Leto XI.	V Ljubljani, dne 21. marca 1935	štev. 12.
Tekmovalci so kakor otroci, kadar jih obdarujete z bonboni. Odbornik JZSS deli tekmovalcem sladjcorčke proti prehladu.
Svet občuduje našo
zemljo!
Poljaka Bronislav Czech (levi) in Stanislav Maruszarz (desni); slednji je zmagal v mednarodnih skakalnih tekmah.
Češkoslovaška skupina, ki si je priborila vseslovansko prvenstvo v smučanju. Od leve na desno: Kadavy, Vrana, Barton, SteinmUller, šimunek.
Pogled na novo urejeno skakalnico v Planici, kjer je bilo pri mednarodnih smučarskih tekmah preteklo nedeljo udeleženih preko 15.000 gledalcev.
Raidar Andersen je v Planici dosegel naj« daljši skok 95 m.
(pomembni dogodki
BOLGARI NAM PRINAŠAJO SVOJO PESEM. Bolgarske narodne pesmi se razlikujejo od narodnih pesmi zapadno evropskih narodov v tem, da niso dela skladateljev v narodnem slogu in nato razširjene med narodom, temveč so tako stare, da je pogostokrat težko ugotoviti kraj, kje je pesem nastala. 500 let je trajala turška sužnost, ki je uničila vse sledove bolgarske kulture, obdržala se je le narodna pesem in narodni običaji, ki so se gojili od roda do roda in ostali znak bolgarskega naroda. Pesem je spremljala sužnja-Bolgara pri poljskem delu in bila izraz njegovih najnežnejših čuv-stev. Narodna pesem je še danes last bolgarskega kmeta in najčistejša se je ohranila v gorskih pokrajinah, kamor še ni segla današnja »kultura«. V zadnjih desetletjih so zbrali desettisoče narodnih pesmi, mnogo narodnih zakladov pa je še ostalo neodkritih, nezapisanih. Vrsto najlepših bolgarskih narodnih pesmi je te dni zapel moški zbor »Rodina«, ki je pel prvič v Ljubljani. »Rodina« je odličen zbor in nastopa v posebnem koncertnem kroju: bela, z narodnimi vezeninami okrašena srajca ln črne hlače. V tem pevskem oblačilu nastopa večina bolgarskih narodnih zborov
na svojih koncertih.
SLIKA IZ POPLAVLJENE SMEDEREVSKE OKOLICE priča najbolj zgovorno o strašni sili iz Morave razlitega vodovja. Takih kmečkih hiš, ki so bile do strehe v vodi, je bilo več sto in je veliko vprašanje, če bo po desetdnevni poplavi še katera
uporabna za bivališče.
t DR. LJUDEVIT BoHM. Pretekli petek je izdihnil svojo blago dušo prvi direktor Trgovske akademije v Ljubljani g. dr. Ljudevit Bohm, in sicer v svoji vili na Mirni na Dolenjskem. Bodi ohranjen zaslužnemu gospodarstveniku in šolniku svetal spomin, žalujočim sorodnikom pa naše v	iskreno sožalje!
t FILIP PRISTOU. V Ljubljani je umrl g. Filip Pristou, znani organizator obrtništva in solastnik pleskarske tvrdke Pristou & Bricelj. Pokojnik si je pridobil mnogo zaslug za obrtniški stan. Pokojniku naj sveti večna luč, žalujočim pa naše iskreno sožalje'
t MIHAJLO PUPIN. V Newyorku je umrl slavni učenjak, jugoslovenski rojak univ. prof. dr. Mi-hajlo Pupin. Njagovo življenje je bilo čudovito zaradi tega, ker je izšel iz najskromnejših razmer in se je potem po svoji nenavadni nadarjenosti in vztrajnosti uvrstil med prvake sodobne znanosti. Vsej domovini je poznan iz knjig Vodnikove družbe »Od pastirja do izumitelja«. Slava njegovemu spominu!
V Franciji imajo zaradi naraslih voda občutne poplave. Na zgornji sliki vidimo široko
ulico iz Mormanda pod vodo
JO L2TT GODBE IN PETJA V POLJCANAH. Preteklo nedeljo sta praznovala pevski ln orkestralni zbor Sokola v Poljčanah 10 letnico delovanja. Le izredno veselje do naše lepe pesmi in glasbe in dobra volja pripomoreta, da se taka zbora na deželi obdržita desetletje. Obojega imajo naši vrli fantje v obilni meri, sicer ne bi ves ta čas vzdržali, ko so po pol ure daleč in še več, mnogokrat ob snegu, dežju, blatu, vodi ln viharju hodili k vajam. V sredi sedita od leve na desno pevovodja šolski upravitelj lz Studenic g. Janko Zivko in ustanovitelj in voditelj orkestra g. dr. Hronovsky. ki Je dal tudi pobudo za ustanovitev pevskega zbora.
TRTNIKOV FRANCELJ, po domače Razore, posestnik, uradnik Mestne hranilnice ljubljanske, je obhajal te dni svoj 60. rojstni dan. Trtnikov Francelj ni samo dober uradnik in dober gospodar, marveč tudi že 45 let član Sokola, vseh narodnih društev in posebej še pevskega društva »Ljubljanski Zvon«. Ob 60-letnici mu želimo še mnogo delavnih, zdravih in srečnih let.
SPOMENIK PADLIM ZA SVOBODO. Skupina bojevnikov na spomeniku padlim šu-madinskim borcem v Kragujevcu.
ZRAČNA ZVEZA MED BELGIJO IN KONGOM. Na bruseljskem letališču so z velikim navdušenjem sprejeli posadko prvega belgijskega letala ki je izvršilo poiei iz Bruslja v Leopoldville (Belgijski Kongo) in nazaj ter otvonlo s tem redni zračni potniški promet med Belgijo in njeno kolonijo.
Novi jugoslovenski prvenstvenik v skokih Bogo Šramel je dosegel v Planici našo novo najboljšo znamko 72 m.
POLDE JAK f Iz kroga narodnih delavcev ln ljubiteljev narave je iztrgala smrt g. Poldeta Jaka, vodjo trgovine Mestne elektrarne v Ljubljani. Naj počiva v miru!
——Hwave ftomatije na fiuftem
Venizelos zasleduje borbo. Duša grških upornikov Venizelos na ogledu Uporniška podmornica »Proteus«. Na desni: uporniški admiral Demesti-ladij, ki so jih njegovi privrženci ugrabili atenski vladi. Vodja pučistov	kos, zraven njega bivši venizelističnl minister Boteari,
je po zlomu upora klaverno pobegnil.
so se končale s popolno zmago vladnih čet. Uporniški voditelji, ki niso pobeg• tzili, pridejo pred vojno sodišče, vsem upornikom pa so zaplenili premoženje
Brzojav v službi domovine. Vojaški telegrafisti atenske vlade na delu v
atenskem arzenalu.
Z letali nad upornike. Grški letalci nalagajo bombe v aeroplane, da bodo z njimi obmetavali upornike iz zraka.
Grška elitna Četa. Atenski evzoni v svojih slikovitih nošah.
Grškim pučistom je bil zadan odločilni udarec šele tedaj, ko so posegli v bratomorne operacije aeropiani.