Spedtelone la abbonamento postale — Poštnimi f)TaS5ftff Leto XXIII., št. 181 Upravoiitvo: Ljubljana. Puccinijeva ulica 5. Telefon h. 51-22. 3 1-23 31-24 I»scratni oddelek i Lfubliaoa, Cucanijera olica S — Teletoo U. 31-23, 31-26 Podružnica Novo mesto i Ljubi lanska cesta 42 Računi: a Liublianskc pokrajino pri poStno-iekovnem zavodu $t. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti Cori. Post. No 11-3118 IZKLJLCNO ZASTOPSTVO za oglase a Kr. Italije in inozemstva tma Unione l*nhblicira italiana S. A. MILANO Ljubljana, petek tj. avgusta 1943 C**!? c^sit. Izhaja vsak dao razen puucdeljlil Naročnini znaša mesečno tir 18.—, W icozenutvo vključno » »Poordeliikim io-crom« Lir 36.50. Uredništvo s ' iubljana. Puccinijeva ulica h. 3. — lelcfo* kev. 31-22. 31-23. 31-24. Roltopill »e o« mftjo, CONCESSIONARIA ESCLUMVA pei la pub- blicni di provenienza italiana ;d estera: Unione Pubblicit* Italiana S. A. MILANO. eh italijanski!! ednlh lata! Dve krfžarki in 3 trgovski parniki zadeti — 12 sovražni- kovih letal sest?e!|erili Vrhovno poveljništvo: Vojno poročilo St. 1174: V središču sJeilskega bojišča se nadaljujejo siloviti napadi sovražnika vzdolž obale otoka. Naša torpedna letala so prestregla sovražne vojne jn trgovske edinice in zadela neko 10.000 tonsko križarke, neko 5000 tonsko križarko in tri trgovske parnike. Skupine ameriških štiriniotornih letal so včeraj bombardirale Terni. številna jav. na poslopja, med njimi bolnišnice in mnogo drugih st:.vb, so bila pri tem uničena ali poškodovana. Izgube med prebivalstvom s« velike. Naši lovci so napad); sovražna letala v hudih bojih, ki so f-.e razširili tudi vzdolž obale, in jih sestrelili 9. Med letalskimi napadi, ki jih je izvršil sovražnjk v pokrajini Reggio Calabrfla, so obrambne baterije uničile 3 letala. General Ambrosio. Pripomba: Letalski napad na Terni, ki ga navaja današnje uradno poročilo, je povzročil med civilnim prebivalstvom 72 mrtvih jn 193 ranjenih, ^eznassi isgtsfo v jtdiju R-iu, 11. avg. s. Vrhovno poveljništvo ob-javlja izguhe v mesecu juliju in one, ki niso bile omenjene v prejšnjih seznamih in za katere so do 31. julija prispele predpi&ane listine: Vojska (z milico): padlih 979, ranjenih 1465. Mornar'ca: padlih 58, ranjenih 60. Letalstvo; padlih 91, ranjenih 117. Trg»vinska mornarica: padlih 78, ra. njenih 32. Seznami padlih so objavljeni v današnjem izrednem dodatku lista »Le Forze Armate«. . Slavnim borcem in njih družinam ganljiva večna hvaležnost Domovine! Tasrlki Ust o orisom italijanske vojske Carigrad, 12. avg. s. List »Tašviri Efkar« objavlja uvodnik, v katerem poudarja med drugim, da medtem, ko bi se morala po angleškoameriški propagandi bitka na Siciliji končati takoj po spremembi režima v Italiji, pridobiva poseben pomen srdit odpor, ki ga italijanski vojaki še nadalje nudijo skupno z nemškimi četami navzlic premoči nasprotnika v ljudeh in orožju. List nadalje poudarja, da je anglosaški radio takoj po zlomu fašizma razširil najbolj obupne in vznemirljive informacije o položaju v Italiji, ki so se izkazale za netočne. K JIJIv mzmj odnosov mei Sovfet^ko mmm Rprn, 12. av.g. s. Baveč se z bližnjim sestankom Churchilla in Roosevelta v Kanadi pišejo listi, da bo na dnevnem redu mnogo vprašanj in je zato presenečenje tem večje, ker niti Kitajska niti Rusija nista poslali na sestanek nobenega svojega zastopnika, še več, ti dve sili njsta poslali niti opazovalca, čangkajšek in Stalin sta se torej zopet postavila c-b stran. K1 tajski maršal obtožuje Anglosase, da se premalo aanirnajo za vojno na Daljnem vzhodu, njegov sovjetski tovariš pa je vznemirjen, lirr mora še danes zahtevati otvoritev dru-£Te fronte. Razen tega še drugi razlogi ločijo oba zavezniška odsoka. »Ncws Chro-nicle« priznava, da je malo ljudi, ki bi lahko z natančnostjo govorili o ruskih načrtih, anglosaški pa so popolnoma nedoločljivi, če izvzamemo atlantsko listino. List tudi omenja, da obstoja med Rusijo in Anglijo zavezniška pogodba, ki sta med seboj zveza-^' samo z zakonom o najemanju in pogojevanju, kateri se izvaja tudi v vseh ostalih zavezniških državah in tudi v Turčiji, ki jc nevtralna. Mogoče je, da si je Churchill tudi to pot prihranil nalogo, da pregovori Roosevelta za večje koncesije Moskvi, dočim se bo Moskva še naprej držala popolnoma ob strani. Omenja se med drugim, da v Ameriki še raprej obstojajo d-plomatska zastopstva treh baltiških republik ;n da je Washingtcn vedno odklanjal priznanje zahtev Moskve do teh republik. S^ckholm, 11. avg. s. Newyorškj dopisnik lista Dagens Nycheter« piše, da bi 'bil sestanek Stalina z Rocseveltom in Churchillom zelo potreben, ker postajajo odnosi med Anglosasj in Rusijo vedno bolj kritični, čeprav se zdi nemogoče, da b' mogel Stalin sedaj zapustiti fronto. Naslednje točke- tičeče se ruskega zadržanja, so posebno vznemirile razne ameriške politične kroge. Predvsem ugotavljajo da 2s"emci v bitki pri Orlu niso uporabljali svojih rezerv. Vprašujejo se, kaj naj to v resnici pomeni in ali ni za tem politični vzrok. Nadalje je bilo dcplomatom zopet dovoljeno da se vrnejo iz Samare v Moskvo v trenutku, ko se fronta pred Moskvo še ni spremenda, in naglašajo se obnovljeni ruski pozivi po drugi fronti, ki jih je objavila »Pravda«. Končno pripominjajo, da je bil manifest svobodnih Nemcev objavljen v Moskvi, ne da bi bila o tem obveščena London in Washington. Glede vseh teh točk manjka podrobnih pojasnil in je bolj kot kdaj važno, da se ustvari dejanski sporazum med Rusijo in zavezniki, kajti Nemčija bi izkoristila vsako priliko- da izbije koristi iz političnega neskladja med »združenimi narodi«. >New York Times« se zavzema v svojem uvodnku za takojšnji sporazum s Sovjetsko zvezo. Omogočiti je treba, piše list, da se prepriča Rusija, da ameriških interesov na Poljskem in v Bal-fcku nikakor ne vodi želja uporabiti te države kot zavoro in še manj kot grožnjo proti Rusiji. Interesi slonijo na zvestobi obljubam v atlantski listini in na mnenju, da bo velikodušno ravnanje s temi narodi v prid Sovjetski zvezi sami. Ruska nasilna rešitev mejnih vprašanj srednje Evrope bi imela take posledice, da bi se Amerika zopet povrnila v razočarano izolacijo, k-; bi oslabila sleherni bodoči sistem svetovne varnosti. Stockholm, 12. avg. s. Stalin je imel včeraj razgovor z angleškim in amerišlcm veleposlanikom v Moskvi. Kakor se zdi, je bil ta razgovor v zvezi s konferenco v Cžuebecu. Zdi se že gotovo, da se bo te konference udeležil kot opazovalec tudi sovjetski vojaški ataše pri kanadski vladi, k&r je sovjetski poslanik v Kanadi trenutno odsoten. Stalinovo odsotnost (le redki s»o, ki še upajo, da se bo udeležil konference v zaključni fazi) smatra večina za vznemirljivo znamenje. Ničesar ni. pripominjajo, kar bi Anglija in Zedinjene države v tem trenutku vojne mogle podvzeti brez neposrednega sodelovanja Rusije, a prav tedaj, ko bi bilo posredovanje najbolj potrebno, ga ni, zaradi trdovratne Stalinove volje, da se ne udeleži nobene medza- vezniške konference. Na drugi strani pa so vprašanja, ki še bolj povečujejo britansko in ameriško vznemirjenost, kakor n. pr. ustanovitev odborov svobodnih Nemcev in svobodnih Poljakov pod kremeljskim vodstvom v Moskvi, iz česar je razVdno. da pripravlja Moskva svojo rešitev neodvisno od zaveznikov, v kolikor gre za ta del bodoče politične ureditve. Včeraj je P--oosevelt predsedoval velikemu sestanku odgovornih Čehov in ga pričakujejo v Quebecu vsak hip. Nekateri listi pišejo o možnosti velikih senzacij. Po njihovem mnenju morajc zavezniki nujno znova pregledati vse načrte in jih prilagoditi novemu položaju. Le zelo redk; skušajo pomiriti svoje duše s tem, da upravičujejo Stalinovo odsotnost, češ, da v trenutku velike ofenzive ki je v teku na vzhodnem bojišču, Stalin ne more zapustiti vrhovnega poveljstva operacij. Medtem je prispela vest, da je »Pravda« objavila oster članek proti britanski vladi, ki jo obtožuje, da je preprečila bivšemu predsedniku če. škoslovaške republike Benešu odpotovati v Moskvo kakcr je nameraval. Drugi se zopet zatekajo k misli, da bi Stalin ie težko sodeloval na konferenci, k kršila je v Quc-becu, kjer bodo zavezniki prisiljeni razpravljati med drugim tudi o svojih načrtih proti Japonski, s katero je SSSR v prijateljskih odnosih. List »Sun« p še med drugim: Ta prazni sto! ob mizi konference zbuja zares najhujšo zaskrbljenost. Nevarnost! angSasaš&ss3 zavezništva z boljševiki Bern, 11. avg. s. »La Suisse« objavlja uvodni^ pod naslovom »Vojne koalicije in nevarnosti, katerim so izpostavljene«. List naglaša, da imajo tri glavne koalicijske sile Anglija, Amerika in Sovjetska zveza — enak interes, da se Italija izloči iz vojne, ker bi temu sledila oslabitev vojaških postojank Nemčije. Dogodek bi lahko moralno vplival tudi na prebivalstvo Nemčije in bi imel politične posledice med evropskimi zavezniki Nemčije Te tri velike sile_ oa nimajo enakega interesa, da bi olajšale to politično operacijo sedanji italijanski vladi. Nenavadno je, da so Anglosasi v Casablanci ob odsotnosti sovjetskega zastopnika izdali sovražnikom proglas o brezpogojni kapitulaciji, čegar ujetniki so danes. Brezpogojna kapitulacija Italije predpostavlja v Rimu vlado, odločeno osvoboditi se obveznosti svojih prednikov. ali komunistično vlado. Taka rešitev ni v interesu Angloameričanov. Če bi prva vojne osvobojena država postala komunistična, bi to bila strahotna slutnja za vlade zasedenih držav, ki so pobegnile v London, kar bi seveda bilo Moskvi všeč. Madžarski oslgovr? na anglosaške grožnje Budimpešta, 11. avg. s. 2e nekaj dni grozi sovražna propaganda Madžarski z bombardiranjem in uničenjem njenih življenjskih središč, če se ne ukloni. Madžarska javnost kaže glede na te nezaslišane grožnje najbolj vedro mirnost. Madžarska je že nekaj časa predmet anglosaške živčne vojne, ki pa ni imela nobenega uspeha. Sovražne radijske postaje so se trudile zadnje dni, da bi iznašle vesti o izgredih in spremembah v vladi, vendar vse to ni učinkovalo na madžarsko javnost. Ker se .ie ta gonja izjalovila, grozijo Angleži, da bodo porušili madžarska mesta Madžarski tisk piše glede tega, da madžarski narod prav dobro ve, da anglosaško letalstvo lahko izvrši izsiljevalne grožnje angleške in ameriške propagande, ve pa tudi. da bi se Anglosasi omadeževali z nadaljnjim zločinom, če bj se to zgodilo. Sovražnih letalskih napadov na madžarsko ozemlje, piše poluradni »Pester Lloyd«, ne bi bilo mogoče opravičiti niti z vojaškega, niti z moralnega stališča. Madžarska brani zapadno kulturo in omiko in se noče odpovedati svojemu zgodovinskemu poslanstvu. Siloviti boji na vse] vzhodni fronti Berlin* 11. avg. s. Vojaški sodelavec DNB piše v očrtu velike bitke, ki divja v vseh odsekih vzhodne fronte, da je borba z iz-menjajočimi se dogodki dosegla nezaslišano silovitost, kar kaže na to, da bi sovjetsko poveljništvo rado doseglo odločitev vojne pred koncem poletja. Boljševiki so pričeli ofenzivo zaradi obupnih nevarnosti, ki jim pretijo, kakor glad in beda. Ključne postojanke sovražne ofenzive so v odsekih Orla in Vjazme. Napori sovražnika so na teh področjih jasno vidni. Cilji so Harkov, šumi in Brjansk. Južnozapadno od Bjelgoroda je uspelo sovjetskim četam med mno-žlnskim napadom izvršiti globok vdor, vendar so poročila sovražnika o zmagi pre-uranjena. Ko se je sovjetskemu poveljni-štvu zdelo, da imajo končno v rokah važen operafvnl uspeh, je bil po zaslugi sistema elastične obrambe, ki ga izvaja nemško poveljništvo, vdor odstranjen in napadalec se je moral ustaviti. Bcdoči razvoj položaja bo pokazal pomen najbolj dramatičnih vojaških manevrov, ki so bili zabeleženi doslej v sedanji vojni. Južno in južnozapad-rc od Vjazme je sovražnik postavil na bojišče vse svoje težko jn najtežje orožje, najmodernejše orožje, kakršnega ni bilo na nobenj drugi točki fronte v nobeni fazi te vojne, neverjetno količino težkih in lahkih baterij, metalcev plamenov, možnar-jev. novo orožje, ki se imenuje zaradi številnih cevi v vojaškem žargonu »Stalinove orgije«. Kljub uporabljanju takega orožja m mogel "sovražnik doseči operativnega uspeha, po katerem je stremel, in še manj strateškega. Dejstvo, da s temi opcracUami niso bile zada»>e nemškim četam znatne izgube, bo imelo za sovražnika hude posle, dice. Sodelovalec DNB zaključuje, da se bo šele v nekaj tednih razumelo, kako malo pomembne so ozemeljske osvojitve in kakšen odločilen pomen je treba popisati številkam o izgubah na vzhodni fronti. Berlin, 12. avg. Velika bitka, ki divja med Baltikom in Črnim morjem, postaja čim dalje hujša. Sovjetsko poveljn^tvo je vrglo v napad nove rezerve, očitno z namenom, da bi doseglo odločilne uspehe. Tudi Nemci so pripeljali v prvo bojno črto ojačenja, kar je taktiko prožr.e obrambe napraviio še bolj učinkovito. To lahko sklepamo tudi po včerajšnjem vejnem poročilu Hitlerjevega glavnega stana, ki je po treh dneh molka objavil, da so na področju pri Bjelgorodu propadli vsi sovražni poskusi prodora nemške razvrstitve Izjalovili so se tuii poskusi vdora v bistvene postojanke zapadno od Orla in južnozapadno od Vjazme. Strateški položni, l.ekor soglasno ugotav" liajo vojaški kritiki nemških listov, je torej slej ko prej nespremenjen, navzlic ogromnim naporom rdečLh, nespremenjen pa je zato, ker sovjetske čete ne morejo doseči določenih ciljev, medtem ko Nemci k; se pravočasno odmika jo od napadalcev povsod, kjer to zahteva razvoj bitke, ohranjujejo pobudo in tako preprečujejo sovražniku, da bi dosegel strateške uspehe, kakršnega bi predstavljala obkolitev te ali one javne postojanke. Glede na taktiko, ki jo uporablja nemško vrhovno poveljništvo, je zasedba nekaterih središč po rdečih četah brez pomena, še več. oporišča, ki so bila do včeraj stebri obrambnega s stema, postanejo, čim so 'z. praznjeni č:sto brez pcmena. Tipičen primer je bil Orel; danes je mesto kup r-5e-vi> in kot takšno ne more nikdar postati strateško oporišče za sovjetsko vojsko. Isto b se prav lahko utegnilo zgoditi drugod. S tem se nikakor ne želijo dvigr-iti roke in priDraviti jsvno innenje, kakor to podtika sovražna propaganda. Sicer je pa precej značilno da so anglosaški listi pr pisali ie neznaten pomen informacijam Kremlja glede tako zvanoga katastrofalnega umika Nemcev vzhodno od Brj?nska in v odseku pri Harkovu, dočim so pris J jeni priznati, da se je izpraznitev Orla izvršila v redu. V zvezi s tem zasluži pozornost članek Usta »Volkischer Beobachter«, ki piše: Grel je uspešno izvrš'1 svojo nalogo med dvema z:mskima bitkama. Ker je sovraž. n k .-.ku-nil, da sproži veliko ofenzivo, katere prvi in glavni st.'teški cilj ie bita odstranitev nrelsk»ra k'r.a, je bdo lasno. di bo se zdravili l-anjeni in bolni odmetniki. Ezptmsi ukrepi v predelih jisžcse Anglije Stockholm. 11. avg. s. V angleškem javnem mnenju se je zopet pojavila misel o piipravt h za vdomi pojzkus preko Rokav-skega preliva. Rooiog so dale izredne mere v nekaterih južnih pedrečj h Anglije, katerih pa angleški tisk zaradi cenzure ne omenia. Ta pudrcčja so bila proglašena za z' ščit no področje in uvedena ie bila v njih policijska ura. Pričeli so že z evakuacijami in predpisana je obveza nošenja indentitetnih listin. Prepovedano je bilo tudi fotografirati na tem področju, šole in druga poslopja so rekvlrirale vojaške oblasti ln v V9em tem delu Anglije opazujejo velika gibanja čet. Nemško-tnadžarska trgovinska pogoilba Budimpešta, jI. avg. s. Po marljivih po-gajan ih je bil v Budimpešti sklenjen nov trgovinsk' sporazum med Nemčijo in Madžarsko. Pogodbo sta podpisala Šefa obeh delegacij minister Clodius za Nemčijo in minister Nickly za Madžarsko. Nova pogodba bo veljala leto dni. že v prejšnji pogodb' določeni kontingenti so ostali nespremenjeni. razen nekaterih postavk, ki so bile povečane. Novi turški poslanik . v Vichyiu Ankara, 12 avg. s. Generaln« tajnik v zunanjem ministrstvu Kefki Perker, ki je bil Imenovan za veleposlanika v Vichyju, bo prevzel svoje posle prihodnji teden. Turški veleposlanik pri vlrdi v Mcakvi bo prevzel posle generalnega tajnika v zunanjem ministrstvu. Eksc. Visoki komisar gen. Rkcardo Moizo je včeraj prispel v Ljubljano in prevzel svoje posle Ljubljana, 12. avgusta. Danes je prispel v Ljubljano in je takoj prevzel svoje visoke posle Nj. Eksc. Visoki komisar, general armadnega zb<*-ra, gr. uff. R'ccardo Moizo, senator Kraljevine. * V trenutku, ko prevzema novi Visoki komisar svoje visoke posle v Ljubljani, ga pozdravljamo in mu žeiimo čim največ uspeha pri njegovem odgovornem delu v naši pokrajini. Vojaška vežbanje v rumunskih šolah Bukarešta, n. avg. s. Z novim šolskim letom, ki se l>o pričelo 1. septembra, bo uvedena kot obvezni predmet v vseh ru-munskih ženskih, moških in srednj'h šolaih, vojaška vzgoja, v moških šelah pa vojaško vežhanje. Selitev begunskih vlad v Egipt Ankara, 11. avgusta, s. Iz Kaira se doznava, da je egiptska vlada pooblastila jugoslovansko in češko begunsko vlado, da se nastanita v Egiptu. V egiptskih krogih, kjer tolmačijo to vest, pripominjajo, da je po britanskih glasovih verjetno, da se bo preselila v Egipt tudi poljska begunska vlada, k čemur pravijo, da gleda javno mnenje v Egiptu z nezaupanjem na te poskuse Londona, da bi spremenil Egipt v zatočišče tistih begunskih vlad, ki bi se jih hotela Anglija znebiti glede na nadaljnjo krizo svojih odnosov s Sovjetsko Rusijo, ki jo predvideva. Dr. Attilio De Cecco f Ljubljana. 12. avgusta Včeraj opoldne je nenadoma umrl pri svoji delovni mizi v Tiskovnem uradu dr. Attilio De Cecco, kr. tiskovni ataše pri Visokem komisariatu. Eksc. Visoki komisar je takoj, čim je bil obveščen, obiskal urad in počastil pokojnikov spomin. Zvečer je bilo pokojnikovo truplo prepeljano na Zale. O smrti dr. De Cecca je bila obveščena njegova rodbina. Dr. De Cecco je bil kljub visokemu uradniškemu položaju, ki ga je zavzemal, šm zelo mlad, saj je bil star šele 32 let 2e ta okoliščina kaže na odlične sposobnosti, ki jih je imel in ki so obračale nanj pozornost njegovih predpostavljenih. Rodil se je v Campanii kot sin ugledne profesorske rodbine. Zdravo in resno domače okolje je oblikovalo njegov odkriti in moški značaj in njegovo srčno plemenitost. Po končanih srednjih šolah se je posvetil študiju gospodarske znanosti in si v njej pridobil doktorsko diplomo. Udeležil se je prvega natečaja za tiskovne referente pri prefek-turah, ga odlično prestal in bil dodeljen tiskovemu uradu prefekture v Bologni Kakor oba njegova brata je bil tudi dr. Attilio De Cecco mobiliziran in je bil dolgo časa v vojaški službi, nazadnje kot poročnik pri nekem oddelku v Dalmazii. Med tem je bil imenovan na odgovorno mesto tiskovnega atašeja in šefa tiskovnega urada pri Visokem komisariatu v Ljubljani. Bil je nato oproščen vojaške sLužbe in je nastopil svoj novi položaj, na katerega so ga privedle njegove odlične kvalifikacije. V Ljubljano je prispel dne 10. junija 1942, torej pred dobrim letom. Izredno hitro s® je vživel v naše kulturne razmere, ki »o spadale pod njegov novi delokrog. Imel je polno razumevanje za potrebe našega kulturnega izživljanja in ustregel jim je, kolikor je največ mogel. Zaradi tega in pm zaradi njegovega odkritosrčnega značaja ter njegove visoke umske in srčne izobrazbe so ga cenili in spoštovali tudi vsi Slovenci. ki so imeli z njim posla ali ao ga drugače spoznali. Užival je zaupanje svojih predstojnikov in ljubezen svojih sodelavcev. za katere vse pomeni njegova prezgodnja smrt hudo izgubo. Sele pred tednom se je dr. De Cecco vrnil z dopusta, ki ga je bil preživel pri svojcih. Oba njegova brata sta vojaka bojevnika in eden od njih je bil nedavno ranjen na Siciliji. Z dopusta se je dr. De Cecco vrnil okrepljen in na videz vm zdrav, tako da ni mogel nihče slutiti, da so mu dnevi že šteti. Boleče se je sato vseh dojmila vest, da mu je srce nenadno odDOvedalo. Zadela ga je kap, ravno ko je včeraj končaval dopoldansko delo in se odpravljal domov. Njegovo truplo so prepeljali na Zale. kjer bo počakalo, da pridejo od svojcev navodila za pogreb. Bodi pokojniku ohranjen blag in časten spomin! Kronika Kake nagla potujejo ptiči Ptice selilke. ki v jesenskem času z.pu-ste naše kraje, se ne vračajo s takšno naglico kakor odhajajo. Opazovanja so dognala. da opjavijo pri povratku na dan komaj, 100 do 150 km poti. štorklja je cele tri mesece na poti, preden premeri progo od svojega letnega bivališča do Afrike. Toda komaj prispe na cilj. mora že misliti na povratek. O štorkljsh torej skoraj ne moremo govoriti, da preživljajo zimo v toplejših krajih, ker so skoraj neprestano na poti. Brzina, s kateio leti štorklja, ne doseže povprečno niti hitrosti brzega vlaka, saj leti povprečno komaj 40 km na uro. Galeb leti nekoliko hitreje in napravi na uro 50 k:.i. Nekatere druge ptice dosežejo 60 km brzine, škorci celo 70 km. * Prvi mornar z briljanti. Kot sedmi pripadnik nemške oborožene sile jc bil c-dliko-van z briljanti, hrastovim ustom in meči k viteškemu križcu reda železnega križa korvetni kapitan VVolfgr.ng Lueth, poveljnik reke pncmormce. Mož. ki je prvi izmed nemških mornarjev prejel najvišje odlikovanje. je opravil 15 uspešnih voženj proti sovražniku na katerih je potopil 46 ladij s skupno tonažo 254.000 br. re.g. ton. Na. dalje je potopil neko sovražn* podmornico, torped'ral dve ladji in nek; rušilec ter je uspešno miniral nekatera področja. Doma je is Rige, kjer se je rodil 15. oktobra 1913. Izprva je študiral pravo. 1933 pa je prešel k vojni mornarici. * Smrt visokega od i i kovanca. Za posledicami nesreče je umrl generalni poročnik Walter VVessel, ki je o;l odlikovan .s hrastovim listom k viteškemu križcu. Poverjena - je bila zelo važna naloga pri oklop-nikih. * Novo ravnatel jstvo »Filma«. Po vesteh iz Rima je bil imenovaa Sandro Pallavi-c;ri. upravnik italijanske družbe »Film«, za ravnatelja imenovane družbe Obenem političnih razlogov opu; * Od goden natečaj »Trento«. Iz Rima poročajo, da e tajništvo za nagrado »Trente-. ki je bila razpisana za najboljši primer 'ta:.;'a.nske vojue poezije, odgodilo podelitev nagrade, za katero je bil določen rok 26. septembra t. 1. * Gorizijski prefekt je obiskal škofa. Novi prefekt gerizijske pokrajine dr. Torqua to Carnevali je te dni obiskal gorlzijskega nadškofa rasgr. Caila Margottija. Na dan obiska popoldne je škof vrnil vljudnostni cbi.sk novemu prefektu. ipunimnim Stavbni strokovnjak | E za nadzorovanje zidave industrijske jj i stavbe v Ljubljani, in sicer za dobo §{ §F dveh do treh mesecev — se išče. — Jj E Cenj. ponudbe na oglasni oddelek j >> Jutra« pod »Nastop takoj«. jj MniH^ivmiHiHmfHiimiiimiMHmip^itfimimiiiHHHiifniinimtiiffimm * Padec s strehe. Pri S. Al banu je postal 351etni delavec Antonio Dalfari žrtev svojega poklica. Popravljal jc- streho neke kmečke hiše, med delom ga je obšla, sladkost, da je padel s strehe na tla ter se pri padcu iz višine 6 m ubil. * Električni tok ga je ubil. 23 letni delavec Lorenzo Basso iz Mondovia je postal žrtev svojega poklica. Bil je zaposlen pri električni napravi ter je po nesreči prišel v dotiko s t.>kom visoke napetosti, ki ga je takoj ubil. Iz Hrvatske Zanimiv dogodek v hrvatski zunanji politiki zadnjega časa je vzpostavitev zveze med Burmo in Hrvatsko. Zunanji minister Thaki Nu je poslal iz Ranguna v Zagreb brzojavko s sporočilom, da je bila prvega dne rastočega meseca po Vagaimgu 1305 (1. avgusta 1943) proglašena neodvisnost Bunne, ki sj želi prijateljskih odnošajev s Hrvatsko. Zunanji minister dr. Budak je brzojavno odgovoril, da je hrvatska vlada 7. avgusta 1943 priznala neodvisno državo Burmo in da želi z njo prisrčnih prijateljskih stikov. Ob petnajsti obletnici smrti Stjepana Radiča je »Hrvatski narod« prinesel uvodnik pokojnikovega zeta Krešimira Devči-ča . r spomine bivškega ministra in sena. ja . • Ivana K rajata na dogdke v Narodnt :! ipsčini. V Zagrebu in drugih mestih na . vatskem so bile prirejene za-dušniee, ki so se jih udeležili ustaški predstavniki. Zadušnice v zagrebški stolnici se je v ponedeljek ob 8. zjutraj udeležila pokor kova družina, predstavniki vlade ter pactaiki ustaštvn Zagrebški radio je ir v nedeljo in - • :Jjek spominski spor 1 Pot,.. ni nemški general za Hrvatsko, " generalni poročnik Giaise - Horstenau je bil sprejet pri Poglavniku. Z njim je bil general Alfred Strecius z ostalim spremstvom. Pogovor je trajal dalje časa. Minister dr. Alajbegovič je zadnje čase obiskal taborišča beguncev na Hrvatskem. Sedaj je Poglavniku obširno poročal o stanju v taboriščih in o potrebi novih ukrepov. Mladinska zamenjava z Bolgarijo. Vodja ustaške mladine prof. Oršanič s spremstvom se je mudil zadnji čas v Bolgariji ter se je delj časa posvetoval z glavnim vodjo »Branika« prof. Karavanom. Dogovorila sta se, da pride 25 mladeničev »Branika 15. t. m. na Hrvatsko ter ostane tam 20 dni. 20. t. m. pa bo 25 ustaških mladeničev prispelo v Sofijo, da ostanejo 20 dni v delovnih taboriščih »Branika« Pokopališče Mirogoj postaja za Zagreb premajhno, vendar ga ni mogoče razširiti. Zaradi stalnega razvoja Zagreba bo treba urediti nova pokopališča, vsaj eno na vzhodnem in drugo na zapadnem delu mesta. So pa razne ovire. Najbrž bo prvo novo pokopališče urejeno v Granešinah. Mirogoj pa dobi zidano ograjo krog in krog, da bo mogoče ob zidu urediti številne grobnice. Iz Srbije živilske nakaznice tudi na deželi. »Do- nauzeitung« beleži: Da bodo tudi na deželi preskrbljeni tisti, ki sami nič ne pridelujejo z živili, bodo živilske karte uvedene v raznih občinah na deželi. Pri občinskih uradih bodo urejeni prehranjevalni uradi, ki bodo poslovali kot samostojne občinske ustanove. Obratne kuhinje pri železniških ravnateljstvih. Ministrski svet je pooblastil prometnega ministra, da otvori obratne kuhinje pri posameznSi železniških ravnateljstvih. Tobačne karte v Beogradu. Da se omogoči boljša razdelitev domačih izdelkov, se bodo beograjskemu prebivalstvu od 1. septembra dalje prodajali tobačni izdelki samo še na riakaznice, ki jih dobe vsi moški od 20. leta navzgor, ženske so po takem izključene. Uničujoča toča v Ljubljani in okolici i Ljubljana, 12. avgusta. Dopoldne smo zabeležili: Nebo se je pooblačilo in obeta se nam vremenska sprememba. Vsaj napovedovalec vremena v Zvezdi nam napoveduje dež. Ozračje se pa še ni kaj dosti shladilo. Teden dni smo imeli znosno vročino pod 30° C. Prejšnji četrtek 5. t. m. se je končala vrsta izredno vročih dni, bilo je za zaključek 30.2« C. Potem smo imeli v petek hudo nočno nevihto in po njej zmerno ohlajenje ozračja. Preteklo sredo pa se je vročina spet stopnjevala in se je živo srebro povzpelo na 30.4«. Včeraj zjutraj srno imeli 14.9° C, torej nekoliko več kakor prejšnja jutra. Barometer je neznatno padel in ozračje je soparno. In nato? Tik pred poldnem se ja nad Ljubljano sprostila elementarna nesreča., kakršne mesto z ' kolico že dolgo ni doživelo. Med tem ko so se v teku dopoldneva še tu in tam ri-jzms knili oblaki, je zdaj pa zdaj posijalo sonce in je čedalje ! olj naraščala soparica. Proti polunevu se j^ od zapada sem pomikal čez ne D- ni obok temno siv plašč oblakov, ki. je obetal strahovito neurje. Vse je bežalo v zajvetje. saj je črno sivi obok grozil, da bo zdaj zdaj razlil svoj srd nad mesto in prostrano okolico. T> se je žal res brž zgodilo. Predhodnik nesreče je bil veter, Iti je neusmiljeno vrtinčil prah. Potem so padle prve debele kaplje. Ob tri četrt na dvanajsto u-o pa se je vsula toča — gosta, kakor lešniki debela toča — in je ropotala po strehan, zidovih in ulicah, po vrtovih in naša lih. kakor da jo je sprožil sam satan. Vsekakor je najbolj bilo prizadeto središče mesta, saj je na primer bdia Rožna dolina z Vičem vred le malo prizadeta. Tem hujši je bil udarec za t" 'i pas mesta in okolice, ki je toča zade Zvenketale so šipe, od-biiali so se pod silnimi udarci toče koščki opeke na strehah, rušil se je omet. Vinar je upogibal drevje m skušal lomiti vršiče in veje. s točo je klestil žlahtne sadeže in neusmiljeno zbijaj v zemljo sočivje in drugo povrtnino. Ljubljanski zvonovi so pravkar oznanili poldansko ur-o, ko se je peklenski nastop toče ublažil in se spremenil v naliv. Mar-sikod je bilo mesto pobeljeno kakor da je zapadel sneg. V ožjih ulicah — na primer na Starem trgu — ao bili celi kupi toče, ki pa je seveda naglo kopnela. Ko se je dež umiril, je za trenutek spet posijalo sonce. Kmalu nato je znova lilo. In spet se je dež unesel. Oblaki so se sicer po malem razgrinjali, vendar je tudi še popoldne pretil dež. Zelo žalosten je zlasti pogle«. po Tivoliju. Glavna promenada je vsa posuta z listjem, mnogo drevja je poškodovanega. Vsekakor je bila prinoda potrebna napoja, toda zdaj deževje že skoraj ne bo moglo več kaj dosti pomagati tam, koder je razsajala toča. žalostno je bilo opazovati točo na večjem prostoru, na primer na Kongresnem trgu. To je bil pravcati zimski metež. In ko je neurje pojenjalo, so bila v Zvezdi k tlom sklonjena mnoga mlada drevesa — zaman so jim bili v pomoč oporni drogovi. Nekaterim drevesom je gladko odlomiio ali odčesnilo vršiče. Krompirjevka je vsa zbita v zemljo. Kako hudo je pač moralo biti popoldne pri srcu našim pridnim vrtnarjem in sadjarjem, ko so ogledovali posledice toče. Listje in stebelčje nalomljeno, nacefrano, mnogi sadeži odbiti ali vsaj ranjeni, hruške, jabolka, marelice nasekane, v kolikor niso zbite na tla. Vsekakor je današnje neurje prizadejalo Ljubljani in okolici zelo hud, nenadejan udarec. Iti je tem občutne jši. ker smo v vojnem času in so skrbi za zimsko prehrano. V kroniki našega vremenoslovja p» bo ostalo to neurje zabeleženo s kratkim navpičnim sunkom. Iti ga je v Zvezdi zabeležil barograf. Dovča Ivana in Mačka Leopolda Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je upoštevajoč, da je po preiskavi, opravljeni po členu 6. naredbe z dne 6. novembra 1942 št. 201. štet' Dovča Ivana pok. Andreja in Mačka Leepslcla kolaria iz Zadobrcve 46 za upornika po č!enu 2. navedene naredbe in da ie torej njuna imovina zaplenijiva. odločil: Zaplenja se vsa premična in neprenvčna rmovina. brez izjeme, lastnina upornika Dovča Ivana pok. Andrejn in pok. Predalič France, posestnika, roj. dne 23. julMa 1911 v Sp. Kaši ju. vasi Polje in biv. tamkaj na št. 16 in vsa premična in nepremična imovina, brez izjeme, lastnina upornika Mačka Leopolda živ. Franca in pok. Marije Marn, kolarja. roj. dne 22. oktobra 1901 v Sp. Zadobrovi, obč. Polje in biv. tamkaj na št. 46. v prid Zavoda, za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini. Pozivajo se do členu 7. in v rzogib kazenskih odredb po členu 8. naredbe z dne 6. novembra 1942 št. 201 vsi morebitni imetniki premičnin po katerem koli naslovu in dolžniki Dovča Ivana in Mačka Leopolda, naj prijavijo v 30 dneh od dne objave te odločbe Zavodu za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini. Napoleonov trg 7-n. stvari ki jih imajo in dolgove, katere mu dolgujejo, s prepovedjo vrniti njima al: drugemu stvari ali dolgovam znesek tudi le deloma plačati. IZ LJUBLJANE Nakazila za parmezanski sir Pokrajinski Prehranjevalni zavod Visokega komisarijata v Ljubljani poziva vse trgovce in zadruge mesta Ljubljane, da dvignejo nakazila za parmezanski sir na Novem trgu štev. 4,/n in to po naslednjem abecednem redu: v petek, dne 13. avgusta od A—L, v soboto, dne 14. avgusta od M—2. Potrošniki se opozarjajo, da dvignejo pri svojih trgovcih na odrezek št. 706 po 60 &t v času od 16. do 18. t. m. Zamudniki niso upravičeni do navedene količine sira. Trgovci in potrošniki, ki še niso dvignili surovega masla za mesec avgust, naj store to takoj, najkasneje pa do 18. t. m., ker v nasprotnem slučaju niso upravičeni do tega blaga. Razdeljevanje krompirja Prehranjevalni zavod v Ljubljani poziva imetnike navadnih živilskih nakaznic od š*. 1 do št. 35.000, da dvignejo 1 kg krompirja na odrezek št. 707 za mesec avgust pri spodaj omenjenih tvrdka h v dneh od 13. do 18. t. m.; Nicklsbacher. Jelačin, železničarska zadruga. Smerkolj. Gregorc, Bahovec, Konzumno društvo Vič, Marinko. Krompir za ostale živilske nakaznice bo nakazan v nekaj dneh. Poroke. Poročila sta se v ponedeljek 9. t. m- v frančiškanski cerkvi g. Leopold Lovšin in gdč. Tončka A r k o. ObUo sreče! — Poročila sča se dne 2. avgusta v župni cerkvi na Viču g. ir.ž. Milan Je-r a n in gdč. Danica Boltežar. Za priči sta bila nevestin brat inž. Rado Boltežar in brat ženina cand. inž. Branko Jeran. N šc čestitke! u— Stenografski in jezikovni tečaji — novi — se prično ta teden. Interesente vabimo k vpisu. — Trgovski učni zavod. Kongresni trg 2. u— Za šolsko leto 1943/44 dijake-inje najbolje pripravljamo za popravne izpite in za višje razrede. Vpisovanje še ta teden: Specijalne instrukcije, Kongresni trg 2. u— Strojepisni, in stenografski tečaji (eno-, dvo- ali trimesečni) pričenjajo ta teden. Vpisovanje dnevno: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. u— Srednješolci-ke, akademiki-čarke! Strojepisja ali stenografije se dobro naučite v novem počitniškem tečaju. Vpisovanje še ta teden: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«. Domobranska 15. u— Instrukcije za popravne trpite, za vse predmete in šole. Turjaški (Novi) trg 5. (Od 8. do 12. ure.) Uspehi odlični. Resno delo in strogost! u— Tečaji za popravne izpite, privatiste in ne-ocenjene — Lichtenturnov zavod. — Učnina nizka. Naknadni vpisi, dnevno od 9.—11. Vodstvo učnih tečajev — Lichtenturnov zavod. u— Mamraa mleko, doza 14.60. Fr. Kham, Kongresni trg 8. Z Gorenjskega V Gozdu Martuljku je priredila koroška pevska zveza četrto taborišče za zboro-vodie Tečaji te vrste se vrše samo tu in jih "vodi prof. Ferdinand Grossmann, pomaga pa mu študijski svetnik Reibenspiess. Med drugimi sta predavala prof. dr. Marckhl z dunajske glasbene visoke šole in Oskar Fitz, nadomestni vodja glasbene zbornice na Dunaju. Za zaključek je bila skupna koncertna prireditev. Hiša okrožnega vodstva v Radovljici je bila po prenovljenju te dni izročena svojemu namenu. V slavnostni dvorani je okrožni vodja dr. Hochsteiner orisal dosedanje nemško delo v Radovljici, nakar .je izpre- govoril nadomestni gauleiter Thimmel ki je pozival k brezpogojni zvestobi Adolfu Hitlerju Mladina v pi«metni ®lužbi. V Celovcu je bilo že letošnjo pomlad ob nedeljah videti na tramvajih mlade sprevodnike in sprevodnice v miformah Hitlerjeve mlade-ži. Takrat so se šele vežbali- zdaj pa že redno opravljajo službo. Splošno je koroška mladež, moška in ženska, letošnje poletje zelo zaposlena, zlasti pri spravljanju letine, v raznih obratih in pri družinah s številnimi otroki. Najmlajši pa morajo nabirati gobe, borovnice, jagode in zdravilne rastline. Nova glasbena šola v St. Andrr :u v l avantinski dolini je ustanovljena in bodo gojenci konec avgusta opravili sprejemni izpit. Priglasilo se je mnogo kandidatov iz vrst Hitlerjeve mladeži v raznih ki jih Nemčije. 3 1. septembrom se prične prvo polletje. Po štiriletnem šolanju in zaključnem izpitu dobijo absolventi spričevalo poklicnih glasbenikov. S Spodnjega Štajerskega Promocija. Na univerzi v Pragi je Ml te dni promoviran za doktorja prava in državnih gospodarskih ved g. Franc Wein-geri, sin posestnika iz mariborske okolice. — Refendar Erich Diermayr iz Hrastnika pa je bil v Gradcu promoviran za doktorja prava in državnih ved. Novi grobovi. V Mariboru ao usmrti: v visoki starosti 87 let zasebnica Neža Usar-jeva, 501etna zasebnica Marija Lapičeva, 641etna zasebnica in hišna posestnica Marija VVaidacher-Cernjoova, nadalje Jtage-borge Tkauz, 61etna gozdarjeva hčerka Lidija Poschingerjeva in 441etna gospodinja Karolina Močičeva. V Celju je umrl 581et-ni gostilničar in hišni posestnik Hans Svvettl. V Slovenski Bistrici imajo zdaj taborišče državne delovne službe. V taborišču je 48 deklet, ki so vse enako oblečene ter se urijo v gospodinjstvu. Po končanem delu se posvečajo športu in zabavi. Enoletni gams se je zatekel s Kozjaka v Dolinškov sadovnjak pri Mariboru. Bržčas je piišel s Koroškega. Zanimivega gosta so ujeli in zdaj zabava sebe in občinstvo v visoko ograjenem Ko.-manovem sadovnjaku. Seveda bodo žival izročili okrožnemu lovskemu mojstru, da jj vrne v svobodo. Gospodarstvo M?"-simatni cenik za sadje in zelenjavo Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je predpisal nov maksimalni cenik št. 14. za zelenjavo in sadje, uvoženo v Ljubljansko pokrajino. Ta cenik velja «d 13. avgusta t. L naprej in določa naslednje maksimalne cene (vse za kilogram; prva številka označuje ceno v trgovini na debelo, druga pa ceno v trgovini na drobno; v oklepajih so dosedanje cene, v kolikor ao spremenjene): česen 6.40 Ure na debelo — 7.90 lire na drobno (6.50—8); zelje glavnato 1.60—2 (2—2.50): kolerabice 1.60—2 (2—2.40)-ktamare 2.35—3 (2.50—3.10); čebula 1.60 do 2 (1.65—2); stročji fižol 5—6.20 (5.10 do 6.30); solata vseh vrst 2.62—3.20 (2.75 do 3.30); jajčniki (melancani) 3.35—4.10 (3.45—4.30); paprika zelena 2.90—3.60; paradižnik 2.05—2.60 (2.10—2.70); zelena 2.70—3.30 (2.80—3.40); špinača 2.75 do 3.30; bučke 3—3.70 (3.10—3.80); dinije 1.65—2; jabolka I. 4.15—5 (4—4.90); jabolka H. 3.90—4.70 (3.80—4.60); melone 2.87—3.50; limone 4.50—5.50. za kos 0.55; hruške I. 3.65—4.40 ( 3.55—4.30); hruške H. 3.25—4 (3.15—3.90); breskve I. 4—4 80 (3.90—4.70); breskve II. 3.75—4.50: slive ali češplje 3—3.70 (2.90—3.6C); grozdje S.45—10.30. RADIO LJUBLJANA PETEK, 13. AVGUSTA 1943* 7.30: Pesmi in napevL — 8.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 12.20: Plošče. — 12.30: Poročila v slovenščini. — 12.45: Operna glasba. — 13.00: Napoved časa. Poročila v Italijanščini. — 13.10: Poročilo Vrhovnega Poveljstva v slovenščini. — 13.12: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sljanee. Pisana glasba: 1. Pior-da: Magdalena; 2. Canlcd: Brez »jutri«; 3. Cal-rone: Pesem; 4. Cantarini: Capri — serenada; 5. Dvofak: Legenda; 6. Borodin: Plesi; 7. Goto-vac: Kolo iz opere »Morana«; 8. Bernard: Skr-janček — koračnica. — 14.00: Poročila v italijanščini — 14.10: Orkester vodi dirigent Petra-lia. — 15.00: Poročila ▼ slovenščini. — 17.00: Napoved časa. Poročila v Italijanščini. — 17.15: Koncert dua Golob—Adamič. 1. Skale: Na ljubljanski promenadi — venček modemih; 2. D. Golob: Nekaj domačih. — 17.35: Koncert za klavi-cembalo izvaja Renata NolL — 19.00: »Govorimo italijansko« — poučuje prof. dr. Stanko Leben. — 19.30: Poročila v slovenščini. — 19.45: Operetna glasba. — 20.00: Napoved časa. PoročUa v italijanščini. — 20.10: Koncert vodi dirigent Ar-mando La Rosa Parodl. — 21.00: Koncert A da: mičevega orkestra. — 21.30: Koncert vodi dirigent Angelini. — 22.00: Znani due ti. — 22.30: Valčki in mazurke. — 22.45: Poročila v Italijanščini. — 23.00: Orkester vodi dirigent Zeme. GOSPODARSKE ATESTI m,", Italijansko-nemški gospodarski razgovori Med predstavniki italijanske ln nemške industrije je bilo v maju v Firenzi 13. delovno zasedanje. Vprašanja, ki na tem zasedanju niso bila rešena, so te dni obravnavali na zasedanju vBerlinu. Na tem zasedanju je šlo predvsem za sodelovanje v Industriji marmorja, v Industriji Klobukov in v livarski stroki. Prihodnje zasedanje bo v decembru letošnjega leta. - Iz trgovinskega in zadružnega registra. Vpisala se je tvrdka -Ateba«, kemični proizvodi družba z o. z. v Ljubljani (proizvodnja kemičnih izdelkov, trgovina s kemičnimi proizvodi lastnega ln tujega izvora: osnovna glavnica 100.000 lir-poslovodja: inž. Mihajlo Zisič v Ljubljani). — Pri Kolinski tovarni hranilni d. d. Je bil Izbrisan član upravnega sveta Maurel Prosper — Pri Privilegirani agrarni banki d. d., podružnici v Ljubljani je bil vpisan pooblaščenec s pravico podpisovanja Anton čok. vršilec dolžnosti knjigovodje v Ljubljani, ki bo podpisoval za družbo Kolektivno z upravnikom, toda le. ako ne gre za obveze banke. — Pri Nabavni ln kreditni zadrugi uslužbencev finančne kontrole v LJubljani so bili Izbrisani člani upravnega odbora Janez Dobrovoljc, Štefan Hočevar, Franc Blejec in Martin Dolenc, vpisani pa so bili Martin Perme, preglednik finančne kontrole, Franc Ho-jan. podpreglednlk finančne kontrole. Anton Glažar. preglednik finančne kontrole, Valentin Za vršnik, preglednik finančne kontrole, ter za sopodpisovanje pooblaščeni nameščenec zadruge Jakob Izlakar, preglednik finančne kontrole, vs: v Ljubljani. = Seznami davčnih osnov čevllarjev bodo razgrnjeni v mestnem odpravništvu do 24. t. m seznami davčnih osnov tapetnikov. predtiskari.i. vezilj, vezilj paramentov. Izdelovalcev pogrebnih potrebščin, kozmetike. Izdelovalcev igrač, torbar-jev, usnjarjev, podobarjev — rezbarjev — pozla-cevalcev in sedlarjev do 25. t. m., seznami davčnih osnov steklarjev brusilcev stekla, pečarjev, keramikov, kamnosekov, opekarn, vodnjakarjev, krovcev, izdelovalcev cementnih izdelkov, zidarjev, pletilj ste v. vezilj in strojnih pletiljstev pa bodo razgrnjeni do 26. avgusta v mestnem odpravništvu (v m. nadstropju magistratne hiše za vodnjakom). » Iz hrvatskega gospodarstva. V zagrebškem trgovinskem registru je bilo pri tvrdki Asicura-ziont Generali v Triesteju, ravnateljstvu v Zagrebu, vpisano, da je podeljena pravica zastopati tvrdko v Hrvatski dr. Stanku švrljugl. — Lani ustanovljena velika tvrdka za kemično industrijo Kemične tvornice d. d. v Zagrebu Je sedaj vpisana v trgovinskem registru s polno glavnico 50 milijonov kun. Delnice se lahko prenesejo samo z dovoljenjem ministrstva za narodno gospodarstvu. — Delniška družba za predelavo ln za promet s kmetijskimi proizv >.—, MIREN GOSPOD išče sobico, cvene s štedilnikom, plačam nekaj mesecev naprej. Ponudbe oa oplas. odd. Jntra. pod »Tehnik«. 13603--Ja ZDRAVNIK IŠČE dve prazni sobi v središč« mesta ali bližnji okolici. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam odlično«. 1J5S5-2 Ja mu um ________■ . 2S STARE KOVANCE srebrne, jedilno orodje, umetnine starinske vrednosti, kupimo. Rudolf Zore. Ljubljana. Gledališka ulica 12, 13o21-7 STROJE pisalne in računske, kupuje in olača najvišjo ceno Everest. Prešernova 44 J-316-M-7 MLAJŠA GOSPODIČNA išče službo v gostilni ali slaščičarni, event. gre tudi k enemu otroku. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Zgovorna«. 13455-2 Službo dobi SLUŽKINJO za kuho in hišna dela sprejme dobra tričlanska družina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »500«. 3 13588-1 a POSTREŽNICO za sredo in soboto ves dan za Rožno dolino iščem. Naslov v ogl. odd. Jutra. 13582-1 Prodani PEGE IN LIšAJ Vin zanesljivo odstrani Alba krema. - Drogerija Eauc. židovska 1. 13492-6 MRČES (uši. stenice, bolhe itd.) zanesljivo uničite s To-xln praškom. Drogerija Kane. Židovska ulica 1-13493-: DVE STISKALNICI, hidravlični. 60tonski, se prodata. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stiskalnici«. 13485-6 BUKOVE SODE nove, po 230 litr. prodam. Pire. Dravi je. — Tel. 48-84. 13520-6 BREZOVE METLE, držaje za lopate, omela itd. dobite pri Gospodaj-ski zvezi na Bleiweisovi cesti št. 29 in v Maistrovi 10. 13551-6 BELE ŽENSKE NIZKE čevlje (sandale) št. 38, še zelo dobro oh"aniene. prodam za 220 lir. Naslov v ogl. odd. Jutra. 13458-6 STENICE, ŠČURKE, podgane zanesljivo uniči zavod Za pokončavanjc mrčesa in golazni Zor Adolf, Tavčarieva 4-111, levo. 13583-5 STAR KLAVIR, še uporabljiv, poceni naprodaj. Ogled popoldne. Gosposka 10-11. 13578-6 RAZNO POHIŠTVO, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Ogled od 10 do 14. Nebotičnik, V. nadsrr. 13602-6 SINGER ŠIVALNI STROJ pogrezljiv. nov, šiva naprej in nazaj, prodam. Salendrova 6-III, Seme. 13598-6 PRODAMO: pisalno mizo, omaro za knjige, pisalni stroj, železno blagajno ^"ertheim, razno pohištvo itd. ABC, Ljubljana, Medvedova 8, poleg kolodvora Šiška. 13596-6 GOSPODIČNA z lastno obrtjo išče v središču sobo in kuhinjo ali piazno sobo. Naslov v ogl. odd. Jutra. 13590-23a SOBICO čisto, išče gospodična s 15. avgustom ali takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Skromna so-b;ca«. 13491-23a 2 OPREMLJENI SOBI s souporabo kuhinie za tri osebe iščem. Ponudbe na cgl. odd. Jutra pod »Domačini«. 13601-23a ZA 3 KRAT TEDENSKO iščem v središču sobico. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vhod s stopnic«. 13600-23a GOSPOD sredniih let z dobro eksi stenco želi poznanstva zaradi ženitve s s- mostojn« gospodično aH vdovo du 35 let. Zaželjen > lastno stanovarre in pohištvo^ Resne ponudbe s polr naslovom (diskrec;a iamčen.i) na ogl. o_dd. tra pod »Jesen itn za-Tu- 37 r <>- jtra )9-7 RESTAVR. »NANOS«, cesta F-ea Arie ; a, dobro postrežbo Seles Hočevar. 1: MLAD GOSPf išče pleirer.'t < o< > mu s posuji.' ri r iz trenutne sti- -dopise je poslati i odd. Jutra pod »U dočnost«. KONCESIJO za ?peceri;o, sad"-fe vzamem v n?. nudbe na it!. odH pod »Koncesija«. DAMO, KI MI JE menjata 11. avgusta o:.i 13 11 dopoldne v tramvaiu št. 39 bankovec za ' 0 r in je pomotoma vrr. a za 100 lir, naprošam, kf » znana, da vrne ost?"'- * osi- odd. Jutra, ker im denar last moiepa sei.?. Iš' 79 -■> PISARNA ZA PRI.V 'ME rrošenj. vlog in kskrsnih koli spi-ov iz slovenskega na italijanski ali r. miki jezik in obratno se 'e preselila z Rimske 13 R ž-no ulico 5, pritličje (Sv. lakob), tel. 44-70. 13580-37 Dvignite dospele ponudbe Apar.it, Blagajn:, rtim-preje. Dobra oskrba in plača, Dobra gospodin j. Do-bra. Dobra moč, Delo. Divan, Dan Ana. Gospodinja, Garaža, Hiša-eozd. Kisa in parcela, Južna lega. Kupim 1943, Ker moram, Marljiva, Maniša. M! .»da, Mlada delovna. D. Mušič, Navadni. Nujno, Numizmatik, Ni daleč, Ovč-a volna. Ob Šmartinski cc-sti, Poseben vhod, Proti gotovini, Poštenost predpogoj, Piin. Potrebujem denar, Foštena služkinja. Plačam dobro, Rabim takoj. Rabim gotovino, Strogo poštena, Skromna sobica. Sposobna, Srebro. Skro:nna, Sigurno čisto, Srebrni predmeti, števec, Takoi udoben dom. Ugodni pogoji. V'.!e-trgovec, Varčna in zr-t "na. Zmožna industrija. Zelo soliden 1943, 3000. Ferenc Kormendi: 33 ZMOTA Ne bom mislil na to, je sklenil Janko, vendar je čutil, da je slabe volje. Tudi Ana ne misli na to, zdaj ne več, kleveta pa ji je vendarle zastrupila eno ali nekaj ur. A kaj, ko mu sploh, ne bi ničesar povedala, marveč bi vse življenje nosila v sebi nemosumnjo. strah, ljubosumnost, maščevanje? Kaj bi se bilo potem zgodilo? Strupeno zrno bi klilo v njunem skupnem življenju, dokler ne bi pomalem zastrupilo in uničilo njunega življenja. In morda nikdar ne bi izvedel, zakaj se je vse to zgodilo. Vendar se to ni zgodilo Prav je, da se je drugače izteklo. Tako je vse v redu. Ali na je v resnici vse v redu? Spodiarj v kopalnici si zdaj Ana odstranjuje sledove solz z obraza in si nadeva mirno in veselo masko — aili pa v svoji notranjosti zares verjame in ve, da nima vzroka za sumnjo? Ali mu zares zaupa in verjame, Ali si ne misli potihoma, zakaj naj bi mu verjela? Zato, ker je zanikal? Ali je zares vse zlo minilo ? Kdo to ve... jaz ne. je nejevoljen raz-mišljail Janko. Ana se je napraivljala v kopalnici. Ničesar več ni opaziti. Lica so ji enakomerno rdeča, zdaj si bo nekoliko še namazala usta, obrvi, in ... vse je minilo. Minilo? Nihče ne bo ničesar opazil na njej, pazila bo, nosila bo glavo pokonci, to je njena prva velika večerna prireditev, ne sme je pokvariti, ne na zunaj, ne na znotraj. Tudi življenja ne. ne bo si ga daJa pokvariti. Nič se ni zgodilo. B33a je laž, nesramno obrekovanje. Nekdo jima je aaividal njuno srečo. Tudi to se dogaja v življenju. Kdor nima docela čiste vesti, ta ne more tako govoriti. Verjame mu, mora. mu verjeti. In ako bi se karkoli zgodEo... ne. nič hudega se ne bo zgodilo! • Kasneje, v pestri in radostni noči, je Janko pogosto s pogledom poaskai Ano med ljudmi, in ko jo je nadel, jo je zamišljeno gledal. Kot mirna domačica se posveča svojim gostom, veselo se razgovor j a>, se smeje, pleše, zabava se in zabava svnje goste, Hca ji gorijo, gias P zveni zvonko in čisto, neprisiljeno se kreta.. ^ ne, zares se ni zgodilo nič hudega. Tudi Ana je opazovala J^ofea. Mirneje, resnega obraza se pogovarja s starejšimi gospodi, nato prihajajo po njega in ga vai-mejo med se mladi: smeje se, pleše, dvori, neprestano se vrte okoli njega najlepša dekleta in žene, on pa... Ne, ako bi se bilo zgodilo kaj slabega, potem se ne bi mogel tako vesti. Ne, nič hudega se ni zgodilo. Gospa Waltrova je vsa srečna in mirna slavila svojo slavo v uspelem večeru..Kako lepo in dobro je vse, hvala Bogu, spet smo korak naprej. Ana in njen mož sta dostojno nadaljevala tradicijo rodbine. Kako ta otroka kar žarita! To je resnična sreča. Antal Walter je nekam ginljivo razlagaj staremu prijatelju, da njegova hčerka Ana ni mogla, častna beseda, res ni mogla bodje izbrati. Agica edina je opazila, da se je Ana kdaj pa kdaj zresnila, pogled ji je negotovo zabloda, na obraz ji je legla čudna, mračna senca. In da je Janko glasnej&i kakor obi- čajno, da, prav tako kakor da na vsak nai-čin hoče pokazati svojo dobro voljo. Kaj se je zgodilo? se je vpraševala/ v duhu. Kaj neki je danes z njima? * Bela Szlavik se je zgodaj prebudil. Kraj sebe je slišal glasno, pravilno ženino dihanje. Previdno razviti načrt in ko se nepii-jate!j najmanj nadeja, ga napasti, — je razmišljal. Napasti ga s tiste strani, od koder sploh ne pričakuje napada. Strmel je v temo. Zdaj se še zabav* jo. Nemara se jako dobro zabavajo. Obraz se mu je na-kremžfl. Nenadoma ga je oblil mrzel pet. Obrnil se je na stran in si naglo potegni! odejo preko ušes. 11 Agica je pozorneje opazovatla in čutila je. da se ne moti. Nekaj je med Ano in Jankom. Toda kaj ? Slaba volja ali nesporazum ? V Aninem in Jankovem glasu in pogledu sc je izvršila nekakšna čudna izprememba. To se dogaja tedaj, ako je človek utrujen, je razmišljala Agica, to se dogaja, p ko h«če ČLovek skriti svojo nejevoljo, žalort. bel. Prikriti ali zatajti, to je bilo bistvo izpre-mernbe, ki jo je Agica opazila pri njiju tistega večera. In vzrok? Nemara sta se skregala, očitno zaradi kake malenkosti, in se nista utegnila porazgovoriti. Ali pa sta se oha zaradi nečesa rajezila in še vedno ni minil vzrok njunega gneva. Na srečo vzrok ne more biti resen, se bosta že spet sporazumela. S to mislijo bi čustvo sumnje izginilo iz Agičdne duše, ako ne bi bolj radi lastnega mini obzirno in kakor slučajno skušala izliti tega. kar je bila opazila, v bese e Nekega dopoldneva je vprašala Ano zak j je tako čemerna. Vprašanje je bilo zastavljeno nenadejano. Toda takojšnji in gladki odgovor, ki ni izdajal najmanjšega, ho. naravnega ne narejenega začudenja nad nepričakovanim vprašanjem, je vzbudil v Agici domnevo, da je bila Ana pripravljena na to vprašanje ter si je že vnaprej skrbno pripravila odgovor. Kako naj bi bfla čemerna, je odvirji-a Ana brez premisleka, s prizvokom hI a "n ^ odločnosti v glasu, naj rrma najmanjšega vzroka za to. Agica je trenutek čaka'a ra njeno vprašanje, ki bi bilo morda prirodno v tem položaju: kako si prišla na to mi1"" ? Zakaj misliš, da naj bi bila čemerna? Toi-Ana ni ničesar vprašala, marveč je s s'aho prikritim namenom in preveliko živahnostjo jela govoriti o gledališki predstavi, ki so jo gledali snoči. Agica se je za trenutek prestrašila. Torej je v resnici r ik j kar hoče na tak način prikriti ? Ko pa ;e bila čez nekaj dni na večerji pri Fiilopovih in je ostala za nekaj minut sama z Jankom. je tudi njega osupnila, z nepričakovanim vprašanjem, ali se nista skregala m kaj se je prav za prav pripetilo, kaj pomeni to njuno čudno razpoložen^? Janko jo je pogledal z izdajalsko zanškuiočim obele-dom. Čudno razpoloženje? Zakaj ie oriši? na tako misel? Niti govora! Nasproi»->, jako dobro se razumeta. Agica ^ odgovorila, a oba sta v trenotni usiiu, ki je sledila, čutila, da iskreni in pretirani prizvok Jankovega glasu pomeni v resnici priznanje. S tema dvema se nekaj dogaja, je pomislila Agica. in obšla io je lahna skrb.