Poitnina plačana v gotovini. LETO XXXVIII ŠTEVILKI 11.—12. Slovenski Pravnik Izdaja društvo ..Pravnik" v Ljubljani ODGOVORNI UREDNIK: Dr. RUDOLF SA30VIC VSEBINA: 1. IVAN OKRET1Č: O pristojnosti kazenskih sodišč 249 2. OKR. GLAVAR DR. FRAN30 OGRIN: Koliko upravnih instanc imamo In kakšne? 254 3. PROF. DR. G. KREK: Organizacija sodišč po najnovejšem zakon- skem načrtu 259 4. Književna poročila 292 5. Razgled po pravniških revijah 294 6. Razne vesti 296 7. Vabilo na sodelovanje in naročbo 300 PRILOGA: Odločbe stola sedmorice v civilnih stvareh. V LDUBLDANI NATISNILA ,,NARODNA TISKARNA" 1924 SLOVENSKI PRAVNIK. Leto XXXVIII. V Ljubljani, 1. decembra 1924. Štev. 11.—12. O pristojnosti kazenskih sodišč. Ivan Okretič. Tvoritev naše države je povzročila precejšnjo zmedo ob reševanju vprašanja o pristojnosti kazenskih sodišč. Splošno se je izobrazilo dvoje skrajnih naziranj. Prvi menijo, da je ostalo vse na starem. Posamezna pokrajina da oblikuje samostojno enoto. V njej da veljajo suverensko njeni zakoni. Zanjo da so druge pokrajine naše kraljevine »inozemstvo«. Spor o pristojnosti sodišč raznih pokrajin da rešuj vrhovno kazensko sodišče te ali one pokrajine ali pa minister pravde. Zagovorniki nasprotnega naziranja smatrajo celo državo za sodno enoto. Osebno da je pristojno vsako sodišče povsod na celem ozemlju naše kraljevine. Vsako da sodi po zakonih svoje pokrajine. Spor o osebni pristojnosti da ni mogoč, prehitenje pa da odloča spor o krajevni pristojnosti. Pretirano je obojno naziranje. Ob trdnem vztrajanju na besedilu kazenskih zakonov in kazenskih postopnikov, ki veljajo v posameznih pokrajinah in ki so bistveno enaki, ne pridemo na čisto in ne dosežemo praktičnega uspeha. Treba, da prilagodimo zadevne zakone sedanjim razmeram, ki so bitno različne od onih pred prevratom iz leta 1918. Črtati moramo vsekako prejšnje državne in deželne meje, a smatrati moramo kakor enotni sestavni del naše kraljevine vsako posamezno pokrajino, ki veljajo v nji zakoni. Upoštevati moramo različna pravna področja, ki obstoje že od prej ali so bila ustanovljena po prevratu ter presojati pristojnost sodišč na podlagi teh pravnih področij. Ni torej moči smatrati Hrvatske ali Bosne ali Srbije za inozemstvo napram Sloveniji in narobe. V zadevnih zakonitih določbah moramo nadomestiti besedo »inozemstvo« z izrazom »različno pravno področje«, kolikor prihajajo v poštev posamezne 18 250 O pristojnosti kazenskih sodišč. v našo državo združene pokrajine, ki so bile prej državno-pravno drugače razpredeljene. Od naše zakonodaje (2 odst. čl. 109 ustave) ni moči pričakovati v doglednem času zakonite uredbe tega vprašanja. Zato si moramo pomagati z analogno in kompromisno uporabo zakonov, ki veljajo v posameznih pokrajinah in rešiti vsak posamezen primer po njegovih posebnostih, ne da bi zakrivili bistveno kršitev zakona. Osebno (personalno) načelo (§§ 36 in 235 k. z.) velja slej ko prej, toda z razliko, da je smatrati za inozemstvo samo ozemlje tujih držav. Srbijanca, ki je delinkviral v Italiji in bil zasačen v Sloveniji, ne izročimo torej Italiji; sodili ga bomo po zakonih, ki veljajo v Sloveniji ali v Srbiji. Tudi krajevno (teritorialno) načelo (§§ 37 in 234 k. z.) velja samo za državljane tujih držav. Deželanov raznih naših pokrajin ni smatrati nikjer na ozemlju naše države za tujce (§§ 38, 39, 40 k. z.). O medsebojnem izročevanju naših državljanov iz pokrajine v pokrajino v mejah naše kraljevine ne more biti govora. V pogledu naših državljanov, ki so delinkvirali kjerkoli na ozemlju naše kraljevine, veljajo določbe o pristojnosti kazenskih pravdnih redov predvsem tiste pokrajine, v kateri je osumljenec kaznivo dejanje izvršil, in potem pokrajine, v kateri osumljenec domuje, ali v kateri je bil zatečen (§§ 51, 52, 53 k. pr. r.). Spore o pristojnosti sodišč istega pravnega področja rešujejo zborna sodišča I. in II. stopnje in njim nadrejena kasacijska sodišča (§ 64 k. pr. r.). Spor o pristojnosti sodišč na različnih pravnih področjih ni mogoč, prav tako ne kakor med našim in inozemskim sodiščem. Določbe vsacega zakona vežejo samo na ozemlju, za katero je bil zakon proglašen. Pristojnost sodišča ne more prekoračiti meje, ki je določena veljavnosti zakona, po katerem sodi sodišče (čl. I. uvodu. zak. h k. pr. r. in 2. odst. § 8 k. pr. r.). Ko veljajo določbe posameznih kazenskih pravdnih redov samo na ozemlju, za katero je bil proglašen posamezni kazensko-pravdni red, je pač umevno, da se tičejo določbe posameznih kazenskih pravdnih redov samo onih sodišč, ki sodijo na območju dotičnih kazenskopravdnih redov. To velja za sodišča vseh stopenj. Domnevnega spora o pristojnosti n. pr. med O pristojnosti kazenskih sodišč. 251 mariborskim in somborskim zbornim sodiščem bi ne mogel rešiti oddelek B stola sedmorice v Zagrebu, ker nima juris-dikcije nad somborskim sodnim zborom, niti oddelek kasacij-skega sodišča v Novem Sadu, ker mu manjka jurisdikcija za mariborsko okrožno sodišče. A niti beograjsko ministrstvo pravde bi ne moglo rešiti takega spora, ker je v to potrebno, da se razveljavi sklep tega ali onega sodnega zbora o nepristojnosti, a ministrstvo pravde nima pravice razveljavljati sodnih sklepov. Ob pravilni uporabi soglasnih določb kazenskih pravdnih redov, ki veljajo v naši kraljevini, se niti ne morejo primeriti navzkrižja o sodni pristojnosti sodišč na različnih pravdnih področjih. Kakor forum delicti commissi (§51 k. pr. r.) utegne sodišče postopati le, ko ima osumljenca v svoji oblasti ali ga je moči vsaj izslediti na lastnem pravnem področju. Bošnjak, ki je delinkviral v Sloveniji in zbežal na Hrvatsko, je za slovenska sodišča odsoten. Ona utegnejo postopati zoper njega zgolj po §§ 91, 412, 421, 422 k. pr. Pristojnost slovenskega sodišča sega le do Sotle. Onkraj Sotle je ne more izvrševati, ker mu nedo-staje jurisdikcije. Osumljenca, ki prebiva na Hrvatskem, sodišču ni moči ne predse vabiti ne prisilno dovesti, a svoje pristojnosti ne more prenesti na hrvatsko sddišče. Zdi se na prvi pogled, da utegnejo naši državljani kljub priznani skupnosti (solidariteta) kazenskega pravosodja in zoper priznano načelo, da ne sme ostati nobena krivda brez kazni in pokore, započenjati kazniva dejanja v tej pokrajini in pobegniti potem v drugo pokrajino, ne da jih doseže roka pravice, da je torej ta pokrajina lopovom zatočišče za kazniva dejanja, započeta v drugi pokrajini iste države, a različnega pravnega področja. Temu pa ni tako. Hrvatsko sodišče, ki bo postopalo za tačas kakor forum praeventionis, sp!remi onega Bošnjaka ali pred slovensko sodišče, na čigar ozemlju je delinkviral, ali pa pred bosansko sodišče njegovega domovanja (§ 53 k. pr. r.). Odslej postopa bosansko sodišče kakor forum domicilii (§ 52 k. pr. r.). Bošnjak nikakor ne uteče sodnemu pregonu. Slovensko in bosansko sodišče sta obvezno pristojni. Ne to ne ono ne sme ^odkloniti svoje pristojnosti. V resnici pa se začne baš ob sličnih 18* 252 O pristojnosti kazenskih sodišč. primerili spor radi pristojnosti med sodišči različnih pravnih področij. Ko njima nedostaje zakonitih razlogov, uveljavljata ponajveč ozire prikladnosti; recimo, da je prevoz osumljenca predrag, da stane preveč potovanje prič ali priprava drugih dokazil, da obstojajo jezikovne in morda še druge težkoče.. Takšni prigovori pa so prazni. Sodišče, na čigar ozemlju je bilo izvršeno kaznivo dejannje. mora postopati, čim dobi osumljenca v svojo oblast. Sodišče, na čigar ozemlju osumljenec domuje, mora postopati, če nihče ne zahteva, da bodi kazenska stvar oddana sodišču, na čigar ozemlju je bilo izvršeno kaznivo dejanje (1. odst. § 52 k. pr. r.). Sodišče osumljenčevega domovanja ne sme odkloniti svoje pristojnosti, niti če je dvomilo, kje je bilo izvršeno kaznivo dejanje. Za to sodišče sploh ni merodaven kraj izvršitve kaznivega dela. Ko si torej slovensko sodišče ni na jasnem, jeli Hrvat izvršil kaznivo dejanje tokraj ali onkraj Sotle, naj odstopi kazensko stvar kar naravnost hrvatskemu sodišču, na čigar ozemlju domuje osumljenec, ne da započne preiskavo. Isto velja seveda za Slovenca, ki je delinkviral v Srbiji in ki je bil zatečen v Vojvodini. Preglavic ne povzročajo različni zakoni, delajo si jih marveč sodišča sama. Niti v primeru 2. odst. § 54 k. pr. r. nas ne pušča zakon na cedilu. Nimamo sicer enotnega kasacijskega sodišča, ki naj odredi sodišče v kazensko postopanje (forum ordinatum), kadar nam ponudi tuja država izročitev našega državljana v kazenski pregon ali ko naša država zahteva izročitev svojega državljana in še ni ugotovljeno, katero naše sodišče je pristojno. No, namesto enotnega kasacijskega sodišča odredi to ono kasacijsko ali sploh vrhovno sodišče one pokrajine, ki je zahtevala izročitev ali na čigar ozemlju je bilo izvršeno kaznivo dejanje in določi kajpada sodišče zadevne pokrajine v kazensko postopanje. Ne bomo v zadregi niti, če ne bo ugotovljeno, v kateri naši pokrajini ima osumljenec, čigar izročitev nam ponudi tuja država, domovinsko pravico, ali je prebival prej, ko je zagrešil kaznivo dejanje, ali če je bilo izvršeno v več pokrajinah različnih pravnih področij kaznivo dejanje, radi katerega zahtevamo izročitev osumljenčevo. V primeru § 59 k. pr. r., ko zahteva tuja država izročitev svojega držav- O pristojnosti kazenskih sodišč. 2.-3 ljana, mora sodni dvor 2. stopnje poslati svoj zadevni sklep ministru pravde v odobrenje. Analogno utegne v primeru 2. odst. § 54 k. pr. r. minister pravde tem lažje nadomestiti kasa-cijsko sodišče, ko niti ne gre za odobrenje ali preizkušnjo sodnega sklepa, temveč zgolj za sodno upravno odredbo, ki je zelo podobna ustanovitvi novega sodišča ali preosnovi sodnih okrajev, ki itak ne tičeta v področje kasacijskega sodišča. V takih izjemnih primerih ne bo naše sodišče bistveno kršilo zakona, če se obrne na svoje nadrejeno sodišče, da le-to zaprosi ministra pravde, naj odredi sodišče, ki naj izvrši kazensko postopanje. Povod določbe zadnjega stavka § 59 k. pr. r. so mednarodni oziri in tačasna politična situacija, ki jo utegne minister pravde boljše presojati kakor kasacijsko sodišče. Isti oziri veljajo več ali manj tudi za primer 2. odst. § 54 k. pr. r. Minister pravde najlažje presodi, ali nam sploh prija, da sodno preganjamo svojega državljana begunca in katero domače sodišče je v to najbolj pripravno ob obstoječih domačih političnih razmerah. Preostaja še vprašanje, naj li presoja sodišče osumljenčevega domovanja kaznivo dejanje, izvršeno v drugi pokrajini različnega pravnega področja po svojem materialnem zakonu ali po onem pokrajine, kjer je bilo izvršeno kaznivo dejanje. Po načelu 36 in 235 k. z. je kaznovati vsakega domačega krivca po domačem zakonu, naj je delinkviral kjerkoli. Za tujce, ki so zakrivili v tujini hudodelstvo, dopušča § 40 k. z., da jih sodi naše sodišče po zakonu kraja, kjer so hudodelstvo izvršili, ako je tuji zakon blažji od našega. Ta določba bi nas utegnila zavesti, da jo uporabljamo tudi v prid svojih državljanov, da jih namreč sodimo po zakonu onega pravnega področja, kjer so delinkvirali, ako je ta zakon blažji kakor zakon pravnega področja, kjer domujejo ali kjer so bili zatečeni. To bi ustrezalo tudi načelu, da grešnik delaj tam pokoro, kjer je grešil, da delaj baš ono pokoro, ki so jo določili poškodovanci za njegov greh. Naposled bi to bilo v skladu s pravilom, da izberimo iz več pokor za krivca najmanjšo (in dubio pro reo); ko so namreč določene v naši državi za isto kaznivo dejanje razne kazni, je najmilejši kazenski posta-vek za krivca najpovoljnejši. Toda teh splošnih načel se ni 254 Koliko upravnih instanc imamo in kakšne? moči držati. V pogledu raznih kazenskih postavkov pridejo v poštev zlasti zagreški zoper tujo imovino. Naš zakonodavec je kazenske postavke raznih v naši državi veljavnih kazenskih zakonov baš za te zagreške preizkusil, je večinoma povišal zneske, ki so merodajni za pravne označbe in za kazenski postavek zadevnih zagreškov, a ni zravnal in zenačil obstoječih različnosti, pustil je marveč neizpremenjene prejšnje pravne označbe in kazenske postavke.1) To kaže namen zakonodavca,. da je uporabljati tudi še za naprej v vsakem pravnem področju one kazenske postavke, ki so določeni v zadevnem zakonu. Zakon sam (§ 52 k. pr. r.) upravičuje osumljenca, da zahteva odstop svoje kazenske stvari od sodišča svojega domovanja ali svojega zatečenja na sodišče, na čigar ozemlju je izvršil kaznivo dejanje. Ko so zakoni tega sodišča milejši, utegne torej osumljenec sam doseči njih uporabo na svojo korist. Sodišče pa ne sme samovoljno uporabljati zakona, ki ne velja v njegovem pravnem področju in pripustiti našemu državljanu izjemo, ki je dovoljena samo inozemcem za kazniva dejanja, izvršena v inozemstvu; kajti tudi načelo »in dubio pro reo«. velja le za različne določbe istega zakonodavca, torej za različne zakone istega pravnega področja. Koliko upravnih instanc imamo in kakšne? Okrajni glavar dr. Franjo Ogrin. [. Naše upravno delo sloni še na šestih upravnih sistemih. Res imamo že skupne zakone za celo državo, toda ti so redki po številu. Tudi niso dovolj jasni in uporabljivi, ker ne postavljajo popolnih novih določb, namesto zadevnih, v posameznih pokrajinah veljavnih zakonskih predpisov. Razen tega se je uvedla praksa, da obravnavajo finančni zakoni v legislativni obliki vse mogoče ') SI. Nov. od 4. julija 1921., št. 146, uredba od 22. junija 1921. za Hrvatsko in Slavonijo, nadalje SI. Nov. od 27. aprila 1922., št. 19, priloga XIV., zakon od 30. januarja 1922., št. 64.580 za Bosno in Hercegovino, in SI. Nov. od 30. junija 1922., št. 142, priloga XXIII., zakon od 30. januarja 1922., št. 65.904 za Slovenijo in Dalmacijo, uradni list pokrajinske uprave za Slovenijo št. 214 in Dalm. glasnik od 2. avgusta 1922.. št. 59. Koliko upravnih instanc imamo in kakšne? 255 panoge državno-upravnega življenja. S tem pa trpi i tehnična dovršenost pravnih norm i njih preglednost. Tako je n. pr. nastala vsled tar. postavk 60—66 novega taksnega zakona od 25. oktobra 1923 in vsled določb v pravilnikih, izdanih k temu zakonu, velika kompliciranost in zmeda glede zakonitih predpisov o gostilnah in kavarnah. Pa ne le materialno, ampak tudi formalno pravo se čedalje bolj komplicira.' Gre tu za upravne stopnje. Postopek upravnih oblastev (državnih in avtonomnih) je določen v posebnih zakonih in naredbah, odnosno v zakonskih predpisih, ki se nanašajo na zadevni predmet (vodopravni zakoni, domovinski zakon in domovinska novela, obrtni red itd.). V teh zakonskih določbah je tudi normirano število upravnih stopenj. Redoma so bile doslej tako v postopku pred državnimi kakor pred samoupravnimi oblastvi tri stopnje, za določne zadeve in primere pa tudi le dve oziroma ena. S čl. 18. zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih pa je skrajšano postopanje pri upravnih oblastvih splošno na samo dve stopnji. Ta norma je izdana kot splošna in brez omejitve. Korektiv k skrajšanemu rednemu upravnemu postopanju obseza že tu imenovani zakon sam, ker pripušča pritožbe zoper razsodbe upravnih sodišč na državni svet. V zakonskih predpisih je določeno in nesporno, kateri sta ti dve redni upravni stopnji, ako gre za državne posle. To sta ravno (po današnjem pravnem stanju) redoma srezka oblast (okrajno glavarstvo, kotarsko poglavarstvo, mestni magistrat) in velika županija (veliki župan) oziroma ta in ministrstvo ali pa županstvo (občinski odbor) in okrajno politično oblastvo (pri poslih, ki so občini od države izročeni). II. Katere upravne stopnje pa imamo pri poslih, ki spadajo v domače lastno področje občin, oziroma ali in kake izpremembe so nastopile z zakonodajo naše države? Pred odgovorom na to vprašanje je ugotoviti pojem domačega občinskega področja, ki je odpredeljen v avstrijskem zakonu in v še veljavnih občinskih redih. Posamezni posli tega področja so: 1.) Skrb za varnost osebe in lastnine; 2.) Skrb za varnost in zanesljivost (lahkoto) prometa po cestah, potih, vodah; poljska policija; 3.) policijsko nadzorovanje živil in tržnega prometa, zlasti pa še nadzorstvo nad merami in uteži; 4.) zdravstvena policija; 5.) poselska in delavska policija in izvrševanje poselskega reda: 6.) nravstvena policija; 7.) stavbna in požarna policija, izvrševanje stavbnega reda in podeljevanje policijskih stavbnih dovoljenj; 8.) dovoljevanje in izvrševanje prostovoljnih dražb premičnin in prostovoljnih dražbenih zakupov nepremičnin: 9.) prosta uprava občinske imovine in zadev, ki se nanašajo na občinsko zvezo; 10.) skrb za vzdrževanju občinskih cest. potov, trgov in mostov; 256 Koliko upravnih instanc imamo in kakšne? 11.) skrb za ubožne stvari in za občinske dobrodelne zavode in naprave (primerjaj S 28 obč. reda za Kranjsko). Posli, našteti pod točkami 18 tvorijo glasom člena V. zakona od 5. marca 1862 drž. zak. št. 18 takozvano krajevno policijo. Instančna pot v postopku pred samoupravnimi oblastmi v gori naštetih poslih pod točkami od 1.) - 11.) je bila določena tako: župan, občinski odbor, deželni odbor, začela pa se je ali pri županu (obč. starešinstvu), ali pri občinskem odboru. Le v primeru, če je občinski odbor kaj takega sklenil, kar presega njegovo področje, ali kar je proti obstoječim zakonom, sme politično okrajno oblastvo prepovedati izvršitev takega sklepa. Enako razsoja to o pritožbah proti odredbam občinskega starešinstva, če je zakon napačno uporabilo. Primerjaj v tem oziru §S 39, 91, 95 in 96 obč. reda za Kranjsko oziroma zakone, ki urejuje posamezne posle domačega občinskega področja. Omenjeno instamčno postopanje je veljalo na Kranjskem do prevrata, na Štajerskem do zakona od 1. aprila 1875 dež. zak. št. 24 za Štajersko. Po slednje imenovanem zakonu se je pristojnost upravnih oblastev glede reševanja zadev domačega občinskega področja tako-le izpremenila: O pritožbah proti predpisom (naredbam), ki jih izdaja občinski odbor, v krajevno - policijskih poslih (v okviru obstoječih zakonov), ravno tako o pritožbah proti odredbam župana (občinskega starešinstva), izdanim v enaki stvari, razsoja poslej politično okrajno oblastvo in ne več nadrejeno samoupravno oblastvo, ki ostane v veljavi le kot pritožna instanca za ostale domače občinske posle. Vpraša pa se, ali je bila s tem na bivšem Štajerskem ustanovljena izključna pristojnost pol. okrajnega oblastva, da sodi na drugi stopnji o pritožbah v krajevno - policijskih stvareh. Ni mi trenutno znano, kaka praksa se je razvila na podlagi gori omenjenega štajerskega zakona, vendar je po mojem mnenju to vprašanje zanikati. Gorenji štajerski deželni zakon je bil namreč izdan k § 31 obč. reda, ki priznava občinskemu odboru pravico, da izdaja pod kazensko sankcijo v stvareh krajevne policije (v smislu in okviru obstoječih zakonov) splošne predpise (naredbe), veljavne za ves občinski okoliš ali za posamezne njegove dele. Isto pravico ima v nujnih primerih župan. Primerjaj določbe §§ 35 in 59 kranjskega občinskega reda. To mnenje podpira tudi imenoslovje v zakonu, ki govori o »predpisih in naredbah«, to so pa splošni predpisi, ukazi, naredbe, odredbe in ne rešitve, izdane kot odloki, odločitve, sodbe v konkretnih primerih (sporih). Po moji sodbi zadevni izvršilni predpisi štajerskega na-mestništva in deželnega odbora itak niso dovolj jasni — je smelo 257 torej soditi na ozemlju bivše Štajerske pol. okrajno oblastvo kot druga stopnja v krajevno policijskih poslih le takrat, kadar je stranka izpodbijala pravoveljavnost ali umestnost splošno izdanih predpisov in naredb, sicer pa je ostala tudi v stvareh krajevne policije pristojnost samoupravnih oblastev neokrnjena. Enak postopek je upeljan z naredbo celokupne narodne vlade v Ljubljani od 14. novembra 1918 št. 111, ur. list št. 11 glede ostale Slovenije. Pod točko III. 3 drugi odstavek je namreč določeno: O pritožbah zoper krajevno - policijske naredbe obč. odbora kakor tudi o pritožbah zoper krajevno - policijske odredbe županstva, sodi okrajna politična oblast. Tudi tu veljajo že gori navedeni razlogi za mnenje, da z zadevnim štajerskim zakonom ni bila prenesena izključna pristojnost, soditi na drugi stopnji v krajevno - policijskih zadevah, na politično okrajno oblast. Ne poznam sicer motivov tedanje narodne vlade za izdajo te zakonske določbe, vendar pa je trditi, da bi se morala drugače glasiti, ako bi bila imela namen, da proglasi v krajevno - policijskih poslih sploh kot pritožno oblastvo (oblastvo druge stopnje) le državno upravno oblastvo. Tehnični izraz naredbe pomeni po dosedanji rabi le spošni predpis, splošni ukaz (abstraktno normo) ne pa rešitev, izdano v konkretnem primeru kot odlok, •odločitev, sodbo. Isto velja za izraz odredbe, ker utegne imeti v tej zvezi tudi ta-le pomen splošnega predpisa. Nadaljnji razlogi za to mnenje so: 1.) Ni smatrati, da bi bil hotel zakonodajalec z eno peresno potezo takorekoč uničiti občinsko avtonomijo, ko pa je določil v isti naredbi pod III 2 na splošno: Občine ostanejo v svoji organizaciji in področju kakor so. 2.) Reklamira naredba deželne vlade za Slovenijo od 13. februarja 1920 št. 115/24, Ur. 1., s katero se začasno ureja pristojnost poverjeništva za notranje zadeve, pod oddelkom C člena 7 te-le občinske posle zanje: a) vrhovno vodstvo in nadzorstvo občinske uprave, kolikor je to doslej pripadalo deželnim odborom oz. zborom; b) posle deželnih odborov oz. zbofov, utemeljene v občinskem redu oz. občinskem vol. redu, zlasti one, ki se nanašajo na krajevno policijo glede varnosti osebe in lastnine, cest in rek, poslov, nravnosti in požarov. Sploh so prešli po členu 3 točka 3 iste naredbe na to poverjeništvo vsi posli bivših deželnih odborov oz. zborov, kolikor z ozirom na gori imenovano naredbo narodne vlade o prehodni upravi ne pripadajo političnim okrajnim oblastvom ali kolikor se ti posli niso izrecno odkazali drugemu oblastvu. Naredba deželne vlade št. 115 iz leta 1920 sicer ni več v veljavi, ker ni sprejeta v seznam začasnih zakonov, uredb itd., izdanih od 1. decembra 1918 do dneva proglasitve ustave, ki jih je bilo 258 Koliko upravnih instanc imamo in kakšne? glasom člena 130 ustave predložiti zakonodajnemu odboru, vendar pa daje s citiranimi določbami pojasnilo, da drugi odstavek pod. III točka 3 naredbe narodne vlade št. 111 iz leta 1918 ni hotel ustvariti izključne pristojnosti političnih okr. oblastev za sojenje na drugi stopnji o krajevno - policijskih poslih. Iz tega pa sledi, da se je s citirano zakonsko določbo naredbe narodne vlade št. 111 iz leta 1918 omejila tudi za ostalo Slovenijo pristojnost samoupravnih oblastev v krajevno - policijskih zadevali, le v smislu zastopane teze, t. j. ona le takrat ne sodijo o tem, kadar gre za pritožbe proti splošnim predpisom, naredbam in odredbam občinskega odbora oz. župana, sicer so pa glede krajevne policije stvarno pristojna. Pristojnost bivše narodne vlade, deželne vlade in pokrajinske-uprave v zadevah, ki so jih nekdaj opravljali glede domačega občinskega področja deželni odbori, pa je bila itak začasna in preide v smislu prehodnih odredb zakona o oblastni in srezki samoupravi od 27. aprila 1922, Ur. list št. 136/49 točka 7 na ustrezne organe oblastne samouprave (skupščina, odbor). Smatrati je namreč, da je tu mišljeni prehod nadzorne' ali disciplinarne oblasti s strani pokrajinske samouprave na ustrezne organe oblastne samouprave vzeti v širokem pomenu. Ne glede na to pa, ali se opravljajo posli domačega občinskega področja izključno po avtonomnih oblastvih ali pa po teh in državnih upravnih oblastvih, imamo tako v enem kakor v drugem primeru vsled člena 18 zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih le dve upravni stopnji. Iz tega sledi, da je moči se pritožiti proti sklepu občinskega odbora naravnost na upravno sodišče. O' tem, ali je občinski odbor oblastvo in o pomenu člena 32 prvi odstavek v uredbi o poslovnem redu pri državnem svetu in upravnih sodiščih se je vnela že svoj čas velika polemika v časnikih. Po-tem členu (I. odstavek) gre namreč pritožba zoper upravne akte občinskih oblastev na nadrejeno državno upravno oblastvo in šele zoper njegovo odločbo gre tožba na upravno sodišče. Zoper akte višjih samoupravnih oblastev (II. odstavek) pa je dopustna neposrednja pritožba na upravno sodišče. Spričo dejstva, da člen 18 zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih pri skrčenju rednih upravnih stopenj na dve ne dela razlike med državnimi in avtonomnimi oblastvi, in da je občinski odbor v zvezi z županom, izvršujočim njegove sklepe, smatrati tudi za oblastvo, je določba v I. odstavku tega člena nejasna oz. netočna. Premaknitve v medsebojni pristojnosti državnih in samoupravnih oblastev pa tu imenovani člen ni utegnil ustvariti, ker ne more uredba derogirati nostavnih predpisov o upravnem postopku. Končno je pripomniti, da se to stališče glede pristojnosti upravnih oblastev v krajevno policijskih stvareh ne sklada s stališčem. Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu. 259 ki ga je baje zavzelo upravno sodišče v Celju v sodbi iz decembra pr. L, po kateri naj bi šla pritožba proti sklepom in ukrepom obč. odbora ter proti odlokom (odredbam) župana v krajevno - policijskih poslih vedno na politično okrajno oblastvo. Ni mi pa znano, ali je ta sodba res izšla ozir. ali je postala pravnomočna. Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu. (Konec.) 3. Trgovački sudovi S 28 [SI. Pr. 1923, 14, 56, 253 ss, 261 s, 263 ss, 269; str. 14, 33, 75 ss, 83 s,. 85 ss, 92; op. 67, 69, 70] U Beogradu i u mestima u kojima se pokaže potreba, postojače naroč ti trgovački sud ravan okružnom sudu. §29 [SI. Pr. 1923, 266 ss; SI. Pr. 1924, 9; str. 89 ss, 108; op. 12, 67, 71, 73, 74, 77] (D Trgovački sudovi vode upisnike (registre) trgovačkih Hrama1) i vrše prvostepenu trgovačku sudbenosf) u parničnim i vanparničnim trgovačkim predmetima prema naredjenjima o3) stvarnoj nadležnosti sadržanim u odnosnim zakonima o postupku i u drugim zakonima. (2) Osim toga vrše sudbenosf) i5) u trgovačkim steča-jevima. J) Sekc: »firm;«. 2) Sekc: »sudsku vlast«. s) Min. in vlad.: »i«; v sekc. pravilno. J) Sekc: »sudsku vlast«. 5) Min., vlad. in sekc: besedice »i« ni. § 30 [SI. Pr. 1923, 56, 265, 269; SI. Pr. 1924, 63; str. 34, 87, 91, 92, 141; op. 67] Min'star Pravde odrediče na osnovu mišljenja nadlež-nog1) Velikog Suda koji če trgovački odnosno okružni sudovi vršiti i pomorsku sudbenost?) ') Min. in vlad. napačno: »nadležno«/; sekc. pravilno. 2) Sekc. ima tu izjemoma: »sudstvo«. 260 Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu. §31 [SI. Pr. 1923, 14, 57, 171, 259 ss, 269 ss; str. 14, 35. 73, 81 ss, 92 ss; op. 26, 46, 62, 67, 71, 77, 781 Naredjenja koja vrede za okružne sudove shodno se pri-menjuju i na trgovačke sudove.1) U večima ovih sudova, a u pruvnim stvurima sporne sudbenosti, zauzima mesto jednog sudije jedan počasni sudija iz reda trgovaca ili ljudi veštih brodarstvu?) ') Sekc. dodaje stavku: »u puriiičnim stvurima«. 2) V sckc. se glasi 2. stavek tako: »Mesto jednog sudije u večima zauzima jedan počasni sudija iz reda trgovaca ili kad se vrši pomorsko sudstvo, lice upoznato sa brodarskim pitanjimu«(\). Dostavek »kad se vrši pomorsko sudstvo« napravi določbo jasnejšo. 4. Veliki (Apelacioni) Sudovi §32 |SL Pr. 1923, 14 s; SI. Pr. 1924, 1 ss, 9; str. 14 s, 100 ss, 108; op. 83, 88| Veliki (Apelacioni) Sudovi') postoje u mestima koje odredi zakon a nazivaju se po mestima njihova sedišta.2) ') Glede pravopisa ni tu nobeden načrt dosleden: pišejo zdaj »Veliki Sud(ovi), zdaj zopet »Veliki sud(ovi). »Veliki« pa pišejo vselej z veliko začetnico, .laz uporabljam pisavo našega nač., ki je menda pr. Srbih za vsa višja sodišča običajna. 2) Sekc. pristavlja opazko: >rezervisano s tim da se nabroje mesta Apelaciie i broj sudija u ii,iima»(\) (prim. bel. 2 k § 14 in bel. 5 k § 34). § 33 [SI. Pr. 1924, 9 s; str. 108 s: op. 12, 89) Veliki Sudovi vrše drugostepenu sudbenost1) u gradjan-skim i krivičnim predmetima koji na osnovu pravnih lekova2) protiv odluk«3) okružnih sudova dolaze po naredjenjima odnos-n//;4) zakona o postupku li drugih zakona pred Velike Sudove. ') Sekc: »sudsku vlast«. 2) Sekc: >srcdstava«. *) Min. in vlad.: >odluke«; sekc. pravilno. 4) Min., vlad. in sekc. nepravilno: »odnosno«. § 34 [SI. Pr. 1924, 10 ss, 63; str. 109 ss, 1401 (0 U svakom Velikom Sudu mora biti jedan predsednik. jedan potpredsednik,1) potreban broj sudija, sudijskih2) pomoč-mka,pisarničkogs) osoblja i služitelja. Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu. 261 (2) Broj sudija pojedinili Velikih Sudova odrediče se naročitim zakonom; broj drugog osoblja odredia'4) Ministar Pravde po predlogu opšte sednice Velikog Suda.5) (3) Predsednik Velikog Suda postavlja prepisače i služi-telje istog suda.*) ') Min., vlad. in sekc: vacat. -') Tu je ostalo izjemoma tudi v sekc. »sudijskih«. s) Min.: »pisarskog«, vlad.: »pisarničkog«. sekc: »admi-nistrativnog«. 4) Min. in vlad.: »odred/';;/V«. 5): V sekc se glasi 2. odstavek: Broj osoblja u Velikim Sudovima odredjuje Ministar Pravde po saslu-šanju opšte sednice Velikog Suda«. To je v očitnem protislovju z zahtevo sekc. glede § 32. Prim. bel. 2 k temu §. *) Sekc: 3. odstavka ni. § 35 fS. Pr. 1923, 173: SI. Pr. 1924. 28 ss. 53: str. 74, 127 ss, 130\ U koliko ovaj ili koji drugi zakon što drugo ne naredjuje Veliki Sudovi vrše sudbenost1) u večima od pet sudija, od kojih jedan predsedava. ') Sekc: »sudsku vlast«. § 36 [SI. Pr. 1923, 23, 58 s; SI. Pr. 1924. 13 s, 17, 118; str. 23, 36 s. 112 s, 116, 168: op. 96[ Predsednik Velikog Suda upravlja sudom i vodi nadzor nad sudskim osobljem, njegovim radom i vladanjem. Kada je sprečen zamenjuje1) ga potpredsednik a ako je i ovaj sprečen predsednika zamenjuje2) po rangu najstariji sudija Velikog Suda. ') Sekc: hatnenjuje« (tisk. pogr.). 2) V min., vlad. in sek. so kurzivno tiskane besede izločene. §37 [SI. Pr. 1923, 113 ss: SI. Pr. 1924. 14 ss, 24, 115, 121: str. 45 ss. 113 ss, 123, 166, 171; op. 97, 98l Pri1) kraju svake godine odredjuje predsednik pismenom naredbom po kojim če predmetima pojedino odeljenje vršiti sudbenost.2) Istom naredbom odredjuje i kome če odeljenju on, kojemu ti potpredsednik,3) a4) kojima po rangu najstarije 262 Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu. sudije5) predsedavati i ko če ih u predsedavanju zame-njivati. ') Min. in vlad.: »Na«, sekc: »Pri«. 2) Sekc: »sudsku vlast«. *) V min., vlad. in sekc. kurziv izločen. 4) Min., vlad. in sekc. uvrščajo tu besedo »O«, 5) V min., vlad. in sekc napačno: »najstarij/ sudijo«. § 38 [SI. Pr. 1923, 63 ss, 113; SI. Pr. 1924, 26 ss, 59, 157, 187, 195; sti 41 ss, 45, 125 ss, 136. 186, 216, 225; op. 106, 1071 (1) Pri kraju svake godine predsednik saziva sve sudije Velikog Suda u opštu sednicu, u cilju da pretresa pitanje, koji če sudija prema svojoj stručnoj spremi uči u koje odeljenje. (2) Po saslušanju sudija, predsednik sa potpredsednikom i1) sa predsednicima odeljenja odrediče pismenom naredbom. koji če sudija u kome odeljenju raditi i koji če ga sudija za-menjivati.2) ') V min., vlad. in sekc kurziv izločen. 2) Sekc. dodaje še drug stavek: »Pri jednukoj podeli glasova odlučiče glas predsednika«. Ta do-stavek izpolnjuje vrzel. Prim. pa o predsednikovem votum dirimens vobče SI. Pr. 1924, 164 odn. str. 193 s. § 39 [SI. Pr. 1924, 13, 27, 28, 53, 57, 65 ss, 72 ss, 116, 157; str. 112, 126, 127, 130, 134, 143 ss, 149 ss, 166, 187; op. 1301 Naredjenja § 20, stav drugi i treči, §§ 22, 24 do 261) i § 27 br. 2, 4, 7, 8, 10, 12, 14 i 172) shodno se primenjuju i na Velike Sudove. *) Sekc. našteva izrecno § 25, izločuje pa § 26. Slednje je najbrž le pomota. Kajti s citatom § 26 v § 40 stvar z ozirom na 1. odst. § 26 ni rešena. 2) Sekc. je iz § 27 izločila št. 6, tako da so vse nadaljnje številke za edinko nižje kakor številke našega nač. (prim. bel. 10 k § 27). Temu primerno citira tu »br. 2, 4, 6, 7, 9, 11, 13 i 16«. § 40 [SI. Pr. 1924, 59 ss; str. 136 ss; op. 37, 112 b, 113, 113 a] U krug rada opšte sednice Velikog Suda osim stvari navedenih u § 26 spada i izbor predsednika, potpredsednika1) Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu. 1 sudija okružnih sudova kao i izbor sreskih sudija saobrazno2) zakonu o sudijama. l) Min., vlad. in sekc: vacat. 2) Sekc. namesto kurziva: »prema«. Splošna formulacija sekc. bi bila sprejemljiva, ako se je poslužujemo tudi v § 52 št. 1. Prim. bel. 3 k temu §. 5.1) Vrhovni (Kasacioni) Sud § 41 [SI. Pr. 1923, 14 s; SI. Pr. 1924, 103; str. 14 s, 153 s; op. 122] Za celu Kraljevimi postoji jedan Vrhovni (Kasacioni) Sud, sa sedištem u Zagrebu (čl. 110 Ustava).2) ') V min., vlad. in sekc. manjka št.: »5«. 2) Sekc. ima opazko: »rezervisano. Utvrditi broj sudija«. Prim. bel. 2 k § 14. § 42 J Si. Pr. 1924, 10, 72, 103 ss, 108; str. 109, 149, 154 ss, 159; op. 4, 12, 77, 123, 124, 149] Vrhovni Sud vrši sudbenost1) kao najviši sudski stepen u gradjanskim parničnim in vanparničnim, kao i u krivičnim predmetima prema naredjenjima o stvarnoj nadležnosti sadr-žanim u odnosnim zakonima o postupku, pazeči pri tome da se u zemlji2) materijah; i formalni zakoni pravilno i jednoob-razno primenjuju. U koliko je Vrhovni Sud pozvan da i u drugim predmetima vrši sudbenost,3) predvidjeno je »4) odnosnim zakonima. ') Sekc: »sudsku vlast«. 2) V min. je ta beseda izostala. s) Sekc: 'Siidskit vlast«. *) Beseda manjka v min., vlad. in sekc. § 43 [SI. Pr. 1924, 107 s, 168; str. /58 s, 197; op. 130] Dužnost je još Vrhovnog Suda da po predstavci Ministra Pravde dade1) svoje mnenje2) u pogledu izdavanja novih ili u pogledu izmena i dopuna več postoječih zakona pravosudne struke. On može i iz vlastite pobude da iznese u tome pravcu predlog^3) Ministru Pravde. ') Sekc: »da/e«. 2) Sekc: »mišljenje«. 3) Mifl.: »predlogo«. 264 Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu. § 44 [SI. Pr. 1923. 114; SI. Pr. 1924, 16, 108 ss, 119 ss, 124 ss. 135: str. 46. 115. 159 ss, 169 ss, 175 ss, /86; op. 131, 142, 143, 144, 1491 Vrhovni Sud ima jednog prvog, jednog drugog i jednog trečeg predsednika, potreban broj ptedsednika odeljenja, potreban broj sudija. sudijskih pomočnika, pisarničkog osoblja i služitelja.') ') V min. in vlad. slove ta §: »Vrhovni Sud ima jednog predsednika, potreban broj potpredsedniku kao predsednika odeljenja, potreban broj sudija, sudijskih pomočnika, pisarničkog osoblja i služitelja.« V sekc. se glasi tako: »Vrhovni Sud ima jednog predsednika / dva potpredsedniku. potreban broj sudija. sudskih pomočnika, udministrativnog osoblja i služitelja«. § 45 [SI. Pr. 1923, 23, 58 s; SI. Pr. 1924, 17, 108, 114 s, 116. 118: str. 23, 36 s 116. 159, /65, 166. 168; op. 138| Prvi1) predsednik Vrhovnog Suda upravlja sudom,2) vodi nadzor nad sudskim osobljem. njegovim radom i vladanjem; on deli posao medju odeljenja. U slučaju odsutnosti ili spreče-hosti njega zamenjuje drugi odnosno treči predsednik. Ako su i ovi sprečeni, zumeniče ga po rangu najstariji predsednik odeljenja.3) ') Min., vlad. in sekc: vacat. 2) Min., vlad. in sekc uvrščajo: >sudi u jedilom od odeljenja«, sekc. r a z en t e g a še: »j u jednom od veča«. Že to je precej nejasno. Prim. pa bel. k § 48. Ob sebi se umeje, da predsednik tudi sodi. Zakaj tega niso pristavili v §§ 19 in 36? Ali mar predsedniki okrož. in vel. sodišč ne izvršujejo sodstva? *) Namesto kurziva imata min. in vlad.: »potpredsednik po rangu najstariji; a u slučaju sprečenosti potpredsednika po rangu najstariji sudija«, sekc. pa: »prvi pot predsednik, a ako je i ovaj sprečen, zameniče ga drugi potpredsednik«. § 46 [SI. Pr. 1924, 123, 114. 116: str. /// s, 164 s. 166 s; op. 94l (D Prvi1) predsednik ie ovlaščen da predloži Ministru Pravde jedno lice sa kvalifikacijama2) predsednika okruž-nog suda kao šefa svog *) kabineta, koji če na taj položaj bili postavljen Kraljevim Ukazom. Ovaj šef kabineta ima plutu i sve prinudležnosti predsednika okružnog suda.4) Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načttu. (2) Isto tako prvi predsednik predlaže Ministru Pravde pisarničko osoblje za Vrhovni Sud, a sam postavlja prepisače i služitelje istog suda.5) ') Min. in vlad.: vacat. 2) Min. in vlad. uvrščata besedo: »za«. s) Min. in vlad. namesto »šefa svog kabineta«: »svog šefa kabineta«. l) V sekc. ves 1. odstavek vacat. 5) V min. manjka ves 2. odstavek, v vlad. je vzpostavljen z besedilom našega nač., v sekc. se glasi ta (edini) odstavek: »Predsednik predlaže Ministru Pravde administrativno osoblje za Vrhovni Sud, a sam postavlja prepisače i služitelje istog suda«. Dočim je sekc. starešini okrajnega in predsednikom okrožnega in velikega sodišča pravico postavljanja pisarjev in služiteljev odvzela (prim. § 8, bel. 4, § 17, bel. 6 in S 34, bel. 6). se glede predsednika vrhovnega sodišča načela zak. si. prag. ni držala. § 47 [SI. Pr. 1924, 110 ss; str. 160 ss; op. 132, 134| Prvi1) predsednik Vrhovnog Suda ima čin Ministra.2) ') Min. in vlad.: vacat. 2) Sekc. je dala § 47 novo vsebino. 1. odst. se glasi: »Vrhovni Sud deli se u krivično i gradjansko odeljenje, a svako odeljenje u potreban broj veča. Na čelu svakog odeljenja stoji predsednik toga odeljenja, a u svakom veču ako ne predsedava predsednik odnosno potpredsednik Vrhovnog Suda predsedavače najstariji po rangu sudija. 2. odstavek pa slove: »Osim toga u Vrhovnom Sudu pošto je i: odeljenje za evidenciju, personalno i disciplinsko.« Navajanje glavnih oddelkov (odn. senatov) ustreza mojim predlogom. S tem, da ustanavlja sekc. samo po eden kazenski in civilni oddelek, se vrača k francosko-srbijanskemu tipu. ki v našem nač. ni sprejet (prim. množino v § 50, odst. l). § 481) [SI. Pr. 1924, 30, 158 ss; str. 729, 187 ss; op. 111, 112 a, 1531 Vrhovni Sud vrši sudbenost2) redovno u večima od pet sud'ja, od kojih jedan predsedava3) a u slučajevima naročito predvidjenim u ovome ili drugim zakonima u punoj odnosno «4) opštoj sednici. ') Tudi § 48 ima v sekc. popolnoma drugo vsebino; on slove: »Predsednik Vrhovnog Suda odredjuje krajem svake druge godine kojem če odeljenju predsedavati on, a kojem prvi potpredsednik. Drugi potpredsednik stalno sudi u jednom od veča onog odeljenja, kom predsedava predsednik Vrhovnog Suda, i zamenjuje prema potrebi predsednika odeljenja, nu slučaj njihove sprečenosti.« Začetek je deloma prevzet iz 3. stavka našega § 56, v ostalem, kurzivno tiskanem delu ustvarja 19 266 Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu. iz reda kaos. Torej drugi podpredsednik vrh. sodišča se imenuje tako zaradi tega, ker praviloma ne predseduje; on ima samo to veliko prednost, da sme stalno soditi v enem izmed senatov tistega oddelka, ki mu predseduje predsednik vrh. sodišča, torej eventualno (prim. § 47, odst. 1 sekc.) pod predsedstvom najstarejšega sodnika! Temu dičnemu paragrafu na ljubo je vsa razporedba paragrafov izpremenjena. Vsebina našega § 48 je v obče reproducirana v § 49 sekc. Kot tak se razločuje od besedila našega § 48 po teh-le izpremembah: 2) Sekc. »sudsku vlast«. 3) Sekc: kurziv vacat. *)i Sekc: te besede ni (niti ne v min. in vlad., ki reproducirata sicer naš § 48 v neizpremenjeni obliki). § 49 *) [SI. Pr. 1924, 68 s, 71, 159 ss, 210; str. 146, 149, 188 ss, 240; op. 120, 121, 156] U slučajevima § 27 br. 22), 73), 8, 12, 14 i /74) izvestilac sprovodi svoj predlog predsedniku odeljenja na odobrenje. Ako se o.vaj ne saglasi s tim predlogom izneče ga pred veče na odluku. *) V sekc. je naš § 49 uvrščen kot § 56. § 49 sekc. pa ima vobče vsebino našega § 48 (prim. bel. 1 do 4 k temu §). Izpremembe vsebine našega § 49 so razvidne iz nastopnih beležk: 2) Sekc. navaja tudi br. »3« (dovolitev pravice revnih!). 3) Min. te številke ne navaja, pač pa vlad. in sekc. Po sekc. pa pomeni to št. 8 našega § 27 (prim. bel. 10 k temu §). Ker točki 7 ustrezajoče št. 6 ne citira, se sekc. na vsebino naše t. 7 § 27 dejansko n e sklicuje. 4) Sekc. izpreminja številke ustrezno svojemu § 27 v br. »7, 11, 13 i 16«. § 50 [Si. Pr. 1923, 173; SI. Pr. 1924, 107, 108, 163 ss, 167 ss, 185, 206, 211; str. 75, 157 s, /59, 792 ss, 196 ss, 214, 236, 240; op. 6. 129 a, 157, 158, 160 do 165, 169, 179] O Punu sednicu Vrhovnog Suda sastavljajiv za krivične stvari sve sudije krivični/*1) odeljenja, a za gradjanske sve sudije gradjanskzT*2) odeljenja. (2) Puna sednica punovažno odlučuje kad je najmanje petnaest prisutnih; njo j predsedava prvP) predsednik ili njegov zamenikf) (3) U krug rada pune sednice spadaju osim stvari navedenih u drugim zakonima: 1) rešavanje sukoba o nadležnosti po drugom stavu člana 110 Ustava; Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu. 267 2) davanjc mnenja5) zakonodavne prirode (§ 43); 3) poslovi predvidjeni u § 596); 4) donošenje odluka, da li ima dovoljno osnova da se predsednik i sudije Vrhovnog Suda, predsednici, potpredsednici i sudije Velikih Sudova7) tuže sudu zbog krivice sudski kaž-njivč8), učinjene u službenoj dužnosti, ili za naknadu štete, koja bi se u vršenju službene dužnosti učinila9) zlonamerno ili iz krajnje nemarnosti; 5) odluke po pravnim pitanjima koja su niži sudovi prav-rcosnažno 10) rešili na raznolik način ili pogrešno, ako generalni prokurator, bilo sam, bilo po naredbi Ministra Pravde, predloži, da se u tu svrhu održi puna sednica.11) 'A) U gradjansko-pravnim pitanjima ove odluke mogu se ticati samo onih stvari, koje snagom12) propisa Zakonika o sudskom postupku u gradjanskim parnicama ili snagom13) drugih zagonskih propisa ne mogu da dodju na odluku Vrhov-nom Sudu. (5) Ni u gradjanskim ni u krivičnim pravnim pitanjima nemaju takve odluke obavezne snage za niže sudove, no u krivičnim pravnim pitanjima ove odlitke1*) imaju uticaja na pravnosnažno 10) rešenje samo u koliko je to predvidjeno u Zakonu o krivičnom sudskom postupku. ') Sekc: »krivičnog«. 2) Sekc: »gradjanskog«. s) Min. in vlad.: besede »prvi« nimata. 4) Sekc: kurziv vacat. 5) Sekc: »mišljenja«. 6) Min. napačno: »§ 50«. ") Sekc. namesto kurziva: »sudije Vrhovnog i Velikih Sudova«. Sekc. preodkazuje podelitev dotične odobritve glede predsednikov vrhovnega in velikega sodišča občemu senatu, dodajajoč § 52 4. točko (prim. bel. 6 k § 52). 8) Sekc slovniško in vsebinsko nepravilno: »krivica sudski/* kažnjive.« •) Min., vlad. in sekc: »koja bi... učinili«. 10) Min. in vlad.: »pravosnažno«, sekc. kakor nač. ") Sekc. zaključuje stavek nesmiselno z začetnimi besedami sledečega stavka »u gradj-ansko - pravnim pitanjima«, in začenja sledeči stavek z »Ove odluke...«, priključujoč ta stavek takoj predidočemu stavku tako, da tvori št. 5 do konca tega § samo en odstavek. 12) Min., vlad. in sekc: »na osnovu«. M) Min., vlad. in sekc: vacat. 14) Manjka v min. § 51 [SI. Pr. 1924, 108, 166, 184 s, 211; str. 159, 196, 214, 240; op. 141] Prvi1) predsednik ili njegov zamenik može u nabrojanim2) slučajevima, prema važnosti ili3) prirodi predmeta, orfrediti,4) 19* 268 Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu. da mesto pune sednice stvar raspravi i reši opšta sednica Vrhovnog Suda.') ') Min., vlad. in sekc: vacat. 2) Vlad.: »nabrojenim«. *) Min., vlad. in sekc. zgrešeno: »i«. Gre za dvoje različnih pogojev, ki od njih eden zadošča. Prim. SI. Pr. 1924, 166 odn. str. 196. 4) Min., vlad. in sekc: *na-rediti«. 5) Min., vlad. in sekc. citirajo v oklepajih: § 52. Oni prinašajo prvi stavek § 52 kot drugi stavek § 51, kar je sistematično neumestno (prim. pravilno redigirano besedilo §8 26, 50 in 53). Jzpremembo besedila glej bel. 2 k § 52. § 52 [SI. Pr. 1923, 173; SI. Pr. 1924, 164, 167, 181 ss, 184 ss, 199, 207, 211: str. 75, 194. 196, 210 ss, 214 ss, 229, 237, 240; op. 114, 127, 158, 173 do 176, 178, 180 a, 181| (D *) Opšta sednica Vrhovnog Suda sastoji se iz svih u vršenju dužiiosti nesprečenih sudija toga suda pod predsedni-štvom prvog2) predsednika ili njegovog zamenika. (2) U krug rada opšte sednice Vrhovnog Suda spada, osim stvari navedenih u drugim zakonima: 1) izbor predsednika, predsednika odeljenja i sudija Vrhovnog Suda kao i izbor predsednika, potpredsedniku i3) sudija Velikih Sudova saobrazno Zakonu o sudijama; 2) poslovi predvidjeni u 61 i 63; 3) donošenje odluka4) po svima stvarima što se odnose na unutrašnje uredjenje Vrhovnog Suda, u koliko prvi5) predsednik nadje, da ih zbog važnosti treba izneti pred opštu sed-nicu.6) ') Prvi odstavek našega § 52 tvori v min., vlad. in sekc. drug' stavek §51. Prim. bel. 5 k § 51. 2) Min. vlad. in sekc: vacat.') Kurziv se glasi v min. in vlad. tako: »okružnih sudova, potpredsednika kao i predsednika odeljenja i sudija Vrhovnog Suda kao i izbor«, v sekc pa tako: »okružnih sudova, potpredsednika i sudija Vrhovnog Suda kao i' izbor.« Razliko med našim nač. na eni strani in temi osnutki na drugi strani je pripisovati dejstvu, da je bil našemu načrtu za podlago i. nač. sod. zak., poznejšim načrtom pa 2. nač. tega zak. Po 1. nač. sod. zak. izbira vrhovno sodišče pravzaprav vse sodnike, samo s tem razločkom, da gre glede okrajnih, okrožnih in sodnikov velikih sodišč kakor tudi glede predsednikov okrožnih sodišč izbor na prvi stopnji občemu senatu velikega sodišča in še le drugostopni izbor v področje občega senata vrhovnega sodišča (čl. 12K Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu. 269 dočim voli predsednike velikega in vrhovnega sodišča in sodnike vrhovnega sodišča izključno obči senat vrh. sodišča (čl. 13). Št. 1 našega nač. se ozira samo na t a prvo- in edinostopni izbor. Min., vlad. in sekc. izhajajo od 2. nač. sod. zak. Ta nač. pozna samo izbor predsednikov okrožnih sodišč in sodnikov velikega in vrhovnega sodišča (čl. 11, 12). Nižje sodnike predlaga pravosodni minister sam neposredno kralju, predsednike velikega in vrhovnega sodišča pa posredno po ministrskem svetu. Predsedniki oddelkov bi bili činov no najstarejši sodniki teh sodišč. Temu primerno je izpremenjeno besedilo po min. in vlad., samo da se ta osnutka ne ozirata na določbo čl. 12, odst. 3 2. nač. sod. zak. glede predsednikov oddelkov velikega in vrh. sodišča, dočim izločuje sekc. konformno svojemu § 44 (prim. bel. 1 k temu §) tudi te sodnike, ker sekc. posebnih predsednikov oddelkov vrh. sodišča ne pozna (prim. tudi § 47, odst. 1 v obliki sekcije; bel. 2 k temu §). Predsedniki oddelkov velikih sodišč se niti po našem nač. ne volijo in se isto tako v min., vlad. in sekc. ne navajajo posebej. Vobče ustreza potemtakem besedilo sekc. poslednjemu nač. sod. zak. Ker pa je ta načrt zelo nedosleden in nedostaten (glej med dr. zlasti op. 97, 104, 113, 113 a. 114), je pričakovati, da se še izpremeni. Zato bi bilo morda priporočati, da se t. 1 našega § omejuje na splošno ugotovitev, da gre izbor sodnikov v področje občega senata, kolikor to določa zakon o sodnikih (prim. bel. 2 k § 40, prim. pa tudi mojo razpravo SI. Pr. 1924, 181) ss, zlasti 185 s odn. str. 210 ss in 214 ss). 4) Min. in vlad.; »odluke«. s) Min., vlad. in sekc: vacat. 8)i Sekc. pristavlja še točko: »4J donošenje odluku odnosno predsednika i potpredsednika Vrhovnog i predsednika Ve-likog Suda po tat: 4 § 50«. Prim. bel. 7 k § 50. § 53 151. Pr. 1924, 134, 157, 158, 167, 186 s, 193 ss, 196 ss; str. 185, 186, 187, /96, 2/6 s, 223 ss, 225 ss; op. 97, 184, 1851 (D Personalno odeljenje Vrhovnog Suda sastoji se iz deset sudija, biranih kockom krajem svake druge godine; njemu predsedava prvi1) predsednik ili njegov zamenik. (2) U krug rada toga odeljenja spadaju, osim stvari navedenih u drugim zakonima: 1) predloži o imenovanju sudijskih pomočnika Vrhovnog Suda2); 2) odluke o ličnim prilikama celokupnog osoblja Vrhovnog Suda u koliko prvi3) predsednik nadje, da ih zbog važnosti treba izneti pred personalno odeljenje; 3) odluke o stvarima koje Zakon o sudijama stavlja u krug rada Vrhovnog Suda, a ne spadaju u nadležnost opšte ili 270 Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu. pune sednice (§§ 50 i 52/) ili disciplinskog odeljenja Vrhovnog. Suda (§ 54) 5). *) Min., vlad. in sekc: vacat. 2) Sekc. mesto kurziva: »Ministru Pravde o broni sudiskih pomočnika za Vrhovni Sud.« Kdo pa predlaga imenovanje? Menda sekc. teh »sudiskih« pomočnikov vendar ne prišteva: »administrativnemu osobju«, ki ga predlaga predsednik? (prim. bel. 5 k § 46). 3) Min., vlad. in sekc: vacat. 4) Sekc. citira napačno: »§§ 49 i 51.« 5) Min., vlad. in sekc. brez citata. § 54 [SI. Pr. 1924, 105 s, 134, 158, 191 ss; str. /55 ss, 184 s, 187, 22/ ss; op. 97, 126, 128, 1291 Uredjenje disciplinskog odeljenja Vrhovnog Suda propi-suje Zakon o sudijama. § 55 [SI. Pr. 1923, 63 ss; SI. Pr. 1924, 27, 73, 116, 117, 135, 157, 160, 187, 195; str. 41 ss, /26, 151, 166, 167, 186 s, 189, 216, 225; op. 120, 121, 140, 176 a] Naredjenja §§ 22 i 381) shodno se primenjuju i na Vrhovni Sud samo s tom razlikom, sto če se sazivanje sudija u opštu sednicu i postavljanje2) sudija po odeljenjima vršiti krajem svake druge godine. ') Sekc. citira: »§§ 22, 25 i 38«. § 25 ustanavlja dolžnost predsednika oddelka, da razdeljuje posle med člane oddelka. Prim. razpravo SI. Pr. 116 odn. str. /66. 2) Sekc: »postavljanje«. § 56 *) [SI. Pr. 1924, 115 ss; str. /65 ss; op. 1431 Na čelu svakog odeljenja stoji predsednik odeljenja. Prvi2) predsednik Vrhovnog Suda krajem svake druge godine odredjuje pismenom naredbom po kojima če predmetima pojedino odeljenje vršiti sudbenost. On odredjuje nakon dogovora sa drugim i trečim predsednikom i saz) predsednicima odeljenja, kojemu če odeljenju predsedovati on, a kojima drugi i treči predsednik*) i predsednici odeljenja. ') V sekc ima § 56 vsebino našega § 49; dotične izpremembe so razvidne iz bel. 2 do 4 k temu §. Vsebino našega § 56 reproducira sekc. po svoje deloma (3. stavek) v § 48 (kot 1. stavek; prim. bel. 1 k temu §)„ Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu. 271 deloma (1. stavek) v § 47 (kot 2. stavek; prim. bel. 2 k temu §). Določbe 0 razvrstitvi poslov po oddelkih koncem vsakega drugega leta (2. stavek našega § 56) sekc. sploh nima. Razdelitev poslov med oddelke, ki jo vrši predsednik vrh. sodišča tudi po sekc. (§ 45), se ž njo seveda ne krije, ker gre v primeru § 45 za razdelitev poedinih stvari (spisov) in concreto (prim. razpravo SI. Pr. 115, 116 odn. str. 166), ne pa za stalno določitev, katere vrste sodstva naj vrši poedini oddelek. 2) Beseda »prvi« vacat v min. in vlad. s) Besede »drugim i trečim predsednikom i sa« so v min. in vlad. izločene. Njuni »podpredsedniki« niso omenjeni, ker jih ta načrta istovetita s predsedniki oddelkov (prim. bel. 1 k § 44). 4) Besede »drugi 1 treči predsednik i« so črtane v min. in vlad. § 57 [SI. Pr. 1924, 132, 134, 168, 176, 180, 202 ss; str. /83, 185, 197, 206, 209, 232 ss; op. 4, 189, 1901 (D U cilju da se postigne što veča jednoobraznost sudo-vanja1) pjostoji kod Vrhovnog Suda odeljenje za evidenciju kojemu na čelu stoji jedan sudija Vrhovnog Suda sa potrebnim osobljem2). Njemu je zadatak, da u svim pravnim stvarima osim krivičnih pribeleži svaku odluku od pravne važnosti i, ako opazi protivrečnost/ u sudjenju, da na ove3) obrati pažnju prvog4) predsednika3) pre nego što se odluka otpravi. (2) U istom cilju to odeljenje vodi zbirku važnih odluka i knjigu načelnih odluka osnovanih po čestima, glavama, odse-cima i paragrafima pojedinih zakona i uredaba. '): Sekc: »sudjenju«. 2) Min. in vlad.: »personulom« (!). 3) Min.: »protivrečnost . . ., da no ovw«; vlad.: »protivrečnostf . . ., da na o\u«; sekc: »protivurečnost . . ., da na ovu«. 4) Min., vlad. in sekc: vacat. 5) Min., vlad. in sekc: »predsedniku«. § 58 [SI. Pr. 1924, 206; str. 2351 Da li če izvesna odluka uči u zbirku važnih odluka, resice veče koje ju je izreklo. Ono če tu svoju odluku sa spisima koji se na nju odnose preko odeljenja kojemu pripada dostaviti odeljenju za evidenciju. kojč1) če ju uneti u zbirku važnih odluka i o tome izvestiti predsednika odnosnog odeljenja. ') Sekc. očividno pogrešno: »koja«. 272 Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu. § 59 [SI. Pr. 1924, 135 s, 168, 176 s, 206, 208 s; str. 186, 197, 206 s, 235 s, 237 s; op. 141| Ako neko veče odluči da u nekom pravnom pitanju od-stupi od koje odluke več unesene u zbirku, ili se pak dogodi, da dva veča izdadu1) dve protivurečne odluke po nekom u zbirku ne unesenom pravnom pitanju a jednovremeno odluče da ih une-su u zbirku, to če prvi2) predsednik Vrhovnog Suda obustaviti otpravljanje*) tih protivurečnih odluka i pravno pitanje izneti pred punu sednicu Vrhovnog Suda, koja če odlučiti o istome, pošto sasluša dva izvestioca, čiji predloži moraju biti saopšteni svakom njezinom članu najmanje osam dana pre sednice. ') Kurziv je izostal v min. in vlad. Sekc. je vzpostavila pravilni tekst. ') Min., vlad. in sekc: vacat. ') Sekc: »opravdanje« (!). § 60 |S1. Pr. 1924, 177, 207; str. 206 s, 236; op. 194] Odluku donesenu od pune sednice odeljenje za eviden-ciju unosi u knjigu načelnih odluka, a u zbirku važnih odluka samo onda ako se ova odluka odnosi na neku po istom pravnom pitanju več unesenu odluku. Ona veže1) sva veča Vrhovnog Suda sve dotle, dok po propisima ovoga zakona opšta sednica Vrhovnog Suda ne odluči da ju izmeni ili ukine. ').' Sekc: »Onda važe«; pač pogrešno, ne glede na slovniško hibo. Kajti odločbe ne vežejo še le po izvršenem vpisu (»onda«), marveč takoj, ko so sklenjene. § 61 [SI. Pr. 1924, 136, 186, 207, 208 s; str. 186, 216, 236, 237 s; op. 141, 173, 195] O Ako su članovi nekog veča svi jednoglasno toga mišljenja da treba odstupiti od neke odluke unesene u knjigu načelnih odluka, obustaviče se odlučivanje po tome pravnom pitanju i izvestiče se o tome prvi1) predsednk Vrhovnog Suda, koji če ga izneti pred opštu sednicu. (2) Ova če o tome pravnom pitanju rešiti pošto sasluša dva izvestioca, čiji če predloži biti saopšteni svakome članu Vrhovnog Suda najmanje deset dana pre sednice. ') Min., vlad. in sekc: vacat. Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu. § 62 [SI. Pr. 1924, 207 ss; str. 237 si Ako odluka opšte sednice bude istovetna sa odlukom več unesenom u knjigu načelnih odluka, odeljenje za evidenciju pribeležiče u ovu i u1) zbirku važnih odluka samo njezin datum i oznaku spisa, a inače celi njen2) sadržaj. Ovakva3) odluka veže ne samo veče koje ju je izazvalo več u opšte sva veča Vrhovnog Suda dok ne bude ukinuta. ') Sekc. namesto: »u ovu i u«: »i ovu ««, kar ima povsem drug, zgrešen smisel. 2) Min., vlad. in sekc: »/o/«. *) Sekc. začenja tu nov (2.) odstavek. § 63 [SI. Pr. 1924, 168, 186, 206 s, 208 s; str. 197, 216, 235 s, 237 s; op. 141. 192, 1961 Postupiče se prema naredjenjima 59 i 61 i onda kada se izvestilac nadje pobudjenim da zastupa pravno shvatanje protivno onome, što je sadržano u nekoj odluci koja je več unesena1) u knjiži načelnih odluka a prvi1) predsednik Vrhovnog Suda nadje za shodno da sazove opštu sednicu pre nego što nadležno veče odluči o predmetu. ') Min., vlad. in sekc: vacat. S 64 [SI. Pr. 1924, 205; str. 234; op. 190, 1911 Odeljenje za evidenciju ima da vodi brigu i o tome da odluke odredjene za knjigu načelnih odluka / za zbirku važnih odluka1) budu dostavljene u prepisu svakome sudiji Vrhovnog Suda kao i da u večnici svakog odeljenja bude po jedan pri-merak knjige načelnih odluka i zbirke važnih odluka. ') Kurziv je v min., vlad, in sekc. izločen. Važne odločbe se torej ne vročajo, marveč so razvidne samo iz zbirke, razpoložene po posvetovalnicah. Kako pa naj izvedo sodniki za nove odločbe, dokler niso objavljene? In kako naj postopajo po § 59, ko vendar o njih niso obveščeni? 274 Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu. Drugi odsek Sudsko osoblje § 65 [Si. Pr. 1924, 11; str. 110; op. 1861 Sudovima dodeljeno osoblje deli se na sudije, na1) su-dijske2) pomočnike, na1) pisarničko3) osoblje i na1) služitelje. *) Min., vlad. in sekc. vacat. 2) Sekc: »sudske«. 8) Sekc: »administrativno«. 1. Sudije i sudijski1) pomočnici § 66 [SI. Pr. 1923, 20 s, 114, 117 s; SI. Pr. 1924, 121; str. 20 s, 49 s, 171; op. 44, 104, 186] Sudije u smislu Ustava jesu: predsednic/,2) predsednici odeljenja3) i sudije Vrhovnog Suda, predsednici, potpredsed-nici*) i sudije Velikih i okružnih sudova i sudije5) sreskih sudova, koji su postavljeni Kraljevim Ukazom po Zakonu o su-dijama. ') Sekc: »sudiski«. Prim. bel. 2 k § 65 in bel. 1 k § 67. V treh zaporednih §§ troje izrazov za isti pojem! 2) Min., vlad. in sekc: »predsednic«. ') Min. ima »potpredsednik (?) kao predsednici odeljenja.;,. vlad.: »potpredsednici kao predsednici odeljenja«, sekc pa samo »potpredsednik«, čeprav navaja sama v svojem § 45 dva podpredsednika. Posebnih »predsednikov oddelkov« sekc. ne pozna. 4) Min., vlad. in sekc: vacat. "') Namesto »i sudije« pač pravilno: »kao i starešine i sudije« (SI. Pr. 1923, 20 s odn. str. 20 s). Prim. tudi bel. 1 k § 8. § 67 [SI. Pr. 1923, 21; SI. Pr. 1924, 196 ss; str. 21, 225 ss; op. 185b, 186] (D Sudijski1) pomočnici jesu: sekretari (tajnici) i pristavi. (2) Za pristave se mogu postaviti lica, kojima je od naših pravnih fakulteta priznata fakultetska sprema, ali još nisu položila sudijski ispit2) a za sekretare pristavi koji su položili sudi/ski3) izpit4). Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu. (3) Sekretarima i pristavima može se poveriti vršenje pojedinih poslova spornog, nespornog5) i krivičnog postupka. No i po ova&vim6) poslovima sudi/ski7) pomočnici ne mogu donositi nikakvu odluku. Sekretari vrše ove8) poslove samo-stalno, a pristavi pod odgovornošču sudije; no pristavima se ne mogu poveriti poslovi istražnog, zamoljenog9) ili izaslanog sudije. ') Tu ima tudi sekc: »sudijski«. 2) V sekc kurziv vacat. 3) Sekc: »sudiski«. 4) Sekc. dodaje: »ili imuju tri godine službe; no prvenstveno pravo imaju pristavi sa položenim sudskim (tretja oblika v istem §!) ispitom«. Ta dostavek je vsaj za prečanske pokrajine nesprejemljiv, za ostale pa silno opasen. Ako je bojazen utemeljena, da ne bi bilo zadostnega števila kvalificiranih pristavov, naj se koncipira ta določba vsaj kot samo začasna in ji odkaže mesto v VII. odseku med prehodnimi določbami. Sicer bomo to institucijo neizprašanih sekretarjev perpetuirali in si jih naravnost vzgajali, kakor se to godi že sedaj na srbijanskem in črnogorskem ozemlju. 5) Min.: »neposrednog« (očividen pis. ali tisk. pogrešek). 6) Sekc: »ovi/n«. 7) Sekc: »sudiski«. 8) Min., vlad. in sekc: »sve« (!) 9) Min.: »zamenjenog«. § 68 [SI. Pr. 1924, 197; str. 227; op. 186] Trogodišnja}) sudi/ska2) pripravna služba (čl. 7 Zakona o sudijama)3) ima se vršiti tako, da se svaki kandidat izvežba u gradjansko-pravnim i krivično-pravnim sudi/skim4) poslovima, kao i da se upozna sa vodjenjem poslova sudske pi-sarnice. ') Min. in vlad.: ») Ministar Pravde je ovlaščen da posebnom naredbom u roku od tri godine od dana kad ovaj zakon dolrje obaveznu snagu, p\o potrebi i za područja pojedinih Velikih Sudova snizi trajanje sudijske pripravne službe ispod zakonskog roka ali ni-kako ispod dve godine.2) ') Sekc. je ta § izločila. Vsled tega je dobil naš § 103 številko 102 itd. do konca. 2) Min. in vlad. sta ta § prevzela v neizpremenjeni obliki.. Organizacija sodišč po najnovejšem zakonskem načrtu. 29) Ker pa določa njun § 68 (prim. bel. 1 k temu §), da traja redna pripravljalna služba samo dve leti, je njun § 102 v protislovju z njunim § 68. Raz svoje stališče bi morala skrajno skrajšano dobo določiti z enim ali poldrugim letom. Ministar Pravde če u roku od šest meseci, od dana kad ovaj zakon dobije obaveznu snagu, prevesti današnje sudijsko pomočno osoblje na odgovarajuča mesta (2) pr'stava i3) se-kretara.)2), ako imaju kvalifikacije koje ovaj zakon traži. ') Sekc: »§ /02«. 2)' Min., vlad. in sekc: brez oklepajev. 3) Min., vlad. in sekc: »odnosno«. § 104l) [SI. Pr. 1923, 12, 171; str. 12, 73; op. 165] O uredjenju porotnih sudova i državnih tužioštva2) doneče se posebni zakoni. ') Sekc: »§ 103«. 2) Sekc. mesto kurziva: »porotnim sudovima i državnim tužioštvimu«. § 105 l) [Op. 87] Posebnim zakonom 2) odrediče se kada če ovaj zakon, po obnarodovanju, dobiti obaveznu snagu.3) ')\ Sekc: »§ 104«. 2) Min.: »zakonima« (?). s) Sekc dodaje opazko: »(rezervisano)«. § je po mojem mnenju odveč, ker določi vacatio legis lahko predležeči zakon sam. Razglasiti ga, dokler je še povsem negotovo, kdaj bo mogel stopiti v veljavo, nima smisla, ker to zakonodavca le po nepotrebnem in predčasno veže. Onoga dana kada ovaj zakon dobije obaveznu snagu prestaju važiti svi drugi propisi koji se odnose na predmete uredjene ovim zakonom. ') Sekc: »§ /05«. § 103») § 106 ») 292 Književna poročila. Književna poročila. Dr. Karlo Kadlec: Prvobitno slovensko pravo pre X veka. Preveo i dopunio prof. dr. F. Taranovski. 1924. Izdavačka knjižarnica Gece Kona, Beograd. Strani 131. Velike so težave s študijem celokupne pravne zgodovine Slovanov, še posebej Jugoslovanov, da o Slovencih samih ne govorim, — kajti nedo-staje nam sistematičnih del. Da vsaj deloma odpomore tem neprilikam, prevedel je prof. Taranovski (Rus), ki predava pravno zgodovino Jugoslovanov na beograjskem vseučilišču in je že napisal imenitno knjigo »Uvod u istoriju slovenskih prava« (Beograd, 1923), neke razprave češkega učenjaka Karla Kadlec a o prvobitnem slovanskem pravu pred iO stoletji, ki jih! je izdala akademija znanosti v Krakovu leta 1912. v poljskem jeziku, na srbski jezik. Kadlec je pri tem izhajal iz pravilnega nazora, da tvori pravo izza časa pred 10 stoletji tisto izhodišče, ki že more prihajati za znanstvo v poštev. Vendar je Taranovski pravilno opazil, da se Kadi e če ve razprave ozirajo manj na jugoslovansko pravo in da med severoslovanskimi pravi upoštevajo bolj češko in poljsko pravo, kakor pa rusko. Ko se je torej obrnil na prof. K a d 1 e c a, da dobi dovoljenje za prevod knjige, predložil mu je že neke dopolnitve, ki naj ustrežejo predvsem potrebam učbenika za jugoslovanske vseučilišč-nike. Glede ruskega prava je dodal nekaj razjasnilnih opazk, osobito tudi glede virov, glede jugoslovanskega prava pa obstajajo dopolnitve profesorja Taranovskega predvsem v nekih citatih iz Dušanovega zakonika, dalje v navajanju nekaterih pisateljev jugoslovanskega porekla, pečajo se pa le še premalo z objektivnim pravom. Slovence je pač Kadlec upošteval in osobito Kosovo Gradivo očividno temeljito preštudiral in dobro uporabil, dočim se Taranovski na nas ni oziral. Tudi glede Mažuraničevega epohalnega rečnika bi želeli, da bi ga ne bil samo pod črto citiral, ampak tudi snovno uporabil; saj obseza ogromno gradivo iz statutov primorskih mest in drugih srednjeveških hrvatskih virov, ki bi zaslužilo tudi upoštevanja — baš pri knjigi, ki naj služi za učbenik na univerzah Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Sploh pa mislim, da se naši pravni zgodovinarji ne bi smeli kretati le v fontologiji: čas bi že bil, da nam prično podajati snovne izsledke prava javnega in zasebnega življenja. Če ga ni mnogo, to pač nič ne de: Vsaj to, kar je, naj se prikaže, znanstveno opredeli, primerja z drugimi pravi, da dobimo temelj za bodoče delo, pomoček za razumevanje celokupnega našega prava in stikov med našimi in tujimi pravi srečnejših sosedov. — Po teh splošnih opazkah, ki pa nikakor nočejo zmanjševati zasluge, 'ki si jih je Taranovski nedvomno stekel z izdanjem in dopolnjenjem Književna poročila. 293 Kadlečeve knjige, naj navedemo iz vsebine naznanjega dela vsaj toliko, da se spozna njegovo ogrodje. Vodi nas pri tem namen, pokazati, da Kadlečeva knjiga, dasi prikrojena po Taranovskem za slušatelje prava tvori izvrsten pripomoček k spoznavanju slovanske pravne zgodovine tudi za vsakega drugega jurista. In baš v tem pogledu bi jo toplo priporočal vsem praktičnim jugoslovanskim pravnikom; iz te knjige se jim odpro skoraj povsem novi vidiki, kajti večina naših praktičnih pravnikov je študirala pred prevratom na univerzah, ki o slovanskem pravu niso hotele ničesar — vedeti. Prva glava Kadlečeve knjige govori o »političkom uredje-n j u « pri Slovanih pred 10 stoletji. Pisatelj nas vede v pradavne čase, ko so bivali stari Slovani še za Karpati. Ko razpravlja o narodnem značaju starih Slovanov, ne pristaja na teorijo Peiskerjevo o njihovem »rob-skem značaju«, nasprotno, pobija jo zelo spretno osobito tudi z lingvističnimi argumenti. Učili so se pač od Gotov, ali politična zavisnost od njih je trajala le kratko dobo. Tudi poznejše podaništvo Slovencev Avarom ni bilo preveč težko: saj so lahko samo s talno napadali svoje sovražnike. Sicer pa je to podaništvo trajalo le 50—60 let. Pisatelj podaja dalje sliko prvih početkov državne organizacije (žup, okolin, sel, rodov), dalje instituta knezov, velikih knezov, diferenciacije različnih stanov, državne skrbi za varnost, slednjič sodstva. V drugi glavi je govor o početku držav slovanskih narodov pred 10 stoletji. Razpravlja se o Samovi državi; o karantanski kneževini, o raznih čeških in moravskih državicah, dalje pa tudi o vseh severno-slovenskih državnih tvorbah. Glede Hrvatov in Srbov je Taranovski podal na dveh in pol straneh pač najvažnejše, a za moj vtis nekoliko premalo. Tretja glava je posvečena privatnemu pravu starih Slovanov. Najprej poda Kadlec glavne črte tozadevne metode raziskavanja (analogija, regresivno sklepanje, lingvistične raziskave), nato pa razpravlja zelo zanimivo o inštitutih robstva, o pravnih subjektih in objektih, o poli-gamiji, otmici, kupu žena, o razmerju med ženo in možem, o dednem pravu, stvarnem pravu, osobito o svodu, baštini (=; očevini); iz obligacijskega prava se dotakne zastave, kupa, trgovskega prometa in ustanavlja, da sta pojma »kup« in »trg« po besedi izšla iz latinščine, — stvarno pa prišla k Slovanom preko Germanov. V naslednji glavi dobimo vse, kar vemo doslej o staroslovanskem kazenskem pravu. Osveta, odkup, samopomoč, kolektivna odgovornost, ordali, nastanek raznih kazni so morebiti najvažnejši instituti, ki naj jih iz tega poglavja omenimo. V zadnji glavi (V.) razpravlja pisatelj o sodnem u s trojstvu, ki se je razvilo postopoma iz rodovega in župnega do plemenskega sodstva, dalje o postopku (dobri ljudje kot sodniki, pristavi, zapovedna oblast sodnikova, vabilo na pečat, dokazila). Zelo zanimivo je, kar n. pr. 294 Razgled po pravniških revijah. izvaja o kletvi; ta se pojavlja po njegovih izvajanjih kakor ordal najnižje vrste, t. j. za najmanjše krivice. — Vsi ti tukaj komaj naznačeni in še mnogoteri drugi problemi so predmet obširnega raziskovanja po gori omenjeni znanstveni metodi. Pisatelju Kadlecu se je posrečilo prikazati to precej krhko snov zelo razumljivo in lepo zaokroženo. Vsekakor bo tisti, ki preštudira njegovo delo v prevodu Taranovskega, dobil splošen pregled o prapravu Slovanov, s tem pa tudi mnogo pobude za razlaganje poznejših pravnih običajev in pravnih rečenic, ki še danes žive med ljudstvom. Dr. Metod Dolenc. Dr. Pajnič: Civilnopravdni red v praksi. 1. zvezek. Tiskovna zadruga. Ljubljana. 1924. Droben zvezek napoveduje izdanje večjega dela. Na prvi pogled sliči sicer podobnim nemškim knjižicam, vendar kaže že začetek, da pojmuje g. pisatelj delo globlje in da hoče na podlagi najrazličnejših primerov obdelati tvarino vsega procesnega prava. V prvem zvezku sta obravnavana od takozvanih tipičnih pravdnih primerov dva, ki se skoro najčešče pojavljata med pravdami. Sta to pravda iz naslova jamčevanja in pa fakturna tožba. Gospod pisatelj nas povede od prvega početka pravde, od trenutka, ko se tožba vloži, pa do konca, do zaključka pravnega spora. ,Pri tem je s prvo pravdo prav lepo združen primer postavitve v prejšnji stan, z drugo pa, ki se konča s sodno poravnavo, pa ugovor krajevne nepristojnosti sodišča. K formulaciji poravnave bi pripomnili samo, da je v praksi običajno, da se pripiše še tkzv. »izvršilna klavzula«, dasi ni neobhodno potrebna. Dvomljivo je, ali se sporni predmet res ocenja še danes po ces. nar. z dne 15. novembra 1915 št. 279 drž. zak. (str. 49). Obžalovati je, da je bogato gradivo zakonskih določb navedeno na koncu knjige in ne pod črto. Ta nedostatek se bo občutil posebno kesneje, ko izidejo še nadaljnji zvezki, ki jih bo zvezati v eno knjigo. Kar se tiče jezika, priznavamo težko stališče g. pisatelja, ker se je držal uradnih obrazcev, vendar smo mnenja, da bi se kričečim napakam, kakor so viseči (= tekoči) spor (str. 4), p r e d-ležeči (= navzočni, predmetni) spor (str. 43) ali ni v stanu opažati (str. 17) moral ogniti. To so pa malenkostne hibe, ki nikakor ne morejo zmanjšati vrednosti knjige. Knjižico zato toplo pripodočamo in želimo, da bi izšlo nadaljevanje čimprej, kajti le tedaj bo rodilo pisateljevo delo uspeh in je samo pod tem pogojem upati tudi na knjigotržni uspeh. Dr. R. Sajovic. Razgled po pravniških revijah. Revue du droit public et de la science politique (Juill. — Aout — Sept. 1923.) Revue du droit je odličan francuski časopis, oko koga su se koncentrisali ponajviše pisci iz škole Duguit-Jeze i koji naročito pažnju posvečuje administrativnom pravu: i to pre svega praksi gradeči teoriju Razgled po pravniških revijah. 295 u vezi sa njom. U ovom broju on donosi dva lepa članka učenika prof. Digia. Rože Bonar (Roger Bonnard) saopštava članak: Le pouvoir discre-tionaire des autorites administratives et le recour pour exces de pouvoir, koji je dao nedavno u istom časopisu, kritično i u preciznoj formi izlaganje objektivističke koncepcije države i prava, gledišta Digiovog i napisao nekoliko lepih i pametnih rasprava, sada profesor u Bordou (Bordeaux) pored D. U ovom članku on čini korak napred u odredjivanju pejmova cilja i motiva, oko kojih se kreče problem diskrecione vlasti, tvrdeči da sud ne ceni celishodnost (oportunost) več u stvari zakonitost baš i kada ispituje motive, samo ako ih je zakon odredio; i što je važno, stavlja primedbu, po našem mišljenju sasvim umesnu, da bi francuski sudovi imali da ispitaju i to da li su administrativne vlasti bile začelo donele svoja akta prema navedenim motivima u mesto da se zadovolje samo tirne da su ih administrativne vlasti navele (ili da se iz akata mogu kon-statovati), kakva je do danas još praksa kot sudova. Mark Reglad (Marc Reglade), pisac lepog dela o običajnom pravu u oblasti javnog prava, koji je u Digieve koncepcije uneo jedan psihološki i jedan katolički elemenat, saopštava članak: L' exception d'illegalite en France. U njemu on tretira problem kada može da se pojedinac pozove na nelegalnost jednog administrativnog akta pred običnim sudovima, i izlaže njegovu istoriju. Po njegovom mišljenju, ili 'upravo'njegovoj ikonstataciji pojedinac se može pozvati na izuzeče nezakonitosti protiv sviju opštih akata osim protiv izvesnih političkili akata predsednika Republike (sazi-vanje skupštine, izbor ministara itd.) i zakona (i ako je on izgleda i za to, t. j. da sudovi cene ustavnost zakona što ne znači nista drugo nego pozivanje na nezakonitost akta, kao i mnogi drugi veliki avtoriteti); ali ne može nikako protiv administrativnih akata, pošto bi to značilo tešku povredu podele vlasti kako je ona tradicionalno shvaeena u Francuskoj. U pregledu administrativne jurisprudencije pored ostalog saopštava presudu Državnog Saveta koja utvrdjuje da se činovnički sindikat ima smatrati kao udruženje (associaton), ako je ispunio formalnosti javnosti (publiciteta), koje se traže od prijavljenih udruženja (čl. 5. zak. od 1901 o udruženjima). U beleškama (notes de droit public) donosi pregled pitanja o pravu sveštenika na crkve u sadašnjem francuskom pravu. Po referentu to je pravo realno administrativno pravo. Osim toga pregled razvitka odnosa izmedju države i agenata lokalnih jedinica, iz koga se saznaje intere-santna činjenica, koja može da izazove veliku diskusiju u smislu za i protiv, da država proširuje svakim danom svoju intervenciju, služeči se za državne poslove lokalnim činovnicima, dajuči im zaštitu, naročito u pogledu penzije i organizajuči čitave grane lokalnih funkcija. Pri kraju ima, pored istoriskog pregleda o tome ko ima prava da nosi ime porodice Burbon (Bourbon), kratak ali stručan i stvaran pregled literature, pored francuske, naročito engleske i amerikanske. Dr. O. Tasio. 296 Razne vesti. Razne vesti. V Ljubljani. 1. decembra 1924. — (Kronika juridične fakultete v Ljubljani za šolsko leto 19 2 3/2 4. I. Število profesorjev se je v tem letu zvišalo za enega, ker je bil dosedanji honorarni profesor, dvorni svetnik dr. Milan Š k e r 1 j, z ukazom z dne 28. maja t. 1. imenovan za rednega profesorja trgovinskega in meničnega prava. Ob prevedbi uradništva je bil izredni profesor dr. Mirko Kosič reduciran, nato pa na podlagi novega predloga zopet imenovan s kraljevim ukazom z dne 22. marca t. 1. za izrednega profesorja. V predavanjih o civilnem pravdnem postopanju je v letnem semestru obolelega ordinarija prof. dr. Antona Skumoviča nadomeščal svetnik višjega dež. sodišča dr. Edvard Pa j nič kot suplent. S kontraktu-alnima profesorjema dr. Aleksandrom Bilimovičem in Mihajlom Jasi nskim sta sklenjena nova kontrakta za tri leta. Umrl je honorarni nastavnik dv. sv. dr. Bogumil Senekovič. II. Za šolsko leto 1923/24. je posloval kot dekan redni profesor dr. Fran E11 e r, kot prodekan pa redni profesor dr. Rado K u š e j. III. V tekočem letu so poslovali redni profesorji dr. Gregor Krek in dr. Metod Dolenc kot stalna člana, redni prof. dr. Rado K u š e j kot začasni član, redni profesor dr. Anton S k u m o v i č in redni profesor dr. Milan Š k e r 1 j pa kot eksperta stalnega zakonodajnega sveta ministrstva pravde. IV. Izpraševalne komisije za državne izpite so bile v tem letu na novo postavljene ter so bili v predsedništvo imenovani: 1) za pravnozgodovinski izpit: predsednik odvetniške zbornice dr. Danilo Majaron kot predsednik, redna profesorja dr. Gregor Krek in dr. Rado Kušej kot podpredsednika; 2) za pravosodni izpit: ,redni profesor dr. Milan Škerlj kot predsednik, dr. Metod Dolenc in odvetnik dr. Franc T e k a v č i č kot podpredsednika; 3) za državoslovni izpit redni profesor dr. Ivan Z o 1 g e r kot predsednik, dvor. svetnik Fran Kreme nšek kot podpredsednik. V. V zimskem semestru, ki je trajal od 1. oktobra 1923 do 27. januarja 1924, so predavali: r. prof. dr. Anton Skumovič: Institucije rimskega prava (4 ure) in Civilnopravdno postopanje (3 ure); — r. prof. dr. Rado Kušej: Cerkveno in versko pravo v kraljevini SHS, II. del (4 ure) in Izbrana poglavja iz cerkvenopravne zgodovine (2 uri); — kontr. r. prof. Mihajlo Jasinski: Pravno zgodovino južnih Slovanov (4 ure) in Rusko pravno zgodovino (2 uri); — hon. prof. dr. Janko Polec: Zgodovinski razvoj sedanjega javnega in zasebnega prava, I. del: javno pravo (4 ure),. Razne vesti. 297 Zgodovinski razvoj kazenskega prava in sodnega postopka (l uro) ter Razvoj ustave in uprave v obnovljeni Srbiji do 1842. (1 uro); r. prof. dr. Metod Dolenc: Pravne razmere po zakoniku Štefana Dušana (1 uro) in Kazensko pravo, splošni del (5 ur); — r. prof. dr. Gregor Krek: Obče državljansko pravo: nauk o posesti in lastnini (1 uro)i in Obče državljansko pravo: splošni del (4 ure); r. prof. dr. Stanko Lapajne: Dedno pravo (4 ure), Meddržavno in medpokrajinsko pravno pomoč kraljevine SHS (1 uro) ter Obveznosti ex delicto in quasi-delicto (1 uro); — r. prof. dr. Milan Š k e r 1 j: Trgovinsko in menično pravo (5 ur); — hon. nast. inž. Igo Pehani: Rudarsko pravo (2 uri); — r. prof. Ivan Plečnik: Sodno medicino za juriste (2 uri); — r. prof. Alfred Šerko: Forenzično psiho-patologijo (1 uro); — r. prof. dr. Ivan Zolger: Sistem občega mednarodnega prava (4 ure) in Mednarodno krivico (2 uri); r. prof. dr. Leo-nid Pitamic: Ustavopravno vedo (5 ur) in Zgodovino pravne filozofije (l uro); — izred. prof. dr. Gjorgje Tasič: Pravno filozofijo (4 ure) in Ustavnopravno vedo (2 uri); — kontr. r. prof. dr. Aleksander B i 1 i m o -v i č : Narodno gospodarstvo (4 ure) in Zgodovino narodno-gospodarske vede; — izred. prof. dr. Mirko Kosič: Statistiko (II. demografijo in ekonomsko statistiko) (2 uri), Narodno gospodarstvo (agrarno in socialno politiko) (2 uri) in Izbrana poglavja iz sociologije (klase in staleži; razvoj države in vlasti; revolucija) (2 uri); — r. prof. dr. Fran Eller: Finančno vedo (5 ur); — hon. nast. dr. Alojzij Ran t: Državno računoslovje (2 uri). Seminarje (konverzatorije, vaje) so imeli profesorji: Krek, Skumovič, Jasinski, Škerlj, Dolenc, Pitamic, Bilimovič, Kosič in Eller. VI. V letnem semestru 1924 ki je trajal od 13. februarja do 28. junija 1924. so predavali: r. prof. dr. Gregor Krek: Pandektno pravo kot uvod v današnje pravo: splošni nauki (4 ure) in Obče državljansko pravo: obvezno pravo, splošni del (3 ure); — r. prof. dr. Rado Kušej: Cerkveno pravo katoliške in pravoslavne cerkve, bračno in imovinsko pravo (4 ure) in Državno cerkveno pravo v kraljevini SHS, specialni del (2 uri); — kontr. r. prof. Mihajlo Jasinski: Pravno zgodovino Južnih Slovanov (3 ure), Interpretacijo zakonika Štefana Dušana (2 uri) ter Rusko pravno zgodovino (2 uri); — hon. prof. dr. Janko Polec: Zgodovinski razvoj sedanjega javnega in zasebnega prava, II. del (zasebno pravo) (4 ure) in Razvoj javnega prava V hrvatskih in srbskih deželah (2 uri); — r. prof. dr. Metod Dolenc: Pravne razmere po Dušanovem zakoniku (primerjalno); nadaljevanje iz zimskega semestra (1 uro) in Kazensko pravdno postopanje (5 ur) ter Kazensko pravo: nadaljevanje splošnega dela (l uro); — r. prof. dr. Stanko Lapajne: Obvezno pravo, posebni del (4 ure); Posamezne delikte in quasi-delikte (l uro) ter Meddržavno in medpokrajinsko pravno pomoč (1 uro); — r. prof. dr. Milan Škerlj: Trgovinsko in menično pravo (3 ure) in Izbrana poglavja iz 4. knjige trgovinskega zakonika (1 uro); — hon. nast. inž. Igo Pehani: Rudarsko pravo (2 uri); — r. prof. dr. Alfred Šerko: Forenzično psihopatologijo za juriste (1 uro): — r. prof. dr. Ivan Zolger: Sistem mednarodnega prava, 21 298 Razne vesti. IE del (4 ure) in Društvo Narodov (2 uri); — r. prof. dr. Leonid Pita-mic: Ustavno pravo kraljevine SHS (5 ur) in Zgodovino pravne filozofije, nadaljevanje (l uro); — izred. prof. dr. Gjorgje Tasič: Pravno filozofijo (2 uri) in Ustavopravno vedo (2 uri); — kontr. r. prof. dr. Aleksander Biiimovie: Narodno gospodarstvo, nadaljevanje (4 ure) in Zgodovino narodnogospodarske vede, nadaljevanje (l uro); — r. prof. dr. Franc Eller: Finančno vedo s posebnim ozirom na finančno pravo naše kraljevine, nadaljevanje (5 ur); —¦ izred. prof. dr. Mirko Kosič: Statistiko (ekonomsko in teorijsko) (3 ure) in Narodno gospodarstvo, socialno politiko (3 ure); — hon. prof. dr. Karol Šavnik: Budgetno pravo s posebnim ozirom na našo zakonodajo (2 uri); — hon. nast. dr. Alojzij Ran t: Državno računoslovje (2 uri). Seminarje oziroma vaje so imeli profesorji: Krek, Dolenc, Pitamic, Bilimovič in Eller. VII. Jeseni leta 1923. je izdala fakulteta svoj drugi učbenik »Cerkveno pravo« iz peresa r. prof. dr. R. Kušeja in »Zbornik znanstvenih razprav«, III. letnik, ki je prinesel na 16 polah prispevke šestih profesorjev. VIII. V zimskem semestru 1923/24. je bilo na juridični fakulteti vpisanih 343 rednih in 9 izrednih, torej skupno 352 slušateljev; med njimi 9 žensk. V letnem semestru 1924 pa je bilo 322 rednih in 4 izredni slušatelji, torej skupno 326 slušateljev; med njimi 7 žensk. IX. Pravnozgodovinski državni izpiti so se vršili tekom leta v treh terminih. V celem je bilo izprašanih 79 kandidatov: pri 11 je bil uspeh odličen, pri 20 dober, pri 27 zadosten, pri 21 nezadosten. Pravosodni in državoslovni državni izpiti so se vršili tekom celega leta. Pravosodnih je bilo 33: pri 7 je bil uspeh odličen, pri 8 dober, pri 13 zadosten, pri 5 nezadosten. Državoslovnih državnih izpitov je bilo 22: pri 3 je bil uspeh odličen, pri 7 dober, pri 12 zadosten. Strogim izpitom - rigorozom se je podvrglo v celem 40 kandidatov. Pravnozgodovinski rigoroz je delalo 15 kandidatov: 1 z odličnim, 11 z zadostnim, 3 z nezadostnim uspehom. Pravosodni rigoroz je delalo . 16 kandidatov: 3 z odličnim, 8 z zadostnim, 5 z nezadostnim uspehom. Državoslovni rigoroz je delalo 9 kandidatov: 2 z odličnim, 5 z zadostnim in 2 z nezadostnim uspehom. X. Promovirali so za doktorje prava: dne 15. marca 1924 Viktor Mellivva iz Logatca; dne 26. marca 1924: Emilij Franasovič iz Orebiča; dne 5. aprila 1924: Franc Farkaš iz Staronove vasi in Vladimir Rupnik iz Logatca; dne 30. aprila 1924: Andrej Dolin ar iz Smlednika in Zeljko Jeglič iz Ljubljane; dne 31. maja 1924: Bogdan Kurbus iz Št. Vida ter Stanko Štrukelj iz Ljubljane; dne 27. junija 1924: Stanko B r e g a r iz Kranjske gore, Franc I v a n š e k iz Cundrovca pri Brežicah, Joško K o v a č i č iz Martinje vasi pri Mokronogu in Ado Maric, prej Fettich-Frankheim iz Postojne. V. Korošec. Razne vesti. 299 — (Odločbe državnega sveta v pogledu zakona o drž. uslužbencih.) 1) Drž. svet je dne 11. okt. 1924 pod št. 31.817 na tožbo glavne kontrole rešil, da se ugodnost čl. 31/11 (15% povišek osn. plače) računi za pokojnino samo onim uslužbencem, ki imajo 35 let službe. Glede drugih uslužbencev pa, ki jim dajejo specialni zakoni pravico na popolno pokojnino že s krajšim rokom, kakor je predviden v č. z., bi morali ti specialni zakoni izrecno odrediti, da se uslužbencem te stroke s polno pokojnino ima vračuniti v isto tudi 15% povišek. Zakon o narodnih šolah ne pozna tega povečanja, zato isto ne pripada učitelju, ki ni dovršil 35 let službe. Ravno to velja tudi za druge stroke (n. pr. železniške uslužbence), za katere postajajo krajši roki službovanja. 2) Dne 17. oktobra 1924 pod št. 32.796 je izdal državnih svet re-šenje, po katerem more biti podlaga za odmero pokojnine edino plača, ki jo ima dotični upokojeni uradnik ob upokojitvi in da to velja tudi za uradnike, ki so bili upokojeni po čl. 239 č. z. Plača dotičnika pa po členu 138. č. z. je bila samo položajna, znašala je letnih 36.000 dinarjev. — Očividno je, da je državni svet v tem primeru izločil iz podlage za pokojnino redno stanarino; potemtakem imajo pravico, da se jim za pokojnino vračuni tudi redna stanarina, samo oni uslužbenci, ki stopijo v pokoj po preteku treh let, odkar velja zakon o drž. uslužbencih in oni, na katere se nanašajo izjemne odredbe člena 239. tega zakona. H. Vodopivec. — (»Prager Juristische Zeitschrift«) št. 7 prinaša izpod peresa viš. dež. sod. svetnika dr. Pajniča članek »Die sachliche Zustandig-keit der Zivilgerichte in Sudslawien« o vsebini in pomembnosti naredbe min. pravde z dne 15. aprila 1924 (»Služb. Novine,« 12. maja 1924 št. 106). — (Kongres pravnikov kraljevine Srbov, Hrvatov i n S 1 o v e n c e v.) Po § 3. statuta more biti član kongresa pravnikov vsak državljan SHS, ki je dovršil pravne nauke. Članarino je določil Zagrebški zbor letos za javne uradnike in pravne (odvetniške) pripravnike z zneskom 60 Din, a za vse druge z zneskom 120 Din. Članarino je treba plačati najkasneje do 31. januarja vsakega leta (§ 5). Poživljamo vse pravnike, da se priglasijo za člane kongresa in plačajo članarino za sedaj blagajniku društva »Pravnika«. — (Fotografije udeležencev Zagrebškega Zbora) se dobe po 130 Din. Reflektanti naj se javijo pri blagajniku društva »Pravnika« in pošljejo obenem denar. — (Popravek.) § 3. zakona o uredjenju sudova (str. 221) se pravilno takole glasi: Svi sudovi dužni su jedan drugome davati pravnu pomoč u službenim poslovima. 21* Vabilo na sodelovanje in naročbo. Slovenski Pravnik zaključuje svoj 38. letnik. Redakcijski odsek čuti dolžnost, da izpregovori pri tej priliki o smernicah za bodoče. Marsikateremu naročniku morebiti ni bilo všeč, da sta prinašala zadnja dva letnika na čelu razpravo, ki je jemala mnogo prostora v vsaki številki lista. Storili smo to izjemoma in z ozirom na aktualnost obravnavanega predmeta in na višino znanstvene kakovosti te razprave. V bodoče hočemo gledati, da bo Slovenski Pravnik posvečen predvsem praktičnim potrebam pravništva. Kakor so to storili tudi mnogi najuglednejši strokovni listi v inozemstvu, bo prinašal tudi naš list, da doseže večjo raznovrstnost gradiva, razprave, ki bodo obsegale preko 12 strani, le v izrednih primerih. Potrudili se bomo dalje, da nam bo moči izdati ob aktualnih primerih posebne številke z zaokroženo vsebino o določnih problemih, n. pr. uprav-nopravnega, finančnopravnega značaja, tiskovnega prava. Gojili bomo v še večji meri kakor dosedaj rubriko o književnosti in nadaljevali razgled po pravnih revijah. V posebnih prilogah se bodo redno priobčevali najvažnejši judikati. Glede na ustanovljeno institucijo rednih kongresov pravnikov iz cele kraljevine bodi naš list tudi torišče vseh teženj slovenskih pravnikov, da se pripravi primeren aktualni program za bodoče kongrese. Prvi, zagrebški kongres v septembru 1924 je potekel sijajno in navdaja nas zdrav optimizem, da njegovi in njegovih naslednikov uspehi ne bodo izostali, kakor hitro bodo naše parlamentarne razmere pripuščale, da se vsaj prične prepo-trebno zakonodajno delo. Vabimo iskreno vse naše pravnike-tovariše vseh strok, da nas pri naših težnjah podpirajo, predvsem s sotrudništvom. Vsak prispevek v okviru označenega programa (bodisi razprava, književna vest, informativna vest), vse nam bo dobrodošlo. Prav radi pa tudi sprejmemo vsak primeren nasvet, kako naj se list izpopolni ali izboljša. Prosimo tudi naše pravnike, da list, ki se v teh hudih časih bori z velikimi gmotnimi neprilikami, naročajo, redno plačujejo in ga širijo kakor najbolj morejo. Izhajal bo naš list, ker treba absolutno štediti, tudi v bodočem letu kot dvomesečnik, kolikor moči redno. Naj se skoro izpolni želja, da bi ga mogli kmalu izdajati v povečani obliki in večkrat kakor doslej! V Ljubljani, koncem novembra 1924. Odbor društva Pravnika.