rosamezna štev. 60 vin. Poštnina -ST ■ patršalirana. Šiev. 66. v Liomiani, v nedeljo« flne 21. marca m Leto m »SLOVENEC« velja po pošti ua vso strani Jugoslavijo iu v LJubljani: za oelo leto naprej. K 100'— za pol tata „ .. „ S5-— sa oetri leta „ . . „ 30-— za en aiesec „ .. „ 10'— Za Inozemstvo celoletno K140*- = Sobotna izdala: == Za oelo leto.....K 20-— ra Inozemstvo......25 — M 1Wk y->4»\; j. • . iS 1; Rnostolpna petttvrata (M M široka ln 3 nun visoka alt prostor) w enkrat ... p* K 3"-. iradnl razglasi, poslana Itd.....po K 340. Tri večjem naročlln popub Najmanjši oglu 59/9mm KU, Izhaja vsak dan lsvsemšl po* uedeljek ln dan po praznika, ob 5. orl zjutraj. _ Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/IH. Rouoplsl se ne vračajo; netranklrana pl«ma se ne sprejemajo. Uredn. telef. štv. 50, npravn. štv. 338. Političen list za slovenski narod. Oprava Je v Kopitarjevi al. B. — Baoun poštne hran. ljubljanske št. 650 za naročnino ln it 349 ia oglasa, avstr. In češke 24.797, ajr. 26.511, bosn.^hero, 7583. Brez Sln^nisiega raispp- Kam plovemo? — Tega vprašanja si bivša demokratsko-socialistična vlada oči-vidno ni nikdar stavia. Zato jc našo, po naravi bogato državo spravila v zelo resen položaj. Razumemo, da je prva vlada v naši državi morala računati z velikim primanjkljajem; saj je imela država za seboj svetovno vojno in naše pokrajine, zlasti Srbija, so bile izčrpane, oplenjene, neorganizirane. Država se jc šele začela ustvarjati. Finančni načrt prvega finančnega ministra je pa šel za tem, da polagoma zmanjšuje deficit v državnem proračunu in z novimi dohodki bi se bilo Po možnosti, vsaj kolikortoliko upostavilo finančno ravnotežje, Toda tekom šest mesecev vladanja demokratov in socialistov se državne financc niso samo prav nič izboljšale, nego zelo poslabšale. Demokratje in socialisti so razmetavali državni denar brez vsakega ozira na državo, kaj da državni proračun prenese in česar ne prenese. Brez vsakega sistema so »urejevali« uradniške plače. Ko je glasno in odločno potrkala na državno blagajno ena branža, so ji ugodili, druge pa so pustili naravnost stradati, namesto da bi bili napravili za v s e kategorije državnega urad-ništva službene pragmatike. ki bi omogočale življenje vsemu uradništvu, ne da bi bila ena ali druga branža zapostavljena. Priznavamo, da se tako delo vsled še ne urejene državne uprave ne more tako brzo izvršiti; toda v šestih mesecih bi bila absolutistična vlada to že igraje lahko izvršila. Svoji naslednici ni samo zapustila niti g r o š a v državni blagajni, ampak primanjkljaj okroglo ene milijarde; državni proračun znaša dnevno 10 milijonov kron primanjkljaja. Kako je bilo to mogoče? Finančni minister dr. Velizar Jankovič je v debati o vladni deklaraciji posvetil nekoliko v to strašno in brezvestno demokratsko-socia-listično državno gospodarstvo, Demokratje in socialisti so imeli samo eno misel pred očmi. Rešiti so hoteli po-tapljajočo se strankarsko ladjo in v ta namen so razmetavali denar. To je bilo mogoče uganjati lc brez nadzorstva parlamenta, Zato so se parlamenta bali kot zlodej križa in so ga na vse načine skušali spraviti v slabo luč; da bi sedaj parlament ne mogel delovati, so začeli z obstrukcijo. Boje se razkritja svoje razdiralne in zločinske politike, ki je spravila državo v tako težaven položaj. Zakon na vojne dobičke, ki je bil v odboru že davno sprejet, so brez parlamenta lahko zavlekli. V dobi demo-kratsko-socialistične vlade je deževalo \ladnib naredb, a zakon na vojne dobičke je obležal v zaprašenih predalih; medtem časom so, demokratski in socialistični iz-vozničarji svoje dobičke spravili na varno. Za pokritje demokratsko-socialistična vlada ni skrbela. Finančni minister dr. Jankovič je povedal, da se v Srbiji, Črnigori in Macedoniji niso pobirali davki. V Vojvodini, naši največji žitnici, se vojni davek, davek, ki je bil tam že po mažarskem zakonu uveljavljen, ni pobiral. Pod Proti-čevo vlado se je 29. maja 1919 odredilo, da se mora ta davek izterjavati. Demokratsko-socialistična vlada je pa to izterjavanje davkov ukinila in odredila, da se naj davek plačuje po mažarskem sistemu, ki izključuje hitro pobiranje davkov, ker je silno kompliciran. Demokratje so se pač bali volitev! Davki so seveda nepopularni, pa kdor hoče državo ohraniti, mora skrbeti tudi za njene dohodke! Med tem so se pa v revni Sloveniji izterjavali vsi dav-k i. Carina je še največ prinašala, vendar vsled splošnega tihotapstva ne toliko, kakor bi morala vsled svojih izredno visokih taks. »Zlasti izvozna carir.a,« je dejal finančni minister, »ki se je začela plačevati 15. novembra 1919, daje zelo slabe dohodke; ponajveč zato, ker je trgovinska politika dr. Kramerja omogočila izvoz brez izplačevanja carine. Jaz bi to razumel, če bi se bilo dogajalo to v korist naših širokih slojev, v korist proizvajalcev, ail ne razumem, ker to, po aktih in dejstvih dognano. ni bilo na korist celega naroda, nego zelo pogostoma na korist po-edinih izvoznikov samih.« Finančni minister je dognal, da je samo po belgrajski finančni upravi država oškodovana za izvozno carino 60 milijonov kron. To pa zato, ker je centralna uprava izvozila velike carine proste količine; centralna carina je namreč tudi privatno blago opro-ščala carine. Do so bili pri tem deležni samo demokratje in socialisti, je samopo-sebi razumljivo. Uprava sama je trošila brez mere in brez varčevanja. Poedina ministrstva so zahtevala kredite in jih dobivala neposredno od ministrskega sveta, predno jih je finančni minister odobril. Uradništvo so nastavljali samo iz strankarskih ozirov in brez ozira na to, ali je bilo za nje predvideno v proračunu. Samo v računovodstvu finančnega ministrstva je bilo nastavljenih petnajst nadzornikov, namesto devet, kakor je predvideno v proračunu. »Vobče se konštatira,« je dejal finančni minister, »da je bila celokupna naša zunanja trgovinska politika brez vsake orientacije in doslednosti, ki je na naše finance uničevalno uplivala. Namesto da bi se bil izvoz našega najboljšega blaga in naših zlatih izdelkov proda- jaj za zdravo valuto, smo jih oddajali potom komperzacije za drugo robo, ki bi jo mogli kupiti v kronah, ali smo jih zamenjavali za nezdravo valuto. Posledica tega jc bila: Izcrpljenje vseh naših zlatih go-tovin, ogromna izguba na izvozni carini, ki bi mogla znatno pripomoči ravnotežju v proračunu, in uničevalno poslabšanje našega valutnega položaja.« Tudi železnica, pošta in telegraf so pasivni. Če že ne prinašajo državi dohodkov, moramo vsaj zahtevati, da se sami vzdržujejo in svoje izdatke sami pokrivajo. Tudi z monopoli ni bilo bolje. Namesto da bi dajali državi, jim jc dajal finančni minister. Gospodarstvo demokratsko-socialisti-čnc vlade je vodilo naravnost v katastrofo. Danes, ko so že dežele izčrpali in žito iz nje izvozili, razmetali denar in s ponesrečeno valutno reformo povzročili rastočo draginjo, ko so zapustili pravo državno grobljo in puščavo, se prešerno smejejo, češ potegnite voz iz blata, če morete. Pri tem se pa zanašajo, na nepoučenost naroda, da nepoučeni narod ne bo vprašal, kdo da je voz spravil do ročic v blato, kdo da je zakrivil vse nedogledne zle socialne posledice; ko smo o pravem času svarili in rotili pred nesrečnim reševanjem valutnega vprašanja, so bili sedanji obstrukcionisti v parlamentu za vsa naša svarila gluhi in slepi in ko so svoj državni zločin dovršili, prihajajo z zahtevo, da naj sedanja vlada s čudežem onemogoči dovršeno dejstvo. Toda o tem se bo govorilo v parlamentu, ko pride na dnevni red zakon o Narodni banki, ako tega ne bo onemogočila obstrukcija. Že stari Rimljani so poznali velik pomen gorske zareze po Kokrski dolini in Beli do Podjune, kjer so imeli svoje kulturno središče na rodovitnem Podjunskem polju. Po tej dolini so korakale rimske čete proti severu, po tej dolini je vodil rimski cesar Mark Avrelij svoje trupe proti germanskim Kvadom na sedanje Moravsko. Po tej dolini se je umikal Prešernov Črtomir v Bohinj. To dolino so porabljali divji Turki na svojih roparskih pohodih na Koroško. Koliko zgodovinskih spominov, koliko veselih in žalostnih dogodkov iz slovenske preteklosti hrani ta dolina! Bili so časi, ki so bili ožji stiki po tej dolini jped Korošci in Kranjci, kakor so dandanes, ko ni bilo po geslu stare Avstrije »divide et impera« še gojenega par-tikularizma med Korošci, Kranjci in Šta- jerci. Namenoma so avstrijske vlade zanemarjale to naravno vez in umetno sejale ter gojile nasprotstva med sosedi. Stare Avstrije ni več, pač pa imamo onstran Karavank svoje brate, ki želijo združenja s svojimi brati na jugu, kjer hočejo živeti, a ne umreti v novi Avstriji. Tu je treba upostaviti sedaj — zadnji čas je — zvezo na jug, če se hoče pritegniti Podjuno in Velikovec k Ljubljani, Jugoslaviji in ju odtegniti Celovcu, kamor morda težiti, ker drugam nimata prave zveze. Ta zveza bi bila smrtni udarec za Celovec, če bi ostal v Avstriji. Če kdo misli, da bo mesto Celovec ali Beljak pristopilo vsled pomanjkanja živil k Jugoslaviji, ta se moti pošteno. Res je draginja za živila v teh mestih, a dobi se le še vse. To mi je prav dobro znano. Dobijo od Lahov mast, moko, olje ln riž, dobijo pa marsikaj od slovenskih in nem-škutarskih tihotapcev in verižnikov. Lahom dajo les in železo, zato dobijo najpotrebnejša živila, a ne pomaranč, fig in ro-žičev, kakor Slovenci za svoje najboljše premoženje — les. Kakor ni popolnoma uspelo v svetovni vojni izstradanie centralnih držav, ampak energični nastop jugoslovanskih čet na solunski in nato ententnih na zapadni fronti, tako tudi tu treba energičnega nastopa. Slovenski kapitalisti, tu so zakladi zakopani! Upostavite še pred plebiscitom živahno avtomobilno zvezo med Železno Kaplo in Kranjem in prvi avtomobil naj vozi na Veliko noč. Dvignil se bo Kranj, dvignila Ljubljana in Celovec bo naš ali pa ga ne bo. Dr. P. Slovenski liberalci so se od nekdaj odlikovali z denunciantstvom svojih rodnih bratov drugega političnega mišljenja. Svoj-čas so nas denuncirali na Dunaju in v Gradcu, da se jc že Nemcem samim studilo. Sedaj ko so si nadeli zveneče ime demokratje, denuncirajo v Belgradu in lažejo po belgrajskih listih, ki jih jc kupila njihova vlada, da se kar kadi. Njihov namen je, z lažmi in denuncijacijami nahuj-skati Srbe zoper VLS, torej zoper večino slovenskega naroda. Njihov organ »Pravda« neprestano objavlja razne, popolnoma izmišljene dogodbice o ministru Roškarju, »Dcmokratija« vsak dan objavlja kako notico iz »Slovenca« iz leta 1914 pod naslovom: Dr. Korošec nekdaj in sedaj. S tem spušajo Srbom natvesti, da je dr. Korošec pisal proti Srboin leta 1914 in da je bil proti ujedinjenju. Dr. Šimrak je v zbornici na to demokratsko nepoštenost navedel citat »Slovenskega Naroda«, ki je bli- Spisal F. B. »Kako je?« »Tako,« Segel mi je plaho v roko, temne oči so sijale odkrito, njegov bledi obraz je bil skoro otroški. Nekaj skritega, bolestnega je bilo v njem, kot plaho begajoča misel, ki se ne upa na dan. »In kako je vam?« »Tako. Juga nam manjka, solnca nam manjka, kot da bi nam manjkalo srca se mi zdi. Rad bi šel na ono stran... Kdaj poj-dete Vi?« Kot da sem ga videl v srce in razgalil njegovo misel. Zamislil se je za hip in pogledal v daljavo. Nato je spregovoril s plahim, otroškim glasom: »Ne smem domov. Morda ponoči, za en hip... Toda, kdo ve, če ni Iškarijota med sosedi.« Začudil sem se: »Čemu tako?« »Bil sem zaprt in ubežal sem.« Zdaj mi je bilo jasno. Bil je zaprt po krivici, iskal je največje pravice — življenja in svobode, zato je izgubil najslajšo vseh pravic — biti doma. Mojc oči so ga prodirale, kot bi se s prsti dotikale njegove duše in jo razgrinjale. »Že več mesecev je od tega. Tu je svoboda, a dom ni in vse slajša je naša beseda doma kot tu. Kako se je bilo zgodilo. Enostavno ,kot se zgodijo vse stvari, ki jihh vedi človeška roka tako, sklenjeno je in ne izbriše ti tega niti smrt. Tuji vojaki so obstopili hišo, dva sta stopila k meni, preobrnili so vse. In ker niso našli ne bomb in ne nožev, so našli časopise, ki sem jih prinesel in bral in popdr-je, ki jih nisem bil jaz prinesel, niti pisal in to, so dejali, je bilo hujše kot vse bombe in noži. Peljali so me. Neskončna je bila cesta, vedno bolj tuji obrazi. Težke so bile postaje, še težji dom, do katerega smo slednjič dospeli, Stal je ob železniški progi, sredi močvirja in trsja, temen in mračen, obdan od gostega trnja, kot grad, v katerem je spala Trnjulčica. Prestopil sem prag in nisem vedel, če ga prestopim šc kdaj. V temni ulici je ležala družina in štela žarke solnca, ki so prodirali do nas. Tedaj sem imel časa za razmišljanje. Videl sem svojo rodno vas in bilo mi je težko pri srcu. Predstavljal sem si, kako se zida država in dobiva temelje v človeških srcih. Razsvetljeni kinematografi, pred katerimi se zbira množica v zasmehujoče ponižanje; sence beže preko belega platna in zapuščajo v duši čuden madež nerazločne hvaležnosti nasproti onemu, ki je odprl cirkus. ne iz ljubezni ampak iz sovraštva. Dvorane so polne, vino se razliva, veseli obrazi plešejo v pozabje lastne časti in lastnega pokoljenja. Otroci gredo v šolo in nesejo piskrčke s seboj, da sprejmo darove največjega ponižanja kot berač, ki je prišel beračit pred prag lastne rojstne hiše. O, bilo mi je lahno, da sem sedel daleč proč z vsemi onimi, ki so uporno spoznali gnjusnost tega početja. Moj novi dom sc mi jc zdel spočetka kot steber države, ki je sezidan na živih telesih njenih sovražnikov. Toda sprevidel sem, da to ni resnica, da je to laž, v katerega verujejo cclo veliki možje. Ha, ha! Najbolj kremenite značaje zbero in jih zaklenejo v podzemlje, da je njih vera stokrat bolj potrjena, njih sovraštvo venčano. Spoznal sem, da čepim z ostalimi v rovu podzemske Italije in jo spodkopavam tiho, tiho, uro za uro, minuto za minuto. Smejal sem se, radost me jc obvladala. Poglej in sodi vsako državo po številu političnih zločinccv in osumljencev in spoznal boš njeno trhlo moč. Ha-ha-ha! Smejal sem se in mesec jc tekel, da nisem mislil nc na sodbo, nc na obsodbo. No, imeli so me radi; saj kot človek ni noben človek slab; nekdo mi je po-mazal na skrivaj popit-jc, ki so prišli za menoj, Takrat mc je obšel strah, kot strah pred smrtjo. Obdolževali so mc tako, da bi sodba ne bila milostna. Nič več nisem mislil na podzemno Italijo, vsega mc je napolnjevala samo ena misel; reitev! Živeti iiWil Priboriti «L svobodo šlavekal Čudovito je, kaj more človek storiti, ko plava med širno vodo smrti ali dosmrtnega suženjstva in žarno lučjo življenja. Lesen steber mu oživi v najboljšega prijatelja, ki mu proda obleko, zid se podere tam, kjer je najdebelejši, smrdljivi kanali so kot svetle sobane, kot dnevi dolge ure postanejo kratke minute. Na hrbet sem bil privezal culo z obleko, roka mi je zakrvavela, ko sem odtrgal desko, v blatu podzemnih kanalov sem sc skoro zadušil. Prcbredcl sem vodo in moker ter premrl tičal v žici tik straže, v temni noči ure in ure. Ko je pridrdral vlak sem v njegovem šumu zlezel skozi in, potonil v bičevje ter se plazil dalje kot pes. Ko sem dospel do prvega grmovja, sem se preoblekel. Znal sem jezik, zato nisem vzbujal pozornosti. Hvala dobri duši, ki me je bila sprejela pod streho in mi dala jesti in drugo obleko, Vas in človeka sem pozabil, njegove dobrote nikoli ne pozabim. Tako sem ušel.« »In doma?« »Kdo je šel domov? Glas o begu sc jc raznesel, še predno je dobro vzšlo solnce. Pred domačo hišo so stali vojaki štirinajst dni in pred hišami mojih sorodnikov. Ni mc bilo. Ob jutranji zarji sem sc plazil čez hrib in pogledal na vas: zbogom! Bila jc lepa, odeta v prozorno meglo, kot da se še ni predramila iz spanja. Grenko mi jc bilo, ko sem stopil v drugo stran hriba. Bi! sem svoboden kot člftvsk kftt tak* kat čutim kot skoma razjasnil pravi položaj in nepoštenost demokratske polilike. Demokrati vlačijo domače zadeve v parlament; ker sc nobena resna stranka nc pusti blatiti in jemati poštenega imena, bodo tudi demokrati dobili v parlamentu zaslužen odgovor. Tedaj bo pa zašumelo po vseli logih, da VLS domače zadeve spravlja v prla-ment in bodo vsi »narodnjaki« pozabili, kdo da je to ogabno politiko začel, kdo jo je izzval in kdo se samo brani! Žalostno vlogo, da jc domače zadeve in sicer v povsem izkrivljeni luči spravil v parlament, je prevzel poslanec iz zasedenega ozemlja dr. Dinko Puc. Zato je med svojim lovorom moral požirati celo k .oo zasluženih medklicev, kakor denuncijant, vi ne govorite resno, hui-skate Srbe zoper Slovence, povejte raje Srbom, kako je v resnici v Sloveniji in po čegavi zaslugi itd. Dr. Puc se je sam sramoval svojega denun-cijantstva: zato je po prvem delu svojega govora sam konštatiral, da bo v drugem delu zapustil — objektivno stališče. Točno! Samo da tudi v prvem delu ni bil točen. Tudi dr. Puc je obstruiral in ie s tenr ob-struiral tudi manifestacije za zasedeno ozemlje; ne moremo verjeti, da bi mu nc bilo znano, da je vlada takoj v začetku izjavila, da hoče dati parlamentu priložnost, da zavzame svoje stališče v zunanjem vprašanju. To pa z ozirom na položaj v zbornici, ne pri debati o zauonici vladi, ampak ob posebni priložnosti. Slab utis bi napravilo na zunaj, ako bi se v trenotku naj-grše obstrukcije podajale važne izjave. Da do manifestacije za naše meje v zbornici ni tako dolgo prišlo, naj pripiše dr. Puc svojim tovarišem, pa tudi sebi, ker je s svojo odsotnostjo pomagal parlament sabotirati in je sam s svojim govorom obstruiral. Enako nelojalna je bila dr. Pucova izjava o valutni reformi. Njegova vlada je valutno reformo izvedla in ko je sedanji finančni minister izjavil, da mora ukrepe prejšnje vlade smatrati za definitivne, — ker dovršenega dejstva ne more narediti nestorjenega — je govoril dr. Puc skozi okno, da bi postala verjetnejša laž demokratskega časopisja; grehe svoje vlade bi radi naprtili sedanji vladi. Sicer pa pride to vprašanje pred parlament, kar je t u d i izjavil finančni minister. Kdo je kriv, če se stvar zavlačuje in parlament ne more tako brzo delati, kakor bi, če bi demokratje parlamentarnega dela ne ovirali z obstruk-djo. Enako je hotel dr. Puc prikriti, da je demokratska vlada na goljufiv način, kakor je dejal Protič, najela posojilo z od-vzetjem 20 odstotkov pri markiranju. Protič je dokazal na podlagi dokumentov. Demokratski minister dr. Veljkovič je jasno izjavil, da se odtegne 20 odstotkov kron vsled tega, da se omeji nepotrebna velika količina papirnatega denarja. To uradno izjavo je pa snedel in poslal zopet v promet odtegnjenih 20 odstotkov. Vsaj pri zamenjavi bi bila morala demokratska vlada popraviti, kar je zagrešila. Tega pa ni hotela in ko je odstopila, je pustila svoji naslednici popolnoma prazne blagajne! Šele sedanja vlada je ta greh svoje prednice popravila, da je sprejela na »prevaren način« najeto posojilo z obveznostjo, da se v petih letih z obrestovanjem 1% povrne in je tako rešila teh 20 zanravljenih procentov. Tega g. dr. Puc očividno ni hotel razumeti, na kar ga je z medklicem opomnil posl. Smodej. Tako bi lahko točko za točko dr. Pu-covega govora obdelali in pokazali, kako je mož zavijal in izkrivljal, da bi rešil demokratsko polomijado. Demmcijantstvo, Id so ga uvedli slovenski demokratje v belgrajskem časopisju in v parlamentu, bo ostal neizbrisen madež nepoštene demokratske polilike, Tudi Srbi so jo obsojali in klicali Pucu: Nam se laskate! Poznamo demokrate! Temelj! Imn narodov. Drzna in dalekosežna misel, ustvariti državam nadrejeno organizacijo in vpeljati gotova nravna in pravna načela v odno-šajc med državami, je s pariško Zvezo narodov deloma uresničena. Do danes je pa pariška Zveza narodov samo odlomek velike stavbe, ki so si jo zamišljali najple-menitejši organizatorji človeštva v dolgi vrst desetletij. Odlomek je ne samo zato, ker niso v njej našle mesta vse države sveta, predvsem Rusije, Kar je glavno: Polovičarska in needkritosrčna načela, ki vodijo pariško konferenco pri njenih malim narodom krivičnih činih, nam jasno povejo, da je tudi sedanja zveza narodov, dete pariške konference, obsojena v to, da bo zavarovalna družba za one države, ki so bile deležne vojnega plena. Če se vprašamo, kako je mogla dozdevno utopična misel zveze narodov pognati korenine v mišljenju milijonov liudi, najdemo tri plasti nagibov različne globine. Strašni pritisk vojne, ki je duševno potlačil 40 milijonov mož in jim vzel svobodo in moško voljo, trpljenje in krvne žrtve so rodile mogočen čuvstven odpor in gnjev proti vojni. Predvsem jo sovražijo široke ljudske plasti, ki so brez pomoči in ugodnosti stali pod neposrednim pritiskom surovega militarizma. V ljudstvu se je poleg tega ukoreninila naivna in lahka misel, da je veliko krizo izzvala zločinska volja posameznih ljudi. Ni čudno, da so množice na prvi hip, z radostjo pozdravile misel zveze narodov, organizacije, ki naj brzda te zločinske posameznike, če jim je dana odločilna državna oblast v roke. Toda ta odpor proti vojni in »vojnim krivcem« je le hipni izbruh razboljenega čuvstvovanja, ki se vsak trenotek more izprevreči v nasprotno mišljenje. (Saj smo videli, kako se ie pri nas ohladilo navdušenje za zvezo narodov .. .j Drugi, globji vzrok leži pa v smeri, v kateri se razvija socialno in gospodarsko življenje celega kulturnega sveta. Ko se je sesul v prvih desetletjih 19. stoletja s*a-ri družabni red, je razpadla družba v drobce. V imenu osebne svobode je individua-lizem razrešil vse vezi in človek je stal poleg človeka, država poleg države brez vsake notranje zveze. K socializmu stremeča moderna doba pa hoče združiti posamezne drobce v nove organizme, hoče spraviti v sklad interese različnih slomih skupin in podrediti vse delo posameznikov višji misli: interesom cele družbe. Socialna misel se ni omejila na polje gospodarstva, segla je na vsa polja, tudi na polje meddržavnih odnošajev. Ker je prekva-sila mišljenje milijonov ljudi, je pripra/ila v njih plodna tla za veliko misel: Združiti države, ki danes osamele nezaupno gledajo ena drugo, v svetovno organizacijo, ki bo po stalnih načelih urejala odnosaje med njimi. Danes so vse trdne, v nras/nam prepričanju milijonov ukoreninjene vezi med državami pretrgane. Socializem (to ni socijalna demokracija, ki ruši mesto da bi spajala!) socializem hoče te drobce združiti v harmoničen mozaik — v pravo zvezo narodov. Toda najglobjih temeljev se šele dotaknemo, če promatramo misel zveze narodov s svetovnozgodovinskega stališča. Bil je že čas, ko je bila v kulturnem človeštvu močno tendenca, da se odnošaji med državami podvržejo močni nravni av- ktoriteti. Krščanska družba srednjega veka so je borila za misel univerzalne krščanske države, ki naj bi jo nazunaj zastopal cesar kot izraz materijelne, papeštvo kot znak nravne sile. Iz te srednjeveške družbe so sc, vzporedno s preosnovo gospodarskega reda, izluščile sedanje narodne države. Zdi se, da je prišel čas, ko te nove celice družbe hočejo zopet ustvariti novo telo. Ne morda več v stari obliki univerzalne države, ampak v novi obliki zveze narodov. To je počasni, tihi a trdni korak razvoja do cilja: Organizirano človeštvo. Predpogoj pa, da se ta velika misel uresniči, je, da nastane preobrat v mišljenju vseh narodov, da se vsi narodi, predvsem oni, ki režejo danes kruh pravice, prikopljejo do spoznanja, da so dolžni dati i drugim pravic, ki jih zahtevajo zase. To je v prvi vrsti vprašanje duše, vprašanje vzgoje, ki je more rešiti le krščanstvo. Ali naj se še čudimo, da je WiIson črpal svoje ideje iz svojega krščarskega prepričanja? Seja ministrskega sveta. LDU Beligrad, 20. marca. »Tribuna« poroča: Včeraj ob 10. uri dopoldne je bila pod predsodsvom Nj. Visočanstva regenta prestolonaslednika Aleksandra seja ministrskega sveta, ki so se je udeležili vsi ministri kraljevske vlade. Ob tej priliki se je razpravljalo o deinobilizaciji in povišanju plač podčastnikom. O vprašanjih notranjepolitičnega položaja so ni razpravljalo. Po seji je šel Nj. Visočanstvo regent prestolonaslednik peš po beligrajskth ulicah v spremstvu generalov Jankovida in ZeČe-vida ter ordonančnega častnika. Nj. Visočanstvo jo bil predmet splošne pozornosti bdigrajskega meščanstvo, ki ga je simpatično pozdravljalo. Iz črne gore. LDU Beligrad, 20. marca. Glavno poveri eništvo za Črno goro je odpravljeno. Dosedanji poverjenik g. Ivo Pavičid je od-vezan svojih dolžnosti. Uprava črnogorskih oblasti je poverjena posebnim inšpektorjem. Za inšpektorja, sta imenovana g. V. Krsti d s sedežem v Cetlnju in g. Blasko Mihailovid s sedežem v Podgorici. Parlamentarni odbor za zunanje zadeve. LDU Bellfjrad, 20. marca. »Politika« poroča: Sklenilo se je, sestavit! stalen parlamentarni odbor za zunanje posle. V tem odboru bodo zastopane vse parlamentarne stranke. Zunanje ministrstvo bo ta parlamentarni odbor informiralo o najvažnejših stvareh zunanje politike. Poročilo o zunanji polltikL LDU Beligrad, 20. marca. »Politika« javlja: Zastopnik ministra za zunanje posle dr. Spalajkovid bo prihodnji teden v parlamentu podal ekspoze o zunanji politiki. Imenovanje velikih županov. LDU Beligrad, 20. marca. »Tribuna* poroča, da je Nj. Visočanstvo regent prestolonaslednik Aleksander podpisal ukaz o imenovanju velikih županov v Bački, Baranji, Banatu in Vojvodini. Masarykova zahvala. LDU Beligrad, 20. marca Predsednik čehoslovaške republike se je za odlikovanje, podeljene mu po belgrajski občini, zahvalil v brzojavki, ki jo je poslal belgraj-skemu županu dr. StojanOviču. V brzojavki veli: »Zahvaljujem se najprisrčneje za veliko počaščenje, ki mi ga je izkazalo ! glavno mesto Vašega ujedinjenega kraljestva. Kot meščan belgrajski Vam g. predsednik, izražam svojo naklonjenost in želim državni upravi mnogo uspeha ter pošiljam svojim someščanom toplo pozdrave, želeč jim vse dobro.« Padanje uaSe valute. LDU Beiijjrad, 20. marca. »Balkan« piše: Vsled kurzne porturbacije, ki je nastopila na škodo naše domaČe valute, je bila po iniciativi srbskega trgovskega udruženja sklicana konferenca trgovcev, na kateri se je udeležilo razprave več govornikov. Trgovci so ugotovili pri tem, da obstoje tolike težkoče, da bodo morali zapreti trgovine, ako se valuta in kurzi ne bodo zboljšali. Došlo je do splošnjega soglasja, naj se o tem vprašanju razpravlja na javnem zborovanju, ki bo sklicano za četrtek popoldne. Bil je stavljen predlog, naj se zborovanje skliče na delavni dan in naj se ob tej priliki zaprejo v znak protesta vse trgovine. Ta predlog ni bil sprejet, ker so se trgovci postavili na stališče, da bi bilo prekinjenje dela neumestno. Določeni so bili kot sklicatelji zborovanja, ki naj pripravijo resolucijo, gg. Milan Pavlo-vid, veliki župan Ristid, Marko Matič, Vu-letid, Radojkovič in Minovid. Kakor se vidi, trgovci niso bili obveščeni o ukrepih našo vlade, ki jc podvzela potrebne korake zaradi tega vprašanja. Včeraj v petek je bil podpisan sklep skupščine zelo velike važnosti glede valutnega in kurznega vprašanja. Vsebuje nastopne odredbe: 1. Da se ustavi in prepove vsem uvoz kakršnihkoli luksusnih in podobnih predmetov. 2. Da se izvede kontrola čekovnega prometa z inozemstvom. 3. Da se prepreči umetno skakanje kurzov, kar se je pričelo po iniciativi finančnega ministrstva. 4. Da ee pripravi potrebno za monopoliziranje trge*' vine s tujo valuto. Proti tihotapcem. LDU Beligrad, 20. marca. Ministrstvo za notranje stvari se bavi s poostritvijo predpisov glede tihotapstva. Potovanje v Švico. LDU Beligrad, 20. marca. Po poročilu našega poslaništva v Bcrnu ondotno ita« lijansko poslaništvo ne daje dovolitve za potovanje skozi Italijo brez odobrenja iz Rima, za kar je treba 30 dni. Nato se opozarjajo vsi, ki potujejo v Švico in se žele vrniti skozi Italijo. E^emčfiia, LDU. Berlin, 20. marca. (DKU.) Kakor doznava zastopnik brzojavnega dopisnega urada z dobro poučene strani, so pogajanja med berlinskimi zastopniki večinskih strank in zastopniki zveze strokovnih organizacij, trajajoča davi do petih, dosegla sporazum. Kompromisna formula 6e bo predložila današnji skupščini strokovnih organizacij. Upati je, da bo splošna stavka jutri končana. Danes opoldne dospejo v Berlin baje državni kancelar dr. Bauer, zunanji minister Miiller in državni poštni minister Giesbert. LDU. Berlin, 20. marca. (DKU.) Na-redba državnega predsednika proglaša v svrho vzposlave javne varnosti in reda poostreno obsedno stanje nad Berlinom in provincijo brandenburško. LDU. Kassel, 20. marca. (DKU. W.) Državna brambna brigada št. 11 objavlja nastopno poročilo: Gohta. Posadka is po hudih bojih zapustila mesto. Po cestah se bijejo na raznih krajih boji. ' Plenilci in morilci se potikajo po deželi. — Langen- član našega rodu, nisem svoboden. Ta svoboda je odvisna od kraja, kjer sem bil rojen. Če jc njemu težko, je tudi moje srce bolno.« »In ne greste več nazaj?« »Nazaj?« Njegove oči so dobile bolestno zamišljen izraz. »Ne vem, Zdaj ne morem. Človekova svoboda je prvo. Vse bom dal zato, da pomagam priboriti tudi ono drugo svobodo. Ne z močjo orožja, z močjo duha in srca. Jaz mislim, da jih je brez števila, ki kopljejo v podzemlju tiho, tiho, uro za uro, minuto za minuto. Svoboda pride! Ječe, ki slone sredi kužnih močvirij, so nam porok za to; tihi glasovi, ki bolestno trkajo na vrata naših src so nam porok zato. Ljudje, ki jim je zaprla pot v rodni kraj in ki z bolestnim hrepenenjem čakajo trenutka svidenja s svojimi dragimi lokami, brdi in gozdovi — so nam največji porok za dan svobode ...« Umolknil je. Nekaj bolestno lepega je ležalo v njegovem gl asu in na njegovem obrazu. Segel bi mu bil v roko in mu rekel besedo, pa sem čutil, kako nepopolna bi bila moja beseda, kako ves premrzel bi bil stiskljaj moje roke, ki bi ga mogel vtešiti v njegovi bolesti in njegovem hrepenenju. Tiho sva se poslovila, nekaj velikega, jasnega jc kanilo iz njegove dui» v mojo dušo,,. _ Francoski spisal Rene Bazin. Prevel F, P. Hrast, (Dalje.) To je bilo res. Trapistovski gost sam ni dvomil o tem. Ni bolehal, ampak ugašal. Nekega pomladanskega popoldne, ko je prodrlo gorko solnce skozi slamo pri panjih do čebel in jih spravilo v nemir, je videl slikar, da je šel čez dvorišče pater-če-belar, še pravi kmet, mlad, vitek, ki je bil po svoji ponosni kretnji kot vojak, po naivnosti svojega obraza pa kot otrok, ves posejan po obrazu z rumenkastimi pikami. Fraler jc šel z rokami skritimi pod haljo, glavo dvignjeno kakor mladi psi, ki čutijo od daleč gozd poln divjačine, vdihaval pomladanski zrak, ki je vlekel iz zemlje žito, ki ga je bil sejal pred zimo on in šel proti gozdičku, obdanim z leseno ograjo, kjer so sc oživljali panji, »Frater Jean!« Ta jc šel mimo njega in nadaljeval svoje pot, ^Frater Jean, za Boga, pojdite z menoj obiskat mage! Sedaj je ura, ko jih obseva solnce skozi šipe kakor v judejskih planjavah. Sedaj jc ura, ko sem :ih videl in ko jih ne vidi nihčel« Frater Jean se je obotavljal, sc nato obrnil in šel za umetnikom, ki ie korakal ' težko, kljub svojemu vcacliu b ki si jc rael roke, češ, da je našel publiko in je dvignil glavo proti sliki, ki je bila še skrita. Ko sta bila pri vhodu na kor, frater na levi, umetnik na desni, je dejal ta: »Frater Jean, poglejte te tri glave: kako veličanstvo na Baltazarju, kaka dobrosrčnost na Gašparju in kako vznemirjenje na Melhiorju! In njihovo spremstvo! Ali je dovolj primerneno duševnemu stanju kraljev? Kaj pravite Vi?« Frater Jean mu ni odgovoril. »Pomislite, da sem rabil dve leti, dvoje dolgih let, da sem naslikal to sliko. Ne zdi se mi jih škoda. Zagotavljam Vas, da je to najboljše delo mojega življenja in skoro edino. In napravil sem ga za prostovoljne mutce, ki so mi delo naročili, me sprejeli pod streho ali pravzaprav pobrali na ccsti, obsipali z dobrotami ubogega zlomka, ki ni prosil drugega kot kruha in ležišče, ki rac pa niso kritizirali. To mc boli, frater Ivan. Recite mi, Vi, ki nc poznate izgovora in niste na strani nikogar, ki ne veste, kaj je impresionizem, ne simbolizem, kaj čutite, ako gledate moje mage?« Delavski sin iz okolice menda ni čutil kdovekakc umetniške emocije. Gledal ni drugega kot živo kolorirane dele dekoracije ali obraze, ki so se mu zdeli znani. In njegove dvignjene roke, sklonjena glava, ves njegov izraz nevšečnosti, vse to je kazalo jasno, da mu ie žal, da žalosti gospoda Jozua da Pa ne more povedati ničesar, ni- česar od onega malega, kar je mislil. Dolgo kako stvar hvaliti je najhujša stvar na svetu, >Frater Jean«, je nadaljeval umetnik, »tu ne gre samo za mojo umetnost, ampak za pokoj mojega duha. Mnogo sem pomiš-Ijal — po vašem vzgledu; v vaši samoti sem čutil, da vstaja moje častihlepje. Odgovorite mi, kajti vedeti hočem, če imam res zasluge, ki sem mislil, da sem jih pridobil. Razumite me dobro. To, kar mi imenujemo umetnost, je stvar naše duše, ki jo polagamo iz ljubezni v svoja dela. Te misli, oriklenjene na materijo, vstrajajo trepetajoč na njej, da jih je mogoče spoznati in oni, ki jih opazijo, nas občudujejo v njih. Toda jaz mislim, da bodo izginile iz marmorja ali s platna še tisti dan, ko umremo in da bodo klicale k Bogu ,,, Me poslušate, frater Jean?« Čul je lahen da. »... da bodo klicale k Bogu; »Tu sem; jaz sem misel tega ubogega človeka, ki so mu rekli Jozua; mo;e bivališče je platno, ki ga je on poslikal; jaz sem aureola, barva, črta, gesta njegovih raagovj olepšala sem ure, ki bi bile drugače nekoristne ali zle, zanj in za druge. Prizanesi mu, zaradi mene, o Gospod, zaradi sadu, ki ga je rodil,. Mladi frater, zroč postrani na rJ11*>. 'e dejal tedaj: »Kako pobožno je to!« (Dalie,I salza. Čete so malo ne očistile mesto. — Eisenach. Položaj v mestu je resen. LDU. Essen, 19. marca. (DKU.) Wolf-fov urad poroča: Rudarji so ae na poziv zopet vrnili na delo. LDU. Bremen, 20. marca. (DKU.) Nasproti vestem, da so pristanišča ob Severnem morju v boljševiških rokah, ugotavlja z vso odločnostjo Bosmannov brzojavni ur., da je položaj v Bremenu in vseh krajih ob dolenji Vezri popolnoma miren in da o boljševizmu ob Vezri ni govora. V pristaniščih je delo v polnem teku. LDU. Essen, 20. marca. (DKU. Wolff.) V mestu vlada mir in red. Plenilo se ni, promet je navaden, cestna železnica vozi. V obratih in rudnikih se vrši delo. LDU. Kiel, 20. marca. (DKU. Wolff.) Sinoči so bili v bližini višinskega mosju v Boltenauu zopet krvavi spopadi med četami in oboroženimi delavci. O izidu boja še ni poročil. V velikih obratih delo še vedno stoji, časopisi ne izhajajo, cestna železnica ne vozi. Z dobro poučene strani javljajo Wolffovemu uradu iz Dortmunda, da je državna armada včeraj opoldne Essen po načrtu zapustila. Ravnotako je garnizija zapustila Miihlheim iz taktičnih razlogov. LDU. Dunaj, 20. hiarca. (ČTU.) Kakor poroča »Nenes Wiener Tagblatk, se je posrečilo Kappu pobegniti iz Berlina. Boje se, da bo Kapp na Vzhodnem Pruskem in v Šleziji organiziral odpor. Tudi Ludendorff je zapustil Berlin. LDU. Dunaj, 20. marca. (ČTU.) »Ar-beiter-Zeitung« piše, da more nemško krizo rešiti samo vlada, oprta na delavstvo. >Arbeiter-Zeitung« zavzema stališče proti vladi Ebert-Noskejevi. LDU. Stuttgart, 20. marca. (DKU. W.) V ruhrskem okrožju je položaj resen, ker |e gibanje, prvotno mišljeno kot odpor proti Kappistom, prišlo pod boljševiški vpliv. ,V nekaterih krajih so izklicali sovjetsko vlado. Iz drugih delov države so bila odposlana ojačenja državne brarabe. Vesti iz iTuringije so bolj pomirljive, kakor iz ruhr-skega okrožja. LDU Berlin, 20. marca. (DKU) Wolffov jirad poroča: Predsednik nemške narodne skupščine je poslal vsem njenim članom brzojavko, v kateri jih naproša, naj pridejo v ponedeljek 22. t. m. v Berlin, da se 'drugega dne vse parlamentaričnc skupine aestanejo k posvetovanjem. Prva plenarna " seja narodne skupščine bo najbrže sklicu-na za sredo 24. t. m. LDU Berlin, 20. marca. (DKU) »Poli-flsch-parlamentarische Nachrichten« javljajo: Generalna komisija strokovnih zadrug je danes dopoldne sklenila, da se splošna stavka takoj jenja. Temu sklepu se bo priključila brezdvomno berlinska komisija neodvisnih strokovnih zadrug. Spo razum se glasi: Tu navzočni zastopniki vladnih strank bodo pri svojih strankah 'delovali na to, da se 1. pri predstoječi pre-osnovi vlade v državi in na Pruskem osebno vprašanje reši v sporazumu s stro kovnimi zadrugami delavstva nameščen eev in uradnikov, ki so se udeležile sploš ne stavke, in da se tej organizaciji zago tovi odločilen vpliv na preosnovi gospo darske in socialnopolitične zakonodaje pri čemur se morajo varovati prava ljud skega zastopstva; 2. da sc takoj razorože in kaznujejo vsi krivci, ki so se udeležili prevrata proti ustavni vladi, kakor tudi uradniki, ki so se stavili na razpolago ne-postavni vladi; 3. da se vsa javna uprava temeljito izčisti vseh protirevolucionarnih osebnosti, posebno onih na vodilnih mestih, in da se te osebe nadomeste z zanesljivimi močmi; 4. da se takoj izvede upravna reforma na demokratični podlagi, pri čemur naj soodločujejo gospodarske organizacije; 5. da sc obstoječi socialni zakoni takoj razširijo in izdajo novi, ki zagotavljajo delavcem, nameščencem in uradnikom popolno socialno in gospodarsko enakopravnost. Nemudoma naj se uvede uradniško pravo; 6. da se takoj začne s socializacijo vseh za to zrelih gospodarskih podjetij po načelih, ki jih je postavila sociali-zacijska komisija. Socializacijska komisija se mora takoj sklicati. Država ima prevzeti premogovni in kalijski sindikat; 7. da se takoj zasežejo in eventuelno raz-laste vsa razpoložljiva živila in da se najodločneje nastopi proti oderuštvu in tihotapstvu. Da se bodo dobave v redu vršile, naj se ustanove dobavljalne zveze. Kdor bi dobavljalne dolžnosti kršil, naj se strogo kaznuje; 8. da se razpuste vse proti-revolucionarne vojaške formacije, ki niso ostale zveste ustavi, ter da se nadomeste s formacijami iz zanesljivih republikanskih slojev, zlasti organiziranih delavcev, nameščencev in uradnikov, ne da bi se pri tem kak stan zapostavljal; 9. v splošnem se naznanja, da sta ministra Noske in Heinc že vložila prošnji za odpust. LDU. Frankfurt, 19. marca. (DKU.) Wol!fov urad poroča: Iz Berlina javljajo, da sta dve tretjini mesta trdno v rokah vladnih čet V severnih in vzhodnih delih mesta so še boji. Zdi se, da vodijo velike mase delavcev strokovne organizacije. Splošna stavka še vodno traja, časniki šc vedno ne izhajajo. Za sedaj se ne moro računati a tem, da bo stavka ponehala. LDU. Stuttgart, 20. marca. (DKU.) {onflikt med vlado in berlinskimi strokovnimi organizacijami je končan. Posrečil sc je sporazum na ustavni podlagi. Vlada in člani narodne skupščine se vrnejo danes popoldne v Berlin. LDU. Stuttgart, 20. marca. (DKU.) Vlada je izdala pomirljiv razglas, v katerem izjavlja, da bodo čete nastopalo samo proti notoričnim elementom, ki hočeio pri-iko izrabljati, da bi v kalnem ribarili. LDU. Berlin, 20. marca. (DKU.) Baltiške čete, ki so včeraj odšle iz Berlina, so se zopet vrnile in se nastanile v pijonir-ski Franzer - vojašnici. Oboroženo delavstvo je davi obkolilo pijonirsko vojašnico in s parlamenterji pozvalo baltiške čete, naj se udajo, ker bi sicer delavci vojašnico naskočili. Pogajanja so imela uspeh in baltiške čete so odložile orožje ter odšle. Franzer-vojašnico baltiške čete še niso izpraznile. Mirovna pogodba ni ratificirana. LDU. Washington, 19. marca. (DKU.) Reuterjev urad poroča: Senat ni ratificiral mirovne pogodbe, ker neka resolucija, vsebujoča republikanski pridržek, ni dosegla potrebne dvetretjinske večine. Splošna stavka. LDU. Varšava, 19. marca. (ČTU.) Na vsem Poljskem je proglašena splošna stavka. Ta stavka je refleksno gibanje, izvirajoče iz Nemčije. « Železniški promet zopet otvorjen. LDU. Dunaj, 20. marca. (DKU.) Od ponedeljka, dne 22. t. mes., se osebni in blagovni promet na avstrijskih železnicah vzpostavi v enaki meri, kakršen je bil pred ukinjenjem prometa. Seja parlamenta. LDU. Pariz, 19. marca. (DKU. Wolff.) Na današnji zbornični seji se je v imenskem glasovanju sklenilo s 433 glasovi proti 183 glasovom, da se vse interpelacije glede zunanje politike pretresejo prihodr nji četrtek, dne 25. t. m. Grška. Parlament sprejel mirovno pogodbo. LDU. Dunaj, 20. marca. (DKU.) Po poročilu, ki je došlo državnemu uradu za zunanje posle, je grški parlament dne 11. t. mes. sprejel mirovno pogodbo saintger-mainsko. Vojaški nemiri v Traciji. LDU. Pariz, 20. marca. (DKU. Brezžično.) Po vesteh iz Carigrada so v Traciji že izbruhnili vojaški nemiri. -f Češka in Jugoslavija, »Vedetta d' Italia« razmotriva o vesteh češkega časopisja, ki so jih izzvali italijanski poskusi, da pride do revizije mažarskih meja. Bavi se vprašajem odnošajev med Čehoslova-ško in Jugoslavijo in piše; »Res je: Pozabili smo, da med Čehoslovaki nc obstoji samo plemensko bratstvo, ampak tudi ozko edinstvo interesov, kakor je tudi rekel sam Masaryk, da je vsak uspeh enega naroda tudi uspeh drugega. Tudi Jugoslovani od leta do leta neprestano kličejo, da so in in ostanejo zakleti sovražniki Italije, tako dolgo, dokler ne pridejo do Soče. To pomeni, ako bodo držali besedo, — do večnosti. Torej morajo Čehi izbirati med prijateljstvom Jugoslovanov in med onim Italije, Ni mogoče biti istočasno prijatelj dvojici sovražnikov.« V tem leži zrno resnice. -f- Socialistični izvozničarji so izvažali v — Italijo, Za 4000 svinj so dobili dovoljenje izvoza; prosili so tudi za izvoz dveh vagonov sira, ker se ne morejo ločiti od »kšeftov«, ki so socialistični stranki toliko nesli! Ker pa sedanja vlada stoji na stališču, da izvoznice ne sinejo biti izključni privilegij za socialistične blagajne, ker so socialisti kompenzaejisko blago oddajali samo svojim pristašem in tako uganjali korupcijo, je vlada dovolila izvoz 50 vagonov sira. Delavstvo in kmetsko prebivalstvo, ki ni učlanjeno pri socialistični organizaciji, je zaman čakalo na kompenzacijsko blago. Tej korupciji socialistov je bilo treba napraviti konec! Vsi revni ljudje so potrebni, ne samo Kristanovi ljubčki! + Delo za proletarijat. V brošuri " Valutno pitanje«, ki ga je izdala Hrvatska za-jcdnica, se nahajajo sledeči zanimivi podatki. Bivši minister za socialno politiko, čevljar na razpoloženju. voditelj socialnih demokratov, g. Vitomir Korač, ima v neki zagrebški banki deponirano sledeče papirje: 45 delnic Berger d. d. za lesno trgovino 39.000, 50 delnic delniške družbo za eksploatacijo lesa 65.000, 25 delnic narodne lesne industrije 28.750, 100 delnic S. H. Guttmann 240.000, 100 delnic »Slavonija«, lesna industrija, 166.000, 50 delnic Jadranske banko 130.000, 10 delnic I. hrvatske štedionico 102.000 K. Skupna vrednost vrednostnih papirjev, ki so last g. Korača, znaša 767.750 K. Razen tega ima ta kralj proletarcev hišo v Belgradu, Zemunu in Šidu. Preko iste banke je nakazal svoji rodbini 500.000 K. Beležimo. '+ Doktor, minister In demokrati. Lepo zgodbo prinaša »Hrvat«: »V Belemgradt je demokratski poslanec Puc prinesel pred parlament afero, ki naj bi zadela ministra Roškarja, a v resnici bi mogla škoditi demokratskemu varovancu dr. Ljudevitu Prohaski, za katerega se jo Puc zavzel... Kolikor smo mogli dognati, je bilo imenovanje dr. Ljud. Prohaske zato v zadnjem hipu preklicano, ker g. dr. Ljudevit Pro-haska ni ne doktor in ne profesor. On je 1. 1905 samo končal višjo gospodarsko šolo v Križevcih in se že po dveh letih 1. 1907 vrnil nanjo z nekim delom, katero je izdajal za svojo disertacijo, na podlagi katere da je dosegel doktorat. Po obstoječih razmerah ni takega doktorata, ki bi ga bilo mogoče doseči že dve leti po končani šoli v Križevcih, ker se za doktorsko diplomo zahteva akademska izobrazba, za katero je potreben študij najmanj štirih let. On ni nikomur pokazal svoje doktorske diplome, niti je ta pri nas nostrificirana. Ravnotako je neznano, da bi g. dr. Ljudevit Prohazka imel kak profesorski izpit.« Minister Roškar ni hotel dovoliti, da bi ta »velestrokovnjak« zavzel vodilno mesto v njegovem ministrstvu. Zato je padel dr. Puc po njem in tudi trozveza »Narod«— »Domovina«—»Jugoslavija« se je z gorečnostjo zavzela za doktorja Prohasko. Niti to ga ni rešilo. -f Velikovec. Jugosloveni, zbrani dne 19. t. m. v Velikovcu na ustanovnem občnem zboru Jugoslovanske Matice, prosijo in rotijo vse politične stranke, da za enkrat opuste vse medsebojne boje in da z združenimi silami omogočijo močnemu parlamentu v sedanjem odločilnem času ugodno rešitev vprašanja naših mej. (LDU) -f Ljudska stranka v Medjimurju. V Medjimurju se je začelo živahno politično življenje. Poverjenik za Medjimurje, demokrat dr. Novak, je hotel po svojih uradnikih, bilježnikih in učiteljstvu celo Medjimurje vloviti v demokratsko stranko. Osnovali so »Prosvetno društvo za Medjimurje«, ki je pod krinko nadstrankarstva širilo po selih svoje podružnice in čitalnice. Krog Božiča 1919 je ustanovil dr. Novak x Politično društvo za Medjimurje«, ki je na papirju imelo nalogo pobijati madžarsko iredento, v resnici pa le je drugo ime za demokratsko stranko, s katero si dr. Novak ni upal javno nastopiti. Glasilo »Političnega društva«, »Medjimurske no-vine«, so že dolgo prinašale skoro v vsaki številki kak članek ali notico proti papežu in katolicizmu in povzdigovale odpadle inarodne pope«. Zadnji čas pa so fcačele prav besno napadati našo hrvatsko pučko stranko, ki se je pojavila tudi v Medjimurju, da organizira dobro medjimursko ljudstvo. Rajni dr. Rogulia je dvakrat prehodil celo Medjimurje, da pripravi tla Pucki stranki. Koncem januarja je posetil Medjimurje dr. Korošec in urednik »Seljačkih novin«, Barič. V Prelogu sta imela sestanek vseh zaupnikov spodnjega Medjimur-ja, potem pa še v drugih sedmerih selih. Povsod sta ustanavljala Seljačke demokracije (Kmetske zveze). Kmalu na to so dobili stik s slovensko Kmetsko zvezo. Nekaj mladeničev se je udeležilo zadružnega tečaja v Mariboru. Medjimurci si snujejo zadruge in želijo stopiti v trgovsko zvezo s slovenskimi zadrugami. Medjimurci bi nam pošiljali živino in koruzo, Slovenci pa bi njim dobavljali industrijske produkte. Središče Pucke stranke je največje in najbolj napredno selo v Medjimurju, Prelog. V Prelogu se je vršil 9. in 10. marca tudi zadružno-socialni tečaj, na katerem sta govorila nadrevizor Pušenjak in urednik Krajnc. Na tem tečaju se je prav lepo videlo, da je delo rajnega dr. Rogulje in dr. Korošca, ki sta prva organizirala Medjimurje, že obrodilo lepe sadove. Trdna podlaga našega katoliškega gibanja pa bodo gospodarske zadruge, izobraževalna društva, ki sc oboje tudi že snujejo. + Za velikega župana v Osjeku bo glasom lista »Drau« v kratkem imenovan bivši mestni župan dr. Pinterovic. + Italijanske pridige bi radi imeli ši-beniški italijanaši. Obrnili so se v to svr-ho na cerkveno oblast. Le-ta jim je pa prošnjo odbila z utemeljitvijo, da med 14.500 šibeniškimi prebivalci ni niti 500 »Italijanov«, pa še ti znajo vsi hrvatsko. + Novi italijanski kabinet. Nitti jc poskusil, postaviti novo vlado na čimbolj širok temelj, želel je v njej videti zastopnike vseh nesocialističnih strank. Ta načrt >e je razbil ob odporu ljudske stranke, ki noče za. las popustiti v. svoiih socialno-poli- tičnih zahtevah. Zato jc zgradil Nitti novi kabinet na koaliciji med liberalnimi, demokratskimi frakcijami, radikalci in re-formisti, ki pa vsi skupaj nimajo večine v zbornici. Jeziček na tehtnici bo ljudska stranka, če ta s svojimi 100 poslanci stopi v opozicijo, kabinet pade. Potem bi Nitti odigral in na krmilo bi prišla koalicija med Giolittijem in oficielnimi socialisti, katero bi najbrže podprla tudi ljudska stranka. V notranjepolitični položaj Italije torej zadnje volitve niso prinesle jasnosti, prej zmedo. Razbere u deloucu. Kako žive ponosni Celovčani, ki so živeli v mnenju, da brez njih slovenski okoličanski kmet ne bo mogel živeti in bo vsled tega glasoval za pripadnost k Nemški Avstrjji? Odlomek iz pisma, ki ga piše Nemka iz Celovca sorodnikom v Jugoslaviji dne 13. februarja t. 1., marsikaj pove t »Dragi! Zakaj nam nič več ne pišete? Ali boste na nas uboge Celovčane čisto pozabili? Naš položaj je že obupen, od tedna do tedna imamo manj jesti in je vse vedno dražje! Z veseljem pozdravljam vsak solnč-ni žarek, ki nas malo pogreje, kajti naše peči v sobah še niso videle celo zimo koščka lesa ali premoga. Imamo še srečo, da smo dobili dobrega človeka, ki nam pomaga dobiti iz obljubljene dežele (Jugoslavije) nekaj mesa in mleka. Jaz sem za novo leto moje zadnje premoženje zamenjala v banki za jugoslovanski denar, in danes po komaj šestih tednih je vse porabljeno, a prosim: ne všteto, kar je oče dnevno izdal po stotakih. Sladkorja, na karto seveda, kadar bo, po 50 K, ne bomo mogli več kupiti, razun če mi pomaga brat iz Amerike. Tako smo sedaj brez naše krivde postali berači (prej premožni obrtnik z lepo hišo in prodajalno). Dolgo tako ne bo moglo iti, so že komunisti na delu., Piši, dragi, očetu kako tolažilno pismo, včasih je čisto pbupan; strašno je shujšal. Zdaj smo imeli ljudsko štetje in mi se nismo vpisali za Nemško Avstrijo, ampak »dvomljivo« (zvveifelhaft). A mnogi Celovčani, tako rojeni Slovenci kakor tudi Nemci (n. pr. A. z ženo in taščo) so se enako vpisali. ... Tri avstrijske krone moramo dati za eno jugoslovansko, zato je še veliko večja draginja tukaj. Ljubi, dragi I., če se boste v pustu pri vas prav dobro in veselo imeli, takrat misli na nas...« Upajmo, da bodo do poletja do dobra vsi Celovčani poučeni o pravi pripadnosti Celovca in jim bo modra politika v Jugoslaviji pomagala k temu. Bnmmm novice. — P. Odorik Kreiner je umrl v ljubljanskem frančiškanskem samostanu dne 19. marca ob 11. uri ponoči. — Rojen je bil dne 24. jan. 1864 v Stari cerkvi pri Kočevju, v frančiškanski red stopil 12, okt. 1882, v mašnika posvečen 10. julija 1887. Služboval je večinoma v Brežicah, eno leto v Pazinu, na Brezjah in v _jub-ljani. Bil je večkrat gvardijan in definitor provincije. Ves čas redovnega življenja je bil bolehen, vendar je z veseljem opravljal svojo službo. Bil je izredno ljubezniv in prijazen, zategadelj so ga ljubili vsi njegovi sobratje in bil je povsod v čislih. Mir njegovi duši! Pogreb bo danes ob 5. uri popoldne. — Gg. zastopniki za razdeljevanje ameriških daril nam javljajo sledeče: Iz Trsta je dospelo vseh 27 vagonov, napolnjenih z ameriškimi darili. Razdeljevanje sc ie počelo zadnji pondeljek in se bo nadaljevalo nepretrgoma, dokler ne dobi vsak naslovljenec svojega zaboja. Ljubljana in okolica pride najprej na vrsto. Vsak dan sc izložita po dva vagona in kakor hitro pridejo zaboji v skladišče se obveste ljudje, da pridejo ponje, kar se vrši vsak dan sproti. To velja namreč samo za Ljubljano in bližnjo okolico. Torej naj vsakdo potrpi doma. da dobi obvestilo od gg. zastopnikov, in potem šele naj pride po zaboj. Takoj, ko se izlože vsi vagoni, se prejemnikom zabojev, ki stanujejo v bolj oddaljenih krajih, se bodo dostavili zaboji do najbližje železniške postaie brezplačno, ter bo dobil vsakdo obvestilo, kam in kedaj naj pride po zaboj. Ljudje so naprošeni, da naj nikar ne hodijo po nepotrebnem v Ljubljano, dokler ne dobe obvestila. Vsa ta dobrodelna pošiljatev je bila oproščena carine. Gg. zastopniki razumejo jludstvo in vedo, da vsakdo težko čaka, da dobi zaboi. Toda vse naenkrat ie nemogoče oddati. Nikakor ne sodite po krivem, da spremljevalci zabojev nalašč zadržujejo razdelitev, ker sami tudi že težko čakajo, da pridejo zopet in čimprejc v »blaženo« deželo dolarjev. — Umrl je 18. t. m. v Trbovljah Franjo Kadunc, star 20 let. Pogreb bo danes popoldne ob 4 uri. Pokojnik jc bil član naše organizacije in član Orla. N. p. v m.! — Kaj se godi pori zaščito viš. šol. nadzornika Gazinjiv Ker no gre izlrpa, hočflio uničiti člane Slomškove zveze izgrda. Liberalni nadučitelji nalagajo našim članom — Ustanovitev sladkorne tovarne. Dne 25. marca 1920 bodo shodi posavskih kmetov, na katerih se bo govorilo o ustanovitvi sladkorne tovarno v Posavju in na katerih bo predaval g. Fran Malasek, strokovni učitelj na Grmu pri Novem mestu, kako je ravnati s sladkorno peso in siccr ob 8, uri zjutraj pred občinsko hišo v Zakotu ob pol 11, uri v dvorani g. Ko-vačiča v Dobovi in ob pol 4. uri v gostilni g. Bukovica v Malencah pri Krškivasi. — Mozirje. V noči ob 1. uri dne 2. t. mes. sta roparja z vetrihi odprla vsa vrata v hišo g. Pevca. V pritličju sta našla blagajno, katero pa nista mogla odpreti. Pri električni razsvetljavi sta prišla v prvo nadstropje. Tamkaj sta električno luč tako uredila, da je elektrika v I. nadstropju ugasnila, medtem ko v pritličju ne. Nato udarita direktno v spalno sobo, vržeta gospo na tla in jo pričneta daviti. V' spanju zakriči Pevec, kaj jo. Medtem uide gospa v drugo sobo in roparja se divje spustita nad Pevca v posteljo. V boju za življenje in smrt se je iztrgal roparjem, ranjen na telesu in glavi, skočil proti vratom, katere je soproga zaklenila. V tera trenutku ropar ustreli Pevca v levo roko. Ko poči strel, odpre soproga vrata,da se rešita v to sobo. Takoj odpre Pevec okna in kliče sosede na pomoč. Prišli so takoj tržani, a roparji so med tem že pobegnili. Bil je eden v vojaški in drugi v civilni obleki. Roparjem so na sledu. Oba sta bila črno namazana. Žandarmerija pridne išče zločince, nekaj je že zaprtih, ali so pravi, še ni dognano. — Služba okrožnega zdravnika jo raz-Ad: Nemčija. — Zopet poStni roparji. V noči od 15. na 16. t. m. so neznani lopovi vlomili v poštni urad v Semiču ter odnesli vredno-tic, paketov itd. za 844 K vrednosti. Če upoštevamo, da je poštni urad blizu žan-darroerijske postaje, potem si lahko mislimo, da so bili roparji jako pre Irzni. Bržkone so bili v Semiču isti roparji kakor na Suhorju. Domneva se, da prihajajo ti zločini iz Hrvatske, saj je Suhor v nepo sredni bližini kranjsko-hrvatske meje. — Želeti je, da bi oblasti že skoraj dobile v roke te predrzne roparje. — Tatvina v cerkvi. V noči cd 9. r.a 10. marca je neznan zločinec vlomil skozi okno v kapelo Sv. Agate na pokopališče Sv. Helene in odne?el 4 albe, 1 koretelj, bel, dragocen mašni in vijolični r»1ašč in kelih s pateno. Pogrinjalce za kelih so dobili čez par dnii otroci v gozdu nad Lazami. Čez teden dni so našli kelih in pateno ležati na cesti, ki vodi proti Zalogu. Zato se domneva, da je morda tat iz bližne okolice. Če bi kdo našel ka" s1edu za. z'oČTn?em, naj javi orožništvu v Dolskem, ki ga pridno zasleduje. — Puški profesorji na naših 5oInh. Akademični senat belgrajske univerze je sklenil, da kolikor mogoče nastavi rusko profesorje - begunce. Znano je že, da je med ruskimi begunci v naši državi več odličnih znanstvenikov in strokovnjakov. — Požar na Debečih. Dne 11. marca t. 1. okolu 21. ure ponoči je uničil požar na Debečih pri Zatičini nekemu kmetu hišo z vsemi gospodarskimi poslopji. Zgorelo je 7 glav živine, vsi prešiči in vse blago. Škoda znaša 49.710 kron. Požar je zanetila zločinska roka. — »Tukaj sem, ustreHe me, saj ste navajeni streljati; ste vse pobrali »peklenske« duše!« je kregala Amalija Kacin iz Sovodnja orožnike, kateri so izvedli v njeni koči hišno preiskavo 28. oktobra 1919. Deželna sodnija je Kaciiiovo obsodila v dva dni strogega zapora. — »Drugega nisi vredna, kakor da bi te ubil,« je večkrat grozil Franc Mule iz Loža svoji svakinji Frančiški Mule, katera ni marala za njega, marveč je vzela drugega za moža. »Bala sem se ga, gotovo sem se ga bala, če bi se ga ne bila bala, bi ne bila hodila v druge hiše spat,« pravi Frančiška Mule. Pretepaval jo je in grdo delal z njo. M;ilc je zelo nasilen človek, Nadsvetnik Vedernjak obtožencu; »Če ste invalid, ne smete verjeti, da boste kar celi svet strahovali!« Sodišče je Mulca oprostilo od obtožbe, ker je Mu!c še vedno pri. hiši in sc je njegova vroča kri polegla«, pravi prvomestnik g. nadsvetnik Vedernjak, ko razglasi oprostilno sodbo. — Detomor. Na Zgornjem Blatu pri Šmarju so aretirali orožniki Rozalijo D., ker je v škafu. vode vtopila svojega novorojenega nezakonskega fantka iz strahu, da jo spode od hiše, če dete pokaže; njena mali ic fantka pokopala, Detomorilka je svoj zločin g. preiskovalnemu sodniku dr, Stojkoviču priznala. IfOTste nov I«©. I ljalni odbor »Jugoslovanske Matice«. Jj Rojakinje in rojaki iz zasedenega in ncodreSenega ozemlja! Ker se danes v nc-,1 deljo slavi v celem našem kraljestvu dan j velikega zgodovinskega pomena za našo ožjo domovino ter se tega slavlja udeleže vse stranke, vsi sloji, pozivljemo vas v s e, ki ste iz zasedenega oziroma neodrešenega ozemlja, da se zanesljivo vdeležite sprevoda, ki bo ena najimpozantnejših manifestacij, kar jih je bilo do sedaj. Dolžnost je naša, da se vdeležimo v s e in v s i. Zbirališče ob pol 10. uri pred magistratom, — Mar. dr. Debelakova, Maša Gromov*. lj Društvo zasebnega uredništva Slovenije vabi vse člane in članice, da se manifestacijskega shoda »Jugoslovanske Maticc« polnoštevilno udeleže. Zbirališče je na dvorišču Gosposvetska cesta 12 ob 9. uri, (k) lj Seja odbora V. L, S. za šolsid okraj se vrši v ponedeljek ob pol 8. uri v Jugoslovanski tiskarni, III. nadstr. Vabljeni so vsi odborniki in zaupniki. Ker je seja važna, prosim točne udeležbe. — Predsednik. lj K javnemu nastopu Dijaškega Orla v Ljubljani, ki se vrši danes ob pol 8. vabimo še enkrat vse prijatelje orlovstva in katoliškega dijaštva, (k) lj Krekova prosveta. Zaradi duhovnih vaj odpade danes predavanje. — Predsednica. (ki lj Krekova prosveta. Odbor zveze uradnic in trg. nast. ima sejo v poncleljek 22, marca ob enčetrt na 7. zvečer. — Predsednica. lj Pevska vaja »Ljubljane« radi koncerta Gl. Mat. ni v pondeljek, temveč v torek; ob 7. ženske, ob 8. za moške, (k) lj »L'Organisatioa Franco-Slovene« sc iskreno zahvaljuje vsem onim. ki so dobrohotno pripomogli s svojo umetnostjo in pa tudi vsem drugim, ki so na kakorkoli način sodelovali, da je društvena dobrodelna prireditev dne 16. t. m. tako lepo uspela, (k) lj Umrli so v Ljubljan': Ivan Babnik, ba'tar hiralec 67 let. — Marija Pogačar, čevliarjeva žena, 39 let. — Vilibald Zatko-kovič, rejenec 8 mesecev. — Fran Škraba, najemnikov sin, 4 mesece, — Anton Flajs, kipar, 24 Jet. — Julijana Premk, posestni-ca, 60 !ot. — Ferdinand Arnejc, lecni trgovec. 42 let, Marjeta Rotar, hči šivilje, 5 let. — Ivan Fink, pisarniški ravnatelj. 65 let. Terezija Torelli, žena želez, kretnika, 39 let. lj Utonila je na praznik v Ma'em Grabnu pet letna deklica Albina Rotter, katera je trgala cvetlice v družbi svoje matere. Mati je skočila za njo v vodo, toda vdrla sc je do pasu v ilovico. Ljudem se je posrečilo mater rešiti, otroka so pa čez ure mrtvega potegnili iz vode. lj Nesreča, Pri vzpenjači v Balkanu se je poškodaval delavec Franc Grum iz Kozarij. Bil je izročen deželni bolnici, li Tatvina, Vclelrž-.u Rihardu Laiaire-ju z Dunaja je ukradlo v hotelu »Union« ponoči od 18. na 19. aprila neko približno 19 letno dekle »Anita« 2 bankovca po 100 dinarjev. lj Predelana vojaška suknja vredna i 1800 kron je bila ukradena tehniku Vladi-mirju Anglovarju. ij Z Vodnikovega tr;'a. 2? pni tatovi so ukradli 20. t. m. na Vodnikovem trgu služkinji Aplenjc Mariji 510 kron in Ani \Vestl 180 krcn, lj Usoda sirote. Očeta in mater je izgubil 10 letni Gustav Knaflj, kateri je pristojen v Žirovnico. Mladi fantek; 10 let je star, bled in slaboten, se je sam pripeljal z Westialskega v Slovenijo, ker je na Žirovnico pristojen. lj Ker so dražili meso. Nadkomisar Gerzinič je kaznoval mesarja Franca Se-verja na 1 teden zapora. Sever je prodajal goveje meso I, vrste po 26, II, vrste pa po 24 kron, dasi znašajo maksimalne cene 20, oziroma 22 kron. Mesarja Matevža KruŠiča je obsodil nadkomisar Gerzinič na 1 teden zapora, ker je prodajal meso kilo po 26 kron; v 2 tedna strogega zapora je pa obsodil mesarja Julija Klemenca, ker je prodajal meso I. vrste po 32, II. vrste pa po 24 kron kilo; meso, 100 kil ga je, zapade. lj Tihotaplenje s tobakom. Državni varnostni organi so zaplenili Albinu Vr-hovcu iz Horjula 54, Francu Krašovicu iz Goričicc 54, Antonu Brodarju iz Vrdenca 60 in Mariji Kos 36 ovitkov tobaka, Dalje so zaplenili Mariji Kutičičevi 69 ovitkov tobaka; iz spisov, katere je vodila, jc pa razvidno, da je skoraj vsak dan iztihotop-ljala iz Ljubljane na Vrhniko tobak. Na Dolenjski cesti so pa bile ustavljene Sta-c Marija, Pertot Marija in Stare Ivan iz Kon-tovclja, katere so se peljale nobel iz izvoš-čekom po Dolenjski cesti, da iztihotapijo tobak, katerega so imeli vsi trije všitega in bi bili iztihotapili 460 ovojev tobaka. are na uro, a liberalcem izpregledujejo in olajšujejo delo. Tako se je zgodilo, du jo nekje na Gorenjskem učiteljica vsled preobremenjenosti so onesvestila in se zgražajo nad tako podlostjo celo učitelji liberalci, ki so se sami ponudili, da prostovoljno prevzamejo supliranje, kar pa jo »Lanovec« v svoji hudobiji odklonil, češ: jaz sem šef! Gospodu Ganglu pa povemo, da bodemo delali njega odgovornega za taka dejanja. Člane Slomškove zveze pa pozivljemo, da nam naznanijo vsako pri-stranost, ki si jo dovolijo liberalni šefi. Teptati in zasramovati se ne bomo pustili od nikogar. — »Katoliška Lie;a« naznanja, da ima svoje prostore v Ljubljani na Mestnem trgu 8/1. Uradne ure vsak dan razen nedelj in praznikov od 10. do 12. ure. (K.) — Podporni odsek kat, ak, starešinstva. Z današnjim dnem je prevzel blagajniške posle dr- Anton Matelič; prošnje naj se namesto na prof. Šarabona naslovijo nanj — finančna direkcija — ali pa na od-sekovega predsednika dr. Franceta Krža-na, čekovni urad, Ljubljana. — Prevoz zemskih ostankov ponesrečenega železniškega uradnika Jos;p Mal-gaja. V sredo dne 24. marca dopoldne se bode truplo ponesrečenega železniškega uradnika Josipa Malgaja v Brežicah ekshu-miralo, odkoder se prepelje v njegov rojstni kraj v Sv. Jurij ob juž. žel,, kjer bo pogreb v četrtek, dne 25. marca dopoldne ob 3. uri. Ponesrečeni je bil brat koroškega junaka Malgaia. — Iz Kamnegorice. Petek 13. t. m. je bil za delavca Miha Bevca, očeta dveh otročičev, nesrečen dan. Pri popravljanju jezu mu je padel težak kamen iz žerjava na nogo in ga težko ranil. Kovači, ki povečini nimajo dela vsled pomanjkanja železa in oglja, opravljajo raznovrstna dela, ki jih niso vajeni, pa se kaj lahko zgodi pri tem nesreča. — Mrtvašnico sicer rabijo le samo mrtvi, vendar tudi živim njenim gospodarjem njeno sedanje stanje ne dela časti. Ne bo prijetno, pač pa že skrajno potrebno, če to podrtijo enkrat pride pogledat kakšen upravitelj občinske lastnine. Zdaj, ko manjka dela in je suho vreme, ne bo nemogoče popraviti to malo razvalino. — S Koroške. Tu so ustanovili okraj, učiteljska društva. Na zborovanjih so poudarjali, da bodo ta društva samo stanovska in temelj udruženja. Toda kdor se vpiše, mora biti takoj tudi »Učit. Tovariša« naročnik, dasi ta list vendar ne more biti še glasilo udruženja, ker udruženja še nikjer ni. Zaveza pa se še tudi ni otresla starih politikarjev, ki jim ni za resno združenje, ker vedo, da jim v tem slučaju spodnesemo mehko stolčke. Tista grožnja nekterih Korotancev, češ, ako ne vstopite v okraj, društvo, ne boste deležni aprovi-zacije, tudi ne drži. Aprovizacije so deležni tudi člani »Slomškove zveze«, da le pri-neso tozadevno izjavo centralnega ali podružničnega odbora. Mi veliko damo na lojalne tovariše in voditelje koroškega učitelj stva, vendar se že opaža tudi tam zli duh, ki veje iz Ljubljane, zato svetujemo našim somišljenikom: počasi! Naglica tudi v tem pogledu ni umestna. — Razglas. Usposobljenostne preizkušnje za obče ljudske in za meščauske šole s slovenskim, oziroma s slovenskim in nemškim učnim jezikom se prično pri podpisani komisiji na državnem moškem učiteljišču v Ljubljani v pomladanskem roku 1920 dne 23. aprila 1920. Pravilno opremljene prošnje za pripust k preizkušnji naj bodo najpozneje do dne 15. aprila v rokah se po šolskih vodstvih pravočasno predlo-že okrajnim (mestnim) šolskim svetom, da izprašovalne pomisije. Izpraševalna komisija za obče ljudske in za meščanske šole v Ljubljani dne 19. marca 1920. — Požarna bramba v Kropi je prišla v okolici v zamero, ker ni šla gasit 7. marca v Predtrg. Kriva pa ni požarna bramba, ki je šele cb poldveh izvedela na nezanesljiv način, da v predtrgu gori, temveč razmere na pošti v Kropi. Ko je namreč zastopnik požarne brambe prosil poštarico, naj se telefonično vpraša, če žele Radolj-čani gasilsko pomoč, pa je poštarica odgovorila: Saj ni uradna ura I Obvestilo iz Radovljice ni prišlo in ker so tudi orožniki ostali doma, je gasilno društvo menilo, da njgove pomoči tam ne potrebujejo. Kdo je torej kriv, naj pojasni postno ravnateljstvo! — Zdravstvo. Da more zadostiti novim večjim potrebam, se je zagrebški deželni bakteriologični zavod znatno razširil in izpopolnil. Tu se je osnovala zaloga vseh potrebnih serumov, ki se bodo oddajali zavodom, lekarnam in uradom cele države po nabavnih cenah. Cepivo proti le-garju, koleri in griži sc proizvaja na zavodu samem za celo Jugoslavijo. Osnoval se je poseben oddelek za bakteriologične in vse druge preiskave iz higijene in medicine. Položil se je tudi temelj za vak-cionalno-seroterapevtski zavod za proizvajanje raznih serumov, ki jih moramo sedaj nabavljati iz inozemstva. Tudi zagrebški deželni zavod za proizvajanje anirnal-nc limfe proti kozam se je zr.atno razširil ter bo preskrboval s ccpivcm celo državo. Premesti in razširi se tudi Pasteurjev zavod. lj Udeležite se manifestacijskega zborovanja in sprevoda »Jugoslovanske Matice« v narodnih nošah! Naše krasne narodne no5c zamorejo dati prireditvi s svojo lepoto in pestrostjo pravi slavnostni in čisto narodni značaj, ki tako silno upliva na udeležence in občinstvo ter pokaže tujcem smisel našega naroda za lepoto. Zato čim več narodnih noš. — Priorav- pOff ©OSSs« POGAJANJA ZA KONCENTRACIJO. (Izvirno poročili »Slovencu«.) Beigrad, 20. marca. Kiubi so imeli danes v parlamentu sejo, na kateri sc jc razpravljalo o koncentraciji. Skupina dr. Smodlake stoji na stališču, da bi se čim-preje morala sestaviti centralna vlada v Belgradu, potem šele bi se reševalo vprašanje hrvatskega bana in pokrajinskih vlad. Glavna točka razgovorov je bilo vprašanje osebnosti, ki bi vstopile v novo vlado. Delegat Parlamentarne zajednice Protič je odgovoril dr. Smodlaki, da parlamentarna zajednica ne more pristati na to, da bi postal ministrski predsednik dr. Trum-bič. Parlamentarna zajednica smatra dr. Trumbiča za neprimerno osebo za sestavo nove vlade in je sporočila dr. Smodlaki, da naj danes ob 11. uri, ko se zopet sesta-nejo, predloži drugega kandidata. Tudi ta kandidatura mora biti izvenstrankarska osebnost. Beigrad, 19. marca. Vladne skupini so prepričale dr. Smodlaka, naj vlada na Hrvatskem ostane iaka, kakor je danes. Zdi se, da dr. Smodlaka ne bo lahko prešel preko zahtev demokratske zajednice, ki zahteva, naj se sestavi na Hrvatskem nova vlada na podlagi sporazuma med vsemi strankami. Za Bosno in Hercegovino bi se sestavila uradniška vlada. Kar se tiče preosnove pokrajinskih vlad za Slovenijo in Dalmacijo, se zdi, da bi lažje priSlo do sporazuma. * ODBOR ZA VOLIVNI ZAKON. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Beigrad. 19. marca. Prva seja odbora za volilni zakon se je morala odgoditi, ker je demokrat Pečič ugovarjal, da člani niso bili pismeno povabljeni. Druga seja se je vršila včeraj. Za predsednika je bil soglasno izvoljen dr. Polič, za tajnika pa dr. Hohnjec. Prva meritorna seja bo v torek. Ako se demokratom nc posreči, da pridejo v vlado, bodo sabotirali enako kakor parlament tudi ta odbor. OBČINSKE VOLITVE V ZAGREBU. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Zagreb, 20. marca. Jutri se vrše v Zagrebu občinske volitve. Volilni boj bo zelo hud. Rezultat sc pričakuje z veliko napetostjo, PROTI FRANKOVCEM. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Zagreb, 20. marca. Danes je bila na vseučilišču protestna skupščina proti fran-kovcem. Popoldne so sc vršile demonstracije po ulicah. BORZNA POROČILA. LDU Zagreb, 20. marca. Borza. Devize; Berlin (100 mark) 211—220, Italija (100 lir) 900- 950, London (6 funt) 625—650, New Yorlc (100 dolarjev) 16.500—17.000, Pariz (100 frankov) 1100—1150, Praga (100 kron) 200—205, Švica .(100 frankov) 27C0-2800, Dunaj (100 kron) G0-C5. Valute: dolarji (100) 15.000-16.100, avstrijske krone (100) G0- 06, levi žigosani (100) 210, carski rubl ji (J00) 225—230, napoleondorji 0 komad) 610-650, marko (100) 237—210, leji (100) 250 - 270, lire (100) 800—875. KOMUNISTIČNO GIBANJE. LDU Bruselj, 20. marca. :. Agence Ha-vas;Kdy laska prileta«; kako dobro je pela, nisem povedal niti o njej. Čc kdo misli, da s tem delam g. Ziki krivico, če se ta krivica da s par besedami odpraviti, potem nimam povocla opustiti priznanja, da sem z igranjem g. Zike kakor vedno tako tudi- topot bil čisto zadovoljen. Vendar me pa to ni zadržalo, pozabiti nanj, bržkone ,ker so težkoče, ki jih je imel zmagati bolj tehniške, medtem, ko mene bolj zanima vprašanje umetniška poglobitev, zamaknjenjc v misterij človeško notranjosti. Gotovo je, da nimam ne zanj, ne za kakega drugega dobrega interpreta ignoriranja na razpolago in da mi pri reproduk-tivnih umetnikih postanejo osebnosti dražje, šele, ko sem že spoznal njih umetniške posebnosti. Upam, da moja poškodba g. Zike ni tako izdatna, da bi on sam kaj trpel od tega, da bi s tem p a Škodoval kar celemu kvartetu, tega pa še celo ne mislim. Kvartet Zika je lahko prepričan, da bo oJ: njega prvem prihodnjem nastopu dvorana nabito polna, če bo drugod zanj toliko zanimanja, kolikor ga cenim jaz. Marij Kogoj. pr Ljudski oder naznanja, da se vrši dramatična šola v pondeljek ob 8 uri zvečer. Vdeleže naj se jo vsi gojenci in naj prineso izkaznice seboj, ali naj se opravičijo. Ta večer naj se od 6—8 ure zgla-se v pisarni tudi vsi člani Ljudskega odra Stvar je nujna! — Dalje: V četrtek, dne 25. t. m. popoldne se vrši predstava ?>Bra-tec in sestrica« za mladino; v soboto, dne 27, t. m. ob 8. uri zvečer je ponovitev drame »Mrak«. pr Oton Župančič: V zarje 7/idove. Nove pesmi Otona Župančiča so izšle v založbi L. Scbwentnerja. Ta ali ona pesem nam je že znana iz naših mesečnikov, več kot polovica je popolnoma novih, nam šc neznanih. Pesnika, mislimo, ni treba šc priporočati. Obširneje bomo o pesmih še izpregovorili. Karodra© gledSiž©- Opera: 21. marca, nedelja: »Prodana nevesta«:, slavnostna predstava. Izven abon. 22. marca, ponedeljek: Zaprto. 23. marca, torek: »Mignon«. Ab. D/2. 24. marca, sreda: »Ksenija«. »Pagli-acck. Abon. E. 25. marca, četrtek: »Mignonc Izv. ab. 26. marca, petek: ■ Rusalka«. Ab. C/3. 27. marca, sobota: »Ksenija«. »Pagli-acci-r. Abon. D. 28. marca, nedelja: »Faust«. Izv. ab. Drama: 21. marca, nedelja popoldne: ^Beneški trgovec«. Izven abon. 21. marca, nedelja zvečer: »Golgota«, slavnostna predstava. Izv. abon. 22. marca, ponedeljek: »Vrage. Abonement C. 23. marca, torek: Zaprto. 24. marca, sreda: »Mimogrede«. urad. predstava. Izven abon. 25. marca, četrtek: »Golgota«. Izv. a. 26. marca, petek: »Nora«'. Izv. abon. 27. marca, sobota: > Vrage. Izv. abon. 28. marca, nedelja, »Vrage. Izv. abon. Iz gledališke pisarno. V sredo, dno tetn ko se vidi, da so verižniki izrabljali i »oni strani«? Večinoma so se razpršili m 21. t. m. so uprizori v dramskem g!r\!a!»-njegovo ime v temne svoje namene. V zad- j delajo drugod, le nekaj jih je ostalo. Kot i scu uradniška predstava »Mimoeredž« za njem času jc Mejač uradnik v »Impcxu« vse kaže. so bo na jugu znova začelo raz- izven aboneinentu. ,z re tL l ie ,,SSg i E. H. žP tremcg v SEoverciji. Leto 1919 bo v gospodarskem ozira menda eno najbolj kritičnih, svetovne zgodovine. Celo države največje gospodarske moči se nahajajo v resnih in težkih gospodarskih krizah. Zmagovita Anglija se bori z vsemi silami z vzrokom sedanjega gospodarskega propadanja: z zmanjšano produkcijo premoga. Premog je podlaga gospodarske veličine Anglije in nje bogastvo. Pred vojno je. pridelala ta država 287,000.000 ton na leto; v letu 1919 je padla produkcija na 200,000.000 ton, torej za okroglo 30 Druge države, ki niso v srečifem položaju Anglije, pretresajo vsled premogovne krize, ki je splošna in svetovna, še druge krize kot posledice prve: promet in prehrana. Promet je v prvi vrsti odvisen od premoga; od prometa je odvisna prehrana mest in tudi celih pokrajin. Slavonija in Banat rodita gotovo dovolj žita za celo Jugoslavijo; vendar je bila prehrana Slovenije nekolikokrat v težki krizi vsled slabih prometnih razmer. Da ni prehrana v Sloveniji, vsaj kar se tiče mest in industrijskih krajev, v akutni krizi, se imamo zahvaliti le našemu premogu, ki nam omogoča, da s posebnimi živilskimi vlaki pripeljemo potrebno žito in druga živila za naše pasivne kraje. Vir vsega gospodarskega napredka ali propadanja je torej večja ali manjša produkcija premoga. Oglejmo si nekoliko položaj Slovenije v tem oziru. Točasno obratuje v Sloveniji 17 premogovnikov, izmed katerih jih je 11, ki so večjega, ostalih 6 za sedaj samo lokalnega pomena. Po kapaciteti največji premogovnik so Trbovlje, potem Zagorje, Hrastnik, Velenje, Kočevje, Krmelj ali Št. Janž, Za-bukovca, Prevalje, Mirna, Rajhenburg in Hrastovec; ostali premogovniki so: Huda-jama, Semnik, Globoko pri Brežicah, Holmec na Koroškem, Stranice pri Konjicah, Drobni dol pri Laškem. Na nekaterih krajih se tudi vrše poskusi odkriti nove premogovnike. V boljšo presojo sedanjega donosa teh rudnikov oglejmo si mirovno produkcijo prvih devet večjih rudnikov iz leta 1913. Na prvem mestu stoje Trbovlje z letno produkcijo 686.120 ton, Zagorje 246.000. Hrastnik 168.215, Velenje 138.332, Kočcvie 126.530, Krmelj 45.308, Prevalje 38.635, Za-bukovca 17.713, Mirna 4.214 tonami; skupaj letno 1,471.067 ton ali računamo za 300 delavnih dni v letu, dnevno 4904 tone ali 490 vagonov po 10 ton. Istih devet rudnikov je pridelalo v letu 1919 skupaj 1.128.689 ton ali po istem ključu dnevno 3762 ton. Nazadovanje je oči-vidno ter pomeni letno 342.378 ton ali dnevno 1142 ton (114 vagonov) izpadka ali okrofrlo četrtina vse produkcije. Na posamezne rudnike odpade lanske produkcije: Trbovlje 456.314 ton. nazadovanje v primeri z letom 1913 za 229 806 ton ali za 33-5%. Zagorje 183.432 ton, nazadovanje za 62.568 ton ali za 25-5 %, Hrastnik 172.905 ton, napredek 4.690 ton ali 2-7 %, Velenje 141.379 ton, napredek 3.047 ton ali 2 c/0, Kočevje 99.472 ton, nazadovanje za 27.058 ton ali za 21-5 %, Krmelj 35.168 ton, nazadovanje za 10.140 ton ali za 22 c/0, Za-bukovca 21.465 ton, napredek 3.752 ton ali 21 %, Prevalje 12.295 ton, nazpdovanje za 26.340 ton ali za 68 %, Mirna 6290 ton, napredek 2076 ton ali 49 Najbolj nazadoval je premogovnik Prevalje na Koroškem; ta rudnik je skoraj že izrabljen in bode sploh v kratkem popolnoma odpovedal. Nevarnejše je bilo nazadovanje v Trbovljah za 33-5 % in v Zagorju za 25-5%; ta dva rudnika sta največja ter donaša prvi 40 % celotne produkcije na premogu v Sloveniji, drugi pa čez 17 °/0. Najkritičnejši čas je bil meseca februarja do aprila 1. L; od tedaj dalje si je pa produkcija počasi mesec za mese-com opomogla in posebno letos v Trbovljah dobro napreduje. Ali bo dosegla letos mirovno produkcijo leta 1913., bode pokazala bodočnost. Predno preidemo k nadaljnim razmo-trivanjem, je treba omeniti, da se nanašajo gorenje številke na bruttoprodukcijo, to je celotni kosmati pridelek. Rudniki porabijo za vzdrževanje lastnih obratov v svrho produkcije veliko premoga, kateri seveda ne pride na trg ter je za obči kon-zum brez pomena. Ta lastna poraba rudnikov je precej velika ter je znašala n. pr. leta 1919. 163.743 ton v vseh rudnikih. Vsled tega je pravilno, da se smatra za produkcijo le oni del premoga, ki prida res na trg; zatorej se bode v sledečih številkah navajala vedno le čista (netto) produkcija, to je ona množina premoga, ki je bila občemu konzumu na razpolago. V nastopnem hočemo podati jasno sliko donosa naših rudnikov v letu 1919. posamezno po mesecih; povdarjeno bodi, da je to čis+a produkcija in je lastna poraba posebej navedena za vse mesece skupno. Iz številk posameznih mesecev bode razvidno, kako je produkcija med letom rasla ali padala. Navedeni bodo rudniki po kapaciteti, to je po velikosti donosa, in sicer vsi važni rudniki imenoma, ostali pa skupno. 1. Trbovlje: Januar 33.043-— ton; februar 82.230-3, marec 27.492 1, april 29.133-9, maj 37.540-3, junij 30.571 9, julij 32.326-3, avgust 35.725-5, september 34.501-4, oktober 32.337'5, november 28.248-5, december 35.639 8 ton, skupaj 380.790-5 ton, lastna poraba rudnika 75.523'2 ton, celotna letna produkcija 456.313-7 ton, v letu 1913. pa 686.120 ton. 2. Zago r j e: Januar 15.099-8 ton, februar 13.678-9, marec 12.785-3, april 11.6769, maj 14.443-1, junij 12 921 3, julij 13.723-4, avgust 13.401-9, september 15.535'—, oktober 14.767-8, november 12.211-9, december 14.640-5 ton, skupaj 146.885-8 ton, lastna poraba rudnika 18.546'3 ton, celotna letna produkcija 183.432-1 ton, v letu 1C13. pa 246.000 ton. 3. Hrastnik: Januar 13.902-3 ton, februar 11.341-7, marec 11.473-2, april 11.251'6, maj 13.446-—, junij 13.218-—, julij 14.259-5, avgust 14.878'2, september 15.161'7, oktober 14.250-—, november 13.037-4, december 13.691-9 ton, skupaj 159.911-5 ton, lastna poraba rudni-tisoč 877'6 ton, celotna letna produkcija 172.905 4 ton, v letu 1913. pa 168-215 ton. 4. Velenje: Januar 7.930-5 ton, februar 8.081'8, marec 7.90S-5, april 7.047-9, maj 7.891-6, junij 6.994'5, julij 9.178-7, avgust 9.870-6 september 10.224-2, oktober 10.859-7, november 10.204-3, december 11.308-8 ton, skupaj 107 tisoč 501'1 ton, lastna poraba rudnika 33 tisoč 877-6 ton, oeletna letna produkcija 141.378-7 ton, v letu 1913. pa 138.332 ton. 5. Kočevje: Januar 5.640-9 ton, februar 6.335-3, marec 7.824-5, april 5.276'5, maj 8.944-8, junij 7.562-9, julij 7.274-4, avgust 7.862-3, september 7.593-5, oktober 8.861'5, november 6.653-2, december 7.041-4 ton, skupaj 86 tisoč 871-2 ton, lastna poraba rudnika 12 tisoč 570'3 ton, celotna letna produkcija 99.441-5 ton, v letu 1913. pa 126.530 ton. 6. Krmelj ali Št. Janž: Januar 3.634-8 ton, februar 3.174-— marec 3.308-9, april 2.869'1, maj 3.321-4, junij 2.440-3, julij 2.938-3, avgust 2.697-4, september 2.101'6, november 2.002-9, december 1.653-4 ton, skupaj 32.044-6 ton, lastna poraba rudnika 3.123-2 ton, celotna letna produkcija 35.167-8 ton, v letu 1913. pa 45.308 ton. 7. Prevalje: Januar 508'9 ton, februar 436-— marec 1023 8, april 1015-4, maj -, junij 1184-5, julij 1423'3, avgust 1437-3, september 842-6, oktober 10679, november 929-5, december 1015-6 ton, skupaj 10.885'1 ton, lastna poraba rudnika 1410-— ton, celotna letna produkcija 12.295'1 ton, leta 1913. pa 17 tisoč 713 ton. 8. Z a b u k o v c a: Januar 1299"2 ton, februar 1440-—, marec 1413-—, april 1385-5, maj 1543-6, junij julij 1331-2, avgust 14615, soptember 1 tisoč 292-6, oktober 1698-3, november 1173-3, december 1251'1 ton, skupaj 16.976-8 ton, lastna poraba rudnika 4488-3 torj, celotna letna produkcija 21.465-1 ton, leta 1913. pa 17.713 ton. 9. Mirna: Januar 387'— ton, februar 325-—, marec 350-4, april 394-—, maj 586-2, junij 546 6, julij 576-6, avgust 451-8, september 697-4, oktober 656-4, november 643'2, december 648-6 ton, skupaj 6290-2 ton, leta 1913. pa 4214'— ton. Lastna poraba rudnika -. 10. Rajhenburg: Januar 126-8 ton, februar 175-8, marec 289-5, april 228-7, maj 287'6, junij 287-9, julij 270-8, avgust 269-6, september 394 1, oktober 458-2, november 441-—, december 403'3 ton, skupaj 3633-3 ton, lastna poraba rudnika 1136-— ton, celotna letna produkcija 4769-3 ton. 11. Hrastovec: Januar 170-— ton, februar 135'—, marec 367-7, april 307-—, maj 376'—, junij 385-—, julij 335'3, avgust 440-—, september 500-—, oktober 340-—, november 395'—, december 548-—, skupaj 4299 — ton. Lastna poraba rudnika —•—. Ostali rudniki: Huda jama, Šemnik, Globoko, Holmec in Stranice so pridelali v letu 1919. brutto 3081'8 ton, na lastno porabo rudnikov odpade 74-4 ton, torej Ci-sta produkcija 3007-4 ton. Iz predstoječih številk rezultira čista (notto) produkcija vseh premogovnikov v Sloveniji leta 1919. 977.096 6 ton, lastna poraba rudnikov 163.743-2 ton, celotna letna (brutto) produkcija pa 1,140.839-8 ton. Na posamezne mesece leta 1919. odpade čiste (netto) produkcije: Januar 81.4372 ton, februar 69.380-8, marec 74.236-9, april 70.625-5, maj 88.428-9, junij 77.824-9, julij 83.685'9, avgust 88.504-4, september 88.701-8, oktober 87.870-2, november 76.763-9, december 89.330'6, skupaj 977.096-6 ton. Povprečna dnevna produkcija vseh rudnikov v letu 1919. je bila, računano za okroglo 300 delavnih dni j; brutto 3802-8 ton, netto pa 3257-1 ton; lastna poraba rudnikov je bila dnevno 545-7 ton ali skoro 15% dnevnega pridelka. Absolutno najnižjag netto - produkcija vseh rudnikov je bila v februarju, relativno najslabša pa v mesecu aprilu; mesec februar ima najmanj delavnih dni j in vsled tega tudi številično najnižjo produkcijo. Ako računamo za februar 24 delavnih dnij, dobimo dnevno čisto produkcijo v tem mesecu z 2890-8 tonami, medtem ko je bila v mesecu aprilu pri 25 delavnih dneh le 2825 ton. Najboljšo produkcijo izkazuje december z dnevno 3573-2 tonami (netto). (Dalje.) AprovSzacS !a. a Telečje meso. »Vnovčevalnica za živino in mast« v Ljubljani bo prodajala v nedeljo, dne 21. t. m. ter v pondeljek 22. t. m. na prosti stojnici telečje meso. Kg sprednjega mesa velja 18 K ter kg zadnjega mesa 19 K. Vsaki stranki se bo izročilo največ dva kilograma mesa. a Telečje meso, Vnovčevalnica za živino in mast je oddala mesarjem Škerjancu in Zupančiču v Ljubljani in Beseljniku v Spodni Šiški vsakemu 5 telet pod pogojem, da bodo prodajali meso po 18 K kg prednje in 19 K kg zadnje; prodajalo se bo v pondeljek,,, a Svinjsko meso. Vnovčevalnica za živino in mast je odstopila mesarjema K. Černetu in Lavtižarju nekaj prašičev. Mesarja bosta prodajala meso Po 30 K kg in slanino po 40 K kg, prodajalo se bo v pondeljek. Pridna mati z 9 mesecev starim otrokom, išče službe na kmetih, gre tudi brezplačno ali proti mali odškodnini. Zna vsa kmetska dela. — Otroška bolnica, Ljubljana. Črna listnica z večjo vsoto denarja se je izgubila v bližini cerkve sv. Petra. Pošten najditelj se naproša, da jo proti nagradi vrne uredništvu lista. Trpite na reamatizmu in tfjhtič-1 nih bolečinah? Vdrgnenje s pravim Felleritvim Elza fluidom je takorekoč 1 dobrodeino! 6 dvoinatih ali 2 velik Epeciialni steklenici 36 K. « Rabite milo-odvajajoče sredstvo? j fellerieve prave Elza kroši blagega župana g. Zem- ■ ljiča v Iladmcih za očetovsko surb, ki j je vedno z odprtim srcem in polnih rok lajšala naše gorje. Bog in osvobojena domovina bod Vaš plačnik! Radinci, dne 18. marca 1920. Begunske družine: Šustcršič, Jakln, Puhor, Mlbloš, Zavrnila v. j .. rč'.an ln tesan kup-.m na \a,;onc. L, K j P nudbe sceiopro mJ na Anon-čul zavod Drago Besana« Ljubljana, Uankanavo nabr. 5. RflkUP S8 U P0Š9 vemKn°adp£ celah oli Liubljanici med železnico in deponijo. l'aa brez dovoljenja se bode kazensko zas.edova a, Informaciie duje dr. Ivo uea ovič, odvetnik v Ljubljani, Mikioš če a cesta 6. V prometnem kraju dobra idoča trgovin a z mešanitn ali špecerijskim blagom se vzame s celuri mentatjem v način. Naslov pove uprava tega lista pod št. 1088 Flllisrira dobro izvežbana, Išče me-lil!««! s lili, i-to cospodinje, najraje h kakemu g. župniku ali drugi samostojni starejši osebi. Ponudbe na upra vo lista poet šifro GOSPODINJA 1140. 'lična rarnfa ln stebrički za ograjo £f i.IiU itiiluliU sedobivaio vvsakimno-žini Zanjue in visokost po želj'. :ijučavničarstvo Anton remžar v Št. Vidu nad Ljubljano. n dobro ohranjeno moško u kolo. Naslov pove uprava ltsta pod št. 1008. že rablen ali star, kupim. iS LNaslov se izve pri upravnl-štvu tega lista pod št. 1110. &U1U ali HlVOil kupi. Ponudbe upravi lista pod . Zofa" 1144. fiitnnrin 1 do 3 m visuke se v večji u:ii'UiJij mnoHni oddaio. Natančnejše poizvedbe v upr. Slovenca pod št. 1118. (5jra||S; rfanj Remington Mod. 7. se '. ijUJli; lili u', proda. Naslov pove Anoncni zavod, -Orago Bo-eljak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5. Kot MUyip lil! Ml ali jHlSlSUj želi vstopiti v teh poslih izvežbana gospodična. Cenjeno ponudbe na anon-čni zavod Qrat|0 Besei.ak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5. vajena opravljati hotelske _______ j'l sobe, se išče za takojšnji nastop. Ponudbo hotelu Triglav, Sevnica ob Savi. železna se proda. £111 liiUJJMjibli. Dol. 60, šir. in viS. 30 cm. Naslov pri upravi lista pod 1135 j zajčji hlev s 6. odd., uek«j SŽU iJb star. železa, vsakovr. stek, Vodovodna c. 252, Sp. Šiška. Išzatti vaieiica s^i«® pogoji I(jn. Bepše, Poljanska cesla 19. Kupi se že rabljen, ffnsj E?1 j/ Ponu dobro ohranien Oi&llitH «• dbe na upravo Slovenca pod ŠTEDILNIK. grahore in grali se dobi najcene e in najbolje v trgovini s semeni SEVER & Eomp., Ljubljana Wolfova ulica štev. 12. [ip;nnv rnninr s4PSv popolno-_ liuiiill« lilulUli mo dobrem stanjv se proda po primerni ceni. Izve se • upravništvu Slovenca pod šifro ugo^ na prilika 1131. letnik 1917. 1918, 1919 nudi cele vago-ne tvrdtca Mi s si a Poličane ioilespBilii IT« slov pove uprava lista pod št. 1142. dvonadstropna, se proda. Več ae poizve pri g. dr. Kobatu, v Dalmatinovi ulici štev. 3, Ljubljana. išče gospa proti delu in stanarini. Naslov pove upravništvo ,Slovenca" pod štev. 1141. 1 . ; JTšCSu se iz dobre kmetske hiSe, mlajša, izobražena zlasti v gospodinjstvu, kulinniu, kmetijstvu, za veleposestnika z miM-;jon^kiin imetjem in - talno plačo (prof jdr.) Ponudbe na upravo Slovenca pod št. 1121, 9oe C0 nnnrPsR Z nek0 dobro znano rCis JC pUyiljjU. in p šteno družbo, ki je bda dne 14. t. m v moji gostilni, je šel velik črn pes. Prosi se naj se pes odda v imenovano gostilno nazaj proti nagradi. Juri) Zore, gosti ničar, Toško čelo, P. Dobrova pri Ljubljani. fiifir v Trnovskem predmestju, okrog 3 oralov, se za letošnjo košnjo odda onemu ki se zaveže proti plačilu dobavi ati mleko. Več v Frančiškanski ul. 8, I. n. ijjpajnj elPftj Nekarsulm mo:oroo ko-i ijtirlli 31! vj u in (|iamoion s ploščami se proda. Naslov pove upravništvo Slovenca pod št. 1091. Lepo htn/aško brinje se '.'.opet dobi po 5.50 hI, kg pri tvrdki iUifraei Omniien. Vlšnjagora. približno 4000 kg. Več se izvo Zelena jama 110. Proda ne S8M Strojepiska vešča trgovske samostojne korespondence v slovens ;em, nemškem in italijanskem jeziku m slov. ter nemške stenografije kakor tudt strojepiska vešča slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi po možnosti stenografije; prodnost >majo one, ki so izvežba .e v lesni trgovini; se takoj sprejme pri družbi „1MPEX" Krekov trg 10, Ljubliana. U Božjipi)! zarjajo na soho Kri-stusovo pri tvrdki Jul. Klein v Wol-fovi ulici, delo dom. umetnika „Pri-jatelja« iz enega kosa. iMsiska MM i?ev,spoakredoS traberca - krasna in zdrava se proda. Živmoziiravn>k Sribar, konjska bolni, ca, Trnovo Lmbliana. (Za dvakia.no obplit, :madiauina ni ca 32. Kupim vsako množino ____jrazi Mm osobito pa butilK za vino, po najvišjih cenah. — Cenjene ponudbe prosim na K. FAVAI, delikatesna trgovina, Spuduja Šl$ka Si 150. Dr. Benjamin Ipavic Spec'a>lst za ženske bolezn a porodništvo mnogoletni asistent in operater Ljubljanske in Dunajske univerzitetne ženske in porodniške klinike (prof. E. Wertheimi. ordinira 11 — 12, Maribor, Gosposka ulica št. H. irii-,n:nnin u val/i rtV(in7irii Debla morajo imeti v premeru najmanj KU;ll!.80l0 V VaflKl iilliO/iilll* 25 rm, dolga poljubno, vendar ne kraiša od 1 m 20 cm. Poi udbe z naznačeuo ceno za en kuDični meter (franko vTonsimodlDanapsisov!a) TOVMi Kopit MOK M& SSVBlCO. 42T „Ssvaa lesna trgovska in industrijalna družba v Ljubljani naznanja žalostno vest, da je nje član in zaslužni odbornik, gospod Žalujoči ostali. ..I • Iv Brez posebnega obvestila. Anica Arnejc roj. Baloh naznanja v svojem in v imenu svoje hčerke Jekice vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, daje njen srčnoljubljeni soprog, ozir. oče, gospod n lesni trgovec na Jesenicah ■ . . -.- arif. . .. včeraj preminul. Pogreb se vrši v ponedeljek 22. t. m. ob 10. uri dopoldne na Jesenicah. Bodi mu časten spomin! V LJubljani, dne 20. marca 1920. lesni trpsec, ta dnsž&z „Saoa" včeraj, dne 18. t. m., po dolgi, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere »Leonišču« v Ljubljani mirno v Gospodu zaspal. Truplo dragega pokojnika se prepelje dae 20. t. m. na Jesen ce, kjer se bo vršil pogreb v ponedeljek dne 22. t. m. ob 10. uri dopoldne iz hiše žalosti Jesenice štev. 27 na tamkajšnje pokopališče. Svete maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi na Jesenicah. Prosimo tihega sožaljal Ljubljana-Jesenice, dne 19. marca 1920. Mestni pogrebni jevod » LJubljani 8JS BHHfeiMltt Zahvala. Vsem, ki so izrazili sožalje tn nas tolažili ob britki izgubi našega predragega Franc-a se najprlsrčnejše zahvaljujemo. Predvsem smo dolžni hvalo slavnemu učiteljskemu zboru in šolski mladini v Bileči, ondot-nemu celokupnemu uradnlštvu, tolovadnemu društvu „Sokol'' Bileča, velečastltemu gospodu dekanu iz Trebinja, ki je vodil sprevod, ter vsem Hercegovcem, ki so spremili dragega Franca na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. Še enkrat vsem iskrena hvala in Bog plati! Pokojniku pa bodi lahka bratska zemlja herzegovska! R leča - Ljubljana 31. III. 1920. Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Vsemogočni poklical našo drago ženo, oziroma mater Juleiko Šutej po dolgi in mučni bolezni v svoje kraljestvo. Pogreb se vrši v ponedeljek 22. t. m. iz hiše žalosti na pokopališče v Celju. Bodi ji ohranjen blag spomin. Celje, dne 20. marca 1920. v Ivan Sutej, soprog. Vlado, Ivo, Zvonko, Dragica Bernnek roj Sutej sinovi. .. hčerka. Oden Beranek, zet. Žalujoči rodbini! Sterle — Zlokovič. _____ .mm^^S^fii Vsem prijateljem, znancem in društvenikom tu kakor na deželi naznanjam, da sem z današnjim dnem ^t^^Mf otvoril qosti!no v hiši Rokode!skeqa doma, ' mm^^^^^m^^rm^^ Ljubljana, Komensk. ul. 12. Skrbel bom za dobro vino in točno postrežbo ter se za obilen obisk priporočam deske, trume, kostanjev les, gozdove in o*»lje iz mehkega in trdega lesa kupi po najvišji ceni vsako množino družba Impes v Ljubljani, Krekov trg 10. sc takoj dobavijo v vsaki izvršitvi Carl Klamper, Wien Sechskriigelgasse 8. Telefon IV./2830. Tovarna vsakovrstno blago. Kemično osti 0b.eke. Ljubljana, Poljanski nasip 4. CvofSnHi|9 Podružnica: Šelenburgova ul. 3. ovratnike, zapestnice in srajce. — Maribor Gosposka al, 38 PODRUŽNICE Novo mesto Glavn. trg Kočevje štev. 39. Alko', £ veletrgovina žganja, družba z o. z. Ljubljana (Kolizej) tel. interurban 131. Velika zaloga slivovke, tropinjevca, brinjeven, ruma, konjaka in likerjev po najnižjih cenah. Pri odjemn celih vagonov izjemne cenel "TgSflg Sprejmejo se zmožni zastopniki za Slovenijo. Phylligrafit barva proti rji, priznano najboljša oljnata barva za pleskanje železnih predmetov, to je mostov, ogiaj, streh in dr. V zalogi pri »Brata Eberl«, Ljubljana, Miklošičeva cesta §t. 4, katera tvrdka prevzame tudi pleskanje omenjenih predmetov. Pozor! Pozor! ZabelaSite si naslov! Kdor želi kupiti prima, suha buk®w& drva po nizki ceni, naj jih naroči pri Centra a-Di v, Anacljeva cesta 10, (tramvajska postaja: Sv. Petra cerkev). Postrežb" točna in kulaotna. itoceio nbilrinti svo o ic ioio ? uocaie imeti itnliot bnr un mehko Kožo ? Wocet« smnen h pei m070"ev in onrcev? Uporabljajte Fellerjevo pravo Elza obrazno, kožo obvarujočo pomado! Občudovani bodete! Zavidanj I 1 lonček 9 K, No. III močnejše vrste 12 K. K temu Fellerjevo najfinejše lilijnomlečno milo 16 K. Hoče e .mei iura- ve lase? Fellerjeva prava Elza Tannochina po-mada za rast las doseže bujne lasel Zapreči prhaj, prerano osivenje Zabrani plošo! 1 lonček 9 K. No. III12 K. K temu močno terovo milo za umivanje glave 8 K. Sam-pon 1 K. Mazilo za brke 2-50 K in 3-_ K. Mučijo Vas kurja očesa ? Fellerjev pravi turistovski obliž učinkuje brez bolečin hitro in zanesljivo. — Nobenih kurjih očes več! Nobenih žuljev 1 Nobene trde kože! Mala škatljica 4-— K, velika Škatlja 6-- K. - Želite Se kaJT Fellerjeve Elza umivalne pastilje (Kolonjska voda) 1 Škatlja 7 K. — Fellerjev usipalni prašek proti potenju, 1 Škatlja 6 K. — Fellerjev mentolni črtnik zoper glavo- ln zobobol 1 škatljica 4-— K — Fellerjev Elza fluid 6 dvojnatih ali 2 veliki steklenici špecijalni 36 K. — Najboliši parfum z najfinejšim duhom od 8 K naprej. Najfinejši Hega-puder Dr. Kluger, bel, roza in rumen, 1 velika škatlja 12 K. — Močna Francovka v steklenicah po 8 K in 22 K. — Omot in poštnina posebej a najceneje. — Eugen V. FELLER, lekarnar. Stubica Donja, Elza trg 134. A Hrvatska, ^^^r niiia3iia>9C!BBiiii.aiiitiaaiBi Tvrdka a« v Kamniku kupuje vse poljske pridelke: fižol, detelj no seme, suhe gobe L t. d., kakor tudi vse vrste vegetabilije (zdravilna zelišča, cvetje, lubje in korenine, zlasti tršljikovo skorjo, po najvišjih cenah, iimiiaa 'aaiaataaoaaoaaBa po najnižji ceni mehka ix trda vsako množino pri< pelje na dom »IMPEXcj Mahrova hiša, Krekov trf štev. 10, I. nadstropje. oblastveno poverjeni stavbni inienet LJubljana, Hilšerjeva ulica št. 7. IŠČE SE dobro izvežban ♦ ♦ za čimprejšni nastop. Pismene ali osebne ponudbe na »Pro- ' met«, tehnično industrijsko podjetje, družba z o. z. v Ljubljani, Še enburgova ulica št. 4, I. nadstr. Predstaviti se je med 5. in 6. uro popoldne. — Istotam se sprejme 3 peclelno stavb enopodjetje a betonske, želaznobeton-oke ln vodae ;gradbe. Izraba vodnih sil. kore 14 popolnoma vešča slovenske in nemške stenografije ter strojepisja in vseh v to stroko spadajočih pisarniških del. Naznanilo. Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem svojo staroznano pisarno za potnike v AMERIKO Cosulich-Lsne Trst-New York zopet otvoril. — Z odličnim spoštovanjem Simon Kmetec, Kolodvorska ulica 26, Ljubljana. ouuacaa G M aaaa^inaD^aannacaaannc dska posojilnica j ilMtoPani, d iastaem doznu RliklošS£eoa cesia §*2B. 5 r obrestuje hranilne vloge po čistih % 11 Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in M je imela Koncem marca 1919 nad 40 miiitoaov kron vlog in uad i-j 1 milijon ensiotisoč kron rezervnih zakladov. LJ Posojila se dovoljujejo na osebni kredit (proti menici) na hipoteke (j in v tekočem računu. g Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom. iz trdega in mehkega lesa do 20 vagonov kupi po najvišji ceni M. J. Galovac, Maribor, Ko-roščeva ulica št. 2. Snšak-Reks, ZussašrairBssa sallea 102 Lastnik sledečih hotelov in sanatorijev: d. d. za promet zem. proizvodov, kolonijalnim in drugim blagom preje NA DEBE.O! Zagreb, Gundulli^va ulica 14. Telefon 21-28. Hotel Pension „SPERANZA" »IMPERIAL" Opatija. L SanatoriJ In venko morsko kopališče „TrtERAP2A" Grlkvemca. Palace-Hotel CrUvenioa Telefon Intarurb. 11. (ustanovljeno 1883) Zagreb, Viaška ul. 12. Telofun 106. Brzojavl: Fructus. ŠPECERIJSKO ž BLflQO * Horei- ension in morsko kopališče „JADRAN" Sušak-Raita Telefon interur. 2-14 Hotal-Pansiun n morsko kopališča ,,JADRAN" Bakar. Vsi hoteli in sanatoriji so najmoder-neje in z vsem komfortom urejeni. — Oskrba izvrstna. — Otvorjeui skozi celo leto. - Vse naročbe prejema iu daje pojasnila za Crikvenico uprava hotela ..M1RAMARE" v Crikvenici; za Novi: uprava hotela .SAN-MARINO' v Novom; za Sužak: SREDlSNJt UKED DRUŠTVA SUŠAJC-REKA. Naslov za brzojave: Jadrancenirah Sušak-Reka. Interurban telefon Stev. 9-8-9. Hotel Penslon „SAN-MAR2NO" Nov Vlnodolskl Telefon Interur. 5. Hotel-Pension m veliko morsko kopališče „LaSANJ" Novi Vinodolskl. Proti: Sladkorni bolezni, bolezni jeter in ledvic, oteklini želodca in čreves, kroničnemu katarju želodca In čreves, žolčnemu kamenu, hemoroidom in bolezni mehurja, putiki in debelosti, je najboljše sredstvo naravna zdravilna mineralna voda »Rogaška Slatina«. Rogaška Slatina največje in najmodernejše zdravilišče v Jugoslaviji. — Hydrotherapija, elektrotherapija. inhalatorij, gimnastika za zdravljenje, kouetii z orjljil kovo kislino, solne, smreč ie. parne, zračne, solnčne kopeli in kopeli z vročim zrakom. - Vojaška godba (42 mož mod istimi absolvirani koservatoristi). - Za vsakovrstne zabave je skrbljeno, kakor v največjih svetovnih zdraviliščih. (Umetniški koncerti, tombole, plesni venčki, gledališke predstave, kino, izleti i. t. d. mF" Sezija od 1. maja do 15. oktobra. Ravnateljstvo. jmifur.uun Jugoslovanski kreditni zavod r. z. z o. z. Po5tni čekovni račun St. 11.323. Telefon štev. 54. v Ljubljana, Marijin trg 8, WoSfova ulica 1. Podružnica v Murski Soboti. gffiSS1^«.«,.« sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje po čistih brez odbitka. Izvenljubljanskl vlagatelji dobe poštne položnice. Inkaso faktur in trgovske informacije. Izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta, — Daje posojila na vknjižbo, poroštvo, vrednostne papirje in na blago ležeče v javnih skladiščih. Trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji. — Zavod je nepo ^edno pod državnim nadzorstvom.