i - •• i- i. « ■ : ' 5J i s r..... I 8 HSUU> monflaf WWj^DAT _^^ I AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY' " Awmttw (frm*" NEODVISEN LIST ŽA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI NO. 31 , CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MARCH 14th 1023 LETO XXVI. - VOL. XXVI Kralj in delavci 11 Delavski zastopniki na večerji pri kralju. London, 12. marca. Med delavskimi krogi Anglije veliko razburjenje, ker so Sli delavski državni poslanci, Člani parlamenta, k angleškemu kralju na večerjo, ples in zabavo. Ti delavski zastopniki, ki so Sli h kralju na zabavo, so prišli oblečeni kot srednjeveški plemenita-Si, s kratkimi, svilenimi hla-člmi, belimi nogavicami, barakami in drugo Saro. Delavske unije protestirajo proti v temu. Mnogo protestov Je priobčil angleški socialistični list "Herald". Delavci očitajo svojim zastopnikom, da so se odzvali povabilu na kraljevo gostijo, da so kraljevi gostje na nje upljivali, da bodo molčali, kadar se bo Slo za delavske pravice, itd. Poslanci se pa zagovarjajo, rekoč, da so sami sVojl gospodarji in kažejo na bolj-ševika Čičerina. ki je Sel na kosilo k laškemu kralju, in se je s kraljem izvrstno zabaval. -*- — Clevelandski Ku Klux-arji so zborovali v sredini slovenske naselbine, pa nihče skoro vedel ne bi za to. V pondeljek zvečer so imeli ogromno zborovanje v pro-testantovski cerkvi na vogalu Vartan ave. in Addison Rd. katero cerkev pač vsak rojak pozna. Zborovanje v cerkvi se je vršilo z namenom, da se pridobi nove člane za clevelandski Ku Klux. Kakih 300 oseb je bilo navzočih, in na koncu pridige je pristopilo 25 mladičev h Kluxarjem. Vsak je plačal $10 in $6.50 za bele rjuhe, katere si natikajo preko glave. Iz drugega mesta je prišel v Cleveland organizator Godfrey, ki je hripavo kričal s prižnice, zakaj mora vsak 100 >rocentni Ameri-kanec biti Klux ar. V ovojem govoru je ognjevito napadal Žide in katolike. Ta govornik je objednem zagovarjal prohibicijo, pridiga! proti igranju kart in v nebesa hvalil — koga, ljudje božji, koga neki? Nikogar druze-ga kot naSega župana — Kohlerja! Govornik je dejal, da je Kluxarija ponosna, ker ima Cleveland takega župana. Kričali so zoper katolike šole, ki bi morale biti vse odpravljene I Ko so se nakri- i čali, so začeli nabirati denar. -kRev. George Foster, dobro F znan Sloyencecn, pastor do-tične deftve, se je izjavil: "Jaz nisem član Ku Kiuxa. Neki mlad fant, ki je zelo pobožen in enoj prijatelj, me je prosil, če smejo imeti zborovanje v cerkvi, in sem dovolil. V kolikor jaz razumem Kluxarje So slednji pošteni, pokorni postavam in dobri Amerikanci, torej se jih lahko pusti v miru" No, d4 bi 'Ku Klux zboroval takorekoč v sredini slovenske naselbine, se nam tudi ni sanjalo. Mogoče priredijo tudi parado kmalu. — Kegljaško tekmo med Bukovnik in Sternisha se dobili' igralci "Bukovnik". Dobili so igro v Clevelandu in Collinwoodu. — 33 avtomobilov je ukradel R. E. Schatz, predno so ga aretirali. V torek je b*U obsojen na 10 let ječe. —- Račune za elektriko lahko vsak čas plačate v našem ura*.. • i • Uredništvo "Ameriške Domovine" ,bi rado zvedelo za mnenje občinstva glede naravnega plina v Clevelandu, ki je danes najbolj kritično vprašanje v našem mestu. Vsak odjemalec plina ve, da kompanija preneha prodajati plin 1. maja, ako ne dobi za plin cene, kot zahteva. V to je kompanija pooblaščena od najvišje sodnije. Mestna zbornica pa ne dovoli kompaniji cen, kot jih slednja zahteva. Mestna zbornica je edina oblast, ki more narekovati cene. Kar bi uredništvo zvedelo, je, ali ste vi, kot odjemalec naravnega plina, pripravljeni plačati take cene kot jih zahteva kompanija, in s tem obdržite Se nadalje naravni plin, ali raje vidite, da kompanija ustavi plin in si preskrbite peč na premog za kuhanje, gretje vode, itd. Kaj vi mislite o tem? Spodaj dobite nekak volivni listek, katerega prosimo, da izrežete in pošljete po pošti ali prinesete v naš urad osebno. Zadnji čas, da spolnite volivni listek je do petka do 6. ure zvečer. Dotedaj ima vsakdo dovolj časa. Listke prinešene po označenem času ne bomo šteli. Izrežite takoj, naredite križ in odpošljite. Ako volite "Yes", pomeni to, da radi plačate cene kot jih zahteva kompanija, da Se nadalje dobiva za vas naravni plin. Ako volite "No", pomeni to, da raje vidite, da preneha kompanija s poslovanjem, in morate namesto naravnega plina iskati drugo kurivo, drugo peč. Volite kakor veste, da je bolje, uredništvo se ne interesira za drugo kot da zve za vaše želje. Yes No Zopet smo en korak bližje i dnevu, ko. bo zginil naravni j plin iz Clevelanda. Mestna; zbornica je pri seji v pondeljek večer šla preko, veto Župana Kohlerja in ponovno sprejela postavo, glasom katere se plača samo 40c. za en tisoč kubičnih čevljev naravnega plina. 30 councilma-nov je glasovalo proti veto in samo trije za veto. Da razumete, kaj to pomeni, naj razložimo. Pred 14. dnevi je mestna zbornica sprejela postavo, ki narekuje plinovi družbi, da mora prodajati naravni plin po 40c. od 1000 kubičnih čevljev. Predno je postava veljavna, jo mora podpisati župan, ali pa jo prepovedati. Župan Kohler je prepovedal to postavo. Toda zbornica je ponovno o njej glasovala, in župan mora sedaj molčati, postava je veljavna. Znano pa je, da kompanija absolutno ne sprejme dotičnih cen in gre raje iz Clevelanda. / V mestni zbornici se je zbralo nad 1000 oseb, ki so vsi pričakovali, da pride zopet do spopada med coun-cilmani in županom. Toda kdor je to pričakoval, se )e grdo zmotil. Mr. Kohler je bil sicer navzoč, toda je mol-..čal kot grob. Celo tedaj, ko je councilman Curry očital županu, da je pred plinovo družbo "na kolena padel'1, je molčal Kohler. Seja zbornice je bila odprta, ko je clerk bral pismo direktorja postav, Mr. Lam-ba, v katerem mestni pravnik svetuje councilmanom, naj nikakor ne tožijo na naj-, višjo sodnijo glede plina, ker ne bo nič pomagalo. Potem . so se brala pisma delavske organizacije in socialistične stranke, ki hvalijo council-mane za njih nastop. Da mestna zbornica sama pričakuje, da po 1. maju ne bo več plina, je jasno, kajti pri seji v pondeljek je zbor-| niča enoglasno sprejela predlog, ki naroča direktorju parkov, da nemudoma pred-| loži načrt, da se odpravijo vse plinove svetilke v mestu in se jih nadomesti z električnimi. Debata pri glasovanju je 1 bila vroča, in "množica v zbornici je večkrat ploskala councilmanom, tako da je moraj ' predsednik zbornice, Mr. Townes zaporedoma razbijati s kladivom po mizi, in je tolkel tako, da je kladivo zbil. Councilman! Mc-Ginty, Wheeler in Smith so glasovali za visoke cene, to je, proti postavi za 40c. plin, dočim so vsi ostali council-mani glasovali za nizke cene. Councilman McGinty se je izjavil, da njegovi kolegi ne vedo, kaj delaja in se bodo bridko kesall \l maja, ko ne bo več plina. Odgovarjal mu je councilman Damm, ki je izjavil, da se čudi McGin-tyu, katerega že toliko časa pozna, in da se je sedaj postavil na stran plinove družbe. Tako smo sedaj srečno prišli tako daleč, da, razven če se zgodi ^čudež, 1. maja ne boitio imeli več plina. Mi bi radi zvedeli za mnenje naših odjemalcev plina. Opozarjamo vas na glasovnico v tej Številki. Prosimo vas nujno, rabite to glasovnico, izpolnite jo in prinesite aH pošljite v naš urad. Ni treba podpisati imena. Ako voMte- pomeni t^ da želite imeti še naprej naravni plin, tudi če ga malo vec plačate kot sedaj, ako volite 4.__________loui8 j. p11c, editor r__l l, If t It riiiidif tu tti ™—asd elMwhare. Airwtišinijmtee ei m—t laaariia« te »P*rit fatiji t» laagwage —iy entered aeoond alaee autler january mi, 10», it the poet office at r cleveland, ohio »nder the aat o t m>w> art, 1*71.__ B No. 31. Wed. March 14. 1023 Zdravje in šola. r Federalni urad za prosveto (Ignited States Bureau of Education) ima posebni oddelek za fizično vzgojo in Šolsko higijeno, katere« glavno delovanje je pospeševanje zdravstvene vzgoje. iCot zdravstveno vzgojo smatramo ono vzgojo, ki naj napravi dečke in deklice v naSih šolah zdrave, krepke, odporne proti boleznim in vztrajne. Zdravje pomenja veliko več kot samo odsotnost bolezni. Zdravje | pomenja primeren razvoj rasti, teže in mišic, zlasti velikih' telesnih mišic. Zdravstvena vzgoja obstoja v podučevanju šolskih otrok, kako treba jesti in spati, igrati in delati, o potrebi snažnosti in rednega prebavljanja. Ziravstvenaj vzgoja gre za tem, da privzgoji pravilne navade glede zdravja In zavest, da je vsaka oseba dolžna družbi in domovini, da bodi toliko zdrava, krepka, in sposobna, kolikor je pač mogoče. Vzgoja, ki se ne briga za zdravje, je potratna. Kaj po- j cnaga najboljša vzgoja, $iko zdravja ni? Da otrok postane koristen In delaven član človeške družbe, treba vzgajati ■ oba, um in telo. Vsakdo bi rekel, da se vse to razume 2e ob sebi. Ali j razmere, kakršne so danes, kažejo, da vendarle se ne rav-1 nuno po tem. Otroci dostikrat pohajajo šolo, nahajajočo 1 še v poslopju, ki je prava nevarnost za zdravje. Zdravniško j pregledovanje šolskih otrok je dokazalo, da velik del šol- i sklh otrok po vsej deželi ima pokvarjene oči, bolne bezgav- j' ke, slabe zobe in da 20 odsto izmed otrok je podhranjenih. j Vse to se daje popraviti. !. Nekateri vzkliknejo: "Cemu treba to zdravstvo." Saj \ vsega tega ni bilo, ko smo mi sami hodili v šolo, in vendar | smo bili zdravi in smo napredovali." Tako soditi je napa-!. čno. Očetje in matere danaSnjih šolskih otrok niso dobivali J vso svojo vzgojo iz šole. Živeli so na kmetih, blizu gozdov,' j v prostranih kuhinjah, imeli so priliko opažati in pomagati; j pri raznih delih. V svojih Igrah in v svojem delu so imeli ; polno priliko da razvijejo svoje mišice. Dasi niso znalini-L Cesar o "vitaminah" in "o potrebi zelenjave za dijeto", je>' j dli so pridelke svojega vrta in dpbivali so, kar je njihovo' t rtelo potreboval ne da bi se tega zavedali. Pilj. m mleka iz1 < domačega hleva, kolikor so ga želili. Pri današnjih mest-nih otrocih vsega tega ni več. 15 Zdravstvena vzgoja se izplača, tudi ako računamo na j dolarje In cente. Zdrav otrok boljše napreduje. V neki j osrednjozapadni državi so dognali, da je bilo vsako leto ,, 400 otrok, Ki so radi slabega šolskega uspeha morali ponavljati prejšnji razred. Računalo se je, da ti "repetenti" c stanejo državo $25.000. na leto. Preiskovali so te otroke; s nekateri so bili slaboumni in so potrebovali drugo vrsto v vzgoje, drugi so imeli hibe na vidu ali posluhu, tri četrtine so Imeli slabe zobe, vsled česar so bili podhranjeni in slabi, j f Država je na tO potrtaila te (2500. za zboljšanje zdravja1 j teh otrok, in posledica je bila, da četrtina izmed "repeten-17 tov" so postali dobri učenci. S tem si je država prištedila \ čistih $6000. In potrosila je le za popravo nekaterih manj-1^ ših telesnih hib. To je najboljši dokaz, da je zdravstvena'« I oskrba Šolske dece ekonomična. , j( ___J. O. F. L. I. S. J, TAJNOST JAPONSKE OPOROKE V BEOGRADU. Ki ' i • Pred par dnevi se je pri belem dnevu na Terazijah v Beogradu zgodila zanimiva tatvina. V novo ustanovljenem uradu za prevajanje in prepisovanje raznih listin "Kosmosu", je neznani zli-kovec pokradel celo vrsto važnih dokumentov velike vrednosti. Urad je namreč nekaj dni poprej prejel v prevod neko japonsko oporoko v vrednosti več milijonov japonskih jenov. Tat je ° nedvomno hotel dobiti v roke to dragoceno listino, ki pa je bila k sreči dobro skrita. | Tatvine je bil takoj osumljen neki tujec, ki je že v rokah oblasti in se vodi zaupna preiskava. Po dosedanjih rezultatih je ugotovljeno, da je imenovani tujec sumljiv tip in morda celo zaupnik neke nam sovražne države in da ga že dolgo zasleduje tudi zemunska policija Oblasti drže vso stvar strogo tajno. Dogodek je vzbudil v Beogradu veliko senzacijo, ki pa se je še povečala, ko se je zaznalo, kako je prišla imenovana dragocena japonska oporoka v Beograd. V splošni zmedi v Rusiji, ko se je skoro vsak general skušal dokopati do vrhovne oblasti, je tudi general Bakič, rodom Črnogorec, sestavil iz Bosancev vcfjo četo, ki je po neprestanih bojih z boljievi-k ki prispela končno do aiand- žurske meje. General je pobegnil potem na Kitajsko, kjer so ga kmalu izsledili boljševiški agenti in ubili v njegovem "glavnem stanu". Med borci njegovega oddelka je bil tudi 32 letni Janko Mrkonja iz Tuzle v Bosni, delavec po poklicu. Kot vojni ujetnik je stopil v oddelek generala Bakiča, na umikanju pa je zaostal in se klatil potem nad mesec dni po ne-prodirnih gozdovih ob mand-| žurski meji, hraneč se z listjem in raznimi nepoznanimi sadovi. Nekega dne naleti v neki dolini na silno zbegano žensko, ki so jo boljSeviki obsodili na smrt, a se ji je ! posrečilo pobegniti in so jo sedaj zasledovali. Pojasnila je Janku z raznimi znaki svoj obupni položaj in Janko se je nesrečnice usmilil. Ko je v daljavi zapazil boljševiške konjenike, se je skril v grmovju, nameril puško in s streli pregnal zasledovalce. Ko je neznana ženska videla, da njen rešitelj ni boljševik, ga je objela in tavaia sta potem več dni skupaj, dokler nista prišla oba do neke koli-1 be na Mongolskem, kjer staj bila izven nevarnosti. Stopila sta v hišo, kjer je Janko potom tolmača izvedel o tej ženi sledeče zanimivosti: Povedala je, da se piše Mitsu Togonhama in da je iz plemiške hiše. Njen mož je padel kot komandant večjega oddelka v rusko-japon-ski vojni v Mandžuriji. Prosila je Janka, naj gre ž njo v -. Tokijo in ostane tamkaj kot upravnik njenega ogromnega premoženja in 10 tovarn do. Ivo sta priti* v i oictjo na Japonsko, Je Japonka prilegla, da naje umre, kakor da zapusti svojega rešitelja. Janko se je v resnici nastanil v palači vdove Mitsu z vsemi pravicami naslednika. Pričelo pa se mu je nenadoma tožiti po domu. Razkril je svoji bogati dobrotnici, da je oženjen in da ima dvoje I otrok. Gospa Mitsu ga je nato zaklinjala, naj takoj odpotuje v domovino in pripe-i 1 je s seboj svojo ženo in otroke v Tokijo. Po dveletnem življenju na Japonskem je tako Janko krenil v Bosno. Pred odhodom mu je gospa Mitsu izročila oporo- j ko, po kateri mu v slučaju,1 da bi umrla pred njegovim povratkom na Japonsko, zapušča vse svoje premoženje v znesku rtad 10 milijonov jen v denarju, kakor tudi vse nepremičnine. -o--! LUDENDORFF V CELOVCU. i Znani nemški feldmaršak Ludendorff, najintimnejši Hindenburgov sotrudnik za časa svetovne vojne, se je prošlo soboto pripeljal v Ce- ( lovec, kjer je v nedeljo predaval o zasedbi ruhrskega ozemlja in o nalogah nemškega naroda v sedanjem času. Ludendorff je bil pri prihodu v Celovec živahno pozdravljen od nemško-nacijo-nalnih šovinistvo. Toda po-, leg teh se je na kolodvoru zbrala tudi množica delav-, stva, kj je krvnika sprejela s klici: "Morilec! Krvolok!" ' itd. Masa je feldmaršala iz-' žvižgavala tako dolgo, da je " j morala vmes poseči policija, ki je po daljšem prizadevanju napravila, red. Luden-- dorff se »e s pesttMe odpeljal '! v hotel. A tudi pred hotelom I se je množica ponovno zbra-[,la ter demonstrirala proti I Ludendorffu in njegovemu * militarizmu. s ; Naslednjega dne je Luden- < dorff imel predavanje. Pro- s store so radi previdnosti pra- 1 1, vočasno zasedli nacijonalisti. < :,ki pa se niso mogli ubraniti 1 II prisotnosti nekaterih socija- p 11 lističnih posameznikov. Ti so l< ' i zborovanje neprestano moti- v H. Ludendorff je govoril o A usodi nemškega duha, "ki p "vpije po osveti". Izjavil se k je tudi proti izvršitvi mirov- d nih pogodb in pozval vse n pravoverne Nemce na koraj- K i žo, kajti prihodnjost bo — ;zopet nemška! Na svojo sta- < , ro vojaško suknjo z distink- i , cijami Prusakov tudi ni po- i zabil. Vzpodbujal je avstrijske Nemce na to, naj delajo . za čim skorajšnjo uvedbo ob- i vezne vojaške službe. Svoj I govor je zaključil z vzklikom ; Frideriku Velikemu, čigar duh še vedno živi med nemškim narodom. Ludendorffov obisk Celovca in njegove besede so resen memento nele protišo-vinističnim avstrijskim državljanom, nego tudi vsem sosedom Nemške Avstrije. Pričajo nam, da nemška ekspanzivnost kljub težav* nemu sedanjemu položaju nemškega naroda in njegove države ni zatrta in da Nemci še vedno iščejo prilike za združitev, kar bi jih okrepilo za nadaljnji boj proti vsem, ki ne čutijo nemški in se niso hoteli vkloniti jarmu poraženega nemškega imperializma. o BOLJŠEVIŠKI OPIS CARJEVE SMRTI. Še vedno se širi med Rusi ( legenda, da niso bili umorjeni vsi člani carske obltelji.1 Eni pripovedujejo, da živi sam imperator Nikolaj, drugi vedo za njegovega brata, i tretji celo za vso obitelj. Te < legende ožive od časa do ta- i sa v ruskem emigrantskem i tisku in ugasnejo tako htiro 1 kot so se pojavile. Tudi v s sovjetski Rusiji se širijo od ... ' »t ust po zakotnih <*»«&, kjer >- še tfrpod pepelom resnično It a prav Je umor carjeve obiteljl le vedno zagoneten, ker so a razna poročila o njem v pro-i. tislovju. Sovjetska vlada ne il mara dati avtentične izjave1 li in tako le še bolj ovija eka->- terinburško trageAjo s tan-i- člco legendarnostl. h V berlinskem "Rulu" z e dne 24. decembra t. L je ob-e javil A. S. Izgojev zanimivo r poročilo o boljševiškem opi- - su carjevega umora. Dose--i dan je vesti namreč potekajo i izključno: iz protiboljševi--!ških virov. A. S. Izgojev, ki i je šele pred kratkim časom -1 zapustil Rusijo poroča o za-s nimivi knjigi, ki je izšla kon- - cem I. 1921. v Ekaterinbur-, gu. Knjigo, posvečeno okto-i berski revoluciji v Uralu, so . izdali ekaterinburški komu-: nisti. Med plevami se nahaja f tudi dragoceno zrno: članek I bivšega predsednika ekate- rinburškega sovjeta o umoru carske obitelji. A S. Izgo-• je v je v nekem petrograj- i skem listu objavil izvleček 1 iz tega članka, ki pa ga je i v cenzura zaplenila. Nekako i ob istem času je bilo prepovedano nadaljnje razpečava- < nje zbornika, ki ga je izdal ekaterinburški sovjet. V od- < govor na izvajanja ekattfrln- 1 burških boljševikov so izdali verski sovjeti knjižico "Zad- i nji dnevi bivšega carja", i | Med verskimi in ekaterin- 1 burškimi sovjeti se namreč j vleče dolg prepir glede car- J ske bbitelji. še za carjevega i življenja so se razni sovjeti j pulili med seboj, kateremu : bo neki padel v roke drago- i ceni "plen". Sovjetska vlada je zaplenila tudi knjigo tver- 1 skega sovjeta, dasi je bila ti- i skana v državni tiskarni. To J pa seveda ni edini primer, da j je sovjetska vlada zaplenila 1 spise lastnih pristašev in o- 1 prod! . ^. „ 1 Izgojev navala po spominu nekatere podatke iz član- f ka bivšega predsednika eka- c terinburškega sovjeta. Opi- 2 suje spor, ki je nastal med r ekaterinburškim, .omskim in c sobolskim sovjetom glede bivanja carske obitelji. Prva I dva sovjeta sta poslala v Tobolsk četo oboroženih "de-putatov" in je malo manjkalo, da se niso spopadli do kr- F vavega. Centralni sovjet v 1; Moskvi je poslal v Tobolsk I pooblaščenega komisarja Ja- p kovljeva, ki je imel nalogo, r da carsko obitelj iz Tobolska, ne da bi navedel kraj novega v bivališča. Jakovljev ?e res odpeljal s posebnim vlakom b del carske obitelji, da jo spravi v Moskvo. Uralski li sovjet je ogorčeno protesti- o - ral in poslal poseben vlak za n > Jakovljevim. Moskovski ko- ii . misar se je moral ustaviti, r i ker vlaka niso pustili dalje; 1 začela so se pogajanja med n • Moskvo in krajevnimi sovje- 1< ■ ti, nakar je centralni sovjet odločil, da bo carska obitelj n - internirana v Omsku. Toda ž > Moskva obrača. Ekaterin- d - burg pa obrne. Ekaterinbur- - ški sovjeti so "obrnili" ako- p 1 vijetov vlak v nasprotno k . smer in tako je privozil v E- 1 katerinburg, ne pa v Omsk. ' Jakovi jeva so takoj odposlali 1 v Moskvo, carsko obitelj pa : prepeljali v "Ipatjevskif i dom". Centralnemu sovjetu 1 ni preostale drugega kot pri-1 znati ekaterinburško "samo-, voljo" in je odposlal iz To- - bolska v Fkaterinburgu tudi • Se ostale člane carske obite- - lji: prestolonaslednika Alek-sjeja in dve njegovi sestri. Tako je bila v Ekaterinbur-gu vsa carska obitelj. , Na to navaja- A. S. Izgojev nekatere podrobnosti iz življenja carjevih v Ekaterin-' burgu, ki kažejo samo to, da se je s carjem postopalo podobno kot z vsakim drugim jetnikom iti * se je Nikolaj mimo udal v svojo usodo, dočim je carica neprenehoma protestirala. . # O samem umoru je objavil ekaterinburški sovjetski glavar naslednje poirofenosti: Bližna Kolčakove protire- L Influenca • napade ljudi nanaflotn*. teiak mraz, bol«c!ne v glavi, hrbtu in rebrih, v muakulaturi, mrzlica in aploina alafeoat ao znaki te bolezni. ka| i« za atoriti? ostanite v pottelji ali vaaf doma, dokler trata bolezen ir vzemite SEVBOTE TABLETE ZA PREHLAP IN CMPO. ravnajte ae po navodilu na paketu. cena 30c. dihalni organi ae akoro vedno prizadeti in je pametno imeti doma pri rokah SEVEROV BALZAN ZA KAŠELJ cena 3sc in fioe. ) grlo večkrat boli, toda elajiava pride kadar ae rabi SETERQV AWTBEPSOL ia ae i a|im iapira grlo ali noe, a mmur ae odeti votlino klic. cena 35c. \ zgprnja zdravila ae naprodaj v lekarnah. vedno vprala}te za mseverovcm (a ne vzemite drugih. W. F. SEVERA CO., - - - - CEDAR RAPIDS, IOWA r volucljonarne vojske je pri« - silila uralaki sovjet, da je po- s j!^ , t zno zvečer se je pred "Ipat-j - jevskim domom" ustavil av- - tomobll 2 osebami, katerim je bila poverjena iz^rSitev 1 smrtne obsodbe. Bilo je to - pet ali Sest oseb. Izgojev se ) ne spominja natančno. Car- - sko obitelj skupno z zdrav- - nikom dr. Botkinom in z da-> mami, ki so ostale na razpo-■ !ago bivši carici in otrokom, I so zatekli v spalnici, ko se je 1 nameravala vleči k počitku. • Ukazali so, naj vsi dvignejo roke. Na to so drugega za drugim postavili k steni in jim naznanili, & "morajo umreti". "Čemu ravno nas ne spravijo nikamor?11 je vpraSal car, a v tem trenutku so boljševiSki rablji sprožili 1 revolverje In Čez par ihinut je bilo vse končano. Na avto-mobilu'. ki je čakal pred hiSo, so medtem spustili motor in njegovo ropotanje je zaglu-šilo streljanje v hiSi. Straža ni vedela, da so bili carski jetniki ustreljeni in je en ali dva dni stražila hiSo mrtvih. Trupla ustreljenih so na skrivaj odoeljali na polje, ki leži za Ekaterinburgom in jih tam sežgali. Ko je pozneje admiral Kolčak zasedel Ekaterinburg, je bila sestavljena posebna komisija, ki je preiskala prostor, kjer so sežgali carsko obitelj in je naSla nekoliko drobnih dragocenosti, ki so bile bržkone zašite v obleko. O truplih pa ni bilo nobenega sledu več. Tekom jeseni in zime — pristavlja avtor — so v Per-mi ustrelili velikega kneza Mihajla Aleksandroviča in V Alapajevski velikega kneza Konstantinovi(Ja in sina Pavla Aleksandroviča, kneza Paleja. Legende o carju, ki živi vi neki japonski vasi itd., so tedaj le pobožne lučke, ki jih' zažigajo ruski monarhisti na neznanem grobu na carske obitelji Romanovih. , 1 PARABOLA O KETURI V PLAVI OBLEKI. (Safed Modri.) Ketura in jaz sva bila povab-j Ijena k nekemu sprejemu.1 In Kptura je poizvedovala, pri meni in vprašala: "Katero obleko naj oblečem?" , In rekel sem: "Obleci pla-vof", In ona je rekla: "Najraje bi oblekla vse trii" (To je namreč majhna šala pri nasi) Toda nova plava | obleka, v katero je bila zadr njič oblečena, ugaja zelo mo-1 iim očem, ako fo nosi Ketu-I ra. In rekel sem: "Tam ne bo | nobene žene, ki bi bila tako 1 lepa kakor si ti, Ketura!" ! Kajti njena lica so bila, rdeča in njena hoja je bila < živahna kakor hoja 16 letne 1 deklice. ^ , In rekla je: "O moj so- 1 prog, nič ne veseli žerte bolj kakor v očeh moža, katerega ljubi, veljati za lepo. Toda __ __ J ! L I _t a, _ ^ m^m fh mm 0V1 svojm let pri tem ne morem mm prepričana I" j In rekel sem: "Nekoč je bil prorok, z imenom Mohamed. In ne manjka se ljudi, ki mislijo, da je bil kriv prorok — toda to ne spada v fnojo zgodbo. In on ie imel ženo, z imenom Kadiža. In zgodilo se je, da je Kadiza po dolgih letih umrla, In on - je obupal nad tem, da bi ena , sama žena mogla nadomesti-; ti njeno mesto — zato ji . vzel mnogo Žen. In ena teh > je bila njegova ljubljenka in 1 imenovala se je Aiša. 1 In ta Aiša je vprašala ne- > koč Mohameda in mu rekla: t "Ali nisem lepa?" In odgovoril je: "Da!" In vprašala je dalje: "Ali i me ljubiš?" t In odgovori je: "Da!" - In rekla je: "Nisem-li tvo-, ja rtajljubša žena?" 1 In Mohamed se je ozrl naj- - prej na vse strani, da bi se i prepričal, če katera ostalih i žen ne prisluškuje, in je po-i tem odgovoril: "Da!" In Aiša ga je vprašala še 1 dalje in rekla: "Ali me ne i ljubiš bolj kakor vsako tvo- • 1 jih ostalih žen?" , In zopet se je ozrl okoli 1 I in je rekel potem tiho: "Da!" In če bi Aiša bila pametna, t 1 bi ga ne vprašala ničesar več. ; > Toda bilo je vprašanje kate-j rp je stavila raje nego vsa . druga. In napravila je pogre-; šek in stavila to vprašanje. i In je rekla: "O Mohamed, ti velik in plemenit mož — . ali me ljubiš še bolj kakor si . ljubil Kadižo? Kajti Kadiža 1 je bila vendar stara in je ime-r la gube in sive lase i jaž i sem mlada in lepa!" A Mohamed je odgovoril s t silno prisego in rekel: "Ne, pri Alahu! Kajti Kadiža Je. - j bila prva žena, ki je imela ve-| jo v mene! j In rekel sem Keturi: "če i bi bile vse lepe žene sveta 1 postavljene v eno vrsto in bi 1 jaz moral z občudovanjem korakati mimo cele vrste — bi vendar med vsemi ne našel niti ene same, ki bi mi obudila spominjanje na najin trud in skrbi in najino skromno domačnost in na na-ijine borne zmage in najine sladke in svete radosti! Ti, 'v novi plavi obleki, v katero ^ si bila zadnjič oblečena, ti si dalje aa tretji attaa« c^ga^o , v jugoslavijo » dni plovbe vaak torek na enim teh mora-iklh velikanov. ao uit ani a 4s.c47 to« i mauritania 50.704 to« bering aria 32.922 išm razkošne kabine 3, razreda a posteljami ka 2, 4, 0 oaeb. kraana obed* , niča, kadilnica in potivalnica. pokrit promenadni krov. kraana hrana. do-imaft komfort. nift $krbl. \ cunard money ordri plafillivi v jug o-j slavi)! hitro, varno, zaneeljivo. | za tiketa in druae informacije ae »glaaite pri najbllijem agentu v va-sem mestu. (v) hotel oeva- land bldg. cle- m^/t^ | veland, 0. ^jj^hm — H 9 v I XjffHplCl|* ^ k svoji ženi in ko ga žena vi- ■ di ga vpraša: *Zakaj jo-j češ?" On ji pove kaj je in, : kako. Ona mu reče tedaj*: . "Pojdi k vodnjaku in zakii-} či: Svak, svak. On se odzove ) in se razsrdi in ti poreče. Pi- • j Si me v uho, tudi če si svak. 'iTi pa ma reci: Za pet ran 5 Kriščevih! V stiski sem! in i povej mu vse po vrsti." On I posluša ženo, se napoti k • vodnjaku in začne klicati: i "Svak, svak!" On se srdito • odzove "Piši me v uho, tudi . če si svak, kaj bi zopet rad?" . On mu odgovori: "Za pet i ran Kriščevih, svak, v stiski i sem, oče zahteva, da mu pri-j nesem železnega človeka, da i bi se z njim razgovarjal." . Tedaj mu svak odgovori: > "Počakaj malo, zdaj pridem s tudi sam ven. ali nikakor se - ne prestraši." Komaj to re- - če. že se prikaže železni člo-, vek. Velik je, strašen je! t Dro# vleče* s seboj in orje i zemljo in pušča brazda za • seboj, kakor da orje osem e volov. e Ko zagleda kralj oddaleč, t dap rihaja železni človek, se : prestraši in zapre vsa vrata k in pobegne v gornje prosto-i- re in se zaklene. Železni čk>- -----......j---------!i:jl -v„ asa—.Lu_mj4u. vek priči* Hjfii po vratih 4 . in poji, naj mu odptyo, ali I ko Vidi, da mu nihče rte od-I |l§|f j ^Zaka^'sf i^kliwlV^Kblj I molči, ko da je nem. "Kaj pa I imaš z menojVVpmvi železni človek in ga Česne po čelu, I kralj pa takoj dušo izpusti. I Tedaj vzame železni človek I svojegžt sVaka in ga postavi I za kralja in tako je najmlaj- I ši sin s svojo ženo kraljeval I do svoje smrti. IZ Duwim I Suspendiran od službe. 1 "Ljudski Dnevnik" poroča, -da je postajenačelnik v Kočevju in žnani narodno-soci-jalni prvak revident Edvard Repovš suspendiran od službe, ker ga preganja državno pravdifištvo radi poneverbe. Novi jugoslovanski kon- j zuiati v Ameriki. Kakor po- ] ročajo iz Beograda, bo po sestanku nove narodne skupščine otvorjenih več novih S konzulatov v Ameriki, naj- ] prej v Pittsburgu in Cleve- i landu. Za konzula v Pittsburgu bo imenovan baje Hr-1 vat, za konzula v Clevelandu pa Slovenec. Italija ukinila vizum za in-ozemce ki potujejo v Ameriko. Italija bi rada dvignila promet v svojih pomorskin pristaniščih, zlasti v Trstu, zato je sklenila, da so odpravi vizum na optni list onim inozemcem, ki se žele vkrcati v kakem italijanskem pristanišču. Potniki morajo predložiti potrdilo dotične paroplovne družbe. Iz Trbovelj nam poročajo: Kakor vsakq leto, je tudi letos trboveljska občina vsem svojim uslužbencem izplačala trinajsto mesečno plačo, S tem je bjk^edniim vsled 1 vedno naraščajoče draginje gotovo mnogo pomagano. > Ob začetku novih prijateljskih odnošajev med Italijo in Jugoslavijo. Tržaški vladni list "Popolo di Trieste" vehementno nastopa zo- i per to, da se v cerkvi sv. An- j I tona v Trstu ob nedeljah šei 'vedno opravlja ena pridiga v I slovenskem jeziku. Posebno • je ogorčen da se to grozodej-i stvo vrši v cerkvi sv. Antona i Padovanskega, ki je bil iz . Padove doma, torei vsaj Ita- ■ lijan. če ne fašist. List poziv-i Ija oblasti, naj ukrenejo vse • potrebno ,da se slovenske i pridige takoj zatrejo, sicer. . | Poleg odloka italijanske vla- i de, ki je naložil ogromen da- , • vek na vse neitalijanske na-i • pise in reklamne table, poleg | » sklepa sodišč, ki sprejemajo • vloge samo v * italijanskem i jeziku, poleg nešteto drugih ; nacijonalnih surovosti sedaj » niti v cerkvi ljudje moliti ne i bodo smeli več slovensko! , NAPRODAJ/K HARMONIJ i organ) v dobrem stanju. Vprašajte na 1 5815 Bonna Ave. IŠČEMO DEKLE, ki je prosta, da bi po Šoli pomagala. Oglasi naj se na 11000 St. Clair Ave. Tel. Eddy ♦156. ' (32) POZOR ROJAKI! Naznanjam cenjenim rojakom, da kupujem in prodajam vsake vrste trgovine, kot trgovine z mehkimi pijačami, candy store, irocerije in dr. Kupujem in prodajam tudi prodajalne, hiše, lote in vse kar spada k zemljiškim zadevam. Predno kupite hišo ali lot, oglasite se pri meni. Ce bi radi prodali, pilite meni, pa pridem do vas in vas pripeljem, da se lahko sa-mi prepritate. Se priporočam ANDREW SAMICH Real Estate 1123 NORWOOD RD. (ved. fri. 38) DELAVqi'DOBLJOTSTALNO DELO, dolge ure. The Union Salt Co. E. «2nd St. in H. Y Central Railroad. ___(33) RAD 81 DOBIL V NAJEM kovačnico s vsem orodjem alt brez. Kdor ima kaj naj naznani v upravi tega tista. ODDA SE v najem soba za enega ali dva fanta. S hrano ali brez. Poizve Se na 6316 Orton Ct. (32) > PRILIKA ZA MOŠKEGA, ki zna vo- ziti • Ford avtomobilom. Kdor ima kaj skuln|e -v trgovini in katerega l veseli zunaj delati, naj se zglaai v Frank 1 Mervar Čistilnici, 992 Bonna ave. (33) P06RBNA PRIUKA. Naprodaj j« hiša za 2 družini na I Carl Ave., lot 35*160. Cena $7500. ■ J^&SSx ^MfSS • S Tcialr Ave. <«> .. POZOR! , Slovenci in Hrvati ■|l|!l •Slovenska Zadružna Zveza o tvori tvojo tretjo PRODAJALNO na 6ioa St Clair Ave. DNE 17. MARCA. To podjetje je lastnina delavcev, in kot tako je delavstvo solastnik podjetja. Tem potom se obračamo do delavnega občinstva, da to podjetje podpira. ODBOR SLOVENSKE ZADRUŽNE ZVEZE. ______ - ' i "I _ ■ ■' I iid£iiwll!ft!f« I I Zobozdravniki urad I ' od ■ I Dr, Francis L. I I KENNEDY | I je odprt za poslovanje M ■ kot navadno. Postregli I ■ bomo v vaše zadovolj- I I stvo kot dosed&j. Mrs. I I F. L. Kennedy bo vo- I ■ dila urad. Upravitelj, M Dr. M. A. Bonhard. I C, ¥ ..........uLJ^. ________ Main 5850 Central 1449-W 1 Res. Hemlock 3604-M. ji John E. Kennedy ODVETNIK " 444 Society for Savings . Bldg. j ; » ' Brat dr. F. L. Kennedy. SLU t BO dobi 8LOVSNSKO dekle, za sploins hišna deta. Posve se na 11Norwood Rd. __ (32) SOBA SI ODDA r nafem zs 1 fanta. Elektrika Hi kopeiiifia. 1007 E.^81. NB POZABITE ME KAD AS 8B SELITE ali ob saki pnttki ko potrebe}ete pre-vožnje se vam priporočam, da me pokličite Dva tona White-trade m razpolago. Nizke cene. Pri lom postrežb« JOHN OBLAK. 1161 E. 61st St. Tel. Randolph 2179-J HI&A N"APROD,4J, 12 aob, furnea, ha za Dtetnoa. Hiia ae aahaia na j (>M I« iu„o $11OOO n II 11 mimt Ti —■»!» m 1 M!.........'iifiii in 1 i|iii,>>/y Mountain .kateri so Jako glas-9. ni pevci; Norwich, so tudi (lasni, le večje vrste in imajo bolj močan glaa; toilers ali takozvani kanarčki s tremljoječlm ^^^^ ■ I glasom. Te sorte pevci so bolj tihi, toda njih petje Je različno, melo- I I dično. Cene na vseh ao Jako primerne in ptiči ao prve vrste. Imam H I tudi samice pripravne za paren je. Poleg kanarčkov imam tudi polno zalogo raznih potrebščin; kot: ■ H Tonic—To zdravilo Je jako uspešno v alučaju, če Je vaš ptič prane- ■ I hal s petjem. Dajte malo količini in ptič bo zopet zdrav in pričel I I s petjem. Imam dve sorte: prašek in tekočino. Tonk za prehlad—Sprememba vremena Jako upljlva na ptiče v I I kletkah, posledica tega je, da ptič dobi večkrat prahlad. Tonlca za I I prehlad Je edino sredatvo, a katerim zopet ptič dobi čiloat ln apo- ■ I sobnoat za petje. . i t H Prašek proti Jaalegt—^Tudi pri ptičih ae hitro zaleie uši, ki ptiča ■ I zelo uničujejo. Najboljše aredatvo, posebno pripravljen prašek Je, I I da se odstrani zalega. Kadar Ima ptič uši, tedaj poataja mršav, ter ■ I izgublja perje. Pazite na te, da t>o vaš ptič prost uši ter ohranite ■ ■ ga zdravega in Čilega edino a pomočjo praika proti zalegi. I Ribje kosti—Jako vaino Je, /da ima ptič vedno dovolj kosti v kletki. ■ ■ Kost Je Jako koristna za ptiča, ker a tem ai čiati glaa In veliko po- I I more k prebavi. _ Zrno-Največje I I I I I I I I I I ' *2ff£!Sr£!. I Irs'i^ -fiSlSii SHKl I vedno le prve vrste; SfL f il I ■ v$e,a ______L-j,- u*ib tukaj, tretja se je dognala na I vozu, ki se je počasi pomikal od velike ceste proti Smarje-I ti in vozil Adolf a in sestro ; Emo od sodišča proti domu. Pol pota nista nič govorila • brat in sestra; samo vzdihtii- > la je zdaj' pa zdaj Ema, na i kar je Adolf vselej trdo za-s klel. Potem sta se zbesedila tako hudo, da je zagrozil A- je začela ugibati, kaj da bo zanaprej. Nobenega drugega izhoda ni 4«šlo iz stiske nego ženltev, In ker Addlf ni ugovarjal načeloma, mu je začela izbirati neveste. Ker pa Adolfove denarne razmere niso dopuščale dolge snubitve niti ne dovoljevale posebne izbirčnosti, je bilo treba izbrati takšne, ki bi bila pri rokah, imela denar in bila voljna vzeti Adolfa, kupiti tako rekoč mačka v vreči. "Ti tcikaš na cnajorko," je dejal Adolf in udarfl po konju. Začela mu je dokazovati, kako mu kaže edino ta zveza, koliko vrednostnih pa-j pirjev 3a je videla pri ma-jorki, da ostane on, ker je| mlajši, gospodar v hiši in da morda niti ne bo dolgo živela majorka. "Po eni strani je prestara, po drugi premlada," godrnjal je brat; a Ema je spoznala, da je zmagala, in,varila železo, dokler je bilo vroče. | Ko je stopila pred bratovo hišo z voza, je takoj hitela k majorki. Objeli sta se zapuščeni, žalostni vdovi, razjokali se in tolažili druga dru-gO, dolgo brez vsakega uspeha, ker vsaka je hotela bitj nesrečnejša in zahtevala več mlovanja. Ko pa sta se bili najokali in natarnali, je raz-( vila Ema brez vseh uvodov in pripravljanj svoj načrt. "Micika, prinesi stekleni-, co maršale!" je zaklicala ma-| iorka in stopicala po sobi ka-( kor koklja, preden sede. Nekoliko hlinjenja jej ni zamerila Ema ; a ko je gospa prav pristno zardela in zopet po-, bledela, je postala ona huda : "Gospa, saj vendar niste ravnokar prišli iz samostana!"( Hudo se je motila Ema, kajti ni se bala možitve majorka, ampak kaj bo, če bo Blaž( 2gur govoril aH če je že govoril. Ema pa je poslala Miciko,1 ki je bila, prinesla, maršale,' takoj po Adolfa. "Kaj pa vendar mislite, gospa!" branila je majorka. "Jaz nisem kar nič pripravljena na sprejem in kakšen čas je to!" ~ "Lepo vas prosim, gospa majorka, čemu pa priprav-] ljanje! Saj smo domači, saj se poznamo." Prišel je gospod Adolf in začeli so se siliti vsi trije k dobri volji; a ni jign šlo od rok. Kajti majorki je hodil Blaž Žgur še bolj po glavi | nego Adolf in premišljevala je tudi, ali, bi se spodobila bolj"žalost, ker je izgubila enega Ženina, ali veselie, ker se je dobil drugi; Adolf pa je bil tako razpoložen, da se ni 1 brigal za eno nesrečo več ali manj, in po pravici se je na tihem jezila Ema, da se mora sama truditi za tujo srečo. Ko je dosegla naposled, da sta si Adolf in majorka podala roke v nerazruSno zvezo, ki se je obrisala z robcem potno čelo in jela si gasiti žejo s trdo prisluženo pijačo. "Ali res zaradi mene same ?" šepetala je majorka, pogledala Alolfa od strani in zardela, spomnivši se svojih > denarnih razmer. "To se razume," je dejal - Adolf, zvrnil kozarec in spo- - minjajoč se svojih denarnih t rzamer namignil na doto; toda sestra mu je stopila tako \ trdo na nogo, da je odskočil • in umolknil. Spretno je za- • sukala Ema pogovor drugam in ostro pazila, da ne poruši - prenagljena beseda umetne i stavbe. Ko sta bila sama, je oštela ' brata, kako je neroden in brezobziren. "Ali nisi zapazil, kako je i prebledela majorka, ko si omenil doto? še enkrat tako i vprašaj, pa boš razdrl! S takimi se ne govori kakor s kmetsko nevesto. Svatbo napravimo hitro, precej po pr-vem prihodnjega meseca, ko potegne majorka še enkrat penzijo. Tako se bo oprav-nalo, kar je zakrivil Albin, in denar ostane v rodbini." i Trije srečni pari so bili ga zadržka nI bilo. «1 -t. vedel ene«" na« JHZ Dl VO*™1 ® migaval je Blaž; "toda ne t* Srpčno so se zvršile v«e tri poroke. Ponosno je hodil drugega dne Martin kot mlad gospodar okrog svoje hile, kjer je že važno gospodinjila Jerica, kakor bi se hotela kosati s svojo sestro. Tonček in Lenčika sta kar hodila drug za drugim; zdaj je prišel v kuhinjo on kaj vprtSat,i i in komaj je bil odšel, je bila že ona za njim. Pri Kramarju pa je bilo dolgo vse tiho in okna zastrta; 1 potem pa so se začeli nemški prepirati in kleti, od korpca 'zamolklo, pritajeno, doltler ni povzdignil Adolf glasu. I Prva je priletela skoz vrata Ema; ročno se je obrnila proti hiši in vpričo po-| slušalcev, ki so drli skupaj iz vse vasi, se pridušila,