124. številka. Ljubljana, v sredo 29. maja XXII. leto, 1889. Izhaja vsak dan »večer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti pvejeman za avstro-ogcrske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 glcL za četrt leta 4 gld., za iedeii mesec 1 eld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pobijanje na dom računa,se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Gospodskih ulicah 5t. 12. Upravnistvu naj se olagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Zaradi jutršnjega praznika izide prihodnji list v petek 31. maja 1889. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovć, da pošiljanje ne preneha in da dobe" vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom »e računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto ... .... 15 gld. — kr, „ pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........4 ,, — ,, , jeden mesec.......I „ 40 ,, Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače Be ne oziramo na dotično naročilo. Vpravn-istvo 9,8lov» Naroda*'. Važen odlok. Magistrat Tržaški se je dolgo z vsemi štirimi branil priznati slovenščino v Trstu deželnim jezikom, sedaj ga je pa k temu visoko c. kr. ministerstvo prisililo in zaukazalo, da mora magistrat v slovenskem jeziku napisane uloge obravnavati in reševati. Da smo si Tržaški Slovenci to malenkost glede ravnopravnosti po dolgem in ostrem boji priborili, imamo se zahvaliti odboru za Dolenjcev spomenik. Povod, s kojim so laške zagrizence na magistratu Tržaškem pritirali do spoznanja slovenščine deželnim jezikom v Trstu, je ta-le: Po smrti nepozabuega Dolenca je odbor za postavljenje spomenika zaslužnemu možu prosil mestni magistrat dovoljenja, da mu dovoli »taviti na spomenik, ki je postavljen na pokopališči pri sv. Ani nad grobom pokojnega Vikt. Dolenca slovenski napis: „Viktorju Dolencu, prvoboritelju slovenskemu na Primorskem, rojenemu 22. decembra 1841 v Senožečah, umrlemu 20. julija 1887. v Trstu postavil hvaležni narod". To prošnjo vrne magistrat odboru z nalogom , naj jej priloži italijanski prevod, kojega ima zaprisežena osoba podpisati, da je napis za spomenik lingvistično pravilno zložen. Proti temu odloku je odbor na c. kr. na-mestništvo rekuriral in sicer 1. avgusta 1888. Ker rešitev do 13. oktobra ni stigla, prosil je gosp. predsednik Živic za njo, na kar dobi dne 12. novembra 1888 od magistrata vest, da je namest-ništvo utok zavrglo. Opiraje se na § 19. drž. zakona od leta 1867. iskal je odbor pri ministerstvu notranjih zadev pravice. Ta ulogn je bila ministerstvu odposlana 18. novembra 1888, ker rešitve ni bilo, jo je g. Živic 1. majnika urgiral, na kar mu je bil 25. t. m siedeči odlok dostavljen. „Vrača se priložen utok slavnemu odboru, v roke g. V. M. Živica v Trstu ter se mu javlja, da je visoku c. kr. ministerstvo notranjih zadev z odlokom od 20. januvarja 1889 št. 449, nam objavljenim z odlokom namestništva od 27. januvarja 1889 .štev. 1503/11 ukinilo doiočbo namestništva od 31. oktobra 1888 številka 17179/11, v kojej istoni nahajalono-benega prestopka zakonov v odloku tukajšnjega magistrata z dne 2 7. julija 1 88 8, štev. 287 1 3 /11., ter naslanjujoČ se na § 16 zakona od 15. marca 1862., štev. 18 izraža, da se je mostni magistrat v reč enem odloku zagrešil prestopka člena XIX drž. ustavnega /akona od 21. decembra 1867 št. 142, kajti slovenski jezik je deželni jezik v mestu Trstu ( . .. perche la lingua slovena e una lingua del pae.se nella citta immediata die Trieste.) Iz navedenega določila zakona izhaja tedaj mestnemu magistratu kot občinskej oblasti dolžnost obravnavati ulogo napisano v onem jeziku. — Glede pa napisa ki se ima usekati na nagrobnem spomeniku Viktorja Dolenca, mestni magistrat videvši njegov obseg iz prevoda, ki si ga je oskrbel, ne more ga pri poznati. Proti temu odloku glede tega, da se ne pri- LISTEK Blodne duše. Roman. Češki spisal Vacalav Beneš - Tf ebizBky, preložil I. Gornik. UPrTT-I del. I. (Dal je.) „Pravil sem, to dekletce ne doraste in Če do-raste, vzcveto ji na licih mesto rož solzice. Obvaruj vas božja roka, dobri ljudje!" Adamec sedel je potem na stol, a vedno ima-joč obraz obrnjen na vas proti oni strani, kjer je stala hiša K vrtova. Bolnika ueso imeli ondu. — Svetluška bila je zdrava kakor riba. Ze davno spala je v svoji sobici in zdelo se ji je, da čita iz stare knjižice povest, kako je imel v neki deželi kralj jedino hčer, tako lepo, da so radi nje prihajali kraljeviči od vseh stranij sveta na njegov dvor. A najedenkrat, ko je najbujueje razcveta, začela je veniti, usihati. Govorili so, da jo je nekdo smrti zagovoril, ta- kemu zagovoru potem ni pomoči Nad vodo govore se lahko najčudotvorneje besede, čudotvorni vozel naj bo še tako umetno zavozlan, ubožec mora umreti. Kralj iskal je pomoči po vsem svetu, hči pa je od dne do dne ginila, z obledelih lic odpadal ji je cvet za cvetom, dokler ni prišel jedenkrat slok, mlad, neznan mož z bledim obrazom in v črni obleki. Bilo je po letu, v vrtih docvitale ho poslednje rože. Sloki, mladi mož z bledim obrazom in v črni obleki šel je h kralju, da ozdravi hčer. Kralj mu jo je obljubil, ž njo pa ne polovico, temveč vse kraljestvo. Tujec šel je na vrt, kjer je ljubimka kraljeva najraje sedevala, na osehli travi belela so obledela peresca uvelih in OBUvših se rož. Mladi mož pobiral je drugo za drugim, potem pa jih vrgel v veter na vse štiri strani sveta. Peresca so se razletavala, tujec pa je klical za njimi: „Uvelo listje odletaj, odletaj — na licih svežost razcvetaj, razcvetaj!" Čudni mož pa je hodil na kraljevi vrt tri dni vselej pred solnčnim vzhodom! in zahodom. In vedno, kjer je bila kaka* roža, kjer kako peresce na zemlji, zagnal ga je na jedno iz štirih stranij sveta in pri tem peval, da je ves grad poslušal in niti ne dihal: „Uvelo listje odletaj, odletaj — na poznava nagrobni napis, dan je na voljo utok na magistratno delegacijo v 14 dneh. MeBtni magistrat v Trstu dne 25. maja 1889. Vodja: G and u 8 i o. Slovenski jezik je torej sedaj priznan, napisa pa magistrat vender le neće dovoliti. Odbor bo rekuriral do zadnjega mesta, slednjič bomo gotovo izposlovali iu tudi magiBtrat do priznanja slovenskega napisa prisilili. Magistrat je sam prepričan, da ima odbor prav ali mislijo si gospodje v razpoka nej palači, branimo so do zadnjega, vsaj tako bode ta slovenski napis na Tržaškem groblji po mogočnosti zakasnjen. Sedaj se pa obrnemo na Tržaške Slovence. Odlok miuisterstva priznava slovenski jezik deželnim jezikom v Trstu; kaj pa nam pomagajo vsi odloki, naj bodo še tako ugodni, ako se po njih ne ravnamo in se pri oblastnijah materinega jezika ne poslužujemo, kajti premnogi še v italijanskem in nemškem jeziku z magistratom In c. kr. uradi občujejo — sebi in celemu narodu v sramoto, našim protiv-uikom v posmeh. Poslužujte se torej zmirom in povsod jedino le slovenščine, ker le p itein moremo upati in se je nadejati, da bo naš jezik v Trstu dobil one pravice, koje so mu postavno zagotovljene. Ako bi imel kdo posla z magistratom in bi mu ta s slovensko ulogo zapreke stavi j al, naj se obrne na polit, društvo B Edinost", koje ga bo radovoljno v vsakem oziru podpiralo. Položaj Slovencev mej nemškutarji. Iz Konjic. [Izv. dop.] Minule tedne narodnjaki z:\radi tukajšnjih srenj skih volitev nesrao mogli ne po dnevu, ne po noči hoditi v trgu mimo Al. Stan carje ve gostilne „pri jelenu", da nas cvet neraškutarskih tržanov in fantalinov ne bi bil pozdravljal s krikom, žvižganjem in bobnanjem po mizah. Zvečer prežali so skriti po raznih kotičih na domu vračajoče se, da so nas pri isti gostilni pravočasno po pasje natuliti mogli. Odlikoval se je posebno lesotržec Adalbert Wallner, koji na dva mirno mimo svojega doma licih svežost razcvetaj, razcvetaj!" In minili so trije dnevi, v kraljevem vrtu ni bilo na zemlji ne jednega uvelega peresca, zato pa polno vzcvelih listkov najlepše rudečine na licih hčere kraljeve . . . Adamec pa je mislil, da je Svetluška bolna; po glavi blodila mu je zopet slutnja, da ne doraste, da ji mesto rož na licih zacveto solzice. Divna slutnja, ti stara glava! Ura bila je: dve. Adamec se je vzdignil, vzel trombo v levico, palico v desnico in šel čuvat. Trobil pa je nekako tiše, kakor bi mu pohajala sapa. Vender kadar je sicer Adamec čuval, tresla to se baje okna, in ljudje so včasih v polusnu mislili, da trobi angelj k poslednjemu dnevu. Pred domom Kvetovim je obstal, vender ustnika trombe ni naslonil na ustni. In sicer je to delal vselej. Prsi napel je vselej kar je najbolj mogel in pihnil je v trombo, kar najmočneje Sodnik Kvčt je imel to rad, Adamcu pa je bilo do njegove naklonjenosti, ker sta imela oba tako jednako trde, svojevoljne glave. Skozi razpoke oknice svetloba ni več bliščala. Ponočni čuvaj šel je na okolu skoro po prstih, da bi jih ne zbudil, ako je kdo bolan ali če spi. (Daljo prih.) šetajoča gospoda iz iste gostilne pridrvi, ter palico vihteč na nju zakriči: tu so — in plune. Ta človek skrival se je dolgo za neko navidezno oli-kanostjo, a poslednje srenjske volitve spravile so ga celo iz ravnotežja in sedaj se vede, kakor bi vse druge v Kniggetovih naukih prekositi hotel ka-li. Je le iz istega gnezda! Dne 15. t. m. praznovali snao narodujaki v prijateljevem stanovanji, tedaj v privatni hiši, god treh svojih, pa komaj se pogovarjati začnemo, že na ulici pod oknom naglo po tukaj obče znanem, najgršem izrastku človeškem zbobnana druhal žvižga, kriči in upije, da se je preko pol trga čulo. Kdor naše južnoštajerske kulturonosce v trgih in mestih pozna, dobro ve, da neso preveč izbirljivi, da kaj radi na skrajno surovo silo sežejo. Navadno se hlapci pijani našuntajo, za katerimi se „gospoda" v zadregi lahko skrije. Slovenci smo se tedaj zarad teh izgredov in pobalinskega obnašanja pri g. župauu dr. L. tukajšnjem odvetniku, pritožili ter ga povprašali, hoče ali zamore-li mir narediti in nas braniti. Na to dobimo v roke svojega narodnega starosta g. J. Š. odgovor in odlok, koji je gotovo vredno, da se objavi, ker našega župana prečudno označuje. Začetkom nam g. župan pove, da je krčmarja, pa tudi lesotržca glede na naše pritožbe povprašal, a ona vse zanikavata, da ona le nasprotno trdita, da bo le Slovenci hujskali, kajti sprehajali so se zaporedoma pred „jelenom" gori in doli in na uho nategovali, kaj gostje — liberalci — pri odprtih oknih govore. Seveda je ta trditev od konca do kraja podla laž. Slovenci na strani Stancarjeve hiše stopinje storili neso, ampak le na nasprotni cesti hodili. Pa je že navada in načelo naših nemčurjev, da vse tajijo, kar so zakrivili, če je tudi jasno kakor beli dan. To Bi štejejo v posebno čast in vrlino, to je pošteno, takšna laž nikogar ne omadežuje. Ž njo se še pobahajo in najmanje je „hetz". Dalje pa trdi g. župan, da se zares kali v poslednjem času, pa samo po Slovencih, ki so že pred volitvijo, še huje pa potem v sloveusko-kleri-kalnih listih „Gospodar" in „Sttd. Post" občinski zastop in volilno komisijo nesramno napadali, pa tudi posamičnike, liberalne tržane nespodobno obirali. Neka nepoklicana osoba je še tako nagajiva in hudomušna, da nalašč časopise po trgu raztresa, in po hišah članke čita. Sedaj se pa kaže modrost županova točno tako-le: Verjeti hočem, da Vi, g. Š. osobno ničesar nemate s tem rogovilenjem opraviti, toda priporočam Vam, da sramotilne članke v „Gospodarji" in „Siid. PoBt" čitate, kajti jasno Vam bode na mah, kdo izzivlje. Glede na upliv, ki ga imate v svojih somišljenikih, reči moram, da ste poklicani, a kot tržan Konjiški celo obvezani paziti, da stranka Vaša ne bode še v naprej izzivala. Ne bo Vam težko poizvedeti, kdo ali kateri te sramotilne članke piše in razpošilja. Primitetistega zaradi dosedanjih časopisnih zločinov za uboin p r e povej te mu v bodoče jednako delovanje. (To je v originalu podrisano debelo). Potem mislim, da morem jamčiti za želeni mir. Po sedanjih razmerah pa ne morem posebnih ukrepov in korakov storiti. D. Mih. Lederer. No sedaj hvala Bogu, pa znamo, kako in kedaj se v Konjicah mir kali. Če se po časopisih krivice, ki se Slovencem gode, če se gola resnica, ki seveda naše strastne nemškutarske tržane hudo v oči bode, razkrije tedaj Slovenec mir kali. Dokažite nam g. župan, če smo le trohico krivo poročali ali resnico zasuknili- Da naši nemčurji in njihov župan svet s posebnim vatlom merijo, da si sebi samim vse dovoljujejo, nam Slovencem pa vse odrekajo, celo pravico do pritožbe po časopisih — to davno vemo. Nikdar nesmo o njem in modrosti njegovi visokih misli imeli, kajti kdor se svojemu narodu izneveri, ne obeta mnogo, pa da kaj tako bedastega, odurnega skoro bi rekli — fantalinskega piše ali podpiše to že vse presega. Naj ne sodi župan druzih po sebi in svojih ušesih, naj se le za svoje trese, da se spamti. Pa bati se je, da se še to, kar je zdravega in brez napuha v glavi, pokvari. Evo ga, Podgorjana iz Rožne doline blizu sv. Jakoba na Koroškem doma, kjer bivajo sami Slovenci. Kakšan je pa naš Mihelj iz Konjiča veB."__ Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 29. maja. Dunajski Vaterland objavil je jako poučen članek o požitlenjl velicih in srednjih učilišč. Iz tega članka poizvemo. da je leta 1863/64. bilo na Dunajskem vseučilišči 382 židovskih in 1875 kriBtijanskih dijakov, leta 1885/86. pa že 209 5 židovskih in le 3318 kristijanskih dijakov. Tedaj se je število židovskih dijakov v 22 letih skoro po-šestorilo, dočim se število kristijanskih dijakov niti podvojilo ni. Na vseučilišči v Pragi je 1. 1881/82. bilo 242 zidov in 1853 kristjanov. Leta 1882,'83., ko je vseučilišče že bilo razdeljeno, na Češkem vseučilišči samo 15 zidov in 962 kristjanov, na nemškem pa 278 zidov in 1151 kristijanov, Dve leti pozneje je pa na nemškem vseučilišči bilo že 381 Židov in 1082 kristijanov in na češkem 43 Židov in 1680 kristijanov. Iz teh številk se razvidi, da se število židovskih dijakov tudi v Pragi razmerno hitreje množi nego število kristijanskih. Jednaao je na srednjih šolah. Na gimnazijah v deželah zastopanih v državnem zbora je bilo leta 1885. 43 9O0 kristijanov in 7361 Židov na realkah pa 13.132 kristijanov in 2410 Židov. V primeri s prebivalstvom je torej veliko več židovskih nego kristijanskih dijakov. To razmerje pa postaja leto za letom za kristijane neugodnejše. Židje, ki dovrše vseučilišča so največ zdravniki in odvetniki, ker jih v državne službe še prav ne marajo. V ogerNkem državnem zboru se je poslanec Ungron potegoval za avtonomijo katoliške cerkve. Priporočal je, da bi se škofje volili, kakor so se nekdaj. Potem bi kapiteli imeli kaj veljave in bi škofje ne mogli tako samovoljno gospodariti, kakor sedaj. Pa tudi lajikoin bi se moralo dovoliti, da bi se udeleževali uprave cerkvenih iu šolskih zakladov. Uprava ne spada mej verske resnice, o katerih lajiki nič ne razumijo. Cerkvena disciplina pripada škofom, a je vender treba, da se škofom včasih kaj zakriči v ušesa, kadar Česa nečejo slišati ali videti. To se bode godilo, če se uvede av tonomija katoliške cerkve, ki bi po mnenji Ugro-novem se dosti ne razločevala od avtonomije protestantskih cerkva. Sedanja organizacija cerkve diši po absolutizmu, ker po njej državljani nemajo pravice reševati zadev svojih. Govornik je tudi jako hudo kritikoval samovoljo škofov, ki lahkomiselno gospodarijo s premoženjem zakladov, ki neso od-menjeni le za nje, a tudi za podporo nižjemu du-hovatvu, cerkve in bolnice. „Vaterland" obsoja Ugronov govor. Drug Dunajski tudi odločno katoliški list pa posebno odobrava misel, da bi kapital volil škofe, katere bi potem v Rimu potrdili. Taki škofje bi lahko več dobrega storili za cerkev, ker bi ne bili tako zavisni od države. Vnaiije države. Pred včeraj je bolgarski knez položil temeljni kamen za novo vojaško šolo, ki se bode gradila zunaj Sofije. Te slovesnosti udeležilo se je mnogo častnikov in druzih dostojanstvenikov. Knez je v daljšem govoru naglašal, kake važnosti bode vojaško učilišče za bodočnost dežele. Poslopje bode stalo milijon frankov. Mej gledalci bil je v neuradnej lastnosti tudi angleški diplomatični zastopnik gospod Burian. Drugih diplomatov ni bilo. Vlada runi u uska se pogaja z jednim delom liberalcev, da bi jo podpirali, ko bode opozicija predlagala, da se izreče pravosodnemu ministru nezaupnica. Posreduje senator Marzescu, kateremu je baje Catargiu obljubil ministerski portfelj, če bode njegovo prizadevanje uspešno. Od tega pogajanja je baje zavisen obstanek sedame vlade. Kralj italijanski ustavil je že nemško prestolnico in vrnil se je čez Švico v Italijo. Kakor se vidi, se je kralj jako izogibal avstrijskega ozemlja na svojem potovanji. Morda se je bal zameriti narodu, ki nikakor ne goji simpatij do naše države. Nekateri listi že sklepajo iz tega, da v Italiji ne marajo za zvezo z Avstrijo in da jo bode Italija kmalu razrušila. Nek francoski list je izvedel, da se je v Berolinu sklenila neraško-italijanska vojaška konvencijo, v katero se pa ni vsprejela Avstrija. Zbornica Francoska je vsprejela budget za bogočaHtje nespremenjen. Skrajna levica je predlagala, da se ves budget za bogočastje izbriše, toda njen predlog, ki meri na delitev cerkve od države, se je zavrgel z veliko večino. Ministerski sovet spaiijskl se je posvetoval o položaji. Ministerski predsednik je naglašal. da mora vlada prej ko mogoče uvesti občno volilno pravico. Nekateri drugi poslanci imeli so proti temu razne pomialike. — Položaj na Španjskem ni nikakor prav jasen. „Impartial" misli, da v štirnaj-stih dneh pride do ministerske krize. Drugi listi mislijo, da se bode obdržala sedanja vlada. Dopisi. Iz I. j u Ulj.t ii« 20. maja. (Pomožni uradniki v — državnem zboru.) [Dalje.] — česi ogledamo nekoliko uzroke in povod dotičnih postav, zlasti one z dne 19. aprila 1872. 1. — ki so se izdale v prid dosluženim podčastnikom, in za katere se je zlasti bivši minister za deželno hrambo močno potegoval, — kakor n. pr. v 14. seji drž. zbora in zatem v 7. seji VII. sesije gospodske zbornice in jih primerjamo s sedanjo prakso, se vidi takoj, koliko je ta v nasprotji s pravim namenom in zmi-slom postave. Zatorej bi bila v prvi vrsti potreba skrbeti za to, da se postava tolmači in uporablja za to, kar je v soglasji ž njenim smotrom. Po postavi z dne 19. aprila 1872. je pri omenjenih podčastnikih na ono „prednost" za uradniška mesta, kakor jih navaja § 5., le tedaj ozir jemati pred druzimi soprosilci, če so izkazali se v istini popolnoma sposobnimi. Že te besede same kakor tudi razloček službenih vrst, ki jih naštevata §§ 4 in 5 te postave, kažejo dovolj, da so — v pravem zniislu postave — vojaškim prosilcem le ona službena mesta izključljivo „odprtaa, katera omenja baš §4. — Glede ostalih mest, t. j. tistih, ki jih omenja § 5. imenovane postave, se je pa na te vojaške prosilce le tedaj pred druzimi civilnimi prosilci ozirati, če so le ti dokazali poleg popolne zmožnosti tudi potrebno sposobnost za to službo. Kakor pa je znano in samo po sebi umljivo in nedvomljivo, ima o tej in takej „zmožnosti" ali bolje „sposobnosti" jednega ali drugega prosilca za tako mesto, dotična oblast, ki to službo v istini podeli, razsoditi. To stališče pa je sčasom, kakor uči skušnja in obile debate v poslanskej kakor tudi gospodskoj zbornici, uprav zgubilo se, kajti ta moč razsojati o sposobnosti in zmožnosti prosilčevi, prepustila se je kar brevi manu vojaškim oblastvom in tako se je po teh skoval za vojaške prosilce (t. j. podčastnike) glede vseh civilnih služb nek iz-kljueljiv privilegij ali patent, kar pa ne ustteza, ni zmislu (namenu) postave, ni koristi dotične službe! (To se pravi z druzimi besedami: Vojaške oblasti so v teh slučajih dobile v roke patent, da spravijo take podčastnike „pod streho", s tem pa že tudi posta-vodajne kroge v blamažo, ker je ta praksa službi v popolno škodo, o čemer govore stara in vsak dan nova fakta! Dost. dop.) Da je ta in taka praksa službenim interesom v škodo, o tem govore brezštevilni zgledi vsakdanje skušnje (MSie! dost. dopis.) i. dr. — In zakaj li ne? To vse zaradi tega, ker z imenovanjem teh podčastnikov na razna uradniška mesta — kakor uči skušnja in so izjavili se ie večkrat dotični merodajni faktorji, katerim gre o tem sodba, ni pridobil urad takih in toliko zmožnih močij, kakeršnih zahteva baš službeni posel. In to vkljub najboljšej volji, katero je tak novoimenovani uradnik iz vrste podčastnikov imel. Pač pa seje pri takih prilikah pokazalo, da te podčastnike prekašajo v veliki meri stari pomožni uradniki dotičnega urada, zlasti kar zadeva Btvaruo znanje, izvedenost in praktično izvežbanost in zmožnost. Glede tega bi se marsikateri pomožnih uradnikov stavil brez vsacega pomisleka v jedno in isto vrsto s takim podčastnikom uradnikom. Da, najzmožnejši izmejteh zlikal se je stoprav pa daljšej rabi za zmožnega uradnika na pr. v manipulacijski stroki in druzih pisarniških poBlih, in pri tem vsem bil je temu podčastniku-uradniku učitelj in „desna roka" baš jeden izmej pomožnih uradnikov v dotičnem uradu. (Ta „čast" [!] naj bi mu bila menda nekako odškodovanje za v nebo upijočo krivico, ki se mu je zadala s preziranjem pri kompetenci. — Ironija! DoBt. dop.) Tu praksa pa tudi nasprotuje zmislu postave. Zakaj?! § 7. postave z dne 19. aprila določuje, da ima vojno oziroma ministerstvo za deželno brambo tistim podčastnikom, ki so opravičeni za uradniška mesta prositi (kompetirati), dati nek certifikat, v katerem je posebej še dostaviti: sposoben za uradniška meBta". Že iz splošnega obsega te poatavt, („sposobnost za uradniška mesta" . . .) v zvezi z določbo § 12. omenjene postave, ki govori, da ima tak podčastnik (certifikatist) poleg splošne sposobnosti dokazati tudi druge znanosti in spretnost za prošeno uradniško mesto, — sledi pač jasno, da ima vojaška oblast pravico razsojati le glede splošue sposobnosti tucega vojaškega prosilca (kompetenta) in sicer na tak način kvalificirati ga, da s tem ne seže ob jed-nem v pravice razsoje civilne oblasti, ki dotičnikom taka uradniška mesta podeljuje. Tu se mora ozirati ta vojaška oblast na najsposobnejšega in najbolj zasluženega prosilca. Da je le to razlaganje postave pravo, nas prepriča tudi določba naredbe miniBterstva za deželno brambo, z dne 12. julija 1872, drž. zak. štev. 98. (Daljo prih.) Priloga »Slovenskemu Naroda" Bt. 124 29. maja 1889. i/ itčitcl j«1tili krogov 2G. maja. [I/v. dopis.] (Še nekaj o Šolstvu in deželni avtonomiji.) Mnogo se je že pisalo o tem predmetu, toda ker ta stvar še ni dognana, hočemo tudi mi navesti nekaj opazk. Deželna avtonomija bila bi Slovencem le na korist, ako bi bili združeni vsi v jcdno kronovino. Tako pa preti z avtonomijo veči polovici slovenskega naroda pogin, ker nasprotniki bi tam, kjer so v večini, brezozirno postopali proti nam. Pri sedanjih razmerah naj bi naši poslanci namesto avtonomije zahtevali posebni § v državni šolski postavi, ki določuje ločitev otrok v ljudski šoli po narodnosti; di. se pa ustreže tudi nemškim konservativcem — še ločitev po veri, ako-ravno pri pouku v osnovni šoli različnost jezika napredek ovira v višji meri, kakor različnost vere. Dalje naj bi se potegovali slovanski poslanci za posebne šolske oddelke (departements) pri nauč-nem ministerstvu, ki bi imeli pri šolstvu jednak delokrog, kakor ga bode imel poljski in češki senat pri najvišjem sodišči. S tem se ne bode nikakor pomnožilo število uradnikov, kakor misli Lienbacher, ker delo ostane isto naj bo že izvršuje v tem ali onem jeziku. Pač bi pa prišli na ta način tudi Slovani do viših služb, kar je čisto prav, ker Nemci se ostentativno nečejo slovanskih jezikov učiti. Konečno naj še omenimo vladno predlogo o nameščevanji stalnih okrajnih šolskih nadzornikov. Stalni šolski nadzorniki bili bi gotovo v prid šolstvu, ako bi se pri imenovanji postopalo objektivno in če bi v deželah z mešanim prebivalstvom ne prevladal strankarski upliv pri njihovem imenovanji. Tudi pri tem velevažnem vprašanji se naši poslanci nikakor ne smejo prenagliti! — H Štajerskega Posavja 26. maja. [Izv. dop.] Mnogozaslužni okrajni zdravnik g. dr. Keppa, ki ie imenovan okrožnim fizikom mesto dr. Schne-ditza v Celji, zapustil nas bo v kratkem. Čeravno je vestnemu gospodu čeBtitati na tem odlikovanji, vender je na drugej strani obžalovati, da nas izkušeni gospod doktor baš letos zapusti, ko nas neče zapustiti huda nadloga nalezljivih boleznij. Če tudi je bil on nekaterim na potu zaradi natančnega izpolnjevanja uradnih dolžnosti), vender bo mnogim mnogim, zlasti pa onim žal za njim, ki so ga imeli veliko let za svojega nikdar nevoljnega domačega zdravnika. Obraniti ga hočemo v najboljšem spominu. Tu za Savo, zlasti pa v Sevniškem okraji razsajajo že dlje časa osepnice, vmes pa se tudi prikazuje škrlatica („rudeča bolezen") in difterida. Vsled tega zaprlo se je zaporedoma že petero šol, namreč: v Zabnkovji, na Blanci, v Sevnici, pri sv. Antonu in v Rajhenburgu. Žalost in skrb ljudstva pa še povikšuje okolnost, da imamo premalo zdrav nikov. — Odkar je umrl Videmski iu Rajhenburški ki ima že do 80 let, fizično oslabel, navezani smo v Posavji Brežiškega okr. glavarstva na pomoč iz Brežic ali pa iz Sevnice. — Na pomoč s Krškega in Radeč ni lahko računat*, kajti ta dva gospoda sta itak preobložena. Govorilo bo je nekaj časa, da deželni odbor štajerski nastavi že letos zdravnika tudi v Rajhenburgu, a si je premislil, čeravno bi bil tak čin jako umesten, kajti trg leži skoro v aredi med Brežicami in Sevnico, je tik kolodvora poleg broda preko Save na razpotji treh cest, katerih jedna, pet ur dolga, pelje skoz obljudnate kraje: Koprivnico, Podsredo itd. v Kozje, kjer še le najdeš zopet zdravnika, ako ni dr. Heiss pri bolnikih kje gori pri Planini, ali pa daleč tam doli na Hrvatskem. Niso tedaj tukaj pri nas nikakor redki slučaji da umrje kdo brez zdravniške pomoči, če tudi je znabiti britko zdihoval po njej. In to je v resnici žalostno ; v tej zadevi smo mi štajerski Posavčani res na slabem! Smo pač daleč od Gradca!! Pretekli teden sta cepila osepnice: g. Medic v Sevniškem, g. dr. Keppa pa v Brežiškem okraji. Hvalevredno je od zadnjega, da ni izpustil nobenega šolarja iz šole poprej, da je imel nastavljene koze. Brez energije ne gre vsikdar. — Veselo je bilo videti, kako so tudi odrasli silili k njemu ; širi se tedaj boljše prepričanje tudi v tej zadevi. Vender je pa še dokaj ljudi j, ki ne verujejo, da je cepljenje osepnic gotova pomoč proti nalezljivim kozam, pa tudi ne, da se primejo (sepnice. No mladina je manj trmasta in drži več do učenih zdravnikov, nego pa do babjeverskih mazačev in zagovori Icev, raji posluša pametne ljudi, nego pa brezšo-lane „babe," ki Še menda ne vedo, da u?i na živini niso nikakor Živinska, ampak človeška bolezen z imenom — neumnost, nemarnost. Za Posavoaue zanimiva novica je ta, da se ie v začetku spomladi po veščakih pregledal grofa Rutkovvskega rudnik na severu Rajhenburške Župnije. Veščaki bili so presenečeni vsled obilnosti izvrstnega premoga. Ravnatelj jam, g. Juzek, prišel je v malo tednih iz Pfibrama nazaj ter se stalno naselil v Rajhenburgu, da nadzoruje že pričeto delo v jamah. Govori se že o železnici, ki se ima graditi od kolodvora do kake 21/9 ure oddaljenega rudnika. Ako se oni veščaki niso zmotili, potem je v našem Posavji v kratkem pričakovati novega življenja. Vino-rejcem v Brežiškem okrajnem glavarstvu upadel bode sčasoma ves pogum, kajti trtnej uši pridružila se je sedaj še druga uima, namreč perenospora, katero ljudje „strupena rosa" imenujejo. Bolezni uime pa slabe cene kmetijskim pridelkom morajo spraviti kmetovalca na nič. Bog pomagaj'. 0«1 BoKkc 27. maja. [Izv. dopis.] Dne 19. t. m. podali smo se h koncertu, kojega so priredili č. gg. pevci Šaleške čitalnice v gostilni gospoda J. Hausenbichlerja v Žalci. Udeležba bila je velikanska; rodoljubi in rodoljubkinje iz skoro vseh krajev Savinjske in Šaleške doline in drugod prišli so poslušat Šaleške slavčke. Dosedaj nismo imeli prilike slišati jih — a slišali in brali smo hvale-polne ocene o njihovem petji; to je bil uzrok, da se nam je dne 19. t. m. prav zelo mudilo v prijazni in narodni Žalec. Ob lJ27. uri bili bo pevci pozdravljeni v imenu trga in tudi v imenu „Slov. društva", koje je ob 3. uri popoludne zborovalo. Kmalu potem slišali smo mile, lepe in krepko doneče glasove Šaleških pevcev. Vse pesni vsporeda pele so se prav izvrstno in z naudušeno in skoro brezkončno pohvalo poslušalcev. Občinstvo je se svojim gromovitim ploskanjem gg. pevce tako rekoč prisiliti hotelo, da naj bi vsako pesen ponavljali, kar so tudi drage volje storili, ali pa kako drugo pesen za „navržek" dali. Zahvalimo se jim tem potom, v prvi vrsti pa gosp. Kramar-ju, kot pevovo-dji, za izredni užitek, kojega so nam pripravili; ob jednem pa prosimo, da bi se skoro zopet oglasili v kakem kraji mile naše domačije. Slovenska pesen vzbuja, razširi in utrjuje nk rodno zavest slehernega človeka, sosebno pa narodno zavest našega prostega ljudstva v večji meri nego-li vsako drugo sredstvo; zategadel so taki izleti v narodnem oziru neprecenljivega pomena. Želeli bi le, da bi kmetsko ljudstvo pri enakih prilikah ustopnine prosto bilo — kar pa v Žalci — kakor smo slišali — nikakor mogoče ni bilo, ker je imel dotični odbor za godbo, za vabila, za deko racijo itd. nad 50 gld. stroškov. Koncertu sledil je ples, kojega se je mladi svet — navzlic precejšnji toploti — do belega dne udeleževal. Kako pa tudi ne? Saj je bilo precejšnje število brdkih in izbornih plesalk, katere bi bile celo dr. Mabniča na druge misli spravile in tako iz Saulusa Pavlusa naredile. Drugi gostje pa smo se pri finem Kukčevem pivu in pri „žlatnem brand-nerji" s petjem in prijateljskim pomenkovanjem krat kočnsili. Ko nas je ljubo solnce pozdravilo, bila je naša naudušenost blizu vrhunca in podali smo se na pot domov. Vrlim Žalčanom pa vskliknemo: Na veselo svidenje ob kratkem. Pri bol s ki. Domače stvari. — (Osobne vesti.) G. Marko Glaaer, častni kanonik in župnik pri Sv. Petru pri Mariboru, dobil je viteški križ Fran Josipovega reda. — Dvorni svetnik in vodja okrajnega glavarstva v Gorici baron Fran Rechbach dobil je povodom svojega umirovljenja komturski križ Fran Josipovega reda. — Poštnemu svetniku Kurolu Pokornemu z Dunaja izročeno je vodstvo poštnega nadravna-teljstva v Trstu. — (Imenovanje.) Naš rojak gosp. Ivan Lisec, dozdaj ekspeditor II. vrste na tukajšnji postaji južne železnice je v priznanje svojega izredno povoljnega službovanja imenovan ekspedi torjem višje vrste (ausser der Tour); ta novica bo gotovo obradostila Ljubljansko občinstvo, pri katerem je imenovani gospod po pravici priljubljen zaradi svojega uljudnega in postrežljivega postopanja. — Čestitamo! — (Zavedno in za narodno prosveto uneto učiteljstvo necega slovenskega mesta) poslalo je g. katehetu Eekertu v Pragi nastopno brzojavko : „Slava vrlemu zastopniku jedinstva Slovencev in Čehov in pisatelju „Na obranu!" — Želimo, da bi se ta ideja še dalje Sirila mej obema narodoma. — (Družbe sv. Cirila in Me toda) drugi zvezek „Rudolf Habsburški" je priporočil te dni kranjski deželni šolski svet vsem šolskim knjižnicam po kranjski deželi — isto tako je Tržaško nameat-ništvo blagoizvolilo naročiti vsem svojim okrajnim šolskim svetom, kojim je delovanje s slovensko mladino, nnj opozarjajo na omenjeno knjižico pri šolskih bukvarnah in naj uplivajo, da bi se ob slovesnih prilikah delila mej šolsko mladino. — Čast in poštenje obema visokima uradoma! — (Poštni „debit" uzkračen ) Notranje ministerstvo uzkratilo je glasilu „Slavjanskega bla-gotvoriteljnega občestva, „Slavjanskija Izvestija" na podlagi § 2G. tisk. zak. poštni debit v vseh v državnem zboru zastopanih kraljevinah in kronovinah. — (Dr. EduardGlant8chnigg,) odvetnik v Celji, naznanil je odvetniški zbornici, da se iz Celja preseli v Maribor. Ta preselitev spominja nas nemškega izreka: „Die Itatten verlassen das sin-kendo Schiff". — (Slovenski klub na Dunaj i) ima soj deveti večer v Boboto 1. junija t. 1. v restavraciji „Zur goldenen Kugel" I. Ara Hof štev. 10. mezza-nin. — G. dr. Murko nadaljeval bode bvoj govor: „Spomini na Rusijo". — Začetek ob osmi uri. — S tem vabijo se na Dunaji bivajoči Slovenci, da se udeleže v obilnem številu tega večera. — (Vabilo k slavnoBti o priliki razvitja društvene zastave,) katero bode praznoval „DolenJBki Sokol" s sodelovanjem »Dolenjskega pevskega društva" v Novem Mestu dne 8., 9. in 10. junija 1889. leta. Vspored: Dne 8. junija: Ob devetih zvečer podoknica kumin. Potem koncert pri g. Brunerju. — Dne 9. junija: Ob petih zjutraj budnica. Ob devetih shod v telovadnici. Ob polu desetih pozdrav vseh gostov pri slavoloku. Ob desetih sv. maša na trgu in razvitje zastave. Potem slavnostni sprevod. Ob polu jedni banket v čitalniški dvorani. Ob štirih popoludne izlet v Žunhovo hosto; ondu narodna veselica s slavnostnim govorom, telovadbo, petjem in godbo. Ob devetih zvečer sijajen ples v čitalniški dvorani. — Dne 10. junija: Ob devetih zajutrek pri gosp. Tučku. Ob desetih dopoludne pohod šole na Grmu. Ob jedni po obedu izlet v Toplice. — Opomba: P. n. gospoda, ki se želo udeležiti te slavnosti, naj bJagovolo slavnostnemu odboru to naznaniti najkasneje do 5. junija, ker na poznejša oglasila se radi banketa ne bode moglo ozirati. Kuvert pri banketu stane 1 gld. 50 kr. za osobo. — P. n. gospodje, ki se hote udeležiti petja, naj blagovoli priti k skupni vaji, 9. junija ob osmih popoludne v čitalniško dvorano. — („Popotnik") ima v 10. številki nastopne vsebino: Prvo zborovanje „Zaveže slov. učiteljskih društev v Ljubljani". — Nekoliko črtic iz domače vzgoje v prostih Slovencih. (Predaval Ivan Štrukelj). — Čmerlji. (J. Koprivnik.) — Peda-gogiški razgled. — Iz „zaveže slovenskih učiteljskih društev". — Dopisi. — Novice in razne stvari. — Natečaji. — — (Napredek hrvatskih učiteljev) kaže se zopet v tem, da imajo že strokovne liste za pojedine predmete. Pred kratkim je začel posebni „risa rs ki list" izhajati kot ptiloga „Na-predaka", ki zaradi svoje izborne vsebine zasluži tudi obilne podpore od slovenskih učiteljev. — (Nov vozni red.) Državna železnica iz-prcmenila bode s 1. dnem junija svoj red, katerega priobčimo v prihodnji številki. Za danes le toliko : Gorenjski vlak bode iz Ljubljane odhajal ob 6. uri 45 min. zjutraj, ob 11. uri 40 minut opo-ludne in ob 5. uri 25 minut popoludne, prihajal pa ob 718 zjutraj , 5M popoludne in ob 10. uri zvečer. Ob nedeljah in praznikih vozil bode od IG. junija do 15. septembra Še poseben vlak. — (Požar.) Iz Lukovice se nam piše: V nedeljo 26. t. m. zvečer uničil je hud požar večino gospodarskih poslopij obče znanemu krčmarju in trgovcu z lesom Martinu Vever-ju po domače Slaparju v Lukovci. Ogenj je morala zanetiti zla roka, kajti vnelo se je na štirih krajih ob jednem in tako naglo, da družba gospodov, ki so sedeli v krčmi, in domači ognja niso zapazili, da je bilo že vse v plamenu. Natakarica je šla par mi-rut prej v ledenico po pivo, in niti dima ni videla niti duha po smoji čutila; par minut pozneje pa sta bila že dva poda, streha nad ledenico, trije kozolci in jedna shramba za vozove in sode, (šupa) — vse se ve da je s slamo krito — v groznem plamenu. Naši gasilci pa so bili tudi pridni, posro- čilo se jim je, ogenj popolnoma omejiti na že goreče strehe in tako rešiti vso Lukovico. Kajti ko bi ne imeli brizgalne in gasilcev, vnela bi se bila kolarija in za njo pa dolgi hlev, tudi še s slamo krit in za tem pa ogromne sklndvenice suhega borovega lesa, desk in remeljnov. Da bi potem sosednim hišam ne bilo več pomoči, je jasno, in vsak je čutil to silno nevprnost. Gospod Vever ima škode okolu 3000 gld., pogorela poslopja pa so bila zavarovana samo za 900 gld. Našim gasilcem in načelniku njihovemu gosp. L Mlakarju pa velja največje priznanje za točnost in varnost, s katero se je delalo, in za požrtvovalnost, s katero so ustrajali vsi do poznega jutra v težkem delu pri briz-galnicah. A jedno moramo še omeniti: Razumeti ne moremo, da se trpi toliko lahko gorivega materijala sredi vasi nakopičiti, kakor tu! Nekoliko isker in vse je v plamenu Kako težko je občini kaj storiti, to ve vsak, kako eksekutivo ima ona? da pripušča slavni cestni erar na državni cesti pri vntnim kar več sto sežnjev suhega lesa zložiti in to sredi vasi na ozkem prostoru — to nam je ne-umevno. — (Oblak se je utrgal) v ponedeljek popoludne na Krasu in železnico mej Drago in Bor-štom na več krapi) tako poškodoval, da je bil že-leznični promet tako dolgo ustavljen, da se je tir popravil. — (V Dolenji Hrušici) pod Ljubljano otvori se nov poštni urad dne 1. junija. — (Vabilo.) Celjsko učiteljsko društvo zborovalo bode nedeljo, dne 2 junija t. I. ob 11. uri predpoludne v okoliški šoli v Celji. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Društvene reči. 3. Poročilo gosp. A. Gradišnika o I. glavnem zboru „Zaveže slovenskih učiteljskih društev" v Ljubljani dno 22. in 23. aprilu t 1. 4. Kako so delajo resolucije za versko šolo? 5. Nasveti. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor. — (Razpisano) je na učiteljišči Ljubljanskem mesto glavnega učitelja za nemščino kot glavni predmet, geografijo in zgodovino kot stranska predmeta. Prošnje do 24. junija. — Razpisano je mesto finančnega tajnika v območji finančnega ravnateljstva kranjskega, eventuvalno mesJte finančnega kon cipista. Prošnje -V 4 tednih. Telegrami „Slovenskomu Narodu": FragO. 28. maja. V Niršanu preti strajk. Kakor javlja „Prager Abendblattu dobila sta dva batalijona v Plznu povelje, da sta pripravljena na odhod. Levov 28. maja. Pri požaru v Pod-hajcih zgorelo 600 hiš. Škode je nad milijon goldinarjev. Dvanajst osob poginilo v ognji. Beligrad 28. maja. Preteklo noč poskušali so dijaki, delavci in tolpa ljudstva raz-dejati hišo bivšega ministra Rakiča in zažgati parno pekarijo Markovićevo. Žandarmi in vojaki so to preprečili, pri tem je bilo na obeh straneh več ranjencev. Žandarmerija je le slepo streljala. Policija se pritožuje, da celo ljudje iz boljših krogov branijo izgrednike in ne dopuščajo, da bi je odpeljali v zapor, sklicujoč se pri tem na novo ustavo. Za danes zvečer prete* novi izgredi. Beligrad 28. maja. Izgrede zakrivili so naprednjaki, ki so začeli napadati občinstvo. Vest, da je več naprednjakov ubitih, ni osnovana. Ranjenih je pač več naprednjakov, a večinoma le lahno. Izgredi so bili le lokalnega značaja in neso bili naperjeni proti nobeni evropski vlasti. Bruselj 28. maja. „Etoile Belge" objavlja pismo ministerskega predsednika Beer-naerta na ministra notranjih zadev, Devolderja, iz katerega je vidno, da je ministerski predsednik s pomočjo najetih vohunov skušal zvabiti socijaliste, da bi bili z orožjem v roci napotili se v Bruselj. Objava ta napravila največjo senzacijo. Rečeni list pravi: Ako Beer-naert iu Devolder še ostaneta v kroninem svetu, je to največja sramota za Belgije narodno čast. Rim 29. maja. Crispi zvečer dospel. Pariz 29. maja. Perrin, ki je na Car-nota bil ustrelil, obsojen na štiri mesece v ječo. Madrid 29. maja. Verjetno, da se bodo kabinet in voditelji strank sporazumeli. Zbornične seje bodo se najbrže dne 8. junija zopet pričele. Razne vesti, * (Volilo.) Grof IIovos, avstrijski poslanik v Parizu, preselil se jo koncem tega meseca v prekrasni h6tel, kateri jo vojvodinja Galijerska volila našemu cesarju z namenom, da se tamkaj nastani avstro-ogersko poslaništvo. Proti koncu letošnjega poletja pak bode gro ti uja Hovosova v prav po knežje urejeni palači priredila posebno slavnost. * (Požar) Iz Levova se 20. t. m. javlja: Brzojavke došle predsedstvu tukajšnjega namestništva in predstojništvu ognjegascev poročajo, da je okrajno mesto Podhajce popolnoma v ognji. — Žalibože pogorelo je nesrečno mesto vkljub poslani pomoči. Škodo cenijo nad pol milijona goldinarjev. Beda je velikanska. * (Štrajk.) Iz Rima se 26. t. m. poroča: Kočijaži in sprevodniki rimske in laške družbe otn-nibuBov in tramvajske železnico ustavili so vnovič svoje delo. Promet je prenehal, le še nekoliko voz prevaža z redarskim spremstvom potnike. * (Nezgoda na železnici.) Iz Novega Yorka se 24. t. m. poroča: Blizu St. Louisa pripetila se jo pretekli četrtek strašna nesreča na želi znici, ko je osobni vlak skočil s tiru s toliko silo, da so se zdrobili vsi vagoni. Petinštirideset pot nikov, mej temi mnogo smrtno ranjenih. Nezgodo prouzročili so roparji, da bi ložje vlak oropali. Se li jim je rop posrečil, še ni znano. ISO SVET prinaša v lo. številki naslednjo vsebino: Strankar-stvo Slovanov na Češkem. — Osnovna šola in Poljaki. --O kritiki dr. Mahnica. O zasebnikih in nezasehnikih v cerkvi. — O zaslugah Slovencev za staroslovansko literaturo. — Crtice iz cerkvene povestnice srbske. (Dalje.) -— Dopisi. — Pogled po slovanskem svetu, a) Slovenske dežele, b) Ostali slovanski svet. — Književnost. „ SLOVANSKI SVET44 izhaja po dvakrat na mesec, vselej lo. in 25. dne meseca, in se pošilja naročnina izdajatelju „SLOVANSKEGA SVETA" v Gorico. — Naročnina znaša: za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld., za četrt leta 1 gld. Za Ljubljanske naročnike in dijake velja: celoletno 3 gld. 60 kr., poluletno 1 gld. 80 kr., četrtletno 90 kr. Za viiiiujo porabo. Pri protinu in trganji, bolečinah po udih in vsakovrstnih unetjih pokazalo so jo posebno uspcSno Moli-ovo .Francosko žganje". Steklenica stane 90 kr. Vsaki dan ga razpošilja po poštnom povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Du-naji, Tuchlauben 9. V lokat nah po deželi zahtevaj so izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 19 (55 - 6) — (Zaslerfeni ponarejnlci ustne vode.) Bilo je že omenjeno, da v občo po vsem civilizovanein svetu tako priljubljeno in razširjeno Anatherin ustno vodo zobozdravnika dr. J. G. Popp-a na Dunuji zlasti na Ogerskcm v velikej meri ponarejajo in kvarijo. Ko je izdelovatelj v Budimpešti osnoval generalno zastopstvo za Ogorsko, zma-tral je načelnik generalnega zastepstva za dolžnost avojo, nastopiti večje potovanje po OgerBkej, da jedenkrat naredi konec tem sleparijam. Uspeh tega potovanja je bil Čudovit. Do sedaj je dal v 9 krajih na 10 mestih kacih 130 steklenic ponarejene Anatherin ustno vode konfiskovati in proti ponarejalcem začeti Bodnjo korake. To stane sicer precej denarja, toda izdelovatolj botel je jedenkrat prav korenito potrebiti, ker bi dober glas te že 40 lot preskušene vode utegnil trpeti zuradi nespretnih ponarejanj dobičkaželjnih ljudij. Da se ponarejalcem dclj oteži in koristi vcliceinu občinst\u, sklenil jo izdelovatelj, steklenico povekšati za pob vico prejšnje količine. Izdelovatelj rad to žrtvuje z nado, da so bodo občinstvo v bodoče bolj varovalo pred pokvBrjenimi, ponarejenimi in druzimi ničvrednimi in nekoristnimi sredstvi. Cena Anatherinovej ustnej vodi dr. J. G. Popp-a je po velikosti steklenico 50 kr. do gld. 1.— in gld. 1.40. Zahtevaj lo dr. Popp-a Anatherin ustno vodo, ker to sicer lahko prevarijo. To ustno vodo ima dvorni zobozdravnik dr. J. G. Popp na Dunaji, kjer naj so pismeno naroči, in vse lekarne, droguerijo in parfumerije. (617—18) S3TKR ?na-kJ----mz-s+TZZ \ ii ust I? »toji za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. T ii j c i : 28. maja. Pri Malici: Ilanpt, Bilina, Sinnroich, Lederer, Neu-bauer, Kolin, Burkbad z Dunaja. — Brosović iz Bribira. — Polikau iz Brna. — Rom iz Kočevja. — Mauerhofcr iz Pristave. Pri Slonu: Scbonfeld, LukiČ iz Gradca. — Petričič iz Zagreba. — Gaudia iz Ponikvo. — Stupica iz Gorice. — Kavčič iz Kuzdrtega. — Mattot>y iz Gorice. — Navelli iz Trsta. — Aglas, VVierl z Dunaja. — Stampf iz Prage. — Aiku iz Zagreba. Pri Južnem kolodvora: Tomšič iz Višnjegorc. — Lewfn iz Berolina. —- Ekar iz Predvora. — Vidmar iz St. ltuperta, — LovSo iz Domžal. Tržne cene v IJuMjanl dne 29. maja t. 1. Pšenica, hktl. Rež, Ječmen, „ Oves, Ajda, „ Proso, „ Koruza, „ Krompir, , Leča, „ Grah, „ Fižol, ( Maslo, Mast, Špeh frišen kgr. U-4 <5K 4 t,6 2 83 4,83 5 — 5[— 2 61 12 — 13 -11 — -84 — 70 64 Speh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ Jajce, jedno : . , . ■Mirko, liter . . . . Goveje meso. kgr. Telečjo B J Svinjsko „ Koštrunovo „ „ Pišanec. . . . Golob....., Seno, 100 kilo. . . Slama, „ „ • . . Drva trda, 4 □ motr. „ mehka, 4 „ 1*1. kr.] 68, 76 B 7 54 4 s 62] 32 — 60| I— |18J 2 23 I 2 32 ' 6 50 4 25 Meteorologično poročilo. Q Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. ea "SP a (M 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 730 5 mm. 730 8 mm. 7318 mm. 15 6« C 21 8° C 16-4° C si. svz. z. jz. si. jz. obL d. jas. jas. 0-00 mm. Srednja temperatura 17-9°, za 1-0° nad normaloro. ID-cLr^ajjslra, "borza dne* 29 maja 1.1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — 85*90 — gld. 86-20 — . Papirna renta.....gld Srebrna renta ..... „ Zlata renta......,109 35 &°/o marčna renta.....10070 akcije narodno banke. . . „ 908*— Kreditne akcije.....„ 30750 London........„ 11830 Srebro ........ „ _•— Napol.......... 9-.il _ J C. kr. cekini....... 5-59 — „ Nemške marke....., 57*85 — „ 4n/0 državne firočke it 1. 1864 260 gld. 136 gld. Državno srečke iz 1. 1864 IOO , 180 „ Ogerska zlata renta 4°/0......102 „ Qgerska papirna renta 5°/0.....97 „ 5%, štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 104 „ Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 124 ., Zeralj. obč. avBtr. 4,/,<70 zlati zast. listi . 118 Kreditne srečke.....100 gld. 186 Rudolf o ve srečke..... 10 ,, 20 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 128 Trammway-druđt. velj. 170 gld. a v. . 233 danes 85-45 85-70 109-35 100 55 904-— 306 — 118*65 9-42'/. 5-61 58* — 25 kr. 15 20 75 50 75 20 25 Hiša na prodaj. Leta 1886. na novo zidana liiŠa v dve nurlatrnpjl visoka na Krftkem št. S3, na Šolskem trgu, pri farni cerkvi, pripravna za prodajalnico ali kako drugo obrt, ki jo vsa v kaj dobrem stanu, proda se iz proste roke. Več se izve pismeno ali ustno pri oskrbniku Janezu Ntcrle-tu, živinozdravpiškem pou očniku na Krakem Si. 47. (397—1) Prodajal« z mešanim Masom, z magacinom in jedno sobo na Rakeka, vse tikoma lesnotržnega prostora, da se za ve« let v podzakup. Natančneje poizve se pri Avgustu Gasparl-ju na Rakeku (Notranjsko). (399—1) Hiša na Vrhniki, zraven farne cerkve, obstoječa pritlično iz dveh sob, ma-gaeina, kubinjo, shrambo in d vi h kletij; v prvem nadstropji iz šest sob, kuhinje in shrambe. V hiši je dobro obiskovana gostilna in obširna usiijuri ju, pripravna je pa tudi za prodajalnico. Tik hišo je vrt, dva živinska in jeden svinBki hlev, vezani kozolec z 12 štanti in več njiv, kakor tudi okolo 10 oral Črnega gozda, prddii se prostovoljno pod ugodnimi pogoji skupaj ali posamezno. Natančneje povo lastnica Fruneiska Javornik na Vrhniki. (402—1) Štev. 9467 (403—1) Zošnja v najem! V ponedeljek 3. dan junija t. I. do-poludne ob 9. uri se bode košnja mestnih m-n, i/rt i ob zagrebški veliki cesti, L oi na lepo pop lesku ni leseni plošči ft^ ^ urejena in po prav nizki ceni. >2 Na najnovejši in najboljši način ♦ (825—49) { ! zobe in zobovja * % ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombo- * ♦ vanja in vse robne operacije, — odstranuje 4> ♦ sobne bolečine z usmrtenjem živca ^ I zobozdravnik A. Paichel, | ♦ ► poleg Hradeekejja (čevljarskega) mostu, I. nadstropje. * Proti ognju varne ŽGlezne kasete. 1 1 ^ ki so dajo z vijaki pritrditi, kakor tudi rabljene in nove, proti ognju varne prodaja cent) s. berger, Wien, Brionentr.tO. Brnsko sukno za elegantne pomladanske in poletne obleke V o«lrezkih po 3-10 m, to je po 4 Dunajske vatle vsak odrezek, kateri stane • gld. I.ho iz fine ' o«— iz finejše Kld. 7.75 iz jako fine 10.50 iz najfinejše pristne ovčje volne. Nadalje blago za ogrtače, s svilo pretkano grebenasto sukno, letni loden, blago za livrejo, blago iz sukanca, ki se sme prati, fino in najfinejše črno sukno za salonske obleke i. t. d. i. t. d. razpošilja proti povzetja zneska kot reelua in solidna dobro znana (106—30) zetlogra. suLlcna* SIEGEL-IMHOF v BRNU. Izjava: Vsak odrezek je 3-10 m dolg in 136 cm širok, torej zadostuje za celo moško obleko. Tudi se posije vsaeega blaga toliko metrov, kolikor kdo želi. Jamči se, da so pošlje ravno tako blago, kakor se izbere uzorec. ZUZIZZ Uzorci zuNtoiij in franko. "^^^Z. Tatentovane Strakosch-Boner-Jeve stroje za pranje in munge priporoča (57 25) ALEXANDER HERZ0G Dunaj, Oraliori, r»r"iunfrs(rasse 6. Katalogi zastonj in franko. Nekaj čisto novega v dijetetiki je naravna, veliko v sebi imajoča, z oblastveno koncesijo z umetno, svobodno ogljetičevo kislino nasiščena, na novo v trgovino došla Ko strežniška Rimska slatina pri K živalci. Srečno sjedinjenje prirode in nmetnosti, nepre-kosljiva dijel elit'-na pijača, kakeršne še dosedaj ni bilo, niMoto-slatinsta sodna voda, zdravejša, kakor tako imenovana v sifonih napolnjena, bolj se peneča, ne^o droge nahajajoče se mineralne vode. Dobiva se v vseli boljših lekarnah, prodajalnicah rudninskih vod, pri trgovcih in direktno pri oskrbuištvu Rimske slatine, pošta Rogatec-Slatina (na Štajerskem). (305—6) I 1 I JAKOB KURENT -v X-i"u.l2:oT7-ci pri ZBrd_ia. izdeluje iz iiajholjHCKa lilu^a in prodaja po nizki ceni vsakovrstne (356-5) bele, zelene in rujave posteklene lončene peči, štedilno orodje i. t. d. V1Z1T N1C E priporoča „Narodna Tiskarna" po nizkej ceni. P. n. občinstvu naznanjam, da sem o
  • r*l svojo notarsko pisarno v Kranjski Gori. Priporočam se v vseh, v moje uradno področje spadajočih pravnib poslib, kakor tudi kot zagovornik v kazenskih Mtvareh. Aleksander Hudovernik, (401—1) c. kr. notar v Kranjski Gori. * ok* *M* »M* *m* * Št. 54. Pr. (884-j) Pri mestni hranilnici Ljubljanski je začasno popolniti uradniški mesti, namreč ono blagajnika z letno plačo 1200 (dvanajst sto) goldinarjev in ono kontrolorja (ozir. knjigovodje) z letno plačo 1000 (tisoč) goldinarjev. Oba uradnika bosta morala morala položiti kavcijo v znesku letne plače. Prosilcem je dokazati poleg znanja obeh deželnih jezikov v govoru in pismu popolno zmožnost za hranilnični posel, zlasti vsestransko izurjenost v trgovinskem knjigovodstvu. — Prednost imajo taki, ki so vrhu tega zvčdeni v zemljiško knjižnih stvareh. Prošnje je uložiti pri mestnem magistratu Ljubljanskem do IO. dne funija letos. V Ljubljani, 18. dan maja 1889. Župan: Grasselli. Najboljše in najcenejše Alg v plosčcvinastih pusicah se dobivajo pri ADOLFU HAUPTMANN-U (218-27) 18 Darila za "birmo v največji izberi in po zelo nizkih cenah priporoča 11 1* rt, IT (394-1) V Xjj\x"blja-n.I, Slonove ulice štev. 1.1. G. k, generalno ravnateljstvo avstrijskih državnih železnic. ice voz v mestu Ljubljanskem. V interesu ugodnosti potujočega občinstva, osnuje se s 1. dnem junija. 1883. leta v mestu Ljubljanskem izdajalnica voznih listkov. Prevzel jo je zavarovalni in parobrodni agent ,losi|» &9«lvlili in se bodo izdajali za Vižmarje, Medvode, tškofjo Loko, Kranj, Sv. Jošt, Podnart-Kropo, Otoče, Radovljico, Lesce-Bled, Dovje, Kranjsko Goro, Rateče, Trbiž, Žabnico, Beljak, Celovec via Glandorf in Dunaj via Amstetten listki za tja in listki za tja in nazaj 2. in 3. razreda v njegovcj poslovalnici v Ljubljani, Marijin trg št. 1 po dnevi od 8. ure zjutraj do 6. ure zvečer po jednaki ceni, kakor pri osobnej blagajnici južne železuice v Ljubljani. Na Dunaj i, meseca maja 1889. (3!»5—3) C. k. generalno ravnateljstvo avstrijskih državnih železnic. Za čas stavbe priporoča Mestni trg št. 10 '..1'gGVilia Z MeZllillO Mestni trg št. 10 •K. v velikem izboru iu po zelo nizki ceni okove za okna in vrata, štorje za štokodoranje, d rat in cveke, saniokoluice, vezi za zidovje, traverze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši Kamniški Portland in Roman cement, sklejni papir (Daebpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena šte- ( dilnu Ognjišča in njih posa meziie dele. Pri stavbah, kjer ni vode blizu, neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malo urah in z majhnimi stroški na pravem mestu do vode priti: ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za skopane vodnjake: železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste trombe in ventile in železne okove. (103—16) WW Za poljedeljstvo: Vsake vrste orodja, kakor, lepo in močno narejeni plugi in plužne, železne in lesene brane in zobovje zanje, motike, lopate, rovnice, krampe i. t. d. Tudi se dobiva zmirom sveži Dovski mavec (Lengenfelder Gyps) za gnojenje polja. Otvorenje vrta.^i Udano podpisani si nsoja naznanjati, da jo zopet otvorjena gostilnica na Glinicah (poprej t,Pri Miklavu") x velikim lepim vrtom in prosi za mnogobrojni obisk. Za dobre pijače, ukusnu ^orku in mrzla Jedila, kavo, čokolado i. t. d., kakor tudi za točno postrežbo se bode najboljše skrbelo. V*4iil* »'•otrtole ob '7. uri pećenka a&a i'iižujl. (388—3) Največjo izber modnih prosto in elegantno narejenih, nadalje dežnikov v vseh velikostih, iz solidnega blaga ln skrbno narejenih, priporoča po čudovito nizkej ceni izdelovalec d.ežn.ils:o-v in ©oln.6ziilco-v v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 15. Kostumski solneniki, provlačenju iu poprave izvrsć se dobro in po ceni. — Naročila na sunaj na posamične solnčnike in dežnike se hitro izvrže po poštnem povzetji. Prodajalcem na drobno so na zabtevanje na razpolaganje ob širni ceniki. (261—5) Prolesorjl c. kr. klinike na I>ininji, profesor Drntiehe, proffNor Nchnitzl**r. |»ok. profesor Oppolzer, kakor tudi već druzih sloveelh zdravnikov liatpiaujejo in priporočajo le pristno In svetovno slavno c. kr. dvornega zobozdravnika W PO P P a, TO^tzio vodo za vsakdanjo porabo, ker je boljSa, nego vsaka druga zobna VOda, kot pre-lervativno sredstvo proti vs'-m Kobnim in Ustnim boleznim, priznana voda za grgranje pri kroničnib vratnih boleanlh In neobhodno potrebna pvi rabi mine-1'alnib vod, katera, če 86 likratu rabi z Dr. POPP-a sobnim praškom ali sobno pasto, obrani vedno zdravo in lepe zobe. *jti.y I*ri neprestani rabi dr. l*opp-ovih zobnih sredt*t€»v se pre-£Ja^"" preči ln o.Bstraul rast drobnih trllvie. za katere je um* na xiSZ" votlina tako ugodna tta, katere se lotijo zub, da začno »uiti. Dr Punu u 'snimi nlnmhn J1' "ajboljta, ž njo si vsak sam T. tOpp-tt /A) i) Ud fHOlllUrl i:,h|ui Bania«i votle zobe. D.> Dnnn n —A|MxXtdiA ... T C . proti spuseujeiu vsake vrsto in po-r. ropp-a zeljiscno milo %ek«6^Sp0rofi«ivo« kopeiji. Cena: Anatherin ustna voda v dvojno povckSanih s.'eklenicab po nO kr., gld. 1.— in gld. 1.40. — Anatherin zobna pasta v puščicah po gld. 1.22. — Aromatična zobna pasta a 85 kr. — Zobni prašek v škatljicah po 63 kr. — Kobna plomba v etuiji gld. 1.—. — Zeljiftćuo milo a 30 kr. l*red kupovanjem ponarejene Anatlierin ustne vode, ki je po analizi le iz kislin nžprai 1 |cni pr<'»»tiul, s tu« ter i m ne /.obje prezgodaj uničijo, se izrecno svari. ,»•,■;._ Dr. J. G. POPP, VVien, I., Bognergasso Nr. 2. Dobiva se v Ljubljani pri lekarjib J. Saroboda, V. Mavr, U. pl. Tmkoczy, E. Bir-sebitz, G. Piccoli, dalje pri tigovcib 0. Karinger, Vaso Petričić, Edvard Mahr, Peter Lassnik, bratje Krisper; »j Postojini: Fr. Uaccarieb, lekar; na Krškem: P. Bomcbes, lekar; R. En^elsberger, trgovina z galanterijskim blagom; v Idriji: J. Warto, lekar; v Kranji: K. Ravnik, lekar; Martin Pettau, trgovec; v Skofjej Ijoki: C. Fabiani, lekar; v Kočevji: J. Braime, lekar; v Ajdovščini: M. Guglielmo, lekar; v Litiji: J. Benea, lekar; v Metliki: Fr. VVacha, lekar; v Radovljici: A. Koblek, lekar; v Novem mestu: F. Haika, D. Bi/.zoli, lekarja; A. Gnstin, trgovina z galanterijskim blagom; v Kamniku: J. Moćnik, lekar; v Trebnjem: J. Bupreobt, lekar; v Crnomlji: J. Blažek, lekar; v Vipavi: A. Leban, lekar. J. Deller-jeva Jedino razprodajo za Kranjsko ima J. 1,1% IftCjiKIt v Ljubljani, Rimska cesta 9. RADGONSKA Na j boljša mizna in osveževalna pijača Preskušeno sdravilo najčistejša alkalična Sg ne sme zamenjati z ;«- Radenjsko ^q kislino. za katar sapnih organov, protin, revniati zem, želodčne in mehurne bolezni. Izdajatelj in odgovorui urednik: i) r a g o 11 n Hribar. Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne-.