POSLOVANJE 1975 SOLIDARNOST LE NI SAMO BESEDA Leto 1975 je drugo poslovno leto skupnega poslovanja gozdarske in lesnoindustrijske proizvodnje in drugo leto z zaključnim računom posameznih temeljnih organizacij združenega dela. Skupno z zbirnimi zaključnimi računi po panogah in za OZD smo sestavili 22 zaključnih računov. Po samoupravnem sporazumu o združevanju TOZD je knjigovodstvo zaupano delovni skupnosti skupnih služb. V zadnjem trimesečju 1975 je bil sestavljen predlog samoupravnega sporazuma o knjigovodstvu. Predlog je bil v času sestavljanja zaključnega računa v razpravi, prav tako predlog pravilnika o amortizaciji, sprejet pa je bil pravilnik o inventuri. Mesečni obračuni rezultatov po posameznih TOZD in obračunskih enotah so sistemsko še vedno pomanjkljivi in dopuščajo dvome o potrebi in uporabnosti podatkov. Strokovni sodelavci, ki bi se na tem področju dela lahko uspešno vključevali, so bili zaposleni s terminsko določenim delom. (Nadaljevanje na 2. strani) £ ...... v tej Številki lahko BERETE: — o delovanju delegatskega sistema — solidarnost le ni samo beseda — poslovanje v 1975 — obratna sredstva In likvidnost — pregled izpolnitve plana prodaje za trg za OZD — predstavljamo vam: TOZD Žaga Vuhred — analiza stanja nesreč pri delu za obdobje 1972 do 1976 — OZD Lesna — gozdarska dejavnost — zakaj, kako in kam? — portret sodelavca: Ferdo Leltinger — izobraževanje: Združeno delo In usmerjeno izobraževanje (nadaljevanje) — bolezenska stanja alkoholikov — šport in rekreacija: Zimske igre Lesna '76 — diagnoza: sestankitis in zaseditis Poročili sta se vrba in smreka — foto F. Jurač Iz našega tiska O DELOVANJU DELEGATSKEGA SISTEMA Zbori Skupščine SRS so 25. 2. 1976 sprejeli po razpravi na seji sklep o delovanju delegatskega sistema. Ugotovili so, da so sklepi in priporočila, ki so jih zbori sprejeli na seji v aprilu 1975, kljub določenim premikom še vedno aktualni in da tudi danes pomenijo idejnopolitično usmeritev pri reševanju problemov s področja delegatskega sistema in delegatskih odnosov. Zato morajo delegacije temeljnih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, drugih temeljnih samoupravnih skupnosti in organizacij, občinske skupščine, skupščina SRS ter družbenopolitične organizacije še dosledneje skrbeti za uresničevanje sprejetih priporočil in sklepov. Da bo mogoče te naloge uresničevati, morajo vsi odgovorni analizirati svoje delo in vlogo, ugotoviti zlasti vzroke za težave in slabosti pri uveljavljanju delegatskih razmerij ter se dogovoriti za ustrezne ukrepe. V splošnih samoupravnih aktih temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, v statutih občin, poslovnikih skupščin in njihovih zborov in drugih aktih je treba čim bolj popolno in konkretno opredeliti odnose med temeljnimi delegacijami, skupinami delegatov za pošiljanje delegatov v zbore republiške skupščine, ter občinskimi skupščinami kot konferencami delegacij. Tako opredeljeni odnosi bodo pripomogli k temu, da se bodo interesi delovnih ljudi in občanov še bolj kot doslej odražali v odločitvah, svre-jetih v družbenopolitičnih skupnostih, kar je poglavitni cilj uveljavljanja delegatskih odnosov in delegatskega sistema. Zbori so se zavzeli za uresničevanje neposrednih nalog na področju obveščanja v delegatskem sistemu, pri čemer so še posebej poudarili potrebo po nadaljnjem izpopolnjevanju informacijskega sistema, kot to ustreza delovnim ljudem in občanom ter njihovim delegacijam pri njihovem delu, in podpirajo ustanavljanje informacij-sko-dokumentacijskih centrov (Indok centrov) povsod tam, kjer se bo za to pokazala potreba in kjer bodo za njihovo ustanovitev izpolnjeni posebni pogoji. Poročevalec, št. 5., (2. 3. 1976- Skupščine SRS, SRJ za delegate in delegacije) INVENTURE Inventurni popisi so bili opravljeni v času od 30. 9. do 31. 12. 1975. O viških in manjkih so razpravljali in sprejeli potrebne sklepe samoupravni organi TOZD in delovne skupnosti skupnih služb. Inventurne razlike, ugotovljene pri združenih sredstvih, so predlagane v razpravo in odločanje organom upravljanja. Inventurne komisije so bile zadolžene za ugotavljanje zalog reprodukcijskega materiala, nedovršenih proizvodov, gotovih proizvodov in trgovskega blaga, ki so v skladišču dalj kot eno leto. Vrednost reprodukcijskega materiala in rezervnih delov je bila zaradi tega zmanjšana za 756.262,00 din, najvišji znesek pri posameznih TOZD znaša 241.297,00 din. Odpis vrednosti zmanjšuje rezultat leta 1975, ne pomeni pa izgube, ker se lahko material v prihodnjem letu porabi kot kvalitetno dober, vendar po znižani vrednosti. Tudi vrednost zaloge gotovih izdelkov je bila primerjana s tržno vrednostjo. Če je bila vrednost zaloge posameznih izdelkov višja, kot je dosežena na tržišču, smo vrednost znižali. Znižana vrednost zalog znaša 394.310,00 din. Osnovna sredstva so bila po zveznih predpisih revalorizirana ali pa je bila po stanju 31.12.1975 izvršena uskladitev knjigovodske vrednosti osnovnih sredstev s stvarno vrednostjo. Knjižna vrednost osnovnih sredstev brez zemljišč, gozdov in zagonskih stroškov je bila pred revalorizacijo nižja za 37®/o. Vrednost gozdov je bila ugotovljena ločeno po posameznem predpisu in predstavlja bolj površinsko evidenco kakor vrednostno. Zemljišča bi morali oceniti po tržni vrednosti. Zaradi pomanjkljivih površinskih podatkov pa to delo ni bilo v celoti opravljeno. Z revalorizacijo se je dvignila tudi osnova, po kateri obračunavamo obrabo zgradb, strojev, opreme in vseh ostalih osnovnih sredstev. Če želimo v letu 1976 uporabljati enake stopnje amortizacije kakor v letu 1975, bo znesek, vkalkuliran med stroške zaradi višje osnove, kljub temu za ca. 3—4v/o višji. INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE OSNOVNIH SREDSTEV Kot posebna kategorija investicijskega vlaganja se ob zaključku leta pojavljajo stroški investicijskega vzdrževanja, ki presegajo 60*Vo vkalkulirane amortizacije in znašajo skupno 3.347.971,00 din. Sredstva so bila porabljena, ker smo kršili plansko disciplino. Pravilno bi bilo, da se za porabljena sredstva v letu zmanjša rezultat porabe. Predpis zahteva, da moramo prekoračitve obračunavati v obliki amortizacije v prihodnjem letu in tako prenašamo del bremen v leto 1976. Planska nedisciplina je omogočena tudi zaradi tega, ker posamezne TOZD z gospodarskim načrtom niso sprejele in določile prioritetnega reda za izvajanje posameznih vzdrževalnih del. Od Zavarovalnice smo prejeli vrnjeno za škode 3.644.568.— din, pri investicijskem vzdrževanju upoštevano 3.024.164.—. PREGLED DELITVE CELOTNEGA DOHODKA Celotni dohodek za organizacijo združenega dela je seštevek vknjižene realizacije in izrednih dohodkov posameznih TOZD. V celotnem dohodku se tako pojavlja vsa realizacija med posameznimi TOZD. Lastna poraba v TOZD je sicer vknjižena, vendar se ne vključuje v celotni dohodek. V primerjavi s celotnim dohodkom leta 1974 smo dosegli 28"/o povečanje, od tega v gozdarski proizvodnji s pomožnimi dejavnostmi 39°/o in v lesni industriji 22*70. Planirano vrednost je gozdarska proizvodnja dosegla s 104 %> in lesna industrija s 86%>. Skupni ostanek dohodka znaša samo 13 '°/o doseženega v preteklem letu ali 16 '"/o planiranega. Skupni doseženi ostanek dohodka je razlika med pozitivnimi in negativnimi rezultati posameznih TOZD. Ker se izguba TO Podvelka krije tudi iz naslova vrnjenih zakonskih obveznosti za 1,062.844,00 din, vrnjenimi prispevki iz osebnih dohodkov 2,022.174 din, s koriščenjem sklada skupne porabe in rezervnega sklada ter odpisanih terjatev, se ostanek dohodka za sklade poveča od 2,479.909,00 na 6,196.857,00 din. Štednja je vplivala ugodno na manjšo porabo, na ta način smo dosegli pozitivno razliko. Zaradi zmanjšanja pospešene amortizacije so znižani stroški tudi pri vseh TOZD z izgubo. Po sklepu skupnih organov upravljanja so TOZD krile izgubo najprej iz lastnih virov, t. j. iz pospešene amortizacije, rezervnega sklada, sklada skupne porabe in iz odpisanih terjatev. Na ta način je bila pokrita izguba pri TP Pameče, izguba pri turizmu in del izgube TP Prevalje in TO Podvelka. Za nadaljnje kritje so TOZD uveljavile pravico do vračila iz naslova zakonskih obveznosti in prispevkov. Ostanek izgube je bil solidarno pokrit med lesno industrijo tako, da je žagarska proizvodnja krila izgubo v predelavi. Z znižanjem pospešene amortizacije smo stroške znižali, ne glede na to, da je bila amortizacija že porabljena. To je enako, kot če bi koristili interno investicijsko posojilo. Če ne bi uporabili navedenega načina kritja, ne bi dosegli pravice do uveljavljenja vračila zakonskih obveznosti. Tako bi interno morali pokrivati še 3,716.948 din ali v obliki posojila ali v obliki dotacije. Pospešena amortizacija, ki je bila že porabljena, znaša v TO Podvelka 3,721.674,00 din, TP Prevalje 1,213.488.— din, TP Pameče 1,209.937.— din in v TOZD Gradnje in turizem 750.171.—• din. Odpisane terjatve, ki niso bile poravnane v predpisanem roku, bremenijo dohodek v letu 1975 z 289.762,00 din. Izguba, krita iz drugih virov bo znižala angažiranost lastnih sredstev. 1975 pa 1.760.— din. Rentabilnost žagarske in gozdarske proizvodnje se je zaradi tega znižala za 16,558.00.— din. Pri prodaji finalnih izdelkov smo pri istih prodajnih cenah, kot so bile v letu 1974, morali priznavati kupcem poprečno za 5 "/o višje ra- PREGLED DELITVE CELOTNEGA DOHODKA GOZDARSTVA IN LESNE INDUSTRIJE Zap. št. Elementi Planirano za leto 1975 po sanacijskem programu % Doseženo v letu 1974 »/o Doseženo v letu 1975 »/o. Indeks 5 :3 5 :4 1 2 3 4 5 6 7 1. Fakturirana realizacija 614,009.509 95,0 789,774.477 96,0 129 2. Fakturirani stroški skupnih služb 16,708.088 2,7 23,007.433 2,7 138 3. Izredni dohodki in realizacija trgovskega blaga 15,087.661 2,3 11,344.093 1,3 75 4. Celotni dohodek 900,860.480 100 645,805.258 100,0 824,126.003 100,0 91 128 5. Poslovni stroški 653,638.458 73 438,059.531 67,8 595,694.073 72,3 91 136 6. Amortizacija: minimalna 35,498.500 5,5 39,915.857 4,8 112 nadminimalna 14,510.209 2,3 9,144.136 1,1 63 7. Dohodek 190,875.187 21 157,737.018 24,4 179,371.937 21,8 94 114 8. Pogodbene in zakonske obveznosti 56,978.688 6 45,939.331 7,1 64,827.676 7,9 114 141 9. Dohodek neto 133,896.499 15 111,797.687 17,3 114,544.261 13,9 86 102 10. OD in osebni prejemki 118,547.133 13 92,109.385 14,2 112,064.352 13,6 95 122 11. Ostanek dohodka 15,349.366 2 19,688.302 3,1 2,479.909 0,3 16 13 12. Kritje izgube iz drugih virov — — — — 3,716.949 0,5 — — 13. Del dohodka za potrebe družbe 1,179.472 0,2 — 14. Ostanek za sklade podjetja 18,508.830 2,9 6,196.857 0,8 15. Obvezni rezervni sklad podjetja 3,154.740 0,5 1,808.779 0,3 57 16. Posojilo skupnih rezerv 925.489 0,1 642.156 0,3 69 17. Posojilo nerazvitih republik — Kosovo 2,898.318 0,5 2,128.236 0,3 73 18. Sklad skupne porabe 6,000.000 1,0 1,617.686 0,2 27 19. Poslovni sklad podjetja 5,530.283 20. V poslovni sklad prispevek po zakonu o gozdovih 1,477.443 0,2 21. 19-20 4,052.840 0,6 Rezultate po zaključnem računu je vsak, ki je spremljal rezultate med letom, pričakoval z bojaznijo. Devetmesečno poslovanje smo v merilu podjetja zaključili z izgubo, v letu 1974 smo v devetih mesecih ugotavljali skupen dobiček 23,356.608,00 din. Zaradi poslabšanih tržnih pogojev smo v letu 1975 dosegli pri prodaji žaganega lesa poprečno ceno 1.541,00 din po m3, v letu bate. Rentabilnost finalnih izdelkov je zaradi tega slabša za 13.000.000.— din. Stagnacija pri prodaji stavbnega pohištva je vplivala na povečanje zalog in zmanjšanje proizvodnje v predelavi. Splošni stroški TOZD in delovne skupnosti skupnih služb so tako v večji meri bremenili proizvodne količine in zmanjšali njihovo rentabilnost. Donosnost našega podjetja, oziroma posameznih TOZD v primerjavi s sorodnimi podjetji, je slabša, ker imamo v letih 1974 do 1979 zelo velike obveznosti za odplačilo investicijskih kreditov. Obresti investicijskih kreditov, ki bremenijo tekoče stroške poslovanja, znašajo 21,856.000.— din. Po periodičnem obračunu za I. polletje 1975 smo sprejeli po TOZD in za delovno skupnost skupnih služb stabilizacijske in sanacijske programe v TOZD z izgubo. Kljub programom nismo uspeli zagotoviti normalnega izkoriščanja proizvodnih kapacitet. Iz dohodka in od osebnih dohodkov so za financiranje splošne in skupne porabe obračunani: prispevki iz delovnega razmerja prispevki za socialno zavarovanje prispevek za nesreče pri delu prispevek za zaposlovanje prispevek za obnovo Bosanske krajine stanovanjski prispevek republiški davek iz dohodka prispevek za financiranje republiške raziskovalne skupnosti prispevek za republiško izobraževalno skupnost prispevek za letno revalorizacijo pokojnin in invalidnin delavcev vodni prispevek 5'% od biol. vlaganja v rep. SIS gozd. 20'%> od položajne rente v rep. SIS gozd. 80 °/o od položajne rente v območni SIS gozd. 1 ®/o od nabavne vrednosti hlodovine v rep. 7,132.336.— 25,249.615,— 2,477.508,— 168.397.— 708.621,— 9,991.234,— 1,068.775,— 372.068,— 1,667.187,— 1,704.056.— 634.498.— 354.169,— 218.976,— 875.901.— SIS gozdarstva 1,148.608.— din din din din din din din din din din din din din din din Tovarna oken je zaradi pokrivanja izgube uveljavila vračilo obračunanih in plačanih zneskov, ki so še vključeni v posameznih zneskih. Obvezna posojila iz ostanka za sklade za gospodarsko nerazvite in skupne rezerve so navedena v pregledu delitve celotnega dohodka. OBRAČUN PROIZVODNJE Gozdarstvo ločeno obračunava stroške za gojenje in varstvo ter za pridobivanje lesa. Za gojenje in varstvo so v družbenem sektorju bila porabljena 100’/o planirana sredstva, v privatnem sektorju je dejanska poraba za 3 %> nad planirano. Dosežen je minimalni pozitivni rezultat. Pri odkazovanju dejanska poraba presega planirano, ker smo porabili tudi dotacije in kredit iz republiške samoupravne interesne skupnosti. Panoga 313 — pridobivanje lesa — je količinski plan presegla za 6 %>. Zaloge ob zaključku leta so nižje od začetnih zalog, znižanje le teh zvišuje uspeh poslovnega leta, ker so zaloge oce- njene nižje od prodajne vrednosti. Med stroški panoge 313 je tudi odkupna vrednost lesa. Drevesnica gozdarstva Radlje je poslovanje zaključila z dobičkom. Povečana je prodaja drugim, ki ugodno vpliva na rezultat poslovanja. TOZD Gradnje in turizem je pri gradbeni dejavnosti dosegla pozitiven rezultat, ki je bil porabljen za kritje izgube v turizmu. Počitniški domovi so obračunsko ločeni, prav tako tudi žičnice, ki za kritje izgube koristijo vire izven TOZD. TOZD Transport in servisi obračunsko ločuje rezultate transporta od rezultatov servisne delavnice. Letni obračun je pozitiven, kljub obračunu znižanja vrednosti za rezervne dele. Lesna industrija je planirane količine dosegla s 95%>. V primerjavi s količinsko proizvodnjo v letu 1974 so količine dosežene s 110 %>. Po rebalansu so bile planirane količine presežene pri žagi Mušenik in žagi Vuhred. Tovarna ivernih plošč je zaradi uvedbe 4. izmene s spremembo plana povečala planirane količine navadnih ivernih plošč od 72,635 m3 na 79.990 m3. Dejanska proizvodnja navadnih ivernih plošč je bila za 9,3 Vo višja od planirane in pri oplemenitenih ploščah za 5,8 %>. Direktni stroški, t. j. poraba surovin in reprodukcijskega materiala po planski ceni, so nižji od planiranih, to pomeni, da smo ravnali gospodarno pri porabi reprodukcijskega materiala. Splošni režijski stroški se gibljejo v mejah planiranih, ker pa planirane količine niso dosežene, je dejanska proizvodnja obremenjena z višjimi stroški, kot smo planirali. Stroški in osebni dohodki delovne skupnosti skupnih služb so enako kakor splošni stroški TOZD, ob znižani proizvodnji in prodaji, dodatno bremenili lastne cene. V planski kalkulaciji je bila razporeditev stroškov izvršena na planirane količine, ki so bile večje od dejanskih. To pojasnilo je potrebno zaradi zahtev ob sprejemanju sanacijskih programov. Posamezne TOZD so zahtevale, da se stroški in osebni dohodki ne razporedijo po sprejetih osnovah, t. j. po doseženi vrednosti realizacije in osebnih dohodkih. Skupna sanacijska komisija osnov za razporeditev ni spreminjala. Če bi z gospodarskim načrtom sprejeli sklep, da posamezna TOZD krije letno planirani znesek stroškov in osebnih dohodkov delovne skupnosti, bi izguba pri predelavi bila še večja, ker niso bile dosežene planirane vrednosti realizacije. OSEBNI DOHODKI Poprečno izplačani osebni dohodki v gozdarski proizvodnji znašajo 3.407.— din in so za 22®/o višji od poprečja v preteklem letu ali za 2 °/o nad planiranim poprečjem za leto 1975. V lesni industriji znašajo poprečno izplačani osebni dohodki 2.966.— din in so za 19 °/o višji od poprečja v preteklem letu ali 3 %» nad planiranimi poprečnimi osebnimi dohodki leta 1975. Pri delovni skupnosti skupnih služb so bili poprečno izplačani osebni dohodki 3.263.— din in so višji od preteklega leta za 18®/o. Republiško poprečje izplačanih osebnih dohodkov v gospodarstvu in negospodarstvu je 3.521.— din, samo v gospodarstvu pa 3.403.— din. PREGLED POPREČNO IZPLAČANIH OD NA ZAPOSLENEGA (brez dodatkov za nadure in nočno delo) v 1975 TOZD Štev. zapos. Preteklo Plan Kumulativno tek. leto Indeks Teren. po plač. urah leto 1974 1975 doseženo izplačano 6 :3 5 :4 dodatek 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Mislinja 83 2.970.— 3.391,— 3.564,— 3.564.— 120 105 575.— Slovenj Gradec 75 2.776.— 3.420,— 3.389.— 3.389,— 122 99 540,— Dravograd 40 2.985,— 3.388.— 3.487,— 3.487,— 117 103 505,— Ravne 52 3.031,— 3.397,— 3.633,— 3.633,— 120 107 544,— Črna 158 2.893,— 3.395.— 3.473.— 3.473.— 120 102 520.— Radlje 182 2.765.— 3.272,— 3.394,— 3.394,— 123 104 440,— CLS Otiški vrh 36 3.085.— 3.386,— 3.494,— 3.494,— 113 103 9,— Transport in servisi 110 3.053.— 3.528,— 3.530,— 3.530.— 116 100 403.— Gradnje in turizem 111 2.696.— 3.036,— 2.948,— 2.948,— 109 97 414.— SKUPAJ —poprečno 847 2.880,— 3.341,— 3.407,— 3.407,— 118 102 460,— Žaga Mislinja 56 2.782,— 3.080.— 3.141,— 3.141,— 113 102 5,— Žaga Otiški vrh 84 2.569,— 3.012.— 2.982,— 2.982,— 116 99 5.— Žaga Mušenik 43 2.778.— 3.002.— 3.103,— 3.103.— 112 103 6,— Žaga Vuhred 67 2.631,— 2.932,— 3.023.— 3.023,— 115 103 21,— TIP Otiški vrh 166 2.857.— 3.351,— 3.351,— 117 4,— TP Pameče 144 2.515.— 2.805,— 2.833.— 2.833,— 113 101 6.— TP Prevalje 127 2.267,— 2.750.— 2.681,— 2.681.— 118 97 14,— TSP Radlje 61 2.535.— 2.949,— 2.877.— 2.877,— 113 98 18.— TO Podvelka 165 2.009.— 2.635,— 2.407,— 2.407.— 120 91 11.— SKUPAJ — poprečno 913 2.499.— 2.876,— 2.891.— 2.891.— 116 101 10.— Projektiva 10 3.625,— 4.300.— 4.169,— 4.169.— 115 97 142,— Taksacija 13 2.861,— 3.259.— 3.623.— 3.623.— 127 111 402.— IC Radlje 5 3.246.— 3.616.— 3.616.— 111 284,— Skupne službe 136 3.655,— 4.157,— 4.204.— 4.204,— 115 101 53,— Skladišče Beograd 9 2.911,— 3.262,— 3.544,— 3.544,— 122 109 SKUPAJ OZD 1933 2.754.— 3.173.— 3.212,— 3.212.— 117 101 215,— (Nadaljevanje s 3. strani) Dovoljeni osebni dohodki po samoupravnih sporazumih so izračunani ločeno po panogah. Dejansko razporejena sredstva za osebne dohodke ne presegajo dogovorjenih osebnih dohodkov. S samoupravnim sporazumom panog smo sprejeli tudi obvezo, da bomo upoštevali upravičenost gibanja osebnih dohodkov po republiški resoluciji. Izračun je izvršen za posamezne TOZD in ločeno po panogah. Ker je dosežena rentabilnost osnova izračuna, prav tako tudi minimalni osebni dohodki, so posamezne TOZD presegle dogovorjene osebne dohodke po merilih resolucije. Posamezniki sprašujejo, če bodo obveščeni kolektivi o izplačanih osebnih dohodkih za posamezne delavce tako kot za leto 1974. Po posvetovanju je bil sprejet sklep, da vsak TOZD obvesti svoj kolektiv o poprečno izplačanih osebnih dohodkih, terenskem dodatku, dnevnicah, potnih stroških in kilometrinah. Zaključek Vse navedeno je samo bežen pregled činiteljev, ki so udeleženi od količinske proizvodnje, dosežene realizacije, do ostanka za sklade. Pomanjkljiv je pregled ustvarjenih sredstev za razširjeno reprodukcijo in finansiranje neproizvodnih dejavnosti v obliki članarin, plačila obresti itd. V naši delovni organizaciji združujemo delo in sredstva na področju nege in varstva gozdov, pridobivanja lesa, žagarske in predelovalne proizvodnje, transporta, gradbeništva, turizma in trgovine na malo. Vsaka dejavnost ima tudi svojo obračunsko posebnost, ki jo zahteva način proizvodnje in predpisi. Verjetno se bomo morali odločiti, da bomo občasno posvetili čas in prostor posameznim dejavnostim. Ob periodičnih obračunih je tako zgoščena oblika lahko le opozorilo na podatke, ki jih vsebuje zaključni račun. Šef računovodskega sektorja Leopoldina Bezlaj, oec. m KAKO JE V TOZD NOVA OPREMA Gospodarski načrt TOZD za leto 1975 je predvideval maksimalno koriščenje kapacitet, določenih po sanacijskem programu iz leta 1974 in bi morali doseči za 106.628.814.— din realizacije ob normalnih tržnih pogojih. Le-ti pa so se že v začetku leta bistveno poslabšali, za pohištvo so bili negativni pogoji potrošniških kreditov in prometnega davka — prevladovala je splošna nelikvidnost. Poslabšanje prodaje je povzročilo zastoje v proizvodnji in znižanje produktivnosti, zaradi pokrivanja vseh fiksnih stroškov z zmanjšano realizacijo pa tudi izpad v dohodku. Z akcijskim programom so se sicer predvideli ukrepi za izboljšanje stanja, toda kljub izboljšanju položaja na tržišču, se zamujenega ni dalo več nadoknaditi. Plan je bil znižan na 88.989.000.— din. Zadnje trimesečje je bilo rekordno v proizvodnji in prodaji. Zato je bil popravljen plan (rebalans) dosežen pri prodaji s 95,7%, v dohodku s 102,2% in v ostanku dohodka celo s 119,4%). Dosežen dobiček je v pretežni meri zasluga stabilizacije cen na tržišču in prihrankov pri porabi materialov. V primerjavi s preteklim letom je bil dosežen naslednji rezultat poslovanja: Osnova dohodka ZR 1974 ZR 1975 Indeks 1975 na zaposlen. Celotni dohodek 65,635.132.— 85,163.185.— 129,8 311.953,— Dohodek 15,087.775,— 22,382.930 — 148,4 81.989,— Dobiček Osebni doh. neto 1,870.647,— 4,092.040,— 218,8 14.989.— meseč, na zap. 2.705.— 3.110,— 115,0 število zaposlenih 238 273 114,7 Ob sprejemanju zaključnega računa je zbor odobril samoupravne sporazume za pokrivanje izpadlih dohodkov v železniškem in elektrogospodarstvu, ostanek dohodka pa vnesel v poslovni sklad, da bi skupaj z amortizacijo leta 1976 lahko odplačevali obveznosti po kreditih (anuitete), ki bodo znašale 3.148/m din, pa tudi vsa obvezna posojila in združevanja. Računovodja TOZD: Milica Roner, oec. LIKVIDNOST OBRATNA SREDSTVA IN LIKVIDNOST V leto 1975 smo startali s primanjkljajem obratnih sredstev. Gospodarska situacija je stanja le še otežkočala tako,da smo se celo leto otepali z likvidnostjo. Ob začetku leta je znašal primanjkljaj vezanih obratnih sredstev prek 30 milijonov dinarjev. Na takšen porast vezanih obratnih sredstev so vplivali različni činitelji, predvsem pa: nenehno večanje zalog gotovih izdelkov, zlasti v zadnjem tromesečju (vrednost le-teh se je dvignila v primerjavi z letom 1974 za 73% in to v finalni proizvodnji — ob koncu leta pomeni to že 90,668 milijonov dinarjev), zaloge surovin in drugih repromate-rialov (njihova vrednost znaša 22% obratnih sredstev), zaloge nedovršene proizvodnje pa le 4% obratnih sredstev delovne organizacije. Tako so znašale skupne zaloge ob koncu leta 158,123 milijonov dinarjev ali kar 62 % vezanih obratnih sredstev. Precejšen del vezanih obratnih sredstev odpade na terjatve do kupcev — in sicer predstavljajo terjatve kar 31%, vendar je to stanje, zaradi široke akcije v decembru, manjše kot v preteklem letu. OBRATNA SREDSTVA 1. Vezana obratna sredstva (v tisočih ND) Leto 1975 Leto 1974 vrednost % vrednost % Vrednost zalog: 158,128 62 114,393 52 — surovine in material 57,172 22 50,587 23 — nedovršena proizvodnja 10,228 4 11,290 5 — gotovi izdelki 90,668 36 52,616 24 — terjatve do kupcev 78,230 31 84,442 38 — zag. str. in avansi 17,873 7 20,902 10 Skupaj vezana sredstva 253,961 100 219,737 100 2. Viri obratnih sredstev — posl. skl. za obr. sred. — dolgoročni krediti za obratna sredstva — kratkoročni krediti — obveznosti do dobav. — začasni viri 63,125 43,643 104,431 37,402 1,858 25 17 42 15 1 50,307 27,795 53,061 37,330 19,783 27 15 28 20 10 Skupaj viri obr. sredstev 250,459 100 188,276 100 3. Primanjkljaj obr. sred. (—) — 3,502 — 31,461 4. Razmerje virov: tuji 185,476 74 57 lastni 65,013 26 43 5. Pokritje po TOS obr. Poprečne zaloge 104,879 63,266 Trajna obratna sredstva lastna in tuja) 83,918 79,512 Primanjkljaj trajnih obratnih sredstev — 20,961 + 16,246 Vezava terjatev v letu 1975 je znašala poprečno 70 dni, na koncu leta 57 dni, medtem ko je znašala v letu 1974 76 dni. Opis terjatev kot rezerviran dohodek zaradi starejših terjatev nad 45 dni je znašal v letu 1975 2,890/m din. Z uvedbo novih odnosov v medsebojnem plačevanju računamo, da se bo stanje v naši organizaciji bistveno popravilo, saj so terjatve do kupcev mnogo večje, kot naše obveznosti do dobaviteljev. (Nadaljevanje na 5. strani) 4 ■▼IHABNIK PREGLED IZPOLNITVE PLANA PRODAJE ZA TRG ZA OZD (v OOO din) Ob proučevanju rezultatov prodaje izven delovne organizacije za prva dva meseca v letu 1976 lahko ugotovimo, da je še vedno prisotna stagnacija v lesni industriji. Plan prodaje gozdnih sorti-mentov je presežen, ob tem pa je potrebno pojasniti, da predstavlja eksterna realizacija le približno eno petino celotne realizacije te dejavnosti. Pri izdelkih lesne industrije ni bila dosežena predvidena prodaja. Vzroki so še vedno v predimenzioniranih kapacitetah te gospodarske panoge na domačem tržišču. Izvoz (predvsem stavbnega pohištva) pa je ob splošni svetovni recesiji delikaten zaradi zelo neugodnih prodajnih cen. Kljub temu smo se uspeli zelo približati planiranemu izvozu, kar je predvsem zasluga v povečanem popraševanju po žaganem lesu. (Nadaljevanje s 4. strani) Še nekaj besed o kupcih ter njihovih vezanih dolgovih (v dnevih): Slovenijales Ljubljana Vezava v dnevih ob koncu meseca domači . „ domači izvoz trg trg izvoz v začetku leta 54,800.000 3,836.000 82 101 ob koncu leta 21,579.000 10,827.000 45 71 Ob tem pa moramo povedati, da je Slovenijales do konca leta poravnal vse svoje obveznosti, tako da nas niso bremenili pri terjatvah. In še nekaj kupcev, ki so zadovoljivo poravnali svoje obveznosti: (v dnevih) Kupec Poprečna Vezava vezava konec leta Tovarna lesovine in lepenke Prevalje 37 29 »Furnir« Zagreb 28 28 »Imont« Dravograd 52 62 Rudnik svinca Mežica 57 45 »Emmi« Slovenska Bistrica 58 42 In kupci, ki niso zadovoljivo poravnavali svojih obveznosti: (v dnevih) Kupec Poprečna vezava Vezava konec leta Tovarna meril Slovenj Gradec 282 296 Gorenje Velenje 124 114 Gradbeno podjetje Slovenj Gradec 71 103 Era Velenje 70 78 Kupci pri skladišču — prodajalni Beograd 77 49 TOZD Nova oprema Slovenj Gradec 89 81 Skupni odpis terjatev v breme dohodka znaša za leto 1975 3208 milijona dinarjev, kot izredni dohodek pa se pojavlja izterjatev že odpisanih terjatev iz prejšnjega leta v višini 318 milijonov. Zaradi tega moramo v letošnjem letu uskladiti plačilne pogoje v kupoprodajnih pogodbah z zakonskimi predpisi, ker je sicer izterjava v določenih rokih onemogočena. Tako so znašala vezana obratna sredstva skupno konec leta že 253,961 milijona din. To pomeni, da so se dvignila za 16°/o. Vsi ukrepi za znižanje nekaterih vezanih obratnih sredstev (v terjatvah in nedovršenih zalogah) niso mogli pokriti nadnor-malnega porasta zalog gotovih sredstev. Vezana obratna sredstva pokrivamo: s trajnimi viri (lastni poslovni sklad, dolgoročni krediti) v višini 106,768.000 din ali 42 °/o in kratkoročnimi krediti v višini 143,691.000 din ali 58°/o. Takšno razmerje v korist kratkoročnih kreditov, pomeni precejšnjo nevarnost za likvidnost podjetja in TOZD, zato si moramo perspektivno zviševati lastna obratna sredstva. Večji negativni faktor v strukturi virov za obratna sredstva je preveč tujih kreditov v primerjavi z lastnimi. Z boljšim tekočim dobičkom, s pravilnim dinamičnim investiranjem med letom in pametno porabo drugih sredstev v podjetju, bi ta negativni vpliv lahko vsaj omilili in si ustvarili možnosti za formiranje večjega lastnega poslovnega sklada obratnih sredstev. Takšno razmerje virov obratnih sredstev je v letu 1975 povzročalo podjetju in posameznim TOZD izredno visoke stroške obresti, ki so vplivali na zmanjšan ostanek dohodka. V naslednji številki pa bomo zapisali nekaj več o investicijskih naložbah in zadolženosti naše delovne organizacije v letu 1975. Šef finančnega sektorja: Angelca Vrbnjak, oec. Mesec Prodaja po dejavnostih februar 1976 izpolnitev ®/o Kumulativna izpolnitev %> 1 2 3 4 5 Gozdarska dejavnost 3.096 137 6.706 148 Lesnoindustrijska dejavnost 32.081 80 69.107 87 Od tega: domači trg 25.347 76 56.329 84 izvoz 6.734 102 12.778 97 Prodajni sektor Kolikor bi hoteli oceniti realizacijo vnaprej, lahko ugotovimo, da vsaj v naslednjih mesecih ne moremo pričakovati izboljšanja. S 1. 4. namreč stopijo v veljavo novi plačilni pogoji in s tem prehod iz fakturirane na plačano realizacijo. Iz tega pa lahko sklepamo, da vsaj v času, ki bo potreben za ta prehod, lahko pričakujemo le slabše rezultate, predvsem zato, ker smo že do sedaj imeli težave pri prodaji blaga in da nismo nič lažje izvrševali izterjavo. Janko Ogriz, analitik Bolezenska stanja alkoholikov Tudi v tej številki objavljamo prispevek dr. Franca Hebra iz Dravograda, vsebinsko vezanega na boj proti alkoholizmu in narkomaniji, z željo, da je to naš prispevek v organizirani akciji boja proti temu družbenemu zlu. V tem članku bi se seznanili z okvarami zdravja in motnjami v delovni sposobnosti človeka. Pri človeku ni delca telesa, na katerega ne bi deloval alkohol kot strup. Poznamo okvare, oziroma bolezenska stanja, ki najpogosteje nastopajo. Najbolj poznana, tudi laikom, je bolezen jeter, sledijo vnetja živcev, okvare na prebavilih, možganih, alkoholna božjast, propadanje možganov do alkoholne bebavosti. Verjetno ste že slišali za delirij, stanje hudih komplikacij alkoholika, pri katerih lahko le ta izgubi tudi življenje. Bolnika preganjajo prikazni kot npr. miši, netopirji, podgane, sliši različne glasove. V takem stanju bolnik trpi in je lahko nevaren sebi in okolici. Veliko alkoholikov v tem stanju naredi samomor. V prejšnji številki smo lahko prebrali, da se alkoholiku bistveno spremeni svet čustvovanja. V njem se lahko razvije bolestna ljubosumnost, ki pogosto pripelje do tragedij. Se večja možnost za razvoj takega stanja je zmanjšana ali usahla spolna moč alkoholika in dejstvo, da si etično-moralne norme prikroji tako, da ene veljajo zanj, druge pa za svojce in okolico. Občasni občutki krivde, nemoč pri reševanju osebnih problemov, kakršnakoli reakcija okolice, ga privedejo do napadalnosti. Ko propadejo možgani do takšne mere, da kaže alkoholik znake bebavosti, je njegovo stanje neozdravljivo. Alkohol deluje na celice človeškega telesa neposredno tako, da jih moti pri njihovem delovanju. Posredno pa še tako, ker opusti alkoholik skrb za redno prehrano, za rekreacijo, poseda v zaprtih prostorih itd. Razumljivo je, da bomo pri vseh bolezenskih znakih dosegli uspeh le, če se bomo lotili zdravljenja bolezni v njenih koreninah — preprečevanja postajanja alkoholika. Do nedavnega je bilo vsaj 50°/o invalidskih upokojencev bolnikov takšne vrste in to so navadno ljudje v najboljših letih, torej med 40 in 50 letom starosti. In še nekaj besed o delovnih sposobnostih alkoholika. Alkoholik je psihično in fizično manj sposoben za delo. Zaradi pogoste »alkoholne« obolelosti je letno dva do tri mesece v bolniškem staležu. Pri samem delu je manj vesten, pogosto malomaren in s svojim delom ogroža sebe in sodelavce, s pogostim izostajanjem pa moti urejen delovni proces. Včasih se poskuša za svoje napake odkupiti z nenavadno marljivostjo. Dokler mu to v delovni organizaciji uspeva, je celo priljubljen, saj opravlja tudi taka dela, ki bi jih normalno odklanjal. Seznanimo se še z enim iz-1 razom, ki se uporablja v zvezi z alkoholiki: to je izraz »trezen alkoholik«. Očitno vinjenega človeka ponavadi še odstranimo z delovnega mesta, iz cestnega prometa, skratka povsod tam, kjer lahko povzroči nesrečo. Človeka, ki se vdaja alkoholu, pa je trenutno trezen, ali pa preganja mačka, navadno spregledamo. Pa je prav tako nevaren, ker ni zdrava osebnost, temveč trezen alkoholik. Takemu je potrebno pomagati z ustreznim zdravljenjem ter tako njemu in svojcem prihraniti hude tragedije, družbi pa vrniti človeka, ki je člen življenjskega in proizvodnega procesa. dr. Franc Heber, Dravograd PREDSTAVLJAMO VAM Ob reki Dravi, stisnjeni med zelene obronke Pohorja in Kozjaka, oddaljeno od Slovenj Gradca 33,5 km, leži naselje Vuhred in v njem naša TOZD Žaga Vuhred. Da bi lahko bolje spoznali življenje, delo, uspehe in želje naših delavcev v TOZD, smo se napotili v Vuhred in bili nekoliko radovedni. Da bi izvedeli kaj več o zgodovini te naše TOZD, smo zaprosili za razgovor direktorja Franca Štruca. Franjo Štruc: Rešitev problemov vidimo na drugem bregu Drave — foto: F. Jurač »Kdaj je bila žaga ustanovljena in kdo je bil njen lastnik?« se je glasilo prvo vprašanje. »Žaga je začela obratovati 6. 4. 1910. Njen lastnik je bil vuhreški veleposestnik in lesni trgovec inž. Pahernik. Ob izgradnji je bila žaga eden prvih takih objektov na tem območju, razen tega je bila za tedanje razmere po svoji tehnologiji izredno moderna. Imela je lasten vir pogonske energije — električno centralo, ki jo je lastnik zgradil istočasno z žago.« »Vojna se ni izognila Vuhredu. Kako je bilo z žago v tem času?« »Vojna sama ni bistveno vplivala na proizvodnjo žage. Kakor pred vojno, tako je bilo tudi med vojno na njej zaposlenih 15 ljudi. Menjali so se le upravljalci. Lastnika Pahernika, zavednega Slovenca, so izselili v Srbijo, žago pa so prevzeli nemški upravljalci. Normalna proizvodnja žage v tem obdobju je bila 5000 m3 razreza hlodovine.« »V podatkih zadnjih let je zaslediti, da je letna proizvodnja žage mnogo večja kot kapacitete, za katere je bila zgrajena. Kakšen je bil njen razvoj po osvoboditvi?« »Dve leti po vojni jo je upravljal Pahernik, ki se je vrnil iz izgnanstva, leta 1947 je bila nacionalizirana. Rast proizvodnje se pričenja nekako po letu 1962, ko je bila žaga priključena na normalno električno omrežje, bil postavljen nov polnojarmenik in se je povečalo število zaposlenih. Sicer pa nam to najbolje ilustrira naslednja tabela. Leto Hlodovina m3 Žagan les m3 Število zaposlenih delavcev 1969 13.818,90 9.567,384 47 1970 16.548,28 11.422,389 47 1971 16.943,87 11.561,418 50 1972 16.345,43 11.268,148 52 1973 18.788,75 12.447,701 60 1974 24.399,30 16.300,316 70 1975 28.191,43 18.294,611 75 Za leto 1976 planiramo razrez 31.000 m3 hlodovine. Ta tabela dovolj zgovorno kaže, kako smo presegali kapacitete žage, kar je rezultat izrednih naporov vseh delavcev. Zal lahko ugotavljamo, da nas je razvoj žagarske tehnologije »obšel v velikem loku«, tako da smo danes ena izmed najbolj zastarelih žag na območju treh dolin. Res, da smo zgradili nov polnojarmenik, leta 1974 obločno žago, vendar sta sortiranje hlodovine in transport na jarmenik takšna, kot sta bila leta 1910, ko je stekla proizvodnja na žagi. Z naj večjimi možnimi obremenitvami delavcev dosegamo tisto naj večjo možno proizvodnjo, z napori, za katere bi težko rekli, da so še normalni.« »Vprašanje, na katerega bi želeli dobiti odgovor, je že skoraj .standardizirano*: Kakšni problemi vas tarejo?« »Ze prej sem omenil, da delamo v težkih pogojih. V kolikor toliko normalnih pogojih smo delali do leta 1967. Z dvigom proizvodnje nad 12.000 m3 so se pojavili prvi problemi s skladiščenjem hlodovine, prav tako je bilo potrebno presta- viti skladišče žaganega lesa na drugo stran Drave, ker si drugače ne bi mogli privoščiti mehaniziranega skladiščenja z viličarji. Tako organizirano poslovanje, pri katerem moramo voziti rezan les v 1,5 km oddaljeno skladišče, nas precej stane. Konkretno: ura dela z viličarjem stane 160,00 din, dnevno pa oba viličarja porabita vsaj pet ur na poti v skladišče in nazaj. Vendar ima tudi mehanizirano skladišče svoje slabosti. Prostor za manevriranje je tako majhen, da pogosto nakladamo skoraj v križišču z glavno cesto. Poglavje zase je naš most, ki je tako ozek, da se dve večji vozili ne moreta normalno srečati. Tudi dnevni prevozi ljudi iz skladišča na žago in nazaj negativno vplivajo na naše poslovanje. Tako izgubljene ure pomenijo mesečno izgubo ur, ki bi jih opravil en delavec. Rešitev problema, s katerim bi odpravili težko fizično delo, zmanjšali izgubljene delovne ure in dvignili proizvodnjo, vidimo v izgradnji nove žage ob sedanjem skladišču rezanega lesa. Ob tem bi rad dodal še to: pričakujemo, da Kot da bi se čas ustavil: Tako so delali že pred 66 leti — foto: F. Jurač Jože Gosak: S krajevno skupnostjo sodelujemo kolikor nam dovoljujejo možnosti, predvsem finančne — foto: F. Ju-rač Franc Praper: Izhod vidimo v modernizaciji proizvodnje — foto: Alojz Klemenšek Avgust Planinšec: Naš polno- Anton Lorenci: Počasi mi moči jarmenik je eden največjih na pojemajo — foto: A. Klemen-Koroškem — foto: A. Klemen- šek šek se bo tudi v našem primeru izkazala tista solidarnost, ka-kakršno smo nudili vsa leta tudi mi, pa čeprav smo s tem zanemarjali svoj razvoj.« »Nedvomno puščajo taki delovni pogoji posledice, predvsem v zdravju ljudi. Kako je s tem?« »Najtežje delo opravljajo delavci pri sortiranju hlodovine in transportu v žago. Ta dela bi morali glede na obseg proizvodnje že zdavnaj mehanizirati. Posledice tako primitivnega dela so, da zdržijo ob takem delu tudi najmočnejši delavci le po nekaj let. Postanejo fizično manj sposobni, oziroma izčrpani delovni invalidi. Podobno je pri samem razrezu, pri Celjenju in še kje. Če hočemo preprečiti tako delo, je nujno, da postavimo vsaj sodobne transporterje, ki bi zmanjšali obseg najtežjih fizičnih del.« »Kako rešujete probleme delavcev, kot so: stanovanja, družbena prehrana in podobno?« »V zadnjih letih smo stanovanjske probleme reševali predvsem z dajanjem kreditov za individualno gradnjo. V letu 1975 in 1976 pa združujemo sredstva, s katerimi bomo kupili 5 do 6 stanovanj in z njimi rešili najhujše stanovanjske probleme. Družbeno prehrano smo organizirali tako, da prevažamo tople obroke iz hotela v Radljah, ker v Vuhredu nismo uspeli zagotoviti priprave toplih obrokov.« Obrnili smo se še na nekatere delavce, ki so nam marsikaj povedali. POVEDALI SO JOŽE GOSAK, delegat TOZD v KS Najhujši problem v kraju je bilo otroško varstvo. Skupaj s krajevno skupnostjo smo ta problem omilili s tem, da smo odstopili za potrebe varstva prostore bivših pisarn. Krajevna skupnost želi, da bi nudili čim večjemu številu krajanov zaposlitev. Čeprav bi ji zelo radi ustregli, ji ne moremo. To bi lahko storili, če bi zgradili novo žago z večjimi zmogljivostmi. KS nas je prosila za finančno podporo pri asfaltiranju cest v kraju. Žal tudi tej želji letos ne bomo mogli ustreči. Krajevna skupnost nam je precej pomagala, ko nam je odstopila zemljišče, da smo lahko povečali skladiščni prostor za hlodovino. FRANC PRAPER, predsednik OOZSS TOZD Naša naloga je, čim več prispevati k stabilizaciji gospodarstva, pa čeprav si močno želimo, da bi žago prestavili na novo lokacijo. Pred nami stoji problem, kako zmanjšati število delovnih invalidov, kar je posledica pretežkega fizičnega dela. Izhod vidimo le v modernizaciji proizvodnje. Za naše delavce organiziramo vsako leto sindikalne izlete po Sloveniji, ki jih financirata sindikalna organizacija in TOZD. Za rekreacijo na delovnem mestu med odmori, pa žal nimamo nobenih možnosti, čeprav se zavedamo, da bi bila še kako potrebna.« AVGUST PLANINŠEC, ga-terist »Želim si, da bi nam polno-jarmenik dobro služil in da bi lahko kvalitetno rezali les za tržišče. Nujno pa ga bi bilo potrebno dodatno mehanizirati, ker bi s tem preprečili tolikšno število delovnih invalidov. Naš polnojarmenik je eden največjih na Koroškem, saj lahko z njim režemo hlodovino do debeline 70 cm, kar pa zahteva velike fizične napore.« ANTON LORENCI, sortiranje hlodovine »Na tem delovnem mestu delam že 16 let in pravijo, da sem rekorder. Vendar občutim, da mi moči počasi pojemajo, tako da bom, kot mnogi drugi, tudi sam opešal. Da ne bi tako trpeli, bi bilo treba zgraditi transporter za hlodovino.« Tekst: uredništvo, foto: Franc Jurač VESTI IZ OBRATA ZA KOOPERACIJO RAVNE Tudi lani so bili ob izteku starega leta obdarovani naši upokojenci. Tokrat so prejeli naši upokojeni gozdarji knjigo »Gozdovi na Slovenskem«. Tega darila so bili resnično veseli. —O— Osnovna organizacija sindikata je svojim delavcem, katerih bolniški stalež traja že več kot eno leto, izročila praktična darila, oz. pomoč v obliki gotovine. očeta in starega očeta FRANCA OVČARJA iz Mislinje se vsem, ki so ga spremljali na zadnji poti ter mu darovali vence in cvetje, najlepše zahvaljujemo. Prav lepa hvala TOZD gozdarstvo Mislinja za venec ter Ivanu Lekšetu za pomoč v najhujših trenutkih. Iskreno se zahvaljujemo ing. Jožetu Fileju za poslovilne besede ob odprtem grobu, pevcem za zapete ža-lostinke, delavski godbi iz Slovenj Gradca ter gospodu župniku za pogrebni obred. Žalujoči: otroci Člani OK so si zadali nalogo, da bodo v glasilu »Viharnik« redno objavljali sklepe in izvlečke s sej zbora delegatov, kmetov lastnikov gozdov, in sej zbora delavcev. Vida Gerl Pripis uredništva! Takih sklepov smo lahko samo veseli in želimo, da bi podobne sprejeli na vseh naših TOZD in OK. —O— Revirnemu gozdarju Francu Pušniku iz Črne na Koroškem čestita ob srečnem dogodku kolektiv Gozdarstvo — OK Ravne na Koroškem. ZAHVALA Ob vse prerani izgubi dragega moža in zlatega očeta Rajka ZALOŽNIKA iz Mislinja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremljali na zadnji poti ter mu obsuli vse prerani grob s cvetjem in venci. Hvala TOZD gozdarstvo Mislinja ter njenemu direktorju Ivanu Lekšetu za venec ter pomoč v najhujših trenutkih. Hvala tudi ing. Jožetu Fileju za ganljivo izrečene besede ob odprtem grobu, pevcem za zapete žalostinke, delavski godbi iz Slovenj Gradca ter gospodu župniku za pogrebni obred. Žalujoča: žena Tončka z otroki ZAHVALA Ob hudi Izgubi našega dragega VARSTVO PRI DELU Analiza stanja nesreč pri delu za obdobje 1972-75 OZD LESNA — GOZDARSKA DEJAVNOST Za učinkovito izvajanje varstva pri delu v OZD LESNA Slovenj Gradec je treba občasno analizirati celotno dogajanje nesreč pri delu: po njihovi gostoti, resnosti, virih, vzrokih in posledicah. Analiza pokaže tiste činitelje, ki jim bo treba v prihodnje posvetiti mnogo več pozornosti, kot smo delali to sedaj. Opravljena analiza je pokazala, da se varnost pri delu izboljšuje. To izboljšanje je prikazano v naslednjih tabelah in grafikonih. 1. PODATKI O NESREČAH PRI DELU V LETU 1975 TOZD " S «S S >1 O Ul «§, N £ .»O O C sliol) Isr-s «S3| ■ šc S« o <11 II Črna 10 148 Ravne 5 56 Radlje 31 187 Dravograd 4 42 Slovenj Gradec 12 79 Mislinja 11 87 Transport in servisi 11 103 Gradnje in turizem 14 110 CLS — Otiški vrh 15 40 Skupne službe 2 90 SKUPAJ 115 942 6,76 8,93 16,58 9,52 15,19 11.49 10,68 12,73 37.50 2,22 12,21 348 120 438 57 137 400 90 211 203 39 34,80 24,00 14,13 9,52 11,42 36,36 8,18 15,07 13,53 26,50 2043 17,77 2. Število nesreč v obdobju 1972—1975 O ■M d) «0 cQ Ul C G N ai S:S T* > ali 1? ES K c X a> ■o čj 1972 1973 1974 146 122 122 815 836 821 17,91 14,59 13,25 2799 2433 2390 19,17 19,94 19,59 100,00 °/o 81,46 »/o 73,98 %> ČRNA IMMVf RAU. ORAVO. hlev a. ML. THANS*. OHA0- Ci-S S*M S. T02 RCSW06T PoCkOOB Jongw/ Povprečno štev. /zgub. oni na 4 nesrečo ZA LETO -1915 RAVNt RAOl. DM/. SLOVO. MUL. T RAU&P. ORA0. CLS «1(Vp. T 020 ST El/. NESREČ NA 400 ZAPOSLENIH RESNOST NESREČ ■ ONtVI ŠTEV. IZGUB. DNI ZARADI NESREČ Zooo LETO Iz analize je razvidno, da se je največ nesreč pripetilo v TOZD CLS Otiški vrh, in sicer 15 nesreč na 40 zaposlenih. Zaradi teh nesreč so bili izgubljeni 203 delovni dnevi, vendar tu niso zajeti izgubljeni dnevi zaradi ene smrtne nesreče, pri kateri bi morali upo- števali še 5000 izgubljenih delovnih ur. Če na kratko ocenimo stanje varstva pri delu v gozdarski dejavnosti v naši OZD v lanskem letu, lahko rečemo, da je slika ugodnejša v primerjavi s stanjem v preteklih letih. Alojz Klemenšek, dipl. inž. Zakaj, kako in kam? Zaradi zmanjšanja konjunkture v lanskem letu je bila Lesna v težavah pri prodaji svojih izdelkov. Uspešni so bili tisti, ki so imeli organizirano komercialno službo tako, da so direktno obvladovali tržišče. Lanska kriza v gradbeništvu povzroča krizo v industriji stavbnega pohištva letos. Da bi dobili odgovor na nekatera vprašanja, vprašanja, ki so za nas pomembna, smo povprašali v prodajnem sektorju, z željo, da bi izvedeli, kako in kaj kažeta prodaja v teh prvih letošnjih mesecih. Vprašanja so bila sicer kratka, zato pa so bili odgovori nekoliko daljši. »Kakšna je tržna situacija v Jugoslaviji?« »Krizna situacija v prodaji stavbnega pohištva nastopa šele letos, kot odraz zmanjševanja potrošnje v gradbeništvu. Dejstvo je, da je začelo gradbeništvo upadati že lani, izdelovalci stavbnega pohištva pa občutijo to šele letos. V letu 1975 se je število gradbenih dovoljenj močno zmanjšalo in to v glavnem zaradi pomanjkanja investicijskih sredstev. Lesna jev lanskem letu pravilno usmerila poslovno politiko v prodor v gradbeno ope-rativo, ker je ocenila, da prek trgovine ni mogoče realizirati celotnega proizvodnega programa. Za realizacijo take politike sta se ustrezno organizirala prodajni in tehnični sektor, ki sta sedaj usposobljena za ponudbo stavbnega pohištva direktno gradbeništvu. V tem smo dosegli bistveno prednost pred tistimi, ki še vedno prodajajo prek trgovine. Čeprav stojimo na področju prodaje neprimerno bolje kot lani, so tržne razmere vsekakor dosti težje kakor v preteklem letu. S 1. aprilom stopijo v veljavo novi ukrepi na področju zavarovanja plačil, ki onemogočajo nesmotrno nabavljanje blaga v trgovini, kar doslej ni bilo ustrezno regulirano. Odslej bo treba za vsako kupljeno blago zagotoviti plačilo. Normalno je, da bo morala imeti trgovina zadostna obratna sredstva, če bo hotela imeti dovolj velike zaloge. Ker teh danes nima, bo morala zmanjševati zaloge, to pa bo v nekaj mesecih zavrlo prodajo tistih izdelkov, za katere ni dovolj popraševanja. Zmanjšan obseg gradenj, nov plačilni sistem in zmanjšana kupna moč so faktorji, ki nas bodo letos najbolj prizadeli pri prodaji na domačem tržišču. Morali bomo vložiti veliko naporov, da bomo lahko izpodrinili konkurenco in si zagotovili zadostno prodajo.« »In razmere na zunanjem tržišču?« »Dosedanja praksa nam je pokazala, da tudi pri nas v Jugoslaviji čutimo posledice krize na zunanjem trgu, čeprav nekoliko kasneje. Največja kriza na področju lesne industrije je bila predlanskim in lani, letos pa se ponovno občuti porast potrošnje v gradbeništvu. Predvsem je tu pomembno področje bližnjega vzhoda, kamor se usmerjajo vsi večji izvozniki lesnih proizvodov Evrope. S pridobitvijo novega tržišča na bližnjem vzhodu, ki je danes velik potrošnik lesa, in z oživitvijo gradbeništva v zahodni Evropi se izboljšuje tudi plasma naših izdelkov na zunanji trg. Problematične pri tem so cene, saj so lesni proizvodi v zahodni Evropi bistveno cenejši kot pri nas. Izvoz danes, zlasti finalnih izdelkov, je nerentabilen. Vzroke za to najdemo v razvrednotenju zahodnoevropskih valut, pa tudi v nerealnem spodbujanju izvoza, saj je tečaj dinarja zaradi sprememb na mednarodnem trgu nerealen. Zasičenost domačega trga in zmanjšanje potrošnje pa nam narekujeta nujnost usmeritve v izvoz, pa čeprav po cenah, ki nam ne odgovarjajo. Le na tak način bomo lahko realizirali višek proizvodnje.« »Kakšna je torej prodajna politika Lesne?« Svoj proizvodni program prodajamo prek gradbeništva, domače trgovine, izvoza in lastne maloprodaje. Najnovejša oblika prodaje prek gradbeništva nam zagotavlja siguren plasma stavb-no-mizarskih proizvodov. Pri nabavi pa so gradbeniki zelo zahtevni, saj zahtevajo kompletno ponudbo, skupaj z montažo stavbnih mizarskih izdelkov. Ker pri proizvodnji stavbnega pohištva nismo kompletni, moramo pri prodaji gradbeništvu vključevati tudi tiste proizvajalce, ki izdelujejo proizvode, ki jih mi v svojih programih nimamo. Vsekakor zahteva takšna prodaja precejšnje napore in velik riziko, saj moramo garantirati kvaliteto celotnega lesnega dela (izdelkov in montaže) na gradbenih objektih. Za takšno obliko prodaje se usposabljamo — pred nami so že tudi prvi konkretni rezultati. Sklenili smo več pogodb z gradbenimi podjetji, dnevno pa pošiljamo ponudbe za nove objekte, kar bo zanesljivo pripeljalo, ne sicer v vseh primerih, do sklenitve novih poslov. Ponudba gradbeništvu zahteva od sklenitve pogodb do izvršitve daljši rok, zato ne moremo pričakovati, da bomo s prodajo gradbenim podjetjem uspeli kar čez noč zmanjšati zaloge, zlasti še, ker je potrebno skoraj v vseh primerih ponuditi proizvode z dimenzijami, ki jih nimamo na zalogi. Zaloge, ki jih imamo, bomo lahko prodajali pretežno prek trgovske mreže. Omenil sem že, da trgovina v sedanjem obdobju ne bo mogla bistveno vplivati na zmanjševanje zalog proizvajalcev. Vsekakor pa je treba omeniti, da potrošnja v Jugoslaviji ne bo popolnoma prenehala. Pomembno bo, kateri izmed proizvajalcev bodo v svojih ponudbah bolj sposobni. Za dosego čim večje prodaje je potrebno temeljito obdelovati tržišče. Prodajna mreža, ki jo imamo danes organizirano, je sposobna, da bo lahko konkurirala v ponudbah ostalim proizvajalcem. Pričakovati pa moramo, da se bo prodaja v naslednjih dveh mesecih zmanjšala. V situaciji, kakršna je, lahko največ pričakujemo od prodaje v naših prodajalnah v Pamečah in v Beogradu. Te prodajalne namreč niso odvisne od lastnih obratnih sredstev, ker spadajo v sestav delovne organizacije. Nujno potrebno pa je, da povečamo propagandno akcijo prodaje za prodajanje prek maloprodaje, ker bo edino to področje izven vpliva novega plačilnega načina. Iz problematike, ki tare vse proizvajalce, je razvidno, da lahko na vseh področjih pričakujemo zmanjševanje prodaje. Za uspešnost proizvodnje pa so vsekakor potrebna likvidna sredstva. Ta pa bodo zaradi zmanjšane prodaje v naslednjem obdobju premajhna. Zagotovitev likvidnih sredstev nam narekuje, da se čim bolj usmerimo v izvoz, pri čemer dosegamo zelo ugodne rezultate. Na področju izvoza žaganega lesa smo dosegli sklenitev uspešnih pogodb, tako v količini kakor tudi v ceni. Vse razpoložljive količine ustrezno kvalitetnega žaganega lesa lahko prodajamo na bližnji vzhod. Velik izvoz žaganega lesa bo za likvidnost celotne OZD zelo pomemben. Tudi pri zmanjševanju zalog finalnih izdelkov težimo v izvoz, pa čeprav nerentabilen, ki pa nam bo le zmanjševal vezana obratna sredstva. Zelo uspešno izvažamo vratna krila, s katerimi lahko konkuriramo tudi zahodnoevropskim proizvajalcem. Velike zaloge stenskih oblog, proizvedenih za domači trg, bomo uspeli razprodati, ker proizvajamo sedaj obloge samo za izvoz v Nemčijo in na Dansko. Zaradi takšne usmeritve prodajne politike postopoma zmanjšujemo zaloge vratnih kril in stenskih oblog. Rezultati, ki jih z izvozno politiko dosegamo, nam narekujejo, da si prizadevamo tudi za izvoz ostalih finalnih izdelkov. Sklenili smo ugodne ponudbe pri izvozu furniranih podbojev v Avstrijo. Tudi s tem bomo zmanjševali sedanje zaloge. Naj večji problemi pa so pri prodaji oken. Izhod iščemo na področju izvoza, za kar obstajajo možnosti, da bomo uspeli v najkrajšem času skleniti pogodbe za večje količine oken. Nekaj manjših naročil smo že prejeli. Če hočemo zagotoviti normalno proizvodnjo, moramo kljub težkim tržnim pogojem zagotoviti ustrezno prodajo. Zaradi tega je za nas izvoz v teh pogojih najvažnejša oblika prodaje. Vedeti pa moramo, da s tem ne bomo dosegli ugodnih finančnih rezultatov, zagotovili pa si bomo zadostna Sodelujemo na vseh sejmih — iz sejma v Skopju, decembra 1975 fotoarhiv prodajnega sektorja Ferdo Leitinger PORTRET SODELAVCA Zmotil sem ga kar med delom. Ko sem mu povedal, zakaj ga iščem, me je pogledal bolj nezaupljivo, potem pa je le pristal na pogovor. V vsaki številki našega lista, v tej rubriki namreč, kramljamo z delavci, ki so zaposleni v naših TOZD. Tokrat vam bomo Ferdo Leitinger: Želim, da bi čim prej dobili nove prostore — foto: F. Jurač (Nadaljevanje z 9. strani) sredstva za financiranje proizvodnje.« »A11 imate v načrtu kakšne konkretne akcije za osvojitev tržišča, tako doma kot na tujem?« »Tržna situacija doma in v tujini zahtevata od nas aktivno obdelovanje tržišča z vsemi oblikami ekonomske propagande in različnimi akcijami. Da bi gradbenike, projektante in potrošnike čim bolj seznanili z našim proizvodnim programom, sodelujemo na vseh sejmih, specializiranih za ponudbo lesnih proizvodov v Jugoslaviji. Predstavništva, ki smo jih organizirali, imajo v svojih prostorih razstavljene naše proizvode. Prav tako razstavljamo svoj proizvodni program v trgovskih podjetjih, ki z nami sodelujejo. Veliko pozornosti polagamo propagiranju lastne prodajne mreže. predstavili Ferda Leitingerja, po poklicu mizarja, zaposlenega pri TOZD Tovarna stavbnega pohištva v Radljah ob Dravi. Ferdo Leitinger je eden tistih naših delavcev, ki ima za seboj že dvajset let dela. Mladostnih let se Ferdo ne spominja rad. »Moja otroška leta so bila zelo težka. Nič kaj prida nisem imel v tistih letih. Doma je bilo 14 otrok, oče pa je bil delavec in pošteno je moral garati, da smo dobili vsak svoj kos kruha,« je jel pripovedovati Ferdo. »Zaradi številne družine smo morali otroci kmalu od doma. Da sem si prislužil obleko in hrano, sem šel na kmete za pastirja, ker sem za drugo delo bil še pač nesposoben. Ko sem dopolnil 15 let, sem začel opravljati kurirsko službo, to je bilo od leta 1948 pa do 1950. Tega leta sem se odločil, da se bom šel učit za mizarja. To sem tudi storil in pri takratnem podjetju Konstruktor v Radljah so me sprejeli kot mizarskega vajenca. Po treh letih učenja sem odšel k vojakom in po vrnitvi sem se zopet zaposlil v tem podjetju, v katerem delam še danes. Za seboj imam zdaj že dvajset let dela pri istem podjetju.« — Delate na delovnem mestu montaža oken. Kakšno je vaše delo, ki ga opravljate? »Moram reči, da je mizarsko delo, ki ga opravljam sedaj, zelo zahtevno. Pri delu moram biti zbran in natančen, kajti vsako delo zahteva moj- Prizadevanja na področju osvajanja tržišča že kažejo določene rezultate, saj se je zanimanje za naš proizvodni program močno povečalo. Ugotovili smo, da so naši bodoči kupci delavci, ki so trenutno zaposleni v tujini in si doma gradijo hiše. Za pospešeno prodajo tem kupcem pravkar organiziramo akcijo v sodelovanju z Ljubljansko banko. Večino zdomcev bomo obvestili z ustreznim pismom in prospektom o naši ponudbi. V Miinchnu bomo imeli celo stalno razstavo naših proizvodov, kjer bodo zdomci imeli možnost plačati izdelke prek deviznega računa, blago pa sprejeli na gradbišču takrat, ko ga bodo potrebovali.« Razgovor o delu prodajne službe smo vodili s šefom sektorja, Konečnik Ivanom. Ob težnjah naše prodajne službe lahko samo stiskamo pesti z željo, da bi zastavljene akcije obrodile ter uspešno poplačale prizadevanja prodajnikov. Uredništvo stra. Delovni prostor, v katerem vsak dan delamo, ni najbolj primeren. Ze nekaj let čutimo veliko prostorsko stisko in vsi komaj čakamo, da bi slednjič le dobili nove in sodobnejše prostore, v katerih bi lahko še z večjim veseljem opravljali svoje delo.« — Kaj pa s plačo, ste zadovoljni? »Z ozirom na draginjo, ki je iz dneva v dan večja, plača ni najboljša, pa vendar, kaj hočem drugega reči kot to, da sem zadovoljen. Težave so le v tem, da nam izdelki ne gredo tako v prodajo, kot si želimo, to se nam tudi pri plači precej pozna ...« — Kako pa preživljate prosti čas? »Tega nikoli ni dovolj. Če pa ga že kaj imam, potem ga IZOBRAŽEVANJE (Nadaljevanje) V prejšnji številki glasila smo spoznali vzroke, zaradi katerih je treba preobraziti sedanje srednje šolstvo v usmerjeno izobraževanje in osnovna izhodišča za te spremembe. Med tem časom je izvršni odbor Republiške konference SZDL sprejel sklep o organiziranju javne razprave o gradivu za preobrazbo srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje. Gradivo je bilo objavljeno kot posebna priloga »Delavske enotnosti« v začetku marca 1976, javna razprava pa naj traja od 5. marca do 31. maja 1976. V tej razpravi naj bi sodelovali vsi delovni ljudje in občani, ki naj v skladu s svojimi interesi za vzgojo in izobraževanje povedo svoja mnenja in predloge o predvideni reformi. V javni razpravi moramo ustvariti aktivni odnos delovnih ljudi in občanov do predlaganih rešitev in posebej zagotoviti ustvarjalno sodelovanje združenega dela. Zveza sindikatov Slovenije je skupaj z gospodarsko zbornico Slovenije prevzela obveznost, da organizira javno razpravo po panogah in odborih sindikatov, še posebej pa v vsaki temeljni organizaciji združenega dela. Zveza komunistov bo organizirala razpravo v občinskih konferencah ZK in posvetila posebno pozornost skladnosti predloga z idejnopolitičnimi stališči v kongresnih dokumentih ZKJ in ZKS in zadolžila vse člane ZK, da bodo sodelovali v javni razpravi povsod, kjer živijo in delajo. Republiška konferenca Zveze socialistične mladine bo organizator javne razprave med učenci in študenti ter še posebej med mladimi delavci v temeljnih organizacijah zdru- pač seveda uporabim za zbiranje starin. Najraje zbiram stare knjige in moja zbirka je že precej bogata. Imam knjigo iz leta 1600, pa tudi druge knjige, ki imajo danes precejšnjo vrednost...« Tako torej pravi Ferdo Leitinger o svojem delu in življenju. Ker ga je delo priganjalo, se nisva mogla dolgo pogovarjati. Nazadnje mi je še povedal, da je oče dveh otrok, da je predsednik sindikata v TOZD in da je za svoje dolgoletno uspešno delo na tem področju v lanskem letu prejel srebrno odlikovanje, to pa mu pomeni še večjo spodbudo za delo v prihodnje. Je član delavskega sveta, 20 let pa uspešno vodi skupino prve pomoči v TOZD. F. Jurač ženega dela in krajevnih skupnostih. Kakšni so glavni obrisi predvidenega usmerjenega izobraževanja? Usmerjeno izobraževanje je sestavni del vzgoj-noizobraževalnega sistema in pomeni nadgradnjo obvezne osemletne osnovne šole ter zajema sedanje srednje, višje in visoko izobraževanje. V usmerjenem izobraževanju se mladina in odrasli pripravijo za delo v določenem poklicu, oblikujejo se v aktivne samo-upravljalske osebnosti v združenem delu in družbenem življenju. Usmerjeno izobraževanje je zasnovano na različnih smereh in vsebinah izobraževanja, v katero se mladina in odrasli vključujejo v skladu s svojimi nagnjenji, sposobnostmi in interesi ter v skladu z družbenimi potrebami. Trajanje in oblike usmerjenega izobraževanja bodo odvisni od zahtev združenega dela, oziroma od poklicnih profilov v posameznih gospodarskih panogah in družbenih dejavnostih ter njim ustreznih programskih struktur. Glede na cilje posameznih programov in njihove funkcije v usmerjenem izobraževanju, to delimo 2 fazi. PRVA FAZA USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA zagotavlja višjo vzgojnoizobrazbe-no raven in bolj izenačene pogoje za nadaljnje usmerjeno izobraževanje. Predvidoma bo trajalo 4 semestre. Vsebovala bo skupno programsko osnovo (70 %> celotnega števila ur), primarne programske usmeritve (30®/o ur) in fakultativne programe. Ta faza bo lahko v okviru primarnih programskih usmeritev vsebovala tudi že nekatere finalne programe. Prva faza usmerjenega izobra- (Nadaljevanje na 11. strani) Združeno delo in usmerjeno izobraževanje GLAS MLADIH DELO MLADIH V TOZD TP PAMEČE Mladinska organizacija v TP Pameče je bila ustanovljena pred tremi leti. Kakor vsak začetek, je bil tudi začetek dela mladih težaven. Ob podpori direktorja tov. Karnerja se je stanje nekoliko izboljšalo, vendar bi lahko bilo še boljše, če bi bili vsi mladinci aktivni in bi izvrševali svoje naloge. Na letni konferenci smo pregledali naloge, zastavljene v lanskem letu. Ugotovili smo, da smo mladi vključeni v organe upravljanja, v družbeno politične organizacije, saj imamo v vseh organih svoje zastopnike, kjer lahko dajemo svoje predloge, izražamo želje in probleme, jih pomagamo reševati tako v TOZD, kakor v krajevni skupnosti in občini. Delovali smo tudi na športnem področju, izvršili nekaj delovnih akcij, se udeležili pohodov ter sodelovali z mladimi v krajevni skupnosti Pameče. Konferenca je sprejela program dela za leto 1976: — vestno bomo opravljali delo na svojih delovnih mestih; — pravilno izkoriščali sredstva za delo in delovni čas; — s čim boljšim izkoriščanjem repromaterialov pomagali svoji TOZD prihraniti sredstva in tako prispevali k stabilizacijskim prizadevanjem; — v prostem času bomo obiskovali kulturno zgodovinske kraje, razstave, se športno udejstvovali: v šahu, nogometu, odbojki, kegljanju in streljanju; — izvajali bomo delovne akcije, navezali stike s pripadniki JLA, organizirali krvodajalsko akcijo itd.; — izvrševali naloge, ki jih bosta zastavila koordinacijski svet ZSMS Lesna Slovenj Gradec in občinska konferenca ZSMS Slovenj Gradec. Agica Zorman, sekretarka OO ZSMS TP Pameče IZ 1. SEJE KS OO ZSMS LESNA Koordinacijski svet OO ZSMS je na prvi seji, ki je bila dne 25. 3. 1976, zadolžil posameznike, izvolil organe in komisije sveta in izdelal okvirni načrt za nekatere akcije, ki jih pripravlja skupaj z OO ZSMS po naših TOZD. — Sklenili so, da se je treba z nekaterimi posamezniki pogovoriti zaradi neresnosti pri delu. (Nadaljevanje z 10. strani) zevanja bo množična in obvezna za vse, ki se bodo želeli usmerjeno izobraževati, ne bo pa obvezna kot sedaj osemletna osnovna šola. Obvezna za vso generacijo naj bi postala šele v perspektivi. DRUGA FAZA USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA vsebuje finalne programske usmeritve, s katerimi se bodo oblikovali kadri različnih profilov glede na potrebe gospodarstva in družbenih dejavnosti na temelju sedanje delitve dela v združenem delu. Dajala bo poklicno izobrazbo v obsegu sedanjega srednjega, višjega in visokošolskega izobraževanja. Trajanje te faze bo odvisno od zahtev posameznih profilov poklicev. Temeljilo bo na nomenklaturi in profilih posameznih poklicev ter na človekovih nagnjenjih, sposobnostih in interesih. Katere bodo programske sestavine izobraževanja na stopnji sedanjih srednjih šol? To bodo: L skupna programska osnova, 2. prim. programske usmeritve, 3. finalne programske usmeritve, 4. fakultativni programi. SKUPNA PROGRAMSKA OSNOVA v prvi fazi usmerjenega izobraževanja je obvezni splošni vzgojnoizobraz-beni standard, ki bo zagotovljen vsem, ki bodo nadaljevali izobraževanje po obvezni osnovni šoli. Učna snov določenega predmeta, ki se začne v osnovni šoli, se bo nadaljevala in končala kot skupni vzgojnoizobrazbeni minimum v skupni programski osnovi v prvem letu, pri nekaterih predmetih pa v drugem letu usmerjenega izobraževanja. Naloga skupne programske osnove je: — dvigniti vzgojnoizobraz-beno raven mladine in odraslih, ki nadaljujejo izobraževanje po končani osnovni šoli, ker takšno raven potrebujejo za opravljanje poklica in samouprav. družbenih funkcij; — zagotoviti poznejšo in s tem zrelejšo odločitev mladine za poklic; M. Faletov (Nadaljevanje prihodnjič) — Zaradi lažjega poslovanja so sklenili, da bo imel svet svojega blagajnika in njegovega namestnika — izvoljeni sta bili Slavica Gorjup in Zlatka Mlakar kot njena namestnica. — Zaradi kvalitetnejšega delovanja so izvolili posamezne komisije: komisijo za idejnopolitično delo komisijo za informiranje komisijo za splošni ljudski odpor komisijo za športno dejavnost. V nadaljevanju so se pogovorili o organizaciji enodnevnega seminarja za vsa vodstva OO ZSMS, ki naj bi bil 27. 3. 1976 v Partizanskem domu na Pohorju. Mentor ZSMS LESNA, tov. Pučko, je poudaril, da je bila ustanovitev Konference ZSMS Lesna Slovenj Gradec koristna, vendar bo treba že ob začetku dela ugotoviti vzroke za neaktivnost posameznih mladih. KS je pripravil anketno listo za mlade, iz katere bo razvidno, kdo izmed mladih želi delati v ZK. Sprejem v ZK je predviden v mesecu maju za celotno LESNO. Uredništvo ENODNEVNI SEMINAR ZA VODSTVA OO ZSMS PO TOZD Z namenom, usposobiti vodstva ZSMS po naših TOZD, je koordinacijski svet ZSMS LESNA Slovenj Gradec organiziral 27. 3. 1976 enodnevni seminar v Partizanskem domu na Pohorju. Mladi so skupaj s predavatelji predelali naslednje teme: — Uveljavljanje vodilne idejnopolitične vloge ZK: 1. Usmeritev in akcije po 5. seji CK ZKS 2. Akcija po intervjuju tov. Tita za »Vjesnik« 3. Naloge članov ZK v mladinskih organizacijah 4. Samoupravljanje v OZD in povezava z obstoječo zakonodajo — Usmeritev in organiziranost ZSMS — Ugotavljanje ter delitev dohodka v OZD — Nagrajevanje po delu — Naloge in organiziranost sindikatov — Razprava o odprtih vprašanjih v OO ZSMS Jože Stres, dipl. inž. PREDSTAVLJAMO VAM ČLANA KS ZSMS ZVONKA ŠKORJANC, rojena 6. maja 1956. Stanuje v Šmi-klavžu, zaposlena pri TOZD Gozdarstvo Slovenj Gradec, predsednica splošne delegacije pri TOZD Gozdarstvo Slovenj Gradec in članica delavskega sveta. JANEZ SKERLOVNIK, rojen 3. 10. 1947. Stanuje v Slovenj Gradcu, zaposlen pri skupnih službah. Je član predsedstva OK ZSMS Slovenj Gradec, član konference mladih delavcev pri OK ZSMS Slovenj Gradec, član ZK. Zvonka Škorjanc Janez Skerlovnik Ureja komisija za informiranje pri OO ZSMS LESNA SLOVENJ GRADEC Urednik: Jože Stres, dipl. inž. VIHAKNIKI H DIAGNOZA: Sestankitis in zaseditis Če v pregovore bi verjeli, da slab začetek dober ima »konec«, bi tokrat bilo prav, da pregovor ta, za OK bi držal. Ta res hude začetne je imel težave, bilo veliko preveč je razprave. Na pomoč prihitele so še karikature, ki zaljšale so naš sten čas, da res ni bilo dolg čas. Klobuki zelene bratovščine, so na »avbiks« se obrnili, če v pragozdu bi živeli, nekateri bi skalp za trofejo nosili. Zasedal redno neuglašen je oktet, ki na koncu refren je zapel: sestanek jutri bo spet! Tol’k zborov in sestankov, skoraj ne bi mogli jih naštet, a prav gotovo več, kot ima jih varnostni svet. Zasedali so neuvrščeni, nenameščeni in nevtralni kakor Švica, pa tak še skoraj najbolj »Švica«. Na nekdanjem TOZD Gozdarstvu Ravne, slišal tiho pesem si; Jaz pojdem raje v tihi gozd, kjer vse bolj mirno je, počakal tam do jutri bom, morda se že kaj zve. A končno se je zaključila tudi ta razprava, iz oči nekaterih že seva sprava, . ..če je le ta prava??? Le tu in tam, še izbruhne kak vulkan, le tu in tam zaslišiš še sopran oz. visoki C. Vzemite malo za šalo malo zares, pa boste videli, da je le nekaj resnice vmes. (kot priloga: ilustracija) Vida Gerl Šport in rekreacija ' ' 78« Glasilo VIHARNIK Izdaja Lesna Slovenj Gradec, gozdarstvo ln lesna Industrija, o. sol. o. Naklada 4600 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: Marjan Baškovič, inž., Anica Klavž, Andrej Sertelj, dipl. inž., Ivan Štrucl, Saša Pirkmajer, dipl. inž., Gerta Jernej in Jurij Sumečnik — odgovorni urednik. Tehnični urednik Bruno Žnideršič. Objavljenih rokopisov ne vračamo. Tisk in klišeji: CGP Mariborski tisk, TOZD Tiskarna, 62000 Maribor, marec 1976 V čudovitem sončnem vremenu in na vzorno pripravljeni progi so se v smučarskih veščinah pomerili tekmovalci in tekmovalke naših TOZD. Lepo vreme, delavci TOZD Gradnje in turizem, ki so storili vse, da so pripravili progo in morda še kaj, je povzročilo dobro razpoloženje med tekmovalci, ki so se zbrali 27. februarja na Pungartu. Na startu se je zbralo 148 tekmovalcev in 14 tekmovalk iz naših TOZD. Rezultati tekmovanj: — ženske: 1. Dokl Anica, Nova oprema 2. Miheljak Marija, Skupne službe 3. Raško Bojana, Skupne službe 4. Pirkmajer Andreja, Skupne službe 5. Stantner Rozalija, Skupne službe 6. Kresnik Alenka, TIP Oti-ški vrh 7. Pečnik Anica, TIP Otiški vrh Pri moških so bila prva mesta pravzaprav oddana že vnaprej odličnim tekmovalcem Gozdarstva Črna, zato pa se je bil tem bolj ogorčen boj za vsako stotinko sekunde med tekmovalci Skupnih služb in TP Pameče. Rezultati: — moški do 35 let: 1. Adamič Ivan, Gozdarstvo Črna 2. Sreb Ivan, Gozdarstvo Črna 3. Plesec Franc, Gozdarstvo Črna 4. Bari Marjan, TP Pameče 5. Stifter Jože, Gozdarstvo Črna 6. Vomer Branko, TO Podvelka 7. —8. Hriber Janez, Nova oprema 7.—8. Oder Janez, Skupne službe 9. Konečnik Adi, TIP Otiški vrh 10. Završnik Franc, Skupne službe — moški nad 35 let: 1.—2. Koželj Janez, Skupne službe 1.—2. Iglar Boris, Gozdarstvo Črna 3. Gregor Pepi, Gradnje in turizem 4. Cegovnik Oto, TP Pameče 5. Kolenc Jože, TP Pameče ekipna uvrstitev — moški: 1. Gozdarstvo Črna 2. Skupne službe 3. TP Pameče 4. TIP Otiški vrh — ženske: 1. Skupne službe 2. TIP Otiški vrh 3. Nova oprema Na koncu moramo pokarati sodnike iz Črne, ki so naredili nekaj manjših napak, ki pa na srečo niso bistveno vplivale na končne rezultate. Mislim pa, da smo lahko kljub temu s tekmovanjem zadovoljni, predvsem zaradi udeležbe; takšnega odziva si želimo še v bodoče. Kljub križem v lepem slogu — foto: A. Klemenšek SANKANJE V soboto, dne 28. februarja, je priredilo Gozdarstvo Slovenj Gradec tekmovanje v sankanju. Kljub temu, da je močno sonce nagajalo organizatorjem, je tekmovanje minilo v vedrem razpoloženju vseh tekmovalcev in tekmovalk, čeprav, povedano v oklepaju, tudi to tekmovanje ni minilo povsem brez napak — nekateri tekmovalci niso vedeli, kje je proga. Rezultati: — ženske: 1. Čas Majda, Gozdarstvo Slovenj Gradec 2. Čerenjak Štefka, OK Ravne 3. Sedlar Marjana, TP Prevalje — moški: 1. Repuc Ivan 2. Švajger Alojz 3. Ogriz Franc 4. Obretan Peter 5. Krištof Emil Ekipno — ženske: 1. TP Prevalje — moški: 1. Gozdarstvo Črna 2. Transport in servisi 3. Gozdarstvo Mislinja M. K. foto: Alojz Klemenšek, dipl. inž.