Foštmna platana i/ gotovini
Maribor, sred* 14. novembra 1934
Stev. 259
Leto VII). (XV.)
-• ,.i-:33gBKfjraaBi
MARIBORSKI
1 i3in
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Telefon uredništva 2440, uprave 2458 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 1®« uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Oln, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutra" v Ljubljani # Poštni čekovni račun SL 11.406
99
JUTRA
99
Usodno leto 1935
češki zunanji minister dr. Edvard Be-»eš je dejal pretekli teden v svojem komunikeju o zunanje političnem položaju Pred poslansko zbornico, da bo I. 1935. zelo kritično. To svojo izjavo je pa kmalu nato ponovil tudi dopisniku »D a i 1 y M a i 1 a« Wardu Princeu, kateremu je dejal med drugim: »Leto 1935. bo prineslo Evropi novo krizo. V prihodnji spomladi bo Nemčija s svojimi lastnimi bojevnimi sredstvi popolnoma pripravljena na vojno. Razpolagala bo s 300.000 možmi, ki bodo najmodernejše opremljeni. Imela bo tudi težko topništvo, tanke in priprave za plinske napade. Število njenih letal se ceni na 4000. Ne pravim sicer, da bo izbruhnila vojna, trdim pa. da bo prihodnja pomlad tako kritična, da bo ohranitev evropskega miru odvisna ie od naključja. Samo sporazum med Francijo in Nemčijo bi lahko preprečil katastrofo.«
Kdor pozna dr. Beneša, ve prav dobro, da ni fantast, ampak vseskozi strog Tealist in je prav kot tak cenjen povsod, tudi tam, kjer Češkoslovaška in njegova politika nimata prijateljev. Ako govori torej dr. Beneš o nevarnosti vojne, ki jo bo prineslo prihodnje leto, potem mora imeti za to posebno tehtne razloge. A dasi se v podrobna utemeljevanja svojih izjav ni spuščal, jih vendar ni težko najti. V izjavi Wardu Priučen je naravnost pokazal na glavni izvor vojne nevarnosti: na Nemčijo in Francijo! Pa je pri tern mislil zlasti tudi na Posaarje, je čisto gotovo. Da, prav Posaarje postaja vsak dan bolj, čim se bližamo usodnemu plebiscitu 13. januarja 1. 1935., večje eksplozivno ognjišče. Ni treba imeti prazne vere v nesrečonosno Številko 13 (dan plebiscita), za nevarnost govore dovolj vse realne okolnosti. Spor zaradi Posaarja ni morda kakšnega političnega, ampak je čisto teritorialnega značaja in gre tu za 800 tisoč ljudi, ki v Posaarju prebivajo, mimo tega pa še Za ogromna bogastva posaarske rudniške in tovarniške industrije. Da so Po-Saarci do malih izjem Nemci in da se bo 13. januarja prihodnjega leta velika večina teh Nemcev izrekla za vrnitev k Nemčiji, tega menda sedaj nihče več ne dvomi, niti tie v Franciji!
Toda Francija ima v Posaarju velike gospodarske interese. V njeni lasti ie skoraj vsa posaarska rudniška in tovarniška industrija in v Posaarju kroži »jen denar kot r''ičilno sredstvo. Po določilih pogodb bo morala Nemčija, tudi ako bodo vsi Posaarci do zadnjega glasovali zanjo, plačati Franciji okoli tri milijarde In pol zlatih frankov, preden bo mogla to pokrajino vključiti v svoje državne meje. Da bodo nastale nevarne komplikacije že pri samem plebiscitu, je razumljivo, a prav tako tudi, da bo vpra Sanje odkupa in prevzetja s strani Nemčije povod ostrih kontraverz. Vsi vemo, kakšne komplikacijo sta rodila že plebiscita na našem slovenskem Koroškem hi še bolj v poljski Gornji Šleziji, kjer je Poljak Korfanti glasovanje preprosto — razbil. Toda v tistih časih tik Po vojni so bile razmere še čisto drugačne, kajti Nemci so bili docela na tleh hi niso mogli reagirati. Sedaj je Nemčija žopet oborožena: dr. Beneš nam je navedel celo nekaj konkretnih podatkov in Povrhu še številk. Mimo vsega tega nam b« pa leto 1935. prineslo še druga težka vPrašanja, med katera moramo šteti na v-ak način tudi razpravo o marseille-skem atentatu.
, Dr. Beneš je torej docela utemeljeno opazil bojazen zaradi leta 1935., a tudi utemeljeno naglasil, da bi bilo vseh nevarnosti konec, ako bi se dosegel spova-
Posaarje ognišče Močili nevarnosti
Ribbentropov obisk uri Edenu — Nemčija odpove vojaške klavzule versailieske mirovne oogodbe in izplača Posaarje — Francija zasede
Posaarje kot zastsvnino?
LONDON, 14. novembra. Hitlerjevi Posaarju odpovedala vojaške klav-posebni odposlance Ribbentrop, ki se zule versailieske mirovne pogodbe je sestal z lordom Edenom, je razprav- in se bo potem morda vrnila v Dru-Ijal ž njim več ko eno uro. Uradni ko- štvo narodov. Nato bo Nemčija pla-munike, ki je bil izdan o tem sestan- eala saarske rudnike, za katere ima ie
ku pravi, da sta govorila le o aktualnih političnih vprašanjih. Iz zanesljivega vira se pa poroča, da Ribbentrop ni dosegel, kar je nameraval in zato tudi ne bo obiskal Pariza, kamor naj bi bil odšel iz Londona, ampak se bo vrnil naravnost v Berlin. Lord Eden je Ribbentropu samo obrazložil mišljenje angleške vlade. Nadalje se pa tudi doznava, da sta oba državnika razpravljala mimo drugega zlasti o vprašanju razorožitve.
Kakor izgleda, se Nemčija pripravlja na to, da bo takoj po plebiscitu v
pripravljen denar. Po informacijah iz Pariza pa se Francija ne bo zadovoljila samo z enostavnim izplačilom vrednosti saarskih rudnikov, ampak bo zahtevala od Nemčije tudi poldrugo milijardo frankov francoskega kapitala, ki je bil vložen v Posaarju. Ako pa bo Nemčija odpovedala ver-saillesko mirovno pogodbo, bo Francija Pcsaarje zasedla in obdržala kot garancijo proti kršitvi miru.
Kar se tiče prihodnjega zasedanja sveta Društva narodov, bo ostalo francosko stališče glede saarskega
vprašanja še vedno tako, kakor ga je določil znani Barthoujev memorandum. Ako bi se pokazalo, da v tej smeri v Ženevi ni soglasja, bo nastopila Francija samostojno in branila svoje interese, prepričana, da bo ves spor ostal lokaliziran med njo in Nemčijo. V nobenem primeru pa Francija ne bo dopustila, da bi se kršila mirovna pogodba in meni, da bi v takih okoliščinah bila vrnitev Nemčije v Društvo narodov nemogoča, ker je prvi pogoj za članstvo te ženevske institucije spoštovanje obstoječih pogodb, statut Društva narodov pa tudi jasno predpisuje načelno postopanje, ako kdo zahteva revizijo. Samo ta not ie mogoča tudi za spremembo v~—-nilske mirovne pogodbe.
Posledice marseilleskesa atentata
ZAKONSKI PREDLOGI V FRANCOSKI
DRUŠTVA
PARIZ, 14. novembra. V zvezi z niar-seilleskim atentatom bodo predloženi francoski poslanski zbornici razni zakonski usnutki. Poslanec Crisoni zahteva na lastno iniciativo izvolitev posebne par lamentarne preiskovalne komisije, ki naj ugotovi politično odgovornost za inar-seilleski zločin. Ta predlog bo najbrže sprejet, ker se strinja z nameni oficielne francoske zunanje politike. Poslanec Mor tler predlaga dalje, naj se Louis Barthou prišteje med »za državo zaslužne«. V tem primeru pride njegovo ime na veliko mramornato ploščo v Bourbonski pa-
POSLANSKI ZBORNICI. DOLŽNOST NARODOV.
lači. Večja skupina poslancev pa predlaga ustanovitev večjega fonda za štipendije, ki naj omogočijo revnim jugoslovanskim dijakom študij na francoskih visokih šolah.
PARIZ, 14. novembra. Saint Brice odklanja v »Journalu« dosedanje metode Društva narodov v primerih kot je niar-seilleski atentat. Te metode vodijo le do praznih platoničnih resolucij. Saint Brice zahteva efektivne sankcije. Ako hoče D. N. ohraniti prestiž, mora poslovati energično in brezobzirno ugotoviti krivce.
Flandinoua vlada dobila zaupnico
POSLANSKA ZBORNICA HVALEŽNA PREČIL RAZPUST.
SKLEPI SEJE MINISTRSKEGA SVETA.
FLANDINU, DA JE PRE
PARIZ, 14. novembra. Ministrski svet, ki se je vršil pod predsedstvom predsednika republike Lebruna, je sprejel tekst vladne deklaracije, ki se je včeraj popoldne prečitala v parlamentu. Maršal Petain je bil imenovan za člana vrhovnega odbora narodne obrane in visokega odbora, ki je določen za to, da ko ordinira dela za narodlTo obrambo. Na tej seji je ministrski svet tudi sklenil, da prepove do nadaljnjega vse obhode in manifestacije na ulicah. Vlada zahteva od parlamenta, da posveti vse prihodnje seje pro-
računskemu delu. Finančni minister je podal o tem tudi komunike v zbornici.
PARIZ, 14. novembra. Zbornica je pozno v noči po daljši debati sprejela izjavo vlade g. Flandina, in sicer s 423 proti 118 glasovom. Današnji jutrnji listi beležijo ta uspeh Flandinove vlade predvsem z ozirom na dejstvo, da mu je uspelo onemogočiti razpust zbornice, ki bi bil pod Doumergueom siguren. Zbornica se je hvaležno oddolžila Flandinu zato, da P°‘ litičnim strankam sedaj ni treba iti v volitve.
Schuschniggova pot v Rim
RIM, 14. novembra. Koncem tega tedna bo prispel v Rim avstrijski zvezni kan celar dr. Schuschnigg v spremstvu zunanjega ministra barona Berger-Walde-negga. Ta Schuschniggov obisk bo nadaljevanje razgovorov, ki jih je imel avstrijski kancelar z Mussolinijem ob priliki velikih italijanskih vojaških vaj v za-
četku letošnje jeseni. Novi obisk dr. Schuscluiigga bo posebno pomemben zaradi uradnega značaja, ki ga bo imel. — Zatrjuje se, da bo dr. Schuschnigg ostal v Rimu 3 ali 4 dni in se bodo v tem času vršili razgovori v okviru italijansko-av-strijskega sporazuma iz leta 1930. in ita-lijansko-avstrijskih-madžarskih protokolov, sklenjenih v Rimu v začetku leto šnjega leta.
»um med Francijo in Nemčijo. S tem je same potrdil to, kar smo mi ž“ opetovano povedali na tem mestu in obenem tudi izrazili iskreno željo, da b: se to čimprej uresničilo. Mi kot gotovo naj-iskrenejša in najtesnejši prijatelji in zavez uik; Francije ne bi imeli ničesar proti likvidaciji stoletnega usodnega spora
med Parizom in Berlinom. Saj vemo, da je ta spor ne samo prekletstvo obeh obrenskih narodov, ampak tudi vse Evrope. Mimo tega pa tudi ne vidimo ne na eni ne na drugi strani tako velikih ovir, li se z obojestransko dobro voljo ne bi dale premagati.	-r.
Rosenberg pri Lavalu
PARIZ, 14. novembra. Zunanji minister Laval je Sprejel v daljši avdienci vršilca poslov sovjetskega poslanika Rosenbcr-ga in govoril ž njim o novi akciji za sklenitev vzhodnega pakta na novih podlagah. Sklenjeno je bilo, da se prvotni tekst pakta revidira tako, da se mu bo mogla pridružiti vsaj Poljska. Zaradi tega bo v najkrajšem času poslana v Varšavo posebna francoska nota, ki bo pomenila povabilo Poljski k novim pogajanjem za sklenitev vzhodnega pakta.
USPEHI BOLGARSKE POLICIJE.
SOFIJA, 14. novembra. Zadnje preiskave bolgarske policije v čustendil-skem okraju so imele presenetljiv uspeli. Policija je izsledila velike zaloge samokresov, bomb in pušk, ter del arhiva notranje macedonske revolucionarne organizacije.
BENEŠ O DEMOKRACIJI.
PRAGA, 14. novembra. Na kongresu žen češke narodne socialistične stranke je imel zunanji minister dr. Beneš govor, v katerem je dejal: Bili smo in hočemo, še več, moramo ostati demokrati! Zaman iščem v naši zgodovini diktatorski tip. Politika dc-nokracije je za nas velika socialna pravica. Vprašam se, ali se godi državam, v katerih vladajo drugačni sistemi, bolje gospodarsko in finančno kakor nam? Nikakor! Pri nas je na vsak način bolje. Moj zadnji veliki ekspoze se ne sme razumeti pesimistično, ker moj namen je bil samo opozoriti na nevarnost. Kljub vsem težkočam vendar verujem, da bo mogoče ohraniti mir.
VEČNO »ZBLIŽEVANJE«.
RIM, 14. novembra. Iz Pariza poročajo, da je Laval včeraj sprejel francoskega poslanika <le Chambcuna in razpravljal ž njim o akciji za zbližanje med Francijo in Malijo. Chambrun je dobil nalogo v Rimu sondirati teren in izgleda, da je že dosegel nove rezultate, ki bi mogli vendarle pripraviti Lavalu pot za krajši obisk v Rimu. V političnih krogih zatrjujejo, da se nova akcija za zbližanje u-godno razvija.
DUNAJSKO REDARSTVO.
DUNAJ, 14. novembra. Dunajsko redarstvo sc neprestano veča. V kratkem bo od spomladi letos povečano že za tisoč mož
Stran Ž
Mariborskl »Ve Ser n Ilc« 'Jufra
V	Mariboru, dne 14. XI. 1934.
Dnevne vesti
lz sodne shižbe. Sodnik dr. Miroslav Dev je nastopil te dni službo pri državnem tožilstvu kot namestnik državnega tožilca. Njegove posle pri okrajnem sodišču je prevzel sodnik dr. Mirko Kej-žer. Sodnik Mirko Rebula je prevzel posle VHI.a in nekaj kazenskih poslov, ker sta sodnika kazenskega oddelka VII. in VIII. preobremenjena. Posle preiskovalnega sodnika pa je prevzel sodnik dr. Tomo Turati.
Diplomiran je bil na tehniški fakulteti ljubljanske univerze za inž. arh. g. Milan Černigoj iz Maribora, brat mestnega arhitekta g. inž. arh. Jaroslava Černigoja. Mlademu strokovnjaku naše iskrene čestitke.
V	Ptuju je umrl g. Mihael Krajnc, železniški uradnik v p. Pogreb je 14. nov. v Mariboru ob pol 16. nri.
Smrt zaslužnega moža. V celjski bolnišnici je te dni umrl upokojeni vojni kurat in znani slovenski zgodovinar Matija Ljubša. Pokojnik je napisal mnogo zgodovinskih del ter je bil vedno vnet narodnjak in zagovornik pravic slovenskega naroda. Rodom je bil od Sv. Antona v Slovenskih goricah in je študiral več let gimnazijo v Mariboru. Bodi mu ohranjen med nami lep spomin!
Zlata poroka. Te dni sta Obhajala zlato poroko v magdalenski cerkvi Anton in Josipina Lešnik. Oba jubilanta štejeta skupno 146 let in sta doživela svoj zakon ski jubilej Čila iti krepka.
Pravoslavnim vernikom. V soboto 17. t. m. bo ob 10. uri služba božja za blago-pckojnim viteškim kraljem Aleksandrom 1. Zediniteljem. Ob pol 11. uri pa bo pa-rastos. Verniki pravoslavne cerkve, pridite v čimvečjem številu, da se ponovno poklonimo spominu našega nesmrtnega biagopokojnega vladarja.
Žalni koncert v proslavo spomina kralja Aleksandra I. Zedinitelja se vrši v frančiškanski cerkvi v torek 30. novembra ob 20. uri zvečer. Pri njem sodeluje moški zbor prvih mariborskih pevcev, med njimi gg. Neralič, Živko in Sancin. Nadalje je zagotovljeno sodelovanje violinske virtuozinje ge. Fani Brandlove iz Maribora in koncertnega organista g. Dugana iz Zagreba.
Razpečevanje slik kralja Petra II. Banska uprava razglaša: V zadnjem času se opaža, da se brez kontrole oblastev razpečavajo slike Nj. Vel. kralja Petra II. Nekatere slike so brez vsake umetniške vrednosti, cesto po svoji izdelavi neokusne in celo stvarno zgrešene. Ministrstvo za notranje zadeve je zaradi tega prepovedalo vsem državnim in samoupravnim uradom nabavo slik vse dotlej, dokler se na pristojnem mestu končno ne določi primerna vrsta teh slik. Občinstvo pa se opozarja, da je za razmno-ževanjo in razpečavanje slik članov kraljevskega doma in dinastičnih slik v smislu veljavnih predpisov v vsakem konkretnem primeru neobhodno potreben pri stanek dvorne pisarne. Take prošnje je treba vlagati preko pristojnih občeuprav-nih oblastev banski upravi v nadaljnji postopek.
Sodne takse. V mesecu oktobru jo bilo pr; obeh mariborskih sodiščih vplačanih na sodnih taksah 108.438 Din, in sicer pri okrožnem sodišču 32.951 Din, pri okrajnem sodišču pa 75.487 Din.
O	novem zakonu o mestnih občinah je predaval sinoči v okvirju diskusijskega večera starešinskih zvez akademskih dru štev »Jadran« in »Triglav« mestni predsednik g. dr. L i pol d. Uvodoma je pred sednik, prvi državni tožilec v p. g. dr. Jančič, pojasnil zadevo'izdaje revije »Misli in delo«, katere prva številka je pravkar izšla. Nato je referent, mestni predsednik g. dr. Lipold, navzočim podal jasno sliko najvažnejših določil novega zakona o mestnih občinah. Mnogoštevilno zbrani starešine so sledili aktualnim in vseskozi jasnim izvajanjem govornika z največjttn zanimanjem. Dr. Lipold, ki je danes eden naših najboljših poznavalcev komunalnega prava, je žel za svojo skrbno pripravljeni referat splošno odobravanje.
Pred uvedbo starostnega zavarovanja. Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravlje je sklicalo za petek 16. tm. v Beogradu anketo, na kateri bodo razpravljali o razširjenju §ta;ro£tegga za-
varovanja nameščencev za vso državo in o uvedbi starostnega zavarovanja za i delavstvo po vsej državi. V zvezi s to anketo pa so izvedenci Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu izdelali podroben načrt, po katerem naj bi se vse starostno zavarovanje izvedlo v okviru Osrednjega urada za zavarovanje delavcev, tako da bi Pokojninski zavod postal le nekaka inštitucija za dopolnilno zavarovanje. Neokrnjeno bi po tem načrtu posloval Pokojninski zavod le na ozemlju, kjer posluje že sedaj. V vseh drugih pokrajinah države pa naj bi se pokojninsko zavarovanje vršilo pri Osred njem uradu. V splošnem naj bi bilo po predlogu starostno zavarovanje za nameščence in za delavstvo enako močno centralizirano v Zagrebu, kakor je že danes centralizirano bolezensko zavarovanje. Strokovnjaki, ki se bavijo z zavarovanjem nameščencev in s starostnim zavarovanjem: našega delavstva, pa so mnenja, da je ta predlog zagrebškega Osrednjega urada za zavarovanje delavcev nesprejemljiv. Zato pričakujejo napeto vsi, kaj bo rodila beograjska anketa
o	uvedbi starostnega zavarovanja.
Nov načrt zakona o zaposlitvi tujcev.
V ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje pripravljajo prvi načrt zakona o zaposlitvi tujcev v naši državi. S tem zakonom nameravajo urediti v naši državi zaposlitev kvalificiranih tujih delavcev kakor tudi ostalih inteligent nih delovnih moči.
Naši lovci in prijatelji narave imajo od jutri do sobote priliko, da si ogledajo rod bino zlatih fazanov, ki jih bo razstavil v garaži pri »Orlu« posestnik g. Holzmann od Sv. Duha, ki je te redke ptice sam vzgojil.
Nova uredba o zaščiti denarnih zavodov. Ker je dosedanja uredba o zaščiti denarnih zavodov veljavna samo še do 4. decembra t. 1., bo izdana nova uredba, ki bo podobna stari, s to razliko, da se bo po novi uredbi smatralo, da pristaja vlagatelj, ki se ne izjavi o spremembi vlog v delnice, da se izjavlja za spremembo. Na ta način bo mnogo lažje spre meniti vloge v delnice, ker se po vsej verjetnosti velik del vlagateljev sploh ne bo izjavil. Mnogi denarni zavodi bodo morali spremeniti svoje predloge o sanaciji, ker so te predloge izdelali na podlagi lanske bilance, a se sedaj približuje že čas letošnje bilance.
Z drevesa je padel. Včeraj popoldne je doletela 1 Metnega učenca Mirka Kranjca iz Mlinske ulice huda nezgoda. Deček se je igral ob Dravi in splezal na neko drevo ter padel doli in si pri tem zlomil levo nogo nad kolenom. Poklicani reševalci so hudo ponesrečenega dečka pripeljali v bolnišnico.
S plinom si je hotela končati življenje.
V Mlinski ulici stanujoča zasebnica Marija G. je bila zadnje dni hudo potrta. Svojim znankam je pripovedovala, da sovraži življenje in da bo šla prostovoljno v smrt. Včeraj popoldne pa je dozorel v njenem srcu grozni načrt. Podala se je v svojo sobo, odvila plinski zapirač, tako da jo jel uihajati plin, ki ga je bila kmalu polna soba. Nesrečna Marija je legla naf posteljo in zaspala. Njeno obupno dejanje pa so še pravočasno opazili domači, ki so s silo odprli vrata in jo izvlekli na sveži zrak. Poklicali so takoj reševalce, ki so ji nudili prvo pomoč in jo nato prepeljali v bolnišnico, kjer so ji zdravniki rešili življenje. Kaj je pripravilo mlado Marijo do obupa, ni točno znano.
Današnji trg je bil zaradi lepega vremena precej dobro založen, dobro obiskan in je bila tudi kupčija ves dopoldne zelo živahna. Kmetje so pripeljali več voz polj skih pridelkov in poznega sadja. Bogata izbira je bila tiudi na kokošjem trigm, kjer so prodajali purane po 30 do 60 Din, gosi 30 do 50, kokoši po 25 do 35, par piščancev pa, večjih po 15 do 40, manjših pa od 10 do 15 Din. Na današnjem trgu je bilo tudi precej divjačine in so prodajali iazane po 20 do 24, jerebice po 8 do 10, zajce pa po 18 do 22 Din. Tudi mleka in mlečnih izdelkov je bilo precej na trgu. Cena jajccim je nekoliko poskočila in so jih prodajali po 75 par. Trg z lončeno in leseno robo pa je bil založen kakor po navadi.
Velik šahovski brzoturnir priredi Mariborski šahovski klub jutri v četrtek ob 20. v kavarni »Central«. Pravico do u-delež e ima vsak šahist proti malenkostni prijavnini. Turnir bo za brzopotezno prvenstvo Maribora za november. Zmagovalci bodo prejeli več nagrad. Šahovski klub si je nabavil za take turnirje poseben metronom.
Ljudska univerza v Mariboru. V petek 16. novembra bo otvoritev zdravstvenega tedna, ki bo obravnaval aktualne teme iz zdravstva Otvoril bo to skupino predavanj g. dr. Fr. Vrečko, upravitelj splošne bolnišnice v Mariboru, ki bo podal pregled o razvoju modernega zdravstva in bo očrtal njegove najvažnejše probleme. Mudil se bo seveda predvsem pri naših domačih zdravstvenih prilikah in pojasnil, kake napredke more zaznamovati naša država na tem področju. V ponedeljek 19. novembra predava univ. docent dr, Vlad. Bazala o šušmarstvu v medicini.
GRAJSKI KINO
KAVALKADA
v četrtek 15. novembra 1934
velefilm v nemškem jeziku.
——■iiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiniiiiHiiiiiiHHHiiiiininiimnn
Kolesarska zveza kraljevine Jugoslavije, podzveza Maribor bo imela dne 18. novembra t. 1. v dvorani hotela »Novi svet« v Mariboru svoj redni letni občni zbor ob 8. uri zjutraj.
Žalni koncert Glasbene Matice Maribor. V počastitev spomina blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedi-nitelja priredi na njegov rojstni dan 17. decembra Glasbena Matica v veliki dvorani »Union« žalni koncert. Spored bo izvajal pod vodstvom prof. Marjana Kozine društveni mešani pevski zbor in dru štveni orkester, ki bo po daljšem presledku nastopil samostojno z znamenito orkestralno skladbo, Beethowenovo »Eroico«.
Kavalkada je največji film sedanjosti.
Kritike pišejo sledeče: »Pariš Soir«: To je v resnici mojstrsko delo. »Petit Pari-sien«: Kolosalni film... bolji od »Ben-Hurja«. Republique«; Gigantična slika dovršene harmonije. »L’Oeuyre«: Krasen velefilm edinstvene lepote... »L’Hom-me Libre«: Sijajen film, pred katerim je treba kloniti. Veliko mojstrsko delo.
Človek ni varen, če gre ponoči k Sv. Petru. Zadnje čase je bilo orožnikom prijavljenih več primerov nesramnih napadov na ljudi, ki gredo v nočnih urah po cesti proti Sv. Petru. Za grmovjem se skrivajo mladi frkolini, ki napadajo mirne pasante s kamenjem, koli in noži. Tako so tudi sinoči okrog 21. ure napadli 22-let-nega pri Sv. Petru stanujočega delavca Josipa Bohla in ga nevarno oklali z noži. Bohi je obležal nezavesten na tleh v mlaki krvi 111 so ga šele okrog U. ure našli ljudje. Takoj so ga spravili v bolnišnico, kjer so mu nudili zdravniki vso pomoč. Varnostna oblast bo prav gotovo odslej naprej posvečala varnosti na tej poti vso pozornost.
Grajski kino. Danes v sredo zadnjikrat Sudermanova »Visoka pesem« z Marleno Dietriehovo v glavni vlogi. Od četrtka dalje gigantično remek-delo, ki nam prikazuje in opisuje dogodke zadnjih tridesetih let, dobo ko je človeštvo doživelo največ izkušenj, veselja in trpljenja »Kavalkada«, velefilm v nemškem jeziku.
Kino Union. Od danes srede dalje prekrasni film ljubezni in zaobljube »S križem in mečem« film slične vsebine, kakor je bil svoječasno »Župnik Kirhfeld-ski«. V tem filmu igra in poje prvič v Ma riboni najlepši španski igralec in tenor don Jose Mojica.
Radio Ljubljana. Spored za četrtek 15. tni.: Ob 12.15: plošče; 12.50: poročila; 13.00: čas, plošče; 18.00: smuška ura ljubljanske zimskošportne podzveze; 18.30: radio-orkester; 19.: srbohrvaščina; 19.30: nacionalna ura: »O važnosti zadružništva«; 19.55: jedilni list in program za petek; 20.00: pravna ura; 20.20: radio-orkester; 21.30:	čas, poročila;
21.50: citre, solo, vmes plošče.
Pri boleznih želodca, črevesja in presnavljanja privede uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice prebavne organe do rednega delovanja in tako olajša tok hranilnim snovem, ki preidejo v kri.
Narodno gledališče
REPERTOAR.
Sreda, 14. novembra ob 20. uri: »Hamlet«. Red A.
Četrtek, 15. novembra ob 20. uri-»Idealen soprog«. Red B.
Petek, 16. novembra: Zaprto.
Sobota, 17. novembra ob 20. uri: »Gugalnica«. Premiera. Bloki veljajo.
Premiera »Gugalnice« bo v soboto, 17.
t. m. Tej veseloigri se pozna, da jo je napisala pisateljica, ki je gledališka igralka, torej ženska, ki pozna gledališče do potankosti ter svoje izkušnje uporablja v dramski literaturi. Autorica je Olga Scheinpflugova, pisateljica »Okenca«, ki je lani tudi na našem odru doseglo izredno velik uspeh. Dejanje te veseloigre, ki ima sedem slik, se godi v velemestu v času raznih finančnih prevratov, pa tudi narobe. Scheinpflugova naziva svoje delo zaradi tega »deflacijsko veseloigro«. »Gugalnico« študira glavni režiser J. Kovič, v posameznih ulogah nastopijo Dra-igutinovičeva, Zakrajškova, Starčeva, Kraljeva, Savinova, Furijan, Gorinšek in Blaž. Pri premieri veljajo bloki.
Pri apnenju v možganih in srcu dosežemo pri vsakdanji uporabi male množine »Franz Josefove« vode iztrebljenje črevesa brez hudega pritiska. Cenjeni učeniki na klinikah za notranjo medicino so dosegli celo pri polstransko ohromelih z »Franz Joselovo« vodo najboljše uspehe pri iztrebljanju črevesa. »Franz Josefo-va« grenčica se dobi v vseli lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Železniški delavci v boju za zboljšanje svojega položaja. Včeraj dopoldne je spre jel prometni minister posebno deputacijo delavcev vseh železniških delavnic v naši državi. Delavce mariborskih delavnic državnih železnic je zastopal v depula-ciji g. Rupret. Deputacija je izročila ministru posebno resolucijo, v kateri zahtevajo delavci ureditev delavskega vprašanja v železniških delavnicah, upošteva nja delavskega pravilnika in zagotovitev eksistenčnega minimuma. Prometni mini ster je obljubil deputaciji, da se bo zavzel v mejah možnostih za žalitve železniškega delavstva.
Nesreča ne počiva. V Košakih je obiral jabolka 18-1etni hlapec Ivan Štok. Padel je z drevesa na spodaj stoječega 41-letnega poštnega podradnika Maksa Kranjca in ga tako hudo poškodoval, da so ga morali poklicani reševalci prepeljati v bolnišnico. Tja so prepeljali tudi iz delavnic državnih železnic 45-letnega ključavničarskega pomočnika Franca Pevca, ki je padel tako nesrečno, da si je zlomil rebra na levi strani.
Policija išče mater, ki je včeraj zjutraj pustila pred vhodom v porodnišnico v Vinarski ulici 2 leti starega otroka. Otrok je bil oblečen v raztrgane cunje in je s težavo povedal, da ga je pustila mama. Malega revčka so spravili v mestno dc-čje zavetišče, kjer bo ostal tako dolgo, dokler policija ne najde njegove matere.
Drobna policijska kronika. Aretirana sta bila sinoči Ernest H. zaradi splošnega suma in potepuštva ter Alojzija S. zaradi tajne prostitucije. Policija je včeraj opoldne polovila več mladih fantov v starosti do 14 let, ki so se že zgodaj pričeli izobraževati za tatove in vlomilce. Na policiji so vse fante zaslišali in jih izpustili, ker so za njihova dejanja zaenkrat odgovorni še starši. Fantalini imajo na vesti vlom v pisarno tekstilne tvornice v Mlinski ulici in vlom v neko drugo trgovino. Prijavljen pa je bil policiji neki R. T., ki je skušal na zvit način prevariti neko žensko za večji znesek denarja, nadalje neki Ernest P. in Ivan A., ker sta pijana razgrajala po ulicah in se grdo vedla. Organist magdalenske cerkve Ivan Hauptman pa je prijavil, tl3 je včeraj popoldne neznan tat odnesel s stranskega oltarja iz osrkve 200 Din vredno pregrinjalo.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. je kazal toplomer 5. stopinj C nad ničlo, minimalna temperatura 2 stopinji C nad ničlo; barometer je kazal pri 14 stopinjah 735.5, reduciran na ničlo 733.7; relativna vlaga 93, vreme je tiho in jasno; vremenska napoved: oblačno in nagnjenje k padavinam, sicer mik) vreme.
•V M a r 1 E o r tl, 'dne I?. XI. 1934.
MarlBorsR »VecernlC« 'fulra'
Delovanje Pomožne akcije v lanski zim*
ena desetina mestnega prebiv alstva je bila deležna podpor
NADALJNJA PO MOČ JE NUJNO POTREBNA, KER JE BEDA VEDNO VEČJA.
POMOŽNE AKCIJE.
Na seji ožjega odbora Pomožne akcije jo mestni župan g. dr. Lipold podal obširno in izčrpno poročilo o njenem delovanju, iz katerega posnemamo naslednje:
Pomožna akcija za siromašne sloje mesta Maribora je bila ustanovljena v oktobru leta 1931. Pri ustanovitvi je prevladovalo mnenje, da bodo hude gospodarske in socialne razmere le prehodnega značaja in je zadevni pravilnik Pomožne akcije predvideval, da bo prenehala, čim bi se izkazalo, da ni več potrebna, najkasneje pa v maju leta 1932. Razmere Pa so bile vedno slabše, kriza ni popustila in je bila vedno hujša, tako, da je Pomožna akcija morala nadaljevati svoje socialno delo. Pred zimo v letu 1932. je bila obnovljena, izpopolnjen je bil pravilnik, osnoval se je ožji odbor, pritegnile so se k sodelovanju razne stanovske in ogspodarske organizacije in doba se je razširila, dokler bodo trajale izredne gospodarske razmere.
Dohodki Pomožne akcije so v lanski ' zimi znašali v denarju 984.455 Din, v blagu pa okrog 100.000 Din. Kakor prejšnja leta, je tudi lansko zimo izdal mestni župan oklic na mestno prebivalstvo, naj pomaga po svojih močeh najbednejšim. Zbirka od hiše do hiše se ni obnesla, kakor se je prvotno pričakovalo. Gospodarski krogi so obljubili kljub novo uvedeni davščini za banovinski bednostni sklad prispevati še posebej primerne zne ske za Pomožno akcijo. Velikodušni so se pokazali zlasti hišni posestniki, ki so se v veliki meri držali sklepa svoje stanovske organizacije in prispevali progresivno od 10 do 1000 Din za Pomožno akcijo. Večje zneske pa so darovali razni mariborski industrije! in posamezniki, tako v denarju kakor v blagu.
Podpore je nudila Pomožna akcija po pravilniku in po sklepih sej širšega in ožjega odbora ter na podlagi naredbe banske uprave o podpiranju brezposelnih in pobijanju delamržnosti, in sicer prvenstveno v obliki nakazil in zaposlitve, prehrano in druge življenjske potrebščine. Vsi izdatki so znašali 854.887 Din. Za mezde delavcev pri cestnih delih je bilo izplačanih 528.029 Din, brezposelnim intelektualcem v pisarniški službi pa 59.676 Din. Na račun Pomožne akcije se je napravil nasip in odkop Meteljkove in Koseskega ulice, podaljšalo se je cestišče v Betnavski ulici, dogradila se je Delavska ulica med Betnavsko in Mag-dalensko cesto, uredila so se nadalje cestišča Vrbanove, Turnerjeve in Smetanove ulice, uredil se je Mariborski otok in pat na Kalvarijo, k čemur je prispevala tudi 5000 Din košaška občina; splani-ral se je prostor športnega kluba Železničarja ob Tržaški cesti; uredili so se pro stori pri Počitniškem domu kraljice Marije na Pohorju in zgradil se je kanal v Linhartovi, Kosarjevi ter Smetanovi ul.
Jz skrbno sestavljene tabele je razvid-
Mark Twain:
O postreinicah
1 no, kako je rastlo s časom število delavcev in kako so naraščale mezde. Največ delavcev je bilo zaposlenih v 28. tednu in je bilo takrat izplačano na mezdah 32.330 Din. Vsi brezposelni, ki so dobivali pomoč od Pomožne akcije, so bili zdravniško pregledani in pri zaposlitvi ločeni v dve skupini, in sicer za delo sposobni in za delo manj sposobni. Samci so zaslužili na uro po 3 Din, poročeni brez otrok po 3.50 Din, poročeni z otroci pa 4 Din na uro. Nekaj delavcev z velikimi družinami je bilo zaposlenih pri akordnem delu v gramozni jami.
Omenili smo že, da je Pomožna akcija gledala prvenstveno na to, da nudi brezposelnim možnost zaslužka. Najbednejšim pa je nudila tudi prehrano v javni, mestni, ljudski in dijaški kuhinji ter v mestni ogrevalnici. V javni kuhinji je bilo razdeljenih 18.773 porcij, v mestni ljudski kuhinji 135.526 porcij, v dijaški kuhinji so znašali stroški za prehrano nad 4000 Din, v mestni ogrevalnici pa se je krepčalo vsak dan po 45 oseb in je bilo izdanih 2960 porcij. Povprečno je torej Pomožna 'akcija podpirala vsak dan s prehrano 317 najbednejših. Siromašnim rodbinam pa je delila nakaznice za razne življenjske potrebščine pri trgovcih, dajala jim denar za najemnino, kurivo, obleko in obuvalo. Izkaznic za živila je razdelila v vrednosti za 38.799 Din, za najemnine, kurivo, obleke in obuvalo pa
je Izplačala 40.422 Din. Pomoči Pomožne akcije je bilo deležnih 1032 družin s povprečno tremi družinskimi člani, tako, da je znašalo celokupno število podpirancev 3096, ali približno ena desetina vsega mestnega prebivalstva.
Za omiljenje bede in lajšanje gorja najbednejšim meščanom je žrtvoval lansko zimo Maribor torej 3,638.097 Din. V zadnjih treh letih pa je žrtvoval skupno približno deset milijonov dinarjev. Ker pa kriza še ni ponehala in še vedno hujše pritiska k tlom najširše plasti mestnega prebivalstva, bo moral Maribor letošnjo zimo na široko odpreti svojo dobrotljivo srce in pomagati tistim, ki jih hudo tepe njih grenka usoda.
Prvo leto so znašali dohodki Pomožne akcije 355.709 Din, drugo leto 574.370 Din, tretje leto pa 984.455 Din. Kljub temu, da se zbirka od hiše do hiše ni obnesla, so se dohodki Pomožne akcije dvignili od leta do leta. Tekom triletnega obstoja je znašal celokupni promet Pomožne akcije 3,699.498 Din, in sicer so znašali dohod ki 1,914.533 Din, izdatki pa 1,784.955 Din. Mimo Pomožne akcije pa je mestna občina mariborska žrtvovala za socialno skrbstvo težke milijone. Tako so znašali izdatki mestnega proračuna za socialno skrbstvo leta 1932. 2,359.358 Din, leta 1933. 2,510.015 Din. leta 1934. pa 2 milijona 553.642 Din. V izdatkih Pomožne akcije pa niso vštete podpore, ki jih je akcija izplačevala na račun domovinskih občin na podlagi obstoječih predpisom.
1	e podpore je izplačevala predvsem onim osebam, ki so bivale krajšo dobo v Mariboru, oziroma katerih bivališče na mestnem teritoriju ni bilo stalno.
Pefnafstlefni boi za obsfanek
DRŽAVNE FINANCE IN STAROUPO KOJENCI.
Državna uprava je svoj čas resno mislila odpraviti krivico, .katero trpe sta-roupokojenci s tem, da prejemajo z dokladami vred skoraj za polovico, odnosno 23% manjše pokojnine, kakor njihovi tovariši novi in najnovejši upokojenci. Vse finančne direkcije v državi so morale predložiti vladi natančne izkaze glede staroupokojencev po njih fizični starosti, po službenih letih in po višini pokojnin, da se zadobi pregled potrebnih sredstev. Odličen član vlade je napram neki depu-taeiji s poudarkom rekel: »Ureditev pokojnin je v našem (vladinem) programu in jo hočemo izvesti.«
Obstojal je namen, da bi se izdal sploš m pokojniški zakon pred uradniškim zakonom (z dne 31. marca 1931). Toda vsi dobri nameni so se razbili nad neizprosno odklonitvijo finančne uprave, ki je označila stvar z ozirom na državne finance kot neizvedljivo. Pri celi akciji se je pripetila po našemi mnenju usodna pogreška, da se je hotelo preveč naenkrat doseči in storiti. Upokojenske organizacije so izdelale in predložile potem predlog, kako bi se z ozirom na državni račun, zadeva stopnjema — na češkoslovaškem so stvar uredili v štirih letih — rešila. Kot glavni točki sta se navedli zboljšanje obupnega stanja sta^
roupokojencev in povečanje železniških ugodnosti. Pa še le ni šlo, z izgovorom na slabe državne dohodke.
V	najzadnjem času pa se je pokazala okolnost, ki je dosedanje zapreke odpravila. Finančno ministrstvo je razglasilo, da so v preteklem polletju dohodki države za 612 milijonov višji od izdatkov in da so dohodki za 800 milijonov višji napram istemu razdobju lanskega leta. Ministrstvo pravi, da je to znamenja boljšega gospodarskega in denarnega stanja. Ta razveseljivi razvoj državnega gospodarstva državne upokojence upravičuje, da se spet oglašajo ter prosijo vlado in narodno predstavništvo nujne odpomoči. Zdaj finančni minister ne more reči, da je stvar neizvedljiva. Ako bodo staroupokojenci še tudi tokrat ostali neuslišani, jim preostaja le še eno upanje na odrešenje iz tega krivično žalostnega življenja, to je — smrt.
Dr. Kronvogel, predsednik Društva državnih upokojencev v Mariboru.
Oče in sin.
Oče (bere sinu levite, ker ga je srečal na ulici z dekletom); »Kaj ti je pa zašepetala na uho, ko sem vaju srečal?«
Sin: »Dejala je: To je tista stara šema, ki me je sinoči nadlegovala.«
Proti vsem postrežnicam kakršnekoli starostne dobe in narodnosti izrekam na tem mestu svojo samčevsko kletev!
Vzroki;
Vsakifcrat ti položijo blazino na tisto stran postelje, ki je najbolj oddaljena od svetilke, tako, da moraš držati knjigo v neudobnem položaju, da si obvaruješ zaslepljenje oči pred svetlobo, kadar bereš in kadiš, preden zaspiš — kar je že prastara in zelo cenjena samčevska navada.
Če najdejo naslednjega dne blazino na drugi strani postelje, se za ta migljaj kar nič ne zmenijo, temveč ti posteljejo ležišče ponovno kakor prej, ne da bi se. zmenili za našo nemoč. Menim, da se na skrivaj celo vesele nad jezo in muko, ki nam jo prireja njihovo početje.
Če opazijo, da srno blazine preložili, nam redno uničijo naše delo in nas na ta način izzivajo in nam skušajo zagreniti življenje, ki nam ga je dal Bog.
če ne morejo luči na noben drug način
spraviti v neudoben položaj, prestavijo posteljo.
Če postaviš svoj kovčeg deset palcev od stene,' da lahko nasloniš pokrov nanjo, kadar ga odpreš, ti ga bodo porinile vsakikrat čisto do stene. To delajo namenoma.
če hočeš imeti pljuvalnik na določenem mestu, kjer ti bo pri roki, se s tem ne strinjajo in ga vsakikrat odstranijo.
Škornje ti jtostavijo vselej na nedostopne kraje. Dela jim posebno veselje, če jih položijo tako daleč pod posteljo, kolikor jim pač dopušča zid. To delajo zato, ker nas s tem silijo, da se moramo v nedostojnem položaju in v temi truditi, da jih dosežemo, pri čemer še kruto preklinjamo.
Škatljo z vžigalicami postavljajo vedno na drugo mesto. Vsak dan izvohajo kakšno mesto zanje in nastavljajo steklenice in druge podobne predmete na kraj, kjer so bile prej vžigalice. To delajo zato, da bi v temi stekleno robo prevrnili in si prizadejali škodo.
Vedno in vedno ti premikajo mobiliar. Če prideš zvečer pozno domov, si lahko gotov, da boš našel pisalno mizo tam.
kjer je bila zjutraj omara za obleko. In ko zjutraj odideš in pustiš vedro za smeti pri vratih in gmgalni stol pri oknu, tedaj se boš opolnoči ali tam okrog, ko se vrneš, prav gotovo prekopicnil nad gugalnikom in če se dotiplješ do okna, boš sedel v vedro za smeti. To je zelo neprijetno. A njim ugaja.
Vseeno kam kakšno reč postaviš, še /-mislile se ne bodo, da bi jo tam pustile. Ob prvi dobri priliki jo vzamejo proč in jo postavijo kam drugam. To jim tiči v krvi. In vrhu tega jih veseli, da so na takšen način nizkotne in da človeka jezijo. Rajše bi umrle, kakor da bi opustile te nagajivosti.
Vselej ti bodo pobrale vse stare koščke potiskanih smeti, ki si jih vrgel na tla, in jih skrbno zložilo na mizo, dočim bodo s kakšnimi dragocenimi rokopisi zanetile ogenj v peči. če je med temi koščki kakšna prav posebno stara papirna cunja, ki ti je bolj zoperna kakor vse drugo in bi se je rad odrešil na vse mogoče načine, se boš lahko v tem oziru trudil, kolikor boš hotel, pa ti ne bo nič koristilo; kajti to staro papirno cunjo
Stran 3.
Ptuj
Poroki. V cerkvi sv. Petra in Pavla v Ptuju sta se poročila v nedeljo 11. t. m. Ivan Piricli, tovarnar iz Sv. Lenarta v Slovenskih goricah, sin tukajšnje ugledne družine in Elizabeta Celoti, zasebnica iz Vičave pri Ptuju, hčerka ugledne družine iz ptujske okolice. Poročil ju je župnik don Alfonz Svet. — Isti dan se je vršila poroka čevljarja Franca Volknerja iz Budine in Lucije Belšakove iz Spuhlja. Bilo srečno!
V	Ptuju dobimo tekstilno tovarno. Neka češka tovarna se pogaja z mestno občino za namestitev tekstilne tovarne v bivšem Dominikanskem samostanu. Obra tovati namerava pričeti sredi meseca januarja. V začetku bo zaposlenih okrog 120 oseb. Zadeva je pri banski upravi za odobritev pogodbe, odnosno za podelitev koncesije za ta obrat.
Požar v ptujski okolici. Pred dnevi je v pozni noči zažarelo nebo nad Mestnim vrhom. Požar je izbruhnil v viničariji posestnika Franca Petka. Ogenj se je raz širil s tako naglico, da je bilo stanovanjsko in gospodarsko poslopje v Jiipu v pla menu. Zgorelo je vse do tal, posebno je občutna škoda na poljskih pridelkih ingo spodarskem orodju. Skupna škoda presega 30.000 Din in je krita le deloma z zavarovalnino. Na kak način je nastal požar, še ni pojasnjeno.
Nočna vaška bitka. V nedeljo 11. t. m. v pozni noči je nastal v Prvencih med fanti raznih vasi prepir in pretep, ki se je končal s srdito bitko, pri kateri so obležali trije fantje s težkimi poškodbami.
1	e-žko i anjeni so 23-Ietni Alojz Polanec, posestnika sin, Ignac Repič, istotako 23 let star posestnika sin, oba iz Derstelje pri Sv. Urbanu ter Franc Šabeder, star 21 let, posestnika sin iz Kicarja. Navede-n?„ ranjence so spravili v ptujsko bolnišnico. Uvedena je preiskava. Pri bitki so mladi razgrajači rabili kot orožje nože in sekire.
„ Nezgode in nesreče. V kamnolomu v Žetalah se je ponesrečil 47-letni delavec Ivan Mlinar. Pri delu je padel v 6 metrov globok prepad in dobil na skali smrt nonevarne poškodbe na tilniku. Prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico. Njegovo stanje je zelo nevarno. — 51-letni Tomaž lepuš, posestnik v Zg. Velovlaku, je postal žrtev cestnega karambola. Neki avtomobil ga je podrl na tla, pri čemur je dobil 1 epuš na glavi nevarne poškodbe, da je obležal nezavesten. Spravili so ga v bolnišnico, vendar jo njegovo stanje zelo nevarno.
Kino. V četrtek 15. t. m. ob 20. uri se predvaja film »Titani neba«. V soboto 17. t. m. ob 20. uri in nedeljo 18. t. m. ob
18.30	ih 20.30 uri pa je na vrsti »Grand, Hotel« z Greto Garbo v glavni vlogi.
Pravi vzrok.
Zelo bogat posestnik je imel mršave konje.
»Zakaj so pa tvoji konji tako mršavi, da komaj stoje na nogah?« ga je vprašal sosed.
»Zato, ker se jaz hranim sam, konje pa krmi hlapec.«
bodo spravile vedno znova vsak dan in redno na enako mesto. To jih veseli.
In porabijo več mazila za lase nego šest moških. Če jih obtožiš, da so ti ga izmaknile, se ti lažejo v obraz. Kaj jim je pa mar oni svet? Čisto nič.
Če pustiš zaradi udobnosti ključ v vratih, ga ponesejo k vratarju. To delajo pod ničvredno pretvezo, da hočejo obvarovati našo lastnino pred tatovi, a dejanski delajo tako samo z namenom, da bi moral po ključ po vseh stopnicah spet navzdol, ko se vrneš truden domov.
Neprestano bi postiljale preden si vstal, s čimer te pripravijo ob sladki jutrnji spanec; ko si pa vstal, jih ne vidiš več do naslednjega dne.
Sploh počenjajo vsa prostaštva, ki si jih morejo izmisliti, in to seveda iz najbolj gole hudobije in iz nobenega drugega razloga.
Postrežnice so odmrle za vsa človeška čuvstva.
če bom mogel spraviti v zakonodajno oblast zakonski načrt, ki bi odpravil postrežnice, tedaj storim to prav goto--vo.
Stran 4.
Mariborski »V e č e r n i k« Jutra
V	Mariboru, dne 14. XI. 1934.
A. K. Grin:
Bogastvo
Roman.
Umetnik je vrnil pismo, ne da bi spregovoril besedico in je stopil v vežo. Gospodična Aspinwallova se je med tem približala z vljudnim pozdravom gospodu iz Clevelanda. Taikoj sta bila v živahnem ra-zgovoru in se neprisiljeno pomenkovala o Clevelandu in njegovih prebivalcih. Tujec ji je odgovarjal na vsa vprašanja točno in brez zadrege tudi tedaj, ko sta govorila o Morrisovi rodbini. — Umetnik, ki je stal blizu vhoda in je slišal vsako besedo, je bil vedno bolj in bolj začuden. Zdaj je sledilo odločilno vprašanje:
»Ali vam je mogoče znano, gospod De-graw, katero ime je dal Morris najimlaj-ši hčerki?«
Ne da bi se pomišljal, je rekel:
»Friderika, kakor mi je znano. Tako vsaj so mi povedali, ko sem bil zadnji večer pri njem.«
»Hvala vam, že davno sem hotela to vedeti,« je odgovorila gospodična Aspin-\vaHova. Hotela je pomembno pogledati umetnika — toda ta je že odšel.
XXI.
Kakor omamljen se je vrnil Degraw v svoje stanovanje. Zmaga njegovega tekmeca ga je potrla. Bilo mu je, kakor da
bi namah izgubil ves smisel za življenje; mehanično je vzel zdaj to zdaj ono stvar v roke ter jo začel ravnodušno odlagati. Le pogled na sliko signorine, ki je zrla v nespremenjeni krasoti vanj iz okvira, ga je za nekaj časa vzbudil iz otopelosti. Čutil je, da potrebuje okrep čila; pristopil je k omari in v polmraku otipal steklenico. Ko jo je vzel v. roke, je zapazil v svoje veliko začudenje, da je prazna.
Ker jo je šele zjutraj napolnil, se mu je zdelo to seveda sumljivo. Ozrl se je po sobi, da zapazi mogoče še kako drugo sled, da se je kdo v njegovi odsotnosti .splazil v njegovo jsobo. Toda vse je bilo kakor navadno. ~
Kdo pač je mogel izpiti vino? Gospodar ali gospodinja — smešno! Služkinja je poosebljena poštenost. Bil je nedvomno tujec.
Toda čemu si še beliti glavo; slednjič je vendar vseeno, kakor tudi vse drugo. Hotel je spati, da pozabi na svet in življenje. Trkanje na vrata ga je prestrašilo. Nekdo je zahteval vstop, in sicer z veliko nestrpnostjo.
Bilo je že temno, da Degraw pri odpiranju vrat ni mogel došleca takoj spoznati, šele v naslednjem trenutku je' vzkliknil ves vzradoščen in ga pozdravil z največjo prisrčnostjo.
»Ali je mogoče — gospod Gryce!«
»V lastni osebi, veseli me, da vas najdem zdravega.«
Umetnik se je nasmehnil in hitro prižgal svetilko.
»Ne morem vam povedati, kaiko me veseli, da ste tu. Kako ste mogli slutiti, da vas želim tako silno? Pravkar sem premišljeval, ali naj pokličem na pomoč vas aliByrda. Ogromno breme se mi je odvalilo od srca. Ali ste vedeli, da ste tu tako potrebni?«
»Najboljši dokaz je, da sem tukaj. Za zabavo se ne vozim po svetu, to mi ne dovoli moje zdravje.«
»Potem je detektiv, ki se nahaja tukaj, brzojavil po vas?«
»Seveda.«
»To mi je zelo všeč; ne prisodil bi mu tega. Poglejte le prazno steklenico, nekdo je izpil moje vino, sicer bi vam ponudil kozarec v okrepčilo.«
»Kdo je to napravil?«
»Ne vem.«
Gryce se je pribliižal kaminu; že nekaj časa je bil obrnjen tja njegov pogled.
»Kako je to, da je pepel tako vlažen?«
»Kako? Ali mislite, da je kdo izlil moje vino v pepel?«
»Ako ne bi imel trganja v udih, bi rad poduhal; toda ne morem se pripogniti tako globoko.«
»Hočem to storiti sam,« je odvrnil umetnik, pokleknil pred kamin in poduhal pepel. Začuden se je zopet dvignil.
»Moje vino so izlili v kamin, to je jasno, toda zelo čudno!«
Gryce je zmajal z glavo in ga pogledal.
»Ali imate okno odprto?«
»Da, navadno.«
»Nekdo je skočil iz sobe skozi okno.«
»Kako vam je to znano?«
»Tukaj na vzglavju zofe je odtis noge. Od tukaj je skočil na trato. To dokazuje tudi odlomljena trsna vejica. Ako bi ne bilo tako temno, bi opazili še kake druge sledove.«
Stopil je od okna in se ozrl po sobi. Naenkrat je vzkliknil iznenaden. Pod stolom je ležal majhen, svetel predmet, ki ga je Gryce dvignil in ga smehljaje pokazal umetniku.
»Znak tajnega policista; zdaj vsaj vemo, kdo vas je obiskal. Nihče drug kakor moj tovariš.«
Umetnik se je oziral na steklenico in na kamin ter je postal bled.
»Ako imate prav, mi je njegov obisk najbrž rešil življenje. Svaril me je pred ljubosumnostjo pustolovca, od katerega mi grozi nevarnost. Brez dvoma vam je znano, da je drugi Degraw tu, pri katerem se vaš opis tako ujema kakor nekoč pri meni. Ima temne lase, sive oči, prijetno vedenje in je bil v New Yorku.-Z ozirom na priporočila iz Clevelanda ga je gospodična Aspinwallova gostoljubno sprejela. Takoj je začel dvoriti signorini Valdijevi, ki se imenuje prav za prav Jenny Rogersova.«
(Se bo nadaljevalo.)
Sokolstvo
Iz jezdnega odseka sokolske župe. Jutri, v četrtek bo predaval ob 20. v župni pisarni br. Matko Kumer o konju. Predavanja naj se udeleže vsi člani jezdnega odseka in prijatelji jahalnega športa. Zdravo! Načelnik.
Šport
Okrožni odbor LNP, službeno. V nedeljo 18. tm. bodo naslednje tekme: V Mariboru na igrišču ISSK Maribora prvenstvena tekma ISSK Maribor rezerva: SK Železničar rezerva. Službujoči odbornik g. Selinšek. Ob 14.30 igrišče ISSK Maribora ob 14.30 prvenstvena tekma ISSK Maribor I.:SK Železničar I. Službujoči odbornik g. Ošlak. V Čakovcu ob
14.30	na igrišču Čakovečkega SK prvenstvena tekma Cakovečki SK:SK Ilirija. Službujoči odbornik g. prof. Jelašič. V Murski Soboti ob 14.30 prvenstvena tekma SK Mura: SK Gradjanski. Službujoči odbornik g. Horvat. V Ptuju na igrišču SK Drave ob 14.30 prvenstvena tekma SK Drava:SK Ptuj. Službujoči odbornik g. Pogačnik. Tajnik.
Boj proti motornim čolnom
Benetke se pritožujejo, da jim dela moderni promet vedno večjo škodo. Vsi stavbniki zahtevajo, naj se ustavi po kanalih promet z motornimi čolni, posebno po Canale Grande. Odbor arhitektov je proučil stanje poslopij ob kanalu in izjavil, da motorni promet resno ograža vsa poslopja. In stari Benečani se že tolažijo, da bodo kmalu zopet zagledali svoje dra ge gondole, ki je z njimi tesno združena romantika Benetk. Zdaj imajo Benetke 800 motornih čolnov, ki neprestano švigajo po kanalih. Strokovnjaki so prišli do prepričanja, da trpe poslopja zlasti ob glavnem kanalu občutno škodo, ker delajo motorni čolni valove, ki butajo ob stene. Niti megla, niti zob časa nista napravila po mnenju arhitektov skozi stoletja toliko Šikode, kakor motorni promet v 40 letih. Odbor arhitektov je tudi mnenja, da morajo dobiti vse privatne palače nove temelje, za kar najbrž ne bo denarja, ker bi bili stroški zelo visoki. Pet javnih poslopij so že popravili, in sicer palačo Conner, palačo Camerlenghi, ki so jo popravljali 7 let, poštno poslopje, palačo Ca d’ Oro, zdaj muzej, in palačo Pescare, zdaj moderna galerija slik. Ce bi hoteli popraviti vse ogrožene palače, bi rabili več milijonov lir.
iDominiaite f«s CMD
Narodni teden proti pod-ganam
V	ponedeljek 5. tm. se je pričel v Angliji narodni teden proti podganam, kakor imenujejo Angleži sistematično po-končevanje podgan in mili. Navzlic dozdevno smešnemu značaju, je podganji problem eden najvažnejših v Angliji, kjer imajo nad 50 milijonov podgan. Podgane in miši so se vgnezdile v vseh hišah v mestih in na kmetih. Po cenitvi siraTho masa Hordera napravi ta golazen vsako leto v Angliji v našem denarju za 20 milijard škode. Podgane požto mnogo več, kakor porabi angleška armada na kopnem, na morju in v zraku. One glodajo temelje poslopij, uničujejo kanalizacijo in domače živali, za njihovo zatiranje se porabi znaten del narodnih dohodkov. Podgan ni mogoče v Angliji niti pregnati, niti iztrebiti, ker jih neprestano dovažajo veliki parniki. Proučevanje podganjega življenja je pokazalo, da potuje ta golazen več sto kilometrov daleč, da se naseli zlasti v velikih mestih. V Londonu jih je bilo največ leta 1904, ko so napovedale Londončanom vojno. Iz pristanišča so romali milijoni podgan po glavnih ulicah v City cele noči. Vsa dosedanja sredstva proti njim so se izkazala za nezadostna, kajti podgane so zelo inteligentne. Nevarnost slutijo in žrtvu jejo tudi svoje življenje, da posvare druge. V zadnjem času jih pokončavajo z močnim strupom, deloma pa s strupenimi plini. V njihovih gnezdih z uspehom rabijo kyanid. V narodnem tednu hočejo Angleži pokončati najmanj 10,000.000 teh škodljivih glodavcev.
Človeška sreča v ječi
IZ ŽIVLJENJA POSLEDNJEGA MADŽARSKEGA RAZBOJNIKA.
Te dni so pokopali na nekem pokopa- ker so minili stari dobri časi. Obljubil mu
iišču zadnjega junaka madžarske razbojniške romantike Lilija Petyja. Pety je umrl v starosti 86. let in je preživel 59 let za temnimi zidovi ter je pripada! tolpi razbojniškega poglavarja Jožka Savanyja. Štirinajstkrat se je razbojnik Pety krvavo boril z orožniki na življenje in smrt,
Pety je bil v svoji mladosti pastir ir. je že takrat pomagal potepuhom pri njihovem begu. Ko ga je znani razbojniški po glavar Savany poklical v svojo četo, je kmalu napredoval. Bil je kremenit in kar mu je bilo naročeno, to je storil, če tudi za ceno svojega življenja. Nikdar v svojem življenju pa ni prelil krvi človeka. Ropal je bogataše in s plenom čestokrat obdaroval siromake. Razbojnika Petyja je pravici v roke izročila njegova ljubica. Leta 1930. je prestal zadnjo kazen. Pri slovesu je jokaje dejal ravnatelju kaznilnice, da ne more prenašati svobode, da ne bo mogel živeti med svetom,
je, da se bo kmalu vrnil nazaj v z.apor.
Razbojnik Pety je ostal zvest svoji dani besedi. Kmalu po odpustu iz kaznilnice je ukradel nekemu gospodu zimsko suknjo in se nato sam javil orožnikom. Pri razpravi je milo prosil sodnike, naj ga čim strožje obsodijo. Dejal je celo, da si bo končal življenje, če ga ne za-pro. Ko ga je sodišče obsodilo na 4 leta v prisilno delavnico, ni našel Pety dovolj besedi, da bi se zahvalil »dobrim« sodnikom. V prisilni delavnici je umrl in so ga na zadnji poti spremili sami kaznjenci, nesvobodni ljudje, ki jih je razbojnik Pety na svoja stara leta tako iskreno ljubil.
Da ne bodo ljudje mislili . . .
Žena vojnega dobičkarja pravi v Niz-zi svojemu možu:
»Toda, prosim te, Maks, nikar ne ogleduj tako vsega, sicer bodo ljudje mislili, da sva prvič v Nizzi.«
Razno
Kako sade Američani drevje.
Predsednik Roosevelt je sklenil pogozditi prostrane teritorije Zedinjenih držav. Američani delajo vse po ameri-kansko in so znašli tudi stroje za sajenje mladih drevesc. S temi stroji sadijo sadike, ki dobe obenem potrebno gnojilo in vodo. Tak stroj zasadi na dan približno 10.000 sadik.
Mati in sinček.
Mati prigovarja sinčku: Pozno je že, pojdi spat poglej, tudi piške so že šle spat.
Sinko: Prav praviš, mamica, toda tudi koklja je šla z njimi spat.
Nesrečen mož.
»Pomisli, šofer me je spravil v nesrečo.«
»Kaj, ti je ugrabil ženo?«
»Kaj še, odpeljal se je z n&šo kuharico in zdaj kuha moja žena sama.«
4 PERNICE
14 kg žime d 25 Din, 1 usnjene stole a 70 Din, jedilna miza 120 Din, postelje z žičnimi madracami a 230, stoli Biedier mcier a 50, spalnica, moderna, iz trdega lesa, jedilnica, rjuhe, preproge 2x3 m. Koroška cesta 3.	4666
T. SOKLIČ p)
’ * Jgfcsan
u Zastopnike sprejmem
ČRKO-, SOBO-SLIKARSTVO IN PLESKARSTVO
poceni in fino zopet izvršuje hitro Franc Ambrožič, Taborska ul. 8, nasproti nove hiše Rečnik.	4660
Posest
KUPIM HIŠICO
ali vzamem v najem stanovanje, 2—3 sobe voda, elektrika in vrt zaželjeno. Ponudbe pod »Točen plačnik« na upravo »Večerniki*. 4653
Prodam
Stanovanie
POZOR!
Pred snegom še mora imeti vsaka hiša streho in žlebove v redu. To preskrbi po konkurenčni ceni najboljše dobro znano kleparstvo Antdna Romiha v Mariboru, Slovenska ul. 28, ki se toplo priporoča vsem gg. hišnim posestnikom-4655
Lokal
saaa=s=s=s-sssBa=s*
GOSTILNO ,ROTOVŽ«
Rotovški trg 8, oddam v najem. Vicel.	4664
VELIK LOKAL
za skladišče, mirno delavnico ali pisarno oddam v najem. Vicel, Gosposka ul. 5-	4663
SPREJMEM DVA GOSPODA
na hrano in stanovanje, even-tuelno tudi gospodično. Fran-kopanova ulica 23, pritličje.  	4661	________
STANOVANJE
oddam s 1- decembrom. Studenci, Jurčičeva ul. 17. 4654
Sluibo dobi
ZAKONCA BREZ OTROK
sprejmem za hišnika. Gosposka ul. 5.	4642
UČENKO ZA KUHINJO
sprejme takoj restavracija »Novi svet«, Maribor. Jurčičeva ulica 7.	4656
Soomnite se CMD
NOVA SPALNICA
iz mehkega lesa 1070, trda spalnica, kompletna 1800 Din,
Alpaka jedilni pribor poccni naprodaj. Franc Furman, Studenci, Aleksandrova cesta 5.
4658
Sobo odda
OPREMLJENO SOBO
s posebnim vhodom poceni od dam. Frankopanova ul. 14-1,
vrata 6-	4689_________________________
Presetitveno naznanilo!
Podpisani si dovoljujem vljudno naznaniti, da sem preložil svojo
zlatarsko in juvelirsko delavnico
iz Dr. Rozinove ulice 12 v Stolno ulico 2 poleg modistnega salona moje žene M. Jahn. Moja delavnica je urejena za specijalno predelavo briljantnega nakita ter vseh v mojo stroko spadajočih del.
Priporočam se cenj. občinstvu
AVGUST JAHN, zlatar in juvellr
Maribor, Stolna ulica 2.
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik Izdajatelja in urednik: RA DIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru.