EDINOST 206 Adelaide St. W. Toronto 1, Ont.
"Authorized as second class mail. Post Office Department, Ottawa"
BOJ PROTI PREOSTANKOM FAŠIZMA — PROTI ČRNI REAKCIJI — JE BOJ ZA MIR IN
VARNOST V SVETU!
CENA NAROČNINI:
Za Kanado in USA.
Za eno leto ....................... $8.00
Za pol leta.............................1.75
NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV

Let. 4. Št. 188.
Cena 5 c.
TORONTO, ONTARIO WEDNESDAY, NOVEMBER 13TH, 1946
Price 5c.
Vol. 4. No. 188.
"DEMOKRATI MORAJO POSTATI ŠE BOLJ PROGRESIVNI ALI PA IZUMREJO"- WALLACE
Washington — Zmaga republi- meriških finančnih krogov. In to
kancev pri kongresnih volitvah, ki so se vršile pretekli teden dne 5 novembra, postavlja demokratične in progresivne sile Združenih država pred dejstvo nadaljne borbe proti združeni reakciji. Republikanci so po rezultatu volitev dosegli večino v ameriškem senatu in kongresu.
Bivši trgovinski tajnik in član Rooseveltovega kabineta, Henry A. Wallace je po objavljenem rezultatu o izidu volitev izjavil, da rezultat volitev postavlja demokratsko partijo pred eno samo alternativo: "Ali bodo morali postati še bolj progresivni ali pa bodo izumrli".
Z stališčem Wallace se strinjajo tudi ostali demokratski voditelji, posebno progresivnejši del demokratov.
Večina republikancev v senatu in Kongresu nedvomno postavlja Trumanov kabinet pred težje ovire, kateri je po smrti pok. predsednika Roosevelta vedno bolj popuščal ameriškim monopolističnim interesom Wall Streeta. Predsedniku Trumanu z ozirom na republikansko večino v obeh Domih vse kar preostane je to, da se posluži veta proti nadaljnim koncesijam monopolistični reakciji. Po drugi strani za republikansko večino v obeh Domih je ovira pri izvajanju ekonomskih in političnih reform postavljenih po predsedniku Roose-veltu. Medtem v pogledu zunanje politike republikanci bodo nadaljevali po svojem starem programu in predvsem zaostritvi odno-šajev med velikimi velesilami, ki so zmagale v zadnji vojni.
Od 1931 v Senatu in od 1933 leta v Kongresu, demokrati pod vodstvom Roosevelta so imeli večino in enem in drugem Domu. Podprt z to večino predsednik Roosevelt je začel z izvajanjem raznih socialnih reform, katere so znatno olajšale ameriškemu narodu breme gospodarske krize, v katero je bil potisnjen po zaslugi politike republikanske stranke in njihovega predsednika Hoover-ja.
Po smrti predsednika Roosevelta, sedanji predsednik Truman se je pokazal kot nosilec politike a-
Delegacija odhaja na Vse-Slovenski Kongres v Beograd
Toronto: — Devet zastopnikov od Slovanskih organizacij v Kanadi odhaja ta teden v Beograd, kjer se bodo vdeležili Vse-Slovan-skega kongresa.
Tega kongresa, kateri se bo začel v glavnem mestu .Jugoslavije 10. decembra se bodo udeležili delegati iz Rusije, Ukrajine, Belo-rusije, Jugoslavije, Poljske, Čeho-slovakije jn Bolgarije, skupno z zastopniki slovanskih narodov v Združenih Držav, Brazilije, Avstralije in drugih držav kjer so naseljeni- Slovani.
Med vojno je Slovanska solidarnost igrala veliko vlogo in združila vse Slovane za skupne napore za zmago naad fašističnem osiš-čem. Posledica zmage je bila osvoboditev vseh Slovanskih narodov izpod fašističnega jarma in vpo-stavitev neodvisnih demokratičnih slovanskih držav.
Od Slovanov v Evropi, samo Slovenci in Hrvati v Julijski krajini in Macedonci v severni Grčiji so še za enkrat izven svojih narodnih mej.
Autonomija za Koroške Slovence
je bilo ne samo všeč reakciji republikanske stranke, temveč tudi pospešilo izvolitev republikanske večine v obeh Domih.
Zmaga republikanske reakcije se bo nedvomno težko maščevala na prvem mestu ameriškemu ljudstvu. Toda prav tako se bode izražala v politiki v zunanjih zadevah.
Nekateri krogi presenečeni s zmago republikancev že napovedujejo, da bi bilo najbolje, če bi se predsednik Truman odpovedal predsedništva in da bi ne čakal splošnih volitev, ki se bodo vršile 1948 leta.
Bivši trgovinski tajnik, Wallace je izjavil, da se bo tudi nadalje boril za politiko pok. predsednika Roosevelta tako v domačih kot v zunanjih zadevah. Poudaril je, kakor je že omenjeno, da ameriškim demokratom ne preostane drugo, kot da postanejo še bolj progresivni in z tem zagotovijo obenem zmago nad reakcijo.
Anglija in Amerika ovirate program miru
Moskva — Aleksander Ždanov, tajnik komiteta komunistične Partije je izjavil, da sta Anglija in Amerika postale organizirana ovira proti sovjetskemu programu za mir na konferenci v Parizu.
Ždanov je podal to izjavo na o-tvoritvi proslave 29. obletnice ok-toberske revolucije. Sovjetska zveza usmerja delovanje za mir na podlagi, da se odstrani fašistične ostanke in prizna pravica neodvisnosti manjšim narodom. Na tej podlagi je sovjetska delegacija delala za mir na konferenci v Parizu, toda ovire, ki so prišle na dnevni red, so prišle z strani Anglije in Amerike.
Nadalje je izjavil, sovjetski narodi niso prelivali svojo kri za interese imperialističnih osvajanj. Toda anti-sovjetski zažigalci, ljudi kova Churchilla, skušajo danes tekovine druge svetovne vojne izkoristiti z isto namero kakor so to izkoristili po prvi svetovni voj-
Pojasnila radi potnih listov in vize za Jugoslavijo
ni, da se polastijo nadvlade in monopola.
Stališče, ki ga Sovjetska zveza zagovarja z ozirom na Organizacijo Združenih narodov je to, da se postavi to Organizacijo na stvarne principe. Toda na pariški konferenci sta se pokazali dve te-
denciji in sicer tendencija zahodnih "demokracij" po osvajanju in ignoriranju na mednarodno sodelovanje, medtem ko Sovjetska zveza odločno zagovarja načela Organizacije Združenih narodov, ki so bila sprejeta na konferenci v San Francisco.
Priprave za proslavo 29 novembra
Ker je vprašanje organiziranega povratka izseljencev pozitivno rešeno, je Svet Kanadskih Južnih Slovanov kateri vodi to delo, v-prašal Konzulat Federativne Ljudske Republike v Montrealu, za pojasnila glede dobave potnih listov in vize. Odgovor konzulata je naslednji:
Kanadski izseljenci, kateri bodo odšli v domovino bodisi za stalno bivanje ali pa samo na obisk morajo izpolniti sledeče pogoje zakona in naredbe F. L. R. J., ki se nanašajo na potne liste in vize:
Prvič: — Vsakemu prosilcu je potrebno, da izpolni predpisano prošnjo in tiskovino z vprašanji za vhodno vizo v treh primerih, katere se pošljejo na zahtevo vsakemu prosilcu za izpolnitev.
Drugič: — Vsakemu prosilcu je potrebno, da priloži (4) nove sli-,ke veličine 2x2% inch, podpisane na obeh straneh.
Tretje: — Prosilcu je potrebno do pošlje svoj stari potni list ne glede v kakšnem stanju se ta nahaja.
Ako prosilec nima starega potnega lista, je potrebno da pošlje druge listine ali dokumente, katere so bile izdane od prejšnjih ali sedanjih jugoslovanskih oblasti iz katerih se bo moglo potrditi njegovo državljanstvo.
V slučaju, da prosilec nima ni-kakšnih listin ali dokumentov, naj poda podatke o sebi in naj navede na kakšen način so se mu listine ali dokumenti izgubili, katere je posedoval. V tem slučaju bo konzulat preko pristojnih oblasti v Jugoslaviji dobil potrebne podatke za izdanje novega potnega lista in vize.
Izplačila državne takse po zakonu pristojbin se vrše kakor sledi:
Reakcija dobila še eno zaušnico
Dunaj: — Nedavna izjava Maršala Tita v kateri je postavil zahtevo za oni del Koroške kjer so naseljeni slovenski kmetje, je tako razburila avstrijsko vlado, da je ta takoj sklenila dati s svoje strani "kulturno samoupravo" Koroškim Slovencev.
Napram vestem je že izdelan začasni načrt za tako "čisto" kulturno samoupravo. Deželna vlada Koroške je predložila ta načrt av-
Rim: — Skoro popolni rezultati volitev v mestne uprave po več mestih Italije so krepka zaušnica Alcide de Gasperi-ju in njegovi "Kristjanski Demokratični stranki", ki je zmagala v zadnjih junijskih volitvah, a je sedaj na tretjem mestu.
V Rimu so zmagali združeni ko-munisti-socijalisti in še dve manjši stranki, ki so skupaj združeni v enotni fronti. V Florenci so zmagoslavni komunisti na zgodovinskem trgu "Palazzo Vecchio" razvili rudečo zastavo in zvonili z slavnim zvonom "Renesance".
Enotna Fronta istotako zmaguje tudi po vseh drugi večjih mestih Italije, katerih rezultatov poročilo ne omenja. Reakcija je dobila še eno zaušnico, katera pa ni zadnja.
(a)	za izdanje potnega lista.........
......................-................................................. $16.00
(b)	za vizo na potni list (vhod) .......................................................... 20
(c)	za potne listine (tiskovine) .......................,................. 1.00
Skupaj __________________ $17.20
Vprašanje na prošnjah mora izpolniti vsaka oseba nad 16 let starosti in priložiti 4 slike. Oče, mati in otroci pod 16 letom starosti se slikajo skupaj na eno sliko.
Oni, kateri iščejo samo vhodne vize morajo izpolniti vse gori omenjene tiskovine a cena za vizo je $2.00 (To se nanašg, samo na one kateri imajo kanadske potne liste. — Opomba S. K. J. S.)
(Iz urada S. K. J. S.)
Priprava za proslavo 29. novembra, prve obletnice Federativne Ljudske Republike Jugoslavije je v teku po vsej Kanadi. Tukaj prinašamo kratka poročila iz posameznih naselbin:
Windsor. — Na 1. decembra se bo vršil shod v Ukrajinskem domu. Izvajal se bo tudi lokalni radio program.
Toronto. — Shod na 24. novembra v "Victory Theatru" (Dun-das in Spadina). Govornik; Major Branko Vukelič. Organizira se tudi lokalni radio program.
Hamilton. — Shod 1. decembra v "Vinter gardens" ob 2. uri popoldne. Radio program bo oddajan preko radio postaje CHLM, čas bo objavljen naknadno.
Weiland. — Shod 30. novembra, v "Welland High School ob 8. uri zvečer. Radio program (za Welland, Port Colborne, St. Catharines, Thorold, Niagara Falls) se bo oddajal preko radio postaje CKTB v St. Catharines, od 9. do 9.30 ure zvečer, 29. novembra.
St. Catharines, Thorold in Niagara Falls. — Skupni shod 7. decembra v Thorold-u
Port Colborne. — Shod 24. novembra.
Sudbury. — Shod 8. decembra. Govornik Branko Vukelič. Radio
program se organizira.
Sault Ste. Marie. — Shod v soboto 7. decembra. Govornik Branko Vukelič. Radio program preko radio postaje CJIC, od 10.30 do 11 ure zvečer, 29. novembra.
Port Arthur. — Shod 1 decembra. Govornik, Branko Vukelič. Radio program se bo oddajal preko radio postaje CKPR, od 7.30 do 8. ure zvečer, 29. novembra.
Timmins, Schumacher, South Porcupine. — Skupna proslava v nedeljo 1. decembra v "Empire Theatre".
Kirkland Lake in Larder Lake. — Skupna proslava 24. novembra. Podrobnosti naknadno. Isto za radio program.
Noranda. — Banket v nedeljo 1. decembra v Moose Hall. Začetek ob 8. uri zvečer. Predsedatelj Jo-vo Bizic, glavni govornik Matija Otoničar iz Kirkland Lake.
Val D'or. — Proslava 1. decembra. Radio program na 29. novembra.
Montreal. — Proslava na 30. novembra, v Jugoslovanskem domu, 3447 St. Lowrence Blvd. Organizira se tudi radio program.
New Aberdeen, N. S., — Radio program na 30. novembra preko radio postaje CJBC od 8.15 do 8.30 zvečer.
FRANCOSKO LJUDSTVO ODGOVORILO NOTRANJI IN ZUNANJI REAKCIJI
Pariz. — Volitve, ki so se vršile v francoski parlament dne 10. novembra t.l. so obrnile nase pozornost javnega mnenja v Evropi in na tem kontinentu. Volitve so jasno osvetlile značaj politične borbe v Franciji, ter dale krepki udarec svetovni reakciji.
Socijalistična stranka je vsled notranje in zunanje skrahirane politike izšla iz volitev z težkimi
MAURICE THOREZ
Vodja francoskih komunistov
Regina, Sask. — Radio program na 29. novembra, preko radio postaje CKCK. Ura se bo naznanila pozneje.
Calgary. — Shod s koncertom v nedeljo prvega decembra. Radio program se bo oddajal 29. novembra preko radio postaje CJCJ od 7. do 7.30. ure zvečer.
Edmonton. — Radio program na prvega decembra preko radio postaje CJCA ob 9.30 zjutraj.
Vancouver. — Proslava v Hrvatskem Prosvetnem Domu. Radio program preko radio postaje CKWX ob 5.30 do 6. ure zvečer, 1. decembra.
Govor maršala Tita v Zagrebu
Zagreb, 1 nov. — Včeraj se je vršila velika množična skupščina, katere se je udeležilo okrog 200,-000 ljudi.' Skupščina na kateri je govoril maršal Tito, se je vršila v znaku pomena splošnih volitev za Ustavodajno Skupščino Ljudske republike Hrvatske. Udeleženci so napeto pričakovali priljubljenega sina narodov Jugoslavije, maršala Tita. Ko se je pojavil na govorniškem odru med vdeleženci so nastale silne ovacije in vzkliki maršalu Titu, novi Ljudski republiki Jugoslaviji in njeni Ljudski vladi.
Ko se je silno odobravanje vde-ležencev nekoliko poleglo, je nastopil maršal Tito, kateri je na-glasil, da so volitve dne 10 novembra velike važnosti ne samo za nadaljno življenje Ljudske republike Hrvatske, temveč za celo Jugoslavijo.
Ustava FLRJ, katero so narodi Jugoslavije svobodnom voljom sprejeli, predstavlja resnično podlago za razvoj nove jugoslovanske skupnosti. Ona jamči popolno suverenost in pravice vsakega državljana ter daje možnost za temeljito rekonstrukcijo nove Jugoslavije.
Dokler ta Ustava, pravi Tito, predstavlja močno podlago na kateri sloni celotna struktura naše nove države, bo Ustava Ljudske
REŠEVANJE EKONOMSKIH PROBLEMOV
V naši socialni strukturi smo na* podoben način rešili ekonomsko v-prašanje. Danes — nadaljuje maršal Tito — so vsa prirodna in druga bogastva nove Jugoslavije narodna lastnina. Ni pa daleč dan, ko se bomo rešili tudi še preostalih težkoč, ki so pred nami. V novi Jugoslaviji, tovarne, razna podjetja in prometne poti so v rokah naroda, to se pravi, v rokah narodne države, katera izkorišča vse to za dobrobit naroda, ne pa za poedince, kateri so prej na škodo naroda kupičili kapital in polnili lastne žepe ali pa za zunanje interese kadar so se naša dobra izvažala iz zemlje.
POLOŽAJ DELAVCEV IN KMETOV
Maršal Tito je zatem govoril, kako se je v novi Jugoslaviji na isti način rešilo delavsko vprašanje. V stari Jugoslaviji delovno ljudstvo ni imelo nobene pravice. Delavci niso imeli drugih pravic, kakor da garajo za interese kapitalistov in so bili podvrženi najbolj brutalnemu izkoriščanju. Danes so njihove pravice zaščitene z zakonom. Ustvarjeni so taki us-lovi, kateri jamčijo delavcem popolni razvoj in se z vsakim dnem zboljšujejo. Splošni podvig življen-skega standarta je odvisen o pro
strijski koalicijski vladi na odo-brenje.
republike Hrvatske, katero sprej-j speritetu naše nacionalne ekonomije kot celote.
Prav tako se je zboljšal položaj kmetov. Kmeti danes vživajo nove uslove, kateri jim na isti način jamčijo popolni razvoj, medtem ko so bili v stari Jugoslaviji podvrženi izkoriščanju političnih in drugih dobičkarjev. V novi Jugoslaviji kmeti so postali lastni gospodarji in oni skupaj v delavci predstavljajo najmočnejši steber strukture nove države.
me Ustavodajna Skupščina, pred stavljala lastno notranje življenje, notranjo zgradbo v okvirju skupne države FLRJ. Ustave vseh federalnih republik katere bodo vte-lovljene v Ustavi FLRJ zagotavljajo vsaki nacionalni enoti, da svoje življenje organizira po svojem načinu in po potrebi.
Kar je najboljše v naši današnji Ustavi je dejstvo, da smo u-redili nacionalno vprašanje in položili temelje za novo državo, katera prav zato, ker so nacionalni problemi pravilno rešeni — postaja tako močna, združena in krepka, da nam mnogi celo zavidajo.
DANES JE VEČ ŠOL KAKOR PRED VOJNO
V novi Jugoslaviji vprašanje kulturnega razvoja naroda je re-
šeno na zadovoljstvo — je nadaljeval maršal Tito. Pričeli smo z gradnjami šol, katerih je pa danes več kakor jih je bilo pred vojno. Osnovane so številne institucije, posebej je pa povečena pažnja v-prašanju zdravja in vzgoji.
Perspektive za naš bodoči razvoj, so sijajne. Ustvarili smo po-voljne uslove za ta razvoj in v tej smeri bomo delali tudi v bodoče. Toda vemo prav dobro, da smo komaj začeli na izgraditvi naše zemlje. Mi jo hočemo izgraditi boljšo kakor je bila kdaj koli prej. Zgraditi moramo vse iznova kar je bilo razrušeno, ter ne samo popraviti kar je bilo treba popraviti še pred vojno, temveč moramo graditi nove tovarne, šole, univerze, znanstvene institucije, ceste in avtostrade — vse kar je potrebno in kar gre v korist naših narodov. Graditi moramo nove železnice in te bomo tudi zgradili! Z eno besedo, moramo graditi take uslove kakršne bo naš ekonomski razvoj brez nadaljnih zaprek nadaljeval v vse večjem obsegu.
NEPRIJATELJI JUGOSLAVIJE
Zatem je maršal Tito govoril poleg ostalih težkoč k splošnemu podvigu ekonomskega in nacionalnega gospodarstva, še o drugih te-žkočah. Dejal je n. pr. da nova Jugoslavija ima tudi neprijateljev in sicer takih neprijateljev, kateri ji ne želijo nič dobrega in kateri so ji celo zavidni.
Ko sem že pri tem vprašanju — je poudaril maršal Tito — želim na prvem mestu spomniti eno osebo, katera preko meje vodi kampanjo proti novi Jugoslaviji. Ta oseba je Maček. On je odšel preko meje, odpotoval iz Londona v Pariz, iz Pariza v Združene države, in iz Združenih držav zopet nazaj v London. Posetil je razne ličnosti, ter z njimi sodeloval, še bolj pravilno lahko rečem, sovražniki naše zemlje se z njim posvetujejo in ga izkoriščajo kot orožje v borbi proti naše zemlje. Oni u-
stvarjajo načrte kako bi nam navrgli in zgradili konfederacijo — ne samo z našimi narodi v Jugoslaviji — temveč tudi z črnim hudičem, da bi dosegli svoj cilj.
NAČRTI REAKCIJE SO OBSOJENI NA PROPAST
Reakcionarni elementi, neprija-teljsko razpoloženi napram novi Jugoslaviji, se zbirajo okrog Ma-čeka in delajo aktivno. Naprimer on sam je imel sestanke v Chica-go, na katerem so bili v glavnem prisotni vstaši in njihovi prijatelji. Neki ameriški kardinal, Strič, daje korajžo Mačeku. Napram besedam maršala Tita, Maček je danes neprijatelj hrvatskega naroda št. 1. Ne sme se pozabiti, da je ostal v najtesnejši vezi z Sloboda-nom Jovanovičem, človekom kateri se je do. nedavno nazival kralj, kakor tudi z drugimi.
O zadevi Stepinaca, maršal Tito je naglasil z nekoliko besed o aktivnosti nekaterih " cerkvenih krogov. "Nas se obtožuje po kapitalističnem svetu" — pravi maršal Tito. "Proti nas se vodi kampanja v Združenih državah in Vel. Britaniji. Nas se dolži za tisto za kar nismo krivi. Ni resnica da se pri nas preganja cerkev zato ker raznim osebam nedovoljujemo, da bi brez kazni služile zunanjim interesom, a ne interesom naših narodov.
V zadevi Stepinaca je predoče-na cela vrsta zločinov, katere je Stepinac naredil, čekali smo več kot tri mesece na odgovor mon-signora Herleya, brez uspeha. Nato smo Stepinca zaprli in obsodili, a tako bomo postopali proti vsem tistim, kateri delajo proti interesov narodov.
Na osnovi navedenega ne more nihče nas obtožiti, da preganjamo cerkev. Nihče! Mi odločno izjavljamo, da nismo proti cerkve, temveč zahtevamo od svečenstva, da stoji na strani svojega naroda in da izvaja svoje verske dolžnosti v skladu z interesi lastnega naroda, ne pa služiti zunanjim interesom.
izgubami, kar je grozno poparilo svetovno reakcijo, katera je stavila v to stranko vse svoje nade, posebno v zadnjem času, ko si je na vse kriplje prizadevala, da na-meče kolikor mogoče več blata na vzhodni svet in prizadene kar največ mogoče krivic posebno Jugoslaviji. Saj se po njeni zaslugi imenuje "francoska črta" katero "zavezniki" vsiljujejo Jugoslaviji.
Nimamo še točnih podatkov, ali po zadnjih podatkih je komunistična stranka vsled njene pravilne politične linije izšla iz teh volitev najmočnejša stranka dobila je 4,966.786 glasov in 170 poslancev.
Druga za njo je De Gaule-ova, ki ji načeljuje Bedoult. To je stranka združene reakcije in je dobila 4,312.281 glasov 159 poslancev.
Tretja je socijalistična stranka. Dabila je 3,132.293 glasov 95 poslancev.
Ostale stranke so po sedanjih podatkih dobile 48 mandatov.
Vsekako so reakcijonarji in pod-žigalci nove vojne dobili nov občuten poraz, katerega ne bodo tako hitro preboleli.
Proga Brčko-Banovioi dana prometu
Belgrad: — Glasovita, 58 milj dolga železniška proga, katera bo vezala Banoviči v Bosni z glavno železniško mrežo Beograd-Zagreb je bila dana prometu.
Na tej progi je delala jugoslovanska mladina dobrovoljno. Več kot 60.000 mladincev in mladink je delalo neumorno polnih šest mesecev. Proga je dovršena v rekordnem času za novo Jugoslavijo, kjer se kakor znano hitro gradi. Mladina Jugoslavije je gradila progo ob enem pa čvrstila in kalila nerazdružljivo bratstvo in edinstvo vseh narodov nove Jugoslavije. Mladini Jugoslavije je pomagala tudi mladina iz drugih držav s tem, da je na progi delalo deset grup mladine iz zunanjih držav na mladinski progi.
Kdaj se bo proslavila slovesna otvoritev ali če se je že proslavila, vest katera je prejeta ne omenja, ampak omenja, da je bilo delo izvršeno za priliko proslav 29. obletnice Oktoberske revolucije.
Omeniti moramo, da je tudi naša kanadsko-jugoslovenska mladina sodelovala in vložila trud pri gradnji te proge. Naši mladinci in mladinke še sedaj zbirajo prispevke v denarju za to progo. Od strani Sveta Kanadskih Južnih Slovanov se je poslalo deset tisoč dolarjev kakor dar kanadskih južnih Slovanov.
španska Armada na Francoski meji
New York: — (ONA) — "španska fašistična armada okrog 400.00 mož po številu je koncentrirana ob francoski meji in ogroža varnost Francije", trdi gospa Madeleine Brown, podpredsednica francoske ustavodajne zbornice. Napram njeni izjavi ima ta armada 918 topov naperjenih v Francijo.
Napram nedavnim zaplenjenim dokumentom ima fašist Franko 750.000 mož močno stoječo armado, katero more lahko povečati vsak trenutek na eden miljon mož. Ta armada je po mišljenju gospe Brown najbolje oborožena in najmočnejša vojaška sila v zahodni Evropi.
"Prisotnost španske armade tako blizu francoske meje", pravi gospa Brown, "izziva nemir med Francozi, kateri so se komaj nekaj opomogli vsled škode priza-dejane v minuli vojni njihovi državi. Razumljivo je, da ne bodo Francozi smatrali svoje države varne vse dotlej dokler v sosedni Španiji vlada vojni general in fašistični diktator.

"EDINOST
55
Published weekly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
Registered in the Registry Offiee for the City of Toronto
on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P.
EDINOST
Izhaja vsako sredo v slovenskem jeziku. Naslov lista: 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača.
Uspela kampanja za X-ray aparat
Današnja številka Edinosti izide na 8 straneh, da se vstreže vsem, ki so prispevali in onim, kateri so zbirali za x-ray aparat.
•
Ta kampanja je bila delo vseh kanadskih Slovencev in Slovenk, katero smo dovršili z nepričakovanim uspehom. že takoj v začetku smo prejeli prav dobre rezultate in je v sredini kampanje začela nekoliko šepati nakar so pritisnile proti koncu tega podvzetja vse naselbine tako, da je bilo težko ugotoviti, katera naselbina bo zmagala in kar se tega tiče je še danes prav težko ugotoviti, katera naselbina je bila prav za prav najmarljivejša pri zbiranju. Vzemimo naprimer, Val D'or, mala naselbina ali so delali z neverjetno vztrajnostjo in zavzemali dolgo prvo mesto. Druga naselbina je Geraldton v kateri je prav malo Slovencev, nekako 12 vseh skupaj, ki so zbrali prav lepo svoto $548.00. če bi hoteli tako naštevati bi morali ome-nitti prav vsako naselbino, ker so vse delale z vso vnemo in se še pritoževale, da niso zadosti napravile za narod v domovini in to je kar daje najlepše izpričavalo kanadskim Slovencem.
Da smo mogli to delo tako uspešno izvršiti se je zahvaliti veliki simpatiji katero imajo naši izseljenci do svojega naroda v starem kraju in da so pripravljeni tudi z dejanji dokazati, da mu hočejo pomagati pri čemur jih ne more zaustaviti nobena sovražna propaganda, katera nam ni bila prihranjena niti pri tem človkoljubnem delu. Ni bilo mnogo takšnih, ali kolikor jih je bilo, je bilo preveč in ravno tej peščici je dal naš narod prav lep odgovor s tem, da se je odločil rajši pomagati svojemu narodu v starem kraju, kakor pa nasesti njihovi propagandi, katero je s svojim delom razblinil v nič. Zato naj o tem to zadostuje.
Mi danes prav r"adi in z veseljem priobčimo naše uspehe. Pomoč katero smo zbrali bo poslana v Slovenijo v takšni obliki, da bo v ponos vsakemu, kateri je kaj prispeval. Kot je bilo že omenjeno, da je prav težko ugotoviti katera naselbina je po procentih in po nabranih prispevkih prva, se je uredila tablica po veličini prispevkov. Ocenitev pa bomo prepustili naselbinam in narodu v starem kraju, kateri bo čital naše poročilo. Ob enem pa na tem mestu pripomnimo, da v slučaju da je kakšna pomota od naše strani ali pa od strani aktivistov, ki so nam poslali sezname, imena in prispevke, da nam blagovolijo poslati popravke, katere bomo z veseljem priobčili tudi vse skupaj, kadar jih dobimo.
želja pomagati narodu v starem kraju se je nam vsem izpolnila. Doprinos katerega smo poklonili je velikega pomena v materijalnem in moralnem oziru. Mate-rijalnem zato, ker se bo z kupljenim aparatom opremila soba, ki bo že sama na sebi oprema za mali sanatorij v katerem bo pregledano tisoče potrebnih zdravniške pomoči. Kaj je ta pomoč vredna ve le oni kateri potrebuje tako pomoč.
V	moralnem oziru pa zato, ker se je tako velikodušno pristopilo k temu delu ter dvignilo moralo ljudi, katerim je bilo vsled dolgega trpljenja narušeno zdravje. Nobeni deželi na svetu se ne godi toliko krivic prizadetih od svetovne reakcije kot ravno Jugoslaviji in še posebno Sloveniji, ko se hoče še enkrat ugrabiti Slovensko Primorje. Da bi svetovna reakcija dosegla svoj namen ne štedi z najpodlejšimi sredstvi. Ta reakçija je postala že tako predrzna in nepoštena, da si upa trditi, da je Gorica popolnoma italijanski teritorij. Vprašala naj bi Slovenca kaj pomeni že samo ime Gorice, ki ga niti Italijani niso nikoli spremenili, dasiravno so ga nekoliko po italijansko pokvečili v neko zmes Gorizia. V tem se izraža vsa ta italijanska "pristnost". Ker se pa naš narod drži tako trdno svojega gesla, "Tujega nočemo — Svojega ne damo", se ta reakcija zaganja in tuli okoli mej Jugoslavije in ubija moralo na vse podle načine. Poskuša ali pa celo odklanja UNRE-ino pomoč, češ, da bi na ta način dosegla svoje cilje. Če torej pregledamo vse te stvari katerih vseh ni mogoče navesti na tem malem prostoru bomo videli, da je moralna pomoč neizmerne važnosti, katere danes še ne moremo v polnem pomenu besede preceniti.
V	splošnem pa je bilo to naše podvzetje jasen odgovor reakciji, ker je naš narod v Kanadi pokazal, da je zrel in da razume čas v katerem živimo in potrebo, kje in kako je treba pomagati. Vsled teh dejstev se od strani uredništva Edinosti prav prisrčno zahvaljujemo vsem o-nim kateri so pri tej naši skupni akciji kolikor toliko pomagali, da smo jo zaključili z tako sijajnim uspehom, na katerega se vsi lahko ozremo s ponosom. Ob enem si pa vzemimo to naše skupno delo vseh Slovencev za izgled, da bomo ostali tako združeni tudi v bodoče, ker le v skupnosti je moč.
ovor Mihe Marinka na seji Glavne' ga odbora Osvobodilne Fronte
Tovariši in tovarišice!
Osvobodilna fronta stoji pred važnim zgodovinskim aktom, volitvami v ustavodajno skupščino Ljudske republike Slovenije.
Z, volitvami v Ustavodajno skupščino se končuje prva doba graditve slovenske državnosti kot trdnega sestavnega dela nove Federativne ljudske republike Jugoslavije. Enakopravnost narodov Jugoslavije je prišla med narodno osvobodilno borbo do svojega polnega izraza. Lani je dobila zakonito potrditev v sprejetju ustave FLRJ in se bo dokončno še enkrat odločilno manifestirala s sprejetjem prve ustave Ljudske republike Slovenije, nakar se bo ustavodajna skupščina spremenila v redno skupščino, v parliament.
Volitve v ustavodajno skupščino so zato izredno velikega pomena. Predvsem pomenijo dokončno izgraditev slovenske državnosti v okviru Jugoslavije ter Osvobodilne fronte Slovenije za doslej dosežene uspehe in pridobitve o-svobodilne borbe. Razpis teh volitev je nov dokaz, da gre Federativna ljudska republika Jugoslavija dosledno po poti, katero so si narodi Jugoslavije začrtali med herojsko narodno osvobodilno borbo pod čvrstim vodstvom svojega vodnika maršala Tita, ki jih je junaško vodil tako v času vojne kot jih vodi danes v miru. Razpis volitev je nova potrditev načel Ljudske fronte Jugoslavije, ki hoče pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije in maršala Tita pritegniti najširše množice delovnega ljudstva, delavcev, kmetov in delovne intelegence k skupnim naporom za čim prejšnjo izgraditev srečne in močne skupne države Jugoslavije. S tem, da bo slovenski narod izvolil svojo prvo suvereno ustavodajno skupščino, hoče Ljudska fronta Jugoslavije dati po načelu resnične enakopravnosti narodov Ljudski republiki tudi najvišjo obliko suverenosti slovenskega naroda. Federativna ljudska republika Jugoslavija je gradila svojo suverenost v času narodno osvobodilne vojne in v času povojne graditve z odločno borbo proti imperialističnim klikam, ki jim je suverenost malih narodov trn v peti, saj vidijo v tem oviro za njihove nadaljne ekspanzionistične načrte in nevarnost, ki bi mogla "pohujšati" male kolonialne in polkolonialne narode. Ta zgraditev suverenosti Titove Jugoslavije bo omogočila, da si lahko slovenski narod danes prvič v svoji zgodovini sam kroji svojo usodo.
NITI ZA TRENUTEK NE SMEMO POZABITI, DA JE NAŠ NACIONALNI OBSTOJ IN BODOČI RAZVOJ MOGOČ IZKLJUČNO SAMO POD POGOJEM OHRANITVE SKUPNOSTI ENAKOPRAVNIH JUGOSLOVANSKIH NARODOV
Ko stoji OF pred tem dejstvom, s katerim se zaključuje to najslavnejše obdobje zgodovine našega naroda, obdobje veličastne borbe, v kateri je slovenski narod skupno z ostalimi jugoslovanskimi narodi uveljavil svojo narodno suverenost, ne moremo iti preko tega, da je namreč slovenski narod prišel do svojega državnega doma, do svoje suverenosti, do svoje globoke duhovne in socialno politične preobrazbe samo zato, ker je v borbi za svoj nacionalni obstoj povezal svojo borbo v nedeljivo celoto skupnosti enakopravnosti jugoslovanskih narodov. Ne gre samo za to, da se moramo tej skupnosti v pretekli dobi zahvaliti, da smo prišli do te stopnje svojega razvoja, ampak gre tudi za to, da ne smemo niti za trenutek pozabiti, da je naš nacionalni obstoj in bodoči razvoj mogoč izključno samo pod pogojem ohranitve te skupnosti tudi v bodoče. Dejstvo, da je ustava Federativne ljudske republike Jugoslavije podlaga slovenski ustavi in ustavam v-seh ostalih jugoslovanskih narodov, dejstvo, da stoje vsi jugoslovanski narodi skoraj istočasno pred volitvami v republiške ustavodajne skupščine, je v vzajemni vzročni zvezi in pomeni eno novih manifestacij te neločljive skupnosti in usodne povezanosti vseh jugoslovanskih narodov. Nikdar ni odveč vedno znova zatrjevati, da je zasluga in pogoj za suverenost vsakega od jugoslovanskih narodov ta nedeljiva celota, ki jamči in omogoča vsakemu poln nacionalni razvoj in ekonomsko-politi-čni družbeni napredek. Ni odveč poudarjati, da je v privrženosti tej skupnosti merilo patriotizma vsakega iskrenega rodoljuba v Sloveniji. Ni dovolj samo zunanje če-ščenje te svetinje jugoslovanske skupnosti, marveč se mora naša privrženost tej skupnosti kazati v vsakodnevnem gospodarskem naporu za dvig naše skupne blaginje
in v tem, da neizprosno trebimo I iz naših vrst čustvo nezaupanja, ki je ostanek predsodkov iz preteklosti ali pa ga sejejo med nas sovražniki naše skupnosti.
To se mora održati tudi pri volitvah, ki so pred nami. Po vsej republiki naj bodo volitve v znamenju tekmovanja naj bodo manifestacije jugoslovan, enotnosti. Pomeniti morajo dalje mobilizacijo najširših ljudskih množic za čim uspešnejšo izvršitev težkih in odgovornih nalog, ki so pred nami. Osvobodilna fronta ima danes nalogo mobilizirati vse sile za to, da bi bili napori našega naroda za obnovo istočasno usmerjeni k hitremu dviganju gospodarske moči Jugoslavije in v njenem okvirju za porast moči Ljudske republike Slovenije, da bi lahko čim prej in dosledno prešli v načrtno gospodarstvo ter pri tem vključili delovno inciativo delovnih množic na vseh gospodarskih področjih v enotni republiški in zvezni načrt.
Razpis volitev pa ima tudi izredno važen zunanje politični pomen. Vse imperialistične sile sveta napenjajo prav te dni na mirovni konferenci vse svoje moči, da bi preprečile dokončno združitev vsega slovenskega naroda v FLRJ. Dokazati hočejo, da naš narod ni enoten in da ni ves za Titovo Jugoslavijo. Zato bodo naše volitve poleg mobilizacije najširših množic za nadaljno graditev Jugoslavije tudi manifestacija odločnosti in enotnosti našega naroda v borbi za združitev vseh delov našega narodnega telesa v FLRJ, v borbi za resničen in pravičen osvobodilni mir, demonstracija proti v-siljevanju krivičnega imperialističnega miru.
S kakšnim programom stopamo mi na volitve ? Proti programu nasprotnikov, ki nam nudijo le izkoriščanje in nacionalno suženjstvo, postavljamo naše pridobitve in gospodarske uspehe.
V naši volivni platformi niso stavljene obljube za bodočnost, ki ne bi temeljile že na realnih dejstvih doseženih pridobitev in gospodarskih uspehov. V našem gospodarstvu, ki smo ga gradili tekom enega leta se odraža vsa njegova solidnost. Dinar je valuta, ki nima primera v nobeni državi, ki je bila pod fašistično okupaci- j jo. Ukrepi vlade, podvzeti za to, da se vrednost in stabilnost dinarja očuva, so dosegli popoln uspeh. Vzemimo za primer samo letošnje zvezne in republiške proračune, samo približno preračunane na predvidevanje naših gospo-
darskih virov, ki so v resnici v marsičem prekoračeni. Več kot eno milijardo in pol smo investirali v naše gospodarstvo, v naše osnovne gradnje, ki tvorijo podlago za bodoči razmah naše industrializacije, to pa je predpogoj nadaljnjega razvoja in gospodarske neodvisnosti od inozemstva.
Dejstvo, da v Sloveniji nimamo brezposelnosti in da je prehrana zadovoljiva, medtem kq se povsod zunaj borijo z velikimi težavami, brezposelnosti in nedelavnostjo, pomeni za nas velik plus v volivni agitaciji.
Uspelo nam je dvigniti proizvodnjo v primeri s stanjem, ki smo ga našli, na zavidno višino. Imamo že vrsto socialnih zakonov, ki dokazujejo ljudskost naše oblasti, ki rešuje dnevne probleme poedin-ca.
Iz delovnega poleta, ki so ga naše množice pokazale že v času, ko jim oblast ni mogla nuditi vsega, se najbolj kaže vsa vera množic v svojo državo in zato lahko z gotovostjo in samozavestjo nastopimo tudi pri teh volitvah proti v-sakemu morebitnemu pojavu kakršnega koli nasprotnika.
Za kmeta je agrarna reforma v naši volivni platformi močan adut. Brisanje dolga, celo zniževanje davkov, napori za olajšanje gospodarskega položaja kmeta, zlasti pa sedanji načrti, po katerih bodo ljudski odbori vzeli vrsto gospodarskih inciativ v svoje roke, vse to bo vsekakor zainteresiralo široke plasti kmetov za soudeležbo na oblasti, ker bodo prav zaradi te u-deležbe videli neposredno zboljšanje svojega gospodarskega in gmotnega položaja.
Maršal Tito je nedavno dejal, da je jamstvo naše suverenosti v tem, da držimo ključ našega gospodarstva v svojih rokah. To je zelo pomemben izrek, ki sam za sebe mnogo pove. Mislim pa, da lahko mirne duše dodamo k temu še to, da imamo v naši vojski prav tako ključ te naše suverenosti, varnosti naših meja p r o t i v proizkusom zastraševanja in pritiska imperialističnih klik. V naši volivni agitaciji ne smemo niti za trenutek izgubiti izpred oči ljubezni do naše vojske, ki je jamstvo naše varnosti, ki je jamstvo našega gospodarskega napredka.
V JEKU USTVARJANJA SO VELIKA DELA, KI KAŽEJO JASNO IN LEPO NEPOSREDNO PERSPEKTIVO
Kdo drugi sploh more iti v voli-vno borbo s takšnim programom,
s programom, ki v resnici že ni več program, ki je že stvarnost? Ker imamo program za bodočnost, volivno platformo in načelne smernice že v jeku ustvarjanja, nam ni treba, da bi si izmišljali nekaj novega. OF stopa na volišče z jasnim stališčem in z velikimi uspehi, z jasno smerjo že začetega dela. Ne rabi bombastičnega, priložnostnega napravljenega programa in obljub, ker stopa pred volivce z dejstvi. Na volitve stopa kot tvorba, ki se je skovala v borbi, edinstvena politična tvorba kot organ osnovnih ljudskih množic slovenskega naroda, ne pa slučajna umetna tvorba, koalicija s kompromisnim dogovorom, z me-šetarjenjem po advokatskih pisarnah za hrbtom in proti interesom ljudstva. Za seboj ima politično povezanost najbolj pozitivnih sil ljudstva, skovano v najbolj kritičnih časih za usodo naroda. Za seboj ima sijajno vojaško zmago in zmago nad reakcijo v trenutkih, ko je ta pričakovala, da ji bodo reakcionarni inozemski krogi pomagali na oblast. Za seboj ima že ogromne uspehe ustvarjalnega poleta osnovnih ljudskih množic v delu za obnovo. Doseženi so veliki uspehi, ki jih blagodejno čuti vsak naš delovni človek. Naše delovne množice in iskreni rodoljubi so že volili z orožjem v roki. Že skoraj leto in pol volijo vsakodnevno s silnim delovnim poletom, ker vidijo, da ustvarjajo v korist svoje skupnosti, v svojo lastno korist. V jeku ustvarjanja so velika dela, ki kažejo jasno in lepo neposredno perspektivo. Te perspektive so ljudstvu znane, ohranilo si jih je in vedro gleda v bodočnost, ker je to program, ki vsebuje vse bistvene interese vseh ustvarjalnih ljudskih množic. To, kar je pomenilo do vojne in deloma še tekom vojne za marsikoga, ki je bil pod vplivom sovražne propagande, strah in bojazen, je danes jasno razumljivo in odobravano. Vere v bodočnost in v pravilno politiko OF nima danes samo delavec, ki daje največje napore in kateremu se vidno zboljšuje njegov materialni in družbeni položaj, niti samo ustvarjalni inteligent, marveč tudi kmet, ki je dobil zemljo, kateremu ne prikrivamo težav, kateremu oblast ne daje praznih obljub, marveč mu jasno kaže napore in pota za zboljšanje njegovega položaja. Na naštetih primerih kmetje čutijo dobrine tvornosti zveze delavcev in kmetov. V našo stvarnost se vživ-ljajo tudi obrtniki, ki ne hlepe po
Nočemo postati kolonija
RESOLUCIJA SLOVENSKO-ITALIJANSKE UNIJE V TRSTU
Plenum Slovansko' - italijanske unije v Trstu je sprejel naslednjo resolucijo:
Plenum tržaškega mestnega SIAU-ja, množične organizacije, v kateri je včlanjena ogromna večina italijanskega in slovenskega demokratičnega antifašističnega
Seja Glavnega odbora in namestitev osebe v urad Sveta
Napram zaključku sprejetem na zadnji seji Izvršnega odbora Sveta Kanadskih Južnih Slovanov, se vrši seja Glavnega odbora Sveta Kanadskih Južnih Slovanov v nedeljo dne 15 decembra v Toron-tu.
Naprošajo se vsi glavni odborniki, kakor tudi odbori mestnih Svetov, da vzamejo gornje na znanje. Podrobnejše sporočilo o seji Gl. odbora bomo poslali nekoliko pozneje.
V cilju, da bo Svet mogel prožiti večjo pomoč izseljencem kateri bodo odpotovali v staro domovino, Izvršni odbor je sklenil, da se namesti v glavni urad še enega funkcionarja.
Izvršni odbor se je radi tega obrnil na Izvršni odbor Zveze Kanadskih Srbov, da bi to dolžnost sprejel Vojin Grbič, glavni tajnik Zveze Kanadskih Srbov.
Izvršni odbor Zveze Kanadskih Srbov je želji Izvršnega odbora Sveta Kanadskih Južnih Slovanov ustregel z tem, da je odobril njegovo prošnjo da se namesti Vo-jina Grbiča v urad Sveta Kanadskih Južnih Slovanov. To dolžnost je nastopil z dne 4 novembra.
Iz urada Sveta
K. J. S.
mestnega prebivalstva, ogorčeno in najodločneje protestira proti odločitvam v Parizu, ki z odkritem preziranjem volje ljudstva, ki je želelo združitve z Jugoslavijo, ustvarjajo iz Trsta ter iz dela bližnjega ozemlja svobodno ozemlje.
Slovansko - italijanska antifaši-stična unija ne priznava, da bi razlogi blaginje, varnosti in mednarodnega ali krajevnega miru narekovali ali celo vsiljevali u-stvaritev svobodnega ozemlja; do take rešitve ni prišlo v prid krajevnemu prebivalstvu pač pa v prid grabežljivemu in zasužnjevalnemu imperijalizmu.
To je tembolj očito iz načrtov za statut tega ozemlja, ki jih hočejo vsiliti ter s tem oropati ljudstvo pravice, da bi si samo vladalo, in ga prepuščajo samovolji tujih vsemogočnih guvernerjev.
V svesti si, da je naše ljudstvo — najprej v dvajsetletni borbi proti fašizmu, nato pa v osvobodilni vojni — dokazalo, da je dovolj civilizirano in zrelo, da bo zmožno vladati si samo brez ko-lonijalnih mandatov. Slovansko-italijanska antifašistična unija odločno odklanja v imenu vsega prebivalstva sleherni statut, ki ne jamči krajevnemu prebivalstvu na vseh področjih zakonodajne in izvršne dejavnosti — popolne suverenosti.
I Izjavlja, da tu ni rasne mržnje, kakor zatrjujejo imperijalisti, da bi s tem opravičili svoje koloni-i jalne in zasužnjevalne načrte.
' Izjavlja, pred vsem svetom, da se bo prebivalstvo borilo z vsemi silami proti nasilnemu anglosaškemu imperijalizmu, ki nas hoče spraviti na raven črncev.
i
I Poziva vse demokratične sile sveta, naj posredujejo, da se prepreči, da bi v srcu Evrope nastal j nov Hong-Kong.
Ponovno odločno poudarjamo:
Hočemo demokratičen statut, ki krajevnemu prebivalstvu zajamčil popolno suverenost!
Nočemo postati kolonija!
"Slovenski Poročevalec".
PAKETI ZA VOJNE SIROTE
Ženska organizacija Zveze Kanadskih, Srbov v Windsor ju je sklenila podvzeti akcijo za pomoč vojnim sirotam v starem kraju. Izvršni odbor Sveta Kanadskih Južnih Slovanov čestita članicam na njihovem plemenitem podvzet-ju in poživlja ostale ženske organizacije v Kanadi, da sledijo njihovemu primeru. Mi smatramo da tako delo žen ne more prav nič ovirati poleg ostalih nalog, ki so pred nami.
Namen članic Zveze Kanadskih Srbov v Windsorju je, da pošljejo pakete vojnim sirotam, ki se nahajajo v otročjih domovih. Vse kar bi pri temu priporočili je to, da bi se poslalo tudi hrano. Take pakete bi mogle žene narediti same in jih poslati direktno na naslov na enega od takih otrok. Verujemo da bi tako podvzetje dobilo podporo tudi z strani žena drugih narodnosti.
Taki paketi naj bodejo namenje-1 ni izključno vojnim sirotam. Svet ima na razpolago imena, naslove in tudi slike ter druge podatke od 1500 otrok, in je pripravljen dati potrebna navodila v tem oziru.
Pakete se morejo poslati preko pošte, ker drugega načina zaenkrat ni. Kakor je že znano, njihova teža ne sme biti več od 11 funtov.
Nadalje je potrebno voditi točen seznam o številu poslanih paketov in ga poslati Svetu, kateri bi mogel na ta način dostaviti točne informacije Jugoslovanskemu Rdečemu Križu.
Izvršni odbor Sveta K. J. S.
brezdušnem izkoriščanju na račun drugih. Prepričati moramo še majhen del meščanov, da nima smisla pričakovati navideznih dobrin in koristi, ki bi mu jih kot sloju lahko nudili inozemski imperialistični krogi. Za to, kar nudijo veliki svetovni magnati, se lahko ogrevajo samo brezvestni protinarodni špekulanti, tisti, ki žele biti valpti svojega naroda v korist velikih imperialističnih trustov in koncer-nov. V Jugoslaviji ni druge poti: ali pot, po kateri gremo ali pa pot nacionalne in gospodarske odvisnosti, pot kolonialnega suženjstva v interesu inozemstva. Ne gre nam za to, da bi pridobivali tiste, ki imajo čisto nasprotne interese, ki niso v skladu z interesi delovnega ljudstva Slovenije in Jugoslavije, temveč so na življenje in smrt po skupnosti svojih interesov povezani z nam sovražnim inozemstvom. Spraviti v sklad interese reakcije z interesi ljudstva ni mogoče. Socialne pridobitve delovnega ljudstva so nujno morale biti v škodo izkoriščevalcev in reakcije. S kakšnimi nasprotniki bi se lahko srečali v volivni borbi ? Odkrite poznamo. Z odkritimi sovražniki je lahka stvar, ker jih vidimo in poznamo. Drugače je s tistimi, ki se potuhnejo in ki bi pod krinko OF ali pa kako drugače hoteli biti v besedah pozitivni, z dejanji pa bi sejali nezadovoljstvo do osnovne celine, do o-snovnih smotrov in sploh do OF. Reakciji so izpostavljeni nekateri omahljivci in paničarji, ki se boje težav. V vseh pomembnih in odločilnih trenutkih, med katere spadajo tudi predstoječe volitve, stopajo ljudski in narodni sovražniki aktivno na pozornico. Nujno potrebna je večja budnost in večje obravnavanje tudi problemov, od-nosno vprašanja tistih malodušne-žev, ki se izgubljajo in ki po vseh teh uspehih niso dobili dovolj vere vase, vere v našo skupnost. Sovražnik je namreč neutrudljiv. še preostali reakcionarni elementi v naši notranjosti bodo rovarili vse dotlej, dokler bodo imeli podporo naših zunanjih sovražnikov. Nobenega dvoma ni, da bodo imeli zunanji dogodki, potek pariške konference in sovražni odnos reakcionarnih inozemskih krogov določen odraz v naši volivni borbi, oziroma, da se bodo reakcionarni elementi doma skušali poslužiti tega, kar bi lahko kakor koli služilo njihovim protiljudskim namenom. Čeprav imamo v naših ustvarjalnih naporih take uspehe, s kakršnimi se ne more ponašati noben drug narod v Evropi, čeprav lahko s takimi uspehi sigurno, samozavestno in ponosno gremo na volitve kakor noben drug narod v Evropi, nam to vendar ne dovoljuje, da bi smeli omalovaževati sovražnike, da bi smeli zmanjšati našo budnost proti njim. Čeprav smo iz-vojevali toliko odločilnih zmag na gospodarskem, političnem in vojaškem področju, čeprav imamo toliko bogatih izkušenj, ki so dokazale pravilnost naše linije in sredstev naše borbe, bo sovražnik še vedno lovil kaline med omahljivci, oportunisti, paničarji in lahko-verneži. Naša dolžnost je čuvati priborjene in ustvarjene pridobitve, naša dolžnost je preprečiti v-sakomur slepitev lahkovernih in naivnih z namenom, da se privolitvah ne bi opredeli tako, kot to odgovarja njihovim interesom.
MISLIM, DA JE JASNA POTREBA PO NAŠI NADALJNJI PRIN-
CIPIELNI NEIZPROSNOSTI
Ta dolžnost nalaga Osvobodilni fronti kot celoti, da v množični in politični borbi prepreči tudi rovar-jenje prikritih sovražnikov. Po preprosti logiki je vsak, ki skuša uveljavljati svoje osebne ali skupinske interese na škodo naših privojevanih pridobitev, na škodo naše narodne enotnosti, objektivno, če ne subjektivno, zaveznik mednarodnih reakcionarnih imperialističnih krogov, katerim je nova Jugoslavija trn v peti. Opravka imamo z malodušneži, ki trde, da se reakcija hrani samo na naših napakah in na naših slabostih. Ta trditev je očitno opravičevanje reakcije, pomeni več ali manj direktno pomoč reakciji. Tovariš Kidrič je sam često povedal in taka je tudi naša stalna praksa, ki se je vedno pokazala za koristno; ostro razkrinkavati zmotnost in škodljivost takih trditev. Pri nosilcih takih teorij se kaže vse nedojema-nje, vse tisto nepojmovanje naših osnovnih in pozitivnih nalog, ki jih izpolnjujemo kljub vsem težavam prehodne dobe. Nam je vseeno, ali delajo taki skeptiki zavestno ali nezavestno, objektivno delajo v korist sovražniku. Dejstvo je, da je to linija kompromisa, popuščanja pred reakcijo, linija strahu pred težavami, linija zaviranja tempa, linija opravičevanja in prepuščanja pozicij reakciji. Če je v
(Nadaljevanje na 6 strani)
Nalogo za $10.000 smo častno izpolnili
TIMMINS ZA X-RAY APARAT V SLOVENIJO
Pola št. 43, Imena so kakor sledi:--------
Po $100.00: Anton Plut in Peter Kotze.
Po $50.00: Frank Brkopec.
Po $25.00: L. Lavrič.
Po $10.00: Matija Plut, Alojzij Pust, Frank Stražišar, Peter Smuk, Janez Flajnik, Alojzij Strajnar, Jože Hegler, Anton Slak, John Salmič.
Po $5.00: Peter Kobetič, Jože Intihar, Ivan Novosel, John Zad-nik, John Jezerinac, Paul Zupanič, Jože Gregorič, Janez Cesar, Frank Knafel, Grga Briški, Frank Beg, Anton Hočevar, Lojze Hrib, Jože Mongič.
Po $2.00: O. Denesantih, Juro Žagar in Lojze Türk.
Te zgornji dve poli št. 42 in 43 je nabral Tony Slak član Zveze Kanadskih Slovencev, kateri se je že dalj časa nahajal v bolnici radi poškodbe, ki jo je dobil v Mcentyre rudniku. Skupna po-šiljatev znaša $441.00 in se ob tej
Bruzič, Rafael šimac, Josep Mik-lič, Frank Grenko, Stevo Butarac, F. Žalec, L. Vidakovich in K. Bo-rosich.
Skupaj $164.00, za kar prav lepa hvala prispevateljem, domovini pa mnogo uspeha pri obnovi, kamor spada tudi zdravstveno stanje našega junaškega naroda. Naj živi zdrava in cvetoča nova F. L. R. Jugoslavija.
Ignac Zupančič.
Naslednjo polo št. 47 je nabral Anton Pašič. Imena prispevateljev so kakor sledi:
Po $10.00: Anton Kraševec, Frank Prijatelj, Jakob Zadnik in Josip Vidmar.
Po $6.00: Nikola Pešun.
Po $5.00: John Dasovich, Joe Gecan, Louis Vesel in Anton Pašič.
Po $2.00: Z. Tadej, Marko Pa-vičich, T. Roksa, Frank Krizma-nich, Joe Zupan.
Po $1.00: John Silkovich.
Skupaj 77 dolarjev. Prav lepa
TORONTO, ONTARIO
priliki zahvaljuje vsem kateri so j hvala vsem onim, ki so prispevali prispevali na pole. Dr. Neubaver- v plemenitem namenu, da se po
strašnem trpljenju pomaga našemu narodu, do zdravja.
Anton Pašič, So. Porcupine.
Odsek "Krka" št. 3 V.P.Z. Bled Timmins je poslal poli št. 103 in 104 in imena prispevateljev so naslednja:
Pola 103, Odsek "Krka" št. 3 V.P.Z. Bled, Timmins: $50.00.
Po $10.00: Keserič Milan, Žalec Peter in Mihelčič Mihael.
Po $5.00: Zdravje Frank, družina Frank in Marija Kobe, dru-
ju pa pošilja pozdrave, ker ga je ob priliki njegovega bivanja obiskal v general Hospital v Toronti in mu želi mnogo uspeha pri njegovem težavnem poklicu.
Naslednji dve poli št. 46 in 49 je zbral tajnik Odseka Z.K.S. Jože Bencina, kateri se zahvaljuje v imenu odseka Z.K.S. v Tim-mins-u vsem kateri so količkaj prispevali za to plemenito delo, domovini L.R. Sloveniji pa želi da vzgoji zdrav čil narod v vsakem oziru. Imena prispevateljev so kakor sledi:
Odsek Zveze Kanadskih Slovencev v Timminsu: $267.00.
Po $50.00: Andrej Rant.
Po $10.00: Josip Bencina, Jože Andolšek, Jože Starič, Franc Ponikvar, Jože Šuštar, John Pre-lesnik in Matt Bajt.
Po $6.00: Matevž Zamejc.
Po $5.00: Ivan Stupica, John Dolščak, Andrej Ileršič, Frank Levstik, Ana Čop, "Odsek 657 H.B.Z. Timmins", Janez Krašo-vec, Gregory Vintar in Joseph Glad.
Po $3.00: Alojzij Pakiž.
Po $2.00: M. F. Pleše.
Po $1.00: T. D. Bukovac, Roko Novinc in Frances Zobec.
Skupna svota $446.00.
Nadaljne dve poli št. 44 in 45 je zbral Ignac Zupančič. Imena prispevateljev so kakor sledi:
Po $20.00: Josip Kobe.
Po $10.00: Frank Starešinič, družina George Stark, Josip
Društvo "Bratska Sloga" št. 648 S.N.P.J. $150.00.
Po $52.68. Prispevana pristopnina od dveh koncertov.
Po $50.00: Odsek Zveze Kanadskih Slovencev, Lokalni Svet Kanadskih Južnih Slovanov in Mihael Zepič.
Po $26.00: John Divjak.
Po $25.00: Jože Bedenk, Frank Lavrič, George Matešič, Ludvik Troha.
Po $24.16 Louis Sporish.
Po $24.00: Joe Petric.
Po $23.00: Matija in Ivanka An-žin. Po $22.00: John Kosmač.
Po $21.00: Družina Jože Smrke.
Po $20.00: Martin Baškovič, Odsek "Edinost" št. 11 V.P.Z. Bled.
Po $15.25: Anton Hren.
Po $15.00: Peter štrbenc, Anton Bartol, Jože Cestnik, Jakob Drobnič.
Po $12.00: Frank Zabukovec.
Po $11.00: Družina John Šeme, Maks Malešič, Louis Klemenčič in Frank Matjašič.
Po $10.50: Družina Tony Muc.
Po $10.00: Joe Drašler, Rudy Zupan, Amalija štangel, John Sporar, Filip Steklasa, Frank Nightingale, Helena Nightingale, Rajmond Mavrin, Jože šerjak, Frank Kresal, Tony Hočevar, George Kobe, Leopold Trček, Frank Pirman, John Vrščaj, Slovenec iz Toronta.
Po $7.00: John Znidaršič, Stanko Demšar, Stanko Mihelič, Louis Košmerl, Matija Ferkul.
Po $6.00: Mary Košmerl.
Po $5.00: Margareta Hren, Martin Kenik, Joe Levstik, Tony Somrak, Jože Šile, John Panyan, Sem Barjakovič, Tony Kozlevčar, John Uršič, Mary Anzin, John Križe, Družina škrbec, Mile Ba-dovinac (Niagara Falls), Martin
Po 96c. K. S. ž.
Po 61c. Neimenovani. Po 60.c. Neimenovani.
Po 50c. Neimenovani, Jerry. — M. Olerky.
ODSEK ZVEZE KANADSKIH SLOVENCEV IZ VAN-COUVER-JA ZA X-RAY APARAT V SLOVENIJO
žina Angela in Alojzij Košmrl in Movern, M. Adam, Matija Spi-
Starešinič Mihael.
Po $2.00: Veselic Matevž, Kau-zlarič John, Verbanec Matija, Sodeč Peter in Frančiskovič Marian.
Po $1.00: Randič Jožef in Ivan Krcel.
Skupaj $112.00, katere je nabral Milan Keserič pri Odseku "Krka".
Druga pola štev. 104, ki jo je nabral Frank Anzelc je istotako od Odseka Krka V.P.Z. Bled, katere skupna svota znaša 119 dolarjev. Imena onih kateri so priložili so:
Po $10.00: Družina Frank in Pavlina Anzelc, družina Frank in Frančiška Tegel, družina Frank in Marija Otoničar, družina John in Frančiška Tegel, Jože Knafel, John Verovšek, Peter Kern, in Alojzij Rus.
Po $5.00: Družina Jožef in Ivana Gornik, družina Jožef in Ana Krevs, družina Jernej in Lucija Ponikar, družina Andrej in Fran-
sich.
Po $3.00: Jure štimac, Stojan Naumovich.
Po $2.00: Smith, S. Miošič, S. Veselich, Ivan Frankovich, Valentin Ručigaj, Slovenec v Toronti, Anton Mutz (Chicago), Peter Vipavec, Frank Seperich, Angela Huhvič; M. Pelatic.
Po $1.00 M. Kloist, M. Prpičj Neimenovani, P. Latinčič, John Gornik, Neimenovani, Leopold Champa, Neimenovani, Prijatelj Slovencev, Neimenovani, L. Gač-nik, John škrabec, Neimenovani, John Krpan, Neimenovani, G. Miletich, Nick Cunič, John Cesar, A. Kapusinac, Neimenovani, Rudy Champa, Vojin Grbich, Neimenovani, Steve Gluhar, Anton šuklje, Katarina Kozlevčar.
Po 45c. Helen šerjak.
Po 40c. Neimenovani.
Po 25c. Neimenovani, Neimenovani, Charley Banelo, Charley Fišer, B. Cunningham, Margaret Barna, Millar A. Elliot, Hary King, Peter Ofredy, John Zenet, Pari Sapiano, Tony Vagdan, Peter Young, Dawe Carter, Boros Ede-no, M. Kalkun, Lorenc Sapiano, Fred Dobranski.
Po 24c. Neimenovani in 7c. tudi Neimenovani.
Skupna svota znaša $1120.92, v to svoto ni vštet dohodek iz skupnega okrožnega piknika, katerega so priredili odseki: Toronto Windsor, St. Catharines in Oshawa. Celokupna svota se je nabrala na sledeči način:
Na koncertu 12. maja t.l. $724.64, pozneje prispevali k tej svoti ker se koncerta niso | mogli udeležiti $32.00.
Na koncertu 14. septembra $295.26.
Leo Trček zbral na nabiralno polo št. 128 — $15.00.
Max Malesič nabral na nabiralno polo št. 129 — $46.00.
Louis Klemenčič na polo št. 130 — $5.00 in Joe Drasler na polo št. 5 — $3.00.
MALARTIC, QUE.
Iz Malartica za x-ray v Slovenijo
Pola št. 108 ki sta jo nabrala Joe Guštin in Joe Weiss, predsednik in tajnik odseka št. 5 "Slovenski rudar" V.P.Z. Bled, Malartic. Imena prispevateljev so kakor sledi:
Po $50.00: Odsek št. 5 "Slovenski rudar" V.P.Z. Bled.
Po $10.00: Joe Weiss, Frank Šutej, Matevž Seijak, Joe Guštin.
Po $5.00: Katarina Weiss, Marko Brine, Dominik Mikolich, Frank Šparemblek, E. Osvald, Josep Andrec, Kari Jakopin in Paul Babich.
Po $2.00: John Numre in Leopold Tome.
Skupaj $134.00, z katero svoto hočemo vzajemno pomagati, da se upostavi ponovno zdravstveno stanje, kateremu ni prizanesel sovražnik. Narodu pa želimo mnogo uspeha pri obnovi svobodne domovine.
Joe Guštin in Joe Weiss
IMENA DAROVALCEV ZA X-RAY APARAT IZ PORT ARTHUR-JA
Mavec, John Zupančič, Ignac Zu-	.... „	, v. _
-v t>«-'v , —	TT	ciska Palcic, družina Frank in
pancic, Mihael Fajdiga, Henrik	. „ , . v. , „ . .
t v.' T . „	t .	An» Turk, druzma Jožef m Aloj-
hlVA/ll/l	Irtfll-n	rl /I n.TAfi	I «u« n .	'	d
Jurečič, Josip Mavec, Zgonc, Jožef Rački.
Jernej
Po $5.00: C. Pupič, John Rogi-na, Steve Horvat, Milan in Rosie Smrke in Miloš Bastasich.
Po $2.00: John Stanich, Mike Bolkovac, J. Duralia, Josip Balant in Stojan Zaklan.
Po $1.00: Miha Mavrin, Anton
zija Pečjak, družina Jožef in Matilda Vire.
Po $2.00: Družina Anton in Ivana šile in Papež Ana.
Frank Anzelc 170 Tamarack St.
Timmins.
Skupna svota iz Timmins-a, Schumacher in South Porcupine znaša $1.359.00.
PRISPEVKI ZA X-RAY APARAT ZA SLOVENIJO IZ VAL D'OR-A
Odsek Zveze Kanadskih Sloven- | Martin Naglich, Tomo Ugarkovič, cev v Val d'Orju naznanja ob Grga Horvatovič, družina Edvard koncu kampanje za x-ray aparat Lovšin, Jure Zalovič, Mijo Doma-svoj zaključek prostovoljnih pri- zetovič, Janez Novak, spevkov in uspeh ki ga je dosegla
naša naselbina v tej kampanji.
V naselbini se nas nahaja približno 47 Slovencev in Slovenk in
Po $2.00: Frank Prime, A. Ho-fer, Anton Jamič, Martin Rauch.
Po $1.00: Peter Frankovič, L. nabrana svota je $1233.55. Imena Filipov' K- Filipov, N. Romanov-
prispevateljev so kakor sledi: i sky> J" Hisowski> w- Jask°>	H.
j Shostakoff, P. žuk, M. Mohar	in Odsek Zveze Kanadskih Slo- P. Njavok.
vencev v Val d'Or $ 515.55. !,..■,	.	, ™	MUauviC,
™ t, «t - w vf 9 v "p 7 f ,°r Je TTa\ raZVldn°' da družina V- Rezina, družina G Odsek "Ljubljana st. 2. V. P. Z. ta mala naselbina kot je v našem Mo^vx	tit \ - , v.
,„ Mnn(ln	ir i j.n •	j '.Majetic, Vera Marohmc, druzma
ma,em Val d 0r-JU sm° Gostih |N. Vujnovič, družina L. Ožbolt, I
naročenemu programu! V fond je ; družina F Kozoglav, Franc Hu-I Pola št" 135< in št" 67 ki sta prispevalo nekaj oseb tudi od dru- do]in; Franc Levstik> John Marolt jo nabrala Martin in Barbara Hu-
Zveza Kanadskih Slovencev $337.94.
Po $40.00: Martin Bajuk.
Po $30.00: Franc Mali in Leopold Oberstar.
Po $25.00: Anton Cimprič.
Po $20.00: Družina Franc Cimprič, John Miklič Joseph Miklič, Jakob Miklič, Edvard Troha, Milan Rajčevič, Franc Ožbolt, Anton Rugelj, Fabo Jurkovič, Karol Strajnar, Franc Nemanič, družina Franc Poje, Franc Mihelič, Nick Babic in Anton Jerše.
Jo $15.00: Savez Kanadskih Hrvata, Jakob Kordiš in Louis Prijatelj (iz Ely, Minn.)
Po $10.00: J. Uršič (B.C.), Jože Kranjc, Franc Jagodic, Karol Mo-guš, Jože Smej, Vasil Mrakovič, Jože Basič, Franc Tursič, Savez Kanadskih Srba, Odsek številka 7 V.P.Z. Bled Jadran Matija Rozman, Franc Antič Jože Levstek, Jože Bambič, George Požeg, John Kobetič, Leopold Levstik, Marko Vukelič.
Po $5.00: Družina V. Papič, Jože Sokač, Stevo Gilijan, Nick Uremovič, George Uremovič, Stipe štimac, Ivan Sertič, John Uremovič, družina W. Agnot, družina S. Lulič, družina M. Zadkovič,
Po 50c. A. Nikolaj.
Skupna svota znaša $1156.44.
Kakor je bilo že v tem listu objavljeno, je bil cilj Port Arthur-ske naselbine zbrati $1.000 za x-ray aparat. To svoto smo predvideli, da si jo bodo določile vse večje naselbine vsled tega je bilo naše mnenje, da tudi Port Arthur ne sme izostati. Za to zmerno svoto moram priznati, da ni bilo ravno preveč truda zbrati skupaj. Prvi so se odzvali gozdarji. Sklicana je bila skupščina, katera je bila dobro obiskana, oziroma udeležil se je vsak tisti, kateri je imel iskreno željo doprinesti svoj del za to plemenito stvar. Svota bi bila lahko še večja, ali je tudi precej takšnih, ki so se oglušili vsakemu pozivu in opominu, da se naj izkaže z svojo narodno zavestjo do svoje rodne, opustošene domovine Slovenije.
Hvala vsem prispevateljem. Pomagali smo in bomo še pomagali obnoviti in graditi novo svobodno domovino F.L.R. Jugoslavijo.
Ako se je komu pomotama ispu-stilo ime prosim, da se zglasi).
Edvard Troha
Pola št. 11 katero je nabral Jožef Skubic v Cranbrook. Imena prispevateljev so sledeča:
Po $10.00: Anton Malnarič, Janez Malnarič, Janez Kure, Alojz Macele, Josip Skubic in Peter Perše. Po $5.00: Steve Kokot. Po $2.00: Matt Žagar, Eli Basič, Gova Nadondi, Steve Starčevič, D. Alexeychuk in G. Saeesh.
Po $1.00: P. Wasylyshyn, A. Kozok, J. Mozorič (Marysville), John Gržetič, P. Zakushik, Ilija Štimac, Nick Basič, Alojz Lukan in Jožef Kovačevič.
Pola št. 12, katero je nabral Franc Račečič v Vancouver-ju. Imena kateri so prispevali so naslednja : Po $20.00: Janez Simonič. Po $15.00: Franc Račečič. Po $10.00: Tony Malenšek, T. Strničak, in A. K.
Po $5.00: Franc Gorenc, Marko Pezdirc, Franc Medoš, Anton Pe-rušek, Franc Strle, Franc Novak, A. Vrbančič, Janez Drganc, A. Picelj.
Po $2.00: Alojzij Polanc. F. Ulchav, T. Golobic, M. Golobic, in Janez Pečjak.
Po $1.00: Franc Grdenc, Janez Mosnar, Janez Bencina, Anton Knafelj.
Pola št. 13, ki sta jo nabrala Jožef Mramor in Janez Kerin. od sledečih prispevateljev:
Po $40.00 Mladinski Odsek Z. K. S. Vancouver. Po $20.00: Janez Kerin. Po $10.00: Janez in Ana žitko, Jožef in Marija Mramor.
Po $5.00: Franc Košir, Jože Košir, Dane Roth, Nick Bubaš. Po $3.00: Jožef Kukar. Po $2.00: Anton Koželj in M. Vukovič.
Po $1.00: Jožef Kastelic in N. Linkovič je dal 50c.
Pola št. 14 sta nabrala: Alojz Kusel & Anton Radovič. Imena so sledeča:
Po $10.00: Anton Radovič in Janez Jakša.
Po $5.00: Jožef Starešinič in Alojz Kusel. Po $3.00: B. Vitezik. Po $2.00: J. Radivoj, in B Tri-najstič.
Po $1.00: N. Jurišič, M. Grško-vič, N. Fanuka, J. Grškovič, K. T. Crnčič, T. Kavlovič, John Buchta in Jožef Radovič. Po 50c. J. Malestinčič.
Pola št. 15, katero sta nabrala Ivan Popovič in Ivanka Sertič. Po $20.00: Janez Popovič. Po $10.00: Ivanka Sertič, Anton Luzar in Martin Stipac. Po $5.00: Ivan Jurčič. Po $2.00: Ivan Radoševič, Luka Mesič, Mate Pavečič, Ivan Ruka-vina, Toni Milovčič, Božo Krzna-rič, D. Lizzul in M. Dragičevič. Po $1.00: Ilija Novačič. Pola št. 18, ki sta jo nabrala Franc Sodeč in Janez Kraševec. Imena so sledeča.
Po $50.00: Odsek Zveze Kanadskih Slovencev.
Po $20.00: Franc in Ana Sodeč, Janez Krašavec in Anton Ogulin.
Po $10.00: Ivan Grdina.
Po $2.00: Rudolf Dodič, D. A. Vukasovič, Nikola Kopajtič, družina Crnčič, Elija Popovič, Alex Siranovič.
Po $1.00: Marko Donjarkovič in Martin čačič. In 25c. je dal M. Ruljanovič.
Pola št. 109, katero je nabral Louis Jakše. Imena so sledeča:
Po $25.00: Odsek V.P.Z. Bled, št. 6 "Zvezda".
Po $20.00: Joe Brezovar.
Po $10.000 Mr. Mrs. J. Kastelic, Frank Oblak, Mr. Mrs. Louis Jakše Mr. Mrs. Gust. Malenšek, Mr. Mrs. Frank Mrvič, Mr. Mrs. John Olga Hudoklin in Mr. Mrs. Joe Zakol.
Po $5.00: Mr. Mrs. John Uhan, Frank Gorenc in Mr. Mrs. Sršič.
Po $2.00: Joe Božič.
Gornjo polo, katere skupni znesek znaša $132.00 je nabral Louis Jakše, in gre v kredit V.P.Z. Bled, odsek št. 6 "Zvezda", Vancouver. Ta Odsek se je v resnici izkazal kot zvezda. Vse priznanje prijatelji naroda v starem kraju!
Pola št. 16. ki jo je nabral Frank J. Ronner v Port Alberni B.C. vsebuje sledeča imena:
Po $50.00: Frank & Olga Ronner.
Po $20.00: Matija & Yela Gra-hek.
Po $5.00: Joe Pivak.
Po $2.00: Marija Kovač, I Powel, L. Kennedy, C. A. Worthing, C. Reinhard, George Čorak, Louis Matomovich, Katica Ninko-vič, George Naglic, George Klemenčič, Mile Crnkovich in Mico Asich.
Pola št. 17, istotako nabral Frank J. Ronner v Port Alberni za odsek Z. K. S. v Vancouver-ju v prid kampanje za x-raj aparat v Slovenijo, imena so kakor sledi:
Po $2.00: Frank Bedek, Ilija Sigurnjak, Stipe Rupčič, Mile Super, Paul Super, Martin šutič, Joso Brkljačič, Ivan Markusich, Frank Znidaršič, Mile Bartulovich, Eli Sajatovich Sam Frketich, Ivan Mahovlič, Blaž Stanišič in Martin Saflin.
Skupna svota, ki je bila nabrana na incijativo odseka Z.K.S. v Vancouver-ju, in na incijativo članov odseka V.P.Z. Bled kar je bilo že $831.25.
pripomnjeno — znaša
Z to pošiijatvijo, pošiljamo narodu v starem kraju naše srčne pozdrave in želje, da čim prej obnovijo porušeno domovino in jim želimo neomejeno veselje in srečo v svobodni F.L.R. Jugoslaviji.
Bili smo z vami v vojni — z vami bomo ostali v miru!
Za odsek Z.K.S. Janez Kerin, za odsek V.P.Z. Bled Louis Jakše.
KIRKLAND LAKE, ONTARIO
Bled" $200.00.
"Krožek Jugoslovanskih Sester, Val d'Or $200.00. Anton Sitar $20.00. Po $15.00: Alojz Uršič in John Kebe.
Po $10.00: Joe Lavrič, Frank
I
GALT, ONTARIO
Slovensko Pevsko Dramsko dru štvo "Triglav" darovalo $100.00.
Lokalni Svet Kanadskih Južnih Slovanov namesto venca pok, Vinko Vidrihu $50.00.
Zbral na nabiralno polo št. 53 in 56 Jože Piškur $248.50. Imena darovalcev so kakor sledi:
Zveza Kanadskih Slovencev odsek Kirkland Lake $123.50.
Po $10.00 so prispevali: F. A. Pavček, J. M. Kužnik, John in Franca Ambrožič, Alojz Levstek, Jože in Julka Wintar, Tony Centa, Slovensko Pevsko Društvo "Triglav", Jože in Mina Piškur, (Vsi iz Kirkland Lake-a).
Po $5.00 Anton J. Kraje, Peter Malnarič, Franc in Mary Račič, Malči Kastelic, Tony Levstik, Mike Miklič in Ivan žužek.
Po $2.00: Dominik Franc Pavlakovič.
Maček in
Nick
gih narodnosti, za kar jim prav prisrčna zahvala.
Lahko bi bilo število še večje, ako bi vsi Slovenci naše naselbi-
Meden, Marko Ferderbar, George ne imeli sočutje do naših bratov Perderbar, Miha Uršič, Jože ;n sester v domovini, kateri so Rauch, Pavel Staudohar, Anton j žrtvovali, zdravje in življenje za Novak, John Gerdina, Peter Šin- osvobojen je, z krvjo prepojene do-kovec, John Belaj, Rudolf in Tilka j movine.
Lovšin, družina Aloj? Peček (pe-kari) Peter Stark, Andrej Kovač, Frank Virant, Rudolf Bambič, Lokalni Svet Kanadskih Južnih Slovanov (Val d'Or), Feliks Peček in Savez Kanadskih Hrvata — Val d'Or).
Po $5.00: Peter Sterk (Oster-man), Val d'Or, P. Filipov ,You neda Bread) Izidor Žiga Belčič,
Upamo, da v bodoče se bodo nam priključili vsi tisti, kateri so vsled sovražne propagande zape-
drugod, strnimo se vsi v en tabor, ker v zdrženih močeh lahko izpolnimo prošnje naših izmučenih bratov in sester v domovini.
Vsa čast in hvala nabiralcem na
(Ely, Minn.), družina J. Usenik, dolin iz Galt' 0nt Imena PrisPe Ivan Perišič, John Greben«, Ivan I vateljev s0 kakor sledi:
Žagar, Anton Frančiškovič, Matija Belobrajdič, Izidor Grgurič, Srečko Vukelič, Janko Karaš in Toma Bukovac.
Po 3.00: Vasilj Plešan.
Po $2.00 Milan Mišo, Maks Ru-žič, Miha Bruketa, Anny Plecar, Rude Jurešič in M. Markovič.
Po $1.00: Paulina Turina, John Jabcon in Ignac Bury.
Po $27.00: Družina B. Hudolin. Po $10.00: Louis Pire (Welle-
Eden dolar je prispeval: Kuzma.
Naslednjo polo št. 55 zbrala Pavlina Branisel, Kirkland Lake
$130, imena so kakor sledi: Po $10.00: John Branisel, Frank, sley), John Vizler (Wellesley) 1 Kraje, Frank Tanko, Joe Francelj,, Andolšek, Anton Malneiich, in
Vinko Pire in Štefan Forjan - -............— -
(Lynden, Ont.) Po $5.00: John Kolarič.
Frank Zidar (Chaput Hughes), Jakob Levstek in Frank Marušič.
Po $5.00 Frank Klemenčič in Edvard Arko (Chaput Hughes).
Po $1.00: John Merhar, Anton Turkalj in Joe Derganc.
Ludvik Dermaša, tajnik Odseka Slovenske Narodne Podporne Jed-note št. 619 Kirkland Lake nabral v imenu odseka na polo št. 92 $37.00 od sledečih:
$10.00: Joe šepec. $6.00: Ludvik Dermaša.
PRISPEVKI ZA X-RAY APARAT ZA SLOVENIJO IZ SUDBURY
Po $100.00: Slovensko pevsko društvo "Vigred" in Zveza Kanadskih Slovencev.
Po $70.00: Vzajemna Podporna Zveza Bled (odsek št. 9 "Zarja").
Po $52.00: Jože Slovenec.
Po $20.00: Frank Somrak.
Po $15.00: Frank Zaic.
Po $10.00: Družina Joe Lesar, družina Frank Fingust, Joe Nemanič, John Golobic, Matija Zaje, družina Kazimir Foys, Joe šu-staršič, Janez Košmrl, družina Joe Gorše, družina Louis Rupar-čič, Tony Košmrl, Alojzij Saje (Garson), Anton in Hedvika Kra-marič (Creighton mine), Frank Lenarčič (Garson), Viktor Koli-gar (Creighton mine), Alojzij in Marija Debeljak (Creighton mine) in Frank Tršelič.
Po $5.00: Družina Frank Šile, Tony štrumbel, družina Ana in Tony Smrke, John Kambič, družina Jože in Mary Nagoda, Peter Horvat, družina Alojzij Leskovec, dužina Tony Marolt, družina John Žičkar, John Jurca, Louis Račič, John Cerovšek, Fred Cvar, Frank Cvar, Joe Zakrajšek, Tony Germ, Karel Nagel, Louis Skočir. — Iz Creighton mine: Alojzij Mirosla-vič, John Habjan, Valentin Čebulj, Frank Marolt. — Iz Lavack mine: Joe Miklič, Franc Kolenc, Jakob Kramar. — Iz Garson mine: John Oman, Joe Gerden, Louis Gačnik, Tony Kobetič. (Sudbury — Iz Gatchel-a, Jack Mali.
Po $4.00: — Družina John Sta-riha. — Po $3.00: Družina Fred Dim.
Po $2.00: Družina John Nosan, družina Joe Košmrl, Frank Korošec, John Bosnar, Vinko Steklasa, Frank Steklasa, "Rodoljub v Sudbury", Ludvik Bartol, Tony Kališek, Ciril šterbenk, Elija Vu-kobrat, Frank Curhalek, družina Joe Lukežič.
Po $1.00: Leah Bubalo, Helen Bubalo in družina John Gliha.
Skupna svota $713.00, katero sem nabral v Sudbury in okolici in se ob tej priliki prav lepo zahvaljujem vsem kateri so prispevali za to plemenito stvar.
Narodu v starem kraju pa želim, da bi čimpreje in uspešno zacelili rane, ki jih je prizadejal zverinski sovražnik — fašizem.
Smrt fašizmu — Svoboda narodu!
Joe Slovenec.
PRISPEVKI IZ WINDSOR-JA IN OKOLICE
Pola št. 57 katero je nabral Jože Kobetič v Amherstburg-u, Ont.
Jakob Modic je prispeval $10.00.
Po $5.00 so prispevali: Matija Flajnik, John Jankovich, Francka Hočevar, družina Šuštar in John Kastelic. Vsi iz Amherstburg-a.
Po $3.00: Matija Novosel, Windsor.
Po $2.00: John Kost, Windsor. (Skupna svota $40.00.
Pola št. 60 in 61 kateri je istotako zbral Jože Kobetič, v Wind-sor-ju.
Po $25.00: J. Miketič, Windsor.
Po $10.00: Franc Liker, Vinko Hrovat, Ivan Simonič, Anton Sod-nikar, Jožef Kobetič, Joseph Banovec, Nikolaj Grabrijan, Alojz Skodlar, Alojz Ostanek, Katarina Crnek, Frank Japelj, Ciril Zupan in Alojz Ostronič.
Po $5.00: Jožef Kajfeš, Kari Petrič, Anton Ajnik, Janez Flajnik, Karol Pugelj, J. škof, Ilie Hudema in John Jerše. Vsi iz Windsorja. Skupna svota $190.00.
Na tem mestu se zahvalim vsem
Preveč.
50c. Filip Kordiš in S. Barta-kovich. (Vsi iz Kirkland Lake).
Janez Kordiš iz Chaput Hughes nabral na polo št. 54 $130.00: (,'d sledečih:
Po $10.00: Anton Novak, Edvard Vesel, Janez Kordiš, Anton Lenič, Frank Stupica, Tony Lavrič, Ivan Žalec, Tony Gliha, Joseph Vesel, Joseph Makše, in Ven-cel Ponikvar.
Joe Kardiš, Anton Hočevar, Louis i Viktor Vesel. Lesar, Joe Arko, Josef in Ivana | N. Brine iz Lader Lake, Ont. Rauch, John Rozich, Franc Urbas. pola št. 99 nabral $16.50 kot pri-...Po $5.00: Louis Centa, R. Faj- spevek k svoti Kirkland Lake
diga, John štefanich in Frank Stupica (mlajši). Matija Otoničar Kirkland Lafte
nabral na polo št. 100 $148.00.
prispevali so sledeči: N. Brine $5.00:
Po $2.00: M. Ravnikar, Steve Pavlakovich in K. šuljak, Angela
Po $2.00: J. Horvat, Josef Vuk, John Ray, Družina Hanc, Steve	John ätpf»nil<1i in Pi-onb
Vučko, Mike Vučko, Martin Ha-las. Vsi iz Hamiltona.
..	i Po ?1,5° John Kreslin> Hamil- „„„j.„i	D„.	«pxio.uv. r-aviaKovicn m K sunak
Ijam na krivo pot. Bratje Sloven- pole in prispevateljem, ker smo ton) Po $1.00: Joe Antalin, Ignac ' Imena prispevateljev ..so ..kakor , Vesel je prispevala $?50 ci, v nasi naselbini m seveda tudi na ta način zbrali nrav leno vso. Horvat, M. Reketaš, Steve škafar, sledi:	Po $L00: JuroBolf Joseph
J. Zalig, Mr. Mrs. Hanc. J. Ray, | Mladinski odelek odseka št. 1 [ Vlahovich, F. Malkovič,' in Waso A. Ritlop, M. Raduha, J. Tibaut, V.P.Z. "Bled" $50.00.	¡Kralj,
M. Legin, J. Miroslavič, Ernest Jansehoh in Mike Žardin. Skupaj $101.50.
na ta način zbrali prav lepo vso to. Prav lepa hvala vsem.
Z tovariškim pozdravom za odsek Zveze Kanadskih Slovencev v Val d'Or-ju.
Frank Meden, tajnik.
Po $5.00: Mr. in Mrs.. Berkopec, onim, ki so tako širokogrudno pri-Joe Mihelčič, Maks Skube in Tony \ spevali in s tem znatno pomagali
narodu v stari domovini k obnovi na zdravstvenem polju. Narodu v stari domovini pa želim zdravje in mnogo sreče v novi svobodni domovini.
Jože Kobetič.
Pola št. 58 in 59 na katero je Louis Zdravje iz Windsor-ja nabral $102.00. Imena prispevateljev so kakor sledi: Louis Zdravje $15.00. John Hrovat 12.00. Po $10.00: Katica Zdravje in Rudi Vrlenič.
Po $5.00 so prispevali: Anton Adamič, Daniel Leskovšek, Frank Kosi, Štefan Hartman, Anton Janko, Roman Kosi, Fred Grilc, družina John Kostanjevec, Anton Ajnik, Anton Grozdina, Leopold Ščurk in Urh štular.
Naj živi in se razvija v zdravje polno cvetočo pokrajino — svobodna L.R. Slovenija v okvirju svobodne F.L.R. Jugoslavije.
Za odsek Zveze Kanadskih Slovencev v Windsor-ju
Louis Zdravje
Po $5.00: Vinko Vidrih, Frank
Odsek št. 1 Vzajemne Podporne i Prispevke na Slovensko sekcijo Zveze "Bled" $40.00.	pri S.K.J. Slovanov poslal J.
Po $15.00: Matija Otoničar, Piškur.
Za odsek Z. K. S. poslal Ciril Zupan $350.00. Windsor skupaj vsota $682.00.
I SM
DOL.
NANAIMO, B. C.
Nabiralna pola št. 22 na katero je zbrala Mrs. Nellie Žitko, članica Z. K. Slovencev svoto $13.25.
Darovali so:
Po $5.00: John K. Cook.
Po $1.00: G. Osborn, David Cook, S. Vukich, M. Nežič, J. Go-lešič, A. Wagetaff.
Po 30c.: Dick Dawes.
Po 25c.: Newson, M. Jewala, Kay Lait, J. N. Ball, C. Meximow, E. Mawimow, Kay Gamble, Violet C. Logie.
Nabiralna pola št. 23, na katero je isto nabrala Mrs. Nellie Žitko.
Imena darovalcev so:
Po $2.00: W. R. Manson.
Po $1.00: Wlad. Tonzetic, Les. Wjattishaw, H. M. Wicker, Matt
PORT RADIUM N. W. T.
Iz daljnega North West Terri-toria nam piše in pošilja polo Joe Musich na katero je nabral za x-ray aparat za Slovenijo $52.00. On piše:
"Prejel sem vaše pole. Jako dolgo so bile na potu, ker k nam ne pride pošta redno. Tukaj sva samo dva Slovenca, jaz in moj prijatelj Marko Mavrin in sva vseeno nekaj dobila katero svoto pošljem z poštno nakaznico — za sklad x-ray aparata v Slovenijo.
S pozdravom
Joe Musich.
Imena, kateri so prispevali so kakor sledi:
Joe Musich, je prispeval $27.00.
Marko Maurin, Port Radium N. W.T. je prispeval $25.00.
Po $3.00: — John Ozarchuk (Ruski)
Po $2.00: — Harry Syrko (Ukrajinec), Tom Sirota (Ukrajinec), Peter Bilinsky (Ukrajinec), John Mogus, Georg Oystiek (Ukrajinec), R. E. Cain, (Canadian).
Po $1.00: — J. A. Martin in P. Kostiuk.
Skupaj $69.00, za kar prav lepa hvala Joe Musiču in Marko Mav-rinu da sta se četudi na daljnem N.W.T. spomnila na brate in sestre v starem kraju, kar je v resnici krasen primer Slovenskega domoljubja.
(Ured.)
ZA X-RAY APARAT IZ NORANDE
Tukajšnji Slovenci iz Norande smo prispevali za x-ray aparat $111.00. Svota bi bila lahko večja, ko bi se vsi zavedali svoje dolžnosti, kot Slovenci in da imamo skoro vsi svoje brate in sestre ali pa sorodnike v starem kraju, kateri so se borili za svobodo in boljšo bodočnost našega in vseh narodov, tako tudi za nas.
Eden in drugi se izgovarja, da mora svojim pomagati. Kaj pa tisti ko nima nikogar tukaj, da bi mu pomagal. Tudi na tiste se je treba spomniti. Koliko je ljudi bolnih, ki so potrebni zdravniške pomoči — tem je treba istotako pomagati. Tudi od naš eden ali drugi ne more trditi, da ne bo potreboval zdravniške pomoči in mogoče, ravno v njegovi rojstni domovini, bodisi v bolnici ali pa na kateri drugi način in bo ta pomoč, ki si jo sedaj daroval še mogoče prav prišla. Nikdo ne ve, kaj se mu vse lahko pripeti. Pač pa je resnica kar pravi pregovor, da ta sita vrana ne vidi lačne".
Prav lepo se zahvalim vsem tistim kateri so količkaj prispevali za pomoč v stari kraj, da se pomaga pri obnovi naše toliko prizadete domovine. Hvala, kakršno zaslužijo, pa tudi onim, ki so se obrnili v stran in še danes ne pripoznajo, da je narod potreben pomoči in pa kar je še več tudi nad vse vreden, ker se je tako junaško boril za to kar so dosegli, namreč svobodo in mir.
John Novak.
NORANDA, QUE.
Po $10.00: — F. Strnad, Ivan Pezdirc, John Novak in odsek Zveze Kanadskih Slovencev.
Po $6.00: — P. Pugelj.
Po $5.00: Frank Likevič, Jožef Bauer, Frank Kebe Jože Grando-vec, Tony Tomše, Alojzij Rozman, J. Kramar, John Barič in John Lilek.
Po $3.00: — Tony Prijatelj.
Po $2.00: — Ignac Mrhar, Anton Obreza, Mary Kočevar in Leo Tome.
Po $1.00: — F. Skapin, M. Frlan, L. Mežan, M. Lazar, Mrs. M. Vi-detich, Ana Kosteltz, J. Krančevič.
Po 50c.: — Stipe čutič, Andy Lyzak, Martin Hecimovich, M. Smokrjan.
Lukansacko.
Po 75c.: Pet. Collens.
Po 50c.: Jack Weeks.
Po 25c.: Helen Bell, Mabel Reinhard, Edith Ward, Jacquline John, Mary Mart, A. Ferguson.
Po 20c. Hosanna Moore, Betty Causche. —Skupaj svota $9.15.
Frank Kambich je zbral na polo št. 20 svoto $32.50: Prispevali so:
Po $10.00: John Žitko, Mr. Tony in Johana Turk, (South Weling-ton, B. C.)
Po $2.00: Janko Tonšetič, John Jurčevich in Patricia Hotel.
Po $1.00: Steve Vlasič, John Beg, Tony Vlasič, Lena Skemty, F. Samarin, M. Nežich.
Po 50c.: Norman Richard.
Pola številka 133, katero je nabral član Zveze Kanadskih Slovencev, Jakob Plut med gozdnimi delavci v B. C. Imena so sledeča:
Po $15.00: — Jakob Plut.
Po $10.00: — Tom Pavičič, in Luka Padovich.
Po $5.00: — M. Josen in Dan Roth.
Po $3.00: — M. Markotich in A. Gregorič.
Po $2.00: — George Podkonjak, Jožef Košir, A. Monds, Joe Jar-nevich in Steve Coputt.
Po $1.00: — M. Kosovich, M. Oreškovich, N. Filmsky, W. Beaumont, Thos. Robinson, P. Jerko-vich, W. Rafalovich, N. Kosovich, N. Kosovič, A. L. Bregin, John Porter in A. Labelle.
Pola št. 131, katero je zbral' Frank Kambič. Prispevali so:
Odsek Zveze Kanadskih Slovencev je prispeval $265.00.
Po $17.00: — Frank Kambich,
Po $12.00: — Tony Turk.
Po $10.00: — John Legat, in Joe Kobe.
Po $7.00: — Frank Simčič, Tony Bravar.
Po $6.00: Joe škedelj in John Žitko.
Po $5.00: — Dominik Beg, Ja- i nez Bukovec, Joe Malnarič, Louis 1 Klobčar, John Kobe, in John Dr-ganc.
Kampanja za x-ray aparat je za nami. Naš Odsek je prispeval v ta namen iz blagajne in nabranega na incijativo odseka $497.90.
Ker je naš odsek še primeroma mlad, bo marsikdo vprašal od kod nam je bilo mogoče zbrati takšno svoto v društveno blagajno, ker smo samo iz društvene blagajne izročili $350.00.
Naj nekoliko navedem, kako smo zbrali ta denar. Naš odsek je priredil plesno veselico dne 9. marca teka leta. Priznati moram, da so se Slovenci odzvali na veselico sto od stotno, kakor tudi Hrvati. Ves dobiček je bil namenjen v našo društveno blagajno, da se potem isti uporabi v najbolše svrhe, ki bi bilo seveda tudi odobreno po članstvu. Tako je tudi bilo. Ali bi mogli storiti boljše delo, kakor smo storili s tem, da smo ga porabili za nabavo x-ray aparata v Slovenijo?! Mislim, da se bo vsakdo strinjal z nami, da je bil to najboljši način in se bo za ta nabrani znesek pomagalo marsikateremu kateri bo potreboval zdravniške pomoči.
Priznanje, da se je moglo nabrati v našo društveno blagajno tako čedna svota gre vsem tistim, ki so se odzvali takratni veselici. V glavnem bi pa želel omeniti, sestro Jelo Bravar, ki je kupila lepo odejo in jo darovala odseku za izigravanje na veselici. Ta odeja se je izigravala na "kuverte". Omenjeni predmet je dobil John Jur-čevič, ki je dal v kuverto $45.00, drugi za njim je bil Mirko Vitko-vič, je dal $30.00, za kar mu gre isto priznanje. Nadaljni so darovali po $15.00, $10.00 in manj. Čistega dobička na veselici se je nabralo $354.61.
Ne smemo pa pozabiti naših članic katere so marljivo servi-rale gostom s kavo, čajem, pecivom in drugimi prigrizki.
Torej naj se na tem mestu prav lepo zahvalim vsem, ki so po svoji moči prispevali, da je bila kampanja za x-ray aparat v našem mestu Nanaimo tako uspešno zaključena, kakor je razvidno iz gornjega poročila.
Narodu v starem kraju pa želimo največ uspeha pri obnovi razdejanja, ki ga je provzročil kruti fašistični sovražnik. Z njimi bomo stali na braniku, da ne bo naše domovine nikoli več gozila nacistična in fašistična ostudna golazen, pa najbo katera koli hoče.
Smrt fašizmu — Svoboda narodu!
Frank Kambič.
PERRON, QUE.
Rojak Joseph Prus poroča:
Tukaj Vam pošiljam nabiralno polo št. 113 na katero so prispevali za x-ray aparat za bolnico na Golniku, sledeči:
Po $10.00: Odsek V. P. Z. Bled št. 8, Joseph Prus, Rudolf Kordiš.
Po $5.00 Jakob Praznik, Nick Horvat.
Po $2.00: Marko Majerle. Skupaj $42.00.
Ker nas ni več Slovencev tukaj mi ni bilo mogoče zbrati večje svote. Mnogo uspeha želim odboru kampanje, da se kmalu izpolni potrebna svota za x-ray aparat, katerega naš narod gotovo zelo potrebuje.
Z rodoljubnim pozdravom
Joseph Prus.
MONTREAL, QUE.
iz Montreala za x-ray aparat v Slovenijo
Pola št. 68 ki jo je'nabral član Zveze Kanadskih Slovencev Martin Varašanec. Imena so kakor
OSOYOOS, B. C.
Priloženo vam pošiljam nabiralno polo št. 40 in ček za $41.00, katere sem nabral pri tukajšnjih rojakih katerih imena so:
Po $10.00: Joseph Dragovan in Martin Clemens.
Po $5.00: Tony Golobic in Ivan Štajduhar.
Po $3.00: Philip Bano, Michael Marlois (Oliver B.C.) in M. Plut.
Po $2.00: A. Stariha.
Pozdrave in vse najboljše želimo našemu narodu v svobodni F.L.R. Jugoslaviji, kakor tudi pravično ureditev meje v Julijski Krajini.
Joseph Dragovan
HAGERSVILLE, ONT.
Pole št. 136, 137 in 138 katere je nabrala Mrs. J. Škraba. Imena so sledeča.
Po $6.00: J. Rukavina.
Po $5.00: Joe Levstik in L. Škraba.
Po $2.00: Jerry Edmunds, Roy Dixon.
Po $1.00: F. Kufu, Brock Mat-teu, W. Weles, M.C. Wigh, O. Krusner, K. Weiderick, Nick Konstant, Geo. Artim, L. H. Bovsfreid,
C.	S. Brawn, G. H. Beckett, Dr. Mc'Manus, Mott Bross., Halde-mund Fred Neil, Mrs. Mary Jo-ckew, I. W. Staiar, N. R. Graham.
Po 50c. A. Sprowle, W. Halb, Wm. Charles, R. Lome McKenzie, Mrs. Durrham, Gordon W. Slack, Mr. Matteu, neimenovani, B. Hewitt, Geo. Grozier, Chas. Fre-tig, H. Burton, Jas. Addison, Stan Brown, J. Curr, Mike Melnik, W. M. Davidson, neimenovani, Alex England, A. White-low, M. Allen, Mrs. Haid, Mr. Stanly, Romeo Rockette, D. Johnson, W. F. Burbidge, Chas. Du-brick, Earl Fulson, Hary Ball, Wm. Fretig, D. M. Cowrtnag. Po 30c. Madelyn Young.
Po 25c. Görden I. Rae, Charles Bien, Ray Willson, Costi Leonardo, Angelo Giovani, A. Hago, Ethel Webb, Maynard Slack, Bale Bune, E. Young, J. Rooker, Frank Hodson, Geo. Durham, C. Sha^yl, nečitljivo, Mike Giecleck, J. Drink-water, Charles, R. F. Bertram, Wm. Hayes, Robert Pamplin, Budd Elliott, Fred Steward, Mrs. Brown, Mrs. Joans, E. Edmanson, John Moulding, Elmer Kett, Harry Carborne, Robert Burris, Douglas James, F. Swhitford, C. Miller, F. Mc'Carthy, Geo. McBurney, Joe Pedro, Sam Howie, Dominic Vann, Alex Johnson, T. Dowell, R. Blezard, T. Walker, M. Bachaud, Irvin Dubrick, H. Jones, M. Yacoba, Mike Gieclek, George Doxtato, Robert Mayer, William Read, W. Garleny, Joe Howie, B. G. Auger, J. Griffith, Clair Armstrong, . Wm. Brickwood, R. Foresd, W. Burbidge, J. Duxbury, G. Wiht, H. Molan, Phil. Wood,
D.	Rigo, W. Smith, W. Kampman, J. Downs, B. Mc'Cunard, Donald, Dewis, Gabriel De Vilipo, Mark Joquart, A. Belamski, Nelie Donar, J. Reid, W. Anderson in Hubart Stone.
Neimenovani je dal 15 in eden katerega ime je tudi nečitljivo, je dal 5c.
Skupaj prejetega iz Hagersville je $73.07
sledi:
Po $5.00: Martin Varašanec, Josef Kovač in Steve Krampač.
Po $2.00: Družina Spelak in Albin Poljanec.
Po $1.00: Elek Skledar, Miss. J. Kovacs, Ivan Kramar, Josef Tkalec, Matija Jakoš, Mary Mi-halk, R. Selakov, Mr. Radu, Peter Madjovič, M. Fabac, Matjaš Kra-pec in Štefan Kustec.
Skupaj $31.00.
Pola št. 69 ki jo je nabral Josef Tkalec od sledečih rojakov:
Po $5.00: John Usnik in Josef Tkalec.
Po $3.00: Matyaš Tibault.
Po $2.00: Ivan Augustine, Ferdinand Tkalec, J. Ray, Jožef Kramar in Jožef Kramar, Dani Tkalec.
Po $1.00: F. Dujmovich Mr. Dinko Frgačič, Steve Starešina, Martin Gfura in Štefan Donko.
Po 50c. Tony Gulešich, Joe Pe-rozič, Frank Seršich in Dušan Goronovici.
Skupaj $32.00.
Nabiralna pola št. 70, ki jo je nabral Leo Prijatelj od sledečih:
Po $15.00: John Boc.
Po $10.00: Leo Prijatelj in John in Mary Prijatelj.
Po $5.00: Leo Žebalec, Mike Fabac, in Toma Bernardič.
Po $2.00: George Bucina, Po $1.50: John Matošič.
Po $1.00: Lovro Penica, George Pleše, George Kučan, Paule Mav-rinac, Mato Bruketa, Andre Ma-rohnič, John Tompson, Joe Stip-kovič, Frank Matošič, Ambrož Brojac, Joe Kirinčič, John Bun-čič. Po 50c. Veljko M. Josič, Joe Streljak, in Jakov Radoševič.
Skupaj $67.00.
Pola št. 71, katero je nabral Franc Kavčič. Imena prispevate-ljev so sledeča:
Odsek Zveze Kanadskih Slovencev, Montreal prispeval $243.00.
Po $10.00: Janez Težak.
Po $5.00: Karlo Esterle.
Po $2.00: George Sigmum, Aleksander Matkovich, Jožef Ka-menšek, Franc Kavčič in Alojz Zabavnik.
Po $1.00: Rista Marinovich, Nick Lasič, Joe Ožanich in Frank Zbačnik.
Skupaj 272.00, kar znaša vsega skupaj nabranega v Montrealu 402.00, kateri znesek pošiljamo za pomoč narodu v starem kraju.
Joseph Tkalec.
KAPUSKASING, ONT.
Tudi mi smo zvedeli, da se nabira za x-ray aparat v Slovenijo in čeravno nismo dobili pole, vam tukaj pošiljamo kot zavedni Slovenci $40.00 v ta namen. Naša imena so:
Jože Godeša, Frank Grgovič, Frank Dražumerič in Tony Urbas.
Z pozdravom vam — Narodu v starem kraju pa želimo, zdravje srečo in blagostanje.
Vsi gori podpisani.
GERALDTON, ONT.
Na pole katere je poslal tajnik odseka Z. K. S. Gerldton, Matt Butala je nabranega $548.00, ki jih je nabrala tov. Ela Garbos. Imena prispevateljev so sledeča:
Po $136.00: Odsek Zveze Kanadskih Slovencev, Geraldton.
Po $25.00: Janez Boc in Janez Dolinšek.
Po $17.00: Janez Bencina.
Po $15.00: Janez Hočevar, Matija Butala in Aleck Hospodarik, Louis in Ela Garbas.
Po $14.00: George Toržak.
Po $12.00: Janez Vertin in Josip Kunich.
Po $10.00: Organizacija Kanadskih Rusov, Jože Štajer, Jože Do-renčič, John Držaj, S. K. J. Slovanov, Gerldton, Jože Žalec, Mrs. Draga Sekulich, Inter. Coop. Store.
Po $5.00: Nick Kupina, A. As-sed, H. Johnston, Jurica in Marija Cvitkovich, M. Jankovich, Anica in Nick Pavelich, "Thunder Bav Hotel" (K. Koleff), "Chaples Store", Dr. Hanck, Geraldton Hotel, John Bencina, Ivan Kučan, "Cochrane Dunlop Hardware Ltd. Geraldton, Andrew Tetor, J. M. Kilpatrick, Tony Lysy, Majk Jo-vanski.
Po $3.00: John Dragičevič, "Strong Lav Drug Store", Stafford Bros., John Gruich.
Po $2.00: Pite Petelko, Mike Pavlovski, John Ostostunik. J. Boban, D. Kirepcik, Northern En-gi., Goldfield Bus Lines, Tea Room", Jože Žalec, Matija Kaste-lic. Mike Lemaich, Pavel Roško, Tomi Karpintar, May Wolshopp, J. Vjedbina.
Po $1.25: Matija Chop.
Po $1.00: Ivanchek Hrvat, Franc Avgustinik, Thunder Bay Grill, tov. John Kolisn, Andrey Fejko, M. Rukovina, E. Ekstrom, I. Dasovich, E. Kundo Klemenčič, J. Rakovieck, T. Halaburda, Johnny Kalain, Walter Maybank, Mr. Mrs. Kyryliuk, Mr. Ja. Donahue. Mr. R. A. Harju, O. Onsum, C.J.L. Dyer, S. Chonna, Serwice Barber Shop, Col. Drug Store, T. Gog-bord Robinson, G. Rusk Coop. Store, Douglas in Post Office, Lily Aleksich, V. Disher, Ana Bodnar. E. Rilen, M. Rukovina, Tony Rosso, Jones Bojchuk, lion Zoyuvina, Franc Ovgerstinik, F. Leonovich, Walter Pavelchuk, May Bank.
Po 50c: S. Boudwault, I. Saly-ga, Tony Artuly.
Po 25c: John Tontslo.
ST. CATHARINES, ONT.
Pola št. 65, ki jo je nabral Alojz Bukovec.
Po $15.00: Družina Alojz Bukovec.
Po $5.00: Družina Frank Pe-ček. (Skupaj 20 dolarjev).
Pola št. 62, katero je nabral Jože Plut. Imena so:
Po $350.00: Odsek Z.K.S. St. Catharines.
Po $10.00: Tony Pečavar in "Simpatičar".
Po $5.00: Frank Žičkar, Jože Plut, Jože Barič, in John črnič.
Po $3.00: Rudy Pečavar. — Po $2.00: Jože Vesel. Po $1.00: Jakob Staroščuk. (Skupaj $396.00).
Pola št. 65 ki jo je nabral John Cesar, imena so sledeča:
Po $25.00: John Cesar.
Po $5.00: Tony štefanič.
Po $1.00: L. Caddy A. M. Wid-lyin (skoro nečitljivo) in Alojz Baudek. (Skupaj $33.00).
Pola št. 64, ki jo je nabral Joe Novak. Imena so sledeča:
Po $20.00: Peter Geršich.
Po $10.00: Peter štajdohar.
Po $5.00: Joe Novak in Fran jo Šimunovič.
Po $3.00: Alojzij Baudek.
Po $2.00: "Simpatičarka", John Alex Stojanof, Mirko Gorup, Nick Ostrovich, Geo. Rukavina.
Po $1.00: John Wanderburg, Frank Grivicih. Martin Klobučar in Matt Kasumovich. (Skupaj $57.00.
Vsega skupaj je bilo poslanega iz St. Catharines $506.00.
MOUNTAIN PARK, ALTA.
Mountain Park: — Po $20.00: prispevala; — Jožef Dragosh in Joe Bratkovič, Tuth Hills, Alta. _
Odsek st. 15 V. P. Z. Bled "Vidmar" je poslal nabiralne pole iz Mountain Parka-a, Cadomin in Luscar na katerih je bilo nabrano kakor sledi:
HAMILTON, ONT.
Zbrano na nabiralne pole št. 120 in 121.
Po $50.00: Odsek št. 13 V. P. Z. Bled.
Po $5.00: Steve Fugina, Tony Mihelich, Andrew Stritof, Jack Bolha.
Po $3.00: Marcus Kotze, Frances Zakrajšek.
Po $2.10: Peter Žalec.
Po $2.00: Joe Levstek, Frank Zakrajšek, Joe Jurkovich, Joseph Osterman, Josip Vesel, Albin Za-gorc.
Po $1.00: Joseph Petric, Louis Kosmerly, Mr. & Mrs. J. Kraje, John Kraly, Tony Grenko, John Jurečich, Josip Mrakužič.
Po 50c.: N. Novosel, J. Berko-pec, Jos. Ohara, F. Matjašič, Louis Klemenčič, Mary Kosmrly.
Po 25c.: J. OHara. Skupna svota $100.35. Zbiratelj Steve Fugina.
Po $10.00 so prispevali: — Odsek št 15. V. P. Z. Bled, Odsjek Savez Kan. Hrvata Mercol, Petar Svetič, Joso Žižek, Frank Mekis, Leopold Resek, Jožef Gerich, Matija Butala in Matija Babich.
Po $5.00: — Frank Lovšin, Gajo Gledič, Ivan Savič, Mate Prpič, Peter Dika, Frane Petrovič, Isak Shainoich, Milan Arlov, Petar Pavičič, Mike Demich, W. Micyk, Andrija Sarich in Matija Raden-čič.
Skupna svota $195.00 katero sta zbrala Leo Resek in Jožef Dragosh. Prispevatelji iz Luscar-ja: Po $10.00: — Ilija šušnjar, Frank Knap, Ante Pejnovič, in Djuro Mastelica.
Po $5.00: — Toma Bal en, Filip Devčič in Jovan Gnjatovič.
Po $2.00: — Štefan Geld. Skupaj $57.00 katero je zbral Djuro Mastelica.
Prispevatelji iz Cadomin: — Po $5.00: — Marko Kovich, Zvonimir Franich in Juraj Sekulič.
Po $2.00: — Dane Miletič. —
Skupaj $17.00, katere je nabral Leopold Resek.
Prav lepa hvala odseku, zbirateljem in prispevateljem ker so nabrali prav lepo svoto, ki skupaj znaša $289.00.
KIMBERLY, B. C.
Cenjeni:
Tukaj Vam pošiljam nabiralno polo št. 10 katero sem prejela v Crambrok-u, ki jo je poslal Mr. Mramor iz Vancouverja, na katero so prispevali sledeči:
Po $10.00: A. Berghaus in Mr. Mrs. W. Werhovšek.
Po $5.00: Joseph Novak, Frank Kočevar.
Po $2.50: Leo. Berghaus.
Po $2.00: Anton Radoševich, Matt Radoševich, Vera Starčevich, Tony Blažina, M. Koper, M. Esk-ra, Frank Radelja.
Po $1.00: Majk Strmec, Mary Humjan in Mrs. H. Drazich.
Po 50c.: Katica Drazich. Skupna vsota $50.00.
Tako sem zbrala malo svoto katero Vam obenem pošiljam, istočasno se najlepše zahvalim vsem kateri so dali svoje prispevke.
S pozdravom
Mary Vinko' Werhovšek.
CALGARY, ALTA.
Pola št. 25 Odsek Zveze Kanadskih Slovencev prispeval $132.00.
Po $10.00: Jože Jurišinič, Matt Flajnik, Matt Žalec in Dan Po-povič.
Po $5.00: Jože Gradišar, Jože Rauh, Jože Perša, Anton Sneller, Matt štimac, Frank Gašparič, Paul Radmanič, John Bajuk, John Likevič, Peter Popovič in Martin Raščan.
Po $3.00: John Mojžita. $2.00: Alex Lenkš, $1.50 Wasil Starchuk.
Skupaj $233.50.
V imenu Slovenskega naroda iskrena zahvala vsem prispevateljem in nabiralcem, kakor tudi onim, ki so količkaj prispevali za uspeh kampanje.
Matt Žalec
POSAMEZNI PRISPEVKI
Po $10.00: Louis Korošec, Cavers, Ont. — Anton štukelj, West Grand Forks, B.C. — Louis Kambič, Sagundo, Alta. — Joseph Smole, Windsor, Ont. — Ana Novak, Acton, Ont. Franc Pečarič, Kaieden, B.C. — F. Kuralt, Detta Red Lake, Ont. Viljem Že-bre, Mexico, J. Simonie South River, Ont. Mrs. Frances Zakrajšek. Stevensville, Ont.
Po $7.00: Louis Saje, Central Patricia, (Ont. Ekupaj $107.00
EAST COULEE, ALTA.
Po $18.00: M. Skoko.
Po $12.00: J. Markovčič, J. Tomšič, J. Šavor.
Po $8.00: F. Nosko, N. Ratko-vič, J. Michel.
Po $4.00 J. Babinec, J. Knaz P. Lesko, M. Petrik, J. Kalanda, M. Bistran, G. Cirjak, J. Mokri, M. Sandro, M. Sulc, P. Savroha, J. Koščuk, J. Sinjuk, J. Hrandvej, F. Lesif, J. Hurt, J. Winzor, in J. Moško. Skupna svota $144.00 Poslal J. Markovčič.
OSHAWA, ONT.
Pola št. 73, katero je poslal V. Ručigaj.
Po $76.00: Odsek Zveze Kanadskih Slovencev v Oshawi.
Po $25.00: Valentin Ručigaj.
Skupaj $101.00. • Bratske pozdrave pošiljamo narodu v svobodni Jugoslaviji in mu obenem želimo mnogo uspeha pri obnovi porušene domovine v vsakem oziru.
Za odsek Zveze Kanadskih Slovencev
V. F. Ručigaj. BEAVERDELL, B. C.
Tukaj vam pošljem svoto $38.00, ki sem jo nabral od naših bratov Hrvatov in drugih narodnosti. Tukaj je mala naselbina in kar se tiče Jugoslovanov se je vsaki odzval svoji dolžnosti do svoje rodne domovine.
Svota je namenjena za x-ray aparat v Slovenijo. Imena prispevateljev so kakor sledi:
Joe Žitko, prispeval $10.00.
Po $5.00 so prispevali: — Joe Matkovič, Mili Matkovič in Dan Sarič.
Po $2.00: Tony Matkovič, C. Matkovič, Jim Tdesko, Wensal Budisetič in Eski Jordan.
Po $1.00: — Janiz Tdesko, Jim Ens in Charly Peško.
Skupna vsota $38.00, katera naj pomaga narodu L. R. Slovenije pri obnovi, kateremu želimo z iskrenim srcem, da kakor se je osvobodil od zverinskega sovražnika, — se osvobodi tudi od drugega sovražnika, namreč bolezni in pomanjkanja najsibo v kateremkoli oziru.
Naj živi svobodna F. L. R. Jugoslavija, njen narod in njeni voditelji!
Joe žitko.
SKUPNA SVOTA KATERO SO ZBRALE NASELBINE ZA X.RAY APARAT JE KAKOR SLEDI:
Timmins, Ont....................................-............................. $ 1359.00
Val D'Or, Que..................................................................1233.55
Pori Arthur, Ont.............................................................1156.44
Toronto, Ont.......................................................................1120.92
Kirkland Lake, Ont................................................................855.00
Vancouver, B. C............................................................................831.25
Sudbury, Ont................._..........................„...........................713.00
Windsor, Ont........................................................................682.00
Okrožni piknik v Južnem Ontario, "Slovenski dan" prirejen po odsekih Z.K.S. Toronto, St. Catharines, Windsor in Osha-
wa ..................................................................................................560.67
Geraldton, Ont........................................+..................................548.00
St. Catharines, Ont...............................................................506.00
Nanaimo, B. C............................................................497.90
Montreal, Que..............................................................................................................................402.00
Mountain Park, Alta................................................................289.00
Calgary, Alta......................................................................................................................................233.50
Izročilo pok. Janeza Smrke-ta ..................................200.00
East Coulee, Alta..........................................................................144.00
Malartic, Que...........................................................,...	134.00
Noranda, Que....................................................................................................111.00
Gait, Ont..............................................................................................................................................................101.50
Oshawa, Ont....................................................................................................................................101.00
Hamilton, Ont................................................................................................................................100.35
Hagersville, Ont..........................................................................................................................73.07
Port Radium, N. W. T.......................................................................69.00
Kimberly, B. C..............................................................................................50.00
Perron, Que................................................................................................42.00
Osoyoos, B. C....................................................................................................................................41.00
Kapuskasing, Ont.........................................................40.00
Beaverdell, B. C......................................................................................38.00
Posamezno 10 rojakov in rojakinj, poslali
vsak po 10 dollarjev ..................................................100.00
1 rojak prispeval..........................*..........................................................7.00
Skupaj .................................................................................$12.340.15
Toronto, Ont.
Lokalni Svet Kanadskih Južnih Slovanov bo priredil proslavo v nedeljo dne 24. novembra ob 2. uri popoldne v Victory Theatru (Vogal Dundas in Spadina Ave.)
Na tej proslavi bo govoril kot glavni govornik major Branko Vukelič izseljeniški ataše v Ota-wi, kakor tudi drugi lokalni govorniki od raznih vse-slovanskih organizacij v Toronti. Sviral bo poznani tamburaški zbor "Tito", z petjem bo pa nastopil makedon-
ski pevski zbor. Proslava se bo tudi filmala.
Radi tega vljudno vabimo vse naše rojake iz Toronto in okolice, da se te veličastne proslave pol-noštevilno udeležite, da s tem pokažemo da smo na strani našega naroda v starem kraju in za F. L. R. Jugoslavijo, ter da pošljemo pozdrave njim in maršalu Titu.
Proslava se prične točno ob 2. uri popoldne, ker je zelo bogat program, vsled tega bodite točni.
IZ ZAPISNIKA SEJE GL. ODBORA Z. K. S.
Seja se vršila dne 3. novembra 1946, katero je otvoril gl. predsednik Jože Miketič ob 9 uri 30. dopoldne ob prisotnosti sledečih glavnih odbornikov: Jože Petrič p. predsednik, Jože Smrke tajnik, Ludvik Troha blagajnik, Jože Šer-jak nam. gl. tajnika, in predsednik pros. odbora, V. P. Ručigaj. nadzorni odbor, Rajmond Mavrin nadzorni odbor, Peter Geršič nadzorni odbor, in Jurij Matešič prosvetni odbor, (dva člana prosvetnega odbora sta bila vsled oddaljenosti odsotna to sta; Matija Otoničar, Kirkland Lake in Marjeta ¿lak, Timmins).
Seja se je vršila po sledečem dnevnem redu:
Poročilo tajnika, ki je priobče-no na drugem mestu je bilo sprejeto in je priobčeno na drugem mestu današnje številke Edinosti.
Poročilo blagajnika je bilo sprejeto in pismeno bo poslano na vse odseke.
Za nadzorni odbor sta poročala, V. F. Ručigalj in Rajmond Mavrin. Izjavila sta, da sta našla blagajniške knjige Zveze in Edinosti v najlepšem redu. Poročilo je bilo enoglasno sprejeto.
Za prosvetni odbor je poročal preds. pros. odbora, Jože Šerjak, ki je izjavil, da smo imeli na tem polju do sedaj nezadostne uspehe, vsled nezadostne zveze z domovino v svrho nabave naučnega ma-terijala, kar se je zadnje čase znatno izboljšalo. Sedaj dobivamo redno časopise ■ in tudi smo dobili sporočilo od poslaništva F. L. R. Jugoslavije iz Ottawe, da nam je bilo poslano neka količina knjig, katerih pa do danes še nismo prejeli. Knjige so bile poslane od prosvetnega ministrstva L. R. Slovenije. Ko bomo dobili te knjige se bo lahko pričelo z učnimi tečaji za mladino in se bo sploh vse delo na prosvetnem polju izboljšalo. Končno je še poudaril, da bi bilo potrebno več kooperacije z dopisi na list Edinost od odsekov po naselbinah.
Poročilo je bilo sprejeto.
Nadalje je poročal Ludvik Troha, tajnik "Slovenske sekcije pri S. K. J. Slovanov". Izjavil je, da se je nabralo v kampanji za x-raj aparat v Slovenijo $12.290. Pojasnil je ob enem, da je bila "Slovenska sekcija pri Svetu Kanadski Južnih Slovanov", sestavljena iz vseh organizacij v Kanadi čemur se je zahvaliti, da smo dosegli tako sijajne uspehe. (Obširno poročilo, delo posameznih organizacij in imena posameznih prispe-vateljev so priobčena v današnji številki Edinosti).
Poročilo je bilo sprejeto.
Nato je poročal gl. tajnik omla-dini ter izjavil, da je mladina organizirana skupaj od vseh jugoslovanskih narodnosti, kar se je do sedaj izkazalo za pravilno in naj bi ostalo tako še v bodoče.
Temu je sledilo obširno poročilo urednika Edinosti G. Matešiča, ki je bilo sprejeto. (Poročilo je priobčeno na drugem mestu).
Ob 12. uri se je seja prekinila za 1 uro in pol, za odmor.
Popoldansko zasedanje se je pričelo ob 1. uri 30 ter nadaljevalo z diskusijo o problemih, ki bi nastali vsled povrnitve priseljencev v staro domovino. Da se povrne čim več naših Slovencev se je sklenilo, da se izda ena okrožnica ali piše v listu Edinosti važnost skupnega povratka, v grupah, ker bi na ta način naši izseljenci mogli doprinesti mnogo več pri obnovi domovine. Do sedaj je prevladava-lo mnenje, da mora vsaki član doprinesti določeno svoto denarja v grupo. Resnica je, da za nabavo strojev in raznega orodja je potreben denar, kar bi bilo v korist grupe in njega samega ako vloži v ta namen čim več denarja, ka-
teri bi se vložniku na zahtevo povrnil, ker je zajamčen po grupi. Resnica je pa tudi da so ljudje važnejši od denarja in more vsled tega dejstva stopiti v grupo vsak dober delavec, ki se strinja z načeli grupe in je pri volji delati v njih neglede če ima denar ali ne. O tem bo član še natančnejše poučen kadar pristopi v grupo.
O problemu, ki bi nastal v organizaciji vsled povrnitve večjega števila članov je dal Glavni odbor prote roke Izvršnemu odboru Z. K. S., da reši stvari kakor bo prinesel čas in ko se bo za gotovo vedelo, koliko naših ljudi se namerava povrniti.
Dalje se je enoglasno sprejelo imenovanje in priporočilo gl. Izvršnega odbora Z.K.S., da se pošlje urednika Edinosti Jurija Matešiča kot delegata na Vse-Slovan-ski Kongres v Beogradu, ki se bo vršil decembra meseca. Za časa njegove odsotnosti se namestil na uredništvo Edinosti, Jože Smrke in za opravljanje tajniških poslov pri Z. K. S. sta bila nomini-rana Ludvik Troha in Jože Šerjak. Ker je Jože Šerjak odklonil, je na-
to Ludvik Troha sprejel mesto brez glasovanja.
Predlagano je bilo, da se poviša plača oženjenmu nameščencu v glavnem uradu vsled razlogov ker se stalno višajo življenske potrebščine. Predlog, da se poviša plača pet dolarjev tedensko je bil sprejet z sedem glasovi, eden proti in eden ni glasoval.
Temu je sledila diskusija o kampanji Edinosti. J. Matešič poroča da je potrebno za vzdržanje okrog $2500.
Sklenilo se je, da se zbiranje te potrebne svote prepusti odsekom Z. K. S., da si na prostovoljni podlagi vzamejo kvoto, koliko bo mogla posamezna naselbina napraviti v tem oziru. Isto velja tudi za pridobivanje novih naročnikov in obnov. Prepričanje Gl. odbornikov je, da se bo vsaka naselbina potrudila da se doseže kvota, tudi brez razdelitve kvote na posamezne naselbine. Dosegli smo mnogo večjo kvoto v kampanji za x-raj aparat in dosegli jo bomo tudi zi list Edinost, ki je važen za vsakega izseljenca, kateri prinaša bogato gradivo še. posebno, ko se povrne delegat iz Vse-Slovanskega
Kongresa iz Beograda.
Nato se je prešlo na diskusijo po vprašanju graditve organizacije, katero pa je tesno v zvezi z povratkom izseljencev in se je to vprašanje prepustilo Gl. Izvršnemu odboru, da ga v smislu razvoja dogodkov reši. Vendar pa se priporoča odsekom da v zvezi z kampanjo Edinosti store kolikor je mogoče na pridobivanju novih članov. Kampanjo za novo članstvo, bo pa po svoji uvidevnosti proglasil gl. Izvršni odbor Z.K.S.
Dalje je bilo predlagano in enoglasno sprejeto, da se pošlje pozdrave Maršalu Titu in predsedniku vlade L. R. Slovenije.
Priporočilo, da se narede organizacijski znaki Z.K.S. se je prepustilo gl. Izvršnemu odboru Z.K.S.
Predloženo in enoglasno je sprejeto, da se uredniku Edinosti Juriju Matešiču kupi nalivno pero in izroči za nagrado $100.00 za njegovo vztrajno in požrtvovalno delo pri listu Edinosti, kakor tudi pri Zvezi Kanadskih Slovencev.
Nato se je s6ja zaključila ob 4.30 popoldne.
J. Smrke gl. tajnik
Poročilo urednika Edinosti
Poročilo Glavnega Tajnika
Zveze Kanadskih Slovencev
Dragi tovariši, glavni odborniki!
To je že drugikrat v tem letu, da smo se zbrali skupaj, da pregledamo naše dosedanje delo in da naredimo dobre načrte za bodoče delo. Ob tej priliki mi dovolite, da se zahvalim za vašo kooperacijo v naših skupnih naporih izvrševati naloge katere so nam dodeljene, voditi organizacijo Z.K.S. v pravi smeri.
Naše naloge in smernice so začrtane v pravilih naše Zveze, ki so bile sprejete ob ustanovitvi Z.K.S. in potem nadopolnjavane na drugi in tretji konvenciji. V koliki meri smo izvršili te naloge je pokazalo naše delo dasiravno v nekaterih ozirih pomanjkljivo, smo kljub pomanjkljivosti dosegli velike uspehe.
Najsvetlejša stran našega dela je zbiranje pomoči našemu po strašni vojni težko prizadetemu narodu v stari domovini. V ta namen so se posebno izkazali kanadski Slovenci v ravnokar končani kampanji za x-raj aparat v Slovenijo, v kateri je bilo nabranega preko $12.-000 kar je z ozirom na majhno število Slovencev v Kanadi sijajni uspeh.
Da smo mogli to častno delo tako častno izvršiti je zasluga skupnega dela vseh Slovencev v Kanadi. Če pogledate v pravila bode-te videli, da je skupnost in organiziranje vseh Slovencev k skupnemu delu ena naših najvažnejših nalog. Torej delo je pokazalo ijj uspeh je potrdil da smo to častno nalogo vršili.
BRATSKA VEZANOST Z DRUGIMI NAPREDNIMI ORGANIZACIJAMI
Dalje je naša Zveza tudi trdno povezana z vsemi bratskimi organizacijami, hrvatskimi, srbskimi in drugimi naprednimi ustanovami, ki imajo iste cilje za uresničenje skupnih idealov, za dosego pravičnega in trajnega miru v svetu in blagostanje za vse narode.
Ena od teh ustanov je Svet Kanadskih Južnih Slovanov, katero moramo smatrati za najvišjo organizacijo južnoslovanskih izseljencev v Kanadi. Pri tej ustanovi so vključene vse (z redko izjemo skupin, ki sledijo vstaške, četniške in
domobranske izmečke) jugoslovanske organizacije in poleg tega tudi še razne druge. Vsled tega ni potrebno poudarjati, da je bil Svet Kanadskih Južnih Slovanov in bo ostal tudi še v bodoče za južnoslo-vanske izseljence ogromne važnosti. Sodelovanje z Svetom KJS je tudi ena naša svetla stran, kateri moramo v bodoče obrniti največjo pozornost.
NAŠE DELO NA PROSVETNO-KULTURNEM POtjU
Na prosvetno-kulturnem polju je izpričevalo odsekom Z.K.S., da so neumorno podpirali, številne kampanje, ki so se vodile za časa vojne in po skončani vojni. V kampanji za pomoč mogočni zaščitnici manjših narodov in njihove neodvisnosti Sovjetski zvezi, vojnih posojilih naše nove domovine Kanr-de in zlasti za pomoč našim junaškim narodom nove Jugoslavije. Naši odseki so se posebno izkazali pri sprejemanju protestnih resolucij v katerih se je zahtevala povrnitev Trsta in Julijske Krajine k Jugoslaviji. Na ta način so branili resnične interese tako kanadskega kot ostalih miroljubnih narodov, kateri se bore proti temu, da bi svet ponovno pričal nadalj-ni vojni moriji. Svojo aktivnost so vezali z vsemi potrebami delovnih ljudi in predvsem so bili stražnik proti sovražni in ogabni propagandi, katero vodi črna reakcija proti novi in svobodni Jugoslaviji. Njihova naloga je tudi v bodoče stati na braniku pravice in resnice, na braniku delavskih in narodnih interesov proti vojnim podžigalcem. Vojna ne more prinesti delovnemu človeku nič drugega kot samo gorje in trpljenje. Zato je naša sveta dolžnost delati v smeri trajnega in pravičnega miru, poravnanjem storjenih krivic za dosego srečnejšega življenja.
NAŠI NEDOSTATKI
Kljub vsem dobrim stranem i-mamo tudi nedostatke. V glavnem bi bili po mojem mnenju, da nekateri odseki smatrajo Zvezo za dovršeno stvar v katero ni mogoče dobiti novih članov, če tudi je v naselbini več kot polovica naših ljudi neorganiziranih. Z drugimi besedami, tak odsek postaja
PODRUŽNICA Z. K. S. VAL D'Or, Que.
Z leve na desno, otroci sedeči: Angelca Kebe, Janezek Kebe, Anton Novak in Milka Kebe. Prva vrsta sedeči z leve na desno Ana Ozvald, Marija Kebe, Štefa Lovšin, Rozi Kebe, Frane Meden taj., Anton Novak preds., Rudi Lovšin blag., Tilka Lovšin, Marija Peček in Anica Kebe.
Prva vrsta, stoječi, z leve na desno Peter Stark, Franc Prime,Edvard Lovšin, Janez Novak, Janez Kebe, Jože Rauch, Janez Gerdin in Marko Ferderbar.
Druga vrsta, stoječa, z leve na desno Andrej Kovač, Alojzij Peče1:, Janez Bela j, Rude Bambic, Alojzij Uršič, Georg Ferderbar in Peter Šinkovec.
osamljen kot nekaka sekta, okrog katere je zgrajen plot. Ta plot je treba podreti in se morajo odseki z večjo odločnostjo podati na delo in organizirati še ostale Slovence, kateri še niso v naših vrstah. U-stvariti je treba način z katerim bomo mogli to delo uspešno izvršiti. To morejo storiti edino odseki sami, ker najbolje poznajo svojo naselbino. Pri članih Zveze ne sme manjkati samoincijative in ne odločnosti. Člani naj se vedno ponašajo prijateljsko in vljudno napram ljudem v njihovi okolici. Izvzeto seveda mora biti ponašanje napram poznanemu fašistu, katerih mi Slovenci k sreči nimamo. Toda, fašista se pa ne more smatrati vsakega, ki se ne strinja z vsako malo stvarjo, ampak samo takšnega, ki z svojimi dejanji in izjavami pokaže, da pripada fašistični organizaciji.
Nedostatke imamo tudi v tem, da nismo dovolj pozorni za organiziranje žen v organizacijo. Sko-ro pri vsakem odseku so žene v veliki manjšini, a pri enem odseku jih sploh ni. Žene se mora smatrati enako vredne. Tega bi se morale zavedati tudi žene in stopati v organizacijo, katera jim je v pouk in potrebno znanje v današnji dobi.
Vse te nadostatke je treba odpraviti, kar bomo lahko storili z ■skupnim delom, samoincijativo in odločnostjo.
Enako moramo v bodoče še bolj tesno utrjevati bratsko edinstvo med nami in vsemi bratskimi organizacijami. Tesno sodelovati z Svetom Kanadskih Južnih Slovanov, Zvezo Kanadskih Hrvatov, Zvezo Kanadskih Srbov in vsemi drugimi organizacijami, katere delajo za trajen in pravičen mir, za boljše delovne pogoje ter srečnejše življenje delovnih ljudi.
POVRATEK V STARO DOMOVINO
Pravilno se pripraviti za povra-tek v domovino. Dolžnost onih, ki se nameravajo povrniti v domovino je, da ne zanemarjajo svojih organizacijskih dolžnosti. Zavedati se morajo, da se vračajo v domovino, kjer je narod organiziran v O. F. in da bodo nastopili življenje v starem kraju pod drugačnimi okolnostmi kot so tukaj v Kanadi. Tam n. pr. se ne bo potrebno boriti za svobodo in enakopravnost, ker sta svoboda in e-nakopravnost že izvojevani. Potrebno pa bo pristopiti k konstruktivnemu delu, da se čimprej obnovi in zgradi svobodna domovina. Povrnitev v Jugoslavijo in predvsem v delovnih grupah moremo le pozdraviti, ker Jugoslavija ni več dežela izseljevanja, ampak dežela nove ureditve, kjer se bo življenje z dneva v dan zboljšavalo.
Problem kateri bo nastal vsled povrnitve izseljencev bomo morali rešiti, ko bode znano, koliko naših izseljencev se bo vrnilo. To se bo izvršilo v sporazumu onih, kateri se bodo vrnili in onih, kateri bodo ostali.
KAMPANJA EDINOSTI
Kampanja Edinosti je ena najnujnejših nalog, ki je pred nami. Odseki Zveze so neumorno podpirali neodvisno glasilo kanadskih Slovencev, list Edinost, kateri tedensko prinaša resnično sliko svetovnega položaja v svetu in še posebno resnično stanje naše stare domovine, katera je posebno tarča« nagnusne reakcije. Razkrinkava podžigalce nove vojne, rušitelje narodnega edinstva in kaže pra-
Dragi tovariši, glavni odborniki!
Nobenega dvoupa ni, da je polletno zasedanje Glavnega odbora Zveze Kanadskih Slovencev važno zasedanje ne samo v tem, da se pregleda dosedanji napredek, ki je vsekakor zelo viden in plemenit, temveč tudi v tem, da se na podlagi dosedanjih izkušenj vse kar je bilo dobrega še bolj utrdi m okrepča, kar je pa bilo napačnega odstrani, zboljša in popravi. Mislim pa da je prav tako tukaj najprimernejše mesto za kratko poročilo o dosedanji vlogi pri graditvi narodnega edinstva in splošnega kulturnega napredka — lista Edinosti. Ker samo na ta način bomo dobili celoten pregled stvari, ki so neposredno vezane z našim gibanjem kot celoto, predvsem pa, katere stvari so prav zaprav najbolj važne da jim zvrnemo takojšno pozornost.
Vi veste, to vedo tudi številni naročniki in čitatelji, da je naš list vstanovljen na skupnem zasedanju na katerem je vzklila osnova po ustanovitvi treh bratskih Zvez, dne 1 in 2 maja 1942. Njegovo rojstvo je nastalo torej v zelo temni dobi za narode in človeštvo — dobi, ko so fašistične zverine izvajale strašna početja v okupirani Evropi, ko so narodni izdajalci in naklonjena fašizmu črna reakcija morili tisoče in tisoče nedolžnih ljudi, ko je fašizem in reakcija računala z strupeno propagando proti Sovjetski zvezi, proti partizanskim oddelkom in NOV v Jugoslaviji, doseči svoj uspeh. Njegovo rojstvo je nastalo v dobi, katera je zahtevala maksimum pozitivnih naporov z strani progresivnih sil pri graditvi narodnega edinstva za zmago nad silami fašizma.
VLOGA EDINOSTI JE PREIZKUŠENA
Prepričan sem, če se ob tej priliki le trenotno ozremo na dobo vstanovitve Zveze Kanadskih Slovencev in Lista Edinost, da bomo z lahko spoznali ne samo preizkušeno vlogo na polju kulturnega in narodnega dela, temveč tudi vso njeno veličino. Spoznali bomo, da je bilo vse to mogoče doseči edino na podlagi jasno postavljenih smernic, katere so se z dneva v dan vedno bolj in bolj uveljale pri vseh demokratičnih slovenskih izseljencih. Spoznali bomo dejstvo, da nam je bilo mogoče doseči ta napredek tudi radi junaške borbe narodov Jugoslavije, kateri so žrtvovali tako velike žrtve na strani zaveznikov za stvari zmage nad fašizmom. Po tej jasno začrtani poti, ki je bila edino pravilna, nas je vodila Edinost. Ta pot nas je družila z vsemi progresivnimi kanadskimi Hrvati in Srbi, z kanadskim narodom skupno. Rezultati vsega tega so danes tako vidni, da jih ni treba ponovno naštevati. Toda najvidnejša stran ki jo zapazimo pri temu je ta, da je vloga tako Edinosti kot Zveze Kanadskih
Slocencev preizkušena in da danes j ne more biti dvoma graditi in širiti vrste demokratičnih slovenskih izseljencev pod okriljem ene in druge ustanove.
PRVA OBLETNICA PO SKONČANI VOJNI
V maju in juniju tega leta se je vršila prva obletnica po zmagi nad oboroženimi silami fašizma. Miroljubni narodi in predvsem slovanski narodi, kateri so se skozi vojno tako junaško zalagali za zmago nad fašizmom, niso mogli pričakovati ,da bi mogla obstojati sploh kakršna zamisel za napetost odno-šajev in zlasti med vojnimi zavezniki. Niso mogli pričakovati na to, da bi se zanikala pravica narodom na ozemlje, katero jih pripada z strani onih, kateri so skozi vojno podajali izjave, da bodo upoštevali načela samoodločitve — načela štirih svobod. Miroljubni narodi so na podlagi sklepov na Jalti in Potsdamu gledali povojni svet, kjer bo vladala pravica, kjer naj zavlada prava in resnična demokracija za vse narode. Zato so pozdravili omenjene sklepe, kateri so določali neposredno čitsko vseh fašističnih ostankov, poravnanje storjenih krivic in uveljavljenje medsebojne pomoči za čimprejšno ekonomsko ozdravitev povojnega sveta.
Toda po preteku nekaj več kot enega leta, namesto da bi se uveljavila načela skupnega sodelovanja in vzajemne pomoči med narodi — na podlagi načel, ki so jih vodila k zmagi nad fašizmom, vidimo baš nasprotno. Tukaj je mogoče zapaziti prav tiste elemente, kateri so do včeraj poveličevali Hitlerja in Musolinija, kako pod-kopavajo podlago sodelovanja in vzajemne pomoči med narodi. Prav ti elementi vodijo danes gnusno propagando proti Sovjetski zvezi, katera je največ žrtvovala za zmago nad fašizmom. Vodijo ogabno kampanjo tudi proti novi Jugoslaviji, katera je prav tako doprinesla na oltar zmage savezniških narodov sorazmerno dva in trikrat več kakor pa celo velike in močne države. Ti elementi, kateri so na enak način dvignili kupe prahu proti sklepom na Jalti in Potsdamu, skušajo danes vse to odpraviti z grožnjo nove vojne ter odvzeti narodom tiste tekovine osvobodilne borbe, ki so si jih izvo-jevali za ceno ogromnih žrtev. Kdo je proti sklepom na Jalti in Potsdamu, je obenem proti kooperaciji med narodi, je proti temu, da se poravnajo storjene krice in predvsem v zadevi naše svete zemlje — Trsta in Julijske Krajine, da se povrne k svojemu matičnemu steblu k Jugoslaviji.
MOČNA POTREBA NAPREDNEGA TISKA
Z tega vidika je mogoče ne samo videti potrebo po naprednem tisku, temveč spoznati njegovo v-logo pri razkrinkavanju temnih
vilno pot po kateri naj bi šli za dosego boljših delovnilj pogojev, večje socialne pravičnosti k obrambi osnovnih predpogojev za vse to, da se doseže trajen in pravičen mir v svetu.
Edinost nas uči, nam kaže pravilno pot, nas bodri pri našem delu, nas skupno druži in veže z najlepšimi ideli, ki so zapopadeni pri miroljubnih narodih v svetu. Ne more biti govora, če nam je in koliko nam je potrebna. To smo videli skozi vojno in to gledamo z dneva v dan, da nam je baš časopis najmočnejše orožje k podvigu kulturnega napredka našega gibanja.
NAMESTITEV OSEBE V GLAVNI URAD
Ker bo na sugestijo Izvršnega odbora Zveze Kanadskih Slovencev, tov. Jurij Matešič najbrž odpotoval v stari kraj na Vse-slo-vanski kongres, ki se bo vršil v Beogradu, je potrebno da se namesti eno osebo v gl. urad Z.K.S. Koliko časa ostane v domovini je zaenkrat težko reči. Za pripomniti je le to, da boljše izbire na ta kongres naš Izvršni odbor ni mogel storiti kot poslati njega kot delegata. List Edinost bo z tem mnogo pridobil ko se povrne, ker se bo na licu mesta prepričal o tem, o čem sedaj piše. Kar se pa tiče tudi zaslug bodisi pri listu ali pa pri organizaciji do sedaj, mu moremo izreči samo naše priznanje, ker je dolga leta vztrajal pri tem važnem in napornem delu k razvoju našega gibanja in posebno napredku lista Edinost.
Graditi moramo organizacijo do njene najvišje stopnje. Temu delu smo dosedaj vse premalo posvečali važnost. Najti moramo način kako pristopiti k temu delu kako
povečati vrste naše Zveze. Tajnik iz Timminsa piše: "Pri nas bi se še dobilo nekaj novih članov ako bi se zavzeli vsi aktivno vsi sku-
reakcionarnih sil in vojnih zažigal-cev.
Danes smelo trdimo, da je Edinost v tem pravcu zavzemala vidno vlogo, da je takoj ob prvem znaku narodnih izdajalcev v stari domovini udarila po njihovi zamazani duši, da jih je prikazala v javnost nič drugače kakor jih kažejo njihova izdajalska dejanja. To vlogo bo zavzemala tudi v bodoče in še bolj neusmiljeno udarjala po prstih črno reakcijo, o-stanke fašizma in ljudske izvržke, kateri se danes zaganjajo proti svetim tekovinam narodov Jugoslavije, proti tistih načel vzajemne in medsebojne pomoči, kot najmočnejši garanciji, da se zgradi povojni svet na zdravi in trdni podlagi za srečno življenje vseh narodov.
KAJ JE POTREBNO ZBOLJŠATI
Po večini naročniki Edinosti se pohvalijo s gradivom, ki ga prinaša Edinost. Nekateri zahtevajo več novic iz starega kraja, drugi zopet poučno gradivo, tretji zopet nekaj drugega. Vsemu temu je težko ustreči vsled dejstva, da je naš list tednik. Skušamo pa pripraviti tako gradivo katero najbolj ustreza bralcem in tudi dobi v kateri se nahajamo. Toda ena od zelo važnih strani, katero moramo zboljšati so dopisi iz naselbin.
Naši dopisniki so včasih z dopisi podobni nevihti, to je, da je včasih toliko dopisov, da jih je nemogoče vse priobčiti naenkrat, potem pa nastane daljši presledek, da smo včasih skoraj brez dopisa. Uredništvo posebno urgira na zastopnike lista, pa tudi tajnike organizacij, da se večkrat oglasijo z kakim dopisom kar bo pomagalo tudi pri njihovem delu na agitaciji za povečanje števila naročnikov in vrst Zveze Kanadskih Slovencev.
Kakor je omenjeno Edinost je vstanovljena 1942 leta. Od tega časa naprej se je njen napredek stopnjeval in danes lahko rečemo, da ima že nad 1500 naročnikov, kar je z ozirom na število naših izseljencev v Kanadi že zelo lepo število. V zadnjem letu se je zvišalo število naročnikov v Združenih državah in tudi v stari kraj. Z zvišanjem števila naročnikov je razumljivo, da so se z tem zvišali tudi dohodki, vendar pa ne za toliko, da nam ne bi bila potrebna dobra kampanja v kateri bi zbrali nad 2 tisoč dolarjev za tiskovni sklad.
KAMPANJA EDINOSTI
Kampanja Edinosti začne kakor je bilo že naznanjeno z dne 15 novembra. Prejšne kampanje so se vršile v januarju in februarju mesecu, toda letošnja kampanja je prestavljena vsled tega, ker se v januarju prične kampanja za pomoč narodom Jugoslavije, na in-cijativo Sveta Kanadskih Južnih Slovanov. Uredništvo lista in Izvršni odbor sta vprašanje kampanje Edinosti pretresala in se je prišlo do zaključka, da se potom okrožnice Izvršnega odbora Zveze obenem postavi vprašanje na odseke koliko bodo mogli zbrati za tiskovni sklad lista. Tako so odseki, vsaj nekateri si že vnaprej določili kvoto sami, drugi so pa to vprašanje
paj. Ker pri zadnji kampanji sta delala samo dva člana na pridobi- feslh zv tem> da bodo zbrali koli vanju novih članov v Zvezo." To
pomeni, da ako bi se res vsi vrgli aktivno na delo bi mogli povečati naše vrste. Pri tem pa ne smemo pozabiti na mladino in tudi žene.
Druga stran, ki jo moramo prav tako v bodoče popraviti je ta, da se premalo piše preko Edinosti o raznih akcijah, če je to v zadevi delavcev, raznih kampanjah ali pa tudi političnih vprašanjih od katerih ne more biti izjema nobena naselbina. Vsaj po en dopis na dva tedna bi bil zelo primeren iz vsake naselbine, v katerem naj bi se opisala aktivnost, podala tudi konstruktivna kritika itd., kar bi v znatni meri oživelo aktivnost in zanimanje članstva ter ostalih naših ljudi, da pristopijo v naše vrste.
Dobili smo od poslaništva F. L. R. J. obvestilo, da nam je bilo poslanih 30 klg knjig in učnega materijala. Dosedaj tega nismo prejeli. Ko bomo dobili te knjige, bo potrebno da v naselbi-i nah pripravijo naši odseki učne tečaje.
To bi bile v bodoče naše naloge. Za izpolnitev teh nalog moramo razviti aktivno živahnost vsega članstva. Gradimo in strnimo naše vrste, ustvarjajmo edinstvo med nami samimi, brati Hrvati, Srbi in drugimi slovanskimi narodi, da se bomo izkazali vredni naših bratov in sester v domovini, ki so zgradili edinstvo nikdar poznano prej v zgodovini, porazili zunanjega in notranjega sovražnika in sedaj gradijo svojo svobodno domovino.
Smrt fašizmu — svoboda narodu!
kor več mogoče.
Letošnja kampanja je torej izključno na podlagi določene kvote kakor si jo vsak odsek odloči sam. Skozi kampanjo bomo priobčili rezultate kampanje tako kakor v v-seh prejšnih kampanjah kakor tudi zaključek z celotno zbrano vsoto za tiskovni sklad. Poleg vsega je pa važno pridobivanje novih naročnikov in obnavljanje poteklih naročnin. Zastopniki in drugi prijatelji, posebno imamo v mislih prijatelje v Združenih državah, naj se podajo kolikor mogoče bolj aktivno na delo za pridobivanje novih naročnikov.
ZAKLJUČEK
V navedenem sem se dotaknil v-saj nekaterih važnejših vprašanj, katera so po mojem mnenju tesno vezana- z našim gibanjem kot celoto. Nobenega dvoma ni, da bomo vsa ta vprašanja pravilno pojasnili, dali jim pravilen odgovor samo z našim aktivnim delom. Da bi vse to uspešno izvedli in uresničili kar je treba uresničiti, moramo na prvem mestu še bolj odločno utrditi naše dosedanje uspehe in z dosedanjimi izkušnjami graditi in širiti vrste demokratičnih kanadskih Slovencev. Z povečanjem članstva pri Zvezi, večjim številom novih naročnikov na Edinost, bo ne malo pospešilo in o-krepčalo naše sile na polju dela za narodno skupnost, za kulturni napredek in kar je še najbolj važno naš doprinos k zgraditvi trajnega in pravičnega miru v svetu.
Še bolj odločno in z čisto zavestjo skupno in združeno korakaj mo naprej!
Pred kampani® Edinosti
Kaj naj zapišem o kampanji Edinosti. Dolgo sem ugibal in naposled se odločil napisati naslednjih par vrstic v ta namen.
"Složimo se trdno skupaj — v pravo nerazdeljivo družino, ker je pred nami kampanja — za naš list — Edinost!
Dolžnost je, da prispevamo v-sak po svoji moči v to nadvse koristno stvar. Po večini nam je v-sem znano, je pa še prilično bres-krbnikov, ki mislijo, ako bi pristopili v naše vrste, da bi bil konec vsega njihovega imetja. Ali temu ni tako naj bo povdarjeno da je delavski tisk najbolj močno sredstvo delavcev in delovnega ljudstva kot celote. Kajti delavski list ne samo da brani njegove interese, ampak tudi druži in jači moči progresivnih vrst.
Rojaki! Danes je čas, da stopi "Slovan na dan!" Njegova pot je jasno začrtana v bodočnost, katero bo tudi zgradil, da bo odsevala njegovo ime za vse čase.
Tudi slovenski narod danes stopa po tej poti dvignjene glave z zavestjo, da ga ni na svetu, ki bi mu metal kamenja na to trudapol-no in s krvjo polito cesto, ter s tem zopet spravili na staro trnje-vo pot. Če pa hočemo vse to ohraniti, je naša dolžnost, da se tudi vsi izseljenci — Slovenci — strnemo skupaj v tujini, ker edino s tem bomo premagali vse ovire katere nam podvrgujejo hlapci plačani in neplačani svetovne reakcije.
Znajmo tudi, da se divja zver brani za svoj obstoj. Tako gre tudi sedaj borba za "biti ali ne
biti", ker ostanki fašizma, besneča reakcija prežita na vsak trenutek, kako bi naskočila in z pomočjo tujih bajonetov odvzela tisto svobodo in pravice, kateri si je naš narod z bratski skupnosti z narodi Jugoslavije izvojeval.
Danes imamo priliko kot še nikdar prej katere pa ne smemo izpustiti. Odločno moramo stati na braniku, da na svoji zemlji hočemo biti svoji gospodarji. To moramo dokazati z našem delom, našo aktivnostjo pri graditvi naših naprednih ustanov, da smo tudi mi z našimi brati, kateri so se tako junaško borili za svojo in našo bodočnost. To naloga bomo najbolj spopolnili z tem, če se vsi aktivno vržemo na delo za dober uspeh naslednje kampanje Edinosti.
Edinost je edini slovenski list v tej deželi, kateri nam prinaša zelo važne stvari in probleme, ki se tičejo delavcev in delovnega ljudstva. On nam je v spodbudo, nam je naš kažipot, katera nas pelje samo k boljšemu in srečnej šemu življenju.
Ne pozabimo, da smo sinovi in hčere slovenske matere, da smo krvni bratje slavnih partizanov, ki so tako odločno stopali v borbi in se niso ustrašili tudi smrti. Naj tudi nas veže globok spomin na vse tiste, kateri so položili svoja življenja, da bi bilo drugim boljše.
F. Hudolin, jr.
Govor Mihe Marinka na seji Glavnega Odbora Osvobodilne Fronte
PET IN DVAJSET
Pet in dvajset nas je tu zaprtih,
pet in dvajset lic udrtih,
pet in dvajset src člaveških,
petdeset oči ognjenih.
Kri iz ust nam, s čela in iz prstov lije,
kakor pse nas policija bije;
kdor pa ni ko pes jim vdan,
veš, za take so samice,
trd beton in brez odeje,
od gladu umiraš in od žeje,
po telesu lazijo stenice. . .
Misli, trudne misli plazijo se v nas.
Proč vrzimo trudne misli — ni je smrti brez življenja, ni svobode brez trpljenja, vse prešlo bo kakor kalna reka. Proč jo vržeš, če pretesna je obleka. Človek, novi človek vstal bo iz človeka!
Pesem matere
treh partizanov
Sini moji, moji fantje zlati, ki borite se v gorah, naj ne bo vas zame strah, zdrava sem in delam spet pri vas.
A v zaporu mi bilo je, kot bi konji me steptali, z mano so tako ravnali, sini moji, moji fantje zlati, da bi skoraj vam umrla mati.
Sini moji, moji trije fantje zlati, krila bi vam morala ob rojstvu dati, krila in roke mogočne kot so hrasti, ki nad vami zdaj šume. . . Pa sem dala vam le eno srce, a tega iz prs izrujte in viharjem ga darujte!
Sini moji, sini moji zlati, vas bom še gladila po laseh? Če ne vrne se noben od treh, sini moji, moji trije fantje zlati, žalostna bo, a ponosna vaša mati.
(Iz druge strani)
preteklosti bila borba za narodno enotnost v pritegnitvi množic na pozicije narodne osvobodilne vstaje, na premagovanje vseh težav, borba, ki se je pokazala vseskozi uspešna in zmagovita, mora to veljati tudi za danes in za v bodoče. Samo poglejmo, kaj bi bilo v preteklosti, če ne bi tako ravnali. Kaj bi bilo v sedanjosti, če bi postopali tako, kakor taki ljudje priporočajo? če ne bi v najtežjih časih naše borbe skovali trdne enotnosti, bi bil naš odpor slabši, sovražnikovi udarci po nas hujši, narodni izdajalci bi bili močnejši, naša zmaga bi bila na kocki. Po osvoboditvi ne bi zmagali v politični borbi nad reakcijo s takim uspehom. Vprašanje republike ali monarhije ne bi bilo tako soglasno rešeno. Sovražnikove pozicije v deželi bi bile močnejše. Lahko si mislimo, da ne bi imeli take nove ljudske Jugoslavije kot jo imamo in da bi bile razmere pri nas močno podobne razmeram v današnji Franciji, Italiji, ali kakor vidimo iz zadnjih dogodkov, v Grčiji. Samo pomislimo, kaj bi bilo, če ne bi imeli Komunistične partije Jugoslavije, če ne bi imeli tako modrih voditeljev z maršalom Titom na čelu, če ne bi imeli stotine in tisoče vojaških in političnih kadrov, ki jih je vzgojila Komunistična partija, in drugih odličnih aktivistov, ki so se z njeno pomočjo zgradili v osvobodilnem gibanju, v ognju naše osvobodilne borbe.
Mislim, da je jasna potreba po naši nadaljnji principielni neizprosnosti, ki se mora odražati tudi v volilni kampanji. Naše slabosti, naše napake moramo kot doslej vsekakor odpravljati tako, kot jih je politično vodstvo osvobodilnega gibanja, zlasti kot jih je odpravljala Komunistična partija, ki je neizprosno bila in tolkla po njih. Boj proti napakam pa se mora biti znotraj organizacije, navzven pa mora v prvi vrsti priti do izraza naša enotnost.
PROTI ZLORABLJANJU VERSKIH ČUSTEV V SOVRAŽNE PROTILJUDSKE NAMENE JE TREBA NASTOPITI Z VSO POLITIČNO SILO IN Z VSO STROGOSTJO ZAKONA
ne agrane reforme, izvedbe ločit- | stari Jugoslaviji nastopali z vso ve cerkve od države, s katero je srditostjo. Danes naša katoliška ta izgubila svoje politične pozicije duhovščina nima proti jehovstvu in spričo gospodarskih pridobitev ! ničesar. V tem se jasno vidi, kam
delovnega ljudstva je razumljivo, da se reakcionarna cerkvena hierarhija ni mogla pomiriti z nastalim stanjem pri nas in da podpirana iz inozemstva naprej sodeluje z ustaši, križarji in podobnimi. To dokazuje cela vrsta procesov pri naših ljudskih sodiščih, na katerih je dokazano nadaljevanje istega zločinskega delovanja, kakršnega so vršili med narodno osvobodilno borbo.
Pa to niti ni vse. To je samo majhen delec njihove zločinske dejavnosti. Protiljudsko delovanje te duhovščine se izraža tudi v mnogih več ali manj zakamufliranih oblikah. Posluževala se je vseh mogočih načinov cerkvenih prireditev, da odvaja politične manj budne vernike na pot protiljudske-ga rovarjenja. Značilno za njihovo politično reakcionarno orientacijo je toleranca in celo pomoč, ki jo duhovščina izkazuje takozvanemu jehovstvu, proti kateremu so v
pes taco moli. Te dni so prišli na dan z novim pastirskim pismom, v katerem očitno ščuvajo na nera-zpoloženje in odpor proti našemu ustavnemu redu in ljudskim oblastem. Naš politični aktiv OF mora v interesu večjega čuvanja ljudskih pridobitev in naše ustavne zakonitosti strogo razlikovati, kaj je nepolitično izpovedovanje vere in bogoslužja, ki ga je treba vestno spoštovati, in kaj je zlorabljanje verskih čustev v sovražne protiljudske namene, proti kateremu je treba nastopiti z vso politično silo in z vso strogostjo zakona. Organizacije OF morajo s svojo množično politično dejavnostjo preprečiti, da bi klerofašistična duhovščina kakor tudi drugi reakcionarni elementi lahko imeli kakršenkoli uspeh v zavajanju ljudi, če bi poizkušali izkoristiti v svoj prid naš nadvse demokratičen vo-livni zakon in druga ustavna določila.
Delo na mladinski progi uspešno napreduje
Dela na mladinski progi napredujejo z vso naglico v smeri proti premogovnemu bazenu Banovi-či. Brigade premagujejo največje težave na terenu, zlasti v bližini vasi Kiseljak, kjer prehaja proga iz valovite ravnine v drugo preko sedlastega griča. V ta grič so brigade druge izmene pričele izkopavati takozvani "prevojni usjek" v dolžini 300 m. Treba je bilo iztrebiti okrog 40.000 kubičnih metrov zemlje in kamenja. Ena sama delovna brigada je v okviru svojih delovnih obvez izkopala tudi po
ve, ki bo kmalu končan. Gradijo pa tudi večji leseni most in nekaj vsekov. Pričeli so že tudi z gradnjo piatoja za železniško postajo v Banoviči. Ker so tla kamenita, uporabljajo kompresorje. Sama postaja Banoviči bo dolga 370 m, imela bo šest tirov in trideset postajnih poslopij. To bo največja postaja na mladinski progi.
Minerska brigada, ki je že dvakrat prejela prehodno desetdnevno zastavico in ki je prebila predor Majevico 11 dni pred določenim
1000 kubikov dnevno. Delo na tem' rokom in 6 dni Prej kakor je dolo
To jesen bodo naše strojne postaje zorale še veče površine kot doslej
Nekako pred letom dni je ljudska oblast ustanovila v Ljubljani "Gustroj", Glavno upravo kmetijskih strojnih postaj za Slovenijo. S kmetijskimi strojnimi postajami je dala država kmetom brez dvoma eno najboljših sredstev, da si zgrade donosno in napredno gospodarstvo. Brez strojev, zlasti traktorjev, bi številni kmetje niti ne mogli v prvem povojnem letu obdelati svoje zemlje. Manjkalo je sile, vprežne živine in orodja. Lansko jesen so strojne postaje na primer zorale kmetom okoli 5500 ha zemlje.-
Letos, čeprav ni več take stiske za vprežno živino in orodje, so kmetje obdelali s stroji še več zemlje kot lani. V tem letu so, če vzamemo za primer spet oranje, zorali s traktorji 3000 ha več. To zgovorno kaže, da kmetje uvide-vajo veliko koristnost in potrebo
Nato je tov. Marinko poudaril, da so naši voditelji s Titom na 1 strojev za ustvaritev naprednega čelu neštetokrat pokazali, da se iz- I kmetijstva, raža naša demokracija "v notranji I „ , ,
,___, .. . , ..... ,	Zato nam bo razumljiv veliki ra-
konstruktivni kritiki, v stremlje- I , , ,..... , ...
. , v	zmah kmetijskih strojnih postaj v
nju k boljšemu v mejah naše os- ' ,	. v
novne enotnosti, v čuvanju naših 1 tak? ^atki dobi. Danes je ze po pridobitev za dosego vedno novih ' VfJ. S °ralf predena mreža pridobitev in uspehov" (Marinko), i ^ p0Staj m J?gad' kl 80 ne pa v dopuščanju sovražniku, da i ^"f V. T™' ™ r Z S° vara zaostale" sloje.	V, .L^am> Brzicah, ^ „Mur"
ski Soboti, Mariboru, Ajdovščini,
Novem mestu in Kočevju. Kmetij-
SOVJETSKIM HEROJEM
V solzah navdušenja, tovariš, glavo skloni, pred silnimi mrliči se pokloni, pred silnimi, pred padlimi titani, ki v njih bilo je, kar se v nas budi, ki v smrt so za življenje šli, preverjeni, da ni nazaj poti.
Heroji,
v	src milijonih vaša kri kipi, in titanstvo vaše
nam preplulo je kosti,
vi	ste z nami,
z vami smo mi vsi, ki po stoletjih ko kakteji, rdeči cvet iz nas je vzklil in v čaši svoji
Boj Upor rodil.
V zvezi z mlačnostjo do pojavov oportunizma je tov. Marinko zavzel stališče do dela klerofašistič-ne duhovščine, ki zaradi pojavov popuščanja nekaterih naših organizacij vse bolj kaže roge. Poudaril je, da so bili sovražniki ljudstva pri nas v odprti politični množični borbi tako dotolčeni, da so izgubili vse pozicije in da jim je ostala samo še reakcionarna klere-fašistična duhovščina. V njenem okviru rovarijo tudi ostanki in odtenki drugih reakcionarnih klik. Tov. Marinko je pokazal na tako edinstvo reakcije tudi v svetu, kjer ljudstvo še ni prišlo na oblast (Italija, Avstrija, služba Vatikana najreakcionarnejšim mednarodnim krogom itd.) Tov. Marinko je dejal:
Spričo družbenega razvoja pri nas, spričo vloge, ki jo je v narodno osvobodilni borbi igrala mednarodna duhovščina, spričo- izvede-
sko strojne postaje imajo 10 mehaničnih delavnic, montažno dela vnico in kolarsko delavnico.
Ker traktoristov in ljudi, ki bi znali ravnati s kmetijskimi stroji, pred vojno v Sloveniji skoraj ni bilo, je Glavna uprava strojnih postaj priredila šest tečajev za traktorje. Tako ima danes že številne strokovne moči.
Čeprav je bila ta enoletna doba kmetijskih strojnih postaj le doba njihovega nastajanja, je bilo delo strojnih postaj že doslej zelo pomembno za razvoj našega kmečkega gospodarstva. Njihovo delo bi lahko v neki meri prikazali s številkami. V enem letu so strojne postaje zorale 17.000 ha zemlje, po-branale 2300 ha, obdelale s kulti-vatorji 365 ha, zrigolale 200 ha,
7420 stotov sena.
Strojne postaje so doslej že precej znižale cene za strojno obdelavo zemlje, predvsem na račun zmanjšanja režijskih stroškov in izpopolnitve organizacije dela. Po novem ceniku ne zaračunavajo delo po urah, temveč po hektarjih. Obenem so uvedle enotne cene za vso Slovenijo. Poprej je na primer stalo oranje za ha na Krkšem polju 560 dinarjev, v novomeškem o-kraju pa do 700 din. Ta razlika v cenah je nastala zaradi tega, ker je traktorist v novomeškem okraju, kjer so slabše talne prilike, za oranje 1 ha porabil več ur dela kot na Krškem polju. Pri tem so bili na škodi seveda kmetje, ki so imeli že tako slabšo zemljo. Z novim načinom zaračunavanja in z enotnimi cenami so kmetijske strojne postaje revnejšim kmetom še bolj omogočile uporabo strojev in razdelile stroške za strojno obdelavo na vse enako.
Pomoč strojnih postaj je za množice kmetov vedno bolj nepogrešljiva. Stroji jim hitreje, bolje in tudi veliko ceneje opravijo delo. Računi jim kažejo koristno uporabo strojev. Zdaj jih na primer stane - hektar oranja s traktorjem za večje parcele 480 din, za manjše parcele pa 513 din. Če bi orali s konji, bi jih stalo oranje za 1 ha 1200 din. Obenem bi zgubili dva dni za to delo.
Kmetje se vedno bolj obračajo na strojne postaje, in so nekateri z njimi že sklenili pogodbe za jesenska dela. To jesen bodo strojne postaje lahko s še večjim številom strojev kot lani priskočile kmetom na pomoč pri oranju in setvi. Da bodo ti stroji čim bolj smotrno izrabljeni, je veliko odvisno od samih kmetov. Doslej so bili številni primeri, da so traktorji porabili več goriva in časa pri letanju od parcelice do parcelice, kot pri sa-
vseku je pomenilo višek naporov in požrtvovanja zavednih mladincev. Skoraj so bila že končana dela na vseku in čez nekaj dni bi bile lahko tod že položene tračnice. Toda pojavile so se v zemlji razpoke, ki so se vsak dan večale in širile. Sloji zemlje, peska, rdečkaste ilovice in črnega lignita so pritisnile od vseh strani na visoke škarpe in zasuli vsek, na nekaterih mestih tudi do 2 m visoko. Temu nepredvidenemu plazu zemlje so se zdaj spet postavile po robu pridne roke požrtvovalnih mladincev in treba bo novih naporov, da se vsek do kraja očisti in zavaruje. "Prevojni usjek" je brez dvoma danes najobčutljivejši in najtežji del celotne mladinske proge. Delovne brigade so se z novo silo zagrizle v delo, da čimprej premagajo tudi to oviro.
Na 23 odseku mladinske proge delajo štiri brigade; tretja mariborska, peta bihaška ter tretja in četrta bitoljska. Brigade se kosajo med seboj in sta se v delovni vnemi zlasti odlikovali mariborska in bitoljska brigada. Na tem odseku so tudi napeljali električno strujo in bodo mladinci odslej lahko delali v štirih izmenah. Zgradili bodo še za 88.000 kubikov nasipa, betonskih del pa opravili za 3000 kubičnih metrov. Najvažnejši objekt predstavlja most preko Osko-
čala sprejeta obveznost, še nadalje dosega velike uspehe. Po prebitju predora so začeli delavci razširjati gornji rov in ga dokončali 29 dni pred določenim rokom. Končano je že tudi betoniranje gornjega rova in sicer 27 dni pred določenim rokom. Tudi oporniki so že dograjeni. Po proračunih strokovnjakov bo treba iz predora odstraniti še 3500 kubičnih metrov zemlje, za dokončno izgradnjo pa uporabiti še 2800 kubičnih metrov betona. "Ne dovolimo, da bi prvi vlak, ki bo prišel do predora, čakal na njegovo dograditev," piše z debelimi čerkami na obeh straneh predora.
Na tretjem sektorju mladinske proge grade postajna poslopja v Poljanah, Dobrinji, Živinici in Ki-seljaku. Kolodvor v Poljanah bo eden najvažnejših na mladinski progi, saj bo preko te postaje tekla tudi že projektirana proga Valjevo-Banjaluka, ki bo vezala Beograd s Splitom. Z gradnjo so pričeli 7. septembra in so do zdaj betonirali temelje. Po načrtu bodo zgradili postajna poslopja, hišice kretničarjev, skladišča in tudi stanovanjske hiše za uslužbence. Tudi na vseh ostalih omenjenih postajah so že pričeli z gradnjo poslopij ter bodo vsa dela dokončana v predvidenem roku.
"Slovenski Poročevalec".
Churchill toži Adamiča
mem oranju. To seveda v veliki meri podraži ceno traktorskega o-ranja. Če bi si v vsaki vasi uredili tak setveni kolobar, da bi na enem kraju sejali vsi kmetje iste rasti-
Tožbe so na dnevnem redu. Listi so dnevno polni poročil o tožbah, tožilcih in obtožencih vseh vrst, ki zbujajo lokalno zanimanje. Toda senzacija svetovnega znača j a je vest, da je bivši premier Velike Britanije Winston Churchill vložil tožbo proti Louisa A-damiču, SANSovemu častnemu predsedniku, ter tvrtki Harper in Brothers, ki je založila njegovo najnovejšo knjigo "Dinner at the White House".
Vsebina obtožnice nam ni znana. Lahko pa si jo omisli vsakdo, ki je prečital in se poglobil v snov "Večerje v Beli hiši". Adamič je mojstrsko naslikal Churchilla torija, imperialista, ki si je nadel nalogo "vzdržati imperij za vsako ceno", Churchilla, — borca proti fašizmu in nacizmu, ki pa je obenem držal v svoji pesti skoraj polovico sveta. . .
Senzacija je tem večja, če u-poštevamo dejstvo, da je bil Churchill svoječasno vodilna osebnost na svetovni pozornici, vladar skoraj polovice sveta, toži pa za raz-žaljenje časti, blatenje karakterja, misreprezentacijo in ne vem kaj še vse drugega navadnega slovenskega priseljenca, podržavlje
SLOVENSKA PESEM
Samo milijon nas je,
milijon umirajočih med mrliči,
milijon, ki pijejo mu kri biriči,
en sam milijon,
ki ga trpljenje krotoviči
in vendar ga nikoli ne uniči!
Nikoli in nikdar!
Zato ker nismo trhle bilke,
ki po toči ovene,
ker mi nismo le številke,
smo ljudje!
Edino hlapci cvilijo ponižno kakor psi in lajajo, da nas je malo, da bi v uporu vse pobralo. . .
O, če ljudi bi ne bilo pri nas, ljudi, ki ne ubogajo na vsak ukaz, tedaj bi nas že kdaj odnesel plaz.
Tako pa še živimo, čeprav nas je milijon samo, zdahnili bi, da ne trpimo z uporno, dvignjeno glavo!
posejale 670 ha, požele 415 ha in j ne ali rastline, ki zahtevajo iste pokosile 545 ha. Omlatile so 81.000 . časovne pogoje in iste načine ob-stotov žita, zrezale 930 in stisnile 1 delovanja, bi bilo zlaganje parcel
I v večje orne ploskve zelo lahko stvar. Med oranjem bi si kmetje s količki tako zaznamovali parcele, da bi ostale meje tudi po oranju vidne. Tako bi dosegli, da bi bili traktorji veliko bolj izrabljeni, opravljeno delo pa veliko cenejše. V več krajih kmetje že tako delajo.
Ob času jesenske setve bo smotrna izraba traktorjev nujno potrebna. Treba bo čim več polj pre-orati tudi za spomladanske posevke, ker nas je skušnja naučila, da globoko jesensko oranje zelo preprečuje škodljive posledice suše. Strojne postaje imajo odgovorno nalogo, da gredo na to važno delo s pripravljenimi stroji in s podrobno izdelanim načrtom. Okvirni načrt je Glavna uprava že izdelala. Dolžnost vseh postaj in brigad pa je, da ga izdelajo do podrobnosti za svoja delovna področja. Čimprej naj sklenejo s krajevnimi ljudskimi odbori pogodbe za jesenska dela. Nekatere so take , pogodbe že sklenile. Prvo pomoč I pri jesenskih delih bodo morale strojne postaje nuditi predvsem tistim kmetovalcem, ki nimajo dovolj vprežne živine in delovnih moči ter kmečkim delovnim zadrugam.
nega Amerikanca in uspešnega pisatelja, ki si je drznil zapisati svojo sodbo in mišljenje o britanskem premierju, ki je sam povedal vsemu svetu, da ni njegov namen predsedovati ob razsulu brit-skega imperija.
Toda dasi ima ta tožba značaj izvojevati si na sodniji osebno zadoščenje, je očividno globljega pomena, političnih implikacij. Churchill-človek ni važen; Church-ill-politik in diplomat, prvak med eksponenti imperializma, Church-ill-torij pa je nadvse važen.
Adamičeva slika Churchilla je impersonifikacija kapitalističnega imperializma, politično - ekonomske ideologije, ki ne zaostaja, če ne prednjači nacifašistični ideji, da so le gotovi narodi poklicani za svetovne gospodarje, drugi jim pa morajo biti podvrženi. Ekspre-mier Velike Britanije je v svojem fultonskem govoru jasno povedal in predsednik Truman mu je ploskal, da je le anglosaksonska rasa zmožna vladati ta pregrešni svet. V drugih govorih je naglasil slovanske novarnost, ki jo je treba po njegovem mnenju zatreti v kali. Taki izraz so klici na vojno. Sovjetska zveza se ni predolgo obtavljala in nazvala Churchilla prvaka vojnih hujska-čev. Adamič je v svoji "Večerji v Beli hiši" točno analiziral ves Churchillov politični karakter in podal razloge, zakaj je tu in tam
užaljeni ekspremier bil pripravljen bratiti se celo s Stalinom in Titom in s "komunisti", da je rešil, kar se je rešiti dalo.
Churchilu gotovo tudi ni ljubo, da ima "Dinner at the White House" dobro cirkulacijo tudi v Angliji, saj so jo prejele najpro-minentnejše osebe, vključivši vsi člani britanske vlade in parlamenta. V Združenih državah so jo kritiki pohvalno ocenili, dasiravno so gotovi katoliški krogi izrabili svoj cerkveni položaj in vplivali na gotove knjigarne, da knjige niso razprodajale.
Večina snovi te knjige je povezana s političnim ozadjem, s katerim je imel opraviti tudi SANS. Radi tega in pa radi tožbe je priporočljivo, da jo čita vsakdo, ki mu je mar pretekla, tekoča in bodoča svetovna politika.
("Dinner at the White House" se prodaja po $2.50 in je naprodaj pri avtorju: Louis Adamič, Mil-ford, New Jersey, in v večjih knjigarnah. Naročila sprejema tudi SANS).
ZAPISNIK KONGRESA IN PRVE KONVENCIJE SANS-a
V uradu SANS-a (3935 West 26th Street, Chicago 23, 111.) se sedaj dobi lična knjižica, broječa 100 strani, pod imenom "DVOJE POMEMBNIH ZBOROV AMERIŠKIH SLOVENCEV — v bojnih letih 1942 in 1944", ki vsebuje popolna zapisnika Slovenskega narodnega kongresa (1941) in Prve konvencije (1944) Slovenskega ameriškega narodnega sveta. Primerne uvode je spisal predsednik Etbin Kristan, ki je oba zapisnika tudi uredil. Poleg zapisnikov v-sebuje knjižica tudi vsa imena delegatov kongresa in konvencije, ter imena društev in krajev, ki so jih zastojali. Iztisi se prodajajo po $1.00. Naročite jih pri krajevni podružnici SANS-a in če te ni v vaši naselbini, pošljite naročilo in denar v SANSov urad.
Ker je za občo prodajo name-njenio število iztisov, bodo dobila prednost le tista naročila, ki prihajajo od delegatov in oseb, ki so prisostvovali bodisi kongresu ali konvenciji. Z naročili se naj ne odlaša.
Mirko G. Kuhel, tajnik.
širite čitajte in postanite naročnikom Edinosti
Nemogoče je, da bi zapustili ozemlje, ki je bilo že dodeljeno
Jugoslaviji, in prepustili tamkajšne Hrvate in Slovence negotovi usodi
(Nadaljevanje)
V trenutku ko je izvršil Jadranski institut leta 1945 štetje v vaseh občine Buje, ki šteje 5000 prebivalcev, so vsi izjavili, da govorijo oba jezika, da pa ne želijo izjaviti, kakšne narodnosti so. Toda, ko je prišla komisija Sveta ministrov, so ljudje dobili zaupanje v pravico. Prenehal je njihov strah, da bi lahko ponovno padli pod italijansko oblast. In kaj se je zgodilo? 4849 oseb te občine je podpisalo izjavo, da so Hrvati. Poudarjam, da njihova prva izjava ne pomeni, da se smatrajo za •Italijane, pač, pa, da ne želijo izjaviti, kaj so. Razumljiv nam je način mišljenjf. zastrašenih ljudi, ki so bili navajeni, da iz strahu pred gospoda rji skrivajo svoje občutke.
Zato smatram da se lahko s polno pravico poslužujemo šteja iz leta 1945. Pol leta je minulo, odkar smo objavili rezultate, pri katerih bi sigurno našli dlako v jajcu, če bi le šlo to v našo škodo. Toda nihče ni našel te dlake, nihče ni našel netočnosti pri tem štetju in tudi ne pri objavljenih rezultatih. To ogromno in v podrobnosti organizirano delo nam daje za vsako vas ne samo število oseb, ki se čutijo kot pripadniki te ali one narodnosti, ampak tudi oznako jezika, ki ga govorijo v družini in družinskih imen, ki so po ogromni večini slovanska celo v mestih in vaseh, ki se smatrajo za italijanska. Temu delu torej, kakor sem rekel, ni nihče oporekal. In to štetje je pokazalo ogromno večino Jugoslovanov v predelih ozemlja, o katerem razpravljamo, večino, ki sem jo označil tudi s številkami. Pa tudi če bi bilo drugače, ne moremo smatrati ljudi za šahovske figure na šahovnici, kjer je mogoče ločiti črne od belih. To so živi ljudje, ki tvorijo celoto in celoten ekonomski in kulturni organizem, ki je nastal na tem ozemlju. Zato za številkami ne smemo gledati figur, ki jih lahko pomikamo po svoji volji in s katerimi lahko uprizarjamo statistično igro. Ljudje so žive stvari. Ali obstoja v pogledu ozemlja, o katerem se govori, t.j. v pogledu Istre, kak ekonomski razlog za njeno vklju-čenje v teritorij Trsta? Iz čisto abstraktnega stališča sem vprašal, kakšen razlog za to naj bi bil. Ali naj predstavlja to ozemlje vir za preskrbovanje Trsta? Strokovnjaki, ki so proučili to pokrajino, so nam rekli, da bi lahko prehranjevala Trst eden ali dva tedna v letu. V njej ne pridelujejo pšenice, niti ni dovolj živine za izvoz. V njej ni drv, tu je le nekaj sadja, povrtnine in vina, to pa še zdaleč ne more zadovoljiti potreb Trsta, še več, v pogledu prehrane so ti kraji celo pasivni. To pa bi pomenilo za Trst samo breme. Tudi v industrijskem pogledu ne more to ozemlje ničesar nuditi Trstu. Tu izdelujejo n. pr. lesene ribiške ladje in ladje za obalno plovbo. Trst ni nikoli izkoriščal teh plovnih sredstev, medtem ko so našle te ladjedelnice svojo trži-' šče na vsem ostalem istrskem polotoku in na dalmatinski jugoslovanski obali. Ta industrija pa ni dobila tam samo svojega tržišča, ampak tudi sirovine, t.j. potrebni les izdelavo ladij. Drugo industrijo predstavljajo soline, ki so pokazale veliko proizvodnjo. Nimam podatkov v številkah, vem pa, da je pomenila bivša Avstro-Ogrska za te soline veliko tržišče v zaledju. Toda pod italijansko oblastjo so bile soline zapuščene, ker je proizvajala italija sol v drugih krajih in pod boljšimi pogoji. Odkar pa je ta pokrajina pod upravo JA, t.j. od maja leta 1945, so te soline spet pričele z delom. Jugoslavija se je pri tem potrudila, ker potrebuje sol. Potrudila se je, da se bo proizvodnja razvila v velikem obsegu.
ISTRSKA MESTA POTREBUJEJO SVOJE ZALEDJE
Omeniti moram še eno stvar: istrska mesta, kakor vsa mesta na svetu, potrebujejo zaledje in trgovino z zaledjem. Ali je to oni razlog radi katerega hočejo povezati Trst, ki je veliko mesto, z drugimi velikimi mesti, katere bodo tako odcepiti od njihovega 2aledja? Kakor vidite, čim bolj proučujemo to stvar, tem bolj se pogrezamo v nesmiselnost in uvidevamo, da je nemogoče storiti tako nerazumno stvar, da naj bi namreč na ta način odsekali ta mesta od ostalega istrskega polotoka.
Ta del Istre se v ostalem razlikuje od drugih predelov prav po dejstvu, da je na njem večina istrskih mest in da je to najgo-eteje naseljeni del Istre. Ta predel točno obsega 13 odst njenih prebivalcev. Tako je torej z ekonomskega stališča najaktivnejši
del, z industrijskega pa najpo-membnešji, ako izvzamemo tobačne tovarne na jugu Istre. To je del, ki lahko igra največjo vlogo kot potrošnik živine iz notranjosti Istre, kot potrošnik surovin, ki prihajajo iz Jugoslavije, — del, ki ima vsekakor največjo potrebo po tržišču.
Z vseh točk gledanja, gospodje, je to nerazumljiva stvar. Ali resnično obstoja sploh kakšen razlog, da se Jugoslaviji odvzame ta veliki del Istre in da se ustvari ta koridor, ki ne more predstavljati za Trst glede prometa ničesar? Če se človek vztrajno trudi, da bi ta razlog poiskal, se mi zdi da bi ga našel v nekem stavku, ki ga je izgovoril gospod Mac Neil tukaj pred tednom dni in v katerem je rekel: "Najti moramo praktično rešitev za tri probleme — za etnični problem, za ekonomski in politični problem". Prepričan sem, da sem dokazal, da etnični problem s to francosko črto ne dobiva nobene rešitve ter da se tudi za ekonomski problem v tem ne nahaja nobena rešitev. Ostaja nam torej po metodi izločevanja samo politični problem. Popolnoma jasno je, da je treba v tem tretjem elementu iskati razlog zaradi katerih se trga 70 km naše obale ter ustvarja tako veliko ozemlje, po katerem Trst nima nobene potrebe. To, kar Trst dejansko potrebuje, to so tesne zveze z vsem njegovim zaledjem. Trst potrebuje vso Jugoslavijo. Trsta ni mogoče rešiti samo s tem koščkom. Ta košček ne bo v ničemer koristil. Kje torej leži razlog za politično stališče ?
ZAKAJ DAJE STATUT GUVERNERJU TOLIKŠNE PRAVICE?
če bi se obravnavale meje izolirano, bi bilo morda težko odkriti razloge. Toda, če jih razmotriva-mo v zvezi s statutom, kakršen nam je bil predlagan, bomo tamkaj našli ključ rešitve. V osnutku statuta beremo, da je dodeljena guvernerju velika oblast, oblast, ki bi jo lahko imenovali "diktatorsko". Tako ima guverner pravico v vsakem trenutku, ki ga smatra za potrebnega, proglasi ti obsedno. Tuje vojske, o katerih je govora v osnutku, očividno lahko pridejo na ozemlje, ako jih pokliče guverner. V statutu je govora o številnih drugih pravicah, ki jih ni mogoče pojasniti. Zakaj naj bi se mu dale vse te pravice? Ako ima guverner tako široke pravice, ako ima pravico, da v vsakem trenutku proglasi obsedno stanje, ako ima pravico ukinjati vse zakone, ki jih je sprejel parlament, ako ima pravico izmenjavati vlado, ki jo je izvolil parlament — ako ima vse te pravice, in ako poleg tega lahko še pokliče na pomoč tuje vojake, proti komu, gospodje, guverner potrebuje vse to?
Proti komu mora proglasiti obsedno stanje? Proti komu mora klicati na pomoč tuje vojske?
Potreben je iskren pogovor med obema državama - Wallace
Očividno je, da tukaj ne gre za sovražnika, ki je naznačen, ampak za tistega, ki se ga lahko razbere med vrsticami. Ta sovražnik smo mi. In če razmotrivamo mejo s tega stališča, potem bomo videli, da nam bo naenkrat postalo vse razumljivo. Znatnejše oborožene sile morajo imeti pristanišča za izkrcavanje, morajo imeti gotov prostor, da bi se razvile, ne smejo imeti namreč samo majhnega zaledja, samo majhnega ozadja, ko bi se razporedile vzdolž predlagane črte, ki naj bi bila bojišče. Glejte, na ta način je naenkrat vse logično in jasno. Toda, če je to jasno in logično, ni zaradi tega nič manj žaljivo za Jugoslavijo.
Večkrat se nam gospodje, očita, da tukaj uporabljamo jezik, ki je v neki meri oster. Priznam to. Toda mi smo tukaj edini, ki smo prisiljeni pribiti, da se nam s to pogodbo grozi s stvarmi, kot so vojaške operacije. Mi smo edini, j katerim se hoče odtrgati del nji- , hovega lastnega telesa. Mi smo edini, ki moramo gledati, kako stotine sinov in hčera. Mi smo edini, ki moramo gledaati, kako nam ropajo našo zemljo, kako se dajejo Italiji strateške prednosti na mejah vzdolž celotne nove črte, ki — na našo veliko žalost — nosi in bo v zgodovini nosila ime "francoska črta". Tu, na tej meji je, če gremo od zgoraj navzdol, Kanalska dolina, pokrajina, katere prvotno prebivalstvo je v veliki večini jugoslovansko, pokrajina, ki je leta 1941 služila za napad na Jugoslavijo s strani Italije in ki je bila dodeljena napadalcu. Tu je Beneška Slovenija, ki je popolnoma slovenska, in tudi ta je bila izročena Italiji, tako, da se ji
daje strateška prednost, kajti meja, ki je predlagana po francoski črti, gospodari nad vso zgornjo dolino Soče.
Gorica, slovenske mesto mesto in glavno mesto popolnoma slovenske pokrajine — ki je bila že 1000 let kulturno središče Slovencev in vse Julijske krajine — se trga od Jugoslavije in daje Italiji obenem s svojim železniškim križiščem, ki predstavlja strateško prednost za Italijo.
Pri Tržišču, ki v ekonomskem pogledu tvori integralni del Julijske krajine, v katerem živi številna jugoslovanska manjšina ter italijanska večina, ki pa se odlikuje po svoji enodušni zahtevi, da se priključi k Jugoslaviji, — daje francoska črta prav tako strateško prednost Italiji, ker se meja tu povzpne na kraško visoplan.
Dalje je tu to ozemlje, to celotno mostišče s pristaniščem in mestom Trstom, s koridorjem, ki ga veže z Italijo, z razširjenjem proti jugu, ki nudi gotov prostor za razvijanje oboroženih sil, ki bi se lahko tamkaj znašle in bile prav lahko sovražno razpoložene proti Jugoslaviji. Katera druga delegacija predstavlja tukaj deželo, ki se ji namerava storiti tako težka krivica? Ali je še katera druga država — pozvana, da podpiše mir kot zaveznik skupno z drugimi zavezniki — ogrožena zaradi mirovne pogodbe, kot da bi se ta mir sklepal proti nji, kot da bi bila sama premagana država, kot da bi jo bilo treba kaznovati z vsilje-njem težkih mirovnih pogojev? Kdo drugi si mora odtrgati del ozemlja, da bi se zaveznikom dale strateške prednosti proti njemu samemu ?
FRANCOSKA ČRTA ZAHTEVA EVAKUACIJO NOVEGA DELA OZEMLJA, KI SMO GA SAMI OSVOBODILI IN UPRAVLJALI ŽE LETO DNI
Gospodje, večkrat smo izjavljali da francoska črta ni sprejemljiva za Jugoslavijo. Rekli smo, da ne bomo mogli podpisati mirovne pogodbe, če bi bila sprejeta. Kajti resnično naši narodi ne bi mogli razumeti, kako je mogla vlada pristati na take krivice. To, kar zlasti ne bi mogli razumeti, bi bilo to, da bi se morala sedaj, več kot let dni po zaključku vojne, njihova armada, ovenčana s slavo, umakniti z ozemlja, ki je neizpodbitno jugoslovansko in ki ga je o-svobodila Jugoslovanska armada.
S tem da smo razmotrili ta zadnji sektor Istre, sektor južno od Trsta, ki ga meji francoska črta, to je ki je obsežen v "svobodnem" ozemlju, smo dejansko prešli izven tako imenovane "Morganove črte". Morganova črta, gospodje, je bila začrtana po sporazumu med generalnim štabom Jugoslovanske armade in zavezniškim štabom v Italiji. To je razmejitvena črta, črta, ki deli jugoslovanski del Julijske Krajine pod anglo-ameriško zavezniško okupacijo od dela Julijske krajine, ki ga ima zasedenega Jugoslovanska arma-Dodal bom še to, da je bilo to celotno ozemlje v trenutku, ko je bil sporazum podpisan, pod upravo | Jugoslovanske armade, kajti ona ga je osvobodila po silni borbi izpod nemškega jarma, dodal bom še to, da je ta armada tista, ki je napojila s svojo krvjo to nacionalno ozemlje, o katerem govorimo, ko razpravljamo o vprašanju Trsta, Tržišča in Gorice.
Madison, Wis. — Henry A. Wallace, bivši trgovinski tajnik je v svojem govoru, ki ga je imel pred tukajšno Assosiacijo kooperativ pretekli teden, poudaril na potrebo iskrenega govora med obema državama, to je, Združenimi državami in Sovjetsko zvezo.
Bivši trgovinski tajnik pravi: "Obe državi imate dosti razlogov, da sumite ena v drugo, Obe državi potrošite velike denarne vsote za oboroževanje, ter ste obe prevzeti z propagando izven svojih meja."
Nadalje v svojem govoru pravi, da ne vidi kljub temu nobenega razloga, da bi ne mogli sodelovati v zadevah, ki se tičejo interesov obeh držav.
V kolikor se tiče oboroževanja, g. Wallace bi napravil zelo veliko uslogo, če bi udaril po ameriških monopolistih, kateri prav v oboroževanju zgrinjajo ogromne dohodke in podpihujejo Vojno propagando. Kajti, generalisim Stalin je v svojem odgovoru jasno povedal pred celim svetom, da se sovjetska oborožena sila sestoja iz 60 divizij v okupiranih državah in da je na podlagi dekreta Vrhovnega Sveta Sovjetov predvidena nadaljna demobilizacija sovjetske vojske, kar pomeni, da med tem, ko ameriški monopolisti priganjajo z polno paro na izdelavo vojnega materijala, Sovjetska zveza demobilizira vojsko in postavlja svoje tovarne na mirodobno produkcijo ljudskih potrebščin.
Res čudne reči se dogajajo
Nedavno so se vrnili v Združene države trije ameriški vojaki iz Jugoslavije, ki so se pritožili, da so bili v priporu v ameriškem, ve-leposlanstvu v Belgradu, češ da so osumljeni udeležbe umora nekega ruskega častnika v Beogradu. Novinarjem so izjavili, da jim o umoru ni ničesar znanega, še manj pa da so bili pri njem udeleženi, aretirani in pridržani v priporu pa so bili le za pretvezo, da je bilo pravemu krivcu pod zaščito ameriškega poslanika Pat-tersona omogočeno pobegniti iz Jugoslavije. V. primeri z drugimi važnimi dogodki, ki dobivajo več ali manj publicitete v ameriškem tisku, se zdi ta zadeva malenkostna. Značilo pa je, da spričo tolike Jugoslaviji nenaklonjene publicitete ameriške novine omalovažujejo vesti, ki bi znale naše ameriške diplomate v Beogradu predstaviti javnosti v drugačni luči kot si pa želijo.
Manevri veleposlanika Patter-sona niso nič novega za one, ki so zasledovali njegovo diplomatsko karijero. Človek, ki je na vse mogoče načine manipuliral, da bi odprl vrata za povratek skrahi-rane jugoslovanske in z njo ameriške in britanske reakcijo h jugoslovanskemu koritu, ne bo preko noči spremenil svojih namenov. Uradno lahko podaja vse mogoče izjave in se hinavsko laska Titovi vladi. Neuradno pa se poslužuje vseh sredstev, da otežuje prijateljske stike med Ameriko in Jugoslavijo in izziva jugoslovanske še neprekaljene mlade diplomate k drastičnim dejanjom. Če bi se kaj takega odigralo v Jugoslovanski ambasadi v Washingto-nu, bi reakcionarno časopisje natisnilo na prvi strani s štiri palce velikimi črkami: Tito ščiti morilca. — Faktično pa nismo v jugoslovanskih listih čitali niti besedice o tej zadevi.
Čudno, kaj?
Niti nismo presenečeni ob vesti, da je jugoslovanska vlada zahtevala prenehanje poslovanja informativnega urada pri ameriški ambasadi v Beogradu. Svojo zahtevo opira na dejstvo, da so v ambasadi bili mimeografirani Hearstovi članki, v katerih se blati "komunistična" Jugoslavija in propagira proti nji. Patterso-
nov informativni biro v Beogradu ni samo pisal o Ameriki, temveč je med jugoslovansko reakcijo širil tudi tako propagando proti Jugoslaviji, kot si jo je zamislilo ameriško reakcijonarno časopisje s Hearstom na čelu. Dasi so diplomatski odnošaji med Ameriko in Jugoslavijo silno omajani (ker so jih Jugoslaviji nasprotni elementi namenoma hoteli razmajati) in nadaljni neprijateljski incidenti niso zaželjeni, je jugoslovanska vlada pač povzela pravilne korake, ko je ustavila nadaljevanje take propagande. To je bilo ponovno opozorilo ameriški vladi, da Jugoslavija ne bo dopustila kateremu koli, da bi rovaril proti nji na njeni lastni zemlji. Prepričani smo, da to opozorilo ni šlo kar meni nič tebi nič mimo ostalih zavezniških vlad, ki tudi niso Jugoslaviji naklonjene.
In Hearstovi kolonarji so za-vriščali: Tito zapira "čitalnice" in preprečuje jugoslovanskemu ljudstvu, da bi se "izobraževalo".
Ali je čudno, da Jugoslavija ne mara take "izobrazbe"?
Associated Press poroča iz Wa-shingtona 2. oktobra, da je bila prošnja za ameriško državljanstvo odklonjena "Byrnesovemu osebnemu pilotu in trem drugim jugoslovanskim letalcem", ki sedaj služijo kot oficirji v ameriški armadi.
Dejstvo, da je Byrnesov osebni pilot "nedržavljan", obenem pa bivši jugoslovanski oficir — "človek brez domovine", ki se ne ma-
ra vrniti v Jugoslavijo, je zanimivo za slehernega Amerikanca. Piše se Vojislav N. Skakič in je star 37 let. Oficir v ameriški avi-jaciji je postal šele avgusta 1945 in ravno tako Miloš M. Jelič, 33 let, Živko T. Milojkovi, 33 let, in Dejon D. Radič, 35 let. Državljanstvo jim je bilo odklonjeno, ker niso ameriški prebivalci.
Kdo so omenjeni štirje fantje? Bivši jugoslovanski oficirji, ki so verjeli propogandi jugoslovanske reakcije v Jugoslaviji in inozemstvu, da bodo Amerikanci in Angleži okupirali Jugoslavijo, jo očistili partizanstva in Tita ter odprli deželo Petrovi kraljevi vojski in njegovim protiljudskim pajdašem in izkoriščevalcem. Na nekam podoben način so računali tudi domači izdajalci v Ljubljani in Zagrebu. Toda to je že zgodovina. Za nas je važnejše vprašanje, zakaj si je državni tajnik Byrnes izbral enega teh kraljevaških oficirjev za svojega osebnega pilota, ko je imel na izbero na tisoče in tisoče domačih pilotov?
Mar je bivši jugoslovanski kraljevi oficir kot Byrnesov pilot kaj pripomogel do sedanjih odnošajev med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in vlado Združenih držav ? Jugoslavijo smo že itak prisilili, da nam ne zaupa. Uposli-tev jugoslovanskega kraljevaša na tako važnem mestu sigurno ni doprinesla kakega zboljšanja v teh odnošajih. Res čudne reči se dogajajo!
Mirko G. Kuhel, tajnik SANS-a
Po tisoč letih
SUDBURY, ONT.
Odsek Zveze Kanadskih Slovencev naznanja, da bo priredil plesno zabavo v nedeljo 1. deeembra v znanih prostorih na 392 Bessie
St.
Zabava bo prirejena v korist Tsta Edinosti in ves čisti dobiček bo šel za tiskovni fond tega lista. Ker upamo, da se zavedate važnost našega delavskega tiska, pri- j čakujemo, da se zabave udeležite v obilnem številu.
Odbor, i
Let tisoč in ne samo tisoč dva tisoč, še delj in še delj smo hlepeli, hlastali po tebi, ti leto poslednjih računov in prvih sadov.
Ti, ki so v srcih te sužnji nosili, ti, ki tlačani so zate se bili in ki o tebi smo vsako jesen govorili, vsako jesen, ko je svet bil prav tak ko grobišče,
takrat smo si mislili:
kmalu nas sreča in pomlad obišče!
To leto bo naše in naša bo letos pomlad, prišla bo tako, kot prišla je enkrat, a vendar drugače.
0	— s cvetjem, a s puško na rami, letos bo v boju prišla,
in s kosami,
s katerimi bomo plevel pokosili, z rokami prišla bo, ki z njimi iz kamenja bomo gradili, iz kamenja tega sveta, ki letos ga bomo zrušili.
Zato bo to leto le naše,
1	nnaša bo letos pomlad!
Sodnijski proces v Ljubljani
(Nadaljevanje)
UMOR RANJENIH PARTIZANOV. . .
Dne 8. septembra 1944 so domobranske edinice, ki so prišle iz Novega mesta, v vasi Gradeno pri Žužemberku napadle pokretno bolnišnico 17. .divizije, v kateri je bilo kaki 150 bolnikov in ranjencev. Devet težko ranjenih partizanov, med njimi eno tovari-šico, so domobranci po pretepanju na mestu ustrelili. Deset zajetih partizanov so odpeljali neznano kam.
V	avgustu 1944 je domobranski bataljon pod vodstvom majorja Križa iz Št. Vida, pri napadu na Žužemberk zajel večje število ne-oboroženih partizanov in jih na mestu živinsko pobil.
Pred samim dokončnim porazom domobrancev in pred pobegom iz domovine je tkzv. Meničaninov bataljon od februarja do aprila 1945 v Žužemberku pobil in zverinsko razmesaril 31 pristašev o-svobodilnega gibanja in drugih civilistov, med njimi po večini ženske.
"Gorenjski domobranci" so skupno z SS-ovci dne 25. avgusta 1944 pobili na svojem pohodu na Pokljuko v smeri Kleki v pastirski koči pastrija Stanka Beznika in Jožeta Janša, pastirja Jokoba Frelina, na katerega so naščuvali policijskega psa, pa so ranjenega odpeljali v mučilnico v Begunje.
Dne 17. januarja 1944 je upravnik ljubljanske "politične policije" — Hacin izročil iz svoji zaporov 30 talcev gestapovcu Wurniggu, med njimi dr. Miho Kamina in Konstantina Nahtigala, ki so bili po nekaj dneh postreljeni kot talci na Gorenjskem.
Takozvana "politična policija "(PP) je v Ljubljani izvršila med neštetimi tudi naslednje zločine:
Dne 6. maja 1944 sta dva policijska agenta vdrla ponoči v stanovanje Rudija Ravnika v Trnovem in ga vpričo žene ustrelila.
Dne 24. maja 1944 so agenti PP odvedli v policijske zapore inž. I-vana Kotluška, kjer so ga naslednjo noč med zasliševanjem tako mučili, da je podlegel poškodbam.
Dne 6. januarja 1945 je PP aretirala inž. Andreja Grasellija in ga v zaporu tako mučila, da se je upravnik Hacin zbal prevelikega škandala in ga je odstranil na ta način, da ga je pod pretvezo pobega na poti k zaslišanju dal ustreliti po črnorokcih Hlebcu, Reeh-bergerju in Ahčinu, tako imenovanega "specialnega voda".
V	noči med 17. januarjem 1945 je aretiral agent PP dr. Mihelič Miroslava Senekoviča, inšpektorja banske uprave, ki so ga agenti pri zaslišanju pretepali do krvi in nezavesti. Dne 1. marca 1945 ga je Hacin poslal v Dachau, kjer je bil interniran v bloku štev. 30, nazva-nem "Smrtni ali invalidski dom." Tamkaj je dne 13. maja 1945 na posledicah mučenja v ljubljanskih zaporih umrl.
V	dneh 11. do 12. marca 1945 so v Ribnici aretirali tamkajšnji agenti PP Bredo Arko in Darjo Arko. Zaprti v policijskih zaporih sta bili po par dneh odpeljani neznano kam. Dne 26. marca 1945 je bila aretirana tudi njuna mati Marica Arko, ki je bila nato zaprta in pretepana v ljubljanskih zaporih PP. Dne 23. aprila 1945 pa jo je upravnik policije izročil "Črni roki", ki jo je nato umorila
SKUPNI ZLOČINI DOMOBRANCEV IN POLITIČNE POLICIJE
Prizorišča skupnih zločinov domobrancev in politične policije so bili zlasti bregovi Ljubljanice in Save ter Sv. Urh nad Dobrunja-mi. Po podatkih politične policije so 23. novembra 1943 domobranci iz Srednje tehnične šole v Ljubljani med drugim aretirali Ljubljančana Daniela Gomiščeka, ki so prepeljali v domobransko postojanko pri Devici Mariji v Polju. Ponoči so ga nameravali ob Savi pri Je-žici likvidirati, pa je pobegnil. Dne 1. decembra 1943 so domobranci ob Ljubljanici postrelili in vrgli v reko več rodoljubov, na stotine zavednih Slovencev pa so pomorili v mežnariji Sv. Urha nad Dobrunjami in v hostah okrog cerkve, potem ko so jih prej zverinsko mučili, Doslej so izkopali nad 80 žrtev. Ti nešteji zločini so le majhen del zločinov, ki so jih na Slovenskem med okupacijo izvršili nad našim ljudstvom sodelavci okupatorja iz vaških straž, MVAC, četnikov in domobranstva. Člani teh združenj so tisoče Slovencev mučili, oropali, vlačili po zaporih in izročali okupatorju v taborišča smrti.
Obtoženi Rupnik, Rožman, Krek, Vizjak, Hacin in Roesener so z na-vedenemi dejanji zakrivili vrsto zločinov po členu 3. točka 3. in 4. zakona o kaznivih dejanjih proti
narodu in državi. Rupnik in Vizjak sta kot vojaka še posebej izvršili kriva dejanja po 7. točki, Krek pa po 8. in 9. točki.
Javni tožilec je na to predlagal, naj se vsi obtoženci kaznujejo po členu 4. tega zakona v zvezi z zakonom o vrstah kazni.
To je bistvo obtožnice proti Ru-pniku, dr. Rožmanu, generalu Roe-senerju, polkovniku Vizjaku, dr. Hacin in dr. Kroku. Podrobnosti bodo sledile v zapisniku zaslišanja in obravnave. Radi njihove obsežnosti, ne bo mogoče vsega objaviti. Tajništvo SANS-a pa bo skušalo sestaviti pregled celotne obravnave, zagovorov in obsodbe.
Zasliševanje narodnega izdajalca Leona Rupnika se je pričelo v dvorani vojaškega sodišča na Taboru 22. avgusta. V dvorani je zavladala tišina, ko se je pojavil Rupnik z obtožnico v roki; zaradi starosti mu je predsednik dvolil, da je sede dajal odgovore na vprašanja. Rupnik je dajal neodločne odgovore, se je nervozno premikal na stolu, si mencal roke in dolgo premišljeval, preden je odgovoril na vprašanje, ki so se tikala njegove neposredne osebne krivde.
Na vprašanje, če je prejšnji dan slišal in razumel obtožnico, je obtoženec priznal, da je.
Predsednik kapetan dr. Helij Modic: Se čutite krivega?
Rupnik: — Gospodo predsednik, priznavam krivice.
NJEGOVI NASVETI ZA OSNOVANJE USTAŠKE VOJSKE
Predsednik sodišča je pričel spraševati obtoženca Rupnika o njegovem delu v ustaškem štabu v Zagrebu aprila 1941.
Predsednik: — Kaj ste delali v ustaškem štabu?
Rupnik: — Nič nisem delal, obiskal sem le Ljuliča, pri katerem sem stanoval. Prosil me je, da mu napravim skico, kako naj bi se formirala hrvatska vojska. To je bila le napol s svinčnikom napravljena skica in napisan ideal, naj se formacija imenuje "brdska formacija". To so samostojne brigade, samostojni bataljoni in samostojne brdske divizije. To sem smatral le za tovariško uslugo Lju-liču, ki je bil tedaj upokojen polkovnik.
Predsednik: — Ste vedeli, za koga naj mu napravite skico, ko vas je prosil zanjo?
Rupnik :ž — Vedel sem, da bo delal na teh stvareh.
Na vprašanje, ali ga je kdo prijavil poglavniku Paveliču, je obtoženec priznal, da sta Ljulič in Štancer prosila poglavnika, da bi mu bil dovoljen vstop v ustaško vojsko.
IZDAL JE JUGOSLAVIJO šE PRED KAPITULACIJO STARE JUGOSLAVIJE
Na vprašanje, kaj bi bila po njegovem mnenju njegova dolžnost jugoslovanskega častnika v trenutku, ko je kapitulirala bivša Jugoslavija, je obtoženi Rupnik obmolknil in ni odgovoril.
Na vprašanje, kdaj je kapitulirala jugoslovanska vojska in kdaj je on delal načrte za hrvatsko vojsko, je odgovoril: — Hrvatska je že bila proglašena kot samostojna država. Zagreb je bil v rokah Nemcev, toda kapitulacija jugoslo vanske vojske še ni bila objavljena.
Predsednik: Torej ste izdali Jugoslavijo še pred kapitulacijo bivše jugoslovanske vojske?
Obtoženi Rupnik: — Da.
Potem, ko je izpovedal, da se je na poti* iz Zagreba v Ljubljano u-stavil v Celju, kjer je stopil v stik z gestapovskim agentom Keste-nom, je Rupnik priznal, da si je v Celju hotel tudi pridobiti nemško državljanstvo.
Ko je prispel v Ljubljano, ga je obiskal v družbi njegovega podnajemnika neki Gino Tornari, ki se je najprej zanimal za politične zadeve. Na predsednikovo vprašanje je odgovoril obtoženi, da se je Tornari predvsem zanimal za politične delavce. Ne spominjam se več, katfera imena je imenoval. Predsednik ga je zato opozoril, da je v zapisniku iz preiskave navedenih nekaj imen, ki jih je imenoval. Glede Gina Tornarija obtoženi izjavi, da ni bil aktivni častnik, temveč da se je predstavil inšpektor nemške Franckove tovarne za vzhodni del Italije in je po njegovem mnenju opravljal obveščevalno službo.
Ko ga je predsednik opozoril, da je v preiskavi navajal imena Av-seneka, Sodje, Križmana in Stare-ta, po katerih ga je spraševal Tornari, je obtoženi Rupnik potrdil da je res imenoval ta in še nekatera druga imena. Na posebno predsednikovo vprašanje je Rupnik brez pridržkov izjavil, da je zapisnik preiskave povsem točen, da ga je podpisal prostovoljno in brez vsakršnega pritiska in da je
(Nadaljevanje na 4 strani)
Sodnijski proces v Ljubljane
(Nadaljevanje iz 7 strani)
bil postopek v preiskavi takšen, da se ne more nad njim v ničemer pritožiti.
Predsednik: — Torej lahko potrdite, da se je Tornari imenoma zanimal za Avseneka, Sodjo, Kri-žmana in Stareta?
Rupnik: — Da, in še za druge, tode pozabil sem že, za katere.
Predsednik: — Kdo vam je prinesel načrte utrjene linije proti I-taliji ?
Rupnik: — Nekega dne je prišel Tornari z nekim generalštabnim polkovnikom II. armije in v načrtu št. 12,500, ki sta razgrnila pred menoj, so bila včrtana vsa naša u-trjevalna dela.
Predsednik: Ali se vam ni zdelo čudno, da so imeli Italijani tako točne podatke o načrtih? — Rupnik je pritrdil.
Na predsednikovo vprašanje je obtoženi Rupnik izpovedal, da je bil v letih 1937 in 1938 komandant šumadijske divizije v oblasti Kra-gujevcu. Po daljšem obotavljanju je priznal, da je imel v tem času predavanje častniškemu zboru, ko so odkrili neke priprave za sabotaže in so pri aretiranem ing. Kristanu našli načrt, po katerem naj bi se izvajale sabotaže v vojaški industriji na področju šumadijske vojaške oblasti. Po tem, da so bile prizadete tudi neke vojaške osebe iz tehničnega zavoda arzenala, je spoznal, da je bilo vodstvo vojske prodano. Pri vojaškem lektorju za nemščino, nekem Koenigu, si je nabavil potrebno literaturo, da bi v njej našel snov za predavanje častniškemu zboru.
Predsednik: — Nemški lektor vam je torej dal hitlerjansko literaturo in vi ste torej predavali v fašističnem duhu?
Rupnik: — Da, protiboljševiško'.
Predsednik: — Predavanje ...je bilo, kakor pravite, namenjeno častnikom. čudili ste se, ko vam je Tornari predložil izdelane načrte utrdb: saj ste sami vnašali v častniški zbor fašistično hitlerjan-ske ideje!
—Rupnik: — Od daleč mi je nacistična Nemčija zelo imponirala in o tem sem odkrito govoril. To je bilo' vse moje pronacistično delovanje.
ZAVEDAL SE JE SRAMOTNO-STI IN PONIŽEVALNOSTI. . .
Predsednik: — Obtoženi ste, da ste v Italiji zbirali okrog sebe bivše jugoslovanske aktivne častnike in podčastnike in vplivali nanje, naj bodo lojalni do okupatorja.
Rupnik: — Potegovali smo se za kakšno podporo, ki jo je Visoki komisar končno obljubil, pa zaradi raznih zaprek ni prišlo do uresničenja.
Predsednik: — Kot bivši jugoslovanski general ste zbirali okrog sebe jugoslovanske aktivne častnike zaradi njihovih osebnih interesov. Ali pa niste nijcoli pomislili, da so vsi jugoslovanski narodi okupirani in da so jugoslovanski častniki potrebni jugoslovanskim narodom za njihov obstoj ?
Rupnik: — Tedaj o kakšnem osvobodilnem boju nisem še nič vedel.
Predsednik: — Ali ste se zavedali, da podpirate okupatorjev upravni aparat, ko ste prevzeli službo župana?
Obtoženi Rupnik je dolgo molčal med splošno tišino v dvorani. Na ponovno vprašanje je končno osramočen priznal: Zavedal sem se, da sodelujem z osvajalcem, da je to nekaj poniževalnega, da je tudi zelo riskantno in nevarno, toda kot starejši slovenski aktivni vojak sem občutil, da ne morem po'magati ljudstvu pri osvajalcu na drug način.
Predsednik: — Pravite, da ste se zavedali sramotnosti in poni-ževalnosti sodelovanja z okupatorjem, ko pa ste postali župan, ste izdali letak, v katerem pozivate vse Slovence k takšnemu poniževalnemu sodelovanju. Ali se spominjate tega? — Predsednik je razgrnil pred seboj velik bel letak, iz katerega je prebral nekaj odstavkov, da bi obtožencu osvežil spomin. — S tem ste odvračali Slovence od osvobodilnega boja in jih zavajali v službo okupatorja.
V nadaljevanju zasliševanja jo Rupnik priznal, da se je njegovo župovanje ppd Italijani kazalo v tem, da je podpiral okupatorjeve ukrepe za poitalijančenje in sploh zatiranje slovenskega naroda, kakor mu očita obtožnica.
Pred sodiščem je sodnik podpolkovnik Lah prebral Rupnikov pismen predlog Robottiju za "uničenje partizanske aktivnosti". Robottiju je predlagal vsakršna sredstva, vsak način bojevanja, ki bi se glede na posebnosti terena pokazal kot najbolj prikladen, na-
dalje dobro disciplirane, spretne in požrtvovalne "kontrabande" (Streifkorps) in kot temeljni pogoj zanje mrežo stalnih in dobro zaščitenih postojank v večjih podeželskih krajih. Ta načrt določa tudi podrobno zamišljene novačenje za te izdajalske edinice, ki naj bi pomagale fašističnim četam pri akcijah v težjih krajih ali pa bi nastopale tudi samostojno.
Graziolju je Rupnik poslal tudi seznam častnikov in podčastnikov internirancev, za katere je sam jamčil, da se bodo izkazali lojalne. Kasneje je poslal Grazioliju še en spisek častnikov, razdeljenih v tri skupine in je predlagal dve skupini za izpust iz internacije, tretje skupino pa naj bi čimprej ločili od prvih dveh.
Organizatorji vaških straž so mu bili potem pripravljeni poveriti vodstvo in organiziranje straž. Sodišču je pojasnil, da je to vojaško funkcijo odklonil, ker je menil, da se ne sklada z "mirnim delom" župana, predsednik sodišča pa ga je zavrnil s pripombo! — Zato pa ste tudi poslali Robottiju načrt za uničenje partizanske aktivnosti!
IZDAJALSKO SODELOVANJE KOT ŠEF POKRAJINSKE UPRAVE
Po kratkem odmoru je obtoženi Rupnik obširno pripovedoval o stanju, ki je vladalo v Ljubljani ob italijanski kapitulaciji. Zbal se je, da bi Narodno osvobodilna vojska osvobodila Ljubljano. Generala Gambaro je v kratki spomenici naprosil, da bi smel organizirati meščansko gardo. Še istega dne so Rupnika že obiskali Nemci. Popoldne je imel sestanek v štabu Gambare in Rosenerja, ki je prišel z Bleda v Ljubljano. Rupnik je imel daljši razgovor z njima ter obljubil, da bo pomiril Ljubljano in pokrajino.
Predsednik: — Kdo vas je postavil za šefa Ljubljanske pokrajine?
Rupnik: — Vrhovni komisar za Jadransko Primorje dr. Rainer.
Predsednik: — Ali ste imeli z njim razgovora o tem?
Rupnik: — Ne, prvi razgovor je bil okoli 15. septembra, ko mi je ponudil to mesto.
Predsednik: — Kje ste bili slovensko umeščeni?
Rupnik: — V Ljubljani, v mali dvorani pokrajinske uprave 22. septembra.
Predsednik: — Kdo je bil navzoč?
Rupnik: — Tam je bil razen teh, ki so navedeni v obtožnici, še škof Rozman.
Nadalje je Rupnik našteval imena različnih oseb, ki so bile navzoče ob njegovem umeščanju za šefa Pokrajinske uprave. Kot šefu mu je pripadala policija in vsa administrativna in tehnična uprava. Za nemškega svetovalca mu je bil sprva postavljen dr. Dovjak, kasneje pa si je to mesto prisvojil Roesener. Nato je pripovedoval, kako je organiziral obveščevalni in informativni urad in postavil ka-petana Kregarja za svojega glavnega obveščevalca. Na njegov predlog je vključil v obveščevalni aparat tudi Informativna pisarna, ki je dotlej ločeno delal pri odboru Vaških straž pod imenom "TOS" (Tajna Obveščevalna Služba). Povedal je, da so bile vesti tiskane v biltenu, ki mu ga je prinašal kapetan Kregar. Prejemal ga je tudi "Sicherheitsdienst", ki ga je vodil v Ljubljani Nemec Schifeer, šef SD (slovenskega do-mobranstva) pa je bil Foerster na Bledu.
Predsednik: — Kaj pa je bila vsebina teh vesti?
Rupnik: — Razni dogodki, razgovori, nekaka zbirka vsega, kar so prinašali'obveščevalci in zaupniki.
Predsednik: — Ali so bili tudi podatki o političnem prepričanju in zadržanju posameznih oseb?
Rupnik: — Včasih so bile tudi takšne stvari, namreč samo, da je ta ali ta oseba nagnjena k tej stvari.
Nato je Rupnik podrobno očrtal organizacijo propagandnega oddelka in informativnega urada. Vse je bil en kompleks, razdeljen na propagando, tisk in informativno službo. Zraven tega je Rupnik še orisal nastanek protikomunistične akcije, ki jo je vodil inž. Sodja in je imel številne sodelavce. Rupnik je priznal, da je na zborovanjih te akcije govoril tudi on, in sicer v Ljubljani, pri Devici Mariji v Polju, tv Grosupljem, št. Jo-štu, Polhovem Gradcu, Dobrovi in v Rovtah. On je tudi potrjeval
EGEJSKA MAKEDONIJA NE SME PREDSTAVLJATI OGNJIŠČA RAZDORA, AMPAK STEBER ENOTNOSTI MED BALKANSKIMI NARODI
Pariz — Posebni dopisnik Tan juga poroča:
Član jugoslovanske delegacije na mirovni konferenci Dimitar Vlahov je podal na tiskovni konferenci v Parizu, ki so se je udeležili novinarji številnih držav, izjavo o vprašanju Egejske Makedonije, ki jo objavljamo v izvlečku :
"Govorim vam kot predsednik Ljudske fronte LR Makedonije, ki s svojim 350.000 člani predstavlja celotno makedonsko ljudstvo v tem delu Makedonije.
Predstavniki današnje grške vlade so postavili pred mirovno konferenco popolnoma neosnova-ne teritorialne zahteve proti Bolgariji in Albaniji, poleg tega pa ta vlada zahteva tudi Pirinsko Makedonijo, kjer ne prebiva niti en Grk. S to popolnoma imperialistično zahtevo in s svojimi osva-jalnimi željami do teh ozemelj, ki v ničemer ne pripadajo Grčiji, je grška vlada ponovno predložila makedonski problem. Grčija nima nobene pravice, niti etnične, niti politične, niti gospodarske, niti geografske, da bi zahtevala te predele, kakor tudi ne albansko ozemlje. Ker si je prigrabila Egej-sko Makedonijo, do katere nima nobene pravice, si današnja Grčija prizadeva, da bi prišla do tudi ostalih delov Makedonije, Pirin-ske Makedonije in do Vardarske Makedonije — Ljudske republike Makedonije."
"Dovoljujem si opozoriti na teritorialne cilje voditeljev Grčije proti Ljudski republiki Makedoniji. Profesorji etniške in solunske univerze, bivši ministri za zunanje zadeve odkrito izjavljajo, da se mora del jugoslovanskega ozemlja priključiti Grčiji. Tsalda-ris je v svojem članku glede grške varnosti prišle v listu "Aneke-stirsia" od 18 marca t.l. do naslednjih zaključkov: Varnost je sumljiva med zalivom Fiteja v Jonskem morju in Florino, med Var-darjem in Strumo ni skoraj nobene varnosti, med Strumo in Mestom varnost ni sigurno, ampak problematična, med tem ko med
Timmins, Ont,
Seja mestnega Sveta Kanadskih Južnih Slovanov se bo vršila v sredo dne 17. novembra na 112 Balsam St. N. točno ob 7. uri zvečer.
Ker imamo zelo važna vprašanja za rešiti se naprošate vsi člani in članice, da se seje za gotovo udeležite.
Tajnica.
PREDOBJAVA
Tem potom se daja na znanje vsem hrvatskim, srbskim in slovenskim organizacijam v Toron-tu, da odsek 832 H. B. Z. priredi zabavo na Silvestrovo večer, dne 31 decembra.
Ker je naš odsek skoraj običajno održal že nekoliko let zabavo na Silvestrovo večer, se naprošajo zgoraj omenjene organizacije, da bi ne prirejale svojih zabav tako, da ne bi škodovale samim sebi in tudi našemu društvenemu odseku.
Odbor.
spisek predavateljev na zborovanjih "protikomunistične" akcije.
TAJNE POLICIJSKE AGENTE SO DOLOČEVALI NA SEJAH PRI ŠKOFU ROŽMANU
Na vprašanje, če je spadala tudi policija v sestav pokrajinske uprave, je navajal Rupnik, da je bila uprava policije stvarno v administrativnem sestavu pokrajinske uprave, vse pa je bilo popolnoma pod nemškim vodstvom in kontrolo.
Predsednik: — Kdo je nastavljal osobje policije ?
Rupnik: — Jaz sem podpisoval na Hacinov predlog.
Predsednik: — In kdo je postavil obtoženega Hacina?
Rupnik: — Jaz sem ga postavil.
Predsednik: — Kako je bila policija vezana na nemško policijo in Gestapo?
Rupnik: — Slovenska policija je bila podrejena Roesenerju in Slovenskemu Domobranstvu. Ta je postavil svojega komisarja v direkcijo policije, kjer je sedel v političnem oddelku, tam delal in vodil.
Vprašanje: — Odkod je Hacin dobival kader za svojo policijo ?
Rupnik: — Kolikor sem jaz videl, so bili po večini stari politični agenti in ljudje iz reakcionarnega tabora, prvenstveno "Stražarji".
(Dalje prihodnjič)
Mesto in Marico varnosti sploh ni.
Prve štiri točke se nanašajo na ozemlje Ljudske republike Makedonije in Pirinske Makedonije. Ali to ni čisti imperializem? Ali to ni pohlep po tujih ozemljih, na katerih Grkov ni, to nasproti državi, ki je toliko prispevala k zmagi zavezniške stvari ?
Makedonski narod, ki se je do leta 1910 boril z namenom, da doseže duhovno osvoboditev, in ki se že 53 let bori za svojo politično svobodo, teži k svoji popolni osvoboditvi in k svoji politični združitvi, ki bo jo bilo mogoče doseči le v Ljudski republiki Makedonije v okviru FLRJ. To je volja in želja Makedoncev Pirinske Makedonije, želja, ki jo je izrazil njihov predstavnik-posla-nec Vera Klinčarova na kongresu antifašistk v juniju t.l. v Skoplju. Makedonci Egejske Makedonije so izrazili isto željo na številnih konferencah. To željo je izrazila tudi Ljudska fronta Makedonije na svojem kongresu, ki je. bil 2 avgusta t.l. v Skoplju.
"Mnenja smo, da Grčija nima nobene moralne pravice predstavljati Egejske Makedonije. Res čudno izgleda, da ima sedanja grška vlada, ki je uvedla v deželi režim nezaslišanega terorja, pogum zahtevati ozemlje makedonskega pirinskega področja z namenom, da bi se spravilo v suž-nost 235.000 Makedoncev nekega ozemlja na katerem ni nobenega Grka.
Dimitar Vlahov je zaključil svoja izvajanja z besedami: "Zlasti opozarjam na strašen položaj naših makedonskih bratov v Egej-ski pokrajini, izmed katerih je bilo 15.000 prisiljeno v zadnjih mesecih zapustiti svoja ognjišča in pobegniti v makedonske predele ob Vardarju v Ljudski republiki Makedoniji in v Pirinsko Makedonijo. Potrebno je, da se začne kampanja, potrebno je, da se demokratični krogi in javno mnenje pričnejo baviti s tem problemom in da najdejo način za ustvaritev potrebnih pogojev za trajen mir na Balkanu. V tem primeru bo Makedonija nehala predstavljati ognjišče razdora in bo postala steber enotnosti med balkanskimi narodi."
V Geraldtoiiu smo zbrali nad 500. doL
Naj tukaj na kratko opišem delo našega odseka Zveze Kanadskih Slovencev v Gerldtonu, kateri je, zbral v kampanji za x-raj aparat v Slovenijo okrog 500 dolarjev.
Vse članstvo našega odseka je delalo aktivno. Vsak je hotel narediti čim več za to nadvse koristno stvar, katera bo znatno pomagala našim bratom in sestram v stari domovini pri narodnem zdravju. Posebno so se izkazali v zbirni akciji tov. Ela Garbas, M. Butala, John Držaj, Joe Žalec, J. Vrtin, France Hočevar ter ostali sobratje Hrvati in tudi Poljaki. Tako nam je bilo mogoče zbrati omenjeno vsoto 500 dolarjev.
Naš odsek s» je potom tukaj-šnega časopisa darovalcem, ki so prispevali za x-raj aparat. Naj se tudi tukaj v imenu našega odseka še enkrat zahvalimo vsem tistim, ki so prispevali tudi najmanjši dar v ta namen. Toda nihče drugi vam ne bo mogel biti bolj hvaležen kot naši bratje in sestre v starem kraju. Zato ste lahko v-naprej prepričani, da se vam bo-
Pripravili so se za proslavo
Iz Calgary nam piše tajnik odseka v Calgary: "Neznanjam, da smo dobili enega novega člana na minuli seji na kateri so se čitala pisma in se je diskusiralo o bodočem delu.
Za proslavo 29. novembra se je odbral odbor in sicer od S. K. Srbov 2 člana in od Z. K. Slovencev 2 člana. Ta odbor bo deloval za skupno proslavo, kolikor bo pač mogoče delovati v naši naselbini.
Prejeli smo tudi znamke solidarnosti z Vse-Slovanskem Kongresom v Belgradu 1946, katere bomo razprodali in vam poslali drugi teden izkupljeno svoto.
Kar se tiče pisma, ki omenja glede tečajev za poučevanje mladine in povrnitev izseljencev v grupah v stari kraj moremo dati naslednjo izjavo;
Mladine tukaj v Calgary ni dosti in bo težko kaj napraviti v tem oziru, sicer bo pa to vprašanje še natančneje pretresano na drugih sejah in bomo o tem naknadno poročali.
Za vrnitev izseljencev v domovino v grupah pri nas Slovencih ne bomo mogli storiti ničesar. Ker kateri misli iti v stari kraj bo šel naravnost k svoji družini, na svoje posestvo. Nekateri pa mislijo iti samo na obisk in se potem vrniti v Kanado. Vsi nameravajo iti na svoje stroške in po svoji volji, kamor bo kdo želel, če bo to dovoljeno.
M. Žalec.
Opomba: V vseh dosedanjih izjavah glede povrnitve izseljencev ni nikjer navedeno, da se ne bi mogli povrniti posamično, če je to njihova želja. Vsak tisti, kateri se želi vrniti v staro domovino, se lahko povrne posamično in odide na svoje posestvo k svoji družini. O temu ne more biti sploh govora in kakršna koli drugačna pojasni-tev tega vprašanja, je ne samo napačna, ampak potvarja resnico.
Organiziranje delovnih grup in potovanje z delovnimi grupami, kot tudi delati tam kamor bodo delovne grupe poslane, je odvisno od zavesti in razumevanja vsakega tistega, ki se želi vrniti v rojstni kraj. Pristop k delovnim grupam je popolnoma svoboden in tukaj ni nihče prisiljen, da mora postati član takih grup. Toda na prvem mestu se postavlja vprašanje, kako bi vsak čim več mogel koristiti kadar se povrne v domovino. To vprašanje si postavlja skoro večina naših izseljencev. Na podlagi tega vprašanja je torej tudi vzklila zamisel, da se povrnjenci organizirajo v delovne grupe, nabavijo potrebno orodje in kadar pridejo v rojstni kraj bodo na ta način mogli najbolj koristiti domovini zlasti sedaj, ko ji je potrebna materijalna in tudi fizična pomoč| Z tega stališča je treba razumeti potrebo takih delovnih grup, katere bodo prinesle korist narodni skupnosti daleč bolj uspešno in večjo kakor pa vsak po-samičnoJ Toda tukaj ni nihče prisiljen pristopiti v take grupe. V tem oziru odloča posameznikova svobodna volja. Ured.
Cast

do zahvalili.
Geraldton, če tudi manjša naselbina, pa vendar nočemo biti zadnji. V vsaki dosedanji kampanji smo se pokazali primeroma dobro, a se bomo tudi v bodočih kampanjah za pomoč narodom Jugoslavije. V kratkem nameravamo prirediti zabavo še v teku tega leta za napredne stvari.
Pozdrave vsem članom in članicam Zveze Kanadskih Slovencev.
Jos. Bencina
V	SLAVO PADLIM PARTIZANOM
Vi, kateri ste dali dar v krvi — za svobodo roda slovanskega, Heroji naši vi vedno ste prvi —
V	povesti naroda svojega.
Kri prava prelita, je največja žrtva, katera se mora dati — Kot simbol borbe ona je živa, In vedno če narodu s jati!
S krvjo se grehi narodni brišejo,
ustvarjajo se novi divi.
Svetle strani povesti se pišejo,
V	težnji da domovina živi.
Kri mučenika zlati svobodi, Granitne zemlje zida — Čez muke velike k zmagi vodi In vsem enako sodi.
Slovenska mati največja si sila, Ne more nihče da te zdrobi — Dokler sinovi tvoji pripravni so zate, Dati dar v krvi!
F. Hudolin, jr.
Iz francoščine prevedla K. N.
"O kateri ženski govorite? Povejte vse po vrsti! Natanko !"	..........................................
"O njej," je vzkliknila Orana in zardela do ušes. meneč, da se je Miguel razburil, ker je tudi njo potegnila v njun zakonski prepir. "Morda o tisti hčerki španskega generala, ki ste jo morali zaradi mene zapustiti. . . Jaz drugega ne vem. . . jaz. . ."
"O njej", je mehanski ponovil Moreno. "Toda kdo vam je to dejal, kdo vam je pripovedoval, da sem jo ljubil ?"
"Vi"!
"Jaz"?
Na obrazu mladega moža se je zazrcalilo silno presenečenje.
"Da, vi. . . Saj to je na dlani!"
"Kako na dlani? Kaj sem vam govoril o tem?"
"Saj ste mi vendar dejali, da me ne ljubite!" Gledal jo je, kakor bi jo videl prvič v življenju.
"In to je v vas zbudilo sum. . ."
"Da. Kajti v začetku niste tako govorili. . . Celo mojemu očetu ste priznali nekakšno čustvo do mene, čustvo, ki ste ga zadnji čas tako trmasto tajili!"
"Torej ?"
"Torej, ves svet ve, kaj pomeni, če izjavi mož svoji ženi, da je ne ljubi več. To pomeni, da ljubi drugo. . ."
"Res logično," je skoraj veselo prikimal Moreno.
"Vidite, priznavate!"
Miguel ni takoj odgovoril.
Nova, posebna luč se je vžgala v njegovih temnih očeh; vendar pa je ostal še zmerom prav tako ledeno hladen.
"Smešna ženica ste, Orana", je zamrmral. človek bi mislil, da vas pozna, pa vas vse znova in znova odkriva".
"Ker sem zmožna tudi sovražiti," je živahno odgovorila.
"Sovražiti ... in morda tudi ljubiti?"
Kakšne misli so mu rojile po glavi, med tem ko so se njegove oči upirale vanjo, kakor bi ji hotele v dno duše?
"In proti tej ženski ste skovali svoje maščevanje, Orana? Zato ste razbobnali najino skrivnost, najina čustva ?"
"Da. Hotela sem razžaliti njo in vas."
Njen drobni glas je postal čisto krotak. Bil je glas dekletca, ki priznava svoje grehe v strahu pred kaznijo. Stala je tik njega, da je slišal njeno burno 'dihanje in ker je nepremično upiral svoje temne oči v njene, je sklonila glavo, da ne bi videl solzo, ki ji je zdrknila po licu.
Toda Miguel jo je le videl. Nekaj se je zganilo v njem, nekaj, kar je bilo močnejše od njegove volje in njegovih dobrih načrtov.
"Orana," je zašepetal, "mala, Sladka Orana."
Njegov sicer odločni glas je postal mehak in božajoč. Orana je skrila obraz v roke, kajti za prvo solzo so pričele polzeti nove. . . kakor da bi se odprl predlogo zaprt jez. . .
Ko jo je Moreno potegnil k sebi, je v zadregi naslonila svojo glavo na njegovo ramo in tiho ihtela.
"Ljubosumni ste bili, Orana, ljubosumni, mi querida! (ljuba moja)."
In na lepem, kakor da bi planilo iz njega:
"Bog v nebesih, ljubiš me!"
Ganjen je nežno dvignil Oranin zasolzeni obrazek, ki so v njem oči govorile tisto, kar usta niso hotela nikoli priznati.
"Ljuba moja! Moja sladka ljubezen! kako si mogla dvomiti ? Saj te vendar ljubim, Orana! Nikogar drugega ne ljubim kakor tebe! Nikoli te nise'm nehal ljubiti!"
In ko je zmajala z glavo, kakor da ne bi hotela tako hitro verovati v tako veliko srečo, jo je prižel nase in jo obsul z poljubi.
"Molči," je šepetal, "nikar mi ne govori, da si mogla dvomiti o meni. Ljubim te! Ljubil sem te od tiste prve minute tam doli v Barceloni, ko so se moje oči srečale s tvojimi. Prijelo se me je, kakor neozdravljiva bolezen. Bil sem kakor uklet, nezmožen pametno misliti in ravnati. . ."
Poslušala ga je tiho, ganjena in vznemirjena, naslanjajoč se na njegovo ramo, boječ se, da se ne bi na lepem zbudila iz teh čudovitih sanj. Ali ji te nežne ljubezenske besede res govori njen zapeti mož, visokostni soprog? In vsak ljubkujoči izraz je odmeval v njenem srcu, kakor prelepa godba. . . Zdelo se je, kakor da jo njegove besede uspavajo in brišejo vso žalost iz njene duše.
Ker je, čeprav tesno privita k njemu, molčala, se je zbal, da se zmerom dvomi o njem.
"Ali hočeš, ljubezen moja, dokaz, da sem te ves čas ljubil?" jo je vprašal.
Prijel jo je za roko in jo je potegnil na divan.
"Sediva, pokazal ti bom svojo skrivnost. . ."
Pategnil je iz žepa listnico: "Išči tukaj notri, nieta ... (lepotica). . ." ta drobni spomin, ki sem ga noč in dan nosil s seboj, ti bo priča moje ljubezni. Vidiš, tu je najin poročni list, zraven pa medaljon, ki si mi ga podarila v Barceloni, in dve fotografiji, ki se mi ju je posrečilo narediti tedaj, ko sem bil malone pri koncu svojih moči. . .'*
(Nadaljevanje prihodnjič)