Stev. 127.
o Ljubljani, u soboto, m 3. junija 1905.
Leto mm.
Velja po pošti:
za celo leto napre) K 261— za pol leta „ „ 13-— za četrt leta „ „ 6 50 za en mese« „ „ 2'20
V upravništvu:
za celo leto naprej K 20'— za pol leta „ „ 101— za Četrt leta „ „ 5'— za <n mesec „ „ 1-70
Za poSllj. na dom 20 h na
mesec. > •',
Posamezne Stetf. 10 h.
Uredništvo J« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
-- dvorISče nad tiskarno). — Rokopisi se
a«e vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. UrcdniSkcga telefona Stev. 74.
Političen list zo slovenski narod
Inserati:
Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta 3 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, IzvzemSi nedelje In praznike, ob pol 6. url popoidne.
Upravništvo Je * Kopitarjevih ulicah Stev. 2. , ■	Vsprejema naročnino, Inserate/n " <*
reklamacije. (JpravniSkega telefona Stev. 188.
Zadružno zvezo in c. kr. kmetijska družba.
Globoki razdor v našem narodu je vplival tudi na gospodarske ustanove. To se je pokazalo posebno pri razmerju med »Zadružno zvezo" in c. kr. kmetijsko družbo.
Ljudje, ki so vajeni vse premotrivati samo s stališča svojega omejenega stran-karstva še zdaj mislijo, da sta si to dva konkurenčna zavoda, katerih interesi si nasprotujejo. To nesporazumljenje je v marsikaterem kraju škodovalo in zadrževalo napredek obeh organizacij.
Ne smemo pa pri tem prezreti, da so to misel podpirali razni dogodki iz zgodovine obeh organizacij. Danes je najmanj naš namen očitati komu, kar je bilo, in zato se samo, kolikor je nujno potrebno, dotaknemo nekaterih stvari. — Med faktorji, ki so se ustavljali organizaciji odločne ljud. stranke, kakor jo je vprizorilo katoliško-naredno gibanje, je bilo tudi več oseb, ki so imele glavno besedo v kmet. družbi. To je rodilo odpor in v tem znamenju sta se vršila dva občna zbora, katerih prvi se je popolnoma po krivici zaključil tako, da ni prišla do veljave večina družbinih članov. To je še povečalo odpor in je potemtakem dalo bivši »Gospodarski zvezi" tem očivid-nejši značaj konkurenčne organizacije kmetijski družbi. Ta konkurenca je zdaj minola. »Zadružna zveza" ima svoje polje. »Kme tijska družba" je tudi pokazala, da ji slabše usluge ne more nihče storiti, nego da jo tira na politiško strankarsko pot Predseduje ji dež. glavar D e t e 1 a ; podpredsednik je po slanec Povše. Ugtaditi je treba cesto le še za v prihodnje.
Zato nas je pa tembolj razveselil članek v zadnjem .Narod. Gosp.", ki predlaga, naj se po zgledu drugih dežel tudi pri nas uredi razmerje med »Zadružno zvezo" in »Kmet. družbo" tako, da se bosta obe podpirali med seboj. To je jako važen in koristen predlog, vreden, da ga razmotrivata obe organizaciji z vso resnostjo.
Namen in delokrog obeh je namreč že po pravilih tako določen, da se obe organi-
zaciji med seboj izpopolnjujtta. »Kmetijska družba" ima po svojih pravilih namen, pospeševati in povzdigovati kmetijstvo in gozdarstvo, v obče zemljedelstvo s poučevanjem, izpodbujo, vzgledi in dejanjsko podporo. Ta namen je torej kmetijsko tehničen.
Zadružna zveza ima pa kot glavni namen revizijo učlanjenih ji zadrug in skupno varstvo interesov svojih zadrug. Ta namen je torej čisto drugačen od namena kmetijske družbe. Ta se bavi s tehniško stranjo kmetijstva, ona pa z zadružno organizacijo. Obe imata torej široko polje za svoje delovanje, na katerem se lahko svobodno gibljeta. In edino v taki omejitvi je mogoč tudi strokovni napredek obeh. Saj izkušnja povsod uči, da vsako društvo napreduje le tedaj, ako se intenzivno bavi s svojim pravim namenom, vsako stransko delovanje mu škoduje, mu slabi sile in ugled.
Veseli nas, da ;se je izrekla ta mise), in upamo, da bo, če se izvede, mnogo koristila našemu narodnemu gospodarstvu Moderni gospodarski način je postal tako mno-gostranski in zahteva toliko različnega zna nja, da se morajo organizirati vse duševne sile, da zmagajo to delo. Delitev dela, ki je pogoj tehničnemu napredku, bo gotovo podvojila uspehe; ker je stvar najstrožje gospodarskega značaja, upamo, da strokovnjaki obeh strani izvedejo to misel. Hvaležno jim bo za to vse slovensko Ijudstno, in iz našega javnega življenja izgine en vzrok nesloge, da ga nadomesti složno sodelovanje v povzdigo ljudskega blagostanja.
Pliiolžlrijje^
(Izvirno poročilo.)
Nova vlada. — Slovanskabanka.
— Iz Stare Srbije.
Belgrad, 30. maja.
Paš čevo ministrstvo je moralo odstopiti, ker v skupščini ni imelo zanesljive večine. Novo vlado je sestavil Ljuba Stoja-novic iz sredine samostalnih mladih radi-kalcev, ki so v manjšini. To pač ni parlamentarno. Novi kabinet, ki je najslabši, kar jih je imela Srbija, ima samo to dožnost, da razpusti nepostavno skupščino.
Parlamentarna kriza je trajala celih 8 dni. Zakaj ? Na to vprašanje je težko odgovoriti. Takoj prvi dan, ko je Paš č kralju
podal ostavko, bila je čista in jasna situacija. Vsi politični prvaki so bili edini v tem, da se mora skupščina razpustiti, ker nobena stranka nima večine, s katero bi vlada mogla vladati; kompromisa pa stranke niso hotele skleniti. Samo kralj izprva ni hotel dovoliti, da se skupščina razpusti. Končno je kralj uvidel, da je sporazumljenje nemogoče. Treba je bilo sostaviti tako vlado, ki more zagotoviti popolno svobodo izvolitve narodnih poslancev. Najprvo so hoteli sostaviti povsem uradniško vlado, ki bi vodila samo nove volitve. Takemu ministrstvu so se uprle vse stranke. Nato so hoteli dobiti nevtralno vlado. Tudi to se ni posrečilo, ker v celi Srbiji niso mogli dobiti 8 uglednih mož, ki ne pripadajo nobeni stranki. Tudi koalicijska vlada je bila nemogoča. Mladi radikalci so zahtevali, naj vodi nove volitve Pašič, samo da odstopi minister za notranje posle, Prot c, kateremu mladi ne zaupajo. S tem pa stari niso bili zadovoljni. Kralj je končno poveril sostavo nove vlade Ejubi Stojanoviču, ki je voditelj mladih ra-dikalcev. S tem pa so mladi radikalci storili veliko politično napako, ki se bode še maščevala.
Predsednik in minister za notranje posle je Stojanovič, bivši profesor in naučni minister v Avakumovdevem kabinetu ob času kraljevega umora 11. junija 1903. Leto pozneje je bil zopet minister; ministroval je 192 dni. Sicer pa je pošten in ugleden po-
^lilK.
Najmarkantnejša oseba v *ovem kabinetu je naučni minister Jovan Ž u j o v i c , profesor na univerzi, kot geolog na svetovnem g'asu. S politiko se bavi šele pet let. Žujovič je dober demokrat, od 1. 1901. senator in kot tak je v senatu vedno glasoval samostojne. V javnosti vživa mnogo simpatij.
Vojni minister je gen. štabni polkovnik A n t o n i d , eden najboljših srbskih čast nikov. On je vojak z dušo in telom. Bil je priljubljen na dvoru kralja Aleksandra in poslanik na Cetinju, 48 dni vojni minister in profesor na vojni akademiji.
Pravosodni minister je stari in ugledni belgrajski advokat Nikesla N i k o 1 i c , ki je bil 127 dni minister v »revolucionarnem" kabinetu. S politiko se bavi že nad 20 let.
Minister za javna dela je profesor na univerzi Vlada T o d o r o v i č , ki je bil 14 mesecev minister. S politiko se bavi dobri dve leti. Ta je za ministra povsem nesposoben, zato je njegov vstop v kabinet vse iznenadil.
Ostala dva ministra sta Pavičevic in dr. Markovič. Edina kvalifikacija za to me-
sto je, da so ju preganjali Oorenov či. Vojno sodišče je Pavičeviča obsodilo na 20, a dr. Markov ca na 6 let zapora. Za položaj ministrstva pa je to jako slaba kvalifikacija. Mnogi niso verovali, da sta ta dva imenovana za ministra, dokler niso čitali v uradnih »Srbskih Novinah". Dr. Markov c je bil doslej navaden pisar v fin. ministrstvu in še 30 let ni star. Kakor čujem, bod« mnogi starejši uradniki v f.n. ministrstvu prosili za penzijo.
Od 11. junija 1903. je sedanje ministrstvo že — osmo. Pašč je vladal 169 dni. Časopisje ne piše proti novi vladi, ker itak odstopi, ko bodo končane nove volitve. Od sedanje vlade se zahteva, da zajamči popolno svobodo volitve. To naglaša tudi »Odjek«, glasilo nove vlade.
Nove volitve se vrše dne 23. julija in skupščina se snide dne 7. avgusta. Danes popoldne so stari in mladi radikali imeli klubova posvetovanja. Po vsej kraljevini se prične sedaj živa agitacija za nove volitve.
V	Belgradu so ustanovili novo .Slovansko banko", katere namen je, da zbira kapital iz celega Slovanstva in podpira trgovino, rudarstvo in poljedelstvo med Slovani. Radi tega bodo v Belgradu ustanovili .Muzej" vseh slovanskih proizvodov, da se trgovski svet seznani s proizvodi slovanskimi. Obenem ustanovč agenturo, ki bode posredovala pri trgovskih poslih z vsemi slovanskimi firmami. Osnovna glavnica nove banke znaša 5 milijonov frankov, razdeljena v 10 odsekov. Prvi odsek s 500.000 franki obsega 200 prioritetnih delnic po 1000 frankov in 3000 navadnih delnic po 100 frankov V posebnem dopisu vam hočem pojasniti značaj in važnost tega podjetja za Slovane obče.
V	Stari Srbiji so razmere vedno ne-znosnejše. Arnavti vsak dan ubijejo kakega Srba. A če pade tudi kaka turška glava, potem tem huje Srbom. Arnavti so te dni obkolili znani srbski samostan Visoke De-čane in zahtevajo denar, sicer razrušijo poslopje, kjer so ostanki velikega čara srbskega, Stevana Dečanskega. Iz Peči je v obrambo samostana odposlanih 100 vojakov. Ali kaj je to nasproti arnavtski sili ?
V	okolici Nove varoši so se srbski kmetje uprli prevelikim davkom, ki jih ne morejo plačati. Da bi zadušila ta upor, je turška vlada zaprla 35 najuglednejših Srbov iz cele okolice, češ, da so ti krivi upora. Tako visi Damokljejev meč nad glavami Srbov, in to na sramoto civilizacije dvajsetega veka.
LISTEK.
Kako se vrši pomorska bitka.
Najtežavnejša naloga v pomorski bitki je poveljnikova, ki mora vse voditi in na vse paziti. To pa je zlasti zategadelj tako sila težavno, ker se dandanašnji bojne la-dije razvrstijo v dolgi črti in so zelo oddaljene druga od druge, tako da jih ni lahko pregledati in dajati jim povelja. Vsaka moderna oklopnica je razdeljena v več popolnoma ločenih oddelkov, ki so po brzojavnih in telefonskih žicah v dolgosti štirih kilometrov zvezani med seboj in s poveljnikom. Poveljnik stoji, ko se vrši boj, v „Rc6fu", to je v zavarovanem prostoru visoko nad ladjo na kapitanskem mostu. Okoli njega je štab, ki njegova povelja naznanja telefonič-nim potom. En častnik neprestano opazuje admiralsko ladjo, da vjema povelja in signale sporoča svojemu poveljniku.
Sedaj se prične bitka. Tisoč krogelj udari okoli ladje v morje, kajti v daljavi 5000 metrov ni lahko zadeti ladjo kljub njeni velikosti. Boreča se ladja trepeče, ker
jo pretresa silno gromenje las nih velikanskih topov. Tu delajo topničarji, vsi potni in goli do polovice telesa vsled težkega, mučnega dela in vročine razgretih topov, Brodovji se priblizujeti vedno bolj drugo drugemu, topovi vedno bolje zadevajo. Na krov ladij udarjajo granate, vse razbijejo in posujejo s železnimi kosci. Kako grozno delujejo granate, se je videlo v japonsko-kitajski vojski. Na kitajskih križaricah »Ting Juen" in .Henjuen" so japonski streli uničili vse, kar ni bilo obvarovano s 50 centimetrskim oklepom in so celo odbili topove od stojal ter vse užgali.
Na japonski bojni ladji »Matsušimi" se je takrat razpočila dvanajstpalčna kitajska granata. Razdejala je dva topova brzostrelne baterije in deloma ubila, deloma ranila 49 mož; poveljujočega častnika je raztrgala na drobne kosce; pozneje so od njega našli le kapo, kije ležala med razstreljeno baterijo.
Največja nevarnost za ladjo so torpe-dovke. Te se med bojem skrivajo za lastnimi križarkami; ko pa pride ugoden trenutek, se zaženejo s hitrostjo kakih 24 vozlov proti sovražnikovim ladjam in spustijo
torpedo, potem se obrnejo in zbeže. Če tor pedo zadene ladjo, je ta izgubljena. Najmočnejši oklep razpade kot slamnata pletenina, visok vodni streber se dvigne kvišku, in ladje ni več. Grozen je prizor v notranjosti ladje, ki jo od povsod zadevajo kroglje. Ljudje ki delajo pri strojih in kotlih, ne vidijo sovražnika. V temi, razsvetljeni od par električnih svetilk, mečejo oglje v kotle, kjer visoko šviga plamen. Ls tresljaje ladije čutijo in grom topov, ki se odbija na oklepih. Na krovu mornarji skoro oglušijo, a imajo up mje, da se morda rešijo; pod krovom ladje pa te nade ni. Velikanski stroji ropotajo, kar se ladja zgane. Vsem zastane srce v prsih. Še se giblje stroj, plamen še razsvetljuje temo, kar ugasne ogenj in vrela voda, ki se razlije iz kotlov kot velika reka, po-pari vse osobje. Zadnjič zastočejo stroji, potem se vse pogreza — že zdavna mrtvo — v globr*ino.
V moderni pomorski bitki je poraženemu brodovju jako težko ubežati. Za to ni lahko, dati dotično povelje vsem ladjam. Optična znamenja so kaj nezanesljiva, ker leži nad morjem gost dim streliva. S pomočjo brez-
žičnega brzojava je mogoče le tedaj dajati poročila, če so dotični aparati ostali nepoškodovani, kar pa je zaradi lege aparatov redkokedaj mogoče. Bežati je težko, posebno tedaj, če je pot od sovražnega brodovja vsa zastavljena. Tudi mora imeti bežeča ladja na razpolago precej torpedovk, ker se sama ne more braniti, če je zelo poškodovana in mora razviti vso svojo parno moč, da ubeži; torpedovke sovražnikove pa jo neprestano zasledujejo. Zasledujoči admiral pa tudi ne sme hiteti za bežečim brodovjem brez premisleka, ako ima nasprotnik, ki skuša uiti, še mnogo močnih torpedovk in torpedolov-cer, ki jih lahko žrtvuje; ti morejo precej škodovati zasledovalcem; tudi podmorske mine in plavajoči torpedi ne dopuščajo slepo preganjati bežečih.
Tudi je velik razloček med bežečimi ladjami; nekatere še vedno lahko ubeže s precejšnjo hitrostjo, če jih je obvaroval pogina močni oklep, morda je razstreljen k večjemu krov, kak dimnik ali pa jambor. Druge pa tega ne morejo, ker imajo morda tik črte, kjer se ladja dotika vode, veliko luknjo ali ker je sovražna kroglja pokva-
Sv. oče Pij X. je včeraj praznoval 70letnico svojega rojstva. — Italijanski iredentovci so bili na Dunaju od obtožbe veleizdaje oproščeni! Dobili so vsak le par mesecev zaradi „hujskanja"! „Slov. Narod' je sledeč izmišljotinam židovskih listov spravljal v svet nek razpor med Škoti, ki so se zbrali vsled povabila sv. očeta v Rimu, da se posvetujejo radi glagolice. „Slovenčev" rimski dopisnik je sporočil, da je to navadna laž, ter da sv. očeta veseli edinost in sporazumnost škofov v tako važni reči. Na shodu slov. pol. društva za mariborski okraj, ki je bil v nedeljo v »Narodnem domu" je „S1. Narod" moral čutiti nekaj prav .gor-kih". - Vsled zadnjega dolgotrajnega deževja so se na Štajerskem zbirale lastovke ter odletele proti jugu, kakor v jeseni. — V Srbiji so dobili novo ministrstvo. Načelnik je Ljuba Stojanovič. — G. režiser Verovšek je otvoril dramatično šolo v Ljubljani. — Stranke češkega deželnega zbora so sklenile kompromis. — O priliki odkritja Prešernovega spomenika bo prišlo v Ljubljano do 300 Srbov. — Veliko veselje vlada med Poljaki na Ruskem, odkar je stopil v veljavo carjev tolerančni ukaz. Mnogo pravoslavnih je prestopilo h katoličanstvu. Katoliški škof Jaževski potuje po svoji škofiji. Do solz ginjeni prejemajo katoličani sv. zakramente in oblegajo cerkve. — V Domžalah so bile v četrtek povodom razvitja zastave nemškega društva „An-dreas Hofer" velike demonstracije Nemci so izzivali s frankfurtaricami, katere niso hoteli odstraniti. Orožniki so streljali. Ranjeni sta dve osebi. — Kranjske in koroške nemške hranilnice so sklenile ustanoviti svojo zvezo.
Vojska. Kratek obseg vseh dolgih vojnih poročil o veliki in strašni pomorski bitki, ki je divjala 27. maja v Korejski ožini pri otoku Čušima jeta, daje rusko ladjevje skoro popolnoma uničeno. Potopljenih ali pa ujetih je skupno 22 ladij. Žalostno je bilo brati vznemirjajoče vesti, ki so to potrjevale, kar ni bilo pričakovati v tolikem obsegu. V najslabšem slučaju je bilo upati, da bodo tudi Japonci imeli znatne izgube. Toda poraz in sicer popoln je le na ruski strani, Japonci so pa ojačili svoje brodovje s štirimi najlepšimi ruskimi ladjami, ki so jih vplenili, izgubili pa so, kakor zatrjuje uradno jap. poročilo samo tri torpedovke. Med potopljenimi ruskimi ladjami so tudi bojne ladje prvega razreda „Borodino", »Imperator Aleksander III." in admiralitetna ladja „Knez Suvarov." Med ugrabljenimi pa bojni ladji prve vrste „Orel" in „Nikolaj 1 " Admirali Roždestvenski, kije ranjen, in Nebogatov sta ujeta; Felkersam mrtev. V ujetništvo je odpe-ljanih tudi 3000 ruskih mornarjev. Rusi so izgubili, kakor trdijo japonska poiočila ne vštevši ujetnikov 7000 do 9000 mož, Ti so večinoma mrtvi. Ceni se, da znašajo ruske izgube na morju nad 300 milijonov kron. Japonske izgube znašajo baje le 113 mrtvih in 424 ranjenih mornarjev. Rusom sovražno časopisje je p >lno veselja. Rusija je res globoko ponižana! — Kolikor je sedaj znano, so Japonci obsuli rusko brodovje najpoprej s strahovitim ognjem, poškodovali takoj ruske ladje in povzročili veliko paniko. Zmešnjava je bila še večja vsled nebrojnih torpednih napadov in podmorskih čolnov. Zmagovalec admiral Togo je postal slaven mož. Rusija baje vkljub velikanskim izgubam h. če nadaljevati vojsko. — Na mandžurijskem bojišču je bil Rennenkampfov oddelek prodrl med japonske postojanke^ Koliko je dosegel, cenzura ne pusti poročati, Čuje se, da se je japonsko prodiranje v Mandžuriji zopet pričelo.
Godovi p r i h"o d n j e g a [t e d n a .
Nedelja-T^unija^ Frančišek Kar., Kvirin šk.; ponedeljek 5. Bonifacij šk., Valerija; torek 6. Nor-bert šk ; sreda 7, Epifanij šk., Bogomil op., Robert; četrtek 8. Medard šk., Maksim; petek 9. Primož in Felicijan mm., Pelagija; sobota 10. Marjeta d. m., Mavrin m.
RusKo- japonsko vojska.
Poročilo očividca o pomorski bitki.
Neki porečevalec „Daily Telegrapha" se je udeležil pomorske bitke. Brzojavko je odposlal 29 maja zvečer iz Moji.
Poročilo se glasi: Združeno drugo in tretje rusko brodovje se je pojavilo v japonskih vodah, ko je plulo skozi Baši-cesto. Podeljujoči admiral je nameraval razpršiti japonsko brodovje in je zato poslal nekaj križark, da so iz Saishintana opazovale čušimsko cesto. Rusko glavno brodovje je spremenilo svojo smer, kakor da bi se hotelo vrniti v Baši-cesto, toda v soboto, 27. maja je plulo ob 5. uri zjutraj s
vila krmilo in so granate pobile poveljujoče častnike. Le slučaj zamore rešiti tako ladjo.
Zanimivo je, kako se je v japonsko-kitajski vojski rešila mala japonska križarka »Saikio". Tej so sovražne kroglje pokvarile krmilo. Veliki kitajski oklopnici „Hen-Iuen" in „Tin Iuen" sta tedaj zasledovale ladjo. Sedaj je »Saikio" poizkušala porabiti oba-dva vijaka kot krmilo, se je pa vsled tega kretanja približala čisto proti svoji nameri japonskim oklopnicam tako, da je stala pred njimi komaj 80 metrov. Kitajci so mislili, da se misli predrzna križarica zagnati v kitajske oklopnice in jih potopiti. Zato so začeli strašno dolgo manevrirati in se pripravljati na napad. Medtem jo je pa japonska križarka urno popihala in je našla svoje brodovje.
hitrostjo 12 vozlov skozi Korejsko cesto v vodah Ikijskega otoka. Ob istem času je zapustilo združeno japonsko brodovje svoje epirališče. En oddelek je imel nalogo potisniti Ruse proti Ikijskemu otoku. Rusi so nam pluli nasproti z vso parno silo in vsaka ladja je razvila največjo hitrost. Brodovje je napravilo veličasten utis. Rusi so pluli po močnem morskem toku, ki valovi okoli Iki in so se potem obrnili proti severu. Kar so Japonci, pripravljeni na boj, odposlali svoje pomožno brodovje proti isti smeri, da je zastavilo Roždestvenskemu pot. — Sedaj se je pričela velika bitka. Togove ladje so se gibale z največjo natančnostjo, vse njegovo začetno gibanje je bilo proračunjeno in precizno. Kmalu so Japonci obstreljevali Ruse od vseh strani v fronti in ob obeh bokih. Prizor je bil grozen. Gro-meli so velikanski topovi petdesetih vojnih ladij, Rusi so odgovarjali, obedve bredovji pa sta se vedno gibali. Rusi so morali spremeniti svojo prvotno smer. Roždestvenski je bil v par urah premagan, ker je imel eno sovražno divizijo pred seboj, drugi dve pa ob straneh. £fi imel ne ene poti, kjer bi se bil mogel rešiti in je prišel v zasedo, ki so jo Japonci pripravili zanj že takrat, ko je bil odplul iz Madagaskarja.
Japonci so takoj spoznali moment, ko je ruski admiral ugibal, kam naj krene in so pri tej priliki podvojili svojo moč. Jeli so strahovito obstreljevati rusko brodovje. Vsi topovi ladij so bili namerjeni proti baltiški eskadri. Nad morjem so ležale goste in dolge proge dima, neprestano ožarjenega od ognja topov. Prizor je bil veličasten in pretresljiv. Med 3. in 5. uro se je potopila ena ruska ladja tipa »Nahimov" in „Kam-čatka". Na »Kamčatki" je bil ves krov kup razvalin. Sedaj je nastal med ruskim bro dovjem velikansk nered. Ladje se sploh niso držale nobene smeri in nobene lege, ampak so križale sedaj proti zahodu, sedaj proti vzhodu. Sedaj so se Japonci približali. Ogenj japonskih topov je sedaj postal strahovit in poguben, kajti japonske ladje so streljale iz male distance. Sedaj že ni bilo več združenega ruskega brodovja, ker je bilo vse razkropljeno. Takoj so Japonci spoznali, da ruske ladje nimajo nobenega enotnega vodstva več. Pritisnili so na brodovje z najhujšo silo in so gnali večino ruskih ladij proti obali provincije Nagoto. Ta boj je trajal dne 27. maja, ki je bil začet koma precej meglen, do 7. ure zvečer. Sedaj je poizkušalo rusko brodovje pluti proti severozahodu; veter je ponehal in nastopila je krasna noč. Korejske vode, ki so sicer valovite, so bile gladke in mirne. Ko je napočila tema, se je rusko brodovje še vedno pomikalo proti severu, toda mogočno japonsko brodovje je bilo razporejeno v ho-ricontalni črti ob ruski fronti in je namerilo na baltiško brodovje vse svoje topove.
Ob 8 uri so začele delovati japonske torpedovke in torpedolovci. Togo je pognal naprej vso svojo torpedno flotilo. Morje so razsvetljevali metalci luči, torpedovke so švigale semtertja, japonske križarke pa so jih varovale s tem, da so obstreljevale s težkimi topovi in granatami tiste ruske ladije, ki so jih torpedovke napadle. Ob 2. uri zjutraj je bil torpedni boj najhujši. Torpedovke so se kar po več skupaj v eni vrsti z vso svojo velikansko hitrostjo pognale proti ruskim ladjam, spremljevalo je njihovo pogubonosno delo streljanje iz japonskih vojnih ladij. Rusi so obstreljevali torpedovke, toda slabo, zadeli niso skoro nobene, lastnih torpedovk pa so imeli kaj malo, medtem ko so j ipon?ke z rušilci vred spuščale torpede v ruske ladije in eno za drugo potapljale. V tej noči so se potopili
»Aleksander III," ,0 s 1 a b 1 j a", »N a v a r i n " in se neka druga bojna ladja in trije topniški čolni. Rusom Japonci niso dali počivati niti trenotek. Ko je napočila nedelja, se je japonsko brodovje še bolj približalo ruskemu in ga je potisnilo na zahodno obrežje Magate. Boj je trajal še celi dan, Rusi pa niso imeli nobene strategiške pozicije, da bi mogli uspešno odgovarjati japonskemu ognju. Japonci so bili doma v svojih vodah, Rasi pa niso imeli nobene luke, kamor bi mogli pribežati.
Druga poročila pripovedujejo, da so Japonci streljali neprestane, z vseh topov in da so merili z največjo natančnostjo. Pri liankurtskih pečinah so Ruse obsuli z ognjem od vseh strani. Kakor hitro je videl Togo, da se Rusi ne morejo več rešiti je iz admiralske ladije nMikase" dal znamenje, naj se Rusi udajo in ladje so se. Admiral Roždestvenski se je boril v središču, Nebogatov na levem, Folkersam na desnem krilu. Japonsko brodovje se je začet koma ustavilo tri milje pred ruskim. Trikrat je poizkusil Roždestvenski predreti japonsko vrsto p a n i z m o g e 1. Ko je Nebogatov prišel v nevaren položaj, mu je prišel na pomoč. Japonci so koncentrirali svoj ogenj na admiralsko ladjo „Knez Suvarov". Ko se je jel potapljati „Knez Suvarov", je Roždestvenski stopil s svojim štabom na krov nekega torpedolovca. Druga poročila pripovedujejo, da se je Roždestvenski takorekoč vjel v past; grmenje topov je bilo tako strašno, da so se v mestu Jamaguhi, oddaljenem 28 morskih milj od boinega pozo-rišča, tresle hiše. Kako so Japonci delali po natančno premišljenem načrtu, kaže kretanje Kamimurovega brodovja. K a m i m u r a je bil v začetku bitke z malo divizijo od poslan proti jugu. Ko je plulo rusko ladjevje mimo njega, se je hitro umaknil po časnejšemu ruskemu brodovju, ki je plulo naprej, se potem postavil daleč za ruskim brodovjem v pozicijo in čakal, da je napadel Ruse od spredaj admiral U r i u , ki je bil s Kamimuro dogovorjen in šel Rusom naravnost nasproti iz otoka Iki. Potem je prihitel Kamimura in z Urijem vred obstreljeval Ruse.
Kakor se razvidi iz vseh poročil, je pripomogla Japoncem znatno do zmage velika hitrost njihovih ladij. Japonske ladje so namreč vedno prehitele ruske ladje, ki so hotele ubežati, tako da so se postavljale v primerni oddaljenosti pred rusko fronto. En del brodovja so pa Japonci vedno puščali za seboj, da je obstreljevalo rusko brodovje v hrbtu.
Japonska poročila.
Tokio, 2. junija. Japonski ranjenci v mornariški bolnišnici v Majguru poročajo o bitki v Cušimski cesti sledeče: Bojna ladja »Knez Suvarov« je bila na čelu ruskih bojnih ladij in je pričela prva streljati. Na čelu japonskega brodovja ploveča bojna ladja »Mikaza" je odgovorila skoro neposredno nato. Obe brodovji sta pričeli silovito streljati ter si vedno bolj bližati. Po kratkem, a hudem boju smo videli, da gori krov »Admirala Ušakova". Ladja je polagoma zaostajala za bojno črto. Ob pol 5. uri popoldne je bila sovražna črta v popolnem neredu in streljanje je pričelo preje njavati. „Borodino" in »Kamčatka" sta se potopili. Moštvo »Borodina" pa je streljalo še junaško naprej, dokler ni pod njimi izginila ladja. V nedeljo zjutraj smo odkrili pri otokih Liaucourt pet ruskih ladij. »Izum-rud" je ušla, med tem ko se ostale 4 niso ustavljale ter so poleg ruske zastave raz obesile tudi japonsko. • Admiral Nebogatov
je spustil čoln ter prišel v njem do ladje »Asama", kjer se je po vseh pravilih udal.
Tokio, 2. junija. Japonske izgube v pomorski bitki v Cušimski cesti znašajo 113 mrtvih in 624 ranjenih častnikov in mož. Ko so se liste natančno pregledale, se je videlo, da so izgube manjše nego se je prej sodilo.
Tokio, 2. junija. Ko so se približale ruske ladje, je signaliziral Toge s svoje admiralske ladje „Mikaza" : »Usoda države je odvisna od današnjega boja. Od vas vseh se pričakuje, da storite vse, kar je mogoče I" Med bojem so se Japonci trudili, da bi rusko brodovje obkolili. Rusi so poizkušali prodreti skozi, a japonske torpedovke so preprečile to in ruske ladje so bile obkoljene do drugega dne. Krog japonskih ladij je obdajal rusko brodovje v raznih razdaljah. Od vseh strani zaprti so bili Rusi brez pomoči in jim ni bilo mogoče uiti. Po že po prej danih poveljih so šli sedaj rušilci torpedovk k napadu na ruske ladje, ki so pričele goreti; toda Rusi so odbili ponoči prvi in drugi torpedni napad s pomočjo metalcev svetlobe. Tretji napad pa je bil uspešen. Rusi so po noči nadaljevali vožnjo. Japonci pa so zamogli rusko brodovje obkoljevati tudi med vožnjo s tem, da so bili vedno pred Rusi, dokler se v nedeljo zjutraj bitka ni iznova pričela. Ta dan so imeli Rusi najtežje izgube. Videlo se je, kakor bi bil sovražnik v odbijanju ponočnih napadov popolnoma neizvežban. Med prvim napadom so sicer Rusi res rabili 9 metalcev svetlobe, kar je preprečilo napad, a mi smo s tem izvedeli, kje stoji sovražno brodovje, kar nam je pozneje pripomoglo k našemu uspehu.
Sedmo uradno poročilo admirala Togo.
Tokio, 1. junija. Iz poročil vseh divizij, katerim sem poveljeval, je razvidno, da smo v začetku bitke močno poškodovali »Osljabljo", ki je zapustila bojno vrsto in se potem potopila. Ladje »Sisoj Veliki", „ Admiral Nahimov* in »Vladimir Monomah" smo opoldne močno poškodovali, ponoči pa napadli s torpedovkami in torpedolovci, tako, da se vsled poškodb niso nič več štele v boju. Prihodnje jutro so jih zasledile naše zavarovane križarke »Shinanomaru", »Javatamaru", .Tainamaru" in »Sadomaru" v bližini Čušime, toda ladje so se potopile, predno smo jih mogli zajeti. Moštvo, ki je štelo še 915 mož so rešile deloma naše križarke, deloma pa ljudje ob obali.
Iz poročil vjetnikov se razvidi, da so 27. maja štiri torpedi naše torpedove flo-tile zadele ladjo »Navarin", ki se je potopila Poveljnik „ N i i t a k e " poroča, da so 28. maja ob 9. zjutraj zapazili pri Či-kuhenu v Korejski luki »Svetljano". „ N i i t a k a " in »Otova" sta napadli rusko križarko in jo potopili. Domnev?mo, da so v noči 27. maja potopile naše torpedovke ladji »Aurora" in „ A 1 m a z Kar se tiče »Zemčuga", ki smo ga preje našteli v poročilu potopljenih ladij, je njegova usoda negotova in moramo počakati, da bodo poizvedovanja gotova. Končni rezultat je tale: osem bojnih ladij, 3 oklopnih križaric in 3 obrežnih oklopnic, torej glavno silo ruskega brodovja smo deloma potopili deloma vzeli. Uničen je večji del križaric II. razreda, tako, da je v tej bitki uničeno domala celo rusko brodovje. Kar se pa tiče naših izgub, so se potopile pri nočnem napadu 27. maja torpedovke št. 34, 35 in 69, večji del moštva pa smo rešili Ladje nismo
Dalje v I. prilogi.
Poljsko pismo.
Krakov, 27. maja.
Pravoslavni duhovniki so poizkusili še nekaj, da bi zavrli prestop toliko tisočev v katoliško cerkev. Helmski arhierej (nadškof) Evlogij se je sam podal obiskavat svoje cerkve. Ob drugih prilikah so taki agita-
cijski obiski skromni, brez šuma Zdaj so jim pa nadeli slavnostno nakitje. Uradniki in vojaštvo pričakuje arhiereja in ga pozdravlja. Ljudstva pa ni. V Zamostu ga je čakalo n. pr krog 400 oseb; katoliškega škofa je dočakala četa, ki so jo brojili na 50.000 ljudi. Tam so tudi vprizorili v pravoslavni cerkvi sledečo navidezno igračo: Najeli so tri ženske, ki so ob škofovem prihodu na glas začele javkati in upiti. Vprašali so jib, kaj jim je. Nato so jeli pripovedovati, da jih peče vest, ker so prestopile katoličanom, in prosile naj jih sprejmo zopet nazaj. To se je seveda zgodilo in ob ti priliki in v ti zvezi je bila tudi primerna pridiga proti katoliški carkvi.
Vlada pa — to se ji mora pohvalno priznati — ne dela nobenih težav. Po Zamostu so sicer hodile vojaške patrulje, a imele so strog ukaz, da ne smejo nikakor ovirati ljudstva, dokler ni skrajnje sile. Car nt dal le ukaza, marveč ima tudi resno voljo, da se zvrši.
V Ameriki so v Klevelandu postavili dne 7. maja spomenik Tadeju Košcjušku. Bilo je 15.000 oseb v slavnostnem sprevodu. Tudi Angleži so počastili slavnost. Tunakova
soha meri 8 črevljev, podstav pa 20. Golo sabljo dviga kvišku, kakor bi še vedno hotel svoje rojake vnemati za domovinski boj.
Na Dunaju je stopilo te dni na dan poljsko vprašanje. Na kahlenberški cerkvi so namreč člani poljskega kola vzidali pločo s poljskim napisom v spomin Janu Sobjes-kemu. Neki dr. Julij Mayer se je obrnil na mestni odbor, naj ukaže to odstraniti, da se ne omadežuje nemški značaj dunajskega mesta. Mestni odbor je bil pa toliko pameten, da je prešel preko tega predloga na dnevni red.
O krvavih bojih med varšavskimi Židi poročajo časopisi zanimive podrobnosti. Vršila se je krvava sodba užaljenega človeškega čuvstva med Židi proti Židom. Sodniki so bili delavci. Obsojenci pa ljudje, ki kupčujejo z ženskami, in sicer lastniki sramotnih hiš in takozvani allonzi, ki so dobavljali živo blago. Ubog mesarski pomočnik, žid, je imel zaročenko, ki so mu jo zvijačno spravili v nesramno hišo.
To je bila podlaga sodbi. Mesar je zbral četo tovarišev in ti so šli dne 24. maja krog 8. ure zvečer v kavarno na voglu Zeljne in Senene ulice oboroženi z neži in
samokresi. V ti kavarni so se vedno zbirali zastopniki umazane trgovine. Planili so nanje in v kratkem je bilo vse krvavo, šest oseb je ležalo brez zavesti na tleh. Sum je rastel in četi razsrjenih maščevalcev se je zgrinjala po ulicah, kjer so take hiše. Vdirali so vanje in sekali, rezali in streljali. Ženske so vlačili s postelj, metali postelje skozi okna in kričali: „Delat, lenobe!" Seveda ni manjkalo tudi hujših priimkov. Trajalo je to do 11. ure. Drugi dan se je nadaljevalo do opoldne. Vse bolnišnice so se prenapolnile z ranjenci. Imenovane hiše so bile kakor po obleganju. Pohištvo je bilo vse polomljeno in razmetano kri se je povsod sledila. Ni pa tudi izlepa mesta, kjer bi židje nesramni obrt s takim oderuštvom in s tako umazanostjo izvrševali, kakor ravno v Varšavi. z,ato se mora priznati, da so meščani v ogromni večini na strani delavskih sodnikov; vsled tega se jim je grozna sodba tem ložje posrečila. Kar so mirno dopuščali kristjani, nad tem je zavrela židovska kri.
zgubili nobene in poškodbe, prizadete večjim ladjam in torpedolovcem so zelo neznatne; nobena ladja ni postala nesposobna za boj. Vsega skupaj smo zgubili 800 mož. Ker so se udeležile boja vse ladje japonskega in ruskega brodovja, ker je bilo pozorišče boja zelo razsežno in vreme megleno, se ni moglo videti dalje kot 5 milj. Zato tudi po dnevu nisem mogel opazovati vseh divizij, ki so bile pod mojim poveljstvom. Bitka je trajala dva dni in dve noči. — Naši oddelki so napadali sovražnika in ga razpršili na vse strani. Nekaj divizij mora izpolniti različne vojaške naloge, ki so v zvezi s pomorsko bitko, tako da bo trajalo še nekaj dni, predno bom mogel odposlati natančnejše poročilo.
Osmo Togovo poročilo.
Tokio, 2. junija. Osmo poročilo admirala Toga, ki je došlo sem 31. maja, se glasi: Poveljnik .Kazuge", ki se je danes popoldne vrnila z rešenim moštvom .Dimitrija Donskega", poroča, da so se temu 29. maja odprli ventili ter da se je potopil. Moštvo se je rešilo. Na svoji vožnji v severni smeri je srečal rušilec ,Bujni', zjutraj dne 28. maja pa »Dimitrija Donskega" Ko so vse na »Bujnem" se nahajajoče osebe odšle na »Dimitrija Donskega", so Rusi .Bujnega* potopili. Po poročilih preživelih je bil poveljniški stolp »Oslabje" zadet takoj v pričetku boja 27. maja. Pri tem je bil ubit admiral Felkerzam. »Osljablja" se je potopila ob 3. uri ponoči. Rešenci z »Di-mitra Donskega" pravijo, da so videli, da sla se 27. maja popoldne v bojnem metežu potopila dva rušilca. Ako je to res, se je skupaj potopilo 5 rušilcev torpedovk.
Poročilo poveljnika ruske križarke ,,Izumrud". - Tudi »Izumrud" je izgubljen.
Peterburg, 2. junija. Brzojavka poveljnika križarke »Izumrud" se glasi: Brodovje admirala Roždestvenskega se je dne 27. t. m. bližalo Cušimi ter tu zadelo na popolno sovražno brodovje. Takoj ob pričetku boja je osredotočil sovražnik svoj ogenj na »Suvarova" in „Oslabjo". Ko se je zmračilo, so bile potopljene eklopnice »Oslabja*. »Aleksander III." in .Borodino". „Suvarov" in »Kamčatka" sta bila težko poškodovana ter ju kmalu ni bilo videti. Poveljstvo je sedaj prevzel kontreadmiral N e-b o g a t o v. Ko je napočila noč, so plule oklopnice .Imperator Nikolaj I.", .Orel" .Senjavin". .Apraksin", »Ušakov", „Sisoj Veliki", .Navarin" in »Nahimov" ter križarka .Izumrud" v severozahodni smeri. »Nikolaj I.", .Orel", »Apraksin", .Senjavin", .Ušakov", .Sisoj Veliki", »Navarin", »Nahimov« in druge križarke so bile kmalu odrezane od eskadre ter so izginile. Divizija križark je bila izpostavljena opetovanim torpedom napadom. Dne 28. maja so opazili na obzorju ob solnčnem vzhodu vnovič dim sovražnega brodovja. Oklopnici »Senjavin" in »Apraksin* sta pričela vidno zaostajati. Divizija križark je povzela na zu-najni črti gibanje od zadaj na desno, s tem je bila ločena od eskadre ter ji ni bilo mogoče združiti se ž njo. Sklenil sem prodreti do Vladivostoka in sem zapovedal poln par, da uidem zasledovanju sovražnih križark V temi sem zadel ob % 2 ponoči s celo ladjo na pečino. Ker sem imel le še 10 ton pre moga in križarke ni bilo mogoče spraviti nazaj v vodo, sem zapovedal moštvu oditi na suho ter razstreliti križarko da ne pride v sovražnikove roke' V boju je bilo ranjenih 10 mornarjev, častniki in ostalo moštvo je ostalo nepoškodovano.
Se eno rusko poročilo.
Peterburg, 1. junija. Linevič poroča dne 30. maja. General Kazbek poroča 30. maja, ob 10. dopoldne: Rušilec torpedovk .Grozni", ki se je med bojem ločil ed brodovja, je došel v Vladivostok. Po poročilu poveljnika »Groznega" sta plula proti severu »Grozni" in torpedovka »Bje-dovi", na kateri se je nahajal admiral Roždestvenski s svojim štabom. Severno od otoka Degelette so srečale naše torpedovke dva velika japonska rušilca torpedovk, ki sta pričela boj. Med bojem so videli da se je „Bjedovi« vsled eksplozije potopil! .Grozni" pa je potop 1 enega japsnskega rušilca.	6
Kako se je boril »Borodino".
London, 2. junija. .Daily Mail" pri-obcuje iz Tokia poročilo ruskega častnika z »Borodina": Kroglje z japonske bojne ladje »Sikišima" so zadevale »Borodino" takoj ob začetku boja. Ena kroglja -Borodina" je zadela »Sikišimo". Admiral Roždestvenski je šel na krov »Borodina", kjer je vodil boj. Ena kroglja je udarila na krov .Borodina"! Dve drugi kroglji sta storili za boj nezmožna oba 12palčna topova ter ubili 18 mož. Kmalu je bil »Borodino" podoben klavnici. Roždestvenski je bil ranjen. Prenesli so ga na krov nekega rušilca torpedovk. Boj se je obupno nadaljeval. 400 mož je bilo ali ranjenih ali ubitih. Ko se je potopila ena
japonska torpedovka, je »Borodina« napadla vsa laponska flotila torpedovk. Vsled eksplozije se je »Borodino" vlegel na stran. 40 mož posadke se je rešilo.
Ruske izgube.
Berolin. 2. junija. Iz Peterburga poročajo: Materijelna izguba Rusije v zadnji bitki se ceni na 300 milijonov rubljev. Iz gubljene ladje cenijo na 140 milijonov.
Ruske ladje - v japonski službi.
L o n d o n , 2. junija. „Daily Mail" poroča iz Tokia: Zaplenjeni bojni ladji »Orel" in .Nikolaj I.", ki sta bili le lahko poškodovani, so Japonci že postavili v službo.
Vojni svet v Peterburgu
Berolin, 1. junija. Vojni svet v Carskem selu je trajal do danes do zgodnjega jutra. Glasi se, da so se posvetovali o jako važni stvari, ki je v zvezi s takojšnjim sklicanjem ljudskega zastopstva.
4000 ruskih ujetnikov.
Tokio, 2. junija. Število v zadnji pomorski bitki ujetih Rusov je narastlo na na 4000. Med njimi je 100 častnikov. V Tokiu so ustanovili poseben urad, ki bo dajal pojasnila o vjetnikih.
Vprašanje o miru.
N j u j o r k , 2. junija. Ruski poslanik v Wašingtonu, grof C a s s i n i izjavlja, da so vse vesti o bližnjem miru in o posredovalnih predlogih neumnost. Do Ljaojana 1 bi bila Rusija lahko sklenila mir; po poznejših silnih porazih bo vojska trpela še leta. Vojno odškodnino, ki jo zahteva Japonska, bo Rusija rajša porabila za napravo novega brodovja.
Peterburg, 2. junija. Vojni svet pod carjevim predsedstvom je sklenil, da se vojska nadaljuje. Kontre - admiral B e k 1 i n i š e v je bil imenovan za poveljnika posebnega brodovja v Tihem oceanu. Poleg tega so se izvršila še razna imenovanja za štab vrhovnega poveljnika tiho-morskega brodovja.
Kolin, 2. junija. .Koln. Ztg." poroča iz Peterburga: Ako ne varajo vsi znaki, obstoji namen, vojsko nadaljevati pod vsemi okolnostmi, odposlati četrto brodovje ter zgraditi novo brodovje.
Položaj v Vladivostoku.
Vladivostok, 2. junija. Prebivalce mesta je poročilo o pomorski zmagi Japoncev silno potrlo. Vsak je prepričan, da bo trdnjava sedaj zapadla Japoncem.
Dosedanje izgube japonske mornarice.
Tokio, 2. junija. Ker ni več potrebe prikrivati prejšnjih izgub japonskega brodovja, naznanja admiralat izgubo bojne ladje »Jašima" pred Port Arturjem meseca maja 1904 ter druge izgube. Lista je sledeča : Bojna ladja .Jašima" je 15. maja pred Port Arturjem zadela na mino ; rušilec torpedovk »A k a c u k i* ravnotako pred Port Arturjem dne 17. maja ; topničarka »O š i m a" se je potopila 17. maja, ker je zadela ob neko drugo ladjo; rušilec torpedovk »H a y a t o r i" je zadel na mino in se pogreznil 3 decembra med blokiranjem Port Arturja ; topničarka .A t a g o" je zadela na skalo in se je 6. decembra potopila med blokado Port Arturja ; križarka »Takazago" je zadela na mino ter se dne 12. decembra istotako potopila pred Port Arturjem.
Rusko četrto brodovje
obstoji iz linijskih ladij: .Slava", »Imperator II." in križark »Admiral Kornilov" in .Abrek". V Rigi ga čakajo 4 nove križarke. Nekaj častnikov tega brodovja je odpotovalo k svojcem, da se od njih po-slove.
Rusi ne dajo verske svobode v Mandžuriji.
Dopisnik Olginski brzojavlja .Novemu Vremenu" iz Harbina: Ze en mesec je prešel od velikonočnega ukaza carjevega, ki daje ljudstvu versko svobodo. A tukaj ne čutimo tega nič, ker je v Mandžuriji ta čin carske milosti ostal brez praktičnih posledic. Oblasti se izgovarjajo, da nimajo še od eparhialnega načelstva ukazov, da se naj stara uprava izpremeni in ne dopuste zakonov med pravoslavnimi in verniki drugih veroizpovedanj, ako ne dobe podpisa za pravoslavni krst in vzgojo otrok. To vzbuja veliko nezadovoljnost, mnogo nesporazuma in srčne bolesti. Rusija bi morala gledati, da bo vsaj zasebno življenje mirno na tem Daljnem Vzhodu, kjer v potokih teče človeška kri.
Miščenkovi kazaki.
M a m a j k a j 29 maja. Miščenkov oddelek je bil koncem aprila potisnil nazaj sovražne oddelke od reke Sjajo. Na cesti Kajpin-Fukumyn je prodiral večji ruski oddelek in tam sežgal neko manjšo zalogo ter vjel 34 mož sanit odelka, razrušil brzojav in razgnal hunhuško tolpo. Na cesti Sifuoy-
Fukumyn je napadel del 49. polka s topovi in ga zapodil v beg. Ena japonska stotnija se je vdala z dvema topoma. Eden kazaški Polk je na cesti Sinmintin-Šifuzy prišel do Ljaohe, je uničil velikanski prevoz riža, konserv, čaja, ječmena in oglja, ki je bil dolg pol sedem vrst. Bataljon Japoncev je prišel branit prevoz in je preprečil, da niso kazaki popolnoma izrabili tega uspeha.
^Operacije v Mandžuriji.
Peterburg, 2. junija. Linevič poroča 31. maja: Japonci so 29. t. m. pričeli prodirati, ko so napadli naše čete v dolini reke Cenše. Prelaz se nahaja v naših rokah isti dan so naši prostovoljni lovci rarpršili ^0 vrst jugozapadno od Kersua tolpo Hun-nuzov. Del Hunhuzov je bil ubit
Zasedanje deželnih zborov.
Nižjeavstrijski deželni zbor je v svoii včerajšnji seji odobril zakonski načrt ki prepoveduje nepošteno tekmovanje. Nadalie so razpravljali predlogo o ustanovitvi de-ze nega kulturnega sveta. Dr Lueger ie ostro napadal predsednika nižjeavstrijske kmet. družbe kneza Auersperga zaradi ne-
ba7oanThgr°eSg°VOra- ^^ * branil
Češki deželni zbor je pričel včeraj razpravljati o predlogi za podpore po uimah oškodovanim. Nemški veleposestniki so sklenili poslati v izvrševalni odbor za nemške stranke svojega zastopnika. Mladočeški
S H\Jel ifni1 deIati na to' da se ustanovi tudi za češke stranke v dež zboru izvrševalni odbor Posl. Pipich je predlagal, naj nastopijo Čehi proti prepovedi sokolske slavnosti na Dunaju.
Revolucija v Rusiji zopet dviga glavo.
D u n a j , 2. junija. ?eterburška brzojavna agentura poroča iz Peterburga, da se ie
pri moskovskih vratih vršilboi med vojaštvom in množico demonstrante v. Iz tega tu sklepajo, da se gode v Rusiji resnestvari
I. 1 Pevt ex-xU/g' 2- jun'ja General Ko-balev bivši šef transkaspiske kazaške brigade ki je naščuval nekega kazaka, da ie z bičem pretepel nekega zdravnika se e ustrelil.	' J
Peterburg, 2 junija. Časopisi in agenture so dobili zadnje svarilo, naj ne dajo v svet nič neresničnega o nemirih. Širi se vest o vojaški zaroti v Carskem selu Položaj je eksploziven.
Berolin, 2. junija. V Lodzu je več sto delavcev pred bolnico zahtevalo truplo svojega tovariša, da mu prirede sijajen pogreb. Vojaki so ranili osem delavcev Štraik se zopet širi.	' '
Pet e r b u r g, 2. junija. (Uradno). Vest da je car Nikolaj umorjen, je neresnična XT. . * ,e r b u r g , 2. junija. Veliki knez Vladimir je opustil svoj namen potovati k poroki nemškega prestolonaslednika ker je dobil sledeče svarilo: »Svarilo ruskega sovražnika, a nemškega domoljuba. Vladimir e obsojen na smrt in se obsodba izvrši na Nemškem če pride k poroki prestolonaslednikov!. Svarilo so sprejeli tudi ruski po slanik v Berolinu in šverinski dvorni maršal. - V Peterburgu so zastražili tovarniški i mestni del. ker se boje. da vzbruhnejo nemiri ! Plemenitaški zbori v Erivanu n Tiflisu zahtevajo avtonomijo za Kavkaz, sicer groze s splošno vstajo.
Kriza na Ogrskem.
Poroča se, da se v najkrajšem času konca ogrska kriza. Fejervary je že baje sestavil novo vlado Poizkušal bo dobiti ; podporo zbornice, a če je ne dobi, odgodi i zasedanje do jeseni. Trdijo, da vstopijo v j njegovo ministrstvo baron Rosner, baron 'i Feillitsch in nadžupan Kristoffi. Za trgovskega ministra bo imenovan Ludvigh za finančnega Popowski. Fejervaryjev sin je naprosil vladarja pismeno, naj ne imenuje njegovega očeta za ministrskega predsednika ker bi oče umrl, če bi se razburil. Izvrševalni odbor združene levice se je posvetoval o tem, kaj storiti, če bo poizkusil Fejer-vary vladati absolutno. Zbornica je odobrila Košutov predlog, naj se odobri samostojni ogrski carinski tarif. Poslanec Markbrech namerava danes v ogrski zbornici predlagati, naj se prične zbornica posvetovati o trgovinskih pogodbah z Rusijo in balkanskimi državami ne gledd na to, če zbornica sklene ali ne uvesti samostojni ogrski carinski tarif.
Posvetovanje jugoslovanskih škofov
so zaključili včeraj dopoldne. Natisniti so dali zapisnike, ki bodo predloženi v nadaljnje posvetovanje komisiji kardinalov.
Svetovni rekord avstrijske bojne ladje.
Ta petek je avstrijska bojna ladja 10.630 ton, »Erzherzog Kari", ki je bila zgrajena v Stab. Tecn. v Trstu in je pose-strima ladij »Erzherzog Ferdinand Max" in
»Erzherzog Friedrich", dovršila po kontraktu s forcirano močjo svoje poizkušnje vožnje. Ladja je prevozila 20 36 vozlov srednje hitrosti v uri, stroji so pa zvršili delo 17.900 indiciranih konjskih moči. Tržaška ladjedelnica pa je garantirala za 19 in četrt vozlov in 14 000 konjskih moči. S tem je ta ladja daleč prekosila nade, ki so jih vsi stavili v ta novi tip avstrijskih bojnih ladij in je tudi dosegla svetovni rekord. Ta ladja tvori z ostalim dvema posestrimama 9. bojno divizijo naše mornarice
Vstaja v Kamerunu.
V Kamerunu so se uprli domačini proti tujcem. Vstaši so umorili in javno sežgali 10 nemških rodovin.
Volitve v srbsko skupščino
bodo jako burne. Pašičevi listi napadajo nov« vlado in njene pristaše, da so onemogočili najetje novega posojila, s katerim bi se oborožila srbska armada in izpopolnile srbske zeleznice. Sedanja srbska vlada ie zgolj v rokah nemške diplomacije.
Dijaški nemiri v Sofiji.
Na sofijskem vseučilišču so razglasili 1. t. m. na črni deski, da ostane vseučilišče zatvorjeno do mesca oktobra in je izključil senat do 400 slušateljev za dva tečaja Dijaki so raztrgali razglas in priredili poulično demonstracijo.
Napad na španskega kralja v Parizu.
Devetnajstletnega Španskega kralja Alfonza XIII so napadli predvčerajšnjim anarhisti. To je že drugi napad ki ga je doživel mladi vladar Španske. Prvič je streljal dne 10. jan, 1903. na kralja neki anarhist a strel ni povzročil nikake škode. Drugi napad dne l t m. je pa bil nevarnejši, ker se je posluzil napadalec bombe. Zadnji napad na španskega kralja se je izvršil v Parizu ob pol 1. uri ponoči, ko sta se peljala kralj in predsednik republike Loubet iz opere v ministrstvo za zunanje stvari. Ob vogalu ulice de 1' Opčra se je izvršil napad. Čuti je bilo močen pok. Konji, ki so vozili kočijo in nosili spremljajoče kirasirje, so poskočili, eden je padel z jezdecem, ker je bil zadet z bombo. Ta konj je rešil kraljevo življenje, ker je prestregel bombo. Pok je bil jako močan in veliko oseb je bilo ranjenih Prava sreča je, da sta ostala živa španski kralj in francoski predsednik Voz v katerem sta se vozila, je poškodovan na levi strani, kjer je sedel predsednik. Nastala je zmešnjava, a kralj je ostal ravnodušen in je zakhcal, mahaje s kapo: .Nič ni gospodje pomirite se. Sprejel sem ognjen krst, ne da' bi bil v bitki." Napadalec je slabo vrgel bombo, ki bi bila padla, če bi jo bil vrgel
z močjo, na kolena predsedniku. Ranjenih je bilo 27 oseb, a nobena smrtnonevarno Pariška tajna policija je dobila nalog, zapreti vse anarhiste. Policija je zaplenila vozna lista od dveh kovčegov, ki sta bila oddana v Barceloni na železnico in sta obsegala bombe Napad so pripravljali anarhisti že precej časa. Ze pred 14 dnevi je bila obveščena pariška policija o nameravanem napadu na španskega kralja na Francoskem Znane so bile celo podrobnosti, samo tega ni vedela, če nameravajo izvršiti napad v Parizu ali med potjo v Pariz. Policija je prepričana, da je vrgel bombo španski anarhist terras. Včeraj prijete tri osebe so zaprli, ker jih dolže sokrivde. Zovejo se Pedro V a 1 1 i n a, Charles Malata in Har-v e y n. Prvi je bolehen, star 26 let. Rekel je, da so mu španski anarhisti poslali pet bomb, da j-h porazdeli med somišljenike. Skril jih je v gozdu pri Versaillesu in je pripravljen pokazati prostor, kje so skrite. Malata je znani francoski časnikar. Na nje gov naslov so bile poslane bombe. Izjavil je, da ni sodeloval pri napadu. Harvtyn je sivolas starček, ki je izjavil, da je bil v zvezi z Vallino in Malato. Vallina je izpovedal pri zaslišanju, da je bil s svojim to-varšem že en mesec v Parizu, da proučujeta pot, po kateri se namerava peljati španski kralj, in izbereta pripraven prostor za napad. Bombe so došle s Španskega v dveh kovčegih Anarhist Ferras, o katerem sumijo, da je povzročil napad, je 26. t. m. zapustil svoje pariško stanovanje.
Boj pri Kičevem.
Iz Belgrada poročajo, da so se 1. t. m spopadle pri Kičevem srbske in bolgarske vstaške čete. Ubitih je bilo 20 Bolgarov in 12 Srbov. Načelnika bolgarskih vstašev so Srbi vjeli.
Maroko.
London, 30. maja. Šerif E1 Katani, predsednik plemenitaškega sveta, je objavil, da je svčt odločno zavrnil francoski načrt o reformah v Maroku. Vendar upa francosko ministrstvo, da bo angleška ekspedicija vplivala na to, da se ta sklep razveljavi ali pa izpremeni.
Jeseniške novice.
j Hranilnica in posojilnica je
imela mesca maja prometa 47.000 K. Vsega prometa letos je že 190.087 K. Vloge obrestuje po 4%. posojila daje le zadružnikom in sicer po 5%. Uradne ure so ob nedeljah od 3 —6 ure popoldne in v sredo od 9. do 12. ure dopoldne.
j Veselico s šaljivo dekliško igro „Pri gospodi" priredi v nedeljo, 4. junija .Katoliško delavsko društvo" v svojih prostorih pri Mar-kotu na Savi. Začetek ob 8 uri zvečer. Vstopnina 80, 50 in 30 v.
j Kako se ceste delajo. Pred 4. leti je zidarski mojster Pezzano z Dov-jega zgradil novo cesto s Plavškega Rovta do okrajne ceste Sv. Križ Jesenice. Štiri tisoč je bilo treba šteti zanjo. Ia sedaj? Most, ki drži čez globoko strugo Jesenic, je zaprt; bati se je, da se podre. V soboto ponoči pa je 15 m. dolga in 8 m. visoka škarpa za-grmela in zletela v globoki jarek S težavo se hodi sedaj po cesti, z vozom je pa nemogoče priti na Jesenice. Samo poprava škarpe bo stala 2500 K. Podobčina Plavški Rovt pač ne bo mogla sama zmagati, ko plačuje direktnega davka le 350 K 82 v. in so obč naklade že tako velikanske. Priskočiti mora na pomoč cela občina, ker cesto rabijo tudi Jeseničani in Hruščani. Graje vredno je, da se je s podjetnikom sklenila pogodba le za dve leti garancije. Pri takih gradbah mora se zahtevati najmanj 10 let garancije. Pezzano je garantiral za dve leti, držalo je štiri leta, sedaj mu nihče ne more blizu. Treba bo v žep poseči in denarce šteti in plačati — premajhno previdnost.
j Ogenj na Hrušici. Kake je nastal ogeni v baraki zadnjo nedeljo, nihče ne ve Govori se raznovrstno. Eni pravijo: „Po-čakajte, ni pogorela zadnja baraka na Hru šici." Delo na železnici se bliža koncu, barak nihče ne bo potem potreboval, prodati bi se morale pod ceno, bolje je za lastnika, da mu baraka pogori in dobi gotovo zavarovalnino, ko da jo proda pod ceno. Bog ne daj, da bi s tem dolžili lastnika one barake, da jo je sam zažgal, mi le zabelježimo kot kronisti ljudsko mnenje.
j Gasilno društvo jeseniško bi bilo rado pomagalo gasiti pa ni nobenega pravega voditelja, ker nima načelnika in pa nikjer ni bilo dobiti — konj. Gasilci so čakali in čakali konj, da bi se popeljali na Hrušico, na Hrušici pa je gorelo in pogorelo.
j Bleda zavist se kaže iz napadov jeseniške liberalne klike v „Slo v. Narodu" in „Jeseniški Straži" na delovanje katoliških društev. Jezi jo, da ona ne more kaj takega prirediti, kakor je bil koncert velikonočni ponedeljek ali razne dramatične predstave katol delav. društva. Zato očita župniku „dobro kupčijo", norčuje se iz delavstva, ki obiskuje predstave, češ da „ u b o g o " delavstvo sedeže plačuje kar po goldinarju, to je skoraj tako kakor v ljubljanskem gledališču, Delavstvo imenuje „ubogo" češ, da je hinavsko, kadar govori o svojih potrebah. Ko bi res bilo tako ubogo, kakor vedno upije, bi ne nosilo goldinarjev za predstave katol. delav. društva". Zapomnite si to govorico, delavci! To so vaši prijatelji, ki vam še toliko prostosti ne privoščijo, da bi svoje zaslužene novce obrnili po svoji previdnosti in razsodnosti in vam očitajo bogastvo ia razsipnost če podpirate dobro stvar, katera je njim seveda trn v peti!
j Kam gredo tisti novci od predstav? .Kdo dela dobro kupčijo"? Vsak vinar, ki se dobi, vpiše se v blagaj niško knjigo, pa tudi vsak vinar, ki se izda. Kdor je ud „Katol. delav. društva", ima pravico prepričati se, kako se gospodari z društvenim premoženjem. Udje dobijo v slučaju bolezni bolniško podporo, kar ostane dohodkov, se pa nalaga v hranilnico, ker se bo letos še zidal „ d e 1 a v s k i dom" in bo treba veliko novcev. Vsi delavci bodo od »delavskega doma" imeli koristi. To bo res d e 1 a v s k i dom. zato pa bo društvo priredilo še več predstav in vabi delavce in prijatelje delavcev k obilni udeležbi, da tako pripomorejo zgraditi ta pre-potrebni dom. Tudi v dobrodelne namene je že veliko storilo .Katol. delav. društvo, lepo vsoto darovalo družbi sv. Cirila in Metoda, zadnja predstava pa je bila v korist bolnim udom strokovnega delavskega društva.
j Kakšno srce za delavstvo ima liberalna jeseniška klika ?
V nedeljo 28. maja je priredilo .Strokovno delavsko društvo" na Savi veselico v korist bolnim svojim udom. Vabilo je k veselici s plakati. Vsi plakati na Jesenicah razen na županovi hiši so bili potrgani. Zo pet pri ti priliki smo si zapomnili, kdo je delavski prijatelj. Tudi nekateri Jeseničani so darovali precej za priredbo veselice, a ti obsojajo delovanje znane klike, ki hoče na vsak način imeti razdor in prepir, ki strastno
sovraži vse, kar ž njo ne trobi v en rog. Razen dveh zastopnikov pivovarne nismo videli nobenega Jeseničana na delavsk-veselici
j Praznih spovednic si želi liberalna klika na Jesenicah V proroškem duhu govori: .Svaka sila do vremena in prišel bo čas, ko obrne ljudstvo samovoljno duhovščini hrbet" Kdaj pride ta čas, ne vemo, a to je gotovo, odkar so začeli na Jesenicah vstajati sovražniki spovednic in hujskati zoper duhovščino, polnijo se vedno bolj spovednice. Isti dan, ko je „Slov. Nar." objavil svoje prerokovanje, pristopilo jih je k sv. obhajilu nad 300 v jeseniški župnijski cerkvi, med temi polovico moških.
j V razkol hujska ljudstvo ta klika. V „Slov. Narodu" od 27. maja t. 1. namreč piše: „S prestopom k protestantizmu so odgovorili Nemci na brezumno početje rimske duhovščine Ali bi bilo čudno, če bi se ta struja porodila tudi pri nas kot odgovor na brezbožno početje župnika Zabukovca. Saj imamo Slovani svojo narodno cerkev. Kar je bilo mogoče v Ricmanjih, se zgodi lahko tudi na Jesenicah. O tem je treba razmišljati in potem premišljeno delati. Zora puca, bit C3 dana." Jeseničani, ali še sedaj ne izpo-znate, kam Vas hočejo ti priseljenci pri-tirati?!
j ,,Brezbožno početje" župnika Zabukovca, kateremu se mora odgovoriti z odpadom od katoliške cerkve, je njegov nastop v seji krajnega šol sveta zoper javno izložbo znane fotografije, na kateri učitelj Fabinc dela reklamo za „Slov. Narod". Seveda Fa-binčavo početje in njegovih prijateljev, ki so se ovekovečili na lotografiji, je sveto početje.
j Pobožno početje je tudi hujskanje za odpad od katoliške cerkve. Da, zora puca, bit če dana! Liberalna klika sama skrbi za to, da jo bo ljudstvo do dobra izpoznalo Chamu so že vrata pokazali. Ista usoda bo prej ali slej zadela tudi druge junake na „slavnoznani" fotografiji.
j Umrl je 30. maja Matevž Zupančič, odbornik „Slrokovnega delav. društva" na Savi, star 29 let, oženjen šele tri mesece. Imel je lep pogreb. Spremila ga je k večnemu počitku tovarniška godba in nad 400 delavcev. Na grobu so mu tovariši zapeli ginliivo žalostinko. Res leuo je, kako si delavci med seboj kažejo sočutje in ljubezen!
j Izjava. Z Dovjega: Dopisniku .Jeseniške Straže", ki me napada pod izmišljenim imenom, kratko povem nastopno: S popravki se ne bom ukvarjal, ker nimam za te potrebnega časa in ker se mi ne zdi vredno pričkati se s človekom, ki nima poguma, s svojim pravim imenom krasti mi čast. Tožil bi dotičnika odnosno Jeseniško Stražo"! A tožiti bi moral pred ljubljanskimi porotniki! Pred ljubljanske porotnike pa ravno iz istih razlogov ne maram, radi katerih se boji dr. Tavčar mariborskih porotnikov! Ake je torej Janez Trdovratnež kak poštenjak, petem naj stopi predme in mi naj pove v navzočnosti dveh prič vse to, kar je dosedaj pod izmišljenim imenom o meni pisaril, — v lice, in jaz ga zagotavljam, da ga bom tožil pred okrajnim sodiščem in mu dal priliko nastopiti dokaz resnice o storjenih žalitvah. Pokaži se torej junaka, če imaš pogum, in žali me v lice v navzočnosti prič, ne skrivaj se pa za tuje ime v časopisu.	A. Smolej.
j Plače delavcev. Kako se plačujejo pri podjetništvu M a d i 1 e & C o. delavci, ki niso Italijani, bode morda marsikoga zanimalo. Delavec je zapustil delo prostovoljno ter bil za to, ker je odšel pred plačo iz službe, plačan po 20 vinarjev na uro. Dela se povprečno 11 ur na dan, torej se zasluži K 2 20 Med težaki pa niso vsi samci, temveč tudi možje, ki imajo daleč svoje družine Da bi si človek pri tej slabi plači kaj prihranil, še misliti ni, kajti odračuna se za hrano, bolniško blagajno in nezgode ter cepljenje koz, tako da se pri plači skoro nič ne dobi. Plača je vsake 4 tedne, torej bi bila v nedeljo, dne 4. junija zopet plača. Ker se pa za sklepanje in pregledovanje računov rabi 3 dni, pridrži se za imenovane 3 dni pri podjetništvu plača Ko se je dotični delavec pri g polirju pritožil, češ: „To je pa res slaba plača po 20 v. na ure", odgovoril mu je: „Prav se Vam zgodi, pa bi bili počakali do plače." Ali ni to vseeno, ako gre delavec tri dni pred plačo iz službe ali ravno ob plači? Za lopato so mu odtegnili eno krono. Lopato je prodal za 40 v., torej 60 v. v izgubo. Pri obračunu mora tudi vsak delavec plačati drva za kurjavo pri kuhinji, kar je pa že pretirano, kajti kuha se z drvi, katera g podjetnika niti vinarja ne stanejo. Kuhar, ki delavcem menažo kuha, nabira in nanosi si sam drv in suhljadi, katere dobi deloma v gozdu, deloma kuri s koreninami, ki se pri kopanju temeljev izkopljejo, in vse to se mora dobro plačati. Ker je pa podjetništvo italijansko, imajo seveda tudi Italijani in Furlani prednost pri delu in plači, Kranjci pa, katerih je komaj 2%, so pa na
slabšem. Italijani psujejo Kranjce z naj-gršimi psovkami, katerih bi sa vsak Kranjec sramoval izustiti. Vprašamo torej, čemu so Italijani prišli semkaj na delo, ako se jim kranjsko prebivalstvo eziroma kranjska zemlja tako gnjusi in studi? Ako bi Itali janev ne bilo, zgradila bi se vseeno železnica tudi brez njih. Podjetništvo Madile & Co. naj nikar ne misli, da je dandanes vsak delavec plitvih možgan, temveč je veliko takih med delavci, ki se zavedajo, da se jim krivica godi, toda sami si pomagati ne morejo.	Zagorjan.
j Brzojavna služba se je uvedla dne 1. junija t. 1. na poštnem uradu Jesenice Fužine, v političnem okraju Radovljica.
Vrhniške novice.
v Občni zbor hranilnice in posojilnice je bil min. nedeljo. V začetku slaba, stoji danes na trdnih nogah. Prestala je boj z mogočno in bogato konkurentinjo, z liberalno „kmečko posojilnico". V teku leta je kupila lep kos zemljišča tik „Katol. doma". Svet je že večinoma razprodan delavskim družinam, da postavijo svoje domove. V kratkem se prične z delom in še pred zimo pojdejo že nekateri v svojo lastno hišo. Odbor za prihodnje leto jo ostal isti in sicer le pod zagotovilom, da se udeleži občinske volitve odločno s katoliško-na-rodno stranko.
v Župan in Bevke. Pravijo, da se je g župan vozil preteklo nedeljo po Bevkah. Ne vemo, kaj je imel opraviti. Ako se je šel Bevčanom ponujat še za naprej, smo radovedni, ali so ga vprašali Bevčani te-le stvari : 1. Kje ste bili danes pri nedeljski službi božji ? 2. Ali sta še prijatelja s Heinom ? 3. Kje imate obljubljeno kanton-sko cesto ? Tudi Bevčanom so se odprle oči in bodo po svoji volji volili župana.
v Elektrika na Vrhniki. Z jesenjo dobimo elektriko. Neka dunajska tvrdka bo porabila vodno moč v „Peklu" pod Borovnico.
v Heina le noče biti. Dolgo se že govori, da prige H sin obiskat g Jelov-ška. Ako g. župan misli, da s tem pridobi pri ljudstvu, se silne moti. Ko bi Hein vedel, kako ga Vrhnika težko čaka, bi ga gotovo nikdar ne bilo blizu.
v Obhodov križevi teden se je udeleževalo veliko ljudi. Ia naj še pravijo, da je Vrhnika liberalna.
Goriške novice.
Dopolnilne volitve v mestni svet goriški vršile se bode dne 10., 13. in 16. junija. Volivci tretjega razreda volili bodo 4, drugega in prvega razreda pa po 2 odbornika. Volivnega boja ne bo, ker postavi kandidate samo vladajoča italijansko judovsko-liberalna stranka. Skoro gotovo bode udeležba pri volitvah ravno tako slaba, kakor lansko leto, ko se ni udeležilo volitve niti desetina upravičenih volivcev. Volivci pa v resnici ntmajo povoda se ogrevati in navduševati za kandidate vladajoče stranke v mestnem svetu, ki je napravil mnogo dolgov, a prav nič ke-ristnega za mesto.
Smrtni padec. 45 let stari Peter Migon iz Gorice je padel dne 29. t. m. tako nesrečno z lestve, da je nezavesten obležal na tleh. Prenesli so ga v bolnišnico usmiljenih bratov, kjer je še istega dne umrl, ne da bi se zavedel.
Hranilnica in posojilnica v St. Petru pri Gorici kupila je v St. Petru od barona Locatellija, korminskega župana, ogremno posestvo obsegajoče 213 njiv zemlje in 9 hiš 'z gospodarskimi poslopji za 170 000 K. S tem nakupom je storila hranilnica eminentno narodno in liud-stvu koristno delo. Nevarnost, kije pretila, da pridejo ta obsežna zemljišča v roke kakega nasprotnika slovenskega življa, je bila velika. Odstranjen je sedaj strah, da bi se kedaj na tem posestvu šopiril kak Italijan in naselil v okraju slovenskega Št. Petra italijanske podanike. Sent Peterska hranilnica ima namen prodati kupljena zemljišča kakor tudi hiše z gospodarskimi poslopji po primernih cenah dosedanjim baronovim najemnikom, ki bodo na-ta način postali samostojni gospodarji. To bi se jim nikdar ne posrečilo, ako bi kupil posestvo kak zasebnik, ker bi zahteval za posamezne kose preveliko kupnino. Sentpeterska hranilnica in posojilnica pa nam je jasen do kaz, kako velikega pomena so hranilnice in posojilnice za ohranitev in pospešitev narodovega življa. Baron Locatelli se pre seli s svojo družino za stalno v Kormin in to baje radi tega, ker nasproti njegovemu gradu v St. Petru zidajo blaznice, kar pa njemu ni nikakor po volji. To je bil baje vzrok, da je prodal svoje posestvo v St. Petru.
Nesreča vsled neprevidno sti. 23 letni zidar Alojzij Grapulin iz St. Petra je hotel osnažiti samokres, ne da bi se popreje prepričal, je li povsem prazen, i Ko je samokres osnažil, začel je s petelin-I čkom vrteti oni del samokresa, v katerega se devljejo patrone, objednom pa je gledal z desnim očesom skozi cev, da se prepriča,
je-li popolnoma čista. V tem je zagromelo in hkratu je bila kroglja v Grapulinovem ! očesu, katere mu je popolnoma razbila. I Pelagra je začela v furlanskih pokrajinah zopet precej močno nastopati. Veliko na pelagri obolelih je prišlo v zadnjem času v goriško bolnišnico.
Idrijske novice.
Nekaj prizorov iz zadnje volitve. Trda je šla našim naprednjakom prt sestavi volilne komisije. Dvema učite ljema na naši rudarski ljudski šoli so ponudili to čast, a oba sta se lepo zahvalila. Na dan volitve pa so poklicali rudarskega svetnika g, Koršiča, ki je obenem tudi nadzornik rudarski šoli, v komisijo. In glej! Česar njemu podrejeni učitelji niso hoteli, sprejel je en kot neko odlikovanje. Vsaj videli smo ga iz kroga zbranih volilcev veselega obraza in lahkih korakov hiteti na sedež k zeleni mizi. Pa naj še kdo očita liberalcem, da ne čislajo učiteljstva. Ponujajo mu čast, s katero pozneje odlikujejo državnega uradnika v 7. činovnem razredu.
Točnost „Laibacherice". Piše namreč o volitvi, da je bilo le 17 nasprotnih volivcev. Naj slede imena mož, ki so proti glasevali! Ti so: Tušar, Seitel, Bse-nig, Danihelka, Buchal, Vitovš, Vogelnik, Nevak Jos., Oswald, Gostiša, Arko, Onu-šič, Lah, Zazula Josip, Zizula Janez, Jeglič, Alič, Helmich. Teh 18 je soglasno imenovalo vse naše kandidate, volivec Kump je sicer volil nekaj liberalnih, a izpustil enega, ki je šele včeraj došel v Idrijo, ki nima ne aktivne, še manj pa pasivne volivne pravice, in volil zato raje poštarja gosp. Hel-micha. Tedaj je opozicija štela 18, oziroma 19 glasov.
Slovenska En nemška imena. Nekemu volivcu ni bilo všeč, iia so mu pod kuverto poslali imena kandidatov nasprotne stranke. Na eni strani so bila slovenska imena, na drugi nemška. Zadnje mu ni ugajale. Smatral je te kot esebno razžaljenje. Dotični gospod, kateremu je izražal svoje pomisleke, bi bil rad odgovoril: „Nemško je bilo za vašo gospo, saj morajo celo v čitalnici radi nje nemško goveriti; a slovensko je bilo za vas. Po nesreči ste napačno obrnili." bicer je pa ravno isti glasoval za Nemca pl. Koscbina.
S čim se tolažijo. Kako resno so nekateri kandidati smatrali volitev, se razvidi iz dejstva, da ravno kandidat ple/n. Koschin ni prišel na volišče o pravem času. Sprehajal se je rajše po trgu ter šel po stopnjicah k volitvi, ko je bilo že vse zaključeno. Sedaj se izgovarjajo, da liberalci tako niso upali prodreti. Vedeli so, da se napravi priziv in bode stari odbor v starem številu lahko posloval. Lep vzgled imajo pri volitvah v sesednem Črnem vrhu. Tu se že skoraj tri leta vleče rekurz in vladi se nič ne mudi, stvar rešiti. No, kar velja v gorski župniji, naj se pa še vpelje v mestni občini, saj je le prijetno biti v večini.
Kdo bo kašo pihal? Da se sedaj delajo razne opazke pri nas, kdo se bode temu čudil? Sodnijo hočejo prestaviti iz Idrije. Kake neki? Po zadnji volitvi smo videli, da imamo sodnika, dva sodna ad-junkta, eden je volil, drugi pa voljen bil, kakor zatrjuje „Laibacherica", in dva kan-celista. Sodnija z uradniki je gotovo potrebna in se meni nič, tebi nič ne odpravlja. Naj bi tudi pravosodni minister kaj ta-cega mislil, naša volivna komisija mu kašo ohladi.
Naši duhovni so liberalni.
Oni niso ho"teli voliti Papeža, a liberalci so postali zagrizeni klerikalci, ker oni so volili Papeža, ki še volivne pravice nima.
Idrija ima kar pet zdravnikov. Rudarski so: Papež, Karfik in Stve-rak, okrožni zdravnik Suntar in živinozdravnik Perko. Od teh so se kar trije izbrali v mestni zastop. Tu mora že precej bolnega biti. Tolažijo se s tem, da bolezen ne more biti smrtna, ker nobenega duhovna ni še v magistratu. Dr. Stverak, zdravnik za ljudi, je bil občinski odbornik. Pa en je mislil, da ne spada tje gor, zato je odbor-ništvo odložil. Ko pa je slišal, da kandidira pri dopolnilni volitvi Perko, zdravnik za živino, je pa uvidel, da ta spada bolj tje gor, in ga je šel volit.
Profesor na realki ni šel volit. Grozna za:neia pri liberalcih! Ker je on predsednik planinskega društva, sedaj agiti-rajo, da naj vsi naprednjaki izstopijo iz planinskega društva in tirjajo vplačane zneske nazaj. Pa menda ne bo tako hudo. Pri de-želnozborski volitvi so tudi diktirali kazen 1 krone onemu, ki prestopi prag gostilne, v katere zahajajo klerikalci. Znano je, da kazni dosedaj še nobeden ni plnčal, a sleherno nedeljo pohaja obilo liberalcev prav i radikalne vrste iste prostore. Že menda iz-previdijo, da so tu v pošteni družbi.
Dalje v II. prilogi.
Dnevne novice.
Zaradi glagolice ostro prijemajo socialni demokratje liberalce. „Slov Narod" prinaša Vrhovnikove sestavke, „Rdeči Pra por" pa roti liberalce, da se naj ce dajo premotiti od klerikalne zvijačnosti, ki hode liberalno časopisje zda; porabiti samo za to, da se nanovo utrdi oblast rimskega kleri-kalizma. Klerikalizem je debil namreč v glagolici izvrstno sredstvo, ker se ž njo dela narodnega, in s tem pobija liberalne narodnjake. Kaj torej nagiba te slovanske „pope", ki se potegujejo za glagolico? „ Rdeči Prapor" pravi:
»Vse to služi samo utrjevanju Rimljan-stva. Kajti jasno je, da ostane katoliški in klerikalni sistem povsod enak, naj se že po cerkvah poje Dominus vobiscum ali pa Gospodi pomiluj. Temeljna načela rimske cerkve se s tem niti najmanj ne izpremene in po staroslovanski maši gre pop ravno tako, kakor po latinski, lahko na kco grmet proti liberalcem, framasonom in sociilnim demokratom."
Da, socialni demokratje celo trdijo, da je ni bolj koristne stvari za rimsko hierarhijo in da so liberalci velikanski bedaki, ker puste, da „rimski popi" celo liberalno časopisje rabijo za to svojo agitacijo.
„S pravico staroslovanskega jezika," pravi „Rdeči Prapor", ne podeli papizem katoličanom niti trohice pravice svobodnega mnenja, pač pa je to sredstvo, s katerim lahko kratko misleče vernike še bolj pritisne v rimski jarem."
Kaj bodo torej zdaj ukrenili liberalci ? Pod rimski jarem se vendar ne smejo dati potisniti!
Socialna demokracija za Italijane. Na shodu socialnih demokratov v Trstu so se izrekli zastopniki avstrijske socialnodemokraške stranke, med katerimi je tudi „Zvonov" in „Narodov" sotrudnik Etbin Kristan, za italijanske zahteve. Pri tem se pa nikomur ni zdelo potrebno, da bi bil povziignil svoj glas za enakopravnost primorskih Slovanov. Tega je še treba, da hodijo Slovenci v Trst zahtevat za Italijane še večjih predpra\ic, nego jih že /majo tam ! Slovenci niso v socialnodemo-kraški stranki res za nič drugega, nego da plačujejo strankarski davek in glasujejo, kakor je židovskemu vodstvu všeč. Podlaga tujčevi peti!
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je razposlala te dni vsem slovenskim društvom poziv, v katerem prosi, da sklenejo kolekovati vse svoje listine, pisma in dopise z narodnim kolekom, ki je v korist družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, in da rabijo le ta kolek pri vstopnicah na vse zabavne priredbe, veselice, koncerte, besede in dr. Vodstvo prosi najizdat-neje podpore pri razširjanju novega dvavi-narskega koleka vseh enih, ki jim je naša šolska družba pri srcu. — Ta mala denarna žrtev donese Slovencem pač obilega sadu.
—	Potres na Balkanu. Dne 1. t; m. je bil v Srbiji, Makedoniji, Albaniji, Črni Gori in Dalmaciji močan potres. Potres je mesto S k u t a r i v Albaniji skoro popolnoma uničil. Polovica hiš je podrtih, v ostalih hišah ljudje ne morejo prebivati. Okolu 100 oseb je mrtvih ali ranjenih. Prebivalstvo kampira na prostem. Tudi v Podorici je bil močan potres. V Virbazaru se je baje odprla zemlja. Iz odprtine se vali dim. V Kotoru je 1. t. m. ob 5 uri 45 min. zjutraj bil potres, ki je trajal cd 10 do 12 sekund. Nekatere hiše imajo razpokline, ravno tako zidovje obrežja. Oprava v sobah se je prevrnila. V Castel-novu je podrtih več stropov. V Črni gori so potres čutili v vseh krajih.
—	Pevsko društvo „Straža" na Jezici priredi dne 18. junija izlet na Šmarno goro, kjer bode ob 9. uri daroval sv. mašo g. dr. J. Ev. Krek, nazajgrede je sestanek pri Jerasu — Šraju v Gameljnih. Tu bode prosta zabava, pri kateri sodeluje tamburaško društvo »Triglav". — Dne 2. julija pa priredi društvo veliko veselico ali sejem na Posavju s sodelovanjem raznih narodnih društev.
—	Na znanje poštnemu ravnateljstvu. Slučajno nam je prišlo v roke pismo, kakoršna razpošilja moška podružnica društva „Sudmark" v Kočevju na razne občine. V tej okrožnici tarna vodstvo podružnice, da so Nemci v kočevskem okraju v veliki nevarnosti itd. Treba je denarja, da se ohranita r.emški rod in nemška gimnazija v Kočevju. V ta namen naj torej nemške občine pristopijo kot članice druStvu
„Siidmark". Prvič konštatujemo, da Slovenci niso poslovenili še nobene nemške občine na Kočevskem, pae se godi nasprotno Drugič konštatujemo, da se ta okrožnica razpošilja v kuvertah z napisom „Stadtamt Gottschee", poštnine prosto. Vprašamo torej: Od kdaj je BSudmark" urad, ki sme svoje okrožnice razpošiljati brez poštne pristojbine ?
—	Vojaštvo v Istri. V Istro pošiljajo vedno več vojaških čet. Prišel bo tja še en domobranski polk in en polk bosan-sko-hercegovski. Del tega polka bo v Pa-zinu. V Istri bosta nastanjeni dve brigadi.
—	Ponarejalci denarja. V Fi-ladelfiji v Ameriki so zaprli Rozo Wein-steinovo, njeno hčer Berto, Karola Nebeškega in Katarino Malenkovo, ker so ponarejali kovani denar.
—	Iz zapora pobegnil. Pri okrajnem sodišču na Brdu je pobegnil iz zapora Ivan Judež, posestnikov sin. Bil je v preiskavi zaradi hudodelstva goljufije in javnega nasilstva.
—	Znižanje pristojbin. V smislu zakonov iz 1. 1889. in 1893. se znižajo pristojbine pri konvertiranju hipotečnih dolgov, ako se v zadolžnici izrecno navede, da se novo posojilo ne bode vrnilo pred 6 leti. Posojilo se sme preje odpovedati ako se dolžnik ne drži pogodbe ali če sme posojilnica po svojih pravilih preje odpovedati posojilo. Ker pa so v zadnjem času razni denarni zavodi stavili še druge pogoje, ki niso v pravilih, je fin. ministrstvo odredilo, da se v takih slučajih ne znižajo pristojbine. Vendar pa ta odredba ne velja za nazaj (pro praeterito), marveč so finančna ravnateljstva pooblaščena še do 15. julija na vložene prošnje dovoljevati znižane pristojbine, ako se dotični denarni zavod odpove pogoju odpovedi.
—	Vodovod v Strohinju. Kakor se nam poroča, so posestniki v Strohinju nad Kranjem sklenili, da napravijo vodovod iz treh studencev. Sest posestnikov je že napeljalo vodo po železnih ceveh vsak na svoj dom. v kuhinje in hleve. Veseli so bili, ko so prvič zajemali vodo dema, ker so jo doslej morali donašati in dovažati iz okolice. Sedaj pa drugih 16 posestnikov napeljuje vodo iz studenca Zijavke. Tudi to delo bode kmalu dovršeno Ostali posestniki pa so dobivali vodo iz tretjega studenca po lesenih ceveh. Te cevi sedaj odstranjujejo, da jih nadomestijo z železnimi Vseh 42 posestnikov izvršuje to delo brez najmanjšega prepira v najlepši slogi. Ljudje so pridni poljedelci in dobri živinorejci, domačih pijancev in razgrajačev ce poznajo.
—	Novice iz Trsta. Velik ogenj je napravil v skladišču modnih stvari gospe Buszi v ulici sv. Nikolaja 50.000 kron škode. Požar je povzročila prevržena petrolejna svetilka. Dva ognjegasca sta bila ranjena. Na pokopališču se je zastrupila 50 let stara Matilda Daniel.
—	Del tovornega vlaka zbežal. V ponedeljek zjutraj odšel je tovorni vlak iz Gorice proti Vidmu. Vlak bil je sestavljen iz 58 vagonov, kateri so bili naloženi z deskami. V torek ponoči okolo 2. ure se je k temu vlaku, v Vidmu, pripenja-valo še druge vagone. Med tem časom pa je železniški stroj tako močno sunil vagone, da so se spustili vsi v beg proti Korrainu, in sicer tako hitro, da bi v eni uri 65 km prevozili. K sreči so se vagoni ustavili na postaji v Muši, ker gre malo pred postajo železniški tir navzgor. — Iz Kormina je pa kmalu potem prišel železniški stroj, ki je vagone zopet nazaj peljal. K sreči je bil med tem časom železniški tir prost, ker, kaka nesreča bi se bila pripetila, ako bi se slučajno kak drugi vlak pripeljal cd nasprotne strani.
—	Napad na novomeškega g. prošta. Novomeški poročevalec „Slov. Naroda" je pokazal tudi to pot, da mu ni za resnico, ampak za senzacijo. V drugih slučajih bilo mu je tudi še za marsikaj, to pot pa je najbrž hotel dati duška svoji mržnji do dr. Eiberta. Koliko je tako časnikarsko poročanje vredno in zanesljivo, ni težko iz-prevideti. Vsak pametno misleč človek jo obsoja. Gola resnica je ta. Dne 24. majnika je prestal svojo trimesečno kazen Franc Novak z Dvora pri Žužemberku. Popoldne onega dne je prišel na „šance", koder so se igrali gimnazijci nižjih razredov. Bil je vinjen in dijaki so se mu spravili izpod nog ter šli v bližnjo hišo, nasproti prošto-vemu hlevu, koder je vedno večje število dijakov. Novak pa za njimi, posebno za dijakom Ažmanom. Ker se je ta pri vratih zataknil z dežnikom, ni mogel dovolj hitro uiti, in Novak se ga je že hotel lotiti. Gospodinja brani in vpije na pomoč, velik krik nastane. Mimo pa je šel ravno tedaj g. prršt dr Elbert. Sliši klic »pomagajte", in misli, da so si dijaki skočili v lase in zato gre notri jih mirit. Takoj pa vidi, kaj je, in in hoče dijaka Ažmana iztrgati pijanemu Novaku iz rok. Opomni ga, naj bo miren ; če se mu je godila krivica, naj gre, ko bo trezen, h gimnazijskemu vodstvu in dobil
bo pravico ; sam si je pa na tak način ne sme iskati. To rekši g. prošt oddide. Novak skoči za njim, ga popade za rame, sune s pestjo ter ga s svojim suknjičem udari preko glave, da mu zbije klobuk. Nato pa skoči spet proti vratom, a ne more notri, ker so jih zaprli. Ker le še zmerja in psuje, pošlje g. prošt po policaja in žaudarje. No vak je med tem hotel pobegniti in se skril v Campovo kočijo. A našli so ga. Drugi dan je bila obravnava pri c. kr. okraj, sod-niji. Novak je dobil 14 dni zapora z dvakratnim postom in trdim ležiščem. S solznimi očmi je prosil g. prošta odpuščanja, ki mu je odpustil in je opustil tožbo radi razžaljenja časti. Obsojeni Novak je sam priznal, ko bi g. prošt ne prišel poleg, bi bil nesrečen i sam i oni dijak. To je golo dejstvo o napadu na g. prošta, kakor smo se zanesljivo informirali.
—	„Lega" na delu. Iz Istre se nam poroča: Na zadnji seji osrednjega vodstva „Lege" se je sklenilo: poslati 4000 K podružnici koperski kot prispevek za zgradbo šole v Kerkavcih; napraviti kupčij-sko pogodbo za šolski prostor v Livadah; vprašati podružnico v Vižinadi, v kakem štadiju se nahaja zidanje šole pri sv. Janezu v Šterni, da bi se šola mogla odpreti prve dneve julija. Poro čalo se je, da se je poslalo v Buzet 1060 K za šolski prostor v H u m u. Vse te šole bodo v čisto slovanskih krajih, kjer ni italijanskih otrok. Tužna Istra! Poslali so dr. Fragiacomu, županu v Piranu, več šolskih načrtov -- gotovo zopet za kak slovenski kraj. Slednjič se je sklenilo opozoriti podružnico v Izoli, naj da znamenje delavnosti. Izolani namreč niso nič kaj navdušeni za »Lego", govore namreč: »Polente, polente naj nam Italijanom či »Lega", in naj ne zida palač Čičern in Hrvatom, potem bomo navdušeni zanjo, a drugače ne." Tako govori pravi Italijan. Škoda, da se nekaterim slovanskim zaslepljencem oči ne morejo odpreti o pravem času.
—	Kranjska podružnica avstrijskega pomožnega društva za bolne na pljučih. Podružnici so došli v zadnjem času naslednji zneski kot prispevki ustanovnikov, podpornikov in dru-štvenikov, oziroma darila: iz okrajne-ga glavarstva radovljiškega 1308 K 20 vinar, (k tej vsoti prispevali so glavni ravnatelj Karol Luckmann 200 kron, jeklarnica v Beli peči ter stavbena podjetja G. Ceconi, A. vitez Pischof in Rella in Co. po 100 K, nadinžener Kuner 50 K, ravnatelj Trappen 40 K i. t. d.), iz okrajnega glavarstva litijskega 154 kron (k tej vsoti prispevali so kot podporniki občinski zastop v Zagorju, predilnica bombaža Schvvarz in Zublm in gospod dr. OJen-dall v Litij'), od „ Društva zdravnikov na Kranjskem" 100 K kot prvi ustanovni obrok.
—	Blaža Potočnika čitalnica v Sent-Vidu nad Ljubljano priredi v korist Prešernovega spomenika v Ljubljani v nedeljo, 4. junija, ob 3. uri popolne veselico na vrtu in v dvorani pri Č e b a vu Spored na vrtu : 1. Petje pod vodstvom g. Ivana Rusa. 2. Tamburaši. 3. Šaljiva loterija in pošta z narodnim kolekom. 4. Srečolov. 5. Papirnata bitka, povzeta z Japonskega. 6. V dvorani točno ob 5. uri popoldne : Petje : a) „Pomlad in dolžnost", J. Laharnar. b) „Mladenčeva pesem", Ivan Rus. c) „Oj z Bogom, ti planinski svet !" J. Aljaž. 7. Igra „D e s e t i brat". Vstopnina : I. sedež 1 K 20 v. ; II. sedež 1 K, III. sedež 60 v., stojišča 40 v. Cisti dohodek nameiijen za Prešernov spomenik. K obilni udeležbi najuljudneje vabi
odbor.
— Poletne vojaške vaje naše vojne mornarice se prično 15 t. m. Vojna mornarica je razdeljena v tri divizije pod poveljstvom kontreadmirala Rippera, Pietruskega in Conarda. Ta eskadra bo po-polnjena 5. t. m. z oklopnicami „Monarch", „Wien" in „Budapest\ Vaje bodo trajale do polovice septembra. Koncem vaj bo prevzel zapovedništvo vseh divizij admiral grof Montecuccoli. Tekom tega časa bo tudi kombinirana vaja s četami na kopnem. Ta vaja se bo vršila v bližini Pulja.
—	Odpuščeni delavci. Tržaški Lloyd je slenil odpustiti par sto delavcev, češ, da mu nedostaje deia.
—	Slov. katol. akad. društvo ,,Danica" na Dunaju ima III. redni občni zbor v torek, 6. t. m, ob pol 8. uri zvečer v restavraciji Trotter, zum Magistrat", I., Lichterfels-gasse 1, z navadnim sporedom.
—	Bele muhe. V Trstu je bilo te dni vse polno belih muh, ki so nekoliko večje nego naše navadne muhe. Priletele so preke morja.
—	Pri okrajnent sodišču v Litiji je v zaporu cigan Juvo Hrovat iz Varaždina, član tatinske družbe, ki sedaj kiade po kočevskem (kraju.
—	Nedeljski počitek v odvetniških pisarnah. Oivetniška zbor-
nica kranjska je sklenila, da imej vsak odvetniški uradnik vsako drugo nedeljo popolnoma prosto. Za popolni nedeljski počitek se ni izrekla, češ, da je treba reševati s pošto došle stvari.
—	Miliarija na Dolenjskem pone-huje. V zadnjih treh dneh je obolela samo ena oseba. Od v 10 okrajih obolelih žensk jih je ozdravelo 26
—	Odvetnik dr. Munda se v kratkem rdpove odvetništvu.
—	Nesreča vsled neprevidnosti s puško. Dne 31. maja je šel mlad gospodar s Suhe pri Predosljih na njivo orat. Rekel je: Vzel bom seboj puško, da bom kavke streljal. Res je vtaknil nabasano puško v plug. — Pri oranju se mu puška sproži, ker je "bila cev proti njemu obrnjena. Strel mu vzleti ravno v glavo, da mu jo kar raznese. — Ob njegovem grobu žaluje mlada vdova s štirimi otročiči.
—	Očesna bolezen in ošpice,
pojavile so se, kakor se nam iz Rovt nad Logatcem poroča, v ondotni občini, in zlasti obilo obolelih otrok — večinoma šolskih — je v Rovtah in na Prapretnem brdu.
—	„Auf der Wacht((. Gcdicht von Dr. J. J Binder. Tako se zove tega huj-skajočega pangermanskega profesača nova pesem, ki so jo med drugimi v Domžalah peli Nemci.
—	Obesila se je v Polhovici slaboumna 65 let stara Neža G I o b e r n i k.
—	Baraka je pogorela na Hrušici preddelavcu Filipu Bizancu.
—	V Radovljici so ustanovili društvo „Godba prostovoljnega gasilnega društva v Radovljici".
—	Nevarno je zbolel č.g. župnik Jakob Aljaž na Dovjem. Sicer mu je bilo že precej odleglo, a ta teden se mu je bolezen zopet shujšala. Zato mu je bil začasno poslan v pomoč brezniški ka-pelan gospod Matija Okorn. Iskreno želimo, da se gospodu triglavskemu župniku kmalu zopet vrne čvrsto zdravje.
—	Slovenca novomašnika v Ameriki. Slovenec g I. A J u d n i č , doma iz Kota pri Kamniku bo 'pel prvo sv. mašo 15. t. m. v Carrol Jova v Ameriki. Na binkoštno nedeljo bo imel novo mašo v Št. Paulu koroški Slovenec I. V a r h
—	Lep pogreb je imel v Kranju umrli c. kr. postal asistent g Anton Du-1 a n s k y. K pogrebu je prihitelo v Kranj mnogo gospodov iz Ljubljane. Pevski zbor poštnih uslužbencev iz Ljubljane mu je pel žalostinke v slovo.
—	Stavka zidarjev v Opatiji je bila končana 31 maja. Delavstvo ni ničesar doseglo, vendar pravijo gospodarji, da bodo seda] sami nekoliko uredili plače.
—	Vozni red, veljaven od 1. junija 1905., priložimo „Slovencu* prihodnjo binkoštno sobot«.
Izgredi u Domžalah.
Včeraj smo priobčili splošno sliko o nedeljskih dogodkih v Domžalah. Temu ob-š;rnemu poročilu nam ni mnogo dodati.
„Tagespost" je priobčila poročilo, ki je popolnoma nasprotno resnici. Ona zamol-čuje vse nemško izzivanje in popisuje ves izgred tako, kakor bi bili Slovenci Nemce tolovajsko napadli. O strelih govori celo tako, kakor da bi bili začeli Slovenci streljati. To pa ni res, ker noben Slovenec ni streljal in tudi nobeden revolverja imel ni. Popolnoma pa molči o revolverjih nemških izzivačev. Tako tendenciozno laž moramo najodločneje zavrnHi.
Dejstvo je pribito, ki ga dokažemo lahko .s pričami, da je padel prvi kamen na siovensko ljudstvo, ki je prepevalo slovenske narodne pesmi in zahtevalo odstranitev frank-furtarice, od nemške strani s Klein-lercherjevega vrta. Da na to slovensko ljudstvo ni ostalo mirno, je umljivo samoobstbi. Kdo naj ohrani mirno kri, če tuji Nemci prično metati kamenje na Slovence? Škoda, da ne vemo, kdo je bil tisti nemški junak. Nemci so kazali svojo oliko s pristnimi nemškimi psovkami, kakor »Hande", „Schweine" in „Schufte". Značilna je tudi olika nemških gospa Neka jako »omikana" nemška dama je psovala Slovence z „Rohe Kraner", druga je v krasni nemščini kričala »Hajt is' s' ganze staaner gsindel hier." Jeli čudo, da ni ohranilo slovensko občinstvo mirne krvi Najbolj olikano se je pa vedla .gospa" učitelja V i g a n i j a na domžalski „šulferajnski" šoli. Ona in več drugih nemških dam je metalo kamne na Slovence.
Pri odhodu Nemcev so Slovenci tudi peli, a Nemci, ki so jih spremljali orožniki, so metali na Slovence kamne in o tej priliki so odbili Nemci enemu orožniku pikel-havbo in poškodovali dvema drugima čeladi. Nato so tudi Slovenci pričeli obmetavati Nemce z jajci in kamni. Ob tej priliki je dobil tudi glavar Cron kamen v glavo in jajce v hrbet. Jako čudno in naravnost nerazumljivo je, da so smeli Nemci nemoteno psovati, metati kamenje, kazati revolverje in
celo streljati. Po naši sodbi je imelo orožništvo in je imel službujoči okrajni komisar gosp L a z z a r i n i dolžnost, da da aretirati nemške izzivače. Tega ni storil in to najodločnejše obsojamo. Nemci si potem niso upali nastopati z govori. Izostal je tudi nameravani dr. Binderjev govor O kamniškem okrajnem glavarju vitezu pl Cronu pa bodo morali še naši zastopniki izgovoriti resno besedo. Prvi c. kr. uradnik v kamniškem glavarstvu se je kot gost udeležil nemškega slavlja v senci veleizdajalskih frankfurtaric na slovenskih tleh. On je izdal povelje, da se je streljalo na ljudstvo. Ostri streli so padali celo na državno cesto. Kroglja iz orožniške puške je frčala ženi radomeljskega župana nad glavo. Zaradi popolnoma nedolžne demonstracije ni bilo treba dati ukaza streljati na ljudstvo. Zato so tudi gromeli po Domžalah glasni klici: Abzug Cron. Pl. Cron je hodil bled kot zid po Domžalah v civilni obleki v spremstvu orožnikov. Orožniki so morali izvrševati svojo dolžnost, ker so imeli nav®dila od političnih uradnikov nemškega pokoljenja na slovenskih tleh. Miriti so jih morali civilisti; tako so delali s puškinimi kopiti in z bajoneti seveda le nad slovenskim ljudstvom, drugače pa so se vedli proti Nemcem, ki so metali kamne. Kolikor je nam znano, je bilo zabodeno v stegno več oseb in tudi popolnoma nedolžni | gledavci.
Domžalski župan, vulgo »Črednik" je pri slavnosti slišal toliko pikrih, da bi moral zdaj odstopiti. Zaradi njegovega čudnega postopanja ga kolnejo bivši njegovi somišljeniki in je nad njim vse ogorčeno.
Naj zdaj pišejo nemški listi kakor hočejo, dejstvo ostane, da če bi ne bilo frankfurtaric, bi tudi ne bila tekla na Vnebovhod v slovenskih Domžalah slovenska kri. — G. Lazzarini je bil včeraj pri baronu Heinu.
Na frankfurtarski slavnosti je bil tudi nad poročnik v voj. uniformi, nadalje se je odlikoval z izzivanjem nemški turnar Lederhas.
O ranjenjem črkostavcu Sedeju se nam poroča, da ima nogo dvakrat zlomljeno. Kljub temu so ga prepeljali v četrtek k dežel. sodišču od koder so ga š e - 1 e včeraj dopoldne prepeljali iz bolnice dež. sodišča z rešilnim vozom v dež. bolnico. —
Uradni list priobčuje danes neko poročilo, v katerem govori, da se je bombardiralo s kamenjem, ne pove pa, da so pričeli kamenje metati Nemci. Tudi nemške revolverje popolnoma zamol-č i. Uradni list pač pravi, da je iz množice padlo par strelov, a to se bere, kakor bi streljali Sle venci, dočim so streljali Nemci in orožniki. Če je uradni list tako .resnicoljuben", kaj moremo šele pričakovati od drugih nemških listov. O tej zopetni ljubeznjivosti deželne vlade bo že še prilika govoriti drugod!
Uradni list konča svoje poročilo: .Preiskava o teh obžalovanja vrednih dogodkih je v polnem teku." Kdo pa je kriv teh „ob-žalovanja vrednih dogodkov" ? Slovenci ne pus t i m o v i hra t i nasvojih domačih tleh frankfurtaric e, in to tem manj, ker niti v Celju Slovenci ne smejo razviti slovenske zastave. T o s i naj v bodoče vladni krogiza-pomnijo. Njihova dolžnost je, prepre čiti tako skrajno izzivanje Slovencev, potem se v bodoče taki dogodki ne bodo ponavljali!
Ta slavnost je zopet pokazala, kako Nemci na Kranjskem postajajo vedno bolj agresivni. Vladni sistem na Kranjskem seje pokazal zopet v polni n?goti. Kamniško po polnoma slovensko okrajno glavarstvo ima okrajnega glavarja in dva komisarja. V s i trije so Nemci! Proti p o s t op an j u in sistemu nemške birokracije je na mestu in uspešen edino skupen nastop Slovencev. Čudili smo se torej ko je dan pred slavnostjo .Slovenski Narod" priobčil notico, v kateri je skupno slovensko delo zopet odklanjal, češ, da so »klerikalci iskali zveze z Nemci, a spretnosti(!) narodnonapredne stranke se je posrečilo, da je to preprečila" s tem, da se je sama ž njimi zvezala.
Ali ni bila ta pisava nekako tolažilo za nemškega zaveznika, da se mu kljub demonstracijam slovenskega ljudstva ni bati, da se mu zgodi kaka resna škoda. Vse demonstracije proti Nemcem nič ne pomagajo, če se ne razbije nemško-slovenska zveza, ki jim daje polno moč in od katere dobivajo neprestano koncesije »Spretnost" narodno napredne stranke se vidi v tem, da so liberalci »spretni" samo v psovkah na »klerikalce«. Ntmci so pa v dejanju spretni s tem, da neprenehoma napredujejo. Kar se tiče trditve, da je naša stranka iskala zveze z Nemci, je to nesramna laž. Nemci bi se radi kot z močnejšo stranko ž njo zvezali, a naša stranka je to odklonila, ker ni hotela dajati Nemcem nobenih narodnih koncesij. Dali so jim jih Tavčarjevi pristaši in sadovi se vidijo sedaj ne le na
Jesenicah, ampak tudi v Domžalah, na Kočevskem, v dež. šolskem svetu, pri deželnih uradih itd. Med izdajalci svojega naroda nas ne bodete nikdar našli! Domžale, na katere se je naš narodni nasprotnik vrgel še z večjo silo nego na Jesenice, n?j Vam bodo zopet migljaj, da dolžnost vsakega poštenega Slovenca je najti pot proč od Nemcev in združevati vse narod ie moči proti vedno srditejšim naskokom tujstva!
Štajerske novice.
š Umrla je dne 2. t. m. zjutraj v Ilir Bistrici gospa Marija Hodnik, rojena Ličm, stara 64 let. N. v m. p.!
š Zopet nesreča na gorah.
Na Schocklu pri Gradcu se je smrtnonevarno nubil optišSii pomočnik Josip Hyden
š Vabilo na veselico, ki jo priredi slovensko gospodarsko in izobraževalno društvo »Skala" pri Sv. Petru niže Maribora dne 4 junija 1.1, na vrtu gospoda M. Muršeca Spored: Parma-Žemljic: »Mladi vojaki", tamburaški zbor. 2 H. Volarič: »Gospodov dan", poje pevski zbor društva »Maribor". 3. Govor. 4 Brož: »Na-pried", sušaška koračnica, tamburaški zbor. 5. Cir;č: „Ob tamburici", poje pevski zbor društva „Maribor". 6. Srečolov (zanimivo1) 7. A Leban: »Slovo od domovine", poje pevski zbor društva »Maribor". 8. Brož: »Milica", tamburaški zbor. 9. »Večna luč", deklamaciia z živo podobo. 10 Prosta zabava. — Začetek ob četrt na 4. uri popoldne — Vstopnina 20 h — Ker je čisti dohodek namenjen za društveno knjižnico, se tudi preplačila hvaležno sprejemajo. — K obilni udeležbi vabi	Odbor.
š Som vjet. Iz Kozjega se nam piše: Dne 28. majnika je vjel posestnik Franc Uršič na meji občin Lastnič in Sv. Peter v tolmunu primeroma male Sotle soma, ki je tehtal iztrebljen 35 kil in je bil nad dva metra dolg Meso, ki je bilo jako okusno, je v par urah razprodal po 140 K kilo tukajšnji mesar Žane Kuželj.
š Občinske volitve v Šoštanju vršijo se d n e 15 t. m. v vseh treh razredih. Vsak razred voli po 6 odbornikov in po 3 namestnike. Od zdaj naprej imel bode trško občinski zastop v Šoštanju 18 odbornikov in 9 namestnikov, torej skupaj 27 zastopnikov, med tem ko jih do sedaj bilo samo 18 Volitev se vrši v slovenski šoli, in sicer v II razredu. — Slovencem sta zagotovljena drugi in tretji razred. Zmaga bode torej na slovenski strani! Vsi rekurzi, vse pritožbe od strani nemčurjev niso nič pomagale. — Tudi nemško nacijonalni poslanec Pommer se je s svojo znano zlagano interpelacijo pošteno vrezal!
š Utopljenec. Blizu hrastniške postaje našli so dne 30. maja v Savi nepoznanega, okoli 70 let starega moža, brez vsake obleke, ki je moral ležati v vodi že kakih osem dni. Teške poškodbe na glavi in prsih pričajo, da je bil najbrže ubit Okoli pasa je imel jermen. Iz tega sklepajo, da so mu zločinci navezali težek kamen, da bi ga po • topili na dnu vode, in da bi še bolj izbrisali vse sledove, so ga popolnoma slekli. Sedaj leži v mrtvašnici na Dolu ter pričakuje v največji vročini tik šolskega poslopja in obljudene ceste sodnijske komisije.
š Umrla je pri Mariji v Puščavi ge-stilničarjeva soproga gospa Marija Eichholzer.
š Ornig — prijatelj ljudstva. Pekovski pomočniki pri ptujskem Ornigu stavkajo. Ta .prijatelj ljudstva" jih pre slabo plača!"
Novice Iz kočevskega okraja.
Občinske volitve v videm-ski občini v Dobrepoljah so se izvršile povsem mirno in brez vsakega boja. V odbor so prišli večinoma prejšnji možje. Za župana je bil že drugič enoglasno izvoljen gospod Jakob Prelesnik, posestnik v Zdenski vasi, za prvega svetovalca gosp. Janez Stupnik, drugi svetovalci pa so gospodje: Andrej Levstek, Jožef Hrovat, Anton Žgajnar in Janez Drobni č.
Ljubljanske novice.
lj Začetek tukajšnih porotnih obravnav. Z dnevom 5. junij a pričele se bodo porotne obravnave z naslednim sporedom: a) Frančiška Podlipec, služkinja iz Iške Loke, umor. b) Andrej Jur-jevič, posestnika sin v Smihelu, oskrumba. c) Janez Kerč, posestnik iz Zgorne Kokre, uboj. — 6. junija: a) Andrej Čufer, drvar v Spod. Danjah težka telesna poškodba, b) Posestnika Janez Cerar iz Krašnje in France Hace iz Korena, posilna nečistost. — Dne 7. junija: a) Ivan Čačič, rop, b) France Ber-gant. hlapec in Jakob Koder, posestnice mož, oba iz Žlebov, uboj. — Dne 8. junija: a) Janez Hlapše, posestnikov sin v Ložu, uboj. b) Tine Reznik, tovarniški delavec v Grobljah, pri Savi, težko telesno poškodovanje. Dne 9. jumja: a) Makedonec Tomaž Anghelko, tovarniški delavec v Mojstrani, posilna nečistost b) Josip Mavrovič, natakar iz Kaste-
laca okraj Kočevje, rop. Za 5. do 6 slučajev med temi dve tiskovni pravdi se rok za obravnavanje še ni določil.
lj Smrtna kosa. Naglema je včeraj umrla gospa Marija A n k e r s t rojena T e k a u c, soproga poštnega oflcijala. — Danes zjutraj je umrl Jožef Semmel-r o c k, mašinist Koslerjeve pivovare.
lj V Ljubljanico padla. Včeraj popoldne je na Poljanskem nasipu padla v Ljubljanico zlatarjeva žena Marija Janaček. Voda jo je nesla že precej daleč naprej. Mizarski pomočnik Matevž T o m i n c je skočil v vodo, ji pomolil neki drog, za katerega se je Janaček prijela, in jo na ta način rešil smrti.
Ij Tatvina. Na sv Martina cesti sta bila pred nenaj dnevi iz zaklenjenega stanovanja ukradena Francetu Flandru dva zlata prstana vredna 28 K.
Ij Razpisana je služba prvega mestnega komisarja.
lj Društvo za varstvo živali ima danes dne 3. junija v hotelu pri Maliču občni zbor. Začetek ob 8. uri zvečer.
lj Položaj ranjenega S e d e j a je v bolnici precej nevaren. Bati se je, da mu bodo morali odrezati nogo.
lj Ali je res? Po Ljubljani se go vori, da je prideljeni poveljnik vojaške godbe dal godcem povelje, naj če pride v Domžalah do kakih kravalov potegnejo sablje in sekajo kar morejo. Želimo, da se ta stvar pojasni !
lj Našel je nekdo v Komenskega ulicah nekaj denarja. Poizve se v prodajalnici g. L. C e š n o v a r j a.
lj Zaradi hudodelstva posilstva je aretovala včeraj mestna policija Ivana Jezeršeka. Jezeršek je v družbi z bratoma Jožefom in Rajkotom Kobaldom in Francem Trtnikom pil 1. t. m v neki gostilni na sv. Martina cesti. V gostilna je prišla neka šivilja, katera je kupila v Ljubljani šivalni stroj in ga prinesla seboj v gostilno. Pridružil se ji je Jožef Kobald in se ji ponudil, da ji pomaga nesti stroj. Šivilja je bila s tem zadovoljna. Ko je Kobald s šiviljo odšel, šli so tudi drugi trije za njima po polju proti tovarni za lep. Kobald je s strojem kmalu zaostal, šivilji pa se je pridružil Jezeršek, jo podrl na tla, se z njo ruval toliko časa, da je bila vsa upehana in je nato izvršil zločin. Enako je hotel storiti tudi Jožef Kobald, ker je pa šivilja sedaj na vse grlo vpila, se je zbal, jo osuval in odšel. Šivilji je med ruvanjem zmanjkalo tudi 18 K denarja. Policija je aretovala tudi vse tri Jezeršekove prijatelje.
lj Pevsko društvo „Ljub-Ijana" priredi binkoštno nedeljo, dne 11. junija t. 1. na Koslerjevem vrtu veliko ljudsko slavnost, katere najširši program obelodanimo drugi teden. Poleg večjih pevskih točk, iznenadilo bode društvo cenjene posetnike lete slavnosti, tudi z mnogimi novimi ljudskimi zabavilišči.
lj Izlet pevskega zbora Glasbene Matice na Gorenjsko prihodnjo nedeljo, dne 4. junija, se vrši ob vsakem vremenu in je zasnovan za cel dan. Odhod iz Ljubljane zjutraj ob 5 uri. Vozni listki do Žirovnice. Odbor prosi, da bi se vsi, ki so se prijavili za izlet, izključno posluževali le tega vlaka, ker sicer zamude p o č a s t i t e v P r e š er n o v eg a doma na Vrbi. Tam se bodo peli trije zbori in bo nagovor, na to fotografiranje izletnikov krog Prešernove hiše. — Zajtrk bo še v Žirovnici v Čopovi gostilni takoj po prihodu vlaka. Obed je naročen v Begunjah pri g. A v seniku ob 1. uri za vse pevce in pevke in njih rodbinske člane in prijatelje, ki so se zglasili, to je za 84 oseb. Kuvert po 1 K 60 hel. Za ta skupni obed dobe vsi priglašenci posebne listke. Popoldne je v gostilni g. Avsenika prosta zabava s petjem in plesom. Povratek v Ljubljano ob 7. uri 45 min., prihod v Ljubljano ob 9 uri 5 min
lj Prebrisan ljubljanski po-strešček. Neki postrešček, ki se je k prazniku Vnebohoda celo noč zabaval po gostilnah in kavarnah, si v jutro ni upal iti domov. Šel je spat v neki hlev na seno. Ko se je popoldne prebudil, je imel res velikanskega mačka. Ali kako sedaj iti domov ves zamazan ? Iz zadrege mu je pomagal neki branjevec in mu nasvetoval, da ga pelje domov v velikem zaboju. Rečeno, storjeno Postrešček je takoj zlezel v velik zaboj, katerega je branjevec imel na ročnem vozičku. Ko je branjevec pripeljal zaboj do hišnih vrat, so mislili sosedje, kaj more biti v zaboju in so začudeno gledali, ko se je iz njega pomolila postreščkova čepica. Postrešček jo je brzih nog popihal po stopnicah k svoji rodbini.
lj Hrvatsko društvo »Kolo" je predvčeraj v »Narodnem domu" priredilo vrtno veselico, katero je obiskalo mnogo Hrvatov. Žal, da je bilo le malo Slovencev, ki so se čutili obvezane nasproti Hrvatom, j da obiščejo to veselico. Hrvate je videti pri i vsaki slovenski veselici dobro zastopane, i dasiravno jih ni preveliko število v Ljub-
ljani in temu nasproti dolžna bi bila tudi slovenska društva jeinako postopati. Izjemo napravilo je le pevsko društvo »Ljubljana", koje je bilo častno zastopano in je zapelo tudi nekaj pesmi. Program veselice izvršil se ie točno, tamburanje bilo je dobro, kar je pričala pohvala občinstva. Postrežba pa je bila jako slaba. Na tak način se občinstvo ne vabi v »Narodni dom".
Ij Procesija na Rakovniku. Toliko ljudstva, kakor v četrtek, še ni videl Rakovnik, h vseh bližnjih krajev, celo od Device M v Polju, iz Sostrega, Dobrove, Kranja in Šmartnega na Dolenjskem je prišlo lepo število salez. sotrudnikov in sotiudnic k lepi procesiji. Ne bomo se motili, ako rečemo, da je bilo nad 10 tisoč oseb. Procesija se je vršila v najlepšem redu. Vodil jo je preč. g kanonik T. K a j d i ž. Slavnostni govor je imel na obširnem lepo okrašenem dvorišču č. g. Janez Smreka r. Male belo oblečene deklice in dečki iz otroškega vrtca pod vodstvom gospice A h č i n o v e, razne Marijine družbe, gospe v narodni noši in lepo število drugih oseb so s svečami spremljale sijajen sprevod.
lj Meteorologično mesečno poročilo. Minoli mesec veliki traven je bil hladen m moker. Opazovanja na toplomeru dado povprek v Celsijevih stopnjah: ob sedmih zjutraj 10 9 stopinj, ob dveh popoldne 17 2 stopinji, ob devetih zvečer 12 9 stopinj, tako da znaša srednja zračna temperatura tega meseca 13'7 stopinj, za 02 stopinji pod normalom. — Opazovanja na tlakomeru dado 736 2 mm kot srednji zračni tlak tega meseca, za 0 2 mm nad normalom. — Mokrih dni bilo je 17, padlo je pa 141 9 mm d^žja. — Nadalje se je opazovala ena nevihta in dvakrat zjutraj megla. — Med vetrovi sta prevladovala severovzhodni in jugovzhodni.
Slovenska kršč. socialna zveza.
Slovenska krščansko - socialna zveza ima prihodnjo nedeljo ob 9. uri dopoldne svoj občni zbor v novih društvenih prostorih hiše stavbinske družbe »Union" v Frančiškanskih ulicah. Odbor »Zveze" vabi tem potom k najobilnejši udeležbi vse svoje člane in pričakuje, da po-časte ta občni zbor s svojo udeležbo tudi vsi drugi društveni podporniki in prijatelji.
Delavsko bralno društvo v Kamni gorici priredi veselico na bin-koštni ponedeljek, dne 12. t. m., v prosto rih gospoda Adolfa pl. Kappus. — Spored. 1. Iv. Khan: »Slovan", moški zbor. 2. H. Sattner: .Nazaj v planinski raj", mešan zbor. 3. »Za letovišče", burka v enem dejanju. 4. Hr. V»larič: »Kvišku bratje", moški zbor. 5 Hr. Volarič: »Gospodov dan", mešan zbor. 6. Šaljiva pošta. 7. Prosta zabava, pri kateri pojeta moški in mešan zbor. — Začetek ob pol 5. uri popoldne. Vstopnina: Sedeži prve vrste 1 K, druge vrste 70 h, tretje vrste 40 h, stojišča 20 h; otroci plačajo polovico. — Kdor želi preživeti kakšno veselo uro, naj ne zamudi te prilike.—Ako bi ne bilo ta dan ugodnega vremena, se veselica prestavi na dan 18 t. m. — K obilni udeležbi vabi	Odbor.
Predavanja. Preteklo nedeljo je predaval gosp. J. Gostinčar v Preski. Prihodnjo nedeljo bo v Preski veselica. — V Boštanju je predaval dne 21. maja gosp. dr. L a m p e , 28. maja pa g. P o d b e v -š e k ; dr. L a m p e dne 28 t. m. v Velikih Laščah.
Novo zastavo izobraževalnega društva v S t. Juriju pri Kranju bodo blagoslovili na binkoštni ponedeljek ob pol 3. uri popoldne. Obenem se vrši veselica s sledečim sporedom: I. Petje. 1 P. H. Sattner: .Za dom med bojni grom". 2. Davorin Jenko: »Naprej zastave slave". 3. Fr. Vil-har: »Pojmo pjesam". Poje moški zbor. II. »Skriti biser", igra v dveh dejanjih.
Razne stvari. Najnovejše.
Stavka v Budimpešti. V Budimpešti stavka 26.000 kovinarjev in delavcev pri strojih. Policija je razpustila včeraj ponoči vodstvo stavkujočih. Včeraj so na shodu sklenili nadaljevati stavko.
Bivši olomuški nadškof je obsojen da povrne olomuški nadškoflji 800 000 K.
Velikanski vihar je divjal 20. aprila na avstralskih otokih Ponape in Kuzaje. Opustošil je vse. Življenje je izgubilo vsled viharja 25 domačinov.
Nemški prestolonaslednik bo poročen dne 6. junija ob 5. uri popoldne.
Defravdacije. V posojilnici v Žižkovu na Čečkem manjka 800.000 kron. — V mestni hranilnici v Nahodu je blagajnik Smrzik poneveril 10 000 K.
Obesili so v Colmaru na Nemškem roparskega morilca Bohma, ki je umoril nekega pismonoša.
T i č a s štirimi nogami s« dobili na Novi Gvineji.
Velika sleparija. Na Dunaju so zaprli zastopnika premogovne družbe „Tri-umph" v Netolicu Alfreda Henfieina, v okolici budjeviški. Zastopnik je ogoljufal družbo za 400.000 K s tem, da ji je pri posredovalnih, nakupovalnih poslih veliko več zaračunal, kot je bilo v resnici izdanega. Stvar je tembolj razburila javno mnenje, ker je v to goljufiio zapleten tudi ravnatelj družbe in neki tukajšnji dvorni sodnijski odvetnik. Odvetnik je dobival 10% prigo-Ijufanega denarja.
Sokolska slavnost na Dunaju. Z ozirom na hujskanje Vsenemcev je dunajska državna policija prepovedala javno sokolsko telovadbo v Pratru.
Uboj radi kosa kruha. Iz Dunajskega Novega mesta poročajo: V bližini mesta sta srečala dva doslej še neznana moška nekega moža, ki je nesel v roki kos kruha. Moža sta zahtevala, naj jim izroči kruh, ker tega ni hotel storiti sta ga ubila in njegovo truplo vrgla v kanal.
Velikanske množice muh, ki pikajo so se pojavile v Karansebesu na Ogrskem
Mednarodni poljedelski z a v ® d. Dne 29. t. m se je vršilo posve tovanje v Rimu glede ustanovitve mednarodnega poljedelskega zavoda Za predsednika so izvolili italijanskega ministra za zu nanje stvari Tittonija, ki je izjavil, da bode težko združiti agrarce na celem svetu. Skrbeti se mora, da se ublaže gospodarska na sprotstva med raznimi narodi
Proti Nemcem. Tovarniški de lavci v Lodzu na Ruskem zahtevajo odstranitev delovodij nemške narodnosti. V tovarnah, kjer se zahtevi ni ugodilo, so bili veliki nemiri.
Rumunska pumnoži svoje bojno brodovje. Zgradila bo več rušilcev torpedovk za obrambo Donave.
Bombo je vrgel nekdo proti policijskemu mojstru v Rigi Jareckemu, ki je težko ranjen. O napadalcih ni sledu.
Da bi mogel k pogrebu svoje matere na Koroško je poneveril asistent dunajske poštne hranilnice večjo svoto, a so defravdacijo še pred njegovim odhodom odkrili.
Vajenec se je obesil radi dolgov. V Vršovici se je, kakor poročajo iz Prage, obesil obrtniški vajenec Karol Rehak radi „preobilih dolgov, kakor naznanja v pismu.
Bitka v Korejski cesti v primeri z drugimi.
Pomorska bitka v Korejski cesti je ena največjih v novejši zgodovini. Z ozirom na izgubo ladij in moštva jo presega le bitka pri T r a f a 1 g a r j u ; kar se pa tiče top ničarskega boja, je bitka pri Cušimi na prvem mestu V pomorski bitki pri A b u -ki r j u (t. avgusta 1798) je sestajalo francosko brodovje iz 13 linijsk h ladij in štirih fregat, angleška pod Nelsonom pa je štela skoro ravno toliko. Francija je izgubila devet linijskih ladij in dve fregati, 3200 mož so vjeli Angleška je izgubila 900 mož PriTrafalgarju (21. oktobra 1801), kjer je sijajno zmagal in padel Nelson, je izgubil« združeno francosko - špansko brodovje 19 ladij in 10.000 mož. V pomorski bitki pri Visu je bilo razmerje sledeče: Avstrija je imela 7 oklopnih fregat, 7 lesenih ladij, 10 topniških čolnov, Italija pa devet oklopnic. Italijani so izgubili 2 oklop-nici, 43 častnikov, 225 mož; Avstrija pa nobene ladje, 18 častnikov, 158 mož. V špansko-ameriški vojni (1898) je poveljeval Devey pri Ca vi tu 5 bojnih ladij, Montojo pa 5 križark in 5 topničark, ki so bile vse uničene. 618 ljudij se je potopilo. 3. julija 1898 je uničil Sampson 15 španskih ladij, ki so stale nasproti 4 ameriškim oklopni-cam in 2 rušilcem torpedovk.
Telefonska In brzojauna poročila.
Berolin, 3. julija. Listi priobčujejo da se je Nebogatov moral udati, vsled izdajstva svojega moštva. Nebogatov je povzročil, da je Roždestvenski dal na Kitajskem merju radi nepokornosti obesiti 40 mornarjev. Moštvo je priseglo maščevanje. Ko so se približale japonske ladje, je moštvo zve zalo Nebogatova in častnike, razobesilo bele zastave in Nebogatov se je moral udati.
Tokio, 3. junija. Mikado je pooblastil Toga, da Nebogatova izpusti, da more Nebogatov poročati carju o pomorski bitki in o ruskih izgubah
Berolin, 3. junija. Pri begu in umikanju so zadele ladje „S u v a r o v" in »Aleksander 111." na mine, nastavljene od Japoncev. Krovi ruskih ladij so bili posuti od mrličev, drugi so prosili usmiljenja.
Berolin, 3. junija. Poveljnik obrežne oklopnice »Admiral Ušakov" ni hotel razobesiti bele zastave in se je junaško potopil s svojo ladjo.
London, 3. junija. Ko se v Vladivostoku zagledali na visokem morju kri-žarko „A 1 m a s", so prirejali velik sprejem in določili slavnosti v čast baltiškemu brodovju, ker so bili vsi uverjeni, da „AI-mas" naznanja prihod Roždestvenskega.
Washington, 3. junija. Ruski poslanik je imel včeraj pogovor s predsednikom Rooseveltom. Pogovor je bil jako srčen. Roosevelt je izrekel upanje, da bo Rusija v kratkem sklenila mir, ker če bi vojsko nadaljevala, bi ne bilo drugega uspeha, nego da bo Japonska zahtevala vedno večjo vojno odškodnino. Ruski poslanik je izjavil, da od svoje vlade nima nobenih instrukcij, a za svojo osebo lahko meni, da bo Rusija vojno nadaljevala, ker sedanji čas ni ugoden za sklepanje miru. Rusija ni še izgubila prav nič svojega ozemlja in ji ni potreba sklepati miru. Poslanik je obljubil, da bo carju sporočil Rooseveltovo mnenje in njegovo obljubo, da hoče iti Rusiji pri sklepanju miru v vseh zadevah na roko
Wash ington, 3. junija. Pedsednik Roosevelt se je ponudil ruskemu poslaniku Cassiniju za posredovalca med Rusijo in Japonsko. Izrekel je željo, naj bi Rusija poslušala glas sveta in končala brezupno vojsko. Predsednik je v glavnih potezah na-črtal poslaniku tudi japonske mirovne pogoje.
London, 3 julija. »Standard" poroča iz Peterburga: Poslanik Združenih držav je izročil Rusiji v imenu Roosevelta beležke o stališču Japonske v mirovnem vprašanju.
Carigrad, 3. junija. Tu je poraz ruskega brodovja napravil velik utis. Turški listi ne smejo pisati o bitki.
Peterburg, 3. junija. V drž. tiskarni v kratkem izide 42 tiskanih dokumentov s katerimi hoče car dokazati svetu, da on ni želel vojske, ampak da mu je bila vojska usiljena. Tu so dokazi, da je Rusija bila pripravljena pristati na to, da Japonska dobi Korejo do Jalu. V tem oziru bodo pri-občene tozadevne brzojavke. Se na dan, ko je Japonska prekinila diplomatične odno-šaje, je bila odposlana na ruskega poslanika v Tokio brzojavka, da Rusija pristane na japonske predloge, a ruski poslanik te brzojavke ni nikdar dobil.
Tokio. 3. junija. Vjeti ruski častniki pripovedujejo, da je hotel Roždestvenski v Vladivostok priti brez boja Mislil je, da se mu bo mogoče izmuzniti skozi.
Peterburg, 3 junija. Rusko časopisje zahteva, da se zbero v posvetovanje o položaju zastopniki vse ruske zemlje. Nevolja časopisja se ne obrača toliko proti ruskim mornarjem, kakor proti ruski upravi. Nekateri listi pravijo, da neuspeh v sedanji bitki ne more uničiti vsih stoletnih ruskih vspehov na vseh poljih.
Peterburg, 3. junija. Dne 1. t. m. bi imel v uradnem listu biti natisnjen ukaz, s katerim se sklicuje ljudsko zastopstvo. V zadnjem trenotku so vplivne besede carja pregovorile in ukaz ni bil objavljen.
Tokio, 3. junija. Ranjeni Roždestvenskij je v bolnici v Saseho in se proti japonskim zdravnikom obnaša najljubeznji-vejše. Ranil ga je šrapnel. Tudi šef njegovega generalnega štaba je v bolnici.
Pariz, 3. junija. »Echo de Pariš" poroča: Misel na mir je padla. Istotako tudi misel, da bi se sklical narodni zbor, ki bi sklepal o miru. Pobjedonoscev bo imenovan za drž. kancelarja. — V kratkem odide še 200.000 mož v Mandžurijo, kamor pridejo v enem mesecu. Ondi se prično potem operacije z novo silo. V mandžurskih rus. skladiščih je dovolj živil za en mesec.
Nlagdeburg, 3. junija. Iz [Peterburga se čuje, da je sedaj vojni ruski načrt naslednji: Linevič se umakne v Sibirijo, ne da bi Rusija sklenila mir. Tako bi bila Japonska prisiljena vzdržati veliko armado v Mandžuriji.
London, 3. junija. V zadnjih 14 dneh je bilo na tisoče japonskih čet ukrcanih na Japonskem in poslanih na bojišče. Praznine na fronti so že popolnoma izpolnjene. 50 milj severno od Genzana se neprenehoma izkrcujejo japonske čete, da gredo proti Vladivostoku.
London, 3. junija. .Central News" poroča iz Peterburga: Iz najboljšega vira smo poizvedeli, da je generalni štab dobil včeraj vesti o velikem japonskem ofenziv-
nem gibanju proti Lineviču. Sodi se, da se je pričela velika bitka.
Rim, 3. junija. V sredo je prišel sv. oče osebno k seji hrvaških škofov zaradi glagolice. V kratkem nagovoru je obljubil, da bo proučil poročila in predloge škcfov in na podlagi teh izdal končni odlok. Pri sejah je navzoč tudi msgr. Gasparri, tajnik kongregacije za izredne cerkvene zadeve. Listi pišejo jako protislovno o posvetovanjih; gotovega ne izve nobeden, ker so posvetovanja popolnoma tajna. Poročila v raznih listih imajo le namen vplivati na obravnave.
Dunaj, 3. junija. Predsedstvo državnega zbora vabi poslance k seji drž. zbora 14 t. m. Prva točka dnevnega reda je zakon o kongrui.
Budimpešta, 3. junija. Baron Fe-jervary je še vedno tu. Ne vč se, kedaj odpotuje na Dunaj.
Budimpešta, 3. junija. Danes j ogrski drž. zbor imel le kratko sejo, ker so se poslanci popoldne udeležili pogreba ; umrltga poslanca Hegediisa.
Gradec, 3 junija. Zasebnik J. Kle-| mene je umrl na otrpnenju tilnika.
Pulj, 3. junija. Danes zjutraj je opazovalnica potresa zabeležila zopet 600 km. oddaljen močan potres.
Pariz, 3. junija. Ko se je danes španski kralj peljal v Elisse, mu je množica tako navdušeno klicala, da so se splašili konji kirasirjev Več jezdecev je bilo vrženih iz sedlov in ranjenih. Štirje jezdeci so težko ranjeni.
Moskva, 3. junija. V hiši plemeni-tašev se vrši neoficijelni sestanek zastopnikov zemstev iz 20 okrajev Posvetujejo se o sklicanju ljudskega zastopstva. — Tudi drugi krogi ruske družbe bodo dobili pozive naj se pridružijo tem sklepom Komisiji za proučenje delavskega vprašanja bodo prideljeni tudi zastopniki delavstva. Ustanovil se je odbor, ki bo urejal razmerje med delavci in delodajalci, j Barcelona, 3. junija. Včeraj po-j poldne je pred palačo tukajšnjega vojaškega I guvernerja eksplodirala bomba. Škoda je S velika. Aretiranih je 10 oseb, med njimi dva Laha.
Carigrad, 3. junija. O potresu v Skadru se poroča: Mohamedanski del mesta Batelik je popolnoma porušen. Izpod razvalin so doslej izkopali 120 mrtvih in 205 ranjenih oseb.
Tokio, 3. junija. V notranjem delu Japonske je bil silen potres, ki se je raztegnil do Simonoseki. Koliko je mrtvih se še ne ve, bati se je pa da je število žrtev veliko.
Durban, 3 junija. V sredo je vihar opustošil skoro vso kolonijo. V Pinetovnu je počil vodovod. 200 oseb je utonilo. Pretrgane so zveze. Pri Umzinti se je potopila neka švedska ladja. Devet mož je utonilo.
Darovi.
Poslani našemu upravništvu.
Za družbo sv. Cirila in Metoda K 1207, katero vsoto je po dražbi ene smodke nabrala vesela družba pri gosp. Lukmanu na Krčovinah pri sv Miklavžu blizu Ormoža.
Za pisatelja P o d r a v s k e g a: Fran Ksav. M e š k o , župnik, St. Daniel, Koroško 2 K; Jan E r h a r t i č , Celje 2 K; dr. M. G 1 a s e r 5 K; S t e f e 3 K. Prosimo nadaljnih darov!
flleteorolojično poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm
a aj Q	Čas opazovanja	Stanje barometra t mm	Temperatura po Celzija	Vetrori	Neb«	.a ^ 2 § B ■g s B Is* 0M
2	9. zveč.	738 6	+17-2	sl. svzh.	jasno	14
	7. zjutr.	7396	+132	brezvetr.	D	
	2. pop.	738 3	+26-4	sr. jvzh.	sk. jasno.	
Srednja včerajšnja temp. +17-8», norm. +16 2".
Petinpedesetietni uspehi = Anotherino. ==
Slabi zobje lahko povzročijo otrovanje organizma, gnojitve, zastrupljanja krvi, ki jim celo sledi smrt, dalje živčne komplikacije z znaki otrpnelosti in vobče so votli zobje velika nevarnost vsakemu človeku. Izkušnja nas uči, da ima izmed 100 ljudi 80 gnile zobe; med njimi imajo nekateri zobe kakor razvaline, zobno meso vneto, nalahko krvaveče in polno mehurjev, ki teče iz njih gnoj, ki jim že na razdaljo diši gnusno iz ust. Po izreku učenjakov povzročuje in pospešuje navedene nedostatke po-največ raba kislinastih in penečih se solznih sredstev. Profesorji in zdravniki torej priporočijo zuradl zanesljivosti za ohranitev zdravih ust, zob ln zobnega mesa knkor tudi proti takim bobčl-n>un sedaj zanesljivo učlnktijočo pristno Amithe-rinovo zobno Iii ustno vodo ces. in kr, dvornega zdravniku dr. J. (J. I»oppu na Duimju XIII/G tudi proti dlSttnju lz ust v steklenicah po kron 280. K 2-— in K 1*— z modro francosko etiketo v zlatem tisku in s firmo Auutherluor zobni crCme v lončkih po (>0 h, ki zob« temeljito uit neSkodljlv način čisti In desInficliM. — Naprodaj povsod in v glavni zalogi pri gosp. lekarnarju J. Mayrju v Ljubljani.	2090 c 10—3
Franc Jožefov
grenki vrelec ^"^'S'."''"'
(V. med. oddelek splošne bolnice, Dunaj.) Zaloga v Ljublanl: Mihael Kastner ln Peter Lassnlk.
795 26—3
Pn7Hr Le »Templjev0- in „Styria-vre-
1 U^Ul !	sta zako°ito zavarovana kot
rogaška kisleca. Vsi drugi proizvodi, ki ne nosijo oznameinla .Templjuv-vrelec" ali Slyria-vrelec" in ki se varljivo prodajajo kot „Roga8ka kisla voda , naj se odklaujajo.	H20a 2—1
Deželna vrelska uprava RogaSka Slatina.

naravna mineralna voda
najčistejši liatron-oreiec.
Glasom zdravniških izjav, izborno učinkuje pri: nerednem prebavljanju, trganju, diabetes, preobilici vod. kisline, bolezni na mehurju in ledvicah katarih v sap-- niku ali prebavnih organih. ———
Glavna zaloga v Ljubljani pri Mihaelu Kasfnerju. Dobiva se tudi v vseh lekarnah in drožerijah. 866 10 -7
pozor!
Izvrstni brinovec h K 1801 slivovec „ „ V501
razpošilja AfltOH MlaRflr, l\l\,
942 6-5 Točna postrežba!
Zaradi rodbinskih razmer iščem takoj
pošteno žensko,
nad 30 let, zmožno gospodinjstva, računstva, pisave slovenskega in nemškega jezika. Prednost imajo take, ki se razumejo na mesarski obrt. Lahko tudi vdova z otrokom. Plača po dogovoru. — Ponudbe sprejme
JOSIP JESIH, mesar ln posestnik 1083 3-3	v Medvodah.
Mednarodna panorama
Ljubljana, Pogačarjev trg.
--\)-> ^ts-	-
Najznamenitejše na svetu v več ko 500 raznih izbranih ciklih je po Izreku znamenitih pedagogov eno najizbornejših sredstev za nao-brazbo in pouk.	1123
V soboto, 3. Junija 1905 zadnji dan razstave.
Najnovejši posnetki, -^n
Moskva Kremlin.
Od nedelje 4. junija do vštete nedelje 11. junija 1905:
Cesarski grad Schon-brunn s svojimi zanimivimi sobami.
Slikovite partije s Severnika.
Odprto vsak dan od 9. ure tj. <'o 12, In od 2. pop. do 9. zvečer
Zahvala.
Povodom smrti našega iskreno ljubljenega sina, brata, svaka in strica gospoda
Antona Du!ansky=ja
c. kr. poštnega asistenta
izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nas ob bolezni in smrti preblagega pokojnika tolažili, naprisrčnejšo zahvalo. Zlasti pa se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, vsem c. kr. poštnim uradnikom, železniškim uslužbencem, poštnemu pevskemu društvu za ginljivo petje pred hišo in na grobu, slavnemu telovadnemu društvu kranjskemu pokolu", slavni požarni brambi stražiški ter za krasne ve^ce, poklonjene nepozabnemu rajniku, in vsem, ki so spremili predragega pokojnika k zadnjemu počitku.	1129 Ljubljana, 1. junija 1905.
Ustanovljena 1252
Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem bridko vest, da je naša iskreno ljubljena mati, ozir. stara mati, tašča — gospa
Marija Hodnik
roj. Ličan
danes, dnč 2. junija ob 7. uri zjutraj po dolgi mučni bolezni, previdena z zakramenti za umirajoče v 65. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb se vrši v nedeljo, 4. junija ob 4. uri popoldne.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi v Trnovem.
Nepozabna raj niča se priporoča pobožnemu spominu!
II. Bistrica, 2. junija 1905.
Kristijan Hodnik, sin. — Lujiza Hodnik, roj. Bisail, sinaha. — Viktorija Nitsch, roj Hodnik, hči.— Feliks Nitsch, ces. kr. davkar. zet. — Dušan Hodnik, vnuk. — Angela, Marica, Sabina Nitsch, 1144	vnukinje
Kssto vsikegz ppsebn?gs ozasnlU.
Uršule Kunauer
roj. Čeren
se podpisani v imenu vseh sorodnikov prisrčno zahvaljujem za vse dokaze odkritega sočutja. Posebej se zahvaljujem preč. g. Fr. Finžgarju, župniku žeiimeljskemu za dragovoljno izvršeno vodsfvo pogreba in preč. g. Mart. Drolcu, kaplanu z Iga za prijazno spremstvo predrage pokojnice na pokopališče.	1143
Bog povrni vsem njih ljubezen in iskreno sočutje v pre-bridki poizkušnji!
Na Golem, 1. junija 1905.
Jan. Kunauer, župnik.
Zahirala.
Vsem sorodnikom, prijateljm in i i znancem, ki so nam med dolgotrajno in mučno boleznijo ter ob smrti na-šega iskreno ljubljenega, nepozab- J j nega sinčka, ozir. bratca
Hinko-ta
izkazali sočutje in darovali krasne šopke in vence, se iskreno zahvaljuje
1141	žalujoča rodbina
Mavril Mayr-jeva.


n c
0)
o
C
n
(0 >
Pripravna darila za birmance!
Priporoča bogato zalogo različnih žepnih ur, verižic in obeskov, uhane in prstane.
1149 3-1
MILKO KRAPEŠ
urar
Ljubljana Jurčičev t« 3. Ljubljana
P. t. cenjeno občinstvo opozarjamo na izjemno nizke cene, prilič 10 za Birmance.
Za vsako kupljeno ali popravljeno uro jamčim eno leto. Gg. urarje na deželi opozarjam na forniture koje imam v veliki izbiri na zalogi.
<
(I)
ti 3
e <_
ro'
3
D
f3
cn to
Ustanovljena 1252
Svetovna razstava St. Louis 1904. Najvišje odlik. ,Grand Prix'.
IMf i
r
Za solidne ljudi prijeten kotiček.
Tuje šege in navade posnemajo se kaj rade da pri tem domačin trpi, pomislil niti jeden ni.
Dovoljujem si slavnemu občinstvu vljudno naznaniti, da sem zopet prevzela v svojo oskrbo staro dobroznano gostilnico
„Pri Bobenčku"
Sv. Petra cesta štev. 17
Opirajoč se na dejstva, da bodem točila kakor prejšnja leta le pristna naravna vina najbolje kakovosti, kakor tudi najbolj priljubljeno ljubljansko pivo, nadalje, da hočem z domačo kuhinjo vsestransko ustrezati svojim cenj. gostom^ ter si tako zopet njih zaupanje pridobiti, vabi na najštevilnejši obisk
Z odličnim spoštovanjem
1148 i
5u5ter<-ič.
Marije Terezije cesta. Začetek ob pol 4. uri. o Vstop prost.
Za dobro pijačo in jedila je najbolje preskrbljeno.
Za obilni obisk se priporoča Uaientin JY[ral<, restavrater.
Mlad trg. pomočnik
vešč slovenskega, nemškega in italijanskega jezika v govoru in pisavi išče službe, ki j jo nastopi lahko takoj.	1122 2—1
Ponudbe pod F. P. na upravn. »Slovenca".
Svojo nad 30 let obstoječo
trgovino s papirjem
združeno _s koncesijo za trgovino s knjigami, umetni-jami in muzikalijami želim eimpreje prodati ooenem z
akcidenčno tiskarno
Karol Till.
v nedeljo, 4. junija i. 1. na restavracijskem vrtu
iOMEf! SVETU"
' Veliko zalogo absolutno zajamčenega
pristnega vina
priporočano opetovano od knezoškof. ordinarijata ljubljanskega p. n. vlč. gg„ župnikom za mašna vina, ima
Kmetijsko društvo v Vipavi. c*s?
Izborna kvaliteta; belo po 40, do 50 kron, sortirano najfinejše do 60 kron, rdeče po 35 kron postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega.	1731 34
V zalogi je tudi tropinsko žganje. Za zadruge in večje množine izjemne cene,
Za obilne naročbe se priporoča Kmetijsko društvo v Vipavi.
77
SLOVENEC
u
se prodaja
odslej v naslednjih tobakarnah, ozir. trgovinah:
V Ljubljani:
Bizjak Ivan, Bohoričeve ulice 10; Blaznik Lovro, Stari trg 12; Blaž N., Dunajska cesta 12; češnovar Lovro, Kolodvorske ulice 33; Dolenc Helena, Južm kolodvor; Elsner Marija, Kopitarjeve ulice 1; Fuchs H., Marije Terezije cesta 14; Kališ Alojzij Jurčičev trg 2; Kane Albin, sv. Petra cesta 14; Kristan lvsn, Resljeva cesta 24; Kuštrin Agneza, na Brtgu 6; Mrzlikar Avg., Sodnijske ulice 4; Omejc Terezija, Karlovska cesta 32; Pibler Ivana, Kongresni trg 3, Podboj Ivan, Sv. Petra cesta 101; Saje Anton, Dunajska cesta 19; Sever Marija, Gosposke ulice 11; Sušnik Josipina, Rimska cesta 24; Swatek Jos., Mestni trg 25; Soukal Fran, Pred škr fiio 12; TenenteRud Gradaška ulica 10; Tonich Ivana, Flori-janske ulice 1; Velkavrh Antonija, Sv. Jakoba trg; Vesel Andrej, Prešernove ulice 20; Vrhove Ivan, Sv. Petra cesta 52 Graj-zar Ivan, Sv. Martina cesta.
r-jr-. »wtujw
Raba tega v zamašek vžganega znamenja in ru-
deče vrelske etikete se priporoča kot varstvo proti pogostim ponaredbam
Miniti Kisle votle.
17 3
u-.ires,: Giesshubl Sauerbrumi*
:elM. postaja, zdravilne kopališče pri Karlovih v»rf?
Prospekti zastonj in franko.
V Ijubljanl sh dobiva v ?s«b lekarnah, vežjil; .»:C3riiskiti jirodajalnieah in trgovinah t. jostvinami it sim.
Zaloga pri Mihaal Kaistn»r-ju in Pete«- Lastnik* 4 jn»l|an!	32 52-21
Išče se
prodajalka
mešane stroke za
podružnico na Gorenjskem
vešča slovenskega in nemškega jezika stara 30—40 let. Kavcije zmožne imajo prednost. Plača po dogovoru.	1125 3—1
Kje? pove upravništvo „Slovenca".
FPaneoVi vam.
MUDr. Emil Oliva
cm. asistent na kliniki prof. Rubeškega in hospitant odbor, klinik v Uerolinu, Stockholmu n Parizu ter člen prvega shoda srbskih lekarnarjev v Belemgradu,
ordinlra zopet v Francovlh varih „Hotel Stadt Leipziga.
Na vsa vprašanja odgovori, event. preskrbi stanovanje.	1150 9—1
Po svetu.
Učenost ameriških profesorjev. c.e kdo v Ameriki ne more priti zlepa naprej, pa jame poučevati v tisti stroki, o kateri najmanje ve. Profesor angleške literature, Oscar Lovell Triggs, je objavil obširno znanstveno razpravo, kjer je dokazal, da je bil ameriški petrolejski kralj John D. Rockefeiler veliko bolj ženijalen kot Viljem Shakespeare. Nato se je vnela grozna debata v listih. „Sun" je izjavil, da v severni in južni Ameriki ni večjega osla, kot je profesor Triggs. Ta je tožil list in zahteval, 50 000 dolarjev odškodnine. Sodnik je hotel zvedeti, ali Triggs res zasluži naslov osla in je stavil profesorju literature več vprašanj. „New York Herald" objavlja to zanimivo izkušnjo: — Vi ste profesor angleške literature na čikaškem vseučitišču? — Da. — Ste li študirali Shakespeareja ? — Da. — Kdo sta bila Romeo in Julia. — Mož in žena. — Dobro. — Kaj sta počenjala?
—	Romeo je bil trgovec v Benetkah, Julija pa njegova hči. — Dobro. Kdo pa je bil kral j Lear? — Vladar. — Čegav ? — Svojih podložnikov. — Kaj je storil? — Vojskoval se je, potem pa je oslepil. — Zoper katerega se je bojeval ? — Zoper svoje sovražnike. — Izvrstno. Morda veste, kaj obravnava igra „Kakor hočete"? — Ravno tako je, kakor vi hočete. — In kaj obravnava „V i h a r" ? — Nek tajfun. — Kaj pa je bila Ofelia? — Natakarica v hotelu Bristol, lepo dekle, bela in rdeča, kako neki. vraga, jo Vi poznate? — Kdo pa je bil O teli o? — Nek benečanski zamorec, ki so ga obsodili na smrt, ker je umoril lastno ženo. Vsi zamorci so taki. Zato sem jaz vedno bil nasprotnik osvobo-jenja zamorcev. — Kdo je bil Falstaff?
—	Nek vitez, ki je imel gostilno. — Dosti. Vi ste zares zelo učeni. — To vem. Jaz sem Shakespearja temeljito študiral: če hočete, Vam še lahko na kaj odgovorim. — Ne, za Božjo voljo, ne! — List „Sun" je bil obsojen na 6 krajcarjev odškodnine, Triggs pa je moral poravnati stroške pravde. Se isti dan je ostavil čikaško vseučilišče.
Toča je ubila v vasi Repejo v ko-mitatu ujhelskem, na Ogrskem, neko kmečko dekle
Hrvaški jezik v Dalmaciji. Iz
Zadra poročajo, da je dalmatinsko namest-ništvo zaukazalo vsem finančnim in poštnim uradom, naj hrvaški jezik bolj upoštevajo v občevanju z ljudstvom in v pismenih vlogah in razglasih. Podobna navodila so dobile tudi politiške in justične oblasti.
Rešitelj — morilec. Resnična tragedija se je te dni dogodila v Parizu. Marij Portot, lastnik ene ladje je mirno sedel na ladji, ki je bila že dva dni usidrana v kanalu Saint Martin v Parizu, mirno pu-šeč pipico. Njegova soproga je odšla v mesto nakupovat. Mož je mislil na svojo zakonsko srečo in bi bil polagoma zaspal, da ga ni naenkrat vzdramilo klicanje na pomoč. Dve trupli sta padli v vodo; čisto dobro je slišal. Hitro sleče suknjo in telovnik ter skoči v vodo. Večkrat se je potopil v valove, a slednjič se mu je le posrečilo, privesti do brega neko žensko in moža. Pogledal ju je: bila je njegova žena in njegov pomočnik, ki ga je bil prejšnji dan odpustil, ker ga je videl klečati pred svojo ženo. Ljubimca sta takoj priznala svojo krivdo : roko v roki sta se sprehajala ob reki, pri tem pa je spodrsnila ženi noga in oba sta zdrknila v vodo. Rešitelj je z rastočo besnostjo poslušal izpoved. »Storil sem svojo dolžnost in vama rešil življenje", za-kliče, »sedaj pa hočem maščevanje!" Pri teh besedah je zadri ženi svoje bodal© dvakrat v srce; prenesli so jo umirajočo v bolnišnico. Morilca je policija pustila na svobodi. Porotniki ga bodo skoro gotovo oprostili.
vsake vrste se morajo skrbno varovati pred vsako nesnago,
ker se po tej lahko vsaka tudi najmanjša rana razvije v zelo hudo, težko ozdravljivo rano. 2e 40 let se je izkazalo merilno vlačno mazilo, tako imenovano praško domače mazilo kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To vzdrzujo rano čisto, oiivaruje iste, olajšuje vnetje in bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje.
Razpošilja se vsak dan. —— 1 pušica 70 vin. Proti predplačilu K 316 se pošljejo 4 pušice, ali K 4'60 6 pušic poštnine prosto na vsako postajo
avrstro-ogrske monarhije. Vsi deli embalaže Imajo zakonito deponovano varstveno znamko.
Glavna zaloga
B. FRAGNER, c. kr. dvorni dobavitelj
lekarna „pri črnem orlu" Praga, Mala strana; ogel Nerudove ul. 203.
t-odpUma inia V zalogi najraznovrstnej&e trpežno, krasno
blago »a bandera, baldahino, raznobarvne plažča, ka«ule, pluviale. dalmatike, vo-lume, albe, koretelje, prte itd
iploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi
vezenje, prenovljenje stare obleke in vsa popravila. — Izdeluje rožno in poSteno po najnižji ceni banderu in vso drugo obleko.
Pračastite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih ssirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.
Zagotavljajo hitro in n&jnoštenej&o postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoštovanjam se priporoča 1565 26- 17
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posotlf)
v Ljubljani, Wolfove nlloe 4.
Pri nakupovanju S
= suknenega -
in manufakturnega _ _ blaga____jg
se opozarja na tvrdko £
HLifiO
m—-
H	v Ljubljani
Špitalske ulice štev. 4.
%	250 52-17 3$
Velika zaloga = <£
suknenih ostankov.
. . * / f- ■■-">■••• "V: k. • /	'C.7	.
-
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
912 4 F. H I T I
Pred škofijo št. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
I® Ljubljane v Iew
Brzoparniki: ..Kalser Vfllhelm II.", ..Kronprlnz VMIhelm", »Kalser Vfllhelm? der Croiie".
(največji in najhitrejši parniki) stane vožnja
Posebno pa opozarjam na to, da se zaradi znižanja parobrodnih cen pri meni ne povišajo cene
amerik. železnic.
Eduard Tavčar, Kolodvorske ulice it. 35
1361 43	nasproti sfarl „TI£lerJevl gostilni.
Zdravj'e je največje bogastvo!
Ws
1
sv. Marka.
Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za Ej notranje in zunanje bolezni. Q
Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih, ubla-žujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Preženo velike in male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Deluje izborno proti hripavosti in prehlajenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in sležeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele raditega manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva se samo: 0\eslna lekarna, Zagreb, zato naj se se naročujejo točno pod naslovom:
(Hestna lekarna, Zagreb, Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka.
Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. — CJena je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto:
1	ducat (12 steklenic) 4-- K. L 4 ducate (48 steklenic) 14 60 K.
2	ducata (24 steklenic) 8-- K. C 5 ducatov (60 steklenic) \7 - K.
3	ducate (36 steklenic) 11'- K. ]
Imam na tisoče priznalnih pisem, ki jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim uspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Barentinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nadlogar; Stjepan Borčič, župnik; Ilija Mamic, opankar: Zofija Vukelič, šivilja; Josip Seljanič, seljak itd.
Ustanovljena 1.1360.
Mestna lekarna, Zagreb,
Ustanovljena 1.1360.
Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka. 191 20-18
Zdravje je največje bogastvo!
M
m

JOSIP STUPICA
jermenar in sedlar
v Ljubljani, Kolodvorske ulice 6.
Priporočam svojo zalogo najrazličnejših
konjskih opran
katere imam vedno v zalogi kakor tudi vse druge konjske potrebščine. 541 9
Cene nizke.
M^fflf&g! SiafiKSSJfefSJtri
ffltžiSSSS^^ -------
SH?
»«ž "5(5
aff
ŠTO
aus sk8

a*
.vi
»ta
aus STO 33 iS »ta
sra
sjtgsjtasrasjffi gg&taStBSra
»fe$<r<»ta»ta :ta»Sif»ii»ta

Tuold
»iS»ta»ti<»ta tjM&srama
»ta»ia»t8»ta a a&fsaissnff »tž»tasra»ta

33:
fes
SJG;
S«i ,sjta
'an
SHi IrJtS
ilffi "05
»ta
aks
vta
aMfiBSEc ag

OGL*S!
new
A 1 niuta
•YORK in LONDOJ
nista prizanašala niti evropski C% .	lini ter je velika tovarna srebrnim
t prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgol proti majhnemu plačilu delavnih mofii Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pc šiljam torej vsakomur sledeče predmetf le proti temu, da se mi povrne
ild. 6*60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih n*
lev s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih Vilic ii
anega komada. 6 kom. amer. pat. srebrnih Jedilni!
lile;
12 kom. amer. pat. srebrnih kavnll Žlic;
i kom. amar. pat. srebrna zajemat nlca za Juho;
1	kom. amer. pat. srebrna zajemel nlca za mleko;
6 kom. ang. Vlktorla čašlč za pod klado;
2	kom. efektnih namiznih svečnikov i kom. cedilnik za čaj; i kom. najtin. slpalnlce za »ladke<
42 komadov skupaj samo gld. 6'60.
Vseh teh 42 predmetov je popre; stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobit po tej minimalni ceni gld. 6'60. Ame ričansko pat. srebro je znano, je sko* in skozi bela kovina, ki obdrži boji srebra 24 let, za kar se garantuje. \ najboljši dokaz, da leta inserat ne t» melji na nlkakrSnl slepariji, zavezi, jem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bi!< blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdci ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasi)? garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
zenitov anjska in priložnostna darila
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se edino le v	1000 5—4
A. HIRSCHBERG-a
eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaj
na Dunaj i II., Rembrandtstr. 19 S. L. Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošlje. Čistilni prašek za njo 10 kr. Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). < _* Izvleček iz pohvalnih pisem.	•
Bil sem s pošiljatvijo krasne garnituro Jaki ladovoljen.	Ljubljana.
Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolki S pat. srebrno garnituro sem jako zadovojjer,
Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru. Ker je vaša garnitura v gospodinjstvu jakf koristna, prosim, da mi pošljete še ledno. St. Pavel pri Preboldu.
Kamilo Bohm, okrožni in tovarniški it); avni>, S poslanim namiznim orodjtm sem ze!6 zado-dfoljen — Mihael Kovačevid,ravnat pomo n urado* dež pri vladi v Sarajevu. — Sarajevo 22. okt 1904
crr in postavljanje orgelj \j fi	in harmonijev	fl
X	v Ljubljani, }fot3apfeljnova cesta	Ja
I Vaclav Polaček *
i izdelovatelj orgelj in harmonijev, Q
U priporoča se preč, duhovščini, samostanom in ja- M Jj vodom ja postavljanje novih orgelj in harmonijev. Q
)J Orgije postavljam po želji ali 3 mehaniko ' ali na pnevmatiko ali po ele^tro-pnevmatiškem sistemu. Starejše orgije prestavljam na pnevmatični sistem, sprejemam vsa^o popravo in uglasbo. — Garancija ja nove orgije 10 let, ja popravo in prestavljanje po dogovoru. Proračune zastonj.	1095
Odlikovan
ZZlafo kolajno In častno diplomo
v parku.
m	J.	603 104—15
Anton Presker
krojač v Ljubljani Sv. Petra cesta št. 14
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovnižke obleke
iz trpežnega in solidnega blag? po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
= izgotovljene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
Dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov.
Ustanovljeno I. 1842.
Slikanja napisov Stavb, in pohištvena pleskarja.
Velika zbirka dr. Schdnfeldovih barv v tubah za akadem. slikarje.
Elekrični obrat.

c. In kr. apost. Veličanstva
XXIV. c. kr. državna loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene. Ta denarna loterija»komto i8898dobitkov v gotovini
853 10-8	v skupnem znesku 512.980 Kron.
Glavni dobitek znaša 2Q0.tQ0 kron v gotovini.
Srečkanje nepreklicno 15. junija 1905. — Ena srečka stane 4 K.
Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju, III., Vordere Zollamtstrase 7, v loter. kolekturah, tobakarnah, davčnih, poštnih, brzi javnih in železn. uradih, v menjalnicah i	itd.; igralni načrt za kupce brezplačno. Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
^f^Od c. kr. loterijskega ravnateljstva. (Oddelek za drž. loterije.)V)J>
Tft^.	___
Vedno najnovejši
mr gramofoni
kakor tudi plošče v največji izberi Jmorete dobiti le ori zastopniku nemške akcijske družbe zaigramo/one
, ,	• « .	1059 100—?9
Rudolfu uueber,
urarju v JLjubljani, Dunajska cesta 20,
nasproti kavarne „£vropa", v hiši gospoda Hribarja.
Prodaja s« na obrok*. — Stare plošč« S* samenjajo.
po celem svefu
znani so naši čudovito po
čevlji
Moški štiljetni, trpežni,	
s čepico.....	par gld. 2 90
Moški čevlji na tra-	
kove, trpežni in eleg.	„ „ 3'25
Damski čevlji na tra-	
kove, lični in trpežni	„ „ 2-90
DamskLčevlji na tra-	
kove, črni in barvani,	
solidni in praktični	„ „ 1'80
Otroški čevlji na tra-	
kove, črni in barvani,	
solidni in praktični	♦ j > f f f 1 """" I
Specialiteta: Goodyear svetovno blago,
Alfred Frankel
prodaja izdelke najpomembnejše tvornice za čevlje v monarhiji.
komanditna družba.
Podružnica v Ljubljani le v Spital. ulicah 9.
Zastopnica: Josipina Herrisch.
Tovarna In prodaja oljnatih barv, firneža in laka
Brafa Eberl, Ljubljana
prodajalna In kompfolr: Telefon 154. Pelavnlca:
Miklošičeva cesta št. 6	Igriške ulice št. 8
Pomladanska In Jesenska doba
19 0 5. 343 40—29
Pristno brnsko blago.
En kos Mtr. 3.10 , K 7, 8, 10 iz dobre t dolg, zad. za kompl. L ' ' . .,, « obleko za gosp (suk- J K 12, K 14 iz boljše jj nja, hlače, telovnik) K 16, K 18 iz finejše g stane le	1K 21 iz najboljše l
En kupon (kos) za črno salon, obleko K JO, kakor tudi blago za površnike, turist. loden, sviln. kamgarne razpošilja po tovarniških cenah kot reelna in solidna znana tovarniška zaloga za sukno
Siegel-lmhof v Brnu.
Vzorci zastonj In franko. Zsjamf. pošiljatev po vzore«. Velike so prednosti, ki jih ima|o odjemalci, ki dobivajo blago direktno pri tej tvrdki na mestu tovarne.
Vozni red
državne železnice
veljaven od I. maja 1905.
Odhod iz Ljubljane. Proti Trbižu.
Ob 12. uri 24 min. ponoči osebni vlak na Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, preko Selzthala v Ausse, Solnograd, preko Klein-Reitlinga v Stevr, Line preko Amstetna na Dunaj.
Ob 7. uri 5 min. zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontebo, Beljak, Celovec, Francensfeste, Ljubno, Dunaj, preko Selzthala v Solnograd, preko Kletn-ReiHinga v Steyer, Line, Budjevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Praga, Lipsko, preko Amstetna na Dunaj.
Ob II. uri 44 min. dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontebo, Beljak, Celovec, Ljubno, Selz-thal, Solnograd, Inomost, Bregenc, Genf, Pariz, Dunaj.
Ob 3. uri 58 min. popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno preko Klein-Reitlinga v Steyr, Line, Budjevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Praga (direktni voz I. in II. razred), Lipsko, preko Amstetna na Dunaj. Ob 10. uri ponoči osebni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (direkni voz ■1. in II. razreda.)
Proti Rudolfovem in Kočevju.
Ob 7. uri 17 min. zjutraj osebni vlak v Rudol-fovo, Stražo-Toplice, Kočevje.
Ob I. uri 5 min. popoldne osebni vlak v Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
Ob 7. uri 8 min. zvečer osebni vlak v Rudolfovo, Kočevje.
Dohod v Ljubljano
na južni kolodvor.
Od Trbiža.
j Ob 3. uri 23 mi . zjutraj osebni vlak z Dunaja preko Amstetna, Monakovega, Inomosta (direktni voz I. in II. razreda), Solnograda, Franzensfesta, Linca, Steyra, Ljubna, Celovca, Beljaka.
Ob 7. uri 12 min. zjutraj osebni vlak iz Trbiža.
Ob II. uri 10 min. dopoldne osebni vlak z Dunaja, preko Amstetna, iz Prage (direktni voz I. in II. razreda), iz Karlovih varij, Heba, Marijinih varij, Plzna, Budjevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Genfa, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella a/S, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Smohora, Pontebe.
Ob 4. uri 29 min. popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfesta, Pontebe.
Ob 8. uri 6 min. zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Monakovega, Pontebe, preko Selzthala, iz Solnograda in Inomosta. preko Klein-Reiflinga, iz Steyra, Linca, Budjevic, Plzna, Marijinih varij, Heba, Francovih varij, Prage, Lipskega.
Od Rudolfovega in Kočevja.
Ob 8. uri 44 min. zjutraj osebni vlak iz Rudolfovega in Kočevja.
Ob 2. uri 32 min. popoldne osebni vlak iz Straže, Rudolfovega, Kočevja.
Ob 8. uri 35 min. zvečer osebni vlak iz Straže, Rudolfovega, Kočevja.
Odhod ■z državnega kolodvora. Proti Kamniku:
Ob 7. uri 28 minut zjutraj mešanec „ 2. „ 05 . popoldne ,
10
zvečer
" 7l
n 1°- »45 „ po noči le ob" nedeljah in praznikih.
Dohod na državni kolodvor, iz Kamnika.
Ob 6. uri 49 minut zjutraj mešanj » 10- »59 „ dopoldne „ » 6. „ io „ zvečer „ » 9. „ 55 „ ponoči le ob nedeljah in praznikih.
Ustanovljeno 1. 1842.
Zaloga čopičev za pleskarje, slikarje in zidarje, štedilnega mazila za hrastove pode, karbolineja itd.
Priporočava se tudi sl. občinstvu za vsa v najino stroko spadajoče delo v mc^tu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
1966 52—29
Račun zgube in dobička in bilanca
„ Vzajemne zavarovalnice"
proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov v Ljubljani
za dobo od 1. januarja do 31. decembra 1904.
Izdatki
I.	Škode:
a)	v oddelku požara......
odštevši delež pozavarovalnice . .
b)	v oddelku zvonov......
odštevši delež pozavarovalnice . .
II.	Uprava:
a)	osnovni stroški (se odpišejo po za-
varovalnem pravilniku § 21) . .
b)	provizija..........
c)	tekoči upravni stroški:
1.	plače.........
2.	poštnina za tiskovine . . . .
3.	kurjava, razsvetljava in najem-ščina..........
b) v oddelku zvonov .... odštevši delež pozavarovalnice
VI. Upravni prebitek . . . . .
d) davek ...........	_	-t
e) vsprejemnine:		
l. v oddelku požara.....	6.078	87
2. v oddelku zvonov.....	36	—
111. Odpisi in drugi izdatki:		
a) osnovni stroški.......	3.461	90
b) inventar..........	711	33
c) odkup deležev........	2.000	—
d) obresti ustanovnega zaklada . . .	3.000	—
IV. Zaklad za nedoločene škode . . .	—	—
V. Stanje zakladov koncem leta:		
Premijska prihrana:		
a) v oddelku požara.......	32.695	64
odštevši delež pozavarovalnice . .	16.915	08
K
72.961 40.447
K
K h
23
33 32.513
1.080
83
1.080
90
83 ! 33.594
7.670 4.390
718 406
2.310
07 — 06
49 13.184

10
62 05
73
1.953
Račun zgubc in dobička.
Prejemki
I.	Prenos upravnega prebitka preteklega leta:
II.	Zakladni prenos preteklega leta: Premijska prihrana:
a)	v oddelku požara......
odštevši delež pozavarovalnice . .
b)	v oddelku zvonov......
odštevši delež pozavarovalnice . .
III.	Zaklad za nedoločene škode:
a)	v oddelku požara......
odštevši delež pozavarovalnice . .
b)	v oddelku zvonov......
odštevši delež pozavarovalnice . .
IV.	Dohodki čiste zavarovalnine po odbitku zrušenih zavarovanj:
a)	v oddelku požara......
odštevši delež pozavarovanja . .
b)	v oddelku zvonov......
odštevši delež pozavarovalnice . ,
V.	Dohodki naloženih glavnic: Obresti.........
VI.	Drugi dohodki:
* a) pristojbina polic:
1.	v oddelku požara ....
2.	v oddelku zvonov ....
b)	vsprejemnine :
1.	v oddelku požara ....
2.	v oddelku zvonov ....
c)	drugi dohodki.......
15.608
15.780 1.953
56
6.114
9.173
17.733 139
77
87
23
56
57
82.364 73
K h K
1
24.769 12.942
28 39
1.885 ; 10
11.826
1.885
89 10
!
732 366
697
366 697
81.739 42.287
08 70
4.882 | 51
4.013
27
6.084 36
39.451 4.882
38 51
93 -10 4.041
87
6.120 1.941
03
87 31
K
7.510 29
13.711 99
1.063
44.333 ! 89 3.642 I 35
12.103
21
82.364 , 73
Bilanca.
Aktiva	K	h	K	h	K	h 1 !
1. Terjatev pri delničarjih.....	—	—	—	—	—	
II. Račun blagajne.......	—	—	—	—	1.546	73
111. Terjatev pri denarnih zavodih in posojilnicah ..........	—.	—	—	_	83.148	31
IV. Terjatev pri poverjenikih ....	—	—	9.805	72	—	—
V. Terjatev pri raznih dolžnikih. . ..	—	—	6.316	72	16.122	44 ,
VI. Terjatev hipotečnili posojil. . . .	—	—	—	—	707	01
Vil. Račun osnovnih stroškov .... 1. 1904 .	7.409 9.899	68 80	17.309	48	—	
odpis..........			3.461	90	13.847	58
VIII. Račun oprave........ Račun nove nabave in tablice. .	5.829 1.284	19 06	7.113	25	—	—
odpis..........	—	—	711	33	6.401	92
IX. Saldo s pozavarovalnico ....	_	—	—	_	121	01
	—	-	-	—	121.895	-
						
Pasiva
I.	Ustanovni zaklad.....
II.	Prihrana dobička in glavnice .
III.	Premijska prihrana:
a)	v oddelku požara .... odštevši delež pozavarovanja
b)	v oddelku zvonov .... odštevši delež pozavarovanja
IV.	Zaklad za nedoločene škode .
•A Razni upniki:
1.	poverjeniki.....
2.	predplača za leto 1905 .
3.	gasilni donesek ....
VI. Saldo s pozavarovalnico. Vil. Upravni prebitek . . .
K
32.695 16.915
64 08
1.953
1.634
557 1.829
67 88 32
K
15.780 1.953
K
98.000 2.000
56
17.733
4.021
56
87
139 i 57
121.895
Dr. Andrej Kar/in, podpredsednik.
Iv. P. Vencajz, predsednik.
Jos. Pehani, ravnatelj.
iz portland-cementa in peska. = Streha prihodnosti. =
; ♦
1012 Patentirana v 30 državah. 62—50 Trpežnejša in lahkejša streha, kakor iz vsake druge vrste strešnih ,'opek iz ilovice.
Edini izdelovatelj za Kranjsko:
Janko Traun
Izdelovatelj cementnln, Gllnce prt Ljubljani.
Nlkaklh sivih las In brade več I
Mladeniško mehkobo in naravno barvo las se doseže le z uporabo Vitek-ovega
grar" nucina
^zak. zajamčeno) 1098 52-50 1 steklenica 1 K. Tisoči priznanj dokazujejo iz-bornost Nucina. — Nucin barva trajno, ne izgubi barve in ni maščoben. En poizkus dovede do trajne porabe. Edino pristen pri pr, VI-t«Ku * Comp., praga, Vodna ulica. — V Ljubljani naprodaj v drogueriji Anf. Kane, Jlnfon Korbar, Hlnko Wlbbe.
Pivovarna d. PERLES
LJUBLJANA, Prešernove ulice 1
priporoča
izvrstno marčno pivo
——— v sodčkih in steklenicah. ——-—
Najstarejša svečarska tvrdka. — Ustan. pred 100 leti
Fr.Š
1009 52- 50
apevc
priporoča velečnstiti duhovščini ter davnemu občinstvu
zajamčeno pristne čebelno - voščene sveče
za cerkev, pogrebe In procesije,
voščene zvitke, izborni mčd-pitanec
koji se dobiva v steklenicah, Skatljah in Škafih v poljubni velikosti ter poceni. Kupuje se tudi vsak čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi voeet In »uho satovje, po kolikor mogoče visoki ceni. Za obila naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno Id pošteno postreči.
Lt JU BLi Jflfifl,
Preiernove (Slonove) ulice št. 7.	Perleaova hlia
1600 64—37
Valentin Golob
(pr. Andr. Druškovlč) Ljubljana, Mestni trg št, 10.
trgovina z železnino —— priporoča: -
železo, ploščevino, nosilke in šine, cement, štoije, strešni papir, vozne plahte, gumnate cevi, medeninaste in lesene pipe, okove za stavbe, štedilnike, peči, orodja za mizarje, tesarje in polje----- delstvo, poljedelske stroje, kuhinjske oprave, kositarjeve posode domačega trpežnega ===== izdelka. =====
Velika (zaloga) izbera pristno pozlačenih na-grobnih krlžev. «v» Postrežba točna! Cene zmerne! Založnik zveza avstrijskih 8. kp. driavnlh uvadnlkov-
OOOOOOOOOOOOOOCM
O D ,	Oi
- Prva domača = oi slovenska pivovarna §J
G.Auerjevih dedičev jjj
Ljubljana, WolloYe ulice 12
priporoča slav. občinstvu in spošt. gostilničarjem svoje izborno marčno In na bavarski način
= varjeno pivo =
Odlikovana na razstavi živil v Parizu z najvišjim odlikovanjem grand prix in 1008 zlato koleno. 62—52
Ustanovljena leta 1854.
iGT Najcenejša vožnja v Ameriko.
E. Kristan
oblastveno koncesllonl-rana potovalna pisarna
za
Ameriko
v Ljubljani Kolodvorske ulice št. 41
468 43—13
(na dvoriiču).
>
3
n n
K
ti
83r Najcenejša vožnja v Ameriko.
Stavbeno, umetno in konstruk> cljsko kjučavničarstvo7|
Hidralične vidre in sesalhe
J. Spreitzer-ja nasl. LJUBLJANA, Slomškove ul. 4.
priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v izdelovanje vseh v to stroko sna dajočih predmetov: iiSno omrežje na stKoJ, obhajllne rnlze, og«.aJe na ml«.odvo«.u. obmejno ompeije, veina vpet«, balkoni, venande, stolpne kflie, Štedilnike, strelovode Jelezna okna, železne stveSne stole itd.	'
.Specijaliteta: vaijism zasto*i in .oinžne plahte po najnovejšem zistemu s samodvieal-nimi oporami brez vijakov.	10g5 62—49
aset FR. SEUNIG, Ljubljana
31 Dunajska cesta 31
traven šran^e
HAMBURG4MERIKA
Iz Ijubljane v
Novi Jork.
Odhaja se iz Ljubljane vsak ponedeljek, torek in četrtek
v tednu.	1503 52-39
Izvrstna sigurna vožnja z brzo-parniki samo 6 dni.
Pojasnila po večkrat brezplačno.
Zaloga čevljev
Julija Šfor v Ljubljani
v Prešernovih ulicah šf. 5.
Največja zaloga molkih, damskih In ofroSklh
čevljev, čevljev za lawn-tennls In pristnih
golsserskih gorskih čevljev.
Elegantna, skrbna Izvršitev po vseh cenah.
771 52—8
Ernest HammersGhmidt' nasledniki
Madile, Wutscher & Ki,
trgovina železnin in kovin
Lj u b lj a n a, Prešernove ulice štev. 50.
Velika zaloga
ginpodiig^ trgovce in živinorojce.
Naiboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotografične aparate in potrebščine, kirurgična obvezila vsake vrste, sredstva za desinfekcyo, vosek in paste za tla itd — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih 1244	vod iz soli za kopel. 62—46
Oblastv. konces. oddaja strupov.
Za živinorejce posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol,soliter, enejan, kolmož, krmin, apno i. t. d. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno.
Drogerija JVntOII KaiJC
Ljubljana, Šelenburgove ulice 3. Q
Cena. vžigalic: 401 13 1 orig. zaboj s 500 zavitki (normal) K 48-franko Ljubljana, 2% popusta.
a
C
ce
VŽIGALICE
družbe sv. Cirilo in MetcrJa Zaloga pri Jv Perdano vLjc^.^ani.

O) flL
1 orig. zaboj s 500 zav. (Flaming) K 52 franko Ljubljana, 2% popusta.
Optični zavod
Fr. P. Zajec,
v Ljubljani, Stari trg št. 26.
Vsaki del motorja se lahko zamenja, ter si
vsakdo popravila lahko sam preskrbi. 1254 Dobivajo se najbolje pri 52—46
Karol Kavšeka nasl.
SCHNE1DER & VEROVSEK
LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 16.
Tudi vsi poljedeljski stroji kakor: mlatilnice, slamorez-nice, vratila, čistilnice, mlini za sadje in grozdje, preše itd.
Traverze, cement, štorja, okovi in orodje za vsako obrt.
Ceniki na razpolago.
Prijatelj iz mesta in dežele ne zamudi stopiti mimogrede sredi mesta v staroznano gostilno G.Auerjevih dedičev
0 nri »belem konjičku" 0
v Wolfovih ulicah. — Tam dobiš vedno sveže izborno marčno pivo iz domače pivovarne, kakor tudi mnogovrstna naravna pristna vina in dobro kuhinjo. Skrbi se za točno postrežbo in so-Ej Ej lidno ceno. O o
J. Spunt, gostilničar.
52—19
Vence.1 Trakove.
Benedikt, Ljubljana.
Največja izbera "£8
najaoljsih in najcenejših
diioKoles m Sivalnlli stroleu
za rodbino in obrt.
Glasbeni avtomati. ♦ ♦
Pisalni stroji. ♦ ♦
Večletno jamstvo. ♦ ♦
Lastna delavnica za poprave.
60 52—21
Ivan Jax in sin
trgovina s šivalnimi stroji in voznimi kolesi v Ljubljani, Dunajska cesta 17.
*
|
i *
s s
AVGUST REpIC $
S« NT
LJUBLJANA (v Trnovem) izdeluje, prodaja in popravlja vsako- m^/ — vrstne —	Sr^
m €> Ki "3BS8 ^
po najnižjih oenah.	tji ^
Kupuje in prodaja stare vinske sode.
^^ ^^ ^^	urt
^ /o ^/TS ž^i/ n»n ^
1856 52—30
A. Kraczmer s£RL.
Ljubljana, Sv. Petra cesta 6
priporoča
popolno zalogo kratkih klavirjev mlgnonov in planin
najbolj renomiranih firm po rrgnižjih cenah. Pre-igra i klavirji, solidno in —s stanovitno prenarejeni so vedno v zalogi, a—
Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. Bfisendor-fer, c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju; Br. Stingl, c.kr. dv. zalagatelja na Dunaju.
Klavirji se popravljajo, obirajo in Izvršuje se pod-1 aganje z usnjem strokov-njaško in preskrbno in zaračunavajo najcenejše.
1517 52-38
|iiiiiSiBiW
<t/.>VA
mm mi
tm mm mm
I-vi-A
•/-•s Vi\
m mm m m
LLKantz-a
v Ljubljani
priporoča: pristni rieni, pše-nlčnl ln mlečni krub, pecivo h kavi, briocbe, orehove ln makove roilčke, vaniliskl ln frled-rlchsdorfskl suhor i. dr.
1015 62-61 N a dan Štirikrat sveže po-olvo in sicer:
ob 6. in 10. uri dopoldne ob 2. in 6. uri popoldne.
m
>.V. /-'.v
m
/i>y4> >\ -1
.\"/>VA> vv./. \v/,
<ta>VA
</yvv-A

Popolno prepričanje
da je lekarnarja
Thlerry-a Balsam ln centlf mašilo
p. vneli notr. boleznih, Inflaencl, katarlh, krflh In vnetjih THeh Trst, slaboatlh, motenju v prebavi, runah, abncenlh in telesnih pofikodbah Itd nedonežno UBpeSno sredutvo, Vam pojasni pri naročila bal-sama aH na željo posebej brezplačno poslana knjižica s tiso? Izvir, zahvalnih pismi kot domači svetovalec. 12 mal. ali I) dvojnih stekl. baisama 5 kron, (>0malih alt :J0 dvojnih steklenic K 14. — ]>va lončkacentifolljskega mazila franko.') K <H) vin Prosim nasloviti na lekarnarja A. TIIIEBKT v Pregradi pri KogaSki-Hlatlnl. — Ponar. In rar.prod. ponarejanj se sodnljsko zasledujejo.
tegistrovana zadruga z neomejenim poroštvom
T lastili hiSI f V Lijubljani $TlIltllllfl
ivwwvw«	iwvw<v»
na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih ulic
obrestuje hranilne vloge po
i,
2 52-29
41
0i 2 0
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnik«
plačuje.
Uradne ure od 8.—12. in od 8.-4. ure popoldne.
Hranilne vl«ge sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada.
Upravno premoženje kmetsko l/ >7 ai-j i >718 On posojilnice znaša	a /»VZ4./10 0l^
^g^ K 7,651.915-41. K32,03976184. ar K 120.878-15.
Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Poštno-hranilničnega urada št. 828.40(1. — Telefon št. 185
'%r	———
v
t
j

/Y\anufakfurna trgovina
'S
J. Kostevc
H
Ljubljana — Sv. Petra cesta št. 4 zraven Hotel Loyda.
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega
spomladanskega blaga
vedno novosti v modnem blagu za dame in gospode, stalne barve kotonov, batistov, satinov, vse vrste preprog, zaves, volnenih in satinastih odej itd.
Iz prvih tovarn solidno izdelanega moškega in ženskega perila, kravat, dežnikov, nogavic, modrcev.
Posebno priporoča v koscih z znamko Sans Percil 1000 beliga sifona 23 mtr. K 13-60.	990 5—4
Zaloga vseli krojaških potrebščin na drobno in debelo. — Cene strogo solidne, postrežba točna.
PoSlIJatve po pošti proti povzetju.	fc^.
j°s>r
Zahvala in priporočilo.
Tem potom najvljudneje naznanjam, da v udobnost cenjenega tukajšnjega in zunanjega občinstva otvorim dne 22. maja
v Selenburgovi ulici št. 3,
dr. Koslerjeva hiša 1044 3-3
vsprejemalnico
za predmete svojega zavoda za parno barvanje in kemično čiščenje oblek kakor tudi snaženje zaves.
Vodstvo te vsprejemalnice sem poveril svoji hčeri, ki že več let deluje pri meni.
V vsprejemalnici oddane predmete bodo stranke ondi tudi lahko dobile.
Zahvaljujoč se najtop eje za doslej mi v glavnem podjetju, Poljanski nasip, (Ozke ulice 4), tako obilno mi izkazano zaupanje, prosim, da se mi isto izvoli izkazovati i nadalje v obeh obrtnih lokalih, ker se nahajam v prijetnem položaju s pomočjo najboljše uredbe najcenejše in najboljše rešiti vsa cenjena naročila.
Velespoštovanjem
Josip Reich.


ooooooooooooooooooooooooooooooooo
o	o
ooooooooooooooooo
o
Najcenejša pot za zdaj!!
„RED=STAR -LINE"

-
Mu
OOOOOOOOOOOOOOOOO
Q	581 11 O
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
v Ameriko
preko Antwerpna vNew-York, Philadelphia.
Hitra in varna vožnja na moderno opravljenih, novih brzoparnikih te solidne družbe s pošteno in čisto postrežbo.
Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne liste dobite v Kolodvorskih uiicah št. 41, od južnega kolodvora na desno.
Za zastopstvo „Rdeče zvezde":
franc polenc
V našo pisarno pridite za gotovo vsaj v torek dopoldne da prestopite pravočasno na barko v soboto zjutraj. NaSi parniki — Finland Kronland, Vaderland, Zeclanil vozijo do New Yorka osem dni. To jn prinito. Uljud-noat, snaga in zdrava hrana je na njih pri nas prvo in zadnje.
O
o o o o o o o o
o o
o o o o o o o
Bed Star.
rr
m
Zaščitna znamka: „Sidro"
Liniment. Capsici comp.
Nadomestek za
Pain-Expeller ®
)e splošno priznano kot izvrstno bot g> blaiujoče mazilo; cena 80 v., K 1-40
in K 2 se dobiva v vseh lekarnah.
Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v Akat-ljah z našo zaščitno znamko „Sidro" iz Rlchterjeve lekarne, potem se je gotovo prejel originalni izdelek. RICHTERJEVA LEKARNA
k ,,zlatem levu" v Pragi
Elizabethgasse štev. 5 nova.
_i>n«e»»« razpoiiljnn)« .

6 mesecev na poizkušnjol
3 mesece krediti Popolno zastonj I
in enake širokoustne reklame moja svetovnoznana tvrdka ne potrebuje pri pohvali svojih ur. Razpošiljam že leta	io72 20—2
v popolno zadovoljnosf
svojim zasebnim odjemalcem svojo pristno ame-rlkansko, antlmagnetlško, sistem
Samo
H. 2-25
verižico In hite-ralom
Roskopf=patent=rem. uro s sidrom št. 99
s plombo
v črnem imit. jeklen, ali ni-kelnastem okrovu, pat. omilil. kuzftlUče, 36 ur idofto, natančno repasirano s triletnim primernim jamstvom, v futerain iz jeienine, z nikeln. verižico in priveskom za ceno 2-26, 3 komadov gl. 0-r>0, (I kom.
12*50. Ist.h nra 7. dvojnim |pokrovoiu «1. II 60. Cene tistem „ltoskepf"-ure, brei plombe, kakorine prodajajo mali urarjl ln trgovci, komad gl. 175-
D«nar nazaj! ali zamena dovoljena tudi po 6 mesecih v nepokvarjenem stanu. — PoSilja proti povzetju ali če se denar pošlje naprej.
Prva tovarna ir
v Mostu (Briix) št. w 1099, (CeSko.)
c. kr. sod. zapriseženi cenilec.
Odlikovan s e. kr. avstr. drž. orlom, zlatimi in srebrnimi razstavn. svetinjami in 100.000 priznalnimi
pismi iz vseh delov sveta. Bogato ilustr. ceniki z nad 600 slikami se na zahtevo pošljejo gratls in franko.
Vodna naprava
za 15 konjskih moči proda se
iz proste roke na Primskovem
C/i ure od Kranja) ob Kokri. Zraven spada temeljni zid za vodno napravo in mala hiša s 4 sobami ter velikim vrtom. Kupnina plačuje se lahko v obrokih ter ostane lahko polovica iste vknjižene na 1056 3—3 posestvu.
Pojasnila daje v Kranju lastnik Rudolf Kokalj, v Ljubljani pa Franc Golob,
trgovec z železnino.
Služba
orgnnisto in cerkvenikn
v Besnici se razpisuje.
Nastop s 1. avgustom 1.1.
Prednost imajo oženjeni in kmetijstva zmožni. — Oglaša se zanjo do 1. julija pri župnem uradu v Besnici. m4 2—2
Lepo stanovanje
z 2 sobama, ter z lepim razgledom blizu železnice, z vsakdanjim poštnim prometom se odda za dobo od začetka julija do konca septembra. Natančna pojasnila daje Anton Gabrijelčič, gostilničar in posestnik na Brezjah. 1093 3—3
^mamssmamnmmBi
naa 100—97
Zahtevajte
brezplačno in franko
moj ilustrorani cenik -i ve( ko 600 podobami
ar, zlatega in srebrnega blaga in godoenih reči
Hanns Konrad
t.oTama ia nre in Imzna trgorln« l.>«t St. 956, CeSkc.
Prava nm,i. »Ik. remontolr-nra ■ nldro, , ,
»lit m ..oaaopf patent v trpetnem futralu	fflfl 0'Cft
Ir. Jelenovega nniija r. eleg. verlHco lr. nlk-	S ' 4 J"'
'.Ja prlveikom, komad —————	— ———
F- P" Vidic & Komp. Ljubljana.
opekarna .n to.arna peči, ponudijo vsako poljubno množino
742 40—14
opeke
(Strangfalzziegel).
" •vviss	—
C - -	Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezolačno	Pl JG"
Sprejmejo se zastopniki.	Tajcoj^ i„ najzanlsljivejša postrežba ^ s • -
-posirezoa. i#sr Sprejmejo se zastopniki.
Idrni/llnicn z mrzlo vodopo Mpporem
m
S^* v Krapini
(last sJob. i kraJj. povelj, trga Krapine.)
Ofvorjeno celo lefo
Srednje milo podnebje, mesfo obdano od obronkov Štajerskih alp, obdarjeno z dlvnlmi krasotami, prikazuje gledavcu bujne prizore. - pri mrzlici se dajejo bolnikom tople omorlkove In o$l)inčno-klsle kopeli, masaža, zdravljenje z elektriko Itd
načinu & o cd
°!?ani8t JLSerkvenik^^cje posestvo
Oženien in mkndo\on	___i ™ v	■ . . . .....
2?ne£ien rokodelec ima prednost. Plača t>uu K na leto in prosto stanovanje. Mnogo postranskega zaslužka. — Več pove:
Zupni orad sv. Križ nad Jesenicami, Gor.
na Dolenjskem, blizu želez, postaje.
Gospodarsko poslopje z zemljiščem, mlin In za$a (cikular-žaga).	941 'l2 "n
Natančneje se poizve v upravništvu „Slov enca-
Stanovanja na razpolago, glede katerih se treba g^ljg '" obrnm na kopališko opravo, postrežba cena. - -
607 20—11
Zdravilnica in vodozdravilnica
Kamnik na Kranjskem.
.	Postaja c. kr. državne železnice.	i
1 Un^llT' Se Z T°d° na vse načine; solnčne in zračne kopeli; tudi z oglii- I S kovo klsllno se zdravi, z masažo, telovadbo in elektriko	S] L
Zmerne cene. - Sezona od 20. maja do septembra. Prospekte pošilja vodstvo. *
Dr. Rudolf Wackenreiter, zdravnik voditelj.
Knjigarna
J. Krajec nas
v Rudolfovcm
priporoča iz lastne zaloge
spise Krištofa Šmida.
Marija Sattner,
Ljubljana, Dunajska cesta št. 19. II. stop., II. nadstr. (Medijatova hiša),
se priporoča pre«. duhovščini za
izdelovanje cerfivenifi
para-mentov.
23:* 26-9

Izdeluje oele ornate kazule v vseh liturgifinih barvah, plavljale, obha-Jllne bnrze, Stole in vse
za službo božjo potrebne stvari, priproste in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem veze nju. - Izdeluje tudi bandera in baldahlne ter izvrSuje vsakovrstno eo r k v e no perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. Prenovljenje starih paramentov tudijado-voljno prevzame.
IX.
XI.

Do sedaj so izšli sledeči zvezki:
zvezek : Ljudevit Hrastar. - Golobček, Posl. P. Hugolin Satt-ner. (Drugi natis.) Mehko vezan 60, trdo 80 v
' Jozafat, kraljevi s.n Indije. Posl. P. Flor. Hrovat. (Drugi natis.) Mehko vezan 60, trdo 80 v Pridni Janezek in hudobni Mihec. Posl. F. Flor Hrovat. Mehko vezan 80, trdo 1 K	' Kanarček, Kresnica, Kapelica v Gojzdu Posl P Hu go in Sattner. Mehko vezan 40, trdo 60 v. ' "
" ''"'vSn^TdV^ v0" ^ R ^ Mehko
" Ferdtrdon80 Pv°Sl0Venil R Flon Hrovat- M<*ko vezan 60,
" Jagnle,n ~7n S!aJČeoko Z g°re- R Fl0r- Hr0Vat- Mehko ve-zan /u, trdo 90 v.
Pirhi. - Ivan, turški s6ženj. — Krščanska obltell (družina). Posl. P. F. Hrovit. MehkoSotrdo TO v
. Hmeljevo cvetje. - Marijina podoba. Posl P Flor. Hrovat. Mehko vezan 60, trdo 80 v Ludovik, mladi izseljenec. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 60, trdo 80 v.
Najboljša dedščina. Leseni križ. Posl. P. F. Hrovat.
Mehko vezan 40, trdo 60 v. Roza Jelodvorska. - Izdalo Katoliško tiskovno društvo
v Ljubljani. Mehko vezan 60, trdo 80 v. Sveti večer. Posl. Fr. Salezij. Mehko vezan 60, trdo 80 v
Spisi Krištofa Šmida se bodo nadaljevali. Namenjeni so naši mladini ter so bili čestokrat priporočeni od raznih strani. Primerni so kot darilo ob vsaki priliki, zato je tudi na zahtevanje ve-- žemo v primerno obliko. -----
Zahtevajte pt*i nakupu	67ieo-88
cnicht-ovo štedilno milo

... . - ' ; ■■ , T:- i .
Ono je
zajamčeno čisto
in brez vsake škodljive primesi. Pere izvrstno.
z znamko „jelen".
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHICHTM in varstveno znamko „JELEN".
y	, f	-------— ......... — '
£ur^Schicht, Ustje, največja tovarna te vrste na evropski celini.
Varstvena znamka.
Dobiva! se povsod
Dve hiši naprodaj.:
V	Spodnji Šiški tik cerkve sv. Jerneja, sta naprodaj dve hiši, v katerih sta dve prodajalni pri glavni cesti in več stanovanj pod zelo ugodnimi pogoji. Takoj treba plačati le 10.000 gld., drugo ostane lahko na hišah. Več se poizve pri lastniku v Spodnji Šiški josip Seidl-u ali pa vsak dan ob 9. uri
dopoldne v gostilni „pri Figovcu".
Lepo stanovanje
V	solnčni legi. obstoječe iz 2 sob, kuhinje, jedilne shrambe in kabineta, ter s porabo perilnice in delom vrta,	1074 4—3
je na Dunajski cesti št. 60 takoj oddati.
Iz slovanskega sveta._____
sl Češki jezik na nemških gimnazijah. „Mahr. Tagblait" poroča, da je naucni minister dr. vitez H a r t e l odredil, naj bo češki jezik prihodnje šolsko leto na nemških moravskih gimnazijah obli gaten predmet.
sl Poljaki in Nemci. Znana poljska igralka g«npa Gabrijela Morska-Po plawska je prišla v Poznanj, da bi tam kot gost nastopila v poljskem gledališču Po treh lednih je dobila od policije ukaz, da naj do 1 aprila zapusti prusko ozemlje. — Pred kratkim je v pruskem parlamentu po govoru poljskega poslanca Skarzynskega za-klical pruski poslanec Gersdorff poljskim poslancem: „Pruska in nemška mati je od gojila na lastnih prsih poljskega gada, ki iz hvaležnosti grize mater. Gospodje Poljaki, tresite se pred furijo germansko, ki bode enkrat zdrobila glavo temu gadu tako, da preneha dihati." Skarzinski je hotel takoj na te besede odgovoriti, a predsednik grof Ballerstrem tega ni dovolil
sl Ukrajinci-Rusi predlagajo sedaj ruski vladi tudi svoje jako upravičene kulturne in jezikoslovne zahteve. Kakor »Kijevskaja Starina" poroča, zemstvo gu-bernije poltavske je sklenilo prositi rusko vlado za dovoljenje, da bi smelo izdajati imenik (List poltavskega zemstva), ki bi prinašal tudi članke v maloruščini pisane za ljudstvo, ki velikorusko ne čita ali pa noče citati. Nadalje je zemstvo priporočilo ®d-pravljenje postave (iz dne 18. majnika 1878), po kateri se je vpeljala colnina na tisko-pise, ki se v maloruščini tiskajo in prihajajo iz Avstrije; zemstvo tudi tirja vpeljavo maloruščine v ljudskih šolah in enake pra vice za maloruščino kakor jih ima veliko-ruščina.
sl Resničen prijatelj šole. N.
A. Tereščenko v Kijevu je 1. 1894. podelil 150000 rub. za veliko šolo v Kijevu; 100 tisoč rub. za stavbo, 50.000 rub. za učitelje in štipendije. K tej glavnici je Tereščenko 1. 1903. primaknil še 225 000 rub. za razširjenje šole, šolski muzej itd. Istega leta je še daroval 15.000 rub. za šolske potrebe, parno kurjenje, električno razsvetljavo. Sola bode vzgojevala dobre rokodelce, stavbene mojstre, tehnične delavce Tereščenkovci so bogatini v kijevski guberniji, njih oče je bil preprost trgovec ali po svoji nadarje nosti in marljivosti je nakopičil velikansko premoženje, katero so sinovi še pomnožili. Imajo velik« sladkornic in velikanska zemljišča v rodovitnem črnomorskem ozemlju.
„Katolišha bukvama"
in
prodajalna jKatol. tisk. društva'
v Ljubljani
priporoča nova oficijelna molitvenika:
Šolski molitvenik
po katekizmu in obrednih knjigah. Spisal dr. Gregorij Pečjak, katehet
v Ljubljani, Cena: rudeča obreza 80 vin., zlata obreza K 120; pri naročilih na posamezne izvode po pošti 10 vin. več.
Večno življenje.
Molitvenik po katekizmu in obrednih knjigah.
Spisal dr. Gregorij Pečjak, katehet
v Ljubljani. Cena: rudeča obreza K 120, zlata obreza K 160; posamezni izvodi po pošti 10 vin. več.
Častiti gospodje kateheti dobijo pri skupnih naročilih na 10 izvodov en izvod brezplačno; na vsakih 20 izvodov pa damo po tri iztise kot nameček.
r

Prva ljubljanska mlekarna.
Slavnemu mestnemu občinstvu usojam si vljudno naznaniti, da sem B sedaj otvoril svojo	'	B
glavno prodajalnico in izdelovalnico

v Prešernovi ulici št. 5
(v hiši gosp. Perlesa) na dvorišču levo.
V	dosedanjem prostoru na Turjaškem trgu št. 1 (Katoliški dom) se bode dobi-
valo še vedno vse isto kakor do sedaj.
V	obeh prostorih se bode prodajalo dvakrat na dan sveže mleko iz mlekarske zadruge na Brezovici, potem vedno sveže fino čajno maslo, sladko smetano za tolčti in za kavo, kislo smetano, sir, mehke sirčke, skuto, posneto, pinjeno in kislo mleko. Da so vsi mlečni izdelki popolnoma naravni se jamči. Stalnim cenjenim odjemalcem se mleko zjutraj donaša tudi na dom.
Se navljudneje priporočam s spoštovanjem
Dragotin Seliškar
1146 3—1	Prešernova ulica št. 5 in Turjaški trg št.
Puntigamsko pivo.
Puntigamsko pivo.
Dobro, cen6 je in pije se lahko samo v
restavraciji A. RASBERGER
sv. Petra nasip 37, poleg jubilejnega mostu.
Vedno sveže puntigamsko marčno in bavarsko pivo.
Ob vsakem času koncert s pneumatičnim pianoorkestrionom ,,Puck". -1022 10—5	---- godba. --——
Fina
Oddaja se služba
organista in cerkvenika
v Gorjah.
Pogoji in nastop po dogovoru. Oglasila sprejema do 24. junija t. 1.	1100 3-3
Cerkveno predstojnico v Gorjah.
icna
iz dobre hiše, s trgovskim kurzom, katera že dalj časa deluje v komptoarju želi mesto v kakej trgovini ali odvetniški pisarni. Vstopi s 1. ali s 15. julijem. — Ponudbe na uprav. ..Slovenca" pod šifro j>E. I."	1091 3—3
^£££'££EW/£'£££££'£'££££££^
3 w Manufakturna trgovina	fi
k Č e s n i k &sJH i I a v e c k
^	Ljubljana, Lingarjeve ulice	^
^ priporoča in naznanja slavn. občinstvu, da sta popoloma založena v krasni ^ ^	o novosti spomladanskih in letnih oblek, o	^
Novo!
Dunajska splošna
Novo!
vzajemna družba za zavarovanje pogrebnih stroškov
zavaruje vsote po 50, IOO, 150, 200, 250, 300, 400 kron,
katere se izplačajo v slučaju zavarovančeve smrti
«rar v teku 24 ur
donašatelju polične knjižice.	nos 3-3
-- Mesečne premije so jako nizke. -
Natančneja pojasnila daje: Glavno zastopstvo za Kranjsko „Dunajske splošne vzajemne družbe za zavarovanje pogrebnih stroškov" v Kranju.
Podzastopniki z mesečno plačo in provizijo se išiejo za mesta z okolicami: Črnomelj, Idrija, Kamnik, Kostanjevica. Krško, Lož, Metlika, Radoljica, Rudolfovo in Škofjaloka, kakor tudi za vsa večje občine na deželi. — Dober in trajni postranski zaslužek za čast. duhovščino, gg. učitelje
na deželi občinske tajnike itd.
S tem uljudno naznanjam, da sem svoj
fotografski atelije
Ljubljnni, Kolodvorske ulice Stev. 32
popolnoma nanovo uredil in opremil z najnovejšimi aparati najmodernejšimi prospekti (ozadji) in krasnimi dekoracijami
ter mi je vsled tega omogočeno ustreči največjim zahtevam častitega občinstva, a navzlic temu z zmernimi cenami in pošteno točno izvršitvijo.
Prodam po nizki ceni vse prejšnje v zelo dobrem stanu nahajajoče se fotografske aparate, prospekte, dekoracije i. t. d.
Priporočam se za mnogoštevilna naročila ter biležim
z najodličnejšim spoštovanjem	943 5
Iovš e k =

= u avor1n t
fctcgrof -«r
Ljubljana,
Kolodvorske ulice št. 32.
i
Stanovanja
v novi solnčnati hiši na škofijskem p.ses-tvu nasproti Št. Peterski cerkvi, Vrhovčeva ulica, je oddati dvoje stanovanj po tri sobe z vsemi pritlikami, s porabo vrta, kopalnice in pralnice po nizki ceni.	1140 1—l
Več se izve v Hdšer-jevih ulicah št 5, I. na levo
l^OKOl«!
Radi nepričakovanih ovir se bo mizarsko in kleparsko delo pri zgradbi nove župne cerkve v Javoru pod Ljubljano oddalo poznejši čas, kar se bo svoječasno objavilo.— Dne 6. lun. se bo oddalo le zidarsko in tesarsko delo.
Javor pod Ljubljano, dne 2. junija 1905.
Jernej Klinec,
1147 2—1
načelnik stavb. odb.
Vabilo
vrtno veselico,
katero priredi
brezoviška požarna bramba,
povodom blagoslovlj-inja sohe sv. Florijana
na vrtu gost g. Pocka, 12. jun. 1905.
Spored:
1)	Ob 1. uri sprejem došlih gostov pri g. Pocku;
2)	ob V ,2. uri odkorakanje na kraj, kjer se blagoslovi soha sv. Florijana; 3) ob 2. uri blagoslovljenje in po blagoslovljenju kratek slavnostni govor. 4} Vrnitev na vrt g. Pocka, kjer se prične veselica z naslednjim sporedom: a) Petje moškega zbora: Jadransko morje" A. Hajdrih; „Sirota" z alt solo A. Hajdrih; ^Slovenec in Hrvat" S. Vilhar. b) Sre-čolov. c) Korjandoli korzo. d) Prosta zabava. Med posameznimi točkami svira vrhniška godba.
Pri neugodnem vremenu vrši se veselica dnč 18. junija. Prostovoljna darila se hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabi najuljudneje
1121 2—1	odbor.
Khoina vrata
za trgovino
s kompl. izložbenimi okni ter zrcalnimi šipami vred se ceno prodajo pri
Aloj. Persche
Pred škofijo 21. Ljubljana.
1126 3-1
Vabilo
na
občni zbor
Mlekarske zadruge v Rovtah pri Logatcu,
registrovane zadruge z omejenim poroštvom,
kateri se bode vršil
dne 18. junija 1905, ob 3. uri popoldne
v mlekarni v Rovtah.
H p o t • e < 1 :
1.	Poročilo načelstva.
2.	Potrjenje računov za 1. 1904.
3.	Volitev predstojništva in nadzorništva.
4.	Slučajnosti.
1124 i-i	Načelstvo.
Vabilo
občnemu zboru
Hranilnice m posojilnice v žireh,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo,
kateri se bode vršil
v nedeijo, 18. junija 1905, ob 3. uri popoldne
v hiši št. 54 v Žireh.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Odobritev letnega računa za I. 1004.
3.	Volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Poročilo o izvršitvi revizije.
6.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi 1142 i-i	načelstvo.
Takoj ali h koncu šolskega leta se sprejmeta eden ali dva
učenca
sor
sor
v trgovino z mešanim blagom.
Povpraša naj se pri g. Antonu Trevnu, trgovcu na Jesenicah, Gorenjsko. io87 3-4
Naravna studenčnica
Poizkusite In prepričali se bodete, da je
Čoketova votla
najboljše zdravilo proti goši, oteklemu vratu, bolečim očem, težki sapi, pokvarjenemu želodcu, oteklemu trebuhu itd.	870 26 6
Dobiva se pri lastniku
frefan Bergant
(posestnik na Črnučah pri Ljubljani) Ljubljana, Dunajska cesta 16.
Fr. Wagner
mizarski mojster
Ljubljana, Gradišče 6
se priporoča slav. občinstvu v izdelovanje prodajalnlh, pohištvenih in kuhinjskih oprav ter vsa druga mizarska dela in popravila, kakor tudi polaganje in čiščenje parketov.
Izdeluje se hitro, natančno, trpežno In po najnižjih cenah.
Sprejme se tudi
mizarski vajenec
580 11
s hrano.
Za vsa v
926
orgljarsko obrt
spadajoča dela se priporoča
Ivan Rebolj, orgljar na Vrhniki.
Izvršuje dobro, kar spričujejo raznovrstna spričevala, in poceni.
f
S 1. junijem
f se je ofvoril j
i ■r
| v restavraciji ? pri Auru

1112 2-2
v \Volfovih ulicah
Na obilni obisk vabi p. n. občinstvo
J. Spunf
gostilničar.
Pazite na tvorniško znamko.
399 20—10
šivalni stroji.
SIN G E R C o. delniška dražba za šivalne stroje.
v Ljubljani sv. Petra cesta št. 6.
Objava.
V vsej celoti kupljeno zalogo blaga tvrdke
C. Gerhauser v Ljubljani
Resljevo cesto 3 (vogel Sv. Petro cesta)
obstoječe iz sukna za gospode in dame, modnega blaga, Perila» raznih preprog, posteljnih oprav, platnenega blaga, ===== dežnikov, bluz in kril, batlstov itd. bom od ==
srede, 24. maja razprodajal
najboljšim ponudnikom po predpisanih cenah. Velespoštovanjem
400 104—28
A. Primožič.
Franc Stupica
v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. I
————— zraven Figovca, --
trgovina z železnino, poljedelskimi stroji in špecerijskim blagom
priporoča:	471 13
Portlanif- in Roman-cement, železniške šine in traverze za oboke,
štorjo za strope, strešni klej, izolirne plošče, razne štedilnike in peči kovanje za okna in vrata, kovanje za okna „Patent Avstrija", železno' počrnjeno in cinkasto pločevino, mrežo za sejanje peska, mrežo in bodečo žico za ograjo, ter vse druge stavbene potrebščine, vodne žage, samokolnice, nagrobne križe, tehtnice in uteže.
orodje za mizarje, tesarje, kolarje, kovače in klučavničarje.
. Navadne in stranske (Fliigel) pumpe za vodo, pumpe za gnojnico, železne, počrnjene in svinčene cevi za napeljavo vode.
i . RoČ£e ,mleko» str°je za posnemanje mleka, oprave za mlekarne, lične kletke, razno kuhinjsko opravo.
Velika zaloga slamoreznic, mlatilnic, gepeljnov, čistilnic tri-jerjev, preš za grozdje in sadje, strojev za košnjo, plugov in bran Preproge za vozove, svetilke za kočije. Semena za poljedelce poljski mavec, svetovnoznani redilni prašek za živino, korenine in fibris za izdelovanje ščeti in čopičev.
Vedno sveže špecerijsko blago in razne rudninske vode!

Brzojav
1

Anton Schuster
Ljubljana
Špitalske ulice št. 7
priporoča novosti v
konfekciji za dame in deklice, bluze in deške obleke, modno blago za dame in gospode, voile, satin, le vantin, preproge, najboljše platno, Chiffon perilo in kravate za gospode.
469 15—13
Solidno moto! nizke cene!
Vzorci na zahtevanje poštnine prosti.
Dunaj-
ske želodčne kapljice, vetrove odganjajoče in želodčni krč utešujoče priznano uspešno ljudsko zdravilno sredstvo. Steklenica 20 vin 6 steklenic 1 K.
Odvajalne krogljice, posrebrene, učinkujejo očiščujoče, ne da bi povzročile bolečin. Škat-ljica 70 vin. - Dobita se v lekarni Mardet-schlaegerja, kemika pri zlatem orlu v Ljubljani na Jurčičevem trgu poleg železnega moitu.
Zaloga kosmetičnih preparatov „Ada" (oblastveno zavarov ) : Ada-milo. Ada-kream, Ada-usfna voda, Ada-zobni prašek, Ada-voda za lase in Ada-pomada.	42_12
A- Persche
Liubljana 1647 35 Pred škofijo 21 zraven rofovža.
Priporoča svojo bogato zalogo v
modnem in svilenem blagu ter potrebščine za krojače in šivilje.
Največja izber modernih kravat za dame in tjospode, ovratnikov, sraje, nogavic, rokovie, čepin za otroke, predpasnikov itd.
Modercl Izvrstne oblike I
»Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani"
Dunajska cesta št. 19. <& v Medjatovi hiši v pritličju * Dunajska cesta št. 19.
vsprejema:
1.	zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi;
2.	zavarovanja zvonov proti poškodbi in
S. za nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dunaji:
a)	zavarovanje na doživetje in za smrt, jednostavna zavarovanja za slučaj smrti, na doto in rento, ljudska zavarovanja z mesečnim plači om zavarovalnine po 50 vin., 1, 2, 3 in 4 K in dajč po neprisiljenih vlogah v oddelku „Rentna hranilnica" deželne zavarovalnice zelo praktično starostno in rentno preskrbo;
b)	zavarovanja proti vsakovrstnim nezgodam (telesnim poškodbam) in nezgodam na potovanju po suhem in na vodi ter jamstvena zavarovanja vsake vrste.	28 ^
U
u
Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki.
Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo
zavarovalnico.
V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov se proti proviziji nastavliaio spoštovane osebe za ta zaupni posel.	1 '
Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno =====ri=z========r: varnost. -
Svoji
_ k svojim!
Slovenci! pristopajte k domači zavarovalnici!