potegne umazane rjuhe in raztegne čiste, na- > to te še odeje in postelja je nn-, pravljena. To delo pa ni tako enostavno - pri bolnikih, ki se ne morejo -Ipremakniti. Kako težko delo i ima bolničarka pri takem de- - lu. ve samo tisti, ki je videl. To r so navadno možje stari okoli - 70 let. dobro rejen«, tehtajo o- - koli 200 funtov, pa ko so jih i pripeljali v bolnišnico, niso ga- - nili z nobenim udom, tudi usta so jim bila zaprta. > Vsakega takega bolnika mo-i ra bolničarka najprej zjutraj -jpreobleči, osnažiti in oprati, -jpri tem pa mora njegovo tež- - ko telo z največjim naporni ■ obračati z ene strani na dnm»>. Nato pride zajtrk in takega bolnika mora bolničarka pitati. Čez nekaj ur ga je treba zopet očediti in preobleči poste-1 ljo. Pa na obrazu bolničarke 1 ne vidiš nobene nevolje. Smeje ' se glasno, kadar se bolnik ne-? rodno zavali. Taki holniki po l več dni, moreibiti <-el teden, ne 1 pridejo do zavesti, tudi iz ust 1 . » ni nobenega glasu, ('ez nekaj " dni prične nekaj momljati, pa 3 Ibesed ni mogoče razumeti. Tu-3 di ro»ke se mu prieno gibati «k1 " prstov pa do komolca, toda je-k sti ne more. Nasproti mene ob oknu smo prejšnji teden imeli " dva taka bolnika. Eden je umrl in zadnje ure so ga vzdrževali s kisikom. Njegov sosed se 4e vedno drži življenja, toda da 1 bi ozdravel, ni niti najmanjšega upanja. Pa drže ga, dokler v njem zdravniki čutijo še i-akro življenja. Zato nikakor ni res, da v bolnišnicah bolniku pomagajo na oni svet, če ni u-panja za oizdravljcnje. Taka trditev je velika laž. Bolničarka je vedno veselega dbraza in za vsakogar ima prijazno ibesedo. Neozdravljivi bolniki so zelo nerodni, tako da bi vsakega pograbilo: bolničarka se pa le smeje. Naj navedem en slučaj. Nek tak (bolnik je otepaval z rokom«, ko ga je l>olničarka hotela pitati. ''Glej ga no. kako je še živ!" pravi bolničarka in se glasno zasmeje. Vedela je, da zanj ni več zdravja in da mu že druga noga leze v groib. Pa pri vsem tem z ljubeznijo, usmiljenjem in požrtvovalnostjo na njem opravi svoje delo, ki mu ne bo prav nič pomagalo. Bolničarke v svoji službi niso ženske ibitia: to so — angeli! ___— I. .H. SONART REKORDI Lepe Melodije! St. M871—Na Marijane«, polko Kje eo mojo rožice MariOta pegla—polka Duqoeroe University tamburica orkester St. M515—Terezlnka polka Na plonlncah—valček Jerry Koprlvtek ln orkeoter Zrn too. cenik tn cono ploK oe obralte na: JOHN MARSICR Int„ 463 W. 42oi 8t„ No« York ^Mi NAHm- - ww IQM - WEDNESDAY, OCTOBER 27, 1943 VBTANOVLJKN 1» 11* Poročil* is raznih naselbin, kjer bivajo in delajo Slovenci VOJNA ZAPOSLENOST PONEHUJE v Kirkland Lake — Vojna industrija po deželi kaže v več krajih znake padanja zaposlenosti, 'katera je bila v vojnih obratih na višku koncem zadnje vojne. INI kateri vojni projekti ali podvzetje so zahtevala mnogo delavcev y času gradnje, a sedaj, ko so ti projekti dovršeni je Več tisoč delavcev naenkrat odveč. Med temi delavci, pravijo industrijska poročila, je p:ecejšnje število zlatih rudarjev, kateri se bodo zdaj pričeli polagoma vračati nazaj v zlate rudnike. Dejstvo, da je zahteva po delovni yili v vojni industriji nekoliko ponehala, daje severnim krajem Kanade upanje, da bodo tamošnji obrati večjega kot manjšega obstga. zopet mogli dobiti vsaj nekoiiko več delovnih moči. Vpoklieanje lUož in fantov v armado ter preseljevanje delavcev v kraje, kjer je vojna industrija, je odvzelo severnim predelom in posebno okrožju zlatih ludnikov mnogo delovnih moči, kar je slabo vplivalo na obrat ter na prospeh okrožja- Odpuščanje delavcev v raznih vojnih tovarnah se je pričelo, ko so izostala vojna naročila Amerike, Anglije in Ka nade same. V Hamiltonu, ki je nazvan "kanadski arzenal". je bilo odstavljenih GOOO delavcev. Ravno tako se ladjedelnice pričele obratovati nekoliko počasne je, kakor je razvidno iz peticije, katero je poslal v Ot-ta\vo mestni svet iz Toronta. ker senamerava odsloviti več je število la morebitne slabe čase. KANADA IMENOVALA PREDSTAVNIKA ZA ALŽIR SKI FRANCOSKI ODBOR Ottawa. — Oeneral major O. P. Vanier, ki je bil do leta 1940 kanadski poslanik v Franciji, ter d- nedavnega kanadski predstavnik za ubežne vlade v Londonu, je bil zdaj imenovan za predstavnika kanadske vlade v Alžiru, pri francoskem od boru za narodno osvobojenje. V Londonu bo začasno, dokler rfe bo imenovan nov zastopnik Kanade za ubežne za-mejne vlade, vrši! tozadevne posle in naloge Pierre Dupuy. poslaniški svetnik. PRIDEN DELAVEC TA UČITELJ. Picton, Ont. — M. R. Bram-mell, ki je nam'escen kot učitelj v taring's Corners, je letos! pomagal nekemu farmarju v soseščini obirati paradižnike in je delal tako pridno, da je v šestih in pol urah napolnil 114 bušliev. Odkar je pridetek paradižnikov spravljen v kraj, hodi mar-| ljiv učitelj vsa'k dan po šoli po-| magati fafrmarju z drugim delom, d« tako vrši svojo patri-joMco dolžnost, ki narekuje vsakomur, ki more žrtvovati kaj časa. da pomaga pospraviti farmske pridelke pod streho. POJASNITI SO MORALI V neki kanadski šoli so učili dekleta nekaj potrdilih in te-temeljnih stvari o otroški psihologij: in dijakinje so se v stvar tako zainteresirale, da so na ulicah opazovale vsakega o-troka, ki jim je slučajno prišel pred oči. ^Nekatere pa so seveda malo čudno gledale to zijanje v svoje otroke in se menda tndi pri-i tožile, nafltar je bilo v tisku pojasnjeno, da dijakinje zgolj skušajo opazovati obnašanje o-trok, da tako izpolnijo svoje znanje v otroški nanhologiji. To je matere pomirilo, dekleta Pa pravilo pred javnostjo nekoliko v zadrego. Podprijte 5. Vojno Posojilo! službi domače obrambne armade. Vsi ti moški so sicer sposobni za delo, a niso pa sposobni za aktualno v oje v mi je na fronti, radi česar so bili dodeljeni domačim brambovcem, a ker sedaj direktna vojna nevarnost za Kanado ne obstoja več, je vlada razpustila divizije domačih brambovcev, da bo s tem pomagano civilni, kot tudi vojni industriji ter poljedelstvu in rudarstvu. OOBALTU PRETI POMANJKANJE VODE Klirkland Lake — V kraju Cobalt bodo nemara pozimi tr-jpeli pomanjkanje vode, kakor so menile lokalne oblasti, ki ljudem priporočajo, da štedijo z vodo. To velja posebno za one lastnike liis, ki dobivajo vodo iz lokalnega vodovoda. iPismo s podpisom župana C-H- Tavlon ja ter drugih krajevnih občinskih odbornikov, kakor tudi uradnika zdravstvenega oddelka, so bila razposlana prebivalcem Cobalta in občinskega okraja Colemana. V pismu je razjasnjeno, da je- zaloga vode v jezeru Sasa-ginagn in okoliških jezerskih dotokih precej nizka, ker ni bilo dovolj dtževja, da bi se )ril rezerver napolnil, kot navadno. Vsle dtega bo potrebno, da ee bo tekom prihodnjih osem mesecev vodo lrianilo. Vsak gospodar kot tudi go-, spodinja in vsi člani družin mo. rajo skrbeti, da ne bo voda ra-! bljena po nepotrebnem. Posib no je treba gledati, da se takoj popravi vsako pnščajočo cev ali pipo, da se ne bo voda zgubljala po nepotrebnem. Veliko lažje :ie z vodo zdaj pa motno ravnati. ne osiroma CANADIAN TOBtMLUOm . ORDEB, " ^Jd vam W pBrd&tf VSI ne moremo iti na bojišče se vojskovati proti sovražniku osebne svobode; — VSAK pa lahko pomaga pobiti sovražnika, ako kupuje WAE BONDE in ZNAM KE redno. •Prejeli smo obvestilo, da je kruta smrt pobrala 20. oktob-i ra rojakinjo Marijo Skrjanc, v starosti 59 -tet, ženo dobro znanega lojaka Jerneja ©krjanc. stanujočega na 12507 Main St. Detroit, Mich. Blagopokojna je bila doma iz vasi Kaptol,! občina BanjaLoka, pri Kočevju. Njen mož pa je doma iz vasi Zelimlje, občiua Ig, pri Ljubljani. i ; Pokoina zapušča poleg svojega moža in družine tudi dva i brata in sicer dobro znanega ■ rojaka Matija Corel iz Brook-Ivna, v starem kraju na Doljni Žilffi Pa brata Jožeta. — Bodi ji ohranjen blag spomin, preostalim pa naše iskreno soža- lj(\ 2Caj še omenimo, da smo ob tej priliki prejeli znesek $10,00 za JPO SS. mesto venca za po-jgreb zgoraj omenjene. Znesek bo poslan na pristojno mesto (prve dni prihodnjega meseca, i Oprava Glasa Naroda. t i V Euclid, Ohio je umrl Flo-1 rijan Mesojedec, star 58 let. Zapušča žalujočo soprogo Murv roj. Mohar in štiri hčere. Evelyn, Dorothy, Irene in Jeanette ter nekaj sorodnikov. Rojen je "ODPRTA NOČ IN DAN SO OBOBA VRATA" bil v Mali vasi, fara Dobro polje, kjer zapušča več sorodnikov. V Ameriki je bival 30 let. t . Dne 8. okt. je umrla v Hollywood, Ca!., Katarina Stanič, i žena Jakoba Stoniča, upokojenega trgovca ž zlatnino, stara 81 let in rojena v Otovou pri Črnomelju v Beli Krajini. Komaj dva tedna prej sta obhajala šestdesetletnieo svojega skupnega zakonskega življenja. Jakab in Katarina Stonič sta prišla v Ameriko skupaj leta 1883 in sta bila poročena v Ohieagu; po vsej možnosti je bila ona prva slovenska nevesta v Clhicagu. Njeno dekliško ime je bilo Gerzetič iin v Ljubljani se je izučila za babico, nakar je ta posel nekaj Časa prafo-ticirala r Chieagii. Naši starejši Čikatžani se dobro spominjajo pofcojnice. ki je bila zelo živahna in družabna ženska ter je večkrat nastopila na odru kot dramska igralka. Poleg 83-letnega moža zapušča dve ihčeri. (Po "Prosveti.") (Louis Adamič, predsednik Združenega odbora južaaoelo-vanskih Amerikancev, je prejel od piedsednika jugoslovanskih žurnalistov, Mihajla Petroviča iz Londona sledeči kabel: "Skupno zborovanje Jugoslovanske mornarske unije,. Zveze jugoslovanskih žurnalistov v Londonu, Zveze za Svobodno Jugoslavijo in Zveze Ko lo Jugoslovanov v Veliki Britaniji, je soglasno sprejelo resolucijo, v kateri so poslani pozdravi Narodni osvobodilni vojski in zahvala zaveznikom za podporo. "Jugoslovansko vlado s-e kri tizira. ker ni obsodila italijanskih generalov Boa t ta in Am-brosio, kerini pomagala Narodni vojski in ljudstvu na osvobojenem ozendju; ker ni ob- KABEL IZ LONDONA vescala zaeznikov o borbi naroda in ker je dovolila uradnikom širiti nepoštena poročila in ker so bili imenovani v vlado ljudje, ki so spadali k nepopularnim diktatorskim režimom. "Resolucija zahteva, da jugoslovanska vlada pripozna Narodno osvobodilno vojsko in da jim nemudoma pošlje potrebščine, hrane in obleke.. Se tudi apelira na jugoslovanski relief fond v Londonu, da pošlje zbiani materija! v osvobojene kraje, predno nastopi huda zima. Resolucija tudi apelira na prijatelje Jugoslavije v Britaniji, da intervenirajo, da zavezniki pošljejo potrebščini orožje in hrano v najkrajšem času posebno, ker je veliki de1 dalmatinske obale bilo pristopno že več kot mesec dni." WLB VETIRAL PREMO GARSKI DOGOVOR GLE DE PLAČ Washington, 26. okt. —i War Laibor Board je danes vetiral ali zavrnil dogovor majnerske unije in illinoigkih operatorjev,' kateri je predvideval povišek' plače, ki bi bil znašal Okrog' $1.75 ter bi bil do gotove mere' pokrival zahtevo za "portal-to-portal" plače. Rečeno je. da je vojni urad za delo pripravljen na kompromis, ki bo dovolil okrog $1.12'/-poviška dnevno. Istočasno je WLB poslal J. L. Lewisn brzojavko, v kateri je izrečena zahteva, da se inaj-nerji, ki so sedaj na stavki vrnejo na delo najkasneje v četrtek. ker drugače bo zadevo predložena predsedniku v rešitev. — John L. Lewis je še vedno na svojem domu v Georgetowmi, v Virginiji, ker ima influence. --------- Jugoslovanski pomožni odbor v Ameriki, — slovenska sekcija 1840 W. 22nd Place, Chicago, potrebuje podporo 1 vsakega rojaka, da lahko izvrši svoje tako nujno potre-'bno delo v pomoč našim v domovini. Pošljite še danes mali dar v ta dobrodelni fond. V PESMABltn "AMERIŠKA SLOVEN8KA URA' m vključene iMeb slovenske pesmi: I. Podoknlca — moikl (bor ■ bari ton Mimosp^voiri t. Pozdrav — moški rhor 3. Lahko noč — molki zbor 4. OtoSki iron — mefianl zbor 5. Pomladnfka — meSanl «bor, i bariton samospevom (. Lira 1. — za solo speve, molk In meftanl zbor 7. I.Ira IL — za meftanl sbor 8. Altantskl odmevi — za m oft ki li ženski zbor. ■ bariton «a mospevom f. Kantata iz psalma 126 — molk sbor 10. Soči — za samospeve, metan zbor In spremljevanjen glasovi ra II. Psalm 2» — za samospeve, me Sani zbor in spremlj^vanji glasovlra ali orgel CENA SAMO 50 centov KOMAD To so koncertne pesni u moftk« in mešane zbore, katere je ogla*-bii in t samozaložbi izdal MA TEJ L. HOLM AR, organist li perovodja pri sv. Vido, CIrvr-land. Ohio. 1923. NaroČite to zbirko prf: KNJIGARNI SLOVENK' PCJBL COMP/\XT 216 West 18th Stre«t New York 11, N. Y. Kupite še danes nekaj War Savings Stamps za Vaše otroke. — To je najboljši »ačin hranjenje zanje Molitveniki L v krasni vezavi importi- 1 ^^"toa^ ^ tox rani iz starega kraja še I » pred vojno... Ko zalo- B Sito11* _ ga poide, je ne bo mo- ■ ^H goče nadomestiti do konca vojne. Slovenski: nebesa naš dom (štev. 415) 2%X4% inCev kvišku srce Cena $1.— (Štev. 415) 2^X3% lnfev; 224 rajski glasovi (šter. 355) InCev, t be- strani* lem celolidu; 384 straol. Cena 75c * Cena $1.— -♦ rajski glasovi Angleški: (štev. 408) 2%X4 lnCe; 255 stra- KEY OP HEAVEN nI — VatevH Sr. k rižev Pot Fino vezano: prvovrstna izdelava; r umetnem usnju Cena $1,50 Cena Sloven ic Publishing Company216 w-mh st> Vev york u KNJIGARNA Slovenic Publishing Company ! 216 West i8th Street_New York City Andrej Ternovac , Listki POUČNI SPISI Spisal Iran Albreht Spisal K-savar MeSko; 144 str. Cena 60 emtov Cena 70 eentoi Angleško Slovensko Belilo HaKa^a* (F. J. Kern) — Vezana knjiga i**1Iegor Malenkosti otair- Bpsal Art or Bernedo- r, Spisal Ivan Albreht ^ . v Cen« 75 centov (Govedoreja < ' • Filozofska zgodba - 1 .. ^ 1 Spisal Aiojs jirasek Zločin in kazen w "Si Cena 50 eentoT gpisal P. M. Dostojevski V.«« ^fe.« letos ižšla DVA zvezka Knjiga o dostojnem vedenjn cena UlatanL CenaM eaatoV Y m0rid Živi izviri Mlekarstvo DnaKOflU Ivan JMW Spisal Anton Pevc. S allkaaL Spisal Hey. K. Zakrajfet u ^ . n _ 168 - » »letal- - vtjHl- v.v« «. ^ Pojav v ^ fipMkeiD. Knjiga pripoveduje, kako Je alovenski književnosti, kajti v f^ M Hitler nastavljal lUnanloe In T nji Je v trinajstih dolgih po- sanjke in pripravljal "strop" glavjlh opisanih trinajst rodov Obrtno knjigOVOdstVO ia Jugoslovane in njihovo dr- slovenskega naroda od davnih 258 atnnL ezana. — Knjiga Jo favo že dolgo prej kot jo Je poSstkov r stared slovanstvu a namenjena r prvi vrsti m stav. "■P®*01- do danaSnJega dne. .- bno, umetno In strojno kljoCa*- Knjlga Je r platan vezana In Ima 1ft _______atearrtvo ter lelexolHawtvo. 18 P0*1«"? — 4L3 strani .. « ▼ Pvezano Ce-__________ ■»—" * Driavljanski priroinik ^ "HqW TO WfeCOMR A CITIZEN (V slor«seinl> Order ca omenjeno noto. Manjfe svoto, or m romro states" -iii)m iau» *otu«te * c. s. —Tfr-Vin a V tal knjigi so vsa nodnnila ia Knjlaca daje poljndaa navodila, _* ^ ta na^eir ^ ^^ -torn* S m*. r _ Cam U centov Cena 50 eentov ^at——jpJg HBLAB NAKOPA" w HEW TOM " * WEDNESDAY, OCTOBER 27. 1943 TSTANOVLJEN L. IM vodil gen. Konov, poveljnik druge ukrajinske armade; katera je zavzela Melitopol, prva ukrajinska armada, ki je operi-rila nekoliko dalje na severu, pa je sedaj namenjena v Znamen-ko. POD SVOBODNIM SONČEN ROMAN — Spisal: F. S. FINZGAE. --42 Mlad in ognjevit, ni pomisljal več, ali 'bi hotela nežna dvorianka na konja, da ti bežala ž njim preko nevarnega Hema, spa>a ponoči pod milim nebom, kjer bi ji namesto šepetajoče Propontide tulili volkovi in krulili merjasci nočno uspavanko. Ni poraišljal! Kakor je bit trden njegov sklep, da >o vrne domov pa zopet f svojci pred Bizanc, tako je bil prepričan, da privede s seboj ognjišču Ljubiniee in očeta Sva-i ima dvorjanko Irene. '.Stisnil je konjiča, ostreje so udarile podkve v granit in kmalu je prijahal na dvorišče Epafroditovega doma. Suženj je prijel bizkc. Iztok se je vesel nameril proti j»tanovanju. Sredi vrta je ugledal Epafrodita, ki se je v svileni gugal-nici, razpeti med dvema sočnima terebintama z otoka Kija, zadovoljno hladil v večernem vetru, pihajočem z morja- Iztok je krenil naravnost proti njemu. Oddaljen za pet korakov je upognil kolen«; i:i glavo ter pozdravil grški, kakor ga jo naučil Kasander. Ko bi bil motil kdo diug Epafrodita v snovanju novih kupčijskih načrtov, odtirali bi ga bili sužnji, ki so stali skriti ia. cvetočimi akacijami. Toda Iztoka je Grk ljubil. Pravi trgovec z dušo in telesom ni pozabil, da bi sedajle gugal kdo drug na njegovem mestu, štel gledal dalje'ko pnppv0Sti bail vir, ki bi isto govoril v nizki krč mi na suženjskem fc-gu ob Zlatem roj>u. "Prekleta! Tgro se, da se nasiti kakor nekdaj v areni, 1 potem ga pahne od tebe in uniči nedolžnega. Prekleta — dekla satanova!" Med zobmi je mrmral Epafrodit !e besede, ko je Iztok navdušeno končal svoj > povest. Oba sta nato molčala. S ten-Jvimi pi>1i si je stiskal Grk visoko čelo. Iztok ga je začudeno!' gledal. Po vrtu je bilo lino, da so olgo jc čakal Iztok pohvale iz Epafroditovih ust. Pa je ni pričakal. Gospodu j? »ezla glava čimdalje bo!g nazaj, pr- i ti so nemirno trepetali }x> čelu, včasih i>e je pritisnila na čelo ] • lian in zopet odmaknila in zopet so prsti pozgubanili brazdah iskali novih misli.. Iztok ni razumel Grkovega vedenja. Pomislil je dobro, 5 ali ni izgovoril neprevidne besede in užalil gospoda. Trdno 1 je upal, da mu napravi veliko veselje, pa ga je navdala nje- • •-'ova povest s skrbjo in molkom. Ni se mogel premagati ] ir pretrgal je molk. * "Gospod, kajne, da pojd'e Irena z menoj, ko zapustim 1 Bizanc?" < Epafrodit ni odmaknil roke s čela, še. hitreje so zatrepe- ^ tali prsti. 1 "Ljubim jo, tako jo ljubim, da bi zanjo poklal pol Azije, 1 morje bi preplaval in z zvermi bi se boril." ' < Gospod v gugalnici sc- ni ganil in ni odgovoril s "Tvoje veličanstvo misli, da me Irena ne ljubi! Ljubi 1 me, tudi ona me ljubi. Roka se ji je tresla in zardela, ko sem 1 ji jo poljubil. Pojde, jaz vem, da pojde z menoj!" 1 "V pogibel!" v j Epafrodit je rezko posegel Iztoku v besedo. Vzravnal se 1 njegovo lice je bilo temno kakor oblak in ponovil je resno 1 in svečano: f "V pogibel greš ti in ona s teboj!" 1 Tztok je osupnil in vprašal skoro v strahu: ( "V pogibel — jaz — v pogibel — ona? Ne govori ta- ( ko, gospod!" i "Sedi bliž>, si,n nesreč?! Poslei govoriva šepeta je Sicer je z:d visok krog mojega vrta, toda v Bizancu so ušesa i vohunov nataknjena tudi tukaj gori, v terebintovih vrhovih " - ,. na foru upam zakričati, da jo ljubim! Sloveni i Jjubimo glasno!" ■ 1 ' "Sloveni 'ljubite glasno - zato me posipaj. Pomni: \ Bolj kot Irena, te ljubi — despojna!" Iztok je onemeL j "Tn njena ljubezen je tvoja pogibel in pogibel Irene'" I '"Despojna, verolomna žena? Ha! 1 SloVeni obešamo siamotno znamenje na dom verolomnice! Kdor gre mimo ;ake hiže ee obrne in pljune. In jaz sem Sloven, gospod!" ' "ZiUo nisi drevo, ki bi pognalo korenine v naši zemlji. 1 Drago mi je tvoje življenje, kakor je drago tvojemu očetu i /ato ti pravim: lezi m počij! Opolnoči te čaka najboljši konj ; osodlan m nakimljen. 1 Težko mošnjo zlata ti poda suženj \ Nrniida in v srebrni cevi podpis sairiega Upravde.. Prosta \ t- je pot skozi mestna vTata in klanjati se ti bodo gori do Do- l naw.. Otmi se in beži domov. Tako ti svetuje on, ki te " ljubi!" * Ko bi bil rekel Epafrodit Iztoku naj pflane v morje in 1 potopi ladjico, ki se je zibala na valovih, planil bi bil brez po- l misleka. Ko pa mu je velel, naj beži, preden je prišel do f motnov, katere je menil pokloniti domovini naj beži, preden I je dosegel njo, katero je ljubil z vso strastjo, naj beži prazen V domov, prazen, brez nje, tedaj ffc je i. vso silo uprlo v njem. • Skrčil je pest, oči so mu zabliskaile, ponosno je dvignil šlem * in odločno odgovoril: * "Ne, gospod, nikoli brez nje!" * Grk je umolknil. Naslonil se je zopet na svileno preprogo in ponavljal polglasno Dvripidove stihe: "Kdor ljubi, je blazen — ne otmo ga bogovi--" (Nadaljevanj« prihodnji«.) Hrvatski -kralj Tomislav (910—930) je razširil svojo ob-( tast tudi preko posavske Hrvat' ske ter tako združil obe hrvat-j ski državi. Dočim je bil ta dogodek pač v zvezi a spranem-' bami, ki so se zgodile na seve-i rovzliodu vsled prihoda Madža' rov, je bila nadaljna zgodovi-. □a Tomislavovega vladanja v! več ali manj ozki zvezi z važ-| riimi dogodki na polotoku, kjer je ravno takrat Bolgarska pod Simeonom hotela nastopiti ded Sčino po Bizantiji in sta se v srbskih dežela borili bolgarska n bizantinska stranka za preklado. Tomislav je znal izkoristiti spremenljivo politično situafi-o. l>ta 923 je iskal nevarno »grozen i bizantinski cesar ponoči zoper Simeona; v ta na-nen si je pridobil srbskega kne ;a Sahari jo. TUkrati pa je po josredovamju papeža pridobil udi Tom i slava za protibolgar- • ko zvezo, seveda Je z važnimi < koncesijami. Carigrajski patri- i arh se je namreč odrekel svo-i dosedanji jurisdikciji nad lalmatinskimi mesti in otoki. d mu je doslej še pripadala i er jih prepustil rimskemu pa->ežu. Tako so ti kraji (Zadar rrogir, Spije t, Krk in dni~*>) »rešli za trajno v okrilje kato-iške eerfrve. Obenem na jih jo ] esar izročil v upravo Toiiiisla- ] n, s čemer so prišli r ožjo po- ' itično zvezo s hrvatsko ifciža- ! o. « v. J Doeim je sosednja Srbija 1 doživljala ravno v sledečih ptih najbolj kritične trenutko 1 vaje zgodovine, se je utrdil i \>mislav na zunaj in na zno-raj; glasom sodobnih virov je < ila takrat hivatska vojska iz- ( edno močna, bodisi na suhem ] akor na morju. Zato pa si je i "onuslav, pač po vzgledu Si- , leonovem, nadel tudi prim-- , en naslov in sicer se je okrog : ?ta 925 oklical za kralja Hi" ] atov. On je postal tedaj prvi ' rvatski (kralj. ; Vfeled podreditve dalmatin- < kih mest pod papeževo cerkve i 0 in hrvatsko posvetno oblast J ) je postal zopet aktualen pre- r ir nif, kakor je obstojala pred sto- s 'tji; prepir, ki je bil toliko 1 kutnajši, ker je bil združen1 ž benem z bojem proti slovan- I temu bogoslužju, razširjenem 1 0 Metodovih učencih med Hr- s nti. Proti temu niso takrat č s romansko-dalmatins'ki škof-^ ' trogo nastopali, temveč tudi I apeži. Razrešil se je na ta v ačin, da je bilo določeno, da £ ^ga spljVtska nadškofija od I tose v Istri do Kotora in da j 'tane raba slovanskega jezika v menjena na nižje stopnje bo- t osliržja. f Leta 92C je poslal Simeon s ločno vojsko nad Hrvate kot r aveznike Bizantincev, in že 0 remaganega Zaharijo, ali To-lislav je Bolgare popolnoma t orazil. Predno pa se je mo- T la vojna obnoviti, je leta 927 s imeon umiri, kmalu nato pa n idi Tomislav- : j Za Tomislavom je zavladžfc s ■ipimir II. bržkone njegov h rat, r.ato pa njegov sin Kre- ^ imir (933—945) za tem pa firosliiV; toda zgodovina te b obe zelo temna. Takrat so n Kli Madžari propadajoči BoK I arski vzhodno Slavonijo in s rem. Za vlade Miroslava je z ri^o do notranje vojske v k rvatski, ban Pribina se je č, pri, strmoglavil Miroslava ter c 1 usmrtil, nakar so posadili s i prestol njegovega brata Mi- S aela Kresi,mira (949—969) v an je bil takrat bržkone vo- s »ki poveljnik severne Hrva- >k :e- Med to meščansiko vojno g > odpadli otoki Rrač, Hvar in g is ter se pridružili zopet Ne- ti itljanom, ki na so se isti čas k ihajali v težki boi^i z Beneča g . Nadalje pa so se dalmatin. h :a mesta vrnifa zopet pod bi- p DOBA HRVATSKIH KRALJEV IV zantinsko oblast, dočim je Oa-b- slav Bo-no priključil srbski at dižavi. Tako se je Hivatska -t-j pač občutno zmanjšala, vsled 0- česar .ie tudi njena moč upadli-' la. Štefan Držislav 995), . je bil sodobnik velikega mace-I douskega vladarja Samuela in . j usodni dogodki na vzhodni in južno vzhodni hrvatski meji so j bili pač za zgodovino dobe od-j ločilni Proti Macedoncem je iskal Štefan Držislav zaslombe a p: i Bizautincih, ki so bili seveda veseli zaveznika Da bi prijateljske vezi še bolj ojačili, so mu poslali kraljevske insignije ti na kar je bil — prvi od hrvat- 1- škili kraljev — slovesno kro-o lian za kralja Hrvatske in Dal->- macije. Obenem, so mu Bizan-i- tinei zopet odstopili v upravo e dalmatinska mesta in otoke. 0 Pa t ud' z Benetkami, ki so rav-il no takrat dobile važne trgov- ske privilegije v bizantinski li državi, je bil Štefan Držislav v i- dobrih odnošajih. Vendar pa i- mul Hratsko in Samuelom ni d prišlo do večjih bojev, le en-i. krat, je. slednji s svojimi četa-a mi pridrl prav do Zadra. iKo je Štefan Držislav umrK . so mu sledili v skupni vladi ' trije f-inovi: Svetoslav, Kresi-mir in Gojslav. Ker pa je najstarejši izmfd bratov Svetoslav. hotel imeti vlado sam ter je ni maral deliti z bratoma, je prišlo do razdora in do vojne jned brati, v katero ?o se kma-a lu vmešali tudi Benečani. Prill zadeta neposredno vsled no-° tranjili bojev, so se obrnila dal 1 matinska mesta na Benečane. - proseč jih, -naj jih vzemo v e svojo zaščito. "RoTin~"ini so -]•'). - de voijo sprejeli ponudbo, in i hkrati pa ooju niso imeli1 - sreče. Njihovo brodovje je bi-► lo leta IftOO blizu Zadra pora-tj ženo, na kar so poleg otokovl • Erk, Osor in Rab, mesta Zadar' i Trogir, tSpljet in DubrovnikI slovesno sprejela Benečane, do t(čim so bili hrvatsko mesto Beo] - grad ter neretljanska otoka i Korčula in Lastovo s silo za-i vzeti. Nadaljna usoda prema-i ganega Svet osi a va ni znana: I Kresimir TIL (1000—1030), ki i j? sedaj z beneško pomočjo za-i vladal skupno s svojim bratom; Gojslavom, je sklenil z Be j nečani mir ter jim je izrodili , svojega sina Štefana za talca ' t poleg tega pa se odrekel dotlej i običajnemu davku. Ta poraz, povzročen po no-i tranji vojni, je za Hrvatsko v - mnogem usoden. Beneški dože r si je pri vzel naslov "dux Dal-t miatiae" hrvatska moč na morju je prenehala, hkrati pa se je | s tem uričela dolgotrajna bor-„ ba za Dalmacijo med obema državama. i Kre iimir je dolgo ostal v do-( brih zvezah z Benetkami, sled-1 njič pa jim je poskusil vzeiti Dalmacijo. Sprva je imel u-i spehe in je mesta in otoke že 1 zavzel ali Benečani so si jih v kratkem vnovič osvojili. Istočasno si je Vasilij podvrgel ma cedonsko državo ter si razen srbskih fcemelj podvrgel tudi SrcmL Sedaj sta se tudi, hrvatske vladarja spomnila, da se bizantinska država ni nikdar nehala smatrati za edinega pravnega gospodarja celega balkanskega polotoka, torej tudi hrvatske zemlje Zato sta koj po teh bizantinskih zmfa-gah prostovoljno priznala vrhovno bizantinsko nadoVast pričemw jima je Vasilij pustil« Sedaj $„ "Ko smo šli v morje bridkosti" Spisal REV. KAZIMIR ZAKRAJŠEK =S Tu spodaj so priobčena nekatera mnenja naših rojakov In EE = rojakinj, ki jili je pisatelj knjige prejel od onih, ki so = =r knjigo naročili in preeitali. To je samo en del teh mnenj, = = ker radi pomanjaknja prostora ni mogoče priobčiti vseh. — Cleveland, O. — Vaišo knjigo "Ko smo .šli v morje bridkosti st'iu |>r»'jt'l. In fc povem, »la som jo 5e isti večer prebral do i>oIorice in naslea do koma, je dovolj priznanja za uje vsebino. • * * C roaney, Minn. — ScVjaj, ko sem prebrala Vašo knjigo: "Ko smo šli v morje bridkosti", Vain hočem iK>viHlaU, da tako zanimive knjige nisem še brala. Kako lepo in jasno Ste popisali pot slovenskega naroda v morje bridkosti. Ne vem. kako bi jo mogla dovolj priporočiti vsem ameriškim rojakom. • • • Aurora, 111. — Knjiga—Ko smo gli v morje bridkosti mi tako zelo ugaja, da takoj naroČim še eno za svojo prijateljico. • • • Ix>s Angeles. Cal. — Sprejela sem poslano knjgo "Ko smo Sli v morje bridkosti' in zelo se mi dojiade. Tudi zemljevid Slovenije ml ngaja. Pokazala sem jo rojaku, ki jo tudi toče imeti. Tu pošiljam naročilo. • • • Morgan, Pa. _ Vasa knjiga zasluži vse priznanje In zato pa tudi zasluži, da pride našim ljudem v roke. • • ¥ Walsenburg, Colo. — S knjigo "Ko smo šli T morje bridkosti- ste storiU veliko narodno delo. Želim, da bi se Citala pa vseh naSih naselbinah. Jaz jo vsem priporočam. Knjigo lahko naročite pri: KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 West 18th Street New York 11, N. Y. popolno notranjo svobodo. Tako so po letu 1018 Bizan-| tinci dosegli visoko stopinjo svo je stare moči njihova država se je po tolikih stoletjih zopet razprostirala na severu do Donave in Save, ves polotok jim je bil zopet pokoren, kakor v 'dobi pred slovansko naselitvijo. Toda že po smrti cesarja i Vasilija leta 1025, je začela zo-jpet propadati, in v sorazmerju s tem nazadovanjem so se tudi podložne slovanske države začele znova krepiti. „ Naslednik Kre.-'imira ITI. fctofan I. (1030—1058), ki je kakor njegov prednik posku-! šal bodisi s silo, bodisi s poga-1 janji, da hi zopet dobil v roke upravo dalmatinskih mest, kar. pa se mu ni posrečilo. Za ča-' e je v zapadno-krŠčanski cerkvi začel veliki boj za osamosvojitev cerkva, za neodvisnost višjega in nižje ga duhovništva od posvetne oblasti, kar je imelo za posledico boj med papeži in .nemškimi cesarji. Tudi na vzhhdu na Hrvatskem -so se nove ten-dtnee krščanske cerkvene politike uveljavljale. (Nadaljevanje pi ihodnjič.) Kupite War Sayings Bonde redno. Pomaeraite k zmaei! MILJON NEMCEV ( NA BEGU . . . i (Nadaljevanje s 1. strani.) ' frontnem umiku okrog milijon nemških vojakov. Britski ra-J dio je o položaju Ob Dnjepru dejal, da je to predel je postalo klavnica za nemško vojsko, kateri se bliža neizbežna katastrofa. Nenici so nameravali držati v tem predelu dnjeper-sko črto skozi zimske mesece, da bi potem na pomlad spet udarili na Ruse. toda njih račune so prekrižale sovjetske ,čete, katere žene v boj želja po t maščevanju za neštete zločine, ki jih je okrutni okupator za-vršil nad ruskim prebivalstvom I katerega je v. rusico zemljo ■ v rod uničeval na vse načine. j Udar na Nemce je pri Dnjc-propetrovski črti vodil general Malinovski, poveljnik t rot je u-\krajinske armade, katera je j vdrla v Dnepropetrovsk; — _ stransko napadalno krilo je NAZNANILO! Vsem tistim, ki so naročili zemljevide (Atlase), sporočamo, da pričaibujenio novo zalogo v nekoliko dneh. Do tedaj pa prosimo malo potrpljenja. - Knjigarna "Glas Naroda". ! _ ZNIŽANA CENA za koračnico SOLDIERS ON PARADF Ker želi. da m fim bolj razširi za PIANO HARMONIKO prirejena koračnica "MLADI VOJAKI" je Mr. Jerry W. KoprivSek uredil z založnikom, da rojaki lahko dobe skladbo po znižani eeni. to Je Sedaj 35c Dva komada za 70 rentov. Naročite lahko tudi pri: Slovenic Publishing Ca 216 \V. 18th Street New York 11. N. Y. : PEVSKIM ^ ZBOROM o POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI K ALI JE 11 SI.OITCNSKE PESMI Zbirka B narodnih »eni C izdala Glasbena Malica * - Cleveland o. e Cena — 11 J* Krnil Adamif-16 JLl.OSLO\ AMHIUII NARODNO] PESMI va mo4U •bor......................... JC 'i v aem pl »mcc Slovo; Je vplhnlla luč ti KMII- ADAMIO M Mira devojka \ bel« aranjaka 14 V »o noč pri potoii ........ .. JnrJeva ......................M Hodi Mleka domo; Kaj dmge n hočem. Zrirarlea .. A81LJJ MIKK tn A v«itrtč Pt cradlnl ... M KRPO jrVANW Zjntraj ................ « Slovanska ...............3< fKTEH J K It Eli. Felln rota , VA81 LIJ MIRK: Poduknb-s ......M '^»RKO 1'KELOVEO: Le enkrat «e ................. Slava delo ..................M ail. VOLAUlO: Hotinarln. J US FAVClC: Potrkan ples ... JI IZ STARE ZA LOOK pn iui« mo še naslednje ptsmi, kut^riri