L Ljubljana petek 4 oktobra 1929 Cena 2 Din NmUu Bab mesečno 26 Din. M inozemstvo 40 Difk UrednJštvoi LloMana, Kmfljeva oScs 5. Telefon Ster. 3122. 3123, 3124. 3125 ia 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te telo« št 440 CeQe: Koceoovi <£. 2. Telefon Itev. 190. Rokopisi m m vračajo. • OaSasa po tarif«. PicteiMft i. M TiMM «1 1122, «123. 1124. »I2S. 1124 •ddcieki Uuhfcaot Prešerno« 4 Teletoo it <492 Maribori Usksndrm cm* »t. U Tete** It 456 PodroMca Celi«. Kooeoava otics «t 1 Tdotoa fc. 190 Rataal pri poit tek. »avodilj. Ljubljana ft. I1.M2; Prah* čulo 78.160; Wl«a Hr. I OS-24(1 Živela kraljevina Jugoslavija! Triumf ideje narodnega državnega edinstva. — Novo ime in nova upravna razdelitev naše države Naša država se bo tudi službeno imenovala Kraljevina Jugoslavija - Razdeljena bo na devet banovin z bani na čelu - Dosedanje oblasti odpadejo - Oblastne samouprave ukinjene - Dalekosežna decentralizacija - Mariborska in ljubljanska oblast združeni v Dravsko banovino s sedežem v Ljubljani - Črnomeljski srez in Medjimurje pripadeta Zagrebu, čabarski srez pa Ljubljani Ljubljana, 3. oktobra. Med najpomembnejše datume naše zgodovine se je uvrstil današnji dan. Ootovo pa ga ni od 6. januarja dalje dogodka, ki bi vzbudil po državi večjo pozornost, nego so jo povzročile najnovejše vesti iz Beograda. Kraljevina je dobila novo ime in hkrati novo upravno razdelitev, ki se popolnoma razlikuje od sedanje ter bo nedvomno tvorila osnovo vsej bodoči javrni upravi. Velevažne so te vesti. Naši notranji politiki se je s tem temeljitim aktom pokazala povsem določena smer. Dosedanje napovedi o bodoči notranji državni razdelitvi so dobile konkretno obliko in podale orijentacijo v razvoju notranjih odnošajev v državi, kakor se je ukazal s proglasom šestega januarja. Najpomembnejše je dejstvo novega državnega imena. Namesto dolgega naslova kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev smo dobili enostavnejšo označbo, Kraljevine Jugoslavije. V prvi dobi po osvobojenju je naša nacijonalna javnost vzela na znanje, da se ni uveljavilo jugoslovensko ime tudi na zurnaj. Smatrala je to dejstvo za znak. da je konservativnost zmagala nad unitari-stično idejo, ki nam je vendar pripomogla do zmage v veliki borbi in nas uveljavila kot enoto doma in v mednarodnem svetu. Težko se je naša javnost oživela v to dejstvo, ocenjajoč ga kot reakcijonamo koncesijo preteklosti. Toda pokazalo se je, da je ideja ipak močnejša. V mednarodnem svetu se je ime Jugoslavije uveljavilo domala popolnoma in tudi doma je živelo dalje kljub neskladnosti z uradno označbo in je tudi tu prevladalo domala popolnoma. Zgodovinski nagovor ministrskega •predsednika generala Živkoviča naglasa kot poglavitni nagib novega državnega imena težnjo, da se popolnoma odstranijo razlike med sestavnimi deli državne narodnosti in da se v vsem življenju afirmirajo in uveljavijo unita-ristiena stremljenja. Dobili smo tedaj jugoslovansko ime v onem smislu in pomenu, kakor ga je zahtevala vsa naša naciionalna javnost v času velike osvobodilne borbe. To je afirmacija enotnosti državnega naroda. Tudi nova razdelitev na upravne edink: e pomeni popolno negacijo dosedanjega načela pri administrativni razdelitvi. Osnovna zahteva vseh onih. ki so v Jugoslaviji hoteli uveljaviti umitari-zetn. a hkrati ustanoviti administrativno decentralizacijo, je bila, naj bodo upravne edinice dovolj velike, da bodo mogle vršiti svojo važno funkcijo smiselno in produktivno. Zato dejstvo 33 oblasti ni moglo ustrezati potrebami' in težnjam prebivalstva, marveč je še podražilo upravni aparat. Nove upravne edinice so sedaj dovolj velike, da bodo sposobne za smo-treno administrativno delo in da poenostavijo, ne pa komtplicirajo upravni aparat. Nitoamo še točnega pregleda o poteku mej med novimi administrativnimi enotami, ali govor ministrskega predsednika naglasa, da so se potegnile Po vidiku -prirodnih in prometno gospodarskih enot, ki so vsekakor najboljša osnova vsakršni administrativni te rito-rijaim razdelitvi. Tako postaja datum 3. oktobra z ukrepi, ki se bodo v bodočnosti nedvomno naslanjali na ta temeljni akt, velevažen meinik v zgodovini Juigoslo-venov, mejnik v našo lepšo in boljšo bodočnost. Povratek prometnega ministra Beograd, 3. oktobra. AA. Minister prometa inž. Radivojevič se je včeraj vrnil iz Dubrovnika v Beograd. Konferenca o industrijskih in obrtnih izdelkih Beograd, 3. oktobra, p. Jutri oib 10. (topoMjne 6e bo vršila v kabinetu ministra trgovine in industrije konferenca o Teši'vi spora med indu-strijaifci in obrtniki o pravici izdelovanja izrazito obrtnih izdelkov. Konference se bodo udeležiti načelmifoi oddeHka ministrstva trgovine Mili-von Savič, načelnik odseka za notranjo trgovino Stjepan Krpan, nače'Jn-'k splošnega oddelka Mom-čwk) Rofjič, inšpektor Dragiša Stojadinovič ter po Ava zastopnika obrtne '"n industrijske zbornice. Šahovski turnir za svetovno prvenstvo HeMelberg, 3. oktobra, h. Danes se je pričete deveta partija šahovskega bO'ja za sivetovno prvenstvo med AJjetanoim Ln Bogolsjiiibovoim, Par-Se ai iocčana. Beograd, 3. oktobra. AA. Na današnji seji ministrskega sveta, ki se je sestal ob ool 18. uri, je predsednik vlade general Peter Živkovič seznanil ministrski svet s sklepom, da uveljavi zakon o nazivu in porazdelitvi kraljevine na upravna področja. Naša kraljevina se bo službeno imenovala: Kraljevina Jugoslavija, a razdeljena bo na naslednjih devet banovin: 1. dravska banovina s sedežem v Ljubljani, 2. savska banovina s sedežem v Zagrebu, 3. vrbaška banovina s sedežem v Banjaluki, 4. primorska banovina s sedežem v Splitu, 5. drinska banovina s sedežem v Sarajevu, 6. zetska banovina s sedežem na Cetinju 7. dunavska banovina s sedežem v Novem Sadu, 8. moravska banovina s sedežem v Nišu, 9. v ar dar sk a banovina s sedežem v Skoplju. Na čelu vsake banovine stoji ban, ka se nahaja izven kategorij uradniškega zakona. S tem zakonom je izvedeno načelo dekoncentracije upravne oblasti. Veliko število uradov in poslov preide v delokrog bc.nov, ki bodo poslovali dccela samostojno, na lastno odgovornost, a po navodilih in pod vrhovnim nadzorstvom pristojnih ministrov. ^rnmmm Ministrski svet je sprejel predlog predsednika vlade in ga potrdil. Nocoj je podpisal ta zakon Nj. Vel. kralj, jutri pa bo objavljen v »Službenih Novinah«. Nagovor ministrskega predsednika Beograd, 3. oktobra. AA. Na nocojšnji seji ministrskega sveta je predsed-nik vlade general Peter Živkovič predložil zakon o razdelitvi države na banovine z naslednjim govorom: »Gospodje ministri! Sedaj po 9 mesecih od zgodovinskega januarskega manifesta, s katerim je bilo proglašeno, da je država nad vse, ie mogoče izvesti razdelitev države na oblasti na podlagi najbolj objektivnih kriterijev in sicer tako, da bo razdelitev za narod najbolj koristna in da bo obenem čim manj obremenjevala državne finance in proračun, z drugimi besedami narodno gospodarstvo. Naša država, ki ]e bila razdeljena na 33 oblasti, bo v bodoče razdeljena na 9 oblasti, ki se bodo Imenovale banovine. S to razdelitvijo se bo centralna uprava razbremenila, a administracija bo organizirana na enostavnejši in smotrenejši podlagi. S prenosom mnogih važnih poslov od centrale se bo omogočilo hitrejše odpravljanje mnogih poslov, ki so doslej zaradi dosedanje ureditve za<>sta]ali. Pri določitvi mei novih oblasti je bilo v prvi vrsti merodajno stremljenje, naj bodo te nove meje čim boli prirod-ne, kakor tudi stremljenje, da bi se ustvarile čim boH prirodne prometne in gospodarske zveze posameznih krajev z njihovimi upravnimi središči. Končno je šlo stremljenje za tem, da se nova razdelitev po možnosti prilagpdi potrebam ostale administraclie. Da bi se nova porazdelitev izvršila čim hitreje in čim lažje, so bile obdrža-ne dosedanje meje posameznih srezov, ker so te meje ustaljene in splošno znane. Zato so bili posameznim oblastem prideljeni celotni srezi. Izjema ie bila narejena le tam, kjer Je bilo to neobhodno Potrebno, da so se dosegle prirodne meje. Nazivi novih oblasti so se vzeli v prvi vrsti po hnenih večjih rek, ki tečejo po njihovih področjih, to pa zato, ker so ta imena pri nas že znana hi ker na zelo izrazit način obeležujejo posamezne banovine. Gg. ministri! Pri tej priliki Se Je neizbežno pojavila potreba, da se tudi v službenem naslovu naše kraljevine očl-tuje polno državno In narodno edln-stvo. Zato se bo naša kraljevina v bodoče imenovala JueoslavIJa. To Ime Izraža ne le polno državno In narodno edinstvo, temveč Predočuje simbolično tudi idejo ponolne ravnooravnosti, enakosti in bratstva nas Slovanov na jugu, Srbov. HrvPtov In Slovencev. S to razdeUtvito smo ustvarili vse poeoie da se naš narod v notrsn*! harmoniji nacionalnega edinstva lahko ves posveti kulturnemu in gospodarskemu oiačenlu in kot tak podpre mednarodno zajednico kot stalno zanesljiv element mednarodnega miru.« Velikost novih banovin Beograd, 3. oktobra. AA. Nocojšnji zgodovinski seji ministrskega sveta so prisostvovali vsi ministri, razen ministra za javna dela inž. Savkoviča, ministra za kmetijstvo dr. Frangeša. ki se nahajata na zdravljenju, in ministra vojske in mornarice generala Hadžiča. ki se nahaja v Kragujevcu. Na seji je predsednik vlade general Živkovič obvestil člane ministrskega sveta o zakonu. ki uvaja novo službeno ime za našo državo in novo upravno razdelitev. Službeni naziv naše države bo v bodoče kraljevina Jugoslavija. Z uve-ljavljenjem tega naziva se stremi za tem, da se manifestira edinstvo naroda in države, kakor tudi, da se simbolično manifestira ideja enakosti, rav-nopravnosti in bratstva vseh Jugoslo-venov. Kraljevina Jugoslavija bo razdeljena na 9 banovin, pri čemer bodo Beograd. Zemun in Pančevo tvorili samostojno upravo mesta Beograda kot prestolnice. Po številu prebivalstva bodo posamezne banovine imele približno: savska 2,320.000 prebivalcev, dunavska 2,100.000. vardarska 1,405.000. drinska 1,400.000, moravska 1,200.000. dravska 1,040.000, vrbaska 850.000. primorska 800.000. in zetska 740.000 prebivalcev. Po površinah bodo posamezne banovine velike po naslednjem redu: vardarska 39.566 kvadratnih kilometrov, savska 36.897, zetska 32.322. drinska 29.279, dunavska 28.160, moravska 29.721, vrbaska 20.558. primorska 19 tisoč 417 in dravska 15.936 kvadratnih kilometrov. Smernice nove razdelitve Posamezne banovine se nazivajo po najznačilnejših rekah, ki tečejo skozi njihova ozemlja, in sicer zaradi tega. ker so ti nazivi po rekah danes že udomačeni, in ker so že davno v uporabi pri vojaški teritorijalni razdelitvi. Pri določevanju mej novih banovin se je predvsem upoštevala potreba, da imajo biti te meje prirodne. to se pravi, da naj gredo po gorskih grebenih in vzdolž velikih rek. Razen tega se je upoštevala potreba, da se izkoristijo komunikacije in naravna pota posa«-meznih krajev s posameznimi središči, h katerim prirodno gravitirajo. Nadalje se je upoštevala potreba, da so posamezne banovine tako velike, da bodo kot gospodarske celote popolnoma sposobne za življenje in končno tudi to, da bo nova razdelitev popolnoma odgovar-iala potrebam državne administracije Tako na primer ie srez Črnomelj pri-deljen savski banovini, ker Je prirodno navezan na Kariovec, ki ie Istotako pripadel savski banovini. Srez Čabar. ki Je po svojih zvezah navezan na sever, pa ie pripadel dravski banovini. Medji- j rourje je po svojih zvezah navezano na Nj. Vel. kralj Aleksander, vladar Jugoslavije Varaždin in na Zagreb ter je zato dodeljeno savski banovini. Prekmurje, ki je močnejše vezano na Ptuj, pa je pri-deljeno dravski banovini. Ker je savska banovina po številu prebivalstva preveč močna (trikrat večja od primorske in zetske banovine) se Baranja ni mogla dodeliti v njegov sestav, temveč je bila dodeljena dunavski banovini, čeprav je zveza Baranje v gotovem oziru bolja preko Drave, kakor preko D imava. Delokrog bana Na čelu banovine stoji ban, ki zastopa kraljevsko vlado v banovini. Ban je izven skupin in kategorij, določenih z zakonom o uradnikih. V zakonu je izvedeno načelo dekoncentracije politično upravne oblasti. Ban izvršuje posle svoje zakonite pristojnosti samostojno in po svoji odgovornosti. Njemu so podrejeni vsi uradi in organi splošne uprave v banovini. Ban izvršuje nadzorstvo nad samoupravo. V njegovo pristojnost spadajo skoro vsi posli iz ministrskih resorov kmetijstva in javnih del, zatem nadzorstvo nad vsemi delniškimi in drugimi gospodarskimi družbami, posli trgovskih, industrijskih in obrtniških zbornic, odločevanje po obrtnem zakonu, izvrševanje zakonov o šumah in lovu, nadzorstvo nad vsemi državnimi rudniki, vsi posli socijalnega skrbstva, vsi posli sanitetne uprave, vsi posli, ki se tičejo osnovanja, ureditve in dela narodnih šol. nadzorstvo nad delom in osobjem srednjih šol. graditev in vzdrževanje vseh šol in njihovo oskrbovanje. Vse posle, ki se prenesejo od centralne oblasti na bana, izvršuje ban pod vrhovnim nadzorstvom in po navodilih resornih ministrov, toda njegovo delo je popolnoma samostojno. S tem prenosom poslov, ki so bili doslej v pristojnosti centralne uprave, na delokrog bana. se bo v mnogem razbremenila in osvobodila administracija, uprava sama pa bo postala narodu pristop-nejša in bližja. S tem se bo administracija pocenila in osvobodila ter bo v bodoče v njej nemogoč zastoj in neeks-pedrtrvnost v poslih, ki so doslej delali centralizem pogosto neokoren. Ker ie banovinam dana široka pristojnost dela. se bodo na banske položaje postavljale osebe velikega ugleda. Za strokovne posle banovine jim bodo dodeljeni bairski pomočniki, ki bodo imeli one kvalifikacije, kakor so jih sedaj imeli veliki župani. Službeno osob-je v banovini se bo vzelo iz dosedanjih županij, oblastnih samouprav in poedi-nih pristojnih ministrstev. Izvedba zakona V roku dveh mesecev po uveljavlje-nju tega zakona se prične poslovanje v banovini in preneha poslovanje dosedanjih županijskih oblasti Veliki župan in županijsko osobje se postavijo na razpolago banu, istotako tudi osobje oblastnih samouprav. Zakon o oblastni tn sreski samoupravi od 26. aprila leta 1922. se ukinja. S posebnimi uredbami ministra financ in ministra notranjih poslov se bo uredilo vprašanje imetja in budžetiranja dohodkov in izdatkov dosedanjih oblasti. Na seji ministrskega sveta so govorili o tem predmetu zunanji minister dr. Marinkovič, minister brez portfelja Uzunovič in finančni minister dr. Švr-ljuga, ki so v celoti odobrili odločitev predsednika vlade. Nj. Veličanstvo kralj je nocoj podpisal zakon, ki bo jutri objavljen v »Službenih Novinah«. Ta korenita izprememba v administraciji države predstavlja veliko delo za popolno konsolidacijo Jugoslavije. Zopet peklenski stroji na železnici ob bolgarski meji Včeraj sta eksplodirala na železnici pri Caribrodu dva peklenska stroja bolgarskih banditov — Dva orožnika ranjena oblasti obleko dvignili, niso hoteli ponoči izvršiti nadaljne preiskave, niti dvigniti te obleke, temveč so pustili na mestu stražo, Beograd, 3. oktobra, AA. Avala poroča: Dne 2. t. m. ob 22.20 je pospešeni potniški vlak na poti iz Pirota v Carigrad naletel 2.5 km ealeč od Caribroda, nedaleč od bolgarske meje, na peklenski stroj, ki je bil nastavljen na železniški progi. Peklenski stroj je eskplodiral. povzročil na je na lokomotivi in progi le majhno škodo tako, da je vlak mogel takoj nadalievati pot in ne da bi bil oviral vozni red. Preiskovalne oblasti so prišle na mesto dogodka in pri pregledovanju terena našle nedaleč od proge razprostrto po zemlji gornjo obleko. Vedeč za vse domisleke banditskih organizacij iz Bolgarske in po izkušnji iz Južne Srbije, kjer so izpod take obleke potegnili peklenski stroj, Je eksplodiral, čim so organi Za izpopolnitev policijske službe Beograd, 3. okt. AA. Poleg organizacijskih ukrepov, da se oblast notranje državne uprave postavi na racijonalno in sodobno osnovo, je predsednik ministrskega sveta in minister notranjih del general Peter Živkovič stremel za tem, da se v to važno stroko ki je ostala brez naraščaja in brez zadostnega števila izšolanega osobja. spravi čim več kvalificiranih in izobraženih uslužbencev. Na ta način se že sedaj nahajajo na starešinskih položajih večinoma taki uslužbenci. Pred dnevi pa so bili I po sklepu predsednika vlade ter po zdrav* I n iskan pregledu in po položenih opitih it1 da bi drugi dan došli ter s strokovnjaki podnevi pričeli preiskavo. Danes zjutraj ob 6. pa je eksplodiral tretji peklenski stroj, ki je bil v bližini onega, pokritega z obleko ki je bil zasut z gramozom tako, da ga trenutka eksplozije niso opazili. Pri eksploziji te bombe sta bila ranjena dva orožnika. Strokovnjaki so davi dvignili obleko z drugega pokritega stroja, ki je istovesten z onimi iz Kočan in Strumnice v Južni Srbiji, s katerimi so bolgarski banditi pred neko-Iko dnevi tudi tam poskusili neuspeli atentat na progo. Preiskava je ugotovila, da vodi sled za zločinci k bolgarski meji. dotičnih jezikov izbrani 4 izvrstni in splošno priporočeni uradniki policijske stroke, ki odpotujejo v inozemstvo, da bodo ta-mošnj« strokovno znanje in pridobitve v organizaciji in delu po povratku uporabili pri izpopolnitvi naše domače policijske službe. Ti gg. so Dušan Filipovič, inšpektor ministrstva notranjih poslov, ki bo odpotoval v Francijo in Belgijo, zatem Ivan Zetkič, pristav policijske uprave v Zagrebu, ki pojd« v Nemčijo, Radenko Rašič-referent policijske uprave v Zagrebu, ki bo odpotoval na Dunaj in Alojzij Lenarčič, policijskoupravni pripravnik v Ljubljani, ki pojde v Anglija Včeraj zjutraj ob 5.15 je preminul nemški zunanji minister dr. Gustav Stresemann - Zadnji trenutki pokojnika - Pogreb se bo vršil v nedeljo dopoldne LJubljana, 3. oktobra. Z dr. Stresemannom lega v grob državnik. ki si je stekel nevenljivih zaslug za povojno Nemčijo, ki je pa obenem bil tudi eden najmarkantneiših politikov naših dni. Nemčija je izgubila moža, ki ga bo le s težavo nadomestila. Evropa pa odličnega borca za pomirjenje in prijateljsko sodelovanje narodov. Dr. Stresemann je imel redko srečo. da je navzlic svoji mnogo prerani smrti še doživel celo vrsto uspehov, čigar blagodeti Nemčija že danes uživa, in .ji zagotovil še druge nesporne koristi za bližnje in daljne čase. Dr. Stresemann se često proslavlja skupno z Briandom kot prvi borec za mir v Evropi in v svetu. Kot tak je dobil celo Noblovo nagrado. To veliko priznanje svoji politiki je tudi v polni meri zaslužil. Bilo bi pa seveda popolnoma zgrešeno gledati v njem kakega pacifističnega sanjača ali idealističnega propovednika. Ce bi bil to. se nikdar ne bi mogel obdržati kot nemški minister zunanjih zadev. Nasprotno, dr. Stresemann je bil izrazit realist i>n njegova politika je bila dosledno in z železno voljo izvajana temeljna misel, da more Nemči;o rešiti spon in posledic poraza v svetovni vojni samo mirno prizadevanje. Do tega svojega prepričanja veliki pokojnik ni prišel kar naenkrat, marveč po daljšem razvoju in težkih izkušnjah. Saj je bil član stranke, ki ji nacijonalistične tendence niso tuje. stranke, ki se je dolgo časa bolje počutila v objemu reakcijonarnih nemških nacijonalcev nego v sodelovanju s socijalno demokracijo. Tem večja je zato njegova zasluga, da je tako stranko pridobil za izvajanje svoje mirovne politike in jo v svoji doslednosti tn energični volji pripravil, da vstopi v koalicijo, ki se ji je notranje upirala, ki pa je edina v stanu omogočiti uspešno izvajanje dr. Stresemannovih zunanjepolitičnih smernic. Socijalni demokratje in nemški de-mokratje često reklamirajo pokojnikovo politiko kot svojo lastno. Ta trditev je v veliki meri resnična in brez obeh nemških demokratičnih strank bi bila mirovna politika, kakršno ie vodil dr. Stresemann, brez podlage. Prav tako gotovo pa je. da bi bila taka politika notranje šibka in na koncu koncev obsojena na neuspeh, če bi se opirala zgolj na levičarske stranke. Kakor ie v Franciji postala šele s pristankom in sodelovanjem zmernega Poincareja Briandova politika zbližanja z Nemčijo res solidna in ne podvržena raznim parlamentarnim sunkom, tako je Ma nujno potrebna dr. Stresemannova pomoč, da se v Nemčiji z veliko muko in težavo uveljavi ista politika. Pokojnik je bil velik nemški patrijot. ki pa se ni dal zaslepiti od sovraštva in brezmočnega obupa, marveč ie vztrajno, solidno in z veliko vero gradil bodočnost svojega naroda v sožitju in sodelovanju z vsemi narodi sveta, posebno pa tudi z včerajšnjimi sovražniki. Sicer je med temi delal neko razliko, zlasti napram Poljski je ostal rezerviran, toda v tem oziru so vsi Nemci enaki in treba bo še mnogo časa, da se tudi s te strani pomirijo s pravično sodbo. Vendar se mora lojalmo priznati, da je dr. Stresemann ponovno in slovesno obvezal Nemčijo, da nikdar ne bo stremela za izpremembo svojih vzhodnih me.i z bojnimi sredstvi. Z Locarnom in z vstopom v Društvo narodov je dr. Stresemann zagotovil Nemčiji zopet stališče velesile, ki ga ie z vojno zgubila. Nemčija se v svetu Društva narodov in v vseh mednarodnih posvetovanjih bolj in bolj afirmira kot sila prvega reda, a osvoboditev celega njenega nacijonalnega ozemlja, ki bo posledica uveljavljenja Youngo-vega načrta, bo krona dr. Streseman-nove politike. Pokojnik je s svojim delom pomagal Nemčiji k ustajenju in je s tem svoj narod zadolžil za vse čase. Velike pa so n.iegove zasluge tudi za svetovni mir in za prosoeh Evrope, ki ni mogoč brez krepke, zdrave in v miru se razvijajoče Nemčije.__ Anglija se klanja spominu dr. Stresemanna London, 3. oktobra, o. Angleški zunanii urad je prejel brzojavno poročilo o nenadni smrti velikega nemškega državnika dr. Stresemanna že ob 6. zjutraj o čemur je bil takoj obveščen tudi zunanii minister Henderson, ki ie izjavil, da ne doživlja s smrtjo dr. Stresemanna veliko izgubo samo Nemčija, nego cela Evropa in ves vet. Dr. Stresemann ni vodij samo nemške politike, temveč obče človeško in se kot eden najboljših državnikov našega veka zavzel z vsemi silami za pomirjenje Evrope in likvidacijo nasprotstev porojenih v svetovni vojni. Na dopoldanski seji delegatov delavske stranke je imel v spomin preminulega nemškega državnika, daljši govor finančni minister Snowden, ki je očrtal pokojnikovo delo za pomirjenje Evrope in ustvaritve znosnih odnošajev med Evropskimi narodi. Predsedniku nemške republike Hindenbur gu so poslali sožalne brzojavke finančni minister Snovvden, voditelj liberalcev L!oyd George in drugi odlični angleški politiki. Berlin, 3. oktobra, d. V zgodnjih jutranjih urah se je raznesla po mestu z bliskovito naglico turobna vest, da je nenadoma preminul eden največjih nemških državnikov, zunanji minister doktor Stresemann, ki je izdihnil davi ob 5.15 na posledicah možganske kapi. katera ga je zadela sinoči v krogu njegove družine ob pol 23. uri. Dr. Stresemann je bil zadnje čase rahlega zdravja ter je bil kronično bolan na jetrih. Vendar pa se je ta bolezen po njegovem dopustu v Švici toliko izboljšala, da ni nikdo računal s kako katastrofo. Po povratku z dopusta ie prevzel dr. Stresemann takoj tekoče posle ter imel posebno mnogo dela s poravnavanjem nasprotstev med nemško ljudsko stranko in socijalisti, zavoljo sprejema reforme zakona o zavarovanju za slučaj brezposelnosti. Udeležil se je tudi zadnje seje nemškega kabineta, kjer se je prehladi! v nezakurjeni sobi in moral zaradi tega ostati v ponedeljek in torek v postelji. Kljub bolezni je opravljal tekoče pcile tudi na bolniški postelji ter na včerajšnjem razgovoru s kancelarjem Franken-Miillerjem nemalo doprinesel k preprečenju grozeče vladne krize. Ko se je včeraj zvečer dr. Stresemann v krogu svoje družine pripravlja!, da bi odšel v spalnico, mu je nenadoma postalo slabo. Na pomoč prihiteli zdravniki so mogli ugotoviti težko možgansko kap in ohromenje na levi strani telesa. Dr. Stresemann je takoj po prvem udarcu kapi izgubil zavest ter ostal nezavesten do jutra. Davi ob 5. se je stanje bolnika tako poslabšalo, da je nastopila ob 5.15 katastrofa. Ob smrtni postelji so bili navzoči soproga dr. Stresemanna in njegova dva sinova. V zdravniških krogih splošno smatrajo, da je dr. Stresemanna zadela kap zaradi prevelike zaposlenosti in ogromnega dela. ki ga je izvršil tekom včerajšnjega dneva pri posredovanju za odstranitev grozeče krize koalicijske vlade. Seja nemške vlade Berlin, 3. oktobra, s. V državnem zboru so se sestali danes ministrski predsednik in ministri nemških dežel k napovedani konferenci o Youngovem načrtu. Sejo je otvoril državni kancelar Muller s prisrčnimi spominskimi besedami za pokojnega dr. Stresemanna in sporočil med drugim, da je ar. Stresemann kljub svoji bolezni še včeraj izjavi!, da je pripravjlen govoriti danes pred zastopniki dežel o velikih zunanje -političnih vprašanjih. Smrt tega velikega državnika je vrgla na to konferenco težko senco. Zastopniki dežel so stoje poslušali besede globoko ganjenega državnega kancelarja. Berlin, 3. oktobra. S. O. Po konferenci z dežel, predsedniki se je odpeljal dr. Muller v palačo državnega kancelarja, kjer se je pričela ob 17. uri žalna seja vlade. Na seji je državni kancelar Muller v daljšem govoru poveličeval delo pokojnega državnika in njegove zasluge za stabilizacijo Nemčije ter njen povratek v krog velikih držav. Na seji je bilo sklenjeno, da se bo vršila še danes zvečer velika žalna manifestacija za pokojnim dr. Stresemannom in da bo njegovo truplo pokopano na državne stroške Podrobnosti pogreba so bile določene danes dopoldne na konferenci z državnim notranjim ministrom Seweringom. Krsta z dr. Stresemannovim truplom bo položena tekom jutrišnjega dne na mrtvaški oder v dvorani za plenarne seje državnega zbora, kjer je dr. Stresemann deloval toliko let. Pred pogrebom se bo vršila v tej dvorani žalna svečanost. Predno bodo krsto odnesli iz poslopja državnega zbora, se bodo vršili najbrže zadnji poslovilni govori. Pogreb na pokopališču se bo vršil samo v navzočnosti članov rodbine in najožjih prijateljev pokojnega. Berlin, 3. oktobra g. Zemeljski ostanki dr. Stresemanna so bili zvečer položeni na mrtvaški oder. Krsta bo v soboto zvečer prepeljana v poslopje državnega zbora, odkoder se bo vršil pogreb v nedeljo dopoldne ob 11. Žalna manifestacija nemške zbornice Berlin, 3. oktobra s. Današnja seja državnega zbora, ki je bila napovedana za 10. uro, se je zaradi smrti dr. Stresemanna zavlekla za dobre četrt ure. Ministrsko mesto dr. Stresemanna je bilo ovito s črnim florom, na prostoru samem pa je ležala kita cvetja. Tudi na poslanskem prostoru dr Stresemanna je bil položen velik šopek belin krizantem. Za vladno mizo se je vsedel kancelar Muller z ostalimi člani državne vlade. Komunisti se seje niso udeležili. Po kratkem spominskem govoru podpredsednika dr. Esseria .ie povzel besedo državni kancelar Muller. ki je izva al med drugim: »Globoko ganjena stoji državna vlada z deželnimi vladami in državnim zborom ob mrtvaškem odru dr Gustava Stresemanna. tega državnika, ki je v pravem pomenu besede žrtvoval vse svoie sile za svoj narod in svoio domovino. Tragična usoda je, da ni doživel zaključka dela, ki mu le posvetil zadnja leta in zadnje sile svojega življenja Bi! ie vedno njegov veliki cilj, da bi dosegel osvoboditev in preporod Nemčije. Ko je dosegel ureditev vojnih dolgov ia izpraznitev zasedenega ozemlja, ga je morala neizprosna smrt iztrgati iz naših vrst Dr. Stresemann je bil velik borec. Njemu je boj ugaja! in mu je bil življenska potreba Zaradi tega je imel kot vsi borci veliko število nasprotnikov in sovražnikov. Državna vlada je prepričana, da bo nekoč zgodovina, na katero ne bodo imele upliva politične stranke priznala dr. Stresemannu da je uspešno deloval za svoi narod in za svojo domovino ter samo za ta dva živel in umrl Ne samo n.iegova soproga, ne samo njegov! otroci, temveč naiširše plasti nemškega naroda žalujejo za tem možem. Za državnim koncelarjem ie govoril zopet podpredsednik zbornice dr. Esser in na-glašal med drugim, da bi predlagal zbornici — če bi ne zborova!a v tako izrednih okoliščinah, da se seja v znak žalosti od-godi. Ker pa je treba sprejeti nuien zakon, je predlagal naj se seja v znak žalosti od-godi do 11 ure. Zbornica ie nato pristala, nakar ie bila seja prekinjena. Ob 11 se ie sestal državni zbor k nadaljevanju seje ter prešel takoj k glasovanju o reformi zakona o zavarovanju za slučaj brezposelnosti, ki ie bil sprejet z 238 proti 155 glasovom. Proti so glasovali poslanci nemške nacijonalne stranke, komunisti, narodni socijalisti. gospodarska stranka, dočim se je 40 poslancev nemške ljudske stranke vzdržalo glasovan;a. Po glasovaniu je prečital podpredsednik dr. Esser sklep o odložitvi zasedanj zbornice za negotov čas. Vprašan ie nasledstva Berlin, 3. okt. s. Dasi trenutno še ni mogoče govoriti podrobnejše o nasledniku dr. Stresemanna se vendar čujejo v ku-loarjih državnega zbora številne kombinacije in tudi nekatere imena. Med njimi pa ne samo imena vodilnih članov centruma, temveč tudi socijalnih demokratov Pri vsem tem pa se povdarja, da je povsem mogoče, da bi vstopil v vlado kak drug član nemške ljudske stranke, ker bi bila ta rešitev najboljša. Dr. Gustav Stresemann Dr. Gustav Stresemann, centralna figura povojnih nemških politikov in državnikov, je bil rojen 10. maja 1. 1878. v Berlinu kot sin skromnega gostilničarja. Po dovršeni srednji šoli je študiral pravoslovje in drža-voslovje v Berlinu in v Leipzigu ter je nato vstopil v službo pri zvezi nemških čokoladnih podjetnikov. Zavoljo svoje delavnosti in sposobnosti se je v kratkem povzpel ta načelnika sindikata saških industrijcev. S tem si je pridobil možnost strankarsko-političnega udejstvovanja kot pristaš narod-no-liberalne stranke. L 1907. Je bil izvoljen prvič v državni zbor in npstal eden izmed voditeljev stranke, ki se je kot odličen govornik in globok poznavalec prilik v državi kmalu povzpel v prve vrste nemških politikov. Pri volitvah 1. 1912. je v ožji volitvi izšel kot zmagovalec in ie med vojno odločno zastopal pomirljivo stališče proti pretiranim zahtevam velenemških aneksionistov. Po prevratu je z enim delom narodnih liberalcev ustanovil novo ljudsko stranko, ki je bila po svojem programu monarhistična. Stresemann je v imenu svojih poslanskih tovarišev še leta 1919. poslal udanostno in pozdravno brzojavko bivšemu cesarju na Nizozemsko. S Cunovo vlado se ni strinjal in je v časih porurske krize zahteval široko vladno koalicijo, da bi se tako odgovornost v najvažnejših zunanje- in notranje - političnih vprašanjih razdelila na najširše sloje. Sredi leta 1923. mu Je bil po padcu Cunove vlade poverjen nalog za sestavo nove vlade. Zavoljo notranjega nesoglasja v stranki in zavoljo neugodnega položaja v vprašanju Po-renja in Poruria je odstopil kot državni kancelar že po treh mesecih in je v novembru sestavil novo vlado, ki pa je še Isti mesec odstopila. V kabinetu Marxa. ki Je prišel nato na krmilo, ie Stresemann prevzel zunanji port-felj, ki ga je ohranil tudi v prvem in drugem Luthrovem kabinetu. Kot tak Je že februarja meseca 1. 1925. predlagal zaključek varnostnega pakta med Francijo in Nemčijo, kar Je dovedlo koncem leta do znanega lokarnskega pakta. Po tej pomirjevalni politiki, ki io je vodfl Stresemann ves čas. Je postala Nemčija član Društva narodov in nemški zunanji minister eden najvažnejših faktorjev v Ženevi. Kot priznanje za mirovna prizadevanja je preiel Stresemann obenem z Briandom in Chamberlalnom Noblovo nagrado za mir. V marčnem zasedanju Društva narodov 1. 1927. je Stresemanm kot prvi Nemec fungiral na predsedniškem mestu v Ženevi. V teku svojega političnega delovanja po prevratu se Je odrekel prvotnemu monar-hističnemu programu In se odkrito in možato izjavil za republiko. Lansko leto le Stresemanna imenovala heidelberška univerza za častnega doktorja, da tako prizna njegove zasluge na polju zunanje politike v najtežjih časih Nemčije. Ko Je I. 1928. nastopil vlado kabinet Miil-lerjev, Je pokojnik tudi v nJem prevzel zunanji portfelj. Kot tak Je podpisal v Parizu Kellogov pakt in imel s Poincare.iem in Briandom važne pogovore. Že lansko leto pa je začel bolehati in se je vse lansko poletje odtegnil politiki ter se posvetil lečenju. V zadnjem letu pa se ie z novo vnemo vrgel na delo, toda sredi posla ie omagal. Spodkomanemu zdravstvenemu staniu je sledila katastrofa, ki ie ni nihče pričakoval. S Stresemannom je izgubila Nemčija svojega najodličneišeča politika, ki mu je zlasti inozemstvo izkazovalo nedelieno spoštovanje zavoljo odkritega in moškega nastopa v svetovnih političnih vprašanjih. Hmeljski trg Žalec, 3. oktobra, h. Danes Je nakupovanje nekoliko popustilo. Povpraševanje je bilo v Žatcu, kakor tudi na deželi živahno; plačevalo s«- je 400 — 728 Kč. Zaključna tendenca j« bila čvrsta. Ureditev praznikov v državnih uradih Nj. VeL kralj je podpisal zakon, ki deiinitivno ureja praznovanje državnih in verskih praznikov v državnih uradih Beograd, 3. oktobra AA. Nj. Vel. kralj je na predlog predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih del podpisal in proglasil zakon o prazniki,!. Zakon se glasi: § 1. Na državne praznike, ob nedeljah, na verske praznike, ki so navedeni v § 3, in na praznike svoje krstne slave državni uslužbenci niso v službi, razen v primerih, ki jih zakon izvzema. §2. Državna praznika sta rojstni dan Nj. Vel. kralja in dan ujedinjenja. §3. Verski prazniki državnih uslužbencev v smislu paragrafa 1. so naslednji: a) za pravoslavne. badn:ak. božič (2 dni) bogojavljenje. sv. Sava, veliki oetek, velika noč (2 dni) Jurjevo, Spasov dan. sv. Ciril in Metod, binkošti (2 dni) Velika Gospojna in sv. Nikola; b) za rimskokatončane: božič (2 dni) novo leto, sv. Trije kralji, sv. Jožef. Marijino oznanenje. velika noč (2 dni) Telovo, sv. Peter in Pavel, sv. Ciril in Metod, Veliki šmaren Vsi sveti in praznik Brezmadežnega spočetja; 7 c) za grkokatoličane: badnjak. božič (2 dni) sv Trije kralji, veliki petek, velika noč, Kristusov vnebohod, sv. Ciril in Metod, binkošti in praznik Brezmadežnega spo čet:a Marije Device: d) za evangeličane- božič (2 dni) veliki petek, velika noč in praznik- reformacije; e) za muslimane: ramazan bajram (3 dne-kurban bajram (3 dni) mevlud in prvi muharem (novo leto); f) za žide: pasha (prvi dan in zadnja dva dni) roš kašono, jom kipur (1 dan) in še-vuot (2 dni). §4. Na praznike in ob nedeljah se v državni,i uradih, zavodih in ustanovah normalno ne opravlja delo. Od 9. do 11. pa opravljajo te dneve najnujnejša dela dežurni uslužbenci. Na verske praznike, ki so našteti v § 3., se opravlja v državnih uradih, zavodih In ustanovah predpisano redno delo s pomočjo uslužbencev, ki teh dni ne praznu;eio svojih verskih praznikov. Ako Pa v državnih uradih za vršitev rednega dela ni uslužbencev druge vere ali jih ni v zadostnem številu naj se postopa po predpisih za državne praznike in nedelje. Razpored državnih uslužbencev za službo ob nedeljah in praznike izviše starešine. V nuinih in ne- odložljivih primerih morajo državni uslužbenci vršiti službo vsak čas in ne glede na dopust ali praznike § 5. Na Vidov dan se bodo vršile v cerkvah službe božje kakor doslej v spomin junakov, ki so padli v vojnah. §6. Minister pravde bo predpisal z uredba one dni. ki se naj smatra.o kot prazniki v smislu zakona o ureditvi rednih sodišč, zakona o civilnem sodnem postopku, meničnega in čekovnega zakona in drugih zakonov, ki spajajo praznike s pravnimi učinki. Sodno osobje mora biti ta dan v redni službi kot običajno, ako ta dan ni državni ali verski praznik v smislu tega zakona. § 7. Z nedeljami so glede dela v uradih izenačeni oni dnevi, na katere slavijo posamezna mesta po starih običaji,i svoje pa-trone in ako te dni splošno počiva gospodarsko delo. V nasprotnem primeru so ti prazniki izenačeni z verskimi prazniki, ki so našteti v paragrafu 3. Potrebna navodila bodo izdali veliki župani. §8. Predpisi tega zakona o delu državnih ura dov ob nedeljah in praznikih ne razveljavljalo določb, ki veIja:o za delo v državnih prometnih, telegrafskih, poštnih in telefonski,! ustanovah, v carinskih uradih, v državnih gospodarskih ustanovah, v komandah vojaških edinic v zavodih in ustanovah policijske in finančne stroke ter policijskih agentov, na sodišči.! v jetnišnicah in kaznilnicah in podobnih zavodih, v bolnicah in drugih zdravstvenih ustanovah, v šolah in pri misija,i v inozemstvu. Ako ti predpisi še ne obstojaio, se pooblaščajo pristojni ministri, da jih izdaio. § 9. Na dan državnih praznikov se smejo z državnih zgradb razobešati le državne zastave. Te dni se morajo razobesiti državne zastave z vseh državnih in samoupravnih uradov kakor tudi raz zgradb javnopravnega značaja, a v mestih in trgih morajo razobesiti državne zastave tudi mestne niše. § 10. Ta znkon stopi v veljavo in dobi obvezno moč ko se objavi v »Službenih Novinah«. Od tega dne prenehajo veljati vsi zakoni in drugi predpisi, ki glede dela v državnih uradih, zavodih in ustanovah nasprotujejo predpisom zakona Mariborski „muškatelec" pred okrožnim sodiščem Pritožba obsojenih odbornikov tajerske vinarske zadruge za* vrnjena — Sodba okrajnega sodišča potrjena v polnem obsegu — Med obsojenimi dva odlična duhovnika Maribor, 3. oktobra. Danes je bila končnoveljavno zaključena znamenita afera z mariborskim »muškatelcem«, ki je upravičeno razburila ob priliki obsodbe v prvi instanci vso slovensko javnost, zlasti pa vinarske kroge. Kakor znano, so bili pred okrajnim sodiščem v Mariboru dne 23. maja obsojeni odborniki in uslužbenci »Štajerske vinarske zadruge« v Mariboru na večje in manjše kazni in globe, ker so leta 1928 sporazumno umetno priredili večjo količino muškatnega vina, ki so ga prodajali mariborskim gostilničarjem kot pristno vino »muškate-lec«, ne da bi to vino zares bilo muška-telec. tedaj v smislu zakona ponarejali živila v trgovini in prometu z namenom prevar^, in namero ta živila pod imenom. sposobnim za prevaro, prodajali. Obsojeni so bili kletar Ivan Gerlič na 600 Din globe ali 3 dni zapora, profesor verouka na gimnaziji AL Rezman na 300 Din globe aH 3 dni zapora, posestnik Ivan Lorbek na 2000 Din glo-eb ali 4 dni zapora, kaplan in podrav-natelj Cirilove tiskarne ter občinski svetnik Fr. Hrastelj na 1500 Din globe ali 4 dni zapora in veleposestnik Robert Košar na 3000 Din globe ali 6 dni zapora. Vsi so se proti obsodbi pritožili. Danes se je vršila zaradi tega vz-kliona razprava pred okrožnim sodiščem. Obsojence sta zagovarjala odvetnika dr. Bučar in dr. Veble. zasebno udeleženko, bivšo uradnico zadruge Milko Pihlerjevo, ki je ovadila ponarejanje in dala tudi muškatelca preiskati, pa je zastopal odvetnik dr. Reisman. Senatu je predsedoval sodni svetnik Ivan Zemljič, votanti so bili ss. dr. Senjor, Kolšek in Tombak. državni toži- telj dr. Hojnik. V razpravni dvorani je bilo mnogo občinstva ter mnogi zastopniki časopisja, med njimi tudi poročevalec »Slovenca«. Zagovorniki obsojenih so izpodbijali izvedeniška mnenja, zlasti tudi verodostojnost prič zakoncev Pihler ter zahtevali izvedbo nadaljnih, pri okrajnem sodišču odklonjenih dokazov. Zastopnik Pihlerjeve dr. Reisman pa je zlasti povdarjal. da bi morala biti zakonca Pihler, še do nedavnega voditelja raznih mariborskih katoliških organizacij, naravnost peklensko zlobna in prava ženija, ako bi hotela in si mogla vse to izmisliti, kar je rodi' proces o fabrikaciji muškatelca v vinarski zadrugi. Po skoro celournem posvetovanju je predsednik senata razglasil razsodbo, s katero se vzklic zavrača ln potrjuje prva sodba v celem obsegu. V razlogih je sodišče ugotovilo, da se sodba ne naslanja samo na izpovedi izvedencev ter prič Frana in Milke Pihlerjeve, ampak na celo vrsto drugih obtežiinih dokazov kakor na bezeg in špirit, ki sta se nahajala še julija 1. 1928 v kleti zadruge ter zlasti tudi na priznanje kletarja Gerliča. ki ie sam priznal, da ie 1. 1927 s pomočjo bezga v kleti zadruge zboljševal »muškatelca«. Popoldne se je po mestu raznesla govorica, da je mestni občinski svetnik, obsojeni kaplan Fr. Hrastelj še tekom dopoldneva glede na obsodbo položil v roke župana svoj mandat v občinskem svetu. Koliko odgovarja ta vest resnici, nismo mogli ugotoviti. Obsodba pa je neprijetno odjeknila tudi v gimnaziji, kjer poučuje obsojeni kate-het Alojzij Rezman. šahovski turnir v Rogaški Slatini Današnji dan je prinesel štiri zmage, dva remija in dve prekinjeni partiji. Rogaška Slatina, 3. okt. Rezultati današnjega XIII. kola so bili naslednji: Przepiorka je zmagal po 65. potezah Jovano-viča, Canal je nadvladal dr. Singerja po 62. potezah, Takacs je porazil dr. Geiger-ja v 52. potezah. Konig pa Rožiča v 30. potezah. Remis sta ostali partiji Maroczy : Rubinstein po 16 potezah in Griinfeld : Pire po 32. potezah Partija Honlinger : Flohr je bila prekinjena. Končala bo najbrže remis, čeprav stoji Flohr nekoliko bolje. Prekinjena je bila tudi partija Samisch : Brinckmann v boljši poziciji za S&mischa. Po XIII. kolu je stanje naslednje: Ru-binsten 10, Griinfeld. Przepiorka. Maroczy, Takacs 8 in pol, Flohr 8 (1), Pire 8, Canal 7 in pol, Samisch 6 in pol. Honlinger, Brinckmann 6 (1), Geiger 5. Konig 4 in pol, Jovanovič. dr. Singer, Rožič 2. Jutri se igra XIV. kola Samomor slovenskega trgovca v Zagrebu Zagreb, 3. okt. n. Davi je izvršil samomor v hotelu »Kovač« v Gajevi ulici Slovenec, trgovec iz Gorenje vasi pri Škofji Loki, Fran Felban. Snoči okoli polnoči je do-šel v hotel in zahteval sobo, ki mu je bila odkazana v bližini sobe lastnika hotela. Felban je bil videti že snoči zelo nervozen, čemur pa nihče ni pripisoval posebnega pomena. Okoli 5 zjutraj so začuli v hotelu zamolkel odmev, kakor da bi nekaj padlo, pa tudi temu ni nihče pripisoval važnosti, ker se je mislilo, da razbija slučajno kak gost v svoji sobi Ko je ob 8. zjutraj potrkala sobarica na njegova vrata, se ji nihče ni odzval, zaradi česar je vstopila v sobo ter zagledala strašen prizor. Pod oknom v sobi je ležal v krvi Franc Felban mrtev ter držal v roki veliko pištolo sistema Stever. V hotel je došla kmalu nato policijska komisija, ki pa je mogla ugotoviti samo njegovo smrt. Pokojni Felban nI zapustil nobenega pisma, iz katerega bi se moglo razvideti, zakaj je izvršil samomor. asi liraji in ljudje Manifestacija narodnega delavstva v Kranju bo, sodeč po stalno in visoko naraščajočem številu prijav, krasno uspela po obsegu in sporedu. Opozarjamo vse udeležence, da se bo kongres vršil ob vsakem vremenu v veliki dvorani kranjskega Narodnega doma. Pravkar izišla 9. številka »Dela« ze praznična, posvečena kongresu in prinaša podrobno vsa potrebna navodila udeležencem. Narodno zavedni delavci in vsi iskreni prijatelji slovenskega delavstva v nedeljo v K rani! Prijave še danes in jutri sprejema tajništvo NSZ v palači Delavske zbornice v Ljubljani, ki tudi izdaja povabila in izkaznice za polovično vožnjo. Ljudska univerza za trgovske in obrtniške kroge Ljubljana, 3. oktobra. Trgovsko društvo »Merkur« za Slovenijo v Ljubljani bo v letošnji iesenski in zimski dobi nadaljevalo pred leti začete družabne večere, pa bo te večere vezalo z rednimi predavanji iz najrazličnejših strok tako. da bodo udeležniki imeli priliko čuti od odličnih naših strokovnjakov res zanimive in koristne stvari. Za vodilo smo si vzeli pri teh predavanjih poljudnost in mnogostranost. Skrbljeno ie za zanimivost, hkratu pa za koristnost in stvarnost. Lepa vrsta naših odličnih mož, ki so vidni delavci na najrazličnejših poljih, se je z vzgledno ljubeznivostjo odzvala našemu vabilu in obljubila svoje dragoceno sodelovanje. Postavili smo si lep in koristen cilj ter smo prepričani, da ga dosežemo, ko nam je zagotovljeno tako ponosno število zanimivih predavalnih predmetov. Nočemo biti neskromni, pa mislimo, da si smemo ipak vzeti pravico, da imenujemo zbrano vrsto predavani »Ljudsko univerzo za trgovske in obrtniške kroge«. Družabni večeri se prično v prvi polovici oktobra pod imenom: družabni večeri društva »Merkur«. Gostje so nam iskreno dobrodošli. Trgovsko društvo »Merkur« si je od početka svojega skoro tridesetletnega delovanja stavilo za prvi cilj svojega delovanja širitev in povzdigo splošne in strokovne izobrazbe, pa je kot kulturno društvo zvesto sledilo svojemu izobraževalnemu cilju s predavanji, publikacijami, strokovnimi kniigami, časopisi ter poučnimi tečaji. V pravilih začrtano delo je našemu društvu v novih prilikah olajšano. Posebne organizacije so prevzele besedo tn zagovor stanovskih potreb in zahtev v vsakdanjem trenju življenja. Društvu »Merkur« sedaj preostajajo v prvem redu kulturne naloge, pa smo se potrudili za pred-stoječo jesensko in zimsko dobo nuditi našim ljudem tako pester in vabljiv niz predavanj. da bi bila grešna zamuda na strani tistih naših ljudi, ki bi od te obilne prilike jemati zamudili. Obljubljena in zagotovljena so nam naslednja predavanja teh-le gospodov predavateljev: Agnola .Anton: Steklo in keramika v naši državi. Direktor dr. Bohm Ludvik: Naše morje in naša trgovina. Dr. Dobrila Mario: Važnost borze v gospodarstvu in njena uredba. Direktor Josip Gogola: Naša denarna organizacija. Ravnatelj drame Go-lia Pavel: O gledališču. Direktor ing. Gu-lič Gvido: Izraba prirodnih energij in napredek človeštva. Predsednik Jelačin Ivan: Zakaj gradimo »Trgovski dom«? Kavčič Josip J.: Psihotehnika v gospodarstvu. Koče Jure: Gospodarska informacijska služba v naši dobi. Ravnatelj Lovšin Evgen: Kovine in kovinarska obrtnost v naši domovini. Dr. Marn Rudolf: Tujski promet in naše delo za pospeševanje tujskega prometa. Mohorič Ivan: Kaj in zakaj je carina? Dr. Obersmel Maks: Železo in naša železarska cbrtnost. Prof. ing. Osana Marij: O radiu in napravah za radio. Dr. Pless Ivan: Spomini na Sibirijo. Dr. Pretnar Josip: O našem domačem obrtu v Sloveniji. Prof. dr. Samec Maks: Od smreke do svile. Prof. Sič Franjo: Zakaj knjižimo in po kakšnih načinih? Dr. Svetel Blaž: Napoleon in Slovenija. Višji šumarski svetnik ing. Šivic Anton: Naši gozdovi in naše gozdno gospodarstvo. Ing. Šuklje Milan: Tvomiški in trgovinski žigi ter njih zaščita v državi. Direktor ing. Turk Jakob: O rastlinski prehrani. Akad. slikar Vavpotič Ivan: Slovensko slikarstvo od leta 1848. dalje. Prorektor prof. dr. Vidmar Milan: Od potoka do žarnice. Žagar Fran: Viri državnih dohodkov. Dr. Fran Windlscher. DIŠAVE XLQN Slovenski krožek na Dunaju Dunaj, v oktobru. Ob zadnjem ljudskem štetju na Dunaju koncem preteklega leta se je priglasilo okroglo — 1500 Slovencev. Ni pa znano, koliko je tu mlačnih ali nezavednih Slovencev, ki se niso priglasili za Slovence. Hvaležna in ob enem silno težavna naloga Slovenskega krožka je, da te po vsem velikem Dunaju raztresene ude slovenske družine zbira pod eno streho in jih vodi tako, da ostanejo narodu zvesti. Prosimo rodoljube v domovini, pa bodi to kjerkoli v treh državah, da nam pri tem delu gredo na roko. Marsikdo ima na Dunaju sorodnika, znanca, prijatelja. Pišite jim in jih vprašajte, ali vedo, da je tu za nje naš krožek, zarotite jih, naj se takoj priglasijo, ako še niso člani. Ob enem naznanite krožku njihove naslove. — Ako se kdo odpravlja za stalno ali za več časa na Dunaj, povejte mu, da je tu krožek zanj, naj se takoj po dohodu priglasi. Naznanite njihove naslove, da jih tu poiščemo, povabimo k sebi! Krožek ima redne fcedeiijske sestanke, družabne večere vsako nedeljo v svojih lepih prostorih restavracije hotela Fuchs, na Mariahilferstrasse 138, četrta hiša nad Giirtlom na desni, in to od 7. večerne ure dalje. Tu nudi krožek pouk in zabavo po svojih močeh. Ima svoj pevski zbor, ki se je že večkrat naravnost proslavil, imamo pa tudi — slovensko šolo za učenje jezika na podlagi dosedanjega pomanjkljivega znanja. Lani smo imeli dva tečaja, a letos nameravamo dodati še tretji tečaj za take učence, ki so otroci mešanih zakonov in ne znajo še prav nič svojega iezika. Tu se bo vršil pouk s pomočjo nemščine. Vse to je gotovo jako lepa naloga našega krožka, ki jo mora vsak rojak v domovini z veseljem pozdraviti, ako ne tudi po močeh podpreti. Ako nam more kdo materijalno priskočiti na pomoč, mu bomo seveda jako hvaležni. Najmanj pa, kar smemo iz domovine zahtevati, je to, kar smo gori prosili v svrho propagande za naš krožek. Pa še nekaj drugega je, kar iz domovine z vso pravico zahtevamo. Inteligence je na Dunaju malo, ki bi bila sposobna za duševno delo v našem krožku, da bi nudila članom zabave in pouka. Glavna naša opora so slovenski akademiki, ki jih je tu dovolj za prav intenzivno delo v vseh panogah našega programa: šola. knjižnica, pevski zbor, koncerti, nedeljski sestanki, izleti itd. Im kdo je posebno v tujem mestu bolj poklican za tako idealno delo kakor ravno akademska mladina? S hvaležnostjo priznavamo: kar je akademikov iz Primorske, Koroške in bivše Štajerske — so vsi v krožku in nam po močeh pomagajo. Pravijo pa, da je tu čez petdeset akademikov iz Kranjske, ki jih ni blizu, jih ne poznamo, nam nič ne pomagajo pri nemalem delu za ohranitev in napredek slovenske kolonije na Dunaju, za čast slovenskega imena v tem svetovnem mestu, v hvaležni tekmi z mnogimi kolonijami drugih narodov. V maju smo imeli v veliki dvorani -Češkega doma krasno uspeli koncert, s katerim smo delali čast sebi in slovenskemu imenu, — ali od vseh tistih akademikov iz Kranjske, razun par častnih izjem, ni bilo nikogar. Kaj naj po-menja tak pojav v krogih take mladine, ki je bila vedno polna idealov, vedno zraven, ko je šlo za korist in dobro ime naroda. V neki kavarni sem videl dva mlada gospoda, ki sta čitala slovenski list. Takoj se jima pridružim in zasučem pogovor na krožek. Odgovor je bil presenetljivo bris-kanten: »A, midva se ne brigava za take reči!« Povedal sem jima prav pošteno svoje mnenje. — Apeliramo na rojake v domovini, ki poznajo koga na Dunaju, naj povprašajo njegovo narodno dušo: Ali izpolnjuje svojo prokleto narodno dolžnost do slovenske družine na Dunaju?! Naj sklenem' z izjavo, ki sem jo že često izrazil: Kdor slovenskih akademikov ne pomaga krožku pri težavnem delu, ta ne zasluži, da ga bo domovina kdaj poznala! — Predsednik. Važna gasilska prireditev Tržič, 3. oktobra. Nedeljska gasilska vaja tržiškega okrožja, ki jo je vodil tržiški načelnik gasilcev, g. Karol Bocak, ie izpadla nad vse pričakovanje dobro. Vaje se je udeležilo 12 gasilskih društev in sicer društva iz Podbre-zij, Kovorja, Tržiča, Loma, Sv. Ane, Križev, Dupelj ter tovarniška društva Moline in Glanzman. Po vnaprej določenem redu so se društva na dano znamenje tovarniške sirene izredno hitro postirala in v jako kratkem času začela bruhati potoke vode na goreče objekte. Osem motork in štiri ročne brizgalne so s svojimi vodnimi curki nudile izredno lepo sliko. Omeniti je treba z veliko pohvalo malo motorko od sv. Ane. ki jo je društvu dobavila znana tovarna malih motork Rosenbaum iz Linca. Samo za eno številko Je vfičja od tržiške, pa koliko večji učinek pri delu. Za poizkušajo je nastopila tudi mala motorka, ka-koršne izdelujejo ljubljanske strojne tovarne. Na tem mestu je treba ugotoviti, da domače delo prav malo ali pa celo nič ne zaostaja za tujim. Kar se teže tiče je ljubljanski izdelek malo težji, menda celih 9 kg, kar gotovo pri nakupu ne pride v poštev, cena pa je neprimerno nižja, delo pa tujemu enako. Zato je skoro neodpustljiv gospodarski greh, če naročamo brizgalne iz tujine, doma pa podpiramo brezposelnost. Pri tej vaji se je izkazalo, da nima nobeno gasilsko društvo tako velike lestve, da bi moglo uspešno braniti tovarniško poslopje tovarne Peko. Velika lestva tržiškega društva, ki je pač zaenkrat najbolje opremljeno, sega komaj do tretjega nadstropja. Za tovarno je torej nujno potrebno. da si nabavi veliko požarno lestvo in pa seveda tudi lastno malo motorko, kakršno ima tovarna Moline. Tudi bombaževi predilnici ln tkalnici priporočamo, da si skoro omisli moderno motorno brizgalno za lastno porabo. Pri tej vaji se je dobro opazilo napredek, za katerim streme naša gasilska društva. Opazili smo komaj dobra tri leta staro društvo iz Kovorja, ki si je že v celoti nabavilo platnena delavna odela in jeklene čelade, druga pa so v prvem hipu polagala največio pažnio za nabavo potrebnega orodja. Če ima krajevno tako majhen okraj, kakor je tržiški. na razpolago 7 motornih brizgalen in 4 ročne, potem lahko rečemo, da zasluži tako požrtvovalno gasilsko delo vso pohvalo. Po vaji se je vrši! na trgu ogled in ponovna pre izkušnja motorke iz ljubljanskih strojnih tovaren, ki je navzoče gasilce v vsakem oziru zadovoljil in so sklenili, da bodo podoirali domačo industrijo. Na gasilskem sestanku, ki je bi! nato v hotelu Lončar, se je soglasno sprejela resolucija, da se ustanovi za tržiški sodni okraj posebna gasilska župa, za katero so dani vsi pogoji. Resolucija se predloži merodajnim činiteljem in tako bo skoro ustanovljena za tržiški okraj lastna gasilska žuoa, ki bo pod spretnim vodstvom zasluženih gasilcev tržiškega sodnega okraja gotovo vsestransko skrbela za vzoren napredek gasilstva. Pri vaji smo opazili ku-mico tržiške velike motorke gospo baron Bornovo, dalje tržiškega mestnega župana g. Ivana Lončarja, zastopstvo kranjske gasilske župe g. R. Majerja in J. Likozarja in več drugih uglednih ljudi. Na bistriškem bregu in na veliki cesti pa je vaji sledilo silno mnogo ljudi od blizu in daleč, kar Priča, da se za delo gasilcev vneto zanimajo Kje je pogrešani fantek? Ljubljana, 3. oktobra. Kakor smo poročali v nedeljo v dnevnih vesteh, je izginil dne 20. septembra neznano kam 2 in pol leta stari otročiček Joško Podlesnik. Ker so se takrat mudili v Radečah in okolici cigani, so vaščani takoj pričeli sumiti, da je utegnil mali Joško postati žrtev ciganov. Za otrokom manjka odtlej vsaka sled, izginila pa je res tudi ciganska družina. V vasi je zavladalo velikansko razburjenje, ki se seveda še ni poleglo. Podle-snikovi so obvestili o zagonetnem izginutju svojega otroka ta mošnje orožnike, ki so dogodek telefoničnim potom sporočili tudi ljubljanski policijski direkciji. Orožniki svoje ovadbe doslej še niso preklicali, kar je znak, da otrok še vedno ni izsleden. Te dni se je oglasil na ljubljanski policiji neki gospod, ki je opazil drveti skozi mesto zagoneten avto, v katerem so sedeli še zagonetnejši ljudje. Imenovani je ?edel poprej v kavarni, kjer je čital liste in med drugim prebral tudi notico o skrivnostnem izginutju malega Joška Podlesnika. Ko se je podal na ulico, je opazil drveti po Kongresnem trgu in dalje proti Gradišču avto, v katerem sta sedela spredaj dva zanimiva moška, baje izrazito orijentalskega tipa, skratka, pravcata cigana. Zadaj pa je sedela lepo oblečena dama, ki je tiščala k sebi nekaj nad dve leti starega otroka ;n mu pritiskala na usta roko, očividno zato, da otrok ni mogel kričati. Ker sta bila oba moška oblečena v izredno zanemarjeno obleko, dočim je bila dama prav elegantna in pa, ker je živel gospod pod vtisom notice, ki jo je bil pravkar prečital v listih, se je brž domislil, da utegne tičati za stvarjo kak Pri želodčnih hi črevesnih težkočah, izgubljenem teku, zagatenju, napetosti, zsgagi, vzpehavaniju, tesnobi, bolečinah v čelu, naginenju k bljuvanju učinita 1 —2 čaši naravne »Franz Josefove« vode temeljito iztrebil je nje prebavil. Mnenja bolnišnic izpričujejo, da jemljejo »Franz Josefovo« vodio radi tudi oni, ki morajo dolgo polegati v postelji in jim zeilo pri j a voda. »Franz Jose-lova« voda se dobiva v vseh lekarnah, drogerijaih in speče rijsfkifo trgovinah. Kulturni pregled Renertoarji LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 2U. Petek, 4.: Zaprto. Sobota, 5.: Velika abeceda. Izven. Nedelja, 6.: Naš gospod župnik. Premijera. Izven. LJUBLJANSKA OPERA. Začetek ob pol 20. Sobota, 5.: Švanda dudak. Premijera. Izven. Nedelja, 6.: Evgenij Onjegin. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Petek, 4.: Zaprto. Sobota, 5. ob 20.: Župan Stilmondski. Premijera. B. Nedelja, 6. ob 20.: Cerkvena miš. Prvič. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER. Sobota, 5.: Igra s smrtjo. Abonma. Otvoritvena predstava. Nedelja, 6.: Igra s smrtjo. Izven. Pred premij er o Švande dudaka V soboto bo v ljubljanski operi preirflijera popularnega češkega skladatelja Jaromira Weta-bergerja »Švanda dugaik*. JaromiT Wetaibergier je razmeroma še zelo mlaid češfci sMadatelj. Rodrjl im šrtMdčtraJl je v Piraffi in mojsterste™ razrediu Max Regeirja na državnem konservatoriju v Lipskem- Tekst k tej kuteresantmj operi je napisal MMoS Kareš, predelal in izipopolnll pa Max Brod. Vsebina j>e črpana iz češke pravljice. »Švanda dudak« je bil znan veseljak-muzi/kant, bil je vsepovsod, kjer je bito veselje in — pijača. Godel je, pel ta zabaval ljudstvo tetr se preživljal od zasfaženega ta darov. S svojim usnatim instnu-trreratom je osvajal kraljice, princese, narod, da oeilo samega vraga je omamil s Sudoviiltiimi zivokli svojega " * Medtem ko le Švanda miisitMtaa figura, nastopa v deliu v sivribo pestrosti ta popolmosd v rasna« v pretektelti živeči roipair, Babinsky. Vjet ta obsojen v dosmrtno ječo, v starositi pa pomiilo-ščen, je umrl ta sir ah svojega okraja, Babta-sky v Praigii l. 1879 koit pobožen samostanski vmfinaff. KUfac velefitai: MANOLGSCU Vefefifen strasti, gubezni in opojne lepote. Roman največjega sivetovnega pustolovca. V gi. vlogah Brigita Hclm Ivan Možnimi Heiorich George in Dita Parlo Elitni kino Ilatica Telefon ?124 Ob 4., V'8. m 9. Telefonično naročene vstopnice se dobe v garderobi na levo. Predprodaia vstopnic od 11—13. zločin. Zaradi tega se je takoj namenil na policijsko direkcijo ter prijavil vse, kar je videl. Policija se je pričela za stvar seveda tudi takoj zanimati, vendar doslej še ni prišla do nikakih pozitivnih izsledikov. Drzen žepni tat Litija, 3. oktobra. Sinoči je g. Ferdo Tomazin, ekonom iz Šmartna pri Litiji, domala postaj žrtev drznega žeparja. Z večernim vlakom se je vračal iz Ljubljane, kjer je bil dvignil večjo vsoto pri neki ljubljanski tvrdki. V Litiji pa je izstopilo iz istega vagona več ljudi, zato je bil na stopnjicah precejšen dreuj. Poleg domačinov se je pomešal v gnječo neznanec, ki je silil močno v g. Tomazina. Ta mu je naredil prostor z besedami: »Izvolite vi prvi izstopiti!« Tujec ie odklonil prednost Ko pa je stopil g. Tomazin na prvo stop-njico, je začutil, kako mu je segla tuja roka v prsni žep suknjiča, kjer je imel zavitek z novci. Urno je zagrabil za drzno roko in je s krikom obvestil ljudi: »Halo, žepar!« Tat se je ustrašil, skočil kar preko stop-ntjic in izgini! v temo. »P rimi te tatu!« so klicali ljudje in stekli za bežečim prevejan-cem. Nedaleč od kolodvora ga Je ujel Železniški uslužbenec Primožič in ga odvedel v kolodvorsko pisarno, kjer so ga legitimirali. Po legitimaciji, ki jo je izdal obmejni komisarijat na Sušaku, se piše areti-ranec Sarič, doma iz Petrini e. Po poklicu je natakar. Poslali so po orožnike, nevarni ptiček pa Je izrabil trenutek, ko je bil za hip nenadzorovan in ušel iz pisarne mimo skupine ljudi, ki je stala ta čas pred pisarno in Čakala, kako se bo izteklo z aretirancem. Za žeparjem Saričem zdaj stikajo orož-niške oblasti. Star je 40 let, srednje postave, oblečen v modne hlače m moder suknjič ter obut v rjave čevlje. Lase. ima Črne in je brez klobuka. V litijski kolodvorski pisarni je ostal njegov klobuk in siv površnik. V njegovem žepu so našli peronski listek iz Ljubljane, kjer ima menda tudi kako nepridipravščino na vesti. Kočevsko pismo Kočevje. 2. oktobra. Zadnji teden je bilo v našem mestu silno živahno. Nešteto Ribničanov ie prišlo v Kočevje na davčno upravo zaradi visoko odmerjenin dohodninskih davkov. Vsakdo je skušal dokazati, da ima z ozirom na svoi promet bodisi kot trgovec ali obrtnik preveč odmerjenega davka. Uradne ure nn davčni upravi so se zavlekle pozno v noč. da so prišle vse stranke na vrsto. Zadnja nedelia ie bila solnčna in ie zva bila vse meščane ven v naravo. Veliko ljudi je bilo tudi na nogometni tekmi, ki se Je vršila popoldne na igrišču SK. Jadran med SK Dijaški dom ter SK Jadranom. Tekma je odločila 1:4 v prid SK Jadranu. Zvečer se je vršila domača veselica v gostilni »Narde«. kjer pa ni bilo toliko ljudi. Popoldne tako nekako ob 4. ie izbruhnil ogenj v prvem kozolcu ob cesti proti Cvišlarjem. vendar so ga pasantje hitro udušili. še pred-no je mogel zajeti pridelke, ki so bili v njem spravljeni. S tem je bila preprečena velika nesreča Oblastna poštna in telegrafska uprava v Ljubljani razpisuje prevoz pošte Kočevje, Brod na Kupi za dobo 3 let. Začetek oddaje prevoza bo v soboto 5. t m. pri tukajšnjem županstvu. Nova slovenska pesniška sbirka. V založbi Ptujske tiskarne v Ptuju je izšla 32 strani obsegajoča, lepo opremljena zbirka pesmi Danila Gorinška »Žalostna ljubezenc. Avtor je že izdal tri zbirke mladinskih verzov. V tej knjižici so izšle njegove erotično-lirične pesmi. Vojaški humor v knjigi. Polkovnik Dra-gomir Ilič (Dil) je izdal v založbi tiskarne Skerli. v Beogradu knjigo »Neobjavljena dokumenta«. Avtor je že znan kot vojaški pripovednik, nekak srbski Roda Roda ali Courteline. V tej knjigi, ki je prva v široko zasnovani seriji vojaških povesti in spominov, pripoveduje o raznih »tipih« v srbski vojski, o umiku 1. 1915., o bivanju Srbov v Afriki itd. Vsi drugi pripovedujejo o vojni samo tragične reči, toda za časa naših zgodovinskih dogodkov je bilo tudi marsikaj komičnega. Čeprav, ni to odlika našega naroda, smo vendar postali po vojni vse preveč resni in mrki Pozabili smo na Trišo, na Nerandžo in druge,« pravi pisec v predgovoru. Polkovnik Ilič nam skuša pokazati vojaško življenje in vojne dogodke z vesele strani. To mu večinoma tudi uspeva. Njegovo pripovedovanje je sveže, humor sočen in zdrav. Knjiga Je opremljena z dobrimi karikaturami, ki jih je narisal avtor sam. Knjiga (166 strani) obsega osem povesti. Stane broširana 40 dinarjev. Nova sociološka knjiga. Jugoslovenska dokaj skromna sociološka literatura je obogačena za novo publikacijo: kot 2. zvezek edicij Socialne Misli v Zagrebu je izšel spis dr. Božidara Adžije »Od Platona do Marksa«. Na 122 straneh razpravlja pisec o razvoju sociološke misli, potem ko je v prvih poglavjih orisal značaj, namen in pomen sociološke vede. Avtor premo-triva socialne ideje Platona, Aristotela, sv. Avguština, sv. Tomaža, Machiavellija, Gro-tiusa, Spinoze, Humea, Montesquieja in Rousseau-a, nakar prehaja k novejšim pojavom (Kant, Herder, Hegel, Saint-Simon, Comte, Spencer, Marx, Engels). Posebno obsežno je obdelaj zgodovinski materiali-zem. Knjiga je spisana živahno in zanimivo; s pridom jo utegnejo prečitati tudi oni, ki se ne strinjajo z avtorjevim marksističnim nazorom o družbi. V uvodu pisec posebno naglaša potrebo večje sociološke na-obrazbe naše inteligence. To je treba podpisati. Brez osnovnega sociološkega znanji danes ni naobrazbe. O tatvini kolesa pri trgovcu Fr. Tschin-iz Stare cerkve smo zvedeli še dodatno, da je uzmovič dobro znani kolesarski tat katerega zasledu e žandarmeriia že dolgo časa. Doslej o tatu ni ne duha ne sluha in jo je fant pobral gotovo kam daleč proč iz Kočevske. V ponedeljek se le prebivalstvo Stare cerkve in okolice razburjalo zaradi nežna* nega suroveža, ki je hodil okrog in pretil Po gostilnah mirnim gostom 7. nožem in s požigom. V bližini Stare cerkve ie napadel mimoidoče fante. Ti so seveda reagirali in suroveža pretepli ter mu odvzeli nož. s katerim je manal okrog. Isti surovež je prišel tudi v gostilno v vasi Brummenwirt in tamkaj razbijal po mizah s kozarci. Nekaj 'ih je celo pobil. Suroveža ie krčmar vrgel iz gostilne, nakar mu je isti pretil z nožem in požigom hiše. Županstvo Stare cerkve se je obrnilo na kočevsko orožniško postajo po pomoč, Ne ve se. ali gre za norca ali oa za zlobneža. Naši lovci zahaiaio še vedno orav pridna na lov. Jerebic ie še vedno nekoliko po naših gozdih, tako da so na glasu kot kraj! posebno bogati na jerebicah. Divji prešl-či še vedno prihajajo na oolie. kier delajo ogromno škodo. Kakor smo čuii. bodo prevzele upravi-teljstvo tukajšnjega zavoda za slepe usmi-Ijenke. Zavod za slepe ie bil unravlian nal-prej po usmiljenkan, zadnjih šest let pa is bi! v rokah uradništva. ki ga ie nastavljala država. Začetkom letošnjega leta ie prevzela zavod za sleoe v svoi o upravo oblastna samouprava, ki je bila prisili ena zaradi premajhnih dotacii iz sociialneza ministi-stva, da ukine zavod za odrasle slepe. Vsi odrasli slepci in tudi slepe so zavod zapustili tekom junija. V zavodu so ostali samo še otroci, ki obiskuiein trorazredno osnovno šolo. ki se nahaja v istem oosloplu. Na Rudniku so poglobili dnevni kop za nekai desetin metra, tako da ie skoraj v isti višini s prvim podzemskim rovom. Na državni realni gimnaziji sta se letos upisala 302 diiaka. od teh ie 50 dijakinj. Domačinov - Kočevarjev študira to pot 61. Drzen vlom Ljubljana, 3. oktobra. V Ljubljani čujemo skoro vsak dan o novih vlomih, manjših pa tudi večjih. Vsekakor obstoja v Ljubljani že dalje časa dobro organizirana svedrovska tolpa, ki neusmiljeno gospodari v temnih nočeh in se oskrbi danes z blagom, drugič zopet z denarjem v drugi pisarni ali sličnem lokalu, včasih pa se zadovolji samo s posetom raznih stanovanj ali podstrešij, odkoder odnesejo njeni člani različne predmete. Zanimivo pri stvari je, da policija doslej ni mogla izslediti niti enega člana skrivnostne tolpe in da sploh ne more ugotoviti, kdo io tvori. Mogoče so to tujci, izključeno pa tudi ni, da so na delu domači svedrovci, ki so se zbrali po prestani kazni zopet v Ljubljani, se tu organizirali in sklenili nadaljevati z vlomi in tatvinami. Pustolovskega življenja bržkone že vajeni, jim ži'ica ne da miru, da ne bi bili vsak čas na preži za ugodnimi prilikami, da se izkažejo zopet kot pravcati umetniki v svoji stroki. Zadnje tedne beleži kronika več velikih vlomov. Tako so doslej še popolnoma neznani vlomilci obiskali trgovino Bogdana Žiliča, izvršen je bi! še drznejši vlom v Kušarjevo hišo v Kozarjah, dalje so vdrli lopovi v razne trafike, oplenili so nekaj stanovanj, zlasti ono računskega nadsvet-nika Mozetiča, da manjših vlomov sploh ne omenjamo. V noči na sredo pa so zločinci znova dokazali, da jih še vedno ni volja mirovati. Ko so v sredo zjutraj prišli uslužbenci trgovine z železnino Breznik & Fritsch v Stritarjevi ulici v službo so takoj pri vstopu v lokal opazili, da ni nekaj v redu. Ko so se podali v druge prostore so našli tamkaj vse razmetano, doči! je bila v trgovini sami razbita dnevna blagajna, v pisarni poleg trgovine pa je bila odprta miz-nica. Vse v neredu Je bilo tudi v skladišču. Vrata, vodeča do trgovine iz Ribje ulice so bila odprta in vržena iz tečajev. Enako se bila nasilno odprta tudi vrata, vodeča v skladišče. Nočni gostje so vzeli iz miznice v pisarni 2000 Din kovanega denarja, se polastili knjige s kolki in znamkami v vrednosti 1000 Din, v blagajni pa so našli še za 500 Din denarja v manjših bankovcih. S seboq so vzeli tudi aktovko, v katero so spravili razno jedilno orodje. Skupno so oškodovali lastnika tvrdke za okrog 7000 Din. Vlom ie bil takoj javljen policiji in je odšlo na zasledovanje drznih tatov več detektivov, vendar se zdi, da so storilci to pot odnesli pete. idealna britvica ij srebrne*« iekla. ki «tvori britje turtf pri _ najjačjj bradi pravim užitkom. s Pr©prodajata' naj se obrnejo na: Gmtanr Bimct 4 ata, Wleo Vfl„ Richtergrae !• Domače vesti »Življenje in svet" št. 14 Pravkar je izšla štev. 14. tedenske revije »Življenie in svet« z naslednjo vsebino: Rembrandt van Rijn (z dvema slikama). Charles Nodier o Ljubljani (Volontaire — s sliko). Prepelica (Adolf Koelsch — s sliko). Jedro naše zemlje Je trdo (Dr. K. Kuhn). Potenie ie zdravo (Dr. A. Froelich). Na plantaži kavovca (s sliko). Ob stoletnici javnih železnic (V. Šv. — 8 tremi slikami). Kako Je vrag Mojco vzel (Ivan Podržaj). Čarovniškl procesi na Slovenskem (Dr. VI. Travner — s sliko). Vsakdanja večerna telovadba (Ivo Zor — 8 tremi slikami). Ameriška farma za mrčes. Dervišl plešejo (s sliko). Ali Je temeljito žvečenje potrebno? Živalske oči. Številko krasi poleg lesorezov slikarja Justina in risbe kiparja N. Pirnata lepa umetniška priloga Večer na Urški gori po originalu Dane Kuraltove. »Življenje in svet« izhaja tedensko in stane polletno (zaključena knjiga) 40 Din, četrtletno 20 Din, mesečno 8 Din, posamezna številka pa samo 2 Din. — Naroča se pri upravi: Ljublja-na, Knafljeva ulica 5. * V višjo skupino ie pomaknjen g. dr. Vladimir Muha, sodnik v Ptuju, o katerem je bilo nedavno pomotoma poročano iz Beograda. da je upokojen. * »Uradni list« ljubljanske in mariborske oblasti prinaša v št. 97. uredbo o konvenciji med Avstrijo, Italijo, kraljevino SHS, Rumunijo in Češkoslovaško glede prenosa terjatev in depotov, ki izvirajo iz poslovanja poštne hranilnice na Dunaju, dalje ko« mimike Privilegirane agrarne banke in natečaj za njene uradnike ter razne razglase uradov in oblastev. * Zgodovinska zgradba Frankopanov v Karloveu se namerava preurediti v muzej. Kakor javljajo iz Karlovca, obstoia namera, da se sedanja zgradba okrajnega glavarstva, ki ne ustreza več svoji svrhi. preuredi v mestni muzej. Ta stara zgradba ima svoio zgodovinsko vrednost. Bila je last knezov Frankopanov in svoiečasno zbirališče plemstva karlovške okolice. * Izvršba na prejemke zasebnih nameščencev. Kot drugi zvezek Sociialne knjižnice, ki jo izdaja Zveza društev privatnih nameščencev v Ljubljani, ie izšla za dr. Obersnelovo razpravo o novem zakonu o pokojninskem zavarovanju študiia dr. Sto-jana Bajiča o izvršbi na prejemke zasebnih nameščencev. Po kratkem zgodovinskem uvodu razmotriva pisec sedanie pravno stanje, opirajoč se tako na sodstvo kakor tudi na obširno literaturo do najnovejšega Jasa. Za tem obravnava pravni položaj v ilrngih pravni.! območjih naše države ter končno kritično oceni obstoječi načrt za enotni izvršilni red ter stavlia z motivi opreml;eni predlog k tej zakonski materiji. Delo .ie dobrodošlo tako praktičnim pravnikom, odvetnikom in sodnikom, kakor tudi zrsebnim nameščencem in njih organizacijam. Dobiva se za ceno 10 Din v knjigarnah ter pri tajništvu Zveze društev privatnih nameščencev Slovenije v palači Delavske zbornice. * Narodni ženski savez svetuje udeleženkam kongresa v Splitu, da prečitaio navodila legitimacije, preden zahtevajo vozno karto, in se točno po njivi ravnajo. One, ki potujejo od Zagreba dalje z brzovlakom, naj to javijo blagajni. Preskrbite si karte pravočasno! Odhod v soboto 5. t. m. 12.20 s poštnim, prihod v Zagreb ob 16.45; dal e z brzovlakom ob 20.35, prihod v Split ob 8. zjutraj. Turistovski dom na Uršk? gori pri Slo-venigradcu. Mislinjska podružnica SPD v Slovenjgradcu obvešča turiste in izletnike, da bo njen dom na Urški gori od 14. t. m. naprej zaprt. Dom bo odprt in oskrbovan 5e na dan 20. in 21. t. m. Ker so se pri zimskih posetih dogajale razne nerednosti in se ie mnogo kliučev doma nahajalo v nepoklicanih roka'.i, so se na domu nabavile nove ključavnice in se ključ od 21. t. m. naprej nahaja samo pri podružnici v Slovenjgradcu. * Esperanto. Tudi Slovenci smo dobili prvo originalno delo v esperantu — dokaz da tudi mi pridno delamo na tem polju. Pod naslovom »Fabeloj« je izšel kot samostojna brošurica ponatis pravljic g. prof. Franja Modrijana, ki jih je bil on kot sotrudnik raznih esperantskih časopisov poslal mladinskemu listu »La Etulo«. (Paris-Xe. 21. Rue de Rocroy). * Trgatev v našem Primorju. S Sušaka poročajo, da je trgotev grozdja v glavnem že končana. Pridelek je manjši za 25 do 30 odstotkov od lanskega, dočim .ie kakovost vina znatno boljša. Mošt ima 18 do 21 odst. sladkorja. Cena grozdju se giblie okrog 2 Din za kilogram. Kupčija z moštom se letos zelo slabo razvija. * Na ljubljanski sadni sejem se sprejemajo le priznano dobre sorte namiznega sadja. Od vsake sorte je poslati 25 kg izbranih in enako debelih plodov, lahko pa tudi 50, 75, 100 in več sto kg. Vse sadje mora biti trdno vloženo, da se po poti ne premika, vendar ne tako na tesno, da se otisne. Vse poslano sadje se bo preložilo v normalne ameriške zaboje, zato mora biti vse poslano sadje zadnji čas do 10. t. m. v rokah uprave velesejma, kamoj je nasloviti tudi vse pošiljatve. * Smrtna kosa. V Podplatu pri Rogaški Slatini je umrla po dolgi mučni bolezni gospa Terezija K u p n i k, stara 83 let. Njen pogreb bo jutri ob 15. na domačem pokopališču. Pokojni blag spomin, rodbini iskreno sožalie! * Lahkomiselno zaigrana eksistenca. Pred vojnim sodiščem v Beogradu sta se morala zagovarjati v sredo dva računska častnika zaradi poneverbe. Administrativni k£petan II, Gjuro Očič je lani v decembru kot blagajnik šumadijske divizijske oblasti pri nekem računu pridržal 4000 Din in jia zapravil v slabi družbi. Poneverbo je pro stodušno priznal. Sodba: 7 let ječe. Pešadij-ski kapetan Josip Vitasek pa ie v novembru 1923. kot član komisije za hrano 6. pešpol-ka v Velikem Bečkereku neupravičeno pri držal 1181 Din, za katere, se bo pokoril v ječi 1 leto. Oba častnika sta seveda za vedno izgubila tudi šaržo. * Tri zakasnele živalice. Gdč. Mica Ši-škova in Hedvika Babnikova iz Litije sta nam poslali tri rjave hrošče, ki sta jih našli včeraj ob Savi. * Zgorel v kolibi. Milan Cvetkovič iz vasi Obrša pri Cupriji je kot čuvar vinogradov prenočeval v mali kolibi. Ker ga je zeblo, si je zvečer zakuril in ob ognju zadremal. Tekom noči pa se je vnelo Ustje in slama, na kateri je počival Cvetkovič. Ko pa so naslednji dan vaščani prinesli čuvarju živež, so na mestu kolibe našli le žalostno pogorišče in sredi pepela ožgane telesne ostanke tragično preminulega Cvetkoviča. * Strašna nesreča delavca. V sladkorni tovarni v Velikem Bečkereku se je primerila nesreča, katere žrtev ie postal 36 letni delavec Marko Grek. Zaposlen je bil pri centrifugali. Stroj je prijel žlico, s katero se ie delavec približal neprevidno in mu io zagnal s tako silo nazaj, da se je delavcu zarinila v trebuh. Razen tega le Marko Grek dobil tudi hude poškodbe na glavi. Prepeljali so ga v bolnico, kjer se bori s smrtjo. Danes! Senzacija!! Velika premijera!! TOM MIX v najnovejšem filmu Jonijevo junaštvo Ob 4., H8. to 9. ari Kino Ideal * Zasledovan vlomilec. V Drenovcu pri Št. Rupertu na Dolenjskem je bil izvršen 30. septembra popoldne v stanovanje kočarja Josipa Zgonca drzen vlom. Izvršil je vlom 47 letni Anton Adamič, po poklicu čevljarski pomočnik, ki je po vlomu izginil iz tamošnjega kraja. Tat si je prisvojil črno moško obleko, baržunast klobuk, niklja-sto moško uro z verižico, 1400 Din gotovine ter nekaj drugih predmetov. Skupno je tat napravil nad 2600 Din škode. Adamiča zasledujejo orožniki, vendar brez uspeha. * Zločin v pijanosti. Kmet Matija Kraj-novič iz Koritne pri Osijeku se je nedavno z lepimi prihranki vrnil iz Amerike. Povabil je v gostilno svoje prijatelje in pili so pozno v noč. Končno je Krajnoviča spremlja! proti domu seliak Fabo Koranjac. Oba strahovito pijana sta se spotoma sporekla in se začela daviti. Močnejši Fabo ie končno pritisnil Američana ob zid. izvlekel nož in ga petkrat zabodel. Proti jutru so ranjenca prepeljali v osiješko bolnico in odtod domov, kjer je pa kmalu izdihnil. * Ruski emigrant nasedej sleparju. V Poljski in Nemčiji so se pojavile sleparske družbe, ki imajo po sosednji'.! državah svoje zaupnike in ki se bavijo s tem. da premožnejše ruske emigrante tajno pregovore za povratek v domovino. Pred dvema mesecema je nasedel neki taki družbi v Novem Sadu živeči polkovnik Nikola Travin. ski, ki je prodal svoje dobro uvedeno trgovino s sadjem, da bi se mogel vrniti v Rusijo in tam sodelovati za restavracijo monarhije. Te dni pa je dospela od Travin-skega vest, da so ga sleparski agenti odvedli do ruske meje ob Poljski, mu tam odvzeli 50.000 Din prihranjenega denarja ter neznano kam izginili. * Poskus samomora tri dnf oo poroki. V Dubrovački Reki se je hotel usmrtiti v torek mlad kmetovalec, ki se ie šele tri dni poprej poročil. Poskus samomora je izvršil iz obupa, ker so mu dan poprej neznani vlomilci odnesli vso imovino v znesku 17.000 Din. Mladi kmetovalec je nedavno prodal svoje zemljišče za 30.000 Din. z namenom, da se posveti drugemu poslu. 12.000 Din ie plačal za hišno opremo, a ostali del je nameraval vložiti v banko. * Obledele obleke barva v različnih barvah ln plisira tovarna Jos. Reich. * S stolom po glavi. V vaški krčmi v Opavu v Vo;vodini sta se znašla kmeta Simon Mihajlov in Veliko Krstič. ki sta si že stara nasprotnika. Prav hitro sta bila v prepiru in takoj nato tudi v laseh. Sima Minajlov je v primernem trenutku popadel stol in treščil s tako silo po Velikovi glavi, da je nesrečnik padel nezavesten in čez dobro uro izdihnil. Ubijalca pa so aretirali orožniki. U ' inhKanp u— Lep jubilej dela. Petdesetletni jubilej poklica in dela praznuje danes Jurij Schaf-fer poslovodja ljublj. manufakt. firme A. & E. Skabrne. Jubilant je bil roien dne 4. oktobra 1865 v lepi obsavski Sevnici in se je posvetil trgovskemu poklicu. Ko je dovršil svojo učno dobo in začetna leta trgovske prakse, je prišel kot mlad trgovski sotrudnik v Ljubljano in služboval pri raznih ljubl!anski,i manufakturnih tvrdkah. L. 1914 je stopil v službo v znano Skaberne-tovo manufaktumo veletrgovino v Ljublja-. ni, v kateri deluje sedai že šestna'sto leto kot poslovodja. Gosp. Julij Scnafer je zaradi svoje ljubeznjivosti in postrežljivosti priPubljen pri kupovalcih od stanovskih tovarišev pa spoštovan kot izkušen strokovnjak in ljubezniv družabnik. V mlajših letih je bil agilen in požrtvovalen delavec v sokolskih in drugih društvih, katerim je še danes zvest član. Jubilantu iskrene čestitke! u— Klavirski koncert Arturja Rubinstei- na. V ponedeljek 7. t. m. bo v dvorani Uniona njegov prvi koncert v Ljubljani Rubinstein spada v najtežjo kategorijo svetovno znanih pianistov, ki koncertira izza svoje mlade dobe g senzacionalnimi uspehi po vsem svetu. Samo enemu njegovih koncertov v londonski Albert Hali je prisostvovalo 14.000 ljudi. Občinstvo opozarjamo na prvi njegov ljubljanski koncert. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. u— Zborovski koncert Sokolskega pevskega ibora iz Moravske Ostrave v Ljubljani. Kakor že javljeno, bo koncertiral v sredo 9. t. m. v filharmonični dvorani Sokolski pevski zbor iz Moravske Ostrave. Njegov spored sestoji iz čeških zborov starejše in novejše literature. Od starejših skladateljev so zastopani: Smetana, Bendl in Kriškovski z večno lepo »Utopljenko«, od novejših pa slavna Janaček s svojim zborom »Sedemdesettisoč in Foerster s himno »Sveti Vaclav*. Poleg njih pa tudi dirigent zbora gosp. Hradil s pesmijo Beskidov. Nato 6lede češkoslovaške narodne pesmi, katere zaključuje naša »Prišla je miška« v harmo-nizaciji dirigenta Hradila. Zbor šteje 50 pevcev in uživa v svoji domovini sloves zelo dobrega zbora. Vstopnice v Matični knjigarni. u— O Šubljevi zmagoviti koncertni turneji po Ameriki smo izložili v izložbi oglasnega oddelka »Jutra« v Preešrnovi ul. več kritik, ki so jih prinesle ameriške novine obenem s slikami pevca. »The Milwaukee Journal« pa je priobčil zelo posrečeno ko-lorirano pevčevo sliko v narodni noši, ki je istotako izvešena v izložbi. u— «Pori». Premijera tega filma, ki je bil predvaian včeraj kot 4. film letošnje se-zije ZKD je vzbudil zlasti med mladino in diiaštvom ogromno zanlmanie. Dvorana kina Matice se je trla mladih občudovalcev in prijateljev narave. Zanimivo ie bilo opazovati, s kakim ognjevitim navdušenjem je zasledovala mladina lepe slike na platnu. Lov na divje krvoločne zveri, na ogromne prastare slone, boji z velikanskimi opasni-mi kačami, črnci in njih nenavadni običaji, bojne igre. — vse to je bilo nekako novo razodetje za oči mnogoštevilnih mladih gledalcev. Seveda tudi ni manikalo navdušenja pri starejšin in ZKD si je prav gotovo s tem sporedom pridobila celo vrsto novih pristašev ln ljubiteljev krasnih naravoslovnih in kulturnih filmov. Predstavo je -»tvoril g. prof. Dolžan s temeliitim in zelo poučnim predgovorom za kar ie žel s strani poslušalstva viharno odobravanje. Film je izvrstno delo vzhodnoafriškega filmskega sindikata in zasluži vso pohvalo. Številni gledalci, ki bodo še sledili in posetili prihodnje predstave, bodo z njim gotovo zadovoljni. Nadaljnje predstave se bodo vršile v Elitnem kinu Matici danes (šolska predstava) in jutri ob 14.30 ter zadnja v nedeljo dopoldne ob 11. 11— Igra s smrtjo. To fino in duhovito komedijo ruskega, pri nas dobro znanega pisatelja Arkadi ja Averčenka, bo uprizoril v soboto kot otvoritveno predstavo šentjakobski gledališki oder. Vsebina je kratko naslednja: Trgovec Taldikin si želi dobre kupčije, toda vse se mu izjalovi. Ko pri.ie v njegovo hišo zavarovalni agent Gliborič. ki hoče zavarovati vsakogar, kogar sreča, šine Taldikinu srečna misel, da bi napravil tu kako dobro kupčijo. Toda noče zavarovali samega sebe — temveč pisatelja Knzanceva, ki boleha na jetiki. Podkupi »zdravnika« Usikova in pisatelj Kazenčev je zavarovan. Taldikin ga zavaruje za visoko vsoto, katere polovico naj dobi po pisateljevi smrti njegova mati, ostalo pa on. Taldikin čaka, kdaj bo ugasnila dogorevajoča sveča Kazan-čevega življenja, da se z njo perfektu ra kupčija, toda plamen pričenja naraščali — pisatelj preboli jetiko in ozdravi. Taldikin je ves obupan. Toda naenkrat nastane pre-okret. Dela pisatelja Kazančeva postanejo cenjena in upoštevana. Odpro se mu ienar-ni viri, dosmrtno zavarovanje se spremeni v življensko, Taldikinova nečakinja Zoja postane Kazančeva nevesta in Taldikin dobi zopet svoj denar, ki ga je vložil v »trgovske podjetje«. _ Občinstvo se bo izborno zabavalo. Glavne uloge so v rokah gg. Košaka, Lavriča in Pastorčiča ter gdč. Modičeve in Pirčeve. V ostalih ulogah pa nastopajo *e gg. Cuk, Moser, Trtnik ter gdč. Baranova in Koščakova. Predprodaja vstopnic v trgovini Miloša Karničnika, Stari trg 18. Otvoritvena predstava je za abonma. Komedijo bodo ponovili v nedeljo zvečer. u— Ii gledališča. Premijera veseloigre »Naš gospod župnik« bo v nedeljo, 6. t. m. Komad je poln prijetnih in veselih značajev in riše tipe povojnih bogatašev in dostojanstvenikov. Središče vsega je župnik-poštenjak, ki se bori proti nesolidnosti s krepko preprosto besedo. Vstopnice pri dnevni blagajni v operi. — V soboto, 5. t. m. bo premijera popularne češke opere »Švanda dudak« (glej članek v današnjem »Kulturnem pregledu«). — Repriza francoske veseloigre »Velika abeceda« ali »Gospod Topaze« bo v soboto, 5. t. m. v drami pri običajnih cenah kot izvenpredstava. Izredno efektna in zabavna veseloigra je pri dosedanjih uprizoritvah žela največji uspeh. — V nedeljo, 8. t m. zvečer ob pol 20. se bo pela v operi Cajkovskega opera »Evge-nij Onjegin« kot ljudska predstava po znižanih cenah. u— Tombola društva »Skrb za mladino« se bo vršila v nedeljo ob 3. popoldne na Kongresnem trgu. Kompletna spalnica (9 komadov), šivalni stroj, moško kolo. otroški voziček, dva radio-aparata blago za moško obleko, razno specerijsko blago — to so glavni dobitki. Poleg tega je Še 200 četvork in petork. Kupujte tablice, da vas doleti sreča. Pomladi kupljene tablice so veljavne. Srečke so samo po 2 Din. Pomagajte prispevati za Dečji dom. u— Sokolsko društvo Moste vabi na so-colsko veselico s plesom itd., ki jo priredi v nedeljo, dne 6. t. m. Začetek ob 5. popoldne. u— Mestna elektrarna ljubljanska naznanja svojim konsumentom, da bo morala to nedeljo ustaviti na vrtilni strani električni tok od 7. zjutraj do 16. popoldne, ker bo prečistila vse transformatorske posta'e. i— V Liubljani Imamo zopet cirkus. Na travniku nad Lattermannovim drevoredom e zopet živahno. Svoje šotore ie razpel tamkaj cirkus Konrad o, ki je od poseta cirkusa Cludskega zopet vreden, da si ga Ljub Tančanl ogledajo. Okrog šotorov se gnetejo od iutra do večera množice liudi, ki si ogledujejo cirkuške ljudi ali pa se odločijo da si ogledajo za mal denar tudi razne eksotične zveri, opice, papige, slone in res prav lepe konje. Večerne predstave so bile doslej nabito polne. Občinstvu zlasti ugaja- Telefon 2730 Hine &)uM)anbk\ dvot Vdftka premrla! Danes! Rušila veiefaJm! »Tatarska kri" V gj. vlogah člani Hudožestvenega teatra. Grozodejstva tatarskega kneza Timurkana! Prizori, da vam bo zastala kiri! Polet slovanskega Ikanusa — preprostega ruskega k/meta! 2nvC|ew ll/udi. ki lebde med življenjem in smrtjo! Sodeluje orkester balalalk! Tatarske metodi je! Ruske pesmi! Preslkrbite pravočasno vsto-rmčcc! Ob 4., Vk na 7., V>%., 9. io dresirani konji, ljubki poniji, prav čedne točke pa se dosežejo tudi s sloni, belimi medvedi in izborno dresiranimi psi. Atrakcija vsake predstave sta saksofonista Tedi in Jose. Zelo zanimive so tudi točke na trampulinu in odskočni deski. Vmes ne manjka komičnin slik in ugaia zlasti ljubka opica Jambi, ki predstavlja kavalirja v fraku in cilindru. Kakor čujemo bo prierdil cirkus pozneje tudi par predstav za šolsko mladino. Te dni bo oskrbela uprava cirkusa da si bodo ogledali živali šolski otroci v skupinah po znižanih cenah. u— Klub esperantlstov v Ljubliani otvori v torek 8. t. m. ob 19.20 esperantski tečaj za začetnike v šentjakobski šoli. Učnina mesečno 15 Din za dijake 10 Din. 11— Pogrešan krojaški pomočnik. Iz Ljubljane je že okrog 24. septembra izginil 17-letni krojaški pomočnik Viktor Miškot. Domači so menili 6prva, da se je podal na obisk h kakim sorodnikom in da se bo žff~čez par dni vrnil, kar pa se je izkazalo kot napačna domneva. Imenovani je bil videti zadnji čas zelo potrt. Miškot je visoke postave, bolj šibak, podolgovatega obraza in kostanjevili las. Oblečen je bil v ponošene 6vetle hlače, enak telovnik, moder suknjič in pisano srajco. u— Zgodbica o prodanem štedilniku. Brezposelni kleparski pomočnik Stanko B. je pomladi prodal branjevki Katarini H. v Rožni ulici železen štedilnik. Zdaj, ko prihaja zopet zima v deželo, pa se je oglasil kot la6tnik tega štedilnika Stankov oče Tomaž B., stanujoč na Karlovški cesti 7, ki je zahteval štedilnik nazaj. Katarina H. pa se izgovarja, da je štedilnik že takoj čez par dni prodala neznanemu Ižancu za 7o Din, čeprav je bil ta baje vreden 200 Din. Stanka B. je prijela na očetovo ovadbo policija, a se Stanko izgovarja, da je bil tudi solastnik na čudne načine izginulega štedilnika, ki ga bo oškodovanec zahteval zopet v svojo last kar preko sodišča. u— Dve težji nesreči. Petletno hčerko uradnika tobačne tovarne Sašo Logarjevo je popadel včeraj dopoldne velik pes neznanega lastnika in jo močno obgrizel po obrazu. Zlasti hud ugriz ima v spodnji ustnici. Poškodovano deklico so prepeljali v bolnico. — Druga huda nesreča se je dogodila včeraj zjutraj v mestni plinarni. Tamkaj uslužbenega delavca Ivana K- so našli njegovi tovariši okrog 9. dopoldne omamljenega po plinu. Ker ie bil že v.globoki nezavesti, se je takoj videlo, da je njegovo stanje zelo kritično. Prepeljali so ga z rešilnim avtom nemudoma v splošno bolnico, kjer se je zavedel šele popoldne. u_ Tuje svetiljke kradejo. Inkasant mestne elektrarne Ludvik Podobnik je imel te dni opravka pri zobozdravniku na Marijinem trgu št. 3. Medtem ko se je mudil pri zdravniku, je postavil svoje kolo v vežo imenovane hiše. Ko se je vrnil, je opazil, da mu je nekdo snel s kolesa karbidno sve-tiljko. u— Za zdravje otroka deluje Atena že dolgo let, vendar ne more izvršiti svojega obsežnega programa v oni meri. kakor bi hotela. Vsak najmanjši dar bo dobro došel, da pomagamo onim, ki so naše pomoči nai-bolj potrebni. 1232 u— Gostilna Kolezlja, Trnovo bo imela v sobto in nedeljo dobre, sveže domače jetrne, krvave in mesene klobase. Umevno, da tudi kremenateljčkov ne bo manjkalo. Tudi za dobro pijačo je preskrblieno. Pridite pokusit! ' 1231 Iz Maribora a— Kmetijski minister dr. Frangeš je iz Rogaške Slatine, kjer je na oddihu, v sredo prišel v Maribor z avtom v spremstvu šefa svojega kabineta. Po dal!ši konferenci z velikim županom in njegovim kmetijskim referentom si je skupno z vel. županom in obl. komisarjem ogledal Vinarsko in sadjarsko šolo, razsadnik v Pekrah in okrožni agrarni urad. Nato so šli v Slov. Bistrico, kjer so si ogledali neko vzorno posestvo. Med vožnjo se je minister ustavil v vasi Bohova, odkoder po njegovih informacijah izhaja n;egova rodbina, ter je obiskal kmeta Frangeša na dotičnem domu. Zanimivo je, da je izvedel od kmeta o poreklu rodbine podatke, ki so v soglasju z njemu znanim! podatki, kakor n. pr. to, da ie rodbina prišla iz Francije. Minister si je ogledal tudi še kmet. šolo v Št. Juriju ob iuž. žel. in se nato vrnil zvečer v Rogaško Slatino. O vsem, kar je videl, se je izrazil zelo pohvalno, zlasti tudi o lepoti, snagi in čistoči kmečki.! hiš. a— 5 redna seja obč. sveta mariborskega bo v četrtek ob 18. uri v posvetovalnici Na dnevnem redu so poročila predsedstva in odsekov ter predlogi in vprašanja. a— Vse vinogradnike poziva veliki župan mariborske oblasti, naj z ozirom na izredno lepo vreme v interesu kvalitete vin počakajo s trgatvijo do skrajne možnosti. a— Dohodki mariborske carinarnice so znašali v septembru 12,092.197.20 Din, za uvoženo blago 12.084.120.85 Din ter za izvoženo 44.034.25 Din. a— Gospodinjske nadaljevalne šole. Mariborska oblastna samouprava posveča tem šolam mnogo pažnje. V velikih počitnicah lanskega leta se je izvežba'o v tečaju 26 učiteljic za delo med kmečkimi dekleti. Ustanovljenih je bilo potem 18 gospodinj-sko-nadaljevalnih šol, v katerih so se dekleta naučila najpotrebnejše za gospodinjstvo. Kuhale so in šivale, slišale mnogo o gojitvi zdravja, negi bolnikov, o vrtnarstvu, mlekarstvu i. dr. Te šole je posečalo 254 deklet in žen v starosti od 15 do 47 let Pouk je bil navadmo po en dan na te- den po 8 ur. — Letos se je vršil za učiteljice teh šol strokovni in uvodni tečaj v Mariboru, katerega se je udeležilo 18, oziroma 26 učiteljic. Tako bo mogoče ustanoviti nove nadaljevalne šole za ona kmečka in delavska dekleta, ki nimajo prilike, izobraziti se v višjih gospodinjskih šolah. Dasi je nemogoče nuditi učenkam v kratki dobi kaj popolnega, skuša vendar ta šola vzbuditi zanimanje in veselje do gospodinjstva in seznaniti mladenke z marsičem, kar bi jim sicer ostalo neznano. Naj bi s t kmetje in delavci pobrigali in zaprosili oblastno samoupravo za ustanovitev takih šol, ki pomenijo za naša dekleta vsekakor velik napredek. — A. M. a— Župan Stilmondsk| na mariborskem odru. Slavnega Maeterlincka vojna drama »Župan Stilmondski« ki je dosegla predlanskim v Ljubliani ogromen uspeh, se bo uprizorila prvič v Mariboru to soboto, 5. t. m. v režiji g. J Koviča. V glavnih vlogah nastopijo gdč. Kraljeva in gg. Grom, Kovič J in Kovič P. Predstava bo za abonma B. a— Prvi kostanjarji so se poiavili v sredo na mariborskem trgu. Prodajajo liter po 8 Din. a— Prirezani stodinarski bankovci so se pojavili po Mariboru in povzročili govorice o ponarejenih stotakih. Že svoi čas pred dvemi leti se je pojavila ta sleparija, da se je iz 16 stotakov, zloženih drug vrh drugega. dobil sedemnajsti na škodo prejšniih. Tokrat so se prvi prirezani stotaki pojavili na pošti v Ptuju, letos pa sta .iih dobili carinarnica in kolodvorska pošta. Narodna banka jih je zbrala in svari pred razpeče-valcih nadalnjih. a— Nevarna grožnja. 26 letni zidar Ivan L. je tri leta živel s kuharico Marijo K„ ki ga je pa zapustila, ker se je pečal tudi z drugimi in se okužil. Zagrozil ji je, da jo bo ustrelil, ona ga je pa ovadila. V soboto, 5. okiobra vsi v Unionsko dvorano na prireditev JADRANA" Iz Celia e— Letošnji zlet celiske Sokolske župe v filmu. Letošnji zlet cel ske Sokolske župe se je vršil ob krasni udeležbi članstva in številne sokolske publike 15. septembra v Trbovljah. Lastnik drogerije »Sanitas« v Celju br. Franc Kramar je posnel celotni zlet s filmskim aparatom. Danes zvečer pa bo br. Kramar predvajal ta film ob 19.30 v telovadnici celjskega Sokola v mestni osnovni šoli. Vstop je brezplačen. e— Obnovite srečke IV. razreda državne razredne loterije, ker je čas le še danes in jutri. Žrebanje se bo vršilo v ponedeljek 7. t. m. e— Umrljivost. V Celju je umrlo v mesecu septembru 24 oseb, od teh 22 v javni bolnici, 1 v mestu in 1 v Invalidskem domu. e— Izgubljeno in najdeno. Hlapec Ciril Krivec, uslužben pri posestniku Zagodetu na Mariborski cesti, je izgubil pred dnevi med vožnjo po Glavni cesti v smeri proti mestu med VVestnovo tovarno in gostilno »Pri Jugoslovanu« 200 Din vredno konjsko odejo sive barve z rdečimi in rumenimi progami. — Alojzij Turnšek. stanujoč Pred grofijo, je oddal na policiji srebrno zapestnico. katero je našel pred dobrimi 14 dnevi na Dečkovem trgu. e— Težak odgovor bo daial. V ponedeljek opoldne se je pripeljal po glavni cesti skozi Gaberje v smeri proti Vojniku dvo-vprežen tovorni voz, na katerem ie ležal 38 letni hlapec Vinko K. in spal spanje pravičnega. Službujoči stražnik ie voz ustavil in voznika poklical na odgovornost. Oa pa je bil pijan kot čep in je pričel stražnika zmerjati na vse mogoče načine. Obljubil ie med drugim stražniku tudi, da ga bo vsekal, da ga nikjer več ne bo itd. Ko se je iztreznil, ni hotel o vsem ničesar vedeti. Pa bo vseeno dajal svoj težki odgovor na sodišču. e— Surov nočni napad z nožem. V celjsko bolnico :e bil pripeljan 21 letni posestnikov sin Franc Pevec iz vasi Grobelce, občina Sv. Štefan v okolici Šmarja pri Jel' ša, v precej nevarnem stanju. Telo je imej na kaki.i 10 mestih precej na dolgo in globoko razrezano z nožem. V ponedeljek zve čer se je Pevec namreč peljal na kolesu skozi vas Ločnico. Naenkrat ie planila v/ teme nad njega večja gruča tamkajšnjih fantov in ga hotela ustaviti. Pevec ie skušal pobegniti, toda eden izmed napadalcev ga je udaril z debelim polenom no rami in ga sklatil s kolesa. Nato so ostali fantje planili k njemu in ga divje obdelali z r.oži pr glavi in hrbtu. Pevec se sicer nahaja že izven nevarnosti, toda traialo bo precej časa. predno se mu bodo zacelile številne rane, med katerimi so nekatere globoke de 5 cm. f t ! ftlro šl— Meščani, obiskovalci sokolske knjižnice, se naprošajo, da prihajajo po knjige v četrtek, ker je nedelja namenjena okoličanom. šl— Obrtno nadaljevalna šola v škofji Loki prične z rednim poukom v nedeljo 6. t. m. ob 8. Vajenci morajo šolnino in vpisnino v znesku 23 Din vplačati tekom oktobra. Iz Tržiča č— Potujoča higijenska razstava v Tržiču. Higijenski zavod iz Ljubljane priredi na inicijativo svojega ravnatelja dr. Pn-ca in s pomočjo tržiskega zdravstvenega doma od 6. do 20. t. m. v -telovadnici meščanske šole veliko higijensko razstavo združeno z vsemi podučnimi predavanji kakor se navadno vrše ob takih prilikah, Razstava se otvori v nedeljo 6. t. m. ob 11. dop., obisk razstave je brezplačen. Na to izredno zanimivo razstavo že danes opozarjamo in vabimo vse, ki se za zdravstvo našega naroda zanimajo, da si jo večkrat ogledajo in se s posebnim zanimanjem zamude pri raznih statistikah nalezljivih bolezni č— Avtobusne zveze se od dne do dne boljšajo. Avtopodjetje Pernuš vozi od me seca septembra dvakrat dnevno v Ljublja no in nazaj in sicer na progi Tržič-Kranj-Medvode-Ljubljana. Postaje ima v vseh krajih ob progi. Prav tako vozi avtopodjetje Mali že celo poletje po dvakrat na dan v Ljubljano na isti progi. Potujoče občinstvo se bolj in bolj oprijemlje avtobusov, ker pridobi prvič na času, drugič na udobnosti vožnje in tretjič na spanju, ker gre celo uro kasneje iz Tržiča in pride kljub temu še pred vlakom v Ljubljano. Lansko leto nam je železnica obljubila na tržiški progi motorne vozove in večkratno zvezo in skrajšano vožnjo. Z Jesenic s— Himen. V sredo dopoldne se je poročil v Ljubljani gospod Viktoi Klinar, sin uglednega posestnika s Plavža, z gospodično Pavlo Kolšakovo iz Trbovelj. Mlademu paru iskrene čestitke! s— Tržni dnevi na Jesenicah, ki jih je pred kratkim uvedla mestna občina, so s strani prodajalcev kakor tudi konzumentov zelo dobro obiskani. Vršijo se ob torkih in sobotah. Največ se prodaja in kupuje sadje, predvsem češplje. Živahna je tudi kupčija z raznimi deželnimi pridelki. Iz Litije i— Članom SPD Litija. V nedeljo skupen izlet litijskih in zagorskih turistov na Sv. Planino. V primeru dobrega odziva priredi odbor to jesen še več skupnih izletov. i— Nujna potreba večje kažipotne table. Na ostrem ovinku, kjer se odcepi cesta proti Ljubljani od one, ki vodi iz Litije na kolodvor, je nujno potrebna velika, pregledna kažipotna deska. Zdaj se namreč stalno dogaja, da zdrve avtomobilisti, ki ne opazijo dosedanje majhne in nečitljive zarjavele ploščice, naravnost k železniškim skladiščem, kjer je potem tudi konec — sveta. Apeliramo na cestni odbor naj nujno ugodi našemu nasvetu, da ne bo nedostatek vzbujal nepotrebne jeze med avtomobilisti. i— Nesreča ameriške izlet niče. Z nedeljske proslave odkritja spomenika padlim vojakom na Sv. Gori se je vračala na večerni vlak večja družba Zagorjanov, ki si je izbrala za povratek pot preko Leš. V družbi je bila tudi gdč. Hribovškova, ki je prišla nedavno iz Amerike na obisk k svojcem. Na neki kameniti plošči je gospodični spodrsnilo Padla je in ko so jo pobrali m mogla več stopiti na nogo. Iz vasi so prinesli nosilnico, nakar so prenesli pone-srečenko v Berdajsovo gostilno na Savo in končno v domačo oskrbo. Gdč. Hribovškova je sestra zagorskega zobotehnika in bi se morala vrniti že 3. oktobra v svojo drugo domovino. Tako je seveda bivanje v stari domovini prisiljena podaljšati. i— Volitev miss Sport-Litije. V nedeljo je priredil naš mladi SK Litija svojo prvo družabno prireditev v predilniški dvorani. Največ zanimanja je bilo za volitev športne miss, lepotno miss imamo še od zimske Sokolove zabave, go. Tončko Jelnikar-jevo. Borba za športno miss je bila kaj huda fn je žirija pod vodstvom g Lozar-ja sistemizirala kar tri mesta. Izvoljene so bile gdč. Natalka Černigojeva (374 glasov), ga. Marja Vidičeva, soproga šmarskega učitelja (327 glasov) in gdč Mary Stros-sova (287 glasov). Vse tri izvoljenke so bile odlikovane s šopki nageljnov, predstavniki njihovih list in čuvarji skrinjic pa z buteljkami. Prireditev je počastilo več cdličnikov, med njimi predilniški ravnatelj g. Preiss, ki je SK Litiji nad vse pozoren pokrovitelj. Iz Trbovelj t— SK Trbovlje bo priredil v nedeljo 6. t. m. ob 7. zvečer v dvorani Forte »Trgatev« s plesom. Šport je v naši dolini šele v začetku razvoja Mladi in agilni SK Trbovlje se trudi, da bi dal športni ideji nekoliko več razmaha, a ne najde zadostnega odziva pri prebivalstvu, posebno ne v onih slojih, ki bi ravno morah razumeti pomen športa. SK Trbovlje se bori z gmotnimi težavami. Urediti mora svoje igrišče, uvedel bi rad še druge športne panoge, a za vse to mu primanjkuje sredstev. Da si pridobi nekaj denarja, priredi v nedeljo »Trgatev grozdja« Pričakujemo od športu prijaznega občinstva, da se te veselice udeleži polnoštevilno. Iz Zagorja z— SPD Litija-Zagorje priredi v nedeljo 6. t. m. izlet na Sv. Planino, ki bo združen s prevzemom planinske koče v popolno oskrbo za dobo 10 let. Oskrbni-štvo prevzame gdč Zofka Savrašek iz Zagorja, ki je imela med vojno znano slovensko restavracijo »Domovina« v Gradcu v najemu. Koča se bo preuredila in pre-snažila, tako, da bodo imeli planinci udobno zavetišče in bodo z veseljem pohiteli na to krasno točko. Postrežba bo točna in solidna, točila se pa bodo samo pristna vi- na. Tudi smučarji bodo imeli ugodno zavetišče, ker se bo preskrbelo za toplo perilo. Letos priredi Podružnica zopet svoj smučarski tečaj. Zelo bomo pogrešali gospoda L Drešarja, prijaznega župnika, ki se je preselil na Konščico in ima velike zasluge, da se je turistika v dveh letih na Sv. Planini tako zelo razvila. Vendar nam je obljubil, da bo vsake 14 dni še vedno prihajal in opravljal službo božjo na Sv. Planini. Vabimo vse planince, da se tega iz leta polnoštevilno udeleže ter tudi v bodoče vedno posečajo v večjih skupinah kočo na Sv. Planini. Za uvedbo jutranjega vlaka Novo mesto. 2. oktobra Mladina prihaja sem od vseh strani k pouku, ki se je že pričel na vseh šolah. To ;e potreba dandanes, ko se zahteva mala matura za najskromneišo službo. Naša nova mestna §Qla obeta meščanski pouk tudi dečkom in prav je to. ali tudi Belokranjci bi bili bolj veseli ako bi imeli ugodnejšo zvezo z dolenjsko metropolo. Na vseh progah se ozirajo na šolanje otrok, le belokranjska mladina mora biti od 4. do 22. ure od doma in si kvariti zdravje zaradi pomanjkanja počitka in zapravljati čas z mučnim čakanjem na pouk in večerni vlak in to dan za dnem, vso dolgo ostro zimo ne glede na moralno škodo, ki jo trpijo zaradi nerednega življenja. Iz navedenih razlogov bilo bi umestneje, ko bi jutranji vlak, ki ima že itak skoraj stalno zamudo prihajal najmanj uro kasneje, kar bi bilo tudi potnikom ljubše, ki imajo opravila v mestu. Ako pa to ni mogoče, naj bi se stroju, ki privozi približno ob pol 8. priklopil voz za šolsko mladino. Za povratek pa ako že ne more popoldanski vlak ki prihaja ob 16 iz Ljubljane naprej do Karlovca, naj se pa tovornemu vlaku priklopi en voz za učečo se mladino, kakor je bilo že lansko leto, a tudi potnikom naj bi bila vožnja dovoljena, ker že itak nimajo več nočnega vlaka. Za mestno šolo bo tudi bolje, ako bo več učencev, zato stori--te prizadete občine svojo dolžnost in prosite železniško direkcijo zato lahko uved-Ijivo ugodnost svojim otrokom dokler je čas in še ni v veljavi novi vozni red, zakar vam bodo hvaležni trpeči otroci in njihovi starši Dopisi ŠMARJE PRI JELŠAH. Olepševalno društvo »Procvik priredi 6. t. m ob 3. popoldne veliko tombolo na trgu pred cerkvijo v Šmarju. Med 400 lepimi dobitki so med drugimi tudi večji dobitki za tombolo kakor: kompletno pohištvo za spalnico, vreča moke, seženj bukovih drv, več žepnih ur, ure budilke itd. čisti dobiček je namenjen za gradnjo plavalnega kopališča v Šmarju pri Jelšah, ki je iz zdravstvenih ozirov za kraj nujno potrebno. Posamezna tablica za tombolo stane samo 3 Din, tako da si lahko takih tablic vsakdo nabavi pri društvenem odboru v Šmarju, ali pa pošlje dopisnico z naslovom, koliko tablic želi, da se mu jih pošlje po pošti. Z eno samo srečko — tombolsko karto — lahko zadeneš glavni dobitek, ki je velike vrednosti, plačaš pa za tablico samo 3 Din. Po končani tomboli pa bo pri gosp. Habjanu veselica, pri kateri igra domača godba in se bo vsakdo lahko par uric neprisiljeno zabaval. Dotič-niki, katerim se je tablice že pred delj časom poslalo, a iznosa za iste še niso dosedaj poslali in tudi srečk niso vrnili, se naprošajo, da iznos za doposlane jim tobolske tablice po priloženi položnici nemudoma nakažejo. ORLA VAS PRI BRASLOVČAH. Kako zna ceniti naše ljudstvo šolo in vse, kar je z njo v zvezi, je pokazalo v nedeljo, dne 29. septembra, ko je proslavilo 30letnico obstoja tukajšnje šole v zvezi z odkritjem spominske plošče zaslužnim možem. Redkokdaj vlada tako praznično razpoloženje nego je ta dan. Pred okusno ozaljšano šolo se je zbrala še pre določenim'časom ogromna množica domačinov in tujcev. Polnoštevilno je bil zastopan domači, braslovški in gomilski krajevni šolski odbor ter gomilski in braslovški občinski odbor Po pozdravih e orisal domači šolski upravitelj zgodovino šole ter zasluge posameznih mož za njeno ustanovitev, nakar se je odkrila spominska plošča. Gospod šolski nadzornik Riko Pestevšek kot zastopnik sreskega poglavarja v Celju, je nato v lepo zasnovanem govoru naglašal pomen dobre šole in potrebo vzajemnega delovanja šole in doma. Končno je govoril akademik g. Brez-nikar. Posrečen je bil tudi vmesni nastop orlovaških tamburašev in Pevskega društva št. Rupert. V lepi povorki z domačim gasilskim društvom na čelu je krenila nato množica v Gasilski dom v Trnavo k predstavi Finžgarjeve »Verige«. Mnogo premajhna je bila obširna dvorana, da bi bila sprejela pod svoje okrilje vse goste. Pod spretno roko režiserja akademika g. šketa so igralci izborno rešili svoje uloge. Do srca so segale tudi deklamacije šolarjev. Po izčrpanem programu se je razvila ob zvokih celjske godbe prav prijetna zabava in je bila izgovorjena marsikatera napitni-ca. Proslava je uspela v vsakem pogledu. H gmotnemu uspehu so razen članov krajevnega šolskega odbora (gg. Plaskana, Hrusevarja, Marovta, škete, Koruna, Cize-ja) veliko pripomogle tudi hiše Breznikar-jeva, Zitnikova. Smodejeva, Slokanova (Ške- VREMENSKO POROČILO Meteorološki zavod v Ljubljani. 3. oktobra 1929. Višina barometra 308 8 m Kraj Čas Saro«. Temper. bo ca _ Smer vetra ta brzina Opazovanja 1 • tu ca v m. in sek Ljubljana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik '8. 765 7 7631 7f>5 4 766 7 763-4 15 15 1/ 17 12 80 70 80 '0 60 mirno S 4 W 4 mirno E 2 S koplje 7 770*2 13 60 SE 1 Split 768-7 17 70 E 4 © •o 2 - I A O ° 9 5 9 4 2 Padavine Vrsta megla v mm do i 7. »re tova) iz Orlove vasi; Levčeva (Korunova) iz št Ruperta; Škofčeva (Drčeva); Andrej-čeva (Korunova) iz Trnave, ki so darovale pecivo in druge jestvine, ter vrla dekleta s požrtvovalnim sodelovanjem v šotorih. Bog plačaj I Proslava sama ostane vsem gotovo v neizbrisnem spominu. Šport Primorje s Ilirija V nedeljo bo padla odločitev prvaka jesenske nogometne sezone. Srečala se bosta dva stara protivnika, ki sta bila že skoro od početka najopasnejša rivala za dosego prvenstva. Zanimanje občinstva je bilo vedno najbolj osredotočeno na ljubljanski derby, kar ni nič čudnega. Oba kluba značita v Ljubljani nekako ekstra kla-so, ki je bila tudi mariborskim klubom kot merilo njihovih moči. Edino Ilirija in Primorje sta zmožna dostojno reprezentirati ljubljanski nogomet na zunaj in imata v tem oziru tudi preko državnih mej gotov renome. Srečanje obeh najmočnejših klubov je po vsej pravici pravi derby in to ne samo za Ljubljano, temveč za vso Slovenijo, kajti zmagovalec v ljubljanskem prvenstvu je dosedaj še vedno zmagal tudi v finalni tekmi za prvenstvo Slovenije. Derbv tekma med Primorjem in Ilirijo utegne biti letos izredno zanimiva. Prvak Primorje se zaveda težke naloge in se je temeljito pripravil na to srečanje. V boj postavi svoje najboljše igrače in bo vsekakor skušal obdržati svojo sedanjo pozicijo. V primeru s prejšnjimi, nima letos v svojih vrstah izvrstnega šuterja Er-mana, kar je gotovo velik minus. Tudi Ilirija je vzela letošnje prvenstvo resno. Angažirala je prvorazrednega inozemskega trenerja, katerega uspehi so se jasno pokazali v zadnjih prvenstvenih tekmah Kakor Primorje, tako mora tudi Ilirija nastopiti brez svojega najboljšega šuterja Šiške, ki še vedno laborira na dobljeni blesuri. Poleg tega nima Ilirija mo-mentano nikakega rutiniranega vratarja, Miklavčič ima pokvarjeno koleno, Kreč je pa pri vojakih in je Ilirija torej vezana na mlajše, sicer talentirane moči, katerim pa manjka še potrebna rutina Tekma se bo vršila na igrišču Primorja ob 16 V predtekmi ob 14.15 nastopita rezervi, ki sta po moči popolnoma enakovredni ostalim prvorazrednim klubom V obeh moštvih nastopijo samo znani igrači ki so že ponovno igrali v I. moštvu, tako postavi n. pr. Ilirija v boj: Unterreiterja. Venkota. Kreča, Strehovca, Pleša itd. Dopoldne bosta igrala ob 8.30 na igrišču Primorja Slovan : Natakar in na igrišču Ilirije Slavija : Krakovo. Klubsko prvenstvo SK Ilirije v plavanju in skokih Niliz plavalnih prireditev, ki so se v teku letošnjega leta obdržale v Ljubljani ter vzbudite tako pri aktivnih plavačih, kakor pri vsej športni publiki ogromen interes za to plemenito siportno panogo, se zaključi v nedeljo, 6. t. m. s tekmovanjem za kiliuibsko prvenstvo najagilnejšega našega kihiba, čigar plavači so dosegli že prav odlično formo, za prvenstvo SK Ilirije. Tekmovanje, ki se bo vršilo v kopališču Ilirije obsega sledeči program: 100 m prosto, 400 m prosto, 200 m prsno, 100 m hrbtno, štafeto 5X 50 metrov prosto 400 metrov prosto, 200 metrov prsno, skoke in štafeto 4 X 50 metrov za dame. Na startu bomo imeli priliko videti najboljše slovenske plavače v medsebojni borbi za čast najboljšega plavača v klubu, istočasno pa bo javnosti dana možnost konstatirati kolosalni napredek, sad marljive ga treninga pod veščim vodstvom trenerja Ilirije g. Maksa Deuitza. Tekmovanje se bo vršilo dopoldne in popoldne in se bo točna ura prčetka pravočasno objavila. S tem tekmovanjem zaključi SK Ilirija svoj plavalni trening na prostem ter zatvori svoje kopališče. Službene objave LNP (Iz seje posl. odbora dne 2. oktobra 1929.) Prvenstvene tekme v nedeljo 6. t. m. v Ljubljani so razvrščene naslednje: Igrišče Primorja: ob 8.30 Slovan : Natakar, 14.15 Primorje rez. : Ilirija rez.; lč. Primorje Ilirija. Sluiba: dopoldne g. Gosar in po 3 reditelji vsakega kluba, blagajna SK Natakar; popoldne blagajna g. Šetina rediteljstvo g. Lukežič in po 6 rediteljev vsakega kltuba. Stranska sodnika za rezervno tekmo Primorje : Ilirija gg. Breskvar in Zucatto, za glavno tekmo določi str. sodnika sekcija ZNS. Nastop službe dopoldne ob 8.. popoldne ob 13.45. Igrišče SK Ilirije: ob 8.30 Krakovo : Slavija. Služba: g. Malovrh in po 3 reditelji vsakega kluba; nastop službe ob 8. K prv. tekmi Amater : Trbovlje dne 6. t. m. v Trbovljah je delegiral posl. o. g. Iv. Dorčeca. Glede izvedbe tekme prejmeta kluba pismena navodila. Izvedbo prv. tekme v Celju 6. t. m. prepušča posl. o. medkl/ubskeimu odboru v Celju. SK Reka se vnovič poziva, da odda do 8. t. m. seznam svojega moštva za tekmo Krakovo Reka 15.9., ako ostane poziv brezuspešen, bo pos'1. odbor verificira tekmo s 3 : 0 za SK Krakovo. SK Reka naj na prihodnjo sejo posl. o. dne 9. t. m. pošlje svojega zastopnika. — (Ostali sklepi sledijo.) — Tajnik II. Mahkovec. Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 20.6 C, najnižja 14.8 C. Solnce vzhaja ob 6.0, zahaja ob 17.37, luna vzhaja ob 7.36, zahaja ob 18.18. Dunajska vremenska napoved za petek: Vse vernih Alpah pretežno jasno, vetrovno in todo; v južnih Alpah spremenljivo, oblačno z južnimi vetrovi SK Ilirija (sabljaška sekcija). Redno vežbanje nadaljevalnega tečaja se začne 3. t. m. v mali galeriji Narodnega doma. V začetniški tečaj že prijavljeni gospodlre, kakor tudi interesenti, ki se dosedaj še niso prijaviti, se vabijo, da pridejo v pocd-eiijek 7. t. m. ob 18.15 na malo galerijo telovadnice v Narodnem domu na informativni sestanek Plavalna sekcija SK Ilirije. Danes, v petek bo ob 18.15 v kopališču važen sestanek vsega članstva sekcije. Dnevni red: nedeljska tekma za prvenstvo kluba, razdelitev zimskega treninga, zaileljučeik treninga na prostem. Brezpogojno točna udeležba je za vsakega člana najstrožja dolžnost! TKD Atena (bazenska sekcija.) Redni treningi se vrše vsako sredo in petek ob 12,30 do 14. na igrišču v Tivoli. Sprejem novih članic istotam. Danes opoldne se razen juniork pozivajo zanesljivo na tireninge in sestanek še naslednje igralke: Černe, Brodar, Sifrer T., Kalser. Priv-šek. Mir-tič, Bemik, Jermo.1. Smuc. Klasek. J ume, Virant A., Sifrer D., Oodier B., Godler K.. Maver, Ilekovšek. Igralke, katere bi bile danes zadržane, morajo sigurno priti na sestanek jutri v soboto ob 14. v damsko sobo kavarne »Emone«. SK Natakar: Danes v petek ob 15.30 trening za vse proste igrače na igrišču ASK Priinoria. Ob 19.30 sestanek vseh nogometašev v klubskih prostorih v Delavski zbornici, JToonost. — Tajnik E Gosoodarstvo Izvrstna kakovost letošnjega grozdja Ivanjkovci, 1. oktobra. September je bil za naše vinograde tako ugoden, da si lepšega ni mogel želeti nihče. Tople noči, vroči dnevi, polni solnca, in enkrat vmes malo dežja. Poleg tega ima trta lepo zeleno listje. Torej vsi pogoji, ki pospešujejo zorenje grozdja. Danes v Brebrovniku brana portugalka je pokazala 20 % sladkorja po klosterneu-burški tehtnici. Poskušnje pri burgundcu, silvancu, rizlingu in drugih kažejo tudi že 20 do 22 %; celo šipon ima 19 %. To so dejstva, po katerih lahko sodimo, da bo letošnji pridelek, če bomo imeli še dobrih 14 dni ugodno vreme, po kakovosti najboljši v tem stoletju. Na trgatev še ta teden ne mislimo. Zgodnji bodo trgali okoli 10. L m., vsi drugi pa bodo čakali Terezije. Toliko glede kakovosti. Množina bo navzlic temu, da so nam v zadnjih 2 mesecih bolezni popolnoma prizanesle, izredno mala. Spočetka so cenili pridelek v ormoško-lju-tomerskih vinogradih povprečno na 4—5 hI na oral. Danes je tudi to cenitev težko vzdržati in jo bo treba znižati na 3—4 hI. Čital sem v nekem dnevniku poročilo iz Ljutomera, da bodo nekateri vinogradniki dosegli lansko tergatev. To je seveda nesmisel, ker pozeba ni prizanesla prav nobenemu vinogradniku. Trgovina z lanskim vinom popolnoma stagnira, ker vse pričakuje novega blaga. —r. = Konkurzi v septembru. Jugoslovensko društvo za zaščito upnikov v Zagrebu je zabeležilo v septembru t. 1. 51 konkurzov proti 68 v septembru lanskega leta. Od 51 konkurzov pride: na Hrvatsko in Slavonijo 6 (v lanskem septembru 7), na Srbijo in Črno goro 35 (40), na Slovenijo in Dalmacijo 5 (5), na Bosno in Hercegovino 0 (2), na Vojvodino 5 (4). V prvih 9 mesecih t. 1. je bilo zabeleženih 842 konkurzov proti 673 v prvih 9 mesecih lanskega leta, in sicer pride: na Hrvatsko in Slavonijo 64 (lani v istem času 65) konkruzov, na Srbijo in Črno goro 677 (4/6), na Slovenijo in Dal macijo 48 (68), na Bosno in Hercegovino 10 (15) in na Vojvodino 43 (49). = Češkoslovaški hmeljski promet je bil po izkazu državnega statističnega urada v Pragi od 1. septembra 1928 do 31. avgusta 1929 naslednji: Izvozilo se je skupno 132.032 centov po 50 kg; od tega 50.368 v Nemčijo, 26.305 v Avstrijo, 10.042 v Francijo, 7763 v Belgijo, 5140 v Poljsko. 5019 v Švico. Potem slede z manjšimi množinami: Švedska, Nizozemska, Brazilija, Velika Britanija, Ru-munija, Saarska pokrajina, Madžarska, Ita lija, Jugoslavija (1513 centov po 50 kg), Argentina, Danska, Zedinjene države, Španija in druge države. Kot odjemalka češkoslova škega hmelja je torej na prvem mestu Nem čija z 38%. Uvoz hmelja v Češkoslovaško pa je znašal v omenjenem času 10.746 centov po 50 kg; od tega odpade na Jugoslavijo 5869, Poljsko 2271, Rusijo 1498, Avstrijo 348, Madžarsko 335, Nemčijo 177, Veliko Rritanijo 21, Francijo 19 in ostale države 208. = Sadni sejem v Ljubljani, ki bo od 19. do 24. t. m. na prostoru Ljubljanskega ve-lesejma, utegne privabiti polno interesentov. Sejem bo bogato založen s prvovrstnim sadjem, poglavitno, seveda, z zimskimi namiznimi jabolki naših najboljših sort. Zastopani bodo s svojimi pridelki vsi večji producenti mariborske in ljubljanske oblasti. Povabljeni so tudi trgovci in kupci, da se udeleže te ugodne prilike za nakup potrebnega namiznega sadja. = Občni zbori. Lesna eksportna in indu strijska družba, d. d. v Mariboru, bo imela izredni občni zbor 16. t. m. ob lo. dopoldne v prostorih Prve hrvatske štedionice, podružnice v Mariboru (volitev novega sveta, sprememba pravil). — Posojilnica rajfajznovka občine Črnci, r. z. z n. z., bo na občnem zboru 6. t. m. ob 14. sklepala o likvidaciji zadruge. = Blagajna ljubljanske podružnice Poštne hranilnice posluje od 2. t. m. za stranke od 8. do 12. in od pol 16. do 17.; ob sobotah pa od 8. do 13. = Dobave. Prometno - komercijalni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 7. t. m. ponudbe glede dobave 4000 snopičev vrvic z žično vlogo. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 8. t. m. ponudbe glede dobave 1500 m3 kisika, 2000 komadov smolnatih bakel in 3800 pol smirkovega platna: do 11. t. m. pa glede dobave 1.9 komadov acetilenskih svetiljk. Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 10. t. m. ponudbe glede dobave raznega orodja in žebljev. Direkcija državnega rudnika Banjaluka sprejema do 10. t. m. ponudbe glede dobave 100 komadov rudarskih motit, 10.000 kg tračnic in 2 jeklenih steklenic za kisik. — Vršile se bodo naslednje olertalne licitacije: 15. t. m. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave 60.000 kg železne pocinkane telegrafske žice, angleškega cina. solne kisline in konoplje; pri upravi državnih monopolov (ekonomski oddelek) v Beogradu glede dobave 310.000 m konopnega platna in 15.000 m platna - amerikana; pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave signalnih naprav ter glede dobave 500 m3 drv. Predmetni oglasi so v Zbornici za TOI v Ljubljani na vpogled. = Prodaja lesenega materijala bo potom ofertalne licitacije i5. t m. pri direkciji šum v Vinkovcih. Pogoji so na vpogled v Zbornici za TOI v Ljubljani. Nc ravnajte tako kot ta mož, temveč vzemite pri kašlju, hripavosti, bronhijalnem ka-laiju jednostavno Kresi val Odstrani kašelj in omehčava zasluzenje. Borze B. oktobra. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet zelo malenkosten. Trgovalo se je nekaj več le v devizah na Prago, Berlin in Dunaj. Privatna ponudba je pokrila potrebo deviz na Trst in deloma deviz na Prago, vsej ostali potrebi pa je zadostila Narodna banka. Od zaključenih deviz so popustile Dunaj, Praga in Trst. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila Vojna škoda čvrstejša in je zabeležila zaključke za aranžma po 405 in 404.5, za kaso pa po 404.5. Investicijsko je bilo zaključeno po 83.75 in agrarne po 52. Na tržišču davčnih vrednot sta bili Praštediona in Jugo čvrstejša. Zaključki so bili naslednji: Praštediona po 870, Union po 202 in Vjeresij-ski po 80. Od industrijskih vrednot so zabeležili zaključke: Danica po 120, Drava po 375, Union mlin po 135 in 130 ter Oeeania po 200. Danica je napram včerajšnjemu dne- vu malo popustila. Drugih pomembnejših tečajnih sprememb ni. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.80, Berlin 13.5175—13.5475 (13.5325), Bruselj 7.9069, Budimpešta 9.9058, Curin 1094.4—1097.4 (1095.9), Dunaj 7.9653—7.9953 (7.9803), London 275.81, Newyork 56.67, Pariz 22274, Praga 167.65—168.45 (168.05), Trst 296.10 do 298.10 (297.10). Zagreb. London 275.41 — 276 21, Newyork 56.57 — 56.77, Pariz 221.74 — 223.74, Milan 296.17 — 298.17, Curih 1094.4 - 1097.4. Amsterdam 22.77 — 22.83, Berlin 13.5175 do 13.5475, Dunaj 7.9653 — 7-9953, Praga 167.62 — 168.42, Budimpešta 9.8908—9.9208. Curih. Beograd 9.125, London 25.175, Ne\v-y-ork 518.15, Pariz 20.315, Milan 27-12, Berlin 123.45, Madrid 76.90, Dunaj 72.84, Praga 15.34, Bukarešta 3.08. Budimpešta 90-4O, Sofija 3.75, Varšava 58.10. Dunaj. Beograd 12.5075 — 12.5475, Berlin 169.21 — 169.71. London 34.505 — 34.605. Milan 37-18 — 37.28. Newyork 709.85 do 712.35, Pariz 27-8375 — 27.9375, Praga 21.01875 — 21.09875, Curih 137.03—137.53; dinarji 12.475 — 12.535. Efekti. Ljubljana. Celjska 170 d., Ljub. kred. 123 den., Praštediona 865 d., Kreditni 170 den., Vevče 130 den., Ruše 250 — 260, Stavbna 50 den.. Se-šfc- 105 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 404.5 — 405, kasa 404.5 — 405, december 413 — 414, investicijsko 83.5 — 84, agrarne 52 — 52.5; bančne vrednote: Praštediona 870 — 880, Union 202 — 203. Kreditni 93 denar, Srpska 155 denar. Jugo 815 do 84, Narodna 8050 — 8200, Zemaljska 13C do 135, Ljubljanska kreditna 123 denar, Po-ljo 15.75 denar, Etno 164 denar, Vjeresijski 80 — 85; industrijske vrednote: Narodna šumska 40 — 45, Gutmann 180 — 190. Slaveks 96 — 100, Slavonija 120 — 130, Danica 117.5 — 120, Pivovara Sarajevo 205 bi., Drava 375 — 380, Šecerana 420 — 430, Lje-vaonica 210 — 220, Brod vagon 125 — 138, Union mlin 133 — 137. Vevče 132 denar, Isis 20 denar, Dubrovačka 430 blago. Oeeania 1975 — 202.5, Trbovlje 465 — 475. Beograd. Voina škoda 404.5, investicijske 83.5 - 84. Narodna 8220. Blagovna tržišča Žito + Chicago (3. t. m.) Pšenica: december 132 in ena osminka, marc 139 in sedem osmink, maj 143 in tri osminke. Tendenca slaba. Tendenca je nazadujoča tudi za koruzo in rž. -f Ljubljanska blagovna borza (3. t. m.) Žito: Tendenca nespremenjena. Brez zaključkov. Nudi se: pšenica: baška, nova, 80 do 81 kg, 2 % primesi, mlevska tarifa, Slovenska postaja, promptna. plač. v 30 dneh 245 — 247.5; sremska, 80 kg, 1 % primesi 235 — 237-5; rž: 72/73 kg, 2 % primesi, mlevska tarifa, slovenska postaja, promptna, pločilo 30 dneh 215 — 217.5; moka: »Og«, fco Ljubljana, pri odjemu celega vagona, plačilo po prejemu 355 — 365; koruza: baška, zdrava, rešetana, mlevska tarifa, mlevska postaja, promptna, plač. 30 dni 210 do 212.5; oves: baški, novi, slovenska postaja, navadna tarifa 210 — 212.5. -f Novosadska blagovna borza (3. t. m.) Tendenca čvrsta. Pšenica: baška, 77 kg 190 do 192.5; 78 kg 192.5; sremska 180 _ 185. Rž: 150 — 152.5. Ječmen: 125 — 127. Oves: 140 — 150- Koruza: nova 102.5 _ 107.5, december - januar 122.5 — 127; marc 145 do 150; april - maj 147.5 — 152.5; sušena za oktober 142.5 — 145: ladja Dunav 150 do 152.5. Moka: »Ogg« 290 — 300; »2< 270 do 280; »5« 245 — 255; »6« 210 - 220; »7« 175 — 185; >8« 115 — 125. Fižol: 500—520. Otrobi: 100 — 105. -f Dunajska borza za kmetijske proizvode (2. oktobra.) Borzni položaj je bil v sogls-sju z nižjimi ameriškimi noticami malo mirnejši. Okrepitev na budimpeštanski termin-ski borzi je ostala brez pomembnejšega vpliva na obseg poslov. Konsum je nadalje vzdržljiv in tudi posli via Braila za Nemčijo in Nizozemsko so popustili. Pšenica je bila precej mirna; cene so popustile za 1 češkoslovaški vinar. Potiska pšenica se je ponujala po 36.75 šilinga. Koruza je bila mlačna; dunavska za vkrcanje april - maj se je oferirala po 1.08 Kč ex slep Dunaj. Pšenica: notira: domača 31.5 — 32.25, madžarska potiska 35.5 — 37.25. Vse druge notice so nespremenjene. Živina + Ljubljanski živinski sejem (2. t. m.^ Dogon 185 konj, 91 volov, 50 krav, 11 telet in 136 prascev za rejo. Cene so deloma malo popustile. Za kg žive teže so notirali: voli I. 10.50, II. 9.50, III. 8.50, krave debele 5.50 — 7-50, za klobase 4 — 5, teleta 14 do 15 Din. Konj se je kupilo nekaj za Trst. + Zagrebški tedenski sejem (2. t. m.) Cene živini čvrste. Dogon malo slabši. Za kg žive teže so notirali: biki 6.50 — 7.50» molzne krave 8 — 9, klavne krave 4 _ 6 mlada živina I. 8—10, II. 5—6, voli I. 9 dO 10.50, II. 7.50 — 8.50, teleta 15 _ 1650 (zaklana 18.50 — 20), svinje, domače, pitane 14 — 16 (sremske zaklane 19 — 20)T pod 1 letom 12 — 14, nad 1 letom 12 — 14 Din. Les + Ljubljanska blagovna borza (3. t. m.> Les. Tendenca živahnejša. Zaključki: 3 vagoni brzojavnih drogov, 41 vagonov bukovih drv in 3 vagoni hrastovih krajnikov Iščejo se: 270 kubičnih metrov raznih tramov (fco vagon Sušak) in jelševi hlodi, oziroma plohi (cena fco vagos> nakladalna postaja). Iz življenja in Dr. Gustav Stresemann nemški zunanji minister, ie včeraj nenadoma umrl, zadet od kapi. Podrobnosti glej na 1. in 2. strani. Kolčakovi zakladi Pariški ruski emigrantski list »Re* naissance« poroča senzacijonalno vest o skritih zakladih v Sibiriji. Admiral Kolčak, ki se je boril proti boljševi« kom, je baje prenesel del zlate rezerve ruske državne banke v Kazan in ko se je moral umakniti, je razdelil zaklad v štiri dele in jih zakopal na samotnih krajih v Sibiriji. Njegovi dediči hoče« jo to bogastvo sedaj prodati. Obrnili so se najprvo do enega najbolj znanih pariških finančnikov, a ta jih je od« pravil s smehom. Neka pariška banka pa se je za stvar pozanimala in je pri« pravljena skleniti primerno pogodbo s Kolčakovimi dediči. Ker pripada po ruskih zakonih polovica vsakega, na ruskih tleh izkopanega zaklada sovjet« ski vladi, je banka poslala v Moskvo svoje zastopnike, da se z vlado zme« nijo. Tako vsaj trdi omenjeni emi« grantski list, ki mu pa javnost noče prav verjeti. 2465 milijonarjev v Nemčiji Nemški državni statistični urad je objavil poročilo, v katerem pravi, da je število nemških milijonarjev v zad« njih dveh letih naraslo za 130 oseb, ki premorejo skupaj 442 milijonov mark. Po zadnjih ugotovitvah je v Nemčiji 2465 »naravnih« milijonarjev. Železni Gustav in njegov konj Mnogo so pisali o starem Gustavu', o tistem poslednjem berlinskem koči* jažu, ki je v morju šoferjev in moder* nih vozil dvigal neomajno zastavo svojega poklica. Še vsi se spominjamo njegove triumfalne vožnje iz Berlina v Pariz in nazaj in nič manjše slave nego železni gospodar ni bil deležen njegov železni konj, stari Grasmus. Sedaj pa so objavili berlinski listi oglas te vsebine: Distančni konj Berlin«Pariz, Gras* mus, naprodaj. Hartmann, Wannsee, Alsenstrasse 11. Niti zastonj ne marajo v gledališče V gledališču ob vhodu budimpeštan* skega mestnega vrta se je zgodil te dni redek slučaj, da ni prišel niti en gledalec k predstavi neke ogrske ope* rete, ki so jo pa dajali v serijah cela tri leta. Še običajnih prosilcev za pro« ste vstopnice ni bilo. od nikoder. Rav« natelj tega gledališča je izjavil, da se navzlic slabemu obisku zadnjega časa ne da prestrašiti in da ohrani opereto na reportoaru. Trdovraten človek. Svetovaclavske proslave so potekle v Pragi z velikim sijajem, kakor le naš list podrobneje poročal. Ob tel priliki le izročil predsednik Masaryk novo zastavo 8. ka-valerijskemu polku, ki nosi ime »Polk svetega Vaclava« — prizor, ki nam ga predočuje slika. Veliko hrupa, malo dejanj Nedeljski pohod flehnvehrovcev v dunajska predmestja, ki Je vzbujal toliko zmede ln skrbi, je potekel čisto nedolžno, celo ob prilično majhni udeležbi, če upoštevamo dunajske razmere. Slika nam predočuje heimwehrovsk| paradni pohod po Modllngu. Kam je izginil? V zvezi z zagonetnim francoskim balonom, U so ga našli na našem ozemljil pri Ivanca v bližini V ar až (fina, se Je pojavila v pariškem časopisju domneva, da utegne biti to balon »Bouton ifOr«, id se Je dvignil pred nedavnim s francoskim vojaškim pilotom kap. Noguerom (na sliki) pri Saint-CIoudu in neznano kam izginil. Kakor znano, so našli v ladji varaždinskega balona sledove krvi, človeka pa nI bilo v njej nobenega. Duh se javlja s trkanjem Štirje berlinski zdravniki so preisko« vali te dni skrivnostne pojave v neki delavski hiši v Charlottenburgu. Tam se baje javlja s trkanjem po steni in na podobne načine duh nedavno umr« lega strica male Lucije Regulske. Kma* lu po njegovi smrti so opazili nena« vadne reči: po stenah je trkalo in dr« salo, mize so se dvigale v zrak, šol« ske knjige male Lucije so plesale po sobi itd. Otrokovi starši so opozorili kot verni katoličani svojega župnika na to stvar, ta pa je pozval berlinsko parapsihologično družbo, naj jo pre« išče. Prva preiskava se je sedaj za« ključila z ugotovitvijo, da se okoli otroka, zlasti če se nahaja v transu, v resnici dogajajo stvari, ki si jih ne moremo razlagati na naraven način. Kakor poročajo, bodo sestavili v krat* kem še eno preiskovalno komisijo. „Do X." na poskusnem poletu V Friedrichshafnu so preizkusili {iravkar dovršeno največje potniško etalo na svetu, »Do X.«, o katerem so poročali listi že pred meseci na dolgo in na široko. Orjak se je dvigal z Bodenskega jezera z največjo lahko« to v višino, čeprav so mu naložili nad 20.000 kilogramov poskusnega ko« mena. Za vsak start je potreboval ko* maj 60 sekund. Strokovnjaki menijo, da bo prenesel še veliko težje breme. Ker je namenjen v prvi vrsti potni* škemu prometu, so ga opremili z vso razkošnostio. V notranjosti bo imel posebno dvorano, prostoren salon za kadilce, bar in v potniški ladii poseb« ne oddelke za 8 — 10 oseb.. Prve več* je vožnje bo izvršil nad Bodenskim jezerom, na kar se poda v Severno in Južno Ameriko. (Danic c os tnta svoje lepote Jesen m zima sta nam vsem prijetna, če smo v elegantnih toplih ulstrih in suknjah. Segajmo po najboljših. Suknne in blago v številnih modernih uzorcih samo pri tvrdki 2 Drago Schwab, Ljubljana Zrak kot gonilna sila Znani ®r«d»t«!J raketnih avtomobilov, inž. Valler, ie preizkusil t Esseon avtomobil novega Upa, ki ga go 22.15 Rakek 4 » » 22.55. Ljubljana gl. koL > » 0.5 Zidani most > > 1.19 nadaljni vozni red do Stambula nespremenjen. 2. Brzi vlak štev. 710/608/504/D Trst-Dunaj: Trst odhod ob 20.52 Postojna » ■ > 22.52 Rakek > > 23.33 Ljubljana gl. kol. » » 0.36 Litija » » 1.8 Trbovlje > > 1.29 Zidani most 1.54 Celje > » 2.22 Pragersko > > 3.20 Maribor gl. koL » » 4,— Dunaj prihod 9.30 B. Brzi vlak štev. 1104/201 Pragersl Budimpešta: Pragersko odhod ob 3.21 Ptuj > » 3.41 Ormož > » 4.9 Čakovec > > 4.32 Kraljevec-Prelog » > 4.50 Kotoriba T> » 5.25 Vel. Kaniža » » 6.13 Budimpešta prihod » 10.5 4. Brzi vlak štev. 706/607 na delni progi Tr?t-Rakek: Trst odhod ob 15— Postojna » » 17.45 Rakek prihod » 18.— in odhod po sedanjem voznem redu. 5. Potniški vlak stev. 612 Maribor-Du-naj: Maribor gl. kol. odhod ob 8.55 Dunaj prihod > 18.34 6. Potniški vlak štev. 528 Jeseniee-Pod-rožčica: Jesenice odhod ob 17-40 Podroščica prihod » 17.58 Vozni red vseh ostalih vlakov ostane neizpremenjen. Sokol Zbor društvenih načelnikov je zasedal dne 29. septembra dopoldne v Mariboru ter je imel rekorden obisk; udeležilo se ga je 46 članov in članic. Br. nč. Mačus in s. nčca. 2iherjeva sta podala rezultate tekem, ki so se vršile letos v pomladi in katerih se je udeležilo od naraščaja 9 moških in 9 ženskih vrst ter 46 posameznikov in 53 posameznic. Od članstva pa 7 moških ter 5 ženskih vrst. Z ozi-rom na veliko število telovadcev v MSZ se je ta maloštevilna udeležba, ki zaostaja za lanskimi tekmami, primerno ocenila. Zelo poživljeno pa ie bilo telesnovzgojno delo s tekmo v odbijanju, ki je bila obvezna za vse edinice MSŽ; zlasti se je to opazilo v mariborskem in koroškem okrožju, nekoliko manj v dravskem, najmanj pa v murskem okrožju. Finalne tekme se bodo vršile med okrožnimi prvaki dne 6. oktobra popoldne na letnem telovadišču mariborskega Sokolskega društva. — Izmed storjenih sklepov in pobud za ravnokar pričeto delovno sezono naj bodo omenjeni tile: Pri iekmah naj vodijo tudi naraščajniki in naraščajnice tekmovalne vrste sami; le pri prostih vajah je štetje dovoljeno vaditelju vrste. Zahteve za tekme v lahkoatle-tičnih panogah se morajo odobriti vsaki-krat za tekme prihodnjega leta na pomladanski seji zbora društvenih načelnikov, zahteve na orodju se odobre vsakikrat v jeseni. Za 1. 1930. je obvezno le tekmovanje v odbijanju in sicer za vse članstvo in •ves naraščaj (dočim je bila letos predpisana tozadevna tekma le za člane in moški naraščaj). Kot dimenzije igrišča za čjanice in naraščajnice je bilo določeno 16X8 m, teža žoge ista kakor ie predpisana za te kategorije v ČOS. Za oživljenje sokolskega dela med naraščajem in deco je bil z devizo »otrok se mora iztelovaditi igraje« ustanovljen poseben mladinski odsek, kateremu ie bil izvoljen kot predsednik br. Lavrenčič. Za beograjski vsesokolski zlet . se ie sklenilo, da mora na njem tekmovati najmanj 4 do 5 vrst i7. MS2, za katere se bodo vršile izbirne tekme na delnih župnih zletih v Mur. Soboti (za mursko in dravsko okrožje) ter Rušah (za mariborsko in koroško okrožje), ki naj bodeta v 1. 1930. kot skušnje za vsesokolski zlet. Br. nč. je opozarjal na to, da naj se nikdo ne vdaja iluziji, da bodo za Beograd predpisane vaje izmenjane, dasi so se one za članstvo splošno smatrale za neprimerne; z vadbo teh vai nai se torej nadaljuje in vaje naj se pridno oilijo. Obenem se je opozarjalo na pomnožitev števila slavnostnih krojev. Za starejše telovadce ostanejo za 1. 1930. obvezne letošnje župne vaje, kateri starejši telovadec pa pojde v Beograd, mora znati tudi od Saveza predpisane vaje s palicami; priporoča pa se tudi vežbanje Mur-nikovih vaj za člane. — Med slučajnostmi je priporočal br. Hočevar, da pripravlja elaborat o vzgoji naraščaja in dece. ki ga bo predložil v posvetovanje in odobritev anketi, katero naj skliče v to svrho mladinski odsek za 10. november t. 1. Končno se je še nasvetovalo študijsko potovanje vaditeljev v ČSR in Nemčijo ter na Dunaj, o čemer pa se bo prepustila končna beseda Jugoslovenskemu Sokolskemu Savezu. A. J. Novo sokolsko društvo v Mariboru. Sokolsko društvo v Mariboru je pokremlo akcijo, ki naj privede po vestnih predpripravah do ustanovitve Sokola I. za desni dravski breg ali magdalenski okraj, ki se je pričel zadnja leta zelo naglo razvijati in širiti. V ta namen se je vršilo dosedaj nekoliko sestankov, da se v prvi vrsti za-sigura telovadnico in nato zbere primerno število telovadečega članstva, naraščaja in dece in prične z delom. Najprej se bo vse delovanje vršilo pod okriljem matičnega društva, dokler ne bo vse pripravljeno za ustanovitev samostojnega društva. — Kakor izvemo, je telovadnica z vsem notreb-nim orodjem novemu društvu že zagotovljena in se bo pričelo sredi oktobra s telovadbo. V ta namen se je vršil pretekli torek v gostilni pri Starmanu številno c bi-s-kan sestanek članstva bodočega društva, ki mu ie predsedoval podstarosta mariborskega Sokola br. Bureš. referate ua sta po- dala br. dr. Pivko in Deklevav Ugotovilo se je, da je za pričetek dela po tehnični strani vse pripravljeno in tudi prijavljenih zadosti telovadcev, telovadk in naraščaja. Porazdeljene so bile že tudi funkcije posameznih vodnikov oddelkov. Sestanek pa se je pečal tudi z upravno stranjo in določil pripravljalni odbor, ki mu načelu je br. dr: Pivko in ga tvorijo še bratje: To>-mažič, Putnikovič, Cotar, Strašnik, Cilen-šek, Lipovec, Dojčinovič, JuTca itd. — Novi odsek prične torej v kratkem z delovanjem v onem mariborskem okraju, kjer bo našel hvaležno torišče in upamo, tudi mnogo članstva, naraščaja in dece. — Ob tej priliki smatramo kot umestno, podčrtati dejstvo, da je v Sloveniji še mnogo krajev, kjer bi sokolska društva prav uspešno delovala. Številna pa so tudi naselja, kjer so svoječasno že bili sokolski odseki, pa so tekom časa zamrli iz raznih vzrokov. Ali ne bi kazalo, poživiti delo tudi v tem oziru? — Prepričani smo, da bi se marsikje doseglo povsem pozitivne rezultate. adio Petek, 4. oktobra. LJUBLJANA 12-30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, bonza, reprod. slasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 17: Koncert radio-orkestra. — 19.30: Gospodiojstka ara. — 20: Koncert godbe Dravske divizije. — 22: Napoved časa in poročila. Sobota, 5. oktobra. LJUBLJANA 12.30: Reprod. glasba. — 13: Napoved časa, borza, reiprod. glasba. — 13-30: Poročila iz dnevnikov. — 17: Koncert radio-orkestra. — 19: Delavska ura. — 19.30: Dr. Breznik: Moje potovanje po Ameriki. — 20: Prenos koncerta Češke filharmonije iz Prage. — 22. Napoved časa in poročila. — 22.15: Koncert radio-orkestra. ZAGREB 12.30: Reproducirana glasba. — 17.30: Poipoldanski koncert. — 20: Prenos koncerta iz Prage. — 22.40: Lahka godba. — BEOGRAD 12.40: Koncert radio-kvarteta. — 17.30: Koncert orkestra. — 20.55: Koncert tambura-škega zbora. — 22: Porodila. — 22.40: Koncert radio-kvarteta. — PRAGA 16.30: Rejxrod. glasba. — 19.05: Program iz Brna. — 20: Simfoničen koncert Češke filharmomije. — 22.25: Lahka glasba. — BRNO 19.05: Studentovsiko življenje. — 20: Prenos samf. koncerta iz Prage. — VARŠAVA 18: Večerni koncert. — 20.30: Lahka glasba. — 22.45: Godba za ples. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 18: Koncert komorne glasbe — 19.30: Prenos iz dirž. oipere: Puccinijeva »Tosca«. — Lahka glasba. — BERLIN 19: Zabaven program. — 20.10: Mešan program. — Godba za ples. — FRANKFURT 16.15: Koncert iz Stuttgarta. — 20JO: Kabaretni program. — 22.45; Godba za ples. — LANGENBERG 17.45: Večerni koncert. — 20: Zabaven večer. — Lahka godba in ples. — STUTTGART 16.15: Popoldanski koncert. — 19.15: Sonate. — 20.30: Program iz Framkfnr-ta. — BUDIMPEŠTA 9.15: Vojaška godba. — 12.05: Koncert kvarteta. — 17.40: Skladbe Joh. Strau/ssa. — 19.45: Dramski večer. — Ciganska godiba. — LONDON 20: Orkestralen in pevsiki koncert. — 22.15: Godba za ples. — RIM 17-30: Popoldanski koncert. — 21: Koncertni io dramski večer. — STOCKHOLM 19.30: Zborovsko petje. — 20: Koncert solistov. — 22: Plesna god'ba. še vedno najboljši čevlji. V zalogi vse vrste za dame in gospode ter mladino Dobite jih samo v trgovini J}o&of (Prešernova ulica 9 dvorišče. L. MIKUS Mestni trg št 15 rvoroica dežnikov zaloga sprehajalnih — — palic-- rkus OliRAD Liubijana-Tivol i^r Samo še pas* dni ostane c rkus v (LJubljani Vsžk dan ob 8. zvečer - - velika predstava - - V soboto popoldne oib uri velika posebna predstava za šole, otroke in družine. Za otroke im šolarje zelo znižane cene. V nedeljo 2 veliki ga-Iia predstavi iin sicer ob ^4. uri popoldne in ob 8. uri zvečer. V nedeljo dopoldne med 10— 12. uro brezplačno jahanje na slanih, kamelah, ponyjih in oslih za otroke. Med ogledom mene- žarije igra cirkuška godba. Najpopolnc^. najcenejši a^aij, ^j. množenje, poslednji uspeh nemške industrije. Multor Co., Beograd. Obiličev venac br. Telef. 33-01. 201 a OGLAŠUJTE V „JUTRU"! Večjo množino makralaturiiega papirja po 4'- IHu za kg oddamo Naslov se dobi v npravi „JUTRA" Tvornica tanina Sisak d. d. v Sisku išče veščega in oženjenega vrtlara brez otrok. — Ponudfte z zahtevo plačila poslati na gornji naslov. ^mmmzKmm R.MIKLAUC L00BL3ANA Radi preselitve trgovine prodam vse predmete, dokler traja zaloga, s popustom 50%- Poslužite se izredne prilike, katero Vam nudi tvrdka BEL1HAR & VELEPIČ, MESTNI TRG štev. 13. 121&9 Posebna novost za Novo mesto! VsaM dan sveže ribe, — primo: ska kuhinja Abonenti se sprejemajo na hrano pri »Dalmatincu«, novem gostifaičarju, v gostilni »Ferlič«. Posebne vrste vina: belo zla^arica, kuč in ružica. Pristni tropinovec iai sSrovka. 12282 Izjemno nizke cene. Točna in solidna postrežba. Slovesna otvoritev z godbo in plesom dne 6. t. m. Za obilen obisk se priporočata Sitne in Dutnina StOŠiČ. Pravica* imste t ACarečite taGoj / Sinclair GI nek I Najsifajnejšl kriminalni roman našega easa Skrivnostno nastajanje mladenk iz neirjorške dražbe Tihotapci mamil in njihov „c e s a r" Ciayton !S«e svojo sestro in najde ljubezen Sata i i j e v a 11 Cleef Bitka policije z zločinci V Ameriki milijonske naklade (fflsonc 36 (Dm, as (Oitt \ar06a se pri upravi »Jutra v Ljubljani in pri j v»eh knjigarnah j o izdavanju pod zakup prava velikoprodaje du-vanskih preradjevina, cigar-papira i žigica za trogodišinii period od 1. januara 1930 do 31. decembra 1932 godine. Na dan 19. oktobra 1929 godine održače se u kancelariji Samostalne Monopoteke Uprave u Beogradu i Oblasnih Mo-nopobkih Inšpektorata u Zagrebu, Sarajevu. Splitu i Skoplju prva ofertalna licitacija za izdavanje pod zakup prava ve» likeprodaje duvanskjh preradjeviina, cigarpapira i žigica po prodainim ra«Pi'sinia za vreme od 1. januara 1930 do 31. docemlbra 1932 a prema uslovima propisanih od Samostalne Monopotefce uprave pod M. Br. 19.601 od 14. avgusta 1929 godine, k oje je odobrio i Gospodm Ministar Financ; ja reše-njem Br. 200 od 4. septembra 1929 god. i Br. 221 od 11. sept. im m Poubde za ovni Jicitaciju primade se odredjenog dana na napred označenim mesti-ma do 11. časova prepedn«, a otva-ranje istih izvršiče se istog dana i na istom mestu od komisije, koju za otvarsnje buae odredila Samostalna Monopol-ska Uprava. Kavcije za ovu Jicitaciju oirimače se kod Depozitne Blagajne Uprave Državnih Monopola u Beogradu i kod blagajni Monopoiiskih Stovarišta u Zagrebu, Sarajevu, Splitu i Skop-liju, a mogu se polagati počev od 1. oktobra 1929 god. pa do dana licitacije. Štampani »slovi za ovu Jicitaciju sa štampamim blanke-tima pomide mogu se dobiti kod Uprave Državnih Monopola u Beogradu Odelenja Prodaje i kod Oblasnih Mono-polskih Inšpektorata u Zagrebu, Sarajevu, Splitu i Skoplju uz naplatu od 10 dinara. Objavljuje se prednje zainteresentirna radi znanja. Iz kancelarije Uprave Državnih Monopola u Beogradu Pr. Br. 29.655, 11. septembra 1929 god. DIJAKI! kupite šolske knjige t knjigarni TISKOVNE ZADRUGE LJUBLJANA Prešernova 54. V zalogi ima iolske knjige sh vse ioie v predpisanih izdajah Naša nad vse ljubljena mama, stara mama, prababica, gospa Tereziia Kupnik nas je danes po dolgi« mučni bolezni, stara 83 let, za vedno zapustila. Pogreb se bo vršil v soboto, 5. t. tt. ob 15. uri popoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče Podplat pri Rog. Slatini, dne 3. oktobra 1929. Žalujoči rodbini: KUPNIK, THEA SUPPANZ. 99 Donald Keyhoe: ftnsar v oblakih'9 Letalski roman »A to pismo je važno.« »Pijača je tudi važna!« Točaj je bil odnehal in vratar je neodločno gledal na njiju. Naposled se je vratar zlovoljno vdal. »Kako naj bi bil vedel, kdo ste? Tu mora biti človek oprezen.« S temi besedami je krenil po prehodu nazaj. Tommy Rand se Je opotekel k točilnici in udaril po plošči. »Požirek .rdečeokega', Charley. In še enega za gospoda — kafeo vam je ime?« »Trent. Dick Trent.« »Da, za gospoda — za Dicka! Kako se imate, dečko? Trda vam je predla nocoj, ali ne?« »čujte, bolje bo, da zidaj ne pijete. Saj veste, da morate zjutraj t letalom nazaj.« »O, pač, pil bom. In prav zdajle! Ali ste že kdaj kaj culi o puščavi Sahari? Tukajle je, v mojem grlu!« Z negotovo roko je vzel svoj kozarec in zlil pijačo vase. Dick je čutil, kako je vlivala nanj prikupljivost mladega Randa. Mimo te lastnosti pa je imel Tom še drugo mana prijetno: bil je trmast in je očividno vse tej hodil svojo pot. Morda je bilo v pismu kaj takega, da bi ga rapametovalo. Dick ga je potegni! iz žepa. Tonimy Rand je raztrgal ovoj in ga malomarno preči/tal. Nato se je mahoma zresnil in zamolklo nekaj zamnmrail sam pri sebi. Skoro jezno je porinil pismo Dicku, češ, naj ga prečita tudi on. Bito je vladno nadzorstveno poročilo, naslovljeno na Simona Randa, v kkterem je oblast obžalovala T. Randa zaradi pijanosti, pogostih zakasnitev pošte in drugih stvari, ki se niso ujemale s službenimi predpisi. Na koncu poročila je staila grožnja, da bodo T. Randu vzeli poštno letalsko diplomo, če le še enkrat zagreši kaj podobnega. , » • »Zdaj bo pa meni trda predla,« je izbruhnil Tommy Rand. »"Prebito trda!« »In čez dobro uro boste leteli s pošto, jelite?« ga je opomnil Dfcfk. »Vražja komedija bo, če ne boste pazili. Saj vidite, kaj pravi pismo.« »MaT ml je!« Toda njegove oči so bile temne in nesrečne. »Dajte, pojdite z menoj!« mu je prigovarjal Dick. »Hajdiva!« »Vrag naj vas vzame!« Tommy Rand je pograbil! drugi kozarec in ga takisto izpC Tedaj se je Dick Trent ujezil. »Pojdite z menoj, ali pa vas s silo odvedem!« Tormny mu je za trenutek izzivalno pogledal v oči Nato ga je pogum zapusti L Njegovo oko je postailo mrko. »Prav, prav. Najbrže si domišljate, da ste moja varuška.« Dick ga je ujel za komolec.Tommy se je opotekal Krenila sta skozi glavno igTahno sobo. »Osem sto sem jih pustil tukaj nocoj,« se je z glasnim srneihom pobahal Tommy. »In zdaj moram z varuško leteti domov!« Še deset minut in Didk ga je spravil na ulico. V nadaljnih desetih minutah je našel praznega izvoščka. Malo pred štirimi zjutraj sta dospela na letališče. Dick je peljal Tommyja v pisarno. Nočni ravnatelj je bil še v službi. Čudno je pogledal Tormmyju v krvave oči in na negotove roke. »Takšen ne more leteti.« »Vem, da ne gospod ravnatelj. Ali mi dovolite, da poletim namesti: njega?« »Namesto njega?« »Da. Spravil bi letalo naizai njega pa bi vzel za potnika. Ko pristaneva na Randfieldu, naredim tako, da bo vse v redu.« »A to bi bilo zoper pravila.« »Vem. A če tega ne storim, si razbije glavo in letalo.« Ravnatelj je pokimal. »Prav. Jaz nič ne rečem. Toda če se kaj zgodi, bom moral povedati resnico.« »Nič se ne bo zgodilo.« »Upam, da ne. Vi ste pogumen dečko, kar vesel sem vas. In končno je vendarle sin starega Randa.« Diick je odšel na progo, vodeč s seboj Tommy Ramda, ki je neprestano ugovarjal, da hoče spa-ti. Zrak je bil miren, vihar se je bil polegel. Na daljnem obzorju se .ie že širil bledi pas jutranje zarje. Mehaniki so vlekli veliki aeroplan iz lope. Didk je napol vzdignil, napol sipehal Tommyja na njegov sedež. Nato je zlezel sam na svojega in prijel vodilo. Povratek je minil brez dogodkov. Ko sta se bližala letališču, je Dick prepustil vodstvo Tomu, ki ga je bil hladni, rezki zrak iztretz-nil. Po pristanku se ni Tomu nič kaj mudilo v pisarno. CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492. 3492 Mali cif hisi da m ihh po«/;« po pomti nami o v aff GaGo tirajo Informacijo tičoco mo matih ogtamov naj pritomi r mnamGah a /ij* tt« ho projot odgovora t '£#919 CENE MAUM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda l Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je aposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priobčil je jo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. Perfektno frizerko sprejme E. Grobelnik Celju. T 34265 Čevljar, pomočnika za boljša in zbita dela, » hrano in stanovanjem v hiši sprejme takoj Mihael Černilec, Strahinj 45, pošta Naklo. 84227 Starejšo postrežnico »čem za dopoldanske ure. Večna pot S. 34210 Knjigovodinjo izvežbanc i amerik. knjigovodstvu hi z znanjem nemščine v korespondenci, sprejmj takoj tehnična pitama. Ponudbe pod »Samostojna E« na oglasni oddelek »Jutra«. 34200 Oskrbnik-viničar • spričevali vinarske in sadjarske šole, priden, polten, dobi stalno službo. Ponudbe s prepisi spričeval in zahtevo plače pod »Vinograd« na oglasni eddelek »Jutra« 34098 *_ Izurjeno pletiljo sprejmem v »talno službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutira«. 34368 Praktikanta za pisarno, s primerno izobrazbo sprejme Manufak-tura »Rekord«, Ljubljana, Selenburgova ulica St. 4. Samo pismene ponudbe! 34287 Kroj. pomočnika sprejmem takoj. Naslov v oglasnem cddelku »Jutira« »4382 Kroj. pomočnika •prejme Josip Kos, krojač t Kranju št. 30. Predstaviti u® je osebno. 84395 Navijalca (Ankerwikler) sprejme ta-feoj Narbsskuber, Moste pri Ljubljani. 34417 Natakarico tudi začetnico, sprejmem v gostilno na deželi. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod inačico »Natakarica 87«. 34387 Več pletilj dobro izveibanih v poslu in navijalko sprejmem v staltuo službo. Naslov y oglasnem oddelku »Jutra«. 34419 Vajenca sdravegi in močnega, z ▼so oskrbo sprejme takoj Rudolf Majcen, mizarstvo. Velenje. S4354 Korespondentinja S znanjem slov., hrvaškega in nemškega jezik«, dobi shrgbo takoj. Ponudbe sa poštni predaj »Krasi JS«. 34390 Pletiljo dobro izvežbano na stroj it. 8, dolžina 60. sprejmem takoj z vso oskrbo v hiši. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 38581 Natakarico takte zunanjosti. sprej nem- takoj ▼ Ljubljani. — Naslov r oglasnem oddelku ,Jutra«. 84441 Učenko za šivanje sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. S4462 Gospodično začetnico, ki sna cirilico, sprejmem čez s e z i j « za poklnevno zaposlitev ▼ pisarni. Ponudbe aa oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Skromna plača«. 34496 Služkinjo kot gospodinjo sprejme Ee-lezmčar z odraslim eiaom. Dopis« sa naslov: Joie Janežič, sprevodnik, Ljubljana, Vodovodna e. 5/tII. 34439 frizersko vajenko sprejme takoj St jgpan Kralj, brivec, Ljubljana, Dunajska 56. 34475 Mesar, pomočnika sprejmem za Kamnik, Šotna št. 12. 34451 Velika zaloga umetnin liče v inteligentnih krogih dobro vpeljanega gospoda ali damo za razpečavamje novo, poceni in posebno lepo izdelane umetnine. Izvršuje se tudi lahko poleg svojega poklica. Dopise na o^asoi oddelek »Jutra« pod šifro »Olou tega leta«. 34452 Iščem dekle za celodnevno postrežbe ▼ trgovini. — Šivanja veSče imajo prednost. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra« 34466 2 avtogen. varilca in 2 zakovičarja (Vornierter), ki so vešči v poslu s koroprimiraaiim zrakom, sprejme »Jaseoica« d. d. v Smed. Palanki. 34468 Mlajšo Postrežnico snažno in pridno sprejme takoj za popoldan BatiS, Cesta v Rožno dolino št. 5 34487 Kroj. pomočnico zmožno moškega dela, sprejme Muršič, Ljubljana Stari trg lla — skozi vežo 3447T Trg. pomočnico začetnico sprejmem r tr- fovino mešanega blajra. — cnudbs pod šifro »Pomočnica« na podružnico Jutra v Celju. 34493 Vratarja za tovarno oprejuieffn. Vpokojeni orožniki ali stražniki Imajo prednost. Brezpogojna zanesljivost, primerna Izobrazba in poštenost so predpogoji. — Pismene ponudbe s točnimi podatki na oglasi oddeldk »Jutra« pod »Vratar z natoralnim stanovanjem«. 34486 2 preddelavca hi 2 zidar, akortl. partiji dobri, sprejm« v trajno delo »Biografi« d. d. — Ljubljana VU. $4476 Razširjamo delokrog našega poslovanja. — Rabimo pet novih zastopnikov manufakturn« stroke. Mannfaktura »Rekord«, Ljubljana, Sefembur-gova ulica 4. Samo pteme-ns ponudbe! 34386 Obrača se Pažnja zastopnikom ia podaastop-nikom. da dobe najugodnejše pogoje ia prodajo državnih vrednostnih papirjev ln zlatnikov na odplačilo — kakor tudi drugih predmetov pri banki »Agra-ria«, Beograd, Obillder ve-nao br. 36. 206 Gospod ali gdč. sigurnega nastopa, dobi stalen postranski zaslužek — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34327 Perilo v krpanje sprejmsn. K »slov r oglas, oddelku »Jutra«. 34413 Preskrbljeni ste za celo zimo, ako prevzamete moje zastopstvo, v vsaki hiSi uporabljivih — tudi za vsakega siromaka dostopnih predmetov — ki jih » lahkoto prodajate. 200 Din dnevnega zaslužka, lahko delo, nobenega napora. »Omnia«, Miklošičeva cesta 14. 34468 Pletenje vsakovrstno na Jaguard fn osemključni stroj sprejmem Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Jaguarrd«. 34471 koncesfjoolrana šoferska šola Cameraik, Lfmbljmaa (Jogo •rto). Dunaja k« essta X. Telefen 1236 Slrok.oynja4k) teoretični pouk {b praktične vožnje na različnih moder aih avtomobilih, • pričet kom vsakega prvega s m Nemščino poučuje absolvent po 6 Din uro. Tudi prevaja. Ponudbe pod »Avstrijec« na- ogl. oddelek »Jutra«. 34408 Klavir poučuje po najnovejS metodi koc-servatoristka. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »H. T.« 34427 Francoščino in nemščino Sučujem. Nudi ss Vam overzadja. — Sprejemam tudi otroke, posamezne in ▼ skupinah. Honorar nizek Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34420 Nemški teoriji in kotvverzacijl ee hitro vsak priuči po metodi. Salendrova ul. 4/11 34433 Francoščino in nemščino poučujem hitro, uspešno fn poceni. Stari trg št. 3/11. desno. 84449 1 Šofer ki vozi sedaj avtobui, (ell premeniti »luž bo. Ponudbe na naslov; Jakomin, avto-podjetje Bole, Bresje. 38731 Absolventka dveh letnikov in ateljeja Isadce obrtoe Me • ta perilo, lite primernega mesta Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Perilo«. 343A2 Mesto skladiščnika vratarja ali ehi^e išče trezen, energičen m zanesljiv gospod z večletno pisarniško prakso in znanjem slovenščine ter nemščine. — Sprejme tudi drugo delo. Cenjene ponudbe oa oglas, oddelek »Jutra« pod »Čast delu«. 34230 Zobozdravniki in zobotehn. ateljeji! Zobotehnik s tridesetletno prakso, inteligent, matu-ramt, ki je bil v zadnji »taibi na Dunaju nepretrgoma 12 let,' jugosl. državljan, prosi za sprejem v službo. — Obvlada samo nemški jezik. Zobozdravnika tli tehnika, ki bi mi pomagal do eksistence zagotavljam, da bo z mojima deii prav zadovoljen ter da mu bom tudi hvaležen. Kdor bi mi hotel nuditi eksistenco prosim, da sporoči pod šifro »Kren« na oglauii oddelek »Jutra«. 34317 KlJučavničar- mehanik s Šoferskim Ispitom, želi službo — najraje v tovarni Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zanesljiv ln trezen«. 34300 Službo knjigovodje ali korespondenta iščem v kakem večjem podjetju. — Obvladam slovenski, nemški, Italijanski in francoski jezik Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Bodočnost«. 34424 Prodajalka dobro izurjena v mešani stroki, vež<Ša samostojnega vodstva, išče kjerkoli mesta. Pomagala H tudi pri gospodinjstvu. Ponudbe na oglas; oddelek »Jutra« pod mačko »PoStena moč 400«. 34400 Hotelir! Natakar! Voditeljica kuhinje ▼ hotel«, želi vstopiti kot družabnica v hotelsko podjetje ali pa če bi skupno z zmožnim natakarjem vzela hotel v najem. Ponudbe prosim na oglasni oddelek »Jutra« pod »A. K. M. 66« 34170 Mayerjev leksikon VI. izdaja poceni naprodaj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34454 Peči na žagovlno najboljšega sistema in najbolj trpežne izdeluje ln po zelo nizki ceni razpošilja, tudi sa poskušnjo R. Ja-kelj, Slovenjgradee. 84214 Radi preselitve trgovine prodam vse predmete. dokler traja zaloga, s popustom 50 odst. Po-služIte ss izredne prilike, katero Vam nudi tvrdka Belihar & Velepič. Mest-ni trg 18 Sesalko za vodni pritisk poceni proda Rozman. Canvkarle-vo nabrežje 7,01. 34425 Zložljivo posteljo noro, želera». z vložki predam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 34407 Ptičjo kletko dobro ohranjeno, prodam. Naslov v oglasnem odV&" »Jutra«. 34412 Zeleznato vino lekarnarja dr. G. Ficcolija v Ljubljani, krepča oslabele, malokrvne odrasle in otroke. 229 Otroški voziček umivalnik in več drugih stvari, kakor tudi kompl. stranišče prodam. Ogledati S. oktobra dopoldne na Opekarski cesti 27. 84450 Gonilna jermena prima, češke znamke 7. Policky d. d., vseh vrst ima stalne v zalogi Rudolf Deržaj, Ljubljana, Kolodvorska ulica 28. 211 Puhasto perje kg po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Potem čisto belo gosje po Din 130 kg in čist beli puh po Din 300 kg. — L. Brozovič, Zagreb, Ilica 82. 182 Dva avtobusa pod ugodnimi pogcjl prodam radi opustitve avtobusnega prometa. Naslov pove ogl. oddelek »Jutira« 34389 Avto štlrisedežen, poceni naprodaj. Naslov v ogl ar nem oddelku »Jutra«. 34453 Motorno kolo dvocilindersko, v najboljšem stanju poceni prodam. Naslov v ogla>snem oddelku »Jutira«. 34455 P&miua Hišo eno- aH dvonadstropno kupim v centru Ljubljane. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »HZ«. 34360 Novo hišo z vrtom in njivo, pri Sevnici ugodmo proda A. Stoja, Sevnica. 34399 Hiša ■ gospodarskim poslopjem In nekoliko zemlje, pripravna za vsako trgovino m obrt, za 160.000 Din naprodaj v bližini Domžal. Vprašati v Realltetai pisarni društva hišnih posestnikov, Ljubljana, Sa-iendrova 6. — Istotaim Je naprodaj več rasnih hiš in posestev 34457 Kotel za žganjekuho za 100—150 litrov kupim. Ponuibe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kotel za žganjekuho«. 34277 divjega ■ n«. Seme kostanja, leloda, akacije. Jesena, javorja, bukvs. jelove storže In •obe kupu.e FROKTCS. jubljana. Krekov trg 10. 916 ?o Lj Veliko mizo d&bro ohranjeno kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34406 Wertheim blagajno dobro ohranjeno kupim. Piemene ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Wertheim«. 34434 Stojalo za note Naslov v oglasnem oddelku »Jutira«. 34460 Za šivanje pletenin kupim stroj Overiock ali Interlock. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Interlock«. 34478 OMaZiUi 2 zimski suknji črni, rabljeni, prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 34448 Fino domačo hrano želi gospodična v priv. hiši v sredini mM«. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Domača hrana« 34378 Kompletno spalnico popolnoma sovo, radi selitve po zelo nizki ceni takoj predam v Roini dolini, cesta HI/32 34186 Pohištvo 2 sob in kuhinje radi selitve zelo ugodno prodam. Razprodaja se vrši 4. oktobra 1929 ob 2. uri v Ljubljani, Križevniška ul št. 6, pritličje, levo. 34494 uJHLlLZ 20% ne kron. bone kupuje Pu&ka itediona Osijek. 34096 Pridelki Čajno maslo fino prvovrstno blago, odlikovano z zlato kolanjo, prima »Imperial« sir ter trapistovski sir rasoošilja v vsaki množini najugodneje mlekarna L. Horvat. Središče ob Dravi. 34263 Dijakinjo sprejmem v vso oskrbo. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 34369 Pisarn, prostore eobs In 2 sobic, v I. nadstropju na Miklošičevi c., pripraivno za odvetniško, notarsko ali trgovsko pisarno. takoj oddam skupno — ali tudi večjo sobo posebej. Vprašanja pod šifro »Pripravno« na oglas, oddelek »Jutra« 34302 Trgovski lokal pripraven tudi za pisarno, takoj oddam v Komenske-ga ulici 26. 34461 Sobi odda takoj Jimnit, Gallu sovo nabreije 25. 34340 Bukova drva suha ali sveža kupim proti takojšnjemu plačilu. Pismene ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod »Drva«. 34204 Bukovih hlodov 300 ui3 I. in U. ali samo I. 130 m', 20 m3 hrastovih hlodov L, U. in III., 2 1» gona drv, vise f rani o Kočevje prodam. Ponudbe z najvišjim plačilom na ogl. eddelek »Jutra« pod šifro »Št. 350«. 34386 Nakup lesa! Naslovi uvoznikov lesa. Lesno izvoznike Avstrije, Belgije, Češkoslov., prostega mesta Gdanska, Fran cije, Nemčije, Grške. Anglije, Italije, Nizozemske, Poljske, Rumimije, Španije. Švice. Turčije, Ogrske, Afriko, Azije, Amerik« in Avstralije pošlje proti pošiljat vi 50 Din Adresoi biro za les Cehovin, Trst. XX. Septembre 65. 34408 futiimutiz* Stanovanje s dvema sobama, mirno in ne daleS od centra iščem za november, proti primerni najemnini. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Točen plačnik — novem-b«r«. 34195 Stanovanje soba in kuhine išče soliden zakonski par brez otrok. Ponudbe z lavedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mir 35«. 34435 K°mfort. stanovanje 2 velikih sob, kabineta, kopalnice in kuhinje od dam s 1. novembrom zs 1200 Din ob Vodovodni cesti, v novi hiši. 34447 Dvoje stanovanj v vili na Vodovodni oeeti oddam s 1. novembrom. — Informacije daje O g r i n, Grubarjevo nabrežje št. 8 med 13. in 15. uro. 34456 Stanovanje eobe in kuhinje išče mirna stianka za takoj. Ponudbe na oglasni oddelak »Jutra« pod »Nova oprava«. 34485 Stanovanje v Tivoliju solnčno, v manzardi vile, 2 kabineta, kuhinja, priti-kline, souporaba kopalnice in pralnice, parketi, plin, elektrika in vodovod, oddam takoj odraslim osebam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34166 Sabo išče ves dan odsotna gospodična Ponudbe s navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod značko-»Mirna 999«. 34259 Prazno sobo elektr. razsvetljavo In iceebnim vhojom odda*. Taslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34206 prazno sobo in kabinet z balkonom, posamezno sli skupno, z vsem komfortom, v vili na idiličnem kraju. minut od Vrtače, po zmer-ni ceni oddam. Naslov oglasnem oddelku Jutra 84188 1 Sobo lepo in solnčno, • posebnim vhodom in električno razsvetljavo, v nevi vili takoj oddam, event. e souporabo kuhinje. Posebno pripravno za zakonski par Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34336 Sostanovalca sprejmem takoj v lepo zrafinc sobo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 34431 Opremljeno sobo blizu kolodvora oddam so lidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 34415 Opremlieno sobo s separatnim vhodom, ob postajališču c-estne železnice oddam takoj solidnemu gospodu ali gospodični. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34411 2 skladišči in 2 pi sarniški sobi takoj ali s 1. mrterm broni! oddam »kupno ali poearoez-no. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 34418 Opremljeno sobo po možnosti e separaVim vhodom, na Selu (v bližini »Saturnnsa«) Išče gospod za takoj Ponudbe je oddati v brivnici A 1 i č na Selu. 34392 Opremljeno sobo lepo, oddam 2 osebama v Frankopamski ulici 12. 34426 Opremljeno sobo lepo in zračno oddam solidnemu uradniku. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 34122 Veliko prazno sobo če mogoče z majhno shrambo, z vhodom iz stopnjišča išče v mestu za taboj ali s 15. oktobrom samos«toj-(na gospa. — Ponudbe na oirlas. oddelek »Jutra« pod Stalno«. 34432 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, blizu eodnije oddam. Naslov oglasnem oddelku »Jutra« 34430 Opremljeno sobo z elektriko oddam takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 34393 2 krasni prazni sobi ločeni, oddam v Gcrupovi ulici 18. 34409 Prazno sobo štedilnikom, v centru mesta iščem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Odsotna«. 34438 Opremljeno sobico majhno, ki ima tudi peč, v sredini mesta išče s 15. oktobrom mirna gospodična, točna plačnica, ki ima svojo posteljnino. Gre tudi Vot sostanovalka k snažni In solidni o*ebi. — Dopise pod šifro »Navedba cene« na oglasni oddelek »Jutra«. 3444« Sobo s posebnim vhodom, v sredini mesta oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 34464 Sobo s posetmim vhodom oddam boljšemu gospodu. Naslov oglasnem oddelku Jutra 34481 Lokal špecerijsko trgovino in delikatwo oddam v najem na zelo prometnem kraju v Ljubljani. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 84429 Opremljeno sobo veliko In z elektriko, v sredini mesta iščem g 1. novembrom. Vhod separi- ran — najraje iz stopnjic. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Gospa 25«. 84139 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam takoj eospodu Ulica na grad St. 7. 84474 Sobico ali kabinet iščem za takoj. Ponudbe na oelasnl oddelek »Jutra« pod šifro »Miren gospod«. 34495 Prazno sobo s strogo separiranim vhodom, v sredini mesta iščem za takoj. Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »Dijakinja«. 3^467 Opremljeno sobo • separatnim vhodom električno razsvetljavo, centru mest«, išče dijak za takoj. Ponudbe na oglasni oddeše.k »Jutra« pod šifro »Vieokošolec«. 34480 2 mladi prijateljici želita znanja z dvema resnima boljšima gospodoma, v starosti 30 let. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Jennjr in Nives«. 34410 Inteligentna g|dč. stara 80 let, želi dopisovati z višjim uradnikom, od 30—15 let starim. Le resne ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Sreča v ljubezni«. 34398 V oglasnem oddelku «Jutra» Je dvigniti sledeča pisma Akademik, Automat družba, Brezskrbno«, Bodoča cvetka, Brive«-, Blondinka, Bolnica, Dobr? dekle, Do bro situiran, Diskretna, dijaka, Družina, Deutschfe Praii«, Drva, Enodružinska, Elegantno, Električna luč, Fina, Farmacevtka. Gospodarstvo 32138, Go renjako 32728, Hišna 33330 Hitro, Jedilnica 1000, Iz-vanredno ugodno 12, Judi ta, Inozemec, Idealist, fa-tra. Jabolk 800, Ideal, Ke miimi izdelki. Kavcije zmo žen, Kopriva, Kuharica 94, Knjige, Konto, Konserva toristke, Kino, Loiomobi la 98, Lokai, Lepa prilika 32999, Marljiv 78, Maruška in Ada. Man Annie, Moč dobra, Mesto stalno. Mirna in poštena. Marljiv 500, Mitnica, Mirje, N., Nujno 22, Nežno srce, Nujno 8o5 Novali rabljen. Novo ure-jemo, Nemka, Okolica sodišča, Opekarna. Otroška vrtnarica, Perfektna 99. Pridna, Prvi november, Primain ponudu. Poštenost, Promet, Potnik 101, Pisarna, PodTOžnik. Resen. R., Rentabilna točka, Resno dtkle, Raznašalci, Razglednica, RudniSki obratovodja Redka prilika 4,000.000, Rentabilna točka, Radio-aparat, Rajsko živijf-nf e 1001. Res samostojna. Resen kupec. 100, Svetla, Soba na Mestnem tirgu. Sposobna, Skromna, Starejša gospa 35. Soliden bolega, Sedemsohno. Srečna bodočnost 34111. Srečno živ-ljfmje. Slaščičarna 50, Se-zija. Strogo separiraco, Svetlosti-. Solidno podjetje 1930. Takoj oddam, Tabor, Trgovina, Takoj 130.000. Takoj ali pozneje 38, Tajno hvaležno povračilo. Točen plačnik. Uradnik 34. I'rodna prilika. Ugodnost 1'15. Vajenec 32909. Vila 32605. V Ljubljani, Vesten plačnik. Vpeljana trgovina 100. Zvesta, Zanesljiva 33316, Za 3 m dolge. Zamenjam, Zaupanje 18. 7,ago. Žarek v temo. 2277, 34, 48 430. 96®, 170, 333. % od prometa, 7740, 198, 65-7. V svrho ženitve želi resnega znanja petdesetletni samec, drž. uradnik III kat., z veliko gospodično v starosti okoli 40 let. Reflefctira in prosi se le za resne neanonimne ponudbe z opisom osebnih ckolnostl pod šifro »Grtn-tovec« na oglasni oddelek Jutra« v Ljubljani. 34404 Pisalni stroj tudi starejši, v vsakem stanju kupim. Ponudbe -t navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pisalni stroj«. 84292 Šivalni stroj »Singer«, star »istem prodam. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra«. 84431 Remington 11 trgoreiski model, z lepimi črkami proda Briickler, Wolfova ulica l/L 34473 Za izdelovanje šumeče limonade kompletno pripravo, radi opustitve obrata prodam. Ptmudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Limonada«. »1268 Pletilni stroj 8/50, 8/60, 5/50 in stroj za entlanj« radi opustitve prodam. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Razprodaja«. 34479 Kampakaml Veliko vin. trgatev priredi podružnica pekov-skih pomočnikov v Ljubljani v soboto, dne 5. oktobra. v salonu restavracije »Pri Levu«, Gosposvet-ska cesta. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina pro-eta-' 3448S Mesarski pomofinifei v Ljubljani vafcijo vse Ljubljančane na trgatev grozdja H se bo vršila v nedeljo, dne 6. oktobra v salonu restavracije pri »Lervu« na Goepo-sveteki cesti. Začetek ob 4: uri popoldne. Vstop-nina prosta. 34434 Psa volčje pasme če je poceni, kupi Paradis, Ljubljana, Opekarska c. 27 34458 Psa volčjaka krstnega, 3 mesece starega proda Ogrinc, Miklošičeva cesta 28. 344^ Nova trgovina z dežnimi plašč! Martin Jančigaj, Ljubljana Tavčarjeva (Sodna) ulica 1 se najvljudneje priporoča. 34396 Kdor je izgubil nahrbtnik dne 2. oktobra zvečer od Vojnika do Celja, naj pošlje svoj naslov na oglašuj oddelek »Jutra« v Lj„b. Ijani 34103 Naznanilo Advokat dr. Andrej Dm skovič naznanja, da ji »tvoril advokatsko pisati v Skoplju, Karadjordievj ulica 122. ^ gy lesenih tekstilnih rolet (dervonitki) rolete iz gradelna se dobe najceneje pri tvrdkl PETER KOBAL Kranj • Slovenija Tel. interurtj. 32