m- tt™*:;:;:*:;^ NAS 45 LET zavarovalstva v Posavju _ zavarovalnica triglav CT OBMOČNA ENOTA *** K R Š K 0 Št 20 Leto XIV 9.12.1993 Poštnina plačana pri pošti Krško Lisca sprejela program lastninjenja: same s eertltlHatlt Povabili so zaposlene, upokojence in svojce x »iti. m sw iKMNsitM. &m umu, muho mVNU ZA MILILA, it II intlft DtUAH ... M 60 % ohraniti v lastnih rokah, predvsem na podlagi lastninskih certifikatov sedanjih in nekdanjih delavcev, upokojencev ter svojcev Sevnica, 7. decembra - Po črki zakona ima Agencija za prestrukturiranje in razvoj mesec dni časa, da da svoje pripombe na program lastninjenja, ki ga je na seji 3. decembra letos sprejel delavski svet Lisce. Potem bodo v podjetju Konfekcija Lisca pričeli zbirati certifikate lastninskih upravičencev. Vili Glas, direktor Lisce: "Včeraj smo vsem zaposlenim v Lisci, našim upokojencem in bivšim zaposlenim poslali pisno obvestilo o tej akciji in jim podrobno predstavili naš program lastninjenja. Imeli smo tudi zbore delovnih ljudi in odgovorili na vsa njihova vprašanja. Naš program lastninjenja je zastavljen tako, da skušamo upravičenci postati solastniki z zakonom predvidenih 60 % kapitala v podjetju. Glede na vrednost družbenega kapitala bi nam ob 400 upokojencih in 1.500 bivših zaposlenih to moralo tudi uspeti. Z njihovimi certifikati bi pokrili pretežni del vrednosti, ostalo pa bi ponudili v javno prodajo njihovim družinskim članom. Otvoritveno bilanco smo izdelali sami, za vredno- tenje zemljišč smo najeli zunanjega pooblaščenca, vsekakor pa smo prišli do nove vrednosti aktive in družbenega premoženja. K temu je pripomogla naša stalna politika povečane amortizacije. Sedaj smo ta razmerja uredili." Če agencija v mesecu dni ne bo imela pripomb na njihov program, bodo lastninili 1.707.412.000 SIT družbenega kapitala. Izdali bodo 1.493.132 navadnih delnic s prodajno ceno 1.143,50 SIT in t Še posebej se bo vodstvo Lisce sestalo s svojimi upokojenci v soboto, 11. decembra ob 15. uri v jedilnici podjetja in jim vse skupaj tudi ustno pojasnilo. Od petka, 10. decembra dalje bo na voljo tudi posebna telefonska številka (41-608), preko katere bodo vsi zainteresirani lahko dobili vse informacije v zvezi z lastninjenjem. po nominalni vrednosti 1.000,00 SIT. Od tega bodo 40 % dobili skladi, 20 % bo namenjenih interni razdelitvi, za nadaljnjih 40 % pa bodo omogočili notranji odkup in javno prodajo. Pri tem računajo predvsem na svojce zaposlenih. Njihova raziskava je pokazala, da je več kot tri četrtine zaposlenih pripravljenih svoje lastninske certifikate zamenjati za delničarstvo v Lisci. To so pokazali tudi zbori delavcev, ki so jih sklicali danes zjutraj, predvsem pa v vodstvu podjetja poudarjajo, da menjava certifikatov za delnice Lisce nikakor ni obvezna za vse zaposlene. Zagotavljajo tudi, da tisti, ki se ne bodo odločili za ta korak, zanesljivo ne bodo zaradi tega čutili nikakršnih posledic. Občutek je celo bil, da se takih posamičnih odklanjanj pravzaprav ne bojijo hudo, oziroma da ne bi preveč motila celotnega procesa. Zbrane certifikate bodo v podjetju deponirali in ko bo agencija potrdila program, jih bodo uporabili. Pravzaprav bo tekel postopek takole: Za revizijo poslovanja v letu 1993 so sklenili pogodbo z zunanjo revizijsko hišo. Proces lastninjenja bodo preverili s predhodnim zbiranjem certifikatov, ki se bo po sklepu delavskega sveta pričelo v petek, 10. decembra. Certifikate nameravajo Miklavž 1991-1993 Lanskoletni miklavž je bil za razliko od letošnjega veliko bolj politično obarvan, saj nam je kot edino darilo prinesel volilne lističe. Na njih smo smeli obkrožati zaporedne številke in tako izbirati poslance, svetnike in predsednika države. Po dogodkih v parlamentu, ki so pokazali, da večinski del slovenskih poslancev in funkcionarjev ni pripravljen z ljudstvom deliti usode "zamrznjenih" plač, se nam je miklavž '92 priskutil in ga sedaj ne jemljemo čisto zares, oziroma, kot da je tukaj čisto po naključju. Od letošnjega miklavža sem pričakoval, da bo iznašel nekaj, kar bi odstranilo nesnago iz naših glav. Skodelica mešanice, ki bi odstranila umazanijo, omehčala trdoto, zaščitila notranje dele, izboljšala delovanje, preprečila rumenenje in gubanje ter nas naredila blage in dobre. Državljani res postajamo bolj blagi in dobri, ker če to ne bi bili, bi že zdavnaj odvzeli poslancem pravico, da odločajo v našem imenu za njihove lastne koristi. Po njihovem obnašanju sodeč so pozabili, da jih je v parlament poslalo ljudstvo in da s tem, ko so posedli v poslanske klopi, niso postali bogovi, ker zlate ribice, hrčki, bele miške in celo seme v lončku, vse umre. Poslanci tudi in smrt je tisto, kar nas loči od bogov. Vse ostalo ste si prisvojili, večnega življenja pa se na srečo ne da izglasovati. Ljudstvo naj bi dokazovalo svojo visoko zavest s tem, da pristaja na "še sprejemljive" plače, ki so sedaj previsoke in škodljivo vplivajo na konkurenčno sposobnost slovenskega gospodarstva, poslanci pa naj bi bili nekaj izjemnega, in previsoke plače za njih sploh ni. Razvrstili so se namreč med umetnine, ki se jim ne da določiti cene. Kako hudo je, da morajo delati tudi ponoči, biti udeleženci v prometu in tvegati svoja življenja. Kot da rudarji, železničarji in drugi ne delajo ponoči, kot da drugi niso na cestah (v bistveno slabših vozilih) in kot da življenja drugih niso vredna njihovih življenj. Pomislimo tudi na tiste, ki se z nočnega šihta vračajo peš, ker nimajo denarja za nakup lastnega vozila ali pa niti za avtobusno vozovnico, doma pa jih čakajo lačna otroška usta, ki so srečna že ob pogledu na mrzlo mleko in dvakrat presušen^keks. Pa kaj bi to, saj to niso poslanski otroci, to so oni drugi, ki lahko umirajo tudi na cesti, ker s tem ne bo prizadeta produktivnost parlamenta. Spoštovani poslanci, bodite pozorni na čudežne dogodke! Spomnite se semen v lončku; korenine poženejo navzdol, rastlina pa navzgor in nihče pravzaprav ne ve, kako in zakaj, a vendar smo vsi takšni. Tudi vi, zato, kadar odhajate v svet, pazite na promet, primite se koga za roko in vedite, da vaša dejanja izgubljajo roko prijateljstva. Damjan Lah zbirati do trenutka, ko bo program potrjen, nato pa bodo vse vpisnike pozvali, naj se ponovno opredelijo za delničarstvo v Lisci ali proti njemu. Lisca si je tako zgoden priče-tek lastninjenja lahko privoščila, ker ni v revizijskem postopku. Na današnji tiskovni konferenci smo slišali še, da se večina kon-fekcionarjev (konkretno so omenili Kroj iz Škofje Loke) odloča za podoben način lastninjenja. V Sevnici, Krmelju, Zagorju in na Senovem daje Lisca zaposlitev 1364 delavkam, njene hčere v tujini (Babušnica, Šehoviči, Kla-njec, Orchidee AG v Švici) so seveda podvržene tamkajšnji zakonodaji in trenutnim razmeram. Sicer pa so se v vodstvu kolektiva odločili izključno za sprejem lastninskih certifikatov, te pa imajo samo državljani Slovenije. Mimogrede smo tudi izvedeli, da Liscino premoženje v kriznih območjih trenutno bolj ko ne miruje in da so pač prisiljeni čakati ureditev razmer do te stopnje, ko bodo lahko stekli pogovori, delo in morda tudi pogajanja. (Ika) Novoletni sejem v Brežicah Odziv razstavi jakev je zelo dober Brežice - V torek, 21. decembra, se bodo ob 10. uri v nekdanji proizvodni hali brežiške Adrie Caravan odprla vrata Novoletnega prodajno-razstavnega sejma. 0 imenu slavnostnega govornika organizatorja, Občinska turistična zveza in Obrtna zbornica Brežice, še previdno nista hotela ničesar povedati, zato pa smo toliko več izvedeli o sejmu samem. Tako so se pohvalili, da so nad odzivom razstavljalcev kar presenečeni, kljub ugodni izkušnji z jesenskega sejma. Očitno je takratna izkušnja naredila vtis tudi na njihove partnerje. Svoje je gotovo prispevala tudi prestavitev Veselega decembra z ulice v Adriino dvorano. Tako predvidevajo, da bo tokrat sejemski prostor, skupno z gostinskim, obsegal 4.500-5.000 kvadratnih metrov. Gostinski del ponudbe so prepustili čateškim Termam, sejem pa bo odprt vsak dan med 10. in 21. uro. Za vstopnico bo treba odšteti 200 SIT, otroci do 15. leta starosti (v spremstvu staršev) pa imajo prost vstop. Prost vstop je tudi za šolske skupine, ostale organizirane skupine pa bodo imele popust. O tem se lahko dogovorite z organizacijskim odborom pri Obrtni zbornici Brežice, na telefonih št. (0608) 62-157 ali 61-979. Pa še to: sejemska dvorana bo ogrevana in opremljena tako, kot so razstavišča v Ljubljani, Mariboru, Celju in dugod, saj so organizatorji sklenili pogodbo z ljubljanskim Gospodarskim razstaviščem. Sicer pa si boste lahko vse skupaj sami ogledali. Videm ima še vedno možnost, da preživi Če ne bo velikih neumnosti. Tako je v Kostanjevici zatrdil minister dr. Tajnikar. Kostanjevica, 3. decembra -Na posvetu s posavskimi podjetniki in obrtniki so udeleženci ministru Tajnikarju postavili vprašanje tudi o tem, kako gleda na dogajanje v krškem Vidmu. "Videm je bil ena prvih zadev, s katerimi sem se začel ukvarjati v ministrstvu. Tudi sklad za razvoj je zastavljeni liniji kar dobro sledil, v Videm smo koristno vložili kar precej denarja, uspešno smo se povezali s sindikatom in lokalno skupnostjo. Presenetil pa me je pretrdo voden zaključek stečajnega postopka, in sicer v pogojih, ko sta obe proizvodnji normalno tekli. Dogajanje dnevno spremljamo in upam, da bo delo še vedno možno zaključiti tako, kot smo si zastavili. Še vedno namreč vidim možnost za uspeh. Če bo vsaj malo sreče in če ne bodo naredili kake neumnosti, bi podjetje z delno podporo države preživelo, kasneje pa tudi samo. To bom štel za svoj uspeh, ker sem se zelo trudil." Več o razgovoru M. Tajnikarja s posavskimi obrtniki in vodstvom Gospodarske zbornice Posavja preberite na gospodarski strani Našega glasa! P. S.: Informacije smo preverili pri stečajnem upravitelju Vidma v stečaju, Branetu Ogorev-cu. Ni hotel komentirati. Le povedal je, da je že zdavnaj zahteval obisk revizijske komisije in da te še do danes ni, da pa bi tudi sam rad imel čim prej ta postopek za seboj. (Ika) Jože Novak Uredništvo časopisa NAŠ GLAS in knjigarna OPUS iz Krškega vabita na VEČER S PISATELJEM v soboto, 11. decembra 1993 ob 18. uri v knjigarni Opus v Krškem. Gost večera bo pisatelj MIHA REMEC, ki bo predstavil svojo novo knjigo znanstvenofantastičnih tekstov ASTRALNI SVETILNIKI. Sodelovali bodo še: avtor spremne besede Janez Majnič, urednik založbe KIKI KERAM Bojan Meserko in urednik časopisa NAŠ GLAS Ivan Kastelic. Knjiga Astralni svetilniki z avtorjevim podpisom bo naprodaj po promocijski ceni 2.500 tolarjev. Miklavž v Sevnici in drugod Posnetek je nastal na Miklavževem sejmu v Sevnici, podobne prizore pa bi te dni lahko srečali skoraj povsod. Prišel je čas, ko se otroci (zaradi parklja) za hip sicer zamislijo nad svojo pridnostjo, pa se vendarle v prvi vrsti razveselijo daril. Danes, ko so vse vrednote in razmerja pri nas nekako postavljena na glavo, ljudje tudi pri tem pač ne poznajo meja, kupujejo vse sorte daril, lahko bi rekli, da nekateri predvsem kupujejo svoje otroke. S tem (seveda nehote) prizadenejo tiste, katerih starši nimajo s čim v prodajalno in bi Miklavža, Božička in Dedka Mraza najraje preskočili. Sram jih je pred otroki, sosedi, znanci in pred samimi seboj. Hudo jim je zaradi otrok, ki se pred vrstniki ne bodo imeli s čim postavljati. Ste se kdaj zamislili-tiad žalostnim pogledom v očeh prijateljev ali sošolcev, vaših otrok? Ste kdaj pomislili, da so ti prazniki in ta obdarovanja lahko le pravšnja priložnost, da nekomu, ki vam veliko po- meni, potrdite svojo naklonjenost ali ljubezen, da mu na skromen, vendar iskren način to pokažete. Za to ni treba veliko denarja, zanesljivo pa deluje. Tudi pri otrocih: bolj bi jim moralo biti pomembno dejstvo, da so "menda le bili dovolj pridni, če jim ni samo parkelj prinesel palice", kakor nova, draga igrača ali krznena jakna (za otroke nad tristo mesecev starosti). To jim nevede vliva samozavest. Pa še nekaj: za nekatere praznikov ni, če ne poka in ne streljajo. Poskusite enkrat brez te navlake. Kolikor se spomnim, je zlasti Božič čas miru in spokoja, "da se dete ne prebudi". Tega ni uradno preklical še nihče. Pa kaj bi tisto! Najbolj pravično razdeljena stvar na svetu je pač pamet. Vsak je prepričan, da je ima dovolj. Če vam je torej pri srcu ameriško geslo "Snop till you drop!", si oglejte sejemske ponudbe na zadnjih straneh Našega glasa. Tam so tudi programi Veselega decembra v vseh treh občinah. Podaljšan je tudi rok prijav za krški Novoletni sejem. (Ika) 2 NaS glas 20. 9. decembra 1TO DECENTRALIZACIJA ZARADI CENTRALIZACIJE? Tudi v Posavju je vse več tistih, ki čedalje bolj glasno izražajo najrazličnejše pomisleke v zvezi s predvideno reorganizacijo lokalne uprave in samouprave. Vsekakor je najbolj presenetljivo, da pravzaprav nihče v državi ne ve, kaj naj bi spremembe prinesle v finančnem smislu. Predsednik brežiške občinske skupščine Teodor Oršanič pa (podobno kot mnogi drugi) ne verjame pripovedovanjem (brez kakršnihkoli številk), da naj bi to prineslo pocenitev. Čeprav še ni nobenih izračunov, je že zdaj jasno, da bi bili stroški zaradi razdrobljenega in povečanega števila občin večji. Govoričenje, da bodo nove občine cenejše, je samo pravljica za naivne. Oršanič pravi, da ljudi po občinah ni nihče vprašal za mnenje, ko so določali variante in kriterije za nove občine (število prebivalcev, šola, zdravstveni dom itd.). Pristojni zdaj sicer zatrjujejo, da je to nekakšen avstrijski ali bavarski vzorec. Prav tako so ravno te dni v parlamentu poskušali prepričati vse nezado-voljneže, da novih občin ne bodo določali v državnem zboru, ampak naj bi se o tem opredeljevali volilci sami na referendumih o novih občinah, ki bodo obvezni in spet zelo dragi, saj naj bi stali 300 do 350 milijonov tolarjev. Če je v različnih predelih Slovenije slišati, da predstavlja predlog o razbijanju sedanjih 62 občin na številne manjše občine (po nekaterih predlogih na preko 200) odpravljanje in zaniN^nje razvojne vloge sedanjih občin, ki jo bo težko kdo učinkovito nadomestil, to potem zagotovo ni zgolj "popadek" nekaterih "tra-dicionalistov", ki naj bi bili apriori proti spremembam. Teodor Oršanič v zvezi s tem tudi s primeri iz brežiške občine dokazuje, kako pomembna je bila usmerjevalna in povezovalna funkcija občine, še zlasti pri izpeljavi različnih'solidarnostnih akcij preko občinskih samoprispevkov in drugilf oblik. S skupnimi občinskimi THbgovori in združevanjem sredstev so bila opravljena mnoga pomembna komunalna dela, ki jih nove, manjše občine ne bodo zmogle. Sicer pa se še vedno ne ve, kakšne pristojnosti naj bi kdo imel, kakšna bi bila po novem vsebina dela novih občin in kakšno njihovo financiranje. Morali bi tudi ugotoviti, kaj je bilo v sedanjem sistemu res narobe in kakšne naj bi bile koristi po novem. Predsednik občinske skupščine Brežice Teodor Oršanič meni, da je zelo upravičen strah, da bodo spremembe prinesle samo še več centralizacije. Zato je Oršanič trdno odločen, da bo ljudem ob razpravah o reorganizaciji občin zelo temeljito pfika-jžal, kakšne prednosti in koristi so imeli od sedanje brežiške občine, da ne bi nasedali različnim nestvarnim obljubam in iluzijam v zvezi z novimi občinami. Vsekakor je v zvezi s tem zanimivo tudi mnenje predsednikov občinskih skupščin in izvršnih svetov obmejnih občin severovzhodne Slovenije, da je država reorganizacijo ponudila kot kost za prepire med sosedi, ob tem pa sama že tri leta skrajno centralizira funkcije in pristojnosti države, ki jih odvzema občinam. Tudi znani ekonomist in nekdanji podpredsednik slovenske vlade prof. dr. Jože Mencinger ne vidi pravih razlogov za razbijanje sedanjih občin, ki so se kljub vsemu očitno "prijele", in meni, da bi z določenimi korekcijami in spremembami na liniji povezovanja državne uprave vse skupaj lahko uredili veliko ceneje in z manj hude krvi. Zdaj pa - kot vidimo - po Sloveniji že poteka boj za sedeže upravnih okrajev, za posamezne stare oziroma nove občine, oglašajo se stare lokalistične napetosti in strasti ter zamere, čeprav marsikaj v zvezi z reorganizacijo lokalne (samo)uprave sploh še ni jasno... Ja. K. Nezaposlenost v Posavju hitro raste. JELINČIČ - VARUH ALI PROVOKATOR? Lider Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič je nekje odkril, da so na Hrvaškem tiskali zemljevid, ki ima mejo med Slovenijo in Hrvaško zarisano po sredini Piranskega zaliva, kar po njegovem mnenju znova dokazuje, da Hrvaška poskuša z enostranskimi potezami izsiliti rešitve, ki niso posledica skupnih slovensko-hrvaških dogovorov o določanju meje. Vendar pa Jelinčič v tem ne vidi samo izsiljevanja Hrvatov, ampak tudi "ka-pitulantsko" obnašanje slovenske strani. Zato je Jelinčič ob začetku novembrskega zasedanja poskušal podkuriti poslance z zahtevo, naj se takoj sestane odbor Državnega zbora za mednarodne odnose in pripravi protestno noto, ki bi jo Državni zbor (takoj) poslal hrvaškemu zunanjemu ministrstvu in hrvaškemu Saboru. Poslanci so se izrekli proti takšni horuk akciji in praksi, da bi začel parlament opravljati funkcije zunanjega ministrstva pri pošiljanju protestnih not drugim državam, ker to preprosto ni v navadi nikjer po svetu. Za Zmaga Jelinčiča pa je bila to samo še ena potrditev, kako živ je še vedno "jugoslovanski duh" pri nekaterih poslancih. Užaljeni Jelinčič je napisal posebno pismo javnosti, v katerem pravi, da se "vladajoča koalicija lahko konsolidira zgolj pri zadevah na škodo Slovenije" in dodaja, da je "jugoslovanski duh prav zares še živ v slovenskem parlamentu, prodajanje slovenske zemlje pa se po načrtu nadaljuje." Jelinčič vidi v tem "prilizovanje" Hrvaški in "potihoma nastajajočo zvezo s Hrvaško". Predsednik odbora za mednarodne odnose Zoran Thaler je Jelinčičevo nervozo, neučakanost in ostre očitke označil za primer nespoštovanja manir v meddržavnem komuniciranju, kar lahko vpliva na ugled države. Hkrati pobija vse Jelinčičeve očitke glede servilne politike Slovenije v odnosih s Hrvaško. Thaler je sporočil, da bo "sporni zemljevid" obravnavala mednarodna komisija in predlagala, da slovensko zunanje ministrstvo protestira pri hrvaški vladi, hkrati pa naj bi ta zemljevid tudi potegnili iz prodaje. Zoran Thaler pa je postavil še retorično vprašanje na "Jelinčičevem nivoju": "Kaj pa če je gospod Jelinčič (plačani) agent - provoka-tor Hrvatske, ki želi Slovenijo na vsak način potisniti v oboroženi konflikt s sosedo in jo v očeh Evrope za vedno vrniti v balkan-sko-jugoslovanski objem!? Thaler in Jelinčič (ki sta oba člana odbora za mednarodne odnose) očitno nimata volje, da bi na sejah odbora na miren način razpravljala o tem, kakšna slovenska politika do Hrvaške bi bila najboljša... Sicer pa je nekdanji italijanski minister za zunanje zadeve Gianni de Michelis v intervjuju za ljubljansko Mladino in beograjsko Vreme izjavil: "Če bosta Slovenija in Hrvaška še naprej nadaljevali politiko sebičnosti in zaostrovanja odnosov, bo skrajna posledica takšne politike samo nova kriza v odnosih med Slovenijo in Hrvaško... Danes Izetbegovič že strelja svoje zaveznike Hrvate in jutri, kdo ve, bi lahko Slovenci in Hrvati podobno, zaradi zgrešenih politik svojih voditeljev, začeli streljati drug v drugega..." ja. K. Pred kratkim sem že pisal o (ne)zaposlenosti v Posavju. Z objavljenimi podatki sem hotel vzpodbuditi odgovorne, naj vendar v okviru pristojnosti nekaj ukrenejo, da ne bomo postali prava tempirana socialna bomba na jugovzhodu "SOCIALNE" države Slovenije. Da sem imel prav, so me prepričali objavljeni podatki za oktober letos (Zavod za zaposlovanje, SDK). - Na Zavodu za zaposlovanje je 400 novih iskalcev zaposlitve (skupaj že 5436 ali 35 % več kot lani). - Na raznih čakanjih na delo (začasni in trajni presežki) je po naši oceni 600 delavcev. - Likvidnostne razmere se slabšajo iz meseca v mesec. Zneski blokad pravnih oseb (podjetij) so trikrat višji, kot so bili lani. - Delavci tudi po več mesecev ne dobijo plač, da ne govorimo o nadomestilih in o regresu (prehrana, prihod na delo, letni dopust, jubilejne nagrade, odpravnine). - Delavci iz strahu pred izgubo delovnega mesta ne upajo zahtevati niti tistih malo temeljnih pravic, ki jim gredo po zakonu, kaj šele po kolektivnih pogodbah, saj umikajo celo zahtevke, ki so bili že dani v obravnavo Sodišča združenega dela. Vsega tega in še marsičesa (tajne priprave na lastninjenje, razprodaja premoženja) ne poznamo samo mi v sindikatih, pač pa tudi od ljudstva (tudi delavcev) izvoljeni ljudje iz Posavja v slovenskem parlamentu in naših občinah. Po vsem sodeč to le poznajo, ukrenejo pa nič, ali skoraj nič. Pa bi morali, če dajo kaj nase in na obljube v predvolilni kampanji, sicer se jim bodo na grbo spravile še pričakovane posledice določil Zakona o stečaju, likvidaciji in prisilni poravnavi v podjetjih. Te dejansko grozijo, da se bo brezposelnim pridružilo še približno 2 tisoč delavcev, ker bodo prisilne poravnave imele enak učinek kot stečaj. Če je za Slovenijo 15 % brezposelnega aktivnega prebivalstva že preplah (v sanjski Evropi že tretjina manj), potem je posavskih 18 % že na meji katastrofe. Največji delež brezposelnih še nima niti 26 let (2277 ali 42 %). Ali ni to cvet delovne sile? Je! Ali ni cvet delovne sile tudi 1109 iskalcev prve zaposlitve, ki so končali takšno ali drugačno šolo, pa postajajo manjvredni državljani, saj izgubljajo stik tako s poklicem kot morda tudi s kolegi, ki so imeli srečo, da so dobili zaposlitev?! Vam, spoštovani gospodje, ti podatki ne povedo, da bi bili zaskrbljeni? Da bi v okviru svojih pristojnosti pripravili boljše pogoje za zaposlovanje mladih? Oblik in načinov je toliko, da jih ne mislim naštevati. Nam, sindikalistom, ti podatki povedo veliko. Zato me je strah, da bo Posavje, če ne bomo vsi opravili svojih nalog, postalo ne samo zemljepisni jug, pač pa smiselni jug, ki je sinonim (so-značnica) za območje (regijo, pokrajino) revežev, prepirljivcev, koristolovcev in ljudi, ki si ne morejo (nočejo) sami pomagati. Za premagovanje in reševanje (omiljanje) težav je potreben razum, ki veleva strpnost, enotnost, vzajemnost in pravočasno ukrepanje. Ker se mi zdi, da iz različnih razlogov (lokalizmi, povzpetnost, ozkost, neznanje) tega ni, me je zares strah bodočnosti. Jože černoša Dokaz: priloga Tabela o brezposelnosti v Posavju - oktober 1993 NEZAPOSLENOST V POSAVJU - OKTOBER 1993 Občina Brežice Krške Sevnica Posavje Kategorija št. delež 92/93 št. delež 92/93 št. delež 92/93 št. delež 92/93 I. + II. 720 37 133 1028 46 150 536 44 118 2282 42 136 III. + IV. 783 40 129 768 34 144 397 33 168 1948 36 142 V. 407 21 120 374 17 123 249 20 140 1030 19 126 VI. 24 1 66 57 3 163 22 2 116 103 2 113 VII. 30 2 88 26 1 153 17 1 113 73 1 110 skupaj 1940 126 2251 143 1221 135 5436 135 ženske 823 42 117 948 42 133 476 39 125 2247 41 125 stari do 26 let 805 41 112 947 42 119 525 43 112 2277 42 115 iskalci 1. zapos. 352 18 112 490 22 124 267 22 125 1109 20 120 presežki 464 24 237 667 30 201 380 30 348 1511 22 222 delež akt. preb. 20 17,3 15,9 17,8 Vir podatkov: Območni zavod za zaposlovanje Posavja, Sevnica. POSLANSKA PISARNA DRŽAVNEGA ZBORA -DOLŽNOST IN PRILOŽNOST V skladu s 35. čl. Zakona o poslancih, ki določa organiziranje poslanskih pisarn, ter na pobudo izvršnega sveta SO Krško deluje poslanska pisarna v Krškem na Cesti krških žrtev 23 že od začetka junija. V eni od prejšnjih številk Našega glasa smo občane in zainteresirane pozvali, da se obrnejo na nas s svojimi pobudami, vprašanji in predlogi. Smisel poslanske pisarne je namreč v možnosti povezave volivcev z izvoljenimi predstavniki, kateri imajo na ta način možnost vplivati na dogajanja v parlamentu. Nekateri ste se vabilu že odzvali, veseli smo bili vašega sodelovanja. V pisarni ali po tel. 32-432 se lahko dogovorite za sestanek z našima poslancema, ki sta v državnem zboru člana naslednjih odborov in komisij: - BRANKO JANO poslanec LDS: član odbora za gospodarstvo, član odbora za infrastrukturo in okolje, član komisije za spremljanje in nadzor lastnin- skega preoblikovanja družbene lastnine; - FRANC ČERNELIČ, poslanec SKD: član odbora za obrambo, član odbora za infrastrukturo in okolje, član komisije za lokalno samoupravo. Vabljeni! Poslanska pisarna Javni shod SLS - Krško Proti centralizaciji in za enotno regijo Posavje Lokalna samouprava in nova državna uprava, problemi JEK, lastninjenje, kmetijska politika, državljanstvo so bile teme, o katerih je tekla razprava na protestnem shodu SLS, ki se ga je udeležil tudi predsednik stranke Marjan Podobnik. Krško, 5. decembra - Na protestnem shodu, ki gaje organizirala krška podružnica Slovenske ljudske stranke, so se v mali dvorani krškega Kulturnega doma zbrali člani stranke iz Posavja in povabljeni gostje na čelu s predsednikom stranke Marjanom Podobnikom. Namen shoda je bil spregovoriti o aktualni problematiki lokalne samouprave in državne uprave, JEK in ne- rešenih vprašanjih v zvezi z njo, o lastninjenju ter o drugih aktualnih problemih. Udeležence je pozdravil Branko Vodopivec, predsednik podružnice SLS Krško, nato pa je Marjan Podobnik spregovoril o pogledih stranke na probleme Posavja in cele Slovenije. Marjan Podobnik je govoril o strategiji stranke. "Spremembe na področju lokalne samoupra- ve in državne uprave ne smejo pomeniti poslabšanja niti podražitve državne uprave, s svojimi predlogi se bo SLS zavzemala proti centralizaciji, saj stranka zastopa predvsem podeželje," je rekel Podobnik. Glede problematike JEK je po njegovih besedah treba bolj odločno in brez posebne sentimentalnosti urejati odnose s sosednjo državo. Probleme državljanstva je treba reševati v skladu z interesi slovenstva in slovenske države, vzgled pa naj bi bile razvite evropske države, ki so ugotovile, da samo jasna zakonodaja preprečuje nacionalno nestrpnost. Samo z jasno politiko na tem področju bo mogoče ohraniti slovenstvo. SLS se zavzema proti razprodaji slovenskega narodnega bogastva, privatizacija se ne sme izvajati na škodo državljanov. Odlivanje kapitala v tujino se je dalo preprečiti in se še danes da veliko storiti pri tem. SLS ne pristaja, da bi bili za to krivi vsi. Stranke, ki imajo večino v parlamentu, nosijo največjo odgovornost za "rop stoletja", kot je temu procesu rekel Podobnik. "Ohraniti je treba srednji sloj družbe, ki vsako državo vleče naprej. SLS bo stopila v vlado samo, če ta spremeni osnovni program slovenske politike." Za naslednje lokalne volitve je treba, po Podobnikovih besedah, povezati večino strank nekdanjega DEMOS-a, pri tem pa misli na socialdemokrate, SKD, SLS, samostojno poslansko skupino, zelene in slovensko desnico. V imenu Slovenske kmečke zveze pri SLS je govoril Alojz Metelko, podpredsednik zveze in poslanec v DZ. O kmetijski problematiki, je dejal, se še ne razpravlja dovolj v parlamentu, vseeno pa so dosegli, da je DZ sprejel sklep o sanaciji suše. Kmečka stavka je pozitivno ocenjena po vsej Evropi in kmetje bodo vztrajali pri takrat sprejetih sklepih. Dr. Berta Jereb (Zveza upokojencev pri SLS), zdravnica, ki se je dolga leta ukvarjala z zdravljenjem rakastih obolenj, je opozorila na vpliv JEK na okolje in dodala, da je potrebno izdelati celovito strokovno študijo o zdravstvenem stanju prebivalstva v Posavju in vplivu JEK na njihovo zdravje. Žare Pregl je prisotne seznanil z delom strokovne skupine, ki namerava v Posavju organizirati krožek za spremljanje vseh dogodkov v zvezi z JEK. Po sedaj znanih podatkih, je dejal Pregl, je v Posavju veliko spontanih splavov in veliko je število otrok z motnjami v razvoju. JEK je vedno bolj dotrajana in če ne bo možno njeno redno vzdrževanje, bo treba razmišljati o njeni preusmeritvi na plin. Čim prej je treba z R Hrvaško rešiti problem odlagališča RAO. M. Podobnik je naznanil, da SLS namerava v času sprejemanja protikorupcijske zakonodaje v parlamentu po vsej Sloveniji organizirati zborovanja, na katerih bodo državljane informirali o tej problematiki. Tako bi s pozitivnim pritiskom na parlament pospešili sprejemanje ustrezne zakonodaje. Če se bo nadaljevalo odlivanje kapitala v tujino, bodo organizirali masovne demonstracije, da se to prepreči. Sklepe današnjega shoda bo posebna komisija posredovala vladi in državnemu zboru in zahtevali bodo njihovo uresničitev. (B. Bjegovič) NAŠ GLAS - SKUPŠČINSKE DELEGATSKE INFORMACIJE - Izhaja štirinajstdnevno ob sredah'- Izdaja: IND0K center Skupščine občine Krško - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Članica uredništva: Irena Godec - Uredništvo: CKŽ 23. 68270 Krško, telefon: (0608) 21-868. teleta (SO Krško): (0608) 21-828.21-678 - Grafična priprava in tisk: Papiroti - vse iz papirja Krško, d.o.o. - Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23/160-92. izdanega 5. marca 1992. se za Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5% . - Za točnost podatkov in informacij, ki so objavljeni kot uradna obvestila, pojasnila ali strokovna gradiva, odgovarjajo posamezne službe, organi oziroma strokovni delavci, ki so pod temi besedili podpisani. - Rokopisov in slik ne vračamo. Naš glas 20, 9. decembra 1993 - IZ MASNIM OBČIN - 3 Seja krškega izvršnega sveta Brežiški radio, varnost otrok v prometu, gradnja srednje šole in ie cela vrsta na videz drobnih problemov, ki pa vseeno tarejo prizadete. Skupne seje zborov SO Brežice ni bilo Krško, 1. decembra - Člani krškega izvršnega sveta so na svoji 16. redni seji sklepali o dodelitvi pomoči Društvu izgnancev Slovenije (odobreno), o izboru izvajalca PUP-a za izdelavo načrtov za sanacijo črnih gradenj (Savaprojekt), o razveljavitvi javnega razpisa za izdelavo študije o čiščenju odpadnih voda s pomočjo rastlinskih čistilnih naprav, o iz- ¦ boru izdelovalca tehnične dokumentacije za adaptacijo stavbe CKŽ 12. To je seveda le manjši del seje izvršnega sveta, rekli bi lažji. Krška vlada je pri sklepanju o organizaciji javnega podjetja Radio Posavje - studio Brežice ugotovila, da se sicer strinja s predlogom brežiškega izvršnega sveta, da pa ne drži povsem, da ne bi krška občina v preteklosti prav ničesar vlagala v to ustanovo. Zato so tudi sklenili, da procesa oblikovanja sicer ne bodo zavirali, da pa mora tudi Krško, 3. decembra - Ministrstvo za okolje in prostor oziroma njegov Zavod za prostorsko planiranje je poslal "Mnenje o usklajenosti sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin Dolgoročnega družbenega plana občine Krško v letu 1993 z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin Dolgoročnega plana Republike Slovenije". Delegati v skupščini bi ga morali čim prej sprejeti, da nas ne prehitijo nove lokalne volitve in preoblikovanje občin, ker bo to sprožilo zaplete. Franc Jenič, krški sekretar sekretariata za razvoj, urejanje prostora, varstvo okolja in upravne zadeve, pravi, da so spremembe in dopolnitve v planu sedaj usklajene, da sicer je treba uskladiti še nekaj posegov Krško, 2. decembra -Skoraj bi lahko rekli, da je krška občinska skupščina dobila četrti zbor. Saj ne da bi ga dobesedno, a klub poslancev v krški občini, ki mu predseduje Jože Požun s Senovega, zastopa 1500-članski kolektiv in tudi v skupščinskih klopeh je njihovo število tako naraslo, da, vključeni v vse tri zbore, predstavljajo silo, na katero je treba račnati. Predstavniki poslanskega kluba podjetnikov in obrtnikov so se torej sestali z vodstvom izvršnega sveta in njegovimi strokovnimi službami. Med razgovorom smo sicer slišali, da pogrešajo tudi udeležbo župana in strokovnih delavcev skupščinskega predsedstva, a teh ni bilo in njihovih pojasnil nismo mogli slišati. Udeleženci sestanka med člani izvr- Krško ohraniti del vpliva na oblikovanje ustanove in si zagotoviti možnost dostopa do delniškega .deleža pri morebitnem kasnejšem oblikovanju. Varnost otrok v cestnem prometu je ena izmed tem, ki se redno pojavljajo na vladnih sejah, pa je reševanje problemov bolj ali manj na istem mestu. Tokrat so člani izvršnega sveta dobili obsežen seznam kritičnih mest in nekaj predlaganih ukrepov, pa se je vsa reč ponovno zaključila z ugotovitvijo, da se po mestu ne da zgraditi kolesarska steza, ker tam ni zanjo prostora. O stezi med, recimo Le-skovcem in Krškim, Dolenjo vasjo in Vidmom ali Koprivnico, Senovim, Brestanico, Vidmom seveda ni govoril nihče. Tudi prav odločne besede ni bilo slišati ob predlogu za postavitev t. i. ležečih policajev. Predsednik Herman Kunej je vztrajal pri tem, da se vlada lahko opredeli pozitivno do njihove gradnje, da pa mora stroka povedati, kje naj v območje kmetijskih zemljišč, ne gre pa za reči, ki bi bistveno ovirale delo. Tam, kjer so elementi že usklajeni, občina Krško lahko že dela, medtem ko bomo ostale še uskladili. "Smo pa zaradi teh uskladitev morali prenoviti ves kartografski del plana, upoštevali smo novo razvrstitev kmetijskih zemljišč, saj jih je precej manj trajno varovanih (to je usklajeno z ministrstvom za kmetijstvo), upoštevali smo nove strokovne podlage Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, na območjih, ki niso določena kot ureditvena, bodo možne posamezne gradnje, s katerimi bo zaokrožen in zapolnjen prostor. O teh možnostih bodo odločali konkretni upravni postopki, vendar so sedaj možnosti pomagati ljudem tam, kjer jih prej absolutno ni bilo". snega sveta, obrtne zbornice in podjetniki so se hoteli pogovoriti o tem, zakaj še ni stekel postopek objave razpisa za zbiranje prijav med podjetniki in obrtniki. Mnogo jih je računalo na sredstva, ki jih občina namenja razvoju malega gospodarstva in ki naj bi jih delili preko posebnega sklada, ustanovljenega v ta namen. Delni vir teh sredstev je med drugim tudi sklad stavbnih zemljišč, ki pa mu (mimogrede povedano) občinska skupščina še vedno ni uspela izvoliti predsednika. Če se povrnemo k skladu za razvoj malega gospodarstva: ustrezni dokumenti (odlok o skladu) bi morali biti že objavljeni v Uradnem listu, ker bi temu lahko sledila objava razpisa, pa je sekretariat krške skupščine moral objavo odloka umakniti, ker je prišlo do proceduralnega zapleta. Zbor krajevnih skupno- bodo. Ob tem smo seveda slišali tudi pristavek, da ležečih policajev ni možno graditi na regionalnih cestah, kar bi pomenilo, da ga skozi Dolenjo vas, kjer avtomobili divjajo mimo vrtca in avtobusnega postajališča, polnega otrok, ne bo. Seveda pa ni nihče povprašal po Dolenji vasi, ali se jim zdi njihova cesta primerna za regionalko. Seveda je to le drobec problematike, poudarimo le še to, da so navzoči mislili na tiste "ta prave" ležeče policaje, ki si jih lahko ogledate npr. v Dolenjskih Toplicah, saj v novomeški občini oblast kar pogumno posega po tem ukrepu. Sprejeti časovni plan razporeda dejavnosti pri gradnji nove srednje šole v Krškem sicer ne sega za leta nazaj, ko je imelo vodstvo te ustanove veliko ugodnejšo možnost, da se loti in uspešno izpelje gradnjo, kot so jo v drugih krajih Slovenije, se pa začenja z dopolnitvijo družbenega plana (v prvem mesecu). Razpis in izbor izvajalca bo na vrsti v drugem in tretjem mesecu akcije, sprememba in dopolnitev zazidalnega načrta bo trajala med četrtim in sedmim mesecem, investicijski program bodo izdelali v osmem mesecu, PGD med devetim in enajstim mesecem, PZI pa med dvanajstim in štirinajstim. Če se torej del lotijo v januarju 1994, bo Izdelan je nov program priprave prostorsko izvedbenih aktov za celotno območje občine Krško, ki se, po Jeničevih besedah, dejansko že izvaja: "Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin planov občine Krško so bile na podlagi sklepa izvršnega sveta (6. aprila 93) objavljene v Uradnem listu RS in s tem uradno razgrnjene med 16. aprilom in 4. junijem 1993. V tem času smo opravili javne obravnave v vseh krajevnih skupnostih naše občine. Po javni razpravi je izvršni svet 29. julija letos sprejel sklep in z njim strokovna stališča do pripomb iz razprave in (v fazi osnutka) 24. septembra 93 zaprosil za že omenjeno mnenje o usklajenosti, ki smo ga že tudi dobili. Bolj ali manj pozitivnega. Dolžni smo zahvalo vsem, ki so prispevali k noveliranju prostorskega dokumenta, zlasti pa vsem krajevnim skupnostim v občini Krško. Sedaj v imenu izvršnega sveta apeliram na delegate v skupščinskih klopeh, naj dokument čim prej sprejmejo, da ne bo prihajalo do zamud in zapletov zaradi volitev in preo- sti je namreč vsebino tega dokumenta sprejel v eni dikciji, medtem ko sta zbor združenega dela in družbenopolitični zbor, ki sta bila ob prvem glasovanju nesklepčna, naslednjič sprejela besedilo s spremembo. Zamudo pri sprejemanju je povzročila skupščinska kriza, potem pa je izvršni svet v drugem krogu sprejemanja odloka sklenil predlagati spremembo (vključiti amandma) odloka, po kateri odločitev ne sprejema upravni odbor sklada, ampak izvršni svet. To je v obrazložitvi k dokumentu tudi zapisal. Žal pa predsedujoči takratnega zasedanja spremembe delegatom ni predstavil in ni izpeljal postopka medzborov-skega usklajevanja, kot bi ga moral. Na kasnejšo intervencijo skupine, v kateri so bili Milan Venek, Vida Ban, Silvo Mavsar in Jože Stibrič, je strokovna služba predsedstva SO Krško sicer skušala doseči, da bi zbor krajevnih skupnosti še enkrat izpeljal usklajevalni postopek in ponovil glasovanje o odloku, a je predsednik tega zbora to možnost pisno zavrnil. Cela procedura se je torej znašla v pat poziciji in razrešitev bodo, po mnenju Hermana Kuneja, morali morda lahko blagoslov temeljnega kamna na novem gradbišču okrog kulturnega praznika (če Prešernu ne pade popularnost) ali pa okrog materinskega dneva v letu 1995. V drugem poskusu so tokrat izbrali izdelovalca dokumentacije za adaptacijo stavbe CK2 12. To je krški Elite, ki ga je komisija predlagala že prvič. Kompletno ponudbo sta sicer dala oba domača ponudnika, Savaprojekt in Elite, le da je bil slednji za približno polovico cene ugodnejši. Razpis za izvajalca je bil objavljen za celo Slovenijo, komisija je izbirala med osmimi ponudniki iz Maribora, Ljubljane, Novega mesta in Krškega, zato bi enega od (neutemeljenih) "argumentov" za zavrnitev podjetja Elite ob prvem izboru, češ da najema delavce po celi Sloveniji in zato onemogoča delo domačim, vsaj strokovna javnost lahko prepoznala kot nesmiselnega. Najpomembnejša točka dnevnega reda je bil seveda predlog razpisa posojil za pospešitev malega gospodarstva ter vse, kar je z njo v zvezi, vključno s sicer ločeno točko o navezovanju poslovnih odnosov tudi s SKB banko iz Novega mesta. O tem pa smo pripravili ločen zapis. (Ika) blikovanja lokalne samouprave. Dokument bomo namreč najlažje sprejeli sedaj, v tej organiziranosti občine!" S tem dokumentom je, po Jeničevih besedah, rešen problem Kostanjevice (obvoznica), hipodroma, širitve pokopališč v Krškem in Leskovcu. V razpravah po krajevnih skupnostih so razjasnili mnoga vprašanja, ki so bila že leta odprta, in v upravnem postopku jih bo sedaj možno razrešiti. Dokument je usklajen in je pravno formalno izhodišče vsej občini za vse posege v prostor. Razprave v krajevnih skupnostih so pokazale, da so ljudje za oblikovanje dokumenta živo zainteresitani, saj so se vključevali vanje ne glede na to, ali so bili lokalni funkcionarji ali pa občani kar tako, ki jih je žulil določen problem. "Kljub tej uskladitvi pa je treba reči, da je to dokument, ki le ima svoje omejitve, in da se čisto vseh želja v vsakem kotičku le ne bo dalo uresničiti. Sicer pa se bodo delegati in njihovi sokrajani z določili dokumenta lahko seznanili na prvi naslednji skupščinski seji, (ika) Ta četrtek bodo spet poskusili Brežice, 2. decembra - Zaradi rakave rane slovenskega parlamentarizma - nesklepčnosti 28. skupne seje zborov SO Brežice ni bilo. Od 69 delegatov se je ob predvideni uri v prostorih Doma učencev zbralo 38 delegatov. Družbenopolitični in zbor krajevnih skupnosti sta bila sklepčna, zbor združenega dela pa ne. Obširni dnevni red, ki bi ga morali delegati obravnavati na tej seji, je vseboval zelo aktualne teme (med drugim obravnavo predlogov zakonov s po- dročja lokalne samouprave in državne uprave, gradnjo slačil-i nic na stadionu Brežice, osnutek zakona o ureditvenem načrtu ; Mestno jedro - Brežice, volitve i in imenovanja...). Neresnost, ne-zainteresiranost ali namerno r blokiranje dela ni v čast posa-i meznim delegatom brežiške i skupščine. Predsednik SO g. i Teodor Oršanič je novo sejo skli-i cal za v četrtek, 9. decembra 1993 na istem mestu, ob enakem času. (Pilip) stva iz letošnjega leta še lahko (kot letošnja) uporabili tudi v letu 1994, saj je prepričan, da ni nikakršnih možnosti, da bi vso proceduro okrog posojil lahko izpeljali do konca leta! Kar zadeva sestavo upravnega odbora tega ali onega sklada, pa meni: "Če bodo posojila bančna, potem ni možnosti, da dobi denar kdorkoli, ki nima zanesljivega programa in možnosti hipoteke! V tem primeru me ni strah niti tega, da se posamezniki skušajo vriniti med člane upravnega odbora, saj s tem ne bodo mogli doseči veliko. Če pa se bodo proračunska sredstva delila po barvi las in oči, potem je sestava upravnih odborov in komisij še kako pomembna!". Sestanek so udeleženci zaključili s sklepom, da je treba ves postopek (objava odloka, pravilnika sklada in razpisa za posojila) voditi tako, da bi lahko komisija do 31. 12. '93 zbrala vse vloge prosilcev za posojila, do 15. januarja 1994 pa bi radi že nakazali denar. Nekaj je bilo vmes tudi skeptičnih pripomb, a vsi so si le želeli, da bi zastavljeni načrt stekel. (Ika) skupno poiskati izvršni svet, predsedstvo in skupščina. Pri tem je izrekel nekaj krepkih tudi na račun skupščinske strokovne službe, kjer da "imamo v celem sistemu zaposlenih šest ljudi, zapisnika s seje predsedstva pa še nisem videl!". Ivan Molan, predsednik krške Obrtne zbornice: "Že če bi bil ta odlok objavljen v zadnjem Uradnem listu, bi nam roki za zbiranje prijav in odločanje o dodelitvi posojil stekli le na tesno. Zato ne smemo zamujati in predlagamo, naj se letošnja sredstva razdelijo po starem, še veljavnem pravilniku. Nas podjetnike namreč zanima predvsem ta denar, o katerem govorimo že vse leto. Naši ljudje so si že zdavnaj zastavili plane, ki sedaj čakajo. Čeprav smo poslanci, smo ljudje akcije in svoji bazi smo odgovorni za to, da zadeve tečejo učinkovito. Seveda pa s tem nikakor ne odstopa-a mo od akcije ustanavljanja sklada." j Herman Kunej: "Pri vsej kplo-bociji vidim v ozadju izključno interes posameznikov." Na račun Milana Veneka, ki je po njegovih trditvah ključna oseba v skupini nezadovoljnežev, je izre- kel kopico obtožb in očitkov, a ker je napovedal, da mu jih bo sporočil osebno ("v obraz"), se jim bomo tu ognili. Predstavil je projekt izvršnega sveta, po katerem naj bi sredstva proračuna, namenjena spodbujanju razvoja malega gospodarstva, še z nekaj ugodnimi krediti oplemenitili in krepko povečali. Tafto bi omenjena, relativno skromna sredstva, služila le za regresiranje obrestne mere za posojila podjetnikov, ki tako ne bi presegla 8 %, in ta sredstva bi bila nepovratna, medtem ko bi kredite njihovi porabniki vračali bankam. Žal se pogajanja med izvršnim svetom in banko do zaključka te številke Našega glasa niso končala, zato ne moremo sproročiti rezultatov. Z vodstvom Ljubljanske banke v Posavju se Kunej m mogel domeniti za posel, kakršen bi Krčanom ustrezal, zato išče še druge partnerje. Vojko Omerzu: "Jasno nam je, da je bila napaka v skupščinskem sistemu in ne pri IS, a v pripravah na ta sestanek smo se domenili, da se ne bomo ozirali po preteklosti, temveč bomo predlagali rešitve". Hotel je vedeti, ali bomo proračunska sred- SUS Progres Stranka upokojencev Slovenije Že naslov stranke nam pove, da je med nami in drugimi strankami razlika. Beseda progres nas zavezuje k naprednosti, smo pa tudi ideološko nevtralni. Združujemo se zaradi zaščite pravic upokojenk in upokojencev ter ostalih starostnikov, invalidov in socialno ogroženih. Taka načela zastopa tudi naš statut, ki terja, da se odpravijo vse krivice, ki so nam bile storjene v zadnjih desetletjih. Letna članarina za 1994. leto bo znašala 300 SIT. Najpomembnejši programski cilji SUS "Progres" Na lokalnih in republiških volitvah nameravamo dobiti čim več naših ljudi, ki nas bodo zastopali in zagovarjali naše pravice ter interese. "Sivi panterji" pod vodstvom mag. Dragana Čemetiča so se popolnoma vtopili v LDS, kot se pač zgodi frakcionašem (beri po slovensko "privesek"). Samo v krški občini smo imeli preko 800 članov, članov LDS pa je bilo le 19 in na volitvah so LDS dobili največ glasov, ker so obljubljali veliko, posebno mag. Černetič. Upokojenke in upokojenci, ki smo jim dali glasove, pa smo dobili takoj po ustoličenju dr. Drnovška zamrznjene pokojnine in prepoved na poračun pokojnin. Tako smo sedaj pristali nekje na 60 % vrednosti tistega, kar bi v pokojninah morali dobiti. Hočemo doseči, da bomo imeli starostniki brez prostovoljno-pri-silnega zavarovanja vse pravice, ki nam gredo iz naslova zdravstvenega zavarovanja. Vdove oziroma vdovci pa morajo dobiti del pokojnine po svojem zakonskem partnerju, saj sta oba plačevala v zdravstveni sklad, ko sta bila aktivno zaposlena. Tudi večina žena, ki niso imele možnosti, da bi se zaposlile, mora dobiti pokojnino, ki ne sme biti nižja od najnižje pokojnine za polno delovno dobo. ....____„_. Milan Dvoršek Stranka upokojencev Slovenije SUS "PROGRES" Vabimo Vas, da stopite v naše vrste! Pristopna izjava Priimek in ime: ____________________________ Dan, mesec in leto rojstva: _ Naslov (mesto, ulica, številka: Poklic pred upokojitvijo: številka telefona: ____ S to izjavo pristopam k SUS "Progres" Opomba: Izpolnjeno izjavo pošljite na naslov: Milan Dvoršek, C. krških žrtev 48, 68270 Krško. Pozdravljam Vas in pričakujem Vaš pristop! Družbeni plan prihaja na krške skupščinske klopi "Plan je odobren in za spoznanje popustljivejši" Na območjih, ki niso določena kot ureditvena, bodo možne posamezne gradnje, s katerimi bo zaokrožen in zapolnjen prostor. Podjetniški klub poslancev Kako čim prej izplačati sredstva za pospeševanje malega gospodarstva in doseči čim večji učinek. Lahko da bodo regresirane obrestne mere, a vsekakor bo kredite treba vračati, ker občina ni socialna mama. • Bretiiani in Sevniiani z B. Sovičem o Jedrski renti Bodo rento državi lažje izpulili ločeno?! Pogovor je tekel o nuklearki, savski verigi, RTP, NS RAO in te čem, a konkretnih obljub o tem, da bo življenje z vso to (Sloveniji sicer koristno) navlako vredno tveganja, niso dobili. . Naš glas 20. 9. decembra 1993 Brežice, 24. novembra - Boris Sovič je sicer prišel prere-zat slavnostno vrvico na vratih nove energetske svetovalnice, a to čast je plačal z nekajurnim pogovorom o vrsti nerešenih problemov, ki so se v Posavju nakopičili v zvezi z nuklearko, odlaganjem RAO, transformiranjem energije, savsko verigo hidroelektrarn in še čim. V ozadju vsega je seveda renta, ki jo Posavci hočejo, Sovič je pa očitno (še) ne bo mogel dati. Od kod taka ugotovitev? Če bi kdo v Sloveniji imel namen pripeljati jedrsko rento v Posa-vje, bi vsaj nekaj časa na tem že delali ali pa bi vsaj vedeli za njo. Preprosto bi gospodje iz Ljubljane rekli: "Jutri jo dobite!" ali pa: "Počakajte deset let in potem bo zanesljivo vaša!" Tako pa vedno znova poslušamo o različnih izhodiščih, pristopih, venomer se nizajo isti dokazi o tem, kdaj krška nuklearkfcje škodljiva in kdaj ni, še in še vleče ena in druga stran na površje argumente o tem in onem. Seštevek dolgotrajnih in že dolgočasnih merjenj modrosti, zvitosti in pogajalskih spretnosti uporablja iste in iste argumente in rezultat daje vsakič približno iste odmerke. Ostaja torej dejstvo, da je Boris Sovič enkraten politik, spreten, moder, zgovoren, potrpežljiv pogajalec, da so se Brežičani s Cirilom Kolešnikom na čelL odločili, da državi vendarle ržpulijo nekaj denarja, ker, končno, vetrovi pihajo od elektrarne k njim in Sava jim prinaša težke kovine ter kuha ribe pri njih. Sevničani, ki so se tudi udeležili sestanka, bi seveda morali dobiti svoj delež, medtem ko Krčanov ni bilo. Del pojasnila za njihovo odsotnost je ponudil že Sovič sam, saj je zagotovil, da se bo o denarju pogajal le z nji- mi. Dokler dobivajo samo odškodnino iz sredstev Sklada stavbnih zemljišč, kar pa ni ren- r i Udeležencem je Sovic govoril o gospodarskem potencialu, ki ga nuklearka pomeni v tem prostoru, o njenem pomenu v slovenskem energetskem sistemu, saj je za naše razmere ogromen proizvajalec, z zadostno količino jalove energije pa predstavlja opornik transportu ostale energije. Ni pa povedal ničesar o tem, kako nameravajo elektrarni vendarle zagotoviti sredstva, ki sta ji jih dolžni obe državi, ni se pustil zaplesti v razpravo o lokaciji trajnega odlagališča radioaktivnega odpada, čeprav je čedalje bolj jasno, da se ta skorajda ne bo mogel ganiti iz Krškega, saj so v ministrstvu gospoda Ja-zbinška priprave na razpravo o RUŽV vodili tako, da se je tudi ta poizkus iskanja lokacije ponesrečil, preden se je sploh pričel. Sovič pa je govoril o gradnji transformatorske postaje 440/110 kV, ki da jo bodo najbrž gradili v Krškem in ki bo stabilizirala energetske razmere na jugu Slovenije. To je pomembno za razvoj industrije, če je bo dotlej še dovolj ostalo pri življenju, (ika) NAČRTI SO ZATO, DA BRESTANIŠKI TRC NE BI IZUMRL Brestanica, 22. novembra -Zadnji ponedeljek v novembru je bila tukaj javna obravnava strokovnih podlag oziroma osnutka ureditvenega načrta Brestanice - varovanega območja, ki obsega področje od stavbe nekdanje kinodvorane do konca Zasavske in Ceste izgnancev. Na razpravi je bilo 39 krajanov, žal ne mlajših, katerim je načrt najbolj namenjen. Načrt je izdelal Savaprojekt Krško. Na razpravi ga je izčrpno predstavila in razložila ga. Ivanka Kraljic, dipl. ing. arh., kot vodja projekta, sodelovali pa so še g. Andrej Špiler, dipl. ing. geod., direktor oddelka, in g. Alojz Fa-bjančič, dipl. ing. arh., kot zunanji sodelavec. Pojasnjeno je bilo, da je poleg dela že omenjenih sodelavcev Savaprojekta dokument tudi rezultat večletnih prizadevanj predstavnikov KS Brestanica, ki se zavedajo, da je takšno obsežno in vsestransko načrtovanje edina prava pot, da se obravnavano območje postopno ponovno uredi v bivalno, še predvsem za mlade zanimivo naselje, kjer bi ponovno našla svoje mesto še dodatna trgovina ter mala in storitvena obrt. Razprava je pokazala marsikaj, predvsem pa to, da je ureditveni načrt eno, povsem drugo pa je realizacija tega, kar predvideva načrt, in da bo izvedba obnove stekla le, če bodo pravi interes zanjo pokazali predvsem krajani trga sami, potem še KS in občina. In kdaj se načrt vsaj približno lahko realizira? Če bo skupna usklajena volja, postopno, odvisno od interesa in možnosti, v 5,10,15 in več letih od sprejetja načrta. Vendar morajo biti cilji jasni že sedaj, zato mora načrtovalec, ne oziraje se na realizacijo, načrtovati dolgoročno in vsestransko, da bo po morebitni ureditvi to območje usklajeno po videzu in vsebini ter bo delovalo kot urejena homogena celota. Da bi dosegli zaželeno, je potrebno te dolgoročne cilje razumeti, jih sprejeti, podpreti in po možnosti kasneje tudi realizirati. Za dosego cilja bo morda potrebno tudi kaj žrtvovati, se odpovedati čemu znotraj svojega plota, da bo potem celota lepša in prijetnejša. V razpravi smo slišali tudi to, da je pred letom 1950 na obravnavanem območju živelo še približno 600 prebivalcev in da jih je danes le še 180. Torej zastrašujoče zmanjšanje - pravo demografsko ogroženo območje -ki povzroča nazadovanje. Načrt predvideva možnost povečanja na 400 prebivalcev. Brez vrnitve vsaj 100 ljudi na to področje ni mogoče pričakovati novega za- gona. Brez zadostne kritične mase ni mogoče priti do potencialov, ki so nujni za novo življenje v trgu. Skratka, začaran krog. Začeti bo potrebno z načrti. Prikrojiti pa bo potrebno tudi zakonodajo, ki bo prisilila k sodelovanju lastnike praznih objektov, le tako bo načrt dosegel svoj cilj. (A. M.) Pri železniški postaji je predvidena avtobusna postaja z obračališčem. Miklavžev tek za volom Vol Je zaprl promet Kostanjevici volu na glavo vrgel haljo. Mesarjem je ostalo le še to, da so haljo privezali z vrvjo ter tako ubežnika onemogočili. Toda vol se je odločil, da v klavnico zlepa več ne bo šel in seje mesarjem upiral na vse kriplje. Kar obračal se je na mestu in kar precej truda je stalo mesarje, da so svojega vola spravili tja, kamor sodi - v golaž. Zaradi vse te zmešnjave je bil ta čas promet po Oražnovi ulici in čez most ustavljen. (A. K.) Kostanjevica na Krki, 6. decembra - Mesarjem iz klavnice je okrog 13. ure pobegnil vol. Po Ulici talcev jo je ubral proti Kambičevemu trgu, mesarji pa za njim, da bi ga ujeli. Ubežni vol je naredil krog pri kmetijski trgovini, končno je tudi on v kmetijstvu doma in je tam že imel svoje opravke. Po tem krogu jo je mahnil proti mostu, v tistem trenutku pa je bil najbolj priseben Jordan iz Sajevc in je Ob razgrnitvi strokovnih podlag za VM Leskovec Lesk ovcam so povedali prve pripombe V prostorih KS Leskovec je bila od 19. do 26. II. 1993 javna razgrnitev strokovnih podlag za ureditveni načrt Staro jedro Le-skovca. Skrbi jih zasedanje kmetijske zemlje in enosmerni promet. Leskovec, novembra - Za razgrnitev načrta je bilo zanimanje krajanov Leskovca precejšnje. Gospod Ivan Lapuh, predsednik vaške skupnosti Leskovec center, je povedal, da je bilo obiskovalcev več kot sto. "Večina krajanov se strinja, da so potrebne strokovne podlage za ureditveni načrt starega jedra Leskovca.l' pravi g. Lapuh, "za ponujeni predlog pa imajo takšne ali drugačne pripombe. Naj-' več pripomb je glede predvidenih cestnih povezav. Krajani so mnenja, da je predvidenih preveč posegov v kmetijska zemljišča, zavzemajo pa se za zašči- to kmetijskih zemljišč. Večina je tudi proti uvedbi enosmernega prometa v Leskovcu. Ogroženi naj bi bili predvsem tisti, ki imajo trgovske in gostinske lokale, z enosmernim prometom naj bi od njih oddaljili stranke. Seveda pa ima skoraj vsak posameznik svoje interese." Tako bo zanimiva tudi strokovna razprava, kjer naj bi projektant pojasnil svoje ideje, krajani pa bodo podali še svoje. Zal pri razgrnitvi niso zbrali pisnih pripomb krajanov razen v enem primeru. G. Lapuh pravi, da bo to storjeno po strokovni razpravi, ki naj bi bila v kratkem. (Jože Arh) Gasilci nad sneg Letošnja zima mnogim provzroča glavobole. Brežiško komunalno podjetje je pred tremi leti adaptiralo stanovanjsko-poslovni blok v središču mesta in takrat so za podstrešna stanovanja naredili strešna okna. Vse je bilo lepo, dokler ni bilo snega. Letos se je zima pokazala v vsem svojem razkošju in stanovalcem je s strehe začelo teči v stanovanja. Na pomoč so poklicali gasilce iz Krškega, ki so menda edini v tem koncu opremljeni, da lahko intrevenirajo v takih primerih. Tudi v Krškem so gasilci te dni imeli dosti dela z odstranjevanjem snega in ledenih sveč s streh. (B.B.) Promo€ija Slovenije Senovčani v Regensburgu Pihalni orkester je pritegnil pozornost z dobrim igranjem in zanimivimi rudarskimi uniformami. Regensburg - Na promociji države Slovenije v Nemčiji, ki je pod pokroviteljstvom Ministrstva za kulturo Republike Slovenije to jesen potekala v Regensburgu na Bavarskem, je poleg drugih uglednih kulturniških imen - Cveta Kobala, Mojce Zlobko, Jerka Novaka, Ljubljanskih madrigalistov -eno od častnih mest pripadlo tudi Pihalnemu orkestru Senovo pod vodstvom dirigenta prof. Janeza Ceglarja. Promocija Slovenije je potekala na več ravneh: preko že omenjenih glasbenih umetnikov, predstavitve izdelkov iz naše dežele, predstavitve Kozjanskega parka in razstav. V programu so sodelovali kvartet flavt iz Kranja, Borut Lesjak in naš kvartet trobil. Med koncertom se je naša država predstavila tudi z degustacijo vrhunskih vin, ki so jo vodili strokovnjaki iz Vipavske kleti. V teh dneh so obiskali Bavarsko in Regensburg mnogi pomembni ljudje iz Slovenije, od kulturnega ministra g. Sergija Pelhana do nadškofa g. dr. Alojzija Šuštarja. Senovski pihalni orkester je imel svoj prvi enourni koncert že takoj ob prihodu. Ta sicer ni bil načrtovan, a g. Stane Peterlin, svetovalec kulturnega ministra, ki nas je pričakal v Regensburgu, nas je prosil, naj kaj zaigramo. Ustregli smo mu in pred veliko blagovnico v mestu nam je prisluhnila množica ljudi. Naslednja dva dneva, v petek in soboto, smo imeli dveurni dopoldanski promenadni koncert v središču Regensburga. Program, ki je zajemal skladbe slovenskih, španskih, nemških, ameriških in drugih skladateljev, je sestavil z veliko mero občutka in poznavanja sposobnosti orkestra naš dirigent prof. Janez Ceglar. G. Ceglar je priznan strokovnjak med dirigenti pihalnih orkestrov v Sloveniji in tujini. Glavni organizator te prireditve v Regensburgu se je našega orkestra spomnil, saj smo I. 1985 sodelovali na tekmovanju pihalnih orkestrov na Bavarskem. Našega dirigenta je predstavil kot svojega znanca izpred osmih let z nazivom "Karajan s Senovega". Prebivalci Regensburga so se z radovednostjo ustavljali, poslušali in nas spraševali, od kod prihajamo, bili presenečeni nad dobrim igranjem in se še posebno zanimali za naše rudarske uniforme s svetlečimi zlatimi gumbi. Ker smo bili že tako daleč, smo se po slovesu od Regensburga odpeljali še v 250 km oddaljeni Burgau. Tam smo obiskali člane Pihalnega orkestra rokavičerjev, s katerim je Pihalni orkester Senovo pobraten že več let. Pozdravili so nas z dvema koračnicama, nas pogostili, ogledali smo si njihove nove prostore, ki so nastali s prostovoljnim delom članov orkestra. Nato pa smo še mi zaigrali njim. Bogato so nas pogostili, pogovorili smo se, kaj vse se je novega zgodilo v treh letih, kar se nismo videli. Zjutraj so nam za slovo zaigrali koračnico in stisnili smo si roke. Povabili so nas, da naslednje leto spet pridemo, saj praznujejo 40 let delovanja svoje rokavičarske godbe. Vesna Zakonjšek, članica Pihalnega orkestra Senovo Obvestilo vsem zasebnim delodajalcem Pri obračunu plač za mesec november za delavce, zaposlene pri zasebnih delodajalcih, je potrebno obračunati in plačati tudi. stroške izvajanja kolektivne pogodbe (18. poglavje kolektivne pogodbe) za teto 1993, ki znašajo 250,00 SIT na zaposlenega. Da bi se izognili napačno obračunanim prispevkom za zaposlene za mesec november, prosimo, da obvestilo pri obračunu upoštevate. RUJP-Izpostava Krško Naš glas 20. 9. decembra 1993 O KS Blanca z Jo zetom Roštoharjem Razvoj Je odvisen od sloge krajanov in posluha občine Vse to so v KS Blanca imeli in so včasih celo prehitevali občinske plane. VMS Zdole o celostnem razvoju podeželja in obnovi vasi Še enkrat o ocenjevanju krajev v Posavju Nag. Koščak predstavil CRPOV na praktičnem primeru Kar 80 krajanov se je udeležilo predstavitve. Blanca, 2. decembra - 1100 prebivalcev živi v KS Blanca, ki jo sestavlja sedem zaselkov: Po-klek, Selca, Krajna Brda, Kladje, Čanje, Dolnje Brezovo in središče - Blanca. Krajani delujejo v dveh gasilskih društvih, na Po-kleku in v Blanci. Blanško GD kmalu pričakuje tudi gasilski avto, ki jim je bil podarjen ob nedavno minulem krajevnem prazniku. Veliko mladih se vključuje v športno društvo, ki je vedno bolj aktivno. Uspehi pa se kažejo predvsem v nogometnih in strelskih sekcijah. V KS imajo trenutno tri podjetja: Mercator - Kmetijski kombinat na Blanci, Industrijo pletenin Inplet na Dol. Bre-zovu ter Silex v Kladju. Na Blanci obratujejo dve trgovini in dva gostinska lokala. Poleg OŠ je na Blanci še sedež KS in krajevni urad. Hitrejši razvoj komunalne infrastrukture sega v začetek 80. let. Slabo urejene makadamske ceste, neurejene telefonske povezave so še bolj oteževale življenja prebivalcev. "Pot hitrejšega razvoja ni bila lahka, temveč vedno in povsod odvisna od odrekanja, pripravljenosti, sloge krajanov pa tudi vedno znova pridobljenega razumevanja širše skupnosti za finančne soudeležbe v investicijah. S pomočjo samoprispevka kot lastnega vira pa z velikimi prispevki krajanov v delu in denarju smo z napori, a trdno voljo in zagnanostjo gradbenih odborov in sveta KS utirali pot razvoja večkrat tudi hitreje od predvidenih programov v občini Sevnica," je med drugim ob prazniku KS Blanca povedal predsednik sveta KS Blanca Jože Roštohar. Jože Roštohar v KS Blanca aktivno deluje že od leta 1977, ko je bil še predsednik gradbenega odbora za telefonske pri- ključke. Od leta 1988 pa je predsednik sveta KS Blanca. V tem času pa se je marsikaj spremenilo, na bolje seveda. Tako so se v teh letih modernizirali odseki krajevnih in lokalnih cest na celotnem območju KS. Dozidava kulturnega doma z urejenimi novimi prostori pošte, prenova prostorov KS in krajevnega urada, izgradnja gasilskega doma na Blanci, nova, sodobno urejena mrliška vežica. Obenem pa je potekala izgradnja 70 km telefonskega omrežja na celotnem območju KS, vključno s sosednjimi predeli. Obnovili so prostore telefonske centrale ter centralo samo in tako omogočili vsakemu gospodinjstvu telefon. Veliko težavo jim predstavlja dejstvo, da KS leži na meji (s krško občino), zato so pogosto zaradi te "meje" določena dela opravljena samo na pol. Ker so ti kraji predvsem hriboviti, večina prebivalcev živi od kmetijstva. Število prebivalcev tudi upada, zato se bodo potrudili, da bi z modernizacijo demografsko ogroženih krajev ljudi zadržali doma in jim nudili vse potrebne ugodnosti. V planu za naslednje obdobje pa imajo razširitev OŠ, celotno sanacijo vodovoda, razširitev in asfaltiranje cest... Eden glavnih ciljev je tudi čim hitrejši razvoj najodročnej-ših krajev, pa četudi sta tam samo dve gospodinjstvi. Seveda odločno zavračajo tudi odlagališče jedrskih odpadkov, o katerem menijo, da ga bo treba rešiti s kompromisom. "Samo požrtvovalnost in velika pripravljenost krajanov pa tudi neustavljiva zagnanost posameznikov je omogočila lepše in prijaznejše življenje v kraju," je še povedal Jože Roštohar. (B.C.) Opravičilo: Juretu Šlogarju V Našem glasu št. 19 smo predsednika krajevne skupnosti Boštanj Jureta Šlogarja po nesreči preimenovali v Jureta Sodarja. Saj tudi temu priimku nič ne manjka, a gotovo ima vsak človek le raje tistega, ki so mu ga dali doma, zato se njemu in bralcem opravičujemo. (Ika) Srečanje SO letnikov 1991 Brestanica - Turistično društvo Brestanica je organiziralo, letos na Martinovo soboto, že 17. srečanje petdesetletnikov. Na srečanju se je zbralo 32 tu rojenih ali tu živečih krajanov Rožnega-Presladola, Brestanice, Senovega in Koprivnice. Kot vsako doslej je tudi to zadnje potrdilo, da so taka srečanja enkratna, nepozabna in predvsem neponovljiva. Potrditev tega, da dober glas seže v deveto vas, sta dva povabljena, ki sta na srečanje prišla iz Kobarida oz. celo iz Stuttgarta. Pester program, dobra glasba ter predvsem vesela družba je udeležence zadržala v prijetnem razpoloženju vse do belega dne. Novim abrahamovcem naročajo, da vsekakor s temi srečanji nadaljujejo. (M. A.) Kostanjek,3. decembra - Na Kostanjku so v petek pri gostitelju Jožetu Dularju predstavili projekt CRPOV. Odziv je bil zelo množičen, saj se je predstavitve udeležilo kar 80 prebivalcev KS Zdole. Projektni svet sestavlja devet članov, predsednik pa je Franc Češnovar. Savaprojekt, ki ja na podlagi razpisa med devetimi kandidati dobil nalogo projektanta CRPOV, je med krajane razdelil anketo, ki je zajemala le vprašanja o tem, ali so krajani pripravljeni sodelovati. Anketa, kjer bodo krajani izrazili svoje želje o tem, kakšna naj bo njihova KS, pa bo nared konec januarja. Finančna sredstva, ki jih je država namenila za ta projekt, pa znašajo 900.000 SIT. Projekti celostnega razvoja niso zrastli na naših tleh, kajti v tujini jih izvajajo že dalj časa, pri nas pa so jih začeli izvajati leta '91. Zdaj poteka CRPOV že v 55 krajih po Sloveniji. Svoje izkušnje iz tujine in Slovenije je Zdo-lanom predstavil mag. Marko Koščak iz Trebnjega. Ob svojem predavanju z diapozitivi je navedel nekaj stvari, kako naj bi ta projekt sploh izgledal. Ker je projekt celosten, pomeni, da bi razvoj potekal'v celotni KS. V kraju bi morali začeti oživljati tradicije, običaje, možnosti razvoja pohodništva, obnovo objektov... Za primer je navedel, kako je razvoj potekal v Knežji vasi v Suhi krajini, ki je bila nekakšen poizkusni zajec. Začeli so z oživ- ljanjem razpadajoče hiše, kjer je včasih živel znani misijonar Friderik Baraga. Hišo so v spodnjem delu razvili kot nekakšen gostinski lokal, v prvem nadstropju kot muzej, na vrhu pa še dva luksuzna apartmaja. Tako jim je Baraga služil kot sredstvo za promocijo vasi, kar je seveda privabilo mnogo radovednih turistov. Naredili so še Baragov dan - praznik, ko so vaščani prodajali domače proizvode: hrano, pijačo... Po predavanju so se oglasili krajani, ki so ugotovili, da so v KS Zdole že imeli veliko podobnih prireditev, da so imeli tudi ljudi, ki bi jih lahko promovirali. Te stvari bi bilo potrebno le oživiti. "Zdolam manjka življenja," je pripomnila Marica Živič. "Kot so imeli za izhodišče Barago v Knežji vasi, imamo tudi mi ljudi, ki se nam jih ni treba sramovati. Imeli smo Ivana Iva-čiča, ki je v kuharski knjigi zapisal zdolsko gobovo juho. Beno Zupančič je preživel svojo mladost na Zdolah. KS je imela 4 sejme: marčnega, Jurjev sejem, julijskega in septembrskega. Zdaj je delno ,živ' le še Jurjev sejem," je povedal Branko Šoba. Naštel je še veliko drugih možnosti, ki se ponujajo Zdolam. Ali pa bodo turisti kljub končanemu celostnemu razvoju podeželja in obnove vasi prekrili KS Zdole, bo videti šele čez nekaj let. (B. C.) Mag. Marko Koščak iz Trebnjega predava Zdolanom Otroški parlament v Sevnici Brei nasilja - la prijateljstvo Sevnica, 30. novembra - SO Sevnica je bila v sodelovanju z osnovno šolo Sava Kladnika organizator letošnjega otroškega parlamenta, ki so se ga udeležili učenci vseh osnovnih šol sevniške občine. Potem ko so ugotovili, da je dobra polovica zaključkov lanskoletnega parlamenta uresničenih, so se mali parlamentarci lotili letošnje teme - nasilja. V prvi vrsti so opozorili na nasilje v družini in predlagali, kako naj bi se delalo z družinami, v katerih so otroci izpostavljeni nasilju. Druga institucija, kjer se dogaja največ različnih vrst nasilja, je po njihovem šola. Prisotno je nasilje med vrstniki kakor tudi nasilje starejših otrok nad mlajšimi. Samo če bodo skupaj odkrili primere nasilnega obnašanja in ne ščitili sošolcev, bodo lahko raziskali in preprečili take oblike nasilja, so se strinjali. Zato so predlagali organizacijo krožkov v šolah, kjer bi lahko spregovorili o nasilju nad sabo. Najhujših oblik nasilja v naših šolah še ni zaznati, toda ugotovili so, da so različne vrste nasilja prisotne po vseh šolah. Obsodili so nasilje v svetu, posebej pa vojne kot najhujše oblike nasilja ter prodajo raznih vrst razstreliv (to postaja posebej aktualno pred bližajočimi se prazniki), kar je povezano z izsiljevanji, grožnjami in ustrahovanjem. V zreli in odgovorni razpravi je sodelovalo veliko otrok iz vseh šol v občini, nakazali pa so tudi rešitve, kako priti do prijateljstva. Parlamenta so se udeležili tudi predstavniki šote iz begunskega centra, ki so sodelovali v razpravi s svojimi izkušnjami o nasilju v vojni. Otroci so pozvali starše, naj si vzamejo kakšno uro časa in se s svojimi otroki odkrito pogovorijo o njihovih težavah. Izmed približno 60 poslancev iz vseh osnovnih šol v občini Sevnica so izvolili dva predstavnika, ki se bosta udeležila republiškega otroškega parlamenta - po enega iz OŠ Blanca in OŠ Boštanj. Zapišimo še, da so se parlamenta udeležili predstavniki sevniške občine, na čelu s pred-t» sednico SO Bredo MijoVič in predsednikom IS Marjar^m Kumikom. Ti so, za razlikotiod svojih krških kolegov, imeli več posluha za otroške težave in so jih poslušali do konca. (Branka Bjegovič) Razmislimo, kaj bi lahko postorili Tekmovanje ni cilj, je le ena od spodbud za doseganje lepšega videza krajev. Ta je lahko že sam po sebi nagrada, saj ga bo marsikdo opazil. Brestanica, 1. decembra - V NG in DL so bili pred časom objavljeni rezultati ocenjevanja urejenosti krajev Boštanja, Brestanice in Kapel. Ni namen ponavljati že objavljeno, ampak opozoriti še na tisto, kar ni bilo urejeno in kar naj bi prebivalci teh in tudi vseh drugih krajev upoštevali pri urejanju svojega okolja v naslednjem letu, da bo naše okolje oziroma naša "Slovenija čista in urejena". Komisija je pri ocenjevanju ugotovila, da je uspeh pri urejenosti posledica prizadevanja več ali manj posameznikov, zavodov ali podjetij, kot potrjujejo primeri Jutranjke, Mizarstva Krošelj, Gostilne Pohle, Elektrarne Brestanica pri bazenu v Brestanici, Železniške postaje v Brestanici in še drugih razveseljivih svetlih točk v omenjenih krajih, manj pa rezultat širšega kulturnega odnosa prebivalcev do teh zadev. Izjema je morda letos zagnano vsesplošno prizadevanje turističnega društva in večine prebivalcev Kapel. Uspeh prizadevanja slednjih je rezultat konceptualnega pristopa k urejevanju vstopnih cest, krajevnega središča, pokopališča in uličnega predela kraja itd. Žal kaže, da so se v drugih krajih tega lotili drugače, nepovezano. Opazno je, da so eni za sodelovanje, drugi pa do tega nimajo pozitivnega odnosa, oziroma ne zaznavajo, kaj je urejenost, skladnost z okoljem itd. Ker je odločitev Posavske turistične zveze, da se ocenjevanje v teh in še drugih krajih v naslednjih letih nadaljuje, priporočamo vsem: sodelujmo, razmislimo o Meoznaieno križišče teh opažanjih že sedaj. - Vsi, ki še nimate posod za odpadke, jih nabavite čimprej. Vsi smo proizvajalci odpadkov, zato poskrbimo, da bodo prišli tja, kamor spadajo. Postavitev posod pa mora biti lična, tako da ne bodo vidne na pločniku ali cesti. Zastrimo jih z grmom, kuliso ali vkopljimo v brežino, ali pa jih enostavno postavimo ob cesto na dan odvoza smeti. - Ocvetličenje hiš, balkonov, oken naj bo primerno izbrano, polno, vendar enakomerno, domiselno. Vplivajte še na sosede, da to store tudi oni. V Boštanju je povprečno veliko lepih rož, vendar neenakomerno razporejenih. V Brestanici je primerno urejeno središče pred trgovinami in avtobusnim postajališčem, neenakomerno ocvetličenje v Dorcu, zelo slabo razen dveh izjem v Trgu. Načrtno popraviti pomanjkljivosti. - Zelo lepo imajo urejena avtobusna postajališča v Kapelah in Bojsnem. Posnemanja vredno. - Opustite odlaganje raznih odpadkov na črna odlagališča (predvsem na obrobju Brestanice). "Preljubi moji Slovenci, tam je naša kultura popolnoma padla na izpitu." Za vse vrste odpadkov je namreč, če še ne veste, urejeno odlagališče v Vrbini, katerega ureja Kostak in po naročilu tudi odvaža odpadke, če tega ne morete storiti sami. Torej razmišljajmo že danes, kako bomo in kaj delali v zvezi s tem spomladi. Sprejmimo tozadevne odločitve čim prej, da se bomo pripravljeni vključili v akcijo "Slovenija čista in urejena". (M. A.) Majhna pomanjkljivost veliko jeze Slovenska vas, 30. novembra - Vozniki kamionov, priklopnikov in cistern, ki prvič vozijo v bivši vojaški objekt TRZ v Slovenski vasi, pogosto zapeljejo dva kilometra mimo njega v središče vasi, katere cesta je zdaj slepa ulica zaradi zaprtja mostu (državna meja!), in morajo nato vzvratno peljati nazaj. Seveda zaradi tega negodujejo, saj ni lepo vzvratno voziti kamion s prikolico po ovinkasti cesti, še posebno v sedanjih snežnih raz- merah. Zares zoprna nevšečnost, najbolj pa za voznike, ki do tu prevozijo že dolgo pot iz Kopra ali celo iz Češke. Vzrok je preprost: na križišču ni nobene table, ki bi usmerjala voznike k objektom bivšega TRZ-ja, kjer je zdaj več podjetij, trgovsko skladišče Štajerko-merc, Integra z naftnimi derivati, Avto salon in objekti TO. Upati je, da se bodo oznake uredile, saj je tu tudi meddržavni prehod Obrežje. (Božidar Zore) Občinski odbor LDS Krško vabi članice, člane in simpattzerje na LETNO SREČANJE, ki bo v torek, 14, decembra 1993 ob 17. uri v avti Kulturnega doma Krško. Kot gostje se bodo srečanja udeležili generalni sekretar LDS Gregor Golobic, predsednik Sivih panterjev in poslanec v državnem zboru mag. Dragan Čemeti* ter predsednik Mladih liberalnih demokratov in demokratk Roman Jakič. 3* Pripravljamo kulturni (Jl-ogram. Pridite, da si bomo lahko nazdravili ob prihajajočem letu 1994. ' Prisilni slovenski izgnanci Delovno dobo tudi izgnanim otrokom Ljubljana, 14. in 24. novembra - Komisija za socialno-zdravstvena vprašanja in odškodnino pri Društvu izgnancev Slovenije 1941-45 in Izvršni odbor Društva izgnancev Slovenije sla na ločenih sejah obravnavala delovni gradivi predlogov zakonov o žrtvah vojnega nasilja in o vojnih veteranih. Zakonov se je prijel vzdevek "dvojčka". Zakon o žrtvah vojnega nasilja predvideva manj pravic kakor zakon o vojnih veteranih in na oba dokumenta je veliko pripomb med prizadetimi, saj gre za izredno resne zadeve. Društvo izgnancev pa je dalo pripombo na deseti člen, ki da mu je treba dodati odstavek: "V posebno pokojninsko dobo se šteje čas, prebit v izgnanstvu, v dejanskem trajanju, ne glede na starost." S tem dopolnilom bi dali možnost predčasne upokojitve tistim, ki so bili izgnani kot-otroci. Zaradi fizičnega in psihičnega trpljenja v izgnanskih taboriščih bodo namreč težko dočakali polno delovno dobo. Zaradi omejenih delovnih zmogljivosti so nekateri sedaj na čakanju, na zavodih za zaposlovanje ali pa sploh nimajo dela. Janko Blas, izgnanec NaS alas 20. 4. decembra 1W Energetsko svetovanje ob sredah med 8. in 16. Otvoritev Je napovedala podražitev elektrike Energetska svetovalna pisarna je v brežiški upravni zgradbi in sprva bo v njej gostoval svetovalec iz Novega mesta. -------------------------t Maša mala telefonska anketa V vseh treh občinah odločno za prekinitev dobav elektrike sosedom in za uvedbo plina Ift----------------------------- Brežice, 24. novembra - Pisarna za energetsko svetovanje, ki so jo tisto sredo odprli v Brežicah, je že osma v Sloveniji, slavnostni trak pa je prerezal državni sekretar za energetiko Boris Sovič. V njej bo sprva delal svetovalec, ki bo prihajal iz Novega mesta, a v kratkem nameravajo organizirati nov krog usposabljanj in takrat bodo vključili domačina. "Domač človek mora biti zato, ker če ga bo lomil, potem niti piva ne bo mogel v miru spiti!" je pripomnil Matjaž Ma-lavrh iz energetske pisarne gospodarskega ministrstva. Strokovnjake za energetsko svetovanje izbirajo pazljivo, pri intenzivnem delu v malih skupinah, kjer se vsak izmed inštruktorjev posamično ukvarja z vsakim izmed kandidatov, znanju iz njihove temeljne stroke dodajajo čim več širine. "Seve- da gre zopet predvsem za odpravljanje posledic že storjenih napak," je pripomnil Boris Sovič, "a nekje je očitno treba začeti." Po Sovičevem mnenju je treba vzporedno z individualnim, t. i. gradbinskim svetovanjem razvijati tudi industrijsko in komunalno konceptiranje porabe energije. Lokalni upravni organi bodo postopoma morali dobiti vsaj referenta, če ne tudi člana vlade, ki bo dolžan skrbeti za energet-sko svetovanje. Seveda je predsednik brežiškega izvršnega sveta Ciril Kolešnik takoj ponudil prostor tudi za svetovalno pisarno, namenjeno racionalni porabi energije, in zatrdil, da nameravajo Brežjce postati eno pomem-bnejšil>in večjih središč Posa-vja. Otvoritev pisarne je Boris Sovič pospremil z na videz nedolžno pripombo, da električna energija ne bo več dolgo mogla ostati tako cenena v primerjavi z ostalimi viri energije, in z voš-čilom novi pisarni: "Naj bo čim prej pretesna!" (Ika) nuklearna elektrarna Ma vrsti Je menjava goriva Vodstvo elektarne pričakuje podporo obeh strani, slovenske in hrvaške. Krško - Krška jedrska elektrarna bo od 17. decembra do 12. januarja ustavljena zaradi menjave jedrskega goriva. V času te načrtovane zaustavitve bodo opravili še nekaj že načrtovanih modifikacij. Zaradi zamujanja plačil slovenskega in hrvaškega elektrogospodarstva nuklearki vodstvo elektrarne skrbi, da bo v času zaustavitve in menjave goriva, ko so potrebe bo finančnih sredstvih veliko večje kot sicer, glavni problem ravno zagotavljanje denarja. "Skupnega stroška, okoli 4 milijone mark, sicer ne bo treba plačati naenkrat. Gorivo je že v Krškem in je plačano, ostanejo pa še drugi stroški, predvsem za rezervne dele in carine, zato pričakujemo podporo obeh elektrogospodarskih podjetij, slovenskega in hrvaškega," je ob napovedi zaustavitve povedal Stane Rozman, direktor NEK. Hrvaško elektrogospodarstvo zamuja s plačilom za štiri mesece, slovensko za pol meseca. Državnega sekretarja Borisa Soviča se je dalo razumeti tako, da hrvaška vlada plačila hrvaškega dolga ne pogojuje več povsem ultimativno s ponovno zaposlitvijo 19 hrvaških delavcev, ampak hoče pojasnilo, zakaj so izgubili delo v Krškem. "Mi bomo to pojasnili z našimi zakonskimi podlagami," je rekel sekretar Sovič, "jasno pa je, da povečevanje asimetrije v dolgu dolgoročno ni v prid nobeni strani, in kar zadeva slovensko stran, ne more ostati brez posledic." (I.G.) Tokrat smo se spravili k ano-ninvii telefonski anketi z nekaj trenutno gotovo aktualnimi vprašanji. Klicali smo telefonske naročnike v občine Brežice (60), Krško (70) in Sevnica (40). izbrali smo slučajni vzorec, kt je v pro-Tokrat smo se spravili k ano- porcu s številom gospodinjstev. rezultate pa prikazujemo točeno, ker obstajajo v vseh treh občinah določene specifičnosti, ki bi morda lahko pri seštevku popačile sliko. 1. Ali mislite, da bi morala NE Krško ustaviti dobavo električne energije Hrvaški, ker ta ne plačuje svojih računov? Brežice Krško Sevnica DA: (44) 73,33% (56) 80.00% (27) 67,5% NE: (3) 5.00% (4) 5,71% (1) 2,5% NE VEM: (5) 8,33% (4) 5,71% (3) 7.5% 2. AH si želite, da bi tudi vi uporabljali plin (se priključili na plinovod)? ______________Brežice__________Krško_________Sevnica DA: (46) 76.67% (54) 77.14% (11) 68,75% NE: (5) 8,33% (8) 11,43% (4) 25.00% NE VEM: (1) 1,67% (2) 2.85% (1) 6,25% V občini Sevnica smo postavtlt tudi vprašanje: Ali uporabljate (ste priključeni na) plinovod? Pozitivno je odgovordo 15 vprašanih (37,5 %) in negativno 16 (40.0 %). 3. Bi bili pripravljeni plačati napeljavo plina do svojega gospodinjstva? ____________________Brežice__________Krško_________Sevnica DA: (45) 75.00% (54) 77.14% (11) 68,75% NE: (5) 10,00% (8) 11,43% (4) 25,00% NEVEM: (1) 1,67% (2) 2,85% (1) 6.25% V občini Brežice v anketi ni sodelovalo (niso hoteli odgovarjati ali jih nismo mogli doseči, jih ni bilo doma ...)8(13,33 %) telefonskih naročnikov, v občini Krško 6 (8,57 %) in v občini Sevnica 9 (22.5 %), Anketo smo izvajali letos v času med 20. novembrom in 5. decembrom. Hvala za sodelovanje vsem, ki ste odgovarjali na naša vprašanja! čelo v svetu namreč je, da naj bi bila taka renta predvsem individualna, slišali smo že govorjenje o brezplačni ali regresirani elektriki in še čem. Manj ko bi elektrike porabili v gospodinjstvih, več bi je ostalo za industrijo. Seveda je treba upoštevati tudi možnost kurjenja centralnega orgevanja s plinom (Anketa: V. Z.) Odločna pripravljenost ljudi, da investirajo v napeljavo plina do njihovih gospodinjstev, seveda kaže prej njihovo ekonomičnost, varčnost kakor ekološko osveščenost. Iz tega pa sledi nekaj. Očitno ljudje v Posavju kaj prida ne vedo o "nuklearni" renti ali nič kaj prida vanjo, t. j. v slovensko oblast ne verjamejo. Na- Clektrarna se Je ustavila Varnostni sistemi dobro delovali Krško, 26. novembra - Krška jedrska elektarna se je v petek okoli pol devetih zjutraj sama ustavila, ko se je med rednim mesečnim testiranjem zapornih ventilov na dovodih pare v turbino, t.j. v sekundarnem krogu, eden od ventilov neplansko zaprl do konca. To je sprožilo avtomatsko zaščito reaktorja in elektrarna je pristala v t.i. vroči zaustavitvi. Dogodek so ocenili s stopnjo 0, kar pomeni, da ni imel nobenih škodljivih vplivov na okolje. Že naslednji dan, v soboto dopoldne, je elektrarna ponovno obratovala. Na konferenci za novinarje, ki so jo sklicali na dan te neplani-rane zaustavitve, je direktor NEK Stane Rozman povedal, da tako pogosta testiranja povečujejo tveganje za tovrstne dogodke, a to je VVestinghouseov standard in v NEK vztrajajo pri njem, kajti manj pogosta testiranja bi bila prav tako tveganje, ker bi bila v tem primeru vitalna oprema premalo nadzorovana. Miroslav Gregorič, direktor Republiške uprave za jedrsko varnost, je dodal, da so ravno testiranja "kriva" za večino dosedanjih zaustavitev NEK. Ena glavnih ugotovitev ob zaustavitvi je bila, da so varnostni sistemi elektrarne delovali brezhibno. To je lahko preverila tudi inšpekcija za jedrsko varnost, ki je še isti dan opravila pregled. RUJV je o dogodku takoj obvestila sosednje države. Valentin Dvojmoi: tržno In dohodkovno zanimivejše programe Bo lahko iz Posavja izgnal duh po bantustanu!? Reorganizacija bank in večja konkurenčnost med njimi, maloobmejni promet, promocija naših izdelkov ... Zbornica je servis gospodarstvu in delodajalcem. Sevnica, 30. novembra - Po nekaterih razpravah, ki jih je bilo slišati iz vrst posavskih podjetnikov, čaka Valentina Dvojmoča kar zajetna naloga. S prvim januarjem bo namreč prevzel delo predsednika posavske gospodarske zbornice v Krškem in iz že omenjenih razprav ni bilo težko ugotoviti, da pričakujejo podjetniki in gospodarstveniki od te ustanove precej več, kakor je nudila doslej. V svojem programu je Dvoj-moč naloge službe, ki jo bo vodil, pričel opredeljevati z gospo- darskimi vprašanji. Od sprotnih ukrepov, kakršen je koordinacija delovanja za povečanje učinkovitosti, preko razvojne gospodarske politike, izgradnje savskih elektrarn, prometne infrastrukture, posvečanja ekološki problematiki do razvoja turizma in izkoriščanja prednosti, ki jih nudijo naravne danosti. Poleg spodbujanja nastopanja na zunanjem tržišču se bo zavzemal za ureditev plačilnega prometa s Hrvaško in za uvedbo maloobmejnega prometa, organiziral srečanja tukajšnjih gospodarstvenikov s tistimi iz drugih območij, predvsem pa bo skušal omogočiti navezavo stikov s tujino in promocijo naših izdelkov ter razširitev prodajnih poti. Možnost vidi tudi v pritegnitvi investicijskega kapitala tako iz drugih delov Slovenije kakor iz tujine, vendar ne za vsako ceno. Pri tem ima v mislih ekološko sprejemljivost novih naložb. Po številnih polemikah podjetnikov in gospodarstvenikov o tem, ali in kako naj domača banka spremlja razvoj gospodarstva v Posavju, bo marsikdo vesel naloge, ki si jo je pod to točko zapisal novi direktor regijske gospodarske zbornice: gre za aktivnejšo vlogo pri reorganizaciji banke, koncentracijo kapitala in večjo kokurenčnost ter za nadaljevanje prekinjenih aktivnosti za oblikovanje investicijske družbe. Tu namreč vidi potrebo po zago-taljanju strokovnih kadrov, kapitala in drugih pogojev. Na pravno normativnem področju vidi Dvojmoč svoje naloge v procesih lastninjenja in denacionalizacije, pri uvajanju sprejetega zakona o gospodarskih družbah, pri sklepanju kolektivne pogodbe (tu zbornica zastopa delodajalce pri pogajanjih s sindikati) in pri vključevanju Posavja v obsežen in učinkovito povezan zbornični informacijski sistem. Zaveda se, da je zbornica nepolitična organizacija, ki se ukvarja s strokovnimi vprašanji poslovanja in zato ni mesto za razčiščevanje strankarskih interesov, mora pa si povečevati število članov. Zbornica je po zakonu pooblaščena za izdajanje potrdil in certifikatov. Poleg tega, da bodo dalje zagotavljali njihovo ažurno izdajanje, si bodo po Dvojmočevih besedah prizadevali pridobiti manjkajoče pogoje za izdajanje tistih potrdil in certifikatov, za katere enota v Krškem še ni pooblaščena. Valentin Dvojmoč: "Seveda je treba podpirati domača podjetja in jih pritegniti k razvoju, a nekaterih ne moreš obuditi in premakniti. Tako se nam sedaj dogaja, da moramo za projektantska dela najemati Rudis, saj domači podjetji nista znali izkoristiti priložnosti." O regionaliza-ciji lokalnih skupnosti meni, da se predstavniki občin sicer očitno strinjajo glede kriterijev, da pa se pri konkretnih dogovorih vedno znova sprejo. Centri odločanja o teh rečeh so v Ljubljani in vprašanje je, ali bodo službe soglašale s kakšnimi hudimi premiki in delitvami, (ika) "Pomembno se nam zdi, da je javnost o takih dogodkih čim prej in čim bolj izčrpno obveščena, zato da ima pregled nad dogodkom, četudi ni problematičen," je dejal državni sekretar za energetiko Boris Sovič, ki se mu je zdela prav, da ob tem dogod- ku tudi sam pride v Krško. Po njegovi oceni so dispečerji ob izpadu nuklearke dobro poskrbeli za stabilno napajanje z energijo v Sloveniji, kar pa jim je uspevalo že sicer, tudi v veliko težjem sušnem obdobju. (I.G.) Društvo kadrovskih delavcev Posavja Novosti na področju delovnopravne zakonodaje Spremembe zakona o delovnih razmerjih in zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti so že v skupščinski proceduri, napovedane pa so tudi priprave za spremembe zakona o varstvu pri delu, zakona o kolektivnih pogodbah ter zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Krško, 1. decembra - Na seminarju za kadrovske delavce, ki ga je organiziralo Društvo kadrovskih delavcev Posavja, je državna sekretarka za delo ga. Belopavlovič predstavila spremembe v delovnopravni zakonodaji, ki jih nalaga na novo postavljen sistem. Delovnopravna zakonodaja je sicer zelo fleksibilna veja zakonodaje, ki se mora prilagajati spremembam. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih, ki je že v skupščinski pro- ceduri, ne prinaša bistvenih novosti. Namen teh sprememb je bil omejiti pogodbeno delo, ki postaja problem na področju zaposlovanja. Na drugi strani pa je vlada z dopolnitvami želela olajšati pogoje delodajalcem takrat, ko rešujejo probleme svojih presežnih delavcev. Predlog, da se odpovedni rok s sedanjih 6 mesecev skrajša na 3, v parlamentu ni bil sprejet. Na področju konkurenčne klavzule so v ministrstvu poskušali zakon dograditi. Sedanjo določbo, da se delavec po prenehanju delovnega razmerja določen čas ne sme ukvarjati z enako dejavnostjo, kot jo je opravljal v organizaciji, če je s tem konkurenčen prejšnjemu delodajalcu, je ustavno sodišče razglasilo za neustavno. Ce delavec ne more opravljati del, za katera je usposobljen, bi mu organizacija morala izplačati odškodnino. Vprašanje odškodnine v obeh smereh bo dokončno urejeno z novim zakonom o delovnih razmerjih, ki se že priprav- lja in je predvideno, da bo sprejet do konca naslednjega leta. Določbe zakona, ki se nanašajo na prenehanje delovnega razmerja, so usklajene z zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ta zakon je bil sprejet letos). Novo je, da mora delodajalec o razlogih za prenehanje delovnega razmerja obvestiti delavski svet oz. drugi organ, ki predstavlja delavce. Črtajo pa se vse določbe, ki govorijo o arbitraži, kar v nekem smislu pomeni poenostavitev v tem delu zakona, ker se zadeve urejajo po zakonu o sodelovanju delavcev pri upravljanju. Naslednje spremembe se nanašajo na kategorije zaščitenih oseb, ki ne morejo biti presežek (invalidi, starejši delavci, samo-hranilci) brez lastnega soglasja. Če delodajalec ugotovi, da za to kategorijo delavcev nima primernega delovnega mesta, lah- ko odredi na lastno breme čakanje na delo za nedoločen čas. V tem primeru delavcu pripada denarno nadomestilo, kakršno bi dobival na zavodu za zaposlovanje. Pomembna novost je tudi to, da mora delodajalec pisno opozoriti delavca na posledice prenehanja delovnega razmerja z njegovim soglasjem in tudi soglasje delavca mora biti pisno podano. Nadurno delo je po novem omejeno na 8 ur na teden (20 ur na mesec oz. 180 letno). Novo je tudi določilo, da ženske, ki dopolnijo pogoje za upokojitev (starost in delovno mesto), če želijo, lahko delajo do 40 let delovne dobe in jim delovno razmerje ne more prenehati brez njihovega soglasja. Če med tem časom postanejo presežek, se jim mora zagotoviti odpravnina in vse, kar jim po zakonu o pokojninskem in invalidskem za- varovanju pripada. V praksi so zelo veliki pritiski, da se izenači delovna doba za moške in ženske. Pogodbeno delo se omejuje na 8 ur na teden oziroma največ 60 dni na leto. Delodajalec ne bo mogel več skleniti pogodbe o delu z upokojencem, ki mu je bila dokupljena delovna doba in izplačana odpravnina kot presežnemu delavcu. Delodajalec je dolžan o vseh sklenjenih pogodbah o delu obvestiti zavod za zaposlovanje, ker so v praksi pogosti primeri pogodbenega zaposlovanja delavcev, ki na zavodu dobivajo nadomestilo iz naslova brezposelnosti. Namen je odprava zlorab. Drugo pomembno področje delovnopravne zakonodaje, ki se spreminja, je zakon o zaposlovanju in zavarovanju v primeru brezposelnosti. Spremembe na trgu delovne sile prinašajo Naš glas 20, 9. decembra 1993 7 Podjetnikov pri nas dobesedno vsak dan vei H. Tajnikar: "Zaostrila se bo konkurenca med podjetniki, a je pri nas stopnja .umrljivosti' podjetij nižja kot drugje. 5 %, pri nas pa je stanje še ravno obratno. Pet let jih v ZDA in v Avstriji preživi le Kostanjevica, 3. decembra -Klub podjetnikov pri Območni gospodarski zbornici Posavja je v gostilni Žolnir organiziral srečanje svojih članov z ministrom dr. Maksom Tajnikarjem, mag. Samom Hribarjem Miličem, državno sekretarko za malo gospodarstvo, gospo Balohovo, in novim direktorjem posavske gospodarske zbornice Valentinom Dvojmo-čem. Udeleženci so že takoj v uvodu ugotovili velik pomen, ki ga ima v procesu oživljanja malo gospodarstvo. Predsednik aktiva podjetnikov Emil Vehovar je poročal, da je v Posavju registriranih že 813 in da jih je od tega 229 bilo registriranih letos. Zasebno podjetništvo je najbolj razvito v občini Brežice, sicer pa ne gre le za število, temveč tudi za prispevek zasebnih podjetij k celotnemu gospodarstvu. V prvem polletju so prihodki zasebnih podjetij zavzemali že 18,7 % prihodkov posavskega gospodarstva. Prihodki vseh zasebnih podjetij v Sloveniji predstavljajo v državnem merilu le 15,7 % celotnega gospodarstva. V posavski regiji predstavljajo zasebna podjetja 86,2 % vseh registriranih podjetij s področja gospodarstva in zaposlujejo 8,4 % vseh delavcev v gospodarstvu. Je pa res, da je ob polletju oddalo polletne obračune le 67,7 % od vseh registriranih zasebnih podjetij, da je med vsemi 242 takih, ki nimajo niti enega zaposlenega in 110 takih s po enim zaposlenim. Gost večera dr. Maks Tajnikar je svoje razmišljanje začel z ugotovitvijo, da vlada izhaja iz tega, da v gospodarstvu prihaja do neke vrste oživljanja in da so najpomembnejši znaki oživljanja povezani z malim gospodarstvom. Ta hip naraščajo investicije v gostinstvu in na področju poslovno finančnih storitev, to pa sta v malem gospodarstvu najpomembnejša sektorja. Tudi 50-60 % tujega kapitala še vedno doteka v malo gospodarstvo, gibanje zaposlovanja nam je še vedno obrnjeno v negativno smer (izgube delovnih mest bo še v 94. velike), zato vidi Tajnikar edino možnost za Slovenijo v malem gospodarstvu. Za primer je navedel RIKO iz Ribnice, ki je nudil 2000 delovnih mest. Takega družbenega podjetja pač ne moremo pričakovati, zato nam je edina možnost, da postavimo sto malih, bolj ali manj zasebnih podjetij, s po 20 zaposlenimi. Njegov koncept reševanja problema obsega šest točk: 1. Na sistemskem področju sta to zakon o gospodarskih družbah in zakon o obrti. Tu je poudarjen pomen obrtnih zbornic in mojstrskega izpita, ki ga bodo bodoči obrtniki tudi morali opravljati pri njej. 2. Na področju davčne zakonodaje bodo sicer odpadle olajšave pri obremenitvah iz profita, bo pa možno izgubo poslovnega leta pripisati med davčne olajšave v prihodnjem letu. Nadomestila za OD bo možno prekvalificirati v stimulacije za delodajalce. 3. V letu 94 bo treba sklad za pospeševanje malega gospodarstva iz transfernega pretvoriti v kapitalsko-garancijski sklad. Subvencije verjetno ne bodo kmalu tekle po tej poti, pač pa bo zanje skrbelo ministrstvo. Razmišljajo tudi o tehnološkem skladu, ki da ga mali podjetniki ne bi smeli zanemariti. Prvo leto bo sicer imel od pol milijarde do 700 tisoč SIT, a služil naj bi prenosu tehnoloških dosežkov v podjetja. Gre za financiranje raziskovalnega in razvojnega dela. 4. Sklad za malo gospodarstvo bo v prihodnje lahko dajal (tudi ugodne) kredite, vendar po strogih kriterijih. Pri tem ni cilj nadomestiti banke, ampak se z njimi povezati, tudi s tujimi, če bodo znižale obrestne mere. 5. Pospeševalno mrežo smo postavili na noge in sedaj od nje pričakujemo konkretnih rezultatov. To precej veliko število ljudi, ki smo jih usposabljali po svetu, bo moralo pokazati svoje znanje in sposobnosti povsod tam, kjer ljudje izgubljajo delovna mesta. 6. Svetovalno mrežo pa bomo morali razširiti na turizem. V letošnjih osmih mesecih smo od turizma pobrali za 250 milijonov USD čistega dobička. Spremenili smo se iz tranzitno turistične v ciljno turistično državo, če hočemo od tega potegniti kaj koristi, predvsem pa konkurirati Evropi, moramo v turizem vložiti okrog 300 milijonov USD. Ni pa to vse. Tudi spremeniti se moramo: tudi sobo D-kategorije se da prodati, če je ob njej dobra hrana, če jo pospremimo s prijaznim nasmeškom in solidno storitvijo, če sta skupna kopalnica in stranišče dosledno čista in prijetna... Nekaj poudarkov iz razgovora M. Tajnikar: "Sosedje Avstrijci nas omejujejo pri čisto vseh možnih ukrepih in dokumentih, od prevoznih dovolilnic dalje, sila pa nam gredo na roko s tem, ko smemo k njim brez potnega lista. Zato, da omogočajo nekontroliran dotok tolarjev k sebi. Nujna bo energična in čimprejšnja recipročna akcija, ki bo zaustavila to šikaniranje!" Kovač Trade, d.o.o. Slovenska vas: "Urejamo odnose s celim svetom, s Hrvaško jih pa ne znamo. Tu nam je trgovina padla na 15 %. Hrvaška z nami ne dela pol tako lepo kot mi z njo. Nas ne zanima Avstrija! Uredite nam tu brezcarinsko cono in odnose z Zagrebom. To je dvomilijonsko mesto - naše tržišče, ki ga moramo odreti!" Milan Venek: "Reorganizacija gospodarske zbornice je nujna in upam, da jo bo novi predsednik dvignil s tal na pričakovano raven. Zbornica mora biti podjetnikom zaveznik, ne pa da jih vanjo vleče obvezno članstvo!" Dagmar Šuster: "Prihodnje leto ne bo kaj prida uspešno, če bodo v parlamentu, tako kot letos, producirali vedno nove socialne pravice, ker nam to dviga javno porabo. Naše visoke plače pa bodo v kratkem postale problematične zaradi konkurenčnosti proti izvoznikom z vzhoda!" Maks Tajnikar: "Hrvaška je za elektriko dolžna 3, Slovenija pa 1,2 milijarde. Reciprocitete ni in sosedje preprosto ne poravnavajo svojega dolga. Ko bo tokratni remont končan, mislim, da preprosto ne bomo več vstopili v hrvaški elektroenergetski sistem. - Če bi plačilni promet lahko preprosto uredili z zakonom, bi ga že zdavnaj. Problem je v tem, da imamo velike dolžnike, elektrogospodarstvo, železnice, železarne, ki potegnejo za seboj vse ostalo. Na seznamu izgubarjev ima 300 največjih skupno 84 % vseh dolgov. - Mali podjetniki bi si morali v zakonu o prisilni poravnavi, likvidaciji in stečaju pozorno prebrati svoje nove pravice o vlogi upnika v predstečajnem postopku." Hrvatje spet kupujejo pri nas V promet gredo avtomobilski plašči, bencin, obutev, živila... Brežice - Slovenija je spet in-teresantna za hrvaške državljane, saj so cene mnogih izdelkov in storitev pri nas bistveno nižje kot na Hrvaškem. Zato ni čudno, da se pri nas pojavlja vse več hrvaških kupcev, še posebej v krajih ob meji. In kaj kupujejo? Kar vse po vrsti, od živil, oblačil, bele tehnike, akustike in še česa. V zadnjem času so pokupili veliko avtomobilskih gum, akumulatorjev, cenovno zanimivi so tudi deli za avtomobile pa tudi servisiranje vozil in celo nakup novih avtomobilov. Tako na primer v Av-tocentru Radanovič ugotavljajo, da se njihove nekdanje stranke spet vračajo, pa tudi na Petrolu so zadovoljni, saj Hrvatje pokupijo vse, kar vidijo. Tudi nakup goriva je za naše sosede bistveno cenejši. Cena seveda varira glede na tečaj hrvaškega dinarja do marke, v vsakem primeru pa z nakupom pri nas dobijo pri treh obiskih en tank bencina zastonj. Na Petrolu ugotavljajo, da se je njihov promet povečal za tretjino, morda pa še več. Promet se je povečal tudi v ostalih trgovinah v Brežicah. Hrvaški državljani najraje kupujejo v večjih nakupovalnih centrih, saj tako lažje uveljavljajo vračilo prometnega davka, do tega so namreč upravičeni ob nakupu nad devet tisoč tolarjev. Prihajajo z markami, ki jih zamenjajo v slovenske tolarje. Ob prehodu državne meje le redki plačajo carino, saj ne kupujejo stvari, ki bi presegle dovoljen limit, po besedah teh kupcev je ta celo dva tisoč mark. V Brežicah, ki so spet polne avtomobilov s hrvaškimi tablicami, pa tudi v druge obmejne kraje prihajajo v glavnem kupci iz Zaprešiča, Samobora in Zagreba. Ti se odločajo za nakupe v teh trgovinah predvsem zaradi bližine pa tudi zaradi oglaševanja teh trgovcev v hrvaških medijih. Le redki zavijejo tudi v Krško in druge kraje. Če bi ta nakupovalna mrzlica trajala tudi naprej, ima Posavje, še posebej pa njegov spodnji del, velike možnosti, da postane nekakšna slovenska Lipnica. No, nakupi pri nas so seveda vseeno dražji kot v Avstriji, naša prednost pa je seveda v bližini milijonskemu Zagrebu, za pestrost ponudbe in cenovno konkurenčnost pa se bodo morali potruditi naši trgovci. Seveda, če jim hrvaška vlada prej ne zmeša štren in te nakupe omeji s kakšnimi administrativnimi ukrepi, (gr.) Pogled na doseteno v Videni papirju, d.o.o Videm papir bi lahko imel prihodnost Program sanacije proizvodnje papirja v Krškem se odvija v načrtovanih okvirih. Ob določenih pogojih lahko Videm papir v prihodnjem letu doseže pozitivno tekoče poslovanje. Krško, 26. novembra - Na konferenci za novinarje sta o aktualnih problemih v podjetju in o načrtih za naslednje leto govorila g. Jože Cerle, direktor Videm papirja, in mag. Damir Cibic, predsednik upravnega odbora podjetja. Pozitivni trendi proizvodnje, prodaje in izvoza v poslovanju od aprila do konca oktobra bodo pomembna izhodišča za načrtovanje poslovanja v naslednjem letu. November je dal še posebno optimistične rezultate. Plan proizvodnje za ta mesec (8.571 ton) je v prvih 25 dneh dosežen s 7.339 tonami (od tega 2.100 ton na PS 1), kar pomeni, da bo do konca meseca v celoti realiziran. Od načrtovanih 64.000 ton papirja za leto 1993 so do konca oktobra prodali 42.600 ton, zato je realno pričakovati, da bo do konca leta plan izpolnjen več kot 90-odstotno. Posebej spodbudna je struktura prodaje. Delež izvoza se je povečal z 19 % v aprilu na 50 % v oktobru. Podjetje še vedno posluje z izgubo, ki pa se počasi zmanjšuje. Vodstvo podjetja ocenjuje, da bo letošnja izguba v mejah načrtovane, to pa je okoli 7 milijonov DM. V prihodnjem letu ni pričakovati hitrih in velikih pozitivnih sprememb finančnih rezultatov. Kriza na svetovnem trgu papirja še vedno traja, cene papirja so najnižje v zadnjih nekaj desetletjih. Izkoriščenost kapacitet v Videm papirju je prenizka, pomanjkanje lastnega obratnega kapitala pomeni tudi vse ostale stroške in večje rizike obratovanja (pomanjkanje rezervnih delov, minimalno tekoče vzdrževanje). Stališča Sklada RS za razvoj o poteku sanacije Vidma je predstavil mag. Cibic. Sanacijo, ki temelji na ločitvi proizvodnje celuloze in papirja in polnem obratovanju vseh strojev, je sklad začel februarja letos. Podprl je projekt sanacije papirnega dela proizvodnje bivšega Vidma z 18 milijoni DM. Videm papir bo poslovno leto '93 zaključil z izgubo med 7 in 8 milijoni DM, kar je bilo februarja tudi načrtovano. Ker podjetju primanjkuje obratnega kapitala, je treba izgubo iz leta '93 v celoti pokriti iz drugih virov. Ti naj bi bili: subvencija ministrstva za delo (2,1 mio DM), odpis najemnine (2,2 mio DM) in subvencija države (3 mio DM). V tem primeru bo Videm papir s trajnim obratnim kapitalom ohranil financiranje tekoče proizvodnje, s tem pa tudi dosegel pozitivno poslovanje v letu 1994. Kljub sklepom vlade in državnega zbora Videm papir od države ni dobil nobene posebne podpore, kar dokazuje mačehovski odnos države do papirne industrije ali pa do juga države. Sklad za razvoj kot edini nosilec bremena financiranja in rizika sanacije poskuša z upniki doseči dogovor o odpisu najemnine za leto '93, s čimer bi upniki dali svoj prispevek k ohranitvi proizvodnje in neposredno k povečanju vrednosti stečajne mase (kar v največji meri koristi prav njim). V letu 1994 pričakujejo pozitivno tekoče poslovanje, če bodo izpolnjeni naslednji pogoji: dogovor o kritju izgube v letu 1993, nadaljevanje notranje konsolidacije v podjetju (zmanjševanje stroškov in zaposlenih, optimizacija proizvodnega in prodajnega programa), socialni sporazum z .zaposlenimi, ki predvideva podpovprečno višino plač v obdobju, ko podjetje posluje z izgubo, in odpis najemnine v letu 1994. Ob teh pogojih je sklad za razvoj pripravljen nadaljevati proces sanacije Videm papirja in v ta namen angažirati še dodatna sredstva, ki bi povečala trajni obratni kapital podjetja. Navedeni pogoji morajo biti doseženi še ta mesec, da bo mogoče pravočasno skleniti letne pogodbe z vsemi poslovnimi partnerji za leto '94 in da bodo lahko podaljšali zaposlitev delavcem, ki jim pogodbe o delu potečejo konec januarja 1994. In kaj, če ti pogoji ne bodo izpolnjeni? Odgovor na to vprašanje bo morda znan že 13. decembra, ko bo seja UO družbe Videm papir. Usoda 628 zaposlenih in usoda proizvodnje papirja v Krškem še ni znana, kljub optimizmu vodstva podjetja in predstavnika sklada za razvoj, saj ključ ni v celoti v njihovih rokah. Številni upniki in država morajo povedati še svoja stališča. Delavcev pa tako in tako nobeden nič ne vpraša. Izpolnitev ambicioznega plana za leto 1994, dobrih 105.000 ton papirja, kot da ni odvisna od njih. (Pi-lip) večji interes za ta zakon, ki je relativno nov. Sprejet je bil leta '91, pred novo ustavo, ker pa v vladi nastaja generalni pregled socialnega stanja prebivalstva (ugotavljajo, da se nekatere socialne pravice podvajajo), so se pokazale potrebe po določenih spremembah tega zakona. Po novem je delodajalec dolžan zavodu za zaposlovanje mesečno posredovati podatke o sklenjenih avtorskih pogodbah in pogodbah o delu ter podatke o izplačilih po teh pogodbah. Prostovoljno zavarovanje naj bi po novem določale zavarovalnice, sedaj se vse prelaga na zavode za zaposlovanje. Predviden je rok 3 mesece, da se te stvari ugotovijo. Delavci zaščitenih kategorij, ki jim je delovno razmerje prenehalo z njihovim soglasjem, ne bodo več imeli pravice do denarnega nadomestila, če jih je delodaja- lec pisno opozoril na posledice take odločitve. Nadomestilo jim ne pripada tudi v primeru, če niso uveljavljali varstva pravic v organizaciji, kjer so bili zaposleni. Denarno nadomestilo pripada vsem, ki so brez svoje krivde izgubili delovno mesto, čas prejemanja je odvisen od delovne dobe, višina nadomestila pa od prejšnje plače. V trajanju prejemanja denarnega nadomestila ni sprememb, spreminja se le višina najvišjega, in ta ne more biti večja od štirikratnega najnižjega nadomestila. Ukinja se denarni dodatek za nepreskrbljene družinske člane, ki se že tako uveljavlja preko centrov za socialno delo. Novo je, da se bodo denarna nadomestila usklajevala kot plače po kolektivni pogodbi za gospodarstvo in ne kot do sedaj, ko je o tem odločal upravni odbor zavoda za zaposlovanje. Za starejše delavce, ki jim do pokojnine manjka do 5 let, se lahko podaljša čas prejemanja denarnega nadomestila. To velja za slovenske državljane in tujce, ki imajo trajna delovna dovoljenja. Prej je veljalo, da zavod lahko delavcu z njegovim soglasjem namesto denarnega nadomestila dokupi delovno dobo. Po novem lahko zavod sodeluje pri dokupu delovne dobe samo s 50 % sredstev, ostalo mora zagotoviti upravičenec sam. Prejemnikom denarnih nadomestil se skrajša čas prejemanja denarnega nadomestila v skladu s sredstvi, ki jih prejemajo iz nekega drugega naslova (pogodbeno delo, socialna pomoč), če na mesec dobijo dvakrat večji znesek, kot je denarno nadomestilo. Prejemanje denarne pomoči se omejuje na največ šest mesecev po prenehanju prejemanja denarnega nadomestila, ne glede na to, koliko časa je upravičenec prejemal denarno nadomestilo. Pravico do denarne pomoči bodo imeli tudi pripravniki, ki jim je pripravništvo trajalo manj kot 9 mesecev, in tudi nižje kvalificirani delavci, ki niso dolžni opraviti pripravništva po kolektivni pogodbi. Denarna pomoč ne pripada zavarovancu, ki nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji. V spremembah je opredeljeno, kaj se šteje za dohodek, ko se upošteva cenzus. Gre za uskladitev z zakonom o socialnem varstvu, opredeljeni so tudi družinski čal-ni. Pritožba zoper odločbo ne$ zadrži njene izvršitve, kot'je veljalo doslej. j Poostrena je dolžnost pref#n-nikov denarnega nadomestila, da v 15 dneh sporočijo zavodu vse spremembe, ki vplivajo na pravice. Delodajalcem se piViuja olajšava v primeru, da zaposlijo iskalca prve zaposlitve ali delavca, ki je dlje časa prijavljen na zavodu. Plačajo se mu prispevki za tako zaposlenega delavca, pogoj je, da mora zaposlitev trajati najmanj dve leti. Tujci se lahko prijavijo na zavodu kot iskalci zaposlitve samo, če imajo veljavno delovno dovoljenje. Zavod preneha voditi evidenco o iskanju zaposlitve za tujca, ki takega dovoljenja nima. Zaradi zvišanja cenzusa za pridobitev štipendije bo število upravičencev drastično padlo. To pomeni, da bo število štipendistov v Sloveniji ostalo približno enako, kot je sedaj. Na koncu je ga. Belopavlovič na kratko predstavila še zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ki je novost v delov-nopravni zakonodaji, ter nekaj novih projektov, kijih ministrstva pripravljajo na tem področju. Gre predvsem za dosedanji zakon o varstvu pri delu, ki bo po novem razdeljen na dva zakona, zakon o inšpekciji dela in zakon o varovanju pri delu. Inšpekcija dela naj bi postala republiški organ z izpostavami na terenu. Zakon o varstvu pri delu je že v skupščinskem postopku, njegovo obravnavo pa so začasno ustavili, ker ne vsebuje medicine dela. Nov zakon o kolektivnih pogodbah naj bi nadomestil del zakona o delovnih razmerjih, ki govori o pravicah iz delovnega razmerja. Obravnavan naj bi bil v začetku prihodnjega leta. V pripravi so tudi spremembe zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. V tem zakonu vlada predlaga spremembe na področju valorizacije pokojnin in pri izračunu osnove za pokojnino. (Branka Bjegovič) 8 . Naš glas 20. 9. decembra 1993 Sklad za razvoj malega gospodarstva "Posamezniki preveč iščejo lasten interes44 Tako pravi Drago Rade/, član krškega izvršnega sveta za drobno gospodarstvo. vse konsultacije in priprave na* osnutek tega programa, ki mu je potrebno dodati še mnenje obrtne ter gospodarske zbornice in vse skupaj predstaviti oziroma predlagati v sprejem občinski skupščini. S tem bi v bistvu prvič prišli do nekih temeljnih izhodišč za organizirano delo v prihodnosti, saj bi ustanovili center za razvoj obrtništva in podjetništva, sklad za pospeševanje, nastavili pa bi tudi obrtniško pospeševalno mrežo, ki bi prispevala k učinkovitemu pretoku informacij znotraj Slovenije in izven nje. Vse skupaj bi spodbudilo hitrejši razvoj. S temi prizadevanji jereba pohiteti, ker je delovanje obrtnikov in podjetnikov nepovezano, določeni posamezniki preveč iščejo samo lastne interese. Lep primer za to je tudi snovanje sklada za pospeševanje drobnega gospodarstva." (Ika) Celulozar ji spet na borzi rit, manager leta Vitacel ustavljen do I. februarja "Stališče celotnega izvršnega sveta je, da smo dokaj naklonjeni razvoju malega gosapodar-stva v občini Krško. Že v začetku svojega delovanja smo skušali sistemsko nastaviti razvoj tega sektorja v nadaljnjem obdobju štirih do petih let. Pristopili smo k študiji projekta razvoja in organiziranja, ki jo je opravljalo več priznanih strokovnjakov iz ljubljanskega Gea Collegea. Tudi magister Možina. Iz občine Krško smo bili v te konzultacije vključeni Herman Kunej, Robert Kerin, Franc Jenič in jaz, k sodelovanju pa smo povabili še pospeševalca Stanislava Čubra in Nino Hadžimulič ter Milana Ve-neka, ki je bil predvsem zadolžen za ustanovitev inkubatorja. Cilj je bila dolgoročna usmeritev in perspektiva razvoja malega dospodarstva do leta 2000. Študija je v teku, kakor tudi Srečanje slovensMh gostincev v MršHem Degustacija vin in Jedi ter razstava V krškem hotelu bo prodajna razstava in demonstracije, pričakujejo pa tudi sklepanje poslov. Krško - V krškem hotelu Sre-mič se bodo 14. in 15. decembra mudili slovenski gostinci in hotelirji. Predstavniki vinskih kleti in nekateri pomembnejši zasebni proizvajalci jim bodo v torek (14. dec.) predstavili svoje letošnje dosežke, strokovnjaki pa bodo dodali nekaj predavanj. V Krškem pričakujejo udeležbo 60- 80 ljudi. Naslednji dan bo tekla beseda o prehrani. Sodelovali bodo proizvajalci prehram-bnih artiklov ter opreme, namenjene hotelirstvu in gostinstvu. Na tem seminarju se bo predstavilo 25 slovenskih proizvajalcev in uvoznikov, njihovi vzorci bodo razstavljeni in proizvodi bodo tudi na prodaj. Oprema in ostali izdelki, za katere bodo pripravili tudi demonstracije, so namenjeni predvsem kuharjem slovenskih gostiln, restavracij in hotelov. Srečanje že tretjič organizira Združenje za gostinstvo in turizem pri Gospodarski zbornici, ker s tem omogoča koristne izmenjave informacij med udeleženci. (Ika) Frizerji proti šušmarstvu Prijavili so konkurente brez dovoljenj Sevnica - Sekcija frizerjev pri Obrtni zbornici Sevnica je sklenila, da bo nekaj ukrenila proti nelojalni konkurenci v svoji stroki. Medobčinskemu inšpektoratu v Krškem in Upravi za javne prihodke so tako poimensko prijavili šest domnevnih konkurentov. Za te "popoldanske" frizerje pravijo, da privabljajo stranke z nizkimi cenami, ki pa si jih lahko privoščijo zato, ker dejavnosti nimajo prijavljene in jim zanjo ni treba plačevati davkov in prispevkov. Socialno varnost imajo zagotovljeno, saj so dopoldne v službi. Med njimi pa se najdejo tudi taki, ki so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje kot brezposelni. Sevniški frizerji oziroma frizerke pričakujejo, da bodo pristojni organi hitro in odločno ukrepali in jih o tem tudi obvestili. V nasprotnem primeru nameravajo fri-' zerji s prijavljeno obrtjo vrniti svoja obrtna dovoljenja. Podarite si zdravje Dr. Franetovič in njegova knjiga na sejmu Znani strokovnjak za revmo tokrat za spremembo ne bo delil nasvetov po radijskih valovih, ampak na brežiškem sejmu. Brežice, Novoletni sejem - Veliko ljudi pestijo revmatične težave in ravno zima je tisti čas, ko so te težave še bolj izrazite. Zato je prav, da vas obvestimo, da bo na Novoletnem sejmu v Brežicah sodelovalo tudi podjetje Brumik iz Ljubljane. Podjetje uvaža iz Švice terapevtske izdelke, ki nosijo ime Energv Pak in Phvsio Termal. Veliko vas je, ki te izdelke že uporabljate, za tiste, ki še niso slišali za to novost na našem tržišču, pa kratko pojasnilo. Izdelki so proizvod švicarske tvrdke Shecco Lacotherm. Omogočajo zdravljenje z magnetnim poljem in toplotno energijo. Uspešno lajšajo težave pri večini revmatskih obolenj, pri poškodbah, težavni miselni koncentraciji, glavobolih in še bi lahko naštevali. Izdelki so oblikovani tako, da se prilagajajo anatomskim oblikam hrbtenice, vsem sklepom ter ostalim delom telesa. Izšla je tudi knjiga - priročnik "Magnetna terapija brez bolečin", ki jo je napisal speč. spi. medicine dr. Peter Franetovič, ki je tudi sicer strokovni sodelavec podjetja Brumik. V knjigi so v vsakomur rzumljivem jeziku opisane različne oblike revmatskih in ostalih obolenj, ki jih uspešno zdravimo z magnetno terapijo. Kupiti jo bo moč na brežiškem sejmu, kar tam pa boste lahko za nasvet pobarali tudi dr. Franetoviča. (B.B.) 1 Krško - S prvim decembrom sp se v Krškem ustavili celulozni stroji. Kot glavni razlog navajajo tržne razloge, saj cena celuloze na svetovnem trgu pada, čeprav se že kažejo prvi znaki, da bi se ta utegnila ustaviti ali celo ponovno dvigovati. Pa tudi sicer se v tem času poraba celuloze zmanjša, tako da proizvodnja ni več rentabilna. Z ustavitvijo proizvodnje celuloze je na Zavod za zaposlovanje prišlo 273 od 352 zaposlenih. Večina le-teh bo tam ostala do 1. februarja, ko naj bi ponovno pognali stroje. V januarju bodo opravili manjši remont, na katerem bo angažiranih 30 do 50 delavcev, predvsem vzdrževalcev, že zdaj pa so ves sistem izpraznili, da ne bi prišlo do katastrofe, in ga konzervirali. Po besedah vodje enote Vitacela v Krškem Staneta Bajca je to podjetje, ki je nastalo iz VDI-ja, to se je preimenovalo in razširilo svojo dejavnost, mesečno proizvedlo 8.500 ton celuloze. Z njo so oskrbovali slovenske papirni-čarje in kupce v Italiji, Nemčiji, Madžarski in Hrvaški. Zaradi zaustavitve ti ne bodo prikrajšani, saj imajo v Krškem zaloge za dva neseca. Proizvodnja celuloze je bila po uvedbi stečaja v Vidmu ponovno pognana 20. maja letos, avgusta scrna strojih opravili remont, sicer pa so bile proizvodne zmog- ljivosti za proizvodnjo magnefit-ne celuloze ves čas polno izkoriščene. Te stroje in prostore je Vitacel najel od starega Vidma za tri leta, najemna pogodba pa je bila podpisana prvega maja letos, torej mesec dni po uvedbi stečaja. 79 delavcev bo v Vitacelu ostalo še naprej. Ostali bi lahko tudi drugi, vendar se z ministrstvom za delo niso uspeli dogovoriti, da bi ti delavci šli na čakanje in dobivali za ta čas plačo v višini, ki jim pripada za čas brez-poslenosti. Tako bo država ta denar pač dajala preko zavoda za zaposlovanje, ob tem pa bo potrebnih tudi nekaj birokratskih postopkov, katerim bi se lahko izognili. Sicer pa je ministrstvo za delo v celoti izpolnilo svoje obveznosti od Vitacela, prav tako tudi ministrstvo za gospodarske dejavnosti. Vitacel kot edini proizvajalec celuloze v Sloveniji -Goričane je verjetno ne bodo nikoli več proizvajale - kljub temu pričakuje od države, da jim odobri dotacije za uporabo manj vrednega celuloznega lesa, podobno, kot imajo to urejeno v drugih državah. Po mnenju Staneta Bajca, ki verjame, da se bo proizvodnja celuloze v Krškem ohranila še naprej, pa bi država morala prepovedati tudi izvoz najbolj kvalitetnega lesa, saj si na ta način delamo veliko in nepopravljivo škodo. (Goran Rovan) Valvasorjeva knjižnica za podjetnike Predstavitev knjige in razstava Krško, 25. novembra - V Valvasorjevi knjižnici v Krškem so pripravili predstavitev priročnika mag. Neve Maher "Kako uspeti na trgu z majhnim podjetjem". Priorčnik je namenjen tako podjetnikom kot tudi vsem, ki se želijo začeti ukvarjati s podjetništvom, in predstavlja prvi del nacionalnega projekta, ki ga je financiralo ministrstvo za gospodarske dejavnosti. Drugi del tega projekta bo video kaseta o marketingu, ki bo izšla do konca leta. Cilj celega projekta je obvladovanje in zmanjševanje rizika na minimum. Priročnik je že na razpolago v Valvasorjevi knjižnici. Poleg tega so v knjižnici priredili razstavo literature o podjetništvu in trženju. Z njo so želeli svojim potencialnim bralcem predstaviti, s kakšno literaturo na tem področju razpolagajo. (B.B.) Obisk na predstavitvi je bil številčno kar presenetljiv - še ena spodbuda, da se knjižnica na podoben način še odpre za javnost. Na sliki: direktorica Ida Merhar. (Foto: B.B.) Predstavitev v sevniški knjižnici Noderni poslovni bonton Sevnica, 2. decembra - V sevniški občinski knjižnici je Jože Šircelj predstavil svojo knjigo Moderni poslovni bonton. V knjižnici so ob tej priložnosti odprli tudi razstavo literature o podjetništvu, ki jo imajo na razpolago in si jo občani lahko sposodijo. Predstavitev in razstava, ki sta ju organizirali Zveza kulturnih organizacij in občina Sevnica, sta bili namenjeni vsem podjetnikom, poslovnežem in obrtnikom, saj so del knjižnice namenili za obrtniško čitalnico. Gospa Breda Mijovič meni, da se s knjigo pride do znanja, katerega poslovneži potrebujejo pri delu. Moderni poslovni bonton njegov pisec priporoča vsem podjetnikom, obrtnikom in poslovnežem za njihovo boljše delo. V bonto-nu so napisana pravila, ki naj se uporabljajo pri nas, ter kako se ta pravila uporabljajo v svetu. Nekaj najpomembnejših stvari iz te knjige: poslovanje in lepo vedenje, imejte svoj slog, komuni- ciranje s tehniko, poslovna srečanja (kosila, večerje, sejmi), poslovna potovanja, gostoljubnost (izbira daril za poslovne partnerje). Predstavitev je bila namenjena širši javnosti, vendar se je sevniški podjetniki niso udeležili, kar najbrž pomeni, da oni že vse vedo o poslovnem vedenju. Knjiga stane 2.300 SIT. (Milena Požun) Pomembna je organizacija in skrbno gospodarjenje z denarjem Srečanje "Zgledi vlečejo" s človekom, ki je v petih letih prehodil dve tretjini začrtane poti. Gre za izgradnjo čateških Term, kjer bodo sredi decembra odprli največji pokriti bazen daleč naokoli. Krško, 26. novembra - Ma-nagerski poklic je že vrsto let tarča vseh možnih napadov, sumničenj in očitkov. Ob odgovornosti, kakršno pri svojem delu nosijo ti ljudje, bi seveda pričakovali vse kaj drugega. Zato ne preseneča, da se je skupina gospodarstvenikov iz Posavja ter funkcionarjev gospodarske zbornice odločila, da nedavno podelitev naziva "manager leta" direktorju čateških Term, Borutu Mokroviču, izkoristi za promocijo tako nagrajenca kot njegovega dela in s tem dela njih vseh. Pobudo je dal Edo Komočar, direktor krškega Laboda, zato so se tudi sestali v Libni. Tudi Mokrovič je že v uvodu priznal, da ljudi njihove sorte v Sloveniji kar nekako zapostavljamo in je predvsem zato privolil v promocijo. Sicer pa je na zagrebški strojni fakulteti diplomiral "stro-jarstvo in brodogradnjo", v IMV-jevi Adrii Caravan pa je izpopolnil svoje planersko znanje. Pravzaprav se je moral ves čas izgrajevati. Na "ti" je prišel z izračuni proizvodnih normativov, racionalizacijo prevoznih stroškov in kakovostjo. Brežiški proizvajalci prikolic so se morali spopasti z dejstvom, da so njihove nove prikolice na Švedskem dosegale komaj tolikšno ceno kot nemške rabljene. "Hotel sem priti stvari do dna, zaprosil sem jih, naj nam dajo popis vseh napak," pravi Mokrovič, "in potem smo pričeli doma uvajati kakovost in kontrolo. Za vsako ugotovljeno napako so dobili delavec, njegov preddelavec in kontrolor kakovosti 5 % manj plače. Revolt je bil sicer hud, a k sreči so nas takrat v občinskem vodstvu podprli in čez čas so bile cene naših prikolic na Švedskem izenačene s cenami novih nemških prikolic." Ob prihodu v Terme so se vsi čudili, kaj hoče strojnik v gostinstvu. Njemu je bilo jasno: "Gostincem manjka znanja. Imajo predvsem ljudi s srednjo izobrazbo in to ne zadostuje za mana-gersko vodenje. Moja prva naloga je bila, da podjetju zagotovim likvidnost. Pregledali smo skladišča in ugotovili, da je v njih v zalogi 200 pip in 500 žarnic. Dopovedal sem jim, da ne potrebujejo tolikšne zaloge, saj lahko ta repromaterial vsak dan za sproti nabavijo v prodajalni. Zaloge smo prodali in od obresti vloženega denarja zaslužili dvomesečno plačo." Tudi sicer se je problemov loteval odločno: njihovo razreševanje je pospeševal z ustvarjanjem konfliktov. Danes Jože Novak so čateške Terme na približno dveh tretjinah začrtane poti. Pred petimi leti so si namreč zarisali investicijski načrt in sedaj ga uresničujejo. Po otvoritvi pokritega plavalnega bazena se bodo lotili še nekaj atraktivnih dodatkov in nočitvenih zmogljivosti, predvsem pa bodo zagotovili goste tudi bližnjim majhnim penzionom in zasebnim hotelom v okolici. Borut Mokrovič Bistvo finančnega uspeha gostinskega podjetja vidi Mokrovič v kakovosti. Hoteli imajo bolj ali manj fiksne stroške in če z višjo kakovostjo lahko dosežejo višjo ceno, potem je čisti dobiček višji. V decembru se s svojimi direktorji večkrat temeljito pogovori. Z vsakim posebej, in nato napišeta načrt, ki ga je treba samo ' še uresničevati. Ko je načrt narejen, namreč kakšna dva meseca ni potrebe, da bi se zaradi dela srečala. Osnovni pogoj je dobiček. Če katera enota nima dobička, direktorja zamenja. Zato odločen poudarek znanju. Prepričan je tudi, da je bolje, če ostanejo skupaj, saj se v Italiji sedaj majhni hotelirji združujejo in organizirajo - tudi po tristo jih je v skupini. Zato so se tudi odločili za preoblikovanje v delniško družbo, s 60-odstotnim notranjim odkupom! Dobro se zavedajo svoje moči in moči turizma nasploh: že sedaj so posesali dobršen del slovenskih turističnih tokov, v turistični sezoni promet v brežiški blagovnici naraste za dvakrat in vedo, da so ti multiplikatorji lahko še večkratni. Tudi sožitje kmetijstva in turizma bo lahko še uspešno, saj je hrano bolje prodati doma na krožniku kakor pa v izvoz ali v prodajalno. Vse to so drobci zgodbe, ki jo je povedal Borut Mokrovič, letošnji manager leta v Sloveniji. Treba je pač sestaviti ekipo, razdeliti naloge, skoordinirati ljudi in jih nato voditi. Samo to! (Ika) 4K,4lt JMIUtt. ZOKT M.VSI rOltt»L Ut Ltft K DtKK. r\IMVZ, n\ TUDI MiltlU Ut TOVMli... L 1 Gospod Jože Šircelj in gospa Breda Mijovič V J6 d-« CŽ Naš glas 20, 9. decembra 1993 9 Y Llbnl M sicer radi uvedli enoizmnsko delo, a Hate, da bo BOLJE, ČE NABAVIJO NOVE STROJE IN KREATORJE JMI.TUMTI?? ] 1 TOLt Jt HLtC MtITIK JUIIUI HKl.H UtSt Poiskati razliko med modnim poiskati pot, nekoliko stran od salonarjem in vojaškim škarpetom, najti sposobne kreatorje in neokretne letalonosilke - Laboda Krško, 26. novembra - Kriza, ki je sedaj na področju moških srajc, grozi tudi ženskim bluzam. Nad tem dejstvom se mora podjetje, ki živi od šivanja ženskih bluz (in to Labodo-va Libna v Krškem vsekakor je), krepko zamisliti. Libna živi skoraj v celoti od dodelavnega (lohn) posla, prihodnje leto pa bo teh 100 % dejansko dosegla. Njihovi nemški partnerji so sicer zadovoljni z njihovim delom, kakovostjo in roki, a nakazujejo nevarnost, ki preti z vzhoda. Mlade baltske državice prodajajo svojo delovno silo pol ceneje, nekaj jim subvencionira tudi država, ker želi, da se njeni podaniki naučijo delati, in problem je očiten. Tam delavka zasluži mesečno 60 DEM in jasno je, da kapitalisti iščejo predvsem dobiček. Dobiček pa je tam, kjer plačajo za šivanje ene srajce 1,80 DEM, ne pa 3,50 kot v Libni. Zato jim je že njihov nemški partner sam predlagal, naj se lotijo šivanja lahkih ženskih kostumov in na razgovoru, ki so ga krški tekstilci organizirali s posavskimi gospodarstveniki, so nam že pokazali del nove kolekcije. Direktor Lib-ne Edo Komočar je goste seznanil z nekaterimi problemi, ki pestijo njihove ljudi v proizvodnji. Rešitev vidijo v prehodu na enoi-zmensko delo. Sedemdeset ljudi je že deležnih te ugodnosti, radi pa bi jo zagotovili vsemu 347-članskemu kolektivu, predvsem žensk. Za to potrebujejo sredstva, saj morajo nabaviti nekaj nove opreme, in tu je ovira. Gostje so Komočarju sicer pritegnili, zavedajo se težavnosti šiviljskega dela in dodatnih nevšečnosti, ki ga spremljajo, vključno z izmenami. Žal pa so družno ugotovili, da si sedaj Libna verjetno ne bo mogla privoščiti razkošja enoizmenskega de- la, saj se mora odločati v pogojih, ko ima na drugi strani tehtnice vprašanje nadaljnjega obstoja. Če se namreč krški tekstilci hočejo upreti grozeči konkuren- spremembam na tržišču, kjer kraljuje butična prodaja majhnih kolekcij in unikatov, neokretni kot letalonosilka. Labodovo blagovno znamko, ki jo je pred leti Edo Komočar je svoje goste popeljal med proizvodne brigade in razložil nekaj delovnih faz, organizacijskih prijemov in pokazal nekaj simpatičnih izdelkov. Libna je specializirana za šivanje ženskih bluz in športnega jersey programa. Sedaj se lotevajo še kompletov in iskati bodo morali nove zamisli. ci s cenenega vzhoda, morajo poiskati razliko med "modnim salonarjem in vojaškim škarpetom", kot se je slikovito izrazil eden izmed udeležencev razgovora. V salonarju je malo materiala in veliko znanja in to je tisto, kar prinaša dobiček. Tudi vsi do-delavni posli niso enako nizki: nekateri so le preproste operacije, v drugih pa lahko prodajaš tudi svoje znanje, čeprav pod tujo znamko. Tu je konkurenca v cenah zaenkrat še manjša. Zato so gostje krške Labodovce preprosto morali prepričati, naj se odrečejo sanjam o skorajšnjem enoizmenskem delu in se vržejo v nabavo nekaj sodobne opreme in si poiščejo dobro kreatorsko ekipo. Novost razgovora pa je seveda bila, da so v celotnem 1966-članskem Labodu ugotovili, da so v pogojih sodobnega gospodarjenja in prilagajanja hitrim vpeljal takratni direktor Zdravko Petan, so ustvarjali vsi, zato bi se ji kdorkoli težko odrekel. To je tudi vzrok, da bodo verjetno v vseh njihovih šestih podjetjih po Sloveniji sicer ostali Labo-dovci, poslovali pa bodo samostojno in preko ločenih žiro računov. Edo Komočar seje kaj rad pohvalil z "utrjenostjo" tekstilcev, ki jim ni bilo nikoli prav mehko postlano. Skozi leta so profit seštevali po pfenigih in danes jim je prav tako, kot jim je bilo nekoč - če izvzamemo konkurenco z vzhoda. Niti enkrat še ni zamudila plača niti za en dan, izplačali so tudi vse predvidene dodatke, vključno z regresom. Kljub gospodarski krizi je na ravni Laboda še vseeno 12 mio ostanka dohodka, kolektiv je mlad (povprečna starost je 31,5 let) in ambiciozen. Za kolektiv, ki je nastal iz predvojne zasebne Medicove šivalnice perila, kamor so sodile tudi srajce, so se doslej kar uspešno prebijali. (Ika) Delo je organizirano po brigadah, in sicer tako, da delavka dobi čisto vse k rokam. Sedem ur in polji ni treba zaradi česar koli vstati od mize. Da: vmes je polurna pavza za topli obrok in dodali so še rekreativni odmor. Medicinske študije namreč dokazujejo, da brez zadostnega razgibavanja delavke prej zbolijo in postanejo invalidne. Delo je pošastno organizirano, pravi taylorizem, na terblinke preračunani nujno potrebni delovni gibi v posameznih operacijah. Drugače se jim račun ne izide. Garajo vsi, tudi preddelavci in kontrolorji. To pomeni, da kolektiv tudi nima nikakršne notranje rezerve ali možnosti dodatnih prihrankov za primer, če bi bilo treba delati še ceneje. Edina možnost je dodajanje znanja in prodornost. Uspešna navezava AFP z Adidasom Po enem letu je rezultat boljši od pričakovanj V podjetju so letos zaposlili 30 ljudi. Dobova, novembra - AFP iz Dobove uspešno končuje prvo leto poslovnega sodelovanja s svetovno znanim koncernom Adidas. Ko Franc Polovic ml. poudarja, da je podjetje že oktobra uresničilo vse načrte in obveznosti, ki mu jih je za letos postavil Adidas kot ekskluzivne-mu zastopniku in nosilcu licence za Slovenijo in Hrvaško in da bo zato letni rezultat za kakšnih 20 % boljši od prvotnih predvidevanj, ne skriva olajšanja in zadovoljstva. Delujemo v povsem spremenjenih razmerah, ko se zlasti v Sloveniji Adidas - enako kot drugod po Evropi in svetu -srečuje z vso svojo konkurenco, pravi Polovič.To je neprimerljivo s časi, ko je bil Adidas tako rekoč sam na nekdanjem jugoslovanskem trgu. Lanska odločitev Adidasa, da zaupa ekskluzivno zastopstvo in licenco za Slovenijo in Hrvaško ravno podjetnikom Polovic iz • Dobove, seveda ni bila samo veliko priznanje in izziv, ampak tudi velika preizkušnja. Predvsem se je za Adidasovo naklonjenost potegovalo še veliko drugih podjetij iz Slovenije (nekateri jih omenjajo celo trideset), pred tem pa je bil Adidasov zastopnik za nekdanjo Jugoslavijo ljubljanski Slovenija šport. Tudi kranjska Planika je podoben licenčni proizvajalec nekaterih modelov športne obutve za Adidas. Sicer pa o tem, kako je bilo nekoč in kdo vse naj bi se potegoval za Adidasovo ekskluzivno zastopstvo, Franc Polovic noče govoriti. Pravi le, da tako s Slovenija športom kot Planiko dobro in korektno sodelujejo, seveda pa je res, da zdaj potekajo vsa usklajevanja v zvezi s prodajo v Sloveniji in na Hrvaškem v Do-bovi in da je AFP pri tem odločilen. Polovic ne ve, zaradi česa vsega se je Adidas odločil prav za AFP, vsekakor pa pravi, da so bila povsem brezsmiselna in smešna nekatera novinarska poizvedovanja, ali ni morda AFP podkupil Adidas... Morda je bilo odločilnega pomena to, da imajo Polovici v Avstriji uveljavljeno in ugledno podjetje, da so zastopali na območju nekdanje Jugoslavije 12 uglednih nemških tekstilnih tovarn in to zdaj nadaljujejo za območje Slovenije in Hrvaške. Hkrati so se uveljavili tudi kot uvozniki tekstilnih izdelkov (metražnega blaga, bund, srajc itd.) iz Kitajske in Koreje. Takšna baza in avstrijska bančna garancija, ki so jo imeli ob potegovanju za ekskluzivno zastopstvo Adidasa, so bili zagotovo pomembno zagotovilo za nemoteno poslovanje v Sloveniji in na Hrvaškem. Polovic pravi, da imajo tudi zaradi vsega tega stalno zalogo Adidasovih proizvodov v vrednosti 2 milijonov nemških mark, to pa pomeni, da imajo trgovci in tudi drugi kupci Dobova, 6. decembra - Prodajalno AFP v Dobovije obiskal Miklavž. Tudi šef, Franček Polovic, se mu ni otel. Poslovnež ne more reči ne vedno! pri njih ob vsakem času na voljo širok asortiment Adidasovih proizvodov. Stalno imajo na zalogi najmanj 60 artiklov, od čevljev, ki jih proizvaja Planika, npr. uvažajo tudi celotni preostali asortiment Adidasovih čevljev. Enako velja tudi za druge proizvode. Kaj to pomeni, pa seveda vedo samo tisti, ki poznajo zdaj že kar kronično desortiranost zalog posameznih veleblagovnic in prodajaln, ne malo zaradi pomanjkanja denarja za financiranje zalog. Zelo pomembno je tudi to, da jim je uspelo prodajo razširiti na širok krog okoli 400 trgovin v Sloveniji in na Hrvaškem, kjer je zanje glavni distributer Tekstilpromet iz Zagreba, s katerim že sicer uspešno sodelujejo 25 let. Polovic pravi, da pogoji, ki jim jih je postavil za prvo leto sodelovanja Adidas, še zdaleč niso bili lahki. V Adidasu je po težavah, ki jih je imel pred časom, znova čutiti nov dinamizem z velikimi ambicijami. Letos bo v celotni Evropi že udeležen s 50 % pri prodaji opreme za šport in realno se poteguje za drugo mesto v svetu. Ob tem uveljavlja mnoge nove poglede na proizvodnjo in prodajo, to pa je seveda poseben izziv tudi za nas, pravi Polovic, ker je treba tudi v a našem prostoru v marsičem povsem spremeniti filozofijo prodaje. Konkurenca pri na| je vse hujša, opozarja Polovic, vendar jim kljub temu s povečanimi napori uspeva (skupaj s Planiko, ki svoje čevlje Adidas I z o ¦n- ??m Movi butih Darila Butik je odprt, nagrajenci križanke znani Zbralo se nas je sicer nekoliko manj, kot smo pričakovali, a vseeno dovolj, da smo uspešno odprli darilni butik, ki sedaj nosi ime Tarna - Deja. Program je vodil samostojni kulturni delavec Feri Smola, na flavto nam je zaigrala Mojca Božiček. Darilni butik v pritličju prenovljene Križmanove hiše na CKŽ 23 sta skupaj odprla prodajalna Fa-stram in Adolf Romih, ki sicer vodi eno izmed podružnic celjskega podjetja Interlaro. Kupcem bo v prijetno urejeni prodajalni na voljo vrsta predmetov, ki jih lahko podarijo prijateljem, znancem in partnerjem, poleg tega pa so njihove police obložene z izdelki iz programa rogaških steklarjev. Butik bo odprt ob delovnikih med 9. in 17. uro, ob sobotah pa med 8.30 in 12. uro. Nagrajence je izmed reševalcev križanke izžrebala sodelavka Našega glasa Aleksandra Kodrič. Prvo nagrado, steklen pladenj z gravuro Žanjica (uni- kat), je dobila Elica Kolar, C. 4. julija 52 A, Krško. Drugo nagrado, komplet za whiskey, je dobila Andreja Raušl, Kovinarska 3 c, Krško, tretjo nagrado, komplet krožnikov in buteljko vina, pa je žreb dodelil Martinu Fran-koviču, Nova pot 2, Leskovec. Nagrade lahko dobite v prodajalni, s sabo pa prinesite kak osebni dokument za identifikacijo. Pa še to: Vse izdelke iz kristalnega stekla, ki jih boste kupili v prodajalni, lahko date pri njih brezplačno tudi gravirati. Postopek traja 24 ur. Naj citiramo našega gosta Ferija Smolo, ki je za konec svetoval, kot se ob otvoritvi prodajalne z darili spodobi: "Slovenke! Bliža se Miklavž in Božič. Nastavljajte, migajte, da se bodo moški zganili in dali kaj od sebe!" Potem je Feri še dodal: "Sicer nas bo kmalu res zmanjkalo - Slovencev!" (Ika, foto: B.C.) Križanke je za Naš glas žrebala Sandra Kodrič, komisija pa je bila kar družina Romih. prodaja v lastnih prodajalnah) zagotavljati 50 % delež v prodaji celotne opreme za šport na Slovenskem. Kaj pa AFP pomeni za brežiško občino? Franc Polovic sicer pravi, da bi glede tega morali vprašati predsednika brežiške občine, vendar pa dodaja, da je AFP letos zaposlil 30 ljudi in da ima zdaj zaposlenih 35 ljudi. Prav tako za občino in državo ne more biti nepomembno to, da bo to dobovsko podjetje letos ustvarilo promet okoli 10 milijonov mark. Polovic poudarja, da občina Brežice vjjdi.dobro politiko gospodarske''odprtosti in pri tem tudi konkretno pomaga glede na svoje možnosti. Pač pa misli, da slovenska država premalo skrbi za uspešne in vse preveč pozornosti in denarja namenja neuspešnim. Pravi, da država ni v ničemer posebej pomagala pri odpiranju novih de- lovnih mest. Pripravljen imajo projekt za izgradnjo drugega dela skladiščno- prodajnih prostorov v Dobovi, vendar čakajo, ker so sedanje bančne obrestne mere (okoli 20 %) tako visoke, da ne omogočajo rentabilne naložbe. Ni artikla, še posebej ob sedanji konkurenci, ki bi lahko prenesel tako visoke obresti. Franc Polovic ml. pravi, da bi lahko država veliko pomagala že s tem, "če bi tiste podjetnike, ki delajo korektno, ki korektno plačujejo davke, ki plačujejo carino (v AFP bodo letos zanjo plačali okoli milijon mark) zaščitila pred ogromnim "švercom" blaga, pred različnimi prodajami sumljivo uvožene robe iz Italije in Avstrije po hišah." Če bi tu država napravila vsaj malo reda, bi hitro prišla do dodatnih sredstev, trgovanje pa bi postalo bolj urejeno, meni Polovic. Ja. K. diaci MDtn rm\ ODUtM nosm, Mi wn Jt HimSU IBlKU... 10 . NaS glas :0. 9. decembra 1993 Smuiišie na Planini Urediti ga in pritegniti tudi domačine Smučarski klub Krško računa malo tudi na razvoj kmečkega turizma. I Planina, 27. novembra - V drugi polovici novembra je začela obratovati žičnica na Planini. Sneg in smučišče, urejeno po sposobnostih, privablja smučarje iz celega Posavja. Prvi dan so se lahko smučali zastonj, zdaj pa vsak dan po primerni ceni. Za smučišče skrbi Smučarski klub Krško, katerega predsednik je Mirko Kužnik. Za letošnjo smučarsko sezono pripravljajo obilen program: samorekreativ-no smučanje in smučarske teke, tečaje alpskega smučanja, tekmovanja, v okviru rekreacije pa tudi smučarske izlete in tečaje na drugih smučiščih, vzgojo novih kadrov, smučarski sejem in ples. Nekaj tega nudijo tudi na Planini. Organizirani so tako, da smuka nemoteno poteka. S smučišča v Koprivnici so dobili nov teptalec in progo dobro pripravili, glede na to, da je bil ves čas sneg suh. Vlečnica na sidra nemoteno obratuje. V (zaključni) montaži imajo vlečnico na krožnike, montirali bodo tudi baby lift za začetnike. Po predpisih je poskrbljeno za varnost, kljub temu da je smučišče majhno in manj zahtevno. Člani smučarskega kluba so redno na smučišču in skrbijo za varno vleko in smučanje. Urejeno imajo tudi prvo pomoč. Zavarovano je vse: objekti, vlečnica in osebje. V veliko pomoč jim je Cestno podjetje, ki redno skrbi za cesto, da je splužena in posipana s peskom. Tako je dostop do smučišča neoviran. Manjka samo boljše in večje parkirišče. V načrtu kluba je razširitev smučarskega centra, za kar pa je treba asfaltirati ceste v celoti, nabaviti sodobni teptalec, ki bo uredil 20 ha zemljišča in v primeru pomanjkanja narinil sneg na smučišče, zgraditi nočitvene kapacitete, razširiti smučišče še za eno vlečnico. Tam je že smučarsko zavetišče, ki ga je letos dal klub v najem gostilni Žolnir. Letos je uradno začelo delovati v soboto, 27. novembra. Trudili se bodo, da bodo s ponudbo čim bolj ustregli željam in potrebam smučarjev. Klub spodbuja domačine k razvoju kmečkega turizma. Že sedaj, v zagonu, pa imajo tudi finančne težave. Nimajo nobenih dotacij ali sponzorja: vse gre iz lastnih sredstev. V. Vse fotografije so nastale na Gorjancih. (Foto: B. C.) Maša anHeta Smučišče nas Je rešilo odmaknjenosti "Če bo sneg, bomo še prišli!*4 Planina, 27. novembra - Tisto soboto je bilo na Planini minimalno število smučarjev glede na normalno stanje. Krivo je bilo tudi vreine, saj je ves dan nale-taval zrrfjznjen dež. Kljub temu nam je uspelo pogovoriti se z nekaj smučarji. Odgovorili so na vprašanja: Kako ste zadovoljni z organizacijo na smučišču, zakaj hodite smučat na Planino, kakšne se vam zdijo cene, kako je z dostopom do smučišča, kaj bi spremenili? Matjaž Kučič, Krško: "Z organizacijo sem zadovoljen in ne bi nič spremenil na samem smučišču. Do smučišča se lahko pride, mogoče bi bilo lahko več asfalta. Že lani sem hodil sem. Sem hodim zato, ker je blizu in cene so primerne našemu žepu. Še bom prišel." Silvester Toth-Pope, Brežice: "Organizacija je dokaj dobra, glede na področje, kakršno je. Proga je urejena, kolikor se da urediti. Vlečnica bi bila lahko hitrejša. Za cene sem misli, da so nižje. Glede na druga smučišča se mi zdijo kar visoke. Kljub temu bom še prišel, ker je blizu in ker rad smučam, samo če bo čas in sneg. Dostop do smučišča je kar dober, ponekod je ledeno. No, če bo tako naprej, bo dobro." Mitja Lesjak, Raka: "Glede vlečnice, osebja in urejenosti proge nimam pripomb. Tudi spremenil ne bi nič. Vsemu temu je primerna tudi cena. Letos sem tu prvič, drugače hodim sem že dlje časa. Ker je blizu, bom še prišel, samo snega mora biti. Dostop do smučišča je dober, če bo vedno tako, bo super." Po vseh teh pričanjih lahko rečemo, da Smučarski klub Krško res dobro skrbi za urejenost smučišča. Ljudje radi prihajajo na Planino in bodo še prišli, samo če bo sneg. Ampak zdi se, da pomanjkanje snega ne bo delalo preglavic. Robert Žičkar, Gorica pri Leskovcu: "Teren je dober, samo sneg je slabo steptan. Cene proti drugim niso pretirane. Celodnevna in popoldanska karta nista sorazmerni. Cesta je dobro pripravljena, tudi postrežba - samo tako naprej. Letos sem tu prvič in upam, da bom še prišel." Marija Radojčič, Krško: "Letos sem prvič na smučišču Planina, drugače pa smo sem hodili že lansko leto. Vse je dobro organizirano. Sem hodimo, ker je blizu, vlečnica je poceni, smuka je dobra. Spremenila ne bi nič, mogoče bi lahko postavili vlečnico za manjše otroke. Tudi postrežba v zavetišču je dobra. Če bo sneg, bomo še prišli." Mimo domačinov nismo mogli iti. Povprašali smo jih, kaj jim pomeni smučišče. Franc Stipič, Planina: "Smučišče nam je odprlo pot v center. Planina in okoliške vasi so danes poznane, dobili smo asfaltirano cesto. Cesta in vodovod sta vzdrževana. Brez problemov pridemo v dolino in nazaj. Smučarskemu klubu sem dal brez odškodnine nekaj zemljišča, kjer danes stoji zavetišče in parkirišče. Še vedno sem pripravljen pomagati pri razvoju smučarskega centra. Dobro bi bilo, če bi bili kakšni krediti za izgradnjo kmečkega turizma, kar bi bilo v prid kraju." Jakob Koretič, Planina: "Vsak je pomagal po svojih močeh. Darovali so zemljišča. Na račun smučišča smo dobili asfaltirano cesto. Pri izgradnji ceste je veliko pomagala vojska. Dosegli smo tudi to, da vsaj nekdo pride na Planino. Pred leti ni bilo nikogar. Tudi avtobus lahko pride po otroke, tako da se nam ni treba bati, kako bodo prišli v šolo in nazaj. Dva iz vasi sta dobila tudi službo na smučišču. Smo za razvoj centra in smo pripravljeni tudi pomagati." Aleksandra Kodrič Jože Turk, Planina: "Vas je bila navdušena, ko se je začelo pogovarjati o smučišču na Planini. Zelo smo odmaknjeni, tudi ceste nismo imeli. Danes je tu smučišče, kateremu se moramo zahvaliti, da imamo asfaltirano cesto, ki je redno vzdrževana. Planina je poznana. Sem pride veliko ljudi. Vaščani so pomagali pri izgradnji in še vedno so pripravljeni pomagati." Smučarji na Lisci Lisca, decembra - Lisca je v teh dneh postala živahno športno središče, saj imajo približno 50 cm snega. Do Tončkovega doma redno plužijo cesto, vendar so še vseeno nujne verige. Na smučišču obratujeta obe vlečnici od ponedeljka do petka od 10. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa med 9. in 16. uro. Celodnevne smučarske vozovnice za odrasle so po 700 SIT, celodnevne za otroke 500 SIT. Popoldanske vozovnice za odrasle stane 500 SIT ter za otroke 400 SIT, veljajo pa po 13. uri. Smučarji se lahko pogrejejo in okrepčajo s toplo pijačo v Tončkovem domu. Sprejemajo tudi obiskovalce, saj imajo v domu približno 100 ležišč. Večje skupine se morajo prej najaviti, saj imajo sedaj -veliko skupino iz osnovnih šol iz Posavja. Cene za prenočišča: prenočišče z zajtrkom 1.398 SIT, polpenzion 1.690 SIT, celodnevni 2.130 SIT. V Tončkovem domu vse smučarje z veseljem pričakujejo, saj je po dolgem času zopet dovolj snega. (Milena Požun) Smučarski sejem v Leskovcu Če bi bil še sneg, bi lahko začeli kar smučati Leskovec, 4.-5. decembra - V športni dvorani OŠ Leskovec je Smučarski klub Krško pripravil dvodnevni smučarski sejem. Imeli so komisijsko prodajo smučarske opreme, rabljeno opremo pa so lahko prodajali tudi drugi. Novo opremo pa so prodajali Alpina, Panda in drugi. Cene so bile zelo ugodne, izbira velika, večja kot prejšnja leta, ker je bil to edini bolj kompletno organiziran sejem v Posavju. Smučarski klub je poskrbel tudi za prijeten zabavni program. Kupce smo povprašali, kaj kupujejo, kakšna se jim zdi izbira in cene, ali sami smučajo in kam gredo letos na smučanje. Prodajalce pa smo seveda povprašali o prodaji. Boris Žibret, predstavnik Pande Sevnica: "Ponujamo smučarsko opremo italijanske firme Brugi, od tega smučarske kombinezone - otroške po 11.000 SIT, odrasle od 17.000 do 21.000 SIT. Kupi se lahko na štiri čeke, drugače pa je cena ista kot v redni prodaji. Prodajamo tudi puhovke po 9.800 SIT, smučarske rokavice, termo puloverje in šale. Zaenkrat se dobro prodaja, ker so cene res ugodne. Pričakujem velik nakup." Ivan Dvoršak, Brestanica: "Prodajam rabljene otroške in smuči za odrasle od 7.000 do 9.000 SIT, bunde, smučarske hlače. Prodal sem že dvoje hlače, smučke, čevlje. Ljudje povprašujejo predvsem po otroški opremi in cene že niso tako pomembne, samo če oprema ljudem ustreza. Povpraševalcev je zelo veliko. Začetni nakup je dober, če bo do konca tako, bo super." Bojan Božičnik, Krško: "Prodajam preko trgovine Ajda, kate- re lastnica je moja žena. Ponujam nahrbtnike proizvajalca Ročk iz Ljubljane. Cene so od 5.000 do 18.000 SIT. Prodaja je majhna, kljub temu da veliko ljudi povprašuje za ceno. Ne pričakujem velike prodaje, cilj je samo reklama, da ljudje lahko kupijo takšne nahrbtnike tudi pri nas." Milan Vahčič, Artiče: "Prodajam smuči, vezi, kombinezon in nekaj parov smučarskih čevljev. Cene čevljev so od 2.000 do 4.000 SIT, smuči od 7.000 do 14.000 SIT. Prodal sem smuči, vezi in palice. Zdi se mi, da ljudje več kupujejo kot včasih. Smučarski klub je dobro organiziral ta sejem, samo prostor je malo premajhen za takšno maso ljudi." Iztok Molan, Dolenja vas pri Artičah: "Prodajam smučarske čevlje, smuči, smučarske hlače. Cene za čevlje krožijo od-3.000 do 6.000 SIT, smuči z vezmi 8.000, hlače 1.500 SIT. Prodal še nisem nič, verjetno je cena previsoka. Cilj je prodati, zato sem pripravljen ceno tudi malo spustiti. Ljudje veliko povprašujejo, niso odločni. Vsi pravijo, da se bodo vrnili, nihče pa se v resnici ne vrne." Drago Radkovič, Krško: "Prodajam smučarske čevlje in smuči. Cena je za današnje stanje realna, za čevlje od 1.000 do 1.200 SIT, za smuči od 2.500 do 3.000 SIT. Prodal sem smučke in ene čevlje. Vidi se denarna kriza, kajti ljudje ne kupujejo veliko." Slavko Kosi, Brežice: "Prišel sem kupit smučarske čevlje za vnuka, ob veliki izbiri mi je to uspelo. Organizacija sejma ni slaba. Zanimanje ljudi je veliko. Cene se povišujejo iz leta v leto. Tudi sam smučam. Letos se odpravljam na Roglo. Sedaj že nekaj let hodim po slovenskih planinah." Jožica Kastelc, Pišece: "Kupila sem smučke in palice za sina, ker gre v šolo v naravi. Izbira je zelo velika. Najprej smo si vse ogledali, potem pa kupili. Ne vem, če je oprema ravno kvali- tetna, ker se na to ne spoznam, nisem smučarka. Sejem je dobro organiziran. Cene niso pretirane." Branko Arnšek, Župelevec pri Brežicah: "Na sejem sem prišel prodajat in kupovat. Prodajam bundo, smučarske čevlje, smuči, palice, rokavice, kape, puloverje. Cen še nisem določil, pogledal bom, kakšne imajo ostali. Kupujem pa smučarske čevlje, vezi. Prvi vtis o sejmu: organizacija je dobra, dobro je bilo obveščanje. Za sejem v Brežicah smo izvedeli zadnjo minuto. Če bom imel denar, bom šel smučat na Roglo ali Vogel, drugače pa smučam pri prijatelju, ki ima dve vlečnici." (Aleksandra Kodrič) Foto: B. C. Naš glas 20, 8- decembra 1993 11 Rudarji nlse pozabili sv. Barbare Nekoč cenjeni stan je ohranil svojo zavetnico Ostalo je bolj ali manj pri maši in ljudskem običaju, a nekoč je bil rudarski poklic v Globokem sila pomemben. Pišece, 5. decembra - V Pi-šecah (kjer je sedež fare) se vsako leto spomnijo svete Barbare, zavetnice rudarjev. Barbara ima svoj god 4. decembra, maše pa so se, tako kot vselej, udeležili ljudje iz Globokega in okolice. V kraljevini Jugoslaviji je bil to praznik, kot se je spodobilo: rudarji so ponosno nataknili stanovske obleke, igrala je godba, šli so v procesiji ... Danes pomeni Barbara za glo-boške rudarje in njihove svojce obisk pri maši in družabno srečanje. Povejmo le še to, da je rudarski poklic nekoč prinašal take prednosti, da so ljudje nanj lahko bili ponosni: imeli so službo, ki jih tam okoli ni bilo kaj dosti na voljo, ni jim bilo treba v vojsko in tudi izseljeni niso bili. Po izročilu je bila Barbara doma iz Nikomedije v Mali Aziji in jo je za krščanstvo pridobil znameniti učitelj Origen. Živela je v drugi polovici tretjega stoletja. Naš narod jo je, tako kot ostali evropski narodi, uvrstil v skupino pomočnikov v sili in se ji priporoča zlasti za srečno zadnjo uro, kmetje se k njej zatekajo ob grozeči nevihti ali streli, vojaki, topničarji, zidarji, ranjenci, popotniki v megli ... Rudarji so pod zemljo tudi v stalni nevarnosti, zato so si jo tudi izbrali za svojo zavetnico, njeno ime pa nosijo tudi nekatera naša prosvetna in kulturna društva izseljencev na Vestfalskem, Nizozemskem in v Belgiji. Ponekod je ohranjena navada, da na sv. Barbaro narežejo češnjevih vejic, ki se razcvetijo do božičnega jutra. Podružnična Barbarina cerkvica je bila zgrajena nad globo-škim rudnikom pred letom 1675, nekajkrat je bila poškodovana in porušena, leta 1916 je avstrijska vojska rekvirirala njene zvonove. Nazadnje so jo prenovili leta 1987. (am) Prva obletnica Hluba Magic Ho.I Ob obletnici nastopil Sandi, se prej KUT-GAS Sevnica, 30. novembra - V magičnem klubu številka ena, katerega lastnik je Niko Fric, so v soboto, 27. 11., praznovali prvo obletnico obstoja. V klubu, ki sprejme okrog 250 gostov, se je v tem letu zvrstilo že nekaj zvenečih imen, kot so: Stanka Macur, Društvo mrtvih pesnikov, skupina Foxy iz Sevnice, Srebrna krila, Vlado Kalember, Miran Rudan... V bližnji prihodnosti pa v klub prideta še Miki Šarac ter Video top show. Klub lahko obiščete tudi med tednom, vendar takrat deluje le kot dnevni bar, ob petkih in sobotah pa je odprt do ranih jutranjih ur. Ob obletnici so v klub povabili pevca Sandija iz Hrvaške, ki je za svoj nastop potreboval celo pravi motor chooper, ki so ga morali pripeljati v klub. Dan pred tem pa je v klubu nastopila do- mača skupina KUT-GAS. Sicer jih nismo vajeni, da bi nastopali v tako majhnih prostorih, a tudi tokrat, kljub prostorskemu pomanjkanju (skupina šteje 12 članov), niso razočarali in so napolnili klub Magic. Morda ne bi škodilo tudi kateri drugi diskoteki, da bi jih povabila v goste, name- sto da se trudijo z dobavo glasbenikov le iz drugih krajev, in prav gotovo jim prazni stoli in mize ne bi delali preglavic. (B. C.) Prijatelja Teta na sliki je najstarejša vaščanka, jaz pa najmlajši vaščan. Med nama sta dve generaciji in 86 let. Pa kaj zato, midva sva si blizu, ker se imava rada! Da bi le še dolgo živela naša teta Reza in nam še kaj zanimivega povedala iz starih časov! To, da je včasih delala laneno prejo za domače platno, pa že vem... Gašper, 20 mesecev, iz Dolenje vasi. (A.V) Motna smuka na Velikem Trnu Uredili so vlečnico in čakajo turistov Veliki Trn, 2. decembra -"če lahko po vsem svetu, zakaj ne bi še mi!?" so si rekli na Velikem Trnu in se lotili vlečnice. Vsak je naredil nekaj, eden je vzel posojilo za elektromotor, ostali so popri-jeli po svoje in nastala je 200 metrov dolga smučarska vlečnica. Naredili bodo še streho nad napravo, potrebnih bo še nekaj varnostnih ukrepov in še ena vmesna stopnja pri reduktorju, a naprava že odločno deluje in domači ljubitelji smučanja so prišli na svoj račun. Akcijo vodijo člani tamkajšnjega Športnega društva in pravzaprav niti sami ne znajo natanko oceniti, koliko jih je stala celotna investicija. Pomembno je le to, da deluje in da fantje pri Svetem Duhu sedaj nestrpno pričakujejo prvih zunanjih obiskovalcev. Obljubljajo, da karte za vlečnico ne bodo drage, saj bi le radi pokrili stroške, smuka pa je enkratna. Najbolj zagreti so tisti, ki pridejo pod večer, ko je doma vse delo opravljeno in si lahko mirno vzamejo čas za zabavo. Na smučišču sta dva 1000-vatna reflektorja, po potrebi bodo dodali še tretjega, in nočna smuka je zagotovljena. (Ika) Plesna srečanja dn tekmovanja Krško, 6. decembra - V petek, 10. decembra, bo v Mengšu republiško srečanje otroških in mladinskih plesnih skupin, za katerega je republiška selektori-ca izbrala tudi plesalko Vesno Vučajnk iz Društva za plesno dejavnost Krško s step točko Plesalec in roža. Na to smo vsi člani društva zelo ponosni, saj je to priznanje še en dokaz o dobrem delu v društvu, Vesni pa še eno zadoščenje več in spoznanje, da ni zaman porabila toliko ur za vaje, tekmovanja in nastope. Srečanja in strokovnega sestanka koreografov in mentorjev se bodo poleg Vesne udeležili še strokovni in organizacijski vodja našega društva Dušan Vodlan, Simona Radkovič in Damjana Jazbec. Tudi naši športni plesalci pridno trenirajo in tekmujejo, tako sta naša para 28. 11. 1993 tekmovala v Radečah na turnirju plesne šole Bolero. Par Sebas-tjan Vodlan in Urška Klakočar (pokrovitelj Zavarovalnica Triglav, Območna enota Krško) sta osvojila v višjem C-razredu v la-tinskoameriških plesih odlično 3. mesto in novih 16 točk. V standardnih plesih sta v nižjem D-razredu osvojila 4. mesto in 12 točk za prehod v višji C-raz-red. Matija Kržan in Teja Dumen-čič sta osvojila v nižjem D- razredu v latinskoameriških plesih 10. mesto. Kakor smo že pisali, imamo v selekciji za športni ples 20 parov in na tekmovanje v Maribor, ki bo v soboto, 11. 12., smo prijavili tri nove pare, to so: Rok Piltaver in Marija Albreht, Mitja Prah in Mateja Gane in Aleš Krivec in Ina Sečen. (Dixi) in okolico naredile za nas in naše obiskovalce še bolj zanimive: 1) Na raznih razglednih točkah ob poteh v okolici bomo postavili klopi. Naša naloga bo izbira teh točk, zaščita lesenih klopi in postavitev. 2) V mestu Kostanjevica bomo na primernih krajih postavili parkovne klopi, na katerih bi ne le obiskovalci, temveč tudi krajani lahko posedeli in prebili kakšno prosto urico v prijetnem razgovoru. Mi bomo klopi prepleskali, sestavili in postavili. 3) Na pristopnih zidovih mostu pri Sv. Miklavžu bomo postavili korita z rožami in skrbeli, da bodo rože tekoče oskrbovane in zalite. Prijavili smo se na 8. festival turističnih podmladkov, ki ga organizira Turistična zveza Slovenije v letu 1994 z geslom Mi imamo svoj naj... -tema našega nastopa pa je še skrivnost. Seveda pa bomo sodelovali v vseh drugih akcijah za ureditev in olepšavo našega kraja. V tej naši prelepi deželi bi mi radi zadovoljni in srečni preživeli naše življenje. Vi tudi - ali ne? Maja Strajnar, 8. r., in mentorica, OŠ Kostanjevica Turistični podmladek na OŠ Kostanjevica Spomladi 1993 smo na naši šoli ustanovili Turistični podmladek. Naša naloga je, da skupaj s šolo, krajevno skupnostjo in Turističnim društvom vzbudimo zavest krajanov za višjo kvaliteto življenja v Kostanjevici in okolici. V letošnji akciji smo izbrali in označili sprehajalne in pohodne poti. V treh nivojih, razdeljenih po težavnosti in dolžini, smo povezali vse najlepše in razgledne točke v področjih južno od Kostanjevice. Poti potekajo med košenicami, vinogradi in tudi gozdovi Gorjancev. Ob dvestoti obletnici smrti Josefa Ressla smo izdelali njegov vijak in ga na Kostanjeviški noči na Krki uspešno prikazali. Izdelali smo in razmnožili informacije o Kostanjevici, o gozdovih in o turistični ponudbi našega kraja. Te informacije so bile brezplačno na razpolago obiskovalcem našega kraja v turistični pisarni ter številnih lokalih, na pošti in v banki. Pri našem delu so nam finančno pomagala številna podjetja v Kostanjevici in se jim za to najlepše zahvaljujemo. Do naslednje turistične sezone pa skupaj s krajevno skupnostjo in Turističnim društvom snujemo akcije, ki bodo naš kraj Sponzor današnje križanke je AFP Dobova, in sicer gostinski del tega družinskega podjetja. Za prvonagrajenega med izžrebanimi reševalci nagradne križanke so obljubili večerjo za dve osebi - s specialitetami iz konjskega mesa. Drugonagrajeni se bo lahko obliznil nad tatarskim biftekorn, tudi iz dietetičnega, zdravega konjskega mesa, za tretjega izžrebanca pa bo njihov barman namešal šest coektailov. Žrebanje imen reševalcev tokratne križanke bo 17. decembra ob 17. uri v bistroju trgovske hiše AFP v Dobovi. Pridite in si zadevo oglejte od blizu. Upoštevali bomo vse pravilno rešene križanke (in ne samo izpisana gesla na listkih!), ki jih bomo dobili do četrt ure pred začetkom žrebanja. Rešeno križanko s svojimi podatki torej lahko pošljete po pošti na naslov Naš glas Krško, CKŽ 23, 68270 Krško, vržete v naš poštni nabiralnik ali pa prinesete kar v Dobovo. Na svidenje! Hiklavževanje v Sevnici Župnijski urad Sevnica in SKD Florjanska so letos že tretjič organizirali Miklavžev sejem za vse otroke v sevniški občini. Odprli so ga v četrtek, 2. decembra pred Slomškovim domom. Popoldan so nastopili ansambel Lojzeta Slaka in Fantje iz Pra-protna. V petek je gledališka skupina iz Sevnice uprizorila veseloigro "Pri belem konjičku" za vse, ki so se želeli do solz nasmejati. V soboto, 4. decembra, je ob 17. uri Miklavž s spremstvom angelčkov in parkljev obiskal in obdaril sevniške otroke pri Slomškovem domu. V nedeljo je Miklavž s svojo druščino obiskal sevniški dom počitka ter v ponedeljek, na dan sv. Nikolaja, Še dom na Impoljci. (Branka Bjegovič) SESTAVIL PILIP KAJ, mfADlŽ muiEbu V V/SOtlH GOHAH kitajski politih piao UGANKA mu a ŽILA SLCPILO, PKEvAliA muci in pem SAMCBL. ffi r > SOV lilPAR M SLI t AH AiOSAll- ¦ MGtllMl športne vetrovke AFHlSkD dbžava PSVA ŽENA SLovS-NijA Gluho- ¦ AKTI0N0N HNJlGA CFH) HtČEVINA MOIUS T hcsto v siednji AN6U3I /r.Hesm (IZbELM VIOIIH) ITALIJA PUDČL0V SUV • H/S/K HAUKO ELEKTRONIH socvetje oukoim-CA, POSIA niča SUANDIN itOBlŽ AČZEM M UPlENIltV 100 rr? VEŽA IZtEL0\M-modelov 1DEČ SADEŽ THEPBTtc GOVEJI LE W6Nl ZŠE zrn reAnciiA OZRAČJE ikUKu-tNO&T kovač IVAN srnin CKkAJSE) SLAVNI ALI eretusni liSTNINA PERZIJSKI pol-OSEL \$oH pt&eoME ¦t m j| « LI&ANo -NS*A FOHtCIjA i l HIŠKI '6SAH utčiei-SVAT&6 CESAR pene. AvsmjA SMučAH ČOLN PoHEČU ČMAHJC- NAmu L*SPWZ. SNOV MOŠICO IMS sreiM So emJA xze PONAVLJA LUI GltfoL MESTO V S/kB/JI VMIČ-IVAN mi. eutietiT sioven. GcmvJE NeKR SPO0&U-J477 S KIMAL. OOSSK/ KOZEL - Rešitev križanke Darila - Gesta: novi butik Darila, Križmanova hiša, 4. december. Po vodoravnih vrstah: novi butik, komentar, Darila, Ti, Rona, srž, hisfe, Krim, Nin, reka, dama, Kalce, Man, Enaudi, Oates, O, car, akov, rokav, elastin, musaka, meso, ratar, sh, BK, kri: jati, III, eta, Tkon, Janoš, Radoviš, Paloma. Izžrebani reševalci križanke butika Darila so objavljeni v poročilu z otvoritve prodajalne na strani 9. 12 . Naš glas 20. 9. dfcembra 1993 GOSPODARSKI POMEN KRMNEGA OBROKA PRI PRIREJI MLEKA Krma predstavlja daleč največji strošek pri reji govedi, običajno nad 50 % vseh stroškov. Iz navedenega jasno sledi, da imamo ravno pri krmljenju največje možnosti za zniževanje stroškov pri prireji mleka in mesa. Zniževanje stroškov pa je cilj vsake tržne proizvodnje. Smo v obdobju zimskega Cene krme, ocenjene iz razmer različnih obrokov. Enostaven izračun vrednosti krme v ceni prirejenega litra mleka pri različnih obrokih nam pokaže smotrnost dokrmljevanja k osnovni krmi. Pri visoki mlečnosti je seveda predpostavljeno, tla imamo krave za takšno prirejo (podedovana sposobnost, stadij laktacije, zdravje..). na trgu in kalkulacij KIS-a ni»'hranilnih snoveh, zato je razlika med njimi bistveno manjša. ^ Najcenejši je obrok na bazi trav-* ne in koruzne silaže, kar velja praktično v vseh letih. Pretiravanje s količino silažne koruze ima več negativnih strani. V obroku za molznice izrazito manjka beljakovin, moramo ga dopolniti in tak obrok je zato drag. V zimskem NIVO KRMLJENJA 7 lit. 12 lit. 15 lit. 20 lit. 27 lit. KRMA CENA/kg kg = SIT kg = SIT kg = SIT kg = SIT kg = SIT Mrva 16,00 5 80 3 48 4 64 2 32 4 64 Trav. silaža 6,00 15 80 20 120 Koruz. silaža 4,00 25 100 15 70 25 100 10 40 26 104 Sončnic, trop. 32,00 ¦ 0,25 8 2 64 1,3 42 Superkonc. 42,00 3 126 Ječmen 18,00 » 2.3 41 1 18 Miner, vitam. 120,00 •><0,1 12 0,05 6 0,15 18 0.10 12 Popol. krmilo 28,00 3 84 STROŠEK ZA KRMO (SIT) 192 212 246 287 396 STROŠEK KRME NA kg MLEKA (SIT) 27,43 17,67 16,40 14,35 14,67 krmljenja govedi in spet se srečujemo z omejenimi količinami krme. Cilj nam mora biti jasen. Krmo čim bolje vnovčiti, to pa bomo dosegli le ob visoki prireji mleka po kravi in uravnoteženih obrokih. O postopkih pri načrtovanju krmljenja je bilo govora v prejšnji številki NG, danes pa bomo primerjali ekonomičnost Iz izračunov je razvidno, da je strošek krme na liter prirejenega mleka zelo različen. Odvisen je v prvi vrsti od uravnoteženosti obroka, zato je v primerjavi tudi "obrok za 7 litrov", ki je zelo pogost na naših kmetijah. Takšen obrok je škodljiv za krave in kot je razvidno, tudi za žep rejca. Ostali štirje obroki so uravnoteže- obroku je zaželjeno 60 % travne silaže in 40 % koruzne. Izračunani obroki so zgolj orientacijski, saj ne upoštevajo različne kakovosti voluminozne krme. Kljub temu je jasno razvidno, da je ekonomsko nujno krmljenje ustrezne močne krme! Kmetijski svetovalec: Viktor KOŽAR, dipl. kmet. ing. Informatika v kmetijstvu EVIDENCA K/VtETIJ Svetovalci bomo popisovali proizvodno in materialno stanje na kmetijah. Informatika z današnjim razvojem računalništva pomeni nov izziv. Podatki, ki jih z današnjo tehnologijo lahko zberemo, nam ponujajo različne poglede v določeno področje, kjer smo podatke zbirali. Do sedaj je bilo kmetijstvo tisto, ki je le capljalo za ostalimi gospodarskimi panogami. Končno bomo lahko tudi kmetijski svetovalci imeli v rokah nekaj, kar bo lahko potrdilo naše argumente o potrebah v kmetijstvu. Program za evidenco kmetije nam ponuja to, kar bi kmetijstvo moralo imeti že prej. Kot je že bilo omenjeno, bomo svetovalci po terenu ali na sedežu svetovalne službe popisovali proizvodno in materialno stanje na kmetiji. S programom bomo zajeli večino podatkov o kmetiji (člane družine, opremljenost kmetije z mehanizacijo, popis in rabo zemljišč, popis in rabo opreme na kmetiji, število stojišč za živino, pasme živine, vrste in sorte v trajnih nasadih in vinogradih, pridelke in proizvodnjo, svetovalne ukrepe na posamezni kmetiji in drugo). Ker bo predvsem za kmete to novost, bi radi opozorili na naslednje: Ker gre za popis stanja na kmetiji in so podatki zaupne narave, je celoten sistem dovolj zaščiten, da ne bi prišlo do zlorabe podatkov. Vsak svetovalec vpisuje podatke za svoje svetovalno območje. Zaradi vstavljene zaščite tudi svetovalci med seboj ne moremo pregledovati podatkov kolegov, ki delajo na svojem svetovalnem območju. Prenos podatkov na drug računalnik prav tako ni mogoč. Vsi zbrani podatki se bodo za celo Slovenijo zbirali v Republiški upravi za pospeševanje kmetijstva, ki je tudi pripravila omenjeni program za evidenco kmetij. Namen programa pa je ta, da bodo podatki v oporo in pomoč tako Republiški upravi za pospeševanje kmetijstva kot tudi Ministrstvu za kmetijstvo ali mogoče kasneje kmetijski zbornici. Z zbranimi in kasneje obdelanimi podatki bo večinoma pridobil kmet sam. Lažje bo svetovalcu pri svetovanju, ko bo dobil povratno informacijo, in lažje se bo nasploh odločati, kaj in kako v kmetijstvu. Kot veste, nam sedaj ni znano, koliko sploh imamo npr. dreves jonagolda na podlagi M9 v Sloveniji, težko svetujemo pri sajenju sadne vrste ali sorte, ker pač nimamo podatkov o zastopanosti, prodaji itd. Neverno, koliko imamo plemenskih svinj na kmetijah v letu 1993, koliko pšenice, koruze posejemo, prodamo ali porabimo doma idr. Če bo namen programa tudi ta, da bo svetovalec iz vseh zbranih podatkov vseh svetovalcev v Sloveniji lahko prišel do podatka ali kombinacije podatkov o stanju v določeni proizvodnji ali pridelavi na kmetijah v Sloveniji (seveda brez imen, naslovov ali krajev), ki bi jih potreboval ali bi ga zanimali, je namen programa dosežen. Mislim, da je svetovalna služba pravi naslov, da bi lahko kmetu pomagala, da si delo in proizvodnjo na kmetiji uredi boljše in bolj ekonomično, tudi s pomočjo takšne oblike dela svetovalne službe. Kmetijska svetovalna služba Krško RDEČICA PRAŠIČEV Letošnje nenavadno vreme je verjetno vzrok, da celo v tem zimskem času oboli veliko prašičev za rdečico. Bolezen je precej nevarna, k sreči pa se jo da uspešno pozdraviti. Prašičjo rdečico (Ervsipelas suis) povzroča bakterija Ervsipe-lothrix rhusiopathiae. Za obstoj in za razmnoževanje ni vedno potreben prašič ali drugo dovzetno bitje. Več časa lahko živi v stelji, blatu, vodi in podobnem okolju, ki ga je v prašičjih hlevih dovolj. Zanimivo je, da se jo da izolirati iz tonzil navidez zdravih prašičev. Ta bakterija je odporna proti mnogim razkužilom, dobro pa jo uničuje kavstična soda in hipo-kloridi. Prašiči obolevajo pogosteje ob raznih stresnih situacijah (sprememba vremena, prevoz...). Ugotavlja se, da je začetek bole- zni pogosto povezan s prebavnimi motnjami (zaprtje). Zdi se, da se takrat ustvarijo pogoji, da bakterija prodre iz lumna črevesa v krvotok. Obolenje se kaže v več oblikah: septikemični, kožni, z vnetjem sklepov, z obolenjem srca. Poginejo že sesni mladiči, najpogosteje pa prašiči, težki 45-90 kilogramov. Značilna je visoka vročina 40—42 st. C, neješ-čnost, ležanje. Pogin lahko nastopi nenadoma, brez kakršnihkoli znakov. Dobro razpoznavna je kožna oblika, ko se pojavijo urti-karije, rdeče lise po koži. Bolezen se rada širi od živali do živali skozi ves hlev. Smrtnost je zelo različna. Povzročitelj je zelo občutljiv na penicilinske antibiotike, zato je zdravljenje mogoče. Nezdrav-Ijene živali lahko postanejo kronično bolne. Kažejo znake artritisa (otekli sklepi, šepanje) ali val- vularnega endokarditisa (nenaden pogin). V teh primerih zdravljenje skoraj ne pride v poštev. Obolela breja svinja lahko zvrže, če pa je cepljena, izloča z mlekom protitelesa, ki ščitijo tudi prašičke. Ta bakterija povzroča tudi bolezni še pri raznih drugih živalih (ovcah, puranih, goseh, racah, golobih, ribah...). Je nevarna zoonoza (bolezen, skupna živalim in ljudem). Pri človeku se imenuje erisipeloid. Lahko je omejen (na koži) ali zajame ves organizem. Mesto okužbe so vbodne rane, zato ob vsakem sumu na rdečico previdnost! Še vedno so ljudje, ki bi prašiča pozdravili tako, da bi ga zaklali in pojedli! Zaradi pogostih obolevanj je koristno in priporočljivo, da vam veterinar prašiče preventivno zaščiti - vakcinira. Stroški za to so zanemarljivi v primerjavi z vsemi možnimi posledicami pri obolenju. Tomaž Cigler, dr. vet. med. KZ "Bohor" Drugi teden mladega vina bo predvsem zaradi NESTRPNEGA SPRAŠEVANJA POSAVSKIH VINOGRADNIKOV Gre za možnost, da ljudje vidijo oceno svojega vina, se primerjajo z drugimi kletarji in se nečesa naučijo. Krško - V gostišču Tri lučke na Sremiču se bo 10. decembra ob 17. uri pričela degustacija ocenjenih vzorcev vin. To bo v bistvu začetek vrhunca letošnje prireditve, ki nosi uradni naziv "Drugi teden mladega vina". De-gustacijo bodo vodili dolenjski in posavski sommelierji in letos bodo na prireditvi dali večji poudarek usklajenosti izbire vina in hrane. Degustacija bo brezplač- Naslednji dan, v soboto, 11. decembra, pa se bo v krškem hotelu Sremič ob 16. uri pričelo strokovno predavanje, namenjeno vinogradnikom. Beseda bo tekla o novi slovenski zakonodaji o vinogradništvu in o aktualnostih v kletarjenju z letošnjim letnikom. Po predavanju bodo ob 18. uri podelili priznanja in diplome za najbolje ocenjene vzorce. Večer bo zaključilo družabno srečanje in nastop artiške folklore. Direktor krškega hotela Peter Markovič nam je zatrdil, da letošnje prireditve sploh niso nameravali organizirati, ker je bilo lani preveč težav z zbiranjem denarja. Očitno pa vinogradnikom ta ocena veliko pomeni, saj so že kar nestrpno spraševali in na pripravljalni sestanek (30. novembra) je predstavnik z Bizeljskega kar prinesel enajst vzorcev vina s seboj. Pri sosedih jih je pobral - za vsak slučaj, so rekli. "Letos so cene vin sila nizke, zato vinogradnikom tako pridobljena ocena za njihov trud in znanje veliko pomeni, omogoča jim tudi, da se primerjajo med seboj," pravi Markovič. Vsekakor pa se, po njegovih besedah, vse bolj oblikuje zamisel, da bi to prireditev razvili v eno večjih v Krškem in jo "opremili" s spremljajočimi dogodki." (Ika) Ivan Tkavčič se spozna na kmetijske stroje Pozimi je čas za popravila Opravlja jih v svoji delavnici v Slogonskem 13a pri Kapelah. V sezoni pa pride pokvarjenemu stroju "pomagat" kar na polje, na vseh koncih Posavja. Odzove se na telefon 68-374. Slogonsko, 26. novembra - Ivan Tkavčič je eden od tistih, ki jih izguba zaposlitve ni dotolkla. Znanje, ki si ga je nabral kot VKV avtomehanik v 22 letih dela v brežiškem Agroservisu, je po enem letu "čakanja" vložil kot glavni kapital v zagon svoje obrti, v kateri servisira, popravlja in obnavlja predvsem kmetijske stroje, loti pa se tudi avtomobilov. Zlasti pred velikimi nima rešpekta, saj je v času svoje službe v Nemčiji opravil specializacijo za tovornjake Magirus in Iveco. V delavnici pomaga tudi Ivanov sin, ki je učenec 2. letnika obrtniške šole za kmetijske stroje in doma opravlja prakso. Tudi za kmetijsko mehanizacijo se je med delom dodatno usposabljal na seminarjih doma in seveda s prakso. Zato lahko k njemu pripeljete traktorje vseh znamk, vse vrste priključkov, od plugov do traktorskih škropilnic, in vse vrste prikolic. Izdela tudi nove stranice za kiperje in povi-ške za silažo. Navezal je dobre stike z dobavitelji, zlasti na Gorenjskem, zato najde marsikaj po nižji ceni in nadomestne dele največkrat dobi že v enem dnevu. Ivan priporoča kmetovalcem, naj za popravila poskrbijo pozimi, ko je časa več. Kajti če pridejo vsi popravljat spomladi, ko se začno dela, mojster ne more dohajati in vsem dovolj hitro ustreči, pa če dela noč in dan. (I.C.) ADVENT - ČAS PRIČAKOVANJA Sama beseda je latinskega izvora. Pomeni čas pričakovanja Jezusovega prihoda v krščanstvu; čas priprave na Božič, praznik Jezusovega rojstva. V daljših zimskoh večerih čutimo, kako potrebni sta svetloba in luč. Zato krščanstvo privzema v adventnem času luč, svetlobo, prižiganje sveč, da bi se tudi člo- vekova duša razsvetlila. V težavah in stiskah življenja čutimo, kako je človeku potrebna notranja luč, luč smisla življenja in luč resnice. Po krščanskem pojmovanju to luč prinaša Jezus v človekovo življenje. Gre za dopolnitev človekovega življenja. Starejši se spomnijo adventa v njihovih časih. Kako so hodili v tem času zgodaj k zornicam, s trsko, karbidovko ali baklo. Spominjajo se, kako so pripravljali adventni venec s štirimi svečami, ki pomenijo štiri nedelje pred praznikom Jezusovega rojstva. Vsako nedeljo se ena na novo prižge in toliko bližje je bilo praznovanje Jezusovega rojstva. Po zadnji, četrti adventni nedelji pa je bilo potrebno pripraviti vse za Betlehem, postaviti božično drevesce in jaslice, iajuj Za vse, ki kuhate in pečete! Z današnjo številko odpiramo novo rubriko, v kateri se bodo zvrstili razni recepti, nasveti, priložnostni menuji, praznične jedi in še marsikaj drugega, kar vas zanima v zvezi s kuhanjem. Ker smo v decembru, vam za začetek ponujamo medenjake, ki so v mnogih krajih po Sloveniji sestavni del praznične božične mize. BOŽIČNI NEDENJAKI Potrebujemo: 75 dkg črne moke, 50 dkg rjavega sladkorja, 5 jajc, 1 žlico sode bikarbone, 15 dkg medu, 25 dkg mletih orehov, 1 čajno žličko mletega cimeta, 1 čajno žličko mletih klin-čkov, 1 limono, 1 pomarančo, eno jajce za premaz, vosek (lahko tudi drugo maščobo). Priprava: Moko, sladkor, sodo bikarbono, mlete orehe, cimet, klinčke, oribano lupino pomaranče in limone damo v skledo in vse skupaj zmešamo. Dodamo med, jajca, 1 del pomarančnega in 1 del limoninega soka ter iz vsega zmesimo testo. Testo pustimo počivati čez noč, da se dobro prepoji z dišavami. Po-čivano testo še enkrat dobro pregnetemo, razvatjamo na debelino pol centimetra in z modeli izrežemo poljubne oblike. Za božič in novo leto so primerne oblike srca in zvezd. Položimo jih na pekač, premazan z voskom. Pekač pred tem malo se-grejemo, da ga lažje premažemo. Medenjake položimo na pekač in jih namažemo s stepenim jajcem. Pečemo jih petnajst minut pri temperaturi 150 stopinj Celzija. (Š. C.) Ovčici ostali brez matere in preživeli Stari sta šest tednov in se hranita na dudo Zavode, 26. novembra - Na Gorjancih, kjer leži vas Zavode, smo na kmetiji družine Colarič obiskali dve ovčici-siroti. Njuna mati je pri porodu poginila. Mladičema, ki sta ostala, je grozila smrt. Vendar so ju poskusili hraniti, kakor hranijo tudi najmlajšega sina v družini - z mlekom iz stekleničke z dudo. Čreda ovac zdaj šteje 12 članov, kamor sta všteta tudi najmlajša, ki sta seveda preživela. Ovčici sta zelo navezani na las- Na s„ki: mama Jo-tnike, saj jih zasledujeta na vsa- žica in sin Marko z kem koraku, prideta celo v kuhi- ovčicama. (Foto: njo. B. C.) B.C.) NaS glas 20, 9. decembra 1993 13 NOVO NA KNJIŽNIH POLICAH BREZ NASLOVA: RAJKO ČUBER Pokojni slovenski literat Gregor Strniša je širši javnosti znan predvsem kot pomemben pesnik in tudi dramatik, manj pa je znano, da je pisal za otroke in mladino. Tako so pred tridesetimi leti v Pionirskem listu objavljali slikanico Boj z Minotavri, zdaj pa je ta znanstvenofantastična povest izšla v knjigi pod naslovom RAZBOJNIKI Z MARSA. Zgodba se dogaja v letu 2469, ko je Ljubljana eno največjih evropskih mest, glavna junaka pa sta 13-letni dijak Peter in njegov robot Janko, ki je prišel z Marsa... Kljub vse večji zavesti, da z današnjo hrano zaužijemo tudi veliko kemičnih dodatkov, ki škodujejo našemu zdravju, je še vedno razmeroma malo ljudi, ki res skrbijo za zdravo prehrano. Vse več informacij, ki jih širijo predvsem gibanja za zdravo življenje, bo pripomoglo, da bodo tudi trgovine, ki ponujajo takoi-menovano biohrano, imele več strank. Na knjižne police pa smo dobili zajetno kuharico (450 strani) z naslovom ŠTIRJE LETNI ČASI, v kateri ne bodo našli receptov le tisti, ki so se že odrekli mesnim užitkom, pač pa tudi tisti, ki jim včasih zmanjka domišljije pri pripravi jedi iz zelenjave, sadja, mleka, jajc in še česa. Za raznolikost tokratne knjižne ponudbe bo poskrbela tudi knjižna novost izpod peresa prve dame kriminalk - Agate Christie z naslovom POTNICA IZ FRANKFURTA. Za razliko od večine svojih napetih zgodb avto- rica tokrat ni izbrala posameznega kriminalnega dejanja, pač pa razpleta zgodbo mednarodnih razsežnosti, ki se začenja na letališču... Tehniška založba Slovenije je znana po svojih izobraževalnih in strokovnih knjigah za otroke in odrasle. Mednje prav gotovo sodi tudi novi LEKSIKON RASTLINSKIH BOGASTEV slovenskega avtorja Tomaža Petauer-ja. Bogata vsebina leksikona, ki ponuja 14.000 gesel s podrobno razlago, potrjuje avtorjevo prepričanje o pomenu rastlin, ki omogočajo človeku preživetje v ekološkem, gospodarskem, zdravstvenem in kulturnem smislu in ki ga je izrazil s posvetilom: "Njim, brez katerih nas ne bi bilo!" KAJ JE ŽUŽELKA in KAJ JE PTIČ sta še dva naslova v obsežnem seznamu izobraževalnih izdaj založbe DZS, ki s kvalitetnimi ilustracijami oziroma fotografijami živalskega sveta pomenijo poučne slikanice za domačo rabo ali dopolnilni pripomoček pri pouku spoznavanja narave. Perje, Skrb za perje, Umetnost letenja, Kljuni, Oblike kljunov, Petje in klici, Nesenje jajc, Oblike jajc - to je le nekaj naslovov iz prve izmed zgoraj omenjenih knjižic. Ob množici tako kvalitetnih izdaj, ki so samo letošnje leto izšle v Sloveniji, se vedno znova postavlja vprašanje, ali bodo vse te knjige sploh dosegljive tistim, za katere so bili ustvarjene. Silvo Mavsar V Brežicah bo slavistično zborovanje Antun Vramec v Brežicah pred štirimi stoletji Brežice - Sedemnajstega decembra letos bo v Brežicah hrva-ško-slovensko slavistično zborovanje v počastitev 415. obletnice bivanja hrvaškega pisatelja, teologa, pravnika in kronika Antuna Vramca v tem kraju. Ob tej priložnosti bodo predstavili ponatis znamenite Vramčeve Kronike iz 1578. Zborovanja se bo udeležil tudi eden najboljših poznavalcev Antuna Vramca, prof. dr. Alojz Jembrih (Varaždin, 1947), profesor kroatistike in slavistike na ljubljanski univerzi. Dr. jembrih je študiral na Dunaju slavistiko, umetnostno zgodovino in filozofijo, doktoriral pa je z disertacijo o Antunu Vramcu. Posebej se je posvetil kajkavski književnosti in jeziku od 16. do 20. stoletja ter medsebojnim vezem Slovencev in Hrvatov na tem področju. Prof. Jembrih, kako je prišlo do realizacije omenjenega srečanja? V pogovoru s predsednikom Društva slovensko-hrvaškega prijateljstva iz Zagreba (katerega član sem tudi jaz) smo predlagali predsedniku brežiške občine g. Oršaniču, da organiziramo znanstveno zborovanje, na katerem bi spregovorili o Antunu Vramcu, ki je nekaj časa živel na Štajerskem, leta 1578 župnikoval v Brežicah ter bival tudi v Rigoncah in Dobo-vi. Omenjenega leta je bilo v Ljubljani natisnjeno njegovo najbolj znano delo Kronika. Zakaj je Kronika za nas pomembna, razen tega da je bil en njen del napisan v Brežicah in je tiskana v Ljubljani? Kronika je prvo zgodovinsko delo v hrvatsko kajkavskem jeziku 16. stoletja. Služila jeza šolski priročnik, v katerem so bili zabeleženi znameniti dogodki od nastanka sveta do konca leta 1578. Na zgoščen in poljuden način predstavlja tudi nekatera dogajanja na Slovenskem v tistem času, kajkovski jezik, v katerem je napisana, pa so takrat razumeli tako Hrvati kot Slovenci. Ob 125. obletnici HAZU sem pripravil re-print izdaje Kronike, ki je bila takrat natisnjena pri prvem ljubljanskem tiskarju Ivanu Mandelcu (leta 1575 je bil izgnan in je nadaljeval delo v Gradišču in Varaždi-nu). Edini celovit izvod te Kronike danes hranijo v Univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Ali je znano, zakaj je Vramec prišel v Slovenijo in kje vse je bival? Zaradi pomanjkanja arhivskega gradiva ni znano, ali je zanesljiv podatek, da je bil Vramec v Brežicah po veliki noči leta 1578 in da je imel posest v Rigoncah. Vramec se namreč ni hotel odpovedati svoji nezakonski soprogi in sinu, ki je tudi podedoval njegovo posest. Takratni zagrebški škof ni toleriral njegovega konku-binata in je mogoče tudi to razlog, da je Vramec prišel v Brežice. Zgodovinarji niso enotni glede teh izsledkov, tako da lahko tudi "brežiški pogovori o Vramcu" prinesejo nekatere odgovore. Kdo izmed slavistov bo povabljen na "razgovore"? Ker so Brežice dale tudi znamenitega humanista jurja, ki je bil v 15. stoletju profesor na pariški Sorboni, je prišlo do odločitve, da bo znanstveno srečanje v Brežicah imelo naslov "Brežice skozi zgodovino in kulturo v preteklosti". Tako bo profesor dr. Franjo Šanjek govoril o jurju Sla-voncu iz Brežic, jaz o Vramcu kot predhodniku hrvatsko-slo-venskih kulturnih zvez; prof. dr. Zdenko Tenšek bo govoril o Vramčevi teologiji, dr. Milan Pele o Manliusovi in Hoffhalterjevi tiskarni, prof. dr. Jože Toporišič o Brežicah pred marčno revolucijo 1848, dr. Anton Ožinger o Štajerski v luči vizitacije škofa Attemsa, akademik Josip Vončina pa bo govoril o Brežicah v frankopan-skih zapisih. Brežice bodo s tem simpozijem prispevale k osvetlitvi plodnih kulturnih in znanstvenih vezi med Hrvatsko in Slovenijo. V minulem desetletju grafika ni bila preveč v čislih, zlasti pri mlajših ustvarjalcih. Med redkimi posamezniki, ki so se izobraževali na grafični specialki ljubljanske akademije, je bil Rajko Čuber. Kako daleč je z njimi prišel, priča povabilo na mednarodno razstavo na Kitajsko. Razstavo, ki bo trajala od 18. januarja do konca februarja v Umetnostni galeriji v Nanjingu, organizira ljubljanska Mestna galerija. Izbor petnajstih slovenskih avtorjev, ki naj bi jih povezovala generacijska pripadnost, je seveda nekoliko relativen. Večina jih je rojenih v petdesetih in v začetku šestdesetih let. Precej avtorjev poznamo s samostojnih in skupinskih razstav (Igor Fistrič, Klavdij Tut-ta, Cveto Marušič, Zmago Posega, Zmago Rus). Ag.: Izrazilo tvojih slik je barva. Rajko Čuber: Da, pravijo, da sem kolorist. Slike "gradim" z barvo, z minimalnimi sredstvi, * podtoni. Ag.: Minimalizem imenujemo likovno govorico, ki je z malo sredstvi sposobna posredovati množico zapletenih podatkov. Kako se rojevajo razstave, ki so cikli slik, katerim običajno ne da-ješ naslova? Rajko Čuber: Vsaka razstava mi pomeni izziv, meziritira. Daje mi energijo, naboj, takrat začnem delati. Delam namensko za tisti prostor, za tisto razstavo - za takrat. Ag.: Vstopanje v prostor torej pomeni vstopanje v umetnino. Kaj pa napolnjuje ta prostor? Rajko Čuber: Praznina. Tematika je navezana na življenje mest, urbanih središč - utesnjenosti, izgubljenosti človeka. Naslovi sami govore o tem (Ptiči v mestu, Prazen Kongresni trg). Gre za tesnobo, osamljenost; imaš prijatelja, pa je vse skupaj en blef; zmeraj si sam. Redkokdaj razstavljam eno in isto. Na vsaki razstavi hočem razstavljati sveže stvari. Če koga zanima moja razstava, naj se odpelje v Maribor, Ljubljano ali pa kam drugam. Razstava je intimna stvar. Tisto, kar razstavljam, pušča gledalcu, da si predstavlja, kar si hoče. Na slikah eden vidi to, drugi pa nekaj drugega. Čim dam naslov, ga omejujem, mu vsiljujem svoje mnenje. Vse to prepuščam publiki. Slike nastajajo spontano: najprej naredim nekaj skic, jih pustim, da se vse malo "ohladi", da se "zdensta". Lani sem sodeloval na stoenajsti obletnici trapistov. Trapistov na primer še nikoli nisem videl, podoživljal sem jih skozi literaturo in pa skozi pripovedovanja moje matere. Sodeloval sem torej na razstavi, ki se je dogajala na brestaniškem gradu, ki je minila mimo vsake medijske pozornosti. Zdelo seje, kot da je bilo vsem popolnoma vseeno. V Mariboru, v Kamniku, v Ljubljani, povsod so ljudje z zanimanjem sprejeli razstavo. Povsod so vedeli, da obstaja Brestanica, da so tukaj bili trapisti, vedeli so tudi, da se je tukaj začela kuhati čokolada in liker. Prav tukaj se za vse, kar se je dogajalo, lahko zahvalimo samo1 patru Metodu. Ljudem se je celo čudno zdelo, češ kaj se gremo. Ag.: Kako to, da pristajaš na tako slabo organizirane razstave? Tako kot športnik in vsak javni delavec mora tudi umetnik skrbeti za svoje občinstvo. Si posnel razstavo na video? Rajko Čuber: Ne, to ni moje delo. Jaz se ne ukvarjam s tem -sem slikar. Ag.: Zadnjo razstavo si imel novembra v krškem Kulturnem domu. Kdaj boš imel naslednjo in koliko stane slika, če jo hočem kupiti? Rajko Čuber: Tri slike romajo na Kitajsko, 23. decembra bo otvoritev v Mengšu, v galeriji Edigs. Cena slike je od šeststo mark naprej. Odvisno od formata in od tehnike, večji formati so seveda dražji. Pogled na podobe, shranjene v ateljeju, kaže, da je avtor razvil poseben znakovni jezik. Znaki so ujeti v karakteristični emblemat-ski drži - frontalna upodobitev obrazov ne razvija pripovedne note v sliki. Njihova povezanost se kaže na ravni strukture slike. Skozi oblikovalski pristop prose-va samozavest močne ustvarjalne osebnosti. (Ag.) TITMUS BO MORDA NEKOČ HODIL V NAŠE ŠOLE Odprta je razstava slik za bolnišnico GLOBOKO V UMETNOSTI JE SKRITA DOBROTA Nisem gledal celega filma, a nikoli ne bom pozabil glavnega junaka Titmusa, ki je zviška in skorajda z gnusom opazoval vse okrog sebe. Bil je član vladinega kabineta, vpliven človek, na svoj položaj pa se je očitno povzpel iz revščine. Človek, ki se je zgradil sam. Na slavnostni večerji je na vljudno vprašanje, ali je bil na Plesu v maskah, odgovoril, da ne mara ne mask ne plesa. Šele naslednji dan je od prijateljice izvedel, zakaj je družba hušknila v smeh. Gospoda Titmusa sem potegnil iz rokava, ker se mi zdi sila pomemben nauk: Nič mu ni pomagal niti položaj niti denar, ker se je osmešil pred družbo, ki je bila od njega drugačna samo zato, ker je vedela, da je Ples v maskah opera. Vsakič, ko nanese beseda na denar, ki ga naša družba daje za družbene dejavnosti in še posebej za kulturo in še posebej-po-sebej za glasbeno kulturo, pomislim na Titmusa. Naši otroci hodijo v glasbene šole, naši someščani igrajo pri kakem pihalnem ali simfoničnem orkestru, pojejo na koru ali v kateremkoli zboru, igrajo pri kakem bandu... Da, še imamo starše, ki žrtvujejo veliko samo zato, da vozijo svoje otroke dva- do trikrat tedensko popoldne v glasbeno šolo. Iz oddaljenih vasi. Pri tem je povsem vseeno, ali so se doma šli petje, kulturo in glasbo že skozi rodove ali če se gredo snobizem in tekmovanje s sosedovimi. Otroci vglasbeni šoli (ostanimo pri njej, če sem se je že oprijel kot primera) pridobivajo, se izgrajujejo, se notranje bogatijo in greh je, če tega ne razumemo. Res so v naši družbi zadnja leta rezine kruha sila tanke, a to še ni opravičilo, da bi eni izmed njenih sestavin skoraj onemogočili obstoj. Kar prepogosto se namreč dogaja, da gledamo na kulturo in na vse, kar je v zvezi z njo (razen na njeno državotvornost) kot na breme. Nebodigatreba, ki samo išče denar. Ne razumemo, da tudi amaterska kultura, če je kakovostna, potrebuje dobre mentorje, ki se jih ne da sneti kar s klina samo za takrat, ko so potrebni. Za dober rezultat je potrebno kontinuirano kakovostno delo. Skupina se ne more sestati dva dni pred nastopom, pa kar bo! Zamislil sem se, ko mi je nadarjen glasbenik na vprašanje, zakaj se muči s kaplarskimi posli, ko bi lahko v svoji stroki naredil veliko koristnega, odgovoril: ")a, kam pa naj grem v službo!? Na občino?" Pa še res je in sploh ni edini. Vem, da se zaradi tega, kar sem napisal, ne bo nič spremenilo na bolje. Rad bi le, da se tega naslednjič spomnite, ko boste morda odrejali denar za kako amatersko kulturno skupino, za kako glasbeno šolo ali orkester in še kaj. Nikomur ni lahko, a upam, da vam bo nerodno vsaj takrat, ko boste nujno potrebovali nekakšen kulturni program za proslavo in ko se vam bo zdelo, da bi svoj domači orkester, zbor... najraje pozlatili, samo da je sposoben nastopiti. Spomnite se tega tudi takrat, ko boste najeli gostujoči ansambel iz kake metropole. Tudi ti niso poceni. In tudi v njih nastopajo ljudje, ki so začeli hoditi v skromno glasbeno šolo nekje v provinci. Če bomo sedaj glasbene šole osiromašili (v krški se pripravljajo na protestni zbor), bomo imeli še več Titmusov, kot jih bo že itak dala socialna stiska. (Ika) Brežice, 27. novembra - V galeriji Posavskega muzeja so v soboto odprli prodajno razstavo umetniških slik, ki jo je organizirala prodajna galerija Meke. Kot smo že zapisali v prejšnji številki, bodo vsa zbrana sredstva namenili za nakup večnamenskega ultrazvočnega aparata za bolnišnico Brežice. Na to humano akcijo se je odzvalo 52 avtorjev iz Slovenije, Italije, Hrvaške, Avstrije in Nemčije. Razstavo je odprl dr. Matjaž Kmecl, ki je poudaril pomen take akcije v sedanjem času, ko splošno gospodarsko krizo še posebej čutijo umetniki. "Država jih hoče obrati z davki, tukaj pa se jih najde čez 50, ki so zbrali svoja dela za dobrobit ljudi v stiski. To še enkrat dokazuje, da je v umetnosti skrita humanost. Umetnost je zmeraj gnala civilizacijo naprej, kot dobrota in lepota, za slabo vest politiki. Ta razstava je rezultat truda, znanja in samoodpove-dovanja družine Meke in umetnikov, ki so se je udeležili s širokim srcem in dušo, zato bo uspešno ohranila svoje humano poslanstvo. Tega, čemur smo danes priča v Brežicah, tudi Ljubljana ne bi boljše pripravila," je ob otvori- ~ »s- tvi povedal M. Kmecl. Direktor brežiške bolnišnice Tone Zorko se je v imenu ministrstva za zdravstvo in v imenu kolektiva bolnišnice zahvalil vsem, ki so podprli to humano akcijo. Izrazil je zadovoljstvo nad tako številnim obiskom (dvorana je bila premajhna, da bi sprejela vse, ki so se želeli udeležiti otvoritve), ki kaže zelo veliko zanimanje tako za umetniška dela kot tudi za humanitarno akcijo. G. Zorko nam je povedal, da bodo zbrana precejšnja sredstva in je hvaležen za vsak znesek, ki bo tako namenjen za posodabljanje diagnostike v njihovi bolnišnici. V umetniškem programu je nastopil operni pevec Ladko Korošec, ki je ob spremljavi pianista Leona Engel-mana izvedel nekaj opernih arij in deklamiral verze Dragotina Ketteja. Razstava bo odprta do 30. decembra v galeriji Posavskega muzeja, potem pa bodo neprodane slike razstavljene v prodajni galeriji Meke vse do konca junija 1994. Dela, ki dotlej ne bodo prodana, bodo ostala v lasti bolnišnice Brežice. Sodeč po interesu pri otvoritvi bo takih ostalo zelo malo. Branka Bjegovič) yvto;z: jvioje ;z:ErsiE Vramec ni Vaša prva tema pri raziskovanju hrvaško-slovenskih književno-jezikovnih vezi? To je dobeseden naslov moje knjige, ki je izšla leta 1991 in za katero profesor Hanzlovskv pravi, da je "biblija" Društva hrva-ško-slovenskega prijateljstva. V njej sero^ačel pri Vramcu in na- daljeval o teh vezeh preko Fran-kopanov, Jagiča, Vočiča, Damja- !> novica, Zupančiča, Galovica vse do Borka in Krkleca. Odkril s^m zelo bogat in^še neraziskan Ivir podatkov o naših konkretnih vezeh, poučen za sedanjost in prihodnost, za napredek naših do-brososedskih odnosov, (mh) Krško, 27. novembra - V krškem Kulturnem domu je gostovalo Moje gledališče z uprizoritvijo drame Mož moje žene. Avtor drame je relativno mlad hrvaški pisatelj, dramaturg Miro Ga-vran (roj. 1961). Njegova dela (Krontova Antigona, Urotnici, Moj dom) so bila prevedena v nemščino, angleščino, poljščino, nizozemščino, bolgarščino, češ-"6mo, makedonščino in slovenščino. Avtor je znan po majhnih in neobičajnih ljudeh. V pričujočem delu gre za komedijo, družinsko dramo gospe Dragice, ki je bila dvakrat poročena. Eden od zakoncev je bil na ladji, medtem pa jo je kar štiri leta tolažil drugi, s katerim je imela otroka. Ob odlični igralski zasedbi - nastopila sta Ivo Ban in Aleš Valič - smo bili pi ica prerekanju, čiga- va bo žena. Gospa Dragica, "ta mračni predmet poželenja", ni prišla na prizorišče; predstavlja namreč "portret brez portretiran-ca". Podobo o njej smo dobili skozi pripoved obeh protagonistov. Umetnost devetdesetih zaznamuje občutje kozrflosa, ki je indi-viduumu pritaknilo oznako narci-soidnosti in grotesknosti. O spremenjenem pogledu priča oživitev žanrskega filma. Mimo Majakov-skega naj omenim črni humor Petra Greenvvava (Kuhar, lopov, njegova žena in njen ljubimec), uspešnico (Demmejev film) Ko jagenjčki umolknejo. Vse to izvira iz življenja, iz poznavanja življenja. Skozi to držo, ironijo, iz katere veje veselje do življenja, lahko čutimo avtorjevo razumevanje umetnosti kot nekaj več od človeškega; kot igro. (Ag.) 14 Naš glas 20. 9. decembra 1993 NEKAJ MISLI O REVIJI OKTETOV POSAVJA '93 V petek, 26. novembra, je v Brestanici pelo Posavje. Pesem sicer ni zadonela tako močno kot na tradicionalni, vsakoletni reviji pevskih zborov; tokrat so svojo tenkočutno ubranost predstavili posavski okteti. Po usklajenem sistemu je srečanje vsako leto v drugi posavski občini, letos je svoje gostoljubje ponudil kolektiv Osnovne šole Adama Bohoriča iz Brestanice. Vzorno pripravljena šolska dvorana je gostila kar lepo število ljubiteljev petja. Kot dodatek nas je že uvodoma presenetil in pozdravil domači mladinski enajstet z igrivo pesmijo iz Mozartove Čarobne piščali. Njihova učiteljica Stanka Macur je po nastopu ostala kar na odru; pridružile so se ji članice Ženskega okteta iz Brestanice, tudi skoraj vse učiteljice na domači šoli. Taktno izbran program, poln kontrasta in barvitosti, so odpele suvereno in občuteno, kot to verjetno znajo le ženske. Prvič so se na reviji predstavili pevci okteta iz Krške vasi. Njihov samozavesten nastop in iskrive oči umetniškega vodje Vinka Žerjava nakazujejo, da jim je pesem močno pri srcu in da petje na vasi še dolgo ne bo izumrlo. Oktet Orlica iz Pisec deluje pod vodstvom (urice Crakaliča. Prizadevnost njegovih članov spremljamo že nekaj let in njihova grla že dolgo prepevajo v ponos1 domačega kraja. Morda bi nastop na reviji izzvenel preprič- UmetniiSfi vodje oktetov: Vinko Žerjav, Junca Grakalič, Stanka Macur, Marjet k a Podgoršek in Emil Lenarčič. G. Ernest Ferk (na desni), dosedanji predsednik Posavskega pevskega združenja, se je ob izteku svojega mandata pevcem zahvalil in jim čestital za vztrajanje pri petju in dosežene uspehe. Porok za delo naprej, meni g. Ferk, pa je dosedanje marljivo delo ter ljubezen do petja, zaradi cesarje prepričan, da slovenska pesem ne bo zamrla. (M. A., foto: Gašper Avsenak) NEKAJ MISLI O REVIJI OKTETOV POSAVJA '93 V petek, 26. novembra, je v Brestanici pelo Posavje. Pesem sicer ni zadonela tako močno kot na tradicionalni, vsakoletni reviji pevskih zborov; tokrat so svojo tenkočutno ubranost predstavili posavski okteti. Po usklajenem sistemu je srečanje vsako leto v drugi posavski občini, letos je svoje gostoljubje ponudil kolektiv Osnovne šole Adama Bohoriča iz Brestanice. Vzorno pripravljena šolska dvorana je gostila kar lepo število ljubiteljev petja. Kot dodatek nas je že uvodoma presenetil in pozdravil domači mladinski enajstet z igrivo pesmijo iz Mozartove Čarobne piščali. Njihova učiteljica Stanka Macur je po nastopu ostala kar na odru; pridružile so se ji članice Ženskega okteta iz Brestanice, tudi skoraj vse učiteljice na domači šoli. Taktno izbran program, poln kontrasta in barvitosti, so odpele suvereno in občuteno, kot to verjetno znajo le ženske. Prvič so se na reviji predstavili pevci okteta iz Krške vasi. Njihov samozavesten nastop in iskrive oči umetniškega vodje Vinka Žer- i Java nakazujejo, da jim je pesem Umetniški vodje oktetov: Vinko Žerj, Marjetka Podgoršek in Emil Lenarčič, predsednik Posavskega pevskega z mandata pevcem zahvalilin jim čestit, uspehe. Porok za delo naprej, meni delo ter ljubezen do petja, zaradi češi ne bo zamrla. (M. A., foto: Gašper A' Pleteršnikov slovar DELO, KI NAS JE NAREDILO NAROD 3. decembra je bila obletnica rojstva Maksa Pleteršnika, Pišečana. Obfigheim« ^^[§J Amtsblatt tier Gemeinde Obngheim ^% A«llf |L|f (ft A mit Nachrichten aus den Ortsteilen ¦ l"%lll I Vil* !»¦¦ Izbral in prevedel Olaf Lovrenčič MARTINOVANJE V OBRIGHEIMU - v četrtek, 11. novembra ob 17. uri so se zbrali učenci osnovne šole Obrigheim pred šolo za obhod po mestu. Nosili so pisane svetilke in peli pesmi o sv. Martinu. Sodelovala je tudi gasilska godba. Na čelu te tradicionalne povorke je bil sv. Martin na konju. Na koncu je občina pogostila vse udeležence. DRVA ZA KURJAVO — Občina sprejema naročila za drva za kurjavo po ceni 85 DM/prm. Za socialno šibke občane je cena 60 DM/prm. OBRTNA CONA — Več okoliških občin z občino Obrigheim se pripravlja na ustanovitev obrtne cone Elz-Neckar. Na občinski seji je bil sprejet sklep za predajo naročila trem inženirskim birojem za izdelavo projekta. PREDAVANJE ZA KMETOVALCE - zaradi niz- kih cen in neugodnih dohodkovnih odnosov organizirajo kmetijske organizacije okraja Neckar-Odrenvvald predavanja z namenom, da se kmetovalcem predstavi način za reševanje problemov in možne investicije v poljedelstvo. Iz časopisov Stuttgarter Zeitung in Rhein-NecHar Zeitung: RUDNIK SADRE V OBRIGHEIMU - Na levem bregu Neckarja pred Obrigheimom je velik rudnik sadre z več deset kilometrov dolgimi rovi. Za časa vojne je bila tu pod zemljo tovarna avionskih motorjev, ki so jo preselili iz Dessaua. Zaradi tega je bil Obrigheim večkrat bombardiran. Danes rudnik normalno obratuje in letno odkopljejo okoli 260.000 ton sadre in anhidrida. Odprema poteka s tovornjaki in po vodni poti. Leta 1928 so odkopali 15.000 ton letno, leta 1957 120.000 ton in leta 1992 260.000 ton, in to zahvaljujoč sodobni tehniki, tako da je učinek 12.000 ton letno na zaposlenega. Rolf Linkenheil o Sloveniji KDOR IMA DOVOLJ DENARJA, LAHKO ŽIVI KOT NA ZAHODU — Tako začenja svoja razmišljanja novinar Stuttgarter Zeitunga Rolf Linkenheil v časopisu 3. novembra letos. Kot novinar je spremljal bavarskega predsednika parlamenta Hansa Weiba in člane predsedstva na obisku pri predsedniku državnega sveta RS Ivanu Kristanu. Z očesom in ušesom nevtralnega opazovalca opisuje v svojem prispevku Ljubljano, kot jo je doživel. Ugotavlja, da se o bojih v sosednji Hrvaški in Bosni v mladi rebubliki in v njenem glavnem mestu Ljubljani površinsko nič ne čuti. Življenje v metropoli, ki izžareva v renesančni in baročni umetnosti, z vedutami, ki jih je v tridesetih letih ustvarjal proslavljeni slovenski stavbenik Jože Plečnik, vse to komaj še spominja na bedno socialistično obdobje. Trg je bogat in pester. Izložbe so se prilagodile okusu mednarodne mode in željam družbe. Trgovina slovenskih proizvajalcev z zahodom se ni začela šele z neodvisnostjo in zasukom k parlamentarni demokraciji. Zakon o privatizaciji, ki je stopil v veljavo 11. 11, 1993, predvideva, da se v naslednjem letu 2.470 nekdanjih državnih podjetij s 500.000 zaposlenimi preoblikuje v delniške družbe. Konec 1992 je bilo registriranih 50 skupnih projektov s soudeležbo nemškega kapitala. Oviro za tuja vlaganja - investicije predstavlja 68. člen slovenske ustave, ki prepoveduje tujcem pridobitev zemljišča. Z gospodarsko reformo si je Slovenija ustvarila 14 % nezaposlenost. Relativno stanje v senci vojne zasenči begunski problem. Skoraj 100.000 ljudi je našlo zavetišče v novi državi z dvema milijonoma prebivalcev. Člani državnega zbora, ne glede na strankarsko pripadnost, so enotnega mnenja, da tako majhen narod lahko dolgoročno preživi le, če so velike države za to zainteresirane. Zaradi tega Slovenija stremi za tem, da se čimprej vključi v zahodno obrambno zvezo, pravi v svojem zapisu novinar Linkenheil. Pred odhodom so imeli bavarski gostje priložnost spoznati "zadnjega komunista", kot se je ironično sam imenoval, priorja kartuzije Pleterje Janeza Marijo Hollensteina. 153 let je prešlo od rojstva in 70 od smrti slovenskega slova-rista, katerega delo je še vedno živ studenec naše govorice. In da se ne bi ponovilo, kar se je nekoč že primerilo: ko so mladi slavisti kmalu po prvi svetovni vojni razpravljali o slovenskih besedah, je med poslušalci neopazen sedel tudi droben, siv starček, ki v njem nihče ni prepoznal sestavljalca največjega slovenskega slovarja - zato te vrstice. Rodil se je 3.12.1840 v Piše-cah. Po opravljeni osnovni šoli v rojstnem kraju je obiskoval gimnazijo v Celju. Nato je do 1863 na dunajski univerzi študiral latinščino, grščino in slovanske jezike. Kot profesor je služboval v Celju, Kranju, Gorici in Trstu ter od leta 1871 do upokojitve 1900 v Ljubljani. Umrl je star 83 let na svojem domu v Pišecah 13. 9. 1923. Pleteršnik je bil vse življenje odličen, zelo cenjen učitelj in vzgojitelj slovenskih dijakov, srce pa ga je vendarle vleklo drugam, k znanosti. V dijaških letih je pisal pesmi, na univerzi je pomagal Franu Miklošiču pri korekturah njegovega staroslovanskega besednjaka. Po nastopu službe je začel tudi sam obravnavati zgodovinske in jezikovne teme. Prvo pozornost učenega sveta je zbudila njegova literarno-zgodovinska primerjava Homer-jevih epov in srbskih narodnih pesmi. Potem je iz stare ruščine prevedel znamenito Pesem o vojski Igorjevi. V prelomnem letu svojega življenja, to je takrat, ko se je preselil v Ljubljano, je takole sklenil silvestrski dnevnik: "Naj bo s starim letom pokopana vsa malomarnost, lenoba, vse nepremišljeno, neumno moje počenja-nje, vsa nepremišljeno začeta literarna delavnost. Koliko pol sem s črnilom zamazal in kaj ima narod od tega? Naj bo v prihodnje mirnejša, bolj premišljena moja hoja skozi življenje, kolikor mi ga je bog odločil." In res, v prestolnici se je razživel. Še je pisal o grško-rimski zgodovini in umetnosti ter prevajal, hkrati pa je že stopal v javno življenje kot odbornik Slovenskega pisateljskega društva, Dramatičnega društva, Družbe sv. Cirila in Metoda in Slovenske matice. V okviru te je 1874 sestavil obsežen pregled politične in kulturne zgodovine Slovencev in drugih jugoslovanskih narodov (slovan-stvo) ter dal pobudo za izdajanje slovenskega znanstvenega časopisa in organiziral zbiranje slovenskih -krajevnih imen. Ob pripojitvi Beneške Slovenije Italiji je začel razmišljati o zli slovenski usodi in se je opredelil za avtonomno Slovenijo. O njegovem članku Naša prihodnost je dejal profesor Ivan Prijatelj, da bi "moral zaradi svoje tehtnosti in narodnokulturne pravilnosti izvajanj stati v naši narodnokulturni čitanki". Sestaviti svojemu ljudstvu slovar, ki bi v celoti zajel in ohranil njegovo največje bogastvo in "ki bi se z njim potrdilo njegovo bitje in žitje", je bil cilj mnogih slovar-nikov v naši preteklosti. Tudi Valentin Vodnik je pripravljal tako delo. Tega so nato mnogi posamezniki in odbori v 19. stoletju jemali za izhodišče svojega slo-varopisja in rokopis popravljali, prirejali in dopolnjevali. Matej Ci-gale je na ta način 1860 oskrbel na stroške škofa Antona Alojzija VVolfa velik nemško-slovenski besednjak. Ko je 20 let kasneje škof Janez Zlatoust Pogačar po brezuspešnih prizadevanjih, da bi pognal tudi izdajo slovensko-nemškega slovarja, ponudil njegovo uredništvo Pleteršniku, si je ta, premišljajoč o odgovorni nalogi, zapisal: "Težko dene človeku, ki si je v svesti, da ga je delo toliko truda stalo, da je storil, kar je mogel, če se potem ta trud ne prizna, da je storil, kar je mogel. Če se reče, da je površno, ni najhujše. Najhujše je, da je povečjem to resnica." Tako je pisal prijatelju Cigale-tu, mislil pa nase, zakaj enako sodbo je lahko pričakoval tudi za svoj slovar. Slovarsko gradivo, ki ga je prevzel od prednikov (Fran Levstik, Oroslav Caf, Fran Miklošič, Janez Zalokar), je bilo namreč nepopolno, neenotno in kritično nepregledano. Ni bilo še jasno, ali naj bo slovar etimološki ali zgodovinski ali sočasni in ali naj se objavi vse zbrano besedje ali le delno. Ni bilo določeno, katere podatke naj daje, predvsem pa je bilo nerešeno vprašanje, kako prikazati glasovni in naglasni ustroj bese-dja. Vendar se je Pleteršnik pogumno spoprijel z delom, odmeril mu je čas, zavrgel misel o njegovi popolnosti, mu na podlagi tujih, in svojih izkušenj določil vsebino, obliko in obseg, a tudi osebni delovni red in metodo. Potem je stvar stekla in 12 let trdega dela je rodilo žlahten sad. Slovar je zajel na skoraj 2000 straneh 110.000 slovenskih besed. Vsaka je pomensko razložena, povedano je, kako in kje se uporablja, piše in govori. Ta slovar je naš najpomembnejši in najobsežnejši slovar do Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Ker je zgrajen na starih jezikoslovnih temeljih, bo ohranil znanstveno vrednost tudi v prihodnosti, zlasti kot slovar knjiž- Izlet na Menino Ker še nismo bili na Menini, smo se odločili, da jo bomo poizkusili zavzeti. Odpeljali smo se v Gornji grad. Oprtali smo si nahrbtnike in kar pošteno grizli kolena. Bili smo že lepo ogreti, ko nas prehiti domačin. Ko nam je povedal, da smo ravno na pol poti in da je pred nami še zelo strma pot, nismo vedeli, ali bi šli naprej ali nazaj. Pa smo zaslišali "prelep" glas vodnika Hinka: "Gremo, gremo!" Pa gremo! Počasi smo le prilezli na vrh. Res smo bili utrujeni, vendar smo ob pogledu na lepo planinsko kočo s prelepo okolico pozabili na vse. Gor smo našli tudi planince z Rake. Zapodili smo se za žogo, zavzeli igrala in kar nič se nam ni dalo v dolino. Nazaj smo šli po drugi, bolj strmi poti. Marsikdo je pristal na zadnji plati. Ko smo bili spet na Senovem, smo bili razigrani in še bi bili radi skupaj. Planinci OŠ Senovo Strah me je... - ponoči, ko laja pes (Mirko); - v gozdu divjih živali (Beni); - ko gledam grozljivko (Etka); - ko je polna luna (Rožle); - ko grem k zobozdravniku (Tadeja); - ko se vrata sama zaprejo (Janko); - ko zagledam veliko miš (Mitja); - ko se oglaša sova (Janika); - velikih petelinov, ki se zaganjajo (Marko); - slabih ocen (Nataša). Četrtošolci OŠ Koprivnica Za zdravje Med počitnicami bi bilo treba poskrbeti tudi za zdravje, a ljudje postanejo navadno bolj leni. Tudi jaz sem se dolgočasila. Nato pa sem se vsak večer začela družiti s svojimi prijateljicami. Skupaj smo se sprehajale, pogovarjale, igrale košarko, te- Ijiveje s programom, ki bi bolj ustrezal manjšim pevskim skupinam. Da resno delo ni le za odrasle, je dokazala Marjeta Podgoršek, ki je v Artičah pri KUD Oton Zupančič zbrala dekliško skupino. Njihova pesem je skrbno izdelana, je vedra in seveda tematsko prilagojena mladim srcem. Kot ponavadi je revijo zaključil Oktet Jurija Dalmatina iz Sevnice pod vodstvom Emila Lenarčiča. Njihov polni zvok je napolnil šolsko dvorano v pesmih, ki so segale od umetnih skladb preteklih obdobij do sodobno izdelanih ljudskih besedil. Namen revije ni tekmovanje moči, pač pa srečanje pevcev in predstavitev najnovejših pesmi iz njihovega programa. Pa vendarle naj bi takšni nastopi vzpodbudili k resnejšemu delu in težnjam po lepšem petju. Pri tem sta nedvomno najbolj uspela Ženski oktet Brestanica in Oktet Jurija Dalmatina iz Sevnice. Upamo, da bodo tudi novejše skupine sledile temu cilju in še dolgo trosile veselje v naša srca. tanko Avsenak nega jezika na prehodu iz 19. v 20. stoletje in tudi kot nadomestilo za zgodovinski slovar slovenskega jezika. Tako imenovani Pleteršnikov slovar ni samo Pleteršnikov; to je rezultat prizadevanja več rodov slovenskih strokovnjakov in ljubiteljev. Njemu, Maksu Pleteršniku, pa gre posebno priznanje in čast, ker je delo svojih predhodnikov povezal v celoto, izpopolnil in objavil ter tako uresničil eno naši osnovnih kulturnih potreb, (am) nis, odbojko... Spoznala pa sem, da vse to ni dovolj za zdravje. Začele smo tudi teči. Zjutraj, ko je zrak čist, in zvečer, ko se vsa vas umiri. Preprečila sem dolgočasje in postala vsa prerojena. Katja Ivanovič, 7. r. Nov. krožek OŠ Artiče Sedmošolka Semira Ko smo zakoračili v sedmi razred osnovne šole, se nam je pridružila Semira. Semira je begunka iz Bosne. Doma je iz Sanske-ga Mosta ob reki Sani. Sedaj živi v Dolenji vasi. Najprej je hodila v osnovno šolo Brežice. Povedala je, da jih je bilo le osem, sedaj pa celo triindvajset. Z njo se dobro razumemo. Pomagamo ji, ker vseh besed še ne razume. Mislim, da ji je med nami lepo. Naša šola ji je všeč in ima veliko prijateljev. Katja Ivanovič, 7. r. Nov. krožek "Vrabčki" OŠ Artiče U mojoj domovini je rat. Grobovi su posvuda, u parkovima, šumama, livadama i ostalim neuobičajenim mestima. Naj-češče nema vremena da se na grob položi stručak cveča, da se izmoli molitve jer je rat. Od moje domovine je jedva ostala uspomena koju nosim u svom srcu otkako sam je morala kao dvanaestogodišnja devojči-ca šilom napustiti i sa svojim naj-bližima potražiti drugu u Sloveniji koju sam isto zavolela. Od moje domovine je ostao samo zov. Sjena. Sve ostalo tone u sječanje. I drveče pakuje korijenje. Cveče utajava miriš. Tope se imena na čelu svake stvari. Umiru i oni koji rodeni ni-su. Svetu je več tesno od naše siročadi. Ona se medutim prepiru, u čijoj je ručici krhotina granate vruča, kome je smrt bila bliža. Sad sam daleko od domovine ali s njom u sebi, shvatila kolika je njena moč i kako me je zaro-bila, učinila samo svojom. Možda ču u nekom sretnijem vremenu kao danas tu sa svojim vršnjacima u svom zavičaju pre-neti ove običaje i pokloniti se uspomeni na one koji su dali svoje živote za bolje sutra. Samira Bele plesalke Bele so padalke, enkratne so plesalke. Lepe, male navihanke, ej, trenutek le počakajte! Snežinke so zaplesale, nežne bele zvezdice. Enkratne so plesalke, živahne te padalke. Igrajo se veselo, nebo od njih je belo. Ko pobelijo še breg, ej, veselo vsi na sneg! Barbara Pungerčič, 6. d OŠ Jurija Dalmatina Krško Sneg Sneži, sneži, sneži, nič več nam dolgčas ni. Ej, kako sneži, sneži! Gremo na sneg prav vsi. Joj, že splužene so vse poti, ej, to pa prav nič všeč nam ni! Zakrpamo strmine si, aj, zopet vse se veseli. Pa hajd' na breg zdaj vsi, aj, uh, kako težke so sani! Drvimo dol - in zopet gor, ej, to nam prav lepo godi. Le nekaj nas skrbi: zakaj ta sneg skopni? Sonja Sikošek, 6. d OŠ Jurija Dalmatina Krško ŠOLA NI ŠALA Naš glas 20, 9. decembra 1993 iiMffiSftffli 15 Košarka KK Kraški zidar -KK Interier Krško 81 : 7 J (16 : 41) Sežana, 27. novembra - Košarkarji Interierja Krško so po tritedenskem odmoru na gostovanju pri ekipi Kraškega zidarja v Sežani doživeli poraz in s tem izgubili tudi teoretične možnosti za vstop v zeleno skupino že v prvem delu tekmovanja I. SKL. V prvi minuti so povedli domačini s 4 : 0, nato so gostje dobro zaigrali tako v obrambi kot v napadu in povedli ter prednost zadržali vse do konca prvega dela. V 7. min. drugega polčasa so igralci Interierja vodili celo s 15 točkami razlike, nato pa od 15. do 17. minute sploh niso za- deli, medtem ko so Sežanci v tem času zadeli kar 7-krat. V 19. minuti je bil rezultat še 77 : 73 za Interier. Domačini so z metom za tri točke in še enim dodatnim izenačili na 77 : 77. Po osebni napaki Krošlja je Strnad zadel oba prosta meta, Kralj pa nato postavil končni rezultat. KK Kraški zidar: Pakiž 14, Daugherty 22, Mihelj 2, Strnad 15, Kralj 16. KK Interier Krško: Bordelius 4, Popovič 13, Lučev 4, Krajcar 13, Leskovar 9, Rusič 14, Krošelj 18, Vaupotič 2. (Š. M.) Poraz doma in zmaga v gosteh Ljubljana, 5. decembra - Zadnje kolo v prvem delu prve slovenske lige - rdeča skupina so košarkarji Interierja Krško gostovali v Ljubljani pri tamkajšnjem Smeltu Olimpiji (ml). Tekma ni mogla spremeniti ničesar glede končne razpredelnice, kljub temu so domačini zaigrali resno in agresivno, tako da so prvi polčas rešili v svojo korist (39:35). V drugem polčasu so gostje uspeli ustaviti agresivno igro domačih in z organizirano in rutinirano igro so prišli do zmage (71:76). Vzrok za tako prizadevno igro domačinov je vsekakor bil v tem, da so na tribunah sedeli košarkarski manager-ji, ki iščejo okrepitve za svoje ekipe. Pri Interierju so bili boljši od ostalih Popovič (17 točk), Krajcar (17) in Krošelj (14). Cela ekipa je imela 58 % met, skrbi pa 19 izgubljenih žog. V predzadnjem kolu, 1. decembra, je ekipa Interierja gostila ekipo Idrije, ki bi z zmago nad Podbočjani ostala v igri za plasma v zeleno skupino. Ambiciozni gostje so prišli v spremstvu skupine navijačev, ki so že pred tekmo naredili pravo vzdušje v leskovški dvorani. Začetek je bil katastrofalen za domače, saj je rezultat po prvih petih minutah bil 0:21. Na prvi koš domačinov je okrog 350 gledalcev čakalo dobrih pet minut. Bila je to najslabša predstava Interierovcev v tej sezoni. Prvi polčas so gostje dobili z 20 točk naskoka (33:53). Začetek drugega polčasa je bil obetaven za Interierovce, ampak v nadaljevanju so spet padli in Idrijčani so polnili domači koš. Tako je v deseti minuti že bilo 23 točk prednosti za goste. Do konca je domačinom le uspelo zmanjšati razliko na 14 točk. Končni rezultat je bil 67:81. Bolj kot rezultat skrbi slabo in pristransko sojenje sodnikov iz Kranja in Ljubljane. Kaže, da sodniki zlorabijo gostoljubnost domačinov, kar se ne dogaja, ko Interier gostuje. Tako je ekipa Interierja Krško končala prvi del tekmovanja za državnega prvaka na 4. mestu z osvojenimi 18 točkami, enako kot KK Ilirija, in s 50 % učinkom (6 zmag in 6 porazov). (Pilip) V soboto starta drugi del Rokomet Po IO. kolu je še vedno v vodstvu ekipa Krškega Krčani imajo 17 točk, dru- gouvričeni AFP Dobova IS točk. Krško - Dol 31 : 17 (17 : 7) Leskovec - Domača ekipa je tokrat zamudila priložnost, da bi slabe goste v 10. kolu premagala z izdatnejšo razliko. Trener Si-mončič je dal priložnost vsem igralcem, ki pa so predvsem v drugem polčasu zaigrali manj zbrano in "zapravili" precej 100 % priložnosti. Ob standardno dobrih obrambah vratarjev Im-perla in Božiča je bil v napadu najboljši Martinčič, v obrambi pa Vrtovšek. Krško: Božič, Iskra 3, Keše, Bernardič, Urbanč M. 3, Martinčič 6, Novak 4, Urbanč D. 3, Imperl, Vrtovšek 7, Kukavica 3, Šiško 2. Dol: Potočar, Šantelj, Plevnik 1, Terbovc, Kranjc 1, Moljh 8, Seško 7, Šterbecel, Stropnih. (Jože Arh) Ormož - Krško 15:15(12:12) Velika Nedelja - V športni dvorani v Veliki Nedelji sta se v 9. kolu srečali ekipi Ormoža in Krškega. Krčani so tokrat zapravili veliko priložnost, da zmagajo. Kljub temu da so nastopili brez Blaža Iskre, so na trenutke igrali zelo dobro in vodili večji del tekme. Ko pa se je odločalo o zmagovalcu, so zaigrali zmedeno in niso izkoristili prednosti dveh igralcev, tako da so na koncu lahko zadovoljni s točko. Krško: Vrtovšek (11), Martinčič (7), Keše (4), Novak (2), Urbanč M. (1), Urbanč D., Šebek, Božič, Imperl. (Jože Arh) Krško, 6. decembra - Prvi del sezone v košarkarski prvi ligi - rdeči in zeleni skupina je končan. Drugi del se začne že v soboto, 11. decembra. Skupini sta nekoliko spremenjeni, saj sta prvi dve ekipi iz rdeče skupine, Satex Maribor in Kraški zidar, prestopili v zeleno skupino, zadnji dve iz zelene pa sta novi članici rdeče skupine. S tem se vsi dosedanji rezultati anulirajo in začne se od ničle. Dva nova člana zelene skupine, KK Jezica in KK Tinex Norik iz Medvod, nista nepremagljiva nasprotnika za Interierovce, in ker moč ostalih že poznajo, Podbočjani začenjajo novi krog optimistično ras-položeni. Realno bo Interier sku- paj z ekipo Idrije glavni kandidat za prvo mesto. S tem bi si priborili pravico do nastopa v play offu in boljšo startno pozicijo. Za državnega prvaka se bo borilo 12 najboljših slovenskih ekip, štiri iz SBA lige in po štiri prvouvrščene ekipe iz zelene in modre skupine. Kot smo že zapisali, je start v soboto, 11. decembra, ko bo Interier gostil mlado ekipo Smelta Olimpije. Tekma bo ob 20. uri v leskovški dvorani. Interierovci pripravljajo presenečenje za domače navijače, saj mislijo predstaviti novo okrepitev. Če bo vse po načrtu, bomo v leskovški dvorani videli znanega košarkarskega centra, ime pa je skrivnost. (Pilip) Streljanje SD 19. oktober Grosuplje - SD SOP Novoline Leskovec 1615:1660 Grosuplje - V tretjem kolu II. slovenske strelske lige so Le-skovčani v gosteh prepričljivo premagali ekipo "29. oktober" iz Grosupljega. Kljub temu da je nastopil bolan, je bil Dejan Župane spet najboljši. Tudi Urška Arh in Branko Bencin sta tokrat streljala dobro. SD 29. oktober Grosupje: Dizdarevič (527 krogov), Skušek (540), Kolenc (548), SD SOP Novoline: Župane (569), Arh (535), Bencin (556). (Jože Arh) Kolesarsko društvo Master team Krško Alufinal pokrovitelj Z imenom Alufinala na dresih bodo kolesarji prezentirali podjetje prihodnjo sezono. Krško, novembra - Podjetje Alufinal iz Krškega, ki ga zastopa gospod Dušan Peterkovič, in re-kreativci Kolesarskega društva Master team Krško so podpisali pogodbo o pokroviteljstvu za naslednje leto, kar pomeni, da bodo rekreativci KD v prihodnji sezoni nosili drese pokrovitelja oziroma prezentirali celotno ime podjetja na vseh prireditvah v Sloveniji in tujini, katerih se bojo udeležili. če gledamo entuziastično naprej, bodo to nalogo opravili vestno, saj so se v letošnji sezoni udeležili vseh večjih maratonov v Sloveniji ter nekaterih v Avstriji in Italiji. Naj jih za osvežitev spomina naštejemo le nekaj: Črnuče, Maraton prijateljstva Ljubljana-Trst, Maraton Franja, Maraton okoli Pohorja, Maraton po Beli krajini, Rogaški maraton, vzponi na Lisco, Vršič, Gross- glockner ter šest gorskih prelazov v Dolomitih. V domačem kraju so organizirali spominski kolesarski maraton Rudijev me-morial '93, katerega se je udeležilo preko sedemdeset kolesarjev iz vse Slovenije. Organizirali so ga s pomočjo številnih sponzorjev, katerim bi se ob tej priliki še enkrat zahvalili. Optimistično razmišljajo, da bo ta maraton v Krškem postal tradicionalen, kakor tudi spomladanski kolesarski sejem. S programom množičnih kolesarskih prireditev vas bodo seznanili v prihodnji številki Našega glasa. Za KD: predsednik Matjaž Gomilšek AFP Dobova - Sevnica II: 15 (IO : 5) Leskovec, 4. decembra - V tekmi med ekipama AFP Dobova in Sevnice je bila do rezultata 5 : 5 igra enakovredna. Potem pa so Dobovčani z odlično igro v obrambi dosegli še 5 zadetkov v napadu in polčas zaključili z 10 : 5. V drugem delu je bila igra enakovredna. Zmaga AFP Dobova je zaslužena. V ekipi AFP Dobova so se odlikovali Glazer, Voglar in Kranjc, pri Sevnici pa Simončič in Godec. (Jože Arh) Krog - AFP Dobova 14 : 24 (14 :15) Murska Sobota, 28. novembra - V športni dvorani v Murski Soboti sta se v nedeljo pomerili ekipi Kroga in AFP Dobova. Zaradi nerazčiščenih medsebojnih odnosov v klubu AFP Dobova tokrat v njihovih vrstah ni zaigral bržkone njihov najboljši igralec Glazer. Kljub temu pa so igralci AFP Dobova z borbeno igro osvojili pomembno točko na gostovanju pri grobi ekipi Kroga. Igralci AFP Dobova so večji del tekme vodili, kljub temu da so bili domačini spet izredno grobi in sta sodnika takšno igro tolerirala, na koncu pa so se morali pošteno potruditi, saj je domačinom pri rezultatu 24 : 24 ostala še minuta in pol časa za zadnji napad, vendar so Dobovčani izdržali tudi to. AFP Dobova: Kuhar, Macola, Voglar (7), Mijačinovič (7), Kranjc (6), Kovač (1), Žibret (3), Pavko-vič, Petrič, Ogorevc, Oapo, Vas-cer. (Jože Arh) Plavanje Repčeva uspešna na Češkem Zlin, 4. in 5. decembra - Na velikem mednarodnem plavalnem mitingu na Češkem je najboljša krška plavalka dosegla lep uspeh. V konkurenci plavalk iz Avstrije, Italije, Slovenije, Slovaške in gostiteljice češke je Repčeva v disciplini 200 m prosto zmagala z rezultatom 2:10,91. V disciplini 400 m prosto in 100 m prosto je dosegla dva tretji mesti (4:35,81 in 1:01,21). Tekma je bila v 50-metrskem bazenu in če pomislimo, da krški plavalci vadijo v 16-metrskem bazenu, je to še večji uspeh. (Pilip) Mladi Krčani na "Miklavžu *91" četrti Ljubljana, 4. decembra - Na mednarodnem mitingu "Miklavž '93" so mladi krški plavalci imeli nekaj zelo dobrih rezultatov. V konkurenci mladih plavalcev iz Italije, Hrvaške, Slovaške in Slovenije so Krčani zasedli odlično četrto mesto s 6919 točkami. Od posameznikov so se posebej dobro obnesli Ivanovičeva z drugim mestom v disciplini 100 m prosto (1:03,81) in tretjim v disciplini 100 m delfin (1:13,44) ter Pribošičeva s prvim mestom na 50 m prsno (48,07). (Pilip Sevnica - Zaščita Zagorje 18 : II Radeče, 27. novembra - Sevniški rokometaši nadaljujejo z odličnimi igrami v 2. državni ligi. Tokrat so v športni dvorani v Radečah premagali solidno ekipo Zaščite iz Zagorja z rezultatom 18 : 13, polčas 9 : 5 za Sevnico. Sevničani so nastopili brez dveh standardnih igralcev prve postave, Tadeja Simončiča in Jerneja Rantaha, ki sta se poškodovala na prejšnji tekmi proti Krškemu. To se je poznalo na začetku tekme, ko so domačini zaigrali nervozno in nezbrano, kar so izkoristili izkušeni gostje iz Zagorja in povedli z rezultatom 5 : 3. Pri tem rezultatu se je razigral Gabrič, ki je dosegel 4 zaporedne gole. Z dobrimi obrambami pa se je izkazal vratar Godec. Sevničani kar 15 minut niso dobili zadetka, tako da se je prvi polčas končal z rezultatom 9 : 5. V drugem polčasu so domačini s preudarno in zanesljivo igro prednost še povečali, tako da se je tekma končala z rezultatom 18: 13. Za Sevnico so nastopili in bili strelci: vratarja Godec in Možic, igralci Cimper-šek (1 zadetek), Vešligaj (7), Lup-še (2), Plazar, Šunta (1), Sedej (1), Gabrič (4), Rak, Šlogar (2). Po 9. kolu so Sevničani na odličnem 3. mestu, med vsemi ekipami v ligi pa so prejeli najmanj zadetkov, kar je v veliki meri zasluga reprezentančnega trenerja Toneta Tislja, ki igri v obrambi posveča veliko pozornosti. Želja igralcev in uprave je, da bi tega izvrstnega trenerja zadržali v Sevnici še v pomladanskem delu prvenstva, kjer bi poleg treniranja članske selekcije nadziral in s strokovnimi nasveti pomagal pri delu ostalih selekcij. Pokrovitelja tekme z Zagorjem sta bila Zagorec d.o.o. iz Bošta-nja in Diskoteka Bruno iz Gabrijel. (Š.M.) Sevničani v zasavski pionirski ligi Sevnica - Sevniške pionirske rokometne selekcije nadaljujejo prvenstvo v na novo osnovani zasavski pionirski ligi, kateri so se poleg zasavskih klubov pridružile tudi ekipe Pivovarne La- ško in Velenja, tako da je ta liga postala neuradno državno prvenstvo posameznih selekcij. Tekmovanje je organizirano v obliki turnirjev, tokrat so se tekme odigrale v celjski dvorani Golovec. V letniku 1980 je Sevnica premagala ekipo Rudarja z 18 : 10 in obenem tudi vodi na lestvici po petih odigranih turnirjih. Med letniki 1981 je Sevnica od- pravila Pivovarno Laško s 25 : 22, Gorenje pa Sevnico 20 : 17. V najmlajši kategoriji (pionirji, rojeni 1982 in mlajši) so Sevničani visoko premagali Pivovarno Laško s 14 : 5 in so trenutno izenačeni na lestvici z ekipo Rudarja in Pivovarno Laško. Najboljši strelci v svojih kategorijah so: Novšak (Sevnica), Hočevar (Loka) in Šterbuncelj (TKI Hrastnik). (S. M.) Streljanje Tina Orabnar presenetila v Zagrebu Zagreb, 5. decembra - V nedeljo je bilo v Zagrebu 19. tradicionalno strelsko tekmovanje za pokal Mladosti. Na tekmovanju so sodelovali strelci iz Bolgarije, Rusije, Češke, Slovenije in Hrvaške. Med udeleženci so bili tudi olimpijski zmagovalec Rus Jurij Fedkin, svetovni rekorder Raj-mond Debevec in evropska prvakinja ter svetovna rekorderka Bolgarka Veselka Lečeva. Tekmovali so v konkurenci članov in članic. Na tekmovanju so zelo uspešno nastopili tudi strelci iz Les-skovca. Med ženskami se je mladinka Tina Grabnar s svojim osebnim rekordom 369 krogov uvrstila na odlično 16. mesto. Urška Arh pa je bila na 22. mestu s 361 krogi med 35 tekmovalkami. Med moškimi je do polovice tekmovanja odlično tekmoval tudi Dejan Župane, saj je po treh serijah prepričljivo držal 4. mesto. V zadnjih treh serijah pa so se pokazale posledice desetdnevne odsotnosti s treningai-zmanjkalo mu je moči, tako aa je na koncu s 569 krogi pristal na 16. mestu. Branko Bencin pa je s 555 krogi zasedel 28. mesto med 35 tekmovalci. Med člani je zmagal Rajmond Debevec (683,5 kroga) pred Fedkinom (681,6) in Ravnikarjem (681,4). Članice: 1. Lečeva (497,9), 2. Francki (491,2) in 3. Jarak (489,1). (Jože Arh) Zanesljiva zmaga Leskovcanov ludi v 4. kolu Ljubljana, 4. decembra - Tu je bila v soboto pozivna tekma strelcev za sestavo državne reprezentance. Na tekmi je^nasto-pil tudi Dejan Župane iz SD SOP Novoline Leskovec. Po zmagi na prvi tekmi je bil tokrat šele četrti z rezultatom 563 krogov. Slabemu rezultatu je gotovo botrovala desetdnevna odsotnost s treninga zaradi bolezni. V četrtem kolu II. slovenske strelske lige so v soboto, 4. decembra, Leskovčani spet zmagali. SD SOP Novoline Leskovec : SD Ljubo Šercer Ljubljana 1666 : >649. Tekma je bila ves čas izenačena, tehtnico pa je na stran leskovških strelcev nagnilo zanesljivo streljanje mladinke * Urške Arh. SD SOP Novoline: Župane (572 krogov), Arh (543), Bencin (555); SD Ljubo Šercer: Kavaš (574), Lasan (524), Behek (551). Po 4. kolu so leskovški strelci v skupini ekip, ki imajo 10 točk in si delijo 3. mesto. (Jože Arh) Nogomet Novice iz MK Svoboda Brežice, 6. decembra - Medtem ko so nogometaši NK Svoboda na zimskem počitku, uprava kluba dela s polno paro. Preostali dve koli jesenskega dela prvenstva v III. slovenski ligi vzhod sta preloženi na pomlad in tako ekipo kot strokovni kader je potrebno okrepiti. S pripravami bodo začeli 10. januarja in do takrat bodo vse dileme o okrepitvi ekipe razrešene. Zaenkrat smo neuradno izvedeli imena treh prvoligaških igralcev od osmih, s katerimi Brežičani kon-taktirajo. To so Brdik in Rozman iz Krke Novoterma in Kapušin iz Živil. Novica je tudi, da se bo prva ekipa skrčila na 18 enakovrednih igralcev, "višek" nogometašev naj bi vključili v drugo ekipo, ki bo izven konkurence igrala v IV. ligi (MNZ Celje). Ambicija Brežičanov je uvrstitev v višji rang tekmovanja (II. liga), kar glede na ugoden spored v spomladanskem delu in napovedane okrepitve ni nemogoče. (Pilip) 16 . Nas alas ». 9. decembra IW Športni intervju: prof. Anton Bizjah ŠAH PK Celulozar - jubileju naproti Krško, 30. novembra - Naš današnji sogovornik je g. Anton Bizjak, profesor športne vzgoje, višji plavalni trener, nekdanji plavalec in državni prvak (Jugoslavije) v disciplini 200 m kravi (1967 v Dubrovniku), današnji trener v PK Celulozar in učitelj na OŠ Leskovec. Letos je bil tudi kandidat za direktorja slovenskih plavalnih reprezentanc. Pred nami je človek, ki je dobršen del svojega življenja podaril plavanju in ki je skupaj s sodelavci tvorec krškega plavalnega čudeža. Osebna izkaznica PK Celulozar. Zgodovina krškega plavanja. Največji tekmovalni dosežki v skoraj 40 letih obstoja PK Celulozar. Organizirano plavanje v Krškem se je začelo z izgradnjo bazena pri tovarni Videm, leta 1954. To pomeni, da naslednje leto slavimo velik jubilej, 40 let Plavalnega kluba Celulozar. Takratni cilj kluba je bil združevanje mladine in odpravljanje plavalne nepismenosti. V tistem času je bil to edini bazen z ogrevano vodo v tem delu južne Evrope. V Krško so na priprave prihajale jugoslovanske reprezentance v plavanju in vaterpolu. To je zelo pozitivno vplivalo na popularizacijo plavanja v Krškem. V kratkem se je plavanje dvignilo na nivo druge zvezne lige. Za PK Triglav in PK Ljubljana je bil PK Celulozar praktično tretji klub v Sloveniji. Dvakrat je tudi sodeloval v kvalifikacijah za prvo zvezno ligo. Iz tega zlatega časa se spomnimo Vesne Breskvar, ki je bila državna prvakinja Jugoslavije in kandidatka za olimpijske igre, potem Franca Čarga in Antona Bizjaka (moja malenkost), ki smo 1967. leta v Dubrovniku v močni konkurenci osvojili naslove državnih prvakov. Takrat je PK Celulozar dosegel največji uspeh, v ekipni razvrstitvi 8. mesto v Jugoslaviji. Nevenka Jen-kole je bila prva, ki je v Krško prinesla medaljo z balkaniade. V obdobju 1970-1974 je bil Andrej Škafar večkrat mladinski slovenski in državni prvak. Tudi Tončka Škafar in Vesna Jelen sta bili mladinski državni prvakinji in stalni članici takratne državne reprezentance. Leta 1990 zraste najmlajši rod krških plavalcev: Natalija Repec in Ser-geja Gradišek. V tem letu sta se udeležili mladinskega evropskega prvenstva, v Krško sta prinesli 7 medalj z mladinskega državnega prvenstva. V novi slovenski državi je Natalija nadaljevala z uspehi: udeležila se je sredozemskih iger, dvakrat je plavala v finalu (6. mesto v 200 m kravi in 6. mesto v štafeti 4 x 100 mešano). Najboljši letošnji dosežki, v ocena letošnje sezone. Letošnjo sezono ocenjujemo kot najbolj uspešno, kljub teqiu da smo bili zaradi problemov s toplo vodo dva meseca na suhem. Ampak znali smo se prilagoditi situaciji. O Nataliji sem že nekaj omenil. Poleg udeležbe na SI je Natalija dvakratna državna prvakinja, je stalna članica reprezentance, članica štafete, enostavno rečeno, steber reprezentance. Naša štafeta 4 x 100 kravi v sestavi Anja Repec, Maja Krašovec, Urška Slapšak in Natalija Repec je za 18 stotink zgrešila>državni rekord v članski konkurent. V mladinski konkurenci je naša štafeta v sestavi Anja Repec, Maja Krašovec, Barbara Bizjak in Alenka Dreo dvakratna državna prvakinja. Posamično so nosilke medalj z državnega prvenstva. Kadeta Damjan Herakovič in Gregor Povhe sta nosilca medalj z DP, pionirka (stara terminologija) Maša Ivanovič je štirikratna zimska in trikratna letna prvakinja države, pionirji (dečki) Jernej Žafran, Rok Kunej, Rok Bizjak, Andrej Herakovič so bili v štafeti dvakrat drugi, mlajša deklica Nika Pribošič je na 100 in 200 m prsno prvakinja države v svoji starostni kategoriji. Član Matej Božovič je bil dvakrat drugi na šprinterskem prvenstvu države (50 m prsno) in 6. na močnem mednarodnem mitingu v Zagrebu, s čimer je izpolnil normo za državni razred. Še kaj o letošnjih dosežkih? Po kriterijih Športne zveze Slovenije ima Celulozar na osnovi doseženih rezultatov v svetovnem merilu letos 9 kategoriziranih športnikov: Natalija in Anja Repec, Urška Slapšak, Maja Krašovec, Gregor Povhe in Matej Božovič so v državnem razredu, Barbara Bizjak, Damjan Herakovič in Alenka Dreo pa v perspektivnem razredu. Cela občina Krško pa ima 10 kategoriziranih športnikov - poleg plavalcev še enega ribiča, in deli 9.-13. mesto v Sloveniji. Nekaj o organizaciji in delovanju kluba. Od leta 1988, ko je prišel Andrej Škafar na mesto trenerja (tudi sam sem pristopil pomagat klubu), smo zasnovali novo koncepcijo dela z mladimi: plavalne tečaje po šolah, nadaljevalne šole plavanja in potem selekcijo za klub. V selekciji zajemamo okrog 120 otrok v šest plavalnih selekcij od najmlajših do članskih. Anton Bizjak Naše delo je sodobno, strokovno, sistematsko. Trenerji so najvišje strokovno usposobljeni, spremljamo svetovne dosežke, izpopolnjujemo naše znanje s fakulteto za šport. V celem projektu sodeluje pet trenerjev. V celoti imamo proste roke glede strokovnega dela, za ostali del, finančni in organizacijski, skrbi izvršni odbor, kjer imamo zelo sposobne ljudi, ki znajo delati. Mislim tako na IO v stari sestavi kot na novoizvoljenega s predsednikom B. Vegljem in tajnikom S. Potočnikom. Razen pol poklicne funkcije tajnika so vsi ostali honorarci ali čisti zaljubljenci v ta šport. Kaj je vaša plavalna baza? To sta v glavnem OŠ Krško in OŠ Leskovec. Obe imata lasten bazen, koncentracija otrok je velika (okrog 1200). Oba bazena sta v funkciji, sodelovanje z obema šolama je odlično. Učni uspeh naših plavalcev je tudi zelo dober in to me veseli. Kako se PK Celulozar financira? Imamo več virov financiranja, kljub temu finančna situacija ni najbolj rožnata. Glavni vir je dotacija Športne zveze Krško, ki niti približno ne zadostuje za potrebe. Zato iščemo sponzorje za posamezna tekmovanja doma in v tujini, kar nam v glavnem tudi uspe. Za naše člane smo uvedli tudi plavarino 1000 SIT na člana, kar je ena vrsta samofinancira-nja. Dober del stroškov odpade na starše naših članov, ki delno pokrivajo stroške za priprave. Zadnja leta nekaj zaslužimo z najemom bazena in bifeja pri bazenu (v času kopalne sezone). In glavni problem krškega plavanja - bazen? Bazen ni samo problem PK, to je problem mesta Krško. Stari bazen je ponesel ime Krškega v Evropo. Vanj pa se ni nič vlagalo. Zato je treba zbrati vse sile (v PK smo jih že) in v čim krajšem času adaptirati starega ali izgraditi nov bazen. Izgradnja novega bazena je imperativ in potreba časa, ki prihaja. Z novim bazenom bi se izboljšali pogoji za naš klub in za celo občino. Naši prijatelji iz celega sveta bi prišli na priprave. Športni turizem je priložnost naše občine, ki se ji ne bi smeli odreči. Na pobudo PK smo osnovali iniciativni odbor za izgradnjo novega bazena in v tej smeri bomo v PK delali, dokler ne bomo dosegli željenega cilja - nov bazen ali adaptacijo starega. Tekmovalni načrti za naprej? V letu 1994 nas čaka EP za člane na Dunaju in Evroigre mladih, v letu 1995 pa EP za mladince in spet Evroigre mladih. Vse bomo naredili, da našim kandidatom za ta vrhunska tekmovanja zagotovimo ustrezne pogoje. Dodal bi še, da smo za jubilejno leto '94 podali kandidaturo za gostitelja DP za mladince in kadete. Sodelovanje z drugimi klubi, vaše mnenje o drugih športnih panogah, sodelovanje s Športno zvezo? Situacijo v krškem športu dobro poznam, saj od leta 1974 delam v športu. Menim, da smo preveč razdrobljeni, vsi iščemo drobtinice pri Športni zvezi, namesto da bi se organizirali in enotno nastopili pred financer-jem, IS SO Krško. Odstotek, ki se iz proračuna občine Krško odvaja za šport, je najnižji ali eden od najnižjih v Sloveniji. Zato menim, da bi morali vsi klubi združeno nastopiti in zahtevati zvišanje sredstev iz proračuna za šport. Za ostale klube menim, da jim primanjkuje strokovnega kadra, celotno breme organizacije nosi nekaj posameznikov. Starši so premalo vključeni v klube. Vsem klubom želim, da bi se čim prej boljše organizirali, povezali in pomagali drug drugemu. Predlagam ustanovitev aktiva vseh trenerjev naše občine, kjer bi s skupnimi močmi reševali probleme, saj vsi delamo z mladimi in vsi imamo podobne probleme. Sodelovati bi morali tudi pri športnih razredih in pomagati otrokom, da se lažje odločijo za posamezno panogo. Za konec? Za konec bi apeliral na občane, naj se bolj vključijo v delo športnih klubov naše občine in naj bodo bolj ponosni na rezultate, trud in skrb, ki jo ti klubi vlagajo za športno vzgojo njihovih in naših otrok. Pilip Veterani KK Podbočje še vedno aktivni Podbočje - Poleg aktivnih košarkarjev KK Interier Krško, ki so v tritedenskem odmoru zavzeto trenirali vsak dan, nekateri tudi dvakrat na dan, ne mirujejo tudi podboški veterani. Vsak četrtek v telovadnici OŠ Podbočje v okviru rekreacije igrajo košarko. Udeležujejo se tudi veteranskih turnirjev in odigrajo kakšno prijateljsko tekmo. To so igralci, ki so pričeli igrati košarko v Podbočju že leta 1975. Takrat so tudi začeli nastopati v dolenjski ligi. Bili so edini predstavniki iz Posavja, zato jim najprej niso dovolili nastopa v tej ligi, saj so bili preveč oddaljeni od ostalih klubov (Metlika, Novo mesto...). Po številnih prošnjah, ki so jih takrat pošiljali ti mladi fantje, so jim ob ustanovitvi Športnega društva Podbočje (1.1975) dovolili nastopati v tej ligi. Tu so igrali slaba tri leta in prišli so v II. slovensko ligo. V njej so tekmovali vse do osamosvojitve Slovenije. V klubu so takrat igrali izključno domači fantje. Prejšnji petek so veterani odigrali prijateljsko tekmo z ekipo KK Moste iz Ljubljane. Rezultat: KK Podbočje - KK Moste 45 : 46 (25 : 21). Pred tekmo so si izmenjali darila: Moščani so prinesli kraški pršut, Podbočjani pa njim, kot se za naš okoliš spodobi, zaboj vina - domačega cvička. Nato so igrali dvakrat po 20 minut. V začetku je bilo nekaj nervoze, nato pa zagreto igranje tako na eni kot na drugi strani. Gostje so povedli s 7 točkami razlike, domači so jih dohiteli v 7. minuti prvega dela. Do konca sta se ekipi menjavali v vodstvu. Polčas se je končal v korist do- mačih z rezultatom 25: 21. Takoj na začetku drugega dela pove-dejo gostje z 10 točkami razlike, Viki Jurečič je zadel trikrat za tri točke zaporedoma. Domači so razliko zmanjševali vse do 17. minute, ko je Strgar z dvema prostima metoma povedel ekipo v vodstvo. Domači so mislili, da imajo zmago v rokah. Presenetil pa jih je Borič, metal je 2 sekundi pred koncem tekme in zadel ter prinesel zmago gostom. Največ košev, kar 21, je dosegel domači igralec Aleš Jeke, ki je imel mirno roko še v tistih časih, ko je tekmoval in je bil eden najboljših strelcev pri KK Podbočje. KK Podbočje: Grame T. 2, Grame J. (2 : 0), Jurečič M., Jeke 21 (6 : 5), Sambol 8 (4 : 2), Pe-čarič 1 (3:1), Rozman 5, Kunta-rič, Strgar 8 (2 : 2), Kodrič, Zu- pančič. KK Moste: Dukič 3 (2 : 1), Kalar, Borič 6 (2 : 2), Pečenko 4, Jurečič V. 17 (6 : 3), Breznik 5 (2 : 0), Lomšek 11. Kljub majhnemu številu košev so dokazali, da se je tudi nekoč igrala dobra košarka. Za veterane iz Most je tokrat igral tudi Viki Jurečič, eden od začetnikov igranja košarke v Podbočju. Za Podbočjane je tudi najdlje igral, čeprav živi v Ljubljani že 12 let in hodi zdaj na rekreacijo k Moščanom. Na petkovi tekmi je zadel 4 mete za tri točke. Po tekmi se je srečanje nadaljevalo na Bočju, kjer so se spominjali let, ko so še sami nastopali po različnih klubih. Podboški veterani pa so prepričani, da v Podbočju košarka še ne bo zamrla, saj zato skrbi tako mlajši kot starejši rod. (Š. M.) Končano Je prvenstvo v II. SŠL - vzhod Sevniški "Milan Majcen" na koncu enajsti Sevnica - Končano je prvenstvo v II. slovenski šahovski ligi - vzhod za leto 1993. Prvo mesto je z 9 meč točkami in 31 skupnimi točkami osvojil ŠK Lipa iz Šentjurja, drugo ŠK Fuži-nar Ravne z 9 (29) točkami in tretje ŠK Branik Maribor s 7 (24) točkami. Sevniški šahisti so kljub obetavnemu začetku pristali na enajstem mestu med 14 nastopajočimi klubi, zbrali so 4 meč točke in 24 skupnih točk. Posamezniki so igrali takole: Povše 3,5 t. (igral 5x), Kranjec 3 (4x), Mesojedec 2,5 (4x), Kuzmič 2 (4x), Smerdel 1,5 (3x), Mojca Grilc 2 (3x), Polona Kunšek 0 (2x) in Iztok Blas (2 (5x). Velik uspeh na mednarodnem turnirju Sodelovalo je 52 šahistov, kar štirje naši so se uvrstili med prvih dvajset. Murska Sobota, 27. novembra - Na mednarodnem turnirju v Murski Soboti, kjer so sodelovali predstavniki Avstrije, Hrvaške, Bosne in Slovenije, se je dobro odrezalo tudi vseh pet šahistov iz Posavja. Slab dan je imel le mednarodni mojster Zvonko Meštrovič, ki je zasedel deveto mesto. Mladi Pavlovič je bil z osvojenim štiriindvajsetim mestom tudi najboljši mladinec, Božič pa je bil drugi najboljši pr-vokategomik na turnirju. Igrali so sedem kol, igralni čas je bil 30 min. na igralca. Vrstni red: 1. M. Črepan 6 t., 2. G. Mohr 6 t., 3. D. Hari 5.5 t.; 4. Toni Kos 5 t., 9. Z. Meštrovič 4.5 t., 16. Marjan Božič 4 t. (vsi ŠK Triglav), 20. Igor Šitnik 4 t. (Brežice), 24. Želimir Pavlovič 3.5 t. (Krško). (B. C.) Ponovno mesečni turnirji ŠK Triglav Krško obvešča vse ljubitelje šaha, da bodo ponovno organizirani šahovski turnirji, in sicer vsak četrtek ob 17. uri in vsako nedeljo ob 9. uri v prostorih ŠK Triglav. Mesečni turnir pa bo vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9. uri. Vabljeni! namizni tenis NTK NE Krško -NTK Kajuh 11:1 Krško, novembra - V 9. kolu MRNTZ Ljubljana so mladi na-miznoteniški igralci NTK NE Krško prepričljivo premagali ekipo NTK Kajuh Slovana iz Ljubljane - z 12 : 2. Rezultat bi lahko bil maksimalen, če trenerja domačih ne bi dala priložnosti tudi svojim rezervnim igralcem. S to zmago imajo Krčani skupaj 6 zmag in dva poraza (enkrat so bili prosti). (Pilip) Borut Rostohar osvojil bronasto kolajno V premoru prvenstva so v MNRZ Ljubljana pripravili izbirno tekmovanje za učence 1 .-6. razreda osnovnih šol. Nastopilo je Po vseh analizah je v letošnjem prvenstvu najmanj imela prav ekipa sevniškega šahovskega kluba. V vseh petih prvenstvenih tekmah je imela po več urah igranja pozicije, ki ob normalnem nadaljevanju vodijo h končni zmagi, a se je to zgodilo samo v prvem in zadnjem, petem kolu. Napaka Sevničanov je tudi to, da preprosto ne zmorejo taktike, da bi tekmo končali nerešeno, temveč igrajo samo na skupno zmago, ob čemer jim končno lahko čestitamo za srčno borbo, pa čeprav jim je od pričakovanega prvega na koncu ostalo le grenko 11. mesto. (J. Blas) f. drtavno prvenstvo šahistov invalidov Udeležili so se ga tudi Sevničani Ljubljana - Zveza za rekreacijo in šport invalidov je 20. novembra organizirala I. odprto posamično prvenstvo Slovenije v hitropoteznem šahu za vse kategorije invalidov. Tekmovanja se je udeležilo 45 tekmovalcev. Zmagovalec prvenstva je Anton Božič, mojstrski kandidat iz Društva invalidov Domžale, ki je zbral 9,5 točke od 11 možnih. Na 2. mesto se je uvrstil Ljuban Saša iz Dl Ajdovščina (8,5 t.), in na tretje Adam Dekanj iz Dl Postojna (8,5 t.). Janko Blas iz Dl Sevnica se je uvrstil na 12. mesto s 6,5 t. in Martin Mirt, tudi Sevničan, na 27. mesto (5,5 t.). Prvi trije so prejeli medalje Zveze invalidov Slovenije. (J. Blas) Povše vodi Sevnica - Na hitropoteznem turnirju ŠK "Milan Majcen" Sevnica za november je med 11 tekmovalci 1. mesto osvojil mojstrski kandidat Martin Povše z 8,5 točke od 10 možnih. Drugi je bil Zvonko Mesojedec (8), tretji Jože Koman (6,5), četrti Iztok Blas (5,5), peti Predrag Lazič (5) itd. V skupnem seštevku 11 turnirjev letošnjega leta vodi Povše s 122 točkami, drugi je Der-stvenšek (107), tretji Kranjec (93), četrti Kolman (82), sledita Mesojedec in Lazič (69). Zadnji, decembrski turnir bo 19. decembra ob 9. uri v prostorih ŠK Sevnica. (Janko Blas) 156 tekmovalcev iz 14 klubov. Barve NTK NE Krškop sta branila Boriut Rostohar in Jure Turk (3.^1. razred). Najboljše se je odrezal Rostohar, ki je bil v konkurenci 50 dečkov osvojil bronasto kolajno. Lep uspeh sta dosegla tudi Turk in Martinovič z uvrstitvijo med 16 najboljših. (Pilip) Prvo kolo NTL Posavja KOt smo že pisali, je 23. novembra startala namiznoteniška liga Posavja. Liga šteje 8 klubov, iz katerih nastopajo tri krške, dve sevniški, dve brežiški in ena ekipa iz Radeč. 2reb je hotel, da sta se v prvem kolu sestali ekipi Krško I in Krško II. Zmagala je " prva ekipa z rezuiltatom 8 : 2. Z enakim rezultatom je krška tretja ekipa premagala ekipo iz Radeč. V sredo, 9. decembra, je na sporedu 2. kolo. (Pilip) Naš glas 20. 9. decembra 1993 _____________________. ^ŠT M*. «jfc Mm\ tfU Mi IE Mi JI ^tk • HT Mfc ^^ Mi B B^-#%¦ -__________________________________ 1^ Ovadili nekdanja Vidmova direktorja F. Čargo in R. Norman naj bi zlorabila položaj in protipravno pridobila premoženjsko korist za družbo Videm. Krško - Urad kriminalistične službe Krško je Temeljnemu javnemu tožilstvu v Novem mestu ovadil 51-letnega R. Normana, švedskega državljana, ki je v času od 1. 5. 1992 do 31. 12. 1992 kot direktor podjetja Videm d.o.o. Krško odrejal izplačila dela osebnih dohodkov v vrednostnih bonih, za katere pa niso bile plačane družbene dajatve, v skupni višini 288.293.808 SIT. Prav tako je odredil izplačilo re-. gresa za letni dopust v obliki vrednostnih bonov (in delno v gotovini), od katerih pa ni bila plačana dohodnina v skupnem znesku 6.493.099 SIT. Tako znašajo skupne neplačane dajatve družbi 294.786.907 SIT, kolikor znaša tudi protipravno pridobljena premoženjska korist za družbo Videm. Kriminalisti so TJT ovadili tudi 41-letnega F. Čarga, ki naj bi prav tako v letu 1992 kot direktor družbe Videm odrejal izplačila dela osebnega dohodka v vrednostnih bonih, za katere niso bili plačani davki in prispevki, ter tako za družbo Videm pridobil protipravno premoženjsko korist v višini 85.316.278 SIT. (B. Bjegovič) Tuji državljani so prejemali nadomestila za brezposelne Brežice - UKS UNZ Krško je na podlagi preiskave ugotovil, da je skupina bivših pripadnikov JLA, stanujočih v Brežicah, dlje časa bila prijavljena na Zavodu za zaposlovanje Sevnica, čeprav so v tem času bili redno zaposleni v tujini. V tem času so prejemali denarna nadomestila in pomoči za brezposelne in so osumljeni, da so zavod oškodovali za prejete zneske: osumljeni D.B. (1948) iz Brežic, državljan BiH, je v času od 2. 10. 1991 do 31. 7.1993 prejel 936.839,60 SIT bruto, S.l. (1958) iz Brežic, državljan RS, od 2. 10.1991 do 31. 3. 1993 443.221,00 SIT bruto, Š.J. (1960) iz Brežic, državljan RH, od 8. 8. 1991 do 7. 5. 1992 180.552,00 SIT, B.J. iz Brežic (1958), državljan RH, od 12. 8. 1991 do 11. 8. 1992 231.289,00 SIT, P.Z. (1965) iz Brežic, državljan RH, od 3. 8. 1991 do 2. 5. 1992 137.191,00 SIT, T.B. iz Brežic, državljan RH, pa v času od 1. 10. 1991 do 31. 12. 1992 613.927,00 SIT. Huda telesna poškodba Krško - V.B. (1938) iz Krškega je v petek, 3.decembra, v lokalu nadlegoval K.l. (1942), tudi iz Krškega. V prepir se je vmešal nečak K.I., 22-letni J.D., ter z roko udaril v obraz V.B. tako, da mu je izbil zob in mu s tem prizadejal hudo telesno poškodbo. Proti J.D. bo podana kazenska ovadba. Raziskana prometna nezgoda Sevnica - V zvezi z nepojasnjenimi okoliščinami smrti Jožeta Hribarja (1926) iz Sevnice, ki je 13. novembra podlegel poškodbam v celjski bolnišnici, so delavci PP Sevnica skupaj s kri- minalisti UKS Krško ugotovili, da je 13. 11. 1993 zvečer pokojni padel in obležal v snegu na lokalni cesti Križ-Telče izven naselja Križ. V tem času je mimo pripeljal s traktorjem Martin H. (1954) iz Sevnice, ki je na zadnjem delu traktorja imel priključeno kovinsko desko za pluženje snega. Ker zaradi močne vinjenosti ni videl ležati pokojnega Hribarja v snegu, ga je s kovinsko desko zadel in ga stisnil ob steno že spluženega snega. Pri tem je Hribar dobil hude telesne poškodbe, zaradi katerih je kasneje podlegel. Po nekaj dneh najden mrtev Brežice - Policisti PP Brežice so 3. decembra našli truplo pokojnega Franja Trbušiča (1951) iz Zgornje Pohance. Telo je ležalo na robu gozda v večjem zametu snega. Dežurna zdravnica na truplu ni našla sledov nasilja, po njenih besedah je smrt nastopila pred nekaj dnevi zaradi podhladitve. F. Trbušič je odšel od doma v noči 30. novembra po gozdu navzdol, kjer je bilo videti, da je po ok. 500 m hoje obležal v snegu, kjer so našli rokavice. Od tu je pot nadaljeval čez cesto Zgornja Pohanca- Rucman vrh ter nato po kolovozni poti skozi gozd, kje je obležal v snegu. Vinjen razgrajač grozil celi družini Krško - Po prejemu obvestila je patrulja PP Krško v soboto, 4. 12. zvečer odšla v stanovanjsko hišo Vlada G. na Sremiški cesti v Krškem. Tam je v vinjenem stanju prišel Srečko G., brat lastnika hiše, ter celi družini grozil, da bo obračunal z vsakim posebej. Z udarcem je razbil steklo na omari v dnevni sobi in poškodoval harmonika vrata v kuhinji. Med razbijanjem po stanovanju je grozil bratu, da ga bo POSTNA TORBA "Nemogoče je mogoče" Krčani čakamo na Miklavža, Božička in Dedka Mraza. Le ti trije nam v letu, ki se poslavlja, še ostanejo. Celo leto 1993 je že skoraj za nami in prihaja novo leto. Lani v tem času smo imeli srečo in enega vodilnih občinskih nesposobnežev poslali v Ljubljano. Vse skupaj pa se je sprevrglo v pravo malo katastrofo. Namesto da bi izkoristili priložnost, ki se nam je ponudila, smo napravili neod-pustljivo napako in izvolili še slabšo vlado s še nesposobnejšim vodstvom. Takrat sem bil prepričan, da je to nemogoče, saj je bila že prejšnja oblast dovolj slaba, da bi tudi "največji" kadroviki le izjemoma lahko sestavili še slabšo. "Nemogoče je mogoče" ne drži le v marketingu, ampak očitno tudi v krški politiki. Medtem ko je prejšnja oblast veliko naporov vlagala vsaj v to, da je ustvarjala videz obvladovanja razmer in navzven delovala enotno in usklajeno, sedanja vlada niti tega ne počne več. Občinsko vodstvo je razbito in razdvojeno med Krškim in Bizeljskim. Niti samih sebe ne dohajajo več, kaj šele, da bi obvladovali razmere okoli sebe. Vse, kar počno, je to, da z veliko zamudo opazujejo, kako okoli njih vse tone in propada, sami pa sklepajo roke in prosijo za pomoč tistega tam zgoraj. Očitno pa jim tovrstne zveze pomagajo le pri polnjenju lastnih proračunov in reševanju lastne socialne varnosti. Rekli boste: lahko je vsevprek kritizirati. Tudi meni to ni všeč. Veliko raje bi bil optimist. Toda optimizem je le pomanjkanje informacij. Razmere, v katerih živimo, in položaj naše občine pa je naravnost katastrofalen. Za to pa je v veliki meri odgovorna tudi neučinkovita in nesposobna vladajoča garnitura. Ta vlada ubil, lovil ga je po prostorih stanovanja, pri tem pa ga je večkrat udaril. Po prihodu policistov se ni umiril, temveč je nadaljeval z grožnjami. Srečka so policisti priprli in ga seznanili z določili 50. a člena zakona o notranjih zadevah, vendar je odklonil zakonitega zastopnika. Podan bo predlog sodniku za prekrške zaradi kršitve zakona o JRM. (Pripravila B. Bjegovič) Lovec se je obstrelil Kališovec - Na skupnem lovu na Kališovcu 14. novembra se je 42—letni Željko P. s Senovega obstrelil z lovsko puško. Željko P. je na stojnem mestu z naboji napolnil lovsko puško "češko bokerico" kal. 16/16, po končanem pogonu pa se je napotil na zborno mesto. Puško, ki je ni izpraznil, je nosil na desni rami, cev obrnjeno proti tlom. Med hojo mu je zdrsnilo, z roko je poskušal prestreči puško, ki pa se je sprožila. Izstreljeni naboj ga je zadel v desno nogo in mu jo hudo poškodoval. V času nezgode v bližini ni bilo nikogar. Šele po pribl. 20 minutah so ga z reševalnim vozilom odpeljali v novomeško bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. Izsiljevanje Kriminalisti krške UNZ so Temeljnemu javnemu tožilstvu Novo mesto ovadili 25-letnega Š. I. iz Brežic zaradi suma izsiljevanja. Kriminalisti so ugotovili, da je oškodovanca, 20-letnega P. B. iz Brežic, dne 24. 9. 1993 izsiljeval, da mu mora vrniti 19.000 DEM. Posodil pa mu je bil 1.200 DEM. Čez mejo z neprijavljenim orožjem Obrežje, Dobova - Dne 25. decembra so policisti na MMP Obrežje pri rednem pregledu vozil in potnikov pri dveh državljanih RH našli orožje, ki ga pri vstopu v državo nista prijavila. Prvi se je na mejo pripeljal kot sopotnik v osebnem avtomobilu 28-letni Danijel Ž. iz Zagreba. Pod svojim sedežem je imel skrito pištolo Pietro Beretta kal. 7,65 mm s pripadajočim nabojnikom in osem nabojev. Orožje so mu zasegli, podan bo predlog za uvedbo kazenskega postopka. Popoldne istega dne so policisti Slavku Š. (1955) iz Zagreba v avtomobilu našli in nato zasegli neprijavljen nož - bodalo. Tudi proti njemu je podan predlog sodniku za prekrške. Podoben nož so istega dne policisti zasegli 19-letnemu slovenskemu državljanu Mulu D. iz Ljubljane, ki je potoval z avtobusom. V potovalni torbi in žepu je imel skritih še pet evidenčnih kartonov razseljenih oseb iz BIH, ki so bili izdani v begunskem centru Po- stojna. V razgovoru je MJIo policistom povedal, da je hotel na podlagi begunskih kartonov iz Zagreba pripeljati v Slovenijo begunce iz BIH. Kartone so zasegli in jih bodo posredovali uradu za razseljene osebe v Ljubljani. 29. novembra so policisti pri izstopu iz Slovenije kontrolirali Romana M. (1964) iz Zagreba, državljana RH. Kljub vprašanju policistov potnik ni ničesar priglasil. Pri kontroli so v osebnem avtomobilu našli prirejen usnjen nabojnik z 10 naboji kal. 38 spe-cial in pištolo Agent kal. 38 spe-cial s pripadajočimi šestimi naboji. Pištolo je imel Roman pod obleko na telesu, za njo pa ima veljaven orožni list, ki ga je izdalo MUP PU Zagreb. Orožje so policisti zasegli in vložili predlog pri sodniku za prekrške. Ob 17. uri tega dne so na MP Dobova pri izstopu policisti v osebnem avtomobilu hrvaškega državljana Željka J. (1952) iz Zagreba našli pištolo Brovvning kal. 9 mm para s pripadajočimi naboji, strelivo kal. 8 x 57 mm -60 kosov, 15 kosov streliva kal. 9,3 x 74 mm in 400 kosov streliva kal. 5,6 mm. Pištolo in strelivo je Željko J. pripeljal iz Hrvaške in ga pri vstopu v R Slovenijo ni prijavil. Vse mu je bilo zaseženo, sledi pa postopek pri sodniku za prekrške. (B.B.) Najden mrtev Krško - 25. novembra zvečer so PP Krško obvestili, da je na Brezovski Gori pri Krškem najden mrtev moški. Na kraju je policijska patrulja ugotovila, da gre za 43-letnega Albina Sirotka z Brezovske Gore 1, pošta Lesko-vec pri Krškem. Zdravnik je na kraju dogodka ugotovil le, da je smrt nastopila pred 24 urami, vzroka smrti pa ni mogel ugotoviti, saj na truplu ni bilo nobenih znakov nasilja, zato je odredil obdukcijo v mrliški vežici v Krškem. Vlom v trgovino Brežice - Neznani storilec je 29. novembra s primernim orodjem odlomil zunanji del cilindričnega vložka na vhodnih vratih zasebne trgovine A. Z. iz Brežic. S prodajnih polic je odnesel večje število hlač, bund in puloverjev ter tako lastnika oškodoval za 1.400.000 SIT. Zunanji del cilindričnega vložka je storilec odnesel ali odvrgel. Ostal je brez prsta Senovo - 50-letni Maks G. iz Brestanice je 26. novembra popravljal električne kontaktorje na "trolej" električni lokomotivi, ki jo uporabljajo rudarji za premik vagončkov v rudniku Senovo. Kontaktorje, ki jih izdelujejo iz bakrenega traku, vsakih šest mesecev zamenjajo zaradi dotrajanosti. Za zvijanje traku upo- rabljajo poseben pnevmatski stroj, ki deluje s pomočjo stisnjenega zraka. Hitrost gibanja udarnega kladiva regulirajo s posebno ročico. Maks G. je pred začetkom dela hotel preizkusiti delovanje stroja. Z desno roko je stisnil delovno ročico za pogon kladiva, medtem ko je z levo roko držal kos pločevine na delovnem stroju. Ročico je pre- maknil preveč v desni položaj, tako je prišlo do sunkovitega udarca in mu je pločevina stisnila mezinec leve roke. Takoj po poškodbi je ustavil stroj. Po nu-denju prve pomoči so Maksa G. odpeljali v brežiško bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima zdrobljeno kost na prstu, zato so mu prst amputirali. (B. B.) Zemeljski plaz zasul glavno krško ulico Kostakovi delavci so hitro uktepali in Krško, 26. novembra - Tisti petek zgodaj zjutraj se je s Trške gore sprožil zemeljski plaz, ki je zasul Cesto krških žrtev med Domom obrtnikov in Zdravstvenim domom. Zaradi tega je bila glavna krška ulica zaprta ves dopoldan, dokler je niso očistili delavci Kostaka. Po podatkih, ki smo jih dobili od g. Slavka Pirca iz Kostaka, je ponoči odpoveda- začeli odstranjevati blato s ceste. la avtomatika na novem vodnem rezervoarju sistema Rore. V bazenu se je voda dvignila in se prelila čez rob, kar je povzročilo plaz vode in zemlje, dolg približno 80 metrov. Rjavo blato se je zlilo po glavni cesti in je seglo skoraj do obvoznice. Plaz je povzročil veliko škode, njeno dokončno oceno pa bodo dali strokovnjaki. (Branka Bjegovič) Ti, Lojze, p« plini smrdi. Ha tva naredit? Jeklenk ne hranite v kletnih prostorih Krško, 29. novembra - Na nevarnost plinskih napeljav nas je opozoril Jože Tomažin. Tako smo tudi v Posavju dobiti uradnega in primerno kvalificiranega distributerja ter serviserja plinskih instalacij. Do zdaj so te stvari opravljali kar domači "ma-berji", ki za tako nevarno in de-likatno delo niso bili primerni. Jože Tomažin opozarja na nekaj najpogostejših napak, ki jih je opazil pri svojem delu v raznih gospodinjstvih. Plin, ki se nahaja v jeklenkah (propan-butan), je težji od zraka. Smrad, ki ga zavohamo pri izpustu, pa ni plin, temveč posebna dišava, ki je lažja od zraka in služi le kot opozorilo. Zato nam daje nekaj koristnih nasvetov: Jeklenk ne hranite v kletnih prostorih, zaradi tega obstaja tudi večja nevarnost, da vam cev pregrizne miš, ob uhajanju plina ne bo pomagalo, če odprete okna, saj se plin zadržuje pri tleh, ampak odprite vrata, pri štedilnikih s plinsko pečico ne shranjujte raznih stvari v spodnji predal, kajti ta je namenjen za zračenje, prav tako naj bodo očiščene tudi reže na vrhu štedilnika, ki so tudi namenjene za zračenj^ cevi, ki služijo za dovod plina od jeklenke do trosila (štedilnik), so velikokrat nameščene neustrezno, zaradi nečistoč, ki se nabirajo na cevi, pa cev preperi, kar je tudi pogost pojav, in pride do izpusta. Cena takšne cevi je le 940 SIT, s strokovno montažo je to 2200 SIT, z enoletno garancijo. Torej vam priporoča, da ob nepravilnostih ne "šarite" sami po napeljavi, kar je to lahko zelo nevarno, ampak na pomoč pokličite strokovnjake. Jože Tomažin se zavzema, da bi se plinske napeljave redno kontrolirale najmanj enkrat na dve leti, kar bi pomenilo veliko večjo varnost v vaših domovih, a do zdaj od občine še ni dobit ustreznega pooblastila. "Tudi zavarovalnice so pri zavarovanju nepremičnin premalo previdne, ko zavarujejo brez pregleda plinske napeljave. Če mi bo občina dovolila redno kontrolo in vzdrževanje plinskih napeljav, imam namen zaposlitit Se tri delavce, ki so zdaj prijavljeni na zavodu za zaposlovanje." Jožeta Tomažina lahko dobite na naslovu: Senuše 30 a, telefon 33-173. (B. C.) doslej na nobenem področju ni bila niti malo uspešna in jo je nesmiselno kritizirati na posameznih segmentih življenja in dela ali pa na neuresničevanju programa, ki ga še vedno nimajo. Skrajni čas je za spremembe, drugače bo za vse nas prepozno. Lani nam je Miklavž prinesel eno priložnost, letos lahko le upamo, da nam bo nekaj podobnega ponudil Božiček, kajti v Dedka Mraza verjamejo le še redki. Milan Venek Odprto pismo Predsedniku SO Brežice T. Oršaniču Ko ste nastopili svoj mandat predsednika skupščine občine Brežice, ste v nastopnem govoru nam, delegatom, obljubili: "... umiritev, korektne odnose, tvorno delo...". V anonimki, ki kroži po Bre- žicah, piše v sklepni besedi: "Na institucionalni ravni ni treba iskati napake v občinskem parlamentu, ker gre za manipulacijo, ki jo učinkovito pelje predsednik SO Brežice gospod Oršanič." Seje občinske skupščine so praviloma vsak mesec. V oktobru in novembru 1993 je niste sklicali - manipulacija, s katero naj bi se "umirile" zadeve s septembrske skupščine. Na septembrski skupščini sem dal pobudo za vaš odstop zaradi "pokrivanja" predsednika IS C. Kolešnika, ki je poleg mnogih drugih nepravilnosti pri športnih gradnjah daleč prekoračil svoja pooblastila. (Glej Delo, 17. 9. '93 in 29. , 10. '93). -,} * Danes ponavljam svojo pobudo, inisi-cer zaradi zadnje (poleg mnogih drugih) grobe manipulacije, ki ste jo izvedfna septembrski skupščini. Tedaj je skupščina DVAKRAT zavrnila odlok o komunalni deponiji, še v tretje ste zahtevali glasovanje z utemeljitvijo, da se skupno število glasov ne ujema, in ga izglasovali z 21 glasovi (od 41). Dttd UN10JUICI. VHttnm,MWn«l LMIM.VlMMt » tOUOlOUlO UttMIO UMt ODLOČIM PlAVIlUt... k,) ^s^; Jože Novak »M, M Ut UDO UMI MUDUtill. Pri naslednjih glasovanjih niste bili več tako dosledni in celo število glasov 35!, kar pomeni nesklepčnost, vas ni prav nič zmotilo. Kot veste, je kvorum skupščine 36 delegatov. Zaradi takega ponižanja skupščine v glasovalni stroj sta dva delegata - eden njiju je predsednik poslanskega kluba Demos - zapustila sejo. Od vaših lepih, spredaj navedenih besed ni ostalo nič. Ostala je manipulacija. Ponovno Vam predlagam: ODSTOPITE! Brežice, 26. XI. 93 Ciril F. Zupančič, dipl. ing. arh. SKD 71 18 Na5 elas :i). 9. decembra 1993 Na podlagi 6. člena zakona o razvoju malega gospodarstva (Uradni list RS, št. 18/91), sklepa o merilih in pogojih za dodeljevanje sredstev za pospeševanje razvoja in ustanavljanje enot malega gospodarstva (Uradni list RS, št.40/92), sklepa o spremembah dejavnosti in dopolnitvah sklepa (Ur. list RS št.60/92) MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKE DEJAVNOSTI OBJAVLJA '* višji stopnji so za šolsko leto 1993/94 zaključeni Posavski center * za permanentno izobraževanje KRŠKO ?ypisi v izobraževalne programe za pridobitev izobrazbe na srednji r» RAZPIS ZA PRIDOBIVANJE SREDSTEV ZA RAZVOJ MALEGA GOSPODARSTVA I I. Prosilci za sredstva za razvoj so lahko: - podjetja z do 125 zaposlenimi v prometu in zvezah, trgovini na debelo, gostinstvu in turizmu, obrti in obrtem podobnih dejavnostih ter dejavnostih osebnih storitev, stanovanjsko-komunalni dejavnosti in urejanju prostora, finančnih, tehničnih in poslovnih storitvah; - podjetja, ki zaposlujejo največ 50 zaposlenih v industriji, rudarstvu in gradbeništvu; - obrtne zadruge; - zasebniki - fizične osebe, ki opravljajo registrirano gospodarsko dejavnost. II. Sredstva za razvoj bodo uporabljena predvsem za naslednje dejavnosti: - proizvodnjo, - obrt in osebne storitve, ¦ - gostinstvo in turizem (predvsem nove posteljne zmogljivosti), - tehnične storitve, - turistično in poslovno infrastrukturo. III.Prednost pri dodeljevanju sredstev za razvoj bodo imeli prosilci, ki izpolnjujejo naslednje ekonomske in druge cilje: - povečanje zaposlovanja na podlagi novih programov ter samoza-poslovanja, - pospeševanje in spodbujanje konkurenčnosti malega gospodarstva na mednarodnih trgih, - uvajanje sodobnih tehnologij v enotah malega gospodarstva zlasti z uvoženimi tehnologijami, - ustanavljanje in razvoj enot malega gospodarstva z visoko stopnjo inovativnosti, - ustanavljanje in razvoj enot malega gospodarstva, ki so energetsko varčne in ne onesnažujejo okolja. IV. 1. Sredstva za razvoj lahko pridobijo prosilci, ki imajo med viri financiranja predloženega programa zagotovljenih najmanj 20 % lastnih sredstev. 2. Za naložbo v enoto malega gospodarstva lahko pridobi prosilec sredstva največ do 50 % predračunske vrednosti naložbe. 3. Sredstva za razvoj se namenijo za isti projekt le enkrat. 4. Program mora izpolnjevati naslednje pogoje: - program mora izkazovati likvidnost za celotno ekonomsko dobo in zaprto finančno konstrukcijo med uresničevanjem programa po cenah v konvertibilni valuti, - doba vračanja naložbe ne sme biti daljša od ekonomske dobe programa in ne sme biti daljša od 5 let, razen za izgradnjo prenočitvenih gostinskih obratov, turistične in poslovne infrastrukture. 1. Sredstva za razvoj se namenijo za: - jamstva za posojilo bank in drugih finančnih organizacij, - subvencioniranje posojil bank in drugih finančnih organizacij. 2. Prosilec lahko zaprosi za jamstvo od 70 do 100 % vrednosti bančnega posojila. Predračunska vrednost teh naložb ne sme presegati tri milijone ekujev v tolarski protivrednosti. Pri dodeljevanju jamstev imajo prednost programi, ki izpolnjujejo vse navedene pogoje in ne morejo pridobiti oziroma težje pridobijo jamstvo poslovnih bank in drugih finančnih organizacij. Način zavarovanja jamstva in druge obveznosti se določijo s pogodbo, ki jo sklad sklene s prosilcem. 3. Prosilec lahko vloži zahtevek za subvencioniranje realne obrestne mere (r), če znaša višina predračunske vrednosti naložbe največ 400.000 ekujev v tolarski protivrednosti. Sklad subvencionira realno obrestno mero (r) bančnega posojila v višini 7 odstotnih točk, vendar ne več od polovice višine realne obrestne mere (r) bančnega posojila. 4. Sklad, banka in prosilec sklenejo pogodbo, v kateri se določi, da prosilec najprej poravna vse svoje obveznosti, glavnico in obresti banki, ki ga je kreditirala, potem pa se na zahtevo prosilca obresti, obračunov ter dokazila o plačilu povrne prosilcu subvencionirani del obresti. VI. 1. Prosilec v vlogi, naslovljeni na Sklad Republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva, navede obliko sredstev za razvoj -subvencioniranje obresti posojila ali jamstvo za posojilo. Prosilec mora poleg vloge predložiti naslednjo dokumentacijo: - izpolnjen obrazec, ki je objavljen v Uradnem listu RS, št. 40/92, - sklep oziroma pogodbo z banko ali drugo finančno organizacijo o odobritvi posojila, - strokovno mnenje banke o programu in o ustreznosti programa s pogoji iz točke IV.4., - dokazilo o poravnanih davkih in prispevkih, - izjavo o zaprosilu ali pridobitvi sredstev na republiški ali občinski ravni. 2. Prejemnik sredstev za razvoj mora na zahtevo Sklada takoj v celoti vrniti še dolgovana sredstva v skladu s sklenjeno pogodbo v primerih nenamenske porabe ali če po prvem letu redne dejavnosti ekonomski učinki ne dosegajo načrtovanih v investicijskem programu največ za 15 %. 3. Sklad bo prosilcu najkasneje v 30 dneh po prejemu vloge z zahtevano dokumentacijo poslal ustrezen sklep. VII. RAZPIS ZA PRIDOBITEV SREDSTEV ZA RAZVOJ TRAJA DO 31. 12. 1993. Opomba: Vsa pojasnila o dodeljevanju sredstev za razvoj daje Sklad Republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva, Ljubljana, Štefanova 5, tel. 061/217-872. Tokrat velja naše povabilo predvsem tistim, ki želite dopolniti že pridobljeno izobrazbo ali si pridobiti licenco za opravljanje določenega poklica. PO NOVEM LETU BOMO ORGANIZIRALI: 1. Usposabljanje za računovodje: - usposabljanje po V. stopnji za poklic računovodje, - licenca za samostojno opravljanje računovodskih in finančnih del v manjših in srednjih podjetjih ter vodenje oddelkov računovodstev v velikih poslovnih sistemih. Čas šolanja: 1 leto. 2. Priprave za strokovni izpit za trgovce in poslovodje: - priprave za strokovni izpit, ki ga morajo po zakonu opraviti vsi tisti, ki delajo oz. bodo želeli delati v trgovini, pa nimajo ustrezne izobrazbe. 3. Tečaj za upravljalce težke gradbene mehanizacije. Poleg tega boste lahko opravili z zakonom določene tečaje in pridobili potrdila za: - varstvo pri delu (osnovni in obnovitveni tečaj), - higienski minimum (obnovitveni tečaj), - tečaj za strojnike centralnega ogrevanja, - tečaj za odgovorne osebe za požarno varnost, - tečaj za promet z neustekleničenim vinom in vinskim moštom (za zasebne pridelovalce in prodajalce vin). Morda pa želite samo dodatnih znanj iz - tujih jezikov (nemščina, angleščina, italijanščina), - slovenskega jezika - verificiran program, dve možnosti: a) izpopolnjevanje za tekoče sporazumevanje, b) izpit o aktivnem znanju slovenskega jezika (izda Filozofska fakulteta); - računalništva - osnove: MS - DOS, D'BASE, VVORDSTAR, WOR-DPERFECT, QUATRO PRO, WINDOWS...; - vodenja poslovnih knjig (dvostavno knjigovodstvo); - strojepisja s korespondenco; - krojenja in šivanja; - vodenja motornega čolna. Prijave sprejemamo vsak dan na naslovu: Posavski center za permanento izobraževanje, Cesta krških žrtev 15, telefon 31-152. Prijavite se lahko osebno, pisno ali po telefonu. Tečaje organiziramo takoj, ko imamo zadostno število prijavljenih. Po potrebi organiziramo posamezne tečaje tudi večkrat letno. Po predhodnem dogovoru lahko sami izbirate kraj in čas predavanj (Brežice, Krško, Sevnica ali v posameznih podjetjih kjerkoli v Posa-vju). V. d. direktorja: R. Derstvenšek u^o^D^ora GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE PIONIR p.o. Novo mesto GRADBENA OPERATIVA KRŠKO V KRŠKEM, OB ZDOLSKI CESTI, GRADIMO POSLOVNO STANOVANJSKI OBJEKT INTERESENTI ZA NAKUP STANOVANJA ALI POSLOVNEGA PROSTORA, POKLIČITE NA TELEFON: 0608/21-966 ALI 0608/22-313 SKRITI ZAKLADI* ZNANJA IN RAZVEDRILA v knjigah za praznični čas! li()/l( V GOZDI KNJIGfiRNfi IN PfJPIRMCfT[ MODRA \# FAFLIK KRŠKO,CKŽ 44 kOKTAJLI E5J Obiščite nas tudi na novoletnem sejmu v Brežicah! REPUBLIKA SLOVENIJA OBČINA KRŠKO Sekretariat za razvoj, urejanje prostora, varstvo okolja in upravne zadeve in CPG - Podjetje za razvoj in inženiring, d.o.o. PRISPEVEK K NOVEMU ZAPOSLOVANJU V OBČINI KRŠKO Iskanje novih programov in odpiranje delovnih mest je kompletna in zahtevna naloga, ki terja znanje, finančna sredstva in organiziran pristop. V današnjem času gospodarskega zastoja je še posebej težko priti do dobrega, donosnega in tržno zanimivega programa. Tega se morajo še kako zavedati tisti, ki so po stečaju podjetja Videm dolžni misliti tudi na tiste delavce, ki so ostali brez delovnih mest. Po podatkih področnega zavoda za zaposlovanje je bilo v regiji Posavje konec junija letošnjega leta skupaj 4794 iskalcev zaposlitev. Ob pomoči Ministrstva za gospodarske dejavnosti Republike Slovenije in občine Krško je bil ustanovljen in izbran KONZORCIJ ZA PRIPRAVO PROGRAMOV ZAPOSLOVANJA DELAVCEV PODJETJA VIDEM. Izbor je bil narejen na podlagi javnega razpisa, v njem pa preko podjetja CPG d.o.o. sodelujejo skoraj izključno posamezni strokovnjaki iz občine Krško oziroma Posavja. To je zelo pomembno, saj naj bi bilo odpiranje novih delovnih mest za bivše delavce Vidma sestavni del prizadevanj za pripravo podjetniških programov in zaposlovanja v občini Krško. S tem bodo maksimalno vključeni vsi materialni, kadrovski in ostali resursi, ki so na razpolago v širšem prostoru občine. Čeprav je še prezgodaj, da bi lahko danes poročali o velikih uspehih, so prvi rezultati že tu. Tako je v avgustu in septembru marsikdo opazil v sredstvih obveščanja vabilo, s katerim je konzorcij zbiral ponudbe za podjetniške ideje. Skupaj smo tako v slabem mesecu in pol zbrali 31 različnih idej in to od uslužnostno servisnih do zahtevnejših in večjih proizvodnih programov. Povemo lahko, da so nekatere teh idej danes že realizirane, kar pomeni, da se je ob pomoči konzorcija .že zaposlilo v na novo ustanovljenih obratovalnicah nekaj deset delavcev. Delo se sedaj nadaljuje za zahtevnejše programe, za katere je potrebno več časa za njihovo pripravo in realizacijo. V projektni skupini CPG d.o.o. ocenjujemo, da je med temi programi nekaj takšnih, ki izpolnjujejo naše kriterije za njihovo dokončno realizacijo in pričetek poslovanja. Cilj projekta in naloga konzorcija CPG d.o.o. je, da do pričetka prihodnjega leta čim več teh programov spravimo v življenje in prispevamo k hitrejšemu zaposlovanju v občini Krško. O tem in o naših nadaljnjih rezultatih dela pa prihodnjič. Vabimo Vas v naš Bistro "ALEKSANDER", ki je ob prodajalni s tekstilom in izdelki iz Adidasovegaprograma v Dobovi. Bistro Aleksander je lokal, kjer vemo, kaj je mojstrstvo kulinarike, razlikujemo pa se od drugih po tem, ker se zavedamo, da naši gostje želijo in znajo ceniti visoko raven gostinstva. Pri nas boste to občutili diskretno, a vselej. Kar pa zadeva kulinariko - spomnimo Vas le na nekaj specialitet naših mojstrov. Priporočamo Vam: - telečji medaljon Princes - srnin hrbet z brusnicami in štruklji - biftek Aleksander Izmed hladnih jedi si lahko za prigrizek izberete tatarski biftek, carpaccio, meso iz tunke, jelenov pršut. Naša vinska karta je obsežna in na njej boste našli širok izbor domačih vin. Najbolj smo ponosni na vini lastne polnitve letnika '92. To sta beli pinot in modra frankinja. Še takega vinskega sladokusca pa lahko zanesljivo očara požirek predikatnega - vrhunskega vina. Imamo pozne trgatve (laški rizling), izbor, jagodni izbor in ledeno vino (laški rizling, sauvig-non, chardonnav in modra frankinja). Sicer pa Vam jamčimo, da Vam ne bodo odveč tudi siceršnje buteljke chardonnava, laškega rizlinga, šipona ali modrega pinota. Prepričajte se! SERVIS PLINSKIH PORABNIKOV • DOSTAVA PLINA NA DOM Imate problem z vašim plinskim štedilnikom ali plinskim grelcem vode (bojlerjem? Pokličite 33-173. Za nasvet, strokovno mnenje in popravilo štedilnikov ali toplovodnih kotlov vseh vrst se obrnite na: Servis plinskih porabnikov - Tomažin Jože - Senuše 30 a, Leskovec pri Krškem - Tel.: (0608) 33-173. Plesna šola Krško vabi k vpisu v tečaj družabnega plesa za osmošolce, mladino in odrasle v soboto, 18. 12.1993 v Krškem in Sevnici. V Krškem bodo tečaji potekali v Domu mladih, ob 18. uri začetni in ob 20. uri nadaljevalni, v Sevnici pa v TVD Partizan ob istem času. Informacije in vpis na telefon 32-795. Prijazno vabljeni vsi ljubitelji plesa in družabnosti. . doo w \x '^"v-..^ a.o.o. inženiring podjetje za izvedbo, trženje in inženiring 68270 KRŠKO • CKŽ 53 • Telefon: 0608/21-944 • 22-944 Telefax: 0608/21-044 Poleg del iz naše osnovne dejavnosti, upravljanje stanovanjskih in poslovnih objektov, vam nudimo tudi naslednje storitve: • cenitev, prodajo, nakup nepremičnin in posredovanje pri prometu z nepremičninami, • obračunske, računovodske in knjigovodske storitve, • rekreativne programe (korektivna gimnastika, samoobramba ipd.). V kratkem bomo ponudili tudi storitve v zvezi z vknjižbo etažne lastnine v stanovanjskih in poslovnih objektih na nekaterih območjih mesta Krško pod ugodnimi pogoji. 20 . Na5 glas 20. 9. decembra 1993 Krajevna skupnost Kapele ODLOČALI SE BONO O DRUGEM KRAJEVNEM SAMOPRISPEVKU Glasovanje bo v nedeljo, 19. 12. 1993. . ---------------------------------------------------------------r Leto 1993 se bliža koncu, prav komisija za planiranje dobila na-tako pa tudi naš prvi krajevni sa- logo, da pripravi osnutek pro-moprispevek. Z zadovoljstvom grama drugega krajevnega, sa-ugotavljamo, da je s tem petletni program modernizacije krajevnih cest v celoti realiziran. S tem programom je bilo v preteklih petih letih asfaltiranih 33.340 m2 cestišč v dolžini 10.500 m, v skupni vrednosti, preračunano na današnje cene, 53 milijonov SIT. Del sredstev smo uspeli tudi zagotoviti iz proračuna občine, zato velja posebej poudariti, da če krajevna skupnost ne bi razpolagala s svojimi sredstvi, to je sredstvi samoprispevka, tudi sredstev iz občinskega proračuna ne bi dobili. Tudi za naprej velja ugotovitev, da v primeru, ko krajevna skupnost razpolaga z določenimi svojimi sredstvi, je veliko možnosti, da se za sofinanciranje programov v krajevni skupnosti pridobijo in vključijo tudi drugi viri izven krajevne skupnosti. Tako se ob izteku in uspešni realizaciji programa prvega krajevnega samoprispevka zastavlja vprašanje: Kako naprej? Ali so realizirane vse obljube? Ob razmišljanju o teh vprašanjih je 2. ureditev pomembnih kmetijskih poti, ki so najbolj obremenjene, to so poti do polj, gozdov in travnikov; 3. delno sofinanciranje šolske telovadnice, ki bi služila t tudi v druge namene. ,Moram poudariti, da smo ena redkih krajevnih skupnosti, kjer število otrok ne upada, ampak se na nižji stopnji (do 4. razreda) povečuje. Otroci od 5. razreda dalje hodijo v šolo v Dobovo. Otroci v naši šoli, kakor tudi mladina, zelo pogrešajo telovadnico, zato smo se odločili, da vključimo v program krajevnega samoprispevka tudi izgradnjo telovadnice, katera pa bo možna s pomočjo sredstev financiranja občine in republike. Skupščina naše krajevne skupnosti je takšen program na svoji 6. redni seji tudi sprejela. Zbori krajanov bodo potekali po vaseh, kjer bo možnost razprav o programu. Odločanje o drugem krajevnem samoprispevku pa bo v nedeljo, 19. decembra 1993, zato sporočilo: Pridite na referendum s prepričanjem "za" program drugega krajevnega samoprispevka. Predsednik skupščine krajevne skupnosti Kapele Vinko Cvetkovič Naj se nam uresniči se ena želja... Vinko Cvetkovič, predsednik Skupšfine krajevne skupnosti Kapele r mopifapevka za dobo 5 let. Vsebina programa naj bi odražala potrebe in želje pretežnega dela krajanov, izražene na sestankih, preko anket in podobno. Komisija za planiranje je pripravila program, po katerem bi v naslednjih petih letih s sredstvi samoprispevka in sredstvi iz drugih virov izvedli naslednje investicije: 1. asfaltiranje preostalih cest v dolžini 7.180 m, ki potekajo po javnem dobru do stanovanjskih parcel, in s tem bi uresničili geslo: "Asfalt do sleherne domačije"; Šola v Kapelah je podružnica šole Dobova. V štirih razredih nas je letos 42 učencev, v vrtcu in mali šoli pa jih je 30. Letos se je za nas veliko spremenilo. Naša šola je bila že prej prijazna in domača, tako da je bila všeč marsikateremu obiskovalcu. Tudi nam učencem je bila všeč, le da smo se vsako leto bali zime. Kurili smo s pečmi na trdo gorivo. Iz njih seje pri vsaki spremembi vremena kadilo, da smo morali zračiti. Učilnico smo imeli pregrajeno, ker peč ni imela dovolj moči, da bi jo ogrela. Dostikrat smo sedeli pri pouku v bundah, saj je bila temperatura od 10 do 16 stopinj C. Hodniki so bili mrzli in po končanem pouku smo si oblačili mokre bunde in obuvali vlažne čevlje. Letos pa smo dobili centralno kurjavo. Sedaj imamo velike, svetle in tople učilnice, topli pa so tudi vsi prostori na naši šoli. Sedaj se zime ne bojimo več. Malo nas skrbijo le še dotrajana okna, ki se jih učenci skoraj ne upamo odpirati, ter streha, ki včasih popusti dežju, da nam na stropu in stenah nariše abstraktne umetniške slike. Upajmo, da se bo našel denar tudi za to. Najbolj pa si učenci želimo, da bi dobili pravo telovadnico, kjer bi lahko telovadili na raznih orodjih in kjer bi imeli tudi v popoldanskem času karate, tenis, gimnastiko ali kaj drugega. Slišal sem, da je KS Kapele razpisala referendum, kjer se bodo odrasli odločali, ali želijo v našem domačem kraju nadaljevati z asfaltiranjem cest in zgraditi novo telovadnico. Mi otroci smo ZA! Sandi Volovec 4. r. POŠ Kapele Fotografija z otvoritve prvega dosežka krajevnega samoprispevka, ki se letos izteka v KS Kapele. Slavnostni trak na 3,4 km dolgi cesti Slogonsko-Jereslavec je maja 1990 prereza! Stane Zlobko. Ob njem stoji (z očali) predsednik sveta KS Anton Požar. Ob gruči ljudi na njuni desni pa je, v beti srajci, predsednik skupščine KS Kapele Franc Urek. V našem kraju si želimo še: - da bi tudi do naše hiše asfaltirali cesto in da bi šoli naredili novo fasado (Sandra, 2. r.); - telovadnico, da se pri telovadbi ne bi več stiskali (Janja, 1. r.); - telovadnico, kjer bi igrali rokomet (Andrej, 2. r.); - da bi tudi v Kapelah imeli prostor, kjer bi lahko trenirali karate (Peter in Branka, 2. r.); - prostor, kjer bi lahko imeli plesni tečaj (Mateja, 2. r., in Jasna, 1. r.); - da bi naš kraj dobil telovadni- co, kamor bi hodili popoldne telovadit (Primož, 2. r.); - da bi dobili telovadnico, v kateri bi bile lestve za plezanje (Primož, 1. r.); - poleg telovadnice si želim še novo streho in nova okna za šolo (Roman, 1. r.); - da bi nekje lahko trenirali atletiko, tenis (Gregor, 2. r.); - telovadnico, da nam bo lepše pri telovadbi (Katja, 1. r.); - novo cesto do doma in telovadnico (Marjana, 1. r.). *¦• VESELI DECEMBER # VESELI DECEMBER 0 VESELI DECEMBER 0 VESELI DECEMBER 0 VESELI DECEMBER # VESELI DECEMBER # VESELI DECEMBER * Prireditve v krški občini Prireditve v sevniški občini Dan šole in Veseli december v Leskovcu združena Krško - Občinska zveza prijateljev mladine Krško je pobudnik letošnjega novoletnega praznovanja otrok. Po zadnjih podatkih jim je le uspelo iz občinskega žaklja izvleči denar za ta namen in otroci bodo res imeli veseli december. Prireditve so organizirali po osnovnih šolah in vrtcih v vsej občini. V WZ Krško bodo praznovali otroci po skupinah. V enoti Pravljica si bodo ogledali lutkovno igrico in glasbeni program, ki so ga pripravile vzgojiteljice te enote, v enoti Ciciban pa lutkovno igrico Novoletno praznovanje. Dedek Mraz bo obiskal vse enote in otroke obdaril s simboličnimi darili, ki jih bodo izdelale vzgojiteljice in varuhuinje s pomočjo staršev. V štirih tednih praznovanja WE Leskovec pripravlja dneve odprtih vrat, družabni večer s starši, plesno dejavnost za otroke s plesno šolo Bolero, otroci si bodo ogledali predstavi šolskega gledališča "Zajčkovo leto" in "štirje godci", vse pa bodo zaključili z novoletnim rajanjem ob prihodu Dedka Mraza z darili. Zadnji teden decembra so posvetili pravljicam ob novoletni jelki. V Osnovni šoli Leskovec pri Krškem se program praznovanja Veselega decembra začne 8. 12. in je združen z dnevom (dnevi) šole, o čemer podrobno govori poseben prispevek v tej številki NG. Na krški srednji šoli organizirajo novoletni koncert, sodelovale pa bodo glasbene skupine Srednje šole Krško, Srednje šole Brežice, Srednje šole iz Ljubljane ter KUT GAS (12 šolajočih se glasbenikov). Društvo za plesno dejavnost Krško organizira 23. decembra osrednjo prireditev Veselega decembra v športni dvorani OŠ Leskovec. Od 16. do 21. ure bodo nastopili čarovnik Niko, Čuki in plesna skupina M & J step iz Ljubljane. Kulturni dom Krško bo v decembru zavrtel 6 filmskih predstav za mladino ter lutkovno predstavo. Program KD tudi posebej objavljamo. Društvo prijateljev mladine Senovo skupaj z osnovno šolo predvideva organizacijo 6 predstav za šolske in predšolske otroke. Predstave bodo v času od 20. do 30. decembra. Osnovna šola Koprivnica organizira za tamkajšnje otroke bogat program. Tako bodo imeli veselo popoldne za malčke in učence, šolski festival "Korajža velja" Studia H in Veseli večer na vasi z ansamblom Sotošek, domačimi harmonikarji in pevci, nastopilo bo tudi KD Anton Aškerc s skeči. V času od 20. do 24. decembra bodo po šolskih oddelkih organizirali družabne igre, za predšolske in šolske otroke pa bo organiziran ogled kulturne prireditve v Krškem. 23. decembra bo osrednja prireditev z Dedkom Mrazom za predšolske otroke, drugi dan, 24. decembra, pa bo Dedek Mraz obiskal še šolarje. Osnovna šola Raka za svoje otroke organizira ogled filmske predstave "Nedokončana zgodba" in lutkovne igre "Mala čarovnica" v krškem Kulturnem domu. Na šoli pa bodo 7. decembra imeli festival "Korajža velja". Ta festival bo 14. decembra še v OŠ Podbočje in 29. v Kostanjevici. V Podbočju osnovna šola organizira za vse otroke novoletno prireditev s prihodom Dedka Mraza, ki bo 22. decembra. Društvo prijateljev mladine Kostanjevica je skupaj z osnovno šolo pripravilo program Veselega decembra za kostanjevi-ške otroke. Organizirali so ogled dveh lutkovnih iger "Korenčkov palček" in "Piščanček Franček", 28. in 30. decembra bo otroke obiskal Dedek Mraz s spremstvom. Poleg tega pa bodo imeli v zadnjem tednu decembra še 3 filmske predstave za otroke. (Branka Bjegovič) Za zadnji teden decembra je sevniška ZKO pripravila bogat božično-novoletni program. 23. decembra ob 15. uri se bo začelo pri bazenu veselo popoldne s pričakovanjem Dedka Mraza. Da bo čas do njegovega prihoda hitreje minil, bodo poskrbeli ansambla Melanie in Foxy, kulturna skupina Gledališča Tone Čutar z Jesenic, Mateja Koležnik in Andrej Šifrer. Za vse to je poskrbel posebni odbor, ki so ga skupaj z ZKO formirali pri DPM Sevnica in otroškem vrtcu Ciciban. Poskrbeli so tudi za obdaritev vseh otrok v občini od 2. leta starosti do vključno male šole. Točno ob 18.30 se bo prikazal Dedek Mraz z darili, ki jih pripravljajo učenci Srednje tekstilne šole Sevnica. Kaj bo za darila, naj ostane presenečenje. 26. decembra bo na sevni-škem gradu tradicionalni no- voletni koncert, ki je hkrati posvečen dnevu slovenske samostojnosti. Nastopila bo Delavska godba na pihala GD Sevnica in kot gost MePZ "Primož Trubar" iz Loke pri Zidanem Mostu. 28. decembra bo lutkovna skupina Gledališča Tone Ču-far z Jesenic priredila dve predstavi za sevniške otroke, eno predstavo pa nameravajo imeti v mirenski dvorani za otroke tamkajšnjih treh osnovnih šol. Že drugo leto Oktet Jurija Dalmatina iz Sevnice pripravlja božični koncert. Nastopiti nameravajo v Tržišču, Vidmu pri Sevnici, Artičah, Boštanju, na božični večer pa bodo imeli koncert v Sevnici. In to še ni vse. Od 26. do 30. decembra bodo za otroke v kinu vrteli film Babica gre na jug in risanko Vsi psi gredo v nebesa. (Branka Bjegovič) NOVOLETNI SEJEN BREŽICE OD II. DO 10. DECEMBRA 1993 Zabavne prireditve A. SEJEMSKI PROSTOR Torek, 21. XII.: ČUKI Sreda, 22. XII.: AGROPOP Četrtek, 23. XII.: A. ŠIFRER + MAJOLKA Petek, 24. XII.: FARAONI Nedelja, 26. XII.: DUŠAN VODLAN - Helena Blagne, ansambel, modna revija Ponedeljek, 27. XII.: ČUDEŽNA POLJA Torek, 28. XII.: ROMANA KRAJNČAN, HAIDI, SANJA MLINAR, SILVO LOPATIC (ansambel) Sreda, 29. XII.: KARAVANS Četrtek, 30. XII.: ALFI NIPIČ B. OSTALO PREDVIDENO V PROSVETNEM DOMU Petek, 24. XII.: Lutkovna skupina "KOKI" WE Brežice Torek, 28. XII.: Lutkovna skupina "KOKI" WE Brežice Nedelja, 26. XII.: "KINOSERVIS" - RISANKE Sreda, 29. XII.: "KINOSERVIS" - RISANKE Četrtek, 30. XII.: "KINOSERVIS" - RISANKE Učenci niso posode, ki jih je treba napolniti, ampak baklje, ki jih je treba prižgati! Platon Ko se čas nagiba k zaključku prvega ocenjevalnega obdobja, se izteka tudi zadnji mesec v koledarskem letu. Veseli december! Dnevi tihih in velikih pričakovanj, drobnih radosti, izrazov dobrote in družinske sreče. Na OŠ Leskovec pri Krškem smo k značilnemu obeležju meseca decembra dodali še enega. V tem času praznujemo dan šole in tako želimo združiti praznik šole z dnevi veselja. Tako si prizadevamo tudi v resnici šolo narediti prijaznejšo, vabljivejšo, sodobnejšo. Izbrali smo tri dneve - tri srede, ko se bodo dogajali še posebno zanimivi dogodki. Sreda, 8. decembra, bo športno obarvana. Pripravljamo športno srečanje z učenci sosednje šole iz Krškega. Fantje se bodo pomerili v "najpomembnejši stvari na svetu" - v igranju nogometa. Učenci navijači tega dne gotovo ne bodo varčevali z glasom pri vzpodbujanju svoje ekipe. Plesni klub BOLERO iz Ljubljane bo za ta dan priložil del svojega programa. Sreda, 15. decembra, bo filmsko-pevsko označena. Večina učencev si bo ogledala romantično pravljični film "Nedokončana zgodba" v času, ko se bodo nadobudni pevci in pevke pripravljali na nastop pod naslovom "Korajža velja". Sredi dneva bodo najboljši nastopili pred učenci in učitelji in glede na lanske izkušnje pričakujemo dobre nastope. Program bo vodil Studio H iz Trbovelj. Sreda, 22. decembra, bo v znamenju interesnih dejavnosti. Tega dne pričakujemo največ učenčevih ustvarjalnih vložkov. Dan bo potekal v obliki interesnih delavnic, učenci in učitelji pa se pripravljajo že nekaj tednov. Seveda smo k sodelovanju povabili naše zunanje mentorje kakor tudi izredne mentorje. Svoje sodelovanje sta obljubila npr. predsednik občine Krško in košarkar Peter Vilfan. Tega dne vabimo na posamezne predstavitve tudi starše in vse, ki jih zanima interesno ustvarjanje naših učencev. To pa še ni vse! Učenci 2. razreda so se naučili igrico Zajček Repko, zato bodo večkrat nastopili za šolarje in predšolske otroke. Otroci iz vrtca si bodo ogledali tudi lutkovno igrico. Za njih bodo nastopili lutkarji iz Brežic. Seveda tudi dedek Mraz ne bo manjkal. Predšolske otroke, njihove starše, vzgojitelje in varuhinje bo obiskal v četrtek, 16. decembra ob 17. uri. Uspeli smo izvedeti, da bo kljub težkim časom otroke tudi obdaril. Leto 1993 bomo z načrtovanimi programi uspešno zaključili in dobro razpoloženi zakorakali v novo, 1994. Učenci in vsi zaposleni na šoli vsem staršem in krajanom želimo uspešno in zdravja polno novo leto! (imi) Prireditve v Gasilskem domu Krško Tudi letos je GD Krško pripravilo novoletno praznovanje za otroke in srečanje z Dedkom Mrazom. Prireditve bodo vsak dan od 27. do 30. decembra ob 16, uri v dvorani Gasilskega doma Krško, kjer bo najprej kratek program gostujočih skupin. Za njim bo program spremstva Dedka Mraza, ki ga bodo izvajali najmlajši iz WZ Krško, enota Pravljica, in učenci OŠ Jurija Dalmatina Krško. Po končanem programu z Dedkom Mrazom bodo kratke zabavne igrice, ki jih bodo vodili mentorji Centra za socialno delo. Za vse otroke bo imel Dedek Mraz sladke na- 95