DOMOVINA
Mesečna priloga „Slovenski Tehnik".
Uredništvo je na Schillerjevi cesti št. 3. — Dopise blagovolite frankirati. rokopisi se ne vračajo.
Izhaja trikrat na teden. v$ak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron. pol leta H kron. 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več. kolikor znaša poštnina. namreč: Na leto 17 kron, pol leta 8 kron 50 vin. Narodnina se pošilja upravništvu. plačuje 8i> vnaprej.
Ju
Za inserate se plačuje 1 krone temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat : za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust.
Uspehi občine Kokarje za pravice slovenskega jezika.
(Dalje.) *•
IX*
Upravništvo deželne bolnišnice v Celju misli, da se bode dalo s slovenskim jezikom vedno brez odpora pometati. Svoje razžaljivo ravnanje bode moralo ustaviti, kakor hitro se mu bodo slovenske občine možato uprle s tihim odporom.
Občina Kokatje je bila temu upravništvu opetovano vrnila samonemške ,.Auszug aus dem Protokolle'1. Toda vodja upravništva, neki Smartschan, jih je zopet pošiljal nazaj.
Znpan kokarski jih je dal v prvo predložiti ravnateljstvu pomožnih uradov c. kr. namestuije v Gradctj v,prestavo. ki jih je pa vrnilo v~ta na« brini.šnirr mi kar jo bolniško upravništvo doposlalo županstvu dvojezično tiskovino „Izvleček iz zapisnika" in ,.Kazalo'1, šele sedaj je župan z aktom redno uradoval.
V drugem slučaju je samonemška tiskovina dvakrat romala iz Celja v Kokarje. na kar jo je dal župan predložiti v prestavo ministrstvu za notranje zadeve na Dunaj. V svoji pritožbi se ,je župan skliceval na to, da državni osnovni zakon z dne 21. decembra 1867. 1. drž. zak. št. 142 ni bil izdan niti za državne niti za deželne urade, temveč za državljane, kar dokazuje izrecno njegov naslov. Potemtakem nima nobeden državni niti deželni urad določevati v katerem jeziku se naj z občino dopisuje, temveč ima občina kot zastopnica državljanov pravico, določiti v katerem jeziku ji naj uradi dopisujejo. Seveda mislijo gg. uradniki s svojimi „sch", „tseh" in
priveski gg itd. da ne more upravništva bolnišnic nikdo drugi siliti k slovenskem dopisovanju s slov. občinami nego samo deželni odbor, a ta tega baje nikoli ne bode storil. Radi tega se je občina Kokarje^obrnjia do ministrstva za netranje zadeve ter se je sklicevala , na to, da je to ministrstvo najviš.,a eksekutivna t. j. izvršujoča oblast v državi, ki mora zato skrbeti, da se zakoni izpolnujejo. Saj je koncem zakona cesarjev ukaz: „Mojemu ministru se ukazuje izvršitev tega zakona." Dolžnost tega ministrstva je torej de želui odbor v to prisiliti, da bode odredil, naj Celjska bolnišnica s slovenskimi občinami v slovenskem jeziku dopisuje.
Do danes se (lotična tiskovin:1 oziroma njen prevod še ni vrnil občini, da bi ona ž njo uradovala, tudi še n:
"" n"bfttìa razsodba-v 1
zadevi, pač pa se je _
sodbe to. da topoSiljn sedaj upru.ii-.,
bolnišnice v Celju občini Kokarje dvojezične tiskovine namesto dosedanjih nemških, kajti ono ve, da boie župan dal odslej vse njegove samonemške dopise ministrstvu za notranje zadeve v prevajanje, radi česa se bode ura-dovanje zavleklo najmanje za pol leta kar pronzroča upravništvu bolnišnice mnogo sitnosti in nevšečnosti ter se uradovanje tako rekoč ustavi.
Ako bodo vse slovenske občine tako postopale, bode upravništvo najhuje tepeno, ter se bode konečno sitnosti, nevšečnosti, zavlačevanja in zamude naveličalo in torej v ptihodnje s slovenskimi občinami po slovensko dopisovalo. .
V nekaterih slučajih se je upravništvo bolnišnice obrnilo na c. kr. politično ekspozituro v Mozirje, naj občino prisili k uradovanju nemškega
akta, toda županstvo mu je vrnilo ves ;rkt z naznanilom, da župan ne razumi niti dopisa niti tiskovine, na kar mu je ekspozitura oskrbela prevod.
Naj je bil slučaj katere mu druge vrste, občini se je moralo vselej ustreči, župan ni podpisal akta. dokler mu niso oskrbeli slovenskega prevoda. Glavna moč njesfovega odpora je tičala v kratkem Stavku: Kot odgovoren načelnik občine Tie morem (ne nočem) ničesar podpisati, kar si ne morem sam precitati t. j., kar ni pisano oziroma 1 iskano v slovenskem jeziku.",',,
Dogodi se vkljub temu. da mani-pulantni uradniki pri glavarstvu do-pošljejo občini Kokarje priporočena pisma mesto „Povratnice"' z nemškim „Rtickscheinom". Župan ne podpiše nobenkrat „Rückscheina" temveč zahteva vselej z zgornjim utemeljevanjem slovensko povratnico, katerej . zahtevi mu vsakokrat ugöflijö:
AVtr ';4avar.-:tvn radi pozabijo na zahteve in pravice občin, je krivo to, kor večina*;si »venskih obefti podpisuje „Rückscheine"', in torej s tem peščico onih občin, ki zahtevajo dosledno in povsod slovensko besedilo v vseh tudi najmanjših zadevah tako rekoč osmeši ter se daje uradnikom potuha, češ, zaradi teh par občin ne bodemo dali tiskati slovenskih povratnic, saj večina občin tega ne zahteva.
Prvi in največji krivci so občine same, državni uradniki niso dolžni sami od sebe občinam njenih pravic ponujati. a dati nam jih morajo, kakor hitro jih zahtevamo, ako nočejo, je potem samo od nas odvisno, če jih hočemo k temu prisiliti ali ne.
Dokler še bode naša zavednost tako mala, da se ne bodemo odločno potrudili za slovensko uradovanje, dotlej nas ne more nikdo smatrati za
resen narod, temveč z vsem pravom za ..manjvreden narod"'.
Narodne občine.
Leto teče h koncu: bližajo se božični in novoletni prazniki, čas. ko se dajejo različni darovi: Tudi naša obrambna društva pričakujejo pri tej priliki od svojih ljubiteljev — zavednih Slovencev posebnih darov, da bodo ložje vršila svoje važno narodno delo. Tu se spominjamo osobito naše vele-levažne vseslovenske šolske Ciril-Metodove družbe. Kolikokrat je ista že klicala med drugim tudi slovenske občinske zastope, da naj jo podpirajo s stalnimi letnimi doneski. Mnogo so jih je že odzvalo, a še veliko več jih je, ki se dosedaj še niso spomnile Cirila in Metoda. Slednje občine kličemo danes tudi mi, da sedaj, ko bodo sklepale letne račune, določijo majhen dar tudi zh našo šolsko družbo! riril-Metodova rdrn|fe.'« je vneliab» narodni kolek.(Jajte še tega. narodne občine! pošfužiti! Sklenite, da se od novega leta naprej kolekujejo vsi vaši spisi, ki romajo k raznim oblastvom in drugam, z narodnim kolkom! S tem bodete dosegle, da bo vsak. ki dobi tak vaš spis v roke, vedel, s kom ima opraviti, na drugi strani pa bo imela naša družba od tega stalne letne dohodke! Torej narodne občine, naprej!
SYetovno-politiòni pregled.
Domače dežele.
Začetkom seje dne 19. t. m. je v državni zbornici odgovoril trgovski minister dr. Foft na interpelacijo o razdelitvi dodavek za skupno vojsko na obe državni polovici. Povedal je vse to,
LI STE K.
Diogen.
Hrvatski spisal Avgust Šenoa. prevedel —nj —.
(Dalje.)
„Zakaj me izprašujete po jamstvu?" Jaz vam brez primere ne morem razložiti. To se more le videti, čutiti. Razložite mi bivstvo in moč bliska, ko vas omami.
„Povejte primer baronica, razložite mi ga."
Baronesa slegne z rameni in se pripogne, da utrga cvet. .
„Ljubi gospod stotnik", pravi rrgaje cvet, „kakor da niste bili na današnji slavnosti."
„Vam je torej strast in usoda taisto?"
„Gotovo."'
„Kako vam je mogoče o strasti tako hladnokrvno govoriti?"
Ker moram biti skromna"', pravi živahneje deklica, „kakor me vprašate, tako odgovarjam."'
..Kako naj vas pa vprašam?"
..Stotnik, to vprašujete vi mene! Povedala bi varù, toda nočem, ker ne smem."
„Prosim."
„Vaše modrovanje ubija čuvstvo. Kako naj vam govorim o roži, če niste zmožni čutiti njenega vonja?"
„Naj govorim romantično?"
„Za Boga ne, prepovedujem vam to. To je spet le modrovanje v bleste-čih frazah. Kdor govori več kakor eno samo besedo, laže."
Nelep obraz deklice čudovito zažari, njeno visoko čelo izpreleti čudovita resnoba, zenice pa se ji nenavadno razširijo in semtertja zablišče. Ta trenutek ni bila grda. Kakor čaroben Gorgonin kip je stala nasproti mladeniču, kakor okamenel je bil Belizar.
„Recite to besedo, baronesa."
„Ta beseda ne pride najprej iz ust deklice, v ženskih ustih sme biti le odmev moškega vsklika."
Mladenič se strese, stopi naprej, toda v tem hipu se prebudi močen krohot. Belizar se ozre. Ob potoku je stal Bergen, poleg njega pa mladeniči in deklice. S prstom je kazal na malo goskico. ki se je zgubila od svoje matere in sedaj hitela za njo.
„Ah. c' est joli, c' est joli", (to je krasno, to je krasno), smeje se nališ-pani stotnik, „quel charmant petit animai, n' est ce pas, mademoiselle Rosine? (Kako ljubka majhna živalica, ni li res, gospodična Rezika?) Quelle touchante idylle. C' est votre image. (Kako ginljiv prizor. To je vaša slika.) Prava prispodoba hrvatske mladenke. Ha, ha, ha! Vse, vse, vse Hrvatice so take. Ta živalica je pravi ideal Hrvatice."
Silna rudečica šine Reziki v obraz,
solze ji zalijejo oči. Belizar vstrepeta in prebledi.
„Baron"', pravi z zamolklim glasom. „vaše dunajske šale smrdijo po nesramnosti."
„Oho, gospod Pakič". razkorači se Bergen.
„Smrdijo po nesramnosti", ponovi Belizar, „gospica Rezika, dajte mi ključ."
„Čemuključ?" vstraši se mladenka.
„Ključ za naše sablje."
„Stotnik, ali ste znoreli", vikne Amalija, „kaj se mešate v tuje zadeve?"
„Pardon, to je moja zadeva. Rezika, ključ!"
„Ne dam!1' reč^ resno Rezika.
„Ali ste Hrvatica?" vpraša Belizar. Deklica se strese in mu izroči ključ.
„A kdo ste vi, baron ali grof?", vpraša smeje Bergen.
„Vi ste šema, Bergen", sikne jezno Amalija.
kar je že v pododseku deltgacije izjavil. Smisel njegovega dolgega govora je ta. da je Avstrija bila v resnici opeharjena. Minister dr. Foft je dokazal. da se ni dal on opehariti, ampak njegovi predniki v Gautschevem ministrstvu. Obdolženi gr. Auersperg je bil pa že v delegacijskem pododseku, dokazal, da ni on Avstrije opeharil, ampak vojaška uprava in sicer še posebno bivši vojni minister Pitreich. kateri je sklenil pogodbo o dodavkah tako, kakor so mu je Madžari diktirali ter nje vsebino avstrijskim ministrom deloma za-molčil, deloma pa napačno prijavil. Cela ta stvar pa ima to praktično • ceno: Dokazala je znova, da nas Madžari gospodarski in politično bijejo in da nas bodo tudi v bodoče bili, ako ne bodemo energično rešili vzajemno razmerje med Avstrijo in Ogrsko. Madžari silijo od dualizma proč. mi je pa z vsemi močmi in z vsemi žrtvami zadržujemo. Da bi nam ne ušli. je obsip-ljemo od vseh strani z darovi in koncesijami, in čim več jim sipljemo. tem nenasitnejši postajajo in bili bi v resnici neumni, če bi ne bili. V tem obziru so enako radodarni dvor, vojna uprava in ostali odločujoči činitelji. Mi imamo pa to zadoščenje, da to ra-dodarnost iz svojega žepa plačujemo. Zato bi bilo bolje nego vse podobne dolge razprave in preiskave izvesti čim prej tem bolje — ločitev. Pošteno ločitev, pošteno pogodbo, v kateri bodo strogo razdeljene dolžnosti, pa tudi naše pravice. To si pri nas pač večina želi — odločujoči krog so pa žalibog druzega mnenja, zato ostane vse po starem.
Po ministrovom odgovoru se je začelo prvo čitanje proračunskega pro-vizorija. Debata je bila mrtva, malo zanimiva, nič ognja.
V imenu Rusiuov je govoril posi. Barvinski ter povdarjal potrebo, da se manjšinam postavno zavaruje narodni obstanek.
Nemški posi. Schreiner je zahteval, naj se omogoči onim nemškim uradnikom, kateri so po uveljavljenju jezikovne naredbe morali zaradi neznanja češčine s Češkega, vrnitev v domovino ter apeluje posebno na nemške ministre, da se to izvede.
Posi. Prašek povdarja potrebo, da bi se agrarci vseh narodnosti zjedinili v eno samo mogočno kmetsko stranko, ki bi imela po govornikovem mnenju to dobro posledico, da bi potem naša vlada lahko bolj energično nastopila proti Ogrski. V tej zbornici to pač ni bilo mogoče, zato upa. da se v prihodnji njegova želja uresniči.
Posi. Sobotka zahteva, naj se odstrani gosposko zbornico, katera stoji, kakršna je danes, na poti uspešnemu parlamentaričnemu delovanju.
Posi. Baernreither svari finančnega ministra, naj ne bo prevelik optimist in naj ne misli, da je naše poljedelstvo in naša obrt v tako ugodnem 'položaju. kakor je on to naslikal v svojem ekspozeju. Pozivlje ga, naj poskrbi, da bode davek na sladkor čim prej znižan, kar bode državi in konsumentom samo na korist. Govoril je tudi o delavskih zavarovalnicah v Pragi in na Dunaju, kateri imati že 63 milijonov zavaro-valninsko tehničnega deficita, kar ni sicer za zavarovalnici baš pogubno, a vendar nezdravo ter pozivlje vlado, naj vprašanje o saniranju teh zavodov prouči ter stavi predloge o potrebnih reformah ter o spojitvi zavarovalnic za slučaj bolezni, nezgod, invaliditete in starosti.
Posi. Adler je .govoril v imenu socijalne demokracije ter povdarjal, da je njegovi stranki volilna preosnova najvažnejše vprašanje. Ko bode to vprašanje povoljno rešeno, bode mogoče preobnovljenje cele države. Pravi, da je njegova stranka prinesla že mnogo političnih žrtev, da omogoči to vele-važno preosnovo ter da je pripravljena prinesti še zadnjo in glasovati tudi za omejenje števila članov gosposke zbornice, ako ta sprejme zakon, kakor je bil sklenjen in v poslanski zbornici sprejet.
S tem je bilo končano prvo čitanje. Danes je bilo dovršeno tudi drugo in tretje čitanje ter je tako proračunski provizorij v poslanski zbornici rešen.
V gosposki zbornici so se gospoda premislili, opustili so svoje opozicijo-nalno stališče proti volilni preosnovi in sedaj gre vse kakor po loju. Dvorni svetnik Lamasčh je odložil referat o volilni preosnovi. Zbal se je protesta vseučilišč, katera so se izrekla za splošno in jednako volilno pravico. Za njim so izstopili vsi oni člani komisije. kateri so pristaši pluralitetne volilne pravice. Posvetovanja treh glavnih strank gosposke zbornice so pokazala, da bode volilna reforma sprejeta z veliko večino, nespremenjena, kakor v poslanski zbornici. Stari gospodje odložijo samo tretje čitanje volilne pre-osnove tako dolgo, dokler jim poslanska zbornica ne spolni njih zahteve ter ne sprejme zakona o omejitvi števila članov gosposke zbornice. Vse to se zgodi še do Božiča.
Avstrijske delegacije se snidejo zopet dne 3. januarja p. 1. v Budimpešti.
Združeni odseki ogrskih delegacij so se izrekli za to, da je želeti, da se uvede, ,,po primerni pripravi", razširjenje avtonomije v Bosni in Hercegovini.
Plenum ogrske delegacije razpravlja še o vojnem proračunu.
Ogrska vlada ne bo zahtevala zvišanja kontingenta rekrutov za 1907. 1.
Slovenske norice.
Štajersko.
—	„Slovensko delavsko podporno društvo v Celju" vabi na Sveti večer. t. j. v pondeljek. dne 24. t. m. svoje člane k popolnoma neprisiljeni domači zabavi v lastnih prostorih. — Za zabavo bodo skrbeli društveni pevci.
—	V odkup od božičnih in novoletnih voščil je daroval g. Ljudevit Furlani 4 K za Dijaško kuhinjo v Celju.
—	Druga skupna pevska vaja
obeh zborov za čitalniški Silvestrov večer, pri katerem sodelujejo tudi druga slovenska društva, vrši se v petek, dne .21. grudna t. 1. ob pol 9. uri zvečer v čitalniški dvorani. Ker je sodelovanje »pevskih zborov odvisno od te vaje, se vsi gg. pevci in pevke vljudno vabijo, .da se je gotovo udeleže.
—	Bedni občni zbor političnega društva ,.Naprej" se bode vršil dne 5. januarja 1907 ob 8. uri zvečer v či-talniških prostorih. Ker je društvo za narodni razvoj v Celju- in okolici velikega pomena, pričakuje odbor obilne udeležbe.
—	IX. izkaz prispevkov za ,.Sokolski dom" v Celju. Gospica Ježov-nik Cirila v Velenju K 18"—, br. Ivan Dobršek nabral v Laškem trgu 23 K, g. dr. Vladimir Sernec, odv. koncipijent v Ljubljani, 10 K; br. Bojan Drenik. načelnik ,.Sokola" v Ljubljani. 2 K; gospica Božena Sernec, učiteljica v Ptuju. 10 K; p. n. družba pri dolgi mizi v Nar. domu. 1'40 K; br. dr. Janko Sernec — a „Holänder" 1"90 K: brat Janko Vavken in g. Martin Voh za srečki Videmske šole à 1 K; g. Štefan Derganc, celjski mestni ekonom, vsled poravnave v častni zadevi z g. Ivan kristanom, 10 K; gospa Jos. Prusova v Konjicah 30 K; g. dr. Josip Kotnik, c. kr. sodni tajnik v Celju, 20 K; g. Miško Cizel v Gradcu je nabral 50 K; g. dr. Kreft v Št. Jurju ob Ščavnici
2	K; g. Dominkuš, jurist. 1 K in br. Rado Tušak v Mozirju 1'20 K: gosp. Anton pl. Sušič, polkovnik v p.. 40 K; g. Ivan Dolinar, trgovec v Celju. 10 K; br. E. Vihar, v slovo samskemu stanu,
3	K; na izvanrednem občnem zboru nabrano 11'54 K; ba. dr. Ant. Schwab, zdravnik v Celju, 20 K; na izvanrednem občnem zboru kazen za „gospode" 40 vin.: gospica Zinka Schwentner na Vranskem je nabrala 54 K; p. n. učiteljstvo ljudske šole v Št. Petru na Medvedovem selu 3.60 K; gosp. Miško Reicher v Mariboru je nabral 90 K; g. Hrašovec Šandor, jurist v Celju. 8 K; g. Sernec Janko v Celju 1 K. Vsem darovalcem in nabiralcem sokolska hvala!
— Božičniea otroškeg i vrte» pri čč. šolskih sestrah v Celju, dne 19. decembra 1.1. Nisem se čudil, ko sem videl zbranega toliko narodnega celjskega občinstva v takrat pač dosti premajhni šolski sobi pri čč. šolskih sestrah. Želel bi si celo večje udeležbe, četudi bi bila soba potem premajhna : saj je veljalo nagraditi takorekoč z našim obiskom in z našim zanimanjem prizadevanje in trud naših maličkov in neutrudljivost ter potrpežljivost njihovih učiteljic.
Človek se ne more otresti pri taki prireditvi trpkih misli. Posebno tu v Celju ne. Za to deco, za te nedolžne obrazke, za te radovedno vprašajoče oči moramo boriti dosleden, mnogo vsestranskih žrtev požirajoč boj, da ne govore ta usteca, ki komaj izgovarjajo nekatere daljše besede v materinščini, trde nemščine, da nam. dasi nehote in nevede, ne napovedujejo novih sovražnikov in janičarjev. Zato obide človeka tem večje veselje, ako jih sliši govoriti materinščino, tisto znano, srčkano. malo opore potrebujoče otroško narečje.
Vse, kar smo videli, nas je zadovoljilo: visoko, krasno opremljeno božično drevo; fantki in deklice, kateri so se tako lepo naučili in tako ljubko predavali primerne pesmi, deklamacije in igre. In imeli smo priliko čuditi se otroškemu spominu! Pomislite: nastopi majhen „mešetarček" s potno palico v roki in vam razklada, kako ume meše-tariti. posebno ako se podpre s pogačo in .namaže" jeziček z rujno kapljico: nastopi majčkena deklica, vas pozdravi in izrazi svoje srčno veselje, da ste jih, najmlajših, prišli obiskat v njihovem drugem domu; druge deklice^ proslavljajo v priprostih besedah skrivnostno, očarujočo poezijo Svete noči. častijo in molijo božje dete . . . Koliko sreče v teh jasnih očeh! In kako v^m »gaja nastop in predavanje otrok- govori glasno in razločno polovico, potem ugleda mamico ali ateja. postane trenutek. se nasmehlja. a disciplina zmaga: opravi svojo nalogo do konca v splošno zadovoljnost poslušalcev.
Še težjo nalogo so imeli majhni diletantje pri igrah; tam so imeli kretnje, več besedila, morali so paziti, da niso izgubili redu; nekateri so imeli tudi jako mnogo govoriti, recimo mali Rafko, ko je delil podobice . . . Opravili so izborno; zdi se mi. da smo j?m vse premalo pritrjevali, premalo uvaževali. kako velika naloga je bila to za te drobne glavice.
Posebno dobro je vplivala „Živa podoba". Deklica, angeljček. plava nad jaslicami, v katerih spava božje dete; okroginokrog pa je zbranih do trideset otrok, angeljčkov kar samoposebi.
Ali tudi nam starejšim je bilo sladko in obenem milo pri srcu, ko
„Moje ime je Belizar, plemeniti Pakič. Nisem grof niti baron, toda moje plemstvo je vsaj štiri sto let starejše od vašega baronstva."
,.Belizar", vstavi ga Erdödy, „se ne spominjaš odredbe proti dvoboju?"
„Josip! Niti besedice več! Nisi li Hrvat? Proti narodni časti ne poznam odredbe."	>
„Pa dobro!" dvigne Bergen roko. „Kdaj vas naj posekam?"
„Takoj! V gozdu za gradom. Ti, Josip, pridrži gospodične. Gospoda nad-poročnika Gregoroci in Jelačič nam pa bodeta priči."
„Stotnik", vzklikne Amalija, „naj vam povem besedo?"
„Za sedaj hvala, baronesa!"
Neopaženo vstopijo častniki v grad, vzamejo sablje, in medtem ko je bila zbrana cela družba na drugi strani, se podasta Belizar in Bergen na majhen travnik za gradom. Odložita suknje, pomerita sablje, postavita desno nogo
naprej in levo roko za ledja. Že se križajo sablje. Bergen naskoči. Pakič ga odbije; nameri na roko, a Bergen se umakne in se zaleti v Hrvata, sablje zazvene, iskre planejo, Hrvat ga odbije in bliskoma udari po levem ušesu. Kri se spusti. Ženska zavpije. Belizar pogleda na okno, opazi Reziko, a v tem hipu skoči Nemec, da od strani prehode Hrvata, zadene roko, toda oni se obrne kakor blisk, nastavi sabljo, na katero naleti besno Bergen in si jo sam zatira v srce. Kri brizgne iz rane, Nemec prebledi in pade na zemljo, z grada pa prileti bleda, obupana in objokana Rezika.
„Vi tukaj?"
„Da, stotnik! Iztrgala sem se. Priletela sem semkaj. Bala sem se za vas. Vi ste ranjeni. Kri vam teče. Bog, Bog!" prime se Rezika za glavo. A takoj odveže svoj platnen predpasnik, strga ga na dva kosa, vrže enega častniku, ki je ogledoval Bergena. z drugim pa
zamota sama Belizarovo roko in jo preveže z modrim trakom iz svojih las. Mirno je gledal junak, kako mu deklica zavezuje rano. Njegovo oko je zrlo v blago lice in nežne roke, potem ji poda ranjeno desnico.
„Hvala, draga gospica, za vašo skrb. Tukaj moja desna junaška roka; ranjena je. a ko zaceli, se vam bode živahnejše zahvalila."
Deklica ne spregovori ničesar, samo žarečega obraza in povešenimi očmi je gledala v tla. Ko sta se mlada stotnika besno napadala, zbeži sluga, ki ju je opazil, k gospodi in začne kričati kolikor mu je pripuščalo grlo:
„Na pomoč! Na pomoč! Za gradom se borijo gospodje oficirji."
Kakor blisk je šinilo v družbo. Vsi hitijo za grad. Tu je stal Belizar z zavezano roko, tam je ležal v krvi Bergen.
„Botrček, za božjo voljo!" vsklikne baronica, poleg katere je trepetala Margareta.	^
„Kaj pa je?" priskoči mračnega obraza Kiefeld k nadporočniku. ki se je sklonil nad ranjencem.
„Mrtev", zamahne Grégorici z
roko.
Cela družba okameni. a Kiefeld udari jezno z nogo.
„Botra, kar sem napravil", reče ponosno mladenič, „napravil sem prav Kaznoval sem tega tujca, ki je na nesramen, podel način razžalil hrvatska dekleta. Obžalujem, da je mrtev, toda sam si je kriv."
„Gospod stotnik", pravi resno banov namestnik in stopi iz kroga, „vi veste za kraljevo odredbo, s katero je dvoboj ostro prepovedan, vi veste za stroge kazni, s katerimi se kaznujejo prestopki te odredbe. Vi ste se bili, ubili ste svojega tovariša in poteptali kraljevo zapoved — vi vojak, stotnik."
(Dalje prihodnjič.)
Potnikom ¥ Ameriko
v prevdarek!!
Narodnem domu" v Mariboru
Najstarejša tvrdka za špediranje potnikov i |
f^ odda se s I. sušcem 1907 v najem,
BASEL (Švica) Centralbahnplatz št. 9
sprejema potnike za linijo čez Pariz-Havre po najnižjih cenah; — vožnja na morju le 6 do 7 dni; odhod parobrodov redno vsako soboto. — Za večjo gotovost, da se potniki vkrcajo, spremlja jih eden uradnikov
do Havre. — Govori in piše se v vseh jezikih. Kdor hoče potovati, naj se pismeno obrne zanesljivo na nas iti sprejel bode brezplačno najboljša pojasnila.	(39) 52—51
onudbe sprejema in pojasn daje
Posojilnica v Mariboru
/HM-	J I ■	se priporoča častiti duhov-
#1111	VinllPlMNPl ščini. slavnemu učiteljstvu.
#. 1B l/# 11 fi I IVIfifllVll»! pisateljem in p. n. občinstva
it vuciiiki i laminili ääs
modernejše oblike. — Ker
je bogato založena z najmodernejšimi črkami in okraski ter opremljena z motornim, ozir. električnim obratom, lahko izvršuje največja dela v vsaki množini. V zalogi ima in tiska v več barvah izdelane krasne diplome. — Dalje: uradne tiskovine, kuverte, račune, pismene papirje, cenike, etikete, bolete, časopise, knjige, brošurice, cirkularje. reklamne liste, lepake, opomine, vabila, podobice,spovedne listke, molitvenike, mrtvaška naznanila, razglednice, hranilce in zadružne knjižice, poročna naznanila, napise za slavoloke itd.; sploh izvršuje v kratkem času vse v tiskarsko stroko spadajoče stvari okusno in ceno. — Veleč, duhovščini, slavnemu učiteljstvu. župnijskim in občinskim uradom, krajnim šolskim svetom, posojilnicam ter p. n. občinstvu se priporoča za vezavo knjig v priznano trpežni izpeljavi. — Za posojilnice, hranilnice in druge zavode se izdeljujejo hranilne knjižice vezane v celo ali pol platno z zlatim ali črnim __	_	^ ^
P Zvezna knjigoveznica.
priporoča	■
Naznanjam, da sem vpeljal perilo kakor ovratnike in zapesnice moderne in najnovejše fazone iz svetovno znane tovarne znak „Veriga".
Nadalje sem vpeljal usnjate (glaze) rokavice zimske in letne za dame in gospode, moderne barve in solidne kakovosti.
Zalogo kravat sem zelo povekšal in za na dobavo istih sem stopil v zvezo z prvimi tovarnarji naše monarhije.
Vedno velika zaloga finih na pol in čisto pristno platnenih žepnih robcev in finih dežnikov za dame in gospode.
Jlajprim«rMj$a darila za godoVe, birmo itd. so
Naznanilo
Man baacMe dia Fabrikmarke.
Ako želite kupiti ali prodati kako posestvo ali trgovino vsake vrste, hotele, letovišča, gostil »p. kmetje, opekarne, zdravilišča itd. Itd. tukaj ali na deželi hitro in diskretno, ako iščete, posojila, tedaj se obrnite zaupno' do izvrstnega rmomiranega
i „Mednarodnega trgovskega kurirja'*.
Sedež na Dunaju. Glavno zastopstvo v Gradcu, Jakominigasse 12. Podjetje prve vrste, strogo reelno, jako obsežno, kulantno in strokovnjaško.
Zastopstvo po vseh avstro-ogrskih pokrajinah in v sosednjih državah, felavni zastopnik se bo v prihodnjih dnevih mudil tukaj. Ako želite, da Vas brezplačno obišče, da vidi predmet in govori z Vami, prosimo, da nas takoj obvestite.
g^paprnascpen trp= in
V Singer Co. Nähmaschinen Act.Ges. vzorna
Vsak šivalni stroj ima varstveno znamko. konstrukcija !-—- usposobljajo
stroje do najvišje tvornosti ter so vsakomur v uporabo.
Brezplačni pouk v šivanju in vseh načinjh modernega in umetnega vezenja —-
Singepjevi šivalni stroji So na največjih svetovnih razstavah odlikovani z največjimi priznanji.
Singer Co. delnica družba šivalnih strojev
CELJE, Kolodvorska ulica štev. 8. (20)52-49
«H^ Poskusite
f^f in priporočite
17ydroi7e tonarne hranil
d Pragi Vili. Cenowiilìzastonj.
ŠOŠTANJ
priporoča svojo veliko zalogo popolnoma lzgotovljenlh
OKEN. f.„Tf"koBtl d° 1'6pLÌ'60',Kl0' V8?' V"R ÄTÄ istotako izgotovljena v veUkosti od 2, 2-20, 2-30 2-40 » 1-90 in 2 m po konkurenčnih cenah. * -TS.-**. A J*. ^ v °alog? je zgotovljeno pohištvo, -l
Različne tehtnice šteiiilna ognjišča
vsakovrstne ìfOflOlfOde;
prcVzantem popolno ttapraVo Hopallfč. 8
Izvršujem vsa konštrukcijska dela, kakor mostiče, železne cvetljičnjake,
verande, stopnice, ravne ali okrogle.
ograje
Stavbeni in umetni ključavničar J CELJE, Poljska ulica štev. 14.
JnžnostajersKa hranilnica V Celjn
naznanja, da je znižaa obrestno mero od I. pro-. sinca 1905 pri zemljiških posojilih od pet na ==
Za občinska in korporacijska posojia v okrajih Gornjigrad, Sevnica, Šoštanj, Šmarje in Vransko pa od pet na
stiri i» pol odstotk
(43) 50-49	Obrestna mera za hranilne vloge ostane kot dosedaj 4%
+ i- —
Posojilnica
v
dop
od
Posojilnica
uraduje
dopoldne
vsak
uraduje vsak dan
. do 12. ure, nedelje in
izvzemši praznike.