205. številka. Ljubljana, v četrtek 10. septembra. XVIII. leto, 1885. Ithaja vsak dan iveier, u.nuii nedelje in praznike, • ov t si po poŠti prejeman za a v «t ri j * k o -oi*e r h k t dežele M vso l

s.iie potit-•» rst.e po 6 kr.. če se ozuan.io je.lrnkrat t.nk*. pO ."> r.. če se dvakrat, in pa 4 kr., če M trfklttt ali večkrat tiska. Dopisi naj so izvole trar.k:»vati. BokoDid se ne vračajo. UredniAtvo tu upravaišlvo jfl v Rudolfa KirbiSa h>ni. ..Gle I 1 >ka itoHia". Upravi ; v v eaj se blagovolijo pošiljati r.arocniue, reklamnc-ije, oznau^i; . j, vsm attioiai«trativue ji . Letošnja žitna letina. x. Glavni živež človeštva je žito. Brez mesa bi se dalo in se da shajati, Čeprav ne tako lehko, zlasti ne v severnih krajih, kakor propovedujejo vegetarijanci. Pomanjkanje žita pa odtegne človeku tistih snovij, katerih mu je neobhodno treba, da nadomešča v svojem telesu po delu, dihanji, izhlapenji itd. zav-žite tvarine. Samo zeleno sočivje ne zadostuje in znano je, da ljudje, ako imajo tudi dovolj krompirja, da se ž njim nasitijo, zbole za tifusom od lakote, če zraven krompirja nemajo kruha, oziroma mesa ali vsaj fižola. Zato se vsako leto ves svet zavzima, kakšna da je žitna letina; konsumentje, da poizvedo, ali bodo dobivali kruh dober kup, produeentje, veliki in majhni, da vedo uravnavati cene za svoje pridelke. Prvi si žele povsod prav obilno žetev, drugi so toli sebični, da bi sami radi pridelali kolikor mogoče veliko žita, a drugod da bi ga manjkalo, kar bi potem povzdignilo cene. In te želje producentom ne moremo na zlo jemati, če pomislimo, da so žitne cene v teku desetih let se malone za polovico zni Žale in že tako nizke, da se producentu povračajo k večjemu stroški obdelovanja, zemlja pa mu ne daje nobene rente. Pšeniea, kateri je bila še 1. 1879. 13 gld. 50 kr. tržna cena za kvintal (me), pala je do leta 1883 na 8-75 in letos celo na 8*60 ter se je na Dunajskem žitnem sejmu prodavala po (5'90 do 7*50 gld. Da se pri tacih nizkih cenah v naših krajih ne splača pridelovanje žita, ne treba dokaza. Rusko, rumunsko, ameriško in v poslednjem času indijsko žito se ceneje postavlja na naše trge, nego stoji pridelovanje na naši, intenzivnega dela potrebni zemlji. Pogled na letošnjo žitno produkcijo zopet kaže, da se nam ni bati visokih žitnih cen, še menj pa lakote. Iz poročil, katera so se brala na žitnem sejmu Dunajskem, posnamemo, da se sme žitna letina imenovati srednja, na Ogerskein celo dobra. Pridelalo se je pšenice na Ogerskein 35 milij. hektolitrov, na Avstrijskem 131/* milij., skupaj za 5 do 6 milijonov več, kakor v srednjih letinah. Naseja-nih s pšenico pa je bilo na Ogerskem 2,751.000 hektarov, na Avstrijskem 1,113.000 hektarov. Zraven pšenice naželo se je na Ogerskem IG milij. hektl. rži, 15J/a milij. hI. ječmena, 19 milij. hI. ovsa, na Avstrijskem 25'/2 milij. hI. rži, 16 milij. hI. ječmena in 32 milij. hI ovsa. Avstro-Ogerska torej ni le sama zase dobro preskrbljena z žitom, temveč bi lehko izvažala šest milij. hI. pšenice in 3 do 4 milij. hI. ječmena. Toda kam izvažati, ker povsod pritiska konkurencija iz novega in starega sveta. V severni Ameriki je bilo sicer letos za 3 milijone akrov menj, tedaj le 33l/a milij. akrov njiv s pšenico zasejanih in se je pridelalo le 355 milijonov bushelov, "mimo 512 milijonov lanskega leta. Pa v zakladnicah še leži veliko starega žita in kolikor je v Ameriki manj, toliko je. v Indiji več. Sploh je Indija začela močno konkurencijo delati na žitnem sejmu. Zemlje s pšenico nasajene bilo je v angleško-indijskih deželah 27,020.000 akrov mimo 2G milij. akrov leta 1884., na katerih se je naželo 7,713.000 ton. Izvažalo se je največ na Angleško, do */a milijona ton, potem na Francosko, v Belgijo, Egipet in nn Italijansko. Egipet, ki je bil ob rimskem času žitno skladišče za Rim, mora zdaj sam žito uvažati. Na Ruskem je žitna letina bila v raznih krajih različna, povprek so sodi, da je zaostala za srednjo, posebno v severnih gubernijah, v južnih, iz katerih se največ izvaža, pa je še precej dobra, tako da bo, kakor navadno, Rusija preskrbela s pšenico Nemčijo in deloma Angleško. Nemčija imela je srednjo letino in bo kakor Francoska, kjer se ceni pšenični pridelek na 100 milijonov hektolitrov, morala uvažati, kolikor manjka domačega žita. Z jako dobro letino se hva i Runrin-ska, odkoder se je že do.sihmal veliko pšenice uvažalo v Avstrijo, ker mej Avstrijo in Rumunijo ni nobene carine za žito. Ravno objavljeni izkaz o vna> nji trgovini naše monarhije v prvi polovici letošnjega leta nam kaže, da se je v tem času uvozilo 4,378.000 kv. (meter cent.) žita, izvozilo pa le 2,800.000, torej več uvažalo za 1,48-!.000. Ali ni to čudna pri-I kazen za državo, katera je v prvi vrsti poljedelska j in prideluje sama žita ne le dovolj za svoje prebival-i stvo, ampak da ga tudi lehko izvaža? Zato se ne čudimo, ako agrarna stranka za-I hteva carino na žito in moko ob avstrijski meji. Ako Nemci in Francozi zapirajo meje našemu žitu ter od njega pobirajo po tri marke, oziroma tri franke za hektoliter pšenice, zakaj bi mi mirno gledali, kako Rumunija in Rusija naše trge preplavljata s svojim žitom, pri čemer jima pomagajo železnice z nizkimi prevožnjimi tarifi? Konsumentje seveda so lehko vesele take konkurencije, katera znižuje ceno glavnemu živežu, pa ako v poljedeljski državi hira kmetski stan, čuti se to v splošnem gospodarstvu, ker odpada najštevilnejši kupec za vsakovrstno obrtnijsko in fabriško robo. Fabrike in trgovci se najbolje počutijo, kadar ima poljedelec dobro leto in kadar so cene njegovim pridelkom visoke. Ako pa poljedelec komaj toliko skupi, kolikor potrebuje za davke, potem ne le, da ne more misliti na kakšen luksus, temuč še v neobhodnih potrebnostih se mora omejiti, kar so le da. V naši ožji domovini bila jo žitna letina srednja pa pri sedanjih slabih cenah se komaj splača delo in Beme. Vrhu tega tudi trgovinske rastline, v prvi vrsti hmelj in vino, no dajejo več toliko prihodka, kakor še pred malo leti. Hmelj se je letos, kakor se sliši, dobro obnesel, a kakšna mu je cena V V Žateci plačuje se po 70 golil. mtre. za slavni Ža-teški hmelj, navadni pa se dobiva po 28 do 32 gld. In vino so ravna v ceni po ogerskih in hrvatskih vinih, katera židovski vinotržci usiljujejo krčmarjem. Torej naši poljedelci po pravici tožijo o slabih časih in tam, kjer nemajo postranskih prihodkov, pri vsej delavnosti in štedljivosti ne morejo shajati. Nasvet, da se naj naši kmetovalci (»oprimejo bolj živinoreje in opuščajo žitno pridelovanje, izvira iz spoznanja, da z žitom nikakor ne moremo konkurovati s takimi deželami, kjer neizerpana živa zemlja vrača stoterno seme; pa živinoreja zahteva dovolj krme in primerne velikih zemljišč. Čim bolj se razkosajo posestva, tem menj živine se bo moglo rediti za prodaj. In konečno že tudi pri Sivini Amerika vmes poseya in preskrbuje Angleško z mesom. Nemčija pa dela ovire na meji proti uvažanju vnanje živine. V obče pa, ako se postavimo na višje vscčlo-veško stališče, sinemo zadovoljni biti, da so je letos zopet toliko žita pridelalo, da je človeštvo preskrbljeno z živežem do prihodnje setve. Posamične Kandidat nesmrtnosti. (Ilumoristiški roman. — Ceski spisal Bvatoplnk ć'och.) III. (Dalje.) „Škoda. Mogla bi improvizovati duetto. Imam tukaj pesen, v katerej spevata po vrsti pastarica in zaljubljeni pastir. Napravila bi v šali in primernih dovtipih petje, naredila bi celo gledališko po-zorišče. Mogli bi s pesniško svojo domišljijo pre-meniti to sobo v idilično vaško krajino, sebe pretvoriti v zaljubljenega pastirja in mene smatrati za kosti pastarice, venec travniških cvetic krog las in lepote." »Lepote!" pravi v notranjosti svoji Vojteh. Kakor bi ne bil že preveč lep — nežni ta demon! Čutim, kako mi srce burno bije, kako poprijema vrtoglavje strastne poželjivosti vse moje bitje. Glej, sedaj se nasloni nazad do robu divana — leži na polu — dotika se mize samo z nežnimi prsti krasne bele roke — glava počiva na naslonilu divana kakor na blazini, oči so odprte na polu kakor v proseči želji, nedra dvigajo se razkošno pod pestro senco in zdolaj gleda izpod roba suknjinega v ro-žastih šolničkih nožica, ki hoče da veli čudaku, da pade pred njo in zamre v razkošji! „No?" zašepečo dama, zroč molčečega Vojteha izpod na polu odprtih trepalnic. „Škoda, da ne znam peti," pravi on in se čudi uri, viseči na nasprotni steui. Vdova vzdigne se najedenkrat zopet na divanu, zapne si vse gumbe na suknji in pravi: „Ah, čudite se uri! Ne morete počakati, da ta kazalec s polževo svojo hojo prileze na dvanajst ter vas reši iz moje dosadne družbe. „0 nikakor! Srečen sem v vaši družbi." Videlo se je, da je preslišala njegov dvorni odgovor. Podpre senca ob roko in nasloni glavo na knjigo, kakor bi čitala. Božja žena! Kako nežen, krasen je njen profil. O, prijetno je tako nemo sedeti poleg krasne ženske. Utopimo molče svoja očesa na njene vabljivosti — glejmo, molči-li; go-vori-li, sklonimo glavo in slušajmo glasu njenem, kakor zvonenju daljnih zvonov. Precej časa sedita tako molče poleg sebe. Vojtehu se je zdelo, kakor bi se bila ukrala nekaka senca na njeno prej tako veselo obličje, kakor bi neka slabost poigravala po kotih njenih usten. Je- denkrat obrno k njemu od knjige polni oval obraza in obtiči nad njim z divnim, strmečim pogledom. Pa migne z ustnami in skloni zopet oči v knjigo. Slednjič maline z roko. „Znate igrati ,patience', gospod?" vpraša ga hladno. „Ne znam." „Naučim vas to igro, ki ugaja posebno za odganjanje dolgega časa. Igra jo človek sam s seboj. Nadeva na mizo vrste kart po gotovih pravilih. Razumete je lahko in pokladala bodeva oba svojo igro kart, jaz na tem voglu mize, vi na onem. Prinese res iz postavca karto in začne razlagati Vojtehu pravila povedano igre. Gledaje na karte, prikloni se včasih k nji, pri čemer se dotaknu slučajno lahno njenih loket. „Odpustite, milostna gospa!" se opravičuje. „O prosim! Sedem bolj v stran, da so vas no zadevam." Čez čas zakliče Vojteh: „Čujte, dvanajst bije." „Konečno ste pričakali." „A vaše gospe tete še ni." . „Da bi ne prišla V To bi bilo grozno, kaj ne?K „Poskusil bi lahko, da bi vzbudil lokaja v drugem — —u dežele, v prrvi vrsti, Angleško potem Nemčija in Francosko, so sicer pasivne, zato pa druge dežele: Severna Amerika, Indija, Rusija, Rumunija in Avstro-Ogersko veliko več žita pridelujejo, nego ga potrebujejo za svoje prebivalstvo in preskrbujejo pasivne dežele proti zameni njihovih proizvodov in izdelkov, pa za gotov denar. Dasi je človeštvo v poslednjih stoletjih silno naglo množilo se, ni se nam še bati pomanjkanja živeža. Neizmerni so še prostori, na katerih se bo dalo žito sejati, ko bi se ga na sedanjih premalo pridelalo. In če kje nastanejo lakote, na primer na Kitajskem, ni kriv temu nedostatek žita v obče, ampak da se vsled malomarnosti ali pomanjkanja železničnih zvez ne more spraviti na mesto, kjer ga je treba. Z napredkom človeštva iz-gubivajo kuge in lakote svojo pogubno silo. Poljedelcem pa naj bode v tolažbo, da so se tudi cene dragih pridelkov, ne samo žitne, zdatno znižale v poslednjih desetih letih, ua primer bombaž od 70 na o2. volna od 200 na 124, železo od 6 na 3-8, baker od UO na 70, cink od 23 na 17 gl. j za intc. Glavni uzrok temu padanju cen je preobilna produkcija, ker se vsega blaga več prideluje, nego J se ga potrebuje. Drugi uzrok pa je v podraženji J zlata, katero je postalo merilo za vse vrednosti. Poljedelec torej, kar izgubi na nizki žitni ceni, na drugi Btrani vsaj nekoliko pridobi, ker si za isti denar več blaga lehko nakupi, kakor pred desetimi leti. Občni zbor slovenskega društva v Mariboru, dae 6. septembra t. 1. Zbor bil je prav dobro obiskan. Opazili smo mej drugimi deželna in državna poslanca gg. Božidar Raiea In Mihaela V oš n jak a, deželna poslanca gg. dr. Kad a j a in Jer m a n a , dr. G r e-goriča, prof. dr. Glaserja, dr. Geršaka notarja Ver Se ca, g. kanonika II erga, g. inženerja Kodeio, in mnogo druzih gospodov duhovnega in posvetnega stanu. Kmetje so bili iz Mariborske okolice pa tudi od dalej n. pr. iz okolice Makolske itd. Na dnevnem redu bila je volitev predsednika in dveh odbornikov. Za predsednika voljen je soglasno g. dr. Dominkuš, m odbornika pa gg. dr. Rudolf in Feliks F er k. Ker so se društvena pravila pokazala kot nekoliko pomanjkljiva, predlagal je odbor, da se pre-namlita točki a. in 0. tako, da bode za naprej smei zborovanje voditi predsednik, podpredsednik ali pa tisti odbornik, katerega je predsednik za posamezni slučaj pooblastil. Dozdaj je smel namreč zborovanje voditi samo predsednik ali njegov namestnik in to je bilo jako težavno, će je društvo hotelo daleč zunaj Maribora kje zborovati. O pren&iedbi pravil poroča tajnik J. Dečko, ter se predlog po kratki debati vzprejme. Odbor slovenskega društva predlaga sledečo reso;ueijo: Narodna ravnopravnost, korist slov. naroda, kakor tudi korist južne železnice same, ter prometni interesi zahtevajo, da se v slov. okrajinah od Spiel- felda naprej napravijo vsi javni napisi, oklici in naznanila na postajah tudi slovenski, da kličejo sprevodniki imena postaj tudi slovenski, da so vse tiskovine, ki jih občinstvo dobiva v roke, ne le nemške, ampak slovensko-nemške, da se nastavljajo v slov. pokrajinah le taki uradniki, ki so slovenščine zmožni. Narodnogospodarski interesi tirjajo, pa da se tarifi južne železnice, ki so previsoki, tako da zavirajo gmotni napredek slov. naroda, ter podkopujejo njegovo blagostanje, znižajo v isto meri, Uakeršni veljajo pri državnih železnicah . Z ozirom na vse to pričakuje se od slovenskih državnih poslancev, da bodo obrnili vso svojo pozornost na narodne in gospodarske razmere mej slov. narodom in južno železnico, tudi storili vse potrebne^korake, da se odpravijo krivice, katere dela južna železnica slovenskemu narodu v gospodarskem in jezikovnem oziru; slovensko občinstvo pa, katero ima opraviti z južno železnico, naj tudi samo povsod in vedno tirja, da se pri južnej železnici spoštuje ravnopravnost. K utemeljevanju poprime najprej besedo Ivan Dečko, ter pravi, da smo že povsod v javnem življenji pri uradih, šolah itd. Slovenci dosegli nekaj veljave; le pri južni železnici še ne veljamo nič, tu je ostalo vse, kakor je bilo od nekdaj. Go-vori.ik omenja potem težav, katere so zvezana s tem, da je pri južni železnici vse nemško, omenja, da so vse druge železnice v Avstriji uvele ravnopravnost, ne da bi kateri pameten človek mogel trditi, da so zaradi tega kake težkoče pri prometu navstale, ali da je železnica sama zaradi tega kako škodo trpela. Kakor pa južna železnica naš narod v narodnem oziru oholo prezira in ponižuje, ravno tako v gmotnem oziru dela škodo s svojimi previsokimi tarifi. Slovenec ne more s svojimi pridelki, kakor z vinom, žitom, lesom, z živino itd. konkurirati, ker dežele, ki neso navezane na južno železnico, svoje pridelke spravijo z mnogo manjšimi voznimi stroški na trg, ter je tam lahko za toliko ceneje ponujajo, kolikor jih manje vožnja stane. Da gre slovenski kmet na nič, ima v velikoj meri južna železnica s svojimi visokimi tarifi na vesti. Težo njenih tarifov čutijo najzadnje kočice, kogar tudi ne zadenejo tovorni tarifi, zadenejo ga osobni. Južna železnica ima najviše osobne tarife izmej vseh avstrijsko-ogerskib in nemških železnic, ona je najdražja železnica v Evropi. Slovenski narod mora torej od južne železnice dvojno terjati; prvič da mu bo pravična v narodnem oziru, drugič da bode na njega ozir jemala tudi v narodno-go-spodarskem oziru. Govornik priporoča torej predlagano resolucijo. *sto podpira tudi deželni poslanec g. Jerman, ter kaže, da stoji vožnja pri južni železnici mnogo dražje, če še blago v deželi naloži, kakor pa, če se zunaj dežele na železnico spravi; n. pr. pri vinu pride ceneje, če se v Čakovci naloži, kakor v Ormuži ali v Ptuji, ravno tako pri lesu. Les iz Ogerske se postavi mnogo ceneje v Trst, kakor iz Pragerskega. Tako je n. pr. jeden trgovec svoj les s Koroškega pošiljal s prvega v Čakovec in od tam še le v Trst in na ta način prišel je les veliko ceneje v Trst, kakor pa, če bi ga bil naravnost s Koro- škega tje poslal. Ogri imajo namreč povsod pred-pravice in tako nas Ogerska povsod zatira, ter ceno našim pridelkom stiska nazaj. Resolucija se potem jednoglasno vsptejrne. Iz Raičevega govora posnamemo sledeče: Slovenci pošiljamo poslance v glavno deželno mesto Gradec in v glavno državno mesto Dunaj, da zagovarjajo pravice svojega naroda, odbijajo krivice, ki se nam gode, ter skrbijo, da bi se razmere naše vender jedenkrat obrnile na boljše. Slovenci pošiljamo v Gradec 8 poslancev, drugih je 55, koliko to naše številce opravi, dokazal je hip zadnjega zasedanja. Predlagalo se je celo po deželnem glavarji, naj bi v vsak odsek konci volili jednega slovenskega poslanca, da vedo ti, kaj se godi, — samo dva gospoda našla sta milost vsak v jeden odsek. Poskusili smo nagovoriti konservativne Nemce, da bi oni šli z nami, da bi mi jednega deželnega odbornika dobili, rekfti: Nemcem bi jih še tako ostalo pet. Ni jeden konservativni Nemec ni izrazil misli, naj nam odstopijo jednega odbornika, le kadar potrebujejo našo podporo, kar smo videli na Dunaji, takrat smo jim dobri, ako pa mi njih potrebujemo, da podpišejo kako interpelacijo, odgovorijo : „das geht mich gar nichts an". Odbornika v deželni odbor nesmo dobili, pač pa namestnika in takrat smo se pogodili, da mora takrat, če se državni zbor začne, odbornik našemu namestniku takoj prepustiti agende za ves čas zasedanja državnega zbora, — to se ni zgodilo. Kaj hočemo v Gradei, tam ni za nas rešitve, mi pomagamo obrežje mursko lepšati, plačujemo za kiiuauje mesta ali za uas nimajo najmanjšega denarja Ni še tako dolgo, ko je jeden liberalni poslanec v zbornici rekel Slovencem: ,,In če so vaše terjatve še tako opravičene, mi imamo moč in vara jih ne dovolimo". In njihovo glasilo je pisalo ,,z vami ni pogajanja, vi se morate le podvreči"; če bodemo v Gradec sto let hodili, bodemo samo peneze zapravljali, dosegli pa nič. Potem pa se čudijo, da zahtevamo oddelek namestništva, da moramo zahtevati oddelek dež. šolskega sveta itd. Naravno pa je, dokler se tako ravna z nami, nemamo mi skupaj mesta. Oni nas zaničujejo, mi pa plačujemo. Na Dunaji ni nič boljše. (Konec pri h ) Politični razgled. V Ljubljani 10. septembra. Konferenca vodij državno/,boiske desnice snide se na Dunaji, ne pa v Pragi. Posvetovala se bode pred vsem, kako mogoče ohraniti jedinost desnice. Gotovo se bode moralo nemškim konservativcem marsikaj obljubiti, da se še nadalje ohrani dosedanja državnozborska večina. Tako bode rovanje Jurija Lienbacherja, da bi razrušil desnico in osnoval poseben katoliški klub, za nemške konservativce vsekako imelo nekaj koristij. Ostala desnica bode namreč prisiljena, odločno potegovati se za želje nemških konservativcev, da jih tako obdrži na svo-jej strani Deželni zbori se letos ne bodo več sklicali, ampak še le drugo leto v maji, ko bode kon- čujte. Hoja po hodniku. To je teta z željno pričakovanim ključem. Osvobojeni ste." Bila je res teta. Mlada vdova ponudi Vojtehu malo posojilo, da plača prenočišče v gostilni in pove starki, da spremi gospoda s svetilko in ključem do hišnih vrat. „Lahko noč!" „ Pričakujem kmalu zopet vašega pohoda." IV. Vojteh pride na ulice z lepo mislijo, da pojde prenočevat v najbližjo gostilnico. Na nesrečo se je nebosklou, zvečer pooblačen, popolnem ujasnil in krasna vspomladanska noč razširila je po njem polne plasti zlatega maka. Kako čudo, da je poletavalo blodeče njega oko kakor gladna tičica po gručah iskrenega tega zrna in ni videlo človeka, ki jo je mahal doli po ulicah proti njemu in svoje zanimanje kazal na ravno nasprotno smer, namreč na zemljo, h kateri je klanjal glavo v globokem za-* mišljenji. Ta razlika smeri prouzročila je hud prepir obeh potnikov na sredi ulic. „Zakaj pa imate oči, gospod!" piha na Vojlelia nasprotnik, maneč si široko čelo, s katerim je trčil v njegove prsi kakor bik trkač. Vojteh bi bil mogel seveda grajate Ij a jednako vprašati, pa pozornost njegova bila je obrnena drugam. V trenutku, preduo sta skup trčila, se je prepričal, tekajo z očesom po zvezdah, o nevoljni istini, da počiva zbirka briških pesnij, najdražji njegov zaklad, do sedaj na srci njegovem — v tem trčne z onim skupaj in uboge pesni razsipale so se po l tleh, kakor listnate bele rože pred pihom nazim- ! nega vetra. Ta prikazen vzbudi tudi pozornost neznanega gospoda. „U, bankovcev kakor perja," vsklikne. „0 ne, to so rokopisi." „Rokopisi? Gospod je toraj pisatelj?" „Gotovo." „Oh, s tem ste se popolnem opravičili," pravi neznanec, sedaj že s prikupljivim glasom. „Zibali ste se nedvomno na krilih navdušenj Bog ve kje mej zvezdami in brigali ste se vraga za to, kaj se godi na bedni zemljici pred vašim nosom. Ni res? dovolite, da vam pomagam pobirati te razsipane bisere." Ce tudi je ponavljano pripogibanje okornemu telesu njegovemu gotovo teško stalo, pobiral je uslužno list za listom in stavljal pri tem, od-dihovaje s časom kakor kovaški meh, Vojtehu razna vprašanja: od kod? kam? zakaj? s kakim name- nom ? in kakor se v obče vprašujemo pri takih slučajih. Prostodušni Vojteh dal je tujcu pogledati dosti globoko v svoje namere. »Glejte, gospod," pravi ta, ko sta raztresene listke srečno pobrala, »sedaj ne smatram več naš karambol za golo naključje, ampak za prijateljsko ponudbo usode. Ravno ta čas, ko sva nevedoma na ulicah skupaj naletela, premišljeval sem, se mi li posreči najti pisatelja, kakeršnega vidim — in v tem kakor bi me usoda vaša prinesla ravno v naročje! To je poseben shod okolnosti. Vi hodite ravno po potu neugodnih namer, da bi se s cela posvetili službi kneginje Poezije in tako dalje in jaz stegujem v tem hipu roko, gledaje sposobnega mladega entuzijasta, ki bi ga mogel podpirati na potu k viru Parnasa." Vojteh se zamisli. Kdo je ta plemeniti prijatelj literature in kake vrste je podpora, katero mu tako prijateljsko ponuja? Morda je to jeden iz teb umnih učenih gospodov, ki že dalj časa premotriva v premišljevanjih in razlagah, v novinah in brošurah tega pravega češkega pesnika, brez uganitve in zmote, kakor Egipčani svojega Apisa? Ali je to res kak velikodušen mecen, ki misli sipati zlato svoje na pot genija in se za to skriti v žarkih njegovega duha? tDalje piih.) cal državni zbor svoje zborovanje. Samo oni deželni zbori, kateri imajo kako prav nujno reč resiti, skli-čejo se pred Božičem v kratko zasedanje, katero pa še štirinajst dnij ne bode trajalo. Občni zbor kmetijskega društva v Chotieborci na C'eNkem, kateremu je predsedoval dr. Rieger, sklenil je jednoglasno resolucijo, da se kmetijstvu ne nakladajo nikaki novi davki in priklade, temveč pospešuje naj se napredek kmetijstva z umno davčno zakonodajo, komasovanjem, zboljšanjem zemlje, z ustanovljenjem kmetskih oomov in z varstveno carino. Število bankinih poddružnic na Češkem naj se pomnoži in cenzori naj se jemljo iz obeh narod-nostij po razmeri prebivalstva vsake narodnosti, znatno naj se znižajo železniški tarifi za kmetijske pridelke. Nadalje zahteva ta resolucija, naj bi se kmetijsko zakonodajstvo pridržalo izključno deželnim zborom. — Koncem tega meseca snide se v Pragi shod čeških obrtnikov. Posvetoval se bode mej drugim tudi o tem, da bi se osnovala samostojna posojilnica za manjše obrtnike, kate rej bi morala dati kredit avstro-ogerska banka. Nadalje se bode tudi posvetovalo o prirejenji deželne obrtne razstave za Cesko, Moravsko in Šlezijo v Pragi. V na uij *1 i'ža* <*. Špaujnlta vlada, časopisi in narod so vsi jedini, da se vprašanje o Karolinških otokih tiče Časti Španije ter se tedaj ne sme izročiti nobenemu razsodniku. Pogajanja z Nemčijo trajajo dalje. Spanj-ska vlada pripravlja odgovor na poslednjo nemško noto. Narod je jako razburjen. V Valenciji strgali so grb s hiše nemškega konzulata in razlomili za-stavin drog. Tudi v Saragossi se je narod zbiral in se izjavljal proti Nemčiji. Martinez Campoz pojde za vojaškega guvernerja na Filipinske otoke. Seboj vzame 1800 vojakov. Dali so mu izredna pooblastila. — Da francoski listi kaj mirno pišejo o španj-sko-nemškem konfliktu, smo že povedali, drugače pa italijanski, ki skoro vsi, celo vladni, simpatizujejo s Španijo. Ministerski „Diritto" vicer obžaluje napako, katero je storilo sedanje španjsko ministerstvo, a vendar podpira protest Špnnjske. Dotični članek pa sklepa s sledečimi pomenljivimi besedami: „Vse-kako vidi Italija v Španiji svojo sestro in s prijateljskim očesom sledi za njeno osodo ter priznava protest iberskega naroda kot protest pravice in spodobnosti proti čezmernej sili in neoinejenej hegemoniji, četudi ve, kake ozire je dolžna državi, s katero je v zvezi. Morda bode krik Španjske postal nauk, kajti to je prvo znamenje, da so se naveličali prenašati zlorabo sile, s katero se more jedva primerjati zloraba sile prvega Napoleona." To jasno kaže, da v Italiji prijateljstvo z Nemčijo že peša. Tudi s to prikaznijo morala bode računati Nemčija pri rešenji kontiikta s Španjsko. AtiiNBta obla8tva dala so Nemcem, ki bivajo na Rusko-1'oljskem, prijateljski sovet, da naj si pridobe rusko državljanstvo. Dalo so jim je razumeti, ako tega ne store, da jih bodo iztiraii. Predsednik flVaiacoKlte zbornice, Floquet, sklical je bil volilen shod v Perpignan. V svojem govoru zagovarjal je zbornico, da je vrgla Ferry-ja. Radikalec Flouuet je trdil, da zbornica ni bila le za jeden trenutek zaslepljena, kakor nekateri trdijo, ampak da je vso stvar dobro premislila. Nadalje je poudarjal, da se ustava mora radikalno premeniti, kajti ne ugaja sedanjim razmeram, ker je delo mo-narhistov. Občinstvo pa ni bilo zadovoljno z njegovimi izjavami, večkrat je pretrgalo njegov govor s sikanjem. Oportunist Rolland ga je zavračal. — Predvčeraj je ministerski predsednik Brisson imel pri nekem volilskem banketu v Parizu govor. Kolikor je do sedaj znano, je v svojem govoru pred vsem omenjal vnanjo politiko. Republika želi miru, rekel je. On želi, da bi se kmalu končale kolonijalne ekspedicije, vendar je konstatoval, da mada-gaskarska ekspedicija še ni končana. Kakor je znano, je na SaltMoiisltom precej Rusov naseljenih. Zategadelj je poslednje dni saksonska vlada bavila se tudi z vprašanjem, ali bi jih tudi jela iztiravati, kakor to dela pruska. Kakor čujemo, je sklenila, da tega ne stori. Iztirala bode samo one ruske podložnike, kateri bi se udeležili kakih socijalističnih ali anarhističnih rovanj. Iz Pru-sije iztiranim Rusom se pa ne bode dovolilo, na Saksonskem naseliti se. Bivši a iiglcški trgovski minister, mr. Cham-berlain, je na taboru liberalcev v Warringtonu razvil program radikalcev. Pred vsem je poudarjal, da je treba premeniti zakone o zemljiščih in o lovu ter je zahteval, da naj bode pouk zastonj. Cham-berlain izrekel je nado, da bodo vvhigi spoznali, da so zahteve radikalcev popolnem opravičene. Ko bi vvhigi ne hoteli priznati opravičenih zahtev radikalcev, pa ne bodo več radikalci mogli ž njimi vzajemno delovati, ampak morali se bodo sami boriti. Zahtev Parnellovih, da naj bi Irska dobila svoj parlament, ni moči izvesti. Iz Sudana že precej dolgo ni bilo nikakih poročil. Odkar je Maluli umrl, se tamošnji rodovi bojujejo mej seboj, zato pa puste Egipet na miru. Ker s Sudanom ni nikako redne zveze, zato se o teh mejsebojnih bojih nič gotovega ne sliši. O Kas-Sali se je že poročalo, da se je udala ustajnikoin. Sedaj se pa od tam javlja, da je posadka 15 avgusta s Hadendauasi, kateri so oblegali mesto, sklenila samo premirje. Hadendauasi so se zapleli namreč z drugimi rodovi v boje, zato so se radi pogo- dili s posadko v Kassali. Abisinske predstraže so že odrinile, da otmo Kassalo. Daljnih 10 000 mož odrine še sredi tega meseca proti temu mestu. Dop ISI. ki stoji vsaj do Da se Ia Vipave 9. septembra. Pzviren dopis.] 17. dan t. m. vršila se bode v našem trgu jako važna slavnost. Ta dan se uzidata v tukajšnjem šolskem poslopji spominski plošči rajnima gospodoma Juriju Grabrijanu, bivšemu dekanu Vipavskemu, častnemu kanoniku, vitezu Fran Josipovega reda itd. in Štefanu Kocijančiču, tukajšnjemu rojaku, častnemu kanoniku, centr. bogosl. semenišča ravnatelju in jutrovih jezikov profesorju v Gorici. — Ta gospoda sta bila dušna velikana našega milega naroda. Prvi je bil ustanovitelj in pospešitelj narodnega šolstva v Vipavskem trgu kakor tudi v celej Kranj-skej Vipavski dolini, drugi pa možak, ki se mu klanja vsak izobražen človek. Veselica ali bolje slavnost vršila se bode po naslednjem sporedu: Ob 10. uri dopoludne odvede se šolska mladež k službi božji, po tej bode se zapela primerna himna pred ploščama, — slavnostna govora — blagoslovljenje, zopet himna in potom banket. Prosi se, da kdor se želi udeležiti banketa, 1 gld. 50 kr., naj blagovoli to naznaniti 14. t. m. vodstvu ljudske šole v Vipavi, visokočastita duhovščina, slavno učiteljstvo in sploh blagi domoljubje te slavnosti mnogobrojno udeleže, udano vabi slavnostni odbor. _ ____I ---.---, Društvo „Narodna šola" imelo je včeraj zvečer svoj občni zbor, katerega se j je udeležilo 21 članov. Predsednik g. Stegnar po- j zdravi došle člane in konstatuje, da je pretečeno i 13 leto bilo najsijajneje, odkar društvo obstoji, I za 100% boljše, nego prejšnja leta. Za ta vspeh zahvaljuje se vsem, ki so s svojo požrtovalnostjo k temu vspehu pripomogli, vsem podpornikom, mej katerimi jih več imenoma našteva kakor: gospo M urnikov o, L ah o v o, gg. dr. vitez Bleivveis, dr. Bab ni k, S ene kovic, slovenskim časnikom in „SUdst. Post," ki so občinstvo opozarjali, da se je začelo zanimanje in živahna agitacija, katero je podvojil še poseben slučaj. (Kranjska hranilnica, ki ni „Narodni šoli" naklonila niti solda, ter na uloženo prošnjo ni niti odgovora dala. Urcdn.) Okončavši svoj stvarni in obširni nagovor za-kliče g. predsednik: Živilo gospice in živeli gg. kolegi, ki imajo srce za „Narodno šolo" ! (Živioklici.) Potem je prišlo na vrsto poročilo blagajnikovo in tajnikove. Iz teh poročil vidi se izredno napredovanje „Narodne šole" v letu preteklem, kajti vseh dohodkov je bilo 1677 gld., troškov pa 1G32 gld. 55 kr., mej katerimi pa je 595 gld. v gotovem naloženih. Od teh stroškov dobilo je 50 ljudskih šol za uloženih 300 gld. za 414 gold. 02 kr. šolskega blaga, 55 učiteljev za uloženih 195 gld. šolskega blaga za 305 gld. 80 kr., 15 ljudskih šol v dar učnih pripomočkov za 94 gold. 85 kr., 2 učitelja brezplačno šolskega blaga za 13 gld. 13 kr., vkupe se je razdelilo za 827 gld. 80 kr. šolskega blaga. Mej dobrotnimi doneski čitamo: dr. vitez Fran Močnik v Gradci 70 gld., deželni zbor kranjski 100 gld., čisti donesek veselice Vrhniških rodoljubov (priredila Črne in Podkrajšek) 50 gold. 14 kr., Obrtnijsko pomočim društvo v Ljubljani (J. N. Ho rak) 20 gld., mestni zbor Ljubljanski 200 gl., „Znanstvena predavanja" (dr. vit. Bleiweis, dr. Babnik, Senekovič) 259 gld. 40 kr., Litijsko pevsko društvo po g. C ep udru 25 gld., učitelj J. Novak nabral 30 gld., Breg ar Jovana 6 gld., Društvo meščanske vojašnice (po g. J. N. Horaku) 10 gld., Literarno zabavni klub v Ljubljani 14 gld. 50 kr., gospa Waraun v Št. Jarneji 10 gld., veselica v Lescah, osnovana po gosp. J. Zirovniku 7o gld., nabrani darovi pri učiteljskoj konferenci v Logatci 21 gld. 40 kr., čisti donesek veselice Št. Jakobskib pevcev v Radovljici (g. L. Belar) 20 gld., Praprot ni k Ana 7 gld. -SO kr., Verne Fani v Kamniku 20 gld. itd. vkupe dobrotnih doneskov 1003 gld. 98 kr. Ko so se imenovali nekateri teh dobrotnikov, ustali so zborovalci v znamenje zahvale. Poročila vzela so se z odobravanjem na znanje in dotičnim funkcij onarjem izrekla zahvala. (Koneo prih.) Domače stvari — (Gosp. dr. Valentin Zamik) je tošnje poletje prav opasno obolel. Peljal se le- e na Slatino v kopelj, ker mu pa ondu ni odleglo, vrnil se je domov. Dosedaj se mu zdravje še ni obrnilo na bolje. Gotovo želi vsak rodoljub tako toplo, kakor mi, da se nam mnogoletni prvoboritelj za narodno stvar še ohrani. — (Osobne vesti.) Občina Št. Peter na Krasu imenovala je g. vladnega svetnika Antona Globočnika z ozirom na mnogoletne njegove zasluge svojim častnim občanom. — V Celje pride kot okrajni glavar g. Netoliczka, sedaj okrajni glavar v Radgoni. — Umrl je včeraj v Ljubljani g. Peter T h orna n, kamnosek. - (Gosp. Jurij Šubic) zvršil je, kakor smo že omenili, štiri krasne slike, ki bodo na stropu nad stopnjicami novega muzeja „ Rudoltinum" domači umeteljnosti v slavo. Slike fotografovale so se v Parizu in se te fotografije dobivajo pri umetelj-niku samem v hotelu pri Malici štev. 7., ali pa v g. Giontinija prodajalnici na glavnem trgu. Gosp. Šubic bode sedaj za muzej še naslikal portrete Her-bersteina, Valvazorja, Žige Cojza in Vodnika, ki bodo razvrščeni okolu druge večje slike na stropu pri uhodu. Veseli smemo biti, da se je to delo izročilo temu umeteljniku, ki je tako izvrstno rešil prevzeto nalogo. — (V sirotišnico) so bili vsprejeti z deželnimi ustanovami: Bogataj Gašpar iz Stare Loko. Nakrst Rudolf iz Moravč, Prijatelj Karol iz Posto-jine, Okorn Andrej iz Domžal, Kogovšek Andrej z Vrhnike, Verbič Ignac z Vrhnike, Bohinc Janez iz Cerkljan, Šajn Alojzij od sv. Petra, Pogačnik Fran od sv. Križa pri Tržiči, Majer Fran z Bleda, Vil-man Marija s Koroške Bele, Terbižan Terezija iz Šent Vida pri Vipavi, Flere Regina iz Žužemberka, Markelj Marija iz Radoške vasi, Tomaževič Neža iz Kamne Gorice, Dešnak Marija iz Rateč, Ravnikar Katarina z Brda. — Ročne sirotinske ustanove po 50 gld. na leto dobijo: Bule Janez iz Mokronoga, Svete Josipina s Studenca,' Javornik Janez Kostanjevice, Jeraj Jakob iz Vodic, Smertnik Josip iz Loba, Jezeršek Lovro iz Predaselj, To.nce Fran z Dobrovi, Siherl Janez iz Žirov, Zlatnar Antonija iz Mokronoga, Križaj Frančiška iz Naklega. — (Premiranje konj na Vrhniki) bilo je preteklo soboto. Premije so dobili. L za kobile i z žrebeti: Vincencij Ogorelec iz Škofljice 7 ce-j kinov, Nace M. Jelo v šok z Vrhnike 5 cekinov, Andrej Marinka iz Vnanje Gorice 4 cekine, Janez Kermel iz Kozarij 3 cekine, Jarnej Jeraj iz Sinje Gorice in Fran Seliškar iz Lukovice svetinji; II. za mlade breje kobile: Karol Obreza z Vrhnike 5 cekinov, Janez Gams iz Loke 4 cekine, Ignacij Štefin iz Zaloga 3 cekine, Janez Lenarčič iz Bevk 1 svetinjo; III. za jedno- in dveletna žre-beta:J. Črn6 iz Kozarij 2 cekina, Josip Bernard iz Ljubljane 2 cekina, Jarnej Jeraj iz Sinje Gorice 2 cekina. Svetinjo so dobili: Josip Len arčiČ z Vrhuike, Fran Gregor ec iz Sinje Gorice in Josip Krsmanc iz Bevk. — (Včerajšnji mesečni som en j bil je kaj slabo obiskan; uzrok temu bilo je slabo deževno vreme kakor tudi to, da bode v ponedeljek veliki „češpljevi somenj." Živine postavilo se je na soinenj 574 glav in sicer: 102 konj, 155 volov, 210 krav in 47 telet. — (Z Vrhnike) se nam danes piše: Danes po noči ob 11. uri ukrali so neznani tatje Jakobu Mušiču iz Bevk pri Vrhniki iz hleva kobilo „šimljo", 14^4 pesti visoko, 4Va leta staro, na hrbtu, kjer jo je jermen odrgnil, ima sedaj jako belo dlako, brez vsega druzega znamenja; po tem kobilo „pra-masto", ki ima od čela do gobca prav tenko liso, noge brez znamenja, stara 2Va lota, visoka 14 Va pesti. Pri repu se pozna, da se je na paši inalo opraskala; dalje žrebička, rujavega „pramau ki ima črno črto po vsem hrbtu, kakor tolarček veliko liso mej očmi. Na desnej sprednej nogi je malo pobit, Od zgoraj na desni strani manjka mu jednega zoba (kleščnika). Tatje gnali so ukradene konje čez Log proti Ljubljani. Kdor bi konje videl, naj je ustavi, in kjer ve kak sled, naj naznani žandarmeriji. — (Okrajno glavarstvo Mariborsko) broji 104 občin. Izmej teh jih doslej 17 urailuje slovenski. — (Čitalnica v šent petru pod sv. gorami) priredi v nedeljo dno 13. septembra t. 1. svečanost s tombolo itd. Čisti dobiček v prid ubogi šolski mladini. Začetek ob lUl. uri zvečer. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. — (Razpisano) je mesto pristava pri ravnateljstvu pomožnih uradov, eventiiveluo mesto vlad- noga (tinjala, okrajnega tajnika, eventuvelno mesto vladnega kaneelista pri deželni vladi kranjski. Prošnje do 29. t. m. — Dalje je razpisano mesto ranoeel-nika v Poljanah pri Škotfji loki. Letna nagrada 400 gld. Prošnje na okr. glavarstvo v Kranji do 30. t. m. — Služba uradnega sluge pri deželni sodniji v Ljubljani. Plača 300 gld., 25°/0 službene doklade in obleka. Prošnje v 4. tednih. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Ormož 10. septembra. Tukajšnja davkarija je dala posestniku Vrtiiiku nemški plačilni nalog, kojega ni hotel prevzeti, ampak zahteval slovenskega, pred dvema svedokoma na hišna vrata pribiti. Živila Taaffeja ravnopravnost ! Dunaj 10. septembra. „\Viener Zeitung" objavlja zakon o novih koncesijskih pogojih za Severno železnico in deklaracijo o Kongu. „Fremdenblatt" piše, da so vsa domnevanja o avstrijskem budgetu za 1886 prenagljena, samovoljna, ker budget še ni gotov. Bern 9. septembra. Zvezni sovet iztiral je 5 anarhistov (4 Avstrijce, 1 Bavarca), ker so notranji in vnanji varnosti nevarni. Berolin 9. septembra. Kakor se poroča iz Kiela trčili sta pri Langelandbeetu dve torpedovki in se potopili. Dva parnika odplula sta v Kiel, da poskusita, je li možno, potegniti je kvišku. Toulon 9. septembra. Včeraj tukaj 4, na Španjskem 030 ljudi j za kolero umrlo. Razširjeno zdravilo. Množeča se naročila na Moll-ovo „Francosko ž g a njo" dokazujejo o uspešnej uporabi tega srodstva proti protuiu, trganju in vsem boleznim vsled prehlada. Steklenica 80 kr. Po poštnem povzetji ga razpošilja vsak dan A. Moli, lekarnar, c. kr. dvorni založnik, Da Dunaji, Tuehlauben 9. Po lekarnah in špecerijskih prodajalnicah na deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov izdelek z njegovo varstveno znamko in podpisom. 10 (11—6) Javna zahvala. Narodna svečanost v oslavo tisočletnice Metodove dne ti. t. m. zvršila so jo pri nas tako slovesno in pomenljivo, da nam nikdar ne pride iz spomina. Tudi je po njej našemu gasilnemu društvu došla nepričakovano, velika podpora. Čast in veselje nam je torej, izrekati presrčno zahvalo vsem, ki so tako ali taku povzdignili nepozabno svečanost, osobito pa naj to velja slavnoznanim pevcem iz Ljubljane, p. n. gospodom: V. Valenti, Pfibil-u, Šte-fančič-u, Starocar-ju, Pelari u, Zagorjan-u, Nolli-ju in Skale-tu; p r i p o z n a n i m diletantom z Vrhnike, p. n. gospodom: Flis-u, Bučarju, Kunstelj-nu, Prosen-u, Štjojec-u in Tomšič-u; slavnim gasilnim društvom z Vrhnike, iz Ool. Logatca, iz Vrda, Is Horjula, iz Preserja in iz Šina rij; najtoplejo zahvalo našo vsprejme naj tudi p. n. gospoda, ki je darovati blagovolila dobitke z.- tomholo našemu društvu v prid. Gospodu d.d. 1). Majaron-u ža prekrasni slavnostni govor, s katerim je očaral vso občinstvo, kakor tudi Verbič-evej hiši za izvrstno in točno postrežbo ter okusno pripravljene prosto: o in gospodičinatn v narodnoj noši za triulapolen posel — kot vztrajne prodajalke kartelie in šopkov — izrekamo najprisrčnišo zahvalo. Vsem skupaj hvala in slava! V Borovnici, dne 8. septembra 1885. 0<1 ho i* it narodnega bralnega in prosto voljnega gasilnega društva. Fr. Papler, Jos. Verbid, predsednik bralnega društva, glavar prostov. gasil, društva. Eksckiitiviic (tražfrc. (Iz uradnega lista.) 1. eks. držim. p"*. Andreja Paternostra iz Hudega vrha 38i) gld , 'JO septembra v Loži. Eks. držb. pos. Josipa Šmuca iz Zemona, 600, 1272 in 180 tfld., 18. oktobra v Vipavi, 3. eks. držb. pos. Jakoba Celkarja iz Št Petra, 18. septembra v Postoj ini. 1. eks. držb. pos. Antona Kregarja iz Vrnova, 2. oktobra v 11. Bistriei. 1. oks. držb. pos. Janeza DrobnlCa ta Hruškarjev, 1126 gold., 30. septembra v v Loži. 3. eks. držb. pos. Josipa Hočevarja iz Pristave, 7«J2 gld., 15. oktobra v Kudulfoveiu. 8. eks. držb. pos. Josipa Hočevarja iz Brezovico pri .Stopicali, 14. oktobra v Hudournem. 1. eks. drži), pos. Gregorja Mihaliča iz Sodur-šice, 1010 gld., 19. oktobra v Ribnici. 3. eks. držb. pos. Ane Pirnat iz Smoleno vasi, 1915 gld., 8. oktobra v Itudolfovem. 1. eks. držb. pos. Marije Saver iz Prelesja, 191 gld. «r>0 kr., 9. oktobra v č'rnomlji. 1. eks. držb. pos. Antona Kranjca iz Metulj, 990 gld , 2. oktobra v Loži. 1. eks. držb. pos. Andreja Marinčiča iz Puddoba, 845 gld., 2. oktobra v Loti. 3. eks. držb pos. Janeza Dvornika iz Krško vasi 30 septembra v Kostanjevici. TU|Cl: 9. septembra. Pri >*cievraa: Kratler z Dunaja. — Scbick iz Brna. — Oberbauer z Dunaja. — Zvvager iz Trbovlja. — Weiss iz Ljubljane. Pri :rtt»li*i: KirchhofT z Dunaja. — Lowy, Fleischer iz Trsta. — Georgis iz Pulja. — Kropf z Dunaja. — Pl. Kanko\vsky iz Maribora. — I lohenbfrgor iz Trsta. Pri avHtrijMkeui « <>>;.jf : Habn z Dunaja. — Stru-kel iz Gorice. — Devičnik iz Radovljice. M^teorologično poročilo. 3 Q „ Stanje Cas opa- b;iroi„. zovauja Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer ;;t:!-r>9i,iRi. 732 87 iLm. 731 87.!-, ir,s' C 17(i° 0 11 ; C si. j z. : si. vzh.l si. ssh. obl. obl. obl. 800 mm. d. tja. ID-CLn-ajsisa, borza dne- 10. septembra t. L (Izvirno telegrafifino poročilo.) Papirna renta.......... 83 .-!nH v T*t tij i. H-M- za mešano prodajalnico z usnjem, kateri je slovenskega jezika popolnem zmožen in razume tudi kij pri knjigovodstvu. Pisma pod črkami II. Z. poste restante Kalcek. i505—3) Salicilna ustna voda, -w* aromatična, upliva oživljajoče, zapreci pokončanje -zob in odpravi slab duh iz ust. 1 velika steklenica fiO kr. Salicilni zobni prašek, iw splošno priljubljen, upliva zelo oživljajoče in napravi 'zobe blesteče bele, a 30 k--. 404—10) Prodaja in vsak dan razpošilja zdravila s pošto na deželo: „LEKARNA TRNK00ZY" zraven rotovža v Ljubljani. Takoj deJrjoče Uspeh zrjamčen. V P. -• Jst..... Žt. 10.540. (524—1) Stavbinska licitacija. Zaradi oddaje del pri gradnji novega obrežnega zidu na desnem bregu Ljubljanice od Hradec-kega mostu navzdol v dolžini 72 metrov vršila se bode pismena in ustna licitacija dne 29. septembru let on oh I O. uri ' «i a i se dobiva pri g. ŠCittai'tlu Muhr-u t v Trstu Peter SIocovich, via Sunita 13; v Gorici lekar C. Cris-toffoletti; v Heki lekar C. Šilhavij; v Celji Fd. PelU; v Mariboru J. Martinz; v Povinji lekar G. Tromba. Tam se tudi dobi: K'in rTi»5-» orientalsko lepotilno sredstvo, ki lidl! U" Jlt/«>1 j narja nežnost, belino iu ohilnoat telesa, odstranuje pego in lase - cena 85 kr. jfiio' m sleparija! ~29Q (40—17) i i 4 i i 4 i < 4 4 < 4 4 4, Kri čistilne krogljice ne smelo bi so v nijedneni gospodinjstvu pogrešati in so se že tisočkrat sijajno osvedoeile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaže-nein želodcu, jetrnih in obistnih boleznih; v Skatljah a 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. — Manj kot jeden zavoj so s poŠto ne razpošilja. prima kvalitete, iz najboljših štirskib gorskih malin IU z odlično aromo. H svožo vodo in nekaterimi kapljami llallerske kisline zmešan je odlično sredstvo proti vročini, navalom krvi in slabemu želodca in okrepe n joča zdravilna pijača Don plus ultra. ! kilo 80 kr., »/, kilo 40 kr. Prodaja in vsak dan razpošilja zdravila s pošto na deželo: „LEKARNA TRNKOCZT' zraven rotovža v LJubljani. r Volika partija 1 1788-noj O8tan.kov (po 3—4 metre), v vseh barvah, za polno moiko obleko, pošilja po poštnem povzetji, ostanek po5 gl. Storclt v ESi*nu. ?iJ bl..yo ne dopadalo, se more zamenjati, proti pošiljatri marke za 10 kr. p oni no ženi, tudi ; Kuu.isKi cvet .■ — -»---jj^r T^-ftiiBm linil7?^ imenovan, rabi za drgnenje v krepilo ndov pri konjih. Ta cvet, mnogo let po izkušenih živinozdravnikih in praktičnih poljedelcih gledo učinka kot izboren skušen ter priznan kot najboljši zdruvileu in krepilen, ohrani konja do pozi e starosti, celo pri na j \ ec jeni trpljenji v/.trajnega in pogumnega, znbrai j nje otrpneloHt konjskih udov ter služi v krepilo prod In v restitnoijo loč vrstenje) po kakem trudapolnem delu. Daljo rabi kot pndpiralnn n osdravUujoče sredstvo pri pretega žil, otekanji kolen, kopitnih bolesnih, ntnmenji v boku, v križi i. t. d,, otekanji nog, liiebuijili na nogah, lavinjenji, tišeanji od sedla in oprave, pri sušici i. t. d., s kratka skoro pri >seli v anjih boleznih hibah. 1 steklenica z rabilnim navodom vred stane 1 gld.. 5 steklenic; z rabilnim navodom vred samo 4 gld. Prodaj:; in vsak dan razpošilja zdravila s poŠto na deželo: (403—5) Mi. ■ zraven rotovža v Ljubljani. ' fs temperatura 16'0", za 10" nad normalom. 1 Premeščenje ključaničarske delavnice, g Svojim p. n. odjemnikom uljudno oznanjam, da sem svojo žo tii> let XZ obstoječo dlelnvnlco iz Kr«>{uškiU i#iic v <^ novozgracljeno kljucaničarsko delavnico §| v CrledaUike uSiee st. w. || kjer se nahaja i moja železuiiiMku prodajalnless, premestil. Zahvaljujoč se najuljudnejo za meni do sedaj izkazano zaupanje, prosim, da bi blagovolili vsa svoja naročila pošiljati v novo delavnico. ^X Z velespoštovanjcm XX ALBIN C. AHČIN. * ^ Prejšnja delavnica odda se takoj kot magacin ali pa za kako J( XX drugo poslovišoe. "^BfcJ (515—2) ^ xxxxxxxnxxtmxMxmmxxxicxxxx& Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železni k ar. Lastnina in tisk ..Narodne Tiskarne'