1 petek, 8. novembra 2024 Prva Časopis občine Kamnik, 8. novembra 2024, leto 9, številka 19 V Kamniku nov prostorski načrt Skupaj za večjo varnost na Šutni Stanovalci Šutne vse glasneje opozarjajo na kršitve cestnoprometnih predpisov v njihovi ulici. Po več kot šestih letih so v Kamniku zaključili postopek drugih sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta. Aleš Senožetnik Kamnik – Občinski prostorski načrt je Občina Kamnik sprejela leta 2015, nato pa so konec leta 2017 potrdili tudi že prve spremembe in dopolnitve. Že v začetku leta 2018 so nato objavili javni poziv k oddaji pobud za druge spremembe in dopolnitve osnovnega načrta, nato pa je bil aprila istega leta objavljen sklep o začetku postopka. Vmes so leta 2021 sprejeli spremembe in dopolnitve številka tri, ki pa so se nanašale le na širitev namenske rabe območja kamnoloma družbe Calcit. Po šestih letih in pol od začetka postopka za druge spremembe in dopolnitve je bil nov občinski pro- žek. Osnutek odloka je bil pripravljen decembra 2019, javna razgrnitev pa je sledila poleti 2022. »Predlog je bil 14. junija 2023 posredovan nosilcem urejanja prostora, za pridobitev drugih, t. i. končnih mnenj. Ne glede na izrecno zakonsko določbo glede roka za izdajo mnenj, ki znaša 30 dni, so bila vsa potrebna pozitivna mnenja pridobljena šele avgusta letos,« je pojasnila Ježkova. Poleg sprememb zakonodaje in postopkov je proces spreminjanja občinskega prostorskega načrta zaznamovala tudi epidemija covida-19. O zahtevnosti postopka pa priča tudi dejstvo, da do danes 23 slovenskih občin, med katerimi so tudi mestne, še »Ljudje si večkrat želijo zazidljivih zemljišč tudi na tistih območjih, ki jih ministrstva ne dopustijo, bodisi ker gre za zaščitena ali varovana območja ali pa tudi zaradi poplavne varnosti,« je povedala Ježkova, ki je dodala še, da so se na občinski upravi trudili, da bi ugodili čim več pobudam, a končno besedo imajo seveda državni mnenjedajalci. Večina zavrnjenih pobud je dobila po več negativnih mnenj. Že v postopek za četrte spremembe »Gre za naporen proces, saj mora iti vsaka pobuda skozi sito državnih soglasodajalcev,« je pritrdil tudi kamniški župan Matej Slapar in dodal, d. o. o., ki je kot zunanji svetovalec sodeloval pri pripravi dokumenta. »Tudi sam osebno sem šel večkrat na ministrstva in poskusil argumentirati, zakaj so pobude v interesu občine. Pri nekaterih nam je uspelo, pri drugih pa žal ne,« je dejal župan, ki dodaja, da bo za slednje priložnost že v naslednjem postopku sprememb in dopolnitev, ki ga na občinski pripravi že začenjajo. »Dejstvo pa je, da je zakonodaja vse bolj kompleksna in da bo pri spremembah namembnosti v prihodnje še več izzivov, kot smo jih imeli doslej. Sredi nezazidljivih površin bo težko dosegati zazidljivost parcel, prav tako ima občina kar nekaj specifik tako Maša Likosar Učinkovitejši nadzor Kamnik – Stanovalci ulice Šutna, ki so leta 2022 oblikovali Iniciativo za Šutno z namenom izboljšanja varnosti v pešconi in ohranjanja kulturne dediščine, že dlje časa opozarjajo na prometno problematiko, neupoštevanje predpisov in pomanjkljiv nadzor na področju varnosti v cestnem prometu. Po njihovih besedah je redarska služba opustila nadzor nad kršitvami, kar je Šutno, ki je del starega mestnega jedra Kamnika, spremenilo v poligon za kolesarje in motoriste ter tranzitno ulico z veliko prometa, tudi tovornega. »Posledično je cestišče deformirano, fasade in komunalna infrastruktura so poškodovane, kleti so vlažne. Ulica je ozka, zato izpušni plini in hrup močno vplivajo na zdravje in kakovost bivanja. Predvsem motoristi in agresivni kolesarji nekajkrat presegajo dovoljeno hitrost, vozijo po pločnikih, kar ogroža varnost pešcev in še dodatno poslabšuje razmere,« so poudarili v Iniciativi za Šutno, ki združuje 42 podpisnikov (od 47 hiš) iz zaprtega dela ulice ter druge podpornike, ki se niso želeli javno izpostaviti. Ob tem si prizadevajo za učinkovitejši nadzor redarske službe in policije ter predlagajo več izboljšav, med drugim spremembo načina odpiranja zapore pešcone in časovnih terminov za dostavo, namestitev prometnih znakov s prepovedjo vožnje in oznak na pločniku, ki usmerjajo kolesarje na vozni pas. Prav tako predlagajo vzpostavitev videonadzora, postavitev radarja, ukinitev obvozne poti skozi ulico ter objavo poziva k spoštovanju pravil pešcone v lokalnih medijih. Poostren nadzor Glede problematike so se obrnili tudi na Policijsko postajo Kamnik. Opozorili so na prehitro vožnjo, nepravilno parkiranje, vožnje v tranzitu ter nevarno vožnjo motoristov in kolesarjev po pločnikih. »Policija je napovedala poostrene nadzore ter predlagala namestitev radarja za merjenje hitrosti za večjo varnost,« so povedali v Iniciativi za Šutno, kjer trdijo, da se kljub številnim kršitvam in dejstvu, da je Šutna pešcona, tudi šolska in vrtčevska pot, Občina Kamnik na problematiko še vedno ne odziva.  5. stran V Kamniku so potrdili druge spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega načrta. / Foto: Aleš Senožetnik storski načrt vendarle sprejet na seji občinskega sveta prejšnji teden. Kako dolgotrajen je postopek spreminjanja tovrstnih aktov, je pojasnila vodja oddelka za urejanje prostora na občinski upravi dr. Marija Tadeja Je- nima sprejetega osnovnega prostorskega akta. V postopku so sicer v Kamniku obravnavali 367 pobud za spremembo namenske rabe prostora, državni mnenjedajalci pa so izdali 218 pozitivnih in 147 negativnih mnenj. da je sprejem prostorskega načrta vendarle pomemben korak naprej za prihodnji razvoj občine, za kar si je prizadevalo kar nekaj akterjev, med katerimi je posebej omenil Ježkovo in tudi Petra Lovšina iz družbe Urbanija, z vidika kulturnega varstva kot varstva narave, po poplavah pa do sprememb prihaja tudi na področju poplavne varnosti. Pa vendarle je prostor živa stvar, zato bodo tudi pobude za spremembe vedno prisotne,« je še dodal. OBČINSKE NOVICE OBČINSKE NOVICE KULTURA ŠPORT Svetniki tudi o parkiranju Praznik kot navdih Spontane likovne sledi Največji uspeh kamniškega kegljanja Občinski svetniki so obravnavali odloke, povezane z urejanjem parkiranja na javnih parkiriščih, ter sprejeli dokument identifikacije investicijskega projekta rekonstrukcije vodovoda Spodnje Stranje–Stahovica. Suverenost ni le naša zgodovinska zmaga, ampak naša skupna in trajna odgovornost, je ob prazniku povedal slavnostni govornik, župan Matej Slapar. Galerija Pogled ta čas gosti zanimivo likovno razstavo Sledi mlade kamniške umetnice Jerce Šuštar. Na svetovnem pokalu so si mesto kot državne prvakinje izborile tudi kamniške kegljačice in na koncu z osvojenim 4. mestom navdušile in dosegle največji uspeh kamniškega kegljanja. stran 2 stran 3 stran 6 stran 10 delavce v lesni proizvodnji M/Ž 2 petek, 8. novembra 2024 Občinske novice Grajska stolpiča imata novo podobo Na gradu Zaprice so pred nedavnim zaključili obnovo dveh grajskih stolpičev. Aleš Senožetnik Kamnik – Močno načeta stolpiča pri gradu Zaprice so v minulih mesecih temeljito prenovili. Uredili so leseni konstrukciji ostrešij in streho prekrili z novimi strešniki, obnovili so tudi zidove in rekonstruirali fasado ter okoli objektov izdelali drenažo. V notranjosti so ohranili nekaj fragmentov poslikave del v 17. stoletje), so se trudili, da bi ohranili čim večjo avtentičnost tako v gabaritih kot arhitekturi, zasnovi, materialih in oblikovanju. V gradu Zaprice je Medobčinski muzej Kamnik. Kot so ob prenovi sporočili s kamniške občinske uprave, nameravajo v obnovljenih stolpičih v prihodnje pripravljati nove pedagoško-andragoške programe, kot so 12. redna seja občinskega sveta Občine Kamnik Tudi o parkiranju Kamniški občinski svetniki so med drugim obravnavali odloke, povezane z urejanjem parkiranja na javnih parkiriščih, ter sprejeli tudi dokument identifikacije investicijskega projekta rekonstrukcije vodovoda Spodnje Stranje–Stahovica, ki je bil poškodovan v poplavah. Aleš Senožetnik Kamnik – Najpomembnejša točka oktobrske, sicer dvanajste seje občinskega sveta je bil sprejem sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta, o čemer sicer podrobneje pišemo na naslovnici tokratne Kamničan-ke. Dražja pogrebna služba Eden od obnovljenih stolpičev / Foto: Občina Kamnik in položili opečnat trak. Vsa dela so potekala pod strokovnim vodstvom Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Pri prenovi paviljonov, ki datirata v 18. stoletje (spodnji likovne ustvarjalnice, prikazi izdelovanja izdelkov domače in umetne obrti, pravljične urice ipd., ter popularizirati kulturno dediščino s spremljajočimi prireditvami. Podelili priznanja najuspešnejšim športnikom Kamnik – Oktobra so v Društvu upokojencev Kamnik pripravili dan odprtih vrat, na katerem so podelili tudi priznanja in pokale najuspešnejšim športnikom ter aktivnim članom, ki sodelujejo pri različnih projektih. Izročila sta jim jih župan Matej Slapar in predsednik Komisije za šport, rekreacijo in kulturo Tone Prešeren. Športniki društva so tekmovali v različnih disciplinah, kot so balinanje, stezno kegljanje, kegljanje s kroglo na vrvici, kolesarstvo, namizni tenis, pikado, plavanje, streljanje, šah in tenis. Med ženskami so nagrade prejele Mimi Vrhovnik, Marija Hribar in Marinka Baronik. Med moškimi so bili za najuspešnejše športnike razglašeni Pavle Serša, Roman Radej in Jože Baronik. Podelili so tudi nagrade za grčo športa, ki jo je med ženskami za leto 2023 prejela Vinka Prosen, za leto 2024 pa Lojzka Urankar, med moškimi pa France Primožič, ki je avgusta letos praznoval sto let. Predsednik Društva upokojencev Kamnik Miha Resnik je pohvalil aktivnost članov, še posebno športnikov, ter izrazil zadovoljstvo nad naraščanjem članstva, pri čemer se v društvo vključujejo tudi mlajši upokojenci. M. L. Sicer pa so svetniki med drugim potrdili tudi predlagane sklepe v zvezi z novimi cenami za dve gospodarski javni službi, in sicer za 24urno pogrebno dežurno službo ter za storitve upravljanja pokopališč. Obe službi izvaja koncesionar, Komunalno podjetje Kamnik, ki je predlagalo povišanje cen. Najbolj se bo podražila 24urna pogrebna dežurna služba. Nova cena je namreč za 65,9 odstotka višja in bo namesto 57,90 evra odslej znašala dobrih 96 evrov. Kot pojasnjujejo pri koncesionarju, je na dvig delno vplival dvig cen energentov, v največji meri pa upad opravljenih storitev prevozov pokojnikov. Po metodologiji se namreč nova cena prevoza računa glede na podatke iz preteklega leta. »Opravljenih je bilo le 53 odstotkov predvidenih storitev, s čimer se je strošek na enoto opravljene storitve dvignil,« so zapisali v dokumentu na občinski upravi, kjer so dodali, da zakonodajalec drugače tolmači pojem 24-urne dežurne službe, kot kaže sodna praksa. Na kamniški občinski upravi zato menijo, da bo do različnih tolmačenj prihajalo, dokler ne bo spremenjena določba. Nekateri svetniki pa so menili, da je napako pri pripravi razpisa koncesije naredila občina, ki je predvidela preveč prevo- Kamniški občinski svetniki so se oktobra sestali na 12. redni seji. / Foto: Aleš Senožetnik zov. Ob tem so na občinski upravi poudarili, da je ne glede na zvišanje tudi nova predlagana cena po podatkih občinske uprave nižja kot v sosednjih občinah Komenda, Domžale, Cerklje, Kranj in Ljubljana. Zaradi rasti cen življenjskih potrebščin so potrdili tudi dvig cen za pokopališko dejavnost na kamniških pokopališčih na Žalah, v Podgorju, Mekinjah in Nevljah, in sicer za 8,72 odstotka. V obnovo poškodovanega vodovoda Svetniki so obravnavali tudi predlog dokumenta identifikacije investicijskega projekta (DIIP) rekonstrukcije vodovoda Spodnje Stranje–Stahovica. Gre za vodovod, ki je bil močno poškodovan v lanskih poplavah. Kot je povedal Timotej Štritof z občinske uprave, je občina upravičena do sofinanciranja v višini 75 odstotkov upravičenih sredstev v skladu z Dogovorom za razvoj regij. Celoten projekt naj bi po tekočih cenah stal 2,95 milijona evrov. Od tega upravičeni stroški za sofinanciranje znašajo 2,35 milijona evrov, kar pomeni, da bo občina upravičena do 1,76 milijona evrov sredstev. Prav tako bo Občina upravičena tudi do povračila davka na dodano vrednost, kar pomeni, da bo dejanski strošek projekta znašal 2,45 milijona evrov. Vloga za prijavo na sredstva Dogovora za razvoj regij bo predvidoma izdelana v prvi polovici prihodnjega leta, gradnja pa se bo začela v začetku leta 2026 in bo dokončana do konca leta 2027. Nov vodovod bo prinesel kvalitetnejšo oskrbo za 25 tisoč občanov Kamnika in sosednje Komende. Plačilo tudi z mobilno aplikacijo Sledil je sprejem sprejem pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini Kamnik, nato pa so svetniki obravnavali novelacijo odloka o ureditvi cestnega prometa in prometni ureditvi javnih površin na območju občine. S tem so zagotovili pravno podlago tudi za plačevanje parkirnine na kamniških javnih parkiriščih tudi z mobilnimi napravami oz. aplikacijami. Tako kot v številnih drugih občinah bodo tudi v Kamniku najverjetneje omogočili plačevanje z uporabo prilju- bljene aplikacije EasyPark. S pristojnimi so že v pogovorih. Ob tem pa zagotavljajo, da bodo obdržali tudi način plačevanja z gotovino oziroma drugimi plačilnimi sredstvi. Prav tako se ne bo spremenila višina parkirnine. Iz enakega razloga so svetniki potrdili tudi novelacijo odloka o javnem redu na Veliki planini. Tudi na parkiriščih pod planino bodo namreč omogočili mobilno plačevanje parkirnine. Hkrati pa so dodali tudi določbo, da lahko pooblaščeni koncesionar oz. njegov izvajalec evidentira plačila parkirnine ter o neplačilu obvesti pristojni prekrškovni organ. Ob pomanjkanju redarjev (v občini imajo le dva) želijo s tem bolj regulirati stoječi promet na planini. Svetniki so predlog pozdravili, slišali pa smo tudi predloge, da bi bilo na območju Velike planine treba zagotoviti stalno prisotnost redarja. Taksa za obravnavo pobud Ob sprejemu občinskega prostorskega načrta so sprejeli tudi predlog odloka o določitvi takse za obravnavanje pobud za spremembo namenske rabe prostora v občinskem prostorskem načrtu. V skladu z zakonodajo višina takse za posamezno pobudo lahko znaša od 50 do 300 evrov. V Kamniku so določili, da taksa za spremembo osnovne namenske rabe prostora znaša 200 evrov, za spremembo podrobnejše namenske rabe prostora 150 evrov, medtem ko se za pobudo za spremembo v primarno rabo (gozdna, kmetijska, vodna) taksa ne plača. Ob tem na občinski upravi dodajajo, da plačilo takse sicer ne zagotavlja spremembe namenske rabe prostora, temveč zgolj obravnavo. Podpisana pogodba za dela ODGOVORNI uREDNIK: Aleš Senožetnik ales.senozetnik@g-glas.si NamESTNIca ODGOVORNEGa uREDNIKa: Maša Likosar masa.likosar@g-glas.si OGlaSNO TRžENjE: Mateja Žvižaj mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962 143 ZahValE, OSmRTNIcE, NaROČNINE: osmrtnice@g-glas.si, 04/201 42 47 narocnine@g-glas.si, 04/201 42 41 KamNIČaN-Ka (ISSN 2463-8536), ustanoviteljica Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201 42 00, info@g-glas.si) Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 14.000 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v občini Kamnik in okolici. Tisk: Tiskarsko središče, d. o. o; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko na naslov: kamnican@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2024 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR). Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 22. novembra 2024, prispevke lahko pošljete najkasneje do četrtka, 14. novembra 2024. Družba GP Resnik bo zunanje športne površine med osnovnima šolama zgradila za 1,4 milijona evrov. Aleš Senožetnik Kamnik – V Kamniku so podpisali pogodbo za izgradnjo zunanjih športnih površin med osnovnima šolama Frana Albrehta in Toma Brejca. Občina je pogodbo podpisala z družbo GP Resnik, ki bo dela izvedla za nekaj manj kot 1,4 milijona evrov. Del investicije bo občina financirala z dr- žavnimi sredstvi, saj ji je na razpisu ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport uspelo pridobiti petsto tisoč evrov. Osrednji del zunanjih površin, ki jih bodo uredili, predstavljajo športna igrišča, ki jih bo obdajala ovalna tekalna proga, tlakovana z umetno maso, širine dobrih šest metrov in dolžine dvesto metrov. Vzhodni del tekalne proge bo namenjen teku na 60 metrov ter skoku v daljino. Uredili bodo tudi dve igrišči za odbojko, od katerih bo eno omogočalo igre z žogo za najmlajše, ter dve igrišči za košarko in rokometno igrišče. Do igrišč bo omogočen tudi dostop funkcionalno oviranim osebam. Severni del parka med Šolsko ulico in športnimi igrišči bo zasnovan kot večnamenska parkovno-rekreacijska površina, medtem ko se bodo v južnem delu nove športne površine navezovale na že zgrajeno zunanjo ureditev. Ta del je namenjen predvsem otroški igri. Dokončanje oz. predaja novih športnih površin uporabnikom sta predvidena ob začetku prihodnjega šolskega leta. 3 petek, 8. novembra 2024 Občinske novice Praznik kot navdih Suverenost ni le naša zgodovinska zmaga, ampak naša skupna in trajna odgovornost, je ob prazniku povedal slavnostni govornik, župan Matej Slapar. Aleš Senožetnik Kamnik – Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Kamnik - Komenda in Policijsko veteransko društvo Sever Kamnik sta dan pred dnevom suverenosti ob podpori Občine Kamnik pripravila slovesnost pred spominskim znamenjem ob kamniškem domu kulture. Na slovesnosti ob prazniku, ki zaznamuje spomin na odhod zadnjega jugoslovanskega vojaka s slovenskega ozemlja, je zbrane najprej pozdravil predsednik območnega združenja veteranov Demitrij Perčič. Kot je dejal, je bila slovenska osamosvojitev zaključni del procesa, ki se je začel že mnogo prej, in spomnil tudi na Rudolfa Maistra kot enega prvih gradnikov slovenske državnosti. Orisal je tudi dogodke osamosvajanja. »Danes je to oddaljen spomin in morda je videti, da je bilo vse preprosto. Prav današnji čas pa nam kaže, da ni tako. Če pogledamo Ukrajino, Palestino, Libanon, lahko vidimo, da sta mednarodno pravo in ženevska konvencija že na smetišču zgodovine,« je na aktualne dogodke v svetu spomnil Perčič. Slavnostni govornik, kamniški župan Matej Slapar, Imamo odgovornost, da naša skupnost deluje v dobro vseh, je med drugim dejal župan Matej Slapar. / Foto: Aleš Senožetnik Slovesnost je potekala ob pomniku pred domom kulture. / Foto: Aleš Senožetnik se je zahvalil veteranskim organizacijam za ohranjanje spomina na osamosvojitvene dogodke in za prizadevanja, za prenos teh vrednot tudi mlajšim generacijam, »z zavedanjem, da prihodnost države ni zgolj vaša, ampak ste gradili in kovali pot svobode za nas, ki smo na pot slovenske države prišli za vami«. Gledati je treba v prihodnost, je prepričan kamniški župan. »Suverenost ni le naša zgodovinska zmaga, ampak naša skupna in trajna odgovornost. Torej odgovornost, da skrbimo za demokracijo in za to, da naša skupnost deluje v dobro vseh,« je dejal in sklenil, da suverenost ni le v pravici, da odločamo sami o sebi, ampak tudi v naši zavezi, da bomo to pravico uporabljali modro, pravično in v dobrobit vseh, ter zbranim zaželel, da dan suverenosti ne bi bil le praznik preteklosti, ampak tudi navdih za prihodnost. Kulturni program slovesnosti, ki so jo zaznamovali tudi praporščaki, so popestrili člani Mestne godbe Kamnik, Goran Završnik pa je recitiral izbrane pesmi Rudolfa Maistra - Vojanova, katerega okroglih obletnic rojstva in smrti se spominjamo v letošnjem letu. Ob dnevu spomina na mrtve Svet, v katerem nasilje nima mesta Na spominski slovesnosti v Sovinji Peči so se poklonili žrtvam požiga. Maša Likosar Sovinja Peč – V Sovinji Peči je oktobra potekala spominska slovesnost ob osemdeseti obletnici tragičnih dogodkov, ki so se zgodili 15. oktobra 1944, ko so okupatorji uničili Berlečevo in Livkovo domačijo ter v ognju vzeli življenja članov obeh družin. Dogodek sta organizirala Krajevna skupnost Sela in Združenje borcev za vrednote NOB Kamnik. Predsednica Krajevne skupnosti Sela Nežka Poljanšek se je v svojem govoru spomnila žrtev in grozodejstev, ki jih je vojna prinesla v njihov kraj. Poudarila je pomembnost ohranjanja spomina na trpljenje in sovraštvo, saj nam ta pomaga graditi svet, v katerem nasilje nima mesta. Zbrane je v imenu Občine Kamnik nagovorila podžupanja Romana Učakar. »Okrutnost okupatorjev, ki so uničili življenja nedolžnih ljudi, naj nam bo v opomin, da se podobne grozote niko- li več ne ponovijo. Prav zaradi njihovega trpljenja danes živimo v miru,« je dejala. Slavnostni govornik, podpredsednik Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik Dušan Božičnik, je povzel dogodke izpred osemdesetih let in orisal današnje družbene razmere, ob tem pa pozval h kritičnemu in zavestnemu spremljanju dogajanja doma in po svetu. Govor je zaključil s pomenljivimi besedami, ki so poudarile, kako pomembna je solidarnost pri ohranjanju miru in preprečevanju sovraštva: »En sam človek težko kaj premakne, skupaj pa zmoremo vse – in prav ta povezanost nas krepi in osmišlja.« Župnik Edi Strouhal je blagoslovil grob, slavnostni gostje pa so nanj položili venec v spomin na vse, ki so umrli v tragičnih dogodkih. Dogodek so s kulturnim programom popestrili učenci Podružnične šole Sela pri Kamniku, program pa je povezoval Igor Žavbi. Gostje so na grob položili venec v spomin na vse, ki so umrli v tragičnih dogodkih. / Foto: arhiv Občine Kamnik Ob dnevu spomina na mrtve so z osrednjo komemorativno slovesnostjo na kamniških Žalah, ki jo je pripravilo Združenje borcev za vrednote NOB Kamnik, počastili spomin na ljudi, padle v vojnah. Maša Likosar Kamnik – Na predvečer 1. novembra sta župan Matej Slapar in predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik Igor Kanižar v spomin na padle v vojnah položila venec pri spomeniku padlim v NOB, nato pa še pri spomeniku žrtvam 1. svetovne vojne. Predsednik Igor Kanižar je na slovesnosti poudaril pomen ohranjanja spomina na tiste, ki so v najtežjih trenutkih naše zgodovine dali svoja življenja, da danes živimo v miru in svobodi. Spomnil je na tri prelomne trenutke, ki so zaznamovali naš narod, prvo svetovno vojno, boje partizanov v drugi svetovni vojni ter osamosvojitveno vojno. »Ne smemo pozabiti, da vsak korak svobode, vsak dih, ki ga dihamo v miru, nosi s sabo težo in žrtve tistih, ki so svoje življenje dali za nas. Bodimo vredni njiho- Delegacija je v opomin in spomin na padle žrtve položila vence pri spomenikih. / Foto: arhiv Občine Kamnik vega poguma, njihovega trpljenja, bodimo dostojni njihove zapuščine. Naj bo njihova žrtev opomin, da svoboda ni samoumevna, ampak nekaj, kar moramo varovati, spoštovati in se zanjo vedno boriti,« je poudaril. Slavnostni govornik, župan Matej Slapar, je pozval k sku- pnemu ustvarjanju prihodnosti, v kateri bo Kamnik občina zadovoljnih ljudi. »Iskreno si prizadevajmo in aktivno delajmo na tem, da se vojna na naših tleh nikoli in nikdar več ne ponovi, kajti v vojni so vedno žrtve, in to življenjske,« je dejal župan, govor pa sklenil: »Čeprav je človeška zgodovina tudi zgodovina vojn, naj bo naša prihodnost zgodovina miru. Kajti tisti, ki so se borili za slovensko zemljo, tudi v Kamniku, so verjeli, da bo to kraj, kjer bodo ljudje z različnimi prepričanji znali živeti v miru in skupnosti ter znali sodelovati in sobivati.« Kulturni program so oblikovali člani Mestne godbe Kamnik pod vodstvom Gašperja Selka, pevci Prvega slovenskega pevskega društva Lira Kamnik pod vodstvom prof. dr. Andreja Missona ter Goran Peršin z recitacijami. Na dan spomina na mrtve se je župan skupaj s predsedniki in predstavniki veteranskih in domoljubnih organizacij občine Kamnik poklonil rojaku Rudolfu Maistru, nato pa je položil vence v spomin žrtvam, padlim v vojnah, še k drugim osrednjim kamniškim spomenikom. Gorenjski glas v vsak dom na Gorenjskem 14 dni brezplačnega časopisa Akcija 14 dni brezplačnega časopisa je namenjena vsem, ki Gorenjskega glasa še ne poznate ali ga kupujete v prosti prodaji. Podatke za dostavo pošljite na narocnine@g-glas.si ali pokličite 051/682 217. Po preteku 14-dnevnega obdobja vam časopisa ne bomo več pošiljali, vas bomo pa poklicali, povprašali za mnenje in predstavili pogoje za naročnino. Pridružite se naši veliki družini naročnikov, ne bo vam žal! V akciji ne morejo sodelovati obstoječi naročniki in tisti, ki živijo na istem naslovu kot naročnik. Prav tako ne morejo sodelovati tisti, ki so obdobje brezplačne naročnine v zadnjem letu že izkoristili. Gorenjski glas je najbolj bran regionalni časopis v Sloveniji. 4 petek, 8. novembra 2024 Občinske novice, mnenja Prejeli smo Staro za novo: ena ali dve športni dvorani Občinski svetnik Aleš Lipičnik je nedavno v Kamničan-ki načel zanimivo ekonomsko-športno vprašanje. Ohranili naj bi sedanjo športno dvorano pri OŠ Frana Albrehta in za isti denar zgradili novo na območju nekdanje smodnišnice. Na prvi pogled zelo razumno: dve dvorani namesto ene, večmilijonska dodana vrednost, denar, namenjen za rušenje obstoječe dvorane, se uporabi za njeno obnovo. Kako na to zamisel gledajo na občini? Vsekakor je vredna odziva. Do sedaj ga še ni bilo. Za umestitev dvorane v nekdanjo smodnišnico pa povoženi OPN iz leta 2015 ne bo dovolj. Umestil jo bo podrobni ureditveni načrt OPPN, ki pa je »v delu« že 15 let. Začelo se je že ob županovanju Toneta Smolnikarja, ko je Tomaž Schlegl z vizijo pripravil strokovne podlage za OPN občine. Takrat še ni bilo sto lastnikov. Marjan Šarec je vseh 8 let poudarjal pomen ureditve nekdanje smodnišnice, hkrati pa je potekalo svobodno »urejanje« prostora in poslabšalo možnost izdelave dobrega prostorskega načrta. Na koncu tik pred volitvami leta 2018 je celo izdal uradni sklep o izdelavi OPPN-ja. Matej Slapar je kljub slabi dediščini še pred izvolitvijo ureditev nekdanje smodnišnice obljubil kot prednostno. Šest let je minilo od takrat … Očitno OPPN-ja kljub obljubam ni mogoče izdelati? Ali je kje objavljen v obliki za javno razpravo osnutek zanj? Barutana je bila urejena fabrika in nas nekdanje barutance boli, ko gledamo to nemoč. Morda pa bo intenzivno iskanje nove lokacije za športno dvorano pospešilo prizadevanje za dokončanje OPPN-ja. Nande Škarja, Kamnik Zahvala Cenjena najditeljica! Rada bi izrazila globoko hvaležnost za vašo izjemno prijaznost in poštenost. Ko ste 2. novembra na parkirišču pred trgovino Hofer na Duplici našli mojo denarnico, bi se zlahka obrnili proč, šli mimo, a vi ste se zavzeli in me poiskali na mojem naslovu in mi vrnili denarnico. Ne morete si predstavljati, koliko mi vaša pokončnost pomeni. Zavedanje, da sem izgubila denarnico, me je pretreslo, saj v denarnicah in telefonih nosimo vse življenjsko pomembne dokumente in informacije. Prešinili so me različni črni scenariji in stiska na sobotni dan, ko Policijska postaja v Kamniku nima uradnih ur, mi je malodane zadrgnila grlo. A spoznanje, da so na svetu ljudje, ki jim je mar za sočloveka, je zares navdihujoče. Še enkrat iskrena hvala za vašo nesebičnost in etičnost. Lidija Habinc Perko društva Kamnik, seznanjena pa je bila še Policijska postaja Kamnik, ki je bila ob rednem delu tudi vključena v preventivno dejavnost. Akcija je potekala na območju Stranj, Bistričice, Klemenčevega, Mekinj, Nevelj, naselja Žale, na Ljubljanski cesti in v naselju Podgorje. »Kot pešci vedno hodimo po pločniku. Kjer to ni mogoče, hodimo ob levem robu ceste, da lahko pravočasno opazimo vozilo, ki nam prihaja naproti, pa tudi voznik nas lažje opazi. Če nas voznik spregleda, imamo tako še dovolj časa, da se umaknemo,« so poudarili sodelujoči v akciji. Na preventivni akciji Pešci – Bodi viden, bodi previden / Foto: arhiv organizatorja Cena storitve 24-urne pogrebne dežurne službe Enakopraven razvoj podeželja Občinski svet Občine Kamnik je na 12. redni seji med drugim obravnaval tudi predlog sklepa o potrditvi cen storitev 24-urne pogrebne dežurne službe. Osmi člen Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti določa, da 24-urna dežurna služba obsega vsak prevoz od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe ali zdravstvenega zavoda zaradi obdukcije pokojnika, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku in nato do hladilnih prostorov izvajalca javne službe. Zakonodajalec torej pod tem pojmom razume vsak prvi prevoz pokojnika z mesta smrti, ne glede na to, ali se pokojnik pelje na obdukcijo, odvzem organov … ali pa zgolj v hladilne prostore izvajalca. Sodna praksa pa zagovarja stališče, da pojem 24-urne pogrebne službe obsega le (prve) prevoze pokojnikov na obdukcijo, odvzem organov … ter nato do hladilnih prostorov, vsi drugi prevozi pa po mnenju sodišč ne sodijo v koncesionirano dejavnost in jih lahko vsakdo prosto opravlja na trgu. Zato se tudi na območju občine Kamnik dogaja, da prve prevoze pokojnikov opravlja drug pravni subjekt, ki za opravljanje te dejavnosti ni pridobil koncesije. To je tudi glavni razlog, da je koncesionar v letu 2023 realiziral bistveno nižje število prevozov umrlih, kot je bilo opredeljeno v razpisni dokumentaciji. Posledično je bila z elaboratom o oblikovanju cene 24-urne dežurne službe v okviru pogrebne dejavnosti v občini Kamnik za leto 2024 predlagana predračunska cena v višini 96,05 evra. Upoštevaje, da je Občina Kamnik za predlagani sklep o cenah storitev 24-urne pogrebne dežurne službe pridobila tudi pozitivno mnenje preizkušenega notranjega revizorja, smo se v svetniški skupini Liste Mateja Slaparja strinjali, da je kljub dejanski situaciji, v kateri sta pravna in sodna praksa žal neenotni v pojmovanju, kaj sodi pod pojem 24urne dežurne službe, občina dolžna izpolnjevati obveznosti po sklenjeni koncesijski pogodbi. Nova cena storitve v višini 96,05 evra namreč ostaja bistveno nižja od veljavnih v bližnjih občinah (Komenda 125,25 evra, Cerklje 168,20 evra in Domžale 189,00 evra). Nina Semprimožnik, Lista Sandija Uršiča Razvoj podeželja je ključen za vzdrževanje enakomerno razvite družbe, kjer ima vsak prebivalec možnost za kakovostno življenje, ne glede na to, ali živi v mestu ali na podeželju. Podeželje prinaša izjemno vrednost skozi ohranjanje narave, lokalne kulture, pristne skupnosti in prostorov za zdravo bivanje. Kljub temu pa se podeželje pogosto srečuje z izzivi, kot so pomanjkanje osnovne infrastrukture, omejen dostop do storitev ter izseljevanje mladih v urbana območja, kar lahko vodi do postopnega zmanjšanja življenjske dinamike v teh krajih. Zato je nenehen razvoj podeželja bistven, saj zagotavlja, da ostaja živo in privlačno za vse generacije. V Listi Sandija Uršiča se zavzemamo za nenehen razvoj podeželja v občini Kamnik, saj verjamemo, da izboljšave v infrastrukturi, šolstvu in dostopnosti vrtcev ne prispevajo le k ohranjanju vitalnosti teh krajev, temveč tudi spodbujajo uravnotežen razvoj celotne občine. Ohranitev življenja na podeželju zagotavlja pestrost življenjskih slogov, kulturno dediščino in zdravo okolje, ki obogatijo našo skupnost. Kakovostna infrastruktura je na podeželju še posebno pomembna, saj povezuje te kraje z večjimi mesti in omogoča prebivalcem hiter dostop do storitev, kot so zdravstvena oskrba, izobraževalne ustanove in nakupovalni centri. Dobre cestne povezave, infrastruktura in komunikacijske tehnologije omogočajo večjo mobilnost, olajšajo dostop do dela ter pospešujejo gospodarski razvoj, saj privabljajo podjetnike in vlagatelje. Poleg tega urejena infrastruk- tura prispeva k ohranjanju varnega okolja in spodbuja zeleni turizem, kar omogoča trajnostno rabo naravnih virov. Izjemno pomembno vlogo ima tudi izobraževanje. Na podeželju šole niso zgolj izobraževalne ustanove, temveč so tudi srce lokalne skupnosti, kjer se otroci srečujejo, razvijajo in učijo skozi neposreden stik z naravo. Kakovostno osnovnošolsko izobraževanje je bistveno za razvoj otrok, ki si zaslužijo enake možnosti za učenje in rast kot vrstniki v mestih. Z vzdrževanjem šol in zagotavljanjem kakovostnih učnih programov omogočamo, da starši lažje ostajajo na podeželju, saj jim je zagotovljeno, da bodo njihovi otroci deležni enake izobrazbe. Podoben pomen ima dostopnost vrtcev na podeželju, ki prispeva k boljši kakovosti življenja družin. Vrtec ponuja otrokom varno okolje za zgodnji razvoj, socializacijo in pridobivanje novih spretnosti, staršem pa omogoča, da se lahko posvetijo delu, izobraževanju ali drugim dejavnostim. Na ta način kakovostni vrtci zmanjšujejo potrebo po selitvi družin v mesta, kjer je večja izbira storitev, in omogočajo, da prebivalci ostanejo v domačem okolju ter ga ohranjajo živega. Nova celostna prometna strategija v Kamniku – ključ do boljše mobilnosti Občina Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik; svetniška skupina Gibanje svoboda Kamnik – Svet za preventivo in varnost v cestnem prometu Občine Kamnik je oktobra v sodelovanju z redarsko službo Občine Kamnik organiziral nacionalno preventivno akcijo Pešci – Bodi viden, bodi previden. Namenjena je bila ozaveščanju pešcev, da morajo v temi ali ob slabši vidljivosti nositi svetla oblačila ter imeti ob telo pripet odsevnik, ki prosto niha ob telesu, saj ga le tako lahko obsveti avtomobilski žaromet. V sklopu akcije so zato razdelili 70 odsevnih trakov. V preventivni akciji so sodelovali tudi člani Avto-moto Mnenje občinske svetnice Mag. Ema Rode, Lista Mateja Slaparja Za večjo varnost pešcev Maša Likosar Mnenje občinske svetnice Občina Kamnik je začela postopek oblikovanja nove celostne prome tne strategije, ki bo postavila smernice za razvoj in izboljšanje prometne infrastrukture v prihodnjih letih, kar v svetniški skupini Gibanja Svoboda podpiramo, saj svetniki nenehno opozarjamo na vse slabše razmere na naših cestah. Trenutno je strategija v fazi zbiranja predlogov in ukrepov, pri čemer so občani izkazali veliko zanimanje in anga- žiranost. V preteklih tednih so namreč na spletni strani (https:// cps.projekti.si/kamnik/ukrepi) oddali že več kot sto različnih predlogov, ki zajemajo širok spekter ukrepov za izboljšanje prometne dostopnosti in varnosti. Večina predlogov se nanaša na mesto Kamnik in okoliške kraje, kot so Stahovica, Stranje, Špitalič in Krivčevo, ter območje Velike planine. Navedeni so tudi ukrepi, ki bi jih občina lahko hitro izvedla. Sem sodijo predvsem predlogi za umirjanje prometa, kot so omejitve hitrosti in postavitev hitrostnih ovir, kar bi izboljšalo prometno varnost v urbanih in primestnih območjih. Prav tako so občani predlagali več manjših intervencij, ki bi bolje povezale obstoječe kolesarske poti in pešpoti v enotno omrežje, kar bi omogočilo varnejše in udobnejše kolesarjenje ter hojo po občini. Med predlogi pa najdemo tudi kompleksnejše projekte, ki bodo zahtevali širši strateški premislek in bodo verjetno lahko uresničeni šele v daljšem časovnem obdobju. Eden od teh predlogov je uvedba sistema souporabe vozil. Ta sistem bi zmanjšal potrebo po parkirnih mestih in nekaterim občanom omogočil življenje z enim avtomobilom manj. Poleg tega so občani predlagali prenovo železniških postajališč Šmarca in Kamnik Graben, kar bi povečalo dostopnost do železniškega prometa in spodbudilo več ljudi k uporabi javnega prevoza. Predlagane so tudi dodatne linije avtobusnega prometa, dvotirne železnice v Ljubljano in podaljšanje železniške proge proti Stranjam. Nova celostna prometna strategija je izjemno pomembna za občino Kamnik, saj obravnava ključne izzive, s katerimi se srečuje lokalna prometna infrastruktura. Kljub temu pa je ključno, da strategija ne ostane zgolj zapis na papirju. Na- tančno načrtovane ukrepe bo treba tudi dejansko izvajati, kar bo zahtevalo resen angažma občinskega vodstva in podporo lokalne skup nosti. Usklajevanje z državnimi institucijami, iskanje finančnih virov in usklajevanje potreb prebivalcev bodo odločilni za uspeh strategije. Občina Kamnik mora pokazati pripravljenost in odločnost pri izvajanju potrebnih izboljšav, saj bo le tako lahko zagotovila trajnosten razvoj in boljšo prometno prihodnost. Zbiranje predlogov še ni zaključe no, zato vabim vse občane in občanke, da na spletni strani https:// cps.projekti.si/kamnik/ukrepi oddate svoje predloge za izboljšave prometa v svojem lokalnem okolju. Karla Urh, vodja svetniške skupine 5 petek, 8. novembra 2024 Aktualno Varnost na Šutni Ob srčnem zastoju lahko pomagamo  1. stran Predlogi in pobude Kamniški župan Matej Slapar je poudaril, da je občina v postopku sprejemanja celostne prometne strategije, pri čemer imajo tudi občani možnost podajanja predlogov in pobud. »Prejeli smo kar nekaj predlogov, zlasti v zvezi z urejanjem prometa v mestnem jedru, ki jih bomo preučili in presodili z vidika mobilnosti, kakovosti bivanja in trajnosti. Glede Šutne pa menim, da prilagojena hitrost in vožnja kolesarja ne bi smela povzročati težav,« je dodal. Območje za pešce Po navedbah Policijske postaje Kamnik so kršitelji v večini primerov vozniki motornih koles in kolesarji, ki z nevarno vožnjo po Šutni ogrožajo druge udeležence v prometu, predvsem pešce, obenem pa motijo mir in počitek tamkajšnjih stanovalcev. Policisti so zato opravili več poostrenih nadzorov in zoper kršitelje cestnoprometnih predpisov izvedli represivne ukrepe. »Ob tem so policisti ugotovili, da udeleženci v cestnem prometu ne poznajo prometnih pravil na ulici Šutna, zato obveščamo javnost, da je ulica Šutna opredeljena kot območje za pešce,« je poudaril načelnik kamniške policijske postaje Damir Jukan. Dodal je, da je dopusten tudi promet kolesarjev in uporabnikov posebnih prevoznih sredstev. »Vrste vozil, ki jim Aleš Senožetnik Policisti bodo nadaljevali poostrene nadzore na Šutni. / Foto: Aleš Senožetnik je dovoljen vstop v to območje, so regulirane z dovolilnicami. Glede na samo zasnovo prometne površine je dovoljeno kolesarjem po ulici Šutna voziti po vozišču ulice, nikakor pa ne po površinah za pešce. Ob tem je treba upoštevati, da je v območjih za pešce dopusten promet kolesarjev, vendar le pod pogojem, da s svojo vožnjo ne ogrožajo pešcev.« Plačilni nalogi Vid Lačen, pomočnik načelnika, je pojasnil, da so do konca septembra letos zaradi kršitev cestnoprometnih predpisov na Šutni dnevno prejeli dva do tri klice anonimnega prijavitelja, ki je opozarjal na različne prometne prekrške. Policisti so sicer od 1. avgusta do 30. septembra letos na območju Šutne zaradi kršitev cestnoprometnih predpisov izdali 19 plačilnih nalogov, zoper tri kršitelje so podali obdolžilni predlog na Okrajno sodišče v Kamniku, zasegli so dve motorni vozili in izrekli 81 opozoril. »Na Šutni policija letno obravnava od ene do štiri prometne nesreče, v katerih so udeleženi kolesarji in vozniki skirojev. V zadnjih letih pa na omenjenem območju ni obravnavala prometne nesreče, v kateri bi bil udeležen pešec,« je dejal Lačen in še dodal, da je največ kršitev v jutranjem času med 6. in 8. uro ter popoldanskem času med 18. in 21. uro. Delavnic se ne udeležijo Medtem v Krajevni skupnosti Kamnik – center poudarjajo, da se prebivalci Šutne s svojimi težavami še nikoli niso obrnili na njihov svet. »Prav tako se ne udeležujejo delavnic, ki jih organizira občina. Ne vemo, ali izkoristijo druge možnosti, kot so ankete in intervjuji,« so navedli. Na območju Šutne je sicer po njihovem mnenju več težav. »Ena je mirujoči promet oziroma pomanjkanje parkirnih mest za prebivalce, druga so kolesarji in motoristi, ki ne upoštevajo prometnih predpisov, tretja pa veliko število nelegalnih 'daljincev', s katerimi si v jutranjih urah občani skrajšajo pot, vozijo po tej ulici in ne po zatrpani obvoznici.« KS Kamnik – center je podala tudi več predlogov v postopku priprave celostne prometne strategije. Ker so največje težave povezane s pomanjkanjem parkirnih mest, jih veseli, da je bila izvedena podrobna analiza obstoječih kapacitet. »Ugotovljeno je bilo, da so parkirišča res obremenjena v samem centru, vendar so že 200 do 300 metrov stran na voljo prosta mesta.« Med drugim so predlagali več parkirnih mest za kratkotrajno parkiranje na Glavnem trgu, kar je že bilo upoštevano. »Kar se tiče Šutne, nismo imeli zamisli o spremembah, bolj smo se osredotočili na Medvedovo ulico, ki je pešcem nevarna, ima ozke in uničene pločnike. Prav tako smo menili, da se opusti parkirišče pri kavarni in se tu uredijo klopce, igrala, prostor za dogodke. Šutna je v teoriji dobro urejena, le predpisi se ne spoštujejo – a ne spoštujejo jih tudi prebivalci, ki čez noč parkirajo avtomobile pred vhodi svojih hiš, čeprav je to prepovedano,« so dodali. Kamnik – V okviru akcije Slovenija oživlja!, ki je potekala ob svetovnem dnevu oživljanja, so tudi v Kamniku mimoidoče ozaveščali o pomembnem znanju, ki lahko reši življenje. Ekipa nujne medicinske pomoči kamniškega zdravstvenega doma je v sredo, 16. oktobra, na glavnem trgu pripravila delavnico temeljnih postopkov oživljanja z uporabo AED. Pri izvedbi delavnice so poleg ekipe nujne medicinske pomoči sodelovali še prvi posredovalci PGD Kamniška Bistrica ter Center za krepitev zdravja ZD Kamnik. Kot nam je povedal Gašper Simeunovič iz ekipe nujne medicinske pomoči v kamniškem zdravstvenem domu, moramo najprej preveriti odzivnost osebe, sprostiti dihalne poti, in če ugotovimo, da oseba ne diha, poklicati reševalce in začeti Tudi v Kamniku so ozaveščali o pomenu znanja temeljnih postopkov oživljanja. / Foto: Aleš Senožetnik izvajati oživljanje. »Splošno pravilo je trideset masaž srca na dva vpiha, razen pri majhnih otrocih, pri katerih začnemo s petimi vpihi in nato nadaljujemo s 15 masažami in dvema vpihoma,« pravi Simeunovič, ki dodaja, da moramo najprej poskrbeti za lastno varnost in lahko v primeru, da osebe ne poznamo oz. nimamo dihalne- ga balona, vpihe izpustimo in izvajamo le masažo srca. Če imamo na voljo tudi avtomatski defibrilator, ga seveda uporabimo. Pri tem velja omeniti, da ničesar ne moremo storiti narobe. »Življenje osebe, ki ima srčni zastoj, je ogroženo, tako da z oživljanjem lahko le pomagamo,« pravi Simeunovič. Spoštovani občanke in občani občine Kamnik, letos zaznamujemo 150. obletnico rojstva in 90. obletnico smrti generala Rudolfa Maistra, obranitelja slovenske severne meje, rojenega v Kamniku. Svoje življenje je posvetil vojaški službi, v kateri je dosegel najvišjo, generalsko raven, umetniško plat pa je izživel z likovnim in pesniškim ustvarjanjem ter strastnim zbiranjem knjig. Verjamem, da je s svojim domoljubjem in pogumom lahko vzornik prav vsakemu Slovenki in Slovencu. Na Ministrstvu za obrambo in v Slovenski vojski smo nanj zelo ponosni. Današnjim častnicam in častnikom Slovenske vojske je zgled kompetentnega, domoljubnega in odločnega voditelja, ki ima v okviru zahtev vojaškega delovanja tudi lastno vizijo. Med sooblikovalce slovenske zgodovine je general Rudolf Maister vstopil ob koncu prve svetovne vojne, ko je v kaotični politični situaciji 1. novembra 1918 Maribor samoiniciativno razglasil za jugoslovansko posest ter prevzel vojaško poveljstvo nad njim in celotno Spodnjo Štajersko. Z mobilizacijo mu je uspelo popolniti takrat številčno skromno enoto slovenskih vojakov, ki so mu stali od strani od vsega začetka in so predstavljali zasnovo slovenske vojske. V nekaj tednih je Maister zbral vojsko, ki je štela približno 4000 vojakov in 200 častnikov. Dne 23. novembra 1918 je izvedel razorožitev nemške varnostne straže, s čimer je utrdil svoj vojaški položaj v mestu ter zagotovil Spodnjo ali Južno Štajersko takratni Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov (SHS) ter s tem današnji Republiki Sloveniji. Slovenci imamo danes v spomin na to hrabro dejanje na ta dan, 23. novembra, državni praznik – dan Rudolfa Maistra. Mag. Borut Sajovic, minister za obrambo RS Vlada Republike Slovenije se njegovemu spominu in v čast njegovim izjemnim zaslugam za slovenski narod poklanja z razglasitvijo leta 2024 za leto generala Rudolfa Maistra. Na Ministrstvu za obrambo smo praznovanje začeli z literarnim večerom pred slovenskim kulturnim praznikom v osrednji dvorani upravnega dela ministrstva, letos poimenovani po našem velikem generalu. Zasnovali smo tudi spletno stran leta generala Rudolfa Maistra, na kateri javnost obveščamo o dogodkih, s katerimi na ministrstvu in v sodelujočih institucijah zaznamujemo to leto. V Kamniku ste organizirali še posebej veliko dogodkov v spomin na vašega znamenitega častnega meščana. Vrhunec praznovanja pa bo glavna proslava na predvečer državnega praznika, dneva Rudolfa Maistra, v petek, 22. novembra, ob 18. uri v kamniški športni dvorani. Ustvarjalci proslave pripravljajo lep in navdihujoč program. Prisrčno vabljeni, da skupaj proslavimo spomin na heroja slovenskega naroda. Mag. Borut Sajovic, minister za obrambo PR Sporočilo / Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, Ljubljana »Občini v dveh letih ni uspelo postaviti niti obljubljenega dodatnega koša za smeti. Odgovorni ignorirajo predloge iniciative in zavračajo predlagano spremembo prometnih predpisov, dokler ne bo pripravljena nova prometna strategija. Ne razumemo, zakaj sta za prilagoditev časa odprtja ulice šolskemu urniku potrebna več kot desetletje in celostna prometna strategija. Na vprašanje, kdaj bo sprememba predpisov možna, direktorica občinske uprave ni znala podati odgovora. Dodala je, da kolesarjev redar ne bo kaznoval, saj se imajo pravico voziti po pločniku, kar seveda ne drži,« so še opozorili v Iniciativi za Šutno. 6 petek, 8. novembra 2024 Kultura Navdušil z igranjem inštrumenta leta Uroš Košir je navdušil poslušalce v Bambergu z igranjem na inštrument leta v Nemčiji. Spontane likovne sledi Galerija Pogled ta čas gosti zanimivo likovno razstavo Sledi mlade kamniške umetnice Jerce Šuštar. Igor Kavčič Nataša Planko Bamberg – Kamničan Uroš Košir je profesor, ki poučuje igranje na tubo in evfonij. Njegovi varovanci so učenci Glasbene šole Kranj, Glasbene šole Kamnik in Umetniške gimnazije – Glasbene šole Celje. Študij v Ljubljani je izpopolnil še s študijem v ZDA, od koder je domov pri- Theissen Pibernik in kamniški tubist Uroš Košir. Prav za to priložnost je nekdanji organist katedrale v Rottenburgu Wolfram Rehfeldt priredil svoje delo za tubo in orgle štiriročno. Glasbeniki so se odlično izrazili še z deli F. Händla, W. A. Mozarta, P. Dolenca, L. Kunkel, J. G. Rheinbergerja, H. W. Parkerja in E. Spruka. Kamnik – Prvi jesenski razstavni termin v Galeriji Pogled je tokrat nekoliko poseben, saj se v teh dneh s svojimi likovnimi deli predstavlja mlada kamniška likovnica Jerca Šuštar iz Šmarce. »Danes me prevzemajo posebni občutki, saj se je zaključek študija lepo povezal z mojo prvo samostojno razstavo,« je navdušena mlada umetnica, ki je letos zaključila dodiplomski študij likovne pedagogike na pedagoški fakulteti, kjer nadaljuje magistrski študij. »Seveda pa priprava take razstave prinaša dodatne skrbi. Za skupinske razstave oddaš nekaj del, kolikor je namreč dogovorjeno, in s tem je tvoje delo opravljeno, tokrat pa sem morala izbrati dela, s katerimi se ta čas lahko najbolje predstavim.« Jerca Šuštar prvič samostojno razstavlja v domači kamniški Galeriji Pogled. / Foto: Igor Kavčič Na ogled so dela v tehniki akril oziroma tuš na papirju, ki jih je Jerca Šuštar večinoma ustvarila v času študija. »Pri slikanju me vodi spon- Orgelski duet, zakonca Barbara in Ulrich Theissen Pibernik, in tubist Uroš Košir / Foto: osebni arhiv nesel dve lepi glasbeni tradiciji, ki promovirata inštrument – tubo, poleg tega pa povezujeta ljubitelje glasbe. Vsako leto z navdušenjem ohranja oktobrski OkTuba fest in decembrski Tuba božič. Po nastopu najmlajših evfonistov in tubistov v Glasbeni šoli Kranj, promenadnem koncertu Tuba evfonij ansambla in recitalu evfonista Tobije Smrtnika je bila novica o OkTuba festu letos slišana tja do mesta na sedmih gričih. Zadnjo oktobrsko soboto se je v nemškem mestu Bamberg zaključil glasbeni festival. Zvonovi cerkve svetega Martina so privabili množico poslušalcev, ki so bili nagrajeni z zanimivim koncertnim sestavom. V izjemni umetniški dovršenosti in glasbeni uigranosti je potekal čudovit glasbeni večer, ki so ga popestrili organista zakonca Barbara in Ulrich Zamisel umetniškega vodje festivala Ulricha Theissena Pibernika, da je tuba resonirala z orglami, je v tem letu še bolj upravičena, saj je tuba v Nemčiji razglašena za inštrument leta 2024. Tudi organizator je bil z zaključkom festivala nadvse zadovoljen, saj je zapisal: »S Festivalom OkTuba fest, koncertom Uroša Koširja, Barbare Pibernik Theissen in Ulricha Pibernika Theissena smo zaključili letošnjo orgelsko jesen v cerkvi sv. Martina. Uroš Košir je v ospredje impresivno postavil tubo, inštrument leta 2024. Ta dan je bila tudi priložnost, da se zahvalimo Uliju Theissenu za 10-letno zavzetost pri organiziranju koncertov v cerkvi svetega Martina v Bambergu!« Če ste letošnji OkTuba fest zamudili, vabljeni na Tuba božič, ki nam bo približal praznično vzdušje ob zaključku leta. Cantemus zlat v Bratislavi Kamnik – Pevke in pevci Mešanega pevskega zbora Cantemus iz Kamnika so se drugi oktobrski konec tedna udeležili 10. mednarodnega zborovskega festivala Bratislava Cantat II. Na tekmovanju, kjer se je pomerilo deset zborov iz šestih držav, so v kategoriji ljudskih pesmi a cappella osvojili zlato priznanje. M. O. Pričakovano, a hkrati spontano ponavljanje nekega vzorca / Foto: Igor Kavčič tanost in s tem nepredvidljivost. Ne načrtujem povsem natančno naslednje poteze. Sicer imam neko svojo zamisel v obliki ali barvi, a je rezultat običajno posledica spontanega dela,« pojasnjuje mlada umetnica in dodaja, da zato ponavljanje vsakič znova ni enako, čeprav se ponavlja. »Zanimivo je, kako element, kot je na primer kvadratek, deluje povsem drugače, če jih več postaviš enega zraven drugega.« Kustosinja Saša Bučan pa je k razstavljenim delom med drugim zapisala: »Jerca Šuštar v svojem raziskovanju likovnega polja uporablja vzorce čistih likovnih elementov – kroga, črte, kvadrata. Ponekod gre za ponavlja- nje enakega osnovnega vzorca, ki se spreminja v svoji notranjosti in s tem ustvarja dvojno gibanje, migotanje, kot bi strmeli v mikroskopsko povečane celice tkiva, vlakna neznanega živega organizma.« Ob slikah je na ogled še nekaj kosov keramike, ki jih je mlada umetnica ustvarila na letošnji študijski praksi v Berlinu, in kot je povedala, se temu materialu namerava v prihodnje še bolj posvetiti. Sicer se ukvarja z vodenjem likovnih delavnic, v okviru pedagoških dejavnosti sodeluje z Mednarodnim grafičnim likovnim centrom, Galerijo Domžale in Likovno šolo Nič art. Bralna priporočila iz Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik Ko v družino vstopi najstnik Milena Glušič Najstniki – mladi, simpatični, ustvarjalni, polni energije. Na mladih tudi svet stoji. Resnica pa je tudi ta, da se staršem pojavi kup vprašanj, ko se otrok spremeni v pubertetniškega najstnika, ki je navzven enak kot včeraj, po drugi strani pa ga komaj še prepoznamo. Takrat je skrajni čas, da se podučimo, kaj se z njim dogaja. V ta na- men imamo v knjižnici precejšnjo izbiro knjig, ki nam bodo pomagale razumeti in prebroditi težavno družinsko – najstniško obdobje, če ste med tistimi, ki jih to doleti. Začnimo s knjigo Leonide in Alberta Mrgoleta Izštekani najstniki in starši, ki štekajo. Koristno in razumljivo branje za lažje razumevanje zahtevnih družinskih trenutkov. Knjigi Marka Juhanta Varuh otrokovih dolžnosti in Varuh dolžnosti staršev zajemata različna starostna obdobja, naslova pa sta dovolj zgovorna, zakaj ju je koristno prebrati. Za globlji vpogled v razvoj otroških možganov in pravilnejše komuniciranje ter razreševanje otrokovih čustvenih zapletov priporočamo Celostni razvoj otroških možganov, avtorja sta Tina Payne Bryson in Daniel J. Siegel. Slednji je tudi avtor dela Vihar v glavi, ki opisuje dogajanje v duševnosti mladostnikov. Vzgojarije Katarine Kesič Dimic nas bodo popeljale skozi skrivnosti, norosti in radosti vzgajanja. Izkušnje, zbrane v blogih, napisane na realno humoren način. Melita Kuhar v knjigi Iskreno o vzgoji in najstnikih svetuje staršem, kako prevzgojiti sebe, da bomo lažje v pomoč svojim otrokom. Za premoščanje izgube stika z najstnikom nam bo v pomoč delo Adele Faber Kako se pogovarjamo z najstniki in kako jih poslušamo, pogoste izbruhe jeze pa bomo lažje razumeli in obvladovali s pomočjo knjig Ignaca Schmidta Ime mi je jeza: mladostnikovo iskanje identitete ter Špelce Morojna Pomagajte najstniku (in ostalim ljudem okoli sebe) izraziti jezo. Trije klasični avtorji: Jesper Juul Družine z najstniki: ko vzgoja odpove, William Glasser Nesreč- ni najstniki: kako naj starši in učitelji poiščejo stik z njimi ter Montessori za vsako družino avtorjev Tima Seldina in Lorne McGrath. Slednja je priročnik, kako ustvariti mirno in sodelovalno vzdušje v družini. Popolnih družin ni, lahko pa se (na)učimo ustvariti čim prijetnejše okolje za vse družinske člane, v knjigi 6 skritih ravnanj, ki uničujejo družine, avtorice Magdalene Battles. Noël Janis-Norton piše o sodobni problematiki v delu Mirnejše, lažje, srečnejše otroštvo pred zasloni. Za konec še Ana Kandare Šoljaga Najstniki: praktični vodnik za starše ter Debra E. Burdick Čuječnost za otroke in najstnike. Preden pa preberemo knjige in poskušamo razumeti svoje pubertetnike, bo vedno dobrodošel velik, iskren in razumevajoč objem. Seveda ne pred vrstniki, deluje pa zagotovo. 7 petek, 8. novembra 2024 Oglas DRAGI PREBIVALCI OBČINE KAMNIK, VABIMO VAS, DA SKUPAJ SOUSTVARIMO PRIHODNOST NAŠEGA MESTA! Ohranjanje in promocija bogate kulturne in rokodelske dediščine sta za našo skupnost ključnega pomena, saj prinašata nove priložnosti za trajnostni razvoj in privabljata tako domače kot tuje obiskovalce. Javni zavod za kulturo Kamnik z velikim veseljem sodeluje v mednarodnem projektu COMMHERITOUR, ki se posveča lokalnim rokodelskim tradicijam in raziskuje, kako jih lahko še bolj oživimo – ne le v vsakodnevnem življenju, ampak tudi z vidika turizma in gospodarskega razvoja. Zanimajo nas vaše izkušnje in pogledi! Vabimo vas, da izpolnite kratko anketo, ki vam bo vzela le 10 minut časa. Z vašimi odgovori bomo skupaj odkrivali potenciale naše kulturne dediščine in rokodelstva ter iskali načine, kako lahko te dragocene vrednote še bolj prispevajo k razvoju lokalnih turističnih dejavnosti, lokalnega gospodarstva in naše skupnosti. ANKETA VAM JE NA VOLJO DO 17. NOVEMBRA SKENIRAJTE QR KODO IN SODELUJTE ZDAJ! Pomagajte nam soustvariti svetlo prihodnost občine Kamnik – skupaj lahko dosežemo veliko! NE ZAMUDITE PRILOŽNOSTI IN DELITE SVOJE IZKUŠNJE – ANKETO LAHKO IZPOLNITE DO 17. NOVEMBRA. Vaši odgovori so popolnoma anonimni in bodo uporabljeni izključno za namen te raziskave. Želimo si, da bi občani Kamnika aktivno prispevali k razvoju svojega mesta in skupnosti. Če imate še kakšne ideje, nam sporočite! Spletna stran projekta COMMHERITOUR: https://interreg-danube.eu/projects/commheritour Javni zavod za kulturo Kamnik, Polčeva pot10, Kamnik Vodja projekta Ana Schnabl: ana.schnabl@jzkk.si Projekt COMMHERITOUR sofinancirata Evropska unija iz programa Interreg Podonavje in Občina Kamnik. 8 petek, 8. novembra 2024 Iz naših krajev Umetniki na fotografijah V pesmi in besedi Po tem, ko se je z razstavo Mojstri besede Tomaž Berčič poklonil priznanim slovenskim pisateljem, so v Domu kulture Kamnik odprli še razstavo portretov slikarjev Dušana Letnarja. »Kot biser si lepa, Tuhinjska dolina …« je zadonela pesem na peti prireditvi Tuhinjska dolina v pesmi in besedi. Organizator Mešani pevski zbor Mavrica jo je v petek, 18. oktobra, v avli Osnovne šole Šmartno v Tuhinju pripravil v sodelovanju z izvajalci iz Tuhinjske doline. Sodelovalo je več kot petdeset nastopajočih. Aleš Senožetnik Kamnik – V minulih tednih so v Domu kulture Kamnik odprli dve fotografski razstavi, ki se posvečata upodobitvam umetnikov. Od sredine oktobra je bila v preddverju doma na ogled razstava Mojstri besede avtorja Tomaža Berčiča. Gre za sad večletnega projekta, v katerem je fotograf, sicer tudi član Foto kluba Kamnik, fotografiral eminentne slovenske pisatelje in pesnike, med drugim denimo Borisa Pahorja, Vinka Möderndorferja, Luja Šproharja ... Avtor se je portretov lotil v črno-beli tehniki, predvsem z željo, da bi skupaj z njimi v objektiv ujel tudi njihovo najljubše okolje, pa naj bo to delovno mesto, doma- ča dnevna soba ali najljubša sprehajalna pot … Berčičevo je minuli ponedeljek nasledila razstava Dušana Letnarja, prav tako člana Foto kluba Kamnik. Pod naslovom Ekstempore se je Letnar lotil slikarjev, ki so v minulih letih ustvarjali na kamniških srečanjih likovnikov. »Umetniki, ki so ustvarjali med letoma 2019 in 2024, so portretirani na dokumentarnih fotografijah, ki odstirajo notranji svet kontempliranja in ustvarjalnega procesa umetnikov na eni strani, po drugi pa ujame trenutke slikarske razigranosti, navihanosti in emocij,« je med drugim zapisano v vabilu na razstavo, ki bo v času uradnih ur doma kulture na ogled še do 25. novembra. Fani Zore Šmartno v Tuhinju – Mešani pevski zbor Mavrica je lani praznoval 40 let. Zbor vodi zborovodja Primož Leskovec. Zapeli so dve pesmi Rudolfa Maistra, Avsenikovo V gozdni samoti ter Prav lepa je ta šmarska fara. Nato se je predstavila enajstletna Neža Zore, ki je zaigrala na citre Tri planike in Cvetje v jeseni. Obiskuje 5. razred pri učitelju Tomažu Plahutniku. Pevci Mešanega pevskega zbora Društva upokojencev Motnik - Špitalič so začeli prepevati skupaj pred šestimi leti. To je bila njihova druga udeležba na tej prireditvi. Zbor vodi Karla Urh. Zapeli so dve ljudski, Kaj boš zunaj stal in Mož poseje repo, ter Tri planike in Na planine. Petra Osolnik je zapela pesmi Kot nekdo, ki imel me bo rad in Lepe ste ve, Karavanke, na kitari jo je spremljala Lana Erzar. Petra se je nekaj let učila solo petja pri pevki in jodlarki Brigiti Vrhovnik Dorič. Nastopala je skupaj z ljudskimi pevci iz Tuhinjske doline ter na raznih manjših prireditvah. Lana pa je tudi članica mlade skupine Citrin band, ki jih poučuje Jani Kortnik. Ljudski pevci iz Tuhinjske doline so decembra 2023 praznovali 10 let obstoja kot organizirana skupina in so Vsi nastopajoči na peti prireditvi Tuhinjska dolina v pesmi in besedi / Foto: arhiv organizatorja ob tej priložnosti izdali tudi svojo prvo zgoščenko z naslovom Nekoč v starih časih. Nastopajo na srečanjih ljudskih pevcev, na različnih proslavah in v domovih za ostarele. Vsako njihovo druženje se začne in konča s pesmijo. Predstavili so se z ljudskimi pesmimi Snoč sem eno pošto zvedu, Dekle, dekle, kaj si taka?, Rakitovec in Sem zaljubljen bil. Kulturno društvo Srednja vas pri Kamniku letos praznuje 40 let delovanja. V društvu sta najbolj aktivni sekciji MePZ Mavrica in Ljudski pevci iz Tuhinjske doline. Včasih je delovala dramska sekcija, ki se je po daljšem premoru predstavila s skečem Izgubljena beseda, katerega avtorica je Zdenka Klančnik, v njem pa so nastopili Janez Pavlič, Vera Traven in Silva Golob. Člani društva veliko sodelujejo s Turističnim društvom Tuhinjska dolina. Harmonikar Kristjan Žavbi se že 9. leto uči igranja na diatonično harmoniko pri Cirilu Spruku. Udeležuje se tudi tekmovanj na Veliki planini in pri Avseniku v Begunjah. Zelo lepo je zaigral dve skladbi: Poljanškovo Skupaj za vedno in Slakovega Čebelarja. Narodno zabavni duet Una 2 s T'hina sestavljata brata Uroš in Simon Sitar. Zaigrala sta avtorsko skladbo Na zdravje, na eks. Pri dveh ljudskih pesmih, V dolini tihi in Kaj mi nuca planinca, sta povabila poslušalce, da zapojejo zraven. Nato se jima je pridružila »una iz kuhne« Gordana Sitar, izvedli so skladbi Še enkrat šla s teboj bi pred oltar ter Dekle iz Ribnice. Ob koncu so se pevci MePZ Mavrica in Ljudski pevci iz Tuhinjske doline spominu na nedavno preminulega pevca Bineta Pirša poklonili z njemu ljubo pesmijo Vsakdo mora imeti prijatelja. Bine Pirš je pred 41 leti postal ustanovni član zbora Mavrica. Kar nekaj let je bil tudi predsednik zbora. Lani je od Javnega sklada za kulturo Kamnik prejel častno priznanje za prepevanje v zboru več kot 40 let. Prav tako je bil pri Ljudskih pevcih iz Tuhinjske doline od samega nastanka. Dolga leta je bil predsednik kulturnega društva. Za zaključek prireditve so vsi nastopajoči zapeli še pesem Kot biser si lepa, Tuhinjska dolina. Odmev osvojil srca v Italiji Mešani pevski zbor Odmev je uspešno nastopil na 17. mednarodnem pevskem festivalu Lago di Garda, ki je med 17. in 21. oktobrom potekal v jezerskem mestecu Limone sul Garda v Italiji. Anže Burja Limone sul Garda – Festival, na katerem je tokrat sodelovalo 13 pevskih zborov iz 11 držav z vseh koncev sveta, je zbor obiskal že drugič, s čimer nadaljuje svojo uspešno pot v mednarodnem prostoru. Z več kot štiridesetletno tradicijo nastopov doma in v tujini vsako leto ponese glas Kamnika v svet. Kamniški zbor Odmev, ki je znan po svoji energiji, predanosti in visoki kakovosti izvedb, se je na odru festivala pod vodstvom Anice Smrtnik ponovno predstavil s skrbno izbranim repertoarjem, ki je združeval elemente slovenske ljudske glasbe ter nabožnih in gospel pevskih aranžmajev. Njihov nastop je bil deležen izjemno pozitivnega Mešani pevski zbor Odmev je uspešno nastopil na 17. mednarodnem pevskem festivalu Lago di Garda. / Foto: Edita Vrankar odziva občinstva in drugih zborov, ki so prav tako sodelovali na festivalu. Poleg festivalskih nastopov so se zbori predstavili tudi s krajšim programom na trgu Garibaldi. Festival ob gardskem jezeru, velja za enega izmed tradicionalnih pevskih dogodkov v Evropi, kjer nastopajo zbori z različnih koncev sveta. Njegov namen je predstavitev različnih kulturnih tradicij, utrjevanje prijateljskih vezi in druženje med zasedbami, kar pogosto privede do nadaljnjih glasbenih sodelovanj. To pa je za zbor, ki stremi k nadaljnji rasti in razvoju, izjemno pomembno. Po uspešnem nastopu v Italiji se pevci že veselijo novih glasbenih izzivov, ki jih čakajo v prihodnjih mesecih. Že zdaj vabijo vse poslušalce, da se jim pridružijo na prihajajočih koncertih. Prvi bo že v petek, 15. novembra, ob 19.30 v Samostanu Mekinje. 9 petek, 8. novembra 2024 Zanimivosti Knjiga za mlade in o mladih Razvijali svoje podjetniške ideje Kamničan Sandi Muheljić je pred kratkim izdal avtobiografijo Mlad in neumen, v kateri pa ne popisuje le svoje življenjske zgodbe, temveč tudi lekcije iz sveta podjetništva in življenja. Maša Likosar jetniški poti. »Vsak projekt, ki sem ga začel, sem podrobno opisal – od ideje do realizacije in lekcij, ki sem se jih naučil,« nam je pojasnil v nedavnem pogovoru. A se knjiga ne osredotoča zgolj na podjetništvo. Bralca vodi tudi skozi odraščanje in ključne lekcije iz osnovne in srednje šole ter fakultete. Del nameni tudi življenjskim spoznanjem, od financ in kapitalizma do prehrane, alkohola in celo osvajanja in zvez. Poglavje Tinder Battlefield nameni najbolj priljubljeni spletni aplikaciji za zmenke in podeli nasvete za pripravo profila in poti do pravega zmenka, za kar mu bo verjetno najbolj hvaležen moški del bralstva. Aleš Senožetnik Kamnik – Pri komaj 25 letih si je Sandi Muheljić nabral že precej izkušenj v podjetniških vodah. Diplomirani ekonomist po izobrazbi je med drugim ustanovil podjetje Kavion, ki se ukvarja z inovativnimi načini distribucije kave, bil je direktor kamniškega podjetniškega pospeševalnika KIKštarter in mentor mladim, ki stopajo na podjetniško pot. Kot pravi, si ni predstavljal, da bo napisal knjigo, saj pisanje nikoli ni bila njegova močna stran, a želja, da bi popisal svoje mladostniške izzive in lekcije, dokler so spomini še sveži, je bila prevelika in nastala je avtobiografija Mlad in neumen. Odziv ga je presenetil, saj je že v prvih tednih prodal več kot tisoč izvodov, knjiga pa je priljubljena tudi med bralci slovenskih knjižnic. V kamniški boste do prvega prostega izvoda težko prišli pred koncem novembra. Ogrodje za knjigo, ki prekipeva od mladostniške energije, je napisal v nekaj zamahih ob koncih tedna na morju. Kot pravi, je takrat kipelo iz njega, pisal je od jutra do večera, skoraj brez predaha. V knjigi ne manjka slengovskih izrazov, tu in tam začinjenih s kakšnim balkanizmom ali kletvico. Na ta Do hitrega zaslužka Sandijeva pot zagotovo ni vsakdanja. Odraščal je v podjetniški družini. Ko je oče odšel na delo v tujino, se je družina preselila v Avstrijo, Sandi pa se je kljub rosnim 16 letom odločil, da bo svojo pot nadaljeval v Sloveniji. Hitro je bilo treba odrasti, a Mladi v Barutani na dogodku Mesto mladih Maša Likosar Kamnik – Mladinski svet Kamnik je oktobra s svojimi organizacijami članicami organiziral tradicionalni dogodek Mesto mladih, ki je potekal v Kreativni četrti Barutana. Dogajanje je bilo polno dejavnosti, kot so poslikava s kano, peka kostanja in hrenovk, taborniška ognjena Kamnik – Tridnevni dogodek je združil več kot 30 mladih podjetnikov, inovatorjev in strokovnjakov z različnih področij. Udeleženci so ob podpori izkušenih mentorjev razvijali svoje podjetniške ideje in produkte ter jih na koncu predstavili strokovni komisiji. Dogodek se je začel v petek, ko so ekipe prejele prvi izziv – V eni uri do 100 evrov, pri katerem so morale v kratkem času razviti in predstaviti idejo. Mentor dogodka je bil Matjaž Jug, ki je ekipe spod- jah spletnega oglaševanja. Tretji dan so ekipe svoje ideje predstavile na zaključnem dogodku pred strokovno komisijo. Ocenila je projekte šestih ekip, ki so se potegovale za denarno nagrado Podjetniškega kluba Kamnik. Prvo mesto je osvojila ekipa Safe Light (Peter Vovk, Matej Kortnik, Ana Kregar), ki je razvila večnamensko varnostno lučko za kolesa, 2. mesto ekipa Lidsy (Jana Plevel, Veronika Čop, Jasmina Hrastovec), ki je razvila napredno pokrovko za posode s filtrom, in 3. mesto ekipa Wood-U-Sleep (Tadej Černilec, Jakob Brišar, Začnite brati Sandi Muheljić / Foto: Aleš Senožetnik račun bo bralec verjetno odpustil tudi kakšno slovnično napako. Pisanje je sočno in iskreno, avtor brez dlake na jeziku pripoveduje tudi o manj laskavih prigodah. V podjetniškem inkubatorju Kikštarter Kamnik je oktobra potekal Produktni start-up vikend. si je pri tem vzel čas tudi za mladostniške norčije. Kot priznava, je na podjetniško pot stopil, ker je »mlad in neumen« mislil, da je to najhitrejša pot do bogastva. Danes ve, da ni tako. »Podjetništvo ni za hitre zaslužke. Če hočeš hitro zaslužiti, bodi nategun, diler, ropar. Hitrega zaslužka na pošten način ni. Tisti, ki ti prodajajo zgodbe o tem, kako hitro zaslužiti, so edini, ki bodo zaslužili v tej zgodbi,« pravi nekje na začetku knjige, katere del je namenil svoji pod- Komu je torej knjiga namenjena? »Je za vse, ki se želijo naučiti, kako se spoprijemati z življenjskimi izzivi. Tudi starši in stari starši bodo skozi to knjigo morda bolje razumeli svoje otroke in vnuke ter čas, v katerem odraščajo,« je prepričan avtor, ki sicer mladim svetuje, naj čim prej začnejo prebirati knjige, poslušati podkaste in se nasploh izobraževati na področjih, ki jih zanimajo: »Samo tako lahko spoznate, kaj si želite doseči, začnete razumevati svet okoli sebe in se učite.« Udeleženci so ob podpori izkušenih mentorjev razvijali svoje podjetniške ideje in produkte. / Foto: Gregor Prašnikar budil k hitrim odločitvam in timskemu delu, kar je udeležence pripravilo na intenziven konec tedna. Drugi dan je bil namenjen nadaljnjemu razvoju idej. Udeležencem se je pridružil tudi Aleš Hrovat, ki je delil nasvete o sodelovanju z azijskimi dobavitelji in strategi- Matevž Polenšek), ki je razvila lesene kapsule za spanje. Organizatorji so ob robu poudarili, da je Produktni start-up vikend v Kikštarterju znova dokazal, da lahko inovativnost, podjetniška strast in sodelovanje ustvarijo pomembne ideje, ki imajo potencial za nadaljnji razvoj. NOVI RENAULT CAPTUR pagoda, športne igre, kviz, karaoke in druženje v sproščeni družbi aktivnih mladih posameznikov. Poleg organizacij članic je pri izvedbi sodeloval tudi Mladinski center Kotlovnica, podporo pa so ponudili Zavod za kulturo Kamnik – Dom kulture Kamnik, Občina Kamnik in Kulturno društvo Priden možic. dodatne ugodnosti za vozila iz zaloge* 5 let jamstva** 4 leta brezplačnega vzdrževanja** bon za zimske pnevmatike** *Informativni izračun je narejen na dan 1. 10. 2024. Priporočena maloprodajna cena (MPC) z že upoštevanim popustom in bonusom ob financiranju znaša 19.790 € in je neobvezujoča ter že vključuje 22-odstotni DDV in DMV. Informativni izračun za skupni znesek finančnega lizinga v višini 10.357 € je narejen za dobo odplačila 96 mesecev in upošteva fiksno obrestno mero 8,49 % ter polog v višini 9.433,42 €. EOM znaša 9,88 % in se lahko spremeni, če se spremeni katerikoli element v izračunu. Lizingojemalec vrne obveznosti v 96 mesečnih obrokih v višini 149 €. Skupna finančna obveznost, ki jo mora odplačati lizingojemalec, znaša 14.653 €, od tega znaša strošek odobritve finančnega lizinga 349 €. **Vsi kupci ob nakupu vozila prejmejo brezplačno jamstvo za obdobje 5 let ali do 100.000 km, pri čemer v obdobju 2 let od nakupa vozila velja tovarniška garancija, po preteku tovarniške garancije pa sledi 3 leta podaljšanega jamstva Renault oziroma do 100.000 km, kar koli se zgodi prej. Vsi kupci ob nakupu vozila prejmejo brezplačno pogodbo o vzdrževanju MyRevision za obdobje 4 let ali do 80.000 km (kar koli se zgodi prej). Ne glede na obliko financiranja kupec prejme bon za zimske pnevmatike v vrednosti 500 € z DDV. Pridržujemo si pravico do napak. Slika je simbolična. Več informacij o ponudbi in pogojih nakupa je na voljo na renault.si. Poraba pri mešanem ciklu: 4,6-6,3 l/100 km. Emisije CO2: 103-143 g/km. Emisijska stopnja: EURO6DFULL. Emisija NOx: 0,0055-0,0467 g/km. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Renault priporoča renault.si Vaš trgovec v Cerkljah na Gorenjskem Barutana je oktobra ponovno gostila dogodek Mesto mladih. / Foto: Blaž Plut PREŠA CERKLJE, d.o.o., Slovenska c. 51, Cerklje, 04 281 57 00, renault.presa@gmail.com 10 petek, 8. novembra 2024 Šport Svetovni plesni prvaki Nastopil na najvišjem triatlonu na svetu Maša Likosar Kamnik – Miro Kregar je po 20 letih spet uspešno nastopil na najvišjem triatlonu na svetu, na Perujskem jezeru Titikaka. Tekmovanje 3830 metrov nad morsko gladino je imelo posebne zahteve in zakonitosti tudi na sami tek- mi, vendar je Miro suvereno vse opravil z odliko. Na državnem prvenstvu v standardnem triatlonu (1,5-40-10) je končal na absolutnem šestem mestu in prvem v starostni kategoriji. S tem je več kot odlično zaključil svojo točno 40. sezono tekmovanj v triatlonu. Med 9. in 17. oktobrom je v Skopju potekalo eno najzahtevnejših svetovnih prvenstev v hip hopu, poppingu in street dance showu. Plesalci Plesnega kluba Miki so osvojili dve zlati, eno srebrno in dve bronasti medalji. Anja Jurić Skopje – Na tekmovanju so se pomerili najboljši plesalci z vsega sveta, v nekaterih disciplinah je sodelovalo tudi do 200 tekmovalcev. Že sama uvrstitev na prvenstvo predstavlja velik uspeh, plesalcem Plesnega kluba Miki pa je večkrat uspelo priti celo do finala, med drugim so osvojili dve zlati, eno srebrno in dve bronasti medalji. V članski disciplini, ki velja za najprestižnejšo, je največji uspeh dosegla naša hip hop mala skupina Flex (plesalki Sara Spruk in Ana Terčič iz Kamnika). Z vrhunsko odplesano koreografijo, ki sta jo pripravila Martin Sorgo in Tatjana Gajanović, sta si med 48 skupinami priplesali finale in na koncu osvojili srebrno medaljo. Zadnja dva dneva prvenstva sta bila namenjena street dance showu, kjer so se plesalci pod vodstvom izkušenih trenerjev in koreografov Anje Jurić in Andraža Mraka z izjemnimi nastopi v vseh kategorijah uvrstili v finale. Mladinska street dance show formacija The one with the magic lamp, v kateri je v glavni vlogi zablestela Kamničanka Kaja Turk, je Miro Kregar je uspešno nastopil na najvišjem triatlonu na svetu. / Foto: Giuseppe Guillen Florez Sezono tekmovanj končala s petim mestom Kamnik – Tjaša Vrtačič, članica TK Trisport Lelosi Kamnik, je sezono triatlonskih tekmovanj končala s 5. mestom na evropskem pokalu v Alanyi. Ene stopničke in trikrat peto mesto na tekmah evropskega pokala so dokaz, da je na pravi poti. Dobre uvrstitve so ji prinesle tudi visoko sedmo mesto na zaključni lestvici evropskega pokala. Če k temu dodamo še naslov evropske prvakinje v akvatlonu in pridobljeno kategorizacijo vrhunske športnice svetovnega razreda, je s to sezono lahko več kot zadovoljna. M. K. Plesalci, ki prihajajo iz Kamnika, so večkrat stali na zmagovalnih stopničkah. / Foto: arhiv kluba navdušila vseh sedem sodnikov, ki so jo skoraj soglasno postavili na prvo mesto. Ob razglasitvi rezultatov so sledili ganljivi trenutki – plesalci so namreč ubranili lanski naslov mladinskih svetovnih prvakov, z zlatimi medaljami okoli vratu pa so ob čustvenem vzdušju glasno zapeli slovensko himno. Kaja Turk je s Claudio Smrekar prvič zaplesala tudi v street dance show pri mladinskih dvojicah in se prav tako ve- selila zmagovalnih stopničk in 3. mesta. Lovorike pa so uspešno osvajali tudi najmlajši plesalci PK Miki. Otroška street dance show formacija Home alone, v kateri so plesale Patricija Flis, Karin Uršič in Zoya Vodlan iz Kamnika, je že z uvrstitvijo v finale dosegla izjemen uspeh, ob osvojenem 3. mestu pa je bilo navdušenje nepopisno. Najmlajši duo, Patricija Flis in Gaber Rebolj, je s simpa- tično koreografijo zasedel odlično 4. mesto, le korak stran od stopničk. Patricija je tekmovala še v street solo kategoriji, kjer se je med 20 deklicami z izjemnim nastopom uvrstila v finale in osvojila 6. mesto. V Plesnem klubu Miki smo ponosni na vrhunske dosežke vseh naših plesalcev in trenerjev in se že veselimo prihodnjih uspehov, ki bodo ob njihovem trudu in predanosti zagotovo sledili. Do največjega uspeha kamniškega kegljanja V madžarskem Zalaegerszegu je potekalo najzahtevnejše evropsko tekmovanje, na katero se uvrstijo le državni prvaki iz pretekle sezone. PODJETNIŠKI KLUB KAMNIK, FUŽINE 134, KAMNIK Gašper Pirman Zalaegerszeg – Na svetovnem pokalu so si mesto kot državne prvakinje izborile tudi kamniške kegljačice in na koncu z osvojenim 4. mestom navdušile in dosegle največji uspeh kamniškega kegljanja. Čeprav so bile lani blizu uvrstitve med najboljše štiri, si v letošnji izdaji svetovnega pokala nihče ni niti mislil, da bi lahko premešale štrene najboljšim klubom iz Evrope. A na težkem kegljišču so igrale izredno kvalitetno, odlični rezultati so si sledili in prvič v zgodovini kamniškega kegljanja smo imeli predstavnika v polfinalu najelitnejšega evropskega tekmovanja. Po kvalifikacijah so se s skupno 3470 keglji uvrstile v polfinale kot tretje. Nataša Radić, Tadeja Kokalj, Lea Drnovšek, Klara Kopri- Na svetovnem pokalu so kamniške kegljačice z osvojenim 4. mestom dosegle največji uspeh kamniškega kegljanja. / Foto: arhiv kluba vec, Noemi Živković, Tea Repnik, Lidija Pirman in Marija Ravnikar so se pod vodstvom trenerja Francija Spruka v polfinalu srečale s kegljaškim klubom Slovan Rosice. Nekaj tekmovalne treme je pripo- moglo, da so bile češke prvakinje, drugouvrščene po skupinskem delu, preprosto predober tekmec in so se zasluženo uvrstile v finale. A kamniškim kegljačicam je naslednji dan ostal še en boj, boj za tretje mesto proti avstrijskim prvakinjam. Dunajčanke so bile v zaključnih metih nekoliko bolj zbrane in na koncu so le za nekaj podrtih kegljev zmagale s tesnim rezultatom 5 : 3. Kamničanke so osvojile četrto mesto, kar je vsekakor vrhunski rezultat in odlična popotnica za naprej. Še posebno ob dejstvu, da je ekipa sestavljena iz samih mladih kegljačic. S tem so se uvrstile tudi v letošnjo ligo prvakov. Že nekaj dni po koncu evropskih tekmovanj so v Budimpešti izvedli žreb parov osmine finala lige prvakov. Kamniške kegljačice so bile med nosilkami, žreb pa jim je določil, da se bodo 23. novembra in 7. decembra za uvrstitev v četrtfinale udarile s Slovakinjami. Prvo tekmo bodo odigrale v Podbrezovi, povratna decembrska tekma pa bo potekala na kamniškem kegljišču. 11 petek, 8. novembra 2024 Šport Drugič med najboljšimi Odbojkarice Calcita Volleyja so v sredo v Carigradu igrale svojo prvo letošnjo tekmo v ligi prvakinj. Domači Vakifbank je bil po pričakovanjih zanje premočan nasprotnik, že v torek pa bodo v dvorani Tivoli igrale še prvo domačo tekmo. Miha Štamcar Kamnik – V lanski sezoni, svoji tretji v ligi prvakinj, so bile Kamničanke proti nemškemu Potsdamu na pragu zgodovinske zmage za slovensko žensko klubsko odbojko, medtem ko sta bili ekipi Grot Budowlani Lodž in predvsem carigrajski Fenerbahče zanje premočan nasprotnik. Še težja naloga varovanke Bruna Najdiča čaka v letošnji sezoni. Z močjo Vakifbanke, v zadnjem desetletju verjetno najboljše evropske ekipe, so se seznanile minulo sredo, medtem jih prihodnji torek čaka tekma z lanskoletnimi evropskimi podprvakinjami, ekipo Vero Volley Milano. Kamničanke bodo svojo priložnost za tretje mesto v skupini C iskale proti portugalskemu Portu. »Skupina je še težja, kot je bila lanska, kajti tudi portugalska ekipa ima veliko tujk, ki imajo svojo kakovost, ki vedo, zakaj so tam, mi pa smo slabši kot lani. Seveda to ne pomeni, da ne bomo skušali premagati Porta. Kako uspešni bomo, je drugo vprašanje, bistveno pa bo, da bomo svojo igro dvignili na višjo raven. V tem trenutku smo sami sebi največja težava in temu se moramo posvetiti,« je pred nadaljevanjem lige prvakinj dejal Najdič, ki drugo sezono vodi kamniške odbojkarice. Roman Radej Škofja Loka – Oktobra so se v Škofji Loki zbrali upokojenci – strelke in strelci z zračno puško iz vse Slovenije na državnem prvenstvu ZDUS. Nastopile so ekipe strelcev, ki so zmagale na predhodnih regijskih tekmovanjih. Društvo upokojencev Kamnik sta zastopali ženska ekipa treh strelk in moška ekipa štirih strelcev. Tekmovanje je potekalo v Škofji Loki na 12-mestnem strelišču, opremljenem z elektronskimi tarčami. Za- tri strelke in strelci ter ekipe so na koncu prejeli medalje in pokale. Tako na izvedbo tekmovanja kot na rezultate ni bilo pripomb ali pritožb. Pod vodstvom našega vodje sekcije strelcev pri DU Kamnik Pavleta Sreša smo se odlično odrezali. Ženska ekipa v sestavi Jana Smrekar, Irena Radej in Marija Hribar je pokorila vso slovensko konkurenco in zmagala. Postale so ekipne državne prvakinje. Z zmago imajo avtomatično zagotovljen nastop na prihodnjem državnem prvenstvu. Posamezno je zmagala naša strelka Jana Varovanke Bruna Najdiča čaka v letošnji sezoni še težja naloga. / Foto: Jan Uršič Čeprav je raven tekmovanja v najmočnejšem klubskem tekmovanju na veliko višji stopnji od slovenske ženske klubske odbojke, trener Kamničank meni, da igranje v njem lahko samo koristi. »Kakovostni razkorak med slovensko in evropsko žensko klubsko odbojko je zelo velik. Vse skupaj se začne že pri financah, kajti če bi želeli biti konkurenčni najboljšim, bi glede na kader, ki ga imamo, morali pripeljati ne treh, pač pa pet, šest tujk, ker bi bil s tem tudi trening boljši. Toda s tem bi prišli do nove težave, to je pomanjkanje kakovostnih tekem, zato sem skeptičen, da bi v Sloveniji lahko v doglednem času sestavili ekipo, ki bi bila kon- kurenčna za igranje v ligi prvakov. Toda ne glede na razkorak, o katerem govorim, je dobro, da je Slovenija prisotna na tem zemljevidu, kajti ko bo enkrat padla z njega, bo šla še korak nazaj,« meni izkušeni Mariborčan na klopi Kamničank. Kamničani do prvih zmag Po štirih porazih, predvsem zadnji proti kranjskemu Merkurju Triglavu je bil zelo boleč, so do prve zmage v domačem prišli tudi kamniški odbojkarji, ki so na zaostali tekmi petega kroga v gosteh premagali ravenski Fužinar. Le nekaj dni pozneje, minulo soboto, pa so bili boljši še od soboške Panvite Pomgrad, tako da so že ulo- vili priključek z gornjim delom lestvice. »Igra proti Sobočanom je že bila približno takšna, kot si jo želim in kot smo jo sposobni igrati. Jutrišnje gostovanje v Novem mestu proti Krki bo za nas zelo pomembno, kajti ob morebitni novi zmagi bi bila naša samozavest na še višji ravni, hkrati pa tudi dokaz, da na treningih delamo dobro. So pa dozdajšnje tekme v državnem prvenstvu samo potrdile, da bo v letošnji sezoni ACH Volley razred zase, preostale ekipe pa smo si zelo blizu in v nadaljevanju sezone bo veliko odvisno tudi od dnevne forme,« je po drugi zaporedni zmagi kamniških odbojkarjev dejal njihov trener Gašper Ribič. Znova svetovni (pod)prvaki V Skopju je med 9. in 16. oktobrom v organizaciji Mednarodne plesne zveze potekalo svetovno prvenstvo v hip hopu in street dance showu. Udeležilo se ga je tudi veliko Šinšinovih plesalcev. Manca Andrić Skopje – Že udeležba na tovrstnem tekmovanju je velik uspeh, saj je pogoj uvrstitev med najboljše na državnem prvenstvu. A plesalci Plesnega kluba Šinšin s trenerkama ter koreografinjama Sandro Rožič in Valentino Zajtl so ponovno dokazali, da ne spadajo le med najboljše v državi, ampak v sam svetovni vrh. Tekmovanje so odprli hiphoperji, med njimi Noel Mikuš, ki je kot solist med mlajšimi mladinci osvojil 33. mesto, ter Zala Vrankar in Lara Pirc, ki sta z duetom v kategoriji starejših mladink po treh odplesanih krogih končali na izvrstnem 34. mestu. Za naši najmlajši tekmovalki Nejo Žerjav in Zojo Jezernik je bilo to prvo svetovno prvenstvo in v močni konkurenci otroških Pokorile konkurenco Šinšinovi plesalci so ponovno postali svetovni (pod)prvaki. / Foto: arhiv kluba parov sta si priplesali 43. mesto. Mladinska mala skupina (do 7 plesalcev) Barabe je tekmovanje po energično odplesanih šestnajstini in osmini finala zaključila na sijajnem 26. mestu. Poudariti gre tudi, da je v hip hopu konkurenca neverjetna, saj v prav vsaki kategoriji tekmuje okrog 100 tekmovalcev. Za hip hopom je na vrsto prišel še street dance show in naši plesalci so zopet pokazali, da so mojstri v tej disciplini. Ta se od hip hopa razlikuje v tem, da daje poudarek zgodbi, ki jo plesalci s pomoč- jo scene oz. rekvizitov razvijejo med nastopom. Aleksander Blejc in Taja Žerjav sta z duetom med starejšimi mladinci osvojila naslov svetovnih prvakov, Aleksander pa se je kot solist okitil še s srebrom. Svetovni podprvak je postal tudi Erik Latić, in sicer v kategoriji solo mlajši mladinci, prav tako pa je na drugem mestu tekmovanje končala mladinska formacija (do 24 plesalcev) Wall Street in 80's. Mala skupina Black Widow si je po uvrstitvi v polfinale z odličnim nastopom med mladinci priborila 6. mesto. Svetovno prvenstvo ni bilo nepozabno doživetje le zaradi naravnost fantastičnih rezultatov, ampak predvsem zaradi še tesneje spletenih prijateljskih vezi in neprecenljivih plesnih izkušenj, ki bodo prav vsakemu od plesalcev še kako koristile na njihovi nadaljnji poti. Renato Uranič, Marija Hribar, Pavel Serša, Irena Radej, Jana Smrekar, Marjan Repič, Roman Radej / Foto: arhiv društva čelo se je ob 8. uri ter končalo ob 15.30. Tekmovanja se je udeležilo 15 moških ekip s 57 strelci in 10 ženskih ekip s 40 strelkami, kar potrjuje, da športno streljanje med seniorji še vedno živi in povezuje ljudi z vseh koncev Slovenije. Vsaka ekipa je sestavljena iz maksimalno štirih tekmovalcev, upoštevajo se rezultati najboljših treh tekmovalcev. Najboljše Smrekar in postala državna prvakinja. Uspeh sta dopolnili Irena Radej s 3. mestom in Marija Hribar z 10. mestom. V moški konkurenci je ekipa DU Kamnik v sestavi Pavle Serša, Roman Radej, Marjan Repič in Renato Uranič osvojila 2. mesto. Posamične uvrstitve: Serša 5. mesto, Radej 9. mesto, Repič 23. mesto in Uranič 27. mesto. ZAPOSLUJEMO NOVO EKIPO! Poglej & se prijavi! Za nove zgodbe iz lesa k dolgoročnemu sodelovanju vabimo: • mizarje, • CNC operaterje, • konstruktorje pohištvatehnologe, • prodajnike. Dobrodošli! Barletova 3, Medvode www.pohistvoISKRA.si/zaposlimo E: info@pohistvoISKRA.si T: 01/ 3611 211 12 petek, 8. novembra 2024 Zanimivosti Jubilej nogometa na najvišji ravni Bojan Pollak Korošica – Letos je minilo 45 let, odkar je bila odigrana prva nogometna tekma »na najvišji ravni«, in sicer na 1800 metrih nadmorske višine Ta tradicija se je obdržala do danes. To ni ravno okrogla obletnica, ampak bolj »oglata«, vendar vseeno taka, da je vredna omembe. Vreme pred tekmo je bilo ves teden neprijazno do dejavnosti na prostem. Po hribih je zapadel sneg, toda vremenska napoved za nedeljo je bila zelo ugodna – sonce. Napoved je bila točna, edino kraji, za katere je bilo napovedano sončno vreme, so bili drugje … V nedeljo, 6. oktobra, je bila na Korošici občasno tudi tako gosta megla, de se ni videlo od enega do drugega gola. Megla in okoli deset centimetrov južnega snega sta vplivala samo na začetek tekme, ki je bil kakor vedno točno opoldne, vendar pa tokrat po zimskem srednjeevropskem času. Niso pa razmere motile zagnanosti Kranjcev in Štajercev, da se ne bi pomerili v nogometu po posebej prirejenih pravilih, ki upoštevajo »najvišjo raven«. Tokrat je bila športna sreča ali pa boljša pripravljenost in taktika na strani Kranjcev. Dosegli so štiri zadetke, medtem ko je Štajercem manjkalo samo nekaj centimetrov, da bi dosegli vsaj enega, a ga niso. Zato so obljubili, da bodo bolj zavzeto trenirali in našli boljšo taktiko, da se bodo na naslednji tekmi, ki bo v nedeljo, 5. oktobra 2025, oddolžili za ta poraz. Skupinska slika: Kranjci so v zelenih, Štajerci pa v vijoličastih majicah. / Foto: Dare Jazbinšek O novih spoznanjih Konec oktobra je izšla knjiga kamniškega zgodovinarja dr. Damjana Hančiča z naslovom Postati del velike nemške skupnosti – Kamniško okrožje v času nemške okupacije 1941–1945. Maša Likosar Kamnik – Znanstvena monografija s 383 stranmi, ki temelji na pretežno v nemščini pisanih dokumentih iz medvojnih fondov nemškega okupatorja, danes shranjenih v Arhivu Republike Slovenije, prinaša vrsto novih spoznanj o dogajanju med drugo svetovno vojno na območju današnjih upravnih enot Kamnik, Domžale, Litija in severnega dela mestne občine Ljubljana, ki so tedaj oblikovali okupatorjevo upravno okrožje s sedežem v Kamniku. »Na širšem kamniškem območju ob obilici raziskav o vojni tematiki, tako v raziskavah pred letom 1990 kot po njem, večinoma črpamo bodisi iz v slovenščini pisanih arhivskih virov bodisi pričevanj oziroma spominov aktivnih udeležencev vojne. Zelo malo pa je bilo uporabljenega gradiva iz ohranjenih fondov nemškega okupatorja, ki pa so pisani v nemškem jeziku. Ker sem se že pred več kot 20 leti ob pisanju doktorske disertacije o zgodovini treh samostanov klaris na nekdanjem Kranjskem izpopolnil v prevajanju srednjeveških in novoveških besedil iz nemščine, sem po 15 letih raziskovanja Kamniški zgodovinar dr. Damjan Hančič in njegovo delo Postati del velike nemške skupnosti / Foto: osebni arhiv slovenske medvojne zgodovine na osnovi slovenskih virov spet sprejel izziv spopasti se z nemškimi viri. Sedanje delo je bilo lažje, saj je medvojno gradivo napisano v latinici in na pisalni stroj, ne v ročno pisani gotici kot prej omenjeno samostansko gradivo,« je pojasnil dr. Damjan Hančič. Knjiga je vsebinsko razdeljena na štiri sklope. V prvem poglavju je predstavljena zasedba kamniškega okrožja in upravno-organizacijske spremembe v obsegu in upravi. Sledi obsežen sklop predstavitve ponemčevalnih procesov v okrožju, ki je razdelje- no na ukrepe za ponemčenje lokalnega slovenskega prebivalstva, naseljevanja Nemcev v okrožje in prizadevanje za germanizacijo videza kulturne krajine. Poglavje o vojnem nasilju opisuje poglede nosilcev lokalnih oblasti na nekatere tragične dogodke na tem območju, zlasti v letu 1942. Zadnji vsebinski sklop prinaša po navedbah avtorja do zdaj v zgodovinopisju popolnoma prezrto področje kmetijske proizvodnje in oskrbe prebivalstva v kamniškem okrožju v času okupacije. Knjiga vsebuje tudi več tabel in grafov, dodatno dokumentarno vrednost pa ji dajejo številne arhivske fotografije iz 30. in 40. let 20. stoletja, ki jih hranijo Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, Medobčinski muzej Kamnik in fotografski arhiv Petra Nagliča. Avtor je ob robu še pojasnil, da fotografija na naslovnici predstavlja zemljevid izselitvenega območja neposredno ob medvojni nemško-italijanski okupacijski meji na območju osrednje Slovenije. »Ker se na njem vidi tudi večina krajev iz tedanjega kamniškega okrožja, se mi je zdela pravšnja za naslovnico. Hkrati sta na naslovnici tudi dva originalna žiga organov nemške uprave. Prvi je žig kamniškega vodje okrožne izpostave nacistične stranke, drugi pa raznarodovalne organizacije Koroške ljudske zveze. S tem na simbolni način izkazujeta namene nemškega okupatorja na kamniškem območju. Po eni strani integrirati prebivalstvo tega območja v nemški rajh in ga ponemčiti, po drugi strani pa mu kot sestavnemu delu koroškega gava iztrgati ne samo narodno, pač pa tudi pokrajinsko, tj. gorenjsko zavest in jo nadomestiti s koroško. Zato je tudi ovitek knjige v koroških deželnih barvah,« je dodal. Bilo je nekoč v Kamniku (26) V kamen vklesana zgodba malega dečka Janja Železnikar, Medobčinski muzej Kamnik V lapidariju kamniškega muzeja je shranjenih nekaj kamnitih spomenikov iz Kamnika, ki odstirajo delčke rimske, srednjeveške in novoveške preteklosti mesta. Lapidarij (lat. lapidarium) je prostor, kjer se hranijo oz. razstavljajo kamniti spomeniki; je izpeljanka iz besede lapis – kamen, beseda lapidaren pa se uporablja v prenesenem pomenu: kratek in jedrnat način izražanja, takšen, kakršen najbolje označuje besedila napisov na kamnitih spomenikih. Črke, liki, podobe, različni motivi, znaki, vklesani v kamne, nam pripovedujejo o pogrebnih običajih, verskem življenju, mestnih privilegijih, verovanjih, človekovih mitičnih predstavah, obrtniških tradicijah itd. Nagrobniki nam sporočajo starost pokojnika, včasih njegovo funkcijo in pomen v družbi. Med najstarejšimi kamnitimi spomeniki, ki jih hranimo v kamniškem muzeju, je nagrobnik Gaja Dindija Blanda. Izdelan je iz velikega bloka sivega ihanskega apnenca. Na zgornji ploskvi je ohranjenih sedem moznic, kar priča o tem, da je verjetno na vrhu stal še ne kamniti del, morda celo kip. Na sprednji strani je napisno polje, na obeh straneh pa je na akantu upodobljen kantaros z vinsko trto in grozdjem, levo in desno pa simetrično delfina. Iz napisa, vklesan je bil v drugi polovici 1. stoletja n. št. razberemo, da je bil pod spomenikom pokopan osemletni deček, Gaj Dindij Blando. V originalu: C(aio) Dindio/Blando et/Octvaiae P(ublie) f(ilio) /Qartae/ an(orum) VIII. Spomenik sta mu postavila starša Gaj Dindij Blando in Oktavija Kvarta. Nagrobnik je so odkrili okrog leta 1930, nazadnje je bil vzidan v poslopje stare Ete. Leta 1968 pa je bil prenesen v kamniški muzej. Rodbinsko ime Dindijev izvirala iz metalurškega mesta Praeneste (dan. Palestrina) v srednji Italiji. Do sredine 1. stoletja pr. n. št. so bili Dindiji znani kot izdelovalci nakita, kovinskih zrcal, posodja, bronastih kipov in drugih okrasnih predmetov. V Cezarjevem obdobju (100–44 pr. n. št.) je v mestu živelo največ oseb z imenom Dindius. Proti koncu rimske republike so gospodarsko močne družine izumrle ali pa so se odselile v Akvilejo in od tam proti vzhodu. Osebno ime Blandus pa se je pogosto uporabljalo za obrtniški sloj prebivalstva. Stari Grki in Rimljani so veliko kamnitih spomenikov Stranska ploskev nagrobnika (foto: Janja Železnikar); rekonstruirana barvna poslikava, ki jo je odkrila in nato izrisala konservatorka-restavratorka Tea Kregar barvali. Poslikave so se ohranile tudi na nekaterih srednjeveških kamnih. Na nekaterih delih Dindijevega spomenika so ostanki barv vidni s prostim očesom. Na Dindijevem spomeniku se je največ barve ohranilo na vrču – kantarosu, iz katerega raste vinska trta z grozdi – simbol neusahljivega življenja. Delfin je simbol preobrazbe, spremljevalec duš v kraljestvo mrtvih. Pokojnika čez vodo odpelje na otok blaženih. Rimski zakoni so določali, da morajo biti umrli pokopani zunaj naselij, zato večino pokopališč iz rimskega obdobja najdemo ob cestah izven mestnih obzidij. Sprva so Rimljani svoje pokojne sežigali na grmadi. Pokojnika so umili, obleki v najbolj svečana oblačila ter okitili z nakitom, okrasili s cvetjem. Po sežigu na grmadi so pepel dali v žaro (kamnito, stekleno, glineno …) ali pa ga razsuli po grobni jami. Pokojnemu so v grob pridali darove, hrano in pijačo, zato Nagrobnik Gaja Dindija Blanda / Foto: Janja Železnikar v grobovih pogosto najdemo namizno posodje, vrče, čaše, skodele; pa tudi balzamarije, oljenke, novce in druge osebne predmete pokojnika. Morda sta iz Kamnika še dva nagrobnika, ki sta sicer vzidana v kapelo sv. Kolomana v Mekinjah. Kje točno sta bila najdena, ni znano. Sta morda stala nekje ob Dindiju na robu rimskodobne Šutne oz. Kamnika? Šutna leži na prisojni, privzdignjeni terasi ob reki, toponim nakazuje nasut teren, groblje, ruševino (t. i. šut). Menimo, da bi lahko na Šutni bila potencialna rimskodobna naselbina in na njenem jugozahodu verjetno rimskodobno pokopališče. 13 petek, 8. novembra 2024 Zanimivosti Novi val na obisku Kamniški sudoku A LAŽJI SUDOKU 8 Rešitev: 5 1 2 3 4 6 7 9 8 7 6 4 2 8 9 1 3 5 9 8 3 7 1 5 4 2 6 3 9 1 8 7 2 5 6 4 4 7 6 9 5 3 2 8 1 2 5 8 1 6 4 3 7 9 5 1 8 4 2 5 6 3 9 7 9 2 5 3 7 8 1 4 6 6 1 8 9 4 2 7 5 3 4 7 3 5 6 1 9 2 8 BREZREPA DVOŽIVKA 5 3 9 1 8 7 4 6 2 ROK PILETIČ SESTAVIL: SAMOKRES KALAN 7 6 2 4 9 3 8 1 5 GUG, PEVEC SULTANAT GUGLJAJ RAHIMOVSKI V AZIJI 2 9 1 7 3 5 6 8 4 lal družbo Timotej Poznič, nastop mlade kantavtorice pa je v Korobača privabil kar lepo število obiskovalcev. letih se je že uveljavila kot eden vznemirljivejših glasov mlajše generacije na domači indie sceni. Na kitari ji je de- 8 5 7 6 1 4 2 3 9 Timotej Poznič in Dora Tomori / Foto: Alenka Brun 3 4 LIK PRI ČETVORKI STAR SLOVAN VZKLIK NA BIKOBORBI ZRAK (NAREČNO) PEVKA GORIČANEC LADO BIZOVIČAR MOTIV MOŠKEGA PRI MOLITVI STALJENA SNOV Navodilo za reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da se ne bo nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enem izmed odebeljenih devetih kvadratov. Pripravil B. F. Negativne posledice sodobnega življenja so vrsta motenj in odvisnosti, med katere spada tudi motnja hranjenja. Avtorica, po poklicu socialna delavka, v ponatisu knjige predstavi paleto življenjskih zgodb in strokovnih mnenj o tej problematiki. 16 RT V JUŽNI ŠPANIJI TEKMEC 13 UNIVERZA 2 RAZPIS, KONKURZ MOČNO DEŽEVJE SL. PEVEC (VILI) MAROGAST VOL 19 TIBERA (IT. ZAPIS) GLASBENIK KLINAR NASELJE VZHODNO OD AJDOVŠČINE MOTALO PERZIJSKI DUH ZLA, AHRIMAN 14 PEVKA GRANDI JAVOR PO LATINSKO RIMSKI BOG LJUBEZNI AMERIŠKI INDIJANCI JAREK, PREKOP Mehka vezava, 219 strani. Cena knjige je 20 EUR. PRIPADNIK NOMADOV GOVORNIK, RETOR 17 DREVORED KAČJI GLAS 12 RUMENORJAVA BARVA ČRTA, ČRTICA DELOVODJA (ŽARG.) NAOČNIKI NAŠA JAZZ PEVKA (METKA) TELOVADNI ELEMENT NA DROGU DEBELA PALICA ? PAOLO PASOLINI KMEČKI UPOR AKVARIJSKA RIBICA MANJ KOT ČETRTINA TOČILNI PULT SANJE, SPANJE SL. PESNICA (MAJDA) NAŠA REVIJA OPOJNA SUBSTANCA 4 BRITANSKI POP DUET 9 ALFRED NOBEL KOMIK ARTAČ NAŠE SMUČIŠČE 1 TENISAČ AGASSI 18 STARORIMSKI POZDRAV NADZEMNI DEL REPE št ni n a 1. nagrada: bon OBI v vrednosti 20 EUR 2. in 3. nagrada: blok in kemični svinčnik Gorenjski glas KUHALNIK (POG.) LJUBEZENSKI PESNIK ALBERT EINSTEIN + po Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. PEVKA FRECE PESNICA NOVY MESTO SEVEROZAHODNO OD FIRENC Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po telefonu št.: 04 201 42 41 ali na narocnine@g-glas.si. 6 OVČJE KRZNO IZRASTEK PRI ŽIVALIH 20 EUR SIMON OGRIN 7 ZBIRKA PODATKOV MESNI NAMAZ NAŠA VOKALNA SKUPINA ZAPIS PO PRIPOVEDI 8 9 5 2 8 2 7 5 NIŽJA VZPETINA SADEŽ V MALINJAKU 3 1 JUDOV SIN 3 1 7 6 8 MESTO OB NAŠA PISAOSEBA, TELJICA KI TARNA ŽENEVSKEM JEZERU (VIDA) KRUT ČLOVEK PREMAZ PROTI VLAGI ITAL. NOGOMETNI KLUB 9 8 OPREMA (STAR.) 11 9 6 Rešitev: 3 4 6 8 2 9 5 7 1 BRISAČA (ZASTAR.) 7 5 2 15 DIH, ZADAH OKRAS NA ANTIČNIH STEBRIH 3 4 5 6 7 4 1 RAZTEGLJIVA VRV ASTRAHAN ERASURE EVIAN 1 2 9 5 3 8 6 4 7 TEŽJI SUDOKU Drugi dan festivala je MC Kotlovnica gostil delavnico izdelovanja lastnega glasbila, tokrat avtorskega elektronskega instrumenta, t. i. syntha. Sodelovala sta velemojstra elektrike, glasbe in vsega vmes Staš Vrenko in Anže Sekelj (HEX Haus). Po delavnici pa se je festival preselil v južni del mestnega jedra, kjer je v Korobaču nastopila 21-letna kantavtorica Dora Tomori, sicer Ljubljančanka, ki pa študira glasbo v Amsterdamu. V slabih dveh KARMEN STAVEC 1 6 4 3 A Dora Tomori v Korobaču SL. PISEC IN ESEJIST (J. K.) IGRALKA RINA 6 3 5 4 9 7 8 1 2 GLAVNO SOBA ZA RUDNIŠKI GORENJSKI SERVIRANJE MESTO JAŠEK GLAS HRANE MONGOLIJE 4 8 9 4 3 2 9 5 9 2 7 1 2 4 9 8 2 5 4 8 4 7 6 2 1 9 5 3 Kamnik – Obiskovalcem Novi val ponuja širok nabor sodobne glasbe, izvajalcem pa omogoča mreženje s strokovnjaki iz glasbene industrije in spodbujanje različnih sodelovanj. V dveh dneh, kolikor je oktobrski Novi val 2024 trajal, je marsikdo lahko našel kaj zanimivega zase, obenem pa je festival obiskovalcem ponudil tudi nekaj delavniških vsebin. Tokratno, tretjo edicijo festivala so gostila že znana kamniška prizorišča, med njimi tudi Korobač. Festival so odprli člani prog-folk-alternativno-narodnozabavno-post-pop zasedbe Majmunska posla. Za ansambel nekateri pravijo, da s svojo neobremenjenostjo, razbijaško post punk prezenco in nevarno nalezljivimi melodijami popelje poslušalca v pravi glasbeni absurdizem. Sledil je nastop zasedbe Haloban, skupine glasbenih amaterjev, ki so glasbeno inspiracijo med svojim ustvarjanjem in eksperimentiranjem našli predvsem v nekomercialnih zvrsteh, posebno pri srcu pa jim je ruski hardbass. Tudi Kamnik je tako lahko spoznal rejv po štajersko. 7 3 7 5 6 5 2 9 1 7 Festival Novi val 2024 – festival nove glasbe v Kamniku se osredotoča na odkrivanje novih glasbenih zvrsti, ki pogosto ostajajo spregledane. Tretjo edicijo festivala so gostila že znana kamniška prizorišča, med njimi tudi Korobač. Alenka Brun 1 10 SPODNJI DEL HIŠE Rešitev križanke – geslo na kuponu – lahko pošljete po pošti na naslov Gorenjski glas, Nazorjeva ulica 1, Kranj, ali jo oddate v nabiralnik na tem naslovu. Rešitve pa lahko pošljete tudi po e-pošti. To storite tako, da z mobilnim telefonom slikate kupon z geslom in ga pošljete na naslov krizanke@g-glas.si. V elektronsko sporočilo ne pozabite napisati svojih osebnih podatkov. Rok za oddajo je četrtek, 14. november 2024. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 14 petek, 8. novembra 2024 Prireditve, zahvale Ob 20. uri, MC Kotlovnica Prireditve od 8. do 22. novembra Koledar prireditev pripravlja Zavod za turizem in šport Kamnik. Če želite, da je vaša prireditev omenjena na tem mestu ali v elektronskem mesečniku Kam? V Kamnik!, izpolnite elektronski obrazec www.domkulture.org/vpisdogodka Številne druge prireditve v občini Kamnik najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si pod rubriko Koledar dogodkov ter tudi v elektronskem mesečniku. Prijave preko obrazca Ostanimo v kontaktu na dnu spletne strani www.visitkamnik.com. Petek, 8. november Ob 20. uri, MC Kotlovnica Kotlovniški standup: Open mic Sreda, 20. november Ob 17. uri, Zadruga Kikštarter Delavnica: ChatGPT – Prihodnost marketinga Brezplačno Brezplačno Sobota, 16. november Ob 18. uri, Rojstna hiša Rudolfa Maistra Ob 9. uri, Samostan Mekinje Vodeni ogled mekinjskega samostana Cena: 5 evrov Maistrov večer: dr. Marija Klobčar: Obredje ziljskega žegna med prizadevanji Rudolfa Maistra in Franceta Marolta Brezplačno Ob 10. uri, MC Kotlovnica Izmenjevalnica oblačil 38 Brezplačno Ob 19. uri, Velika dvorana, Dom kulture Kamnik Predstava – Danijela Zajc: Gozd Cena: 10 evrov Ob 18. uri, Športna dvorana Kamnik Tekma 3. SKL: Calcit Basketball – Branik Maribor Brezplačno Četrtek, 21. november Ob 16. uri, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik, pravljična soba Pesniški krožek s Pinom Pograjcem in Sanjo Podržaj Brezplačno Dijaški žur ft. Stoneheads Ob 19. uri, Velika dvorana, Dom kulture Kamnik Brezplačno Srečanje klap Ob 17. uri, Samostan Mekinje Cena: 20 evrov Otroška zeliščarska delavnica Sobota, 9. november Ob 9. uri, Samostan Mekinje – Mansarda AEQ delavnica: Sprostitev mišične napetosti za odpravo bolečin in kroničnih stanj Od 16. novembra do 6. januarja Brezplačno Ob 16. uri, Arboretum Volčji Potok Ob 19.30, Velika dvorana, Dom kulture Kamnik Večerni sprehod med lučkami Maistrov abonma: Paradiž Cena: 70 evrov Plača se vstopnina v park. Cena: 17 evrov/15 evrov/10 evrov Ob 18. uri, Športna dvorana Kamnik Od 18. do 22. novembra Od 21. do 24. novembra Od 9. uri, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik Ob 18.30, Zunanja lokacija, Dom kulture Kamnik Tekma 3. SKL: Calcit Basketball – Elektra Šoštanj Brezplačno Nedelja, 10. november Ob 11. uri, Velika dvorana, Dom kulture Kamnik Predstava: Kako so lumpiji rešili svet Cena: 5 evrov Ponedeljek, 11. november Ob 17.30, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik Antični bralni večer Brezplačno Teden splošnih knjižnic v KFBK Brezplačno Brezplačno Torek, 12. november Ob 17. uri, Samostan Mekinje Potice, potičke, kulinarična delavnica z degustacijo Cena: 15 evrov Brezplačno Petek, 22. november Torek, 19. november Ob 18. uri, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik Enajsta šola o antiki z ddr. Vereno Perko Brezplačno Ob 19.30, Klub Kino dom, Dom kulture Kamnik Glasba z okusom: Hostnik pa Krečič Ob 17. uri, Velika dvorana, Dom kulture Kamnik Kulturni dogodek: Iz roda v rod Brezplačno Ob 17.30, Zdravilni gaj Tunjice Delavnica čiščenje črevesja Cena: 29 evrov Cena: 25 evrov, na dan dogodka: 30 evrov Ob 19. uri, Zdravilni gaj Tunjice Ob 18.30, OŠ Toma Brejca Delavnica samoobrambe s sprehajalno palico v stilu Sherlocka Holmesa Marko Čeh, Leon Vidmar: Seizmološko modificiran objekt Meditacija Cena: 29 evrov Zahvala Zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) Ob 18. uri, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik Zahvala V naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal. In čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš. Osebno o literaturi z Ano Schnabl Ob 18. uri, OŠ Frana Albrehta Kamnik, športna dvorana Slavnostna prireditev ob odprtju šole Od daleč sem te sanjal Samo za vabljene Ob 19.30, Velika dvorana, Dom kulture Kamnik Abonma Kam'na'smeh: Prepelka Cena: 17 evrov/15 evrov/10 evrov Sreda, 13. november Ob 18. uri, Galerija Miha Maleš Galerijski večer: mag. Blaž Otrin: Mengeški fotograf Lovrenc Funtek Brezplačno V 84. letu starosti se je poslovila naša predraga mami, babica in prababica V 89. letu se je za vedno poslovil Neža Drovenik Peter Tajč upokojenka Rašice, iz Kamnika 1934–2024 Zahvaljujemo se delavcem DSO Kamnik, ki ste skrbeli zanjo zadnjih nekaj dni. Hvala vsem, ki ste se poslovili od nje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala župniku Luki Demšarju za lepo opravljen obred, skupini Grm za lepo zapete pesmi ter g. Poljanšku za zaigrano pesem. Hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Ostala boš v naših srcih in naših spominih! Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, njegovim sodelavcem Svilanita za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala PGK Kamnik in službi KPK za organizacijo in ureditev. Družina Budanec vsi njeni Četrtek, 14. november Ob 8. uri, Športna dvorana Kamnik Zahvala 3. Karierni sejem na Kamniškem Brezplačno Zahvala Ob 16. uri, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik, pravljična soba Pesniški krožek s Pinom Pograjcem in Sanjo Podržaj Brezplačno Ob 18. uri, MC Kotlovnica Odprtje razstave članov fotosekcije KD Rov Železniki Samo to še opravim, samo to še postorim, potem se spočijem in umirim. (T. Kuntner) Brezplačno Ob 18.45, Dvorana Frančiškanskega samostana, Frančiškanski trg 2, Kamnik Dr. Damjan Hančič: Nemške gradnje v Kamniku v času okupacije Brezplačno Od 15. novembra do 6. decembra Z globoko bolečino sporočamo, da nas je po kratki, zelo agresivni in invazivni bolezni v 63. letu starosti zapustil naš dragi V 72. letu starosti nas je nenadoma in mnogo prezgodaj zapustila mama, stara mama, sestra in teta Cena: 80 evrov Petek, 15. november Ob 19.30, Velika dvorana, Dom kulture Kamnik Adi Smolar Cena: 18 evrov/20 evrov, na dan dogodka: 23 evrov/25 evrov Zdravko Potočnik Francka Klemenc steklarski mojster s Kregarjevega s Perovega pri Kamniku Iskrena hvala vsem, ki ste se od njega poslovili in ga s svojo prisotnostjo pospremili na zadnji poti. Za vedno bomo hvaležni, da je bil del našega življenja in ga bomo neizmerno pogrešali. Vaša podpora, sočutje in izrazi sožalja so nam v teh težkih trenutkih v veliko tolažbo. Ob 17. uri, Zadruga Kikštarter Ustvarjalne spretnosti: Uporaba lesa, usnja in volne Končane skupne so poti … v spominu so ostale kot biser dni, kot sen noči, čas jih več ne rani … Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem in prijateljem žalujočih za vsa izrečena sožalja ter tople objeme. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Naj počiva v miru. Žalujoči vsi njeni vsi njegovi Oktober 2024 15 petek, 8. novembra 2024 Zahvale, zanimivosti pis občine Zahvala Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je praznina, ki močno boli. Kamnik, 8. janua rja 2021, Prenovlje postaja inna končna ov vlak v nčasopisu leto 6, št e Oglašujte vilka 1 Ljubljano prip konca leta eljal nov Stadlerjev 2022. Kam vlak, prvi končni pos nik so za taji temelji prvo vož od dvainpetdese to prenov ili. Vlak na njo na ministrstv tih, ki na u izb relaciji Kam nik–Ljubl rali tudi jana odslej Zgodovin sk vaterpoli i stov Kamniški vat prvič v zgo erpolisti kluba dovini pos Slovenije, tali saj so v veli premagal kem i več rezultatom ne tekmece 10 : 5 (5 : 1, 2 Kamničan-ka! Aleksande r Sokler Kamnik – ber 2020 Dvajseti decembo mi zap isan z zlatimi črka v zgo kamnišk ega kluba. dov ino na ekipa Pre kluba Cal kaljeterpolo je cit Waz zmago konkurenc v članski i ure snič goletne sanje po ila dol- je članskeg a naslova osvojitvi načel . Kamnišk i Gole začeli silo igralci so tekmo vito Briški 1 : 1 so nare . Po začetnih Stele 4 : 0 in takodili delni rezultat vak že po prvi tini vodili s 5 : 1. V nad četr- trik rat nju so tekm aljevaPuš o nadzira mladim li in ko avec, kran Gostič listom niso jskim vaterpodila se razigral dopustili, da bi i Matjaž v svojo kori in tekmo obrnili me d Na finalni st. tekm tudi i TV je no odli čno kot delo opr vedavlj al 24 urna dežurna služba Časopis Kamničan-ka iz velikega hriba Hvala vsem, ki ste bili del njenega življenja, in hvala tistim, ki ste jo skupaj z nami pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala sosedom za vso pomoč. vsi njeni Zahvala brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva s katerim bo prenovljeni potovalni čas po nav železniški postaji Kam edbah Slovenskih železnic do nik Graben deset / Foto: 4 Kamnik - Komenda - Cerklje Jasna Palad in v Kamnik u vozijo Ljubljana voznem po redu. konca leto in obratno. »Do železnice Občina je namreč slovenskihšnjega leta bo po več vlakov, do tirih vozilo 25 iz Kamnik krat podala a pa jih bo konca leta 2022 v večernih v Ljubljano vozil sku urah. Slo 21 na dize pno 52, od tega pobudi pri venske sluhnile elek trič ni lski pogon, 21 na in tako z nove ure dvonadstro pog on in des et prihodov bodo po elek trič ni pnih vlakov na in delavnikih novem vozili tud najsodobne pog on. Gre za i jše vlake pa uvajajo gion za reKamniški sicer ob 21.1 dodatne linije namoalne proge, kot jih poz vaterpolisti v tem delu so postali ki dosega ter ob 22. 5 in 22.15 Evrope, članski pok jo 18 in ob alni kilo met rov hitrosti do 140 23.07 na uro Foto: Gora zd Kavči č Frančiška Bajde v občini Kamnik. 041 634 948 ponujajo . Vla ki vse bje, so pril potrebno udo de in ima agojeni za invališko postajo jo za kolesa,« dovolj prostora in se zah ,« je dejal župan vali lem dogodk je ob tem vese Slovenskim l ministrstvu ter u poveda tor žele l dire Slov znicam milijonsko kenskih za šan Mes, min železnic Du- V niško prog naložbo v kam Kamniku ister - struktur bo Več sto o. o Jernej za infra- tes mil Vrtovec pa ga je dop tiranje na vsaj še danes mo žava vlož ijonov pa je drolni ila tudi še nadalje l, da bo država kamniškem okužbo z novim goče hitro novih vlak v nakup koronaviru zdr železniško vala investicije v tud tud i na ov, ki bodo vozili som i na začete avstvenem domu infrastruktu rela ciji se priprav . ro. k množične Kam nik – ljajo ga cepljen Aleš Sen ja. ožetnik 45. stran MLADI ment in kart Kamnik – ico zdravstv Tak ga o zavarova kot v štev ene nih drugih ZADNJA nja. Naš Kam il- bod o udeleže O nik, prosto je tudi v krajih po državi nci Kamniku r mnogih obr obveščeni brezplačno Vsako leto možno azov odvzema v dveh znova mi antigentestiranje s hitriV avli Obč brisa. Kot navdušijo skimi test jajo v Zdr okužbo z ogled razs ine Kamnik je na avstven novim koro i na dr. Juli Vsaka vas, som. Hitr ja Polca em naviruNaš Kam tava z naslovom kraj Kam o test nik, prostor pri nas ima od gativen izvi nik, kakšnega zov avto torka dalj iranje poteka jasličarja, obrarja da trenutn d testa pomeni, e v Dom net i z ki preseture Kam 25-letneg Urha Wiegeleta, u kulo v brisu razs nik, a zaznav virus tančnostjo, ežn ostj o, nano opravit test pa je mož arhitekture.magistra inženirja - občutkaen, kar naj ne jaslic. Jasl tematiko svojih tek, med i še danes, v pelažne varn ičarji so svoj 8. lahko do osti umetniki, evrstni meru inte in 14. uro, v priokužbe prid , ki resa pa bod že kmalu lja ne zma jim idej in vese e tni o term dod po njka. Tud a- prim ini testiranju. niškem ni i na eru poz prihodnjih na voljo tudi še v nič drugače. Kampa sta potr itivnega izvida Na odvzem dneh. ebn brisa mo izol acij a takojšnja a Testiranje v Kamnikutudi »Kamnik Pokličite 041/962 143, Mateja Žvižaj stran 9 stran 4 Pogovorni večeri za starše Zahvala V 87. letu se je poslovila naša draga Magdalena Peklar Kamnik – Mladinski center Kotlovnica pripravlja pogovorne večere za starše, kjer se boste lahko posvetili aktualnim vzgojnim izzivom z odprto izmenjavo izkušenj. Prvi pogovorni večer bo 12. novembra, namenjen bo staršem otrok od 1. do 5. razreda, drugi pa 26. novembra za starše otrok od 6. do 9. razreda. Oba večera bosta potekala od 18. do predvidoma 19. ure v prostorih Mladinskega centra Kotlovnica, Fužine 10, Kamnik. Večera bo vodila Sanja Klemenc, socialna pedagoginja, ki že vrsto let sodeluje z Mladinskim centrom Kotlovnica s predavanjem Vzgoja za samostojnost. Njeno delo se osredotoča na usmerjanje in spodbujanje otrok, da odrastejo v samostojne, čuječe, asertivne posameznike. M. L. To noč je mimo okna šla jesen. Kot težke, trudne solze čez obraz polzele so po steklu kaplje. V mraz in veter je zdrsel z drevesa list rumen. (Ivan Minatti) iz Kamnika Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, bivšim sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečene besede sožalja in darovano cvetje, sveče ter svete maše. Hvala g. župniku, pogrebcem in pevcem za pogrebno slovesnost. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. vsi njeni Poslovil se je Slavko Majce 1936–2024 Iskrena hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala tistim, ki ste se mu trudili popestriti zadnja leta, ko je zanj skrbelo srčno osebje črnuškega doma starejših občanov. Zahvala Njegova Mojca in Matic Zahvala Samo to še opravim, samo to še postorim, potem se spočijem in umirim. (T. Kuntner) V 68. letu starosti se je poslovil Zahvala Ni te več v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. Miro Starovasnik z lok Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in druge darove. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. V 97. letu je mirno zaspala draga mama, babica, prababica, sestra in teta Marija Razpotnik V 91. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustila naša draga mami, tašča, mama, prababica in sestra vsi njegovi po domače Pulinova mama iz Kostanja v Tuhinjski dolini vsi njeni Štefanija Kemperl roj. Čadonič, z Županjih Njiv Zahvala Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za podporo in tolažbo, darovane sveče, sv. maše in darove za cerkev. Hvala Miji za molitev ob bolniški postelji ter Dragi in Damjani za pomoč v vežici. Iskrena hvala paliativni oskrbi OI Ljubljana, patronažni sestri Cvetki, g. župniku Gregorju Šturmu za lep cerkveni obred in cerkvenim pevcem za lepo zapete zadnje pesmi. Ne jokajte na mojem grobu, tiho k njemu pristopite in večni mir mi zaželite. V 92. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek Žalujoči vsi njeni Županje Njive, oktober 2024 Drago Jeran iz Stolnika Zahvale, osmrtnice Za objavo osmrtnice ali zahvale v Kamničan-ki pokličite 04 201 42 47 ali pišite na e-naslov: osmrtnice@g-glas.si. www.gorenjskiglas.si Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, tople besede tolažbe in za vso podporo in prijazna dejanja. Hvala za darovane maše, prav tako za darove za cerkev in sveče. Hvala sosedom za pomoč pri pogrebu, Tuhinjskim fantom z zborovodjo Mitjem Žibertom za lepo ganljivo petje ob slovesu, gospodu župniku Ediju Strouhalu za lep pogrebni obred in praporščaku. Hvala pogrebni službi Pogrebnik ter pravnukinji Žani za besede slovesa. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti in jo boste ohranili v lepem spominu. Od srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem Leka Sandoz za izrečena sožalja, sveče, svete maše in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala dr. Damjani Plešnar - Cvirn za vso skrb in podporo ter medicinskemu osebju NMP Zdravstvenega doma Kamnik, gospodu župniku Gregorju Šturmu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem Grm za lepo odpete pesmi in pogrebni službi KPK. Hvala tudi Simonu Urhu in Tomažu Vettorazziju za vso prijaznost in pomoč. Žalujoči vsi njegovi 16 petek, 8. novembra 2024 Zadnja Inkluzivni športni dan s parašportniki Nataša Planko Kamnik – Na Osnovni šol 27. julij smo v okviru projekta Korak k Sončku skupaj z Zvezo Sonček organizirali inkluzivni športni dan. Ker imamo na naši šoli zelo majhno telovadnico, smo gostovali v prostorih Ciriusa. Naši učenci so bili navdušeni že nad prostorom, saj imajo le redko priložnost, da izkusijo prostranost velike športne dvorane. Do zdaj smo v projektu Korak k Sončku sodelovali tako, da smo populacijo na- nostmi in igralci s polnimi gibalnimi sposobnostmi, paranamizni tenis in bocco – prilagojeno dvoransko balinanje za gibalno ovirane. Spoznavali smo tudi občutke slepih, saj smo s prevezami čez oči premagovali ovire na poligonu. Na športni dan smo povabili posebno gostjo, Živo Lavrinc. Njenega obiska smo se vsi zelo razveselili, saj smo izredno ponosni, da je kamniška paralokostrelka na letošnjih paralimpijskih igrah v Parizu skupaj z Dejanom Fabčičem osvojila bro- Inkluzivni športni dan na Osnovni šoli 27. julij / Foto: arhiv šole ših otrok in mladostnikov, ki imajo v večini motnjo v duševnem razvoju, predstavili otrokom, ki obiskujejo redne šole in vrtce. Tokrat smo želeli našim učencem prestaviti osebe, ki imajo primanjkljaje na drugih področjih, zlasti na gibalnem. Spoznali smo različne športe, s katerimi se ukvarjajo osebe z invalidnostjo in v njih tudi tekmujejo. Otroci so ugotovili, da se ljudje kljub svojim primanjkljajem lahko ukvarjajo z različnimi športi. Igrali smo sedečo odbojko, baskin – ekipno igro, ki jo igrajo igralci z ovira- nasto medaljo. Poleg tega, da smo ji čestitali, smo uživali, ker je v igri z nami preživela kar nekaj časa. Poleg tega, da na šoli nimamo ustrezne telovadnice, se spopadamo tudi s problematiko ustreznih učilnic oziroma varnostjo stavbe, v kateri so. Ustanovitelja na težave opozarjamo že nekaj časa, žal pa večjih premikov ni. Učitelji se kljub slabim pogojem trudimo, da učencem ponudimo pester, zanimiv in strokoven pouk. Z zadovoljstvom organiziramo dni, kot je inkluzivni športni dan. Razstava Cvetoča jesen Ko na sončno nedeljo pripotuješ v Snovik v Tuhinjski dolini, obdan s hribi in gozdovi, pomisliš na izraz idila. Poleg pašnika te ob prireditvenem šotoru sprejme gruča mož. Prvi preša jabolka, drugi peče kostanj, tretji reže kosmače na krhlje. Ni ga čez pečen kostanj in jabolčnik naravnost izpod preše. Egist Zagoričnik Snovik – V prireditvenem šotoru ti oči poboža cel arboretum cvetja. Vendar nihče ni ropal botaničnega vrta – vse je narejeno iz krep papirja in je delo spretnih rok. Razstavljavci so iz vseh kotov domovine. Prireditev je veliko druženje starih prijateljev, ukaželjne pa razveseli tudi rokodelska delavnica. Lepota razstavljenih izdelkov ni le konjiček, ampak ima res visok, celo protokolaren potencial. Razstavljavec s Pragerskega s ponosom pokaže sliko, na kateri je v družbi predsednice republike. Zaigra godba, mažoretke zavrtijo batone. Razglasijo rezultate natečaja za najlepše balkone Tuhinjske doline in zmagovalkam podelijo lepe nagrade. Zmagovalke so: 1. mesto: Bernarda Štrajhar, 2. mesto: Barbara Štupar in 3. mesto: Joži Hribar. Njihova skrb za podobo Tuhinjske doline je spodbuda za vsak kraj. Organizator Rokodelska sekcija TD Tuhinjska dolina / Foto: Egist Zagoričnik Punčka iz papirja / Foto: Egist Zagoričnik Razstava Cvetoča jesen je del pretvorbe Kamniškega v turistično destinacijo, nekaj, čemur Gorenjci rečemo drugi Bohinj. To pomeni: območje, ki lahko turistu ponudi za ves dopust aktivnosti in znamenitosti, pa kljub zapolnjenim kapacitetam ni »zabasano«. Zato recimo Obali ne rečemo drugi Bo- hinj, ker je tako »nažokana, da še Primorci bežijo v hribe. Na Kamniškem pa se tudi poleti še vedno da dihati in razširiti roke soncu v pozdrav, ne da bi pri tem nekoga klofnil. Najlepša cvetka pa je bila tisto nedeljo, 20. oktobra, vstopnina: ni je bilo. Saj pravim: idila. Spomladi pa te razstave ne gre pripraviti – čebelam se zmeša. / Foto: Egist Zagoričnik V spomin ob dvajseti obletnici smrti NOVI 3008 HIBRID BREZPLAČNA NAVIGACIJA IN 21-PALČNI ZASLON Kamnik – Pred kratkim je minilo dvajset let od smrti Sama Vremšaka, skladatelja, zborovodje, pevca in glasbenega pedagoga iz Kamnika. Ob tej priložnosti so se mu s cvetjem na grobu poklonili tudi pevci Prvega slovenskega pevskega društva Lira, ki ga je Vremšak kot zborovodja vodil dobrih trideset let. Vremšak je sicer deloval tudi kot dirigent zbora Slovenske filharmonije in profesor na akademiji za glasbo v Ljubljani. A. Se. BONUS PEUGEOT FINANCIRANJE 1.500 € BON ZA ZIMSKE PNEVMATIKE peugeot.si Ponudba velja za vozila Peugeot 3008, ki so opremljena z opcijo J6JD. Za vozila, ki nimajo te opcije, stranka prejme popust v višini 800 EUR (z DDV). Ponudba velja za vsa prodana (podpisana prodajna pogodba) in dobavljena vozila do 31. 12. 2024. Primer informativnega izračuna finančnega leasinga Peugeot Financiranje za vozilo Novi Peugeot 3008 hibrid ALLURE 1.2 136 €6.4 - mesečno odplačevanje; maloprodajna cena z DDV in vključenim bonusom (v ceni je obračunanih 1.500 EUR popusta v primeru financiranja Peugeot – pod pogojem vsaj 36 mesečne dobe financiranja) je 32.150 EUR; mesečni obrok je 289 EUR pri pologu v višini 12.860 EUR in ročnosti 96 mesecev; višina pologa je pri akciji omejena od 10 % do 50 %, doba financiranja je vezana na ročnost od 36 mesecev do 96 mesecev; DDV je obračunan v obrokih; EOM na dan 26. 09. 2024 znaša 10 % in se spremeni, če se spremenijo elementi izračuna; izračun temelji na osnovi fiksne obrestne mere s skupno letno obrestno mero 9,2 %; financirana vrednost 19.290 EUR; skupni znesek za plačilo 40.316 EUR; stranka v primeru Peugeot Financiranja prejme tudi kasko zavarovanje za 1 EUR za prvo leto, kjer pa si Peugeot Financiranje pridržuje pravico do izbire zavarovalnice. Za podrobnosti o ponudbi se obrnite na vašega prodajalca vozil Peugeot. PRIPOROČA Ponudba Bon za zimske pnevmatike velja za fizične in pravne osebe za vsa prodana (podpis prodajne pogodbe) in dobavljena osebna vozila Peugeot 3008 v obdobju od 1. 10. do vključno 31. 12. 2024. Vrednost bona ob nakupu novega vozila Peugeot 3008 je 300 EUR (z DDV). Bon je možno vnovčiti samo za nakup in premontažo zimskih pnevmatik in sicer pri poo blaščenem prodajalcu Peugeot, kjer je bilo vozilo kupljeno in dobavljeno. Bona ni možno zamenjati za gotovino oziroma drug izdelek. Bon ni prenosljiv na drugo osebo. V primeru, da je vrednost zimskih pnevmatik in premontaže večja kot je vrednost bona, razliko doplača kupec. V primeru, da je vrednost zimskih pnevmatik in premontaže manjša kot je vrednost bona, se kupcu razlika ne povrne in je ni možno zamenjati za drug izdelek. Velja za vozila s termičnim in električnim motorjem. Pridržujemo si pravico do napak in posodobitev informacij, brez predhodne najave. RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 92 00, www.rodex.si Ob obletnici smrti so se Samu Vremšaku poklonili tudi pevci Lire. / Foto: PSPD Lira