List sa korleti (UUv. skeg* Ifudstva. Delavci f> opravičeni do kar productrato. This paper la devoted to the interest» of the working claas. Work-srs are entitled to all what thev produce. Knfr«d s* BHoond-nia** m*tt*r, iHc. 6, IIW7, »t tba poet offtr* »t C h ic» « o III. ubd«i tli« Aeiof (JosgrvM of M.rob 3rd. 1 NT«. Office: 2146 Blue Island Are. "Delavci vseh dežela, združite se", PAZITE! jjm* naitevilko v oklepaju, ki se nahaia polog vašega naslova, pr >lepl|e. nega »podal ali na ovitku. Ako (158) te Številka . . 7 tedat vam e prihodn|o številko naiega lista poteče naročnina. Prosi« mo ponovite |o tako|. Stev. (No.) 157. Chicago» III., 13. septembra (September), 1910. Leto (Vol.) V. Sijajna zmaga illinoiš-kih premogarjev. JtRAJK KONČAN. KAPITALISTI PODPISALI PE0RLF8-KO POGODBO. Povišanje plače. Veliki premogarski štrajk v državi Illinois, ki je trajal od 1. aprila t. 1., je bil končan zadnji petek dne 9. septembra. Zastopniki premogarskih družb in premo-garjev so podpisali pogodbo na podlagi znane peorijike lestvice in s tem je izvojevana jedna največjih delavskih zmag, kar so jih izvojevali delavci zadnja leta v Ameriki. Po novi pogodbi se premogar-jem zviša plača povprečno osem centov na vsako tono nakopanega premoga. V Franklin in Williamson County dobe premogarji 6 centov več na tono; v severnem delu države je zvišana plača za 5 ceatov in v ostalih premogoko-pih za tri cente pri toni. Razstrel-jevalci, strojniki in ostali delavci v premogokopih dobe za 5.55 odstotkov večjo plačo. Razstrel-jevalce plačajo operatorji. Nova pogodba je veljavna do 31. marca 1912. Za sijajno zmago imajo se illI-no»ki premogarji zahvaliti jedi-po sebi in pa delavskemu socialističnemu časopisju. Uprav z železno vstrajno8tjo držali so se premogarji v dolgem petmesečnem boju. Zmagala je delavska solidarnost; zmagala je zavest delavskih interesov. Sledeče je kratki pregled z ne-kterimi važnimi fakti tega znamenitega boja premogarjev: Prva konferenca med premogarji ia operatorji se je vršila dne 5. februarja v Peoriji, a brez vs-peha. Nadaljne brezvspesne konference so bile 4. 8. in 12. marca. 15 marca se je vršila poRebna mednarodna konvencija v Cincinnati, O., ki je trajala do 29. marca. Navzoči so bili zastopniki operatorjev in premogarjev iz Penna, Ohio, Indiana in Illinoisa. Konvencija se je razbila brez vsakega sporazuma. 1. aprila so premogarji ostavili delo. 10. maja so se spet sešli zastopniki operatorjev in odbor premogarjev za plačilno lestvico v Peoriji, kjer je zadnji predložil svojo končno pogodbo. 21. maja so se pretrgala vsa pogajanja in štrajk je bil uradno razglašen. Na strajku je bilo sprva 72.000 premogarjev. 27. maja so operatorji v 5. in 9. ilistriktu podpisali pogodbo in 20. delavcev se je vrnilo na delo. Od 27. maja i>h do 7. sept. se je pogodilo z operatorji in vrnilo na delo nadaljnih 10.000 premogarjev. Sesaljkarji in strojniki poklicani aa štrajk 11. junija. Proti koncu julija je predsednik Lewis predložil premogarjem svoj kompromis, kteri je bil poražen. Posledica tega je bila izvan-redna konvencija v Indianapoli-su, ki je stala premogarje ogromne streske, a se je končala za Lewisa zopet s porazom. 1. septembra so se sešli v Chi-cagn zastopniki operatorjev in premogarske organizacije. Pogajanje je trajalo en teden in končno so se kapitalisti udali in podpisali peorijsko pogodbo. Na delo se zdaj vrne 42.000 premogarjev. Nova pogodba pomeni za premogarje v Ulinoisu čez $4,000.000 več zaslužka na leto. Štrajk je stal organizacijo Pnited Min«» Workers of America «krog $1,200.000. Operatorji imajo škode zdaj ♦18.000.000. Med'Štrajkom je počivalo 900 premogokopov. Prizadetih je 166 lastnikov pre-, moga. Preaioga primanjkuje — kar bi se ga med tem časom nakopalo — 20 milionov ton. e Zmaga premogarjev v Illinoisu bo brez dvoma imela velik vpliv na položaj strajkujočih premogarjev po ostalih državah. Z gotovostjo se pričakuje, da se bodo zdaj udali tudi premogarski kralji v Pennsylvaniji, Kansasu itd. Na strajku je še: v Pennsyl-vaniji 20.000 mož; v Kansasu, Arkansasu, Missouri, Oklahoma in Texasu 35.000 mož; v Novi Scotiji 1200 mož. NE V ARMADO! Več kot polovica — morda 70 odstotkov — tu živečih Slovencev se je izselilo iz Avstrije zaradi vojaščine. To je fakt, ki se ne da prikriti. Jedni so se izognili naboru, drugi orožnim vajam, a mnogo jih je tudi, ki so puško in vojaške cape obesili na klin in iz armade pobrisali v Ameriko. To je lep dokaz, da je tudi med Slovenci vedno manj navdušenja za šolo profesijonelnega / klanja, za militarizem. Ker kot socialisti pobijamo militarizem, v kterern ne vidimo drugega kot psa - čuvaja kapitalizma in ker smatramo vojno kot največji barbarizem sedanje dobe, zato pravimo, da je prijv, da se naši rojaki odtegujejo barbarski vojaški službi. Medtem ko je pa mnogi slovenski delavce in kmet — kljub vsem ostalim težkočam — zadovoljen in srečen, da je prost avstrijske armade, vidimo na drugi strani Slovence — naravno delavce — kteri silijo v tukajšnjo armado Zedinjcnih držav. Natančno sicer ne vemor koliko je teh nespametnih, vendar jih bo okrog dvajset v armadi in mornarici. Kakšne koristi vendar iščejo v armadi? Kakšen ideal vidijo v ameriških vojakih! Če bi ga silil tja, kakor v Avstriji, bi ušel, a tu, ko ga nihče ne sili, se pa ponuja sam. Ali ni to nespamet? Ameriška armada je najemniš-ka, to je sestoji iz samih prostovoljcev. In to so nezavedni delavci, proletarci; sinovi bogatinov, milionarjev, ne gredo k vojakom, kajti ti-le lahko na drug način pasejo lenobo. Res je, da vrtoglave gospodarske razmere, n. pr. brezposelnost, marsikaterega prisilijo, da obleče vojaške cunje, vendar pa to ne opraviči nikogar. In končno: zar kapitaliste ni boljše robe na delavskem trgu kot so dosluženi. vojaki. Tudi dosluženi "soldatje" iz evropskih držav, kterim je pasja pokorščina zlezla v meso in kri, ne vsi ,marsikateri bivši vojak je danes najboljši socialist — so toplo dobrodošli ameriškim kapitalistom. In ponižni hlapci kapitalistov bodo tudi slovenski vojaki v Ameriki, ako se pravočasno ne zavedejo, četudi morda ne pojdejo nazaj v tvorni-eo ali rudnik. Ne v armado! To ni za vas, slovenski delavci. Vežbati se, kako ubiti sočloveka, sodelavca, je barbarsko, zločinsko početje! Ako se hočejo kapitalisti in vladarji pretepati, pustite jih,naj se sami pretepajo. Ni treba, da bi se vi pretepali zanje. svoji naivnosti mislijo, da so prihranki v kapitalističnih bankah onkraj oceana varni pred bankrotom. Že bankrot katoliške banke v Pragi, ki je bankrotirala z osmimi milijoni kron, bi moral vsakemu slovenskemu delavcu odpreti oči, da so njegovi prihranki vedno v nevarnosti, dokler jih vlaga v kapitalistične banke. Denar v kapitalistični banki v Ameriki je toliko varen kot v kapitalistični banki v Evropi. Povsod lahko čez noč prihrumi polom. Delavec, ki hoče obvarovati svoje težko prihranke pred bankrotom, naj vlaga te prihranke v poštne hranilnice, ali naj pa na banki kupi in plača varno shrambo, kar stane na leto tri dolarje v Ameriki. V zadnjem slučaju ne bo dobival obresti, marveč bodo le njegovi prihranki na varnem. niki vedno trdijo, da bi bil omajan ameriški kredit V inozemstvu, ako bi vlada strogo nadzorovala operacijo ameriških finančnih piratov, pa izjavlja "Frankfurter Zeitung" odločnilno glasilo za finance v Nemčiji, da bi bil ameriški kredit na boljšem glasu, če bi bili finančni magnatje j>od strogim nadzorstvom vlade. s s * — Današnji delavci so ceneji kot nekdanji sužnji. Sužnodržec je moral oskrbeti sužnja z orodjem, streho, tečno hrano in obleko. Skrbeti je moral za otroke in star&ke. Ako.danes kdo kupi hišo ali posestvo, ki mu nosi $500 najemnine na leto, tedaj je s tem kupil delo onega človeka z njegovo družino, ne da bi mu ga bi bilo treba hraniti in oblačiti. Za kapitaliste, moderne sužno- EUGENE V. DEBS. j eden izmed najboljših govornikov in bojevnikov za socijalizem. (Jovori v nedelje dne 18. t. m. v Riverview parku. Kdor je zaveden delavec, pojde tje in ga bode poslušal. Splošen pregled. — Na Koroškem imamo takšen bankrot, kakeršnih pozna Avstrija še malo do danes. Bankrotirala je tvnlka Pallese in Kaiser. Največjo zgubo bodo trpele kmečke Raiffeisenove posojilnice, ker je ifjih imetek upravljala o-menjena tvrdka. Zgubila bodo tri 111 pol milijona kron. Tudi knezo-škof Kabn je zapleten v ta bankrot. Podpisal je menjice za sedem-inpol milijona kron. Torej več kot znaša njegovo premoženje. To vest o bankrotu poročamo, ker nekateri slovenski delavci pošiljajo svoje krvavo zaslužene prihranke v avstrijske banke, ker v Kdor se pa no strinja s prvim in drugim, naj pa s svojimi prihranki kupi zemljišče. Tam so njegovi krvavi žulji najbolj varni pred bankirji, bankroterji. Delavci! Najbrž tudi tega nasveta ne bodetc vpoštevali; ampak bodete še v prihodnje vlagali svoj denar v kapitalistične banke, pa tarnali, jokali in kleli, kadar bo banka fuč, v katero ste vložili prihranke, ki ste jih prist radali. Mi vam ne moremo druzega kot svetovati. Ako pa ne upoštevate «svetov, tedaj ne tarnajte, jokajtf^in kolnite, če ste zgubili prihrani«SJccr so bili naši nasveti bob ob sttno. Uvažujtc/to in he jezite se, ako vsled trmoViiLVo^ trpite škodo. — Rabelj v Budaj est i je vložil spomenico na državni zbor Za povišanje plr.ee. V spomenici se pritožuje, da je pravica na Ogrskem preveč človekoljubna. Ker ima delo od kosa (piece \vork> in se krči vsako leto število justifi-kacij, progi rabelj, da se odstrani delo v akord in se ga nastavi s stalno plačo.. Mi svetujemo gospodu, ki si je izbral za poklic, da s pomočjo vrvice pošilja druge ljudi na boljši svet, naj zaprosi za družbo v Rusiji, ali pa v Meksiki. Tam se izplača njegovo delo še v akordu. — Mejtem, ko ameriški finanč- držce je boljši kapitalistični sistem kot nekdanji telesno suženjski. Kapitalisti se tudi tega zaveda- jo. — Poročila iz Portugalske se glasijo, da hoče de Lima, mini-Bterski predsednik posnemati svojega španskega kolega in vprizo-riti spor z Vatikanom. Izdal je okrožnico, v kateri je on odredil strogo preiskavo napram vsem cerkvenim redom. V Sabugalu so zaprli duhovnika. ker je silil prejšni dan volilce voliti klerikalne kandidate. Vlada je volitev razveljavila takoj in vršila se bode druga volitev. "Edinozveličavni" cerkvi prede huda in eolnič Petra ne drži Vič vode. Narodi prihajajo k luči, naveličali so se klerikalne tiranije že tam, kjer je "nezmotljivi" oče v Rimu mislil, da bodo za njega in druge klerikalne kori-feje ti narodi molzna krava do sodnega dne. ' Povsod se dani! Le v možganih Poljakov, Tirolcev in pa Slovencev še večinoma vlada tema. Napredek je tudi tukaj. Pa zelo majhen. Upajmo, da se tudi v teh narodih obrne kmalu na boljše in se tresejo Rima. Slovenski duhovniki v stari domovini vedno pripovedujejo slov. narodu, da hočejo Talijani popla- viti južne sl/)v. pokrajine in po- tujčiti Slovence. In ti duhovniki se pa klanjajo Talijanu, papežu, katerega pripoznajo za nezmotljivim. Ako bi duhovniki v resnici ljubili svoj narod, katerega — ke-dar so dobre volje, siti piščancev in slov. narodnega simbola — cvička, imenujejo naše dobro, verno in slovensko ljudstvo, da bi odpovedali pokorščino tujcu. Po narodnih načelih vendar tujec ne more ukazovati domačinu, pa naj gre, za kar hoče. Kdor hujska slovenske delavce proti talijanskim, sam pa za sebe priznava v verskih in druzih zadevah Talijana za glavarja, ne more biti druzega kot član črne mternacionale, ki je nasprotnica napredku, svobodi in dostojni člo veski družbi, človeški družbi, v kateri bi vsi narodi živeli kot bratje in bi bilo kruha za vse. — Santa Fe železniška družba je ustanovila časnikarski biro, potom katerega bo vplivala na javno mnenje. Tako delajo kapitalisti v Ameriki in drugod. Združijp se s kapitalističnimi časnikarji, da v listih prinašajo slavospeve kapitalistom. S takimi sTaVospevi varajo ljudstvo, da ne vidi in ne sliši, kedar kapitalisti zvršujejo roparske napade na ljudske žepe. Kdor verjame takim slavospevom, podoben človeku, ki zamiži, da ne vidi, kedar mu žepni tatovi iz-praznujejo žepe. — Roosevelt — politični dr. Cook — pa Taft — omahljiv trst, sta "možaka", kakeršnih se lahko veseli vsak "možak." Kot bremenski godci potujeta po deželi. Ločita se od njih le v tem, da potujeta vsak za sebe. Pa še v nečem druzeni se ločita. Drug drugemu delata globoke poklone, zaeno si pa delita po bratovsko moralične zaušnice. Roosevelt dela reklamo za sebe. Postati hoče v tretjič predsednik ameriške republike. Pripravljen je na vse: sprejel bi kandidaturo tudi od demokratov, če se novorepublikanci zavežejo, da ga bodo podpirali v volilni borbi. Pa tudi Taft ne miruje, da si je golo orodje trustjanov. Uvidel je, da se je treba pokoriti duhu časa, ako človek noče neprostovoljno oditi na politično pokopališče. Pripravljen je pri novem zasedanju predložiti zbornici drugo colnins-ko predlogo. Tudi Cannona, predsednika zbornice je pripravljen žrtvovati, da bo le v republikanski stranki zopet mir. s s * — Vbogi španski narod, bodo rekli ljudje, ki tako daleč mislijo, kot sega njih nos, ko bodo izvedli, tla španski dvorni lenuhi in požeruhi pretijo s štrajkom, ker se španska vlada neče pokoriti rimskemu papežu. Vsi. ki so po/nani pod imeni dvorni ključar, dvorni natakar in drugimi enakimi imeni, kakeršne rabijo le dvorni lenuhi so odločili, da vržejo svojo čast kralju pod noge, če ne oskrbi hitro, da bo zopet imel Vatikan prvo besedo v Španiji. Normalen človek bi mislil: Kdo naj se briga za te lenuhe. Na Španskem je najbrž še mnogo ljudi, ki bodo radi prevzeli uloge dvornih lenuhov. Ali uboga dvorna lenuha v Španiji ni tako lahka, kot si marsikdo domišljuje. Kdor hoče biti španski dvorni lenuh. mora imeti lenuštvo že v krvi. Le skozi stoinsto letja podedovana lenoba zamore vsposobiti človeka za lenuha na španskem dvoru. • Ta podedovana lenoba se zdaj oglaša v dvornih lenuhih. Lenuhi nočejo nobene spremembe, ki bi jih mogoče motila v njih posto-paškem življenju. Zategadel pretijo s štrajkom. Da bi le zvršili svoje grožnje. Španski .narod bi se otresel lenih pijavk! BLAZNI SISTEM. — Chikaške pouličue kare so v avgustu povozile 333 oseb, med temi je bilo sedem oseb na mestu usmrČenilv e — Republikanska stranka v Wisconsinu je pri predvolitvah (primaries) ti. aept. nominirala kandidatom za generalnega državnega pravdnika nekega F. T. Tuckera, kteri je že jeden teden pred volitvami izvršil sainoumor. Kandidira torej mrlič. Za republikance je pa vseeno če glasujejo zanj tudi pri novemberskih volitvah, kajti za delavce bi naredil ravno toliko "dobrega" kakor vsak živ republikanec. s — Koliko je vreden človeški prst ali roka v denarju t To se pravi: prst ali roka delavca. Chi-kaški kapitalisti, kteri v svojih tvornic£.h - mesnicah mesarijo človeške ude kar na debelo, imajo sledeče najnovejše cener Continental. Can Co. je plačala za pet prstov leve roke 171etnega dečka (Anton Szopinski), ki mu jih je odrezal stroj, $9 — $.80 za prst; Greis - Efleger Tanner Co. je pla-čal^Nza desno roko (Valentin Težek) $10; Adams Westlake Co. je plačala za jeden prst na levi roki llUetne deklice (Mary Iiawy$14; Imperial Brass Manufakturing Co. za dva prsta na desni roki 17-letnega dečka (Herman Junge) $15; International Stamping Co. za dva prsta na levi roki kletnega (John Wentucka) $12; Nelson Morris Co. za levi palec (Joe Slo-vinski) $25; Libby, McNeil & Li-bby za dva prsta na desni roki 19-letne deklice (Anniela Polczak) $20; Adams Westlake Co. za mezinec na desni roki 20 letne (Sare Curran) $8. — In da niso človeški udje — namreč delavčevi — pod današnjim blaznim sistemom res poceni! s — Zadnji pondeljek je Mrs. Luina Funk porodila v policijskem vozu, ko je v največjem diru vozil v okrajno bolnišnico v Chi-cagu. Mrs. Funk se je komaj privlekla v privatno bolnišnico Robert Burns Maternity Hospital in prosila, da bi tam porodila, toda prestojnik bolnišnice jo jo vrgel na cesto, ker ubožica ni imela s čim plačati. Dalje več ni mogla, in ljudje, ki so jo videli na ulici, so naglo poklicali patrolni voz, v kterem je potem vpričo dveh policajev porodila otroka. • — Illinois Steel Co. v So. Chi-cagu je iznašla nov "triek". Razglasila je med delavci, da dobi vsak škatljo "najboljših" cigar, kteri bo svojega sodelavca s pravočasno opozorit vi jo rešil iz smrtne nevarnosti. Kompanija je namreč mnenja, da so njene tvornice jn mašine dovolj "varne" — samo delavci, da so leni. da bi pazili nase, zato se jih pa toliko ponesreči. Sedaj bodo pa cigare dale delavcem "korajžo", da bodo bolj čuvali svojo kožo. Kmalu po tistem — zadnji teden — se je pa razletel jeden "ladle" z raztopljeno kovinsko maso in — dva delavca sta bila mrtva, sest pa nevarno opečenih, Prijatelj, ne boš kadil cigar! Blazni kapitalisti!! SODR. JOŽE BRATKOVTÖ potuje po vzhodnih državah za "Proletarca". Pravico ima pobirati naročnino, sklepati pogodbe za oglase, sploh sme zastopati list v vseh zadevah. Kjer nameravajo slov. dclavci ustanoviti slov. socialistični klub, naj se za pojasnila obrnejo ust-meno do njega. Sodr. Bratkovič je bil delegat na prvem jugoslov. soc. kongresu za Ameriko. Zastopal je slov. ioc. klub v La Salle, 111. Torej mu je novi organizacijski štatut m Ameriko dobro poznat. PROLITAIIC hriha-že 80,11 /ttful veBele xvo" ™ ■ ke K(Hlbe gpomuii iem se, da je iltr U 1NTEKE88 DBLAVSKSOA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. Laataik ia iadajattiji delavska tiskovna dražba v Chkaft. HI. America $1 JO aa ctlo leto. 75c «a »dleta. v shodu združena tudi veselica. In v smer, iz katere se je glasila godba, sem obrnil svoje korake. Pa nisem se zmotil, ko sem prihajal bližje, sem čul razločno slo-_______vensko govorico. Bil s»em na pra- vropo $2 aa celo lata, $1 aa pol tata. • mestu N|id dv0ran0 je bilo citati z zelenjem okrajen napis; Pozdrav vsem! Na vrty pred dvo- PROLETARIAN ri in mladina — z rdečimi trakovi ovmdaad pahtiakad kv««t Tutaoar tj ' na prsih. Veselo so kramljali med Slavtc Workaes'i PuMishiaf Caapaajr seboj in ni bilo čuti zabavljie m Cfckjfo, I.liMb. kletvin. Dozdevalo se mi je, da sem pri- Pri trnUMTAM/m**i*>. Olaailo Slovenske socialistične M med veUko družiu0> kateri je organizacije v Ameriki. rraak Pedllpec, Praaltfaut; Jaha Patrlcb. Secretary; Krank Janeiii, Traaaorar. vsakdo brat ali sestra, če tudi pri- haja od drugod, da le govori njih jezik in ima žuljave roke. | Vprašal sem najprvo, če je Za- vertnik govoril. Povedali so mi, >i a yaar, »i for kal/ y«ar. , da ^ govoril včeraj na rednem araan^o »ar« - .«reea^- ^^ ^^ ^^ g N p J. o načelni izjavi omenjene Jed-Jnote, da pa danes se ni govoril, Rdeča slov. naselbina y Ameriki. NASLOV 'ADDRESS): "PROLETAREC" 1146 Blue Island ave. Chicago, 111.' ker pričakujejo goste ie od drugod. Pomiril sem se in sem kot prava slovenska radovednost pričel izpraševati domačine o raz- merah v naselbini. Povedali so mi, da imajo tri društva: Bratstvo S. N. P. J. "Bralno društvo" in slovenski socialistični klub. Raz- V "Proletarcu" sem čital, daobl(>žili 80 mi> da i« V8e nJih la* pride sodr. Jože Zavertnik dne. »tnina, kar je v dvorani: bogata 5. septembra v Svgan, Pa. Ni mi knjižnica, kakih 60 stolov, glaso-bilo toliko, da bi se sesel s tem ■vir» P»alna miza itd. starim soc. revolucionarjem. Po-1 Ali moia radovednost s tem še znam ga že 18 let, ko je se vozil.ni bila nasičena. Vprašal sem, kdo na južni železnici in delal načrte, Je lastnlk dvorane, kje stanujejo kako organizirati železniške pro-; Slovenci. Podučili so me, da je letarce in jih pridružiti medna- lafltmk dvorane Slovenec in sorodni socialistični armadi. Tudi dni&; hl8e kroginkrog pa lastu-njegov govorniški nastop mi je jejoSlovenci ki so vredne od poznat: živ, revolucionaren in ,$2000 do $3500. agitatoričen, ki napravi globok 1 Zablisnilo je v mojih možganih, vtis na nezavedne delavce, orga- Delavec j« ponižen, dokler je pros nizirane delavce pa navdušuje in jak, gospodarsko močan delavec spodbuja do novega dela, ki mora Pa zaveda svojega razreda, bo-končno prinesti zmago delavcem ri se zop«r kapitalistično sužnost nad kapitalisti. in 8trmoglavljenje kapitalistične Ali mikalo me je v Svgan. Po- druibe. znati sem hotel slovenske delav-1 Med pogovorom je hitel čas. ce, trpine, ki so tako zavedni, da K**™* j« sodr. L. Olazar nazna-so sklicali javen shod, na kate- nil, da bo k toiki Cevnega reda: rem naj bi Zavertnik govoril o kapitalizem in delavci, govoril kapitalizmu in delavcih. Prepri- Zavertnik. - čati sem se tudi hotel, če je t Za- * :Narod hit«J v dvorano. Po-vertniku se tisti agitatoričnl o- Wfc 8odr- Glažarja je slonel Za-genj, kot je bil nekdaj. .vertnik ob glasovirju malomarno, V pondeljek zjutraj sem se pri- kot bi 86 ne zanimal za stvar. Spo-peljal iz našega od Boga pozeb- ZQal sem ga takoj. late poteze na ljenega mesteca, v katerem poleg,obrazu- nekaj ze 8ivih laa na mene se par slovenskih trpinov £biVi- dela za ameriške kapitaliste, v! S sarkastičnim vsmevom okoli Pittsburg. Ne bom opisoval me- llsten' kot ¿e Pri nJemu v navadi sta, v katerem železarski in jek- ^ nastopil. Mirno in ponižno, larski trustjani spreminjajo de- Znanstveno je pričel utemljevati, lavsko kri in mozeg v zlato. Kdor kaJ pomeni beseda kapitalizem, je videl eno ameriško industriel- Govoril je mirno, še preveč mirno mesto, pozna vse. Visoki dim- no» kar ni bila njegova nekdanja niki, tvornice. pa zopet enolične navada. Ko je pričel utemljevati hiše in ulice. Na ulicah pa ljudje, logično svoje trditve in pričel poki imajo z zlatom kovane, ali pa slušalce opozarjati: ako me niste z zlatom zalite zobe. Nekateri razumeli, tedaj pomeni z drugimi imajo v svojih kravatah diamant- betedami isto, kar sem vam dejal ne igle s ponarejenimi briljanti. 8edai' Pa to z dru&imi besedami Na rokah je opaziti tudi prstane Povedal tako razločno, da ga je s ponarejenimi in pravimi kam- I,,oral razumeti vsakdo, takrat ni. Iz telovnika pa navadno visi 8em 8e «pomnil na Trst, ko ga je bogato pozlačena verižica, katero policajski komisar Pahor dal za-nevedežni navadno smatrajo za Pisati v najbolj črne polieajske zlato. Tako je povsod. Zakaj naj b»kve, .ki so jih imeli na policiji bi bil Pittsburg izjema, ko se vsi za socialistične agitatorje. % pristni Američani vsepovsod za- Bil Je nekdanji Zavertnik. Fre-nimajo le za gizdavo zunajnost? 8el Poiasi z znanstvenega vte-In opisati Pittsburg, bi imelo to- nieljevanja v agitatorični govor, liko pomena, kot pisati o Phila- 8 katerim je imel takoj vse poslu-delphiji, New Orleansu ali Cle- *alce za seboj. Že med govorom velandu.. Mogoče je v Pittsburgu 80 mu poslušalci burno pritrjeva-manj gnoja in smeti na ulicah ^ ko Je Pa končal, je pa žel splo- V | kot v drugih ameriških mestah. s,'n aplavz. Ali v ostalem je Pittsburg podo- Kmalu po shodu je Zavertnik ben vsem drugim ameriškim in- odšel v Chicago. Vrnil se je v ka-dustrielnim mestom. Pittsburg ima pitalistično stižnost, da v stvar j a nebotičnike (skyscrapers), mili- nadvrednost za kapitaliste. Jaz jonarje, pa tudi siromake, ki ho- sem pa sedel na trato in mislil: dijo spat brez večerje. To je pa Takih slov. naselbin kot je Sv-v vsakem večjem ameriškem me- ffan, v kateri so skoraj vsi zavedat«. ni delavci, bi lahko imeli na sto-Proti poldne som zapustil Pitts- lin« v Ameriki, če bi slov. delav-burg in se odpeljal v Sygan. Vlak <*i malo bolj marljivo čitali dobre je vozil skozi dolg tunel, poln časnike in knjige. In da se ta za-smrdljivega dima. ki je provzro- vest še bolj razširi, bi poleg Za-čal neprostovoljen kašelj, ki nas vertnika trebali še kakšnega Et-je zapustil, ko je še 1e na drugi bina Kristana. Tiskana, beseda strani tunela pričel voziti vlak po rodi seme. živa beseda pa skrbi, ovinkasti progi navkreber. I da iz semena izraste močno koša-Nakrat se je sredi visokih gri- to drevo, ki klubtije vsakemu ka-eev, reči bi moral hribov prikaza- pitalistienemu viharju. » -la železniška postaja Briet dovolili iti na delo za nedoločen čas, da zaslužimo toliko, da poravnamo svoje kljuke, ki smo jih naredili v času štrajka. Ko se nekega večera vračam iz prodajalne domov, so se na nebu zbirali hudourni oblaki. Komaj sem legel V posteljo, že je pričel bučati vihar z vso silo. Grmelo, treskalo in bliskalo je s tako silo, da je bilo vse nebo v ognju; dež je pa lil curkoma. Drugi dan smo zvedeli, da je nevihta v bližnjem Neffs -u obrnila katoliško cerkev narobe, poškodovalo pivovarno v Benwoodu itd. Vsak pameten človek je bil na jasnem, da je to škodo provzročil vihar. Pobožne ženice so pa po-gruntale, da so socialisti z dina-mitom provzročili nevihto in podrli cerkev. Pameten človek ne sme zameriti tem klepetavim ženicam. Snloh spada v njih delokrog obrekovanje bližnjika. Kaj bi pa delale te ženice, *če bi ne obrekovale. Navsezadnje bi se jim klepetavi jezik prirastel k nebu, ako bi teden dni molčale. Ker jim pa ne želimo take nesreče, njih obrekovanje nas pa tudi ne boli, nismo prav nič hudi, če so po nepotrebnem otresale svoje hudobne jezike. Ako pa Bog provzroča nevihte, kar tudi trdijo nekateri pobožni ljudje — in je v svoji jezi podrl cerkev, tedaj njegovo delo dokazuje, da se je naveličal gledati z nebeškega sedeža sleparije, ki jih uganjajo pobožni in tercijalski zemljani z njegovim imenom. , V njegovem imenu vbijajo ljudi, kradejo zemljišča, prisegijo po krivem, pustijo umirati nedolžno deeo gladu in izkoriščajo delavce do skrajne meje. Naboinjaki! Bog je vam po vašem zatrdilu — vsegamogočen in vsegaveden je — namignil s kolom. Poboljšate se in delate pokoro in nikar ne obrekujte ljudi, ki vam niso storili nie zalega. Ako vam je sedaj podrl cerkfv, vam bo v drugič podrl vaše bajte in kolibe nad vašimi malovredni-mi možgani. Če ne bodete Živeii po božjih postavah in bodete bo-žje ime izrabljali le za svoje hudobne namene. Pozdrav vsem zavednim trpi- nom, ki ne bfijejo norcev iz Boga, kot je to v navadi pri vseh patentiranih kristjanih, # V kratkem se zopet oglasim. Math. Tusek. Milwaukee, Wis. Cenjeni urednik in delavci trpini! Kakor ladija - jadernica, ki se obrača po vetru, so dandanes še delavci v ogromni večini. Delavska manjšina je pa podobna paro-brodu, ki ima močan stroj in se z vijakom vpira najhujšemu viharju. / Delavska večina, ki je podobna ladiji - jadernici, dela tako, kot zahteva delodajalec. Pozdravlja ga ponižno, kedar ga sreča; pri delu napne svoje zadnje sile, če opazi, da ga gleda delodajalec; zadovoljna je z vsako še tako nizko plačo; sploh je še tako ponižna, da je hvaležna, če ji kapitalisti milostno dovolijo delati za nje tlako po deset ur na dan, da gredo zvečer trudni, izmučeni in s sključenim hrbtom domov in v nedeljo se pa gredo v cerkev zahvalit ljubemu Bogu, ker jih tepe na tem svetu. Delavska manjšina je pa organizirana četa, ki zahteva od delodajalca to, kar delavcu tudi po pravici gre. 44Iščite" božje kraljestvo, vse drugo vam bo pa privrženo," je v sv. (!) evangeliju. In delavska manjšina razume tolmačiti ta rek, radi tega se tudi vpira^kapitalističnemu izsesavan-ju. V jeseni bodo volitve. Torej gre ta rek tudi nezavedni delavski večini mar. Neorganizirani delavci iščite božje kraljestvo! Ako nočete živeti v kapitalističnem peklu, tedaj si priborite delavsko kraljestvo. Od vaših glasov je odvisno, ako bodete se v prihodnje sužnji in tlačani kapitalistov. I kot jih skubijo dandanes pod slavno vlado Tafta. Teodorče trdi, da plača za njega vozne troške "Outlook". S kapitalističnega staliiča je ugenil. V resnici se pa vozi na ljudske stroške. Kje so pa dobili denar lastniki "Outlooka"? Ali ga niso zaslužili delavci f Delavci, vi vstvarjate s svojim delom kapital. In ta kapital se pa zlorablja, da potujejo ljudje po Ameriki in vam nasipajo pesek v oči, da ne vidite in spoznate svojih izkoriščevalcev in sovražnikov. Delavci! Delate v zaduhlih, prašnih in sinradljivih prostorih. Kedar se od dela napol omamljeni vračate domov in, če gredoč domov spijete še čačo piva, pa na ulici malo glasno spregovorite, že dobite s polieajskiin kolom po glavi, drugi dan vas pa še sodnik obsodi na globo. Delavci! Ako se nočete spametovati, tedaj ostanite pri starem in volite tiste, ki vas pretepajo z bičem, pa nikar ne jokajte, da vam slabo gre. — n. Zdramite se, pa ne volite repu-^ riščajp na debelo I i b m n mIm nit A ma A -- '- A - X. — _ _JL______\T — J _ 1 ___ 1 blikansko ali demokratično stranko. Obe stranki ste kapitalistični, ki varujete interese vaših gospodarjev — kapitalistov, vara pa z zakoni kujete tlačanske verige. Kdo so republikanci in demokrati? Evo, dokaz! Minoli teden je posetil socialistično mesto Milwaukee siroko-ustni Teodorče. Že tedne so ga hvalili republikanski in demokratični časniki. Otrobe; ki jih je vezal v svojih govorancah, so spreminjali v učene in logične govore. Tudi prazne obljube, ki jih je govoril na delavski praznik, so kovali v zvezde. Obetali so, da bo v svojih govorih r>o Zapadu in v Milwaukee kar namah uničil za vekomaj socialistične nauke. Za tisek teh slavospevov so porabili na čebre tiskar^ega črnila; Teodorče jih je pa pustil na cedilu. Nikjer ni govoril zoper socializem, ko je pa prišel v Milwaukee, »e je pa opravičeval, da socialisti niso razumeli njegovega članka v "Outlook-u" proti socializmu. Veliki Teodorče je zlezel pod klop, srce mu je padlo v hlače kot Matajetevemu Matiju, ko se je pripravljal, da gre v ris in dobi od peklenščeka denar. Dne 7. septembra sem slučajno šel mimo Hipodrom dvorane. Videl sem še precej ljudstva, pa same debele buče in policijote. Pri vsakih vratih avditorija je stra-žil policaj, da ne vstopi kak pravi ljudski sin, ki mora delati za tre-buhaste lenuhe. Od spredaj je pa stala patrulja šestih uniformiranih mož zakona in pravice. Najbrž «o se posvetovali.kako bi obvarovali 44ljiudskega tribuna" Teodorčeta, da bi mu kdo zopet ne povedal resnieo v obraz, kar se je že zgodilo v nekem drugem mestu. Grem naprej. Sedaj opazim, da so policaji nastavljeni kot lovci na velikem lovu v Rtari domovini, ko čakajo zajea. Pričakovali so Teodorčka. Ob enajsti uri so se pričeli razhajati. Nevem zakaj? Ali jim je vsled Teodorekovega govora prišlo slabo, ali so pa opazili, da jih Teodorče vleče. Tega ne morem konštatirati, ker nisem bil v dvorani navzoč. Nekateri, ki so prihajali iz dvorane, so se smejali. Bili so ljudje, ki so imeli po eno ali dve gubi na tolstem tilniku, nad tilnikom pa debelo bučo z možgani, po katerih kroži vedno misel: kako iz-prešati iz delavcev več dol*ička. Smejali so se. Zakaj? Uvideli so, Če Teodorček v tretjič zasede prestol nekronanega kralja v republiki, da bodo lahko drli delavce, Oglesby, 111. Cenjeni urednik! Že dolgo ni bilo dopisa iz naše naselbine v priljubljenem listu "Proletarcu". Ko pišem ta dopis še traja štrajk. Že pet mesecev! Ali upam, da bo štrajk končan, še predno bo dopis zagledal beli dan v 44 Proletarcu". Kapitalisti so trmasti. Premogarji smo pa zavedni in ne gremo delati pod starimi pogoji. Vsled štrajka je šla večina tukajšnjih preinogarjev delati v tvornico za cement. Radi tega je v cementovni toliko delavcev, da ni dobiti dela. Kef~pa delavci niso organizirani, jih pa tudi izko- Na delavski praznik (Labor dliy) smo imeli tukaj obhod po mestu. Po končanem pohodu, so pa delavci odšli na piknik. Ta obhod po mestu in piknik pa niso priredili delavci. Duša tej prireditvi je bil superintendent in delničar cementovne. Za obhod so naročili bele čepice in jih za-računili delavcem po 75 centov komad, dasi vsak pameten človek ve, da taka čepica je vredna komaj 10 do 15 centovf V tvorniei dela do 800 delavcev. Bil je torej kosmat "komi-šn". Na pikniku so pa tvorniški nadzorniki mučili delavce, po zi-stemu, ki je v navadi pri vojaških novincih v stari domovini. Vlekli so vrv. tekali, skakali, hodili v vrečah, valjali po tleh, vozili samokolniee, vzdigovali težo itd. itd. Poleg so pa priganjali agitirali za jesenske volitve. Seveda za republikance. Navsezadnje so pa brili še iz delavcev norce. Kes, žalostno, da se delavec pusti še v 20. stoletju vleči za nos. Ako že delavci hodijo na piknike, zakaj jih ne priredijo sami? ( isti dobiček bi lahko porabili za izobrazbo ali pa za strmoglav-Ijenje kapitalizma. ('as je že, da bi se tudi v naši naselbini vstanovil socialistični klub. Delavci bi potem ne zahajali na prireditve kapitalistov in njih priganjačev. Slov. delavcem v naši naselbini pa priporočam, naj pazno čitajo 44Proletarca". Kdor pazno čita, se tudi kaj nauči. S socialističnim pozdravom. J. B. Canonaburg, Pa. Sodrug urednik! Zadnjič sem vam sporočal nekoliko iz Johnstowna, sedaj pa že o zame pov sploh vse produktivne stanove, sem nekaj novega in nenavadne- — Delavske rodbine v New Yor-ku, stanujoče v takozvanih "te-nementih", potrebujejo za neobhodne življenske potrebščine povprečno $&>() na leto. Celoletni zaslužek teh rodbin, ki štejejo povprečno po pet glav, je pa povprečno na rodbino $335, Primankljaj na vsako družino $615. Koliko si torej povprečni delavec v New Yorku — najbogatejšem mestu v Ameriki! — prihrani? svobodo Mexike. Apel na. v»e za svobodo vneto ameriško ljudstvo. lieksikanski revolucionarji Ma-Villareai in Hi vera, voditelji Jakdanje liberalne stranke v Me-kgiki, kteri so kot politični beguni presedeli zadaja tri leta v zaporih "svobodne republike" Ze-¿mjenih držav, samo zato, W*r se 1 MN Proti strahovladi Diaza, najtežjega krvoloka in tirana na za-piduem. kontinentu so razposlale || krajevne organizacije ameriških strokovnih unij in socialistične stranke okrožnico sledeče vse- ^^ NOTICE. Lok Angele«, Calif., 24. avg. 1010. Svobodoljubnemu ameriikemu ljudstvu I Tri leta imu trpeli nepopisne muke je^jitva v naii deželi, ne veleti kakega *g|Maa, temveč vsled nesramne zarote, ki je bila «kovana med krvavim tira «o», kteri vlada nai narod in med go •pedarji vaie industrije, ki tlačijo vai i« naš narod. Dane« «mo prosti. Deloma zato, ker so se na&i preganjalci brez dvoma ustra-ttli silne agitacije, ki ste jo vodili vi s« naio osvoboditev, a deloma smo prosti pa zato, ker zarotniki računajo, da so nas s triletnim zaporom uničili po polnoma. Vedo namreč, da je naaa organizacija razbita, da smo brez denar-rib sredstev in raditega si mislijo, da jim od naše strani ne preti več nobena nevarnost. Toda, dasiravno smo brez organizaci je in brez vsakih sredstev, nas duh, nate ideje ie niso uničene. Naša domovi na je še vedno poškropljena s krvjo umirajočih sužnjev. Milioni naših rojakov še vedno zdibujejo v peonaži (prisiljeno delo). Tisoči morda v tem trenotku umirajo na moriičih, samo za to, ker «o ae oamelili, nasprotovati barbarskemu početju vlade. Naša nesrečna domovina nas danes potrebuje bolj kot kedaj poprej. Naie ljudstvo se danes ogorčeno dviga proti diktatorju, da naredi konec njegovi strahovladi, kakor se ni še nikdar po Jfeksika je dane« zrela za plodono sao delo v koriat delavstva in človeštva t obče. Mi moramo na delo. Ia zato vaa prosimo, da nam poma gata pridelu, kterega amo bili priailjeni, oataviti pred tremi leti. Tri leta «o prešla; takorekoč zapravljena bo; nikdar več jih ne zatečemo. Amerikanci gi, kterih je dobra volja, dati kak cent za osvoboditev mekaikauske-ga proletariata, naj pošljejo prispevke direktno na gornji natdov ali pa na "Proletarca". Vsak cent poslan v to svrho, bo izkazan v našem listu in takoj odposlan na pristojno mesto.) Trgovinska pogodba s Črnogoro Avstrijski politiki so vendar en-kra uvideli potrebo, da pride do ugodne trgovinske pogodbe s Čr-nogoro. Moramo reči, da je skoraj vsa uvozna trgovinah v Črni-gori v Italijanskih rokah. Avstrija pride torej s svojo trgovinsko pogodbo — prepozno. Po navadi. Tako Piše Tržaški list "Edinost" v svoji številki dne 29. julija med drugim o uprašanju trgovinske pogodbe med Avstrijo in Črnogoro. "Edinost" ima pravr Avstrija priaja pozno, Če ne res prepozno. Toda "Edinost" je pozabila povedati, kako se je to zgodilo, da prihajamo, ko je že ura odbila. In pozabila je uprašati, kdo je kriv, da se je tako zgodilo. Ali pa nalašč ni upraiala, da jej ne bi bilo treba dati odgovora, s katerim bi morala vdariti svoje lastne patro-ne. Ker pa stvar ni tako brezpomembna in ker tiči v Edinostinem lepa porcija hinavšČine, moramo mi vprašati: Kdo je krivt Potrebo trgovinskih pogodb ne bo Č rnogoro, ampak z vsemi balkanskimi državami in z zunanjimi državami sploh, so avstrijski politiki že davno uvideli. Vpraša se le, kateri avstrijski politiki. Lahko se reče, da se ni nobena stranka v Avstriji toliko poganjala za dobre trgovinske pogodbe kolikor socialna demooracija. Če je "Edinost" res političen list, tedaj bi morala biti kolikor toliko informirana, koliko shodov po vseh krajih države je soc, dem. stranka priredila radi tega, koliko se je člankov o tem spisalo po socialističnem časopisju, koliko utemeljenih in obrazloženih predlogov so podali soe. dem. poslanci o tej zadevi v državnem zboru. In če bi imela socialna demokracija v parlamentu večino, bi morale biti že davno sklenjene vse naai nikdar ne morejo poplačati iz- . gubljenega časa niti trpljenja, ki smo potrebne trgovinske^ogodbe. ga prestali zadnja tri leta Toda kako je z meščanskimi po- med Avstrijo in slovanskimi državami na Balkanu ne pride do ožjih zvez, so največ krivi ravno slovanski poslanci, ki marširajo na čelu pri vsaki protiljudski, pro-tiindustrijski, agrarno izkorišče-valni akciji. Tako je in nič drugače. « F. N. Trditev, da socializem se ne bo "obneaeL", pomeni, da kapitalisti ne marajo delati. Kadar kdo brez dela nekaj dobi, je zmieraj drugi poleg, ki dela, ne da bi kaj dobil._ Prvi cilj. V zdravljenju jetike ali tuber-koloze je, da zdravnik pronaj-de njegovo bolezen in da mu začne krepiti telo. In v zdravljenju jetike je prvo in glavno, da dobi bolnik dovolj tečne hrane. Za prebavo hrane je pa potrebno, da dobi bolnik dovolj tečne hrane. Za prebavo hrane je pa potrebno, da ima človek želodec in prebavila v redu. Kdor kaj boluje na zelodae, naj pije Trinerjevo Grenko vino. Ono mu vredi želodec, da zopet dobro prebava. Potem dobi telo zopet novo kri, ktera sezdravi vsako bolezen. Kadar torej čutite slabost po telesu ali da vaš napada jetika, začnite takoj piti Trinerjevo Grenko vino. To je najboljša in najzanesljivejša prva pomoč pri vseh boleznih. V lekarnah. Jos. Triner, 1333—1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111. Listu v podporo. Glencoe, Ohio. Ker je prilizne-nec premogarske družbe Y. 8. O. Coal Co. mislil, da bo dobila družba $1.20. TAJNIKI SOCIALISTIČNIH KLUBOV POZOR1 . Vse tajnike ilov. soc. klubov te tem potom obvešča, naj v bodoče pošiljajo vsa pisma tičoča se ilov. soc. organizacije v Ameriki na sledeči nailov: JOHN PETElO, 2708 So. Lawn-dale Ave., Chicago, HI. STE ŽE POSTALI DRŽAVLJANI? Če še niste, je najbolje, da ti takoj nabavite knjižico v slovenskem jeziku: "NaturalizacijBld zakon" — poljudno raztolmačen za vsakega. Knjižica stane samo 12 ct. in se jo naroči pri sodr. John Petriču 2708 So. Lawndale Ave., Chicago. PRODA SE dobro idoČa grocerija v La Salle, Hl. Prodaja se veČino brez buk« vic in za "cash". Voza ni. Več se izve pri lastnici Mary Pleskovič, 1223 Main St., LaSalle, III. 4krat AVSTRO-AMERIKANSKA Črta. Ampak ena stvar je, ktero zamore Miki avstrijskimi? Pred vsem — storiti ameriško ljudstvo — ena stvar, kako je S slovenskimi? Da SO vsi ki bo vsaj deloma zbrisala sramoto te agrarci, nemški in slovenski, za- republike, da je kršila najdražji ame- priženi nasprotniki vsake potre- riiki princip: čuvati politične begune. p0 kterih bi imel priti le funt In ta stvar je, da nam Amerika finan mej|ft ftli mpr pšoni(le v Avstri- čno pomaga do stopinje, ktera nam o- ^ ^ dft ^ ^^ mogoči kampanjo za odpravo sužnosti, . , .. • » j peonaze in sploh *a odpravo politične pripovedovati. Trgovinske pogod-tiake vseh farm, ki je danes v Meksiki.jbe pa imajo seveda namen, orno- * Predvsem potrebujemo časopis, kteri K^ti trgovino ne le V Avstriji, bo gonilna sila naše agitacije in glavno ampak tudi tistim državam, s ka- orežje na*e bojevne organizacije, ki jo terimi jih sklepajo. In Če trgllje- hočemo ustanoviti. Radi bi, da se list j0l balkanske države poglavitno z takoj od začetka tiska v 10.000 izvodih; agrarnimi produkti, je nezmisel, Vsledtega pa potrebujemo takoj, ako i znhtPVati od njih pogodbe, ki jim hočemo dobiti poštni debit (second, . , . . su« , \ t kiY/\ ; , / • u pripovedujejo uvoz mesa in žita class), 5000 naročnikov, tasips bo ti- 1 ' .. ' . ' . . ... . f . . . v Avstnio. Morda se "Edinost skan v španskem jeziku; izhajal bo ' tedensko v Los Angelesu. Rabimo tudi še spominja na besno kompanijo, majhno tiskarno. Ko imamo enkrat to ki SO jo vodili agrarci vseh naro- za začetek, upamo, da bomo potem dov v parlamentu in izven parla- lahko vršili naše delo. menta proti takim pogodbam? Tn I>a začnemo primerno kampanjo, mo- niorda jej je znano, da SO slovens-ramo imeti $2000 gotovine. O priliki klerikaici, katerim se je pri- aijajne demonstracije, ktero nam je pri-! liberalcev, stali redila s.cialiatična stranka v tem me-! ^ _ lnoma na strani atu dne 7. avgusta, nabralo se je za; _ I . naa $414. Se par takih shodov, in naši. agrarnih oderuhov? preganjalci bodo smrtno zadeti, a obe-1 Toda slovenska večina v parla-nem bo nam pomagano, da lahko za (mentll zadene še druga krivica, čnemo a vspešno agitacijo. Socialistične napno uredniki "Edinosti organizacije mi prosimo, da prirede ta- Rvoj spomin, se bodo nemara doke shode. Posvetite jedno vaših P""' mislili. da je imel pooblastilni za-hodnijih aej diskuziji o položaju v Me-1 ^ ritj jani po leti na dnevni «siki in prispevajte v naš sklad Pri- ■ državIiega zbora. PooblaMilm spevajte kolikor morete. Prispevki se rcu » Am lahko pošljejo Vot direktna podpora ali zakon je imel vladi dovoliti da pa kot naročnina na naš list. j sklene trgovinske pogodbe. Toda Naročnina listu bo $2 na leto, $1.10 kaj se je zgodilo lani meseca JU- «a pol leta in 00 centov za tri mesece, lija?. V odločilnem trenotku je Kterega veseli, učiti se Apanskega je- nastopil dr. Šušterčič, da je držav rika, imel bo v našem tedniku lepo pri- nj zbor izčrpal svoje naloge" in liko. Vse naAe ameriške prijatelje, kte- ker pa nj |^jenerth hipoma poslal ri «O V dotiki Z Meksikanci, prosimo, ^ po^itnioe se je začela slovens- 1 T, nj,h.imupna a,i klerikalna obstrukcija. Držav- j.h pridobe kot naročnike „a na* 1Irt. ^ )ftI1 Dalje apeliramo na vse socialistične | *,MJl J' h . ■ in delavske časopise in na vse časopise , domov in — pooblastilni zaKon •ploh, kteri se zanimajo za svetovno jc visel v zraku, Ž njim pa seveda gibaBjV«prave demokracije, da ta naš trgovinske pogodbe. Je že res, da je Črna gora most do Albanije. To razume vsako politično dete in res je tudi, da so to razumeli na Italijanskem. Co je pa vsled malomarnosti Avstrije prišla trgovina v italijanske roke, naj blagovoli "Edinost" to povedati svojim ljudem, pa ne slepomišiti s splošnimi izrazi, ki ne povedo ničesar. Večina balkanskih držav je slovanska, 'Edinost' in njeni patroni so tudi polni slo- VSEM DELNIČARJEM JUGOSLOVANSKE DELAVSKE TISKOVNE DRUŽBE. Direktorij je sklenil na zadnji seji, da ae pozovejo vsi delničarji, ki imajo delnice, da pošljejo tvoje delnice radi kontrole na uprav-ništvo "Proletarca". Istotako po-zivlje direktorij vse tiite, ki «o morda plačali delnice, pa jih niso dobili, da pismeno obvestijo o tem upravniitvo "Proletarca." Ta razglas je veljaven za devetdeset dni od tistega dne, ko se je razglasil. Po 90 dneh se bodo ras-dale delnice B. vsem tistim, ki so plačali delnice in upoštevali ta razglas. Po 90 dneh se bodo vse druge delnice preklicale neveljavnim. Veljavne bodo le delnice B. Vse delnice morajo biti vposla-ne do dne 9. nov. 1910 Delničarji vpoštevajte ta razglas, da se kasnejše ne bo nihče izgovarjal, da ni vedel za ta odlok direktorij a, če bo trpel škodo. Direktorij. Najpripravnejša in najcenejša paro* brodna črta za Slovence in Hrvate. Regtlarna vožn|a met New-Vorkom, Trstom in Reko. Brci poštni in novi parobrodi na dva vijaka: Martha Washington, Laura, Alice, Argentina in Oceania Druge nove parnike, ki bodo vozili 19 milj na uro, gradijo.—Parniki odpluje-jo iz New Torka ob sredih ob 1 popoldan in is Trsta ob sobotih ob 2 popoldan proti New Yorku.—Vai parniki imajo brezžični brzojav, elektri« čno razavetjavo in so moderno urejeni. —Hrana je domača. — Mornariji in zdravnik govorijo slovensko in hrvatsko. Za nadalne informacije, cene in vozne liatke obrnite se na nafte zastopnike ali pa na: PHELPS BROS. & CO« Gen'l Agt's, 2 Washington St., Ne« Yort. PRVA SLOVENSKA Vinarna in Gostilna v Kaliforniji, k j+r ** toči dobra vina in inportirano pilzenako pivo. Prodaja vina na ralone in na drobno. AnL Schnabl, cor. Trumbull ive. in 26. Str., Chicago. III. apel ponatisnejo. V nadi, da ta naš klic ne b(* Mglas vpijočega v puščavi", ostajemo s brat skim pozdravom vaši » trinmf delavtva, Ricardo Florea Magan. A. L Villareall, Librado Rivera. Naulovj 420 West Fourth Rt., Los Angeles, Calif. (Opomba urod: To pi«mo mek-sikanskih revolucionarjev pove dovolj; ni treba nobenega komen tarja. Klubi in posamezni sodni- vanstva - na jeziku. Ampak da Socijalisti Rozop! v nedeljo, dne 18, septembra t. 1. bo v RIVER W I E V VELIK SKUPEN SOCIJALISTIfiEN PIKNIK Na Pikniku bodo govorili E. V. Debs, V. Berger In drugI znamenlll govorniki. Čisti dobiček tega piknika je namenjen soc. organizacijam vseh naradnosti. ki se tega piknika udeleže. Ustopnice se dobe v upravništvu -Proletarca", 1830 So. Centre Ave. Skladišče čevljev za dame, možke in otroke Domača tvrdka Izdeluje nove čevlje po meri in prevzame vaa popravljalna dela, apadajoča v čevljarsko obrt! Za obila naročila ae priporoča al. občinstvu JOSIP JEtMENJAK, lastnik 1831 So. Centre Ave.. Chlcsgo. III. a.a.a.a.a.^ia . A Slovencem in Hrvatom priporočam svoje moderno brivnico. FRANK ZORNJAK, 1837 So. Centre ave., Chicago, 111. ■f'f'V'y't'T'T'f ff'?'?' Importiran starokrajski tobak vsake vrste za cigarete, pipe in žvečenje. Im-portirane cigare in cigarete. Vse pristno in po zmernih cenah. VAC. KROUPA, 1225 W 18th St. Chicajro. m. Sodrugi! Priporočajte hrvatskim delavcem "Radničko Stražo"! L STRAUB URAR 1010 W. 18th St. Chic*** IB. Ima večjo aalogo ur, veriftia, ptela nov ia drugih drago tla. Iavrftuje Ml vsakovretna popravila v tej atroki pa zelo nizki POZOR! POZOR! IG. KUSLJAN GOSTILNIČAR 229 1st An., Milmuki«, Wit. Ima um )tx>l j« pljate ia v »dno pripravl)*D prigrizek, po imcratti onaab.—Lokalul ia potufoCi roiaki—aabrodoili I ObiMite ga I Drufttvane regalia, kape, prekoramnlea. band era itd. za alovenaka drufttva najbolje preakrbi Emil Bachttiati 1719 So. Centre ave., Chicsgo, 111. Bllllards, Pool Table, Prenočišča asa potnike. Jedi pripravljene po domače. Odprto po dnevi in po noči. P. PeriČ, 1412 W. 18. St., Chicago, III. Najlepša in najboljša obleka Vas velja najmanj v Največja | AfAf^ DALE Srajce izbira |£giLOTHlNG HOUSE vseh klobukov. SW.CorncriS^&CeniralPsrkJve. tn cen. RUDOLPH LAYER LASTNIK Obisk« po mere naša posebnost. Slovencem in Hrvatom! aaanaajecno, da iad«hi>«mo raanomtD« obleke 1,0 übIJA© delo; trpet*o In liča V ".logi imamo tudi razne drug« potreMttae, k ep zalogi da ji v delokrog «prave — oblak. Pridite in oglejte ai naio iak>ftbo. Z veem epoftto van jeva 1853-55 Bloe Island Ave. Chicago, 111. NE ZAMUDITE prilike, kedar ste doma ali pa na počitnicah. Dajte fotografi sebe ali pa družimo. Mogoče je edini slučaj, da ste vsi skupaj. Ne zamudite prilike in zgla-aite ae pri dobropoznanemu fotografu, ki izdeluje vsakovrstne slike: otroke, družine, skupine, ženitve in društvene skupine. Fotografira tudi zvečer po naročilu. 14381440 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO. NA VOGALU 14. PLAČE. TELEFON C AN AL 287. USTA NOVLJBNO 1883. obleke po meri po 120. *22, $25. gotove obleke po *10, »12, »14, *15. veliko zalogo modernih klobukov v najraznovrstnih bojah. Izdelujemo Prodajemo Imamo V 72)lftfli »mamo tudi veliko zalogo srajc, kra-f ¿aivyi yat, jank, spodnjih hlač, opank, i t. d. Za mnogobrojna naročila se priporoča IV IT)T M/I H/|I?I/ PRVA HRV. TRGOVINA ZA OBLEKE JUKI ln/\lflth, 1724 S. Centre Ave., Chicago, lit Zdravljenje mož v 5 dneh brez noža in bolečin (RAZŠIRANJE Varicocele, Hydrocele Ozdravim vaacega, kdo» trpi na Varicoeeli, 8trieturi. Dalja ozdravim nalezljivo zeatrn^anje, živin« nezmoftnoeti, vodenico in bolezni tiiočih ee moikih. Ta prilika je dana tiatim, ki ao izdali fte velike avoU zdravnikom ne da bi bili ozdravljeni In moj namra je, p» kazati veem, ki ao bili zdravljeni od tucatov tdravnikov brezuapeinov da poeednjem Ia jaz edino eredatvo, e kteriaa /.dravim vapefoo. Za nevipeftno zdravljenje nI treba pla£atl—le aa vapeine Ozdravim pozitivno ielodeftne bolezni, pljuftea, na jetrik in ledvicah ne glede kako atara je bolorcn. Tajne molke bolezni zdravim hitro, za atalno in tajno, ¿ivftene oacutogloeti, Hlahoet, zguba krepoeti, napor, zaetmplenje in zguha vode. Pljuča, naduho Bronchitis, urine bolezni in pljučne zdravim z mojo najnovejfto metodo. ... .{enake bolezni v oradju, beli tok in druge zdravim ia atalno. — Zaatrupljeeje in ree drnge kofrne bolmi kakor priMe, ture, garje, otekline.—Moftai tok ia dmgf bolezni. Pretftče in avetuje taatoaj. Govorimo alovanako. DR. ZINS, 41 SO. CLARK ST. between Randolph and Lake Sta. CHICAGO Uraduje: od 8 ure zjut. do 8. ure zvefter. V nedeljo: od 9 nre zjot de 4 are poj* alois vana — izdelovatelj — sodoylcc, miocraln« vode In raznih neopojolh pijač. 1837 8o. Fiflk 81 Tel. Canal 1406 Jako važno vprašanj«? "Ali eem 2e poslal zaostalo naročnino na 11 Proletarca"? §« ne! PISMO NASPROTNIKOM SOCIALIZMA. Pred leti, ko je začel socializem t ti deželi pridobivati si tal, se se nekateri izmed nas demokratov Čudili, da more dclavec sploh tudi biti konservativen. Danes smo mi socialisti pa hc bolj iznenadeni nad dejstvom, da ni večina našega delavskega ljudstva socialistična. Kako je neki to, da srednji razredi in bas premožni ljudje često radovoljneje tvsprejemajo socializem kot delavci T Mogoče zato, ker so možje in žene srednjih in višjih vrst& bolj navajeni, v lastnem interesu, či-tati in misliti, med tem ko vspre-jemajo delavci svoje nazore iz druge roke, od duhovništva, od župnikov, od žurnalistov, delodajalcev in poslancev, katerih majhne znanosti so nevarne in katerih korist je ravno: vzdržavati razredne privilegije taječ pravo stanje pod ploho besedij. Lepo število let je že preteklo, odkar sem se začel pečati s proučevanjem narodnega gospodarstva in socializma in poskušal kot socialist, časnikar in pisatelj razjasniti socializem, dobiti dokaze in odgovoriti na pripombe neso-cialistov ,-reči pa morem brez slehernega omahovanja, da še nisem nikoli prišel na najpriprostejši dokaz, proti praktičnemu socializmu, kateri bi me mogel pobiti. Ne verjamem, da bi pošten, in-teligente in izobražen človek mogel zanikati to-le: da je socializem pravičen in pameten — ako bi le iskreno in temeljito socializem proučeval. Poživljam vsakogar brez razlike narodnosti, pa bodi kakorkoli učen, odliče in pameten,, da naj poskusi potreti okoliščine, ki pričajo za praktični socializem, ter uničiti dokaze, ki so navedeni v ti - le knjigi. In sedaj se pa hočem obrniti k tipičnemu angleškemu delavcu, h g. John Smithu, ki še ni doslej k socializmu spreobrnjen. Dragi moj g. Smith! Predpostavljam, da ste nasprotnik socializma, in smatram, da ste se za nasprotnika socializmu proglasili več ali manj vsled sledečih vzrokov: 1. Ker smatrate socializem za nepravično smer. 2. Ker smatrate uresničenje socializma za nemogoče. Bojim se pa — mimogrede o-menjeno, — da je pravi vzrok vašega nasprotstva do socializma dejstvo, ker ga ne razumete. Trditve, katere navadno pri svojem nasprotovanju rabite, so trditve, katere so vam natvezili časnikarji in politiki, ki vedo o njem zelo malo in katerim veliko zaleži na tem, da ga zavržete. Skoro bi veroval, da socializem, proti kateremu vi nasprotujete, sploh ni socializem, temveč prazni baubau, postavljen pred vas od sovražnikov socializma, da bi vas prestrašili pred čistim socializ- M is lini tudi, da bi vi kot mol z dobrim zmislom za rodbino, raje živeli v komodnem in zdravem domu, kot pa v nekomodnem in nezdravem, da bi raje kupili, ako b mogli, meso, kruh, razsvetljavo, premog, vodo, čaj, sladkor, obleko, obutev in pohištvo za manj denarja kot je temu danes; in da hi smatrali vi za dobro stvar, ne pa za slabo, ako bi imela vaša soproga manj dela in več slobodne-ga časa, manje muk in lepšo obleko in ako bi imeli vaši otroci več zabave, boljše zdravje in bolj šo izobrazbo. In predpostavljam, da bi vi raje tudi plačali manjšo najemnino, če bi tudi vsled tega nekoliko grofov in baronov moralo vzdrževati malo manj konjev in avtomobilov. Predpostavljam dalje, da bi vi kot človekoljubni mož dali prednost temu, da bi tudi ostali možje in žen6 s svojimi otroci, toliko ne trpeli, ko je mogoče to trpljenje omejiti. Ako pa vas zagotavljam, da preveč plačate in da sto premalo plačani in da mnogo drugih prebivalcev Anglije, zlasti slabih žen in drobnih otrok, prenaša bedo, kateri bi so lahko odpomoglo; dalje, ako vas zagotavljam, da poznam sredstva, ki bi vam zagotovila več miru iu komodnosti in ki morejo zagotoviti več pravičnosti — brez dvombe bodete kot pametni in ljubeznjivi mož poslušali moje trditve in moja razlaganja, katera mislim pred vami razprostreti. resnici prepričan, da bodete z menoj vred »oglasili v tem, da je popolnoma logičen, pravičen in praktičen; upam tudi, da postanete socialist in da bodete pomagali odstranjevati revščino in zlo ter truditi se, da bo Anglija res za Angleže. ROOSEVELT — NAZVAN LAŽ NIK. Vagabund Roosevelt nima dosti sreče odkar se klati po deželi in lovi kaline za kapitalisične stranke. Na ' Labor Day" je imel shod v Fargo, N. D. Bilo je kakih 5000 poslušalcev. Ko je končal govor, stopil je na oder neki delavec po imenu John Andrew* iu glasno vprašal Roosevelta, tako da so vsi slišali, kdo da plačuje stroške za njegovo potovanje. 'VDasi ni to Vaša stvar, vendar vam lahko povem, da družba, ki izdaje časopis "Outlok", pri kterem sem jaz soured ni k, je plačala stroške," odgovoril je Teddy. "Vi ste lažnik!" za vpil je oni, ljudstvo plačuje Vaše stroške." Roosevelta je oblila rdečica, ni vedel, kaj bi odgovoril. Iz zadrege so mu pomogli drugi, ki so brž spravili iz odra smelega vprašal-a. Andrews je bil takoj potem aretiran radi ^neiloHtojnegar^ob^ nasanja" — ker je žalil/njegovo Veličanstvo! — a druj^lan je bil oproščen. Andrews je potujoč barvar. ja,' ki je bila do zadnjega čaaa zvesta iu pokorna, hoče* danes po Ferrerjevi smrti pokazati rimskemu terorizmu vrata. Nazadnje o-vtane še edina papežu pokoma naša blažena Avstrija, čeravno je po veČini — liberalna. Ni čuda, da se v Avstriji kleri-kalizem tako bori kakor ranjen lev. Kako naj bi drugače delali Saj ima prosto roko, da dela, kar se mu poljubi. To apazujemo in najbolj čutimo Slovenci. Ravno pri nas je klerikalizme zlezel do absolutne moči, tako da danes do-minira nad slovenskim narodom. K*r pa tudi pri nas prav dobro ke vest, v kateri naznanja svetu, da imajo tesarji v Ljubljani dnev* ne plače od 3 K. 60 viu. do 5 K; s tem je "Slovenec" trdil goros-tasno laž, ker so tisti tesarji Ljubljani bele vrane, ki imajo dnevnega zaslužka 4 krone. — 5 kron ima k večjemu kak polir. Prepričani smo, da ne bo žegna-nih nuncev pri "Slovencu" zaradi njihovih laži vest čisto nič pekla, ker sploh nimajo nobene vesti, posebno ne takrat, kadar gre zi delavce. Tesarji se pripravljajo, ako ne pride do skorajšnje poravnave , da ustanove po zgledu mizarjev tesarsko produktivno vé, da ne more na večno ohraniti ; zadrugo v velikih razmerah; go svoje moči, išče drugih potov in sredstev, da bi si čim dalje zagotovil pozicije. Iz teh vzrokov so se klerikalci zadnje čase z vso silo vrgli na našo mladino, ker vedo čisto dobro, da je mladina podlaga bodoče družbe. Kakor se mladina vzgoji, tako bo rasla. Po tem geslu, neposebno spretnim ravnajo klerikalci na Goriškem. Vso svojo moč so vrgli na mladino, katero hočejo na vsak način spraviti* v svoje kremplje. Starše hujska-jo proti šoli in proti učit^ljstvu. Teorizirajo mladino, ako se jim hoče vdatL Denuncirajo učitelje TuT-sirlski oblasti z edinim namenom, da bi vzeli učiteljstvu ugled in zaupanje ljudstva, s tem pa tudi omrzili šolo, kar je njih glavni namen. Ko so sklicali prvi shod socialistične mladine na Goriškem, so tu-trli izjavili, da je njena dolžnost vori se o ustanovnem kapitalu, ki naj bi znašal 50.000 kron. Ako hočejo gospodi mojstri imeti kaj takega, prosto jim, samo to jim povemo, da bode njihovo tarnanje potem prepozno. Tesarjem pa kličemo tudi mi v Ameriki: Le vrlo naprej! Stara navada je zdraviti rev-matizem, trganje po-udih, neural-gijo, zvinjenje itd. z Dr. Richter-jevim "Pain Expeller". Pravi Pain Espeller se dobi tudi v A-meriki v sleherni lekarni za 25 centov steklenica in se spozna po varstveni znamki s sidrom. Pri kupovanju je treba na to paziti. Socializem je posledica narav-uega razvoja. Družabni institucije Vzemimo, da bi prišla k vam j in sistemi se razvijajo, dozoreva-. braniti uglede šole in učiteljstva neka neznana oseba in bi pri po-L j o. propadajo in spet porodijo no- pred klerikalnimi napadi. Od ti-vedovala, na kakšen načiu bi vi | ve institucije. Kakor se je kapi- ( stega dne sta minila dva meseca mogli doseči boljše stanovanje z ; talizem razvil na razvalinah sred- in mladinska organizacija se je že manjšo najemnino, ali pa vzemimo, da bi srečali pleinenitnika, ki bi trdil, da so bili oni, ki so glasa 1 i reformacijo, norci ali pa nič-vredneži — vsprejeli li bi vi te besede brez slehernega razmiš-ljenja? Ali bi ne bilo praktičnej-še in doslednejše, tega, ki vam podobne novice prinaša, najpreje poslušati. Glejte, socialist vam prinaša boljše novice kot je manjša najemnina. Nočete ga poslušati. Hrbet mu obrnete, in to vsled tega, ravno ne najboljšega vzroka, namreč, ker so ga za goljufa proglasili bogati ljudje, katerih blagostanje je odvisno od vzdržitve današnjega družabnega reda? Vaši "najboljši prijatelji" vam pravijo, da se vedno odlikujete s pametnim nezaupanjem proti novim idejam. Zavrniti pa neko idejo vsled tega vzroka, ker je nova, ni baš dokaz pameti in zdravega zmiftla. Ni dolgo tega, kar je bil *4 Trade - Uuioiyzem'' novost, in kar je bil očernjevan in jc doslej še očernjevan od teh samih ljudi, ki sedaj blate socializem. Ako izprevidite, da ni prav, in ako kak časopis ali pa delodajalec blati Trade Unionizem, kateri razumete, kako potem morate predpostavljati, da ima taista at-voriteta prav, kadar blati socia- nje in novoveškega fevdalizma, ' tako močno razširila po goriški o-ravno tako bo socializem zrastel 1 koliei, da je klerikalce in liberalin osvojil svet na razvalinah kapi-1 oc začel obhajati strah. Ista orga-talizma. 1 nizaeija je že začela izvrševati --' svoj program in razvijati protikle- Ameriški kapitalisti so vsled 1 rikalno agitacijo po Goriškem ter večnega pohajkovanja po Parizu, hoče pokazati, da mladina na Go- FRANK UDOVIČ, EKSPRESMAN 1343 W. 18th Street pri Blue Island Ave. CHICAGO, ILLINOIS Prevaža pohištvo, premo*?, drva in ,drugo. Cglasite »e pri niem. Oddaljeni rojaki naj pišejo do pisnico. R.Richter'« P Al N-EXPELLER' Kaj ti koristijo močne milice, če trpii na revmstizmu, PAIN-EXPELLER dobro vdryukru. ti UkoJ <>!■ ji» bolettM U odstrani n)ih vzrok*. Po Otc in lor. y V(eh Itktrnah f. Ad. Bichter & Co., 215 Purl St, NEW YORK Pulit« n» v»r»l>tMi inamko • sidrom. JOS. PREŽEL, Slovenski GroccrUa, 1932 West 22tid Street, med Robey in Lincoln ul. VOZI IMA DOM. ROJAKI y Wauke»*** Če kočete piti dobre pijače in se zabaviti po domače pojdite k Be Maluiich-u, 714 Market Street, Waukegai. Pri njem« jc vae najbolje. Kdor ne vrjame, naj se prepiča. Joseph Kratky, 1645 W. 21st Pl., Chicago, ni. Izdelovalec najfinejših cigar vsake vrste.l Na debelo in drobno. Londonu in drugih evropskih kra jih tako degenerirani, da jih ni riškem ni vsa v klerikalnem taboru, temveč, da večina noče nič sli- prav nič sram, ko sedaj advoka-' šati o klerikalizmu. S tem večjo tirajo za Ameriko militarizem po | energijo se bori mladina proti kle-evropskem uzoreu. Neki Paul I rikalizmu ker ve, da je edina od-Morton, tvorničar, kteri izžema j ločna nasprotnica klerikalizmu. mom, kateri poznati bilo bi vam lizern> k«teri ne razumete? Dobro zelo v korist. Brez dvombe niste dobili svoje nazore o "Trade - Uuionizmu" (o strokovnih organizacijah angleških) od onega, ki ne soglaša ž njimi. Zakaj ste pa čerpali nazore o socializmu od nesocialistov? I Ako imate dosti dobre volje, da preberete to - le knjigo, spoznate, kaj je pravzaprav socializem, ne pa, kaj ni. Ako ostanete pa tudi potem, ko ste prečital to knjigo, še nadalje nasprotnik socializma, potem seve moram vas prepustiti nekateremu zmožnej-šemu pristašu socializma, da vas prepriča. Ako spoznavajo za dobro oni, ki se sebe same imenujejo vaši najboljši prijatelji, da vas hvalijo (kar se često zgodi na pr..: pri volitvah, tekom stavk in izključitev), tedaj slišite, da ste "moder, trden in praetieen mož". Verujem, da je temu tako, pa naj si že v to verujejo vaši "najboljši prijatelji" ali ne. Jaz sam sem praktičen Človek in v ti knigi vam nič drugega ne podam kot golo istino in svoje hlano mnenje. ospod Smith! Predstavljam, da se bodete vi kot trdni in praktični mož raje na tem svetu imel dobro kot slabo, in da bodete tudi imel raje za plačo libro šterlin-gov, kot pa v vrednosti petih ii-lingov, tudi raje kot v vrednosti devetnajstih šilingov in enajst penoev. veste, da podjetnik in časnikar napadata Trade Unionizem radi lastnih koristi, in proti vam; zakaj bi vi potem verovali, ako vas navajajo isti ljudje proti socializmu, češ, da govore zaradi vaših koristi, a nc zaradi svojih? Zahtevam od vas, kot od praktičnega moža. da se ne ozirate niti na socialista, niti na nesocialista in razinišljujete o socializmu od obeh strani, po njegovi zaslugi. V knjigi "Srečna Anglija" sem rekel: "Pozabite, da ste mizar ali pa tkalec, katolik ali pa svobodomis-lec, liberalce ali pa trgovec, zmerni pivec ali pa abstinent, in premišljujte o tem problemu kot človek. Ako bi vi morali razrešiti kako računsko nalogo, ali pa ako bi bili dani v odkritem čolnu na milost in nemilost morskim valovom gotovo bi ne začeli veslati kot Wesleyev pristaš ali 'pa kot libe- ameriške delavce, da lažje piruje po francoskih in nemških borde-lih, izraža željo, da bi se v Zedin-jenih državah vpeljala prisilna vojaška služba kakor je v Nemčiji, tako da bi vsak sposobni mladenič služil vsaj eno leto v armadi. Na ta način — pravi ta norec — bi se Amerikanci navadili pokorščine. Ta je lepa! Seveda, kapitalisti potrebujejo pokornih in pasjeponižnih ljudi, kteri bi vsak migljej pokorno salutirali in držali — zamašek v ustih. To bi bili zlati časi za kapitaliste. What next? Prisilna vojaška služba, potem naj se podržavi kakšna — mormonska! — cerkev, in koneč-no naj se republika obesi na klin in kakšen Roosevelt proglasi cesarjem — pa bo all right za krvosese. Kdo so največji izdajalci in razdiralei republike? Odgovor: blazni kapitalisti. Ker se zlasti klerikalni "novou-strujarji" ravno" sedaj na vso moč bore in zabavljajo čez vse, kar ni klerikalno, hoče socialistična mladina povdariti svoje antiklerikal-no stališče, in skliče v ta namen v Gorici antiklerikalni shod, na katerem hoče pojasniti svoje stališče napram klerikalizmu in njegovim tendencam. Goriška mladina! Le tako naprej in zmag bo gotovo naša. . Odbor socialistične mladinske zveze na Goriškem. (Primorsko.) HOCH DER TEDDY! Stavka tesarjev v Ljubljani. Stavka tesarjev v Ljubljani traja v polnem obsegu dalje. Značilno je, da "delav. prijatelj" "Slovenec"' tudi pri tej priložnosti pušča v svet svoje strupene pu-šice, ravno tako kot je to delal ob času mezdnega gibanja mizarjev. Namen je očiten. "Slovenec" {bi s strastnim veseljem pozdravil Gostilna pri Blažu. 1832 So. Center Ave., CHICAGO, ILL. Sveže pivo v .sodček i h in buteljkoh prve vrste, — Unijske smodke in druga različna pijača—prima—ki spada v gostilniško obrt, M0PEEN0 KEGLJIŠČE! Blaž Kaltineger. Vse pritožbe glede uredništva in upravni-štva naj se pošiljajo direkno predsedniku "Jugoslov. del. tisk. družbe" Franku Pod-lipcu, 604 N. Curtis. Chicago. 111. Sodrugi 1 Priporočajte hrvat-.kim delavcem "Radničko Stražo," edini hrvatski socijalistični list v Ameriki. Naročnina $2. na leto. Naslov: 1209 W. 18 Str. Chi-cago, M. t POZOR! SLOVENCI! POZOR! SALOON s modernim keglji&eo Sveie pivo v sodčkih ia buteljka* in druge ramorntM pijače ter oaijto emodke. Potniki dobe ftedao &ii£e sa nizko eano Poatresba točna ln taborna. propad stavke; tega veselja mu Ko se je klativitez Roosevelt pa tesarji ne bodo storili. Tesarji mudil zadnji teden v Milwaukee, ge drže prav čvrsto in upati je> priredila mu je peščica tamo&njih da se gibanje zaključi z vspehom nemških republikancev posebne Za klavce. Izmed stavkajočih se vrste "spas". Republikanski ta- jdo gedaj ni pojavil še prav noben kozvani "Deutscher Club" ga je Htavkokaz, pač pa se je posrečilo povabil na banket. Ronaevelt je tesadskemu mojstru Martincu pri- lmel naravno prvo besedo in med baviti tri (leiaVce od nekod iz Go-govorom je izustil neko nemfiko j renj8kega, ki pa ne bodo zabelili frazo, s ktero se je pobahal, da jo ŽRallccVi Mi privoščimo gospodu je slišal od cesarja Wiljema, ko Martincu prav iz 8rca njeg()VC se je pred par meseci mudil v renjske 8tavkokazef kor vem0, da Berlinu. Namah so skočil, Neme, mu bodo liapravili veg ¿kode ka_ pokonci in zarjovel,: "Hmrh der kor koristi DeUvci bodo Kaiser! Hod, der Teddy!" Roo- „otovo /naH obražunati „ sVojimi sevelt je veselo zarezal m režeč *kofeJ Rac dol) 4 ia La Halle oil«« Stanovanje: 1217 Sheridan Itad. Aka hoče» dobro naravno vino piti, oglasi se pri JOS. BERNARD-U 1903 Blue Island Ave. Telefon Canal 842 v CHICAGO Pri njemu dobii najbolj» kalifornijska in importrana vina. Dr. W. C. Ohlendorf, M. D. Zdravnik sa notranja bolezni ln ranocelnlk. Iodravaiika prriakara breiplaèao—pl^ čati je le «davila, 1924-26 Blue IslaaA Ave^ Chicago. Za dne uro: Od 1 do I pol. Od 7 do 9 sreč er. Iirea Chieafe iT; veéi bolniki naj pitalo aloreneki. Valentin Potisek GOSTILNIČAR 1237-lst St., La Salle, in To« rm, fMtlUi po4r*)m pija* tnmrn pci |hhv4»