Posamezna številka 10 vinarjev. šiev.142. v LjifjaDi, v peiek, 23. junija 16. Letfl XLiV. == Velja po pošti: ~ Za goIo leto naprej . . K 2B-— za on meseo „ . . „ 2*20 za Nemčijo celoletno . „ 29--za ostalo Inozemstvo . „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . . K 24*— za en meseo „ . . „ 2a— V upravi prejeman mesečno ,, 1*89 = Sobotna izdaja: za oelo leto ...... K 7-— za Nemčijo celoletna . „ za ostalo inozemstvo. „ 12'— Inserati: Enostolpna potitvrsta (72 mm široka in 3 mm visoka ali nje prostor) za enkrat . . . . po 3) v za dva- in večkrat . . 25,, pri vočiih naročilih primeren popust po dogovoru. Poslano: i--- Enostolpna potitvrsta po 60 vin. Isliaja vsak dan, izv emšt nedelje in praznike, ob 5. nri pop. Novi DSP Feim - itir Uredništvo je v Kopitarjevi ulioi štev. G/M, Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne == sprejemajo. — Uredniškega telefona štov. 74. Mirovno Me. »Pol. Korr.« prinaša iz Berlina: Razgovori o možnosti mirovnega posvetovanja v švicarskem narodnem svetu gotovo niso zgolj akademično-platoničen pacifi-zem, ampak jih je rodila notranja huda stiska, vsled katere Švica in ž njo vsi drugi nevtralci vsak dan bolj trpijo. Obširna nota ameriškega državnega tajnika Lansin-ga glede angleškega zaseganja pošte nam kaže, kako velike da so težave, s katerimi se imajo nevtralci boriti pri čuvanju svojih dejanskih in ne samo namišljenih pravic. Na drugem polju pa so vsakdanja nasilstva proti Grški od strani entente, ki po svoji lastni izjavi varstvo malih narodov šteje med svoje največje pravne naslove, neminljiva primera za brezobzirnost, s katero gredo naši nasprotniki preko vsake zapisane pravice. Tudi Holandska in Skandinavija bi znali zapeti primerno pesmico, kaj se pravi neodvisnost malih držav izročiti pravnemu čutu Anglije in Francije. Grof Tisza je jasno povedal, kako je s to stvarjo. Dokler v Parizu in Londonu ne nehajo samih sebe upijanjevati z mislijo o razkosanju Avstrije in uničenju pruskega militarizma, toliko časa ni mogoče misliti na mir. Naši sovražniki hočejo v začasnih uspehih enega dne ali nekaj dni videti polni veselja novo dobo, ki jih vodi do končne zmage. Z novimi in še težjimi porazi jih moramo pripraviti do resnice, da svoj položaj prav spoznajo, predno je sploh mogoče resno misliti o kakem zbližanju za mir. V Berlinu so ravno tako kakor na Dunaju in v Budimpešti trdno odločeni v ta namen zastaviti zadnjo silo in zadnjega moža in tako pripomoči, da izgine iz sveta današnja praksa entente, ki se da izraziti z besedami: »Če nočeš biti bratec moj, pa ti razbijem glavo.« Angleški glas o miru. Frankobrod, 20. junija. »Frankfurter Zeitung« prinaša po londonskem tedniku »Nation«, da se širijo govorice, da mir ne more biti več tako daleč. Vse pričakuje miru v petih ali šestih mesecih. Tudi v Nemčiji pričakujejo menda nekaj takega. Nazori so tudi tam menda ločeni. Je stranka nespravljivih, ki hoče vojno, do konca, Ž njo sta Tirpitz in Hindenburg. Zmernejšemu centru pripada kancler, katerega, kakor se domneva, podpira cesar. Mir pa, katerega si vse tako strastno želi, prej ni mogoč, dokler niso odstranjene zadnje materialne negotovosti. Pač so žc izginili napčni nazori n. pr. o uničenju nemške države, toda doslej še niso dovolj razpravljali o pozitivni zahtevi, da naj se prične doba varnosti z bolj političnimi kakor teritorialnimi garancijami. Tako je le želeti, da sir Edvard Grey, ki se predvsem nagiba k temu naziranju, sedaj začne to zahtevo razlagati. če se on postavi na čelo, bi šli za njim in potem bi se dalo govoriti o takih sredstvih, kakor bi bila n. pr. konferenca. Bitka narodov, V graški »Tagesposti« beremo: »Sporazum štirih je začel na vseh frontah; samo pametni Angleži še zadržujejo svoj material; pa tudi la pride na /rsto. Bližnje vprašanje se vrti seveda okoli vzhoda. Na 20. dan ruskega navala še ni mogoče reči, kako se bodo dogodki razvili. To pa stoji, da so Rusi čas počitka temeljito porabili in nagromadili toliko človeškega in mehaničnega materiala, s katerim sedaj gospodarijo po svoji navadi. Cela fronta od Vzhodnega morja do rumunske meje stoji v boju, ki daje srečo sedaj enemu, sedaj drugemu. Dokler trajajo ta premikanja, dokler ruski naval ni ustavljen, sc moramo izogibati prenagli sodbi o drugih frontah. To je kriza, iz katere lahko z gotovostjo pričakujemo srečnega izhoda, toda ne da se pa povedati, koliko časa bo trajala. V taboru naših sovražnikov sc navzlic vsem zmagovitim poročilom drže precej rezervirano, hočejo namreč, da rabimo krilato besedo, videti bilanco, predno gredo presojat davno pripravljeno podjetje. Prav enako postopanje je priporočati tudi onim, ki so trenutno potisnjeni v obrambo. Dogodki v vsaki vojni so raznovrstni. Iz zgodovine zadnjih dveh let smo se naučili, da če gredo valovi kvišku, tudi padejo. Še bolj pa so to občutili Rusi, ki so mislili, da so že na višku zmage in so nato morali doživeti nagli padec pri Gorlicah. Pač bo zopet lahko, kajti avstrijske in nemške čete, ki imajo sedaj že vdrugič vzdržati naval vzhoda, napolnjuje ravno tista žilava vztrajnost in junaštvo. Ni dvoma, da bodo velike žrtve, ki iih morajo sedaj prinašali naši nemški bratje in naši junaki, imele uspeh. Toda milijonske armade ne zmelješ v malo dneh, komaj v nekaj tednih. Imeti bomo morali toliko več potrpežljivosti, ker osrednji sili ne moreta rabiti taktike, kateri brez izbire žrtvujejo stotisoče ruskih kmetov in tudi nc bosta mogli rabili taktike zahoda, katero vodi sovraštvo in strah in katera pusti, da francoska mladina in bodočnost počasi izkrvavi in izumrje. Osrednji sili hočeta biti tudi po vojni krepki, da bosta lahko nosili bremena vojnih let. Ta nauk nam daje življenje trde sedanjosti, katero imamo sedaj preživeli po tolikih veselih dneh. Marsikatero nado, ki se nam je zdela že kot trdna gotovost, moramo položiti v grob. Boj gre še enkrat za celo in vse in zahteva,, da napnemo vse sile in to nc samo naši vrli junaki na bojišču, ampak tudi pri upravi in delu v zaledju. Sovražniki so hoteli, cla sc boj, to grozovito prelivanje krvi ne konča tako kmalu in da kelih trpljenja izpijemo do dna. Oni bodo nosili odgovornost, čc bo vojna, ki se je navidez že bližala koncu, začela z novo silo in bo odslej morala sistematično z brutalno silo fronto za fronto porabiti do zadnjega konca. Nagon samoohranitve, ia korenina vsega življenja, nam zapoveduje, da bodi to naše strašno vojno delo popolnoma enotno na frontah in v zaledju, cla presta-nemo te težke čase, ki jih ie povzročil novi. skupni naval sovražnikov na vseh straneh. Marsikaj moramo še predrugačiti in zbolj-šati, marsikaj gnjilega mora še pasti, ra bo zmagan zadnji odpor proti splošni želji po miru. HfVBlSM solsor. Zagreb, 21. junija 1916. V saboru jc na dnevnem redu razora-va o indemniteti, pri kateri, sodelujejo večinoma poslanci opozicije. Prvi govori prave. Ski poslanec Ivan P e r š i č , ki pravi, da ta indemnitetna razprava ni nič drugega kakor oponašanje Tisza, kateremu se jc posrečilo, da je v dveh dneh skončrl indem-nitetno razpravo. Nadalje pravi, da naj se vlada pobriga za gospodarski napredek hrvatskega naroda, prepreči pa, da naj ne bodo razni špekulanti odirali revežev in si pri tem zaslužili milijone. Govornik napada bana, kateri je pri svojem potovanju po Hrvatski rekel, da jc Hrvate,ka nerazruš-ljivc zvezana z Ogrsko, in da so to tudi široki ljudski sloji, kar pa ni res. Z banovo politiko sc ne podpira narodnih koristi, njegova politika ne krepi vezi z Ogrsko, am-pnk jih le podira. — Pcslancc Z a g o r a c se pritožuje glede interniranega prebivalstva, katero so vojaške oblasti izpustile domov, pa jih ni domov !e vsled nedelavnosti okraj uradnikov. Vlada naj da dovolj ruskih ujetnikov na razpolago kmetom. Ujetnikov na Hrvatskem sicer ni dovolj, veliko preveč jih je pa na Ogrskem, Nadalje interpelant. dokazuje, da ima vsaka ma-žarska županija po 8000 ujetnikov na razpolago, dočim jih v celi Hrvaški ni 4000. — Nato interpelira poslanec Radič o ustavljenju dražb kmečkega premičnega in nepremičnega premoženja za časa vojske in še pol leta po vojski in o proglasitvi osiguranih meničnih dolgov za hipotekar-ne dolgove. Govornik obširno utemeljuje obe interpelaciji. Nadalje se Radie pritožuje, kako nekateri tajniki brezvestno odirajo ubogo ljudstvo ter se bogatijo; zato zahteva strogo in takojšnjo preiskavo. Ob treh popoldne sc seja zaključi. Nadaljevanje ob 6. uri. Prvi govori poslanec duhovnik V u č e t i č , ki napada bana, vlado in večino, nato pa pravi, da jc Bcthmann-Holhveg izjavil, da ne more ostati status quo v zunanji politiki, grof Tisza jc rekel, cla ne more osiati status quOtv notranji politiki, zakaj naj ne bi potem Hrvati povdarjali, ckt ne more in ne sme ostati status quo na Hrvatskem in v njeni politiki. Ko pa prične govoriti o programu pokojnega prestolonaslednika, mu prvi podpredsednik in član hrvaško srbske koalicije dr. Magdič vzame besedo. — Za Vu-četičem govori poslanec Z a g o r a c o škodljivosti nagodbe in boju proti nji in pravi, da bo do vojski boj proti nagodbi neizmerno večji. Nato citira zgodovinska dejstva in izjave, katere jasno govore, da je bil hrvatski narod vedno proti zvezi z Mažari; zvezo jc smatral vedno lc za nasilje in breme. — K besedi se oglasi poslanec dr. P r c-b e g, ki pravi, cla je koalicijo ustanovil Supilo v dogovoru s Košutom in da koalicija ni nič drugega kakor mažarska dekla. Nato pride v saboru do bitke, ker jc Prebeg trdil, da je bil dr. Popovič član jugo-slov. društva .»Zore«, ki jeimela širiti propagande. Predsednik mu vzame besedo. Poslanec Popovič se brani. Govorijo še poslanca Wilder in Radič ler ban, nato za-ljuči predsednik ob li. uri zvečer sejo. Kako ie se« v islri. »Hrvatski iist« piše: Ko je na mesto deželnega odbora v Poreču stopila deželna upravna komisija, je hrvatsko-slovenskc-mu narodu po Istri odleglo, ker je videl, da je že vendar prišel konec paševanju poznane kamoraške klike, ki se ni ozirala ne na pravico, ne na zakon, marveč je ščitila in pospeševala samo interese svoje stranke. Tem večja radost je zavladala med našim ljudstvom, ko je upravna komisija objavila, da se bo na svojem delovanju držala strogo popolne enakopravnosti v Istri, i o jc tisto, kar so Hrvatje in Slovenci vedno zahtevali in kar zahtevajo tudi danes. Vsakemu svoje in kar vsakemu Bog da! Uradovanje deželne uprave jc bilo dozdaj izključno italijansko. Sedaj pa je uvedeno pravično načelo, da se z vsakim občuje v jeziku njegove vloge ali govora, a v stvareh, ki se nanašajo na vso pokrajino, v obeh deželnih jezikih, Da sc more to izvesti v redu, treba imenovati zadostno število novih uradnikov, usposobljenih za uradovanje v hrvatskem, oziroma slovenskem jeziku, obenem pa treba zahtevati tudi od dosedanjih uradnikov, da si v določenem času pridobe tako usposobljenje. Narod v Istri je z veseljem cul vest o rešitvi tistih, mnogoštevilnih prošenj za ustanovitev šol, ki so (prošnje) ležale tudi 20 let nerešene pri deželnem odboru. S tem pa seveda šc ni storjeno vse, marveč treba, da sc šole tudi res odprejo. Sedaj mora deželni šolski svet odredili ustanovitev vseh teh šol in. šolske oblasti morajo prisiliti občine v zidanje ali pripravo potrebnih prostorov. Poljedelstvo, posebno pa nekatere njene panoge (živinoreja, vinogradništvo, sadjarstvo, vrtnarstvo — primerno različnim krajem) morejo v Istri najlepše uspevati, ako jih vodi in pospešuje dobra uprava. A kaj naj stori upravna komisija z deželnim gospodarskim svetom, to je kolikor toliko odvisno tudi od vlade. Ali potreba je očitna, da se ta korporacija obnovi, pomladi, dvigne iz dosedanje letargije, da bo koristna za deželo. Obenem obstoji v Poreču deželni gospodarski zavod, s katerim razpolaga deželna upravna komisija sama. Treba samo tudi s tem zavodom postopati po proglašenem načelu ravnoprav-nosti, pa bo dobro. — Sploh treba povsod prenehati z minolostjo italijanskega eks-kluzivizma, treba, da tudi Hrvatje in Slovenci postanejo deležni dobrote nove uprave. Povsod bodi mesta tudi njihovemu jeziku, treba držati poučne tečaje tudi za njih, kakor za Italijane. V te) smeri se nadejamo popolnega preporoda nariega ljudstva. Eden najvažnejših deželnih zavodov je gotovo zemljiški kreditni zavocl za mejno groiijo Istro v Poreču (Instituto di cre-dito fondiario). Pustimo pritožbe iz pro-šlosli na strani in glejmo v boljšo bodočnost. A, da pridemo do tc, treba tudi pri tem zavodu izvesti popolno ravnopravnost. Upravna komisija jc obdržala prejšnje popolnoma italijansko ravnateljstvo. C.ijc-mo celo, da je dr- Innocenta Cherisich, bivšega asesorja. imenovala ravnateljem. Zakaj da je takole storila, tc bo najbolje vedela uprava sama, toda nadejamo sc, da to ne bo pomenjalo ovekovečerija ilali-janstva v kreditnem zavodu, marveč da se tudi tukaj prebije led. kakor drugod. Tudi v to upravo morajo priti hrvatski in slovenski ljudje, miš jezik mora predre li tudi v tem zavodu, toliko v ura do vanju kolikor na zastavnih listih, Šc nekaj bi priporočali upravni komisiji v Poreču. Mnoge gradbe po deželi, posebno cesl: so ostale nedovr-šene. N. pr, glasovi ta ceeta iz Lupoglave v Lanišče, za katero se ie delalo žc vsaj 50 let, a jc potrebna kot soln.ee božje. A, jih je mnogo važnih po vsej deželi, za katere je žc vse pripravljeno, samo treba začeti z delom. Ali ne bi mogla upre vna komisija vzeti stvar v roke in ppprašati, cia li se ta dela ne bi mogla izvršiti z vojnimi ujetniki? Mislimo, da bi vojna uprava rada so nekatere ce- usiregla taki zahtevi, k< ste — kakor gori omenjena ali ona iz Pa-zina preko Gologorice v Plomin in še druge — velike važnosti za celi promet. iski i losi AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 21. junija. Uradno so razgiaša: V Bukovimi ?n v vzhodni G"'ižoijji in v prostora pri Radzivilova »oaeiuh posebnih dogodkov. Nemške in avstrijske žete pod povelj« stvom generala pl. Licslngena VoHrJjl so hI"nh najljutejJi sovražni obrambi zopet pridobile na prostoru. Naše ČG*e so odl Hindenburgcm so dokazali, kako malo pomeni izguba ozemlja na odprtem polju, če sc le ohrani svobodno gibaii.je čet. Vojska jc dokazala, kako kratko žive ruski uspehi in kolikokrat so morali plačati Rusi svoje uspehe s katastrofo. Listi so napovedovali ofenzivo žc li. maja. POLOŽAJ ARMADE BRUSILOVA. Pariz. General Barthou izvaja v »Petit Journalu« (22. t. m.): Položaj armade Brusilova zasluži največjo pozornost. Na desnem krilu te armade pri Kovelu med Čartoriskom in železniško progo ob Stiru se razvijajo najljutejši boji. Armada Pu-halla, ki tvori levo krilo sovražnika, zelo besno napada Ruse. Sovražna bojna črta (namreč naša, op. ur.) prehaja iu v polkrog in ogroža z obkolitvijo desno krilo Rusov, a kar jc tako prozorno, da so Rusi to morali zapaziti. Kaj se godi bolj severno od tam, ne vemo, a zdi se, da so ustavili rusko prediranje. BRUSILOV NAPOVEDUJE SPLOŠNO OFENZIVO. Kodanj, 22. junija. General Brusilov je, kakor poroča »Depeche«, izjavil, da je njegova ofenziva le del splošne ofenzive, katero bo sedaj pričela ententa. Na čelu skupnih ententinih operacij stoji vojno-vodstveni svet, katerega tvorijo Jolfre, Brusilov, Robertson in Cadorna. SMOTRI GENERALA BRUSILOVA. Amsterdam. »TelegraaL poroča iz Peti ograda; General Brusilov namerava očividno neprestano nadlegovati sovražnika in ne namerava zasedati gotovih zemljepisnih točk. Petrograjski vojaški krogi sodijo, da je važnejše zadajati sovražniku izgube za vsako ceno, kakor da se zasedajo kraji bleščečih imen, kar bi zahtevalo velike žrtve, Siockhoba, ..Reč j pravi: Sovražnik se je umaknil po bojih z zadnjimi če Lami v svoje nove postojanke in se je tako izognil porazu. Rusi nameravajo nadaljevati preganjanje in utrjujejo zasedeno zemljo. Če bi bili mogli nadaljevati napredovanje, bi. bili gotovo presenetili sovražnika, ko se je umikal in bi bili dosegli svoj glavni smoter: uničenje sovražne armade. Obžalujemo, ker se nahaja zmagovita armada zdaj sama v neredu, njene izgube so. zelo velike; strelivo in zaloge živil so porabili. Predno bomo zopet napredovali, moramo obstati, da dobimo dovoze. NAČELNIK RUSKE UPRAVE v čbNOVICAH. Dunaj. »N. Fr. Pr.« poroča, da je zdaj ob tretji zasedbi kakor oh prejšnjih dveh zopet Rumuncc načelnik cr-noviške mestne uprave in sicer župnik grško-pravoslavne cerkve v Črnovicah clr. J. Sandru. VELIKI KNEZ NIKOLAJ NIKOLAJEVIH V VOLJNI JI? Bukarešt. »Treptatea« javlja iz Iz-maila, d a jo closcl s Kavkaza no bomo črto v Voliniji veliki knez Nikolaj Nikolaj evič. USPEHI NEMCEV PROTI RUSOM. Frankobrod. Iz Kisjelina poroča vojni poročevalec •. Frank f. Ztg.«: Uspeh 19. t. m. jc, ker smo vzeli z naskokom višino 229, Prihodnji dar? smo razširili pridobljeno ozemlje. V bližini sta sc izjalovila dva ljuta ruska protinapada; ruske izgube so bile zelo krvave. Nemci so vzeli vas Hdo-Ucc. na južnem krilu ruske glavne postojanke. Napad nemških čet napreduje; število ujetnikov sc je zopet pomnožilo za 600, Ruske izgube so tako težke, da so morali poslati v ta prostor svežo divizijo. PRIPRAVE SEDANJIH BOJEV. Stockholm. »Novoe Vremja«: Rusi, Avstrijci in Nemci so se pripravljali mesece na sedanje boje; nakopičili so strašne množine blaga. Boj lahko odloči vojsko, mogoče uvede začetek konca. Vojske l IMjO. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 21. junija. Uradno se razglaša: Položaj jc nespremenjen, V odseku Plocken so se razvili živahni topniški boji, Na bojni črti v Dolomitih so odbile naše čete pri Ruireddo napad s težkimi izgubami za sovražnika. Med Brento in Adižo ni bilo večjih bojev. Izjalovili so ss posamezni napadi Italijanov, Sestrelili smo dva sovražna letalca. Dunaj, 52. junija. Uradno se razglaša: Nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, I ml. Laško uradno poročilo, li). junija. Bitka na visoki planoti Sette Comuni sc ljuto nadaljuje. Sovražnik ponavlja svojo napore, južnozahodno od Asiago; na severovzhodu krepko napreduje naše prodiranje. Včeraj zjutraj so ponovila po ljutem obstreljevanju s topovi močna sovražna krdela napade na odsek bojne črte mccl Monte Magnajjosehi in Boscon, odbili šnio jih vsotc-i z najtežjimi izgubami zanje, Sledilo je ljuto obstreljevanje mnogih baterij ki so ga našo čete na črti med Monte Ivlagnabosclii in Boscon trdno vzdržale. Sovražnik jc poizkušal severno ocl doline Frenzela zmanjšali naš pritisk s protinapadi, ki smo jih hladno odbili. Naše četo so nadaljevale nato svoje počasno, toda varno napredovanje. Večje uspehe smo dosegli na desnem krilu, kjer so tisti oddelki alpincev, ki so sc žo odlikovali prejšnji dan, vzeli Cima d' Isidoro, kjer so ujeli 100 mož. Na ostalih bojnih črtah nastopi s topovi. 20. junija. Male .sovražne napade sme odbili 18. t. m. na zgornjem konca doline Genova, pri rudniku Daonc ob Chiese, v smeri na Monte Cievc v dolini Posina. Na visoki planoti Sette Comuni je trajal včeraj cel dan živahen boj v odseku bojne črte severno in severnovzhodno ocl Asiago. Ljuti viharji so zelo otežili našo napredovanje. Običajne protinapade, s katerimi zadržava sovražnik naše napredovanje, smo odbili. Alpinci so ujeli na desnem krilu zopet 200 mož. V zgornjem delu doline Boilc. je napadel ponovno ponoči na 19. t. m. sovražnik postojanke, ki smo jih precl kratkim osvojili, odbili smo ga 7, občutnimi izgubami zanj. Naši težki topovi so obstreljevali železniško postajo Toblach in cesto Landro. V Karniji in ob Soči jc delovalo nekoliko topništvo. Odmer v laški vojski naši dobro izkoristili. Lu.0q.ro. »Secolo« pravi, cla je sovražnik dobro izkoristil odmor pred nekaterimi dnevi na laškem bojišču in cla bo nastopil iznova s svežimi silami, Ne ve se. kje bo napadel sovražnik z vso silo laško vojsko, a to sc vo, cla namerava napasti Monte Novegno. Fesnltev in resnica Cadornovih poročil, Kodanj, »Russkoe Slovo« poroča iz Rima: Angleško vojno vodstvo je poslalo posebne strokovnjake angleškega generalnega štaba na laško bojišče, da hladno presodijo, koliko pesnitve in koliko resnice obsegajo poročila Cadorna. Lahi tožijo, da jih Rusi ne razbremenjujejo. Kolin, (Kolnische Ztg.«) »Corriere della Sera", poroča: Ruski nastop v Galiciji se še ni pokazal. Italija sc more zato zanašati ie na se, kar bo tim častnejše, ker sc ravno na njeni bojni črti nahajajo najboljši avstrijski vojaki in topovi. Laški ujetniki izgube državljanstvo. Lugano. Italijansko vrhovno poveljstvo je odredilo in naznanilo armadi: Vsi vojaki, ki se puste ujeti sovražniku, izgube svoje pravice kot laški državljani in jih bo> do po sklenjenem miru kaznovali. Nova laška vlada. Prvi ministrski svet nove vlade je zboroval 20. t. m.; 19 ministrov je prišlo nanj. Sklenili so, naj se skličeta zbornica in senat 28. t. m. Novo ministrstvo bo zahtevalo, naj sc podaljša začasni proračun clo 31. decembra. »Avanti« je izračunal, da bo zbornica izrazila Ro-scllijevi vladi z 260 proti 50 glasov zaupnico, kar jc malo pri 500 poslancih, vsled česar Uosclli no bo dolgo vladal. Giolillijcvi pristaši v novi vladi niso zastopani. Glede na državne tajnike so sklenili, da ostanejo stari drž. tajniki v tistih ministrstvih, kjer niso imenovani novi. V notranjem ministrstvu je imenovan pri demokratu Orlando konservativec Bonicelli, v finančnem ministrstvu mesto Bazlinija grof Danieli, v poljedeljskem ministrstvu reformist Canepa in v poštnem ministrstvu nacionalist grof Foscari za državnega pod-tajnika. Mod vsemi 15. državnimi pod-tajniki sta le dva pristaša skrajne levice, drugi pripadajo zmernim strankam, kar zelo ojači konservativen značaj Bosellijeve vlade. Benečansko zastopajo štirje državni podtajniki, ministra pa nima. Kralj se je vrnil v glavni stan. Rim, 21. junija. (Kor. ur.) Kralj jc po zaključku kabinetne krize odpotoval v glavni stan. Ob njegovem odhodu iz Rima so mu klicale na kolodvoru navzoče ženske, naj se kmalu vrne domov. Italijane skrb® podvodni čolni v Sredozemskem morju. Lugano, 22. junija. V Italiji so zelo pobiti radi dozdaj zamolčanih trajnih izgub trgovskih ladij po sovražnih podmorskih čolnih. »Popolo d' Italia« zahteva pojasnila o varstvu italijanskih morij proti podvodnim čolnom. Barroi dve osebi. Strašno razburjenje v mestu je trajalo več dni. Francoska zbornica izrazila vladi zaupnico. Pariz, 22. junija. (Kor. ur.) Zbornica je sprejela s 454 proti 89 glasovom dnevni red, ki izraža vladi zaupnico. Anglija upa, da se čez pol leta sklene mir. Rotterdam. »Londoner Nation«: Vodilni možje sodijo, da se pričakuje mir v potih do šestih mesecih ne glede na vojne dogodke. Zopetni nemiri na Irskem. Rotterdam. »Daily Mail« javlja, da pošiljajo vsled zadnjega poročila generala Maxwella na Irsko čete iz Livcr-poola in iz Lancasterja. Brez bojev angleška vlada svojih načrtov ne bo izpeljala. Kodanj. V Dublinu so se bili zopet obsežni boji na ulicah, Saniteta pobira mrtve in ranjence. Amsterdam. Od petka sem nc vozijo več na Irskem glavne železnice, ker so izbruhnili novi nemiri. V Dublinu so vstaši z zvijačo vdrli v zapor in so oprostili ujetnike. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 21. junija. Veliki glavni stan: Na raznih točkah bojne črie med bel-gijsko-šrancosko mejo in Oise so se razvili živahni boji s topovi in z minami ter z letal?.. Ob podjetjih poizvedovalnih oddelkov pri Bergy au Bas in Srapelle vzhodno od Saint Die smo privedli francoske ujetnike. Angleško letalo je padlo pri Pujojeux v našem obrambnem ognju; en letalec fe mrtev; neko irasicosko letalo smo prisilili pri Kemnatu severovzhodno od Pont a Moussona, da se js moralo izkrcati. Letalce smo ujeli, Berlin, 22. junija. Veliki glavni stan: Odbili smo slab angleški oddelek pri FreSinghieKU (severnovzhodno od Armen-tieres). Neka nemška poizvedovalna četa ie privedla zahodno od La Bassee iz angleške postojanke nekaj ujetnikov. Vzhodno cd Moze so sc uneli boji pehote, s katerimi smo pridobili zahodno od utrdbe Vaux, Sestrelili smo z obrambnim ognjem južno od pobočja »Poper« in pri Duss po eno francosko letalo; letalce zadnje omenjenega smo ujel?.. Našo skupine letalcev so napadle včeraj zjutraj kraje v dolini Moze, kjer so nastanjene čete, danes zjutraj pa kolodvor in tabore čel ?ri R«vigny, Vrhovno vojno vodstvo. Francosko uradno poročilo, 20. junija ob 11. ponoči. Poleg precej živahnih bojev s topovi južno od utrdbo Vaux na bojišču nobenih važnih dogodkov. 21. junija ob 3. popoldne. Južno od Somme je poizkušal nemški oddelek približati se francoskim črtam pri Mancourt; razkropil ga je ogenj s puškami. Severnovzhodno od Reimsa so razstrelili Nemci dva podkopa, nato so napadli strelski jarek na višini 1.08 južno od Berry-au-Bac, a jih je ustavil naš zapiralni ogenj; doživeli so popolen neuspeh. Na obeh bregovih Moze je ponoči topništvo na obeli straneh precej delovalo. Belgijsko poročilo. Topniški boj in streljanje z bombami pri Steenstraete. Na ostali bojni črti mirno. Angleško jsoročiio. 21. junija. Iz seznamov izgub se posnema, da jc padel brigadmi ganeral lord Lantjford. 21. junija ob 11. opnoči. Na levom bregu Moze jo popolnoma ustavil naš ogenj napad Nemcev proti našim novim 15. t. m. osvojenim strelskim jarkom. Na desnem bregu Moze so napadli Nemci po col dan trajajočem lju-tem obstreljevanju s težkimi granatami višino 320 iz Chapitrc in iz gozda Fumin. Naš zapiralni ogenj in streljanje strojnih pušk je zrušil dvakrat naskoke sovražnika s težkimi izgubami zanj. Na ostali bojni črti le streljanje s topovi. Letalna služba. Ponoči 21. so vrgle skupine naših letal 210 granat na kolodvor Aranville in 276 granat na kolodvor Moc; skupno toraj 486 krogclj. Napad nemških letalcev na Bar-Ie-Duc. Curih, 20. junija. (K. u.) »Bulletin Men-sien« poroča o obisku nemških letalcev v Bar-le-Duc: Glavni kraj departementa jc zelo težko trpel. Na vnebohod so padle bombe v veliko množico ljudi, ki se je kot vedno zbrala. Ubitih jc bilo 50, ranjenih pa 80. Tudi pri prefekturi so padle bombe; ena bomba jc prebila streho civilnega sodišča, Drugi dan sta bili ubiti v I.idnv-en- AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 21. junija. Uradno se razglaša: Italrane ob spodnji Vojuzi je prisilil ogenj naših topov, da so morali izprazniti mostišče Seras, Razrušili smo laške utrdbe in zaplenili veliko utrjevainega orodja. Dunaj, 22. junija. Uradno se razglaša: Nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika, generalnega "taba: pl, Hofer, fml. BOLGARSKO URADNO POROČILO. Sofija, 20. junija, (K, u.) Generalni štab javlja 20, junija. Položaj na macedonski fronti ss ni izpremenil. Slabotni obojestranski topovski ogenj taraja slejkoprej v dolini Švarce, južno od Dojrana in pri Gjevgjeliji, 18. t. m. je bilo obstreljevanje na desnem bregu Vardar-ja nekoliko živahnejše. Isti dan so naše patrulje južno od Belasice planine razpršile več konjeniških oddelkov, ki so se pojavili v tem okolišu v svrho poizvedovanja, in so jih pognale v beg. Sovražni letalci so brez uspeha metali bombe na Bogorodice, Dojran in na obljudene krafe v rupelski soteski. Eno naših letal je pri Porte Lagosu napadlo sovražni transportni parnik, ki ie je obstreljeval. Vržena bomba je padla na krov ladje in je povzročila znaten požar. Uspehi naših češ v Albaniji proti Lahom. Vojni tiskovni stanp 21. junija. (Poročilo vojnih poročevalcev potrjeno po vojnem tiskovnem stanu.) Ob spodnji Vojuzi čez često, ki vodi iz Fieri v Vlo-ro, so zgradili Lahi pri Feras močno obmost.no utrdbo, ki so jo napadle včeraj naše čete po prejšnji pripravi s topovi. Lahi, ki jih jo napad presenetil, se niso dolgo branili, marveč so zbežali. Zaplenili smo veliko bojnega blaga in smo porušili kritja in ovire. Esad Teptani obsojen na smrt, Dunaj. Znano je, da so pozvali F,sada Toptani, naj pride pred vojno sodišče v Carigrad, da so zagovarja radi svojega sodelovanja s sovražniki sulta-nata in kalifata. Zdaj se javlja, da jo obsodilo vojno sodišče Esada Toptani v njegovi nenavzočnosti na smrt. Njegov kiosk v Erenldoi so v smislu postave oblasti zaplenile. Čast paše je izgubil že prej. Francoski nasveti Rumuniji. Bern, 21. junija. »Pester Lloyd« poroča, cla z ozirom na padec Črnovic večina francoskih listov opozarja, da so Črnovice glavno mesto Bukovine, katero zahteva Rumunija. Sedaj jc ura za Rumunijo, če hoče imeti kaj saclov vojne. V »Echo de Pariš« piše Herbette, da se v Bukareštu veselijo ruskega napredovanja, pa vendar si menda, mislijo: Kolikral bi morali Rusi Bukovino zasesti, da bi ta prišla v last, Rumunije. Gotovo so tudi na Romunskem ljudje, ki vedo, da mora tudi njihova dežela žrtvovati kri, čo naj uživa sadove vojne. Toda na Francoskem naj nehajo z večnim iskanjem olajšilnih okolnosti za rumunsko nevtralnost, ker to ne koristi nikomur. Koj i z Grško ? V odrinskem miru 1. 1829. so Grško rešile turškega jarma prav tisto silo, ki ji sedaj pošiljajo ultimat. Grška, varovanka entente, vos čas svetovno vojne ni prišla iz škripcev. Vlekli so jo s Srbijo, nato proti Bolgariji; ni šlo; prišel jc Venizelos, pa kralj in armada nista hotela. Ententa jo poslala četo v Solun, zastražila grško obrežje z vojnimi ladjami, Italija silila v Albanijo, Grška ,je izročila na tucate protestov. Februarja 1916. ic ententa šo boli oritisnila. S ko- lektivno noto so zahtevali vojaško za-sedenje vseh grških železnic in brzoja-vov v Tesaliji in na Peloponezu. Italija je »začasno« do danes zasedla Krf. Ko jc Bolgarija zgrabila za orožje, je Grška mobilizirala. Ententa je mislila, da pojdo ž njo. Ko je videla, da se je zmotila, je zahtevala demobilizacijo. Tekom leta in pol je ententa zasedla grške otoke kar po vrsti in nazadnje jc celo deželo odrezala od dovoza živil. Storila je sedaj zadnji korak: ultimat. Sedaj se mora grški kralj odločiti ali z entento ali z orožjem proti ententi. Ni še potrjena vest, da je grška vlada sprejela vse enlentinc zahteve. Grški kralj. Ženeva, 21. junija. Iz Aten poročajo: Vladni listi pišejo: Kralj se rajši odpove, kakor pa uda. Včeraj zjutraj je bil pri njem nemški poslanik. Enteatin ultimat v Atenah. Petrograd, 21. junija. (K. u.) Petrograj-ska brzojavna agentura poroča: Zastopniki entente bodo 22. t. m. grški vladi stavili ultimat s sledečimi zahtevami: clemobiliza-cija, sestava nove vlade, ki bo jamčila za dobrohotno nevtralnost in ki se hoče ukloniti željam zakonito izvoljene zbornice. Končno naj se pod tujim vplivom stoječe policijske uradnike nadomesti z uradniki, ki se jih imenuje v sporazumu z entento. Grška sprejme vse zahteve sporazuma. Pariz, 22. junija. (Kor. ur.) »Agence Havas« javlja iz Aten: Zaimis je obiskal francosko poslaništvo, kjer so se posvetovali poslaniki sporazuma. V imenu kralja je izjavi!, da sprejme Grška vse zahteve sporazuma. Kaj jc zahteval sporazum od Grške. — Skuludisova vlada odstopila. London, 21. junija. (K. u.) »Daily Nev/s« poročajo iz Aten: Odstopil je ministrski predsednik Skuludis s svojo vlado. Dunaj, 22. junija. »Fremdenblatt« je izvedel od grškega poslanika, da je Skuludis odstopil. Iz Aten poročajo uradno, da je kralj sestavo nove vlade poveril Zaimisu. Zaimis je že načeloval vladi po Vene-zelosovem ptdcu in se je marca 1915 umaknil Skuludisu. Zaimis velja za brezpogojnega nevtralista. Lugano, 21. junija. (Kor. ur.) ::Agenzia Štefani« javlja 21. t. m. iz Aten: »Agence d' Athene« naznanja, da so izročili poslaniki sporazuma štirih grški vladi kolektivno (skupno) noto, ki zahteva splošno demobilizacijo, takojšen razpust zbornice, nove volitve in nadomestitev nekaterih višjih uradnikov. Nota zahteve obširno utemeljuje. — Dalje poroča »Agenzia Štefani« iz Aten 22, t. m.: V poslaniški zbornice je napovedal ministrski predsednik Skuludis demisijo vlade. V Phaleron je došlo veliko vojnih ladij zveznih držav. — »Secolo« potrjuje v poročilu iz Aten zadnji poročili »Agenzia Štefani« in pristavlja, da se zbornica cdgodi, dokler ne bo končana kabinetna kriza, katere razpust, kakor se sodi, odredi Zaimis sporazumno s poslaniki četverosporazuma. Nota sporazuma se je sprejeta popolnoma lpirno. Sporazum zahteval odstop Skuludisove vlade, Atene, 22. junija. (Kor. ur.) »Agence Iiavas«: Kralj je zaslišal včeraj Zaimisa in je dovolil avdienco ruskemu poslaniku. Apgleški, francoski in ruski poslaniki so izročili ministrskemu predsedniku Skuludisu skupno noto. Spis sicer potrjuje voljo treh varuških velesil Grške, da nočejo motiti njene nevtralnosti, a naglasa, cla jih navdaja nasproti sedanji vladi resen sum, ker trpi nemško propagando na Grškem in njen nastop ob priliki, ko so stopili Bolgari na grško ozemlje. Grška ustava se ni zadnje čase vedno zvesto spoštovala, predvsem med zadnjimi splošnimi volitvami, ki so se izpeljale, dasi je bilo veliko volilcev mobiliziranih. Opirajoč se na pogodbe in upoštevajoč edino lc koristi grškega naroda, so sklenile Francija, Anglija in Rusija, da zahtevajo, naj Grška takoj izvede sledeče ukrepe: dejansko popolno demobilizacijo grške armade, nadomestitev Sku-ludisovega ministrstva z vlado, ki bo izpolnjevala vsa jamstva glede na dobrohotno nevtralnost nasproti sporazumu, odgovarjajoč obvezam grške vlade; razpust zbornice, splošne nove volitve; končno nadomestitev policijskih uradnikov, ki so le prevečkrat poslušali, kar jim je šepetalo inozemstvo. Če ne bo grška vlada sprejela zahtev, bo sama odgovorna za vse dogodke, ki bi lahko nastali. Angleška hoče Solun zase in Srbe. Amsterdam, 21. junija, lz Londona poročajo: V tukajšnjih diplomatičnih krogih je sedaj javna tajnost, da A„ngleška Soluna ne misli nikdar več zapustiti, ampak solunski okraj priklopih Srbiji pod angleškim varuštvom. To so obljubili Srbom za njihovo pomoč. Pred Pirejem brodovje sporazuma pripravljeno, da izkrca vojake. Solun, 22. junija. (Kor. ur.) Brodovju zveznih mornaric je zapovedano, naj kri- žar! pred Pirejem. če bo potrebno, bo ta nastop podpiralo izkrcanje zbora, katerega nastop je odvisen od okolnosti, kako se bodo razvili dogodki. Vesti, ki so si navskriž. Lugano, 22. junija. (K, u.) »Agenzia Štefani« prinaša 21. junija tri deloma si nasprotujoče vesti iz Grške. Prva pravi, da se položaj ni izpremenil. Ministri trdovratno taje govorice o krizi. Druga vest pravi, da vlada z ozirom na blokado razmišlja, ali bi ne bilo prav, da odstopi. Kralj je poklical Zaimisa na posvet. Uradno se potrjuje, da so Francozi zasedli otok Tasos in odredili važne odredbe vojaškega in upravnega značaja, da si zagotovi varno bivanje. Tretja vest pa pravi, da je Grška ugodila vsem ententinim zahtevam. Nasprotno pa poroča »Secolo« iz Soluna, da ententa ni stavila nobenih zahtev, ampak čaka, da vlada sama prosi za odpravo blokade, nakar bo ententa šele stavila svoje zahteve in pri tej priliki se Anglija, Francija in Rusija kot pokroviteljice ne bodo prav nič pomišljale poseči tudi v notranje zadeve. Tufžp v vojski Carigrad, 2$, junija. (K. u.) Veliki glavni stan: Iraško b o,j i š č e : Nobenih važnih dogodkov, , , Bojišče na Kavkazu: Na desnem krilu se ni nič izpremenilo, V središču v nekaterih odsekih ogenj topništva in pehote. Na levem krilu se je izjalovil v našem takoj otvorjenem ognju presenetljiv napad sovražnika z delom njegovih bojnih sil. — Naš ogenj je pregnal letalo, ki je priplulo nad Seddil Bahr, Sovražna letala, ki. so preletela otok Kosten, je pregnal naš ogenj na morje. Dne 18. t. m. ob 7. uri zjutraj je napadlo devet sovražnih letal z bombami in s strojnimi puškami El Ariš, Sestrelili smo dve sovražni letali; eno je padlo, kar smo opazovali, zavito v plamenu. Letalni boj, ki je trajal dve uri, ni sovražniku ničesar koristil, ker ni povzročil nobene škode. Carigrad, 21. junija. Turški glavni stan: Iraško bojišče: V odseku Evfrat smo presenetljivo napadli angleško prednjo stražo; ubili smo 9 angleških vojakov in zaplenili njih puške. V odsekih Serpo in Zdhab, vzhodno od Kazr-Širina in vzhodno in'- zahodno od Baneba napadajo naše čete Ruse. — Kavkaško bojišče: Na desnem krilu se ni nič bistveno izremenilo. V središču) precej znatno streljanje med obema pehotama. Na levem krilu praske med poizvedovalnimi oddelki. S slabimi sovražnimi silami podvzeti presenetljivi napad na dve 'točki naših prednjih postojank smo izlahka odbili. — Zračni boji in dogodki na morju: Dne 18, junija sta preleteli po polnočVdve naši letali otoka Imbros in Tenedos, ki sta metali z uspehom bombe na tamošnje lope letal in na dve torpedovki, ki sta ju srečali tam. Eno ladjo je zadela bomba na krovu; druge ladje so jo vlekle proti otoku Tenedos. V lopah je izbruhnil na dveh točkah požar. Med sovražnimi letali, ki so napadla 18. junija El Ariš. smo sestrelili tri; enega letalca smo ujeli. Prvo letale je padlo v morje in sc je takoj potopilo drugo je padlo zavito v plamen blizu Ei Ariša. Opazovalca in vodnika je rešila neko drugo letalo. Tretje letalo je zgorele z opazovalcem; vodnika smo ujeli. Nek s angleška vojna ladja je vdrla v zaliv Šejli Hajmid ob obali Medine in je obstreljevala mavzolej šejka Hamida. Skiepi porisUe pspeirske Konference. Pariz, 20. junija. (K. u.) Uradna nota razglaša sklepe gospodarske konicrence, Sklepi so razdeljeni v tri oddelke: Za čas vojne prepovedujejo zavezniki svojim podanikom in vsem prebivalcem na svojem ozemlju trgovino s prebivalci sovražnih držav, brez ozira na njih narodnost, dalje s sovražnimi državljani brez ozira na njih bivališče in tretjič z osebami, družbami in trgovskimi hišami, ki stoje pod vplivom sovražnika. Zavezniki tudi prepovedujejo, da iz sovražnikovih dežel nc sme nobeno blago v njihovo ozemlje in bodo odredbe proti preskrbi sovražnih držav z živili izpopolnili in napravili enotno liste konterbandnega blaga. Prehodne določbe za gospodarsko obnovitev določajo, da se zavezniki, ker je vojna vse trgovske pogodbe uničila, sedaj dogovorijo, da sovražniku nc bodo priznali prednostne klavzule za nekaj let. Hkrati sklenejo, da si bodo tekom teh let vzajemno čimbolj zagotovili izravnalne trge in si bodo ravno ta čas medsebojno pridržali korist svojih pomožnih virov. Končno sklenejo določiti čas, do katerega mora trgovina s sovražnikom stati pocl popolnimi določbami in končno prepovedujejo na svojem ozemlju tujim pod'ožnikcm izvrševali industrije, ki so v zvezi z deželno hrambo. Trajne odredbe pa so: Takoj bodo odredili vse, da se osvobodijo vsake odvisnosti od sovražnih držav. Glede bistvenih surovin in fabrikatov, katere potrebujejo za normalni razvoj svojega gospodarstva, se bodo potrudili, da zvečaio produkcijo po vseh svoji'i deželah in bodo storili vse, da olajšajo izmenjavo produktov in postavili bodo vse carinske in podobne določbe, ki naj zabranijo, da se sovražnik ne vrne v njihovo zemljo. Pripravili bodo tudi skupen sistem bolj posplošene zakonodaje glede patentov, tovarniških znamk, varstva in umetniške listine tid. Na koncu teh sklepov stoji izjava: Ko zastopniki zavezniških vlad ugotavljajo, da so zavezniške sile v skupni brambi proti sovražniku složne in da bodo v omenjenih zadevah vodile enotno gospodarsko politiko in ko priznavajo, da je učinkovitost te politike popolnoma odvisna samo od tega, če ti sklepi stopijo takoj v veljavo, se zavežejo svojim vladam priporočiti, da takoj odredijo vse, kar je potrebno za popolno učinkovanje tc politike in da si medsebojno poročajo o svojih odločitvah za dosego tega cilja.« Ententina gospodarska konlerenca in nevtralci. Ženeva, 19. junija. (K. u.) »Journal de Geneve« piše o pariški gospodarski konferenci: Ne moremo pregnati neke skrbi, če slišimo, da je neki udeležnik menda izjavil, da bodo dogodki konferenco nevtralcem dopovedali, da jim njihova lastna varnost svetuje, da naj zavržejo vsako zvezo z osrednjima silama in se pridružijo ententi. V tej misli tiči tako pojmovanje nevtralnosti, ki da misliti. Upajmo, da na konferenci ni obveljala. Na morju. Kako se izpremeni poraz v zmago — na papirju. Amsterdam. Iz zanesljivih virov se poroča, da je prvo poročilo admirala Jellicoe o bitki pri Skagerraku admi-raliteti, tako ozlovoljilo, da ga admira-liteta ni objavila. Poročilo je odkrito priznavalo, da je bilo angleško brodovje premagano, odgovornost, se jc prevalila za to na admirala Beatty. Šele naknadno, ko so se otresli prvotnega strahu, so prišli Angleži na to, da gre za to, da se izbriše slab vtis v inozemstvu. Izvedli so spretno urejeno rešilno akcijo obsegajoča uradna poročila, slovesne čestitke in izmišljene opise nemških izgub. Kadar pa zagleda dan prvo poročilo Jellicoea, bo izvedel svet, kako mislijo poveljniki angleškega brodovja sami o svojem porazu. Japonski parnik napaden v Sredozemskem morju. Berlin. Japonski parnik »Hatori Maru« je napadel v Sredozemskem morju nek podvodni čoln in ga jc težko poškodoval. Parnik so morali prepeljati na Malto. Ameriške volitve. Nemški Amerškanci za Hughesa. Berlin, 20. junija. (K. u.) Wolff iz New Yorka brez žice: Nova prikazen v volilnem boju je dosedaj navidez sklenjen nemško-ameriški glas za Hughesa. Njihovo časopisje in razna društva ga podpirajo. Tudi ne manjka poizkusov, ki hočejo to v gotovih krogih izrabiti v Nemcem sovražnem smislu. Nekateri listi pišejo o nemšekm glasovanju zaničljivo in je skušajo kot brezpomembno. Tudi ne manjka grdih izrodkov. Tako pravi »World«, da je vsak glas proti NVilsonu en glas za cesarja. Zvezni listi to zavračajo. »Evening« Post« pravi, da je potem vsak glas za angleškega kralja. Z ozirom na vprašanje o podpori od strani Nemcev je Hughes rekel, da zastopa nepotvor-eno amerikansivo in kdor ga podpira, podpira samo ameriško politiko in nič drugega. Amerika in Meiia. Ameriška nota. Newyork, 22. junija. Ameriška nota Carranzi je zelo odločna, vendar še ne smatrajo vojske za neizogibno. Politični krogi sodijo, da bo Carratiza odločitev zavlekel; morebiti bo tudi skušal pridobiti kako veliko južnoameriško republiko, da bo predlagala razsodišče. Kavaleiijski spopad. El Fs.sso, 22. junija. (K. ur.) Ameriška kavalerija sc je pri Carrizolu spopadla s Carranzisti. Na obeh straneh so bile težke izgube. V Ncwyorku niso navdušeni za vojsko. Newyork, 22. junija. Vsled vpoklica milice zelo trpe trgovina in obrt. Ljudje niso vsi za vojsko. Delavski lisa jo odločno pobijajo kot čisto kapitalistično podjetje. Mm poročila. Kemik! kancler proti osvojevalni politiki. Berlin, 21. junija. Oficijozni »Lo-kalanzeierer« poroča, da ie socialni de- mokrat Scheideman z ozirom na izjavo belgijskega ministra Vamlenvelda, da mirovni govor nemškega kanclerja odkriva, da je vojni cilj Neqičijc osvo-jenje Belgije in zasedenega francoskega ozemlja, na zborovanju v Vratislavi izjavil, cla se kanclerju tlela krivica, ker niti nc misli na kaj takega. Lani jc šest gospodarski zvez kanclerju izročilo spomenico, ki obsega razne aneksije. Socialisti so šli h kanclerju in iz njegovih ust so dobili zadoščenje, cla noče imeti ničesar opraviti z temi osvajalnimi načrti in da jih kar najbolj odločno obsoja. Od tedaj pa kancler ni ničesar storil, kar bi nas sililo k domnevi, cla ni več na tem stališču. >;Lokalanzeiger« pristavlja: Omenjena spomenica šestih gospodarskih zvez je zahtevala aneksijo Belgije in sosednjih francoskih obrežnih krajev clo reke Somme, premogovno, polja v cie.parte-mentih du Nord in Pas de Calais, pri-klopitev delov provinc oh Vzhoclnem morju in proti jugu ležečega ozemlja, in teh nezmernih osvajalnih načrtov kancler res nikdar ni vzel za svoje, kakor je to razvidno iz ponovnih njegovih izjav v državnem zboru. Izvoz iz Nizozemske. Haag, 22. junija. (Kor. ur.) Včeraj so zborovali tu poljedelci, ki so sklepali o ustanovitvi osrednjega izvoznega urada. Radi izvoza v Nemčijo se namreč hoje, da izgube druge izvozne trge; v Nemčiji se plačujejo začasno zelo visoke cene. Urad po gledal na to, pregovoriti poljedelce, cla ne bodo vsega izvažali le ha eno stran. Težaven položaj Švice. Bern, 21. junija. (Kor. ur.) V zveznem svetu je zvezni svetnik Schulthefi govoril o težavnem gospodarskem položaju Švice. Osrednji sili uvozita v Švico vsak dan 15.300 ton, iz ententinih dežel in preko njih pa pride dnevno 4600 ton. Od osrednjih sil dobiva Švica premog, železo in surovine, ki jih en-tentine dežele ne morejo dati; pač pa od tu dobiva živila, ki jih osrednji sili ne moreta dati. Švica je tedaj odvisna od obeh strani. Obe skupini imata do Švice svoje želje, katerih ta sploh nc more ali pa zelo težko izvršiti. Osrednji sili zahtevata vnovič kompenzacije in pa, da sc v Nemčijo pusti ono blago, ki jc za nemški denar nakupljend in spravljeno v Švici. Zvezni svet se je v tej zadevi obrnil na entento. Z ozirom na prijateljske odnošaje clo obeh skupin, upa, da ho Švica od obeh strani dobila potrebno blago. Položaj Švice jc zelo resen, pa zvezni svet je prepričan, da je zadovoljiva rešitev mogoča. Leioija lelo. Dunaj, 20. junija. (K. u.) Pred junijskim zborovanjem posvetovalnega odbora voj-nožitnega urada je najprvo zboroval žetveni odsek. Razpravljali so o cenah, določitvi kakovosti in preskrbi semenskega žita. Glede žitnih cen bodo najprej stopili v zvezo z Ogrsko in kakor hitro bodo izvedeli s približno gotovostjo za uspeh ta-mošnje letine, bode določila primerne cene, ki bodo tudi temelj za vse ostale najvišje cene, : i: :;ti za krmila in izdelke kmetijskih industrij. Sistem s premijami opustijo. Morebitno zlorabo v prometu s semenskim žitom bedo skušali preprečili s primerno kontrolo. Semensko žito se bo zopet dobivalo s posredovanjem glavnih kmetijskih organizacij in zadružnih zvez, Pod kontrolo bo dovoljena izmenjava semen med kmeti. Te sklepe je posvetovalni odbor prisednikom vojnežitnega zavoda odobril. Sprejeli so tudi predlog, ki poziva vlado, da naj stopi v pogajanja z ogrsko vlado, cla preživljanje Avstrije ne bo oškodovano. — Smola. Današnji državni zakonik prinaša dve naredbi o prometu s smolo in smolnatimi pridelki, interesente opozarjamo na te dve naredbi. /Jasli naj jih pregledajo posestniki gozdov. Državni zakonik ima vsako županstvo. — Delo pri žetvi. Dunaj, 19. junija. (K. u.) Poljedelsko ministrstvo je z ozirom na skorajšnjo žetev poslalo vsem političnim oblastnijam okrožnico, v katerih jih opominja na svoje vojne odredbe o zagotovitvi dela ob želvi in obdelovanja polja in jih posebno opozarja, da obstoječe žetvene komisije takoj začnejo z delom v polnem obsegu. — Kako kaže letina. Listi poročajo, da hladno in deževno vreme v juniju sicer ugodno vpliva na rast, vendar ovira, da žito hitrejše ne zori. V maju smo mislili, da bomo rž v Avstriji začeli žeti o sv. Petru in Pavlu, toda kakor sedaj kaže, šele v drugem tednu julija. Sliši, se, da po polju navzlic neugodnega vremena nikjer ni posebne škode, tudi rja se ni razširila in zato smemo upati, da bomo skoro povsod imeli srednjo, ponekod tudi prav dobro letino. — Iz Budimpešte poročajo, da so ponekod začeli žc želi rž, pšenico pa začno koncem prihodnjega tedna, Uoaio na srednje dobro letino v vseh vrstah žita, posebno v pšenici in rži. Pred par dnevi jc v več krajih toča in neurje napravilo precej škode. Poročila iz Nemčije so ugodna. Zlasti ugodna so poročila o krmi, ki je lansko leto prinesla tako razočaranje, V Rumuniji bo letina slabša. Dosti so škodile povod-nji. Vlada je rumunskim kmetom že strogo naročila, da naj svojo potrebo zagotovijo iz starih zalog. Offiovijl Vitežki križec Franc Josipovega reda na traku vojaškega zaslužnega križca je dobil polkovni zdravnik 7. pp. dr. Sigmund Iierbatschek. — Najvišje pohvalno priznanje so dobili: stotnik 47. pp, Julij Buček; nadporočnik 7, pp. Norbert A.ssam; stotnik 4. dom. p. Etnest Zobernik; poročnik 26. dom. p. Maks Jaklin, pri ujetniškem delav. oddelku št, 385; — Srebrn zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili: narednik 87. pp, Henrik We-ber, enol. prost. med. lit, narednik 97. pp. Vladimir Nebesa? in rač. podčastnik 7. pp. Ludvik Rattenegger. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: infanteristi Stampfl Ivan, Kermel Josip, Grazcj Matija in Lešnik Ludvik, vsi pri 47. pp.; poddesetnika Andree Anton, Hubmann Peter, Spl-tzer Franc in Stocker Albert, tit. poddesetniki Felsberger Josip, Krasnik Gašper, Lingen Rudolf in Pcčovnik Josip, infanteristi Aichholzer Rihard, Bachler Franc, Eyler Ivan, Glančnik Matija,. Mossler Alojzij, Schwager Josip, Tratnik Ivan in We-neberger Ivan, vsi pri 7. pp. Ponovno najvišje pohvalno priznanje jc dobil nadporočnik 2. trd. top. p. dr, pni!. Franc Papež. — Najvišje pohvalno priznanje so dobili: nadporočnik 59. pp. Valter Potočnik, poročnik 27. pp. Franc Markant,. nadporočnik 70. pp, Julij Bučar in nadporočnik 25. san, odd, Ivan Trojanec. — Zlat zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje jc dobil vojaški živinopodzdravnik 7. polj. top, p. Emil Zipfel. Dnevne novice. -f Oiicijjelni kranjski patiiotični znak, C. kr, deželno predsedništvo je podelilo pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani obstoječi nabiralnici naturalnih darov c. in kr. vojno-oskrbnega urada na podlagi ministrske naredbe z dne 20. januarja 1916, drž. zak, št, 19, dovoljenje za prodajo 10.000 komadov oficijelnega kranjskega patrijo-tičnega vojnega znaka po 3 K komad v prid patrijotičnega deželnega in gospejr.e-ga pomožnega društva Rdečega križa za Kranjsko, v lastne svrhe imenovane nabi-ralnice naturalnih darov in deželnega livada c. kr. zaklada avstrijskih vojaških vdov in sirot, ki sc še ustanovi za Kranjsko, po enakih delih. Znaki so na prodaj v sledečih irg.v \nah: Back in Fchl, Stari trg. I, S, B e n e d i k t & C o., Prešernova ulica, A Gruber, tobačna glavna zaloga, Mestni trg, J, Kette, Franc Josipova cesta, J. M a t h i a n , c. in kr. dvorni založnik, Dunajska cesta. Gorenje tvrdke so se z ozirom na dobrodelni namen hvalevredno izjavile, da so pripravljene znake prodajati brez vsake provizije. -f- Imenovanja, Za nadporočnika je imenovan poročnik 97. pp. Krivic Albert. — Za poročnika je imenovan: praporščak 87. pp. Exner Josip, praporščak 47. pp, Klose Viktor, praporščaka 20, lov. baona Klink Oskar in Eiiel Herman. — Za nadporočnika je imenovan poročnik 22. dom. polj. top. p. Dolenc Josip pri polj. top. p, št. 28. -r Za ustanovitev vrhovnega pie-življensksfia urada sveta konzuzaentor. Dunaj, 22. junija. (Kor. ur.) Na posvetu delegatov organizacij avstrijskih kon-zumentov, ki so se ga ugeležili tudi zastopniki osrednjih oblasti in dunajskega mestnega sveta in prizadetih korpo-racij, so po daljši razpravi soglasno sklenili, naj sc ustanovita vrhovni pre-življenski urad in samostojen svet konzumentov. Opozorili so tudi, naj sc preskrba z živili izvede za celo državo, enotno in naj sc izločijo vse umetne ovire. Posebno naj se nemudoma uredi izdelava in poraba najvažnejših živil v prvi vrsti mesa, masti, mleka in surovega masla. -j- ZiJjska in kanalska dolina na Koroškem. Vrhovni poveljnik na Koroškem jc pri deželni vladi v Celovcu sklical zborovanje, v kateri so jc sklenilo akcijo, da se popravi vojna škoda v občinah ziljskc in kanaUkc doline. -j- Ženske in pravne študije. Pred kratkim so ženske prosile, da bi se jim dovolilo vstopiti k sodnijam, advokaturi in notariatu in v izvenspornih zadevah, posebno v socialnih poklicih varušlva, skrbstva in pri sodstvu o pregreških mladih ljudi. Na spomenico je merodajna oblast odgovorila, da zaželjene reforme ne bo upeljala, ker jc že itak dovolj advokatov in notarjev. Pri sodnijah pa ženske zato ne morejo priti v pošte v, ker ne bi mogle primerno nredstavliati državne avtoritete. — Zadnji obrok za vložitev prošenj. Z ozirom na luuradno oznanilo z dne 10. januarja t. 1., objavljeno v št, 9 tega lista /. dne 13, januarja t. 1., sc s tem naznanja, da poteče od takrat kratkim potom že večkrat podaljšani obrok za vložitev prošenj hotelskih podjetij za državno podporo n e-p rekli eno z 3 0. junijem i916 ter da se boclo pozneje vložene prošnje a Jimi-ne (brez daljnega postopanja) zavrnile. — ■ Topniški general inženir umrl. Dunaj, 23. junija. (Kor, urad,) »Neue Frcie Presse« javlja, da je umrl po kratki bolezni artiljerijski general inženir Evgen Schle-singer pl. Bcnfeld. -(- Za redne čiane deželnega zdravstvenega sveta na Kranjskem za dobo treh let jc imenoval notranji minister naslednje ospodje: Ravnatelja Elizabetne otroške olnišnice, sodnega zdravnika clr. Julija S c h u s t e r j a , profesorja na c. kr. babi-ški šoli in primarna dr. Alfreda V a 1 c n « t a pl. Ma r c h t h u v n , mestnega fizika dr. Otmarja Krajca in priniarija v deželni bolnišnici clr. Ivana J e n k o t a, — Skveaski vojni kurat nevarno ranjen. Vojni kurat J a n u š Goleč je bil na severnem bojišču nevarno ranjen. Leži v vojaški bolnišnici v Miškolcu. Priporoča se v molitev! — Imenovanje. Okrajni komisar na Kranjskem dr. Henrik S c h ii f f e r , ki je dodel jen v službovanje notranjemu ministrstvu, je imenovan za namestniškega tajnika s sistemiziranimi prejemki 8. čin. razreda: ostane v dosedanjem službovanju. — Notarska izprememba. V Trebnje jc prestavljen iz Senožeč notar dr, Ivan S t o j a n, — Prostovoljni vsrop v letih 1897. f?o 1892. rojenih SrnovojnJh obvssaii- .csv. Kakor se naznanja z hicrodajnc strani, sc dovoli — neglede na že objavljene pogoje za prostovoljni vstop nanovo prebranih rojstnih letnikov 1897 clo 1892 kot enoletni prostovoljci — pripadnikom teh rojstnih letnikov, ki se podvržejo sedaj ponovnemu prebiranju ter nimajo pravico do enoletnega prostovoljstva, prostovoljni vstop k četam kavalerijc, poljske, gorske in trdnjavske artiljerije, potem k pionirskim bataljonom — z obvezo za triletno prezenčno in sedemletno rezervno službo (§ 19 : 4 1). z.) — kakor tucli prosto-prostovoljni vstop v vojno mornarico z obvezo za štiriletno prezenčno, petletno rezervno in triletno morskobramb-no službo (§§ 19:4 in 8 : 2 h. z.) — v omejenem številu in pod gotovimi pogoji. K temu prostovoljnemu vstopu sc pripuste samo taki prosilci, ki bodo ha prebiranju spoznani kot sposobne za črnovojno službo z orožjem in nimajo nc pogojne ne brezpogojno pravice do enoletnega prostovoljstva. Prosilci, ki imajo pravico clo ugodnosti samo dveletne prezenčno službe po § 20. h. z., so morejo pripustili k temu prostovoljnemu vstopu lc tedaj, ako se v svoji prošnji za sprejem tej ugodnosti izrečno odrečejo. Kot zadnji rok za ta prostovoljni vstop je določen koledarski dan neposredno pred dnevom splošnega vpoklica rojstnih letnikov 1897 do. 1892. Po tem dnevu se more izvršiti prostovoljni vstop pripadnikov rojstnih letnikov 1897 clo 1892 le k onim četam itd., h katerim so bili dodeljeni temeljem dotične krdelne porazdelile. Prošnje za sprejem, katerim je priložiti razen listin, ki so označene o § 133 W. V. I. T., tudi črnovojniško legitimacijo, se vlagajo neposredno pri poveljstvih nadomestnih škadronov (nadomestnih baterij, nadomestnih stolnij), v pošlev prihajajočih vojaških krdel ozir. pri mornariškem zbornem poveljstvu v Pulju. — Promocija, Dne 20, t m, je bil na praški Karlo-Ferdinandovi univerzi, promo-viran doktorjem prava c, kr, avskultant ljubljansk ega deželnega sodišča Josip B a v cl e k od Sv. Vida nad Cerknico, sc daj enoletni prostovoljec 17. pešpolka. — Odlikovanja, G, Anton Omerze, načelnik gasilnega društva v Krškem, in g. Lovrenc Giogovšek, podnačelnik. sta bila odlikovana s srebrno kolajno II. razreda Rdečega križa z vojno dekoracijo, Gospod Karo! Černetič, vodja, in ing, Ivan Šiška sta bila odlikovana z bronastio kolajne Rdečega križa z vojno dekoracijo, za sodelovanje pri prevažanju ranjencev, — Ranjen je bil 10., t. m, na tirolskem bojišču enolelnik Albin Zal iz. ni k, rojen v sv. Petru na Krasu, ter se zdravi v bolnišnici v Inomostu, — Smrtna kosa. Umrl je v Zagrebu tf. Rudolf S c h irer v 62, letu svoje dobe. — Umrla jc v Šenpetru na Braču mati hrvaškega umetnika kiparja Ivana Rehdiea, stara 101 leto. — V celovški bolnici je umrl 20 let stari lovec Alojzij Zupančič iz Spodnje Štajerske. — Dr. Juro Hrašovec, odvetnik v Cc-Iju, je sprejet med zagovornike pred vojaškimi sodišči. — Poštna zveza med Zagorjem in Tro-jauo je na progi Zagorje-Medija-Izlake omejena in. vsled tc£a zveza med Mcdiio- Izlakami in Trojano popolnoma ustavljena. Poštni urad Trojane ima odslej svojo poštno zvezo samo čez Domžale in Vransko. — Ministri v Budimpešti, Danes in jutri se bodo avstrijski in ogrski ministri v Budimpešti razgovarjali o vprašanjih prehrane. — Težko ranjen je bil v zadnjih bojih na besarabski fronti g. narednik Metod P e g a n , brat g. deželnega odbornika dr. Vladislava Pegana. Leži v bolnišnici v Munkaču. Gosp. Pegan je bil že preje enkrat ranjen na severnem bojišču, enkrat pa je obolel na koleri. Vrlemu mlademu možu želimo skorajšnjega ozdravljenja. — Preosnova jedilnih listov. Kakor izvemo, bodo s 1. julijem tudi v Avstriji vpeljali po gostilnah normalne jedilne liste. Po nemškem vzorcu bo jedilni list obsegal le dve mesni jedi. Kakpr se čuje, se ob torkih in petkih ne bo smelo prodajati niti divjačina niti kuretnina. — Za županstva in žganjekuhe na Kranjskem. C, kr. finančno ministrstvo je z dne 2. junija 1916, št. 36,727 odredilo, da morajo stranke, ki bi hotele zahtevati dovoljenje za davščine prosto kuhanje žganja za domačo porabo v žgalni clobi 1916 in 1917, ki obsega čas od 1. oktobra 1916 do 30. septembra 1917 staviti ta zahtevek izključno samo pri pristojnem oddelku (ekspozituri) c. kr. finančne straže. Županstva torej niso opravičena sprejemati priglasitev za dovoljenje davka proste žganjekuhe z.a omenjeno ž g a 1 n o do-b o in naj stranke, ki bi se s takimi prigla-' sitvami morda pri njih zgiasile, zavrnejo ter primerno p o u č e. Pripominja se, da traja priglasilna doba za priglasitev zahtevka davščine prostih žganjekuh za zgoraj označeno žgalno dobo do 15. avgusta 1916. — Vpisovanje na žeuskem učiteljišču šolskih sester v Maribor«, Na Cesarja Franca Jožefa 1. jubilejnem učiteljišču šolskih sester v Mariboru je vpisovanje za 1. letnik šolskega leta 1916./17. v četrtek dne 6. julija od 8, do 12. ure dopoldne. Sprejemni izpit se začne istega dne ob 2. uri popoldne. — Podržavljenje mesinc policijo na Reki. Ogrska vlada jc sklenila za svako ceno podržaviti mestno policijo na Reki. Reški župan dr. Vio je bil v Budimpešti, kjer se mu je v ministrstvu reklo, da se reško meščanstvo, ki je bilo vedno pairijo-tično, ne bo upiralo tej državni potrebi, kajti v najbližji bodočnosti podržavijo policije tudi v drugih mestih kraljevine. Nadalje se je reškemu županu zagotovilo, da bo ogrska vlada tudi v bodoče podpirala in ščitila reški element že iz državnih koristi, in da mu zajamči nemoteno vzgojo v italijanskem jeziku. Župan dr. Vio je sklical zaupno sejo mestnih svetovalcev, kjer se je sklenilo, ogrski vladi poslati spomenico, v kateri obširno dokazujejo, kako je tudi mestna policija popolnoma varovala državne koristi. Županu se je v Budimpešti tudi zagotovilo, da bodo po-zivnice in zapinki državne policije sestavljeni in pisani v italijanskem jeziku. Razen tega se bo vlada pobrigala, da bo zadosti uradnikov, ki bodo znali italijansko (na hrvatsko prebivalstvo se je pa pozabilo, Op. ur.). — Od naše strani pripominjamo, da brez dovoljenja hrvatskega sabora ne more ogrska vlada uvesti državne policije. Po ogrsko-hrvatski nagodbi odločujeta v Reki ogrski in hrvatski sabor sporazumno. V hrvatski sabor mora nadalje pošiljati Reka tudi po dva poslanca, katerih pa doslej hrvatski sabor še ni imel časti videti v svoji sredi, -— Sprememba posesti, h Celja poročajo: Graščino Lanovž naLavi je kupil od g. H. Sušnika veletriiec Rakusch v Celju, •— Istotako je prešla Podgoraekova gostilna s posestvom na Zavodni v roke mesarja in gostilničarja Rcbeuschegga v Celju. — Ureditev premeta s kavo in na-poved kavinih zalog. Po ministrskem ukazu z dne 18. junija 1916 mora vsakdo, ki hrani zase ali za drugo surovo ali žgano kavo v množini 100 kg ali več, naznaniti tako zalogo po stanju z dne 20. junija 1916 najpozneje do 27. junija 1916 političnemu okrajnemu oblastvu, v čigar okraju se nahajajo take zalogo. Množine, ki so dne 20. junija, še na transportu, ,jc naznaniti prejemniku tekom treh dni po prejemu. Kava v zmislu tega ukaza je surova ali žgana kava v zrnih kakor tudi zmes take kave 7, drugimi izdelki. Za napovedi jc vporabljati le uradne formularje, katero je dobiti pri okrajnih glavarstvih v clvoh izvodih. Kdor pošlje napoved po pošti, jo mora na pošto najpozneje dan prod potekom napovedanega roka oddati. „ — Dobava lubja krhlike. Lubje krh-like (Faulbaum, rhamnus frangula) daje polnovredno nadomestilo za celo vrsto drog, ki so doslej prihajale iz inozemstva, in katerih uvoz je sedaj nemogoč. Podrobnosti glede pridobivanja in nakupa lubja krhlike v zdravilne svrhe daje:: Komitee zur staatlichen Fordcrung der Kultur von Arzneipflanzen in Ostcrrcich, Wien, IL, Trunnerstralk 3. — Cena lepemu lubju za 100 kg je sedai 40 do 50 K. Najboljše lubje se pridobiva spomladi, ko krhlika zbrsti. Krhlika izvrstno uspeva na vlažnih in mokrih tleh. — Dobava voz in vprege za prevažanje transportov. Zadoščajoči potrebam časa daje ministrska odredba z dne 2, junija 1916, drž. zak. št. 163, možnost, da se nakažejo potrebni vozovi in vprege za prevažanje tovorov, če je to na korist državi, javnih korporacij, zasebnih občekoristnih ali pridobitnih podjetij. Prošnje za nakazilo vprežne živine in vozov z vozniki je pošiljati potoni političnih oblasti c. kr, deželni vladi. Dobava se izvrši proti odškodnini. m novice. lj Procesije sv. Rešnjega Telesa so se včeraj vršile po mestu ob najlepšem vremenu in veiiki udeležbi občinstva. Posebno vojaštvo je bilo povsod častno zastopano. V stolnici je vodil procesijo presvetli knezoškof dr. Jeglič, Procesije se je udeležil dež. predsednik grof Attems, deželni glavar dr. Šušteršič z dež. odbornikom dr. Peganorn, štacijski poveljnik polkovnik pl. Kleinschrott, župan dr. Tavčar in dr. Triller z zastopniki obč. sveta, državno uradništvo, mnogo častnikov itd. Drugič bi bilo želeti nekoliko večje udeležbe iz krogov katoliške inteligence, 1 j V soboto, na god sv. Janeza Krst-nika, se bo v ljubljanski stolnici vršilo posvečenje novomašnikov ljubljanske škofije. Začetek ob 7. uri. Ob istem času pa bo presvitli tržaški škof dr. Andrej Karlin v cerkvi Srca Jezusvega v Ljubljani podelil zakrament sv. maš-nikovega posvečenja bogoslovcem svoje škofije. li Za profesorja fundamentalke in modroslovja na ljubljanskem bogoslovnem semenišču jo imenovan č. g. dr. Frančišek G r i v e c, dosedaj prefekt in namestni profesor v semenišču. lj O skrbstvu za invalide predava v deželnem gledišču (Kino Central) nocoj ob 6. uri organizator te panoge vojnega skrbstva in vodja šole za invalide na Dunaju višještabni zdravnik in univerzitetni profesor dr, S p i t z y ob predvajanju kinematografskih slik. Pristop je brezplačen. Prostovoljna darila za soški sklad se hvaležno sprejemajo. O vsebini predavanja, ki obeta biti izredno zanimivo, bomo poročali. lj Ranjen je bil na italijanskem bojišču aranžer tvrdke P. Magdič v Ljubljani, lj Kako Italijani slišijo travo rasti. — Edvard Ažnoh, 17, pešpolk, piše: Ko smo prišli v neko italijansko mesto, smo dobili v kavarni med drugim' listi ilustriran časopis, ki je imel na naslovni strani sliko v barvah: Italijanski zračni napad na Ljubljano. Most čez tir na Dunajski cesti in vlak pod njim je razdejan in ves v o.gnju in dimu, ljudje pa beže na vse strani. Tako si je italijanska domišljija naslikala uspeh italijanskih zračnih bomb v Ljubljani, "o katerem pa Ljubljančani ničesar ne vemo. sin tukajšnjega ravnatelja učnega zavoda, g. Jo sipa Christof. Ranjenca so prepeljali v zaledje, lj Padel je 13. t. m. na južnem Tirolskem artilerijski poročnik R i h a r d M a h r, rodom Ljubljančan. lj Prodaja telečjega mesa, Telečje meso se jutri ne bo prodajalo, pač pa v nedeljo na enak način kakor včeraj, lj_Umrli so v Ljubljani: Sestra Viktorija Kalister, usmiljenka, 32 let. — Ana Pucelj, mestna uboga, 78 let. — Katarina Luisa, begunka-hiralka, 68 let. — Vaclav Cvejn, črnovojniški pešec. lj Pogreb učiteljske kandidatke Milice Froulikove v torek popoldne jc bil kot živa slika njenega življenja. Tiho in skromno, pa po svojem notranjem in zunanjem življenju izredno plemenito deklico so na njeni zadnji poti njeni znanci, zlasti dame iz Vr-hovčeve ulice in okolice, učiteljski zbor, gojenke ia gojenci c. kr. učiteljišča počastili. Pokojnica jo iskreno želela, da bi mogla kdaj kot, učiteljica človeštva pomagati kvišku; življenje ji tc želje ni izpolnilo; njena lopa smrt je pa v kratkem napravila, kar bi bilo komaj zmoglo dolgotrajno življenje. lj »Glasbena Maiica« v Ljubljani priredi v torek, 27. junija 1916 ob 7. zvečer v veliki dvorani »Mestnega Doma« III. javno produkcijo gojencev v Glasbene Matico«. lj I:« ljubil s c je na poti od Stritarjeve ulice do Kmetijske družbo moški zla! prstan z zelenim kamnom. Pošteni najditelj blagovoli istega proti nagradi oddati v uprovuištvu tega lista. Domačo zlatarsko umetnost kaže v izložbi tvrdke H. S u t n e r (eksportna trgovina) nasproti nemškega gledališča, Gradišče št. 4. v umetniški izvanredni izložbi namizno orodje in posodo, katero je neki bogataš v počaščenje domačega umetništva naročil. Primrm novice. Za reorganizacijo nonme ypravc v Istri. oržavne in avto- Dcželna upravna komisija za Istro jc nameščena in deluje v Poreču. Te dni je priobčil list »Polaer Tagblatt« vrsto člankov, kjer je zahteval, da bi se naj vse glavne oblasti v Istri osredotočile v Pulju, kakor n. pr.: okrožno sodišče, trgovska zbornica, deželni odbor itd, Puljski »Hrvatski list« izjavlja, da se v načelu strinja z nemškim listom, meni pa, da prvi korak na tej poli naj bi se storil glede avtonomne (deželne) uprave, kakor se je že zgodilo glede okrožnega sodišča in trgovske zbornice, ki sta de facto žc odpravljena iz Rovinja, Tudi deželna upravna komisija z vsemi uradi in zavodi bi 8e morala preseliti iz Poreča, kjer jc radi neugodnega položaja in slabih komunikacij jako ovirana v poslovanju, posebno pa na občevanju s strankami in mesti ši-rom Istre, a niti nc omenjamo nesrečnega poreškega ambijenta, ki je tudi v minolo-sti mnogo zakrivil v istrskih političnih nezgodah. — Padel je junaške smrti dne 3, junija t. 1, enol, prost, desetnik Josip Čer-n u t a in bil dne 4. junija na bojišču pokopan. Njegov poveljnik, nadporočnik Tratti-nick piše staršem padlega, da sc je enol, prostovoljec desetnik Černuia pri napadu na goro C. izredno odlikoval in da je predložen tudi v odlikovanje. Odstavljeni iz istrske deželne službe so: deželni zdravnik dr. Umberlo Sbisa, računski oficial v Poreču Andrej Rocco in učitelj pri istrskem deželnem agrarnem zavodu Donato Libatli; vsi so svojevoljno zapustili svojo službo in se niso več javili. Zaplemba premoženja. C. kr. deželna sodnija v Trstu sedaj Volosko-Opatija je izdala sklep, s katerim se zapleni bivšemu notarju dr. Antonu Baliabcn vae premično in nepremično premoženje, ker je dogna-no, da jc imenovani kriv hudodelstva proti vojni moči. Okrajna sodnija v Gorici ima nalogo, da ta sklep izvrši. Umrla je v begunskem taborišču Brucku ob Litvi Danila Gergolet, 61etna hči Antona Gergolet (vulgo Drejka) iz Doberdoba. Dvakrat oproščen jc višji poštni ofi-cijal France Bjekar. Pred dvemi leti je na tržaški pošti zmanjkal omot s 127.900 K denarja v bankovcih. Denar je bil namenjen avstro-ogrski banki. Osumljen je bil Bjekar in dva poštna sluge, katerih eden — Hočevar — je na svobodi umrl, izpustili so tudi drugega slugo Filiniča, dočim so Bjekarja postavili pred poroto, kjer pa je bil enoglasno oproščen. Sedaj sc je s stvarjo bavil tudi disciplinarni senat. Zastopnik obtožbe dr. DeHArno je zahteval, da se Bjekarja v disciplinarnem postopku obsodi in odslovi iz poštne službe, Bjekar pa je bil tudi tokrat oproščen. Aprovizacijska komisija v Trstu je v svojih šestnajstih prodajalnicah prodala v 42. tednu svojega delovanja, to je ocl 12. do 18. junija 1916 za 20i.46i K 49 v živil. Bolezen na trti. V tržaški okolici bo letos malo vina, ker so trte bolne, žvepla in galice proti tej bolezni pa r.i dobiti. Birma v Trstu, Tržaški .škof msgr. dr, Andrej Karlin je birma! v nedeljo, 18, t. m., v cerkvi sv. Antena novega 552 otrok. Aprovkacijska komisija v Trsta deluje prav dobro. So sicer podrobnostni slučaji, kakor povsod drugje, kjer bi bilo želeti boljšega. V splošnem pa ni pritožb. Nasprotno so prebivalci sami, ki hote ali nehote kljubujejo dobri volji komisije, vzdržati kolikor možno nizke cene. Komisija je določila raznim živežem najvišjo ceno. Ljudje sami pa prekoračijo te najvišje cene in s tem dajejo potuho oderuštvu. Jajca n. pr. stanejo — v smislu maksimalne cene — 18 vin. komad, na trgu pa jih gospodinje plačujejo po 28 do 32 vin. V krčmi stane eno jajce na trdo kuhano 34 vin., več kakor je včasih stal golaš. Namestu da bi se prebivalci držali od komisije določenih cen ter si s tem prihranili mnogo denarja, plačujejo kajtimar take cene, kakršne prodajalka zahteva. Izbrisani kazenski zagovorniki. Odvetniki dr. Štefan Derin v Kopru, dr. Pie-rantonio Gambini v Kopru in dr. Dome-nico Fragiacomo v Piranu so izbrisani iz imenika kazenskih zagovornikov, Možsvo maSčevanje, -32 letni trgovec v Trstu Milan Centrič, doma iz Polzele pri Celju, in njegova žena Emilija sta imeia te dni sodno razpravo za ločitev zakona, katero radi moževe krivde zahteva soDrc^a. Ko sta zakonca po razpravi zapuščala sodno dvorano, je Centrič nenadoma zavihtel proti soprogi steklenico z jedko tekočino, hoteč ji očividno okrniti obraz. Žena pa se je pravočasno okrenila ter jo je tekočina zadela v hrbet, razjedla obleko in steznik in ji povzročila nekaj opeklin, Centriča so zaprli, Samouinor. 33 letno Emo Rizzati v Trstu so našli opolnoči 20. t. m. umirajočo v ulici S. Primo. Spila je 100 gramov karbol-ne kisline. Prenesli so jo v bolnišnico, kjer je čez pol ure umrla. Nov odvetnik. V listo odvetnikov ja sprejela odvetniška zbornica v Trstu dr, Guido Zennaro s sedežem v Trstu. Črnogorski minister - morilec. »Grazer Tagblatt« poroča iz Kotora: Prejšnji črnogorski vojni minister je v družb! dveh svojih bratov umoril nekega avstrijskega častnika; morilci so pobegnili. Razpisali so nanje nagrado 50.000 kron. Trdovratno se vzdržuje govorica, da je za nakup varnih in priporočljivih srečk z zajamčenimi dobitki (do 630.000 K) sedaj že radi tega najugodnejši čas, ker dobi vsak naročnik v srečnem slučaju 4000 frankov popolnoma zastonj. — Opozarjamo na današnji oglas »Srečkovnega zastopstva« \ Ljubljani. Službo dobijo trije močni v? tjJi za prenašanje mobilij in en konjski zahtev. Kje, pove upravništvo lista pod št l£0i Sprejme se za kovaški obrt. Pogoji po dogovoru, r>i SUMKR, Železniki, V ježi izurjen ® H w m w a isis II M W H i (kobila), 9 let stara, je na prodaj. Po jasnila: Dunajska cesta 73 Kmetijsko društvo v Vipavi ima poleg mašnili vin tudi izvrstnega namiznega helsga vina večjo zaloge po 135 kron hekto loco klet, in dobei po 150 K. Kdoi želi kupiti več jo množino, naj