PROLETAREC JE DELAVSKI LIST » ZA MISLEČE ClTATELJE PROLETAREC . Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BIJREAU 6T.—NO. 1970. t«l*fW M IK< Mi .lui MllM, Dn. I, IM7. mt Om pw* Wfie« »t Cbkut, HI.. um4mr |W Act rf Io«|.«m o« Marck 1. Ml*. CIIICAGO 23, ILL., 13. JUNIJA (June 13), 1945 fuhlinhej Weekly at 2801 S. Lawndul« Ave. •i« LETO—VOL. XL» LT. GEN. AC HILLES STARACE. bivši tajnik fašistične stranke v Italiji, je plačal sa svoje zločine s smrtjo. Ko so Mussolinija, njegovo ljubico ter še nekoga drugega obesili sa pete, so Staraceja prisilili, da jih je potipal, potem so tudi njega takoj obsodili v smrt in oddali vanj salvo. Vloga Beneševe aške novi Evropi LE ŠTIRI POLITIČNE STRANKE DOVOLJENE. -OSLONITEV NA SOVJETSKO UNIJO POPOLNA. -SOVAŠLKA SEDAJ ENAKOPRAVNA S ČEŠKO. -DRŽAVA V VRTINCU SOCIALNEGA PREOBRATA Čchoslovaška je imela takoj kler je bila Nemčija šibka, čim po ustanovitvi v Evropi in tudi pa ji je prišel Hitler na krmilo, v mednarodnem svetu zelo va- so se napram njim ohladili- So- žno vlogo. Pomagal ji je k temu vjetska unija je v tisti krizi vse- visok intelektualni nivo češke- skozi trdila, da bi branila Čeho- ga naroda in pa njen predsednik intelektualec Tomaž Masa-ryk ter njegova desna roka Edvard Beneš. Vrh tega je bila Češka že v bivši Avstriji visoko razvita industrialna dežela, da je tudi gospodarsko veliko pomenila. Protcktorat Francijc slovaško, ako bi bila Francija ostala zvesta pogodbi, ki je določala, da stopi sovjetska armada v bran Čehoslovaške le, ako stori isto tudi francoska armada. Tem zavratnim diplomatič-nim spletkam je Moskva v poletju 1939 zaigrala s svojo čudno dvajsetletno prijateljsko Vendar pa je morala biti vz-' pogodbo s Hitlerjem, ki jo je lic svoji kulturni in ekonomski slednji prelomil dve leti pozne-višini navezana na nekoga. Ta- je z invazijo v Rusijo, ko je prišla že takoj po ustanovitvi pod francosko sfero vpli- Cehl zaupanje v va Francija in Anglija sta te- zapadne sile daj delovali priličnno vzajemno Predsednik Beneš je postal v in vse je šlo gladko do prihoda teh diplomaticmh kupčijah med Hitlerja na krmilo Nemčije. velesilami človek brez domovi- . .. .. ... 4. r ... ne. Slovaško je Hitler oklical Vzlic podloznosti Franciji pa, „ . . . . ... u d • i j za "samostojno državo tn na sta Masarvk in Benes dala svo- ..... j i . i . i , . .. 4 .... . .• • . , vlado ji je posadil klerikalce, ki ji deželi tolikšno individual-i .. .J ^ v , . . J . , , ... .. so ji krmarili dokler je ni osvo- nost, da je posebno diplomati- , . , , J . J r r hodila rdeča armada, Češko in čno povsem neodvisno nastopala. Tako se je Beneš v društvu narodov v Ženevi zelo uveljavil in dobil je sloves prvovrstnega svetovnega državnika. Ko je postal v tej ligi zastopnik Sovjetske unije Maksim Litvinov, sta bila skupno z Benešem naj-odločnejša zagovornika kolektivne zaščite in oba sta zabijala francoskim in angleškim diplomatom v glavo, da če ta princip zavržejo, bo Evropa i o nato še ostali svet znova v ognju. Apeli na gluha ušesa Zastopniki Pariza in Londona,so ju poslušali in se muzali. Nanfiesto za IcoTektivno varnost so se odločili za "apizanje". Tako sta bila deležna Mussolini in Hitler le nekaj graje, a drugače pa sta žela koncesije in tudi v izsiljevanju sta izborno uspevala. Mussolini n. pr. v Grčiji, Albaniji in Etiopiji, Hitler pa v Avstriji in nato na Čehoslovaške m V jeseni bo sedem let, od kar sta angleški premier Cham-berlain in predsednik takratne francoske vlade na sestanku v Monnkovem žrtvovala Čehoslo-vaško Hitlerju, "zato, da s tem zavarujeta mir v Evropi" Moravsko pa proglasil za nacijski "protcktorat". V Londonu in v Parizu so godrnjali, nekaj tudi v VVashingtonu. drugače pa je Hitler ne Češkem in Slovaškem lahko svobodno nastopal. Sele ko se je svetovna vojna št. II dodobra razvila, so v Londonu rekli, da pogodba med Nemčijo in Anglijo (pod Chamber-lainom) glede delitve mej Čehoslovaške več ne velja. Ampak Beneš in njegov minister vnanjih zadev Masaryk »sin pokojnega Tomaža Masary-(Nadaljevanje na 5. strani.) Evropa ni z našim "arzenalom" demokracije" nič kaj zadovoljna Torij/ v Angliji suši ja jo, da le ako oni ostanejo na krmilu, sme Velika Britanija upati na nadaljno pomoč Zed. držav. V trditvi, da je ameriška vlada bolj torijska kakor je sedaj angleška, ne pretiravajo. T udi to je res, da naša vlada pod Trumanom pomaga Churchillovi vnanji politiki še veliko bolj kot pa je pod Rooseveltom. Pravzaprav ima od Roose-veltove smrti dalje Anglija vso iniciativo in Zed. dr-žae ji le pritrjujejo. Tako imamo na eni strani Anglijo, ki ima Zed. države na svoji strani, in na drugi Sovjetsko unijo. Dva bloka, dve ideologiji, dvoje nasprotujočih si interesov. V Italiji je "vrgla" Mussolinija ameriška diplomacija in nato smo to nam sovražno državo proglasili za "sobojevnico". Tako je ta "arzenal demo-kracije" otel fašistično dinastijo in privilegije cerkvi, vajeti nad Italijo pa izročil Angležem. Angleži so vzeli Italiji njene kolonije, a v "nagrado" ji "rešujejo" $ pomočjo ameriške vlade Trst in Gorico. Grčijo smo "oteli" pred boljševizmom in "troc-kizmom", zato da se bo fašistični kralj, ki ga Grki sicer ne marajo, laltko znova povrnil na prestol. In da bodo Grki vedeli, kdo jim maže kruh z maslom, smo jim dokazali, da dobe relif le, ako se pokore taki vladi, kakoršno jim odobri London s pritrditvijo Washingtona. V Belgiji skušamo obvarovati premoč plutokra-cije in kralju Leopoldu pomagati nazaj na prestol. Odbor belgijske socialistične stranke je minuli teden soglasno sklenil, da je proti njegovi vrnitvi in ob enem, da je za sodelovanje s komunisti. Sovjetski vrhovni poveljnik v Nemčiji maršal Žukov je minulo nedeljo izdal dekret, s katerim dovoljuje v tistem delu Nemčije, ki ga je okupirala rdeča armada obnovitev PROTIFAŠISTIČNIH strank in delavskih unij. To pomeni predvsem obnovitev social-demokratske in komunistične stranke. Enako politiko vodi Rusija v svojem delu Avstrije. An* gleško in ameriško poveljstvo pa naobratno ne dovoljuje v svojem delu Nemčije in Avstrije nikakršnih političnih strank in unij. To je razumljivo, kajti naša vnanja in notranja politika je delavskim strankam nasprotna, druge pa so bile v Nemčiji fašistične in bi ne izgledalo kdo ve kako demokratično, ako bi jih ji spet dovolili. Boj je torej bistveno razrednega značaja: za ohranitev kapitalizma na eni strani in za socializem na drugi. O demokraciji in o 'arzenalu demokracije' pa govore oboji, vsaka stran po svoje. Ljudstvo v Evropi ie v splošnem s tistimi, ki so ne samo za demokracijo ampak tudi za socializem ob enem. Vojna v Evropa stala našo armado do dneva zmage 89,477 življenj Od G. junija 1944, ko se je pričela zavezniška itivuzija v Francijo, pu do nemške kapitulacije 9. maia to leto so znašale ameriške izgube v 337 dneh borbe 514.534 mož, ali 1,527 na dan. Ubitih je bilo K9,477, 367,180 ranjenih in 57.877 pogrešunih. Skupne izgube drugih zaveznikov (Angležev, Kanadčanov, Francozov in Poljakov) so znašale v istih dnevih v vojni na zapadni fronti 252,433 mož. Izmed angleških in kanadskih vojakov je bilo 39,599 ubitih, 126,-145 ranjenih in 18,368 pogrešanih Francoske izgube znašajo od lanskega 6. junija do letošnjegu Vprašanje Trsta začasno Anglije \\ v rt rešeno po volji PRITISK ZAVEZNIŠKEGA VOJNEGA POVELJSTVA NA TITA TOLIKŠEN, DA SE JE MORAL UMAKNITI. - AMERIŠKA DIPLOMACIJA POTEGNILA Z ITALIJO. JUGOSLAVIJA VZTRAJA PRI SVOJIH ZAHTEVAH Ko so ameriški neuradni diplomati ala newyorški nadškof Spellman i/poslovali "strmo-glavljenje" Mussolinija in pritegnili Italijo v zavezniški krog, smo v tem listu pisali, da ta di-plomatična trenja ne obetajo bodočnosti slovenskega Primor- ja nič dobrega. 9. junija 11.080 ubitih. 45,966 (it.s|a |)ravi*imsti ,e na papirju , ranjenih in 4,201 pogrešanih. ReWi smo ob enem da dočim | Poljske čete na zapadni fron-|so Slovenci imeli na mirovni ti so izgubile v tem času 5,593 konfcrenci v prejšnji vojni saj moz. Izmed njih je bilo 1,189 Woodrowa Wilsona na svoji ubitih, 1.02S ranjenih tr. 375 slr;im nimain v v,afli 7f>_ pogrešanih. Nemške izgube so bile seveda veliko večje, posebno vsled silne premoči zavezniškega letalstva in opreme. Ukrajinske izgube Ukrajina je bila v nemški invaziji in v bitkah na njeni zemlji silovito prizadeta. List "Rdeča zvezda" našteva, da je bilo v vojni ubitih v Ukrajini med t civilnim prebivalstvom 2,500,-000 ljudi, dalje je bilo ubitih 1,500,000 mož ukrajinske armade, in tri milijone Ukrajincev delo v Nemčijo. Ena tretjina ukrajinskega prebivalstva je bila brez strehe. Materijalna škoda v .Ukrajini je cenjena na sto milijard dolarjev. Vračanje vojnih ujetnikov, beguncev in osvobojencev iz koncentracijskih kemp združeno s težavami zan/e in za vlade Naciji so bili nagnali v Nem- žive. jc sedaj svobodna. To se iijo iz vse okupirane Evrope pravi, nacijskih bičev se je o- milijone moških in žensk na prortila. A prišle so zanjo dru-i nih vesti in podatkov ugotovila, prisilno delo. Vrh tega so po- ge težave Prometna sredstva v1 da je zdravstveno stanje jugo- j strani, nimajo sedaj v vladi Ze-dinjenih držav nikogar, ki jim bi bil naklonjen, in tudi v angleški vladi ne. Samo na vlado Sovjetske unije se jim je zanesti, ki pa tudi ne zmore vsega, posebni tam ne, kjer so kraje okupirale angleške in ameriške čete V VVishingtonu, v Londonu in v Moskvi vedo, da je bila Sloveniji v prejšnji vojni storjena velika krivica, kar je potrdil posebno predsednik Wil-son, ki se je osamljeno boril proti tajnim pogodbam, s katerimi so Angleži in Francozi ob-pa je bilo šiloma odvedenih na {ljubili Italiji v nagrado za prelom zveze z Avstro-Ogrsko in Nemčijo jugoslovansko, predvsem slovensko Primorje in pa razne ekonomske koncesije na Balkanu in v Afriki. VVilson je takrat poudarjal svoje načelo samoodločevanja narodov, skliceval se je na svojih 14 točk, ki sta jih odobrili tudi angleška in francoska vlada. toda ostale so le na papirju. Njegova zahteva za odpravo tajnih pogodb in tajne diploma-ril jih je glad. nacijski in kviz- cije je bila sprejeta in takoj na-lingški teror in bolezni. In do- :' — movi, kakšni so! Vsi oplenjeni, razkopani in zanemarjeni. A marsikje niti domov ni več. Tam kjer so stali so sedaj razvaline in pogorišča. Radio Beograd je nedavno poročal. da so naciji odvedli iz Jugoslavije na prisilno delo ali pa v jetništvo v Nemčijo nad 300 tisoč ljudi. Toliko so jih namreč vzeli s silo, veliko pa so jih pridobili "prostovoljno". Vlada v Beogradu je iz raz V Braziliji bodo volili predsednika Prve predsedniške volitve v" Braziliji po petnajst letih se bodo vršile 2. decembra to leto. to pozabljena. V sedanji vojni vidimo še celo več tajne diplomacije, kakor je je bilo v prejšnji in nikjer nobenega VVilsona, ki bi se boril proti nji. Zaupanje napačni 'demokraciji* Ko so nekateri med Slovenci v tej deželi klicali, da zaupajmo ameriški "demokraciji", namreč ameriški vladi, smo v tem listu rekli, da so taki klici zavajanje, kajti ameriška vlada je le nadaljevanje prejšnjih vlad in vodi enako staro opor-tunistično, čestokrat protidemo-kratično vnanjo politiko, kakor jo je v prošlosti, vzlic temu, da so v prejšnji vojni valovela po svetu VVilsonova demokratična gesla, v sedanji pa so orili po njemu proglasi pokojnega predsednica Roosevelta in angleškega premierja Churchilla Le Stalin se jih ne poslužuje, pa mu velik del evropskega ljudstva vendarle še najbolj zaupa. Kai bo Angliji Trst? Cemu se je Anglija toliko zavzela. da hoče zagbspodariti nad Trstom za vsako ceno? In čemu ji ameriška vlada gre pri tem toliko na roko? ' V Londonu pojasnujejo, da je Trst potreben Avstriji, Čehoslo-vaški in sploh vsi centralni Evropi- Dobro. Jugoslavija temu ne oporeka in prav gotovo je, da bi Trst pod njeno oblastjo veliko bolj služil deželam centralne Evrope kot pa bo pod Angleži in Italijo. Angleži sicer ne taje, da je Primorska po večini prebival- 'Nadalievanje na S. strani.) slali tja na stotisoče francoskih, sovjetskih, jugoslovanskih, poljskih in drugih vojakov, ki so jih ujeli v bitkah vsi Evropi so iz reda. In tako se potikajo po Nemčiji velike mnojice teh revežev, ki bi radi slovanskih internirancev in jetnikov v Nemčiji in Avstriji obupno. Ko so bili osvobojeni, so Poleg teh pa so polovili na busov, ne voz, ki jih bi hoteli stotisoče "nezanesljivih", proti- ali rr.jgli odpeljati proti njiho- nacijskih ljudi, Židov, sociali- vemu domu. stov in komunistov, s katerimi Povsod pa jih čakajo nove te- so polnili koncentracijske kem- zave in nadaljna razočaranja, pe i pa peči, v kalerih so jih člani družin so sedaj raztepeni upepeljevali. kdo ve kje! Mnogi izmed njih Vsa ta masa. kolikor je ostalo i se ne bodo več povrnili. Pomo- odpotovali, pa ni ne vlakov, ne j jim zavezniške vojaške avtori tete dale hrane in gladni ljudje so jo slastno použili. Mnogi so potem zboleli in umrli. Beograd zelo graja tiste, ki niso stvari boljše preudarili in pa ker niso bolj poskrbeli za zdravila in transportiranje teh revežev proti domu. Vojni dobičkarji za odpravo vsake kontrole Vojni dobičkarji so v ofenzi- j globo, ali pa le z "grajo" iz ust in drugim špekulantom, ki si ki pa se večini zde sedaj ie ne- vi. "Proč s subvencijami produ- "strogega sodnika". ?rdaj kupiti)« dobičke v tako potrebne. Obe pa sta za trajna Pred posebno kongresno ko- ogromnem obsegu ko« šc nikdar' "reguliranje" delavcev in obe misijo so bili zasliševani razni doslej nikier na svetu faktorji za in proti populjenju Mi nismo nikdar verjeli zago-še tistih malo zob, ki jih OPA tovilu pokojnega predsednika še Ima. Bilo je očitno, da je Roosevelta. da v tej vojni ne bo OPA v defenzivi, kajti senator- verižnikov na stroške krvi na-zaslombo. Na stotine važnih ji in kongresniki so večinoma Ših vojakov in srag delavcev v mest v vladnih uradih imajo sami iz hizniških krogov. Ali pa tovarnah in majnah. in da nc bo Be- njihovi ljudje- Marsikak sodnik so kot odvetniki bili v službi novih vojnih milijonarjev, kaneš je moral oditi s Hradčanov jim le naklonjen. In justični a- biznisa in velkh korporacj in so kršni so rasli iz prejšnje vojne v Pragi v "prostovoljno" pre- paral ie tako urejen, da je zlo- jim vsled tega tudi sedaj nji- kot gohe po dežju, V ameriškem subvencijami produ centom! Proč z uradom za u-pravljanje cen (OPO), ven z vsemi drugimi vladnimi regulacijami, ki ovirajo privatni biz-nis!" V kongresu imajo ogromno činccni, ki tc odirajo "legalno",; hov! prejšnji klijenti veliko bli- kapitalističnem svetu je take nemogoče priti do živega. A če žje ko4 pa masa, ki jih je izvo- ohljuhc nemogoče držati zato. ,i,a* ker ameriško ljudstvo nima v Redki so poslanci in senator- kongresu drugega kot dve kapi- gnanstvo. Mir, ki sta ga zasnovali s Hitlerjem angleška in francoska vlada pa je bil le kratek odmor. Čehi so v tistem mešetarenju ........._ poznali, da so bili Angleži injžencu mogoče krivdo dokazati, gnati v bni za maso konsumen- steni ivoMmi odiranja i ia* I svoje najboljše orožje — samo-' Francozi njihni prijatelji le do-'pa je kaznovan z malenkostno tov proti vojnim dobičkarjem časnimi vladnimi regulacijami. I stojno delavsko politično akcijo. / se prosekutorjem le posreči iz 'akniti Me kako legalistično proti zvišaniu mezde garačem v industriji in v majnah, ker bi to povzročilo "inflacijo". A v rcsnici nas pehaio vanjo dobičkarji in špekulanti. Predsednik Truman je izjavil, da lestvica "malega jekla" za zvišavanjc mezde ostane v veljavi. A kongresniki pa si hočejo svoio povišati kar za sto odstotkov! Dvojna mera. seveda- To pa radi tega. ker organizirano de- 'tehnikalijo", po kateri jc obto- ji, ki se bi znali in hoteli po- talistični stranki. Obe sta za si-!lav*tvo v tei deželi zametava S svojimi nalogami in aktivnostmi moramo dalje, neglede na ovire Letošnji "Majski glas'' je sedaj ves razposlan. Čitatelji poročajo, da je dobro urejen in vsebina vredna namenu, kateremu je posvečena, namreč jubileju 40-letnice Proletarca. Papir, na katerega smo morali dolgo čakati, je najfinejši, in po premaga-nju vseh ovir smo se oddahnili, češ, "končno vendarle! Majski glas je tu!" « Filip Godina je minuli teden ha neki naši seji dojal: "V jeseni bo še slabše. Glejte, da z delom za Am. druž. koledar takoj pričnete/ Tiskarna, v kateri tiskamo Proletarca, bi morala dobiti vagon neke vrste papirja ie v pričetku aprila. Pa ga še sedaj ni. In tako mora uprava tiskarne moledovati zanj po kosih, kjer ga že dobi. Tudi v sosedna mesta mora ponj, če hoče ustrezati odjemalcem. Torej, da ne bo zamud s koledarjem, kakor smo jih imeli z Majskim glasom, bo treba na delo posebno sotrudnikom dva meseca prej kot običajno— namreč septembra in oktobra, namesto šele novembra. Nam v oviro niso samo težave glede dobave papirja in takih reči, ampak še bolj podražitve, ki so tolikšne, da moramo delati za ceno, ki smo jo dali Majskemu glasu, zastonj. Ako ne bi bilo oglaševalcev, ki so nam pomagali, bi Majskega glata letos sploh izdati ne mogli. Toda "vojna je vojna" in kakor zmagujejo naši fantje na svojih frontah, tako zmagujemo mi na "domači fronti'. Letos torej je jubilejno leto Proletarca. štiride-setletnico praznuje. Rekli smo, da naj se vsi zavzamemo za njegovo razširjenje. Vsakdo, ki mu je ta list ljub, naj se potrudi dobiti letos saj enega novega naročnika. Naj ne o%tane le pri besedah. Prav zares, zavze-mimo se itevilo njegovih naročnikov saj podvojiti! PROLETAREC LIST ZA INTERESE t» j.»-AVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. lafej« Ji^MtBika Dcltfib Tukovn« Drvšb«, CHicago, III GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NA&OCNINA v Zedin jenih drtavan xa colo leto $3.00; ra pol IcU $1.7»; ta četrt letu $1.00. inoiecnstvo: sa celo leto $3.60; za pol IcU $2.00. Vai rokopisi in oglasi morajo biti ▼ našem uradu najpotneje do pondeljka popoldne sa priobčite v v številki tekočega tedna. PROLETAREC Fubliahed Wednesday by the Jugoslav Workmen> Tublishing Čo- lne. EsUblished 100«. Editor........... Business Manager. .........................Frank ZaiU .......................Charlea Pogorele« 8UBSCRIPTION RATES: Jnited States: One Ye*r $3.00; Si* Months $1.75; Three Montha $1.00 Fortign Countries, One Year $3.50; Si* Months $2.00. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROCKWELL 2864 "Zmaga delavske stranke bi bila za Anglijo največja poguba" (Churchill) Da, verjemite ali ne, Anglija je danes v večji nevarnosti kot pa je bila kdaj med vojno. Kajti sedaj ji preti sovražnik od znotraj. Prej jc stegoval roke po nji le od zunaj. Ta sovražnik Velike Britanije, ki je trdnjava demokracije, je socializem. Tako je ugotovil sam veliki VVinston Churchill, oboževani vodja Anglije skozi vojno, iz katere jo je v Evropi srečno otel, sedaj pa se postavil na čelo borbe, da odbije od nje tudi "socialistično nevarnost". V tej trdnjavi demokracije bodo imeli namreč dne 5. julija parlamentarne volitve, prve po desetih letih. Glavni stranki, med katerima se gre za prvenstvo, sta torijska in delavska. Prva ima v sedanji (že razpuščenil zbornici veliko večino. Na drugem mestu je delavska stranka, ki je imela že veliko več 4>oslancev kot v sedanji zbornici in zaveda se, da bo dobila prej ali slej večino v državi To pa bi bilo za Anglijo največja nesreča. Ne samo nesreča, ampak katastrofa. Tako trdi Churchill. Demokracija bi iz Anglije izginila neznano kam, kakor megla. Civilne svobodšči-ne bi bile odpravljene in nad ljudstvom bi zavihtel svoj totalitarni bič gestapo. Kajti socializem in demokracija, to dvoje nikakor ne gre skupaj, pravi veliki orator, ki pa je pri tem čisto prezrl, da vlada nad Indijo in ogromnim delom ostalega imperija Velike Britanije popolnoma nedemokratično. Tiste v Indiji in v kolonijah, ki zahtevajo civilne svobodščine, pošilja hladiti njihovo navdušenje za demokracijo v zapore. Ako zmaga delavska stranka, se obrišite za prihranke in imovino. Prihranke vam bo uničila z inflacijo, imovino zaplenila. Delati boste morali kjer vam bo vlada ukazala,, za zaslužek, ki vam ga bo ona določila. Zavladalo bo totalitarstvo, čeprav se delavska stranka duša za demokracijo! Toda kako neki socializem sploh more biti demokratičen? Nemogoče, pravi Churchill. Vzdržati se more edino s policijsko silo, z odrekanjem svobodščin in s spremenitvijo ljudi v avtomate. 3 Socializem je gorje za deželo, jc rekel. Sam6 komunizem je še večje zlo. Tako je Churchill v tem svojem ^rvem kampanjskem govoru po radiu, v agitaciji za torijsko stranko, mimogrede povedal tudi Rusiji, kaj misli o nji, oziroma njenem komunizmu. Sicer pa je Moskvi to Churchillovo mnenje že dolgo znano. Mar ni pred leti v Italiji slavil Mussolinija za odrešenika njegove dežele pred barbarskim komunizmom* ki *e stegoval svoje kremplje po nji? Mar ni on eden glavnih besednikov za obvarovanje kapitalizma in kolonijalnega imperializma Velike Brita nije ter njenih satelitk? Čudno, kako je mogel ta Churchill sedeti v svojem kabinetu z ministri, ki so voditelji te strašne delavske stranke! Da, potreboval jih je. Anglija jih je potrebovala, kajti "free enterprise" ne bi mogel zmagati, torijska stranka sama he bi bila kos nalogi, borzijani ne bi mogli odpoditi Nemcev, angleško plemstvo tudi ne, ne dvorjani. Pa so radi tega v vojni krizi povabili delavsko stranko v koalicijsko vlado. In ta — sedaj tako "nevarna" delavska stranka — je med vojno mobilizirala produktivno silo Velike Britanije in storila vse za zmago v vojni, pri tem pa opustila razredni boj, dočim so toriji čakali prve priložnosti, da udarijo po nji ko hitro jim ne bo več potrebn*. Veliki Churchill je sicer zvrgel krivdo za razbitje koalicije nanjo, češ, da ji je predlagal, naj ostane v vladi saj toliko časa, de bo tudi vojna z Japonsko dobljena. Toda delavska stranka ni hotela sprejeti ponudbe, pahnila je Anglijo v volilni boj sredi vojne na Pacifiku. S temi očitki ji je hotel pritisniti pečat zdražbarice, ki ji jc več za politične ambicije kot pa za sodelovanje v vojni proti Hit rohitu. Tu, kot v drugih svojih očitkih pa jc Churchill slabo naletel. Delavski voditelji ga sedaj vprašujejo: ~ Mar niso v Zed. državah imeli predsedniške volitve — tudi sredi vojne, in volilni boj je bil res strupen — toda produkcija in vojni napori niso s tem prav nič trpeli! Cemu naj bi bilo v An giiji drugače? In ali nimata Avstralija in Nova Zelandija delavske vlade9 Da, imata jo! Mar je demokracija v njima kaj trpela radi tega° Prav nič, kajti sedaj jo je v njima več kot kdaj prej. Obe deželi imata najboljše socialne zakone, tisk je svoboden, stranke delu jejo brez ovir in o kakem gestapu ni tam ne duha ne sluha. Toda angleški toriji pa so sc ga že čestokrat posluževali. Nasilja proti ljustvu doma, v Indiji ali v kolonijah jim niso neznana stvar. Prav je, da sc je Churchill svetu predstavi j tudi kot vodja torijske stranke in prav jc, ko je tako očitno priznal, da po njegovem je demokracija mogoča le v kapitalističnem sistemu. Kadar dobi dežela tako vlado in tako g.>spodarsko uredbo, v kater ti ni dovoljeno izkoriščati množic in si kupičiti bogastev na stroške srag delavcev in kmetov, tedaj je to "totalitarstvo", gestapo diktatura in sploh največje zlo. Churchill brani "demokracijo" privilegijev, ki pa so se v tej vojni izkazali za povsem nezmožne voditi borbo z osiščem. Zato JOSKO OVEN: RAZGOVORI Kadar govorimo o skrbeh in! kot pa v Angliji. lAo t»ko ™ trpljenju, je potrebno, da ome- i Danskem in Švedskem. INajvu . ' I * r. ' . , .____ ___utiiiivAo zavzame i nuno nase takozvane "vietory j gardnerje", katerih je v današ-| ijih časih precejšnje število ši-j roin dežele. V to trpečo skupino — z malo izjemo — skoro i vsak dan. Tretjega in četrtega I junija je pa pritisnila slana ter požgala še tisto borno rabtlin-■ stvo, ki je bilo v stanju prenesti večno deževje. Pa smo morali pričeti od kraja, namesto da bi : bilo vse takorekoc že v cvetju. Pa so menda križi povsod — ; imajo jih tudi v San Franciscu, j v Siriji, v Parizu, Londonu in Moskvi. Ker že govorimo o križih — i komaj je malo potihnilo o tržaškem vprašanju, imamo že drug embrolijo— nastal je v Levan-tu, namreč v Siriji in Lebanonu. Te dežele niso bogate samo biblijskih tradicij, ki pa danes v tem materialističnem svetu ne pomenijo veliko — ampak IZ POHODOV V ZMAGE poram, padee v jetnišlvo in na to pot nasaj v iruseni rajh. Zavezniki mi j na petrolejskih vrelcih, za ka mnogo nemških ujetnikov poslali na kmetije, da pomagajo pri obdelovanju polja, kajti Nemčiji preti prihodnjo simo huda lakota. Gornje »o čete nemških ujetnikov na poti preko Klhe, ki so se podali angle ski Drugi armadi. tere se tepejo velesile V zadnjem stoletju so se v te kraje naselile francoske in angleške ~—-— —...... —sile. Anglija radi kupčije, Fran- vatsko Madžarski, medtem ko! ci j a P* dobili protektorat je biki Slovenija pod Avstrijo, nad biblijskimi mesti za obram-Vendar bi v novih mejah skup- bo svete vere. Rezultat je bil ne države te vmesne meje ne isti. Francija si je osvojila Siri-I»omenjale več onega, kar so po- jo, del Palestine, Tunizijo in menjale poprej. Nasprotno. Na- Moroko, Anglija pa Egipt, Pale-mesto, da bi še nadalje razdva- stino in pa kar je še ostalo. Po- KATKA ZUPANČIČ: IVERI Prilika trka drugič... dejanje in morijo. Kakor vemo. je po zgubljeni Zapadnemu svetu se je odva-: jale, bi bratske narode spajale časi so si mod seboj razdelili še bitki na Kosovem sledilo tristo lila velika skrb od srca. ko je s tem, da bi do neke neobhodno ostalo Afriko. Seve, nobeden pa let srbskega suženjstva pod tur- turška moč na Balkanu prišla potrebne mere čuvale zlasti sa- ni vprašal A škim jarmom. Vemo tudi, da so zopet do veljave- Kajti vpog- rnostojnost, brez katere ne mo- duinc. Mavre zavoljo neznosnih razmer beža- njeni hrbti so bili za mostišče re biti pravega in zdravega, ka- plemena, če s li mladi Srbi v gore in se orga- do Dardanel in kolonij veliko muij svobodnega, složnega so-1 podložniki novih sil nizirali v hajduke. prikladnješi, nego bi bili v*rav-Uitja. Vsa ta leta so se ir Janiearji, po turško vzgojeni nan' Nele politični, temveč tu- ^li zdaj, ko trka prilika dru- dveh držav križali. < Arabce, Druze. Be-in razna afriška so pri volji postati Do ju proii KrscaiiNKim pMjm . .......... — » - _ . . —• — —t ■--------------0 Krščanski pes pa je bil vsakdo, rodovom obetala vsaj nekaj lep- hov in napak, pa |>etindvajset- kdor ni bil Turk. Da so janičar- * bodočnosti. letne pokore. Upajmo nadalje, ji imeli posebno piko na hajdu- Tako so si zlasti Srbi res le da poznajo i grehe, ki jih je ke. je pač umljivo. kajti hajdu- sami izkovali svojo tusodo do ške tolpe so jim nagajale po prilično srečnega konca. Pomo- dnevi in po noči, leto in zimo. In pripetilo se jc, da so pri nekem spopadu mnogo hajdukov ubili, nekaj pa ujeli. Med ujetimi je bil Jurij Petrovič, imenovan Črni Jurij ali Kara Džordžo fzaradi črne kučme, ki jo je nosili. Bil je doma iz vasi Popole in bil je hajduški vodja Posrečilo se mu je, da je Turkom ušel in ko si je nabral novo tolpo, je udaril z njo na jani-čarski tabor ter ga razdejal, ja-ničarje pa pobil. To je bilo leta 1804. Po tej zmagi je njegova vojska čudovito hitro narastla v tolikšno si*( lo, da je z njo že naslednje leto premagal Turke v več zaporednih bitkah, in leta 1807 je bila Srbija od Drine do Timoka svobodna. Srbi so se globoko oddahnili, saj se jim je solnce svobode po dolgi temni noči prvič zopet prikazalo na obzorju. S Srbi vred so se oddahnili ostali narodi na Balkanu in jeli sanjati o lepi bodočnosti, ko bo Balkan popolnoma osvobojen. Toda osvobojenje balkanskih narodov ni bilo v računih za-padnih, vsikdar za krščansko kulturo vnetih držav. Turški jarem na Balkanu je zlasti Angliji in Franciji dobro služil, zato ju je težko priborjena srbska neodvisnost hudo vznemirila. Priskočili sta turškemu mrtvilu na pomoč in v veliki bitki pri Cuprijah jc bila Srbija na vsej 3rti premagana. Za nfrkaj let ni Beograd videl drugega, kot raz- raeuliano skozi stoletja zagrešil či, kolikor so je od časa do časa nad ljudstvi na Balkanu, prejeli od carske Rusije, ni vre- d* podertavuti. kajti Rusija jej QD y pR|D pR|MORSKE bila menda zmerom zapletena1 interesi teh Od kar so našli v Arabiji velika petrolej-ska ležišča, se je to tekmovanje še povečalo. Med to svetovno vojno je premagana Francija morala pod pritiskom Amerike in Anglije priznati Siriji in Le-vnanji svet svojevoljno in pre- banonu neodvisnost. To je bilo v take ali onake pogodbe in dogovore in vezanih rok ni mogla nuditi zadostne podpore, kamo-li da bi sama kaj resnega pod-vzela in izpeljala do konca. Hotela sem na kratko ozna- IN PROSLAVA ZMAGE Cieveland, O. — Zmaga zaveznikov nad Nemčijo in Italijo je pustila za seboj mnogo nerešenih in zamotanih mednarodnih problemov, s katerimi se čiti balkanski, predvsem srbski žogajo velesile. Največji glavo-zgodovinski razvoj, ker se mi bol za diplomate bo nedvomno zdi silno važen. Zal, da ga pri zaertanje novih državnih mej ustanavljanju Jugoslavije (po mtd bodočo Evropo in Azijo Tu zlomu Avstro-Ogrske) niso upo- se križajo gospodarski interesi števali tako, kakor bi ga morali, mednarodnih kartelov. ki še ve-Prihranili bi si bili vse večje dno vladajo pretežni del sveta, razprtije, ker bi se prav gotovo Pred njimi stoji pereče vprašane poganjali za centralistično nje narodnih manjšin, ki je v obliko vlade, če bi se poleg raz- preteklosti igralo važno vlogo ličnih zgodovinskih razvojev v mednarodnih sporih, posameznih dežel ozirali še na yM nas Slovence pride v upo-druge važne razlike, to je, na <;lpv Primorsko m Koroško o-ideološke, kulturne, verske raz- zemlje, ki spada iz narodnostne- like itd Veliki idealisti, kot s« bili ve ga in gospodarskega stališča k novi federativni Jugoslaviji. čina slovenskih in hrvatskih proti koncu vojne z Nemčijo je graditeljev nove Jugoslavije, so |Q ozemlje zasedla jugoslovan-videli pred sabo. kakor se zdi,4ska armada. Pa je prišla mnogo le eno in najpoglavitnejso ovi- močnejša angleška armada in ro njihovih stremljenj: mejo pričela roži jati s sabljo. Da se med posameznimi deželami. Jugoslovani izognejo konfliktu, "Proč z mejami! Proč s ploto- ^ sc začasno umaknili s Koro- vi!" Se danes mi zveni v ušesih ta klic, ki ga je bila vsaka večja manifestacija tistih dni |>olna. Lške in nato tudi iz Trsta, ki je ► ■ . * najbolj sporna točka in se vedno zavita v diplomatsko taj- iz tega razloga priključili Hr- lavstva, zase pa so obdržali tiste portfelje, s katerimi so svoje vr»te demokracijo in ekonomski sistem najboljše ščitili. Delavski voditelj Herbert Morrison je v odgovor angleškim torijem dejal, da on sicer ne veruje v ruski politični »istem, toda Sovjetsko unijo je rešil pred poplavo Hitlerjeve oborožene sile socializem v nji. Volilni boj v Angliji dokazuje, da se torijem ne gre za demokracijo, ampak za sistem izkoriščanja mase v prid posedujo-čih Tako je v Zed. državah in sploh v vsaki deželi, ki jc razredno urejena. Posedujoči v tej deželi skušajo oteti reakcijo v Italiji in v Franciji, pomagajo ji kjerkoli, ln rohne proti brezbožnemu, krvoločnemu, barbarskemu "komunizmu". In sedaj se jim je v tem boju spet Churchill kar odkrito pridružil, a privilegijem pa je s svojim imperialističnim aparatom Velike Britanije že prej ves čas pomagal. Borba je torej med onimi, ki si bi privilegije radi ohranili, in tistimi, ki so za iztrebljenje izkoriščanja, za od- pravo parazitov in za zgraditev družbe, ki bo temeljila na socialni pravičnosti. Ali bolje, ki bo socialistična. In tega se toriji v An-90"morali dati veliko najvažnejših mest v vladi zastopnikom de-' gliji in drugod najbolj boje. Do tedaj res niso te meje ime- nost. Propagandni aparat je v le drugega namena, kot šibiti tej zadevi vse preje kot naklo-modsebojno razumevanje, in ja- njcn Jugoslaviji. Očividno se čati razdeljenost in odtujenost gotovi interesi boje močne Ju-med južnimi Slovani. Saj so has j goslavije. Tej propagandi je nasedlo tudi ameriško časopisje in radio-komentatorji. V svrho boljših informacij tržaškega vprašanja ameriškemu časopisju in javnosti sploh, so sklenili elevelandski Jugoslovani sklicati velik javen ljudski shod, ki bo v nedeljo 17- junija ob 3. popoldne v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Vršil se bo pod imenom "Združeni odbor cleve-landskih Jugoslovanov". V njemu so zastopani Slovenci, Hrvatje, Srbi ln Macedonci, brez razlike strank in'vere- Sodelovali bodo tudi ostali Slovani potom Ameriškega slovanskega kongresa. Na sporedu bodo prominent-ni jugoslovanski in ameriški govorniki. Glavni govornik pa bo (Konec na 5. strani.) leta 1943. Zagotovila pa si je menda gotove utrjene točke za svojo obrambo, kar z drugo besedo pomeni vojaški protekto-rat. Ko je de Gaule ploslal pred tedni tja nekaj stotin vojakov, se je pričel boj. Po par dnevih streljanja in rušenja, v katerem je padlo precej žrtev, je Anglija intervenirala. kajpada na strani Arabcev, in de Gaulle je moral odnehati. Seve, to ni povečalo ljubezni med njimi. Kaj bo prišlo iz tega bo pokazala bodočnost- , Ali*to ni samo ena težava. Po dolgem trudu so upeljali Argentino med demokratične države. Ali komaj so jo spravili v skupino takozvanih demokratičnih dežel, katere zborujejo v San Franciscu. je prišlo na dan, da ne samo da Argentina ni demokratična. ampak da se je fašistični teror v nji še povečal. Vse ječe so prenapolnjene političnih jetnikov, isto tako koncentracijska taborišča. Res. precej težko je za naše državnike danes pojasnjevati, zakaj — Politični pregled po svetu V Kanadi so imeli 11. junija volitve O rezultatu prihodnjič. Volitve v zbroinco province On-tario niso bile razveseljive. Ministrski predsednik Geo. Drew je s svojo progresivno-konserva-tivno stranko zmagal na celi črti. Liberalna stranka in kooperativna Commonwealth federacija sta izgubili precejšnje šte vilo sedežev. Kljub temu so na predni elementi šli v volilni boj za izvolitev poslancev v kanad ski parlament prepričani, da zmagajo v ostalih provincah. V Angliji je volilni boj v polnem zamahu, Churchill je v svojem osnovnem govoru poslušalcem povedal kakšne katastrofalne razmere zadenejo Anglijo, če zmaga delavska stranka. "Socializem v Angliji bi bil poguba zanjo- Vsi tisti skromni zaslužki, katere si je pridobilo delavstvo in meščanstvo, bi iz ginili v socialistični vladi." Tako jim je pojasnjeval Winston Churchill. Seve, na delavski strani tudi niso tiho. Povedali so. da v Novi Zelandiji in Avstraliji, kjer je na krmilu delavska vlada, ljudje še vodno žive in to boljše se gre, kakšno stal išče zavzame Anglija napram kontinentu. Staline angleških konservativcev je sicer jasno Prvič je njih namen ohraniti evropski kontinent v prilično taki formi kot je bil pred vojno. To pomeni močan osrednji blok proti Rusiji. Zato jim je treba gotovih opor, na katere se lahko naslonijo — in to pomeni dinastije. V to rubriko se šteje Grčijo, Italijo, Belgijo, Ilolandsko itd Kdor ne veruje, naj samo pogleda na intervencijo angleške vojske na Grškem, kjer je bilo pobitih več kot šest tisoč ljudi, pridno so mogli postaviti konservativce ter fašistične rojali-ste zopet na krmilo. Nekaj podobnega se je izvršilo v Italiji, kjer se savojsko dinastijo vzdržuje s silo ha krmilu. Nekaj podobnega je v Belgiji. Utikanjc v Jugoslavijo tudi ni brez pomena To, kako silno pritiskajo toriji na ameriško vlado, da podpiše njih program, je znano vsakemu, kateri zasleduje dogodke v Evropi. V tem imajo precej ofiore v našem meščanskem časopisju. Ali upati je. da jim angleško ljudstvo ne bo sledilo na }>ot, katera gotovo pelje v novo vojno Pri nas V četrtek 31. maja sem poslušal interesa nt no debato na ljudskem forumu obsodilo v smrt dr. Nikola Mandiča, ki je bil "predsednik" hrvatske fašistične vlade pod "poglavni-kom" Paveličem. Poleg Mandiča so bili ustreljeni po prekem prihajajo na posvetovanja in pogajanja v Beograd, ne pa jugoslovanski v London in Wash-ington KAKTUS PIŠE Pueblo, Colo. — Pred sedanjo svetovno vojno, ki je v Evropi v glavnem končana, je tukajšnje društvo "Orel" SNPJ priredilo vsako leto skozi dvajset let majsko slavnost (k prvemu maju i in poleg drugega je imelo na sporedu igro — včasi socialno dramo, včasi veseloigro. Dvorano smo vselej napolnili. Po igri. ki je včasi predstavljala tipično kmečko življenje, včasi satiro iz malome-ščanstva. ali pa idilo mladosti iz življenja med slovenskim narodom. tedaj je bilo vselej še dolgo časa po igri povpraševa pri tem katoliško duhovščino krivim, kar je v veliki meri res. Zelo se huduje nad njo, ker je bila narodu vedno le v oviro. Pravi, da bo za Jugoslavijo najboljše, ako gre pod sovjetsko politično in cerkveno oblast. Rojak Karish, ki veliko čita in lahko zre v življenje precej desetletij nazaj, ker je živel v njih, se morda spominja, da je bila RUSKA pravoslavna cerkev največja coklja, največja zavora napredku ruskega in ukrajinskega ljudstva. Zato jo je revolucija leta 1917 zatrla in šele po mnogih letih, oziroma šele v sedanji vojni — največ na ljubo Rooseveltovim "štirim svobodščina" — je dobilo pra-voslavje v Sovjetski uniji spet nekaj veljave. Leninov nauk pa je bil, da se naj z njim za vselej odpravi. Dejal je, da je vera opij za uspavanje mase. Klici, da naj bi se Slovenci pridružili pravoslavni cerkvi, so torej "iz mode". Kateri, cerkvi n. pr. naj se pridružijo Italijani levičarskih strank? Katoliške nočejo, čeprav je italijanska, za druge se tudi ne ogrevajo, torej so rajše za civilizacijo, tako civilizacijo, v kakršni bi za prospeva-nje cerkva ne bilo nobenih pogojev. SIN DRUŽINE DACAR PREMINUL liki ________ - sedanjim razmeram, v katerih je vse zaposleno. V zadnji pozdrav mu je bilo poslanih toliko vencev, da jih je bilo na pogrebu dva avta. V kapeli pogrebnega zavoda se je poslovil od njeg£ v imenu članov, prijateljev in znancev s. Matt Petro-vich, ki je v dobro zamišljenem nagovoru orisal življensko pot mladega pokojnika. Na njegovi poslednji poti ga je spremilo na mirodvor Highland, kjer je bil kremiran, društvo "V boj" št. 53 SNPJ. Njegova smrt je bila za Da-carjevo družino, in za druge, ki so ga poznali kot miroljubnega, nadarjenega mladeniča, hud u-darec Vse prekmalu se je poslovil od nas. Ampak zakon narave je tak — ni se mu mogoče upreti. Pokojni John zapušča tu starše in brata Franka, ki je v vojni mornarici, sedaj nastanjen v Californiji. Dacarjevi so razredno zavedni, narodni ljudje. Oče pokojnika, Frank Dacar, je član kluba št 49 JSZ že mnogo let. Njegftva soproga Mary je iz Grošelj nove družine, sestra že dolgo preminulega Johna Grošlja, ki je bil v naši naselbini v svojih letih zelo aktiven, zaveden rojak. Frank je tudi naročnik Proletarca in dober a . _ « . • podpornik vseh naših delavskih Cleveland. O. - Dne l jun,- ' 'Iikacij Za živ,janje vo_ ja je tu Preminul v svo,. naj- djta ženo njuno ravljalni. lepši mladen.sk. dob. John Da-jco obuval že „ let car, star šele 25 let. Pokojnik je bil starejši sin dobro znane zavedne družine Franka Dacarja, Težak je tak udarec za starše in sorodnike, posebno ako jih njih dragi, zapusti v tako rani ki ima popravljalni™ obuval na mJudosti* ^M-jj™ naše Gorvewood Ave- Pokojn.k je ko _ y f Durn prišel sem z materjo Mrs. Da- ___ car in bratom Frankom k očetu reči in sedanja doba prav goto-1 »je, kdaj bo "Orel" spet prire- pred sedemnajst leti. Johnu je Povest vasi v Jugoslaviji, vo ni izjema v tem pravilu. dil kulturni večer. "Orel ' je bil bilo tedaj osem let. Oče se je ki je ostala brez molkih V uniji ACWA je veliko Ita- nami središče vsega kul- preselil sem nekaj let prej. Angleška časniška (vladna* lijanov. posebno v Nevv Yorku turne8a udejstvovanja. — Ves Pokojnik je bil rojen v vasi agencija Reuters je dne 30. ma-"Advarice", ki je glasilo te uni- ta — na(* dvajset let — je Gradišče, fara Šmartno pri ja poročala o žalostnem stanju, je (njen predsednik je Sidnev Pr* "Orlu režirala igre Rose Kamniku. Svojo nadarjenost je ki ga je vojna povzročila mno- Hillman), ima v svoji junijski Radovichl .....I pokazal takoj ko je začel tu ob- gim krajem v Jugoslaviji. Alan številki daljšo izjavo, ki jo je Zadnja leta pa "Orel" več iskovati ljudsko šolo. Veselilo Hali, ki je izvršni načelnik za-objavil "Free Italy American ne PrireJa majskih proslav, saj ga je. da se bi šolal dalje in vezniške relifne akcije UNRRA tekom te vojne ne. Vsake vrste starši so mu pomagali v višjo ~ *-----«« —-t j------ zapreke nastanejo. Zaposlenost šolo (v Čase College of Western vseh ljudi pa bo najbrž glavni Reserve), da se je izučil za ke-vzrok. 1 mičnega inženirja. Uposlen je Letos je to društvo priredilo bil pri tukajšnji Thompson Pro-vTto bodisi glede primoTskega I kulturni večer z društvenim na- ducts Co. do svoje bolezni. Bil vVrašanja kot glede vsega dru- rastjem. V začetku tega letaije član društva V boj SNPJ od gega kar se tiče zgolj le TEH Je ustanovilo krožek s člani svo- početka, ko je prišel v to deže-DVEH dežel Naj zastopniki |Je8a mladinskega oddelka, ki se io Se kot otroka ga je v starem svobodne Jugoslavije in svobo- ie i^zal ™ društvo jako po- kraju napadla otroška paraliza, dne Italije rešijo vse te proble- membnega. Mladina se v kroz- Skrbna nega matere mu je prime med sabo sami, poudarjajo ku vadi vodlti seJe' debatiratl pomogla, da mu ta bolezen ni v izjavi ali z drugimi beseda- *n oblikovati karakterje za or- pustila tolikšnih posledic kot Labor Council* kot "odprto pi- tekom te voine ne Vsake vrste smo jugoslovanskemu Titu" v imenu pol milijona članov omenjenega koncila Priporočajo spravo MED Italijo in Jugosla- mi, čemu puščati Angležem in ganlzaclJ° Američanom narekovati Italiji in Jugoslaviji, kako naj si ure-de svoje hiše! Ako bi vsi Italijani bili za tako spravljivost, bi ne bilo med Jugoslavijo in Italijo nobenih sporov, ker bi la- sodu Paveličev vojni minister |hko drug poleg drugega vzaje- 'mno živeli. r> i 25 i PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET fcLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO 2 JT: NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA 99 — rr £ Naročnina m Združene driave (isven Chicaga) In Kanado $6.00 n« leto; $3.00 sa pol letaj $1.50 aa ietrt letat mm Chicago In Cicere $7.50 sa celo leto; $3.75 sa pol leta; aa inosonstee $0.00. — •! Naslov za list in tajništvo je: 2057 Ko. Lanndale Avenue Chieago 239 Illinois liiitiiTlMMM* Nikola Steinfel in minister bo-gočastja, justice in notranjih zadev dr. Pavao Cankič. "Manj častna" kazen je obešenjc- V istem času so bili obsojeni na vislice Paveličev minister za vnanje zadeve dr. Mile Budak. ki je svoječasno rogovilil za "nezavisno Hrvatsko" po hrvatskih kolonijah v Ameriki, polkovnik Joco Rukavina in Ivan Vignjevič, predsednik Paveliče-vega sodišča za nagle sodbe. Več drugih je bilo obsojenih na dosmrtno ječo, nekateri na 20 let zapora itd. S čistko na Hrvatskem se nadaljuje, kajti v nji je še veliko nesnage, tolovajev in izdajalcev naroda. Kako jc v Sloveniji? "Strašno!" Tako poročajo pobegli slovenski duhovniki iz Rima. "Tako strašno je v Sloveniji in na Hrvatskem", da se je oglasil sam Sveti oče in z bolečim srcem sporočil, da prihajajo od tam zelo zelo žalostna poročila ... Ker mi nimamo tako dobrih zvez kot jih ima ZSŽ skozi Rim, bomo morali nekoliko počakati, da čujemo tudi drugo plat zvona. Maršal Tito je bil v Sloveniji in na Hrvatskem na govorniški turi. Povsod je poudaril,da bo sedanja jugoslovanska vlada odločno vztrajala v zahtevi za pra vično rešitev mej, kajti po prejšnji vojni so bile posebno za Slovenijo skrajno KRIVIČNO začrtane. Govoril je tudi o cerkvi. O katoliški cerkvi seveda, ker v Sloveniji druge ni, razen Lis? "Justice", ki je tudi glasilo delavcev v oblačilni indu-triji, namreč unije ILGW, in v kateri je odstotek Italijanov bržkone še večji kot pa v AC-WA, napram Titovi Jugoslaviji ni tako toleranten. O, nikakor ne! ACW je v CIO, ILGW pa v AFL. V prvi smatrajo Jugoslavijo za Jugoslavijo, v drugi pa le za prirepek komunistične Rusije. in s tega stališča v svoji propagandi udrihajo po nji. La Parola v New Yorku pri-občuje poleg člankov v italijanščini proteste proti Titovemu "imperializmu" tudi v angleščini. V izdaji z dne 2, junija ima na prvi strani dva angleška članka. Prvi ima naslov "Eleo-nora* Duše Society of Endicott, N. Y. Protests Tito's Imperial-ism", in naslov drugega je "Trieste. Istria Have Been Italian For More Than 3000 Years". Poleg tega je v New Yorku velik italijanski dnevnik, ki je pisal za Mussolinija in nabiral prispevke za fašistične akcije skozi do vstopa Italije v vojno, in mnogo drugih reakcionarnih italijanskih listov v Nevv Yor-ku, v Chicagu in drugje, ki so vsi v ofenzivi proti Titu To je za Jugoslavijo pod Titom velika čast. Dokler je bila pod Aleksandrom, Pavlom in cincarji ter čaršijo, je ni nihče upošte-vil in nihče spoštoval. Sedaj pa, zbita kot je, izmučena in krvaveča, jo mora upoštevati vsa Italija in angleški zastopniki večinoma navadno ostanejo na V nedeljo večer 27 maja je otrocih. Le na eni nogi mu je Orlov mladinski krožek vprizo- ostalo nekaj njene zapuščine, ril tri enodejanke — dve v an- Cim je pričel pešati, so ga po-gleščini in eno slovensko. Vse slali k zdravniku, ki je ugoto-vežbanje in vodstvo mladine je vil, da se ga je lotila sušica. Po-opravila Rose Radovich. Vse tri slan je bil takoj v bolnišnico, igrice so bile vprizorjene kot da kjer je nagloma hiral. A končno so na odru profesionalni igralci, so zdravniki dognali, da ni umrl ne pa mladi diletanti. Nekateri za sušico, niso pa ugotovili, ra- starši so mu pomagali v višjo v Jugoslaviji, pravi, da so v nji ponekod prebivalci celih okrajev okuženi s spolnimi boleznimi in smrt na debelo kosi. Isti relifni uradnik pripoveduje, da je v Jugoslaviji vas, v kateri prebivajo same ženske. Vsi moški v nji so pomrli. Dalje pripoveduje (če ne pretirava), da tudi žensk v tisti vasi ne vidiš nikoli zunaj, ker nimajo obleke. Zato jih podnevu ni na iz-prcgled. Spolne bolezni pa so se toliko razpasle zato, ker je sovražnik odvedel ienske v koncentracijske tabore in v borde-le vojaštvu v naslado, ko pa so postale okužene, so jih vrnili. Tisoče otrok, ki so tavali po poljih in potih ter stezah, je popačenih vsled min in mnogo je bilo ubitih. izmed njih so že precej odrašče ni. Glasno in razločno izgovarjanje besed, in pa kretnje — vse to je bilo izvršeno tako dobro. v angleškima in v slovenski igri, da tega nismo pričakovali. In kako domače so se počutili na odru! Mogoče je k te-n^u pripomoglo sedanje meščansko življenje, ko ima mladina priliko videti v glediščih vsake sorte predstave in igralce. Pa tudi nadarjeni so ti mladi člani Orlovega krožka. Med njimi je član, ki je pokazal vso glasbeno izurjenost, in mlad pevec, ki bo lahko še veliko dosegel- Ti mladi fantje in dekleta, od osmega do 16. leta starosti, bodo hoteli še igrati in se udej-stvovati na našem kulturnem polju in društvo Orel jim mora biti vedno v vzpodbudo in v pomoč. Pri vsem tem delu jim je treba potrpežljivega vodje (režiserja), dokler si ga v dogled-nem času sami ne pridobe iz svojih vrst. Za to priredbo je vse pripravila in režirala. kakor omenjeno, Rose Radovich,% za kar ji moramo dati vse priznanje. — Kaktus. di kakšne bolezni jc preminul tako naglo. Priporočite prijatelju, si naroči Proletarca. naj GLAS 79-LETNEGA ROJAKA O STAREM KRAJU Naš prijatelj in naročnik 79-letni Frank Karish na Biwabi-ku, Minn., je naročil Majski glas in ob enem izraža svoje misli o položaju v starem kraju Huduje se nad onimi, ki sedaj Majski Glas 1945 POSVEČEN STIRIDESEJLETNICI PROLETARCA V njemu je zastopanih nad 20 tukajšnjih sotrudnikov in pesniki osvobodilne borbe iz Slovenije. Gradivo pestro, zgodovinsko, zabavno in po- učno. Cena 35c izvod. Cena za veija naročila je sledeča: 1« iztisov 15 istisov IS litlnov 35 Iftisov $ 3.30 4.80 7.75 16.5A 50 iitisov 75 litlnov 100 Istisov 250 I vtisov $14.5« 21 00 27.M 65.00 Naročila naslovite: PROLETAREC 2301 So. Lawndale Ave., CHICAGO 23, ILL. Iz SANSovega urada 3935 W. 26th St, Chicago 23, ILL. Ali je bila jugoslovanska okupacija Trsta upravičena Slovenci ne bjdo nikoli priznali, da slovensko Primorje s Trstom vred ne pripada Slove-niji, pa naj njihovi nasprotniki prihajajo na dan še s takimi ar-1 gumenti. Najnovejši argument je. da Trst še nikoli ni pripadal niti Italiji niti Jugoslaviji, vsled česar bi moral biti "mednarodno mesto'*. Angleški diplomati so že leta 1915 tajno obljubili najvažnejši del avstrijskega Primorja Italiji za nagrado, ako se pridruži zapadnim velesilam v vojni proti Avstriji in Nemčiji. Italijani so okupirali vse to ozemlje po razsulu avstrijskega cesarstva in niso čakali mirovne konference Znani italijanski šovinist D Annunzio je leta 1911T ugrabil tudi Keko, dasiravno ji je mirovna konferenca odločila status samostojnosti- To se je zgodilo kljub dejstvu, da je bilo prebivalstvo 5 proti 1 za pri-klopitev k Jugoslaviji. Jugoslavija, oziroma kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, se je porodila šele 1. 1918. Kot nova država resnično ni imela nobene "zgodovinske" pravice do Trsta in Primorja, toda ravnotako Italija ni imela nobene "zgddovinske" pravice do tega ozemlja, kajti Italija je postala enotna država šele leta 1866 in kot taka ni nikoli lasto-vala te zemlje pred letom 1918. Beneška Slovenija, Trst in vse ostalo Primorje je preje pripadalo Avstriji nad 500 let. Tudi danes Jugoslavija ne zahteva tega teritorija radi "zgodovine". Zahteva ga radi narodnosti prebivalstva, ki je v veliki večini jugoslovansko, in radi etnografičnega značaja in ozadja tega ozemlja, ki je gospodarsko in etično neločljivo od Slovenije in Jugoslavije- Jugoslavija danes zahteva pod svoje okrilje vse te pokrajine tudi na podlagi demokracije, kajti Primorci in tudi demokratične italijanske mase v Trstu, Gorici in drugih večjih mestih, so v štirih letih osvobodilne borbe ramo ob rami z jugoslovanskimi borci jasno dokazali vsemu svetu, da ne marajo spadati več pod Italijo. Petindvajset let italijanske "prosperite-te'\ zaničevanja, poitalijančeva-nja, kriminalnega zatiranja in ricinovega olja jih je prepričalo, da je njihova edina rešitev v združenju z Jugoslavijo. Poleg teh upravičenih zahtev pa ima Jugoslavija še eno zahtevo po Trstu in jugoslovanskem Primorju: kazen, katero mora Italija plačati za vse zločine, ki jih je izvršila nad svobodoljubnim narodom — ne samo na Primorskem pred to vojno, temveč tudi v napadenih delih Slovenije in Jugoslavije pred svojo kapitulacijo. V govoru, ki ga je maršal Tito držal v Zagrebu dne 20. maja, je jasno povedano, zakaj smatra Jugoslavija za pravično in zakonito, da okupira vse primorske pokrajine in jih upravlja, dokler zadevno vprašanje ni temeljito rešeno na mirovni konferenci. Naslednji izčrpki govora so značilni: "Sirijo se razne govorice o prepiru, ki baje obstaja med nami in našimi zavezniki. Vse te govorice so brez prave podlage. Med to vojno smo Jugoslovani izmed vseh podjarmljenih narodov postali najbolj bojeviti in najbolj močni člani zavezniškega tabora v borbi proti skupnemu sovražniku vseh zedinjenih narodov. V tej borbi smo žrtvovali nad 300.000 mladih življenj. Borili smo sc, da osvobodimo našo domovino in zgradimo v njej boljšo in srečnejšo domačijo, toda borili smo se tudi za one naše brate, ki so služili kot sužnji tujcev nad dvajset let. Gre za vprašanje, da se pravično odloči na mirovni konferenci končno priključenje v. Jugoslavijo t(h pokrajin, za katere smo se borili* Z osvoboditvijo tega ozemlja — ali z okupiranjem, kot se izražajo drugi — nismo izvršili nikaki "fait occompli". S silo našega orožja smo se borili do Soče in preko nje v Furlanijo — na isti način kot so zavezniki porazili sovražnika v Afriki s silo svojega orožja in dosegli bregove Soče. Mi se s silo nismo polastili ničesar, ker smo pregnali sovražnika do doseženega kraja. Kadi tega bi bilo nepravilno in nepravično obtožiti nas, da smo izvedli "fait aceompli" ter da smo z oboroženo silo se polastili nečase, kar nam na polastili ničesar, kar nam na pripada Nismo šli v Istro, Trst in do Soče, da se polastimo ta ozemlja, temveč šli smo tja, da uničimo in pomagamo uničiti največjo sovražnico civilizacije — fašistično Nemčijo. Velika krivica bi bila storjena našemu narodu, če bi nas nikdo obtožil tega dejanja in zahteval, da se umaknemo brez ozira na dejstvo, da smo samo v zadnjih desetih dneh borbe radi Istre, Trsta in slovenskega Primorja utrpeli 8,000 ubitih. Kot zavezniki imamo popolno pravico tukaj ostati. Hočemo, da so priznavane naše zavezniške pravice na isti način, kot so pri-poznavanc naše zavezniške dolžnosti. Te dolžnosti izvršujemo ste »dstotno in še več. Ce so zavezniki poprej imeli kak dogovor glede zon okupacije, bi to ne smelo delati vzroka, čemu bi mi ne smeli ščititi na-1 ših zasužnjenih bratov. Z maršalom Alexandrom sva se sporazumela, da bodo del tega o-1 zemlja okupirale njegove čete, toda mi smo tja prišli prvi. boreči se, da branimo naše ljudi pred mesarjenjem italijanskih fašistov in da poražena Italija ne bi nadaljevala svojega terorja nad slovenskim prebivalstvom po fašističnem načinu. Zgodovina bi nam nikoli ne odpustila, če bi pustili te naše brate nezaščitene, in to nas tudi spominja, da so i sami t Primorci) prelivali svojo kri za svobodo. Mi nismo ljudje, ki bi hoteli kaj vzeti po sili, temveč ljudje, ki hočemo spoštovanja do naših pravic. In to se danes dogaja. Mi smo molčali, sc borili in prelivali kri za skupno zavezniško! stvar. Se do včeraj je Italija požiga-la in streljala po naši Dalmaciji, Bosni in Liki. Česa vsega niso fašisti počeli v naši domovini! Oropali so našo zemljo do golega in iz naših mest in vasi in dežele odpeljali v smrt na tu-cate tisočev naših najboljših sinov. In danes Italija od nas nekaj zahteva! Mi sploh ne pri-Ik »znamo pravico Italije do zavezništva. Zahtevamo, da plača za vse krivice, ki nam jih je storila! Italijani zahtevajo Istro, Trst, slovensko Primorje ter tudi Reko in Zader naj jim bi pustili. In na kaj smo mi pripravljeni? Pripravljeni smo obračunati, zatem pa hočemo živeti v največjem prijateljstvu z italijanskim narodom. Lahko rečem, da bo ta zadeva zagotovo odločena ter da bomo z zavezniki napravili sporazum. In dostavim še lahko to, da bomo stali trdno in branili svoje pravice. Naša domovina hoče živeti v miru in edinstvu z našimi velikimi zavezniki in z vsakim na- JAPONSKI MILITARI8TI »e ob napadu na Paarl Harbor ako »a dejali, da Jim bodo ameriški letalci kdaj vrnili s napadom na japonaka mesta. Pa »e je le igodilo, da prihajajo tja eb belem dneva, nt tavvalao. kot ho storili Japonci. Gornje je skupina naših letalcev, ki ao dobili aa po v vat k« v New York odlikovanja sa svoje uspes*e napade aa Japonskem. DRŽITE CENE 2IVILOM NIZKO Grocerije in odjemalci morajo sodelovati v boju proti višanju cen. Oboji so skupno odgovorni za uveljavljenje določenih (ceiling) cen. Poučite se o njih iz uradnega seznama odobrenih cen, predno kaj kupite. OFFICE OF VVAR INFORMATION rodom, ki ne ogroža blagostanja naše dežele... Od naše strani I ni nobenih zaprek zavzdržava-1 nje takih vezi. Vzdržali jih tudi j bomo Hočemo pa tudi, da naši i zavezniki pojmujejo te naše od- j kritosrčne namene, dasiravno j moram izjaviti, da tudi obratno pričakujemo spoštovanja do naših pravic in našega doprinosa v tej veličastni borbi." • Časnikarska poročila iz Tr-*ta, ki so podvržena strogi "politični cenzuri" od strani anglo-ameriskih vojaških oblasti, jasno kažejo, da zavezniška okupacija primorskih pokrajin ni I več vojaška, temveč politična poteza. To se zrcali tudi v dejstvu, da ni dopuščeno uvažanje hrane i? Furlanije in krajev zapadno od Soče. Celo žitni mlini niso Jugoslovanom na razpolago, češ, da producirajo komaj za vojaške potrebščine. Bilo pa bi zadosti živeža tudiza civilno prebivalstvo, ako bi se jugoslovanske čete umaknile in prepustile vso oblast "nevtralnim" vojaškim silam. Kaj je torej pravi namen takega postopanja? Nam se zdi, da politični kramarji niso pričakovali tako odločnega nastopa od jugoslovanske "svojati" in hočejo svoje namene usiliti s tem, da narod sestradajo in tako zvrnejo vso krivdo na Jugoslavijo. Prazen želodec premno-gokrat zmaga nad pametjo in razumom Naša Amerika nima nobenih zahtev po kakem ozemlju v Evropi. To je bilo povedano že če-stokrat. Najbrž tudi Velika Britanija nima take zahteve, razen gotovih strateških otokov v Sredozemlju. Gre pa za sfero vpliva v Evropi, kjer se križajo slovanski in britanski interesi. Ena važnih sfer je Italija, katero danes Anglija obvladuje e-konomsko in politično. Jugoslavija je jasno pokazala, da ji bolj prija in koristi sovjetska sfera. Vsled tega je v interesu Anglije, da ostane Trst z zaledjem vred pod Italijo, torej pod britansko sfero vpliva, in s tem bi bila zaprta pot sovjetski Rusiji do Jadrana. Mi se strinjamo, da ima vsaka država dolžnost in pravico ščititi svoje interese in si zagotoviti ekonomsko in trgovsko blagostanje Odločno pa nasprotujemo, da bi se to vršilo na škodo drugih narodov, posebno pa še slovenskega, ki je po stoletjih komaj dočakal svojega vstajenja in svoje svobode. Slovenski narod naj sam odloča o svoji usodi. Tako samoodločbo ao mu zagotovile velike demokracije, ko se je pričel boriti proti svojim napadalcem, in ta obljuba se mora izpolniti. Jugoslavija je torej upravičeni v imenu moralne in mednarodne postave, da ščiti interese svojega naroda v Trstu in slovenskem Primorju. In teh pravic ji druge zavezniške države nikakor ne morejo odvzeti. Mirko G. Kuhel, tajnik Stroški z vojnimi veterani bodo znašali milijarde na leto V tej vojni služi okrog enajst milijonov ameriških vojakov hi mornarjev, kateri bodo v povračilo za svoje službovanje državi deležni raznih ugodnosti do konca svojih dni, in pa sirote ter vdove pokojnih vojakov. Na tisoče jih bo mesece in leta V bolnišnicah in drugih zavodih, kakor jih je še vedno na tisoče iz prejšnje svetovne vojne. Ra-čimajb, da bodo vsi ti izdatki zvezne vlade, ki jih bo imela nn račun veteranov, znašali okrog 15 milijard na leto Sezona piknikov in 40-letnka Proletarca Chicago, III. — V nedeljo 17. junija se vrši pri Keglu v Wil-low Springsu piknik v korist "ProleUurca". Ker Proletarec letos obhaja svojo 40-letnico obšla »ka. ni nič več kot prav ln ie dolžnost vsega naprednega živi ju v Chicagu in okoliških naselbinah, da mu damo moralno in gmotno podporo, ker ta list je nas proletaree učil in bodril ter stal neustrašeno na strani izkoriščanih in razžaljenih vseh štirideset let. Metali so mu polena pod noge. da bi ga vrgli s tira principov za kaUre je bil ustanovljen in se boril zanje. Pljuvali so vanj in ga sramotili na vse mogoče načine, da bi ga disk redit iral i med delavci Upali so, da le na ta način se jim bo nakana posrečila, ako mu odrečejo podporo zavedni slovenski delavci, ker oni so bili skoz in skoz hrbtenica njegovega obstoja, v dobrih kakor tudi v slabih časih. Tega se je Proletarec zavedal in zvesto stal na strani tistih, ki vedo, da na svetu ne bi bilo treba nikakršnega pomanjkanja radi brezposelnosti, bolezni ali drugih lahko preprečlji-vih nesreč ter mizerije med delavci, ako se odpravi sistem, ki jih povzroča In ne bilo bi barbarskega klanja človeka proti človeku, če bi bile razmere tako urejene, kot jih uči socializem, katerega propagator je Proletarec. Za takega so ga u-stanovili naši delavski pionirji, tak je bil vae 40 let in tak je še danes in tak bo tudi ostal, dokler bodo stali za njim zavedni slovenski delavci. Udeležimo se njegovega piknika v nedeljo 17. junija v velikem številu. Društvo Pioneer št. 559 SNPJ se tudi pridno pripravlja na svoj običajni veliki piknik, ki se bo vršil v soboto popoldne in zvečer 4 avgusta v Pilsen parku, West 26th St. ter Albanjr Ave. Ker je društvo Pioneer eno najbolj progresivnih angleško poslujočih društev v Jed-noti, je popolnoma pravilno, da napredni element s takim društvom sodeluje in se udeležuje njegovih priredb. Na programu bodo različne zanimivosti, kakor tudi ena najboljših godb za plesalce. Oddalo se bo tudi veliko nagrado v vrednosti $150. Kaj bo ta nagrada predstavljala je za enkrat še tajnost. Za sedaj je glavno, da si zapomnite datum 4 avgusta za piknik Pionirjev. Louis Zorko. NOTICE O TEM IN ONEM Cleveland* O. — Naša remiza poulične na St. Clairju je dobila novega motornlka, sodruga in pevca socialistične "Zarje" Franka Ileršiča. Po štiriletni vojaški službi je bil odpuščen in nato vprašal za to službo. Bil je sprejet in vzeli so ga v vajo, ki traja deset dni če v tem času človek izpit dobro opravi, ga obdrže. Po pravilih in etiki socializma to ni delo za profit kapitalistov, ampak v ljudski napravi, ki služi ljudstvu. Torej se je Frank Ileršič udinjal pri pravem podjetju. No, saj ima tudi prijazno družico, ki je fina pevka Zarje. Sophie Turkman-Ileršič. Takih sodrugov potrebujemo še več. Ta dopisnik ga ni poznal, ko ga je Frank pozdravil. A ko je povedal ime, mi je bilo takoj jasno, kdo je. Tega svidenja sem bil vesel. Sedaj bova lahko dva vozila po-*etnike nn priredbe Zarje, V soboto 2. junija sem čital ialoslop vest o smrti Johnu Da-carja Pokojnik je bil sin Pro-letarčevega naročnika Franka Daearja iu njegove soproge Mary, ki imat* dom na 1175 East 173rd St. Mladi John Je nekaj časa bolehal, potem je šel iskati zdravja v bolnišnico, kjer je v treh tednih preminul. Franku in Mary na izgubi sina moje sožalje Frank Dacar je bil dolgo let član kluba št. 49 JSZ. Isto tako je bil član tega kluba stric umrlega Johna Dacarja John Gro-šel, ki je tudi že dolgo med pokojniki. In drugi stric je Jack Qrošel, ki je pred leti odpotoval v staro domovino. Tu je še ?n njegov stric, Joseph Grošelj. Pokoj ni Jahn Dacar zapušča poleg staršev brata Franka, ki je pri mornarici. Na Johnov pogreb je prišel iz Californije- Na pogrebu sta bila »tudi Margaret Grošelj in Jack Volkar iz Pitts-burgha, Pa. Plinska eksplozija lanskega 20. oktobra v slovenski naselbini okolice St. Clairja, o kateri sem takrat v tem listu poročal, je ulico St. Clair pri 62? cesti toliko pokvarila, da je bila za promet ves čas zaprta, poulična pa je vozila samo po enem tiru ob pločniku. Ko bodo te vrstice priobčene, bo tudi ta kos ceste, ki je zapiral promet, popravljen in delal škodo našim rojakom trgovcem, zopet odprt in poulična ne bo vozila ob kraju mimo Ameriške domovine in dopisnik ne bo več videl urednika Jaka-ta ob pisalnem stroju. Tir poulične je postavljen nazaj na sredo ceste, kamor spada Frank Rarhič. Vloga Beneševe Cehoslovaške v novi Evropi (Nadaljevanje s 1. strani.) ka ' sta se med sabo zaeno z drugimi člani zamejne vlade sporazumela. da naj se Cehoslovaška v bodoče več ne zanaša na Anglijo in Francijo, in niti na Zed. države ne. pač pa naj se osloni popolnoma na Sovjetsko unijo. Sla sta večkrat v Moskvo in tam sklenila pakt. ki sedaj deluje toliko, da se zdi, kot da je Cehoslovaška postala ena izmed republik Sovjetske unije Hladnost v Londonu in Washingtonu V resnici bi češki državniki radi, da ostane njihova dežela saj toliko neodvisna, kot je bila po prejšnji vojni pa do leta 1938. Ne mika jih. da bi igrali vlogo satelit ne države. A ob enem so izprevideli, da čim bolj so se oslonili na Moskvo, toliko hladnejša sta postala napram njim London in VVashington. Ker je sedaj dve tretjini Cehoslovaške pod rusko okupacijo, in le njen zapadni del pod ameriško in deloma angleško, je naravno, da prevladuje v nji ne samo ruski politični temveč tudi ruski vojaški vpliv. Čehi nič ne skrivajo želje, da bi rdeča armada z njihnega o-zemlja čimprej odšla, ker jo morajo preživljati, in pa ker bi radi bili enkrat spet sami gospodarji na svoji, zemlji. A na drugi strani pa bi radi, da ameriška armada ostane med njimi, prvič, ker se sama vzdržuje in ljudje Imajo poleg tega še dohodke od nje, in drugič, ker se posebno imoviti češki sloji boje, ako postane ruski vpliv premočan, bo sedanjega ekonomskega sistema na Češkem konec in s tem tudi konec buržvazne demokracije, kot jo nazivajo, namesto nje pa pride nekak "demokratičen komunizem". Preobrat neizogiben Vsa znamenja pričajo, da niti prisotnost ameriške armade češki buržvaziji ne bo v oporo, ker ne more biti, tudi ako bi hotela. Ce zavezniki niso hoteli v vojno za obrambo Cehoslovaške niti kot države, čemu naj bi se sedaj spuščali v konflikt zaradi obrambe njenega posedujočega sloja? Nova Češka bo torej prav gotovo odpravila kapitalizem in veleposestva, ne da bi uvedla s tem sistem, kakršnega ima Sovjetska unija, pač pa ima v načrtu ustanovitev uredbe, ki jo tu pa tam označujemo z "demo-mokratični socializem". Ves politični proces v obnovljeni državi vodijo v češkem delu štiri stranke, namreč socialdemokratska, Beneševa narod-no-socialistična stranka ^ki je narodna v povsem drugačnem smislu kot pa je bila Hitlerjeva v Nemčiji), komunistična stranka in pa ljudska (katoliška) demokratska stranka. Zelo verjetno je, da postanejo socialdemokratska, Beneševa socialistična ln pa komunistična stranka že v bližnji bodočnosti ena stranka. Na Slovaškem pa sta sedaj samo dve stranki: komunistična, kateri so se pridružili tudi slovaški socialdemokrati, in demokratična stranka, v kateri so pristaši bivše Beneševe stranke, pristaši bivše napredne kmečke stranke ter drugi liberalni krogi. Slovaška je sedaj avtonomna dežela. Država, ki še veliko obeta Četudi je današnja Cehoslovaška vsled političnega in ekonomskega preobrata nekako v ozadju, je prav gotovo, da bo v novi Evropi igrala še veliko bolj važno vlogo, kot pa jo je po prejšnji vojni. Njeni sedanji vladi naeeljuje socialist Z. Fier-I linger; v njegovem kabinetu so zastopane vse štiri prej omenje-' ne češke stranke in obe slovaški stranki. Demokracija v obnovljeni j Cehoslovaški ne bi) torej prav nič trpela, pač pa bo postala socialistično demokratična. Vprašanje Trsta "rešeno" začasno po volji Anglije (Nadaljevanje s 1. strani.) stva jugoslovanska dežela. Trdijo pa, da je Trst italijansko mesto, kar je kajpada, kar sc obče-valnega jezika tiče, resnica. Ampak čemu so Angleži s pritrditvijo ameriške vlade tako vneti braniti ta del za Italijo, dočim so ji drugod vse vzeli? Neki radijski poročevalec je minulo soboto pravil o "visokem uradniku ameriškega državnega departmenta", kateri mu je zagotovil, da Jugoslavija Trsta ne bo nikoli dobila. To za nas ni novica, lahko pa je za tiste, ki so vpili, da "zaupajmo" Ameriki. Kateri Ameriki? Kajti kot v vsaki kapitalistični deželi. smo tudi tu razdeljeni. Eni. ki hočemo pravičnost, odpravo kapitalizma in imperializma, pravično rešitev narodnostnih vprašanj, in na drugi strani pa je razred, ki deluje za ohranitev reakcije, bodisi v Italiji, v Španiji. na Kitajskem in kjerkoli. Sicer tudi na drugi strani go-| vorc o svobodščinah in demokraciji. pa še kako na glas. a treba se je ozirati na dejanja, nc na besede. Ali bo Trst angleška luka? Trst ni bil še nikdar toliko v ospredju svetovne politične javnosti kot je bil čim so ga zasedle jugoslovanske čete. Angleži in Američani, kot že rečeno, so vedeli, da ga Jugoslavija zahteva zase, a so domnevali, da bodo oni tja prvi prišli. A dogodilo se je, da je bil po premagan ju Nemcev s svojimi četami prvi v Trstu jugoslovanski general Slovenec Dušan Kveder. In kmalu nato je primorski os-' vobodilni odbor ustanovil za Trst in okolico novo vlado, v kateri jc bilo sedem Italijanov in pet Slovencev. Ta uprava je proglasila Trst za avtonomno mesto in ga pridružila federativni Jugoslaviji. Zavezniški vrhovni poveljnik v Sredozemlju feldmaršal Ha-rold Alexander se je razjezil nad Titom, češ, tako ne bo -šlo, in ga prispodobil Hitlerju, Mus-soliniju in Hirohitu. Ob enem je zahteval, da svoje čete umakne iz Trsta, Pulja in iz Gorice Tito se jc upiral, argumentiral, dokazoval, da ima prav toliko pravice biti v Trstu, kakor Angleži, toda pritisk Londona in Washingtona proti njemu je bil tolikšen, da se je moral vzlic opori Moskve iz teh mest vseeno umakniti. Radovanjc v Italiji V Italiji so se tega zelo vzra-dostili, češ, pa so zavezniki "imperialističnemu" Titu dokazali, kdo ima besedo v Evropi! Ko pa se bodo Italijani po malem streznili, bodo uvideli, da imajo Angleži z ozirom na Trst svoje posebne ambicije, ki z italijanskimi niso v skladu. Ekonomsko Italija Trsta nič ne potrebuje, kar v Londonu dobro vedo. Potrebuje pa ga Jugoslavija in ostale dežele v centralni Evropi. Vrh tega je Trst na jugoslovanskem'b*eml ju. Ce ga bodo Angleži na mirovni kon- ferenci "vrnili" Italiji, je skoro gotovo, ak i jim bo šlo po sreči, da ga bodo ekonomsko obdržali pod svojo oblastjo. Prvič, ker bo to koristilo njihni trgovini, in drugič, ker hočejo v Sredozemskem morju in na Jadranu še veliko več veljave in kontrole, kot pa so jo imeli pred vojno. Borba za Trst s tem seveda di še končana, ampak le odložena, da se bo z njo nadaljevalo v diplomacij^ kjer ima tudi Moskva nekaj besede. In Jugoslavija seveda tudi ne bo držala križem rok. SHOD V PRID PRIMORSKE IN PROSLAVA ZMAGE (Nadaljevanje z 2. strani.) član jugoslovanske delegacije iz San Francisca. V program bodo vključene tudi glasbene in muzikaličpe točke , vseh štirih narodnosti. V zvezi s tem bomo na tem shodu proslavili tudi dan zmage nad nemškim in italijanskim fašizmom. Odbor apelira na vso slovensko javnost v Clevelandu in o-kolici, da rezervira nedeljo 17. junija izključno za ta shod in s tem pokaže solidarnost za pravične zahteve našega Primorja in Korotana. Cim več nas bo, temvečji vtis bomo napravili na navzoče časniško poročevalce in ostale Američane. Poleg tega bo ta skupna sijajna manifestacija tudi v veliko moralno oporo hrabri jugoslovanski vojski in novi, prerojeni in demokratični Jugoslaviji. Za publicijski odnor. Frank Česen- Zed. države v železniškem omrežju prve na svetu . Zed. države imajo tolikšno železniško omrežje, da se mu s svojimi nc more primerjati nobena dežela na svetu. Sovjetska unija, ki je po površini in po prebivalstvu veliko večja nego ta dežela, jih ima trikrat manj in ogromna Kitajska pa le nekaj nad šest tisoč milj. V primerjavo navajamo dolžino železniških prog v miljah v sledečih deželah: Zed države ........... 227.999 Sovjetska unija ...... 50,725 Kanada .................... 42.270 Francija .................. 40,348 Nemčija .................. 36,256 Argentina ................ 23,704 Anglija .................... 23,518 Brazilija .................. 19,676 Japonska .................. 18,776 Mehiko .................... 14.569 Italija ...................... 11,383 Kitajska .................. 6,367 Nizozemska .........2,298 ♦ II HM ♦»»♦»♦♦» PRISTOPAJTE K ; SLOVENSKI NARODNI ;; PODPORNI JEDNOTI NARvttITE SI DNEVNIK t "P ROS VETA-j • Stane ta celo leto $<.00. f pol let« $.1.00 Ustanavljajte nova društva. 1 <► Deset d«nov(ic) je treba za J i! novo društvo. Naslov i.a li*t in 4 ks tajništvo je: 4 2657 S. Lavvndale Ave. f CHICAGO 23, ILL. j ~ POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvg in najstarejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja \/odi 10 George Marchon. ' WGES, 1360 kilocycles. ! BARETINCIC & SON i POGREBNI ZAVOD Tel. 20-361 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. i Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON 3724 Weat 261 h Street Tel. Crawford 221S OFFICE H OURS: 1:30 tO 4 P. M. i Kxrept Wed. and Sun.) 6:30 lo 8:30 P. M. (£xcept Wed., Sat. and Sun.) Rc». 2219 So. Ridftway Ae«. Tel. Crawford 8440 If m a«awer — Cil Au.tin 5700 A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers • OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONVVEALTH NO. 1970. P«kl»k«4 W.«kly at 2301 3«. L«w«4aU Aw. CHICAGO 23, II.L. June 13, 1»45. VOL. XL. "BACK TO NORMALCY iS THE MARCH OF LABOR Chairman J. A. Krug of the VVar Produetion Board told us severa 1 AMMAOCO g? mAtitfi 6OZ of THe NATiONS FACloUr AA£ NO* KOttKiNfc UNPtf A UNION CON T RAC T- ^ A 6OO0 tiMC TO 8ur * • 40W! GoooctvmMAN- eerr cmmon-MAM — Aa WTHC MAT3 aeAii hard fought strikes. Somehovv he found time to aecumulate a vast amount of knovvledge and the ability to present a čase in a most attractive and persuasive way. So far as vve knevv, VVilson vvas the first real trade unionist to sit in a Presidenfs Cabinet. He organized the nevv department and he skillfully managed the many fearfully complex and important labor problems vvhich developed during the first World War. ' Billy" VVilson stili stands out as our greatest Secretary of Labor • • • In 1921, after serving eight years, Wilson vvas suceeeded by James .T. Daviš, vvho remained through the Harding. Coolidge and into the Hoover administration, dropping out vvhen he became a member of the Senate. Daviš vvas vvise enough not to seriously disturb the organization Wilson had perfected He vvas subjeeted to much pressure by those vvho vvould have devitalized the department and made it a resting piace for politicai hacks, but he refused to yield For that he is en-titled to great praise. * • * Follovving Daviš came VVilliam N. Doak. a leader in the railroad labor movement. After a little more than tvvo years under President Hoover, Doak made way in March, 1933, for Frances Perkins, the first vvomen to sit in a Presidenfs Cabinet. We don t like to recall the miserably unfair attacks vvhich have been made on this gracious lady. As a matter of fact. Frances Perkins' record in office has been as good. and In most instances very much better. than the records of her Cabinet associates. American vvorkers will be fortunate if those vvho come after her do as vvell. • • • After July 1, Louis B Schvvellenbach vvill take over the reins. His record is reassuring. He vvas a Progressive before he came to the Senate: he remained a Progressive vvhile he vvas »n VVashington, and he retained that point of vievv as a Federal judge. He vvill be fortunate in having as his first assistant Danici VV. Tracy, former president of the Electrical VVorkers. Dan" vvas reared in the labor movement. Everyone vvho knovvs him respects and trusts him. • • • So. vvhile vve are sorr.v to see Frances Perkins go, vve feel the in-stitution vvhich means so much to American VVorkers vvill' be in safe hands.—"Labor", VVashington, D. C. Jugoslavia to Repatriate.. 314,000 NationaU From Germany VVashington. — Severu hundred camps in Germany contain a total of 314,000 Jugoslav nationals "for-ciblv abducted for vvork in Ger-many," the Belgrade radio said in a recent broadcast recorded for the | Office of VVar Information by FCC monitor«. Of these vvorkers, 98.000 are in Austria, the broadcast revealed. "The health of the internees is rather lovv," the broadcast related. Up to their liberation their food was belovv the minimum required. and this caused a state of general vveakncss. VVhen, after their liberation, the internees vvere given more food, the sudden inerease caured many to die. Typhus, too. claimed numerous vietims." The Belgrade broadcast com« plained about "inadequate measures" taken by the Allied occupa-tion armies, about the "slovvness" of medical service, separation and isolation of the infected from the healthy, and the improvement of food in "quantity rather than quality." Notvvithstanding these grave conditions, the broadcast continu-ed, 'activity among the internees is very intense." At each camp spe jcial iepatriation coinmittees have been established for sponsoring "cultural and politicai aetivities," including the publication of a daily nevvspaper. At present a delegation of eight Jugoslav officials is cooperating vvith Allied authorities in Ger-many, and these have already established central clearing sta* tions at Dachau and Salzburg. The actual proeess of repatriation vvill take several vveeks. the broadcast said, adding that politicai internees and prisoners or vvar vvill first be eligible for repatriation, and then the forcibly mobilized vvorkers" TRADE UNION MOVEMENT IS NO LONGER A MAN'S VVORLD Falr Sex Represents Nearly 25 Per Cent of Total MembersJiip of Organised Labor, Report Shovvs The trade union movement isn't a man j vvorld any more. Many of the nation's major unions novv have almost as many feminine members as male, the Women's Bureau of the Department of Labor revealed. At a conference in VVashington of vvomen union leaders. the bureau reported results of a survey shovving that vvell over 3,000,000 of the fair sex—betvveen 20 and 25 per cent of the total union rosters —are novv member's in good stand-ing. In some of the needle trades or-ganizations, vvomen outnumber men. Also, as a result of the tre-mendous rise in vvartime feminine PINCERS ON FRANCO If the intemational atmosphere is getting too close for General rraneo's comfort, the cause may be found some 8,000 miles from Madrid At San Francisc« a vigorous movement is afoot to make the uorld less safe for fascists than it has since "nonintervention" fostered the Spanish Civil VVar. Not only are prominent Spanish republicans vvorking out nevv unity among themselves in the very shadovv of the United Nations Conference building. The Conference itself moy soon be debating a proposal to bar the Franco regime permanently from the United Nations organization. The latest speech of the Spanish dietator shovvs he feels the breath of his outraged pursuers on his neek. Does he sense povver in the nevv vvorld organization to insure his dovvnfall? Hitler is gone; Mussolini is gone. To vvhom can General Franco turn? We should like to say: To no one. But the delays vvhich some Spanish patriots have encountered in obtaimng permission to travel to t ne United States suggests Franco may have friends in American (ifficialdom. Nothing vvould be more vvelcome at this time than clear support not only by China and France and Russia, but by the United States ond Britain, for the proposal at San Francisco to bar Franco Spain from the United Nations.—Christian Science Monitor. // Let the People Eat Grass" Living costs rose 1.8 per cent betvveen May, 1943, and December, 1944, reports the Department of Labor. In figuring the cost of living does the Labor Department figure the dccrease in quality as vvell as the inerease in prices? VVe are doubtful of it, and beyond question the quality of the things vvorkers purchase has slumped as the prices have risen. Because the povverful institution knovvn as free enterprise fights viciousliy any attempt to brand goods as to quality and stili operates i nder the old slogan "let the buyer bevvare." but does not vvant buyers t o be too avvare of anything, it is probably a little difficult to figure just hovv much quaiity lovvering of things people buy has inereased the cost of living and lovvered living standards. VVhatever the necessary for vvar purposes the people are vvilling to take in reduced quality, but they do not care to be suckers for every iyp artist in business. Anyone who has any doubt about quality reduetion might inquire cf the vvomen of the family hovv the quality of the stockings they are getting are holding up and at the same time hovv prices are holding up? Quality reduetion is too often just plain svvindling and the svvind-lers vvho think they are going to continue to get avva.v vvith it are oescendants of that tribe of queer and thoughtless French buceaneers of government and business vvho once said "let the people eat grass," and "after us the deluge." Yes, the deluge came. They called it the French revolution. Congress Is To Blame For Black Markets The refusal of Congress to make processors and distributors of farm pioducts agencies of the government for the vvar and post-vvar tvorganization, is the chief reason for black markets and blacker prices In 1939. the latest official figures, over half of the vvholesale meat-pucking concerns did less than one sixteenth of the business; vvhile 43.2% of the concerns canning and drying fruits and vegetable«, including canned soups. acounted for only on tvvelfth of the output. In that year, one tenth of grocery stores not selling meats, operated by chains, did nearly one third of the grocery business. and less than one ninth of combination (grocery-meat) stores operated by ehans did nearly tvvo fifths of that business. Congress must knovv that trying, as the OPA has done, to police 3,500 meat-packers and canners, and 387,400 grocery and combination food stores, is a futile undertaking On!y by making ali of these and other processors and distributors of food s, agencies of the government, leaving regular operators in control, pooling their equipment, cutting and advertising vvastes and limiting profits. can black markets be prevented This vvould not inerease food supplies, but vvould stop profiteerinfi in foods.—Federation Nevvs. PLENTY OF RICH "PATRIOTS" CHEAT PUBLIC TREASURY ON TAXES "WORST FRAUD" OF WAR IS UNCOVERED Indlana Coneern Is Aecused Of Conspiracy to Rob The Government Fort Wayne, Ind. — Conspiracy to rob the government and produetion of defeetive material vvere charged in indietments returned by a Federal grand )ury against the Durham Manufacturing Com-pany, its officers and some em-ployes, Federal attorneys said the fraud is one of the vvorst uneovered during the vvar. They aecused the de-fendants of using "tricks, schemes and devices" to avoid eompliance vvith specifications for the manu-facture of projeetiles, roeket bombs and propeller shafts over an 18-month period, during vvhich the coneern supplied $14.000,000 vvorth of material to the navy. The debt-habit is the tvvin brother of poverty.—T. T. Munger. NTEA PAYS NO TAX _ It might be of public Interest to knovv that thc same intemal reve-nue act vvhich exempts the co-ops from paying income taxes also ex-empts the National Tax Equality Association from paying taxes The lavv provides 19 provisions exempt-ing nonprofit organization.* of various types, including "educational" institutions. NTEA has announced that it is a nonprofit association for "research and education". It claims 2,000,000 members ond os their membership fee is $50 each, Uiey must have quite a tidy sum for "education." It vvould also yield a rather sizeable sum If NTF.A had to pay toxes too. Then there is something to think about in the use of such o terrifylng stack of money to Influence public opinion. A man who Is vvell vvormed witb vrine vvill speak truth —Old Prov-trb. ' Bv RAVMOND LONERGAN One of the most startling state-ments made by a public official in employment, many of the unions |a long timecomes from Secrctary of the Treasury Morgenthau. He has 1,500 agents probing income tax frauds, but business men have been robbing the Public ... . ...__. ... . Treasury on such a huge scale that mobile VVorkers, Electrical VVork- . . .__t, _ . ...... n .. . . Morgenthau is asking Congress for ers. Machinists, Boilermakers and innnn A* t . u * ^ .. . . ' . . 10,000 more! At first he requested others, in vvhich from 10 to 40 per, »nftn__. „ . . . .. . ^ ' only 5,000 extra agents but ne has cent of the members are vvomen. , . . . . . . . „ ^ . .. . 14 been forced to ' raise his sights. One of the encouraging results I , of the vvar, the bureau said, is the H,t latest P^posal vvill give him great advanee mode by unions in f? wmy of 1, S0° agcnts- al1 of that at one time vvere almost ex elusively male, novv have "sub-stantial" proportions of vvomen members, the bureau said. Among these it listed the Auto- .vinning cqual pay for vvomen doing the same vvork as men. and in obtaining seniority rights as vvell as other benefits for them on a par vvith men. In an address to the conference, Miss Frieda Miller. direetor of th« bureau, declared that "the progress in employment status, standards and skills galned by vvomen as a result of their magnificent response in our vvork-to-vvin drive should not be allovved to slip at the cloae of the vvar." Delegates at the conference mapped on extensive program by vvhich such gains moy be preserv-ed in post-vvar period. IDEAS OF VVORKERS VVORTH BIG MONEY Ideas submltted by vvorkers to improve produetion have saved Uncle Sam $01,228,268 since June. 1943, it vvas reported by James F. Mulcahy, chairman of the VVar De-partmenfs Civilian Avvards Board Many of the suggestions vvill prove of permanent benefit to in-dustry ond over the yeors vvill sove employers many millions of dollars, Mulcahy declared. them more or less experts. dedi-cated to just one job: Exposing of business men vvho have been robbing the Public Treosury, vvhile our boys have been fighting ali over the vvorld and most Americans have been difging tnto thelr jeans to buy vvar bonds Mr. Morgenthau says it is "shocking" and that is surely not an overstatement. "Ovcrlooked $2,000,000" He gives this example: A Nevv Yorker vvho runs a chain of res-taurants confesses that during the lajt three years he "overlooked" $2,200,000 of his gross income. Every doy this gentlemon sent an armored truck to his restau-rants and picked up a certain amount of cash. This money vvas put in a vault and vvas not enter-ed on the books of the restaurants and. of course. vvas not included in hi.i income tox return s Thot's the woy this. particular business man "overlooked" his obligations to the Treasury. In the little city of Ephrata, Pa., Abe Cohen, o retall fumiture deal-er, "had no time to fool vvith income taxes" and for 34 years didn't make a corrcct return. Novv a Phi- ladelphia court direets him to pay $46.653 84 at once and penalties of $65.026 75 vvithin a year. Cohen immigrated from Russia in 1913 and apparently immidiat-ely began robbing the countr.v which ga ve him a full measure of 1iberty and opportunity. Cleaned Cp $400,000 Morgenthau says that many of the big tax dodgers made their money by boosting the priee of food, principaly meat. One VVashington dealer sold 250,000 pounds of meat every vveek in the black market and avoided $400,000 in income taxes in the one year, 1944, The "big shot" distributed his meat among VVashington retailers at from 6 to 8 cents above cciling prices, and the retailers proceeded lo soak the consumers. Those vvho could pay got the meat, and thus vvorkers vvere the principal suf-ferers. In the čase of another VVashington meat profitecr,. the OPA has affidavits from 200 retailers, §how-ing they paid this concern $382,200 in excess prices. The OP A. has filed suit in a VVashington court, askinf for tri-ple damages, or $1,146,000. The men vvho control this concern are old offenders, and yet they have been permitted to continue in business. Losses Are Tremendous Even if the OPA wins its triple damage suit. It vvill have a hard time collecting, The "black mar-keteers" vvill probably conceal their assets. It Is estimated that these erimi-nals and others like them have de-p+ivfcdl the Treasury of hundreds of millions, and perhaps billions of revenue during tho vvar period'