Št ./№ 10-11
November/Novembre 2000
letnik/anno X
Občinski praznik, čas za streznitev?!
Ta praznik je bil vselej priložnost za predstavitve naših domačih dosežkov. Letos jih je bilo še več kot prejšnja leta: vedno več je sol, hoteli so obnovljeni, pri nekaterih celo' raste zavest o pomenu čistega okolja in kulturne dediščine. Čas bi bil, da bi se po dolgem obdobju prevlade materialnih dobrin na vrednostni lestvici dvignile duhovne. Seveda bodo materialne dobrine še naprej ljudi delile na sloje in razrede, a duhovni razvoj bi lahko to razslo-jenost v medčloveških odnosih presegel.
Za praznik naše občine je bilo svečano odprto Tartinijevo gledališče, pokusili smo čokoladne bonbone "Tartinijeve note", odprli razstavo steklarskih izdelkov Oskarja Kogoja v občinski palači, Duška Žitko nam je predstavila svojo knjigo o Giuseppeju Tartiniju, položena sta bila temeljna kamna novih učilnic pomorske šole in prizidka osnovne šole v Sečovljah, predstavljena je bila agencija za poročni turizem in še in še. Lepo in primerno za praznik. Prav na občinski praznik so bile tudi volitve v slovenski parlament. Zato je na otvoritvi gledališča v Piranu govoril samo predsednik države, Kučan. Na srečo.
Občinski praznik je mimo, in strezniti se je treba. Kajti bistveni problemi občine ostajajo. Sence so dolge in temne. Dolgovi in moralni maček zaradi izolske bolnišnice, prekinjene pozidave Fiese, zaprtega hotela Palace, pa spora s hoteli Metropol zaradi neplačanega komunalnega prispevka. Ni sodelovanja med gospodarstvom in občino. Lokalni oblastniki kot da še niso dojeli, da ni več socializma in Jugoslavije. Da je življenjski slog drugačen, da se morajo vrniti tradicionalne moralne norme, da privatnik ni sovražnik ljudstva, da so odnosi jasnejši, ker je lastnina natančneje opredeljena... Lokalna oblast pa se obnaša po starem, oblastno. In ne razume, da so na primer hotelirji uslužbenci kapitala, katerega lastniki so drugi in drugje - večinoma državni skladi, ki vidijo občino Piran kot kraj, kjer se obrača njihov kapital in (še) ne razmišljajo o dolgoročni razvojni viziji tega območja.
Nada Kozina
Kipa na strehi piranske občinske palače, med njima križ svetega Jurija, grb občine Piran.
IZ VSEBINE:
КГ NAŠ OBRAZ: Dori Burubu
c^ Ob 11. novembru, dnevu posvečenemu mladim: Piranski kriki Letošnji Zlati grb občine Piran Zvezi kulturnih društev Karol Pahor Piran ob 25. obletnici delovanja в^ Krajani zavrnili UN za Sečo №112 članov Univerze za tretje življenjsko obdobje № Sekretar LDS, Gregor Golobič odgovarja na vprašanje o gradnji svoje domnevne vikendice v Vinjolah
v;
J^^ ' ^P ФЧ

KRUH IN SOL
(Obisk v ateljeju "Cum grano sails")
Nerada se ponavljam, a tokrat se mi kar naprej vsiljuje misel, katero sem nedolgo tega nekje že zapisala: kruh je največje odkritje človeštval Neopazno je vplival na razvoj kultur in gospodarstva, na medčloveške odnose, pojavljal se je v verskih obredih različnih veroizpovedi in - kljub tehničnim veličinam sodobnega sveta - je še dandanes dragocen, ljubezni poln navdih umetnikom. Druga pomembna dobrina, ki je pomagala graditi civilizacijo, je sol: enako kot kruh čaščena, spoštovana in pomembna, je še danes simbol gostoljubja, modrosti in zvestobe.
Kruh in sol vedno vmes se pojavljajo novi, tu in tam kakšnega opustim, pa me kasneje spet
znova spodbujata ustvarjalnost tudi pri gospe Dori Burubu iz Ukmarjeve ulice v Luciji. Bližajo se najlepši prazniki v letu in čas je torej nadvse primeren za pogovore o prijaznih stvareh; pa smo zaprosili gospo Dori, naj nam kaj pove o svojem ustvarjanju.
Sprejela nas je v ateljeju, kjer iz slanega testa oblikuje drobne, ljubke umetnine; ves prostor napolnjujejo z mirom in toplino! Seveda nas je zanimalo predvsem to, kako se je rodila zamisel o takem načinu umetniškega izražanja, kako je bilo v začetku in kje najde navdih. Takole nam je povedala: "Prej sem bila cvetličarka. Rože imam nadvse rada, toda delo je bilo premalo kreativno, zaradi strank tudi potrebnega miru ni bilo dovolj. Oblikovanje testa sem verjetno kje videla - kakšnih pet let je tega - pa tudi slišala sem o njem. Približno takrat sem razmišljala, da bi začela oblikovati glino. Ker pa slovenski trg umetniške obrti z glino že zelo dolgo in dobro pozna, sem se odločila za testo. S tem materialom sem takoj začutila stik, tesno povezavo, kar je za oblikovalca izjemnega pomena. Začela sem tako rekoč iz nič - moja prva delavnica je bila domača kuhinja, edini poduk pa neka knjižica o pripravi testa. Bila sem torej popoln samouk, prepuščena lastni iznajdljivosti; znanje sem pridobivala sproti, na podlagi izkušenj." "Pa ste zadovoljni s svojo izbiro?" jo povprašam. "Kruh in sol sta osnova življenja in hrane, spoštovana sta in imata posebno mesto v kulturi človeštva. Že stari Egipčani, pa tudi drugi narodi iz davnine so poznali izdelke iz slanega testa in so jih uporabljali tudi v kultne namene. Slano testo pozna tudi ljudska umetnost, saj je zlasti preprosto ljudstvo imelo do kruha čisto poseben, ljubeč odnos. Prav zato je delo s slanim testom posebno notranje doživetje. Seveda ne sme manjkati navdih, ki izdelku vdahne lastno dušo, mu pomaga, da na nek način spregovori, da ima lastno izrazno moč." "In kako pravzaprav poteka delo?" "Testo zamesim iz pšenične moke, soli in vode (način mesenja samega je odvisen od tega, kaj želim v tistem času ustvariti) in ga oblikujem - vse ročno, brez kalupov, kar pomeni, da je vsak izdelek unikat. Sledi sušenje, nato peka, zatem pa barvanje in lakiranje, ki je obenem pomembna zaščita pred vlago in izdelku občutno podaljša obstojnost - celo za dolga leta," pojasnjuje Dori. In kje dobi inspiracijo? "Kruh in sol sta povezana z okoljem, sta del narave, zato sta nepredvidljiva in kot taka velik izziv. Oblikovanje testa je torej ne le sproščujoče umetniško delo, ampak tudi neposredno doživljanje narave, ki se obnaša po svoje. Moja inspiracija je prav zato v glavnem narava, pa tudi druga drobna, topla doživetja iz vsakdanjega življenja. Tako sem si ustvarila približno štirideset osnovnih motivov,
osvoji - odvisno pač od notranjega nagiba." Odjemalci drobnih umetnin Dori Burubu so v glavnem trgovine s spominki ali izdelki umetniške obrti ter z ročnimi deli, pa tudi nekatere galerije - na primer Sun Tours iz Portoroža in Kamra v Kopru. V ateljeju, razen izjemoma, ne prodaja, saj tam potrebuje predvsem mir, da lahko ustvarja.
"Kaj pa pravi kritika, ali je čutiti tudi zanimanje trga?" pobaram našo umetnico.
Bila je pohvalna, bo pa kar držalo, da umetniki nismo posebno nadarjeni za trženje! Saj še stalnega promocijskega materiala ne premorem! Do sedaj sem razstavljala le v piranskem Circolu in v občinski hiši. Morda naredim premalo za to, da bi še kje razstavljala. Na trgu pa je dovolj zanimanja - celo vedno več ga je, saj ljudje začenjajo spet ceniti ročna dela. Izdelala sem nekaj drobnarij, primernih za darila za vse priložnosti, drugače pa mislim, da sta kruh in sol že sama po sebi pomembno sporočilo. (In lepo darilo, dodajamo mi).
Nazadnje jo vprašam še po njenih načrtih za prihodnje delo.
"Rada imam svoje delo. Umetnost je velik izziv, nove zamisli ali nagibi se včasih porajajo čisto nepričakovano. Morda se bom lepega dne lotila tudi slikanja - kdo ve..."
Na koncu nam še pojasni ime svojega podjetja: gre za besedno igro, saj "cum grano salis" v latinščini pomeni "z zrnom soli" (ali, smiselno prevedeno: delaj in govori z vsaj zrnom modrosti); ker pa je zrno lahko tudi zrno žita, naziv ateljeja povezuje v sebi kruh in sol.
Iz malih, krhkih umetnin veje toplina: cvetje, drevesa, otroci in angeli, ognjišča, živalice, hišice - tople barve, toplo sporočilo. Ko jih gledate, vas obidejo prijazne misli na žitna polja v julijskem soncu; na nebesno modrino nad solinami; na staro leseno mizo, kjer nekdo ljubeče reže kruh družini; na spokojnost nekega davnega časa... Na hrbtni strani vsakega izdelka vas kratek napis opozori, da "slan kruh prinaša izobilje (moka) in modrost (sol)"; je to morda čas brez lakote in vojne? Gospe Dori Burubu želimo, da bi sporočilo njenih umetnin potrkalo na čim več vrat in se ji obenem zahvaljujemo za nadvse prijeten razgovor.
Sonja Požar, Lucija
NOVEMBER
mesec preprečevanja odvisnosti
3. četrtek novembra: mednarodni dan brez tobaka
11. november: Svetovni dan mladine
15. november: Dan diabetičnih bolnikov
25 november: Mednarodni dan boja proti nasilju
nad ženskami
Ml MED SEBOJ
čestitamo * zahvaljujemo se * pozdravljamo
V	Sodelavke in sodelavci, PROSTOVOLJKE IN PROSTOVOLJCI Rdečega križa občine Piran, nazdravljajo svojim kolegom in kolegicam, ki so praznovali svoj rojstni dan v oktobru: Dragici SKAPIN, Nevi ROOELA, Cvetu LIKAR-ju in Dinu LOVREČIČ-u. Obenem čestitajo tudi tistim, ki praznujejo v novembru: Margareti LIKAR iz Sečovelj (5.11.) in Milici MASLO iz Pirana, ki svoj rojstni dan praznuje 23. novembra. Čestitkam Milici se pridružujemo tudi Portorožanovci.
T Branko KEKIČ iz Pirana je praznoval svoj rojstni dan 25. oktobra. Iskreno mu čestitajo in želijo veliko zdravja sorodniki in prijatelji.
V	Nel coro della Comunita' degli Italiani di Pirano festeggiano nel mese di novembre: Elvira POLETTI (17 nov.) e Mafalda PAHOR (10 nov.) A loro tanti auguri dagli amici del coro. A Mafalda vanno anche gli auguri del gruppo filodrammatico.
T Pri MISSONOVIH v Portorožu so imeli zares prazničen oktober. Najprej so - 25. oktobra - nazdravili Toniju, dan kasneje njegovi ženi Zmagi in na koncu - 30. oktobra - še njuni vnukinji Melisi. Vse najboljše vsem trem želijo prijateijil
T Nella famiglia TOMASIN novembre e' il mese dei compleanni. II4 lo festeggiano Giulio ZOTTICH e Anja DETONI, mentre il 6 e' il giorno di Lidia TOMASIN, seguito daU'11 dello stesso mese dal compleanno di Vili TOMASIN. A tutti Paugurio sincero ed affetuoso di tutta la parentela! ¥ Z nekaj zamude čestitke tudi Dariju BARRILE in še njegovi hčeri TALITKI, ki sta praznovala v oktobru. Z najboljšimi željami jima čestitajo njuni najbližji.
Bralke in bralci Portorožana lahko svoje čestitke, zahvale, voščila, pozdrave, ipd . brezplačno objavite v Portorožanov! rubriki Mi med seboj. Sporočite jih lahko po telefonu (674-42-14), jih pošljete po pošti (Portorožan, p.p. 46, 6320 Portorož) ali pridete osebno v tajništvo KS Portorož (Obala 16, 1. nad., Portorož, dopoldan), da jih zapišemo.
IpS zavarovalnica triglav, d.d.
Območna enota Koper
VABI K SODELOVANJU
vse, kijih zanima delo pri prodaji osebnih zavarovanj
OD VAS PRIČAKUJEMO:
PONUJAMO VAM:
-	najmanj srednješolsko izobrazbo - ustvarjalno delovno okolje
-	veselje do dela z ljudmi	- strokovno izobraževanje
• samoiniciativnost in iznajdljivost - stimulativne zaslužke
-	samostojno in dinamično delo
-	možnost redne zaposlitve
Vaše pisne pnjave pričakujemo do 15. novembra 2000 na naslov: Zavarovalnica Triglav, d.d., OE Koper, Pristaniška B, 6000 Koper
Oktober 2000. Pretep ob snemanju nekega avstrijskega filma in varnostnik pred knjižnico v Piranu. Znaki osebnih stisk, zamolčanih in prezrtih ljudi z družbenega obrobja. Vse tiste županjine rožice, ki jih je delila pomladi, pa sardelice s feste poleti, korita s cvetjem in oljkami na Tartinijevem trgu,... vse ob takih dogodkih izpade kot šminka na umazanem obrazul
Novinarka Primorskih novic se v svojem članku o tem dogodku sprašuje, ali resnično ni mogoče ugnati nesramne mularije in v občinskem proračunu izbrskati denarja za varnostnika. Članek je napisal jezen človek in tako svojo jezo prenesel na bralce. A vprašanje ni le eno: čigava je ta mularija, zakaj je nesramna, zakaj "mularija" in ne mladina, zakaj denar za varnostnika? Ali je sploh prav, da je občina pred mestno knjižnico postavila varnostnika? Ti mladi ljudje - mularija - niso prišli z Lune, naši so. Takšni so, kakršne smo rodili in vzgojili in v kakršni okolici živijo. Niso izbirali staršev, večina jih hodi v šolo. Doma je televizija, na ulici pa svet, kakršen pač je. Ti mladi so ogledalo našega sveta. Če nam ni prav, se ne smemo jeziti na ogledalo, ki nam je v naši mladeži pokazalo naš obraz! Razumljiva je zadrega ravnateljice piranske knjižnice, vendar je ukrep občine z varnostnikom kratkoviden in mračnjaški. To je rasizem. Ali bomo po tej poti kmalu imeli stražnike na začetku in koncu ulic, kjer bodo živeli bogatejši prebivalci?!? Ločene četrti za revne in bogate?
Vse kaže, da družba ni zdrava in da slabo vzgajamo mlade. Kje so, denimo, starši teh mladih, ki posedajo pred knjižnico? Veliko jih najbrž dela popoldan, zvečer in celo ponoči. V piranski občini je veliko natakarjev, sobaric, kuharjev, igralniških delavcev, prodajalcev, frizerjev, ribičev, mornarjev... In otroci so sami, pred televizijo ali na ulici. So oni krivi, da ni doma nikogar?
Osamljen človek postane občutljiv, zamerljiv, maščevalen in na koncu tudi napadalen.
To so novi ptički brez gnezda. Spomnimo se knjige Janeza Milčinskega in ugotovili bomo, da ni današnja družba nič prijaznejša do mladih od tiste v prvih desetletjih dvajsetega stoletja. Če bi želeli res kaj izboljšati, bi morali dajati, ne jemati. Denimo: odpreti vrata knjižnice tja do desete ure zvečer, postaviti mize in stole na trg, da se mladi lahko družijo, pa še listajo po literaturi in sproščeno kramljajo, poleg morda kaj pojedo in popijejo Tudi vrata drugih kulturnih hramov bi morali na široko odpreti. Da je to utopija, da ni denarja? Tega izgovora ni mogoče sprejeti (za varnostnika se je našel). Mogoče bi se prav za varnostnike in razne "gasilske" vaje odmerilo manj denarja in ga koristneje porabilo (tudi) za mlade.Novembra je svetovni dan mladine.
Nada Kozina
za četrt stoletja delovanja Zlati grb občine KUD-u Karol Pahor Piran
Občinski svet Občino Piran |o ob prazniku občine letošnle priznanje Zlati grb podelil Zvezi kulturnih društev Karol Pahor Piran za 25-letno uspešno delo na področju amaterske kulture.
Bilo je na slovenski kulturni praznik leta 1975
Četrt stoletja je preteklo, ko se je 8. februarja 1975 sestalo deset kulturnih entuziastov - Marjan Lenassi, Mihael Cener, Leander Pegan, Nadasi Mlkloš, Umberto Radojkovič, Stanka Vilhar, Stasia Mehora, Adolt Krasna, Rada Jelinčič in Edita Pegan - ki so želeli ustanoviti organizacijo, katera bi povezala vsa združenja s področja amaterske kulture. Tako je nastalo Kulturno umetniško društvo Karol Pahor Piran, poimenovano po skladatelju, tržaškemu rodoljubu Karolu Pahorju, znanemu avtorju partizanskih pesmi in številnih skladb z istrsko tematiko. V novoustanovljeno društvo so se združile vse tedaj dejavne amaterske kulturne skupine: pihalni orkester, baletna skupina, vokalni oktet in folklorna skupina. Vendar so pod okriljem KUD-a nastajale nove in nove skupine, tako da se jih je z leti nabralo kar štirideset.
Kdo je (bil) kdo v KUD Karol Pahor Piran?
Za neprekinjeno in uspešno delovanje kulturnih sekcij in društva kot celote imajo zasluge, številni mentorji, strokovni sodelavci in predsedniki, ki so bili na čelu KUD-a. Naj jih vsaj omenimo:
-	Pihalni orkester pod vodstvom Leandra Pegana, Vokalni oktet in kasneje moški pevski zbor, sta delovala pod vodstvom dirigenta Adolfa Krašne, kasneje pod vodstvom Helene Jureš. Mladinski pihalni orkester se je ustanovil leta 1981 in do leta 1993 deloval pod vodstvom dirigenta Umberta Radojkoviča, sedaj ga vodi Benjamin Makovec.
-	Folklorna skupina je bila ustanovljena leta 1961 in je delovala pod strokovnim vodstvom različnih mentorjev: Fanči Kuhar, Valter Surina, Nadja Žerjal, Mirko Potočnik, Andrej Butina. Kar nekaj let je uspešno deloval Tamburaški orkester, ki je deloval pod okriljem folklorne skupine in ga je vodil Benjamin Makovec.
-	Mala istrska godba je prav tako delovala pod okriljem folklorne skupine in jo je vodil Umberto Radojkovič.
• Bobnarska skupina je bila ustanovljena leta 1982. Delovala je pod vodstvom Vinka Detonija in bila vrsto let edina tovrstna skupina v Sloveniji.
-	Mažoretna skupina je bila ustanovljena leta 1985, delovala je pod vodstvom Vinka Detonija, Tatjane Kuhar in Ane Popovič. Sedaj jo uspešno vodi mentorica Ana Rat.
-	Baletno skupino že od ustanovitve leta I964 vodi Lidija Pogačar, lutkovno skupino, ki je bila ustanovljena leta 1978 pa gospa Mimica Emeršič.
-	Otroško in mladinsko gledališko skupino vodi Stasia Mehora s pomočjo hčerke Mojke in sina Mitje.
-	Ženski pevski zbor je deloval pod vodstvom Helene Jureš, sedaj ga vodi Nad|a Bažec.
-	Vokalno skupino Portorož je do leta 1998 vodil Mirando Bržan, kasneje sta pri delu zbora pomagala Barbara Markoli in Ivan Volmajer, danes deluje pod vodstvom Gorana Treursiča.
-	Likovni klub Solinar je ob ustanovitvi vodila Aleksandra France, kasneje so člani delovali pod strokovnim vodstvom Andreja Trobentarja, Marjana Motoha, Majde Skrinar.
-	Jezikovno literarna skupina je delovala pod vodstvom Helene Šribar, Piranski kvartet saksofonistov je uspešno vodil prof. Robert Stanič.
-	Foto klub je deloval pod vodstvom Dejana
Kulturnega in kongresnega centra Avditorij Portorož), za njo pa Elizabeta Fičur do leta 1999, ko je bila imenovana za Vodjo območne izpostave Sklada ljubiteljske kulturne dejavnosti (SLKD).
Kulturno umetniško društvo Karol Pahor Piran je dolgo uspelo kljubovati težnjam in zahtevam po spremembah in reorganizaciji. Medtem ko so se v 80. letih po državi ustanavljale Zveze kulturnih društev, je Piran obdržal prvotno organiziranost: vrsto let so bili edini v Sloveniji, ki so v enem samem kulturnem društvu združevali vse oblike ljubiteljskih kulturnih dejavnosti. Tako je bilo vse do leta I997, ko so bile spremembe na tem področju tako velike, da je bila tudi v Piranu
Jukiča, sedaj ga vodi Željko Jugovič.
- Kratek čas sta delovala pod okriljem KUD Karol Pahor tudi Bridge klub in primorsko društvo za domačo in umetnostno obrt.
Za uspešno delovanje posameznih skupin so seveda zaslužni tudi vsi predsedniki sekcij in pre-nekateri posamezniki ter seveda vsi člani.
Od ustanovitve pa vse do danes se je v KUD Karol Pahor zvrstilo 8 predsednikov: Franc Toni, Karlo Marsel, Bogdan Tome, Marino Mahnič, Ivan Bažec, Tone Terpin, Julijana Delgiusto in pa predsednik z nedvomno najdaljšim stažem, 10 let, gospod Benjamin Makovec, ki na tej funkciji vztraja še danes.
Ob ustanovitvi je za kratek čas dela in naloge tajnika opravljal gospod Jože Konc, kasneje je društvo zaposlilo profesionalnega organizacijskega tajnika - najprej je bila to Fanči Kuhar (do aprila leta 1987, ko je prevzela funkcijo direktorice
nujna reorganizacija. Dotedanje sekcije in skupine, skupno jih je bilo 12, so se ustanovile kot samostojna kulturna društva, ki pa so ustanovila svojo krovno organizacijo Zvezo kulturnih društev Karol Pahor Piran, kakršna deluje še danes. Danes deluje pod okriljem Zveze 14 društev: Mladinski pihalni orkester Piran, Društvo mažoretk in bobnarjev Morje, Folklorno društvo Val, Baletna skupina Metulj, Primorsko društvo za domačo in umetnostno obrt, KD Ženski pevski zbor Lucija, Vokalna skupina Portorož, gledališka skupina Gib, kulturno društvo Lutka, KD Pedenje vlikani, likovni klub Solinar, Foto klub Portorož in KS Sloga Sveti Peter.
Danes so v Zvezi kulturnih društev zaposleni: Stasja Mehora (gledališka dejavnost), Ana Rat (mažoretna dejavnost in prireditve), Darinka Bizjak (administracija in računovodstvo) ter Jožica Laus (garderoba in šivanje).
Na dnevnem redu 15 točk
17. redna seja občinskega sveta Občine Piran je sklicana za četrtek, 16. novembra s pričetkom ob 9. uri. Občinski svetniki bodo kmalu po začetku seje potrjevali predlog sklepa o prenehanju mandata svojega kolege mag. Josipa Ruglja, ki je na prejšnji seji vložil svoj pisni odstop, potem bodo v drugem branju odločali o dostopni cesti v lucijsko Obrtno cono, pa o Odloku o komunalnem prispevku, nato še o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča, po skrajšanem postopku bodo člani sveta odločali o Spremembi odloka o lokacijskem načrtu za garažno hiši ob vstopu v mesto Piran in o spremembi zazidalnega načrta za Obrtno cono za Mercator-Degro, prvič bodo razpravljali o ustanovitvi Zavoda Regionalno razvojne agencije Istre in Krasa, razpravljali bodo tudi o opravljanju javnega mestnega in primestnega prometa v naši občini v lanskem in planu za naslednje leto, odločali o predlogu javnega podjetja Ogrevanje za povišanje cen plina in daljinskega ogrevanja, o odplačnem prenosu funkcionalnih zemljišč in menjavi v Obrtni coni v Luciji, razpravljali o delu Visokošolskega središča v Kopru, predlogu o ustanovitvi Združenja zgodovinskih mest Slovenije, itd...
IHTO
Restavracija v Portorožu
tel.: 674-50-74 &
Pizzerija v Luciji tel.: 677-02-04
se priporočata
Nastajanje info parka v Portorožu
Portorož je od 25. oktobra bogatejši za eno na prvi pogled sicer drobno, a pomembno novost: turistični infomat. Postavilo ga je portoroško Turistično društvo na mesto, kjer so nekdanji člani predvideli vremensko hišico, ki ni nikoli zaživela - v parku pri stavbi krajevne skupnosti. Na info stebru bodo obiskovalci, poleg vremenskih podatkov, lahko na dotik dobili še druge, predvsem za turiste zanimive in uporabne informacije: od zemljevida kraja in okolice, do splošnih turističnih napotkov. Ponudniki turističnih storitev bodo lahko na infomatu predstavili svojo ponudbo, uporabniki pa bodo z njimi lahko vzpostavili neposredni stik. Do naslednje turistične sezone bodo uvedli še dodatne funkcije, na primer možnost plačevanja nekaterih storitev ali vstopnin s plačilnimi karticami ali bankovci kar na infomatu. Zanimiva je tudi možnost pošiljanja razglednice kraja (in fotografije pošiljatelja) preko elektronske pošte, kar omogoča vgrajena fotokamera.
Zamisel o infomatu se je porodila predsednici Turističnega društva Portorož, Andreji Humar Fatorič, ki je k uresničitvi projekta pritegnila ljubljansko računalniško podjetje Logina It (med drugim je postavilo mrežo info-matov za nove zdravstvene kartice).
Vrednost tega pilotskega projekta je 4 milijone tolarjev. Podjetje Logina It, ki je investiralo vso potrebno strojno in programsko opremo, vključno z ohišjem infomata - tega je zasnovala arhitektka že prej postavljene konstrukcije za vremensko hišico, Doris Dekleva iz Sečovelj - računa, da bo za projekt navdušilo tudi druge turistične kraje in tako razširilo mrežo infomatov po vsej deželi. Lokalna turistična organizacija Portorož v bodoče načrtuje na tem zemljišču urediti info park, namenjen informiranju obiskovalcev kraja.
Livija Sikur Zorman
Ne prezrite!
Portoroški avditorij že pripravlja božični koncert z Radojko Šverko s štiričlansko ritem sekcijo, orglami in 40 članskim mešanim pevskim zborom, ki bo 23. decembra, pa svečani novoletni koncert (29. decembra) s simfoniki in komornim zborom RTV Slovenija ter solistoma Sandra Bagarić in slovenskim kantavtorjem (Iztok Mlakar ali Aleksander Mežek). Opozarjamo pa vas na še en glasbeni dogodek, novost v slovenskem prostoru in prvovrstna zanimivost, dogodek, ki nas ne bo pustil ravnodušne -, koncert posvečen Farinelliju, mitu o baročnemu kastratu, najbolj občudova-nemu koloraturnemu "kralju" evropskega visokega baroka. Koncert bo v petek, 17. novembra ob 20.30 v Tartinijevem gledališču v Piranu. Na programu bodo arije za kastrata iz filma Farinelli, skladatelja G. F. Händel.
i miei 30 anni a Portorose
Dopo ossero giunto 43 anni or sono a Pirano per poi trasferirmi nei 1970 a Portorose, vorrei segnalare certe posslbili soluzioni sulla citta' delle rose. Nei 1970 orano gli anni in cul II turismo prendeva soprawenlo e venivano costruiti gli alberghi del gruppo Riviera - Palace - Neptun... e si costruiva quel aglomerato da tanti criticato. lo invece sono tra le persone che approvavano la locazione concentrata per non deturpare piu' locazloni.
II tutto, assieme al Vecchio Palace, per tanti anni rimasto inoperoso pote-va e puo' costituire un centro alberghiero di tutto rispetto completato dalla costruzione delle terme. Sarebbe urgente trovare i finanziatori per non lasci-are "passivo" il Vecchio Palace orgolio del turismo di Portorose dal periodo Austro-Ungarico.
II colle di S. Lorenzo con II GH Metropol e II Casino' rappresentano un'o-asi e un centro di tutto rispetto che, con il gia' citato gruppo di alberghi, pos-
sono dare alla cittadina quel tono e quella straordinaria combinazione che fanno di Portorose un centro balneare, di soggiorno e di svago che puo1 esse-re invidiato da tante altre mecche del turismo europeo.
Ma quanto mi sta a cuore segnalare e' il centro di Portorose con la vecchia stazione delle corriere. La costruzione dell'Auditorio doveva da anni essere completata con delle costruzioni e attivita1 che avrebbero dato a Portorose un vero primato nei turismo sloveno ed europeo. Una locazione come la vecchia stazione delle corriere con 1'imponente costruzione della direzione della Splošna plovba (che sarebbe dovuta sorgere altrove), magari tra il complesso di S. Bernardino e i magazzini del sale per costituire un tut-t'uno con la Scuola nautica... Ma ormai quel che e' fatto e' fatto! Ma ritorn-ando al vero centro: mancano dei locali d'affari, un albergo, un parcheggio che dovrebbe essere scavato sotto il monte dove giace ancora la stazione delle autocorriere; quindi smuovere quel "KASTEL" che non ha nulla a che fare con un centro turistico ma che dovrebbe essere portato alla periferia di S. Lucia. Ecco un mio piccolo-grande sogno che avrei voluto essere realizza-to gia' anni or sono.
Invece da anni tutto tace e passano gli anni senza che un programma gia' da tempo segnalato trovasse la dovuta soluzione. Non vorrei attendere altri 30 anni per vedere completato questa opera dai piu' trattata, che sarebbe bene venisse ancora messa in discussione in seno alla Comunita' locale di Portorose.
Elio Musizza
Lokalna turistična organizacija je končno dobila svoj nadzorni svet
Končno, po tretjem sklicu in drugi seji skupščine Turistične organizacije Portorož, ki je bila 17. oktobra, se lokalna turistična organizacija občine Piran lahko tudi formalno registrira na sodišču kot Turistična organizacija Portorož, g.i.z., s čimer si bo piranska občina po več kot dve leti starem zakonu o pospeševanju turizma pridobila status turistične občine.
Na skupščini je petinpetdeset prisotnih članov, ki je s pooblastili zastopalo 210 članov in predstavljalo 1718 glasov, izvolilo člane nadzornega sveta. Pred volitvami je bilo nekaj zapletov s kandidaturo predstavnika sobodajal-cev (bila sta dva kandidata: g. Franc Pire in ga. Lidija Pere, ki se je nazadnje tudi uvrstila na kandidatno listo). Potem so se ušteli pri štetju glasov, tako da se je najprej v nadzorni svet uvrstil g. Enes Lojo, pri ponovnem preverjanju glasov pa se je izkazalo, da je postal njegov član g. Aldo Babic. Sestava nadzornega sveta po dejavnostih je zdaj sledeča: gostinstvo zastopa Pavel Lovrečič, turistične agencije Andrej Babnik, promet in pomorske dejavnosti Franjo Žele, sobodajalstvo Nadja Pere, turizem, trgovino, obrt Marjan Jeretič, kmetijstvo in hortikulturo Irena Vrhovnik, hotelirstvo zastopata dva - Marino Antolovič in Miran Gaspari, igralništvo in marino Aldo Babic, Nataša Umek turistična društva in županja Vojka Štular, ki je tudi predsednica.
L.S.Z
6
Hoteli Palace v Kranjski Gori prejeli priznanje in zlato plaketo
Na letošnjem 47. gostinsko-turističnem zboru Slovenije, ki je bil ob koncu oktobra v Kranjski Gori in ga pripravlja Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje za gostinstvo in turizem, so se odlično odrezali Hoteli Palace Portorož. Prejeli so priznanje in zlato plaketo za prispevek k uspešnemu razvoju obmorskega turizma, njihov sodelavec Miran Stiplošek pa za uvedbo sodobnih tehnologij in pristopov v poslovanju družbe. Da imajo delavci Palacevih hotelov radi svoje delo in poklic, pa da svoje delo z veseljem in nenazadnje strokovno dobro opravljajo so dokazali tudi na tekmovanjih, kjer so osvojili tri zlate medalje (Vlado Tomič v pripravi jedi pred gostom, Milka De Lai in Radomir Džakič v tekmovanju priprave mešanih pijač) ter množico srebrnih in bronastih (v ekipnem tekmovanju kuhanja in postrežbe menija, na tekmovanju receptorjev, sobaric, barmenov, v točenju piva, pripravi jedi pred gostom). Zaključne prireditve s svečano podelitvijo priznanj in medalj se je udeležila tudi županja občine Piran, gospa Vojka Štular.
Zlato za vgrajeni odpirač.
Na mednarodni razstavi inovacij v nemškem Nuernbergu, ki se je zaključila 5. novembra, so se slovenski razstavljalci prav dobro odrezali, saj so odnesli petnajst nagrad, od katerih kar tri zlate. Za nas je še posebej razveseljiva novica, da je eden od zlatih tudi Drago de Corti iz Portoroža za vgrajeni odpirač buteljk. Sicer pa se je pod okriljem Slovenske poslovne inovacijske mreže in pod pokroviteljstvom ministrstva za malo gospodarstvo in turizem na razstavi inovacij predstavilo 18 slovenskih inovatorjev.
November 2000Ј
jwritoroian it. 10-11
KRAJANI ZAVRNILI UREDITVENI NAČRT ZA SEČO
Desetega oktobra je bila v Krajevni skupnosti Lucija dobro obiskana javna obravnava o predlaganem ureditvenem načrtu (v nadaljevanju UN) za del polotoka Seča. Razpravo je vodila podpredsednica lucijske krajevne skupnosti, gospa Lisjak, strokovno pa sta načrtovano predstavila projektanta piranskega podjetja Architecta. Z Občine Piran sta se obravnave udeležila gospa Kučinič-Ota in vodja Urada za okolje in prostor, gospod Boris Kočevar, ki |e poskušal odgovar|atl na vprašanja prisotnih krajanov. Žal se obravnave niso udeležili predstavniki piranskega javnega podjetja Okolje in portoroške družbe Metropol-Group kot upravljale! oz. najemniki seškega nasipa.
UN obsega umetno nasutje, področje Forme viva, del južnega pobočja Seče in Jernejev kanal. V razpravi se je pokazalo, da so krajani enotno in odločno proti predstavljenemu predlogu UN. Nasprotovali so marini v Jernejevem kanalu in zahtevali, da se Jernejev kanal uredi v celoti, oziroma vsaj do objektov Droge. V kanalu pa naj se dovoli komunalne priveze za plovila izključno za občane občine Piran. Zato pa seveda ne bi potrebovali kakšne nove recepcije marine ali novega pomola pred gostiščem Ribič v laguni Jernejevega kanala. Nasprotovali so tudi velikemu številu parkirišč pri gostišču. Pri urejanju komunalne infrastrukture pa naj ima prednost izgradnja kanalizacije. Predlagana ureditev seškega nasipa s predvi-devanimi bazeni, prostori za piknike, obsežnimi tlakovanimi površinami in objekti (skupaj naj bi
Skupina krajanov je letos septembra zbirala podpise k peticiji za ohranitev nasipa Seča kot javno zeleno površino. Peticijo je podpisalo 390 krajanov.
zavzeli 1000 m2 pozidanih površin) in nudistično plažo se krajanom ni zdela sprejemljiva. UN predvideva namreč plažo zaprtega tipa. Seveda se krajani s tem niso strinjali in so odločno zahtevali, da mora biti kopališče odprtega tipa, saj poteka po njem sprehajalna pot, ki povezuje Forma vivo. Te povezave ne bi smeli prekiniti niti v poletnem obdobju! Krajanom se zdi na nasipu dopustno urediti le nekaj sanitarij, nikakor pa se ne strinjajo z gradnjo dodatnih turističnih objektov. Obregnili so se tudi ob dodatno nasutje, nastalo ob gradnji Metropolove garažne hiše in Občini očitali podpis
pogodbe o najemu seškega nasipa s podjetjem Okolje, ki ga je kasneje od Okolja najela družba Metropol Group in ga izrabila za deponijo, letošnje poletje pa za avtokamp. Krajani so predlagano ureditev Seče primerjali z betoniranim Portorožem in Bernardinom in se zavzeli za sonaravni turizem kot edini sprejemljiv v krajinskem parku. Predlagali so, naj se območje le sanira in uredi s čim manjšimi posegi v prostor in potemtakem zavrnili program, predviden z UN, ki bi v ta občutljivi prostor usmeril veliko število ljudi. Javne obravnave so se udeležili -tudi predstavniki Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine in Morske biološke postaje v Piranu, občinska svetnika g. Lulik in g. Grižon ter podžupan in član občinskega sveta g. Ugo Fonda, ki so vsi podprli krajane.
Po slabih dveh urah razprave se je predstavnikom občine Piran in Architecte že začelo precej muditi, zato so sklenili, da bodo pripombe krajanov predložili občinskemu svetu, ki bo presojal o bodoči ureditvi območja Seče. Krajani so vztrajali, da ponujena ureditev v taki obliki ni sprejemljiva in zahtevali, naj se tako pripravljenega ureditvenega načrta ne daje na dnevni red občinskega sveta, temveč naj se izdela nov predlog, kar je bilo na obravnavi tudi sprejeto.
Pri Hortikulturnem društvu Portorož menijo, da so predlagane rešitve v nasprotju s sprejetimi dokumenti v občini Piran (dolgoročni in srednjeročni plan, Odlok o razglasitvi krajinskega parka za območje Seče, deklaracija o Zeleni občini...). Predlagana ureditev dela območja Seče rešuje le trenutno situacijo, dolgoročno pa ne omogoča uresničevanja koncepta krajinskega parka.
Kanal Svetega Jerneja
• Iz stališč Hortikulturnega društva Portorož (sedež ima v prostorih KS Lucija) do predlaganega ureditvenega načrta (UN) za območje Seča-Portorož:
-	področje, ki ga zajema predlagani UN naj bo javna zelena površina odprtega tipa in del krajinskega parka Sečoveljske soline (gledano dolgoročno se mora ta del povezati s solinami vse do Sečovelj, kajti le tako bomo lahko razvijali mehki turizem, skladno s svetovnimi trendi - ekoturizem - kar pa ne bo mogoče, če ne bo prostega prehoda; z ureditvijo plaže zaprtega tipa bi krajane prikrajšali oz. jim znižali kvaliteto bivanja;
-	urbani del obalnega pasu naše občine (Piran, Portorož, Lucija) je nujno povezati s pešpotmi, kolesarskimi stezami, z morskimi prevoznimi linijami;
-	trendi masovnega turizma so mimo, vse pomembnejši postaja turizem v naravnem okolju; prednost našega turizma je, da ima možnost razvijanja zdraviliškega in eko turizma (širjenje turizma tudi na podeželje); prav območje seškega polotoka nudi velik potencial za tovrstni turizem (smiselno bi bilo izkoristiti tamkajšnje stavbne kapacitete podjetja Droga in v njih razvijati zdraviliški turizem v povezavi s solinami).
Posredovanje del študentom in dijakom
KLUB MLADIH PIRAN CLUB DEI GIOVANI PIRANO
MLADINSKI SERVIS PIRAN - Župančičeva I4/II tel./fax.: 673-15-21 PORTOROŽ - Obala 55 tel./fax.: 674-70-18
servis@klub-mp.si http://www.klub-mp.si
PIRAN PIRANU
KAKO SO ZNALI V PIRANU NEKOČ SKRBETI ZA OSTARELE IN ONEMOGLE PREBIVALCE
Tik nad starim Piranom |o velika stavba, pogosto predmet zanimanla televizije (in drugih medifev), ki |o preprosto imenujejo bivša bolnišnica, saj |e še pred neka) leti gostila oddelek Splošne bolnice Koper.
Stavba je bila zgrajena v 19. stoletju za potrebe ostarelih in onemoglih piranskih meščanov in so jo imenovali "casa di ricovero", kar pomeni zatočišče. Za takšno prebivalstvo so često skrbeli samostanski redovi v svojih ustanovah. V avstro-ogrski monarhiji pa so zanje skrbele domovinske občine. Kaže, da je bila piranska občina finančno sposobna nuditi takšno skrbstvo z ustanovo, ki je bila daleč naokrog najrazkošnejša. Glavni vir zaslužka so piranski meščani našli pri paro-plov-nih družbah v Trstu, kamor je prispevalo osebje potniških in tovornih ladij. Dandanes bi lahko resnično občudovali socialni čut in solidarnost meščanov, ki so se odločili za tako pomemben podvig!
Trinajstega septembra 1844. leta sta temeljni kamen ustanove, kjer so kasneje našli zatočišče starejši in onemogli Pirančani, postavila "vzvišena vladarja Ferdinand I in Ana Marija Karolina Pija", kot je vklesano na vzidani plošči na severni strani stavbe. Denarna sredstva za gradnjo te ustanove je prispevala dolga vrsta premožnih meščanov. Leta 1878 je občina Piran počastila dobrotnike z marmornimi ploščami v veži ob vhodu stavbe, kamor je vklesala njihova imena z navedbo zneskov, ki so jih prispevali. Žal so bile v novejši dobi zahvalne plošče iz nerazumljivih in nepojasnjenih razlogov odstranjene. (Kasneje so bile najdene na stranskem hodniku). V tej stavbi so torej našli zatočišče onemogli in ostareli meščani, ki so tako lahko ostali v domačem okolju. V njej so bile tudi sobe za obolele in nepokretne oskrbovance, ki so jih negovale redovnice (te so imele v prizidku klavzuro), zdravljenje pa je vodil mestni zdravnik. Enemu od njih so v zahvalo na stopnišču vzidali spominsko ploščo: bil je to Domenico Sambo. Postopoma pa je naraščalo število bolnikov. Tako so se poleti leta 1951 odločili starostnike iz glav-
ne stavbe premestiti v nasproti ležeči minoritski samostan, v prostore z občutno nižjim bivalnim standardom, kot je bil v osnovni zgradbi, v kateri so leta '52 uredili prostore z bolnišničnim režimom. Tokrat je ustanova, odtlej v okviru Splošne bolnice Koper, dobila stalnega zdravnika.
V naslednjih letih so se oddelki pomnožili, vse do leta 1988, ko so se preselili v novo bolnišnično stavbo v Izolo. Že prej pa so, še v bivšem mino-ritskem samostanu, ukinili hiralnico in preselili oskrbovance v Izolo, kjer so medtem razširili prostore za dejavnost te vrste. Nedvomno so se v preteklosti piranski meščani odlikovali v domoljubju in socialnem čutu, saj so znali vzorno poskrbeti za svoje ostarele, onemogle in bolne someščane.
Od izpraznitve prostorov tako imenovane nekdanje bolnišnice (v resnici je bila namenjena ostarelim in obnemoglim) je preteklo dvanajst let.
Stavba pa je danes prazna, neizkoriščena, celo domovanje klošarjev in narkomanov, piranska občina ni več njena lastnica, saj jo je prodala. Njeni ostareli meščani pa gostujejo po domovih v obalnih in drugih primorskih občinah, kamor so sprejeti po (navadno precej dolgi) čakalni dobi.
Novi lastniki so stavbe preurejali in nato dela prekinili, od tujih vlagateljev je težko pričakovati dejavnost, ki ni pridobitna, za kar pa so obeti slabi že zaradi težkega dostopa in utesnjenosti stavbe, ki je pač v nasprotju z zahtevami današnjega prometa. Ne dvomim, da bi na občini Piran ne imeli načrtov za rešitev tega danes vse bolj obsežnega socialnega problema - skrb za ostarele in onemogle prebivalce. Pri tem pa ne bi smeli prezreti usode stavbe, ki so jo nekdanji Pirančani zgradili prav v te namene!
Vojteh Pertot

na Prešernovem nabrežju v Piranu Tel.: 05/674-71-01, 674-71-02,674-71-22, Fax: 05/674-71-00
Restavracija Pavel Piran sodi med redka gostišča, v katera se radi vračajo mnogi gostje. Slovi po izredno dobro pripravljenih darovih morja. Sicer pa vam iz bogate mednarodne kuhinje ponujajo: ribe, rakovice, jastoge, raroge, školjke, škampov cocktail, ribjo rižoto, tartufe, livadski biftek, specialitete na žaru. Odlična odprta in buteljčna vina.
Za obisk se priporočajo.
		
ШЛМ	liXfllPI ШтШг у fi ШЈ / , i	ШШМ w^&k ~ дитдВДВш^ШДиН шш шг , ^утР^И
	ШГ^ f |р fr m; s inrimf Ä	fpSf If -i"• јшХ''
	fi. intiH ' """ i	^im! i-
	АШШ ual^, шШшШШ^ШЛ^)	^ЈИИНШ ^fgSKfc, ""'р- I^^bki . ^
		ШМШшшШШШж i шт
		бнМВк'. V
Scuola e televisione
Continua la collaborazione degli alluni della scuola elementare "Vincenzo de Castro" di Pirano con la televisione TV Koper-Capodistria. L'ultima settimana di settembre hanno fatto un'altra delle uscite con l'equipe della televisione con la redatrice della trasmissione "L'universo e"' la signora Vesna Hočevar. Questa volta i ragazzi sono stati nella valle carsica di Rakov Škoc-jan, dove ha fatto loro da guida il prof. Franc Malečkar, esperto in speleolo-gia. Gli alunni dopo aver osservato ed ascoltato con attenzione hanno for-mato due gruppo di lavoro nei quali dovevano rispondere a delle domande ruguardanti i corsi ipogei del fiume carsico Ljubljanica, il sentiero naturalisti-co, le grotte, il ponte naturale, il ponte grande e ad altre domande in merito. Molto interessante e simpatico e' stato I'abbraccio di otto persone attorno 1'al-bero piu' vecchio della valle, una quercia di cca 350 anni.
Daniela Božič



volilno odprtje gledališča Tartini
Štirinajstega oktobra smo Tartinijevo gledališče svečano odpirali že drugič. Prvič ob svetem Juriju, 24. aprila. Bes je, da tisto ni bilo tako pompozno, bilo pa |e boli ganljivo. Morda res ni bilo toliko imenitnih gostov kot na drugem odprtju. Zato pa je bilo več takega občinstva, ki se s srcem veseli, da se je gledališče vrnilo v mesto, da se bodo v njem spet dogajale prireditve. Med prvo in drugo otvoritvijo je bilo v gledališču že 40 prireditev in 8.000 obiskovalcev. Če bi bile prireditve tako množično obiskane, kot sta bili otvoritveni, bi bilo obiskovalcev dvakrat več! Seveda pa je motiv za obisk kulturne prireditve drugi kot za otvoritveno slovesnost.
Slavnostno odprtje je družabna prireditev, priložnost za srečanje, prilika, da pokažemo svojo pomembnost, priložnost, da se organizator zahvali sponzorjem. Tokrat je bila tudi priložnost za volilne kandidate, da se - ob siceršnjem volilnem molku - pokažejo volilcem pražnje oblečeni in s širokim filmskim nasmeškom na ustih. Skratka, na odprtju gledališča sta se vlogi odra in dvorane zamenjali: zanimivejše je bilo v dvorani kot na odru! Čeprav je bilo tudi na odru dovolj živahno. Bilo je živo tudi prej, na Tartinijevem trgu, kjer je zaigrala pihalna godba, nastopile so Flipice in zaplesali folk-loristi. Dogajanje v gledališču so mimoidoči in tisti, ki si niso uspeli pridobiti prostora v dvorani (morda niso bili dovolj VIP! - op.uredništva), spremljali na velikem platnu, nalašč za to postavljenem ob morju.
Režiserka Katja Pegan je pripravila splet igre, glasbe, plesa in filma. Igralska točka je prikazala zadrego gledališke skupine, ki je pripravljala prav za naše odprtje Pirandellovo veseloigro Krčmarica Mirandolina. Zapletlo se je menda zato, ker naj bi tovornjak s scensko opremo in nekaj nastopajočimi vred obtičal v koloni na Črnem Kalu. Za dober začetek je dogodek nekoliko nevzpodbuden in lahko samo upamo, da se kaj podobnega ne bi dogajalo, vsaj ne pogosto... Piranski komorni ansambel je imenitno odigral svoje skladbe, skromno potisnjen v ozadje. Anika Horvat in Jan Plestenjak sta paradirala. Tri baletke so stopicale, kot se spodobi za beli klasični balet. Presenečenje je pripravila glasbena skupina Terra Mystica, ki je z vrhnjega balkona odigrala priredbo Tartinijevega Vragovega trilčka. Bil je res nenavaden, moderna izvedba pač, poizkus nadaljevanja tradicije. Tartini se je učil od starih glasbenikov, v njegovih skladbah slutimo ljudske napeve (v eni sonati je celo napev Čuk se je oženil), današnje mlade umetnike pa navdihuje njegova glasba.
N.K.
TUTTO ESAURITO AL TEATRO TARTINI PER IL FESTIVAL DELLA CANZONE PER L'INFANZIA "VOCI NOSTRE" 2000
Sabato 21 ottobre 2000 si e tenuto al rinnovato Teatro Tartini di Pirano il XXXIVo Festival della Canzone per Hnfanzia "Voci nostre". II prlmo premio, della giuria di espertl, composta da Svletlana Pernic, Marianna Jelicich, Vanja Pegan, Neven Stipanov e Uliana Venucci - Stefan, e andato alia canzone Terra istriana cantata da Roberta Poropat della Comunita degli Italiani di Valle.
zoni. Per la nostra Comunita si e esibito Aleš Kerbavčič con Una canzone per te, testo di Dolores Tomaz-Barnaba, musica di Ivana Paula Gortan-Carlin, guidato dalla maestra Milada Squarcia Monica.
II Festival organizzato dal Settore Arte Spettacolo dell'Unione Italiana si e awalso della collaborazione di TV Capodistria, il Ministero per la cultura della Repubblica di Slovenia, la Comunita Autogestita Costiera della Nazionalita Italiana di Capodistria, I'Ufficio Governativo per le Minoranze della Croazia, la Comunita Italiana di Pirano, l'Auditorium di Portorose e il Comune di Pirano.
La giuria dei ragazzi, della quale faceva parte anche Marko Žagar di Strugnano ha decretato quale "Canzone simpatia" a pari merito "La natura del cuore" e "Faro la star", classificatesi rispetti-vamente al llo e al IIlo posto secondo il giudizio della giuria ufficiale.
Protagonisti della manifestazione sono stati i bambini che sono arrivati a Pirano da tutta I'lstria e che si sono esibiti davanti ad un folto pubblico di genitori e nonni.
Da ricordare I'impegno dei maestri di musica che hanno saputo insegnare ai bambini oltre al sapere musicale anche la sicurezza e la spigliate-zza per presentarsi in palcoscenico.
Alia manifestazione hanno partecipato 15 can-
F.Z.
Tartinijeve notef sladek spominek iz Pirana
Na letošnji občinski praznik so v palači občine Piran predstavili zares imeniten spominek z imenom Tartinijeve note. To so čokoladni bonboni v svetlečih papirčkih s podobo Giuseppeja Tartinija na vrhu. Podobni so Mozartovim "kuglam". Sladek spominek ni torej naša pogruntavščina, v avstrijskem Mozartovem Salzburgu ga imajo že dolgo. Pa je vendar zamisel dobra - čokolado še vedno radi jemo in si jo danes lahko privošči več ljudi kot pred 100 leti.
Upajmo, da bomo čokoladne Tartinijeve note lahko kmalu kupili v naših trgovinah in z njimi obdarovali naše goste. Seveda bi bilo prav, da bi kaj o Tartiniju s čokoladnega bonbona tudi vedeli. Najhitreje se bomo o njem podučili iz nove knjige Duške Žitko in Slobodana Simiča Šimeta, ki ima seveda naslov Giuseppe Tartini.
PIRAN PIRANU
Stari Piranski vrtec je zaživel
PIRAN NA 10. SIMPOZIJU OBZIDNIH MEST V ANGLIJI
Zaradi vseh svo)lh aktivnosti in številnih programov |e bil v preteklem šolskem letu vrtec Mornarček Piran, kot prvi v Sloveniji, sprejet v mrežo Unesco šol. Piranski vrtec je bil tudi med prvimi petindvajsetimi, ki so pričeli z uvajanjem novega kurikuluma za vrtce.
Cilji obeh dokumentov narekujejo vpetost vrtca v širšo družbo, za vrtec Mornarček, ki je na jezikovno mešanem področju, pa tudi negovanje kulture in kulturne dediščine obeh narodov, za kar se v Piranu trudijo že več let, sedaj pa bi to radi še poglobili in nadgradili. V vrtcu Mornarček si želijo čim več sodelovanja z različnimi društvi, klubi, organizacijami in ustanovami, ki bi bila v okviru svojih programov pripravljena poiskati možnosti za vključevanje predšolskih otrok. Navezali so tudi stike z vrtci v občinah, s katerimi ima naša občina že utečene načine sodelovanja: s starimi mesti -Škofja Loka in Ptuj - ter pobratenim mestom Castel Goffredo v Italiji.
V poletnem obdobju je Občina Piran namenila nekaj sredstev za obnovo prostorov Starega vrtca v Piranu, kar zdaj odpira več možnosti za medsebojna srečanja in različno sodelovanje. Tako so že potekale skupne dejavnosti z Društvom invalidov Piran: malčki so skupaj z gospo Vero Močnik in prostovoljkami Rdečega križa izdelovali priložnostna darilca za ostarele občane, med letošnjim mednarodnim Unescovim taborom v osnovni šoli Cirila Kosmača pa so v Starem vrtcu potekale ustvarjalne plesno-glasbene in lutkovne delavnice, ki so jih vodile vzgojiteljice Mornarčka. Ureja se tudi prostor, v katerem bo našlo svoje mesto oblikovanje in modeliranje z glino. V stavbi Starega piranskega vrtca na Korpusovi ulici je našel prostor tudi Center za socialno delo Piran za svoje programe preventivnega dela s šolskimi otroki, baletna skupina Metulj in plesna skupina Flip pa imajo zagotovljen prostor za shranjevanje svoje garderobe. Seveda so dobrodošle še nove ideje za obogatitev dejavnosti v Starem vrtcu.
Natalija Planine
m
i i- '
V minulem mesecu sta se predstavnici naše občine udeležili 10. simpozija obzidnih mest v britanskem mestu Tenby v Walsu. Na simpoziju sta bili arhitektka Majda Skrinar, ki je na občini Piran zadolžena za projekt revitalizacije Pirana in ekonomistka Tanja Franca, zadolžena za pridobivanje evropskih sredstev. Letošnji jubilejni simpozij, na katerem se je zbralo 66 delegatov iz dvanajstih evropskih držav, je bil še posebej slavnosten, saj se poslavlja dosedanji predsednik in ustanovitelj Prijateljskega kroga obzidnih mest, gospod Peter Osborne. Novoizvoljeni predsednik pa je Jim Price.
Piranski predstavnici sta srečanje v Veliki kulturnih izmenjav. Razgovore s Padovo in
Britaniji izkoristili tudi za razgovore z nekaterimi člani organizacije, ki združuje obzidna mesta. Iz Pirana so se simpozija udeležili tudi zato, da se srečajo s predstavniki Padove in Soave-ja. Piran in Padova s še štirimi drugimi evropskimi mesti -Chestrom, La Valletto, Elvasom, Zadrom in Naardenom - pripravljata kandidaturo za evropska sredstva na temo ohranjanja utrdbenih struktur v obzidnih mestih. Piran je ostala mesta v Evropski uniji zaprosil, da mu pomagajo pri vključevanju v paralelne programe EU za pridobivanje nepovratnih sredstev za pridružene članice. Z mestom Soave pa sta se predstavnici iz Pirana pogovarjali o skupnem kandidiranju pri projektih na področju
Soavejem bodo nadaljevali pri nas v Piranu.
Na simpoziju v Tenbyju je iz Slovenije sodelovala tudi Mateja Hafner Dolenc, sicer iz Škofje Loke, ki je prav tako član obzidnih mest, vendar se je tokratnega srečanja udeležil tudi v imenu Nacionalnega združenja zgodovinskih mest Slovenije - v ustanavljanju, kjer sodelujeta tako naša kot mestna občina Ptuj. Naslednjič se bodo obzidna mesta srečala prihodnje leto junija v portugalskem mestu Elvas. Novoizvoljena namestnica Predsednika, ga. Maud Arkesteijn van Willigen, pa je izvršni odbor kroga obzidnih mest v marcu povabila v svoje mesto Naarden na Nizozemskem.
zgolj dober namen ne posvečuje sredstva...
Naša redna bralka iz Portoroža (A.K.) je lepega oktobrskega dne uživala na sprehodu obmorski promenadi, ko se ji je na Punti, kamor jo je pripeljala pot, ob pogledu na morsko zameglilo! Uzrla je namreč nek zarjaveli, neugledni stvor (kolikor vemo je to del čistilne naprave - op.ured.), za katerega je presodila, da je vreden fotografiranja. Še pomembnejše pa se ji je zdelo, da njegovo fotografijo objavimo v Portorožanu! Da bi si jo ogledali pristojni! (In kaj tudi naredili, dodajamo mi!)
Skratka: naprava že sama po sebi ni ravno lepa, čeravno služi zelo dobremu namenu (k varovanju morja). Pa vendar - storimo nekaj, da po drugi strani s svojim zanemarjenim videzom ne bo kazila okolja! Po obali se vselej sprehaja mnogo občudovalcev starega mesta - poleti še več -, ki jim pogled na že leta propadajočo železno konstrukcijo na Punti zagotovo ni v estetski užitek. Nasprotno: ob idiličnem pogledu na morje se zagotovo vsakdo vpraša, kaj neki dela ta moteči element na obali. Saj ne bi terjalo prav velikih stroškov, da bi bil pogled lepši: le rjo bi bilo treba postrgati in potem cevi prebarvati. A to je treba narediti kar kmalu, še preden bi rji uspelo dokončno razžreti cevi; potem bi stroški sanacije ne bili več tako majhni.
po piranski obzorje kar

POROČITI SE - V PIRANU
Jesensko prireditve v Piranu ie oktobra popestril resnično očarljiv družabni dogodek: MISS-on-STUDIO je - kot se za novega, olikanega soseda spodobi - gostoljubno odprl svoja vrata soseski, jo pogostil, se predstavil in ponudil svoje znanje ter sposobnosti s področja stylinga, cateringa in vsega, kar spada k bodisi neopaznim, intimnim družinskim praznikom, bodisi k prireditvam z večjim številom povabljenih. MISS-on-STUDIO (ki ima poslovno prostore v Ljubljani in zdaj tudi v Piranu v Vidalijevi ulici) je zrasel iz piranske Agencije Miss-on, ki nam jo do danos poklonila številne modne revijo in druge uspele družabne prireditve (med njimi lanskoletno Z zvezdami pod zvezdami).
Zamisli o razširitvi ponudbe in njeni uresničitvi pa je botrovala neumorna, živahna ustvarjalnost gospe Barbare Misson, ki je nedvomno avtoriteta na področju protokolarnih svetovanj in prireditev vseh vrst. Pri tem ji že zelo uspešno pomagata oziroma samostojno vodita posle sin Domen in hči Maja.
Namen tega oktobrskega dogodka pa ni bila le otvoritev prostorov v Vidalijevi, marveč tudi predstavitev programa Poročile se v Piranu (eden od pokroviteljev je gospa Vojka Štular) in akcije Naj poročni par Primorske (predstavitev je potekala v hotelu Tartini). Kot morda nekateri že veste, je program Poročite se v Piranu sestavni del širšega projekta Poročite se v Sloveniji (Marriage in Slovenia), ki ima podporo raznih slovenskih institucij. Projekt se s svojo ponudbo predstavlja na vseh mednarodnih turističnih sejmih ter agencijah širom sveta, kar je promocija Slovenije, ki nudi trenutno poročne lokacije na Otočcu, v Logarski dolini, na Bledu in zdaj tudi v Piranu (kjer sta se medtem že poročila Holandec in Rusinja).
MISS-on-STUDIO pri tem zelo živahno sodeluje, za kar ima nedvomno vso potrebno mero tradicije in znanja. V sodelovanju s Primorskimi novicami so v MISS-on Studiu prevzeli tudi vso organizacijo akcije Naj par Primorske (zmagovalca bosta dobila v dar pripravo celotne poročne svečanosti in poročno potovanje!), nudil pa je popoln styling (opremo) tudi slovenskemu paru, ki se je maja poročil v Las Vegasu. Prav zato seveda na otvoritveni
večer v Piranu ni smela manjkati razkošna modna revija poročnih oblek za vse okuse, ki jih je predstavila ekipa manekenske šole MISS-on-STUDIA. Z lastno kolekcijo etno poročnih oblek je sodelovala tudi Maja Ljubotina.
Sonja Požar, Lucija
OMV ISTRABENZ
Vedno z Vami
BENCINSKI SERVIS
v Portorožu, Fizi ne 17 z
MINI MARKETOM IN BAROM
Delovni čas: 6-22 Tel. 674 86 50
AVTO-MOTO DRUŠTVO "PINKO TOMAŽIČ" PIRAN
Avtokamp Strunjan
6323 Strunjan tel.: (05) 678-20-76 fax: (05) 678-23-44
Avto Sola - Avtokamp - Turistične usluge
Obzorje, skupnost za novosti v duševnem zdravju
Po nekaterih raziskavah Zavoda za statistiko Slovenile |e v občini Piran nadpovprečno število ljudi z dolgotrajnimi psihosocialnimi stiskami. Zato ni nakl|učje, da se |e skupina posameznikov odločila ustanoviti društvo, ki bi nudilo tem ljudem oporo In pomoč. Sicer podobna organizaclia deluje že v Kopru - to |e podružnica društva Šent-, kamor se že zatekalo nekateri piranski občani, vendar ie zagotovo preveč oddaljena, da bi bila lahko dostopna vsem, ki bi rabili n|eno pomoč. Tako |e tore) v piranski občini nastalo društvo Obzorje, ki črpa svoje izkušnje pri že delujočih organizacijah na tem področju (Altra in Paradoks v Ljubljani, ki se naslanjata na program Duševno zdravje v skupnosti pri ljubljanski Visoki šoli za socialno delo),
Obzorje trenutno šteje 95 članov (20 je dnevno aktivnih) - je na začetku lanskega leta iz neformalne skupine za samopomoč prešlo v organizirano in uradno registrirano društvo s programom, ki ga je potrdila Socialna zbornica Slovenije in zaposlila tudi uradnega predstavnika društva, predsednika Igorja Bizjana. Posebna pozornost pri zaposlovanju je namenjena ljudem, ki se težje zaposlijo in so bili že deležni psihiatričnega zdravljenja. Kot večino tovrstnih organizacij tudi društvo Obzorje tare prostorska stiska in pomanjkanje denarja, zato je zdaj seveda osnovna preokupacija njegovih članov najti primeren, dovolj velik prostor (okoli 60 m2) v razmeroma urbanem okolju.
Prav pri tem člani Obzorja računajo na Občino Piran, ki bi jim lahko izdatno pomagala z - vsaj na začetku - brezplačno uporabo društvenega prostora.
Psihosocialni del programa delovanja društva Obzorje, skupnosti za novosti v duševnem zdravju, obsega svetovanje po telefonu, individualno svetovanje, načrtovanje podpore in druge oblike psihosocialne pomoči (krizni tirni, zagovorništvo, samopomoč skupine). Socialno kulturni del predvideva razvijanje klubskih dejavnosti, ki ljudi zbližujejo, literarne večere, likovne razstave in manjše koncerte članov društva in njihovih gostov, pa seveda izlete in šport, še marsikaj, kar lahko človeku koristi in ga bogati (npr. kontaktna oddaja na lokalnem radiu Tartini).
Livija Sikur Zorman
Društvo Obzorje vabi na meditativni tek ali sprehod za izboljšanje duševnega zdravja. Dobimo se vsak petek pred Tartinijevim spomenikom ob 17.00. S seboj prinesite športno opremo in veselje do sproščenega gibanja v naravi!!!
iz dejavnosti Društva invalidov občine Piran
Poleg sodelovanja na številnih športnih prireditvah v območju obalno-kraške regije, pa tudi v republiškem merilu, je piransko društvo invalidov to poletje pripravilo še troje prijetnih izletov za svoje člane Bili so v Slovenski Benečiji in Reziji, kjer so spoznali njeno zgodovino in običaje tamkajšnjih Slovencev. Obiskali so Prešernovo Vrbo, letos je 200 let od njegovega rojstva - ter si ogledali še Preddvor, Bled in Škofjo Loko. Udeležili so se srečanja s pobratenimi invalidskimi društvi Ptuja, Škofje Loke, Trbovelj in skupnega društva Cerknica-Loška dolina-Bloke. Seveda so si ogledali Bloško planoto in polharili. Predsedniki društev so na Blokah podpisali Listino o pobratenju, s katero so se obvezala, da si bodo med sabo pomagala.
ШКШШЛ I ^ж- ~
Ш
Predsedniki društev invalidov (pravzaprav je zgolj en predsednik, zato bi bilo bolje zapisati predsednice) - ki so konec letošnjega septembra na Blokah podpisali Listino o pobratenju: Ptuj, Škofja Loka, Trbovlje, Piran (gospa Hilda Vuga) in Cerknica-Loška dolina-Bloke.
Pomoč prizadetim v požaru na Seči
V posebni izdaji Portorožana, ki je izšla oktobra, smo poročali o požaru na Seči, ki je prizadel stanovanje družine Stojanovič-Bokan. Družina je bila zaradi požara praktično ob vse. Območno združenje Rdečega križa Piran je preko Portorožana pozvalo vse, naj s prostovoljnimi prispevki pomagajo nesrečni družini. Objavljamo tiste, ki so se apelu odzvali in darovali: Giulio Grižon in Darja Kovačevič, vsak po 1000 tolarjev, Natali Ogrizek 5.000 SIT, Krajevna skupnost Lucija 30.000 tolarjev, 100.000 tolarjev pa je primaknil tudi sam Rdeči križ.
Kdor še želi pomagati družini v stiski, lahko svoj prispevek nakaže na žiro račun Območnega združenja Rdečega križa Piran št.: 51410-678-80581 s pripisom "Pomoč ob požaru na Seči".
Darovanje rabljenih oblačil in obutve v Luciji
V Luciji ima odbor Rdečega križa novo predsednico. Ob novem mandatu so izvolili Bredo Marinček, ki je sicer diplomirana biologinja. Seveda se v Rdečem križu zahvaljujejo dosedanji predsednici, gospe Sonji Devic za njeno dolgoletno aktivnost predvsem z mladimi.
Krajevna organizacija Rdečega križa Lucija pa krajane vabi k sodelovanju v zbiralni akciji rabljenih oblačil in obutve, ki bo v soboto, 25. novembra letos od 9. do 12. ure v prostorih Krajevne skupnosti Lucija (Obala 105, 1. nad.). Rdeči križ prosi vse, ki se bodo odločili darovati, naj bodo oblačila cela, čista in zlikana.
Ob svetovnem dnevu sladkornih bolnikov, 15. novembru:
DA BI BILO ŽIVLJENJE VSEENO KVALITETNO
Sladkorna bolezen |e stanje kronično POVIŠANEGA krvnega sladkorja, ki nastane zaradi pomanjkanja insulina. Posledica je motnja presnove ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin. Posledice kronično povečanega krvnega sladkorja so okvare oziroma motnje ali odpoved različnih organov, posebno oči, ledvic, živcev, srca in ožilja.
Zdravstvena vzgoja je osnova za zdravljenje sladkorne bolezni. Za pravilno nadzorovanje sladkorne bolezni sta življenjsko pomembni pravilna zdravstvena vzgoja sladkornih bolnikov in zdravstvenega osebja, ki skrbi za sladkorne bolnike. Končni cilj zdravstvene vzgoje je omilitev posledic bolezni in podaljšanje življenja sladkornih bolnikov. Nujno pa je krvni sladkor čim bolj približati normalnim vrednostim. Zaplete, ki so posledica diabetesa, pa je mogoče preprečiti le z dobro zdravstveno oskrbo. Sladkorni bolniki morajo seveda skrbeti za zdrav življenjski slog na več načinov:
•	Z Izobraževanjem: samo dobro obveščen in osveščen bolnik lahko ustrezno skrbi za svoje zdravje.
•	Zdrava prehrana oziroma prehransko zdravljenje je osnova zdravljenja vseh vrst diabetesa. Brez tega ni dovolj učinkovita nobena druga metoda. Sodobna dietna prehrana temelji na načelih zdrave uravnotežene prehrane: bolnik naj ima pet obrokov dnevno, uživa pa naj hrano z veliko vlakninami (sadje, zelenjava...) in čim manj maščobami (predvsem ne živalskega izvora), izogiba pa naj se čistim sladkorjem.
•	Redna telesna dejavnost je pomemben dejavnik zdravljenja, kar ima ugodne kratkoročne in dolgoročne učinke na presnovo, na uravnavanje telesne mase, na splošno in duševno počutje, razgibanost skeletno mišičnega sistema, izboljšano prekrvavljenost organov, zmogljivost srčno žilnega sistema.
•	Zmanjšanje telesne mase je potrebno, ker je le ta povezana s slabšo urejenostjo sladkorne bolezni. Danes ima kar 80 do 90 odstotkov ljudi s sladkorno boleznijo tipa 2 čezmerno telesno maso. Čim večja je telesna masa, večja je namreč poraba insulina. Pri debelih ljudeh je odpornost tkiv za insulin večja, zato je za enak presnovni učinek potrebna večja količina insulina. Zmanjšanje telesne teže ugodno vpliva na dobro počutje, uravnavanje krvnega tlaka, razbremenitev srčno žilnega in skeletno mišičnega sistema, boljšo gibljivost telesa...
•	Samokontrola in samovodenje omogoča bolniku stalen nadzor urejenosti njegove bolezni. Kakovostno uravnavanje glukoze v krvi je pomembno za preprečevanje nastajanja kroničnih zapletov. Z zgodnjo prepoznavo porasta glukoze v krvi lahko bolnik pravočasno ukrepa in prepreči večje poslabšanje ali celo bolnišnično zdravljenje. Bolnik se lahko ob meritvah sproti uči na lastnih napakah in se jim tako lahko izogne, nudi pa mu tudi boljši občutek varnosti in samostojnosti.
Podaljšanje življenjske dobe in kakovosti življenja je najpomembnejši cilj vsakega zdravljenja, kar je subjektivna kategorija in je odvisna od bolnikovih pričakovanj, potreb, življenjskega sloga... Bolniki se morajo zavedati, da je zdravljenje sladkorne bolezni doživljenjsko, da je torej režim zdravljenja del vsakodnevnega življenja. Zato morajo spremeniti svoje življenje in razumeti stvari, ki vplivajo na njihovo bolezen in se jim popolnoma podrediti.
Tatjana Detoni, Višja medicinska sestra
Različnost je naša skupna pot
Tretji december je mednarodni dan invalidov. V počastitev tega dne vzpodbuja Zveza delovnih invalidov Slovenije pedagoško akcijo, ki jo podpira tudi Zavod za šolstvo naše države. Pred leti je potekala le v večjih regijah, lani pa prvič po vsej Sloveniji. Njen namen je vzpodbuditi mlade k razmišljanju o položaju invalidov v družbi, kar naj bi pripomoglo k boljšemu odnosu do invalidnih oseb in razumevanju njihovih problemov. Življenje je lahko kvalitetnejše, če vsi - tako invalidi kot nein-validi - živimo drug z drugim in drug za drugega. Lanski pedagoški akciji sta se z območja naše občine odzvali osnovni šolo Lucija in Piran s spisi sedmih svojih učencev. Mladi so lani pisali na temo Za enake pravice v neenaki usodi. Nagrado so podelili Tilenu Pajku, letos junija je zaključil osmi razred osnovne šole Lucija, ki je napisal, kako se je na prijateljevem rojstnem dnevu sprijateljil z Valentino, deklico na invalidskem vozičku.
Naslov letošnje pedagoške akcije pa je Različnost je naša skupna pot. V piranskem društvu invalidov seveda pričakujejo, da bo sodelovalo čimveč učencev iz naših šol.
PORTOROŽANOV RECEPT:
Care amiche,
La ricetta di questo mese e1 un saporito piatto freddo che puo' come secondo accompagnare un arrosto o una bistecca, ma che al caso si puo' servire da solo come un'ottima cena. Ecco gli ingredienti:
Per 4 persone: 8 zucchine medie, 150 grammi di riso, 150 gr. di tonno sott'olio, un vasetto di maionese, qualche cappero, sale.
Preparazione: lavate, spuntate e dividete nel senso della lunghezza le zucchine, poi cuocetele per 5 minuti in acqua bollente salata, quindi lasci-atele raffreddare. NelPacqua delle zucchine cuocete al dente il riso, poi sco-latelo e mettetelo in una terrina, aggiungendo il tonno sminuzzato e qualche cucchiata di maionese. Scavate quindi le zucchine in modo da formare delle vaschette che riempirete con il composto di riso e tonno. Aggiungete ancora un velo di maionese e decorate con qualche cappero. E1 una ricetta un po insolita ma vi assicuro di buon sapore ed effetto!
Buon appetito da
Cesarina
Preventivni pregledi krvnega sladkorja
Ob svetovnem dnevu sladkornih bolnikov pripravlja območno združenje Rdečega križa Piran preventivne preglede krvnega sladkorja, ki bodo potekali:
•	14. novembra od 8. do 10. ure v ambulanti v Sečovljah,
•	15. novembra od 15. do 17. ure v prostorih Krajevne skupnosti Portorož (1. nad.), Obala 16 v Portorožu in prav tako
•	15. novembra od 15. do 17. ure v prostorih Krajevne skupnosti Strunjan,
•	17. novembra od 10. do 12. ure pa na sedežu območnega združenja Rdečega križa Piran, Ulica IX. korpusa 10 v Piranu.
Simbolični prispevek za merjenje sladkorja v krvi je 399 tolarjev (dejanski stroški so znatno višji!). Vsem, ki se bodo odločili za preventivni pregled krvnega sladkorja, priporočamo, naj vsaj dve uri pred pregledom ne zaužijejo nobene hrane, kar bo omogočilo optimalne pogoje za čim bolj realno sliko stanja.
Območno združenje Rdečega križa Piran
Univerza za lrel|e žlvl|en|sko obdobje deluje v občini Piran od letošnjega poletja In |e namenlena upokolencem In tistim, ki se na upoko|itev pripravljalo. Deluje v obliki društva, sedež Ima na Osnovni šoli Lucija, k|er tečejo različni krožki in delavnosti (navedeno je v urniku In potekajo v dopoldanskem in popoldanskem času). Pogoj za vpis |e članstvo v društvu, letna članarina |e 2.500 sit, cena za posamezne krožke pa |e še dodatnih od 2.000 do 2.500 tolarjev na udeleženca. Krožki oz. tečaji trajalo po dve šolski url na teden oz. po dogovoru (pri delavnicah ali pohodih lahko tudi dlje).
ka oktobra do konca maja kontinuirano enkrat tedensko po dve pedagoški uri. Ob rednem programu krožkov bodo pripravili še oglede razstav, študijske izlete, pohode, predavanja, vikend delavnice in družabna srečanja.
Šola je namenjena kvalitetnemu življenju tudi v kasnejšem obdobju življenja in vse-življenjskemu izobraževanju, pa tudi druženju.
Ustanovni zbor društva Univerza za tretje življenjsko obdobje je bil 1. junija letos, v oktobru je bil razpis programa in vpis v posamezne dejavnosti. Trenutno ima Univerza 112 članov, po posameznih dejavnostih se je vpisalo: za računalništvo, elektronsko pošto in internet 48 članov, za umetnostno zgodovino in kulturno dediščino preko 40 članov, na predavanja o zdravem življenju je vpisanih 20 članov, na začetni tečaj italijanščine 13 članov, na nadaljevalni iz angleščine pa 13 članov (na začetnega jih čaka 10), za likovni krožek je vpisanih 10 članov, za pohodništvo in planinarjenje se jih zanima triindvajset, za delavnico zdrave kuhinje pa dvanajst, v delavnico oblikovanja gline se je vpisalo 8 članov. Vsak član obiskuje torej v povprečju po dve dejavnosti, daleč največje zanimanje prav tako je za računalništvo. Program se bo dopolnjeval ali spreminjal glede na interes slušateljev.
Vpisanih je 25 odstotkov moških in 75 odstotkov žensk, najmlajši slušatelj je star 29 let, najstarejši pa 8I. Skoraj polovica jih ima zaključeno višjo ali visoko šolo, 42 članov pa srednjo. 51 slušateljev je doma iz Lucije, 34 iz Portoroža, 15 iz Pirana, trije so s Seče, tri iz Strunjana, po eden iz Lucana in Divače, dva iz Izole in dva iz Kopra. Študijsko leto traja predvidoma od začet-
Za dodatne informacije lahko pokličete na mobilni telefon št. 031 834 970 ali 6770126 predsednico društva gospo Fanči Kuhar.
Šola čustvene inteligence
ŽIVLJENJE JE KOT MORJE
Življendje je kot morje, ki s svojo mirno sinje modro gladino prebuja občutek za lepoto in harmonijo ter vzbuja v nas hrepenenje po lepšem in boljšem. Vendar gladina ni vedno mirna - že lahen vetrič jo lahko vzvalovi in naplavi neprijetna čustva, stiske in težave. Toda, če zmoremo prav obrniti jadro, nas bo vetrič pripeljal v mir zaliva, kjer domujeta radost in harmonija. Včasih je to težko, vendar ko obvladamo jadra, ko se te veščine naučimo, nas še tako razburkano morje ne more odplaviti in prej ali slej najdemo pot do mirnega zaliva. Tako kot na stanje morske gladine ne moremo vplivati, tako tudi v življenju velikokrat ne moremo vplivati na tok dogodkov, s katerimi prihajamo v stik. Lahko pa vplivamo na svoj odziv nanje in z ustrezno veščino in oporo v sebi prebrodimo stiske, težave in neprijetnosti, s katerimi se srečujemo. Od nas je odvisno, ali se želimo naučiti jadrati po morju svojega življenja ali pa se zgolj prepuščati toku, da nas usmerja kakor hoče in želi.
Če v vas tli želja, da obrnete jadra v pravo smer, tja kamor hočete in želite, vas vabimo, da obiščete Šolo čustvene inteligence, ki deluje v okviru CDK -Zavoda za izobraževanje in vzgojo iz Ljubljane. Namenjena je obvladovanju stresa, razvijanju čustvenih spretnosti, povečanju samozavesti in izboljšanju samopodobe, medsebojnih odnosov in komunikacije. Usposablja vas za bolj sproščeno, ustvarjalno in odgovorno življenje. Če bi radi odpravili prekomeren stres, izboljšali komunikacijo, zgradili boljše medsebojne odnose, se bolj zavedali sebe, odkrili skrite lepote življenja, vas vabimo, da se nam pridružite.
Predstavitev šole in možnost vpisa bo na predavanju o čustveni inteligenci, ko bo v ponedeljek 13.11. ob 18.00 v Gledališču Koper.
Vstop na predavanja je prost. Dodatne informacije dobite na telefonski številki: 01/433 93 03.
URNIK UNIVERZE ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE PIRAN (Lucija, Fazan 1) ZA NOVEMBER 2000
KROŽKI
•	Angleški jezik - nadaljevalni tečaj, mentorica Jezerka Pahor, animatorka Ondina Lusa - tel. 677 34 84, vsako sredo od 9. do 10.30 ure v učilnici št. 11 desno od vhoda OŠ Lucija
•	Italijanski jezik - začetni tečaj, mentorica Mojca Arzenšek, animatorka Slavica Mrakovčič - tel. 6771-345, vsako sredo od 11.35 do 13.10 ure v učilnici AN 2 desno od vhoda OŠ Lucija
•	Likovni krožek - mentorica Suzana Bertok, animatorka Nives Rustja-tel. 674-4085, vsak četrtek od 9.30 do 11. ure v likovni učilnici OŠ Lucija desno od vhoda.
•	Računalniški krožek - mentor Miha Steinbacher:
-	ponedeljek ob 9. uri nadaljevalni tečaj 1. skupina, animatorka Mira Cerin tel.: 674-5280
-	sreda ob 16.30 uri začetni tečaj 1. skupina, animatorka Ada Klančič - tel.: 674-5359
-	sreda ob 15. uri začetni tečaj 2. skupina, animatorka Gordana Borak - tel.: 677-1916
-	četrtek ob 9. uri začetni tečaj 3. skupina, animatorka Jerica Filli - tel.: 677-3128
-	petek ob 9. uri nadaljevalni tečaj 2. skupina Mira Zoreč - tel: 674-551 Vsi računalniški krožki potekajo v računalniški učilnici OŠ Lucija.
•	Krožek umetnostne vzgoje bo v decembru 2000. Do zamude prihaja zaradi zasedenosti mentorice.
DELAVNICE
•	Delavnica za oblikovanje gline deluje vsak ponedeljek, občasno tudi ob torkih ob 16. uri - po dogovoru z mentorjem Robertom Čeličem. Animatorka je Nives Rustja, tel. 674-4085.
•	Delavnico "kuhanje za seniorje" bo vodila Emilija Pavlič. Potekala bo v vrtcu Lucija (od sobote 18.11. 2000 od 8. do 12. ure na temo rib, polente z oljčnim oljem, koromača...)
Dne 25. novembra od 8. do 12. ure pa na temo peke kruha, preprostih sladic in sezonske zelenjave. Animatorka je Marica Strel tel. 677-2607, ki zbira tudi prijave za delavnico.
PREDAVANJA iN POHODNIŠTVO
•	Predavanje o zdravem življenju
V	sredo dne 16.11.2000 ob 17. uri bo drugi del predavanja Franca Božjaka o zdravi prehrani in vzrokih in poteku bolezni.
•	Pohodništvo
V	soboto 11.11.2000 se pohodniki dobijo ob 9. uri pri kegljišču v Luciji in se odpravijo v Kastelec in Osp. (Predvidoma bo pohod trajal od 9. do 15. ure. Animatorka skupine je Alba Godnič, tel. 673-3089).
Naslednji pohod bo v ponedeljek 27. novembra ob 15. uri - Seča, Ribič, soline. Zbirališče je vedno Taverna - kegljišče v Luciji. Še nekaj obvestil:
V	decembru, med 13. in 23., bo organizirano prednovoletno srečanje vseh članov društva; (koordinator srečanja je Jože Lesnik).
Oktober je bil mesec požarne varnosti:
SAMO BREZ PANIKE
"Na pomoč!" spontano zakričimo, ko se znajdemo v nevarnosti. Ljudje se posebno bojimo požarov, ki praviloma povzročijo veliko materialno škodo. Zagotovo je bralcem nedavni požar v Kopru (8. septembra), ko je pogorel celotni kompleks podjetja DAR (podrobneje na internetu na naslovu: http: / / www.gasilska-zveza.si / index_1.htm) ali pa tako rekoč spektakulami požar sredi Portoroža 7. julija 1998, ki je dodobra uničil danes že obnovljeno stavbo portoroške Krajevne skupnosti.
KOZMETIKA-PARFUMERIJA
Obala 33, Portorož, Tel.: 674-84-20
V naši ponudbi najdete takorekoč vse, kar potrebuje sodobna ženska za nego telesa in obraza.
Poleg negovalne kozmetike najprestižnejših hiš, Vam lahko ponudimo tudi dekorativno kozmetiko in velik izbor parfumov kot so: C. DIOR, CARTIER, BULGARI, LANCOME, CALVIN CLEIN, Y.S. LAURENT, CERRUTI, VERSACE, ESCADA, ...
Vabimo Vas na ličenje s priznano vizažistko Irino Jurman, ki bo vsako soboto Naročite se lahko po telefonu 674-84-20.
Dober nasvet nič ne stane, lahko pa naredi čudeže.
Obiščete nas lahko vsak dan od 9. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 13. ure.
Pri gašenju so sodelovale enote Gasilske brigade Koper in enote prostovoljskih gasilskih društev. Požari so imeli velik odmev v javnosti, ki je ugibala, ali bi škoda lahko bila manjša, če bi bili gasilci prej prišli.
Toda ali je prav, da so nekateri krivdo za nastalo materialno škodo prevalili kar na gasilce? Pravilno so ugotovili, da v gasilstvu nekaj škripa, toda dlje od tega niso šli. Ostali so gluhi so, ko so jim odgovorni za gasilstvo in požarno varnost razlagali, s kakšnimi težavami se spopadajo in tudi nakazovali možne rešitve. Intervencije ob uničujočih požarih najbolj razkrijejo vse težave, s katerimi se danes spopadajo odgovorni v gasilskih društvih: pomanjkanje gasilcev, pomanjkanje osebne in skupne opreme, zastarelost voznega parka, podcenjevanje pomena prostovoljskega gasilstva, itd.
Kaj lahko naredimo sami?
Osrednja tema letošnjega programa požarne varnosti je osveščanje ljudi o nujnosti rednega vzdrževanja dimnikov in kurilnih naprav. Geslo letošnjega meseca požarne varnosti je bilo: Za
varno ogrevanje doma! Ravno preventiva je pomemben element požarne varnosti, zato predlagamo, da si iskreno odgovorite na sledeča vprašanja:
Ali je vaš dimnik očistila pooblaščena oseba?
Ali imamo doma priročni gasilski aparat?
Ali znamo izključiti električno napetost?
Ali znamo zapreti dovod plina?
Ali znamo zapreti ventil za vodo?
Ali vemo, kje je nam najbližji hidrant?
Ali imamo stanovanje zavarovano?
Poudariti je še treba, da mora biti gasilski aparat redno servisiran! Uporabnik pa naj bi ga znal tudi uporabljati (izpit iz varstva pri delu!). Stavbe morajo imeti tudi evakuacijske načrte in to na vidnem mestu. Previdnejši imajo shranjene pomembne dokumente na enem mestu in ne izgubljajo časa za njihovo iskanje. Predvsem pa se ob izrednih dogodkih ne smemo prepustiti paniki. Požar lahko na začetku še pogasimo na primer z odejo, loncem vode, ipd. Na pomoč prikličimo tudi sosede. Telefonska številka 112 naj nam bo v spominu kot številka, na katero kličemo v primeru
ogroženosti.
Treba je še poudariti, da so vse organizacije dolžne izdelati načrte za primer izrednih razmer!
Kdo je pooblaščena oseba za čiščenje dimnikov v občini Piran?
To je g. BRANKO JELEN s.p. Za dogovor za čiščenje vašega dimnika ga pokličite na telefon 041 / 724-208. Storitev stane 3.500,00 SIL
Marjan Maslo
Spomini no požar v stavbi Krajevne skupnosti v Portorožu.
S PORTOROŽANOM DO ODGOVOROV
KAKO REŠITI LOVOR?
Nadaljujemo s Portorožanovo rubriko S Portorožanom do odgovora, preko katere iščemo odgovor oz. odgovore (bolje pojasnila) odgovornih ali pristojnih na vprašanja, ki nam jih posredujejo naši bralci. Tokrat smo dobili vprašanje bralke iz Portoroža, ki jo je vznemirilo propadanje lovorjevih grmov. Preberite si njeno vprašanje:
V Portorožu imamo zasajenega precej lovorja, značilnega mediteranskega zimzelenega okrasnega grmičevja, ki ga uporabljamo tudi kot začimbo. Žal pa se lovor suši. Izvedela sem, da je tako rekoč ves lovor napadel škodljivec kaper, ki ga uničuje. Strinjali se boste, da bi bila velika škoda, če bi se vsi lovorjevi grmi posušili. Zanima me, ali ima Občina Piran kakšen načrt za rešitev lovorjevih rastlin (ali je poiskala katerega od strokovnjakov, da bi svetoval, kaj storiti, da bi rešili lovor (vsaj) v javnih parkih ali katero od podjetij, ki se ukvarja s parki oz. parkovnimi rastlinami, ali pa se je glede tega posvetovala z javnim podjetjem Okolje, ki skrbi za zelene površine v javni rabi, morda s člani Hortikulturnega društva)??? Bi bil morda kdo, ki se na to spozna, pripravljen svetovati, kako rešiti naš lovor?
Odgovor smo iskali pri Javnem podjetju Okolje Piran, Občini Piran in Hortikulturnemu društvu Portorož. Prejeli smo odgovor iz Okolja in Občine Piran, ki ju v nadaljevanju objavljamo.
ODGOVOR JAVNEGA PODJETJA OKOLJE PIRAN:
Že nekaj let je opazen napad kaparja na lovor na celotnem obalnem področju.
Rešitev bi bila v sistematičnem škropljenju z ustreznim insekticidom na celotnem področju ter sprotno odstranjevanje in sežiganje obolelih dreves.
Glede na obseg napadenosti tudi sami pričakujemo ustrezna navodila in ukrepe pristojnih ustanov.
Lepo pozdravljeni!
Direktor družbe Robert Časar, univ.dipl.prav.
ODGOVOR OBČINE PIRAN:
Javno podjetje Okolje kot upravljalec javnih parkov v Občini Piran ne sadi lovorja, saj ta precej agresivna rastlina ogroža rast drugih okrasnih rastlin, v lovor na zasebnih vrtovih pa občina ne more posegati. Lastnike teh vrtov bi želeli tudi opozoriti, naj pred uporabo ustreznih kemičnih sredstev za uničevanje kaperja, ki jih je mogoče kupiti v vsaki specializirani trgovini, natančno preberejo navodila proizvajalca, oziroma se pred njihovo uporabo posvetujejo s strokovnjaki iz obalnih hortikulturnih društev.
Služba za odnose z javnostmi
Ne, to ni lovor, ompnk kivi, ki se pri nas vse bolj uveljavlja kot koristna in okrasna rastli-
POVPRAŠALI SMO GREGORJA GOLOBIČA
Naše bralke in bralce zanima marsikaj, na primer tudi domnevna gradnja "vikendice", ki naj bi jo gradil sekretar Liberalne demokracije Slovenije (LDS) gospod Gregor Golobič, v naši občini, v Vinjolah. 0 tej gradnji oz. njegovi parceli je krožilo kar nekaj govoric; po telefonu nas je v uredništvo na primer poklicala bralka in nas izzvala, naj povprašamo, koliko je v govoricah resnice. Pa smo takrat presodili, da čas pred državnimi volitvami ni primeren za tovrstna vprašanja, ki se lahko razumejo zgolj kot nizki udarci oz. kot politično obračunavanje. Potem pa smo prejeli še anonimno pismo ("podpisano" z prizadeti občani Vinjol), in smo presodili, da bi bilo najbolje vse trditve in vprašanja iz anonimke nasloviti neposredno na prizadetega, na Gregorja Golobiča. Uredništvo je anonimno pismo strnilo v vprašanje, okleščeno čustvenega naboja, poleg pa mu je poslalo še anonimni dopis. Objavljamo oboje, da bo bralcem Golobičev odgovor, ki nam ga je prijazno poslal, zares razumljiv.
PORTOROŽANOVO VPRAŠANJE SEKRETARJU LDS GREGORJU GOLOBIČU:
Zlasti v predvolilnih soočenjih na televiziji je sekretar LDS, g. Gregor Golobič, govoril, da oni (njihova stranka - op.uredništva) dela vse legalno (po zakonu). G. Golobiča, sekretarja LDS, oziroma odgovorne v stranki sprašujem, ali svojo počitniško hišo (vikend) v Vinjolah gradi legalno in če je tako, kakšno dovoljenje ima za to in kateri organ mu ga je izdali
VPRAŠANJE ANONIMNIH PRIZADETIH OBČANOV VINJOL:
Zlasti v predvolilnih soočenjih na TV je sekretar LDS g. Golobič govoril, da oni delajo vse legitimno. Vprašujem g. Golobiča, sekretarja LDS oz. odgovorne, ali tudi on gradi vikend hišo v Vinjolah legitimno in če je tako, odkod njemu dovoljenje? Če pa jo gradi na črno, potem tudi on ne dela legitimno, ampak spada med črnograditelje, ki bi jim morali zgrajeno podreti, kar pa se ne bo zgodilo, ne njemu, ker je na oblasti in zahvaljujoč njemu tudi ne vsem ostalim črnograditeljem. Zato črnograditelji, kar pohitite, vse se bo še legaliziralol Domačin pa, če hoče kaj popraviti, prizidati ali nadzidati, predno pride do potrebnih papirjev - ker ga pošiljajo od urada do urada - pa mu na koncu še ne ugodijo... Zato živele črne gradnje v občini Piran še naprej, gospod Golobič in njegova stranka bo že poskrbela, da bo vse legitimno!!!
ODGOVOR GREGORJA GOLOBIČA:
Z veseljem odgovorim na vprašanje oz. obtožujoče trditve domevno "prizadetih" domnevnih "občanov Vinjol". Težko namreč verjamem, da bi bili anonimni pisci res iz Vinjol, kajti tamkajšnji prebivalci se o dejanskem stanju lahko prepričajo neposredno v naravi, da o domačinih - sosedih, s katerimi smo v res dobrih odnosih, niti ne govorim. No, za tiste, kijih to zanima, ker so tako ali drugače že kaj slišali o moji domevni gradnji, naj to stanje, kakršno v resnici je, tudi opišem.
Pred slabimi dvemi leti sva v dolini Vinjol skupaj z ženo kupila zemljišče. Čeprav je bilo v pretežnem delu kmetijsko zemljišče več kot 40 let zaraščeno in v lasti državljana sosednje Hrvaške ter ni bilo nobenega drugega kupca, je postopek nakupa trajal več kot eno leto. Ko anonimni pisec pravi: "Domačin pa, če hoče kaj popraviti, prizidati ali nadzidati, predno pride do potrebnih papirjev - ker ga pošiljajo od urada do urada - pa mu na koncu še ne ugodijo", se moram z njim globoko strinjati, le da po moji mučni izkušnji to velja za vse - morda za ne-domačine še bolj in tudi že v primeru navidez preprostega nakupa zemljišča. Nič od tega mi v tistem dobrem letu ni bilo prihranjenega - prej nasprotno: od občine do upravne enote, od odločbe do pritožbe, od Pirana do Ljubljane, od izjav, mnenj, (ne)soglasij...do skratka vsega arzenala, s katerim so piranske oblasti - in zaboga ne vem zakaj - oborožene bistveno bolj kot druge obalne pa tudi večina vseh fcl3
slovenskih občin. To je mimogrede moje neanonimno vprašanje za bralke in bralce Portorožana.
V teh slabih dveh letih smo na podlagi ustreznih dovoljenj in soglasij pristojnih ustanov v manjšem delu približno očistili neprehodno robidovo džunglo, popravili nekaj podrtih škarp, zasadili nekaj oljk in drugih dreves in uredili manjši vrtiček. In to je vse. Če bomo imeli čez zimo in prihodnje leto kaj več priložnosti za "delo na obali", potem se bomo posvetili izključno "kmetijsko-vrtnarskim" projektom. Trenutno torej na tem zemljišču ne poteka nikakršna gradnja "vikend hiše" v nobeni fazi, niti se še nisem podal na trnovo pot pridobivanja potrebnih dovoljenj za kaj takšnega. Na žalost (?) nimam ne časa, ne živcev, da ne omenjam drugih sredstev, ki bi jih potreboval za takšen podvig. Vse drugo iz "anonimke": od črnograditeljstva, legalizacij, legitimnosti, strank, oblasti ipd. je tako milo rečeno brezpredmetno.
Z lepimi pozdravi, Gregor Golobic, Vinjole b.š.

okrasni traKovi bordiere

vse za vašo obleko na enem mestu
V kemični čistilnici MARE poskrbimo, da bo vaša obleka obdržala lep izgled.
Poleg strokovnega čiščenja in likanja Vam opravimo tudi manjša šiviljska popravila. Oblačila Vam vedno zaščitimo pred molji.
V trgovini MARE Vam nudimo največjo izbiro gumbov na obali, zadrge, čipke ter vse kar si šivilja lahko zaželi. Da bo Vaš izgled popoln lahko izbirate med elegantnimi nogavicami Levante in Mura.
Liminjanska 78 - 6320 Lucija
tel.: 05/677-97-90; fax: 677-97-91
Podjetje za gradbene storitve in inženiring Obala 55 - Portorož
GSM:
Tel.: Fax:
041/618-541 639-283 630-911 718-142 05/674-62-30 05/677-04-26
iSBE.
4P IRIrVBrflP л.и.
Obala 55, PORTOROŽ
* nikar si sami ne belite glave, kam vložiti svoj denar, da vam bo prinesel največ; * nikar se sami ne trudite
prodajati svojih privatizacijskih delnic po najugodnejših cenah; raje prepustite to strokovnjakom
borzno posredniška družba
PFC
_llnterfin
Primorski Finančni Center Inlerfin
Koper, Pristaniška 8 Tel.: 05/639-71-00
*
KUL-(T)-URA
Slovenska in evropska kulturna identiteta
Kako da velikega Pirančana Tartini|a iz 18. stoletja še noben kasnejši Pirančan ni zasenčil? Ali velja tudi za Piran, da so divje horde z vzhoda poteptale staro civilizacijo? In da sedaj to novo prebivalstvo začen|a ceniti stare kulturne vrednote in presenečeno brska po zaprašenih arhivih in se navdihuje pri starih mojstrih? Da ni več narobe, da Tartini ni Slovenec?
Ob odprtju Tartinijevega gledališča je predsednik Slovenije, Milan Kučan, prebral, da je Piran z obnovljenim gledališčem prispodoba modernega slovenstva. Za Slovence v Piranu je ta opredelitev zelo pomenljiva in svojstvena. Kajti Piran je slovenski zadnjih 46 let. Negovati tradicijo v Piranu ne pomeni krepiti slovenstva. Piranska tradicija je beneška: je Tartini, Piranesi in najbrž še kdo.
V slovenskem zakonu o varstvu kulturnih spomenikov piše, da z ohranjanjem kulturne dediščine krepimo narodno samobitnost in kulturno identiteto. V Piranu kulturni spomeniki nimajo zveze s slovensko kulturno zavestjo. So del italijanske kulture. To pomeni, da imamo Pirančani nalo-
go, ki ni zapisana v slovenskem zakonu, ker presega državne meje: z ohranjanjem piranske kulturne dediščine krepimo evropsko kulturno identiteto.
Kakšna je torej naloga Slovencev v Piranu? Oblikovanje slovenske kulturne ponudbe a hkrati ne zanemariti italijanske tradicije! Z njo oplemenititi svojo kulturo, a se ne zliti vanjo. Tartini je s slovensko in drugimi slovanskimi kulturami plemenitil italijansko, ko je v svoje sonate in koncerte vpletal ljudske motive slovanskih narodov. S spoznavanjem italijanske kulture nismo manj Slovenci, nasprotno, bolj se zavedamo svoje enkratnosti.
Nada Kozina
Tartini in naš čas
Pirančan Giuseppe Tartini je živel v času, ko ni bilo asfaltiranih cest, ne železnice, ne telefona in ne računalnika. Pa je potoval po Italiji, Češki in še kod. Se učil od številnih mojstrov in prijateljeval z umetniki od vsepovsod. Bil je svetovljan. Elegantno je preskočil vse ovire, kajti po svetu je iskal le eno: ljubitelje glasbe. Glasba ne pozna meja.
Večina je mislila (ali misli), da nam bo s tehnološkim razvojem vse lažje. Da nam bo tehnika omogočila brezmejne stike med ljudmi in da bodo ne glede na razdalje in razlike boljši in prisrčnejši. Kaže pa, da tehnološki razvoj sam po sebi ni dovolj za boljšo družbo. Da je celo škodljiv. Ameriški družboslovec Francis Fukuyama trdi, da lahko tehnološki razvoj vpliva ugodno na človeštvo samo ob sočasnem moralnem razvoju. Ugotavlja, da današnje človeštvo izrablja tehnološko moč bolj v zle namene in da je slabše, kot je bilo! Ker duhovni razvoj zaostaja za tehnološkim.
Tehnologija nas je zapeljala. Mislili smo, da bo nadomestila neposredni človeški stik. Odmislili smo človeka in se osredotočili na informacije, znanje. To je osiromašenje. Topel človeški odnos je pomemben, ker v njem doživljamo sočloveka kot celoto: poleg znanja sprejemamo tudi njegovo pojavo, značaj, z njim se veselimo in čudimo, razdajamo se in duhovno bogatimo.
Če smo človeške stike nadomestili z umetnimi povezavami, smo naredili slabo kupčijo. Posledice so strahotne - družba razpada na delce, krhajo se družinske in prijateljske vezi, ni neformalnih oblik druženja. Človek je sam, gol in krhek. Pomoč išče v državi, mistiki, zabavi, vdajanju hedonizmu... Tako družbo oblast zlahka obvlada. In morda (tudi) zato danes ni več Tartinijev...
Nada Kozina
18
Tartinijev Vragov trilček
Ob letošnjem prazniku Občine Piran je izšla zanimiva publikacija o Giuseppeju Tartiniju, rojenemu v Piranu, eni od vodilnih osebnosti italijanske violinske šole 18. stoletja. Avtorja knjižice, Duška Žitko in Slobodan Simič-Šime sta ponovno odkrila in aktualizirala Tartinija, njegovo delo in življenje. Knjiga je namenjena najširšemu krogu bralcev, nastala pa je tudi iz želje, da bi se njegovo rojstno mesto oddolžilo svojemu svetovno znanemu someščanu, zato je njeno izdajo podprla tudi Občina Piran. Kot zanimivost naj povemo, da je avtorica teksta, Duška Žitko, ugotovila, da je naslov najznamenitejše Tartinijeve sonate II tril-lo del diavolo v slovenščino preveden nepravilno v Vražji trilček; pravilen prevod je Vragov trilček.
COMUNITA' DEGLI ITALIANI "G. TARTINI" DI PIRANO:
APPUNTAMENTI DI NOVEMBRE 2000
*	Sabato 11 novembre alle ore 20.30 al Teatro Tartini di Pirano: rappresentazione teatrale con la com-pagnia "Ex allievi del toti" de L'ARMONIA - Associazione tra le compagnie teatrali triestine con la commedia LE SERVE AL POZZO di Giacinto Gallina, versione in diaiet-to triestino e regia di Bruno Cappelletti.
*	Martedi 14 novembre alle ore 19.00 nella Chiesa di Santo Stefano a Pirano: CONCERTO STABAT MATER di G. Battista Pergolesi con Eleonora Matijašič - soprano, Clara Giangaspero - mezzo soprano accompagnate al pianoforte da Elisabetta Buffulini.(in collaborazione con gli Amici dei Tesori di S.Giorgio.)
*	Giovedi 16 novembre alle ore 18.00 nella Sala delle Vedute di Casa Tartini, Pirano: CONFERENZA-CON-CERTO sul tema: FRYDERYK CHOPIN (1810-1849)
*	Giovedi 16 novembre alle ore 19.30 nella Sala delle Esposizioni di Casa Tartini, Pirano: INAUGURAZIO-NE della mostra del gruppo di pittura guidato da Liliana Stipanov. La mostra rimarra aperta al pubblico fino a giovedi 30 novembre 2000.
*	Martedi 21 novembre alle ore 17.00 nella biblioteca di Casa Tartini Pirano: L' ORA DELLA FIABA con Doriana Kozlovič.
*	Mercoledi 22 novembre alle ore 20.30 al Teatro Tartini di Pirano: Rappresentazione teatrale. il Dramma Italiano di Fiume presenta DELIRIO A DUE di Eugene lonesco.
*	Martedi 28 novembre alle ore 18.00 nella Sala delle Vedute di Casa Tartini, Pirano: CONFERENZA sul tema: LA PESCA NELL' ADRIATICO (con diapositive) tenuta dal Prof.dott. Giuliano Orel.
*	Martedi 28 novembre alle ore 20.30 all'Auditorio di Portorose: SERATA DEL CINEMA ITALIANO proiezio-ne del film IN VIAGGIO CON PAPA1 regia di Alberto Sordi.

RAZSTAVE
Fotografije iz cikla Kdor ne skače... - V
strunjanski galeriji Krka od 15. oktobra do 15. novembra razstavlja dvoje fotografije Bojan Velikonja, fotograf mlajše generacije, ki je danes zaposlen pri časopisu Dnevnik. Velikonja se ukvarja z reportažno in umetniško fotografijo. Letos pa so bila njegova dela izbrana za razstavo Slovenska fotografija leta v ljubljanskem Cankarjevem domu. V galeriji Krka v Strunjanu so razstavljene slike iz cikla Kdor ne skače..., nastale v času letošnjega evropskega nogometnega prvenstva.
France Mihelič v Mestni galeriji Piran - Od 3. do 22. novembra v Mestni galeriji Piran gostijo retrospektivno razstavo Franceta Miheliča (1907-1998), ki jo je pred letom dni pripravila Moderna galerija in se v letošnjem letu v različnem obsegu seli: od Ptuja, Ribnice, Maribora, nazadnje je bila v beneški galeriji A+A. To pot se Miheličeva dediščina s poudarkom na izjemni risarski zapuščini ustavlja še v piranski Mestni galeriji. Izbrano gradivo je v celoti odbrano iz donacije Miheličevih dedičev, ki jo je pomladi letos prevzel Pokrajinski muzej na Ptuju. Pregled mojstrovih risb na piranski razstavi nas popelje skozi specifičen mojstrov opus. Osvetljena so različna obdobja Miheličeve ustvarjalnosti, posebej pa je poudarjena njegova nezamenljiva fantastika, svet demonov, prerajanja in metamorfoz. Tema ni en črn plašč v galeriji Hermana Pečariča v Piranu - V galeriji Hermana Pečariča je od 7. do 22. novembra na ogled in otip razstava, ki so ji nadeli naslov Tema ni en črn plašč. Pripravila jo je z namenom seznaniti videče o fenomenu slepote in slabovidnosti. Sestavlja jo 15 portretov slepih in slabovidnih otrok, ki jih je naredila Brina Lotrič- Kermauner, dijakinja Srednje šole za oblikovanje in fotografijo. Razstavljeni so tudi pripomočki za lažje življenje, šolo in zabavo slepih in slabovidnih (bela palica, brajev stroj, brajeve knjige, tipne karte, tipni globus, šah za slepe...). Ob odprtju so slepi in slabovidni učenci 6., 7. in 8. razreda pokazali, kako živijo in kaj znajo, na klavir pa je tudi zaigral že uveljavljeni pianist Zoran Škrinjar.
"Modrost starodavnega anka" Galerija Meduza 2 Piran - V piranski Pečaričevi galeriji je bila 7. novembra najprej predstavitev znanstvenofantastičnega kriminalnega romana za otroke in mladino Modrost starodavnega anka. Knjigo je napisala Aksinija Kermauner, ilustrirala Branka Schwarz, izdala pa založba Didakta. Zgodba govori o prijateljih, ki jim na sprehodu ugrabijo pasjega ljubljenčka. Da bi ga dobili nazaj, morajo razvozlati skrivnostni napis. Odpotujejo v preteklost, kjer se jim dogajajo čudovite, pa tudi nevarne stvari. Mladi bralci se skozi knjigo (ki jo priporočamo tudi odraslim) nevsiljivo poučijo o nastanku svetovnih pisav. Ilustracije Branke Schwarz pa so do 22. novembra na ogled v bližnji galeriji Meduza 2. Razstava keramičnih krožnikov - V piranskem Ateljeju Duka v Partizanski ulici 2 si lahko od 8. do 24. novembra ogledate mednarodno razstavo keramičnih krožnikov, ki sta jo pripravila Atelje Duka in Obalne galerije Piran s sodelovanje galerije Artarea iz Zagreba. Razstavljena so keramična dela petintridesetih avtorjev iz Hrvaške, Italije, Avstrije, Rusije in Slovenije, ki jih je po razpisanem natečaju pomladi letos izbrala mednarodna strokovna žirija in so jih že predstavili v Zagrebu. To je prvi javni razpis na temo krožnik kot izraz v različnih tehnikah keramike v tem delu Evrope. Odzvalo se je veliko kera-mičarjev iz več držav, žirija pa je podelila tudi tri nagrade. Prvo je prejel Karel Pavline, keramičar iz Izole, ki ustvarja v Grožnjanu.
Natečaj ilustracij in stripa • V italijanskem Torinu so nedavno pripravili prvi mednarodni razpis za ilustracije in stripe, s katerimi poskušajo vzpodbuditi mlade umetnike. Natečaj je nosil naslov Mesto 2000. Na njem sta sodelovali tudi Vanja Pegan, s kratko zgodbico namenjeno otrokom in Fulvia Zudlč, ki je zgodbo prevedla.
Naši ustvarjalci na Marostica Arte - Marostica, antično italijansko mestece v Benečiji, le nekaj kilometrov od mogočnejše Vicenze, je že dolgo prizorišče različnih prireditev in zbirališče znanih, kot tudi manj znanih umetnikov. Tja so se - kot avtorice nekaterih razstavljenih izdelkov na razstavi Marostica Arte - odpravile tudi tri dijakinje tretjega letnika Gimnazije Piran, ki so se pridružile "kulture željnim" izletnikom iz Skupnosti Italijanov Giuseppe Tartini Piran.
Navkljub dolgi vožnji so se izletniki polni energije, razgubili po ljubkem mestecu. V majhni kapeli ob vznožju hriba, čez katerega se vije obzidje na las podobno piranskemu, so bili razstavljeni tudi nekateri izdelki piranskih gimnazijcev (Polone Železnik, Sandre Kustič, Tanje Znidarčič, Ane Drevenšek, Zane Kršič, Kristine Perger, Sare Žigon, Andraža Starčiča) in njihovih mentoric - Apolonije Krejačič (mentorica keramičnega krožka) in Fulvie Zudič (mentorica likovnega krožka).
Med prireditvijo Marostica Arte so razen razstav pripravili še koncerte, umetniške delavnice in Evropski dan odprtih gradov.
P.Ž., F.Z.
PORTOROŽANOVA POST-VOLILNA KAMPANJA
	SLOVENIJA 1 \ <SR£ J AJAPRE7	4		V )ZA SLWENIJO 5 PONOROM
LDS 1		1 SLS * SKD		
BESEDA VE/.J4 DE1AM1A ?A->
+ - EWFlwnE
N.Si, Nova Slovenija
ŠTUDENTSKI SERVIS
ŠTUDENTEK
Servis z nasmehom Zavod za posredovanje del študentom in dijakom
Edini servis na Obali, ki VES zaslužek namenja obštudijskim dejavnostim.
-	Ob vsaki dvignjeni napotnici - presenečenje!
-	Subvencioniranje mesečne kino karte!
-	Naročilo napotnic osebno, po telefonu, e-mail!
-	Nov popustnik, in še in še...!
Piran, Župančičeva 14/111, tel 05/6710020, fax 05/6710021 TPC Lucija, tel 05/6710030 E-mail: servis@ksop-cscp.si
Če ste v zadregi za darilo, zavijte v trgovino

Obala 114 - TPC, 6320 Lucija, tel.: 677-36-17
Med številnimi izdelki orientalske in domače obrti boste zagotovo našli primerno dragocenejše ali cenejše darilo za vsako priložnost in okus.
Nastal |e dokumanl o viziji razvoja športna infrastruktura v Občini Piran
Piranska občina še daleč od želenih normativov
"Prostor, še posebej v naši občini, postaja vse večja vrednota. Celovitosti nekega področja v sodobnem svetu ni brez ponudbe športnih objektov. Potrebujejo jih šole, šport In turizem - z različnimi interesi, ki se načelno morajo izraziti tudi z večjimi ali manjšimi investicijskimi vložki. Predstave o tem, kaj v naši občini potrebujemo od športne infrastrukture, so različne. Zato smo pripravili dokument z naslovom 'Vizija razvoja športne infrastrukture v Občini Piran', ki naj bi bil eno od izhodišč za oblikovanje vsaj dveh srednjeročnih obdobij na tem področju," pravi Zdenko Vozlič, direktor Športnega centra Piran.
Šahovski memorial Jovana Nikollča
Šahovsko društvo Piran prireja v soboto, 2.decembra, v dvorani Asteria v hotelu Bernardin mednarodni šahovski turnir v spomin na lani umrlega portoroškega šahovskega organizatorja in šahista Jovana Nikollča. Vabila za turnir so že odšla v Avstrijo, v Italijo, na Madžarsko in na Hrvaško ter na vse konce Slovenije. Glede na Nikoličevo priljubljenost bo udeležba na turnirju rekordna: zanesljivo se ga bodo udeležili tudi šahisti z velemojstrskim naslovom. Tekmovanje bo nekaj posebnega tudi zaradi obveznega igranja kraljevega gambita, Nikoličeve najpriljubljenejše otvoritvene igre. Organizacijski odbor, predseduje mu Aleš Murko iz Parecaga, je poskrbel za bogat nagradni sklad. Podeljeno bo osem nagrad v skupni višini 160.000 tolarjev. S turnirjem, ki bo postal tradicionalen, se želijo piranski šahisti Nikoliču vsaj deloma oddolžiti za njegov neprecenljiv organizatorski prispevek portoroškemu, slovenskemu in svetovnemu šahu.
Andre) Žnidarčič
Dokument izhaja iz poznavanja razvoja tako celotnega slovenskega, kot tudi razvoja športa v piranski občini. Kot ugotavljajo avtorji, je v naši občini pri 17.000 prebivalcih 32 športnih društev s 3200 člani. Vse članstvo ni aktivno, je pa potencial, ki se aktivira ob primernih različnih vsebinah. Velik del potenciala je pri mladini vseh starosti. V občini je na prebivalca 0,30 kvadratnega metra pokritih ter 0,37 nepokritih športnih površin. Slovenski normativni predlog pa je 0,50 kvadratnega metra pokritih in kar 5 kvadratnih metrov nepokritih športnih površin na prebivalca.
Kako se normativom približati? Vizija zajema vrsto novogradenj ter adaptacij. Veliki načrtovani projekti so zlasti dom vodnih športov, ki naj bi nastal na območju Jadralnega kluba Pirat na Bernardinu, pa olimpijski bazen (dimenzij 50x21 metrov in ustreznih globin za plavanje, umetnostno plavanje, vaterpolo in skoke v vodo), ki naj bi ga po zazidalnem načrtu zgradili na centralni portoroški plaži, ter atletski stadion, ki naj bi zrasel na območju sedanje karting steze v Luciji. Nekoliko manjši zalogaji so izgradnja zunanjega košarkar-
skega igrišča s tribunami v Luciji, vsaj pet teniških igrišč za klubsko uporabo v Luciji ali Portorožu, trim stezi v Piranu in Luciji ter pokrito balinišče v Padni. Vizija predvideva še izgradnjo golf igrišča z 18 luknjami (predvidoma v Sečovljah). Med objekti, ki so potrebni temeljite obnove oziroma dopolnitev, so telovadnica in nogometno igrišče na piranskem štadionu, igrišča za odbojko na mivki v Portorožu, kegljišče pri Taverni, strelski dom (za olimpijski program) ter obnova oziroma izgradnja hangarjev, letalske steze in padalskega kroga v Obalnem letalskem centru v Sečovljah.
Vse se konča pri denarju. Avtorji vizije ugotavljajo, da je večina predstavljenih športnih objektov v interesu šol, društev in turizma. V tem smislu naj bi šlo tudi razmišljanje pri zagotavljanju sredstev za posamezne naložbe. Pozornost pa bo treba usmeriti tudi na razne državne javne razpise za sofinanciranje športne infrastrukture. Hkrati pa je za sovlaganje v šport nujno z idejnimi predstavitvami animirati še gospodarstvo in fizične osebe.
Andrej Žnidarčič
Teniški veterani na 20. svetovnem prvenstvu v Argentini
Od 29. oktobra do 5. novembra je bilo v argentinskem Buenos Airesu 20. svetovno teniško prvenstvo za veterane. Udeležili so se ga tudi štirje veterani teniških igrišč iz Slovenije: v kategoriji nad 40 let Koprčan Zmago Tanjšek in Portorožan Branko Podgornik, nad 45 let pa Kamničan Rado Vengust in Ljubljančan Anton Štemberger, ki imajo za sabo že celo vrsto uspehov. Tako sta letos, vsak v svoji starostni skupini, postala državna prvaka tako Rado Vengust kot Zmago Tanjšek. Štemberger je na odprtem državnem prvenstvu teniški veteranov v Kranju prišel v četrtfinale, Portorožan Branko Podgornik pa je bil drugi, letos pa se lahko pohvali še z vrsto drugih lepih uvrstitev (s 3. mestom v teniškem državnem prvenstvu v dvorani, pa še z enakim mestom na turnirju na Madžarskem,...)
Podgornik, ki je sicer zaposlen v portoroškem Casinoju, je v Tenis klubu Portorož aktiven kot tekmovalec in trener. V svojih mlajših letih je sodeloval v članskih turnirjih in bil tudi član ekipe portoroškega kluba. Zdaj pa se udeležuje veteranskih turnirjev po Sloveniji in v tujini. Pred dvema letoma je bil državni prvak v kategoriji nad 40 let. Trenutno na jakostni lestvici Slovenije zaseda tretje mesto.
Sredstva za udeležbo na letošnjem svetovnem prvenstvu teniških veteranov v Argentini so športniki iskali tudi pri pokroviteljih, kjer pa so naleteli na nemalo težav. Sicer so pa za svoje teniško potovanje segli v žep tudi sami.
L.S.Z.
Nega obraba Nega telesa Ajuvreda masafa Klasična masama
9Gizmetika SLana Rožič i.p.	_ .
«J>.	.P	Tui-na masa?a
Depilacija Manikura Pedikura
PIRANSKI VESLAČI ZADOVOUNI S KONČANO SEZONO
V Veslaškem klubu Piran so z rezultati pravkar končane sezone zadovoljni. Šesto mesto na mladinskem svetovnem prvenstvu in osvo|enih 12 medalj na nedavnem državnem prvenstvu so rezultati, na katere bi bil ponosen vsak klub.
Že v preteklih sezonah so se Pirančani izkazali predvsem z odličnimi rezultati v mladinski konkurenci. Leta 1998 sta Aleš Lapajne in Patrik Fonda osvojila bronasto medaljo na mladinskem svetovnem prvenstvu v dvojnem četvercu, naslednje leto je Fonda v isti kategoriji postal mladinski svetovni prvak. Letos sta v reprezentančnem četvercu mladinca Simon Ganza in Matej Rodela osvojila šesto mesto na svetu. Veslala sta skupaj z dvema izolskima veslačema. "Za nas je bil to izjemen uspeh, ker so bili razen Ganze ostali trije prvič na svetovnem prvenstvu in prvo leto mladinci," rezultat komentira trener VK Piran, Milan Kocjančič. "Pričakovali smo drugo mesto v malem finalu, na koncu pa smo se uvrstili v finale, kjer smo se dobro borili. Tako kot smo bili šesti, bi bili na koncu mogoče lahko tudi tretji, vendar bi zaradi neizkušenosti od veslačev težko pričakovali še več."
Nov uspeh so piranski veslači dosegli na državnem prvenstvu, kjer so osvojili kar dvanajst odličij. Nastopili so v mladinski, mlajši mladinski in pionirski konkurenci. Pri članih je nastopil samo Patrik Fonda, ki je osvojil četrto mesto. Še posebej so ponosni na dejstvo, da je zaradi odmevnih rezultatov preteklih let v klubu letos več podrast-ka, tako da je na državnem prvenstvu nastopilo pet deklet pionirk, šest pionirjev letnika '87 in šest letnika '86. Tako se pionirji in pionirke lahko ponašajo s kar petimi odličji, z naslovom državnih prvakov pa sta se okitila Jaka Maglica in Andrej Pistotnik v dvojnem dvojcu. V enojcu je bil Pistotnik drugi, Tilen Vodlan pa tretji. V močni konkurenci pionirk je Sabina Božič osvojila tretje mesto, med pionirji letnik 87 je bil Edvard Fatorič
drugi. Mlajši mladinci so v dvojnem četvercu v postavi Mat|až Skončnik, T|až Bauer, Jernej Selfak in Sandi Bubnič osvojili tretje mesto, mlajša mladinka, Silvana Vrčon pa je bila v enojcu druga. Vrčonova je odličje osvojila tudi v mladinski konkurenci, kjer sta z Alice Lušina v dvojnem dvojcu osvojili zlato odličje. V kategoriji enojcev je Lušinova med mladinkami osvojila še drugo mesto. Mladinci so se zopet izkazali v dvojnem četvercu, kjer so bili vso sezono nepremagljivi. Državni prvaki so postali Andrej Bolčič, Simon Ganza, Matej Rodela in Damir Pere. Tudi v kategoriji dvojnih dvojcev so osvojili dve medalji: Rodela in Pere sta bila druga, Ganza in Bolčič pa tretja.
Naslednjo sezono nameravajo v Veslaškem klubu Piran okrepiti tudi člansko vrsto. Patriku Fondi, ki je bil letos edini član, se bosta pridružila Ganza in Bolčič, ponovno pa se bosta aktivirala Aleš Lapajne in Kristjan Grizančič.
"Računamo, da bomo v sezoni ali dveh vzpostavili solidno jedro članskega veslanja," pravi trener Kocjančič. "Cilj pri članih je uspešno izpeljati celoletni program treningov in regat. Če pa bi komu uspel preboj v državno reprezentanco, toliko bolje. Cilj pri
mladincih do naslednje sezone pa je medalja na mladinskem svetovnem prvenstvu." Pri vsem tem jih v veslaškem klubu še najbolj skrbijo organizacijske težave, saj klub deluje z izredno majhnimi sredstvi. Lesena baraka v Sečoveljskih solinah, kjer imajo klubske prostore, je neprimerna in predvsem premajhna za treninge, ki se jih udeležuje okoli štirideset veslačic in veslačev dnevno, primanjkuje jim tudi čolnov in simulatorjev za suhe treninge. Za naslednjo sezono načrtujejo nakup novega čolna. Zavedajo se, da bo zbiranje sredstev pri sponzorjih težka, a vseeno - glede na dobre veslaške rezultate - upajo na dober odziv. Kljub slabim pogojem za vadbo pa so seveda odločeni nadaljevati in še izboljšati svoje rezultate.
Alja Tasi
Silvana Vrčon (levo) in Alice Lušina (desno), državni mladinski prvakinji.
Jaka Maglica (levo) in Andrej Pistotnik (desno), državna prvaka med pionirji.
Preventivni teden odprtih vrat
November je posvečen preprečevanju odvisnosti. V okviru preventivnega tedna (od 6. do 11. novembra) je Center za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog občine Piran - deluje pod okriljem Zdravstvenega doma Piran - letos prvič pripravil teden odprtih vrat, za katerega si bodo prizadevali, da postane tradicija. Na ta način so želeli širši javnosti predstaviti delovanje tega centra: komu je namenjen, kako poteka zdravljenje odvisnosti, ipd. V programu je bila vrsta aktualnih predavanj in okrogli miz o problematiki odvisnosti, na katerih so sodelovali pretežno zdravstveni delavci (npr. dr. Peter Bossman, dr. Andrej Kastelic, dr. Goran Dubojic, višji medicinski sestri Tadeja Bizjak in Barbara Loboda) in psihologinja Natalija Družina.
ODBOJKARICE OŠ LUCIJA DRŽAVNE PRVAKINJE V ODBOJKI NA MIVKI
V začetku septembra je bilo občinsko prvenstvo v odbojki na mivki, kjer sta tako pri učencih kot pri učenkah zmagali ekipi osnovne šole Lucija in tako napredovali na naslednjo tekmovalno raven. Področnega prvenstva na koprski Bonifiki bi se morale udeležiti zmagovalne ekipe iz območij Pirana, Izole, Kopra, Sežane, Komna in Goriške. Na žalost pa so se 22. septembra tekmovanja, poleg lucijskih ekip, udeležile le koprske zmagovalke iz OŠ Antona Ukmarja, fantje pa sploh niso imeli nasprotnikov, s katerimi bi se lahko pomerili in so se neposredno uvrstili v državni finale. Deklice so - kljub temu, da so igrale brez ene od standardnih igralk, ki je bila poškodovana - premagale Koprčanke in si prav tako priborile državni finale. Finalno tekmovanje je bilo v Izoli 29. septembra in dan kasneje v Portorožu. Potekalo pa je v okviru Dnevov športa na Obali. Fantje so bili nekoliko slabši, navsezadnje je bila tudi njihova uvrstitev v finale malce umetna, in tako zasedli 8., zadnje mesto. V odbojkarski ekipi fantov so igrali Amir Memedi, Andi Bertok Jovanovič, Kliman! Čočorovski in Jure Halik. Deklice pa so na tekmovanju v Izoli premagale vse nasprotnice in se naslednjega dne za prvo mesto pomerile z ekipo OŠ Toneta Čufarja z Jesenic. Potem, ko je posijalo tudi sonce, je vzdušje bilo ravno pravo. Naše so začele nekoliko slabše in so najprej dovolile nasprotnicam, da so povedle z 1:4. Po menjavi polj v igrišču so Lucijčanke postavile stvari na svoje mesto in zaigrale kot znajo ter tako zmagale. Postale so državne prvakinje in si prislužile velik pokal, medalje ter nekaj žog. In kdo so zmagovalke? Tina Asanovič, Gaja Podpornik, Vera Čipev in Sanja Smiljanič.
Ervin Turk
Zmagovalke
Sejem vse za sneg letos v Luciji in ples smučarjev
•	Letošnji smučarski sejem, ki ga organizira Smučarski klub Portorož, se s portoroškega Kaštela seli v telovadnico Lucija. Sejem bo v soboto 18. novembra s pričetkom ob 9. uri in nedeljo, 19. novembra z zaključkom ob 19. uri.
•	Teden dni kasneje, 25. novembra pa smučarji v hotelih Morje prirejajo še svoj tradicionalni smučarski ples.
Naš kuter prvi
Tudi letos je dijaška in študentska organizacija Srednje pomorske šole In Fakultete za pomorstvo in promet iz Portoroža pripravila zanimivo športno srečanje. Na pomolu pod šolo se je na čudovit, sončen dan (21. oktobra) odvijalo 2. mednarodno tekmovanje v kuterjlh. Kuter |e vrsta čolna s pogonom na vesla ali |adra in je namenjen Izobraževanju, vajam in ur|en|u mornarskih spretnosti, kot so študentje napisali v svojem poročilu.
Tekmovanja se je udeležilo devet ekip; v vsaki je bilo deset veslačev in krmar. Na 700-metrski progi so se pomerile ekipe iz Benetk, Trsta, Bakra in z Reke ter domače ekipe. Veslači so merili svoje moči in vzdržljivost v dvobojih, pri čemer so jih navijači s pomola glasno spodbujali. Zadnji sta se v finalu pomerili ekipi Fakultete za pomorstvo in promet Portorož ter Pomorska šola Sebastian Venier iz Benetk. Domača ekipa je pokazala premoč in tako zasedla prvo mesto, na drugo so priveslali Benečani, na tretje mesto pa se je uvrstila Visoka pomorska šola z Reke. Po podelitvi nagrad in priznanj najboljšim so imeli še družabno srečanje z večerjo.
Dijaki in študentje portoroške Srednje pomorske šole in Fakultete za pomorstvo in promet si prizadevajo, da bi tekmovanje preraslo v tradicijo in da bi v prihodnje na njem sodelovalo čim več organizacij s področja pomorstva. Takšnih tekmovanj, ki jih prirejajo drugod, se redno udeležujejo tudi sami. Zdaj se že pripravljajo na regato v severni Nemčiji, ki bo 3. decembra v mestu Bremen. Seveda jim želimo čim boljšo uvrstitev!
Sabina Penšek
VZDRŽEVANJE STANOVANJSKIH IN DRUGIH OBJEKTOV
Adaptacija hiš, stanovanj, kopalnic, mavčne predelne stene, spuščeni stropovi. Vsa najmanjša gradbena in instalacijska dela opravlja
Senad Tabakovič, s.Pm
Marxova 18, PIRAN, GSM: 041/671-219
VI SPRAŠUJETE - PORTOROŽAN ODGOVARJA
Monda |o eden od občinskih svetnikov zahteval vpogled v gradbeno dokumentacij za Avditori) in sicer zaradi prekoračitve predračuna; ali mislite, da bo to ka| pomagalo?
Portorožan: Pomagalo bi, če bi kdo zahteval vpogled pred začetkom ali vsaj med potekom gradnje...
Čo občina Piran izolski bolnišnici izplača svoj dolg, jo bo pobralo. Če ji ga ne izplača, bo pobralo bolnišnico; ali je kakšna rešitev, ugodna za obe strani?
Portorožan: Glede na to, da je piranska občina kupnino od stare bolnišnice namenila gradnji šole, naj dolg plača ministrstvo za šolstvo in naj torej pobere njih; v naši državi je namreč še najmanj razburjenja, kadar ostaneta brez denarja kultura in prosveta.
Ali bo akcija "100 žensk čez Piranski zaliv" prinesla kakšno korist?
Portorožan: Bo! Hrvaški turistični delavci so gledalcem podviga že razprodali vsa stojišča na obali Kanegre in Savudrije!
Zakaj bo naša občina (skupaj z izolsko in piransko) sofinancirala plovilo za čiščenje morja, če pa naj bi to bila obveznost ministrstva za okolje?
Portorožan: Ministrstvo nima denarja, ker so tam uradniki nesposobni in ne znajo primerno obdavčiti onesnaževalcev - kot to počnejo drugod po svetu.
Iz naše občine je odplul katamaran, odhajata Droga in srednja medicinska šola, šušlja se, da je tudi marino že zapustilo nekaj plovil, najbrž bodo ušli tudi ciplji. Ali je v naši občini sploh še kdo, za katerega se ni bati, da bi jo odkuril?
Portorožan: Je: Sečoveljske soline...
Oktobra so položili temeljni kamen za nove prostore Fakultete za pomorstvo in promet; ali to pomeni, da ima naše pomorstvo svetlo prihodnost in velike možnosti?
Portorožan: Seveda! Srednja pomorska šola je že dobila nov gumenjak!
Ali so po zadnjih volitvah že dogajajo kakšne pozitivne spremembe?
Portorožan: Samo v polovični meri; so namreč spremembe, glede pozitivnosti pa....no ja...
Zakaj nekaterih predvolilnih plakatov še niso odstranili? Kdo potrebuje stalno razstavo teh portretov?
Portorožan: Pozor, tokrat ne gre za malomarnost! Ti plakati so vendar likovna delavnica, kjer mladina slika obraze take, kakršne jih vidi s svojimi očmi...
Ali so predvolilni plakati s slikami kandidatov sploh potrebni?
Portorožan: So! Nekateri gospodje in gospe se vsaj za fotografa počešejo in čedno oblečejo...
Kako to, da kljub pritisku Evropske unije Slovenija še ni sprejela zakona o vodah?
Portorožan: Ker onim "tam zgoraj" še ni uspelo najti načina, po katerem bi imeli od novega zakona kakšno osebno korist...
Sonja Požar, Lucija
V slaščičarni Mignon v Portorožu so vam vedno na voljo izbrane sladice iz pekarne Stari pek
Slaščičarna
in pekarna
samo za izbran okus.
MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA
BOR Z/t Oktobrske revolucije 1,6310 IZOLA
7TvJ A ТЧТ T/ V Telet0n: °5/ 66 31 285 3li °5/ 66 31 284 ZjINAInJ^ Л^ www.borzaznanja.mss.edus.si
e-mail: izola@borzaznanja.mss.edus.si
Vsak delovnik od 8h do 13h v sredo od 8 do 13h in od 16h do 18.30
BORZE ZNANJA so informacijska središča, v katerih brezplačno zbiramo, urejamo in posredujemo podatke o ljudeh, ki znanje iščejo in o ljudeh, ki znanje ponujajo.
ZAKAJ POKLICATI ALI OBISKATI BORZE ZNANJA?
Igrate na citre in želite tega naučiti še koga?
Obvladate kitajsko kuhinjo? Naučite te spretnosti še druge.
Se želite naučiti klekljanja?
Bi radi znali plesati tango?
Potrebujete inštrukcije matematike ali tujega jezika?
Poznate recept za varjenje domačega piva? Zaupajte ga tudi ostalim.
Ste kupili računalnik, pa ne veste kako začeti?
Ste bili v Afriki? Lahko ponudite koristne nasvete vsem, ki nameravajo tja.
Vzgajte eksotično rastlinje? Nekdo hrepeni po vaših bogatih izkušnjah.
Znate nemško, pa si ne upate spregovoriti?
Bi se radi ukvarjali z jadralnim padalstvom?
Obvladate hipnozo in avtohipnozo? Posredujte vaše znanje še ostalim zainteresiranim.
Vas zabava vedeževanje iz kart? Želite za to navdušiti še koga? Vas zanima polžereja?
... nadaljevanje je stvar vaše domišljije, potreb in želja. Možnosti so skoraj neomejene...
NAGRADNO LITERARNO VPRAŠANJE (NE SAMO) ZA LJUBITELJE KNJIG
V septembrskem Portorožanu (št. 9, za njo je izšla še ena, posebna številka našega časopisa) smo objavili odlomek iz dramskega dela znanega književnika in vas spraševali po imenu avtorla in naslova dela, iz katerega je bil naš odlomek.
Pravilni odgovor je: George Bernard Shaw: PIGMALION.
Na sestanku portorožanovcev smo med pravilnimi odgovori izžrebali tistega, ki ga je poslala:
Alenka ROŽAJ, Obala 125, PORTOROŽ.
Alenki je Kulturni, kongresni in promocijski center Avditorij Portorož podaril gledališki abonma za sezono 2000 / 2001.
Novo vprašanje:
Ugotovite naslov knjige, iz katere smo si sposodili spodnji odlomek in ime avtorjev, (ker sta dva):
"Med njegovimi najbolj znanimi tovrstnimi deli je 5. marca 1760 napisano pismo učenki Maddaleni Lombardini (poročeni de Sirmen), ki jo je učil že v Benetkah, prišla pa je k njemu na izpopolnjevanje tudi v Padovo. Pismo je edinstven primer dopisnega poučevanja violine v tistem času. V njem so na prijeten način zapisani najpomembnejši nasveti za violiniste, kijih virtuozi z največjim spoštovanjem upoštevajo še danes."
Naj vam priskočimo na pomoč in Vam prišepnemo, da o tej pred kratkim izdani knjigi pišemo tudi v tej številki Portorožana. Svoje odgovore pošljite na uredništvo Portorožana, p.p. 46, 6320 PORTOROŽ do 30. novembra 2000. Med prispelimi pravilnimi odgovori bomo izžrebali nagrajenca / -ko, ki ga / jo bomo razveselili z književno nagrado (s knjigo, po kateri sprašujemo).
PROSTOVOUNI PRISPEVKI:
Za Portorožana so tokrat darovali: Julka MAROLT 2.500 tolarjev, gospa iz Pirana 1.000 tolarjev, družina STRAŠEK 10.000 tolarjev, ga. STEGEL 1.000 tolarjev, ga. Vida 1.500 sit, Irena KLANČIČ 1.000 tolarjev, gospa, ki želi ostati anonimna 1.000 tolarjev, družina MOŠKON 10.000 tolarjev in Nevenka DEU JUŽNIČ 1.000 tolarjev. Portorožan se vsem zahvaljuje.
Za Portorožana lahko prispevate osebno v tajništvu KS PORTOROŽ na Obali 16 v Portorožu (v I. nadstr.) ali po položnici na žiro račun KS Portorož št. 51410-645-50022 s pripisom "Za Portorožana".
Hvala vsem, ki se odločite prispevati za Portorožana.
Številka / Numero 10-11*november / novembre 2000* letnik / anno X* Portorožan je vpisan v republiški register časopisov pod št. 990* predsednica časopisnega sveta: Majda VLAČIČ* izdajatelj in ustanovitelj: KRAJEVNA SKUPNOST PORTOROŽ / UREDNIŠTVO / REDAZIONE: Marko ZORMAN (gl. in odg. urednik), Mitja JANČAR, Cesarina SMREKAR, Rudi MRAZ, Nada KOZINA, Vlasta IVANIČ-TURK, David BOŽIČ, Livija SIKUR ZORMAN* oblikovanje imena Portorožan: Teo TAVŽELJ, dia* urejanje: Livija SIKUR ZORMAN* računalniški prelom: EDI* tisk / stampa PIGRAF, d.o.o. lzola*izhajanje: mesečnik* naklada / tiratura 3.000*cena: 0 SIT. Naslov uredništva: Obala 16, p.p. 46, 6320 PORTOROŽ*V TEJ ŠTEVILKI SO SODELOVALI ŠE / A QUESTO NUMERO HANNO COLLABORATO: Marjan MASLO, Vojteh PERTOT, Sonja POŽAR, Fanči KUHAR, Andrej ŽNIDARČIČ, Tatjana DETONI, Natalija PLANINO, Sabina PENŠEK, Daniela BOŽIČ, Ervin TURK, Elio MUSIZZA, Fulvia ZUDIČ, Ana KOČEVAR, Jožica SORTA, Polona ŽELEZNIH Alja TASI in še kdo... Vinjete: Sandro SAMBI
Nagrajeni reševalci križanke
V 9. številki Portorožana je bila objavljena nagradna križanka, ki jo je sponzorirala Kemična čistilnica in trgovina Mare in Lucije. Pravilno rešena križanka je dala geslo: ŠIVILJSKA POPRAVILA. Med pravilnimi rešitvami (prispelo jih je zajeten kupček) so bili izžrebani: Miroslav Žigon, Šentjane 24, Portorož, ki prejme torbo za oblačila + bon za kemično čiščenje, Sanja Čič, Ul. Svobode 109, Piran, ki dobi nogavice Levante Action, Klara Vičič, Ul. Talcev 4, Koper prejme nogavice Mura Oasis-Myto, Magda Štebljaj, Fizine 4, Portorož dobi nogavice Prisco in Poldica Tuljak, Med vrtovi 6 Portorož, ki dobi dezodorans za oblačila.
Čestitamo! Izžrebani reševalci dobijo svoje nagrade v Kemični čistilnici Mare v Športnem centru na Liminjanski c. 78 v Luciji.
PORTOROŽANOVI MALI OGLASI
9¥ Nudim inštrukcije angleščine in nemščine (ali predmet po dogovoru) za 1., 2. in 3. letnike gimnazije. Tel.: 041 / 289 039, 673 08 50, Tjaša.
Ш* Prodajam enosobno stanovanje velikosti 33 m2 v četrtem nadstropju v Luciji, Šolska 4. Cena po dogovoru. Tel.: 772-160. 9¥ Ugodno prodam 100 litrov vina malvazija.
Tel.: 066 / 746-515.
W¥ Bi morebiti radi tu in tam odšli zvečer v gledališče, na večerjo, bi radi kdaj zaplesali..., pa imate še majhnega otroka, ki ne more z vami...? Pokličite me: telefon št. 674 5007. Prišla bom k vam domov in skrbno bedela nad otrokom ali otroki, ki mi jih boste zaupali. Ш¥ Inštruiram angleščino in nemščino. Tel.: 05/674-55-94.
W¥ Matematiko za osnovno in srednjo šolo uspešno inštruiram. Tel.: 6733-254. Ш¥ Per il prossimo anno scolastico il Ginnasio Antonio Sema di Pirano intende organizzare un CORSO PER ADULTI di preparazione all'esame di MATURITA'. II corso pomeridiano preparera1 i candidati in 5-6 materie di maturita'. Le domande di adesione con breve curricolo scolastico vanno inviate all'indirizzo del Ginnasio entro il 15 novembre prossimo (Ginnasio Antonio Sema Pirano, Fra gli orti 8, tel.: 05-67442-30).
»» Nudim varstvo otrok na svojem domu. Pokličite na GSM: 041 / 807-331. Ш¥ Društvo Obzorje nudi brezplačno pomoč ljudem v duševni stiski. Naročite se lahko vsak delovnik od 10. do 14. ure na mobilni telefon: 041 / 954-769.
Ш¥ Območna organizacija Rdečega križa Piran prosi bralke in bralce in vse občane za pomoč, tokrat zase. Za ogrevanje svojih prostorov (pisarne) v Piranu na ul. IX. korpusa bi potrebovali termoakumulacijsko peč. Če ima kdo takšno peč, ki je več ne potrebuje in bi jo bil pripravljen odstopiti Rdečemu križu, naj pokliče na tel.št.: 05 673-44-62 ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure, ob sredah pa tudi popoldan od 14. do 16. ure.
Bralke in bralci Portorožana lahko v Portorožanu svoj mali oglas objavijo brezplačno. Besedilo malega oglasa lahko do 20. v mesecu sporočite po telefonu (tel. & fax.: 67442-14. Lahko pa ga pošljete po pošti (Portorožan, p.p. 46, 6320 Portorož) ali ga dostavite osebno na uredništvo (v prenovljeni stavbi KS Portorož, Obala 16, Portorož, 1. nad. ob delovnikih med 8. in 12. uro). Med malimi oglasi ne objavljamo brezplačno sporočil obrtnikov, podjetnikov in pravnih oseb.
RESTAVRACIJA Z ZNANJEM
Restavracija ASTER!NA je med gosti znana predvsem po pestri ponudbi morskih dobrot, čeprav ponujamo na jedilnem listu dovolj tudi za ljubitelje drugih, mesnih jedi, pa tudi vegetarijanci ne bi razočarani odšli iz hiše.
Vabimo vas v a' la carte RESTAVRACIJO ASTERIN A.
Privoščite si, ASTERINA vas pričakuje, tel: 677-32-02, fax.: 677-09-50 Podvozna 11, Lucija Umik: od 12.00 do 23 00 ure.
Želite kupiti ali prodati vrednostne papirje na borzi?
enotah banke ali pa skupaj z borznimi posredniki na sedežu banke: tel: 05 66 51 267, 665 14 41
liBar^caKoper
Hmtka hopnr d.d. I*ri.\tattiška utica I f, 6Л02 Koper tel.: (Пл) 666 12 82. fax: (Т) ТО 71 Sf, mcw.bnnkfuknperja