OBRAZLOŽITEV 1. DO HOJA TOZD Stavbno mizarstvo je ena od petih temeljnih organizaci) DO HOJA. Že tretje leto zapored je poslovno leto zaključila z izgubo, ki je v letu 1986 znašala 49.019.884 din. Ob izdelavi sanacijskega programa je bila izguba nadomeščena z nepovratnimi sredstvi (19.019.884 din), delno pa s sanacijskim kreditom (30.000.000 din). Sredstva so prispevale dve temeljni organizaciji,' združeni v DO HOJA in nekatere temeljne organiza-cije, ki so s TOZD Stavbno mizarstvo poslovno povezane. Za odpravo vzrokov izgube je bil na podiagi sklepa delavskega sveta z dne 27. 2. 1987 izdelan sanacijski program. V analizi vzrokov izgube so kot glavni razlogi navedeni tržna neskiadja, pomanjka-nje lastnih obratnih sredstev in delovna disciplina. Ukrepi, ki naj bi izboljšali poslovni rezultat so: - zmanjšanje delovne sile in s tem obsega proizvodnje, - opuščanje lastne montaže, - opuščanje serijske in povečanje proizvodnje, ki zahteva več znanja. - odprodaja strojne opreme, ki jo temeljna organizacija ne uporablja - zmanjševanje zalog. !. 2) V prvem tromesečju so vodilni v temeljni organizaciji na podlagj dosežene realizacije ocenjevali, da bo rezultat pozitiven. Tako je direktor TOZD Andrej Kos na seji delavskega sveta do »HOJA« 27. 3. 1987 izjavil, da mora biti rezultat prvega trome-sečja pozitiven. Na delavskemu svetu TOZD 10. 4. 1987 in 22. 4. 1987 se pojavijo vprašanfa o obračunavanju obresti znotraj delovne organizacije in namigovanja, da s periodičnim obraču-nom ni vse v redu. Ta namigovanja so še jasnejša na zboru delavcev, ko je bil obravnavan periodični obračun za prve tri mesece, ki izkazuje izgubo v znesku 53.081.000 din. Za vzdušje nezaupanja je značilno, da je moral biti zbor sklican dvakrat, saj se prvega sklica ni udeležil niti sklicatelj-predsednik zbora. Ob obravnavi polletnega periodičnega obračuna, ki je izkazalo izgubo v višini 91.800.465 din, je bilo nezupanje do izkazanih rezultatov podobno. Klimo, ki je bila ustvarjena med delavci temeljne organizacije je bilo čutiti iz vprašanj, ki so bila usmer-jena v dokazovanje, da je rezultat boljši in da je cilj takšnega prikazovanja likvidacija temeljne organizacije. Nobena zagotovila vodilnih delavcev DO takšne klime niso mogla spremeniti. Ker je v sanacijskem programu govora tudi o zmanjševanju zaposlenosti ni pa na temu področju storjenega nič konkretnega, negotovost in neobveščenost ustvarjata dodaten strah. Neposredno odgo-vorni za informacije ali za razščiščevanje odprtih vprašanj -delavski svet, osnovna organizacija sindikata, direktor TOZD -pa se ne angažirajo dovolj, da bi dileme razjasnili. Zaradi neob-veščenosti in ustvarjenega vzdušja so v TOZD Stavbno mizarstvo podane motnje v samoupravnih bdnosih po 6. točki 619. člena ZZD. 3) Delavski svet ne opravlja svoje nadzorne in upravljalske funkcije tako, kot bi jo moral. Sklep o izdelavi sanacijskega program sprejet 27. 2. 1987 je bil točno rokovno opredeljen. Rok za izdelavo sanacijskega programa je bil 20. 4. 1987. Na dveh sejah (9. 3. in 10. 4.) razen obravnave poročila o izgubi v letu 1986, delavskj svet ni spregovoril o sanacijskem programu, ali dal predsedniku komitije za izdelavo sanacijskega programa kakrš-nokoli usmeritev. Program je bil sprejet z zamudo. Delavski svet od sprejema sanacijskega programa do 31. 7. ni posvetil izvajanju sanacijskega programa nobene pozornosti. 31. 07. je ob obravnavanju rezultatov polletnega poslovanja zahteval, da direktor do začetka septembra pripravi poročilo o izvajanju sanacijskega programa. Ob obravnavi tega poročila na seji 10. in 1.1 9. (seja je bila zaradi nesklepčnosti, ki je nastala zaradi odhajanja delegatov 10. 9. prekinjena) je delavski svet ugotovil, da se sanacijski program v redu izvaja. Do takšne ugotovitve je prišel kljub opozorilu da: - ni zmanjšano število delavcev v skladu z zahtevo v sanacij-skem programu (od 155 zaposlenih jeod uveljavitve sanacijskega programa zmanjšano število delavcev za 21; od tega 13 NK delavcev in 8 delavcev s IV. in V. stopnjo izobrazbe; od tega je 7 delavcev odšlo & JLA - 5 NK in 2 delavca z Iv. oziroma V. stopnja izobrazbe) - ni zmanjšan obseg proizvodnje, ki generira izgubo - ni izvršena odprodaja ali prenos neuporabljene opreme (DS je imel na tej seji točko dnevnega reda, ki je obravnavala prenos dela te opreme TOZD-u Pohištvo) - ni predlogov za prerazporejanje delavcev v okviru DO - ni izvršen pregled pogodb in selekcija naročil. Individualni poslovodni organ, ki je dolžan skrbeti za sprejete sklepe delavskega sveta, ni poskrbel za izvajanje sprejetega sanacijskega programa, ter ni predlagal, glede na svoja poobla-stila, potrebnih ukrepov, da bi se sanacijski program izvrševal v okviru opredeljenih rokov. Prav tako ni poročal delavskemu svetu od sprejetja sanacijskega programa pa do začetka septembra 1987 o izvajanju sanacijskega programa. Poslovodni organ ni zagotovil zadovoljive obveščenosti delav-cev pri obravnavi rezultatov poslovanja (periodični obračun, zak-Ijučni račun). Kljub temu, da je moral biti seznanjen, da so prikazani podatki realni, je dopuščal, da so v TOZDU odkrito dvomili v podatke, ki so bili pripravljeni na ravni DO. Napačno je ocenjeval stanje v poslovanju TOZD-a in ni seznanjal delavcev z resnostjo položaja, v katerih se je znašel TOZD. - ker organi v TOZD Stavbno mizarstvo ne opravljajo zadev iz svojega delovnega področja, tako kot bi morali, so podane mot-nje v samoupravfiih odnosih po in 9. točki 619. člena ZZD. 4) DO »HOJA« TOZD Stavbno mizarstvo že tri leta zapored posluje z izgubo. Že skoraj deset let ne zagotavlja sredstev za akumulacijo. Primerjalni podatki za preteklo leto in prvo tromesečje letošnjega leta so naslednji: 1986 podskupi- TOZD na dejav- Stavb. nosti miz. podskupi- TOZD na dejav- Stav. miz. nosti dohodek/delavec 3.223.000 1.899.000 1.007.000 526.560 akumulacija v primerja- vi s povpr. upor. sred- stvi 4,2% - 0,7% akumulacija/delavca 279.141 - 76.188 mesečni čisti OD/delav- ca 97.539 88.822 155.562 127.418 Trend slabšanja poslovnih rezultatov se v nadaljevanju teko-čega leta nadaljuje. Kot je bilo že omenjeno, delavski svet TOZD še do danes (28. 9. 1987) ni sprejel sklepa o odprodaji, oziroma prenosu družbene lastninske pravice nad opremo, ki je TOZD ne uporablja, čeprav je spisek te opreme že narejen. TOZD Stavbno mizarstvo že vsa leta poslovanja z izgubo ni oblikoval sklada skupne porabe. Do zaključnega računa za leto 1986 so druge temeljne organizacije v DO solidarnostno združe-vale sredstva v ta namen. Lani to ni bilo več mogoče v celoti in so delavci ostali brez regresa za letni dopust. TOZD Stavbno mizarstvo je dobil za izplačilo osebnih dohod-kov za mesec julij in avgust 1987 nepovratna sredstva od drugih TOZD - sanatorjev v delovni organizaciji. Šlo je za prenos, ki je neposredno zmanjšal sredstva za bruto osebne dohodke v ostalih TOZD. Gre za TOZD-e, ki same poslujejo z motnjami. TOZD Slavbno,. mizarstvo je poleg tega postavil še zahtevo po izenačitvi OD v okviru delovne organizacije. Nedvomno zahteva ni sprejemljiva, kot tudi ni sprejemljivo solidarno združevanje s strani TOZD, ki so same v težavah. Tako so pobude za začasen ukrep družbenega varstva podale same TOZD delovne organizacije Hoja, z izjemo TOZD Slavbno mizarstvo. Glede na doseganje poslovnih rezultatov, gospodarjenje z družbenimi sredstvi, višino osebnih dohodkov v primerjavi z osebnimi dohodki v podskupini ter pomanjkanje sredstev v skladu skupne porabe, je podano oškodovanje družbenih intere-sov po 3. in 4. točki 620. člena Zakona o združenem delu. IZVRŠNI SVET PREDLOG IZVRŠNEGA»SVETA Izvršni svet predlaga Skupščini občine, da s posebnim sklepom zaveže vodstvo delovpe organizacije Hoja, da zagotovi dosledno izvajanje dogovorjene enotne poslovne politike s ciljem usposobitve delovne organiza-cije za normalno, nemoteno poslovanje in zagotavljanje hitrejšega razvoja. Temu mora biti podrejena tudi notra-nja organizacija delovne organiazcije in s tem tudi inte-resi posameznih temeljnih organizacij, posebno na področju kadrovske politike. Vodstvo DO Hoja mora podati v roku 2 mesecev oceno možnosti prerazporedi-tve delacev iz TOZD Stavbno mizarstvo v ostale temeljne organizacije in delovno skupnost glede na utemeljene kadrovske potrebe. IZVRŠNI SVET