281. Stevilka.____________   Ljubljana, v petek 7. decembra.                XXVII. leto, 1894.
SLOMI MRDD.
r«h*j« vsuk dan iretcr« iaimti nedelje in prasnikc,   ter velj« po po i ti prej«m*n sa a »str O-og em k« daiale   aa *ae leto 16 gld., ia pol teta 8 (jld.,  ka Cetrt let« 4 gld.,   ia jede a mesec  1 gld, 40 kr. — Zm Ljubi jano brei poliljanja na dom ea we leto 13 gld., sa fletrt teta 3 gld. 80 kr., sa jeden meseo 1  gld. 10 kr. Za poftiljanj« nadom raćana se po 10 kr
na nieaeo, po 30 kr. ca četrt leta. — Za taje d«Žele toliko vefi, kolikor pofttnioa enala.
Sa oinantla  plafiuje te od  fietiriatopne petit-vrste po 6 kr., Ce ae omanilo jed*ckr»t tiska, po & kr„ oe m dvakrat, in po 4 kr., te m trikrat ali većkrat tiska.
Dopial naj se isTole frankirati. — Rokopisi m ne vraćajo. — Uredništvo in apravniltvo je na Kongreanem trga fit,  12.
Oprarniitva oaj te blagovolijo poiiljati naroCnine, ftklamaoije, osnanil*, t. j. «e administrativna stvari.
/   ■
Zaradi jutrišnjega praznika iziđe prihod-uji list v ponedeljek 10. decembra 1894.
Shod zaupnih mož v Ljubljani.
(DaUe.)
Pnđsednik g. dr. Fe rj a n č i č: Na razpravo stavljam II. točko in sic«r del, ki se tiče šolstva in slove:
„ Ljudska šola še vedno ni vrejena na pod-lagi verskega izpov^dinja i ti z izklučljivo mater n im kot učnim jezikom, pao pa so Ijurlska hoIh osobito na slovenskom Knroškem skoraj do ćela n^m-ške; slovensko prebiva Istvo v Trstu in Gorici istotako za svoje otroke že već let brez vspelia zahteva slovenskih Sol, in v javn<\ kakor tuđi zasebne ne mška in »talijanske ljudske sole se vsprejemajo slovenski otroci.
Te za kulturno državo v mno^em oziru ne-častne razmere na polji Ijudskega šolstva imajo se prej  kot  prej  odpraviti.
Dopusća i ti po javnih funkcijonarjih sn narav-nost podpira pogubljivo gurmanizatorno delovanje nemškega „achulvereina", ki načeloma zastavlja svoja moći 21a j>rotik.'tolmko in prot -slovensko- solo, kakerfom nameti ima toJi mČ mauj obsođhn vco^na •fIegsi iMzionaltj". Zatagadolj u* rloki«u: uote krivične tr»vq>**m varaeijito »ie i».;>ruitt-ti^, ]«* v«&U*rt»u &ave&' nen.u Slovenca prva ilolii)o»t, da se « polno (jn b«2«ijo oklene naSe predrage nam tiralht; av. Oiriia in Metoda, ki jo s tem goreč« prinorpćaaio vsemu slovenskomu naroda; hkrtiti ;.»a se odiofao prote štuje zoper to, da se mora v Slovencih in zlasti izven Kranjske skoro povsod se vedno zgolj narodna požrtovalnosfc boriti za ono pravično vrejeno ljudsko šolstvo, katero ustanovljati, vzdržVvati in braniti je dolžnost javnih, po zakona poklicanih f.iktorjev.
lstotako sh nain je potegovati, da ae zakonitim potom zabrani, da bi se v Ijud.ske Aole vspre-jemali otroci, ki nišo vnšči ućnemti jeziku, dasi imajo pri roki  sole z  maternim učnim jezikom.
Vrhu tega se )a v najnovej.štun ('asu za Štajersko izvršilo imenovanje v nadzorstvo za ljudske sole, po katerem se tamošnje slovensko ljudsko žolstvo naravnost  v nevarnost   postavlja.
Za štajerske in koropk« Slovence je pa sploh vitalnega ponaena, da se deželni solski sveti v smislu Ljubljanskoga prog ama z dne 2. oktobra 1890 razdele ter tako odstrani terorizovanje Slo-vnncev po brezozirnih nemilih večinah v dotičnih deželnih Solskih svetih.         /
Ravno tako se naše srednje šolstvood strani vlade zanemarja ter i se odklanja ne samo potrebna ustanovitev slovef«kih srednjih «ol, ne^o ćelo ustanovitev slovenskih vaporndni«: na nižjih oddelkih gimnazije v Trstu, Gorici in Cnlji. Tuđi hrvatska gimnazija v Paainu, katero zajedno Slovenci žele, se ni ustanovljena
Naglašajoč te zahteve kakor najnujnejse, pozivljejo ae d«želni in državni poslanci, da se zdražen i s hrvatskimi in podpir»jo5 jih pri sličnih hrvatskih razraerah z vso odl^'iiostjo potezao za iz-polnjenje teh zahtev ter na to, da se odpravijo navedene, našoj naiodnjati škodljive, zakonom in naredbam protivne razmere. Oni se dalje pozivljejo, da se v poapeševanjt) in olajfiavo povoljnoga rešenja teh zahtev potezajo za izvr^itev v.seh, v onoenjetiHra programu   z   dne   2.    oktnbra    1890    nasvetovanih
LhiU v;*t.-. ;j  tut-M   pov^ '. n*   i*>. d^i *i*i   l-jvr-.:;,    i z dt»fcfho-2ihor»ki.mi   ali   d\t*\< o-/hoi*fkimt   m,v.  ■ samo tuki   m'rfi«,   ki" *o   an^điejd, "'. Jf"očm>             - i
ak/ino aastopaii oz»»k&?ii■; narodne težojo."
PoroČ9va!er: g. dr A. Gregorčfč: Slavni /bori — Naj rni bo dovoljano, da a 'crntkirni be-»ednmi pri|>orodim oui d«I druge reaolacij«1, ki po-vori o  šolstvu.
Na »hodu ulovenskik in istrsko-hrvatskih državnih in deželnih poslanb^v dne 2. oktobra 1892. zahtevalo se je glede na ljlduko šolatvo, (Čita) „da se ljudska šola, namenjena odgoji slovenske, ozi-roma iatrsko-hrvatske mlidinn povsnd vredi na podlagi verskeLja izpovedana in z izključno mater-nim jezikom, da se za njo potrebno učiteljsko osobje pridobi 8 primarno vredihijo dotičnih učiteljiši", ter da se šolsko nadzorst\o, d^želno, kakor tad i okrujno, izroča le nadzoru kom, ki so slovenskega oziroma hrvatskogv jezika pipolnoma zmožni." Dalje se je Hkleuilo,    da    (čita)    ,ravno    isto velja   gled^
obrtnih Šol,  katerih nstanovitnv naj vlada nadaljuje, v prvi vrati  pa naj  popolni obrtno solo v Ljubljani, obrtno solo v Tr.itu pa tako  preustroji, da se bode nekoliko predmetov poučevalo tuđi v slovenskim jeziku". KatoliSki  ahod,  ki  ae je dve leti kasneje sešel v Ljubljani, sprejel je resolucije, ki poudarjajo versko in  narodno ljudsko   solo in ki obaegajo   raznih podrobnih  predlogov  v  tem oziru.    Ali kaj se je zgodilo?    Kesolucija,  predlagana   današnjemu shodu  po osnovalnem odboru, pravi (čita):   „Ljudska šola Su vedno  ni urejena ...  .  se vaprejemajo slovenski otroci**t ter dalje (čita):   „Vrbu   tega se je  .... v nevarnoat postavlja".   V Gorici je aicer slovenska ljudska dola  že  ukazanu, pa ne še otvorjena.  Mestni zastop  se  pritoži   proti    ininisterskemu   odloku    rv* upravnem sodišču.   Na Koroskem  so  ae dobile *»eke malenkosti, pa  tako   male,   da velja   popolr-*111*1 t°> kar  izrek« pročitana resoluoija. Zato so »opolnoma opravičeni naslednji o<lstavki rusolurije   ki  so glase (čita):   „Te za kulturno .... pr,«j otpraviti u   „Isto-tako .... matfrnino  učnim j««tlcom.*   — „Za štajerske  ....   ileželnili  SoL-^ih svetih."
Mej  tem, ka ^inite/ji,    ki  so poklicani   skrbeti .   za ljudsko .iolo,,  prtzirajo  zahteve   slovonskega Ijad-i  -rva, p*vtl   ee<   »i jlui.i   drnco-;.^,    kar   «e   v  rosoluciji tk<i<lo iiTažh t'tš.fcn^; Ahtn•}■■■' i tu po .  ,  . . pokliču-i iBih jfiff^j«?.
<"»brt.u« &Ap t<*»[\np\'t] tjo ae po JSJovenskeiu le v niaii Vneri in eo tu o« ;■•""iosto usiljuje nemflčina ali itttJijau^ina krt ućtd   j'*k.                                      "1
Z ni.jrom oa fjie.ltije »>ol« sklenil je nhod z dut* '2. oktobra 18:»0, naj ee zahteva (čita), „da se na novo oživotvori gimnazija v Kranji in popolni v višjo gimu.tzijo, ter da se napravijo slovenske vaport'driioe razim na gimnaziji v Mariboru tuđi na gimnazijah v Celju. Gorici in Trstu, za hmitsko mladino v Istri pa da ae na novo otvori gimnazija v Pazinu 8 hrvatskim učnim jezikom, ali pa da ae vsaj napravijo hrvatske paralelkH na državni gimnaziji v PuJji." Temu je se dostavi I : „Vodstvo in nadzorstvo za slovensko in hrvatsko mladino na-menjenih srednjih šol, oziroma paralelk naj se izroča takim ravnateljem in doželnim aolskim nadzornikom,   kateri   so    slovenskega   oziroma    hrvat-
LISTEK.
„Te punice, te punice . . .!"
(l^virna nuvelB, »pisni Fr. Kosoc.) 1.
V jednem nadstropn stare i u za slovensko literarno zgodovioo zanimive Zoinove h še na Bregu sa Ljubljaoico stala »ta poleg okna v belih spalnih krilih s dirokimi rukavi iu čipkastim* nadivi — dve gospici. Okoii ramen ata imeli kratka kofcuflčka, gule nog« pa »ta jima t'čale ? pisanih cipelicah z vieokimi  petami.
Pažljivo sta zrli doli na ulico io s kukaloma saaledovale nekoga  nautrudijivo.
Bilo pa je to sredi meseca decembra ob pol desetib zvefer.
.Izgioil jn — ne bo ga menda več iz te pre-klicane megle Ljubljaoske."
»O ne, gkj, zopi't se vrača. Sndaj stoji poleg svetilke,  — prižiga ai  nmudko,  vidiš?"
„Radi tvoje hudorau&ooati ae še prehladi ta revežf —  Ni lepo, da tako ravnaš!8
B£j ti Samaritanka 1 — Vrzi mu vender avoj kožufl^k doli I"
,Irma!u —
,Kako te mogcl biti tiho domišljav in Inhko-veren, da gre v tuko zanjk)! — Ha hh.\ — ren-dezvous   po noći  v megli  in burji,  —  ha, ha!*   —
Sjtodaj pa jn prezebal mlad čagtnik, tekal po RDPgu •■em ter tja, oziral se ^ak hip okuli ter klel, da ee je V80 iskrilo . . .
„Vrat;, konfno si je (orolil kdo z manoj le zlobno Salo!? — Ah ne, ni nofcuče, ni mogoče!" —
Vattivil hi? je poleg nftilke ter potegail iz žepa rožoat biljet.
,.Pri Boru Vas rotiu, — gospod lajtnant, priCakujte me oucoj da Bregi ob 9   uri!  Vaša x y "*
,9e Cetrt ure jo boro čfkal,-------vražja kraška
burja!"  —
Zavihal si jo o vrat nit preko uSes in zopet brz h kora kov tekal ob Luhljaoici gori in doli.
Gori pri oknu pa ae je smejalo, poskakovalo io bilo s svojimi visokimi petami ob tla nalik raz-poRajea^mu pBglavcu — poredno, sedemnajstletoo dekld.
„Oh, moftiti mofike, te domišljate bedake, te laskavp aebiCneže, te brezobzirne mogotce je moja ■laitl* — je dejalo aedaj.
„A zakaj, Irana? — Vedao pravii, da nisi Iju-bila fle nikoli, torej tuđi oimifi povod* . . ."
,Ej,   Vidt,  ti me oe umefi! — 8o»r.»im :jw
ker s« i»h — bojim. Ne snaejaj se! — Moški eo nadi tirani, naši morilei, a vender jih Ijubijo ženske, ker jih morajo ljubiti, ker jih tira v njihovo na-roćje  narava,  strast.. ."
,Pojdi mi 8 svojo fi'ozofijo, ba, ha.! — Olo-veku je dal B >g prosto volju ! — A glej, sedaj gr6, — ura  bije deseti"
„St»đaj pa raenda ne bo veC hodil na cako mrzle Hentunke. Ili, hi . . .! Labko noč, guapodine Ča sto i ft)!"
Zad'i]*« besed« je skoro da zaupila, in v 80-aednji aobi   je nekaj  Zfcčumelo.
Gospici sta planile od okna v paatelji ter ee delale spe(.e. Takoj na to pa ao ae odprle duri in v sobo je priSel v Slebedr«h in z belo Ćepico na ^lavi  majheo, subljat ntnrec.
„Kaj nocoj že nf bo miru?" — se je zatcgolil mej vratm;. „Saj j« bilo vender po dnevi dovelj Caaal"
Nobeoega odgovora. Deklict sta ležale mirno ter glasno dibale kukor bi spale. Jedno notranje okno pa ie Mio odprto in eredi sube na tleh je gore la svecu.
„Ob, Haj pravim, te punice, te punice bodo moja smrt!" — godrnjal je atarec, zapri skrbaa okno, uphml Iu6 ter ae zopet umhknil v svojo aobo.
skega jezika zmožni v besedi  in pisavi," ter:   „T)e-žslni   šolski    svet  v Gradci  in   Celovci   naj  se   raz-•deli    v     dva     oddelka,     v   slovenski   in    nemski." Z   ozirom   na   visoke   sole   zabteval   ja   shotl,   naj se dovoli dijakom  iz slovenskih pokrajin obi skovati vseučilišče v Zagreba, in naj se ustanovi v Ljubljani pravniška akademija s popolno pariteto  slovenakega in  hrvatskega učnnga jezika.
Katolički shod z leta 1892. je glede srednjih in visokih šol sprejel rBsolucija versko-nravne vse-bine. V narodnera oziru je izrokel željo, tla se osnuje s časom svobodna katoliaka gimnazija s slovenskim učnim jezikom, ter izrazil pričakovanje, da svobodno katoličko vseučilišče v Solnogradu, ki se priporoča v podporo, bode zasnovalo nekaj slovenskih useuči-liščnih stolić. Kako se nam godi v tem oziru, znano e gospodom zborovalcem. Po mnogoletnih in mnogo-«t ninskih prošnjah otvorila .se jb zopet Kranjska gimnazija. Vse drugo je  pri starem.  Po pravici toži
torej resolncija, rekoč (čita):   „Ravno tako.....
ni  ustanovljena."
Z ozirom na vse to, kar je rečeno o solstvu in kar se bode poročalo o slovenskim uratlovanji, koneujo   osnovalni   odbor   svojo   drugo   resolucijo  s
sledečima odutavkoma ((*'ita) :   „NaglaSujoč......
sredsrev." — „Delovati je  ....   težnje."
Slavna gospoda!  Načelo o varskem in narod-nem   šolstvu   naglaža   se   mej   Slovenci   od   nekdaj. Slovesno sta  ga   proglasila   shoda z  leta   1890.   in 18M2.  ter ga   progla&ijo   reHolucije,   predloženo   današnjemu shodu.  To   so za Slovence  načelna,   velika vprašanja,   katera   imenujejo   drugi   politična   vprašanja. Ta vprašanja   so  pri   nas vedno  na  dnevnem redu  in  ostanejo,  doktar  bodo  vprašanja,   dokler se ne izvedejo.   Sedanja  vlada je pa ta  vprašanja sta-vAn raz dnevni red.   Zato pa meni  in  mojim  tova-riš>n* v  državnem zboru načnloma   ni   bilo   mogoče podpirav je. Kanonik g. dr. Gregorec je v seji dnu 27. aprila+N i  v državnem zboru  naše stališće  glede ljudske  šo1h> razloono   opisal.     Govoril   je   ne   le   v svojem    im*nu,   ntnpak   v   imenu    slovensko-hrvat-skega kluba. Njegov \zvrstni govor so prinesli malo da ne v.si  slovenski   listi,   zato   mi   ni   treba   v^č o nj»>m poročati.   Slovenski   narod ima pravico  zahte-vati, da se mu ugodno  rešijo   omenjena   vprašanja. Do rešitvn  mora  priti   in   gotovo  je,   da   narod   jo ,  *dočaka.  V   ta je  pa  treba  dela in  boja,   vztrajnoati in složnosti. Zrtto pripor/Jčam, n;ij slavni'shod sprejme nasvetovano resolucijo.   (Ploskanje)
Predsednik: Gospod Lenan'ič in tovariši predlagajo dostavek o realki v Ljubljani, oziroma zastran   m^šeanskih   tti  trgovinskih  šol.
Posl. g. L« na n*i č: V tej revoluciji seo rfalkah niničesaromenilo. Ljubljanska n-alka je prav za prav čisto nem.ška, krtjti vsi predmeti .se uče z nemAkim nčnim jezikom. Izjema je Ie, da a« poučuj^ta slovenski kršćanski nauk i ti slovenščina na paralelkah, katere pohajajo izključno Slovenci. Zatorej mislim, da bi bilo dobro, naj se uv^de slovenšćina kot ućni jezik za vae predmete na slovenskih paralelkah in ž««lim, da ae to vzprnjme tuđi v resolucijo. Glede trgovinskih šol omenjnm, da nimamn dosedaj še nohene take slovenske sole in da ni tuđi Ljubljanska trgovinska   šola   državen    zavod,   ampak    privatan.
Menim pa po vsej pravici, đa se srne tuđi od pri-vatnega zavoda zahtevati, da se vsaj nekoliko ozira na alovenŠčino, kajti dečki, kateri se posveta trgovini, morajo se solati na tej privatni soli, zatorej je opravičena zahteva, da se tuđi tu ozira na slo-venščino.  (Dobro, res je!)
Gosp. Ant. Koblar: Omenjene so v tej reso-luciji obrtne sole. Imamo aicer strokovno solo v Ljubljani, a nam Slovencem je potreba obrtne sole, to je take, da se izobrazujejo na nji naši dečki v vseh strokah in da dobe boljso podlago za izvr-ševanje raznovrstnih poklicev. Dasi imamo v Ljubljani že višjo solo za nekatere prav potrebne obrtne stroke, kar je vse hvale vredno, vender je dosedaj jedna zanemarjana in to je s t a v b i n s k i obrt. Kako živo šega to zanemarjenje v naše raz-merfi, o tem bocem podati nekoliko statistično pod-prtih številk in videli bodemo, da te številke nam nekaj čudnega povedu. Iz Furlanije, iz nerešene in rešene Italije prihaja leto na leto toliko delavcev, da tisto, kar zaslužijo, in tuđi odneso, je nekaj groznega. V Ljubljani sami je bilo letos 58.-J, v okolici 300 delavcev zidarjev. Žive pač tukaj, ali de-žela in prebivalstvo ni mu od njih nobenega dobička, ker ne puste ni krajcarja in se žive samo s polento in sirom, in naša država to leta in leta že dopušča, da se od naša denar iz debele. In to število znaša, če računimo na vsakega delavca po 80 kr. na dan, 141.380 gld. To se v Ljubljani z gotovostjo da izračuniti, ne samo aproksimativno. Torej je neob-hodno potrebno, da ph samo iz tega ozira že ustanovi šola za fctavbinski obrt. To ni tako težko, kakor se vidi na prvi pogled in to ne bo nič po-.sebnega in novega. Mi smo namrnč imeli že tako obrtno solo v Ljubljani 1. 1811. Ta šola je imela 3 oddelke, jednega za stavbinski (Čujte!), jednega za raizarski in jednega za kov&ški obrt, in imela je prvo leto 20 učencev in tej soli ni bil ravnatelj nihče drugi, kakor naš pesnik Voduik, kateri je bil povsodi, kjer je bilo treba narodu duševne in gmotn« podpore. Poznejše prekucije in nere li so nara oduesli to solo in od izgnanja Francozov se je zanemarila. Tedaj predlagani, da mi izrežemo, da naj se ustanovi v Ljubljani posebna šola za stavbinski obrt ali pa da naj se ustanovi javna jd^žavna obrtna šola, v kateri naj se poučujđ tuđi fitvrbinski obrt. (Živo odobravanje.)        *-fi    *r
Posl. g. prof. Mandič: Izvolite poslušati tuđi nas isterake Slovence in Hrvate, ker je posebno v Istri narodno šolstvo na najnižji stopinji, ker je še danes v 1W. st.oletji, kar se zdi na prvi vid ne-mogoče, polovica o f. c o k brez vsake sole. V Istri ustanavl jajo svoj« Sole Italijani v naŠo naj-i večjo nesrećo za našo deco v čisto hrvatskih in čisto slovenskih krnjih. Jaz menim in želim pov-darjati to činjenico iu j> polagam na srce dotičnemu zvršilnemu odboru, d i se na ptimernem mestu po-brini za te odnošaja. T<> naj izreče tuđi resolucija. Naglanam, da ae nam sicer podeli včasi pravica kakor neka miloŠčina. Ali mi imamo tu veliko pravico in no'emo takih nuvideznih predpravic in mi-io.ši'in. TakH so posebao pripravlja!ni razredi za srednje sole.  Taka pripJavljalnica ja  na  pr.  v  Pro-
— -■        -  —           .   —-^——     ■   -    -        _______^_______ i-   ..__________    _          .      -                                  -                             - -      ------
seku, Torej rabi na5a mladež za đovršitev srednjih šol jedno leto več, nego otroci druzih državljanov. Jedno leto v Ijudskem življenji pomeni veliko. Sicer pa s tem nas smatrajo za inferij orno raso (Tako je!), ker morajo naši otroci jedno leto več hoditi v solo! Mi zuhtevamo, da so to odstrani, ker mi istotako državi moramo (lajati svojo kri in svoj denar, mi torej nismo in nečemo biti inferijorna rasa. (Živio odobravanje in ploskanje). Govornik še predlaga naj, se v revoluciji izrecno omenjata Pulj i u Koper.
Gosp J a k i č povdarja, kako nas tužna naša zgođovina uči, de z na'o mirnostjo ničesar ne dosežemo.   Pred vsem moramo postati odločni. (Dobro!)
Debata  se sklene.
Poročevalec g. dr. A. Gregorčič: Jaz menim, naj bi se ustanovila trgovinska sola in obrtni šola v vseh strokah s posebnim ozirom na stavbarstvo. Trgovinska šola naj bi bila v Ljubljani kot državen zavod in ustanoviti bi jo bilo le ob državnih -stroških, k večjemu, da preskrbi dežela to, kar je pred ustanovljenjem potrebno. Tako bi dobili javno solo, kjer bi se lahko izobraževali naši mladeniČi za trgovinsko poslovanje. Vidimo tortsj, <la nam pomanjkuje še veliko. Skrbimo tuđi za svoje ljudi, kateri se izobrazujejo na tehnikah in vseučilišuih in trgovskih akademijah, kateri bi potem mogli delovati v navedenih trgovinskih i u obrtnih Šolah m v važnih podjetjih. Tuđi stavbarske šol« je potreba, ali napravila naj bi se tam, kjer je ntavbar-stvo že nekoliko razvito. Morebiti s<? nn Kranjsketn uahajajo kje take razmere, meni ni^o znane. I'o mojem mnenju bi bila umestna taka obrtno-stav-barska šola na Goriškt'm, kjor Slovenci v reauici žive od te stroke. Polovica prebivalcev otide posebno v spomladnern času od doma, in v pozno jesen se vračajo. Tam je primarna podlaga v pre-bivalstvu, v Ljubljani, zdi se mi, da dandanas ne bi donašala istih koristi. Da tega pomankuj^ ua Goriškem, krivi so poglavito sosedje Italijani, oziroma njih zastopniki v (Inželnem odboru in dežol-nem šolskem svetu. Ako za svojo narodnost kaj zahtevamo in bodi si še tako malo in še tako pravično, in dasi }h slovenska manjSina zdatna, vendar nikdar nič ne inoremo doseči. Iu ako kaj dosežemo pri vladi, tuđi to ne zadostuje, kajti upirajo se takim izvrŠbam vladni organi vkupno z deželnim zastopom in ti pridejo z rekurzi in interpelacijama nanio zaradi tega, da se stvar zavleče in nlednjič vlada na to pozabi. Stvar je popolnoma jasna, a tem se je že nekaj govorilo in poročalo. Zatorej, ako dobimo kako drobtinico od vlade obljubljeno z besedo, treba je, da pri stvari ostanemo, zahte-vauio od vlttd« bpolnitev; da stvar ne zaspi, truba je, da 8e govori in govori in ni('; im preneha. (Dobro! Dobro!) Srednjih šo! ommijal je g. prof. Mandić in govoril o pripravljalnih razradili. Da zaradi tega naai otroci jedno leto več kot pa otroci drugih narodov potrtibujejo v do vršite v srednje šo'e. tega. nočem zngovarjati, kakor tuđi ne v občo pripravljalnih razredov. Nekaj bi pa hotel tu opomniti k tetnu govoru.   Postav no ju, da pridejo   v  pripravljahu* zu-
W~ Dalje v prilozi. "VMi
sroejaoie   in   hihitinje,   kat^ro   je  zaturio   sele   te6 dulgo fasa.
Đurja je žvižgala p;i Ljublianokih ulicah in znašala v vrt>DC>h aoezioke na kup; v gorko za-kuneoo sobico dc^lic pa ae je počasi prikral tihi Morf"j ter ju b Bladkim poljubum zazibal v prijetne sanje.  —  —
V  ibtem fasu  pa je  tuđi   lajtoaat Ivan Koder doflpel   v svoje Barosko stanovanje.  Z^blo g»  ]e in  h težka je pnžgal lut.
„Prokleto, prokletuJu — eiknil j« parkrat, pa potegoil jeeeo iz žepa tihti b;lj-t. Šj jedeokrnt ga je pri'Cital  ter ga vrpci v pefc.
Kmalu je zavladala i v tej sobici tema io ti-gioa. —
V  peti  pa   je tleb  mej potugaalinii og'ji rož-nato pisemcB ter pučani razpadalu v pepel.
U,
Profenor AVeigfltein uživul je že nekaj let evoj vclezaBluženi  pokoj.
Ko te poučtwal Se na neki Ljubljanski srednji Soli nadebudnu mladino v zgodovini io zemljopisu, peče I se ie v prostih urab, baterib je i me I seveda britko malo, z velikim veseljem s otarinoslovjem. IStoC po L ubljaneVem barj1, u» Mirji in drugod pred
zgtiiioviuakih iu Dovtijdm izUopin, orožja, kiticu, de- I Dar)*, sU-klf nic in l(io(pv, kosti in orodja, znpravil je s tem večino hvo) h iohudkov. — Ker pa je žive I eam ikromno ter si e tuđi s svojim peresom — razume a;1, da a i pisalslovensko! — prislužil prečoj, živel je s svojo žfoo prav ugodno,   dasi  ne aijajnu.
Soproga Wetg«teiuova je bila zarea krasoa žentka, a — ftsar diodnue« ni pozabiti! — tuđi pt-tičua h5i prtjmožneaa trgovca \i Olovea. »Štu-dentovBka Ijubezen je bila gonpa Aqh gospodu pro fesorju," — rekali bo Ijudte, hoteći menia razlagati novoft, da 8h je ptrofUa talndu, Ltrasaa in bogata deklica z ubogira učenjakom, kratkovidnim Čudakom, katuremu so na sench laajn ž« siveli. Iu vender sta bila erečoa, dasi ista zahajala na plesi^.a, v koncerte in giedaliSće! Gospa profesorica ja gospo-d<u|ila iu gospodarila, — W»jigMtfiu we ni briga! za nit kot za svoje knjige in ućenc«; gonpa Ana pa zato ni gudrnjala nikoh Saj je bila sretna, će ju mogla z riH'nim deloni v uaro^ju sedeti v knjižuici ptileg »oproga ter gledati, kako hiti njegovo pero po belem pap r)i ali kako z uamrfičenim ćelom liata ia Čita v raznovrstnih  folijantih in kojižurah.
li ko je minulo tako par ur, ne da bi bila Bpregovorila beaedico, zaprl je Weigstein svoje ro-kopiae, pristupi! k svoji  Ženki, pogladil njene zlate
I laske m ovivsi ruku ukoli njeuega vitkega života jo dvignil i/ naslonjača ter jo  pcljubil.
BMoja pridna, dobra Analu — je dejal, nič drugegu. Ia potem sta ftla na sprehod ; tedaj pa je punta 1 Wt*>gHtein zgovoron, Aal|iv in zabavuu. Ko pa Rta se v mraku povrnila v svoje tibo, prijazno ilo-movanjc, večerjala bIh, čitala skupuo ČHBnik« ter 31a zgodaj k pokoju. Dupoludn« je bil prof b r v svojem zavodu, guHpa pa na trgu in  v kuhiuii.
Taku sta živela mirno in zadovoljnu. Presretnu bi ae zmatrala, f:e bi jima uHoiia ne vzkrnt.iia — otrok. Z asti goHpa Ana ju bila radi tega večkrat žaloatna, — io, prnfuaor tega ni opazil nikoli. — Srfno pu je prosila gospa Ana B >ga, da bi juna dal dete; pa zrielo se je, kukor da bi >>ila zastooj njena molitev. G-jRpod profesor se je bil že poštara!, na glavi ee mu je svetila Že znutua plesa in tuđi gospa Ana je bila Že btizu štirideatitih.
TVdaj pa se je zgodilo kakor ob času Heroda kralja na Judovtikem bogabuje^eni duhovnu C^ha-riji in njegovi ženi Elizabeti. RJket bi skoro ntena-dejano uahflalo je dobrotno uebu g(Spo Ano iu — povila je rumenoleso Irmu.
Kdo naj popiše veselje, ki je zavladalo v ti-hem stauovanji priifesoija Weigateina 1 — Prof^aoricu Ana je par tednov sreće in blaženoBtt samo plakala.
Priltga MBUveii8kcinĐ Narodu" St 281, dnć 7. decembra 1894.
▼ode le tišti učenci, kateri Se nišo spolnih tretjega četrtletja 9. leta svoje dobe, ker se v prvi razred gimnazijski praviloma vzprejemajo dečki Je le z đesetimi leti. Drugače mislim pa, da vender z namenom ali navlaku ne ailijo v pripravlja)ne razrede, ampak le, kjer je nujna potreba. Zalostno je le najbolj to, ker nam srednjih dol nečejo dati. Gospoda! Italijani vedno odloćno postopajo, res je, in so tuđi isti, kateri tuđi veliko od vlade dose-žejo. Ali zgol odločno posto pa nje ni vse, saj po-anamo politične stranke, ki so Se močneje in še od-iočneje postopajo, vender razven posameznih pri-znanj raalo ali ćelo ničeaar ne dosežejo. Napačna je torej vera, da z zgolj odločnim postopanjem naši sosedje Italijani in ker vedno ropotajo in rogovi-lijo, veliko in toliko dosežejo. V prvi vrsti jim daje v njih uspehih zemljopisni položaj trdno zaslombo pred vsakterim napadom v njih pravice. V tak ih odo odaj ih pa mi Slovenci nismo. Mi Slovenci morali smo trpeti za priborjene pravice in borno morali še, da priborimo in redimo, kar so drugi, v boljših odnošajih nahajajoči se, že davno imeli, mej tem ko drugi srečnejši zaradi naravne zaslombe grede nekažnjeni proti zakonom. Mi ne moremo za to. Mi Slovenci moramo v tem držati se po-Stavne poti. Zatorej predlagana, naj se sprejmo re-solucije osnovalnega odbora in to z vsemi predlogi in dostavki. (Živahna pohvala.)
Pri zborovanji se odobrć nacrtana resolucija in vsi nasvetovani dodatki. (Besedilo glej v sobotnem listu  „Slov. Naroda".)
Predsednik naznani, da se zborovanje preloži na  l/i3. uro popoludne.                Dalje prih)
Naš socijalni in gospodarski položaj.
(PoroCilo gOBp.  dr. K. Trillei-ja na  ahodu slovenskih za-upnih muž dnu 29. novembra t. 1.)
Slavni zbor!
Današnji shod slovenske narodne stranke ima v prvi vrsti namen, doseči trdno organizacijo narodnih mož zoper nevarnost, pretečo nam na n a-rodno- političnem polji vsled vedno tes-nejega združenja neprijaznih nam državnih elementov na jedni in pa VBled vedno globljeje prodirajoče narodne popustljivosti v lastnem narodu na drugi strani; a tuđi pri tej priliki ne smemo in ne moremo prezreti , da je prvi pogoj za zadostno odporno moč naroda na političnem polji gmotno blagostanje in zadovoljnost vseh slojev njegovih. — V svesti si moramo biti, da zamore plamteč čut za fivoje politične pravice obraniti in negovati le tišti narod, čegar gospodarstvo j« dobro in sretno ure-jeno in da ima politično bodoćnost le tista stranka, ki je pripravljenu boriti se za gospodarske potrebe in blagostanje naroda kot t: čega, ne pa le posa-meznih stanov, ki razumeva socijalno vprašanje, vedno mogoČneje trkajoče na duri vlađnih palac, vprašanje, vsled katerega se v porodnih bolih stresa današnja historična človeška družba.
In prav slovenski narodni stranki, združeni po svojih zaupnih možeh na današnjem »hodu se ni treba, kakor marsikateri drugi mogočneji stranki Btrašiti  pred  temi vprasanji.
Mi Slovenci snio narodna stranku v najblažjem in najširšem, v vsakem pomenu besede. Mi nismo, liki nemški levičarji, zbegani zastopniki mobilnega kapitala, čegar predpravicam zvone narodi prav v današnjih dneh  mrtvaško  pcsera, niti snio branitelji
zarjavelega plemiškega gospodstva nad ubogim kmetom, kakor so to po ogromni većini nepokltcani zastopniki poljskoga naroda in pa odposlanci veli-kega, nemobilnega kapitala, združ^nega v koalira-nnm veleposestvu, niti smo konečno prostovoljni ali neprojtovoljni vojaki kake druge nekrščanske stanovske hegemonije, — vaa to mi nismo. — Našli so se sicer Ijudjc, kateri so nas sku&ali oži-gosafi kot advokatsko-notarsko stranko, želeĆ nam izneveriti druge slojuvn naroda ter o besi ti nam na ta način tišti plasč stanovskega egoizma, kateri nosijo Harni, — a današnji ahod je najsijajnejši dokaz, da mi nismo niti a<lvokHt»k;t, niti notarska, niti meščanska, niti kmetska stranka, (Ja smo marveĆ narodna stranka jcxt' t^y/ryy da srao združeni v tej stranki vsi stanovi in slojeviuašega naroda in da zatega-delj prav naši stranki najkrepkeje bije srce za potrebe   in   težnje, za  blagostanje  vaega  naroda.   —
V naših resolucijah bilo je pa le v kratkih in lapidarnih stavkih moči dati duška našim nazorom v tem pogledu in moja naloga je zategadnlj danes, da v glavnih potezah označim gospodarsko delo-vanje, katerega 8e misli lotiti narodna stranka v najbližji bodoćnosti in katero je doslej v Slovencih već ali ma nj opoviral neizprosni boj za narodni ob-stanek,  porabivši često vse nade duševne sile.
Dve leti sta minuli, odkar se je razpravljalo in menda prvič v Slovencih na tako široki podlagi socijalno vprašanje na I. slovenskem katoličkom shodu. Ne morem in nočem tajiti, da se je taČas izprožila marsikatera trezna in pametna misel in obžalovati je le, da so vse tište misli ostale dosih-dob prazna beseda. Izvirnega se je sicer v tako zvan em socijalnem odseku le malo sklepalo in sklenilo, vzprejel se je marveč po većini le nemški krščansko-socijalni-ekonomični program. A nič slabega zato!
Tuđi narodna stranka slovenska, združena na današnjem shodu, smatra kršćanski ekonomični program, razglašen na različnih katoličkih uhodili kot najpoštenejši, kar se je sedaj v tem oziru razglasilo od strani „avatrijskih Nemcev! — Vprašanje je le to, imajo li faktorji, združivši ae v znamenji vere na katoličkih shodih tuđi resno volju in v kolikor se o tej ne da dvomiti, tuđi moč, da izvrne tišti gospodarski program. In na tem moram žali bog nekoliko dvomiti! — Na vseh neimkih katoličkih shodih, kar jih je dosihdob zborovalo, izvzt-mši jedino zadnji nižje avatrijski shod, na katetera so oficijelno sodelovali in tuđi odločevali kršćanski socijalisti, ta jedina simpatična nam nemska stranka, imeli so namreČ če ne glavno in odločilno, pa vsaj jako uplivno besedo tišti aristokratski zastopniki nemobilnega kapitala, katerim bi temeljita socijalna reforma najglobljeje segala v žep, kateri hotć z glasnim kričanjera zoper pogubno delovanje mobilnoga kapitala obrniti splošno pozornost od ne manj krivičnih predpravic upliva velikega nemobilnega kapitala, ki so se torej v naročje katoličke cerkve zatekli kakor v nekak azil za svoje krivične stanovake predpravice.
Glas naroda zategadelj ni odmeval vse-lej na katoliških shodih in vsled tepa se nam ne srne šteti v zlo, ako smo z neko nezaupnostjo sodili pojave takih ehodov, zlaati odkar smo se morali prepričati, da se je I. slovenski katoliški shod zlorabi! tuđi gledo narodno-gospodarskih vprašanj v zgolj strankarske nam»ne, kar gotovo ne more biti v korist in haaek gospodarskim potrebam naroda. Dokaza za to svojo trpko trditev danes ne boin O9tal na dolgu! Toda o tem kasneje — sedaj naj mi bo pred vsem dovolj^no, da prvciznjem v sploSnih potezah  gospodarsko stališče   narodne  stranke! —
Vse, kar so dand;tnes godi in vrši v širni Av-striji, bodisi   na   strogo   političnem,   bmlisi   na   na-
rod no-gospodarskem polji, vse to se stori v imena in v znamenju koalicije. Zategadelj nam je preso-jati vrednost koalicije tuđi niz gospodarsko staliMe, kakor s« je to »torilo n;i današnjem slmdu Že raz stališČH politično. In ako se ozremo na zgodovino naše državne koalicije, ted.ij pridemo do zaključka, da te nove politična konstelacije nišo rodila toliko politična, kakor gospodarska vpr.tšanja !
Dokler se je ^rof T.iatt^ postavlja! po robu le narod no-politič ni ni zahtevam Ievičar-jev, so I«-ti brez uspeha na.skakovali njegovo pozicijo. Kakor bi tro se je pa dutaknil, čet.udi jako rahlo, odzivajoč ne rad ali nerad gl.i^nim in vedoo glasnejim zahtnvam dosihdob politično brezpravnlb slojev narodov avstnjskili, — krivičnih privilegij mobilnoga kapitala, zastopanega po po* židovljeni levici in nemobilnega, zastopanega po Poljakih in veleposestnikih, — tedaj je bilo po njem in preko njega podala sta si v po moč pod krinko R državo vzdržajočih el«mentovu bratsko roko mobilni in neraobilni kapital! Brez pomisleka po-zabili so zastopniki poljske žlahte in nnmAkega ter nenemškega velikegu posestva na staro politično neprijateljstvo, na vse, kar jih je dosihdob ločilo od židovskih levičarjev, ti zadnji pa so istotako brez pomisleka vrgli od sebe zadnjo capo svobodo-miselnih idej, ki jih je vezala šh na narod — in eto koalicijo!
Splošna volilna pravica, to je bil tišti „tnene-tekel" pred katerim so vzdrhteli zastopniki kapitalizma, to je bil tišti kamen, nad katerim se je izpodtaknil in padel grof Taaft'e. — In a tem sem pri prvi  točki svojega referata.
Splošna volilna pravica — to je danes bojni klic vzbujajočih se, dosihdob politično brezpravnih narodnih slojev, od rečitve tega vprašanja zavisna je v prvi vrsti tuđi bodoča narodno-gospodarska konstelacija v Avstriji in zategadelj se tuđi narod slovenski ne srne in ne more več odtegniti razmo-trivanju  tega vprašanja.
Naglašal sem že, da se nazivamo mi narodno stranko v najširšem pomenu besede in zategadelj tuđi ne more biti dvomljivo, kako stališče nam je načeloma zavzeti glede vprašanja volilne reforme. — To staliŠČe izraženo je v kratkih besedah v touki peti resolucij:
„Narodna stranka** obračaj vso skrb . . . zlasti na uvedbo občne volilne pravice in pravično uredbo volilnih okrajev!"
Naše pritožbe glede volilne geometrije, s katero nas je svoj čas hotela udušiti nemška vlada, so stare toliko, kolikor je stara avstrijska ustava in naša politična zgodovina v tem času nas uči, da bo tem pritožbam ustreči mopjoče le z radikalno volilno reformo, kakoršno vsi narodi avBtrijaki preko glav svojih nepoklicanih zastopiiikov vedno glasneje zahtevajo. — Jn morda nima kmalu kak avatrijski narod toliko vzroka za tako zahtnvo, kakor narod slovenski; morda ga ni naroda, kateremu bi bil tuđi v političnem oziru t u j i kapitalizam, kapita-lizem, Čegar hegemoniji napoveduje dtmdanes boj vesoljni svet, vsekal tako globokih ran, kakor narodu slovenskemu!
Odveč bi bilo za to navajati dokazov, znanih nam vsem, in spominjati se u soj a m le na lice te dvorane, v kateri danes zborujemo, za časa dežel-nozborskega zasedanja. — Skoro tretjino deželnih poslancev voli še vedno tista peščica nemčurskih veleposeatnikov, od katerih ima marsikdo komaj domovinsko pravico v deželi kranjski in katerim so težnje prebivalstvu te dežele veliko manj na brigi,  nego  njihovi  konji  in psi.
In  nič boljše ni drugođ!
Lb exempli gratia navajam, da pri državno-zborskih volitvah na Kranjskem  odvaga jeden sam
In goapod profesor? — Tište dm po Hrectiem porodu pr.haJHl je hI&vro Molidni uiuž vsak večer redno — — nalik rimokemu Horaciiu — „vino ouustus" domov.
No, gospa Ana mu tt^a o" zamerila, tem manj, ker je brezmerno »oprogovo veHelje kmnlu poleglo ter se je Weigsteiu zopet zakupu) mej avoje arhive io izkupanine . . .
Irma pa je bilo zdravo, krepko dete, ki se je razvijalo io raslo v radost in zabavo Brečoim ftariSem.
Oaem let je bita že titara Irma in njena bo-razmeroa postava, dolgi, belopolti obraz k je postaja! bol) in boli s'i^o oni slikt, ki je kazala lepo gonpo Anu v zornih letib dekliftvs, ko je dobra pri friHorica hipomu zba\<j\ti za vroftoieo in v J6dnern tednu umila.
Sila potrti Weigstein ni bi mo^el pomagati z nedoraHlim dekiičem druguče, uego da ga je   poglal
▼  2Dun)  Duuajaki odgojevalni institut.
Nekiij mreecev za tem, ko je poslat WetgHtelo »vojo hcerko oa Duoaj, umrla mu je fie sestra, vdova, ter mu zapustila poleg precejgnjega premo-ženja 6e hćer Vido.
Weig8teio, ki   je bil s pouCevaojem in odgojo
▼   Dunajskem institutu povsem zadovoljen, poslal je tja tuđi Vido. Tuko je oatal sam s puBtarno hišno,
živel  \k  zii  »vol   jioltlic   t«-r bh 6e vztratne e  pttal  s priljubljeno »rheologijo.   —  —
M aulo i« tuku zi pjt devet let; Weigntein i« bil ž* popolaonrca plesni, postat je Huhl|at in zgtb-1 e.n in oči a«) gn ZBpuMsak*; Sel je v pokoj. Tedai pa mu je postalo čeuto dolgčas, arheologija mu je bila radi kratkovidnosti mučna in putila ni ime! uobenega.
Pozval je torej domov s^ojo hčerko -n va-rovanko, da bi si v družbi veselih lnUdeolt še ue-koliko pomladit svoja siva lota.
Ia res Bta priftlo. — V tihem domovaoji pro fesorjevem pa je naptula s tem prava revolucija. Stare tapete bg se nh>i\ilc* zain«3uiti z novim«; gia-sovir, ki je ilolgo £i\«n sameval zakrit z zelenim suknom ondi v kotu, priSel je zopet du veljave ter se flopiril poleg okna, — staroraodoe gurdine za-meojalu so se z novmnodnitni itd.  itd.
Vesel, razpoBHJia Bmeh, glosno preptnanje ia poBkočoi akordi Dunrtiskib valfckov »o dooili eedaj po sobah, kjer je mnio prtj vladala puSčohnti tibota. Vedno Bta imele donti obi»kovalk, s katerimi nt» prirejale ćele Bbaleu io „ma^karade", kakor nekdaj s svojimi prefcivimi tovariš cauii v Duoaiskt prestolti:'.
Iu kako rade ho zahajale k niim v nov« Ljub* ijttDbke zuanke, kj b^ i svoji malomeatui oajivnoBti
io preproHtonti testo kar strmele nad smelo vese-loBtjo in uprav dežlfo poredoostjo teh nDuna)Bkha gospic! —
Danes sta aranžirale „sijajao reduto", nn ka-teri je bila Irma in Se par popuiiiurjaih v nušluh k iHtumih, — drug ft so igralo knk-> gledališko igm, v katerih je bila Irma vedno liubivnik ali judhIc l mogoćnimi brki in v teani nmftk^ oblekt, V.da pa ju predstavljala njeno ljubico, — zopet dru^o pot priredile sta daljnn izlete na kak hnb Ljunlianske okolica, na kattr h so kuhale in pekle oa prostem Beboj prinešeno pečenko, ovučj« in poz^melnine ter pil« mleko, katero bo kupile pri lin^tih; dr večer p»i ae je povrnila ćela karavanu trudna in spehaoa, a vender v«aela doinov. \Vckrat )ih j^ srtdi pota zalutil tuđi dfž, kar Be ,ie zdelo ^ospicam 8e posebno zabavno, le gospud profesor, ta redni, tihi spromijevalec vseh podjetij, je godrnal takrat pre-močen kot in fi <i<> kože: „Oh, te puatce, te punice budu moja smrt!*
No, vender le se je mej „temi j.unicaniiB gamo pomladil iu okrepil, ko ni žeJ.-l vedoo inej praznični Hknpti!
Ivo su ae pa oaveli^a'e vaega, tedaj si je iz-najcJljiva, g.'avica lrmioa, ki ja b Ih dufta vaema, hitru izmiiiiila kak-j hu lmnušaost, katero no splfle temu ali uuemu medCauu ali me^čanki, da so je jezjl
tak veleposestnik 25 direktnih meščanskih in 149 reci: stodevetinštirideset!! kmetskih volilcev, poleg tega pa še sto in sto marljivih a politično brez-pravnih delavcev, zasebnih uradnikov in drugih inteligentnih ter delavnih državljanov; na Štajeraketn pa odvaga ćelo 35 direktnih meščanskih in 174 kmetskih volilcev jeden sam tak velmož! Saj je pa to tuđi najznaČilnejši znak kapitalistične države, kakoršna hoće biti zlasti sedaj v znamenji koalicije Avstrija, da ima tišti največjo moč. ki naj manj dela, in da izkljtičuje od javnega sodelovanja naj-delavnejše kroge in slojeve prebivalstva.
Skuša se sicer t;i krivični sistem braniti z vzklicera na davčno silo sedanjih privilegiranih stanov. — A tuđi ta izgovor je jalov, ker se pri tem ozira zgolj le na direktne davke, prezirajo pa se popolnoma indirektni davki, ki no boga-tejši in tuđi občutnejši nego direktni in katere po ogromni večini nosijo tišti slojevi narodov, katerim ne odrekajo ali pa vsaj skrajno omejujejo vse politične pravice in vsled tega tuđi vsako sodelovanje za  povzdigo narod nega blagostanja.
Od leta 1877. do leta 1892. narasli so v Av-striji indirektni davki od okroglo 227 milijonov na okroglo 314 milijonov, direktni pa le od okroglo 88 milijonov na okroglo 115$ milijonov. Indirektni davki pomnožili so se torej v tej dobi za okroglo 87 milijonov, direktni pa le za okroglo 25 milijonov.
Glede reparticije indirektnih davkov pa je jedino pravo merilo konsunicija po sloJHvih ljudstva (Clasaenconsumtion) in to merilo nam kaže. da ogromno većino teli davkov pladnje brezpravni takozvani mali mož. — Globoka plast nižjpga in rev-nejšega prebivalstva nosi torej najtežje davčno bremn, ne pa tista plitva zgornja plast mobilnoga in nemobilnega kapitala, ki đan^s vlada v znamenji koalicije. In vender se naši koalicijski politiki osme-lijo trditi, da tišti slojevi ljudstva, katerira odrekajo vse politične pravice, ne plaćujejo nobenega davka in da jim zategadelj ni prostora tam, k]er w gre za blagor in gorje narodov v gospodarskern oziru.
To je v nebo kričeča krivica in zategadelj se mora vsaka prava narodna stranka z vho odloč-nostjo potezati za to, da se naš krivični vnlilni sistem reformira tako, da bo v h a k e m u d e 1 u-joČHinu stanu dana pri 1 ožuost, da zastopa na m e r o d .. j n e m ruestti svoje potrebe ter brani svoje interes o.
V to svrho je pa treba radikalne volilne re-torme, opi raj oče se na princip splošne volilne pravico in zategadelj je tuđi slovenska narodna stranka z dušo in srcem za splošno vuliluo pravico in sicer tuđi ne glede na nevarnoat, da utegne tika refurma tu ali tam prouzročiti narodni naši stvari v prve ni spoćetku  kako  dozdnvno izgubo.
Skrbi nekaterih krogov, da se ne bi krivica plačevala zopet a krivico, ka kor to zahtevajo v gvojern srdu mejnarodni socijalisti, da zakonodajstvo ne bi palo iz jednega ekstrema v drug ekstrem in da ne bi dosihdob brezpravni slojevi prebivalatva preplavili bkrati in politično udušili sedaj izključno vladajočih stanov, skratka, da se tuđi v tej stvari vzdrži  pravična  mera,  tej skrbi  bo lahko ustreči.
Na kak način naj se to uredi, ali po belgij-akern vzgledu pluralnoga sistema ali kakor je za liteval n. pr. zadnji dunajski katoliški shod po ne-kakern atanovsko-zadružnem načelu, — to pa bodi stvar poklicanih faktorjev in to gre preko okvira današnjega shoda, ki ima precizovati le načelno sta lišće slovenske ni rodne stranke. — Le toliko povdarjaj danes slovenska narodna stranka, da reklamira volilno pravico za vse dosedaj izključene dulujoće stanove na polji industrije, obrtnije trgovali pa imel velika skrbi, muj tem ko su se Irnoa iu ojeoe pomoćnice (tme)alu  v  pest . . .
Tudi lajtuant lioder je bit žrtva Irmiae hudo-mušnosti, za kateru pa ja izjerauo vcdela sama in ju udala  Sele na pupiHaai  večer svoji a«BtričiDi.
Irma je bila vitka plavulaska skoro klnničoe lepote, d cičim je bila Vida dekle nizke, bujne postave, temne pult), navadnega, a prijetnega obraza, ne kum širokih ust, temoih oćij i u crnih  Iss
Kot izredao nadarjeaa deva pribavila si je Ima naglo in zlahka za svojo starost ia svoj Bpol vt-iiko veiinost, — naumila se je različoih jezikov, slikanja, petja io godbe. K r je veliko ćital* ter si umrla pridobiti akrivaj knj'g, ki bo ji napolniiu glavicu s ćudouni nazori, bila je ćaaih ćelo zopruo domišljava, T svojem vedenji  pa skoro da emancipirana.
V svoji oblaotoi nngdjivonti je bila Irma pa£ živo nasprutju tihe, blage ia resne Vide, kateri so bile knjige bolj deveta briga, dučun jej je bila naj-Ijubda zabava kuhinja ia jtdiln ca, k|er je puuntgala (iodtarai   hi&ioi.
No, profesor Wei^8tein ni delul nobeou razlike me) dekletoma; obe je ljubit jednako, — iu če bi ga bil kdo vpruSal, od katere bi se lažio lućil, mzbudil bi te zaljubljeni starec ter dejal: .Kaj, ločillV Ne, nikoli,  — nubeoe nu dani!  Moj Bg, te
punice, te puuicu; — to bi  bila moja smrt!"--------
(Dalje piih.)
stva in duševnoga dela, da pa odi očno perhorescira nakano pomnožiti že ob stojeće kurije, ker bi se s tem ustanovilo le posebno zavetišče socijalni demokraciji, in da mora zategadelj smatra tidosedanje postopanje koalicijskih strank in vlade v tej velevažni zadevi zgolj za žalostn^ polovioarsice poskušnje iz-ogniti se definitivni  r^šitvi tega vpraSanja.
Pravična in trezna uredba volilne pravica, ka-keršae strogo kapitalistična koalic ja iz lepa nikdar ne bo dovolila, pa je tuđi vitalnega pomena Z4 blagostanje onih stanov, za katere se posebno obeta potegovati slovenska narodna stranka v 5. točki današnjih svojih resolucij in to zlasti poljedelskega obrtnoga in đelavskega stann. La tedaj, ako ti stanovi v zakonođajnih zastopih na bodo več izročeni na milost in nemilost koaliciji kapitala, ako bodo dostojno in pravično zastopani, le tadaj je upanje, da prisili narod poklicana faktorje v to, da se lo-tijo tistih temeljitih gospodarskih reform, po katerih ti stanovi   po vsej  pravici  hrepene.
Ozrimo se najprej na kmetski stan!
Avstrija je še vedno v prvi vrsti poljedelska država, a navzlic temu so se na3» vlade dosihdob za blagostanje kmeta, tege najtrdnRjšega stebra države, ve^ premalo brtgale. Znaćilno je v tem pogledu že to, da nam v Avstriji skoro po vse m nedostaje zanealjive u rad ne agrikulturn« statistike akoravno bi bita taka statistika neobhodno potrebna za spoznanje socijatnega stanja državH, v katori sh ogromna većina prebivalstva peča s polj^d^lstvom. Vse prebivalstvo je interesirauo na tem, da zve, ju-li naš kmetski stan Se zdrav, jeli su žurnija izkorisča intenzivno dovolj in je-li ne upliva tuđi že tu po gubuo naraščajoČa moć kapitala.
Vsega tega nam uradni viri ne povedu, a mi Slovenci, ki smo eminentno poljedelski narod, ki dobro vnrao, kako veliknnskega pomena je za naš narodni razvoj zdrav kmetski stan, mi smo morali pri ti žalibog temuljein lastnega opazovanja do osve-dočenja, da je nad kmet potreban nujne iti izdatne pomoći, ako hoćemo zabrauiti, da se nam no iz-premeni v dogletlunin času v kmetski proletarijat in v sužnja tujega  kapitala  —  liki  Irska raja.
V najkrasnejših kraj ih naše domovine moramo opazovati, da nam tuji kapital presnzava najlepša kmetska posestva ter kmetu prepotrebne paše izpre minja v zaprte lovsku domene. Tujec nam sili s svojim kapitalom v deželo sko^i duri in okna in vlada, mesto da bi branila nezdravi centralizaciji zemlje v jedni roki, ga podpira v svoji kratkovidnosti kmetu na kvar, kjer ve in more. V zadnjih sto letih se je kmetsko prebivattitvo skoro podvojilo, zemlja, ki naj redi prebivalstvo, pa je ostala, ako se abstra-hira od nekoliko intenzivnejega obdelovanja, ista. Prva poaledica temu je bilo vedno narašćajoče raz-koRiivanje kmetij, kateretmi no vlade dosihdob zaman iskale l«ka, tako da daudanes zemlji ne more pre-živiti skoro nobene večje kmetske rodbine več, tem manj, ker je vsled velikanskega napredka prometnih sredutev in pa tuđi vsled nezdrav« naše carinske politike, pospedujoče inozemsko konkurunco, cena kmetskih pridelkov vedno bolj padala in ee pada. Kmet ju moral torej iskati drugih virov zaslužka Ldtit se je pre<l vsein svojih gozdov,iu kaj to pomeni za kmeta, tega pać ni treba nadrobueje razkladati. Pa-mntnejši km«ti obrnili so vsled teg.i svojo pozornost na živinorejo, sadjerejo, domačo industrijo itd. A ludi ua teh novih poljih svoje delavnosti je zaman i.skal potrebne podpore in pomoći. Zlasti živinoreja obetala je postati nov vir blagostanja velikemu delu slovenske domovine. Prvi pogoj živinoreji pa je zadostna paša. Člove.k bi torej mislil, da bo vlada z vso odločnostjo branila starodavne kmetske pašne pravice — a kaj vidimo v istini?! Tujumu kapitalizmu na korist u niču je se kmotnka paša, kjerkoli niogikče! ... — Trtne bolezni i 11 druge nezgode, proti katerim j*> vsa državna pnmoć dosihdob ostala več ali manj neploden diletantizam, nesrečna vinska klavzula itd. storile so ostalo in pod pritiskom vseh teli faktorjev jela je ginevati kmotu Ijubezen do rodne zemlje in domovja, jel sh jh ozirati v — Ame-nko. Domučija mu ni bila več, kakor njegovim prednikom , tišti dragi kos zemlje, na katerem mu je sojeno živeti in umreti , postala um j« marveć t<*>, kar jh dandanes, žalibog, žn skoro vse na svetu
—  kupčijsko blago.
In tako je tuđi naša slovenska zemlja marsi-kje postala zrela za tište velikn. latifundije, ki so Se povsod pomenile smrt zdravomu in zadovoljnemu kmetskeniu stanu Kmetska živinoreja je nemogoča, kjer se pasuiki spreminjajo v zverinjuke in podrobna kuietukii industrija je uničena, kjer jfj stopi na vrat posentnik velikih latifundij in tujega mobilnega kapitala  kot producent   „en mass«".
To zavest moramo najprej vcepiti našemu kmetu, ako mu hoćemo obraniti gospodarsko ne-odvinnost in samostalnost. Vcepiti mu moramo tinti pravni čut, kateri so strmečemu kulturnemu svetu pokazali na daljnih avstralskih otokih domaći div-jaki tačas , ko 80 kupovali od njih evropski na«e ljcnci zemljo. Tuđi, ako bi bila cola rodbina in ćela zadruga pripravljena — tako ho dejal i  ti  „divjaki"
—   svoje zemlje  produti ne  sni**mo ,   ker se smumo znebiti   pač   svojih   pravic,   ne   pa tuđi onih naših otrok  in   potomcov,  rojenih  in  A« nnrojanih. Ti potomci pa so ž« vnaprej zadobili ueovržno pia-
1  ' vico do zemlje svojih   prednikov in očetov.
Take nazore naj bi bili vcepili odločilni f.iktorji kmetu, pa bi se jim ne bilo nikdar treba ubijati učenih
glav z — agrarnim vprašanjem  in kmetskim dednim pravom. —
A aedaj imamo to vprašanje in zategadelj je mora studirati tuđi vsaka politična stranka, kateri je na skrbi kmetski stan.
Skušal sem dokazati, da se ima tuđi naš kmet v prvi vrsti boriti zoper pogubni vpliv tnjega veli-kega kapitala, hotečega se polastiti njegove zemlje, in glavna stvar je tedaj, da se učvrsti kmeta za ta boj, ki je posta) vsled vladajočega gospodarskoga sistema, žalibog,  neizogiben.
Tako učvrstenje pa je mogoče le v asocijaciji, le v združenji. Z združe njem kreditnih rnočij naj se oskrbi kmetu cenen hipotekaren in kmetski industriji tuđi cenen mobilaren kredit; z združenjem delavnih sil in produktov, zlasti takih, ki 9H dajo razpečavati in v denar spraviti le v velikih kvantitetah, pa naj se mu omogoči konku-renca z velikim producentom. Kmetskih zadrug, kreditnih in gospodarskih je torej  treba!
Nehvaležno pa bi bilo, ako bi se na tem mestu. z vsem priznanjem ne spominjali naših domaćih narodnih hranilnih in ppsojilnih društev, ki so mnogo storila in še store za gospodarsko emancipacijo našega kmeta, a tajiti se ne da, da bode tuđi tu treba še reform, ki bodo znižale sedanjo še vedno previsoko ceno kmetskoga kredita, iu jaz nič ne dvomim, da se bodo ti naši zavodi, če jih bo občinstvo zadostno podpiralo, sami rade volje lotilt teh reform. Vprašanje asocijacije kmetskega stanu po okrajih a i občinah treba bo pretresati, zlasti k«r imamo v izgled dežele, v katerih je ideja tuke asocijaciju rodila izvrsten sad. Oraenim naj tu le zlasli nemški del Sedtnograškn kjer je 33°/4 sveta obćinska last, kjer većina občin vse svoje potrebe pokriva iz pritiođkov tega iraetja in obćinske industrije  v  lastni  režiji.
Podrobneji nacrt, katere reforme v tem pogledu bi bile naj si I naj še in nnjhitreje izpeljive, po-dal bo slavnemu zboru i tak takoj za menoj drugi referent v tej  zadevi.
Koalicije narodnih sil zoper koalicijo tujega kapitala je  silno želeti.
„Svoji k svojim"   to zlato a pri  nas še'vedno premalo   uv ževano   načelo    naj   nas   vodi   tuđi   tu. Saj  nam največji  deuarni  zavod   v d^želt \e prnjasno dokazuje,  kaj je domaći  denar v tu jih   rokah.    Koliko dobregu  bi  ta zavod s svojim  ogromnim imet-jem  lahko   storil  za  povzdigo   blagostanja v  deželi; a mesto v domaća podjetja investuje svoje   kapitn-lije   rajše v  Dunajske in   Tržaške   Iiišh,    podpira   z odprtimi rokami   sovražna   nam   politična   podjetja, za blagor   tistega   naroda,   kateremu   ima   zahvaliti svoje zakladu, pa stori gospoda le toliko, kar mora. Urnetno  vzdržavanje  nemStva  v   d«želi   to  je tu  po>-gluvitni, žalostni poklič slovenskoga denarja. Ogromni rezevni   zaklad   tega   zavoda   pa  leži  mrtov za do-mače  narodno   gospodarstvo    in    še    vedno   zaman čukamo, da  bi  prišla vlada do   npoznanja   ter   pre-drugaČila regulat v  tega   zavoda tako, <la bi se moral reservni zaklad investirati v koristna in potrnbn;* deželna  podjetja.   —  In take zavode naj podpira slej ko  prej  slovenski  kmet ? Od  njih  naj  pričakuje, da se bo svoj  čas  vsaj   delointt zoput. njemu   na  korist uporabil dobiček,   pridobljen   iz    njegovega  denarja. Ne, tu je nnj na potreba   kmetu odpiratiooi!   — Po-magajmo   ni   sami   in   Bog   nam   bo   pomagat!!   — Saj  tuđi od  državnega zbora  v Hedanji  njegovi   se-httvi kmetu  v   korist   nimamo   pr.čukovati   izdatne pomoći.   —   Domovinski   zakon, — mirovna sodišča, — občinski  posredovalni uradi,  —  zakon zoper pijančevanje — to so po večjern vsa večja, kmetskeg« stanu  neposredno se  tikajoča  vprasanja, s  katerimi se je v zadnjem času bavit državni zbor. A tuđi to minimalno delo    kmetu   v   korist   je   za  nas le   ma-lotnega pomena,  ker se  tu   gleda le  na večje dežele z dobro organizo'Mno občinsko avtonomijo   pre^irnjo an pa posebne razmnre drugih dužela in   zlasti to,    da oviiajo vpeljavon. pr. novega   domovinskoga   zakona, mirovnih sodišč in občinskih  posrtulovalnih    uradov marsikje in   v   prvi   vrsti   tuđi   na   Kiunjflkttm   pre majhne občine,  ki ni majo zadostne odporne sile za upeljavo radikalnih reform:   vsled  tega  pt  bodo vse te same   ua sebi sicer koristne iikvh napravile ne-znosno breme za   male   obćine,   dokler   se   le te   ne združijo   v   velike,    ki   bodo    zlahka   zmogle   novi delokrog.
Z večjimi agrarnimi reformami se pa naš državni zbor seveda ne  utegne baviti.....
Toliko na tem mestu v obče o kmetskom vprašanju!   —  — —
A tuđi za blagor trgovsk«ga in obrtnega stana obeta se naša stranka potegovati. In potrebno je to, kajti tuđi raalemu trgovcu in obrtniku vsukala j© era kapitalizma globoke rane. Tuđi tu so razmere slične kmetskim in tuđi tu žugu kapital uničiti ma-lega trgovca in obrtnika, tuđi tu čuti narod slovenski  v  vseh žilah konkurnnco tujega  kapitala.
Kjerkoli su razkrije v naši domovini kak nov zaklad, kak nov vir pridobivanja potom obrti ia trgovino, takoj se ga polasti tuji kapital in žalostna resnica je, da se naša velika trgovina in obrt vedno bolj koncentruje v tujih rokah. Poleg tega dela uprav nezuosno, ker nereelno konkurenco domaćim obrtom ter trgovini tuji kapital, združen v trgovinskih ceutralah, ki «0 se polastile tuđi že provincija. Saj preplavljajo Židovske tovarne tuđi slovenske po*
2MT Dalje v prilogi. "^g
Priloga „Slovenskemu Narodu1* ftt. 281, dnć 7. decembra 1894.
krajine že ćelo z obleko in obutjem in vsakojakimi vsakdanjimi potrebSčinami, ki naj bi dajale vsak-danji kruh domaćemu malema trgovcu in obrtnika. In nihče ne vpraSa dotičnih velikih podjetij, je-li imajo izkaz sposobnosti za to ali ono rokodelstvo, kateremu delajo nepošteno konkurenco, doČim se bo ođ domaćega malega obrtnika skoro ža zahtevala visoka Sola. Kamor pa ta konkurenca ne seže, tam pa škoduje država sama marsikaterega obrtnika, 8 konkuriranjem prisilnih delavnic.
Ta vsestranska konknrenca in pa dragi trgov-ski in obrtni kredit — to a ta glavna vzruka, da mali nas obrtnik in domaća naša industrija vedno bolj in bolj propadata, da niti ne zmoreta več itak krivično visokega davćnega bremena.
Tuđi na te žaloatne prikazni morala bo narodna stranka obraćati vso svojo pozornost ter pre-m i sijevati, s katerimi sredatvi bi se najprej dalo našemu malemu trgovcu in obrtniku najuspeŠnejSe priskočiti  na pomoč.
Kako stališče pa zavzemajo temu vprašanjn uasproti sedaj vladajoće stranke, to pokazale ao v zadnjem Času debate o zakonu zoper kupčijo na obroke in zoper sleparske takozvane razprodaje — katera zakona smatrajo odloČilne parlamentarne stranke že za preveliko dobroto malemu trgovcu in obrtniku!!
In sedaj k položaju zadnjega stanu, omenje-nega v 5. točki naših resolucij, on«g:i stanu, ki je v zadnjem času najmogočneje povzdignil svoj glas za dostojno eksistenco ter politično jednako-pravnost. To je delavski stan in v prvi vrati indu-strijalni delavec, ki je tuđi na Slovenskem postal v zvezi z obrtnim njegovim tovarišem važen eko-nomičen faktor, zlanti odkar se je udomaćila pri nas s pomočjo tujega kapitala in njemu na korist velika industrija.
Tajiti se ne da več, da se delavski stan tuđi pri nas že grdo izkorišča in zlorablja, da imamo tuđi pri nas v prvi vrsti po krivdi tujega kapitala že oni delavski proletarijat, ki je rodil drugje socijalno demokracijo in najhujši izrodek njen — anarhizem. Ekonomični položaj delavca je nujno potreben temeljitoga zboljŠanja; to zahreva najpri-mitivnejši čut pravice, to zahteva napredek civilizacije, zahteva tuđi duh kršćanstva! — V kolikor sa tedaj boj delavekega stanu za ćloveku dostojno eksistenco suce v mejah zakona, morajo biti simpatije prave narodne stranke na strani delavcev in zlasti slovenski stranki treba je uvaževati, da bo le 8 temeljitimi socijalnimi reformami moči iztrgati slovenskoga delavca inter-naci j onalnemu socijalizmu, ter ohraniti ga narodu in veri ofietovl — Poštena in rentabiliteti mobilnoga kapitala, v čegar službi ju zlasti industrijalni delavec,  primerna ureditev plače,
—  omejitev delavnega  časa, — upeljava izdatnega nedeljskega miru,  —  odprava otroakega in pa omejitev ženskoga tovarniskega dela, ki zlasti omoženim delavkam onemognči   vaako   zdravo   rodbinsko   življenje, kakoršna je prva podlaga  moralne in verske vzgoje   otrok   in    nravnega   življenja, — zadostna stanovska organizacija   z   zakonito   določenim delo-krogom, —  primerno starostno preskrbljenje,   — in konečno politična jednakopravnost:   — to   so   kardinalne  točke   delavskega   programa,   za   kateri    se mora po svojih močeh potezati tuđi narodna stranka, ker jej  kot taki   mora   biti    na srči    blagor    vseh slojev naroda
Tako sem   sedaj   poskusil v kratkih   potezah,
—  kakor je to bilo jndino mogoče v tesnem okviru današnjega ahoda, — opozoriri   na glavne  rane,  na kateri I)    bolehajo   nad    kmet,    obrtnik    in    delavec. SkuSal sem   dokazati,   da je najbujSo   rane    vsekal vsem stanovom tuđi  v Slovencih tuji kapitalizem in da   je   zategadelj   tuđi   z   gospodarskoga stališča pogubno vsako   pod pir a nje kapi-talistične koalicije; poglavitna naloga narodne stranke na gospodarskom  polji bodi  torej,  pripraviti pot gospodarski  organizaciji vsakega   stanu zaae in vseh skupaj,   kajti le v emancipaciji   od tujega  kapitala je garancija   za   boljSo   bodočnost.   —  Poleg tega pa   se   moramo    združiti   z    vsetni    drugimi v resnici  narodnimi   strankami v svrho, da se doseže pravična davčna   reforma.     Pravična   pa   bo le taka reforma, ki  bo   segla v prvi   vrsti na  mobilni kapital, ki  bo zadostno izkoriščala njegovo resuićno davčno moč ter bo na ta  način  izđatno   razbreme-nila delujoče in pridelujoče stanove.   Z veseljem  na tom polji pozdravljamo delovanje nemSkih kršćanskih socijalistov,  koaliciji  in  njenim  podpirateljmu, zlasti tuđi slovenskim pa   kličetno tu   v spomin  besede, s katerimi je jeden najveČjih državnikov našega stoletja, Gladstone posvaril angleško koalicijo kapitala. „Moja gospoda, prereana resnica je za vas, da ste zašli v nasprotje s čutili in zahtevami  naroda."
Saj je žalostno dovolj tuđi to, da nam ne-areČni domaći politični razpor vsaj na Kranjskom zabranjuje ćelo složno delovanje v prid naroda na gospodarskom polji. Akoravno se namreč naš gospodarski program od krščansko-socijalnega v na-čelih prav nić ne razlikuje, vender izvestna stranka Ćuti potrebo, na javnih, takozvanih gospodarskih shodih hujskati narod zoper nas 8 tem, da nas meće v isti lonec z nemškimi lažiliberalci, zastopa-jočimi kmeta in obrtniku toli pogubni veliki kapital. In to delajo oni isti Jjudje, ki bo na ka-toliskem shodu sicer v dno pekla prokl eli
gospodarsko politiko nemških 1 azili be-ralcev, ki pa sedaj v bratski koaliciji s tem istim elementom zabranjujejo hote ali nehote vsako večjo in izdatnejšo reformo v prid kmetskomu, obrtnomu in de-1 a v8 kemu stanu. — Toda gotovo še priđe čas, ko bode narod sprevidel, kdo pod pira pogubno gospodarsko delovanje sedanjega sistema, mi ali oni, ki nas psujejo „liberalce"! — Lahko je na javnih shodih hujskati kmeta, da plačuje preveč davka in da smo tega krivi mi takozvani liberalci, lahko je vzgajati v nižem ljudstvu aovraštvo zoper vsakoga, kdor ne nosi irhastih hlač in tuđi ne duhovske »uknje, a plemenito to ni in uspe.šno gospodarsko delovanje najbrž tuđi ne, niti je konečno to izvrše-vanjo krščansko-socijalnega programa. Malo dostojen in malo pošten agitacijaki manever je to, druzega nič! Oprostfjivo je potem pač, ako se nam v očigled takemu početju vriva sum, da nekaternikom ni toliko za gospodarski preporod naroda v arci kakor na jeziku!
Izkrena naša želja pa bi bila, da vsaj na gospodarskom polji drug drugemu ne oviramo poštenoga deki in da se zjedinimo pod zastavo zdravega gospodarskoga programa vsi, katerim bije v resnici srce za blagor naroda! Ne oklepajmo se praznih hesedij, kakor liberalizam in konservatizem itd.! Lažiliberalci mi nismo in najmanj na gospodarskom polji, nasprotno pa tuđi poj em konservatizma nima nikjer tako malo poraena, kakor na gospodarskom polji. — Konservirati nitnamo nič, nego ukorenin jene krivice a tega mi nećemo in ne morerao, napredovati hoćemo narveč in zato uverjeni smo, da imajo tuđi na gospodarskem polji zmagonosno moč v sebi le napredne ideje.
Ker pa mora biti za zdrav napredek naroda vaak, kdor se nazivlja slovenskngjt moža, za-tegadel naj bi se ne iskalo nasprotstva tam, kjer ga v istini ni, zategadel naj bi .se ne dopuščalo nadalje narod demoralizujočega htijskanja stanu zoper stan in naj bi se ne pobijalo z neplodnimt pre-piri narodu vero v njegovo bodočnost; a tuđi na zunaj ohranimo solidarnost in etični značaj naših prizadevanj in nikjer ne izdajajmo tuđi le navidezno starih narodnih načel za hitrojo pridobitev kake lokalne koncesije, katero mora narod pod rug je drago plačevati. —
S tem sem pri kraju. Uverjen sem, da je v marsičem nedostatna in pomankljiva crtica, ki setn si jo po naročitu osnovalnega odbora usojal podati si. zboru o našem splošnem gospodarskem položaju; a v okviru današnjega shoda moči je bilo kakor rekoč naglašati le glavna načela, ki naj vo-dijo v bližnji bodočnosti narodno stranko slovensko pri njenem gospodarskem delovan|i in ano do ta crtica vzbudila zanimanje za velika in vitalna gospodarska vprašanja tuđi v širših krogih, tedaj bo v zadostni meri dosegla svoj namen.
Politični razgled.
HJotfraiiJt* tležele.
V Ljubljani, 7. decembra Volllna reforma.
PredsinoČnim   je  zopet   zborova I odsek za vo-liloo reformo.  Poal.  Klun |o rekel, da bi bilo doati vec upanja na sreftno rešit**v volilne reforme, da  ju vlada   predložila  odeeku   kak   nacrt,   ker   bi se ma nihče ne b 1 upal upre ti   Govornik se je izreuel zoper nasvet Poliaka Rat« wakrga   S tem nasvetum se sicer razsiri voti'na pravicu, ali o zaatopstvu interesov di pri   njem   ^ec   govoriti.   Ta   nasvet je naravnost  iz-dtjntvo   že   itak    pr kraišamta   interesov   kmetakega stanu-  Uataoovitav delavstih zburaic bi le malo po magala; to bi bil samo dokaz, da se većina delavcev boji. Uresniciti se da ta nacrt satno v svezi z dru-gimi premerabami.  Zato priporoča   govornik   Dipau-h)ev predlog.  Poni   Prsda ju rekel,   da je v  principu 8 cer za splofloo volilno pravico, da pa prt ae-danjih   parlamentarnih   razmerah   naojo   ni   misliti. Zato želi, na) sa zmanjša Stevilo   zastopnikov   \eU-poaestva in odpravi   zaatopstvo   trgovinskih zbornic, zato pa pomnoži  Stevilo zastopnikov   mest in kmet-akih občin. Posl. Bauer a« ja izreke I zoper splošuo volilno rtf»rino.   Poil.  baron Morsev je rekel,  da TWiT ov  nafcrt volilni rt-i >rrai ni pokopan in se je po tegoval za Dipaulijeve oaavete.  — Dosedanju debato v volilnetu odseku ao pokazule, da se koaliranci   ne morejo ziedioiti, s tem   pa Se nikakor ni dokazano, da se   splob   ne   ziedmiio.    Sedaj   se pač   kaže,   da konservativci   se   naGeio   dati   uprefii   v   levičarBko-poljslci   voz,   ah   levica  računa   na   nejedinoat   mej koua^rvativci.    čujemo nnuirec,   da  je sedaj večioa kunservativnega  kluba 2» Dipaulijev predlog, zoaao pa je tuđi,   da se zanj veleuplivni ĆeSki  velepoa^st-mlci kar nič ne ogrevajo.    L^vicarji upajo,   da H>-beDWart,   Treuinfels   io  ceaki   favdalci   odvrn^ji   od D paulija in Moraeya vae o)i)u Hedanje somifiljenike, Cako, da smaga končao naftrt levicarjev. Davčna reforma.
Permanentni davćni odsek je konftal svoje delo. PredvcerajSojim se   je seflel na   sejo in vzpreiel  uri tretjem branju nacrt zakona o davcni refjrmi. Regulacija tiradniikth plac,
V včerajfinji seji proračunskoga odseka je pri8to na rizpravo vpmfianje o regultcji uradoižkih nlnft. V imenu pododsekovem je  post. fieer poiočf
je finanfioi ministar izjavi), da letoi zaradi nedoata-jani« časa ni mogoce rediti definitivno uredbo urad-nifikh plač, da pa je poskrbel, da se I. 1895 iz-ptačajo starostne in subaistenčae doklade. Vsalc uradnik 9, 10. in 11. činovoega razreda dobi, te je že petnajst let v tem isteno razredu, perionalco doklado v znesku 10O gld. na leto, ča \o 20 let v istem razredu, dubi 200 gld. na leto. Ta doklada se vSteje v penzijo. V tu svrho ae bo porabilo 250.000 gld. na leto. Drugi uradaiki rečenih imovnih razredov dobe subsiatenine dok I ade po 60, 80 io 10O gld. V pokritie teh troSkov bo treba za pod poro uradnikom nasvetovani kredit 1 '/a mi lijo na Kiti. povifiati Se za jeden tnilijoo. Finao^ni ministar dr. Plener je povedal, da na »plošoo reformo ni misliti, dokler se na zagotovi pokritie valed tabe regulacije uradnidkib plač nastalih troškov. Dokler se to vpraSanie redi, hofte vlada uradnikom pomoći z dokladamt. Vladni nacrt je razdelien na dva dela. Prvi, ki zadobi veljavo dne 1. jannv. 1895 , zpgotovi po 15 in 20 let v istem razredu alužbujočim uradailcom starostno doklada. Drugi skrbi za podporu ostalim uradaikom oajaižjih ćinovaih razredov. Treske za to misli vlada pokriti m pomoožitvijo državnih dohodkov, zlasti iz dohodka ofaobnega prometa pri drž. železoicab. O tfh pojasmlih se je unela daljda debata. Post. dr. Herold je rekel, da ni zadovoljen a tako reSit-vi|o vpraS*nja o regulaciji uradniBIcih plaC. Kar obeta vlada, je minimum tega, kar mora dati, a bati se je, da se s tem provizorij em odloži definitivna regulacija oa neduloćun čas. Starostna doklada naj 8e vsaj doloCi na 200 gld. za vsakega urad-nika, ki službuje 15 let v istem razredu, vrh tega pa naj se za I. 1895. dolofena podpora lVa mi lijo na praviCno razdeli. Posl. dr. Kaizl je povdarjal, da ao prav uradmki najnižiib treh nzredov oajvečii airomaki in zboljflanja plaĆ naibolj potrebni. Dra-ginjske doklad« naj se torei zvifiaio vsij na lOOgld. Tuđi tega ni smeti storiti, da bi tiBti, ki dobe sta-rostno doktado, ne dobili draginjoke doklade. Qd-loćno pa se je ustaviti načinu pokritja teb atroSkov. Zvifiati tarifa za osobni promet na železnicah je velika oapaka. Govorili bo 5e poslanci Exoer, Men-ger. Fux Somaruga, Biiroreitlier, Kathreio, Pininski in P^tak, potem pa se ie vzprejela reaolucija: Vlada Be pozivlje 1 ) da Cim prej predloži driav-n«mu /boru nacrt regulaciji uradniSkih plač ; 2.) da dotlej, dokler se ne zvrAi sploSoa regulacija, pluiu e državnim uradnikom štirih najoižjih ftinovnih r&z* redov »tarostoe doklade, začenSi s 1. januvarjem 1895, ostali na uradoikom 9 , 10. in 11. Cioovneg« razreda pa draginjske doklade, katere je dotičnim uradnikom vroCiti še v prvi   polovici  leta.
Sloboda v Avstriji.
nWiener Ztg." je nazaanila, da je mi ni ste rit vo notranph del v zmislu § 26. tiskovnega zakona vzelo znanemu listu „Frankfurter Zeituog" pofitni debit. Ta list je v židovskih rokah, a zelo razftirjeo in z aafi v trgovakih krogib fiislan. Listu no je prepo-vedal vbod v Avstriji, ker je v tf<5ri Brentano Ma-deyski se izrekel zoper nnučnega ministra. To je konkretni povod, vrb tega pa je u plivalo na to od* lučbo, da je Hat uasprnteo koaliciji in da mu dopi-saie z Daaaia urednik novega odličnega trdoika „De Zeit". Ali je prav, da rabi vlada napram lojalnim naaprotni^om taka sredstva, to nsj presodi javno mnenje.
Yrii»IIJe države.
Vzh ofl noaz tjttko r/i ra&a nje* Francuski poslaoec iu bivSi ministar Lickrcy je v LondoDskem listu BDaily QrapLicB priobćil r»z-pravo giede razdelitve Kitajake in pri porota 1, naj bi sa Ruki|h, Fraucija in Angledka na to porazu mele. RazilHitHv Kitajtike je po soilbi Lockn y,ovi m\z-ug>bna. Vse tri rečene velea 1 > imajo tam vaKne intcreae, kntore bi se na ta način dal« najlaglje za-varovati. .Ko nieche Zeitun^" je vsled tega naofno vsnemirjena in svari Anglegko, naj se ne da ujeti v to zaoko. S kitajsko-japooskega bojiSCa je doSla važna vest. Zima je naputila prvi japonski voj, ki RH je že približal Mukienu, da se vrne na Korejsko. JrtpnrjBki voj ie Se na putu, ker bi mraza in dežja t Maodžnraki ne mngel preneati. Sicer pa so bili Jrtpjnci korakali proti Mukdenu samo zato, da za-varuieio brb»t drugemu voju. To sa i im je posrećio in drugi voj je brez težav zavzel Porf Artur. Uspeh trimuneCne kitajskojapunske vojne Je torej ta, da bo Jnponci zavzeli Port Artur, osvojili Korejsko in uničili kitajeko mornarico, tako da aploh ne priđe več v pofttev. Vsekako jaku častni uspeh i, s katerimi si je Japonska zaputovila prvo me sto mej azi'Bkimi državami in odlo^iino besedo pri vseh azij-skib  v^raSanjib.
Armentt&o rprašanfe. Aoglegkim listom se javlja iz 0 iese, da bosta ilve ruski ladji prepeljali 20 0O0 vojakov iz Odese in Snbastopola v Batum. Rusija boce torej jako izdatno pomnožiti hvojo ob turski mej i atojeCo pcsadko. Sodi se, da j« to ? zvezi z armeaskitni homatijami. SploSoo klanje, katero so napravili turski vojaki, je Armeucfl piIuo razdražtlo ia dasi je turflka vlada vs'ed angle9kega pritiska znukazala neko preiskavo, se diplotnatićni krogi vender boje, da naitaoejo več je homatije-
Orffanimaolja anffleSkih abčin. VČeraiSnii   dan  ostane   vtžun   v  zgodovtni   an-
■cva duba.   0b«
čine 80 zadobile tako popoloo samoupravo, kakor so jo morda imele tamo v najatarejSib čagih. Na mesto sedanjib občinskih zastopov ao stopili občinaki zbori (Parish meetings). Takega tb^ioskega zbora se em* uđeležiti vsak v občini bivajući davkoplačevalec mo-fikega io žeaskega spola; ta občinski zbor voli ob činski odbor z navadao većino glasov. Ako v kaki občini ni triato volilcev, tako se ne voli občinski odbor, ampak opravlja njegove funkcije občinski zbor. To je tako popolna avtonomija občui, kakor je ni ■ikjer drugod. ObČinski zbori go parlamenti v pravem pomenu beaede in 8 tem je narejen konec patovamu poaamičnikov. Anglefiko kmeteko prebivalstvo je Bpoznalo veliki pomen te uredbe inaefitavilno ude ležilo teb „Parish meetingov".
Dopisi.
Iz Crnega Grabna, 4. decembra. [Izv. dop.] (Nekaj o naši državni cesti, ■ j e -n i h organib in o cestni naredbi.) Odkar je prišla v deželo drakonična cestna naredba barona Uema, čutiti je tuđi v nalem Črnem Grabnu, sicer tako jednolidnem, neicoliko izpremembe: vozniki vmiče jo se sedaj „na bistabor*, in prebite"vajo na Bb6t", dočim je bilo doslej do naredbe, ali bolje rečeno, dokler jih ni bilo najmanje dvajset pri okrajnem glavarstvu prav občutno kaznovanib, vse ravno na-robe. In kako (udno je bilo to! Ta kranjska specijaliteta je veljala v istini samo do mejmb gtebričev v Babi, potem pa si moral voziti takoj tako, kakor se vozi 8 e d a j pri nas, sicer te je že takoj pri VranBkib vratih ujel občinski tajnik iu ti naložtl dva goldinarja g'6be. Približali smo se torej s po-močjo barona Heioa za dober korak nadim Štajerskim bratom. In kakor v Vranskem trgu, tako se tuđi po nadih vaBeh ne srne pokati z bićem. Tu kjer je včasib tako idilično lepo dunel po dolini, glasno odmevajoč od atranskih obradčenib brd, oni priljubljeni: Bpika, — poka, — pflk — pfin — p6k, — po-oo-ok!" —tu Be čuie sedaj le prazno ropotanje voz brez onega melodijoznega spremljevanja; k več-jemu to jednoličnost pobarva vćaBi glasno preklisje-vanje dveh voznikov, katarima- sta se nad Btudijem nove cestne naredbe pojmova „bistahor", ,hdt" eme-Bala, in katera hočeta sedaj vsak i obrnenim bićem ali pa s polenom v roki baron Heinovemu cegtnemu zakonu pomagati do veljave. Muža sta vrla državljana; raifli ae slepeta do krvi in ai polomita kosti,
nego da bi prelomila zapoved ceitae naredbe, katero vaak po svojem prepnčaoji tolmačita.   In kaka je i
plotovi ob higah ta vrtovib, ki a»gajo do ceste? Tuđi tu je novotarija, ki pa ne pripuSča nič novega. Tem plotovom se godi, kakor hitam na Daoaii, na katere je lopoil „DemoliruDgsrevers"; niti popraviti se ue mnejo več, kajti ceatni organi takoj poročajo glavarBtvu, da je tu zgrajeno nekaj „novega", in pet goldinarjev globe ti ne vzame niti sv. Valentn a Lim barske gore, niti bv. Neža z Golčaja; vrh tega moraš pa potem cei plot podreti. Vse kar je prav; — ampak nekaj moramo vendar pristaviti: gospoda barona Heina naredba je bila potrebna v marsikn-terem oziru, ampak da se izvrauje brettaktno, brez obzirno, včasi le ustrezajoć simpatijam ali antipatijam kakega poklicanega organa — to pa ni potrebno, in nafte okrajno glavarstvo naj bi malo bolj skeptičnu ogledalo si izjave in izpovedbe cestntb organov, predno jim tako brezpogojno verjame, kakor ae to do sedaj godi. In pa ti mojstri s ceste t To vam je nekaj groznegal Letos jedenkrat je vozil nekov Rubikar skozi Blagovico in prišed na most pri Pmkarjevi žagi etopi za voz da potegoe zavoro, kajti tam po-jema mali klanec V tem trenotku pa se udere most pod vozom in kubiki se zvale na stran, kjer je trenotek prej hodil veznik Ubilo bi ga bilo. To se je »godilo v soboto, in v ponedeljek je ta udrti voz Se stal na podrtum montu slavne državne ceste, ki je pod ta nj kim nadzorstvom slavne dež. vlade, in podrti most je 8e cei teden rijal tamo, predno so se ga lotili popravljat. To kaže, da se mostovi pri nas tedaj prenavljajo, kadar se podero. Pa š« jedno! Minali teden je zapadel pri nas na Trojanab in na U čak u sneg nad meter visoko. Posamezni zameti so bili ćelo nad dva sežnja. Od tu smo pisali v Blagovico, kjer tamošnji podjetoik navadno upreže cestni plug. Brez dovoljenja cestoega nadzorstva tega ne srne atoriti, ker sicer bi »»ral" zastonj On piSe torej »mojstruV In mojster odgovori takoj modro: aAli morda mislite, da sem jaz kriv temu, da Boeži, in da so se naredili taki zameti ? Zato pa flo OBtali zameti 4—5 dni, dokler ni prifiel na nov poziv iozener iz Ljubljane, in mi reveži v Črnem Grabnu smo popolno uverjeni, da res ne sneži, m da nišo zameti  zaradi tega, ker je kaj zakrivil nafi
mojster, ampak uverjeai, da amo mi kaj budega zakrivili, ker nam je Bog posla 1 — ne zamete — nego takega cestnega mojstra. Dovolj za dane«; prihodajić pa kaj o tem, kako so v Krafiinji kole ▼ vodotoč zabijali. Naj svet malo poizve, kako ne i v gospudarskem oziru dela z nami, ko velju pot-sodi in povsodi v vladnib krogih la gesla in krik: „Gospodarska vprašaaja na krov! Vse drugo ni nič!"
Crnogr abenski.
Hrvatska pisma.
Zagreb, 6. decembra.
Dr. Frank je stavil interpelacijo, katero aem napovedal, in ki je naperjena proti rabi madjar-Bkega in nemškega jezika pri skupnih uradih. Svojo interpelacijo je obrazloži! z nagodbo, ki jasno do-lota, da na brvatskem teritoriju ni in ne more biti nlužbeni jezik drug jezik, kakor hrvaščiaa. Dr, Frank je šel še dalje in to s pjpolnim pravom. On neče samo, da se ban pri osrednji vladi zavzame za to, da se naredi konec n< pravici; ban bi mogel i meti tuđi neuspeb in potem? Po interpelaciji dra.Franka bi mu moral sabor prihiteti na pomoć. Kako? S tem, da ne posije svojih zastopnikov v driavni zbor v Bud mpeSti. Ia tu je dejanski jediao sredstvo, 8 katenm moremo pns liti Madjare na to, da ne krše nttgudbe. To sredstvo bi Be bilo moralo rabiti že o drugih priiikah pa ae ni rabilo. Ali se bo rabilo zdaj? Zulu dvomiin, da, uverjen sem ćelu, da se ne porabi. Ban bo odgovorit, da gre za poaamične slu čaje, za katere so se dotićat uradniki poklicali na odgovornost A slučaji in uradniki ostanejo in Bistem se bo tuđi  nadalje izvajal.
Proračunski odsek i« zacel svoje razprave o proračunu Ćela potrebflćina ta posle naše avtono-miie (politična oprava, pravoaodje, bogočastje in nauk) znala 8,411 958 gld. Ta svota se pokrije s tangento Hrvatske (44 % njenih posrednih in neposrednih davkov ia juvsuh dohodko/, v znesku 7,843 640 gld , a ostalo se pokrije z lastuimi do-hodki dotičnih oddelkuv.
Proračun se danes — na žalost — naj bol j razpravlja v proračuuskem odseku. Pravim na žalost, ker deloma po proračunskih razpravati, deloma po razpravah v klubib gube" plenarne soje nvojo važnost aa Škodo parlamentarizmu. V tem oziru smo u,; |,uv«^uii>ti DttuAj in DuUiui|it98tu. V proraCuankem odseku sta dva oposiojoaalna poslanca : Frank in Jakćio. Dr. Fraok je b.l dostej sadržan ia se ie ni mogel uđeležiti razprav; g. JakČin vršf v tem marljivo svojo dolžnoat in navaja opozicijonalne ugovore iu pa pritolbe, katerib je toliko.
A naj važnej Si predmet, ■ katerim se bo letoB bavit sabor, to je nacrt zakona o uredbi mestnih občin. Zub no je, da sa pri nai o kaki autonomiji ne mora govoriti, a doslej je bo fle menj. Po tem nacrtu bo Zagreb volil v občinski svet 50 laatopni* kov. Izmej teh bosta opoz cijoaalna 2, k večjemu jih bj 14. Zakuu meri aa to, da izključi opozicijo, ker bi se moglo pnmeriti, da fle teh 14 tastopnikov ne dobi. Dosedanja ratdelitev na okraje se od pravi ia ostane jedino raivrdCenje volilcev. Temslj razvrSčenju volilcev bo volilni razredi, kakor je Bploh davek temelj volilni pravici. Kakor doslej bodo tuđi v bodoče odlučevali uradniki. A četudi je davek temelj volilni pravici, vender se bodo žene izključile od te pravice, naj plaćujejo kulikor koli davka, kakor bodo izključem zavodi, banke, kurporaciie. In tako bo opozicija zamogla uspevati jedino v tretjem razredu, kateri voli 14 zaatopnikov, a lahko se reče, da nobeden sedaojih opozicijonalcev ne bo voljen: ne Bresztvenszkv, ne Amrufi, n« Frank, ne Vrbanić, ne Kumitć ia tako dalie. Zakaj? Ker vsi ti spadaio v drug volilni razred, a po novi oBuovi more vsak razred voliti zatttopnike jedino le iz svojega razreda. Tendbncija osnove je torej pov-sem jama.
Klub stranke prava se je sinoči seflel na sejo in začel posvetovanja. Priflli bo tuđi poslanci Bian-kini, Dapar, Laginja in Spintić — iz Dalmacije pa Se odvttnik dr. Trumbić* in notarski kand. Sabić Gospod Fulnegovć ne prisustvuje, ker je težko bolan.
Naši umetoiki, gospa Strozcijeva in gospoda Mnndrović in Milan bo odlikovani g srbskim redom Sv. Save Gospa Strozzijeva se je vrnila iz Prage, kjer je kut velika umetnica slavila prave triumfd Gosp Andrić, naš dramaturg, zastopa naše gleda-lifiče pri petindvajaetletnici gledalifića v Belemgradu.
Domače stvari.
—  (Čudna so pota — koalicije!) Tam po leti je bil imenovan finančnim svetnikom v Ljubljani g. Jenny, tirolski rojak.     To imenovanje smo obsojali, ker g. Jenny ni vešč slovenskoga jezika in ker je zadobil prednost pred   veščimi   domaćini pri finančni   direkciji,   ki   bi   prav   za   prav avansirati morali.     Kako amo prava  trdili, kaže to, da je jeden izmed teh domačinov, r, Đobida pred kratkim imenovan bil finančnim   svetnikora  — v področji   Ino-raostske direkcije in   nameščen  v Brikaenu.     Šio je torej samo za nekaj  teđnov, a g. Dobida kot domaćin in slovenščine   popolnem   zmožen   uradaik ni  smel ostati v Ljubljani,   ampak je sedaj   pozvan v nem* §ko-la5ki okraj!     V nekem   nemško-koroškem   listu pa nadalje čitamo, da je g. Dobida   poteza I ae tuđi za mesto finančnega svetnika ▼ Celovci. Ta list veselo vzklika:  sreuno smo se otreali gospoda Dobiđe! In rea, v Celovec je pretneščen   finančni svetu i k  g. dr. Happenhofer iz — Briksna.    Iz vsega   tega iz-haja, da je g. Dobida že davno bil zrel za finanč-nega, avčtnika  in   da   ga   prezirati   ni bilo nič več mogoče. Ali nišo ga imenovali niti v Celovec, kjer prav tako treba slovenščiue   zmožnega  višjega uradnika, ampak izbralo se ma je najprimernejše mesto — v Briksnu!   V tak kraj morajo madtiiki, kvaltfikovnni za nade razmere,    a  zato   imamo v  Ljubljani   in  v Celovci uradnike, ki našega jezika ne utnejo.   Živelj slovenski   koalirancil   — Drugi   faktum:   Deželno sodni svetnik  v Celovci g. Hren je šel, kakor znano, v pukoj.   Prazno je bilo torej  mesto, katero je za-vzemal Slovenec po rodu in  misljenji.    Xđo mu je imenovan   naslednikom ?    Goap.   Kliern   iz Lafikega trga,  raož torej, ki nikdar   ni   skrival   svojega na-sprotstva glede slovenske jednakopravnosti.     Živeli slovenski koaliranci! — Tretji faktum : Ravnateljem Ljubljanskih učiteljišč je bil imenovan g. prof. Hubad, ki je poprej služboval   kot   poznavatelj   slovenskih Bolskih   razmer   v naučnom   ministerstvu.    Kakšen poznavatelj istih razmer je prišel na njegovo mesto v miniateratvu? Včerajšnja  „Tagespost" izrecno po-roča, da je na mesto g. ravnatelja   Hubada pozvan v ministeratvo   Dunajski   realski   profeaor   Leopold Dechant.    Gotovo izboren zagovornik naših teženj, kakor   nadzornik   Linhart na Štajerskom ?!    Živeli slovenski  koaliranci f
—   (Osobne vesti.) Naš rojak, profesor ia vodja  realni  gimnaziji   v Zagrebu g. Josip S t a r i je bil  prideljen deželni  vladi, oddelek za bogofiastje in nauk, v   Zagrebu. —   Nai   rojak   gospod Jakob Vidic, c. kr. rudmfttci komiuar v Mostu na ČeSkem, je imenovan načelnikom o. kr. revirnega rudniškega urada v Plinu.   Gospod  Vidic je jedini v tej stroki državne  uprave  službujoči   Slovenec. —   G. Alojzij PogaČar, rodom LiubMančan,   je   imenovan   voditeljem konzulata v  Port S«YJu.
—  (Repertoar alovenskega gleda-1 i fi č a.)    Danes se  bo noviČ pela Smetanova opera .Prodana n e v o h t a", za katero Be kaže  v ob-ČiDBtvu veliko zanimanje. —  V nedelio dne 9. t m. se bo predstavljala Niasluva efektna narudoa drama .Ćarovnica   pri  jezeru", pualoveniena  ia v Dnft Bjhinj   lokalizovana od   Antoaa Trstenjaka. Za skrbno   uprizoritev te   že iz prejfinjih   let dobro znane  narodne   drame  atoril   jn vse   potrebno novo imenovani režiser g. Anić, kateri se bode tuđi sa naprej   delil   z gosp. Inemannum  v režiji   slovenske drame.   Naslovno ulogo  .krčmarice Jele"  bo igrala gospa   D a n i I u v a ,  katera   stopi   prvič v  letoftnji sezoni pred  slovensko občinstvo.  — Ker se jn igra marl|ivo  Studirala   in   je   gledalifiki   mojster  gospod Stadler skrbe!  tuđi za tfuktoo scenenio, prifakovati je razprodane bide.  — Opo«Hrjamo   ponubno uoaaj« rodoljube   in   osobito   pri|utelje   slovenske   narodne drame na to predstavo, ki bode izvestuo na isti vi-sočini dovrflenosti, kakor vae druge letoSme dramatične predstave.
—  (Iz piBsrne slovenskega gleda-lifiča)   Intendant gospod notar Plantan bilje te dn>  v gledaliških   rečeb   na Dunaji,   ter   pridobil več znamenitih  novitet,   ki  ae   uprizoie* Ae v tekoči sezoni.  —  Na večstransko vprafianje,   zakaj ni dramatično drufttvo kupilo najnovejle Straussove operete „ J a b u k u*, pojasnjuje se, da bi imenovana opereta za nas ne imela utalne vrednosti,   ter ho je zatega-delj privolitev te operete za naš oder,   na ka ter em. je gojiti v  prvi  vrsti le umetno  glasbo,  ud konope-tentae strani naravnost odsvetovala. Gosp. intendant Plantan bil je sicer sutran te operete i založnikom v dogovoru, vender je pa odstopil od daljnib poga-
j&nj,   ko ie   je iam preprićal,   da bi   okusu   našega obfiinstv* povee ne ugajala.
—   (Koncert   „Glasbeoe   Matice.") Drugi redni koncert „Glasbene Matice"  mora biti Se  pred   20   decembrom,   ker   bi  ga   »icer zaradi drugotne uporabe ređutoe dvorane morali preložiti  na konec  februvarija   ali  začetek marca.   Na-tančni dan se bode prevočatno objavil. — Maj dru-gimi   toCkami   su   budu   prvikrat v atoveonkem koncertu izvajata a i ni foni ja in sicer D mrakova.
—   (Akademijo)  v prid družbi av  Gtrila in Metoda priredi   pribodaji   mesee osredoje-mestna ženska   podružoica   Ljubljanska   v deželaem gle-daliftfti. Predstavljali bodo prostovoljno dame in go-a pod je izvirilo igro  in žive podobe.    Nastopijo tuđi pefaki zbori.  VeC nismo mogli pozvedeti, kajti priprave  morajo   ostati   kolikor moči tajne — pravijo dame I
—   (Miklavžev   večer   „Sokola" Ljubljanskoga) je privabil toliko odličnega občinstva v starega etrelišča dvorane, da so bili vsi prostori napolnjeni.    Pevski   vzpored  je   oskrbelo  iz   prijaz-nosti pevako društvo   „Ljubljana"   in   eta se v sa* mospevih   še   posebno  odlikovala  gg.   Pavdek   in Pucihar. Miklavž s svojim spremstvora je vzbujal veliko radost mej mladim svetom in delil svoja da-rila.    Vojaška godba je z izbranim   vsporedom  pripomogla, da je  bila zabava prav  živahna.    Tuđi  z dežele je počastilo več odličnih rodoljubov Miklavžev večer  „Sokola0  s svojimi rodbinami.
—  (Slovenkega   planinskoga dru-fi t v a) zabavni vefier vrfiil se je dne 28. novembra zvečer v hotelu  ,Lloyd". Predavat je društveni načelnik goBpod   profesor  Fr   Orožen o hribolastvu na Gorenisltem, sohpdbo  o hribolastvu  na Triglav  v dobi od 1778   do  1837.  1.   Predavanje je bilo jako jEinimivo, vdeleSba velika. Cslo predavanje bode po-natisneoo v   letnem  poroci I u   sSlov. plan. društva." DrufitTo opozarja vse člane in prijatelje,  da bode v kratkem zopet   zabavni   večer,   pri   kojem bode odbornik goapod W 6 1 f I i n g čita) o obleki in opravi hribolazcev. Dan se pravočasno naznani.
—   (Nasajevanje vrb za pletenje.)   V Ljubljano došli ravnatelj  vzgleđne delavnice za pletenje koiaric g.  Jožef K a r g je te dni ogledovai z ravnateljem strokovne Sole za lesno obrt g. J. Š u-bi ce m zemljifiča, ki bi bila  pripravna  sa   nasajevanje vrb.  Kot   najpripravnejše   je   epoznal   mestne senoieti okolu Tivolskega bajerja ob južnozapa Inem obrežji. Zadoščal bi prostor mereč 14 arov.
.           —(Ponearečen   Želesničar. )   Svoj
čas smo javili,   da   je  železničar   Viktor KuSar   bil
' povožen. OJvzeli ao mu obe nogi in skoro prav nič
'. upanja   ni   bilo,   da  okreva.    BolniSki   zdravniki   so
.' atorili vip, kar je bilo mogoče in oteli ao ga smrti.
i Posredovanjem   načelnika Ljubljanske   postaje   gosp.
I Guttmanoa se  je za  ponesrečenca   nabralo tuej že
| lezniskim oaobjom   na  postajah od Brežic du Trsta
| lepa  svota   227   gold.,   katera  ne   )e   ponesrečencu
I   predvfterajšnjim  vročtla. Vrb tega dobi 720 gld. za-
(' varovalnioe in Se malo penzijo, zajedno pa mu je ■ačelnik gosp. Guttmann obljubil 6a primerno labko ■luibo.
— (Goldinaraki bankovci) zdaj pola-goma ginevajo iz prometa.  Do konca  minulega me-seca jih je bilo  po   odredbi tinaučnega ministarstva z dne 24, julija   zamenjanth   pri   državnih   uradnih blagajoicab 38,120.995. Ostalu jih je torej Se blizu 20 milijooov  v prometu.
—  (Za  odvalanje   snega)   ter  snaženje mestaih  trgov   sa  ulic   potrošila   je  mestna   obcina Ljubljanska tekoči teden  328 goldinarjev.
—  ( Vrema) je Že dlje časa akrajao nepri jazoo.    Megla   ae  skoro   ves   dan   ne dvigne, južna snežnica po uticah pa   je tuđi dosti nadležaa.    Magistrat sicer Se   doati pridno   daje odvažati soeg, a mokro ta vender Ie ostane.    Danes je začulo z nova •aežiti, kakor da bi starega uaega Se ne bilo dovoli.
—  (Gaailno  društvo v Ribnici)  se je dnć  2   t. m.  ustanovilo   in   Šteje   zdaj   42   č'anov. Poveljutveni jezik je slovenski.
—  ( T a t v i n a. )    Pifle  se nam iz St. Petra dne 6. t. no. :   V nedeljo razsajala ju močna burja. Noč je bila strašna     To   priliko   porabil je  17letai fant, da ie je tpUzil v prodajalnico  tukajflojo  leme firme gg. Medice in Krtžaja ia tu zmaknil vefi šta-cuneke robe in nekaj gotovine- To blago zanesel je k svoji  „ljubici".   Ker mu ja burja od nesla klobuk — prifllo ae mu je  kmalo na sled ter je tukajfinja ■pretna c. kr. ftandarmanja dases uismoviča zasačila. Videli smo   ob jednem   kako   ata   prhodnji szet in
tant",   ki   »ta   za   pribodojost  složoo   akrbela drug poleg đmcega, atopala v tapor.
—  (Podpisi   za  ustanovitev   Celjske nižje utrakvistične gimnazije.)   Da je prošnjo   za   nstanovitev   nove   gimnazije   podpisalo tuđi nekaj  nemških  meščanov Celjskih,   ki   nišo Še tako zaalepljeni,  da  bi  kar naravnost prezirali svoje materijelne koristi, to dela germanskim matadorjem silno   preglavico.    Na   vse   mogoče   načine   skuSajo vplivati   na  omenjene   mešeane,   češ,   da   so izdali neraško  ree. Če je verovati nemskim lifltom,  eo baje nekateri taki  mešČani zopet preklicali svoje podpise. Mogoče , đa je to rea,  mogoče pa tuđi, da je vse, kar se piše, Ie „pium desiderium* Celjskih nemških fanatikov.  Prej ali slej  se bodo pa Celjskim mehanom  venderle  oči odprle.    —    Občinam,   katere so pro testova Je zoper uatanovitev utrakvistične gimnazije v Celji,  se  je   zdaj  pridružila   tadi Slovenska Bistrica in  pa — Opava v Slezijil 1
—   („Celjski Sokol") priredi  dne" 15. t. m. s    prijszoim   zodelovanjem    tamburaSev   in    pevcev Sokohki večer. Kot  novost bodo isvajali člani „So kola"   mramorne   kipe,   katera   točka   je   za  Celje nekaj povsem  oovega.
—(Slovensko pevsko društvo v Ptuji) ima doe 26 decembra 1894 ob 2. uri po-poludne v proatonh „Nnrodaega doma" v Ptuji glavni zbor b zanimivim vzporedom. V hIuč«iu, ko bi ob 2 uri ue bilo zadostuo fttevilo drufitveoikov navzućih, bodu Be ob 4 uri zborovalo pri vsakeru žtevilu (loAtih dru^tvemkov.
—   (PoStno  naznaniln.)  Dne  16   m nu-lega   nn'Bcca  hm |h duSIo  v   ne u em oab ralniku pioem v Mariboru   navadnu  pismo  brez  uaslova.    Ko se jw konui«ij(joalao odprlu,  našla  Hta se v  Đjem dva bao kovca  po 10 gld.   Kdor se moreskazati  kot psatelj tega piama,   Daj   ae oglasi za denar  pri poštnena in brzojavoem   vodstvu v Gradcu.
—   (Lahonske   laži.)    1 edantovalca   aGa-zetti  di   Venezia"   je  te  dni  ved^la puvedati,  da so vatikanski   krogi a TržaAkim   ^kof no jako  nezadovoljni, ker je hotel v Trstu prirediti Bluvenaki   mi-sijoo.    Da je ta vest bila povuem iz trte   izvita,  o tem ni mbfie  niti   trenotrk   dvomil,   vzlic   temu   pa Bkufia razupiti  TrŽaSki „Iudependeote*  Se  prekositi svojo Đ^ne&ko sestru   in  poroča, da je papez  ukazal Tržašknmu  Akufu,  oaj se pri izsrŠevanju 8'ojib  pa HtirHkth dalžauatt)   drži cerkvemb  določb   in   naj   d« ne   vtika    v   atrankarske   prapir«.    S takimi   lažmi itujakajo  Lfthoni katolifike Italijane zoper Skofa.
/■         — (Č i I a 1 n i c a v P u I j u) priredi v floboto
£doe 8   decembra v društvenih   prostonh   Miklavžev
f,\ečer b petjem, tamburanjcm in plehom.
.1           —   (Odlikovanje.)   Ojdatnu k  nagi  zadnji
'vesti   o  odlikovanju   nekatenh   tlaoov   Zagrebdkega
:narodnoga gledališća ae poroča, da je tuđi g. Nikola
Mila a,   rržifićr,  dobil  povodom p»tindvajaetletnice
'. B^ligrnjskega gledaliftća red sv. Save V. reda.
'           — (Z 1 o b a a m a & e h a.) D* Se nišo izumrla
zlobne  maćehe,   kaže aodna obravoava, ki se je ne-
davoo  vršila   pri okraioein   sodifiču v Zigrebu, kjiT
je   bila   obsnjena   Magda TomaAec   n»   tri   tedoe
za pora, ker je metala kuretini svoie omožene pasterke
Jane z glavicaini užgalic otrovani kruh.   Vsled tega
je poginila   skoro   v«a   kuretioa   in  je  Jana   imela
13 gld   fikode.    Ziobua   mačeba   sicer   ni   priela   k
obravnavi, a    svoje   tri tedoe   bode pa Ie prea«dela
in Itihko premišljala o tem in onem.
—  (Veliki požar v Reškem pristanu,) o katerem  smo   poroćali o svojem (asu,   je  po ata-tiHtifnem  izkazu ogerske pomorske oblasti provzročil gkode  1425 880 gld.  Nnjvečii del  Skodn zadeva pa n.brodnu druAtvo #Adna", to je 655 739 gld,  oger-ske   držtivoe   železmce   155 732   gold    io   pomorsko oblast 488 734 gl. Gustim gtruAki no zaafiali 11 050 r|.
■b-----------------------------------------------------------------S-
Slovenci In Slovenke 1 ne xAbite
druibe sv. Cirlla In Metoda!
. ^.____________________________^ .
Urednifttvu oadega list« su poslali: Za družbo sv. Girila in Metoda: Gospoda F. B. in M N. v Ljubljani, vsak 1 krono in 3 gOdpodi6iae 1 krono 40 vin., akupaj 3 krone 40 vio. sa Velikoveko Solo. — 21 veli rodoljubni darovala  in darovalke in njih aatledpikif
Bazne vesti,
*    DijaSki    izgredi    v   Đelemgradu.) Akademik ni senat Baligrajskega vseuftili^Ca je zaradi zadnjih   itgredov    rnlfgiral   dva   dijaka   popofnoma, 15 za jedno leto, 40  dijakov   pa je   dobilo   znatea „carctr. •
*   (K  Verdi) ev i oporok i) o kateri  smo porofiali  te  dni, ju Se dostaviti, đa bode velika  palača,   v   kateri   bodu   o*krbl]eno z vspm   potrebnim 2O0 umetmkov in umatate,  dokoočavAih brez imetja svojo karijero, imela gledalifiCe,   koncertoo dvoranu, knjižnico itd. Na razpulaganje bodo razni instrumenti, mej njimi 50 k'bsov^ov.    Zabave   Be torej Verdije-vim   peacijooistum a«  boda manjkalo.    Zavod bode imel tuđi svojega zdravnika.
*  (Trojna smrtna obsodba.)    V   Lvovu ao bili zaradi zavratnega umora te doi  na «mrt ob-sojeni gluboaemi Pinlias  Uann, njegov  zet in jedna kmetiCK,  ki je prva dva  podkupila,   da   sta umotila njesega  ntoza
*  (Nespametna stava)    V neki krčmi v Kelczu na Ogergkem no  pili kmerje io  se razgovarali o raznih ata\ah in junaStvib. Jeden izmej pivcev, že prečej natrkan,  pravi, da   ispije  Jiter  žganja  ua duSek, ako ga kdo plača.     Kmalu se  je nafiel pla-čilec io drzoi pivec je res izpil Slanje — ob jednem pa se je tuđi zgrudil rortev db\ tla.
*    (Eksplozija   dinamitne   tovar ne. ) Blizu   Antverpena   se   je   pripetila v dinamitni   to-varai  grozna eksplozija.    Mrtvih in ranjenih je nad Seatdefiet
*  (Dvoboj  v kletki Ievov.) V zverinjaku, ki  je  zd»i v Florenci,  sta te dni marki  Notabartolo in  frrcjf Casella   v kletki   Ievov  se   borila   navidezno z meCi. Trikrat ata borilca  planila drug na druzega, Lf*vi bo bili  prečej  mirni.    Obftmstvo  je  banica pozdravljalo  z  gromovitim    aplavzom,    ko   eta    zapucala kletko.
Dunaj 7. decembra. Danes ao bili pri cesarju v avdijenci ministerslci predsednik Wi n-dischgriltz in ministra Plener inFejer-vary. Tej avdijenciji se pripisuje poseben pomen.
Dunaj 7. decembra. Tišti koalirani posla u ci, ki so letos obiskali Lvovsko razstavo, Bo včeraj priredili poljskim poslancem na čast parlanientaren diner, pri katere ni je nastal oster konflikt. Malo da se nišo udeležniki razšli kot 8ovra/niki.  Poljak Zaleski in lovi čar Ruas sta
v svojih govorili kons^rif»tivc© n»ravtjnst 1771-vala. Konservativci so bili jako razburjeni in Morsev je hotel oštro odgovoriti, ko je vstal Pininski in slavil na vse mogoče načine Ho-henwarta. To je spet na levico naredilo jako slab utis. Diner se je končal ob splošni ne-zadovoljnosti.
Dunaj 7. decembra. Sekcijski načelnik v pravosodnem ministerstvu Kr al 1 in sekcijski načelnik v naučnem ministerstvu Ivittner sta imenovana za tajna svetnika.
Dunaj 7. aecembra. Mestni svet je sklenil povabiti vsa stolna mesta, naj posij ej 0 svoje odposlance na shod, kateri naj se po-svetuje glede odškodovan) obznani za izvrše-vanje prenešenega delokroga in glede upliva davčne reforme na mestna gospodarstva.
Praga 7. decembra. Neznani zločinci so nocoj v mestecu Mšenu umorili župana iti bivšega poslauca Huliciusa ter njegovo soprogo in vso nišo  oplenili.
Hini 7. decembra. V poslanski zbornici je Crispi izjavil, da ne vzprejme interpelacij glede dogodb v Istri in da nanje ne mara od-govoriti, ker se neče vtikati v notranje zadeve Avstrije. Iinbriaui je na to izjavil, da umakne svojo interpelacijo in da isterske brate pozdravlja.   To  isto je izjavil tuđi  Barzilaj.
Pariz 7. decembra. Policija je zaprla glavnega urednika lista „Nation", bivšega po-slanca  zida Drevfussa zaradi  izseljevanja.
Berolm 7. decembra. V včerajšnji prvi seji državnoga zbora so socijalisti uprizorili skandal. Ko je predsednik zaklical običajno „Slavo" cesarju, so poslan ci vstali s sedežev, samo socijalisti so obsedeli. Konservativci in libe ral ci so začeli vpiti: Ven ž njimi! Sramota! Liebknecht jiin je grozil s pestjo. Predsednik je socijaliste grajal, na kar je Singer izjavil, da socijalisti ne morejo demoustrovati sa moža. ki je rotil vojake, da bodo v gotovih okoliiostih streljali na svoje roditelje ia brate in ki je podpisal predloge zoper socijaliste. Ta demonstracija socijalistom je obudila veliko senzacijo.
Mnogoatrancka poraba. Gotovo ni domaćeg« vdravila, katero ne da tako mno^ostransko porabiti, nego „MoU-ovo francosko iganje in solu, ki je takisto bolesti utešujoče, ako se namaze ž njim, kadar koga trga, zakaj to zdravilo uplivu na miSice in iivce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica 90 kr. Po pogtnem povzetji podilja to zdravilo vsak dan Itkar A. MOLL, 0. io kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi zuhtevnti je izrecno MOLL-ov preparat, zaztiaioovao z varnoatno znnmko in podpisout.                        6 (16—13)
Proti mehurnim boleznim
(mehurnetnn in obistnemn kataru, prođu, peskn, protinti itd.) se  mnotfo priporoča od zttravmkov
Radenska kiselica.
Muugo uapebov je bilo dostženo s to kiselico.
Obširen spis brczplačno pri vaeh prodajalnib uicstih »li pa direktno od zdraviliSča v kopali66i Rađen, Štajersko.
Zulogi v Ljubljani pri Ivanu L.fninfcer-Ju in IMI-haelu  KHNtner-|u.                                               . 1U68-1)
Zao e tok ob '/, 8. uri z večer.
žtev. si.    Oeželno gledalište v Ljubljani.   Dr.pr.6n.
V nedeljo, dn^ 9. <le«embra 1894.
Čarovnica pri jezeru.
Fo Frana Ništila narod u i drami v šlirib tlejanjih „Did Zauberiu ain Stoin".    Poalovenil Antun Trstenjak.   Režiser
g. Josip Anić.
ZuSetek točno ob ll*H. uri, kouec po 10. uri zvećer. Pri predstavi svira orkenter slav. c. in  kr. peapolka št.  )il.
Vstopnino glej na gleđališketn listu.
Prihodu ja predstava bo v torok, dmS 11. decembra t- I.
Blagajna «e odpre ob 7. uri sveoer.
Iz uradiiega lista.
Izvršilne ali eksekutlvne dražbe: M«rtioa Goriftlca zhu»I|Aćh v Vihpulj', cenieuo 34 nld., 'Ine 7. dectmbra 1894 iq 11. jauuvarja 1895 ? Ko-Btaujevic
Južefa iq Janeza Ozi mk& zemljiSča v Muljavi, cenjena 70 gld. in 250 glti , dne 13. d< cembra 1894 in 10.  jaDUvarra  1895 v Zattčini.
Jakoba Brancelja zfmliiAče v Zgoroji Brezovici ,cetijfno 2130 gd., (ponovljeno) due 14 decembra oa Vrhuiki.
Frauca Kosa ponestvo v Cemšeniku, eenjeno 3375 gld , doe 15 decembra 1894 in 26. jaouvarja 1895  ti a Brdu.
Gregurja Bajca poseBtvo v Orefl|i, cenjeno 580 gld, dne 18. decembra 1894 m 22. januvarja 1895 v Vipttvi
Fiauceta Feraota poBaatvo v Vipavi, cenjeno 250 gld, dne 18 decembra 1894 in 18. januvarja 1895   v Vipavi.
dltfaua    Maltu i Cu    »rmljiftĆe   v   dmibolu,   ceu-
jeoa 164 io 40 gld, (ponovljene) doe 19. dtcembra v Seoi že^h.
Jnneza DurmiSa zemljice v Pakovem cen-jeno 1370 gld., (ponovljeno) doe 19. decembra na Vrbovi
Ivann Travna poriestvo v Vižmarjih, činjeno 4199  uli , (v  drugif1), ine 19   decembra v L ubijani.
Joi'ti Fajdige potMjutvo v Šmihdu, cenieno 1985 gld , reti8urnaa(iu   dne  19.   decembra   1894 in
19    januvarJH   1895 v Senoiečah.
Marije Der mantija poaestvo v Zadvoru, ceo jeno 6360 eld., due  19   decembra   1894 )n 23    ja-nuvann  1895 v L ubijani.
Franceta V i ftića poseatvo v Cirknici, cenjeno 770 gld, doe 20 decembra 1894 in 21. laouvarja 1895   v C rkmc.
Končan konkurs. Z dovoljenjem masnih in konkurmnh upmkov jh okrožuu kot trgovinsko so-dišfe v Novcmraegm dvignilo konkurs nad pretno-žeoiera protokoliraoega trgovca Antooa Vi ran ta v Novemme«tu.
Umrli no  v   Ljulkljanl:
6. decembra :   Marija   Breskvur,   posestnikova   h£i, 7 let, Konju&ne ulice St. 3.  — Leopoldina Iodoi, delavka, 18   j let, Kurju  vas št. 11.
V  deielni bolnici: 4. decembra:  Jurij Zular, dninar, 60 let.
Meteorologično  poročilo.
^   7.»jntraj    738 f» na.         O 4° C i.breav.J    obi.
tj     2. po pol.    V;j7 5uiqi.        li)  C   si. zah.    obi.     OOOan.
,0    9. «?e«er       ,'J7 4 ma.     —O V C |«1. zah.    obi.
Srednja temperatura 0 6°, za 0 ti* nad norinaloii).
HJ^u-insLjslsieL borza
ilnć 7. decembra  t. I.
8kupm  državni dolg v notab.....     100   gld. 05     kr.
Skupni državni dolg v srebru    ....      100     ,     —       ,
Austrijska zlatu  r.nta.......      124     ,     25       „
Avfitrijska  kronuka renta 4°/......     100     „     —       a
Ogeraka alnU renta  4°/.......     123     ,     70      „
Ogeraka krouaka renta 4U/......       «7      »     95       „
AvHtro-o^erske bančue delnice     ....   1047      „     —
Kreditne deluice.........     895     ,     25       t
London vista...........    1*24    t    50     ,
Nemfiki dri. bankovci za  100  mark     .          61     ,    —     ,
20  mark............      Vi    ,    20     ,
20 frankov..........       9    ,    b9>/, B
Italijanski bankuvoi........      46    ,    40     „
€. kr. cekini...........       5    ,    87     »
■        •          ■                 ■
^M          Potrtim   srcem javljava  vsem  prijsteljem  in   ^H
^H znancem tuino vest, d* nama je Vaemogodri ^M ^M <ianes zjutraj po kratki mučni bolezni k Sebi po- ^M ^M   klical najino preljubo hčerko                                    ^M
l      PIPI.      ■
H         V Kamniku, dnu 6. decembra 1894.            H
H (I37.i)               Adela in Fran Strel.      I
f 5            Težko prebavljenje,
Sa.      6    katar   v   želodcl,    dy»pepslja,   pomanjkanje " w       j*             »lasti do jedij, zgago i. t. d., dalje
£j    1     katari v sapniku«
™" > S •«     zaalizenje, kašelj, hrlpavost ao  oue   bolczni, £ 2 «   p    ^ni)                  v ktlJlh BB               (51-2)
£ %               po  iarekih tuedicinakih avtoritet rabi z oso-
"š» ±z                                       bitim uspehom.
i*^       _______________________!!____________________
„I'onla.aille44.
IteKbčtrijcv ^altiiiterijsko %           l>l«i|;o in igraće           jj
^J                                                kot                                                0
^ darila za Miklavža in Božič  ^
ft     iiua   v   najvtčjt   izberi  po   liHJnižjib  cen»b   in   jih     P O                               priporoča  najbolje         (1335 —12;     £J
i\         Fr. Stampfel         %
v Hjiit>l jttni, Kom^resnl  ti*if.
„r2?onlia.llo". Nov izvrsten
aWBT OTičefe ~3*g
potem   Prosckar.   Vlrolec   in   druga vlim^ bavarsko crno pivo lt«l.
priporoča prav po ceni             (l'24t—15)
Paulinova kranjska vinarna
v Ljubljani, Slonove ulice št. 52.
Proda se lakoj :
v ve^jem trgu na Dolenjskern, na dobrera prostom, ter pri-pra na za                                                                  (l.H»2—3)
gostilno in mesarijo
kakor tndi  za  |>i-o<|ji|nliiic;o  pod ugodnimi po goji.
Ponudbe n»j  se blagi»vulijo  poslati upravni&tvu „Slo-venskega Naroda".
^^B     l'r iporoćo.vano od ravnateljstva poliklinike !    ^^^^H
^^H                          Uporablja se  pri                          ^^^H
^^B oslovskem kailjn,  Influenci,  bolezsih ^^^| ^^H na vratu, prslh in pri otroftklh boleznih ^^H
H kcnjakov sladili izvlecek. H
^^H               Neobhodno potreben 7a rekonvalescente.               ^H
^^^H Oob'.va se v vseb boljSib leknrnab, droguerijnh ^^H
^^^^                      Tvornica       (i:SO2--7)   W^M
^^^H   >onjako7oea sladnega izvloćka v Lelpniku.  HH
„The mirni"
največja   in   najpremožnejša zavarovalna družba na svetu
zavaruje osebe srednje starosti za 20 let in
iarači,
da se po preteku te dobe vrne H5 do 1M> odNtotkov uplačane premije. Razven tega povrne družba zavarovancem svojim ven nabrani dobiček, s cimer se uplačane pre mije obrestujejo z okoli 4»/0 obrcNtiiih olireMlIJ.                (159—23)
Glavna reprezentanca v Trstu.
Glavni za stop v Ljubljani
Primoi Hudovornlk
Kolodvorske ulice št. 18.
C. tr pm ravnateljstvo avsir. drž. ieleiatt.
Izvod iz voznega reda
trelia.^rxi.e8rak   od   1. oIctoloraL  1694.
Nftitopno omenjenl prihajalil In odtiajftlni iaat ora«A«al *O % 0r**Mj*evvojtakem fiiiau. Sr«daJ**Tropakl 6*a }• krajnama Amo t LJak-IJmI *• 9 minuti n»prej.
Ođhod la Izubijan* (joi. kol.)
Ob 13. uri B mi«, po ttori. oiabnt rlak t Trbli, Poatkbtl, R«IJkkt O*-lovaa, PraiiBAmfeita, Ljubno, d«i Salithal t AniiM, Iiohl, Gman< den, Holnegrad, Lrt)nd-Q»»t«in, Z»ll nm J«a«ru, 8l«jr, Lino, Hudej*-r1o«t PUonj, M»rijin« T»re, Bger, KsrlOT« vare, Fruiaov« var«, Prago, Lipiijo,   I>un»J  fit  Amitntten.
Ob  6. ur4 IO min. ijutraf metani vlak t Noto meito, Ko6«tJ«.
CM 7. mri tO min. *Jutrq) o««but Tlak t TrbU, Pontabel, B«0*k, 0^ Iotso, Franiouifest«, LJubno, Dunft), 6«a Selmthal v Solnograd, DunaJ ▼ia Amatnttan.
Ob 13. uri Mi min. ti«poludtu> m«l»nl vlak t Noto meito, Koierja.
Ob 11. Hri SO min. itjpotttdnm oaehnt Tlak t Trbia, Poutab«!, Baljak, Oelo*eo, PrKiiieuafont«, I4jubno, SaUthal, Dunaj.
Ob 4. uri 14 min. f>opo(wrf*Mi oaabni Tlak » Trbt«, B*LJab, Oaloveo, IJubno, će* Selithni » .Holnograd, Lenil-O««tain, Zell na Jeieru, Ino« njQ«t, Brefinlo, Ourih, OaneTO, Parla, fltejr, Uno, Onunden, laohl, BuiIejBTioa, PlmaJ, Marijine Tare, Bger, Franoora r»ro, Karlore Tara, Prago, Liiptko, Dunaj Tia Amitatten.
Ob 7. Mri HO min. atw£*r maiani Tlak t Noto matto, KoćaTja.
Prihod t Izubijano (jul. kol.).
O* 3. uri 03 mi*, ttfutrttf oiabnl Tlak • Dunaja Tla Amaletlan, Uf itjo, Pmffe, Franouvih T»ri)T, KarloTih tuot, Kffta, Marijinih Tarot, Planja, BuđejaTio, Solnograda, Lilnoa, St«yra, Omuoitm, l«ohla, Aui, ■eea, Ztillt na Jo»eru, Ijend-Oaitslna, Iijubnaga, OeloToa, Biljaka« FransanafAat«   Trbiia.
Ob 8. wri 19 min. ^httr<\)  metani Tlak U Kodorja, NoTan«  m«itt.
Ob II. uri V7 »iitt. ttojtotutine oaebnl Tlak a Uunaja Tla Amateltao, Liipaijo, PraKe, FranooTth TaroT, Karlovih TaroT, Hfra, Martjlnlb TaroT, Planja, HudeJoTio, Solaograila, Liaoa, Stejra, Parlaa, O«u«Ta, Ourlha, Hretfiiloe, Inomoita, Zolla ua jaiaru, Ijand-G»ateina, IiJnbDega, OoloToa, Uenaa, PonUbla, Tfblaa.
Ob )t.   uri ,VJ min. popolutinu meiaul Tlak ia KoćeTja, KoTaga maata
II* 4, Mri 4H min. papalutliut »ashiti Tlak a Dunaja, I^ubaoga, Selttbaia, Betjaka, OeloToa, Franaamfeata, Pontabla, Trbiia.
Ob ». uri Uli min, iv^fr maiani  Tlak   i* KočSTja, Novoga MeaU.
Ob V. uri VI min. *v*č*r oiabnl Tlak a Duuaja preko AmttaUan* l> t^ubnega, HaU»k*. CeloToa, Pontabla, Trbli«.
Ođhođ ls LJnblJan« (dr^. kol.;
Ob    7. uri V.1 min   *fwtrn)         r  Kamnlk. »      W.    »    OS      H      jtojioluttnm  „         „
a     9.    n    SO     n     mvtmfir          .         n
Prihod v LJnbLJano (drž. kol.).
Ob    «. uri đ« min. *)utr<tj         la Katnnika.                          (4—278)
.    11.    „    1B      „     dopolvHnm   „         ,,
II        O *       II      mv        11         0WOW             ||           ||
Posredovalnica  služb  (3-. IFIijlst
na Hregu mi, G             (i37«>
lićet hlAlno,   izborna nluibti,   8 gld. plhče; — knh»< rivo   Bta   vite   k   dvetna   osebama;    —   prodafttlko   za trgovino a uietinalni  bl*Koni| — prntuujo za Opatijo; —  k uči | at i« za Ljubljano itd.  itd.
PnifCnii se iS<5ei° opebe, ki lumjo obSirne zvuze UVoliU in konekHije in bi bile voljne, prevzeti majtmo zastupstvo. — Ponudbe naj se poSljejo pod „X. Y." upravniStvu pSlov. Naroda". (12^8-6)
Notarski kandidat
popotnotsa izurjon v vseb zemljeknjižnili, zapuiAinskih ia splub beležnidkib, k»kor tuđi prepirnib zadevab, z veMetno prakso, zumžfii za vodstvo pisarne, iell m 1. Jauarar-^em 1895 premeiiltt UoMeđanJe ineiito. — Veft su iivć pri itpra^uifitvu rSloveri8ke^a Naroda".          (1374—2)
"\7"e£ ©to nci©rxxilK©"v
lepega brinja
proda                   (1368—3)
A1 o j z i j   Domicelj t Zagorji pri Št. Petru.
Albert Faber v Trstu
lCVLpia-3©                      (1368—2)
hrastova, cerova in bukova drva
v  velik h  m malih mocŽiuHh.
Prodajalka
izurjena v trgovini z mefanim b'agom, "loveDSfino in ntm^.inH v govoru tri pi>mvi po[>olnouiH zmožna, z dobri in aprile vati, vKi»r«')ni« ne> Ih liko tukoj pri Franii I£n. €9r«beii<;-ii, trKo^cu v Telili f li   Ml^nh.                                               {1367—8)
jako    prikladna    za    knterokoli    si    bodi    priliko!
Popolna granatna ali ametistna garnitura
obstojefia iz                    (la08—8)
1 prekrasno broie, 1 moderne naroonioe,
1 par leplh uhanov s pristnimi srebrnimi kaveljćki, »se v clogantnem kartona, uajflnoje in najnolidncje iz-delano, ne da bi se dalo razločovati od prlstne garniture, pošilja pofitu ne prosto na v*e kraju monarhije proti tema, da se vpoftlje znesek 3 gld. ali pa proti povzetju
Leon   Flaiuin
razpofiitjHlnica druguljev Oablonz n./N. <0eiko).
U3T Preprodajalcem popust! "J^Q
Koncesijonirana posredovalnica služeb
v Uradili M. «
priporoća vulllcn lastt^r ]>on1ov vnaUo lca-tofporlje. — Za mnogobrojan obitk prosi
•<ii95—8)                        Terozija Novotny.
Visoko c. kr. oaafino ministerstvo je p-iletkom teko-*ega ćoiakega let* r>a tuknjliiji ©. kr. airokovni Šoll sa umetao vesenj« ln iiv*aj* 61p«k otvonlu posebcn
praktiški oddelek
v katerem so boda bivAe učenice zavodi popolnjevnle v izdelovnnji  porubnib  pređmutov.
Z«tu se hod« v tem ori<]»lku vzprojfmulu nnročila na oerkvena ln poivetn* đela, a Iu v toliki meri, da ao do.sei«; oztiH^eni  nnmen.                                      (1'JtiO—8)
VpraflHnja in narobila ttnj uo poSlljajo t«<>il»riji voditeljici novelu oddeika, strokovni učiteljici Ivani Ftfderl (Zvczrinrake ulice Stov. 1) ali pa podpisuncuju ravnateljstvu.
C. kr. ravnateljstvo  obrtnih  strokovnih šol
v Ljubljani, 4. novuinbra  1894.
o                       Na aajnovtSfAi iu iiRJholifti  način                       <!
^                                          u *««•(■»*«                      1180 —1«>.    J|
*|   ne^ivlja  frr«z   vniikfli   ',olnćin  <.«r opraviju   g»lomt»o-    JJ
i,   Tuujn   in   vs«*   '.»hite   Of>ern«'f|«>,  —  odritmujuje   <>
>               »obu«-  l><» !«£!•■« z ufsiurtcnjoin iivca               "'
i: zobozdravnik A. Paichel, i:
*'    polff." cm ijnrHke^a iuoniu, v Kohlor-jevi liiAi, 1. njuistr.    ' f
Diskretno!     Poziv!     Reelno!
Liatnioa  zadošč*,   da u i   vbIu(1   mojega posredovanja
■ominlite
najlepšo zlato ali srebrno uro z verižico, kakor tuđi vsakovrstne dragulje.
l'Iačilni pokoji ao nad vho ugodni. Bogatu kolekcija "Vzorcuv na raarolagu smiio proti naroćilu in hu kar imj-hitrere nt<»go6e poiilja z Dunaj«. Pisma blngovulč tiaj se poslati, evi'Mtuvelno »era na razpoliigo onim, ki želć i luenoj govoriti, ođ 9. do 12. ure đopoluđne ln od 3. do 6. nre sveder                                                        (13H0—L
v liotelim „I*i*i Slouu"       j
Mobe tiU 24.                                    !
-Z velespoStovanjeiu zasfopnik juvelirja 13. Ilormaiia   { KohNti, Dunaj^ JI., Pruterstrasao 49.
|               Pristne
ruske  galoše j
\j< litivcuka
in «l«*lcllue.....l(l<l- 1*<>O
„   tlnuao .  .  . kIiI. 1*91»,  ^'SO
,,    |{OS]M»4l» .   «1<I. 3*MO,   »ti«
|                           pri ponudi
Henrik Konda ________     '           _J&
(1341—4)
TPr. Rose životni balzam I
^M jo nad .'!0 let znano, prebavljanje in slast, pospe- ^M ^M   fiujočo in napenjanja odstraujujočo ter milo raztop-   ^M
■   ljiijoće                               '                   0124-33)   ■
■                domaće sredstvo.               ■
^|  Velika Nt^klrnica 1 glđ., mala      J*^Ti~7*>^       ^B
■    50 kr., po posti 20 kr. već.    V^»X        'vK    H
^|  Na vsoh dolih zavoj ni ne je moja j\   ^H        ^\   ^|
^H  tu dodana, zakonito varovana/^^^^■pB^^^^j  ^^k
^H         vamtvena znamka.         V       ^^3^^         J  ^H
^H Zalude Kkoro v vseh lekarnali V9^^^ iS^ ^H ^1              AvHtro O^rsk«                ^N^fijt^^^     ^m
PTam ee tndi dobi :                         ^M
raško domaće zdravilo. I
^H        To sredstvo pospoSujo prav izborno, kakor sve-   ^H
^^H dočijo nino^n sku&nje, čistonje, zrnjenjo in lećonjo ^H ^H            ran ter polog tega tuđi blaži boleftine.            ^H
H  v *kn<ijicali imi liti kr. in jynuidnnr   H
^|  25 kr. Po poNii 6 kr. već. ^Src^EsB^^flnip^   ^|
^|  Na vseh dolih zavojnina      ^^^SSS^SIBt^       ^1
^M  je moja tu dodana zako-          ^gJg&MO^          ^|
^|  T>ito  vai'Btvona znamka.             ^^^^^*"              ^B
^l                     O-la-v-l^-O.   zalopa                     ^^
■ B. FRAGNER, Praga, ■
^| j(. 21)3-204, ftluU sirana, lelirnii ,,pri ?rni>m orlu", ^| ^|   B^"l3°stl1« razpofiiljutov vsak d h n. "W   ^M
na Glincah pri Ljubljani
priporoča nvojo zalugo iDiiogovrstnega
domaoeoa zo.mja in briiijra
kakor tuđi I«>rMtfn                (1375—1)
franeoski konjak.
,Sf, VSI STHOJ1 ZA PObJEDEI.STVOI-1, ft
po aalnlžjih eanak pod najvijoJm-jAimi  pogojl po&ilja p«l jM«tw« ta W po»kuinjo.           i
^B&           ia I1ELLEB. nC»AJ                     !
f!S'^''iw^*BaY      ■•*"• H«tr5r»BIMl .lr.il (.»„ini crtlil • iKmiUiJ     I I     Tfi?—:ft«
I>i*. FrltloriKa  I^en^loi-«
Brezov balzinsi.
^^^^^^^^^                Že shiu rHstliiiMki  Mok, ka-
/^rofjSsb^i^^      t«*ri tefe iz br»*ze, ako se navrtji
u    ?ipX''B&£^GEik    "j(*"(>   <l«bl»>,  ji'   od   puiutivcka
ffu pS^v^^RS^ft   ZTia« kot tiMJizvratnfjSH lepotito;
»° <ć2& ?*^^lnmi ^^0 8t) I>a ttt 8<>k ')O p|i;'M''su
li     Ž^L   fc'V/*^Prfm|}   tziiiiiitulja pripravi ketuičiiim po-\\    wEmi      i^'^mbSjI   *oiu  ^0'  na'zaiu> z»dohi pa ću-
^gj j^^'^^^^^7          Ako   se   natuaže   zveCor   i
,?<g£i»£^§Bggj♦;'        njim   obraz  ali  dri'^i deli polti,
^5^^!!^««^            <>^l|o »e *«* «lrii|cl »Onu   n«»-
siintii«'   lUHkin«^   od  polti,   ki i»o»luin» VMled
te^H   i-inttt   U*-l,i   ln   tl«>#,]1».
Ta balonu 7-gUdi na ubra?.u nastale gube in ko-zave pikti tur mu dujo uiladostuo barvo; polti pode-luje buluto, no/ii(j^t in rtvrBf.tmt; otlstrani knj iia>,rlo pe^re, ioltavost, o^'crec, nosno rudućino, zajudce in druge ncsnazMOMti na polti. — Čuna vrču % navodom vred Kld. l.BO.                                                t39—23;
Dr. Friđerika Lengiel a
ĐZSNZiOSS-irailiO.
NhjimloiSt1   im   iinjiloiirinU'inej -t-    ujiU>,   z.i   kožo nalaSć  pripravljeno,   1   koiurnl  <KO   kr. Dobiva su v   I.|ii1>1JmuI  \   VI*.  ]»h  Triikoct^-j« lekarni i?i   v   \8en   ve^iih   lekarniib.  — }*«».5tna n;uo-(:i)n  »npn-jetna W. Ilemi,   l>uu»(, X.

Dobra eksistenca
jamči sn vsaKcmu izurjenemu br^mnrin nli kapt«Tslon ▼ skromnih denarnih razmerah, kateri tmiuc v Majem Jedaomtdfitropno, na Klavnem trnu naaprotl ko* pnllMu leie«o hlAo At. S v Topll««h na »»len|-■kem.
Tik hifte io kmetijfika postopj*, itprehajalni in ze-itfijSai vrt in kegljiAče. Protuet je, odknr se je želoznica i* Ljubljane do Strate »tvorila, zoln Živahrtn.            (1344—U)
VeA so izvć najdalju «1» EM<ln|pjr>« (rudu« pri lagtniku EruoNtu  IT*il>€M'-jii  v Ko^ovju.
|     V citranji    ||
!     po metodi Hubtrja.  ir.  Enslelna,   kukor tuđi  po     i
•                       VNuki dni^i  poljubili metodi   po u ^ uje                     '
:          Josip Petritz          |
«                                        izprašaiii  nrtitolj                 (9.r>3—t.r>)      j
•    na Kongresnom  trgu štev. 5,  I. nadstropje.    |
Slovenke!
Mlndcni^, lepe zunajnosti, -'*2 let star, imajnfi v jeduenj ve^jib most svoj«> lastno trgovino 7, manufakturnim blagom, vredno nad 5(Mio (;!d.. i«<**<^ si tem potum — zaradi po-manjkanj.'i nadaljnpga znanja — pošteno, vur0.no in marljive i^<>l>i"«»tC<*, hnilisi daje dcklo )ili m>sp<»diAina ali pa ml:ul>i vdova, imaitn';i nekaj gotovine, od dubrib t>turi&ev, in je lahko \% riežele «li i« mest.;i.                                    (iSii.'J --.()
Resno pnnudbe, in ake je moguće tuđi b sliko, ki se vrnc, iu se jamči za strogo molčcčnust, naj se vpofiljojo pod Šifro „10O" upravnistvu „Slovenskega N;iroda".
i         Otvoritev novela         I
|i prenočišča in restauracije
jl   „Al Moncenisio^   i
|i Piazza (lelle Legna št. 1 io nlica Torrente ; J;           v Trstu.          j
I           Podpisancc priporoča   slavnemu potoval-   '*
j'   nenm   ohčinstvu svojo   popohioma novo  sezi-   i
i,   dano   in   elegantno   vrejeno   prenocisče   z re-   !
i)   stavracijo po zmerni  ceni iu pošteni  postrežbi.   '
I    '                                              S spoStovanjein               !
I [  d^-4)             .A-T-U-ZZ!.       I
•^^         Lekarna Trnkćczy.  Dunaj,  V.         |^
I Kri oislilne trooljice m
^ d Hi> h« vst'lrj NijKJufi osvt'do^ilH pri sabitMiftiiii p ra ►^ 3 ^luvfAheKn frlcHH, Nlia>.cD<*iu žclo«l«l, * M ^i^           I><iiiihii ikwii|i NlHMti <lo Jt'<li|  it<l.           tŽ>H
^ >>                                    "                                    '                      P »^
^ g     Ker  10 zdravi o   iztUdujti   lokHriia hjiiuii,   velja     P*"M
^"O fiknt!ji«ii MHiuu *-£l Ur., jcdi'ii /.iivoj u (» Akiit- o p| ^ fl                    Ijicami  I #ld. 5  kr.                   *< "Sj
S £               '                                   '   a
^6™1                                    Oooivfi ?.«  pri                (123 '-G)     Opi
§S   ll»aldii  |i2. TrnK<i»cz>-jii   gl
^-^                   lekarnarju v Ljubljani.                   ^g
^1                     1*4»Hl Ijii   »4«   x oltrnlno   |>OMto.                 '    S
^__                                                                                                     B|
1^^   Lekarna Trnk6czy v Gradci.   [t^ S
CHINA SERRAVALLOzželezom
neobhodno potre ten za slabotnike in rekonvalescente. Vzbuja slast do jedij, krepi živce, zboljša kri.
Srebrna svetinja: XI. medicinski kongres Rim 1894. Zlata svetinja: Mcjnarođna razstava Benetke 1894. Zlata svetinja: Mcjnarođna razstava Kiel  1804. Zlata svetinja:  Mejnarodna  razstava Amsterdam 1894.
Od   zdravniških   avtoritet,   kakor   dvorni   svetnik   prof.   dr.   bitron
Krnlii-KhiiiK, prof dr. vile* M4»N«>|ltc-MoorlH>f; prof. dr. Svliauf h.
i    prof.  dr. iTlonil.  prof   dr.  jVviiNNer,   primarij   dr.   vilo«   ^'Irolicli,
I                                najbolje priporočevan itd   itd.
1    To izborno  restitucijsko sredstvo je zaradi dobrega  svojega   ukusa j                          priljubljeno zlasti otrokom in ženskam.            (i-2bl—♦»)
Predaja se v steklenicah po V? litra in i liter v vseh lekarnah.
Lekarna Serravallo, Trst.
Razpošiljalnica medicinskih stvarij na debelo. Ustanovljena 1848.
Glavna z dio ga v Ljubljani:  Likurim   !•!<•<•«» li. Dunajska  cesta,  dalje lekarne HlH,yer in li. 4iro«(s<liel.
Surovo maslo
oziroma surovo maslo za čaj, maslo,
fina smetana za kavo, sir in skute,
sveže mleko
le dobivaj o vaalt dan ivele
v prodajalnici v semeniškem poslopji
QjgT nasproti aadnemu trga. ~2£-Q
Mojim velecenjenim knpovalcem izrekara za dosedanjo zaupanje svojo zahvalo ter se jim najbolje priporofiarn z zagotov lom, da si bodem vedno prizadevhlo, njih željam in zuhtevara v vsakt m oziru popolnoma zadostiti.         (1190-8)
Z velespofitovanjem
Jera Lipovšek.
I      Važno 43 T
za vsako gospodinjstvo!
1 rjuha brt>/, ftvH, 3 vatle dolu«    .    .    .    (riđ.    1 20
1   nunmni prt iz [»hitnu v vulikoati 150 cm      w      l.'JO
6  aervijer platnenih........      „      1 30
1   platnen  prt zh  knvo.......       n       \.L2b
t> pljttmniili  ottritiiić........         „         IVO
(j prnktirnil)  nnglavnih  rut.....         „      —.80
0  platnen ti  kuhinjskih prti>v     ....         „      —.70
H  platnenih  prtnv  zh  koturce    ....         „      —.Wf>
♦V platnenih  Reptili  robct'V.....        „        1.25   I
30  vatlov   rKii-Heriu-ptHtrtH......      „      •».—   E
30  vatlov  <1 h ih u* tucati Kraiihi.....      n      ♦>•—   n
30  vatlov   lim VHDH  poHteljirie.....        „       *>.—   U
^Wienf I., KSrntnerstrasse Nr. 42. ^| g^         Odlični zvedenci      mk
-3 ^bi^SS^. vsek dežel ao na zdravilstve- ffl| a /^JB^>^jk3/l^ nih razstavah v Londonu, H 3 ^■^Xf^&Č^^^>arizu *n Genevu kot ruzso« ^H 3   ć£v^?»^j        jevalci izloženih preparatov ^B
i T^W-^3 tinkturo za želodec R
X^jj^      G-. Piccolija v Ljubljani ■
s <»slno diplomo in zluto svetinjo »itlikovuli.  T«* od-   ^M
lm*1 u jure oilhkf s<» nnjb<»lj-*e   *|>ri<''\'val<) žc o«l nckibj   ^H
ziiitiipga   itiiptetirni'^.-i   uredstva,   kiitero   kicpru   in   ^H
ztlriivi /tIu»1im>, kukor tinti opnivil.i preliavuili nrpi-   Bi
nov  izborno |n>s|>ešujtv — T<» tinkturo za žfludi'o raz-   H|
(»onilja i/.i|fl»v:itclj Q. Ploooll v Ljubljani  proti   ^H
|>t»v/«'t u zi'tt-kii. Zalhtj \nt  \2 Ht^kl. za 1 gl<l. 'M\ kr ;   ^M
po "i5 stekl. zn 5 £lil   26 kr. (zahoi   tn.-ti 5   k^r).   ^B
1'ostniiH) |t|jna vedno nurornik.     (5^^-^H)   Hj
3O gld. na mosoo
kot poitraoaki saslutek in visoko piovisijo »i Inhko pri-sluli vsmk, kdor ima mnogo po* tsmtev, m vzprej«man)eia naročit na pateatovan« predmete, ki »e v vsakem okraju prav lahko »peftajo Pouadbe ■ pismeno znatuko xa 5 kr. Frsrn Pak«rnj>Ja v Pr»«l,  11»*—II.         (1160—»J
~fi    Veliki krah!
^1   ^|            New-Jork in London  ništa prizanaftila niti
^HJH evropski celini t*r je bila velika tovarna srebrnine
VHV prisiljena,   oddftti   vbo   svojo   zalog«>   zgolj   proti
^^^^r    majhnema plavilu delavnili mofiij. Pooblafićen sem
WB       itvrfiiti ta nalog. Poiiljam torej vsakomar sledeće
|W       predmete le proti tema, da se mi povrne ^ld. 660,
H        in Bicer:
II          6 koraadov najfinejBih namiznih nožev s pristno
M             angleško klinjo;
iW          6 koraadov amer. patent srebrnih vilic iz jednega
1 ^            komada;
J,B 6 komadov amer. patent-srebrnih ,i«dilnih žlic-IbI 12 kotnadov amer. patent-srebrnih kavnih žlic; ^^H        1 komad  amer. pntnnt • srebrna sajemalnica la
^■^       1 komad amer. patent - srebrna  zajemalnica  sa
H           mleko;
mOm       2 komada amer. patent-srebrnih knpic ta jajca;
BH       <J komadov angleških Viktoria-raAic za podklado;
H|«     2 komada efektnih namiznih Hvečrikev;
R^S       1 komad cedilnik sa iaj;
ijUl       1 komae najfmejSa sipalmca za sladktr.
uB     44 komadov vkape samo ftl«l. tt*6O.
JjSm                 Vseh   teh   44 predmetov   je    poprej    stalo
Wfji     gld. 40-— ter je  j« moći Bedaj dobili po tej  mini-
jKifj      malni ceni gld. 6"60.    Amerikansko patent-srebro
$W     ju ven in >on bela kovina,   ki obdrži bojo srebra
Ja      25 let, sa kar se garantuje.  V najboljgi  dokaz, da
|S4      da le-t-i inserat ne temelji na
||]         rLilrstlc^n.1 slepariji
& 'M    zaveznjem so s tem javno vsakemn,   kateremn ne
\J jn    bi bilo  blago povSeč, povrniti brez zadržk« zneaka
Ii\H     '•• nnj nikedov ne zamadi   ugodne   priliko,   da   Bi
m |i|\    omisli  te   krasne   garniture,   ki   je   posebnu   pri-
\itiJ    kladna  kot
prekrasno   božično   in   novoletno   darilo
kakor tuđi
kot ženitno darilo in za vs;iko boljšo gospodarstvo. Dobiva so jedino le v
A.  IllKSCHIlKItGt-a
glavni agenturi zjedinjenlh amer. tovarn patent-srebra uh Duuaji, 11, Rembraudtstr. 19. - Telefon št. 7114.
PoSilja   se   v   provincijo   proti    povzetju   ali    Če   se znosek nuprej   vpofilje                                            (1238—5)
ĆLtllni praiek 10 kr.
Pristno   le   z   zraveii   nutisnjcno   vaistveno     ^^^'V znamko (zdrava kovina).                  T   &)  '
Izvleček iz pohvalnih pišem.           <   *  A
Texing,   Gor. Avstrijsko,   21. svećana   18'.)2.      ^Tt^
Slučajno   sem vhlel   pri Nje^a svetlosti  grofa Wurm-
brandu vaše garniture   ter   se  prepi'.ćal  o nje lepoti in ce-
nosti i. t. d.                                      Jotof Porst.  župnik.
V  Olomucu,   1. maja 1H92. S poSiljatvijo   izrodtio   zadovoljen,   niidkrilila  znatno
moje prićakovanje.            Stotnik Cz. . . ., plackomanda.
WW Avlso. "VI
V kolodvorski restavraciji
se bode
vsak četrtek in vsako nedeljo
topilo toli priljubljeno
MiU» Un-ii
Vastarllo ■• bod« ob 10. uri đopoludn*.
Proaeć   mnogobrojnega   posetn   z   veleMpoatovanjem.
Fi'im K!fiiit>6,
(1259—1")_________                         r e s t a v r a t. 6 <-.
Vozni lisfti t Sby. Amerito
^^^^   nizozemsko-ameriški |^e^    parobrodni družbi.
I Kolowratring 9     TkTT^KT A   T IV Weyringerga8se 7- \J U SJi J\a3 •
d        Vttfik dan oilprava % Dnitnjn.
vo^clio sveta!
, Femolendt
5 voščilo za čevlje.
^    Co«. kralj. ImQ| dri.  priv.
J    tovarna utem. I. 1835 na Đunaji.
Te voščilo brez galice (vitrijola) 98 lepo ČrnO   I
sveti ter vzdržuje iiniife Irpežno.         I
-------- Povaod v salogi. == (--'(U-ai   I
Zaradi pun»rej»ii| nuj sa puzi natunko na niojt* im«  I
W St. Fernolendt. *^^|
Poitoi yakfti, katerih vsebhia (4 kilo vušćila) je sur-   I
tirana,  poštliaju se Ka pusknšujo |M»Ht-.iiie prosto po   I
1 ^ld  8U kt*   nu vNiiko |iiištuu jtostajo.             I
Zobozdravnik
ordinuje                                  (i 251—ti)
t£ŠT v hdtelu „Pri Maliću" TfcJl
vsak dan od 9. do 12. ure dopoludne in od 2. do 5. ure popoludne, ob  nedeljah  in prazniklh od 9. do 12. \ire.
Nni/n I     Živec   H<>  umori    »«i-«»v;   tmo!i  l><»l«*«v*iii     U^,.- I i   ™UVU ■                       m  cea  noni.                      ™UVtl ■
^^^%,     Važno za sleharno             (1)~M)
W^Nf                gospodinjo in mater!
/^ ^Byfoy^"^'     Kathreiner-jeva Kneipp-ova sladna kava
^^^^■^^Hl^^^^^1 h«) £« ilitljf  holj  sku/jii.' kot rtajiv.horncj-ii, jedini naravi   pri -
^^H^HBtoM^^Hj^ mtTiii  /.i'.rHvi in ot> j.dnuiii  v  svoji   upor^lti   iihjc.Tiejfti  ;lo-
^^^^SSn&=^^^^     dnt«*k   hodovi kavi.   I*rii iim^i  s<>  izr. eno od  visokih znmi-
/? fl Of/^*     -/     \,        atvenili  in  zdrnvniAkih   aituritiit  in  s« prtdpis'iju žinskani,
■V^JrfatCjhhjL        otrokoin  in  takim,   ki   inrnjo   žtlodCnc   nii   živino   bolozon,
r"*          '\lS>                       kot luijholj^i nadomuHti'k bobove ka%«.
Opreznost pri kupovanju ! Zutituvairo n> ji-inljitc. Hiiuio holu ori^ititilnt) x:tvoje
ItoliitH               __                      z   im"iM,in                                        ,.^   kjiOKV..
n«> pov»»«i.   isaBT" 2^ath.reincr. ~*?sič   25kr»i«-artev
|       Nepremočljivo usnje:
S             tfjgr   Ruske   jufte   ^*-4J
g  ćele kože, valkane škornje iz jufte, čevlje
ft                               in urbase
i^z^^z, po najnižji coni. zzi^=^
i                PriporoSam tuđi gospodom trgovcem in ficvljarjcm raojo zalogo vseh vrst
y>o«li>lii.t<»v,   kilo  od   1   gld.   20   kr. naprej in urhtiNov ali gornjega usnja po tovarniSki ceni.
;                                    Tovai*nlNka xttlo^a iiniiJa
^ (128--5)________________________JULU MOISES v Ljubljani,
is    Fran Kaiser, puškar    .
Ljubljana, Selenburgov« ulice št. 6
priporofu bvojo v<-liki» /. lo«,'.; orožja za «,    lov In osebno vurnott, streljiva In    . *     potrebićln za lovoe. Specijalitete % 9     v ekspresnih puikah >. ptidarloah.   r;^
;,<;                          kat ere  sam  i-d-lnti m
'v.)  Popravki ie iavršujejo v moji delavnici.
I   Ustanovljenu leta 1845      Odlikovano na vseh razstavah.
HENRIK FUNCK i sin
I             (^Vll>oi*t    KuUcrt)    CjSi-ii-cI«1!!?
I c, kr,tovarna najfinejših likšrov in octa, destilerija špirita, konjaka in zganja. I      Zaloga: Gradec, Murplatz, Kaiser - Josefsplatz 6.
I           Specijalitete:   liker   iz   planinskih   zeliso   za   želodec,
I  cvet od višenj, Graški kuminovec za zdravje.
I           Dalje vsake vrsto najfinejši likdri, kot  beneđiktinec, ehar-
I  treuBe,  alaš  (ruski   kiimiuovcc),   crfime   de   vanille,   crfime   de
I  cacao i. t. d.
I           Vsi   naši likeri se  proizvajajo na franeosk na/iin potom gnrkote.
I           Največja zaloga štajerske ga konjaka »n slivovke.    I)irektni
I  izvoz pristnega Jamaica - ruma, franeoskega konjaka in kine-
I  skega čaja.                                                                               (I38i-i)
I       tt^-r Ceniki poštiiine urosti. 1*0]
§?-----------------------------------------------------------------------------------------------------------Tjg
vzvezm ^Ma^rija Dr^nik vzvezm
tt lilši „^Catice Slovenske".
Bogata  zaloga  najfinejših  kravat,  zavratnikov, srajc za  gospode,  nogovic,  robcev,
v katere se črko najhitreje zaznamujejo,                                           (745-12)
^                     nv  no   zelo   nizhi   c e n i.    4favK                     zšfi.
I'riporoĆHiu p. n. ohčitigtvu
mojo flvužo in dobro Hortir;nio zalo^o hlagii veuke vrsfe, MlHrikurjit« kave, rl*H, pA«nu9 jpliHtiegM jvčineiiH, mukarou, pšenične mol*«-, |{eiioveNU<^n in u»-ui|>ii«*KK «>1|m9 vlimkcKM octi*, gorilo«*, cli*wvulli in naN«»l jruili kuiiiitrl<>, ri\/.m*£H JužnegM »točJh* Hiiltnn-rosln, clbeb, vlnukili |mk<><I'<'< «li»tel|nov, leAnlkov, »remNltili in 1'ruKl-flg i'i Ulovili reSl, nuov, N»r«lln, Mlttnikov, oblih rlb9 liiiion in ponivrnuA, turskih »liv, m«»«lu, (nbulk, ć«*bnle, *e*ii», Dnnnjsk« uittNti, Nluulne, ffOfeJeKM iukmIh. naroteKU immmIm, jnjc<> klubu«, feii(MtU Hitluiue, pristnuga •iHunttioH-riiaitt) lc«»nf uk«, brln|ev«5H, Nil-lOfkc, rii'iiovcH, riuuili bonbonov 111   Londoimlcih biNkol, kukno,  ^okolutlc
in  $aj» itd.  ini. 01) judneni  naznanjniu, d:t se jedinu za.otftt /.a Kranjsko
JW moke za prirejanje krepke juhe ~&m
p«» ]>r«*d|»lNii   njegove  pre<JHMtnoMtl   |»r«lntn   Knelpp-«   ud  M»t.   Ariiol<l>»,
|tt'ka  v Fionđadortu-Dotiuiifcldu,   izdeluiio,  pri  meni nuhaja.
]'ri/,iid*;VHln   hi   bodum   n a j vestu ej u,   u   n. ubćiuatvo   s najboljSim  blagom   po   najnižih conali in /,  niijaolidnejAo pustrežbo zadovoljiti.                                            ^ 1 ii7H — 1)
Prosefc liHJnljiidiiHJu prnv mnogobrojnoga ponetn, se pripo~oča
Leopoldina IVIauser*
JOSIP ČERNE
n      v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 2
W   priporoča   slavnemu    obćinstvu    svojo   veliko   zalo^'O  : zlatih. srebrnih, tula in <lr. žernili ur \/. nai-
itnetiitnejsih tvoniir, kakor: Iiong^ines ad Fraiicillon v Švici, ' Schaffliauseu, G-lashUtte in dr. Koledarske ure z \w brc/, , luninih   ^prcmen;   Đuuajske   ure   na nilialo,   budiluice  in ,
vsakovrstne  nre  za (.lomačo  rabo.
03" Poprave izvršuja točno in po primerni ceni. *T5UJ (106)—12)       Za vojake in dijake znižana cena!
Henrik Kenda, Ljubljana   ?!!S!!
gai'tiiture (1282—1)                                 ponaja                                                             muf
xa  zimsko   sezono             ivrltLfi
po znižanih cenah                                   gld, 16—.
Jako l^pc, ti'p«'£iic soalsliin Uožušm« imilV- z ailasniin podAivom x\<] 2' --, ^ld. y S(), s k<»/.ii$iiiiu podšivotn ^ld 2 lM), scaNkin nitil'«'. piimn. 7. atliisuini ]tiid^ivoni <;Id. 4 —, s ko/ušnim pod^ivom -;ld. t KO. visoku ]>rinut (hocli-jiriniu), z ailnsniin porišivmn ^ld ■"»—, h ko/ušnini pud^ivoiti ^]d. ."> ."i<». nii.j-iitH'.jši« kakov<»sli, z ailasnitu podšivotn y:M. 0*50, ^ld. H'—. s konusnim pod-šivoin ^ld. 7-r>ll, ;;ld. !> ">0 repice prikltuliic k tem ttmfoin #ld. — 75, ^ld. 1 20, ^ld 2 •--, ^ld. .1 ■-. ^ld. I ."><», oviatniki, laki»to piiU ludni -1.1. 1 2.%, ^ld. 1 50, /?I<1. 2' —, ;,fld. i5—, ^;ld. 4 50, popolur Hcalsskiii kožušiu1 ^ainiluro. ohstojerc iz mula, ovratnika in iVpiee ^ld 4 — , ^cld 7 5O, /jlil. 15" —, ;;ld. 110* — : prima frn« .J«'iiott<> liH/.usiH- inut'i' ^.Id. 2"S0, jtld. 3 , jak<» velik«- ;rld. :t S0, pri-kladnt> ovratnike j^ld. 2' , 1m«U> iu erm- Thibet konusne inufe ^I«l. ii' , ^ld. 4r»O, ^ld. (i 5(1, prikladne repice <^ld. '.i —. ovratnike po faeoni : niniif-llon-mtil'o, nkiiuk - inule, «tpossuiii-nmle, ditltrove-niute <;Jd. 5 S0, ^hl. «i 8O, ^ld. 7 HO, f^ld. S 50, pristne uiut'e od opite ^;ld. 4 5O, mute od svibie opire Kld. (150: piinlne per/ijnuske Lo/.iiPiir uiiife ^ld. 12' : pristne asltaliaiiske ko/iisne mute xlil. O'tiO, pristen eru morija U. erna lisira gU\. S *>0. y;l«l. 12-- : prislne rnskc^ zajrje inufe j;ld. —UK ^ld. I »10; ja/lierje garniture (limf, e<>-piia, ovratnik) ^ld. 7 5O; konusne oltšive vsiike'vrste od gUl. — IS ilo iinj-draž,je vrsto. Tuđi preskrlnijem v.se niiMlerne ko/ušiie plaAee, roiule. ko-žušiM'-capes in v«h, kar v to stroko spada Hulje (»t'erirain otro^ke kn/iišn« nniCe, hele iz zajrje kože, «ld. ^40, iz kral.jikuve U o/e. niiiline.jAe ^ld. I —, erne iz /ti.jeje kože/jld. I 10, drap iz jazherje kn/e ^Id. 1 S(l. od divje marke £l(|. 2-.'t0; preiM-odajalcem pn])nnl. Pošilja se ko/.iihoviuu na izl>er«i ilratre volje na vso Htratii. Kar komu ne, n^.ija, s«» zanien.ja Ka/.nu ren<-nili zajrjili iinitov so vmo iitivedent>  vrste  kožuAnili   mulov liino^olet !!•> UpeAnosti.
Odrezki in ostanki fc-s Xi 1«: na
/.»»  jVMeiirtko  In  kIiiihKo dubu   1HO19S;
y.;i popoln > obU'ki> Hiuno gld. 4'2.r> zh tnikno i/, lodtiH Hiimo n M ^,r> ■/.» '/.'lUHkn hhkujo huiiio , 4'H0 2ii tniliMi^ko ohleko hhuio „ 7'H0 zii uion^ikov sumo ... n 4-i).c) tnodt-rno in dobro blitvo, tuđi iiHJfinojAit kukovosti, apeoljall-tdte HukrieiK-^u lilu^ii ah hIih Phco, lodiiH -/.a lovce, ti icotH in vuk-nein^H lilngti zu duitinko ohleke oen«Je nego kjerkoll.
Pošilja se
proti  povKetjn ali pn Ce se poprej pt>4|jif  iJeiiar.
JuiMMt»o:
Povlačila kupu inu,   ču  komu   kaj no  i>i  n^njalo.
Vsorul:      (H 0- -l,r>)
ZHHtouj  in pofltnino proHto.
D. "^Vassertrilling1
trs<>vpc n Nukitom Bo8kowitz hli/u Brna.
TImoć priznuulo.
a per:i„. Fran Cuden j. ^s-.
™5>< urar *<~ v IJul»IJaiii, Olnvnl trg; ^** **"*
pri poroda si  občinstvu tor posebno preč. diihovfičin svojo bogato zalogo
švicarskih žepnih zlatih, srebrnih , in nikelnastih ur, stenskih ur z \ nihalom, ur budilnic, verižic, prsta-I                 nov, uhanov       (no-47)
f  in  vaoh v to   Btroko   K|iadajo(Mh   stvarij   p«»   iihI* '                              ui£|ili «>ioimli.
Popravila izvrfiuiojo se  nattin^.no pod   poroStvora. — Ziinanju   narotMla   so    hitro   izvrSujpjo   po   poSti.
Ceniki so vodno na razpolacranie zactoni in franko.
•       Kamnoseška obrt in podobarstvo.
!            Vinko Čamernik
I  Icamnosek v Xjj-a.t)lja<X3.I, I=strxi©  \ilic© St. 3
►         filijala na Dunajski cesti nasproti Bavarskomu dvoru
|                                       (p«»|»«*<*I   13<*I«»1*   Ttnuaii)
'                                             priportičii ur.  za i/.vrAt>vnnjn
| cerkvenili umetnih  kainnoseških  clel
l   knkor oltarjev, tabernakeljev, prlžnlo,  obhajllnth mlz,   kratnlb kam-
■                                                                       HOV  iti.(   tiini.ilit'   /;i   v.HMko\ rstiui
►                  stavt>eiB»  liasikiiosi-sBia elelu
I   kakor tuđi za i;.dt<lovanje ploič iz vsakovrstnega marmorja za pohlitvo.
f,                                                                  llnil   tildi   itOLTiltn   /.itlu^'>
i- 3W^"   ri.a.g-ro'brLli^   spomenikov   ~228*C
f  iz rainovritnlh marmorjev, ntipi-Hvljmiib po najnovejilh arhltektonldnlh
^                                      obrlalh po Jako niski oeoi.
%  gV* Oakrbuje   napravo  kompletnih  druiblnakih   rakov  in  vaakako
►                                                popravJJanJe.                                             ^u- i^)
■            ____~: Obrise, nacrte in vzorce pošilja bresplačno na vpogI»oL. =—-^=
RojansJco posojiloo in ionsumno društvo
vm'sana zadruga z otmjenim iuMostvoin
tr Rojanu pri Trstu
priporo'a p. n. t'C rodoljubom, t"r.  diihuvšr.iui,  trj^ovcuui,  krtJaia'jem  i,  dr.   na I   <U'>.eli >\nii» bog'ato preakrbljeno
prodajalnico jestvin v Trstu
ulica  Mclv«'«lcrc Mt. 37
kjer   mo   prodaj.i    kolonijalno   blago    vsake.    vrstu   in   po    najnižjili   ctMial),
k;ikor  tuđi   .s\ oio
zalogo raznih domaćih, istrskih in laških vin
v  II oj i« im pri Trstu.
PoiiLJa  se  potom  poite  in  po   železniol. —   Ceniki   in   vzorol  na zahtevanje poitnine prosto. — Postrežba točna.
j^Qp lvtiur ntiroeiiju  »vojo potrehdi-iin!  pri Tr?.uftkiti   hi^iub tr^tvi-ih, tiaj su   r:!|Hi   /.aiipno   idirne   di>   naSej; i   slovi-nsketu   poiijc-tju,    in   iiverji*n   budi,   <lu bodo tv»f;io in  dobro  postrežtn,   znjednu  pa  bode. i/.poinil   nsirodno »vojo  /luli-I   nost, podpirajoo  doLuačo  podjetj^   n;itne«to tuji't-v.
Z odličnim  spo^tovunji-tn
(I2|i--7)                                zadružno predstojništvo.      [
L. Luser-jev obliž za turiste, i^rl/^ffirt:
pl. Trnkoizy <t. Piccoli, I4l
I        #^         (iitltiTo   in   liilro   upli-     j/^Ks      *?[/    <»reei-l; v ltu«l«»lfoi«»m
\        t«.         vHJiKt-    hiviistvo   proti      yVJS        ^^^         »S. id. Sludović, F, (laika;
JjflhL     kur|iui otf-«'Kt>iii,      j/^c*.            ^^^  A     *' liuiuiiiku .1   Moćnik;
W&T$%.     *»ljVi»i   na  pod-     j/%. ^ * *^jr                 % <VI«»til A. Ktftfer, W.
^/V^žaBa     platiti, pitali in     >;   »^^   ^s^     Vrliko     T!iunii\vald,    J.   lirnba-
^ jSfVut       »irii^im   tniiii)   ^r^J^     *^/^    priziiHlndi     e.liur; %■ Itrer.uli A. Aich-
W-l8r      praskam      >/\.^- ć*,^^   {h.hi m   ju  im     ir>n«'r;   v Triju (im Ko-
^^jJ^^J*"^    kože.       v/'C'SI?^ <*>>*/^     ojjUmI  v                 roAki-m)   ('.   Mermni;    v
•P**4 YyC^X"hm r;"|mSiljjl"iri: S'k%-«-&";:
r>^f^^yL}i0^ aJa„kLrna 1"-t^'"»;"- "«■•-■■
v lekar-   /ŠP<Čj<       (4        »•-«taS*»OBaJ.       „M   K   Savuik;   * Itncl
nah.      >^v ^*    \\^^    Fristen »amo, (-o iu*ata navod in     B««l C E   Amlrien;    v
A     v^^^   *^^^   obliž var.stveno /Miiuko in podpis,     l«lri|i   Jtrnip  \Vurro;    v
Y  >^. ^ N1^!/        "*' i*' tu   2r'lV**»i   'OIVJ    llttJ  «*•*  J1H''''   I   KB«i«v!|l«nl A    K.-bii)k; ^r\y 'l1*/^  -n iavrne vbb manj  vredno ponaroite. I        v <>i||  K.  (f.-ia.
Koslerjeva ziiosfca pifarna.
V soboto <lne N. decembra t. 1. velik
vojaški koncert-
Zaćetek ob 4. uri.                        Vstop prost
I'ruseč   mnogobrojne^«,    posuta   z    velespoitovanjeun
ŠtefarL Pranzot,
1877)                                                res'avrater.
^P^Tifld. chiiiae nervitonica comp.
&i$£/(Prof. dr. Lieber-ja  eliksir   za  okrep-
ffif                         Čanje živcev.)
"/   Priaten   nanio z varstvrno znamko krti in sidro.
PrfreJH  «•■   po  prndpmi  v   lekurnl  IVInksn Fnntn  v
I'i-hkI. Ta preparar znan je že uirio^u Jtr. kot preaku-A»Mi<» živcu okrt'pćaj«><*e sredstvo Steklenic« po 1 ffl'J., 2 ifld iu X tfhl. 50 kr. Dalje si» se Sv. Jakob a fte« lo«le«r?iio knplflce kot iimo^o preakuduno domaju »rudar, o i^kn/.rilH. SrekUmic* HO kr in 1 j*ld. 20 kr. CSImvdh xh!»k** : Siarn c. kr. vojna It-karna. Danu), Stefans-plntz. %m1«>kh: l'karna Alfred J E**tjer, Celovec; v Ij|ultl|HUHkih leknmah in po većini v vseh drugih It-kurnari.                                                                  (1135—5*
|j   Karof Recknagel   g
|g v Ljubljani,  Glavni  trg  št. 24 (j|
nj                                  pri poroda            If. (1295 — 7)   (a
jjj »11111«» novo bltig-o |M» naJ- Jjj K              nižjlli ceiinli:             kl
lj| Kožušne mufe, čepiće, ovratnike, (jj lr| kožušne garniture za gospe In JmJ IJj otroke, barete  (čepiće) za otroke. Jj)
ja     Klobnti! za gospe ia ieklict.      ej
pj   Zimske tricotne in glace-rokovice.   !{J
■ar Zahvala, -vi
Gosp. pl. Trnk6czy~ju, lekarju v Ljubljani.  I
8 tem Vas dunes prosim, da mi hlajcovolite kmxlu poslati In Skatljic „sobne«« prabu'' po »O kr. in dve sreklonici „itibne »o«le»' po 5O kr.
proti pofitnemu povzetji. Tu potrebujem »ase iu za svoje sorodmke ter boin ta ziravila k«r cuoći pri-pmočal vsakenui ftlovekn.
T«h zdravi I posluž«val sara se vedno tuđi v Ljubljani, bivajoć Sm v trgo/insketn tićilišći pri Mahrn, ter ja 4u zdaj rabim, kur seio Bprevidel, da su ista istinitu itvritua
Valjero (Srb«ka).
Z ve'espoštovanjein
(1164—9)                      Hv* It. €}o€l|evat*.
Vse medicinično-farmacevtićne
preparate, specijalitete itd.f dijete-  ,
tična sredstva, homeopatićna zdra-
vila, medicinićna  mila,  parfumerije
itd. itd itd.
priporoćajo in  rnzp< šilJHJo na van strani sveta          i
lc ka miške tvrdke                    j
ITbald pl. Trnk6czy, Ljubljana, Kranjsko,   | Viktor pl. Trnk6czy, Dunajf Margarethen. ! Dr. Oton pl. Trnkćc2y, Ounaj, Landstrasse. Julij pl. Trnn6c2y, Ounaj, Josipovo. Vendelin pl. Trnk6czyt Gradec, Štajersko, i
Ravnokar je lišel
Stenshi koledar
&a  1895.  feto.
Sestav(jen je ukusno In praktično In se dobiva pri založniku                          (1309—5)
cftntonu Sagorjan~u
1 izvod Htane 23 kr,9 po pa* ti HO Fer.
Mm
l£ala oznanila.
Q                _......                                                                                                                     __________     __________________________________
11   Veliko         >^       M
T       ^^^^^ ^^         pri poroda     S
^V—^-____________-kv
y^*S| <»u-.iki.^ur tihe«- ti. «. |g«ć*at
! Restavracija „Pri Zvezdi" I
i            cesarja Josipa  trg.            B
I __.._                                                  0
Velik  zračni  vrt, «t«kUni  salon L] I                    In k«ffUlico.                   p
Primano izvi^tn« j«di  in j>ijaie       ,j in Mku])in> obr<lov«nj«.               1
22)              F.  FerlinC,  r^UvrntAr.       S
«    Uran & Večaj     ►
A, Ljubljana. Gradišće st 8, Igrtske ulice at. 3 V
m pripitroć/if.-i   p.  n.   cnnt.  obiMiiNtvu   svojo m a             \i\ ku zjilotfo  VHHkovratuih            ^
^ pečij in glinastih snovij ^
a                             kHkor  tuđi                            w
^           štedilnikov          f
^ in   vtieli  v  U) široku   »pudnjućih   dol po ^ "                         uizkih ctiiinti.                 (31) r
IZaJamdeno pristat kranjski       ^ "brinjeT^ec       | litc.r  po  gld, 1^0 in                    ' '
m edenovc'c'l liter po ^ld. 1.—, ki ga priporc£>tjo zdrav-&                                niki,  pri                      (^1<>) < I
|      Oroslav Dolencu     I
k                   Irgovina z voSienino in medom                   s
|. f,|itl>l|MUH,   <Jle<lMlii&ke   ullve  10. |
(Viktor   Itniiilt>              (27) ||
] X^ftit>l|<t»ii,    >fat*l|in   tffjr   1 j^l
n priporui^H veliko /.»lo^<> oprom za kro- v-v jače ia ćevljarje. beloprtenega blaga m j podvlek, bombata iu ovčja 7olne. preje I 2a vezenje, pletenje,   šivanje iu kavlji- J
* čanje, tkaneffa >u nogovičarBkega blaga, ^
Epredpasmkov, iivotkor m rckovic, po- vj zamentirskega m dretnega blaga, tra- II kov, čipk ni petljani, cickaatih zares in (I preprog, umeteljcih cvetk m nj ih dc.lov. g
r»«BB«»«BSBi^«Bi«^aB««SBBl»^SS«W #       Josip Reich ^ ■
^ Foljanski nasip,  O<ske ulico št. 4 £ B pripor«>ča (^ast. ob^inAtvti   riohro  iir-juno I
♦   keniičuo spiralnico   ♦
■  v   kateri   m«  rMzpHrnriH   in   noruzpHrHiie ■ J inoAk« iu  4<-iiMl<e   oliltiko   l«po   o^»rdijo. J
IPrcfcfrmiua    vhprvjiinV    ne   /.a.   pr:iujo   in m creiu   v   fiol»urvHiiJK.    V  barvanp  VMpit^- I J jouiH ae  NvitiiHto,   hiiin^M-ino  in   hjcAhfio t
■  M»k°      HitrvM  h«  v n-ijuovejših   iiioiImIi. m
^■■♦♦■■♦-•■■»•■»♦BBBl^^asi^^aBr
^■BSnHHlBBSSBSHBSSnBSBSBBSSBBSSBSSBSlk
f^%       G. T6nnies
\ffp*?/           To vama xa stroj e,
jPC_ V^:'             ielezo  In kovlno-
^TlJ SP55^                   iivnlcs,.
1   ^^jt     ZL       j                     Inlelilj«  kot poaebiKini:
ft^     p.__t^ -^     vse   vrste  strojev
•S&CBd                  Hrerzanie   cttl«   uajiriiv«   in
yA^^WW ._                o«krl»ujn   paroNtro)«*   in
^^r I^JMKm^^SBBF^^       »linajno lurbltif in ^MBi^^^^^^^^^^^               v«hImi» k«il«Ht«.
^BBBBBSSBBBBSSBBBBBSBSSSBBBBBBBBBBSVSBBKttBTr
Podobe
umrlih urednikov „Sluvenskega Naroda"
(Ant.Tomšić, Jos. Jurćić, Ivan Zeleznikar)
dobivajo »i nu lE3.rtora-p>«ii2irJl  tiskanu
koniad po 2O kr.
v „Narodni Tiekarni", pri gospodu ! A. Zagorjan-u in pri druzih knjigo-|                           irzcih.
J Ljubljana, Židovske ulice At. 4.  {
]         Velika zaloga obuval     :::i; \
\ ^   last'ie^H   izdtdka   %a   ilitine,   ^(>Hp,>de in   »
J •              otrok« jo veiltio riH  inbrro.               •
i |   VHakeršriH   ruroćilrt    izvrSujcjo  at;   toćrio   |
i I   in po  ni/,ki n«ni.   Vue nmr« ae nliranju-   •
j J   jtijo in  zrt7.nHiu(imii<>jo. Pri  zuriHujih nu-   ?
' |   nniilih  blHjfovoli  tiuj  ne v^orec vpoHlHti.   |
'                                                                        ,47,
[HENRIKKENDA i
v Ljubljani. Naibogatejš«
zalog-a za ćlvilje. L___________-i
| i Maksimilijan Patat-ova naslednika ;
I ;      V. I?I«*rnln «fr IIoiiom      ;
!!  v Ljubljani, sv. Petra oesta it. 32,  I
{ l        »li mi sv. Petra nasip st 27       J
j ;>   prtporoćatii  HO p. it. ohćin'Ivu  v.h iriis^n   |
11   tu uioško olilukf, ruKpHrant) in <oIh, iH'e   i
,   BO lepti   «>£*MlfJ<»;   v/(ircj*Mii)it.»i   VHcko-   "
!>   vrntiiii priLTinj Jft,  Hvlnatu robnim fra-   ,
<*   l<otit zx  prutij« in |iol>nr¥Hit|<'.  k»-   •
1   ,   kor tiitlt   HVirintii,  hoiniiH>ni>  in   iiirAtuio   '
•   IiIhco vhi li luirv, Olilekn ae <ilwtl, pvr«   ■
I   '   in Imrvu hitri',   d.'hro  in   po ni/.ki  ciMii    '
J. Kunčić      *^
priporoCa p.  n   oh^itistvu »\ujo  ^^5*^L
izflelovalflico sorta-vofle    St
Ljubljana, Sv. Petra cesta 5  fc      Ifa
(nI*ri avntriJHkeui   ceHarju")        Uk          |nu
z opdiiifijo, <1h nitti vodo ia meit-   Hi         jjafi
noga vodovoda, a v avoji         H         ji|H
fl.llja.ll ^r ZLjesca.13.  ffij       H
rahi vodo ix tekofcega studenca   H        i|H
nad cestu proti Hlcdu.   64)   Wg         *^&t
; Ziiftija naručila isvrAĆ se toi^na.   ^mm^
5 |jM0 *». J. llAUTJuAM 1847.x ^               tovarna pohišfva               ft
^ v Ljubljani, Tarjalkl trg: it. 7 in $ % Gospodske allo* (Kneftjl dvoreo). ff ■>> %alo^>t jt;dn<iNtHvnuKH ••' najtinejegu le- -^ ^ stsiniffH in oblnziiLJonotfH pohiAtva, zrcnl, V^ % Krru^.irskcirH in pozlnUrsku^a hla^a, po- «X i- iiidt.vc.uu rob«i, zav6s, oduj, prupro^, ?.h- ^ {& Htirul nu valjcin, polkuov (ž»hi«ij). Olro- y % Aki vo/.'ćki, žtsleztia in vrtim oprava, n»- »^ ^ prn^orno  MatfHJnic».                              {.')5) S
Č    Brata Sborl    2
S Ljubljana, Fraiiči5k«Mske ulice 4- le
+                  Sllkarja napisov,                  £
w,     itavbinska in pohićtrena pleikarja.     J|
^p Tovarna za oljnate barve, lak $ *                    in   po kost.              (W) m
f GIhviii KHttop KMrllto|i-|fVf^i« ori« ^j f1 KlMnluficM    kHrbi»llne|M.    MaAAoba •*!
V           lh.  k;>i»J8k«  kopita  iu  u »ujo.           fc
I J, Hafner-jeva pivarna \
a Ljubljana, sv. Petra cesta ćt. 47. a Q         Zaloga Vrhnićkega piva.         {
j Pri7.n»ui<» i/.vTHfiiA rusravracija k veliko I A dvorano ia koncerte itd. in leplui 6 [                      trtom.                (3»i) f
? = Kegljišde je na razpolago. = jf l           Ubod jo ludi iz  i'olJHkih ulic.          I
\    k                                                                                           ^
i !g          Ćiint uji  je naziiHiijiiri   da noiu pre- 4
! 1 p viela po saiiti moju^H muža Frana Toni (
i<5        k-ovtt-csko obrt       5
[ i } kntero bodttui nudaljcv'Hla, t>T ne prifK>- ^ ;f ručani /n vhh v u> stroko »pnd<jofa dela 1 ! ^ po tmkih cmali, zlasLi za nove podkuvu. ? i ^ Dobro (lolo iu to ću a p u a trt) i ba. Š C                    Z   v«'eitpoitov»riji!in           (37) ^
I       Ivanka Toni        <
W                   v Vuditmtu it. 4.                   (
QtOttOirOWiJ0»O«<LtWCWX>0»U»K^U^
Isdajatelj ia odguTorai «r«diiili; Josip Nulu.
Lastama in Cisk „Narodna Tiakarne*.