'lUlAO^S A UBBOKld VUIUISO,!
' ŠTEV. 283.
V LJUBLJANI, petek, 17. decembra 1928.
Posamezna številka Din 1.— IJETO III.
NARODNI DNEVNIK
4rM£c--i:
i
Di« ar-
gresoik#.
la
Neodvisen političen list \
t V Lfabljael i> po polti;
btt&toseatto* Dia 00*—^
UREDNIŠTVO:
IDS §EK20RČIČSVA ULICA STBV. 15, TELEFON ŠTEV. 552. CFIATKISTVO: KONGRESNI TRG 8TBV. S.
»M
m m nje. — Ogl&z-t po burite, ' |
|	v$eafeaj«ai saj s* priloži stmaša
g	sa	odgovor.	|
g*«n» gfi pečtoma fek. uradu Stst. 13.38*.
i m
Izolirana Jugoslavija.
Največja napaka bi bila, če bi si pri-kiivali resnico ali če bi jo skušali olepšat. Situacija po razglasitvi italijanskega protektorata nad Albanijo je za nas žalostna in ne moremo očitati nemškim listom neprijaznosti, ko pišejo o izolirani Jugoslaviji. Le premnoga dejstva govore, da smo na tem, da bomo še nadalje vodili tako kratkovidno in dosledno zunanjo politiko, ko sedaj.
Rumunija, ki je naša zaveznica in članica Male antante, je čisto odkrito izjavila, da je v konfliktu med nami in Italijo čisto"na strani Italije. Obisk maršala Badoglio v Bukarešti je bil torej uspešen in danes se vidi, da ni brez kavzal-„ne zveze z italijansko-albanskiim dogovorom. Druga članica Male antante, bratska Čehcslovaška je v jadranskem vprašanju popolnoma deinteresirana in danes, ko ni več socialistov v vladi, še tem bolj. Grčijo ravnokar proglaša , da nima jadransko vprašanje za njo nobene važnosti in bi glede Albanije takoj sklenila z Italijo sporazum, če bi ji ta priznala interesno sfero v Epiru.
Da ne moremo računati na prav nobeno pomoč in niti ne na nevtralnost Bolgarske in Madžarske, je jasno in o tem ni izgubljati prav nobene besede. Če pogledamo na svoje sosede in na. svoje za-Veztiike, potem pač moramo priznati, da smo skoraj v vsakem oziiru izolirani.
In vendar imamo dosti možnosti', tla se iz te izoliranosti rešimo. Zakaj nismo edini, ki ne morejo pristati na Mussolinijeve imperialistične načrte in nismo edini, k imajo še stare račune z Italijo. Ampak treba je, da se ganemo, da ne držimo križem rok, ko dela z vso paro italijanska diplomacija. Ravno tega pa ne delamo. Na višku je napetost naše zunanje politične situacije, mi pa smo brez zunanjega ministra. In to vsled tega, ker se stranke ne morejo zediniti ali bodo nadaljevale dosedanje nedelo ped novim ali pod starim programom. Kriza se rešuje s počasnostjo, ko da bi živeli v paradižu. Sami prazni pogovori.se vrste, mesto, da bi že enkrat eno dejanje pokazalo narodu, da so krmarji njegove usode možje na mestu.
Italijansko-albanska pogodba je dokazala, da je bila italofilska politika našega zunanjega ministrstva popolnoma zgrešena. To politiko treba zato pokopati in poiskati novo, ki bo pridobila nam tudi novih prijateljev. Če računa Italija, da bi nam v resnem trenutku mogla udariti katerikoli država na vzhodu v bok, tedaj moramo mi imeti zaveznika, ki bo uplival na te države, da bodo iz rešpekta pred njim ostale mirne.
In zakaj naj bi mi ne poskusili zveze z onimi, ki imajo stare račune z Italijo! Fašistovsko časopisje ravno sedaj silni poudarja historičen in s-veto vnopolitičen pomen bližnjega sestanka med Mussolinijem in Stresemannom. Zakaj pa ne bi mi s sestankom našega zunanjega ministra s Stresemannom likvidirali vse to preračun jeno veselje faustovskega tiska.
Seveda, najprej bi morali zunanjega ministra imeti in da ga še danes nimamo, ko je največja aktivnost naše diplomacije prva potreba, je škandal, ki ga ni mogoče dovolj obsoditi.
Ne razvija se drugod po aVetu zunanje politična situacija tako patriarhalično, kakor pri nas dela notranja politika. Bilo bi nad vse nujno, da bi to naši merodajni krogi upoštevali in že enkrat pričeli z delom.
Če seveda nimajo posebnega veselja do zvenenja po toči! Ali pa smemo tvegati le še eno zamujeno priliko?
Radikalni ministri o načinu rešibe krize
UZUNOVIČ PRIČNE POGAJANJA ŠELE DANES.
Beograd, 17. sept. Razplet vladne krize še ni končan. Včeraj popoldne ob 4. je Uzunovič po svoji avdienci na dvoru imel v predsedstvu vlade konferenco z radikalnimi ministri. Ta konferenca se je bavila s proučavanjem situacije, ki je nastala po posvetovanjih g. Uzunoviča z načelniki parlamentarnih skupin. Razgovori načelnikov strank z mandatarjem krone Uzunovičem niso dali z ozirom na spdanjo situacijo nobenih rezultatov, ki bi utegnili določiti konture nove situacijo. Uzunovič je zato prisiljen, da prične konkretne razgovore s šefi strank, na katerih sodelovanje more računati.
Konferenca radikalnih ministrom je proučila vso situacijo. Po vsestranskem pretresanju vseh vprašanj se je ugotovilo, da ni mogoče formulirati zahtev, ki naj se stavijo posameznim parlamentarnim skupinam, dokler te skupine same ne povedo svojega stališča.
Na konferenci ministrov se je govorilo tudi o stališču, ki bi ga utegnile posamezne stranke zavzeti v vprašanju an-ketnega oiibora, v pogledu parlamentarnega deia in glede razdelitve portfeljev. Po v o e h teh razgovorih se je konferenca postavila na stališče, da naj Uzunovid stopi najprej v stik z Raditem in Davi-doviceai in se z njima sporazume za ba-
zo novo vlade, -potem pa šele naj se raz-
govori tudi z drugimi parlamentarnimi skupinami.
Osnova nove vlade naj bi bilo razširjenje na demokrate, vendar pa v tem pogledu še ni nič definitivnega, ker se mora vseeno misliti na to, da bi se mandat g.. Uzunoviča, ki ima sicer širšo bazo, nazadnje megel skrčiti le na RR koalicijo, ce bi se z demokrati ne mogel doseči definitiven sporazum. Glede razdelitve portfeljev je konferenca radikalskih ministrov stala na stališču, da se mora to vprašanje pri pogajanjih, ki jih bo vodil Uzunovič z načelnikoma HSS in »Demokratske zajednice«, obravnavati tako, da se najprvo napravi nekak zaključek, na podlagi katerega naj bi se izvršila razdelitev portfeljev v vladi. Iz-gleda, da so radikali stali na stališču, da morajo oni na vsakih deset poslancev dobiti enoga ministra, demokrati in radičevci pa naj si preostalo število port-feljev razdele med seboj. Manjše koncesije pa bi se dovolile v vprašanju državnih podtajnikov. Vsekakor pa tudi v tem
KRALJICA MARIJA SE VRNILA IZ BUKAREŠTE.
Beograd, 17, dec. Sinoči ob pol 9. je prišla v Beograd kraljica Marija, ki se ie povrnila iz Bukarešte.
UZUNOVIČ SE IZGOVARJA.
Beograd, 17. dec. Ker se je Uzunovi-ču očitalo, da prepočasi dela, je Uzunovič izjavil tole: »Slišal sem, da mi nekateri listi očitajo, da počasi delam. Pravim Vam, da noben očitek ne zgine. Prej so ine grajali, da delam vse prehitro (?) in da sem v tej hitrosti dosegel rekord (??). Mislim, da nimajo pravice mi kaj takega očitati, ko se ve, da sem šele včeraj popoldne začel z razgovori in da danes zaradi Pašičevega pogreba nisem mogel delati iu ko se premisli, da imamo sedem parlamentarnih skupin, s katerimi se moremo posvetovati.
UZUNOVIČ POROČA KRALJU.
Beograd, 17. dec. Včeraj popoldne ob 3- je Uzunovič odšel na dvor in je pri ! tej avdienci poročal kralju o dosedanjih j razgovorih z zastopniki skupin in o svo- i jih mislih glede sestave vlade.
pogledu ni bilo nič določenega in naj ostane stvar tako vse dotlej, dokler Uzunovič ne bo videl, kaj mora napraviti v tej krizi.
Situacija v takem stanju vzbuja v vseh političnih krogih vedno večje zanimanje, ker se smatra, da se ne sme več tako nadaljevati in da se mora kriza čimprej rešiti.
Mislilo se je tudi na SLS. Toda ta stranka pride v poštev šele v drugi vrsti, ko je rešeno vprašanje »Demokratske zajednice.« To vprašanje povzroča velike težkoče, ker zahteva poleg drugih vprašanj tudi revizijo uradniškega kadra. Radikalni ministri so sinoči zatrjevali, da bi druga uradniška garnitura, kakor jo zamišljajo demokraije, veljala državo ICO milijonov Din na leto. Zato so mnenja, da se uradniški kader ne bi mogel tako revidirati, kakor to želi »Demokratska zajednica«. Razen tega delajo demokratje težkoče v vprašanju portfeljev. Oni zahtevajo poleg zunanjega ministra tudi še notranjega ministra zase. V zadnjem vprašanju pa bi demokratje najbrž nekaj odnehali s tem, da bi zahtevali, da pride na mesto notranjega ministra mesto Bože Maksimoviča kaka druga kompromisna oseba.
Ker je glede na to situacija negotova in precej težavna, se (Jzimovic včeraj ni mogel odločiti, da se začne stvarno raz-govarjati in pogajati s šefi posameznih parlamentarnih skupin. Za včeraj se je izgovarjal s tem, da je nerazpoložen (!) in da nima časa (i), ker je moral iti na kolodvor sprejemat kraljico, ki je prišla iz Bukarešte. Zato je bil začetek delikat-' nih razgovorov s šefi parlamentarnih skupin odložen do danes. Uzunovič se bo danes sestal najprej z Radičem potem pa z Davidovičem. Ko se bo z njima spo-razumel, bo pa začel razgovore še z dru-gimi, če bi pa z njimi ne prišel do sporazuma, bo sklical zopet konferenco ra-dikasltih ministrov, ki bo odločila o njegovih nadaljnih ukrepih.
Jako važno dejstvo je, da je konferenca ministrov stala glede sestave nove vlade na stališču, da ne moro biti govora o nobeni kombinaciji, po kateri bi bila izključena HSS. Glede na to bi radikalna stranka in HSS imeli tvoriti pravo bazo, na podlagi katere bi se imelo potem delati z drugimi strankami za razširjenje vladne koalicije.
ZAVRNJENE ITALIJANSKE KLEVETE
Beograd, 17. dec. Agencija Avala je izdala sinoči naslednje poročilo: »V komunikeju rimske »Agenzde Stefani«, ki po čudnem naključju ni bil dostavljen naši agenciji, je rečeno, da kaže država Srbov, Hrvatov in Slovencev ob sklepu italijansko-albanskega pakta samo zato toliko ogorčenosti, ker je mislila na to, da si lepega dne prisvoji severni del Albanije s Skadrcm in so te namere beograjskih osvojevalcev s sklenitvijo italijansko-albanskega pakta preprečene.
Taka trditev je v vsem svojem slogu popolnoma 'izmišljena in ne more napraviti nikakega vtisa v Evropi, kjer je znano, da je neodvisnost in teritorialna nedotakljivost Albanije osnovna poteza naše zunanje politike.«
SEJA HSS.
Beograd, 17. dec. Sinoči se je v Hrvaškem seljaškem klubu vršila konferenca prvakov HSS in Štefana Radiča. Na tej konferenci so tudi govoril o daljnjem poteku krize. Radič je poročal, kako stališče bo zavzel pri Uzunoviču glede rešitve sedanje krize.
Sestanek med dr. Srskicem in dr. Korošcem.
Beograd, 17. dec. Sinoči kasno zvečer je bil v ministrski sebi narodne skupščine jako važen sestanek med dr. Srshi-čem in dr. Korošcem. Kakor se doznava od dobro poučene strani, je prišel dr. Srskič z dr. Korošcem v stik zato, da pripravi z njim vse pogoje za sporazum med radikali in dr. Korošcem za vstop dr. Korošca v vlado. Sinočnja pogajanja med dr. Srskicem in dr. Korošcem so potekala prav poveljno. Danes se bodo razgovori nadaljevali. Potem se bo prišlo na čisto, ali bo Uzunovič lahko sprejel to solucijo s SLS. Ker HSS ne nasprotuj*1 vstopu SLS v vlado, je mogoče, da vstopi dr. Korošec v vlado, zlasti še, če bi se z Demokratsko zajednico ne mogel napraviti noben sporazum.
KONFERENCA MALE ANTANTE BO V JANUARJU.
Bukarešta, 17. dec. Po zanesljivih vesteh se bedo zunanji ministri Male antante v začetku meseca januarja sešli na konferenco. Natančni dan in kraj te konference se bo določil, kadar se bo sestavila nova jugoslovenska vlada. Na tej konferenci se bo razen tekočih vprašanj proučil tudi predlog jugoslovenske vlade, da Mala antanta zavzame preciznej-še stališče napram pravkar zključenemu italijausko-albanskemii paktu o prijateljstvu. Scdi-se, da se bo konferenca Male antante vršila na Češkoslovaškem.
ALI RES?
Trst, 17. dec. Sinočnji ^Piccolo delki Sera« trdi v nekem poročilu iz Beogra-i da, da so se na zadnjem sestanku med italijanskim poslanikom v Beogradu ge^ nora lom Bodrerem in pomočnikom našega zunanjega ministrstva Jovanom Markovičem razmotrivala vsa vprašanja, ki so v zvezi z zaključitvijo italijansko-albanskega pakta o prijateljstvu. Na tem sestanku je, kakor zanesljivo zatrjujejo, italijanski poslanik opravil silno delikatno nalogo s tem, da je dal vsa potrebna pojasnila, ki definitivno razčiščujejo položaj in postavljajo v pravo luč vsebino in duh pakta, ki ga je Italija sklenila z Albanijo.
MARX ODKLONIL ZAHTEVO SOCIALNIH DEMOKRATOV.
Berlin, 17. dec. Včeraj je na seji državnega zbora povzel besedo dr. Ma>x in izjavil, da vlada ne mere osvojiti zahteve največje opozicijske stranke: socialnih demokratov, da poda ostavko, ker je- v sedanjih razmerah rešitev krize nemogoča. Vladi v de misiji bi se morali* potem za nedoločen čas poveriti nadaljnje vodstvo poslov, kar bi samo slabo vplivalo na razvoj zimanje politike. — (Glej naše »Politične vesti«.)
VOJNI PRORAČUN JE POLJSKI SEJM SPREJEL.
Varšava, 17. dec. Senzacijo je vzbudilo, ko je ponoči prišel v proračunski odbor maršal Pilsudski osebno. Imel je tam govor, v katerem je rekel, da Poljska mora imeti dobro vojsko, ker je prepuščena absolutno sama sebi in nihče ne jamči za njene meje. Na to je bil sprejet vojni proračun, ki znaša tretjino vseh izdatkov, t. j. skupaj 713 milijonov zlatih mark.
NEMŠKI KOMUNISTI ZAHTEVAJO-UVEDBO MILICE.
Berlin, 17. dec. Komunisti so stavili predlog, naj ?e državna hramba« (»Redchswehr«) razpusti in zamenja ?. milico, ki bi se rekrutirala iz delavskih vrst.
Minister Pucelj o aktuelnih političnih vprašanih.
Včeraj, popoldne je sklicala SKS volilni- shod v salonu restavracije pri »Levu«. Shoda, katerega edina točka je bila poročilo ministra Puclja o politični situaciji, Se je udeležilo zelo veliko število oseb,- tako ljubljanskih pristašev SKS, kakor .tudi delegatov iz občnega zbora ftmefijske družbe.
Shod je tvoril predsednik SKS Pipan, tej je podal besedo
ministru Ivanu Puclju.
Njegova glavna izvajanja so bila slede-Sedanja politična situacija je gotovo najkritičnejša kar jih je bilo od 1. 1918. v. naši državi. Mi imamo pošteno pametno in'mirno politiko. Naj se zgodi, kar hoče, toda naša zavest, da smo hodili vedno pp pametni in mirni poti, da smo se držali svojih načel in da smo dosegli Oa tej poti marsikake uspehe, ta zavest nam pravi, da se proti nam ne da ničesar trajnega doseči.
Danes imamo vladno krizo, ki pome-nja vrhunec vseh dosedanjih kriz. Do te križe je pirišlo radi vprašanja, okrog katerega so se vršile vse politične borbe, to je radi stremljenja Srbov, da bi hoteli imeti izključno oni prvenstvo v državi, im. Slovenci in Hrvati ter narodne manjšine Rumuni, Nemoi in Madjari pa bi jim bili zapostavljeni. Najbolj žalostno pa je, da se celo v naših krajih najdejo ljudje, da cele stranke, ki podpirajo to stremljenje.
- Toda v tistem trenutku, ko se je velesrbska ideja pripravljala na glaven udarec, ko je Šlo za to, ali zmaga misel sporazuma ali pa velesrbska ideja, ravno v j tem trenutku se je zrušil glavni steber , velesrbske ideje. To je sicer tragično, tc-da če govorimo o Pašiču, se ne smemo držati pravila »De mortuis nil nisi bene,« kajti o osebi, ki je bila nositelj tiste ideje, ki je nas Slovence in Hrvate najbolj popiževala in pritiskala, o tej osebi ne moremo govoriti kot osebi sami, nego kot o predstavitelju te ideje, ker je že njegova oseba sama postala politikum. Ko je Pašič razširil malo vazalno Srbijo v veliko neodvisno državo, se je navadil balkanskih metod, ki jih je hotel izvajati tudi potem, kok je iz Srbije izraslih Jugoslavija-. --.-'V'
Ko je bil Pasic že na robu groba, ga je dvignila njegova okolica, to je moralno, politično in etično najslabši del srbske politične javnosti, še enkrat na ščit, da' odloči v zadnjem trenutku on borbo. PaŠič je omahnil v grob in ravno zato je sedaj, situacija-dvakrat spremenjena.
Mi smo marsikaj potrpeli, marsikaj sipo prenesli, dasi so se drugi čudili teinu, da zmoremo toliko potrpljenja. Ravno s tem'sino dokazali, da ljubimo državo bolj kot oni.
Ker se je podrl glavni steber velesrb-stva, ker je padla glavna ovira vsega napredka nas je postavila sedanja kriza v" čisto novo smer, skoro v tako, v kakršni smo bili leta 1918. Toda sedaj ima-mp skušnje, ki. jih preje nismo imeli.
Naša politična načela, naša taktika, ki sloni na temeljih politične morale in etike, - tb - so naša. borbena sredstva, ki govore za-nas. Gospodje radikali so se že preje močno delili. Oni radikali, ki so bi-li že preje naši prijatelji, so nam sedaj še bolj prijatelji. Drugi del radikalov, ki se je .preje zbiral okrog Pašiča pa je sedaj uplašen in je izgubil vsako nado, da zmaga do kraja. Tretji del radikalov, to so centrumaši, — pa še izigravajo prve radikale proti drugim ter so na videz prijatelji pašičevcev, samo da obdrže enotnost in vodstvo v stranki.
Aid stranka more obdržati notranjo disciplino le tako, kakor je dejal naš voditelj Stjepan Radič: »Vsakdo, ki je obdolžen le za en vinar zlorabe, ta mora pred sodišče in naj se tam opere!« Ta parola ni morda kak volilni šlager, nego je naš princip, od katerega ne popusti- ; mo. Kvečjemu, da zaenkrat radi taktike dovolimo, da se za nekaj časa odlože raz- , ne konference in seje anketnega odbora. To izjaviti sem pooblaščen od samega Radiča, ki je nameraval priti sam danes med vas, pa je moral ostati v Beogradu radi političnih konzultacij glede sestave nove vlade.
Kralj in vse stranke so se izrekle za sestavo nove koncentracijske vlade, ki da je potrebna radi težkega zunanjega političnega položaja naše države. Naš glavni politični, gospodarski in historični zunanji nasprotnik je znan. Kam namerava ta najprej udariti, je znano. Ako pa tu nastopi združen ves nared, zlasti pa, če bo za vlado štiriindvajset slovenskih mandatov, to pomeni več, kakor pa-če se postavijo polki na mejo.
Nato razpravlja minister Pucelj o vseh možnih kombinacijah, ki pridejo v poštev, Od kombinacije radikali z davi-dovičevci nimamo Slovenci ničesar pričakovati, kajti davidovičevci so ravno tako velesrbi, kakor radikali, ali pa še hujši. Največjo napako je napravil Spaho, ker se je šel udinjati taki srbijanski stranki.
Tudi SLS je povabljena v vlado, toda ne kot klerikalna stranka, nego kot predstavnica Slovencev. Mora pa podati poprej take načelne izjave, katerih sprejem bi pomenil dejansko priznanje s strani SLS pravilnosti politike ministra Puclja.
O vstopu Pribičeviča v vlado nihče resno ne misli, niti Pribičevič sam ne. Tudi kombinacija pašičevcev s SDS, Korošcem in Nikičem bi pomenjala le krat- > kodobno vlado.
Da pa radičevci marsikaj potrpijo, je vzrok v tem, ker si hočejo na vsak način zagotoviti mesto v eventualni volilni vladi, dobro vedoč, da bi drugače sploh ne bilo nikake volilne svobode.
Minister Pucelj je nato opozarjal navzoče pristaše SKS, naj ne zapostavljajo volitev v oblastne skupščine, ki so velike važnosti, ker je le tu možna prava pot do samouprave. Če bedo oblastni zastopniki pametni, se ne bodo držali zgolj predpisov, nego bodo skušali razširiti svoj delokrog.
Minister Pucelj je že predlagal na seji ministrskega sveta, naj se oblastnim skupščinam odstopijo zemljarina, trošarina in slični davki, ker ne gre, da bi se ljudstvu zopet nalagala kaka nova bremena v obliki oblastnih doklad. Oblastne skupščine lahko prevzamejo cd nekate: ■ rih ministrstev dve tretjini njihovega dela.
Omeniti je tudi poziv, min. Puclja, naj se pristaši SKS nikjer ne vežejo s SDS pri teh volitvah in naj s to stranko sploh ne sklepajo kompromisov. To je stranka nasilja, ki jo je povrh vsega zadela nesreča s Slavensko banko. Iz te afere bo minister Pucelj kmalu objavil nekaj dokumentov o zvezah SDS s to banko. Ob-ždluje tudi, da ponekod niso držali pristaši SKS discipline pri volitvah v Trgovsko zbornico.
Minister Pucelj je končno svoj govor s pozivom, naj stori vsak pristaš SKS pri volitvah v oblastne skupščine največ, kar more, da bo uspeh SKS pri volitvah čim lepši in večji.
Votivna borba.
NOVOVLOŽENE KANDIDATNE LISTE.
Kandidatua lista ZDS z nosilcem Bešter-- jem za srez Kamnik je bila radi formalnih napak odklonjena.
Na tretjem mestu v srezu Kamnik je vložena lista SKS;
Kandidati:
Frane Kristan, posestnik, Selo.
pr. Drago Marušič, advokat, Ljubljana.
Jože Zarnik, delavec, Suhadole.
Namestniki:
Viktor Engelman, posestnik in trgovec, Šmartno pri Tuhinju.
Alojz Strtnole, posestnik, Trzin.
Franc Zupan, delavec; Golo — Vodice.
V gresu Ljubljanska okolica je kot tretja vložena llata ZPS:
Kandidati:
Aleksander Terškan, železničar, Moste-Selo.
Dr. Milan Lemež, advokat, Ljubljana.
Jurij Petrovčič, župan in mizar, Vič.
Rudolf Janežič, delavec, Brdo.
Alojzij Lakner, posestnik, Kočevska Reka.
Matija Rom, trgovec, Kočevje.
V Mariboru, mestu, je kot druga vložena Združena gospodarska lista:
Kandidati:
Dr. Josip Leskovar, mestni župan (SLS).
Dr. Rudolf Ravnik, advokat (NRS).
Dr. Lothar Miihleisen, advokat (Nemška stranka).	*
Namestniki:
Fran Domitar, nadsprevodn'k v p. (SLS).
Anton Kutin, profesor (NRS).
Julij Glaser, stavbenik, (Nemška stranka).
Volilno gibanje. Pododbor NRS za Šiško sklicuje za svoje člane volilni sestanek v restavraciji pri Valjavcu v soboto 18. t. m. ob 8. uri zvečer.
Javen shod je sklicala NRS v nedeljo v Cerknici. Poročala sta gg. dr. Ravnihar in Dežman iz Ljubljane. Shoda se je udeležilo lepo število pristašev NRS. Na shod pa je prišlo tudi nekaj ljudi iz demokratskega tabora ter od SLS. Prvi g0 prišli na shod, da bi motili zborovanje. Ker pa so se nedostojno vedli, so jim zborovalci kmalu pokazali, da v Cerknici ni tal za teroristične čine in da ne pustijo omadeževati dosedanjega dobrega slovesa Cerknice in njene okolice.
Poiitičn
== Nova grupacija v našem parlamentu. — Ustanovitev Narodne seljačke zajednice. Beograjske »Novosti« poročajo, da se pripravlja v našem parlamentu pod Radičevim vodstvom nova grupacija stranic in da bo nastopil St. Radič najbrže pred Uzunovičem kot zastopnik 68 do 70 poslancev Ustanovila bi se namreč Narodna seljačka zajednica, katero bi tvorili: HSS, klub Ljube Jovanoviča, črnogorski federalisti. in zemljcradniki. Ker je v HSS že min. Pucelj s svojo stranko, bi bile tako dejansko v Narodni seljački zajednici zastopane vse pokrajine in bi bila to najbolj vsedržavna in nadplemenska skupina. Poleg tega bi novo grupacijo podpirala tudi Skupina za socialno in kluturno akcijo. — 0 nameravani. novi grupaciji je dal podrobnejša pojasnila tudi St. Radič. Dejal je, da se je o tem že razpravljalo v Jovanovičevem klubu in da ni ta načelno nasproten. Toda hoče, da stvar odobri sam Ljuba Jovanovič, ki je v tem zmislu sicer žs izdelal načrt, čegar izvedbo pa je njegova bolezen preprečila. Upa pa, da bo sedaj Lj. Jovanovič popolnoma ozdravel in da bo mogel to svar izpeljati. Zato je s strani Jovanovičem in dr. Urošem Stajičem, ki sta Črnogorski federalisti so na novo grupacijo pristali, hočejo pa da to sklene glavni odbor njih stranke. — St. Radič se je razgovarjal tudi z voditelji zemljoradnikov. tako z Joco Jovanovičem in dr. Rrošem Stajičem. ki sta izjavila, da sta načelno za novo grupacijo. Stavili pa so nekatere zahteve glede vstopa
federalistov v novo alcupino. Zelo mogoče je,
dostavlja St. Radič, da bodo zemlioradniki vstopili kot prvi in da bo potem HSS skupno z njimi razpravljala o sprejemu drugih skupin. — Vest o osnovanju nove parlamentarne skupine v naši skupščini je vzbudila v političnih krogih precejšnjo pozornost in jasno je, da bi mogel imeti novi Narodni seljački klub za nadaljni razvoj naše notranje politike največjo važnost. Predstavljal bi silo, če bi bilo v novi skupini pravo soglasje in če bi tudi St. Radič izvajal potrebne konsek- j vence ter se ravnal po modrem narodnem I pregovoru, da je govorjenje srebro, molk pa j zlato. Ker pa v to ne verujemo posebno, zato ! smo mnenja, da še ni gotovo, če do ustano- j vitve Narodne seljačke zajednice tudi pride, j
= St. Radič o vprašanju nevera zunanjega i ministra. Novinarjem je izjavil St. Radič, da je bil za sodelovanje z demokrati samo zato,
tom, ki so po štiri ure trajajoči seji sklenili, da so sicer pripravljeni vstopiti v vlado široke koalicije, da pa zahtevajo tako šen odstop vse vlade. Ker je vsled tega verjetno, da bodo socialni demokrati v parlamentu predlagali vladi nezaupnico, če ta ne bi takoj odstopila in bi bila taka nezaupnica s pomočjo nemških nacionalcev in komun'stov tudi sigurno sprejeta, se smatra, da bo nemška vlada v kratkem odstopila.
= Ostri napadi Greya proti Lloydu Geor-gc-u. Upanje, da bi prišlo zopet do soglasja v angleški liberalni stranki, ge je popolnoma izjalovilo, kakor se vidi iz govora, ki ga je pred kratkim govoril lord Grey. Dejal je, da je čisto nemogoče, da bi on in njegovi pristaši popolnoma pozabili na preteklost In da oni Lloydu George-u ne morejo zauoati. Že celo pa ne sedaj, ko si prisvaja Lloyd George pravico, da popolnoma samolastno razpolaga z milijonskim volilnim fondom in da on diktira, kako se ima fond porabiti. Lord Grey ostane sicer še liberalec, toda z Lloydom George-om in njegovimi tovariši noče imeti nobenega opravka.
= Kako je prišlo do ženevskega spora*-uirici. Ssdaj, ko jo zenovski sporazum žen, je prišlo tudi na dan, kako je bil dosežen. Briand je pristal na razsodišče. Ker bi pa to razsodišče moglo presojati tudi Versajski dogovor in bi bila nevarnost, da bi ta potem padel, ni hotela francoska vlada, zlasti Poincare in nacionalisti, pristati na Bri-andov predlog. Briand je nato zagrozil s svo-: jo demisijo, ki bi brez dvoma povzročila de-misi-jo vse vlade. V sedanjih časih pa bi bila taka demisija za Francijo zelo nevarna, zlasti z ozirom na njeno zunanje politično stališče. Posebno slab utis pa bi naredilo, to da je moral odstopiti Briand ravno v trenutku, ko je dobil Noblovo nagrado za mir. Vsled tega je Poincare odnehal. Briandu pa se je nato posrečilo, da je dosegel kompromis, po terem so bili varovani Poincarejevi pomisleki vsaj formalno. Pariški list »Pariš Midi« je napisal zato, da so se francoski ministri oddahnili, ko so šli z druge seje, (na kateri so sprejeli poročilo o ženevskem sporazumu). Obenem dostavlja, da se je istočasno smejal tudi Stresemann in sicer po pravici. — Sicer pa francoski listi še precej ugodno sodi-i® o ženevskem sporazumu in naglašajo, da se je izkazal Locarno kot močnejši, kakor pa se je mislilo.
= Trocki j nadaljuje boj. Opozicija trdi, da se nanaša dne 21. oktobra sklenjeni dogovor med njo in vlado samo na diskusije v vrstah ruske komunistične stranke, da pa sme pred mednarodnim komunističnim forumom opozicija še naprej zagovarjati svoje mnenje. Dosledno temu nastopajo tudi opozicionalci na konferencah zelo ostro proti večini stranke. O nastopu Kamenjeva smo že poročali, sedaj pa se je oglasil tudi Trocki}. Po mnenju Trockega je sovjetska unija samo del kapitalističnega sistema ostalega sveta in je od njega vedno bolj odvisna. V sedanjih raz-
40 ali 50 let. — Stalin pa temu ostro ugovarja in pravi, da je socialistična izgradnja sovjetske republike napredovala kljub kapitalistični okolici. Kapitalistični sistem pa bo v 15 do 20 letih propadel. Pripominjamo še, da je govoril Trockij na konferenci kom. internacionale v nemškem jeziku. — Govora obeh opoziciomalcev sta večino silno razljuti-la in po Moskvi govore, da bo vlada z opozicijo obračunala.
IZJAVA JUGOSLOVANSKIH TEHNIKOV.
Delegati saveza jugoslovanskih tehnikov na I skupščini, ki se je vršila dne 12. in 13. decembra 1926 v Ljubljani, zavedajoč se svojih dolžnosti napram stroki in svojemu narod« ,	.	,v	......	ir	90 manifestirali enodušno v vseh vprašanjih,
ker je prepričan, da bi bil Voja Marinkovič j ki se tiže:0 niih kot dijakov in državljanov in najbolj poklican prevzeti zunanje ministrstvo, j zaključili sledeče:
Če pa ne bi bili demokrati v vladi, potem je mnenja, da bi mogel biti zunanji minister tudi naš londonski poslanik Gjurič.
— Pred novim kurzom v naši zunanji politiki. Vprašanje novega zunanjega ministra je obenem povzročilo razpravljanje o novih smereh naše zunanje politike. Znto hočejo merodajni krogi še enkrat revidirati vse naše odnošaje z Madjarsko, Bolgarsko, Rusijo in Nemčijo. Mnogi propagirajo, da bi se morala preko Berlina ustvariti zveza z Moskvo. To tembolj, ker v zadnjem času Nemčija sama vedno bolj dokazuje voljo, da hoče vsa balkanska in srednjeevropska vprašanja rešiti le v skladu z Jugoslavijo. Vsled tega ni izključeno, da zavlada v naši zunanji politiki čisto nov kurz.
= Bivši minister in znani italofil Rendis je napisal Članek, v katerem opozarja grško
Resolucija:
1. Da stoje na stališču svobodnega razvoja že obstoječih tehniških in poljedelskih fakultet v državi in da bodo v popolni soglasnosti s svojimi profesorji zastavili vso svojo energijo za njihov kar najboljši razvoj.
2. čuteč velike težkoče, katere imajo za časa svojih študij vsled pomanjkanja strokovno znanstvenih učnih knjig pisanih v našem jeziku, zaključili so, da se osnuje fond za izdajanje strokovnih knjig, katere so bodo tiskale v latinici v ekavskem narečju.
3. Zavedajoč se svoje odgovornosti pred zgodovino bodo stremeli, da te zaključke izvršijo, ker se bo edino na ta način uničil vpliv inozemstva.
4. Savez apelira na merodajne faktorje, da
 	•	.	.1	1.	rtrtlunVkn	in
Alojzij Erjavec, mizar, Ježa — Črnuče. Franc Štrukelj, gostilničar, Gameljne. Jakob Klemenc, čuvaj, Zalog.
Namestniki:
Franc Verhovc, zidar, Ljubljana.
Karol Podbršček, kurjač, Stepanja vas. Andrej Zaman, kmet, Ježica.
Franc Boj, zidar, Moste-Selo.
Matevž. Pikec, mizar, Brezovica.
Franc Traven, mizar, Sr. Gameljne.
Ivan Oven, poaetnik in pečar, Kozarje pri Dobrovi.
Pri okrožnem sodišču v Novem mestu je bila vložena nemška lista za sre* Kočevje:
Kandidati:
Jože Eppich, župnik. Stara Cerkev.
Dr Hans ATko, advokat, Kočevje.
Jože Eisenzopf, poštar, Stari log.
Peter Lakner, posestnik, Mozel.
Namestniki:
Janez Medic, posestnik, Nemška Loka. Alojzij Kreše, trgovec, Kočevje.
vlado, da mora Grčija kot izključno sredo- ! g Jjmpreje pristopi k izgraditvi potrebnih
 1.- j-*-..,.	    ir«,	i	,	* fakultete, katere jih dosedaj nimajo
in da budžet tehniških in poljedelskih fakultet poveča v oni meri, da njihov obstanek ne bo ogrožen.
5. Da se gostopom nastavnikom proži mate-rijalna mogočnost, da ee morejo popolnoma posvetiti vedi in izolirati od privatnih poslov-
V Ljubljani, dne 13. decembra i»26.
DOplsl.
t. Tržiča. Sadjarska in vrtnarska podruž; nica za Tržič in okolico ima letos svoj redni letni občni zbor v nedeljo, dne la. dccembra 1926, ob 9. uri dopoldne v kovorski šoHNa dnevnem redu so redna letna poročila odbornikov ter zanimivo strokovno predavanje o splošnem Badjamtvu. Predavat pride najbrže Dredsednik osrednjega odbora g. svetnik Rohrman iz Ljubljane. Vse, ki ee za sadjarstvo in vrtnarstvo vsaj malo zanimajo, uljud-no vabimo, da se vdeleže °b*"ef.a .2hora’ kajti nekaj bodo gotovo pridohul ■ »«^avno
zemska država iskati sporazuma z Italijo. Ker nima nobenih posebnih interesov na Jadranskem morju, ni treba, da se vmešava v jadranska vprašanja. Grčija mora odbiti vsak sum pri italijanski diplomaciji, da se proti-vi italijanski instalaciji v Valoni. Grčija celo mora na to pristati, seveda pa pod pogojem, da ji Italija osigura severni Epir, ki je po
vojni postal izključno albanski. Rendis pote
še opozarja grško vlado na predlog, ki ga je stavil v Ženevi Chamberlain za ureditev ita-lijansko-jugoslovanskega spora. Po tem predlogu naj bi Italija, Jugoslavija in Grčija sklenile sporazum o porazdelitvi interesnih sfer
v Albaniji- Rendis predlaga, da naj Grčija takoj sprejme ta predlog in si tako osigura kontrolo nad severnim Epirom.
= Nemška vlada pred padcem. Na svoji zadnji seji je nemški ministrski svet najprej razpravljal o ženevskem sporazumu in 8® . glasno odobril. Nato je razpravljal o us* *
vi široke koalicije in so se vsi ^»tnizr javili za tako koalicijo. S tem je tudi bavar-skfc ljudska stranka pristala na 9od6lovanj0	^
s socialnimi demokrati, kakor tudi nemška £^nje	bilo	naklonjeno	ven-
SrtfJSSlS1 SmommTrS I?5flSSfcJ3S
1 8B&,,a5,t&rttss
Kako ie prišel Duce do svoje moči.
na vseh kon
Pravijo:	,	., T. *
Ce Mussolini ne bi bil napravil Italije črne, imeli bi rdečo Italijo.
To je mogoče. Je tudi verjetno. Kakor je absolutno gotovo da bi Mussolini vladal rdečo, črno, modro, zeleno ali oranžno Italijo na isti način, kakor vlada danes črno.
Od leta 1919 do 1923 se je nahajala Italija — tega se ne more tajiti — v perijodi popolne anarhije.	.
Vse leto od 1. januarja do 31. decembra se ie po vsej državi samo štrajkalo. »trajk železničarjev štrajk tramvajskih uslužbencev,
- štrajki pekov, čevljarjev, mesarjev, brivcev, štrajk tvorniških delavcev in .strajk kmetskih delavcev, vse leto sami štrajki. Zdaj so sb tu kmetje polastili zemlje, zdaj so tam delavci okupirali tovarne, zdaj zopet so železniški uslužbenci, delavci in strojevodje tolpo-®a dezertirali in prepustili vlake svoji usodi. Plenili so živilska skladišča in takoj nato drugje skladiSča izgotovljenih oblek ali čevljev. Na ukaz so se vlaki ustavljali na prostem polju, prepuščajoči potnike in blago svoji usodi.
Ako je vse šlo gladko, se je dospelo s petimi, šestimi, desetimi urami zamude.
Spominjam se na potovanje, na katerem sem bil v letu 1920 in ki je trajalo dvajset ur namesto dvanajst, ne da bi bil mogel v teh dvaj-letih urah dobiti skorjice kruha. Ni bilo kajpada restavracijskega voza in ob vsej vožnji so bili bifeji vseh postaj po popolni oplenitvi zaprti.
To je bil boljševizem v vrsej svoji lepoti.
Zadnjič sem čital v nekem tedniku dramatično poročilo o plenitvi tovarne »Fiat«:
»G. Fiatu, je pisal ta list, se imamo zahva-liti za pohod na Rim, s katerim se je končal ta strašen režim boljševizma.
Delavci, ki niso bili zadovoljni, da so se Polastili tovarne, so zvezali velikega industrialca in so pred njegovimi očmi onečastili njegovo soprogo in njegove hčerke.
Indigniran :(silno čudno!), je nato veliki in-diistrijalec dal Mussoliniju na razpolago posebne vsote, da je marširal proti glavnemu mestu in prekucnil režim.«
Povejmo takoj, da g. Fiata niso nikdar 'ivezali njegovi delavci in da ravno tako ne Odgovarja resnici, da so pred njegovimi očmi osramotili njegovo soprogo in njegove hčerke.
G. Fiat ni nič drugega kakor F. I. A. T. t. j. Fabbrica Italiana d’ Automobili di Torino. Ta družba ni oženjena in vsled tega nima hčerk, katerih bi bilo mogoče onečastiti.
Po tem historičnem popravku se evidentno lahko domneva, da Mussolini ni mogel z vrečami fižola vojaško oskrbeti svojih prvih čet in da so najbrže bogati veleposestniki in industrialci financirali njegovo ekspedicijo.
Bolj interesantno pa je analizirati razvoj ftiussolinizma. Zakaj, če so tedaj zasedli tovarne, če so plenili skladišča in če so orga-
nizirali štrajke na vseh koncih in krajih vse ■ Italije, ve pač vsa Italija, da so stali za vsemi temi štrajki in plenitvami Mussolini in ' njegovi prijatelji. Toda če bi se bil boljševizem ugnezdil v Italiji definitivno, bi bil moral Mussolini vsaj v začetku deliti svoj® oblast s svojimi prijatelji.
Na drugi strani pa se je pojavljala druga stvar.
Medtem ko je zavladalo veselje nad »Soei-julno (revolucijo), so komunisti menda prin-cipijelno uporabljali prost čas, ki so ga dopuščali štrajki in ustavitve dela za smešenje bivših vojakov.
Te norčije so uganjali, kakor si lahko mislimo, vsi dezerterji, ves izmeček, vsi, ki so se pred strelskimi jarki v veliki vojni potuhnili. In dogajali so se napadi in sramotitve.
Zdaj so preteoali posamične vojake, zdaj zopet so sredi ceste pljuvali v obraz častnikom.
Bivšim vojakom je začelo to končno presedati. Gibanje za solidaren nastop se je počelo med njimi.
Mussolini je čutil, da se bliža vihar. In te-daj je — to je treba sedaj povdariti — preložil puško z ene rame na drugo.
Ali ni bil on sam slaven veteran? Ali ni okušal nevarnosti in revščine v strelskih jarkih?
Ali ni bilo na drugi strani evidentno, da bodo, če sklenejo bivši vojaki, da se ne puste več nadlegovati in si pljuvati v obraz, dezerterji in drugi potuhnjenci socijalne armade tekli kakor zajci.
Izvršil je preorientacijo.
Ro se je sprehajal z nekim svojim prijateljem kmalu po imenovanju za ministra po rimskih ulicah, je moral prekobaliti kup kock, ki so delale napotje na ulici.
»Glej,« je rekel prijatelj, »dober materijal za socijaliste, če se domislijo, da te prekucnejo.«
»Oh! je dejal Mussolini, ni nikake nevarnosti! Jaz jih poznam. So preveliki bojazljivci.«
Njegovo popolno poznanje ljudi, ki so ga obkrožali, mu je ustvarilo moč.
Na strani njegovih bivših prijateljev ni bilo ne programa, ne glave, ne značaja. Bile so nejasne in nasprotujoče si ambicije, toda absolutna nezmožnost izvršiti katerikoli načrt, ker načrta sploh ni bilo.
Če se je moglo »rusificirati« Italijo v petih letih, gre to na rovaš dejstvu, da ni vodila poslov vlada, ki bi bila vredna tega imena.
Popolna brezpomembnost voditeljev tega časa je dopustila, da si je Mussolini sprva ustvaril rdečo stranko in da jo je potem pobijal. Zadoščal pa bi bil .en sam človek z močno roko v ministrstvu v letu 1920, da bi bil v državi napravil red.
Takega človeka pa ni bilo in zato je postal — Duce.	»Oevre«.
Občni zbor Kmetijske družbe za Slovenijo.
Včeraj dopoldne se je vršil v dvorani »Mestnega doma« občni zbor najstarejše slovenske korporacije »Kmetijske družbe« za Slovenijo. Občnega zbora se je udeležilo 260 delegatov posamezni družbinih podružnic iz vse Slovenije.
Občni zbor je ob 11. otvoril družbin pred-sednik g. Ivo Sancin, ki je pozdravil vse navzoče delegate, zastopnika obeh velikih županov, posebno pa ministra Ivana Puclja, katerega so zborovalc-i živahno aklamirali.
Nato se je predsednik v lepih besedah spomnil umrlih članov Zupančiča, sestre Bernarde Grošljeve, šolskega nadzornika Černa-goja, učitelja Gvardijančiča in strokovnjaka Skalickega. V spomin vseh omenjenih so navzoči vstali in zaklicali »Slava!«.	[
Vzpričo današnjega kraljevega praznika so zborovalci napravili ovacije kralju. V svojem nadalajnem govoru je predsednik izjavil, da je šla družba točno svojo pot brez ozira na različna prepričanja svojih članov. Vedno je poskušala biti neko nevtralno torišče, boreč se le za skupne interese svojih članov. Ker kmet nima svojega zastopstva, kakor ga ima trgovec v Trgovski zbornici in delavec v Delavski zbornici, mu nadomešča to zastopstvo Kmetijska družba Oti vrši svoje naloge brez razlike na levo in desno.
Nato je prečital družbin tajnik inž. Lah poročilo o delovanju glavnega odbora v 1. 1925. Tajniško poročilo vsebuje najprej oris notranje družbine organizacije, nato na kratko očrtanje delovanja družbinih podružnic, ki pa je bilo zelo nepovoljno.
Družbino glasilo je »Kmetovalec«, ki je strokovnjaško urejevan, le škoda, da je še vedno mnogo družbinih članov, ki ga puščajo nerazrezanega na mizi. Radi nizke članarine in naročnine je list pasiven.
Kmetijska družba je vršila tudi pouk v kmetijstvu in je prirejala kmetijske tečaje. Posrečilo se ji je doseči, da so njene vloge na državne urade kolkovanja proste. Družba je pogosto intervenirala pri raznih oblastih v splošnih interesih, tičočih se kmetskega stanu.
Leta 1925 ni dobila od države več podpore, kakor 67.333 Din, znamenje, da ni bil tedaj noben Slovenec v vladi. Ko je letos vstopil v vlado g. Pucelj, so se podpore znatno zvišale. čeprav se ima blagovni oddelek boriti s hudo konkurenco je vendar razprodal 191 vagonov blaga za skupno vsoto 5.380.000 Din. Obžalovati pa je, da pozna na§ kmet svoje kmečke gospodarske organizacije le tedaj, kadar je v stiski.
G. Sancin navede nato dolgo vrsto raznih
denarnih podpor ki jih je družba dobila letos od ministra Puclja in sicer tako družbina centrala kakor tudi njene podružnice. Vse podpore, ki jih je družbi naklonil oziroma preskrbel minister Pucelj, znašajo letos preko pol milijona dinarjev. (Tu nastanejo v dvorani frenetične ovacije ministru Puclju.)
Tajnik inž. Lah poda nato računski zaključek za 1. 1925, ki predvideva družbenih aktiv oziroma pasiv za 1,779.506 Din in skupnega prometa v iznosu 1,700.000 Din. Čisti dobiček družbe je znašal 11.151 Din.
Predsednik Sancin prebere nato laskavo revizijsko oceno blagajniškega poročila, nakar predlaga župnik Piber, da se izreče odboru absolutorij, kar je bilo soglasno sprejeto.
Delegat Blatnik iz Velenja se boji, če ima družba naložen kak denar v Sla venski banki. Predsednik Sancin ga pomiri z zagotovilom, da ga nima.
Najzanimivejša točka občnega zbora so bile volitve. Za skrutinatorja za kranjske glasove sta bila nominirana Urek in Brenčič, za štajerske glasove pa Jan in Jug. Za predsednika je bil zopet izvoljen g. Ivo Sancin, ki je dobil 119 glasov, njegov protikandidat P. Hauptman pa 57.
Izid pol ure trajajočih volitev ni spremenil bistvene sestave glavnega odbora.
Za Kranjsko so izvoljeni: Ivo Ažman, A. Globevnik in Lovro Petovar s 119 glasovi profc 57, kolikor so jih dosegli njihovi proti kandidati.
Za Štajersko so izvoljeni Mihael Brenčič, Jakob Jan in Miha Hrastnik z 98 glasovi proti 45 glasovom nasprotnih kandidatov. Na Kranjskem so zmagali kandidati SKS, na Štajerskem kandidati SLS.
Nato so se obravnavali še predlogi o proslavi stošestdesetletnice družbinega obstoja prihodnje leto in nekateri predlogi, tičoči se povzdige našega kmetijstva, nakar je predsednik ob pol dveh popoldne zaključil občni zbor. _________________'
Ivo Grahor:
SLOVANSKA POLITIKA.
H.
Čehi bo dokazali, da raaumejo svojo nalogo na zapadu. Otresali so se venske in politične tuje oblasti .in kot zvesti Husiti, v boju za narodnost dokazali svojo kulturno silo. Mislim, da ni treba naštevati njihovih mož od Komenskega do Masaryka. Slovanska misel je pri njih najbolj dozorela in jim izročila vodstvo nad avstrijskimi Slovani. Da so Čehi .poznali slabe strani panslavizma, nam kaže znani stavek Palackega: »Rusija [je daleč, ampak dobro, da je daleč!« V avstrijskem parlamentu se niso mogli zanašati na Poljake, a tudi to so razumeli in jim odpustili. Skrbeli pa so za notranjo organizacijo Slovanov in ustvarili Sokola, gojili ®o vb®" slovanski pokret in delali tudi praktično, podpirajoč LužiŠke Srbe. Torej »o .bili pola- ( tično najbolj pripravljeni.	|
Češkoslovaška republika .je moderna drža- | va. Zato so tem važnejši njeni cilji, tem ža-lostnejši spor češko-slovaški. Čehi niso anali
rešiti slovaškega vprašanja, ker so podoemje-vali razvoj Slovaške, vpliv klerikalizma in inadžarstva. Tako se je zgodilo, da postali v republiki prej Nemci države® nar id kot pa Slovaki. Pri tem vprašanju ne smemo biti .površni. Baš v moderni driari ai prvo narodnost, temveč gospodarstvo in torej tudi odločuje gospodarska moč. 3 milijoni Nemcev predstavljajo organizirano in agresivno gospodarsko skupino. Pridobitev Čehov ostanejo kljub temu oni napol germanizirani deli naroda, s katerimi so ae tako ojačili, da lahko tekmujejo v modernem svetu. Iz nove zgodovine Čehov pa črpamo pomenljiv nauk, da moramo zdaj še bolj j&-čiti naše prirodne vezi kakor v preteklosti. Slovani brez slovanske kulturne smernice ne morejo najti politične skupnosti.
0 južnih Slovanih samb vajeni govoriti pod vtisom dnevnih dogodkov. Ta način je razumljiv, a ni pravilen. Balkanski polotok je zemljepisno in narodnostno evropski vozel, iki se .je, napojen z dvema kulturama, razgrel pod slovanskim preporodom. Rusija je segla na to zemljo in prenesla sem težišče boja za pot v Malo Azijo. Pomagala je narodom v osvobodilnih vojnah, a jih rti znala in ni mogla voditi dalje. Tuja dinastija vlada Bulgarom po volji Nemcev za »Drang imch Osten«.
Bulgari se od 1. 1912. oddaljujejo od slovanske politike. Stanubolijski je bil svetla točka v germanofilskem morju bulgarske inteligence, ki bo končno morala 6 pozna ti, da ij.e bodočnost BuJgarov na Balkanu — slovanska. Spor xa Mekedonijo ne sme ostati večen. Ustvarila ga je zgodovina na tleh bizantinske kulture po prihodu Turkov in z njihovim porazom. Saj so tu ostanki starih narodov pomešani s Slovani in Turki. Makedonci se .prištevajo k nam, a nočejo biti ne Bulgari, ne Srbi. Danes se vrši boj *a ozemlje. Narodnostni boj je sekundaren. Kot ozadje Soluna ima dežela gospodarski in strategičen pomen, kar je zmotilo tudi jugoslovanske državnike, da so nasilno potlačili makedonski separatizem. To izkorišča Bul-garija in z njo Grška, ki ima Solun. Makedonijo bi mogla .umiriti le pravočasna ureditev srbske uprave in politike. Dokler ne rešimo tega vprašanja ne bo miru na Balkanu. .Zdi se, da je Italija na. ta račun ie skovala protislovanski obroč in se a dovoljenjem Anglije seli v Albanijo.
—	(Dalje	prih.)
KRATKE VESTI.
Turčija bo naročila letos dve križarki, več torpednih in večje število obrežnih baterij. Obenem je poslala veliko križarko »Goeben« v St. Nazaire kjer bo križarka temeljito popravljena. Križarka se bo potem imenovala »Selim*.
Zaupno poročilo ameriškega finančnika Kamniererja o poljskem gospodarstvu in valuti sta ukradla dva uradnika iz finančnega ministrstva in ga izročila neki tuji velesili.
Za.m/eni
'anc*aSinovi
Enrilo
Splošno priliublfen
Kavni nadomcstele,
oRusen I cenen.
Dobiva se v vsej)
dobro asortlranlO IcolonJ/alnJA trgovina*.
Ch. Lucieto:
13
Spomini francoskega vojnega detektiva.
— To je res občudovanja vredno, sem vzkliknil, in je gotovo eno naj večjih junaštev v vojni!
Moj prijatelj se je nasmehnil, potem pa je dejal.
— 0, kakšni ste Francozi! Tako brezpomembno stvar imenujete junaštvo? Kako boste torej imenovali to, kar se vrši sedaj pred Verdunom? Mi smo vzdržali štiri ure proti Hunom! Toda oni tam doli pri Verdunu pa vztrajajo že šest mesecev proti vsej nemški armadi. To dejstvo je pač največje vojno junaštvo.
In med tem ko je govoril, so se dvignili vsi oficirji, ki so se nahajali v sobi in ki so imeli v svoj gumbnici ynak Viktorijinega križa, najvišjega angleškega odlikovanja, se obrnili proti zidu, kjer je visela karta fronte z napisom Verdun, ter vojaško pozdravili.
Ne vem nič lepšega, kot ta pozdrav junaških mornarjev junaškim vojakom!
8. .poglavje.
Satanska iznajdba nomškega generalnega štaba.
V zadevi protišpijonaže obstoja načelo, kojega isti-nitost vsak čas potrjujejo dejstva. To načelo je sledeče: resnica je včasih lahko zelo neverjetna.	j	•V;:.
Jaz bi temu načelu dodal še drugo: kar se tiče vojaških zadev, je treba maso šele vzgojiti.
In to je globoka resnica!
Vzemimo na primer, ako hočete, povprečnega Francoza. Postavite ga pred 42 cm granato, to se pravi najkolosalnejšo iznajdbo avstro-nemškega topništva.
Rekel vam bo: »To je res popolno uničevalno sredstvo. Nemogoče je napraviti kaj boljšega!«
In vendar so Nemci iznašli še nekaj boljšega!
Steklarski mojstri v Turingiji so v tem oziru da-leko prekosili Kruppove in Skodove tovarne in njih inženjerje!
Njim se ima Nemčija zahvaliti, da je mogla oborožiti svoje agente, ki so delovali v inozemstvu, s tako mogočnim strojem, da je bil kar se tiče doseženih uspehov, stokrat bolj škodljiv kot 42-cm granata.
In to stvar je bilo mogoče prenašati v žepu in tehtala je točno 50 gramov!
Sovražnik je s tem lahko razstrelil tovarno, k a n a 1 i z a c i j o ali kar je bilo še bolj nevarno, smodnišnico, ladjo ali celo municij-isko skladišče.
To je bil svinčnik! Sami veste ravno tako dobro kot jaz, da svinčnik zavzema zelo malo prostora in razen tega se ga človek neprestano poslužuje. Lahko ga pozabi kjerkoli...
če to ni njegov žep, ali v . če te listine niso n j ego-
celo v žepu, kupu listin, v a 1 a s t.
Nesreča je bila, da so se ti svinčniki nahajali vedno tam, kjer se ne bi smeli nahajati. Takoj bomo vi-deli, zakaj.
Našli so jih enkrat v zalogi razstrelilnih snovi! Našli so enega celo v je bila špijonka!
Lahko si mislite, da so vrste.
tovoru bombaža, drugič v postelji lepe ženske... ki bili te svinčniki čudne
V Švici, kjer sem se specijalno bavil z delovanjem gospoda von R., nemškega poslanika, in njegovih agentov, sem čul prvič govoriti o teh svinčnikih.
Neko jutro, bilo je točno 19. avgusta 1916., sem pri čitanju dnevnika »G a zet te de Lausanne« zapazil sledeči članek:
»Prošli teden je na prošnjo italijanske vlade švicarski preiskovalni sodnik v družbi profesorja R. A. Reissa, direktorja policijskega znanstvenega laboratorija na univerzi, pregledal kovčke in prtljago, ki so ostali zapuščeni v garderobi na glavnem kolodvoru v Lausannu.
(Dalje prth.)
Dnevne vesti.
IZJAVA.
V št. 91. z dne 24. aprila 1926 smo objavili na tem mestu članek »Pirova zmaga protide-klarašev«, v katerem smo očitali klubu sa-nostojno - demokratskih učiteljev, da so na zborovanju društva učiteljev in šolskih prijateljev za ljubljansko okolico zmagali z načinom agitacije, katere bi se sramoval vsak .pošten človek, da 90 uporabili ostudno osebno, gonjo, da so nekateri upravitelji izvajali teror-, grozili z obračunanjem, in da so m'ed učiteljstvom ljubljanskega okraja nekateri nezakonitim potom zasedli sedanja me3ta. Obžalujemo,-da je ta članek izšel v našem listu •in -njegovih trditev ne vzdržujemo, s čemer dajemo prizadetim polno zadoščenje. Uredništva.
PRAZNOVEREN POSLANEC.
- Neki beograjski list je pred kratkim poročal o praznoverju beograjskih prebivalcev. Med drugim je	poročal	tudi o	poslancu, ki
nikdar ne gre v	nobeno	vas, če	preleti	pred
.vstopom v va9 njegovo pot črna mačka. Njegovi politični nasprotniki so izvedeli za to babjeveraost in	so najeli ljudi,	ki so	nalovili Črnih mačk	ter jih	redno spuščali	pred
poslancem, kadar je hotel iti ta v vas na agitacijo. Poslanec se je sicer čudil, odkod naenkrat toliko črnih mačk, a vseeno je ostal zvest svojemu praznoverju in črne mačke mu bodo pri prihodnjih volitvah vzele mandat.
• Kakor je mešno to praznoverje, tako pa dolgo še ni najhujše. In zdi se nam, da imajo naši narodni očetje še marsikatero drugo prazno vero, ker resnično delo naše skupščine je takšno, ko da bi vsem poslancem preletela pot pred vstopom v skupščino — črna mačka-.
Ni čuda, če je zato po vsakih volitvah — tudi maček volivcev vedno večji.
. Radovedni smo le, kdo bo teh pravih mačkov prej sit ali volivci, ali pa poslanci.
. Upamo, da volivci!
— Veliki iupan dr. Vilko B&ltič in soproga
sta priredila včeraj dne 16. t. m. ob 20. uri v županijski palači slavnostni obed v proslavo rojstnega dne Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra I. Tega obeda so se udeležili: Ljubljanski škof dr. Anton Bonaventura Jeglič, častna dvorna dama Njenega Veličanstva kraljice Marije gospa Franja Tarčarjeva, divizijski general Danilo Kalafatovič, komandant dravske divizijske oblasti in soproga, italijanski generalni konzul marki Lodovico Gavotti, konzul čehoslovaške republike dr. František Resi, konzul francoske republike Joseph Paul de Flach in soproga, konzul kraljevine Belgije Milan Dular in soproga, častni vicekonzul kraljevine Španije Milko Hribar, rektor ljubljanske univerze dr. Franc Lukman, podpredsednik višjega deželnega sodišča dr. Anton Rogina, finančni delegat dr. Karl Savnik in soproga, vladni svetnik Anton Mencinger, komisar stalnega mesta Ljubljane in. soproga, predsednik odvetniške zbornice dr. Danilo Majaron in soproga, predsednik notarske zbornice Aleksander Hudovernik ih soproga, predsednik zbornice za trgovino, obrt in industrijo IvaD Jelačin ml., predsednik zdravniške zbornice g. dr. Vinko Gregorič, predsednik inženjerske zbornice inž. Milan Šuklje in soproga, prota Dimitrije Jankovič in soproga, odvetnik dr. Dinko Puc in soproga in sreski poglavar Stanko Novak. . ,
— Krajevni odbor Rdečega krila SHS v Tržiču za poplavljence. Z veliko požrtvovalnostjo jel priskočil na pomoč poplavljencem krajevni odbor Rdečega križa v Tržiču. Nabral je v gotovini 16.423.50 Din, večjo množino obleke'in živil. Te darove je deloma razdelil najpotrebnejšim poplavljencem, anesek 11.433 dinarjev je pa poslal oblastnemu odboru Rdečega- križa v razdelitev. — Za to izdatno pomoč izrekamo krajevnemu odboru Rdečega križa najiskrenej&o zahvalo. — Posebno pa se zahvaljujemo tamošnjemu učiteljstvu na požrtvovalnem delovanju. — Naj bi ta človekoljubna akcija našla mnogo posnemalcev.
— Novi parniki »Jadranske plovidbec. »Jadranska plovidba« se pogaja z neko angleško družbo glede nakupa dveh nov* velikih parnikov s tonaio po 4.000 ton. Pogajanja, so iuapela tako dalev, da utegneta priti parnika že začetkom prihodnjega meseca v naše vode.
— Ii imenika zdravniške zbornice za Slovenijo. Iz imenika zdravniške zbornice za Slovenijo, je izbrisan dr. Ludvik Sinkovič, zasebni zdravnik na Gornji Polskavi, ker se je preselil v Zagreb.
— I* iustične službe. Kanclist Fran Drašler pri okrajnem sodišču v Kranjslk.1 gori je premeščen na oddelek B stola sedmorice
v Zagrebu.	.	4	,
~ »Uradni liste štev. 115 z dne 14. de-cembra objavlja uredbo o organizaciji in ureditvi pouka zasilnih Sol v ljubljanski ot>-lasti in tarifno obvestilo o direktnem blagovnem prometu med postajami železnic kraljevine SHS na eni -strani in postajami kraljevine Danske, Norveške in Švedske na drugi strani v prevoau ■skozi Nemčijo, Avstrijo, Češkoslovaško Ln Madjarsko.
— Most pri Tacnu. Asanacijska dela pri ogroženem rečnem stebru deželnega mostu črez Savo v Tacnu so imela predvidoma po-polen uspeh in je obstoj mostu zasiguran. L ozirom na to je most zopet odkrt za osebni in vozovni promet, razen tovornih automo-bilov Vsa vozila morajo pasirati mošt v počasnem tempu. Se obstoječe omejitve prometa bodo ukinjene čim se železna mostna konstrukcija dvigne zopet, v prvotno iego. Nlos v Medvodah bo otvorjen za splošni promet predvidoma v nedeljo 19. t. m.
— »Mlekarsko društvo la Slovenijo*. Na vurašaaja kdaj se ustanovi mlekarsko društvo za Slovenijo, sporočamo tem potom, da »e društvo ustanovi, ko bodo vsestransko od-
govarjajoča .pravila izdelana. Pravila študira v zato določen odbor. — Mlekarsiko drušivo za ljubljansko okolico. Božidar Florjančič,
(t. č. predsednik.
— Smuški tečaj na Pohorju. Mariborska podružnica SPD priredi za Božič (med katol. in pravoslavnimi božičnimi -prazniki od 24. t. m. do 3. oziroma 9. januarja 1927) redni smuški tečaj za novince in dr. pri Mariborski koči 1080 m na Pohorju. Pouk bo brezplačen, tečaj bo vodil g. Rudolf Badjura, referent za turizem iz Ljubljane. Celokupna oskrba (z:ij-trk, kosilo, večerja in zakurjena soba) za dan in osebo znaša za udeležence tečaja Din 40.
— Snežne razmere so zelo ugodne. Novince opozarjamo, naj se pri nabavi smučarske opreme obrnejo na starejše smučarje, da ne prineso s seboj napačne ali nerabne opreme. Najbližji dohod v Mariborsko kočo (od juga) je iz železniške postaje Hoče (3 ure) ali iz Maribora 3 ure. Priporočamo odhod z jutranjim vlakom. Prijave za udeležence smuškega tečaja sprejema Mariborska podružnica SPD Maribor.
— Književna lastnina v sovjetski Rusiji. Pravkar je izšel v sovjetski Rusiji zakon o avtorski 'lastnini. Komunistična država, ki oficielno ne priznava privatne lastnine, priznava s tem zakonom avtorsko pravo. Zaščitni rok za avorja samega je določen na 25 let, za njegove dediče pa na 15. Zaščitena so vsa dela, ki izidejo v Rusiji, bodisi da so mjihorvi avtorji državljani sovjetske Rusije, bodisi da so inozemci, vendar pa ima država pravico, da avtorja vsak čas ekspro-priira. Prav tako si prilasti država vsak čas lahko pravico do prevoda. Tudi prevodi uživajo pravno zaščito.
— Francosko-sirijska zračna proga. Ob priliki proračunske debate v francoskem parlamentu se je pretresalo med drugimi tudi vprašanje zračne zveze Marseille—Sirija. Sklenjeno je bilo, da naj vodi ta zračna proga čez Balkan.
— Množestveni odpusti' iz rdeče armije.
Iz Rige poročajo: Več sto oficirjev rdeče armije 'bo odpuščenih. Mesto njih -bodo sprejeti v armado nemški oficirji.
— Mednarodna visoka šola za politiko. Profesor zgodovine in avstrijski zastopnik v predsedništvu imstituta za duševno sodelovanje, ki ga je ustanovila Zveza narodov, Dc»p6ch, je govoril te dni na nekem dunajskem zborovanju Zveze narodov o organizaciji in načrtih instituta. Pri tej priliki je omenlil, da namerava ustanoviti institut mednarodno univerzo za politiko.
. — Snežni zameti v Hercegovini. Skoraj po vsej Hercegovini močno sneži. Na mnogih krajih je onemogočen vsak promet. Obenem so se pojavile, osobito v gorskih krajih tolpe gladnih volkov in medvedov, Iti povzročajo prebivalstvu veliko škodo.
— Spalna bolezen je izbruhnila med vojaštvom v Brnu. Zdravniki vzrokov tam neobičajne epidemije doslej še niso mogli ugotovita.
— Železniška nezgoda. Te dni se je pripetila na progi Osijek—'Našice železniška nezgoda, ki bi bila imela lahko katastrofalne posledice. Na mestu, kjer se križa železniška proga s cesto, ki vodi v Vinkovce, se je namreč zlomila os vagona, v katerem so se vozili samo šolarji. Ker je bil vagon dobro pripet, ga je vlekel vlak dolgo časa dalje.
Po čudnem naklučju pa tega razven šolarjev ni nikdo opazil. Nenadoma pa je skočil vagon s silnim truščem s tira. Med otroci je liastala silna panika. Strojevodja je vlak ustavil. Ce bi se to ne.'bi bilo zgodilo, bi bil padel vagon preko nasipa ter bi bil potegnil e seboj še druge vozove in bi bila nastala velika katastrofa, tako pa se šolarjem ni zgodilo nič hujšega kot da je odneslo par od njih neznatne kontumje.
— Kar je iskal je našel. 56 letni Boško Gjurič v Mostaru je bil te dni hudo pijan.
V tem stanju se je vozil po mestu v diru s konji. Daši so konji tekli, kolikor so mogli, je bilo to Gjuri6u 3e vse premalo. iBičal jih je na žive in mrtve. Končno so zavozili preplašeni konji v Neretvo, kjer so z Gjuridem vred utonili.
— Avtomobilska nezgoda romunske kraljice. V torek je prišlo v Bukarešti do ka-rambolaže med avtomobilom romunske kraljice Marije in nekim kmetskim vozom. Voznik je baje avtomobil pravočasno zagledal, ni se pa hotel izogniti. Avtomobil je bil precej močno poškodovan, tudi šofer je odnesel tako težke poškodbe, da dvomijo, da bi ostal pri življenju. Kraljica je ostala nepoškodovana ter je nadaljevala vožnjo v nekem drugem avtomobilu. Kmeta so zaprli.
— Obesil se je na drevo ob cesti, ki vodi mimo PrvačAne Franc Mlečnik, doma iz okolice Prvačine, stanujoč v Gorici. Povod samomora: dolgotrajna brezposelnost. Mlečnik je izvršil samomor baš na dan, ko je poteklo 30 let, odkar ei je končal življenje na sličen način njegov oče.
— 19 potresnih sunkov so čutili v eni preteklih noči na severni obali otoka Jave. Po-tresni sunki so povzročili veliko materialno škodo. Človeških žrtev ni.	I
— Čeden policijski stražnik. Te dm je stal ed dunajskimi sodniki bivši policijski
da je videl, da so otroka odnesli, ne da bi ■se mu pripetilo kaj zlega, sicer pa, da ga je prisilila k njegovemu zločinu — beda. Ta izgovor pa ni držal: Staufer je bil obsojen na dva meseca ječe, in sicer z ozirom na to, da je obsojen že enkrat radi tatvine, brezpogojno.
— Krvav pretep radi dekleta. Srbobranski kmet Žarko Dinjaški se je izprehajai te dni z dvema prijateljema po srbobranskem kor-zu. Med številnimi izprehajalci se je nahajal tudi trgovski pomočnik Nestor Manojlovič, ki je spremljal dve dekleti. Iz neznanega vzroka se je obregnil Dinjaški ob eno od deklet. Razjarjen ga je stavil radi tega Manojlovič na odgovor, poklical stražnika ter .mu dejal: »Aretirajte tega prasca...« Dinjaški je bil radi tega hudo razžaljen. Sklenil je, da se bo nad žaljivcem maščeval. Ko je bila promenada končana ter se je vračal Manojlovič sam proti domu, ga je Dinjaški ustavil, prijel za roko ter ga namlatil s palico po glavi. Manojlovič, ki je na glavi močno krvavel, je segel v žep, potegnil revolver ter oddal na Dinjaškega več strelov. Dinjaški se je zgrudil in odpeljati so ga morali z izvoščkom domov, od tam pa v bolnico. Ena od krogel mu je namreč obtičala v prsni kosti, mož bruha kri, njegovo stanje je brezupno. Manojlovič, ki je tudi precej močno poškodovan, je ostal v domači oskrbi. Zagovarjal se bo »na prostih nogah«.
— Strašen konec boksmatrha. V H a rt f rud u (Connecticut) se je vTšil te dni boksmatch med francoskim .boksarjem lahke teže Charlesom Pegulihainom in bostonskim boksarjem težke teže Elmerjem Friedmanom. Frieaman je dal pri tem Pegulihanu tak silen udarec po glavi, da mu je zdrobil črepinjo. Paguli-iian, ki je nastopil v Zedinjenih državah topot prvič, je poškodbi seveda podlegel. Friea-mana so vtaknili v luknjo.
— Vlomilec v vinskem sodu. Ko je šel te dni pozno ponoči službujoči orožnik mimo kavarne »Ohrid« v Beogradu, je čul v temnem lokalu sumljiv ropot. Poslušal je nekoliko časa in ker ropot ni prenehal, je šel na policijo ter stvar prijavil. Dežurni policijski uradnik se je podal ž njim, dvema drugima orožnikoma in nekim mehanikom takoj na lice mesta. Ker se je čul še vedno sumljiva ropot, je poklical dežurni dva pasamta kot priči ter dal lokal odpreti. Sprva ni bilo videti ničesar, kmalu pa so opazili na blagajni sledove poizkušenega vloma. Toda vlomilca n-i bilo nikjer. Končno je slišal eden od orožnikov da v nekem velikem sodu nekdo diha. Dvignil je pokrov in na prijetno iznenadenje so zagledali prisotni, da je čepel v sodu eleganten mladenič. Orožniki so fanta uklenili ter gnali v »kvart«, kjer so spoznali v njem na še prijetnejše iznenadenje že dolgo .iska-
' nega nevarnega vlomilca Milana Kuizmano-
| viča. Oddali so ga sodišču.
!	— Zanimiva arctacija madjarskega slikar-
ja. Ko je prispel te dni budimpešlanski vlak v Subotico, je skočil s strehe enega od va-
1 gonov neznan mladenič ter jo hotel urnih
voril z nekim dekletom, dva neznana lopova, ga vrgla na tla ter mu odvzela listnico z vsebino 20.000 Din. Ker se je zapletel Pre-ložnjak pri natančnejšem zasliševanju v protislovja, so ga pridržali v zaporu. Drugo jutro je priznal, da si je stvar v pijanosti izmislil ter hotel policijo »potegniti«.
— Cerkvena tatvina v Istri. Te dni je bila izvršena v Klancu v Istri drzna cerkvena tatvina. Okoli ene ponoči je začul župnik pod livojo spalnico velik hrup. Vstal je in začel klicati — bili so tatovi. V cerkev so prišli skozi okno, ki so ga poškodovali. Ker niisa mogli odpreti tabernaklja, so ga razdejali. Ukradli so iz njega ciborij in malo posodo za hostije. Hostije so deloma odnesli, delo-
Pa izmetali po cerkvi. Ukradli so til križe in oropali tudi krstni kamen. Povzročili so občutno škodo, to pa tembolj, ker je bila cerkev tudi pred 2 letoma okradena. Po izvršenem delu v cerkvi so hoteli udreti roparji z velikim železnim drogom v župnišče. Ropot je zbudil župnika, ki jih je s svojimi klici na pomoč pregnal. Oblasti upajo, da dobe lopove kmalu v pest.
— Hribolazec, ki je padel na napačno stran. Nenavadno smolo je imel te dni neki avstrijski alpinist. Pri plezanju po gorah ob italijanski meji je namreč izpoddrsnil in telebnil na italijanski teritorij, kjer je obležal težko poškodovan. Našli so ga karabinerji. Ker ni imel potnega lista, so ga prepeljali v bolnico za inkviaite ter mu povedali, da bo moral odsedeti, ko ozdravi, obligat/no kazen. Hribolazec je odvrnil melanholično, da je prišel na italijanski teritorij »popolnoma nehote«.
— Ali jc ime Mussolini psovka ali laskav izraz. Neki stanovanjski najemnik v Bruslju je afiširal v hiši lepak, na katerem je imenoval hišnega gospodarja strašnega tirana, hišnega oskrbnika pa »Mussolinija«. Oba sta se čutila žaljena ter 'sta vložila tožbo. Prvo-instančno sodišče je spoznalo najemnika v obeh slučajih krivim. Obsojenec je vložil priziv ter trdil, da je imel Mussolini laskav izraz ter da pride lahko do neprijetnih diplo-matičnih zapljetljajev, Se bo sodišče drugega mnenja. Senat si je pomagal iz zadrege na ta način, da Mussolinija ni ocenil ter obsodil obtoženca samo zaradi izraza »strašen tiran«.
— Zlati zakladi v Schonbrunu. Kol znano, trdi avstrijski iskalec z bajanico (čudežno šibico), stotnik Levin, da so zakopani v schonbrunskem vrtu zlati zakladi. Sedaj je dobil Levin dovoljenje, da sme domnervne zaklade v Schdnbrunu poiskati in izkopati.
— 144 dedičev. Iz Pozna poročajo: Te dni je umrl v Peru-u milijonar František Pro-haska iz Olomuca. Ker ni zapustil nobene oporoke, je pozvalo sodišče neznane dediče, da naj se javijo. V treh dneh se jih je javilo nič manj kot 114.
— Izšla je letošnja 12. številka »Preroda«. Vsebina je sledeča: Mirko Kunčič: (Naše žen-•stvo in protialkoholno gibanje. — Prav je povedal! — M. K.: Ne kloni pod udarcem! — K riha: Nekaj vtisov iz Francije. — Iz aklov društva za skrbstvo alkoholikov. — Saj&eve-
krakov pobrisati s kolodvora. Dva detektiva _______________________________
sta pohitela za njim ter ga aretirala in od- j kdo: Mr. Johnson — vodjo <un.
vedla na železniški komisarijat. Tam se je	bicijonistov v Ljubljani. — Ali res nimamo
legitimiral kot Mihael Tot, madjarski držav-	fa3a.> _ Listek: Kovač Fraxic: Med potom,
lian, po poklicu akademični slikar. Izjavil je,	_ Pod drobnogledom. — Nas pokret. — Doda ima pri sebi sedem 6lik, ki jih na Mad-	u;.si _ Drobiž. — Slovstvo. — Listnica ured-
jarskem ni mogel prodati, vsled česar je hotel poiskusiti svojo srečo v Jugoslaviji. Ker ni imel denarja za vožnjo, se je pripeljat \
Subotico na strehi vagona. Policija mu je slike zaplenila. Prodane bodo na javni^ dražbi. Iz izkupička se plača carina in vožnja s pripadki, slikarja bodo pa poslali odgonskim ]>otom nazaj na Madjarsko.
  Zadnji čin zločinca. Iz Pariza poročajo:
V bližini železniške postaje Tomnere je ako-čil iz drvečega osebnega vlaka neki mdividij ler oddal na službujočega železniškega uradnika par strelov. Prihiteli so orožniki, ki so ga hoteli prijeti, možakar je^zibezal ter streljal med begom tudi na orožnike. Ko je bil že od vseh strani obkoljen ter je uvidel, da ne uteče, si je pognal kroglo v ^e in oble-žal na mestu mrtev. Policija je
]e identičen e pobeglim riočincem Massari-jem, ki je pobegnil pred par dnevi iz ječe v Genovi.	.	.
— Pobuna na parniku. Te dni je prišlo med mornarji na Iranskem parniku »Pasteur«, ko se je nahajala v budimpeštanski laki, do pobume. Ko ije imel parnik odpluti, niso bili izvršena za odhod potrebna dela. Zalo je ukazal poveljnik ladje, da mora vse mosno v štiristopih nastopiti. Mesto tega pa je začelo moštvo zabavljati čez razmere na parniku ter komandanta insultirati. Oficirji so
pi-si.
ništva in upravništva.
— Pri nakupu oblek za Božič in Novo leto dajemo znaten popust, nakar slavno občinstvo najvljudneje opozarjamo. J«s- Kojina, Ljubljana, Aleksandrova 3.
Ljubljana.
Slavnostna predstava v drami. V proslavo rojstvenga dne Njega Veličanstva kralja Aleksandra I. se vrši v petek, dne 17. t. m. v dramskem gledališču slavnostna predstava, j Vprizori se Golieva pravljična igra »Triglav-j .'ka bajka«. Pri tej predstavi nastopi po vec-1 letnem presledku zopet na našem odru ga Avgusta Danilova, ki po svojem povratku iz Amerike nadaljuje umetniško delovanje v slovenski drami. Vlogo Babuške je prevzela vsled obolenja ge Medvedove, ki je kreirala to simpatično starko pri premijeri. Predstava se vrši za red D. Začetek točno ob 8. uri
7V6Ž6T.
Trgovine na kraljev rojsten dan. Z ozirom na včerajšnje Časopisno obvestilo g. velikega župana, da naj bi bile na rojstni dan Nj. Vel. kralja Aleksandra trgovine zaprte,, obveščamo naše članstvo da naj zapro trgovine za čas glavne službe božje od 11.
12. ure predpoldne. Sprejeli smo namreč obvestilo mestnega magistrata, da se služba božja ob 11. in ne ob 10. uri. Ostali cas
uvedli .preiskavo, ki je ugotovila, da 6ta bila	Sluiuil l*,*ja 4l.  	--------r:,r'V	vm-
kolovodje dva mornarja — Humuna. Koman-	j	bodo trg0Vjne odprte	kot vsa leta	.
dant je poklical na pomoč madjarsko poli-	.	^gtno prerekanje z	drzavnmn obl.i'	^
cijo, ki ie vzpostavila s taktnim posredovi- (le nnčina praznovanja posameznih^ dmvmn • 1 J r,	 •	r»_____ n cifl Ki 1.1	!•/_	 Zn	rt
pred dunajskimi ------------------- .	.
stražnik Josef Staufer. Mož je poročil neko . Židinjo, ki mu je rodila dete ženskega spola, j Ker Staufer ni hotel pristati na to, da bi bil otrok vzgojen v židovski veri, se je žena z njim sprla in prišlo je do razporoke. Sodišče . je odločilo, da ima otroka vzgajati oče na I lastne stroške. Čez par mesecev se je peljal Staufer z detetom v Budimpešto. Vrnil se je sam. Dejal je, da je otrok v Budimpešti prav dobro spravljen. Cez več mesecev pa se je izkazalo, da je pustil policijski stražnik svojega otroka v Budimpešti v neki veži. Dva meseca nato je otrok vsled črevesnega ka-tara umrl, dočim je prejemal Staufer še \eč mesecev, do svoje aretacije zanj doklade. Pn obravnavi se je vrli policijski stražnik izgovarjal, da je čakal v bližini veže toliko časa,
vi	JVl Iv ' l	,	| •l •
njem zopet red in mir. Rumuna sta bila izročena romunskemu konzulatu. iNato ije par-
nik^"p^^noverstvo na Poljskem. V Slupjih na Poznanjskem se je prikazala te dni par versko blaznim ljudem Marija. Vest o sreč mm dogodku se je razširila z bliskovito naglico po vsej okolici in pričel se je nezaslišan naval božjepotnikov na blaženi kraj. V par dneh je obiskalo Slupje nad 30.000 praznovernih1 ljudi. Železniška uprava je morala uvesti posebne vlake, na tisoče pobožnih ljudi *e je pripeljalo z vozovi in avtomobili,jia lisoče pa jih je priromalo v od matere božje Marije favorizirani kraj »per pedes apostol-lorm«; Naval je bil tolikšen, da so poman-drali -ljudje v okolici Slupij daleč naokr ,
X ^Milijonska poneverba. Iz Rima poročajo: Policija je aretirala uradnika spedicijske tvrdke Gonrard v Postojni Švicarja Altec-•berga, računskega uradnika Rivola s in blagajnika filijaike, ker so ogoljufali erar za 200 milijonov lir. Omenjeni urada^ eo poneverjali carino ter utihotapljali ocarinjeno blago na zvit način v Italijo.
— Fingiran roparski napad. btroje\oa?a Stjepan Preložujak se je zglasil eno prelekl.li noči nenadoma na zagrebški policiji ter p javil, da sta ga napadla na ulici, ko je go
(iiuuAiAc. r	■ ....j., t ------
praznikov postaja že odijozno. Radi tega o podpisano načelstvo ponovno pozvalo merodajne oblasti, da zadevo že enkrat končnove-1 javno zakonito urede. To na znanje našim članom. — Načelstvo Gremija trgovcev v Ljubljani.	_
1- Zaključek Merkurjeve plesne Sole Jj5 soboto 18. t. m. ob 8. uri ivdei v Ka#1' 1- Ker se je sprla s svojim	:
pila 19 letna plačilna natakarica v ^ ra •Central« Ljudmila Janežiča v svoj	sla
novanju na Kodelijevem včeraj	'
količino strupa. Nesrečno dekle najbrie
: gojitelji kanarčkov ^^JS^pokazala,
. k2amočno° se ]e & razvila v na5?h krajih , "Ql-\)1poxarjiemo na	Postaj0 ^v
Saurl^dneS1inV^ kateri F^vprv
zori AnzengrubeTjeva narodna P ' vestt pri znatno znižanih cenati.
mr
fpržite se stare tsm/ade
in uporabljajte še nadalje davno preizkušeni
Pravi Brancinov kavni pridatek
la pocenjuje kavo, jo krepča in ji daje dober okus. Tudi k žihj spada neobhodno Pravi Franck.
VAŽNA DOLOČBA UPRAVNEGA SODIŠČA ZA SLOVENIJO V CELJU.
Ravnateljstvo Trboveljske prem. družbe v Trbovljah je zaprosilo na temelju § 98 in sl. obč. rud. zakona za razlastitev nekih zemljišč v Retju, Prapretnem in Pleskem, da bi napeljala preko njih elektrovod visoke napetosti iz Retij v Plesko. Sresko poglavarstvo v Laškem je^ prošnji TPD ugodilo. Kmetje imenovanih vasi so se proti odloku sreskega TK)glavarja v Laškem pritožili na vel. župana ljubljanske oblasti, ker so se s tem odlokom razalastila nekatera zemljišča, ki so zaščitena •j. določbami § 17 in 99 r. z. TPD hoče namreč izpeljati svoj elektrovod čez vas Retje, (ločim določajo določbe § 17 in 99 r. z., da se ne dajo razlastiti v rudarske svrhe gosoodar-*ka, stanovanjska in druga poslopja, ograjena ■dvorišča, ograjeni vrti in vsa zemljišča do -oddaljenosti 38 m od navedene lastnine. — Vel. župan ljubljanske oblasti je zavrnil priziv retjanskih, praprečanskih in napleških kmetov z utemeljitvijo, da dovoljuje določba > 99 v 3. rudarskemu podjetniku, da more napraviti pod zemljišči, zaščitenimi v § 17 r. z. pod zemljo vodovode, ako jih ne more napraviti drugje, ali jih more napraviti le z breizprimerno večjimi stroški ter da ee more analogno uporabiti ta določba tudi za elektrovode^ ter konečno s tem, da se mora industrijo ščititi in podpirati, ne pa ji delati ovire.
Proti tej sodbi so se pritožili kmetje iz Retja, Praprotna in Pleskega na upravno sodišče za Slovenijo v Celju, ki je njihovi tožbi ugodilo. — Svojo sodbo je utemeljilo med drugimi tudi ,s tem, »da gre v predmetnem slučaju za elektrovod v rudarske namene in da je iz predpisov » 17 in 99 r. z. lahko raz-videti, da se za rudarski obrat ne more zahtevati odstop sveta, ki je od hiše, hleva, kozolca, najmanj 38 m oddaljen. Že čl. 5 bivšega avstrijskega državnega osnovnega zakona od 31. decembra 1867 je zajamčil lastnino in dopuščal razlastitev proti lastnikovi volji samo ondi in tako, koder in kakor to zakon odreja jer je iz tega razloga vsako ekstenzivno tolmačenje razlastilnih predpisov, kakor tudi analogna uporaba drugih razlastilnih zakonov nedopustna, nego uporaba onega specialnega zakona, ki dovoljuje v določene namene popolno ali delno razlastitev. Ker čl. 37 naše
ssaaftsaSf $0gg#ies&, ss
dopuahio, da bi se zemlj:šča, ^omenjena v § 17 r. z. razlastila zaradi elektrovodov potrebnih rudarskim obratom.
Po čl. 53 z o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust in september 1925 se pa dovoljuje razlaščenje privatne svojine ali ustanavljanje služnosti v breme privatne svojine na nepremičnini zaradi postavljanja in vzdrževanja enlektrovodov v prid občekorist-nim državnim oblastem, občinskim in drugim podjetjem. Iz drugega odstavka cit. čl. izvira, da se tudi potreba, obseg in pogoj razlastitve ali služnosti ocenja po načelih in po postopanju, ki je predpisana za druge primere, v katerih se razlasti privatna svojina v onem delu države, kjer leži razlaščeno posestvo.
j 0^* ruc^' zak°n dovoljuje razlastitev v rudarske namene sploh in torej tudi zaradi postavljajo in vzdrževanja elektrovodov v rudarske jame ter točno določa potrebo, obseg 1 n pogoj razlastitve, potem se je pač v polni meri ravnaU tudi glede omejitve po obč. rud. zakonu, ko čl. o3 omenjenega zakona o dvanajstinah gotovo ni hotel razširiti za take primere odredbe o potrebi,obsegu in pogoju razlastitve tam, koder je bila razlastitev z izvestnimi omejitvami že prej dopustna. Namen tega člena je le ta, da dovoljuje razlastitev zaradi elektrovodov načeloma tudi pri takih občekoristnih podjetjih, ki sicer za postavljanje in vzdrževanje elektrovodov sploh ne bi imela pravice razlastitve. Ni pa namen tega člena, da bi opravil izvestne omejitve pri načeloma že z drugimi zakoni dovoljeni razlastitvi. Obči rudarski zakon v svojem § 09 pa ne pozna le omejitve po § 17 r. z., marveč tudi, neke oprostitve teh omejitev in sicer za primer gradbe vodovoda v rudarske namene. — Po naziranju upravnega sodišča m nobenega pravnega razloga, da ne bi se pri rudarskih podjetjih za elektrovode brez razlike, gre li za pod ali nadzemske elektrovode, uporabljali olajševalni predpisi, ki veljajo sicer le za podzemeljske elektrovode, kajti le v takem tolmačenju bi tudi pri rudarskih podjetjih Šlo za razširitev razlastilnih ,možnosti, kakoršne ima v mritslih omenjeni člen in bi se vpošteval tehnični napredek izza dobe, ko je izšel obči rudarski m k on.
Predno bi se pa mogla dovoliti TPD razlastitev delov kmetskih posestev, zaščitenih z določbami § 17 in 99 r. z., za to, da bi napravila preko njih svoj elektrovod, bi se pa moralo ugotoviti, da je TPD obžekoristno podjetje in da bi se elektrovod na drug način sploh ne dal izvesti, ali da bi se dal le z neprimerno večjimi stroški.«
Tako sodba upravnega sodišča v Celiu. ___
Omenjeno bodi, da je višje dež. sodišče v Ljubljani in z njim vrhovno sodišče v Zagrebu že večkrat ugotovilo, da TPD ni obže-koristno podjetje, marveč pridobitno podjetje.
Prosveta.
Dt* dirigenta vodita orkester Glasbene Matice na koncertu v pondeljek, dne 20. t. m.
L. M. Škerjanec je nadarjen glasbenik, ki se
je s svežimi močmi lotil težke naloge dovesti Matični orkester do tiste popolnosti, ki ga usposablja za dostojno reprodukcijo orkestralnih del visoke umetniške vrednosti. Kot dirigent je miren vesten in premišljen. Partituro Rorodinove simfonije, ki je ena njemu najljubših simfonij, obvlada do najmanjše potankosti tako, da bo glasbeni užitek prve vrste, slišati jo precizno naštudirano pod njegovo taktirko. — E. Adamič, naš najpopularnejši skladatelj je energičen, temperamenten in preudaren dirigent, ki zna s svojimi sugestivnimi gestami potegniti orkester za seboj ter ga razgibati v točno ritmiko in mu odtehtati pravo dinamiko. Deloval je kot dirigent zelo uspešno v raznih orkestrih v Rusiji in je za časa pariške odsotnosti skladatelja Škerjanca prevzel vodstvo orkestralnega društva, ki jo je v složnem delovanju z njim še nadalje obdržal. Zlasti se je izkazal kot re-produktor lastnih akvarelov in turkestanskih pesmi in kot vodja podeželskih koncertov v pretečeni sezoni.
»Zastrupljeno so moje pesmi« je naslov ene izmed 14 pesmi, ki jih je zložil ruski skladatelj Borodin. Borodin je prvi lirik tudi v instrumentalni glasbi. Njegove harmonije 1 so preproste a bogate, njegove melodije plemenite in prekipevajoče. Posebno prikupila se je v glasbenemu svetu njegova prva simfonija svetovnega slovesa, ki nam jo poda na svojem koncertu v ponedeljek 20. t. m. orkestralno društvo Glasbene Matice.
Književnost.
Zbornik za umetnostno zgodovino.
Tretji letošnji zvezek naše umetnostno revije, katerega so prejeli naročniki te dni, vsebuje daljšo razpravo o Ivanu Groharju, izpcd peresa dr. F. Mesesnela Letošnja spominska kolektivna razstava del Ivana Grobarja, katero je priredila Narodna galerija, je pokazala vso potenco tega velikega umetnika v skoraj popolni vrsti njegovih del. Ta razstava je bila temelj za fiksiranje Groharjeve umetniške fiziognomije in za določitev nejgovega mesta v moderni umetnosti sploh, kar je vsebina razprave.- opremljene z lepim številom reprodukcij. — Drugi članek tega zvezka obravnava za Slovence zelo važno poglavje; dr. F. Steld popisuje v njem platična in arhitekturna dela v Beneški Sloveniji in v Slovenskem Primorju ter zaključuje z ugotovitvijo slovenskih stilnih znakov na tem ozemlju, kar je za našo kulturno geografijo prav posebno pomembno. Članek, ki je izšel kot IV. poglavje Epigrafičnih drobtin, obdeluje popolnoma nov material, katerega je marljivi avtor na svojih potovanjih sam nabral. — Dr. Milko Kos v predzadnjem poglavju Srednjeveških rokopisov pa-j leografsko popisuje rokopise različne provenience, med njimi znameniti Lath-cenov rokopis »Ecloga de moralibus Job« iz 1. pol. 9. stol. Tudi ta članek je ilustriran. Sledi obširno konservatorjevo poročilo o čuvanju spomenikov s slučaji iz 27 krajev, poročilo o delovanju umet-nostno-zgcdovinskega društva, Bibliografija, Književna poročila s prispevki V. Steske, dr. Izidorja Cankarja in R. Ložarja. Poročilu o razstavah sledijo Spomini na Ivana Groharja iz peresa dr. F. Vidica; posebno važni so za Groharjevo dunajsko dobo, pa tudi kot karakterizacija človeka Groharja so pomenlji-vi. — 3. zvezek »Zbornika« se je zakasnil iz tehničnih razlogov; 4. zvezek bo izšel v januarju. Priporočamo ga naše>-mu razumništvu! (Uprava je v Ljubljani, univerza.)
DR. JOSIP SERNEC: SPOMINI.
V Ljubljani 1927. Kom. založba Tiskovne zadruge. S sliko pisatelja in uvodom dr. Ivana Prijatelja. Cena broš. knjigi 86 Din, vezani v celo platno 46 Din, poštnina 3 Din več.
Memoarske literature Slovenci nimamo mnogo, daai bi nam bila v mnogem oziru koristna in potrebna za pogled nazaj in naprej. Lani je umrl v Celju dr. Josip Semec, eden izmed stebrov spodnje-štajenskih Slovencev in iz vrat prvakov, ki so v polpretekli dobi z veliko vnemo delovali na vseh poljih narodne probuje. Zadnje dni svojega življenja je opisoval Spomine, ki jih je končal 5 dni pred svojo smrtjo in ki so pravkar izšli pri Tiskovni 2adrugi v Ljubljani. V njih se nam odgTinja marsikak dogodek iz zadnjih desetletij preteklega stoletja, ko so delovale Čitalnice, zborovali tabori, se ustanavljale posojilnice in hranilnice in se vršili ljuti boji za vpeljavo slovenskega jezika v šole in urade. Prijetno kramlja pisatelj o svojih osebnih dogodkih, ko je bil ie dijak, vzgojitelj, vojak, odvetnik in deželni poslanec v Gradcu in
marsikaj izvemo od njega o dr. Turnerju, Jurčiču, Šumanu, Gertscherju in drugih. Sern-čevi Spomini bodo vzbudili zlasti v mariborski oblasti splošno zanimanje in pozornost. Naročajo se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica 54.
Giovanni Boccaccio. Dekameron Prevedel dr. Andrej Budal. III. knjiga. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Str. 258 in 29 siik. Cena broš. 56 Din, v celo platno Din 72 in luksuzna izdaja Din 100, poštnina Din 3 več. Tretja knjiga Dekamerona je pravkar izšla. Z njo je dokončano delo, ki ga je začela izdajati Tiskovna zadruga pred letom dni in podala Slovencem v jako lepi in okusni opremi klasično delo svetovne literature. Deka-meTon vsebuje 100 novel, katerih snov je zajeta iz ljubezenskega življenja XIV. stoletja, opisanega od najnežnejŠega čustva do najvi-harnejših, najtemnejših strasti. Boccaccio je naslikal v njih vrsto mož in žensk vseh stanov, poklicev in starosti, od vladarjev in najvišjih dam preko menihov in redovnic do najnižje sodrge, a vse polnokrvne in plastične. Pikantne in lascivne povesti so pisane mojstrsko. tako glede tehnike kot glede jezika. Kdor se hoče izvrstno zabavati in iz srca nasmejati, pa ne išče povsod nemoralnosti in pohujša-šanja, naj knjigo naroči in čita. Odraslim izobražencem jo toplo priporočamo.
Latinsko-slovenski slovar. Sestavil profesor dr. Franc Bradač, docent za klas. filologijo na univerzi v Ljubljani. 1926. Založila Jugoslovenska knjigarna v Ljubljani. Cena Din 70.—. Str. 500. Bradačev latinsko-slovenski slovar je strel v črno. Potrebni smo ga bili kot slepci pogleda. Že dolgo vrsto let so ga pogrešali učenci in profesorji. Kdor čaka, pa dočaka. Tako se nae je končno spomnil docent Bradač. Ni nam podal zma-šila, ki bi bilo na hitro roko narejeno, ampak vestno sestavljeno, strokovnjaško urejeno in natančno preudarjeno delo specialista na polh latinščine. Badač pozna lcot redkokdo potrebe šole in zahteve znanosti, zato je njegovo delo, dasi časovno prvo v tem stilu, tudi vsebinsko prvo. Okrog 20.000 besed je zbranih v tem besednjaku; vsaki besedi je dan osnovni pomen, temu slede pregledno vsi ostali pomeni besede. Ekeceptira.l in uporabil je vse latinske klasike, ki se bero v srednjih šolah in jih strokovnjaško predelal.
Slovar je skoro izčrpen, vrzeli ne najdemo nikjer, najbolj obskurne izraze lahko v njem iščeš in jih tudi najdeš, Nepotrebni znanstveni navlaki se je avtor ognil, s tem je knjiga samo pridobila, ker je .postala praktično vrlo dobro uporabna, a pri tem bogata na naštetih besedah. Svoje dni je slovel Georgesov slovar ikot najboljši; odkrito povedano, Bradačev besednjak je priročnejši in preglednejši, izbira besed preciznejša. Knjiga ima 500 drobno tiskanih strani, je torej za naše razmere izvanredno bogat božični knjižni dar. Njen priročen format in okusna vezava samo pozdigata vrednost knjige. Tu je nagromadenega ogromno duševnega dela in samo brezprimerna pridnost pisatelja, združena s temeljitim poznavanjem svojega predmeta je mogla spisati tako knjigo. Za Va-ljavčevim laškim, Pretnarjevim ozir. Kotnikovim francoskim smo dobili Bradačev priročni latinski slovar, kar je nov dokaz slovenske profesorske sposobnosti na znanstvenem polju. Sedaj šele ee bo lahko pouk v latinščini ob pridnem čtivu klasikov razmahnil in zavzel ono stališče, ki mu ko svojem kulturnem pomenu gre. Bradačeva knjiga ne bo služila samo učencem, tudi vsak inteligent, ki je že davno odrasel šoli, vsak duhovnih, vsak izobraženec si bo moral to izvrstno knjigo omisliti, ker je živa potreba.
»MLADINA«, ŠTEV. 2.-3.
Izšla je 2.—-3. številka »Mladine« s sledečo vsebino:
t Srečko Kosovel: Kraljevska pesem. Ra-divoj Rehar: Mi vsi drevesa smo in rastemo. Vinko Košak: Fabrike. Tone Potokar: Nevesta. Anton Ocvirk: Žalostna pesem. Mirko Kunčič: Brezplodno dnevi beže. Alfonz Gspan: Grem. Stanko Mencinger: Gravitacija. J. Krošelj: Pesem sedanjosti. Wolker-Borko: Bolnica. Bratko Kreft: V zakotni ulici, f Srečko Kosovel: Kulturni pomen Ivana Cankarja. Franc Onič: Proslave. Radi-voj Rehar: Najnovejša nemška dramatika. Bratko Kreft: Smrtna rosa. Dr. Veber: Sokrat. I. K.: Nekaj o sodobni vzgoji. Zapiski: Vodnikova družba in njene knjige (Anton Ocvirk). Micič: Antievropa (Mrzel). Priloga: t Srečko Kosovel (slika).
Revijo naše prebujajoče se mladine priporočamo vsem prijateljem svobodne besede.
GosDO(hrstvo.
»ZA SLOVENSKO ZADRUŽNIŠTVO«.
Pod gornjim naslovom je ob Javil gospod X. v ponedeljkovi štpvilki »Narodnega Dnevnika« članek, v katerem je v celoti prikazal precej pravilno sliko slovenskega zadružništva, v nekaterih podrobnostih je pa vzlic (stilističnim finesam, ki dopuščajo nepoučenemu čitatelju več ali manj prosto sodbo, močno pretiraval, in to ne v korist, temveč v škodo zadružništva, čeprav mi imel tega namena.
Med drugim pravi gosp. X. »... Stara garda (zadrug) je sicer še čvrsta, par desetin j konsumnih in kreditnih zadrug, vse drugo ; boleha na anomiji, ako sploh še posluje. Iz-' vzemši kreditne obstoji danes vendar vsaka tretja, četrta zadruga le še na papirju, večinoma, ker še kaka terjatev ni postala likvidna ali pa iz gole malomarnosti, ki odklanja sodnijski izbris.« Te trditve dokazujejo, da gosp. X. ni poučen o sedanjem stanju slovenskega zadružništva ali pa je hotel namenoma podati čim bolj žalostno sliko, da bi tako vzbudil večji interes onih, ki bi se morali za zadružništvo zavzeti (oblastna skupščina in parlament). Pri tem pa je zašel v svojem tonu predaleč in pozabil, da moro tako črna slika našemu zadružništvu tudi škodovati, zlasti še, ker je pri nas, da rabim njegove besede, »poslovno delovanje (tako) tesno navezano na »svetovne« nazore«.
Resnica je namreč precej drugačna. Koncem leta 1923. je bilo v Sloveniji včlanjeno v 4 zvezah:
kreditnih zadrug	422
blagovnih (večina konsumne)	115
kmetijskih strojnih	27
živinorejskih	52
mlekarskih	33
elektrarniških	30
stavbi nskih	26
obrtniških	59
raznih	•	56
skupaj	804
»Divjih« (nikjer včlanjenih) je bilo okrog 30, izven naših državnih mej (v Primorju in •na Koroškem) pa jih je bilo 323. Vseh zadrug je bilo tedaj okrog 1150 in pride ena na vsakih 1100 Slovencev.
Za primerjavo navajam, da pride v zadružno najbolje organizirani Danski na vsakih 900 prebivalcev ena zadruga, v napredni Češkoslovaški na vsakih 1000 prebivalcev ena, v Nemčiji (zibelki modernega zadružništva) na vsakih 1200 prebivalcev ena. Vee druge države pa za tem številom precej zaostajajo. Glede števila zadrug smo Slovenci tedaj na 3 mestu, relativno pa na prvem, če upoštevamo vse razlike v gospodarskih in kulturnih razmerah.
Od kreditnih zadrug jih uspešno deluje če* 90% in te upravljajo danes čet 909 mtU-dinarjev hranilnih vlog, od
jih deluje čez 70%, od strojnih čez 90%, od živinorejskih okrog 30%, od mlekarskih čez 80%, od električnih čez 90%. Kakor razvidno, so tedaj kmetijske zadruge, razven polovica živinorejskih, ki 6e nikjer v svetu niso dobre obnesle, in ki so tudi pri nas pred ivojno le bolj umetno živele ter nekaterih blagovnih, ki jim je padanje cen (kakor tudi enakemu odstotku znsebnih trgovcev) zavrlo dihanje, po veliki večini prav zdrave in uspešno delujejo. Gotov odstotek pa je pri vsaki organizaciji, zlasti pa demokratični, mrtev, ker se vrše v njej stalne spremembe. Vendar je ta odstotek pri vseh drugih organizacijah večji kakor pri zadružni, ker baš •tu skrbe materijelni interesi ter agilne centrale za pravočasno zdravilo ali pogreb. Vrhu tega pa število zadrug ne nazaduje, temveč napreduje, tako da je danes v mejah naše države že okrog 1000 zadrug. Gospod X. pač vidi v uradnih listih smrtna naznanila, ne vidi ali pa noče videti rojstvenih obiav, ki večkratno prekašajo smrtna. Manj ugodno je stanje stavbinskeh in obrtniških zadrug. Do-čim število stavbinskih narašča, čeprav vsled pomanjkanja cenenega stavbnega kapitala ne pridejo »preko zbiranja članarine«, pa obrtniške tudi številčno nazadujejo, ker jim tudi manjka cenenega obratnega kapitala, še bolj pa solidarnosti članstva. Slednje je pri obrtništvu in trgovstvu, ki nima razmejenih interesnih sfer in se mora zato boriti za kruh v hudi medsebomi konkurenci, vedno manjkalo, zato trgovske in obrtniške zadru-j ge, razven nekaterih Častnih izjem, nikoli to nikjer niso uspevale, tudi med »disciplinira-Mimi« Nemci ne. Vendar to na celotnem stanju ne spremeni mnogo, ker tudi številčno predstavlja le nekaj odstotkov.
V celoti tedaj uspešno deluje tri četrtine naših zadrug ali po številu 700—800, ne par desetin, kakor trdi gosp. X.
V kratkem bo objavljena izčrpna statistika slovenskega, pozneje tudi vsega jugoelo-venskega zadružništva, iz katere bo razvidno, da je naše zadružništvo po veliki večini uspešno prebrodilo vsem med- dn povojne težave in da se krepko razvija.
Če pa se enkrat tudi zadružništvu izpolnijo obljube, ki se doslej pač le uzakonjujejo, ne pa tudi izvajajo in če se oživotvorijo oblastne skupščine, tedaj bo pa naše zadružništvo kmalu igralo dominantno vlogo v kreditni in produktivni organizaciji srednjih, slasti podeželskih kmetskih slojev.
V ostalem pa so izvajanja gospoda X. pravilna.	Zadrugar.
LJUBLJANSKA BORZA,
dne 16. decembra 1926.
Vrednote: Merkantilna banka, Kočevje, den. 96, bi. 96, zaklj. 95. — Blago: Brzojavni drogovi, borovi, zdravi, obeljeni, stegnjeni, ravni (z dopustom male
NARODNI DNEVNIK, petek, 17. decembra 1926.
——i — -i ■ ii^m i Murn mrri — nrwvwr — rnn ■■
enostranske krivine), ravno odžagani dolž. 6'A m, najiiianjši obseg: v vrhu 38 cm in 2 m cd tal 53 cm, 5 vag., den. 40, bi. 40, zakjl. 40; in dolž. 8'A m, najmanjši obseg: v vrhu 40 cm in 2 m od tal 56 cm, za komad fco vag. meja, 10 vag., den. 63, bi. 63, zaklj. 63.
Zagreb, dne 16. decembra 1926. Devize: Newyork ček 56X7—56.77, London izplačilo 274.85—275.65, Pariz izplačilo 225.5—227.5, Curih izplačilo 1094—1097, Dunaj izplačilo 798.5—801.5, Berlin izplačilo 1348.5—1351.5, Prag« izplačilo 167.85—168.65, Budimpešta izplačilo 0.079425—0.079725.
Curih, dne 16. decembra 1926. Beograd 9.125, Newyork 517:1/ie, London 25.10Vib, Pariz 20.65, Berlin 123.10, Dunaj 72.9875, Praga 15.3375, Milan 23.20, Bukarešta 2.6625, Sofija 3.75, Budimpešta 0X072245.
Sokolstvo.
Amerikan-Ruskij Sokol Sojedinjenija. V Či-kagi se je vršil zlet Karpatoruskega Saveza Sojedinjenije, ki je bil osnovan 1. 1892. z namenom, da vzgoji karpatorusko mladino v Ameriki v telovadbi. Ustanovniki so že od početka stremeli za tem, da dajo tej organizaciji sokolsko-slovanski karakter. Njihovo delovanje je obrodilo dobre uspehe, ker se je organizacija začela hitro razvijati. V glavnem se deli v župe, a te v »bratstva« in »sestrstva«. Kako hiter je bil razvoj teh organizacij, se vidii iz statistike, ki je 1. 1910 izkazala 12 dnuštev z 262 člani, dočim šteje danes 337 društev z 19.000 člani. 2e 1. 1916 si je Sokol ustvaril svoje glasilo »Sokol Sojedinjenija«, ki izhaja tedensko. V svetovni vojni se je mnogo ameriških Sokolov prostovoljno borilo v amerikanski vojski.
Jubilej poljskega Sokolstva. Prvi poljski Sokol je bil osnovan 1. 1867 v Lvovu. Prihodnje leto bo obhajal tedaj poljski Sokol svojo 60 letnico. Zato je starešinstvo Saveza poljskih Sokolov določilo, da se ta jubilej proslavi na posebno svečan način. V vsaki pokrajini se priredi po en pokrajinski zlet, potem oe pa iz cele Poljske prirede štafetni teki v Lvov, tako da se paneso pozdravi jubi-larju z vseli strani Pol'ske, a 1. 1928. se priredi veesoikolski poljski zlet, ki se ga udeleže vsi narodi Slovanskega sokolskega save-
za. V kratkem začno graditi Sokolski dom Varšavi, ki bo nosil ime znanega poljskega sokolskega delavca Adama Durskega.
Visoko šclo za telesne vaje dobi sedaj tudi Rumunija. Bodoči ravnatelj prof. Zapan se je žq podal v Berlin, kjer bo študiral nekaj semestrov na tamošnji visoki šoli za telesne vaje. Rumunsko visoko šolo bo uredil po vzoru nemške visoke šole.
Šport.
Eugen Caounette sunil obojeročno 202 kg.
Včeraj smo poročali o senzacijonelnih uspehih kanadskega Herkula Eugeua Caonette in še čujenio o novem bajnem uspehu. 23. novembra je sunil naprosto 202 kg in s tem prekosil za 16.4 kg svetovni rekord Karla Svobode, ki ga je ta napravil pred 15 leti na Dunaju. V naslednjem podamo primerjalno tabelo uspehov, ki sta jih dosegla dosedaj najmočnejša moža na svetu, Caonette in Rigou-lot:
Caonette Rigoulot Poteg z desnico:	1C4.0	kg	107.0	kg
Poteg z levico:	98.0	kg	96.5	kg
1 Obojeročni poteg:	135.0	kg	135.0	kg
Enoročni sunek desno:	110.0	kg	112.0	kg
Enoročni sunek levo:	103.0	kg	100.0	kg
Obojeročni sunek:	166.0	kg	171.0	kg
l Obojeročni tezni dvig:	137.5	kg	105.0	kg
j Razun tega pa ima Caouette še sledečo i prof. rekorde: dvigne tezno z desnico 73.5 kg, ! z levico 69 kg, z obema rokama v ločeni teži 124 kg in sune prosto v ločeni teži 146 kg.
V newyorški kolesarski šestdnevni dirki je zmagalo amerikansko - italijansko moštvo Mac - Namara : Linari, ki je prevozilo 3678 kilometrov. Predzadnjo šestdnevno dirko v Ne\vyorku sta dobila Mac Namara : Giorgetti s 3394 km.
To in ono.
JEAN RICHEPIN.
V nedeljo je umrl v Parizu v starosti 77 let slavni francoski romancier in lirik Jean Richepin. Pesnik balade »Le Gueux« ima za
| seboj nenavadno življenjsko pot. Mnogo citi-! rana pesnitev se prične z besedami: »Le | pofete c’est le roi des gueux.< Pesnik je kralj | beračev; toda Richepin je postal iz- bohema ; sčasoma dobro situiran član akademije, ki je ! zavzemal med nesmrtniki prostor, na kate-
vrem je sedel preje Andre Theuriet. Kdo se ne spominja zone, ki je izpreletavala poslušalca, kadar je recitirala Yvette Guilbert in za njo še toliko drugih diseuz >La glu«, balado, v kateri potepta potepuh materino 6rce v prah. Isti pe6nak je proslavljal pozneje rodbinsko življenje v »Mes Paradis«, kakor more storiti to le kak miren, soliden zakonski mož. V tem delu bi avtorja del »Cares-ses«, »Blasphemes«, »La Mer« ali pa »Chan-son des Gueux«, ki so mu prinesla ječo in izgubo državljanskih pravic, komaj spoznali. Richepin je bil v svojih mladih letih ne samo bohem, temveč pravcati vagabund. O njegovi zanimivi, malo znani karieri nas informirajo njegovi »Spomini«, ki jih je obelodanil pred nedavnim časom neki francoski časopis in ki se čitajo mestoma kot avanturističen roman.
■ -Tem.n6 Provenience svoje matere, neke vojaške branjevke, se je vedno rad spominjal. Mogoče je bila res ciganka, kot je zatrjeival. v sekako pa je preživel svoja otroška leta v romantičnem milieuju pri armadi v Alžiru, kjer je zagledal v Medeah-u (1849) kot sin vojaškega zdravnika luč 6veta. Z desetimi leti 60 ga vtaknili v šolo. Ko je izbruhnila nemško-irancoska vojna, so ga napravili za inštruktorja mladeničev njegove starosti, pri katerih pa si ni znal pridobiti rešpekta, dokler jim ni jel groziti e svojimi krepkimi pestmi. Po sklepu miru je prijadral na Montmartre, ko pa je prišlo poletje, ga je vleklo zopet v porsto naravo. Živel je nato kot atlet na sejmskih zabaviščih, kot mornar, kot potepajoč se igralec. Njegova ljubavna afera s Saro Bernhardt je kapitel zase. Nekega večera jo je videl v spremstvu njene služkinje v Rue des Martyres. V svitu ulične svetilke je zagledal njene rdeče lase in njegovo srce se je užgalo. Ni bil človek, ki dela pri ženskah dolge ceremonije. Zgrabil je božanstve-no Saro od zadaj ter ji pritisnil na usta poljub. Besna ga je udarila Sara s svojo malo pestjo v obraz. Nastalo je prerekanje in bohem ni ostal slavni igralki ničesar dolžan. Ker pa je bil izredno lep in močan mož, se je razvila iz rencontra ljubezenska idila, ki so jo motili tuintam mali spori, pri katerih se je poslužila Sara dostikrat tudi svojih rožnatih nohtov. Toda Richepin je bil nemiren duh, ki ni mogel ostati dolgo časa na enem mestu. Nekega lepega dne je pobegnil v Novo Fundlandijo, odkoder se je vrni! čez dolgo časa v Marseille, kjer sta ga ljubezni-
vo sprejela njegova soproga in njegov sin, ki sta imela do njega starejše pravice kot *ara. Kmalu je odpotoval zopet v svojo domovino, v Afriko. Enemu od 6vojih prijateljev je pisal ob tej priliki: »... nomad sem, sovražnik belega plemena, ki je iznašlo domače ognjišče, ideale, religijo ...«
Toda tudi zanj je prišel čas, ko se je umiril. Tedaj ga najdemo v Parizu, v hiši, ta katero bi ga lahko zavidal kak velefinančnik. loda v dnu svoje duše je ostal vedno vagabund, kot dokaEU,e njegov >Le chemineau«. ki je bil vprizorjen prvič v »Op6i\i Comique* leta 1907, pozneje pa tudi na številnih inozemskih odriili in ki dokumentira pesnikove simpatije za vagabumdažo. Za Saro je napisal indijsko dramo v verzih »Mana Sahib«. S tem delom pa je žel prarvtako malo uspeha kot z imitacijo Moličrovega »Monsieur Sca-pin-a« ali pa z ribiško dramo »Le Flibu-stier«. Nasprotno pa so postali njegovi poznejši romani, predvsem »Le Cadet« in »Bra-ves Gens« zelo priljubljeni. Tudi v političnem življenju bi bil igral Richepin rad vlo-go^ d?si pri svojih ponovnih kandidaturah »i državnega poskinca ni imel sreče. Eden od n egovih einov, Jaques Richepin je spisal več dram, ki iso imele uspeh.
: Stanovanjska mizerija v Moskvi. Ce tožimo mi o stanovanjski mizeriji, se lahko tolažilno s tem, da so naše razmere še para-diške v primeri z razmerami v Moskvi, kjer se je zvišalo število prebivalstva vsled lega, ker je bil preložen tja sedež vlade, od 1 lijona na 2 in pol milijona. Neki angle*>K' poročevalec, ki je stanovanjsko mizerijo v j Moskvi osebno natančno proučil, pripovedu-* je sledeče: Tisoči prenočujejo v javnih pre nočiščih za brezstrešnike, to se pravi, če ima-] io srečo, da dobe tam za par ur borno le-! žišče. Mnogi drugi p«, posebno sezonski delavci, ki se vračajo pozimi z dežele v Moskvo, preživljajo noči tesno stisnjeni drug k drugemu po vežah, cerkvah, praznih vagonih, ali pa celo na prostem. Berač zaspi, kjerkoli se nahaja okrog polnoči, ve&noma na cestnem tlaku pod kako svetilko, pokrit s capami in — snegom. Mnoge palače, v katerih so stanovali nekoč luksuriozno aristokrati, so natrpane z ljudmi, ki so natlačeni v poslopju kot sardine v škatlji. Po predpisih nima nikdo pravice do več kot 10 kvadratnih čevljev prostora, pripeti se pa, da se mora zadovoliti s tem prostorom tri do štiričlanska rodbina.
Kudyard Kipling:	1	S	S	;
Knjiga o džungli. |
Vse to se mogoče sliši abotno, ampak tema dvema človekoma je v resnici grozila velika nevarnost. Tridnevni vhar je gnal globoko vodovje Balfinovega zaliva proti jugu in ga nagromadil ob rob prostranega kopnega ledu, ki se razprostira od Bylotovega otoka proti zapadu. Tudi močni morski tok, ki prihaja iz Lancaslerskega zaliva, je gnal seboj kosovni led, kakor mu pravijo, led, ki ui zamrznil v cela polja; in ta led se je zaganjal v cbrezni led ob istem času, ko so i ga valovi razburkanega morja slabili in izpodkopavali, j Kar sta Kotuko in deklica slišala, je bil samo rahel od- i mev te borbe v daljavi kakih trideset, štirideset milj, j in živa mala trska se je tresla ob njenem potresanju.
Inuiti pravijo, kedar se led po dolgem zimskem ' spanju zbudi, da potem ne vedo, kaj se lahko zgodi-kajti trdni obrežni led izpreminja tedaj obliko skoraj : tako hitro kot oblaki. Vihar je bil očividno pomladansk j vihar, a predčasen, in vse je bilo mogoče.
A vendar sta bila ta dva bolj srečna kot poprej. ! Ako bi se obrežni led predrl, ne bi bila treba več ča- ! kati in trpeti. Po drobečem se ledu so hodili duhovi, škrati in čarovniki, in tako bi onadva stopila v deželo Sedne v družbi ravnovrstnih duhov. Ko sta zapustila kočo po viharju, je hrušč na obzorju trajno naraščal in trdi led je ječal in šumel vseokrog.
»Še vedno čaka,« je rekel Kotuko.
Na vrhu ledenega griča je sedela ali čepela ona tsmeronoga prikazen, katero sta bila videla pred tremi dnevi — in je strašno tulila.
»Pojdiva tja,« je rekla deklica. >Morebiti ve kako pot, ki ne pelje k Sedni;« ko pa je prijela za vlačno vrv, se je opotekla od slabosti. Prikazen se je pomikala počasi in okorno preko ledenih grebenov vedno
preti zapadu. in kopni zemlji, onadva pa sta stopala za
njo, v tem ko je bobnenje in gromenje z roba obrežnega ledu prihajalo vedno bližje. Led je bil razcepljen razbit v vseh smereh tri, štiri milje daleč proti deželi in velike plošče do deset čevljev debelega ledu, ki so merile v obsegu od nekoliko kvadratnih metrov do dvajset oralov, so se jezile, pogrezale in vzpenjale druga nad drugo in nad še nerazpokani obrežni led, v tem ko so še razburkani valovi pretresali in pljuskali med njimi. Ta navaleči led je bila takorekoč prva armada, ki jo je vrglo morje zoper obrežni led. Neprestani resk in tresk teh ploč je malodane vglušil vreščanje nagro-madenega plavajočega ledu, ki ga je morje gnalo pred obiežni led kakor zmaši človek igralne karte pod prt na mizi. Kjer je bila voda plitva, se je nakopičilo teh ploč druga na drugo, da se je najspodnja dotikala morskega blata v globini petdeset čevljev in umazano morje se je kopičilo za umazanim ledom, dokler ni naraščajoči pritisk pognal zopet vse naprej. Povrh obrežnega in plavajočega ledu so vihar in morski toki pripelja i prave ledene gore, ki so se odtrgale od greenlanoske
j strani onih krajev ali severnega obrežja Melvilskega ! zaliva. Svečano so priplavale, valovi so butali vanje, da so se penili, in se pomikale proti obrežnemu ledu liki bredovje iz starih časov pod razpetimi jadri. Ledena gora, ki je bila tako velika, kakor da bi ves svet podrla pred seboj, ni predrla daleč, zadela je na dn° se prekucnila in zvrnila v pršči pen, blata in zmrznjene prše, mnogo manjša in nižja pa je lomila led in Pr0"
dirala v obrežni led, metala v zrak cele tone ledu ni pen na obeli straneti ter si 7arc7.Bm mnj»
led, pred se je ustavila. Nekatere so se zvrnile to zarezale rov z ostrimi robovi, druge pa so se razletele v neštevilne kose, tehtajoče na desetine ton, ki so vršeli in sršeli med ledenimi griči. Drugi zopet so se dvignili iz vode, ko so zavozile na plitvine, se zvrnile na stran, da je obdalo morje njihova pleča. To gnetenje, izpodrivanje, vzpenjanje in sločenje ledu v vse mogoče oblike se je vršilo ob vsej severni črti obrežnega ledu, kolikor daleč je le seglo oko. Od onega kraja, kjer sta bila Kotuka in deklica, cela zmeda ni bila videti hujši kot neko nemirno plazeče gibanje na obzorju, vendar se jima je vedno bližalo in slišala sta daleč proti notranji deželi neko težko bobnenje kakor gromenje topov skozi meglo. To je pričalo, da se je obrežni led .gromadil ob železno klečevje Bylotovega otoka, ki je ležal na jugu, za njima.
»Kaj takega še ni bilo,« je dejal Kotuko in abotno strmel. »Sedaj vendar še ni čas. Kako se more obrežm led sedaj pričeti lomiti!«
** tovarna finskega kisa, d. z o. z., Ljubljana,
■ iiiuuui	nudi
najftlnejSl in najokusnejši namizni kis Iz vinskega kisa.
ZAHTEVAJTE PONUDBO 1
Tehnično In hlplJenlCno najmoder-neje urejena klsarna v Jugoslaviji.
M.la« 1L nadstropja
MALI
Vsak« bcf<t!e
OGLASI
50 po a »in 1
debelo tiskano
u
1
U
as
„6R0M“
uuiuiiuiuuumiuuiuiuuiuuiitmuhiuuiuilliiiitiiiii
CAUKSKO PO IBBDNI SlCI Dl IPEDP C IJS KI BURK AU
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41
k< .eaOM*.	Tolefon	tet.	It	-
PODHUtNICEt Maribor, Jetenlce,
OM* tm v stroke spadajoč« posl« Mjhltr*}« la k*
lantalml pofioJL
■patailh to« ekspresne poiUJke.
8.0. R. H
Gospodinja
išie mesta pri boljiem gospoda eveut. vdovcu i dvemi ali tremi otrok: Vajena je v»eh hišnih de! kakor tudi Šivanja. Ponudbe prosi na uprav? lista pol »Dohr* 8°*»»" •J in ja«.
Kontoristinja
vešča vseh pisarniških de! ter obvlada perfektno hr-vatski in nemški jezik išče primernega mesta v pisarni. Gre tudi nekaj mesecev brezplačno. Ponudbe prosi na upravo lista pod »Marljiva<.
Akademik
sprejme poučevanje sred nješolca. Vešč je tudi italijanščine. - ‘onudbe na upravo ’ pod >Pouk<
Stekleno
»treino opeko Imajo *:•! no v ulogl Zdruien* -?p*-same d. d. * Ljubija«!
koks ■ Čebin
tf -jltova 1/11. - Talci. 33
Pravkar je izšla knjiga Izidor Cankar:
Uvod i umevanje likom
8°, 224 strani,
48 slik. —
Broš. 62 Din, v platno ve-aana 70 Din.
Sezite po knjigi, ki je najlepši božični dar!
Naroča se pri Narodni galeriji v Ljubljani.
Dobro znana tvrdka
kupuje vsako množino bukovega oglja in suhih bu kovih drv. Ponudbe: ca aella postale 341, Trieste
Najboljši šivalni stroj in kolo
(• edino 1«
S
3
N £ m 39
-CM
3
3
r~»
Iti
a
dom, obrt «n !ndu»Wlo T Vl»h op'«111”1’-
teto tam platllnl stroj OUSiED
ta* » vmmIu b VaClatna garaneUa j
« »»pravila. m»ka C«M' tudi M tbrokt.
Josip Peteline)
Ljubljana
Mn htlviniM
_ UreluJ«: VUI* 8™»k. - I.	Meri.,,	«•»'	™	’	M"*"1