Sfev. 26.
V Trsili, v petek« 26. januarja 1917
Letnik Xill.
t'haja vsak d«n, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj.
; * J: o: Liica S\. FranHSka Asi?kc*a 5t. 20. L indstr. — Vsi r s? a jo uredništvu lista. Nefrankirana pisma «e ne
-preior.ajo in rokopisi se ne vračajo, ci] i* odz'vor.ii urtdnik Štefan Oodisu. Lastnik konsorci)
• i- _ Ti-k tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge a
n pčr.iitvoci v Trstu, ulica Sv. Frančiške A«iškega st. 2<X Teleton lircdr.ištva in uprave štev. 11-57.
;- > r čina znaša: Za celo leto...... • K 24.—
. pui kil ... -.............
ri ' i ...........................■
7■ nedeljsko izdajo n celo telo	• 5-20
za rol Ida................
2. SO
Posamezne števiike .Edinosti* se prodajajo po 5 vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone
Cene: Oglasi trgovcev In o rtnikov.....mm po 10 vin
Osmrtnice, zahvale, postanicc, oglasi denarnih zavodov ................mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu Usta do pet vrst........K 20.—
vsaka nadaljna vrsta............. 2.—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti" — Plača in toži se v Trstu.
Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega Št. 20. — Poštnohrantlničnl račun §t. 341.652
mM najnoi'giših tojoHKo ij.ra^rrs^itirRfiSK
valni poizkus sovražnih patrulj se je iz-
Nj betiščih \ cčiidel patruljske akcije. _ < ezni sunki in topovski boji.
Pazno. — Debata o narodnostnem j : \ -r>ki reprezentantski zbor-
imtito uradno poročilo.
• n vj. 25. (Kor.) I radno razglaša: 2;5. .'"LSrja 1*?17_
/hodno bojišč«. — Pri armadi ■;ir. p.i*. Ter>ztyan*kega uspešna akcija neke tientške napadne skupine. Sicer na / dni fronti južno Pripiata nobenih s.i'H bojnih dejanj.
talijansko in jugovzhodno r.» i i š č e. — Neizpremenjeno.
^'•"k načelnika generalnega štaba: pL Hofer, fml.
remšKa uradno poročilo.
BEROUN. 25. (KorJ Veliki glavni stan,
25. ji—Tj« 1917.
Zapadno bojišče. — Armada rvc*:* U .iaslednika Ruprehta: V Artoto, \rcro in Sommo in ob Aisni Je po-talo = :<?lov2nje topov in minovk začasno "'krc.-e. Na \eč krajih je prišlo pri pred-pourjankaii do spopadov s poizvedovalni ? i oddelki. Jugovzhodno Berry au Ba-; >^erozapadno Reimsa. so pruske in ^k*"o«iske napone skur:*ie prodrle v francoske jarke in se po srditem b*\«u vrvi e z enim oficirjem, 30 utetniki in dvema -trojnicarna. — PreMolona>|edn:kova ■nada: Z naglim nastopom se je ob c ubreški visini dvema poizvedovalcema ga hanoveranskesa pešpolka posre-i''lio premagati številno trikrat močnejšega covražnika ?n se vrniti z eno strojno '•iš!<o v lastne črte. V Vojrezin so se na enfirs.u ponesrečili sunki francoskega r ;z •. edov alnega sunka. Jasno vreme je |K-oeševalo obojestransko delovanje le-taicev.
Vzhodno bojišče. — Fronia princi: Leopolda Bav.: Na obeh straneh reke .Ve so osvojili naši naoadi več ruskih
.	"h P	\ ""lil i y} a.uj, pTi
*tt ; i bilo ujetih N oficirjev in 1.400 mož : - :cr.'ene tri stro:ne puške. Močni pro-: I do>Iih ruskih rezerv niso zamagli HvDrečiti našega napredovanja. Zapadnj Lučka so napadne skupine renskih polkov \: w v gozdno postojanko pri Seinerinkih . i -:e 14 moi. — Fre-nta nadvojvode Boj: med lovskimi oddelki in !e ~mično n-očnejši o^enl £e ponavlja k d«n. V zasneženem gorovju med do-i-.ua Capinu in Putne je blio odvzetih ražnika 50 ujetnikov. — Mackenseno-rmada: V romunski nižini vsled hu-tic..:: mraza splošen mir. Ob Donavi to-v i o^siii z bre^a na breg in patruljne f:. ' e. Macedosska fronta: Topovski rsd v kolenu Ocrne in boji brez važnosti * n!ž:ni Strume.
Prvi generalni "kvartii mojster: pl. Ladendorff.
\mK3 uradno poročilo.
SOFIJA, 24. (Kor.) Macedonska fronta: V ozemlju Bitolja top-ivsko de-'V4ute. V kolenu Čeme le mestoma to-boi. V ozemlju MogJenice topovski } j »otoi ogenj. \ vardarski do!»ni »e od-(it'va sovražnika poizkušal prodirati ob t! ^nciti hregu Vartlarja, a ie bii pregnan, »^'i Strutai slab ino streljanje in patruljno (•etovanje. — Romunska fronta: Pri laiact: topovski ogenj. Pri Tulcei pe-lio: • streli in streljanje s strojnim! pt?ška-i.!ed našimi puizvedovalci in oddelki se- t*ažnik*3, ki siražij«> severni breg ro-; sv. Jurija. Nasproti Mahniudie, Ka-r?busite in Pi^lave smo s topovskim .	razpršili slabotne sovražne od-
SOFIJA. 25. t'Kor.) — Macedonska Severozap^dno Bitolja slabotno :.e;.ar j pehote, strojnic in minovk. V M-i.iiu Cerne ž?vr.!-3n topovski ogenj. V * -l.tlju Mogleoice pf>samezni topovski .t. ti i rs bomo streljanje pehote in trojnih onšk. Na desnem bresu V ar dar ja
m
ialovil ob našem ognju. Na tužnih pobočjih Belašice patruljni boji. Pri kolodvoru Poroju so poizkušale prodirati močnejše sovražne patrulje, a so bile pregnane po našem ognju. Ob Strumi slab topovski i ogenj. Južno Seresa patruljni boji. — Romunska fronta: Brezuspešen sovražen topovski ogenj proti Isaccei. Dva sovražna monitorja sta obstreljevala rokav Suline pri Prišla vi, vzhodno Tulcee in zapadno Mahmudie. Otvorili smo nehotni In to-povski ogenj proti sovražnim enotam na severnem bregu rokava sv. Jurija in jih razpršili.	_
Položaj na bojiščih.
BČROL1N, 24. (Kor.) Wolffov urad poroča: Patruljni boji na suhem in v ozrač-Ui so značaj bojnega položaja na zapadu. Nemška letala so prodrla ob jasnem vre-intnu daleč za sovražne črte. Plavži v Pompey in Fronardu, severno Nancy, so bili obstreljevani z uspehom. Netnško letalsko brodovje je zmetalo tamkaj z uspehom nad 2.200 kg bomb. Nemški letalci so : bili zmagovalci v številnih bojih pred in za sovražno črto. Sovražnik je izgubil skupno osem letal. Poročnik Biilow je sestrelil v Flandriji dve letali za nemško lii i jo. poročnik Richthofen je južno Lilla sestrelil svoje 17., poročnik Bladamus svoje 10. letalo; dve nadaljni letali ste bili sestreljeni pri Nieuportu in en Farinanov dvokrovnik pri Donaumontu po srditem boju; poročnik Frankel je premagal svojega 15. nasprotnika, osmo letalo je izgubil sovražnik ob Sommi. — V Karpatih hud tnraz. Ob ja#iem vremenu prodirajo zvezne čete korak za korakom. Bombardiranje Oalaca se nadaljuje in ognjene svite gorečega mesta je videti na miije daleč. Iz dveh stotnij obstoječ bolgarski poizvedovalni oddelek je prodrl en kilometer severno rokava sv. Jurija preko močvirja in je odbil ruske predstraže. Tekom noči se je vsled močnih ruskih napadov umaknil in se v smislu povelja podal zo"et nazaj čez rokav. Sedem ruskih ladij, ki so holele z blagom in vojnim materijalom ponoči dospeti v Rcni, je bilo po topovskem oguju potopljenih.
B^o^feš a morlM.
BEROLIN, 25. (Kor.) Wolffov urad poroča: C) pomorskem spopadu v Hoofdih se še poroča: Dne 23. t. m. ob H zjutraj je bilo opaženih devet angleških rušilcev, izmed katerih se je nahajal eden v potaplja-| jočem se stanju. Izmed ostalih osem rušilcev se jih je sedem približalo potapljajoči se ladji, dočim je bil csmi v gotovi razdalji miren. Potapljajoči se čoln je ležal z mostom in polovico jadra in dimniki v vodi. Moštva ni bilo mogoče opaziti. Najbrže so jih sprejeli drugi čolni. Dobljen je bil vtis, da je potapljajoča se ladja izgubljena.
BtROLIN, 25. (Kor.) VVolffov urad poroča: Poveljnik angleškega rušilca -Delfina«, ki je prispel v kratkem v Cadix, zatrjuje. da je dne 14. januarja, ob iS zjutraj, 14 milj zapadno Huci ve, potopil nemški podvodnik »U 56«» Konstatira se. da ne prihaja pri tem v poštev »U 56« niti kak drug nemški podvodnik.
Sovražna uradna poročila.
Italijansko uradno poročilo.
24. januarja 1917. — V tonalskem od-i seku so bili v noči od 22. na 23. t. m. so-i v ražiii smučarji, ki so se poizkušali približati našim postojankam, pognani nazaj. V Trenti včeraj topovski boj. Naša artiljerija je poškodovala sovražne postojanke. Na julijski ironti je bilo topovsko delovanje močnejše vzhodno Gorice kakor med Bonetijcm in Doberdobskim jezerom na Krasu. Par granat je padlo na neki naš iazaret, a brez škode. V zadnji noči je bil sovražni protinapad na naše jugovzhodno Gorice osvojene jarke vsled nagle akcije naše artiljerije gladko odbit.
Rusko uradno poročilo.
23.. januarja 1917. — Zapadna fronta: Ob Stohodu so prekoračili v ozemlju južno Svidnikov pod Starim Mosovom naši
PODLISTEK.
99
M& sadite«...!
Roman.
iA
\ i.j. govem pogledu je bilo nekoliko
hudomušnosti.
—	Po t ravici povedano___ne!
—	Lah k ) si predstavljam to. Toda go-bo boljše vsak dan in moj S. si bo
i r'udeval, da bo izkazoval čast svoji lepi >iinji. Milostiva gospodična, za nekaj i : 1 t me sili dolžnost, da zapuščam vašo! ;;-ri;vtno diužbo; pozdraviti moram svoje ljube i; ianikc. Mi mi. gospodična, potem I lagovolite dovoliti četvorko? Tretji poklon:
—	Veselilo me bo!
K *;.aj se je knez oddaljil nekoliko koral. z, je sta! pred njo visokovzrastli Ca i!i;ik:
—	Pl. Lesinski. pobočnik njegove Visokosti.
Z dobro igranim začudenjem je dvignila lorrjeto.
—	Ah, zdi se mi. da sem gospoda že včeraj videla na ulici.
Poklonil se je molče. Toda če je mislil, da ii uide tako iz lahka, se je motil.
Sonja ga je zapletla v pogovor, hlinila je največje zanimanje za navzoče osebe in ga tako prisilila, da ie sledil njenemu pogledu in se. odgovarjajoč ji. oziral vanjo. Ce se ni hotel zdeti bedast in nevljuden, je moral tako. toda bilo je zelo mučno zanj. In nikogar ni bilo. ki bi ga bil rešil iz tega mučnega položaja. Toda vendar. Pristopila ie Josipina Reventlova.
—	Dragi Lesinski, povejte mi vendar, ali Marta res ni mogla priti? Ali je res tako nrehlajena?
—	Žal i bog ... Marta in mama pozdravljate najprisrčneje. Sestra pričakuje jutri
poizvedovalci pr\o sovražno žično črto in se približali drugi črti. Ko je so\ ražnik razkril gibanje, je otvoril močen topovski ogenj, pod čegar zaščito je nastopila ena stotnija ofenzivo. Naša stotnija je južno Starega Mosova ustavila ofenzivo.
Poostrena vojna s podvodniki.
LONDON, 24. (Kor.) Mornariški so-trudnik »Daily Newsa« naglasa resni značaj podvodniške vojne in opozarja na to, da je bilo v zadnjih treh mesecih potopljenih 470, med n^imi 187 angleških ladij. Priznava, da je « -žko nastopati proti novim podvodnikotr z njihovimi velikimi akcijskimi radiji. »Daily Ne\v<« naglasa dalje, da zgrade Angleži premalo ladij za nadomestitev izgube in sicer iz istih vzrokov, iz katerih je tudi inanj živil, ker je pomanjkanje delavskih sil. Vsi izvežbani delavci, ki so v armadi ali kje drugje, bi se morali uporabiti za gradnje novih ladij. Nemčija stremi za tem. da odreže naš dovoz, kar pa giorcmo na vsak način preprečiti.	__
Odnošaji Japonske.
2 ENE V A, 25. (Kor.) Iz Tokija se poroča z dne 23. t. m.: V parlamentu je podal ministrski predsednik pojasnilo o vnanji politiki Japonske in o skupnem delovanju z aliiranci. Minister je pripomnil pri tem, da živi Japonska v prisrčnih odnošajih tudi z nevtralci, posebno s Kitajsko. Japonska napenja vse napore, da si ohrani s to deželo odnošaje medsebojnega zaupanja. Zgornja zbornica je soglasno sprejela predlog, ki izraža simpatije Japonske z aliiranci, ki se nahajajo v vojni.
Angleško delavstvo za nadaljevanje vojne.
LONDON, 24. (Kor.) »Westminster Ga-zette« piše: Veliko odobravanje, ki je bilo na včerajšnjem kongresu radi vstopa delavskih zastopnikov v vlado ne pomeni, da se hočejo delavci obvezati napram tej ali oni vladi, ampak da so iz vsega srca za nadaljevanje vojne uo zaključka.
Ogrska reprez mftmtsHa zbornica.
BUDIMPEŠTA 24. (Kor.) Odgovarja-
ind •»	.«• i rrlarln itilor-^on^'i rO.
J» <-	«•»»• t'w -•■»*•	.o-- — - ..... ■ - - ■ J .
slancev pri vojnih naročilih ie ministrski predsednik grof Tisza izjavil, da se popolnoma strinja z naziranjem, da se morajo poslanci izogibati vsakega stika z državo ali nieniini oblastmi, ki bi imel značaj materijalnih interesov. Ko so se kmalu po izbruhu svetovne vojne pojavile zlorabe pri vojnih naročilih, je ministrski predsednik zaprosil vojnega ministra, naj naroči svojim uradnim organom, naj nc sprejme nobenih tozadevnih intervencij poslancev in iiiu naznani one slučaje, kjer se je to že zgodilo. Na ukaz ministrskega predsednika je potem minister a latere sestavil to listo in sicer spomladi in poleti 1915 s pripombo, da odtedaj ni dobil nobenih novih poročil od vojnega ministra. Ministrski predsednik ie prečital nato imena i 7 poslancev, ki so intervenirali pri vojnih naročilih in je izrazil mnenje, da je večino slučajev pripisovati altruističnim nagibom. .Ako bi mu bil naznanjen še kak slučaj, ga nikakor ne bo zatajil ali prikril. Svoječasne izkoriščevalce je treba odstraniti, na drugi strani pa tudi odločno zavračati vse neutemeljene obdolžitve. Sledil je za tem odgovor na interpelacijo groia Apponyi glede odpovedi trgovinskih pogodb in v zadevi nagodbe z Avstrijo. Ministrski predsednik je naglašal pri tej priliki, da je bila med ogrsko in avstrijsko vlado sklenjena pogodba, glasom katere ima vsaka vlada pravico do enostranske odpovedi trgovinskih pogodb. Radi tega ni bilo nobene potrebe, da bi se odpovedale pogodbe koncem deccmbra preteklega leta. On je mnenja, da so koristi dežele zavarovane v vsakem oziru in izjavlja, da so imenovane pogodbe obvezne tudi za naslednike obeh vlad. Seveda je iako težko navesti posamezne podrobnosti, ker se vrše še zaupna posvetovanja. Poslanec Poczgay (neodvisna stranka): v Vi imate veliko medsebojno zaupanje!« (Smeh.) Ministrski predsednik grof Tisza odvrne, da nima nobenega povoda, da ne bi zaupal avstrijski vladi. Vse izkušnje
prav gotovo vašega ljubeznivega poseta, da izve, kako je bilo na današnji zabavi, gospi ca Josipina.
Pogled se mu je razjasnil in glas mu je izgubil vso prisiljenost. Toda hipoma je začutil, da ga Rusinja neprestano motri z lornjeto. Sonja si je pač mislila:
—	Ne razumem, zakaj oni temni pogledi zame. Sedaj izgleda popolnoma drugače ____gorje mu, čim večji bo njegov
odpor, tem hujša bo kazen.
Čula je še. da je Josipino angažiral za četvorko, potem pa je zopet stal knez pred njo.
—	Ali smem prositi, milostiva! Koga ukazujete za najin visavis?
—	Prosim, svojo sestrično in.....gospoda pobočnika!
Le-ta se je zdrznil, in občutek najhujše zoprnosti je jel vstajati v njem.
—	Ste čul, Lesinski?
—	Kakor ukazujete. Visokost
tekom dosedanjih pogajanj zahtevajo popolno zaupanje v avstrijsko vlado. Odgovor ministrskega predsednika je bil sprejet na znanje. Posl. Lowaczy (Karo-!yjeva skupina) ie pozdravljal Wilsonovo poslanico senatu in vprašal vlado, ali misli delovati na to, da bi v poslanici izraženi principi služili kot podlaga za mirovna pogajanja. (Odobravanje na skrajni levici.) Ministrski predsednik je konstatira!, da zantoremo v smislu že pred vojno konsekventno zasledovane mirovne vnanje politike, v smislu svojega stališča tekom vojne kakor tudi v smislu zadnje naše mirovne akcije s simpatijo pozdraviti prizadevanje, ki stremi za povrnitvijo miru. (Živahno odobravanje.) »Mi,« je nadaljeval ministrski predsednik, »smo radi tega pripravljeni nadaljevati izmenjavo misli z vlado Unije glede miru, seveda Ie sporazumno z našimi zavezniki. Dočim je če-tverozveza izjavila, da je pripravljena stopiti v mirovna pogajanja in obenem zagotovila, da bi pri teh pogajanjih predložila po svojem mnenju za nasprotnike sprejemljive in za podlago trajnega miru primerne pogoje (Splošno živahno odobravanje), pomenijo mirovni pogoji in odgovor naših nasprotnikov Uniji najmanj toliko kakor razdelitev monarhije in Turčije. Ta odgovor je predvsem uradna napoved vojne v svrho uničenja naše monarhije in nas sili radi tega, da napnemo najskrajnejše sile za odpor in boj, dokler bo obstajal ta vojni cilj naših nasprotnikov. (Splošno živahno odobravanje.) Ob takih okoliščinah ni nobenega dvoma več, katera skupina držav je ovira za mir in katera skupina držav je po svojem stališču biižja nazhranju VVilsona, ki nastopa v poslanici proti takemu miru, kjer bi zmagovalec vsilil premaganemu svojo voljo. Dokler torej naši nasprotniki bistveno ne izpremene svojih vojnih ciljev, toliko časa bo obstojalo nepremostljivo nasprotje med njihovim stališčem in mirovnimi cilji WiIsona.« (Odobravanje.) Kar se tiče narodnostnega principa, se ministrski predsednik nikakor ne misli poglobiti v vsekakor hvaležno vprašanje, kako moralično pravico imate Anglija in Rusija, da naglašate narodni princip v okvirju takega mirovnega programa, ki bi pomenit uničenje ogrskega naroda m spravil mohamedansko prebivalstvo v ozemljih Bospora pod rusko gospodstvo. Javno mnenje na Ogrskem spoštuje narodnostna načela.. Vse naše javno mnenje želi svobodni razvoj in procvit naroda. V takih teritorijih pa. kjer je mešano prebivalstvo, je nemogoče, da bi vsako posamezno narodno pleme tvorilo narodno državo. (Odobravanje.) Tamkaj je le mogoče ustanoviti državo brez narodnega značaja alt pa, oni narod, ki prevladuje tako po številu kakor po pomenu, daje narodni značaj, ki odgovarja njegovemu številu in pomenu. Ob teh okoliščinah je radi tega mogoče le ono omejeno uveljav-Ijenjc narodnostnega principa, ki je pravilno izraža predsednik Unije, ko zahteva za vsak narod zasiguranje življenja, božje službe in individualni in socijalni razvoj. Ministrski predsednik je rekel: »Mislim, da se ta zahteva nikjer ne uresničuje v tolikr" meri, kakor v obeh državah monarhije, kakor tudi v ogrski državi, ki ima krepek naroden značaj. Menim, da se pisano mešani konglomerat narodov v o-zemljih na jugovzhodu Evrope ne more nikjer svobodneje in popolnejše razvijati; kakor je to mogoče in garantirano pod avstroogrsko monarhijo. Radi tega se čutimo popolnoma edine z zahtevami in tu prečitanimi zahtevami NViisona. Zato se bomo tudi trudiii, da se bo v ozemlju, ležečem v naši neposredni bližini, ta princip tudi kolikor mogoče uresničil. Ministrski predsednik je ponavljal: Zvesti naši politiki in zvesti v naši mirovni akciji zavzetemu stališču, združeni z našimi zavezniki, smo pripravljeni, storiti vse, kar bi zagotovilo narodom Evrope blagoslove trajnega miru.« — Zbornica je sprejela odgovor grofa Tisze soglasno na znanje.
BUDIMPEŠTA, 25. (Kor.) Zbornica nadaljuje posvetovanje o predlogi glede spopolnitve zakona o izjemnih odredbah tekom vojne. -Potem ko je govorilo več govornikov, je bilo posvetovanje prekinjeno. Prihodnja seja jutri.
Avdijencdt
DUNAJ, 25. (Kor.) Cesar je sprejel danes popoldne ameriškega veleposlanika Frederika Penfielda v slovesni avdijenci in je sprejel njegovo novo poveriino pismo.	___
Cesar odpotoval v nemški glavni stan.
DUNAJ, 25. (Kor.) Povodom predstojećega rojstnega dne nemškega cesarja se je podal-cesar Karel danes zvečer v nemški glavni stan. V njegovem spremstvu se nahaja minister za vnanje zadeve, grof
Czemin.	____
Odlikovanje virtemberškega kralja.
BEROLIN, 25. (Kor.) Cesar je podelil virtemberškemu kralju povodom 25 letnice njegovega imejiteljstva 5. kirasirskega polka red *Pour le merite« in mu poslal obenem lastnoročno pismo.
Deželni strelci — cesarski strelci.
DUNAJ, 25. (Kor.) Cesar je izdal sledeče Najvišje poveljno pismo: Ukazujem, da se morajo deželni strelci imenovati od-sedaj naprej »cesarski strelci«. Prepričan sen«, da bodo te hrabre čete, ki so si priborile dosedaj" nevenljive lovorike, osvetile tudi novo ime z zmagoslavnim sijajem. Meni v zadovoljstvo, sebi v čast, domovini v blagor.« — Nastanišče, dne 16. januarja 1917.__Karel 1. r.
Odlikovanje Mackensena.
BEROLIN, 25. (Kor.) Cesar je podelil generalnemu feldmaršalu Mackensenu veliki križec železnega križa.
VVilsonov govor v senatu.
NEWYORK, 22. (Kor.) Današnji govor predsednika V/ilsona pred senatom je prišel .popolnoma nepričakovano, neprigušeno in presenetljivo. To je ena najvažnejših izjav, ker se peča z vprašanjem, ali naj Združene države opuste svojo dosedanjo politiko izolacije in nesklepauia zvez in se udeleže po vojni svetovne zveze v svrho ohranitve miru. \Vilson je govoril približno eno uro. Zbornica in galerije so bile jjjrtlačeno polne. Posluša! CI so skrbno poslusali. Ko se je pričel senat pečati zopet z običajnimi posli, je senator Le Follotte rekel: »Ravnokar smo preživeli zelo važno uro v življenju sveta.« Redakcijonalnih komentarjev Wilsonovc poslanice še ni, vendar pa je iz vtisa, ki ga je napravil govor na večje liste, razvidno, da je zahteval svobodo morja. Govor se smatra kot dokaz za to, da \Vilsou ni imel namena opustiti razprav glede miru ali pa biti samo pasivni opazovalec pri pogajanjih. _
Vprašanje piva.
DUNAJ, 25. (Kor.) Urad za ljudsko prehranjevanje konstatira, da poročilo listov, da ie bilo tekom zadnjih dni zastopnikom pivovarniške industrije izrecno obljubljeno od urada, da dobe avstrijske pivovarne tekom prihodnjega meseca tisoč vagonov ječmena ne odgovarja dejstvu. Končne odločitve v tem vprašanju sploh še ni bilo. istotako neresnično je poročilo, da bi bilo v slučaju, da ne pride ječmen, dovoljeno
Pi'?.il!!'> 7V!^2!!J * CCn P'VIi
kJIlsonouo sporočilo — hig$o-ussfje miru I
Predsednik Zedinjenih držav ameriških, gospo I \Vilson. ie dne 22. t. in. izprego-voril ameriškemu senatu besedo, ki danes širom vsega sveta, do koder sega človeška civilizacija, vzbuja glasne odmeve zadoščenja, tolažbe, pornirjenja in — nade.
Ko so ententine \*»asti mirovno ponudbo centralnih vlasti in njih zaveznikov odurno in ošabno odklonile, in ko sta potem naš in nemški vladar izdala vsak svoj manifest kot neizogibno posledico takega odziva sovražnikov na ponudbo, izšlo le i/ blagih nagibov človeške kulture in civili -zacijc — nikakor pa ne, kakor so hoteli trditi nasprotniki, iz kake malodušnosti zbog vojnega položaja — tedaj je nastala v vsem, po blagoslovih miru hrepenečem svet't velika depresija. Ni čudo! Pregoro-stasna je svetovna tragedija po svojih dimenzijah, preneizmerna je-svota gorja, ki ie je prinesla nad človeštvo, prenedogled-ne so škode, k; jih je provzročila na ma-terijalnem imetku in kulturnih pridobitvah dolgega dela in snovanja vseh narodov, preveč občutijo vsi narodi to vojno kot vsesplošno, vse obsegajočo in vse razde-vajočo in rušečo katastrofo: da ne bi vsi hrepeneli po trenotku, ki napravi konec temu medsebojnemu uničevanju, temu medsebojnemu pokončevanju, temu vsesplošnemu rušenju podlag materijclne in duševne blaginje, človeške kulture in razvoja in napredka narodov! In pa — in to še posebno — konec rušenju tistih vezi, ki morajo obstajati med narodi, ki jih noben, in tudi najmogečneji, najrazvlteji, najmočneji in tudi najkulturneji narod enostavno ne more pogrešati, ker brez sodelovanja z drugimi narodi mora v njega lastno življenje neizogibno priti stagnacija. zastoj. V tem je ravno vsa neizmerna tragika sedanjih svet in srca pretresu-jočih dogodkov, da narodi — da-si navezani drug na drugega, da-si drug brez drugega ne morejo napredovati in množiti svojih kulturnih in materijalnih pridobitev — drug drugemu, in s tem vsak sam sebi uničujejo blaginjo, srečo, mir, zadovoljstvo!
Ni čudo torej, da je človeštvo, ki je s tolikim zadoščenjem in toliko hvaležnostjo pozdravilo mirovno ponudbo centralnih vlasti, zapadlo v težko depresijo, ko so nasprotniki to ponudbo odbili! Ni moglo misliti drugače, nego, da je nada, ki je v dušah milijonov za hip ublažila trpkost, nabrano zbog sedanje vojne — zopet strta, da nI več misliti na to. da bi v dogled-nem času končalo veliko umiranje na bojiščih — da bo moralo torej človeštvo še dolgo prenašati vse to gorje!
In vendar — nada še ni ugasnila, ker ideja je ostala in živi dalje. Težko si krči pot, ali si jo le! Tako smo naglašali že tedaj, ko je enienta odklonila mirovno po-uudbo in sta izšla ccsarska manifesta.
Stran II.
„EDINOST" štev. 26.
V Trstu, dne 26. januarja 1917.
u t
. je U>
ker je po izkustvih te vojne tudi v Avstriji, Vsekakor pa še dandanes živi veliko polj-pridobila novih tal misel, da se vse na- j skega naroda v pruski Šleziji. Po narodno-rodnosti iskreno in pošteno pridobe za sti seveda Litva. Ukrajina in Podolska državo in ne more noben pameten čk»v«k niso bile nikdar poliske. — Ce bi šlo to-; pritrditi etabliranju kakega zisterna odre-j rej za »zecfituem;« Poljsko, kakor je de-j Kanja ali kršenja pravic vseh naših narod- jai \Vilson, torej za vzpostavitev tiste; k'>zi oblake odsev neke luči.... nosti. ki so vendar vse brez izjeme .fcidi Poljske, kot je_bila vsaj pred prvo raz-'
v vojni požrtvovalno vršile svoje dolžno-1 delitvijo leta l//2., potem bi morala A v-sti. — Potem opozarja naš vir ha že strija žrtvovati vso Galicijo, Ogrska se-splošno dejstvo, da sc po iz I ocen ju Gali-j peško županijo. Pruska vzhodno in zapad-cije čutijo najbolj ogrožene »Ukrajinci«, j no Prusko in Poznanjsko, Rusija pa vse; to je gaiiški MalorusL Pa tudi s čisto av- sedaj po Avstriji in Nemčiji zasedeno o-striiskega stališča govore notranje poli-tični in gospodarski razlogi proti forsira-
oznanjaioča, da nasprotniki hočejo — nadaljevanje boja in da centralnima vlasti-i ur n. preostaja drugo, nego da s polnim zaupanjem v pravičnost svoje stvari in v svojo :noč sprejmete ta novi izziv. Temno je bilo obzorje, ali zdelo se je vendar, ka kor da Mislili
smo na idejo is * na Zedinjene dr-iu akcijo U aseoovo. in vera se nam
anja'j. Računali smo tedaj: \Vilson »u za idejo miru. Ce vstaja propa-
ziiak. da iueja še živi: In res: da šc živi, marveč se širi, pri-lcodklonljivo silo zato, ker je . in blagih idej sploh neodklon-a ljjTi jo morejo nu £otci, po-' morejo barikade na p<»t nasil-
zeitilje. Proglas o samostojnosti Poljske,, izdan 4. novembra leta 1916., pravi, da
i podružnice, najiskrenejša hvala, priznanj« j in srčni pozdravi rojanskih prijateljev! ! Zavodu sv. Nikolaja so darovali; 2q i panstvo v Kranju K 30, čas't. g. N. N. K 4 i neimenovana rodoljubka K 4. ga. Skrinjar-! jeva K 5 (za nevestinski sklad)._
ČEŠKO - BUDJEVVSKA RtSTAVR
CIJA (Bosakova uzorna češka gostilna V; Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev.
14, vhod v uiici Giorgio Galatii. zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
: I f; i. \C, na.il ': J C t;; i><U IlilMI-	| .miluihhiij« »	'T"" " *	f »vtniiiu Uifami
ci. it! scbiCucži: i i^la prepre-; \ parlamentu ali delegacijah. Velikanske gospodstvu, podasta sreč ne mor cio me Irimiiuivcga pohoda: važnosti ie tudi Galicija kot dobaviteljica sporazumela, da stvorita 1
\ ^;ike ideic gredo svojo zmagovito pot
tudi rreko barikad_____
Ta \ era v moč velikih idej nam ie ostala tedaj, danes pa nam je šc ojačena. po-po sporočilu predsednika Zjedi-:iv, gosrmi \ViIsona. ameriške-iiia senatu, lo sporočilo je pravo blago-\t t je v i c loveštvo. ki
v dosego miru!
nju izločeoja Galicije. V tem pogledu da je sta sc avstrijski in nemški cesar, da polj-pesebno misliti na izredno spretnost Po- skemu ozemlju, ki so ga njene hrabre ar-1 jako v za posredovanja v slučaju sporov made s težkimi žrtvami iztrgale ruskemu
srečno bodočnost, j v tem ' ozemlju
raznih deželnih produktov, petroleja, soli. samostojno državo.« Proglas sicer pravi, j lesu. živine vseh vrsti itd. Ako bi nas od da »se pridržuje natančna določitev meja tc skladnice ločile vmesne carine, bi to, kraljestva Poljskega«, toda o »zeduijeni« j
Poljski tu ni govora, i« Wilsonova ideja,
	HALI OGLASI			1::
□□ □□		ce raour^jo po 4 »tot. besedo. Idastno ti§bane fcssode an računajo enkrat r«č. — Najmanjia : pristojbina zuaid 40 atatiuk. .	an □□	
Domače vesti,
icua
posebno občutila večja mesta Avstrije in
pred vsemi Dunaj. Vsa ta vprašanja bojo njej ostane pač le ideja! moral parlament najvestneje proučiti poprej. nego se loti problema izločenja Ua-doznava, da \Vii-j licije, in od njegovih sklepov da bo od-
isno, ali se staro geslo v grbih države indivisibiliter ac inseparabiliter« obva-; icgova vztrajnost za tako ruje pred veliko škodo. Če so ta razpolo-^i>oročilom, da snuie, de- ženja vsaj le približno resnično slikana,
..... '	"	" da je grof
Gospodična
me Ponu lbe na močnik".
ali že praktičen trgov, pomočnik jes vinske stroke se akoj rej-Inser. odd. Edinosti pod „Po-
8t>9
»im
za zrna odi
■o velike ideje! Biago-
i ic i ' varuje v uspeli, je gospod \ViI- potem pa moramo že verovati, da je grot r i rii!< Mi! milijone novilu spoštovalcev Clam-Martinic gospodom Nemcem, ko vernikov.	I so prišli urgirat izpolnitev svojih zahtev,
■s se
tudi
pote se b nroi visi in: rt cix il iav, C i ko : med obet svo; njer. bližr
I \ C
cilj
•a novih ____
zopet ua>eliajo v potrta srca ! izjavil, da gališko vprašanje tolažba, iLada ...! Naj se zdi veino!
Na sramotni oder z živilskimi špekulanti! Namestnik v frstu m Primorju i Gorici, mTzar/ nosač' ranjencev
kem bataljonu št. 20; Izidor Spazzapan, rojen leta 1890. v Renčali pri Gorici, zidar, lovec pri 20. lovskem bataljonu; Mi-
o
c daleč tam za gorami, naj ga
št ne more doseči oko človeškega i.i Juha, vendar verujemo danes, da bližamo, polagoma vendar-le cilju, deluje zanj veiik iaktor in mogočna ^n^a v mednarodnem življenju, ter da 1 n zanj z najsvetlejim in najostrejiin /i.iii, ker vzetim iz arzenala — naj-lP/icresov in idealov človečanstva: i:, bratoliubja, h u mani tete, napredka. ' zacije, enakosti in svobode ljudi, dr-;
narodov. — vseh, \elikih in malih!! * spe \ WBm namreč ne nastopa toli-ot ponujalec svojega posredovanja j str'isčtma. oziroma med zahtevami \' i^kujočih se skupin! On razvija mi^li, svoj program ter označa v j j>od;age. na katere naj se postavi nele . i, toliko zaželjeni, ampak tudi bodo-| ijen mir za dolge dobe, ali za vedno! ; •n nima torej le ambicije >:pošteiie?'-i' . marveč svojebitnega smoval-j življenja nie~: ćržavarni i»: • la velikem principu: pravico do živ-; iti čo s\c,b-ade vsca — velikim h:
VMlsonova »sa^nostodia Potiska«. V
svojem sporociiu senatu Zedinjenih držav je predsednik \\ ilson omenjal tudi Poljske in je dejal dobesedno tako-ie: »Noben mir ne more biti trajen aii ne zasluži, da bi bil rajen, če ne priznava in ne sprejme na-
je izdal vsem okrajnim političnim oblastim naslednji odlok: »Po raznih v zadnjem času mi došlih poročilih je še zmerom zaznamovati številne kršitve od državnih oblasti v svrho uredbe preskrbo-še ni aktu-: vama prebivaistva z živili in drugimi ne-; obhodnimi potrebščinami tekom vojnega 1 časa izdanih odTedb. Ta pojav je tem bolj jobžalovati, ker priča o popolnem nespo-znavanju dolžnosti neposrednega in posrednega pospeševanja vojnih ciljev, ki veže v teh težkih časih pač slehernega državljana, ter o obžalovanja vrednem pomanjkanju skrbi za občno blaginjo in obziru v do pretežne večine te odredbe vestno izpolnjujočih sodržavljanov. — Da se kazenskim odredbam političnih oblasti v takih slučajih da večjega poudarka, vabim gospode predstojnike uradov, da se vse kazenske razsodbe tc vrste, ki se izrečejo od 1. februarja 1917. dalje, po nastopu pravomoćnosti razglase s tem. da se nabijejo na uradni deski politične oblasti in na uradni deski občine, v kateri biva kaznovana oseba. Objava ima vsebovati ime in bivališče kaznovane osebe, kratkj in poljudno pojasnilo kaznjivega dejanja, višino in izmero denarne globe alf zaporne kazni (eventuelno odtegnitev obrtne koncesije ali zasego blaga) ter datum razsodbe. Občine morajo te objave,
Zaplemba imetja. Tržaško deželno sodišče je za naslednje osebe izreklo za-__
plembo imetja, ker obstoji proti njim ute- fnnfn hnln r° K 1'r,°- barvano po K meljen sum, da so zagrešile zločin ubega i LUUJ« UKUS —-so, bombaž ku* . volnena po-k sovražniku v smislu § 183. voj. k. z.: *rival*K !?te-nl e K 4---, rabMeuo obleko K
.. _.. .	.	. 2 —, belo volno K . —, sivo volno Iv G — vr m
Ciril Dormk, roj. 1894 v Steverjanu pri žakije. Zaio-v ulica GePPa lS.Nacson.	888
pri lov- r
oljeve. petroljeve, silikatove. blakove, ze-Ijeve vsake množine kupuje Kuret, Set-tefontane 1.	887
Sode
takile
vsake vr?te kupuje Jakob Mnrpon. \'ia Solitario 21 (pri im-stni bolnišnici* 888
Fotograf
Atev. 10.
Anton Jerkič posluj« zop«t t iroje«« »Ulj^ju v Trsta, Via cUll« Po-t«
4o7
tar Sešum, 19 let star, iz Rftica v Bosni, pravoslavne vere, kmetovalec; Mihajlo Ćavić, 19 let star iz Glavice v Bosni, pravoslavne vere, kmetovalec: oba pešca pri 4. bosenskem pešpolku.
Mestna zastavljalnica. V soboto, 27. t.
m., sc bodo od 9li> dop. do 1 pop. proda- . ^
iil^ na iivni dri^hi dracrocenoSti zastav- Noea*'ce, sukance, pipe. mile, gumijeva podpet-jaie na javTii arazm aragoceno»n, zastav aik0) rmznl gnmhif denamio«. mazilo za č*vlj#,
Uene meseca marca leta 1915. na svetlo- #i,ktričn«tv«titjk«, baterij«, pi«em«ki papir ko-modre listke serije 137 msicer od Štev. (tirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega krita, 20.001 do štev. 20.300. Od 3do 6 pop. i	za J»rad?» žlice, razna rezila robat, mrežic«
u bike, pletenine, urajce, spodnje hlače, t.gle'lali*, preumeu. ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Kuopfe
Ha debelo samo za preprodajalce.
b
t je pozdravljajo vsi
Cela. da vlade vso svojo pravično oblast; kj jjh m0raj0 nabijaii na koncu vsakega ! »zvria.'C od soeiasanja vladancev, tn da ni tcdna ter moraj0 ostati nabite na uradnih

vu miru io avstri oda
tr^rif
be
' i mi
rilkicr pravice, da bi oblastniki odstopali
^iCa. hrepeneči po izrode oblastnikom, kot da bi bi!5 iastni-
pesebej pa ie pc;- n<*- smatram na primer — če nai sc di ter Magc>lav- drznem navajati en sam primer — za k'<>-
\\ ilsona na tem. da je v slo-1 t<>vc. da sr» di žavniki povsod edini v tem.
\ CiiK
šltev
VZ\"T*
k c *a
vodit i
tku, notri med zgodovinsko-d«4Todki. na prizadevanju za rc-ivečjega, nalznamenitejega in nai-eiega problema, kolikor se jih je ta vilo p ros vi t ličnim duhovom in :;n usod človeštva — da je v ta-likem trenotku z veliko svojo av-sankcijcniral pred vsem velikim \ c liki princip, na katerega nas!a-od nekdaj vse svoje nade tudi oni.
liarodi: princip samostojnosti in r za vseh in pravice do življenja in vsem — velikim in malim!! ludi državo se da aplicirati beseda •va: mi ne potrebujemo organizi-•r.nii'vaNtev, ar.rak organizirane-

z.a
treba posvetiti posebno po-danes smo hoteli le na sploh
i : govestje: da idejamiru snu-se nc da zavrniti ter da pojde vavem bojišču!
.L r-


da naj bi obstajala zedin.iena, neodvisna »n
samostojna Foljska____« — S temi tremi
besedami je VVilson poix>lnoma jasno začrtal, kaka naj bi bila bodoča Poljska. — I c rej samostojna, neodvisna, zedinjena. Pojma »samostojna in ; neodvisna« sta pač tako jasna, da ne potrebujeta nikake-ga tolmačenja; izključujeta pač popolnoma vsako mešavanje drugih držav v življenje države, ki bodi samostojna in neodvisna Nejasen pa bi bil pojem »zedinje-na t. Zediniti se pač da ono. kar je bilo razdeljeno. Narod je zedinje« tedaj, kedar so zdruzem vsi njegovi deli, in tu nam pove zgodovina, kaj bi bilo treba zediniti. da bi se moglo govoriti o zeainjeni Poljski*. Prva delitev Poljske se je sklenila 5. avgusta leta 1772.. a že prej leta 1657. je Poljska izgubila vojvodstvo. Prusko. P< ljska je merila dotlej 750.000 štiriaskiii kilometrov in jih je pri tej deiitvi izgubila 214.<h»0. Avstrija je dobila sepesko	. grofovino (Zins), polovico vojvodstva nnir- "nncva, '.izkaznic ni.
krakovskega, del vojvodstva sandt^iir-skega, vojvodstvo lvovsko, Halicz,
deskali najmanj 14 dni, po snetjupredio-žiti okrajni politični oblasti, opremljene z datumom nabitja in snetja. — Da se nadalje one kršitve uvodoma omenjenih odredb, ki so po spremljajočih okoliščinah posameznega slučaja pc^ebno težke m nevarne ter razodevajo posebno pomanjkanje smisla za občno blaginjo, izroče zasluženi obsodbi po najširši javnosti, poživljam gospode predstojnike uradov, da v takih posebno kvalificiranih slučajih neodvisno od razglasitve na uradnih deskah, ki jo je redno odrejati, poskrbe tudi za takojšnjo objavo pravomočnih kazenskih obsodb v lokalnem časopisju.«
Glas iz občinstva. Prejeli smo: Mnogo-
kako se Vaš
lis* poteguje za pravice nas Tržačanov, kruto prizadetih po vojni, osobito pa šolske mladine. Morda ne bo zaman, ako se tudi v sledečem slučaju obrnemo do Vas. Učenke dekliške šole (Katere? Ured.) so že pred meseci prosile ačiteljstvo, da bi se jim podelile krušne izkaznice kakor lani. Obljubilo se jim je. da vodstvo že stori v ta namen potrebne korake. Teden za ted-
irlaiiicst in
voj-
posefcon položaj GaUcije.! vodstvo bdsko in zapadni del Podolske,
nm ti
11
z, jemo v dunajski! skupaj 70.S40 km" z 2,700.000 prebivalci, i \ažTi:h i!iionnacij od »vi-' Pruska je dobila vso poljsko Prusko iz-Mrani. inioTTitacii, ki nas za- vzemsi (idansko in Torunj in neško okrož-j
r .majo dan jim L vprašar Trebiva se!; rav I krije, t< zatrja, fermira ženja v Hranite
no nai ) je iv J a je
tc zna
snttMSU d; nara vin»;
je, skupaj 34.745 km" s 416.000 prebival-1 ci. Rusija je dobila poljsko Livonsko. polovico vojvodstva Polock, vojvodstvi \ \'itebsk in Mstislav in del vojvodstva Minsk, skupaj 10S.750 km2 z 1,800.000 prebivalci. Bukovino je dobila Avstrija I. 1775. od Turčije. Pri drugi'delitvi Poljske, 4. januarja 1. 1793., ie dobila Rusija 25O.700 km s 3 milijoni prebivalci: ostanek vojvodstev Polock in Minsk, polovico vojvodstev Novgorodek iii Brzešč, vzhodni del vilenjskega vojvodstva Ukrajino (vojvodstvi kijevsko in braclav-sko), Podolsko in sevenio vzhodni del Volinjske. Pruska je dobila 58.370 km- z 1,110.000 prebivalci: vojvodstva poznanjsko, kališko, sjeradsko, lenčiško, polovico ravske^a z (idanskim in Toru-njem, i iovico vojvodstva Brzešč, dobr-zinsko deželico, vojvodstvo Plock. vje-luilsKo okrožje in trdnjavo Čenstohovo. Tretja razdelitev Poljske se je končno izvršila 24. oktobra leta 1795. Tu se jc Poljska črtala iz vrste cfržav. Rusija je dobila II 1.7SO km- z 1,200.000 prebivalci. Pruska 54.f>l>s km" s skoraj enim milijonom prebivalcev, Avstrija pa 45.922 kur z nad 1 milijonom prebivalcev. Dunajski kongres leta IMo. je končno ugotovil meje, kot so bile pred sedanjo vojno. Edini ostanek samostojnosti Poljske je bila kraljevska re-ebAuistvo Bukovine pa s strahom publika — mesto Krakov z okrožjem, ki uke odredbe, ker sc boji izola- pa -se je po dogovoru velesil novembra 1 dr;,:i\e. Iz gospodarskih in meseca leta 1N46., pripojila Avstriji. Av-/. \ no - p;>titxiiih razit^gtn se protivijo strija je vojvodstvo sandomirsko in lublin-:	vatlvni elenieu'.i med Čehi in sko z Zamoščem izgubila že leta 1S09. Od
ivini Slo tuni. Uanje tehtni pa so — nekdanje Poljske ima Avstrija torej vso . : i i jvi cjiirani vir in k;;r nas zanima Galicijo, Ogrska pa sepeško županijo, iiajvi*.?; i..eri — skrb izvestnih radikal-! Pruska ima dandanes od nekdanje Poljske 1 ee:\ih in slovenskili skupin, ker se vso vzhodno in zapadno Prusko in vso 5.. h. -e i : > izlnCe: ]ii Galicije njflj po- sedanjo Poznanjsko. d očim bi pa Poljska v parlamenta napram Nemcem po- tflede svojih pravic na vojvodstvo šle-I i. ra ni /n st - ei^rair1 ; še ved- zlisko (gnezensko in ratiborsko) morala n) — ie r.atM z Ji popobiboia neosnovana, posezali celo tja v šestnajsko stoletje.
ker kontrastiraio z dose-^lošnimi domnevanji v ja Galicije. I)a se ga lis, k o [ornske narodnosti ne ve-edovanja avtonomije (lati; riiii naš vir pa <o časopisje krivo in-ko je slikalo razpolo-\se poljske in nemške z entuzijazmom spre-ijo izkičitev tialicije. Temu da ni ta-l*reiežna večina rLs:;i'n poljskih kropi h n^; stremi po izl .euju Galicije, u ;./ je v^e težke pomir leke državno-jne, narc-ine in deželnopolitične na-!\i \are pred iai,o oLredbo. Konser-\ i.! i ^ki ki vedo, kolike koristi l - ■ a /veza z državo za gospodar-i .čn in kulturclni razvoj Galicije. . i : šil; skrbe tuui stroški, ki bodo po ' potrebni za gospodarsko vzpostavo l. < i; iicija sama ne bi zmogla in zato
.i . :ii krt^i na jx)moč vse Avstrije. ; pa zahtevalo zelo resni krogi v em u boru. naj se vprašanje Galicije r ne ioicira pred rečenim finar.ci-vprašaujem, ki bo zahtevalo stoii-i njv kron. Kar pa se tiče iiCfci-tudi pri njih ni bilo navduše-(ialieije nikdar splošno in le na radikalne grupe.
P. vr
ni k jchi ne mi! ion
§kth sirji
nje za i/l
Se IC t-iiiC;
ie\ ■ Aon
pru.
ZiC
. u
Pios.ifi torej, naj kaj ukre-lejo tisti faktorji, ki to.—- morejo! ^
Razpošiljanja razglednic po pošti. C. k. lamestništveni svetnik ram javlja: Tukajšnji razglas z dne 16. t. m. o razpošiljanju razglednic se na prošnjo c. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva
se bodo prodajali nedragoceni
zastavljeni meseca januarja leta 1916. na rumene listke serije 139 in sicer od štev. 5301 do štev. 6100.
Petdesetletnica naj s tare je Čitalnice v Istri, Dne 27. m. m. je minilo polnih petdeset let, ko so se tedanji kastavski rodoljubi sešli v Kastvu na dogovor, da osnujejo svojo »Čitalnico«. Kake razmere so bile tedaj v naši Istri, dokazuje pač najbolje dejstvo, da ni £ilo sploh nobene čitalnice v vsej deželi. Čitalnica v Kastvu je bila torej prva in prava razsodnica hrvastva po vsej pokrajini. Njene zabave so bile v tisti dobi prava narodna slavja, na katera so prihajali od blizu in daleč Hrvatje in Slovenci iz sosednjih krajev, posebno pa tudi iz Ilirske Bistrice. Stare:i Kastavci se še danes spominjajo med drugimi tudi Miroslava VHharja, omiljenega slovenskega pesnika, očeta Dušana Vilharja in hrvatskega skladatelja, (F. S. Vilharja), ki je dohajal v Kastav, da je navduševal in bodril navzoče s^ svojimi budnicami in popevkami, ki so že davno postale last vsega našega hrvatskega in slovenskega naroda. Tedaj že se je začelo vzajemno delovanje Hrvatov in Slovencev v naši Istri. V letu 1891. je slavila čitalnica v Kastvu svojo petnidvaj-setletnico, svojo petdesetletnico pa praznuje v žalostnem času. ob vojnih razmerah. Morala se je torej odreči vsake slovesne proslave. Nadeja se pa, da bo mogla to v sedaj nastopivšein letu. ko se nje čiani — dal Bog, da v popolnem številu!
—	povrnejo k svojim milim m dragim. Tedaj hočemo — tako pišejo — iz Kastva
—	zopet zapeti našo himno tako složno in glasovito, da se bo čulo od Učke pak vse tja do Velebita!
»Matici Hrvatski« deloma zopet dovoljeno delovanje. Hrvatska vlada jc sporazumno z vojaškim zapovedništvom »Matici Hrvatski« zopet dovolila vsaj delno
društveno delovanje.
Z ruskega bojišča pošiljajo pozdrave svojim družinam, prijateljem in znancem: Avguštin Kosmač iz Skednja, Ivan Krpan iz Kolonje. Josip Knez z Vrdele. Za-'rvaliuiejo se gospici Fani Bekarievi v Trstu,' ulica Valdirivo št. 40, in gospici Josipini Božičevi iz Sv. M. M. Zgornje št. 689 za dopošiHanje lista »Edinost .
Podpisi na V. vojno posojilo, izkazani ad c. kr. avstr. vojaškega vdovskega in :irotinskega sklada; K 1000 Ziberna Mirni. Tomaj- K 11.000 Strulič Vmcenc, Pula:
sklad za zvo-
in drago prodna J 4 K O U »tov. 19
ipoo
u:vi. ulica a. Nino 1 a i«
ZDRAVNIK
Med. Dr. M Pmill
stanuje v Trstu, aL Giulia 76 III. n. (/raven
Dreherjeve pivovarne) in ordinita v ulici Carintia 39, I. od 3 do 4 pop. za notranje« nervozne in otroško bo«
lezni (blizu cerkve sv. Antona novega.)
i-tetel
»a Opcijah ima veliko množino dobrega črnega vina naproda j.
Raznovrstna darila dobite v
Orarnici in Zlatarnici
E. JERMANN - Trst
uSica Barriera vecih a št
Velika izbera zlatih predmetov, zajamčen h double, prstanov, verižfc, ovratnlh verižic, medaljotiovza sltke, uhanov iz pozlatenega srebra ter ur iz kovine od K 7 50 naprej, :—: Preprodajalcem popust. :— :—: PošHjatve proti povzetju. :—: --NS. Govori se siovensko. ----
_ mjg-jtiiav6MMta— c■ »a— n*
liši dohodi za sezone.
Kostimi, plašči, suknje, krila, bluze obleke itd. Zaloga ženskih oblek.
Marto Conforti, Trst U. Campnnile l\
opravlja tako, da je vsled odredbe c. kr. K 4000 Občina Castaffn^ Castacna. I
prepovedana; love. Castagna; K oOO Ubcina uastagna.
rgovinskega ministrstva poraba razglednic s slikami mest torej udi onih se sliko 'tržaškega mesta, in raz-pošiljanje teli razglednic, v inozemstvo. Poraba razglednic se sliKami posameznih ulic, poslopij ali spomenikov v lokalnem n domačem prometu pa je še nadalje dovoljena
K 3000 Mohor Strger, Banjšice; K 1000 Humar Andrej. Banjšice; K 3000 Humar Anton. Banjšice; K 2000 Humar Andrej, Banjšice; K 4000 Zobogar Matevž, Banjšice« K 1000 cerkev Sv. Križa, Bate; K i 1000 Sedevčič Peter, Banjšice; K 100( Pertout Alojzija, Banjšice; K 3000 Humar j
Trsi - Via Stadion 10 - Trst
Odprt ođ 812 zvečer naprej
Cena: I. vrste K Z. II. vrste K1.
Prljani dvokron***, bankovci. Opo- Valentin, Banjšice; K 2000 Humar Steian
zoja\-m uradi sprejemajo pretrgane dvo-kronske bankovce samo šc do 31. t. m. n potem ne več. Od 1. februarja dalje bo sprejemala kose pretrganih dvokrmiskili bankovcev samo še Avstro-ogrska banka. ioda le v smislu svo}ečasno izdanih do-iočeb. Občinstvo naj torel gleda, da pred 31. t. m. odda kose pretrpanih drokron-skih bankovcev ali na pošti ali pri Avstro-ogrski banki, da pozneje ne bo imelo izgube.
Vojaški pogreb. C. in kr. mestno po-veljništvo v Trstu nam javlja, da se je25-t. m. ponesrečil mornar Anton Veljak. Pogreb se bo vršil danes, 26. t. m., ob 3. pop. iz mrtvašnice tukajšnje pomožne in kontumačne bolnišnice na vojaSko pokopališče.
Uršič Mariia, Banjšice.
pošilj;
DAROM,
Podružnici C. M. D. v Rojami
g. Josip Bandel iz Urača K 10, ker se jt srečno rešil z nekega potapljajočega si parnika; istočasno je poslal K 4 kot čla narino za 1916 in 1917. — Zavednemu ro aku-narodnjaku, ki se, daleč od svoj rojstne grude, večkrat spominja domače
ZOBOZDRAVNIK
Dr. J. Čermak
v Trstu, uf. Poste vecchša 12, vogal ulice delle Poste.
Izdiranje zobov brez :-: bolečine. :-: :-: Plombiranje, m UMETNI ZOBJE.