številka
PERILO, PLETENINE, NOGAVICE ZA OTROKE IN DIJAKE
LIST ZA TELESNO KULTURO
38
Leto XX.
KAJ BO Z LETOŠNJIM PRVENSTVOM V NOGOMETU?
VEC VARIANT ZA I. IN II. ZVEZNO NOGOMETNO LIGO
Tekmovalna komisija NZJ pred izredno odgo° I moštev v II. zvezni ligi preveč, 13 moštev v I. vorno nalogo: Kako izpeljati letošnje nogomet- zvezni ligi pa premalo - Govorice o tem, da bi no prvenstvo - Splošno mnenje je, da je 21 | tudi Maribor kandidiral za I. zvezno ligo
Po nogometni eksploziji, ki je pretresla vso Jugoslavijo, je sevda največ ugibanj, kako se bo nadaljevalo letošnje prvenstvo v I. zvezni ligi in v zahodni skupini II. zvezne lige. Če bi se držali samo skepov Disciplinskega sodišča, potem je namreč na dlani, da bi tekmovanje po-tekao z velikim motnjami in bi izgubilo pravi smoter.
Prvenstvo bi ne bilo zanimivo — zdrugimi besedami, nekaj bo treba storiti. O tem bo razpravljala Tekmovalna komisija Nogometne zveze Jugoslavije, najbrž že prihodnji teden.
Časa ni ravno na pretek, treba je vedeti, da se mora tekmovanje nadaljevati že čez 14 dni. Prihodnji teden je k sreči na sporedu reprezen-
tančno srečanje z enajstori-co SZ v Moskvi, kar daje nogometnim organom nekoliko več časa, da uredijo vse potrebno.
Večina razprav teče danes okoli tega, kako bo sedaj, kdo bo igral v I. zvezni ligi, kdo v II. zvezn ligi, al se bodo spoštovale odločitve DS NZJ...?
Poizkusimo našteti ne-
kaj možnosti, ki se ponujajo ob današnjem stanju:
1
1.	Če bi ničesar ne mešali in enostavno sprejeli sedanje stanje, bi se tekmovanje odvijalo zelo zapleteno. I. zvezna liga bi imela samo 13 članov, ki bi se pravzaprav borili samo za naslov državnega prvaka, izpadel pa ne
NOGOMENTNI DOSIJE:
TREŠNJEVKA, HAJDUK, ŽELJEZNIČAR
Opozarjali smo dolga leta — v člankih, v razgovorih in stanje v nogometu je prešlo že v pregovor. To stanje je bilo anarhično v pravem pomenu besede! Nihče ni več vedel, kje gre za denar in kje gre za točke. Nihče ni vedel, kako so se klubi dogovarjali med sebhj za izide tekem, nihče ni vedel, koliko je dobil ta ali oni igralec za prestop iz kluba v klub.
Afere, danes lahko popolnoma mimo zapišemo, da soh bile to zares prave afere, so se vrstile druga za d-ugo. Kdo bi se spomnil vseh, ki so polnile stolpce naših listov v zadnjih letih? Kdo bi naštel kaj vse se je dogajalo v naših največjih nogometnih klubih! Šekularac knockautiral sodnika, Ostojič pobral milijone Zvezdi in Partizanu, Obradovič vodi Zvezdo kljub suspenzu. Dinamo kupuje igralce po Jugoslaviji — kdo ve kaj vse bi lahko še zapisali iz podpretekle nogometne zgodovine ...?
Danes smo pritisnili na petelina in izstrelili prvo bombo in najbrž lahko rečemo, da je to nogometna afera, kakršnih ni bilo dosti na zemeljski krogli. Poznamo primer, da so Italijani našli grešnega kozla — to je bilo moštvo Udinese — in ga vrgli iz I. lige kar v tretjo. Od takrat Udinese v italijanskem nogometu ne pomeni ničesar več. Danes govore o nogometnem škandalu v Jugoslaviji radijske postaje vse Evrope, o njih bo pisalo vse svetovno časopisje ...
Danes, ob vsem tem žalostnem in pretresljivem obtežilnem materialu, se sprašujemo — ali nam je bilo vsega tega treba?
Odgovor bi morda našli v izjavi nekega igralca Hajduka, ki je v teh dneh dejal: taki smo, kot ste nas vzgojili! In res je tako! Klubski funkcionarji so imeli velike apetite (morda tudi materialne) ter so vodili svoje klube na najslabši možni način, animivo je, da so bili to mnogokrat ugledni javni delavci, mnogokrat tudi komunisti, ki pa so v svojih klubskih prostorih pozabili na vso svojo moralo. Tam klubskim funkcionarjem, ki so živeli dvojno življe-
nje, danes lahko mimo rečemo, da zanje ni več prostora Zvezi komunistov, niti ne na vodilnih družbeno političnih ali gospodarskih položajih!
Leta, dolga leta so pretekla, odkar vemo, da jugoslovanski nogomet teče po napačnem tim. Ničesar nismo storili — in zavozili v slepi tir. Se danes ne vemo ali so naši nogometaši amaterji ali profesionalci? Tudi mnoga druga pomembna vprašanja smo puščali vnemar in nobena skrivnost ni, da so v jugoslovanskem nogometu odločali »veliki klubi«. Nihče ni hotel ničesar tvegati, da bi se ne zameril...
Skuhali smo si grenko kašo, ki jo bomo morali drago plačati. Jugoslovanski nogometaši sodijo med najboljše na svetu. Lahko bi segali po najvišjih mestih na svetovnih prvenstvih, reprezentanca bi bila lahko skoraj nepremagljiva, naši nogometni klubi bi imeli lahko zares velik nogometni ugled v svetu — tako pa, vse je šlo na slabše in naš nagomet na svetovni lestvici ne pomeni ničesar več.
Odločitve in stroga merila novega nogometnega vodstva pozdravljajo vsi prijatelji nogometa, vsi prijatelji športa sploh! Podpora javnosti je velika, bolj kot kdajkoli prej. V vsakem pogovoru se vedno znova in znova lahko prepričaš, da je mišljenje vsakogar — treba je bilo narediti red, vendar smo predolgo čakali!
Da, zares, predolgo smo čakali. Minila so leta. Tudi v sedanjem primeru smo čakali predolgo, ker smo zmedli prvenstvo. Pa kljub temu — treba je narediti! Razumno je treba ukrepati in pripeljati nogomet na pravo pot. Pri tem ne smemo pozabiti, da je nogomet jugoslovanski šport št. 1, da ljudje plačujejo drage vstopnice in da se ne pustijo vleči za nos!
Kaže, da je bilo večkrat tako, da so ljudje pri navijanju izgubili glas, da so plačali drage vstopnice, da so se večkrat odpravili na dolga potovanja, da bi pomagali svojemu moštvu — vodstva pa so se že vnaprej dogovorila za rezultat.
Ne, to zares ne gre!	VLADO ŽLAJPAH
EVROPSKO PRVENSTVO V VESLANJU
NASVIDENJE NA BLEDU
30.000 GLEDALCEV - OB VESLAŠKI PROGI VVEIDAU V DUISBURGU - ŠTIRI JUGOSLOVANSKE POSADKE V FINALU - DOSLEJ NAJVEČJI USPEH NAŠIH VESLAČEV NA EVROPSKIH PRVENSTVIH - VETER JE V FINALU OPRAVIL SVOJE - ŽREB IN VETER NASLONJENA VESLAČEM SZ - KUUB TEMU, DA JE OSMEREČ OSTAL PRAZNIH ROK, ŠE VEDNO TRETJI V EVROPI -DRUGO SVETOVNO PRVENSTVO BO OD 8. DO IT. SEPTEMBRA PRIHODNJE LETO NA BLEDU
bi nihče. V II. zvezni ligi — zahod bi bilo kar 21 članov, ker bi se v to skupino vrnili Željezničar, Hajduk in Tre-šnjevka. S tem bi postala II. zvezna liga pravo maratonsko tekmovanje, v katerem bi imeli seveda glavno besedo bivši prvoligaši, medtem, ko si sedanji kandidati za vstop v I. zvezno ligo (med temi je tudi Maribor), lahko za nekaj let obrišejo sline in se pomirijo z usodo tekmovanja v II. zvezni ligi. Na ta način bi prišli do naslednjega zaključka: I. liga 13 članov (nihče ne izpade), II. liga — zahod 21 članov (koliko jih izpade —kdo ve? Morda celo 7! Med temi najbrž tudi Slovan), II. liga — vzhod 16 članov. Iz vsega tega kaosa lahko ugotovimo, da bi bila taka rešitev NESPRE.EMUIVA!
2.	Precej se slišijo glasovi, da bi Zeljczničarja »preselili« v II. ligo — vzhod, tako da bi imela ta liga 17 članov, zahodna skupina pa 20 članov. Seveda je vprašanje, če bodo klubi II. lige vzhod navdušeni nad tako rešitvijo, saj se s tem zapirajo možnosti kakemu od klubov vzhodne lige, da bi se uvrstil v I. ligo.
3
3.	Pojavljajo se predlogi, da bi bilo treba vse tri klube: Trešnjevko, Hajduka in Zejezničarja pustiti v I. zvezni ligi, vendar jim odvzeti veliko število točk (od 6 do 10) in potem tekmovati po načelu: reši se kdor se more! Tako bi se tekmovanje odvijalo normalno, prizadeti klubi pa bi kljub temu prejeli dovolj ostre kazni. Seveda pa je veliko vprašanje, če bo ta predog prodrl, ker bi pomenil bistveno zmanjšanje kazni, ki jo je izreklo DS NZJ.
4
4.	Večina nogometnih strokovnjakov, predvsem pa funkcionarji klubov, menijo, da bi bilo treba I. zvezno ligo čimprej, oziroma takoj izpopolniti z novimi klubi. Po tem predlogu bi naj bilo število v vseh ligah normalno, se pravi v I. zvezni ligi 16, v II. zvezn ligi — zahod pa 18. Seveda je vprašanje, kako naj bi izpopolnili prazna mesta v I. zvezn ligi. Menda je še najbolj realen predlog, naj bi direktno vstopila v I. zvezno igo vicešam-piona obeh skupin II. zveznih lig, se pravi Sloboda in Proleter. Tretjeplasirana iz teh lig — Maribor in Buduč-nost pa naj bi igrala kvalifikacijsko tekmo za tretje prazno mesto v I. zvezni ligi.
5
5.	Obstaja tudi enostaven predlog: Trešnjevka, Hajduk in Željezničar v II. igo-za-hod, trije najboljši iz te li-
ge: Sloboda, Maribor in Horac pa kar naravnost v I. zvezno ligo. (malo verjetno)
6.	In še ena varianta. Poznavalci nogometa trdijo, da je bila pri nogometnih mahinacijah med Trešnjevko, Hajdukom in Željezničarjem najbolj prizadeta Sutjeska (Nik-šič), ki je morala zaradi tega iz I. zvezne lige. Prav zato bi morali tej enajstorici omogočiti povratek v I. zvezno ligo (moralno vsekakor drži)
xxz
Torej, variant, realnih in nerealnih, na pretek! Katera izmed vseh teh bo obveljala, zdi se da tega za zdaj še nihče ne ve. Vsekakor bi morala Tekmovalna komisija NZJ upoštevati, da je prvenstvo pač prvenstvo in da je treba upoštevati osnovna načela: kontinuiteto, borbenost, tekmovalni duh itd. Z drugimi besedami — tekmovalni koledar mora biti tak, da bodo vsi klubi I. zvezne lige nastopali v vsakem kou, da bo tekla borba za 1. mesto, pa tudi za obstanek v ligi. V nasprotnem primeru bo letošnje prvenstvo izgubilo svoj čar, finančne posledice bodo zelo težke, zanimanje za to panogo pa bi izredno padlo. Prav zaradi vsega tega zelo težko pričakujemo odločitve Tekmovalne komisije NZJ.
Olimpija je kar po tekočem traku polnila koš Rabotničkega
ŽELJEZNIČAR, TREŠNJEVKA IN HAJDUK V II. LIGI
EKSPLODIRALA JE NOGOMETNA BOMBA
ZARADI PODKUPOVANJA IN LAŽIRANJA TEKEM JE DS NZJ OSTRO KAZNOVALO ŽEUEZNI-ČARJA, TREŠNJEVKO IN HAJDUKA, DOSEDANJE ČLANE I. ZVEZNE LIGE - D0ŽIVUENJSKE KAZNI TUDI ZA DVA TRENERJA: KONJEVODA IN ČIRIČA - CELA VRSTA KAZNOVANIH FUNKCIONARJEV - ENO LETO PREPOVEDI IGRANJA ZA OSIMA IN SMAILOVIČA - MOŽNOST PRITOŽBE V OSMIH DNEH, VENDAR SE ZA ZDAJ NI ŠE NfHČE PRITOŽIL.
Pričelo se je 6. februarja letos. Vratar sarajevskega Ze-Ijezničarja se je sprl s svojim klubom in v intervjujih z dopisniki mnogih jugoslovanskih listov povedal, da je njegov klub prodal tekmi Trešnjevki in Hajduku.
Ogorčenje prizadetih klubov je bilo veliko in »iskreno«. Vsi, drug za drugim, so te vesti demantirali, izjavili, da o vsem tem ničesar ne vedo, vendar pa se je kljub temu za zadevo pričelo zanimati disciplinsko sodišče.
pozneje pa tudi organi javnega tožilstva v Sarajevu.
V preiskavi je zadeva večkrat »izbruhnila«, že nekajkrat so se pojavile vesti, da predvsem željezničarju in Trešnjevki zelo slabo kaže, vendar so se te vesti vedno znova in znova umirile.
Minuli petek pa je eksplodirala jugoslovanska nogometna bomba, kakršnih je bilo v nogometnem svetu zares malo! DS NZS je izreklo kazni:
— Nogometni klubi Treš-
njevka, Hajduk in Zeljezni-čar se morajo preseliti v nižjo stopnjo tekmovanj, v II. zvezno ligo;
— Dosmrtno so diskvalificirani člani uprave Željezni-čarja: Mahič, Tufo, Slivar, .Vganovič, Nikolič in Jovanovič;
— Dosmrtno so diskvalificirani člani uprave Hajduka: Košta, Mimica, Markovič, Vidoševič in Vladovič;
— Dosmrtno sta diskvalificirana člana uprave Trešnjev-ke: Dimič in Petrovič;
DUISBURG, 29. avg. V četrtek se je na znani veslaški progi Wedau v Duisburgu začelo 53. evropsko prvenstvo v veslanju. Jugoslavija se ga
imenovanih malih finalnih vožnjah za uvrstitev od 7. mesta naprej. Četverec Jugoslavije je tudi tokrat zaveslal zelo dobro in zanesljivo osvo-
Poroča: Marjan Gogala
udeležuje s petimi posadkami in že pred finalnimi vožnjami lahko ugotovimo, da beleži naše veslanje scoj doslej največji uspeh od leta 1932. Kar štiri čolni so se namreč uvrstili v fihalno tekmovanje, ki prinaša uvrsti tev od 1. do 6. mesta.
V predtekmovanju je večina jugoslovanskih posadk veslala zelo dobro in le za malenkost zgrešila uvrstitev v finae in tako je bila bilanca prvega dne na videz neugod-na, saj smo bili brez finalistov. Repešaži pa so prinesli Štiri uspehe našim veslačem in le četverec brez krmarja se ni uvrstil v finale.
Čolni, ki niso prišli v finale, so danes vozili v tako
jil prvo mesto ali v skupni oceni sedmo mesto na letošnjem prvenstvu.
V ostalih panogah so bile uvrstitve naslednje:	skif —
27. Švica, 8. Norveška, 9. Madžarska; double scull —
7.	Bolgarija, 8. Velika Britanija, 9. Italija; dvojka brez krmarja — 7. Švica, 8. CSSR, 9. Italija; dvojka s krmarjem — 7. Danska, 8. Poljska, 9. Francija; četverec s krmarjem — 7. Italija, 8. Danska, 9. Bolgarija; osmerec — 7. CSSR, 8. Madžarska, 9. Poljska.
Nadaljevanje na 2. strani
M E D N A RO D NEVEST I
SOFIJA — Mladinska nogometna reprezentanca Jugoslavije je na mednarodnem turnirju izgubila proti ustrezni ekipi Grčije z 1:2 (0:1).
MONTECARLO — 17-letna plavalka ZDA Martha Randall je dosegla nov svetovni rekord na 400 metrov prosto s 4:38,0.
' PORTSCHACH — Jugoslovanski teniški igralec Bora Jovanovič se je uvrstil v finale mednarodnega turnirja z zmago nad znanim Avstralcem Hevvittom z 1-6 7:5 in 7:5. V finalu bo igral proti Italijanu Tacchiniju.
NEW YORK — Nogometno srečanje med Realom iz Madrida in Independiente iz Buenos Airesa se je končalo neodločeno 1:1.
MOSKVA — Reprezentanca SZ v vvaterpolu je premagala izbrano ekipo NDR s 4:2.
RABAT — Nogometaši beograjskega Partizana so se uvrstili v imale mednarodnega nogometnega turnirja z zmago s 4:1 proti prvaku Belgije Anderlecht. Gole za Partizan sta dala Hasanagič in Galič, vsak po dva. V finalu bodo beograjski nogometaši igrali proti Atletico iz Madrida. B
NZJ: Zdaj vas imam dovolj, poiščite d drug avtobus. MARIBOR, BORAC, SLOBODA: Imate morda tri proste sedeže?
— Dosmrtno je diskvalificiran sekretar NK Dinamo Hoffman;
— Dosmrtno sta diskvalificirana nogometna trenerja Ko-njevod in Čirič.
— Z enoletno prepovedjo igranja sta kaznovana igralca željezničarja Osim in Smailovič.
Vsi prizadeti se lahko pritožijo UO NZJ, komisiji za pritožbe v roku 8 dni. Iz Beograda smo prejeli obvestilo, da se do sobote zvečer še nihče ni pritožil, vendar pa Je slišati iz krogov, ki so blizu vsem trem kaznovanim klubom, da bodo pritožbe še sledile.
Kaže, da imajo najtrdnejše argumente za pritožbo v splitskem Hajduku, kjer so pritožbo neuradno že najavili. V Splitu so te dni zasedali skoraj dan in noč in so prepričani, da je odločitev nepravična.
Iz Zagreba in Sarajeva je manj podatkov. Povsod so sicer začudeni nad temi odločitvami, vendar kaže, da bodo vsaj del krivde tudi javno priznali.
Disciplinsko sodišče NZJ poudarja, da je krivda vseh prizadetih jasno dokazana in da ni nobenega dvoma e prekrških. Nekateri akterji podkupovanj in lažiranja tekem so na zaslišanjih tudi sami priznali storjene delikte.
Vratar Planinič, ki je za-devo spravil na dan je opit* ščen.
NASVIDENJE M BLEDU
Nadaljevanje s 1. strani
DUISBUG, 29. avg. Več kot
30.000	gledalcev je danes prisostvovalo zaključku 53. evropskega prvenstva v veslanju, ki je bilo na znani progi Wedau. Tekmovanje je prenašala evrovizija več kot 15 držav.
Več kot nestrpni smo pričakovali današnji finalni nastop, toda že po nekaj disciplinah je bilo jasno, da je posegel v tekmo veter in opravil svoje. Bilo bi preveč, če bi vso krivdo za neuspeh zvalili na veter, vendar je dejstvo, da so zmagovali le čolni na progah pet ali šest in da so bili zadnji čolni le na progah ena in dva, kar je kmalu vzbudilo zanimanje in številne razprave.
NEIZKORIŠČENA
PREDNOST
2e v prvi točki so nastopili naši veslači odlično startali in nekako vozili nekaj časa s čolnom CSSR. Kmalu pa so zaostali in v središču pozornosti je bila borba za prvo mesto med Nemci in veslal Sovjetske zveze. Domači gledalci niso uspeli v navijanju in Nemci so bili šele drugi. Našim je zmanjkalo moči za medaljo, čeprav so imeli odlično šesto progo, kjer ni bilo toliko vetra.
PO ENAJSTIH LETIH SPET ZLATO ZA DANCE Na tekmovanju dvojcev brez krmarja se je borba za prvo mesto odvijala med Avstrijci in Danci. Odličen finiš Dancev je prinesel zmago tej zelo dobri posadki in tako se je ta država po enajstih letih spet vpisala med nosilce zlatih medalj. Tudi Avstrijci so pripravili presenečenje s svojo srebrno medaljo. LAHKO JE DAJATI IZJAVE Skiff je bila disciplina, kjer je spet nastopil naš čoln. Tr-laja je bil pred nastopom precej samozavesten in je dejal, da se je v finale uvrstilo pet odličnih skifistov, razen Wardella, ki je po naključju prišel v finale. S svojo samozavestjo Je dajal nekaj upanja...
Naš veslač je zelo slabo začel in je bil takoj na zadnjem mestu. Tam je ostal do zaključka. Precejšen del proge Je vodil angleški tekmovalec, vendar tempa ni zdržal in se je na koncu uvrstil šele na peto mesto.
Po tej disciplini je kazalo, da se bo po ugodni uvrstitvi naših veslačev, finale končalo z velikim razočaranjem.
NAS OSMEREC ODLIČEN Ostalo je torej le še upanje na osmerec, čeprav Je tudi ta imel startno številko dve, kar veliko pove...
Fantje so bili pred tekmo dobro razpoloženi in so zaupali v svoje sposobnosti. Startali niso najbolje in so bili pri 100 m na zadnjem mestu. Kmalu so se uspeli preriniti na četrto mesto in tako tudi tam ostali do 1500 metrov. Zadnjih 500 mestor smo spet videli izredno tekmo med šestim osmercem. Se vedno so bili v vodstvu veslači SZ pred Nemci, ZDA, Italijo, Jugoslavijo in Francijo.
30.000	grl je začelo s spodbujanjem »Nemčija, Nemčija« in dalo veliko podporo svojim veslačem. Zaključni del je prinesel fantastične finale, v katerem so Nemci premagali SZ, ZDA Je osvojila bronasto medaljo, naši pa so prehiteli Italijo, da bi premagali veslače ZDA pa Jim je manjkalo komaj 19 stotink sekund. Kljub četrtemu mestu pa lahko zapišemo vse najbolje o veslačih našega osmerca, ki so še vedno med najboljšimi na svetu. Ker so veslači ZDA osvojili tretje mesto, so naši le vedno ostali na tretjem mestu v Evropi, kar se pravi, da so še vedno na vrhu najboljših evropskih osmercev.
NASI SPET ZADNJI
Tudi tretji poskus naših veslačev v disciplini dvojcev s krmarjem je ostal brez uspeha. 2e pri 500 m smo bili zadnji in tam tudi ostali. Veslači SZ so v tej disciplini osvojili že drugo zlato medaljo.
VETER NE “OPUSTI
Četverec brez krmarja je prinesel dvoboj med SZ in Nemčijo. Proga pet pa je opravila svoje, saj so bili Nemci na progi 2 in niso mogli biti uspešni proti veslačem SZ, ki so nastopili na odlični peti progi. Ob tem pa seveda nastane vprašanje, če je na takšnih progah še mogoče tekmovanje imenovati tekmovanje ali pa je to igra s srečo oziroma z žrebom.
ZLATO TUDI ZA ŠVICARJE
V zanimivi tekmi double scoullov so zmagali Švicarji, ki so vedno sodili hied dobre veslače v tej panogi. V tekmovanju teh čolnov so Švicarji presenetili SZ, veslači SZ pa Nemce.
Rezultati — četverec s krmarjem:	1. SZ 7:05.18, 2.
Nemčija 7:08.13,	3. CSSR
7:10.00, 4. Jugoslavija 7:14.28, 5. Poljska 7:18.58, 6. Nizozemska 7:22.87.
Dvojice brez krmarja: 1. Danska 7:29,32, 2. Avstrija
7:34.21, 3. SZ 7:36.55, 4. Nemčija 7:38.83,	5. Francija
7:45.44, 6. Nizozemska 7:48.27.
Skif}: 1. Nemčija 7:42.10,
2.	SZ 7:43.35, 3. Nizozemska 7:45.59, 4. Poljska 7:46,76, 5. Anglija 8:00.07, 6. Jugoslavija 8:05.20.
Dvojice s krmarjem: 1. SZ 7:54.63, 2. Italija 7:56.79, 3. Nizozemska 7:58.11, 4. Romunija 8:07.87, 5. CSSR 8:15.93, 6. Jugoslavija 8221.29.
četverec brez krmarja: 1. SZ 6:50.99, 2. Nemčija 6:58.14,
3.	Švica 7:00,76, 4. Nizozemska 7:01.51, 5. Italija 7:09.35, 6. Anglija 7:09.48.
Double scoule:	1. Švica
7:06.42, 2. SZ 7:08.83, 3. CSSR 7:11.02, 4. Nemčija 7:13.46, 5. Avstrija 7:19.37, 6. Romunija 7:21.84.
Osmerec: 1. Nemčija 6:25.33,
2. SZ 6:27.47, 3. ZDA 6:30.08,
4.	Jugoslavija 6:30.27, 5. Italija 6:30.90, 6. Francija 6:37.38.
Medalje: SZ 7 (tri zlate, tri srebrne, ena bronasta), Nemčija 4 (dve zlati in dve srebrni), Švica 2 (I zlata, 1 srebrna), CSSR 2 bronasti, Nizozemska dve bronasti, Danska ena zlata, Italija 1 srebrna, ZDA ena bronasta.
150 metalurgov na Ravnah
RAVNE, 29. avg. Tudi metalurgi, železarji iz Jesenic, Štor in Raven so se zbrali na Koroškem in na stadionu in ostalih športnih napravah na Ravnah tekmovali v atletiki, nogometu, odbojki, kegljanju, namiznem tenisu in šahu. Največ uspeha so imeli Jeseničani, ki so v dveh dneh nabrali toliko točk, da so si prislužili pokal organizatorja. Rezultati — — atletika — 100 m: Hiti (Š) 12.0, 400 m Polak (J) 56.7, 1500 m Bauče (R) 4:27., štafeta 800 x 400 x 200 x 100 m Jesenice 3:45.0, Ravne 3:45.2. V namiznem tenisu so Jeseničani premagali Ravenčane s 5:4, štore s 5:0. Med posamezniki pa je bil najboljši Jamšek iz Raven brez izgubljene igre. V kegljanju je zmagal Šlibar z 883 keglji. Janežič iz štor je bil zmagovalec v šahu brez izgubljenega dvoboja. Velika borba je bila v odbojki. Po dveumi borbi so Ravne premagale Jesenice s 3:2, 10:15, 15:5,12: 15, 15:8, 15:11). Jeseničani so bili uspešni v nogometu saj so odpravili Ravne s 6:2 in Štore s 61. Ravenčani pa so odpravili štore z 8:1.
Največ točk so bral Jeseničani 17.6, Ravne 12.4 in štore 6:2.
WLODIGA
V	SLOVENIJI PREVLADUJE MNENJE:
DOLGO SMO ČAKALI NA ODLOČITVE
NAŠ! DOPISNIKI POROČAJO 0 ODMEVIH IZ BEOGRADA, SPLITA, SARAJEVA, ZAGREBA, CELJA SN MARIBORA -
V	NAŠI ANKETI SODELUJEJO TUDI NAJVIDNEJŠI NOGOMETNI DELAVCI IZ SLOVENIJE - VSI PRIČAKUJEJO RAZUMNO REŠITEV PROBLEMA 0 NADALJNJEM P0TEIKU PRVENSTVENEGA TEKMOVANJA
IVAN RUGELJ - ČLAN UPRAVNEGA ODBORA NZJ
TREBA JE NAREDITI KONEC ANARHIJI
STANE VRHOVNIK, PREDSEDNIK NZS
TUDI V NOGOMETU MORA BITI RED
Za mnenje o ukrepih disciplinskega sodišča NZJ smo zaprositi tudi člana upravnega odbora NZS in znanega nogometnega delavca Ivana Ruglja, ki nam je takole dejal:
— Mislim, da je sklep DS NZJ popolnoma pravilen in potrjuje, da so se organi NZJ odločili, da vendar napravijo red in končajo anarhijo v jugoslovanskem nogometu.
S tem sklepom je seveda nekoliko prizadeto tekmovanje v I. zvezni ligi. Ce bo ostalo pri tem, bo v I. zvezni ligi samo 13 klubov in interes za nogomet bo padel. Po tej verziji iz I. zvezne lige ne bi nihče izpadel in s tem seveda ne bi bilo več
tistih zagrizenih borb, ki dajejo čar nogometni igri. Dve koli sta že odigrani in težko bi bilo uvrstiti v I. zvezno ligo moštva iz II. lige. Trpela bo tudi kvaliteta, ker se igralci ne bodo tako trudili. Za vrh se bo borilo samo nekaj moštev in če ne bo nihče izpadel, bo vse skupaj na ravni tovariških srečanj. Moram omeniti tudi finančno vprašanje, saj je samo Olimpija pri tem prizadeta za najmanj 15 milijonov. Mi slim, da bi bilo treba nekako najti ustrezen ključ za izpopolnitev I. zvezne lige. Vsekakor pa drži, da Je skoraj nemogoče, da bi v II. zvezni ligi (zahod) tekmova lo kar 21 moštev. Morda bi lahko uvrstili kakega od izključenih v vzhodno ligo.
— Nogomet ni več nogomet, če se dogajajo take stvari, za katere smo izvedeli vzadnjih dneh. Gledalci so prikrajšani za ves užitek, če sumijo, da se tekme prodajajo. To ni športno, še več, to je amoralno. Kazni so sicer težke, vendar mislim, da je odločitev disci-
plinskega sodišča hrabra in da jo je treba podpreti. V minulih letih smo preveč mlačno ukrepali. Posedice so sicer težke, vendar žrtve morajo biti, katjti to je koristno za naš nogomet in za ves jugoslovanski šport. Osebno v ceoti podpiram odločitve Di: sciplinskega sodišča.
MIRAN GOSLAR, PREDSEDNIK NK OLIMPIJA
KAJ BO S TEKMOVANJEM?
V CEUU RAZGRABILI ČASOPISE
SPLOŠNO MNENJE SKRAJNI ČAS!
CELJE, 28, avgusta. Drastične kazni kopice odgovornih nogometnih funkcionarjev in klubov prve zvezne nogometne lige Hajduka, Željezničarja in Trešnjevke so tudi v Celju delovale kot prvovrstna senzacija. Včeraj in danes so ljubitelji športa razgrabili v celj. skih kioskih vse športne časopise. V razgovorih po celjskih ulicah in v srečanjih z nogometnimi funkcionarji, atletskimi trenerji in profesorji telesne . vzgoje smo lahko razbrali enodušno obsodbo negativnih pojavov v našem nogometu.
Nogometni strokovnjak in predsednik celjske nogometne podzve-ze tovariš Mirko Presinger je o tej zadevi dejal:
»Sodim, da je skrajni čas, da se ozdravijo razmere v našem nogometu. Pozdravljam drastične kazni in mislim, da so pravilno odmerjene, če je ves dokazni material take narave, kot smo razbrali iz dnevnega tiska. Najbolj umazano v športu je, če na račun športne morale bogatijo posamezniki. Preseneča me le, da teh stvari niso mogli odkriti že preje in da jih je moral razkriti
prav ativni igralec. Kaj pa delegati in sodniki ter kontrolorji sojenja? Ali niso mogli takoj ugotoviti laširanja tekem? Zakasnitev izreka teh kazni v sam začetek nove sezone je pač boleča in bi bil kirurški nož potreben že preje. Popuščanja z zniževanjem kazni ne sme biti. Cim bolj ugleden je klub, tem večje kazni bi si zaslužili odgovorni funkcionarji, saj bi v dolgoletni praksi že lahko športno in družbeno pravilno vrednotili slabosti v nogometu.«
Na celjskih ulicah smo srečali tudi odgovornega funkcionarja NK Kladivar tovariša dr. Dsbe. njaka:
»Kazni so zelo ostre in bojim se, da jih bodo odgovorni organi NZJ znižali. Vsekakor zasledujem te slabosti že vrsto let tudi pri drugih klubih prve zvezne lige, račun pa bodo morale plačati sedaj .manjše ribe’.«
Takšnih in sličnih izjav slišimo v teh dneh dovolj na celjskih ulicah in športnih igriščih. Celjani si pač želijo, da bi -,udi v nogometu končno napravili red in stvari postavili na pravi konec.
Eksemplarične kazni so vedno problematične, zlasti če zadenejo vse, in ne samo tistih, ki so krivi. Bojim se, da Disciplinsko sodišče ni dovolj premislilo o posledicah, ki jih Ima taka odločitev za nadaljnji potek tekmovanja v I. zvezni ligi. Že tako težko finančno stanje klubov se bo z zmanjšanjem števila tekem še bolj zaostrilo. Tekmovanje samo trinajst klubov v I. zvezni ligi bo le še nekak torzo. Mar nismo najbolj kaznovani tisti, ki pri kupčijah nismo imeli ničesar zraven, namreč tisti tisoč' navijačev, ki
vsako nedeljo polnijo nogometne stadione.
Po mojem bi dosegli isti učinek z odvzemom štirih do osmih točk prizadetim klubom, ki bi še vedno imeli možnost, da bi si z nadaljnjim tekmovanjem priborili obstanek v ligi. Ce bodo kazni vendarle obveljale, bi bilo treba takoj razmisliti o predlogu, da se število članov I. zvezne lige izpopolni s Slobodo in Proleterjem (drugi mesti — zahod — vzhod), tretjega člana pa naj bi dala kvalifikacijska tekma med Mariborom in Bu-dučnostjo.
VELIKO PRESENEČENJE V SARAJEVU
SMAJL0VIČ NI PREJEL NIT! DINARJA!?
K. JUG
LJUBLJANA:OLIMPIJA 9:3 (9:2)
LJUBLJANA, 29. — Namesto predvldeue prvenstvene tekme Olimpija : Hajduk, so se morali ljubitelji nogometa zadovoljiti le s prijateljsko tekmo Olimpija : Ljubljana. Olimpija je nastopila v standardni postavi, po dolgem času pa se Je v njenem dresu spet pojavil Kulenovič, ki Je po odmoru zamenjal Kokota. V vratih smo spet videli vratarja Žabjeka, ki danes ni imel veliko dela. Imamo vtis, da poškodba, ki jo je prebolel, ni resneje prizadela njegove forme.
Tekma Je bila tipično prijateljska 1 se obe moštvi nista kaj preveč trudili. Olimpija Je imela več od igre. njen napad pa je dosegel le tri zadetke. Vsi traje so bili rezultat in zaključek lepih akcij napadalne petorke. Prva dva zadetka sta padla v 9. min. v zaporedju nekaj sekund. Na desni strani, na sredini terena je dobil žogo Frančeškin in jo podaljšal do Srbuja. Le ta jo je podal v 16-matrtki prostor, kjer je stal Arslanagič, ki mu ni bilo težko iz kakih dvanajstih metrov prevari! vratarja Ljubljane. Samo ne. kaj sekund pozneje pa Je il uspešen Nikolič, ki Je na podoben način Že drugič premagal vratarja Deljo. Tretji zadeek je spet dosegel Arslanagič, kmalu potem, ko so se igralci vrnili z odmora. Predložek z desnega krila je z zelo lepim in očnim volejr udarcem v zpodnji levi kot vratarja Ljub-Ijane.
V prvem polčasu je bila igra lepša kot v drugem. Gledalci so večkrat pozdravili lepe akcije napadalne petorke Olimpije, ki se je s točnimi podajami »sprehajala« skozi nemočno obrambo Ljubljane, v drugem polčasu pa je igra postala bolj raztrgana in
nismo videli toliko lepih akcij kot pred odmorom. Čeprav Je bila po odmoru Olimpija bolj očitno v premoči, je dosegla le en gol; omenil pa moramo, da so napadalci Olimpije dvakrat zadeli vratnico. Vratar Žabjek ni imel dosti dela, saj je bil le enkrat v kritični situaciji. Ljubljana je prikazala solidno igro, vendar njen napad ni mogel do živega robustni ob-ramtji Olimpije. Edini, ki se je z njo kosal, je bil borbel in ostri Mestek, si ni pokazal »do-jti spoštovanja« do profesionalcev« In se je z njimi večkrat spustil v boj — nemalokrat uspešno.
Po tekmi smo naprosili trenerja Olimpije Branka Elznerja, naj pove nekaj besed o odločitvi disciplinskega sodišča nogometne zveze Jugoslavije in kako bo njegovo moštvo izkoristilo premor, ki je nastal zaradi te odločitve in zaradi meddržavne nogometne tekme Sovjetska zveza : Jugoslavija v Moskvi.
— S strokovnega gledišča menim, da Je z odločitvijo NZJ nastala nepotrebna in nezaželena prekinitev v kontinuiteti dela našega moštva. Prav gotovo se bo to negativno odrazilo na ritem tekmovanja v prvi zvezni ligi. Naj omenim, da bo do prihodnje prvenstvene tekme čez štirinajst dni, Olimpija redno trenirala, za nedeljo, 5. septembra, pa imamo v načrtu prijateljsko tekmo. Trenutno še ne vemo, kdo bo nasprotnik.
Ljubljana: Delja (Pihler), Kristle, šoštar, Vrhunc, Dolenc, Skušek, Likar, Prič, Mestek, Djafe. rovič, Bašnjec.
Olimpija: Žabjek. Sombolac, Jo-vičevič, Kokot (Kulenovič), fio-Sklč, Ceh, Frančeškin, Nikolič, Srbu, Arslanagič,’ Com.
Strelci: Arslanagič lič. “ ‘ ne.
dva in Niko-
Sodnik: Einspller Iz Ljubi] a-M. LEKŠE
Mladinsko državno prvenstvo v balinanju
LJUBLJANA, 28. — Največ uspeha soR poželi mladi balinarji Polja iz Ljubljane, ki so vse svoje nasprotnike premagali z visokimi rezultati in povsem zasluženo osvojili najvišji naslov. Na drugo mesto se je uvrstil Rudar iz Labina pred Pionirjem iz Novega mesta, Partizanom Vič iz Ljubljane, Celulozarjem iz Krškega in Zarjo iz Ljubljane. Preseneča slaba uvrstitev mladincev Zarje, ki so lani osvojili naslov državnega prvaka, letos pa so se morali zadovoljiti z zadnjim mestom.
Rezutati — polfinale: Partizan Vič: Polje 2:13, Rudar: Pionir 13:1. Finale: Polje : Rudar 13:7, Pionir Larti-zan Vič 135.
M. LOBODA
HALSINGBORG — Kenijski tekač Kipchonge Keino je za 6,5 sekunde izboljšal svetovni rekord v teku na 3000 metrov s časom 7:39,5. Dosedanji rekorder je bil atlet NDR Herrmann s 7:46,0.
2e .. .* začetek letošnjega nogometnega prvenstva v zveznem merilu je bil za Sarajevčane najbolj razburljv, kar ga sploh pomnijo. Pričelo se je s temperamentno igro Sarajevo: Partizan, kateri so sledili številni incidenti, pretepi na Igrišču, »razbijanja« avtomobilov, masovne kazni sodnika za prekrške, kazni dscipllnskega sodišča za igralce, prepoved igranja tekem na igrišču Sarajeva in kot višek vsega tega premestitev nogometašev Železničarja v II. zvezno ligo.
Prvo radijsko obvestilo o tem dogodku je sprožilo pravi preplah med Sarajevčani, čeprav mnogi tem poročilom »prva niao mogli verjeti. Bili so skratka vsi zapre-paščeni, in to od nogometašev, funkcionarjev pa do navadnih meščanov. Napetost je popustila šele v soboto, ko se je pričela široka diskusija prav na vseh koncih in krajih. V Sarajevu ni bilo kotička, kjer ne bi komentirali teh dogodkov. Sarajevčani so nestrpno pričakovali povratek svojih nogometašev, ki so bili že na pol poti na prvenstveno srečanje v Skopje. Ti so se sklonjenih glav in potrti vrnili v Sarajevo.
Kapetan ekipe in steber moštva M. Smajlovič je ob povratku ener-
gično izjavil: »Pritožil se bom, ker nisem nikomur prodal tekme niti nisem za to prejel enega samega dinarja«!
Predsednik kluba B. Calovič, ki je prevzel krmilo nogometašev Železničarja v najkritičnejšem trenutku, ko je bila afera Planinič pravkar odkrita in bivši predsednik Mahič priprt pa je dejal: »V načelu se strinjam s tako rigoroznimi kaznimi, vendar nam še niso izročili dokaznega gradiva o naši obsodbi. Poleg tega bo moral UO NZJ pretresti tudi delo drugih klubov in kolikor bodo vse kaznovali tudi tako rigorozno kot so naš klub, sem prepričan, da se bodo vsi klubi prve lige znašli v drugih zveznih lig se bodo morali drugič zveznih lig se bodo morali vrniti v republiška tekmovanja.«
Drugi najboljši igralec Zeljezni-čarja, reprezentant Osim pa je dejal: »Ne morem verjeti, da sem tako strogo kaznovan samo zato, ker sem pač eno tekmo slabo igral . . .«
Drugi igralci Železničarja ne morejo najti besed za vse to, kar se je zgodilo v zadnjih dneh. Pravijo, da je treba kaznovati samo krivce, a ne le njih, ki o vsem tem niso prav ničesar vedeli . . .«
M. K.
ŽIVAHNE RAZPRAVE V MARIBORU
VIJOLIČASTI V PRVI LIGI, ČE...
MARIBOR, 29. avgusta. Vest o ostrih kaznih disciplinskega sodišča nogometne zvsze Jugoslavije je kot strela odjeknila med ljubitelji nogometa v Mariboru. Ena največjih nogometnih afer v Jugoslaviji je sedaj glavni predmet razprav na ulicah, v kavarnah, zabaviščih, uradih In skratka povsod, kjer se srečajo ljubitelji nogometa in ostali prebivalci mesta ob Dravi. Mnenja so deljena, vsi pa so sl edini, da je bil že skrajni čas, da se naredi red v vrstah nogometašev odnosno s trgovino okoli prvenstvenega plesa.
Odobravamo v celoti sklep nogometne zveze Jugoslavije, pravijo vsi enoglasno, žal pa so tl koraki nekoliko zapozneli. NZJ bi morala to odločitev sprejeti pred pričetkom tekmovanja v zveznih figah. Ta odločitev pa Je sedaj prišla v nepravem času. Kje bodo sedaj tekmovali »izobčenci«? Prva zvezna liga nikakor ne more šteti le 13 članov. Po drugi
strani pa tudi v drugi zvezni ligi — zahodna skupina — ne more biti 21 ligašev, kamor bi pač po teritorialni razdelitvi sodili Hajduk, željezničar in Trešnjevka. Hitro bo treba najti primerno rešitev. Skrita želja Mariborčanov Je seveda, da bi vijoličasti tekmovali v prvi zvezni ligi. To bi tudi lahko, če bi NZJ te sklepe sprejela že pred startom zveznih lig. Kaj pa sedaj? Kljub vsemu pa čeprav je to neverjetno, v Mariboru na tihem upajo, da bi vijoličasti morda le lahko sedaj Izpopolnili vrzel v prvi zvezni ligi, za kar imajo po lanskoletnem uspehu v drugi zvezni ligi ob tem primeru izpopolnitve prve zvezne lige tudi vse možnosti in pravice. To pa so seveda !e skrite želje in ugibanja ob pričakovanju nadaljnjih ukprepov NZJ v zvezi s tem sklepom in reguliranju tekmovanja v zveznih ligah. Treba bo počakati na nadaljnji razplet dogodkov, ki bodo morda razkrili še kakšne »ocvirke« zveznih ligašev.
I

melapan
ay.O,a .v 1*
d®*	Ae
- m - P '	'.V
■SSSSS1'*
cmnn
Plavalci ZDA v Beogradu
Beograd, 29. avg. Skupina najboljših plavalcev ZDA se je po povratku z univerziade v Budimpešti udeležila mednarodnega tekmovanja v Beogradu. Zabeleženi so bili naslednji boljši rezultati — 100 metrov prosto: Ilman (ZDA) 55.6, Burton (ZDA) 57.5; 100 metrov hrbtno: Mann (ZDA) 1:02.6, Vrbovšek 1:04.0; 100 m prsno: Anderson (ZDA) 1:10.9, Tomičič 1:13.4; 100 m metuljček:	Depolo 1:00.4, Ilman
(ZDA) 1:00.8; 200 m mešano: Roth (ZDA) 2:23.0.
Atletski miting Kladivarja
CELJE, 28. — Na atletskem mitingu Kladivarja so bili doseženi naslednji rezultati: moški — 400 m: Štajner 42.1, Cervan 53.0, Važič 53.1,
10.000	m: Kovač 31:10,5, daljina: Kolnik 633, Brodnik 628, kopje: Brodnik 58.21, disk: Peterka 41.37, Kolnik 41.04, ženske — disk: Kastelic 37,55, kopje: Štomik 36.10.
K. J.
Rokomet
CELJE : P. RADEČE 19:8 (10:3)
CELJE, 28. — Najuspešnejši strelci za Celje s0 bili Snedle in Gorčič II po 4, Povalej, Orač in Goršič I po 3, za Partizan Radeče pa Mrežar I 4.
CELJE : ŠOŠTANJ 24:18 (13:6)
Košarka
TRIGLAV : ASKO BELJAK 71:66 (24:27)
KRANJ, 29. avg. — V mednarodni košarkarski tekmi je domači Triglav premagal goste iz Beljaka z rezultatom 71:66. Pri domačinih so se najbolj odlikovali Šorli in Lampret, pri gostih pa sta bila najboljša Potočnik in Puner.
V Maroku brez naših balinarjev
LJUBLJANA, 29. avg. — V času od 2. do 5. septembra bo v Casablanci XVII. svetovno prvenstvo vbalinanju. Doslej so svojo udeležbo potrdile že naslednje države: Italija, Francija, Belgija, Al-žir, Tunis, Švica, Maroko, in kneževina Manako. Kot vidimo med prijavljenimi ni še ostalih predstavnikov, ki so včlanjeni v Mednarodno balinarsko zvezo in sicer Španije, Luksemburga in Jugoslavije. Balinarska zveza Jugoslavije je odločila, da zaradi prevelikih stroškov Jugoslovani na tem prvenstvu v Maroku ne bodo sodelovali.
REZULTA Tl I ZVE ZN E LI GE
CRVENA ZVEZDA : RADN1ČKI (NIŠ) 1:1 (0:1)
BEOGRAD : DINAMO 2:2 (1:1) SARAJEVO : VELEŽ 2:1 (0:1) ZAGREB : PARTIZAN 2:1 (2:1) RIJEKA : RADNIČKI (BGD) 0:0
LESTVICA I ZVEZNE LIGE
n
Rijeka	3	2	1	0	3:0	5
Radnički (Niš)	3	1	2	0	7:4	4
Radnički (Bgd)	2	1	1	0	1:0	3
Olimpija	1	1	0	0	3:0	2
Partizan	2	1	0	1	4:3	2
Vardar	2	1	0	1	3:2	2
Dinamo	3	0	2	1	4:5	2
Vojvodina	2	1	0	1	1:2	2
Sarajevo	3	1	0	2	3:5	2
Zagreb	3	1	0	2	2:4	2
Velež	3	1	0	2	3:6	2
Beograd	2	0	1	1	1:1	1
Crvena zvezda	1	0	1	0	1:1	1
REZULTATI II. LIGE - ZAHOD
BOROVO : FAM0S 3:0 (1:0) ZADAR : SEGESTA 3:1 (1:0) SLAVONIJA : LOKOMOTIVA 1:2 (0:1 RUDAR : ČELIK 0:1 (0:0) SPLIT : SL0B0DA 1:1 (0:1) B0RAC : ŠEBENIK 5:0 (1:0) VARTEKS : SLOVAN 3:0 (2:0) LEOTAR : MARIBOR 1:0 ISTRA : BOSNA 2:1 (1:0)
LESTVICA
3^
l
Borovo	3	3	0	0	10:1	6
Cedik	3	3	0	0	9:3	6
Borac	3	2	1	0	6:0	5
Lokomotiva	3	2	0	1	7:6	4
Leotar	3	1	2	0	2:1	4
Rudar	3	1	1	1	5:2	3
Bosna	3	1	1	1	3:3	3
Split	3	1	1	1	6:3	3
Slavonija	3	1	0	2	5:5	2
Maribor	3	1	0	2	1:2	2
Varteks	3	1	0	2	4:3	2
Sloboda	3	0	2	1	3:5	2
Zadar	3	1	0	2	7:11	2
Segesta	3	1	0	2	3:8	2
Šibenik	3	1	0	2	2:10	2
Istra	3	2	1	0	6:4	1
Slovan	3	0	1	2	0:7	1
Famos	3	0	0	3	3:8	0
REZULTATI II. LIGE - VZHOD
V0ŽD0VAČKI : SPARTAK 2:4 (1:1) NOVI SAD : B0RAC 3:1 (1:0) BUDUČNOST : PRIŠTINA 1:1 (1:0) BOR : BAČKA 3:1 TREPČA : SUTJESKA 2:2 (2:2) L0VČEN : SREM 2:0 (2:0) ŽELEZNIČAR : RADNIČKI 7:0 (2:0)
LESTVICA

L
Lovčen
Bor
Borac
železničar
Budučnost
Priština
Trepča
Spartak
Srem
Proleter
Pobeda
Novi Sad
Voždovački
Bačka
Radnički
Sutjeska
9:5
5:1
5:4
11:7
6:3
6:4
9:8
8:5
4:4
3:3
8:5
5:7
6:9
6:10
5:14
4:7
• DRUGA ZVEZNA NOGOMETNA LIGA
VARAŽDIN, 29. avg. — Začetek tekme je popolnoma pripadal domačinom, ki so že v prvih 10 minutah imeli nekaj izrednih priložnosti, katere pa je Dejanovič nespretno zapravil. Takoj je bilo videti, da Slovan igra obram-beno, saj je igral kar z osmimi igralci v obrambi, do-čim so ostali v sredini in napadu le trije. V teh težkih trenutkih je obramba gostov iz Ljubljane uspešno odbijala napade, vendar je bilo vsakomur jasno, da bo v kratkem prišlo do spremembe rezultata.
VARTEKSOVA OFENZIVA
Že v 21. minuti je Levačič lepo prodrl v kazenski prostor gostov In z nekaj metrov ostro streljal, vendar samo v stransko mrežo. Slovan je v tem času uspeval le z nekaj protinapadi ogroziti vratarja Jureca. Do odločilnega strela ni prišlo! 26 minuta je pomenila konec
VARTEKS: SLOVAN 3:0 (2:0)
uspešnih obrambnih posredovanj gostov iz Ljubljane. Levačič, ki Je prejel uporabno žogo, je prodrl po desnem krilu, se osvobodil obrambnega igralca Pašlča in s približno 10 metrov neobranlji-vo streljal v Novakova vrata. Samo tri minute kasneje
vaka ter dosegel še drugi zadetek za plave.
SLOVAN POIZKUŠA S PROTINAPADI
Vse, kar je bilo mogoče, so gostje poskušali s protinapadi. Varteksova obramba je
VARTEKS: Jurec 6, Cesar 7, Vincek 7, Miljenovič 7, Rodik 6, Matkovič 6, Švare 6, Poljanec 6, Levačič 8, Dejanovič 6, Radakovič 6.
SLOVAN: Novak 5, Vojin, Ugrenovič 8, Pašič 6, Ro-jina 7, Nikič 6 Škraba 6, Faganel 5, Kitič 5, Oblak 6, Vavpotič 5, Regally 5.
SODNIK: Brankovič (7) iz Zagreba, gledalcev okoli 1000.
STRELCI: Levačič v 26. in 29. minuti in Švare v 67. minuti za Varteks.
Je bil ponovno na sceni Levačič. Idealno žogo, ki mu jo je podal Dejanovič, je izredno sprejel, preigral nekaj obrambnih igralcev in nato še neodločnega vratarja No-
nekoliko popustila, kar so Ljubljančani spretno izkoristili in nekajkrat nevarno prodrli pred Jurecova vrata. V 25. minuti je Oblak pobegnil svojemu »varuhu« Rodi-
ku in temu ni preostalo drugega, kot da ga Je potegnil za roko. Prosti strel s približno 18 metrov Je izvajal Oblak sam, vendar slabo; žoga je odšla v gol-aut. Druga priložnost je bila v 32. minuti. Vaupotič, ki se Je znašel sam samo nekaj metrov pred Jurecom, je poskušal zadeti v črno, vendar je samo njegovi nespretnosti pripisati, da Slovan ni znižal rezultata.
DO KONCA POLČASA SPET VARTEKS
Proti koncu polčasa so poskušali domačini prevzeti pobudo v svoje roke in preko hitrih napadov Levačiča in Dejanoviča povečati vodstvo. Obramba Slovana je v teh trenutkih ponovno dokazala, da je kos razigranim napadalcem Varteksa in zdržala do konca polčasa. Naj omenimo, da Je vodstvo Slovana poskušalo pred polčasom zamenjati enega igralca, ven-
dar je to izvedlo tako nespretno. da je sodnik Fran-
kovič preje odpiskal konec prvega dela igre.
OBLEGANJE VRATARJA NOVAKA
Takoj v začetku drugega polčasa so domačini močno pritisnili na Slovanova vrata. Obramba gostov je poskušala na vsak način obdržati rezultat in se je pri tem posluževala tudi nedovoljenih prijemov. V 53. minuti je bil tik pred kazenskim prostorom Ljubljančanov zrušen Dejanovič, vendar je Poljanec prosti strel poslal preko gola. Varteks je Imel izredno priložnost v 58. min., ko je Švare izmenjal dvojno žogo z Levačičem, se znašel samo nekaj metrov pred Novakom, ki mu Je pohitel nasproti, žoga pa je odšla preko prečke. V 65. minuti je Rodik skoraj dosegel gol. Prosti strel z 20 metrov je ostro streljal v roke
LEOTAR :MARIB0R 1:0 (0:0)
Do zaključka redakciaje nam ni uspelo dobiti telefonske zveze s Trebinjem
Novaka, ki je žogo komaj odbil v prečko. Odbito žogo Je Rojina k sreči potisnil daleč v polje.
OBRAMBA SLOVANA POPUŠČA
Po nekaj napadih Vartekso-vib napadalcev je obramba Ljubljančanov pričela popuščati. V 68. minuti je Varteks dosegel zadnji gol tekme. Nevaren napad preko leve strani je pomenu za obrambo Slovana konec. Dejanovič je lepo centriral točno na glavo Švarcu, ki je samo z nekaj metrov razdalje zatresel Novakovo mrežo. Pri tem moramo omeniti, da je temu zadetku botroval vratar Slovana, ki je vse prepočasi reagiral. Zaradi tega je tehnično vodstvo Slovana v 70. minuti zamenjalo Novaka z Vojinom, ki pa do konca tekme ni imel kaj pokazati. Ko se je bližal konec tekme, je tempo na igrišču popust-1. Igralci Varteksa, verjetno zadovoljni z doseženim rezultatom, niso več kolektivno napadali, temveč so se spuščali v posamezna preigravanja. Rezultat pa je ostal nespremenjen. Lahko rečemo, da je Slovan iz-gubU popolnoma zasluženo, vendar Je rezultat po prikazani igri nekoliko previsok. Levji delež za poraz nosi vratar Novak, ki je botroval pri
drugem in tretjem golu. Med Ljubljančani lahko pohvalimo le obrambo, dobim je napad igral dokaj raztrgano. Zadovoljil je le Oblak. Varteks je imel svoje najboljše moči v Miljenoviču, Vinceku ter Levačiču. Sodnik Prankovič iz zagreba je sodil zadovoljivo.
IZJAVA ROJINE
Igrali smo izredno slabo in prepočasi. Rezultat je nekoliko previsok z ozirom na samo igro. Drugi gol Je bU po mojem dosežen iz offsidea. Igra je bila sicer fair in nimam nobenih drugih Pri' pomb.	Ferš
ŠAHOVSKE NOVICE
Kurajica Se vedno vodi. — Svetovno mladinsko prvenstvo v Bar celoni se je premaknilo že do za ključno 6. kola. Mladi predstavnik Jugoslavije Bojan Kurajica še vedno vodi s točko prednosti V petem kolu je sicer nepriča-Bromsteinom (verjetno je z be kovano izgubil z Argentincem ep or nu opajS u: imamStj iuiij ga je premagal že v predtekmo-potem pa je ta neuspeh takoj po-vanju, tvegano zaigral na zmago), Nemcem Hiibnerjem. — Trenutni pravil z zmago nad še enim izvrstni red: Kurajica 5, Hartoch med velikih vavoritov, Zahodnim (Nizozemska) 4, Htibner (ZRN), Zwaig (Norv) 3,5, Tukmakov (SZ) 3 (1), Bleimann (Izr) 2,5 (1) itd. Do kraja prvenstva so še iri kola, Kurajica pa mora igrati še kot črni s Zwaig,tm. kot hel: z Breimannom in kot čmi s Harto-chom.
Mladinski prvak SFRJ Despoto-vio — Kolo pred koncem prven. stva si Je naslov najboljšega mladinca v državi za leto 1965 že zagotovil Beograjčan Despotovič, član ekipe državnega prvaka Partizana. V zadnji partiji, ko je beli z Murovcem, potrebuje ne glede na to, če je njegov zasledova-
lec Petrovič (Zagreb) prekinjeno
partijo dobil, le rami. Od slovenskih mladincev n Murovec, Kar, ner in Kržišnik solidno v gornji 'niši, z več kot polovico možnih točk, le Jeromel Je zaostal. Vrstni red: Despotovič 10,5, Petrovič 9,5 (D. Zarkovič 8,5, Prošev 8 (1), Murovec 8, Karner, Kižišnik in Ivanovič 7,5 itd.
Zensko prvenstvo Jugoslavije — Po 11. kolu vodi še nadalje več-kratna državna prvakinja inž Vera Nedeljkovioeva z 8,5 točke. Za njo so: Sokolov 8, Jocič 8 ( + ) Belamarlč 7,5 ( + ), Stadler 7, Ka-tarina in Ružiča Jovanovič 6,5
nirJhfl?0 56 trl .bod° zastopale Jugoslavijo na prihodnjem ciklu za svetovno žensko šahovsko prvenstvo.
Vodstvo za Fischerja v Hsvani. ~ ™ 2. kolu velikega spominskega Capablancinega turnirja v glavnem mestu Kube vodi mladi ameriški velemojster Fischer z dvema zmagama (nad Lehmannom — ZRN in Smislovom). Igra pa po teleprinterju iz New vorka! Američani mu namreč niso dali izstopnega vizuma. Od Jugoslo. vanov ima Ivkov točko in po^ Parma pa dva remija (z Nonner* jem in Holmovom).
ODBOJKA
Republiška liga
MARIBOR NA KRATKO OPRAVIL S KANALOM
MARIBOR NA KRATKO OPRAVIL S KANALOM
Kanal vložil protest zaradi slabe organizacije -Ni bilo pomožnega sodnika niti delegata - Mariborčani kandidirajo za 1. mesto - Kamnik se je krepko oddolžil Hočam za poraz v prvem srečanju - Novomeščani so presenetili Bežigrad v Ljubljani - Po prvem kolu najavljena protesta Kanala in Bežigrada - Srečanji Črnuče : Jesenice in Triglav : Žirovnica sta preloženi
MARIBOR : KANAL 3:0 (15:5, 15:9, 15:6)
' MARIBOR, 29. avg. — V derbi srečanju republiške odbojkarske lige sta se danes dopoldne srečali v Mariboru vrsti Maribora in Kanala. Tekma je bila na igrišču Partizan-Zelezničar, gledalo pa Jo je okoli 200 gledalcev, ki so burno navijali za domačo vrsto.
Gostje so prišli v Maribor s precejšnjo mero pesimizma, vendar ni nihče pričakoval, da ne bodo nudili nikakršnega odpora. Njihovo slabo lormo potrjujejo tudi rezultati posameznih nizov, saj so gostje prišli samo enkrat do 9 točk. Mariborčani so trenutno v odlični formi na mreži in v polju. Upravičeno kandidirajo za naslov najboljše vrste v Sloveniji.
2e v prvem nizu je bilo opaziti, da se gostje ne bodo mogli upirati. Kmalu je bil rezultat 9:1, niz pa so zaključili s 15:5 za Maribor. V drugem nizu so Kanalčani igrali nekoliko bolj zbrano, toda odlična igralca Prosenjak ter Saupel sta z nekaj izrednimi udarci zapečatila usodo Kanala. Zadnji niz je bil le formalnost, saj gostje niso igrali več prizadevno ter so zbrali le 6 točk.
Kanal se je po tekmi pritožil, ker ni bilo pomožnega sodnika, niti delegata.
MARIBOR:	Šauperl, Bruder-
man, žvlkart, Prosenjak, Križe, Perše, Fatur, Madžarec, Sonaja.
KANAL: Jerončič, Tušar, Strgar, Berdon, žefran, Bukovec, Čargo, Perše, Kolenc.
SODNIK: Vrglez (Maribor)
BEŽIGRAD : NOVO MESTO 1:3 (15:10, 10:15, 13:15, 14:16)
LJUBLJANA, 29. avg. — Novomeški odbojkarji so danes prav gotovo presenetili maloštevilne gledalce, ki so se zbrali na igrišču v šiški. S svojo enostavno in umerjeno igro so kaj lahko premagali svoje ljubljanske nasprotnike. Po izenačenju v drugem nizu se je igra prav razživela. Be-žigrajčani so pokazali največ znanja prav v drugem delu tretjega niza, saj so po vodstvu Novega mesta 13:3 ta rezultat najprej izenačili, potem pa jim je zmaga le za las ušla. Kakor je bilo pričakovati je bil najbolj zanimiv zadnji niz, v katerem so imeli igralci
Novega mesta precej sreče, da so Beagrajčanom popustili živci, posebno še po izključitvi njihove-vega igralca Antekoloviča. Po končani tekmi so Bežigrajčani najavili protest, češ, da so bila izvršena materialna pravila igre.
Bežigrad: Miklavc, Antekolovlč, NagUč^AmOT^jPovše, Ferendja,
Novo mesto: Medic, Koprivnik, Nušič, Berger, Penko, Potrč, Primc, Sonc.
Pred maloštevilnimi gledalci je sodil Sušnik iz Ljubljane,
KAMNIK : HOČE 3:0 (15:4, 15:13, 15:6) KAMNIK, 29. avg. _ Domači odbojkarji so se v povratnem srečanju republiške lige uspešno oddolžili gostom za hud poraz, ki so ga doživeli v Hočah, v živahnem in raaubrljivem srečanju so namreč povsem nadigrali go-ste iz Hoč, predvsem z močnimi servisi in udarci na mreži. Gledalci o povsem prišli na svoj račun, saj so bili priča pravi toči sm a tene v,, in obenem dobri blokov na mreži. Naprotno pa so igralci prikazali nekoliko slabšo obrambo igro v polju. Zanimio je, da je bila igra v prvem nizu mnogo bolj enakovredna kot to sicer kaže rezultat. Domačini so si namreč le s težavo in počasi po večkratnih menjavah priborili točko za točko prednosti. V drugem nizu so presenetili gostje in so do-mačini nadoknadili prednost prav v finišu. S tem je bila tekma ta-korekoč že odločena. Gostje namreč v nadaljevanju niso bili več tako samozavestni in odločni ter po zaporednih napakah srečanje tudi gladko izgubili. Pri domačinih lahko pohvalimo prav vse igralce, v vrstah gostov pa sta izstopala Sotler in Divjak. Ome-
— - ------—i prc	______
niml sredstvi, da je na prime: na to pomembno srečanje v Kam nik lahko dopotovalo le 6 igralcev Pred okoli 300 gledalci Je tekmt sodil Brajnik iz Ljubljane.
Kamnik:	Škorjanc, Debeljak
Koncilja, Zule, Podjed, Mavrin Stele, Vidic.
Hoče: Jurkovič, Dolinšek, Su man, Satler, Divjak, Zidar.
ŠPORTNE IGRE GRADBINCEV
GRADIS LJUBLJANA -ZMAGOVALEC
CELJE, 29. avgusta. Tu so bile Slovenija ceste (Lj),	2. Gradis
včeraj in danes športne igre grad- (Lj), 3. Konstruktor (Mrb); mali bincev Slovenije. Na igrah, ki nogomet: 1. Tehnika (Lj), 2. Po-so tradicionalne (prve so bile murje (M. S.), 3. Nova Gorica; leta 1952) je nastopilo nad tisoč balinanje: 1. Tehnograd, 2. Nova športnikov iz 33 gradbenih pod- Gorica, 3. Kraški zidar (Sež); jetij. Več kot sto gledalcev je streljanje — moški: . Gradis (Lj) pozdravilo gradbince, ki so ko- 778, 2. Gradnje (Mrt>) 777, 3. Ce-rakali po celjskih ulicah, športna mentama (Trb) 726, ženske: 1. srečanja so bila na vseh športnih Gradis (Lj) 434, 2. Ingrad (Celje) terenih v Celju. Tekmovanja so 431; Pionir (N. m.) 411; kegljanje dokazala, da je športno življenje — moški: Pionir (N. m.) 819, v slovenskih gradbenih podjetjih Primorje 782, Izolirka (Lj) 767; razgibano in na visoki	ravni.	ženske; Gradis (Lj)	403. Pionir
Rezultati — odbojka	moški:	1.	(N.	m.) 332, Ingrad	(Celje) 324;
Ingrad (Celje), 2. Zidar (Koč),	3.	šah:	Tehnograd (LJ),	Ingrad (Ce-
Gradis (LJ); ženske:	1. Pionir	Ije),	Nigrad (Mrh). Končni vrstni
(N. m.), 2. Ingrad (Celje), 3. Ce. red ekip: 1. Gradis (Lj) 124 točk, mentama (Trb); namizni tenis; 1.	2. Pionir (N, m.) 100, 3. Ingrad
Gradis (Lj),	2. Slovenija ceste (Celje) 99. 4. Slovenija ceste 90,
(Lj), 3. Tehnograd (LJ); ženske:	5. Tehnika (Lj) 80 točk in tako
1. Tehnika, 2. Ingrad (Celje), 3. dalje.
Slovenija ceste (LJ); nogomet: 1.	JUG
ZAKLJUČENA POLETNA SKAKALNA ŠOLA NA MOSTECU
OBETAJOČI MLADI ROD
LJUBLJANA, 29. avg. — terem so nastopili vsi udele-
Poletna skakalna šola, kd je bila na Mostecu pri Ljubljani je zaključila delo s pregledi in tekmovanje na ka-
ČESTITKA
V soboto sta se poročila Mojca Vončina, državna prvakinja v dresuri in slovenska prvakinja v preskakovanju ovir ter znani tekmovalec v konjeniškem športu Igor Koren. Želimo jima mnogo sreče na njuni življenjski poti.
KONJENIŠKA ZVEZA Slovenije
ženci šole ter nekaj mladih olimpijskih kadidatov. Upravitelj šole tov. černilec in drugi smučarski strokovnjaki s0 bili zadovoljni s prvim poskusom nove oblike vzgajanja mladih skakalcev.
Vo šoli so se najbolj izkazali Primic in Jakopin iz Kranja, Bizjak iz Krope pri starejših mladičih ter Brus iz Mojstrane, Rozin aiz Kisovca in brata Pudgarja iz Črne med mlajšimi mladinci. Pri pionirjih pa zaslužijo pohvalo Cuznar iz Planice, Mesec, Grosar in Kobal iz Kranja ter Mlakar iz Logatca.
Atletski mladinski pokal v Kranju
KRANJ, 29. avgusta. V športnem parku Stanka Mlakarja je bilo tekmovanje za atletski mladinski pokal, ki so se ga udeležile moške in ženske atletske mladinske reprezentance vseh republik, razen črne gore. V skupni uvrstitvi Je zasedla prvo mesto reprezentanca Srbije, ki je zbrala 425,5 točke, sledijo Hrvat-ska 396, Slovenija 353, BiH 220 in Makedonija 125. V moški konkurenci je bila spet prva Srbija z 272,5 točke, sledijo Slovenija 242, Hrvatska 236,5, BiH 147,5, Makedonija 107,5. Pri mladinkah so bile najuspešnejše predstavnice Hrvatske, ki so zbrale 159,5 točke, na drugo mesto so se uvrstile mladinke Srbije s 153 točkami, Slovenke pa so zasedle šele tretje mesto z 111 točkami. Reprezentanca BiH je zbrala 72,5 točke, Makedonija pa samo 18 točk.
Na tekmovanju Je starejši mladinec Vojnov iz Srbije dosegel na 110 metrov ovire nov državni rekord s časom 15.0. S tem je popravil lastni rekord za dve desetinki. Slovenec Orel je z rezultatom 13,66 dosegel nov slovenski rekord v troskoku za mlajše mladince. Od disciplin, kjer so bili doseženi boljši rezultati moramo omeniti še skok v daljino (Rak 7 m,) tek na 100 m Muško-vič in Levar 11.0 ter tek mladink na 60 m (Petnjarič 7,8). Pohvalo zasluži tudi Zajc, ki je v kladivu premagal državnega reprezentanta Radosavljeviča. Organizacija tekmovanja Je bila odlična, le na zaključni svečanosti je prišlo do pomanjkljivosti, ko so skupni vrstni red reprezentanc objavili šele, ko so se reprezentance že razhajale. Prav tako niso mogli organizatorji Izročiti zmagovalnega pokala reprezentanci Srbije, ker pokala še ni bilo v Kranju.
Rezultati — mladinci 100 m: Muškovld Sr) 11,0, Levar (H) 11,0 Pirš (Si) 11,1, 110 m ovire: Vojnov (Sr) 15.0, Bizjan (Sl) 15.3, Grantaševič (Sr) 15,6, 200 m: Mu-škovid (Sr) 22,6, Radisavljevid (Sr) 22,6, Levar (H) 22,9, 400 m: Majstorovid (Sr) 50,4, Pirš (Sl) 51,3, Alepid (H) 51,4, 400 m ovire: Vojnov (Sr) 55,8, Pirš (Sl) 57,6, Zdešar (BiH) 59,8, 800 m: Mole (Sl) 1:56,0, Alepid (H) 1:57,0 Djordjevid (Sr) 1:57,2,	1500 m:
Djordjjevid (Sr) 3:59,2, Mole (Sl) 4:00,7, Zorid (H) 4:06,8, 1500 m ovire: Valjak (H) 4:22,7, Maksi-movld (Sr) 4:27,1, Stupan (Sl) 4:30,3, 3000 m: Drviš (H) 8:47,5, Pavlovič (Sr) 8:52,4, Šmid (H) 8:56,6, 4x100 m: Srbija 53,5, Hrvatska 44,2, Slovenija 44,3, švedska štafeta: Srbija 2:01,3, Hrvatska 2:02,5, Slovenija 2:03,7, višina: Pogarčič (BiH) 195, Silagi (Sr) 190, Milek (Sl) 185, daljina: Rak (H) 7,00, Jovanovič (Sr) 6,44, Žorž (Sl) 6,35, troskok: Košutič (Sr) 13,35, Kozlovački (Sr) 13.67, Orel (Sl) 13,66, palica: Kržič (Sl) 385, Pilih (Sl) 370, Bošnjak (BiH) 350, kopje: Slokar (Sl) 59,68, Miletič (BiH) 59,39, Pavlič (Sl) 57,40 krogla: Gredelj (H) 16,83, Kogovšek (Sl) 14.82, Satler (Sl) 14,67, disk: Gredelj (H) 54,91, Pintarič (H) 48,69, Mandič (BiH) 48,13, kladivo: Gredelj (H) 54,16, Zajc (Sl) 51,25, Radosavljevič (BiH) 49,85.
Mladinke — 60 m:	Petnjarič
(H) 7,8, Crkvenjakov (Sr) 7,9, Fabjanič (Sl) 8,20, 80 m ovire: Buranj (Sr) 11,7, Hočič (H) 11,8, Peče (Sl) 12,4, 100 m: Petnjarič (H) 12,0, Kobal (Sl) 12,4, Crkve-niakov (Sr) 12,5, 400 m: Nikolič (Sr) 57,7, Devčič (Sr) 59,9, Džl-gir (H) 1,0,	4x100 m: Hrvatska
48,8. Srbija 50,7, BiH 54,2, višina: Hočič (H) 155, Peče (Sl) 150, Hrevenik (Sr) 150, daljina: Hočič (Hr) 551, Crkvenjakov (Sr) 550, Salaj (H) 535, krogla: Bosnlč (Sr) 12,84, Drset (H) 11,75, Te-kučev (Sl) 11,41, konje: Lazič (Sr) 41,16, Bukič (H) 39.85, Capi (Sr) 39,84, disk: Orsog (H) 37,34, Bosnlč (Sr) 35,46, šiškovič (Sr) 34.87.
Nogometni pokal
ROGAŠKA SLATINA, 28,— V današnji finalni tekmi za naslov pokalnega prvaka celjske nogometne podzveze je domači Steklar z boljšo igro premagal celjski Olimp s 4:2 (1:0). Strelci: Kores Štefan 3 ter Kores Leopold 1 za Steklarja ter Koštomaj 2 za Olimp.
Vsekakor predstavlja osvojitev pokalnega prvenstva za NK Steklar velik uspeh in obenem veliko presenečenje, saj so pred tem nogometaši iz Rogaške Slatine odpravili tudi slovenskega Ugaša 2NK Celje.
K. J.
Partizan prvak Jugoslavije v vaterpolu
BEOGRAD, 29. avgusta. Sinoči so si vaterpolisti beograjskega Partizana zagotovili naslov letošnjega državnega prvaka z zmago nad Jadranom iz Hercegnovog s 5:3 v zadnjem kolu prvenstva. V zadnjem kolu je ša Crvena zvezda premagala Jadran iz Splita z 1:0, Mladost iz Zagreba v gosteh ?OŠK z 8:3 in Primorac Iz Kotorja Mornarja s 7:5. Končna lestvica prve zvezne lige v vaterpolu je naslednja:
Partizan	14 12	1	1	90:34	25
Mladost	14 11	1	2	90:39	23
Jadran (H)	14 10	0	4	77:49	20
Mornar	14 4	3	7	57:65	11
Crvena zvez.	14 4	2	8	40:53	10
Jadran (S)	14 4	2	8	46:69	10
POSK	14 1	1	12	36:97	3
FAVORITI NE ODNEHAJO
Presenečenje v Beogradu: Split premagal Radnički - Odlična igra Slovana - Rcbotnlčkl ni bil kos Olimpiji - V večernih urah v Ilirski Bistrici Lesonit : Partizan in v Beogradu Crvena zvezda : Zadar -Prihodnjo soboto v hali Tivoli Olimpija : Lokomotiva, Slovan v Beogradu in Lesonit v Zadru
K O SARK A
Zvezna liga
“I čev 3, Lukovski 3, Georgijev-I skl 4, Gorčevskl 23, Knja-I zev 8.
Slovan: Weibl 22, Peterka 21, Logar 17, Stražar 6, Sarič 5, Židanik 4, Vavpetič 2, Sok 2, Fabjan 2, Šmit, Strehovec.
OLIMPIJA : RABOTNICKI 104:56 (49:26)
Vse kaže, da je Ljubljana željna dobre košarke. Čeprav si nismo mogli obetati kdove kako pestrega in zanimivega dvoboja, saj je Olimpija sprejela v goste eno najslabših moštev v zvezni ligi, je vendar pozdravilo obe moštvi okrog 800 gledalcev, ki pa jim ob koncu ni bilo žal, saj so videli lepo in celo zanimivo prvenstveno tekmo.
Nima pomena popisovati vseh potankosti s tega srečanja, želeli bi povedati le nekaj pomembnih dejstev, ki naj pokažejo trenutno stanje našega ljubljanskega Ugaša, ki bo imel v prihodnje težko nalogo, če bo hotel ostati na vrhu. Opazili smo, da moštvo Olimpije še ni v polni formi, da še ni prave povezave med obrambo in napadom, in da moštvo še nima prave udarne moči, ki je nujno potrebna v prvenstvenih spopadih. Prepričani smo, da bo Olimija prav kmalu našla samo sebe in da bo v rihodnjih kolih izpopolnila vrzeli, ki jih je v moštvu še precej. No, pa vendar ne gre tu za nekakšen pesimizem, saj smo videli odlične poteze reprezentanta Daneua, ki je tokrat spremenil svoj način igranja. Pomagal je izredno razpoloženemu Bassi-
nu in uvajal v igro mladega Hočevarja. Zlasti zadnji je svoj prvi nastop v zvezni ligi povsem opravičil in z veseljem lahko že danes trdimo, da bo ljubljanski Ugaš prav v tem košarkarju pridobil novo učinkovito moč. Tehnično vodstvo je poslao v boj vse igralce, najbolj pa je ugajala petorka Daneu-Bassin — Poto uk — Hočevar — Tavčar. Kolikšna je bila premoč Olimpije nam povedo le trije zapiski. V? minuti se je glasil rezultat 18:3, v 14. 34:11 in v 8. minuti drugega dela 70:29 v korist Olimpije. Zaradi agresivne igre so morali v moštvu Ljubljančanov zapustiti igro zaradi 5 osebnih napak Hočevar, Tavčar in Potočnik. Zapisati še velja, da sodnika Prelogovič iz Zagreba in Mi-nič iz Beograda nista imela najboljšega dne. Po umirjeni igri v prvem delu sta se namreč v nadaljevanju ob igri Olimpije mož proti možu povsem izgubila ter z ne-razumjivim kriterijem pri sojenju osebnih napak oškodovala že itak premočne igralce Olimpije.
Olimpija: Bassin 31, Povž 2, Vrhovec, Dolinšek, Mtiller 2, Tavčar 2, Dermastia, Hočevar 6, Eiseit 9, Daneu 19, Pavlovič 9, Potočnik 18.
Rabotnički: Savovič 15, Tev-
LOKOMOTIVA : SLOVAN 94:81 (55:33)
ZAGREB, 29. avg. — Pobrito igrišče z vodo ni moglo nuditi aobrth možnosti za kvalitetno igro. Slovan je prišel v agreb brez upa v zmago, kot pravimo, čeprav z željo pokazati največ. Lokomotiva je na začetku takoj prevzela pobudo in kmalu natresla Ljubljančanom precej košev. Vsi, ki so sledili dogodkom — gledalcev je bilo okrog 500 — so bili prepričani v katastrofo Slovana. Ko se Je prvi polčas končal s prepričljivim vodstvom Lokomotive in ko so začele teči minute drugega dela, se je položaj na igrišču nenadoma spremenil. Igralci Lokomotive, verjetno prepričani v popoln in zanesljiv uspeh, so iznenada popustili in do besede so prišli gostje iz Ljubljane. Sledili so napeti trenutki, ki jih igralci Lokomotive še dolgo ne bodo pozabili. Ljubljančani o z neverjetno voljo in borbenostjo na mah pregazili favorizirane domačine in razlika v koših je naglo plahnela. V začetku 16. minute drugega dela je Lokomoivi že grozil poraz. Sodnika Protič iz Beograda In Gere Iz Zagreba (slednji je nastopil namesto določenega Pastorja iz Novega Sada) v tem trenutku nista sodila objektivno. Pri rezultatu 80:73 sta dobesedno vzela trikrat žogo igralcem Slovana, kar je v teh kritičnih trenutkih zadostovalo, da je Lokomotiva obdržala vodstvo in končno zmago. Zanimivo je, da je bil domačin Gere prt tem le objektivnejšd od nevtralca iz Beograda. Lahko rečemo, da so Igralci Slovana v prvi tekmi pokazali toliko znanja in borbenosti, da z zaupanjem gledamo na njihova nadaljna srečanja.
Lokomotiva: Petričevič 32, Kovačič 25, Bočkaj 16, Omašič 9, Novosel 6, Rimač 6, Vlatkovič, Grgič, Kralj, Vrcan, Gruškovnjak, Fotivec.
2EUEZNICAR : BEOGRAD 54:60
KARLOVAC, 29. — V slabi ne-(30:28)
zanimivi tekmi so zmagali srečnejši Beograjčani. Okoli 1500 gledalcev je razočaranih zapuščalo igrišče, saj niti Beograd niti že-Ijezničar, nista prikazala takšne igre, kakršne smo bili sicer vajeni. Po prikazani igri, pa tudi ne bi bilo presenečenje, če bi se rezultat glasil v korist Zeljezničarja. Tekmo sta sodila Brumen iz Domžal in Frankovih iz Zagreba.
Zeljezničar:	Kasun 10, Križan
18, Diklič, Galovič, Jurčevih, Dok-Rajkovid 21, Bojkid, Pavelič, Sve-
Beograd: Marojevic 9, Korač 16, Ledič 2, Kiseljak 4, Ilič 4. man, Starčevič 14, Zaborski 2, tič, Tošič, Ivačkovič, Fazman, Nikolič 14.
RADNIČKI : SPLIT 80:82 (73:73, 26:37)
BEOGRAD, 29. avg. — Uspeh Splita v Beogradu je prav gotovo največje presenečenje prvega kola jesenskega dela tekmovanja. Nihče ni namreč pričakoval, da bi odsotnost Djuriča, lahko bila tako usodna za Radnički. Tokrat pa so Splitčani presenetili z dobro Igro v obrambi in izredno točnimi zadetki na koš. Tako so vodili ves čas srečanja vse do 38. min., ko je Ražnjatovlč prvič dosegel vodstvo za Radnički 67:66. V nadaljevanju je spet dosegel prednost Split, vendar je Radnički v zadnji sekundi po Vidiču iznačil rezultat. V podaljšku sta odločilne točke za Split dosegla iz prostih metov Prug In Oblak. Tekmo sta sodila Beloševič iz Beograda in Popovski iz Skopja.
Radnički: Gajič 1, Djordjevič 8, Vidic 11, Stefanovič 3, Zimonič 1, Cermak 16, Manovič 2, Ražnja-tovič 30.
Split: Tvrdič 10, Skansi 16, TVr-dič R. 8, Prug 23, Antoninl 6, Oblak 11, Grašo 1, Skelšn 2, Mur-glč.
KAZNOVANA MALOMARNOST LJUBLJANE
K O S A RK A
Republiška liga
C '. ANI
BRANIK : SV,, JODA 59:57 ( 28:24)
MARIBOR, 29. avg. — Domači košarkarji so na igrišču v Ljudskem vrtu šele v finišu po sicer dokaz zbegani in ostri igri premagali borbene goste Iz Ljubljane. Odločilne zadetke so belo čml dosegli prav v zadnjih petih minutah igre, ko sta razpoložena Bergoč in Globačnik z dobro igro napravila pravo zmedo pod košem gostov. V vrstah Branika se je poznala odsotnost enega najboljših strelcev Rostaherja kljub temu pa njihov slab start pod obema košema ne more biit vzrok oziroma opravičilo za prikazano raztreseno In slabo igro. Nasprotno so se gostje predstavili kot izredno borbeno moštvo z najboljšimi močmi v Izkušenem Lokarju ter požrtvovalnem Račiču In Muhiču. V moštvu Branika pa Je v prvih desetih minutah igral tudi njihov trener Ing. Baje, ki se pa kasneje ni več vrnil v igro. Pred okoli 300 gledalci sta tekmo sodila ing. Oblak iz Ljubljane in Virt iz Trbovelj .
Branik: ing. Bajc, Ogrizek 11, Bergoč 16, Košar 2, Brumen 6, Vektruskl 4, židanek 7, Globačnik 13, Varl, Janežič, Frank.
Svoboda: Lokar 13, Muhič 19, Crnek 6, Ahčan 6, Račič 11, Debevc 2, Božič, Batelino, Omahen.
ILIRIJA : JESENICE 72:73 (63:63, 32:26)
LJUBLJANA, 29. avg. — Nerazumljivo je kako je lahko tekma republiške lige na sporedu od 11. dopoldan, to je ob najhujši vročini Kljub temu pa sta moštvi ob začetni krizi v nadaljevanju prikazali zadovoljivo košarko in biU smo priča predvsem dramatičnemu finišu. Pravzapra je tekma imela dva različna dela. Domačim
so bili boljši v prvem delu. Uspelo jim je, da o gostom vsilili svoj ritem igre in si kaj kmalu priborili 12 točk prednosti. Bolj pa ko se Je bližal konec tekme, tem bolje so igrali tudi gostje. Nihče ni pričakoval, da bi jim uspelo rezultat spremeniti sebi v prid. IU-rijani so namreč danes prikazali eno svojih najboljših tekem v republiški ligi. V drugem delu pa je Jeseničanom uspelo, da so jim vrnili milo za drao ter so a hitrimi protinapadi, predvsem pa s točno odmerjenimi streli od daleč v zadnjem trenutku Izenačili rezultat. Sledil Je dramatični podaljšek tekme. Tu Je bila sreča naklonjena Jeseničanom, ki so si priborili pomembno zmago s najtesnejšim rezultatom. Tekmo sta sodila pred okoli 100 gledalci Brumen iz Domžal In Bolka Iz Ljubljane.
Ilirija; Senčar J. 23, Senčar T. 18, Pleško 2, Prosen, Podlogar, Kogovšek 11, Bajo 12, Setlna, Stefančič 8,
Jesenice:	Jeraj 25, Koren 2,
Sodja 23, Svetlin 12, Peterman 8, Čampa, Berllck, Dragojevlč 2, Vavhnlk 3.
LJUBLJANA : DOMŽALE 0:20!
LJUBLJANA, 29. avg. — Včerajšnje prvenstveno srečanje v Ljubljani v Šiški se Je končalo brez borbe v korist Domžal z 20:0. Sodnika In delegat sta namreč tekmo po 30-minutnem čakanju po napovedanem času zaključila z imenovanim rezultatom, ker prireditelj ni pripravil vse potrebno za delo pri zapisnikarski mizi.
Po preteku ene ure sta se moštvi sporazumeli za odlgranje prijateljske tekme. Pred okoli 20 gledalci je zmagala Ljubljana z 70:53 (38:27). Največ točk- za zmagovalce sta dosegla — Kočar 13 In
Peršin 16, za moštvo Domžal pa Rojs 14 in GosUč 12.
ASK TIVOLI : MARIBOR — NEODIGRANO
Zaradi gostovanja Maribora v Belgiji bo srečanje na sporedu šele v torek zvečer ob 19, uri v dvorani Olimpije v Ljubljani.
CLANICE
SLOVAN : MARIBOR 35:22 (17:8)
LJUBLJANA, 29. avg. — V so-razmeroma hladnem vremenu se igralke obeh ekip nikakor niso mogle ogreti. Tako smo na igrišču Slovana na Kodeljevem videli le povprečno košarko. Igralke so predvsem grešile v metih na koš, kjer so bile izredno neučinkovite. Tako tudi v kazenskih metih, kjer so Mariborčanke od 16 metov le dvakrat zadele v koš, domačinke pa od 10. metov le trikrat. Temu primeren je seveda tudi rezultat. Sicer smo v igri mnogo več pričakovali od igralk Slovana, ki pa so tokrat preizkusile vse svoje moči. Pred okoli 50 gledalci sta tekmo sodila Korošec In Obersnel iz Ljubljane.
Slovan: Žitnik 6, Marenčič 1, Goršlč 11, Jelen 8, Težak 2, Štepec, Savnik, Wallas 5, Černe 2, Agrež.
Maribor: Lakner 3, Strucelj 5, Jenžac 8, Gril, Kralj, Požar 4, Dobaj 2, Magišta, Sodar.
JEŽICA : TRIGLAV 39:63 (14:33)
JEŽICA, 29. avg. — Igralke obeh ekip so pričele tekmo izredno zbegano. Preteklo je precej časa, preden sta obe ekipi uredili svoje vrste. Bolj pa ko se je igra razvijala tem bolje so igrale gostje iz Kranja. Tako je domačinkam uspelo le do desete minute igre džati korak z razpoloženimi igralkami Triglava. Nato pa kljub izredni požrtvovalnosti In borbenosti niso mogle več zaustaviti ostrega finiša Kranjčank. Te so preko visokih centrov Komačeve in Prezljeve ter odlične strelke od daleč Kodekove neusmiljeno pol-
nile koš domačink. Poleg domačinke Vide Oven so bile imenovana tudi najboljše igralke tega srečanja. Pred okoli 150 gledalci sta tekmo sodila Marjan Remic in Božič Iz Ljubljane.
JEŽICA: Kovič 6, Stražišar, V. Oven 13, Bogunič 8, Plevnik, šu-belj 4, M. Oven 2, Pregelj 66, Kušar, Hvastja.
Triglav: Kodek 15, Šinkovec 8, Balderman 5, Prezelj 15, Komac 16, Močnik, Bežek, Belehar 4.
ILIRIJA : JESENICE 37:56 (27:25)
LJUBLJANA, 29. avg. Igralke Ilirije so v prvem srečanju jesenskega dela lige kaj neugodno presenetile Jeseničanke, saj so bile vse do zadnjih minut boljši tekmec. Svojo prednost so izrazile tudi v rezultatu in vse do 10. minute drugega dela vodile. Kljub njihovi dobri in požrtvovalni Igri pa jim je v kritičnem trenutku zmanjkalo moči In morale so priznati premoč Jesenic. Odlična Pavličeva je namreč z nekaj točnimi streli od daleč izenačila rezultat in nato tudi dosegla prednost za gostje, ki so v finišu dosegle visoko zmago. Pred okoli 100 gledalci sta tekmo sodila Bolka In Ing. Rogač z Ljubljane.
Ilirija: Nastran 9, Suša 12, Pri-bošek, Novmjan 66, Brajnik, Lah 4, Goršič 6, Kopač.
Jesenice: Benedičič 10, Pavlič 26, Bertoncelj 10, Vudrič 8, Lakota 2, Mušič, Dakskofler, Oblak, Koren.
BRANIK : SVOBODA 20:0
MARIBOR, 29. avg. Ker včeraj zvečer ob napovedani uri gostij iz Ljubljane ni bilo na Igrišče v Ljudskem vrtu, so domačinke prvo tekmo jesenskega kola odločile brez borbe v svojo korist. Vse kaže, da bodo igralke Svobode iz Ljubljane Izstopile iz nadaljnjega tekmovanja. Zvedeli smo namreč, da prav zaradi pomanjkanja finančnih sredstev niso dopotovale v Maribor.
ELEKTRA : SORA 74:76 (38:30)
8UDIR:CRVENA ZVEZDA 10:12(5:7)
RO K O M F I
Itv-Dhri; Marguč, Duag&u,
Jelen, Zgodba, Škrinjar 3, Kmetič, Ačkun 6, Dornik 1, Juvan, Bernik, Lopan.
CRVENA ZVEZDA: Banja-min, Jovanovič 1, Fajfrič 2, Klemenčič, Lau 2, Jakšič 5, Pokrajac, Cledič, Japundja 2, Pridovič.
Sodil: Simonovič Vlado iz Zagreba, dobro.
Gledalcev okrog 2000.
Zvezna liga
TRBOVLJE, 29. avg. Kljub temu, da je Rudar v letošnjem tekmovanju zabeležil danes že drugi zaporedni poraz, so Trboveljčani danes gledali dinamičen in zanimiv rokomet. Gostje na čelu z reprezentančnim vratarjem Banjancem so nameravali že v prvih minutah zapečatiti usodo Rudarja ter si pridobiti dve novi dragoceni točki. In to Jim je res uspelo.
Medtem ko so vseh prvih 10 minut stalno napadali le gostje, domači sploh niso niti poskusili poslati žoge proti Banjancu. Sele ko se je razigral Ačkun, so tudi za Rudarja napočili lepši časi. Ačkun je namreč sam dosegel vse gole in tako izenačil na 3:3. Po tem je trener Bašič zamenjal vratarja Marguča z Lopanom. Ta poteza se je izkazala za koristno, kajti Marguč je bil danes res izredno nerazpoložen. Kljub vsemu temu pa so gostje z nekaj napadi spet krepko po-
vedli. V času, ko je Crvena zvezda igrala na rezultat, pa je Ačkunu uspelo postaviti končni rezultat polčasa.
Rudar je tudi v drugem polčasu nadaljeval prejšnjo igro. Njegovi igralci so se vrteli okoli nasprotnikove cone streljal pa ni nihče. To je bilo toliko bolj zaskrbljujoče, ker je Ačkuna stalno spremljal Jovanovič in ga tako praktično izključil Iz igre. Na njegovo mesto je sicer stopil izkušeni Škrinjar, vendar kljub vsej požrtvovalnosti le ni zmogel vsega dela.
lllllllllillililiilllllllllllillllllllllllllililliHlllllllilliilllllllillllllilllllllllillliniilMMIHIHIHlill
ZVEZNA KOŠARKARSKA LIGA
Olimpija	12	9	3	1041:842	18
Beograd	12	9	3	990:835	18
Lokomotiva	n	8	3	881:779	16
Zadar	11	8	3	925:829	16
Split	12	8	4	839:823	16
Partizan	11	6	5	974:859	12
Radnički	12	6	6	997:964	12
Željezničar	12	5	7	835:914	10
Crvena zvezda	11	4	7	807:830	8
Slovan	12	4	8	911:1017	8
Rabotnički	11	2	9	758:874	4
Lesonit	11	0	11	612:1026	0
V lestvici ni upoštevana tekma Rabotnički : Lokomotiva 65:63 (spomladanski del), ker je v KZJ zaradi protesta Lokomotive še ni registrirala. Prav tako v lestvici še nista upoštevana rezultata ostalih dveh tekem današnjega kola Lesonit : Partizan in Crvena zvezda : Zadar, ki sta na sporedu danes zvečer, a rezultatov v času poročanja še nismo prejeli.
Olimpija : Rabotnički 104:96 (49:26) Lokcmotiva : Slovan 94:81 (55:35) Želfezničar : Beograd 54:60 (20:28)
Radnički : Split 80:82 (73:73, 26:37)
Lesonit : Partizan - še nismo prejeli Crvena zvezda : Zadar - še nismo prejeli
V PRIHODNJEM KOLU
LJUBLJANA - Olimpija : Lokomotiva SKOPJE: Rabotnički : Crvna zvezdo ZADAR - Zadar : Lesonit BEOGRAD - Partizan : Radnički SPLIT - Split : Železničar BEOGRAD: Beograd : Slovan
REPUBLIŠKA ODBOJKA
Zagreb	2	2	0	0	42:26	4
Crvena zvezda	2	2	0	0	31:22	4
MedveSčak	1	1	1	0	29:21	3
Borac	2	1	1	0	29:23	3
Partizan (Bj)	2	1	1	0	34:29	3
Mlada Bosna	1	1	0	0	16:13	2
Partizan (Bgd)	2	1	0	1	32:31	2
Železničar	2	1	0	1	31:31	2
Dinamo	2	0	1	1	21:27	1
Bosna (Sar)	1	0	0	1	13:16	0
Bosna (V)	1	0	0	1	12:15	0
Rabotnički	1	0	0	1	12:19	0
Rudar	2	0	0	2	18:28	0
Crvenka REZULTATI	2	0	0	2	32:51	0
Rudar : CZ 10:12 (5:7), Borac : Medveščak 13:13 (7:7), Zagreb : Crvenka 28:14 (13:6), Dinamo : Partizan (Bj) 11:11 (7:6), Partizan (Bgd) : Železničar 17:19 (10:11). Odloženi sta bili tekmi Bosna (Sarajevo) : Bosna (Visoko) in Rabotnički : Mlada Bosna.
ZVEZNA ŽENSKA ROKOMETNA LIGA
Beograd : Podravka 8:3 Tekstilne : Trešnjevka 7:10 Slovanka : Proleter 6:12 Graflčar : Partizan 10:7 Drvodeljac : Lokomotiva 5:5 Spartak : Radnički 10:11
ZVEZNA ROKOMETNA LIGA
Maribor	10	8	2	25:8	18
Kanal	10	8	2	25:10	18
Jesenice	9	8	1	26:8	17
Novo mesto	10	6	4	20:18	15
Kamnik	10	4	6	18:22	14
Bežigrad	10	4	6	18:24	13
Triglav	9	4	5	16:20	13
Hoče	10	3	7	15:21	13
Žirovnica	9	2	7	11:24	11
Cmuče	9	0	9	8:27	9
Ostali dve tekmi — Črnuče : Jesenice in Triglav : Žirovnica sta bili preloženi.
V naslednjem kolu (5. septembra) se bodo srečali: Jesenice : Žirovnica, Bežigrad : Triglav, Novo mesto : Maribor, Kanal : Kamnik, Hoče : Cmuče.
REPUBLIŠKA košarka
ŽENSKE
Slovan
Triglav
Jesenice
Branik
Ilirija
Medvode
Ježica
Maribor
Svoboda
9
10
10
9
10
9
9
10
8
478:320
584:390
537:407
463:336
462:463
250:496
344:453
327:451
201:417
18
16
16
12
6
6
4
4
0
Moštvo Medvod je bilo v tem kolu prosto.
V naslednjem kolu 5. septembra bodo igrali -Svoboda : Medvode, Maribor : Ježica, Triglav : 11 rija, Jesenice : Branik.
■ n«......	i:iii«iii!iiiiii:iiiiiii:iii»i!



ur,
Z MALO DENARJA IN Z MLADIMI IGRALCI
Prihodnjo nedeljo bodo zaživela tudi igrišča v raznih krajih Slovenije, tam kjer igrajo klubi slovenske nogometne lige. Lani je bilo to tekmovanje sicer dokaj zanimivo, posebej še zadnji del, vendar pričakujejo, da bo letos razvoj dogodkov še bolj zanimiv.
V najrazličnejših krajih Slovenije — od Kopra pa do Murske Sobote, že težko priečakujejo sodniškega znaka, ki bo oznanil začetek letošnjega slovenskega prvenstva v nogometu. Borbe ne bodo lahke in tudi problemov ne manjka. Finančna sredstva so ponekod zelo skromna, nekje je položaj prav kritičen, pa vendar povsod upajo, da se bo še v zadnjem trenutku vse nekako uredilo.
Kot kaže,* bomo letos videli na slovenskih nogometnih igriščih precej mladih igralcev, ki bodo morda še bolj dvignili kvaliteto slovenskega nogometa. Lepih tekem, dobrega nogometa — to pa je konec koncev tisto, česar si vsi najbolj želimo!
BUDA!? Z MLADIMI MOČMI
4p^ti^kaV^e-
didaturo° za	VTn.
njcmTtu soPiTeriT',t?- V leto£-
V s volih	tartom v SNL
I* r«ffSvora BVetrli; 2?° vidni.
smm„ Mserr
vključili mlade prespektlvnfVO 80 metaSe i* vr«,*	vne nogo-
in nekdanjega igSa .TH (Kravogeli Orešft t\l ^“‘nika PriprevU S0or5fce„?bS^)* S
dop:.,tTor„isp“;m3rile,e‘r
vsi igralci niso obfskovaH *™ber Sov. Moštvo scctojSkSavljaU^
Igralcev, računajo pa se na Pe-tana, ki se bo te dni vrnih iz JLA. Kljub pomladitvi moštva pa so v Trbovljah poudarili, da^ Imajo starejši i pralci tudi možnost, da se vključijo v ekipo, v kolikor bodo priKazali potrebno formo in željo do resnega dela.
SOS NOVOGORIŠKIH NOGOMETAŠEV
Ker je blagajna NK Nove Gorice skoraj povsem prazna, vprašanje starta gorlšklh nogometašev v SNL še ni povsem gotovo. V klubu so namreč mnenja, da v kolikor sl ne bi mogli pravočasno zagotoviti sredstev, da se bodo morala odreči tekmovanju v družbi najboljših slovenskih moštev. Zvedeli smo, da bodo to pereče vprašanje skušali rešiti na skupnem sestanku s predstavniki komune, ki bo v teh dneh v No-
vi Gorici. Kljub finančnim težavam pa se moštvo redno pripravlja na start v SNL. Treningi so trikrat tedensko in dobro obiskani. Moštvo je odigralo tudi nekaj prijateljskih tekem. Vrste Nove Gorice so zapustili: Torta-kovid, ki je odšel v Koper, Trpni, ki se je vmfU v Velenje in Križaj, ki je odpotoval v tujino. V ekipo pa so se vključili: Lin-cider iz Karlovca ta Leskovi« Iz Zagreba. (Sl-jeroe). V moštvo pa so vključili tudi najboljše moči mladinske ekipe.
ALUMINIJ IN DRAVA Z ROKO V ROKI
Nogometaši Aluminija iz Kidričevega se io dober mesec resno pripravljajo na start v SNL. Poleg številnih rednih treningov so odigrali uspefino tudi več prijateljskih tekem, ki pa so pokazale, da moštvo še ni v formi. Moštvo šteje 18 igralcev. Nove moči so: Bračič iz Maribora in Emeršič iz Ptuja, te dni pa se bo vrnil iz JLA tudi Artenjak. Trenerske posle je prevzel nekdanji tehnični vodja Kurenič, dolžnost tehničnega referenta pa sedaj opravlja Repič, dolgoletni igralec in športni delavec v Kidričevem. Pri aluminiju so se odločili tudi za skupno delo in telesno sodelovanje z NK Dravo iz Ptuja. Tako bo v moštvu Drave v tej sezoni nastopilo tud! šest igralcev AIu* mfnija, ki se trenutno še niso mogli uvrstiti v standardno moštvo enajstorice iz Kidričevega. \ “pajo. da bi tu
MURA PRED STARTOM NA MADŽARSKEM
Nogometaši Mure iz Murake So-bote, ki se že več kot mesec dni
vestno pripravljajo za start v SNL bodo pred prvim prvenstvenim srečanjem še zadnjič preizkusili svoje moči v sosedni Madžarski. Tu bodo vrnil gostovanje v moštvu Dože, ki je pred kratkim nastopilo v M. Soboti. Sicer v moštvu ne bo večjih sprememb. V ekipo so vključili štiri igralce mladinskega moštva, nasprotno pa standardni igralec Maučec verjetno ne bo več nastopal. Tako bodo barve Mura v SNL zastopali: Vrdjuka, Kolarič, Ranta-ša, Mairtimuzi, I. Martimuzi II, Horvat I, Horvat II, Horvat III, Drvarič, Višali, Tkalčec, Srečko, Sarotar,, Ilič, Jandl, Oiner, Pavlič Kukanja, Ferbežar) in Matja-šec.
V KDPRU NE DAJEJO IZJAV
O novem ligašu SNL NK Koper nismo mogli zbrati nobenih zanimivosti. Upravni odbor NK Koper je namreč sklenil, da pred začetkom prvenstva o samem moštvu na bodo dajali nobenih izuav glede sprememb in priprav igralcev ekipe. Tako bdo vse skrivnosti razvozi lano šele po prvi pr-vestveni tekmi prihodnjo nedeljo.
RUDAR IZ VELENJA ŽELI OSTATI V DRUŽBI NAJBOLJŠIH
Po dveh letih bo Rudar iz Velenja ponovno tekmoval v SNL. Tukajšnji ljubitelji nogometa že željno pričakujejo pričetek tekmovanja In upajo, da si bo moštvo priborilo še nadaljnl obstoj v SNL. Ekipo Rudarja vodi trener Hudar in, ki ima na voljo 18 Igralcev. Odigrali so tudi že
več prijateljskih tekem in prikazali zadovoljivo lormo. Največ težav imajo z obrambo in do prve tekme z Branikom želijo odpraviti vse napake. Za barve Rudarja bodo tekmovali naslednji Ig-ralci: Devič, Kuret, Rednak, Tomšič, Koren. Vladisavljevič, Goje-vič, Topčič, Kujan, Bizjak, Vodeb, Petek, in Kovač.
LJUBLJANA RAČUNA NA ENO IZMED PRVIH TREH MEST
Star znanec z nogometnih Igrišč in sedanji trener šišenskih nogometašev Polde Hacler je pred star-
S
n
L
tom NK Ljubljana v SNL dejai:
— Za redno delo ta sploh za obstoj kluba so v prvi vrsti potrebna zadovoljiva tinenčna sredstva. Ravno tu pa. se začne s problemi, saj je npr. celotno športno društvo »Ljubljana« dobilo za vse športne panoge samo milijon dinarjev dotacij. Kot za nogometaše Ljijibljane, tako je. tudi za druga moštva v SNL, ki so se znašla v podobnem položaju, vprašanje, če bodo lahko izpeljala vsa prvenstvena srečanja do konca.
Največja vrael v moštvu bo nastala z odhodom Friča v JLA. Za vratarja Zupančiča, ki je sporazumno prestopil k Olimpiji bomo že našli uspešno zamenjavo. Poškodovana sta Milivojev!« (na tekmi proti Svobodi) to Daneu (na tekmi proti Triglavu). H klubu so pristopili: Mestek (Svoboda), Vrhunc (Ilirija), Delja in Popara (Elektro-Bosne).
PRI ŽELEZNIČARJU ROTACIJE
Eden najbqij marljivih funkcionarjev Železničarja Franc Podpečan Je pred startom v SNL dejal:
— V novi sezoni upamo na tisto, kar smo dosegli v preteklem letu, to je na uvrstitev med prvih pet najboljših. Da to ni utvara, bi navedel spremembe za katere menim, da bodo poživele dejavnost v klubu. Ekipo bo vodil nekdanji Igralec Tomac, ki je pokazal vse sposobnosti dobrega no-gometne|a poznavalca. Sedanji tre-ner Kučer je prevzel pionirsko moštvo, Frangež pa bo vodil drugo moštvo. Do precejšnjih spre-memb je prišlo tudi v kadru prvega moštva, saj je pred kratkim pristopil od Branika zanesljivi branilec Donko. V novi sezoni bo nadomestil Podbrščaka, ki si je ns neki »divji« tekmi zlomil nogo in je potemtakem opravil z letošnjo sezono. Iz mladinskega moštva smo vključili poleg 21žka (branilec) še Kranjca, ki bi naj nadomestila UpogUvška (odšel je k Mariboru) na desnem krilu. Iz JLA pa se bosta v kratkem vrnila še Rnpnlk ta Wagner.
BRANIKOVC! ŽE ZDAJ SIJAJNI
Nič drugače kbt pri Železničarju ni pri Braniku. Fantje so po obdobju negotovosti, nezaupnic ta kdo bi vedet česa še, le našli pravi ritem. Treninge je prevzel Blaznik ta po prvih vtisih s pri-isteljsklh tekem je sklepati, da je forma že zdaj več kot zadovoljiva. Zlasti odličen je Bogdan, ki se je končno ustalil v črno belem dresu, čeprav dolgo nihče ni vedel, kako bo pravzaprav z njim. Zdaj je prodrla novica, da bo odšel k Aluminiju, zdaj spet so govorili, da bo zaigral v drugem močtvu Maribora Itd. Odhod Donka ni prizadel prav nikogar, aaj ga bo nasledil nekdo od mladih, ki kažejo voljo za nastope v črno belem dresu. Več kot solidno se je obnesel Ravenčan Djurič. Skratka — nrnlo ie takih, ki zmigujejo z rameni zavoljo zaskrbljenosti in veliko je onih, ki komaj čakajo prvih resnejših startov, zlasti pa 5. septembra in pričetka v SNL.
BAUMAN TOKRAT V VRATIH ŽNK CELJE
načrtu. Moštvo, ki je vadilo krat tedensko vodi Vili Bi vratarja pa vadi Bencik. Na imajo lepo urejeno igrišče Skalni kleti. Moštvo , sestavlj
igralcev. To so sami mladi Igralci, saj je povprečna starost moštvi 21 let. Nihče ni zapustil klubskih vrst, edina nova moč pa je vratar Bauman (Kladivar). Pri 2NK Celju so zadovoljni z žrebom. Prvi dve tekmi igrajo na domačem
igrišču in so prepričani v popolen uspeh ta torej na izkupiček štirih točk. Klub ima tudi zelo dobro mladinsko vrsto, ki žal ne bo mogla tekmovati v mladinski ligi, ker je moštvo v preteklem letu zaradi
neuspeha Izgubilo pravico sodelovanja. Barve kluba bodo branili: vratarja — Bauman In Štancer, branilci — Reberšak I in Reberšak
II, Kompan, Hohnjec, krilci — Marcius, Letner, Marjanovič, Ratej, Mihelin, napadalci — Kuder, 2avakl, Regner, Golob, Artl, Dvornik, Mijatov, Ubovič.
OD KLADIVARJA NE MOREMO PRIČAKOVATI ČUDEŽEV
Kladivar, ki se ja vrnil v SNL iz II. zvezne lige, Je pred startom v SNL najbolje prizadet. Novi trener Marinček pravi, da so v dru-
znova. Zato od Kladivarja s sezoni tudi ne moremo pričak čudežev. Amaterski nogome namreč povsem nekaj dugega pa profesionalni. Stara uprai v preteku sezoni ob kupo* igralcev odstopila vse mlade spektivne moči ŽNK Celju, imajo pri Kladivarju sedaj 'n Ijo le 14 igralcev, med njir polovico iz lanskoletnega dartnega moštva. To je skn izbira. Močnejši bodo v obn slabši pa v napadu. Barve dr bodo branili: Gobec, Štor (vi ja). Vodeb I ta Vodeb II, C (obramba), Perper, Ferme, d#lj, Marinček (krilci), Perc,
brajc, Jelen, Kokotec, Vesi«, Vidmar (napadalci). Za start so v danih možnostih dobro pripravljeni in to predvsem fizično, med tem ko uigranost še ni najboljša, žreb jim ni bil naklonjen, saj morajo prvi dve tekmi igrati na tujih igriščih. Sicer o predvidenih uspe. hlh ne želijo dajati nobenih Izjav.
ROKOMETAŠ V VRATIH TRIGLAVA
Kranjski nogometaši so se as start v SNL letos zelo veatno pripravili. Lahko zapišemo, da nogometaši že več let niso bili tako marljivi. Trenerske posle je prevzel nekdanji igralec Marjan Brezar, ki Je letos opravil Izpit za no-
nl ta v upravi so prepričani, da se bodo sadovi novaga dela prav gotovo pokazali tudi ns zelenem polju, v moštvu Je prišlo tudi do precejšnjih sprememb. Izpdznic: ets zahtevala Simunac, ki m Ja vr nll k Rudarju v Kakanj ta Vuko tič, ki se je vrnil v črno goro Klub pa Je zapuatil tudi Koban I ki je prevzel trenerske posle m Jesenicah. Nove mo« pa so Bai *eIJ M. (Kranj), Polanec (Ločan ‘a,???"* U « J« kot rokometa vključil med nogometaše. OdUčm Je zna5«l mea okroglimi vratni cami ter bo tudi branil vrata Tri glava v SNL. Poleg ne vodenih bo oo v moštvo postopoma vključil tudi mlade moči iz mladinskega moštva. Upajo, da bodo eaaedl mesto pod vrhom lestvice. Naj večji problem so trenutno finanč na sredstva, saj za vso sezono & nimajo zagotovljenih potrebnil sredstev.
ALI BO TRIGLAV SPLOH STARTAL V SNL
Tik pred zaključkom redakcije smo prejeli vest, da je finančno stanje NK Trt glav iz Kranja takšno, de Je vprašanje, Če bodo lahko odigrali letošnje tekmovanje v SNL. Obljubljenih (samo obljubljenih!) imajo 600.000 din, kar bo zadostovalo samo za 5 ali 6 kol prvenstvenega tekmovan,*. Pri vsem tem je treba povedati, da ima nogodet v Kranju več kot 50-letno tradicijo, da Imajo v tem lepem mestu enega najlepših stadionov v Jugoslaviji ta da bi bila konee koncev to zarea prava satira, te bi moral nogometni klnb prenehati s delom. Klub je el-cer sklenil tekmovanje začeti k obljubljenimi sredstvi, vzdr. lati dokler bo pač šlo, potem pa sporočiti NŽS, da od na-dalnjega tekmovanja odstopa. Ce bo tako, potem bodo sklicali skupščino kluba, ki naj odloči o nadaljnji usodi NK Triglav.
GOST UREDNIŠTVA
MEDNARODNA
DIPLOMA
ŠPORTNEGA
MEDICUSA
Pred nedavnimi je bil v Zah. Nemčiji prvi svetovni seminar športnih zdravnikov (FIMS — Svetovna zveza športnih zdravnikov). Prisostvovali so mu zdravniki 22 držav z vsega sveta, med njimi vsi znani strokovnjaki s tega področja.
Seminar je trajal 14 dni, teden dni v Miinchenu in teden dni v Garmischu.
Od jugoslovanskih športnih zdravnikov je bil na seminar povabljen le prof. dr. Alojzij šef. Na koncu tega pomembnega sestanka so podelili tudi prva mednarodna priznanja oziroma diplome športnega zdravnika, ki jo je prejel tudi prof. Sef.
Prvega »lastnika« diplome športnega zdravnika smo poprosili za razgovor in na vprašanje, kaj so obravnavali na seminarju, nam je takole odgovoril:
— Pogovorili smo se o delu in statusu športnega zdravnika, ki so ga podčrtali predvsem zastopniki vzhodnih držav. Sprejet je bil zaključek, da je športni zdravnik lahko le tisti, ki dela na tem področju in ki lahko iz svojih izkušenj ter svojega dela s športniki raziskuje in znanstveno dela na tem področju. S tem so bili prizadeti tisti znanstveniki v športni medicini, ki so delali na tem področju brez dovolj velikega materiala za take preiskave in so seveda pomanjkljive. So seveda tudi izjeme. Tisti znanstveniki, športni zdravniki, ki so se in se še bavijo s telesno vzgojo otrok in mladine, kjer je problematika širša. V okviru seminarja smo slišali zelo bogate razprave in v medsebojnih pogovorih smo si izmenjali mnenja športni zdravniki, ki že dolga leta delamo na tem področju.
Kako ste se pravzaprav odločili za poklic športnega zdravnika?
Vzrok je treba iskati najbrž v vzgoji v domači hiši, kjer je oče posvečal telesni vadbi veliko pozornost. Že leta 1906 je v telovadnem društvu v Zagrebu aktivno nastopal, sam pa praznujem letos 45-letnico, kar sem prvič stopil v telovadnico. Najprej sem bil telovadec, dokler si nisem zlomil hrbtenice in kljub takratnemu stanju medicine ostal živ. Štiri mesece in pol so ostale roke in noge negibne. Pozneje sem se s plavanjem in gmnastiko toliko okrepil, da se mi poškodba ni več poznala. Posvetil sem se tudi hazeni, atletiki in plavanju, ki je bil moj življenjski šport. Zaradi poškodbe pa nisem imel toliko fizičnih sposobnosti, da bi dosegel vrhunske rezultate in sem se posvetil teoriji in funkcionarskemu delu. Moj prvi večji uspeh v vrstah funkcionarjev je bila ustanovitev plavalnega kluba »Maraton« v Mariboru.
— Že v gimnaziji me je v sadnjih leih zanimala literatura s področja športne medicine, navduševal oa me je predvsem sedanji šef Zdravilišča Rogaške Slatine docent doktor Rudi Leskovar, ki je takrat študiral v Berlinu. Tudi moja maturitetna izjava, takrat so bile v modi, je bila, da bom študiral športno medicino. Ves svoj študij sem seveda posvetil temu cilju. Ker sem se zavedal, da moram imeti klinično izobrazbo, sem se specializiral iz kirurgije, ki je kot »nujno zlo« v praktičnem delu s športniki zdravniku vedno potrebna.
In vaše poznejše udejstvo-
teja za fizkulturo poklicali z bolnišnice Celje, da bi se vključil v delo v športni medicini in prevzel odsek za športno medicino.
Moj življenjski cilj je bil tako že precej bliže. Spravil sem na noge Institut za športno medicino, okoli katerega sem zbiral tega dela voljne zdravnike in medicince ter organiziral zdravstveno službo za športnike v Sloveniji. Zdaj sem profesor na Visoki šoli za telesno kulturo, kjer predavam fiziologijo športa, športno traumatologijo in preventivno gimnastiko, ki mi je posebno zadnja leta bolj pri srcu. Z veseljem ugotavljam, posebno v usmerjanju diplomantov, veliko zanimanje na tem področju.
Kaj pa vaše delo pri nogometaših Olimpije?
—- Pred tremi leti so pri Olimpiji sklenili, da bodo pričeli s sistematičnim delom za uvrstitev v I. zvezno nogometno ligo in so me prosili za sodelovanje. V želji, da bi tudi sedaj, ko sem starejši, še sodeloval z vrhunskimi športniki in z namenom, da bi osnoval športni medicinski dispanzer na terenu, sem poziv z veseljem sprejel. V danih možnostih sodelujem in spremljam delo v klubu, kjer sem v trenerju Elsnerju naletel na zelo razgledanega trenerja, ki ne vidi v zdravniku samo človeka. ko so igralci bolni ali poškodovani, , ampak sodelujemo v timskem delu trikotnika igralci—trener—športni zdravnik.
Ali je tudi drugod po svetu podobno kot pri nas?
— V vseh naprednejših športnih državah je športni zdravnik stalni sodelavec oziroma enakovredna stranica trikotnika, ki sem ga omenil, vendar uspeva samo tisti športni zdravnik, ki stalno sodeluje, ne pa sedi v zavodu ali institutu in kontrolira zdravje ter fizične sposobnosti športnikov, športni zdravnik, posebno, če je kirurg, se pri športu kot je nogomet, lahko še bolje izkaže. Seveda mora vedno sodelovati in je tako priča samim poškodbam. Diagnoza je mnogo lažja in z zdravljenjem lahko prične že na igrišču. Lahko pa so v športu tudi težje in odgovornejše poškodbe, kot se je zgodila pri nas pred tremi leti z nogometašem Oblakom. Zaradi udarca je nastala krvavitev v vranici, prikrita pod ovojnico ter tudi konzilij kirurgov ni mogel ugotoviti točne diagnoze. Le spremljanje klubskega zdravnika je lahko preprečilo izkrvavitev, nato počene ovojnice. Nogometaš je bil operiran v pravem času in tudi rešen. Pri tem seveda nastane vorašanje poškodb igralcev na manj važnih tekmah, ko ni prisoten zdravnik ali pa je daleč.
Kako je t injekcijami pri poškodbah?
— Že večkrat so mi očitali, da se na tekmah ne poslužujem injekcij novokaina, da igralec lahko nadaljuje s tekmo. Že vedno sem bil proti temu direktnemu dopingu poškodovanih športnikov. No-vokain je tekočina, ki pritiska na poškodovano mesto, čeprav občutek bolečine popusti.
Kaj pa doping?
Sem istega mnenja kot znani prof. Prokop iz Dunaja. Nisva le velika prijatelja, ampak sva si edina, da je ne samo nešportno, ampak nehumano jemanje dopinga, šport-
A RAZPOTJU

UNIVIRSIAOE
BU0AP1SM965
MUJ*
.^m i i i**
A &&
V Budimpešti se je z zadnjimi atletskimi tekmami in svečanim zaključkom končala Univerziada 1885 svetovne igre študentov športnikov. Deset dni so trajala srečanja najboljših študentov, deset dnj športnih bojev v devetih športnih panogah. Kadar od daleč spremljamo kako športno prireditev ali pa samo beremo o njej, si običajno mislimo, kako dobro smo obveščeni o njej. Toda šele ko si tamkaj, vidiš, da ničesar ne veš; tam se ti odpre nešteto možnosti, za osebne stike, za novice s prve roke. Na mestu dogajanja lahko tudi najbolj spoznaš problematiko, težave, pozitivne in negativne strani. Mene je najbolj pritegnila PROBLEMATIKA Univerziade. Ob njej sem bil kot poročevalec iz Jugoslavije še posebej prizadet.
Ni skrivnost, da ima Univerziada dva cilja. Prvi bi bil: MEDNARODNO PRIJA TELJSTVO med študenti vsega sveta; drugi pa: KVALITETNI ŠPORTNI DOSEŽKI.
Kako je letošnje študentovsko tekmovanje dosegalo svoja cilja? V pogledu mednarodnega prijateljstva je bilo vse v redu. študentje držav udeleženk so imeli veliko’pri-ložnost, da so se spoznali med seboj, sklepali prijateljstva tako na tribunah kot na športnih igriščih. Ne bilo bi pretirano reči, da je skoraj tri tisoč športnikov živelo ko ena sama velika družina in da smo se v Budimpešti spet lahko prepričali, da šport res druži narode. Bolj slabo pa je bilo z drugim ciljem, kakovostjo. Vse države odnosno študentovske organizacije, ne jemljejo enako resno Univerziade. In tako smo lahko našli ob mnogih svetovnih rekorderjih, prvakih in olimpijskih zmagovalcih takore-koč začetnike, ki izpolnjujejo s svojo udeležbo samo eno od olimpijskih načel: glavno je sodelovati. Pa kdo bi očital državam, ki imajo določene športne panoge slabše razvite, slabo zastopstvo?! Da pa podcenjujejo Univerziado države z dobro razvitim kvalitetnim športom in pošiljajo na svetovno tekmovanje študentov (oprostite izrazu) začetnike — pa najbrž ni čisto prav in zato je Univerziada na razpotju. Organizatorji ne vedo, kaj naj napravijo?
Nekatere študentske reprezentance so bile sestavljene iz športnikov sve-tovnega razreda — Mnogi so poslali v Budimpešto tudi začetnike — Jugo-slavija je bila na univerziadi poglavje zase — Na račun jugoslovanske udeležbe je bilo mnogo kritik in ogorčenja — Posebno teniški igralci so povzročili pravo zmedo, ker niso prišli na tekmovanje, čeprav so bili prijavljeni
je ravnanje naših športnikov (ali forumov) izzvalo v Budimpešti reakcijo, ki je v določenih krogih mejila celo na ogorčenje. Udeležbo Jugoslavije, Madžarske sosede, so javno primerjali (po številu udeležencev) z udeležbo daljnih južnoameriških držav — Argentine in Brazilije.
Seveda so težave pri urejanju 'koledarjev, usklajevanju terminov državnih prvenstev in mednarodnih tekmovanj. In prav zato je Univerziada na razpotju. Bo zmagala struja, ki želi zbrati res najboljše športnike študente ali pa bo po inerciji drugih mednarodnih tekmovalnih obveznosti zmagala struja, ki gleda na Univerziado kot na srečanje, kjer je športni rezultat drugotnega pomena; na prireditev, kjer lahko nastopajo in merijo moči športniki drugega kakovostnega razreda. Organizatorji se bodo na vsak način borili za kakovost. Ta daje namreč edino poroštvo, da bo pritegnila pozornost in da bo izkazala pozitivno »plačilno« bilanco. Vprašamo pa se lahko: ali bodo Amerikanci poslali na naslednje študentske igre v Tokio spet tako odlične športnike? V Budimpešti so videli, da vse države ne spoštujejo tako zelo Univerziade kot oni, ki so poslali res najboljše.
ZATO JE UNIVERZIADA NA RAZPOTJU. Ce bo krenila po začrtani poti, če bo izboljšala kakovost na vsej črti — potem bo res prerasla v tekmovanje, ki bi ga prekosila samo Olimpiada. Ce pa se bo napotila po poti slabše kakovosti se bo počasi sprevrgla v tekmovanje slabše vrste in nazadnje kot športna prireditev ne bo zaslužila več mednarodne pozornosti.
Po svoji zamisli, možnostih in pomenu zasluži, da bi jo vsi skupaj: organizatorji in študentje udeleženci, spravili na pot najvišje kakovosti.
S. UREK
Pet medalj za Jugoslovane
Budimpešta, 29. avg. — Dan pred koncem tekmovanj na univerziadi je Jugoslavija s petimi osvojenimi medaljami (po eno zlato in srebrno in tri bronaste) na 11. mestu v skupni oceni po osvojenih medaljah. V nadaljevanju tekmovanj je moška odbojkarska ekipa Jugoslavije premagala Bolgarijo s 3:1 in osvojila tretje mesto za SZ in Madžarsko. Odbojkarice pa so ostale na osmem mestu. V košarki je pri moških zmagala ekipa ZDA, ki je v finalu premagala SZ z 71:60. V borbi za bronasto medaljo je Madžarska odpravila Francijo s 85:52. Med košarkari-Bolgarijo in CSSR. V nada-cami je zmagala SZ pred Ijevanju atletskih tekmovanj so prva mesta dosegli: 800 m: Crothery (Kan) 1:47.7; 5000 m — Sawaki (Jap) 13:45.2; 400 m ovire — Frinolli (It) 50.5; višina — Skvorcov (SZ) 214; daljina —- Ter Ovanesjan (SZ) 8.19; palica — Penell (ZDA) 57.86; kladivo — Zsivoczky 5.00; disk — Haglund (Šv) Voomey (ZDA) 7566; ženske: (Madž) 67.74; deseteroboj —-200 m — Kirszenstein (Pol) 23.6; daljina — ščelkanova (SZ) 6.42; krogla — Press (SZ) 18.31; peteroboj — Ščel-kanova (SZ) 4802.
V tenisu je med posamezniki zmagal Romun Tiriac, ki je v finalu odpravil Le-jusa (SZ) s 3:6, 6:3, 6:2, 6:2.
V teku na 100 m je v Budimpešti zmagala svetovna rekorderka Irena Kirszenstein (Poljska), ki jo vidimo na sliki levo, v družbi z njeno nič manj hitro rojakinjo Ewo Klobukowsko
Vsem je znano, da je med študenti veliko odličnih športnikov. Ce bi se vsi študentje-športniki zbrali na svetovnih igrah, bolje rečeno: če bi vsaka država poslala v razpisanih panogah svoja najboljša zastopstva, potem bi bila Univerziada skoraj najkvalitetnejša športna prireditev na svetu. Tako pa smo videvali prejšnji teden ob Cerarju in Nakajami Francoze, ki so se borili z ocenami okrog 5—6 točk. Ali pa smo morali gledati igranje mačke z miško v košarki, kjer so košarkarji ZDA do tal pregazili vse svoje nasprotnike v predtekmovalni skupini — ko pa
je z druge strani znano, da je ravno košarka šport srednješolcev in študentov. Kje so ostali najboljši košarkarji? Podobno je bilo s tenisom, kjer (iz razumljivih vzrokov?) kakovost sploh ni bila na posebno visoki ravni.
Ob vsem tem pa je Jugoslavija odigrala prav posebno vlogo. Prijavili smo številno reprezentanco, nato pa je vrsta panog ostala doma: wa-terpolo, košarka, tenis. Wa-terpolo in košarko so vsaj pravočasno odjavili, teniški igralci pa so bili vsi izžrebani in ker so manjkali, je bilo tekmovanje popolnoma na glavo postavljeno. Jasno, da
— že kot študent sem se udejstvoval predvsem med plavalci s svojim spoznanjem in znanjem kot »športni me-dicus«.
Leta 1947 so me s Komi-
niku je treba pomagati s tem, kar organizem potrebuje — z vitamini, s pravilno prehrano predvsem pa s strogim režimom življenja in to ne le v (Sasu treningov in tekmovanj, ampak vedno.
ŠAHOVSKI KOMENTAR
FRANČEK BRGLEZ
TRETJI NAJVIŠJI NASLOV ZA SFRJ?
izdaja Založniški svet POLET — Ureja 7redniškl odbor —	a
Glavni in odgovorni urednik Vlado Žlajpah — Rokopisov	=
ne vračamo — Tisk Tiskarne ČP DELO v Ljubljani —	=
Uredništvo in uprava Ljubljana, Celovška 25, Hala Tivoli	=
sobe Številka: 83, 84, 85, 86 in 87 — Poštni predal 377 -	š
Čekovni račun 600-11*608-63 — Telefoni: Uredništvo 314-840,	n
316-550, 315-522 — Uprava 315-873 — Izhaja dvakrat na	=
teden — Cena v ponedeljek 80 dinarjev, v petek 50 dinarjev.	^
Poročilo, ki ga je Tanjug v petek zgodaj zjutraj dobil od Associated Pressa in poslal vsem redakcijam v domovini, se je glasilo: Jugoslovan Bojan Kurajica je partijo petega kola svetovnega mladinskega šahovskega prvenstva v Barceloni (z Argentincem Bromsteinom— prekinil — kako, tedaj še ni bilo znano — in je še nadalje na prvem mestu s štirimi točkami in to nedokončano partijo, pred Norvežanom Zwaigom s 3,5 itd. Čeprav se je medtem lahko za nas tako ugoden razplet že sprevrgel v neugodnega, je v trenutku, ko sem ta komentar pisal, bilo mogoče reči, da je mladi Jugoslovanski predstavnik star-tal proti vsem pričakovanjem — odlično. (Parma npr. mu je napovedal samo srednji
uspeh.) 2e štiri zmage v predtekmovanju in edini stoodstotni uspeh v izločilnih partijah so bili signali, da lahko pričakujemo od Bojana najmanj ponovitev tretjega mesta na enakem prvenstvu pred dvema letoma v Vrnjač-ki banji. Kajti odtlej si je, kljub redkemu nastopanju, vendarle nabral novih izkušenj, postal je zrelejši — in, kar je najvažnejše, priprave in sekundiranje zagrebškega mednarodnega mojstra Dražena Maroviča so po vseh znamenjih sodeč o. k. V finalu so namreč sledile štiri zrna ge zapovrstjo, do te pete, prekinjene partije.
Kaže, da so naši mladinci na svetovnih mladinskih pr venstvih uspešni tedaj, kadar se njihova imena začno z B. Bora Ivkov je prvi osvojil
ta naslov leta 1951, deset let pozneje je postal svetovni mladinski prvak Bruno Parma, zdaj pa je na najboljši poti, da tretjič pribori Jugoslaviji ta častni naslov, Bojan Kurajica. (Ponavljam: doma iz Splita, rojen pa v Ljubljani!) Možnosti so vsekakor zelo velike (upam, da so ostale nezmanjšane). Velik met je bil, ko je Kurajica v tretjem kolu izločil enega naj več ) ih favoritov tega prvenstva Tuk-makova, sovjetskega mojstra in zmagovalca nad jugoslovanskimi mladinci pred slabila dvema mesecema v Vr-njački banji kar s 5:0. (Kurajica je tedaj nastopil !e enkrat, s Tukmakovom, izgubil, potem pa ga, najbrž namenoma, taktično, prav zaradi nastopanja na tem prvenstvu, niso več dali v eki-
po.) Tukmakova je medtem porazil tudi še Norvežan Zwaig, tako da je najbrž končno veljavno izpadel iz dirke za prvo mesto. Dve ničli na kratkem turnirju (9 kol) sta namreč že izredno velik, skoraj nenadomestljiv minus. Nevarnost pa grozi Kurajici zdaj od že omenjenega Zwai-ga (z njim igra s črnimi figurami v 7. kolu) in kolo prej od člana zahodnonemške državne reprezentance Hiib-nerja (z belimi figurami), — nove rezultate poglejte med šahovskimi novicami — morda pa še v zadnjem kolu, tudi s črnimi figurami, od člana nizozemske reprezentance Hartocha. Da bi le vzdržal. Bil bi to nadvse prijeten obliž za katastrofo Ivkova v duelu z Larsenom za svetovno člansko prvenstvo.
ČLOVEK JE
ZMOTLJIV ELEKTRIKA PA NI
Skrivnosti merjenja časov v športu — Zakaj Hayes ni najhitrejši vseh časov — Izmučen časomerilec pridobitev za tekače
Tokijske olimpijske igre so prišle v zgodovino. Ne le zato, ker so bile prve igre v Aziji, doslej naj večje igre in ne vem še vse kaj, ampak tudi zato, ker je tehnika prvič in kot kaže dokončno izločila človeka kot tistega, ki bo določal čase in vrstne rede pri športnih tekmovanjih.
10.0	— to je bila senzacija 21. junija 1960 v Ziirichu. Pet časomerilcev je izmerilo čas Nemcu Arminu Haryju, ki je kot prvi pretekel skozi cilj: dve uri sta kazali 10.0, ena
10.1	in še dve rezervni po 10.0. Nov svetovni rekord je bil dosežen! Ne daleč od časomerilcev, ki so prav tedaj preverjali svoje ure, pa je nek drug funkcionar zamišljeno gledal na svojo aparaturo. Njegova »ura« je delovala brez zmotljivega človekovega palca in različnega refleksa. Električna meritev časa je bila pri Haryjevem teku tudi vključena in je kazala kot rezultat samo — 10.2.
Ni hotel delati panike in kvariti veselja, toda v svojo uro je bil prepričan. Medtem pa so gledalci ploskali Ha-ryju in možem v belem, ki so izmerili doslej najhitrejši čas na svetu na 100 m.
Električni tok pritiska namesto palca
Možje vebelem ali pa tudi drugače uniformirani so do Tokia absolutno odločali o doseženih časih in vrstnih redih in bili dokončen sodnik pri sporih. Delali so skladno s členom 9 pravil mednarodne atletske zveze, ki v tretjem odstavku govori: »če se meri od trenutka kot se pojavi plamen iz starterjeve pištole pa do trenutka ko neki del telesa tekmovalca (trupa in ne glave, nog ali rok) doseže notranji rob ciljne črte.«
Na vseh tekmovanjih dela ta četa v belem v skladu s pravili in ustrezno človekovi in urini zmotljivosti, od najmanjših tekmovanj pa do evropskih prvenstev in olimpijskih iger. Včasih teče njihovo delo brez ugotovor, mnogokdaj pa povzroča velike spore in dolgotrajna prerekanja.
že pred desetletji pa so začele nekatere firme, izdelovalci preciznih naprav za merjenje časa, delati nekakšno konkurenco tem možem in včasih tudi ženam v belem. Postavljali so svoje aparature in poluradno merili čaše, ki so se vedno razlikovali od uradnih. Njihov sklep je bil vedno enak: ročno štopan.ie ni točno in resnično doseže-, ni časi so vedno slabši od tistih, ki jih na osnovi ročnega štopanja zapišejo v zapisnike.
Neprespan časomerilec v prid tekaču
Takole poteka ves proces: starter pritisne na petelina pištole, pokaže se ogenj in dim in tekači stečejo časome-rilci pa pritisnejo na sprožilce svojih ur. Tako pa bi lah-
ko rzalagali le, če ne bi bili preveč natančni, kajti med trenutkom ko časomerilec zagleda plamen ali dim in onim ko pritisne na sprožilec ure je določen čas, ki ni vedno enak. To razliko so s pomočjo električnih merilnih naprav izmerili zelo natančno, na stotinke sekunde in ugotovili, da je zamuda različna — odvisno od naravnega refleksa časomerilca in njegovega fizičnega in psihičnega stanja v trenutku sproženja. Neprespan časomerilec, živčen časomerilec, utrujen časomerilec reagira vedno počasneje kot drugi, ki je »v formi«.
Ugotovljeno je bilo, da je razlika od 0.1 do 0.3 sekunde in v povprečju 0.18 sekunde. Tak je torej »greh« ročnega merjenja časa za okroglo 0.2 sekund:e so tekači pridobili na račun »napake« časomerilcev na startu.
Druga napaka se dogodi pri zaustavljanju ure ko je tekač na cilju. Tedaj so razlike majhne in se gibljejo med 0.1 v korist in 0.1 v škodo tekača, v povprečju pa 0.02 v škodo tekača.
Seveda bi bilo napak sedaj obtožiti može v belem, ne da bi takoj dodali, da pač nimajo v rokah ur, ki bi dovoljevale bolj precizno merjenje, da pa tako merjenje tudi zadostuje atletskim pravilom, ki nekje pravijo: »V tekih do 1500 m skupne dolžine se čas meri v desetinkah sekunde«. Desetinke sekunde so sicer praktične za odčitavanje, zato pa je ta metoda tudi primemo netočna, ker kazalec za sekunde ali desetinke sekunde ne teče, kot pravimo, ampak preskakuje in avtomatično sili k zaokrožanju doseženih časov. Primer to lepo pokaže:
točen čas
zaokroženo
1. tekač	10.71	10.7
2. tekač	10.81	10.8
3. tekač	10.83	10.8
4. tekač	10.85	10.9
5. tekač	10.94	10.9
6. tekač	10.98	11.0
Netočnost	je na	dlani. 4.
tekač je dobil isti čas kot peti, čeprav je bil 9/10 sekunde hitrejši in za desetinko sekunde slabši uradni čas od tretjega, čeprav je bila ta razlika le 2/10!
Elektrika si utira pot
Počasi si je točnejše merjenje le utiralo pot. Celo v pravilih je našlo svoje mesto »časomerilci lahko uporabljajo električno merilno napravo odobreno od nacionalne atletske zveze«. Od skorajda preganjane priče ie električno merjenje prišlo do naziva pomočnika, ki pa ga ni treba uporabljati, če ti ni po volji.
Razvili so predvsem dva sistema električnega merjenja. Pri prvem so starterjevo pištolo električno povezali z ročnimi štopericami in tok je sprožil vse ure istočasno, brez zamude 0.18 sekunde. Na cilju pa je vsak časomerilec uro ustavil zopet ročno.
Pri drugem sistemu je prvi del operacije enak kot pri prvem, na cilju pa ustavi uro fotocelica ko zmagovalec pretrga žarek. Na ta način je mogoče natančno, tudi na stotinke sekunde, izmeriti le čas prvemu, pri ostalih pa je treba delati še naprej ročno ali pa k aparaturi dodati še takoimenovani fotofiniš, ki na isti fotografiji beleži vse tekmovalce in njihove zaostanke za zmagovalce v stotinkah sekunde in to natančno in za 0.18 sekunde slabših časih kot ročno merjenje.
Atletske organizacije so na »odkritje« električnega merjenja reagirale precej kislo in odklanjajoče, ker pač ne želijo, da bi naenkrat po svetu tekli počasneje kot pred mnogimi leti. Ker izdelovalci novih aparatur niso bili nenaklonjeni kompromisu, so se poslužili trika in narav-navnali električne ure tako, da so upoštevali onih zloglasnih 0.18 in torej niso več kazale faktičnega časa, ampak sličnega kot ročno merjenje, toda bolj točnega glede razlik. Enačba 10.0 je 10 2 je postala zopet točna: 10.0 je 10.0.
Kompromis v Tokiu -Kaznovani Hayes
Tako merijo torej v atletiki čase na velikih prireditvah pod patronatom električnega toka običajno takole; najmanj tri ure z ročnim »pogonom« za prvega in ,.aj-manj po dve za vsakega ostalega tekmovalca, nadalje fotofiniš in pa električno merjenje za prvega s fotocelico.
Pred Tokiem je bilo slišati, da bodo tam vendar enkrat merili povsem točne čase — nič več ne bo umetnega zadrževanja pri električnem merjenju, časi bodo pač iz razloženih razlogov za 0.2 sekunde slabši.
Po Tokiu pa vemo, da tudi na olimpijskih igrah ni manjkalo rekordnih dosežkov ji da tudi tam niso merili kakor je bilo napovedano, ampak so umetno zadržali le oios sekunde, kar seveda ni bistveno vplivalo na čase in tako danes vemo, da so možje na sopnicah ob cilju, ki jih vidimo tudi na naši sliki izmerili čas zmagovalcu na 100 m dvakrat 9.9 in enkrat 9.8, uradno pa je dobil čas 10.0. Najhitrejši človekov tek zaradi peripetij okoli merjenja časov ni prišel v zgodovino in Hayes je prej odšel z atletskega tekališča med profesionalne igralce ameriškega nogometa preden je na Kaki drugi tekmi, kjer bi merili le ročno, kot prvi tudi uradno opravil z mejo 10 sekund in 36 6km na uro povprečne hitrosti. v bodoče, bomo stalno priče dvojnemu merjenju: na velikih tekmah »slabšemu« električnemu in na manjših »hitrejšemu« ročnemu. To bo trajalo toliko časa, da bo vsako atletsko tekališče imelo kot sestavni del tudi električ no napravo za merjenje časov, kar pa ne gre pričakovati v najbližji prihodnosti.