] PROBAN KA
PE KRANJ - Koroška c. 1, tel. 04 / 280 16 00 Poslovalnica za prebivalstvo posluje od 8. do 17. ure
POTROŠNIŠKI KREDITI
pooblaščeni servis:
OMEGA
URARSTVO ROBNIK
poslovalnica Globus - Koroška c. 4, tel.: 04/20 25 672 Mohorjev klanec - Vodopivčeva 8, tel.: 04/20 27 016
Gorenjska y Banka
Banka j posluhom
n\sfnc mere
OGLAS
Leto LV - ISSN 0352 - 6666 - št. 57 - CENA 240 SIT (14 HRK)
Kranj, petek, 26. julija 2002
F°to: Simon Šubic
Za ljubi kruhek
Kmetje gredo odslej združeni na okope. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Zadružna zveza Slovenije in Sindikat kmetov Slovenije so še pred dnevi stali na nasprotnih bregovih, v začetku tedna pa so se zedinili. "Naša stališča glede problematike v kmetijstvu in zahtev do vlade ter posameznih institucij so enotna," so sporočili javnosti in za naslednji ponedeljek napovedali protestni shod pred sedežem vlade v Ljubljani. Čas protesta je pomenljiv: pet pred dvanajsto...
Vsakoletna borba kmetov za svoj ljubi kruhek vsakdanji se manifestira v zahtevah - po njihovih izračunih - pravični odkupni ceni kmetijskih pridelkov, dovolj visokih državnih subvencijah in pomočeh. Tokrat so k svojim zahtevam dodali še spremembe strogih veterinarskih predpisov, ki so bili sprejeti v paničnem času izbruha bolezni BSE in norih krav.
Ostali državljani "kmečke punte" še najbolj pozorno spremljamo, ko se borijo za višje odkupne cene, ker si preko maloprodajnih cen kruha ali mleka znamo izračunati, koliko so kmetje zaslužili in, seveda, koliko se bo poznalo v naših žepih. Trenutno so aktualne odkupne cene pšenice. Mlinarji predlagajo 28 tolarjev/kg pšenice B kakovosti, kmetje zahtevajo 31,5 tolarjev.
Če se bodo našli na sredini, torej pri 30 tolarjih, bodo kmetje najverjetneje zadovoljni. Toda, aH bodo tudi ostali državljani? Če jim bodo kmetje znali razložiti, da je zanje 28 tolarjev po kilogramu pšenice celo manj, kot so zanjo dobili lani, hkrati pa v državi pustoši 8-odstot-na inflacija, pogoji za kakovost so višji kot lani, analize pridelka pa dražje, potem mogoče bodo potrošniki razumeli njihove zahteve. Nenazadnje, kmetje bi ob odkupni ceni 28 tolarjev in državni pomoči 61.000 tolarjev na hektar pšenice, ob povprečnem hektarskem donosu (5.000 kg) za kilogram pšenice zaslužili okoli 40 tolarjev. To pa je le desetina maloprodajne cene kilograma kruha. Ostalo se izgubi drugje, tudi pri trgovcih, se ve... Simon Šubic
Gradnja poljanske obvoznice Ekološke novosti deponije Tenetiše
Minister Jakob Presecnik in župan Igor Draksler ± «f
Minister Jakob Presecnik in župan Igor Draksler podpisala protokol o ureditvi medsebojnih razmerij pri izgradnji obvoznice.
Skofj a Loka - Z v sredo podpisanim protokolom obe strani ugotavljata, da bo izgradnja poljanske obvoznice potekala več let, glede na zmožnosti obeh proračunov. V prihodnjih dveh letih naj hi pridobili potrebno tehnično dokumentacijo in zemljišča, gradnja pa naj bi se izvajala med leti 2004 in 2007. Vrednost investicije Je ocenjena na 4,38 mil i jnrde tolarjev.
Zupan občine Škofja Loka Igor Draksler je posebej za Gorenjski glas povedal, da je to prva stopnja k uresničitvi že dolgo začrtanega projekta. "Protokol izraža našo skupno voljo k ureditvi problema. Naš Vložek bo približne) milijarda slovenskih tolarjev, bolj natančno bomo" vedeli ob podpisu sofinancerske pogodbe. Morda nam uspe dobiti tudi sredstva iz neproračunskih virov," je še povedal župan.
Boštjan Bogataj, foto: Direkcija RS za ceste
Kranjska Komunala je včeraj predstavila sistem odplinjevanja, vhodni plato s tehtnico odpadkov in reciklažno dvorišče. V zbirni center lahko ljudje tudi sami pripeljejo različne odpadke ter jih odložijo v ločene zabojnike.
Tenetiše - Javno podjetje Komunala Kranj je kljub omejenim cenam komunalnih storitev od leta 1994 do 2002 v sistem gospodarjenja z odpadki vložila, preračunano v današnjo vrednost, več kot 415 milijonov tolarjev; večinoma v obnovo vozil in sanaciji) deponije v Tenetišah, kjer je z dodatnim prostorom hkrati podaljšala življenjsko dobo odlagališča za dvanajst let. Komunala sledi tudi novim predpisom oziroma smernicam ravnanja z odpadki in zmanjšanja obremenjevanja okolja.
Novosti na deponiji nenevarnih odpadkov v Tenetišah je direktor Komunale Jože Stružnik včeraj popoldne predstavil županom mestne in ostalih občin, ki jih povezujejo odpadki, ter drugim gostom.
V objekt vhodne kontrole, kjer je bila že lani vgrajena tehtnica za tehtanje pripeljanih odpadkov, je Komunaia vložila 21,4 milijona tolarjev. V objektu je vgrajen tudi video nadzor pripeljanih odpadkov, elektronski nadzor sistema
na, razvodne cevi, plinsko črpalna postaja in bakla za sežig plina, pa 46 milijonov tolarjev. Jeseni namerava Komunala postaviti še plinski motor z električnim generatorjem, s katerim bo vsak dan pridobila 7200 kVVh električne energije. Prihodnje leto pa bo z izgradnjo kolektorja do naselja Mlaka-Grič in naprej do Kokrice sistem zajema izcednih vod zaokrožen s priključitvijo na centralno čistilno napravo v Zarici. Za gradnjo tega sistema je Komunala od leta 1994 do lani odštela 69 milijonov tolarjev.
Helena Jelovčan, foto: Gorazd Kavčič
odplinjanja odlagališča in odvajanja izcedne vode, manjka pa niti avtomatska vremenska postaja.
V zbirni center, katerega ureditev je stala dvanajst milijonov tolarjev, ljudje lahko tudi sami pripeljejo različne odpadke ter jih odložijo v zabojnike, ločene za papir, steklo, kovine, les, belo tehniko, elektronske odpadke, tekstil, gumo, plastiko, gradbeni materi-
al, baterije, akumulatorje, biood-padke in mešane komunalne odpadke. Na mesec Komunala tako zbere okrog 122 ton ločenih odpadkov, ki se jih da reciklirati.
Videonad/.orni sistem, ki s tremi kamerami zajame vso deponijo, je Komunalo stal 4,5 milijona tolarjev, sistem odplinjanja odlagališč-nih odpadkov, ki ga sestavljajo sonde za zajem deponijskega pli-
;f\J
frvj !o
9770352666025
Določeni roki za letošnja volilna opravila
Na volilnih lističih ho kar 15 tisoč kandidatov
Letošnje volitve predsednika republike, članov občinskih svetov, županov, članov svetov krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti bodo 10. novembra. Kandidature morajo biti vložene najkasneje 16. oktobra. Volilna kampanja se bo začela 30 dni pred volitvami -11. oktobra, državni zbor pa bo določil višino dovoljene porabe za volilno
kampanjo kandidatov.
Ljubljana - Predsednik državnega zbora Borut Pahor je tudi uradno razpisal letošnje volitve, ki bodo 10. novembra, tajnik republiške komisije Marko Golobic pa pojasnil roke za volilna opravila.
Na letošnjih lokalnih volitvah bomo volili 193 županov občin in več kot tri tisoč svetnikov. Sodelovalo bo okoli 15 tisoč kandidatov, drugi krog županskih in predsedniških volitev pa mora po zakonu biti najkasneje 21 dni po prvem krogu - 1. decembra.
Na jesenskih volitvah bodo volivci med več kandidati volili predsednika republike. Zanimivo pa je, da le kandidati za predsednika republike lahko dvajset dni pred dnevom glasovanja še odstopijo od kandidature. To pa pomeni, da bodo kandidati dokončno znani 22. oktobra.
Volilna kampanja se bo začela 30 dni pred dnevom glasovanja -
začela se bo lahko 11. oktobra. Pred tem pa bo moral državni zbor določiti višino dovoljene porabe za volilno kampanjo. Občine bodo morale najkasneje do 11. septembra določiti plakatna mesta za lokalne in predsedniške volitve, sedem dni pred volitvami pa tako kot do zdaj mediji ne bodo smeli več objavljati javnomnenj-skih anket.
Za volitve predsednika republike, ki je izvoljen za petletni mandat, in sicer le dvakrat zaporedoma, je v državnem proračunu zagotovljenih 415 milijonov tolarjev, za morebitni drugi krog pa še 95 milijonov tolarjev ali skupno po 1,5 evra na volilnega upravičenca. Za razne storitve republiške volilne komisije ob volitvah državnega sveta je namenjenih 38 milijonov tolarjev.
Lokalne volitve so breme občinskih proračunov, le za drugi krog lahko dobijo iz državnega prora-
Na podlagi 5. člena Pravilnika o postavitvi spominskih obeležij v Aleji znamenitih Ločanov in o postavitvi drugih umetniških del na območju občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 61/02) Odbor za družbene dejavnosti Občinskega sveta Občine Škofja Loka
RAZPISUJE
zbiranje pobud za postavitev spominskega obeležja v Aleji znamenitih Ločanov in o postavitvi drugega umetniškega dela na območju občine Škofja Loka
Odbor za družbene dejavnosti Občinskega sveta Občine Škofja Loka vabi pravne in fizične osebe, da podajo svoje pobude
- za postavitev spominskega obeležja v Aleji znamenitih Ločanov ali
- za postavitev drugega umetniškega dela na območju Občine Škofja Loka.
Spominsko obeležje v Aleji znamenitih Ločanov se postavi:
- osebam, rojenim na območju občine Škofja Loka, ki so s svojim znanjem, delom in stvaritvami pomembno prispevale v zakladnico dosežkov na različnih področjih ustvarjanja, življenja in dela v lokalnem, slovenskem ali širšem prostoru;
- osebam, ki so del svojega življenja živele in ustvarjale na območju občine Škofja Loka in so s svojim znanjem, delom in stvaritvami pomembno vplivale na življenje na škofjeloškem območju oziroma so njihova dela vezana na škofjeloško območje.
Za postavitev spominskega obeležja je pomembna historična distanca, zato spominskega obeležja ni mogoče postaviti še živeči osebi.
Na območju občine Škofja Loka se postavi umetniška dela, ki:
- simbolizirajo dogodke, ki so se zgodili na območju občine Škofja Loka ali imajo pomen za Škofjo Loko,
- predstavljajo določeno idejo, pojem, simbol (na primer: mir, napredek, cehi, slepi, smučanje,...), ki je vsebinsko povezana z mestom postavitve.
Pobuda za postavitev spominskega obeležja mora vsebovati naslednje podatke:
- predlog, komu naj se postavi spominsko obeležje, z navedbo imena in priimka ter datuma rojstva osebe,
- vsebinsko utemeljitev pobude,
- soglasje še živečih sorodnikov.
Pobuda za postavitev umetniškega dela mora vsebovati naslednje podatke:
- predlog, v spomin kateremu dogodku oziroma kaj naj simbolizira predlagano umetniško delo
- vsebinsko utemeljitev pobude,
- predlog lokacije, na kateri naj se postavi to umetniško delo. Če je predlagana postavitev umetniškega dela na zasebnem zemljišču, mora biti priloženo tudi soglasje lastnika zemljišča!
Če pobudnik zagotovi tudi sponzorska oziroma donatorska sredstva, to izkaže v pobudi (npr. predloži potrdilo sponzorjev, donator-jev, lastno izjavo,...).
Prednost imajo tiste pobude, v katerih se predlaga postavitev spominskega obeležja osebi, ki v tistem letu praznuje okroglo obletnico rojstva, smrti ali posameznega dogodka iz njenega življenja, ki je v povezavi z njenim delom, zaradi katerega se ji postavi spominsko obeležje, oziroma tiste pobude, v katerih se predlaga postavitev drugega umetniškega dela ob okrogli obletnici določenega dogodka.
Pravne in fizične osebe vabimo, da svoje pobude predložijo najkasneje do 17. 08. 2002, na naslov: Odbor za družbene dejavnosti Občinskega sveta Občine Škofja Loka, Mestni trg 15, 4220 Škofja Loka.
Kontaktna oseba na Občini Škofja Loka je Irena Debeljak, telefon: 04 51-12-336 ali e-mail: polona.gortnar@skofjaloka.si.
Številka: 617-02/01
Škofja Loka, dne 22. 07. 2002
Dr. France LEBEN, l.r.
predsednik odbora za družbene dejavnosti
45-00O KAND'DAToV NA VbLiftAH
K0o S€ go ¥T€) Ko-
Lo6oc<ji!!
weo-
sumi
		ČiANf
		
UKUPNOST!		
		
čuna še 38 milijonov tolarjev. Če tov za člane občinskega sveta, ki čelu, določijo politične stranke in občinski svet šteje manj kot 12  se volijo po proporcionalnem na-   najmanj 15 volivcev. Tisti, ki so
članov, se člani sveta volijo po---
večinskem načelu, če pa šteje občinski svet več članov, se voiijo po proporcionalnem načelu. Tiste kandidate za člane občinskega sveta, ki se volijo po večinskem načelu, določijo politične stranke in volivci, prav tako liste kandida-
na dan glasovanja odsotni, lahko glasujejo prej, oskrbovanci v domovih ali v bolnišnicah lahko glasujejo po pošti, tisti, ki so doma in bolni, pa lahko glasujejo pred volilnim odborom na svojem domu, če to sporočijo volilni komisiji.
Lokalne volitve organizirajo občinske volilne komisije, volitve predsednika države in volitve državnega sveta pa državne volilne komisije.
Volitve so letos razpisane pravočasno in toliko prej tudi zaradi predhodne oddaje glasov na diplomatsko - konzularnih predstavništvih v tujini, kjer zahtevajo države gostiteljice, da je treba vsaj dva meseca pred volitvami vložiti zahtevo za glasovanje. 2. septembra pa bomo na upravnih enotah že oddajali glasove posameznim kandidatom, kajti kandidature za predsednika republike, člane občinskih svetov, župane, člane svetov krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti morajo biti vložene najpozneje do 16. oktobra.
Darinka Sedej
Nova podoba na spletu
Ljubljana - Slovenska vlada ni zadovoljna s spletno predstavitvijo vladnih služb in ministrstev, zato je ustanovila delovno skupino za oblikovanje priporočil za izdelavo novih spletnih strani. Naloga delovne skupine bo izboljšati spletno podobo vladnih služb in ministrstev ter določili nove smernice za gradnjo novih spletnih predstavitev. Pripravili naj bi tudi minimalne tehnične, oblikovne in vsebinske zahteve, ki jih morajo vsebovati vse spletne predstavitve. Že lani sta dve ministrstvi objavili poziv k oddaji ponudb za analizo spletnih strani ministrstev in javnih služb.
Odzvalo se je osem ponudnikov, ki jih je strokovna komisija ocenila kot skladne. Za izvajalca analize je bil izbran CATI Center, vključenih pa je bilo 53 spletnih strani. Med njimi so bile spletne strani predsednika vlade, vseh ministrstev, nekaterih vladnih služb in uradov ter spletne strani nekaterih upravnih enot. D. S.
Ruski diplomati pri kapelici
Kranjska Gora - V nedeljo, 28. julija, bo ob 10. uri spominska slovesnost pri Ruski kapelici pod Vršičem. Slovesnost orgnizirajo veleposlaništvo Ruske federacije, Občina Kranjska Gora in Društvo Slovenija - Rusija ob pomoči posameznikov in gospodarskih družb, ki poslovno sodelujejo z Rusko federacijo. Slovesnosti in maše pri kapelici se bodo udeležili visoki cerkveni dostojanstveniki ruske pravoslavne cerkve, ki jo vodi arhiepiskop Dimitrij Tobol-ski in Tjumenski, prišla pa bo tudi uradna delegacija ruske federacije, ki jo bo letos vodil Miahail Margelov, vodja komisije za mednarodne zadeve ruske Dume. Na slovesnosti pričakujejo novega veleposlanika Ruske federacije v Sloveniji Vjačeslava Ivanoviča Dolgova, ki je v Slovenijo prišel iz Belorusije. D. S.
Protestni shod kmetov
Slovenski kmetje so nezadovoljni z vladno politiko do kmetijstva, zato v ponedeljek načrtujejo v Ljubljani velik protestni shod. Iz Prekmurja pričakujejo kar 25 ali več
avtobusov.
Ljubljana - V ponedeljek, 29. julija, bo pet minut pred dvanajsto uro v Ljubljani velik protestni shod kmetov z vse Slovenije. Shod organizirajo sindikat kmetov Slovenije in nevladne kmečke organizacije, ki so sestavili protestno noto zahtev, ki jih bodo v ponedeljek izročili predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku. Na ta način bodo opozorili na nesprejemljivo kmetijsko politiko. V vsaki slovenski regiji so že organizirali avtobusne prevoze, posebej veliko Število kmetov pa bo prišlo iz Prekmurja, saj so s tega območja rezervirali že več kot 25 avtobusov.
Protestni shod kmetov v Ljubljani pa so javno podprli tudi člani Socialdemokratske kmečke zveze - gibanje za razvoj podeželja, ki ugotavljajo, da je vladna politika do slovenskega kmetijstva skrajno liberalna in neodgovorna.
Vlada ne izvršuje niti sklepov in zakonov s področja kmetijstva, ki jih je sama sprejela, po drugi stra-
Kadrovske spremembe
Ljubljana - Slovenska vlada je na predlog mag. Janeza Kopača, ministra za okolje in prostor, razrešila dosedanjega direktorja Uprave RS za jedrsko varnost Miroslava Gregoriča. Minister je menil, daje Gregorič s svojim neustreznim načinom ukrepanja pri reševanju razmer v zvezi z delom uprave in neprimernim sodelovanjem pri pripravi zakonskih okvirov na tem področju ter s samovoljnim načinom vodenja vplival na medsebojne odnose in s tem povzročil dvom o možnostih hitrega in učinkovitega ukrepanja uprave.
Za direktorja uprave je vlada imenovala dr. Andreja Stritarja,
ki je bil zdaj zaposlen na Institutu Jožef Štefan. Novi direktor uprave je tudi predsednik slovenskega društva jedrskih strokovnjakov in odbora za varnost reaktorja TRI-GA. Zaradi svojega strokovnega ugleda je letos postal tudi predsednik Evropskega društva jedrskih strokovnjakov. D. S.
ni pa z izgovorom na evropske usmeritve sprejema nerazumljive in strožje zakone, kot jih narekuje evropska zakonodaja. Več kot očitno je, da vlada kljub veliki pomembnosti kmetijstva tega še vedno ne obravnava enakopravno
v primerjavi z drugimi panogami gospodarstva. Zaradi take politike seje kmetijstvo znašlo v položaju, ko bo samo le težko preneslo velike strukturne spremembe ter vedno večje pritiske predelovalne industrije. D. S.
Kolektivna pogajanja se bodo nadaljevala
Ljubljana - Vladna pogajalska skupina, ki jo vodi vladni pogajalec Igor Umek, bo s socialnimi partnerji najprej poskušala doseči uskladitev kolektivne pogodbe za skupno metodologijo, predvidoma do 30. novembra 2002, in kolektivne pogodbe za javni sektor -predvidoma do marca prihodnjega leta, za izvedbo zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Šele nato se bodo nadaljevala že začeta pogajanja oziroma se bodo začela kolektivna pogajanja o spremembi sedanjih ali oblikovanju novih kolektivnih pogodb na rav-
ni dejavnosti ali poklicev zaposlenih v javnem sektorju.
Vlada je že podprla program dela ministrstva za notranje zadeve za izvedbo zakona o sistemu plač v javnem sektorju za letošnje in prihodnje leto. Program vsebuje vse z zakonom predvidene podzakonske predpise, ki jih spreje-ma vlada ali minister, ki je pristojen za sistem plač v javnem sektorju. Ministrstvo za notranje zadeve bo strokovno usmerjalo in usklajevalo vsa pogajanja za sklenitev vseh zakonsko predvidenih kolektivnih pogodb. D. S.
Zahteve niso bile v skladu z zakonom
Ljubljana - Slovenska vlada se je na zadnji seji seznanila z informacijo ministra za promet Jakoba Presečnika o poteku razgovorov s stavkovnim odborom samostojnega sindikata kontrolorjev letenja in o končanju stavke.
Stavkovni odbor je med drugim zahteval, da se vrnejo licence, rekreacijski dopust in 160-urni mesečni delavnik, da se da dodatek na osnovno plačo in izpolni dogovor, ki je bil z vlado že sklenjen.
Delovna skupina je ugotovila, da operaterji podatkov o letih zrakoplovov niso nikoli imeli licenc, zakon o letalstvu pa ne omogoča koriščenje rekreacijskega dopusta in 160-urnega mesečnega delavnika. Če bi bila zahteva utemeljena, bi za njeno uresničitev morali spremeniti zakon o letalstvu. Ni
tudi strokovno utemeljeno, da bi se povečale plače za 5 odstotkov zaradi povečanega obsega prometa, ker vsi statistični podatki kažejo na zmanjšanje obsega prometa po kontrolorju letenja. Stavkovni odbor je od te zahteve odstopil-
Dogovor je vlada izpolnila. rfl' zen v delu, ki se nanaša na pnpra' vo zakona o navigacijskih služba zračnega prometa. Do zakasnitve je prišlo, ker je stavkovni odbor pripravljal nesprejemljive /allte' ve. Komisija, ki je spremljaj« stavko in zahteve, je ugotovila, o tudi v primeru, če bi bile zahtev utemeljene, jih ne bi mogli upo* tevati, ker bi bile v nasprotju z d ' ločbami zakona o letalstvu in W temu plač v javnem sektorju, njihovo izpolnitev pa ni zagoto ljenih proračunskih sredstev.
.Župan - kam na dopust?
Gorenjski župani ne poznajo dopusta
Večina gorenjskih županov odide na dopust le za teden dni - če sploh. Če pa že gredo kam na dopust, odidejo v Istro ali najdlje na Korčulo, v prikolice, avtokampe in morda v apartmaje. Nihče na Karibe ali v Dominikansko republiko. Zanimivo je, da tako ne delajo le letos, ampak že vsa leta odkar so župani.
Kranj - Nemalo smo bili presenečeni, ko smo gorenjske župane spraševali, kam gredo na dopust, saj seje pri več kot deset dosegljivih in vprašanih poklicnih županih izeimila ugotovitev, da gredo na dopust le za nekaj dni, morda teden dni in če seštejemo vse njihove dopuste, jih ni več kot za mesec ali dva. Ko smo naprej tuhtali, ali naj bi morda šlo za že prihajajočo predvolilno kampanjo, ko morda le peščica ali še manj izmed njih ne bo kandidirala - čeprav nam kandidature seveda nihče še ni potrdil - smo se spet ušteli, kajti številni izmed njih tudi prejšnja leta niso izkoristili kaj prida več dopusta.
Županska je torej težka in zahteva stalno prisotnost, nezamenlji-vost, nepogrešljivost? Kakor kdo vzame - vse je relativno, tudi pri županskih poslih. Nikomur se seveda še ni občina podrla, če je bil fizično odsoten na dopustu in nikomur je ni treba "merkat", da mu je kdo ne ukrade, kot nam je duhovito dejal nakelski župan Ivan Stular. Verjetno je tudi res, da so v manjših občinah za vse več ali manj sami, in če so res sredi kakšnega naložbenega zamaha, potem je bolje, da ostanejo doma, kot da jih stalno kličejo kam v letovišče.
Presenečeni smo bili tudi nad tem, kako v resnici skromni so njihovi poletni cilji: nobene eks-kluzivnosti, nobenih Karibov, še najdaljša naj bi bila pot do južne Dalmacije.
Poleti župane in občine pusti pri miru vsaj državna administracija, saj gre s kovčki na dopust, tako da kakšnih novih birokratskih dekretov ni pričakovati. Kljub vsemu delo v okolici zamre in tudi na občine ni toliko pritiska - a za župane najbrž še vedno dovolj, da ostanejo doma.
Kakšnih posebnih hval za to, da ne gredo na dopust, jim ne mislimo peti, kajti vsi mi bi radi zdrave, lepe, zagorele in spočite župane. V dobi, ko se na vse pretege zaradi preobremenjenosti propagira počitek, ignoriranje dopusta ni prav lepa čednost: lahko se zapade v stres, bolezen.
A kaj bi oni z našimi zdravstvenimi nasveti, saj nas ne bodo poslušali. Poslušajmo pa mi, kako kratki bodo njihovi poletni oddihi.
Teden dni - ali pa še to ne
Kranjskogorski in radovljiški župan sta že na dopustu, vsi ostali so doma. Bojan Starman iz Ži-
Bojan Starman
rov je bil že teden dni v Splitu, morda bo šel še za kakšen dan na dopust, večjih načrtov pa nima. Miran Zadni-kar i/. Preddvora načrtuje Korčulo, apartma za osem dni, kakšen dan v hribih, drugače nič. Tako kot v vseh osmih letih žu-panovanja, ko za daljši dopust ni bilo časa, saj so župani v manjših občinah več ali manj komunalci. Župan Jože Bogataj iz občine Gorenja vas -Poljane načrtuje morda za nekaj dni Istre in kot vedno tudi nekaj dni hribov - če bo uspelo. Drugače pa so sredi naložb in v majhnih občinah mora biti župan zraven. Škofjeloški župan Igor Draksler nima velikih načrtov, teden dni avtokampa na
Miran Zadnikar
Jože Bogataj
Igor Draksler
Pagu, drugače pa še nobeno leto ni do konca izkoristil svojega dopusta. Jeseniški župan Boris Bregant ves avgust preživi v avtokampu na Malem Lošinju, kjer je vedno dosegljiv, kranjski župan Mohor Bogataj pa je letos izkoristil teden dni dopusta v avtokampu Umag. Morda bo tja odšel še kakšen lep avgustovski vikend, prednost kampa je, da je blizu. Pravi, da mora biti župan vedno dosegljiv.
Na Bledu so v vrhuncu sezone, pred pomembnimi prvenstvi in investicijami, zato župan Boris Malej ne bo imel časa za daljši dopust, in kot pravi, si želi, da bi vsaj kakšen dan izkoristil za igranje golfa in za kopanje v blejskem
Boris Bregant
Boris Malej
jezeru in morda dva ali tri dni v Jadranskem morju. Dopust-niško pravilo župana Železnikov Mihaela Prevca je: nikoli dvakrat na isto mesto, a letos bo njegova družina avgust preživljala bolj na enodnevnih i/letih doma in v okolici, morda tudi malo v Bohinju. Dopust župana Jezerskega Milana Kocjana je morda dva dni na morju, potem so pa občinske skrbi, saj je za vse sani, ker nima administracije. Že vsa leta je tako: minimalen dopust in delo za občino; šenčurski župan Franc Kern bo deset avgustovskih dni preživel v toplicah, cerkljanski župan Frane Čebulj pa tri dni v Maredi pri Novigradu, potem bo pa vseskozi delovno, saj pravi, da ni pre-
Mihael Prevc
Milan Kocjan
Franc Kern
velik ljubitelj morja in potovanj.
S svojim humorjem nas je spet razveselil nakelski župan Ivan Stular, ki nam je povedal storijo izpred let, ki se je zapleteno končala: koje novinarjem pred leti izjavil, da ne bo šel nikamor na dopust, ker mora občino "merkali", da mu je kdo ne ukrade, je tedanji kranjski župan to vzel preveč osebno in preveč zares. Bili so časi sporov ob ustanavljanju novih občin, koje res lahko malo manjkalo, pa bi ti veliki župan velike občine v parlamentu "požrl" malo občino. No - Ivan Stular letos ne gre nikamor na dopust, nikoli ni šel, niti ni navdušen.
Darinka Sedej
Franc Čebulj
Ivan Štular
Petintrideset belgijskih kadetov, med njimi precej žensk
Na vojaški akademiji dekleta obravnavajo
popolnoma enako kot moške
Belgijska Kraljeva vojaška akademija šola redno vojsko. Ob zaključku šolanja vedno obiščejo različne terene kot zaključen praktikum. Na usposabljanju pri nas so preživeli čas
štirinajstih dni. Prisotno je bilo veliko samoiniciative, taktičnih načel in spremenljivega vremena.
[zvidniška baza je organizirana po določenih taktičnih načelih, kjer se varuje. Ena skupina kadetov je trenutno spodaj v soteski ln si ogleduje objekt napada. Ker so tu prvič, zbirajo podatke, si zgledujejo teren. Kakšna je stavba oziroma objekt napada, kako Je s cesto, železnico... Danes jih čaka delo do desete ure zvečer. Ju-*ri pa bodo potem v dolini soteske izvedli napad na objekt, na nasprotnika. Potem se umaknejo na območje Jelovice, gredo zopet navzgor in potem preko dneva izvedejo nalogo, zasedo, na sami Je-'°vici. Naloga se zaključi okoli tretje popoldne," nam je razložil Podpolkovnik Miha Kuhar, ko smo predstavniki medijev v pone-*|eUek popoldne prispeli do območja usposabljanja belgijskih kadetov na Pokljuki, natančneje do Marovšce.
Taktično usposabljanje je po-lekalo v treh delih: na Soriški Janini, na območju Kokre, *"dkalški greben, in kasneje na °brnočju Pokljuke in Jelovice.
^ajor Marjan Ručigaj, najstnik načelnika Gorske šole, ki Jc nastanjena na Pokljuki in spada P°d okrilje Centra vojaških šol v ^JUbljani, nam jc prisotnim razlo-•v namen takega usposabljanja.
"Gre za dve smeri usposabljanja, ki se nadgrajujeta in dopolnjujeta - na tehničnem kot tudi na taktičnem področju. Tehnične programe namreč delimo na gorniške in na smučarske, taktične pa na tečaj zimovanja in
Guy Maelfevt,
stotnik in vodja delegacije belgijskih kadetov, je prišel v Slovenijo neposredno iz Francije, čeprav so kadeti prišli z afriškega terena. V Sloveniji je prvič in mu je zelo všeč. Z načinom urjenja je zadovoljen, pravi pa, da se bo sem še vračal na počitnice, če bo le imel čas.
bojevanja v gorah. Pred dvemi leti smo začeli sodelovati z belgijskimi oboroženimi silami. Vojak mora premagati celo vrsto neprijetnosti in strahov. Gorska šola je zato idealna in ravninski Belgijci,
Usposabljanje kadetov se deli na tehnične in taktične vsebine, ki se prepletajo.
Dor°t*'' °^ c'e'u' kadete UC'J° 0 določenih situacijah. " Kot vidite, nimajo šotorov, le bivak. Trenutno imajo ^ Voh' ^u^i° °bleke, malce se bodo najedli, ker so danes za to imeli bolj malo časa. Vmes se jih oskrbi ne   °' ^aJem. ostalo imajo vse s seboj. Za gibanje po taboru imajo napeljano vrv, ker se v nočnem času SfTle kuriti, prižigati luči," je še dodal podpolkovnik.
Madžari in nekateri drugi, prihajajo k nam, da bi vojaka preizkusili tudi v situacijah, ki jih nudijo gore same po sebi, saj je znano iz prve svetovne, da je bil prvi nasprotnik vojaka teren, drugi vreme in šele tretji nasprotni vojak.
Samo usposabljanje se deli na tehnične in taktične vsebine, ki se prepletajo. Iz tehničnega vidika gre za spoznavanje opreme, tehnike plezanja, premagovanja naravnih ovir, soočeni so z divjimi vodami, z spustom v jamo Govic, kjer gre za premagovanje strahu pred zaprtim prostorom. In v končni fazi se bodo povzpeli na Triglav. S praktičnega vidika so
Kave Muriel
prihaja iz Liege v Belgiji in ima 21 let. Za poklic vojakinje se je odločila zaradi želje po avanturi, in ker je študij na vojaški akademiji v Bruslju zelo dober: " Pred desetimi dnevi smo bili za dva tedna v Beninu. Vreme tam je bilo zelo v vroče. Čeprav dežuje, je tu boljše."
zadeve zasnovane od priprave na pohod, samega pohoda, patrulji-ranja, zbiranja podatkov, orientacije, desantiranja, napada, obrambe, izmika do vseh ostalih taktičnih vsebin. Če smo preteklo leto imeli na tem usposabljanju tudi pripadnike slovenske vojske, smo letos k sodelovanju povabili 132. bataljon Bohinjske Bele, ki v določenih bojnih situacijah igra nasprotnika. Med drugim pa je vključeno tudi srečanje s paravojaškimi skupinami, ki jc pravzaprav naletelo na nenavadno situacijo s katerimi se kadeti razen enega pripadnika, ki je bil na Kosovu, sploh še niso soočili."
Prepletanje tehničnih in taktičnih vsebin je zasnovano tako, da je upoštevana postopnost. Kadeti so se spoznali tudi s Slovenijo, predhodno pa so se usposabljali v Afriki. Prehod iz vročih v pogozdene in hladne kraje pa spet predstavlja novo stresno situacijo. Vojak je i z po s t a v lj c n mrazu, dežju, noči, celo strahu pred odprtim prostorom, kar je manj znan strah. Ravno zato je bil
za vodjo tokratnega usposabljanja določen podpolkovnik Miha Kuhar, ki je za področje gorskega bojevanja najbolj pristojen in ima največje izkušnje na tem področju.
Alenka Brun, foto: Gorazd Kavčič
GLAS
Odgovorna urednica
Marija Volčjak
Namestnika odgovorne urednice
Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Helena Jelovčan, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Sto-jan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci Matjaž Gregorič, Renata Škrjanc, Simon Šubic fotografija
Tina Doki, Gorazd Kavčič lektoriranje
Marjeta Vozlič
GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Gregor. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktor: Marija Volčjak / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsakdan od 7. do 15. ure, sreda do 17. ure. Naročnine: trimesečni obračun - individualni naročniki (fizične osebe - občani^ imajo 20 % popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 80 evrov: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 240 SIT (14 HRK za prodajo na Hrvaškem).
Referendum za Gabrško goro uspel
Krajani vaškega območja Gabrška gora so v nedeljo, 21. julija, potrdili program ureditve lokalnih cest, ki ga je pripravila Občina Škofja Loka.
Škofja Loka - Vaško območje Gabrška gora obsega naselja Gabrška gora ter dele naselij Log, Na Logu in Florjan nad Zmincem. Referenduma se je udeležilo več kot 77 odstotkov volilnih upravičencev, od katerih jih je 91 odstotkov glasovalo za uvedbo krajevnega samoprispevka.
"Glede na referendumski uspeh je po programu že v tem letu predvideno asfaltiranje kilometra ceste do vrha Gabrške gore," nam je povedal predsednik vaškega odbora Alojz Bogataj in zatrdil, da se bo naslednje Ido že nadaljevalo delo na drugih odsekih tega območja. Razširitev in preplastitev ceste si lahki) obetajo od Loga do Martina, razširitev in utrditev cesta pa na odseku Kumar - Smoldno in Zabrd-nik - Jernač. Proti uvedbi samoprispevka je bilo le 10 od 106 volivcev, ki so se udeležili referenduma.
Po investicijskem programu naj bi krajani zbrali približno petino potrebnih sredstev, ostalo pa bo prispevala občina Škofja Loka. Za vse, ki imajo lokalno cesto že asfaltirano, bo prispevna stopnja odstotek bruto dohodka, za vse, ki imajo še makadamsko lokalno cesto, pa dveodstotno prispevno stopnjo bruto dohodka - vsi za obdobje pet let. Z uspešnim izvajanjem načrtovanih del se bo v nekaj letih uresničilo upanje vaščanov po urejenih asfaltiranih cestah v dolino.
Boštjan Bogataj
Od komunalnih odpadkov do odkupa klavnice
Na občinskem svetu Šenčur za poletje nepričakovano veliko vsebinske razprave o vprašanjih občine.
Šenčur - Ravnanje s komunalnimi odpadki je občutljiva tematika. V občini Šenčur še vedno nimajo odloka s tega področja, čeprav so primerek osnutka, kakršnega je pripravilo ministrstvo, obravnavali že pred meseci. Na julijski seji so predložili "vsiljeni" osnutek, kakršnega je javno podjetje Komunala Kranj pripravilo za Mestno občino Kranj in ostale. Kot soustanoviteljem komunalnega podjetja (čeprav z manjšim deležem) jim ni vseeno, da se jim odreka možnost pripraviti lasten odlok, po drugi strani pa vendarle želijo, da bi imeli to področje urejeno, saj je v nasprotnem primeru pričakovati izpad dohodka.
Na vsebino osnutka svetniki niso imeli veliko pripomb, razprava se je vrtela bolj okoli rednega odvažanja odpadkov z ekoloških otokov, kjer so odpadki razvrščeni v tri zabojnike. Komunala bi morala zagotoviti stalen nadzor nad njimi in sprotni odvoz, obča-
ni pa ugotavljajo, da vsaj slednjega povsod ne izvajajo, kot bi bilo treba. Svetnik Jane/. Ovijač je navedel primer iz Trboj, kjer se odpadki kopičijo, ker naj bi jih odvažali le na podlagi klicev, češ, da so kontejnerji polni. Če se bo tako nadaljevalo, bodo spet cvetela
Stečaj kot najboljša rešitev
Okrožno sodišče v Kranju se je odločilo za stečaj CPK - invalidskega podjetja z Jesenic, v katerem je zaposlenih okoli 150 invalidov. Za invalide in zaposlene je to najboljša rešitev in celo olajšanje, saj jim železarske družbe - ker
stečajne mase sploh ni - zagotavljajo odpravnine.
divja odlagališča, je menil svetnik. Sicer pa je občina po besedah Aleša Puharja financirala tudi postavitev informativnih tabel k ekološkim otokom, na katerih je poleg besedila o pomenu varstva okolja tudi telefonska številka, kam lahko občani pokličejo za odvoz. Doslej menda še ni bila postavljena še nobena teh tabel.
Na zadnji seji občinskega sveta seje zvrstilo še mnogo vsebinskih tem. Ponudili so tudi osnutek odloka o varstvu pitne vode, pa regionalni razvojni program Gorenjske od 2002 do 2006, sprejeli premoženjsko bilanco občine Šenčur za lani in predlog pravilnika o programu pospeševanja kmetijstva za leto 2002. V ta pravilnik so predlagatelji (odbor za kmetijstvo) vključili tudi predlog o nakupu klavnice v Škofji Loki, čemur naj bi v Šenčurju namenili 8 milijonov tolarjev, občina pa bi imela potem v klavnici svoj kapitalski delež. Odboru za kmetijstvo se je ta stvar zdela tako pomembna, da so pripravljeni za omenjeni znesek sorazmerno zmanjšati vse programe v kmetijstvu za leto 2002.
Več vsebinskih točk so obravnavali tudi pod točko razno (občinski uradnik Aleš Puhar pravi, da dnevni red ni njegova izbira, pač pa je bil dolžan svetnike seznaniti z več novostmi) in o njih razpravljali skoraj obsežneje kot o samostojnih točkah. To je veljalo za probleme v zvezi s krožišči na brniški cesti (direkcija za državne ceste izdeluje projekte zanje, vendar jih še vedno ni predložila občini), govorili pa so tudi o problemih pri rekonstrukciji ceste skozi Srednjo vas. Cesta je že skoraj dokončana, obstaja pa nerešen problem na delu zasebnega zemljišča, /a katerega lastnina zahteva nerazumno visoko odškodnino.
Svetniki so podprli predlog, naj občina na zahteve ne pristane, ker ni pošteno do ostalih občanov, ki so zemljišče prodali po razumni ceni. Lastnici bodo znova predlagali ceno, kot je veljala za druge, in ji postavili rok, sicer bo sledil postopek razlastitve. Javni interes je pred zasebnim, so poudarili svetniki, ki želijo dokončanje ceste.
Danica Zavrl Zlebir
Jesenice - V jeseniških družbah Hleklrode, Energetika, Acroni in v dveh invalidskih podjetjih SUZ in CPK je bilo zaposlenih skupaj 245 invalidov, največ jih je v Centru za prestrukturiranje kadrov -CPK. Slovenska vlada je v procesu prestrukturiranja železarn namenila za reševanje problemov invalidov s posebnim zakonom okoli 200 milijonov tolarjev.
Vsi invalidi v teh železarskih družbah so bili pred časom že obveščeni o tem, da bi invalidi i/, družb prešli v CPK, le-ta pa nato v stečaj. Junija so stečaj predlagali, pred dnevi pa se je okrajno sodišče v Kranju odločilo, da se začne stečajni postopek /a CPK Jesenice.
CPK jc bil ustanovljen leta 1992 in preko njega reševali presežne delavce, pretežno iz železarne. Do zdaj so vsi dobivali plačo, tudi
zato ker se je leta 1997 vključilo Ministrstvo /a delo, družino in socialne zadeve in prispevalo polovico sredstev za obstoj podjetja. Leta 2000 je ministrstvo prenehalo s sofinanciranjem in tedaj bi CPK moral prenehali z delom, kajti ni bilo denarja.
In tedaj so se dogovorili, da bodo sredstva za plače zagotavljale družbe, ki pa spet niso mogle plačevati v nedogled, tako da Je CPK zagotavljal socialno varnost delavcem tako, daje najemal kredite. V Kovinu, kjer naj bi delali, so z delom ustvarjali lc 30 odstotkov potrebnih sredstev, kajti nazadnje je delalo le 30 ljudi, vsi ostali so hili na čakanju.
CPK je tako od nekdanjih železarskih družb dobil že /a 70 milijonov tolarjev kreditov. Napravili so sanacijski program, kajti družba sama kljub prizadevanjem ni
mogla pridobiti programa za zaposlitev, zato ni bilo drugega izhoda kot stečaj. Vsem delavcem bo zdaj prenehalo delovno razmerje, vsi so zaposleni so tudi upravičeni do odpravnine iz stečajne mase. Vsi bodo odšli na zavod za zaposlovanje, kjer bodo lahko počakali na upokojitev ali se bodo vključili v zaposlitvene programe.
V CPK so bili po lastni privolitvi razporejeni tudi delavci - invalidi iz drugih železarskih družb. Acronija, Energetike in Suza, skupaj 102 invalida. Prišli so po lastni volji, gre pa za starejše delavce in invalide, ki jim do upokojitve manjkata največ dve leti. Zato ker se železarske družbe prodajajo in jih novi lastniki najbrž ne bi želeli zaposliti, so tudi na ta način pred prodajo reševali položaj invalidov.
Stečaj je torej najboljša rešitev za številne invalide, še posebej, ker jim železarske družbe in slovenske železarne zagotavljajo odpravnino v skupni višini 215 milijonov tolarjev.
Stečajne mase ima CPK malo ali nič, vprašljivo je, kako bo ravnal stečajni upravitelj, zato so Slovenske železarne na osnovi zakona zagotovile odpravnine s tem, da se bodo delavci ob prejemu odpravnine odpovedali terjatvam iz stečajne mase. S tako rešitvijo so se strinjali tudi sindikati. Darinka Sedej
Park tehnične kulture
Domžale - V Domžalah so sprejeli načrt ureditvenega območja za športni park, ki bo na 19 hektarih. V okviru parka bosta tudi športna dvorana in park tehnične kulture. V sklop urejanja parka pa sodi tudi prenova stadiona, ki mu bodo prizidali tribune in dogradili atletsko stezo. V osrednjem delu območja bodo zgradili tudi športno dvorano s košarkarskim in rokometnim igriščem, steno za plezanje, tribunami za dva tisoč gledalcev in še nekatere spremljajoče prostore. Ob letnem kopališču nameravajo zgraditi zimsko - letni bazen. Teniška igrišča v severnem delu parka pa bodo preselili vzhodno od teniške dvorane. V sklopu parka bo tudi šolski poligon za učenje, večnamenska ploščad za rolkarje, kotalkarje in skejterje ter dom tehnične kulture. Ta del bo namenjen izpitnemu centru, avtošolam in društvom. A. Z.
Skrb tudi za pokojnike
Ob pokopališču v Kovorju gradijo mrliške vežice, načrtujejo pa tudi postavitev žarnega zidu.
Občani pred dvojnimi položnicami
Občani v najemnih stanovanjih in najemniki občinskih prostorov dobivajo dvojne položnice za plačilo najemnine: terja jih JEKO - IN in terja jih Dominvest, kajti izbruhnil je spor, kdo naj položnice pošilja in obračunava najemnino.
Kovor - V krajevni skupnosti Kovor je ena prednostnih naložb, za katero so se odloči 1 i že v preteklosti, posodobitev tamkajšnjega pokopališča. Ker je bilo staro premajhno, so pred tremi leti kupili zemljo za razširitev. Predsednik KS Kovor Borut Sajovie je izrazil zadovoljstvo, da so /a to pokazali razumevanje v domači župniji, hvaležni pa so tudi vsem krajanom za sodelovanje. Pravilnost njihove odločitve že potrjujeta dva grobova na novem delu, kjer je sicer prostor /a več sto grobov. Prav Zato so izrazili interes za pokope mrtvih na njihovem pokopališču tudi v sosednjih krajevnih skupnostih.
Lani so kupili tudi zemljišče za postavitev mrliških vežic. Ko so letos pridobili gradbeno dovoljenje za ta objekt, so se delavci SGP
Tržič maja lotili gradnje. V stavbi, ki bo do krajevnega praznika sredi avgusta pod streho, bo ena vežica s poslovilno dvorano. Po potrebi bodo lahko prostor uredili tudi za istočasno slovo od dveh pokojnikov. Čeprav je že zgrajen nov vodovod in električni priključek, v notranjosti pa potekajo tudi napeljave instalacij in montaže lesenih stropov, vsa dela letos še ne bodo končana. Zanje bodo odšteli okrog 14,5 milijona SIT. Če bosta prihodnje leto priskočila KS Kovor na pomoč še občina in Komunalno podjetje Tržič, bodo vežice
Digitalni tisk
■  Media Art
Studio,
lahko odprli spomladi. V nasprotnem primeru se bo investicija nekoliko zavlekla in bo odvisna od dotoka sredstev. Na novem delu pokopališča, ob katerem so že uredili parkirišče, bi radi postavili tudi žarni zid. Kot načrtujejo, bodo z njim vsaj nekoliko skrili TV-pretvornik, ki je postavljen na severni strani pokopališča.
Stojan Saje
Jesenice - Že pred Časom je med občino Jesenice in Domivestom, d.o.o., Jesenice izbruhnil spor zaradi obračunavanja, pobiranja in izterjave najemnin za občinska stanovanja in poslovne prostore.
Občina je sklenila, da se morajo vsi prihodki iz. naslova najemnin vseh občinskih stanovanj izkazovati skozi proračun občine Jesenice, izvedli so javni razpis zbiranja ponudb in izbrali najugodnejšega ponudnika JEKO -IN in z njim sklenili pogodbo za pobiranje in izterjavo najemnin. Vsi ostali posli, ki jih ima občina z Dominve-
stom, so ostali, le najemnine so prešle v JEKO - IN. Š tem pa se nikakor ni strinjal dosedanji izbranec Dominvest in trdil, da gre za enostransko prekinitev pogodbe, za samovoljno dejanje občine, dejanje, ki ne koristi nikomur, obenem pa povzroča težave in nepotrebne poti predvsem občanom. Dominvest, ki želi, da se spor reši pred sodiščem, trdi, da si je občinska uprava vzela pravico v svoje roke in v nasprotju s sklepi občinskega sveta poslala pismo vsem najemnikom, z navodilom, kako naj ravnajo v prihodnosti, JEKO - IN pa naj bi jim brez.
Semaforji bodo do začetka pouka
Na križišču Suha sta bila v začetku meseca spet dve nesreči. Krajani KS Trata so z vprašanjem Kdo izmed nas bo naslednji na vrsti? zbrali skoraj 200 podpisov.
Internet
Škofja Loka - Podpisani zahtevajo takojšnjo ureditev semaforizi-ranega križišča. V letaku zatrjujejo "Imamo pravico zahtevati, da najnevarnejši prehod za pešce v Slovenci postane varnejši?!"
Dela na Partizanski cesti
Žiri - V Žireh so prejšnji ponedeljek začeli z deli na Partizanski cesti, ki vodi od bencinske postaje do blokovnega naselja Nova vas. Urejena bo fekalna in meteorna kanalizacija, hkrati tudi rekonstrukcija ceste.
Projekt izgradnje kanalizacije je razdeljen v več faz, ki bo zaključen v štirih do petih letih. Istočasno / izgradnjo kanalizacijo bodo rekonstruirali tudi cesto, zgrajeni bodo tudi pločniki od lekarne do blokov. Investicija je vredna približno 25 milijonov tolarjev, dela pa bodo trajala dober mesec dni.
V tem delu Žirov bodo gradili tudi vodno črpališče za pitno vodo za naselje Plastuhova grapa. Vrednost teh del znaša približno štiri milijone tolarjev, sočasno pa bodo potekala dela še na obstoječem vodovodu. Naslednje leto bodo v tem delu /gradili Se vodohram.
B. B. foto T. D.
Kot nam je sporočil Igor Sadar, član KS Trata, je počilo tako 2. kot 3. julija. Obakrat je šlo na srečo brez žrtev, sicer pa je križišče na Suhi v zadnjih letih zahtevalo kar tri smrtne nesreče in veliko število prometnih nesreč. Ob zadnji tragični nesreči letos pa so krajani začeli z zbiranjem podpisov po takojšnji ureditvi semaforjev.
"Za semaforizacijo križišča seje zavzelo tudi nekaj občinskih politikov, začasna rešitev občinske uprave pa je povsem neustrezna. Utripajoča lučka na znaku za omejitev hitrosti največkrat ne
dela. Največkrat ne deluje niti t.i. radar, ki prikazuje hitrost vozil, ki se približujejo križišču," je zapisal Igor Sadar. Krajani in uporabniki križišča so zbrali skoraj 200 podpisov s pobudo za zaporo prometa, ki jo bodo uresničili 1. septembra, če do takrat problem ne bo rešen.
O semaforizaciji omenjenega križišča nam je župan Igor Draksler povedal: "Dogovor med Občino Škofja Loka in državno upravo je jasen. Občina bo pripravila projekte, ki smo jih že maja oddali v Ljubljano v revizijo. V tem trenutku mi čakamo na upravno dovo-
ljenje, medtem ko v Ljubljani izvajajo javni razpis za izvajalca. Naša obveznost znaša 16 milijonov slovenskih tolarjev. Načeloma še vedno velja, da semafor bo do 1. septembra letos."
Boštjan Bogataj
ttaaio
Belvi
Kranj    9B 3 mhz
Glasbene želje: 04 231 80 BO SMS box: 031 383 383 Marketing: 041 713 072
ruiio Belvi d o o šmarjetna G 4000 Kun
pravne podlage poslal račune za najemnino.
Tako so dobili dvojne račune-Občina pa vztraja na tem, da je edini zakoniti pobiralec najemnin za občinska stanovanja in poslovne prostore le JEKO - IN in da mora Dominvest opustiti sedanjo prakso pošiljanja računov in pobi' ranja najemnine. Občina pošilj3 najemnikom sporočila, da od J> junija dalje pobira najemnin^ JEKO - IN, o čemer je bil Dominvest obveščen, a je kljub temu w julija poslal najemnikom položni' ce in jim zaračunal zamudne obresti.
Župan Boris Bregant pravi "Kot župan sem zadolžen in odgovoren za premoženje občine W dolžan skrbeti, da se premoženj6 koristi za dobro občanov in ob^1' ne. Sredstva iz. najemnin neprofitnih stanovanj se ne vodijo skladn0 z zakonom o financiranju obČ«n-saj mora vse potekati preko proračuna in mora biti nadzor nad p1?' livi in odlivi. Premoženje ustvafj3 novo vrednost in v sedanjih razmerah se ta nova vrednost prelivJ iz javnega v zasebni sektor." .
Dominvest pa se še kar naPrjJ opira na sklepe občinskega sve in tudi kasnejši razgovori nis obrodili nobenih sadov, kajti P Dominvestu so prepričani, da g za protipravna in škodljiva dejanj brez sklepov občinskega sveta ' da je bila pogodba enostrans* delno odpovedana. . v
Velika in največja žalost pa Je^
tem, da občani v najemnih stan
vanjih, ki nimajo ravno PreV,j
denarja, vsak mesec obsedijo pfl£
dvojnimi položnicami in se Spi*
šujejo, kaj pa je zdaj spet to 1
komu plačati najemnino? : Darinka SedeJ
9999999
IZ GORENJSKIH OBČIN / info@g-glas.si
Potok Belca se pod vasjo Suha ob suši rad skrije pod zemljo
V Predosljah pa mrtva, smrdljiva struga
Zadnjič je voda v potoku, od konca Suhe do izliva v Kokro, poniknila v začetku julija. Predosljani zahtevajo trajno sanacijo struge, saj je občasna mašitev lukenj zgolj kratkotrajna
rešitev. V javnem Vodno gospodarskem podjetju Kranj bodo pripravili projekt.
Predos^e - Na problem presihanja struge potoka Belca že več desetletij odgovorne opozarja predvsem zadnji brdski mlinar Jože Dolhar, ki "krivdo" za mrtvo strugo med drugim pripisuje tudi ribnikom v protokolarnem objektu Brdo. Ti se namreč napajajo z vodo, ki priteče z Zgornje Bele, drugi vir pa je voda iz Preddvora. Iz ribnikov ob vzhodni ograji nadaljuje pot kot potok Belca proti Suhi, Predosljam in Britofu, kjer se pridruži Kokri.
3. julija letos, ko je potok pod vasjo Suha ponovno presahnil, je v Predosljah, kjer imajo odplake speljane kar vanj, spet močno Zasmrdelo. Člani kranjske ribiške družine, ki so letos v potok vložili deset tisoč mladic, so iz struge hiteli izlavljati ribe. Številne so, žal, že poginile. Škodo so ocenili na dva milijona tolarjev.
Gospodar ribiške družine Jože Sitar pravi, da se je podobna katastrofa zadnjič primerila leta 1994. Ribe vlagajo v zgornji del potoka, ki vodo ima, medtem ko struge v predelu Predoselj, kjer vode pogosteje zmanjka, ne uporabljajo. "Bili smo obveščeni, da
voda v potoku upada, vendar nekoliko prepozno, tako da vseh rib nismo mogli rešiti. Po tem dogodku smo bili na pogovoru v protokolarnem objektu Brdo, kjer smo se prepričali, da je voda iz ribnikov normalno tekla, res pa je, da je bil pretok manjši kot običajno. Morda je bila vzrok obnova jezu v Preddvoru, lahko pa je bila tudi zgolj igra narave. V suši potok ponikne. Kakorkoli že, policija krivca ni našla, smo pa o škodi obvestili ribiško zvezo Slovenije in apelirali na Vodno gospodarsko podjetje, da poskrbi za sanacijo."
Jakob Vreček ob trenutno polni Belci, v katere dnu je zazijala luknja. Kobd nivo podtalnice padel, bo potok spet presahnil.
Direktor vladnega servisa za protokolarne storitve Brdo Iztok Purič zavrača očitke nekaterih Predosljanov, češ da so ribniki krivi za presahli potok. "Kar vode pride k nam, je gre tudi naprej. Mi je ne zadržujemo, ker je ne potrebujemo. Pol kilometra od Brda je vode v potoku dovolj. Po julijski suši smo tudi mi apelirali na ministrstvo za okolje in prostor, naj strugo sanira, ker smo že naveličani nenehnih obdolževanj - tudi, kadar je vode v potoku preveč - in ker želimo korektne odnose s sosedi."
Načelnik oddelka za gospodarske javne službe v mestni občini Kranj Marko Hočevar pravi, da je skrb za vodotoke izključno v državni pristojnosti, čeprav je občina tudi z denarjem že sodelovala v projektih agencije za okolje oziroma izvajalca Vodno gospodarskega podjetja pri nekaterih sanacijah strug in brežin, kjer je voda povzročala škodo, denimo, v Podblici, Stružcvem in na Kokri-ci, kjer je predvideno nadaljevanje sanacije.
Tudi Vinko Brezar, direktor javnega Vodno gospodarskega podjetja Kranj, problem presihanja potoka Belce pozna. Struga pod vasjo Suha je kot rešeto, luknje se pojavijo vsako leto, ko je suša. Dosicj so jih mašili z ilovico in kamni, seveda pa to ni trajna rešitev. "Na agenciji RS za okolje smo se dogovorili, da pripravimo projekt trajne sanacije potoka, ki bi ga predvidoma speljali prihodnje leto. Variant je več, od zatesnitve dna do napeljave vode v cevi in zasutja struge, čemur pa krajani niso na-
Grozljiva podoba suhe struge v Predosljah
klonjeni, ker imajo v potok speljano kanalizacijo. V iskanju najprimernejše rešitve bo seveda sodeloval tudi zavod za varstvo naravne dediščine. Res pa je, da po naših ugotovitvah brdska jezerca niso kriva za občas-
poto-
no pomanjkanje vode v ku."
O predvideni gradnji kanalizacije v Predosljah smo povprašali Janeza Valjavca iz kranjske Komunale. "Trenutno poteka javni razpis za prvo fazo gradnje ka-
nalizacije v vzhodnem, novem delu Britofa, ki bo zgrajena do srede leta 2004. Kanalizacija Predoslje-Orehovlje-Britof bo po naši oceni stala 650 milijonov tolarjev in pride na vrsto kasneje. Prioriteto gradnje določa krajevna skupnost, mi vanjo praviloma ne posegamo, čeprav smo tudi v našem srednjeročnem programu naredili vrstni red, v katerem smo dali prednost velikim onesnaževalcem vodotokov."
Dobrobit ljudi, ki živijo ob potoku Belca, zagovarja predsednik sveta krajevne skupnosti Predo-slje Jakob Vreček. Pravi, da je bilo nekdaj v Predosljah kar šest mlinov in da so mlinarji sami čistili strugo in mašili luknje v njej. "Teren med Suho in Predosjja-mi je tak, da so ponekod v zemlji prave dvorane. Ko se dno vdre, voda izgine vanje. Vodno gospodarsko podjetje je pred dvema letoma luknje zamašilo z ilovico in velikimi skalami, letos so se pojavili spet novi podori. Suha struga je res videti grozna. Najbolje bi jo bilo na primeren način zatesniti, tlakovati. Po zadnji suši smo si teren ogledali skupaj s predstavniki VGP in agencije za okolje, o konkretnih rešitvah pa ni bilo nobene besede. Pismeno pobudo za sanacijo je krajevna skupnost naslovila na mestno občino, VGP in ministrstvo za okolje in prostor."
O nujni sanaciji potoka in gradnji kanalizacije se na žalost govori predvsem samo takrat, ko prazna, mrtva struga pokaže svojo temno plat, potem pa, hote ali ne, pozabi. Do naslednjič...
Helena Jelovčan
Podlaga prihodnjim odnosom
Kamniški župan, Pašna skupnost Velika planina in direktor smučišč na Veliki planini so podpisali pogodbo o
odnosih na 70 hektarih zemljišč.
Odprli že tretji most v Kokri
Kamnik - "Dobro leto smo se dogovarjali in pripravljali na pod-Pjs te pogodbe," je poudaril kamniški župan Tone Smolnikar, direktor družbe Velika planina Stane Kavčič pa dodal, da bi brez te Pogodbe težko dobivali sovlagatelje, saj zaradi neurejenih odno-s°v nihče od delničarjev ni upal Zraven. Da tokrat ne gre za figo v 'epu, pa je pritrdil tudi predsed-n,k Pašne skupnosti Velika plani-na Franc Šimenc.
Za podpis pogodbe o ureditvi Medsebojnih pravic in obveznosti £a spornih 70 hektarih zemljišč, Kjer stojijo žičnice in druge napra-Ve oziroma potekajo smučarske Droge, so se odločili, ker se lahko ž8°di, da bodo še lep čas čakali £a pravnomočno odločitev sodiš-a o denacionalizaciji. Sedanja P°godba, ki so jo podpisali pri *arnniškem županu v začetku ted-1a' pa naj bi zato do takrat opremila in postavila osnove za pri-£?dnja razmerja. Pa tudi po odlo-'tvi sodišča bo urejala pravice in obveznosti, za katere so se ne gle-. e na lastništvo odločili in obvezi s to pogodbo, kar bo omogo-
čilo
tvorno sodelovanje pri pro-
stih, dogajanjih in morebitnih
naložbah. Po tej pogodbi bo pašna skupnost pridobila brezplačno trajno pašno pravico, če bo lastninsko pravico dobila na primer občina. V nasprotnem primeru, če bo lastnica Pašna skupnost, pa bo občina imela služnostno pravico uporabe zemljišč za smučišča. To pravico bo občina lahko prenesla tudi na vsakokratnega uporabnika. Zemljišča, na katerih stojijo žičniške naprave, bodo v tem primeru v lasti občine.
Občina Kamnik in družba Velika planina pa bosta za rabo zem-
ljišč za smučišča plačevali solidarno odškodnino 1500 evrov Pašni skupnosti, če bo zemljišče postalo last pašne skupnosti. Poravnati pa bosta morala pašni skupnosti tudi morebitno škodo.
Če bodo prostorski dokumenti opredelili možnost gradnje novih objektov na zemljišču pašne skupnosti, bosta občina in družba Velika planina, če bosta zainteresirani za odkup ali gradnjo, sklenili kupoprodajno pogodbo, vrednost kvadratnega metra zemljišča pa bo 25 evrov. Pašna skupnost pa bo v tem primeru lahko nastopala tudi kot soinvestitorica ali solastnica objekta.
Pogodba pa tudi opredeljuje, da mora bodoči lastnik brezplačno omogočiti prehod prek svojih zemljišč po posebej določenih površinah, dovoliti pa mora tudi njihovo uporabo za obnove in vzdrževanje objektov. Ceste, ki so opredeljene z občinskim odlokom kot javne, je s to pogodbo priznala tudi Pašna skupnost.
Andrej Žalar
Kokra - Veliki nedeljski spominski slovesnosti v Kokri, ko so se spomnili dogodkov iz druge svetovne vojne, se je popoldne pridružilo še veselje ob odprtju novega mostu čez reko Kokro. V dolini Kokre že več let obnavljajo mostove: tiste na glavni cesti Kranj - Jezersko ob pomoči države, medtem ko občina Preddvor skrbi za obnovo mostov, ki vaščane povezujejo s cesto. Kot je povedal župan občine Preddvor Miran Zadnikar, jc občina v dosedanjih dveh mandatih obnovila tri mostove, in sicer Koreninškovega, Harižovega in sedaj še Preširnovega. Investicija je veljala 10 milijonov tolarjev, občina pa jO je začela že lani in iz proračuna vsako leto namenila po pet milijonov za obnovo mostu. Ta bo poslej trden in varen povezoval dve domačiji v Kokri z glavno cesto in lajšal dostop v dolino. Na sliki: župan Zadnikar z domačinom Preširnom ocenjuje novo pridobitev. D. Ž., foto: Tina Doki
Gradijo prizidek in vodni park
Ob letošnjem občinskem prazniku bodo pri osnovni šoli v Bohinjski Bistrici odprli prizidek in tako jeseni lahko prešli na devetletno šolanje. Jeseni se bo začela gradnja vodnega parka v Bohinjski Bistrici.
Občinska priznanja
kranjska Gora - Občina Kranjska Gora bo 7. avgusta praznovala ' °J občinski praznik, ki so ga izbrali v spomin na dan, ko je dovški * Pnik Jakob Aljaž pred več kot sto leti na vrhu Triglava postavil Alja-*v stolp.
^hčinski svetniki so na minuli seji potrdili, da dobijo letošnja občin-
ska
q Priznanja: zlati grb za delo na kulturnem področju Marica pobočnik, srebrni grb občine dolgoletni otroški zdravnik dr. Štefan Srh*' bronasti grb Planinsko društvo Dovje - Mojstrana, srebrni Don ^rostovoUn° gasilsko društvo Kranjska Gora, župan pa bo f 5e''l še dva bronasta občinska grba. Dobila ga bosta Gorska let CV?ma služba Kranjska Gora ob 90-letnici ustanovitve in dolgo-n' župnik Marko Benedik za obnovo sakralnih objektov v občini ^ranjska Gora. D. S.
Bohinjska Bistrica - Gradnja prizidka k osnovni šoli dr. Janeza Mencingerja v Bohinjski Bistrici je največja naložba občine Bohinj, saj je investicijska vrednost 100 milijonov tolarjev, od tega 40 odstotkov sredstev prispeva država. Vlada je maja letos sprejela program ukrepov in investicij, ki bodo sofinancirane na lokalni ravni iz sredstev državnega proračuna. V razdelilniku sredstev Ministrstva za šolstvo, znanost in šport je občini Bohinj namenjenih 40 milijonov tolarjev, zato je morala tudi občina glede na višino zagotovljenih sredstev v državnem proračunu uskladiti svoj proračun. Občina Bohinj je v proračunu za letos načrtovala sredstva Ministrstva za šolstvo, znanost in šport v višini 32 milijonov tolarjev, zdaj pa je to treba uskladiti.
Prizidek k osnovni šoli je bilo treba zgraditi tudi zaradi odločbe inšpektorjev zaradi neustreznih pogojev v vrtcu in tudi zato, ker bo tudi šola v Bohinjski Bistrici letos jeseni prešla na devetletko. Prizidek bo tako rešil marsikaj, predvsem pa omilil prostorsko stisko. Po že sprejetem programu vrtcev bo tako jeseni v Bohinjski Bistrici 130 otrok, in sicer 106 otrok v dnevnem programu in 24 otrok v poldnev-nem programu, v Srednji vasi pa 21 otrok, in sicer 16 otrok v dnevnem programu in 5 otrok v poldnevncm programu. V Bohinjski Bistrici bodo trije oddelki prvega starostnega obdobja ali 40 otrok, 20 otrok v kombiniranem oddelku in trije oddelki drugega starostnega obdobja, v Srednji vasi pa bi se odlikoval en kombiniran oddelek. Prizidek k osnovni šoli v Bo-
hinjski Bistrici bodo slovesno odprli 26. avgusta ob občinskem prazniku. Tako bo šola dobila potrebne štiri prostorne učilnice s kabinetom in brez problemov začela z devetletko.
Občina Bohinj pa bo kmalu bogatejša tudi za vodni park, pokrit bazen in spremljajoče objekte v Bohinjski Bistrici, na zemljišču za domom Joža Ažmana, saj imajo zanj že lokacijsko dovoljenje, pričakuje se gradbeno dovoljenje, tako da bodo jeseni z. gradnjo lahko začeli. Občina je družbenik v skupnem podjetju Bohinj d.o.o., zato je vložila višino odmerjenih prispevkov iz naslova komunalnega prispevka in prispevkov iz naslova takse za priključitev na javni vodovod in kanalizacijo v občini Bohinj kot denarni vložek v višini 13 milijonov tolarjev v družbo.   Darinka Sedej
GORENJKA - GORENJEC MESECA
JUNIJA 2002
Prednost vse večja
Niki in Špela Mesec
Janez Brojan
Tretji krog glasovanja za Gorenjca meseca junija je nekako podoben prvima dvema. Tisti, ki ste se odločili za Janeza Brojana, nam pridno pošiljate dopisnice, mladoporočenca Nika in Špelo pa ste očitno "pustili" na medene tedne. Lepo in prav, vendar z glasovanjem zanju lahko vseeno nadaljujete. Alpinist in gorski reševalec Janez Brojan pa še vedno povečuje prednost. V tretjem krogu je dobil 83 glasov in jih ima skupaj 244, mladoporočenca sta dobila 16 glasov in jih imata zdaj 46.
Mladoporočenca Niki in Špela Mesec sta se v srednjeveški Škofji Loki vzela pred več tisoč svati zadnjo junijsko soboto. V okviru srednjeveških dni sta se poročila kot Loški graščak in graščakinja. Niki je znani škofjeloški gostinec, ki ima v najemu priznanega Homana, Špela pa je profesorica angleščine in sociologije.
Janez Brojan mlajši, doma iz Mojstrane, nekdanji alpinist je eden naših najbolj uspešnih gorskih reševalcev, dolgoletni načelnik GRS Mojstrana, gorske reševalne službe, ki ima vsako leto največ reševalnih akcij v Triglavskem pogorju. Brez. njega slovenska GRS, ki letos z gorskimi reševalci praznuje 90-letnico, ne bi bila tako uspešna.
Glasujete bralci Gorenjskega glasa in poslušalci Radia Sora, Radia Triglav Jesenice in Radia Gorenje. Glasujete pa lahko tudi po elektronski pošti na naslov: info@g-glas.si. Najbolj preprosto pa je glasovanje z dopisnico, na katero vpišete enega od obeh predlogov za Gorenjko oziroma Gorenjca meseca in jih pošljete na naslov: GORENJSKI GLAS, p.p. 124,4001 Kranj.
V izboru sodelujejo v mesecu juliju tudi FRIZERSKI ATELJE SILVA v TC DOLNOV na Primskovem, Šuceva 3, telefonska številka: 04/23-43-070 in Terme Snovik - Kamnik, d.o.o., Molkova pot 5, 1241 Kamnik, telefon 01/8308-631. Izžrebali smo deset srečnežev. V Frizerski atelje Silva v TC Dolnov je povabljena Helena Res-man. Gorenjskega odreda 8, 4000 Kranj. Vrednostna pisma prejmejo: Marija Golob, Tenetiše 7, 4204 Golnik;Marija Potočnik, Luže 4, 4212 Visoko in Slavi Sdršak, Cankarjeva 22,4240 Radovljica. Šest vstopnic pri blagajni Term Snovik dobijo: Marija Zcvnik, Podreča 23, 4211 Mavčiče; Marinka Jenko, Zg. Brnik 75, 4207 Cerklje; Marija Zabret, Topole 16A, 1234 Mengeš; Matic Grošelj, Lipce 30, 4273 Blejska Dobrava; Jana Tkalec, Pod Grančiščem 10 A, 4281 Mojstrana in Loj z Tršan, Valburga 42 A, 1216 Smlednik.
DRUŽINA V TOKU ČASA
Kako številčne so bile družine?
Do katerega leta so ženske rojevale? Kako so otroci sprejemali bodoče bratce in sestrice?
Pretekli teden smo na tem mestu pisali o številu otrok v mestu Kranj v sredini 18. stoletja, danes pa bomo pogledali, kako jc bilo sto let kasneje, ob štetju prebivalstva leta 1851. V Zgodovinskem arhivu v Kranju so ohranjene po-pisnice za mesto. Na popisnem Jistu je zabeležena posamezna družina: starši, otroci in sorodniki (stari starši, strici, tete, nečaki), ki so živeli v družini. Morda vas je že zadnjič presenetil podatek, da kranjska družina leta 1754 ni imela niti dva otroka. Povsem isto je bilo sto let kasneje, saj sta poročen par in vdovska družina v mestu imela manj kot 1,8 otrok do petnajstega leta starosti. Seveda so takrat v družinah živeli tudi starejši otroci, ki so se preživljali sami ali pa so skrbeli za starše. Te bi lahko šteli tudi med samske osebe. Če pa jih obravnavamo kot otroke zakonskega para, se povprečje dvigne na dobre tri otroke (3,1). Družine so bile številčnejše v predmestju kot v mestu, izračunov pa žal ne moremo narediti, ker popisnice niso ohranjene. Vir podatkov nam tako predstavljajo le zapisi v Status Animarum.
V družini Johana in Elizabete Košnik iz Primskovega seje v devetnajstih letih rodilo 14 otrok, od katerih jih je 9 umrlo. Poročila sta se februarja 1875. leta, mati je prvega otroka rodila istega leta v novembru. Zadnjega sina je rodila, ko je bila stara 46 let. Medpo-rodni intervali so bili dolgi od 12 do 19 mesecev. Kmečke družine so bile številčnejše od mestnih, kljub temu da je bila umrljivost otrok največja v prvem letu življenja. Matere so rojevale dvajset let in več, ko so bili najstarejši otroci že odrasle osebe in so si izbirali partnerje. Pripovedi iz terena pravijo, da jim ni bilo prav nič všeč, ko so v družino še prihajali dojenčki, vendar niso mogli nič ugovarjati. Tudi šolarji so se pogovarjali
o številu otrok in marsikdo je bil zaskrbljen, ko je izvedel, da bo dobil bratca ali sestrico, kar potrjuje naslednje:
"Kadar je mama rojevala, nismo smeli hoditi v hišo, kljub temu da je bila v kamri. Prišla je babica iz sosednje vasi. Otroci so bili obveščeni, da je štorklja prinesla bratca ali sestrico. Ko se je rodil najmlajši brat, osmi po vrsti, sem ata vprašal: "Kam nas boste pa vse dali? Saj ni več prostora ne za pečjo, ne okoli peči!" Odgovoril mi je: "V sredino med dva ga bom dal."
Spoštovani Kranjčani in okoličani! Nam zaupate, koliko otrok je bilo v vaši družini, ali družini vaših staršev? Imate morda kakšno fotografijo, predmet, dokument, ki govorijo o vaši in naši skupni preteklosti? Pokličite nas v Gorenjski muzej, na telefonski številki 201 39 57, 201 39 54, ali pišite na naslov: Gorenjski muzej Kranj, Tomšičeva 44, 4000 Kranj, s pripisom "ZA DRUŽINO".
Marjana Žibert, Jelena Justin
Koroška v znamenju znanosti in Slovencev
Teden znanosti v Avstriji (ScienceVVeek - Austria) oziroma konkretneje Alpsko - jadranski teden znanosti je potekal na avstrijskem Koroškem v dneh od 7. do 16. junija 2002 in to skoraj izključno
na jezikovno mešanem območju.
Regionalno koordinacijo tega tedna znanosti je prevzela Univerza v Celovcu, na zvezni ravni pa je akcijo podprlo tudi več ministrstev (ministrstvo za izobraževanje, znanost in kulturo in ministrstvo za promet, inovacije in tehnologijo) ter še cela vrsta drugih ustanov in podjetij.
Vse to pomeni, da je šlo za obsežen projekt na zvezni ravni, katerega osnovni namen je bilo seznanjanje in zbliževanje javnosti z znanostjo, v želji, da bi zmanjšali razkorak med znanostjo in širšo javnostjo. V koroškem primeru je šlo vrhu tega nedvomno tudi za' povezovanje med sosednjimi narodi oziroma kulturami, v evropskem duhu pač. Zato smo bili v to dogajanje pritegnjeni tudi Slovenci iz Slovenije, posebno vidna vloga pa je pripadla koroškim Slovencem, saj so prav oni najbolj sposobni odigrati to povezovalno vlogo. To vlogo jim je namenila zgodovina in jim je nihče ne more vzeti.
Zelo vidno vlogo je v tem smislu odigrala dr. Herta Maurer - La-usegger z Inštituta za slavistiko pri celovški univerzi, ki se je izkazala ne samo kot dobra organizatorka, ampak tudi kot aktivna soudeleženka celotnega dogajanja. Na kasetah beleži še ohranjeno etnološko in jezikovno dediščino koroških Slovencev in tudi širše, tako da postaja njena zbirka dragocena zakladnica za vse nas. Na srečanju v Šentjanžu v Rožu (St. Johann in Rosental) je nastopila s temo ognjišča, črne kuhinje in dimnice v alpsko-jadranskem
prostoru. Vsekakor je ena tistih Slovencev, ki jih premalo poznamo in premalo cenimo, ker se premalo prizadevamo bolje (spoznati med seboj.
Na srečanju je sodeloval tudi dr. Miroslav Polzer, tudi koroški Slovenec, in sicer v imenu ljubljanske Izpostave avstrijskega inštituta za vzhodno in jugovzhodno Evropo. Poudaril je, da v Ljubljani delajo že od leta 1990 naprej, da je njihovo osnovno poslanstvo v povezovanju znanstvenikov iz Slovenije in Avstrije, prizadevajo pa si tudi seznanjati nemško govoreči del Evrope s Slovenijo in Slovenci, s čemer želijo prispevati k razumevanju in miru v Evropi. Ob tem je prebral tudi odlomek iz predgovora h knjigi Avstrija - Slovenija preteklost in sedanjost, ki ga je napisal avstrijski zvezni kancler dr. VVolf-gang Schuessel. Knjigo je izdala Izpostava avstrijskega inštituta v Ljubljani v sodelovanju z avstrijsko ambasado v Sloveniji pri Cankarjevi založbi in založbi VVicser.
Na povabilo dr. Polzerja se je srečanja v Šentjanžu udeležila tudi dr. Colette Mazzucelli, programska direktorica na Inštitutu za mednarodne stike in diploma-
cijo v Budimpešti. Govorila je o temi Evropska unija od zunaj. Proces integracije evropskih narodov je primerjala z integracijo v Ameriki, pri čemer je ugotovila, da je bil integracijski proces v Ameriki lažji in krajši zato, ker jc temeljil na skupnem jeziku. Zato Američani tudi težko razumejo Evropo. Vsekakor je proces integracije evropskih narodov po njenem mnenju največji dosežek Evrope doslej.
Tudi Šentjanž je lahko center
Sicer seje v kulturnem in komunikacijskem centru v Šentjanžu dogajalo veliko zelo različnih stvari, tudi takšnih, ki bi jih težko uvrstili v rubriko znanost. To prav gotovo velja za dramski vložek, ki so ga prispevali dijaki Srednje ekonomsko - turistične šole iz Radovljice. Zelo Všečno so odigrali skrajšano verzijo Moliero-vega Zdravnika po sili. Nastopili so tudi s temo Narodna in kulturna identiteta Slovencev, medtem ko je Gimnazija Jesenice predstavila Črne kuhinje izpod Karavank.
V celodnevno dogajanje v Šentjanžu, ki je imelo tudi značaj mednarodnega mladinskega srečanja, je bilo vključenih še več slovenskih šol s te in onstran meje (omeniti velja Srednjo gostinsko šolo iz Radovljice in Višjo šolo za gospodarske poklice iz St. Petra),
kar je celotnemu dogajanju dajalo močno slovensko obeležje.
Zelo verjetno se je nekaj podobnega dogajalo tudi v drugih krajih južne Koroške, v katerih se je odvijal teden znanosti v Avstriji, čeprav so bile teme, s katerimi so se "spopadali" od kraja do kraja zelo različne. V Pliberku je bil poudarek na življenju, naravi, kulturi, izobrazbi - iz doline pod Peco, v Globasnici na umetnosti v šoli, v Beljaku na tehnologiji, v Podnu oziroma Slovenji Plajberku pa na znanosti, svetu pestrih cvetlic in živali. Vsepovsod je bilo poskrbljeno tudi za zabavo, saj je bilo med udeleženci največ mladih ljudi. Prav njim je bil teden znanosti v prvi vrsti tudi namenjen.
Za nas je pomembno, da smo bili v dogajanje pritegnjeni tudi mi Slovenci iz Slovenije, oziroma da se vse skupaj ni ustavilo na državni meji. Očitno je prodrlo spoznanje, da Evrope ne more biti, v kolikor bi vztrajali vsak na svojih okopih. Za nas Slovence kot majhen narod pa velja, da se moramo hkrati z odpiranjem navzven, tesneje povezovati navznoter (ne glede na to, na kateri strani meje kdo živi) in to na temelju pristnih, primarnih vrednot in ne na temelju zlaganih, izkrivljenih in razdvaja-jočih nas vrednot. Prav posebej je v tem smislu pomembno tudi sodelovanje med slovenskimi gospodarskimi subjekti z obeh strani meje.
Tomaž Štefe
PREJELI SMO
Družina Žibert iz Suhe pri Predosljah, leta 1906. Foto: fototeka Gorenjskega muzeja
Kako pa je z bajtarji?
V Gorenjskem glasu sta me 19. julija zbodli dve informaciji.
Na peti strani je v članku pod naslovom V osrčje Primskovega blok ne sodi že pod sliko zapisano "Travnik na Primskovem, ki ga lastnik in občina želita poseliti z blokarji". Izraz blokarji se ponovi tudi v članku. Če pustimo ob strani dejstvo, da se izraz blokarji v pogovornem jeziku uporablja v podcenjevalnem žargonu, moti izraz tudi vsebinsko. Ne vem, kako naj bi kdorkoli neki travnik "poselil" z blokarji. Lahko bi na njem kvečjemu zgradil stanovanjske bloke, ga zasejal s travo, deteljo ali pa regratom, da bi ga lahko nabirali bajtarji. Stanovalci individualnih hiš naj oprostijo, ker sem uporabil za prispodobo podobno zveneče podcenjevalno izrazoslovje. Sicer pa, da ne bo nesporazuma: Tudi sam menim, da v naselje individualnih hiš ne sodi stanovanjski blok.
V isti številki Gorenjskega glasa lahko beremo v članku z naslovom Kranjski Savi tudi občinske objekte. Blejska občina in Sava sta podpisali nekakšno "menjalno pogodbo". Zagotovo gre za pogodbo, ki bo v korist obema stranema. Moti nekaj drugega. Medtem ko je opisano, kaj bo naredila blejska občina, manjka, kaj naj bi Sava z "menjalno pogodbo" nudila drugi strani. Pa ne, da bi morala biti občina hvaležna že samo zato, ker vidi Sava, kot gospodarska organizacija, svoj komercialni interes v investiranju na Bledu? Samo nakazano je, da naj bi šlo za menjavo "nekaterih zemljišč na območju Bleda " ? Katerih in zakaj?
Še nekaj. Avtorici naj mi oprostita, saj ju kot novinarki cenim, vendar je že tako, da bralci ob dobrem novinarskem zapisu molčijo, ali pa morda kvečjemu doma prikimajo "to je pa dobro napisala)", javno pa se oglasijo, če jih kaj zbode. Ne upoštevajo tempa novinarskega dela in seveda tudi dejstva, da greši samo tisti, ki dela...
Peter Čolnar, Kranj
Država se (tudi) moti
Na dohodnino se vsi spoznamo. Ljudje, bodite pozorni. Država se moti, največkrat ne na svojo škodo, potem se pa niti ne opraviči. Vsi, ki te dni dobivate odločbe o dohodnini,
kontrolirajte jo,
ali Vam je pravilno obračunala vse olajšave, ali se je pri vnosu (prepisu) kaj zmotila, tako kot pri meni. t
Na Internetu obstaja preprost programček, ki Vam izračuna, ali boste doplačali ali vam bo država vrnila kaj denarja. Računalniki se ne motijo, moti se država, ki vnaša podatke o vaših obveznostih. Če ste si shranili kopijo napovedi ali imate preprosto dober spomin, preverite izračun. Naj se ne dogaja, da lahko davkarija dela na zaupanje, da je nezmotljiva.
Sašo Lap, Spodnje Duplje na Gorenjskem
Do kdaj bo Bled neprijazen?
Kaj vse se je dogajalo na aprilsko - junijski seji blejskega občinskega Sveta, je bilo v medijih že veliko napisanega, predvsem o najnovejšem občinskem "veleumu", koncesijski pogodbi za kanalizacijo in čistilno napravo, s katero bodo kaznovani še naši pravnuki, če se ne bo kaj spremenilo. Vendar o tem naj piše in poroča občinska komisija, ki smo jo izbrali svetniki v iluzornem prepričanju, da bo zavrla županov (predvolilni?) hobi - podpisovanje Bledu škodljivih dolgoročnih pogodb.
Ob tem medijsko odmevnem dogodku pa smo na isti seji skoraj neopazno sprejeli "osnutek Odloka " o prometnem režimu na Bledu, povedano razumljivejše, o novem režimu parkiranja, o kočijah in novi blejski pridobitvi, turističnem vlakcu.
Že pred štirimi leti smo opozarjali blejsko občinsko vodstvo, da je finančni efekt takratnega parkirnega režima neprimerljiv z ne-
razpoloženjem izletnikov, turistov in domačinov ter z negativno propagando o dogajanju na Bledu, ki se je takrat dokaj intenzivno pojavljala v javnih medijih. Ker nam je bilo obrazloženo, da je Občina prisiljena spoštovati podedovano in zavezujočo pogodbo, smo se vdali v usodo v pričakovanju, da se bo po preteku omenjene pogodbe prometni režim spremenil, postal Bledu bolj prijazen.
Kakšna naivnost!
Novi "osnutek Odloka", sprejet na zadnji občinski seji, je veliko bolj, po mojem prepričanju celo drastično neprijazen do blejskih gostov in domačinov: ob prebiranju tega "Osnutka" se prikrade občutek, da skuša občinska uprava iz parkiranja narediti "znanost", ki naj bi bila le sama sebi namen: raznobarvne parkirne nalepke, kijih lahko dobi interesent, domačin ali turist, šele na osnovi dajanja izčrpnih osebnih ter tehničnih podatkov o svojem vozilu in to ne takoj, temveč šele naslednji dan po pošti, spominjajo prej na temne čase naše polpretekle zgodovine kot na želeno in od turističnih delavcev opevano prijaznost našega Bleda. Ob tem me čudi predvsem žalostno dejstvo, da se izgleda z novim režimom strinja tudi Lokalna turistična organizacija, ki bi, čeprav je v občinski lasti, lahko na svojih sedemindvajsetih (27) vsakoletnih svetovnih popotovanjih "opazovala" tudi takšne detajle, kot je prijazno parkiranje v turističnih krajih in predlagala Občini razumnejšo rešitev? 'Kot občan in občinski svetnik bi ji z veseljem odobril osemindvajseto potovanje v neposredno severno bližino, če bi imel vsaj malo upanja v uspeh.
Realnost je žal drugačna, Občino in Lokalno turistično organizacijo zanima le "svetovna promocija ", kaj se dogaja na Bledu, pa jim je "deveta briga"? Sem spada tudi prometni režim in gostoljubnost. Relativno upadanje števila blejskih gostov je edini realni pokazatelj takega odnosa do Bleda, česar pa odgovorni ne opazijo ali celo nočejo opaziti?
"Osnutek Odloka" določa tudi "posebne pogoje oblik prevoza oseb v občini Bled", to so "pravi-
la igre" za kočije in turistični vlakec, ki jim jih ob že sedaj strogi veljavni cestno prometni zakonodaji občinska uprava predpisuje kot dodatne pogoje in omejitve. Ob točno določenih trasah in postajališčih ter drugih pravilih tegO prevoza se pojavi v "Osnutku odloka" tudi odločba, ki dovoljuje, da si lahko župan "izmisli" še nekak lasten pravilnik, s katerirf ima pravico predpisati dodatno opremo vozil in "uniformo" prevoznikov. S kančkom zlobe si tO lahko predstavljam tudi tako, dO župan predpiše na kočiji ali nO klobuku voznika oznako sponzor' ja, ki mu financira predvolilno kampanjo?
Ob vseh tankočutnih prevoznih detajlih pa "osnutek Odloka " nt gira želje in zahteve po usklajenosti voznih poti med kočijami in tU' rističnim vlakcem, saj so predle gane trase prilagojene željah lastnikov turističnega vlakca jI kot take predstavljajo začetek m umiranja ene od redkih blej: tradicionalnih karakteristik - k0' čij? Na občinski seji prisotfl1 predstavniki kočijašev so sictf dobili pravico prikaza svojih želp in pripomb, ob glasovanju pa s° presenečeni in razžaloščeni ug0' tovili, da jih podpira le neznatni peščica svetnikov in upravičen0 se lahko vprašujejo, ali jih želi st danja občinska uprava onemog0' čiti in eksistenčno uničiti?
Neizmerna dodatna ironija paf. dejstvo, da je občinski Svet spre]? "osnutek Odloka ", ki naj bi pri?* veljati šele v letu 2003, torej si st danja občinska uprava in
občinski svetniki jemljejo pravico odl°' čanja za čas, ko bo na Bledu **■ brana nova uprava in novi obČH} ski Svet? Dediščina sedanje občinske uprave bo vse prej kot p'[ jazna za bodočo občinsko garn. turo, zato jim, prosim, prizaneSi mo še s to cvetko. t Boštjan Ffljj Lista za bohŠi BW
PETEK, 26. JULIJA 2002
7.20 Kultura
7.30 Odmevi
8.00 Prisluhnimo tišini
8.30 Modro poletje,
španska nadaljevanka
9-05 V znamenju dvojčkov, lutkovna predstava
9.20 Potujoči škrat
9.45 Dober tek vam želi Leonie iz
Švice 10.00 Enajsta šola,
oddaja za radovedneže 10.30 Čuvaj pokopanevasi, dok. oddaja 10.45 Dosežki 11.05 List in cvet 11.35 O živalih in ljudeh, oddaja TV Maribor 12.00 Sylvia, nemška nanizanka 13.00 Poročila, Vreme, Šport 13.15 Nevarni parki Slovenije 13.45 Vsakdanjik in praznik 15.05 Velika imena velikega ekrana 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.40 Vaš tolar 16.50 Mladi virtuozi 17.00 National Geographic, ameriška
dok. serija 18.00 Marko, mavrična risbica, risana
nanizanka 18.15 Iz popotne torbe 18.30 Deteljica 18.40 Risanka 19.00 Novice 19.05 Vaš kraj 19.25 Vreme
19.30 TV Dnevnik, šport, vreme 20.00 Vikarka iz Diblevja,
angleška nadaljevanka 20.40 Podoba v kamnu,
angleška nadaljevanka 21.30 Normal, Ohio,
ameriška nanizanka 22.00 Odmevi, kulturna kronika, šport,
vreme 22.50 Polnočni klub 0.05 Sedem dni, ameriška nanizanka 0.50 National Geographic, ameriška
dok. serija 1.45 Nenadoma Susan, amer. naniz. 2.05 Dr. Ouinnova, nanizanka 2.50 Novinar, hrvaški film 4.55 Šport
6.05 Vsakdanjik in praznik
10.30 Videostrani - Vremenska panorama 15.05 TV Prodaja 15.35 Vojna stoletja, ameriška nanizanka 16.25 Nenadoma Sušan, ameriška nanizanka 16.45 Dr. Quin-n°va, nanizanka 17.45 Daniel na Mesecu, ameriški film 19.15 Videospotnice 20.00 postaja X, angleška dok. nanizanka 21.00 "Pasti, nemški film 22.30 Praksa, ameri-ska nanizanka 23.10 Pa naj jedo pogačo, j*n9leška nanizanka 23.40 Jazz festival Križanke 0.40 Videospotnice, ponovitev
KANAL A
10.50 Sheena, kraljica džungle, ameriška nanizanka 11.40 TV Prodaja 12.10 Zmikavt, ameriška nanizanka 13.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja 13.50 TV prodaja 14.20 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 15.10 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 16.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.50 Sheena, kraljica džungle, ameriška nanizanka 17.45 Da, draga?, ameriška nanizanka 18.15 Roseanne, ameriška nanizanka 18.45 Korak za korakom, ameriška nanizanka 19.15 Šov Jerrvja Springer-la, pogovorna oddaja 20.00 Horor: Izganjalka vampirjev, ameriška nanizanka 20.55 Angel, ameriška nanizanka 21.50 VzPoredni svetovi, ameriški film 23.30 Šov jerrvja Springerja, pogovorna oddaja 0.20 °deče petke, erotična serija
9.10 Newyorška policija, ameriška nanizanka 10.00 Močno me objemi, mehiška nadaljevanka, ponovitve 10.50 Tri sestre, pojavitev venezuelske nadaljevanke 11.40 ^smeralda, ponovitev mehiške nadaljevanje 12.40 TV prodaja 13.10 Lucy na svo-,em, angleška nadaljevanka 14.10 Odpadek, ameriška nanizanka 15.00 TV prodaja J5.30 Newyorška policija, ameriška nani-^nka 16.25 Esmeralda, mehiška nadaljevanka 17.20 Tri sestre, venezuelska nada-'jevanka 18.15 Močno me objemi, mehiška nadaljevanka 19.15 24 UR 20.00 Mla-• jndiana Jones: Vetrovi sprememb, ameriški film 21.45 Privid zločina, ameriška na-^anka 22.40 Odpadnik, ameriška nanizanka 23.30 Prijatelji, humoristična nani-^ka 0.00 24 UR, ponovitev
?-00 Videostrani 7.00 Pokemoni 7.30 Wai Jffja joga 8.00 TV prodaja 8.30 Risanke 7-00 Videostrani 9.15 V sedlu 9.45 Iz dobace skrinje 11.00 Družinska TV prodaja .. -'5 Videostrani 11.40 VVai Lana joga (£•20 Risani film 12.50 TV Prodaja 13.50 Jamska prodaja 14.20 Inline hokej, po-ovitev 14.50 |z domače skrinje 16.05 ,ruzinska TV prodaja 16.20 Potovanja z aninom 17.20 Štiri tačke 17.50 Bonanca, anizanka 18.50 Pokemoni, risani film 2 -<0 Videalisti 20.00 Pod zidano marelo tilhv Prevarant, ameriški film 23.20 Sve-FW Jadrana 23.30 Reporter X 0.00 TV r°daja 0.30 Videostrani
na Brniku HHokej 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Gorenjska TV poročila 1835 00.00 Urica erotike na GTV do 1.00 1.00 Videostrani GTV, 24 ur TTX
SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA.
DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA
... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF -Lubnik po širni Gorenjski 7.51 Dobro jutro, dežela - jutranji program 8.00 Deželne novice - infor. pregled dogodkov v regiji 8.10 V Brdih o Brdih 9.10 Kmetijska oddaja (Produkcija: TV Primorka) 9.51 Deželne novice - infor. pregled dogodkov v regiji 10.10 D'best 51 - kontakt, gl. odd., posnetek 11.00 Video strani z oddajnika 51. kanal UHF - Lubnik po širni Gorenjski 19.51 Dober večer, dežela - večerni program 19.55 Glasbena paleta 20.00 Deželne novice -informativni pregled dogajanja na Gorenjskem 20.10 Dežela, prebujaš se! - terenska oddaja: Promocijski koncert Matjaža Kokalja v Besnici 21.30 Škrebljajo konjički Gorenjski - Preddvor 2000 21.51 Deželne novice - informativni pregled dogodkov v regiji 22.10 2. gorenjski festival narodnoza-bavnih viž v narečju, Škofja Loka 2002 23.40 Rezervirano za... poletni utrip 23.51 Lahko noč ... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF - Lubnik po širni Gorenjski OGLASI ob 8.45, 18.45, 20.05 in 21.45 oz. pred zadnjimi DEŽELNIMI NOVICAMI KONTAKTNI TELEFON DEŽELNEGA STUDIA 1 - ŠKOFJA LOKA: 04/513-47-70, e-mail: dtv@lokatv.si. PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE SPOREDA, i
TV ŽELEZNIKI
VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri.
ATM KRANJSKA GORA
... Videostrani 18.55 Napovednik dnevnega programa 18.16 Oglasi 18.50 Risanka 19.00 Videostrani 20.00 Prispevek 20.30 Satelitski program DW 22.00 Videostrani
TV SISKA
... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Ponovitev programa srede ... Radio ONIX FM do jutranjih ur z vami v živo
IMPULZ CATV KAMNIK
... Videostrani TV Impulz 18.55 Začetek programa 19.00 EPP 1 19.03 Lokalne novice 19.10 Motošport 19.40 EPP 2 19.45 Izmenjava programa 20.15 EPP 3 20.15 Ježkov show - glasbena oddaja 21.10 EPP 4 21.15 Bonanza 22.05 Viva turistica 22.35 Videospoti 23.00 EPP 5 23.03 Erotika 0.30 Končna špica videostrani TV Impulz
6.50 TV koledar 7.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.00 Deček spoznava svet, otroška nadaljevanka 9.25 Grimmove pravljice, risana nanizanka 9.50 Gasilec Samo, risani film 10.00 Poročila 10.05 Program za otroke in mladino 12.00 Poročila 12.20 Nanizanka 13.10 Halo, Zagreb, kontaktna oddaja 14.00 Nosorog, angleška družinska drama 15.30 Risanka 15.45 Poletje, poletje 16.00 Poročila 16.05 National Geographic, serija 17.00 Vinogradništvo in vinarstvo 17.30 Hrvaška danes 18.00 Pionirji egip-tologije, dok. nanizanka 18.30 Glasba 19.00 Kviz 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 TV Bingo, kviz 20.50 Naše malo mesto, hrvaška serija 21.55 Koncert zagrebške filharmonije 23.00 Odmevi dneva 23.30 Kot takrat, ko zunaj dežuje, italijanski film 1.40 Dok. film 2.00 Boccaccio sedemdesetih, italijanski dok. film 5.15 Čarovnija 6.05 Amerika življenje narave 6.35 Pionirji egiptologije 7.05 Glasba
AVSTRIJA 1
6.00 Otroški program 7.55 Varuška 8.15 Sabrina - Najstniška čarovnica 8.40 Čarovnice 9.25 Herkul 10.05 Kaisermuhlenski blues 11.00 Alarm za Kobro 11 11.45 Otroški program 12.45 Formula 1, trening 14.05 Tenis - Generali open 15.20 Korak za korakom 15.45 Herkul 16.30 V sedmih nebesih 17.15 Čarovnica Sabrina 17.40 Čarovnice 18.30 Prijatelji 19.00 Will & Grace 19.30 Čas v sliki in kultura 20.00 Šport 20.15 Film po izboru gledalcev 22.10 Piš, ameriški film 0.10 Meteor, ameriški film 1.50 Ponovitve
ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.40 Gorenjski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Gremo na potep 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.40 Zaposlovanje 10.45 Temperature doma in po svetu 11.00 Novice 11.10 Relax 11.30 Kviz Radia Kranj 12.30 Osmrtnice 12.40 Minute za borzo - GBD 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + lestvica tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.40 Prispevek 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 16.10 Napoved 16.20 Lestvica Radia Kranj 16.50 EPP 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.40 Pregled tiska 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Radio Kranj jutri 19.30 Vasovanje s podokničarjem 22.00 Glasba 24.00 Skupni nočni program iz našega studia
RADIO GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
18 jcUr in,okanal- http://gtv.tele-tv.si
Prprt   Goreniska pred letom dni 18.50 nastavitveni spot GTV 18.55 GTV pripo-
19 i i 19-00 Gorenjska TV poročila 1835
19 3ft Učna P0t 0b HubliL1, prod- Vi"tel 19    ^oseška korita, dokumentarni film
VBtoi GTV PriP°r°ča » 20.00 GTV MIX -BelbL V poletni čas 21 00 Godba Gorie v 21 In 21,25 utrinki s Planinskega polja TV n GTV PnP°roca »I 21.45 Gorenjska 2a^0roc|la 1835 22.00 Petek za sobotni KRcvj posnetek mednarodne MOTO-^ dirke v DUNLOP-SITAR moto parku
AVSTRIJA 2
9.05 Kuharski magazin 9.30 Bogati in lepi 9.50 Policijska inšpekcija 10.15 Tako z lahkoto te ljubim, ameriški film 11.45 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Usodni dan 13.00 Čas v sliki 13.15 Sveže kuhano je pol zmage 13.40 Strela z jasnega 14.25 Naš Charly, nanizanka 15.35 Bogati in lepi 16.00 Show Barbare karlich 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki in kultura 20.00 Pogledi s strani 20.15 Stari 21.20 Vsakdanje zgodbe 22.10 Čas v sliki 22.35 Moderni časi 23.10 Komisarka, nanizanka 0.00 Čas v sliki 0.30 Tenis -Generali open 1.15 Ponovitve
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO KRANJ
5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme,
SOBOTA, 27. JULIJA 2002
RADIO TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Jutranji servis na Radiu Triglav - vreme z Robertom Bohincem 6.30 Pogled v današnji dan, pogled v Gorenjski porodnišnici 6.40 Oglasi 6.50 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.30 Danes v Dnevniku 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.15 Obvestila 8.30 Novice, pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.00 Naj Gorenje, Gorenjka meseca 9.15 Voščila 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno 10.30 Včeraj danes jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno: 1001 nasvet 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno 13.30 Pogled v današnji dan 13.40 Obvestila 14.00 Aktualno: Veterinar na obisku: veterinar odgovarja na vprašanja poslušalk in poslušalcev 14.15 Voščila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno: Turistična agencija Relax 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Podjetniški Cikcak-OOZ Radovljica 17.00 Aktualno 17.30 Včeraj danes jutri 17.40 Oglasi 18.00 Aktualno 18.30 Tednik občine Bled 18.40 Oglasi 19.00 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.25 Pogled v jutrišnji dan, Radio jutri 19.30 Večer s Sašo Einsiedler
R SORA
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Nasvet za izlet 7.00 Druga jutranja kronika 7.35 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, reme 8.50 Pregled tiska 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 9.30 Komercialna predstavitev 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 10.20 Na obisku v Bohinju 11.00 Radio danes 11.15 Gremo v kino 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 D9 13.35 Pregled tiska 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.15 Borza 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.20 Radio danes 16.35 Pregled tiska 17.00 Studio 911 - pogovor z dr. Tomažem Camlekom 18.00 Planinska oddaja 19.00 Novice in dogodki, šport, vreme 19.30 Zadetek v petek 20.55 Radio jutri 21.00 Odpoved programa 24.00 SNOP
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 105,1 MHz
6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.27 Na današnji dan 7.35 Vreme 8.30 Jutro je lahko 8.55 Gospodarstvo 9.05 RGL danes 9.30 Vaše mnenje o... 10.00 Kam danes 10.30 RGLovo želo 11.30 RGLova uganka 11.45 Kronika dneva 12.00 BBC novice 12.15 Štajerski dogodki 12.30 Zmajčkov mozaik 12.45 Dogodek dneva 12.55 Odgovori poslušalcem 13.30 Radio Pirat 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 18.00 Hop top 13, glasbena lestvica 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program
R OGNJIŠČE
5.00 Dobro jutro 5.15 Vremenska napoved 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Meteorologi o vremenu 6.30 Poročila 6.50 Duhovna misel 7.00 Zvonjenje 7.10 Bim-bam-bom 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijski nasvet 8.40 Leta po Kristusu 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 10.00 Poročila 10.15 Srečno na poti 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Knjižne presoje 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtncie, obvestila 12.50 Koledar prireditev 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utrinki 14.5 Komentar tedna 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.15 Dijaška oddaja (1. in 3.) 17.00 Ob petkih pospravljamo podstrešje 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.45 Ponovitev komentarja tedna 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.40 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. Pisma 20.30 Iz Mohorjeve skrinje 21.15 Obala neznanega - izzivi vere 22.00 Mozaik dneva 22.30 Ponovitev sobotne oddaje Naš gost 23.30 Nočni glasbeni program
7.00 Teletekst TV Slovenija 7.20 Kultura 7.30 Odmevi
8.00 Modro poletje, španska nadaljevanka
8.25 Zgodbe iz školjke
9.00 Vesela hišica, lutkovna igrica
9.20 Slovenska ljudska pesem
9.25 Male sive celice, kviz 10.10 Arčibald, risana nanizanka 10.25 Dober tek vam želi Leonie iz Švice
10.40 Enajsta šola, oddaja za radovedneže
11.10 Ranč pri kraguljčkovi sedmici, češka nadaljevanka
11.35 Radio aktivnosti, kanadska nanizanka
12.00 Tednik, ponovitev 13.00 Poročila, šport, vreme 13.25 Kulturno poletje, ponovitev 14.20 Vdovski vrh, angleški film 16.00 Pipsi, risana nanizanka 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Slovenski magazin 17.15 Ozare
17.20 Na vrtu, oddaja TV Maribor 17.45 Kuhinja do nazga, angleška dok. serija
18.15 Palček David, risana nanizanka 18.40 Risanka 19.00 Danes 19.05 Utrip 19.20 Vreme
19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme 20.00 Moški in druge katastrofe, nemški film
21.25 Stena: Šest velikih plezalskih pustolovščin, angleška dok. serija 22.00 Poročila, šport, vreme 22.30 Dodatne mestne zgodbe, ameriška nadaljevanka 0.10 Prvovrsten kos, ameriški film 1.35 Kuhinja do nazga, angleška dok.
serija, ponovitev 2.05 Slovenski magazin 2.35 Večnost in dan^ grški film 5.00 Šport od A do Z: Avto.moto šport 5.55 Portret športnika: Massimilliano Biaggl
6.10 Mavrica, ponovitev
7.40 Teletekst TV Slovenije 8.30 TV Prodaja 9.00 Murphv Brovvn, ameriška nanizanka 9.20 Jean Christophe, francoska nadaljevanka 10.15 Med prijatelji, nemška nanizanka 11.00 Gospa Špageti, kratki igrani film 11.15 Horace in Tina, avstralska nadaljevanka 11.40 Jasno in glasno 12.35 TV prodaja 13.05 Urugvaj, dok. film 13.55 Sredozemski festival 15.30 Moj ata socialistični lukak, posnetek predstave SNG Drama Ljubljana 17.30 Retrospektiva nogometne pravljice: Ukrajina - Slovenija, posnetek 19.15 Videospotnice 20.0Q Festival Vurberk 2002, oddaja TV Maribor 21.55 Jean Christophe, francoska nadaljevanka 22.50 Praksa, ameriška nanizanka 23.30 Koncert sobotnih noči 1.05 Videospotnice, ponovitev
SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO SLOVENSKE GORICE
DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA     ■ R KRANJ
... Deželna televizija Loka je regionalni nekomercialni televizijski program viden z UHF anteno na 51. kanalu oddajnika Lubnik v Škofji Loki in širši okolici Gorenjske, obroblja Ljubljane do Moravč, Litije in Vrhnike. Oddajamo vsak delavnik od 7.51 do 11.00 in od 19.51 do 23.00 ure, ob nedlejah dopoldne od 7.51 do 12.00 in od 19.51 do 23.00 ure. Deželna televizija Loka ima 150.000 potencialnih gledalcev. Povprečno tedensko oddajanje Deželne televizije je 42 ur. Vsakodnevna informativna oddaja Deželne novice ob 8.00, 9.51, 20.00 in 21.51, kjer spremljamo aktualne regionalne in lokalne dogodke. Vsebinski razpon oddaj sega od kulturno-športnih, zabavno - glasbenih, politično-gospodarskih, vzgojno-izo-braževalnih do zdravstvenih, otroških in ekoloških tem. Kontaktne oddaje v živo iz studia. Zanimivosti, reportaže, razvedrilo, produkcija narodnozabavnih in zabavnih glasbenih oddaj in prireditev, športni in ostali prireditveni prenosi, časovno neomejena možnost predstavitve dogodkov - oglasi ob 8.10, 8.45, 20.10 in 21.45 oz. pred zadnjimi Deželnimi novicami - telefon: 04/513-47-70, e-mail: dtv@lokats.si - PD DTV - Video strani z oddajnika 51. kanal UHF - Lubnik po širni Gorenjsko.
TV ŽELEZNIKI
VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri.
5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Godan 2002 9.30 Bistre glave vedo odgovore prave 9.50 EPP 10.10 Prispevek 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Mladi, nadarjeni, obetavni 11.45 Temperature doma in po svetu 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.40 Zanimivosti 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.00 Čez pregrade do Merkurjeve nagrade 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.30 Poletje v Kranju 18.50 EPP 19.20 Verska oddaja 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 19.30 Glasba 24.00 Skupni nočni program
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo
KANAL A
10.00 TV prodaja 10.40 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 11.30 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 12.20 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 13.10 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 14.00 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 14.45 SP v nogometu; Južna Koreja - Turčija, ponovitev 16.35 Slavne zvezde, dok. serija 17.30 Najbolj neprijazni sosedje na svetu, dok. oddaja 18.20 Simpatije, ameriška nanizanka 19.10 Felicitv, ameriška nanizanka 20.00 Nogometna arena 20.30 Onkraj suma, ameriški film 22.15 Zadnje poglavje, kanadska nadaljevanka 23.10 Zmikavta, ameriška nanizanka
8.00 TV prodaja 8.30 Dragon Bali, risana serija 9.00 Mali helikoper, risana serija 9.10 Capi, moj mali kuža, risani film 10.10 Sedma nebesa, ameriška nanizanka 11.00 Providence, ameriška nanizanka 11.50 Lepo je biti milijonar, ponovitev sezone 13.00 Formula 1, trening 14.05 Mladi In-dtana Jones: Vetrovi sprememb, ameriški film 15.50 Družinsko pravo, ameriška nanizanka 16.40 Zahodno krilo, ameriška nanizanka 17.25 Miss Slovenije, regionalni izbor 17.30 Čudež v gozdu, ameriški film 19.15 24 UR 20.00 Vikend med zvezdami. Alkatraz, ameriški film 22.25 Poljub smrti, ameriški film 0.15 24 UR, ponovitev
6.00 Videostrani 7.30 TV prodaja 8.00 Risanke 9.00 Action Man, risani film 9.45 Risanke 10.00 Veter v vrbje, risani film 11.00 Za vas in mesto 12.00 Čestitke iz domače skrinje 13.30 TV prodaja 14.00 Iz domače skrinje 15.30 Inline hokej 16.00 Automobille, oddaja o avtomobilizmu 16.30 Nivea Sun Beach Vollev, reportaža 17.00 SQ Jam 18.00 Spidi in Gogi show 19.00 Risanke 19.30 Videalisti 20.00 Ježek Show 21.00 Dvoboj za južno progo, vojna akcija 23.00 Moč polnega življenja 23.30 TV razglednica 0.00 TV prodaja 0.30 Videostrani
... 24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 18.50 GTV nocoj, najavni spot 18.55 GTV priporoča I 19.00 Gorenjska TV poročila 1835 19.15 Vinska kraljica 2002 19.35 Kako tiskamo na blago - svetovalna oddaja 19.55 GTV priporoča II 20.00 Kanonade v Kranju - gost Pavle Rakovec 21.00 Zeleni vodnik, ptice 21.40 GTV priporoča III 21.45 Gorenjska TV poročila 1835 22.00 Usodni trikotnik, 2. odd. Janez Škrabec 22.50 EU in Slovenija - rasizem 23.00 Par-ty scena, 4. oddaja 23.30 TA dober dan predstavlja in nagrajuje 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Gorenjska TV poročila 1835 00.00 Urica erotike na GTV do 1.00 1.15 Videostrani GTV, 24 ur TTX
ATM KRANJSKA GORA
... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 Oglasi 18.18 Avtomobilsko zrcalo 18.48 Risanka 18.50 Risanka 19.00 Videostrani 20.30 Satelitski program DW 22.00 Videostrani
TV SISKA
... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.50 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - ponovitev 22.00 OSHO - otrok nove dobe - ponovitev 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za nedeljo 22.45 Videostrani
IMPULZ CATV KAMNIK
... Videostrani TV Impulz 18.58 Začetna špica 21.00 EPP1 21.01 Viva turistica 21.30 EPP 2 21.35 SQ JAM - glasbena oddaja 22.30 EPP 3 22.35 Videospoti 22.59 EPP 4 23.00 Erotika 0.30 EPP 5 0.31 Končna špica ... Videostrani
7.40 TV Koledar 7.50 Otroški program 8.50 Felicity 9.30 Zgodbe 10.00 Poročila 10.05 Sladka pesem ljubezni, ameriški film 11.35 Risanka 12.00 Poročila 12.15 Govorniški oder 13.05 Prizma 14.00 Korenine 14.35 Oprah 15.20 Poročila 15.35 Ouentin Durward, ameriški film 17.35 Risanka 17.50 Zlata dekleta, amer. nanizanka 18.15 Hrvaški glasbeni program 18.45 Pisani svet 19.00 Biblija 19.15 Popaj 19.30 Dnevnik 20.05 Dolgo, toplo poletje, magazin 21.00 Sfera, ameriški film 23.10 Poročila 23.20 Stoletje zabavne glasbe 0.10 Nočni program
10.05 Hit depo 11.35 Svet mode 12.00 Hišni ljubljenčki 12.50 Felicity, nanizanka 13.30 Hroščosned, risanka 14.00 Dalziel in Pascoe IV, angleška miniserija 15.35 Pri Huxtablovih, nanizanka 16.00 Neukroćena Afrika 16.30 Sosedje iz pekla, dok. serija 17.05 Veter v hrbet, kanadska nanizanka 17.55 Zlata krila, ameriška nanizanka 18.40 Zvezdne steze - Voyager 19.30 Glasbeni izbor 20.05 Morje in otoki, dok. oddaja 20.35 TV razstava 21.00 Omiš 2002 22.45 Borec za pravico, francoska nanizanka 0.20 Omiš 2002, proglasitev zmagovalcev 0.50 Praga, drama
AVSTRIJA 1
3.40 Eksplozivno, ameriški film, ponovitev 5.30 Will & Grace 5.55 Otroški program 12.00 Povsem mimo, povsem življenjsko 12.45 Formula 1, trening 14.15 Tenis: Generali open 16.15 Q3 Austria top 40 17.00 Sabrina - Najstniška čarovnica 17.25 Stre-etlive 17.55 VVinnetou 3, nemški film 19.30 Čas v sliki in kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Georgeiz džungle, ameriška komedija 21.45 Patriot, ameriški film 23.10 Raven, ameriški film 0.40 Geor-ge iz džungle, ponovitev ameriškega film 2.05 Poželenje ob jutranjem svitu, ameriški film
AVSTRIJA 2
3.45 Dobrodošla, Avstrija 5.25 Prijateljice 6.10 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9'.00 Čas v sliki 9.05 Ob odprtju Salzburških slavnostnih tednov 9.30 Moj dedek in 13 stolov, ponovitev filma 11.00 Ostala bova skupaj, film 12.30 Kuharsko popotovanje 13.00 čas v sliki 13.10 Milli s fijakarji, avstrijski film 14.45 Salem alekium, nemška komedija 16.10 Slikanica Avstrije 16.25 Deežela in ljudje 16.55 Religie sveta 17.00 Čas v sliki 17.05 Ozri se po deželi 17.45 Ljudski odvetnik 18.20 Bingo 19.00Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Pogledi od strani 20.15 Ko glasba zaigra, glasbena oddaja 22.30 Čas v sliki 22.40 Ljubezenske zgodbe in poročne zadeve 23.10 Morano Franze, nemška nanizanka 0.00 Čas v sliki 0.05 Mrtve oči Londona, nemška kriminalka 1.40 Tenis: Generali open 2.15 Dežela in ljudje 2.45 Ozri se po deželi 3.30 Milli s fijakarji, ponovitev filma
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Jutranji servis na Radiu Triglav - vreme z Robertom Bohincem 6.30 Pogled v današnji dan, pogled v Gorenjski porodnišnici 6.40 Oglasi 6.50 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.15 Obvestila 8.30 Pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.00 Aktualno: Sejem učbenikov 9.15 Špikovi dnevi 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno 10.30 Včeraj danes jutri 10.40 Oglasi 11.00 Tednik občine Žirovnica 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.40 Oglasi 12.50 Beseda mladih 13.30 Novice, pogled v današnji dan 13.40 Oglasi 13.50 Podarim 14.00 Aktualno 14.30 Novice 14.15 Voščila 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Aktualno: 60 let bistriških žrtev 17.30 Včerja, danes, jutri 17.45 Oglasi 18.00 Aktualno 18.55 Črna kronika dneva 19.00 Duhovni razgledi 19.25 Pogled v jutrišnji dan, radio jutri 22.00 Popevka tedna 22.05 Večerni glasbeni program do 24.00
R SORA
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Iskrice za lepši dan, ponovitev 7.00 Druga jutranja kronika 7.35 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.50 Pregled tiska 8.55 Nasvet za malico 9.30 Sobotni kviz - na obisku v Izoli 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 10.20 Oddaja za male živali 11.00 Radio danes 11.00 Vprašanja in pobude, ponovitev 12.00 Kličemo Lodnon - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 D9 13.35 Pregled tiska 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.15 Borza 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.20 Radio danes 16.25 Kino 17.00 Športna sobota 18.00 Na obisku v Zrečah 19.00 Novice in dogodki, šport, vreme 20.00 Radio jutri 24.00 SNOP
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Nočna kronika 7.35 Vreme 8.55 RGL danes 10.00 Kam danes 11.30 RGLova uganka 12.00 BBC novice 13.30 Želje, čestitke 14.00 Pasji radio 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 16.30 Gospodarstvo 17.30 Notranjsko kraški mozaik 18.57 Izbranka tedna 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program
R OGNJIŠČE
5.00 Dobro jutro 5.15 Vremenska napoved 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Meteorologi o vremenu 6.30 Poročila 6.50 Duhovna misel 7.00 Zvonjenje 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Gospod kliče (1.), Zanimivosti nočnega neba (2.), Skavtska oddaja (3.), Prenova v Duhu (4.) 8.45 Spominjamo se 9.00 Sobotna iskrica (otroška oddaja z Juretom Seskom) 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Za življenje, za danes in jutri 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 13.00 Ponovitev Svetnik dneva 13.15 Glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 16.00 Mali oglasi 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Naš gost 19.30 Poročila 19.40 Otroška pesem tedna 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. Pisma 20.30 Molitev in nagovor za nedeljo 21.15 Vodnik po sv. pismu 22.00 Ponovitev dopoldanske oddaje Za življenje, za denas in jutri 23.00 Nočni glasbeni program
NEDELJA, 28. JULIJA 2002
7.40 8.00
9.45
10.55
11.25 11.30 12.00
13.00 13.20 13.50
14.30
16.00
16.30 16.45 18.05 18.35 18.45 19.00 19.05 19.20 19.30 20.00 21.45
22.50 23.20
0.00 1.20
1.50
2.45
3.15 4.15 5.40
Teleteskt TV Slovenija
Živ žav: Telebajski; Zmaj iz tunela;
Tabaluga; Pravljica o carju
Saltanu, otroška oddaja
Svetovo srečanje
mladih v Torontu
Svet divjih živali,
angleška dokumentarna oddaja
Ozare
Obzorje duha
Ljudje in zemlja,
oddaja TV Maribor
Poročila, šport, vreme
Glasbeni biseri
Vikarka iz Diblevja, angleška
nanizanka
Viharni časi,
nemška nadaljevanka
O živalih in ljudeh, oddaja TV
Maribor
Poročila, šport, vreme
Vsakdanjik in praznik
Prezrta okolja: Loka, dok. serija
Žrebanje lota
Risanka
Novice
Zrcalo tedna
Vreme
TV dnevnik, šport, vreme Mavrica
Velika imena malega ekrana: Boris Cavazza Poročila, Šport, Vreme Zgodbe iz Avstralije: Kolonija zapornikov, dok. serija Jagode v grlu, srbski film Prezrta okolja, dok. serija, ponovitev
Po Iranu, angleška dok. oddaja, ponovitev
Pa naj jedo pogačo, angleška nanizanka
Pajek, danska nadaljevanka Vsakdanjik in praznik, ponovitev Svetovni pokal v kajakih in kanujih na divjih vodah - slalom, posnetek iz Tacna
7.40 Teletekst TV Slovenija 8.00 Videostrani - vremenska panorama 10.15 TV Prodaja 10.45 Rad imam Lucy, ameriška čb nanizanka 11.10 Na vrat na nos, jugoslovanska nanizanka 11.55 Slovenski ljudski plesi 12.30 TV prodaja 13.00 Njeni dve življenji, ameriški film 14.55 Tacen: SP v kajakih in kanujih na divjih vodah - slalom, prenos 16.30 Retrospektiva nogometne pravljice: Slovenija - ZRJ, posnetek 18.15 Kolesarska dirka po Franciji - povzetek 19.15 Videospotnice 20.00 Po Iranu, angleška dok. oddaja 21.00 Murphy Brown, ameriška nanizanka 21.20 Homo turisticus 21.40 Pajek, danska nadaljevanka 22.40 Priložnost dela tatu, posnetek opere iz festivala Schvvetzingen 0.10 Videospotnice, ponovitev v
KANAL A
10.00 TV prodaja 10.10 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 11.00 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 11.50 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 12.40 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 13.30 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 14.20 SP v nogometu 2002, Nemčija : Brazilija, posnetek tekme 16.35 Slavne zvezde, dok. serija 17.30 Adijo, pamet, ameriška nanizanka 18.20 Dvakrat v življenju, ameriška nanizanka 19.10 Jack in Jill, ameriška nanizanka 20.00 Maščevanje piflarjev 3, ameriški film 21.40 Spet zaljubljena, ameriška nanizanka 22.30 Angelska nevesta, ameriški film 0.10 Nogometna arena
POP TV
8.10 TV Prodaja 8.40 Dragon Bali, risana serija 9.10 Mali helikopter, risana serija 9.20 Capi, moj mali kuža, risani film 10.20 Sedma nebesa, ameriška nanizanka 11.10 Providence, ameriška nanizanka 12.00 Lepo je biti milijonar, ponovitev sezone 13.30 Formula 1, prenos dirke za VN Nemčije16.00 Smola pa taka, ameriška nanizanka 16.30 Zahodno krilo, ameriška nanizanka 17.30 Policijska zgodba: Komandir straže, ameriški film 19.15 24 UR 20.00 Vikend med zvezdami: Utemeljeni sum, ameriški film 21.50 Gledliška premiera, ameriški film 23.40 24 UR, ponovitev
6.00 Videostrani 7.30 TV prodaja 8.00 Risanke 9.00 Action Man, risani film 9.45 Risanke 10.00 Spidi in Gogi show 11.00 Za vas in mesto 12.00 V sedlu 12.30 Iz domače skrinje 14.00 Sijaj 14.30 TV prodaja 15.00 Čestitke iz domače skrinje 16.30 Veter v vrbje, risani film 17.30 TV razglednica 18.00 Štiri tačke 18.30 Ježek Show, zabavnoglasbena oddaja 19.30 Risanke 20.00 Terra X, potopisna reportaža 20.30 Alči Nipič Show 21.30 Knjiga 22.00 Tvoj problem 22.30 Automobille 23.00 Mo-tomanija 23.30 Reporter X 0.00 TV prodaja 0.30 Videostrani
... 24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 8.00 Predstavitveni spot GTV 8.05 GTV priporoča I 8.15 Gorenjska TV poročila 1835 8.30 Otroški program, Cirkus v Kranju 9.00 Miha Pavliha in vrtec Mojca 9.40 Obiskali smo Minimundus 9.55 Uff, vroče je živali na soncu... 10.05 Lunino kraljestvo -otroškaigra 10.25 Posnetek mednarodne motokros dirke, Dunlop-Sitar moto park Brnik, 14. julija 12.10 Noč na Plaži, ponovitev 1. oddaje 13.10 Glasba iz domače skrinje 13.50 Glasbeni portret Pera Dimitrijeviča 14.30 Razgledovanja - Novi grad 14.55 Videostrani gtv, panoramska kamera 18.50 Predstavitveni spot GTV 18.55 GTV priporoča I 19.00 Gorenjska TV poročila 1835 19.15 PTP - Gorenjski obzornik 112 19.30 Vroča kolesa - Liqui Molly, 80. oddaja 19.55 GTV priporoča II
20.00 GTV MIX - poletna scena 21.00 Pod Mengeško marelo, 1. 21.40 GTV priporoča III 21.45 Gorenjska TV poročila 1835 22.00 Vroča kolesa, 80. oddaja, Koseška korita, dokum. film, glasbena oddaja 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Gorenjska TV poročila 1835 00.00 GTV jutri, Obiščite Teletekst GTV SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA.
DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA
... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF -Lubnik po širni Gorenjski 7.51 Dobro jutro, dežela - jutranji program 8.00 Deželne novice - informativni pregled dogajanja po Gorenjskem 8.10 Dežela, prebujaš se! -terenska oddaja: Promocijski koncert Matjaža Kokalja v Besnici 9.30 Škrebljajo konjički Gorenjski - Preddvor 2000 9.51 Deželne novice - informativni pregled dogajanja po Gorenjskem 10.10 2. gorenjski festival narodnozabavnih viž v narečju, Škofja Loka 2002 11.40 Rezervirano za... poletni utrip 11.51 Deželne novice - infor. pregled dogodkov v regiji 12.10 Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF - Lubnik po širni Gorenjski 19.51 Dober večer, dežela -večerni program 20.00 Deželne novice -informativni pregled dogajanja na Gorenjskem 20.10 Posnetek prireditve: Slavnostni koncert ob 10-letnici ansambla Vita, posnetek iz dvorane Avsenik v Begunjah na Gorenjskem (Produkcija: ATM Kranjska Gora)... Deželne novice - infor. pregled dogodkov v regijin 23.30 Lahko noč ... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF -Lubnik po širni Gorenjski OGLASI ob 8.45, 18.45, 20.05 in 21.45 oz. pred zadnjimi DEŽELNIMI NOVICAMI. KONTAKTNI TELEFON DEŽELNEGA STUDIA 1 - ŠKOFJA LOKA: 04/513-47-70, e-mail: dtv@lokatv.si. PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE SPOREDA.
TV ŽELEZNIKI
VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri.
ATM KRANJSKA GORA
... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 Oglasi 18.18 Avtomobilsko zrcalo 18.16 EPP blok 18.18 Kronika tedna 18.45 Risanka 19.05 Videostrani 20.00 Avtomobilsko zrcalo, ponovitev 20.10 Satelitski program DW 22.00 Videostrani
TV SISKA
... Videostrani 14.50 Napoved sporeda 15.00 Telemarket 15.05 3, 2, 1 GREMO, zabavnoglasbena oddaja - ponovitev 16.30 Nora nedelja: zabavno nedeljsko popoldne 18.40 Mini 5 19.00 Telemarket 19.10 Napoved 19.00 Telemarket 19.10 Napoved sporeda za ponedeljek 19.15 Videostrani
IMPULZ CATV KAMNIK
... Videostrani TV Impulz 18.58 Začetna špica 19.00 EPP1 19.03 Risanka 19.50 Videospoti 18.57 EPP 2 20.00 Kako ostati zdrav 20.30 EPP 3 20.33 Ježek show -glasbena oddaja 21.25 EPP 4 21.30 Izmenjava programa 22.35 EPP 5 22.35 Končna špica... Videostrani TV Impulz
7.30 TV koledar 7.40 Otroški program 10.05 Globeli pekla, ameriški film 11.40 Športne igre mladih 12.00 Opoldanske novice 12.15 TV koledar 12.30 Plodovi zemlje 13.20 Mir in dobrota 13.50 Klic duha 14.10 Jack in Jill 15.00 Note, notice, glasbena oddaja 15.40 Iz sveta razvedrila 16.15 Oprah 17.00 Poročila 17.15 Črno -belo v barvah 18.05 Zlata dekleta 18.30 Rojeni med divjimi živalmi 19.00 Zadnji dan 19.15 Loto 19.30 Dnevnik 20.05 Rdeči prah, hrvaška drama 22.00 Tišina prosin!, kontaktna oddaja 23.00 Poročila 23.10 Poletna nevihta, nemški film 0.40 Carstvo čutil, erotični film 2.25 Nočni program
10.20 TV koledar 10.30 Biblija 11.00 Sveta maša 12.00 Otroški program 13.05 Ciklus koncertov za hrvaško glasbeno mladino 13.40 Dok. oddaja 14.20 Dalziel in Pas-coe, angleška miniserija 15.50 Pri Huxtablovih, nanizanka 16.10 Neukroćena Afrika 16.40 Sosedje iz pekla dok. serija 17.10 Veter v hrbet, nadaljevanka 17.55 Zlata krila, nanizanka 18.40 Zvezdne steze: Voyager 19.30 Note, notice 20.00 Večer z Joolsom, angleška dok. oddaja 21.00 Poročila 21.10 Portret umetnika 21.45 Čas je za jazz
AVSTRIJA 1
3.45 Q3 Austria Top 40 4.30 Povsem mimo, povsem življenjsko 5.15 Felicity 6.00 Otroški program 9.15 Formula 1, ogrevanje 10.05 Športni pregled 10.35 Tenis - Generali open 13.00 Formula 1, prenos dirke za VN Nemčije 16.05 Udarci pravice 16.50 Krokodil in njegov niljski konj, italijanska komedija 18.30 Šport v nedeljo 19.30 Čas v sliki in kultura 19.45 Vreme 19.54 Šport 20.15 Dan neodvisnosti, ameriški film 22.35 Sence, nemška kriminalka 0.50 Dan neodvisnosti, ameriški film
AVSTRIJA 2
5.05 Modern Times 5.40 Kuharsko popotovanje 6.10 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Donavski samostan 9.30 Hugo von Hofmannsthal 10.30 Teden kulture 11.00
Čas v sliki 11.05 Potepanje je gospodu Mullerju v veselje, komedija 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.05 Tednik 13.30 Domovina, tuja domovina 14.00 Pogledi od strani 14.10 Univerzum 15.05 Tri dame 15.30 Naše ljube tete, avstrijska komedija 16.50 Slikanica Avstrije 17.00 Čas v sliki 17.05 Domovina 17.55 Igra na srečo 18.25 Kristjan v času 18.30 Podoba Avstrije 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 19.54 Pogledi od strani 20.15 Sanjska ladja: Maldivi, nemški film 21.50 Čas v sliki 22.00 Srce je spet mlado, avstrjski film 23.30 Čas v sliki 23.35 Sir Kari Poppe - 100 let 0.05 Aleksander Skrabin 0.50 Teden kulture 1.20 Domovina 2.05 Pogledi od strani 2.30 Univerzum
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - KOROŠKI RADIO
5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.30 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva -citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Predstavitev 9.50 EPP 10.00 Čez pregrade do Merkurjeve nagrade 10.50 EPP 11.00 Po domače na kranjskem radiu 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Kmetijska oddaja 12.50 EPP 13.00 Voščila 13.50 EPP 14.00 Tedenski pregled dogodkov 14.50 EPP 15.00 Prispevek 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Prispevek 16.50 EPP 17.50 EPP 18.15 Izgubljene živali 18.20 Nagradni kviz kina Kranj 18.50 EPP 19.00 Prispevek 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 19.30 Glasba 24.00 Skupni nočni program
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.00 Glasba na Radiu Triglav 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.40 Oglasi 7.00 Jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.40 Oglasi 7.55 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.00 Oddaja za otroke: Mirin vrtiljak 8.40 Oglasi 9.30 Pogled na ceste in vreme - Robert Bohinc 9.40 Oglasi Makler 10.15 Obvestila 10.40 Oglasi 11.00 Mali oglasi po telefonu 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.40 Oglasi 13.00 Nedeljski gost: bivši radovljiški dekan Martin Erklavec 13.40 Oglasi 14.00 Voščila 14.40 Oglasi 15.00 Nedelja na Radiu Triglav 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obestila, Voščila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Nedelja na radiu Triglav: O današnji slovesnosti ob Ruski kapelici pod Vršičem 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Nedelja na Radiu Triglav 18.40 Oglasi 18.45 Duhovni razgledi - ponovitev 18.59 Črna kronika dneva 19.00 Minute za resno glasbo - pripravlja Drago Ariani 19.25 Pogled v jutrišnji dan, radio jutri 19.30 Težke frekvence 19.40 Oglasi 19.45 Večerni glasbeni program do polnoči
R SORA
7.00 Napoved programa - začnimo dan z nasmehom 7.15 Novice in dogodki, šport, vreme 7.30 Noč ima svojo moč 8.00 Tema po izboru voditelja 9.00 Aktualna tema: Poljanska obvoznica 10.15 Osmrtnice 11.00 Škofjeloški tednik 11.40 Radijska izložba 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.15 Pesem dneva 12.30 Kmetijska oddaja 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 Čestitke 13.30 Alpetourovo turistično okence 14.00 Evropa v enem tednu 15.00 Novice in dogodki, športm vreme 15.30 RA Slovenija 16.20 Radio danes 17.00 Nedeljsko srečanje 19.00 Novice in dogodki, šport, vreme 19.15 V nedeljo obujamo spomine 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved programa
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.50 Horoskop 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Nočna kronika 7.50 Na današnji dan 7.35 Vreme 8.55 RGL danes 9.30 Izbor iz svetovnih zanimivosti 10.30 Nedeljski gost 11.30 RGLova uganka 12.00 BBC novice 13.30 Pasji radio 13.40 Želje, čestitke 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 21.00 D J tirne
R OGNJIŠČE
5.00 Dobro jutro 5.15 Vremenska napoved 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Meteorologi o vremenu 6.30 Poročila 6.50 Duhovna misel 7.00 Zvonjenje 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijska oddaja 8.50 Spominjamo se 9.00 Prenos sv. Maše 10.30 Graditelji slovenskega doma 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Iz življenja vesoljne Cerkve 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem in glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 17.00 Slovencem po svetu in domovini 18.30 Sakralna glasba 19.30 Poročila 19.40 Otroška pesem tedna 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. Pisma 20.30 Klasična glasba 22.00 Ponovitev Slovencem po svetu in domovini 23.30 Nočni glasbeni program
PONEDELJEK, 29. JULIJA 2002
7.05 Teletekst TV Slovenija
7.30 Utrip
7.45 Zrcalo tedna
8.05 Slovenski magazin
8.30 Modro poletje,
španska nadaljevanka
9.00 Iz popotne torbe
9.15 Marko, mavrična ribica, risana nanizanka
9.30 Voziček za vodo, kratki igrani film za otroke
9.55 Živali v navzkrižnem ognju, nemška poljudnoznanstvena serija 10.20 National Geografic, ameriška
dok. serija 11.20 Na vrtu, oddaja TV Maribor 11.45 Kuhinja do nazga, angleška dok. serija
12.15 Zgodbe iz Avstralije, dok. serija 13.00 Poročila, Šport, Vreme 13.15 O živalih in ljudeh, oddaja TV ma-ribor
13.55 Ljudje in zemlja, oddaja TV Koper
- Capodistria 14.40 Polnočni klub 15.55 Dober dan, Koroška 16.30 Poročila, vreme, šport 16.40 Vaš tolar
16.50 Minute za... Apoloni Zvets, ponovitev
17.05 Pumovci: Če si izštekan, se pridi
vštekat, dok. oddaja 17.35 Dornava, dok. oddaja 17.55 Telebajski 18.20 Radovedni Taček: Voda 18.30 Žrebanje 3 x 3 plus 6 18.40 Risanka 19.00 Novice 19.05 Vaš kraj 19.20 Vreme
19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme 20.00 Julija, avstrijska nanizanka 20.50 Ta moja družina, angleška nadaljevanka
22.00 Odmevi, Kulturna kronika, Šport, Vreme
22.50 Ecco homo, kanadska dok. serija 23.40 Pumovci: Če si izštekan, se pridi vštekat, dok. oddaja 0.15 Dornava, dok. oddaja 0.35 Nenadoma Susan, ameriška nanizanka
0.55 Dr. Ouinnova, ameriška nanizanka 1.40 Dober je le mrtev moški,
nemški film 3.10 Homo turisticus, ponovitev 3.30 Studio City, ponovitev 4.40 Končnica, ponovitev 5.25 Šport
7.40 Teletekst TV Slovenije 8.00 Videostrani - Vremenska panorama 10.00 TV Prodaja 10.30 Videostrani - Vremenska panorama 13.00 TV Prodaja 13.30 Koncerti sobotnih noči 15.05 Postaja X, angleška dok. serija 16.10 Berlin: EP v plavanju, prenos 17.55 Nenadoma Susan, ameriška nanizanka 18.25 Dr. Ouinnova, ameriška nanizanka 19.15 Videospostnice 20.00 Studio City 21.00 Končnica 21.45 Vojna stoletja,, angleška dok. serija 22.35 Alica, evropski magazin 23.00 Brane Rončel izza odra 0.25 Videospotnice, ponovitev
10.50 Sheena, kraljica džingle, ameriška nanizanka 11.40 TV prodaja 12.10 Simpatije, ameriška nanizanka 13.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja 13.50 TV Prodaja 14.20 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 15.10 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 16.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.50 Sheena, kraljica džungle, ameriška nanizanka 17.45 Da, draga?, ameriška nanizanka 18.15 Roseanne, ameriška nanizanka 18.45 Korak za korakom, ameriška nanizanka 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja 20.00 Šu-per film: Domači okus, ameriški film 21.40 Pa me ustreli, ameriška nanizanka 22.10 Varnost prve dame, ameriška nanizanka 22.40 Dosjeji X, ameriška nanizanka 23.30 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja 0.20 Rdeče petke, erotična serija
POP TV
9.10 Newyorška policija, ameriška nanizanka 10.00 Močno me objemi, mehiška nadaljevanka, ponovitev 10.55 Tri sestre, ve-nezuelska nadaljevanka, ponovitev 11.50 Esmeralda, mehiška nadaljevanka, ponovitev 12.40 TV prodaja 13.10 Zahodno krilo, ponovitev 14.05 Odpadnik, ameriška nanizanka 15.00 TV prodaja 15.30 Newy-orška policija, ameriška nanizanka 16.25 Esmeralda, mehiška nadaljevanka 17.20 Tri sestre, venezuelska nadaljevanka 18.15 Močno me objemi, mehiška nadaljevanka 19.15 24 UR 20.00 Nič ne vidim, nič ne slišim, ameriški film 21.50 Nedolžne žrtve, ameriška nadaljevanka, 3/4 23.30 Odpadnik, ameriška nanizanka 23.30 Prijatelji, ameriška nanizanka 0.00 24 UR, ponovitev
6.00 Video strani 7.00 Pokemoni, risani film 7.30 Wai Lana joga 8.00 TV prodaja 8.30 Risanke 9.00 Videostrani 9.15 Knjiga, ponovitev 9.45 Iz domače skrinje 11.00 Družinska TV prodaja 11.15 Moć polnega življenja 11.40 Wai Lana joga 12.20 Risanke 12.50 TV prodaja 13.50 Družinska TV prodaja 14.20 Automobille, ponovitev 14.50 Iz domače skrinje 16.05 Družinska TV prodaja 16.20 Dvoboj za južno progo, ponovitev 18.20 Motor Show Report 18.50 Pokemoni, risani film 19.20 Videalisti 20.00 Naj N - nogometni studio 21.00 Ekskluzivni magazin 21.30 Motoma-nia 22.00 Iz domače skrinje 23.15 Nivea Sun Beach Volley, ponovitev 23.45 TV prodaja 0.30 Videostrani
vec 11.00 Noč na plaži, 1. oddaja 18.50 Predstavitveni spot GTV 18.55 GTV priporoča I 19.00 Info spot GTV 19.15 Gorenjski glas jutri 19.12 TA Dober dan predstavlja in nagrajuje 19.22 Leto dni koles: Poti v Kranjski Gori 19.55 GTV priporoča II 20.00 Pol ure za zdravje, z Jano - 7. oddaja 20.30 Gorenjske krajevne skupnosti -Bukovščica 21.10 S.E.M. oddaja Rudija Klariča 190 21.40 GTV priporoča III 21.45 Glasbene minute z Jožico Svete 22.00 EU in Slovenija - šport 22.10 Pol ure za zdravje z Jano, ponovitev 22.40 Kanonade v Kranju - gost Pavle Rakovec 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Trnfest v Ljubljani - Ulu-ru 00.00 Urica erotike na GTV 01.00 GTV jutri, Prelistajte Teletekst GTV SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA.
DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA
... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF -Lubnik po širni Gorenjski 7.51 Dobro jutro, dežela - jutranji program 8.00 Deželne novice - informativni pregled dogajanja na Gorenjskem 8.10 Posnetek prireditve: Slavnostni koncert ob 10-letnici ansambla Vita, posnetek iz dvorane Avsenik v Begunjah na Gorenjskem (Produkcija: ATM Kranjska Gora)... Deželne novice - infor. pregled dogodkov v regiji ... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF - Lubnik po širni Gorenjski 19.51 Dober večer, dežela - večerni program 20.00 Deželne novice - inforamtivni pregled dogajanja na Gorenjskem 20.10 Premor ob citrah 20.12 Štajerskih 7: Pesem zvonov 20.15 Videospot Sendi 20.18 Obvezna smer: Srce je popotnik 20.21 Poslovno srečanje istrskih in slovenskih podjetij ob 13. mednarodnem sejmu turizma in prehrane v Poreču - sodelujejo:Širne Vidu-lin, predsendik regij. Gospodarske zbornice Pula, Riana Benko, veleposlaništvo RS v Zagrebu, Andrej Prislan OGZ Kranj, Mirjam Božič, OGZ Nova Gorica, Matjaž Trošt, Ag-roind 1894 Vipava, Josip Marez, župan Poreča, Črtomir Špacan, župan MO Nova Gorica, Neven Rimanič, župan Pazina, Josip Flego, župan Buzeta 21.05 Izleti: Muzejski vlak, Maturantski izlet 21.51 Deželne novice - informativni pregled dogajanja na Gorenjskem 22.05 Klepet na kdvadrat: Bernarda Jeklin (TV Signal) 23.30 Lahko noč ... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF -Lubnik po širni Gorenjski OGLASI ob 8.45, 18.45, 20.05 in 21.45 oz. pred zadnjimi DEŽELNIMI NOVICAMI KONTAKTNI TELEFON DEŽELNEGA STUDIA 1 - ŠKOFJA LOKA: 04/513-47-70, e-mail: dtv@lokatv.si. PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE SPOREDA.
TV ŽELEZNIKI
VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri.
ATM KRANJSKA GORA
... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 Oglasi 18.16 EPP blok 18.18 Kronika tedna 18.38 Risanka 19.00 Videostrani 20.00 Kronika tedna, ponovitev 20.27 Satelitski program DVV 22.00 Videostrani
... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - kontaktna oddaja 22.00 OSHO - otrok nove dobe 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za torek 22.45 Videostrani
IMPULZ CATV KAMNIK
... Videostrani TV Impulz 18.55 Začetek programa 19.00 Otroški program 20.15 Za sprostitev 22.15 Videostrani TV Impulz
7.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.00 Otroški program 10.00 Poročila 10.05 Otroški program 11.00 Obstanek, dok. serija 12.00 Poročila 12.15 TV koledar 12.20 Izvir, nadaljevanka 13.10 Halo Zagreb, kontaktna oddaja 14.00 Krvne vezi, francoski film 15.30 Risanka 15.45 Poletje, poletje 16.00 Poročila 16.05 National Geographic, dok. serija 17.00 Vinogradništvo in vinarstvo 17.30 Hrvaška danes 18.00 Heureka 18.30 Hrvaški glasbeni program 19.00 Vprašaj 19.15 Risanka 20.05 "Ča ja znam", dok. film 20.45 Jubilej gospoda Ikla, hrvaška drama 21.55 Mary Coulghan, posnetek koncerta 23.00 Odmevi dneva 23.25 Puddle Cruiser, ameriška komeija 1.10 Nočni program
AVSTRIJA 1
3.00 Formula 1, ponovitev dirke za VN Nemčije 5.00 Felicity 5.40 Drew Carey 6.00 Otroški program 8.00 Mladi Herku-les 8.20 Življenje in jaz 8.45 Jesse 9.05 Sabrina - Najstniška čarovnica 9.25 Tequil-la in Bonetti 10.10 Krokodil in njegov nilja-ski konj, italijanski film 11.45 Otroški program 14.55 Simpsonovi 15.20 Korak za-korakom 15.45 Herkules 16.30 Sedma nebesa 17.15 Sabrina - Najstniška čarovnica 17.40 Čarovnice 18.30 Varuška 19.00 Cybill 19.30 Čas v sliki in kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Dvojčka, ameriška komedija 22.00 Smrtonosna prednost, ameriški film 23.45 Alarm za Kobro 0.15 Mortal Kombat 1.15 Patriot, ameriški film 2.40 Smrtonosna prednost, ponovitev ameriškega filma 4.25 Alarm za Kobro 11, ponovitev
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - KOROŠKI RADIO
vremenska napoved, sonce, luna 640 Do-bor jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.40 Gorenjski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.20 Cankarjev dom 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.20 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Črna kronika 13.40 Odkrivamo skriti predmet 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Športna oddaja 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Prispevek 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Zanimivosti Z Arturjem skozi igre življenja 17.40 Vreme jutri in v prihodnjih dneh 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Big bangovih 10 zmagovitih 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni najdeni predmeti 19.15 Ogl. s Poletnega tedna zabave 19.20 Napoved jutrišnjega programa radia Kranj 19.30 Pometamo po domači glasbeni sceni 20.00 Vedno zelene 24.00 SNOP
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
... 24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 10.00 Iz večernega sporeda, Pavle Rako-
5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Jutranji servis na Radiu Triglav - vreme in Robert Bohinc 6.30 Pogled v današnji dan, pogled v Gorenjski porodnišnici 6.40 Oglasi 6.50 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.30 Danes v Dnevniku 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj -zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: Jejmo malo, jejmo zdravo in Jože Lavrinec; Kako se izogniti zastrupitvam s hrano? 8.15 Obvestila 8.30 Novice, pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.00 Aktualno 9.15 Voščila 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.20 Gorenjska črna kronika 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Športni ponedeljek 13.30 Pogled v današnji dan 13.40 Oglasi 14.00 Varnost na gorenjskih cestah v preteklem tednu 14.15 Voščila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Jejmo malo, jejmo zdravo, ponovitev 17.30 Včerja, danes, jutri 17.40 EPP 18.00 Aktualno 18.30 Tednik občine Kranjska Gora 18.40 Oglasi 19.00 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.25 Pogled v jutrišnji dan -Jutri na Radiu Triglav 19.30 Moja je lepša. 19.40 Oglasi
6.00 Napoved programa - Začnimo dan l nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Iskrice z3 lepši dan 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport 8.55 Dnevna malica 9.O0 Aktualno 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.20 Tematska oddaja - spori 11.15 Oddaja za upokojence 12.00 Kličemo London - BBC novice 12.15 Pesem dneva 12.30 Ponovitev kmetijske oddaje 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 (Obrtniki) 18.00 Svetovni kongres mladih na Jezerskem 19.00 Novi" ce in dogodki, šport 19.15 Mladi SMS BO* 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved dnevnega programa 20.05 Glasbeni program Sora do polnoči
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MhZ' LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.5° Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.27 Na da' našnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.46 Uganka 8.55 RGL danes 9.30 Vaše mn* nje o... 10.00 Kam danes 10.30 Špo" 11.30 RGLova uganka 12.00 BBC novic« 13.30 Globus, mednarodni pregled 14.0y Pasji radio 14.30 Komentar 15.00 R^ obvešča in komentira 15.30 Kulturni utnP 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 špo^ 19.55 Horoskop 20.30 Večerni program
R OGNJIŠČE
5.00 Dobro jutro 5.15 Vremenska napove 5.30 Poročila 5.45 Napovednik program* 6.00 Svetnik dneva 6.10 Pozdrav domof ni 6.20 Meteorologi o vremenu 6.30 ° ročila 6.50 Duhovna misel 7.10 Bim-bam' bom 7.25 OKC 7.30 Poročila, -osmrtnic* obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cesta - AMZS 7.50 Meteorologi o vremen 8.00 Kmetijski nasvet 8.15 Cindi prip0'", ča 8.40 Leta po Kristusu 8.45 Spomini" mo se 9.00 Poročila 9.30 Naravoslovn zanimivosti 10.00 Poročila 11.00 Pore* la in Vaša pesem 12.00 Zvonjenje, P°n vitev duhovne misli 12.15 Voščilo pma Ijem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, 0 vestila 15.50 Ponovitev Svetnik dne 16.00 Glasbena voščila 17.00 Oddal« 0 šolstvu (2.), Pravno svetovanje (3.) 1»-Poročila in Vaša pesem 18.15 Izbor v* pesmi (Ivan Hudnik) 19.00 Radio ^ Amerike (VOA) in poročila 19.40 Otros fi pesem tedna in zgodba za lahko j 19.55 Napovednik programa za I 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlome* Pisma 20.30 Prijatelji radia OgnJ'* (Franci Trstenjak) 22.00 Mozaik an 22.30 Ponovitev nedeljske oddaje kralna glasba 23.30 Nočni glasbeni P gram
TOREK, 30. JULIJA 2002
6.55 Teletekst TV Slovenije 7.20 Kultura 7.30 Odmevi 8.00 Mostovi
8.30 Modro poletje, španska nadaljevanka
8.50 Pravljica o carju Saltanu, lutkovna
nanizanka 9-05 Radovedni taček: Voda 9-20 Srebrnogrivi konjič, risana nanizanka
9-45 Pravljice iz Mavrice 10.00 Sanjska dežela, raziskovalno-po-
topisna serija 10.45 Pumovci: Če si izštekan, se pridi
vštekat, dok. oddaja 11.15 Dornava, dok. oddaja 11.30 Obzorje duha 12.00 Julija, avstrijska nanizanka 13.00 Poročila, Šport, Vreme 13.20 Festival Vurberk 2002, oddaja TV
Maribor
15.20 Zlata šestdeseta - v sponim Jožetu Kampiču 16.30 Poročila, Vreme, Šport 16.40 Vaš tolar
16.50 Indijanci, nemška dok. serija 17.50 Otroci Afrike, angleška dok. serija 18.05 Slovenska ljudska pesem 18.10 Enciklopedija znanja, izobraževalna oddaja za otroke 18.25 Knjiga brez mene 18.40 Risanke 19.00 Novice 19.05 Vaš kraj 19.20 Vreme
19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme
20.00 Gore in ljudje
20.45 Aktualno
22.00 Odmevi, Šport, Vreme
22.50 Spokornik, francoska drama
0.15 Knjiga brez mene
0.40 Indijanci, ponovitev nemške dok. serije
1.40 Otroci Afrike, ponovitev 1.50 Gore in ljudje, ponovitev 2.40 Aktualno, ponovitev 3.40 Nenadoma Susan, ameriška nanizanka
4.00 Dr. Ouinnova, ameriška nanizanka 4.45 Spokornik, francoska drama, ponovitev 6.25 Šport
7.40 Teletekst TV Slovenija 8.00 Videostrani - Vremenska panorama 10.00 TV Prodaja 10.30 Videostrani - Vremenska panorama 13.35 TV prodaja 14.05 Studio c'ty 15.05 TV prodaja 15.20 Končnica 16.10 Berlin: EP v plavanju, prenos 18.05 Nenadoma Susan, ameriška nanizanka ]8.25 Dr. Ouinnova, ameriška nanizanka '9.15 Videospotnice 20.00 Maturantski Dles. ameriški film 21.35 Beli lovec, črno srce. ameriški film 23.25 Praksa, ameriška nanizanka 1.00 Videospotnice, ponovitev
23.45 Portret Lexa van Sommerna 00.00 Urica erotike na GTV 01.00 GTV jutri, Prelistajte Teletekst GTV
SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA.
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO TRIGLAV JESENICE (voditeljica Alenka Bole Vrabec)
DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA      ■ R KRANJ
KANAL A
10.50 Sheena, kraljica džungle, ameriška nanizanka 11.40 TV prodaja 12.10 Dvakrat v življenju, kanadska nanizanka 13.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja 13.50 TV prodaja 14.20 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 15.10 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 16.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.50 Sheena, kraljica džungle, ameriška nanizanka 17.45 Da, draga?, ameriška nanizanka 18.15 Roseanne, ame-nska nanizanka 18.45 Korak za korakom, ameriška nanizanka 19.15 Šov Jerrvja Springerja, pogovorna oddaja 20.00 Kung 'u: Pentatlon, ameriški film 22.00 Pa me •Jstreli, ameriška nanizanka 22.30 Varnost Prve dame, ameriška nanizanka 23.00 ^osjeji X, ameriška nanizanka 23.50 Šov ^rrvja Springerja, pogovorna oddaja 0.30 "deče petke, erotična serija
*J0 Newyorška policija, ameriška nanizanka 'O.Oo Močno me objemi, mehiška nadaljevanka, ponovitev 10.55 Tri sestre, venezuelska nadaljevanka, ponovitev 11.50 Esmeralda' mehiška nadaljevanka, ponovitev 12.40 'V prodaja 13.10 Nedolžne žrtve, ameriška Nadaljevanka, 3/4 14.05 Odpadnik, ameriška nanizanka 15.00 TV Prodaja 15.30 Vajeni luke, avstralska nanizanka 16.25 Esme-
alda, mehiška nadaljevanka, zadnji del 17.20 Tri sestre, venezuelska nadaljevanka
8.15 Močno me objemi, mehiška nadaljevanka 19.15 24 UR 20.00 Preverjeno rO-45 Resnične zgodbe: Najmočnejša Iju-5**n, ameriški film 22.30 Odpadnik, ameri-*2 nanizanka 23.20 Prijatelji, humoristična ^izanka 23.50 24 UR, ponovitev
■00 Videostrani 7.00 Pokemoni, risani PJ 7.30 Wai Lana joga 8.00 TV prodaja r30 Risanke 9.00 Videostrani 9.15 Motor
now report, ponovitev 9.45 Iz domače ^r|nie 11.00 Družinska TV prodaja 11.15 ^deostrani 11.40 Wai Lana joga 12.20 Ri-j^ke 12.50 TV prodaja 13.50 Družinska ^Pjodaja 14.20 Ekskluzivni magazin 1r'a lz domače skrinje, kontaktna oddaja
J-05 Družinska TV prodaja 16.20 Alfi Ni-« Show 17.20 Naj N - nogometni studio film Motomanija 18.50 Pokemoni, risani W 19.20 Videalisti 20.00 Popotovanja z
*ninom 21.00 TV razglednica 21.30 Avto-„om 22.00 Iz domače skrinje 23.15 Dok.
m 23.45 TV Prodaja 0.15 Videostrani
10 on Ur in'okanal> http://gtv.tele-tv.si
Prodaja bank da ali ne, gost, dr. F. Ig9/1L00 Usodni trikotnik, pon. 1. dela Predstavitveni spot GTV 18.55 GTV ir) poroča 119.00 Info spot GTV 19.10 EU ^'ovenija - valuta Euro 19.20 Znani, ne-rjo"' oorazi - A. Mencinger 19.55 GTV pri-21 lCr? " 20-°0 Noc na Plaži, 2. oddaja Prirvv Liub'ianski grad, 1. del 21.40 GTV poroča III 21.45 Ljubljanski grad, 2. del S tvi MPZ 0ldham v Kranju, 2. del 22.30 KUu1 00 Franciji 23.00 S.E.M. oddaja R. gov, ' 191- del 23.30 Iz olimpijskih kro-^oddaja OKS) 23.40 GTV priporoča IV
... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF -Lubnik po širni Gorenjski 7.51 Dobro jutro, dežela - jutranji program 8.00 Deželne novice - informativni pregled dogajanja na Gorenjskem 8.10 Premor ob citrah 8.12 Štajerskih 7: Pesem zvonov 8.15 Videospot Sendi 8.18 Obezna smer: Srce je popotnik 8.21 Poslovno srečanje istrskih in slovenskih podjetij ob 13. mednarodnem sejmu turizma in prehrane v Poreči - sodelujejo: Širne Vidulin, predsendik regij Gospodarske zbornice Pula, Riana Benko, veleposlaništvo RS v Zagrebu, Andrej Prislan OGZ Kranj, Mirjam Božič, OGZ Nova Gorica, Matjaž Trošt, Agroind 1894 Vipava, Josip Marez, župan Poreča, Črtomir Špacan, župan MO Nova Gorica, Neven Rimanič, župan Pazina, Josip Flego, župan Buzeta 9.05 Izleti: Muzejski vlak, Maturantski izlet 09.51 Deželne novice - informativni pregled dogodkov v regiji 10.05 Klepet na kdvadrat: Bernarda Jeklin (TV Signal Ljubljana) 11.05 Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF - Lubnik pi širni Gorenjski 19.51 Dober večer, dežela - večerni program 20.00 Deželne novice - infor. pregled dogodkvo v regiji 20.10 Zelena bratovščina: Gozdne kure -divji petelin, ruševec, belka in gozdni jereb 21.00 Prireditev ob občinskem prazniku Medvod 2002: Martin Krpan 21.30 Srednjeveški dnevi v Škofji Loki 2002 21.51 Deželne novice - informativni pregled dogodkov v regiji 22.05 Aktualno: Popisi žrtev 2. svetovne vojne 22.10 Za kulisami: Kingston - ozadje koncerta na Mestnem trgu v Škofji Loki ob otvoritvi 20. evropskega košarkarskega prvenstva za mladinke 23.00 Lahko noč ... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF - Lubnik po širni Gorenjski OGLASI ob 8.45, 18.45, 20.05 in 21.45 oz. pred zadnjimi DEŽELNIMI NOVICAMI KONTAKTNI TELEFON DEŽELNEGA STUDIA 1 - ŠKOFJA LOKA 04/513-47-70, e-mail: dtv@lokatv.si. PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE SPOREDA.
TV ŽELEZNIKI
VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri.
ATM KRANJSKA GORA
...Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 Torkov športni pregled 18.28 Šolska košarkarska liga 19.20 Videostrani 20.23 Satelitski program DW 22.00 Videostrani
TV SISKA
... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 3, 2, 1 GREMO -oddaja domače zabavne glasbe z gosti v živo iz studia 21.30 Telemarket 21.40 Napoved sporeda za sredo 21.45 Videostrani
IMPULZ CATV KAMNIK
18.55 Začetek programa 18.00 Športne novice 18.15 Otroški program 18.45 TV ponudba 19.00 Športne novice 19.10 Otroški program 20.00 ATM predstavlja - oddaja o avtomobilizmu 20.45 Športne novice 20.55 Film 22.30 Videostrani TV Impulz
7.00 Dobro junu, , Iraška 9.00 Otroški program 10.00 Poročila 10.05 Otroški program 11.00 Obstanek, dok. serija 12.00 Opoldanske novice 12.15 TV koledar 12.20 Izvir, nadaljevanka 13.10 Halo Zagreb, kontaktna oddaja 14.00 Zadnji dih, nemška melodrama 15.35 Risanka 15.45 Poletje, poletje 16.00 Poročila 16.05 National Geographic 17.00 Vinogradništvo in vinarstvo 17.30 Hrvaška danes 18.00 Otok Lopud, dok. oddaja 18.30 Hrvaški glasbeni program 19.00 Vprašaj 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Sirija, dok. serija 20.35 Duh demokracije, dok. serija 21.10 Veliki plan 22.25 Mestni ritem, glasbena oddaja 23.00 Odmevi dneva 23.25 Susan in Bog, ameriška drama 1.20 Nočni program
AVSTRIJA 1
5.10 Sedma nebesa 6.00 Otroški program 7.55 Varuška 8.20 Sabrina - Najstniška čarovnica 8.40 Čarovnice 9.25 Herkul 10.05 Dvojčka, ponovitev filma 11.45 Otroški program 14.55 Simpsonovi 15.20 Korak za korakom 15.45 Herkules 16.30 Sedma nebesa 17.15 Sabrina - Najstniška čarovnica 17.40 Čarovnice 18.30 Varuška 19.00 Cvbill 19.30 Čas v sliki in kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Ne gre vedno samo za seks, nemška komedija 21.50 Detektivki iz Hamburga 23.30 Seks v mestu 23.55 CSI 0.40 Sopranovi 1.35 Leavin Vas Vegas, ponovitev filma
AVSTRIJA 2
3.50 Dobrodošla, Avstrija 5.30 Z vedrega neba 6.15 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.30 Drzni in lepi 9.50 Policijska inšpekcija 10.20 Monaco Franze, nanizanka 11.10 Ljubezenske zgodbe in poročne zadeve 11.40 Pogled od strani 11.45 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Evro Avstrija 12.35 Tednik 13.00 Čas v sliki 13.15 Kuharski magazin 13.40 Policijska inšpekcija 14.05 Z vedrega neba 14.50 Naš Čarli 15.35 Drzni in lepi 16.00 Oddaja Barbare Karlich 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 19.45 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Univerzum 21.05 Poročilo 22.00 Čas v sliki 22.30 Na prizorišču 23.05 Po dolgem in počez 0.00 Čas v sliki 0.30 Nogomet 0.45 Cvbill 1.35 Tema 2.25 Oddaja Barbare Karlich, ponovitev 3.25 Pogledi od strani
5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved 6.40 Dobor jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izbublje-ne živali 8.40 Gorenjski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Unichem 10.55 EPP 11.00 Novice 11.10 Prodaja rabljenih vozil 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Relax 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesme tedna 13.10 BIO vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.40 Odkrivamo skriti predmet 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Borzni komentar 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.05 Napoved 16.10 Varujmo zdravje 17.00 Novice 17.10 Zanimivosti 17.20 Avtomobilistična oddaja na Radiu Kranj 17.40 Vreme jutri in v prihodnjih dneh 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Računalniške novice 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa radia Kranj 22.00 Glasba 24.00 Skupni nočni program
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Jutranji servis na Radiu Triglav - Vreme in Robert Bohinc 6.30 Pogled v današnji dan, pogled v Gorenjski porodnišnici 6.40 Oglasi 6.50 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: Računalniške novice 8.15 Obvestila 8.30 Novice, Pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.00 Aktualno 9.15 Voščila 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno: Gibljive slike 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno 13.30 Pogled v današnji dan 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Prosta delovna mesta 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Aktualno 18.40 Oglasi 19.00 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.25 Pogled v jutrišnji dan, radio jutri 19.30 Večer z Bracom Korenom do 21. ure 22.00 Popevka tedna
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Besedovanje o jeziku 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport 8.55 Dnevna malice 9.00 Aktualno 9.30 Črna kronika 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.20 Pogled v zvezde 10.30 Tematska oddaja: Vrelci zdravja in lepote 11.00 Radio danes 11.15 Tematska oddaja - Vrelci zdravja in lepote 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911/kultura 18.00 Vrtiljak stare glasbe, 1. del 19.00 Novice in dogodki, šport 19.15 Vrtiljak stare glasbe - II. del 20.00 Odpoved dnevnega programa 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.27 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Jutro je lahko 8.55 Gospodarske novice 9.05 RGL danes 9.30 Vaše mnenje o... 10.00 Kam danes 11.30 RGLova uganka 12.00 BBC novice 13.30 Osir 13.50 Gospodarstvo 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 18.00 Starinarnica 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program
R OGNJIŠČE
5.00 Dobro jutro 5.15 Vremenska napoved 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Meteorologi o vremenu 6.30 Poročila 6.50 Duhovna misel 7.00 Zvonjenje 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijski nasvet 8.15 Slovenc Slovenca vabi 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 10.00 Poročila 11.00 Poročila in Vaša pesem 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 13.00 O zdravju (vsak 2. in 4. torek) 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.00 Glasbena voščila 17.00 Sport na radiu Ognjišče 18.00 Poročila in Vaša pesem 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.40 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. Pisma 20.30 Sončna pesem 22.00 Mozaik dneva 22.30 Ponovitev nedeljske oddaje O zdravju 23.30 Nočni glasbeni program
SREDA, 31. JULIJA 2002
6.55 Teletekst TV Slovenija 7.20 Kultura 7.30 Odmevi 8.00 Dober dan, Koroška 8.30 Modrp poletje, španska nadaljevanka
9.00 Babar, risana nanizanka 9.20 Pipsi, risana nanizanka 9.45 Slovenska ljudska pesem 9.50 Enciklopedija znanja, izobraževalna oddaja za otroke
10.05 Knjiga brez mene
10.25 Otroci Afrike, angleška dok. serija
10.35 Indijanci, nemška dok. serija
11.35 Norma, Ohio, ameriška nanizanka
12.00 Gore in ljudje
13.00 Poročila, Šport, Vreme
13.15 Na mostu, TV priredba gledališke predstave
13.50 Viharni časi,
nemška nadaljevanka
14.45 Ko potrka vojna, dok. oddaja
15.25 Aktualno
16.30 Poročila, šport, vreme
16.40 Vaš tolar
17.00 Divja Južna Amerika, angleška
poljudnoznastvena serija 17.50 Pod klobukom 18.40 Risanka 19.00 Novice 19.05 Vaš kraj 19.20 Vreme
19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme 20.00 Sedmi pečat: Januarski mož,
ameriški film 22.00 Odmevi, kulturna kronika, šport,
vreme
22.50 Docenta 2002, dok. oddaja 23.20 Komorni ansambel Slovenicum 0.25 Divja Južna Amerika, angleška
poljudnoznanstvena serija 1.15 Nenadoma Susan, ameriška nanizanka
1.35 Dr. Ouinnova, ameriška nanizanka 2.20 Devetintrideset stopnic, angleški
film, ponovitev 4.15 Šport
7.40 Teletekst TV Slovenija 8.00 Tenis Grand slam, posnetek 10.00 TV Prodaja 10.30 Videostrani - Vremenska panorama 14.30 TV prodaja 15.00 Slovenski ljudski plesi 15.30 TV prodaja 15.45 Homo Turisticus 16.10 Berlin: EP v plavanju, prenos 17.40 Nenadoma Susan, ameriška nanizanka 18.05 Dr. Ouinnova, ameriška nanizanka 19.15 Videospotnice 20.00 Maribor: Nogomet, kvalifikacije za Ligo prvakov, prva tekma 2. kola, Maribor Pivovarna Laško - Flora/Apoel, prenos 22.15 Praksa, ameriška nanizanka 23.00 Porok, argentinska nadaljevanka 23.40 Videospotnice, ponovitev
10.50 Sheena, kraljica džungle, ameriška nanizanka 11.40 TV prodaja 12.10 Felicitv, kanadska nanizanka 13.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja 13.50 TV Prodaja 14.20 obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 15.10 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 16.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.50 Sheena, kraljica džungle, ameriška nanizanka 17.45 Da, draga?, ameriška nanizanka 18.15 Veseli rovtarji, ameriška nanizanka 18.45 Hughlevjevi, ameriška nanizanka 19.15 Šov Jerrvja Springerja, pogovorna oddaja 20.00 Zmikavta, ameriška nanizanka 20.50 Ekstra magazin 20.55 Telesni stražarji, angleška nanizanka, 1/7 21.45 Pa me ustreli, amriška nanizanlka 22.15 Varnost prve dame, ameriška nanizanka 22.45 Dosjeji X, ameriška nanizanka 23.35 Šov Jerrvja Springerja, ponovitev pogovorne oddaja 0.20 Rdeče petke, erotična serija
9.10 Varuhi luke, avstralska nanizanka 10.00 Močno me objemi, mehiška nadaljevanka, ponovitev 10.55 Tri sestre, venezuelska nadaljevanka, ponovitev 11.50 Esmeralda, mehiška nadaljevanka, ponovitev 12.40 TV prodaja 13.15 Preverjeno 14.05 Odpadnik, ameriška nanizanka 15.00 TV Prodaja 15.30 Varuhi luke, avstralska nanizanka 16.25 Tri sestre, venezuelska nadaljevanka 17.20 Močno me objemi, mehiška nadaljevanka 18.15 Salome, mehiška nadaljevanka 19.15 24 UR 20.00 TV kriminalka: Umor v hudičevi soseski, ameriški film 21.40 Nikita, ameriška nanizanka 22.30 Odpadnik, ameriška nanizanka 23.20 Prijatelji, humoristična nanizanka 23.50 24 UR, ponovitev
6.00 Videostrani 7.00 Pokemoni, risani film 7.30 Wai Lana joga 8.00 TV prodaja 8.30 Risanke 9.00 Videostrani 9.15 Avto-drom 9.45 Iz domače skrinje 11.00 Družinska TV prodaja 11.15 Videostrani 11.40 Wai Lana joga 12.20 Risanke 12.50 TV prodaja 13.20 Nivea Sun Beach Volley 13.50 Družinska TV prodaja 14.20 Štiri tačke 14.50 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 16.20 Nočni lovec, ameriški film 18.20 Gradimo 18.50 Pokemoni 19.20 Videalisti 20.00 Bonanca, nanizanka 21.00 Sijaj 21.30 Inline hokej 22.00 Iz domače skrinje 23.15 Wai Lana joga 23.45 TV prodaja 0.15 Videostrani
... 24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 10.00 Kanonade, prof. dr. J. Florjančič 11.00 Kmečka podoknica v Strahinju, 1. del 11.30 Koncert godbe MOK 18.50 Predstavitveni spot GTV 18.55 GTV priporoča 119.00 Info spot GTV 19.10 TA Dober dan predstavlja in nagrajuje 19.25 Gorenjske grče - Iztok Rener 19.55 GTV priporoča II 20.00 Kanonade v Kranju - Pavle Ra-kovec 21.00 Iz sveta glasbe, Shirley Roden 21.30 Počitniški utrinki - 2. del 21.40 GTV priporoča II 21.45 GTV MIX - ponovitev
22.45 Koncert godbe MOK - posnetek 23.45 GTV priporoča IV 23.50 Bobovek, naravni spomenik 00.00 Urica erotike na GTV 01.15 GTV jutri, Prelistajte Teletekst GTV
SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA.
DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA
... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF -Lubnik po širni Gorenjski 7.51 Dobro jutro, dežela - jutranji program 8.00 Deželne novice - informativni pregled dogajanja na Gorenjskem 8.10 Zelena bratovščina: Gozdne kure - divji petelin, ruševec, belka in gozdni jereb 9.00 Prireditev ob občinskem prazniku Medvod 2002: Martin Krpan 9.30 Srednjeveški dnevi v Škofji Loki 2002 9.51 Deželne novice - infor. pregled dogodkov v regiji 10.05 Aktualno: Popisi žrtev 2. savetov-ne vojne 10.10 Za kulisami: Kingston - ozadje koncerta na Mestnem trgu v Škofji Loki ob otvoriti 20. evropskega košarkarskega prvenstva za mladinke 11.00 Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF - Lubnik po širni Gorenjski 19.51 Dober večer, dežela-večerni program 20.00 Deželne novice - informativni pregled dogajanja na Gorenjskem 20.10 Moč poonega življenja 20.40 Glasbeni spot: Društvo mrtvih pesnikov 20.44 Flirt: Jutranji striptis 20.47 Dan D: Za naju punca 20.50 Promo spot: Moja dežela 21.55 Voda, dokumentarni film (Produkcija. DPaplerS) 21.00 Sredino središče - odprta tema: Zdav dih za navdih, pogovor ob 100-letnici prvega združenja bolnih na pljučih, sodelujejo: prim. mag. Stanislav Kajba, dr. med. podpredsednik Društva plućnih bolnikov Slovenije, Brigita Putar, višja med. sestra, voditeljica: Tatjana Hudomalj (Produkcija: VTV Velenje) 22.00 Deželne novice - infor. pregled dogodkov v regiji 22.10 Za kulisami: Sergej Ferrari, Franko Korošec in Branko Ličan 23.00 Lahko noč ... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF - Lubnik po širni Gorenjski
OGLASI ob 8.45, 18.45, 20.05 in 21.45 oz. pred zadnjimi DEŽELNIMI NOVICAMI KONTAKTNI TELEFON DEŽELNEGA STUDIA 1 - ŠKOFJA LOKA: 04/513-47-70, e-mail: dtv@lokatv.si. PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE SPOREDA.
TV ŽELEZNIKI
VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri.
ATM KRANJSKA GORA
... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18'SQ Jam ,19.10 Risanka 19.15 Videostrani 20.00 Torkov športni pregled 20.20 Avtomobilsko zrcalo 20.30 Satelitski program DW 22.00 Videostrani
TV ŠIŠKA
... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 22.30 Napoved sporeda za četrtek 22.35 Videostrani
IMPULZ CATV KAMNIK
... Videostrani TV Impulz 18.58 Začetna špica 19.00 EPP 1 19.03 Lokalne novice 19.10 SQ JAM 20.00 EPP 2 20.05 Izmenjava programa 20.35 EPP 3 20.40 Kako ostati zdrav 21.10 Lokalne novice 21.15 Film 22.10 EPP 4 22.10 Motosport 22.40 EPP 5 22.40 Bonanza 23.30 Končna špica ... Videostrani TV Impulz
7.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.00 Otroški program 10.00 Poročila 10.05 Otroški program 11.00 Obstanek, dok. serija 12.00 Poročila 12.20 Izvir, nadaljevanka 13.10 Halo Zagreb, kontaktna oddaja 14.00 Knjiga velikih želja, poljska drama 15.30 Risanka 15.45 Poletje, poletje 16.00 Poročila 16.05 National Geographic, dok. serija 17.00 Vinogradništvo in vinarstvo 17.30 Hrvaška danes 18.00 Tihi glasovi 18.30 Hrvaški glasbeni program 19.00 Vprašaj 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Skrivnostni srednji vek 20.40 Skrivnost Kasparja Hau-serja, nemški film 22.25 Kulturno poletje 23.00 Odmevi dneva 23.25 Čas je za jazz 0.45 Rezilo maščevanja, honkonški film 2.25 Nočni program
AVSTRIJA 1
3.25 Detektivki iz Hamburga 5.00 Sedma nebesa 5.20 Čarovnice 6.00 Otroški program 8.10 Varuška 8.35 Sabrina - Najstniška čarovnica 9.00 Čarovnice 9.45 Herkules 10.20 Spet na poti, ameriški film 11.45 Otroški program 14.55 Simpsonovi 15.20 Korak za korakom 15.45 Herkules 16.30 Sedma nebesa 17.15 Sabrina - Najstniška čarovnica 17.40 Nogomet 19.30 Čas v sliki in kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Nogomet: Uga prvakov - kvalifikacije 22.25 Nogomet: 1. avstrijska zvezna liga 0.00 Četrt hip hopa,. ameriški film 1.20 V srce Divjega zahoda, ameriški film 3.00 Četrt hip hopa, ponovitev ameriškega filma
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO TRIGLAV JESENICE (voditeljica Karmen Sluga)
R KRANJ
5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 Bio vremenska napoved 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misle dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30
Izgubljene živali 8.40 Gorenjski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 Epp 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi10.20 Ponudba nepremičnin 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.30 Kviz Radia Kranj 11.20 Prispevek 11.45 Tempeature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Fidifarm 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.05 BIO vremenska napoved 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.40 Odkrivamo skriti predmet 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.45 Pregled danšnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Prispevek 16.30 Tudi jeseni je lepo 16.50 EPP 17.20 Mladi po srcu 17.40 Vreme jutri in v prihodnjih dneh 17.50 EPP 18.00 Godan 18.05 Izgubljene živali 18.15 Gremo v Liffe 18.50 EPP 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega progama Radia Kranj 20.00 Posebna ... z Mirkom 22.00 Glasba 24.00 Skupni nočni progam
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5:30 Minute za narodnozabavno glasbo 5:40 Oglasi 6:00 Razmere na cestah 6:05 Jutranji servis na Radiu Triglav - Vreme in Robert Bohinc 6:30 Pogled v današnji dan, pogled v gorenjski porodnišnici 6:40 OGLASI 6:50 Vreme 7:00 Druga jutranja kronika 7:20 Popevka tedna 7:40 OGLASI 8:00 Kronika OKC Kranj- zadnjih 24 ur 8:05 Aktualno: zdravnikov nasvet: Branimir Čeh, dr. med. 8:15 Obvestila 8:30 Novice, pogled v današnji dan 8:40 Oglasi 9:00 Aktualno 9:15 VOŠČILA 9:40 OGLASI 10:00 Olimpijski kotiček 10:30 Včeraj danes jutri 10:40 OGLASI 11:00 Aktualno 11:40 OGLASI 12:00 BBC - novice 12:10 Osmrtnice 12:15 Obvestila 12:30 novice 12:40 Oglasi 13:00 Aktualno 13:30 POGLED v današnji dan 13:40 OGLASI 13:50 Mercator center 14:15 VOŠČILA 14:30 Novice 14:40 OGLASI 15:00 Aktualno: Sejem učbenikov 15:30 Dogodki in odmevi 16:10 Popevka tedna 16:15 Obvestila 16:30 OSMRTNICE 16:40 OGLASI 17:00 Aktualno 17:30 Včeraj danes jutri 17:40 OGLASI 18:00 Aktualno 18.30 Tednik občine Jesenice 18:40 Oglasi 19.00 Črna kronika dneva 19:05 Misli iz Biblije 19:15 Voščila 19:25 Pogled v jutrišnji dan, Jutri na Radiu Triglav 21:15 Zdravnikov nasvet- ponovitev 22.00 Popevka tedna 22.05 Večerni glasbeni program do polnoči
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Cvetice m gredice 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 9.30 Povej naglas 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.20 Pogled v zvezde 10.30 Tematska oddaja: Vrelci zdravja in lepote 11.00 Radio danes 11.10 Zakladi slovenskih spominov 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio Danes 17.00 Studio 911 18.00 Na planetu glasbe 19.00 Novice in dogodki, šport 19.15 Na planetu glasbe 20.00 Radio jutri 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.25 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Jutro je lahko 8.55 RGL danes 9.30 Vaše mnenje o... 10.30 Tema dneva 11.30 RGLova uganka 12.00 BBC novice 12.30 Beseda opozicije 12.55 Odgovori poslušalcem 12.57 Izbranka tedna 14.00 Pasji radio 14.50 Gospodarstvo 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 17.30 RGLov kino 18.00 Izbranka tedna, glasovanje 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.55 Horoskop 20.00 Vedeževanje
R OGNJIŠČE
5.00 Dobro jutro 5.15 Vremenska napoved 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Meteorologi o vremenu 6.30 Poročila 6.50 Duhovna misel 7.00 Zvonjenje 7.10 Bim-bam-bom 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijski nasvet 8.40 Leta po Kristusu 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 10.00 Poročila 10.15 Mali oglasi 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Fidifarmov kotiček 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 13.00 Zlati zvoki 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.00 Glasbena voščila 17.00 Pogovor o... 18.00 Poročila in Vaša pesem 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.40 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. Pisma 20.30 1. Luč v temi, 2. Dodajati življenje dnevom, 3. Vstani in hodi, 4. Svet oblikuje mlade .... 21.30 Orgelski ciklus 2001 22.00 Mozaik dneva 22.30 Po novitev popoldanske oddaje Pogovor o 23.30 Nočni glasbeni program
ČETRTEK, 1. AVGUSTA 2002
6.55 Teletekst TV Slovenija 7.20 Kultura 7.30 Odmevi
8.00 Na vrtu, oddaja TV Maribor
8.30 Modro poletje,
španska nadaljevanka
9.00 Gulimišek, oddaja za otroke
9.25 Pod klobukom 10.20 Zgodbe iz školjke 10.55 Slovenski magazin 11.25 Festival Ljubljana 12.00 Ta moja družina, angleška nadaljevanka 13.00 Poročila, Šport, Vreme 13.20 Srečen tisti, ki živi daleč od skrbi,
dok. oddaja 14.15 Mavrica 15.55 Moja vas 16.30 Poročila, Vreme, Šport 16.45 Štajerska film, dok. oddaja 17.05 Dosežki 17.25 List in cvet
18.00 Sprehod z zverinami, angleška
dok. serija 18.30 Dober tek vam želi Vačiti iz Trini-
dada in Tobaga 18.40 Risanka 19.00 Novice 19.05 Vaš kraj
19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme 20.00 Peklenska plaža, ameriška nadaljevanka 1 /2 21.40 Minute za...
22.00 Odmevi, kulturna kronika, šport, vreme
22.45 Agitator, TV drama 23.50 Charles Baudelaire, francoska dok. oddaja 0.55 Brane Rončel izza odra 2.00 List in cvet, ponovitev 2.30 Nenadoma Susan, ameriška nanizanka
2.50 Dr. Ouinnova, ameriška nanizanka 3.35 Bikoborec, francoski film 5.00 Peklenska plaža, ameriška nadaljevanka, ponovitev
7.40 Teletekst TV Slovenija 8.00 Videostrani - vremenska panorama 10.00 TV prodaja 10.30 Videostrani - Vremenska panorama 12.20 TV prodaja 12.50 Videostrani - vremenskapanorama 14.50 TV prodaja 15.05 Po Iranu, angleška dok. oddaja, ponovitev 16.10 Berlin: EP v plavanju, prenos 18.05 Nenadoma Susan, ameriška nanizanka 18.25 Dr. Ouinnova, ameriška nanizanka 19.15 Videospotnice 20.00 Greentovvn jazz 21.05 Poseben pogled: Razmišljajoče morje, nizozemski film 22.40 Praksa, ameriška nanizanka 23.20 V senci katedrale, nemška nanizanka 0.15 Videospotnice
KANAL A
10.50 Sheena, kraljica džungle, ameriška nanizanka 11.40 TV prodaja 12.10 Jack in Jill, ameriška nanizanka 13.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja 13.50 TV Prodaja 14.20 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 15.10 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 16.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.50 Sheena, kraljica džingle, ameriška nanizana 17.45 Da, draga?, ameriška nanizanka 18.15 Veseli rovtarji, ameriška nanizanka 18.45 Hughlevjevi, ameriška nanizanka 19.15 Šov Jerrvja Springerja, pogovorna oddaja 20.00 Columbo: Zmaga razuma, ameriški film 21.20 Will in Grace, ameriška nanizanka 21.50 Varnost prve dame, ameriška nanizanka 22.20 X-CITE, reportaža 22.40 Dosjeji X, ameriška nanizanka 23.30 Šov Jerrvja Springerja, pogovorna oddaja 0.20 Rdeče petke, erotična serija
9.10 Varuhi luke, avstralska nanizanka 10.00 Salome, mehiška nadaljevanka, ponovitev 10.55 Močno me objemi, mehiška nadaljevanka, ponovitev 11.55 Tri sestre, venezuelska nadaljevanka, ponovitev 12.40 TV prodaja 13.10 Nikita, ameriška nanizanka 14.10 Odpadnik, ameriške nanizanke 15.00 TV prodaja 15.30 Varuhi luke, avstralska nanizanka 16.25 Tri sestre, venezuelska nadaljevanka 17.20 Močno me objemi, mehiška nadaljevanka 18.15 Salome, mehiška nadaljevanka 19.15 24 UR 20.00 Romantični film: Zova, ameriški film, 1/2 21.40 Lucy na svojem, angleška nadaljevanka, 2/8 22.30 Odpadnik, ameriška nanizanka 23.20 Prijatelji, humoristična nanizanka 23.50 24 UR, ponovitev
6.00 Videostrani 7.00 Pokemoni 7.30 Wai Lana joga 7.30 Videostrani 8.00 TV prodaja 8.30 Risanke 9.00 Videostrani 9.15 Terra X 9.45 Iz domače skrinje 11.00 Družinska TV prodaja 11.15 Videostrani 11.40 Wai Lana joga 12.20 Risanke 12.50 TV Prodaja 13.50 Družinska tv prodaja 14.20 Sijaj 14.50 Iz domače skrinje 16.05 Družinska TV prodaja 16.20 Pod zidano marelo 17.50 SQ Jam 18.50 Pokemoni 19.20 Videalisti 20.00 Santa Fe, ameriški film 22.00 Iz domače skrinje 23.15 Tvoj problem 23.45 TV Prodaja 0.15 Videostrani
... 24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si
10.00 Aktualno z mag. Tatjo Kostnapfel 10.30 Kmečka podoknica v Strahinju, 1. del 11.00 Jubilejni koncert godbe iz Gorij 18.50 Predstavitveni spot GTV 18.55 GTV priporoča 119.00 Info spot GTV 19.10 Gorenjski glas jutri 19.12 Znani, neznani obrazi, Kondi Pižorn 19.45 TA Dober dan predstavlja in nagrajuje 19.55 GTV priporoča II 20.00 Kmečka podoknica v Strahinju, 2. del 20.30 Kanonade, gost, prof. J. Florjan-čič 21.30 Iz olimpijskih krogov 21.40 GTV priporoča III 21.45 Obiskali smo Logaško jamo - reportaža 22.00 Usodni trikotnik, 2.
odd. J. Škrabec 23.00 Pol ure za zdravje z Jano 23.30 Sprehod po arboretumu 23.40 Gorenjska priporoča IV 23.45 Tolminski muzej 00.00 Urica erotike na GTV 01.00 GTV jutri, Ste že prelistali naš Teletekst GTV
SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA.
DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA
... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF -Lubnik po širni Gorenjski 7.51 Dobro jutro, dežela - jutranji program 8.00 Deželne novice - informativni pregled dogodkov v regiji 8.10 Moč polnega življenja 8.40 Glasbeni spot: Društvo mrtvih pesnikov 8.44 Flirt: Jutranji striptis 8.47 Dan D: Za naju punca 8.50 Promo spot: Moja dežela 8.55 Voda, dokumentarni film (Produkcija: DPapler'S) 9.00 Sredino središče - odprta tema: Zdrav dih za navdih, pogovor ob 100-letnici prvega združenja bolnih na pljučih, sodelujejo: prim. mag. Stanislav kajba, dr. med. podpredsednik Društva pljučnih bolnikov Slovenije, Brigita Putar, višja med. sestra, voditeljica: Tatjana Hudomalj (Produkcija. VTV Velenje) 10.00 Deželne novice - infor. pregled dogodkov v regiji 10.10 Za kulisami: Sergej Ferrari, Franko Korošec in Branko Ličan 11.00 Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF - Lubnik po širni Gorenjski 19.51 Dober večer, dežela - večerni program 20.00 Deželne novice - informativni pregled dogajanja na Gorenjskem 20.10 Dokumentarni film: 4. Posoška konjenica I. del, tradicionalni pohod po Soški dolini - Šentviška planota - Zakojca - Baška grapa - Lupinj 21.00 Posoška konjenica II. del, nadaljevanje tradicionalnega pohoda Konjeniškega kluba Soča iz Lupinja - Tolmin - Javorca - planina Leskovca pod Krnom - Kobarid - Drežnica (Produkcija: Dušan Marinič, AV digital studio Nova Gorica) 21.30 Ljudje Evrope: Raziskovanja 21.40 Rezervirano za... 21.51 Deželne novice - informativni pregled dogodkov v regiji 22.10 Pop ročk svet, gl. oddaja 23.00 Lahko noč ... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF - Lubnik po širni Gorenjski
OGLASI ob 8.45, 18.45, 20.05 in 21.45 oz. pred zadnjimi DEŽELNIMI NOVICAMI KONTAKTNI TELEFON DEŽELNEGA STUDIA 1 - ŠKOFJA LOKA: 04/513-47-70, e-mail: dtv@lokatv.si. PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE SPOREDA.
TV ŽELEZNIKI
VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri.
ATM KRANJSKA GORA
... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 Prispevek iz radovljiške občine 18.48 Risanka 19.00 Videostrani 20.00 Šolska košarkarska liga 20.53 SQ jam, ponovitev 21.43 Videostra-
TV SISKA
... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket... Napoved sporeda ... Videostrani
IMPULZ CATV KAMNIK
... Videostrani TV Impulz 18.55 Začetek programa 19.00 Lokalne novice, ponovitev 19.15 Otroški program 20.15 Lokalne novice, ponovitev 20.30 Izmenjava programa, ponovitev 21.05 SQ - JAM, ponovitev naj glasbene oddaje 22.05 S.E.M. - Kako ostati zdrav in zmagovati, ponovitev 22.40 Videostrani
7.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.00 Otroški program 10.00 Poročila 10.05 Otroški program 11.00 Obstane, dok. serija 12.00 Opoldanska poročila 12.20 Izvir, nadaljevanka 13.10 Halo Zagreb, kontaktna oddaja 14.00 Sezona listja, francoski film 15.30 Risanka 15.45 Poletje, poletje 16.00 Poročila 16.05 National Geographic 17.00 Vinogradništvo in vinarstvo 17.30 Hrvaška danes 18.00 Morje 18.30 Hrvaški glasbeni program 19.00 Vprašaj 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.05 Barve turizma 20.55 Viehjud levi, nemška drama 22.25 Z vseh strani 22.50 Glasba 23.00 Odmevi 23.30 Pravi čas 0.40 Nočni program
AVSTRIJA 1
4.20 Maščevanje, do.o.o 5.05 Sedma nebesa 6.00 Otroški program 8.05 Korak za korakom 8.25 Sabrina - Najstniška čarovni-ca8.50 Čarovnice 9.30 Herkules 10.10 Ne gre vedno samo za seks, ponovitev filma 11.45 Otroški program 14.55 Simpsonovi 15.20 Korak za korakom 15.45 Herkules 16.30 Sedma nebesa 17.15 Sabrina - Najstniška čarovnica 17.40 Čarovnice 18.30 Varuška 18.50 Novo v kinu 19.00 Cvbill 19.30 Čas v sliki in kultura 19.45 Vreme 19.54 Šport 20.00 Pogledi od strani 20.15 Komisar Rex, nanizanka 21.05 Alarm za Kobro 21.50 Kaisermuhlen blues 22.45 Novo v kinu 23.00 Poletni kabaret 0.05 Umetnine 2.40 Bananas, ameriška komedija 4.00 V srce Divjega zahoda, ponovitev film
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO TRBOVLJE
R KRANJ
5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50
EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziroma se 8.30 Izgubljene živali 8.35 Radio Capris 8.40 Gorenjski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Prešernovo gledališče 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Fidi-farm 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.40 Odkrivamo skriti predmet 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Planinsko športni kotiček 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.10 Borzni komentar 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Prispevek 16.50 EPP 17.10 Zanimivosti 17.20 Prispevek 17.40 Vreme jutri in v prihodnjih dneh 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 To so naši 18.40 Zanimivosti 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 20.00 V družbi z Markom Črtaličem 24.00 Skupni nočni program
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5:30 Minute za narodnozabavno glasbo 5:40 OGLASI 6:00 Razmere na cestah 6:05 Jutranji servis na Radiu Triglav - Vreme in Robert Bohinc 6:20 Jutranja uganka 6:30 Pogled v današnji dan, pogled v gorenjski porodnišnici 6:40 Oglasi - vreme 6.55 Jutranja humoreska 7:00 Druga jutranja kronika 7:20 Popevka tedna 7:30 Danes v Dnevniku 7:40 Oglasi 8:00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8:05 Aktualno: Pogled s Triglava: Zdrav način prehranjevanja - Vasiljka Kokalj 8:15 Obvestila 8:30 Novice - Pogled v današnji dan 8:40 Oglasi 8:50 Zakladi ljudske modrosti 9:15 Voščila 9:20 Jutranja uganka 9:40 Oglasi 10:00 Aktualno 10:40 Oglasi 11:00 Mavrica, oddaja o kulturi 11:40 Oglasi 12:00 BBC- novice 12:10 Osmrtnice 12:15 Obvestila 12:30 Novice 12:40 Oglasi 13:00 Aktualno: OKS 13:30 Pogled v današnji dan 13:40 Oglasi 14:00 Aktualno 14:15 VOŠČILA 14:30 Novice 14:40 OGLASI 15.00 Aktualno 15:30 Dogodki in odmevi 16:10 Popevka tedna 16:15 Obvestila 16:30 Osmrtnice 16:40 Oglasi 16.50 Podjetniški CIKCAK-OOZ Jesenice 17:00 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri 17:40 Oglasi 18.00 Aktualno 18.30 Tednik občine Radovljica 18.40 Oglasi 19:00 Črna kronika dneva 19:15 Voščila 19:25 Pogled v jutrišnji dan, radio jutri 19:30 Zimzeleni četrtek in Drago Ariani 22:00 Popevka tedna 22.05 Večerni glasbeni program do polnoči
R SORA
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Gospodinjski nasveti 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Radio danes 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.30 Komercialna predstavitev 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 19.00 Novice in dogodki, šport 19.15 Van-dranje s harmoniko 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved dnevnega programa 21.05 Glasbeni program RA Sora
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, ceste, vreme 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Jutro je lahko tudi takšno... 8.55 RGL danes 9.30 Vaše mnenje o... 10.00 Kam danes 11.30 RGLova uganka 12.00 BBC novice 12.30 Šport in rekreacija 12.45 Dogodek dneva 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 18.00 Jugc-nostalgija 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.55 Horoskop
R OGNJIŠČE
5.00 Dobro jutro 5.15 Vremenska napoved 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Meteorologi o vremenu 6.30 Poročila 6.50 Duhovna misel 7.00 Zvonjenje 7.10 Bim-bam-bom 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijski nasvet 8.15 Jutranja aktualna tema 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.30 Odkrivajmo domovino in svet 10.00 Poročila 10.15 Doživetja gora in narave (Robert Božič) 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Fidifarmov kotiček 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 13.00 Zlati jubilej tednika Družina 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utrinki 14.45 Komentar Družine 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.00 Glasbena voščila 18.00 Poročila in Vaša pesem 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.40 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. Pisma 20.30 1. Luč v temi, 2. Dodajati življenje dnevom, 3. Vstani in hodi, 4. Svet oblikuje mlade .... 21.30 Orgelski ciklus 2001 22.00 Mozaik dneva 22.30 Ponovitev popoldanske oddaje Pogovor o 23.30 Nočni glasbeni program
KINO
Petek. 26. julija
CENTER amer. krim. kom. BANDITA ob 17.30 in 22. uri, amer. vojna drama HARTOVA VOJNA ob 19.45 uri STORŽIČ Zaprto! RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA amer. trii. VSE ZA SINA ob 20.30 uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. KONEC ŠOLE ob 20.30 uri
Sobota. 27. julija_
CENTER amer. krim. kom. BANDITA ob 16.45 in 19. uri, amer. vojna drama HARTOVA VOJNA ob 21.15 uri STORŽIČ Zaprto! RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA amer. trii. VSE ZA SINA ob 18.30 uri, rom. kom. KATE IN LEOPOLD ob 20.30 uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. VEČ KOT DEKLE ob 18.30 uri, amer. kom. KONEC ŠOLE ob 20.30 uri
Nedelja. 28. julija_
prto! RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA rom. kom. KATE IN LEOPOLD ob 18.30 uri, amer. trii. VSE ZA SINA ob 20.30 uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. KONEC ŠOLE ob 18.30 uri, amer. kom. VEČ KOT DEKLE ob 20.30 uri
Ponedeljek. 29. julija_
CENTER amer. krim. STORŽIČ Zaprto!
Torek, 30. julija
kom. BANDITA ob 18.45 in 21. un
CENTER amer. vojna drama HARTOVA VOJNA ob 18.45 uri, amer. krim. kom. BANDITA ob 21. uri STORŽIČ Zaprto! ŠKOFJA LOKA amer. trii. VSE ZA SINA ob 20.30 uri
Sreda. 31. julija
CENTER amer. krim. kom. BANDITA ob 18.45 uri, amer. vojna drama HARTOVA VOJNA ob 21. uri STORŽIČ Zaprto! ŠKOFJA LOKA amer. kom. KATE IN LEOPOLD ob 20.30 uri
CENTER amer. krim. kom. BANDITA ob 16.45 uri, amer. vojna drama HARTOVA VOJNA ob 19. uri, predprem. amer. rom. kom. VSE O FANTU ob 21.15 uri STORŽIČ Za-
Četrtek. 1. avgusta
ŠKOFJA LOKA amer. trii. BAL SMRTI ob 20.30 uri
KUHAJMO Z DANICO DOLENC
Skuhajmo nedeljsko kosilo
Tokrat vam za nedeljsko kosilo predlagam okusno paradižnikovo juho z vlivanci, piščanca po pariško z gobicami in s poljubno prilogo ter solato po francosko. Za prvo sladico po kosilu naj bodo breskve s sladoledom in smetano, za sladico nedeljskega popoldneva pa spe-cimo krhek mrežni kolač z belimi slivami. Odličen bo tudi, če ga bomo spekli prejšnji večer.
Paradižnikova juha z vlivanci
Za 4 osebe potrebujemo: 2 do 3 velike zrele paradižnike, malo olja, jušno zelenjavo - tri korenčke, malo gomolja zelene, korenino peteršilja, 3 žlice paradižnikove mezge, malo muškatove-ga oreška, sol, 2 lističa bazilike, malo peteršilja ali drobnjaka; za vlivance: 2 jajci, 5 do 6 dag moke (3 do 4 žlice)
Na maščobi popražimo paradižnikovo mezgo, dodamo naribano jušno zelenjavo, svež paradižnik, solimo ter vse skupaj dušimo. Ko je mehka, zelenjavo pretlačimo ali zmeljemo s paličnim mešalcem. Juhi prilijemo nekoliko vode ali kostne juhe, zavremo in zakuhamo še vlivance, ki smo jih pripravili iz jajc in moke in gladko zmešali. Juhi dodamo sesekljane lističe bazilike in malo naribanega muškatnega oreška ter nekaj zrnc sladkorja za poln okus. Če smo pripravili gostejše vlivance, bodo kot mali štrukeljčki, sicer se bodo bolj razpustili. Tik preden juho postrežemo, jo potresemo s sesekljanim peteršiljem ali drobnja-kom.
Piščanec po pariško
En velik ali dva manjša piščanca, sol, 10 dag surovega masla ali olja, 20 dag gob, 2 dl smetane, 2 do 3 žlice moke, juha ali voda, sol, jušna kocka.
Piščanca razdelimo na 4 kose in jih osolimo. Na maslu ali olju du-šimo gobe, dodamo smetano in kose piščanca ter dušimo dalje.
Tel.: 07/332-33-00 SRAČJE GNEZDO: Tel.: 07/332-40-24 Radio Sraka, d.o.o.
ValantiČevo 17 8ooo Novo Mesto
Ko je meso mehko, ga vzamemo ven, poprašimo gobe z moko, zalijemo z juho in dodamo jušno kocko. Dobro premešamo in vse še nekoliko povremo. Kose piščanca postrežemo s pire krompirjem ali z zelenjavnim rižem in prelijemo z gobovo omako.
Solata po francosko
Za 4 osebe potrebujemo: 1 glavico zelja, 2 zeleni jabolki, 2 rdeči jabolki, 2 mladi čebuli, 1 gomolj zelene, malo kisa, 100 g orehovih jedrc, sok 2 limon, majonezni solatni preliv ali mešanico majoneze in kisle smetane, drobnjak, jabolčni kis.
Zelje očistimo, mu odstranimo grobe zunanje liste. Glavo razrežemo na četrtine, te pa na čim tanjše rezance. (Če je potrebno, jih operemo in osušimo na kuhinjski krpi.) Drobno narezano zelje stresemo v skledo, prelijemo ga z. jabolčnim kisom in pustimo stati četrt ure. Zeleno olupimo, narežemo na tanke rezine in takoj potopimo v okisano vodo. Nato jo prevremo v osoljeni vodi, da se zmehča. Odcedimo jo in ohladimo. Jabolka narežemo na tanke krhlje, vendar jih ne olupimo. Jabolčne krhlje pokaplja-mo z limoninim sokom, da ne po-rjavijo. V skledo damo jabolka, zeleno in orehova jedrca. V kisu namočeno zelje odcedimo in po želji tudi oplaknemo, da ni pre-kislo. Primešamo ga jabolkom, zeleni in orehom. Dodamo čebulo, narezano na tanke obročke.
Solato prelijemo z majoneznim solatnim prelivom in rahlo premešamo. Ponudimo.
Breskve z maraskinom, sladoledom in smetano
Za 4 osebe potrebujemo po 1 veliko sočno breskev, sok 1 limone, sladkor po okusu, kozarček maraskina, sladoled po želji, stepeno smetano.
Breskve previdno olupimo, razpolovimo, odstranimo jim košči-ce. Damo jih v skledo, posujemo s sladkorjem, pokapljamo z limoninim sokom in maraskinom tef damo ohladit v hladilnik. Ko se sadeži čez uro, dve dodobra pre-poje, jih po dve in dve polovici zdevljemo v široke kozarce za šampanjec ali v skodelice za kompot: v vsako polovico damo kepico sladoleda, vsak naj bo drugačnega okusa, obložimo s stepeno smetano, morda povrhu še malo pokapljamo s sokom, ki se je na' bral v skledi in potresemo z barvnimi sladkimi mrvicami.
Pa še to: Če so breskve preveč zrele in vam ne uspe obdržati lepih breskvinih polovic, jih preprosto razrežite na rezine in take ponudite s sladoledom in z vsefl1 ostalim.
Sladica za nedeljsko popoldne
Krhki kolač z belimi slivami
Za testo: 35 dag moke, 20 dag masla, dobra polovica zavitka pecilnega praška, 1 zavitek va-nilin sladkorja, 12 do 15 dag sladkorne moke, 1 celo jajce, 1 rumenjak, ščepec soli, naribana limonina lupinica z žlico ruma
Nadev: 50 do 80 dag belih sliv, 3 do 4 žlice grobo zmletih mandljev ali lešnikov (5 dag), tri žlice marelične marmelade, rjavi sladkor za posip.
Moko skupaj s pecilnim praškom presejemo v skledo, dodamo maslo in ga z nožem oz. plastično lopatico drobno sesekljamo v moko. Dodamo vanilin sladkor, jajce, rumenjak in limonino lupi-nico z rumom. Na hitro ugnetemo krhko testo in ga damo počivat v hladilnik.
Medtem pripravimo slive: razpolovimo jih.
Nizek tortni pekač namažemo z maščobo in vanj kar z dlanmi in prsti pritisnemo dobro polovico ohlajenega testa; naredimo ca 3 do 4 cm visok rob. Dno nekajkrat preluknjamo z vilicami, ga premažemo z marmelado, to pa posujemo z. zmletimi mandlji ali lešniki. Zdaj testo na gosto oblo-
žimo s slivovimi polovicami tak0, da se prekrivajo kot ribje luske (gladki deli s kožico so spodaj)-Koje vse testo obloženo, slive p(^ tresemo z rjavim sladkorjem (^6 so slive zelo kisle, ga damo več)* čez pa iz preostalega testa naredi' mo mrežico.
Slivovo pogačo pečemo v peČ'^1 45 do 50 minut pri 180 stopinjah C-
§§§§§§#
KULTURA, PODLISTEK / info@g-glas.si
Bliža se letošnji Okarina etno festival
Okarina gre naprej
Prihodnji vikend, od petka 2. avgusta, do nedelje, 4. avgusta, se bo v okviru letošnjega Okarina etno festivala na Pristavi na Bledu zvrstilo šest skupin, ki nam bodo
predstavile glasbene korenine različnih narodov sveta.
Bled - Okarina folk festival je že stara blejska "blagovna znamka". Dvanajst, trinajst let je tega, ko smo na Bledu, takrat še v zdraviliškem parku ob jezeru, poslušali prve etno izvajalce. Festival je doživel dober odziv in ljubitelji tovrstne glasbe so glede na Čas festivala celo načrtovali svoje dopuste. Sledila je selitev na Blejsko Pristavo, sredstva, namenjena za festival, so bila vsako leto bolj Pičla, sledile so povezave s podobnima festivaloma v Trbižu in Celovcu (No Border Music Festival). A idejni oče festivala Leo Ličof Jc vztrajal in skupaj s Turizmom Bled so tudi letos pripravili tridnevno druženje z glasbo različnih narodov sveta.
Programski vodja festivala Leo Ličof je izbral pester glasbeni Program, poslušali pa bomo ljudsko glasbeno izročilo, bodisi izvirno bodisi s primesmi novejših glasbenih tokov, od Irske preko Anglije do Italije, Slovenije, Grčije in Madžarske pa do daljne Mongolije. Letošnjo Okarino bosta v petek, 2. avgusta, odprli skupini Ricatti Ensemble in John Renbourn & Jacqui McShee.
Prva skupina prihaja iz Italije in izvaja predvsem ljudsko glasbo, ki jo vodja skupine Stefano Maria Ricatti zbira po slikovitih vaseh severne Italije. Ricatti je tudi odličen komponist, tekstopisec, ki v skupini poje in igra različne inštrumente. Poleg njega skupino še sestavljajo dolgoletni obiskovalec Bleda, tudi odličen slikar, Oreste Sabadin (klarinet), Enrico Pini (kontrabas in električni bas) ter
Akti Irene Jeras Dimovske
V Mali galeriji v Kranju je na ogled likovna razstava slikarke Irene Jeras Dimovske. Ženski akti so osnova njenega ustvarjanja, ki pa prebijajo študijske linije in se staplja jo z zasanjanim ozadjem v razpoloženjska in miselna stanja duše.
■•"ena Jeras Dimovska in Klementina Golja na odprtju razstave.
Irena Jeras Dimovska seje rodi-la v Kranju, leta 1985 je diplomira na Akademiji za likovno unietnost v Ljubljani, tri leta kašlje pa tam končala še III. stopnjo °a oddelku za restavratorstvo in konzervatorstvo. Za seboj ima že Vrsto samostojnih razstav doma in v tujini ter sodelovanj na medna-r°dnih bienalih. Razstavljena dela J Kranju predstavljajo motive ^er>skih aktov na velikih in malih |°rmatih. Kot serije študijskih krokijev - aktov v različnih pozah Se pred nami odpirajo podobe, katerih obraz ni toliko pomemben, SaJ so nekateri celo brez osnovnih P°tez. Le telo je tisto, ki govori o ,Zražanju različnih stanj. Vendar £a slikarka ne ostaja samo pri K°ntinuiranem nizanju telesnih P°z- ampak se posebej posveča lUa"i okolju. Čeprav rahlo nedefi-n'rano, zamaknjeno, nerazpo-Zr,avno in stkano iz različnih barv,
služi le kot podlaga za izražanje čustvenih stanj, kot so zasanja-nost, žalost, zaverovanost v doživljanje notranjega sveta. Intimnost duše se izraža skozi telo, ki večkrat prestopi meje zarisane črte in se staplja z. okoljem. Barve so živahne, včasih ostre, včasih mehke, odvisno od upodabljajočega razpoloženja. Včasih so na videz barvno neskladne, vendar dobijo svojo sporočilnost ob pogledu na celotno platno. Ponekod se obris telesa skoraj povsem razgubi in lc s kakšno razpoznavno črto da slutiti za njegove obrise, motiv pa postane povsem abstraktna podoba čustvenega in miselnega stanja. Razstavo je organiziralo Likovno društvo Kranj, o delu slikarke pa je spregovorila likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn.
Katja Dolenc, foto: Gorazd Kavčič
Damiano Visentin (harmonika in fagot). Skupina je doslej posnela tri albume in je nastopila že na mnogih evropskih festivalih. Petkov večer bo nadaljevala angleška skupina John Renbourn & Jac-qui McShee, imenovana po obeh glavnih protagonistih v skupini. Med leti 1968 in 1973 sta skupaj igrala v legendarni skupini Pen-tangle, ki smo jo pred leti v prenovljeni zasedbi sicer že videli tudi na Okarini. Vrhunsko Johnovo muziciranje in vedno prečudovit glas Jacqui bosta zagotovo navdušila ljubitelje etno glasbe, ki prisegajo na stare dobre keltske balade, srednjeveško ljudsko glasbo, s primesmi jazza in bluesa.
Sobotni večer bo odprla edina slovenska skupina letošnjega festivala Distango, ki jo sestavlja pet študentov Visoke šole za glasbo "Franz Liszt VVeimar", ki sicer prihajajo iz štirih držav. Njihova glasba je vezana na tako imenovani "tango nuevo", glasbeno zvrst, ki jo je na temeljih argentinskega tanga z. dodajanjem elementov klasične kompozicije promoviral znameniti Astor Piazzolla. Globoka strast, napetost, dramatičnost, v kateri je čutiti ritem velemesta, njegovih ljudi, gostiln, nočnih klubov, bordelov... Glasba, na katero se tudi pleše. Druga sobotna skupina ima dolgo ime, namreč Folk studio A & Tara Irish Dance Shool. Gre za verjetno najpopularnejši italijanski ansambel, ki se ukvarja z irsko klasično glasbo in s koreninami keltske glasbe. Pred leti smo jih tudi že videli na Okarini, tokrat pa so pripravili nov glasbeni program,
Sirtos Ensemble
ki ga bodo predstavili skupaj z desetčlanskim plesnim ansamblom The Tara School of Irish Dancing, ki trenutno velja za eno najboljših irsko-keltskih plesov v Evropi.
Nedelja nam bo postregla / nekoliko drugačnimi zvoki. Grško-madžarski ansambel Sirtos izvaja grško ljudsko glasbo, katero izvabljajo iz originalnih ljudskih instrumentov. Pod imenom Sirtos
Na fakulteti že osemnajsta razstava
Kranj - Sredi julija so v razstaviščnih prostorih Fakultete za organizacijske vede Kranj odprli novo razstavo. Svoja dela je na ogled postavila akademska slikarka Ivana Andrič-Todič, ki je že osemnajsta razstavljavka, odkar so na fakulteti odprli likovno galerijo. Pred njo je razstavljal akademski slikar Milan Todič, slikarkin mož, lani pa Klavdij Tutta, Marjan Zaletel - Janč in Franc Berčič - Berko, od leta 1998 pa so se v galeriji zvrstila dela znanih slovenskih umetnikov, med njimi največ kranjskih. Novo razstavo je s spodbudno besedo pospremil dekan fakultete prof. dr. Jože Florjančič. D. Z.
nastopajo že od leta 1980, predstavljajo pa zelo raznovrsten izbor grške glasbene dediščine. Povezava z Madžarsko je v tem, da vodja skupine živi v Budimpešti, od koder prihaja tudi nekaj članov skupine. Festival bo zaključila glasbena zasedba Borte, ki prihaja z daljne Mongolije, člani skupine pa so šolani glasbeniki /. diplomami glasbenega konzervatorija v Ulan Batorju. Gre za manjši orkester, ki iz tipičnih tibetanskih glasbil izvablja avtohtono glasbo svoje dežele. Glasbeniki z obrobja
puščave Gobi se že od ranega otroštva učijo tudi posebne tehnike petja "khoomi", del tega vokalno glasbenega vzdušja pa bodo seveda pričarali tudi na Bledu.
Vsak dan se bodo koncerti začeli ob 20.30 uri na Pristavi na Bledu, v primeru slabega vremena pa se prireditev seli v Festivalno dvorano. Vstopnice so na voljo v Turističnem društvu na Bledu in na prizorišču uro pred koncertom, lahko pa jih kupite tudi na blagajni Gorenjskega glasa.
Igor Kavčič
Podatki o delih Jaka Torkarja
Jesenice - Gornjesavski muzej Jesenice v mesecu oktobru pripravlja retrospektivno razstavo pred nedavnim umrlega akademskega slikarja Jake Torkarja z Jesenic. Ker bi v muzeju radi evidentirali čim več umetnikovih del (slik in kipov), vse lastnike (posameznike, podjetja, galerije ali muzeje) naprošajo, da pisno, po elektronski pošti ali po telefonu sporočijo, katera dela hranijo. Pri tem so pomembni naslov, letnica, tehnika in format dela, kar velja predvsem za dela, ki so nastala pred letom 1980.
Naslov, na katerega se lahko oglasite, je: Gornjesavski muzej Jesenice, Prešernova 45, 4270 Jesenice, telefon: (04) 58 - 33 - 500, oziroma e-mail: goTnjcsavskimuzej@siol.net. I. K.
Nova slikanica Ljubezen je...
Založba Družina jc v zbirki Modra mavrična knjižnica pred kratkim izdala prijetno otroško slikanico pedagoškega značaja Ljubezen je... avtorice Andreje Kustja, v kateri je preprosto besedilo strnjeno v kratko kitično obliko, ki otroka uči spoštljivega in prijaznega odnosa do sebe, sovrstnikov, staršev, drugih ljudi, do okolja in svoje prihodnost. Vse bralce bo ob prijetnih in radoživih akvarelnih ilustracijah Katarine Goltez, ki prikazujejo različne prizore in situacije iz sveta vsakodnevnega življenja, naučila marsikaj neznanega o znanih stvareh, nekatere pa le opomnila na človečno ravnanje in odnos. Slikanica je izšla v manjši nakladi tudi v angleščini, kar daje otrokom možnost seznaniti se s tujim jezikom. Katja Dolenc
P'še Miha Naglic
Po ljudeh gor, Po ljudeh dol
-^^tek o znamenitih Gorenjcih
Ke
rsnikovi plemeniti predniki
adnjič smo omenili, da je v začetku 19. stoletja huKiBrtl0 kupil Slovenec, ki ni bil plemič. "Bilje to
D'.)anski advokat dr. Janez Burger, sin preproste-Vej U tm-ne£a kmeta v Vogljah na Gorenjskem. Slo-
Je kot izvrsten pravoslovec in kot tak je bil za-tuJ?n'k mnogih kranjskih plcmcnitašev, med njimi le' Lambergov. Moral si je bil pridobiti že zgodaj Promoženje, ker je imel že dolgo poprej v za-
st0?UlUdi b,ižnJ' kriški grad- Ko-'e konec "XVni" Por^a Umr' Poses111'^ Brda, stari Lamberg, je pri-rnu°^ svojemu na Moravskem bivajočemu edine-gr v^,nu Ncpomuku, ako bi utegnil prodajati brdsko dru ln°< naJ ima dr. Burger prednost pred vsemi 1^1 8'nii kupci. In v resnici je kupil dr. Burger grad, zVa la^rat stal še sredi gozda in predstavljal tako-0 'VValdherrschaft'. Ljubljanski advokat se je
naSclil
na Brdu, kjer je bil za časa francoske okupa-
cije mer /= župan/. A francoskega /= prevratniškega/ mišljenja po zatrdilu sodobnih avstrijskih uradnih listin ni bil. Takrat so nahuj-skani kmetje (a ne rokovnjači!) umorili kapitana Boissaca in njegove tovariše v Črnem Grabnu, kar je pozneje Kersnik tako živo opisal v Rokovnjačih. Dr. Burger je takrat mnogim zaslepljenim kmetom rešil življenje ..."
Ta gospod je bil pisateljev pra-ded po materi. Poročil se je z Italijanko, ki je izhajala iz beneške rodbine Carciari. "Drju. Burgerju je rodila njegova žena samo dve hčeri, od katerih se je starejša omožila z osemnajstimi, mlajša že s štirinajstimi leti.
Prvorojenki jc pripadel grad." To je bila Ivana Burger, Jankova stara mali po ženski liniji. "Poiskali soji zeta v osebi plemiča Hoefferna pl. Saalfeldskega, a grad je ostal last žene... Družina Hoeffernov na Brdu jc bila vzgojena v nemškem in slovenskem jeziku. Izmed sinov, ki so danes že vsi pomrli, je bil Leopold leta 1848. in 1849. kot sodnijski avskulant /= pripravnik/ v Ljubljani prvega slovenskega gledališča izboren igralec in režiser. Živeč pozneje v Ljubljani kot
Grad Brdo v Valvasorjevi Slavi Vojvodine Kranjske, 1689
vladni svetnik, se je zelo zanimal za prva literarna dela svojega nečaka Janka. Umrl je 1. decembra 1875."
Pisateljev stric Leopold vitez Hoeffern jc bil tudi sicer zanimiv mož. "V hiši obstoji tradicija, da je koncem štiridesetih let skladal slovenske pesmi, ki so baje tudi izšle v enem takrat v Ljubljani izhajajočih nemških listov. Pesmi enega njegovih bratov iz
mladih let, zložene v nemškem jeziku, se hranijo še danes /= 1910/ v ličnem rokopisu na Brdu. Izmed hčera sta do zadnjega časa živeli doma na Brdu še dve: devetinsedemdesetletna Berta in njena nekaj mlajša sestra Mina. A Berta je dne 12. oktobra 1909 umrla. In Berta, roj. pl. Hoeffernova, omož. Keisni kova, je mati pisatelja Janka Kersnika." Mati je torej svojega sina preživela kar za 12 let.
Tako dr. Ivan Prijatelj. Zgodovinarka Majda Smole v svoji knjigi Graščine na nekdanjem Kranjskem iste reči pove drugače, z vidika lastništva. "Po Bur-gerjevi smrti leta 1823 je gospostvo pripadlo njegovi starejši hčeri Ivani pl. Hoeffern, ki gaje 20. aprila 1832 izročila svojemu možu Frnestu vitezu pl. Uoelieriui Saalfeldu v priznanje za truda polno oskrbovanje gospodarskih in družinskih zadev. Že 12. maja 1832 pa se je Ernest odpovedal solasini štvu. Ivana pl. Hoeffern je umrla 18. januarja 1879. Gospostvo sta podedovali njeni hčeri: Berta, poročena Kersnik, in Viljemina, kije svoj delež K), decembra 1883 prodala svojemu nečaku notarju in pisatelju Janku Kersniku za 30.000 goldinarjev.
Po njegovi smrti 23. julija 1897 je gospostvo podedovala njegova mati Berta, rojena Hoeffern. Sledil ji je kot dedič vnuk Anton Kersnik, ki je bil priznan za lastnika gospostva s posojilno listino z dne 30. avgusta 1991." Tisto, kar je od gradu ostalo, je še vedno v lasti Kersnikovih. Sedanji lastnik je g. Franc Kersnik, ki živi v hiši zraven gradu.
Na pot z mislijo na
rekorde
Potem ko se je včeraj v Berlinu začelo evropsko prvenstvo v plavanju za maratonske plavalce, pa se jim bodo jutri na prizorišču tekmovanja pridružili tudi ostali plavalci, ki se bodo pomerili v pokritem 50-metrskem bazenu - Naše
zastopstvo najštevilčnejše doslej
SMUČARSKI SKOKI
Kranj - Evropsko prvenstvo v Berlinu, ki se je za maratonske plavalce začelo včeraj, za ostale pa se začenja v ponedeljek, je letošnja največja plavalna prireditev, na njej pa bo nastopilo kar dvanajst slovenskih reprezentan-tov. Prvi so se včeraj v vodo pognali maratonci v tekmi na 25 kilometrov (rezultatov do zaključka naše redakcije še nismo dobili), jutri bodo nastopili še na 5-kilo-metrski razdalji, v nedeljo pa 10-kilometrski. Slovenske barve v Berlinu zastopajo Nace in Igor Majcen ter Jure Bučar.
Nastopom maratoncev, ki se za kolajne merijo na jezeru Templin pri Potsdamu, bo v ponedeljek sledil začetek tekmovanja za klasične plavalce v pokritem bazenu v Berlinu. Na teh tekmah bo devet slovenskih predstavnikov, kar je največ doslej. Že prvi dan prvenstva bo v tekmovalne proge bazena skočilo kar šest naših rep-rezentantov.
Tako bo Anja Čarman iz Gode-šiča, sicer članica Plavalnega kluba Merit Triglava iz Kranja, v ponedeljek nastopila v disciplini 200 metrov mešano, nastop v disciplini 800 metrov prosto jo čaka v sredo, na 400 metrov prosto pa na zadnji tekmovalni dan, naslednjo nedeljo. "Upam, da bom izboljšala svoje osebne rekorde," pred odhodom pravi Anja.
Podobno razmišlja tudi izkušena
Alenka Kejžar, sicer članica Plavalnega kluba Radovljica, ki si poleg rekordov želi tudi kakšnega nastopa v velikem Finalu. V ponedeljek bo nastopila v disciplini 200 metrov hrbtno, v sredo na 200 metrov mešano, v četrtek na 100 metrov hrbtno in v soboto na 50 metrov hrbtno.
Prvi nastop na članskem evropskem prvenstvu - po kolajni na mladinskem prvenstvu - čaka tudi mlado Radovljičanko Tamaro Sambrailo, ki bo v Berlinu v torek nastopila v disciplini 100 metrov prsno, v četrtek pa v disciplini 50 metrov prsno. Kot pravi sama, bi rada obdržala formo iz mladinskega prvenstva in odplavala dobra rezultata.
Poleg treh plavalk bosta gorenjska plavalna kolektiva v Berlinu zastopala še Marko Milenkovič, član Plavalnega kluba Radovljica in Emil Tahirovič, član Plavalnega kluba Merit Triglava Kranj. Marko bo v torek nastopil v disciplini 200 metrov mešano, v nedeljo pa v istem slogu na pol daljši razdalji. "Zame bo prvi nastop na 200 metrov mešano zgolj ogrevanje, na boljši rezultat in uvrstitev okoli desetega mesta pa računam v disciplini 400 metrov mešano," svoje možnosti v Berlinu ocenjuje Kranjčan Milenkovič. Emil Tahirovič, ki je imel lani kar nekaj krize, pa je prepričan, da je ta mimo in da mu tokrat vsaj polfinale ne
oi9iiv ccttii in:
Petru Mankoču, ki je lani decembra v Antvverpnu odplaval svetovni rekord na 100 metrov mešano, je predsednik Plavalne zveze Slovenije Jure Prosen na priložnostni tiskovni konferenci pred odhodom v Berlin izročil certifikat FINE o odplavanem rekordu.
bi smel uiti. V ponedeljek bo v Berlinu nastopil na 100 metrov prsno, v četrtek pa še na 50 metrov prsno.
Prvi slovenski adut na prvenstvu naj bi bil Ilirijan Peter Mankoč, ki pa se v zadnjem času ubada s poškodbo, zato pred nastopi upa zgolj na to, da ga ta ne bi preveč ovirala. Peter je prijavljen za nastope v disciplinah 100 metrov hrbtno, 200 metrov mešano, 100 metrov delfin in 50 metrov prosto. Poleg omenjenih plavalcev bodo v Berlinu v naslednjem tednu nastopili še Matic Lipovž in Blaž
Medvešček (oba Ilirija) ter Matjaž Markič (Koper). Vodja poti bo slovenski selektor Radovljičan Ciril Globočnik, ki je pred odhodom povedal, da je optimist in da pričakuje visoke uvrstitve ter dobre rezultate.
"Približno polovica plavalcev je izkušenih, ostali so mlajši in jim nekaj izkušenj še manjka. Tisti, ki se bodo uvrstili v veliki finale, pa bodo že evidentni kandidati za nastop na olimpijskih igrah v Atenah," pravi selektor Ciril Globočnik, ki bo imel v Berlinu tudi močno ekipo sodelavcev: trenerje Urško Gane, Dimitrija Manceviča in Ronija Pikca, psihologinjo Tanjo Kajtna, maserko Alenko Pire in zdravnika Krešimirja Božiko-va, s plavalci in vodstvom reprezentance pa bo v Berlinu tudi sodnik LEN -a Miroslav Smerdu.
Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki
Štiri zmage za Triglav
Reit im VVinkl - Več kot 80 skakalcev iz Nemčije, Avstrije in Slovenije je nastopilo na drugi tekmi za pokal Lovvenbrau. Tudi tokrat so imeli največ uspeha skakalcr kranjskega Triglava. V družbi mladih skakalcev, ki obiskujejo smučarske gimnazije v Stamsu (Avstrija) in Berchtesgadnu (Nemčija), so osvojili kar štiri prva mesta. Tudi tokrat je bil v absolutni kategoriji najboljši triglavan Branko Iskra, ki tako zanesljivo vodi po dveh tekmah za lovoriko Lovenbrau.
Med člani je zmagal Boštjan Burger (Triglav) pred klubskim kolegom Gregorjem Bernikom. Ostali Kranjčani so se uvrstili takole: 4. Milan Živic, 6. Matic Zelnik, 7. Gašper Cavlovič. V konkurenci starejših mladincev je bil Branko Iskra prvi, Rok Urbane pa drugi. Pri mlajših mladincih je prepričljivo zmagal Primož Zupan, Matevž Šparovec je bil tretji, Rok Rozman pa četrti.
Med dečki do 15 let je bil prvi Danici Karrer (Avstrija), Tadej Mes-tek (Triglav) je bil drugi, Erik Penič pa peti. V ženski konkurenci je zanesljivo zmagala Kranjčanka Urška Rozman. J. J.
1. memorial Žiga Jana
Jesenice - Minulo soboto so člani Športnega društva Plavž pripravili I. memorial Žiga Jana, v okviru katerega so v hali Podmežakla pripravili in-line hokejski turnir ter turnir v balinčkanju.
Na in-line hokejskem turnirju je nastopilo sedem slovenskih ekip ter ekipa Tribe iz Novega Sada. Napeta finalna tekma med ekipama 3BM in HD Jesenice mladi po rednem delu ni dala zmagovalca, zato so zmagovalca odločili kazenski streli. S končnim rezultatom 5:4 je bila uspešnejša ekipa 3BM, za katero so nastopili tudi slovenski hokejski reprezentanti Miha Rebolj, Peter Rožič in Ivo Jan, ki je bil tudi najuspešnejši strelec na turnirju. Drugo mesto na turnirju je osvojila ekipa HD Jesenice mladi, za katero sta med drugimi nastopila tudi Marcel in David Rodman, v tekmi za tretje mesto pa jc ekipa Kranjska Gora premagala ekipo Street VVarriors z rezultatom 8: l. Peto mesto je osvojila ekipa Piščanci iz Postojne, šesto Tribe iz Novega Sada, sedmo ekipa Pegaz in osmo Trim tim. Turnirje spremljalo 200 gledalcev.
Na turnirju v balinčkanju je bila med desetimi ekipami najuspešnejša ekipa Jesen (Aljoša Ulčar, Sašo Junež), pred ekipo Mojstrane (Blaž Langus, Tomaž Pogačnik) in ekipo Mad Bad (Boris Marinkovski, Iztok Morič). Četrto mesto je osvojila edina ženska ekipa v postavi Nataša Jan in Sandra Pretnar. B. R.
Vabila, prireditve
Gorski kolesarji za XI. Pokal Jezersko 2002 - Športno društvo Jezersko bo to nedeljo, 28. julija, organizator 7. letošnje dirke za slovenski pokal. Tekmovalci v disciplini cross countrv bodo vozili v okolici Planšarskega jezera, prvi start za najmlajše pa bo ob 9.30 uri. Tekmovalci v kategoriji elite in pod 23 bodo startali zadnji ob 13. uri. Dodatne informacije dobite po telefonu 254 50 32 ali 041 652 063 (Iztok To-nejec) ter 254 50 40 ali 041 731 021 (Jure Markič). Ogled proge je možen jutri od 16. ure dalje.
Lokostrelci za slovenski pokal - Ob letošnjem lokostrelskem taboru v Bohinju bodo danes, s startom ob 18. uri, pripravili tekmovanje Ti slovenski pokal v disciplini arcathlon. Tekmovali bodo lokostrek! vseh kategorij in slogov.
Medobčinska liga v malem nogometu - MNZ Gorenjska, komisiji za mali nogomet, je razpisala člansko medobčinsko ligo v malem nogometu za sezono 2002/2003. Rok za prijave ekip je do 20. avgusta nH MNZ Gorenjska, Partizanska c. 35, Kranj, informacije pa daje Andi p" telefonu 513 5121. V. S.
Hokejisti zbrani v poletni šoli
Že dvanajsto leto zapored hokejsko sezono pri nas začenjajo mladi hokejisti in hokejistke, ki se zberejo v poletni hokejski šoli na Bledu.
Vse tri slovenske reprezentantke Tamara Sambrailo (Plavalni klub Radovljica), Anja Čarman (Plavalni klub Merit Triglav Kranj) in Alenka Kejžar (Plavalni klub Radovljica), siv Berlinu želijo odplavati svoje najboljše rezultate.
Slovenska veslaška ekipa v Genovi s petimi posadkami
Od danes do nedelje se bodo veslači iz štiridesetih držav v Italiji merili na svetovnem
prvenstvu za mlajše člane.
Bled - Italijanska Genova bo od danes do nedelje prizorišče letošnjega svetovnega prvenstva v veslanju za mlajše člane (do 23 let). Na tekmovanju bo nastopila tudi slovenska reprezentanca, ki je na pot proti Italiji odpotovala včeraj.
Čeprav je velik del veslačev naše najboljše članske A kategorije še mlad in bi lahko nastopal v Genovi, pa so se temu tekmovanju odrekli, saj jih v začetku avgusta čaka tekma svetovnega pokala v Nemčiji, v septembru pa svetovno prvenstvo v Španiji.
Tako bo v Italiji nastopilo pet naših posadk iz štirih slovenskih klubov. V dvojnem četvercu bodo
nastopali Tomaž Černe, Gregor Peskar, Anže Po^anec (vsi Veslaški klub Bled) ter Matej Rigelnik (Veslaški klub Ljubljanica). V enojcu bo veslal Matej Rodela (VK Piran), v enojcu med lahkimi veslači pa Bine Pišler (VK Izola).
V dvojnem dvojcu bosta naše barve zastopala Igor Ronchi in Mitja Trkov (oba VK Ljubljanica).
V ženski konkurenci bo v enojcu za Slovenijo nastopila Majda Jerman (VK Izola).
Glavni trener naše reprezentance je Miloš Janša, vodja reprezentance pa je Mira Fatur, ki bo tudi delegatka naše Veslaške zveze na kongresu tako imenovanega
Nations Cupa. Kot je sporočil sekretar Veslaške zveze Slovenije Stanko Slivnik, so za prvenstvo prijavljeni veslači iz štiridesetih držav, prizorišče tekmovanj pa je novo zgrajena veslaška proga v delu pristanišča. Del te proge ni zaščiten pred odprtim morjem, zato bo vreme še kako vplivalo na tekmovalni urnik.
Če bo vse po sreči, se bodo danes ob 15. uri začela predtekmo-vanja, ki se bodo nadaljevala tudi jutri dopoldne. Jutri popoldne bodo repesaži, v nedeljo pa najprej polfinala in nato finala.
Vilma Stanovnik
Bled - Prejšnjo nedeljo se je začela, to nedeljo pa se bo končala letošnja poletna hokejska šola na Bledu. Letos poteka že dvanajsto leto zapored, tokrat pa je med 120 udeleženci v dveh tedenskih terminih tudi blizu trideset deklet.
Sicer pa so mladi hokejisti stari od 8 do 16 let in vadijo pod strokovnim vodstvom trenerjev Go-razda Hitija, Janeza Mlakarja, Francija Zbontarja, Petra Čer-venya ter demonstratorjev Eda Terglava in Gorazda Reklja. Letos imajo svojo skupino v obeh terminih šole prvič tudi dekleta,
VATERPOLO_
V Kopru zadnja preizkušnja
Kranj - Po nastopih na dveh turnirjih v Nemčiji in na Slovaškem se naša mlada vaterpolska reprezentanca v pripravah na bližnje evropsko prvenstvo ta konec tedna udeležuje še mednarodnega turnirja Tristar v Kopru.
Včeraj zvečer so tako že igrali proti ekipi Slovaške, danes ob 21. uri se bodo pomerili z Nizozemsko, jutri ob 11.30 uri s Francijo, ob 21. uri pa z Rusijo. V nedeljo ob 11.30 uri bodo njihovi nasprotniki še mladinci Nemčije. Po besedah našega trenerja Rada Čer-melja so favoriti na turnirju Rusi, naša ekipa pa naj bi se z reprezentanco Nizozemske borila za drugo mesto.
J. M.
Trener Gorazd Hiti bo mlade hokejiste tudi letos naučil marsikaj nove<33
ki so za vadbo zelo zagnana, vsi skupaj pa so zelo zadovoljni tudi z bivanjem v hotelu Krim, kjer lepo skrbijo za mlade športnike.
Poleg treningov hokejistov blejske poletne hokejske šole so te dni ledeno ploskev športne dvorane
RUGBY
že preizkusili tudi umetnosti & salci in avstrijski hokejisti, v av gustu pa bodo na Bledu po'6* drugih vadili tudi člani naših m'a dih hokejskih reprezentanc.
Vilma Stanovnijj foto: Tina D°K
Valižanski prvaki v Ljubljani
Kranj - Ekipa Llanelli iz Vvalesa, valižanski prvaki in prvaki keltsk^ lige v rugbvu, bo od 28. julija do 4. avgusta v Ljubljani na pr'PraVjL., za naslednjo tekmovalno sezono. Perspektivni mladi valižanski igfl*gj in reprezentanti drugih najboljših moštev na svetu bodo imeli trcmrlf. z žogo in uigravanje na igrišču ŽAK Ljubljana. Ekipa z dolgo trad1^ jo in veliko mednarodnimi uspehi bo v sklopu priprav naslednji te odigrala tudi dve prijateljski tekmi na igrišču RK Emona v $tcPa skem naselju v Ljubljani, obe ob 18. uri. Prva bo v sredo s selekcijo ralcev iz srednjeevropskih držav (Češka, Madžarska, Avstrija, Hr ška, Slovenija), druga pa v soboto z reprezentanco Slovenije. B. *•
Pgtek, 26. julija 2002__KRONIKA, USODE / helena.jelovcan@g-glas.si_gorenjski glas • 13. stran
Milan Rus, republiški inšpektor za okolje in prostor
Hrup obravnavamo trije inšpektorji,
ropotanje policija
Dobro je, da ljudje vedo, na koga naj se ob motečem hrupu obrnejo. Inšpektor za okolje in prostor obravnava le stalen hrup zunaj objektov, praviloma le na podlagi več prijav, saj kot pravi Milan Rus, ena prijava ni nobena. Zakon o upravnem postopku namreč dovoljuje tudi t.i. nagajivost.
Kranj - Pretiran hrup je le eno od številnih področij dela republiškega inšpektorja za okolje in prostor. Noben inšpektor ga ne obravnava samoiniciativno, kot ciljani pregled, pač pa le na podlagi prijav. V starem mestnem jedru Kranja, denimo, se je Milan Rus tega vprašanja polotil leta 1997, potem ko so meščani na 2boru krajanov resno opozorili na preglasne prireditve, lokale, odhajajoče goste iz njih ter seveda terjali ukrepanje.
Milan Rus pojasnjuje, da inšpektor za okolje in prostor obračava le stabilen, stalen vir hrupa, ui to zunaj objektov. Razen njega hrup obravnavata še dve inšpekciji, in sicer gradbena in zdravstvena (v objektu), medtem ko je ro-Potanje, ki ga, denimo, povzročajo iz lokalov odhajajoči vandalsko nastrojeni gosti, stvar javnega reda in miru, torej policije.
Zakon o varstvu okolja, iz kate-rega je izpeljana tudi uredba o hrupu, v svojih temeljnih določbah kot merilo vseh ravnanj in norm varstva okolja postavlja človekovo zdravje, počutje in kakovost njegovega življenja kot tudi Preživetje, zdravje in počutje živih organizmov. Da prevelik hrup škoduje zdravju, je nesporno.
"Novembra lani sem bil na vseh policijskih postajah, pogovarjali smo se tudi o hrupu in skupnih obhodih po gorenjskih mestih. Maja in junija smo preverili gostinske lokale. Na Jese-
nicah, v Radovljici, na Bledu, v Tržiču bistvenih problemov ni, v Škofji Loki imam te dni dve razpravi, v Kranju pa bom dal pregledati dva lokala. Meritve hrupa lahko opravljajo le strokovne institucije. Sam imam zelo dobre izkušnje z Zavodom za zdravstveno varstvo Kranj. Gaber Rozman, ki je strokovnjak na tem področju, mi včasih posodi tudi inštrument, s katerim si pomagam pri oceni, ali je hrup presežen ali ne. Moje meritve resda ne veljajo, pomagajo pa mi pri odločitvi, ali naj od povzročitelja hrupa zahtevam, da naroči in plača uradne meritve ali ne."
Milan Rus pravi, da merjenje hrupa nikakor ni preprosta stvar. Najprej je treba izračunati osnovo in šele potem t.i. nadgradnjo, to je presežek dovoljenega hrupa, ki je stalen in moteč za okolico. Meje dovoljenega hrupa so različno določene. Obstajajo štiri različna
Reševanje v gorah
Avstrijca zadel kamen
Zaradi hudih poškodb glave se 40-letni B. še bori za življenje.
H.
Kranjska Gora - Gorenjske gore so v tem času vabljive za številne domače in tuje planince. In ker na strmih, nevarnih poteh nesreča ne P°Čiva, imajo polne roke dela tudi reševalci. V sredo zjutraj so pohiteli na pomoč 40-letnemu avstrijskemu planincu B. H..
H. je okrog osmih zjutraj v večji skupini sestopal z vrha Triglava, ^a strmi skalni poti čez skalni skok, kjer planince varuje žičnata vrv, *nu je od nekod na glavo padel večji kamen. B. H., ki je bil sicer Primerno opremljen, ni imel varnostne čelade, tako da ga je kamen nudo ranil. Na ozki poti, kjer srečanje ni mogoče, so ga njegovi pripelji lahko le zadržali, da ni padel, pomagati pa mu niso mogli. Eden °^ njih je po mobilnem telefonu poklical pomoč in z Brnika je takoj zletela dežurna posadka policijskega helikopterja, pet gorskih reše-valcev iz Mojstrane in zdravnik. Hudo ranjenega planinca so okrog de-Setih dvignili v helikopter in ga prepeljali v klinični center. Zaradi njegovega kritičnega stanja se je v helikopter vkrcal tudi kirurg iz je-Seniške bolnišnice.
Kranjskogorski reševalci pa so v torek pomagali 58-letnemu danske-^ državljanu L. C, ki se je dopoldne v skupini odpravil mimo de-Pftndanse Špik po označeni poti proti Martuljškim slapovom. Med Povratkom mu je, obutemu v teniške copate, približno na pol poti pro-1 Prvemu slapu na mokrem listju spodrsnilo. Pri padcu si je škodoval nogo. Reševalci so ga s helikopterjem Slovenske vojske spremili v jeseniško bolnišnico. H. J.
območja, ki jih določi občina z. urbanističnim planom, znotraj njih pa veljajo mejne, dnevne, nočne, kritične ravni posameznih virov hrupa. Enačbe za izračun so precej zapletene.
"Hrup, ki je še znotraj dopustnih parametrov, je praviloma zelo velik. Zato sem pri svojem delu u vel javil t.i. mehko varianto. Razen predpisov namreč poskušam pri tem, komu, kdaj in kje kaj odrediti, uporabiti tudi kmečko pamet. Dostikrat se namreč izkaže, da hrup, ki tako zelo moti soseda, ne prekoračuje dovoljenega, po drugi strani pa gre pri nekaterih prijavah tudi za t.i. veliko nagajivost, ki jo zakon o upravnem postopku dovoljuje. V takih primerih je konkretni rezultat vprašljiv oziroma za prijavitelja negativen, soseda pa sta lahko za vedno sprta."
V primerih, koje hrup dokazano presežen, inšpektor izda odločbo, ki mora jasno opredeliti ukrepe in rok za odpravo oziroma zmanjšanje hrupa. Ko gre za večje povzročitelje, na primer proizvodne obrate, ter zahtevne ukrepe, pa ministrstvo za okolje in prostor predpiše sanacijski program. In-
"Smreke" plevela ob cesti
Kranj - Na nepokošeno travo ob Ljubljanski cesti na Orehku nas je opozorila bralka Maja, ki pravi, da je cestno podjetje vsa leta pas ob cesti od Fordovega servisa proti Ljubljani kosilo enkrat ali dvakrat, letos pa je zeleni pas zrasel v pravcate smreke plevela. V Cestnem podjetju Kranj so ji odgovorili, naj se potoži ministrstvu za promet ali inšpektorju za ceste, ker da za košnjo iz Ljubljane ne dobijo denarja. Visoka trava, ki ovira preglednost, je tudi ob izvozu z delavskega mostu na Ljubljansko cesto na Laborah.
Foto: Gorazd Kavčič
Policisti poželi konopljo
Tenetiše - Pri deponiji odpadkov v Tenetišah so kranjski policisti odkrili nasad konoplje, ki jo je "vzgajala" 32-letna Kranjčanka S. B. 71 sadik so zasegli, "vrtnar-ko" pa bodo kazensko ovadili.
ISe Milena Miklavčič
Usode
-čanje na internetu
tiste, ki ne poznate skrivnosti računalnika, naj Vem, da je na internetnih straneh veliko prilož-SK kjer se ljudje med seboj spoznajo, lahko tudi
tuH-etaJ°' y' P^eJ°< 'w ^e so 57 tam všeč, se potem ^ ' srečajo. Tudi Branki se je ponudila priložnost, k sJje med delom kdaj vzela malo odmora za kavo 8ov^areto' vmes Pa Je poklepetala z naključnimi so-
„()rniki, ki so bili v tistem trenutku v klepetalnici. ^'UŽbenih obveznosti nisem nosila domov zaradi
manJkanja denarja, " pravi in uživa v cigaretnem je hr J* P0!™ pljuča. Otroka sta že odrasla, mož Q\,t VeČino časa v službi (izdeluje vezja za večjo d0°mobilsko firmo), jaz pa sem se doma resnično HL ?S^' V veliki hiši je bilo preveč prostora in l^T *mela kaj početi. Do konca srednje šole smo $e  1 v Gradcu, nemško sem dobro govorila in tako
i> J11?*1,0 Prepuščena sama sebi, saj so bili starši še tetn n kondiciji in so še lahko skrbeli sami zase. O tner^°yorim zato, da si boš lahko ustvarila sliko o
lika*"1 m*Je razkazala hišo, kije bila veliko preve-lo\,Cia*"m° dva človeka. Če bi zanjo izvedelimolo-'  1 Jo že zdavnaj zasedli, se pošali in se na ves
^ aorna še prevajala, da mi ni bilo preveč «ca.y. Vnukov takrat še ni bilo, tako da sem bila
špektor sam praviloma ne kaznuje, razen v primeru nespoštovanja njegove odločbe. Če gre za prekršek, povzročitelja predlaga v postopek sodniku za prekrške.
Inšpektor za okolje in prostor Milan Rus kot enega večjih problemov te vrste omenja hrup železniškega in cestnega prometa ter mešalnico na Trati v Škofji Loki, kjer bodo nujni določeni ukrepi za zmanjšanje. V Kranju, denimo, so po njegovem priporočilu nastali "ležeči policaji" na Koroški cesti in C. 1. maja. Prav v Kranju pa je veliko nezadovoljstva tudi zaradi preglasnih prireditev in gostinskih lokalov.
"Inšpektor ne more vplivati na izdajo odločbe o obratovanju lokala, niti dovoljenja za posamezne prireditve, čeprav pri
NEZGODE
Umrla v kliničnem centru
Bled - Zaradi posledic prometne nezgode, ki se je pripetila v nedeljo, 21. julija, na cesti Bled -Gorje, je dan kasneje v kliničnem centru umrla 16-letna sopotnica v osebnem avtomobilu T. N. iz. Ljubljane. Dekle je že trinajsta žrtev prometa na gorenjskih cestah v tem letu.
Z audijem priletel v corso
Tržič - 39-letni A. P. iz Ljubljane je v ponedeljek popoldne z audijem A6 2,4 quatro vozil od Tržiča proti Podljubelju. Zunaj naselja jc v izteku desnega nepreglednega ovinka avto zaradi neprilagojene hitrosti zaneslo na nasprotno
slednjih z upravno enoto v primerih, ko sluti, da bodo prijave, dokaj dobro sodelujemo. Zakon o varstvu okolja dopušča, da ministrstvo za okolje in prostor organizatorju izda začasno dovoljenje za povečan hrup. Takih dovoljenj je v Kranju oziroma na Gorenjskem največ v Sloveniji. Po eni strani zato, ker se okoliški prebivalci zaradi hrupa veliko pritožujejo, po drugi pa tudi zato, ker prireditelji vedo, da bodo nadzorovani. Primer je Gorenjski sejem; dnevni hrup je bil v okviru predpisov, nočni ne, zato so organizatorji zaprosili za dovoljenje za dnevno mero hrupa do enih ponoči. Ministrstvo je dovoljenje izdalo."
Helena Jelovčan
vozišče, po katerem je tedaj z oplovo corso pravilno pripeljala 40-letna I. A.-K. iz okolice Tržiča. Audija je po trčenju odbilo v betonski zid na levi strani, corsa pa je obstala na cesti. Hudo ranjeno voznico so iz avta rešili gasilci, reševalci pa so njo ter njeno lažje ranjeno sopotnico, 14-letno I. H., in voznika audija odpeljali v ljubljanski klinični center.
Tovornjak s ceste
Bohinjska Bela - Na lokalni cesti zunaj naselja Obrne se je v torek dopoldne pripetila prometna nezgoda, v kateri se je huje ranil 37-letni voznik tovornjaka Slovenske vojske E. B. z Bleda, ki je vozil proti Bohinjski Beli. Pri kamnolomu je zapeljal prek desnega asfaltiranega robu ceste in z bokom trčil v odbojno ograjo,
Plaz zatrpal cesto v Viševco
Cerklje - V sredo je na cesto med Cerkljansko Dobravo in Viševco zgrmel zemeljski plaz. Dovoz v Viševco, kjer sta le dve hiši, je po makadamski gozdni poti iz vasi Šmartno. Z odstranjevanjem plazu, v katerem je po oceni od 40 do 50 kubičnih metrov materiala, so začeli včeraj. Delo je prevzel zasebnik Miha Zorman.      H. J.
Zaprta cesta Bitnje - Jereka
Bohinj - Zaradi gradnje novega podpornega zidu na stometrskem odseku skozi Korita bo cesta zaprta predvidoma do 20. oktobra.
Na tem delu ceste, kjer je stari podporni zid spodjedel potok Jereka, je bila že dalj časa vzpostavljena polovična zapora. Gradnja novega zidu iz kamna v betonu, ki bo visok do deset, dolg pa 32 metrov, ni mogoča brez popolne zapore prometa. Investitor gradnje, vredne 22 milijonov tolarjev, je ministrstvo za promet oziroma republiška direkcija za ceste. Gradi podjetje za urejanje hudournikov PUH iz Ljubljane, inženirska in konzultantska dela pa vodi družba za državne ceste. H. J.
jo podrl ter po nekajmetrskem drsenju po strmem gozdnem pobočju trčil v drevo. E. B. je sam prišel iz vozila, odpešačil do vojašnice v Bohinjski Beli in tam poiskal zdravnika. Huje ranjenega so reševalci zatem odpeljali v bolnišnico. H. J.
Goljufivi kupec živine
Škofja Loka - Policisti bodo okrožnemu državnemu tožilstvu v Kranju ovadili 42-letnega Velenj-čana, osumljenega kaznivega dejanja poslovne goljufije. Kot samostojni podjetnik, ki se ukvarja s prodajo mesa, naj bi od 20. aprila do 15. maja letos pri KGZ v Škofji Loki izdal več naročilnic za nakup živine, pri tem pa zamolčal, da računov ne namerava plačati. KGZ naj bi oškodoval za dobrih 7,5 milijona tolarjev. H. J.
V viharju na morju je v 54. letu starosti tragično preminil naš nenadomestljivi, ljubi
DRAGO BEZLAJ
Na zadnjo pot ga bomo pospremili v soboto, 27. 7. 2002, ob 13.30 uri iz druge mrliške vežice pokopališča na Blejski Dobravi, kjer bo žara od 9. ure dalje.
Žena Dragica, sinova Marko in Boris, mama Marija, sestra Majda, brat Matjaž z družino in drugo sorodstvo
Kočna, 25. julija 2002
glas zasmeje. Tišina v hiši je tudi name delovala moreče, in ko sem se ponovno ozrla na Branko, kije stala nekaj korakov stran, sem jo še bolj razumela v njeni osamljenosti.
"V službi so bile celo lansko zimo klepetalnice pravi hit," nadaljuje. Moški kolegi so kupovali računalnike še za doma, da so še ob večerih nadaljevali z osvajanjem "žrtev", katere so naključno spoznali že preko dneva. Meni se je od začetka vse skupaj zdelo neumno, sicer pa sem bila že tudi precej starejša od njih in se niti ni spodobilo, da bi tudi jaz počela kaj takega. Potem pa mrzlica zagrabi še najboljšo kolegico, ki se je v tistem času ravno ločevala in smo jo bili vsi siti, ker ni imela mere pri tarnanju in stokanju o tem, kako ji je hudo. Po službi sva ponavadi šli nakupovat ali pa vsaj na kavo, potem pa se ji je začelo kar naenkrat muditi in nisem razumela, zakaj tako hiti domov, ko se ga je zmeraj izogibala kot hudič križa, če je le imela možnost. Ker sem le radovedno vrtala vanjo, me je končno zvabila s seboj, in ko sva prispeli, je na hitrico odložila plašč, potem je stekla k računalniku in odprla tisto "čudo božje ". Kdor tega še ni doživel, bo težko verjel, da se zame skorajda ni zmenila več. Klikala je po ekranu, takrat niti pojma še nisem imela, kako to gre, in kar samo se ji je zasmejalo, ko se je pojavil nekdo, ki je sam sebe poimenoval "Drobnjak". Sedela sem poleg nje in zmajevala z glavo, Češ, ko stare babe znorijo, je pa res hudič. Ker pa mi je dovolila, da sem lahko brala njun pogovor, sem nazadnje ugotovila, da klepetata o kar pametnih stvareh. Da stvar ni tako neumna, se mije zazdelo. In ko sem se spomnila na tišino, ki me čaka
doma, na moža, ki bo do polnoči ali pa še čez tičal v svoji delavnici, me je zagrabilo: jaz bi tudi imela "to". In tako se je začelo...."
Prej, preden sva nadaljevali, je skuhala še kavo, vmes pa mi je pripovedovala o svoji mladosti, ki ni bila rožnata. Mama je bila učiteljica klavirja, njo pa je silila k učenju, čeprav ni imela za to ne smisla ne talenta. Ker je bila edinka, bi lahko imela vse, kar bi si spomnila, ona pa si ni želela drugega kot malo več ljubezni od staršev.
"Oba sta bila umetnika, oče je bil slikar, vendar je istočasno restavriral še stare slike, ker je mami zmeraj primanjkovalo denarja. Ta presneti denar je kot meč visel nad mojo glavo in kar znorela sem, ko sta se starša o njem pogovarjala. Ne rečem, če bi nam kaj manjkalo, potem bi bilo drugače. Tako smo pa imeli vsega preveč. V najstniških letih sem postala upornica, nisem hodila v šolo, potepala sem se z vrstniki in uhajala od doma. Mama me je vodila od enega psihologa do drugega, vsak je bil bolj trapast od prejšnjega. Vse mogoče so me spraševali, tega, če imam dovolj mamine ljubezni, pa nikogar ni brigalo. Najbolj priljubljen stavek moje mame je bil: nimam časa Branka, pridi minutko kasneje. Ta "minutka" pa zame ni nikoli prišla na vrsto. Čeprav si je vzela čas za svoje prijateljice, s katerimi je bila zmožna presedeti celo popoldne na terasi in opravljati tiste, ki jih ni bilo zraven. Tako je naneslo, da sem brez veze zapravila najboljša leta in komaj sem spravila skupaj ene vrste administrativno šolo, ki je bila najlažja. Takrat sta se starša še ločila in z mamo sva se preselili nazaj v Slovenijo, oče pa je ostal, vsaj nekaj časa še, v Gradcu."
Za Branko so se začeli "hudi "časi, čeprav ji nisem preveč verjela, saj se je pri teh besedah hudomušno nasmehnila. Je pa res, da je prišla pod "teror" treh žensk, kajti vzgajati sta jo pričeli še babica in mamina sestra, ki je bila sicer poročena, vendar brez otrok.
"Karkoli sem naredila narobe, so se vse tri, vsaka na svoj način, spravile name in me začele obdelovati Z dolgimi pridigami. Včasih sem že mislila, da se mi bo zmešalo od dobronamernih nasvetov, groženj in podobne navlake, ki gre vsakemu mlademu človeku zelo na živce. Nekaj časa sem še zdržala, potem pa sem se pričela potepat, in čeprav nisem imela nobene družbe, sem se bolje počutila. Imela sem nekaj svojega denarja, da sem si lahko kupila malo hrane, prenočišče pa sem našla v nekem vikendu, ki so ga le redkokdaj uporabljali. Tam sem bila sama, lahko sem cele dneve spala ali pa sanjarila o kakšnem princu na belem konju, ki me bo rešil iz tega krutega sveta. Če danes pomislim, mi sploh ni bilo nič hudega, če bi bila pametna seveda. Tako pa mi je tisto čvekanje o tem, kakšna moram biti, pa nisem, uničilo življenje!"
Vozila sem se s tetinim kolesom, in ko sem enkrat prebodla zračnico, sem se ustavila pri prvemu mehaniku. Prijazen fant mi je takoj ustregel, meni pa se je zdelo tako fino, ker je bil umazan, imel je črne nohte in kar samo se mije zasmejalo, ko sem pomislila, kako bi ujezila mamo, če bi bila še jaz taka. Ker je bil bolj tiho, sem kar sama začela klepetati, rinila sem vanj, da mi je že moral odgovarjati. "
(nadaljevanje)
Ivo Olip, Blejčan na Rabu
Kot v dobrem art filmu
"Leta in leta sem iz morja nosil velike kamne in skale, delal stopnice, razgledne točke, terase, uredil sem kilometre poti. Sadil sem drevesa, grme, rastline iz različnih koncev sveta... Zame je pravo delo fizično delo. Ker sem po naravi tudi nekoliko trmast, sem si zamislil, da si moram s fizičnim delom na nek način prislužiti pravico za hrano."
Lopar - Bil je prav tak, kot sem si ga predstavljal po pripovedovanju. Srednje velik, bolj suh kot ne, a v rokah močnejši od moških njegove teže in let. Med štirideset in petdeset bi mu jih dal. Vprašal ga nisem. Ivo Olip je eden tistih živahnih, včasih mogoče nekoliko skrivnostnih ljudi navihanega pogleda, polnega nevidnih iskric. "Tebe, ki si s časopisa, bo zagotovo zanimal moj prijatelj Ivo, ki je sicer doma z Bleda, a že kakih dvajset let večino leta preživi tukaj v Loparju, kjer ga imajo domačini tako rekoč za svojega," me je "kuril" naš morski prijatelj, Kranjčan Danilo Pervanja, ki poletja prav tako preživlja na tem lepem jadranskem otoku. Njegova žena Zorica je namreč domačinka z Loparja, njuni apartmaji pa očitno postajajo naša stalna dopustniška postojanka. Že samo iz pripovedovanja bi lahko napisal zgodbo, obisk v neobičajnem Kampu Zidine in pogovor z njegovim upravljavcem Ivom Oli-pom pa bi lahko povzročil celo kakšno malo knjigo. Ivo pravzaprav ni zgolj upravljavec kampa, lahko bi zapisali kar Ivo = Zidine. In še kaj.
Enkrat za spremembo na Rab
"V času študija sem veliko delal preko študentskega servisa. Delo na morju mi je bilo še posebej všeč, saj sem lahko delo združil tudi s poletnimi počitnicami. Več kot deset let sem hodil na Pag, kjer sem v koloniji otroke učil plavanja. Zdi se mi, daje bilo leta '78 ali '79, ko nas je kak ducat fantov sprejelo delo urejanja nekakšnega kampa na Rabu," je svojo Rabsko zgodbo začel Ivo Olip z Bleda, po stroki sicer profesor zemljepisa in zgodovine, ab-solviral pa je tudi na nekdanji FSPN (danes FDV) prav tako v Ljubljani. V bližini vasi Lopar, na severnem delu otoka, je na rtu Zidine Biotehniška fakulteta iz Ljubljane imela in zaenkrat še ima posestvo, kjer so pred leti postavili nekaj manjših bungalovov in pa uredili prostor za taborjenje. Dolga leta so namreč tja študentje in profesorji hodili na nekakšne terenske vaje... "Bilo je fantastično," se spominja prvih vtisov Ivo: "Sredi gozda je bila zidana hiša, vse zaraščeno, do pasu samo grmovje, prelep zaliv...
Rabski Blejčan Ivo Olip
osemdesetih letih opustil in se v celoti posvetil, lahko bi rekli rtu Zidine, saj se je njegov "delovni in urejevalni okoliš" vedno bolj širil.
Iz pragozda je ustvaril raj
Na Zidinah je ostajal vedno dlje, ne za plačilo, ampak iz lastnega veselja. Pozimi je ustvarjal za mizo, pisal, snoval nove projekte,
koraku odkrival njegove mojstrovine. Če je bilo nekoč vse zaraščeno in obala vsa razrita od vremenskih vplivov, se sedaj gostje kopajo v prelepem zalivu, kjer je Ivo zgradil pomol za čolne, uredil je valobrane, nad zalivom pa se dviga visok kamnit zid. "Leta in leta sem iz morja nosil velike kamne in skale, delal stopnice, razgledne točke, terase, uredil sem kilometre poti. Sadil sem drevesa, grme, rastline iz različnih koncev sveta..."
Kljub temu, da so pred leti študijski obiski posestva s fakultete zamrli, pa na Zidine še vedno v največji meri prihajajo stalni gostje, ljudje, ki so na kakršenkoli način povezani s fakulteto, njihovi sorodniki, znanci, zdaj tudi že otroci... Zadnjih trinajst, štirinajst let za posestvo tako rekoč skrbi kar Ivo sam. Fakulteta se ne ukvarja kaj dosti s tem, le plan letovanj nekako uskladijo, koliko ljudi in v katerih terminih bodo prišli, sicer pa je organizacija dela in vse kar sodi zraven Ivotovo delo. Nekoč so ga sicer hoteli tudi zaposliti, kot upravnika, pa sam ni bil zato. "Dokler bom rad delal vse to, bom tukaj, potem bom šel." A Ivo, ki zdravnika tako rekoč ne pozna, o tem ne razmišlja kaj dosti. V kampu je uredil elektriko, vodo, telefon, v vse skupaj vložil že precej svojega denarja, poskrbel pa je celo za cestno povezavo. "Ta bi še na Golem otoku (ta je viden z vzhodne strani lo-parske obale, preživel brez večjih težav," sem na glas pomislil.
Prideš prvič, prihajaš vsako leto
"Sedemnajst let žc hodim na Zidine," mi pove dekle, ki jih je imela komaj kaj več kot toliko.
Izbereš sadje, zelenjavo, jih stehtaš, izračunaš, koliko si dolžan in denar pustiš v blagajni poleg.
Kot nekakšen rajski pragozd."
Očitno je tamkajšnja narava Iva začarala do te mere, da je odtlej vsako leto jeseni ali pomladi zbral družbo, ki je z njim hodila na posestvo in vedno kaj prenovila, uredila, pozidala. Kuhinjo, kanalizacijo, sanitarije, bungalove... Poleti je odhajal na delo na Pag in na Srednji vrh nad Gozd Martuljkom, sicer pa na Rab. Službo profesorja zgodovine in samoupravljanja v Policijski šoli v Tacnu je v
ki bi jih izpeljal v okviru kampa, kasneje pa tudi Loparja in Raba. "Čez poletje so na morje prihajali profesorji, njihove družine, znanci, jeseni in pomladi pa sem urejal okolico, gradil, raziskoval... Zame je pravo delo fizično delo. Ker sem po naravi tudi nekoliko trmast, sem si zamislil, da si moram s fizičnim delom na nek način prislužiti pravico za hrano." Ze bežen sprehod po kampu je na vsakem
J
I
Gostje ne prihajajo samo na morje, ampak tudi k Ivu.
Moje začudenje je potešila s podatkom, daje vsa leta sem hodila z družino, daje oče strasten lovec, da se potaplja, zdaj pa je na morju s fantom. TU je vse tako domače, vsi smo ena velika družina, poznamo se med seboj, skupaj se zabavamo, zapojemo, vsako leto na dan v začetku julija, ko ima Ivo rojstni dan pripravimo "Loparski praznik"..." "No, včasih jih tudi naderem, če ne operejo posode, recimo, ali če kaj ne "klapa"," priznava Ivo, ki je včasih tudi strog "komandir". V kampu je 10 bungalovov in 30 šotorov, v začetku julija pa je v njem letovalo približno 80 ljudi.
Vsako jutro v kamp pripelje kruh in drugo hrano, predvsem sadje in zelenjavo. Stojnica s slednjima je sploh nekaj posebnega. Preprosto prideš, si izbereš svoja jabolka, breskve, solato in kumare, jih stehtaš, izračunaš ceno (ki je taka kot pri zelenjavarjih v vasi) in denar pustiš v blagajni, ki
Kuha si vsak sam, kar in kolikor hoče, posod je več kot dovolj.
Ivotove sobne rastline poletje preživijo na prostem.
je poleg. Samopostrežba v pravem pomenu besede. "Da bi ja radio na ovak' način i stavio kutiju za pare pored, meni bi turisti fasadu iščupali," mu jc dejal domačin, ko je videl njegovo stojnico. "Nikoli ne preverjam, koliko je kdo dal denarja v blagajno. Pomembno je, da končni izračun drži, da nikoli ne zmanjka." V shrambi imajo gostje vsak svojo polico za hrano, prav tako si delijo tri, štiri obstoječe hladilnike. Večina tistih, ki pridejo letovat k Ivu, se vedno znova in znova vračajo, med njimi tudi znani Slovenci kot Alenka Strnad s Pop TV, glasbenik Cole Moretti, Marko Derganc iz reklam za 3x3, igralka Manca Dorer, igralec Matej Družnik... Zdi se mi, daje Ivotov glavni moto, čimbolj v sožitju z naravo, s čim manj betona in čimveč kamenja in lesa... "Ko še ni bilo ceste, smo se na Zidine vozili s starim čolnom. Brez izpita sem čoln vsak dan dvakrat vozil med kampom in Loparjem. Tudi po več kot trideset se nas je peljalo na njem, čeprav je bil registriran za tretjino manj ljudi. Ljudje so govorili, evo opet ona grupa ljudi ide morem."
"Sicer imam vsako leto znova nekaj problemov z inšpekcijami, ker smo povsem izven standardov, vendar mi domačini ponavadi nekoliko pogledajo skozi prste. Smo pač kamp z eno zvezdico, v katerem so svoj čas sanitarije pomagali graditi tudi profesorji in doktorji znanosti," pravi Ivo, ki je v vseh teh letih že marsikaj naredil tudi za dobrobit domačinov.
Televizijce domačini pošljejo kar k njemu
Na delu Raba, ki kot dlan štrli od ostalega otoka, je Ivo uredil kilometre in kilometre poti, namenjene rekreativnemu pešačenju in trekingu. Poti je speljal mimo naravnih znamenitosti tega dela oto-
ka, postavil je številne table, smerokaze, markacije, nasadil je več kot 2000 rastlin z vsega sveta... Pred leti je v mestu Rab pripravil kuharski seminar na temo oljke, vrstila so se predavanja o gojenju in pripravljanju hrane iz oljk. Napisal je knjigo o rabskem vinogradništvu, opisal sorte trt, tradicijo, zgodovino, nove možnosti za vzgojo trt, kako kletariti, sam je obnovil avtohtono trto, imenovano brajdica. Domačine je vozil na izlete tudi v Radovljico v Čebelarski muzej, organiziral je zeleni dan, za vse, ki se ukvarjajo z domačim zdravilstvom, koje bila na Hrvaškem vojna, je zbiral pomoč za begunce... Ivo skoraj bolj pozna Lopar in Rab kot domačini. "Ko so enkrat prišli televizijci, da bi naredili oddajo o teh krajih, na način, kot jih dela znani Arthur Clark, so jih domačini poslali kar k meni. Da jim bom jaz vse razložil, so rekli."
Res pa vse bolj kaže na to. Fakulteta se je odločila, da bo skoraj 8000 kvadratnih metrov obsežno posestvo prodala. Kupci menda že kažejo interes. Prav zato Ivo v zadnjem času intenzivno išče druge rešitve, predvsem si prizadeva najti sovlagatelje, ki bi sodelovali v nakupu tega področja. "Zelo dobrodošla bi bila kakšna turistična organizacija oziroma agencija, ki bi pomagala tržit« to, kar tukaj že imamo in kar naj bi še bilo," je poln načrto' Ivo. Načrtov, ki so mogoče v tei* turbo kapitalističnem času zopet vizionarski, vsekakor pa imajo skupni imenovalec v vračanju I naravi.
"Otok je zelo bogat s floro in favno, prav tako je zelo zanimiv arheološko, kar bi lahko sem privabilo tudi znanstvene kro' ge. Razmišljal sem tudi o vi" hunskem znanstveno razisko* valnem centru, ki bi se pole*1
"Recepcija" na vhodu v kamp Zidine, ki se ponaša z eno veliko zvezdic0'
Bodo tudi na Zidinah nekoč hoteli?
Ivo jc seveda proti temu, da bi tudi ta prelep del otoka, ki je čudovit krajinski park, pozidali s hoteli in se šli množični turizem.
prelevil v turistično točko, Če leto pa bi v njem delovali Vin hunski strokovnjaki z različn' področij." Poleg tega Ivo poudaf' ja pomen prvobitnega načina Ži^ ljenja, kot ga živijo domačini, * pa je hkrati dostopen tudi nafl1: Ljubljana ni daleč. "Rab je pfV otok Mediterana in zadnji oto kontitenta." ' y
Kaj bo, če se vse skupaj obrne drugo smer? "Če bo šlo vse vragu, bom šel mogoče druga ' mogoče bom našel kakšen P , doben kotiček v Afriki ali W» Ameriki..." v hecu razmišlja j Olip, ki v Loparju tako rekoč • stalno" živi že od leta 1986. ^ mov na Bled pride le na obisk
materi-m po najnujnej
Ob prihajajočem vetru so se vsi poskrili v šotore.
ših opr^;
kih. Dolgo bi se še lahko pogo^ jala, a sem prepričan, da ho za še prostor in čas. Ob vtisu, da1 [0 Ivo najmanj sedem življenj, najbrž ne bo problem. ^
Štejte, julija 2002
ZDRAVJE, DOBROTA NI SIROTA / info@g-glas si
GORENJSKI GLAS »15. STRAN
Več na glavniku, manj na glavi
Izpadanje las ni le posledica staranja, povzročijo ga lahko tudi nekatere bolezni. Plešavost se pojavlja tako pri ženskah kot pri moških, le pri slednjih je pogostejša.
Kranj - Lepi in zdravi lasje so okras našega obraza. Nanje smo Ponosni, nekateri so po njih celo prepoznavni. Večina ljudi se zdrzne ob misli, da bi jih izgubila in bi se na glavi namesto las zanetila pleša. Kadar ob česanju na glavniku ostajajo šopi las in so J'h polna naša oblačila, vse več jih ostaja tudi na vzglavniku, na glavi pa jih je čedalje manj, postanemo zaskrbljeni, počutimo se nelagodno. Nekateri težave skušajo rešiti z različnimi šamponi, z pasažo, zdravili, drugi skušajo plešavost skriti z lasuljami, drznej-81 pa se odločijo za presaditev las.
Upadanje lasje značilno za vsa-*ega Človeka. Pri običajnem izpadanju dnevno izgubimo okoli sto as, kar je povsem naravno, saj ,se
asišče le tako lahko obnavlja. Lase lahko izgubljamo počasi, včasih pa se zgodi, da zaradi raženih vzrokov, največkrat bolezenskih, čez noč ostanemo brez nJ'h in se moramo soočiti s plešavostjo. Izpadanje las ločimo na bolezensko in starostno, izpadajo tako ženskam kot tudi moškim, ^arejšim ljudem in celo otrokom.
zdrave lase je pomembno tudi zdravo lasišče, brez lusk in prhlja-Ja> ki ne sme biti niti premastno
niti presuho. Lasje so po naravi elastični in se raztegnejo za eno tretjino svoje dolžine; v vlažnem vremenu se raztegnejo, v suhem skrčijo. Poleg lepotne funkcije, nas varujejo pred mrazom, soncem in ultravijoličnimi žarki. Zanimiv je podatek, da se lasje pri zarodku pojavijo že v desetem tednu nosečnosti in v tem obdobju se določa tudi število lasnih mešičkov, ki je dedno določeno, kar pomeni, da se tedaj odloča o poznejši gostoti las, kajti po rojstvu se lasni mešički ne tvorijo več.
Lasje ne rastejo pri vseh ljudeh enako hitro; dnevno zraste las za
okoli 0,35 milimetra, v enem mesecu pa od 1 do 1,5 centimetra. Življenjska doba lasu je 3 do 4 mesece, potem izpade, lasišče pa se v celoti obnovi vsakih 6 do 7 let. In tako kot je pri ljudeh različna rast las, je različno tudi njihovo število. Največ las imajo svetlolasi ljudje (okoli 140.000), rja-volasi jih imajo približno 109.000, črnolasi ljudje 102.000, najmanj las pa imajo rdečelasi ljudje, saj so strokovnjaki pri njih našteli le okoli 80.000 las. Povsem obratno pa jc razmerje pri debelini las, saj imajo najtanjše lase svetlolase osebe, najdebelejše pa rdečelasi ljudje. Na hitrejše maš-čenje las vplivajo: hormoni, genska nagnjenost, starost (mladostniki imajo v obdobju adolescence bolj mastno kožo, lasišče in lase), stres, bolezni npr. Parkinsonova bolezen, premastna in presladka hrana, prepogosto umivanje (z njim dražimo lojnice, da hitreje izločajo loj), čezmerno česanje,
Manj zdravil na en recept
Ljubljana - Zakon o spremembah in dopolnitvah *akona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki je bil pred dobrima dvema tednoma objavljen v Uradnem listu, prinaša spremembo pri predpisovanju zdravil. Zakon v 2. členu določa, da se iz obveznega Nravstvenega zavarovanja v celoti plačajo zdraha na recept iz pozitivne in vmesne liste za otrobi učence, dijake, vajence, študente ter otroke z Motnjami v duševnem in telesnem razvoju. Zakon f\ Za^e' veUati 11- Ju'iJa 'etos, izvajanje omenjenega člena v praksi pa zahteva tudi ustrezno programsko Podporo v lekarnah, za katero morajo poskrbeti do nca tega meseca. Dokler lekarne svojih računalih programov ne prilagodijo tej spremembi, mo-aJ° zavarovane osebe, za katere zakon predvideva S°dnosti, doplačati razliko do polne vrednosti
zdravil z vmesne liste in potem uveljaviti povračilo teh stroškov na pristojni območni enoti ali izpostavi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, svoji zahtevi morajo priložiti tudi račun.
Minulo soboto so začele veljati tudi spremembe in dopolnitve Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, njihova najpomembnejša novost pa je znižanje količine zdravil, ki se lahko predpiše na en recept.-Na en recept se lahko predpiše naslednje količine zdravil: pri akutnih stanjih za največ 10 dni; ob uvedbi novega zdravila pri dolgotrajnem zdravljenju iste osebe le eno, najmanjše pakiranje zdravila, le izjemoma več; pri kroničnih bolnikih za največ 30 dni, le izjemoma za tri mesece, kar mora zdravnik na receptu označiti z napisom "dolgotrajno zdravljenje"; in otroške prehrane, za otroke do 15. leta starosti, za največ 3 mesece. R. Š.
Plešavost ni le posledica staranja, povzročijo jo lahko tudi različne bolezni in celo stres.
nekakovostni šamponi ter nepravilno sušenje las (prehitro, prevroče sušenje).
Pri ženskah se čezmerno izpadanje las lahko pojavi po porodu (najpogosteje 2. - 4. mesec), lasišče je čedalje bolj razredčeno. Pogosto je vzrok v povečani količini moškega hormona testosterona in v takih primerih je učinkovito hormonsko zdravljenje, niso pa redki primeri, ko lasje po nekaj mesecih zrastejo tudi brez zdravil. Izpadanje las je povezano s staranjem (starostno izpadanje las), lahko pa je tudi posledica bolezni, npr. povečanega delovanja ščitnice, vnetja sinusov, ponavljajočih se angin, revmatičnih obolenj, zobnih vnetij, sifilisa, rakastih obolenj (zdravljenje s citostatiki, vendar v teh primerih po zdravljenju lasje pogosto spet zrastejo), tumorjih jajčnikov, sladkorne bolezni, prirojenih bolezni srca, av-toimunskih bolezni, luskavice in mikrosporije (glivična bolezen). Poleg naštetega ne smemo poza-
biti na stres, ki lahko povzroči močno izpadanje las, na podhranjenost, na uživanje prevelike količine vitamina A in na pomanjkanje cinka. Lasje lahko izpadajo enakomerno po vsem lasišču ali v šopih. Mastno lasišče in prhljaj ne vplivata vedno na povečano izpadanje las.
Izpadanje las je spremljajoč dejavnik staranja. Povzročijo ga hormonske spremembe, nanj vpliva tudi genska pogojenost, saj se plešavost pri nekaterih pojavi že pri tridesetem letu starosti, drugi pa ohranijo lase še v pozni starosti. 7. leti se zmanjša tudi količina pigmenta, zato lasje sivijo, lasje postajajo lomljivi, rastejo počasneje, lasni mešički propadajo. Na izpadanje las vpliva tudi pogosto spenjanje, zato se mu, če se le da, iz-ogibajmo. Uporabljajmo kakovostne šampone, ki ustrezajo našemu tipu las, npr. če imamo mastne lase, ne uporabljajmo šamponov za suhe lase. Izpadanje las ni značilno le za odrasle in sta-
rejše ljudi, pojavlja se tudi pri otrocih. Bolezenski vzroki so lahko enaki kot pri odraslih, poznani pa so tudi primeri nevrotičnih otrok, ki si sami lomijo, navijajo okoli prstov in pulijo lase. Pogosto se dejanja sploh ne zavedajo, npr. med pisanjem, branjem ali gledanjem televizije. Taki otroci potrebujejo pomoč psihiatra.
Različni vzroki plešavosti narekujejo tudi različno zdravljenje, ki je učinkovitejše, če je znan vzrok izpadanja. Zdravljenje je lahko sistemsko, lokalno, kirurško in psihoterapevtsko. Pri lokalnem zdravljenju uporabljajo različne tonike, hormonske kreme, ki povzročajo prekrvitev kože in s tem rast las, fotokemoterapijo, ki se uporablja v obliki krem in tekočin, fotosenzibilizator, kjer lasišče obsevajo z ultravijoličnimi A žarki in lokalno hormonske injekcije. Pri sistemskem zdravljenju pa gre za zdravljenje celotnega organizma, npr. z vitaminskimi tabletami (B, C vitamina), injekcijami, s cinkovimi tabletami, s hormonskimi zdravili kortikoste-roidi... Zadnje čase se pogosto omenjajo tudi zdravilo proti plešavosti. Rezultati ameriških raziskav vlivajo upanje. Pomanjkljivost je le v tem, daje namenjeno le zdravljenju moške plešavosti, ki ni posledica bolezni, pri bolnikih od 18. do 50. leta. Tistim, ki so poskusili že vse možnosti zdravljenja in se stanje ni izboljšalo ter se nikakor ne morejo sprijazniti z redčenjem las in plešo, preostane še presaditev las. Pogoj zanjo je, da še niso izgubili vseh las, saj plastični kirurg presadi lase od tam, kjer so npr. z zatilja, na čelo oziroma tja, kjer jih ni.
Renata Skrjanc, foto: Gorazd Kavčič
Vsaj službo je spet dobila nazaj
^saj ena od neprijetnih okoliščin iz zgodbe Tržičanke Milojke Baloh se je dobro končala. Njen spor z Veletekstilom,
delo med bolniško odsotnostjo, še je po sodni poti dokončno razpletel v njen prid.
kjer je pred tremi leti izgubila
los
Po pravnomočni sodni odločbi jo je Veletekstil 1. maja le-vzel nazaj. "Sedanji direktor me je osebno poklical in mi pove-
I *!»^a sem spet v službi," je vesela Milojka Baloh, ko seje po dveh j I*1 stisk vendarle vsaj del zgodbe razpletel v njeno korist. " Se-j?j! dobim plačo, resda nižjo, ker sem na bolniški, celo regres so
1 'zplačali. Prej sem namreč nekaj časa živela z nadomestilom za *2Poselne pa z borno denarno pomočjo in lastnimi in mamini-
ai Prihranki."
JyaJ znova obnovimo Mildjkin ^nier: delala jc kot prodajalka v ^teksti lovi prodajalni v Tržiču. ^Sovino so zaradi finančnih te-p v zaprli, Milojko in sodelavko ™ Prerazporedili v Engro Tuš v ^nj, po slabem mesecu pa ju je
2 Poslu Metro v isti trgovini v Tr-stoV Vendar ,e 7a določen čas-Ti" bol ■ ° Je zrj0'e'a m k° Je m'a na Časn,^ki, ji je pogodba za določen
mogla več stati. Želela sem le, da bi našli vzrok moje bolezni in mi pomagali k normalnemu gibanju brez pripomočkov, kar trgovka nedvomno potrebuje. V tem primeru se dela prav gotovo ne bi branila," je lani v pismu medijem zapisala Milojka. Potem je zapro-
fcdr ^olek'a- Ne glede na svoje bQ avstveno stanje se je znašla na sku? dela- Z Veletekstilom se je na?.a'a dogovoriti, da bi jo vzeli *at ^ V smžho, vendar zaman, d0£se Je odločila za tožbo. To je *'lo * Vendar seje podjetje prito-leh- • ' da Je sama kriva za pre-Po delovnega razmerja, ker (]e|oest'h mesecih ni prišla na leti ' ^odn' mlini so mleli dve tT)0^ScdaJ pa ima Milojka pravno-"[s/10 °dloČbo, da je imela prav. Vanjh VCrn' Je slvar pospešil i$U, č'ovckovih pravic, kjer sem dela Pomoč, ali inšpektorat za "MJli arnor sem se obrnila," raz-cWJa Odojka, ki je v minulih ta, d fcj'h šla od Poncija do Pila-to ne dosegla pravico zase. In Se y_ie Pr' delovnem razmerju. njen . n° namreč ostaja nerešen PrC(1 ^alidski status. Milojki so v°dov Vcrna letoma začele odpo-Porr,aaii n°ge, danes si pri hoji
ilriušel! z.herglama' razen tega kopico pripomočkov, da se
Milojkino veselje je njen vnuček.
lažje giblje. Kaj se je pravzaprav dogajalo?
"Leta 1999 sem zbolela in kmalu skoraj povsem obležala. Iz bolnišnice so me kmalu napotili v domačo oskrbo z napotnico na ginekologijo in nevrologijo. Nevro-loginja je ugotovila, da imam le razvajene noge in mi svetovala, naj se znebim bergel in grem malo plavat. Ta nasvet v pisnem izvidu ni bil napisan, zato mi je lečeči zdravnik povedal, da bi me lahko poslal nazaj na delo. Tej odločitvi nisem nasprotovala, vendar le pod pogojem, da nisem več na berglah, saj brez njih nisem
sila za pregled v Valdoltri, od tam so jo poslali nazaj na nevrološko kliniko, kjer sojo zavrnili, češ naj gre k psihiatru, saj so njene težave očitno psihosomatskega izvora. Nato je šla k novi nevrologinji, ki je naposled ugotovila okvaro živčnih korenin in pletežev. Odšla je na rehabilitacijo na Sočo, kjer seji stanje ni izboljšalo, pomagali pa so ji vsaj z različnimi pripomočki, da se lažje giblje. Ima posebno opornico za desno nogo, poleg bergel pa za gibanje po stanovanju in okolici hojco z opornicami za roke, zavorami in sedežem. Ker ji odpoveduje tudi roka.
je dobila še nove pripomočke. Ima posebno bolniško posteljo, v sanitarijah ima prilagojeno opremo, s posebnimi škarjami pobira predmete, dali soji tudi pripomoček za obuvanje. Vmes je Milojka skušala urediti svoj status. Invalidska komisija v Kranju je ugotovila, da kljub pripomočkom lahko opravlja delo prodajalke. Pritožila se je in drugostopenjska komisija ji je dodelila status invalida tretje kategorije, kar še vedno pomeni osemurno delo, malo stoje in malo sede. Milojka se jezi, da na nobeni invalidski komisiji ni uspela tudi zato, ker so bila zdravniška mnenja preslabo obrazložena. V minulih letih je Milojka obhodila vrsto institucij in pritisnila na nešteto kljuk, da bi dosegla svoje pravice. Uspela je vsaj v zvezi s svojim delovnim razmerjem, odškodninska tožba zoper njeno podjetje pa še teče, prav tako je nejasen njen invalidski status. Do septembra bo še na bolniški, potem pa bo treba uredili tudi to. Zdravje se ji na žalost ni prav nič izboljšalo, ravno nasprotno! Zavod za rehabilitacijo namreč priporoča, da njeno zadevo ponovno obravnavajo v centru za poklicno rehabilitacijo.
"V teh letih sem res prehodila trnovo pot," pravi Milojka. "Na srečo mi je pomagalo veliko dobrih ljudi, od moje družine, Rdečega križa Bistrica, Karitasa, celo nekdanja učiteljica... Ljudje nas Kvančeve poznajo kot pridne in borbene ljudi, zato ne verjamejo, da bi simulirala bolezen, ker se mi ne bi ljubilo delati. Nasprotno,, prav rada bi delala. Imam dva poklica, prodajalka in šivilja in če bi mi zdravje služilo, bi rada še kaj
sešila. Res sem presenečena, koliko ljudi meje podpiralo in mi pomagalo, ko sem bila v stiski. Rada bi se jim zahvalila, kar takole prek časopisa, da cenim njihovo pomoč."
Milojka ne želi biti invalid, hoče le pravično obravnavo pri zdravnikih in službah, od katerih je odvisen njen položaj. Verjamemo, da ji bo uspelo, saj je res borbena in vztrajna. Tega se zaveda, ko pravi, da če se ne bi sama priganjala, bi najbrž že obležala.^
Danica Zavrl Žlebir
Žoge so prišle pod prave noge
Kranj - Varovanci Varstveno delovnega centra v Kranju so zelo navdušeni za nogomet, po svetovnem nogometnem prvenstvu v Koreji in na Japonskem pa so se še bolj navdušili za nogomet. Za izpolnitev njihovih športnih želja so nedavno tega poskrbeli v trgovski družbi z biro opremo Av-totehni Biro iz Ljubljane, ki so varovancem za boljše razvijanje športnih dejavnosti poklonili 15 novih usnjenih nogometnih žog. Varovanci so darilo sprejeli z navdušenjem in si hitro razdelili vloge na nogometnem igrišču.
Trgovska družba pa je varovancem izročila še eno darilo, nov laserski tiskalnik, ki ga namenjajo škofjeloški enoti VDC. Izročil ga je direktor Avtotehne Biro Zvonko Minov. D. Ž.
Dobrodelna akcija Obnavljamo igrišča
Tržič - Podjetji Procter&Gamble in Poslovni sisitem Mercator sta konec marca letos začeli z dobrodelno akcijo Obnovimo igrišča, s katero želita otrokom po vsej Sloveniji zagotoviti varno igro na sodobnih in urejenih igriščih. V šestih mesecih, kolikor bo trajala akcija, je od vsakega prodanega izdelka katerekoli blagovne znamke Proctor &Gamble v prodajalnah Mercatorja namenjenih K) tolarjev za obnovo otroških igrišč po vsej Sloveniji. Javnost seje na akcijo lepo odzvala: predlagatelji so poslali 6309 kartic in za obnovo predlagali 424 otroških igrišč po vsej Sloveniji. Prvih pet za obnovo je že izbranih, in sicer v Sevnici, Lendavi, Trbovljah, Logatcu in Tržiču. Vsi župani občin, ki so lastnice omenjenih igrišč, so se pobudi prijazno odzvali. Idejne zasnove so pripravljene, ponekod dela že tečejo. V Tržiču iz te dobrodelne akcije obnavljajo igrišče Živ žav.
Pobudnika dobrodelne akcije načrtujeta, da bosta v šestih mesecih, kolikor bo trajala akcija, zbrala približno 20 milijonov tolarjev in tako zagotovili obnovo od 7 do 10 javnih igrišč po Sloveniji. Zbiranje sredstev se nadaljuje do 30. septembra, na izdelke, od katerih je 10 tolarjev namenjenih obnovi igrišč, pa v prodajalnah Mercatorja opozarjajo modri konjički, plakati in obešanke. D. Z.
Na Društvu za nenasilno komunikacijo, Milana Majcna 12, Ljubljana vodijo svetovalne pogovore z mladimi in ženskami, ki doživljajo nasilje, ter z mladimi in moškimi, ki nasilje povzročajo. Vsi, ki potrebujete informacije ali bi se želeli naročiti na svetovanje, jih pokličite na telefonsko številko 01/4344 822.
Andrej Štremfelj preči slovenske Alpe v navezi s Si.mobilom
Vseh sten za Everest in več
V pičlem mesecu dni je kranjski alpinist opravil 22 vzponov z vrsto soplezalcev. Do konca prečenja, ki ga bo sklenil začetek avgusta, mu je ostalo le osem načrtovanih sten.
Kranj - Tak je bil obračun dosedanjih poti minuli ponedeljek, ko ga je slabo vreme spet ustavilo doma. To priložnost smo izkoristili za pogovor o še ne popisanih vzponih in tudi splošnih vtisih s prečenja. Kot ugotavlja Andrej, se je že doslej nabralo vseh smeri za višino Everesta in več.
Tvoj načrt za prečenje 30 vrhov v naših gorah dobro napreduje. Od 23. junija do 21. julija si opravil kar 22 vzponov. Je šlo težje, kot si pričakoval?
"Niti ne. Pričakoval sem, da boni imel težave z utrujenostjo, a tega ni bilo. Bal sem se, da roke ne bodo vzdržale, da bodo blazinice prstov preveč obrabljene. Presenečen sem, da je bilo tako šele zadnji čas, ko sem plezal pet dni zapored; zlasti zato ker je med vzponom v Planji deževalo in mi je mokra skala izlužila kožo na prstih. Nekaj težav je s prsti nog oziroma podplati, ker plezalniki bolj stiskajo stopala kot običajna obutev. Plezanje ni problem, ampak bolj dogovori s soplezalci. Ker so se datumi vzponov zamaknili od načrta, je težko najti skupni čas. Zato ne plezam več v načrtovanem zaporedju, ampak tudi posamezne izseke. Na koncu bo vseeno vse povezano v celoto. Včasih gre plezanje res počasneje, kot če bi bil spočit, vseeno pa sem tudi 22. smer zapored plezal Z lahkoto. Če vzamemo na smer le povprečno 400 metrov, bi to dalo višino Everesta od morja do vrha. Seveda sem v vseh stenah gotovo preplezal več metrov, vmes pa je bilo treba veliko razdalj prepešačiti in kolesariti."
Prejšnji povzetek iz dnevnika smo končali z opisom drugega srečanja z Manfredo. Kako je izgledalo plezanje 6. julija v Velikem Draškem vrhu?
"Z Marjonom sem šel plezat dvakrat iz več razlogov. Z njim rad plezam, vendar že dolgo nisva tega počela skupaj. Želel sem biti z njim v smeri, ki stajo plezala on in pokojni Bergant v Debeli peči. Za Draški vrh mi je Marjon že leto ali dve nazaj omenil, da bi tam rad plezal. Zmenila sva se za Viktorijo, ki je ena od težjih smeri v Krmi. Je tako lepa, da greš lahko vanjo večkrat; sam sem jo plezal že tretjič. Zanimivo je bilo Marjonovo priznanje, da v navezi že dolgo ni plezal. Vsekakor jc talent za plezanje v skali, kar seje pokazalo tudi tokrat. Izmenično sva se menjala v vodstvu; on je prvi plezal tudi enega najtežjih raztežajev. Pet ur in pol je dober čas za tako smer, še posebej, ker
doma. Spoznal sem ga leta 1987 ha kamniški odpravi na Lotse Sar, kjer seje izkazal kot perspektiven mlad alpinist. Z njim sem bil čez dve leti na Šiša Pangmi, kjer sva imela različne cilje. Naslednje leto je Marko prišel na vrh Co Oja. Ko sem iskal soplezalea za Kangčendzengo, sem izbral njega. Tam nama je uspel prvenstveni vzpon, ki je bil nagrajen.
Marko Prezelj v najtežjem razteža-ju smeri Zajeda.
Sedaj sva plezala v Zajedi, eni težjih smeri v Široki peči, ki ima le tri ponovitve. Zahteva popolnega alpinista; tukaj je dober športni plezalec brez moči, ker je stena na določenih mestih izjemno krušljiva, stari klini pa ne držijo. Ker seje v steni naredil svež odlom, so alpinisti celo ugibali, ali se smer sploh da splezati. Vseeno je šlo, vendar sva intenzivno plezala 12 ur. Ker sva šla v steno pozno, naju je noč ujela pri vrnitvi. Tako se ni izšel dogovor z bratom, da se dobiva pod Špikom. Zato je on prišel do bivaka Za Akom, kjer sva prespala. Naslednji dan sva opravila predvideno pot skupaj in se podala v Severno steno Špika."
Ali je bil Marko v preteklosti predvsem tvoj brat, ali tudi sople-zalec?
"V začetku je bil samo brat. Ker sem bil takrat še nebogljen in neroden, se nisem zdel primeren za plezalca. Brat se je za plezanje raje dogovoril s prijatelji. Pozneje, ko sem plezal že bolje, sva posta-
Marija Štremfelj na začetku Škrlatiških gred.
veliko časa v stenah izgubim s fotografiranjem. /. vrha sva sestopila na sedlo med Velikim in Malim Draškim vrhom. On seje čez. steno slednjega vrha spustil v Krmo. jaz pa sem odšel na Rudno polje. Tja sta mi Katarina in Bogo pripeljala kolo. Z njim sem kolesaril do Martuljka. Pokritizirati moram, da od Mojstrane sploh ni kolesarske poti, vožnja po cesti pa je zelo nevarna. Naslednji dan je bilo vreme slabo, zato sem se vrnil domov. Se isti večer sva odšla s Prezljem na bivak Za Akom."
Marko Prezelj je alpinist, s katerim sta si prislužila Zlati cepin. Sta veliko plezala skupaj?
"Pri soplezalcih. ki sem jih izbiral, so določene značilnosti. Z Markom sva redko plezala skupaj
la idealna naveza. Imela sva tudi iste cilje. Spominjam se četrtkov, ko sva po vrnitvi s sestankov na odseku sedela pozno v noč v kuhinji in kovala načrte za nove vzpone. Najbolje je bilo to, da sva bila drug drugemu pri roki. Skupaj sva splezala veliko težkih smeri, med katerimi je bila takrat največ vredna prva zimska ponovitev Anclovega stebra v Stenar-ju. Skupaj sva odšla tudi na odpravi na Everest in Lotse. Na prvi jc imel Marko smolo, da mu je odpovedal ventil za kisik. Imel sem slabo vest, da mu nisem predlagal, naj gre na Everest namesto mene. O tem sva govorila pozneje, ko je že nehal plezati. Tega mi ni zameril, še vedno sva prava prijatelja.
Oče in sin Anže sta srečna, da sta splezala Helbo v Triglavu.
Ko sem ga vprašal, če bi šel z menoj na prečenje, je takoj pristal. Predlagal je Direktno smer v Špiku, ki jc še ni plezal. Nad njim sem bil prijetno presenečen. Vem, da ne pleza veliko, treninge pa mu omejuje služba. Več kot 10 ur v 935 metrov visoki smeri je plezal tekoče; ohranil je značilno gibanje nog. ki odlikuje dobre plezalce. Na vrh sva prišla šele ob osmih zvečer in nato sestopila po markirani poti. V Gruntovnici naju je počakala Marija. Z njo sva šla na bivak I, ki sva ga po iskanju poti dosegla šele ob polnoči."
Z ženo Marijo sta bila v stenah dva dni; 10. julija v Škrlatici in II. julija v Kakovi špici. V katerih smereh sta plezala?
"Za Skalaški steber v Škrlatici sem bil zmenjen z. drugim, a si je poškodoval roko. Seveda sem vesel, da gaje zamenjala Marija, ki mi je zvesta spremljevalka že vse življenje in tudi na prečenju. Tokrat sva plezala v smeri, ki je čista klasika i/ časa Mire Marko-De-belakove in Pavle Jesih. Slednja je splezala prvenstveno smer. Zanjo so značilni naravni prehodi, ki jih je treba najti z občutkom, vmes pa je kakšen težak raztezaj. Tako pomisliš, kako so to zmogli s slabo opremo, kljub vsemu pa smer ocenili samo s V-. Midva sva imela smolo, da se je pri izbijanju zadnjega klina na stojišču Mariji odtrgalo kladivo z ročaja. Zato sva imela težave naprej. S Škrlatice sva se nameravala spustiti ob vrvi čez celo steno. Ker sva zaman iskala vstop, sva se podala po poti, kjer se na grebenu proti Rakovi špici začnejo Škrlatiške grede. Za prvim vogalom teh polic sva naletela na potoček snežnice, ki je potešil hudo žejo. Malo sva še pojedla in svet je bil takoj lepši. Nato sva končala sestop po gredah.
Naslednji danje bila na vrsti Rakova špica. Ker sva se z nje nameravala spustiti na bivak IV, tam prespali in plezati v Stenarju, sva imela precej opreme, hrane in smeti. Ob težkih nahrbtnikih seje pojavila še skrb. kako bova zmogla vzpon z enim kladivom in malo klini. Zato sem plezal nesproščeno, kar je še povečal zaplet druge vrvi, s katero nisem mogel spustiti kladiva do Marije. Kljub slabi volji sva se povzpela po smeri, ki je res čudovita. Z roba stene sva sestopila mimo bivaka. Ker sva imela vsega dosti, sva odšla domov."
V Stenar si odšel 13. julija, vendar ne z Marijo. Kdo je bil s teboj?
"Z mano je bil Mirko Krajne, nekdanji član AO Rašica in sedanji član odseka v Kranju. Njegova žena Jelka je doma z. Raven. Ko sta iskala stanovanje v Kranju, sva jima z Marijo pri tem pomagala. Nekaj časa sta živela celo na Orehku, od kjer sta se preselila na Planino. Z Mirkom grem večkrat plezat, saj je pravzaprav družinski prijatelj. Za 13. julij smo imeli v načrtu doma praznovanje za Ne-
žin rojstni dan. Ker je biLo vreme nestanovitno, sva se odločila za krajšo turo, za kar je bil Stenar kar primeren. Šla sva v Kaminsko smer, ki jo je kot prvi splezal Janez Krušic iz starejše generacije jeseniških alpinistov. Za to smer sem slišal, daje dobra skala in da so v njej konstantne težave. Taka je v resnici bila, čeprav v opisu smeri nisem verjel vsemu; na primer, da se kamin konča z. votlino, kjer je sneg. Ampak, izkazalo se je, da to drži! Čeprav naju je na vzponu spremljala megla, se je na vrhu le toliko razgrnila, da sva našla sestop po Prevčevi smeri. Hitro sva bila nazaj pod steno in okrog druge ure popoldan že doma."
Za tridnevni počitek je bilo krivo slabo vreme. Nato je 17. julija sledil vzpon v Planji, kjer te je spremljal Pavle Kozjek. Zakaj si povabil njega?
"Pavle je zelo zanimiva osebnost v moji alpinistični poti. Je mlajši za eno generacijo, zato sta bila njegova soplezalea tudi Janez Jeglič in Silvo Karo. Med odpravo na Šiša Pangmo naj bi njega spremljal Šrauf, mene pa Bence. Ker sta oba zbolela, sva šla midva skupaj v Južno steno. To je bila prva himalajska stena, ki sem jo zmogel v alpskem stilu. Meni to veliko pomeni. Pavle je tam oze-bel in izgubil dva prsta na nogi. Pozneje sva plezala skupaj le še enkrat.
Od doma sva se odpravila kljub nepredvidljivemu vremenu. S ceste v Trento sva se vzpela po lovski stezi pod steno Planje. Tam sva vstopila v smer Mansarda, ki sva jo plezala oba že dolgo nazaj. Zreb je določil mene, da sem se prvi podal v mokro zajedo. Nad njo je bila stena položnejša, a zabelo jc deževati. Vseeno sva nadaljevala po mokrih ploščah. Tudi večina smeri naprej je bila mokra, zato je zahtevala popolno koncentracijo. V zgornjem delu smeri, kjer je ključno mesto, je Pavleta še pred koncem raztežaja ujela ploha. Ko sem jaz plezal za njim. sem prišel na stojišče moker kot miš. V dežju sva prišla na rob stene, kjer sva sedela v zavetju in modrovala. Ugotovila sva, da starejši alpinisti ob napovedi slabega vremena ostanejo doma in se lotijo dela, ki se je nabralo ob pomanjkanju časa. In Pavle je izjavil, češ da sva se obnašala tako. kot da sva mlada in neumna! Po
Pro Montana
sestopu sem se odpeljal domov, zamenjal premočeno opremo in se vračal h koči Na Gozdu. Bil sem tako zaspan, da sem komaj vozil. Zazdelo se mi je, da nekdo za mano prižiga dolge luči. Potem je zasvetila še modra luč in hip zatem meje policist spraševal, kaj je vzrok mojega vijuganja po cesti. To me je zbistrilo, da sem prišel srečno na cilj kljub pravi neumnosti."
Alije bil naslednji dan lepši, ko sta plezala z Bogdanom Bišča-kom v Severni steni Nad Sitom glave?
"Da, vreme je bilo boljše. Plezala sva v steni z nenavadnim imenom, ki pa jo lahko vsak opazi med vožnjo čez Vršič. Za vzpon sem izbral Spominsko Srečka Rihterja. ki mi jo je priporočil prijatelj. Prvi jo je preplezal Slave Svetičič, ki jo je ocenil s V do VI. To je poštena ocena za lepo smer. Všeč mi je bilo, da sva z njo opravila hitro; zaradi povezave prečenja sem se na kolesu spustil v
Česen. Tega alpinista ni trebi posebej predstavljati. Kakšen />" je v tvojih očeh?
"Tomo je moj prijatelj, v katerega nisem nikdar podvomil niti 1* ^ trenutek. Mislim, daje eden bolj'L ših in najuspešnejših slovenski!1 r. alpinistov, kije zaradi vseh splet^ in pranja perila po medijih pov' |( sem nehal plezati v hribih. Tja & spet vrača s svojima sinovom^ rad pa je odšel tudi z. mano. Ple; zanje z njim v AschbrennerjeV smeri mi je bilo v velik užitek Oba sva se čudila plezalcem, ki s" zmogli prvi vzpon v tridesetih le tih. Klobuk dol, še danes je sme1 imenitna! V steni sta sosednj' smer plezala Matjaž VViegele i" Marko Prezelj, daje Marko lahko slikal najin vzpon. Plezali smo hi tro in v lepem vremenu konča' vzpon. Zanimivo je, da je Tom" to smer prvič plezal z mojim hrt' tom pred 25 leti. Tudi midva sv»W veliko plezala skupaj. Z njim sel" & doživel hudo nesrečo v francoski!11\ Alpah, po kateri sploh nisva bil*P
Si
Tomo Česen in Andrej - veselje na vrhu Travnika
Andrej po tuširanju v Planji.
Zadnjico, kjer bom začel vzpon v Vršacu, nato pa se vzpel nazaj na Vršič. Hitra vrnitev je ustrezala tudi Bogdanu, ki je hitel na sestanek.
Bogdana sedaj vsi poznajo kot politika; jaz seveda manj, zato ga z. zanimanjem kaj vprašam o stvareh, ki so večini ljudi bolj skrite. V preteklosti je bil odličen alpinist, član postojnske skupine. Midva se poznava z odprave v Himalajo, kjer sva se z. Marijo povzpela na Broad Peak, Z Bogdanom pa nato na Gašerbrum II. Potem sva splezala še nekaj smeri doma, dokler ni po težki turi v Centralnih Alpah odnehal s plezanjem. Sedaj začenja znova, zato se mi je rad pridružil."
vedno zame.
simobil
Po ženi in hčerki je s teboj plezal 19. julija še sin Anže. Ali se je uspešen športni plezalec izkazal tudi v Severni steni Triglava?
"Z Anžetom doslej nisva veliko plezala v hribih. Ugotovil sem, da je iz mladca postal mož v enem letu. Ker sta s trenerjem ugotovila, da je tudi pri športnem plezanju potrebna vzdržljivost, več hodi v hrib, kolesari in podobno. V Triglavu je bil tak, kot ga še nisem poznal. Žal se mi je prvič na prečenju zgodilo, da sem bil ne-razpoložen za plezanje. Smer Helba sem plezal že poleti in pozimi;, z bratom sva tam naredila prvo zimsko ponovitev. Tokrat se mi je zdela grda, ker so bile vse poči mokre. Dolgo mi ni steklo, zato sva bila na Gorenjskem turn-cu šele ob dveh popoldan. Tam sva hitro pojedla in nadaljevala v Čopovem stebru. Šele tam se mi je zazdelo vse lažje kot kdaj kol i prej. Plezala sva oba prosto in hitro napredovala. Anže je bil navdušen, ker je stena res zračna. Iz nje sva izstopila ob osmih zvečer in se do noči spustila na Kredarico. Ker sva se vrnila domov, bom moral Triglav še povezati / Vršacem."
Naslednji dan si odšel plezat v Travnik, kjer je bil s teboj Tomo
več skupaj v steni, razen na pravah. Zato mi je bilo to plezm v veselje. Po njem smo sestop* y na Vršič in domov." \ Tretjo julijsko nedeljo si konP.\% z 22. smerjo na prečenju. V P^l sojniku je s tabo plezal Srt"\ j Rehberger. Kaj bi mlajšim po^ ^ dal o njem? ^ "Srečo je začel kot igralec II | miznega tenisa. Ko mu je šlo * ^| tekmah slabše kot na treningu- fl L pustil ta šport in se ogrel za alp1 fg nizem. Zelo hitro je napredoval1 L se loteval težkih smeri; nekaj jih plezala tudi midva. Z njim ^ [j Tomazinom sem splezal severi% steno Pika Komunizma v alpski stilu, kar je bilo zame prvič v ^ šokih gorah. Srečo je naredil v6 ko prostih ponovitev težkih srn' v hribih. Potem se je usmeri' športno plezanje. Za mlajše zanimivo, da je kot prvi pr°s
1
■
ponovil s Tadejem Slabetom s Goba v Ospu, kar je prena^, TV. On je bil prvi, kije ponovil0 najtežje smeri v Ameriki s se/_, njo oceno 8B+. Takrat je bil & uspešen športni plezalec, ko1' kdorkoli danes. Ko sem ga p°w bil na plezanje v Hudičev steP5 ni odrekel. Čeprav že dolg0 pleza, je to počel z lahkoto^ užitkom. Smer sva kar hitro sP zala in se vrnila.
Do konca prečenja je ostali še nekaj tur. Kdaj se bodo kot* le?
"V torek je na vrsti Steber tCJj, žev v Mojstrovki s Tonetom čičem. Nato je v načrtu VrŠ^1 Mirkom Krajncem. V Šitah m« spremljal Vid Mesaric, v Razu ^ lovca Davor Zupančič, v MaOg tu žena Marija, v Jerebici sopj* j lec iz Severne stene EigeO11' Triglavu Marko Prezelj in za 2 nec romantična tura v Lep^. Špičju, seveda spet z Marijo— bo vreme lepo, bo vzpone končati do 1. avgusta, kot je jMjj črtu. Takrat bo vsekakor urj^ zaključek prečenja. Če bo še šen vzpon ostal, ga bom pač js dil pozneje. Predvidevam. ves načrt izpadel še bolje, *°\ jg si ga zamislil. Upam, da je ^ dovoljstvo tudi večini moji" j toliko, kotv. Stojan >w
plezalcev, meni."
vsaj
26. julija 2002
GOSPODARSTVO / stefan.zargi@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 17. STRAN
Po kolektivnih dopustih na čakanje
Sindikati, ki delujejo v sistemu delniške družbe Planika, so na skupnem sestanku z upravo v ponedeljek zavrnili
predlog programa začasnih presežkov.
Delavci iz Rovt v Žiri
Konec avgusta, začetek septembra bodo zaprli obrat Alpine v Rovtah. Delavci bodo premeščeni v obrat v Žiri.
I anJ • 150 delavcev Planike bo po poletnih kolektivnih dopustih h gubilo delo. Pravzaprav gre za začasne ukrepe, ker podjetje P** naročil. V Kranju bo šlo na čakanje 50 delavcev, v obratu aJšperk se bo proizvodnja začasno v celoti ustavila in bo brez
I postalo 114 delavcev, v obratu TAirnišče, kjer je zaposlenih 550 ^a,> pa bodo delovni urnik zaradi pomanjkanja dela skrajšali Polovico. K predlogu začasnega prenehanja potreb po delu de-^ev zaradi nujnih operativnih razlogov so negativno mnenje po-1 Predstavniki sindikatov Neodvisnost KNSS (Jože Tomažin),
ifd'kat podjetja Planika (Jelica Kostadinova), Sindikat ZSSS ^nišče (Anton Hozjan) in Sindikat ZSSS Majšperk (Majda Pla-
Če
~ se bodo aktivnosti uprave hA . fanika na tem področju pjevale, bodo sindikati upora-J vsa pravna sredstva za izpod-J^njc njenih sklepov, so imeno-y Zapisali v izjavi za javnost, j faniki vse od stečaja in pri-'nc Poravnave po letu 1999 pote-
^ pr^--- ... .
Proces prestrukturiranja, da bi ^'JŠali proizvodnjo in konku-Jj^no uspešno nastopali na trgu, *ern pa je vodstvo vse doslej Jotavljalo, da bo skušalo ohra-. ' kar največ zaposlenih. Vse j ; daje varnosti za 1190 zapo-^n'h sedaj konec. Naročil jc j^alo za tolikšno število zapo-}lK zato je vodstvo pripravilo gram začasnega prenehanja Ojj.1?^ P° delu delavcev. Po polet-kolektivnih dopustih naj bi šlo
na čakanje 150 delavcev. Sindikati v podjetju temu nasprotujejo, češ da pri določanju začasnih presežnih delavcev niso upoštevali meril, ki jih nalagata zakon in kolektivna pogodba, kar zbija pomisleke, da so-bili odvečni delavci izbrani "po obrazih". Hkrati sc v sindikatih bojijo, da jc ugotavljanje začasnih presežkov uvod v proces trajnejših presežkov in od vodstva zahtevajo pojasnilo, koliko časa bodo trajali začasni ukrepi. Večini delavcev, ki bodo avgusta ostali brez dela, Planika ne bo podaljšala pogodb za določen čas. Po besedah sindikalistov je takih delavcev precej, mnogim pa delo za določen čas podaljšujejo že drugo ali tretje leto. S potekom pogodbe o zaposlitvi ostajajo ti
Vodstvo Alpine Žiri namerava konec avgusta, začetek septembra, odvisno od tega, kako se bo sezona zaključila, zapreti obrat Alpine v Rovtah pri Žireh. Po besedah Janka Rejca, tehničnega direktorja Alpine, je to izključno ukrep, ki bo zmanjšal stroške proizvodnje, obenem pa bo zapolnil pomanjkanje delavcev v obratu v Žireh. V Rovtah, kjer je obrat šivalnice, je zaposlenih 35, povečini delavk, in vse, razen nekaterih, ki se jim izteče delovna pogodba za določen čas, bodo premestili v Žiri. Večina bo še naprej delala v šivalnici, nekaj pa jih bodo prerazporedili po drugih delovnih mestih. Tehnični
direktor je še zatrdil, da bo poskrbljeno za avtobusni prevoz, na delo in meni, da naj bi prehod potekal brez. večjih težav.
Zaposleni v obratu v Rovtah pa premestitve niso sprejeli z navdušenjem. Do sedaj so imeli službo skoraj na domačem pragu, saj jih je večina iz Rovt ali okoliških krajev, zdaj pa se bodo morali z. avtobusom voziti v 11 km oddaljene Žiri. Ali bodo šli na boljše ali na slabše, nihče ne ve. Zelo pa jim jc žal, da bodo morali zapustiti obrat, v katerem so nekateri delali že zelo dolgo. Več o premestitvi zaposleni niso hoteli komentirati. Tina Čadež
Nova prodajalna Media svet
Kranj - Ta teden so na ulici Mirka Vadnova v Kranju odprli novo prodajalno Corning Media svet. Za Ljubljano, Mariborom, in Gorico je to že četrta v verigi tovrstnih prodajaln v Sloveniji. Corning, d.d., s tem nadaljuje načrtovano odpiranje novih centrov z. motom "sveta" najboljših cen. Do septembra namerava odpreti še dva centra. Nova prodajalna bo razveselila zlasti ljubitelje avdio bele tehnike, malih
delavci brez pravic, ki gredo sicer zaposlenim za nedoločen čas, zato sindikati napovedujejo, da bodo v primeru odpuščanja te delavce zaščitili in sprožili ustrezne pravne postopke, saj veljavna zakonodaja in sodna praksa ne dopuščata trajanja delovnega razmerja za določen čas za obdobje 3 ali več let. Sindikatom je zbudilo nezaupanje tudi ustanovitev novega podjetja M BO Kranj, Družbe za trženje d.o.o., ki obstaja od marca letos, njegovi ustanovitelji
Invalidska podjetja - pomemben instrument zaposlovanja invalidov
todska podjetja v veliki meri pripomorejo k zaposlovanju invalidov, večinoma pa tudi
dobro poslujejo.
pa so člani uprave Planike. Dosedanje izkušnje z vzporednimi podjetji vzbujajo sindikatom skrb, da se nemara obeta scenarij stečaja starega proizvodnega podjetja. Milan Bajželj, predsednik uprave Planike, na to pravi, da so to neumnosti. Družba MBO res obstaja, vendar trenutno ne posluje, ustanovljena pa je bila z namenom, če se pokaže priložnost, da bo treba odkupiti posamezni del Planike, da to stori. V zvezi z ugotavljanjem presežkov pa zagotavlja, da gre za začasni ukrep, pri čemer so bili upoštevani tudi vsi zakonski kriteriji. Razlogi zanj pa so v poslovanju, ki mu prilagajajo tudi obseg proizvodnje. V vsej Planiki gre za 150 ljudi, od katerih jih gre okoli 80 na čakanje, ostali pa ne dobijo novih odločb o zaposlitvi za določen čas.
Danica Zavrl Žlebi r
gospodinjskih aparatov, računalnikov in računalniške opreme, avdio in vizualne tehnike, telefonije, fotografske opreme ter nosilcev zvoka in slike. Nova prodajalna na skupno tisoč kvadratnih metrih prodajnih površin ponuja več tisoč izdelkov priznanih domačih in tujih proizvajalcev, kot so Gorenje, Candy, Bosch, Elektrolux, Zanussi, Beko, Ariete, Panasonic, Sony, Grindig, Philips, HPC, Minolta, PCX, Nokia, Motorola, Samsung in številni drugi.
D. Ž., foto: Gorazd Kavčič
' Stana - Prejšnji teden je bil na Ministrstvu za delo, družino in I V| 'a'ne zadeve posvet o delovanju invalidskih podjetij, minister ■l^0 Dimovski pa je predstavnike teh seznanil s pripravo nove J  ate8Ue zaposlovanja invalidov.
Pi
■ p0^a|ki kažejo, da so invalidska ^   Ja pomemben instrument ' bo^Poslovanje invalidov in ! %° lUt,i v prihodnje ohranila to -    h ^'co-e na nove razmere na i ^ Pr 'a S° sPrcm'nJa.i0 'c nekate-/3 '°Va a.Vne podlage za njihovo de-TOn •' ^° podatkih ministrstva MHsr 'nva''dskih podjetij posluje '     Irn dobičkom, vendar bi bilo "(^.drugače, če ne bi dobila odanih sredstev. Glavni inš-
pektor za delo Borut Brezovar je predstavnike invalidskih podjetij seznanil z ugotovitvami nadzora, ki so ga inšpektorji opravili maja. Pregledali so delo 147 invalidskih podjetij, ki zaposlujejo 12.245 delavcev, od tega 5707 invalidov. Pri tem niso ugotovili večjih kršitev delovne zakonodaje. Inšpektorji ugotavljajo, daje teh kršitev v primerjavi z. drugimi podjetji, ki jih pregledujejo,  celo manj. Pred-
stavniki invalidskih podjetij so soglašali, da ta podjetja veliko pripomorejo k zaposlovanju invalidov in da večinoma dobro poslujejo, opozorili pa so na potrebo po ustanovitvi gospodarskega združenja invalidskih podjetij in še na nekatere težave, ki ovirajo njihovo delo. Na prvem od sestankov so se predstavniki ministrstva in invalidskih podjetij dogovorili, da bodo slednji sodelovali pri pripravi sprememb zakonodaje na tem področju in pri pripravi strategije za zaposlovanje invalidov, ki jo pripravlja ministrstvo.
D. Ž.
PIJAČA COCKTA 155,00 SIT
^ k       Kolinska, v plastenki, 1,5 I
'^LOVA JUHA ARG0 166,00 SIT
Droga, v vrečki, 120 g
J°TA S KISLO REPO 269,00 SIT
Eta, konzerva, 840 g
'"'KANTNA KLOBASA 1.129,00 SIT ZA ŽAR
Meso Kamnik, 1 kg
OGRSKA SALAMA 2.349,00 SIT
Kras, v kosu, 1 kg
PoJ**^ 28. in v sobot«, 27. julija je na sporedu posebna ^AfikS' a ve|Ja samo za izdelke v zal°9i- Obrite HIPER-VtvT Crnuče' Pot k sejmišču-32 in HIPERMARKET
CerC\ Parmova ulica 51 v Llubljani- HlpERMARKET H|ppRK' Sl°venska cesta 10, Cerklje na Gorenjskem ter PARKET Tržič, Cesta Ste Marie aux Mineš 4 v Tržiču.
HiperaVcVw<*
čez vikend
% SVEŽE
URICE
.___/
KUMARE
SLIVE
JAGODNA SKUTNA PITA
Kranjski kolaček
v soboto, 27. JULIJA, od 9. do 14. ure:
30%
HIPERMARKET Cerklje, Črnuče, Parmova, Tržič
2IVILA KRANJ, d d . Cesta na Okroglo 3, 4202 Naklo
Deset let Poštne banke Slovenije
Poštna banka Slovenije v tem mesecu praznuje 10-letnico poslovanja. V teh desetih letih si je ustvarila ugled in zasedla opazno mesto med slovenskimi bankami.
Po rasti bilančne vsote je Poštna banka Slovenije še vedno med najhitreje rastočimi bankami, tako da se njen tržni delež vsa leta poslovanja vztrajno povečuje. Dosegla je že dobra dva odstotka bilančne vsote vseh bank in se uvršča na 10. mesto med slovenskimi bankami. Nadpovprečne deleže dosega pri poslovanju s prebivalstvom, predvsem pri depozitnem poslovanju, izplačevanju pokojnin in izvajanju plačilnega prometa. Povečala je tudi stroškovno učinkovitost in produktivnost zaposlenih.
Velik poudarek Poštna banka Slovenije namenja razvoju novih storitev, varnosti in kakovosti poslovanja, graditvi partnerskega odnosa s komitenti. Zastavljeno strategijo banke, postati univerzalna komercialna banka s celovito ponudbo, je v jubilejnem letu uresničila tudi na področju plačilnega prometa s tujino za pravne osebe, ponudbo za občane pa je obogatila z varčevanjem Premium in rentnim varčevanjem.
Posebna prednost Poštne banke Slovenije je daleč najbolj razvejana poslovna mreža v državi: komercialna centra v Mariboru in Ljubljani, predstavništva v Kranju, Celju in Murski Soboti, poleg tega pa se lahko storitve opravijo tudi na vsaki pošti. Pošte imajo zelo ugoden delovni čas, večje
že od 7. ure dalje, pa tudi ob sobotah popoldan in nedeljo dopoldan, v turističnih krajih in v času sezone tudi do poznih večernih ur.
Predstavništvo v Kranju je Poštna banka Slovenije odprla v letu 2000 in se tako približala gorenjskemu gospodarstvu ter omogočila hitrejše opravljanje storitev na enem mestu. Gospodarskim družbam in javnim podjetjem ter samostojnim podjetnikom in kmetovalcem Poštna banka Slovenije ponuja:
- upravljanje s sredstvi na transakcijskih računih,
- opravljanje domačega in tujega plačilnega prometa,
- vezavo kratkoročnih in dolgoročnih tolarskih depozitov,
- odobravanje kratkoročnih in dolgoročnih kreditov,
- izdajanje garancij.
Občanom Poštna banka Slovenije ponuja:
- hranilne knjižice,
- tekoči oziroma transakcijski račun,
- plačilne kartice,
- vezane vloge,
- varčevanje Premium,
- rentno varčevanje,
- razne vrste kreditov....
GORENJSKI GLAS • 18. STRAN
FINANCE, NEPREMIČNINE / info@g-glas.si
Petek, 26. juljjajf stek
Pokojninski družbi A certifikat kakovosti
KOLIKO JE VREDEN TOLAR - 26. 7. 2002
nakupni/prodajni   nakupni/prodajni nakupni/p'1
V začetku meseca je Pokojninska družba A, d.d., pridobila certifikat kakovosti ISO 9001:2000.
MENJALNICA
1 CHF
1 USD
1 EUR
HRANILNICA LON, d d. Kranj   155,50 156,50     225,50 228,50     227,30 22]
Ljubljana - Dobljeni certifikat potrjuje, da omenjena delniška družba posluje po mednarodno uveljavljenih merilih kakovosti, predsedniku uprave Pokojninske družbe A Petru Filipiču pa ga je izročil predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Čuk.
V Pokojninski družbi A pravijo, da jim bo uvedba standarda omogočila dosego in ohranjanje ter nenehno izboljševanje sistema kakovostnega poslovanja na učinkovit način, ki ustreza zavarovancem in njihovim delodajalcem. Dodatno pokojninsko zavarovanje je dolgoročna pogodba med družbo in zavarovanci in temelji na
pravilih zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter na pokojninskih načrtih. Projekt ISO 9001:2000 so začeli izvajati konec minulega leta, uvedli so proces izboljšav in redno spremljali zadovoljstvo svojih strank. Pokojninsko družbo A, ki se ukvarja s kolektivnimi zavarovanji, je ustanovila skupina velikih gospodar-
skih družb (med njimi so tudi Lek, Petrol, Sava Kranj, Slovenske železarne, Remos, Luka Koper, PC Mercator, Adria Mobil, Aktiva Group in AMZS, družbe ustanoviteljice pa skupaj zaposlujejo več kot 35.000 delavcev) z namenom, da v njej zavarujejo svoje zaposlene in zaposlene drugih družb. Nihče od ustanoviteljev ne presega 8,6-odstotncga lastniškega deleža, kolektivna zavarovanja pa ji omogočajo poslo-
HIDA - tržnica Ljubljana ILIRIKA Jesenice
156,00 156,50     229,00 229,90
ILIRIKA Kranj
INVEST Škofja Loka
KOVAČ
(na Radovljiški tržnici)
vanje z nižjimi stroški. Družba oddaja sredstva v upravljanje bankam, izplačevanje pokojnine pa bo prenesla na zavarovalnice. Zavarovanec bo zavarovalnico sam izbral. V Pokojninski družbi A je zavarovanih več kot 21.000 zavarovancev, vplačanih premij pa je za 2,3 milijarde tolarjev, kar jo uvršča med največje slovenske iz- TAL0N Škofja Loka vajalce dodatnega pokojninskega zavarovanja.
Renata Škrjanc
155,50 156,70     227,60 230,50
227,303
227,30 22| are
155,50 156,70     227,60 230,50
156,00 157,30     228,90 230,60
KREKOVA BANKA Kranj. Sk. Loka 155,76 157,63     228,32 231,06
227.30J? 227,00
155,80 157,00     227,70 230,20
ŠUM Kranj
236 26 00
226,49 jL, 227^1
VOLKSBANK-LJUD. BANKA idLKnnl  155,79 157,60     228,36 230,76
PBS D.D. (na vseh poštah)
155,76 157,50     228,32 231,00
226,53 Jg! 226,49 22l e
155,30 156,50     227,00 229,90
WILFAN Jesenice supermarket Union
586 26 96
227,30 jgi frr HO
VVILFAN Kranj
236 02 60
Bencin cenejši, kurilno olje dražje
Ljubljana - Od minulega torka spet veljajo nove cene goriva. Kurilno in plinsko olje sta se podražila, bencin pa se je pocenil. Plinsko olje D2 je dražje za 1,40 tolarja, liter po novem stane 150,70 tolarjev, kurilno olje pa se je podražilo za 0,60 tolarja, za liter kurilnega olja je treba odšteti 86,20 tolarja.
Intereuropin dobiček razvoju in dividendam
Ljubljana - Minuli teden je bila skupščina delniške družbe Inter-europa, na kateri je bilo navzočih 65,64 odstotka predstavnikov kapitala. Omenjena družba je lansko poslovno leto končala z bilančnim dobičkom v višini 7.863.098.000 tolarjev, od tega bo 6.228.096.000 tolarjev ostalo nerazporejenih.
Liter 95-oktanskega neosvinče-nega bencina po pocenitvi za 0,60 tolarja stane 182,80 tolarja, liter 98-oktanskega neosvinčenega bencina pa 190,70 tolarja. Tokratna podražitev kurilnega olja je že tretja, pri tem je zanimivo, da je bilo kurilno olje najcenejše sredi glavne kurilne sezone v začetku leta. Cene nafte in njenih derivatov na svetovnih trgih so zadnja leta zelo nepredvidljive, zadnja
podražitev kurilnega olja pa naj bi bila že znanilec bližajoče se kurilne sezone in večje porabe kurilnega olja. Tečaj dolarja se je v zadnjih dveh tednih znižal za 2,27 tolarja, v enakem obdobju seje tona kurilnega olja podražila za 4,8 dolarja, plinskega olja za 8,5 dolarja in bencina za 0,4 dolarja. Plinsko olje D2 jc bilo najdražje aprila, saj je bilo za liter treba plačati 155,80 tolarja.  R. Š.
Interbrew 90 tolarjev za delnico
Ljubljana - Ugibanj o ponujeni ceni je konec, saj je koncem In-tcrbrevv v začetku lega tedna od Agencije za trg vrednostnih papirjev prejel dovoljenje za objavo javne ponudbe odkupa delnic Pivovarne Union, ki še niso v njegovi lasti. Trenutno ima v lasti 40,92- odstotka vseh Unionovih delnic, v svoji objavljeni ponudbi pa je za eno Unionovo delnico pripravljen plačati 90 tolarjev. Toliko je ponudil že v svoji prejšnji ponudbi, objavljeni novembra lani, njegova ponudba pa je za tisočaka manjša od ponudbe Pivovarne Laško. Javna ponudba za odkup Unionovih delnic je začela veljati minuli torek in bo trajala 28 dni. Dovoljenje za objavo ponudbe za odkup vseh delnic Uni-ona po ceni 91.000 tolarjev pa je
od Agencije za trg vrednostnih papirjev dobila tudi Pivovarna Laško. Cenejše ponudbe Interbrc-wa tako v omenjenem koncernu kot tudi v Pivovarni Laško pred Unionovo četrtkovo skupščino niso želeli komentirati, na Uradu za varstvo konkurence RS pa so pojasnili, da jih ne zanima cena, ki jo je pripravljen plačati Inter-brew, ampak vpliv, ki bi ga morebitni prevzem Pivovarne Union povzročil na slovenskem trgu. Direktor Urada za varstvo Andrej Plahutnik jc izdal sklep, s katerim je Pivovarni Laško in družbi Co-gito prepovedal uveljavljanje upravljavskih pravic za delnice Pivovarne Union, ki so v njegovi lasti, gre za 52,12-odstotni delež, Pivovarna Laško pa se je na ta sklep že pritožila. R. Š.
Delničarji so sklenili, da bodo del čistega dobička v višini 1.580.483.000 tolarjev izplačali delničarjem v obliki dividend. Bruto dividenda na delnico je 200 tolarjev. Koncem Intereuropa je lani ustvaril 36 milijard tolarjev prihodkov, ki so se povečali za 10 odstotkov, dobiček iz poslovanja pa za 18 odstotkov. Na vseh svojih poslovnih področjih, razen cestnega in železniškega prometa, je Intereuropa lani presegla načrtovane rezultate. Najbolj, za tretjino, se je povečal kopenski promet. Tudi v letošnjih prvih petih mesecih je koncem posloval uspešno in ustvaril 18 milijard tolarjev prihodkov, k dobrim rezultatom pa so svoj delež prispevale tudi vse povezane družbe v Sloveniji in na Hrvaškem. Rast prodaje je bila največja na področju zračnega prometa, ki mu sledijo terminalske storitve ter pomorski in kopenski promet.
Intereuropa je lani zelo razširila svojo poslovno mrežo v jugovzhodni Evropi, v Sloveniji in na Hrvaškem pa je z naložbami v lo-
gistične terminale in z razvojem logističnih produktov postala vodilni ponudnik logističnih storitev. Zaključila je investiciji v Varaždinu in Zagrebu, odprte naložbene projekte pa ima še v Osijeku, Skopju in na Reki. S prevzemom družbe Robno transportni centar Sarajevo je utrdila svoj položaj v Bosni in Hercegovini, dokapitalizacija družbe Interjug -As pa ji odpira možnosti za razširitev dejavnosti tudi v Jugoslaviji. Struktura dobička je potrdila upravičenost vlaganj v širitev logistične mreže, saj je družba pomemben delež prodaje ustvarila na tujih trgih. Koncem Intereuropa, nekoč klasični špediter in cestni prevoznik, postaja sodobno logistično podjetje z globalnim logističnim servisom. V prihodnje naj bi postal vodilni ponudnik logističnih storitev v jugovzhodni Evropi, med pomembnejšimi načrti pa so na skupščini omenili krepitev partnerske poslovne mreže in širitev zmogljivosti v državah Evropske unije.
R. Š.
Nov Siemensov mobilnik M50
Ljubljana - Prihodnji teden prihaja na slovensko tržišče nov Siemensov mobilnik M50, ki je namenjen širokemu krogu uporabnikov. To je prvi mobilnik srednjega razreda, ki poleg hitrega prenosa podatkov GPRS vsebuje tudi programski jezik Java. Zanj bo treba odšteti 59.900 tolarjev. Jeseni pa v Siemensu za slovenski trg obljubljajo še dva modela, in sicer C55 ter A50. Med zadnjimi dosežki tehnologij tretje generacije v Siemensu omenjajo vgradnjo storitev UMTS v gibajoči se avtomobil. Pred časom so predstavili tudi vozilo, ki ponuja različne večmedijske storitve UMTS, npr. video telefon, navigacijski sistem, prenos video in zvočnih vsebin ter z video zapisi podprtih zabavnih in informacijskih vsebin. Siemens bo v nov Grundingov sistem Infotain-ment System 2002 vgradil modul AC35 GSM/GPRS.  R. Š.
Hofer
obvešča
S IT EUR	SIT EUR	
FHrtoranžada                -J 43 Qft	Goldana limonada         119  fl AO pomarančna, 1,51                       ■ aC Wj*fv	
Flirt limonada                4AO   A CC jabolčna, češnjeva, 3 x 0,2 1          1 **Q vivv	Ameristar cola              112  0 49	
Topstarcola                361 1,59	Montanella voda           9Q^  1 90 mineralna, italijanska, 6x0,51     MmZrO lja£«/	
Goldland oranžada         361   1 59	Karlkrone radler               gg  Q JQ	
IsoFruit                       fiC7   O QQ izotonični napitek, 6x0,51           w%/ I mmj\J%J	Karlquell pivo                  O A  A QO brez alkohola, 0,5 1                     0%7   U jO%/	
Goldland oranžada         4*07   1 79	Karlquell pivo                   O A  A OQ marčno, 0,51 ViVt/	
Goldland sirup              A C O   A QQ iz bezgovih cvetov, 0,7 I             HTVfc    1 jV%/	Svveet Vallev sok            A Qq  A QC multlvitaminski, različno sadje, 11   1 \tO   UjOv	
Goldland sirup              ARO   1 00 iz 3 različnih vrst sadja, 0,7 I I	Svveet Vallev dietični sok A O A  A "TA multivitaminski, 12 vrst sadja, 11    S O U   Uj 1 %/	
Goldland sirup              ARO   1 QQ iz različn. gozdnega sadja, 0,7 I    *TwaC    1 jJ/J/	Svveet Valley                  A O A  A 7Q pomarančni nektar, 1,5 I             1 OU   Ui i v	
Goldland sirup              ARO   1 00 malinov s citrono, 1 I                 lw4    1 jww	Goldland                     1 AR  H RR jabolčni nektar, manj kalorij, 1,51    1 IO UjVv	
Goldland sirup               ARO   1 00 ribezov s citrono, 1 I                               1 jww	Kings Crown                 A Q A  A 7A ledeni čaj, breskov, 1,5 1             1 OU   V, 1 V	
Goldana limonada           A A *\   A Af% zeliščna, 1,51                           1 I L UjH«7	Kings Crown                 A Q A  A -fQ ledeni čaj, citronin, 1,5 1              IOU   Uj 1 «/	
Goldana limonada          110   (\ AO citronina, 1,51                           l i Mm Vy*W	Sodaqua                        r"7  A OF soda voda, 1,5 1                         Q I Uj4v	
	Hofer	
Ponudbe veljajo do odprodaje ?aloy Cene vsebuje|o vse davke Cene v S IT so informativne in odvisne od valutnih ra/menj Tiskovne napake niso izključene		vvvvw.hofer.at
Klagenfurt Celovec
Villach Beljak
Volkermarkt Velikovec
Eberndorf Dobrla vas
Odprto tudi ob sobotah od 8. do 17. ure
VVILFAN Radovljica, Grajski dvor VVILFAN Tržič
povprečni tečaj
530 40 40 (8.h - 13.h, 13.45h - 18h) ^ ^ 596 38 16 __
227,00 2jj
155,69 156,99     227,83 230,29
eni "bli
Mobilni operaterji dvignili cel
Ljubljana - Slovenski operaterji mobilnih komunikacij Mob'^n Debitel, Si.Mobil in WWI bodo s 1. avgustom povišali cene svl o, storitev za približno 10 odstotkov.
Mobilni operaterji pravijo, da do sedaj cen še niso uskladili z inflacijskim gibanjem, podražitev pa je nujna tudi zaradi razvoja telekomunikacijskih omrežij in storitev. Mobitel, največji slovenski mobilni operater bo zvišal cene priključnim mesečnih naročnin in pogovorov za približno 10 odstotkov ter SMS sporočil za 30 odstotkov. Nespremenjene bodo ostale cene klicev v fiksna omrež-
cene njegovih storitev so olj dj ' ljene na spletnih straneh, na i ^ pa so tudi v njegovem ceni^ pomoč naročnikom. Pov$ cen je bilo po njihovem neizogibno, saj dosedanje cew morejo več zagotavljati prav* namike razvoja mobilnih kom1 kacij, kar je lahko dolgo^ škodljivo tako za uporabnic za konkurenčnost slovenj y trga mobilnih komunikacij svojem sporočilu javnosti se-
ja, cene mednarodnih pogovorov
ter cene pogovorov in naročnine drugim zapisali, da so se v za naročnike Mobitelovih poslov- niji od leta 1998 ne glede na nih omrežij. Še vedno veljajo tudi vse ugodnosti in popusti (storitev Zveza ali Naveza, podjetniški bonus, popust na pogovore). Zaradi podražitve se bo po predvidevanjih mesečni račun povprečnega
uporabnika povečal za tri do pet  letih cene svojih storitev v I £ odstotkov, seveda odvisno od  prečju znižala za 68 odsto« strukture prometa. Doslej so bile cene Mobitel1
Mobitel je minuli ponedeljek  storitev med najnižjimi v Evi objavil spremembo cenika, nove
pO]
■M
cen ostalih življenjskih dobf" ^ relativno visoke inflacije (sk1 ttjv 26 odstotkov) cene storitev m nih komunikacij nižale, v tel* dobju ni bilo niti ene podra* Družba Mobitel je v zadnjih*
Pla
'JU
1*
Pl;
Inšpektorji FDA zadovoljni z Lekom
iN
Ljubljana - Konec junija je bila v ljubljanski farmacevtski o Lek inšpekcija ameriškega upravnega organa za nadzor hrane in vil - FDA (Food and Drug Administration). Inšpektorji so prog' Lekovo proizvodnjo antibiotika amoksiklav, in sicer na petih P, jah; preverili so proizvodnjo klavulanske kisline v Lendavi, konti® razvoj klavulanske kisline v Mengšu, kontrolo in razvoj amoks''' v Ljubljani, proizvodnjo penicilinskih izdelkov na Prevaljah in K laboratorij v Ljubljani. Ameriški inšpektorji so pri pregledu upoo najnovejši standard za proizvodnjo farmacevtskih učinkovin Q7A, ki je v ZDA veljaven od lani. Ugotovili so, da na noben^ pregledanih segmentov proizvodnje ni odstopanj in ustrezajo pfll som. To je od leta 2001 v Leku že tretji pregled inšpekcije FDA
Instalacija bo skladiščila naftne reze^
Ljubljana - Minuli ponedeljek sta direktorja Zavoda Republik^ venije za blagovne rezerve nafte in njenih derivatov ter podjetja'., lacija, d.o.o., Anton Grabeljšek in Boris Gorup, za obdobje peti™ let podpisala dolgoročno skladiščno pogodbo, s katero naj bi ufj skladiščenje obveznih rezerv naftnih derivatov. Podpisana pogod^ gotavlja tudi nove skladiščne prostore in omogoča njihovo redno 0 . ljanje. Podjetje Instalacija mora v devetih mesecih na lokaciji pri Kopru zgraditi 60.000 kubičnih metrov velik rezervoar ter p0^, ti zmogljivost tega skladišča. Omenjena lokacija je tudi v Odi" spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročne* srednjeročnega plana Republike Slovenije predvidena kot ena od t cij za shranjevanje obveznih rezerv. Skladišče je tehnološko sod , opremljeno, njegova prednost pa je tudi možnost pretovarjanja- * no znaša približno 1,8 milijona ton. Novozgrajeni rezervoar ho K njen shranjevanju motornih bencinov in srednjih destilatov. V sk a direktivami Evropske unije mora Slovenija do leta 2005 zagotovlj dnevne rezerve nafte in njenih derivatov. Glede na lansko porabo r stavljajo take rezerve približno 500.000 ton nafte in derivatov, je potrebno zagotoviti približno 670.000 kubičnih metrov sklad ■ ga prostora. R. Š.
CESTNO PODJETJE KRANJ
družba za vzdrževanje in gradnjo cest, d.d. KRANJ, Jezerska c. 20
Vabi k sodelovanju mlade, delavne in samoiniciativne
STROJNIKE GRADBENE MEHANIZACIJE
Če je naša ponudba za vas izziv in vas veseli delo v gradbeni or. rativi ter imate ustrezno izobrazbo - strojnik gradbene menal"! :nil< je ali avtomehanik oz. avtomehanik - voznik s tečajem str TGM, zaželen je tudi vozniški izpit C kategorije, pošljite 9°°^ $ z dokazili o izobrazbi in opisom dosedanjih delovnih izkus naslov: Cestno podjetje Kranj, družba za vzdrževanje in 9 cest, d.d., Jezerska cesta 20, Kranj.
Kii6jU|jja 2002	••••••• PODJETNIŠTVO IN OBRT / renata.skrjanc@g-glas.si	GORENJSKI GLAS • 19. STRAN
		
država namesto upnikov ščiti goljufe?
t sevalci Slovenske hranilnice in posojilnice Kranj (SHP) so ustanovili odbor varčevalcev in poskrbeli za svetovalno pisarno. Drevi se bodo v Tržiču zbrali na protestnem shodu.
$W> Kranjska hranilnica je pred dobrim mesecem šla v stečaj, - ih dva *'s°č njenih varčevalcev pa je ostalo brez svojih !2j | ankov. Njihovo ogorčenje in očitki so upravičeni, saj se slabi °vrti rezultati in izguba niso zgodili čez noč. V odboru varče-M .°ev pravijo, da bi SHP morala zapreti vrata že pred sedmimi > ne pa zavajati varčevalce in sprejemati vlog vse do zadnjega >e* Svoj denar zahtevajo nazaj in pravijo, da ne bodo odnehali. L^?rarjili bodo vsa pravna sredstva in če ne bo šlo drugače, bodo J° pravico iskali tudi na evropskem razsodišču.
4 av'tcljcm Andrejem Tošem,
nj)JI bi še ta teden končal bilan-lp"°datke o finančnem stanju ^pričakujemo te dni. Po prvih
petčlanski odbor se je pred 01 tednom sestal s stečajnim
naj bi varčevalci dobili
'2no tretjino prihrankov. Ste-P upravitelj premišljuje tudi o ~H *nosti prodaje terjatev z licita-' vendar je jasno, da bo tako P'ačan le del kreditov. Jasno $ . Je- da v celoti ne bomo popla-|> kljub temu bi bil to najhitrej-J P*Cin za poplačilo upnikov. Ra-1 ,at' °a premoženje n^l'nica na Hrvaškem je pov
ki ga ima .^m je pov-n<  ^smiselno, saj bo še sreča,
če bodo z vrednostjo nepremičnin poplačani dolgovi, kajti gradili so s krediti, zato si od tega premoženja ne moremo obetati povečanja stečajne mase. Zanimiv je podatek, da jc bilo v hranilnici ob prihodu stečajnega upravitelja le 10 milijonov tolarjev gotovine," je povedal Mihael Petek.
Upniški odbor je poskrbel za brezplačno svetovanje, ob torkih od 9. do 18. ure, v stavbi na Likozarjevi 1, v Kranju (v nepo-
Mihael Petek
sredni bližini bivše hranilnice), prostore jim je brezplačno odstopila Obrtna zadruga Kranj, nasveti pa so na volji tudi na telefonski številki (04) 233-15-94. S svetovanji so začeli pred dnevi in so dobro obiskana, odbor varčevalcev pa se trudi, da z možnostmi, ki jih imajo, seznanil čim več varčevalcev, kajti niso redki primeri, ko kljub poročanju medijev nekateri varčevalci tudi dober mesec po stečaju zanj sploh niso vedeli. Odbor varčevalcev je bil minuli teden tudi pri varuhu človekovih pravic Matjažu Hanžku, ki naj bi posredoval v tem primeru, njegov odgovor pričakujejo v začetku septembra. V omenjeni pisarni varčevalci poleg nasvetov dobijo tudi pristopne izjave za odvetnika. Odvetniška pisarna Čeferin je pripravljena zastopati vse varčevalce, ki so v SHP izgubili svoje prihranke. Ob podpisu izjave vsakdo plača 14.000 tolarjev ter po dobljeni tožbi še 5 odstotkov iz-tožene vsote. "Pristopne izjave
Pisarna za pomoč varčevalcem je odprta vsak torek od 9. do 18. ure.
Dogovor o politiki plač v obrti
pijana   Predstavniki vlade, sindikatov in deviških organizacij so minuli mesec sprejeli Do-°r o politiki plač za obdobje do leta 2004. Novi I v°r določa način usklajevanja plač po splošni ril i/^ivni pogodbi za gospodarske dejavnosti, po |ci    Vr>ih pogodbah dejavnosti in podjetniških koji vnih pogodbah; način usklajevanja minimalne A j |arnčene plače; način izplačevanja in spremljali £ a^. Izhodiščne plače za posamezne tarifne raz-Se usklajujejo po kolektivnih pogodbah, osnov-
Plač
e pa le v primeru, če bi se njihova višina zni-
,1   Pod znesek izhodiščne plače. Izhodiščne plače ' Posameznem letu usklajujejo v višini 100-rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju n°Vember.
v
stotne >uar
i, , dogovora se bodo izhodiščne plače
4*v )("''U P'iU" /a mcsec avgust povečale za 4,2 ^a, ob izplačilu plač za mesec december pa se
bodo povečale še za razliko med doseženo 100-odstotno rastjo cen življenjskih potrebščin v obdobju januar - november in že obračunanim avgustovskim povečanjem.
Prihodnje leto se bodo izhodiščne plače pri izplačilu plač za mesec avgust povečale za 2,5 odstotka, če pa bo rast življenjskih stroškov presegla 2,8 odstotka, se bodo izhodiščne plače povečale še za razliko v rasti cen življenjskih stroškov nad 2,6 odstotka. Pomembna je tudi določba, da se lahko v panož-nih kolektivnih pogodbah določi drugačen način usklajevanja izhodiščnih plač z rastjo cen življenjskih potrebščin. Z rastjo cen življenjskih potrebščin se bodo usklajevale tudi zajamčene plače. Novost je tudi določba, da so pri delitvi sredstev na podlagi poslovne uspešnosti soudeleženi vsi zaposleni, in sicer sorazmerno s svojim prispevkom k doseženim rezultatom. R. Š.
bomo zbirali še do konca avgusta, doslej jih je podpisalo 70 varčevalcev. Poleg izjave in nasvetov dobijo pri nas tudi obrazec za prijavo terjatev, kajti na sodišču mora vsak sam prijaviti svojo terjatev, kar morajo storiti do 28. avgusta letos. Do sedaj je to storilo 40 upnikov. Ob tem bi varčevalcem svetoval, naj ne čakajo do zadnjega dne, ampak čimprej," je pojasnil Petek.
Za vsako izgubljeno denarno vlogo, se skriva drugačna življenjska zgodba. Nekateri so izgubili življenjske prihranke, drugi denar za nakup stanovanja ali prihranke za stara leta ali za študij. Med ogoljufanimi varčevalci je tudi Janez Stare, državljan Slovenije in Švice, ki se je na stara leta vrnil domov, v SHP pa vložil vse prihranke, ki jih je varčeval za stara leta. Ostal je brez 4 milijonov tolarjev. "Mislil sem, da sem posloval s poštenimi ljudmi, pa se je izkazalo, da so hranilnico vodili goljufi in prevaranti. Jaz nisem upnik, ampak varčevalec. Zelo razočaran sem tudi nad našo vlado, policijo in sodstvom, ki je
kot kaže, na strani goljufov. Vse je ista banda! Če nam, država ne bo priskočila na pomoč, jo bom tožil na evropskem sodišču, o dogodku pa bom obvestil tudi švicarsko dr-
žavo in naš konzulat. Če se reševanje težav ne bo premaknilo z mrtve točke, se bojim, da bo komu "počil film" in bo vzel pravico v svoje roke. Kako je mogoče, da ljudje, ki so nas okradli, nemoteno živijo v svojih domovih in se jih roka pravice še ni dotaknila? Mi ne potrebujemo advokata, naš advokat so hranilne knjižice in denar, ki je ostal v SHP," je vidno razburjen dejal Stare, ki se z drugimi varčevalci tudi sprašuje, kdo bo plačal stečajni postopek. Ogoljufani varčevalci se bodo danes ob 17. uri, pred trži-ško občinsko stavbo, zbrali na protestnem shodu, na katerega so povabili tudi ustanovitelje in uslužbence hranilnice, stečajnega upravitelja, predstavnike Banke Slovenije in države ter župane občin, kjer je imela SHP svoje poslovalnice.
Renata Škrjanc, foto: R. Š.
Poletne novosti Pošte Slovenije
Ljubljana - Pošta Slovenije je tudi v poletnih mesecih poskrbela za novosti. Na trg je poslala nove znamke, pismo celino, avgusta pa bosta i/šli še novi dopisnici. Nove znamke in pismo so naprodaj od 19. julija, dopisnici pa bodo začeli prodajati prihodnji petek. Na novih znamkah za 150 tolarjev so motivi: cvet borovnic, mali zimski pedic in gozdna borovnica in so natisnjeni v štiribarvnem ofsetu v polah po 45 znamk. V polije tudi pet vinjet z motivom lisice. To je že četrti sklop znamk iz serije Sadne vrste v Slovenije, do sedaj so izšle znamke z motivi češenj, jabolka in breskve. Znamke jc oblikoval Matjaž. Učakar. Novost v ponudbi Pošte Slovenija je tudi pismo celino s potiskanim pisemskim papirjem in je po pismu z. motivom najevske lipe drugo pismo, ki ga je Pbšta izdala letos. Motiv na pismu je Martin Krpan s kobilico, na odtisnjeni znamki Martin Krpan v Ljubljani, lik Martina Krpana pa je tudi na pisemskem papirju. Cena pisma je 130 tolarjev, motive pa je po ilustracijah slikarja Toneta Kralja oblikovala Suzana Duhovnik. Prihodnji teden pa bosta izšli tudi dotiskana dopisnica, ki jo je Pošta pripravila ob udeležbi na filatelističnem sejmu Philakorea, ki bo od 2. do 11. avgusta letos v Seulu. Na dopisnici sta dotiskana logotip in maskota prireditve, izšla bo v nakladi 3.500 kosov, ob 12. zletu Zveze tabornikov Slovenije, ki bo 2. avgusta letos v Tolminu, pa bo izšla ilustrirana dopisnica z motivom tabora. Oblikoval jo je Jakob Bevk, i/šla pa bo nakladi 4.000 kosov. R. Š.
Zveza hranilno kreditnih služb Slovenije
V prvi vrsti je pospeševanje kmetijstva
Do februarja 2004 se morajo vse hranilno kreditne službe (HKS) v Sloveniji prilagoditi zakonu o bančništvu. To velja tudi za kmetijsko zadružne HKS, ki so se s tem namenom v zadnjem obdobju združile v enotno hranilno kreditno službo pod okriljem Zveze Hranilno kreditnih služb.
V?
Iui £vezi HKS Slovenije tako danes de-p*p3 hranilno kreditnih služb (HKS) s q r°čja kmetijstva in gozdarstva. Na 0r renJskem sta iz nekdanjih HKS sedaj »n'z'ram dve poslovni enoti - PE Loka (prej HKS Škofja Loka) in 5>ln ni' v kater' so združene HKS 0oša, Zadružna HKS Naklo, HKS za lanjsko, HKS Srednja vas v Bohinju, ^ Tržič in HKS Medvode. Članica
tek, HKS Pa Je tudi HKS CcrkUe- Di" $ila°r Zve/e HKS Slovenije Tomaž ^ ' univ. dipl. ekon., v našem pogovo-v^a§olavlja, da se glavni namen delo-V HKS kljub združevanju in prilaga-
jati
^eniin0V' zakon°daJi ™ v ničemer spre-
djt^t'jsko - gozdarske hranilno kre-^l^.službe se združujejo v zvezo.
hra 0 Začetka leta 2004 se morajo vse ŽOrj-J 0 kreditne službe v celoti prila-1 le' Zantcvam Zakona o bančništvu, toj '
*il
Krnetijsko - gozdarskih HKS prila-nJe Poteka tako, da se večina HKS
Zveza HKS Slovenije, Poslovna enota Kranj, ima sedež na Primskovem, v stavbi Kmetijsko gozdarske zadruge Sloga Kranj.
s'ti?h v en°tri° hranilno kreditno rijje m Pod okriljem Zveze HKS Slovele »i j ta način bodo HKS tudi v bodo-$lediie
razvoju bančnih storitev in nu-
°Vit fC)J'm komitentom kvaliteten in ce-h*Ks ^ančni servis. Članstvo v Zvezi ^ovg • Jc lud' članica Združenja bank ^ni» ' Je prostovoljno, posamezne L,cvPa so samostojne pravne osebe." £vCž sJ™a je potemtakem funkcija **KS?
f^kcC?a Slovenije ima dvojno
Ije u'J0- Po eni strani deluje kot združe-Hrjlniranilno kreditnih služb, po drugi en^0 Pa opravlja tudi vse dejavnosti
Hira renJe zastopa sistem HKS, koordi skrr)j a'ne aktivnosti na ravni države, lr)fornva ,,zohraževanje, enoten sistem Sre<jsi at,ke, skrbi za prerazporejanje v rned posameznimi HKS ter
njene članice. Zveza HKS kot
vodi ostale aktivnosti, ki so v skupnem interesu članic."
Seje pri spreminjanju statusa HKS spremenilo tudi njihovo dosedanje poslanstvo, to je pospeševanje kmetijstva?
"Glavni namen delovanja Zveze HKS Slovenije je še vedno pospeševanje kmetijstva, kar pomeni zbiranje denarnih sredstev od kmetov in plasiranje le-teh nazaj v kmetijstvo. Varčevalci so večinoma kmetje, vendar so HKS odprte tudi za ostale fizične in pravne osebe. Hranilno kreditne službe so pri poslovanju še vedno zelo tesno povezane s kmetijskimi zadrugami, vendar so povsem samostojne pravne osebe, tako da je finančno poslovanje ločeno od ustanoviteljev. Upravljanje je urejeno tako, da so organi upravljanja imenovani od ustanoviteljev, med člani organov upravljanja pa so tudi kmetje. Tak pristop daje var-
čevalcem možnost, da soupravljajo z denarjem, ki so ga zaupali svoji HKS."
Sedaj aktualno vprašanje je: kdo jamči za hranilne vloge v hranilno kreditnih službah?
"Varnost hranilnih vlog ureja Zakon o hranilno kreditnih službah, ki določa, da za hranilne vloge jamčijo ustanoviteljice HKS z vsem svojim premoženjem. Vse naše HKS imajo obvezno rezervo pri Banki Slovenije in likvidnostno rezervo pri Zvezi HKS ali pri eni od poslovnih bank. Ta rezervirana sredstva zagotavljajo likvidnost hranilnih vlog. Poleg omenjenega jamstva pa so pri večini HKS hranilne vloge zavarovane tudi z garancijo poslovnih bank, s tem pa je do višine bančne garancije zagotovljeno tudi jamstvo Republike Slovenije."
Vendar obstaja razlika med poslovno banko in hranilno kreditno službo.
Obseg poslovanja HKS je ožje kot bančno, mar ne?
"Poslovanje HKS poteka po bančnih predpisih in načelih. Od poslovnih bank pa se razlikuje predvsem v tem, da imajo banke širši obseg poslovanja, HKS pa tudi ne opravljajo deviznih poslov. Posli, ki jih opravljajo HKS, so omejeni na tolarsko poslovanje s fizičnimi in pravnimi osebami. Kredite pri HKS lahko najemajo fizične osebe, pravne osebe pa le, če so hkrati ustanovitelji HKS, pri kateri najemajo kredit. Ustanovitelji kmetijskih in gozdarskih HKS so večinoma kmetijske zadruge in podjetja s področja agroživilstva. HKS ne daje kreditov ostalim gospodarskim družbam. Ostala denarna sredstva so deponirana pri poslovnih bankah in vložena v vrednostne papirje Republike Slovenije"
Kje je prednost biti komitent HKS in ne poslovne banke?
"Prednost HKS pred poslovnimi bankami je, da se delavci HKS zaradi ožjega obsega poslovanja lažje posvetijo posameznemu komitentu. Na osebnem stiku in poznavanju komitentov temelji svetovalna funkcija HKS, ki dopolnjuje osnovno funkcijo zbiranja in posojanja denarja."
Katere so glavne storitve hranilno kreditnih služb, ki so združene v Zvezi HKS Slovenije?
"Glavne storitve so povezane z. zbiranjem hranilnih vlog in dajanjem kreditov kmetom in drugim strankam. Sem sodijo hranilna knjižica, vse vrsto računov - žiro, tekoči, transakcijski, tolarske
vezave in razni krediti. HKS daje kredite v proizvodne namene, dopolnilne dejavnosti na kmetijah, nakup kmetijskega repromateriala in pa tudi potrošniške (gotovinske) kredite. Poleg tega HKS opravljajo storitve plačilnega prometa, posredujejo pa tudi državne kredite za razvoj demografsko ogroženih območij ter različne oblike državnih subvencij, namenjenih kmetijstvu. Svojo ponudbo finančnega poslovanja hranilno kreditne službe dopolnjujejo z opravljanjem storitev po pogodbi. To velja predvsem za tiste dejavnosti, ki jih HKS zaradi zakonskih omejitev, ne morejo opravljati samostojno. Kot že rečeno, gre tu za menjalniško in devizno poslovanje. Na blagajnah HKS pa je možno dobiti tudi informacije o poslovanju z investicijskimi skladi KD Investments in o trgovanju z vrednostnimi papirji."
Pod okriljem Zveze HKS Slovenije je trenutno 33 HKS. To verjetno pomeni, da imate s svojimi enotami pokrito celotno območje Slovenge?
"Vse HKS poslujejo na skupno več kot 200 blagajniških mestih, ki so večinoma odprta vsak dan. Široka mreža blagajniških mest po vsej Sloveniji je pomembna ugodnost, saj pomeni, da lahko imetnik hranilne knjižice katerekoli HKS dvigne denar na vsakem od 200 blagajniških okenc širom Slovenije ter na okencih Slovenske zadružne kmetijske banke d.d. Ljubljana.
Dobro smo zastopani tudi v gorenjskem prostoru, kjer se vse naše storitve izvajajo na več kot 15 blagajniških mestih, ki so odprta vsak dan."
ZVEZA HRANILNO KREDITNIH SLUŽB SLOVENIJE, p.o.
Miklošičeva 4, 1000 Ljubljana,
Tel.: 01/2528-110, Fax: 01/2524-203
GORENJSKI GLAS • 20. STRAN
KMETIJSTVO / cveto.zaplotnik@g-glas.si
Petek, 26. julija
20i
Letošnja žetev je nekje na polovici
Slabo vreme ovira žetev
V največjem gorenjskem pridelovalcu žit, Mercatorju - KŽK Kmetijstvu Kranj, so z žetvijo začeli že okoli 10. julija, a so do sedaj poželi približno polovico pridelka, saj zarad'
deževja žita vsebujejo preveč vlage. Prva ocena je, da je pridelek boljši od lanskega.
Kranj - V teh dneh je težko odgovoriti, kaj je kmetom trenutno bolj pomembno - kakšen je letošnji pridelek žita ali kolikšna bo odkupna cena pšenice. Ker cena še ni dokončno dogovorjena, bomo na tem mestu spregovorili o prvih podatkih o letošnji žetvi, ki je sedaj nekje na polovici.
Na Gorenjskem je bilo letos -kot že vsa zadnja leta - z žitom posejanih okoli 1.600 hektarjev njiv. od tega pšenice tisoč hektarjev. Že pred časom je Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj, dejala, da so letošnje razmere ugodne za pridelavo žita, edino dušik, kije čez suho in mrzlo zimo obmiroval v zemlji, je povzročil poleganje približno tretjine posevkov. K slednjemu so svoje dodali še vetrovi sredi junija. Polegla so predvsem jara žita in žita na Kranjskem in delno Cekljanskem polju. Nekaj težav zaradi vlažnega majskega in deloma junijskega vremena so povzročile tudi bolezni (luzarioz in sep-torioz), a kritično ni bilo. Po oceni kmetijske svetovalne službe -pred začetkom žetve 2002 - naj bi bil tako letošnji pridelek nekje na ravni lanskega, torej okoli pet ton na hektar.
Največji gorenjski pridelovalec žita - poleg Kmetijsko gozdarske zadruge Sava Lesce - je zagotovo Mercator - KŽK Kmetijstvo Kranj, ki letos prideluje okrog
Uspešni slovenski lipicanci
Kranj - Združenje rejcev lipicancev Slovenije se je pred dnevi zmagoslavno vrnilo s tretjega mednarodnega Šampionata elitnih predstavnikov lipicanske pasme, ki je v organizaciji L1F (mednarodna zveza lipicanskih združenj) minulo soboto potekal v Topolciankv.
Slovenski rejci so v največji evropski konkurenci (60 elitnih lipicancev iz vse Evrope) z. osmimi nastopajočimi konji osvojili štiri prva mesta, eno drugo, eno tretje, eno peto in eno šesto mesto. Prvaki oziroma zmagovalci so bili naslednji lipicanci: enoletna kobila VALDAMORA II., rejec Milojko Strajnar, triletna kobila ALLEGRA VIII., rejec Jože Turk, triletni žrebec CONVER-SANO ALLEGRA V, rejec Darko Čermelj, in devetletni žrebec SIGLAVY GAETA II., rejec Andej Hosta, ki pa si je delil tudi prvo do drugo mesto v kategoriji najboljšega žrebca Šampionata.
S. Š.
400 hektarjev žita. Okoli 300 hektarjev je pšenice, še 60 hektarjev jare pšenice, 16 hektarjev semenske rži, 26 hektarjev tritikale (križanka med ržjo in pšenico, namenjena je krmi, predvsem za prašiče), 9 hektarjev ovsa, nekaj hektarjev pa tudi bele gorjušice. "Bela gorjušica je letos novost, vendar pridelek ni kaj prida dober," je pojasnil Janez Bergant, vodja poljedelstva pri KŽK-ju.
"Z žetvijo smo nekako na polovici, saj smo v zadnjih dneh zaradi slabega vremena oziroma dežja želi te ob vikendih, koje bilo dovolj sončno.
Vreme nam je pač nekoliko po-nagajalo, saj je sicer pšenica tehnološko že zrela," je pojasnjeval Bergant, ko smo ga v sredo okoli poldneva zmotili pri testiranju pšenice na njihovem posestvu na
Sorskem polju. "Ravno $ ugotavljamo, da ima pšenic preveč vlage, in sicer 18%, na-l pa jo lahko ima 14%, sicer n zaračunajo še stroške sušenja
Bergant ocenjuje, da je M° pridelek malenkost boljši od skega in da je letos žito dejan-kakovostno: "Vidi se, da ima111 KŽK boljše sorte pšenice." ,
Če je bil lani hektarski pri"" 5,3 tone, pa bo letošnji oči«10 malo večji.
Tako vsaj kaže po končani ječmena, medtem ko je žetev F niče nekje na polovici, z rŽ)0' tikalo in ovsom pa še niso za "Če bo vreme dopuščalo, v°wj žetvijo končali v štirih, dneh," je napovedal Janez gani, ki tudi upa, da bodo potr ci kmetov iztržili višjo odW ceno pšenice od predlagane je 28 tolarjev na kilogram^ naših izračunih bi morala biH kupna cena vsaj 30 tolarjev-
Žetev je do sedaj potekala večinoma ob koncu tedna, soboto popoldne.
Pričujoča fotografija je nastala v Šenčurju minulo
Simon
Bohinjski sir še iz bohinjskega mleka?
Kmetijsko gozdarska zadruga Srednja vas v Bohinju mleka ne oddaja več izdelovalcu bohinjskega sira in mlečnih izdelkov A&C Ogledni sira^'
ker menda sirarna zadrugi za odkupljeno mleko dolguje preko 60 milijonov tolarjev.
Srednja vas v Bohinju - Bodo znameniti in odlični bohinjski sir sploh še izdelovali iz bohinjskega mleka? Sodeč po zadnjih dogodkih, težko. Minuli četrtek je namreč Gozdarsko kmetijska zadruga Srednja vas v Bohinju, z.o.o., kot glavni odkupovalec mleka v Bohinju prekinila dobavo mleka podjetju A&C Ogledna sirarna, d.o.o., ki v Srednji vasi že od leta 1994 izdeluje znani bohinjski sir in druge mlečne izdelke, je v obvestilu za javnost sporočil direktor Gozdarsko kmetijske zadruge Srednja vas v Bohinju mag. Robert Špendl. Mleko bo odslej zadruga oddajala mlekarni podjetja Agro-ind Vipava 1864, d.d..
bolj smotrno poiskati zanesljivega odjemalca, kot vztrajati pri sodelovanju s slabo stoječim podjetjem, saj je neplačevanje mleka marsikaterega kmeta primoralo v zmanjševanje staleža živine oz. celo opustitev proizvodnje mleka, v najslabšem primeru pa so bili veliki kmetje, ki so pred kratkim
investirali velika sredstva v kmetijstvo. Zaradi neplačevanja mleka so namreč zelo težko poravnali obveznosti do bank in obratovalne
stroške," mag. Špendl razlaga zadružno odločitev o zamenjavi odjemalca mleka.
Po njegovem je usoda bohinjskega sira in drugih izdelkov še
vedno negotova. Zadruga s' ohraniti čimveč izdelkov p°" hinjsko blagovno znamko, ve"i pa ne more pristajati na ogrO^ kmetov zaradi nelikvidno^,' sebnih podjetij, je še zapf^ obvestilu za medije.
M
Simon>
"Za ta korak se je zadruga odločila zaradi neporavnanih terjatev, saj sirarna še vedno dolguje plačilo večine mleka oddanega v januarju in skoraj vse mleko za kasnejše mesece, čeprav bi ga po pogodbi morala plačevati v 15 dneh. Znesek neplačanih terjatev je narasel že čez 60 milijonov tolarjev, zato jc zadruga v zelo kratkem času izpeljala spremembo, saj bi sicer pokrivanje obveznosti do kmetov bistveno vplivalo na poslovanje zadruge, ki se sicer pretežno ukvarja s proizvodnjo mesnih izdelkov in žaganjem lesa," pojasnjuje direktor zadruge mag. Robert Špendl. Kot pojasnjuje direktor zadruge, so s tem kora-
Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA ŠKOFJA LOKA Poljanska cesta 2, 4220 Škofja Loka 04/51-12-439; 04/51-24-423
Smo organizacija državne uprave, ki se trudi za prijazen odnos do naših strank. Iščemo nove sodelavce oz. sodelavke na delovnem mestu
ADMINISTRATIVNI SODELAVEC/SODELAVKA
v Oddelku za kmetijstvo, gozdarstvo in regionalni razvoj Pogoji:
* srednja izobrazba, V. stopnja, upravno administrativne ali ekonomske smeri,
* 2 leti delovnih izkušenj,
* znanje uporabe računalnika,
* znanje slovenskega jezika,
* državljanstvo Republike Slovenije,
* sposobnosti prijaznega komuniciranja s strankami,
* potrdilo o nekaznovanosti.
Izbrani kandidat/kandidatka bo sklenil/-a delovno razmerje za določen čas s polnim delovnim časom, za čas nadomeščanja delavke, odsotne zaradi daljše bolniške odsotnosti. Nudimo možnost pripravništva za V. stopnjo strokovne izobrazbe.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih izkušenj pošljite v 8 dneh po objavi javnega natečaja na naslov: Republika Slovenija, UPRAVNA ENOTA ŠKOFJA LOKA, Poljanska c. 2, 4220 Škofja Loka. Nepopolnih prijav ne bomo obravnavali! Kandidate, kandidatke bomo o izbiri obvestili v 10 dneh po odločitvi.
kom presekali agonijo bohinjskega kmetijstva, ki da je sedaj na dobri poti, da kmetom spet omogoči ustrezen zaključek. "A&C Ogledna sirarna še vedno odkupuje mleko od kmetov, ki mleko oddajo neposredno sirarni, vendar le za okrog 10% mleka iz Bohinja. Tako sta v Bohinju trenutno dva odkupovalca mleka: zadruga, ki zagotavlja redna plačila, vendar z nekaj višjimi stroški, in sirarna, ki ima načeloma nekaj višjo ceno, a bolj negotova izplačila," sporoča mag. Špendl, pri tem pa zatrjuje, da zadruga sirarne ne bo ovirala pri ureditvi zbiranja, saj da skrbijo za interese vseh kmetov v Bohinju, tudi tistih, ki so se odločili za sodelovanje s sirarno.
Novega odjemalca mleka je zadruga našla v Vipavi. Zaradi presežkov mleka na slovenskem trgu so ga težko našli, tako da bodo stroški prevoza sedaj dodatno breme za kmete. "Kljub temu je bilo
Stara kmetijska tehnika v Jablah
Jable pri Trzinu - Jutri, v soboto, bo od 11. ure dalje na prostoru Centra za razvoj kmetijstva in podeželja (nekdanji Kmetijski poskusni center Jable) v Jablah pri Trzinu potekalo 5. slovensko srečanje ljubiteljev stare kmetijske tehnike. Srečanje organizira Društvo kmetijske tehnike Slovenije v sodelovanju s kmetijskim inštitutom Slovenije -Oddelek za kmetijsko tehniko in Centrom za razvoj kmetijstva in podeželja. Na prireditvi bo predstavljena stara stara kmetijska tehnika v delovanju, pri čemer se za stare traktorje in traktorske priključke štejejo stroji starejši od 30 let. Komisija bo ocenjevala najbolj ohranjene primerke starih strojev, najlepši bodo nagrajeni. Predvidena je tudi predstavitev starih avtomobilov in motociklov.
S.Š.
Živali v gozdu pustite pri miru!
V pomladnih in poletnih dnevih se včasih zgodi, da v gozdu ali na  psa zavede na drugo sled polju naletite na osamljene mladiče srn ali divjih prašičkov. Vendar je njihova mati vselej nekje blizu. Že najmanjši človekov dotik pa jih za vselej loči od nje. Lovci naprošajo ljudi, da se najdenih živali ne dotikajo. Rajši pokličite njih, ki jih oskrbijo ustrezno.
fantje  pustili mladick^
miru, bi zvečer prišla flffi ponj. Tako pa so ga vzeli* ""S ček se je navzel človekove! nja in je zares osirotel." ^
primerih, ko je srna mrtV ji mladički vzamejo in oskrbijo. Ravno tako se ni P11- p no dotikati odraslih živali, stanejo tujke v tropu s trenu^ ko začno dišati po človeku-na srnjačka naletite ob ko c polju, vzemite v naročje8 J
ga šele nato dvignete, saj
ne bo navzel človeškega vo"^ V Hudem pa so našli dv* p
na divja prašička. Sprva jih J; sedem, vendar so se raz Anton Pušavec, kmet v HU' prav tako lovec, ju je P^j oskrbel na svoji kmetiji in z ^ selo tekata po ogradi. Poča8 tudi njih spustili v večjo og
Paproše, Hudo - Borut Sajovic, veterinar iz Praproš pri Ljubnem in lovec, je na bližnji deponiji Kovor meseca maja našel dva srnjačka. Bili sta še čisto majhna, njena mama pa je mrtva obležala nekaj metrov stran. Očitno se je najedla kruha in ostalih stvari. Odnesel ju je domov, postavil ogrado in jih skupaj z družino po dudki "spravil gor". Prve tri tedne ju jc bilo potrebno hraniti z mlekom ali čo-kolinom vsake tri ure, celo ponoči. Zdaj sta že kar zrasli, se navadili na človeka, prirojena boječ-nost pa seveda ostaja, razen ob hranjenju. Navajajo ju na gozdno hrano, saj ju bodo pred jesenjo spustili v gozd. Mladički se običajno uspešno navadijo na samostojno življenje. Živali bodo ustrezno označili, da jih bodo lovci na terenu prepoznali.
Borut se pri svojem delu in opravljanju lovskih dolžnosti srečuje z vrsto podobnih primerov: "Na Gorenjskem je tega zelo veliko. Ljudje v želji, da bi živalim
pomagali in jih reševali, delajo velike napake. Marsikateri mladiček tako postane sirota, ki to sicer ni. Zadnjič so klicali fantje z Jelovice, da bodo prinesli mladiča, saj so mislili, da jo je osirotel. Vprašal sem jih, kaj delajo, in so povedali, da orjejo z buldožerjem. Srna pa ima nagon, da uide, s tem da človeka in
nato v gozd. Lovci vas z zarjajo in prosijo, da . §e p1 vali v gozdu ali na PolJ.u' iru < hej mladiče, P"stite Pn ' teri«1* tem obvestite raje njih, ^ ali biologe, ki znajo pos* bolj primerno. |<?i
Katjah foto:Gorazd*
Tisoč kilometrov z motociklom
v enem samem dnevu
Ljubitelj motorjev Marjan Markič iz Tržiča z dvokolesniki naredi kakih 20 tisoč kilometrov letno. Letos si je privoščil podvig, ki ga šteje za nekakšen osebni dosežek: tisoč
kilometrov je po panoramskih deželah in zavitih cestah prevozil v enem samem dnevu.
Čas odhoda: 23. 6. 2002 ob 10.00; vrnitev domov: 24. 6. 2002 ob 04.30; kraj odhoda in prihoda: Tržič, Slovenija; moja pot po državah: Slovenija, Avstrija, Italija, Švica, Avstrija, Italija, Avstrija, Slovenija; prevoženi kilometri: 1.185 po kartnem izračunu in 1167 po števcu; porabljeno gorivo: 70 1 = 16,67 km/l (5,99 1/100 km); vreme: podnevi sončno s temp. 12 st. C - 35 st. C, ponoči dežuje; voznik: Marjan Markič, Koroška c. 54 a, Tržič; vozilo: motorno kolo Aprilia RSV mille.
Že lani sem si zadal cilj, da bom s svojim ekstremno športnim motociklom Aprilia RSV mille, s katerim je vožnja zahtevna in naporna, prevozil tisoč kilometrov v enem zamahu. Pri tem sem si postavil pravilo, da avtocestni kilometri ne štejejo, torej samo deželne ceste z (po možnosti) mnogimi ovinki. Po neuspelem poizkusu konec lanskega avgusta, ko mi je l? domačega Tržiča uspelo priti le do Brennerja in Innsbrucka, sem letos izbral 23. junij, torej obdobje najdaljših dnevov. Načrt trase sem določil prejšnji dan in izbral zelo lepo, privlačno gorsko pot prek Karavank po Alpah in Dolomitih z mnogimi visokimi prelazi. Na teh se je vedno lepo za kratek čas ustaviti. Ob desetih dopoldne sem načrtovanega dne odpeljal izpred svoje hiše. Pripravljen sem dobro, saj sem naspan in spočit, oblečen v dober usnjen kombinezon z vdelanimi ščitniki, pa tudi moto-Clklu popolnoma zaupam, saj je m°del RSV milic vrhunski apriii-Jln izdelek, ki mi jc v treh letih in Povoženih 30.000 km samo potrdil odlične ocene novinarjev v niotociklističnih revijah. Plan poti t razdaljami med posameznimi kraji imam nalepljen na rezervoarju, zemljevid alpskega dela Evrope pa potisnjen pod aerodinamični oklep. Na Deteljici pri Tržiču dotočim še gorivo in se odpeljem proti Celovcu. Na Ljubelju Policist Ropret ne verjame, da D°rn prevozil tako dolgo pot v enem samem dnevu, vseeno pa mi zaželi srečno vožnjo. TRŽIČ (preko Ljubelja 1.070 m.n.m.) - CELOVEC
42 km / 42 km CELOVEC (ob Vrbskem jezeru) - BELJAK    46 km / 88 km
Vrbsko jezero je posejano z jadrnicami in tu je polno umirjenih turistov. Večkrat v teh krajih pomislim, da je škoda, ker nam jih je V/el plebiscit leta 1919, ki morda ni hil potvorjen, kot so nas učili v s°'i, ampak so se tukajšnji Slo-yenci raje odločili za naprednejšo !n varnejšo Avstrijo kot negotovo 1° kulturno bolj oddaljeno Srbijo. "ELJAK (mimo jezera Presse-Sger see) - ŠMOHOR
48 km / 136 km
m.n.m.) - OBERDRAUBURG
15 km / 182 km Cesta tu poteka v senci gozda, kar prijetno dene. Naredim prvi kratek postanek. Iz Ziljske doline pridem v Dravsko dolino. OBERDRAUBURG - LIENZ
21 km / 203 km Približno na sredini med obema mestoma je meja med Koroško in Vzhodno Tirolsko. Sedaj sem na Drolskem (Tirolskem). V Lienzu dotočim 14 litrov goriva. Zdi se mi, da se tu prične odpirati pot v svet, mogoče zaradi smerokazov, ki obljubljajo drugo državo. LIENZ - TOBLACH
47 km / 250 km Bolj ko se bližam Toblachu, manjša je reka Drava. V Toblachu se napotim proti Cortini d' Am-pezzo. Dolina, bolje rečeno soteska proti Cortini, je videti tako utesnjena, da je sprva težko verjeti, da so uspeli skoznjo speljati cesto. Vendar so jo in poleg te zgradili tudi precej bunkerjev, ki nas spomnijo na boje v 1. svetovni vojni. Takrat so Avstrijci izgubili Južno Tirolsko in sedaj je tu Italija, jezik večine pa je še vedno nemški.
TOBLACH (skozi Cimabanc-he) - CORTINA D' AMPEZZO
32 km / 282 km
Od Toblacha naprej ni več tako vroče. Seveda, saj je nadmorska višina že več kot 1.200 m, pri kraju Schludcrbach pa se dvigne na 1.440 m. Spustim se v Cortino, olimpijsko mesto iz leta 1956. CORTINA (preko Pso. Falzare-go 2.117 m.n.m.) - ARABBA
37 km / 319 km
Zanimiva in lepa pokrajina, tipične gore Dolomitov z odrezanimi navpičnimi stenami. Alpinistom ponujajo mnogo izzivov in tudi užitkov. V Arabbi se ustavim ob treh za kosilo. ARABBA (preko Pso. Pordoi 2.242 m.n.m.) - PREDAZZO
44 km / 363 km
Cesta do Predazza izgubi 1.200 višinskih metrov, z izgubo višine pa narašča temperatura. PREDAZZO (skozi Cavalese) -ORA 36 km / 399 km
Ta del se mi ne zdi kaj posebnega - do Ore. Ora je precej dvignjena nad ravnino, kjer sta Bolzano
°9led nazaj na prevožene serpentine, ki vodijo na prelaz Stelvio
p<f^'.la prelepa Ziljska dolina in Srni, ki se jih spomnimo še iz
kvI?HOR oz- HERMAGOR -*UTSCHACH MAUTHEN
K 31 km / 167 km
saiar PreceJ motoristov srečujem, Vo?^e danes res primeren dan za
fi°TSCHACH MAUTHEN preKo prelaza Gailberg 982
in Merano, znana po velikih nasadih jablan, a še niso zrela. Zato pa je razgled po ravnini spodaj zelo zanimiv, "mesta in vasice kot na dlani pred menoj" bi temu rekli. ORA - BOLZANO
19 km/418 km Tu je vročina največja. V Bolza-nu je nekaj obvozov zaradi cestnih del. Ti te ponavadi (vsaj v Italiji) zapeljejo v napačno smer. Ne
Marjan Markič na prelazu Falzarego, Cortino in Arrabo.
2117 metrov nad morjem, med
samo obvozi, tudi nek možakar me je za Merano napotil v nepravo smer. Bolj ga je zanimal plan poti na mojem rezervoarju kot pa pravilna smer, za katero sem spraševal. Vendar sem se na srečo oprl na lasten občutek in zadel pravo pot.
BOLZANO - MERANO
29 km / 447 km Ura je že pol petih, jaz pa nisem prevozil niti polovico poti in postaja mi jasno, da bom vozil tudi v temi.
MERANO (skozi Silandro) -SPONDIGNA 48 km / 495 km Rahlo zavita in ne preveč prometna cesta omogoča dober tempo. V daljavi zagledam visoke gore, vendar tudi nekaj oblakov okrog njih. V Silandru dotočim gorivo. Toplota popušča. SPONDIGNA - Pso. STELVIO, 2.756 m.n.m.
28 km / 523 km
V Spondigni (885 m.n.m.) zavi-jem levo proti najvišji točki, ki jo bom danes obiskal. Cesta se neprestano dviga in odpre se pogled na ledenike. Vem, da mi danes ne bo več vroče. Vzpon se poveča in pride prva serpentina. Italijanski izraz "tornanta" je bolj ustrezen. Še 47 takih bo do prelaza. Cesta je ozka, vendar boljša kot na Pso. Gavia nedaleč stran od tu nad Bormiom. Oba z motorjem delava kol ura. Po kilometer široki dolini se zvok motorja razgubi. Vzpon je impresiven. Ob pol šestih pridem na vrh. Precej motoristov je tam. Privoščim si postanek, kos kolača in pijačo. Obdaja me pravo alpsko visokogorje. Večina vrhov okrog mene je višjih od 3.500 m.
Pso STELVIO (preko Pso. Um-brail 2.501 m.n.m.) - Sta. MA-RIA 16 km / 539 km
Na Pso. Umbrail je meja med Italijo in Švico, vendar pa tu ni bilo nobenih carinikov. Obmejna hiša je zaklenjena. Švicarski motorist z domačo registracijo mi pove, da tam ni nikogar in naj odpeljem naprej. To sem tudi storil. Pričel sem se spuščati po slikoviti in zaviti švicarski cesti. Še pred Sta. Mario sem se ustavil in sporočil Jolandi, da sem prispel do Švice. Po dobrih 500 km utrujenosti še ne čutim. Dolina je lepa in temu, kar sedaj vidim, ljudje pravijo idila. Visoki beli vrhovi, spodaj gozdovi, dober zrak, ki ga "režeš", kravji zvonci in ptičje petje pa motijo tišino. No, tudi kakšna Aprilia.
Sta. MARIA (čez prelaz Ofen pass 2.149 m.n.m.) - ZERNEZ
36 km / 575 km
V kraju II Fuorn, kjer zavije odcep levo v tunel proti Livignu, sem zagledal prve udeležence ral-ly-ja veteranov, ki sem jih kasneje srečeval celo pot do Suscha. To je bil rally na visokem nivoju, saj so bili udeleženci iz mnogih držav in so premogli starodobne kabriolete najboljše vrste. Jaguarji XK in E, Aston Martini DB, Bentlevi 3,5
litre, Austin Healevi, Porscheji, Daimlerji V8, Triumphi, Alvisi, Armstrong, Rilevi itd.. Prireditev je potekala iz Smeri Davosa v Li-vigno. Vsekakor je bila tudi trasa na nivoju rally-ja. Celo sodniki na kontrolni postaji so bili oblečeni v oblačila takratne dobe. ZERNEZ - ST. MORITZ
30 km / 605 km
Ni preveč obetavno, pa še v moji smeri je.
INNSBRUCK (čez Brenner 1.370 m.n.m.) - BRIXEN
84 km / 882 km Pod Brennerjem me ujamejo prve kaplje. Cesta je vedno bolj mokra in zmanjšati moram hitrost. Kljub temu pridem do Brixna še kar hitro. Ura je deset zvečer in je že tema. Vse okrog mene se bliska. Prav gotovo tudi grmi, vendar pa tega ne slišim, ker moj stroj grmi močneje. Veter piha v močnih sunkih in vlije se dež, ki še ure ne bo pojenjal. BRIXEN (čez Bruneck) -TOBLACH 62 km / 944 km Razmere niso nič boljše. Vožnja je - ponoči, v dežju, z. vizirjem brez brisalcev, z rosenjem na notranji strani, z meglo prav v moji višini, ob nasproti vozečih vozilih, ki me slepijo in špricajo na vizir umazanijo, ob že občutni utrujenosti telesa, glave in oči, z motorjem, ki je krepko premočan za mokro cesto, v premočenem kombinezonu in škornjih, v močnem vetru, po slabo poznanih cestah, ohlajenem ozračju - tako zahtevna, da si je težko zamisliti še
Ob jezeru pri St. Moritzu, mondenem švicarskem letovišču.
Na hitro naredim ovinek še do St. Moritza, mondenega švicarskega letovišča, kjer so bile zimske olimpijske igre leta 1948. Tu je vse precej vabljivo in lepo, a tudi drago. Na sprehajalni stezi okrog jezera je polno ljudi. Na obali jezera se precej kopalcev sonči, v vodi pa jih ni videti, saj se ta na tej nadmorski višini 1.800 m ne segreje dovolj. ST. MORITZ (preko Zerneza) -SUSCH 36 km / 641 km
Pred seboj vidim markantno goro z belim vrhom Piz Buin. Po tej gori so nekoč, pred 30 leti poimenovali kremo za sončenje, ki je veljala za eno boljših. SUSCH (skozi Martino) - LAN-DECK        79 km / 720 km
Dolina Spodnji Engadin. Suscn je še vedno tako prijetna vasica kot pred 10 leti. Starejšo gospo vprašam za smer in mi prijazno pove za Landeck. Tu govorijo Re-toromanščino. Tik pred mejo z Avstrijo se v vasici Martina ustavim. Na mejnem prehodu vidim na desni visoko v pečinah vklesano cesto. Avstrijski carinik mi pove, da gre tista cesta čez Resc-hen Pass v Merano. Jaz pa se peljem naprej proti Landecku. Lepa in dovolj odprta cesta vodi ob reki, ki v Avstriji spremeni prvo črko svojega imena. Prej je bila Enn, tu pa je Inn. Ponekod je cesta mokra od vročinske nevihte, vendar pa oblakov na nebu ni več videti.
LANDECK - INNSBRUCK
78 km / 798 km Somrak je vedno opaznejši, razpoloženje pa je pravšnje bližajočemu se večeru. Ta je poleg jutra zame najlepši del dneva. Malo pred Innsbruckom dotočim gorivo. Odpre se mi pogled na vrhove nad Brennerjem in tam se bliska.
bolj zahtevno. Napredujem zelo počasi in ob vsakem srečanju z drugim vozilom moram zaradi bleščanja zmanjšati hitrost s 50 na 25 km/h.
TOBLACH - LIENZ
46 km / 990 km Ura je malo čez polnoč. Jolanda misli, da bom vsak hip doma, /ato
jo pokličem, da ne bo v skrbeh. Tam me kontrolirata dva policista, ki me opozorita na nevarne razmere. Ko vidita plan poti, mi svetujeta, naj prespim v kakem hotelu. Za nočitev se nisem odločil, sem pa moral vsake pol ure ustaviti in se močneje razgibati. Prične mi svetiti lučka za gorivo. Še tega se je manjkalo ob tej uri. Navsezadnje bom res moral nekje prespati. Taksist v Lienzu mi pove, da je Agip črpalka odprta 24 ur. Tam dotočim gorivo in pojem rogljiček ter spijem sok. Precej zmahan sem že. Ura je dve. LIENZ - SPITTAL
83 km / 1.073 km
Pred Spittalom dež končno poneha. Za približno 160 km vožnje v dežju sem porabil 5 ur. Če dežja ne bi bilo, bi to pot prevozil v slabih 2 urah. No, sedaj spet lahko pritisnem na plin. Števec kilometrov jc pokazal številko 1.000. SPITTAL - BELJAK
40 km /1.113 km
Tu se odločim za avtocesto, saj so mi težavne razmere v dežju omogočile, da kljub že doma sprejetemu pravilu, teh 70 avtocestnih kilometrov do Celovca velja in jih štejem k skupni razdalji. Sicer sem jih pa 1.000 že dosegel. Ob robu ceste stoji tovornjak s 4 utripalkami in luč zasenčin. Tedaj povozim nek predmet in zasmrdi po gumi. Po 100 m ustavim in pregledam motor. Nič ni videti. BELJAK - CELOVEC
30 km / 1.143 km
Motor hitro požira kilometre. CELOVEC (čez Ljubelj 1.070 m.n.m.) - TRŽIČ
42 km / 1.185 km
Cesta je suha in v Podljubelju se pričenja svitati. Pred domačo hišo pripeljem ob 4.30, ko se oglašajo že prvi ptički. Sem utrujen ampak zadovoljen. Motor zapeljem v garažo in grem spat.
Pot je bila do dežja izredno lepa. Ker jc bil moj cilj predvsem dosežena razdalja, je bilo občudovanje naravnih lepot nekoliko zapostavljeno. Vsekakor je lepot na tej poti toliko, da bi zadoščale za pravo več kot enotedensko potovanje z avtodomom. Z mojim sploh, saj je tako počasen, da bi samo za vzpon na Pso. Stelvio potreboval vsaj pol dneva.
Marjan Markič
Hotel Ajda **** - obnovljen, Hotel Termal ***
EN OTROK DO 12. LETA V SKUPNI SOBI S STARŠI (2 odrasla) - BREZPLAČNO
T
1 R
MORAVSKE TOPLICE
Informacije:
Zdravilišče Moravske Toplice tel.: 02/512 22 00, 512 22 80 http//www.terme3000.si e-pošta: info@terme3000.si
Vroča cena - kratke počitnice!
2, 3 ali 4 dni
Hotel Miral***, polpenzion, kopanje v termah.. Cena za osebo na dan 6.500 SIT:
jrezplačne počitnice za otroke v vseh hotelih za enega otroka do 12. leta in otroke do 7. leta v sobi z dvema odraslima (bivanje in hrana).
Ponudba velia do 14. S, 2QQ2.
V ceni so upoštevani vsi popusti!
Zdaj: 02 520 27 20, 02 520 10 00
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i
GLASOV KAŽIPOT *
Veselica s Čuki na Grencu
Grenc pri Škofji Loki - Prostovoljno gasilsko društvo Virmaše -Sveti Duh vas vabi jutri, v soboto, 27. julija, s pričetkom ob 19. uri na veliko vrtno veselico z bogatim srečelovom, ki bo na Grencu - Mi-helov travnik.
Večer na vasi
Selo pri Bledu - Kulturno društvo Rudija Jedretiča Ribno prireja jutri, v soboto, 27. julija, ob 21. uri na Selu pri Bledu "Pri Skalci" -Večer na vasi. V kulturnem programu se bosta predstavili otroška in odrasla folklorna skupina Ribno ter dramska skupina Kulturnega društva Ribno z enodejanko Kje je meja.
Na Roblek bom odšel
Radovljica - Planinsko društvo Radovljica, restavracija Avsenik iz Begunj in ansambel Ekart vabijo na glasbeno prireditev Na Roblek bom odšel. Prireditev bo v soboto, 3. avgusta, od 12. do 15. ure pri Roblekovem domu na Begunj-ščici.
Prireditve v Tržiču
Tržič - Danes, v petek, 26. julija, bo ob 16. uri žalna komemoracija ob 60. letnici streljanja talcev pri spomeniku na Retnjah. Ob 20. uri pa bo v atriju Občine Tržič koncert pevke narodnozabavne glasbe Nataše Loborec - Perovšek. Vstop je prost. Jutri, v soboto, 27. julija, ob 10. uri bo na Pikinih otroških matinejah namesto otroške lutkovne predstave "Fidl Fadl" nastopilo Gledališče Tri v okviru Kranjskih komedijantov z otroško lutkovno predstavo z naslovom Bilo je.
Julijski semenj
Kranj - Jutri, v soboto, 27. julija bo na Glavnem trgu, pri vodnjaku, od 8. do 13. ure, potekal Julijski semenj. V okviru sobotnih semnjev je ta le eden izmed mnogih. Videti bo veliko domače in umetne obrti ter podeželjskih izdelkov. Če ste ljubitelj hrane, pijače, razstavljanja ter druženja ste na semenj vljudno vabljeni.
Poletje v Kranju
Kranj - Za širjenje kulturnega obzorja in užitka vam letošnje poletje Center mladih v sodelovanju s Klubom študentov Kranj pripravlja poletni festival Poletje v Kranju. Za vse prireditve je ogled brezplačen. Danes, v petek, 26. julija, ob
20. uri bo pričetek uličnega gledališča na Maistrovem trgu. Ob
21. uri pa bo na Maistrovem trgu plesna predstava. Jutri, v soboto, 27. julija bo na Glavnem trgu potekal Julijski semenj. Ob 10. uri se bo na Maistrovem trgu pričel turnir v ulični košarki. Prijavite se lahko na Študentskem servisu Cmok. Koncert skupine Moveknowled-gement bo ob 21. uri v gradu Khislstein. V nedeljo, 28. julija, ob 21. uri pa bo v gradu Khilslstein koncert skupine Folksmund. V četrtek, 1. avgusta, ob 18. uri bo v gradu Khislstein koncert Andreje Zupančič - V deželi Tamtaram. Ob 21. uri pa bo koncert New Swing Kvarteta pravtako v gradu Khislstein.
Spominska svečanost pod Storžičem
Tržič - Občinsko združenje borcev in udeležencev NOB Tržič vabi članstvo, simpatizerje narodno osvobodilne borbe in občane na spominsko slovesnost ob spomeniku padlim žrtvam za svobodo Pod Storžičem. Proslava bo ob vsakem vremenu v nedvveljo, 4. avgusta, ob 11. uri. Na obračališ-
ču pri mostu bo organiziran prevoz od 8. ure dalje.
Kiselfest 2002
Kranj - V sredo, 31. julija, ob 18. uri si lahko v gradu Khislstein ogledate lutkovno predstavo Janko in Metka, ki jo bo izvedel lutkar Cveto Sever.
60 let bistriških žrtev
Bistrica - Jutri, v soboto, 27. julija, bo ob 20. uri pri spomeniku na vrhu Jurčkovega klanca v Bistrici spominska svečanost ob 60-letni-ci bistriških žrtev iz druge svetovne vojne. Slavnostni govornik bo minister za pravosodje mag. Ivo Bizjak. V programu bodo sodelovali: okoliška gasilska društva, zveze borcev in KUD Tabor Pod-brezje.
Prireditve v Bohinju
Bohinju - Danes, v petek, 26. julija, ob 20.30 uri bo na prireditvenem prostoru Danica nastop Otroške folklorne skupine Bohinj iz Bohinjske Bistrice. V parku med hotelom Jezero in prireditvenem prostoprom Pod Skalco bo potekal sejem domače in umetnostne obrti, med 16. in 22. uro. V Go-reljku na Pokljuki - pri kapelici pa bodo potekale delavnice, razne aktivnosti, pohodi,... Jutri, v soboto, 27. julija bo v parku med hotelom Jezero in prireditvenem prostorom Pod Skalco, med 16. in 22. uro, potekal sejem domače in umetnostne obrti. TD Bohinj prireja na prireditvenem prostoru Pod Skalco tradicionalno etnografsko prireditev Vasovanje. Prireditev se bo pričela ob 18. uri z nastopom ansambla AS, ob 21. uri pa se prične Vasovanje. Nastopala bo Folklorna skupina KD Bohinj iz Bohinjske Bistrice. Po zaključku Vasovanja vas bo še naprej zabaval ansambel AS. V nedeljo, 28. julija TD Bohinj prireja tradicionalno etnografsko prireditev Kmečka ohcet. Nastopila bo Folklorna skupina KUD Triglav iz Srednje vasi, Folklorna skupina KD Bohinj
iz Bohinjske Bistrice ter narodno zabavni ansambel Veseli Planšarji. Prireditev se bo pričela ob 13.30 uri z ženitno povorko s kmečkimi vozovi iz vasi Češnjica. Ob 15.30 uri bo Pri Agotneku v Stari Fužini odhod z nevestinega doma, šran-ga na kopališču bo ob 16.15 uri, poroka pa v cerkvi sv. Janeza ob 17. uri. Prihod na dom Pod Skalco bo ob 18. uri. Za zabavo bo poskrbel ansambel Veseli Planšarji, ki bo igral Pod Skalco med 16. in 18. uri in med 20. in 24. uro.
Indijanski tabor v Suši
Suša nad Hotavljami - Zavod Harmonija tudi letos prireja tradicionalni indijanski tabor Pr' Gwo-lešnk v Suši, kjer bodo udeleženci v sedmih intenzivnih dneh v času od 12. do 18. avgusta ob vodstvu indijanca Richarda Man-sona iz Navaho plemena iz Arizone uživali v indijanskih igrah, se seznanjali z obredi podeljevanja indijanskih imen, zdravilnimi obredi, izdelovali pipe miru, slikali, poslikali telesa, šli na izlet presenečenje... Program je primeren tudi za družine z otroki. Dodatne informacije in prijave z vplačilom sprejemata do zasedbe mest Irena, 031/876-958 in Mojmir, 041/566-633.
Otroške poletne delavnice
Jesenice - Občinska knjižnica Jesenice vas vabi na otroške poletne delavnice, in sicer: od 29. julija do 2. avgusta - Izdelava motivov na prtih - vezenje in od 5. do 9. avgusta - Izdelava cvetlic iz papirja in blaga. Delavnice bodo potekale od 10. do 12. ure. Vsaka se bo zaključila s kvizom Lepo je biti bralec. Prijavite se po tel.: 58-34-201.
Spominska slovesnost
Retnje - KO ZZB Križe in KS vabita prebivalce KS Pristava, Sebe-nje, Senično in Križe, da se danes, v petek, 26. julija, ob 18. uri, ob 60-letnici streljanja talcev, ude-
ležite spominske svečanosti, ki bo pred spomenikom na Retnjah.
Prireditve na Bledu
Bled - Danes, v petek, 26. julija, med 10. in 22. uro, bo na Mini golf igrišču potekal turnir v mini golfu - 7. Handicap turnir. Jutri, v soboto, 27. julija bo v Zdraviliškem parku od 10. ure dalje sejem domače in umetnostne obrti. V Cam-pingu Bled bo med 12. in 18. uro potekalo SI.Mobilovo poletje 2002 - animacijski program. V hotelu Astoria bo ob 19. uri večer pod krošnjami ob spremljavi harmonikarja. Ob 20.30 uri pa bo pričetek Jazz večera na terasi hotela Toplice. Nastopil bo ansambel Samboja. V nedeljo, 28. julija bo v Zdraviliškem parku, od 10. ure dalje potekal sejem domače in umetnostne obrti. V Zdraviliškem parku bo ob 17. uri nastop mladih plesalcev iz folklorne skupine Bohinj. V ponedeljek, 29. julija, ob 20.30 uri bo v kavarni hotela Park "Večer Gorenjske folklore". Na Blejskem gradu pa bo ob 16. uri potekal srednjeveški lokostrelski turnir, in sicer v torek, 30. julija.
Na Ledine
Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi člane in ljubitelje gora jutri, v soboto, 27. julija, ob 11. uri na Ledine nad Zgornjim Jezerskim pod ostenji Grintavcemin deželnem križišču Koroške, Štajerske in Kranjske. Praznovali boste 25 let Kranjske koče na Ledinah, breda-li bodo čistilno napravo in odkrili spominsko ploščo Jerneju Krču, prvemu gorskemu vodniku, plezalcu, reševalcu, oskrbniku in članu kranjske podružnice SPD v letih 1900-1924. Po končanih slovesnostih boste nadaljevali druženje v prijetnem vzdušju.
Soteskanje po Ribnici
Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj prireja v četrtek, 15. avgus-
ta kanjoning po strugi Ribnice. Dan prej, 14. avgusta pa bo za udeležence organizirano usposabljanje na plezišču v Belci nad Preddvorom. V sredo, 14. avgusta bo odhod ob 16.30 uri izpred Iskrine srednje šole na Zlatem polju z osebnimi vozili. V četrtek, 15. avgusta pa bo odhod pravtako z osebnimi vozili ob 6. uri izpred hotela Creina. Dodatne informacije ter prijave z vplačili: Milena Pavlin, Iskra ISD, tel.: 2076-703, Niko Ugrica, tel.: 041/734-049 ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva. Rok za prijave je do vključno ponedeljka, 12. avgusta oz. do popolnitve skupine (12. udeležencev).
Na Špik
Javornik - Koroška Bela - PD Ja-
vornik - Koroška Bela organizira izlet v nedeljo 28. julija na najvišji vrh Martuljške skupine. Pot je zahtevna. Odhod bo ob 6. uri izpred Turista na Slovenskem Ja-vorniku. Prevoz je organiziran. Obvezne prijave sprejema še danes, v petek, 26. julija, po tel.: 041/209-176, Dušan Fifolt. Radovljica - Planinsko društvo Radovljica vabi v soboto, 3. avgusta na planinski izlet na Špik nad Martuljkom. Tura je primerna za planince z dobro kondicijo. Hoje bo za približno 8 ur. Prijave zbirajo v sredo in četrtek, od 18. do 19.30 ure ali po tel.: 531-55-44.
Na Šmarno goro
Šenčur - Pohodniška sekcija pri DU Šenčur vabi člane v sredo, 31 • julija na pohod na Šmarno goro. Prevoz je z osebnimi vozili. Zbor udeležencev bo ob 6.30 uri v Šenčurju na parkirišču za gasilskim domom. Pohod bo le v lepem vremenu.
Izlet na Petzeck
Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj prireja v soboto, 17. avgusta enodnevni izlet na Patzeck (Avstrija da//evan/e na 24. strani
O
O
CD >
ca i-i
C
0
></) <b
C
>o
JD
O JC o
>N O
>
S
>cn
C -t-»
in
o JC
UJ w
O .2
ž E
ll
i!
Z >o
3
E
1 to 'iT
0 O
O
I
o
aj to '° j>
0 E
j£ »j
a> ,o c c
00 0
M
o cd
o •—
c >o o -9. ž° 5 ^
0 j. o. ca
1 o
CO CD TJ f.
2 —
a o o
r> > * > o 0 W 0
sli 8
to =. E 0 c > co
D >
05
N
2 n ■- o
rt n\ v
i- C O 03
sli
ffl O (D
" S o 0 TJ
0:2 03
-2 8. tP'-a
CO (0
'■P
a> E
JC 03
'c
03 > 0 >(/> 0>
a
(A
O
a
> o
E
S
O)
o
< z
ca ui </) >
N
3 3 3 w $3 ■8 £ co c co 'o. to "5.
N J N 03  O) 03
rr o rr
0
E
03
- C
to
to
TU 0
_ 03 O JC D)
" S 0 N
§ C
>o ®
03 >o
SH T3 ro ^-
'c o f CO * w
tO O CO C
i IU
CD  CD CO
II ll
TJ m
S h O. N
§"00
CL 3
O
a.
03 .-i Op
oj c iS . cd ~ TJ
» I 2
v- 2
a ČL'
rr
Q m .pa
3 O. N
v ^ i
CD LU
So -
aUJ 'O
> 6 O
log
> v >o .c j± ro
c < o
fS|
:cf °- 8
o o 5
O _Q > O .N
.2. o &Š E
CD CD
1
31
A'9
o tO
Z 'ČL
to to
2#
C ^ CD 00 'O %
2? S ._-ovco
CO cp
si
CO £0
CO
co o -m c cm o
*J o ■
*» a s
(3 c
>  ° 3
S ||
t O O
S ° 92
w C »O 0 CD JD C <3 O
'O    • "St
*»1
3
oŠ £
rr O O =5 C CN
lil
Z \Z. 0
UJ _ —
w ° S z c 5
>cj > <o
O o. -o
03
03
i2
tO
03 O o CD
0 R.g> £ >» o
D) c CM o iS      *J CM
a^O o Z cm d, T-
c\j
%
w
O
E j*
■E, c a >
a> cm
>CO Q
a> X a. S
3) CM
o o
> 3
i«»
E n
2 5 o) Z
al
C O CO O)
t*
C CO C
o
E >
CO
o .cj)
D. C
0 °-
=• 0
o >
a
ca
O)
0
'čn iS
"D O
CL CO C
0
C ._: 0 C
° -s
C T3 O. O
.i 0 'O C JD N
O 2 £ "to
B -
o a>
CO
•c CtJ
a tj
CO o J 'C D) CO 0 C  > C 3  0 —
co ~ 2 o 3 to
Q-'c 0 o f E
O Ć0 ^ 'JO I CO
0
m mM
03
O
^, tO
o 0 c >—
0 £>
0 ■*
' ca
N
0" C 0
01
c ^;
0 ca
»o N
> a>
o. -Q 3 5
I j ll
S> 0
II 11
ca JS
N C
iS >o •c ta
1
._ N
CO O.^
>o > O o 0 3 "R S "c 0 "P. s
o
C w 0 JD
2 s
tO
2 •«
-3 o 0
2 tO ja
>
3 o n 5
tO D. o —
^ r to
j.  3 0
CO »O C!
C >
w 0 9
CO CD Js
Z c co
1
CO TJ N
o
CD
11
SO?
0
0 C
e| . O
II i s
3 E 6 2
co O
CO o. TJ__
11 D) §
C 0 ■- >C0
> >
'c
JZ
0
CO
. 0
f w
E
'c 0
CO cn
i 0 II
°- 2 0
O 03 —
o 2 E
O o. 0
lil
CO I 3
o
TJ >f°
'i s 3
to
CO
CO
f 1
0 £ o- -
to JS
M
E £ co
ll
VI/ \V
'Ć0 1
o E
N 0
to ca »co
. N 0
I s s-
>C0 C 3 TJ g O
E 0 t
1 o S 0 J= S E o q
co 0 O
'0 'cTO tj ca o
CO CD
S »3
TJ 'CO »to
JD
S ®
0
C TJ > iS 11 O o,
i:
co >o
M 0
.SS, c co
lig
to o
.£ CM
o
JD
M
s I
o. co
E N
o
3 cn 0 0 E" c ca co
c c
o o
o o
C C
_  0 0
>  >  > >
JD JD
3 3
tO CO
S 5 -
0 ^ :=,
IS 2 ca cd o
lil
»co =• c 0 O 'N
a o. > §00 o. c c"
03    03    w m
03 >_>_>_ i_
N ■?=       7= 'P
C C
000
ll i
Pil
d JD JD 0 3 3 "ti CO CO
ca "2 Q
«» c -i
CD — -
>to ca £
0 c ^
a 0 ^
° p >
ca
a> > a
o cd 3
g o ^
"čo S
11 >
2 g 0
If I
3 E to to 5 iS
.S £
> a> 0»CO
CO 0 TJ C
2;o
CO JD
•5 O ■c c
i C
11
3 d
c ca .
tO >
E
it n
k5 co cd ">
« c S ~ co q_ -a c
2*1
.S _Q -2
to o ;o j» tj iS
tO P Q. g .00 .N
J § '-o
H j
> M- 0
lis"
(0 to >o
_L >
rt o
51
tO o
5 i
ca co
IJ
2 -2
o. .to
12 -cd 11
ra >2
I s
2>co 13
ra o cn >
N ^ 0 CO
E rt
STJ N
O o
O. G)
0 .S
1 i
i I
rt ca ca
g »S 5 2 0
.bi O.JD
lil
TI ,h= co >  N C
0 O F •c E
JD 0 ■g > TJ
o ča 2 2 3?»
rt e o c co "c o.
8 ti
•O c?S rt - CO
O « CD
aff
o .55, to
0 ra ra
|.Qf
§ E c_ ■b! g 3 cd * *
•a 11
1 S o
C TJ E cc CD O
o rt
>co »CO 3 0
* I
n
3
'O C
>^
CO Q
S -° d cD
0 0
_ co
c 0 .ra
g i i
e o g
0
co
I'I
c ra 0 > co 0
2 'M
U
j= o
« g
3 a
o .
I5- 'O .ra o,- c
co -p 0
O 3 CD JD C
a E "O 2 ra -g
tO 0 0 :- ^ 3
rr\ 'tt*
> >: >N -s
22^
O. TJ -3 0 C0
0 a-
> " cn 9 ra o
o -g > a.ra *
.E cd
»i l|
3 .CD C
tO XJ
> I
0 3
if s
n d L-
8-1
3 0
II
o-O E >
1 E
2 »o a,«
j 1
S JD
3s p
•J3 J
0 S2 ;čj
co
14 I]
ra ._ rt
Ki
a
cn ca 0 ^ C co
N TJ -
lil
isi.
o. 2 .0
i? II
.15 g i
_ c 0 2
2 CD »o E>CO ^ ^
^ 0 -o S?
lisi
« - co -
ti
21 rt ra a
> 'C
ca O-o «»
C to •5 rt
Q-XJ C0 0
iti
■O -Ta C . tO 0
- ll N O
0 TJ
1 Cl
o o 9 S II
0 co
1 t
0 0
i i
3
0
.0 »O
-§ 0 0>CO
iS 92
ra c
2 O
£| O to LQ co
Sg
D) C
0
C
ra
'O
S
o
•- 0
f E g? ^
jd ra
O N
2 f i
0 t«
0-5
i 1
tO
rt jd
±! o E a
to
I
ra
>N C 0 3
8 "S 2 rt a
0 &
c JZ
"ti :p
ra .2
- '2 ra p
1 I > ra
i
< o <
Z
UJ -
-J CD
UJ c
N «
ra
TJ N
g»!f Z
.2 ;o
2
co Q
o I
D 2
f .S
I 0 ra.i ■° E
■c" P
i I
1^ c
o
C
^5 Si
D. tO
"S - E
TJ O "S
1 * S
n 2
Q
> ra £
2?,P
w
ra "5 ž -2
co to
:j=" >
* 0 o
J2 ž »o
o 0 to S o
TJ
tO CD §
O
■i S
>3
_ o E *
% S
- co O "D
0 0
3 » JC 0
1 s $ a
E 0
1 "s
c ra "S E
2 P 5 S > o
■5 CM 'O CL Q
JS c 9
XJ co
c »o TJ C0
9 ^ 1 2 co o.
co 0 > rt
g I 11
& S
i 3
1 i
O. co
1
tO
0
co rt rt rt c c c c 3333
»o >o -o >o 2 2 2 2
co to to to
0 0 0 0 C C C C N  N N N
TJ TJ TJ TJ OOOO
. o ~o o"- o~
0000
m tO tO tO
OOOO TJ TJ TJ TJ
N >
CtJ -2 O Jd  tO CO
if 2
0   tO -r£
E o w
JC -D g
11.1
43 »o 0
* m "°
0 2 o
1 S-5
—    <- C
s
E 5
0 0
'P TJ jI 0 2
o. b
gco o. o o
N S
o raP
g o
to o "2 o
1 1
z .2
si
II
m 0 o > ty> -2
0
»o 0 •2 I
81 ■p 0 0 2
$
TJ
2
tO
3
JC
ra
o. co co
If 1 ^0 .2 o
lil
oc M
II
.id tO
O
> 1X1
Z
<
oc
z
o
0
.0 O ra
čo a m
čjj J2 ■* ^
a čo S ^
li
5 Q.._
let
.2^0
C tO »o D 9 S
E 5 o
0 o >
"I
c *
(/) co O
C
0 £ u
E 2 2 3 a a
d 1 UJ o
TJ
O N
> O a
UJ
oc
UJ -J Z
< oc
z
o
o
0
E 0
UJ N
5 3
^ ca u 1
CM O O CM
CM £
•• E I j
N O O)
> o S?
o
si
N p
2 N
>l s?
UJ C
OC .-a
H
tT i
i
±2 < 0
CL g •N LU
^5 Z ^
o ui
^ S
oc *
65 b 1 < o
Si
a g
O) oc O o-
11
r uj
sli
z o ?
Petek, 26. julija 2002
RAZVEDRILO / darinka.sedej@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 23. STRAN
GLOSA
Diplomata
Ob prizorih, ki ponazarjajo slovensko - hrvaške odnose, nas, ki nismo v diplomaciji in ki gledamo zadeva bolj s kuhinjske in ne ptičje Perspektive, vedno popade smeh.
Zadnjič so diplomatske groteske dveh sosednjih držav doživele svoj maksimum: naš šef zunanjega ministrstva in sosednji šef zunanjega ministrstva sta se na nekem dvorcu šla neuradne pogovore, o starih nerešenih vprašanjih nič, o novih nerešenih vprašanjih nič, o aktualnih nerešenih vprašanjih nič, pač pa sta kovala neko novo zvezo, v kateri sta trenutno sama, ker v sosednjih državah zanjo ni kaj P^ida zanimanja. Tako sta v svoji vnetni in poletni brezbrižnosti tudi rekla.
Ravno takrat, ko se je ta nič od poletnih neuradnih dogovorov prikazoval na televiziji, je nenadoma utihnil zvok. In kaj se je potem videlo? Res groteska: dva poletno razpoložena neobrita poskočneža, ki dvigujeta kozarce, hodita po stopnicah, se nabrito smejita, si odvezujeta kravate in tako dalje... Vse pred kamerami, vse za videz sproščenosti in prijateljskega sodelovanja med državama.
Ne vem, koga sta oponašala, ampak brez
zvoka, oba neobrita in oba plešoča nekje po stopnicah gor in dol sta bila videti - smešna. Ob toliko neurejenih vprašanjih, resnih in manj resnih, bi nam vse skupaj lahko prihranila. Novinarji so zvedavo vprašali: a zdaj pa ne bo nobenih groženj z evropskimi sodišči, bosta vse državi sami uredili? A zdaj bo pa Petrol morda tudi upoštevanja vredni ponudnik? Nakar so dobili odgovor soseda, da pa brez evropskih sodišč verjetno v prihodnje kljub vsemu ne bo šlo in da soseda v nobenem primeru ne zapostavlja slovenskih podjetij.
To naj bi razumeli kot diplomatski odgovor prvega državnega diplomata sosednje države. Se pravi: še vedno bomo šli na nož, dragi moji. še vedno vas ne maramo.
Zdaj pa primerjajte neformalna srečanja tujih diplomatov s to komedijo? Tuji diplomati se bodo pustili posneti na poletnih vrtičkih, na zeleni travici, v športnih copatih in v športni srajci, popolnoma umirjeni, smejočih nasmehov in z nobeno pijačo! Sredi poletja šampanjec, dajte no!
Le čemu, če ni kaj slaviti, če gre za neuradne pogovore. Nihče ne bo neobrit, nihče ne bo skakljal gor in dol po "štengah" in se smejal, kaj veš čemu, nihče si ne bo odvezoval kravate in jo molil spremstvu.
Ne - to, kar sta onadva počenjala, pa res ni dunajska šola. To je - saj veste sami, kaj.
In tako kot to izgleda zgoraj, čisto na vrhu, tako je spodaj. Zmeda. Spodaj je najmanj Joško Joras in mi vsi dru-
m
Ce zanemarimo velika gospodarska nerešena vprašanja, ostanejo dovolj boleča mala. Ze kar nekaj časa je tarča napadov slovenska lastnina, vikendi in počitniški domovi. Slovenci so jih postavili dobesedno na kamenju, napeljali vodo in elektriko, zdaj pa marš van! To poletje so šli na Hrvaškem skokec dalje, ko inšpektorji pregledujejo stanovalce v vikendih, če so res žlahta ali pa se vikend daje v najem in se ne plačuje turistična taksa.
V tem ne bodo nikdar uspeli, kot ne uspejo pri nas, recimo v Bohinju, kjer imajo 700 vikendov, pa v njih tudi ne biva sama žlahta, ampak se dajejo za drage denarce v najem.
Da Slovenci pri prestopu meje nismo bolj natančno pregledani in da hrane cariniki ne zmečejo v kontejner, je zasluga slabe poletne turistične sezone, ne pa gostoljubnosti, ki bi jo gojiti do Slovencev. Zanje smo bolj "škart" sezonska roba, četudi jim rešujemo sezono. Na obalo bi radi bogati Hamburg, a bogati Hamburg ni tako neumen, da bi preplačeval nekaj, česar mu sploh ne nudijo.
Kako gre že tisti pregovor o sosedih?
Moj sosed je moj sovražnik - sosed mojega soseda pa moj prijatelj. Darinka Sedej
HOROSKOP
TANJA in MARICA - 090 43 77
ALEMARS s p,252,10 SIT/min
Oven (21.3. - 20.4.) {■{¥' Ne gre za to, da ste preobčutljivi. Res pa je, da vas v zadnjem obdobju obkrožajo ljudje, ki od vas preveč pričakujejo. Po drugi strani pa so nezanesljivi, kadar gre za vas. Če se odločite za daljšo pot, se boste imeli vsestransko lepo.
Bik (21.4. - 20.5.)
Kmalu boste spoznali, kdo so vaši resnični prijatelji. Morda boste nekoliko razočarani, pa nič zato - s tem boste dobili samo diplomo šole za samospoštovanje, ki vam ga v celoti primanjkuje. Darila boste zelo veseli.
Dvojčka (21.4. - 20.5.)
Krivica, ki se vam bo zgodila, vas bo tako razjezila, da dolgo ne boste prišli k sebi. Posledice vaše prizadetosti bodo občutili tudi tisti, ki v zadevi sploh niso prisotni. V boljšo voljo vas bo spravila prijetna družba.
Rak (21.6. - 22.7.)
Vse, česar se boste lotili v bližnji prihodnosti, vam bo šlo od rok. Tudi neke uradne zadeve, za katere ste mislili, da ne morejo imeti dobrega izhoda, se vam uspešno zaključijo. Pri financah boste pretirano zapravljivi.
Lev (23.8. - 22.8.)
Bojite se, da so vaše želje prevelike, da bi se uresničile. S tem ko boste tudi sami nekaj storili za to, boste ugotovili, da starih preprek ni več. Zbrali boste denar in se končno odpravili na dopust.
Devica (23.8. -22.9.)
V prihodnjih dneh vas bo zelo presenetila novica. To zadevo ste sicer že postavili na stranski tir, tako da bo veselje še toliko večje. Nesoglasja, ki bodo nastala v družinskem krogu, bodo hitro minila.
Tehtnica (23.9. -23.10.)
Pri podpisu uradnega dokumenta se boste upravičeno, čeprav naskrivaj nasmejali. Posledica tega je denar, ki ga niste niti v sanjah pričakovali. Odločitve, ki sledijo, bodo hitre in drzne.
Škorpijon (24.10. - 21.11.)
Polni boste energije in z izvirnimi idejami boste kos marsikateri preglavici. Spor s prijatelji boste rešili tako, da jih boste povabili na "žurko", saj ste v zadnjem času preveč pretiravali z osamo.
Strelec (22.11. -21.12.)
Na nek dogodek boste preveč burno odreagirali, čeprav vam to kasneje pri nasprotnem spolu prinese plus točke. Vendar to ne delajte prepogosto, da vam ne pride v navado. Na delovnem področju se ugriznite v jezik.
Kozorog (22.12. - 19.1.)
Nekdo se bo na vas jezil, vendar bo to samo posledica ljubosumja. Če na dopustu še niste bili, je skrajni čas, da se odpravite, saj ste z močmi že čisto na koncu. Vašega obiska bodo veseli.
Vodnar (20.1. - 19.2.)
Če ste strastni igralec iger na srečo, boste sedaj v najboljšem obdobju, da se vam ta tudi nasmehne. V poslovnem krogu bodo presenečeni nad vašimi idejami, saj ste bili do sedaj vedno v ozadju.
Ribi (20.2. - 20.3.)
Zelo previdni boste pri poslušanju nasvetov s strani prijateljev. Ne morete pozabiti, da ste bili na ta način že opečeni. Osamljeno se boste počutili toliko časa, kolikor boste to sami hoteli. Ljubezen...
TANJA ODGOVARJA NA VAŠA VPRAŠANJA V PRILOGI GORENJSKEGA GLASA GREGOR!
JODLGATOR
O.k., čas je za zabavo
Pravzaprav je celo poletje bolj ali manj naravnano v tej smeri. Sto in en festival ali koncert seje že zgodil, približno toliko se jih bo do konca avgusta še zgodilo in ni vrag, da se ne bi na kakšnem "namalali" tudj vi. Zelo obetavno seje začelo dogajati v Portorožu, saj nas v kratkem čakajo kar trije koncerti, ta vikend Dole, naslednji teden Severina in Riblja Čorba... Halo - dobra zadevica, združiti plažo tudi z večernim žurom. Portorož je pa tako ali tako od Gorenjske oddaljen tistih nekaj kilometrov in še nekaj. [Svetujem vam le, ne na avtocesto ravno takrat, ko je največja gneča. Roc-kerji vedo, da je v igri tudi Krk (glej koncerti inu vstopnice), ki je po imenih nastopajočih precej obetavna zadeva. Sicer pa so najboljše počitnice v Kranju, kot pravijo organizatorji Kranjske noči, zato le pazljivo spremljajte napovedi o sprotnem dogajanju. Pa še to, nagrada bo, in sicer ob srečnem žrebu in pravilnem odgovoru: VVithesnake in The Companv of Snakes. Nagradico dobi: Igor Lavrič, Kuratova 48, Kranj. Čestitke, pride dopis, z njim pa v Muziko Aligator v Kranj po lepo nagradico...
Novosti
Tuje: No Angels - (zelo dolg naslov...), Simon & Garfunkel -Live From New York City (1967),
Ben Sims - Techno Energv, Coun-ting Crovvs - Hard Candy, Natalia Oreiro - Turmalina, NVeezer - Ma-ladroit; SLO: Nino Mureškič -Manas; Hx Yu: Mate Mišo Kovač - Zabavni megamix, Severina - 18 velikih hitova, Jasmin Stavros -Sve najbolje, Goran Karan - Ahoj;
TOP 3
1. Zibaj - V/A
2. RHCP - By The Way
3. Tabu - Male nore ideje
Koncerti inu vstopnice
26. 07. - Dorde Balaševič v Portorožu (3500 sitov), 04.08. - Ročk on Ročk Oper air festival na Krku (skupine lggy Pop, The Stran-glers...) (8700 sitov), 09.08. Riblja Čorba - Portorož (3500 sitov) in vstopnice za vse prireditve v Cankarjevem domu.
In še nagradno vprašanje 495:
Na kateri prireditvi v Kranju bo v prihodnjem tednu nastopil Jasmin Stavros? Odgovore na dopisnicah pošljite do srede, 31. julija, na naslov Gorenjski glas, pripis Jodlgator, Zoisova 1, 4000 Kranj. Nagrada je lepa (kaseta, cd pa te zadeve). Se to: naša najljubša domača stranje www.aligator.si, naš najljubši e-mail pa Aliga-tor@siol.net.
Koncert Kristine Oberžan
Kamnik - Danes, v petek, 26. julija bo ob 20. 30 na dvorišču v gradu Zaprice v Kamniku jazz koncert, na katerem se bo predstavila mlada talentirana jazz pevka Kristina Oberžan. Po Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani, kjer je obiskovala smer saksofon, je opravila tudi sprejemni izpit iz jaz/, petja pri prof. Nadi Žgur na C oddelku glasbene šole. Trenutno študira jazzovsko petje na Glasbeni šoli v Gradcu, redno pa se udeležuje tudi poletnih glasbenih šol pri priznanih predavateljih. Sodelovala je s številnimi zasedbami in glasbeniki, nastopala je tudi z Big Bandom RTV Slovenija... Tokrat jo bodo spremljali
Drugačnost je svoboda
Kranj - Danes, v petek, 27. julija bo na Slovenskem trgu v Kranju že tretji od petih koncertov v okviru festivala "Drugačnost jc svoboda", ki jih organizira Alternativno kulturno društvo Izbruh, v sodelovanju z JSKD, D.P.Z.N. in KD Rov. Nastopile bodo skupine: Noise Order (Ormož - grind erust), Waserdicht (Ormož - crust)Golliwog (Ribnica - hc), Dialka (Francija, Kanada - psiho), Sodn dan (Železniki - erust) in Trije Pjančki (Železniki - punk rock'n'roll). Muzika se bo začela ob 18. uri in bo trajala do 24. ure, bo pa ob vsakem vremenu. Tokrat organizatorji s kulturno akcijo podpirajo AC Molotov iz Ljubljane.
V ponedeljek, 29. julija, pa bo v l/.bruhovem kulturnem bazenu koncert brazilske skupine Point Of No Return, predvozači pa bodo kranjski metal corovci To Obtain Love. Sicer izbruhovci delajo tudi na obnovi objekta starega zimskega bazena. Predvsem je v igri streha. I. K.
Nove zvezde so rojene
Na slovenski pop sceni prihaja do novosti. Ena izmed njih je tudi pop skupina Bepop. Nastala je po receptu oddaj Popstars, ki je bil v svetu že nekajkrat preizkušen. In kakšen je ta recept? Organizatorji najprej na avdicijo privabijo mlade nadarjene pevce z obljubo, da bodo, v primeru, da prepričajo žirijo, postali prave pop zvezde.
Mladi talenti so se v velikem številu udeležili avdicij tudi v Sloveniji in upali, da se jim bo posrečil vzpon med najboljše. Skupina je izbrana in pod imenom Bepop najdemo Tinkaro, Nejca, Alenko, Simona in Ano. 21-letna Tinkara iz Celja se je pred izborom Popstars ukvarjala s plesom, kjer si je nabrala tudi izkušnje javnega nastopanja. Še ne 18-lctni Nejc iz Novega mesta se že od* malih nog ukvarja z glasbo. Njegova največja ljubezen je saksofon, ki ga igra že osem let. Skoraj 19-letna Alenka je letos zaključila srednjo šolo. O sebi pravi, da je tipična levinja, saj jc polna veselja in ima rada dinamično življenje. Simon iz Kranja bo letos dopolnil 23 let. Poleg tega, da obožuje košarko, nogomet in kolesarjenje po brezpotjih, ne bi mogel živeti brez računalnika. Zadnja i/, peterice je Ana iz Trbovelj, ki je pravkar dopolnila 20 let, in je študentka Visoke strokovne šole za podjetništvo. Z glasbo in plesom se ukvarja že vrsto let. Skupina je že posnela prvo skladbo z naslovom Moje sonce in z režiserjem Janijem Pavcem na Krku posnela videospot. Izdali so tudi prvi singel. na katerem je poleg pesmi Moje sonce tudi filmček o skupnem življenju, snemanju singla in videospot. Če so zvezde rojene, se prepričajte sami. Alenka Bizjak
"Naj planina s planšarijo 2002" - akcija Gorenjskega glasa in Planike
Bralke in bralci Gorenjskega glasa izbirajo najbolj priljubljeno planino s planšarijo, letos s predizborom. S poslanim kuponom sodelujete v žrebanju za nagrade Planike in Gorenjskega glasa.
odlični glasbeniki iz skupine Tadej Tomšič Jazz Institution: Tadej Tomšič (saksofon), Blaž Jurjevčič (klavir), Aleš Avbelj (kontrabas), Aljoša Jerič (bobni). Koncert so omogočili Občina Kamnik in Študentski klub Kamnik ter Pekarna Ostržek Trzin, vstopnina in de-gustacije pa vas bodo veljale 800 tolarjev. Jazzovski večer bo v primeru nevihte v grajskem salonu. L K.
Danes objavljamo zadnji glaso valni kupon za "NAJ PLANINO S PLANŠARIJO 2002". Glasujete lahko za eno od planin z lestvice po prejetih kuponih do 25. 7. 2002 :
PUNGRAT 1142 KOFCE 607 KOROŠICA 269 PREVALA 231 RIBENSKA PLANINA 134 LIPNIŠKA PLANINA 121 BLEGOŠ 94 V LAZU 88 LEŠANSKA PLANINA 86 USKOVNICA 61 Pošljete lahko neomejeno število kuponov, izmed katerih bomo na zadnjem vmesnem žrebanju v ponedeljek, 29. 7., izžrebali bon Planike'za 10.000 SIT za nakup
pohodne obutve in 5 tolažilnih nagrad Gorenjskega glasa.
Vsi glasovalni kuponi, prejeti do vključno 30. julija 2002 pa bodo sodelovali v zaključnem žrebanju, ki bo v nedeljo, 4. avgusta 2001 na planini, ki bo zbrala največ vaših glasov. Glavne nagrade so: 1. bon za nakup pohodne obutve PLANIKA v vrednosti 20.000 SIT, 2. malica z okrepčilom na zmagovalni planini v vrednosti 8.000 SIT, 3. malica na drugouvr-ščeni planini v vrednosti 5.000 SIT, 4. malica na tretjeuvrščeni planini v vrednosti 3.000 SIT. Izžrebali bomo tudi 20 tolažilnih nagrad Gorenjskega glasa. Na zaključni prireditvi na zmagovalni planini bo za udeležence Planika pripravila posebno presenečenje.
Kupone pošiljajte na naslov:
GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4001 KRANJ
I "NAJ PLANINA S PLANŠARIJO 2002
akcija GORENJSKEGA GLASA IN PLANIKE j Glasujem za planino:
i Ime in priimek
I Naslov
■-3-C-
ČESTITAMO MLADOPOROČENCEM
Škofja Loka, 13. julija - JERNEJ MOHORIČ in VALENTINA ŠTUR M; BOŠTJAN KREK in NEŽKA DOLINAR; PEJO KLAR1Ć in BLAŽENKA GRGIĆ
Škofja Loka, 20. julija - PETER 1STFNIČ in MARJETKA BRENČIČ; JANEZ STARE in MARINKA ŠAKANOVIČ; BOŠTJAN ŠTRUKELJ in TANJA MAČEK.
Gorenjski glas mladoporočencem prisrčno čestita in jim s čestitko, prejelo na Matičnem uradu, podarja polletno naročnino časopisa.
HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti ponedeljka in četrtka do 13.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
do
KATEGORIJE: A, B, C, D, E, H http://www.bb-kranj.si
VOZNIŠKI IZPIT
PREDAVANJA IZ TEORIJE
B&B KRANJ, tel. 202-55-22, 29. julija, ob 9.00 in 18.00 uri
B&B RADOVLJICA, tel. 530-0-530, 5. avgusta, ob 18.00 uri
B&B JESENICE, tel. 583-64-00, 5. avgusta, ob 14.00 uri
B&B ŠK. LOKA, tel. 515-70-00, 5. in 9. avgusta ob 9.00 in ob 16.00 uri
ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p. tel: 04/53-15-249, Šenčur: 251-18-87
Trst 30.7; Madžarske toplice od 7.9 do 13.9. in od 14.9. do17.9. 2002; Lenti 10.8.; Peljašac - morje od 23.9. do 30.9; nočni Gardaland - Aqaland 26.8. Prevoz: možnost plačila na čeke.
AVTOBUSNI PREVOZI AMBROŽIČ, s.p.
Letovanje v Španiji od 19.9. do 27.9 tel.: 572-54-27, 031/723-823
ALPETOUR ,
potovalna agencija ci d »A
Mirka Vadnova 8, 4000 Kranj
Vršič, Trenta, Bovec - vsak dan v juliju in avgustu.
Koper, Izola, Piran, Portorož, Umag, Novigrad, Poreč - vsak dan v
juliju in avgustu.
Brezje - 15. 8. in vsako nedeljo v juliju, avgustu in septembru. Jezersko - NOVO - vsako nedeljo v juliju in avgustu, odhod iz Kranja ob 6.40 uri, povratek z Jezerskega ob 16.30 uri.
HOKO - kombi prevozi Hočevar Stanislav, s.p. tel.: 04/596-38-76 04/595-77-57
Vabljeni po nakupih: Lenti četrtek in sobota, Trst sreda in petek (sobota), Celovec 1. torek v mesecu, Gardaland in ostali prevozi (izleti, prireditve, dopusti) po dogovoru. 041 734 140
AVTO ŠOLA
A, B, C, E, H
NOVO!        NOVO! NOVO!
Kategorija: C in E (tovorno vozilo s prikolico) na sodobnem tovornem vozilu mercedes 814. Informacije: 04/20-21-222 Kranj, Kidričeva c. 6 in 041/ 541 501.
KONKURENČNE CENE IN MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA
PLAVALNI KLUB RADOVLJICA Kopališka 9 4240 Radovljica
Kopališče Radovljica je odprto vsak dan od 10. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 19. ure. Od ponedeljka do petka je od 21. do 22. ure večerno rekreacijsko plavanje. Plavalni klub Radovljica med poletnimi počitnicami v dopoldanskem in popoldanskem času organizira začetne in nadaljevalne plavalne tečaje za otroke od 4. leta starosti dalje.
Informacije in prijave na blagajni kopališča po tel. 04/53 15 770.
G) £ d r & SLOVENIJA
NACIONALNO ZDRUŽENJE ZA KAKOVOST ŽIVLJENJA
Potrebujete pomoč in podporo izven psihiatrične bolnišnice? Si želite spremstvo in druženje, pa ne veste, kje bi to dobili? Želite spoznati druge svojce, ki imajo družinske člane s težavami z duševnim zdravjem?
Bi svoj prosti čas želeli deliti z nami kot prostovoljec?
Oglasite se na društvu OZARA, v Kranju na Kidričevi 6,
tel.:04/23-62-610 ali na Jesenicah na Tavčarjevi 3b, tel.: 04/583-
62-00
GLASOV KAŽIPOT
Nadaljevanje s 22. strani
ja). Odhod s posebnim minibu-som bo ob 3.30 uri izpred hotela Creina v Kranju. Dodatne informacije ter prijave z vplačili: Milena Pavlin, Iskra ISD, tel.: 207-67-03, Niko Ugrica, tel: 041/734-049 ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva. Rok za prijave je sreda, 14. avgust oziroma do za-sedbne mest v avtobusu.
Pohod na Obranco
Jesenice - PD Javornik - Koroška Bela vabi ob spominskem dnevu občine Jesenice vse planince in ostale občane na planinski pohod na Obranco, v spomin na neenak boj partizanov z okopatorsko vojsko. Pohod bo v četrtek, 1. avgusta. Zbor pohodnikov bo ob 13.30 uri na vrhu Kočne - Poljan, pred smerno tablo za Obranco. Kulturni program se bo pri spomeniku pričel ob 16. uri. Vsak udeleženec bo dobil bon za okrepčilo na Blejski planini. Jesenice - Tudi letos praznuje občina Jesenice svoj spominski dan v četrtek, 1. avgusta. Zato Planinsko društvo Jesenice organizira v četrtek, 1. avgusta izlet na Obranco. Zbor pohodnikov bo ob 10.30 uri na Poljanah - avtobusna postaja, odkoder bo skupen odhod. Združenje borcev in udeležencev NOB pripravlja ob 16. uri spomnsko svečanost. Dostop do Poljan je možen z rednim avtobusom, odhod iz avtobusne postaje pri Bolnici na Jesenicah ali z lastnim prevozom.
Kopalni izlet na Debeli Rtič
Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vas vabi, da se udeležite njihovega tretjega kopalnega izleta na Debeli Rtič, ki bo v sredo, 14. avgusta. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred avtobusne postaje v Škofji Loki. Prijave zbirajo v društvu od 2. avgusta do zasedenosti mest v avtobusu. Za kopalni izlet lahko prijavite tudi vaše družinske člane.
Na Lobnico in slap Šumik Žabnica - Bitnje - Sekcija za po-hodništvo pri DU Žabnica - Bitnje organizira in vodi v sredo, 14. avgusta izlet na Pohorje, z odhodom posebnega avtobusa ob 6. uri od Sv. Duha do Kranja. Prijave z obveznim vplačilom sprejemajo po tel..: 231-22-88 do zasedbe mest v avtobusu.
Na Veliko Špičje
Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj organizira 2. in 3. avgusta izlet na Veliko Špičje. Odhod udeležencev bo v petek, 2. avgusta, ob 16.30 uri izpred hotela Creina z osebnimi vozili. Udeleženci pa lahko na Komno pridete tudi sami -zbor bo v petek ob 21. uri. Prijave z vplačili in dodatne informacije: Niko Ugrica, tel.: 041/734-049. Rok za prijave je sreda 31. julij.
Na Raisseck
Naklo - Društvo upokojencev Naklo organizira v torek, 6. avgusta zanimiv izlet na Reisseck, z odhodom ob 6. uri iz Nakla. Pohitite s prijavami.
Izlet na južno Koroško
Kranj - DU Kranj - pohodniška sekcija organizira v četrtek 1. avgusta izlet na južno Koroško. S posebnim avtobusom se boste odpeljali izpred hotela Creina ob 6. uri. Dodane informacije ter prijave z vplačili sprejemajo v pisarni društava.
Kolesarski izlet
Kranj - Kolesarska sekcija pri DU Karnj organizira in vodi v torek, 30. julija malo bolj zahteven kolesarski izlet na relaciji: Kranj - Mož-janca - Štefanja gora - Cerklje -Kranj. Proga je malo daljša in težja, dolga je približno 50 km. Odhod kolesarjev bo ob 8. uri izpred DU Kranj. V primeru slabega vremena se izlet prestavi na naslednji torek.
Na izlet z DU Žabnica-Bitnje
Žabnica - Bitnje - Društvo upokojencev Žabnica - Bitnje vabi svoje člane na zanimiv izlet v Šalr-ško in Mislinjsko dolino, ki bo v petek, 2. avgusta z odhodom avtobusa ob 6.30 uri iz vseh avtobusnih postajališč od Stražišča do Sv. Duha. Prijave z vplačili sprejemajo vsi poverjeniki društva.
Kopalni izlet v Izolo
Kranj - DU Kranj vabi člane na kopalni izlet v Izolo, ki bo 31. julija, z odhodom ob 7. uri izpred hotela Creina. Dodatne informacije in prijave sprejemajo v društveni po-sarni.
Društvo invalidov Kranj vabi
Kranj - Medobčinsko društvo invalidov Kranju obvešča člane, da že sprejemajo vplačila za enodnevni kopalni izlet v Termah Čatež, ki bo v petek, 9. avgusta, za 7 dnevno zdravljenje v Termah Banovci in 10 dnevno letovanje v Rabcu. Hkrati vpisujejo (samo evidenčno) za enodnevni izlet na Grossglockner, ki bo v petek, 23. avgusta. Prijave z vplačilom se sprejemajo vsak ponedeljek od 9. do 11. ure in torek ter četrtek od 15. do 17. ure v pisarni društva v Kranju, Begunjska 10, tel.: 2023-433.
Letovanje na Lošinju
Kranj - DU Kranj vabi svoje člane na 10-dnevno letovanje na Malem Lošinju od 29. avgusta do 8. septembra. Dodatne informacije ter prijave z vplačilom v društveni pisarni do zasedbe mest.
Obvestila
Krvodajalska akcija
Kranj - Čeprav je čas poletnih dopustov, organizirajo v Območnem združenju Rdečega križa Kranj krvodajalsko akcijo, ki bo potekala 5., 6. in 8. avgusta. Točen razpored odhodov avtobusov v Ljubljano na Zavod za transfuzijo krvi bo
naknadno objavljen. Krvodajalci, katerih Krajevne organizacije Rdečega križa ne bodo organizirale posebnih prevozov, se lahko odpeljejo na odvzem krvi v Ljubljano v četrtek, 8. avgusta, ob 8.15 uri z avtobusne postaje pred hotelom Creina.
Prešernova rojstna hiša zaprta
Vrba - Gornjesavski muzej Jesenice obvešča, da je Prešernova rojstna hiša zaradi obnovitvenih del zaprta do predvidoma 15. septembra. Finžgarjeva in Čopova rojstna hiša sta odprti po uniku. Informacije po tel.: 583-35-00 -uprava ali 580-15-03 - Čopova rojstna hiša.
Triglavski narodni park obvešča
Bled - Triglavski narodni park obvešča, da je Pocarjeva domačija v Zgornji Radovni odprta ob petkih, sobotah in nedeljeh od 10. do 17. ure. Ogledate si lahko muzejsko urejeno stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje ene najstarejših domačij v parku, kjer je tudi informacijska točka Triglavskega narodnega parka.
Osrednja knjižnica Kranj obvešča
Kranj - Osrednja knjižnica Kranj obvešča vse svoje člane in uporabnike, da so do 31. avgusta Pionirski, Splošni in Študijski oddelek odprti po poletnem urniku, in sicer: ponedeljek, sreda, četrtek in petek od 9. do 15. ure, torek od 11. do 19. ure, ob sobotah pa so zaprti. Izposojevališča so odprta po običajnem urniku, zaradi letnega dopusta pa so zaprta v naslednjih dneh: izposojevališča v Stražišču, Šenčurju in Preddvoru do 2. avgusta in izposojevališče Naklo od 5. do 16. avgusta.
Šola hujšanja in
zdrave prehrane
Kranj - Vsak ponedeljek, ob 19.
uri je v Domu krajanov Primskovo
šola hujšanja in zdrave prehrane.
Razstava čipk v Železnikih
Železniki - Kljekljarice Turističnega društva Železniki vljudno vabijo ljubitelje ročno kljekljane čipke na razstavo čipk v Galerijo Muzeja v Železnikih. Odprta bo do 31. julija, od 9. do 14. ure in od 15. do 18. ure.
Sovpadanja
Kostanjevica na Krki - V Galeriji Božidarja Jakca, Kostanjevici na Krki (cerkev), bo v torek, 30. julija, ob 19. uri otvoritev razstave Sovpadanja Emerika Bernarda. Avtorja bo predstavil Andrej Medved.
Razstave na Bledu
Bled - V Festivalni dvorani si lahko še do 28. julija ogledate razstavo 10. jubilejne triglavske galerije. Razstava je odprta od 15. do 21. ure. V 1. nadstropju Občine Bled je na ogled razstava slovenskega karikaturista Boža Kosa z naslovom "A še rišete". V hotelu Krim sta do konca julija na ogled prodajna razstava - g. Vogelnika (olje in akril) in prodajna razstava slikarke Zdenke Vinšek na temo Med realnostjo in domišljijo. V. hotelu Park si lahko ogledate razstavo avtorja Toneta Kavčiča na temo Motivi iz Kamne Gorice in okdlice. V kavarni hotela Astoria je prodajna razstava likovnih del v oljni tehniki avtorice Nade Kobentar. Razstava unikatnih izdelkov iz Steklarne Rogaška je v Vili Prešeren. Trg Bled vas vabi na likovno razstavo slikarja Ivana Prešerna -Žana. Fundacija Jože Ciuha vabi na razstavo grafičnih listov klasikov 20-tega stoletja iz beneške grafične delavnice Fallani iz Benetk. Stalna slikarska razstava je v Galeriji Deva Puri. V Knjižnici B. Kumerdeja Bled je do 31. julija na ogled predstavitev delovanja študijskega kroža "Radioaktivnost in ravnanje z radioaktivnimi odpad-
ki". Do 30. septembra pa je na ogled razstava originalne ilustracije in knjig ilustratorja Alojza Zor-mana - Fojža.
Stara Sava
Kranj - Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije - OE Kranj vas vabi v sredo, 31. julija, ob 12. uri v razstavni prostor na Tomšičevi 7 v Kranju, na otvoritev in ogled razstave Stara Sava. Razstava prikazuje dvajsetletno delo spomeni-škovarstvenega centra iz Kranj za ohranitev in revitalizacijo nekdanje fužine v novo muzejsko in parkovno območje Stara Sava na Jesenicah. Pozdravni govor bo imel Stanislav Mrvič, direktor Uprave RS za kulturno dediščino in Boris Bregant, župan občine Jesenice.
Pod vršaci
Nova Gorica - Foto klub Nova Gorica vas vabi na otvoritev in ogled razstave barvnih fotografij z naslovom Pod vršaci, avtorja Mateja Rupla iz Radovljice, ki bo danes, v petek, 26. julija, ob 20. uri v avli Mestne občine Nova Gorica.
Razstava članov LANAF
Bled - Foto klub Triglavski narodni park in hotel Astoria Bled vabita na razstavo fotografij članov združenja LANAF iz Italije. Razstava bo na ogled v hotelu Astoria do 28. avgusta.
Konji lipicanci
Idrija - Mestni muzej Idrija - Muzej za Idrijsko in Cerkljansko in avtor fotograf Darko Tavčar vabita na otvoritev fotografske razstave barvnih in črnobelih fotografij "Konji lipicanci". Otvoritev razstave bo v prostorih muzeja v Cerknem, in sicer danes, v petek, 26. julija, ob 19. uri.
Narava
Ljubljana - V Foto Tivoli - prodajalna Atrij, Slovenska cesta 58 je na ogled razstava barvnih fotografij z naslovom Narava avtorja Mirka Bijukiča, člana Foto kluba Nova Gorica. Razstavo si lahko ogledate do 22. avgusta.
Razstava del Igorja Banfija
Ljubljana - V prostorih Poslovnega centra Mercator na Dunajski 107 v Ljubljani je na ogled razstava del akademslega slikarja Igorja Banfija. Razstava bo odprta do 1. avgusta, vsak dan od 8. do 20. ure.
6. kolonija Iveta Šubica
Škofja Loka - V galeriji Loškega muzeja je do 25. avgusta na ogled likovna razstava v okviru 6. kolonije Iveta Šubica. Galerija je odprta vse dni, razen ponedeljka, med 9. in 18. uro.
Izseljenec
Ljubljana - V Muzeju novejše zgodovine Slovenije, Celovška c. 23 v Ljubljani, vas vabijo, da si ogledate občasno razstavo Izseljenec - Življenjske zgodbe Slovencev po svetu. Razstava bo zaradi velikega zanimanja odprta do 15. septembra. Hkrati vas vabijo na ogled stalne razstave Slovenci v XX. stoletju.
U3SU
Glasbeno poletje
Srednja vas - V cerkvi sv. Martina bo v sredo, 31. julija, ob 20.30
uri v okviru Glasbenega poletja nastopil Komorni ansambel VVienn - Ljubljana; VVolfganga Zengsch-miedt - violina, Romeo Derucker-viola, Miloš Mlejnik - violončelo in Ervin Kropfitscsh - klavir.
Jazz koncert v Kamniku Kamnik - Kulturni center Kamnik vabi na jazz koncert Kristina Oberžan & Tadej Tomšič Jazz Instituti-on, ki bo danes, v petek, 26. julija, ob 20.30 uri na dvorišču gradu Zaprice v Kamniku.
Podsreda 2002 Podsreda - Vabljeni ste na koncert, ki bo potekal v okviru programa Glasbeno poletje na gradu Podsreda 2002, ki bo jutri, v soboto, 27. julija, ob 21. uri v atriju gradu Podsreda. Nastopil bo Gre-entown Jazz Band.
GLASOV IZLET
Ponovno na Glasov izlet!
Vesela novica za vse Glasove izletnike. Ponovno se bomo družili, skupaj popotovali in obiskovali bolj ali manj znane izletniške točke naše domovine in bližnje soseščine. Avgusta smo pripravili GLASOV IZLET v slovensko Primorje (Koper, Izola, Piran, Portorož). Obiskali bomo vinsko klet Vina Koper; nakupovali v lepo urejeni novi industrijski trgovini Delamaris Izola, kjer izjemno ugodno prodajajo najboljše ribje konzerve, se udobno sprostili ob morju na portoroški plaži. Dan bomo zaključili z večerjo, harmoniko in z ubrano pesmijo. Cena: 5.500 tolarjev na osebo. Naročniki Gorenjskega glasa, vključno z družinskimi člani, imajo posebej ugodno ceno 4.200 tolarjev; za mlajše od 15 let stane ta GLASOV IZLET samo 3.100 tolarjev. Rozmanov avtobus bo 9. avgusta peljal na relaciji Jesenice -Žirovnica - Lesce - Radovljica -Kranj - Žabnica - Škofja Loka -Medvode - Ljubljana. Lep pozdrav do skorajšnjega srečanja!
Prijavite se čimprej na tel.: O4 201-42-49 oz. 041/626-154.
DOBER IZLET
Vabimo vas v prečudoviti svet ŠVICARSKIH ALP: 12.-15. 8. - 3 x polp. DAVOS -EINSIEDELN - LUZERN -GRINENVVALD -JUNGFRAUJOCH 60.500 SIT; za naročnike GG = 57.500 SIT/na obroke!
19.-20. 8.-1 x polp.: z ladjo po Donavi od Passsaua do Linza
z ogledi 21.900 SIT; za naročnike GG = 20.800 SIT
2. in 16. 8. vas vabimo v GARDALAND.
Prevoz in vstopnina je 9.300 SIT, za naročnike GG pa 8.800 SfT
OGLASIMO se vam po tel. 51 57 110 in 041 833 088 Jereb d.o.o., TA Škofja Loka
MAGNETIKdoo
dezinfekcija, dezinsekcija in deratizacija
4273 BLEJSKA DOBRAVA 25 e-mail: magnetik@siol.net, tel.: 04 583 55 00, 041 691 226
ZAPOSLI
za nedoločen čas s polnim delovnim časom
delavca na delovno mesto odgovorne osebe na področju DDD dejavnosti (deratizacija, dezinsekcija, dezinfekcija) in prometa s kemikalijami.
ZAHTEVANA IZOBRAZBA: v
1. univerzitetni diplomirani inženir agronomije ali diplomirani inžem agronomije,
2. delovne izkušnje (od 2 do 5 let),
3. aktivno znanje angleškega jezika,
4. vozniški izpit B kategorije. . Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izobrazbi in življenjepiso pošljejo najkasneje do 5. 8. 2002 na naslov podjetja.
••••••
REPORTAŽA / info@g-glas.si
20. tradicionalna Kranjska noč 2002
Ali po domače "Najboljše počitnice so v Kranju" od 31. 07. - 04. 08. 2002
Je Kranjska noč res "kranjska veselica"?
So dnevi in noči, je življenje in utrip. Pravijo, da poletni meseci Prinašajo mrtvilo in opustelost mest. Temelj zamisli, kako ožive-. P mesto, je spoznanje, da potrebujejo ulice mest kakovostne ter številne prireditve z bogato programsko vsebino. V mestu Kranj so to praznino deloma zapolnile Kranjske noči, ki so se razvile iz praznovanja občinskega praznika. Glavno vodilo prvih Kranjskih noči je bilo srečanje starih znancev in prijateljev, ples, zabava in sprostitev. Razgrete noči so odpirale pipce za vse žejne, kulinarične dobrote pa potešile vsako najmanjšo lakoto. Kranjske noči so hladile razgreta telesa in duha.
Drugo pomembno vodilo, ki se je razvijalo skozi 20 let dolgo pot, je kreativno ustvarjanje programa. Prvim glasbenim skupinam ter nastopajočim so se pridružili umetniki in nastopajoči, ki so dodajali nove vsebine, in tako je programsko Kranjska noč postajala zanimiva za najmlajše, malo bolj vesele, starejše, razigrane. Na trgih Kranja so se vrtele različne glasbene zvrsti; ročk, kan-tavtorska glasba, pop ter narodnjaki. Leta 1992 Kranjska noč prvič preraste enodnevno prireditev
v dvodnevno prireditev, na kateri ni manjkalo rajanja. Vzporedno s tako imenovanim glasbenim programom so se razvijale spremljajoče dejavnosti: otvoritve razstav muzeja, šahovski turnirji, kolesarske dirke, modne revije, izbor najmočnejšega Slovenca, najlepše Gorenjke in Gorenjca. In dve leti kasneje prvič kranjsko nebo raz-Svetli ter vse obiskovalce pozdra-
vi veličasten ognjemet. Nove vsebine Kranjske noči ter nove širine privabijo v Kranj veliko obiskovalcev od daleč in od blizu. Med obiskovalci se najdejo tudi taki, za katere so morali organizatorji pripraviti preventivne ukrepe. Vsega pa seveda ni bila kriva ta omamljajoča zadeva. Posebno stanje "počenosti" sta zagotovo doživela obiskovalca, ki jima je na glavo celo padla opeka. Le-ta Pa ni padla na glavo organizatorjem, ki so Kranjsko noč raztegnili na petdnevno osrednjo prireditev mesta Kranj in s tem postavili Prve temelje nove razvojne poti Kranjske noči.
Prostor, v katerem živimo in Ustvarjamo, tako izraža bogata izkustva oz. celo spoznanja, ki so skozi čas ustvarila ustrezna čutna razpoloženja, bodisi pozitivna ali Uegativna do Kranjskih noči. Mesto Kranj potrebuje in zasluži svojo prireditev, ki bo v ponos samemu mestu. Ideja počasi gradi Kranjske noči v kulturni fest. Ve-
selica Kranja je torej prerasla svoje okvire; kritična distanca programa pa omogoča kreativno ustvarjanje dogajanj na prireditvi kranjske noči. M. Z.
Zanimivosti
Skupina Californija, železna srajca Kranjskih noči, je na hitro priredila svojo znano glasbeno uspešnico "V meni je Californija". Kje? Na Kranjski noči. KRANJSKANOČ Največja kranjska veselica 94 je v mesto privabila vse, kar je lezlo. KRANJSKANOČ Na trgih Kranja prve Kranjske noči niso imele urejenih plesišč. Mladi plesalci so se vrteli kar na asfaltu, luknjali čevlje in skrbeli za razvoj čevljarske obrti. KRANJSKANOČ Z. V. je na drugi Kranjski noči 83 od zgodnjega popoldneva do poznih večernih ur prodala samo ali celo 4 kg sladoleda. KRANJSKANOČ Kranj je bil na Kranjski noči kot ena velika prijateljska družina. Nikjer se niso prepirali, nikjer pretepali. Varuhi reda in miru so bili presenečeni. KRANJSKANOČ Za tiste velike je bilo zabave dovolj, za one male pa tudi, poleg "ringlšpila" še kup kiča in plastike. KRANJSKANOČ Za čisto polno mero je nekdo v neposredni bližini prerezal žice centralnega ozvočenja. KRANJSKANOČ Zabavljač Michael je obiskovalce privabil k igricama tuti-fruti in mokre majčke. Sadje je frčalo sem in tja, brhka dekleta pa so se po odru sprehodila v suhih maj-čkah. KRANJSKANOČ Na Slad-janu iz Kranja je ženska komisija odkrila še največ "faktorjev", ki so mu prinesli naslov Mister Kranjske noči 1994. KRANJSKANOČ V letu 2001 se je ob enajsti zvečer zjokalo nebo ter spustilo svojo municijo na Kranj. Dež je poskušal biti car, ampak izkazalo se je, da kadar gre za Kranjsko noč, tudi dež lahko izpade "Kekec".
Obiskovalci Kranjske noči, čakajo vas bogate nagradne igre!
V času Kranjske noči bodo od 31. 07. do 04. 08. 2002 potekale bogate nagradne igre. Kupončke poiščite v programskih zloženkah Kranjske noči. Žrebanja bodo potekala na medijskem odru na Glavnem trgu - razen če ni v nagradni igri določeno drugače.
RONALD McDONALDS NAGRAJUJE
Vabimo vas, da sodelujete v veliki nagradni igri Ronald klovno-ve družine. Izrežite slikico klovna in jo odnesite v nagradno skrinjico McDonald's restavracijo na Koroško 4, 4000 Kranj. Klovn
Ronald bo samo za vas v nedeljo, 04.08. 2002 ob 19.30 uri v restavraciji McDonald's izžrebal bogate nagrade.
SLADKOSNEDA KRANJSKA NOČ
Žito Gorenjka nagrajuje sladkosnede otroke, ki bodo obiskali otroški program na Kranjski noči v soboto, 03. 08.2 002, in poiskali nagradne kupončke. Po gledališki predstavi bodo izžrebali 5 velikih sladkosnedov. Sladkosnedi izpolnite kupončke in odnesite sladke vrečke domov.
ELITA SAMO ZA VAS V ČASU KRANJSKE NOČI
Spoštovani obiskovalci Kranjske noči! V trgovinah Elite imate v času Kranjske noči 2002 s tem kupončkom pri vseh nakupih 5 % popust. Kupončke oddajte v trgovinah Hlite ter sodelujete v veliki nagradni igri - S KRANJSKE NOČI Z ADRIO AIRWAYS V EVROPSKE PRESTOLNICE.
NAGRADNO ŽREBANJE ZA PAKETE ISDN
Vljudno vabljeni na Telekomovo stojnico na Glavnem trgu, kjer boste ob izpolnitvi anketnega vprašalnika lahko sodelovali v nagradnem žrebanju. Vsak večer bomo na prireditvenem odru izžrebali privlačne nagrade, ob zaključku Kranjske noči pa bodo trije srečneži odnesli domov paket ISDN.
S KRANJSKE NOČI Z ADRIO A1RWAYS V EVROPSKE PRESTOLNICE
Adria Airways, slovenski letalski prevoznik, srečnemu nagrajencu podarja dve letalski vozovnici na svojih rednih progah.
Otroški Ronald Mcdonaldov Buc Buc in velike karaoke z Gregorji
Otroški Ronald McDonaldov Buc Buc te vabi, da prideš v nedeljo, 04. 08., na Kranjsko noč 2002 in na velikem odru od 14.00 ure dalje s svojimi sovrstniki za-poješ najljubšo pesmico. Klovn Ronald te čaka, da zavrtiš telefon - 04 2374 204 in zvezdici Danici zaupaš svojo pesmico, ki jo boš želel zapeti.
Prijave zbiramo na Info točki ŠO FOV in sicer na telefonu 04 2374204 na meji infotoc-ka.so@fov.uni-mb.si in na Info točki Kranjske noči.
Seznam izvajanih del:
1. MOJCA IN KALIČOPKO -Ole Majole
2. MOJCA IN KALIČOPKO -Pa-pa palačinke
3. MOJCA IN KALIČOPKO -Marovska
4. ČAROVNIK GREGA - Kurje, kravje, mačji rock'n'roll
5. ČAROVNIK GREGA - Opice
6. ČAROVNIK GREGA - Polde (ija, ija, jou)
7. ANDREJA ZUPANČIČ - Veverica s Pokljuke
8. ANDREJA   ZUPANČIČ -Zlata zajemalka
9. ANDREJA ZUPANČIČ - Jan
10. DAMJANA GOLAVŠEK -Čukcc
11. DAMJANA GOLAVŠEK Muca je v puberteti
12. DAMJANA GOLAVŠEK Besedni direndaj
13. ROMANA KRAJNČAN -Navsezgodaj zjutraj
14. ROMANA KRAJNČAN -Cajnik
15. ROMANA KRAJNČAN -Poredne opice
GREGORJI, spremljava v živo
1. Aja tutaja
2. Majhna sem bila piske sem pasla
3. Metuljček cekinček
4. Moj oka ima konjička dva
5. Ringa ringa raja
6. Kuža pazi
7. Na planincah
8. Naša četica koraka
9. Šmentana muha, kaj si tak suha
10. Jaz pa ti pa zidana marela
11. Sijaj sijaj sončece
12. Jaz pa grem na zeleno travco
13. Po koroškem po kranjskem že ajda zori
14. Bod moja, bod moja
15. Zaplula je barčica moja
16. Barčica po morju plava
17. Lisička je prav zvita zver
18. Biba leze
19. Samo ljubezen
20. Na kmetiji je lepo
21. Čuk se je oženil
22. Če si srečen
Prav tako ste v nedeljo, 04. 08. 2002, vsi glasbeni talenti, ki ste prerasli otroško nagajivost, vabljeni na Velike karaoke z Gregorji-
Vračajo se časi karaok in v Kranju bomo izbrali največji talent med talenti.
Vsi bodo vsekakor nagrajeni za pogum in dobro voljo, kar pa je tudi najbolj pomembno.
Predložen je seznam pesmi, ob katerih boste napeli vaše glasilke in pokazali Kranju, da se v vas skriva talent in veselje do glasbe.
V kolikor imate kakšno svojo pesem in si jo res želite prepevati.
nam sporočite. V kolikor bodo Gregorji ugotovili, da pesem lahko zaigrajo, vas seveda obvestimo. Pa ne pozabite pustiti svoje telefonske številke.
Prijavite se lahko preko i/polnjene prijavnice, ki jo pošljite na naslov Kidričeva cesta 55A ali oddajte na Info točki Kranjske noči 2002.
^RIJAVNICA
*A OTROŠKI RONALD MCDONALDOV BUC BUC
*ME IN PRIIMEK:..............................................................
Datum rojstva:......................................................................
Točen naslov:.......................................................................
Telefonska številka:..............................................................
starost:.................................................................................
Naslov pesmi:......................................................................
PRIJAVNICA ZA SHOVV KARAOKE Z GREGORJI
IME IN PRIIMEK:.........................................................................
Datum rojstva:.................................................................................
Točen naslov:...................................................................................
Telefonska številka:.........................................................................
Starost:............................................................................................
Naslov pesmi:..................................................................................
Vse dodatne informacije ter prijave na Info točki ŠO FOV, Kidričeva cesta 55 A,'4000 Kranj, tel: 04 237 4 204 - Danica Kotnik.
Seznam pesmi, na katere lahko prepevate:
1. Please release me
2. The Spanish night is over
3. Last walt/
4. Cela ulica nori
5. Skalinada
6. Ročk around the clock
7. Franci na balanci
8. Green grass of home
9. Achy breakv heart K). If s now or never
11. Rdečo mašno maš v laseh
12. Gutljaj vina
13. Vzemi vse
14. Preveč je lepih deklet
15. California blue
16. Jumbalava
17. My way
18. Sunday morning
19. Picciricco
20. Here comes my baby
21. Duša od papira
22. More of you
23. Where Trn gona live
24. Tvvist again
25. Blue eyes
26. Siva pot
27. Alice
28. Ti si moj sonček 29.1 just call
30. Bela snežinka
31. Silvestrski poljub
32. Mary Lou
33. Crying tirne
34. Mona Lisa
35. Some broken hearts
36. VValk of life
Zapore cest - Kranjska noč 2002
Od 30.07. 2002 do 05.08.2002
Sreda, 31. 07. 2002, od 18:00 ure do 02:00 ure
Maistrov trg; poštna ulica
Četrtek, 01. 08. 2002, od 18:00 ure do 02:00 ure
Maistrov trg; most nad Kokro (izpred Poštne ulice), .
Petek, 02. 08. 2002, od 17:00 ure do 04:00 ure
Križišče med Koroško cesto in Bleivveisovo ulico; križišče med Stritarjevo in Gregorčičevo cesto;
Križišče Ljubljanske in Savske ceste; križišče med Cesto Iva Stavca in Ljubljansko cesto (pod hotelom Creina); most nad Kokro (izpred poštne ulice)
Sobota, 03. 08. 2002, od 18:00 ure do 04:00 ure
Križišče med Koroško cesto in BIeiweisovo ulico; križišče med Stritarjevo in Gregorčičevo cesto; Križišče Ljubljanske in Savske cesto; križišče med Cesto Iva Stavca in Ljubljansko cesto (pod hotelom Creina); most nad Kokro (izpred Poštne ulice)
Nedela, 04. 08. 2002, od 19:00 ure do 21:00 ure
Maistrov trg; most nad Kokro (izpred Poštne ulice); cesta skozi Huje. Kokrški breg; Na skali
ZAPORA Peščeno parkirišče pri gimnaziji
od torka, 30. 07. 2002 od 20:00 ure
do ponedeljka, 05. 08. 2002 do 05:00 ure
*delna zapora od 05:00 ure do 16:00 ure, možnost parkiranja na zato označenem delu parkirišča
ZAPORA Trubarjev trg (Pungert)
*popolna zapora trga od srede, 31. 07. 2002 od 08:00 ure do ponedeljek, 05.08. 2002 do 05:00 ure
ZAPORA Ulice starega mestnega jedra
* popolna zapora od 01.08.2002 od 18.00 do 02.08.2002 do 4.00 ure. od 02.08.2002 od 17.00 do 03.08.2002 do 4.00 ure, od 03.08.2002 od 18.00 ure do 04.08.2002 do 4.00 ure ter 04.08.2002.
ZAPORA Tavčarjeve ulica
na delu med Prešernovim gledališčem in cerkvijo Sv. Kancijana in tovarišev Popolna zapora 01. 08. 2002 od 14.00 ure do 02. 08. 2002 do 4.00 ure, od 02. 08. 2002 od 14.00 do 03. 08. 2002 do 4.00 ure ter od 03. 08. 2002 od 14.00 do 04. 08. 2002 do 4.00 ure
GORENJSKI GLAS « 26. STRAN
ZANIMIVOSTI / andrej.zalar@q-qlas.si
Petek, 26. julija 200g
GLASBENIKI MESECA
GLASBENIKI MESECA JULIJA 2002 pripravlja Andrej Žalar
Začetki pri Dragotu
Najprej so imeli vaje pri Dragu doma v kuhinji. Kmalu jim je šlo kar dobro in dobili so prve ponudbe za nastope. Odločili so se za nakup ozvočenja. Zadeva ni bila ravno poceni, ker pa Drago in Ivan nista imela denarja, sta poprosila staro mamo. Založila jima je denar. Prva leta so potem igrali največ skladbe Franca Miheliča in Lojzeta Slaka. Ko pa je Drago kupil še klavirsko harmoniko, so v program uvrstili tudi pesmi ansambla Avsenik.
Vedno več je bilo igranja in vedno več vabil na razne prireditve. Zato so se v ansamblu odločili, da naredijo nekaj novega, nekaj svojega. K sodelovanju so povabili znanega pisca besedil Franca Ankersta in Francija Šarabona, ki je pisal melodije. Na predlog Franca Ankersta so med prve skladbe uvrstili nekaj pesmi v gorenjskem narečju in kmalu se je nabralo dvanajst skladb, ki so izšle novembra 1997 na kaseti Šparovni Gorenc pri založbi Igor in zlati zvoki. Do danes je posnetih 24 pesmi, od tega pa so največje uspešnice Šparovni Gorenc, Smo kar smo in Mlada Gorenjka, ki so izšle tudi na zgoščenki. Na prireditvah igrajo lastne skladbe, razne uspešnice znanih narodnozabavnih in zabavnih ansamblov, nastopajo pa v gorenjskih narodnih nošah.
To nedeljo kosci in grabljice
Že trideseta prireditev po vrsti se bo na prostoru ob košatima lipama v Novi Oselici začela ob 14.30.
V Novi Oselici pri lipah in pod njimi
Sovodenj - Spomladi je Turistično društvo Sovodenj proslavilo 30-letnico delovanja. Skupaj z Gorenjskim glasom pa je teden dni kasneje pripravilo tudi prire-. ditev Veselo v pomlad in v nedeljo, 30. junija, tradicionalno Sre-
4^ff**IS ••/ MlO^JJKidV-M      jMT"   ^^fej^l^K jS^H čanje Janezov. Pojutrišnjem, v ne-
.g!Rs»?IW • /IHtJI dcl.i°- P°P°ldne pa ho pripravilo
' še eno priljubljeno in obiskano ter . daleč naokrog poznano prireditev. Predsednik društva Edo Resman s tajnico Olgo Mlinarje že na srečanju Janezov napovedal, da bo letošnja prireditev koscev in grab-ljic v Novi Oselici še posebno svečana. To bo namreč že trideseto srečanje koscev in grabljic, ki so ga lani popestrili tudi s podoknico. Letošnja prireditev pa bo nekakšno nadaljevanje lanske podoknice. Pod naslovom Snubljenje se bo odvijal program, ki ga bodo predstavili   Krehovci, Oselske
Katera skladba ansambla Zarja vam je se posebno vsec? ; ^rabljice m ^ dru§lva Po tem
.......................................................................................... ! pa bo sledilo merjenje moči, veš-
j čin in znanja koscev in grabljic.
Ime in priimek....................................................................... ;    Prireditelji bodo letos uvrstili v
Naslov................................................................................. ! tekmovalni  del  deset koscev
Pošta................................................................................... j in grabljic. Vsak interesent oziro-
Kupon, nalepljen na dopisnico, pošljite na GORENJSKI GLAS, p.p. 124, j ma kosec mora prijaviti tudi grab-
4001 Kranj. ,'   'J100' PnJavc Pa tlldl ta tcden sPrc"
,..............................................................\ jema  predsednik Turističnega
GLASBENIKI MESECA - JULIJ 2002
32x po Sloveniji
BIG BANG MEGA Kranj
Koroška 53c tel.: 04 202 55 72
BIG
WWW.BIGBANG.SI
jljo veselo.
društva Sovodenj Edvard Podobnik na telefonski številki 04/519-50-91.
Tako kot že nekaj zadnjih let, pa se bodo potem v posebnem programu pomerili tudi župani, ki so lani morali najprej sestaviti voz,
Za razpoloženje bodo po tekmovanju skrbele Mlade frajle.
potem pa se preizkusiti, kdo bo hitreje in lepše pokosil svoj part. Do sredine tedna so srečanje v Novi Oselici in tekmovanje že napovedali župani oziroma podžupani občin Šenčur, Cerkno, Borovnica, Žiri, Žirovnica, Naklo,
Vodice in Gorenja vas-Poljane. Po končanem programu s kosci in grabljicami na prireditvi, kjer bo med pokrovitelji tudi Gorenjski glas, pa bodo za razpoloženje skrbele Mlade frajle.
Andrej Žalar
Vesela srečanja na Veliki planini
Že jutri (sobota) bo pri Šimnovcu tekmovanje harmonikarjev.
kupovati drugje bi bilo potratno
Kamnik - Tudi na Veliki planini so se že začele različne prireditve in srečanja, ki napovedujejo tradicionalno vsakoletno srečanje Marije Snežne. Sredi tega meseca se je že začel kamp študentskega kluba. Dvanajst študentov v kampu, ki bo odprt do srede, 31. julija, obnavlja Preskarjevo bajto.
Jutri, v soboto, 27. julija, bo pri Šimnovcu na Veliki planini 4. tekmovanje harmonikarjev. Pričakujejo okrog 60 harmonikarjev iz različnih krajev Slovenije. Tekmovanje se bo začelo ob 11. uri. Harmonikarji se lahko prijavijo na telefon 01/8397-177 ali eno uro pred začetkom tekmovanja na spodnji postaji nihalke na Veliko planino.
Prihodnji konec tedna, 3. in 4. avgusta, se bodo na Veliki planini zbrali udeleženci slikarske kolonije, ki jo bo pripravilo Kulturno umetniško društvo Toneta Kranjca Kamnik. Letošnje delovno srečanje likovnikov bo mednarodno, saj poleg domačih priča-
kujejo tudi likovnike iz zamejstva. Pričakujejo okrog 40 likovnikov. Likovna dela, ki bodo nastala na Veliki planini, bodo razstavili v dnevih narodnih noš septembra v Galeriji Veronika v Kamniku.
V soboto, 10. avgusta, se bo ob 14. uri začela veselica pod pastir-
skim stanom, v nedeljo, 11. avgusta, ob 11. uri pa bo maša pri kapeli Marije Snežne, po maši bodo zabavne prireditve z različnimi pastirskimi običaji. Veliki kravji semenj bo 15. avgusta, ko bo tudi prodajna razstava plemenske živine. Semenj se bo začel ob 9. uri, s
Pri Šimnovcu so tekmovanja harmonikarjev ob vsakem vremenu.
PHILIPS Televizor
21 PT 1556
- Black line ekran 55 cm
■ AV priključki spredaj
■ teletekst
SAMSUNG Kamera
VPL610
J -Hi 8
22 x optični zoom 6,35 cm barvni LCD zaslon
AIWA
Videorekorder
HVGX 1100
2 glavi,
NTSC predvajanje, VPS daljinski upravljalnik
GORENJE Pralni stroj
WA 1442
- hitrost ožemanja do 1400 obr/min
- termostat
- zmogljivost pranja perila do 5 kg
- energijsko varčen
Ponudba velia do razorodaie zaloa.
4	lo	
		
RADIO OGNJIŠČE
ODDAJA RIJATELJI
P. ADIA
0
GNJISCE
hala Tivoli Ljubljana nedelja 22. september
OB 18. URI
prigonom in ocenjevanjem živine, opoldne pa bo licitacija. Prireditev pripravljajo skupaj z Ministrstvom za kmetijstvo in selekcijsko službo. Andrej Žalaf
Orjaški paradižniki
Kranj - Povabilo, da si ogleda' mo orjaške paradižnike, smo dobili s Planine. Milutin RadojčiČ< ki živi v Kranju že več kot petde-set let, ima na polju pri Hrastju poljščine, ki so mu letos še posebno lepo obrodile. Med njim1 vzbujata pozornost orjaški pafa' dižnik in fižol.
Pred leti je bil Milutin hudo ho lan. Pravi, da ga je delo na poU^ pozdravilo. Njegovim orjasiKi paradižnikom, saj imajo po *», gram in več, pa se čudijo tud' tičkarji in pridelovalci paradiž" ka. Pravi, da njegove poljščine: n majo niti zrna umetnega gn J ; seme pa je dobil iz Aijjentine-^ tos mu je paradižnik prvič t bogato obrodil.
MALI OGLASI
«201-42-47
«201-42-48
«201-42-49
APARTMA -__PRIKOLICE
Piran - oddajam sobe 2-6 oseb z možnostjo kuhanja. g 025/67-32-697, 040/840-
882__9495
Portorož - oddam nov opremljen apartma z zgledom na morje. g 041/75-75-50 9739
V bližini Šmarjeških toplic ODDAM v najem Počitniško prikolico, g 041/743-866 10040
Na otoku Pagu, v bližini Novalje, na lepi izgledni točki, oddam 3 ss, 7 posteljni, opremljeni APARTMA. Prosto od 3.-11.8. in v posezoni. g 515-07-01, 040/520-
940 (0056
APARATI STROJI
Prodam hladilni bazen za mleko 100 I. g 0<V468-t49_10020-
Prodam PEČ za CK na trda goriva, 35 KW. °J>31 -95-66_ 10022
Prodam tračno ŽAGO za razrez hlodovine. 3O31 /820-697_10026
Manjšo peč na trda goriva Nordika, staro 1 Jgto, prodam. g 040/399-574 10028
Prodam vgradni HLADILNIK Gorenje, lepo ohranjen. g 040/647-564 10049
KOMBAJN za krompir VVuhlamaus 1433 P (elektromagnetne komande za hidravliko) BAURKO za okrogle bale Claas Rolland 250 Roto Cut in vr-^kasto BRANO, prodam, g 041 /393-496
Prodam OLJNI GORILEC CTC, malo [abljen - ugodno. g 202-57-33 10079
Prodam barvni TV, 60 cm ekran, daljinsko vodenje. g 25-31-759 10083
Prodam SAMONAKLADALKO SIP 16 ku-^kov. P 041 /620-824_10110
PRALNI STROJ Gorenje, brezhiben, prodni, g 041/878-494_10112
Ugodno prodam PRALNI STROJ Gorenje. ^204-20-65_10127
. Prodam zamrzovalno SKRINJO 380 litrov ln HLADILNIK 180 litrov. g 041/597-933
_ GARAŽE
prodam GARAŽO v garažni hiši v Bistrici pri jrcjću. Cena 1,3 mio SIT. TT 041/845-792
QARAŽO, montažno, pocinkano, 260x540 2!Hi%)dno prodam, g 031/661-316 10137
RADOVLJICA: garažni boks v Prešernovi ^"Ci oddamo, možen tudi odkup. ALPDOM, 'vd. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537
45 16, www.alpdom.si
GR. MATERIAL
Poceni prodam STREŠNO OPEKO, g °41 /523-782 _9922_
Prodam suhe borove in smrekove PLOHE, jgrata, Podbrezje 218 g 530-66-44 10009
. Prodam ŽAGAN LES, ŠPIROVCE, DESKE j^OPAŽ. g 041/637-100_10029
Prodam kovinsko VRTNO OGRAJO v skup-Hj.dolžjni 20 m. g 20-21-047_ioo48
. Nova vhodna VRATA, prodam 30 % cene-16 ^ 231-00-20 10175
^ HIŠE KUPIMO
hiše kupimo kranj, šk. loka, radovui-
A kupimo manjšo hišo z vrtom ali sadovnjakom, f*o starejšo. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-°°' 041/333-222, 2369-333 10124
^JIIŠE PRODAMO
,P0UŠICA PRI GORJAH: Na zelo mirni kaciji prodamo starejšo hišo na parceli v ^eri cca. 700 m2. CENA: 20.900.000 S" K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.0.0., !!!^04_/ 53 17 460, 031/370-460
KRANJ - nedokončana hiša v bližini mesta , a Parceli 995 m2 prodamo, mirna lokacija, *raina lega ob gozdu, K3 KERN d.0.0., tel. ZZJ02 13 53, 202 25 66_
J^P>ANJ  -  na  Primskovem poslovno-3novanjsko hišo ob glavni cesti, parcela
'■lOn ml   Lsr, i/mu _j _ _    i_l   r\A r,nn Ar,
53
00 m2, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 .202 25 66_
I^^ANj, bližina - 1/2 stan.hiše (nadstropje Pf^sarda), stara 30 let, lastna CK, cena = ."f rnio SIT, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 ■1153^202 25 66_
3^a^ * O^ližina) stanovanjska hiša v n9r-fazi, vel. 7 x 10 m (3 etaže), parcela
600
.^2, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13
52^202 25 66"
J^NJE - starejša stan.hiša vel. 8 x 8 m (3 pa2e*' zraven hiša v lll.gr.fazi, skupaj KPrm'3 m2' sončna in končna, K3 ■-^d^o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
^RADOVLJICA - poslovno-stanovanjsko hišo Paro iVn' cest'' ^'et' Pn"'cie 'n mansarda, javn    ^® m2' primerno za neživilsko de-
8029« K3 KERN d00'tel 04 202 13 53' 25 66
novogradnja, IV. gr. faza, prodam tel.: 040 413 281
Nudimo vse vrste posojil, ugodne obresti.
04/236-73-73
FESST d.o.o.. Stritarjeva 5, Kran)
DUPLJE - stan.hiša z gosp. posl. primerna tudi za gostinsko dejavnost, parcela 1.200 m2, klet, priti., nad., podstrešje, hiša obnovljena, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
STRAŽIŠČE - starejša hiša delno obnovljena na parceli 1530 m2, primerna tudi za poslovno dejavnost in starejša hiša primerna za poslovno-stanovanjsko dejavnost na parceli 524 m2, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, bližina - dvostanovanjska hiša z ločenim vhodom, stara 4 leta, parcela 500 m2, vsaka etaža 110 m2, ugodno, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Na celotnem območju Gorenjske prodamo več hiš, različnih velikosti in različnega cenovnega razreda. Za vse informacije smo vam na voljo na tel. 04/23 66 670, 04/ 23 81 120 ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661
KRANJ BRITOF poslovno stanovanjsko hišo v III. gradbeni fazi, na manjši parceli ugodno prodam, g 041 /320-740 9958
Pri Drulovki prodam starejšo HIŠO s parcelo, za nadomestno gradnjo, g 041/647-257 10100
HIŠE PRODAMO: KRANJ Mlaka samostojno, lahko dvostanovanjsko hišo na parceli 1033 m2, cca 350 m2 uporabne površine, 2 garaži, 63 mio SIT, SEBENJE manjšo, samostojno hišo na parceli 495 m2, 6,5x7,4 m, K+P+M, 32 mio SIT, RADOVLJICA atrijsko hišo v mirnem okolju na parceli 520 m2, 325 m2 uporabne površine, lahko dvostanovanjska, 53 mio SIT, vredno ogleda, ŠKOFJA LOKA okolica (1 km) na robu naselja, v idiličnem okolju ob robu gozda novejšo, poslovno stan. hišo na parceli 2150 m2, uporabne površine 390 m2, 130 m2 v etaži x 3, cena 66 mio SIT oz. dogovor, vredno ogleda. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,041/333-222,2369-333 10122
HIŠE PRODAMO: TRŽIČ okolica pod Do-brčo starejšo, delno obnovljeno, enonad-stropno hišo, cca 11x6 v etaži, neizdelana mansarda, parcela 1500 m2, cena 17 mio SIT, vseljiva takoj, TRŽIČ prodamo obnovljeno mansardo hiše, 68 m2 uporabne površine, 465 m2 vrta, lasten vhod, 15,5 mio SIT, PODUUBEU zgornjo etažo hiše in neizdelano mansardo, cca 130 m2+mansar-da, 2 garaži, vrt 506 m2, CK olje, cena 15,8 mio SIT oz. dogovor. DOM NEPREMIČNINE 202-33;00, 041/333-222, 2369-333 10123 -__i—-"--
IZOBRAŽEVANJE
NEMŠČINA - UGODNI IN KAKOVOSTNI POSLOVNI TEČAJI ZA VSE STOPNJE (TUDI ZA FIRME), INDIVIDUALNE URE, INSTRUKCIJE, PRIPRAVA NA IZPITE, PREVAJANJE, LEKTORIRANJE, KONVERZACIJA Z NA-TIVE SPEAKERJEM. Hladnik Anna s.p., Pot v Bitnje 16, Kranj g 23-12-520 ŠVICARSKA
ŠOLA 9843
nepremičnine
Kranj, Stritarjeva 4
04 202 33 OO 04 1 333 222
MATEMATIKA, FIZIKA, priprave na izpite, instrukcije. Enačba - izobraževanje, Resnik s.p., Milje 67, Visoko, 041/564-991, 25-31-145 9954
Prodam KNJIGE za tretji in četrti razred OŠ. g 041/293-312 10050
IZGUBLJENO
OČALA pozabljena v banki v Vrečkovi ulici, prosim najditelja naj jih proti nagradi vrne. g 232-50-59 10086
KUPIM
LOKAL PRODAM
KRANJ ob glavni upadnici (Ljubljanska c), ugodno prodamo trgovski lokal 350 m2 s teraso, primeren tudi za gostinjstvo ali fitnes center, g 041 /320-740 9959
Ugodno prodamo POSLOVNI PROSTOR, g 031/325-273 10069
MOTORNA KOLESA
Prodam SCOOTER s čelado, prevoženih 300 km, reg. do 5/03. g 031/570-995
10017
Prodam APN 6, ohranjen, registriran, cena 50.000 SIT. g 031/454-814 10042
Odkupujem HLODOVINO smreke, jelke, lubadarice, plačilo takoj, g 041/584-233
9090
Kupim večjo GRADBENO PARCELO na Gorenjskem za gradnjo stanovanjske hiše ob robu naselja, lahko tudi z objektom predvidenim za rušenje. Plačam dobro, g 25-31-
131 9483
Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO, do 1000 m2 vokolici Šenčurja, Kranja, Golnika, Radovljice ali Bleda, g 040/289-807 9742
Kupim 2 NASTAVKA za kline in zobnike za najkrajši rez za slamoreznico Epple 933. g 031/563-071 10066
TRAČNI OBRAČALNIK 220 ali TRAK in enofazni silazni NOŽ, kupim, g 041/608-765 10109
LOKAL ODDAM
V starem mestnem jedru Škofje Loke oddam prostore, za mirno obrt - pisarne, v pritličju stanovanjske hiše. Prostori so popolnoma obnovljeni, možnost kombinacije s stanovanjem (dva vhoda). Inf. na g 041/205-288,070/653-510 9909
Rodio Triglov
Pni $lu 6or*nJ/fc»^ trt glo/ek CortiUriif
STEREO, RDS no ftokvoncah 96,0 GORENJSKA 9,8 jM.nic« 101 5-KranJ«kjGOTa, 101.1 - Bohinj
•J 11 U
RŽIŠNIK & PERC arhitekti in inženirji
Prodaja ali oddaja poslovnih prostorov v obrtni coni Šenčur
Prostori so primerni za pisarniško, storitveno ali trgovsko dejavnost. Investitorjem nudimo možnost najema ali financiranja nakupa v 3 letih.
Informacije: Delavska cesta 24, Šenčur tel. (04) 279 18 00, faks (04) 279 18 25 www.rzisnik-perc.si
Kupum MOTORNO KOLO HONDO CBR 600 ali KAVVASAKI ZX 6R, od najboljšega ponudnika, g 041/350-132 10149
OTR. OPREMA
Ugodno prodam otroški športni VOZIČEK, avtosedež, hojico in ležalnik, g 041/487-
606 10O43
OSTALO
Prodam novo BRUNARICO, 4x4, cena 450.000 SIT. g 040/839-460, 041/592-192,041/252-470 ioob?
PRIDELKI
Dnevno sveže REZANO CVETJE gladiol in kumarice za vlaganje dobite pri Smolej, luže 22a, g 253-65-65, 041-789-608 9570
Prodam BREZKVE za vlaganje, g 041/369-844 9916
Prodam PŠENICO Soissons. Olševek 46, 041 /366-772 10057
Prodam RDEČO PESO, PAPRIKO, KORENJE in domačo ČEBULO, g 041/517-551 10081
KIS zdravilni iz neškropljenih bobovcev in suhe KRHLJE, prodam ugodno, g 57-25-254 10103
Prodam več ton PŠENICE in domače hruševo ŽGANJE, g 580-19-15 10107
PODARIM
ODDAM mlado ČRNO MUCO. g 232-46-
7 0 9992
Brezplačno ODDAM star LES od ostrešja, primeren za kurjavo, g 041/386-837 10065
Podarimo tri črne, eno tigrasto in eno belo MUCO, stare 6 tednov, g 040/325-144
10096
Podarimo dve PSIČKI, stari 4 mesece, g 234-10-30 10152
POSESTI
PRODAMO več stanovanjskih hiš: Bled, Lesce, Radovljica, St. Fužina, Kamna Gorica različnih cenovnih razredov. J&T, 04-531 44 24, 031-322 246.
HLEBCE, stavbno zemljišče 980 m2, priključki na parceli, prodamo. J&T, 04-531 44 24, 031-322 246.
KERN
NEPREMIČNINE
[Te/ 2021-353 Maistru,!,^ 12 '0X2022-566_4000 Kranj
BLED-Bodešče prodam stanovanjsko in gospodarsko POSLOPJE v III. podaljšani gr. fazi, z 18500 m2 travnikov in njiv ter 17000 m2 gozda. Ravninska sončna lega. g 041/225-489 10113
PARCELE PRODAMO KRANJ Drulovka: lepo, ravno, zaz. parcelo na robu naselja, cca 1200 m2, Breg ob Savi ravno, sončno, zaz.parcelo ob cesti, primerno tudi za poslovno dejavnost, cca 2000 ali manj, BREZJE lepo, zaz. parcelo z lepim razgledom ob zelenem pasu, cca 600 m2, voda na parceli, elektrika zravne, BREZJE pri Tržiču lepo, zaz.parcelo, 562 m2, voda na parceli, elektrika v bližini, ŠENTURŠKA GORA zaz.parcelo z lepim razgledom, 383 m2, 9500 SIT/m2, asfalt, voda, elektrika do parcele. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,041/333-222,2369-333 10116
KRANJ: v bližini, parcelo 594 m2 z nadomestno gradnjo in v nadaljevanju 1.720 m2, tudi zazidljivo, prodaja se vse skupaj, tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Šenčur: zazidljiva parcela 6.900 m2, primerna za poslovno dejavnost, možnost delitve na manjše dele, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
BLED, Gorje - 412 m2 zazidljiva parcele na sončni lokaciji, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
illllila 4iaU<
nepremičninsko! poslovanje
Promet r nepremič
Trg Svoboda 6, 4290 Tržit, Slovenija
tel.: 5964-550, 5924-300
pnmo trzic#siolnet, ht1p://agencija-prirno.3i
PARCELE PRODAMO: RETNJE pri Tržiču zaz.parcelo, delno v hribu, dostop urejen, el. in voda zraven, 769 m2, BRITOF Voge zaz.parcelo na robu naselja, 486 m2, 10 mio SIT, POD DOBRČO zaz.parcelo z lepim razgledom, 500 m2 ali več, 6300 SIT/m2, CERKLJE okolica manjšo, zaz. parcelo ob cesti, 477 m2. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,041/333-222,2369-333 ion/
EPREMICNINE
2026-172
PARCELE KUPIMO: KRANJ, ŠKOFJA LOKA, RADOVLJICA, CERKLJE - kupimo zazidljive parcele za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222, 2369-333 ione
V najem za 10 let ODDAM HLEV, POSLOPJE, staro HIŠO in 1 ha vrta. g 041/706-526 ioi36
ITD+ nepremičnine
Slovenski trg 8,4000 Kranj ti/ta 2366-670,2366-677
GSM:041/755-296 E-MAILitdnepremicnine@ sfoLnet
PRI NAS SE MAKSIMALNO POTRUDIMO ZA VAS DELAMO ZANESLJIVO, HITRO IN UGODNO.
m
DOVJE - 683 m2, ZAZIDLJIVA PARCELA, sončna lega, urejen dostop, prodamo, g 031/397-946 10153
SP. GORJE - 617 m2, ZAZIDLJIVA PARCELA, ravna, sončna lega, mirna lokacija, g 031/397-946 10154
LANCOVO PRI RADOVLJICI: parcele v izmeri 740, 820 in 860 m2 prodamo, ravna sončna lega, zelo ugodno. ALPDOM, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si
lAL EST_
tel.: 583-65-00. 041/70.1-806
Ročno izdelane lesene ŠATUUE in SKLEDNIKE (primerno darilo) prodam, g 25-11-289,040/237-822 9962
Prodam MEŠANA DRVA listavcev. Pod-brezhe 218 g 530-66-44 10010
Prodam suha, razžagana DRVA. Možna dostava, g 031/585-345 10019
Prodam več KOLES gorskih in navadnih in BTV Orion, ekran 52. g 252-14-81 10021
DRVA bukova in hrastova, prodam, g 5141-207 10036
ŽIROVNICA: stavbna parcela 677 m2 z lokacijsko dokumentacijo, sončna lega, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
RADOVLJICA - zazidljivo parcelo, 800 m2, z lokacijskim dovoljenjem, prodam, g 031/299-679 9939
Prodam 4.5 ha GOZDA v Lubniku, smer Škofja Loka - Praprotno. g 040/282-701
www.gorenjskaonlinG.com
Tominčeva 2, 4000 Kranj - Stražišče pl.: 04/2315-600, fax: 04/2315-601 gsm: 040/200 662
NEPREMIČNINE
PIANOVA
POSR€DOVflNJ6, ZBSTOPANJ6, PRODAJA
BAŠE U: Zazidljiva parcela 1560m2, z obstoječim objektom, vsi priključki na parceli, urejen dostop. ZG. GORJE: zazidljiva parcela 420m2, lokacijska dokumentacija urejena, sončna lega. TRŽIČ -ROČEVNICA : Zazidljiva parcela 794m2, možna menjava za drugo nepremičnino. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661
POSLOVNE PROSTORE PRODAMO
KRANJ - na Prešernovi ulici prodamo ali oddamo poslovne prostore, objekt ima štiri etaže, primerno za banke, trgovine, pisarne, ipd., K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
JESENICE - poslovno-stanovanjski objekt vel. 358 m2, od tega 48 m2 kleti, pritličje 154 m2 in mansarda 154 m2 (poseben vhod), ugodna cena, center mesta, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
POSLOVNE PROSTORE ODDAMO
KRANJ - poslovni prostor 52 m2 z izložbo na ulici, primerno za trgovino, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ - pisarne v izmeri 1.000 m2 v I. nadstropju objekta prodamo ali oddamo, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
POSLOVNI STIKI
Posojilnica GORFIN d.0.0., Radovljica, Kranjska c. 4 - HITRA POSOJILA do 150.000 SIT. g 040/633-903, 04/531-56-64, int. 28 4 8706
POZNANSTVA
Resen, pošten upokojenec želi spoznati "partnerico" še za vse lepe dni življenja, g 041/602-395 10041
RAZNO PRODAM
VRTNE MIZE in KLOPI iz masivnega lesa -idelujemo. g 04/255-12-09, Verea d.0.0., Zg.Bela 35, Preddvor 9088
Prodam suha BUKOVA DRVA, cena 6000 SIT. g 5122-654 10037
Prodam več starih radioaparatov, pisalnih strojev in več starih predmetov, g 5963-353 10044
Prodam novo štiri delno ZAJČNICO. g 25-11-968 10052
LES za kurjavo in sicer ostrešje in lesene stene stanovanjske hiše v Mostah pri Žirovnici, ODDAM, g 031/521-548 looeo
DRVA meterska ali razžagana tudi brezova, možnost dostave, prodam, g 041/718-019
10073
Prodam enoosno PRIKOLICO za traktor, kotel vrtnarski, cirkular za drva. g 231-27-
43 10102
Podarim PSA starega 3 mesece in prodam zgodnji KROMPIR, g 041 /855-107 10105
ČEBELJO DRUŽINO, 200 I plastični SOD in CIPRESE smeragd, prodam, g 041/849-941_10164
Prodam 50 in 60 I SOD za VINO. « 040/248-150 10174
STANOVANJA ODDAMO
Kranj, Vodovodni stolp - 1 G z delno opremo v 3. nad., Kranj, Planina III -1 SS 45 m2 z vso opremo, 2 K + 2 S brez opreme, Stražišče - mansardno stanovanje v celoti opremljeno, K3 KERN d.0.0., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
ODDAM 3 sobno opremljeno STANOVANJE - Kranj, g 041 /757-643 9993
Oddam SOBO v okolici Kranja, s souporabo kopalnice in kuhinje, samski osebi, mesečno predplačilo, g 041/247-862, 040/858-080 10157
ODDAM STANOVANJE v hiši v okolici Lesc. g 041/526-345 10038
V Radovljici dam v najem SOBO, zaposleni ženski, g 041 /473-884 ioo46
/\ ^ 04/2316-800 '/"***\ 041/323-823
DOM , d.0.0., Sutno 93, Žabnica
SfIOlNI ISTIINI, POLAGANJ! MIRITA IN m TLAKOV
Na stanovanje vzamemo mlado žensko. Namesto plačila - manjša pomoč v gospod-injstvu. g 031/470-708_10054
ODDAMO 1 ss, delno opremljeno, g 232-63-65 10068
SOBO v centru Kranja ODDAM samskemu moškemu, g 232-50-59 10085
	
	
	Goda« 83,
	4220 Škofja Lok«
	W. 04 513 75 90
	QSM:041 860 838
	www.trklaneprernicntne-ij.si
STANOVANJA KUPIMO: KRANJ, ŠK. LOKA, RADOVLJICA kupimo več manjših stanovanj za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222, 2369-333 10121
STAN. OPREMA
Prodam ustrojeno GOVEJO KOŽO, rjavo-bela, velika, cena 30.000 SIT. g 01/361-
11-32 10076
Oddam GARSONJERO na Planini, g 040/568-814 10097
STANOVANJA ODDAMO: KRANJ Vodovodni stolp 3 ss, 74 m2/lll., delno opremljeno, klasično ogrevanje, 58000 SIT/mes, 3 mes.predplačilo, varščina, KRANJ Planina II, lepo 2 ss, 68 m2/ll, opremljeno, 68000 SIT/mes, 4 mes. predplačilo, 2 mes. varščina, HRANJ Huje meščansko 4 ss, 120 m2/l., etažna CK olje, 700 m2 vrta, 135.000 SIT/mes oz dogovor, KRANJ Planina I garsonjera 27 m2/V., opremljena (ni pralnega stroja), 46500 SIT/mes, 2 mes. varščina, KRANJ Planinal, 4 ss, neopremljeno, 68000 SIT/mes, 3 mes. predpl, varščina, MILJE nova garsonjera v hiši, cca 30 m2/PR, CK, lasten vhod, nova oprema, souporaba vrta, 45000 SIT/mes. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,041/333-222,2369-333 10125
V okolici Kranja ODDAM opremljeno SOBO. g 031 /641 -424 10135
V Kranju oddam 3 ss v hiši. Cena 56 000 SIT/mes. Predplačilo 3 mesece, g 031/666-971 10163
STANOVANJA KUPIMO
Upokojenec, resen, pošten, kupi GARSONJERO ali manjše stanovanje v okolici Radovljice - Lesc. g 041/602-395 9913
MAKLER BLED d.0.0.
PRODAJA NEPREMIČNIN
4260 Bled, ljubljanska cesta 3. tel.: 5767-600, 041/647-974
SPORT
Brezhiben ČOLN Maestral 9S in motor T 4, kratka os, prodam za 200 EUR. g 031/533-805 toioe
STORITVE
TESNENJE OKEN in VRAT, uvožena tesnila, do 30 % prihranka pri ogrevanju. Prepiha in prahu ni več! Zmanjšan hrup, 10 let garancije, g 041/694-229, 01/83-15-057, BE&MA, d.o.o., Ekslerjeva6, Kamnik
domplan
družba za inženiring, nepremičnine, urbanizem in energetiko, d.d. kranj,bleiweisova 14
GSM: 041/647-433
STANOVANJE PRODAMO
" v Kranju, Šorlijevo naselje, prodamo trosobno stanovanje
v III nadstropju, izmete 74,00 m2 ,
" v Kranju blizu vodovodnega stolpa prodamo v starejši hiši
obnovljeno trosobno stanovanje v I, nadstropju, etažno
centralno ogrevanje, v izmeri 97,00 m2 .
' na Planini I, v Kranju prodamo 2*2 kabineta stanovanje
v VI nadstropju, izmere 91 m2 ;
' v Kranju, Savska loka, prodamo obnovljeno trosobno
stanovanie s centralnim ogrevaniem v I nadstropju, izmere
85,60 m2;
" v Kranju blizu avtobusne postaje prodamo lepo ohranjeno štirisobno stanovanje v VIII nadstropju, izmere 87 m2 ; ' na Planini I, v Kranju prodamo 2 * 2 kabineta stanovanje (prenovljeno), v tO. nadstropju, v izmeri 88,8 m2 ; ' na Bistrici pri Tržiču prodamo obnovljeno dvosobno stanovanje v IV nadstropju, izmere 61 m2 ■ v Kranju - Šorlijevo naselje prodamo obnovljeno dvosobno ♦ kabinet stanovanje v pritličju, izmere 67,6 m2 : ' v Savski loki v Kranju prodamo starejše dvosobno stanovanje v mansardi, brez centralnega ogrevanja, v izmeri 51,7 m2 .
' V Kranju na Savski cesti prodamo dvosobno stanovanje v pritličju v izmeri 55 m2 ;
' v Kranju na Planini I prodamo 3-sobno * 2 kabineta stanovanje, III nadstropie, v izmeri 103,7 m2
STANOVANJE - ODDAMO V NAJEM:
' v Preddvoru - v alpskem bloku oddamo v naiem opremljeno trosobno stanovanje, v izmeri 84 m2: ' na Planini II. v Kranju oddamo v najem dvosobno stanovanje vil. nadstropju, izmere 68 m2 ; ' v Kranju na Planini III oddamo v najem dvosobno stanovanje v mansardi, izmere 70 m2 ; ' v Kranju na Planini III oddamo v najem enosobno t kabinet stanovanje, v II nadstropju, izmere 52 m2 ;
HIŠE - PRODAMO
•' v Stražišču pn Kranju prodamo atrijsko hišo na parceli velikosti 454 m2;
' na Golniku prodamo zelo lepo atrijsko hišo na parceli, velikosti cca 550 m2 - ugodna cena;
* blizu Begunj na Gorenjskem prodamo staro meščansko vilo s cca 400 m2 stanovanjske površine na parceli velikosti 2600 m2|
' v Čirčah pri Kraniu prodamo stanovanjsko hišo z gostinskim lokalom m urejenim parkirnim prostorom, ' Kranj - bližnja okolica, prodamo družinsko enonadstrop-ix) hišo z 345 m2 bivalne površine in kletjo na parceli velikosti 1400 m2 (hiša je prenovljena),
• v Podbrezjah prodamo vtsokopritlično hišo z gostinskim lokalom v obratovanju in svojim parkirnim prostorom, na parceli velikosti cca 1000 m2
' v Cerkljah na Gorenjskem prodamo pritlično hišo. tlorisa 12 x 11 m 2, na parceli velikosti 572 m2 : ' v Radovljici prodamo pritličje enonadstropne stanovanjske hiše in prizidek z garažo za dva avtomobila na parceli velikosti 980 m2 ; ,
* v Podbrezjah prodamo starejšo hišo na parceli, velikosti 430 m2;
POSLOVNI PROSTOR-prodamo
' na Jesenicah blizu železniške postaje prodamo poslovne prostore, primerne za pisarne, v II. nadstropju, v izmeri 307 m2;,
' v neposredni bližini Kranja prodamo već skladiščnih prostorov v skupni izmeri cca 450 m2 - lahko tudi po delih; ' na Planini III v Kraniu prodamo gostinski objekt, delno opremljen, velikosti 78 m2 ;
' v Kranju blizu avtobusne postaje prodamo poslovne prostore v III nadstropju, v izmeri cca 135 m2 , pnmemo za pisarne (možnost prodaje tudi manjših kvadratur); ' v Kranjski gori prodamo poslovni prostor v IV. gradbeni tazi, pritličje, v izmeri 136 m2 ; ' v bližini Kranja prodamo dve hali po 400 m2 (pnmemo za skladišče ali trgovino) in zazidljivo parcelo v velikosti 860 m2 za poslovni objekt;
' v Kranju na Pnmskovem prodamo v mansardi poslovne prostore v izmeri cca 150 m2 ; ' v Kranju - Zlato polje prodamo poslovni prostor v pritličju, v izmeri 42 m2,
' v Kranju, v bližini avtobusne postaje prodamo poslovni prostor, primeren za trgovino, banko ali podobno dejavnost, v skupni izmeri 552 m2 ; ' v Kranjski gori prodamo poslovni prostor v izmeri 125 m 2 v l etaži stanovanjsko preskrbovalnega centra,
POSLOVNI PROSTOR: • oddamo v najem
" v Čirčah pri Kranju oddamo v najem pisarniške prostore v izmeri 80 m2;
' v Centru mesta Kranja oddamo v najem več poslovnih
prostorov različnih velikosti v I in II. nadstropju,
' v Naklem na Gorenjskem oddamo v najem tri pisarne v I.
nadstropju, v skupni izmeri 48 m2 ;
' na Planini I v Kranju oddamo v najem poslovni prostor v
izmeri cca 55 m2 ;
' v Kranju na Primskovem oddamo v najem poslovni pros-. tor v pritličiu, izmere cca 32 m2 - samostani vhod, ' v Kranju na Primskovem (Jezerska cesta) oddamo v najem poslovni prostor v pritličju, emere 44 m2 - samostojni vhod;
PARCELA-PRODAMO:
' v Kranjski gori - Podkoren prodamo zazidljivo parcelo v izmeri 2,500 m2,
• v Zmincu pri Škofji Loki prodamo zazidljivo parcelo z gradbenim dovoljenjem v izmeri 980 m2;
' na Zg. Jezerskem prodamo zazidljivo parcelo, velikosti cca1500 m
' v Šenčurju prodamo zazidljivo parcelo velikosti cca 3600 m2 za poslovni ali postavno stanovanjski objekt: ' na Zg Jezerskem prodamo zazidljivo parcelo velikosti 1300 m2;
' iščemo interesente za nakup petih parcel v Šenčurju; VIKEND PRODAMO
' na Dolenjskem prodamo vikend hišo na zelo lepi parceli, velikosti 1176 m2;
VIKEND PARCELA
' pod Joštom nad Kranjem - Pševo prodamo vikend parcelo v izmeri 1166 m2,
' v Apno na Šenturški gori prodamo vikend parcelo z vsemi priključki v izmeri 432 m2 ;
VIKEND - ODDAMO V NAJEM:
' na Sveti Barban nad Školjo Loko oddamo v najem manjši vikend - brunarico, tlorisa 16 m2,
KUPIMO STAREJŠA STANOVANJA ALI HIŠE
ODGOVORNOST IN STROKOVNOST ZAGOTAVLJATA ZANESLJIVOST IN USPEH,
^A Resničnost in verodostojnost objavljenih oglasov
^ IN SPOROČIL ODGOVARJA IZKLJUČNO NAROČNIK LE- TEH!
GORENJSKI GLAS • 28. STRAN
REPORTAŽA, MALI OGLASI/ gorazd.sinik@g-glas.si
Petek, 26. julija 2002
\Gom%dSlnik
Pozdravljeni! Naj se predstavim. Moje ime je Gorazd. Gora/d Šinik. Sem še vedno v Gorenjskem glasu, /daj že več kot pol svojega življenja. Nekaj časa sem počenjal druge stvari. Vmes so me predrzni mladeniči dodobra olajšali foto opreme. In nisem se preimenoval v Kavčič, kot jc menilo nekaj privoščljivih. Gora/d je prav tako fotoreporter kot jaz. Ja. Vmes je prišla nova metla, povedano bolj slikovito. Imamo nove šefe, direktorico Marijo Volčjak in urednika Jožeta Košnjeka ter Cveta Zaplotnika. Časopis pri-dobiva novo podobo in nove vsebine. Z družabno vsebino, kroniko ali reportažami, kakorkoli že, se bom za vas trudil in vam poskušal predstaviti dogodke in znane ljudi na drugačen, lahkotnejši način. Prav nič zajedljiv ali žaljiv. Predvsem ne samo gorenjski, čim več Slovenije in slovenskih dogodkov za Gorenjski glas. Kakorkoli že, delamo za vas in nastaja "družabna kronika".
orenjs
narjeva. hči poznanega kamnoseka Toneta, zdaj podjetnika, prej je služboval tudi v Hotavljah. Pia je srečno poročena z Robertom Dclalutom, menedžerjem v Iskra-telu. Več kot žejni sin Samo pa bo novembra dobil sestrico. No, ali pa bratca. Pia je bila pred porodom šefinja kranjske Terase, loka-
Pia Delalut in sin Samo
la na Mohorjevem klancu. Tu sta se srečala Andrej Rozman in Monika Fink. Andrej je iz Medvod, precej časa že priženjen v Zgornjem Brniku. Za znance je kar Bene. Je direktor slovenskega podjetja Bene, 200 let stare av-
Andrej Mali pri Bizjaku z družbo iz Celovca.
knjižice Celovec, ki jo je napisal dr. Dieter Jandl. dolgoletni mestni svetnik za turizem, šport, kulturo in staro mestno jedro. Prijatelj Gorenjske, Andreja Malija, našega tržnika, nadvse pa dobre hrane in slovenskih vin.
Po tiskovki smo celovško družbo povabili na kosilo v dobro gostilno. Na Zgornjo Belo k Bizja-kovim.
Pogled na zeleno morje, velik travnik pod gostilniško teraso, kot ga imenuje Rudi, mož. Bizjakove Veronike, dobro vzdušje, prijeten pogovor in čaroben cviček, vse to
Jakob Piskernik fn vnukinja Pia      Andrej Rozman in Monika Fink      Dr. Dieter Jandl in Rudi Aljančič
Prva slika, verjeli ali ne, za Gorenjski nominator je s srečanja gospoda Jakoba Piskernika. Na dopoldanskem sprehodu ga je spremljala vnukinja Pia. Jakoba, zdaj že nekaj časa upokojenega, se spominjamo kot zelo resnega moža, direktorja in predsednika uprave Merkurja. Še vedno se ga videva v obleki in kravati, toda, sprehod z vnukinjo Pio je zabavnejša reč. In še k eni Pij i. Bob-
strijske družinske firme. Monika je gospa arhitekta i/. Ljubljane, hči znanega slovenskega arhitekta, gospoda Bogdana Finka. Zadnje čase je Monika zelo angažirana v Kranju. Iskratel in Iskra-emeco sta samo del v skupnih projektih Andreja in gospe Fink. Gorenjski glas je dolgoletni poslovni partner mesta Celovec. sploh oddelka za turizem. Pomoč smo jim ponudili pri predstavitvi
je pripomoglo k nepozabni skupinski sliki. Andreju delajo družbo dr. Jandl. naš agent na Koroškem, Aleksander Ankerst. Rudi Aljančič in Thomas Schneider. Zares velik poznavalec gastronomije in vinarskih užitkov dr. Jandel se je želel poizkusiti tudi v praksi za gostinskim pultom. Bolj domače, za šankom. Teh veščin se je na kratko učil ob "pridnem" Rudiju. Uspehov smo
Tomaž Sedej in Marko Arvaj
se veselili prav vsi občudovalci spretnih možakarjev. Nam na zdravje sta se privoščljivo nasmehnila. S cvičkom, seveda!
Konec minulega tedna so nazdravljali tudi pri Arvajevih. Starejši sin Marko je s svojo spremljevalko Tatjano dobil hči Lucijo Brino. Luka, sin Marka, ima sestrico, dedi Tone in babi Ivica pa vnukinjo. Med prvimi je Marku čestital Tomaž Sedej. Markov jadralski tovariš, predvsem pa velik poslovni partner Arvajevih. Prav Tomaž in njegov Nimbus, je zakrivil podobe Arvajevih tovornjakov, logotip, zadnjih nekaj koledarjev. In še in še. Je hišni oblikovalec še nekaj kranjskih podjetji-
Pred časom je prenovil tudi grafično podobo Monokla. In ko sta Marko in Tomaž razkazovala nadvse prve slike Lucije Brine, je v varni razdalji dedek Anton veselo pestoval še enega vnučka. Martin po imenu je sine mlajšega Arvaja,
Anton Arvaj in vnuk Martin
Tonija. Kar nekaj možakarjev v gostinski in mesarski družini Arvaj.
Ja, tudi znani iz Slovenije se sprehajajo po Gorenjskem. Legenda nogometa Brane Oblak je dodobra označil tudi nogomet v Kranju, še bolj v Naklem. Se še spominjate uspehov kluba Živila Naklo. Jaz zelo! Nepozabno vzdušje na "njivi" v Naklem. Vsaj tako je Brane imenoval igrišče ta-
Brane Oblak
kratnega moštva. Takole bosega in dobrovoljnega sem srečal v Smledniku, na trening tekmi s kranjskim Triglavom, zdaj drugo-ligašem. Kaj vse sva si povedala, niti ni tako zanimivo. Je optimist in ve, kaj dela z Vega Olimpijo. Vse bližje prvega moštva je Janez Aljančič. lansko leto še v Triglavu. Zelo hiter igralec zadnje linije, bo z vestnim delom vsekakor dobival priložnosti pod trdo roko Braneta Oblaka. Med odmorom treninga Janezu delata družbo
Tonči Žlogar in strelec prvega gola v prvenstvu Nedin Jusufbg: govič. Kaj se bo dogajalo še z enim Gorenjcem v Olimpiji, §£; nadom lignjem, še ni znano. Bo
Tonči Žlogar, Nedin Jusufbegović in Janez Aljančič.
ponudba iz Rusije mikavna zanj in za klub, bomo kmalu vedeli.
Zdaj je tudi že znano, koliko tujcev bo lahko nastopalo v slovenski košarki. Nestrinjanje je izražal Jane/. Rajgelj. Kranjčan, direktor kluba Slovan. Nekaterim je Rajgelj poznan še iz časov začetka vzpona kariere Marka Miličjk Prav on je bil prvi resnejši skrbnik Marku, poleg mame Mete seveda. Izraz in nož ne povesta prav nič pomembnega. Janez, je bil zgovoren kot vedno.
Janez Rajgel]
Ja. Toliko za prvič. V torek izil Gregor. In naslovnico bo krastf kolesar Samo iz Škofje loke-Simpatičen mladenič. Ni kaj.
Upam, da vam je ob branju le tega prijetno hladno. In vsaj nial° zanimivo.
Lepo pozdravljeni Gorazd Sinil*
SENČILA ASTERIKS, Rozman Peter,s.p.,Senično 7, Križe, Tt 5955-170, 041/733-709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PUSE ZAVESE, KO-MARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KAR-NISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava v najkrajšem
ČaSU. 5% popust! 4228
fTANl	
	CsTRIH J
TEL: 04/233-01-42, GSM: 041/688-244 DJAKOVIČ STANKO s.p., J. Platiše 1, Kranj
SELITVE, AVTOVLEKA, PREVOZI DOMA IN V TUJINI, ODVOZ STAREGA POHIŠTVA, PRENOS KLAVIRJEV, TREZORJEV, HITRO IN UGODNO. MATEJ, 041/35-80-55 Tadej, 041/737-245 8581
Nudimo različne MARKIZE. Montaža po celi Gorenjski brez stroškov prevoza. Role-tarstvo Berčan Matjaž s.p., Mala vas 3 a, Ljubljana, V 01/5683-894, 041/630-700
8703
STROJNI OMETI - notranjih sten in stropov - hitro in po ugodni ceni. V 041/642-097, 01/832-71-90, Urmar d.o.o., Zakal 15, Stahovica 9082
ASFALTIRANJE in TLAKOVANJE dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov ter pralnih plošč, izdelava betonskih in kamnitih škarp, izkopi, nasipi ter odvoz materiala na deponijo. V 01/839-46-14, 041/680-751, Adrovic in comp., Jelovška 10, Kamnik 9094
VSE ZA VAŠO STREHO, ŠKRILJ KRITINA S STOLETNO TRADICIJO, T0NDACH, CRE-ATON, BRAMAC, STROKOVNA MONTAŽA IZDELKOV VELUX
SONJA BLED, d.0.0., Jamova 14, BLED, tel. 04 57 66 130, mob.: 041 662 127, e-mail: sonja.bled@siol.net
TONDACH - ZAREZNI BOBROVEC AKCIJSKI POPUST 18 %
ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU, PARKETARSTVO, SLIKOPLESKARSTVO, POLAGANJE LAMINATA, TALNIH IN STENSKIH OBLOG, SUHOMONTAŽNI SISTEMI KNAUF, KERAMIČNA DELA, KOMPLETNE ADAPTACIJE STANOVANJ. V 031/379-256, 04/23-81-900, BENJAMIN JAGODIC S.P, ZLATO POLJE 3C, KRANJ 9107
MONTAŽA POHIŠTVA IN OBLOG. V 25-31-673, 040/645-855, Planinšek s.p., Hotemaže 21, Preddvor 9186
MSGfiNTflR
WM C"] Birttov P.aprotnilc 10, NAKLO ■L—J Tel /fax: 04/25-76052
PRODAJA IN
MONTAŽA IZPUŠNIH _ SISTEMOV TER ^j©? AVTOMOBILSKIH
BUŽIlCEV^^HROtF
POLAGANJE 1
B5ITI, 041/51
Vse parketarske storitve, polagamo laminat, topli pod, itison, PVC, pluto... Robert Kuzma, s.p. Fužinska ul. 23, Škofja Loka
Izvajamo vsa GRADBENA DELA od temeljev do strehe, notranji ometi, predelne stene, ometi fasad, kamnite škarpe, adaptacije, urejanje in tlakovanje z vašim ali našim materialom. Gradbenik Rexho in ostali, Adergas 13, Cerklje, "B 041/589-996
9321
STROJNO IZDELOVANJE estrihov
Klemeni:, Pokopališka 10, Naklo
tel.: 04/25 718-13 041/632-047
ČIŠČENJE talnih oblog s premazi, sedežnih garnitur in objektov. T! 041 /503-158, Borak Stane s.p., Zoisova 9, Kranj
9434 ,
SLIKOPLESKARSKA dela z dekorativnimi nanosi vam opravimo kvalitetno in po konkurenčni ceni. Za čistočo in zaščito poskrbljeno. Pleskostil Štefan Pavičič s.p., Brezje pri Tržiču 6, Tržič, Tf 031/318-180
9743
Imam zidarsko in fasadersko skupino, delamo z vašim ali našim materialom. V 041/288-473, Rozman Franc s.p., Pre-bačevo 45, Kranj 9814
OAD
NEPREMIČNINE
Hotel Grajski dvor. Kranjska c. 2, 4240 Radovljica, tel.: 04/531-44-24, 031/322-246, 041/703-839
ŠKORC vodovodne instalacije in ogrevanje - izdelava in montaža vodovodnih in centralnih instalalacij, adaptiranje kopalnic, vključno s keramiko. Zajamčena kvaliteta in ugodna cena. « 041/941-067, 595-83-60, Aleš Škerjanc.s.p , Žiganja vas 70, Križe
10027
STANOVANJA PRODAMO
LESCE - ob Vodnikovi ulici: Nova sodobna stanovanja 47 - 100 m2, zanimivi tlorisi, gradnja na ključ, lastni vhodi z verande, garaže, nadstrešnice in parkirna mesta, vseljivo: oktober 2002. Ugodne cene brez provizije! ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15, www.alpdom.si
RADOVLJICA: 61,47 m2, 3 sobno stanovanje v 4. nadstropju prodamo, CK, zastekljen balkon, pogled na Jelovico, ohranjeno, vsi priključki, vseljivo v začetku novembra. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si
BLED: 32 m2, 1ss v 1. nadstropju, CK na elektriko, ohranjeno. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si
ZAPUŽE: 63 m2, dvosobno stanovanje v 1. nadstropju prodamo, vsi priključki, balkon, garaža, možen nakup z opremo ali brez. ALPDOM, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45
00, 04 537 45 16, www.alpdom.si
ZAPUŽE: 65,52 m2, trosobno stanovanje v
1. nadstropju prodamo, obnovljeno, vsi priključki, balkon s pogledom na Jelovico, klet. ALPDOM, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si
KAMNA GORICA: 76 m2, trosobno stanovanje, mansarda, ohranjeno, etažna CK, klet, drvarnica, nadstrešnica, ugodno, vseljivo takoj ALPDOM, d.d. Radovljica, Tel. 04 537 45 00, 04 537 45 16_
LESCE: Prodamo prostorno trisobno stanovanje v izmeri 81 m2. Vsi priključki, velik balkon, I. nadstropje, nadstrešnica za avto. K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460
MOSTE: Prodamo večje trisobno stanovanje, 100 m2, v pritličju starejše hiše. V celoti prenovljeno, vsi priključki. CENA: 15.000.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460
FR&ST
d.0.0. Kranj
Nepremičninska hiša Frast, d.o.o. PE Šuceva 27, 4000 Kranj
04/234-4040, 041/734-198
RADOVLJICA: Na mirni lokaciji v manjšem bloku prodamo trisobno stanovanje v izmeri 64 m2. Vsi priključki, lastna C.K. CENA: 13.700.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460_
HRUŠICA, spod. del stanovanjske hiše primeren za poslovno ali stanovanjsko namembnost, 108 m2, cena 84 000,00 SIT/m2. J&T, 04-531 44 24, 031 322 246.
RADOVLJICA, prodamo 2 1/2 ss v Grad-nikovi, 61 m2. Ugodno! J&T, 04-531 44 24, 031-322 246.
KAMNA GORICA, stanovanje 120 m2 v stan hiši, zelo lepo, prodamo. J&T, 04-531 44 24, 031-322 246.
KRANJ, Vodovodni stolp - 2 SS 57 m2 v 3. nad., predelano v 2,5 SS, 2 SS + K 63 m2 v 4. nad., K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13
53, 202 25 66
□
E)
90,9 MHz 97,2 MHz 99,5 MHz  103,7 MHz
Radio Cerkno, d.o.o., lokalna radijska postaja, Pot na Zavrte 10, tel.: 05/373 47-77
KRANJ, Planina II - 2 SS 68 m2 v 2. nad., prenovljeno, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Planina I - 1 G 29,6 m2 v 3. nad. za 9,2 mio SIT; 2 SS + K 65,3 m2 v 5. nad. za 14,9 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Huje - 3 S mansardno stanovanje (2. nad.) vel. 74,5 m2, vsi priključki, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202
KRANJ, Planina III - 2 SS 62 m2 v 7. nad., 2 SS 68 m2 v 6. nad, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
^25^ NEPREMIČNINE -/TTifVf   REAL ESTATE
hUr i En°taKrani-
w Vi* 1    Nazorjeva ul. 12, — 4000 Kranj,
tel.: 04/2811 • 000, fax.: 04/2026 - 459 www.svet-re.si e-mail: info@svet-re.si
KRANJ, Stražišče - stanovanje v hiši trosobno 70 m2, popolnoma prenovljeno, cena ■ 13,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53,202 25 66
KRANJ, Vodovodni stolp - trosobno stanovanje v hiši 81,2 m2, 1. nad., zunaj garaža, CK na olje, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, center - 94 m2 + terasa 40 m2, l.nad., prenovljeno stanovanje in 99 m2, samostojen vhod, tudi za poslovno dejavnost, K3 KERN d.o.o, tel. 04 202 13 53, 202 25 66
ŠKOFJA LOKA, Frankovo n. -15 let staro 2 SS 58 m2 v 2.nad., cena ugodna, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Kranj-mesto: Prodamo več stanovanj 2S in 3SS, obnovljena, zelo lepa, primerna tu za mirno poslovno dejavnost. Vseljiva tak ali v zelo kratkem času. ITD + NEPREM^' NINE Tel: 04/236-66-70,041 /755-29"' 040/204-661
Kranj-Planina I: 2SS+kabinet, IX.nad, vsi priključki, cena zelo ugodna, r . ina l:2SS+2kabineta, IV.nad, 89m2,kopa»z ca in WC renovirana, lepa sončna lokacij + lepim razgledom, takoj vseljivo. ITJu g, NEPREMIČNINE Tel: 04/236-° 70,041/755-296, 040/204-661
AA z IBN licenco IUAnlpremičnine
tel.: 04-2361-880 Stritarjeva ulica 5 fax.: 04-2361-88' 4000 Kranj GSM:_04L3JL88
Škofja Loka-Podlubnik:2SS,62m2.VIII:naJjuč. priključki, lepo, ugodno, 2SS, XI.nad vsi P £j. ki, takoj vseljivo. ITD * NEPREMIČNINE 04/236-66-70,041/755-296, 040^2O^X^
Poljane nad Šk.Loko: Etaža hise ^ 135m2+1.10m2 vrta in zgornja etaza_ ^ 145m2+neizdelana mansarda+17om* + zelo ugodno, ugodni plačilni P°90,lo„fi.66-NEPREMIČNINE Tel: 04/ZJ° 70,041/755-296, 040/204-661
TRŽIČ: Garsonjera 33m2,l.nad,vsi priključki, nova oprema, takoj vseljiva ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70,041/755-296, 040/204-661_
Kranj- Planina I.II.III. - Prodamo več 1SS.2SS, 2SS+2kabineta in 3SS stanovanj, vseljiva in cena po dogovoru. Za vse dodatne informacije nas pokličite: ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70,041/755-296, 040/204-661
NEPREMIČNINE
»5745-444, BI.U) PHLŠHiNOVA 5»
Prodam 2 ss s kabinetom v Bistrici pri Tržiču, 64m2, cena 12,5 mio SIT. Samo resni B 041/845-792_9988
Prodam manjše STANOVANJE v starejši hiši v centru Tržiča, cca 22 m2. V 031/782-386_9990
BISTRICA PRI TRŽIČU prodam lepo 1 sobno STANOVANJE s kabinetom, cca 40 m2, cena 9,5 mio SIT. B 040/831-251 9991
Prodam 1 sobno STANOVANJE, 40 m2, zelo urejeno, cena po dogovoru. B 031/669-275_10015
LESCE alpski bloki prodam popolnoma opremljeno GARSONJERO 24 m2, 4/4. "B 031/401-501 10M7
V Kranju prodam starejše 1,5 - 2 ss, potrebno adaptacije, B 041/647-257 10101
STANOVANJA PRODAMO: Tržič Bistrica 1 ss, 48 m2/l., klasično ogrevanje, 8 mio SIT, TRŽIČ Bistrica 1 ss, 41,67 m2/IV, vsi priključki, 9 mio SIT, KRANJ predmestje 1 ss, 37,42 m2/pr, vsi priklj. obnovljeno, 7 mio SIT, KRANJ Zlato polje 1 ss+k, 41,40 m2/lll, delno obnovljeno, plin do vrat, 11,1 mio SIT, KRANJ Center 2 ss, 55m2/PR vsi priklj., ni balkona, 12,4 mio SIT, KRANJ Šorlijevo nas, 2 ss, 54,13 m2/IV, vsi priklj., 15 mio SIT, KRANJ Planina II 2 ss, 68,30 m2, vsi priklj. nizek blok, 16,7 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222, 2369-333 10119
STANOVANJA PRODAMO: KRANJ Planina I 2 ss+k, 54,80 m27IX, vsi priklj., 12,88 mio SIT, KRANJ Vodovodni stolp 3 ss, 90 m2/l, etažna CK olje, obnovljeno, 15,6 mio SI, KRANJ Vodovodni stolp, lepo, obnovljeno 3 ss, 73,80 m2/lll, vsi priklj., 18 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222,2369-333 10120
TOVORNA VOZILA
Ugodno prodam dobro ohranjen poltovorni avto s podaljšano kabino in cerado. Vozen z B kateg. "B 031/307-167 10031
VOZILA DELI
VLEČNE KLJUKE - PRIKOLICE montaža in vpis. Drole Boris, s.p., Zg. Bitnje 312, Žabnica, 041/896-134 7767
Prodam nov švedski PRTLJAŽNIK za karavana s sanmi z dvema nosilcema za kolesa z zaklepanjem. "B 040/352-095, 2041-408
10033
Prodam zadnji ODBIJAČ za Golfa III. B 041/55-66-37 10061
Prodam GUME Eskimo 185-65-R 14 MS 2 kosa in 165-70-R 13 3 kose in MOŠKO KOLO. B 202-8536 10078
Prodamo MOTOR Tdi/109 KM, menjalnik in turbino za Peugeot Boxer. Avtohiša Kavčič, Milje 45, Visoko pri Kranju, 275-93-
93 10093
Prodam nov levi ŽAROMET H 4 za Peugeot 206. B 041/36-70-13 10094
Prodam PRTLJAŽNIK za avto z žlebovi in homologirano kljuko za R 4. "B 041/657-177 10099
VOZILO KUPIM
ODKUP POŠKODOVANIH VOZIL, takojšn-je plačilo, prepis, odvoz. B 041/643-054, CORK 2000,d.o.o., Krnica 42 8709
NAJUGODNEJŠI ODKUP POŠKODOVANIH AIN CELIH VOZIL od 1.90 dalje Avto Jakša, Orehovlje 15a, Kranj, B 204-11-68 ali 041/730-939 9044
KARAMBOLIRANO VOZILO ODKUPIM, plačam takoj, uredim prepis in odvoz. V 031/770-833 9987
Kupim FIAT TIPO 1.6, lepo ohranjen, I. 93/94, s klimo. B 041/357-981 lOOifl
VOZILA
FIAT BRAVO 1,2, LETNIK 1999, SREBRNE BARVE, SERVO VOLAN, CZ, ES, 2X AIR BAG, 44.000 KM. LEPO OHRANJEN. CENA 1.580.000,00 SIT. UREDIMO KREDIT NA POLOŽNICE. AVTO MLAKAR POD-BORŠEK, LJUBLJANSKA C. 30, KRANJ TEL.:04/20 19 308_
FIAT UNO 1.0 IE, LETNIK 1994, MODRE BARVE, 5 VRAT, 143.000 KM, CENA295.000,00 SIT. AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C. 30, TEL 04-20 19 308
OBJAVA URADNIH UR IN DEŽURSTEV POGREBNIH SLUŽB
AKRIS, d.0.0., Nova vas 17, Radovljica tel.: 04/533-33-65, Šk. Loka; 04/5123-076 MOBITEL: 041/631-107
KOMUNALA KRANJ - DE Pogrebne storitve URADNE URE: od 6. do 14. ure, od ponedeljka do petka, Tel.: 04/28-11-391, dežurna služba neprekinjeno 24 ur,
mob.: 041/638-561, fax: 28-11-392
NAVČEK, d.o.o., Pogrebne storitve
tel.: 04/253-15-90, MOB.: 041/628-940
JEKO - IN, Pogrebna služba
Blejska Dobrava
URADNE URE: od 7. do 15. ure
od ponedeljka - petka, tel.: 5874-222
Dežurna služba popoldan do 20. ure
tel.: 5874-222 ali neprekinjeno 24 ur.
POGREBNIK Dvorje
tel.: 25-214-24, 041/614-528, 041/624-685
POGREBNE STORITVE NOVAK
Anton Novak, s.p. Hraše 19, Lesce Dežurna služba: 04/53-33-412, 041/655-987 031/203-737
LOŠKA KOMUNALA, d.d., ŠKOFJA LOKA
Kidričeva c. 43/a, Škofja Loka
od ponedeljka do petka od 7. do 14. ure,
tel.: 50-23-500, 041/648-963
Dežurna služba od
14. do 7. ure zjutraj naslednjega dne
041/648-963
041 /357-976
POGREBNE STORITVE HIPNOS D.O.O.
Barletova cesta, Preska - Medvode, tel/fax.: 01/3613-589 dežurni: 050/ 620-699
ZA OBJAVO OSMRTNICE ALI ZAHVALE V GORENJSKEM GLASU DOBITE OBRAZCE PRI VSEH DEŽURNIH SLUŽBAH.
ALFA ROMEO 147 2.0TS, LETNIK 2001, 2.000 KM, METALIK ZELENE BARVE, VSA OPREMA+USNJE, CENA: 3.990.000,00, KREDIT NA POLOŽNICE. AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C. 30, KRANJ, TEL.:04/20 19 308
RENAULT MEGANE 1,9 DTI KARAVAN, LETNIK 2000, 60.000 KM, METALIK GRAFITNA BARVA, KLIMA, SERVO VOLAN, ES, DCZ, CENA: 2.450.000,00 SIT UREDIMO KREDIT NA POLOŽNICE. AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C. 30, KRANJ, TEL.:04/20 19 308
team
Tel.: 04 236 93 00, Mob.: 031 643 720 email: mlinar.team@siol.net
mansardna stanovanja strešna okna
obloge in toplotne izolacije stropov predelne stene
kMAUf   Armstrong   FRMl <3$«i<rt»
SUZUKI SVVIFT 1,3 GL, LETNIK 1993, RDEČE BARVE, 5V, REG. DO 2/2003 114.000 KM, CENA: 360.000,00. AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C. 30, TEL.04/20 19 308
LAGUNA 1.6 16v RXE, 1.98, črna, klima, ABS, 1. lastnik ASP Lesce 53 53 535
KANGOO 1,6 16v 4x4 privilege 1.01, 1,4 RT, I. 99, Kangoo 1,2 16v authentique 1.02 prodamo ASP Lesce 53 53 535
MEGANE 1.6 RT, I. 98, in 1,6 RN, I. 98, ASP Lesce 53 53 535
CLIO 1.5 dCi AIR, klima, 1.02, 1,4 comfort I.00, 1,2 RL, I. 98, 1,2 bebop, I. 96 ASP Lesce 53 53 535
AUDI A4 1.6, I. 96, bela, 1. lastnik, 1.980.000 SIT ASP Lesce 53 53 535
LAGUNA 1.9 dCi expression, 1.02, srebrna, novo vozilo, ugodno ASP Lesce 53 53 535
SCENIC 1.6 16v fairway 1.02, avt. klima, alu, radio CD, ABS, 6xair, zelo ugodno ASP Jesenice 58 33 330
POLO 1,6 variant,1. lastnik, m.zelena ASP Jesenice 58 33 330
VOLVO 460 GLE, I. 95, klima, 1. lastnik, črna 1.180.000 SIT ASP Jesenice 58 33 330
TVVINGO 12 pack 1.98 , 1.2 base 1.98 in 1.2 AIR 1.02 prodamo ASP Jesenice 58 33 330
THALIA 1.4 RT 1.01, 1,4 16vAIRI.02 in 1,4 16v expression 1.02 ASP Jesenice 58 33 330
OMEGA 2.0 16v CD karavan, I. 98 ASP Jesenice 58 33 330
HYUNDAI COUPE, I. 99, 1. lastnik ASP Jesenice 58 33 330__
KI A, PRIDE 1.3 GLXI, LET 96, 89.000 KM, MET ZELENA, 1. LASTNICA, SERVISNA, 450.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL 04-5319-118
FIAT PUNTO 1.2,LET 2000, 54.000 KM, MET ZLAT, 5V, 1. LASTNIK, SERVISNA, SERVO,      EL      OPREMA, REG
4/03,1.290.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
PASSAT 1.9 TDI VARIANT, LET 99, 114.000 KM, ZELEN, AVT KLIMA, 110 KM, EL OPREMA, 2.980 .000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.:04-5319-118
FELICIA LX 1.3, LET 95, RDEČA, 72.000 KM, REG 3/03, OHRANJENA, 560.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118
MARUTI 800, LET 93, RDEČ, REG 3/03, 220.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118
MEGANE 1.4 CLASSIC, LET 98, BEL, 2X AIR BAG, DCZ, SERVO, AR, 1.380.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
PUNTO 60 SX, LET 97, MET SREBRN, 3V, EL OPREMA, 55.000 KM, 890.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
ESCORT 1.4, LET 98, 1. REG 99, 37.000 KM, RDEČ, 5V, 1. LAST., SERVISNA, EL OPREMA, AIR BAG, 1,150.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
CADDY 1.4, LET 98, BEL, 66.000 KM, EL OPREMA, SERVO, 1.190.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
FORD, MONDEO 1.8 TDI KARAVAN GHIA, LET 99, MET SREBRN, AVT KLIMA, ABS, 4X AIR BAG, LES, 2.190.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
A4 1.8 TURBO AVANT, 180 KM, LET 98, MET MODER, 87.000 KM, AVT KLIMA, 4X AIR BAG, ALU, LES, KOT NOV, EL OPREMA, 2.890.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
A4 1.8 TURBO 180 KM, LET 98, MET TEMNO ZELEN, 35.000 KM, ALU, AVT KLIMA, S STREHA, BEŽ USNJE, EL OPREMA, SERVISNA, 2.980.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O.,AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
LAGUNA 1.8, LET 99. MET SREBRNA, 1. LASTNIK, SERVISNA, VSA OPREMA, 2.390.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118
FIAT, BARCHETTA 1.8, LET 98, SREBRNA, KLIMA, ALU, USNJE, 3.150.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118 OGLEJTE SI VSO NAŠO PONUDBO VOZIL S SLIKAMI TER KORISTNE NASVETE Z IZRAČUNOM REGISTRACIJE ZA VAŠE VOZILO NA NAŠI INTERNET STRANI WWW.AVTO-LESCE.SI. PRODAJA VOZIL, PREPISI VOZIL, ODKUP VOZIL, MENJAVA, CENITVE VOZIL VSAK DAN 8-18, SOBOTA 8-12, AVTO LESCE D.O.O..TEL: 04-5319-118_
ODKUP, PRODAJA in PREPIS RABLJENIH VOZIL, GOTOVINSKO PLAČILO. AVTO KRANJ d.o.o., Savska c. 34, Kranj V 201-
14-13 7846
ODKUP RABLJENIH VOZIL od I. 1992, plačilo v gotovini, uredimo prenos lastništva. ADRIA AVTO.d.o.o., Partizanska c. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica), B 5134-148, 041/632-577 9005
FIESTA 1.3 FLAIR , 1.97, 110.000 km, servisna knjižica, 1. lastnik, reg. do 6/03. B 041/279-829 9903
Prodam BMW 1602 I. 74, dobro ohranjen. « 20-21-268,040/713-483 9984
Prodam JUGO 45, lepo ohranjen, I, 88, reg. 4/2003. B 25-15-870 10014
Prodam RENAULT 5 CAMPUS, I. 91, bele barve, dobro ohranjen. B 5765-280 10023
LADA SAMARA 1300, I. 91, 105.000 km, bele barve, 5 v, cena po dogovoru. B 2326-108_10024
Prodam osebni avto R 19 I. 91. B 040/264-787 10025
Prodam FORD FIESTO 1.1 CL, I. 1990, reg. do 2/03. P 031/265-242 10034
Prodam AUDI A 4 1.9 TDI AVANT, I.98. B 041/287-780 10035
Prodam ASTRO KARAVAN 1.6 i, I. 93, HONDO SEDAN 1.4, I. 91. IT 041/460-951 10045
Prodam FIAT 750, I. 80, reg. do 21.9.2002, v odličnem stanju, cena 40.000 SIT. B 01/361-11-32 10075
NISSAN SUNNY 1.6 SLX, I. 90, reg. do 10/02, 157000 km, servisna knjiga, zelo lepo ohranjen. B 070/216-353 10082
PEUGEOT 206 CC 2.0 16 V 136 KM, I. 4/02, 3600 km, avtomatska kima naprava, črne barve, črno rdeče usnje, vsa dodatna oprema, nikoli poškodovan... Avtohiša Kavčič, Milje 45, Visoko pri Kranju, 275-93-
00 10090
PEUGEOT 206 1.4 I, 00, reg. 3/03, oranžne barve, lepo ohranjen, nikoli karam-boliran, elektro paket, cena 1.550.000 SIT. Avtohiša Kavčič, Milje 45, Visoko pri Kranju, 275-93-93 10092
Prodam FIAT BRAVA 1.6 SX, I. 96, 28000 km, zelo dobro ohranjen, kot nov. B 031/699-851_10111
Prodam RENAULT 4 GTL, I. 91, 130.000 km, reg. do 9/02, kov.sinje modre barve, dobro ohranjen. B 041/562-410 10126
GOLF 1.9 TDI CONFORT LINE, 5 v, I. 98, 88000 km, servisna knjiga, prvi lastnik, nepoškodovan, kot nov, pozimi nevozen, vsa oprema: climatronik, radio Gamma, mobitel, računalnik, alarm, DCZ, 4xAB, 4xES, ABS, EPS, meglenke...prodam za 2.900.000,00 SIT. B 041/672-094 10138
ŠKODA FORMAN GLX, I. 93, 1. lastnik, reg., celo leto, lepo ohranjena. B 041 /398-574 10141
NISSAN SUNNY 1.6 SLX, 1.90, servo volan, odlično ohranjen, prvi lastnik. B 040/34-43-33 10151
Prodam GOLF diesel, 1.84, reg. do 8.8. ter kupim Z 101. «041/864-292, pop. 10155
PRIMERA 1.8 COMFORT PLUS KARAVAN, 115 KM, 1.2001, avt. klima, ABS, el. paket, meglenkie, ogrevani sedeži, alarm, 3 letna garancija. AVTO MOČNIK d.0.0. B 204-22-77_10156
MX 5 1.6 EMOTION, 1.2002. B 204-22-
77 10159
NISSAN ALMERA 1,4 GX 3 V, 1.98, servo volan, el. paket, 45 000 km, 1. lastnik. B 204-22-77 1016O
NISSAN PRIMERA 1.6 SLX 5 vrat, 1.1999, klima, ABS, 2 x air bag, el. paket, meglenke, 1. lastnik, reg. do 3/03. B 204-22-77
ZAPOSLIM
Zaposlimo AVTOLIČARJA. B 25-55-355, Avtoservis Keržan, Goričica 3, Preddvor
Redno zaposlimo 3 ZASTOPNIKE za prodajo tehničnih artiklov, poskrbimo za uvajanje, redna izplačila in možnost napredovanja. Sinkopa d.0.0., Žirovnica 87, Žirovnica, B 031/634-584, 041/793-367_93/8
Gostilna v Kranju zaposli mladega NATAKARJA. Taverna Rekar, Zasavska 13, Kranj, B 23-55-885 98si
Zaposlimo stavbnega KLEPARJA in KROVCA z možnostjo priučitve. 1T 234-33-00, KK Oblak d.0.0., 987i
ŽELITE PRODATI ALI KUPITI RABLJEN AVTO?
Oglasite se ali pokličite
TAL N
d.0.0
PE Zg. Bitnje 32, TEL.: 04/23 -16 -180, GSM: 031/664-466
Uredili vam bomo tudi prenos lastništva za vašega jeklenega konjička.
TUDI RABLJEN AVTO JE DOBER AVTO
Z Vami smo vsak dan 24 (štiriindvajset) ur na dan najhitrejši in najzanimivejši medij današnjosti, nekomercialni regionalni TV program GORENJSKE TELEVIZIJE
5" J V
gdr»njsk«telev(ilja
24 ur na dan oddajamo strani GORENJSKEGA TELETEKSTA
Ves dan VIDEOSTRANI In vsak večer GORENJSKA TV POROČILA
Sedem dni v tednu oddajamo zanlmlv.domač, poster, pozitivan in nenasilan TV program
Snemamo v TV studiu, v Vaši občini, v VaSi KS ali celo pri Vas doma
telefon uredništvo: 04 / 233 11 59 telefon komerciala: 04 / 233 11 55 telefon TV STUDIO: 04 / 233 11 56 fax marketing: 041 232 45 50 fax poročila DESK: 041233 12 31 e-mail: gtv@teie~tv.si INTERNET; http:/?www.tel*.tv.sl
Zato nas pokličite in naročite I
TELETEKST STRANI, VIDEOSTRANI, TV REPORTAŽE, VIDEOSPOTE, OTVORITVE, TV PROGRAM V ŽIVO, PREDSTAVITVE PODJETIJ, DIREKTNE PRENOSE ALI "CELOVEČERNI FILM"
Uat DIGITALNI STUDIO tmona vsa If!
NaSIt naa bost. v srcu Gorenjske -GTV gorenjska televizija, Nikola Tesla 2, p.p. 181,4001 KRANJ
NATAKARICO zaposlimo. Inf. na B 041/581-327, Okrepčevalnica CAMP Dragočajna, Zbilje 7e, Medvode 9919
Simpatično dekle ali fanta honorarno zaposlimo za delo v strežbi - bar. Zaželene izkušnje, nastop dela takoj. B 031/586-389, Aldera d.0.0 , Partizanska 34, Šenčur
9946
Zaposlimo AVTOLIČARJA ali delavca s podobnimi znanji. Pisne prošnje s telefonsko številko pošljite na naslov: Glider service, Novak franc s.p., Alpska c. 3, Lesce 9953
Kava bar v Kranju zaposli prijetno dekle za strežbo pijače. MBM d.0.0., Prešernova 16, Kranj, B 041/787-059 9963
Zaposlimo samostojnega KLJUČAVNIČARJA z znanjem varjenja. Kovine, Lahovče 87, Cerklje, B 041/571-887_9964
Zaposlimo ŠOFERJA C kategorije. B 041/635-033, Mesarija Gregorc, Golniška c. 102, Kranj 9972
Zaposlimo REFERNTA v mednarodnem transportu. Pogoji: šolska izobrazba vsaj V. stopnje in aktivno znanje nemškega jezika. Zaželjene delovne izkušnje s področja organiziranja mednarodnih prevozov. Prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite do 5.8.2002 na naslov KOLI SPED d.0.0., Mednarodna špedicija, Savska c. 22, Kranj
10012
Zaposlim ELEKTROINSTALATERJE. B 041/767-309, Bohinc Brane s.p., Podbrez-je 32, Naklo 10018
STAVBNE KLEPARJE in KROVCE zaposlim. B 041/628-292, Spartak.d.o.o., Sveteljeva 4, Šenčur 10059
Pogodbeno delo dobi samostojni KUHAR oz. KUHAR-NATAKAR. B 041/335-979, Logar Igor.s.p., Hotemaže 3 A, Preddvor
10070
GRADBENI TEHNIK - TEHNIČNI RISAR, pogoj: znanje autocad, za nedoločen čas, dobi zaposlitev. B 041/879-796, LANA-Co, d.0.0., Zg. Bela 14, Preddvor 10074
Gostilna v Kranju pogođeno zaposli KUHARJA ali KUHARICO. Nedelje proste. « 040/236-074, Štibelj Špela.s.p., Partizanska ul. 17, Kranj 10095
Zaposlimo MIZARJA. FIBRA d.0.0., Škofja Loka, B 041/661-805 10115
FRIZERKA z večletno prakso dobi zaposlitev. B 235-73-10, Pire Lenart s.p., St. Žagarja 40, Kranj 10131
Podjetje Orehek.d.o.o., Kutinova 3, Kranj, zaposli PRODAJALKO. B 233-20-09 10142
Podjetje CLARK d.0.0., redno zaposli TRGOVKO ali POSLOVODKINJO z izkušnjami za delo v tekstilni trgovini na Jesenicah. Pogoji: IV. oz. V. stopnja izobrazbe, izkušnje pri prodaji in poznavanju blaga, urejenost, želja po delu in napredovanju, starost do 30 let. Borovec 2, OIC 1236 Trzin, 01/5621-840 ione
Zaposlimo ZOBNO ASISTENTKO, pogoj: izobrazba zdravstveni tehnik in opravljen strokovni izpit. B 572-59-50, pop. AM-BROŽIČ ČOP RENATA s.p., Prešernova 52, Bled 10162
ZAPOSLITEV IŠČE
Zaposlitev išče HARMONIKAR duo ali trio Bonsaj, igranje na obletnicah ali ohcetih. B 25-21-498, 031/595-163_9209
Iščem delo - pomoč starejšim in nega. B 040/76-55-52 10039
Iščem zaposlitev: zidarstvo, pleskarstvo ali kmečka opravila. B 031/429-693 10114
Elektrotehnik išče delo primerno izobrazbi, prevajanje ali instrukcije angleščine. B 2045-275, Igor ioub
_ŽIVALI
Prodam JAGNETA za zakol. B 255-11-71 popoldan, 031/257-457 cel dan 9727
Konec meseca bodo naprodaj PSI SAMO-JEDI. B 041/289-296 9731
RJAVAE JARKICE v začetku nesnosti, prodajamo vsak delavnik od 8.-17., sobota do 13. ure. Perutninarstvo Gašperlin, Moste 99 pri Komendi. Novi B 01 /83-43-586 9934
Prodam BIKCA simentalca, star 2 tedna. B 5334-178_10013
Prodam čb BIKCA, starega 1 teden. B 25-22-112 10030
Prodam LABRADORKO psičko, staro 8 tednov, z rodovnikom. B 041/794-786
10032
Prodam KOZLA srnaste pasme z rodovnikom, star dve leti in pol, po 1. oktobru. B 031/839-514 10053
Prodam 14 dni staro TELIČKO simentalko. B 23-12-297_loose
Prodam domače ZAJCE. B 041 /284-272
10062
Prodam KOKOŠI NESNICE za zakol ali nadaljno rejo, 150 SIT/kos. Zadraga 18, Duplje, B 595-84-05 10063
Prodam BIKA simentalca težkega 500 kg. B 041/369-115 10067
Prodajamo RJAVE JARKICE, nesnice, stare 15 tednov, cena 850 SIT. Beleharjeva 49, Šenčur, B 25-11-875 10071
Prodam BIKCA star 7 dni simentalec in čb. tT 2311-811_10077
Prodam dva čb BIKCA, stara en teden. B 031/617-833 1008O
Prodam breje KRAVE in TELICE po izbiri in za zakol. B 25-51-457 10084
KOKOŠI za zakol ali nadaljno rejo, ugodno prodam. Perutninarstvo Oman Janez, s.p., Zminec 12, šk. Loka, B 512-78-78 ioobb
Prodam   samčka   MALTEŽANA. It
041/418-986 10089
Prodam NEMŠKE OVČARJE čistokrvne, brez rodovnika, črno-rjave. B 031/419-901
10098
Prodam TELIČKO simentalko, staro 8 tednov. B 594-50-80 ali 041 /465-516 10104
JARKICE rjave, grahaste, plemenske peteline, race, prodam. Hraše 5, Smlednik, 01/3627-029 10106
Po ugodni ceni prodam osem tednov stare PSE SAMOJEDE. B 031 /253-703 10128
Prodam 25 kg težke PRAŠIČE. B 041/855-753 10129
Prodam 10 dni staro TELIČKO simentalko. B 25-22-806 10130
Prodam BIKCA simentalca starega 12 dni. B 252-14-85 10132
Prodam ZAJKLO z mladiči in ZAJCE za nadaljno rejo. B 041/597-933_1033
Prodam dve OVCI. B 533-82-44 10139
Prodam BIKCA simentalca, starega 2 meseca. B 513-60-18 10140
Iščemo lastnike oziroma najemnike TRGOVSKIH PROSTOROV, ki bi bili zainteresirani za franšizno prodajo zelo uspešnega programa metražnega blaga.
Informacije ob delavnikih po tel.: 041/281-959
BEMATRADE, d.o.o., Knezov štradon 80, Ljubljana
Prodam KRAVO s teletom ali posamezno in jagnjeta za zakol. TT 5720-155 ali 041/516-
803 10U3
Prodam BIKCA simentalca, starega 14 dni. C.J. Bobnarja 7, Cerklje, 25-21-348 iou4
Prodam čb BIKCA, starega en teden in kupim simentalca, starega en teden. Gorice 11,256-10-47 ioi4b
Prodam ODOJKE za nadaljno rejo. Jo-vanovič, Škofjeloška c. 92, Kranj iow
Prodam BIKA, TELICO simentalko po izbiri. Hraše 6, Lesce ifiiso
Prodam PRAŠIČE 60 kg težke ali manjše ODOJKE. B 25-21-238 ioi58
ŽIVALI KUPIM
Odkupujem mlado pitano GOVEDO, krave, ovce, jagneta. B 041/650-975 9690
Kupim BIKCA simentalca, starega do 14 dni. B 259-12-69 9938
Kupim 100-200 kg težkega BIKCA, mesne ali simentalske pasme. B 031/311-417
Kupim BIKCA simentalca ali druge mesne pasme, najraje odstavljenega, za nadaljno rejo. B 51-46-341, zvečer_10055
Kupim BIKCA simentalca, starega 7 dni. TT 533-88-13_10064
VW POLO 1.0, I. 99, reg. do 11/02, 13000 km, srebrne barve, lepo ohranjen, garažiran, cena 1.210.000 SIT. Avtohiša Kavčič, Milje 45, Visoko pri Kranju, 275-93-93 10091
Iščemo pomoč pri prodaji kmetijske tehnike. Pogoji: poznavanje tehnike ter znanje enega tujega jezika. EURO GLOB-TRADE d.0.0., Voklo 49, 4208 Šenčur, št. tel. 04 2798000
OGLAS^HetftjJP^I 682 14
http://1adi0tjtjoss.siol.com
Mahkovec Š&D d n o , Vdlvasoriev trg 3, l iti|a
GORENJSKI GLAS • 30. STRAN
•••••••
KRIŽANKA / info@g-glas.si
Petek, 26. julija 2002
ZAKAJ JE DOBRO OBISKATI PRAV TERME ROGAŠKA?
• ker so se tudi v letošnjem poletju dobro pripravili na vroče temperature in se potrudili ponuditi gostom veliko novih in zanimivih vsebin,
• ker je na temeljih štiri stoletja stare tradicije izgrajena sodobna in strokovna vvellness ponudba, ki sledi svetovnim trendom,
• ker nudijo bivanje s pestrimi vsebinami v hotelih od dve do štiri zvezdice,
• ker ponujajo bivanje v povsem prenovljenem in klimatiziranem hotelu Donat****,
• ker vas razvajajo s termalno vodo in savnami na bazenskem kompleksu Rogaška riviera, ki ima kar 1260 m2 vodnih površin,
• ker imajo na Rogaški rivieri celo leto vsako soboto nočno kopanje od 20.00 do 23.00 ure,
• ker lahko nepozabno razvajate svojo dušo in telo v Svetu vitalnosti in lepote, ki ponuja masaže, kopeli, solarije, fango...
• ker lahko osrečite svojega partnerja z urico v romantičnem jacuzziju za dva, kije prava uspešnica saj vas presenetijo s šopkom pravih vrtnic in steklenico peni ne,
• ker imate na dosegu roke vsakodnevne pitne kure edinstvene vode Donat Mg,
• lahko se predate lepotičenju v Beautv Centru Rogaška, kateri že vrsto let uživa mednarodni sloves,
• fitness studiu s TECHN0GYM napravami,
• AMSAT testiranje v nekaj minutah odgovor na zdravstveno stanje,
• ker se vso leto odvijajo mnoge tako kulturne kot tudi zabavne prireditve v edinstveni Kristalni dvorani, kije ena najlepših evropskih dvoran.
Vabljeni v Terme Rogaška že danes.
Nagrade:
1. nagrada -
vikend paket za eno osebo v mesecu septembru
2. nagrada -
dve celodnevni karti za obisk termalne revi ere z uporabo i savne
3. nagrada -
celodnevna karta za obisk termalne reviere
4., 5. in 6. nagrado prispeva Gorenjski glas
Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede, 7. avgusta 2002, na Gorenjski glas, Zoisova 1,4001 Kranj ali pa oddajte v turističnih društvih Bled, Bohinj, Dovje - Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka, Tržič ali v Turistični agenciji Meridian na Jesenicah, TA Veronika v Kamniku, TA Meridian, Alpska 62, Lesce ali v malooglasni službi Gorenjskega glasa v avli poslovnega stolpiča, Zoisova 1.
Rešitve nagradne križanke LES 3, TC DOLNOV, Šuceva 23, Kranj Tel.: 04/20-42-714
Izmed več kot 1200 prispelih pravilnih rešitev smo izžrebali naslednje nagrajence:
1. nagrado:
bon za nakup v vrednosti 10.000,- sit prejme: MARKO KLEMENČIČ, Trnje 13, 4288 Železniki
2. nagrado:
bon za nakup v vrednosti 7.000,- sit prejme: NATAŠA AŽMAN, Cesta talcev 83b, 4000 Kranj
3. nagrado:
bon za nakup v vrednosti 5.000,- sit prejme: MAKSIMILIJAN FOJKAR, Frankovo naselje 41, 4220 Škofja Loka
Tri nagrade Gorenjskega glasa pa prejmejo:
MARJETA CUDERMAN,
Tupaliče 27, 4205 Preddvor; TILKA ŠENK, Britof 207, 4000 Kranj in ERNA GANTAR,
Šorlijeva 9, 4000 Kranj
PREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZBORA REPUBLIKE SLOVENIJE (BORUT)
PRAVILA, KI PODROBNO UREJAJO DELOVANJE DELOVNE ENOTE
POZITIVNA ELEKTRODA
UMETNOSTNA SMER PRED REALIZMOM
AMERIŠKA IGRALKA GARDNER PIJAČA IZ
POMARANČ
LAHKA, LESKETAJOČA SE TKANINA
11
GONIČ OSLA ARG. POLI TIČARKA PERON
24
19
MALI OGLAS
LOV. ARHITEKT (FRANCE)
OSNOVNA VOJAŠKA ENOTA IRSKO OTOČJE
PLOSKEM UDARCU, TLESK
27
ZNAK ZA ENAKOST NEKO. JUG: BOKSAR (TADUA)
14
SLOV. IGRALKA (NINA)
22
37
ČASOVNO OMEJENO LETENJE; POLET
ŠIVANKA
ZUNANJI
LISTI KNJIGE
GLIVIČNA BOLEZEN
OMEJENO RAZPRŠENA SVETLOBA
HRVAŠKI NAFTAR
IT. VELEMESTO S TOVARNO FIAT
RAŽENJ
ŠOLSKA OCENA
NEKDANJI JAPONSKI PREMIER (HIROBUMI)
36
NAČRT
23
IT AL. SOPRA-NISTKA (RENATA)
12
ZAGANJAČ PRI AVTU FR. PISEC (LOUIS-FEROINAND)
REKA V KAZAH-STANU
RUDI ŠELIGO
SLABA ŠOLSKA OCENA,
ENICA
REŠEVALNI ČOLN V GORAH
NEBESNO TELO
10
VLADAR V MONAKU
PEVKA BARUCA
OSTRIVEC V SLOVNICI
AVSTRAL. PLAVALEC THORPE
KOLIČNIK
SILE IN POVRŠINE
SOLOUNE KISLINE
34
26
MIŠI PODOBEN SESALEC POKRAJINA V GRČIJI
DELAVEC V PROIZVODNJI CINKA
32
RAVEN SVET V HRIBOVJU
OSVEŽILNA PIJAČA
PRODAJNA HIŠICA ZA ČASOPISE
ČLAN STRANKE
17
25
33
SREDOZEMSKA ALI TROPSKA RASTLINA Z BODIČASTIMI LISTI, ACANTHUS
HOKEJSKI PLOŠČEK
DEL PUŠKE ZA NAMER JANJE
HRVAŠKI DRAMATIK (IVO) ŠIVOVA ŽENA
STISKAČ
NEKDANJI MAKEDON PREDSED. GLIGOROV
10
HRVAŠKI PESNIK (ANTUN
GUSTAV)
VEČJA SKUPINA ŽIVALI BARVA " KOŽE
UUBČEK
17
KOŽA Z LASMI ITALT TISKOVNA AGENCIJA
MARTINA ČUFAR
PEKOČA ZAČIMBA ZA ŠUNKO
MRZEL LETNI ČAS
MRAK, TEMA (ZASTAR.)
ŽELATINA IZ ALG
DISCIPLINA AN JE VALANT
PLANTAŽA
TONE VOGRINEC
31
11
18
26
34
19
27
35
IT. PEVEC REITANO
IT. PEVEC FILIPPO NEVIANI
12
SLOV
PEVKA GESLO
(MAJDA) M
30
VREDNOST, IZRAŽENA V DENARJU
35
16
PLOŠČINA KVADRATA S STRANICO 10 m PRIKAZ ČESA PO
ZUNANJIH ZNAČILNOSTIH
VZVIŠEN PROSTOR IZ DESK, ESTRADA
DEL
KOLESARSKE DIRKE
33
ZALIV, KI GA PROTI MORJU ZAPIRA SIPINA
ŠVICARSKI POLITIK (ADOLFJ VEČJI KOS POHIŠTVA
13
13
20
28
36
21
29
37
TOČILNA
MIZA (POGOV.)
20
HRVAŠKI
PEVEC (GORAN)
28
NASPROTJE ODHODA
jetrne Rogas£,
14
22
30
15
23
31
16
24
32
KURIOZUM-nenavadnost, posebnost, znamenitost, MINO-italijanski pevec Reitano, KAMIŽOLA-nekdanji kratek moški suknjič, LJUBI-ljubček, SCOTTO-italijanska sopranistka (Renata), KARAN-hrvaški pevec (Goran)
OSMRTNICA
V 93. letu življenja seje poslovila naša ljuba mama
MARIJA VENCELJ
roj. Goričan
Pogreb bo danes, v petek, 26. julija 2002 ob 17. uri na kranjskem pokopališču.
Za njo žalujejo njeni PETER, MARIJA, TONE in FRANCKA z družinami V Kranju, 24. julija 2002
ZAHVALA
Njive v goricah so ozelenele, ker ni več vaših pridnih rok, da hi jih oplele.
V častitljivi starosti, v 100. letu nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica,
praprababica in teta
MARIJA VALJAVEC
po domače Cvenkelnova mama iz Leš
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem za izrečeno sožalje, cvetje, sveče, dar za sv. maše ter kakršnokoli pomoč. Hvala vsem zdravnikom, osebju D.P.U., ki soji stali na strani zadnja leta njenega življenja. Zahvala gospodu kanoniku Vinku Prestorju, patru Marjanu, pevcem Zupan, govornici Mariji Praprotnik, nosačem, praporščaku, pogrebni službi, sosedom, vaščanom Leš in vsem, ki ste ji izkazali čast in spoštovanje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala.
ŽALUJOČI VSI NJENI Leše, Bistrica, Loka, Šentvid, Domžale, Brezje pri Tržiču, 12. julij 2002
ZAHVALA
ob smrti
LENARTA TUŠEK
Sp. Brežnica, župnija Poijčane
Ob prerani smrti našega Lenarta se zahvaljujemo vsem, ki ste ga tako številno spremili k zadnjemu počitku. Posebej pa bi se radi zahvalili domačemu in ostalim župnikom in bogoslovcu, dr. Janezu Erženu, dr. Marjani Vernik, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, pevskim zborom, folklorni skupini, vsem govornikom, gasilcem in pogrebni službi.
VSI NJEGOVI
Srce tvoje je zaspalo, zvon v slovo ti je zapel, misel nate bo ostala, spomin za vedno bo živel.
ZAHVALA
V 74. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, tast in boter
JANEZ KURALT
p.d. Pavletov ata
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, Vavknovem naselju, sodelavcem žalujočih za podarjeno cvetje, sveče in maše ter ustno in pisno izrečeno sožalje. Iskrena hvala Onkološkemu inštitutu Ljubljana, dr. Beleharju, dr. Jakopičevi, sestri Bernardi, patronažni službi in gospe Ivani Kateren za dolgoletno pomoč. Hvala gospodu župniku, pevcem, zvonarjem, Društvu upokojencev, Društvu invalidov in pogrebni službi Jerič. Vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste ga pospremili k večnemu počitku, še enkrat hvala.
Žalujoči domači Cerkve, 18. julij 2002
Vso dobroto in ljubezen, ki si nam jo dala ti,
ZAHVALA
bomo vsi nosili v srcu vse do konca naših dni.
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice in sestre
IVANE HRIBAR
p.d. Škofčeve Ivanke iz Naklega
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, ji darovali cvetje in sveče ter nam izrekli sožalje. Posebno pa se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, ki ste nam nesebično pomagali in stali ob strani v najtežjih trenutkih. Vsa zahvala tudi g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem iz Naklega za ganljivo petje, cvetličarni Resa, pogrebni službi Navček, zakoncema Štamulak in vsem ostalim. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: hčerka Nežka z možem, hčerka Marija, vnukinja Mateja z družino, vnuka Matjaž in Sašo in ostalo sorodstvo Naklo, Preddvor, Ljubljana, 23. julija 2002
ZAHVALA
V 76. letu starosti je po hudi bolezni umrla naša draga mama, stara mama, sestra in teta
MILKA PAVLIN
i/. Podbrezij 241, Naklo
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, krajanom in znancem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, izrekli ustna in pisna sožalja, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala dr. Primožičevi za zdravljenje in pomoč v času njene bolezni, g. župniku Hamu za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete pesmi. Zahvaljujemo se organizaciji Zveze borcev in njenemu govorniku g. Petku za poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
VSI NJENI Podbrezje, julij 2002
V SPOMIN
Včeraj je minilo leto dni, odkar nas je za vedno zapustila naša draga mama
TONČKA SAJOVIC
roj. Dolinar, iz Gorenj pri Kranju
Hvala vsem, ki se je spominjate.
VSI NJENI
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 55. letu starosti zapustila naša draga
ELIZABETA ŠTERLEK
iz Kranja, Vrečkova ulica 2
Od nje se bomo poslovili danes, v petek, 26. julija 2002 ob 16. uri na kranjskem pokopališču.
Žara bo na dan pogreba od 9. ure dalje v mrliški vežici na tamkajšnjem pokopališču.
ŽALUJOČI VSI NJENI Kranj, 23. julu 2002
ZAHVALA
Srce tvoje je zastalo, zvon v slovo ti je zapel, misel nate bo ostala, spomin za vedno bo živel.
V 68. letu starosti je nepričakovano umrl naš dragi mož, ata, stari ata, tast, brat in stric
IVAN JERIČ
iz Šenturške gore
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, vaščanom in znancem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, izrekli ustna in pisna sožalja, darovali cvetje, sveče in svete maše ter ga v velikem številu pospremili k večnemu počitku. Hvala gospodu župniku Pavletu Juhantu za lepo opravljen pogrebni obred, cerkvenim pevcem in pogrebniku Jeriču. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Francka, hčerki Ani in Slavka z družinama, bratje, sestre in ostalo sorodstvo.
Šenturška gora, 16. julija 2002
Kako prazen je naš dom, dvorišče, naše oko zaman Te išče. Žalostni so dnevi,
V SPOMIN
ker zapustil si nas Ti, v naši hiši je praznina, v srcu velika bolečina.
Danes, 26. julija 2002 mineva žalostno, peto leto, odkar nas je zapustil naš dobri mož, ata in stari ata
MIHA PORENTA
Hvala vsem, ki mu prižigate sveče in postojite ob njegovem grobu.
VSI NJEGOVI
G) fffr
ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si
VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO
AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo
PETEK SOBOTA NEDELJA
od12°C od12°C od14°C do 22 °C       do 25 °C       do 27 °C
Danes, v petek, bo prevladovalo spremenljivo do pretežno oblačno vreme, možne so manjše krajevne padavine, proti večeru pa se bo že postopno delno jasnilo. Jutri, v soboto in nedeljo bo sončno in spet topleje.
V hribe z rokami v žepu... in očmi na podplatih
Na Kamniško sedlo s Štajerske
Na pot z Gorenjske preko Jezerskega in Pavličevega sedla do Logarske doline s seboj nujno vzemite potni list in prazen želodec, za sam vzpon na Kamniško sedla pa razen
dobrega obuvala ne potrebujete ničesar drugega..., "nosila" vas bosta štajerska dobra volja ter dolenjski smeh.
Velikokrat sc /.godi, da se vam nekaj /.a/.di nezanimivo, "prežvečeno", ker to storite že neštetokrat. Vse se v hipu spremeni, ko stvar pogledate z drugačnega zornega kota in se je lotite nekoliko drugače. Podobno velja za gorske cilje, natančneje Kamniško sedlo, kamor se Gorenjci in celotna Ljubljanska kotlina običajno podamo iz Kamniške Bistrice. A če bi tja skočili "po ovinkih", iz Logarske doline...
Preden se odpravite na pohod, lahko upoštevate nekaj prijateljskih priporočil. Zaradi lastnih
užitkov se odpravite kar se da zgodaj. Ko boste še zehali in vzdihovali po mehki postelji, bodo gore nad Jezerskim obsijali prvi jutranji žarki ter v hipu odpihnili zaspanost in ostale življenjske skrbi. Za prehod meje potrebujete osebni dokument in najpomembneje - prestavite zajtrk raje na kakšno klopco v Logarski dolini. Uro dolga vožnja vam bo dobro "pretresla" želodec. Najprej gor na Jezersko, pa gor na mejni prehod Jezersko, malo navzdol proti Železni kapli, pa nekje na sredini spet navzgor proti Pav-
ličevemu sedlu (1339m) in še za-, dnjič navzdol v Logarsko dolino.
Tako Logarska dolina kot sosednji Matkov kot sta zaradi ledeni-škega nastanka značilne U oblike. Vsi okoliški planinski pašniki so opuščeni, a tukajšnje velike kmetije, ki so v veliki meri ekološke ali usmerjene v turizem, poskrbijo, da je vožnja prav idilična. Ob vsem lepem, kar vas čaka, ne boste niti za hip nezadovoljni, da za vstop v dolino plačate uporabnino.
"Urnik" poti od parkirišča pod Okrešljem pa vse do Kamniškega sedla (1864m) je prav idealno urejen. Malo hoje, pa postanek in lep pogled, skodela čaja ali poži-rek bistre gorske vode, pa spet na pot. I/, izhodišča se po petnajstih minutah povzpnete do slapa Rin-ka. To sicer še ni izvir reke Savinje, ki nastane ob zlitju potokov Jezera in Črna nižje v dolini, vendar ga krasi slikovita postojanka Orlovsko gnezdo.
Še dobre pol ure pozneje pridete do Frischaufove koče na Okrešlju. Mnogo pohodnikov, zlasti nedeljskih parov, tu že konča hojo, in uživa ob širokem gorskem razgledu. Nad kočo, sredi prikotaljenih skal, stoji spominska plošča. Postavljena je v spomin na nesrečo, ko je med vajo umrlo pet gorskih reševalcev, in je junija 1997 pretresla vso slovensko javnost. Ko pogled dvigneš nad spominsko tablo, se v hipu zazreš v ponosno, a usodno Tursko goro...
Od Okrešlja naprej se lagodna pot kmalu konča. No, že res, da
N* Si!
gre steza čez kar precej strmo steno, a je vanjo tako mojstrsko vsekana, dobro zavarovana in opremljena /. skalnatimi stopnicami, da vas ob zadostni pazljivosti in dobrem obuvalu varno pripelje "čez". In ko ste enkrat "čez", ste že skoraj "gor"'.
Ko po dobri uri prisopihate do obsežnega travnatega vrha okrog sedla in koče, boste poleg sebe morda zaslišali presečen dolenjski vzklik, da je tukaj pa prava "avtocejsta"'. In res je zadnji del poti lepo položen in širok. In res
Štafeta prijateljstva tudi v Škofji Loki
Škofja Loka - Enajsta mednarodna štafeta prijateljstva, ki je prejšnji četrtek svojo pot začela v Vincen/.i v Italiji, je minuli torek zvečer prek Lipnice in Maribora obiskala tudi Škofjo Loko. Organizator je Posilipa Juventina Ber-tisina iz Vincenziji, štafeta, v ka-
teri je letos okoli 180 mladih iz Bosne in Hercegovine, Češke, Gvineje Bissao, Hrvaške, Italije, Poljske in Slovenije, pa poteka v duhu dela Sv. Frančiška Asiškega, ustanovitelja uboštvenega reda in mistik. Štafeta je mednarodna miroljubna manifestacija, ki poteka
vsako drugo leto, po tradiciji pa se na svoji desetdnevni poti ustavlja tudi v Škofji Loki.
Letos je bil sprejem še posebno slovesen, saj je mlade že pred halo Poden pozdravilo precej Ločanov, še slovesnejša pa je bila večerna prireditev na Mestnem
trgu, kjer sta ob kulturnem programu mladim spregovorila vodja štafete Bortolo Brogliatija in škofjeloški župan Igor Draksler. Štafeta sedaj pot nadaljuje po Italiji, končala pa se bo v nedeljo z mašo v Assisiju.
Vilma Stanovnik
je tudi, da tukajšnje gore privabljajo mednarodno zasedbo: Štajerci, Dolenjci, Hrvati, Avstrijci...
Kamniško sedlo je v sončnem vremenu izredna razgledna točka in izhodišče za okoliške Planjavo (2398m), Ojstrico, Brano (2253m), Tursko goro (2233m), pa tudi nekoliko bolj oddaljeno Skuto.
Nazaj grede se zopet spustite mimo Rinke in skozi Logarsko dolino. Če le morete, tukajšnjemu turizmu in kmetijam pustite kak
tolar. Zdaj je čas, da si privoščite nekaj od tukajšnjih dobrot; na voljo so kislo mleko, sir in domač črni kruh, za bolj krepko malico tudi mesnine, kot je savinjski želodec.
In nevarnosti zaradi tresenje (pre)polnega želodca? "Prevarali" ga boste, če se namesto po isti poti, preko obeh visokih prehodov, na Gorenjsko vrnete skozi Solčavo, Luče, Ljubno ob Savinji, Gornji grad in čez Črnivec.
Uroš Brankovič
Danes izšle Jesenice
občinske novice
Brezplačno
za občanke in občane
občine Jesenice
Danes izšel Zgornjesav'c
Brezplačno
za občanke in občane
občine Kranjska Gora