179. At^vilka
Ljubljana, v torek 6. avgusta.
XXII. leto, 1889.
'"hujft vsak dan ivn^er, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejoman za avs t r o • o e r sk e iložele za vse leto 16 gld., M pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld M jeden i.'eseu i gld 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr , za jeden mesec l gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom računa h*
po 10 kr. za mesec, no 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več. kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr.. če so trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolč frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniStvo je v Gospodskih ulicah St. 12. Up ravnifitvn nnj se nlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativno stvari.
.Slovenskega pevskega društva" slav-nost v Celji.
Pretekla nedelja bila je za štajerske Slovence znameniti dan, kajti praznovali so v C Iji novo, četrto z in a g o Prva zmaga j« bila, ko so prodrli pri volitvah v okrajni zastop, druga, ko so dobili veČino v okolici Celjski, tretja, ko je pričela južno štajerska hranilnic t, Četrta pa je bila slav-nost „Slovenskeg.i pevskega društva". Prejšnje zmage izpodkopale so Celjskim Nemcem stališče, poslednja nedeljska zmaga pa je pokazala, da je uemštvu v Celji že odzvonilo, da so nemški kolovodjo brez ugleda, generali brez vojske, ker gre Slovenec na dan.
^Slovenskega pevskega društva" slavnosti prikupile so se slovenskemu občinstvu zaradi mnogobrojne udeležbe, zaradi lepega raznovrstnega vspo-reda v nenavadni meri. Zaradi tega je na teh Blav-nobtih sestanek rodoljubov in rodoljubkinj iz vseU slovenskih pokrajin, v pivi vrsti pa iz vse zelene Štajerske, zaradi tega imajo te slavnosti posebno privlačno silo, zaradi tega stopnjuje se efekt leto za letom ter blagodejno upliva na vedrio širše krog«.
Da se je za letošnjo slavnost izbralo baš staro-đ&Vtio Celje, to je bila srečna nniBel, kar je občinstvo potrdilo s tem, da se je v tolikej množini udo-leži'o in jo bila sluvnost v vsacem oziru izredna. „ Slovanska pesem" donela je našim nasprotni kom na uše«a z isto silo, kakor trobente jerihonske.
Slavnosti prvi del bil je peti veliki zbor, k' He je ob 11. uri dopoludne vršil v Celjske čitalnice prav leja dvorani v prisotnosti kacih 70—80 udov.
Predsednik g. Lešnik pozdravil je v gorkih besedah došle člane in goste, posebno obilo zastopani krasni spol ter iz prisotnosti toliko pevk in pevcev konstatuje, da društvo, kateremu je namen gojiti milo slovensko pesen združevati vse pevce in pevke, vedno bolj napreduje, kar je dokaz, da se narod zaveda svojih pravic.
Druga točka je bilo poročilo tajnikovo. GoBp. Pore kar, mnogozaslužen kot pevec in kot tajnik, prečital je zapisnik o društvenem delovanji. Iz iz-vestja  njegovega buio  posneli,  da ima društvo 1
LISTEK.
Blodne duše.
Rom:-:i.
Češki .spisal VAcslav Ueneš- TfebiZ3ky, preložil I. Gornik, ^ar^i ea.e.1.. (t>*U>.)
xrii.
„Pa da to tako dolgo zavlača]o?J
Oufada prisedel je še bliže.
Mušketir zmajal je zopet resno z glavo-
„Ali ste že slišali, da ho kedaj gospoda komu kuj odpustili ? Ali ne veste, da mačka pusti miš, kadar je ujame, da se 8« s svojim življenjem igra, mnogokrat dolgo č;*sa; Človek se mora tej mačji navadi smejati —w
Mušketi] je umolknil, ustal, kakor slučajno, in stopil k oknu, da bi pogledal po vjsi. Jezik bi si bil pregriznil za to, ker je primerjal gospddo z mačko in njene običaje z mačjimi navadami.
„Sedite, prijatelji — Pijte, jejte! — Imamo Še jedno! — Hočem, da bodeti o Oufadi mogli slabo govoriti. — Mati — aii šo ni drugo? — Kaka strela vam je dane« zlezla v peč! — Rečem, p* i-jatelja! — A ne dajta se prositi !u
častnega člana, 7 ustanoviteljev, 150 izvršujočih, 95 podpornih, vkupe 253 članov. Razen teh je Še 105 članov, ki so le „ua papiiji **, ker svojih lolž-nostij še neso izj>olnili.
Gmotno stanje, (poročevalec blagajnik gospod Sucher) bilo je dosti ugodno. Dohodkov bilo 448 golti. 51 kr., troškov 324 gold. 30 kr., torej prebitka 124 gld. 21 kr. Poročilo vspiejme ae s pohvalo in g. dr. Jurtela izjavi v imenu pregledovale v računov, da so knjige, računi in blagajnica v soglasji in popolnem redu
Naslednja točka bila je volitev predsednika in odbora. Predsednikom izbere se z vsklikom dosedanji predsednik gosp. Lešnik, ki mej dobro- in živio-klici izjavi, da vsprejme izvolitev. Na g. tajniku Porekarja predlog izvolijo se vsklikom odborniki gg. dr. Jurtela, Jurca, Sucher in Klobučar, vsi na Ptuji; kot vnanji odborniki gg. dr. G r o s, dr. S e r n e c, dr. 1 p a v i c in F1 i s kot namestniki; St. Pirnat, R. Pukl in dr. Toma Romih; naposled gg. Gre goric, Sedlaček in R o t n e r pregledovale! računov.
S tem bil je občui zbor končan in pričela se je skupna pevska vaja, po kateri bi bil imel biti banket, ki je pa izostal, ker za toliko udeležbo ni bilo zadorttuih prostorov. Vender je večina gostov obedovala v gospoda Košerpi prostorih, ki so pa že opoludne bili nedostatni, kajti salon in vrt bila sta polna do zadnjega sedeža, dasi je mnogo občinstva po druzih krčmah moralo poiskati okrepčila.
Še bolj čutil se je nedostatek prostora zvečer pri koncertu, ki se je pričel ob 1li5 uri popoludne. Salon in vrt bila sta natlačena v pravem pomenu besede. Kolika je bila udeležba, razvidi se najbolje iz tega, da se je nabralo 276 gld. ustopnine, ako« ravno so izvršujoči udje, katerih je bilo okol u 170 bili ustopnine prosti, akornvno so kmetje m dijaki plačevali le po 30 kr., podpirajoči udje po 50 kr. (Konec prih.)
Regulovanje ljudsko-učiteljskih plač na Štajerskem.
Na Štajerskem je prav za prav petero plačnih razredov za ljudsko učitelje in sicer : 900 gl. za samo Graške šole, 800 za šole v večjih mestih, kakor so Celje
Mlajši mušketir se je nasmehljal. Prišlo inu je na misel: onadva — in prositi se dati! Sluge uradui ali predstojniki dali se neso menda nikedar za ničesar prositi.
Starši biriC vender se ni ganil od okna. Zagledal se je nekako trdovratno v dom, od koder so danes odnesli občinsko omaro. In pri tem pogladil si je tikokrat z desuico zarudelo, hj e/.biado lice in vselej zmajal z glavo, da mu je kita zvezana z rudnčo pentljo na hrbtu poskočila, kakor mlad gad, kadar ae v gosti gozdni travi igru z zvončki
„Kvčt dobil je obisk!" rekel je ntu;l< obr« n j v Si se od okna in skrivivši otekli ustni v zunič-ljiv nasmeh. — „Gospod kaplan ! —-• Tolažit ao. gre; danes potrebuje tega. Jaz vero, da b raje dal polu hjše, kakor da je doživel današnji dan."
Mušketir sede*l je zopet za mizo in si brisal usta, na katerih je belela gosta pena po tečnem pivu
Oufada si- je smehljal kar je mogel najlju-beznjiveje. Na lici kazal se mu je izraz najpopolnejšega zadovoljstva.
nSiii mu bodo to pri u-.\n vsi privofiili. Ni bilo v. 2 strpeti ž DJimJ Z aašincem jedva da je pregovor'.1 . .. Pravi Podlesec! Ali slišite Oufada? —
Maribor, Ljubuo, itd.. 700 gld. za druge odlične kraje, kakor BO D. pr. dekliška šola v Celji, Celjska okoliška šola, Leitersberg Krčevina, Ljutomer, Mag-dalensko predmestje v Mariboru, Ptuj, Slovenska Bistrica, Slovengradec, Zidani Most itd , G00 gld. za Sole v nekaterih trgih in večjih vaseh n. pr. deška šola v Brežicah, Konjice, Kozje, Laški Trg, Ormož, Podčetrtek, Roichenburg, Rogatec, Sevnica, dekliška šola v Šent-Jurij ua južni železnici , Šmarje, Šoštanj. Vransko itd. 500 u. j>r. dekliška šola v Brežicah I o vse druge Bole v Brežiškem okraji), Blanca, Bra-slovče Oadram (in vse ostale šolo v Konjiškem okraji), Fraukolovo, Frajbam, llajdin, Kostrivnica, Lembah, Mala nedelja, Mukolo, Paka, Ponkva, Dolenja Polzela, PoliČane, Podsreda (in vse ostale šole v Kozjanskem okraji), Ruše, sv. Martin pri Slo-vengradci, Velika Nedelja, itd. itd.
Pregled, koliko šol ima po
	•d		•d i	•d 1	•d
Sollkl okraj		So	"5d	Sb	M
		S	S	3	S
		00 j	1-	te	
Matihor (mesto).		4	2		
Celje (mesto)	-	1	1	—	—
Ptuj (mesto).    . .	-	—	1	1	
Brežiški okraj .	-	—		1	11
Celje (okolica) .	• -		1	12	9
Gortijigrad (okraj)			; —	9	2
Gornja Radgona.		—	—	1	0
	--	—	—	1	14
Kozje ....	-	—	—	2	12
Laško ....	-	—	l	IG	—
Šent Lenard.	-	—	—	2	5
Ljutomer	-	—	i	1	5
Mahreuberg .    .    . j	-	—	—	11	2
Maribor (okolica)	-	—	l	4	25
	—	—	—	1	9
Ptuj (okolica)    .    . i	--	—	—	2	22
Rogatec .	-	—	—	2	5
Sevnica .	-	—		5	1
Slovenska Bistrica .	-	—	i	—	10
Slovengradec	-	—	i	3	3
		—	—	1	10
Šoštanj ....		—	-	4	fi
Vransko ....	-	—	—	1	5
	-	—	—	2	1
Cmurek ....	| -	—	—	—	9
Skupaj		5	10	82	Iti 1
Ko sem vp« videl prvikrat, prišlo mi je na misel : „tu-le se i»' narOdil  v Podlesji."   Plodestvo gleda jim iz škorenj. lu vender so  navihane!! — Počakajte, knko vam bodeta lici upali  in se vam rr benčki ua palici povesili ... ti nepridipravi!"
Mušketir udaril je s pestjo ob mizo.
„Verujte, Ourada, nikedar še nesem šel nikamor tako rad, kakor danes v Jifice. To so imeli gospoda storiti že. pred nekoliko leti. — Od nekdaj se že govoii : Podleška ošabnost jo najhiiišu. In Kvčt ima to ošabnost tudi v žepih!"
Mušketir se j*» glasno nasmejal.
„ln kaj še-te njegova princezinjal — Hvalijo jo od njemh mladih nog! Rečem, Oufada, ali časte tudi vaše otroke tako? — In vender bodo tudi brez tega dorastlil Vavrina je lep mladeneČ, samo cvete; — vidi se mu, da ima vašo kn ..."
Mušket'«' umolknil je za trenotek, s trajala je to le zn trenotek. kolikor bi človek potreboval, da bi /molil „očenaš" do besed: odpusti nam naše dolge —
nln kako ime i je daf! — Ako l»i znosili koledarje Bog ve od kod in i»kali v njih Svčtluško, izgledali bi si oči, a našli bi vender ničesai uel Rečem vam, Oufada; ako bi bil to kak Knez, grof, baron a kmet! Ali  ni to Podle'ka ošabnost? In
To je 2G1 Sol, od katerih je 0% v I. plačnem razreou, 191% v IL, 3.83% v 111., 31.42% ▼ IV. in celih 6284% v V. plačnera razredu. Tedaj je do 95° o Sol na Slovenskem Štajerskem v zadnjih dveh in le ostalih 5% je v višjih plačnih razredih.
Sosednji učitelji na Kranjskem, Koroškem, Primorskem, Hrvaškem itd. nas štajerske učitelje bržčas zavidajo za plačo 900 gld. 800 gld., 700 gld., a v resnici imamo mi učitelji na Spodnjem Štajerskem le po 550 gld. k večjemu 600 gid, podučitelji pa 60%, oziroma 80% te plače. Če ima kdo vmes vonder-le 700 gld., 800 gld, je to lo posebna sreča. In ko bi \se mestne učitelje v zmožuosti in spretnosti prekosil, še nisi gotov take službe, tudi potem ne, ako bi smrt katerega onih izvoljenih pobrala, česar jim pa gotovo nobeden sotrudnik ne želi in tudi želeti ne sme. „Veliko je poklicanih, pa malo je izvoljenih."
Kako so pa nastali oni peteri plačni razredi ? — Leta 1880. sta veleslavni c. kr. deželni šolski svet in veleslavni deželui odbor v Gradci regulovala ljudsko učiteljske plače, kar se ima vsakih 10 let redoma zgoditi. V prvem desetletji nove šolske dobe so bile nekatere šole v višjem, oziroma v nižjem plačuem razredu; u. pr. Dekliška Šola v Celji je bila v I, deška in dekliška šola v Brežicah sta bili v II. 'plačuem razredu itd. Prvotne plače pa so nastale tako-le: Pred 20 leti je veleslavni deželni odbor v soglasji s c. kr. deželnim šolskim svetom pozvedoval pri okrajnih šolskih svetih in po vseh krajih širne dežele po cenah tega in onega živila. Naslanjaje se na dotična poročila in predloge slavnih okrajnih šolskih svetov razredil je kraje v petero vrst: Kot kraj, v katerem se živi najdražje, določil je Gradec; po takratnem njegovem nazoru je drago v mestih, kakor so: Bruck, Celje, Ljubno, Maribor,— potem v Murzuschlagu Neubergu, — manj drago se živi na Ptuji, v Slovenskoj Bistrici, v S1 o v e n g r a d c i, v Ljutomeru, v Celjskem in Mariborskem predmestji, na Zidauem Mostu itd., ceno se da izhajati na Dobrni, v Trbovljah, v Ribnici itd. in najbolj po ceni pa na B 1 a u c i, na Bizeljskem, v Čadramu, v Grizah, Rušah, na gori Šent Jungoti itd. A dan danes ni to več prava podlaga pravičnoj razdelitvi učiteljskih plač, kajti ceste, železnice, konkurenca in prekupci zravnavajo cena vsakteremu živežu tako, da je malo, malo razločka mej kraji istega okraja, in tudi ne velikega mej okraji Spodnjega in Goreti jega Staje r i a.
Ako je pa vender kaka stvar na Spodnjem Štajerskem ceneja n. pr. vino, je pa druga zato dražja n. pr. kurivo, katero je zopet na Gorenjem Štajerskem jio ceni. In če je tudi govedina v meBtih za kakih 10—20 kr. dražja, je pa za to'iko tečnejša, ker je od pitanega živiučota, mej tem ko se moramo mi na deželi večkrat zadovoljiti z mesom od mršave krave, katero se mej kuhanjem skrči v zateglo kepo, ki pa se komaj razrezati da. Iu kakšna je juha od take govediue?! In po to meso treba je marsikateremu po ure daleč poslati in sla zato debelo plačati, kateri prinese včasi živega —, da smrdi že od
zato s tako ošabnostjo na sramotni Oder — pod trlico ! Ali me razumete, Oufada Vw
B'rič si je zopet otrl belo peno, ki se mu je zdaj vlekla tudi po skrbno obriti bradi.
Materi pri peči prehajal je že sluh , in pred očmi delala se ji je tema, od solz. Saj so danes v njihovi hiši zapijali tuji ljudje srečo in mir; njen mož nalival jima je neprenehoma, in pri tem iskrile so se mu oči in obličje topilo se je od same lju-beznjivosti.
„Voši mi, žena, pojdi! Na moje sodništvo mi še nesi pripila! Rečem ti, Liduška! — Od danes si sodnikinja, od danes ne smeš govoriti s komurkoli bodi, od danes se moraš vesti kakor gospa, kakor pri nas v okraji, od danes ti morajo v Jificah roko poljubljati, od danes sedela boš v Okrouhlini v drugi klopi, takoj za gospemi z gradu, — od danes pravijo pii nas pri — sodnikovih!"
Oufada stal je za mizo z vrčem v roci, z očmi kakor iskre z obrazom kakor ščep.
„Na zdravje nove sodmkinje Jifiške!"
Mušketirjema izneverjal se je že glas nekoliko in prsti na rokah raztegovali so se jima preveč vidno.
Novi sodnikinji pa se je zdelo, da je priletel od nekod iz globine gozdov nad streho njihove hiše črn, strašen ptič, da je sedel na greben, raztegnil
daleč. Skoraj takisto je z drugimi potrebščinami, ker je na deželi premalo konkurence. Je-li se ne zgodi čeatokrat, da gre učiteljeva soproga iz kmetov po to in ono na tržni dan v mesto, ker se v domačem kraji kaj tacega ne dobi za isti denar, ali pa večkrat še za preplačilo ne. Tedaj ni nikakor resnično, da bi bili mi ljudski učitelji na deželi kmalu za 150, — 250, — 350 gld. na boljem za-stran cenejšega življenja od mestnih učiteljev in to hočem nižje doli še nadrobneje dokazati. Ako bi bila ova trditev veleslavnega deželnega odbora štajerskega resnična, potem bi ne sililo toliko učiteljev z dežele v mesta, v mesteca, kar se vidi v slučaji razpisane take službe, kjer le mrgoli od predstav-ljajočih se kompetentov, da so odločujočim meščanom že nadležni, mej tem ko ostajajo učiteljska mesta v šolah v zadnjem plačilnem razredu često-krat prazna več let zaporedoma na škodo dotičnim davkoplačevalcem, oziroma njihovim otrokom. Ako imajo dosedanji peteri plačilni razredi pravično podlago, potem bi moral hleb kruha, ki se dobi v Gradci za 2 0 kr. veljati v Mariboru le 177 6 kr., v Magdalen skem predmestji le 15*54 kr., v Mariji v Puščavi le 1332 kr. in v Lembahu celo le 11*21 kr. pri govedini se sploh gleda na kakovost, ne na kvantiteto, ročka piva 9 kr.,*) 8 kr., 7 kr., G kr., 5% kr. ; ali črna suknja, ki me velja v Gradci 18 gld., dobiti bi se morala v Cel ji za 1 6 gld., v Celjskoj okolici za 14 gld., v Žalci za 12 gld. in pri Novi cerkvi za 11 Va gld.! — ali: čevlji, ki veljajo v Gradci 540 gld. mo rali bi se dobiti na Gorenjem Štajerskem za 4-80 gld., v Ptuji za 4 20 g ld., v B r ež i cah za 3 ti 0 gld. in na V i d m u c e 1 o za 3*30 gld.
*) V Gradci ae ponuja dobro pivo 18 kr. liter. (Konec prih.)
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, G. avgusta.
StaroČeški listi hočejo govor bavarskega princa Ludovika obrniti v svojo korist. „NaŠinec" pozivlje vse Čelie k jedinosti, kajti omenjeni govor je pokazal, da se kličejo vsi Nemci na boj proti avstrijskim Slovanom. Cehi sedaj se ne bodo imeli boriti le s pešico Nemcev na Češkem, tudi ne le s precejšnjim številom avstrijskih Nemcev, temveč z vsem nemškim narodom v Avstriji in Nemčiji. Zato je pa se daj vprašanje umestno, če je pametno sejati neslogo in slabiti se za skledico leče osobnih koristi j ? To naj zlasti oni pomislijo, ki imajo razpor v češkem taboru na vesti svojej. Ta opomin staročeškega lista seveda velja Mladočehom. Isto tako ga tolmači tudi „Politik". Staročehi naj bi pa tudi dobro premislili, če sami s svojim postopanjem neso kaj zakrivili razpora.
Ogerska stolica išče dvajset milijonov goldinarjev na posodo, da bi mogla dogotoviti nekatere potrebne naprave. Denar bode že dobila, če tudi Dajbrž ne baš z ugodnimi pogoji.
Vnaiije države.
Shodu uvNtriJftiltega in iicniriUegu cesarja pripisuje se velika važnost.   Cesarja Frana Josipa
krili, odjirl kljun iu z odpornim, hreščečim glasom zakrokal.
Ob istem času, ko sta dobri ženi pila mušketirja z možem njenim na zdravje, sedel je v hlevu mladeneč s čelom naslonjenim na roko, in star, zvest konj — dobra Ploska — sklonila je glavo k njegovi glavi, lepa njena griva razplinila se mu je po vratu, in ako bi pogledali živali v oči, rekli bi, da rude.
Mladeneč dvignil se je naglo, pogladil Ploščico, potem pobožal ji grivo in Ploska je zarezgetala radostno trikrat drugo za drugim, stare, verne oči pa so jej pri tem še bolj zarudele.
„Ne vem, ne vem Ploščica, če mi jo pripelješ! — In ako bi mi je ne pripeljala, odpelješ mene zato, vidiš, dobri: zvesti moj konj! In ko me odpelješ, potem ležeš in služila ne boš nikomur več!"
In mladeneč naslonil je zopet čelo ob konja, na njegovo grivo, Ploska pa ni več rezgetala. Težko je rezgetati in radovati se zvestemu konju, če čuti na svoji glavi vroč, mlad obraz in sluti, kako težka misel je danes zablodila pod mlado teme ....
Po Jificah zavladala je že tišina, kakor bi bilo o polunoči, a minula je jedva četrta po polu-dne. In poleg tega bila je še nedelja. Tudi otroci zalezli so se danes v svoje domove, sicer pa se je ob tem času stoprav v vasi  razvilo rajanje, da je
bodo v Berolin spremljali grof Kalnokv, Sz6gyeny in šef generalnega štaba baron Beck. Poslednji pojde v Berolin ua posebno šeljo cesarja Viljema. Iz tega da se sklepati, da se bodo v Berolinu dogovarjali o važnih zadevah, ki se bodo tikale vojnih zadev. — „Neues Wiener Tagblatt" je objavil pogovor z visokim bavarskim državnikom, ki mu je zatijeval, da je nemška vlada bila poprej obveščena, kaj bode govoril princ Ludovik. Prinčev govor je le epizoda v razmerji, s katerim bode presenetil svet shod nemškega cesarja. Cesar Viljem bode tedaj porabil priliko, da bode naglašal, da je njegov najboljši prijatelj cesar avstrijski. Ta list je tudi zvedel, da je o svojem času bil nadvojvoda Al-brecht sprožil misel, da se objavi nemškoavstrijska zvezna pogodba.
Princesinja Klementina bi jako rada, da njen Bin osnuje v llolguriji kaj tacega, kar bi bg moglo zvati dinasti)a. V ta namen ga je hotela oženiti in je dobila že zanj v Avstriji prikladno nevesto. Že je bilo vse gotovo, trebalo je to le še naznaniti smelemu narodu, pa je Stambulov vse pokvaril. Ministerski predsednik je odločno izjavil, da se knez sme oženiti le z devojko pravoslavnega veroizpovedanja. Koburžan pa v to ni privolil, češ, da zaradi rodbinske časti se ue more oženiti z nevesto, ki bi ne bila vsaj nekoliko v sorodu z za-padnoevropskimi dinastijami. Želje princesinje matere se torej še sedaj ne bodo izpolnile.
Za višje ženske kurse v Peterburgu hoče vlada rušita izdati nova jako stroga pravila. Mej drugim se bode določilo, da dekleta, ki nemajo Bta-rišev v Peterburgu, morajo živeti v skupnej hiši, ki bodo pod nadzorstvom naučne uprave.
Turrija se je nekda odločila, da hoče z veliko vojaško silo narediti red na Kreti. Nekemu Dunajskemu listu poroča se iz Carigrada, da Porta mobilizuje 80.000, reserv. kar se nam dozdeva malo pretirano Ne ve se pa tudi, kdaj vojaška podkrep-Ijenja pridejo na Kreto, ker v Turčiji se v ničemer ne prenaglijo in se tudi v tej Btvari ne bodo.
Znano je že, da ob vojnah za pošiljanje pisem poslužujejo se golobov. Vojno rainisteratvo li-au-coako pu sedaj dela poskus z lastovkami, če bi se dale porabiti za tako službo. Ko bi se to posrečilo, bilo bi velike važnosti v vojni, kajti lastovke so jako nagli tiči. — Francoska vlada je nameravala volitve za zbornico raspisati že na 25. dan avgusta. Ker pa ta čas zborujejo generalni soveti, v katerih so pa vsi republičanski vodje, bi se ti ne inogli udeležiti volilne borbe, kar bi utegnilo biti le v škodo republičanom, je opustilo to misel. Tudi bi v avgustu vojaške vaje marsikoga ovirale v izvrševanji volilne pravice. Volitve bodo najbrž še le v oktobru. Za vlado je tudi to ugodneje, če so volitve še le v oktobru, da pred novim letom ne bode treba sklicati zbornic. Če bi pa bila volitev v avgustu bi pa zadnje mesece letošnjega leta že motili škandali v parlamentu.
Nemci v vzhodni Afriki nemajo posebne sreče. Res so nekajkrat zmagali domačine, toda slednji pripravljajo se z nova, da napadejo Nemce. UHtaši so uplenili Nemcem že jeden top in so se čudo hitro navadili ga tudi rabiti. V Berolinu se najbrž že kesajo, da so odpravili stotnika Wissmanna v Afriko, kajti vse kaže, da nema nobenih uspehov pričakovati.
Domače stvari.
— (Levstikov spomenik v Velikih Laščah) se je že začel postavljati. Visokost mu bode 51/* m. Spomenik je jako lepo izdelan od Re-pentaborskega marmorja in se z velikanskim obeli-
po ušesih šumelo. — Saj so vender prenesli danes občinsko omaro, in to so po kmetih, zlasti v Pod-lesji, povsod glasno slavili. Naprej šel je dudljar, včasih dva ali trije, klarinetist, in za njim nesli so skrinjo ovenčano s svežim hojevjem, za omaro korakali so sosedje in njim pripojila se je vsa vas. Činili so to običajno v nedeljo in potem so pili, radovali se, veselili se in peli do belega jutra. — Ko je postal Kvet sodnik, razveselili so se bajč tudi gozdje v okolici. Imeli so pri sodnikovih štiri dudljarje, dva klarinetista in jednega cimbalista. Vzhajalo je že solnce, ko je stopil seljak JiruS z vrčem visoko nad glavo in zapel:
Jefite jedtiou bud'me zdravi,
všickni dobfi karamadi!*)
Krovec Skura bil je takrat najveselejši, in klarinetist mu je moral zapiskati:
Ja mirni chaloupkui QB vrSku bez doškii roztrhanu : hž j a se vopijn j a si ji pošiju, hra-hra-hra — hra hrahra-krahoviuou. **) •) Še jedonkrat bod'.mo zdravi, vsi mladi tovariši! **) Imaui  kočico  na gričku brez slame, raztrgano:
kadar Be opijem, si jo žašijem z gra.....grahovino.
(Daljo prih.)
skora na umetno izdelani naslombi impozantno predstavlja. — Napisi na spomeniku bodo sledeči: Na prvi strani:
LEVSTIKU narod slovenski 1889.
Na drugi strani (stihi iz Levstikove zbirke): ,Ko zvezdo luč, poprej nikoli znane, Prisvetil nam Tvoj duh je iz noči !u
Na tretji strani (stihi iz Levstikove zbirke)! „lz malega zaklada TI v narodi Sezidal si poslopje velikansko ; Ti luči si roditelj lu svobodi; Jeziku Ti ime si dal slovansko!"
Na četrti strani (stihi Stritarjevi): „Kako so služi domovini Bveti Sijajen vzgled si Ti Slovencem bil"
— Spomenik bode do slavnostuega dne oziroma do trenotka, kadar ima pasti zaveza pokrit.
— (Levstikova slavnost v Velikih Laščah). — Odbor za Levstikov spomenik položil bode venec pred spomenik.
— (Im e no vanj e.) Pijonirski narednik Ivan Pavlin imenovan je kancelistora pri deželnem sodišči v Ljubljani.
— (Okrajnim zdravnikom v Gradiški) imenovan je tamošnji pristav Oton pl. Clancini — Dornpacher.
— („Lieb' V a ter lan d magst ruhig sein!a) Preteklo noč ob 2. uri pO polunoči je mestna straža zaradi razgrajanja, kričanja in tu len j a pesni „Die Wacht am Rhein" prijela in zaprla: c kr. profesorja in reservnega Častnika H i n t n e r j a, velikošolca Goltscha in Albina Bel ar j a, ces. kr. uradnika in reservnega častnika Pessiaka, trgovčevega sina E gg er j a in BUrgerja, Gnesdoin nekega Hufschmidta. Straža pozvala je razgrajalce k redu, a opomin bil je zaman. Izgredniki bili so tako uporni, da jih sprva dva policaja nesta mogla nadvladati. Stoprav potem, ko so še trije poticaji prišli na pomoč, odpeljali so vse rečene osobe na rotovž, kjer so bile zaprte do 10. ure d o polu dne. V mestnem zaporu še ni bilo hkratu take družuc.
— („Brusa") izšla je včeraj 15. številka. Vsebina: Spomenska knjiga v Kruljačevej gostilni,
— Premišljevanja zmernega domoljuba, ki je čital „Domoljuba" štev. 14 — Izidorja MuzloviČa premišljevanja. — Zastavica. — Razni izreki ob raznih prilikah. — Kakšen je Boulauger? — Koncem šolskega leta. — Kakšen bodi Sloveuec. — K slovenski ravnapravnosti. — Pritožba. — Tržičani so še vedno isti. — Iz Radovljice. — Paberk' h „Domoljuba". — Telegrami itd.
— (Umrlega Aleksandra D r e v a p o-sestva) prodajala ne bodo po določilu c. kr. deželnega sodišča dne 26. iu 27. avgusta. Cenjene so sodniško: 1. Hiša, v kateri je Dreo stanoval, za 36.000 gold.; nekdanja Baumgartnerjeva hiša kjer so bili svoj Čas žitni magacini 16 000 gold.; hiša poleg Dreotove, nekdaj lastnina Dibevčeva, za 6500 gld. vrt poleg Dreotove hiše za 3812 gld ; dva travnika v mestnem logu za 990 gld in 590 gld. Dne 28. avgusta pa se bodo prodale cvetlice in rastline na prej omenjenem vrtu, ki je cenjen na 937 gld. Za hiše bode baje mnogo kupcev, tudi mesto bode skušalo dobiti jedno omenjenih hiš, v katero bi se potem namestila nova obrtna šola.
— (Prememba v posesti.) Slivarjevo hišo na sv. Petra predmestji kupil je včeraj na javni dražbi za 17.070 gld. gosp. Janez Šareč, vinski trgovec v Šent Vidu nad Ljubljano in zalagatelj znane krčme „Pri Ceukerji" v Gradišči.
— (Strajk) delavcev v Trbovljah, Zagorji in Hrastniku še vedno ni končan. V Zabukovci pri Celji pa so se gospodarji z delavci že pogodili in je strajk pri kraji.
— (Senožeška podružnica bv. Cirila in Metoda) bode imela svoj rednii občni zbor 11. avgusta t. 1. popoldan ob 4. uri v hiši goBp. Ign. Perhavca v Senožečah. Vsi čestiti udje vabijo se tem potom na polnobrojno udeležitev.
— (Čve terora z redna ljudska šola v Postojini) imela je v preteklem letu 412 za šolo godnih otrok, od katerih jih je šolo obiskovalo iz Postojine 287, iz Malega Otoka 15, iz Velikega Otoka 20, iz Starevasi 11, iz Zagona 16, iz Zaloga 38, iz drugih vasij 14. Poučevali so na tej šoli go spodje Janez T h uma (nadučitelj, vodja in nadzornik), Fran Zakrajšek,   Teodor  Josin, Jakob
Dimnik, Štefan Primožič, Ivana Pr a p r otn i k, Viktorija Praprotnik in Karolina Perušek.
- (Vabilo k slavnost ni desetletnici) prostovoljne požarne brambe v K ran ji) dne 15. avgusta 1889. Spored slavnosti: 1) 14. avgusta ob 9. uri zvečer 1 akljada s serenado. 2) 15. avgusta ob 4. uri zjutraj budnica. 3) Sprejem gostov. 4) Ob 8. uri sv- maša v stolni cerkvi. 5) Ob 10. uri dopoludne zborovanje odposlancev zveze prostovoljnih požarnih bramb kranjskih v mestni dvorani. 6) Ob 11 uri slavnostni spevod po mestu Pozdrav gostov po g. županu Kranjskem pred mestno svetovalnico 7) Ob polu 1 uri jiopoludne skupni obed na vrtu gostilne „Stara pošta". — Kuvert po 1 gld., kdor se hoče skupnega obeda udeležiti, javi naj to najkasneje do 6. avgusta tukajšnjemu načel-ništvu. 8) Ob 3. uri popoludne glavna vaja prosto voljne požarne brambe Kranjske. 9) Ob 5. uri popoludne slavnostni koucert na vrtu gostilne „Stara pošta". Pri slavnosti oskrbuje godbeni del požarne brambe iz Domžal. Ustopnina k slavnostnem koncertu za osebo 30 kr.
Telegrami „SI o venskem u Narodu":
Dunaj 5. avgusta. V cesarjevem spremstvu na potovanji v Berolin bodo: grof Kalnokv, sekcijski načelnik Szogyeny, dvorni tajnik Wy-denbruck, generalna pobočnika Paar in Bolfras, trije krilni pobočniki, načelnik generalnega štaba Beck, državni svetnik Braun in več uradnikov kabinetske in vojaške pisarne. Cesar ostane v Berolinu do 15. avgusta in se potem popelje v Ischl. Dne 20. t. rn. pride cesar na Dunaj pozdravljat šaha perzijskega. Šah namerava na potu iz Pariza na Dunaj dva dni ustaviti se v Solnogradu.
Berolin 5. avgusta. Car odpotoval bode po morji v Berolin. Sotrudnik od ,,Vossische Zeitung" čital je pismo na neko visoko stoječo osebo, v katerem se opravičuje morska pot z ozirom na varnost carjevo. ,,Potsdamer Zeitung" javlja, da je ondu neki major svojo kompanijo nagovoril rekoč, da bode v kratkem imela dve paradi, jedno pred avstrijskim cesarjem drugo pred carjem. Obakrat pričakuje skrajne točnosti. Cesar avstrijski naj vidi, da ima čvrste in zanesljive zaveznike, car pa, da bode eveutuvalno imel za boj pripravljene, hrabre nasprotnike.
Pariz 5. avgusta. Po oficijalnih izkazih bilo je pri ožjih volitvah za generalni svet izvoljenih 121 republičanov, 45 monarhistov in 7 Boulangistov.
Pariz 5, avgusta. Šah perzijski podelil Carnotu najvišji red in svojo z dijamanti okovano podobo.
London 5. avgusta. „Times" javljajo, da bode Giers carja v Berolin spremljal.
London 5. avgusta. Mej mohamedovci in kristijani v Beirutu nastali so resni nemiri, Ni ga dneva, da bi ne bilo po več pouličnih umorov.
Dunaj 6. avgusta. „Wiener Zeitung" : Dosedanji poslanik v Perziji, general Thonimel, imenovan je izrednim poslanikom in pooblaščencem pri srbskem regentstvu.
Praga 6. avgusta. Deželni poveljnik Filipovie po noči umrl vsled kapi,
Pariz G. avgusta. Jako dolga proklamacija Boulangerjeva pozivlje narod kot jedi-nega sodnika. Boulanger pretresa vse zatožbe v objavljenih preiskovalnih aktivnih in je proglaša za podlo obrekovanje.
Razne vesti.
* (Bolgarska vlada) dobila je po dolgem iskanji posojilo. Zatrjuje se, da je preskrbel posojilo nek angleški konzorcij, za katerim pa stoje Američani Bolgarski opozicijski listi pa zatrjujejo, da se za angleškim konzorcijem skriva zloglasna „Landerbank". Verojetno je to zaradi tega, ker so Židovski listi na Dunaji preje vedeli, da so Bolgari dobili posojilo, nego v Sofiji. Mnogi bolgarski rodoljubi se že boje, da bode Bolgarska v kratkem zagazila ravno tako v roke Židov, kakor je Srbija, seveda ministri bodo pri tacih špekulacijah obogateli.
* (V Belem gradu) delajo se priprave za vodovod. Saj je pa že tudi Čas. ker bolgarska prestolnica je v razvijanji srbsko že prehitela.
* (Madjar v Ameriki obešen.) Dne 16. pr. m. obesili so v Belvideru v Severnej Ameriki Miho Baloga, rojenega Madjarja. Obes li so ga, ker je umoril zavratno   svojega tovariša in rojaka
Balnišera, ker je vedel, da ima 100 dolarjev zasluženih novcev. Pred smrtjo kadil je tobak iz pipe in se jako ravnodušno vedel.
* (Predsednik Car no t.) Dva mohame-danca iz daljnega vzhoda prišla sta ua razstavo v Pariz in bivata kacih 14 dnij v francoskej prestolnici. Kacih desetkrat sta srečala predsednika republike. „Kak lep mož je francoski emir," rekel je Mirza Josufu". „Ni napačen", odgovori drugi, „toda mogočen in bogat pa ne bode, saj sva ga zmirom videla le z jedno in isto ženo. Ali nema nobene druge?"
Narodno-gospodarske stvari.
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Konec.)
Računski sklep trgovske in obrtniške zbornice o dohodkih in troških za 1. 1887, potrdilo je c. kr. trgovinsko ministerstvo z razpisom od 7 avgusta 1888, štev. 24.721   Ta račuuski sklep s!6ve:
I. Poslovanje z denarjem.
a) Dohodki.
Prebitek blagajnice koncem decembra 1886 ..... 2089 gld. 94 kr.
Obresti od naloženega denarja . 202   „   33 „
Taksa za upisovanje zuamek   . 60   „   — „
Donesek volilcev     .... 4630   „   72 „
Vkupe 0982 gld. 99 kr. b) Troški.
Plače in služniue    .... 2400 gld. — kr.
Dnevnine...... 200   „   — „
Tiskovine...... 118   „   29 „
Pisaruiške potrebščine  ... 130   „   77 „
Knjige, časniki in knjigovezna dela 171   ,   80 „
Kurjava in svečava .... 85   „   82 „
Poštnina iu brzojavke   ... 11    „   20 „
Donesek za obrtne šole      .    . 500   „   — „
Za statistiške namene   .    .    . 182   „   14 „
Neprevidni troški    .... 96   „   — „
5% kot pokojninski donesek    . 222   „   25 „
Volitveni troški..... 195   „   69 „
Blagajnice prebitek koncem decembra 1887 ..... 2669   „     3 „
Vkupe    . 6982 gld. 99 kr. II. Sta n j e  i men j a. Aktiva :
Blagajnice prebitek koncem decembra 1887 ..... 2669 gld.   3 kr.
Zaostali dohodki      .... 97   „   37 „
Vkupe    . 2766 gld  40 kr.
Pasiva:
Zaostali volitveni troški      .    . 230 gld. — kr.
Ta računski sklep bil je primerjan s predloženim računom in na podlagi dokazilnih prilog spoznan za pravega,
Računski oddelek v c. kr. trgovinskem rainisterstvu. Na Dunaji, dne 5  avgusta 1888.
H a vv 1 i s c h,
c. kr. vladni svetnik.
Trajni /.tira vil u i vNp«*u. Vsakoršno trgan j o po hrbtu in udih ter bolečino v členkih vspešno ozdravi mazanje z Moll-ovim „Francuskim žganjem in soljo". Cona steklenici BO kr. Vsak dan razpošilja po poštnnm povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvor. založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izročno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 4 (55—10)
iS
imam imu
•tojl
za vse leto gld. 4.60; za pol leta g!d. 2.30; za četrt leta gid. 1.15.
j?t---m-fr/gt-
aa,1
T s* j o i :
.& avgusta.
Pri MmIt Atlas, Lnto\vski z Dunaja. — Deporis iz Postojine. — Grunath iz Gorice. — Ilottern iz Kočevja. — Tomaeino iz Trsta. — Wirtinger iz Trsta.
Pri Slonu: Blechman z Dunaja. — Goldberg, Ki-nely, Oesterreielier, Rotter, VVeiss z Dunaja. — Haullo iz Draždau. — Jenko iz Belegagrada. — Jonasch iz Maribora. Lengel iz Velike Kaniže. — Helehior iz Prage. — Mor-purgo iz Trsta. — Ranzenhofor iz Gradca. — Kosetti iz Bukurešta. — Sitnčič, Stnndry z Dunaja.
Pri Južuein kolodvora: Baltcr z Reke. — Se-pille iz Trsta. — Krotz iz TrBta. — Hoberl iz Linca
Umrli so r M»l>Uaiii:
1. avgusta: Iva*i Brandnor, umirovljeni major, 64 let, Frau Jožefa cesta St. 9, za sušico. — Amalija Matosol, učenka, 10 let, Marije Terezije cesta st. 12, za vnetjem zgibov. — Ernestina Mrak, uradnikova hči, 12 let, Stre-lisko ulice št. 8, za jetiko.
2. avgusta: Fran Kodele, branjevcev biu, 10 dni, Rimska cesta St. 5, za čeljustnim krčem. — Ileurieta Grtln-wald, zasebnica, 33 let, Dunajska cesta št. 15, za organ, srčno hibo. — Alojzij Vizjak, železn. pripenjača sin, 14 dni, Karlovska centa št. 2, za oslabljenjem. — Marija Stanovnik, branjevka, 63 let, Dunajska cesta St. 14, za spridenjem jeter.
3. avgusta: Alojzija Peternel, delavka, 24 let, Tržaška cesta šc. 24, za otrpue!>jem možganov.
4. avgusta: Marija Frevberger. zasobntca, 52 let, sv. Petra cesta št. 14, za srčno hibo.
V d e ž e 1 n e j bolnici:
81. julija: Jera Verhovc, gostija 70 let za oslabljenjem.
2. avgusta:  Matija Oblak,  delavec, 66 let,   za ra kom v želodcu
4. avgusta: Janez Pribevnik, krojač, 22 let, za Brik-tijevo bolesniju. — Jurij Sluga, gostač 83 let, za oslabljenjem.
Meteorologično poročilo.
J	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	' Ve-| travi	Nebo	Mo-krina v mm.
bio ti	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	7860 mm. 7321 mm. 788*8 mm.	17-8° C 289» C 223° C	i brezv. si. iz. •hI. šah. 1	megla d. jas. ool.	0 00 mm. 1
I 1 I
Brednja temperatura 230°, za 8*2* nad oorrnalom
ZO-u-iaa^slsst "borza,
dnć 6 avgusta t. 1. (Izvirno teleprafično poročilo.)
včeraj
S3-S0 8515 109-80 W«70 810*-808*— 119-75
1'apirna renta .... Srebina renta .... Zlata renta   . . 6% marčna renta . .
Akcije narodne bank?.   . . Kreditne akcije . . London
Srebro ......
Napol.........
C. kr. cekini ...
Ncmfike marke.....
4°/o državno srečke is 1. 1864 Državne srečke i/. !. i'i64 Ogerska zlata renta 4% Qgerskn papirna renta 6°/, 5°/p fitajc.rBke zemljišč, odvez Donava rag. srečke 5°/0 . Zcmlj. ob'", avstr. 4',,";,, zlati zast. listi . Kreditne srečke .   .   .    100 gld.
Budolfove srečke    ... 10 ..
Akcije anglo-avstr. ba ike . 120 Trauimway-dručt  velj   170 gld. a v.
gld
5-67 l'S-5 ' 250 gld.
UH.' ■»
oblig.
100 gld.
132 173 100 35
122 118 184
'JO 127 230
gld,
dane 8 8390 85-10
! 09*80 9965
909 — 80876 11 -"70
" 511 ..
5*68 58-52 V, — ter. 50 , 20
50
25 10
Pri Pr, Modicn v Novi vasi |>ri Rakeku
vMpri*|iiic nc litkoj pod ugodnimi pogoji deček iz dobre
bile kot (f>77~8)
učenec
s£(l   \: r<ni i. ju 1 ii i<•<>   v.   meNU uim Nhi^oni.
V Kamniku.
prav v mestu, — proda se iz proste roke ali pa da v najem (690—2)
prostoren mlin
s stanovanji in stalno vodo. ki je porabno tudi v drugi" namene.
Vpraša nuj se pri gospe Mariji Rudolf v Kamniku.
Po soglasne j sodbi odličnih strokovnjakov
je
koroški rimski vrelec
jako odlična zdravilna studenčnica pri  vrtilnih, ** luiUui?:.   mcliiiriiili iu otMstulli   lioleziiili, pri kataru, HripnvoHli, UuMljitujt, posebnu za otroku.
polo^ tega pa tudi (424—lOi
jako fina namizna voda
s posebno dobrim okusom, broz vsob organičniK iu le-
lodeo otežujodih primesi, (■luviiu  /alo-,!   v ljubi juni  pri .11. E. Siipau-ii; prodajajo ga nadale:   M.  KaNtuer in J. Kluuer: v Kratiji : F. DoilciiK.
500 rcxar&; v slatu^
čo Grolloh-ova obrazna creme CrteM Oral ch) ne odpravi v seh nečistcj.itij kože, kakor: peg, ogre, ogorjlooii itd. ter naredi polti svetlo bele iu mladinsko čisov — Ni nikako barvilo (SohmfnksV - Cena nO kr. - lavno r:r/,ii" jalnico ima J. Orolloh v Brnu. (Moravsko-. V LJubljani Ima /alogo Ed. Mahr, p.irfumer. (652—20)
17 let star mladenič
(istopiti v kako večjo prodajalnico z in.wml.ik tuniim blagom v mestu ali na tležell kot
jpraktikant.
DovrSil je dve ruiilki in jedno loto pri gospodu Mahr-O. — Pisma pošljejo naj se pod imenom Ka> rollun Ve>rli, Orltnic«, pur Itakok. (584-3)
Št. 633b
©telic
(594—1)
Od c. kr. deželnega sodišča v Ljubljani kot zapuščino razpravljajoče instance po umrlem posestniku in veletržcu AlekNUiiih'ii Treo-lu i lij ubijani se daje na znanje, da se je dovolilo:
I. Prostovoljna, sodnijska dražba sledečih v zapuščinsko maso Aleksandra Dreo-ta spadajoČih zemljišč, in sicer:
a) hiše konskr. št. 2 na Emonski cesti v Ljubljani, vložna št. 1 kat. obč. Gradiško predmestje, v cenilni vrednosti .... 36.000 gld. kr. s pripadajočimi premičninami........ 316    „    10 „
skupaj    .    ."™! 36u316 gld. 10 kr.
b) hiše št. 4 na R?n;cki cesti v Ljubljani, vlož. št. 32 kat, obč. Gradiško predmestje, v cenilni vrednosti....... 6.500 gld. — kr. •
c) hiše št. 6 na Rimski cesti v Ljubljani, vlož. št. 3" kal. obč. Gradiško
predmestje, v cenilni vrednosti....... 16.000 gld. — kr.
in premičnin............. 1    n —
skupaj    .    . ~~ 16.001 gld. — kr.
d) vrta št. 7 na Rimski  cesti v Ljubljani,  vlož. 71 kat. obč. Gradiško
predmestje, v cenilni vrednosti....... 3.800 gld. — kr.
in premičnin............. 12   „   70 „
skupaj    .    . ~~      3.812 gld. 70 kr.
e) travnika, vlož. št. 202 katastr. občine Trnovsko predmestje, cenjenega na................. 990 gld. — kr.
f) travnika, vlož. št. 347 katastr. občine Trnovsko predmestje, cenjenega na................. 590 gld. — kr.
na podlagi predloženih pogojev, kateri so z inventuro in z zem-jeknjižnimi izvlečki vsakemu v tusodni registraturi na pregled, in da se je za izvršitev te dražbe določil jedini rok na dan
26. avgusta eventualno 27. avgusta 1889.
ob 10. uri predpoludnem na mestu zemljišč z začetkom v hiši št. 6 na Rimski cesti s pristavkom, da se omenjena posestva ne bodo oddala za manj kot za cen i5 no vrednost, da je veljava dražbenega čina odvisna od odobrenja zapuščinske oblasti, da ostanejo upnikom, ki bi bili upisani, njih zasta\ ue pravice brez ozira na kupnino zavarovane in da mora vsak dražitelj L0°/b izklicne cene položiti kot varščino.
II. Prostovoljna sodnijska dražba v zapisniku O inventarji pod oddelkom KIL zaznamovanih vrtnih pridelkov in rastlin v skupni cenilni vrednosti .................. 937 gld. 75 kr.
in v inventariji v oddelku VI. c pod točko 91 — 93 nahajajoČih se srebrnin,
cenjenih na................ 27 gld. 50 kr.
in da se določi za izvršitev  te  dražbe  na  mestu premičnin (št. 7 na Rimski cesti v Ljubljani) jedini rok na dan
28. avgusta 1889.
ob 9. uri dopolndne s pristavkom,  da se bodo oddale  te premičnine  tudi za manj, kakor za cenilno vrednost, da jih mora kupec takoj proč spraviti in da je kupnina  takoj  izplačati  v  roke c. kr. notarja  gospoda  Itibiiis fn»ii> kateri je odred jen  kot  sodnijskt   komisar  za  izvršitev  dražbe nepremičnih iu premičnih stvari .
V  Ljubljani, dne 27. julija 1889.
Št. 5428.
Naznanilo.
(597—1'
J    Št. 5240.
(58'J —2)
Za rad i glavnega s n a /, e n j a in potre b-n i h popr a v uradni h prostorov, osi o1* deželna blagajnica kranjska od dne 12. do uštetega 17. avgusta t. i. strankinemu prometu zaprta.
Od deželnega odbora vo vođine Kranjske,
v Ljubljani, dne 3. avgusta 1889. ^ (tci»XjbhSXS; <SXSS)$> <i^^0^^ (^?^ 5^
'T.,j ^^^^^ ^1
zadevajoč
posojila iz ustanovnih zakladov.
Deželni odbor daje iz ustanovnih zakladov pos^~ jiiBft *aa posestva v zneskih od do vec tis«i>č
goldinarjev  proti & °l0 obrestini in s pupilarno varnostjo.
Kdor želi kako posojilo, naj se obrne do deželnega odbora kranjskega in priloži svoji prošnji dokazila« zahtevane pupilarne varnosti.
Od deželnega odbora kranjskega,
v Ljubljani, dnć 31. julija 1889.
L^ajateij iu odgovorni urednik: Dva •  t l: ?lrib;.r
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".