Lokalna novica je kraljica XIX - ISSN 1580-0547 April 2018 Priloga Gorenjskega glasa o občini Medvode Številka 4 2 | OBČINSKE NOVICE Največ besed o obnovljivih virih energije "Cilji lokalne energetske politike v občini Medvode se stoodstotno izvajajo," pravi Katarina Pogačnik, energetska upravljavka občine. Pripravlja se že nov akcijski načrt Lokalnega energetskega koncepta. Kulturna priznanja po novem pravilniku MAJA BERTONCELJ Medvoški občinski svetniki so na 26. seji sprejeli Predlog Pravilnika o priznanjih Občine Medvode na področju kulture. Pravilnik določa vrsto priznanj Občine Medvode na področju kulture ter ureja postopek predlaganja in podeljevanje priznanj. Priznanji Občine Medvode na področju kulture sta pletenica za življenjsko delo in pletenica za posebne dosežke. O izboru prejemnikov priznanj odloča strokovni svet za kulturo Javnega zavoda Sotočje Medvode, ki objavi tudi javni poziv za predlaganje kandidatov. Priznanja po tem pravilniku bo podeljeval župan, in sicer vsako leto na občinski prireditvi v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Kulturna priznanja se bodo tako odslej podeljevala na podoben način kot športna. Aprilska seja sveta Medvoški občinski svetniki se bodo na naslednji, 27. seji občinskega sveta sestali 18. aprila. Na dnevnem redu je dvanajst točk, tudi poročilo o varnostnih razmerah na območju Občine Medvode, zaključni račun proračuna za leto 2017 in poročilo o delu Nadzornega odbora za leto 2017. MAJA BERTONCELJ Občinski svetniki so se na zadnji seji konec februarja seznanili z Letnim poročilom o izvedenih ukrepih iz akcijskega načrta lokalnega energetskega koncepta Občine Medvode in njihovih učinkih. Predstavila jih je Katarina Pogačnik iz podjetja Envi-rodual, energetska upravljavka. Lokalni energetski koncept Občine Medvode so občinski svetniki sprejeli leta 2012. Skladno z nacionalnim energetskim programom opredeljuje načrt razvoja energetike v lokalni skupnosti. "V letu 2017 so se izvedle naslednje aktivnosti: redna aktivnost energetskega knjigovodstva v javnih stavbah, prijava na razpis za sofinanciranje energetske prenove treh stavb v lasti in rabi Občine Medvode, in sicer OŠ Simona Jenka Smlednik, POŠ Topol in enote Ostržek Vrtca Medvode, začele so se aktivnosti za izdelavo lokalnega energetskega koncepta in vzpostavitve energetskega atlasa. Občina je sodelovala v projektu Evropskega tedna mobilnosti, razširila se je ponudba uporabe mestnega potniškega prometa, začel se je postopek za nakup naprave za meritev zraka z vsebnostjo trdnih delcev PM10, kupilo se je električno vozilo, izvedli so se manj zahtevni investicijski ukrepi na področju učinkovite rabe energije v javnih stavbah, prilagodile in zamenjale so se svetilke občinske javne razsvetljave, izdelala se je prometna strategija, prav tako so se izvajale aktivnosti na področju izobraževanja javnih uslužbencev na temo učinkovite rabe energije," je Pogačnikova predstavila aktivnosti v preteklem letu, nato pa pojasnila še letošnje: "Za leto 2018 je predvidena energetska sanacija treh že prej navedenih javnih objektov v okviru postopka energetskega pogodbeništva, nadaljuje se aktivnost, ki je zakonsko obvezna, torej energetsko knjigovodstvo. Nadaljuje se aktivnost lokalnega energetskega koncepta in vzpostavitev ener- getskega atlasa, prav tako se bodo izvedli drugi manj zahtevni investicijski ukrepi na področju učinkovite rabe energije v javnih stavbah, zamenjava in prilagoditev svetilk občinske javne razsvetljave, nadaljujemo pa tudi aktivnosti pridobivanja nepovratnih sredstev, z aktivno udeležbo na javnih razpisih." Razprava je bila tudi letos po mnenju nekaterih v smeri premajhnega poudarka na obnovljivih virih energije. Pogačnikova je večkrat poudarila, da je občinski svet leta 2012 sprejel cilje in usmeritve za lokalno energetsko politiko v občini Medvode: "Kot energetska upravljavka lahko povem, da se stoodstotno izvajajo in dosegajo zastavljeni cilji znotraj lokalnega energetskega koncepta. Občina ne dela nekaj po svoje. Pripravlja pa novelacijo lokalnega energetskega koncepta, kjer bo vključena tudi javnost. Dokument bo mesec dni v razpravi, že sedaj se lahko aktivno vključite pri njegovi pripravi in podate vse pobude in vprašanja." V fazi priprave je nov lokalni energetski koncept, pri katerem bo vključena tudi javnost. Župan Nejc Smole se je zahvalil energetski svetovalki, da je bilo veliko narejenega, tudi na obnovljivih virih energije. "Določene uspehe našega delovanja izkazuje prejeta nagrada za energetsko najučinkovitejšo občino v kategoriji srednje velikih občin za leto 2017. Zasledujejo se vsi energetski cilji. Obstaja možnost, da se objekti odklopijo od zemeljskega plina in gredo na lesno bio-maso, če bo to ekonomsko opravičljivo in če bo to politika, ki jo bomo opredelili znotraj lokalnega energetskega koncepta za naslednje obdobje, tudi potrdila. Nov koncept boste še letos obravnavali in se bomo lahko pogovarjali tudi o tej temi," je še povedala Pogačnikova. Obvestilo Na podlagi prejetih poročil o spremljanju zdravstvene ustreznosti pitne vode iz vaških vodovodnih sistemov (VVS) in javnih vodovodnih sistemov (VS) uporabnike pitne vode iz naslednjih VVS in VS obveščamo, da je zaradi varovanja zdravja ljudi v veljavi stalen ukrep prekuhavanja pitne vode in je zato treba do nadaljnjega vodo za uporabo v prehrambne namene obvezno prekuhavati: VVS Žlebe - Jetrbenk, VVS Žlebe - Seničica, VVS Vaše - le hiše, ki niso priključene na javni vodovodni sistem, VVS Sora - le hiše, ki niso priključene na javni vodovodni sistem, VS Golo Brdo - Polana. Poročila o spremljanju zdravstvene ustreznosti pitne vode iz posameznih VVS in VS ter poročila o preskusih posameznih vzorcev pitne vode so stalno dostopna na spletnih straneh Občine Medvode www. medvode.si. Navodila, priporočila in mnenja glede vzdrževanja sistemov za oskrbo s pitno vodo ter hišnih vodovodnih sistemov so objavljena na spletnih straneh Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Občina Medvode OBČINSKE NOVICE | 3 Energetska sanacija treh javnih objektov Z javno-zasebnim partnerstvom bodo energetsko sanirali OŠ Simona Jenka Smlednik, POŠ Topol in enoto Ostržek Vrtca Medvode. V imenu Občine Medvode je pogodbo podpisal župan Nejc Smole, v imenu podjetja Petrol pa član uprave mag. Rok Vodnik. Ob njiju Katarina Pogačnik iz podjetja Envirodual, energetska upravljavka občine, in Borut Gomboši, vodja projekta na Občini Medvode. MAJA BERTONCELJ, FOTO: TINA DOKL V prihodnjih mesecih bo v občini Medvode potekala obnova treh javnih objektov, in sicer OŠ Simona Jenka Smlednik s telovadnico, Vrtca Medvode - osrednje enote Ostržek in Podružnične osnovne šole Topol. Podpis koncesijske pogodbe med Občino Medvode in podjetjem Petrol je bilo 5. aprila. V imenu občine je pogodbo podpisal župan Nejc Smole, v imenu podjetja Petrol pa član uprave mag. Rok Vodnik. Ukrepe na področju učinkovite rabe energije je predstavila Katarina Pogačnik iz podjetja Envirodual, ki je energetski upravljavec občine, projekt pa je podrobneje predstavil njegov vodja na Občini Medvode Borut Gomboši. Gre za javno-zasebno partnerstvo (energetsko pogodbeništvo), kar pomeni, da se bo investicija vračala preko prihrankov pri porabi energije. "Projekt smo prijavili na razpis Ministrstva za infrastrukturo za pridobitev nepovratnih sredstev. Decembra 2017 smo prejeli sklep ministrstva o dodelitvi nepovratnih sredstev v višini do 350.282,78 evra, kar predstavlja 40 odstotkov celotne vrednosti. Projekt je tako sofinanciran tudi z evropskimi sredstvi iz Kohezijskega sklada. Delež v višini 51 odstotkov je strošek prihodnjega zasebnega partnerja, ki bo sanacijo javnih objektov izvedel. Z javnim naročilom je bilo kot zasebni partner pri projektu izbrano podjetje Petrol, ki bo zagotovilo 422.414,46 evra. Preostanek v znesku 110.543,37 evra bo zagotovi- la Občina Medvode. Ocenjena celotna vrednost projekta tako znaša 883.240,61 evra," so pojasnili na Občini Medvode. Pogodbeno zagotavljenje prihrankov energije bo podjetje Petrol zagotavljalo v času trajanja 15-letne koncesije. Zagotovljen pogodbeni prihranek energije je 286.646 kWh/leto pri porabi toplotne energije in 42.986 kWh/leto pri porabi električne energije. Predvideno je zmanjšanje emisije CO2, in sicer 133.965 kg/leto. S pripravljalnimi deli bodo začeli že v aprilu, najbolj intenzivna gradbena dela pa bodo potekala v poletnih mesecih in bodo končana do začetka novega šolskega leta. V Vrtcu Medvode - enota Ostržek so predvideni investicijski ukre- pi: toplotna izolacija fasade, zamenjava vseh svetilk, sanacija toplotne postaje in vgradnja sistema za ciljno spremljanje rabe energije ter vgradnja termo-statskih ventilov in hidravlično uravnoteženje. V OŠ Simona Jenka Smlednik so predvideni investicijski ukrepi: zamenjava stavbnega pohištva, dodatno izo-liranje fasade, toplotno izoliranje strehe in stropa neogrevanega podstrešja, zamenjava kotla in energenta, vgradnja termostatskih ventilov in hidravlično uravnoteženje sistema, zamenjava vseh svetilk ter vgradnja sistema za ciljno spremljanje rabe energije. Dela se bodo izvedla tako na objektu šole kot tudi telovadnice. V POŠ Topol so predvideni investicijski ukrepi: toplotno izoliranje fasade in stropa nad neogrevano kletjo, toplotno izoliranje stropa neogrevanega podstrešja pomožne stavbe, zamenjava stavbnega pohištva, zamenjava vseh svetilk, zamenjava kotla in energenta ter vgradnja sistema za ciljno spremljanje rabe energije. Kot zasebni partner pri projektu je bilo izbrano podjetje Petrol, ki bo zagotovilo 422.414,46 evra. Preostanek v znesku 110.543,37 evra bo prispevala Občina Medvode. Ocenjena celotna vrednost projekta, ki je sofinanciran tudi z evropskimi sredstvi iz Kohezijskega sklada, je 883.240,61 evra. sotočje je priloga časopisa Gorenjski Glas SOTOČJE (ISSN 1580 - 0547) je priloga Gorenjskega glasa o občini Medvode. Prilogo pripravlja Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, s sodelavci: Peter Košenina, Boštjan Luštrik, Boris Primožič in Franci Rozman. Odgovorna urednica: Marija Volčjak, urednica priloge Maja Bertoncelj (maja.bertoncelj@g-glas.si). Oglasno trženje: Mateja Žvižaj, telefon: 04/201 42 48, 041/962 143, telefaks: 04/201 42 13. E-pošta: info@g-glas.si. Delovni čas: ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 15. ure, sreda od 7. do 16. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. Priprava za tisk Gorenjski glas, d. o. o., Kranj; oblikovanje: Matjaž Švab; tisk: Nonparel, d. o. o.; SOTOČJE številka 4 je priloga 30. številke Gorenjskega glasa, 13. aprila 2018. V nakladi 6100 izvodov jo dobijo vsa gospodinjstva v občini Medvode brezplačno. Občina Medvode, C. komandanta Staneta 12, Medvode. Na naslovnici: Ana Jelovčan in Petra Kalan iz Zbilj / Foto: Tina Dokl 4 | OBČINSKE NOVICE NEJC SMOLE, ŽUPAN OBČINE MEDVODE Sredi aprila bodo zabrneli stroji Iz pogovora z županom: Začetek projekta kohezije - Energetska sanacija treh javnih objektov - Gradnja tržnice - Pred vrati še dva nova komunalna projekta Župan Medvod Nejc Smole in ministrica za okolje in prostor Irena Majcen med podpisom sofinancerske pogodbe za izvedbo največjega kohezijskega okoljskega projekta v Sloveniji v obdobju 2014-2020 / Foto: Občina Medvode MAJA BERTONCELJ □ V aprilu ste imeli že dva pomembna podpisa pogodbe, najprej z ministrico za okolje in prostor za sofinanciranje projekta kohezije. "Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen je z župani Mestne občine Ljubljana, Občine Medvode in Občine Vodice podpisala sofinancersko pogodbo za izvedbo največjega kohezijskega okoljskega projekta v Sloveniji v obdobju 2014-2020 'Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja'. Gre za največji projekt v naši občini doslej, za mater vseh projektov. Ob zaključku bomo zadovoljni, saj bodo vode čistejše." □ Je podpisovanj konec, se bo začelo delo na terenu? To ljudi najbolj zanima. "V naši občini se bo projekt kohezije na terenu začel izvajati konec aprila, in sicer na odseku od Vikrč proti Pirničam, po spodnji savski terasi mimo Straže. Gre za več kot dva kilometra dolg odsek. Zelo kmalu se bodo začela dela tudi v Rakovniku. Z natančnimi terminskimi plani bomo ljudi seznanjali tudi v Sotočju. Od izvajalcev pričakujemo podrobni plan dela do meseca avgusta, je pa že sedaj jasno, da bo do takrat gradnja potekala na odsekih, kjer ni sočasnih gradenj drugih komunalnih vodov. Do 25. aprila je namreč še odprto javno naročilo obnove javnega vodovoda, gradnje javne meteorne kanalizacije, gradnje plinovoda na teh območjih kohezije in rekonstrukcije ceste Vikrče-Tacen." □ Projekt mora biti končan do leta 2020. "Doba trajanja celega projekta je do takrat. Naš cilj je, da v naši občini gradnjo zaključimo do konca leta 2019. Načrtovana je gradnja kanalizacije v aglomeracijah Medvode in Spodnje Pirniče, in sicer na območju dela Vikrč, Spodnjih Pirnič, Zgornjih Pirnič, Verju ter dograditev kanalizacijskega sistema v naseljih Medvode (del Preske in Čarma-nova ulica), Ladja, Goričane, Rakovnik in Vaše. Skupna dolžina načrtovanega kanalizacijskega omrežja v občini Medvode je 22 kilometrov. Hkrati bomo na nekaterih odsekih obnovili javni vodovod, gradili javno meteorno kanalizacijo, plinovod in rekonstruirali javne poti, med pomembnejšimi je sedaj zelo nevaren odsek na cesti Vikrče-Tacen." □ Dobro leto in pol bo torej del občine gradbišče. Kaj bo to pomenilo za občane, ki živijo na območju gradnje, in kaj za druge, ki se na primer skozi Pir-niče vozijo dnevno? "Za dnevne migrante velikih sprememb ne bo, ker glavna cesta skozi Pirniče z izjemo nekaterih odsekov in tam, kjer bodo priklopi, ostaja odprta. Za prebivalce bo zelo specifično, od ulice do ulice drugače. Odvisno tudi od tega, koliko bo dobre volje, ali bodo ljudje pripravljeni kakšen teden parkirati kje drugje, da bo gradnja lahko potekala hitreje. Bo pa kar nekaj prahu, razkopanih ulic ... Vse bomo usklajevali, ljudi obveščali, katera ulica bo na vrsti, se z njimi pogovorili. Je pa treba vedeti, da pri tako velikem projektu časa za čisto vsako posamezno muho ne bo. Trudili se bomo, da bodo ljudje kar se da najbolje obveščeni. Je pa res, da je to zelo velik projekt, ki se bo premikal počasi in danes obljubljati stvari, za katere tudi mi še ne vemo, kako bodo potekale, ne gre. Centralna baza za gradbince bo pod Verjami, kjer bodo potekale tudi koordinacije." D Znano je financiranje projekta. Kakšen je znesek, ki ga bo zanj namenila Občina Medvode? "Ocenjena vrednost projekta, v katerem se bo v občinah zgradila kanalizacija, sekundarna kanalizacija, zbiralnik in nadgradila centralna čistilna naprava, je dobrih 135,6 milijona evrov. Od tega je bilo pridobljenih 69 milijonov evrov evropskih sredstev, 12 milijonov evrov bo prispevala država, slabih 55 milijonov evrov pa bo občinskih. Občina Med- OBČINSKE NOVICE | 5 vode bo slabe tri milijone evrov namenila za financiranje izgradnje fekalne kanalizacije, od tega gresta dobra dva milijona za sofinanciranje aglomeracij po naši občini in slab milijon za sofinanciranje kanala C0." □ To pomeni, da občani že lahko dobijo izračun, koliko bodo morali plačati komunalnega prispevka? "Vhodni podatki za izračun komunalnega prispevka so že znani. Sprejet je bil tudi odlok, vezan na plačilo komunalnega prispevka, ki ga je še znižal za okrog četrtino. Okvirne informativne izračune bodo ljudje že lahko dobili na samih predstavitvah projekta, seveda govorimo o orientacijskih izračunih najbolj pogostih kvadratur in gradenj." □ Kdaj bodo predstavitve? "Predstavitve projektov bodo v drugi polovici aprila in prvi polovici maja; ločeno za levi in desni breg reke Save." □ Za kdaj pa predvidevate, da boste začeli izdajati položnice? "Za komunalni prispevek lahko v teoriji že dve leti pred priključitvijo objektov. Znotraj projekta je treba ločiti, da se bodo objekti na desnem bregu reke Save lahko na javno kanalizacijo priključevali takoj, ker bodo vezani na Celovško cesto, medtem ko bo levi breg moral počakati s prevzemi same kanalizacije, novi povezovalni kanal mora biti zgrajen, tehnično pregledan in dobiti uporabno dovoljenje." □ Drugi podpis je bil podpis koncesij -ske pogodbe za energetsko sanacijo treh javnih objektov. Kako pomembna je za občino? "Zelo, ker s tem stopamo v korak s cilji na tem področju. V prihodnjih mesecih bomo obnovili OŠ Simona Jenka Smlednik s telovadnico, Vrtec Medvode - osrednjo enoto Ostržek in Podružnično osnovno šolo Topol. Če govorimo o osrednjem vrtcu, govorimo tudi o pomembnem premiku na pripravi sanitarne vode, saj prehajamo na toplotno črpalko, pri POŠ Topol gre za prvi projekt ogrevanja na lesno biomaso, v Smledniku pa ne le, da bo šola energetsko sanirana, tudi zaposleni in učenci bodo dobili boljše pogoje za delo, saj je bilo v poletnem času v učilnicah tudi več kot trideset stopinj." □ Objavljen je razpis za ureditev tržnice, parka in večnamenske ploščadi v Medvodah. Kdaj naj bi center zaživel v novi podobi? "Gre za zelo prijeten projekt, za simpatično dodelano vsebino, ki zna center Medvod kar precej spremeniti. Videli bomo, kakšne bodo ponudbe, koliko nas bo stala gradnja. Ne skrivam strahu, kako bo investicija izpeljana pri res velikem obsegu del, ki bodo sicer izvajana v letošnjem letu." □ Podoba pa je dorečena. "Tako je. Kakšne podrobnosti se bodo gotovo še spreminjale, na splošno pa govorimo o treh sklopih: mestnem parku, tržnem prostoru in večnamenski ploščadi, kjer bo prostor tudi za prireditve. Posebnosti so gotovo v tem, da smo se trudili ohraniti vsa sedaj rastoča drevesa in park zasaditi tudi v smislu izobraževanja s sadnimi drevesi in raz- ličnimi rastlinami, med drugim začimbami in zelišči." □ Kdaj naj bi bil projekt končan? "Naš cilj je, da se zgradi do jeseni, se pa zavedamo, da bo to zelo težko." □ Zime je vendarle konec. V drugem delu je pokazala zobe. Kaj to pomeni glede stroškov za zimsko službo? "Tudi v naši občini bo treba v rebalansu proračuna kar nekaj evrov dodati. Že večkrat sem dejal, da z izvajanjem zimske službe predvsem v prvih dveh tretjinah nismo bili zadovoljni, ob zadnjem sneženju je bilo že boljše. Je pa od zimske službe kar nekaj poškodb na infrastrukturi. Občina Medvode je kon-cesionarju že poslala zahtevek z vsemi odseki, kjer smo ugotovili poškodbe, in zahtevali, da jih odpravi." □ Je kaj novega glede Občinskega prostorskega načrta? "Verjamem, da bova ob pogovoru prihodnji mesec lahko rekla, da je ta dokument pod streho, morda že celo sprejet. Manjkata nam še dve soglasji." □ Kaj se poleg omenjenih gradenj še obeta v kratkem? "Kar se tiče gradenj, bomo objavili razpisa za rekonstrukcijo ceste od krožišča Zbi-lje do Žej (obrtna cona Jeprca) z gradnjo pločnika skozi naselje in komunalne infrastrukture, razpis za gradnjo sanitarne kanalizacije in pločnika v naselju Sora, od Jezerška do podjetja Prima Filtri, tik pred objavo pa je tudi razpis za izgradnjo galerije v Sori. Na naše veliko zadovoljstvo pa bo objavljen tudi razpis za izgradnjo športnega igrišča pri OŠ Medvode." Nevarnost na cesti proti Osolniku MAJA BERTONCELJ Na cesti iz Sore proti Osolniku smo naleteli na nevaren odsek, ki se nahaja že v sami vasi Osolnik. Na cesti je predvsem ob koncih tednov veliko pohodnikov pa tudi vozil. Za odgovor smo se obrnili na Občino Medvode, kjer pojasnjujejo: "O nevarnosti na odseku ceste Sora-Osolnik smo bili prvič obveščeni z vašim sporočilom. Koncesionar za vzdrževanje cest si bo situacijo ogledal na terenu, na podlagi ogleda pa bomo sprejeli odločitve za nadaljnje ukrepe. V letu 2015 smo na isti cesti na krajšem odseku že izvedli stabilizacijo nestabilne brežine, ki je predstavljala nevarnost za promet in cesto pod njo." Stanje si bo ogledal koncesionar, pravijo na Občini Medvode. 6 | OBČINSKE NOVICE Plečnikovo delo, a slabo vzdrževano Občina je pripravljena prevzeti skrb za Hafnerjevo kapelico na Bonovcu. Čaka na dogovor in brezplačni prenos lastništva. Hafnerjeva kapelica je vpisana v Register nepremične kulturne dediščine. MAJA BERTONCELJ FOTO: PETER KOŠENINA Hafnerjeva kapelica na Bonovcu, delo slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika, bi lahko bila ena izmed znamenitosti občine Medvode, kamor bi s ponosom peljali turiste in druge goste. Do nje vodijo usmerjevalne table, a kaj, ko obiskovalec naleti na vse prej kot zgledno vzdrževan objekt. Hafnerjeva kapelica je vpisana v Register nepremične kulturne dediščine. Stoji ob poljski poti na Bonovcu. Je zaprtega tipa z dvokapno strešico. V notranjosti je podoba Matere božje. Ob začelni Detajl notranjosti kapelice strani stoji samostojno stoječa stebrna zvončnica. Kapelica je bila postavljena leta 1934 po Plečnikovih načrtih, in sicer po naročilu trgovca, pevovodja in skladatelja Lovra Hafnerja, po smrti njegovega edinega sina. Posvečena je Devici Mariji. Kdo je zadolžen za njeno vzdrževanje, smo spraševali že konec leta 2011, ko so s strehe kapelice ukradli baker. Upravljavca nismo našli. O usodi kapelice smo tokrat vprašanje zastavili Občini Medvode, čeprav ni njena lastnica. Sonja Rifel, vodja Oddelka za splošne, premoženjskopravne in družbene zadeve, je pojasnila: "Hafnerjeva kapelica v Preski, ki je delo arhitekta Plečnika, leži na zemljišču, ki je v lasti Republike Slovenije ter v upravljanju Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Slednji bi moral kapelico vzdrževati, vendar ugotavljamo, da temu ni tako. Občina Medvode je že pred dvema letoma želela zemljišče in kapelico prenesti v svojo last, zato je na sklad naslovila vlogo za brezplač- • v - - - 2 ni prenos nepremičnine v izmeri 54 m v svojo last. S Skladom nam ni uspelo najti skupnega jezika oz. poenotenega tolmačenja določb Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS za brezplačni prenos. Občina je na Zavod za varstvo kulturne dediščine (ZVKD), ki pripravi formalni predlog za razglasitev posameznega kulturnega spomenika kot spomenik lokalnega pomena, že v letu 2015 naslovila pobudo za spremembo oz. pripravo novega Odloka o kulturnih in zgodovinskih spomenikih v občini Medvode, v katerega bi bila uvrščena tudi Hafnerjeva kapelica. Z razglasitvijo Hafnerjeve kapelice v Preski med kulturne spomenike lokalnega pomena bi bil po našem prepričanju izkazan javni interes na področju kulture in s tem pripravljena osnova za brezplačni prenos lastništva na Občino Medvode. Ker iz ZVKD odgovora še nismo prejeli, smo pred časom pobudo posredovali ponovno." Kot so še dejali, bi bila s prenosom lastništva objekta s Sklada na Občino Medvode vzpostavljena pravna podlaga za vlaganje proračunskih sredstev občine v obnovo in vzdrževanje kapelice. Vabimo vas, da nas obiščete na prenovljeni spletni strani Občine Medvode. www.medvode.si ' koledar vseh dogodkov v občini portal investicij ' oddajanje vlog in obrazcev predlogi in prijave OBČINSKE NOVICE | 7 Center Medvod bo dobil novo podobo Letos je predvidena gradnja tržnice, parka in V 1 1 V V 1 • večnamenske ploščadi. Tako bo videti območje ob Medvoški cesti. / Foto: Občina Medvode MAJA BERTONCELJ Ureditev tržnice, parka in večnamenske ploščadi v Medvodah je ena izmed štirih načrtovanih investicij v letošnjem letu na območju KS Medvode Center. Ko bo končana, bo centru prinesla precej spremenjeno, lepšo, bolj urejeno podobo. Občina Medvode je za izvedbo projekta objavila javno naročilo. Rok za objavo ponudb je 25. april. Ocenjena vrednost projekta je 650 tisoč evrov. Ureditev tržnice, mestnega parka in večnamenske ploščadi v Medvodah je predvidena ob Medvoški cesti, v delu med Cesto komandanta Staneta in lokalno cesto Medvode-Vikrče. Kot je zapisano v opisu projekta, bo novogradnja namenjena osrednjim centralnim dejavnostim ter zadrževanju na javnem prostoru. Območje bo dostopno neposredno s pločnika ob Medvoški cesti ter preko tlakovanih pešpoti, ki bodo speljane med obstoječimi objekti ob Cesti komandanta Staneta. Na osrednjem delu območja se predvideva ureditev tržnega prostora, ki zajema odprt in pokrit tržni prostor z manjšim gostinskim lokalom z letnim vrtom in javnimi sanitarijami. V ozadju tržničnega Na osrednjem delu območja se predvideva ureditev tržnega prostora, ki zajema odprt in pokrit tržni prostor z manjšim gostinskim lokalom z letnim vrtom in javnimi sanitarijami. prostora bo linija dreves, ki tvori zastor pred objekti v ozadju. Odprti prostor tržnega prostora bo urejen kot utrjene površine, kjer bodo locirane premične stojnice, in kot zelene površine z avtohtonimi rastlinskimi vrstami tako dreves kot grmovnic. Večnamenska ploščad bo locirana v križišču med Medvoško cesto in Cesto komandanta Staneta in bo namenjena občasnim javnim prireditvam, pozimi postavitvi montažnega drsališča, sicer pa rolanju, igranju ... Na zahodnem delu ploščadi bodo stopnice iz brušenega betona, ki vodijo do tržnice in so lahko površine za posedanje ali tribune v času prireditev. Med ploščadjo in obstoječim objektom na vzhodni strani se uredi zazele-njena brežina, kjer se zasadijo nova drevesa. Obstoječa lipa v križišču se ohrani. Zahodno od tržnice bo umeščen mestni park, ki bo obdan z zelenimi površinami, v osrednjem delu so predvidena posamezna igrala za otroke v sencah obstoječih in novih dreves, ob robu parka bodo klopi, koši za smeti, svetilke ter ploskovna fontana. Odpadkov bistveno manj kot včasih MAJA BERTONCELJ V soboto, 7. aprila, je v občini Medvode potekala tradicionalna čistilna akcija. Udeležence v Zbi-ljah, kjer je na akcijo vselej dober odziv, smo povprašali o njihovih opažanjih. Uroš Košir: "Čistilne akcije v Zbiljah se vsako leto udeleži približno enako ljudi - med petdeset in sedemdeset. Tako je bilo že včasih in tako je še danes. Je pa razlika v količini zbranih odpadkov, saj jih je neprimerljivo manj. Če smo jih včasih zbrali tudi po dvajset kubičnih metrov, jih je sedaj med tri in štiri. Škoda, da se danes akcije niso mogli udeležiti osnovnošolci, saj imajo v šoli delovno soboto. Akcija ima tudi vzgojni pomen, da otroci tudi na ta način vzpostavijo odnos do okolja. Poleg tega z udeležbo ljudje pokažejo pripadnost kraju, pomemben del pa je tudi druženje." Ivan Podviz: "Čistilnih akcij se udeležujem že štirideset let in opažam, da ljudje v naravo odlagajo manj odpadkov, kot so jih včasih, se pa še vedno dogaja, da kaj vržejo iz avtomobilov ali odpadke celo pripeljejo. Ne vem, zakaj, saj ima vsak doma kontejner. Stanje se popravlja, ni pa še idealno. Prav je, da je takšna akcija vsako leto. Po koncu sledi še druženje, kjer se lahko pomenimo tudi o stvareh v lokalni skupnosti, ki nas težijo. Konec dneva si zadovoljen, da si naredil nekaj dobrega za skupnost, za okolje." Matic Kalan: "Akcija je pri nas v Zbiljah tradicija. Količina odpadkov je, kot opažam, nekoliko odvisna tudi od začetka sezone. Kasneje, kot se začne, manj je odpadkov. Največ jih je ob sprehajalnih poteh in prometnici. Kosovnih odpadkov praktično ni več, največ je plastenk, embalaže, ogorkov ..." Iztok Bonča: "Čistilna akcija je dobrodošla in je v Zbiljah del tradicije. Zberemo se in očistimo okolico. Odziv je tako dober ravno zaradi te tradicije in zato, ker ljudje čutijo pripadnost do kraja. Pridem vsako leto, če mi le čas dopušča." 8 | OBČINSKE NOVICE Poteka akcija sterilizacij' in kastracij' psov in mačk Gre za projekt, s katerim želijo preprečiti in omejiti nova mačja in pasja legla. MAJA BERTONCELJ Občina Medvode v sodelovanju z Društvom Reks in Mila ter Veterino Tristo-kosmatih akcijo kastracij in sterilizacij izvaja že tretje leto. Akcija poteka do porabe sredstev, delež sofinanciranja občine pa je dvajset evrov za žival. Pobudo je pred štirimi leti pripravilo medvoško društvo za varovanje okolja in pomoč živalim Reks in Mila. V društvu si prizadevajo z delom z mladimi preko delavnic in delom na terenu, kjer skrbijo predvsem za živali brez lastnikov. Lastnike seznanjajo s pomenom cepljenj proti levkozi, kugi in drugim boleznim, ki se pojavljajo na našem območju. "Akcija sterilizacij/kastracij se do porabe sredstev izvaja v sodelovanju z veterino Tristokosmatih z namenom preprečevanja prenosa bolezni in s ciljem, da v nekaj letih v lokalnem okolju ne bi bilo več zapuščenih živali. Poseg prepreči bolezni na rodilih. V veliki meri zmanjša pretepe samcev, s tem pa poškodbe in prenos bolezni. Omejevanje zapuščenih mačjih in pasjih legel zmanjšuje nesreče in bolezni. Živali pogosto končajo pod kolesi avtomobilov, včasih poginejo težko poškodovane ali bolne," pojasnjuje Mojca Furlan iz Društva Reks in Mila in znova opozarja, da Zakon o zaščiti živali nalaga lastnikom živali preprečiti ali pravilno oskrbeti nova legla živali: "Za živali je treba skrbeti, kot nalaga tudi Pravilnik o domačih živalih, kar vključuje razglistenje, razbolhanje, varno okolje (brez cest), omogočanje naravnega vedenja živali - sprehajanje psov, prepoveduje vsakršno mučenje in pobijanje. Bolnim živalim so lastniki obvezni zagotoviti veterinarsko pomoč." Občani občine Medvode, ki ste lastniki ali hranitelji štirinožnih prijateljev, se za sterilizacijo/kastracijo naročite pri dr. Iris Selan (031 790 600), ki bo živalim nudila osnovni pregled, pregled zobkov, jih razglistila in razbolhala z ustreznimi sredstvi. Selanova je bila že leta 2007 pobudnica več let trajajoče akcije v Ljubljani, ki je izboljšala življenje živali. Temu cilju sledijo tudi medvoški živa-lovarstveniki, ki so glede skrbi za živali na splošno zelo aktivni. "Prostovoljci želimo v občini spodbuditi tudi pravilno hranjenje rac, labodov in drugih vodnih ptic. Ne hranimo jih s kruhom, ampak z zrnjem, koruzo, grozd- r - r V Društvu Reks in Mila poudarjajo, da akcija poteka z namenom preprečevanja prenosa bolezni in s ciljem, da v nekaj letih v lokalnem okolju ne bi bilo več zapuščenih domačih živali. jem brez pečk, kuhanim rižom, grahom, narezano solato, korenjem in lubenico. Ježkom lahko pripravimo lesena bivališča, predvsem pa z vrtov odstranimo plastiko, mreže, lončke. Pozorni smo na ograje, v katere se lahko zataknejo. Veseli bodo vode in mačjih briketov, mleko jim zelo škoduje. Pred košnjo pregledamo travnik, prepodimo živali iz trave, da jih ne pokosimo, umirajo v mukah. Preden bomo kurili kresove in listje, preglejmo, da ne bomo zažgali živega ježka. Z nekaj pozornosti omogočimo tudi drugim živim bitjem lepše in daljše življenje," je še povedala Furlanova. Šest novih lokacij' volišč MAJA BERTONCELJ Ustavno sodišče Republike Slovenije je z odločbo spremenilo Zakon o volitvah v državni zbor in določilo, da morajo biti od 1. februarja 2018 dalje vsa volišča arhitektonsko dostopna invalidom. "Po ugotovitvah Državne volilne komisije več kot polovica vseh volišč v Republiki Sloveniji tega pogoja ne izpolnjuje. Kot ugotavlja Okrajna volilna komisija, je v občini Medvode takih volišč, ki niti s prestavitvijo v drug prostor istega objekta ne omogočajo dostopa invalidom, šest. Skladno z zahtevo Državne volilne komisije je Občina Medvode ob pomoči krajevnih skupnosti zagotovila nove lokacije volišč. Trudili smo se, da bi nove lokacije volišč našli čim bližje sedanjim ter tako vam, občanom, omogočili, da tudi v prihodnje glasujete v vaši bližini," so sporočili z Občine Medvode. Verjamejo, da boste volivci tudi nove lokacije volišč sprejeli in jih vzeli za svoje. Letos bodo kar obiskane, saj bodo tako državnozborske kot lokalne volitve. Prvič pa bodo nova volišča odprta že na zakonodajnem referendumu o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Di-vača-Koper, ki bo predvidoma 13. maja. Spremenjene so lokacije naslednjih volišč (v oklepaju je napisana nova lokacija volišča): Krajevna skupnost Smlednik, Smlednik 4b (Osnovna šola Simona Jenka, Smlednik 73), Krajevna skupnost Zbilje, Zbilje 30 (Prostovoljno gasilsko društvo Zbilje, Zbilje 44), Krajevna skupnost Senica, Senica 23 (Vrtec Medvode, Enota Senica, Zgornja Senica 45), Turistična kmetija Cvajnar, Žlebe 54 (Mizarstvo Teraž, Žlebe 9), Krajevna skupnost Seničica - Golo Brdo, Seničica 28 (Osnovna šola Preska, Preška cesta 22), Dom krajanov Sora, Sora 6a (Podružnična osnovna šola Sora, Sora 1b). Ostale lokacije volišč na območju občine Medvode ostajajo nespremenjene. Il MOJ Kl NQ - -AülvíXlt LEO DA VINCI ob 15.30 18. 4. 2018 KULTURNI DOM MEDVODE PETER ZAJEC POLNOČNO SONCE NE Z MOJO HČERKO ob 17. uri ob 18:45 ob 20:30 Petek, 13. 4. 2018 ob 19:00 POTOPISNO PREDAVANJE: MAJA NOVAK - S TERENCEM PO OMANU Petek, 20. 4. 2018 ob 19:00 POTOPISNO PREDAVANJE: URŠA PERČIČ - MAVRICIJ Sobota, 5. 5. 2018 ob 10:00 SPOMLADANSKI BAZAR -IZMENJEVALNICA IN PRODAJA RABLJENIH PREDMETOV JZ Sotočje Medvode, T: 041511687, E: rok@zavodsotocje.si DELOVNI ČAS ^^ TIC MEDVODE: ponedeljek - petek 6.00 -11.00 in 14.00 -17.00 ČAS ČOLNARNA: ponedeljek - petek 15.00 -19.00 Vf OBČINA W MEDVODE video ustvarjal i e gledališče foto glasba parada učenja - zavodsotoc je . s i z DDV 2x najem koiena za največ 6 ur oetlanje pe Zb¡l¡ikem jezeru 10 | PODJETNO Ukrajinka, ki v Pirničah dela slovenske štruklje Anna Vrhnjak ima zanimivo življenjsko zgodbo. Pred trinajstimi leti je iz Ukrajine prišla v Slovenijo, se zaposlila, poročila v Pirniče, konec lanskega leta pa se je podala na samostojno podjetniško pot, ki je v znamenju štrukljev. MAJA BERTONCELJ Anna Vrhnjak je Ukrajinka, ki v Sloveniji pelje svojo podjetniško zgodbo s štruklji, tradicionalno slovensko jedjo. Poznamo jih pod imenom Anjini domači štruklji, klasični sladki ali slani z različnimi nadevi. V pogovoru nam je odgovarjala v lepi slovenščini, nasmejana, polna energije. □ Kako to, da vas je pot pripeljala v Slovenijo? "Leta 2004 sem čisto po naključju prišla v Slovenijo, ki je čudovita dežela. Spoznala sem moža in sedaj sem tukaj že trinajst let. V Sloveniji sem zaključila gostinsko šolo, smer turistično-gastronomski tehnik. Že več kot deset let delam v gostinstvu. Začela sem kot pomočnica kuharja, nato kot kuharica pa vodja kuhinje. Doma v Pirničah imamo kmetijo, po domače se reče Pr' Brton. Imamo osemdeset glav živine. Moja želja je, da bi bila kmetija še bolj izkoriščena, da bi se z domačo pridelavo lahko ukvarjali tudi otroci. Poleg tega me navdušuje tudi slovenska kuhinja. Vedno mi je bila ljuba slovenska domača kmečka kuhinja, krvavice, pečenice, ričet, golaž ... To so dobre, okusne jedi. Združila sem domačo kmetijo in kulinariko. Izkušnje s štruklji sem imela že vrsto let, saj sem jih delala v gostilni. Od gostov sem nato dobila navdih za samostojno pot. Kjerkoli sem jih delala, so me spraševali, zakaj KMETIJSKA ZADRUGA MEDVODE Iščete prostor za svojo dejavnost? V centru Medvod, nad prodajalno Železnina, želi KZ Medvode oddati v najem prostore v skupni kvadraturi 452 m2. Prostori so v 1. nadstropju, parkirni prostori so v bližini. • 176 m2 - prostori za pisarniško dejavnost v velikosti od 15,3 do 29,7 m2, • 276 m2 - trije prostori, dva prostora - 37 itt2 in en prostor 201 m2, ki je lahko tudi telovadnica, plesna dvorana ... | Povpraševanje glede možnosti ogleda, najema, cene in ostalih i informacij nam posredujte po e-pošti: zadruga@kzmedvode.si | ali vprašajte po telefonu med 8. in 14. uro: 01/3618 694 - Marko § Mlinar in 041/774 498 - Milan Sobočan. | Prijave zbiramo v mesecu aprilu! | Anna Vrhnjak ima rada tradicionalno slovensko hrano, na prvem mestu pa so štruklji. jih ne delam za prodajo, za stranke, ki ne hodijo na štruklje v gostilno, ki bi jih jedli doma. Odločitev za samostojno pot je bila seveda težka. Lani decembra sem potem na hitro odprla samostojno podjetje in sem se odločila za izdelavo štrukljev. V službi sem dala odpoved in se zapodila v posel. Mi uspeva, morda tudi zaradi moje energije, navdušenjem nad tem izdelkom, ker je zares dober. Marisikdo mi reče, da jedo moje štruklje, pa jih ne morejo nehati. Za zdaj mi kar uspeva." □ Če se vrneva malce nazaj, zakaj ste izbrali ravno Slovenijo? "Res po naključju. Prišla sem na obisk, nato sem dobila ponudbo za delo. Slovenija je čudovita dežela. Takoj mi je padla v oči. Hribi tukaj so božanski, narava je čudovita. Kamorkoli greš, je na vsake pet metrov nekaj drugega. Na tako majhnem prostoru tako veliko čudovitega. Moja pozitivna energija me spremlja celo življenje. Spoznala sem sedanjega moža, se poročila, in to na kmetijo, jaz, dekle iz bloka. Tudi to je zanimiva razlika. Prihajam iz mesta Belaja Cerkov z okrog 250 tisoč prebivalci, okrog 80 km iz Kijeva. Nikoli v življenju si nisem mislila, da bom šla na kmetijo, sedaj pa sem tukaj. Z možem Andrejem imava dva otroka, dvojčka, fanta Andreja in deklico Meri, stara 12 let. Obiskujeta pirniško osnovno šolo. Nikoli ju ni nihče vprašal, zakaj je mami Ukrajinka. Življenje ima svojo pot. Ukrajinke ljudje čudno sprejemajo, saj veste, kako, a to je povsem napačno mišljenje." □ Tega se zavedate? "Se, a kamorkoli pridem, še posebej poudarim, da sem Ukra-jinka. Sem zato kaj slabši človek? Absolutno ne. Marsikatera ženska v Sloveniji ne gre na kmetijo, ni pripravljena poprijeti za gospodinjstva dela. Jaz sem. Poleg tega sem Slovenijo sprejela za svojo. Spoštujem slovenski jezik in slovensko državo, mnogo bolj kot marsikateri Slovenec. Slovenščine sem se PODJETNO | 11 dobro naučila. Imela sem jo seveda tudi na maturi in jo naredila z oceno štiri. Ponosna sem nase. Zdi se mi prav, da če živim v Sloveniji, da se ravnam po pravilih, ki veljajo tukaj. Hkrati pa ne pozabljam na svoje ukrajinske korenine." □ Kdaj ste se prvič srečali s štruklji? "V Ukrajini te jedi seveda ni. S štruklji sem se srečala pri možu doma. Sedaj že pokojna tašča jih je delala na sopari in so mi bili zelo všeč. Po naključju sem se z njimi srečala tudi v gostinstvu. Imela sem možnost izbire recepture. Rada kombiniram različne sestavine. Morda so katere od njih tudi nenavadne za slovenske štruklje, a se mi zdi, da se lepo dopolnjujejo. Štruklje obožujem in doma so pogosto na jedilniku, sedaj pa sploh. Všeč so mi vsi okusi, težko bi se odločila le za enega." □ Je recept skrivnost? "Najboljše stvari so najbolj preproste. V nadevih za štruklje so skuta, mleko, smetana, jajca, mora pa biti pravo razmerje. Ostalo je delo domišljije. Testo je seveda tudi zelo pomembno. Moje je zelo dobro, zanj imam že zelo staro recepturo. V gostinstvu nisem srečala nikogar, ki bi ga delal po tem postopku." □ Kje pa ste dobili recept zanj? "To pa je skrivnost." (smeh) □ Imenujejo se Anjini štruklji. Ste se preimenovali? "Ne, Anjini se mi zdi lepše, kot če bi bili Annini. Na osebni izkaznici imam Anna Vrhnjak, v ukrajinskem potnem listu pa mora biti dvojno ime, še po očetu, tako da sem Anna Aleksandrovna." □ Doma otroka govorita tudi ukrajinsko? "Doma govorimo slovensko. Ukrajinsko razumeta zelo dobro, a doma govorita le slovensko, ko pa pridemo v Ukrajino, se sporazumevata po ukrajinsko. Tudi mož razume veliko in nekaj zna tudi že povedati." □ Družino ste že peljali v Ukrajino? "Lani smo šli prvič vsi, in sicer z avtomobilom. Je zanimiva pot, mož je bil prvič. Malo sem se bala, kako bo reagiral na vse, a je bil zelo navdušen in že čaka, da bo šel še enkrat. Otroci so bili z mano že prej. Gremo na dve, tri leta. Pot je sicer kar dolga. Mimo Budimpešte še kar gre, v Ukrajini pa so problem ceste in mejni prehod. Tam se zavleče. V eno smer smo prevozili 1700 kilometrov v okrog 27 urah, če upoštevam postanek, spali pa nismo." □ So v Ukrajini že jedli vaše štruklje? "Ne še, domači jih še niso poskusili, še čakajo na to. Je daleč, predaleč, da bi jih vzela s seboj." □ Lani ste si ogledali tudi Černobil. "Tudi jaz sem bila tam prvič, nikoli nisem doma izrazila navdušenja, da bi šla pogledat. Moj mož je bil tisti, ki si je zelo želel v Černobil, in smo šli na vodeni ogled. Je zanimivo in bila sem navdušena. Vodič je pojasnil marsikatero zanimivo stvar. Jedrska elektrarna Černobil se nahaja blizu mesta Pripjat, ki so ga po nesreči evakuirali. Prebivalcem so rekli, da bo evakuacija zgolj začasna, zato so v svojih domovih pustili vse stvari in odšli. Tudi njihovi osebni predmeti so še vedno tam, saj se zaradi sevanja ne smejo premikati." □ Če se iz Ukrajine vrneva nazaj v Slovenijo. Kakšne se vam zdijo Medvode? Mož Andrej je bil lani prvič v njeni domovini Ukrajini. Na sliki sta v Černobilu. "Zdijo se mi čudovito mesto, kjer se srečata dve reki. Ta prostor ob knjižnici mi je čudovit. V prostem času grem rada tudi na Šmarno goro. Rada imam hribe, naravo. Ko pridem na vrh hriba, se počutim popolno. Prej nisem tega razumela. Sama sem morala izkusiti in zdaj vem, zakaj ljudje tako radi hodijo v hribe." □ Kakšni so vaši cilji? "Upam, da bom še naprej uspešna v tem poslu, ki sem se ga lotila. Ne želim, da bi prerasel v 'industrijo'. Je ročno delo in želim, da tako tudi ostane. Najbolj pomembna mi je kvaliteta. Sicer pa sem zadovoljna, da sem se opogumila in šla svojo pot. Tudi drugim svetujem, naj sledijo svojim željam, sanjam, naj se ne bojijo. Seveda se tudi jaz imela v mislih, kaj bo, mi bo uspelo ali ne, a poskusiti je treba, saj drugače nikoli ne dobiš odgovora. Če ne uspe, lahko še vedno delaš kaj drugega. Za seboj želim pustiti sledi, narediti nekaj v življenju." Za medvoško zadrugo je dinamično leto Veliko so gradili, odpirali in praznovali, leto pa zaključili v pozitivnih številkah. MAJA BERTONCELJ Člani Kmetijske zadruge Medvode so se 7. aprila v Kulturnem domu Medvode zbrali na rednem letnem občnem zboru, na katerem so na dnevnem redu imeli tudi poročilo o poslovanju zadruge v letu 2017 in plan poslovanja za letošnje leto. Lansko leto je bilo za Kmetijsko zadrugo Medvode v znamenju praznovanja sedemdesetletnice in novih investicij. "Za Kmetijsko zadrugo Medvode je bilo leto 2017 izredno dinamično: veliko smo gradili, odpirali in praznovali. Začeli smo z novim investicijskim ciklusom - širitev maloprodaje. Zaključili smo širitev in obnovo prodajalne v Vodicah ter kupili, obnovili in odprli našo peto prodajalno - Železnina. Dosegli smo tudi prve konkretnejše uspehe v borbi s Skladom kmetijskih zemljišč. Sprejeta je bila tudi naša pobuda za spremembo namembnosti zemljišč v Pirničah, prejeli smo najvišje občinsko priznanje - plaketo Občine Medvode, priznanje Zadružne zveze Slovenije," pojasnjuje Milan Sobočan, direktor Kmetijske zadruge Medvode, in dodaja, da tudi ciljev za leto 2018 ni malo, hkrati pa se zaveda, da bo to tudi zahtevno leto. Planirajo višje prihodke od prodaje, ki naj bi se gibali okrog 12.780.000 evrov, v letu 2017 so skupne prihodke realizirali v višini 12.295.913 evrov, leto pa kljub poslovno, predvsem pa stroškovno zahtevnemu letu zaključili z dobičkom v višini 4276 evrov. Skupna vrednost investicij v lanskem letu je bila 1.119.839 evrov z upoštevanimi stroški vzdrževanja. 12 | IZOBRAŽEVANJE Novosti na policah Knjižnice Medvode SALGADO, MINOLI: MALO PRAHU NA OČEH Oče je Savitri Rodrigo po materini smrti kot najstnico poslal v internat v Anglijo, kjer zdaj piše doktorat. Ločena je bila od svoje kulture in od širše družine, ki je zaradi vojne med Tamil-ci in Singalci dolga leta trepetala za tuja in svoja življenja. Na Šrilanko se prvič vrne na pogreb očeta, ki je utonil v sumljivih okoliščinah. Kasneje jo obišče še z angleškim možem Robom. Tretjič pa jo spremljamo, ko se sama (ločena) vrača na poroko bratranca Romeša. Čaka jo družina strica Edena in njena otroška prijateljica, sestrična Rumi. Savi se ne zaveda, kako globoke so povojne travme njenih sorodnikov in celotnega naroda. Ljudje so bili v vojni mučeni in ugrabljeni. Nihče se ne vrne, informacij o izginulih ni. Vzporedno spremljamo zgodbo Bradleyja, ki je kot fantek videl grozovito mučenje očeta. Zaprl se je vase, njegove roke so postale neodzivne. Čez leta postane nočni čuvaj na parkirišču hotela družine Rodrigo in dan po tistem, ko v hotelu odkrijejo tri mrtve vojake, Romešove poročne priče, Bradleyjeve roke spet postanejo uporabne in v Šrilanko prihrumi silovit cunami. ZAČASNO BIVALIŠČE: NA GRAD 25, IG: ŽIVLJENJSKE ZGODBE ŽENSK NA PRESTAJANJU KAZNI ZAPORA Sociologinja Milica Antic Gaber se je s sodelavkami odpravila v edini ženski zapor v Sloveniji. Zanimale so jo zgodbe zapornic, ki so ob svoji vlogi ženske dobile še začasno stigma-tizirano vlogo. Za osebne izpovedi se je odločilo deset žensk, ki so želele povedati svojo zgodbo in biti slišane. Ajša, bivša balerina, ki je padla v svet droge, je bila v zaporu že četrtič. Ema, ki se je v manjšem kraju družila s starejšimi, je pri enajstih poskusila drogo. Nežka je odprla popoldansko obrt in spoznala partnerja, ki jo je vpeljal v svet goljufij. Shia ima zunaj tri otroke, Teodora dva. Vilma je izobražena ženska, ki je v zaporu zaradi nasilja na delovnem mestu ... Zgodbe nas pretresejo in vznemirijo tudi zato, ker vsak izmed nas misli, da se njemu zapor pač ne more zgoditi. PAGANANO, EMMANUELLE: JAMSKI NAJSTNIKI Adele je voznica šolskega minibusa v hribovitem francoskem podeželju. Pred desetimi leti je kot turistka prišla v nekdaj domače kraje in po naključju so ji ponudili službo ter občinsko stanovanje. Vsak dan v vseh vremenskih razmerah čez prelaze in skozi soteske vozi pomembne potnike in z vsako vožnjo skozi pogovore in razmišljanja izvemo več o življenju v teh odročnih krajih. Vsak otrok in vsaka družina imata svojo zgodbo. Posebna je Adelina zgodba, ki se je na zdaj že propadli kmetiji rodila kot fant. Nihče je ne prepozna in zato lahko že desetletje živi v okolju, iz katerega je odšla v iskanju same sebe. Mama je umrla med enim od splavov, oče počasi umira, brat pa zaradi spremembe spola noče imeti opravka z njo. Klopčič skrivnosti se začne odvijati, ko je brat pri utrjevanju previsov nad domačo dolino poškodovan in ga sestra začne obiskovati v bolnišnici. Kotiček za trajnostni razvoj MOJCA FURLAN Prvi letošnji topli sončni dnevi s pridihom navihanega aprilskega deževja so tu. Vrtovi, travniki in gozdovi nas vabijo v objem čistih pomladnih dišav. Ljudje svojo sprostitev najdejo v urejanju domačih vrtičkov ali njiv. V naši občini je na razpolago tudi nekaj urbanih vrtičkov. Mnogi argumenti govorijo v prid samooskrbi. Prav bi bilo, da bi krajanom, ki želijo obdelovati del vrtička, to omogočili v projektu občine Urbano vrtičkarstvo. Stik z zemljo potrebujemo zaradi neizprosnega tempa življenja današnjega časa. Zaradi ohranjanja zdravja moramo najti načine umirjanja in sprostitve. Vrtički so prav to! Življenje brez rodovitne prsti je nepredstavljivo. Prebivalstvo narašča, oskrba s hrano je odvisna od rodovitnosti tal. Mineralne in organske sestavine ter vmesni zračni žepi omogočajo življenje rastlinam, s tem pa tudi živalim in ljudem. Prst je habitat za več milijard organizmov. Tla vežejo tudi velike količine ogljikovega dioksida. Kmetijstvo in živinoreja sta tesno povezana. Rejne živali je treba nahraniti, potrebujejo vedno več krme. Živinoreja, gnojenje s pesticidi, kemikalijami, svežim hlevskim gnojem in gnojnico (fekalijami) uničuje pomembne mikroorganizme v tleh ter povzroča hitro izumiranje živalskih in rastlinskih vrst. S tem se uničuje rodovitnost tal nam in naslednjim generacijam. Posledice bodo slej ko prej usodne tudi za človeka. Živinoreja zavzema 70 odstotkov svetovnih kmetijskih zemljišč, kar predstavlja 30 odstotkov celotne površine zemlje. V EU 60 odstotkov pridelanih žitaric konča v koritih živinoreje. V enem kilogramu mesa je do 16 kilogramov žitaric. Drugače povedano: en hektar, posejan s krompirjem, prehrani 22 ljudi, če je namenjen živinoreji, pa le enega človeka. Fekalije so skoncentrirani strupi. Polivajo jih po travnikih in njivah, kar povzroča odmiranje in izumiranje rastlin in živali. Drobne živali imajo izjemno pomembno nalogo prezračevanja zemlje. Brez deževnikov, mravelj, krtov je zemlja zbita, kisik ne more priti v njeno notranjost do korenin. Potrebujemo takojšnjo strogo prepoved polivanja zemlje s človeškimi fekalijami. Prst se ne more regenerirati ali ponovno tvoriti v kratkem času. Dva centimetra humusa nastaja okoli sto let. Ali drugače: za deset centimetrov tanko vrhnjo plast zemlje je potrebno dva tisoč let, odplavi pa jo lahko eno samo močno deževje ali jo stisne pretežka mehanizacija. IZOBRAŽEVANJE | 13 Petdeset izzivov za petdeset let "Nova" Osnovna šola Simona Jenka Smlednik praznuje petdeset let. MAJA BERTONCELJ Petdeset izzivov za petdeset let je bil naslov prireditve, s katero so v OŠ Simona Jenka Smlednik 7. aprila obeležili petdeset let delovanja "nove" šole v Smledniku. V programu, v katerem so se predstavili učenci šole, so se sprehodili skozi zgodovino in predstavili pomembnejše mejnike. "V teh petdesetih letih se je prav gotovo nabralo veliko izjemnih uspehov, izzivov, izkušenj, spominov, zgodb. Preveč, da bi jih vse našteli. Tudi sami smo si ob tej priložnosti postavili petdeset izzivov in jih postavili na ogled," je svoj govor začel Marko Valenčič, ravnatelj OŠ Simona Jenka Smlednik. V nadaljevanju se je osredotočil predvsem na zgradbo šole, v uvodu na same začetke: "Zgradba, katere petdesetletnico praznujemo, je bila zgrajena na Jerajevi njivi po načrtih arhitekta Emila Navinška, neposrednega učenca velikega Jožeta Plečnika. O njem in njegovem delu je na naši šoli na ogled tudi razstava. Ko sem Ravnatelj Marko Valenčič: "Zgradba, katere petdesetletnico praznujemo, je bila zgrajena na Jerajevi njivi po načrtih arhitekta Emila Navinška, neposrednega učenca velikega Jožeta Plečnika. O njem in njegovem delu je na naši šoli še do 8. maja na ogled tudi razstava." si jo ogledal, sem dojel, da je bil njegov koncept tako imenovanih 'brezkoridor-nih' šol, izbiri materialov in na osnovi znanstvenih dognanj oblikovanih stavb v marsikaterem pogledu za tiste čase vrhunski arhitekturni dosežek tudi v svetovnem merilu." Medtem ko so starejšo zgodovino "nove" šole predstavili učenci, je nekaj več o zadnjem obdobju spregovoril Valenčič, ki je ravnatelj šole od leta 2008: "Za časa mojega mandata so šolska zgradba, telovadnica in okolica šole doživeli kar nekaj izboljšav in sprememb: postavljena je zvočna izolacija v telovadnici, nova šolska peč in toplotna črpalka, delno je obnovljeno šolsko igrišče, popolnoma je prenovljen in razširjen Športni park Smlednik, na novo je bil narejen parket v treh šolskih telovadnicah. Pred vrati je obsežna energetska sanacija obeh objektov - stare zgradbe s prizidkom in telovadnice, ki vključuje novo zidno in strešno izolacijo, zamenjavo starih oken, zamenjavo peči na olje s pečmi na plin, postavitev nove razsvetljave, žaluzij in še bi lahko našteval. Projekt naj bi bil zaključen do 31. julija." Omenil je tudi prostorsko stisko: "Število učencev je v tem času naraslo iz 202 na 277, iz devetih na 15 razredov, in imamo pošteno prostorsko stisko, na katero se bo treba ustrezno odzvati." Kot je še dejal, njihovo delo tudi v prihodnosti čakajo velike spremembe. Ob praznovanju obletnice v avli šole gostuje arhitekturna razstava z naslovom En sam velik, svetel, uporaben prostor brezkoridorne šole Emila Navinška. Leta 2016 so študenti za projekt Navin-šek - za razstavo in strokovne analize - prejeli študentsko Plečnikovo odličje. Razstava bo na ogled še do 8. maja. Čaroben svet barv in oblik MAJA BERTONCELJ, FOTO: PETER KOŠENINA V Knjižnici Medvode je bilo včeraj odprtje razstave z naslovom Čaroben svet barv in oblik, na kateri svoja dela predstavljajo učenci Osnovne šole Medvode, ki obiskujejo neobvezni izbirni predmet umetnost (6. razred) in obvezna izbirna predmeta likovno snovanje 1 in 2 (8. in 9. razred). Ob tej priložnosti so podelili tudi priznanja, pohvale in nagrade, ki so jih učenci prejeli na likovnih natečajih. Razstava bo na ogled do 4. maja. Razstava učencev Osnovne šole Medvode bo v Knjižnici Medvode na ogled do 4. maja. 14 | IZOBRAŽEVANJE Z osnovnošolci tudi o pasteh interneta Preventivni dan v Osnovni šoli Pirniče s številnimi aktivnostmi MAJA BERTONCELJ Preventivni dan je pretekli mesec potekal v OŠ Pirniče, namenjen pa je bil učencem od 6. do 9. razreda. Na šoli so ga pripravili v sodelovanju s Safe.si, Zavodom 7: projekt "Neodvisen.si", Rdečim križem Slovenije, Policijo in Zavodom Vozim. "Dan preventive na naši šoli organiziramo že tradicionalno zadnjih pet let, ker se zavedamo odgovornosti, da učence pripravimo na življenje. Res je, da je v zadnjem času veliko govora tudi o pasteh interneta, in mislim, da je prav, da učence na te stvari opozarjamo. To je problem, ki se pojavlja tudi že v osnovni šoli. Ne smemo si zatiskati oči, da tega ni. So tudi posamezni primeri izsiljevanj, lažnih profilov, posmehovanja. Prva naloga pedagoških delavcev je, da te stvari ustavimo, preprečujemo, posredujemo naprej ustreznim institucijam, sodelujemo s starši in seveda skrbimo za preventivo vse leto, ne zgolj na dan, posvečen preventivi," je povedala Martina Kutnar, ravnateljica OŠ Pirniče. KAJ SO POVEDALI UČENCI? Učenci so ta dan preživeli precej drugače kot običajno. Povprašali smo jih o tem, kako je potekal in tudi o kemični zasvojenosti, ki jo prinaša sodobna tehnologija. Domen Turinek: "V prostem času sem na telefonu, zvečer igram igrice na računalniku, a v mejah normale, kar pomeni, da poskrbim tudi še za druge stvari. Ukvarjam se s športom, treniram tek na smučeh. Spoznali smo tudi prvo pomoč. Večino sem že vedel, ker sem obiskoval krožek prve pomoči." Nik Zadravec: "Ime- Miha Kramli med osnovnošolci, s katerimi je na zanimiv način spregovoril na temo zasvojenosti. li smo delavnico prve pomoči, izvedeli smo, kakšno je življenje invalidov, in spoznali, da tudi če te kaj takšnega doleti, ne smeš obupati, temveč se s tem sprijazniti in živeti naprej. Takšnih dni, kot je današnji, se veselimo." Maruša Ber-gant: "Zelo pomembno se mi zdi, da nam podajajo znanje prve pomoči, da lahko komu priskočiš na pomoč. Invalid nam je predstavil svoj dan. Njegova zgodba je bila zelo zanimiva in je pritegnil našo pozornost. Sedaj nas čaka še predavanje dr. Kramlija. Moje mnenje je, da pri tistih, ki se ukvarjajo še z drugimi stvarmi, kot je na primer šport, glasba, kemična zasvojenost ni takšen problem." Ema Ergaver: "Na internetu moramo biti zelo previdni, ker lahko zaidemo tudi v težave ali pa nam objave škodujejo kasneje v življenju. Internet ima veliko pasti, ima pa tudi dobre stvari, da si dopisuješ s prijatelji, naj- deš veliko informacij tudi za šolo ... Danes smo imeli več tem. Pogovarjali smo se tudi, kaj narediti v primeru požara." Anže Šteh: "Današnji dan mi je bil zelo zanimiv. Pomembno se mi zdi, da nas oza-veščajo tudi o pasteh interneta, izvedeli pa smo tudi še druge zanimive stvari, na primer kaj narediti v primeru potresa." Val Vidic: "Najbolj sem si zapomnil, da na internetu ne smemo objavljati svojih podatkov, kakšnih spornih fotografij. Pozitivna stvar interneta, na primer Faceboo-ka, pa je, da širimo lepe trenutke, ki smo jih doživeli, kot na primer sončni zahod ..." Neli Zagoršek: "Zdi se mi dobro, da smo seznanjeni tudi s pastmi interneta. Osebnih podatkov ne smemo objavljati in na splošno moramo paziti, kaj objavimo. Če je kaj neprimernega, nam lahko v prihodnosti to pokvari možnosti tudi za službo, se osramotimo ... " Domen Turinek, Nik Zadravec in Maruša Bergant Val Vidic, Anže Steh, Ema Ergaver in Neli Zagoršek IZOBRAŽEVANJE | 15 KRAMLI O KEMIČNI ZASVOJENOSTI Popoldan je potekalo še predavanje za starše z naslovom Vzgoja razpeta med radostjo in pastmi pod okriljem Zavoda 7, projekta neodvisen.si. Predaval je dr. Miha Kramli, vodja ambulante za zasvojenosti v ZD Nova Gorica, ki je dopoldan predavanje imel za vse učence šole - od 1. do 9. razreda. Beseda je tekla tudi o kemični zasvojenosti, predvsem z internetom in računalniškimi igricami. Ozaveščanje je zelo pomembno, poudarja Kramli: "Imamo že enoletne otroke, ki so izpostavljeni elektronskim igračkam, ki imajo intenzivne barve in zvoke. Čez čas se njegovi možgani adaptirajo na to intenzivnost in narava mu postane siva cona, se od nje oddaljuje, pomirja pa se samo z intenzivnostjo prek monitorja. Otroci so včasih poslušali pravljice, so jim doma veliko brali in so se njihovi možgani trudili v domišljiji prikazati stvari. In takrat so možgani počasi postajali dojemljivi za razumevanje abstraktnega. Ljudje, ki niso sposobni abstraktnega razmišljanja, ne morejo zgraditi avtonomne vesti, nimajo notranjega organa, ki jim govori, kaj je prav in kaj ne, delajo tisto, kar rečejo drugi, kar je trend. Otrokom je tre- ba omejiti dostop do elektronskih igrač, če želimo, da se bodo usposobili za abstraktno razmišljanje, za to, da bodo v življenju počeli tisto, kar je prav. Kapital pa hoče čim več nekritičnih potrošnikov, zato zaustavlja abstraktno razmišljanje, avtonomno vest. V pripravi na rojstvo otroka, na zakon je treba vse te vsebine staršem predstaviti, jih usposa- Ločiti moramo med Filipom, ki je aktiven na spletu, in Filipom, ki je visoko aktiven. Ta je pogorel. bljati, pripeljati do uvida, da bodo novo tehnologijo otroku dopuščali toliko, kolikor je to še v njihovo korist." V nadaljevanju se je dotaknil "modre svetlobe", ki jo sevajo monitorji. "Ta vpliva na možgane. Težje se skoncen-triraš, vpliva na vztrajnost, na umirjenost, človek je vedno bolj razdražljiv. Moj nasvet je čim manj ekrančkov, da imajo mladi možgani možnost po naravni poti priti do vseh kapacitet, ki jih za življenje nujno potrebujejo. Nujno je opozoriti, da je med branjem elektronske ali klasične knjige velika razlika. Pri branju elektronskih knjig naši možgani tako hitro sprejemajo vsebine, da informacij ne morejo predelati v znanje. Čim več naj bo učenja na klasičen način." Na takšnih predavanjih starše vselej zelo zanima, koliko ur je otrok še lahko za računalnikom, telefonom, da ne pride do zasvojenosti. Kdaj zasveti rdeča luč? Enoznačnega odgovora ni. Kramli pravi: "Je več faz: vzorec, navada, prisilno vedenje in zasvojenost. Vzorec je sprejemljivo vedenje, pri navadi je treba narediti alarm, pri prisilnem vedenju je potrebna že bolnišnična oskrba, pri zasvojenosti pa pogostokrat prisilno zdravljenje. Ločiti moramo med Filipom, ki je aktiven na spletu, in Filipom, ki je visoko aktiven. Ta je pogorel. Če prika-žem na primeru: Grem po otroka in mu rečem, da je kosilo, pa reče, da ga briga, da si bo že sam naredil, in ne gre jest. Pa mu rečem, da se je to že večkrat naredilo, da bom izklopil internet. On kriči, nori in zaradi te grožnje popusti, poje in takoj teče nazaj. Vzorec pa je, ko otroku rečem, naj gre pojest, gre, poje v miru, pozabi, da je bil na spletu, gre ven, skratka normalno funkcionira naprej." Kot pravi, pri pretirani uporabi sodobne tehnologije otrok postane čustveni invalid. 16 | ZDRAVJE Najboljša zaščita je cepljenje V toplejših mesecih nas pri gibanju v naravi lahko doleti vbod klopa, ki lahko prenaša številne bolezni, med drugim zelo nevaren klopni meningoencefalitis. O tej bolezni smo se pogovarjali s pediatrinjo v Zdravstvenem domu Medvode Marjeto Tomšič Matic. MATEJA RANT □ Kako se okužimo s klopnim meningoencefalitisom? "Okužimo se izključno prek okuženega klopa." □ Kdo je najbolj izpostavljen okužbi? "Vsi, ki se veliko zadržujemo v naravi. Pri tem niti ni potrebno, da gremo v gozd oziroma neokrnjeno naravo, ampak se lahko okužimo tudi na domačem vrtu. Po nekaterih podatkih se celo več ljudi okuži na domačem vrtu kot v gozdu, zlasti ker so doma ljudje manj pozorni in se niti ne pregledujejo, ker ne pomislijo na to možnost." □ Kakšni so bolezenski znaki in kako poteka bolezen? "Od okužbe do prvih znakov bolezni pride v enem do dveh tednih. Prva faza bolezni je podobna gripi, oseba ima visoko telesno temperaturo, muči jo utrujenost, kaže znake prehlada. To obdobje, ko je virus s krvnem obtoku, traja približno šest dni. Nato sledi prosto obdobje, ko je bolnik povsem brez simptomov. Simptomi se pojavijo čez dva tedna, ko virus klopnega meningoencefalitisa vstopi v centralno živčevje. Pojavijo se simptomi prizadetosti centralnega živčevja: bruhanje, glavobol, vročina, trd vrat, utrujenost, krči, tremor - tresenje jezika in prstov rok, motnja koncentracije, motnje dihanja in lahko tudi smrt. Pri mlajših pa lahko bolezen nastopi brez tipičnih znakov." □ Na kaj moramo biti torej pozorni, da pri otroku ne spregledamo bolezni? "Če je otrok nemiren, neutolažljivo joče, ima povišano telesno temperaturo ali čuti bolečine ob premikanju, pomislimo tudi na meningoencefalitis." □ Kako se je mogoče zaščititi pred klopnim meningoence-falitisom? "Smiselno je uporabljati sredstva, ki odganjajo mrčes, pomembno je tudi natančno pregledovanje, ko pridemo iz narave. Čeprav je to že malo prepozno, saj se prek klopa takoj okužimo. Najbolj učinkovita je zato zagotovo zaščita s cepljenjem." □ Kako varno in učinkovito je cepljenje? Kakšne so možne reakcije na cepljenje in kako pogoste so? "Cepivo proti klopnemu meningoencefalitisu je zelo učinkovito, saj smo po treh cepljenjih proti klopnemu meningoen-cefalitisu praktično stoodstotno zaščiteni. Glede varnosti cepljenja - sama proti klopnemu meningoencefalitisu cepim že okrog deset let in še nisem imela primera, da bi prišlo do lokalne reakcije, še manj pa sistemske. Cepivo je dobro in tudi ne pretirano drago, zato vsem svetujem, da se cepijo. Cepiti se je mogoče od enega leta starosti naprej." □ Kakšne so sicer možne reakcije na cepljenje in kako pogoste so? "Bolj teoretično so možne lokalne reakcije, kot sta oteklina in rdečina na mestu vboda, med sistemskimi reakcijami pa se lahko pojavi povišana telesna temperatura, utrujenost ... Ampak sama v praksi še nisem imela takega primera." Marjeta Tomšič Matic □ Kdaj se je najprimernejše cepiti in po kolikšnem času nastopi učinkovita zaščita? "Že vrsto let velja, da se lahko cepimo kadarkoli. Bolje je, da smo vsaj malo zaščiteni kot čisto nič. Pred leti so sicer svetovali cepljenje predvsem jeseni, pozimi in zgodaj spomladi, a zdaj ni več tako. Že po prvem cepljenju smo namreč kar dobro zaščiteni, po tretjem cepljenju pa je zaščita skoraj stoodstotna. Obstaja tudi hitra shema cepljenja, ko drugič cepimo že po dveh tednih, po treh tednih pa potem še tretjič." □ V katerem obdobju leta so klopi v naravi najbolj aktivni? "Klopi so najbolj aktivni od maja do oktobra." □ Koliko otrok ste letos že cepili proti klopnemu menin-goencefalitisu? "Letos smo cepili štirideset otrok." □ Gorenjska velja za najbolj ogroženo območje, saj naj bi bilo tu največ okuženih klopov ... "Razen pasu ob morju se okuženi klopi pojavljajo praktično po vsej Sloveniji, jih je pa res največ na Gorenjskem, in to ravno na tem območju proti škofjeloškemu hribovju." □ Zakaj torej po vašem mnenju kljub temu še vedno toliko ljudi okleva pri cepljenju? "Premalo se govori o pozitivnih vidikih zaščite. Največji odziv je takrat, ko potekajo kakšne promocijske akcije. Zato menim, da bi na ravni države morali temu posvetiti več pozornosti." □ Medvode so med občinami, ki sofinancirajo cepljenja proti klopnemu meningoencefalitisu. Se zaradi tega po vaših podatkih za cepljenje odloča večji delež občanov oziroma je po vašem to ustrezna spodbuda, da se ljudje odločajo za cepljenje? "Zagotovo je to primer dobre prakse, saj od drugega cepljenja dalje občina financira vsa nadaljnja cepljenja. To je pohvalil celo infektolog Franc Strle z Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Ta čas po moji oceni cepimo okrog 35 odstotkov vseh medvoških otrok, a to je še vedno premalo, lahko bi jih še več." KLOPNI MENINGOENCEFALITIS (KME)? KME SE PRENAŠA Z UGRIZOM OKUŽENEGA KLOPA Klopi živijo v gozdovih in na travnikih, običajno se nahajajo v grmičevju in podrasti, zato se lahko hitro pritrdijo na obleko ali kožo ljudi in živali.5 Virus vstopi v telo ob ugrizu okuženega klopa. Virus se razmnožuje v dermalnih celicah in bezgavkah ter vstopi v krvni obtok. Nato vstopi v možgane, kar povzroči vnetje centralnega živčnega sistema.6,7 v v KAKO LAHKO ZAŠČITITE SEBE IN SVOJE BLIŽNJE PRED KME? Preventiva temelji na zavedanju o bolezni in cepljenju - aktivna imunizacija je najučinkovitejša zaščita.1,2 V visoko rizičnih področjih, ZA VSE STAROSTNE SKUPINE, VKLJUČNO OTROKE. Pri gibanju na prostem, kjer je KME pogost, je potrebno: ■ 1 i nositi primerna oblačila izogibanje grmičevju in podrasti uporaba repelentov na koži in oblačilih pregledovanje telesa in odstranitev klopov s pinceto ali kleščami 1. World Health Organization (WHO). Vaccines against tick-borne encephalitis: WHO position paper. Wkly Epidemiol Rec 2011;86:241-56. 2. European Center for Disease Prevention & Control (ECDC). Tick-borne Encephalitis - Factsheet for health professionals. Available at: http://ecdc.europa.eu/en/healthtopics/ emerging_and_vector-borne_diseases/tick_borne_diseases/tick_borne_encephalitis/basic_facts/Pages/factsheet-health-professionals.aspx (zadnji dostop: julij 2016). 4. Centers for Disease Prevention & Control (CDC). Yellow Book, 2016. Chapter 3: Infectious Diseases Related to Travel. Available at: http://wwwnc.cdc.gov/ travel/yellowbook/2016/ infectious-diseases-related-to-travel/tickborne-encephalitis (zadnji dostop: julij 2016). 5: National Health Service (NHS). Tick-borne encephalitis. Available at: http://www.nhs.uk/Conditions/Tick-borne-encephalitis/Pages/Introduction.aspx (zadnji dostop: julij 2016). 6. Kollaritsch H, ets/. Background Document on Vaccines and Vaccination against Tick-borne Encephalitis (TBE). Available at: http://www.who.int/immunization/sage/6_TBE_backgr_ 18_Mar_net_apr_2011.pdf (zadnji dostop: julij 2016). 7. Zavadska D, et s/. Recommendations for tick-borne encephalitis vaccination from the Central European Vaccination Awareness Group (CEVAG). Human Vaccines & immunotherapeutics 2013 9:2, 362-374 O morebitnih dodatnih vprašanjih se posvetujte z zdravnikom. Datum priprave: marec 2017. Vse pravice pridržane. GSK d.o.o., Ljubljana. GSK d.o.o., Ljubljana, Ameriška ulica 8, 1000 Ljubljana, tel: +386 (0)1 280 25 00, medical.x.si@gsk.com SLO/ENC/0016/16 18 | DOMAČI KRAJI Demenci prijazna točka za ozaveščanje V prostorih Rdečega križa na Cesti ob Sori do vseh informacij o bolezni PETER KOŠENINA Prostori Krajevne organizacije Rdečega križa Medvode na Cesti ob Sori so na svetovni dan zdravja, 7. aprila, postali demenci prijazna točka. Odslej bodo namenjeni tudi osebam z zgodnjo fazo demence in njihovim svojcem, ki bodo tam dobili vse potrebne informacije v zvezi s to vedno pogostejšo boleznijo. Demenca je bolezen možganske celice, ki je močno stigmatizirana, zato o njej neradi govorimo. Prvi zapisi o njej segajo v staro Grčijo, zdaj pa je pogostejša zaradi velikega podaljšanja življenjske dobe. Traja zelo dolgo, v povprečju od 10 do 15 let, in je verjetno najdražja bolezen od vseh, saj so bolniki po navadi zelo dolgo odvisni od svojcev in socialnih služb. Za eno osebo z demenco stojijo v povprečju trije ljudje. V Sloveniji je bolnikov približno 33 tisoč, torej je z demenco obremenjenih sto tisoč ljudi. TOČKE SO NAMENJENE PREDVSEM INFORMIRANJU Svojci bolnikov se v času skrbi zanje znajdejo v hudih stiskah in težavah, zato v svojem okolju potrebujejo čim več pomoči in razumevanja. Demenci prijazne točke so ena od takih pomoči. "Te točke so namenjene predvsem oza-veščanju in temu, da govorimo o tem, da je bolezen med nami. Namenjene so samim bolnikom, katerih bolezen je še v začetni fazi in se pogosto izgubijo. S seboj ne nosijo osebne izkaznice, pogosto ne vedo več, kje stanujejo, niti tega, kako jim je ime. Zanje je pomembno, da vedo, kje so te točke, kamor se lahko obrnejo, saj pri nekaterih bolnikih prva Ekipa Krajevne organizacije RK Medvode pred svojimi prostori na cesti ob Sori Demenca je ena najbolj stigmatiziranih bolezni, o kateri se premalo govori, zato je dobro, da o njej vemo čim več. faza lahko traja več let. Drugi namen točk je informiranje svojcev, ki bodo tu od usposobljenih ljudi lahko prejeli vse informacije o značilnostih bolezni," pravi Štefka Zlobec, predsednica Združenja za pomoč pri demenci Spominčica - Alzheimer Slovenija. Dodaja, da so demenci prijazne točke namenjene tudi informiranju vseh občanov, ki se pri svojem delu srečujejo z ljudmi in ki bi lahko prepoznali prve znake demence -to so trgovci, delavci v bankah in upravnih enotah, policisti, gasilci in drugi. NAJPOMEMBNEJŠE PREPOZNAVANJE PRVIH ZNAKOV Prepoznavanje prvih znakov je najpomembnejše. Zdravil za demenco je malo, najbolj učinkovita pa so v zgodnji fazi bolezni, zato je pravočasen odhod k zdravniku zelo pomemben. Bolniki na začetku postopno izgubljajo spomin, imajo težave pri govoru, se osebnostno in vedenjsko spremenijo, upadejo jim intelektualne funkcije, niso zmožni presoje in organizacije, imajo težave pri vsakodnevnih opravilih, iščejo, izgubljajo in prestavljajo stvari, imajo težave s časovno in krajevno orientacijo, ponavljajo ena in ista vprašanja, doživljajo spremembe čustvovanja in razpoloženja ter se zapirajo vase in izogibajo družbi. Ker bolnikov z demenco nič ne boli, k zdravniku sami ne gredo. Zelo pomemben je tudi način komunikacije z njimi, saj se še lahko sporazumevajo, čeprav pogosto ne zmorejo povedati, da so lačni, da jih zebe ali kaj boli. Pri komunikaciji z njimi moramo ostati mirni in prijazni ter predvsem potrpežljivi. Gledamo jih v oči in uporabljamo kratke in jasne stavke ter jim ne nasprotujemo in se z njimi ne prepiramo. "Zadnje zdravilo za demenco je prišlo na trg leta 2002 in tu že dolgo ni nič novega, vedno več pa vemo o tem, kako z bolniki delati in kako jim zapolniti dan. Na tem področju je bil narejen velik napredek. Bolniki lahko sestavljajo sestavljanke, pojejo, če imajo radi glasbo, in počnejo druge stvari. Če so čez dan zaposleni, so mirnejši in bolje spijo," pravi Štefka Zlobec in dodaja, da obstaja tudi preventiva. Zdrav način življenja, učenje novih stvari, mediteranska dieta, kozarec ali dva rdečega vina, družabno življenje in delo, ki ni rutinsko, lahko začetek demence zamaknejo za nekaj let. Člani Krajevne organizacije Rdečega križa Medvode so ob Dnevu za spremembe, kot so poimenovali dan odprtja demenci prijazne točke, občanom prikazali tudi uporabo avtomatskega električnega defibrilatorja, temeljne postopke oživljanja in izvajali meritve krvnega tlaka, krvnega sladkorja in holesterola. Te meritve bodo odslej izvajali tudi vsak prvi ponedeljek v mesecu v času uradnih ur med 10. in 12. uro. DOMAČI KRAJI | 19 Deset let pomagali žabicam, rešitve pa še ni Akcija Pomagajmo žabicam v Hrašah je bila vsako leto zelo odmevna, letos pa jih prostovoljci, vsaj organizirano ne, čez cesto niso prenašali. MAJA BERTONCELJ, FOTO: PETER KOŠENINA Društvo Žverca letos v Hrašah ni organiziralo akcije Pomagajmo žabicam v Hrašah, so pa zato na pristojne institucije, krajevno skupnost in Občino Medvode naslovili dopis, v katerem so zapisali, da društvo že deset let organizira akcijo Pomagajmo žabicam v Hrašah, hkrati pa je spodbudilo ljudi po vsej Sloveniji, da so začeli organizirati podobne akcije na drugih kritičnih točkah prehoda dvoživk: "Letošnja akcija bi bila že 11. zapored, a smo se odločili, da je ne bomo organizirali. Leta 2008 smo z akcijo začeli v upanju, da se bo vse skupaj z leti razvilo v nujno dolgoročno rešitev, da se bo vsaj na najbolj kritičnih odsekih naredilo podhode za dvoživke. Kmalu po začetku akcije smo v dogovoru z Zavodom RS za varstvo narave (ZRSVN) tudi šteli dvoživke po odsekih in dobili pomembne podatke o tem, kje bi bili podhodi najbolj potrebni. Kljub temu se v desetih letih situacija ni popolnoma nič spremenila oz. je še slabša, kot je bila takrat. Že zadnjih nekaj let opažamo, da spomladi v Hraškem bajerju ni paglavcev. Lansko pomlad po naši akciji ponovno v bajerju ni bilo opaziti ne mresta ne paglavcev, torej je stanje za populacijo dvoživk na tem pomembnem habitatu kritično." Žabic letos organizirano v Hrašah čez cesto niso prenašali, prav tako tudi ni bilo postavljenih zaščitnih mrež. Kot poudarjajo, bodo, kljub temu da njihovi pozivi k izgradnji podhodov ostajajo neuslišani, še naprej spodbujali ljudi, da dvoživkam po vsej Sloveniji pomagajo čez cesto: "Menimo pa, da bi moralo biti postavljanje zaščitnih ograj potrebno le nekaj prvih let, potem pa so že na kritičnih točkah potrebne boljše rešitve, pri katerih selitev živali poteka nemoteno in brez posredovanja prostovoljcev. Obdobje kratkoročnih rešitev se je zaključilo že zdavnaj, a smo vztrajali zelo dolgo." DAN ODPRTIH VRAT Komunale Kranj in ogled Centralne čistilne naprave Kranj Komunala Kranj Komunala Kranj vabi na dan odprtih vrat, ki bo v soboto, 21. aprila 2018, med 8.30 in 13. uro na Centralni čistilni napravi Kranj, Zarica. V okviru obeležja mednarodnega dneva Zemlje, bodo strokovnjaki Komunale Kranj v vodenem ogledu predstavili delovanje Centralne čistilne naprave Kranj, še bolje boste lahko spoznali delo s področja oskrbe s pitno vodo, ravnanja z odpadnimi vodami, ravnanja z odpadki in s področja mestnih služb. Svoje delo bo predstavil tudi Center ponovne rabe Vincenca Drakslerja. Vodeni ogledi Centralne čistilne naprave bodo potekali v štirih terminih in sicer ob 8.30, 9.30, 10.30, 11.30. Večje skupine prosimo za najavo na info@komunala-kranj.si. Prijazno vabljeni. Čisto je lepo. Za obiskovalce bo organiziran brezplačen avtobusni prevoz in prosta parkirna mesta, poskrbljeno pa bo tudi za malico. Več informacij na www.komunala-kranj.si ali na 080 35 55. 20 | DOMAČI KRAJI Devetsto let na sledi v preteklost naših krajev Stanko Okoliš bo predstavil oglejsko 1 • . • 1 • • V • 1 • • V • I listino, ki govori o življenju naših prednikov v naseljih pod Šmarno goro. MAJA BERTONCELJ Deveti domoznanski večer bo v Knjižnici Medvode v torek, 17. aprila, z začetkom ob 19.30. Tema bo nadvse zanimiva. Mag. Stanko Okoliš bo govoril na temo 900 let na sledi v preteklost naših krajev. Predstavil bo najstarejši pisni vir, ki odstira življenje naših prednikov v naseljih pod Šmarno goro. "Najstarejši ohranjeni zapisi in prve omembe imen krajev v zgodovinskih virih tako med raziskovalci kot tudi med širšo javnostjo navadno vzbudijo več zanimanja in pozornosti kot drugi pisni viri. Zapisana beseda, posebej iz najstarejših obdobij, je najbolj pristno sporočilo zgodovine, ki v zavesti ljudi krepi njihovo samozavedanje in pripadnost," pravi Stanko Okoliš in nadaljuje, da je zgodovino mogoče pisati na podlagi kritične analize pisnih virov, ki pa jih za osrednje slovensko ozemlju vse do 13. stoletja ni prav veliko. "12. stoletje je večinoma še precej zavito v temo. Med redkimi listinami z začetka 12. stoletja je ohranjeno besedilo listine, v kateri se prvič omenja tudi sedem krajevnih imen okrog Šmarne gore. Poleg župnije v Vodicah so navedene tudi cerkvice in kapele, ki so jih v njenih mejah postavili krajevni zemljiški posestniki v Hrašah, Smledniku, Spodnjih in Stanko Okoliš: "Na domoznanskem večeru v Knjižnici Medvode bosta prvič javno predstavljena digitalna posnetka ohranjenih prepisov iz Kapiteljskega arhiva v Vidmu, celotna transkripcija latinskega besedila z opombami in popoln prevod v slovenskem jeziku." Zgornjih Pirničah, v Šmartnem pod Šmarno goro in v Tr-bojah. Izvirna listina je izgubljena, ohranjena pa sta dva, skoraj enaka prepisa v zbirki Bini, ki jo je na podlagi listin v oglejskem arhivu v prvi polovici 18. stoletja sestavil Giuseppe Bini (1689-1773), nadduhovnik v Huminu (Gemona). Oba prepisa sta sedaj v Kapiteljskem arhivu v Vidmu (Udine). Ker je v obeh prepisih več očitnih in povsem enakih napak, je zelo verjetno, da nista bila narejena po izvirniku, ampak po nekem že obstoječem in ne ravno natančnem prepisu. Del besedila je na začetku izpuščen, kar otežuje njegovo polno razumevanje," pove Okoliš in dodaja: "Ker listina ni datirana, prav tako pa ni znan kraj, kjer je nastala, je njena datacija v preteklosti povzročala precejšnje težave. Okviren datum njenega nastanka je v besedilu listine izražen v formulaciji ob njenem sklepu, kjer je pojasnjeno, da je bila izdana v času patriarha Ulrika. Ker pa sta bila v razdobju dobrega pol stoletja na oglejskem prestolu dva patriarha s tem imenom, je prihajalo, tako tudi v zbirki Bini, do po- /i^dfjj -I JiA/itit Jfu I * K * famr, * V^ M it i *4 A^JUv' ^m&f&rllit* * i O- J H^kp^Vi-. trm A Ul p rfVf. ■ . d______m__A___1 j.^i.j.-i .i. ¿¿¿f-f -hilt—^^vti j^^^-ur djjijitj I i^J'^ " h»i | I -l-^i- »> 'J»»». ^ ajt Digitalni posnetek prepisa listine /Foto: Kapiteljski arhiv v Vidmu (ACU) - Bini - XXXI - 2 - 41A. gostih zamenjav. Z natančno analizo ohranjenih oglejskih listin od 11. do 13. stoletja je bilo ugotovljeno, da so listine brez podatkov o kraju in datumu nastanka značilne za patriarha Ulrika I. (1086-1121) iz rodbine tedanjih koroških vojvod Eppenstein." Okoliš je listini posvetil veliko pozornosti, bil je tudi v Kapiteljskem arhivu v Vidmu: "Prvo kratko navedbo o obstoju prepisa listine v zbirki Bini ('12. stoletje. Listina za Kranjsko') je v novejši zgodovinopisni literaturi leta 1870 objavil štajerski deželni arhivar Joseph Zahn, transkripcijo prepisa latinskega besedila z regestom v slovenščini in temeljito spremno študijo pa leta 1939 zgodovinarja Milko Kos in Josip Žontar v članku 'Neznana listina o gorenjskih lastniških cerkvicah' v Glasniku Muzejskega društva za Slovenijo. Milko Kos je z analizo listinskega formularja utemeljil pristnost in čas nastanka listine 'okoli leta 1118'. Zaradi podobnosti s prav tako nedatirano 'podjunsko listino', po njej pa z vrsto prič z listino, ki je bila 10. novembra 1118 izdana za samostan Možac (Mu-ggio), je sklepal, da 'tudi nastanek te verjetno ni daleč od 1118'. Listino je na ukaz patriarha Ulrika v navzočnosti navedenih prič potrdil oglejski arhidiakon Oton. 'V imenu svete in nedeljive Trojice' so v njej naznanili, da sta Eberhard in Bertold iz Kranjske dala oglejski cerkvi in župniji Vodice navedeno alodialno posest, druga zemljišča kakor tudi služabnika Die-kera in Kacelina ter deklo Geppo pod pogojem, da so cerkvice in kapele v navedenih krajih, ki sta jih zgradila ona dva in njuni predniki, dobile krstno in pogrebno pravico. Na podlagi te listine so raziskovalci visokega srednjega veka prepričani, da je bila Gorenjska že okoli leta 1100 prepletena s cerkvami, ki so jih postavljali krajevni posestniki, čeprav še brez duhovnika in župnijskih pravic." Več o vsebini listine, analizi obeh prepisov ter o drugih vprašanjih, povezanih z listino ob njeni 900-letnici, bo mogoče slišati na domoznanskem večeru v Knjižnici Medvode. DOMAČI KRAJI | 21 Velikonočni obisk v Centru starejših Predstavniki Župnijske karitas Pirniče so varovance Centra starejših Medvode 1 «1 • 1*1 V« V V • 1 • -1 - • • razveselili z velikonočnim voščilom in butancami. občinsko dobrodelno prireditev v Tednu Karitas, na kateri so zbirali prostovoljne prispevke, ki jih namenijo prav za obdarovanja varovancev Centra starejših Medvode v božičnem in velikonočnem času. Med varovanci Centra so vedno lepo sprejeti in tudi ob letošnji velikonočni akciji je bilo tako. Izmenjali so si nekaj besed, tako da je popoldne hitro minilo. VOŠČILO IN ZAHVALA ŽUPNIJSKIH KARITAS V župnijskih karitas Pirniče, Preska, Smlednik, Sora in Sv. Katarina so iz srca hvaležni vsem, ki jim pomagajo. "Za nami je največji krščanski praznik, velika noč. Jezus je vstal, luč je ponovno zasvetila. Naj vsem prinese upanja in poguma za jutrišnji dan. Sprejemaj-mo in spoštujmo drug drugega. Tako bomo živeli z mirom v duši in ljubeznijo v srcu. Hvala, dragi dobrotniki, za vašo nesebično pomoč. Neštetokrat hvala, ker vedno znova odprete svoje srce in tako pomagate pri mnogih človeških stiskah. Bog poplačaj za vso izkazano dobroto," se glasi njihova skupna zahvala. Donatija za Dejana MAJA BERTONCELJ V začetku aprila je s podelitvijo donacije sledil epilog letošnjega Eurofit festa, ki je prvi konec tedna v marcu potekal v Športni dvorani Medvode. V okviru projekta Ustvarimo trenutek gibanja so se organizatorji iz štajerskega društva Bo-difit tudi letos povezali z lokalno skupnostjo. Zbrana finančna sredstva namenijo gibalno oviranim iz medvoške občine. Letos so jih zbirali za 23-letnega Dejana Bukovca iz Žlebov, ki ima cerebralno paralizo. Družina bo sredstva namenila za nakup novega avtomobila, s katerim bodo Dejana lažje prevažali. Za Dejana so zbrali 3098 evrov. Bukovčevi so iz srca hvaležni vsem, ki so kakorkoli sodelovali v projektu in jim pomagali. Dejan je bil nad prireditvijo navdušen in pravi, da si jo bo ogledal tudi prihodnje leto. Donacijo so Bukovčevim predali organizatorji v družbi župana Medvod Nejca Smoleta in predstavnice Javnega zavoda Sotočje Medvode Ines Iskra. MAJA BERTONCELJ delujemo na območju občine Medvode. Odziv starejših je zelo prisrčen. So ve- Pred veliko nočjo so tudi letos predstav- seli, marsikomu s tem prikličemo lepe niki Župnijske karitas (tokrat iz Pirnič) spomine iz mlajših let, povedo nam tudi obiskali varovance Centra starejših kakšno dogodivščino. Našim članom so Medvode, jih razveselili z velikonočnim se letos pridružili tudi štirje mladi, bo- voščilom in butaricami. doči birmanci. Tudi njihovi odzivi so bili "V velikonočnem času je to tradicional- ganljivi," je dejala Jera Rak iz Župnijske na akcija vseh Župnijskih karitas, ki karitas Pirniče, ki je lani organizirala Predstavniki Župnijske karitas Pirniče so pred veliko nočjo razveselili varovance Centra starejših v Medvodah. Za Dejana so zbrali 3098 evrov. 22 | KULTURA Oblačilna dediščina jo je prevzela Sonja Porenta iz Medvod je ena redkih, ki posamezne kose narodne noše izdeluje po starem, vse na roke in z vezenjem. Za svoje izdelke je bila tudi že nagrajena. Sonja Porenta ob oblačilni dediščini, ki je nastala pod njenimi rokami. MAJA BERTONCELJ Oblačilna dediščina Slovencev je bogata. Z njo se ukvarja tudi Sonja Porenta iz Medvod, ki je pretekli mesec v Aljaževi domačiji vodila medgeneracijsko delavnico z naslovom Oblačilna dediščina navdih preteklosti za delo prihodnosti. Organizator dogodka je bil KUD JaReM, katerega članica je tudi Porentova. To ni bila klasična delavnica. Udeleženci niso ustvarjali, temveč so prisluhnili Sonji Porenta, ki je v besedi in sliki predstavila posamezne izdelke naše kulturne dediščine in njihov postopek izdelave. □ Od kdaj vas zanima kulturna dediščina in kje ste se naučili izdelave? "Zaokrožujem deseto leto ukvarjanja z oblačilno dediščino. Imam narodno nošo (v strokovnih krogih se imenuje kostum, pripadnostno kostumiranje) in začelo se je s tem, da sem želela pokrivala in druge izdelke zanjo narediti, zvesti sama. Pri tem so mi pomagali strokovni delavci, ki delajo na področju folkloriz-ma in etnologije. Oni so me usmerjali in mi še vedno svetujejo, stojijo ob strani. Ugotovila sem, da je veliko kosov, ki imajo lahko tudi vezenino, in to me je pritegnilo. Naredila sem začetni tečaj klekljanja, tudi tečaj za pečno čipko, ki je tista prava za obrobo peče, obiskujem predavanja, ki jih prireja JSKD. Sicer pa sem samoukinja. Nisem ne šivilja ne vezilja. Delala sem v komerciali, sedaj sem že v pokoju. Sem pa vedno rada ustvarjala, šivala tudi za otroke." □ Rekli ste, da imate svojo narodno nošo. Ste jo podedovali? "Ne. Izhajam iz Štajerske, mož je Medvo-ščan. On si je zaželel gorenjsko narodno nošo in gospa Mojca iz Selc, ki mu jo je šivala, je rekla, da je potem že nujno, da jo imam tudi jaz. Bila sem malce v dvomih, ker nisem s teh koncev pa tudi zaradi mojega neznanja, nepoznavanja noše sem imela nekoliko odklonilen odnos." □ Imate torej gorenjsko narodno nošo? "Tako je. Obleka je univerzalna, take barve in kroja, da si lahko nadenem različna pokrivala, pa tudi črn, svilen predpasnik zamenjam z belim vezenim. Pokrivala, predpasnike menjam glede na videz, ki ga želim." □ Za katere priložnosti jo oblečete? "Z možem sva včlanjena v dva društva, in sicer v Društvo narodnih noš na Ko-mendskem in Društvo narodnih noš in kočijažev občine Vodice. Kot skupina gremo na različne dogodke, kot je na Marijin praznik v Beljak, na romanje v Lipico 15. avgusta, na dneve narodnih noš v Kamnik, kjer sem leta 2013 prijavila svojo malo avbico in je bila izbrana kot naj nova avba (kategorija na novo izdelane avbe), česar sem bila zelo vesela." □ Vam je uspel že vaš prvi izdelek? "Zanimivo, da mi je res uspel že prvi izdelek. Po naravi sem takšna, da moram biti prepričana o tistem, kar delam. Tako je bilo tudi v tem primeru. Preden sem se lotila izdelave, sem pridobila veliko gradiva v sliki in besedi in se pripravila. Ker poustvarjam, imam v rokah rada originalni primer dediščine in tako so nastali na primer moji rokavci, ki so leta 2014 v Velenju dobili nagrado 'naj po starem zgledu vezeno oblačilo'. Zašiti so na roke, kot so jih šivali včasih, in izvezeni do potanjkosti." □ Koliko časa potrebujete za en izdelek? "Imam certifikat Obrtne zbornice Slovenije, ki je potrditev, da gre za izredno kvalitetne, vrhunske izdelke in se štejejo kot domača obrt. Za enega potrebujem tudi po več mesecev dela. Pečo, ki je narejena na zobce in je nastajala v projektu Izdelava peče po muzejskih predlogah na Aljaževini, sem delala šest mesecev, ker je tako drobna vezenina." □ Izdelke večkrat postavite na ogled? "Lani sem imela predstavitev, a sem dala poudarek na različne oblačilne kose, sedaj, ko imam že toliko lastnih izdelkov, pa sem se odločila, da jih razstavim in predstavim vsakega posebej." □ Ste na katerega še posebej ponosni? "Že omenjena peča, ki je nastajala pol leta, je vrhunska. Je pa v prav vsak izdelek vloženega ogromno dela, truda. Omenila bi še belo zavijačko. Zavijač-ka je iz dveh delov, in sicer iz čelnika in trikotne rute. Priložnost sem imela, da sem si eksponat iz muzeja ogledala, tako da sem lahko poustvarila izdelek. Na celi zavijački je okrog sto štirideset 'zvezdic'. Izvezenih zavijačk je malo, sploh so malo videne. Poustvarjanje mi predstavlja velik izziv." □ Kaj še predstavljate? "Predstavljam perilo, ki je običajno skrito ljudem in je bilo včasih že okrašeno z KULTURA | 23 vezenino. Na tem, ki ga imam tukaj, je okrog devet metrov nakvačkane čipke. Tu so še robci kot dodatek, okras. Še lepši so, če jih krasi čipka. Ošpetelj (rokavci) so narejeni iz samih pravokotnikov, vezenina pa je tista, ki jim daje lepoto. Razstavljen imam tudi predpasnik pa peče. Poustvarjena peča na zobce je bila deležna ogromno občudovanja. Izražene so bile želje, da bi še kakšno naredila. Omenila sem že avbo pa malo avbico. Avba z zlatim čelnikom je prva, ki sem jo izdelala. Rada pokažem svoje izdelke in svoj trud. Pokažem, kako se je delalo včasih, in nič drugače jaz ne delam danes." □ Verjetno ste eni redkih pri nas, ki se ukvarjate s tem? "Podatka nimam, tako da te številke ne vem. Na ta način, da je zastopana vezenina, nas je malo ali pa sem bolj med redkimi. Prvotno so bile avbe samo vezene in jaz se poskušam tega držati. Zato gre toliko časa. Čim večkrat želim imeti original izdelek na vpogled, da tako lahko poustvarjam." □ To je verjetno vaš najljubši hobi? "Sem v pokoju in to je hobi, ki mi vzame veliko časa, me je čisto prevzel. Najprej sem naredila pečo, pa sem rekla, da drugega pa ne bom. Potem sem rekla, kaj pa, če bi naredila avbo, in sem jo naredila. Potem sem videla še lepše peče, pa sem rekla, da bom pa še eno naredila. Tako se je potem počasi večal asortiman. Imam pa tudi drugih izzivov veliko. V KUD JaReM imajo lutkovne predstave in za Janka in Metko sem naredila oblačila za lutke. Sedaj se pripravlja naslednja predstava. Z veseljem bom naredila oblačila za lutke tudi zanjo." □ Imate izdelke oblačilne dediščine doma v posebni sobi? "Ne, živimo v stanovanju in prostora ni. Ko sem se pripravljala na to razstavo, je bilo seveda treba vse izdelke oprati in z izjemo pokrival polikati in potem so viseli povsod po stanovanju. Dom je bil kot kakšna galerija. Izdelke imam shranjene po škatlah in ustrezno zaščitene." □ Se vam zdi, da dovolj cenimo oblačilno dediščino? "Dediščino nasploh bi morali bolj ceniti. Tudi jaz tega prej nisem razumela. Je toliko lepih primerkov, do katerih bi morali imeti bolj spoštljiv odnos, saj je to naša preteklost. Veliko je bilo žal tudi zavrženega." □ Kaj trenutno izdelujete? "Trenutno delam zasnovo za avbo, znova malce drugačno. V vzorcih se ne ponavljam. Vse to delam zase, za dušo, po naročilu redko, morda izdelek, dva na leto. Tisto, kar pride iz mene, delam veliko lažje. Bolj se vidim v tem." Šov v pirniškem teatru Zbirko vsakdanjih zgodb povezuje gledališče. Pečo, ki je narejena na zobce, je delala šest mesecev. Vezenina je zelo drobna. Teater šov je skupek treh absurdnih vsakdanjih prizorov, ki jih povezuje gledališče. PETER KOŠENINA V KUD-u Pirniče so v začetku marca uprizorili Teater šov, absurdno kolažno komedijsko dramsko lepljenko izpod peresa Karla Valentina, ki jo je priredil in režiral Peter Militarev. Karl Valentin je bil v prvi tretjini dvajsetega stoletja eden pomembnejših bavarskih komikov, kabaretnih ustvarjalcev, klovnov, pa tudi producent in avtor številnih filmov. V dvajsetih letih je slovel kot zvezdnik nemih filmov, zaradi katerih so mu nadeli vzdevek nemški Charlie Chaplin. Valentinovi skeči pogosto parodirajo in izpostavljajo posmehu male trgovce, gasilce, godbenike v vojaških orkestrih ter različne strokovnjake, ki v gospodarskem in socialnem življenju igrajo majhno vlogo. Militarev je v Teater šov združil tri Valentinove zgodbe, ki se dogajajo neposredno v gledališču ali so z njim povezane, v njih pa nastopajo isti trije igralci. Metoda Šmigoc in Brane Pečelin sta Ona in On, ki se s kovčkoma srečata na pirniškem odru, vzdrževalca v gledališču Dolfe in Valentin ter Metoda in Brane, zakonca, ki se odpravljata na ogled predstave v gledališče. V prizorih jima kot šef gledališča in soseda dela družbo Bine Knapič. "To je drugo Valentinovo delo, ki sem ga delal, ker se mi zdi, da je za današnje čase zelo aktualen. Uprizorili smo posamezne drobce iz njegovih humoresk, pravzaprav kabaretnih prizorov, v katerih si je lahko privoščil določene 'štose'. Moj namen je bil v igralcu vzbuditi željo po transformaciji. Da se tudi ljubiteljski igralec poskusi v treh vlogah in mora menjati like. Vsi liki treh igralcev so nasprotje tega, kar bi oni v amaterskem gledališču radi igrali, zato so bili prisiljeni v transformacijo," je predstavo Teater šov opisal režiser Peter Militarev. Uprizoritev Teater šova ne temelji na norčevanju, spakovanju ali drugačnem igranju na občinstvo, pač pa na komičnem, ki ni le površni humor. 24 | KULTURA Z reciklažo podaljšale življenje Z nekaj domišljije je mogoče stare stvari narediti spet uporabne. PETER KOŠENINA Skupina za ročna dela, ustvarjalne delavnice in slikanje Društva upokojencev Medvode je v medvoški knjižnici tudi letos pripravila razstavo svojih izdelkov. Več kot dvajset članic se je ukvarjalo z reciklažo in razstavo poimenovalo Iz starega spet novo. Opozarjanje na recikliranje nas spremlja na vsakem koraku življenja in skrb za okolje je v zadnjih letih vedno bolj prisotna. Namen recikliranja je zmanjšanje porabe svežih surovin in energije. Na sedmi razstavi ročnih del so članice DU Medvode prikazale izdelke, kot so predpasniki in torbe iz starih kavbojk in srajc, pletenine iz že uporabljene volne ter izdelke iz plastičnih vrečk. Iz njih so izdelale torbe za v trgovino, lončke za rože in še kaj. "K temu, da smo se odločile za tako reciklažo, nas ni vodilo pomanjkanje. Podobne izdelke po različnih trgovinah prodajajo po ugodnih cenah. Hotele smo pokazati, kaj vse je mogoče z malo domišljije predelati in ponovno koristno uporabiti. Tudi naše plastične vrečke bodo šle na smetišče, ampak smo jim z reciklažo še malo podaljšale Članice skupine za ročna dela, ustvarjalne delavnice in slikanje so v knjižnici razstavile izdelke iz starih oblačil, ki so tako postala spet uporabna. življenje," pravi Majda Tratar, vodja skupine za ročna dela pri DU Medvode. Medse so spet povabili člane DU Kočevje, ki so se vabilu v velikem številu odzvali. Osemindvajset se jih je v Medvode pripeljalo z avtobusom, nekaj pa jih je s skečem tudi sodelovalo v kulturnem programu. Ob njih so nastopili tudi učenci in učitelji Glasbene šole Franca Šturma ter skupina Zlata jesen, ki jo sestavljajo člani DU Medvode. Dan po razstavi so se člani obeh društev odpeljali na izlet v Izolo in v enem od tamkajšnjih hotelov pripravili kulturni večer ter tako nadaljevali pred leti začeto sodelovanje. SIROKA IZBIRA, VISOKA KAKOVOST, NIZKE CENE OGLJE LAIS 10 kg / 6,90 EUR OLIVE CELE ZELENE 680 g/1,45 EUR SIR JOST LJUBLJANSKE MLEKARNE Ik 1KG 4,99 EUR DAVIDOV HRAM oljDa ter ojauoni