Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 38. V LJUBLJANI, četrtek, dne 18. februarja 1926. Posamezna številka Din 1'—. LETO lil. /MODNI DNEVNIK izhaja vsak dan opoldne, izvzema; nedelj in praznikov. Mesečna naroerdna: V Ljubljani in po pošti: Din 20 —, inozemstvo Din BO-—. Neottase;i političen iist UREDNIŠTVO IH UPBAVNIŠTVO: mmn oregorčiceva ulica ste v. is. TELEFON ŠTHV. 552. iuikopisi se e® vračajo. — Oglasi po Urita. Pisiaemte vprašanjem naj se priloži zneau? za odgovor. Kačun pr posutem ček. uradu štev. 18.81-S* i Bodite dosledni. Poročali sino pred kratkim, da je beograjska občina uvedla poseben davek za prečanske podjetnike. Naša prestolica, M sicer tako blesteče deklamira o edin-stvu države, misli, da mora zaradi nelepega dobička par svojih podjetnikov, razde’iti državo s posebnmi carinskimi ■mejami. Zakaj to kar Beograd, bi mogel storiti tucii 'Zagrel^ Ljubljana 'in druga mesta in kmalu bi prišli tako daleč, da bi bila sploh vsaka trgovina v državi nemogoča. Vse to pa pod geslom edinstva. Včeraj smo poročali, da se ustanovi v Beogradu Srbski Sokol. Prestolnemu Beogradu torej Jugpslovenski Sokol ne zad . tuje, pa čeprav je ta odločno na stališču narodnega in državnega edinstva. Beograd je le za tako edinstvo, ki pomeni skrajni plemenski šovinizem, ker zakaj bi drugače snoval svojega posebnega Sokola. Zlasti še, ko ima srbskih šovinističnih društev že v izobilju. Spominjamo samo na Srnao. Bosanski poslanec Hadži Kadič pa piše v »Domu« kako, da so se Srbi razburjali vsled Radičevega poziva, da se muslimani opredele za Hrvate. Ogenj v strehi pa bi bil, če bi Hrvati protestirali, ko so radikali poudarjali, da so v Bosni samo Srbi, ker so Srbi Bosno osvojili s sabljo. Da cmenimo še bolj znano stvar. Vsi vagoni brez razlike, ki jih je dobila naša država na račun reparacij, so označeni kot vagoni Srbskih državnih železnic. In vsem srbskim pristašem edinstva se to zdi naravno. V praktičnem življenju more vsakdo od nas dnevno kcnstatirati ista nesoglasja. Govori se o edinstvu, misli pa se o nadvladi. In če se prečan takemu mešanju pojmov upre, potem planejo nanj, ker da je separatist. Ampak ni on separatist, temveč separatist je tisti, ki vedno vidi in misli le na sebe. Separati-kd hegemonisti, ki se smatrajo no ed: U'* P°sebnega in ki rušijo držav-jeziku1IlstV°’ CeI)rav ga imajo vedno na Zato bi hii x i stva že postali1'"’,1 ,bi U f,merji odin' stavlja .f'°s!edni- Ce naj ne deklamira "'eje’ potei!' «, * um dr„8i avtonomne pravi«. Da l„ BMgrai za vsako ceno samo Srbi celo tam, Jer Hrvati in Slovenci Jugoslovani, Poteni naj Beograd tudi lepo molči, ka-Slovenci branijo svoj nacionalni je-^ kadar z lastnimi sredstvi delujejo tr, slovenske kulture. Ne bomo pa stvT *’ l^®ograd nam govoril o edin-iw>‘an‘ l,a delal drugače. Najprej naj edindokaže, da je res za narodno d’ilj(>S Vl> *11 ^c' l)0teui bomo govorili slov ''<'l"je neresnic«, kakor je trditev o pmdpl‘Sken.1 S0PUratizimi. in ni večje če ni*”**1*’ J* ar to Beograd. Nili njenju l o eV'" °8niem pozdravil ujedi- separatist k«|VeiU i’ llil,Ce |,a tudi 111 lak v Beogradu U J'S<) |,ni krogi, ki vladajo padla s sloven^i.»S^ln 0 iin,Putaciji ni ni in že to dejstvo rfn,vof s srbske stra- Trel« enkrat -Su T',’ «>h. No gre, da se n«'! , V .teh stvfl' voriti o kraljevini Srb J1'" sme K°" 'J1, ua pa se ne Seja radikalnega kluba. OSTRA KRITIKA LJUBE JOVANOVIČA O DOSEDANJEM VLADNEM DELU. - SPORAZUM SE NI IZ VAJAL. — GOVOR PASICA. Beograd, 18. februarja. Včeraj popol-| dne je imel radikalni klub svojo sejo j od 4. in pol do 8. Seja je bila zelo za-; nimiva, ker sc na njej v glavnem raz-| pravljaii c včeraj objavljenem besedilu sporazuma med radikali in radičevci. Govorilo je več uglednih prvakov stranke, med njimi sam Nikola Pašič. Prvi je povzel besedo Ljuba Jovanovič. Omenjal je korist sporazuma, a je rekel, da je besedilo sporazuma nejasno in da se v njem nič ne govori o tem, če je bil v času pogajanj z radičevci Sv. Pribičevič o vsem obveščen ali ne. Sporazum se ne izvršuje, ker se z radikalne strani ne predlagajo zakoni, ki bi se po sporazumu morali predlagati. Protestira preti sistemu nameščanja občinskih komisarjev in dela za to odgovornega ministrski svet. Zahteva, da se čim preje izvedejo samoupravne volitve. Dalje zahteva, da ostane parlament čim dalje časa zbran, ker je sposoben za delo. V tern pogledu je njegovo mišljenje, da je naloga skupščine samo ena: delo, tlelo in samo delo. Od vlade zahteva, da dela na to, da se izvede sporazum, ker ni dovolj, da ostane sporazum, samo na papirju. Nato govori o proračunu in za-j hteva, da se v proračunu doseže ravnotežje, da se delovanje poedinih ministrov -‘.pravi v sklad z ustavo in da se izvrši centralizacija preračuna, kakor je določeno to v ustavi. Milorad Vujičič, bivši minister notranjih del, zamerja zakonodajnemu odboru, da nič ne dela in da tudi ni zmožen za delo. Minister za pravosodstvo Marko Gju-ričič odgovarja predgovornikom, v glavnem Ljubi Jovanoviču, da je že mnogo zakonov pripravljenih od radikalne stranke, kakor n. pr. zakon o sodnikih, zakon o ustrojstvu sodišč in o državnem pravdništvu. Ti zakoni še niso predloženi narodni skupščini, ker so v tesni zvezi s civilnim sodnim pestopnikom, ki bo te dni predložen skupščini. Velja Vukičevič priznava, da je sporazum sicer dober, a s tem sporazumom je tako, kakor bi ga ne bilo, ker se nič ne dela po sporazumu. Nato je ob največji pozornosti članov POLICIJA BO ZMAGALA PRI ROMUNSKIH VOLITVAH. Bukarešta, 18. februarja. Danes se bodo vršile v Rumuniji občinske volitve. Volilna kampanja se vodi z vso ostrostjo, čeprav so pred kratkim vladne in opozicionalne stranke objavile, da volitve nimajo političnega značaja. Že pri sami predložitvi kandidatskih list pred vo itvami pa so dosegli liberalci ogromno premoč, ker je liberalka stranka že a-osedaj brez glasovanja dobila 4249 ob-,111, medtem ko je opozicija dosedaj do- Ulili 1.0 32 ()l)f"in v, .i i v• K U1- Skupno število občin v trpi, ce so zahteva združena Slovenija. Pravica mora biti za vse enaka lu zato naj bo Beograd dosleden. Ali naj sam prične res izpovedovati in vršiti narodno edinstvo ali pa naj molči, če drugi slede njegovim dejanjem, ne pa njegovim praznim besedam. Ker tako daleč pa vendarle še nismo, da bi imeli v Jugoslaviji dvojno logiko in dvojno moralo in sicer eno za gospode, drugo pa za kmete. Ne. logika ji' ravii > tako samo ena ko morala in ludi separatistični Beograd bo moral še to spoznati! kluba povzel besedo Nikola Pašič. Pasic pomirja narodne poslance in zagotavlja, da je situacija normalna in po-voljna. So sporjie točke, a vse te sporne točke se bodo na miren način izravnale, oziroma so že deloma izravnane. Potem razlaga, kako je prišlo do razbitja koalicije s Svetozarjem Pribičevičem in pravi, da se je on do zadnjega trenotka zavzemal za to koalicijo in da je Svetozarja Pribičeviča vedno informiral o poteku pogajanj z radičevci. Zahteval je, da •ostane Svetozar Pribičevič minister v novem kabinetu in to je Pribičevič sam želel, toda radičevci so Pribičeviča kategorično odklonili. Nato navaja histo-rijat-celega sporazuma, kako so potekala pogajanja itd. Svetozarju Pribičeviču je svetoval, da vodi napram v la: a dobrohotno opozicijo, ker je z aktom sporazuma pristal Št. Radič na program narodnega bloka. Potem je svetoval Pribičeviču, da zavzame mirno stališče napram vladi. V zadnjem Času, še prej ko je bil podpisan sporazum, je Pribičeviča še enkrt opozoril na tc, na kar pa Pribičevič ni hotel pristati. Pribičevič in najmerodajnejši fak-f'tor v državi sta bila točno informirana o poteku pogajanj in Pašič je šele potem odobril sporazum. Govori nadalje o važnosti sporazuma za novo državno misel in za ureditev naših , razmer, Sporazum pomeni pre-i porod našo državne misli in naroda i» brez njega je napredek države nemogoč. Govori o naši narodni osvoboditvi in pravi, da se je vse to, kar nam je priznala senžermenska pogodba, doseglo z zaslugo Srbije v vojni in s težnjo naših zaveznikov, da se ne ustanavljajo male države, nikakor pa ne zaradi raznih odločitev narodnih svetov in h mitskega sabora. H koncu izjavlja Pašič, da si bo z vsemi silami prizadeval, da se izvede sporazum in je prepričan, da je to edina pot, da se more (.čuvati in okrepiti naša država. Besedilo sporazuma je objavljeno, da se lahko vidi, kdo se bo držal sporazuma in kdo se ga ne bo. Po Pašičevem govoru je bila seja zaključena. Rumuniji znaša okrog 8700. Tako imajo liberalci že pred volitvami skoro polovica občin v svojih rokah. Ce se namreč v kaki občini predloži samo ena kandidatna lista brez drugih kandidatur, se po veljavnem volilnem zakonu ta lista v 24.urah avtomatično proglasi za izvoljeno. Ministrstvo notranjih zadev pričakuje rezultatov o predložitvi liist še iz H okrožij s 304 občinami. Dosedaj so bile avtomatično sprejete i iste v 14 mestih, čaka pa se še na izid iz 50 mest. Volilni boj se bo vršil le še v ostalih 110 mestih. Ugoden položaj liberalcev, ki se je pokazal že, predno so se volitve začele, je vzbudil veliko ogorčenje pii opoziciji, ki Čaka le s prav malo izgloda na končni izid. SEJA SKUPŠČINE. Boogriul, 18. februarja. Na včerajšnji »eji je prišlo do velikega besednega duela med dr. Trumbičem in St. Radičem. Najprej je govoril dr. Trumbič. Odgovarjal mu je Št. Radič. Vsled neprestanih medklicev je bil Trumbič trikrat opom-njan k redu, nakar sc* je celo sklepalo, t !' se naj Trum biča izključi od par sej a)\ ne. Predlog pa je bil odklonjen. Situacija stabilizirana. RADIKALNI IN RADICEVSKI KLUB ODOBRILA BESEDILO SPORAZUMA. Beograd, 18. februarja. Po včerajšnji seji narodne 'skupščine se je ukorenini- lo v vseh političnih krogih prepričanje, da je situacija povsem pomirjena in da bo mogoče v ministrskem svetu nadalje delati na tem, da se bodo opravljali po vrsti posli v narodni skupščini in da se bo našel temelj za reševanje vseh državnih vprašanj, ki se bodo pojavila v nar dni skupščini in v političnem življenju sploh. Včerajšnji govor Št. Radiča je vso ■vladno večino popolnoma zadovoljil, zlasti Oni deli govora, v katerih je Radič naglašal, da so ednošaji med vladnimi strankami prav prisrčni in zadovoljivi. Včeraj pooldne sta bila dva za politično situacijo zelo važna sestanka klubov, in ‘sicer radikalnega kluba in HSS kluba. V obeh klubih se je diskutiralo o politični situaciji glede na objavljeno besedilo sporazuma. V radikalnem klubu je bila diskusija zaključena brez vsakega glasovanja in je bila v glavnem mirna, čeprav je tu in tam padla kaka pripomba o potrebi, da se dado nekatera pojasnila. Radikalni klub je sinoči sprejel sporazum tako, kakor je stiliziran v objavljenem besedilu. Isto ta ko se je vzela na znanje situacija v klubu HSS, kjer je dajal Št. Radič svojim poslancem potrebna pojasnila. Od drugih važnih dogodkov bi bila omeniti avdienca Pavla Radiča, ki se je mudil na dvoru od 6. iu pol do 8. ure. Pavle Radič je odšel iz dvora na sejo kluba, da prisostvuje razgovorom, ki so i se tam vodili. j V vseh političnih krogih vlada prepričanje, da se politični položaj razvija sedaj povsem normalno iu da se bo v narodni skupščini, še preden bo sprejet proračun, dogodilo marsikaj važnega, kar bo značilno za 'presojo politike sporazuma v vrstah vseh parlamentarnih skupin. V WASHIGTONU ŠE NIC SKLENJENO. Washington, 18. febr. Včeraj sta dr. Stojadinovič in Gjuričič imela daljšo konferenco z Windstonom. Ker so finančni minister Melon in drugi člani ameriške komisije zelo zaposleni z delom na davčnem zakonu, izgleda, da ameriška komisija ne bo mogla še ta teden odgovoriti na nove predloge jugoslo venske delegacije. Odgovor se pričakuje v pričetku prihodnjega tedna. Razen pretresa c davčnem zakonu bo tudi razprava o ratifikaciji italijansko-ameriškega dogovora glede konsolidacije vojnih dolgov, ki se sedaj začne v senatu, precej vplivala na pogajanja med našo in ameriško delegacijo. Zato se ta pogajanja ne bodo tako hitro vršila, kakor se je prej pričakovalo. Glede na to bo tudi naša delgacija dalje časa ostala v Ameriki, kakor se je mislilo. Mislijo pa, da bo to koristno za končni uspeh naše stvari. KOMERCIALIZACIJA DRŽAVNIH RUDNIKOV. Beograd, 18. februarja. V ministrstvu za šume in rudnike se je sestavila komisija, I atere naloga bo pregledati vse gradivo, ki se nanaša na stanje državnih rudarskih podjetij. Na podlagitega gradiva bo morala komisija izdelati predlog, kako bi se najboljše uredilo vprašanje teh podjetij. Kakor smo izvedeli od merodajne strani, bo najbrže končno osvojen predlog, da se vsa državna rudarska podjetja komereializirajo. Po objavi besedila sporazuma. Pred pretitanjem besedila sporazuma v radikalnem klubu je dejal g. Pašič, da je treba sporazum objaviti že zato, da se Viidi, katera stranka se ne drži sporazuma in da bi se narod prepričal, da radikalna stranka ni sklepajoča ta sporazum odstopila niti od svojega strankarskega programa in n rti od svojih volivnih gesel. Argument, ki ga navaja g. Pašič je pravilen, toda pravilen je bil že mnogo prej in sicer najbolj dne 16. julija 1925, ko je 'bil sporazum podpisan. Tedaj je bil pravi moment za objavo besedila sporazuma in vsaka poznejša objava dokazuje, da ni bilo vse v redu tedaj, ko se je sporazum podpisal in da ni vse v redu sedaj, ko se besedilo objavlja. Ker je objava prekasna, zato je tudi odpadla pričakovana senzacija. Pravzaprav ni javnost z objavo ničesar novega izvedela. Da so se radičevci izrekli za dinastijo Kara-gjorgjevičev, za ustavo in edinstvo države, je stara stvar, ki je vplivala senzacionelno edino z znanim govorom Pavla Radiča. Tudi delovni program ni nobena novost, saj je bil v glavnem pogret v znani vladni deklaraciji, a še kljub temu čaka na svojo izpolnitev. Objava sporazuma ni prinesla torej nobene senzacije in novinarji ter politiki se morajo že pošteno truditi, da najdejo v tem sporazumu kakšno kost, ki še ni bila oglodana. Pač pa je mogoča debata z ozirom na uvodne besede g. Pašiča. Če je mislil g. Pašič s svojimi besedami, da je ostala radikalna stranka vedno ista, potem je imel prav. Tudi sporazum ni prav nič izpremenil radikalne politike. Kakršna je (bila, taka je ostala. Če pa misli g. Pašič, da je s tem naredi) T>oklon radikalni stranki, potem se po našem mnenju zelo moti. Ni v tem veličina stranke, da je vedno enaka, ker to vodi nujno do okostenelosti, temveč veličina stranke je v tem, da pokaže za vsak nov problem umevanje. In nov problem je bil dan s sporazumom. Treba je bilo dokazati, da je zavladal v državni politiki nov duh, da beseda o enakopravnosti ni več fraza, temveč resnica. Treba je bilo dalje dokazati, da določbe ustave o svobodi tiska, o samoupravah pokrajin, o enakem obdačenju itd., ni90 veljavne le na papirju, temveč da veljajo tudi v življenju. In še vse polno drugih stvari je bilo treba dokazati, toda niti enega teh dokazov ni dala radikalna stranka. Nasprotno! Z reakcionarnim tiskovnim zakonom je bila ovr-žena določba ustave o svobodi tiska, z ohranitvijo prejšnje prakse pa je ostala tudi enakopravnost samo na papirju. In čeprav se obvezuje v sporazumu radikalna stranka, da bo izvedla ustavo, se to ni zgodilo in smo v tem oziru tam, kakor pred sporazumom. Ampak radikalna stranka se je obvezala tudi v to, da bo njeno delovanje tako, da se polagoma zlijeta hrvaški in srbski narod v eno celoto. To pa je nemogoče, če ne zavlada popolna enakopravnost v vsej državi. Te temeljne zahteve pa radikalna stranka ni izvršila in zato je izgubil sporazum tudi svoj pomen. In ostal bo brez pomena tako dolgo, dokler radikalna stranka ne dokaže z dejanji, da je sporazum v resnici izpremenil njeno praktično politiko. Še islabša pa je bilanca radikalne stranke, če primerjamo delavni program, kakor je razložen v • sporazumu z dosedanjim delom vlade RR. Cela vrsta zakonov, ki bi morali bi.ti že izglasovani od skupščine, niso nilti izdelani in kaj šele, da bi bili predloženi skupščini. Ne! Nobenega vzroka nima radikalna stranka, da bi se ponašala z ozirom na sporazum. In nobenega vzroka nima tudi Radičeva stranka, da bi bila na sporazum ponosna. S sporazumom je prevzela HSS ideologijo, ki bi se dala zagovarjati le, če bi radikalna stranka, kot odločujoč faktor za delo vlade, docela izpremenila svojo politiko. Radikalna stranka tega ni storila in zato se je moglo opažati, da je bila HSS tem bolj vznemirjena, čim dalje je trajal sporazum. Zakaj HSS je morala takoj s podpisom — in celo že preje — javno povedati, da je izpremenila svojo politiko in na shodih oznanjati, da je republika pokopana, toda vsega drugega, kar bi iz tega preklica moralo slediti, ni bilo. In zato je čisto naravno, da je prišlo do Radičevih govorov v Dalmaciji in Hercegovini in do spora med radikali in radičevci. Do tega spora je moralo priti in pride v kratkem znova, če obe stranki ne dokažeta, da sta spremenili svojo politiko. , Če ne bodo radikali opustili vse, kar bi spominjalo na srbsko hegemonijo, potem se ni čuditi, če bo Stjepan Radič udaril na plemensko struno. In če na drugi strani Radič ne bo nehal s klicem: Hrvati skupaj, potem J tudi ni čudno, če bodo radikali vztrajali na dosedanji pretirani centralistični politiki. Posebnost sporazuma je pač ta, da velja sporazum samo tedaj, kadar se po njem ravnajo vsi, ki so ga sklenili. Da se v tem oziru ne morejo ponašati ne radikali in ne radičevci, dokazuje besedilo sporazuma. Da se pa po njem ne mislijo ravnati niti v bodoče, dokazuje kriza, M je izsilila objavo. In tako stojimo danes tam, kjer smo bili pred 16. julijem.. Sporazum je tu, manjka še' dokaz, da je mišljen iskreno in da pomeni v resnici novo dobo. Želeli bi v interesu države ter naroda, da bi bil ta dokaz podan čim preje, čeravno ne moremo zakriti svojega skepticizma. Romtrska politika. SPORAZUM RUMUNSKE VLADE Z MADJARSKO MANJŠINO NA SEDMOGRAŠKEM. Nasprotje med vladno liberalno stranko in j opozicijo je prišlo z abdikcijo princa Karla do viška. Ker se obenem v kratkem iateče zakonodajna doba rumunskega parlamenta, je nastal silen boj za volilni mandat. Pri zadnjih volitvah v kmetijske zastope avgusti! meseca 1. 1. je doživela vlada poraz in zato je opozicija zahtevala, da pripade njej volilni mandat. Jasno pa je, da zmaga pri volitvah tisti, ki ima v svojih rokah ]x>-licijski aparat. Zato je opozicija ko tudi vlada zahtevala volilno vlado za sebe. V tem so liberalci nepričakovano razpisali občinske volitve. V tem hipu je postalo jasno, da bo dobila volivni mandat ona Stranka, ki bo zmagala pri občinskih volitvah. Liberalci so z nepričakovanim razpisom volitev zadali težak udarec opoziciji. Prvič ni bila ta na volitve pripravljena, drugič pa so si z razpisom volitev zasigurali liber;dci vodstvo volitev in s tem pomoč vsega vladinega aparata. Prvi učinek te mojstrske poteze je že tu. V 3000 podeželskih občinah so bile vložene samo vladne kandidatne liste in zato te proglašene kot izvoljene. Opozicija je bila namreč nepripravljena, toda svojo dolžnost« je storil tudi vladni aparat. Vseh občin pa je 9000. Dasi si je .s prvo zmago vlada zelo izboljšala pozicijo, vendar njena zmaga še dolgo ni zasigurana, ker med temi 3000 občinami ni iiti ene večje. Odločilnega pomena za izid občinskih volitev so v Humorni ji manjšine. Vsa večja mesta v Bukovini in Sedmograškem so v rokah manjšin, Nemcev in Madjarov. Nova upravni zakon sicer določa, da imajo predstojniki uradov mesto v 01bč'insk'^..,sv^'^ toda premoč manjšin je v teh mestih tako velika, da to ne bi moglo uphvati na izid volitev. , , Pričela se je torej tekma strank za naklonjenost manjšin. Opozicija je mogla urn g obljubiti, toda malo dati, zato je bil< umljivo, če so sklenile manjšine pak vladno stranko. Ta pakI bi moral neve* a ostati tajen. Po indiskreciji pa je bil izdan in od opozicijonalnih listov objavljen. Sporazum, sklenjen med madjarsko n,ayn.{' šii» in liberalno stranko obsega sledenii 14 točk, na katere se je obvezala liberalna stranka. 1. Pravica rabe madjarskega jezika pred upravnimi oblastvi In pred 9odiščem 1. in 2. instance. Ta pravica stopi v mestih, kjer so Madjari v večini, 'takoj v veljavo. Tam, kjer tvorijo najmanj 20 odstotkhov prebivalstva pa v ■najkrajšem času. Kot Madjare se smatra vse tiste, ki se kot takii priznavajo, torej tudi Židi. 2. Neomejeno priznanje avtonomije ma-djarskim cerkvam. 3. Prosvetni zakon se v tem smislu iz-premeni. 4. Zagotovilo prostega razvoja za madjatr- ska gledališča in kulturna društva. 5. Povrnitev vseh šolskih poslopij in pokopališč madjarskim cerkvenim občinam. 6. Povrnitev madjarske kulturne palače v Neumarktu in Aradu, madjarske hiše v Kronstadtu in konservatorija v Klausenbur- i gu. . . 7. Vse ministrske odredbe morajo biti iz- J dane tudi v madjarskem jeziku. 8. Notarski akti se sinejo izgotoviti tudi v j madjarskem jeziku. 9. Veleposestva, ki ne presegajo 30 johov, se ne sme razlastiti ali pa morajo dobri i lastniki odškodnino po tržni ceni. 10. Za Sedmograško in Banat bodo imenovani tudi madjarski sodniki ali vsaj taki, ki obvladajo madjarščino. 11. Vknjižbe v zemljiško knjigo se smejo vršiti tudi v madjarskem jeziku. 12. Napisi tvrdk in ulic smejo biti tudi v madjarskem jeziku. 13. Pravilnik o šolskem pouku se bistveno omili. J 14. V madjarskih mestih imajo biti madjur-ski župani. Koncesije, ki jih dovoljuje vladna liberalna stranka madjarski večini so torej obsežne in vsaj v volilnem boju jih bo vlada gotovo spoštovala. Kako bo potem, ko bodo glasovnice izgubile svojo Čudežno moč, je seveda drugo vprašanje. Vsekakor pa so si Madjari s tem dogovorom zelo okrepili svoje stališče. Predvsem pa so dosegli to, da so (priznani kot odločujoč politični faktor na Sedmograškem in v Banatu. nervozen in da napada St. Radiča. Umetna večina se ruši, hegemonija Beograda je ugro-žena in v tem je jedro vsega spora. Nad 20 mandatov je dobila radikalna stranka, v Vojvodini, ker niso mogli Bunjevci in Madjari na volišča in rezultatov volitev bi bil čisto drug, če bi se volitve vršile svobodno. Zato nervoznost, zato napadi, ki bi takoj prenehali, če bi Radič govoril samo — neumnosti, če ne bi bil nevaren. = »Krize ni in je ne bo!« Pod tem naslovom piše »Dom?: Krize ni zato, iker vlada med obema voditeljema koaliranih strank popolno zaupanje(?) in enako nazi-rareje o absolutni potrebi Ohranitve sporazuma in nadaljevanju zakonodajnega dela kakor to zahtevajo interesi in življenje naroda. Med elani vlade je popolno medsebojno zaupanje z majhni ni i izjemami, ki slo nastale vsled razornega delovanja brezvestnih spletkarjev iz vrši drugih strank. Kolikor je bi o potrebnih pojasnil, toliko jih je predsednik HSS tudi dal predsedniku vlade in ministrskemu svetu, da se tako odstrani tudi zadnja sled nezanpanja. Vlada je po teh napadih od zunaj močnejša in složnejša ko preje. Vse vesti o nekakem varuštvu nad predsednikom HbS so popolnoma izmišljene, hnako vesti, ko da je ostal predsednih HSS v vladi samo zato, ker je baje prevzel neko posebne obveznosti in pristal na nekako kontrolo nad svojini delom v ministrstvu Od ministra prosvete ni tega nihče zahtevat m ce ni zahteval, potem tega ni dobil = Poraz bolgarske vlade pri občinskih volitvah. Po dosedanjih rezultatih je dobila vlade Ljapčeva pri občinskih volitvah samo 48 odstotkov vseh oddanih glasov. Opozi-cionalni listi naglašajo, da mora vlada odsto-,k-er n'nla zaupanja ljudstva. Gospod Ljapčev pa je seveda drugega mnenja. Pravi, da je z rezultatom volitev zelo zadovo-\er ,v^at*a zmagala pri svobodnih volitvah. Vidi se iz tega, da gospod Ljapčev ravno tako laze, ko gospod Cankov. Svobodne volitve pa vlada Cankov. Svobodne vo- li P?,,?.3 Demokratičeskega Zgovora' Lito izključuje drugo. Dokaz temu je tudi to, da so bili ravno v volilni dobi aretirani vsi zemljedelci, ki so verjeli v vladno amnestijo. — Nobenega dvoma ni, da se bo vlad« potrudila in volilne rezultate tako potvorila, da bo večina njena. — Dovolj značilno pa je za mišljenje bolgarskega naroda, da si v Lada s sam J m nasiljem ni mogla priboriti večine, s samun nasiljem ni mogla priborili večine, fikat ^ S* Je mora*a pomagati še s falzi- = ^ova senzacija v »alzifikatorski aferi. Abend« poroča iz Budapešte novo senzaoijo, ki je n riši a na dan preko dnevnika polkovnika Jankovicsa. V dnevniku omenja namreč Jankovics opetovano neko osebo, katero označuje vedno le z začetnico L. Med drugim pravi: >Na Dunaju sem se sestal z L. Ta je svetoval, da poneseni v tujino mesto •velikih, samo manjše pakete ponarejenih bankovcev.« Na vprašanje, kdo je tu L., se je Jankovics obotavljal par tednov z odgovorom. Končno pa je priznal, da je to baron Baltazar Lang, sin bivšega trgovinskega ministra, sedaj polkovnik v armadi in legacijski svetnik madjarskega poslaništva v Parizu. Jankovics je izrecno poudaril, da je z Langom konferiral na Dunaju, kako spraviti ponarejene bankovce v tujini med ljudi. Zadnji sestanek madjarskega poslanika Kora-nyija z ministrskim predsednikom Briandom je veljal .izključno tej zadevi. = Grof Telcki konferiral s ponarejevalcem Schultzejem. Glavni strokovni svetovalec madjarskih falzifikatorjev je bil neki Schultze. 0 tem poroča berlinski »8 Uhr blatu, da je bil Schultze pred leti zaposlen v petrograj9ki tiskarni bankovcev. Njegova ?a, i® 'a Povsem ta, da je onemogočil ■atzif ikate. Pod boljševiki se je zahtevalo od njega, da ponareja angleške funte. Schul- j Ize je to odklonil in prišel v Berlin, kjer je skušal prodati svojo patentirano iznajdbo : proti ponarejanju vrednostnih papirjev in 1 bankovcev. Ker pa ni našel kupcev, je prišit v velike denarne težave. Godilo se mu je zelo slabo in zato je prosil Schlutze za služ- l bo pri budapeštanski Narodni banki«. Leita i 1924 je vzbudil Schultze z zanimivim člankom o ponarejanju bankovcev pozornost madjarskih falzifikatorjev. Začetkom I. 1925 ga je dvakrat obiskal \Vindischgraiitaz, nakar je odpotoval Schultze iz Budimpešte in ostal par mesecev odsoten. Njegov gmoten položaj se je obenem zelo zboljšal. Ko so madjarski časopisi že poročala o nekem gotovem Schultzeju, ga je obiskal^ večkrat neki tujec, o katerem je izjavila hčerka portirja, ko bo ji pokazati fotografijo grofa Telekija odiločno, da je bil identičen z grofom Teleky-jem. Kmalu po teh obiskih je Schultze izginil iz Budapešte. — Izjave francoskih policistov. Zastopniki francoske banke s oizjavili, da še vedno ni nekaj najvažnejših vprašanj razčiščenih. Dokler ne bodo točno znali, kje se nahajajo klišeji in kje je 6000 manjkujočih (»narejenih bankovcev, tako dolgo pri najboljši volji ne morejo odpotovati iz Budapešte. Ne samo v korist Francije, temveč vsega sveta je, da bodo vsi krivci brez ozira na poli-tične posledice kaznovani, ker samo tako, je mogoče preprečiti, da .se slične afere ne ponove. Kongres industrijcev v Bsodradu. V torek se je vršil v Beogradu kongres in-dustrijcev. Udeležili so se ga tudi številni javni funkcionarji. > Po pozdravnem govoru predsednika osrednjega odbora industrijskih podjetij Ignata Bajlonija je podal generalni tajnik Gjoka čurčin poročilo o stanju našega gospodarstva in o vprašanju kredita in industrijskih obligacij. Sledila je debata. Prvi govornik S. D. Aleksander je govoril o škodljivih posledicah porasta dinarja za našo industrijo. Povdarjal ,ie dalje, da grozi naši industriji nadaljna škoda vsled trgovinskih pogodb z Italijo in Avstrijo. O kreditih ne more biti govora, dokler država sama ne dobi nobenih. Od ureditve dolgov Ameriki je pričakovati v tem oziru precej koristi. Bajloni je izvazal dalje, da je treba izposlovati, da potrdi ministrski svet čimpreje pravilnik za izdajo industrijskih obligacij. Predlagal je. da naj se izvoli poseben odbor, kateremu naj je poveri končna redakcija pravilnika. Za njim je govorilo o stvari še par govornikov, nakar je sklenila konferenca, da naj se odbor takoj izvoli. V odbor so bili izvoljeni Marko Bauer, dr. Šuk-lje, Georgi je vič, dr. Despič in Vučidolac. Nato je poročal generalni tajnik o socialni zakonodaji. Ostro je kritikoval institucijo obrtnih inšpektoratov. Zahteval je natančno določitev njihovega delokroga. Kar se tiče nedeljskega počitka, se izdajajo zadevne določbe do absurdnosti. Predlagal je, da se strnejo industrijci zeper pretirana socialna bremenil, ki jim jih nalaga država glede socialnega zavarovanja. Na njegov predlog je bila izvoljena posebna deputacija, ki bo predložila ministru za socialno politiko tozadevne zahte-ve industrijcev. Dr. Gregorič je govoril o carinski politiki ter predložil načrt tozadevne resolucije. Aleksa Stanojevič je zahteval prost uvoz premoga za obratovanje domače industrije. Pred-s dnik Bajloni je ugovarjal, češ, da je treba ščititi domačo produkcijo premoga. Izjema naj velja samo za obrate, ki vporabljajo koks in antracit. Zastopnik mlinske zadruge v Beogradu je zahteval dovoljno zaščit0 mlinske industrije. S. A. Aleksander je izjavil, da od strani Jugoslavije o kaki kompenzaciji carin ne more biti govora, kajti naša mlinska industrija dela samo s 30 odstotno kapaciteto, vsled česar izgub ne more paralizirati z onimi koncesijami. Gregorič je podal dalje poročilo o mednarodni gospodarski konferenci ter predložil načrt resolucije v zvezi z diferencijalno zaščitno carino v Avstriji. Dalje se je razpravljalo o srednji evropejski carinski uniji. Dr. Gregorič je povdarjal, da Jugoslavija srednjeevropejski carinski uniji ne more pristopiti, temveč sklene lahko samo trgovinske pogodbe. Dalje je referiral o direktnih in indirektnih davkih, avtonomnih dokladah in taksah. V sledeči debati je povdarjal dr. VVindischer potrebo štedenja v občinskem gospodarstvu. Zahteval je tozadevno intenzivnejšo državno kontrolo. Tajnik Miličevič je referiral o prometnih vprašanjih. 0 njegovem referatu se je razvila živahna debata, v katero je posegel tudi Bora Popovič, pomočnik prometnega ministra, ki je očrtal med drugimi tudi najbližje cilje prometne politike, nakar je predsednik zborovanje zaključil. * .. . Včeraj in danes so delovale sekcije, ki bodo redigirale definitivni teks resolucij. Politične vesti. - Napadi na Kt. Kadila se v srbskem časopisju stalno |>onavljajo. Zlasti »Politika« je v tem oziru marljiva. Ne tajimo, da daje St. Radič s svojimi govori dovolj povoda za napade. Toda beograjski listi bi molčali, če bi Radič govoril tudi hujše stvari, da pa pri tem ne bi zadei v beograjske interese. Ne zaleti Radiča so vzrok napadov, temveč uspeh Radičeve agitacije v krajih, ki so ibili do--^daj domena beograjske j»olitike. To se jasno vidi iz same »Politike«. Z neprikritim strahom piše ta list, kak uspeh je dosegel St. Radič s svojim nastopom v Subotici, v ta namen oitirn »Politika-; poročilo »Jutar-njega lista«, v katerem se pravi, da Vojvodini! še danes ni .(»zabila Radičevih besed, di morajo davki curljati, ne pa da se jih iožeina. In dalje citira bunjevski list »Nevo,,, , ki piše, da »o sedaj vsi Bunjevci Hrvati, hi zahtevajo, da se z njimi dopisuje v latinici. Iz tega poročila se tudi vidi, da prestopajo Madjari v velikem številu h HSS in da samo bojajljivci ostajajo pri radikalih. Enako se glase poročila tudi iz Bosne. Muslimani se vedno bolj nagibajo na hrvatsko stran in v in je vzrok, da je postal beograjski tisk Kratke vesti. Značilen rezultat volitev v Srbiji. Pri občinskih volitvah v Kladovu, v krajinskem okraju so dobili Davidovičevi demokrati 169 glasov, radikali p« 1. Nemški parlament je odklonil vladaj zakonski načrt o (»višanju takse na tobak. ' sled Streseinauuovcga govora je več italijanskih gledališč preklicalo 'nvanl^ vJ)r T sten. stilu na 220 yardov v 2 : 44.6. Stan rekord je imela Angležinja James z - : 41>.U Dne 15. februarja so se končala tekmovanja v visoki Tatri za čehoslovaško armadno mojstrstvo v smučanju. Zmagal ec je bil češki Nemec, znani smuški mojster Wende s 55.00 točkami, 2. je bil Nemecky s 50.81 in 3. l*ur-kert. Najdaljši skok sta napravila Wende in Purkert, namreč 45 m. Poljak Mtickengrund je skočil 3ti m, Franco® Decant pa 24 m daleč. Kakor smo zadnjič poročali, je v aeroplaiiu preletel špane< Franco s svojimi tovariši Ai-da, Duzan in Rado Atlanik V 35 urah 20 nnn-Odplul je iz španskega pristanišča Palos "J pristal v Pernainbuoo. Od tu je nadalje svoj polet v Rio de Janeiro, 2150 km ^rfth urah, iz Ria v Montevideo 2(MX) km v l^jres 15 min, in iz Montevidea v Bue»l(*’)jje, do 230 km v 1 uri 20 min. Pot iz pletel v Buenos Aires, torej 10.250 kinJ* ^10fe. Špa-65 urah 35 min. Iz Buenos nato ob za-ner preleteti .Ande v C panam0 v padni južnoameiiski obaU_ ,,!in:;0 (jren-Havano, Newyork, Novo Fl(”(rlij:i] prancijo landijo na Island, od tu v - ^jjjrnil. in končno v 1 alos, odkodei . t Jt ^ Cela pot odgovarja dol*'” ek*J“*)a zelo tisoč kilometrov. - Spanci m(lospela ponosni na Franca. Ko ju ' • ' ros-Airesu, vest, da je rranco pristal ' komornika ga je kralj imenoval za dvoni' uhldnjkl jn in razglasil obzirno :'"^ *l( JuUovščiua pa je šole so imele en dan prost, priredila zahvalne maše. 'jA«tf** Dnevne vesti PARALELA. Ameriške oblasti so nedavno zaprosile pri naSi vladi za podatke o rodbini Trojka Paveliča iz Velesa, 'ki je padel za časa svetovne vojne kot vojak v ameriški vojski. Ko je ameriška vlada dobila podatke, je poslala rodbini padlega vojaka 2400 dolarjev. Obenem pa je vprašala mašo vlado, koliko je treba še poslati denarja, da se zasigura rodbini skromna življenje. (Seveda v ameriškem ne pa v našem ali pa celo primitivnem hercegovskem zmisilu.) Tako skrbi za rodbine svojih vojakov Amerika. Kako pa skrbi naša, o tem je vsaka beseda odveč, ker ta škandal bo skoraj svetovno znan. Toda nekaj drugega bi pri tej prilika omenili. Amerika in vse kulturne države ne delajo prav nobene razlike med svojimi invalidi. In rodbina v pozabljenem Velesu je ravno tako deležna dobrot ameriškega invalidskega zakona, kakor je teh dobrot deležna čistokrvna ameriška rodbina v Newyorfcu. A pri nas? Eno je invalid iz prečanskih krajev in drugo je invalid iz srbijanskih krajev. Eno je vdova po prečanskem invalidu in drugo je vdova po srbijanskem invalidu. In ta razlika je najbolj žalostna in za nas vse najbolj sramotna. Zakaj, ni večje krivice, kadar morajo še vdove in sirote spoznavati, da ni enakopravnosti. — Strokovni svet ministrstva prosvete. Predvčerajšnjim se je vršila v ministrstvu prosvete prva seja novega strokovnega sveta. Razpravljalo se je o raznih prošnjah profesorjev iri učiteljev. — Reorganizacija prosvetne uprave. Minister prosvete St. Radiič namerava prosvetno upravo reorganizirati. Ukiniti hoče oblastne prosvetne oddelke ter ustanoviti neko prsto pokrajinski direkcij. Najpreje je bilo projektiranih šest pokrajinskih direkcij. Ta načrt pa je finančni odbor narodne skup-Sine odklonil, ker nima zakonite podlage. Sedaj se namerava ustanoviti šest prosvetnih inšpektoratov, in sicer v Beogradu, Skop-■Ju, Sarajevu, Splitu, Zagrebu in Ljubljana, '■»lede tega projekta se pripravlja poseben zakonski predlog. ~ Izplačila nadur profesorjem so ukinjena. Utemeljuje se odredbi s tem, da je tre-f>;l v bodoče za rešitev tega vprašanja spto-iažurna med prosvetnim in finančnim ministrom. Nova telefonska zveza. V najkrajšem ča-.->u se vzpostavi nova telefonska zveza Beograd Negotin—Romunska meja. Zatiranje gosenic in drugega škodljivega mrčesa. Mestni magistrat ljubljanski opozarja posestnike in najemnike zemljišč na tozadevni razglas, ki je nabit po mestu. — Slovanski institut v Parizu je dobil pravice občekoristnega instituta ter postal s tem v smislu francoske zakonodaje iz narodnega društva pravna oseba, kar pomeni odlično priznanje. — Uporne krave. Na Dunaju neomejeno gospodari soeialno-demokratski sbčinski svet, ki poskuša brezobzirno uveljaviti v praksi svoje nekdanje teoretične nauke in zahteve. Med te spada tudi popoln nedeljski počitek. Popolnega nedeljskega počitka pa niso bili še deležni prodajalci mleka, ker so bile mlekarne tudi ob nedeljah odprte po dve uri. To pa socialnim demokratom v občinskem svetu ni bilo prav in so sklenili, da inora tudi v mlekarnah vsako delo ob nedeljah popolnoma počivati, ljudje naj si pa naroče že v soboto dvojno porcijo mleka. Vsi ugovori hnri^V ,t se bo mleko pokvarilo in da zalerrli ' v ,1 z,!isti otroci in starci, niso nič ^n fenS^r krav- ki Il°- bi dahle rvk ®ogel pripraviti do tega, da ni,l i„ pri iAdKut" P“ Aniern;c.VVTidirz°^inSe!lr"ih .•* obširne odredbe, da . “L'?™11' zaželjenih tujcev. iz S®- portiranih v kratkem nad 7 t^!V • transport (200 oseb) odide Že prihodnjUeden' l-o izjavi pri selitvenega, komisarja JohMomi bo postopala vlada zelo ngorosno ter ne bo dopustila nobenih izjem. — Učiteljska imenovanja v ljubljanski oblasti G. minister prosvete je imenoval: Za »talne šolske upravitelje v Dobrovi pri Bredah L j Kokot? (H-2), v Jaršah M. Praprotna <11-11 v Mengšu Iz. Smoleja (U-{), v .[,^'ini a Arriglerja v Križah pri 'ržiču a Hftica (II-l), v I mn sikoveim J. sia-Parja /j.' n Škofji L°ki V- Zahrastnikn dl-1) vi’,,1ne n pi'i Kranju Fr. Keržiča i“lrW (11-2) V St. Rupertu (Krško) *0varja (II-2), v Laškem J. 'V f‘'Tll v mostu Lj. ,, i'J! Drag. Rostoharja (II**0» ‘:tl T)ri Ui‘V.,lij> M. Kovačiča (H-2), lr[ lica (11-1), za stalno učitelj:iio st ilu ‘ Pr' Kropi Mil. Bratina U * inii p ^‘loljico ženske osnovne šole v Ki.-“^.Vr-Orohr (11-2). la c /^^''Ijska imenovanja v mariborski obstal minister prosvete je imenoval: Za 145'telja moške osnovne šole Celje-ljijia.ta Josipa Jeršeja (11-2) in Branka Zem-Ijah tJ£ H'alne Šolske upravitelje: v (lotov-žel. F^f iSonito (H-2), v At. Jurju ob juž. Canjka ni , Rara (H-2), v Pirešci Avgusta CreSn “vcua1 lva"a Uroka (II-l). ■■ cu A- s.tH«la (11-1), v Slov. Bistri-Studencih J. Živka J. Raisnerja (11-2), ci Pr. (H-D, v Slov. Bistri (11-2), na Zg poui/’ . ; na četrti mestni ott/v‘i i r aiRE,CPJ?* (i rri rin HT-1\ •»» p , 1 S()*1 v Mariboru V. tircaija (11 1), v Ged«rovcih ori Murski Soboti Amfor. Rusija na (ii_o\ mi s nika (II-2), v Ormo£ ^ Središču Iv, Kajžera (Il-l), v Slov (ir dcu Jos. Serbeca (H-2), v Šoštanju Mariina Vreč- ka (11-2), v Podčetrtku K. Kobaleja (II-l) in pri Sv. Vidu pri Grobelnem Fr. Pogačnika (Il-l). — Iz železniške službe. Pri direkciji državnih železnic so imenovani: dr. Josip Tičar za šefa sanitetnega odseka ing. Emil Krik za šefa oddelka za vzdrževanje pri gradbenem oddelku, ing. Ivan Miller - Petrič za šefa odseka za signalna sredstva pri gradbenem oddelku, Fran Kunaver za šefa statističnega odseka pri prometnem oddelku, ing. Rudolf Selak za šefa odseka za nabave in razdelitev materijala pri gradbenem oddelku. — Iz poštne službe. Amalija Eisenzopf je imenovana za telefonistko na pošti v Velikih Laščah. — Epidemija samomorilne manije med beograjskimi dijakinjami. Te dni se je pripetil v Beogradu zopet slučaj samomora dijakinje. Ustrelila se je dijakinja Roza Pavlovič, hčerka beograjskega trgovca. Samomor je izvršila pred stanovanjem advokata Milu-tina Stojadinoviča. Vzrok: Advokat je deklico zapustil, dasi ima ž njo dete. To je že osmi slučaj samomora dijakinje v Beogradu tekom letošnjega leta. — Roparski napad na vlak pri Grosupljem še vedno ni pojasnjen. Slej ko prej govore nekatere indicije zato, da je bil roparski napad fingiran, druge pa zato, da je bil res izvršen. — Zagoneten mrtvec. Kot poroča »Hrvatski list« se je pripetil v gozdu pri Svinjarevcu zagoneten slučaj, ki dosedaj še ni pojasnjen. Gozdni čuvaj je cul zvečer močno detonacijo. V temi se ni upal iti pogledat, kaj se je zgodilo. Šel je pa naslednje jutro in zagledal je moža brez glave, sedečega pod hrastom. Obvestil je oblast, ki je ugotovila, da gre za žrtev eksplozije bombe. Od glave ni ostalo drugega kot madeži krvi na vršičkih bližnjih dreves in koščeki možganov. Pri mrtvecu so našli Se dve bombi in precejšnjo količino ekrazita, razen tega pa listnico z 370 Din gotovine in na male koščke raztrgane ostanke papirja. Domneva se, da gre za komunista, ki je nameraval izvršiii na bližnji železniški progi Zagreb—Beograd atentat, ki je pa ravnal z bombami tako neprevidno, da je našel pri tem smrt. Mrtveca so pokopali, ne da bi bilo mogoče ugotoviti njegovo identiteto. — Razkosano žensko truplo v kovčegu. V Hamburgu so našli pred kratkim kovčeg, v katerem se je nahajala spodnja polovica ženskega trupla. Gorenji del je bil vržen, kot se je izkazalo, v neki bajer. Policija je ugotovila, da je umorjena identična s 27 letno Heleno Thies, katero sta zadavila in razkosala s kuhinjskim nožem V njenem stanovanju njen mož, 25 letni trgovski pomočnik Linksn in isto toliko stara Agnes Heil. Morilca priznavata, zvračata pa krivdo drug na drugega. — Velika malverzacije v mestni hranilnici v Karlovcu. Sredi lanskega leta se je pričelo v Karlovcu šušljati o slabem finančnem stanju tamošnje mestne hranilnice. Stvar je prišla na ušesa velikemu županu, ki je odredil preiskavo. Revizija je trajala pol leta. Končno je 'bil ugotovljen primanjklaj nad 4,000.000 dinarjev. Zakrival ga je v prvi vrsti s svojim samovoljnim poslovanjem ravnatelj Martin Caric, ki je dovoljeval na svojo pest velike kredite brez vsake, oziroma brez zadostne garancije, špekuliral s hranilniSnim denarjem na borzi, falzificiral knjige, si dal izplačati kot nagrado 5 odstotkov fiktivnega dobička in zagrešil še več drugih nekorektnosti. Stvar ima v rokah državno pravdništvo. — Oficir napadel damo sredi ceste. Te dni je šla v Osijeku soproga tamkajšnjega trgovca Simona Steina s svojim sinčkom mimo gostilne »Dalmatinska klet«. V istem trenutku je stopil iz lokala pijan podporučnik Dra-goljub A., ki je napravil nedostojno opazko ter dami namežiknil. Ker je dobil od dame primeren odgovor, je reagiral s pestjo ter udaril gospo po levem očesu. Na njen krik so prihiteli pasanli, ki so navalili ma neotesanega oficirja. Dama je šla z zateklim očesom k bližnjemu zdravniku, surovi Mariov sin pa je pobegnit pred razdraženo množico nazaj v klet. Med tem je bil obveščen o stvari soprog, ki si je hotel poiskati od oficirja zadoščenja. Policija mu je zastavila pot. Zato je hotel priti v lokal pri drugem vhodu. Medtem pa je pobegnil oficir v varnem spremstvu nekega svojega tovariša in policije^ v neko privatno stanovanje. Ovadba je vložena. — Velika dedščina siromašne rodbine. Josip Kolb, dninar v .Veprovacu se je izselil preti 15 leti \ Ameriko. Doma je zapustil ženo in dve hčeri. Sprva jim je večkrat pisal, kmalu pa je popolnoma umolknil in nihče n» vedel, kaj jo ž njim. V potu svojega obraza «i ]e služila rodbina svoj bridki kruh. le dni Pa jo dobila njegova žena od našega generalnega konzulata v Chicagu obvestilo, da je njen mož umrl ter zapustil premoženje v ce-1 <>kupni vrednosti okrog 100.000 dolarjev (5 milijonov dinarjev). ~ Napačna velika kneginja. Kot znano, so >e sirile pred kratkim senzacionalne vesli, a se je pojavila v Nemčiji hčerka umorjene carske dvojice, velika kneginja Anastazija, i i na®J°PaJa pod psevdonimom gospa Čaj-kovsku. Sedaj je ugotovljeno, da gre za neko umobolno zensko. Ženska je bila veliki kneginji Anastazij, tako zelo podobna, da je padla neka bivša dvorna dama velike kneginje pred njo na kolena ter jo ogovorila s •carsko visokosti. Bivši ruski državni pravilnik pl. Savič je ugotovil, da je Cajkovaka iz Rigo in zena nekega zločinca, ki je izvršil za časa nemške okupacije več umorov ter pobegnil poseje na Rusko. Ljubljana Pepelnica. V noči «1 torka na sredo, točno ob 11. uri so jo naznanili ljubljanski zvonovi. Peli so z vsemi svojimi glasovi naj-lopšo spokorno pesem, toda pregrešni svet, ki se je zvečer zatekel v bajno Indijo a , pa je šel poslušat domačo harmoniko, jih ni Slišal, ampak se je vrtil od Narodnega doma do Slona in od Slona do Zvezde m zopet na- zaj do ranega jutra v divji predpustni razposajenosti. Pepelnični zvonovi so že zdavnaj utihnili, svečeniki so že zdavnaj sipali pepel na glave ljudi, ki so ga najmanj zaslužili, pregrešni svet pa je bledih lic in s kuštravimi lasmi lazil okoli zalog slanikov, rusov in starih kvargeljev in tipal po žepih, če gre še en špricer. Slava botilij in ostrig je minila, živijo sodavica! Doma so pa tužne devojčiče žalostne gledale na pomečkane obleke in z brezmejno nevoščljivostjo razkrinkavale svojim mamicam zapeljive grdobije svojih prijateljic, katerim se je po temeljitem študiju življenjske knjige »Kako ga vlovim« posrečilo priti do tako težko pričakovane komande vsaj nad enim članom toliko iskanega društva samcev. Gospodarji sveta in neraz-družljivo posvečenih družin pa so s krvavimi očmi vstajali in otipavali svoje žepe, če bo še za arnika in če so našli še kje kakšnega pred strogimi očmi domačega lintverna skritega »kovača«, so jo ubirali urno baje v pisarne in »po nujnih poslih«, obstoječih v tem. da so hiteli na policijo povpraševat, če ni kaj narobe. Doma pa so se odpirale na stežaj široke omare, iz katerih je zijala puščobna praznina in samo duh lafendla je še spominjal na nekdanje zaklade perila, ki so se preselili pod varno okrilje dobrotvorne magi-stratne ustanove v Prečni ulici. Včeraj popoldne pa je začel objemati utrujeno Ljubljano težak postni spanec, ki bo trajal do tistih lepih dni, ko se bo zlobni pustni škrat preselil na deželo in v razna kopališča in zdravilišča »svoje si cipce lovit.« } Reklame ne potrebuje \ : J I O. BERNATOVIČ \ • , • « « ker se blago radi svoje kvali- j ; . ! tete in cene samo priporoča! { 1— Mož s krinko. Iz stene cerkvice sv. Florijana že dolgo let moli svojo glavo povodnji mož, ki drži v ustih cevko, iz katere je nekdaj tekla voda. Povodnji mož se zelo kislo drži, kakor bi hotel povedati, da voda ni dobra. Na pepelnično sredo zjutraj pa so veseli ponočnjaki zakrili kisli obraz povodnjega moža z veselo se režečo krinko, v cevko pa so mu vtaknili cucelj, da je mož lahko srebal iz podstavljene razbite steklenice zadnje ostanke črnega dalmatinca. 1— Udruženje jugoslovenskih inženjera i arhitekta — Sekcija Ljubljana priredi 7. strokovno predavanje v petek, dne 19. februarja 1926, ob 20. uri v svojem družabnem lokalu v Ljubljani, Kongresni trg 1, II. nadstropje (poslopje »Kazine«). Predaval bo g. dr. ing. Miroslav Kasal o »Eksperimentalnem reševanju statično nedoločenih sistemov z uporabo aparature »Nupubest«. Vabljeni so člani in po njih vpeljani gostje. — Upravni odbor. 1— V družtvu »Soča« v Ljubljani predava v soboto dine 20. t. m. v salonu pri Levu univ. prof. g. dr. Lainpert Ehrlich in sicer o temi: »Koroško vprašanje na mirovni konferenci v Parizu«. K temu aktualnemu predavanju vabimo »Sočane«, dobrodošli prijatelji in vsi iz zasedene Koroške. Začetek ob 21. uri zvečer. Vstop vsem prost. 1— V močvirju bi bil kmalu utonil 17-letni slaščičarski vajenec. Vladimir Privšek. Predvčerajšnjim je fanta našel na Barju, stoječega do vratu v močvirnem terenu, neki ribič. Rešil ga je in prepeljali so ga v bolnico. Kako je zašel v močvirje, še ni pojasnjeno. Priv-šok je bil še včeraj nezavesten. « n in is h ta ra a m m us ra m a ■ ra as n © n k i Posebna špccijaliteta vinske kleti Ljubljanskega dvora: Od petka 19. t. ni. vsak dan od 5. do 8. ure zvečer apetitni pred- večerni zakuski po zmernih cenah. LJUBLJANA V LETU 1925. Iz poročila mestnega fizikata. (Konec.) V šolskih počitnicah je odšlo na počitniške kolonije v Dovje, Metliko in Aleksandrovo do 200 otrok, za katere je prispeval mestni magistrat 7000 Din. To ;nkcijo je vršil Pomladek Rdečega križa skupno s Kolom jugoslovanskih sester in .mestnim magistratom. Za vzdrževanje dnevnih zavetišč med šolskim letom je 'izdala mestna občina 78.19!) dinarjev. Jeseni 1925 je pričela delovati mestna šolska zdravniška ppsvctovalniea, v kateri dobe starši oskrbe potrebne šolske mladine brezplačen zdravniški nasvet, ne-imoviti tudi zdravila. Pomladek Rdečega križa ie z denarno podporo mestnega magistrata nabavil umetno višinsko solnce, ki ga je postavila mestna občina v prostorih mestne šolske zdravniške ]X>svetovalnice. Dosedaj se je solnčilo 150 otrok in isicer 1300 krat. Mestna občina je torej tudi za socialno oskrbo zdravja otrok v minulem letu storila z velikimi stroški dosti dobrega v prid našemu naraščaju. Dnevna uporaba vode je bila največja dne 30. junija 1925 12.211 m*, najmanjša 18. ja-nauarja 1925 7929 m3, sna posamezno osebo prebivalstva pride ta dneva 222 litrov, oziroma 144 litrov. V mestni kopeli v Prečni ulici je bilo lani 30.326 obiskovalcev. Mestno kopališče ob Ljubljanici je bilo odprlo od 14. junija do 30. septembra, torej 109 dni. Radi zelo neugodnega vremena je bilo lani le 14 obiskovalcev. Mestna cestna kanalizacija je sedaj dolga 34.300 metrov. Stavimo gibanje je bilo 1925 minimalno: Sezidanih je bilo po zasebnikih 26 hiš, izvršilo se je 11 adaptacij, ki so dale 15 stanovanj. Stanovanjsko bedo je skušal gerentski svet ublažiti s tem, da je leta 1925. sezidal in oddal v uporabo 4 nove stanovanjske hiije za Bežigradom, v katerih je po 12 stanovanj z 1 sobo, kuhinjo, shrambo, drvarnico i.n deloma s podstrešjem. V vsaki hiši je skupna pralnica. Zdda se še ena nova stanovanjska hiša s 14 stanovanji, vsako iz 2 sob, kuhinje, shrambe in pritiklin. V tej hiši bosta poleg pralnice tudi dve kopalnici. Z adaptacijami je mesto pridobilo 6 stanovanj; od teh imajo štiri po 2 sobi, 1 ‘kuhinjo in pritikline, dve stanovanji po eno sobo, kuhinjo in pritikline. Pri vseh teh mestnih hišah so predvideni vrtovi 'in dvorišča. Za leto 1926. se bavi gerentski svet z velikopotezno stanovanjsko akcijo, o kateri je upati, da bo izdatno omilila pomanjkanje dobrih stanovanj. V mestnem zavetišču v Japljevi ulici je bilo na dan po 200 do 250 oskrbovancev. Povečano zavetišče se je izkazalo za premajhno in bo misliti na povečanje zavoda. Stanovanjske razmere so se le malo zboljšale; še vedno je veliko pomanjkanje malih zdravih stanovanj. Manjka še približno 600 stanovanj. Število gostilnic v mestu narašča. Po podatkih mestnega dohodarstvenega urada se je leta 1925. uvozilo v Ljubljano vina 3 milijone 201.085 1, sadnega mošta pa samo 20.577 1, piva 1,328.935 1, žganih pijač 100.167 litrov, vina v steklenicah in šampanjca 18.933 steklenic. Pokopališče pri sv. Krištofu se je koncem leta 1925. popolnoma opustilo in je prenehalo tudi pokopavanje mrličev v grobnicah. Upravljala se bo do nadaljnjega samo še mrtvašnica. Načrti za novo mrtvašnico in mrtvaško vežo so že izvršeni in je vsa zadeva v razpravi. Koncem svojega poročila povdaria mestni fizikat nujno potrebo ljudskih kopališč, novih javnili stranišč in liigijenske modernizacije pobiranja smeti. Tudi kanalizacijo Sp. šiške in Trnovega bo treba čimprej začeti. PREDPUST 1926. Amerikanci so obljubili za letošnji pred-j>ust konec sveta. Napovedana katastrofa in senzacija je izostala, iz tega in iz drugih vzrokov pa je bil letošnje predpust kljub vsemu živahen. Pričelo se je že decembra, no takrat le bolj v solidnem tonu, brez mask. Silvestrovi večeri na vseh koncih in krajih so že bili prva znamenja bližajočega se konca sveta. Dalje prireditve Jadranske straže, pravoslavne občine, raznih sokolskih, orlovskih, tambura-ških, političnih in nepolitičnih društev. Pojavljale so se prve maske, ki so se v februarju čudovito razmnožile. Vrhunec vsega pa je bilo na pustno soboto, nedeljo in na praznik vseh pametnih v torek. Internacionalni železničarji so se zabavali v nacijonalnem »Narodnem domu«, nacijonalni železničarji pa so se zadovoljili z intemacijonalnim protestom. Grafiki so plesali v Kazini, tam je bilo mnogo mefistov, pierrotov in škratov, le tiskovnega ne. Skromni »Slavček« je popolnoma napolnil neskromno Unionsko dvorano in izpraznil marsikatero skromno in neskromno mošnjico. V torek pa so bili »tradicijonelni« na vrsti. Ljubljanski Sokol je zopet enkrat okupiral .>Naro(lni dom« od praga do tistega skritega kotička na levem zgornjem hodniku. Ali v bajni Indiji je menda res malo maharadž in tudi na Sokolski veselici ne more biti kar vsakdo indijski princ. No zato pa je bilo dovolj drugih kostumov: Pata brez Patacho-na, do ljubskega španskega torreara in že historične vrtnarice in ciganke. — Mesarski ples v Kazini tudi spada že med tradicije. To je upošteval tudi gerentski svet in druge posvetne oblasti, neposvetne ga niso marale. Še drugje so bile zabave. Pri »Mačku se je končala s kolosalnim mačkom, kakor menda tudi drugje ter se je na ta način ustvarilo sijajno spokorno razpoloženje za Pepelnico. Ta dan gredo Splitčani na svoj edini izlet iz ljubljenega Splita, pošten kristjan prične gledali klobase le od daleč ter komaj čaka Velike nedelje, ko bo spet smel v njem vstati apetit po mesu, no do takrat pa se tolaži z arnki, raki in »rušit. Naval v '/zastavljalnice pojema, predujmi niso več tako visoki. Enoličnost ljubljanskega dneva se zopet uveljavlja, za izpremembo skrbi edino dogodek, ki se ga vsak dan prevrne le polovica. OBJAVA. Radi pomnožitve stanja rib, prepovedujem izvrševanje ribolova na vsa dosedaj izdana dovoljenja v revirju Kranjske mestne občine št. 14, Kokra od Pavšlarjevega jezu v K ra n ju do jeau tovarne Zabret v Britofu ter vseh njenih pritokov, pripadajočih temu revirju. Ob enem opozarjam vs» 'Ilegalne ribiče toga revirja, ki so se dosedaj vedno zanašali na odpustljivost prejšnjega zaupnika, da jih bodejo moji nadzorovalni organi brezobzirno | zasledovali in ovadili orožništvu. Kranj, 17. februarja 1926. Rudolf Jeglič zakupnik ribolova, Kokra št. 14. | ---------------------------------- Gospodarstvo. LJUBLJANSKA BORZA, sreda, 17. februarja 1926. , Vrednote: Investicijsko i>osajilo iz 1. 1921 den. 76, bi. 78; Loterijska državna renta za vojno škodo den, 275, bi. 278; Zastavni Jj»1i Kranjske deželne banke den. 20, bi. --■ > Kom.' zadolžnice Kranjske dež. banko deii. 20, bi. 22; Celjska posojilnica d. d., Ce je den. 200, bi. 204; Ljubljanska kreditna ban- Stran 4. l IiTI ka, Ljubljana den. 200; Merkantilna banka, Kočevje den. 100, bi. 105; Slovenska banka d. d., Zagreb den. 50; Kreditni zavod za trg’, in ind., Ljubljana den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana bi. 125; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 110; »Stavbna družba«: d. d., Ljubljana den. 90, bi. 100; »šešir«, tovarna klobukov d. d., Škofja. Loka den. 115, bi. 120, zakl'j. 115. Blago: Hrastovi hlodi od 25 cm napr., medla 35 cm, L, II., fco ~vag. namembna postaja 2 vag., den. 450, bi. 450, zaklj. 450; smTe-ko>v,i hlodi od 25 cm napr., media 35 cm, 4 m dolž., fco namembna post 2 vag., den. 225, bi. 225, zaklj. 225; bukova drva, suha, fco nakl. post. 2 vag., den. 20, bi. 20, aatelj. 20; bukova drva, suha, zdrava, 1 m, fco vag. meja den. 25; hrastova drva, suha, zdr., 1 m, fco vag. n. p. 1 vag., den. 17.50, bi. 17.50, zaklj. 17.50; hrastova drva, suha, -is ineter-ska, V:i podmeterska, z odpadki od dog, do 15% okroglic, fco vag. Postojna tranz. blago 21.50; ISordonali smreka, jelka, na živ rob rezajni, s tolerance male oblice', 20X21, 20X 24, 24X30, 26X32 cm, od 4—10 m, prim. ^sortirani, fco vag. nakl. post. den. 425; letve, smreka, jelka 25/45, 4 m, fco vag. n. p. den. 435; hrastove podnice 43 mm 2.65 m in 53 mm, 2.80 m, od 18—28 cm, fco vag. Posit. tranz. bi. 1300; hrastovi neobrobljeni plohi 90, 110, 130 .mm, od 2.50—6 m, večina ■ nad 3 m, od 30 cm šil-., fco vag. Postojna tranz. bi. 1100; remeljni, smrekovi in borovi, 7/7 in 8/8 cm, od 4.0, 5, 5.50 in 6 m, fco vag. Postojna tranz. bi. 600; orehovi plohi, neobroblj., obeljeni, od 40, 60, 80, 100 mm, večina od 40 in 80 mm, od 1.50 m napr. od , 5 m, feb vag. nakl. post. bi. 1400; fco skladišče Sušak bi. 1 ‘00; bukovi železniški pragovi: 2.51 do 2.60 m, 13K>X23X14 cm den. 30; 2.45 m, 12K>X22X12'A cm den. 25, fco nakl. post. — Premog: Kal. ca 7000 antracit, Orle, fco vag. Škofljica kosov ec za 1 tono bi. 500; kockovec za 1 iono bi. 450; orehovec za ! 1 tono bi. 400; zdrob za 1 tono bi. 350. Kal. j ca 4800, fco vag. Ormož: kosovec nad 60 mm za 1 tono bi. 260; kockovec 35/60 mm za 1 tono bi. 240; orehovec 20.35 mm za 1 tono bi. 210; zdrob 10 20 mm za 1 lemo bi. 190. Kal. ca 35C0, fco vag. Novo mesto: kosovec za 1 tono bi. 170; kockovec ICO mm za 1 to- no bi. 150; orehovec 50 mm za 1 tono blago 140; zdrob za 1 tono bi. 130; rovni za 1 tono bi. 120. — Žito in poljski pridelki: Pšenica bačka, fco nakl. post. bi. 295; pšenica sremska, fco vag. nakl. post. bi. 290; Činkvantin Belje, par. Ljubljana bi. 232.50; Činkvantin merkantilni, par. Ljubljana bi. 227.50; pol-činkvantdn novi, par. Ljubljana bi. 202.50; koruza času prim. suha, fco vag. Ljubljana za marec 2 vag., den. 154, bi. 154, zaklj. 154; koruza času prim. suha, fco slav. posl. blago 123; koruza času pr. suha, fco vag. ban. p. bi. 118; koruza inzulanka, času prim. suha, fco vag. rnedjim. post. bi. 165; keruza, um. suš., fco vag. bačka post. bi. 142; koruza umetno sušena, fco Postojna tranz. bi. 182; koruza (Mahlmais), fco bar. post. 1 vag., den. 155, bi. 155, zaklj. 155; koruza (Mahlmais), Zagreb par. 2 vag., den. 167.50, blago 167.50, zaklj. 167.50; ječmeni, 62 kg, fco vag. bačka postaja bi. 155; ječmen spomlad, pivovarn., 66/67 kg, par. Ljubljana bi. 260; oves rešetani, fco slav. postaja bi. 190; oves semenski madj. Ligovo, fco Čakovec blago 300; ajda domača, Teo vag. prekm. post. bi. 260; rž domača, fco vag. prekm. postaja bi. 210; rž, 71 72 kg, par. Ljubljana bi. 220; proso rumeno, fco vag. prekm. post. bi. 210; proso rumeno medjim., feo Ljubljana blago 220; otrobi drobni, pšenični, fco vag. nakladalna postaja Vinkovcd bi. 115; otrobi drobni, pšen., par. Ljubljana bi. 140; ježiice, zla-torumene, fco vag. dol. p. den. 250; konoplja v steblih, fco vag. slav. post. bi. 90. — Gradbeni materija]: la Portlandcennent »Sa-lona-Tour«, fco vag. Solin: v jutavrečah po 50 kg bi. 40; v papirnatih vrečah po 50 kg bi. 45; v sodih po 150, 180, 200 kg bi. 52.50. BORZE. Zagreb, dne 17. februarja. Devize: New-york ček 56.672—56.972, London izplačilo 276.18—277.38, Pariz 207.5—209.5, Praga 168.18—169.18, Curih 1094—1098, Milan izplačilo 228.77—229.97, Berlin 1351.9—1355.9, Dunaj 798.8—802.8. Curih, dne 17. februarja. Beograd 9.13, Newyork 519.25, London 25.2525, Praga 15.37, Pariz 18.81, Milan 20.945, Bukarešta 2.215, Dunaj 73.075, Sofija 3.70, Berlin 123.62, Budimpešta 0.007275. Saok London: i i Mo skl Bilo je že prepozno. Planil sem proti vrvju, da bi se ga oprijel, kar me je objela pogrezajoča se stena vode. Kar se je zgodilo za tem, me je silno zbegalo. Bil sem pod vodo, se dušil, potapljal. Veda mi je iz-podnesla noge, me prevračala in prekucevala in plavila naprej, da sam nisem vedel kam. Večkrat sem zadel ob trde predmete in enkrat sem s strašno silo butnil s kolenom ob nekaj. Tedaj pa je poplava iznenada usahnila in zopet sem dihal sveži zrak. Voda me je bila splavila proti kuhinji in okoli stopnic v medikrov-je od veterne strani v od vetrno odtočino. Bolečine v kolenu so bile tako silne, da nisem mogel stopiti na tisto nogo, ali vsaj mislil sem, da ne morem stopiti nanjo. Prepričan sem bil, da sem si zlomil nogo. Tedaj pa se je oglasil kuhar, ki je zavpil skozi odveterna kuhinjska vrata: »Hej! Nikar vendar ne porabi vse noči za tako pot! Kje pa je lonec? Je zletel čez krov? Prekleto prav bi se ti godilo, če bi si bil zlomil še vrat!« Posrečilo se mi je, da sem se postavil na noge. Veliki lonec za čaj je bil še vedno v moji roki. Odšepal sem v kuhinjo in ga izročil kuharju. Ta pa je bil živa nevolja, i eonična ali narejena. »Bcpne si ti nereda. Rad bi vedel, za kako rabo si sploh. Kai? Povej mi za kake rabo si vendar. Niti 111 a 1 o čaja ne mere nesti na zadnji del ladije, ne da bi ga zlil. No, sedaj ga moram še enkrat kuhati.« Kaj pa tako ponosljavaš?« se je z obnovljeno jezo zadrl vame. »Ker si se malce udaril v bedro, kajne, mamin carteljček. .< Jaz seve nisem ponosljaval, dasi mi je obraz utegnil biti naguban bolečin. Vendar sem napel vso svojo voljo, stisnil zobe in cdkrevljal od kuhinje do kabine in cd kabine v kuhinjo brez vsake nove nezgode. Dobiček tega pripetljaja je bil dvojen: ranjeno jabolko na kolenu, ki ga nisem megel lečili in ki mi je dclge mesece povzročalo velike bolečine, pa priimek »klada«, ki mi ga je bil dal Wcll Larsen. Odslej me na ladiji nikdo ni klical z drugim imenom, tako da mi je ta priimek postal del mojega mišljenja, da sem se ga dodobra privadil in se sam smatral klado, kakor da bi bil v resnici klada tedaj in vedno v vsem prejšnjem življenju. Streči pri mizi v kabini, kjer so sedeli Wolf Lar-?en, Johansen in lovci, ni bila lahka naloga. Kabina je bila majhna in kretanja po njej — gibati sem se moral venomer — mi silno zibanje in guganje ladije ni olajševalo. Najhujši utisek pa je name delalo popolno pomanjkanje vsakega sočutja pri ljudeh, ki sem jim stregel. Skozi obleko sem čutil, kako mi je koleno vedno bolj otekalo, in bolečine so bile tolike, da mi je slabo, prihajalo in sem omedleval. Tupatam sem videl v kabinskem zrcalu svoj obraz, ki je bil bled kot zid in popačen od bolesti. Vsi so morali videti moje stanje, toda nikdo se ni oglasil radi tega niti se zmenil zame, tako da sem bil pozneje, ko sem pomival posodo, skoraj hvaležen Wolfu, ko je dejal: »Ne daj, da bi ti taka malenkost delala nadloge. Sča.-.oma se že privadiš takih reči. Mogoče se celo malo pohabiš, vendar se boš že naučil hoditi po lastnih nogah.« »Nemara bo to tisto, čemur praviš neverjetno, pa resnično, kaj?« je pristavil. Bil je videti zadovoljen, ko sem prikimal in kot po navadi odgovoril: »Da, gospod.« »Skoraj bi dejal, da si nekoliko vešč književnih reči. Kaj? Pa dobro. Se bova včasih malo pomenila c tem.« Po teh besedah se ni več zmenil zame, mi pokazal hrbet in odšel po palubi. Ko sem tisto noč dovršil neskončno vrsto dela, so me poslali spat. v inedkrovje, kjer sem si postlal v ležišču, ki je bile varno. Bil sem vesel, da sem bil prost odurne navzočnosti kuharja in da sem se vlegel. Obleka se je v veliko moje začudenje posušila na meni, ne da bi čutil kako znamenje prehlada, niti vsled tega, ker sem se bil premočil ta dan, niti vsled tega, ker sem bil toliko časa v vodi potem, ko se je bil Martine* polepil. V navadnih okolnostih bi po vsem, kar sein lnl pretrpel, potreboval postelje in zdravniške pomoči. Srajce, promenadne bele in barvaste, ovratnike vseh vrst in fason, pentlje, samoveznice, žepne robce, nogavice v raznih barvah za gospode in dame, naramnice, toaletne potrebščine, svilene trakove, čipke in vezenino. Nizke cene. - — Velika izbera samo pri JOSIP PETEUHC-U - L1UBUANA blizu Prešernovega spomenika ob -vodi (KNECBBaUlHWaMMBMMMH£ * * M VINOCET tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljano, nudi najfinejši in najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa. Zahtevajte ponudbo I £ Tehnično in higijenifno najmode nejo s | urejena kisama v Jugoslaviji. : Pisarna: Ljubljana, Dunajska usta štev. 1 a, II. nadstropje. MAM ©GI1A.SI fta, egi«** M bm^d D!« 5--* »*aka MclaljM beseda M p*r. KOKS - ČEBIN Keltova ulica 1/11. - Telefon 56, D ijnoqled Vabilo na 46. OBČNI ZBOR Kmetske posojilnice ljubljanske okolice registrovane zadruge z neomejeno zavezo v Ljubljani, ki bo v četrtek, dne 4. marca 1926 ob 15. uri v sejni dvorani posojilnice v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 18. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 5. Razdelitev dobička. 2. Poročilo ravnateljstva. (>. Volitev predsednika, podpred- 3. Poročilo nadzorstva. sednika in 3 članov načelstva. 4. Odobritev letnega računa. 7. Volitev S članov nadzorstva. 8. Predlogi zadružnikov. V LJUBLJANI, dne 15. februarja 192<>. Vsak dan •e proda za cono ‘J00 Din. ~ pove uprava lista. Naslov Kot praktikant Mini vstopiti h kakemu ljubi,jan-»ketnu podjetju. Imam pisarniško :,rakso ter sem popolnoma zmožen kajigovodstvn, korespondence, stro-vpisja, stenografije, vešč sem per-Vktno slovenskega in brniškega ,ika. Ponudbe prosim na uprav«, ! y , M Kovačič - Japelj, ji,„ pod: | Li„b|i„„. Kongresni lr8. Odda se takoj klel suha »a skladišče. Naslov pove uprava lista. Vrli?«irske zadeve posreduj«* Gpikova ..Vrtnarski! sola“ v Kranju I namočeno polenovko Stekleno « reiiM, opekli imajo »talilo v r , Združene opekarne ci. Ljubljani. Gorenjskega krompirje večje ali manjše množine postavi na dom. Pišite dopisnico na upravo- H-sta pod: 1.85 Din*. Polenovko namočeno Marinade vseh vrst po nekonkurenčnih cenah kakor tudi morske In sladkovodne ribe dobite vsak dan v specijalni trgovini L j u b 1 j a n Gospod „1 trgovski teJaJ kateri je absolvi*1 ter ima eno leto P'”; arnii>ke prak»('< iš»«< » *... SC’"