Št. 34.
V  Gorici,  v sredo dne 29. aprila  1903.
Tečaj XXXII!,.
Izhaja, trikrat na teden r Šestih Iztonjlh, in sher: vsak torek, četrtek in soboto, »Jutranje tedanje opoldne, vejemo tedanje pa ob 3. turi popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom" ob novem letu vred po poŠti pre-jimana  ali v  Gorici   na dom pošiljana:
Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6 60
pol leta........6 „ 60 „   „     ,   3-30
četrt leta  ....  .  .  .   3 ,40 . ,.    ,    1-70
Posamične Številke stanejo40 Vin.  " "v      -      *   - •/»; Od 23. julija 1902.  do preklic!)   v.haja  ob  sredah ;n sobotah ob 11. uri dopoludne.
Naročnino sprejema upravnico v Gosposki ulic Stv. 11 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. GabrSček vsali dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa cd 9. do 12. ure. Na naročila brez doposlano naročnine 13 ne oziramo..
Oglasi Ih poslanica st računijo po petit-vrstali*" Se tiskano 1-krat S kr., 3-krat 7 kr., 3-krat ti kr. vsaka _ubUlVečkratpo pogodbi- —..Večje črke po prostoru. — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
»Vse za omiko, svobodo in napredek!«    Dr, K, LavrU
Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici St 7 v Gorioi v I. nadstr. L uredmkom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 12. dop. Upravniftvo -e nahaja v Gosposki alici šLll.
Kur Čnfnt. In o*lase Je plačati loco Gorica. I>oplsl naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne •padajo v delokrog uredništva, naj so pošiljajo le - oravniStvu.
»PRIMOREC«
irioja neodvisro od «SoSe» vsak petek in slane vse
ie!o 3 K_ W!i a« gl&J^eu.______________________
«Šoča» in .Primorec, se prodajata v Gorioi v t> bakarai Sohwarz v Šolski ulioi »n Jellersitz v Nunski uUoi; — v Irstu v tobakami Lavrenčič na trgu della Caserma in Pipan v ulioi Ponte della Fabbra
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
»Gor. Tiskarna« A, GabrSček (odgov. Iv. Meljavcc) tiska in zal.
Če
z vse meje.
To, kar se je zgodilo v našem c. kr, kmetijskem društvu, kakor je opisano zlasti v temeljito sestavljenem utoku, je vzbudilo med slovenskim prebivalstvom naše dežele splošno ogorčenje, in sodba o tem je le jedna: da tako postopanje gre Cez vse meje.
C. kr. kmet. društvo pač ne sme biti politično torišče ne za jednega ne za drugega, marveč tukaj se mora osredotočiti delovanje v prid našega kmetijstva, ne gied6 na Furlana ali Slovenca, marveč za vse jednakc in pravično. Kmetijsko društvo bi moralo lepo družiti kmetijski stan ter delati zanj v pravem pomenu besede po zahtevah sedanjega Časa, — toda pri nas, v deželi neverjetnosti, mora biti vsaka reč neverjetna, in tako so f>n uvedle neverjetnosti celo v naše c. kr. kmetijsko društvo. Najžalostnejše dejstvo na vsem tem pa je in ostane to, da glavni krivec na vsem gibanju proti Slovencem v kmetijskem društvu je sam g. deželni glavar.
To je paC žalostno, silno žalostno, ati jako značilno! Poznamo ga, starega lisjaka! Že od nekdaj je navajen ravnati po očim-sko s Slovenci ter jih smatrati le kot .potrebno zlo* celo tam, kjer bi se morala Čuti na prvem mestu naša beseda, in kjerkoli ima rnoč, povsodi jo porabi proti Slovencem, ReCi smemo, da imamo v niši deželi deželnega glavarja, ki ni storil ter dovolil Slovencem še ničesar, razven, kar že prav mora biti, Cesar ni mogoCe na nikak način utajiti, ali za vsako drugo malenkost pa se je treba boriti ž njim, ker st. kaže dosledno, od svojih mladih let do belih las, skrajno nasprotnega, v slučajih naravnost sovražnega vsakemu slovenskemu stremljenju, in vsako trohico, o kateri misli, da ne pritiCe Slovencem, bi rajši sam pogoltnil nego jo dovolil nam. Imamo deželnega glavarja, r,6, takega, ki prav pritiCe deželi neverjetnosti.
Svojo staro nenaklonjenost, svojo staro sovraštvo do Slovencev je pokazal zopet v znanih dogodkih v kmetijskem društvu v družbi laškega podanika in .profesorja" Ilnguesa,  za  katerega menda edino je na-
menjen še daljši obstoj tega društva. Po drugih deželah se trudijo in prizadevajo, kako bi dvignili kmetijstvo ter pomagali kmetu na noge, pri nas pa dež. glavar kot predsednik tega društva nima nujnišega posla v delovanju za kmetijstvo od tega, da je uvel strupeno laške politiko celo v to društvo, da je pripeljal s seboj nesramnega laškega podanika, ki se je prodrznil žaliti Slovence na nečuven način, ne da bi se bil slavni naš deželni glavar le količkaj protivil insullu pri-vadranca iz blažene Italije 1 Ali kako se bo protivil, saj bržčas se niC ne motimo, ako Trdimo, da se mu je zdelo celo dobro in prav, ter se je počutil v tej družbi in v tej gonji proti Slovencem tako izvrstno, kakor se je počutil že tolikokrat v svojem Življenju v sličnih slučajih — saj jo njegovo življenje in delovanje tesno zvezano z vsem onim, kar se je tekom dolgih zadnjih let zgodilo proti nam ter stoji daleč proč od vsega onega, kjer se je nam pomolilo kak zaostali koščič pravice! Ali mera je prekipela, in danes je ogorčena cela dežela, in sicer ogorčena tako, da no pripustimo nifi več, da bi se pripetilo % nami še kaj takega. Mislimo, da ne moro biti več strani med nami, ki bi se ne proti-vila dosledno tudi v bodočo vsakemu takemu postopanju!!..,.
Protestovati moramo kar najodločneje proti temu, da se razvaja privandrane in pri-tepene „regnicole", da se obnašajo v naši deželi nasproti nam skrajno nesramno ter se drznejo žaliti nas celo v našem narodnem čutstvu. To, kar je storil tisti Lah Pontotti, kriči po odporu, in drugodi bi bili takega Clovečeta vrgli iz dvorane na cesto vsled topovskega inzulta, no, pri nas se mu ni nič zgodilo, ker smo preveč potrpežljivi. Da, preveC je še te potrpežljivosti v slovenski krvi, zato pa se predrznejo tako delali z nami, kjer se jim baš zljubi, in zato nas tepe Pajer kot poosobljeno sovraštvo laškega življa proti Slovencem v družbi z laškim privan-drancem.
In Pajer je klical celo policijo na pomoč, ne, da zabrani krivico, ki se je godila v kmetijskem društvu, marveč da bi jo pokrila s svojo moCjo tfr pomagala uprizorjenemu škandaloznemu švindlu! Pajer ni Čutil potrebe,
hoditi po poti pravice nasproti Slovencem, amnak ubral je staro priljubljeno pot, te ker je žel odpor, naj bi ga Čuvala na tej poli krivice cesarska sablja! NeCuveno aH značilno za deželnega glavarja v avstrijski po« krajini 1-------
Kaj stori vlada ? Pajer se trudi in trdi, da je vse seveda izvršeno popolnoma v redu in postavno, ali dejstva, navedena v utoku, govorijo prav nasprotno, ker govorijo resnico, Ako da vlada prav dr. Pajerju, tedaj zado-bimo znovic prepričanje, da za nas ni zakona in pravice, marveč da smo brezpravni, »vogelfrei*, kakor pravi značilno Nemec, ter da se dela z nami, kar se hoče, in vse je prav, korektno in postavno I Ako pa vlada ugodi utoku, tedaj se oddahnemo, ker potem se utegne vendar pripetili, da zaidejo mod žarke našega solnca tudi žarki pravice, ter da so vendar končno kedaj otresemo Pajer-jevega sultanavanja. Čez vse moje gre to sultanovanje, in ako so proti temu ne stori nič, je določena usoda kmetijskega društva, in tu k ukrep bi rodil odpor, da bi zazve. neto še huje po celi deželi ter bi se ne pomirilo, dokler ne izgine s površja stari lisjak s svojo bando, ki misli o Slovencih, da so le za to tukaj, da bodo plačevali in lepo ubogali. Tako željo smo Citali med vrstami tudi v »Corrieru*, ki očita Slovencem, da nočejo nič plačati v kmetijsko društvo, marveč bi radi le volili in komandirali. Nesram-než! Utok govori jasno tudi v tem oziru, povedati pa moramo tu prijateljem okoli Paierja, da je minila doba izmozgovanja našega ljudstva, s katerim so - se polnili laški žepi, da nočemo veC samo ubogati, marveč živeti in veljati ed na ko p ravno z drugimi deželani.
Priborili smo si že marsikaj""po hudem boju, marsikako moč smo že štrli, tudi stari lisjak pride na vrsto. Naj bo prepričan že danes, da takih rečij, kakor v kn.etijskem društvu, ne bo uganjal veC z nami.... Sedaj je na vladi, da spregovori svojo besedo, katera mora biti, ako je še kaj pravice na svetu, le taka, da obsodi ono samovoljno in nezakonito in izzivajoče početje v kmetijskem društvu, pa tudi če se ima podreti pri tem pozicija Pajerjeva!!
DOPISI.
Iz Doraberga. — (Nekdaj in sedaj.) V* zgodovini se sliši in čita, kako seje ona ali druga stvar popolnoma izpremenila, Tako n. pr. se spremene kraji, ljudstva, mišlenje itd. Pa vse to traja več časa. Leta in leta pretečejo včasih brez premembe. Kar se je pa v Dornbergu zgodilo, je pa že čudno, jako čudno!
Bilo je pred osmimi meseci. Moj Bog, kolike spremembe smo doživeli v Dornbergu v tem kratkem času! Glavni steber vsega pa je skoro gotovo naš g. kaplan.
Vsi čitatelji »Prismojenega lista" dobro vedo, koliko gonjo je bil napravil zadnje Sol. počitnice g. kaplan proti absolvirahemu uči-teljišdiiku g. J. Bricu, sedaj učitelju v Pod-laki, in učileljiščniku gosp. A. Bercetu radi zadnje veselice, katero je priredilo tukajšnjo napredno bralno društvo, Posebno do prvega je imel grozno moč, Toliko časa je roval nasproti njemu, da je moral slednl bežati k rojstne hiše, Nazadnje bi mu bil rad odvzel še slufcbo, kar pa se mu ni posrečilo. Koliko pohujšanja se je godilo takrat v Dornbergu, (kakor jo tPrismojcnec* pisal), koliko nerodnosti in drug:h stvari se je pripetilo. Vsega tega je bil z malo izjemo kriv seveda le g. Bric!
Po veselici pa je prišla glavna laž med svet. Vsled tega, ker je g. Bric pred pop. službo božjo lovil otroke s palico v cerkev, je pisal »Prismojenec«, da jih je zadrževal v krčmi. Zraven tega se je pisalo, da šolski zakon strogo prepoveduje nastop šol. otrok. Vse to se je godilo »nekdaj« (namreč pred osmimi meseci) v Dornbergu radi pohujšljive pesmice .Mladi vojaki". Bilo. je pohujšanje občno, bil je prelomljen šol. zakon in bog-sigavedi kaj še vse!
Poglejmo pa nekoliko v sedanjost dorn-berške vasi. Vse tiho. Ni duha, ni sluha. 6. kaplan molči, g. župnik ravno tako, g. župan ravno tako in gg. Kavčiči ravno tako. Nekaj čudnega je to vendar. Prej vedno krik in prepir, sedaj sloga in mir; prej vedno zmerjanje z brezverci itd., sedaj ni slišati nič. Tako je, kakor da ni bilo v Dornbergu nikdar prepirov, nobene stranke, nobenega sovraštva;
...  7+   -
KrižarfL
Zgodovinski roman v štirih delih.
Poljski spisal H. Slenklewlez. — PobL Podravskt.
»Ljudje dobro govore" o ondotnem duhovniku,« reco Kaleb. »Ako kdo kaj ve\ ve on.«
In zvečer je napisal duhovnik pismo, a naslednjega dne, prodno je izšlo sobice, že starega Matijea ni bilo več v Spihovem.
XII.
Jurand se je sprebudil v navzočnosti duhovnika Kaleba h spanja. Pozabivši v snu, kaj se je ž njim zgodilo in ne vedč, kje je, je začel tipati z roko po zidu, ob katerem je stala postelja. A duhovnik Kaleb ga objame, ter mu jame govoriti z jokom:
»To sem jaz, Kaleb! Sedaj si v Spihovem! Brat
Jurand! Bog to sluša.....toda sedaj si med svojimi.
Dobri ljudje so te pripeljali sem. Brat, Jurand! Brat!«
Pritisne ga na prsi ter mu jame poljubovati čelo, njegovi očesni jamici in potem ga zopet stiska k sebi. Jurand je bil iz početka ves omamljen ter ni niti vedel, kaj se godi ž njim. Končno si je pogladi^z levico po glavi in po čelu, kakor bi hotel razpršiti težke oblake snu in osupnenja.                                   j
»Ali me čuješ? Ali me razumeš?« ga vpraša duhovnik Kaleb.
Jurand pokima z glavo, češ, da ga čuje, na to pa jame znovič tipati po steni, dokler ne najde srebrnega križa, katerega je bil odvzel nekemu nemškemu vitezu. Sname ga s stene, pritisne si ga na ustnice, na to ga ponudi očetu Kalebu.
Kaleb pa reče:
s Razumem te, brat. On ti še ostane, in kakor te je bil otel pozemske sužnosti, tako ti more vrniti vse, kar si zgubil.«
Jurand pokaže z roko kvišku v znamenje, da mu bo vse tam gori vrneno, a prazni očesni jamici se mu zopet zalijeta s solzami in neizmerna bolest se mu pojavi na izmučenem licu.
Duhovnik Kaleb, gledaje vso to bolest, si domisli, da Danuška ne živi več, torej poklekne poleg postelje in spregovori:
»Bog jej daj večni mir in večna luč naj jej sveti, naj počiva v miru! Amen!«
Na t'> se slepi Jurand dvigne in sede na posteljo; odmajal je glavo ter mahal z roko, kakor bi hotel zanikati in zadržati duhovnika, toda nista se mogla sporazumeti, kajti v tem hipu je vstopil Tolim in za njim dokaj ljudij: prejšnji in sedanji spihovski kmetje, lovci in ribiči, kajti novica o gospodarjevi vrnitvi se je že razširila po vsem Spihovu. Vsi po vrsti so mu jeli objemati kolena, poljubovati mu roke in mnogi so se pri tem glasno jokali, zroči pohabljenca, ki ni bil nekdanjemu groznemu Jurandu niti trohice podoben. Nekatere, zlasti one, ki so navadno hodili ž njim na bojne pohode, je prevzela pri pogledu nanj huda jeza. Lica so jim bila bleda ter so kazala notranjo razbur-
jenost. Oez nekaj časa so se jeli ljudje zbirati ter šepetati potihoma med seboj, pehati se z lakti, doklor končno ni stopil nnproj neki človek izmed grajske posadke ter ob ene* kovač, Suhar. Pristopil je k Jurandu, objel mu   ,oge in mu rekel:
»Brž, ko so vas, gospodar, pripeljali v Spihov, hoteli smo mi udariti na Sčitno, toda oni vite*, ki vas je pripeljal, je to zabranil. Torej nam to dovolite sedaj vi, kajti to no more ostati brez os vete. Naj bo tako, kakor je bilo drugekrati. Niso odšli brez kazni, kadar so nam delali krivico, in tako tudi sedaj ne uidejo. Mi smo šli nad nje pod vašim vodstvom, a sedaj pa pojdemo pod Tolimom, ali pa tudi brez njega. Mi moramo vzeti Sčitno ter preliti njihovo pasjo kri.,. tako nam Bog pomagaj!«
>Tako nam Bog pomagaj U ponovi nekoliko glasov.
»Na Sčitno!«
»Krvi nam je treba!«
In vznetljivih mazurskih src se polasti plamen. Oči so se jim lesketale, lasje naježili in tupatam se začuje škripanje z zobmi. Toda čez trenutek se vsi pomirijo ter vprč svoje oči v Juranda.
Jurandu za trenutek zarudi lice, kakor bi se bila v njem zbudila nekdanja strogost in želja po boju. Na to pa se je dvignil ter jel znovič tipati po steni. Ljudje so si domišljevali, da išče meč, toda v tem hipu se njegova roka dotakne križa, katerega je bil obesil duhovnik Kaleb na prejšnje mesto.
Jurand ga sname drugič z zif" \ in lice mu obledi j
kakor da smo v resnici vsi bratje v Gospodu. Nam pa navajenim nevoščljivim pogledom in drugi™ »bogoljubnim delom kavcev«, se ne zdi te mir tako varen in resničen kakor se kaže. Navadno pravijo, da ko se lev na-pravlja na lov, rjove; ko ima vulkan izbruhniti, se trese zemlja v okolici. A tu ni rjovenja, kakor navadno, ni potresa, ni nič. Vse tiho, kakor v jutranji zarji. A to pa tudi naznanja neki izbruh, aamreč dneva, svetlobe, resnice. Nam se tudi zdi, da po dorn-berški tihoti izbruhne kaka stvar, kar na-prednjake iznenadi!
Pa k sreči je prišlo iznenadenje, dan, sveUoba prej, kakor so si to kavči želeli. Petelini v nočni tihoti so nam naznanili dan, in ta skdi.
In res smo se začudil«, ko smo našli kavče pri takem delu. Da nt' i snovajo, se nam je zdelo; a kaj je to, nismo vedeli. Hvala Bogu, sedaj vemo in hitro nam je padla v glavo misel, kako je bilo pred osmimi meseci.
Ni dolgo od tega, kar je prinesel ,Slov, narod" vest o neki veselici na Kranjskem. To je skoro gotovo cjtai g. Rejec in najdi po njej* Zasnoval ,ie igro: .Lurdska Mati Božja*, katera se ima menda vršiti na dan sv. Alojzija, ker je ravno v nedeljo. Zbobnal je skupaj okoli petdeset oseb nežnega spola. Bled temi je nekaj poročenih, nekaj deklet in nekaj — poslušajte dobro kavči — nekaj šolskih deklici Na žene jemljemo še toliko ozira; te so navadno vse pobožne, ker delajo pokoro. Pri dekletih je Se nekaj boljšega. Ena izmed deklet bo namreč za Mater Božjo; ta izusti besede pri veselici vpričo občinstva: ,Jaz sem brezmadežno spočetje*. Na besede ne gledamo pri njih ravno toliko, ker imamo o izvestnih svoje mnenje, toliko več pa na osebo, katera jih izgovori. Najprej je bilo izbrano dekle, katero bi ne bilo treba dolgo izpraSevati, da nam pove, kaj se pravi va-sevati in mladeničem vstajati do 12,—2.-3, itd. popolnoči. Kaj se godi pri takem delu, ve lahko vsak. Bila je pa ta oseba menda odvržena, ker je sedaj druga na vrsti. Ta dela tudi že dve leti pokoro in jo misli čez dve leti popihati čez Pedrevo živa v nebesa. tMi smo vojaki, korenjaki itd/ je grozno pohujšljivo. »Jaz sem brezmadežno spočetje* od take osebe je le pa nedolžua fraza l Vsak kristjan si lahko misli, da je to grozna kletev. Kaj bi bilo, ako bi hoteli naprednjaki le misliti na tako igro, si vsakdo lahko misli. Vsi cerkveni in državni zakoni bi seveda prepovedovali to stvari
Sedaj si oglejmo še tretjo vrsto sode-lovateljie. To so le šol. deklice. Oho, gosp. nune, ali smo vas vjeli, kaj? Kje je šol. postava? Tako hilro pozabite na svoje besede in rovanjel! Ali se je morda šol. zakon v teku osmih mesecev kaj spremenil? Ali se je spremenila vaša pamet? Ali ste se pa do dobrega nabobnal vse šol. postave. Nekdaj ste pozivali šol. oblast, naj zabrani šol. otro-koku nastop,  sedaj pa sami delujete za tak
nastop. Mi pa, dasi nimamo opravila v šoli, ne bodemo klicali nobene pomoči, ker vemo, da bi se osmešili, kakor ste se vi. Čitali sicer nismo, pa od gotove strani vemo, da v šol. zakonih ni tega; to je le neko pravilo o redu šol. otrok, potrjeno od c. kr. namestništva v Trstu. Pravilo pa vendar ni še zakon.
Te je le spomin. Ako bi še pa še kedaj pripetilo kaj takega, kakor v avgustu 1901., tedaj le pripravite hrbet, ker priletaH bodo v javnost grehi, katerih se morda več ne spominjate. Vseeno pa vam želi dober vspeh pri igri — pisec teh vrst
Is Toniaja. — Slavno uredništvo .Soče' v Gorici 1 Ozirom na dopis iz To-maja v •Soči" z dne 18. aprila 1903. zahtevam na podlagi § 19. tisk. zakona, da priobčite v naslednjih prvej ali drugej številki .Sočp* sledeči popravek:
I.  Ni res, dami je robota čistila senožet J in da kamenje ni za drugo nego za v jamo, ' res je pa, da sem kamenje radovoljno odstopil občini, ker je veliko in je isto zahvalil stavbeni mojster.
II.   Ni res, da je županstvo napravilo načrt v bližini svoje hiše, res je pa, da so isto mesto izbrali že pred 7 leti občinski zastopniki ia leži na primernem krajj.
III.  Ni res, da je ponujal nek Dunajčan 30.000 gld. posojilnici po 4%, re3 je pa, da je iste ponujalo neko mesto v Dalmaciji in to po 41/« #.
IV.  Ni res, da bi jaz komu odrekal posojilo, ako ni bil moj pristaš, res je pa, da je dobil isto vsak, ki je bil v to sposoben, ter od odbora zahvaljen.
V.  Ni res, da so volilci pili iz občinske denarnice, res je pa, da (starešinje) odborniki svoj zaslužek denejo kamor jim drago.
V Tomaju, 13/4/03.
Župan: Čeme.
Dostavek uredništva. — Mladi Černe rad popralja. Fant ima poseben „pas-jon* pisati: res je in ni res. Kar »popravlja*, je vse tako malenkostno, da v celoti dopis iz Toi.iaja dne 18. t. m. ne trpi nič stvarno. Ako se zdi g. dopisniku umestno, kaj odgovoriti na .popravek", pa naj se oglasi l
Iz Kala. — Ni je kmalu občine na Goriškem, o kateri bi se tako m&Io čitalo, kakor je naša. Mislim pa da je tudi ni tako mirne, kakor je naša, ker tukaj pri nas ni strankarstva, ne političnega, ne narodnega, ampak smo narodno-naprednega mišljenja. Pri uas pa tudi tal za klerikalno seme; ne more obroditi pri nas.
Na dan 12. in 13. novembra lani smo imeli volitve novega starašinstva, pa ni bilo nobenega prepira ne sovraštva? volitev seje vršila postavno ter ni bilo nobene pritožbe. Ali neka majhna nevoljnost ;r* bila, ker ima naša občina tako razdeljene starašine, da jih je v Levpi 9, v Lomu 2, v Kalu pa 13, torej nad polovico, tako da imajo lahko tudi  žu-
pana iz svoje srede, kar se je tudi v resnici zgodilo. Zaradi te večine starašin je bilo nekaterim nevšeC, in tudi c. kr. okr. glavarstvo se je pečalo s to rečjo vsled neke vloge, radi česar se je tudi zavlekla volitev Župana. 9. t m. pa so se zbrali vsi stara-šini pri sv. Štefanu v Levpi ter izvolili županom Štefana Lip i carja v Kalu s 14 glasovi; dva druga sta dobila po 5 glasov. Tako imamo sedaj župana, in konec je govoricam, kedo da bo župan. Zupan je v Kalu, županstvo se tudi piše v Kalu, zato pričakujemo, da se ljudje temu privadijo ter ne bo nevšečnosti. Od g. župana pa želimo, da bo pravičen in nepristranski, ki bo skrbel in delal za blagor in korist naše občine, kakor ]prttiče narodno ^h^aprednemu možuT Živio!
Donite h pum novice.
Himen. — V ponedeljek se je poročil gosp. Fran Suban, posestnik in gostilničar pri tržaškem sv. Ivanu, z gospico Ernesto Hebatovo iz Renč. Bilo srečno! (Tem povodom so zbrali veseli svatje 20 K 74 v za družbo sv. Cirila in Metoda.)
Osebne vesti. — Policijski kancelist na tukajšnjem okr. glavarstvu g. Venceslav Šamanek je imenovan policijskim oficija-lom. Policijskim kanceiistom je imenovan orožniki stražmešter g. Ivan P r e d a u k.
Sinoči so pokopali črkostavca Andreja Corsiga. Ta Gorsig je bil svoj čas odgovorni urednik .SentineUe", lista z znano barvo, ter je prišel v zapore zajedno z dejanskir.i urednikom imenovanega lista Ad. Čoderrna-zom, ki sta bila obtožena političnih delifctov, ali pred poroto v Inomostu oproščena. Gorsig je bil v zaporih v Gorici 3 mesece, od maja 1899., in polem v Inomostu do 16. decembra ist. leta. Ko je prišel domov, je začel bolehati, in sedaj ga*je pobrala jetika. Umrl je še mlad, star komaj 36 let, nedolžna žrtev nekdanjih irredentističnih razmer v laškem taboru!
1. dan maja v Gorici. — Kakor lani, tako proslavijo tu.w letos delavci praznik 1. maja. Ob 9. uri odidejo iz ulice sv. Ivana od sedeža društva po vseh glavnejših ulicah ter se ustavijo v hdtelu .Central", kjer bosla govorila Zei laško in Kopač slovensko o osemurnem delavniku in o splošni volilni pravici. Popoludne bo v .Velodromu* veselica. — Večina delavcev je Slovencev, predsednik društva je Slovenec, ali vseeno ima vsa uprizoritev le laški značaj. — Odsek za proslavo 1. majnika se obrača do trgovcev, naj zupro prodajalnice vsaj pop. ter dajo prosto svojim uslužbencem,
»Delavska slavnost" dne 3, maja. — »Primorski List" je v svoji štev. od 23. t. m. presenetil svet, da se bo vršila dne 3. maja velika delavska slavnost. Tukajšnje si-rotno »slov. kat. del. društvo* je hotelo, kakor pravi .Prirn.  L.*, v skromnosti obhajati
blagoslovljenje društvene zastave in slavnostno zborovanje v proslavo papeževega jubileja, ali bratska društva po deželi so zahtevala (To pa to 1), da naj bo proslava papeževega jubileja kar najbolj slovesna itd. Potem pravi aPrim. L.*, da pomeni proslava papeževega jubileja korak naprej v kat. so-cijalni organizaciji. Zastopana bodo na tej proslavi delavska društva, posojilnice, gospodarska društva, zavarovalnice, bralna društva itd. Skratka: Gg. nunci okoli ,Pr. L.* hočejo zbobnati skupaj nekaj ljudij, za vabo jim stavijo pred oči proslavo papeževega jubileja, ako pa pridejo, potem pa postavijo papeža bolj v stran ter bodo kričali le o velikem shodu krščansko-mislečega ljudstva, na katerem sr je utrdila katoliška organizacijarl Papežev jubilej so le limanice, na katere naj bi sedli ljudje z dežele, da se bodo mogli potem gg. okoli ,Prim, J." šopiriti, da vse ono ljudstvo stoji za njini v katoliški organizaciji, pa če bi prišli v Gorico tudi le radi proslave papeževega jubileja. Klerikalcf so jako zviti, Vedno vzamejo kaj cerkvenega ali verskega, kar pomolijo ljudstvu pod nos, da ga tim lažje preslepijo v svoje sebične namene. Dne 3. maja ne pojde v prvi vrsti za proslavo papeža, ampak s to proslavo se hočejo možje okoli „Prim. L.* okoristiti za svojo katoliško organizacijo. Oni dobro vedo, da ako rečejo samo, da se bo blagoslovila revna zastavica, ne bo kdo ve koliko ljudij blizu, razven radovednežev, ali proslava papeževega jubileja, to pa je že nekaj, kar vleče neuke ljudi nase, ker ne vidijo, kaj se skriva za njo. Dr. Pavlica hoče zbobnati vkupe zastopnike raznih društev, posojilnic, gospodarskih društev in zavarovalnic, da naj proslavijo papeža l Res ne vemo, zakaj naj bi kaka zavarovalnica za govejo živino proslavljala jubilej papeža, zato pa je jasno, da hočejo napraviti dne 3. maja demonstracijo klerikalne stranko. In papežev jubilej naj bo vaba za tako demonstracijo. Laški klerikalci so uprizorili svojo demonstracijo po noči, slovenski jo hočejo pa po dnevi, in v tako svrho naj bi drli ljudje iz cele dežele v Gorico!
Uparao, da je pač še pametnih mož in mladeničev po deželi tudi med »povabljenimi*, ki ne pojdejo na te limanice ter se ne razpostavijo javnemu zastnelm, da tvorijo katoliško organizacijo, o kateri sanja dr. Andrej Pavlica.
Blljenskl kurat Bojee je bil nam poslal popravek, kateri smo priobčili v soboto. Kurat pravi, da ni on spravil ob službo starega organista S, Seveda je kljubu zanikanju kuratovemu vendar le res, da ga je spravil ob službo. Ko je prišel Roječ v Bilje duše past, ga je peljal oni organist, tačas menda tudi občinski odbornik, pod pazduho v cerkev, no pozneje pa se je marsikaj spremenilo, ko je začel kazati kurat svojo barvo in svoje želje vedno očitneje. Takrat je žu-(I)aljo v prilogi.)
na to se obrne k ljudem ter dvigne kvišku svoji prazni I očesni jamici in stegne roko s križem.
Vsi so molčali. Zunaj se je že temnilo. Skozi od- J prto okno se je culo gostolenje tičic, ki so se vsedale po grmovju ra drevju k počitku. Poslednji žarki za-padajočega solnca so padali na povzdignen križ in na bele vurandove lase.
Kovač Suhar pogleda Juranda, na to se ozre po tovariših enkrat, dvakrat, končno se prekriža ter odide iz sobe. Za njim odidejo potihoma tudi drugi in še le na dvorišču jamejo šepetati:
»Nu, kaj je?«
»Pojdemo ali ne pojdemo?«
»On ni dovolil tega.e
»On prepušča maščevanje Bogu. Videti je, da se je v njem spremenila vsa duša.«
In tako je bilo tudi v resnici.
V sobi pri .Jurandu so ostali le duhovnik Kaleb, stari Tolim, Jagjenka in Setjehovna, kateri sta tudi prišli pogledat, kaj se godi, ko sta zagledali mnogo oboroženih ljudi iti čez dvorišče.«
Jagjenka, dokaj drznejša in samozavestnejša od svoje tovarišice, je pristopila k Jurandu.
»Bog vam pomagaj, vitežki Jurand!« je rekla. »To smo mi, ki smo vas pripeljali iz Prusija.«
Njemu se na odmev njenega nežnega glasu zjasni lice. Očividno je bilo, da se je povsem dobro spomnil vsega, kar se je pripetilo na sčitenski cesti, in jel jo je zahvaljevati, kimaje z glavo ter polagaje roko na srce. Ona pa mu jame pripovedovati, kako so ga srečali in kako ga je spoznal Ceh Glavač, ki je Zbiškov orožjenosec, in kako so g;* končno pripeljali v Spihov. Povedala mu je tudi o sebi, da nosi ob enem s svojim tovarišem meč, čelado in ščit za vitezom Matijcem iz Bogdanca, Zbiškovim stricem, ki je odšel *z Bogdanca
iskat svojega sinovca, a sedaj pa je odšel v Sčitno ter se namerava čez dva ali  tri  dni vrniti v Spihov.
Pri spominu ni Sčitno se Jurand ni tako močno razčilil, nego poprej na cesti, vsekako ra se je velik nemir pojavil na njegovem licu. Jagjenka ga jame zagotavljati, da je Matija takisto zvit kakor hraber in da se ne da" tako kmalu vjeti. Vrhu tega pa ima tudi pismo od Liehtensteina, s katerim more povsod varno potovati. Te besede so znatno pomirile Juranda; bilo je videti, da bi jo bil rad marsikaj vprašal, ker pa ni mogel, je neizmerno mnogo trpel. Bistrovidna deklica je to zapazila in rekla:
»Ako se bova pogosteje razgovarjala, se bova lože razumela.«
Na to se Jurand nasmehne, stegne roko ter jo položi na njeno glavo, in jo drži tako nekaj časa, kakor bi jo blagoslovljal. Bil jej je zares jako hvaležen, toda še bolj si je naklonila njegovo srce njena mladost in njena gostobesednost, podobna ptičjemu žvrgoljenju.
Od tega časa, kadar ni molil — kar je navadno delal cele dneve — ali ni spal, jo je želel imeti vedno pri sebi, in kadar je ni bilo, je koprnel po njenem glasu ter si prizadeval dati to razumeti duhovniku Kalebu aH Tolimu, da želi imeti onega prijaznega mladeniča poleg sebe.
Ona pa je rada zahajala k njemu, ker je jako pomilovala revnega starca, vrhu tega pa jej je pri njem urneje mineval čas, da je lože čakala na Matijca, ki se je čudovito dolgo mudil v Sčitnem.
Imel se je vrniti v treh dneh, med tem pa je že minil Četrti in peti. Šestega dn6 proti večeru je hotela skrbipolna deklica že poprositi Tolima, naj odpošlje nekoliko ljudi na poizvedovanje, kar so  nakrat iz
stražnega stolpa začuje znamenje, da se nekaki jezdeci bližajo Spihovu.
Čez nekaj časa res zatopotajo konjska kopita po spuščenem mostu in na dvorišče prijezdi orožjenosec Glavač z jednim hlapcem iz Matijčevega spremstva. Jagjenka, ki je bila že dospela iz gornje sobe ter ga čakala na dvorišču, je priskočila k njemu, še predno je utegnil stopiti s konja.
»Kje je Maiija?« ga je vprašala z vtripajočim srcem, polna strahu.
»Odšel je h knezu Vitoldu ter zapovedal, da vi tukaj ostaneta1« odvrne orožjenosec.
XIII.
Ko je Jagjenka začula, da ima na Matijčevo zapoved ostati v Spihovem, ni za nekoliko trenutkov rr.ogla spregovoriti vsled začudenja, tuge in jeze niti besedice. Gledala je Ceha s široko odprtimi očmi, in Ceh, dobro vedš, da jej je prinesel neprijetno novico, jej je rekel:
»Rad bi vam povedal vse, kar smo delali v Sčitnem, ker je mnogo zelo važnih novic«
»Ali tudi kaj o ZbiŠku?«
»Nikakor ne, marveč samo o sčitenskih zadevah... vedite....«
»Razumem! Naj hlapec sname raz konja sedlo, vi pa pojdite za menoj.«
In ko je to zapovedal hlapcu, popelje -Čeha s seboj v sobo.
»Čemu nas je Matija zapustil? Čemu naj ostanemo v Spihovu? Čemu ste se vi vrnili?« ga vpraša dekljea v jedni sapi.
»Vrnil sem se radi tega,« odvrne Glavač, »ker mi je vitez Matija to naroČil. Rad bi bil šel na vojno, toda zapoved je zapoved.   Vitez Matija  mi je rekel
Priloga „Sočb" it. 34. z dne 29. aprila 1103
panoval ranjki g. Savnik, kateri se ni pustil od ttojca komandirati; zategadel je raztegnil po nauku: Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe! g. kurat svojo visoko nenaklonjenost in jezo nad celo rodbino Savnikov, torej tudi nad organista. Organist je bil dober, ali ker ni hotel biti prav hlapec in kimovec ku-ratov, ga je začel jsekiratv v cerkvi je rekel nekoč na glas, da je orgljanje za »ringlšpil* ne pa za cerkev, in vendar so smatrali moža za dobrega organista ter ga vabili celo v druge vasi orgljat. Roječ ga je sekiral in šikaniral tako, da ni ostalo organistu drugega nego pustiti službo. To se pravi: Rojel ga" je spravil ob službo! Ako bi imel ta namestnik božji kaj srca in sramu, bi mu moralo biti hudo, ako pomisli, kaj je storil, in sram bi ga moralo biti, da bi se skril, toda on hodi ponosno okoli ter si upa še celo zatekati se k paragrafom, da s pomočjo istih taji nekaj, kar je v Biljah sploh znano, No, pa Roječ je Roječ, saj ga poznamo! On je spravil starega organista ob služba, ali imel bo še nadalje pogum, trditi, da ni res; o tem smo prepričani! Pač ljubi resnico, hčerko božjo!!
Kurat Roječ pravi tudi, da ni udaril fanta S. Mi pa vemo iz ust tega fanta, da ga je kurat res udaril; cmoknil ga je, da je bilo joj, in zobe mu je izklecal. Tudi ko je hodil oni fint v šolo, ga je pretepal in ga grdo gledal. K sv. obhajilu ga ni pustil; rekal rnu je, da kadar mu zrase kosmata brada, pojde k obhajilu. Fant je moral iti v drugo cerkev duhovna prosit za sv. obhajilo, in tam je bil uslišan. Tako je delal s fantom, sedaj ga pa opravlja okoli, da ga ni hotel ubogati itd. Kje pa dobite otroka, ki bo spoštoval in ljubil duhovnika, ki zmerja in draži otroka na tako grd način, kakor je delal ta kurat s S. fantom?! Nikjcri. — Obravnava radi udarca bo v petek, 1. maja, in upamo, da bo videl kurat v sodni dvorani zvezde, kakor jih je fant, ko ga je oklofutal s svojo veliko in močno ter posvečeno roko. Po obravnavi pa spregovorimo zopet eno ali dve. Torej, do vidova, g. kurat, v soboto!
VspehI patra Lojka. — Pred kratkim srao poročali, kako je kapucinski pater Lojk obdolžil cvangel. župnika, da dela propagando ter hoče katoliške otroke spreobrniti v protestante. Ali čujte, kaj dela pa ta pater Lojk! Pri krščanskem nauku je imel tudi nekega 10 letnega dečka grsko-iztočne cerkve-, katerega je hotel pripeljati v naročje katoliške cerkve, dasi to po zakonu niti ni dopustno. V šoli je znal ta pater tako govoriti, da je dečka bolelo, da kdor ni v kat. veri, ne pride v nebesa itd. Mati je hotela posredovati, naj ne muči dečka duševno, ali pater jej je priporočil, naj moli pridno rožni venec, potem že pride k pravi veri! Mati pa je naredila patrovemu šikaniranju kratek konec ter je poslala svojega dečka in zraven še 3vojo deklico k evangeljskemu župniku k veronauku! Saj smo rekli, da je pater Lojk izvrsten »Proft-odrimovec* ! Sedaj ima poka-
zati tudi že vspehe. Kaj bo, ako mu začnejo utekati Se katoliški otroci!!
Dvojna mera. — V »Soči* kmalu ne bomo smeli zapisati niti več gesla »Svoji k svojim!% tako so občutljivi gospodje na našem državnem pravdništvu ; v vsaki notički, ki se  tiče  kolikor toliko  naše  trgovine in
.obrtjo iščejo^ bojkot Lahov, in. v tem o2iru smo doživeli Ie~velika*pr1ijf enečenja v raznih zaplembah »Soče*. V nedelo pa je bilo Citati v »Piccolo della sera* notico, ki močno, sila močno diši po bojkotu, aH to pot niso Lahi tisti, katerim gre bojkot, am-
* pak Slovenci: zato menda je krožil »Piccolo* svobodno po mestu svojo__pj^,_mjni..biIo.nt kakega c. kr. svinčnika, ki bi bil zaznamoval ono vest za zaplembo. Notica v »Piccolu* pravi, da se osnuje drugi mesec v Gorici velika pekarija, ki bo imela nalogo delati slovenskim pekom konkurenco, in poživijo Lahe, naj dajo prednost tej pekarni pred onimi e k z o t i č n i h pekov. — To je očiten bojkot, ali kakor rečeno, se tiče Slovencev in ne L^hov. Ker je list »Piccolo" krožil svobodno po Gorici s strupeno bojkotno notico proti Slovencem in ker je gospoda na državnem pravdništvu in na glavarstvu strašno hitra, kadar le duha kaj v »Soči*, kar bi jej utegnilo služiti za zaplembo radi bojkoti* ranja, smemo pač sklepati iz tega, da velja glede bojkota dvojna mera, namreč da se nas sme bojkotirati, Slovenci pa ne smemo Lahov, To še pride prav! —- Glede na navedeno pa moramo vsklikniti: Kje si ti, preljuba pravica!
Šola za zidarje t Končali. — Sklop šolskega leta obrtno-nadaljevalne šole za zidarje v Renčali bode dne 3. maja t. 1. ob 3 V, popoldne. Sklep je združen z razstavo izdelkov iz predpisanih predmetov. Prijatelji šole in napredka so vabljeni vdeležiti se te zanimive razstave.
Vodstvo obrtne šole.
Slovensko trgovsko društvo »Merkur* t LJubljani naznanja, daje posredovalni odsek tega društva svoje poslovanje popolnoma na novo uredil, l&ko da bo popolnoma in vsestransko odgovarjal našim razmeram. V to svrho si je nabavil potrebne tiskovine ter sestavil poseben poslovni red, katerega pošlje prihodnje dni vsem p. n. društvenim članom pa ogled.
Da pa bode posredovalnemu odseku mogoče vspemo razviti svoje delovanje ter natanko voditi statistiko izpraznjenih služb, prosimo vse gospode trgovce, naj si bodo diuštreni člani ali ne, da službe, katere oddajajo, vedno takoj javijo posredovalnemu odseku.
Ako se kateri gospodov trgovcev, ki ni društven član, želi natančneje informirati o poslovanju tega odseka, se mu takoj brez-ulačno vpošlje poslovni red.
Vsa pisma, tičoča se posredovanja služb, je naslovljati: Slovensko trgovsko društvo „ Merkur". Posredovalni odsek v Ljubljani.
Bohinjska železnica. Dela pri vrtanju tunela napredujejo z vso mogočo hitrostjo. Koncem marca je bilo prevrtanega od bohinjske strani 1884 m, s podbrdske strani pa 1383.7 m, skupaj 3317.7 m, torej nad polovico. Dolg bo tunel 6334 m.
Dovoljenje za prevzetje dela na črti Podbrdo-Gorica pod točkami 1—8 na potrebnih zemljiščih je od strani "prizadetih posestnikov že dano ter se more sedaj pričet', z deli.
Razpis denarne podpore. — Deželni odbor razpisuje eno denarno podporo, letnih 240 kron, katero podeli iz dohodkov zaloga _prevzvi8enega- deželnega glavarja grofa Franca Coroninija za obnemogle delavce, ustanovljenega v spomin na zaroko prejasne nad-vojvodinje Marije Valerije.
Za podpore se smejo oglasiti delavci in delavke, ki so pristojni v kateri občini poknežene grofovine goriško-gradiške ter so postali trajno nesposobni za delo; v prvi vrsti pa se bode ozir imelo na potrebno med tistimi, ki so svoje moči obrabili samo pri podjetjih velike ali male obrti ali pa pri kmetijskih podjetih.
Prošnje je podati do 31, maja 1903. v pisarnici deželnega odbora in priložiti jim je:
1. spričevalo župnijskega urada do-tičnega kraja, potrjeno ali, če treba, dopolnjeno po županstui pristojnostne občine, v katerem spričevalu je vestno popisati starost, stan družine, preživita prosilčeva, kako se je bavil z obrti in kakšno je njegovo nravno zadržanje.
% zdravniško spričevalo, potrjujoče pro-silčevo bolehnost ali pohabljeuost, ki zakrivlja njegovo nesposobnost za delo.
Če se poizve, da jo kaj krivega v dokazilih, na katera se je oprl podpiranec, ali pa če neha njegova bolehavost, ustavi se takoj podpora,
Saksonski kralj se jo peljal v nedeljo zvečer skozi Gorico na Dunaj. Došel jo v Gorico zvečer ob 7'/r Na kolodvoru se je zbralo premnogo občinstva.
Aretirali so v Trstu 21 letnega Jakoba Budo, ki je pristojen v komensko občino, rojen pa v Trstu, in nekega Gvida Ladiča, ki je pristojen v Po j, ker sta na sumu, da sta storila znani .vino v cerkvi v Št. Petru pri Gorici.
Utonil. Pišejo nam s Srpenice, 2G. t. m.: »Pri plavanju drvij v Učeji je utonil Anton Žagar, po domače Cingela. — Zapustil je udovo v blagosl. stanju in dva otro-čiča v nežni starosti. Premoženja ni imel nič in redil je svojo družino le s pridnostjo svojih rok.
Današnji prizor na pokopališču je bil presunljiv — revno udovo in otročiče so mogli le s silo od ponesrečenca odstraniti.
Prav bi bilo, da bi se spomnili usmiljeni ljudje te uboge družin? z milodari. Pošiljali nrj bi se županstvu na Žago. Družina je izročena skrajni bedi."
Vabilo k občnemu zborovanju uftlt. društva za sežanski Sol. okraj r Sežani
7. maja t. 1. ob 10. uri predp. Vspored: 1. Pozdrav predsednikov. 2. Overovljenje zapisnika zadnjega zborovanja. 3. Referat: »Nadzorovanje v cerkvi*. 4. Tajnikovo in blagajnikovo poročilo. 5. Volitev novega odbora. 6. Volitev delegatov za zborovanje I društva .Zaveza". /. Predlogi. 8. Pevske vaje. K obilni vdeležbi uljudno vabi odbor.
•           Kdo sme dandanašnji krasti. — j Poziv „Prlni. Listu«. — ,Prim. List" je ' priobčil v svoji   16. štev. dne 16. t. m. pod
zaglavjem »Kdo sme dandanašnji krasti" —•_ tako notico:                             7
, Vsako leto o veliki noči prične naša prijateljica z Gosposke ulice ropotati proti berunji; ter vpije in kriči o beračenju in iz« sesavanju ljudstva, dočim ima sama v svojih vrstah dovolj pravih ljudskih pijavk, ki ljudstvu izsesavajo kri in mozeg, Ima pa v svoji sredi tudi ljudi, ki kradejo svinjske jezike. Bilo je pred velikonočjo, ko je kapelan pobiral bero. V vas je prišel znani naprednjak z dvema mešetarjema in se vstavil v krčmi, Ko je prišel kapelan v hišo, ter v sobi govoril s znano osebo, zmaknil mu je znani naprednjak 3 svinjske jezike, ter jih odnesel domov, kjer so jih še tisti večer, dasi je bil post, snedli. Kaj pravi »Soča" o taki »beri", ki jo navadno imenujemo tatvina.*
Udje prizadete napredne družbo zahtevamo odločno od uredništva »Prim, Lista", da nam natanko pove ime onega njim znanega tatu svinjskih jezikov. Ako tega ne stori, si poiš.o družba zadoščenja po drugem polu.                             Prizadeti.
Pevsko In kraino društvo »TomaJ* vabi k veselici, ki jo priredi v nedeljo 3, maja t. 1. v Toma ju na dvorišču go»p, M. Gefuta Ucman s sled«čim vsporedom: 1. Pozdrav predsednika, 2, »Mladi vojaki«, godba. 3. „Naš narodni dom«, deklamacija, 4, Glist. . Ipavec: »Pozdrav*, mešani zbor. 5, »Zbu-j denje spomladi", godba. 6, J. Aljaž: »Trl-1 glav*, moški zbor. 7. »Sinfonija*, godba. 8. V, Parma: »Colničku*, mešani zbor, 9. »Venec si. pesni", godba, 10. A, Nedved: »Ljubi maj", mešani zbor. 11. A. Keržič: »Zamujeni vlak*, ,-ioigra v petih dejanjih. 12. »Žalo. v in veselje", slovenske pesmi, mešani zbor. 13. »Ples in prosta zabava*. V slučaju neugodnega vremena vršila se bode veselica prihodnjo nedeljo*                           Odbor.
T Velikih Zabijali priredijo mladeniči | dne 10. maja t. 1. javen ples na dvorišču g.
•  Ivana Makovca. Svirala bode prvaška godba.
Izpred sodnije. — Lani 28. dec. sta se sprla v neki gostilni v Plačah Anton Kalin in Jos. Vodopivec. Prišla sta brata Tre-vizan In vsi trije so tako obdelali Vodopivca, da je bil poldrugi mesec nesposoben za delo. Sodnija je prisodila bratoma Trevizan ječe vsakemu po 4 mesece, Kalinu pa 6 mescev, in Vodopivcu morata plačati odškodnine 344 kron.
tako-le: »Vrneš se, da boš čuval gospodičino iz Zgo relic ter počakaš na poročila od mene. Mogoče, da boš primoran pospremiti jo v Zgorelice, kajti sama se tjekaj ne vrne.*
*Za Boga dragega, kaj se je zgodilo? Ali se je našla Jurandova hčerka? Ali mar Matija ni odšel k Zbišku in samo po Zbiška? AH si jo videl? Ali si govoril ž njo? Čemu jo nisi pripeljal sem in kje je sedaj ?* Na ta nujna vprašanja poklekne Glavač pred njo ter reče:
»Ne srdite se, vaša milost, ako vam mahoma na
vso to ne odgovorim, ker je nemogoče; pač pa vam
povem vse po vrsti, ako me ne boste ovirali.«
»Prav! Ali so jo dobili ali ne?«
»Ne, toda toliko je gotovo, da je bila v Scitnem
in da so jo odpeljali v nekak gradič na vshodu.«
»Pa čemu moramo sedeti mi tu v Spihovu?««
»Eh, ako jo dobijo? Saj vendar veste, milostljiva
gospodična.... To je resnica, da vi potem___«
Jagjenka je molčala, samo lice jej je zalila ru dečica.
Ceh nadaljuje:
»Mislil sem si in si še mislim, da žive ne izpulimo iz teh pasjih krempljev, toda vse je v roki božji. Moram pa pripovedovati od začetka. Mi smo dospeli v Sčitno. Vitez Matija je pokazal ondotnemu poveljniku Lichtensteinovo pismo, in poveljnik, ki je v svoji mladosti nosil meč za Lichtensteinom, je poljubil pečat pred našimi očmi, nas sprejel vse gostoljubno ter nas ni imel na nikakem sumu. Ako bi bili imeli v bližini nekoliko ljudij, bi se bili lahko polastili gradu, toliko nam je zaupal. Tudi z duhovnikom smo se brez ovire sešli in razgovarjali smo se ž njim dve noči ter izvedeli jako čudne reči, katere je izvedel duhovnik od rabelja.«
»Rabelj je nem.«
»D&, on je nem, toda duhovniku zna s kazanjem vse povedati, kakor bi mu govoril z jezikom. To so kaj čudne reči, in gotovo tiči v tem prst božji. Ta rabelj je odsekal Jurandu roko, mu izdrl jezik ter izpahnil oči. On je tak, da ga ni strah nikakih muk, kadar ima pred seboj moškega, ako bi mu celo zapoved ali, naj ga zgrize z lastnimi zobmi — on bi to storil. Toda dekleta se on ne dotakne nikakega, to pa radi tega, ker je sam imel nekdaj hčerko, katero je močno ljubil in katero so mu Križarji...«
Tu umolkne Glavač, ker ni vedel, kako naj nadaljuje, toda Jagjenka mu reče:
»Čemu mi pripovedujete o rabelju?...«
»Ker to tiče k stvari,« jej odvrne Čeh. »Ko je naš mladi gospod posekal viteza Rotgiera, bi bil kom-tur Siegfried kmalu zblaznel. V Sčitnom so govorili, da je bil Rotgier njegov sin. Tudi duhovnik je pritrdil, da oče sina ne more bolj ljubiti, nego je ljubil on njega. Da bi se maščeval, je prodal vragu svojo dušo, kar je rabelj videl. Z umorjenim je govoril tako, kakor jaz z vami, in Rotgier se mu je smejal iz krste ter se oblizoval s svojim črnim jezikom od veselja, ko mu je stari komtur obljubil Zbiškovo glavo. Ker pa gospoda Zbiška v tem hipu ni mogel najti, je dal mučiti Juranda. Na to je dal Rotgieru v krsto Juran-dov jezik in Jurandovo roko. In Rotgier je to oboje surovo pojedel___«
»Človeka je groza to poslušati. V imenu Očeta in Sina in svetega Duha, amen,« je rekla Jagjenka.
Na to je vstala in naložila drv na ognjišče, ker se je bilo že popolnoma stemnilo.
»Seveda,« nadaljuje Glavač svoje pripovedovanje,; ne vem, kako bo na dan poslednje sodbe, kajti to, kar je Jurandovo, mu mora biti  vrneno.  Toda tega|
ne more umeti človeška pamet. Ko je torej stari komtur nasitil ubitega Rotgiera s človeškim mesom, je odšel, hote mu prinesti Jurandovega otroka, ker mu je mrlič bržkone pošepetal, da si želi napiti se nedolžne krvi. Toda rabelj, kateri, — kakor sem Že rekel — je pripravljen storiti vse, samo deklici ne more storiti nikake krivice, se je bil že poprej skril na stopnjicah. Duhovnik je dejal, da ta rabelj ni povsem pri pameti, da je časih sličen govedi, toda kar se zvijače tiče, se le malokdo more kosati ž njim. Rabelj se je torej nastanil na stopnjicah in čakal. Ko. je koutur začul rabljevo hroponje ter zagledal njegove iskreče se oči, se je prestrašil, ker si je mislil, da je to sam zlodej. Med tem pa je udaril rabelj komturja s pestjo po vratu! Domišljeval si je, da mu s tem zlomi vrat in da si bodo ljudje pri tem mislili, da se je pri padcu ubil, toda ni ga še ubil s tem udarcem. Komtur je od strahu in bolečine omedlel, a ko se je zavedel, se je bal storiti Jurandovi hčerki kako krivico.«
»Ali jo je odpeljal?«
»Da, in ž njo vred tudi rabelja. On ni vedel, da, niti slutil ni, da jo je rabelj branil; domišljeval si je, da jo je ubranila nekaka višja moč, bodisi že huda ali dobra. Kaleba pa ni hotel pustiti v Sčitnem, ker se je bal njegovega pričevanja... Rabelj je sicer nem, toda pred sodnijo bi bil mogel s pomočjo duhovnika povedati vse, kar je vedel. Duhovnik je rekel proti koncu pripovedovanja Matijcu: Stari komtur ne ugonobi Ju-andove hčerke, ker se je boji; ako bi pa naročil to komu drugemu, ne zgodi se jej nič hudega, dokler je Diderich živ, zlasti ker jo je že enkrat ubranil.«
»Ali je duhovnik vedel, kam so jo odpeljali?«
»Dobro tega ni vedel, toda slišal jo, da so govorili nekaj o Uagnecu, kateri grad ne leži daleč proč od litovske in žmudske meje.«             (Dalje pride.)
Alberto Commotti Iz Italije je osleparil nekaj gospodov za 110 K s tem, da je ponarejal podpise in menjice na svojega strica ter nekega drugega. Dobi! je 7 mesecev trde ječe, potem ga pošljejo Cez mejo v domovino, kjer je bil že opetovano kaznovan.
Cecilija Filiput z otoka Morosini je bila obtožena, da ni zadostno pazila na svojo 3 letno hčerko Marijo, ki se je v njeni nenav-zoCnosti opekla ter umrla. Sodni dvor pa jo je oprosti! obtožbe.
Italijanska kritika o našem obrtnika.
— V .Gazzeltino* čitamo: Fotografski atelier, ki dela v resnici Čast našemu mestu in ki je tudi najbolje obiskovan, je brezdvomno oni gosp. Jerkic-a v Gosposki ulici. Ni z lepa dobiti prostora, v kojera bi bila na razpolago svetloba v taki meri in s tako poljubne strani; svetloba, katera je glavni in najvažnejši predpogoj za lepo izdelano sliko. Gospod je v svoji stroki umetnik ter skrbi in pazi strogo na to, da zantorcjo izdelano slike zadovoljiti tudi najfinejši ukus. Videl sem zbirko, pri kateri ne morem rcCi, je-li naj se človek (udi bolj sličnosti kot dovršenosti; so pač roojstersko izdelane slike; na imp. platini — Bromid tako krepko očrtane in v značaju modernih zahtev; in z ono svetlobo posneto Rembrendt-u, ki ustvarja čudovite učinke zlasti na ženskih glavah. Ni se torej čuditi, akoje atelier vedno dobro obiskovan po dičnih gospeh, gospodih in ljubeznivih otročiCih.
Listnica. — Gospod »Brejski*: Na Vašo željo potrjujemo Vam, da je sprejel .Narodni sklad' svoto 11 K, katero ste nabrali in odposlali o Sv. Martinu lani. Hvala!
—  G. dop. v K. Poslanega dopisa ne moremo priobčiti. Je deloma nerazumljiv in deloma preveč oseben. Kaj drugega!
Bober svet. — Kdor si želi lepo trato narediti, temu priporočamo, da si naroči od c. in kr. dvorne trgovine za semena Edmund Mauthner v Budimpešti travno mešano seme „Promenadnega ali Marjetinega otroka". Že 29 let pošilja Mauthner za krasne nasade v Budimpellu in Marjetinem otoku ta travna semena.
Razgled po svetu.
Volltre t tržaški okolici. — V nedeljo dop, od 9. do 12. je volila tržaška okolica v 6 okrajih mestne svetovalce, oziroma deželne poslance. V I. okraju (Skedenj, Sv. Mar. Magd. in Carbola) je izvoljen San-cin-Drejač. Dobil je 335 glasov, laški protikandidat je dobil 132 glasov. V II. okraju (Lonjer, Rocol, Kjadin) je izvoljen dr. Otokar Rjbaf; dobil je 150 glasov, laški kandidat Mauroner 91. V III. okraju (Sv. Ivan, Škorklja, Kolonja) je dobil dr. Gustav Gregorin 195 glasovT Valerio 32, Valoveč 7, Ferluga 8....V IV. okraju je izvoljen Ivan Gerdol z 226 glasovi; laški kandidat Parisi je dobil 129 glasov. V V. okraju (Opčine-Trebče-Bazovica) je izvoljen Ivan Gori up z 287 gIisovi,Lah Slukler je dobil 68 glasov. V VI. okraju je
izvoljen dr. SI a vik z 21 & glasovi, Cumar je dobil 75 glasov.
Leta 1900. je bilo oddanih v vsej okolice za Italijane 839 glasov, za Slovence pa 1141, torej v odstotkih 42% za Italijane in 58% za Slovence. V nedeljo pa je bilo oddanih : za Italijane 527 glasov, za Slovence pa 1419, aH v odstotkih: za Italijane 27%, za Slovence pa 73%« Italijani so torej nazadovali za 15 odstotkov, za kar so napredovali Slovenci. Leta 1900. so imeli Slovenci 302 glasa več nego Italijani, sedaj pa 885. Italijani so nazadovali za 312 glasov, Slovenci pa napredovali za 278 glasov.
To so vesele vesti iz Trsta, ki pričajo, kako čvrst je slovenski živeli v tržaški okolici, kako postaja vedno zavednejši ter se ne da ujeti na laške spletke. Veselje nad sijajno zmago tržaških Slovencev je Um večje, ker so si priborili nazaj tu ii oni okmj, kateri so bili zadnjic vzeli L »hi. — Del.) je rodilo obilen sad, pa tudi za bodočnost je potreba takega vstraju<"ga dela, in sadovi bodo vodno lepši. Svoje pozicije ob Adriji ne spustimo nikdar iz rok !
Državni ataor. — V včerajšnji seji je nlerpeliral PLff.nger glede razdelitve dobav za vojsko. Od 62.000 krog.lj za havbice in 15.000 za gorske topove so dobile avstrijske tovarne manj dela od ogerskih. Ellenbogen je predlagal, naj se seje carinarskega odseka preglasijo za javne, čemur je zbornica pritrdila. — Ellenbogen je govoril o trgovinskih pogodbah in zvezah, zlasti z Balkanom. Odgovarjal je Kf»rber, povdarjaje zlasti promet v Srb jo.
Pravičen škof. — V Olomucu na Mo-ravskera vlada katoliške duše kardinal dr. Kohn. Ta mož je pa tak, da ga njegove ov-čice jako — sovražijo. Toda ne-le pri svojih ovčicah je nepriljubljen, marveč celo pri svojih pomočnikih v pastirovanju, — pri rao-ravski duhovščini. Ima namreč več jako lepih 1 stnostij! Prva je ista, katera diči reznf; rimskokatoliške nunce, da se namreč za svoj narod prav nič ne briga, čeravno je češki narod, čegar sin je, prav na Moravskem jako zatiran. Druga njegova lastnost je, da je velik
—  skopuh. Čeravno je najbogatejši avstrijski škof, in štejejo njegovi dohodki milj o ne, mu gre denar težko izpod palci. Za asanacijo proslule klerikalne sv. Vaclavske hranilnice, v kateri so katoliški farji pokradli nad sedem miljonov kron, je dal škof-miljonar
—  par tisočakov, manj nego marsikak župnik z dežele! Tretja njegova lepa lastnost je, da je pravičen predstojnik svoje podložne duhovščine. Ta njegova pravičnost razburja že cel teden duhove na severu naše države. Posebno veliko je to razburjenje v Krome-rižu, kjer je rezidenca dr. Kohna. Dan na dan se ponavljajo proti kardinalu demon- 'j stracije. Razdraženo ljudstvo se zbira pred ksrdinalovo palačo in kriči: dol z Kohnom, proč ž njim l — In kaj je temu vzrok ? Gitaj preljubi čitatelj in — strmi! — Pred letom je napadal v časopisu »Pozor* kardinah Kohna
neki duhovnik, ki se je podpisal .Rectus". Napadal ga je tako hudo, da se je kardinal čutil razžaljenega in list tožil. Toda s to tožbo je pogorel, ker ga je sodišče — zavrnilo. Kmalu na to je dobil kardinal brzojavko, v kateri ga taisti ,rectus" prosi, naj se poboljša, naj živi v prihodnje bolj kardinalu primerno, ker drugače bi moral (čeravno ga jako boli, da se mora zoperstavljati svojemu nadškofu), nadaljevati svoj boj proti njemu. Toda kardinal nI poslušal tega nasveta, marveč je zaCel zasledovati onega, ki je brzojavko poslal. Na način, katerega se dosedaj še ni posrečilo razjasniti, je dobil iz brzojavnega urada list, na katerem je bila brzojavka napisana. Ta list je poslal nekemu dunajskemu veščaku, ki je izrazil mnenje, da je pisava podobna pisavi župnika Ocazka. Kohn je hitet postaviti Ocazka pred posebno duhovno sodišče, kateremu je zaukazal, naj Ocazka edino na podlagi veščakove izjave sodi, ga suspendira in pošlje v duhovno kaznilnico. Sodniki so sicer spoznali obtoženca nedolžnim, a vendar so ubogali krivično povelje kardinalovo in Ocazka suspendirali. Na-to ga je Kohn poslal v kaznilnico — nedolžnega. Ko seje izvedela usoda nedolžnega Ocazka, ni dalo mirovati pravemu pisatelju onih napadov. In nekega lepega dne je bilo citati v istem „Pozoru" pos'ano na kardinala, v katerem izjavlja neki P. Hofer, župnik v Zabregu, da je on pisal tiste članke, in zahteva, naj nedolžnega Ocizka izpusti. To se vč, da je vzbudilo vse to veliko senzacijo. Pomisli si, slovenski čitatelj, ki imaš vendar smisel za pravico, katoliškega škofa, ki je pozabil nauka evangelija in ne le da se ne pusti voditi od ljubezni, marveč ne pozna niti načina, po katerem kroji pravico, sodi in obsoja država, in si dovoli tako gorostasno krivičnost, edino, da zadovolji svoji strasti po maščevanju. In ta človek seji na prestolu svetih apostolov Cirila in Metoda. Pač nista zaslužila velika slovanska apostola takega nasleu /ika. In taki ljudje kriče, da so namestniki Krislovi in zahtevajo od ljudstva, da jih posluša in uboga, dasi ne zaslužijo drugega, nego da se jih z bičem spodi z mest, katera edino skrunijo. Radovedni smo, ali pridejo že vendar enkrat do drugega prepričanja one ovčice pa Slovenskem, ki še vedno mislijo, da je vsak tak škof in nadškof že pol svetnika, ki čaka samo še smrti, da pride v nebesa. Ne glejte na to, kaj delamo, marveč na to, kaj učimo, pravijo radi naši klerikalci.
Kako prazen je ta izgovor! Ali more <*obro učiti oni, ki ne vč, kaj je dobro, sli more učiti Kristov nauk oni, ki ga je že zdavnaj pozabil ? Farško gospodarstvo in vladanje nad vsem ljudstvom, ki naj misli edino z nuncovo glavo, ki naj slepo posluša njegove ukaze, to so nauki, katere sedaj razširjajo po svetu. In ako se jim kdo zoper-stavlja, tega poskušajo zdrobiti, četudi z naj-gršimi sredstvi. Najgrša jim niso preslaba, to je dokazal  sedaj   kardinal  Kohn.  In   ti
ljudstvo, kdaj se odvrneš od zapeljivcev, iti jim pokažeš vrata?
Na, ljubljanskem pokopališču se je vstrehl v soboto dopoludne deželnovladni svetnik in voditelj okr. glavarstva za ljubljansko okolico, Ferdinand marki Gozani. Vstrelil se je iz revolverja v srce tik mrtvašnice ter ostal takoj mrtev. Pri njem so našli tudi stekleničico karbola. Pokojni je zadnje čase nekaj bolehal, skoro gotovo pa se mu je zmešalo, ker je pustil listek z zmedenimi besedam'. Tudi njegov oče se je vstrelil pred leti. Pokojni Gorani je bil ljubezniv, konci-lijanten mož_tejr_prilju^en _pr|j>re^ahtv^,_ katero je imelo ž njim opravila. Več let je bil okrajni glavar v Postojini. Bil je vesten in natančen uradnik. Zapustil je ženo in 3 otroke iz prvega zakona.
Za vseučilišče v LJubljani pripravljajo slov. akademiki na Dunaju, v Pragi in v Gradcu manifestacije, ker se je v zadnjem času gibanje za nova vseučilišča pojavilo v veliki meri.
Angleški kralj Edvard Vil. je dospel v ponedeljek v Rim, kjer je bil običajno-slavnostno sprejet. Listi pozdravljajo njegov prihod. Obišče danes tudi papeža.
Shod mladočeških zaupnikov. — Shoda se je udeležilo 438 zaupnikov. Isti so soglasno vsprejeli resolucijo v treh odstavkih, obsezajočih določila o programu, o taktičnem postopanju in o organizaciji stranke. O taktičnem postopanju poslancev izjavlja resolucija, da sedanja vlada pod pretvezo nevtralnosti, a brez ozira na veljavni pravni red, z drznostjo, kakoršne še ni bilo, ustreza he-gemonistiškim zahtevam nemške manjšine in škoduje s tem vitalnim interesom češkega naroda, a se na drugi strani brani ugoditi tudi najpravičnejim potrebam slovanskih narodov sploh, in češkega še posebej, ako niso v to privolili Nemci. Zato smatrajo zaupniki kakor nujno potrebno, da češki poslane« ">«le vstrajajo v odločni opoziciji proti sedanji vladi, temveč da jej stavijo nasproti ves možen odpor in jej napravljajo zapreke. Razni pojavi povodom pripuščenja nagodnene predloge v prvo čitanje bi mogli v češkem narodu vzbuditi bojazen, da vodstvo čeških stvari na Dunaju ne vztraja v najenergič-nejem odporu proti sedanji vladi in sedanjemu zistemu. Ti pojavi bi mogli omajati zaupanje volilcev do poslancev. Zaupniki pričakujejo za trdno, da se vzroki tem pojavom odpravijo. V j redpostavi, da se to pričakovanje izpolni, ostaja kolegij zaupnikov glede taktičnega postopanja pri sklepih, obseženih v Nimburški resoluciji od 23. septembra 1894, ter prepušča poslancem, da z ozirom na temeljni program stranke h dane jim direktive, svoje korake vsikdar tako urejajo po razmerah, kakor zahteva korist naroda, o čemer ne smejo biti izključena tudi sredstva obstrukcije, marveč, da se sme rabo iste v gotovih slučajih smatrati kakor politično potrebo.
Zapiski  mladega potnika.
Piše B. V.                                      j
(Dalje.)
Zgovoren in prijazen Napuljčan mi je kazal pot do cerkve S. Chiara, kateri nasproti je palazzo Rocca. Na dvo-! rišču stojijo aristokratske kočije in raztrgan: otroci beračijo okrog. Pod arkadami so razne delavnice, tam ima tudi Pasquale j Cerino, oni možicelj, ki je kopiral Homerjev kip, svoj studio. S tem junakom je bilo prav prijetno se pogovarjati. Kazal mi je dve kopiji Homerja v narav ni velikosti. Mož ni imel trdnih cen, ali konečno sva se vendar pobotala. Ponosen je bil, da je kupil pred letom dunajski pisatelj Bahr kopije Ho-merjevega in Platonovega kipa in vprašal me je, kdo je Bahr. Gospod Pasquale je mislil, da sem kak žurnalist in me prost! *di mettere ii suo nome in un giornale«, to je dal ne bi pozabil omeniti njegovega imena.
Proti večeru sem šel tja proti Castello del carmine.! Mercato je središče pristnega napuljskega življenja. Ali se! naj mučim s popisom teh strmih, ozkih ulic s svojimi ne-številnimi balkoni ? Zadostuje naj — očaralo me je. Ljudje po teh ulicah imajo še grško kri v svojih žilah. Pogrešal sem pa ono gnječo, o kateri je Goethe toliko fabuliral.
Zvečer sem prispel gladen kakor volk v pristno na-puljsko gostilno »Giardini di Torino« ob via Toledo. Zahteval sem ribo. Nisem vedel za italijansko navado, da prinese natakar prej surovo ribo gostu na ogled. Komaj da mi jo je prinesel, že sem jo začel rezati in hlastno požirati, dokler ni natakar na pol obupan pribite! in rekel, da je še surova. Surova riba mi pa tudi ni škodovala. Vino z Vezr'a je ognjevito, da si z njim skoro jezik opečemo.
Cafii hirelio.
Turška kavarna ~ cafe turcho — nasproti kraljevi palači v Napulju je poštena stara kavarna, katere pohištvo
spominja na stare dobre čase. Sami domačini, ljudje, ki so sicer na videz popolni kavalirji, ali o katerih se ne ve, kje so kosili, kje večerjali, ali koliko znašajo njih dohodki na mesec, zahajajo v to kavarno. Tako govoriti, tako gestiko-vati, kot ti ljudje, zamore le Napuljčan, po čigar žilah kroži grška kri. To so rojeni gospodje in kavalirji, kateri z zaničevanjem gledajo na prosto množico. Taki so ljudje v kavarni; kaki so pa izven nje? Človek, ki pride s severa, si mora misliti, da so ti Napuljčani nekoliko prismuknjeni in prismojeni. Otročja, nedisciplinovana je ta množica, ki se odlikuje po ponosu, značilnem posebno za nemaniča. Bur-bonci in španska vlada je negovala temne strani tega naroda, ter skušala zatreti vse one vrline, katere bi jih približevale severnim Italijanom. To ljudstvo ni smelo samo misliti, ampak moralo je ostati nevedno. Španski despotizem je ta narod skozi in sto z\ pokvaril. Ta mora ga še danes davi. V par desetletih nt mogoče popraviti tega, kar so veki zakrivili.
Legitimni, absolutni vladar je bil napuljski kralj, pred to avtoriteto se je moralo brezpogojno klanjati ljudstvo. Bolj kot kje drugodi opazujemo lahko v Napulju učinke-tega absolutizma. Strašno se je maščevala nad tem ljudstvom stoletna španska zanikernost.
Velika hiba rimskih cerkvenih dostojanstvenikov je, da se ne ganejo iz Rima, Nepotrebno se jim dozdeva potovati in spoznavati narode in države. Nekak strah imajo pred potovanjem in proučevanjem tujine. Iz Rima vladajo svet, ne da bi ga poznali. Papeška diplomacija se odlikuje po nenavadni rutini in spretnosti, aH to dandanes r dovolj. Diplomaciji 17. in 18. veka je bilo le potrebno se ozirati na dvore in vlade, danes je pa treba upoštevati narode, in to ravnq pozabljajo v Rimu, Pred očmi imajo na primer tu v Napulju to nerazsodno množico in oni mislijo, da se sme prezirati take mase. Narodov ne poznajo, poznajo le vlade. Da taka diplomacija starega kroja vkljub svoji nedosežni
spretnosti ne more veliko doseči, leži na dlani. Treba je namreč uvaževati, da ima diplomacija rimske kurije čisto drug pcmen, nego diplomatsko zastopstvo kake posvete države. Značilno je, da je bil Rampolla, zunanji minister, kurije, doslej le v Španiji kot legat, da torej pozna le Sici lijo, kjer je rojen, Rim in Španijo.
Verjetno je, da izgublja človek spoštovanje pred tako množico, kakoršna je tu v Napulju, da odreka takemu ljudstvu sposobnost upravljati  samostojno svoje zadeve in *« dajati zakone. Ali kdo je zakrivil to nesrečno stanje? Od govor se mora glasiti: brezvestni  španski absolutizem. 'L-< tako ljudstvo  bi  bil  absolutizem  potrebno zlo, on  ga j pokvaril in on ga naj ozdravi, ako ga more. V tem slučaji-je tudi naziranje rimskega monsinjora opravičeno. Sklepr pa, da so tudi drugi narodi nevredni slobode, ker je te ljudstvo nerazsodno in nesposobno, to je smelo. Obupat pa in reči, da je sploh politična vzgoja in zrelost fantotr bi bilo nespametno. Demokracija že kraljuje in bode kralje vala, pot vodi navzgor; nikdo ne obupaj, da so široke plas dovzetne za vzgojo in za ono samostalnost in zrelost, ka tera bodi posledica take vzgoje. Na potomce grških kolr nistov, kateri se tam na obrežju pehajo, kričijo in obnašai kakor otroci, gledajmo s pomilovanjem in  vzkliknimo Dantejem: »Guarda e passa«.
Pompeji.
Pompeji! Kako čarobno zveni ta beseda na ulu onemu, kateri se je vgljabljal v antično življenje in se na slajal na umotvorih Livija, Horacija in Tacita. V Pompe! se naj napotimo, ako se hočemo |>iepričati, da je antična kultura našo v marsičem naJkriljevala. Pravi cilj, smisel in vse vrline antičnega življenja se odkrivajo onemu, kateri hodi z jasnim duhom razmotrivajoč po pompejanskih ulicah.
Vožnja iz Napulja v Pompeji ni posebno mikavna. t-e redko nas vzraduje kak pogled, kaka »veduta« na morje in tja na Isktjo in Kapri. Večja industrijalna mesta ob Želez-
mmššmmmmm
Avstrija In Buslja. — Odkar je počilo t Macedoniji, se govori pogostoma o zvezi Avstrije in Rusije glede postopanja na Balkan«. Zanimivo je radi tega, kaj piše o tej »zvezi* uplivenruski list,NovoeVremja". pravi: »Naša zveza z Avstro-Ogrsko ni taka, da bi se morala bati svetlobe. Pismenega dogovora ni. L. 1897. so se menjale samo note, to je vse. V teh notah je bila izražena želja, da bi se na Balkanu ohranil status quo, t. j. naj ne bo dovoljeno, da bi kdo poljubno premenil razmere, določene po(be-rolinskem) traktatu, kar je potrebno za ohranitev splošnega miru. Iz tega izhaja, da je v najvažnejših vprašanjih treba pojasnila Rft»^ zorov7 To ^ fes ioMO^t med ^Rusijo in Avstrijo. Mi se nikakor nismo odrekli svojim pravicam in svojim zgodovinskim nalogam, in nismo pripoznali nikake razdelitve Balkana na dve sferi. Rusija tudi glede vprašanja o Bosni in Hercegovini ni odnehala ne u las na korist Avstrije. Sploh o Bosni in Hercegovini še govora ni bilo. Tudi ni bilo dogovora o dolžnosti skupnega postopanja v normalnih političnih razmerah. Moremo se pac porazumeti o paralelnem postopanju, dolžni pa nismo to storiti. Sploh se Rusija z dogovorom iz leta 1897. ni odrekla ne najmanjšemu delu svobode svoje balkanske politike in popolne neodvisnosti v razmerju z balkanskimi vladami. Toliko manj se je zavezala dajati komurkoli račun o svojem postopanju ali se v vsakem posameznem slučaju dogovarjati z Avstro-Ogersko. Naše po-razumljenje tudi ne preneha, če se v takem slučaju ne doseže porazumljenje, porušeno pa bo naše porazumljenje z Avstro-Ogersko v tistem trenotku, ko stopi prvi avstrijski vojak v Staro Srbijo, ali če Rusija kaj stori, kar se ne strinja s statusom quo na Balkanu*.
Noto mluistcrstvo na Nemškem. — Ministerski svet je sprejel budget ter določil stroške za novo prometno ministerstvo, ki začne poslovati s 1. januvarjem 1904.
Rusi f Mandžuriji. — Rusija je Kitajsko obvestila, da ne izprasne Mandžurije poprej, kakor da Kitajska podpiše pogodbo, s katero se vrhovno nadzorstvo nad Mandžurijo prepusti Rusiji, druge narodnosti pa se izključijo. Princ Tsing je ruske pogoje odklonil.
privfl.
civilna, vojaška in uradniška krojačnica M. Poveraja v Gorici
Se dobivajo vsakovrstna modema sukna kam-garn, picraet laslink, adria, Sevjot itd., blaga iz avstrijskih in inozemskih tovarn ter gotove obleke, perilo vseh vrst in spadajoče priprave k paradnim oblekam za vsaki stan. Blago na meter in gotove obleke se prodajajo tako po ceni, da je z mojo trgovino nemogoča vsaka konkurenca.----------¦-----------------:----------
Obleke vsake mode od   5 do   0 let K  5'40   in više .         .       »       ,    9   ,   15 ,   ,   850      „
,   15 dalje . . , 15 —      ,
vrbne suknje vsake mode....., 24*—      „
,        ,    za. caatito duhovščino   , 28*~      „
hlače...............5'—      ,
Haveloke in sobne plašče 15 K neprei. Za. dame In gosplee:
Haveloke...............25 K
Sako in pelegrine............1) „
V slučaju da se kuj ne dobi v zalogi po Zahtevi, se izvrši točno po naročilu.
Razprodaja dežnikov!
l^arol PraščiVv
pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Korau Št. 8.
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d.
Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidn. postrežbo po jako zmernih cenah'.....**' -"-----
Anto
Vrtna ui.lh
Pečenko
Via Giardinc 8
Dr. Viktor Gregoric,
dosedaj občinski zdravnik v Sevnici, naznanja, da se s prvim
ajnikom t. L nastane v Sežani   kot   občinski   in okrožni
d ravnik v hiši polog lekarne.
8 - GORICA
priporoča pristna Lala in firna vinu i/, vipavskih, furlanskih!
Dostavna na dom in razpošilja po železnioi na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodili od 56 litrov naprej. Na zahtevo požilja tudi uzorce.
Caaa zntaraa. Postrata« aoltana,
Zahtevajte
moj ilustrovnni cenik z več kakor 500 podobami od ur, zlatih, srebrnih in muzikaliunih predmetov, katerega pošilja zastonj in poštnino prosto
Hanns Konrad,
tvornica   ur   in   eksportna   hiša Mast it. 249. — (ČoJko).
SL Novost!
Fotografije,
izdelane navadno in v najmodernejšem stilu, takozvane Jmperial* platino hromit, priporoča
A. Jerkič,
odlikovan fotograf v Gorici, Gosposka ulica 7.
Vsakdo naj si ogleda izložbo, naj primerja izdelke z izložbami konkurenčnih tvrdk in naj sodi.
E. LEBHERZ
Gorica
tovarna užig alic
priporoča prebivalcem Primorskega svoje izdelke raznih vrst, posebno   izvrstne in zanesljive užigaiice
¦w~ Apollo-«*
Ivan Bednarik
priporoča svojo
knjigoveznico
v Gorici
ulica Vetturlni št. a
Trgovina z železnino „MERKUR"
PETER MAJDI6
•v Oelj-u.;, Ora-čika. ooeta št*"W. 1J3 priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor iloo H Ograja« liti železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja In sicer orala, brane, motike, kose, srpe, (rablje In strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov it okni, vrata In pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hISne in kuhinjske peserfe tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavblftsklh potrebščin Itr
vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte Itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obljanje strosav (itarja), lončene oevi, samokoinice, oprav za strelovode, ter vst v »trako ia-
iezne trgovine spadajoče predmete. P§*» Tomaževe, žlindra, najboljše -uxaa«tzxo gnojilo. *^M
*fc Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih kriiov. 9fc
Postrežba tečna.
Cene nizke.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšujočimi se vplačili.
Vsak elan ima po preteku petih let pravico do dividende.
S>S>«
lltfIltC0
vzajemno zavarovalna banka v Prag-L
Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 75,000.000 K.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
z vseskozi slovanska-naroono upravo.
Via pojasnila daje:
Generalni zastopv LJubljani, čegar pisarne so v lastnej
Gospodskih ulicah štev. te.
Zavaruje poslopja in premičnine j proti požarnim škodam po najnižjih j cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz Čistega dobička izdatne!
podpore v narodne in občnokoristne
namene.
.ci niso prav nič slikovita, prah ob cestah, vrti prasni in I
. ..»verjetno, ali resnično tovarniški dimniki; beli makaroni v
dolgih štrenah  se sušijo na hodnikih  neprijaznih  hiš  v|
rahu, dimu in smradu. Nadležni ciceroni, vstopivši v po-1
'.'."dnji postaji pred Pompeji, slikajo z veliko domišljijo in'
rc.erjetno zgovornostjo, kako krasno je danes na Vezuvu,
.ejo na vse pretege in laskajo potniku na vse mogoče
*tne. Na kolodvoru potisnejo tujcu v roke brihtni fantje
ospekte dveh hotelov, in sicer švicarskega in Diomedo-
•*i hotela, katera si delata najhujšo konkurenco. Odločil
* se za Švicarja, da sem se okrepčal, predno sem začel
]o po rimskem mestu.  Določeno je, da uradni vodnik
-Remija potnika po raznih hišah, ali ti ljudje znajo goniti
'a tujca tako neusmiljeno, da je boljše biti brez vsakega
*Viika. Kdor ima načrt mesta v roki, orijentuje se prav
}ko. Ti vodniki so večinoma prav brbljavi in imajo obču-
"vanja vredno lastnost, kakor vsi ciceroni, da napravijo na l
>ravem mestu kako povsem neprimerno opazko, in uni-
'¦i na ta način vso iluzijo.
'"'   Dan je solnčno jasen, sijajen in bister. Ni mogoče ažati čudo\ Itih učinkov južnega solnca. Čudovito je to ačje, vse je nekako belkasto, vsi predmeti so intenzivno 'Wetljeni. Stebri, arhitravi, mestna vrata in robovi hiš se ¦ o odbi;,:.» od modrega neba. Čarokrasne so krpe tem-modrega azura, katerim so zidi  najlepši okviri. Rajska monija je razlita, ta sijaj solnčnih žarkov upliva na člo-'ka in njegovo dušo. Pristna, klasična harmonija se je postila naše duše, pod tem podnebjem razumemo grške du-Vne velikane, njih umotvori bi nas mogli očarati le tu na '¦tgu pod takim nebom. V mlečnih konturah se belijo v 'aljavi gore. Vezuv, iz katerega se vali neprestano dim, se ^am prikaže vsak  trenutek.   Mnogokrat imamo priložnost občudovati lepe obrise Vezuvovega vrha pred vhodom v kako hišo, na koncu kake ozke ulice. Posebno mikavna in ljubka je ta pokrajinska slika, ako stopimo v peristil kake hiše,
tam za stebriščem je prelesten razgled na stari Vezuv.
Hiše brez streh so rdečkaste, ulice tlakane z velikimi, kamenitimi ploščami, po katerih se še vidijo sledovi koles, so večinoma precej ozke. Mnogo prometa ni bilo v teh ulicah, saj bi se mogel le težko izogniti voz vozu. Da je moge! častivreden pompejski meščan brez vsakega truda ob slabem vremenu od desne strani ceste priti na levo, položeni so veliki kameni sredi ceste, kateri so bili gotovo vozniku na potu. Rimska hiša ni imela pročelja proj? cesti in raditega je bila rimska cesta vrlo ednolična, ker so se vidle le gole stene brez oken in navadni priprosti vhodi. Ker manjka rimski hiši pravo pročelje in ker pompejanske hiše nimajo streh, napravljajo te ulice na prvi trenutek vtis žalostnih razvalin, dokler se naše oko ne-navadi na značaj rimske hiše in nam ne pomaga domišljija dopolnjevati onega, kar manjka. Vse hiše so zidane po istem načrtu, Kdor si je natančno ogledal hišo Panze, temu ne bode delalo preglavice v vseh drugih hišah najti atrija, tablina in peristiia. Rimljan ni želel, da bi sosed opazoval vse njegovo dejanje in nehanje, neopazen je hotel biti doma, cestni šum ni smel prodirati v hišo, kjer je hotel gospodariti kot pater familias, ne da bi ga kdo nadzoroval in mu gledal z ulice v hišo. Rimska hiša je imela značaj intimnosti, bita je svet zase, v katerem se ni smel prikazati, kdor ni imel pristopa. Ako Rimljan ni imel doma opravka, šel je na forum ali v kopel, in tam je občeval s svojimi someščani. Zabavati se v pravem pomenu besede ni nikdar ljubil zunaj svoje hiše med drugimi ljudmi. Obedoval je doma ali pa pri kakem prijatelju; ljubil je razgovor in zabavo med štirimi stenami svojega doma, katerega si je opravil, kakor mu je to narekoval njegov lastni vkus. Zabavati se vpričo tujih ljudi mu je bilo povsem tuje. Poiskal si je znance in jih vabil na obed. Pri šumnem simpozionu se je kresil duh, da se je zaiskrila marsikatera misel. Naše popivanje po krčmah, naše bivanje po gostilnah bi mu bilo neznosno, za najnižje sloje
za težake in robe so bile krčme — taverne, v te pa ni nikdar zašel pravi Rimljan, ki je našel tudi na potovanju gostoljubno hišo starega prijatelja otvorjeno. Le ako ni imel v kakerr. mestu prijatelja, šel je v gostilno, katera je bila navadno, kakor v Pompejih, zunaj mesta.
Največja značilnost rimske hiše je torej ta, da je popolnoma zavarovana pred pouličnim truščem. V trenutku, ko je vstopit Rimljan v vestibul ali vežo svoje hiše, je pohabil na vse one homatije, čutil se je srečnega v prostorih, opravljenih po njegovem okusu, spominjal se prijateljev, kateri pridejo zvečer na simpozion, in prešinjala ga je edina misel, kako bi si oslaja! življenje in se kazal dobrega državljana. Krinke pradedov iz voska, katere so visele po stenah atrija, so ga svarile, naj čuva Čast in ugled rodbine. Atrij je bil v starih časih pravo središče cele hiše. Tu je bilo ognjišče, na katerem se je kuhalo in žrtvovalo, zakonska postelj in blagajnica gospodarjeva je stala v temnem atriju, čigar stene so bile od dima sajaste. Okoli atrija so bile -v^poiejene male spalnice in shrambe. V poznejših časih sprejemali so se v atriju gostje in v njem se je žrtvovalo bogovom, iz atrija se pride v tablinij, kateri se lahko primerja z našim salonom. Po tabliniju se slednjič pride v peristil, to je veliko dvorišče s stebri in vrtom. Prelestno je moralo biti v teh prostorih, V malih jedilnicah in spalnicah ni bilo mnogo pohištva, ker ni bilo dovolj prostora. Atrij in peristil sta bila ona kraja, ki sta bila antičnemu Rimljanu najljubše bivališče. Svetloba je prodirala v atrij skozi im-pluvij, in ta prostor je bil skoro bolj podoben kakemu dvom, nego kaki sobi v sedanjem pomenu besede. V pe-ristilu pa se je čutil antiki človek kakor na prostem; solnca, svetlobe in zraka tam ni pogrešal. Stebri, kipi in druge umetnine so zaljšale atrij, tablinij in peristil. Ako je bilo solnce prenadležno, razpeli so velike plahte, pod katerimi je bilo prijetno počivati sredi zelenja*
Hodil sem iz hiše v hišo, videl hišo Faunovc * kipom
Zaloga piva
iz prve kranjske izvozne pivovarne in sladovne na par
T. Frohlich-Vrhnika (Kranjsko).
Priporoča se za bodočo sezono  cen.  gg.  gostilničarjem in za-      g? i
sebnikom iz mesta in dežele v svrho blagohotnih naročil izbornih      vx -
vrst piva kakor: >Eksportnomarčno*, »Kranjski  biser« in »Granat-      W4. ;
Porter« v sodčkih in steklenicah  Jamči  se za solidno in točno po-      L*• ;
strežbo po najnižje  mogočih konkurenčnih cenah. — Za udobnost      |g i
cen. gg.  odjemalcev iz  Vipavskega  ima   tvrdka  na Goričici  »pri       <m |
Eebkn« inv Dornbergu pri Alb. rfinigoj-u z ledom in vedno_ svežim       <jg| :
pivom dobro oskrbljene ledenice.                                                                    (|L ,
Glavni zastopnik za Gorico in deželo              gL j
Josip Rovan,               5
s zalogo v Gorlei — Rabatišde štv. 20.     m
Pfaff-ovi šivalni stroji
W* so najboljl.   f>jjg
To sliši kupec sicer o vsakem izdelku in od vsakega agenta, ki navadno niti ne ve kaj je šivalni stroj, in še ne ve kako se upelje nit v šivalni stroj, tem manj kako isti šiva, toda mi smo po naši več kot 20-Ietni poskušnji raznih tovarniških strojev se prepričali, da so res Pfaffovi šivalni stroji najholj trpežni, ter se uverili da se ne dela znobenim drugim strojem tako natančno kot s Pfaffovim,
Pfaffovi šivalni stroji LSi0.po ,0"UdoblhndM Pfaffavi šivalni stroji SrSfSJS1 za tloma'°rab0 in
Pfsffnui ftuallti «fp.lii so posebno pripravni za umetno vezenje llctllUVI   Olfallll  oll UJI   (recamirenje) ter se poučuje brezplačno
_________      Pfaffavi šivalni stroji SSSt^St^ 7sak0 tovarno-
Nikar noj se no zamudi pred nakupom ogledati Pffaffovo šivalne stroje.
zaloga Ffaffovih" šivalnih m dtugih strojev v SofIg! via lunicipio šiev. t
SAUNIG & DEKLEVA.
i                                     Popravljalni«« Šivalnih strojev, dvokolen Nunska ulica 14.
BSB6raSE0ESBBB9eGBQBaeSE9B»
Tr^o\/5ko-obrtqa rej^troVaria zadruga   jI
z neomejenim jamstvom v Gorici.                                    |L§
M
Hranila« vlaga obrestuje po V%%, — večje stalne, naložene najmanj na jedno       {S*|
leto, po 5*.      Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgube       »¦)(
obresti. — Rentni davek plačuje zadruga sama.                                                jgS
Posajila daje na peroitvo ali zastavo na  o-letno  odplačevanje v tedenskih aH       ŽS
mesečnih obrokih,     proti vknjižbi varščine tudi na 10-letno odplačevanje        <|4
Zadrvialfcl vplačujejo za vsak delež po t krono na teden, t. j. 260 kron v petih       ^
letih. Po zaključku petletja znaša vrednost deleža 300 kron.                             |S|
Stanje 31. dec. l&Ot:                                                                                                   <jfi|
Dalail: a) podpisani.........K   M3.200*—                                 <s|
b) vplačani   .........»    305.874-50                                hfi
Dam posojila.........  . •  1,243.171-07                                   j5|
Dopolnilni zaklad......»    2M.U«>-23                                   «8
Vlefa................»    913.745-25                                   M
| Schichtovo hranilno jedernato milo
Q_#O###0##*##*z varstveno znamko
®   garantirano in prosto vseh škodljivih primes, izdatno in izvanredno milo za pranje.
'¦z:    #   #   #   9     Pri nakupu naj se pazi na ime „SchicIlt" in na gornjo varstveno zn mko.     O   #   #   #
o       Zastop na debelo: Humbert Bozzini - Gorica.
plešočega Fauna v atriju, katera je najrazkošnejše opravljena od vseh, videl vzorno antično hišo Panze s krasnim peristilom in malo ali udobno hišo tragičnega pesnika. Nočem naštevati izmišljeno ime vsake hiše, zadostuje, ako pravim, da je taka hoja velik užitek. Zanimive so krčme; am-fore, iz katerihkoli se je točilo vino, so stale v izdolbinah mramornatih plošč na oglu ulice; mala sobica ob strani je pa okrašena s freski, nanašajočimi se na popivanje v krčmah. Ohranjena je še pekarna z mlinom. Vstopil sem v fullonico, to je valjavčevo delavnico. Kako silno se vendar razločuje taka antična delavnica od naših novih delavnic. Stebri jo zaljšajo in freski so vidni na stenah. Gospodarsko življenje je bilo pri Grkih in Rimljanih v ozki zvezi z umetniškim čustvovanjem. Ne samo stanovanje, tempelj in shajališča morajo biti krasno in okusno napravljena, ampak tudi delavnica. Delavec ne sme pogrešati umetniškega užitka, katerega je deležen patricij. Res čudno je, da so Rimljani, kateri so zanemarjali produktivne poklice, vendar tako visoko čislali delo, da so krasili celo one prostore, v katerih so se nahajali sužnji pri delu, saj je delo po njih mnenju poniževalno. V tej fullonici so robi novo predeno sukno gladili na razne načine in prali umazano staro sukno. Njih gospodar pa si je omislil lepo delavnico za to prozaično obrt. To je bilo ravno značilno za antično kulturo, da je morala lepota povsodi in vedno razveseljevati človeško oko, nikjer je niso mogli pogrešati niti pri delu. Antični človek se temeljno razločuje od modernega, kateri je srečen, ako more uživati lepoto ob svečanih prilikah, pri neki gotovi priložnosti, včasi tudi le, ako mu dopušča čas. Primerjajmo fullonico z našimi tovarnami in čutili bomo, kaj nas deli od antičnega sveta. Najnavadnejši človek je imel v onih časih čut za lepoto, potrebo živeti v okolici, katera odgovarja temu čutu.
Blizu morja je bila vila Diomedova. Znana je usoda družine  bogatega   Diomeda, kateri  je  menda  bil  vinski
trgovec, 6 tem vsaj pričajo širne kleti. Diomed je hotel po- j begniti, aH prej ga je zasul pepel. Njegova lepa mlada hčerka je tudi poginila v vili. V muzeju vidimo vse te mrliče v steklenih zabojih. Poučno mora biti za umetnika in! igralca proučevati kretnje v trenutku smrti. Boj s smrtjo je moral biti pri vsakem tem mrliču strašen. Hčerka Diomedova je tudi med temi mrliči. To je deva pravilnih telesnih oblik, s kitico na temenu, malimi ušesi in nežnimi ročicami; polurazgaljen je njen hrbet, leži vznak in se vpirana desni laket. Tudi drugi mrliči so se menda našli v Diome-dovi vili. Nekatere glave so vrlo izrazite in spominjajo na antične kipe. Posebno neki mož z okroglim Titovim licem, katero ne kaže sledov poslednjega boja s smrtjo, je pristen Rimljan. Izvenredno plastičen ;« pes, ki se grize v desno nogo. Dolgo časa je trajalo, predno sem prehodil klet v Diomedovi vili; kaka slastna, izborna vina so bila tu shranjena ! Skoro pri vhodu v klet so našli Diomeda in njegovo hčer. Ravno tam sem sreča! mlado, svežo Nemko, katero sem videl prvokrat v katakombah. Kak čuden slučaj t Vsako antično mesto in tudi provircijalno mestece Pompeji je imelo svojo ulico grobov, ob kateri so imeli svoje spomenice Pompejanci. Tu zunaj mesta razveseljuje naše oko rajska okolica in krasna piramida Vezuva nas naravnost očara. Ni čuda, da so imeli tu imenitni Rimljani, kakor Cicero in Plinij, svoja letovišča. Vrnimo se v mesto.
Pompeji je imel svoja krasna svetišča, svoje gledališče, svoj forum in kopeli. Pod milim nebom so sodili in se posvetovali, vse javno življenje se je odigravalo na prostem. Antični Človek ni mogel živeti brez solnca in svetlobe. Mnogo več ljubezni je imel ob onem času tudi vsakdo do svojega rojstnega mesta, kajti le v njem je imal veljave, zunaj njega pa nikakih pravic. Lokalni patriotizem je bil mnogo bolj razširjen v starem veku. Države prav za prav še ni bito mesto je nadomestovalo državo.
Rodno mesto je moralo nuditi meščanom vse, radi
tega so ga tudi na vse mogoče načine okrasili. Vsako, tudi malo mesto je imelo svoje bogove, svoje kipe in stebrišča, svoje šege in zakone. Pravi Rimljan je moral biti vsaki dan na foru, da se pogovarja tam s svojimi znanci in prijatelji. Tudi kopat se je šel redno v razkošno opravljene kopeti. Bogatega in veljavnega meščana pa je vedno spremljata tolpa parazitov, o katerih pravi Plavt, da potrebujejo samo cev in štrigelj za kopanje, steklenico za olje, opanke in plašč. Rimljan ni delal m se ubijal s kako trgovino, edino s politiko se je pečal ter se udeleževal javnega življenja. Oglasi rdeče barve z dolgimi črkami, obrobljeni okrog in okrog z rdečimi Črtami, kateri so se do danes ohranili na stenah hiš v glavnih pompejanskih ulicah, so priporočali volilcem te ali one kandidate.
Freski, kateri so krasili pompejanske hiše, so večinoma shranjeni v napttljskem muzeju. Pristno klasično življenje, ves klasični duh se odkrije onemu, kateri gleda, te freske. Alegorije, mitologične prizore, arhitekture, »vedute?, prizore iz domačega življenja so slikali pompejanski slikarji na stene soban. In kaki umetniki so bili to? To so bili po estetičnem merilu Rimljana sami Šuštarji in mazači, navadni obrtniki brez temeljitejše izobrazbe. In kje se je to našlo? V malem neznatnem provincijalnem mestecu, ki nikakor ni zadostovalo niti najskromnejšim zahtevam razvajenega Rimljana. Vkljub temu smo vzhičeni, kedar gledamo te freske, iz katerih se nam smehlja nasproti jasni po lepoti koprneči klasični duh. Niti sanjati si ne moremo o razkošju Rima, ako pomislimo, da so bile že hiše tega mesteca na deželi tako krasno okinčane. Predstavljajmo H, da se nahajajo vsi ti freski v malih sobah okoli atrija in peristila, predstavljajmo si, da je vsa hiša opravljena, kakoršna je bila pred katastrofo, da studenci curljajo, vodometi pljuskajo in da prebivajo v njej pompejanski meščani v togi, in razumeli bodemo stari vek, razumeli bodemo njegovo kulturo in vse stremljenje antičnega človeka po izpopolnjevanju svoje duše in svojega telesa.                    (Dalje pride.)