Poštnina plačana ▼ 2o*o vini.
leto IX m
o uomioni, v temen 4. avgustu MM.
Cena Din P
Izhaja vsak član popoldne, izvzemil nedelje In praznike. — lnseratt do 30 petit a Z— Din, do 100 vrst 2.50 Din. večji kaserati petit vrsta 4.— Dm; noace, postane, izjave,  reklame, preklici
Popost po dogovoru. Inseratni davek posebej. »Slovenski Narod« veUa letno v Jugoslaviji 240.— Din. za Inozemstvo 420.— Din
beseda   2.—   D m
Upravništvo: Knailova ulica št S, pritličje. — Telefon 2304
Uredništvo: Knailova ulica št 5. I. nadstropje. — Teleloo 2034.
Beograjski volilni računi
Rezultati uvodne volilne kampanje« — Vse proti g« Vukičeviću. — Odmevi kranjskega govora g. Korošca« — Povratek g. Trif-kovića v Beograd. — Radićevci so opustili pritožbe nad volilnim terorjem«
— Beograd, 3. avgusta. Ker so odsotni iz Beograda razun ministrskega predsednika in zunanjega ministra vsi ostali člani vlade, kakor tudi vsi šefi političnih strank, vlada v Beogradu popolno mrtvilo. Vse politične stranke se posvečajo volilni agitaciji, ki postaja od dne do dne živahnejša. Zato v Beogradu tudi danes ni zabeležiti nobenih važnejših političnih dogodkov.
Politični krogi živahno razpravljajo o volilnih prognozah. Dasiravno se je volilna kampanja šele pričela, vendar se v glavnih konturah že kaže razpoloženje volilnih mas. V vseh krogih vlada prepričanje, da bo g. Vukičević svojo vlogo z izvedbo volitev doigral. Oster afront, ki so ga zavzeli te dni na svojih shodih najodličnejši radikalni voditelji, dovolj jasno dokazuje, da je g. Vukičević daleko od pričakovane zmage in da razun v Makedoniji ne bo dobil niti deset mandatov.
Pritožbe, ki prihajajo nele iz opo-zicijonalnih vrst marveč tudi iz krogov obeh vladnih strank radi brezobzirnega terorja, s pomočjo katerega si jsiipušajo vladni radikali priboriti vsaj nekaj mandatov, vzbujajo splošno pozornost v politični javnosti in spravljajo g. Vukičevica in njegove prijatelje v zelo mučen položaj. Dejstvo, da nastopajo v volilnem boju proti njemu celo oni radikalski voditelji, ki jih je smatral doslej za svoje tihe prijatelje in pristaše, kaže, da smatrajo radikali Vukičevičevo pozicijo med narodom že danes za definitivno izgubljeno. Velika razcepljenost, ki vlada v radikalni stranki in ki je onemogočila postavljanje enotnih list, že v naprej izključuje tudi volilne uspehe.
Izjave dr. Marinkovića v Požarev-cu pa so tudi dokaz, da nameravajo demokrati takoj po volitvah razdreti koalicijo z radikali in prevzeti državno krmilo v svoje roke.
Akcija g. Vukičevica za ustanovitev nove stranke in njegov pakt z dr. Korošcem sta se očividno že popolnoma
izjalovila. Dr. Korošcev govor v Kranju, v katerem se je ponujala SLS zopet tudi demokratom, je napravil v tukajšnjih krogih zelo čuden vtis. Na eni strani mu zamerjajo radikali, da kljub svečanim obljubam in sklenjenim paktom še vedno uganja v Sloveniji demagogijo z avtonomizrnom, na drugi strani pa demokrati njegove ponudbe odločno odklanjajo in naglašajo, da gre razvoj dogodkov popolnoma v drugo smer m da demokratska zajednica ne bo reševala niti g. Vukičevica, niti dr. Korošca pred neizbežnim polomom. V političnih krogih pa se komentirajo dr. Koroščeve ponudbe demokratski zajednici kot dokaz, da je dr. Korošec tudi že sam obupal nad svojim najnovejšim zaveznikom.
Ministrski predsednik Vukičević je zadnje dni zelo rezerviran. Tekom današnjega dne se je dalje časa posvetoval z ministrom dr. Subotićem o položaju v poedinih volilnih okrožjih. Danes se je vrnil v svoje turneje po Vojvodini tudi predsednik Narodne skupščine Marko Trifković, ki je v razgovoru z novinarji izjavil, da je z uspehom zelo zadovoljen ter da so radikalni volilci odločno proti elementom, ki skušajo cepiti stranko, da bi se na ta način dokopali do oblasti. Prihodnje dni se bo sestal glavni odbor radikalne stranke, da definitivno sklepa o kandidaturah. Po zadnjih dogodkih se da sklepati, da bo ta seja odločilne važnosti za nadaljne odnošaje med vlado in pa-Šićevci.
Radićevci, ki objavljajo vsak dan nova poročila o volilnih nasiljih, pov-darjajo, da so ostale vse intervencije pri ministrskem predsedniku brezuspešne in da se je izkazalo, da je okrožnica, ki jo je izdal g. Vukičević velikim županom, bila le pesek v oči. Zato se radi terorja sedaj ne bodo nič več pritoževali, marveč zbirali materijal in po volitvah obtožili g. Vukičevica v Narodni skupščini
Rothermere agent madžarskih masnatou
Ustanovitev madžarskega iredentističnega društva za revizijo trianonske pogodbe. — Stališče naše države. — Demanti akcije Madžarov v Jugoslaviji. — Lord Rothermere najet od madžarskih magnatov.
— Beograd. 3. avgusta. Akciji lorda Kothermerja se v tukajšnjih krogih ne pripisuje posebne važnosti. V vladnih krogih se naglasa, da gre le za Časopisno kampanjo, za katero ne stoji ni kaka sila ali odločilna osebnost. Mnogo večjo pažnjo pa zaslužuje naraščanje madžarske iredente, ki postaja tim dlje bolj aktivnejša. Nedavno je bila ustanovljena na Madžarskem posebna liga ca revizijo trianonske mirovne pogodbe. Tej ligi pripadajo vsi aktivni člani madžarske vlade in najuglednejše osebnosti iz političnega življenja. Verjetno je, da bodo Madžari skušali pridobiti za to svojo akcijo tudi kako drugo državo, predvsem Italijo. Ni pa verjetno, da bi se katerakoli država spuščala v kako tako akcijo, ki bi resno ogrožala evropski mir. Naša vlada budno zasleduje ves I a pokret in bo skupno z ostalimi državami Male antante pod vzela potrebne korake, da prisili Madžarsko k spoštovanju sklenjenih mirovnih pogodb.
— Zagreb, 3. avgusta. Nedavno 60 listi poročali, da nameravajo Madžari odposlali r London posebno deputacijo, ki naj bi iara-cila lordu Rotherraerju zahvalo   za njegovo
prizadevanje za revizijo >krivične< trianonske mirovne pogodbe v imenu celokupnega madžarskega naroda. Tej deputaciji naj bi se pridružili tudi zastopniki madžarskih narodnih manjšin v Jugoslaviji, Češkoslovaški in Rum uniji. V Subotici izhajajoče glasilo Madžarov v Jugoslaviji »Hirlap< pa prinaša v svoji današnji številki daljšo izjavo, v kateri te vesti odločno z«nika in "^gl*^ da ne namerava madžarska manjšina v Jugoslaviji pod vzeti ničesar, kar bi bilo naperjeno proti interesom držve. Današnji zagrebški listi poročajo, da se je akcija lorda Rothermerja pričela na Madžarskem in da je lord Rothermere samo najet od madžarskih magnatov. Po informacijah nekega nemškega novinarja, ki se je dlje časa mudil na Madžarskem in ki je dospel te dni v Zagreb, je bil Rother-merju odposlan iz Budimpešte deloma celo iz uradnih krogov ves materijal za njegovo akcijo. Lordu Rothermerju so poslali iz Budimpešte nad 5 kg raznih rokopisov, dokumentov ter klišejev in tudi vsi doslej objavljeni članki v »Dairy Malin <: so bib* pisani v Budimpešti.
ANGLEŠKI PRESTOLONASLEDNIK V KANADI
— London, 3. avgusta. Valeški princ in ministrski predsednik Baldvrin sta dospela v Montreal v Kanadi, kjer sta bila sprejeta z velikimi častmi. Včeraj se je vršil v mestni dvorani slavnostni sprejem.
COOLIDGE NE BO VEČ KANDIDIRAL
— VVashington. 3 avgusta. Predsednik dedinj enih držav Coolidgc je včeraj ob priliki štiriletnice svoje izvolitve podal ie_ lavo, da ne namerava več kandidirati za predsednika, čegar volitev se bo vršila začetkom prihodnjega leta. Ta odločitev pomeni zmago farmerjev v republikanski ttranki, ki zahtevajo, da pride na to mesto mož, ki bo v večji meri ščitil interese poljedelstva. Kot kandidata predlagaj o Marmorji posl. Oobeda, industrija in agraren pa Lowtna.
ELEKTRARNA V SAMOBORU
— Zagreb, 3. avgusta. Veliki Župan zagrebške oblasti je včeraj izdal koncesijo za »graditev električne centrale v Samoboru. Koncesija velja za dobo 20 let.
MADŽARSKI VOJAŠKI ATAŠEJI
— Budimpešta. 3. avgusta. Kakor se doznava iz uradnih krogov, bodo v kratkem imenovani madžarski vojni atašeji v Londonu in Parizu. Kakor znano, je dala svoj Čas Anglija inicijativo za to, da bi Nemčija in Madžarska ustanovili pri svojih poslaništvih zopet vojne atašeje.
ŽELEZNIŠKA NESREČA V ARGENTINI
— Buenos Atres, 3. avgusta, V bližini mesta Del Castillc Terradova sta zadela
osebni in tovorni vlak. Ubitih je bilo 25 oseb tn mnogo težko poškodovanih.
Naeveca klerikalna zasluga
Po mnenju «Slovenca» so klerikalci dovolj storili za Slovenijo s tem, da so <zrušili esdeesarski režim».
Na našo ugotovitev, da klerikalni tisk v sedanjem vol'Inem boju ne more navesti nobenih uspehov SLS v korist našega ljudstva in da je vseboval tudi dr. Korošcev govor v Kranju tc nove obljube, je današnji »Slovenec« odgo* voril prav originalno, češ da je SLS že dovolj naredila za Ljubljano in Slove* ni j o, ker je zrušila esdeesarski režim.« Ta odgovor pač samo potrjuje to, kar je trdil naš list, to se pravi, da je za* sledovala SLS v svoji politiki samo strankarske cilje, ni pa skrbela za stvarne interese slovenskega ljudstva.
V tem tiči tudi pravi vzrok nedo* slednosti klerikalnih voditeljev, ki skačejo iz ekstrema v ekstrem, so da* nes to, jutri ono, v Sloveniji avtono* misti, v Beogradu centralisti, kakor pač bolje kaže njihovi strankarski politiki. Lov za mandati in borba proti napred* njakom sta bila SLS vedno glavni cilj, delo za splošne ljudske koristi pa po-stranska zadeva.
Kar se pa tiče «esdeesarskega re* žima», o katerem govori «Slovenec», ugotavljamo samo, da takega režima sploh nikdar ni bilo. Samostojni demo* krati so bili še v skupni stranki z Da* ^dovičevimi demokrati, s katerimi se je pozneje vezal dr. Korošec, ki je še v nedeljo v Kranju naglašal svojo na* klonjenost napram r»jim, in ko so ne* kaj časa sodelovali pred zadnjimi skupščinskimi volitvami z radikaisko stranko, s katero so danes po lastnih zatrdilih klerikalci v najboljših zve» zah. Ako torej klerikalni tisk napada »esdeesarski režim», napada obenem tudi Davidovićeve demokrate in radU kale, torej obe stranki, o katerih je vedel g. Korošec v Kranju povedati sa* mo najboljše.
Dejstvo, da so stopil! klerikalci v taalicijo z radikali, že samo ob sebi potrjuje, da so klerikalci odobrili poJC tiho radikalne stranke, ki je v družbi
demokratov, predvsem Davidovićevih in drugih strank, uveljavila Vidovdan-sko ustavo, zaradi katere je klerikalna stranka samostojne demokrate najbolj napadala in jih še napada. Iz tega sle" di logično za vsakega mislečega človeka, da klerikalni tisk obsoja pravzaprav letošnjo klerikalno kapitulacijo pred bivšimi zavezniki «esdeesarskega režima*, kar le dokazuje idejno zmešnjavo v klerikalnih vrstah.
«SJovenčeva» izjava o zaslugi SLS glede onemogočenja «esdeesarskega režima» dokazuje samo demagoštvo in vso idejno revščino klerikalne stranke; vprašanje pa je, če se bodo volilci zadovoljili edinole z dejstvom, da se klerikalci bore samo proti J D S, pri tem pa popolnoma zanemarjajo njihove gmotne interese, kakor sta dokazala zadnji državni proračun in finančni zakon.
Na drugi strani pa dokazuje «Slo-venčev* odgovor tudi, kako malo resno je bila mišljena dr. Koroščeva izjava v Kranju o premirju, ki naj bi zavladal med vsemi slovenskimi strankami v svrho podpiranja vseh stanov slovenskega naroda. Dr. Korošcu in njegovim klerikalnim tovarišem bi bilo seveda prav, da bi mi molčali, kako so klerikalci v vladi zanemarjali koristi vseh stanov, pri tem pa še nadalje napadali SDS in ji podtikali stvari, ki so jih zagrešili klerikalci sami in njihovi zavezniki.
V ostalem pa nam strah pred SDS, ki se zrcali iz cSIovenčevega* odgovora, znova dok<azuje, da se SLS zaveda svojih grehov ter se boji naraščajoče moči SDS, ki je vedno dosledno vztrajala na svoji začrtani poti. Demagoštvo, ki ga uganja klerikalna stranka v boji SDS, pri čemer zanemarja koristi vseh stanov slovenskega ljudstva, se bo maščevalo nad njo samo.
Uradno poročilo o stanju posetve
Ministrstvo za kmetijstvo in vode je iz* dalo poročilo o stanju posetve z dne 31. ju* lija. Po tem poročilu je bil pridelek žita (pšenice, ječmena, ovsa in rži), ki je bil že v juniju in v prvi polovici julija požet, po* vprečen med dobrim in prav dobrim. — Kvantiteta in kvaliteta sta bili v severnej* ših pokrajinah slabši, v južnejših pa prav dobri. Kvaliteta žita je letos znatno boljša kakor lani.
Koruza zahteva v tem času mnogo mo* krote, ki jo pa primanjkuje. V razvoju jo močno ovira suša. Koruzna polja trpe za* radi suše zlasti močno v zetski in m o star* aki oblasti. Zaradi tega naraščajo cene ko* ruze kakor tudi pšenice, ker poljedelci ne prodajajo pridelkov.
Stročje vzbuja upanje na dober pride* lek. Izjemo tvori beograjska okolica, kjer so izgledi prav slabi.
Industrijske rastline (sladkorna pesa, konoplja, lan, tobak in hmelj) so se v Času ^pževne dobe (april, maj in prva polovica junija) dobro razvijale in je upanje tako glede kakovosti kakor tudi količine naj* boljše. Pri onih industrijskih rastlinah, ka* terih rast traja dalje časa in ki se ne zali* vajo, obstoja nevarnost, da bo pridelek manjši, ako ne nastopi kmalu deževje.
Pri krompirju in pesi za živino se mora zaradi suše računati, da bo pridelek za 30 odstotkov manjši Krmilne rastline (dete* lja in graščica) kažejo v severnih, mokrej* Ših pokrajinah, v Hrvatski in Sloveniji, do* bro, v južnejših bolj suhih pa slabo. Seno so je v splošnem obneslo dobro, ker so travniki pred košnjo dobili dovolj mokrote.
V sadjerejskih pokrajinah sta bili koli* čina in kakovost sadja srednji, ker je sadje radi trajne suše zelo odpadalo, zlasti slive v odprtih in stihih krajih. Računa se, da bo pridelek za 50 % manjši napram prvot* ni cenitvi. V zavarovanih in ob rekah le* žečih krajih je stanje sadnega drevja dobro. Obstoji nevarnost nadaljnega znižanja sadnega nridelka, ako bo suša še dalje časa trajala. Stanje vinogradov je boljše kakor sadovnjakov ter se obeta dobra trgatev, ker suša ni tako vplivala na vinograde ka« kor na druge kulture. Suša je celo pripomogla, da so ostali vinogradi obvarovani pred mrčesom. Samoobsebi umevno bi sko* rajanji dež koristil tudi vinogradom.
Stanje živine je dobro, ker je imela spomladi dovolj trave. V tem časa je krm« ljenje živine, ki je navezana na pašo, neko* liko slabe j še. ker je suša po košnji ne* ugodno vplivala na rast trave. Zdravstve* no stanje živine je dobro. Živinske bolezni se pojavljajo le sporadično in ne morejo na splošnem živinskem stanju ničesar iz* premeniti.
Na podlagi teh uradnih podatkov si Se vedno ni mogoče ustvariti jasne slike o le* tošnji letini. Posetve so bile v splošnem obvarovane pred elementarnimi nezgodami, vendar pa je L -na suša vplivala zlasti ne* ugodno na koruzo. Položaj je tak, da se še
«3-
nc more ugotoviti, ali bo Jugoslavija letos sploh mogla kaj izvažati ali ne. kajti od pridelka koruze je odvisno tudi normira* nje izvoza ostalih žitnih vrst. Ta položaj more neugodno vplivati na prehrano prebi« valstva in razen tega rudi na trgovinsko bilanco.
Italijansko šikaniranje naših turistov
Brezobzirno in škandalozno postopanje Italijanov napram našim turistom, ki se slu* Čajno izgube in zaidejo na italijansko ozemlje, se nadaljuje. Te dni je odšla skupina petih Ljubljančanov iz Ljubljane v Tri« glavsko pogorje. V nedeljo 31. julija so od* šli turisti z Aljaževega doma na Razor. Na Vršiču so popolnoma nevede in nehote za» šli na italijanska tla. Italijanski stražniki so jih takoj prijeli in tirali do doma na Vršiču. Nato so jih odgnali na Trento, kjer so prenočili, a v ponedeljek zjutraj ob 5. v Bovec in Kobarid V Kobaridu so jih ka* kor zločince vtaknili v ječo, kjer so ostali do včeraj zjutraj. Turiste so nato z avtom odpeljali do Tolmina in nato z vlakom v Gorico. V Gorici so jih odpravili z izvoščki na kvesturo. Tam so vsem po trikrat odtisnili prste rok in torej postopali ž njimi kot z najhušhni banditi. K sreči je znal eden izmed družbe italijansko in ta je po* jasnil, da je družba samo slučajno zašla na italijansko ozemlje. Nato so jih Italijani izpustili. Vsa družba se je sooči vrnila v Ljubljano. Menimo, da je že skrajni čas. da nase oblasti energično intervenirajo, da se slični skandalozni slučaji ne bodo pojav« Ijali teden za tednom, v nasprotnem slu* čaju pa naj nase oblasti sežejo po represa* Bjah.
Naši dolgovi Angliji
Beograd, 3. avgusta. V Londonu se ie dalje časa mudi generalni ravnatelj Državne hipotekarne banke g. CrjuriSc. ki vodi pogajanja za ureditev naših vojnih dolgov v Angliji. Po vesteh, ki jih Je dobila vlada, potekajo pogajanja zelo ugodno in so v bistvenih toScah te doseženi sporazumi. Ureditvi vprašanja vojnih dolgov se pri. pisuje v vseh krogih velika važnost, ker ]e od nje v veliki meri odvisno vprašanje oa_ dalirnih posojil v inozemstvu.
BRUHANJE VEZUVA
— Rim. 3l avgusta. Vezuvski observatorij je izdal komunike, glasom katerega js opazovati tekom zadnjih 24 ur pojačeno delovanje Vezuva. Lava se v vedno večjih količinah valj iz žrela in je porušila že prvi obrambni zid. Glavni vsi as vali po ft**jbu proti Tersignanu.
Velika tatvina starin na Bledu
Policijski orsaii v Ljubljani, železniik-poheija in orožniki na Bledu zaJnie dne\e intenzivno zasledujejo drznega tatu, ki je ukradel znamenite srbske starine Iz 17. in 1^. veka. zlasti zlate vezenine in dve listini, namreč originalni pismi pesnika Dimitrija Obradovića In Vuka Karadžića Kako in kje se :e tavina izvršila, ni povsem ugotovljeno, dejstvo ie, da je sta-rinoslovec in vodja starinskega muzej* Dt:£an Popovič iz Beograda v ari&etao&J gdč. Jerice Bernik iz Marenberga ugo-U vil, da mu je iz nekega zaboia izginiln veČ  vezenin in omenjeni originalni pismi.
Dušan Popovih namreč prireja po naših letoviščih razstave srbskih starin iti znamenitosti. Tako razstavo ie priredil pietekli mesec v Rogaški Slatini. Rggttavi je bila tamkaj zaključena okoli 30. julija, nakar je g. Popovič starine spravil \ 4 močne zaboje, težke 105 kc. Odposlal jih je iz Rogaške Slatine na Bled.
Dne 29. juliia t. L sta g. Popovič in idi Bernrk na blejski postaji prevzela v*e štiri zaboje ter jih odpeljala v »Kaz.no«, da tam starine razstavita. Ko sta odoirala zaboje, kj so bili drugače dobro plombirani in zaprti, razen enega, ki je imel llabcjio ključavnico, sta ugotovila, da iz iz tega zaboja zmanjkalo več zlatih \ ezenin \ vrednosti 32.000 Din in obe omenjeni ori. ginalnl pismi.
Železniška policiia je na takoišnjo prijavo uvedla najstrožjo preiskavo med železniškim osobjem. ki je bilo zaposlenu pr, transportu omenjenih starin. Preiskava U ni končana. Orožništvo na Bledu »o !j. n-Ijanska policija pa sta uvedi* poizvedb?, kdo bi bil udeležen pri tei tatvini. Poizvedbe so zelo otežkočene. Tat je bil najbrže rafiniran in je imel gotov iuieres. da si prilasti te dragocene starine.
Rumunska vlada in princ Karol
— Bukarešta, 3. avgusta. Povodom izjave princa Karla, ki so jo objavili te dni francoski Ifst-i in s katero prekHcuje svojo abdikacijo na rumunski prestol, ie izdala rumunska vlada sledeče uradno obvestilo: »Izjava princa Karla ni napravila v rumun; sk! javnosti nikakega vtisa. Vprašanje rumunskega prestolonasledstva ie deBJ-tivno rešeno in nikdo ne misli na to, da bi naslovil na princa Karla kak anel. Izjave, ki so jih podali zastopniki vseh poHričnih strank baš te dni v parlamentu, zkljjčjje vsak dvom o njihovem stališču. Rumunsko javnost zanimajo sedaj samo vprašanja, ki se tičejo notranje konsolidacije države, s^e drugo pa je stopilo popolnoma v ozadje«.
Borzna poročila
LJUBLJANSKA BORZA.
Deviie. V oklepajih zaključki. Berlir 13.515 — 13.545 (13.53), Curib 10.945 — 10.965 (10.961), Dunaj 7.9875 — 8j01?S (8.0025), London 275.80 — 276.60 (?76.2). Newyork 56.7 — 56.9 (56.8), Praga 168.2 ~-169 (168.6), Milan 308.125 — 310.128 (309.125).
Efekti. Celjska posojilnica 179 — 193 Ljubljanska kreditna 146 denar. Merkantilmi Kočevje 90 blago, Praštediona 850 denar. Kreditni zavod 160 denar, Stavbna družba 55 denar, SeSir 104 denar.
Lesni trg. Tendenca neizpi etnenjeti^ Zaključek 1 vagon desk večinoma smreka I, II., III. prima franco vagon nakladalna postaja po 470. 15cejo se hrastovi pragi 500 tisoč komadov 2.80 X 23-25 X 13-15 franko vagon Sušak komad po 66 Din denar, borov jamski les 56.000 komadov različnih dimenzij franko vagon Sušak 225 denar.
Eksekuti»ni nakup. 1 vagon bukovih na ravnih plohov paralelnih ostrorobih očeljenih 50 odst. prima in 50 odart. «ekunda franko vagon meja po 1900.
Deielni pridelki. Tendenca mirnejša Zaključena 2 vagona turšČice.
ZAGREBŠKA BORZA.
Efekti: 7% invest. posojilo 1921 MM —«, 3KK vejna škoda 344%, 2\tU drž r. ratna šteta za september 345—M5\i 3tttt drž. r. ratna šteta za oktober 347-348, Agrarna 50Vt—51, Hrv. eskomptn« banka 93, Hipotekama banka 56, Ljubijo, ska kreditna 147—157, Jugo 90 prav — 91 Praštediona 85O--8G0. Šećerana, Osijek 491 —495. Trboveljska 450—465, Slavoniia U —16%, Vevče 135—140.
Devize: London 275.80—Z76.60, Ne* -york 56.70—36.80. Pariz 222 in četrt dn m in četrt, MHan 308.15—310.15, Curili 1093.5—1096.5,   Amsterdam 2276.6— Dunaj T99.1&-S03.18, Praga 168.2—169.
INOZEMSKE BORZE.
Čarih:   Beograd   9.1375.   Pariz 30.32
London 25.20125, Newyork 519 Milar 28J2, Trasa 15.3P. Berlin 123.45.
Trie:   Beograd 3&3ftm,   London »jo,
Kako v Beogradu rešujejo moralo-,
Prikrajšani beogradski lahkofiyci, —- Sami ne smejo Imeti mladih služkinj. — Stroge odredbe za natakarice* — Nagovarjanje žensk na uUci prepovedano. - Amor pregnan is mestnih parkov.
Na kratko smo že poročali, da je beograjska policija, odnosno mestna občina izdala novo in obširno naredbo, s katero hoče modernizirati beograjski iavoi promet in rešiti moralo, ki po nmenta filistrov — kakoršnih se tud v BeogTadu ne manjka — mofino propada.
Pred vsem hočejo poostriti kontrolo nad tnjef. Vsakdo, tudi mladoletni se mora tekom 24 ur po prihodu prijavtfti (policiji. Ime se mora vpisati tako, kakor ie zabeleženo v rojstni matriki in je vsako »moderniziranje« Ančke v Anlto itd. prepovedano.
Posebno pozornost pa posveča poKclja sedaj javnim prireditvam. Vsaka prireditev mora biti v določenem roku prej prijavljena (pri nas je to snloh že od nekdaj predpis!) in policija ima Pravico, da se pred izdajo dovoljenja prepriča o tem, kaj bodo prireditelji nudili udeležencem. (To je vsekakor pametno, zlasti če se bo ta kontrola raztegnila tudi na Jedačo in pijačo.) Tudi nastop pevcev, godbe in sličnih produkcij je vezan na dovoljenje policije. Pevci, baletke, artistinje itd. ne smejo sedeti pri gostih v lokalu, kjer nastopajo. Ce se že dogovore za sestanek, sra morajo imeti kje drugje.
Za zaščito javne morale določa naredba celo vrsto strogih paragrafov, ki bodo marsikateremu boegrajsikemu lahkožive u zagrenili življenje. Nasprotno pa so beograjske boljše polovice s temi odredbami policije zelo zadovoljne, ker bodo lahko svoje može brez vse skrbi puščale tudi preko doma »policijske« ure v gostilne in kavarne, kjer bodo odslei zaščiteni pred v^emi skušnjavami. Skok čez nlot in greh roper šesto božjo zapoved bosta popolnoma nemogoča.
2enski posri bodo tudi v privatnih hišah pod kontrolo. Izpod 30 let stare ženske posle bodo smele imeti samo družine, kjer so v hiši tudi ženske, vendar pa bo za to potrebno policijsko dovoljenic. Policija bo izdajala tako dovoljenje samo zakoncem neoporečene preteklosti. Stari samci se bodo morali zadovoljiti z matronami, mlade služkinje bodo za nje v bodoče prepovedan sad.
Posebno pozornost posveča policija natakaricam. Lastnik gostilne ali kavarne, ki
bo hote v bodoče imeti žensko postrežbo, bo moraj prositi xa posebno dovoljenje. Policija bo v vsakem dovoljenju točno določna uro, do katere smek> streoi ženske v lokalih. Gostilničar, ki bi nastavljal žensko osebje samo za mamUenje gostov, bo brez ptrdona izgubil koncesijo. Po polnoč! natakarice sploh ne bodo smele biti v lokalu. Natakarice ne smelo stanovati pri svojem gospodarju, niti v bližini lokala. Posedanje pri gostih Hm Je strogo prepovedano, ne smejo pa tudi piti v službi nobenih alkoholnih pijač. Dokler so v službi, morajo biti uliudne in dostojno oblečene. (Po službi so lahko tudi nedostojne?) Tj predpisi veljajo tudi za dmge javne lokale kakor za delikatesne trgovine, sladSčičarne itd.
Paragraf 284. Ščiti ženske na ulici. Ta paragraf je v Beogradu radi rigoroznega postopanja policije že zelo zaslovel in se glasi;
»Prepovedano je na ulici ali v drugih javnih prostorih nagovarjati neznane ženske osebe v svrho sklepanja poznanstva, ali sicer nadlegovati na kateri koli način.«
Z novo policijsko naredbo se uvaja v Beogradu doslej neznana policijska ura. HtŠna vrata morajo biti najkasneje ob 10. zvečer zaklenjena. V sporazumu s strankami pa lahko hišni gospodar odredi zaklepanje vrat tudi Prej. Stanovalci, ki imajo ponoči službene opravke v mestu, morajo od Iiišnega gospodaria dobiti potrebne ključe. Policija bo točno določila; v katerih hišah morajo bfti nastavljeni hišniki. Nezazidane stavbene oarcele v mestu morajo bftj ograjene z leseno aH zidano ograjo. visoko najmani poldrugi meter. Uporaba bodeče žice ie dovoljena samo v višini nad 1 meter.
Bivanje v mestnih nasadih ie dovoljeno samo do 10. zvečer, na Topčideriu pa samo do 8.
Prestopki teh odredb se strogo kaznujejo. Najmanjša kazen je 1 dan zapora, 10 Din globe in 50 Din takse. Kršiteljem lahko policija prisodi tudi 1000 Din globe in mesec dni zapora. Več beograiskih opozi-cijonalcev, ki jim taka strogost ne gre v glavo, je že moralo odriniti svoj obolus za mestne reveže.
Zanimivosti iz naših krajev
Osel preprečil železniško nesrečo. - Roparski umor ob Donavi.
Osli so včasih prav hudomušne ži-s-ali. Sivec sicer izgleda navadno kot selo pohlevna živalica, a kadar ga prime trmoglavost Je prav neroden. Takrat ne zalezeta ne bič ne palica in če si dolgoušec vtepe v glavo, da ne gre nikamor, ga ne spraviš ne z lepim in ne z grdim prigovarjanjem. Take vrste osliček je povzročil včeraj zjutraj celo železniško nesrečo. Neki seljak v Stari Straži pri Kninu, ki mu je suša uničila vse travnike, tako da ne bo imel za živino potrebne krme, je hotel že sedaj navaditi svojega oslička, da si sam išče hrano. Podnevi je tovoril drva, vodo in druge potrebne stvari, na večer je osličku snel sedlo in ga pognal v prosto naravo, da si najde preko noči okrepčila za naporno delo, ki ga čaka naslednjega dne. Oslička je zvabila najprej bujno zelena železniška proga. Včasih so železniške proge pridno negovali in odstranjevali vsak plevel, da so v daljavi izgledale kakor bele ceste. Dandanes pa je v dobi suše prava sreča, da je država uvedla »štedenje«. reducirala železniške delavce in pustila, da po progah poganja najbujnejša trava. Ta sočna trava je torej tudi temu osličku zmešala glavo, da se ni zmenil za noben svarilen napis in za nobeno prepoved, marveč se ustavil sredi proge in začel v večernem hladu leno muHti travo. Bil ie tako zamišljen v svoj posel, da je sele v zadnjem hipu opazil vlak, ki mu je privozil po progi nasproti. Toda dol-goušcu je bilo očividno žal sočne zelenjave, ki mu je boljše teknila kakor pa osat, kii ga je le s težavo našel med peče v jem. Zato se ni maral umakniti s proge in se je le obrnil, da bi ne videl
prihajajočega vlaka. Strojevodja sivca v mraku tudi ni pravočasno zapazil. Lokomotiva se je z vso silo zalete4a v osla in ga sunila v stran. Oslu, ki je bil batin že vajen kakor vsakdanjega stradanja, je bilo to nekoliko odveč. Jezen se je zakadil nazaj proti lokomotivi in es zagnal naravnost pod kolesa. V par trenutkih je bil samo še krvava kepa, mešanica mesa, kosti in blata. Toda maščevanje ni izostalo. Na neka trdi kosti in na okrvavljenih tračnicah je za-čela lokomotiva drčati in v naslednjem trenutku je skočila s tira. Kolesje se je zarilo globoko v zemljo in več metrov daleč razrilo vso progo, nato pa se je lokomotiva prevrnila. Železničarji "ter strojevodja in kurjač so k sreči Še pravočasno poskakali z vlaka, tako, da se ni nobenemu ničesar pripetilo. Promet je bil za več ur ustavljen.
Iz Vršca poročajo, da je tamošnja policija končala preiskavo zaradi gospe Angeline Bakareskove, ki je nenadoma izginila. Kramarica Bakareskova je odpotovala v družbi nekega Dušana Ra-danova v Banat, da nakupi peresa za svojo prodajalno. S seboj je vzela pre" cejšnjo vsoto denarja. Po nekaj dnevih sef je Radovanov vrnil sam. Sosedom se je to zdelo sumljivo in so ga prijavili policiji, ki je Radovana res aretirala. Po dolgem zasliševanju je priznal, da je Bakareskovo umoril in jo oropal. Trup" lo je sam pokopal. Policija je odposlala v Pančevo, kjer se je roparski umor baje zgodil, posebno komisijo. Radova-nov, ki je bil tudi navzoč, mesta, kjer jc žrtev pokopal, ni mogel več najti. Na nadaljnje pritiskanje policije je morilec
izpovedal, tU ni umoril Bakareskove pri Pančevu, temveč na obrežju Dona" ve v bližini kraja Kovin.
V nekem gozdu je Radovanov nenadoma napadel svojo žrtev in jo podrl na tla ter umoril in oropal. Nato je privezal tefak kamen na truplo in ga zagnal v Donavo. Policija je obrežje preiskala, naJla pa ni ničesar. Možno je, da je tok vrv pretrgal in je Donava truplo odplavila. Morilca so izročili dr" žavnemu pravniku, ker obstoja sum, da je izvršil Se druge zločine.
Žrtev požara
V ljubljanski javni bolnici je včeraj popoldne podlegel težkim opeklinam 42-Ietni posestnik in trgovec Franc Jemec z Vrha pri Sv. Trojici, okraj Kamnik. V noči od nedelje na pondeljek je v njegovi trgovini izbruhnil požar. Čegar vzrok doslej še ni pojasnjen. Nekateri trde. da se je vnel bencin, ki ga je imel Jemec v zalogi. Jemec, ki je po-Žar še precej hitro zapazil, je z največjim naporom nosil še nepokvarjeno blago iz trgovine ter reševal, kar se je re* šitl dalo. Pri reševanju pa se mu je končno vnela obleka, ki je na njem vsa zgorela. Jemec je dobil težke opekline in so ga, ko mu je kamniški zdravnik obvezal opekline za silo, včeraj dopoldne prepeljali v Ljubljano v bolnico, kjer je včeraj ob lk umrl. Požar je v Jemčevi trgovini napravil znatno škodo. Požarni brambi se je posrečilo požar udušiti in lokalizirati samo na trgovski lokal.
Sport
Avtomobilska dirka na Ljubelj
Avtomobilska in motociklistična dirka na Ljubelj dne 14. avgusta t. 1. obeta biti ena najinteresantnejših v naši državi. Po* sebno inozemci so pokazali veliko zanima* nje za njo ter se med raznimi drugimi pri« javljenimi nahajata tudi dva avtomobila Mercedes^kompresorj s 24 in 26 konjski* mi silami, grofa Bergheima iz \Veinheima v Nemčiji, dalje Bugatti-supersport princa Lciningena iz Amorbacha (Nemčija). Poleg teh pa se je med domačimi dirkači prijavil tudi g. \Villy Strehler na Ansaldu in g. K. Cerri na A. D.*Sport. G. Strehler jc, kakor znano, dobil pri dirki na Plješivici zlato ci* garetno dozo Nj. Vel. kraljice Marije. G. Cerri Kari pa je pred kratkim zmagal v ucenigvalni vožnji Štajerskega in Koroške* ga Avtomobilskega kluba na progi Gradec* Beljak, kjer je dobil najboljšo oceno in dosegel tudi najkrajši čas. Tudi inozemski motociklisti bodo na tej dirki častno za* btopani. Štajerski Motor*Šport*Club v Grad cu je poslal na to dirko s>voja najboljša vozača g. Strohmavcrja in Johanna \ValN nerja na BSA*motociklih. Ccška Fahrrad* und Maschinen*Fabriks A. G. «Premicn> pa pošlje svojega znanega vozača Bohumila Matcha na Premier*supersportu 731 ccm. Prijavili pa so se tudi po večini vsi doma* c\ dirkači, tako da so zastopane skoraj vse znane motociklistične znamke n. pr. Har* Iey*DavidsonT BSA, lndian*Altoona, «D», Premier. AJS, BMW, Ariel, RudgeAVhit* worth, Douglas itd.
Boj bo torej hud in težak; zato pripo* ročamo našim vozačem, da se temeljito pri= pravijo na dirko. V nedeljo dne 7. avgusta t. 1. se bo vršil prvi oficijelni trening med 9. in 12. dopoldne in 14. in 19. popoldne. 2eleti bi bilo, da se vsi vozači tega trenin= ga udeležijo, posebno še radi tega, ker se bo pri popoldanskem treningu vršila po* skušnja kontrola po funkcijonarjih in sport ni komisiji Avtomobilskega kluba. Sekcije Ljubljana.
Nadalnje prijave pa se sprejemajo še do °. avgusta t, 1. do 6. ure zvečer v tajni* štvu Avtokluba Sekcije Ljubljana.
Prvenstvo Jugoslavije in prvenstvo Evrope v plavanju
Radi izredno toplega in lepega vremena, ki vlada letos pri nas kakor tudi po drugih krajih Evrope, se je zanimanje za plavanje tekom zadnjega časa podvojilo. Pri nas srao imeli dosedaj že dve uspeli tekmi, od katerih je ena odločila naslov prvaka ASIv Primorju, v sofcoto 6. in nedeljo 7. t. m. pa se vr5e na Sušaku plavalne tekme za prvenstvo Jugoslavije. Na SuSaku se bo zbrala elita naših najboljših plavačev in plavalk. Nastopili bodo v borbi za državno prvenstvo tudi nali skakači, a za naslov waterpoIo-prvaka se bo borilo okoli 7 moštev, št? nikoli niso bile prijave za plavalno prvenstvo Jugoslavije tako mnogobrojne. LMeleže se ga klubi SK Bob, SK Brdjanin (oba Beograd) in VK Beograd z nad 50 plavači, na-
dalje «001 bor ako eportao udruženje, klub« Jug in Gradjanaki iz Dubrovnika, liubljanaka Ilirija, splitski klnbi PSK Finile. JPSK Tri-ton in prvak Splita JSK Jadran. Zadnji postavi na start nad 60 odličnih plavačev. * Naslov prvaka brani dosedai suSaška Viktorija, ki ima zbrano cardo naSih najboljših plavačev in poleg splitskega Jadrana zato največ" upanja, da si zopet pribori prvenstvo. Kar-lovčane bo zastopal prvak zagrebškega plivačkoga podaaveza SK Gradjanski. Do«eJaj je prijavljenih okoli 250 plavačev. Zato je pričakovati ostre in napete borbe, računa pa se, da bo zboljšana večina jugoslovenakih plavalnih rekordov. V soboto se poleg obširnega plavalnega programa igra tudi water-polo. V prvem kolu, ki 6e igra po pokalnem sistemu, se sestanejo: Jug (Dubrovnik) — Bob (Beograd); Ilirija (Ljubljana) — Brdjanin (Beograd), SK Beosrrad _ Sombor; firadjanski (Karlovac) — Jadran (Split). Hradjanski (PubrovnilO je prost.
V plavalnih točkah Ilirija nima Šans, a mogoče ie. da si uveljavi njeno vaterpolo moMvo Povsem suTurno pa je. da *e bodo skakači ljubljanske Ilirije, prvak Kordelič ter talentirani Antosiewicz. ugodno plasirali.
Plavalno prvenstvo Jugoslavije bo tudi odločilo, kdo bo zastopal Jugoslavijo v borbi za evropsko prvenstvo, ki se vrši v času od 31. avgusta do 4. septembra v Bologni, v Italiji. Dosedaj je za to prvenstvo že pripravljenih 334 plavačev, ki bodo zastopali 16 inozemskih narodov, dočim Italijani dosedaj £e niso prijavili svojih plavačev. Nemčija, Švedska in Madžarska, katerih plavači v Evropi dominirajo, postavijo na start po 35 pli-vačev. Francija 30. Belgija, češkoslovaška in Anclija po '2"). Avstrija 20, Holandska in Španija po Itf, Pilili I ta Jugoslavija po 13, Poljaka 12. Gržka in Finska po 10._
najboljše, najtrpe£nejš£, zato najcenejše.
Izpred sodišča
BIC JE PEL.
Kmet Tadej je jezen na kmeta Mateja, ker sta sc sprla zaradi neke meje. Moža se niti ne pogledata, a če se srečata, se ogneta drut; drugemu kakor s senenim vozom..
Ko jc Tadej peljal te dni mimo Matejeve hiše voz sena, se pa ni tako široko ognil. Stari je .sedel namreč na vozu, a njegov sin Mihec je poganjal konjica.
Ko sta dospela z vozom do Matejeve hiše. sta .šla preblizu iti obdrgnila z vozom steno.
Najbolj huda je pa bila Matejeva Francka, saj sta ji rogovileža prevrnila lepi nagelj na oknu. ki je zropotal na tla. lonček se je ubil, a nagelj je polomljen stezal svoje cvetove po cestnem prahu.
Matej je prihitel iz hiše ter vprašal soseda, če mu misli hišo podreti.
^E. kdo ti bo podiral, kar je že podrto, kdo se briga za tvojo podrtijo,« ga je zavrnil Tadej.
Ce se brigaš ali ne, škodo boš plačal,« je dejal Matej in grozeče dvignil pesti.
*Bom pa kar jaz odštel, kar vam gre,« je zavpil Mihec in dvignil svoj bič.
• H me boš pretepal, ti mlečozobece je vpil Matej in se obenem praskal po hrbtu, kamer so padali trdi udarci MihČevega biča.
Ko Je Matej izprevidel. da s prepirom ne ho ničesar opravil, in je tudi čutil, da ga je Mihec precej dobro ošvrkal. je odšel v hišo.
Soseda sta se smejala in odpeljala dalje; a Matej se je oblekel in stopil k orožnikom. Orožniki so poslali moža k zdravniku, ki mu je napisal spričevalo, kjer je potrdil, da je trii res pošteno našvrkan, saj Je imel krvne podplutbe.
Prinesel je spričevalo orožnikom, ki so napravili ovadbo in naznanili oba, Tadeja in Mihca, čeprav stari ni tepel drugače, kakor samo z jezikom.
Mihec še ni bil kaznovan, obsojen je bil na 100 Din globe, pa Mateju bo tudi toliko plačal za bolečine.
Stari Tadej je bil zadovoljen, ker je bil oproščen, a M'hec je godel. da se bo pritožil. Pa ga je ustavil oče: *KaJ se boš prL
Hugo Bettauer:
22
Vseeno pa ga je Gastonovo poročilo vseskozi zadovoljevalo in sklenil je, da zavzame trdnjavo v napadu.
7. poglavje. Prva nagrada roma v zastavljalnico.
Pismonoša in Franci sta bila dva j človeka, ki nista imela nikdar kakega i opravka drug z drugim. Iz enostavnega j razloga, ker priprosta šivilja lutk ni ni-kdar sprejemala nobenih pisem. In od j koga tudi? Sorodnikov ni imela, prija-teljice izza šole so se že davno poraz- : gubile po svetu, »ljubčeka« ni imela, in [ Rolf, edini človek, ki ji je bil nekoliko bližji, je stanoval v isti hiši. Niti pro- j spektov in cenikov raznih agentur za j uničevanje stenic, o strupu za podgane m raznih modnih trgovin ni dobivala, | ker njeno ime ni bilo zabeleženo niti v j telefonskem seznamu niti v izkazu du- j najskega društva hišnih posestnikov.
Danes pa, ob tem čmerikavem, so- I Darnem poletnem dnevu je vendar le iobila pismo. Ta izredni dogodek jo je tako pretresel, da je v svoii sobici z na- i
pol izgotovijeno lutko v naročja bridko zaplakala. Pismo je prišlo od trgovca, za katerega je izdelovala lutke in se je glasilo:
Popolni zastoj v trgovini nas sili, da ustavimo vsako produkcijo, dokler ne izpraznimo svojih dosedanjih zalog. Prosimo vas zato, da ustavite nadaljno dobavo lutk za nas, upamo pa, da vam bomo v jeseni, ko prične božična sezona, lahko šli na roko z nadaljnrmi naročili.
Franci je bila vsa obupana. Srce se ji je krčilo ob misli na bodočnost, ko je prečitala te vrste. Topo je sedela v svojem naslanjaču in nentešljivo Jokala.
Kaj naj stori? Kako naj se preživi in prebije do jeseni? Vzela je svojo torbico in začela preštevati zmečkane bankovce. Osem tisoč kron. Približno dovolj za mali hlebček kruha. Prvi je bil pred vrati, treba bo plačati najemnino, čevlji so nujno potrebni popravila in sploh, od zraka ni mogla živeti.
Nenadoma ji je šinila v glavo srečna misel. Veselo je skočila po koncu, si obrisala solze in se začela smejati. Saj ima dragocen zaklad — zapestno uro iz platina, obsuto z malimi diamanti! Še le včeraj se je v izložbi juvelirja prepričala, da take ure ne dobi izpod Šest milijonov. Prodala je ne bo, pač pa zastavila. Dobila bo morda dva milijona ln i
tem se da s primerno varčnostjo tri mesece skromno živeti.
Franci je stekla k oknu, se sklonila Čez oboj m zažvižgala kvarto. To je bil znak za Rolfa, ki je stanoval.nad njo direlctno pod streho. Takoj se je oglasil protisignal in kmalu nato je stal pred njo Rolf v napackani slikarski halji.
Molče mu je Franci podala pismo. Rolf ga je prečital, obledel ko stena in njegove zveste, rjave oči so se porosile.
— To je strašno, Franci, kaj hočeš sedaj storiti? Veš, nikar ne obupuj, jaz ti bom že pomagal. Močan sem in lahko delam. V pristanišču ob Dunavu rabijo vedno delavce za nakladanje. Dovolj bom zaslužil, da ne boš trpela pomanjkanja.
Franci se je nasmehnila.
— Ti si dober, ljubeznjiv dečko, Rol" fek! Ampak prvič moraš ostati ti pri svojih slikah in drugič bi ne sprejela od tebe ničesar! Sicer pa ni tako hudo, kakor misliš. Saj imam še nagrado iz konkurence lepotic. Prosim te Rolf. poj" di v Thaliastrasse v zastavljalnico, ne bi hotela sama napraviti to sitno pot.
Snela je lepo zapestno uro s svoje vitke, še nekoliko otročje roke ter jo izročila Rolfu. pri čemer je smeje dostavila:
—Vidiš, če bi jo bila dobila ona bo" gata Katarina mlekarnam, bi ura nikdar nc romala v zastavljalnico. Take stvari niso za siromašne ljudi. Roli, le glej, da dobiš čim več. Dva milijona ti bodo morda že dali. Če so kamenčki zelo dragoceni, morda še več, celo tri in s tem se lahko čisto lepo preživim preko poletja. Nekaj pa bom tudi še sama zaslužila, kajti nočem lenuhariti. Bom pač šivala gumbnice za kako trgovino S perilom. To tudi nekaj nese.
V pičli pol uri je bil Rolf nazaj. Razkačen, besen in preklinjajoč je vrgel zastavni list in par bankovcev na šivalno mizo.
— Taka banda, prokieta, taki falot-je in goljufi! Ali veš, kaj? Ura sploh ni iz platina, marveč iz belega zlata, kam" na pa so navadno steklo! In kolesje je tudi za nič, je dejal možakar v zastavljalnici. S križi in težavo sem iztisnil % milijona. Toda jaz jim že pokažem. Grem v redakcijo »Abenda« in jim bom tam razložil, kako goljufajo uboga dekleta.
Franci, ki ji ni bilo do razkritja po časopisju, ga je skušala pomiriti.
— Ne razburjaj se — za par tednov bo že zadostovalo, med tem se bo že Se kai našlo
toževai, mi imamo, iah&o plačamo, tiste i.c-ke bom že Jaz odštel!«
Sosed Matej se je nasmehni!, spr^v'l 100 Din, se priklonil in dejal: »Se pa še id drugič priporočam, sospod Mihec, če imate toliko preveč!«
SLIKA SEDANJE SOClJAXNE BtDF
Sodnik: *Vi Bigelc »te po poklicu dela^ vec, pa vas je junija zaloti! >tnlnik ni Sv. Jakoba trgu. ko ste prav prjdno gladili kljuke. Ali ste žc pc/abili. da nc smete be* račitl?»
Obt.: ?0 pohabil nisem, a delati ±tm Že oozabil, saj Že celo večnos: ne dobim nobenega dela.«
Sodoflc: rParkrat ste It bili zaprt! pa se vas malo prime.«
Obt.: »T, saj se m p nima kai prije:;, v zaipnrti tako ničesar nimate.•
Sk)dnLk: -Jezik imate pa dober tud: drugače Še ni^te tako zdelani, da bi ne mi:': delati.«
Obt.: »N'ekai časa sem iskal delo po tem mp ie pa vse minulo, če ljudje ne dain dela. ne morem delati. Ker brez dela ni iela. sem začel nov poklic, beračenje, ki sicer slabo nesp, a nekaj ie vendarle: sal le vse dobiček, kar zaslužim, pa  nobene rcžiie
nimam.*
Sodnik: Ampak nam delate režije, sal vas bomo spet morali ŽivetL«
Obt: »Rajši me oprostite pa ne bodo impli nobenih stroškov z menoj!«
Sodnik: -Ni mojjoče. postava le postava in obsoditi vas moram.«
Obt.:  >Pa usmiljeno  naredite prosim sai ne bom več beračil!«
Sodnik: -Kai ne. tako kot zadnjikrat* Skoro prisezli ste, da se bostp pobn]j?a!i. pa ste danes sppt pri nas!*
Obt.: -Kai hočem. Če sem pa lačen. Bo. dite ukinili eni in usrnlijenie boste dosezi!!-
Sodnik: »Saj sem usmiljen, če vas 7a daljp časa obsodim, dalje časa boste preskrbljeni in sc vam ne bo treba pehat j ra <ta crenki vsakdanji kruhek.-«
Oh t : »Tisto ie le res če bi ne bilo .le neka i drugega. Vpste. gospod sodnik rc; nas manjka svobode, ki mi le postala najdražja ljubica. Kaj. če človek malo postra-da včasih   pa nride v bo/jo naravo in se
čuti lepo prostega kot tičica na vejici, ali ni in prijetno? Sai prej še svobode poznal nispm. odkar jo pa poznam. =c bom težko kdaj popolnoma poboljšal, da po pravici pn-vem. Ko cfrem s svojo malho čez polie. mi zazdi, da je ves svet moja last in kc
zasanjam pod zelenim hrastom sem kakir krali: na mahu ležim kot bf slonel na ?i. met»iem orpstolu.«
Sodnik: -Anrpak deževni čaM in rima-
Obt.: ~Br br. to pa kar pustimo, pride in mine, ampak kako. vam ne morem P'O-v c* dati. ker ie prebudo. Pozimi bi moral človek leno spati kot medvpd v svoiem br_ loen. notem bi pa šlo!«
Sodnik: -No. Biselc. H dni boste Hi v brlo" čeprav ni še zime v deželi.*
Obt.: -£e! bom. ker moram iti ampak* vsake nre j p škoda v teh lepih poletnih dneh!«
HUDA ŠIVILJA.
Strežnica Lenka ie že 7.S let ><ara. a njen ieziček ie še vedno mladostno živahen, kakor trdi šivilja Tilka, ki pravi, da jo
jp Lenka razžahla.
Tilka je močno dekle, ki se še marsikaterega fanta ne boji in sama pravi, da ni dobro z njo črešen! zobati.
Tud; Lenka se je boji. česar pa ne po, kažp. Pravi, da je še vsakogar usrnala. če drugače ni šlo. 7. jezikom. Obe nasprotnici sta se srečali koncem iuniia na lii-hlian. skem polju
»A tj veš da se mora na svetu tnnozo molčati: nikjer ne vprašaio. kdo ie molčal, pač pa kdo ie jrovoril.* ip delala Tilka In stopila pred Lenko.
*A ti veš. da se mora starost spoštovati, na se takole obrejraš ob me,- le deia!a Lenka in io jezno pogledala.
»Viš jo mar misliš da ti bom še hvaležna, ker me zbadaš,* jo je zavrnila Tilka m jo strnila da je starka kar odletela v visoko travo
»To boš pa plačala.« ie dejala Lenka in odkrevsala na policijo. Tilka bo res plačala, pa ne bo sile. odšteti bo morala le 50 Din
dobe.
ŠBei
ezmea
KOLEDAR
D&D6?: Sreda, 3. avgusta 1927; katoličani: Avguštin; pravoslavni: 81, julija, Si meon.
Jutri: Četrtek, 4. avgusta 19*27: k»A*H čani: Dominik; pravoslavni: 22. julija, Mir Mat.
DEŽURNE LEKARNE.
Danes: Sušnik. Marijin trg: Kuralt, Go-sposvetska cesta.
Jutri: Ramor, Miklošičeva cesta; Trn-koczy. Mestni trg.
Solne« zaide danea ob 19.Jo. vzide jutri cb 4.47 in zaide ob 19.24.
8. poglavje. Franci dobi cvetlice in ponudbo.
V tem trenutku, ko je premagala Francina mladostna sigurnost, je zazvonil zvonec na vratih. Vstopil je star, bradat postrežček, predal v bel papir ogrnjen šopek in pismo ter se poslovil.
Iz papirja ie izmotala Franci velikanski šopek krasnih, živordečih rož. vsaka tako velika kakor pest.
Franci je od presenečenja in občudovanja glasno kriknila. Rolf pa jc ar-bančil čelo. S tresočimi prsti je dekle odprlo priloženo pismo in ga nato zlatno prečitala:
— Velecenjena gospodična! Dovolite, da Vam pošljem par cvetlic s prošnjo, da bi me blagovolili danes popoldne sprejeti. Gre za resno stvar, o kateri hočem z Vami govoriti.
Z odličnim spoštovanjem
Fred Holme.
Franci je pogledala začudena svo je ga prijatelja.
— Ti, kaj pa naj to pomeni? Mo. bog. te krasne rože. Takoj jih moram postaviti v vodo. da mi ne ovenejo.
Rolfu se je razširil obraz v prezirljh meh.
0993
Stev. 174
•SLOVENSKI NAR OD» dne 4. avgusta
1927.
Stran 3.
Dnevne vesti.
D£ ^ubijani, dne 3. avgusta 1927.
Justifikacija v Novem Sadu
Odklonjeno pomiloščenje za dvakratnega morilca. - Obsojenec poje v celici in izjavlja, da je raaltižil vcšala.
— Norice z dvora. Na Bledu v suvobor-skem dvorcu je sedaj postalo živahno. Dvor je poinoštcviloo zbran. Kralj običajno napravija avtomobilske izlete po Gorenjski. Med avtomobilsko vožnjo se mu včasih pripeti tudi kaka mani5a nezgoda. Tako ie preteku teden v bližini Kranja na-sral mal defekt tu kralj sam se ie trudil, da se defekt tka preje popravi Mimo Je privozil nriad Ljubljančan - avtornobillst. Takoj je pntstopU Ljubljančan kot vesten av^omoblist in pomagal odstraniti defekt. Kralj se mu ie smebtktjoč zahvalil kot športnemu tovarišu. Kralj prihaja večkrat v škofio Loko, kjer si ogleduje napredek gradnje nove obmejne vojašnice.
— Finančni minister na Bledu. Kakor javljeno, je včeraj prispel na Bled tinan-ni minister dr. Bogdan Markovlć Ostal je na Bledu le malo časa ter se ie zvečer že vrnil v Ljubljano, od koder se je z večernim vlakom odpeljal v Maribor.
— Iz Narodnega gledališča. Režiser Uubliaskega Narodnega gledalšča in pisatelj Milan Pngeij je preveden v 1. 5k~upino H. kategorije.
— Vpokojitve v sodni službi. Vpokojeni sor Mihael Prelo«, pisarniški oficijai pri okrožnem sodišču v Celju; Josip Vovk, višji pisarniški oflctjal pri okrajnem sodišče v Skofji Loki. in Martin Bonte, pisarniški oficrjaf pri okrajnem sodiSCn v Ložu.
— Vseuč-Uiske vesti. Vpokojeni so: dr.
Artur Gavazzi in dr. Vinko Kt! Sko-vič, profesorja zagrebške univerze, in Milivoje Simič, rektor višje pedagoške šole v Beogradu.
_ Iz carinske službe. Premeščeni so:
carinski inspektor Dragomir Rajlč iz Maribora v Split, carinski revizor Franjo P e č iz Maribora k davni carinarnici I. v Zagrebu in revizor Dušan Stradovski z Rakeka v Zagreb, vsi po službeni potrebi, Blagajnik Franjo Eržen na lastno prošnjo iz Ljubljane v Novi Sad.
_Kontrolne tržne komisije. Ker je ministrski svet odobril za kontrolo trgov po Havnih mestih kredit v znesku 350.000 Din. je pričelo trgovinsko ministrstvo sestavljati posebne kontrolne tržne komisije v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani in v drugih mestih.
— Kongres privatnih nameščencev. Letošnji m. Tedni kongres Zveze organizacij Privatnih nameščencev se vrši 30. oktobra v Zagrebu. Na ta kongres so vabljeni zastopniki miuteingtva trgovine in industrije ter ministrstva za socijalno politiko.
_ Premestitve srednješolskih profesorjev. V prosvetnem ministrstvu ie pripravljen velik ukaz o razvrstitvi in premestitvi srednješolskih profesorjev. Tfče se okoli 200 profesorjev.
— Vpis v kmetijske šole. Koncem tega, odnosno začetkom prmodnjega meseca se zaključi sprejem učencev v nižie in srednje kmetijske šole. V nižje kmetiiske Šole se sprejemajo učenci, ki so dovršili osnovno šolo, v srednje pa učenci s končano nižjo gimnazijo.
— Izplačilo uradniških razlik. Beogradsko »Vreme« javlja, da bo fmančni minister predložil ministrskemu svetu predlog, s katerim zahteva odobrenje kredita 30 milijonov dinarjev v svrho Izplačila uradniških razlik.
— Šumarski kongres v Beogradu. Glavni odbor šumarskega udruženja je sklenil, da se vrši letošnji šumarski kongres 15. avgusta v Beogradu in ne v Skoplju, kakor je bHo prvotno določeno. Kongres v Beogradu Je zahtevala večina članov udruženja.
— Statut Zveze avtonomnih mest. Glavni odbor Zveze mest je predložil ministrstvu notranjih del v odobrenje statut zveze. Notranji rrrmister je statut pregledal in odobril.
— Podelitev državljanstva. Notranje ministrstvo je podelilo goriškemu rojaku in železniškemu uradniku e. Milanu Cadešu v Trbovljah naše državljanstvo.
— Sprejem v naše državljanstvo. Dnev-ničar fin. kontrole na Kalcah pri Planini in dosedanji ruski državljan Peter P. Tka-lenko je sprejet v naše državljanstvo.
— Taks oproščeno društvo. Finančni minister je oprostil Prostovoljno gasilno društvo v Ljutomeru plačila vseh predpisanih taks za prošnje in vloge na državne oblasti, razen v civilnopravdnih zadevam.
— Podaljšana a v toni oblin a poštna vožnja. Z Dvora nam pišejo: Vse kaže, da do-Kmo avtomobilno poštno zvezo z železni: co v Stični. Da nam bo poštna uprava z modernim prometnim sredstvom zelo ustregla, ni treba še posebej omenjati. Prejšnja leta smo imeli poštni koleselj, zadnji čas imamo pa le sla. ki prenaša poštne pošiljke med Dvorom in Žužemberkom. Državni poštni avtomobil bo začel voziti že v drugi polovici tega meseca. Odhajal bo od nas zjutrai in bo imel zve-7.o z ljubljanskim »n karlovškim vlakom, na kar se bo vračal na Dvor ter zvečer zopet odhajal od tod k večernemu ljubljanskemu in karlovškemu vlaku na stiski kolodvor. Že naprej nas veseli, da ne bomo več tako odtrgani od ostalega sveta kakor smo, žal, že leta In leta.
— Gibanje nalezljivih bolezni v ljubljanski oblasti. Uradno zdravstveno poročilo :yvaja statistične podatke glede gibanja •alezjivih bolezni v ljubljanski oblasti. Dne 14. julija je bilo 16 slučaiev tifusnih bolez-ni, največ v brežiškem okraju (6). dalie 17 slučajev griže, največ v novomeškem (9), 19 slučajev škrlatinke, 2 slučaja davice, 12 slučajev dremavfce in 3 slučafl vraufčnega prisada.
— Izgnana Italijana, iz nase države sta
:zgnana talijanska državljana Angelo Fan-tozzj in Santo Ferrari iz Milana,   ki sta
nastopala kot lesna trgovca in umetnika po raznih mestih, zlasti v Beogradu.
— Pri   razdraženih   živcih, glavobolu,
pomanjkanju spanja, slabem želodcu, utrujenosti, potrtosti, tesnobi imamo s prirodno 2 renči co »Franz - Josef« v rokah domače zdravilo, ki skoraj nikoli ne odpove, da takoj zatremo vsako vznemirjenje, naj že izhak iz kateregakoli dela prebavilnih poti. Sloviti zdravniki pripozuavajo. da voda Franz - Josei zanesljivo učinkuie tudi pri ljudeh višje starosti. S9L
Iz Ljubljane
—ij Vojaški nabori v Ljubljani. Pretekli teden so se vTŠili vojaški nabori mladeni* cev, rojenih, odn. prist. v Ljubljano. Nabo* ri so se izvršili popolnoma mirno, dostojno in brez vsakega incidenta. Sploh občinstvo ni znalo, da se vrše nabori. Ta teden se vrše nabori mladeničev iz ljubljanske oko* lice. Iz Ljubljane so potrdili k vojakom okoli 55 odstotkov, do čim jih iz ljubljanske okolice jemljejo k vojakov v višjem od* stotku, iz nekaterih vasi kar vse. Nabor* nikl iz ljubljanske okolice prihajajo v me« eto vsi v šopkih in trakovih z harmoniko. Včeraj pa so se v neki gostilni na Dolenj* ski cesti naborniki nekoliko stepli, toda napravili so drugi trezne j §i mir.
—-Ij Povratek skavtov z otoka Krka. Včeraj popoldne sta se vrnili s taboren j a četi ljubljanskih skavtov in skavtin. Cili in čvrsti so korakali po uleah. Vsem se je bralo zdravje in zadovoljnost z ogorelih obrazov. Obe četi sta šteli čez SO članov. Taborili so blizu Omišlja. Bližnii studenec jim je nudil prav dobro pitno vodo, morje izborne morske, žarko solnce pa zdrave solnčne kopeli. V četah so bili po pretežni večmi dijaki iz ljubljanskih družin, nekaj malega jih je pa bilo iz Kočevja. Zadnje dni so že zob ali grozdje po 10 dinarjev kilogram, a dinje so Jim šle tudi v slast. Z ljudmi so se dobro razumeli, sai uživa lepa skavtska organizacija povsod naklonjenost in ugled. Da so se mnogi med njimi od naše sinje Adrije težko ločili, ie čisto umevno, saj so preživeli na njenem prelepem obrežju prav prijetne, nepozabne dni.
—IjŠentjakobska knjižnica v Ljubljani, Stari trg št. 11. je izposodila julija. 3099 strankam 11j527 knjig. Knjižnica posluje vsak delavnik od 4. popoldne do 8. zvečer ter izposoja slovenske, srbohrvatske, češke, ruske, nemške, italijanske, francoske, angleške in esperantske knjige ter modne liste vsakomur, kdor se zadostno legitimira. Na razpolago tiskani imeniki knjig, ki jih kupi. da si napišeš številke knjig doma. 589n
—dj Manjše tatvine. Restavrater Karel MUK v Kolodvorski ulici je policiji prijavil, da mu je neznan zlikovec z dvorišča odnesel 7 krogeflj za balinanje. — Delavec Jbrahim Maconovič je včeraj po delu v Linhartovi ulici presenečen opazil, da mu je neznan tat izmaknil iz suknjiča amerikansko zlato uro, vredno 1000 Din. Tatvine je sumljiv neki postopač, ki se je tam v Linhartovi ulici smukal okoli delavcev. Posestnik Ivan Klopčar v Vrtni ulici je na svojem vrtu zapazil večji zavoj, v katerem je bilo 5 parov čevljev, že ponesenih, moških in ženskih. Zavoj je moral tam pustiti kak tatinski nepridiprav.
—lj Drobiž policijske kronike. Od včeraj do danes zjutraj je policija aretirala in zaprla štiri osebe, nekega berača radi tatvine namiznega prta, dalje starejšega postopača, nekega tatu in mlado Ljubljančanko radi tajne prostitucije. Prijavljeni ste 2 tatvini, ena goljufija in 2 lahki telesni poškodbi. Ponoči je vladaj mir. Prijavljenih je končno 14 voznikov in avtomobilov radi prestopkov cestnopolicijskega reda.
—lj Požar v hotelu «Union». V hotelu «Union» napravljajo nove adaptacije in grade novo dvorano. Na dvorišču so posta* vili kotle za smolo. Danes okoli 10.45 se je v enem kotlu vžgala smola ter začela silno goreti, pri čemur se je razvijal gost dim. O požaru takoj obveščeni gasilci v Mest* nem domu so prihiteli z motorno brizgal* no, ki pa ni stopila v akcijo, ker so požar medtem že gasilci in drugi delavci pogasili na ta način, da so vporabili gasilne aparate in nametali na kotel pesek, odnosno mivko. Materijalna škoda ni velika.
— Velik požar na ljubljanskem Barju.
Snoči so posetniki in stanovalci ljubljan* skega Gradu opazili daleč na Barju že pod Krimom velikanski požar. Plamen se je dvi* gal visoko v zrak, kakor pri kakem kresu. Kakor nam poročajo, je snoči pogorel v bli* zini Podpeči velik kozolec, ki je bil napol* njen z mrvo. Ker je bil kozolec na samem, se požar ni razvil na bližnje hiše v Pod= peči. Škoda je precejšnja, a lastnik je bil zavarovan za minimalno svoto.
—lj Vreme. Vročina pritiska. Suša ni samo nastala po Dolenjskem in Notrani-skem, marveč tudi na Gorenjskem občutijo že posledice suše. Najvišja temperatura je včeraj zsna&ala +31.2° C. Snoči ob 21. je kazal barometer 765, termometer +18* C, opoldne barometer 764. termometer rf-29.5® C. Vse dopoldne jasno in soparno.
—lj Lastnika psa na Sv. Petra cesti št. 27 lepo prosimo, naj psa ponoči zapre v kakšno klet, ker smo po celodnevnem delu zelo potrebni počitka, ki nam ga pes s svojim močnim lajanjem od pol 3. do pol 6. zjutraj v največji meri kvari. — Več sosedov.
Iz Celja
—e Tedenski Izkaz mestne Uavnice, V tedrru od 25. do 31. julija se je zaklalo: 7 konj, 1 bika, 22 volov. 17 krav. 3 telice, 44 telet in 47 svinj. — Uvozilo se je: 266 kg govedine in 1186 kg teletine.
—c Proščenje v Svetml nad Celjem se vrši prihodnjo nedeljo. Ta dan Celjani v
obilnem številu posecajo prijazno gorsko vas. Povratek je prileten preko celjske keče.
—c Novo sodarsko obrt je pričel izvrševati sodarski mojster g. Jps. Gumzeli na Bregu pri Celiu.
—c Renoviranje hiš v mestu se tudi letos prav pridno vrši. Na Glavnem trgu se renovira hiša trgovca Jozeka, v prihodnjih dneh pa pričnejo renovirati tudi veliko vogelno hišo na Glavnem trgu. kier je lekarna pri Orlu.
—c Koukurz je odpravljen nad premoženjem lesnega trgovca Vinko Avguština v Celju.
Iz Maribora
—m Prosta stanovanja. Pri mariborskem stanovanjskem sodišču je razpisanih 10 prostih stanovanj. Interesenti naj si stanovanja ogledajo — naslovi so Tazvidni te razglasa pri stanovanjskem sodišču -— ter vlože svoje prijave odnosno prošnje naikasneje do četrtka, dne 4. avgusta opoldne.
—m Avtobus-z veza Maribor - Gradec. Kakor se doznava, so baje že v teku razgovori med našimi in avstrijskimi merodaj-mmi krogi glede uvedbe rednega prometa na progi Maribor-Gradec. Ob priliki zadnje železniške stavke v Avstriji se je namreč pokazalo, da bi bila taka zveza zelo ugodna, zlasti še, ker bi bila na ta način dana onim krogom, ki imajo opravke ob meji, možnost svobodnejšega kretanja. ^ tudi za izlete v Gradec odnosno v Maribor bi bila zelo ugodna.
—m Mariborska »rivijera ob Dravi. Ker mestna občina letos še ni poskrbela za primerno kopališče, ki bi odgovarjalo potrebam mariborskega mesta, so si podjetni mariborski kopalci sami poiskali ob Dravi primerne prostore. Tako se je razvilo s časom v Bistrici pri Mariboru ob Dravi pravcato velikomestno vrvenje. Prostor pa je tudi izredno ugoden. Voda ni prede-reča. obrežje je peščeno, na obeh straneh pa je košat gozd, kamor se lahko kopalci zatečejo pred žgočimi solnčnimi žarki. Bile bi potrebne le male ureditve in nastalo bi eno najbolj priljubljenih kopališč. Podjetni domačini bi lahko postavili zasilni šotor, kjer bi nudili kopalcem okrepčila. Mestna občina pa si lahko stroške za zgradbo novega kopališča prihrani, ako namerava še dolgo odlašati. Želeti bi bilo, da bi kopami viak, ki odhaja Iz Bistrice že ob 18.23, odhajal vsai eno uro pozneje, ker je baš na večernem somcu najprijet-nejše.
—m Glavna skupščina CMD bo letos v Mariboru. Po sklepu centralnega odbora se bo vršila letos glavna skupščina CMD v Mariboru, da tako manifestira tudi svojo skrb za severno mejo. Narodna in kulturna društva se že sedaj pripravljajo, da bo to čim veHcastnejša manifestacija v severnem Mariboru. Sredi septembra se bo vršil razgovor vseh v poštev prihajajočih društev v svrho dogovora glede priprav, skupščina sama Pa je določena za dne 9. oktobra.
—m »Samopomoč«, sociiania ustanova gospodarskih krogov. Na iniciiativo mariborskega trgovskega gremila se bo v kratkem ustanovila tudi za mariborsko oblast posebna organizacija gospodarskih krogov pod imenom »Samopomoč«, ki bo nudila svojim članom v slučaju smrti primerno porpoTO. Za vsakega umrlega člana, odnosno svojca izplača društvo tolikokrat po 25 Din, kolikor bo imelo društvo članov. Vsak član vplača pri vstopu v društvo vpisnino in prvi obrok za smrtni slučaj, potem pa ob vsakem smrtnem slučaju po 25 Din. Prijave sprejema trgovski gremij v Mariboru. Gospodarski krogi so doslej t2ke organizacije močno pogrešali in zasluži zato za to Trgovsk gremij za svoje prizadevanje vse priznanje. Vsem obrtnikom in trgovcem priporočamo, da postanejo člani. Tudi oni, ki sicer ne reflektiralo na podporo, naj pristopijo, da okrepe na ta način blagajno in nudijo svojim potrebne jšim tovarišem v sili podporo.
"Sokol
— 40:letnica sokolskega društva v No* vem mestu. Ker se je radi nenadnih tiskar* niških zaprek razpošiljanje reklamnih lepa* kov za dva dni zakasnilo, se je odločil zlet* ni odbor določiti najkasnejši termin za do* stavljanje prijav za 8. avgust. Vsa bratska sokolska društva vljudno naprošamo, naj blagovolijo na prometnih krajih nalepiti po* slane jim lepake, ali razobesiti jih po jav* nih lokalih, nudeč nam bratsko pomoč, ka* kor nam to narekuje vzvišeno sokolsko ge* slo bratstva in edinosti. — Zdravo! — Zlet*
sedaj noben zdravnik ni mogel poma*
— Otvoritev sokolskega doma t Ljutomeru. Sokolsko društvo v Ljutomeru bo otvorilo svoj dom dne 13. in 14. avgusta po sledečem sporedu: V soboto 13 avgnsta ob 19. prihod oddaljenejših deputacij in vzorne vrate iz LJubljane: ob 20. bakljada po Ljutomeru; ob 20.30 koncert mestne godbe na vesel i Sne m prostoru in prosta zabava. — V nedeljo 14. avgusta: ob 5.30 budnica mestne godbe; od 7.-8. sprejemanje gostov na obeh kolodvorih; ob 9. skušnja za javni nastop; ob 11. povorka po Ljutomeru; ob 11.80 svečana otvoritev doma; ob 13. skupni obedi; ob 14.30 javna telovadba. Po telovadbi zabava, petje, ples, godba, posebna prleSka Šaljiva pošta s telefonom, velika prleska narodna zabava. — V ponedeljek 15. avgusta. — Izleti po okolici: Jeruzalem, Cerovec, Ivanjkovci. Mota. — Pri telovadnem nastopu sodeluje tudi vzorna vrsta Sokola I. na Taboru. Kdor hoče preživeti par lepih uric med zavednimi Ljutomerfaai, kdor hoče najti stare prijatelje in znance, podpreti idealna stremljenja Sokola in preživeli prijetne ure v lepem, naprednem in gostoljubnem Ljutomeru, ta se je ie danes odločil, da pojde 13. in 14. avgusta v Ljutomer. Na svidenje! — Zdravo!
590-n
KDOR OGLAŠUJE,
TA NAPREDUJE!
Žudnja justifikacija na vešalih v Novem $adu se je izvršila pred 23 leti in se nanjo spominjajo samo še starejši Novosadčani. Leta 1920 so bili sicer po razsodbi prekega soda ustreljeni neki razbojniški cigani, toda zanimanje za to justiiikacijo ni bilo v Novem Sadu niti približno tako veliko, kakor je sedaj, ko je prispela vest, da dvojni morilec iz Baškega sela Gajdobre, Miša Krnjač. ni pomiloscen in da bo obešen. Kakor poročajo iz Novega Sad<a. tamošnje občinstvo naravnost oblega sodno poslopje, da bi dobilo vstopnice k justifikaciji.
Obsojenec Miša Krnjač jc Slovak po rodu, majhen in na prvi pogled slaboten človek, o katerem bi nihče ne mislil, da je sposoben na zverinski način razmesariti svojo žrtev. Krnjač je bil nekoliko mesecev zaposlen kot sluga pri ugledni nemški tvrdki Jakoba Straussa v Gajdobri ter je svojo službo vedno vestno opravljal.
Usodnega dne je cul, da bo njegov gospodar prinesel- domov večjo vsoto v gotovem denarju in tedaj je v njem dozorel sklep za izvršitev zločina. Pozno ponoči, ko je v hiši vse spalo, je Krnjač z nekim izgovorom pozval Straussa iz hiše ter mu s sekiro zadal več smrtnih udarcev po glavi in hrbtu.
Straussova žena Ana je začula stokanje svojega moža in pričela klicati na pomoč, nakar je Krnjač odhitel v hišo ter toliko časa tolkel s sekiro po njej. dokler ni izdihnila. Morilec ni imel
niti Časa, da bi se polastil denarja, ker se je na ženino klicanje na pomoč zbrala cela gruča ljudi ter je moral Krnjač pobegniti praznih rok.
Morilca je policija kmalu izsledila in vse tri sodne instance so ga obsodile na smrt na vešalih. PomiloSčenje je bilo z najvišjega mesta odklonjeno ter so sodne oblasti v Novem Sadu ukrenile že vse potrebno, da se justifikacija izvrši te dni. Sodišče je že pozvalo sarajevskega krvnika Mausnerja. naj sporoči, na kateri dan more izvršiti eksc-kucijo. Ko bo odgovoril, bodo obsojencu sporočili, da je bilo pomiloščenje od" klonjeno.
Dasi vest o bližnji smrti KrnjaČu ni ni bila službeno objavljena, vendar pa se zdi, kakor poročajo iz Novega Sada, da je bil o njej obveščen. Pred ostalimi jetniki povsem mirno in živahno izjavlja ,da na pomiloščenje niti upal ni in da sam spoznava, da je zaslužil vešala, ker je svoj zločin v resnici izvršil na zverinski način.
Četudi še ni določen dan justiiika--cije, so obsojencu že zboljšali hrano in mu dajo na razpolago vse, kar si poželi. Krnjač je v svoji celici zelo dobro razpoložen ter tudi poje. Pogosto se šali s svojimi stražniki in se tudi iz srca nasmeje. Morebiti je njegovemu obnašanju vzrok to, da še vedno ni izgubil zadnjega upanja na pomiloščenje.
Po informacijah iz okrožnega sodišča v Novem Sadu se bo justifikacija izvršila še tekom tega tedna.
„Ljubljana v jeseni"
Pokrajinska razstava od 17. do 26. septembra 1927 na prostoru Ljubljanskega vele-sejma.
Letošnja pokrajinska razstava, ki se bo vršila od 17. do 26. septembra pod imenom » Ljubljana v Jesenic, bo namenjena pred vsem našemu kmetijstvu v trgovskem oziru. Razstavljeno sadje, zelenjava, med, maslo, sir, vino itd. bo namreč obiskovalcem na prodaj v manjših in večjih količinah. Razstava bo obsegala tudi druge važne panoge našega gospodarstva, kulture, higijene itd. Zato bo gotovo vzbudila veliko zanimanje vseh slojev prebivalstva.
Prednjačila bo kmetijska razstava, ki bo imela:
Sadni oddelek, namenjen razstavi namiznega sadja, zlasti jabolk. Sadje mora biti skrbno obrano, sortirano in pravilno vloženo v zaboje. Vsa razstava ima podati zgled, katere vrste jabolk so najbolj pripravne za namizno sadje in za kupčijo in kako je pripravljati in vlagati sadje v zaboje. Jabolka bodo razstavljena v ameriških zabojih, ki drže okroglo 20 kg in ki se dobe pri Kmetijski družbi v Ljubljani. Dopustna je razstava tudi v drugih zabojih in sodih, ki odgovarjajo običajni teži 25 in 50 kg sadja.
Zelen jadni oddelek. V tem oddelku se ima razstaviti različna vrtna zelenjad. To bo prva razstava te vrste v Ljubljani. Zele-njadni oddelek naj pokaže, katere vrste ze-lenjadi se pri nas z uspehom pridelujejo in so zato priporočljive. Razstavljena zelenjad bodi za zgled, kaj se da pri tej važni go» spodarski stroki dobrega doseči in za katere vrste se nam je v bodoče odločiti.
Mlekarski izdelek bo obsegal naše domače izdelke sira in surovega masla in ima namen pokazati naš dosedanji napredek na polju sirarstva in mlekarstva. Obenem ima dati potrebno pobudo za nadaljni razvoj teA važne gosp. stroke. V tem oddelku bodo razstavile najbolj znane sirarne in mlekarne naše dežele v svrho, da se spozna velika vrednost domačega pridelka in se dela propaganda za izvoz sira in mleka.
Čebelarski oddelek ima obsegati predvsem razstavo letošnjega medu in voska v prodajne svrhe, prav tako pa »udi različno Čebelarsko orodje in panje. Letošnja letina na medu ni najboljša, kar se tiče količine pridelka, vendar se bo dalo dobiti precej medu, ki bo na prodaj.
Vinski oddelek bo obsegal le sortna vina v buteljkah. Točila se bodo obiskovalcem za poskušnjo v malih kozarcih, pa tudi v interesu večjih odjemalcev, ki želijo priti do pristnih domačih buteljskih vin.
Kmetijsko - strojni oddelek bo obsegal vse vrste kmetijskega orodja in strojev, ki jih rabimo pri poljedelstvu in travniSvu, pri živinoreji in mlekarstvu, pri sadjarstvu in vrtnarstvu, pri vinogradništvu in kletarstvu itd. Razstave se bodo udeležile domače in tuje tvrdke. Ta razstava bo nudila našim gospodarjem ugodno priliko za ogled in nakup zboljšanega orodja in strojev.
Vrtnarsko razstavo prirede splošno priznani ljubljanski trgovski in umetni vrtnarji. Zc lansko leto je ta razstava vzbujala največje zanimanje. Vzradostilo se bo vsako oko ob pogledu na krasni vrt z divnim domačim in eksotičnim rastlinstvom, ki bo prirejen v velikem paviljonu J v izmeri nad 1000 m'. Ta razstava, ki bo lanskoletno po vsebini in aranžmaju še prekosila, bo gotovo vzpodbudila ljubezen do cvetja in zanimanje sa trudapolno delo naših umnih vrtnarjev.
Kaistaro plemenskih konj v zvezi s veliko jahalno in dirkalno dirko priredi Kolo jahačev in vozačev v zvezi s Konjerejskim društvom v Ljubljani. Ta razstava se bo vršila ie četrtič na željo konjerejcev kakor tu-d i ljubljanskega občinstva.
V paviljonu >K< bo letos nameideca kulturna razstava >Zgodovinski rasvoj slovenskega gledaliRac. Prva razstava te vrste bo gotovo zanimala meščane in defela-ne. Razstavni materijal se že pripravlja, prireditev bo dokazala, da Ima tuđi skromno slovensko gledališče svoje tradicije rn da je njmmi trmetnIMd utro na viMnl. V
delno dekoracijo te razstave pa bo razstavljenih tudi nekaj umetnin slovenske upodabljajoče umetnosti. Uprava Ljubljanskega ve-lesejma se bo potrudila zbrati najboljša dela, ki bodo po ugodnih cenah stavljena občinstvu v nakup.
Higijensko razstavo priredi državni higijenski zavod s svojimi strokovnjaki. Razstava, ki je važna za vse sloje našega prebivalstva, bo prirejena in dopolnjena z novimi razstavnimi objekti in higijenskimi preparati.
Radio razstavo amaterjev priredi Radio klub v Ljubljani. Radio amaterji se pridno pripravljajo in bodo razstavili aparate, ki so jih sestavili sami. Posebna ocenjevalna komisija bo preizkusila in pregledala radio aparate ter priznala najboljšim delom veji denarnih in blagovnih nagrad.
V kolikor bo ostalo razpoložljivega prostora v pav U jonskih zgradbah, se bodo na« mest ili razstavi jaki, ki razstavijo indastrij ske in obrtne izdelke onih blagovnih skupin, za katere prične sezija v jeseni. Uprava velesejma bo zamogla sprejeti le malo število razstavljalcev, ker je razstavni prostoi omejen.
Ni se pa pozabilo tudi na veselje obiskovalcev z raznimi gugalnieami, vrtiljaki, hi-I>odromom, toboganom itd. lanskega leta. Velesejemska uprava bo letos ta veseli dni park še izpopolnila z raznimi novimi atrakcijami v veselje in zabavo obiskovalcem. Deviza: >Po delu zabava« bo tudi v »Ljubija« ni v jeseni< uveljavljena.
Gospodarstvo
—g Statistika konkurzov v juliju. Jugoi slovensko društvo za zaščito upnikov v Za< grebu je registriralo pretekli mesce 80 kon* kurzov napram 72 v istem mesecu lanskega leta, torej 8 konkurzov ali za 11 % več. Po pokrajinah, oziroma pravnih področjih (ite« vilke v oklepaju se nanašajo na lansko lc» to) jih je bilo: v Hrvatski in Slavoniji 9 (9), v Srbiji in Crni gori 46 (35), v Slove« ni ji in Dalmaciji 14 (11), v Bosni in Her. cegovini 3 (3), v Vojvodini 9 (14). Od po* četka leta je registriralo društvo 685 koiv kurzov napram 497 v lanskem letu, t. i. n 188 slučajev ali 30% več, in sicer po pokra, jmah: v Hrvatski in Slavoniji 90 (62), v Sr. biji in Črni gori 437 (245), v Sloveniji in Dalmaciji 75 (65), v Bosni in Hercegovini 17 (31), v Vojvodini 66 (94). Največji po« rast konkurzov beleži Srbija s 192 slučaji ali 78 %, nato sledita Hrvatska in Slavo« nija z 28 konkurzi ali 43 % porasta ter Slovenija in Dalmacija z 10 slučaji ali 15 odst. porasta. V Vojvodini število konkur.-zov stalno pada, vendar pa se zaradi tega še ne more trditi, da postajajo tamošnje gospodarske razmere normalne, ker jc trc» ba upoštevati tudi zasebne poravnave, o katerih se ne more voditi statistika.
- —g Gremij trgovcev v Ljubljani ob ve. Šča vse trgovce, ki se bavijo s prodajo par. femov, da so glasom zakona o državni tro« Sarini izvlečki, esence in eterično olje. brez alkohola, za pijače in kosmetične preparat te podvrženi državni trošarini ter sc pla» čuje za 100 kg 800 Din trošarine. Ako imajo ti izvlečki, esence in eterična olja alkohol, se pobira za 100 kg Di n 1760 n e gledo na jakost alkohola. Ker so torej ti preparati troŠarinski predmeti, so prodajal, ci dolžni prodajo prijaviti trosarinskcinu oblastvu, ki jim izda potrdilo o prijavi. —
— Naceistvo.
g— Izvoznike v Grčijo in Le van t o opozarjamo na II. mednarodni veleseiem v Solunu od 16. sept. do 3. oktobra. Podrobna pojasnila In prijavne form u I are daje urad Ljubljanskega velesejma. Izkoristite ugodno priliko.
—g Javna prostovoljna dražba. Dne 6.
avgusta 1927 se vrši v prostorih Slavenske banke d. d. Cankarjevo nabrežje 1. z nada* Ijevanjem na Sv. Petra cesti št. 24 ob 9. dopoldne prostovoljna javna dražba in ven* tarja Slavenske banke, prodajale sc bodo rasne blagajne, sobne garniture in pisarni« ske opreme. _ 591/n
Tiskovine vseh vrst
izdeluje Učno in eeno
Narodna tiskarna v Lin
10
«SX,QVENSK1 NAROD* dne 4. avgusta 1927,
Stev. 174
To in ono
Matz deloma priznal svoj zločin
Umor v slaščičarni na Missindorfer' strasse še vedno razburja dunajsko javnost. Na dan prihajajo zatiimvie podrobnosti o življenju nesrečne Matzove žene ter zločinu samem. Silno je učinkovala včeraj vest, da je mož umorjene Gottfried Matz, ki je pri umoru simuliral epileptični napad, deloma priznal, da je sokriv umora. Izjavil je, da je vedel, da namerava Jarosch svojo teto umoriti, skušal pa &a je odvrniti od te misli. Jarosch je često zahteval od njega denarja. Ker je njegove prošnje odklanjal, ga je Jarosch pregovarjal, da bi spravila teto s sveta. V soboto se je sestal z nečakom in ta mu je odločno Izjavil, da bo v nedeljo teto umoril. On, Matz. tega ni smatral za resno.
Najzanimivejši del zaslišanja pa je bila zadeva zaradi kljuke, katero je Matz po izjavi Jaroscha dan pred zločinom zabil v vrata spalnice, da bi obesil nanjo svojo ženo in na ta način fin-giral njen samomor. Matz je po daljšem oklevanju priznal, da je kljuko res zabil, vendar no z namenom, da bi nanjo obesil svojo ženo, marveč je kljuko nadomestil s staro, ki se je zrahljala in katero so rabili za obešanje raznih oblačil. Seveda je ta zagovor precej šepav, ker Jarosch skoraj tri leta ni bil V stanovanju zakoncev Matz in ni mogel od nobenega drugega, razen od Matza zvedeti o kljuki.
Da se je Matz skušal svoje žene res znebiti, priča tudi izpoved 131etne hčer" ke Helene Matz. Mladenka Je pravila, da se je nekoč oče vrnil domov s steklenico vina. Vino je natočil v kozarec in naročil hčerki, naj ga ponese materi. Otrok je res nesel kozarec z vinom materi, ki je pričela piti, a nenadoma se je zdrznila in ostro pogledala v kozarec. Vino se je sumljivo lesketalo in mati je pripomnila: »Vina raje ne pijem, ni izključeno, da je zastrupljeno.« Koza* rec z vinom je nato zaklenila v neko omaro. Včeraj je sodna komisija ko* zarec res našla in izročila vsebino sodno * medicinskemu zavodu v svrho točne analize.
117 eptskopov v zaporih
Pred dnevi so objavili ruski listi imenik 117 pravoslavnih episkopov, ki se nahajajo v zaporih v sovjetski Rusiji ali pa so bili poslani v izgnanstvo. Poleg teh 117 episkopov je v zaporih še na-daljnih 40 episkopov, o katerih niso znani točni naslovi in podatki. Episkopom, ki se nahajajo v izgnanstvu je odvzeta pravica vršitve obredov v cerkvah, nadalje ne smejo zapustiti kraja, ki jim je določeno za bivanje ter se morajo v go-tovil rokih javljati državni policiji. Zgla-ševati se morajo pri policiji najmanj enkrat na teden, nekateri pa tudi vsak dan. Celokupna korespondenca izgnanih episkopov je podrejena cenzuri GPU. Kazen izgnanstva traja   najmanj tri leta.
Mitropoliti Kiril, Arseni j, Nikander in nekateri drugi so bili poslani v dosmrtno izgnanstvo. Episkopi, ki se nahajajo v koncentracijskih taboriščih, morajo za kazen opravljati vsakršno delo. Tako je n. pr. episkop Gljep vratar, episkopa Anfrozij in Aleksej sta nočna čuvaja, drugi so zopet kuharji itd. V izgnanstvo niso bili poslani na podlagi sodne razsodbe, temveč administrativnim potom. Izgnani in zaprti so bili zaradi tega, ker so ostali zvesti pravoslavju ter so nasprotniki takozvane obnovljene cerkve, ki je lojalna irpram sovjetom in s katero živi sovjetska vlada v najboljših od-nošajih.
Ameriški znanstvenik potrjuje Oaminovo teorijo
V Ameriki so imeli pred leti tako zvani opičji proces, ki je vzbudil po vsem svetu mnogo hrupa. Neki profesor je namreč razlagal v šoli Darwinovo teorijo o razvoju višjih živalskih vrst iz nižjih, kar je bilo dovolj, da so moža postavili pred sodišče, češ da je trdil tudi o človeku, da se je razvijal iz nižjih vrst (opic) v višje vrste do sodobnega človeka.
Vendar pa vsa Amerika ni tako fanatična nasprotnica Danvinovih naukov. Na univerzi Columbia v Newyorku predava znani nevrolog prof. Fred Tilnev, ki je te dni v javnem predavanju objavil izsledke svojih raziskavanj o izvoru človeka. Ta učenjak se mnogo bavi s proučevanjem razlike med človeškimi in opičjimi možgani. Po dolgotrajnem pri-
Peter Robinson:
Fotografija
Včasih dobi najljubeznjivejši tramvajski kondukter nenadoma nepričakovane napade uradne vestnosti. Ta slučaj je doživel zadnjič moj prijatelj Wasner, ko je pokazal sprevodniku svojo letno tramvajsko karto.
— Prosim vas, gospod, to vendar niste vi! mu je dejal sprevodnik v obraz ter pokazal s prstom na fotografijo.
— Nisem?! se je pričel prijatelj jeziti. Moj dragi prijatelj, vi ste prvi, ki je kaj takega povedal. Fotografija je res stara kakih deset let. Ali mislite morebiti, da se bom vsak mesec fotografiral na ljubo tramvajski upravi? Niti ne mislim na to! Kdo ima denar za razmetavanje? Jaz ne, morebiti ga imate vi. In kaj hočete sploh od mene?
— Vse lepo, toda ta na sliki ima brke, je odgovoril sprevodnik nekoliko v zadregi nad toliko zgovornostjo.
— Enostavna stvar; obril sem si jih! Menda mi ni bilo treba prositi tramvajske uprave za dovoljenje, da si smem obriti brke?! Brki so mi pričeli siveti, kar mi je bilo neprijetno, ker nimam na glavi niti ©nega sivega lasu. Ali ne poznate one zgodbe o Karlu V.? Naj vam povem. Cesar Karel V. je srečal nekega dne meniha, ki je imel lase . popolnoma sive, a brado še črno. Na za-
5udeno cesarjevo vprašanje mu je me-
nih pojasnil stvar takole: »Veste, Vaše Veličanstvo, v svojem življenju sem vedno delal mnogo več z možgani ka* kor z ustmi!« Med cesarjevim sprem* stvom pa je bil neki dvorjan s sivo brado in črnimi lasmi. »Glej,« se je za* smejal cesar, »in ta dela samo z ustmi in nikdar z možgani!« Torej vidite, za* kaj je neprijetno, ako brada ali brki prej postanejo sivi kakor lasje. In da bi mi nihče ne rekel, da delam več z ustmi kakor z glavo, sploh ne nosim brk. Kaj hočete še od mene, gospod sprevodnik?
Sprevodnik se je že zelo kesal, ker se je sploh spustil v spor s takim po* raznim nasprotnikom, vendar pa ni ho* tel takoj odnehati.
— Toda, prosim vas, ta obraz na fo* tografiji je drugačen, mnogo bolj poln in potem ...
— Kaj, ali se hočete še norčevati?! je vzkliknil Wasner hudo užaljen. Ali vi nimate skrbi? S časom se lica od skrbi in dela udro, obraz se skrči, dragi moj. Takšno je pač življenje... Ali je potrebno pojasniti vam, da jih je mno* go, ki so zadnja leta zelo shujšali. Ali morebiti mislite, da se morem vsak dan pitati z gosjo ali svinjsko pečen* ko? Torej, kaj hočete prav za prav od mene?
— Dobro, prosim, kaj pa nos? Sprevodnik je bil sploh zadovoljen,
da je mogel na pobledeli fotografiji najti nekaj neskladnega na nosu.
VVasner se je jezno prijel za nos.
— Ej, če mi nočete verjeti, potem pa odidite in si pustite razbiti nos, kakor so ga meni razbili. Ne govorili bi potem več tako. To se mi je pripetilo Drecej kasneje, kakor je bila izdelana ta fotografija. Spri sem se s Pleinitzer-jem. Jaz sem ga lepo dregnil pod rebra, da bi se ubranil, v tem pa me je že udrihnil s palico preko nosa. Ej, to je bila sodna razprava! Vsi listi so poročali o njej. A kaj to vas briga? Komu pripovedujem? Menda ne boste hoteli pregledati še sodnih aktov? Veste, to bi bilo pa že nekoliko preveč. Vstopi člo-ve lepo na tramvaj, pa ti zahteva, naj mu povem cel potek sodne razprave s Pleinitzerjem. Kaj takega pač ne morete zahtevati od mene. Saj posluša ves tramvaj, prosim vas. Če pa že hočete, pridite kakšno nedeljo k meni in vam bom .vse podrobno pojasnil.
Sprevodnik mu je vrnil letno karto
— Nikar se ne jezite, gospod. Menda imam pravico, da vas vprašam. Sami priznavate, da vam slika ni mnogo podobna. In na sliki tudi nimate klobuka, kar moti Človeka.
— Kaj, klobuk? VVasner se je odkril in pričel mahati s klobukom. Takrat sem pri fotografiranju klobuk odložil, ker je bila vročina. Če bi pa vedel, da me boste danes toliko nadlegovali zaradi te fotografije, verujte mi, da bi ga ne dal z glave. Vedite, da sem že takrat nosil prav ta klobuk!
merjevalnem merjenju in tehtanju mu je baje uspelo ugotoviti, da razvoj od opice do človeka ne kaže nobenih vrzeli, kakor je trdil Darwin. Vsi razvojni členi so dognani. Po trditvah profesorja Tilneva poznamo zdaj vse prehode od antropoidov (človeških opic) preko neandertalskega pračloveka do človeka zgodovinske dobe, s čemer bi bila Danvinova teorija tudi glede postanka človeka povsem dokazana.
Radovedni smo. ali bodo ameriški fanatiki tudi tega profesorja postavili pred porotnike, da oni odločijo, ali človek res poteka od opice ali ne.
Gladovna stavka Sacca in Vanzettija
Znana italijanska delavca Sacco in Vanzetti, ki sta bila zaradi umora obsojena v Ameriki na smrt, a je bila nju* na justifikacija že večkrat odgođena, ker baje ni zadostnih in konkretnih dokazov o njuni krivdi, sta stopila v gladovno stavko. Oba, Sacco in Vanzetti, že šestnajst dni nista zavžila grižljaja kruha, niti pokusila kake druge jedi. Vanzetti, ki je onemogel, je te dni prenehal z gladovno stavko, dočim Sacco še vedno stavka.
Kakor javljajo iz Newyorka, sta bila te dni oba Italijana prepeljana v celico smrti v Charlstonu. Vse akcije za pomiloščenje, vsi protesti delavstva iz raznih krajev sveta so ostali brezuspešni. Guverner Fuller je ostal neizprosen in je odredil, da se justifikacija obeh morilcev izvede še tekom meseca avgusta.
Iz Milana poročajo, da se je te dni vkrcala na ladjo sestra Vanzettija, ki potuje v Ameriko, da osebno izprosi milost za oba jetnika.
Dolarski princ in mlekarica
Pred dobrim letom je vzbudila v deželi strica Sama veliko senzacijo vest, da se je sin slovitega newyorškega milijonarja Stillmana zaročil z mlekarico Leno VVilson, hčerko upraviteljice letovišča Stillmanovih v Kanadi. Ta romantičen slučaj je vzbudil v današnji materialistični dobi v ameriški javnosti mnogo pozornosti, ki jo je povečalo še dejstvo, da sta se zakonca Stillman zaradi te zaroke sprla in vložila tožbo za ločitev zakona. Mož je bil navdušen za svojo bodočo sinaho. toda žena je vihala nos in menila, da bo padel ugled Stillmanovih na nivo priprostih ljudi. Končno sta se stara dva pobotala in Stillmanova je pristala na »ekscentrični« zakon. Zahtevala pa je, da odide njena bodoča sinaha za leto dni v Newvork, da se nekoliko omika in olika.
Lena je res odšla v Newyork, učila se je raznih del, družabnih fines, galant-nosti in manir in iz bivše mlekarice se je tekom enega leta razvila prava velemestna dama. Te dni pa se je vršila v Kanadi poroka mladega para. Poroka se je vršila v gozdu z velikim pompom in ceremonijami. V znak pobratimstva velekapitala z delom, je Stillman
povabil na svatbo vse svoje uslužbence, jih bogato obdaril in pogostil.
Razpoloženje na svatbi je bilo precej slavnostno, pokvaril pa ga je dogodek, ki so ga newyorški in drugi listi vestno priobčili in primerno komentirali. Ko je nevesta po stari tradiciji načela svatbeni kolač, so pristopili trije radovedni fotografi, hoteč prizor posneti. To je razjarilo nevestino mater, ki je prvemu fotografu prisolila klofuto, a ostalima dvema z besedami: »To je samo za prijatelje, ne za radovedneže«, vrgla krožnike v glavo in ju pognala v beg.
Mladi poročni par je odšel sedaj na svatbeno potovanje okoli sveta.
Letalo za
Fordova »Motor Cornpany« začne graditi prihodnje leto v velikem obsegu aeroplane, kakor je dosedaj gradila av" tomobile. Izdelovala bo tako letala kakor tudi motorje sama. V načrtu ima Ford gradnjo letal, ki bodo popolnoma iz kovine, s stroji 6000 HP in s prostorom za 100 potnikov. Izdelava kabin v letalih je poverjena glavnemu inže-njerju Fordovih podjetij B. Mavorju. Podobne bodo restavracijskim in spalnim oddelkom železniških vozov. Stroški za zgradbo enega letala so prera-čunjeni na 100.000 dolarjev. Aeroplani bodo leteli z brzino 125 mil na uro in njih akcijski radij bo znašal 700 mU.
Ford namerava tudi upeljati reden letalski promet z * manjšimi aeroplani med kraji Phoenix in Arizona. San Die-go in Kalifornijo, Los Angelesom ii San Franciscom.
Ona hoče pravi »teater"
Pod tem naslovom so priobčili angleški dnevniki te dni vest, da se Člani" ca spodnje zbornice miss Philipson po. slovi od politike in da pojde k gledališču. Miss Philipson, ki je znana pobornica za ženske pravice, je namreč tc dni izjavila, da ji politika ne prija ve. in da ji da za vedno slovo. Naveličala se je že političnega teatra in sedaj se hoče posvetiti gledališki umetnosti. Torej -»teater« na vsak način, pripominja hudomušno neki angleški dnevnik.
Usodna zamenjava
Z zanimivo tožbo radi prelomitve obljube zakona se je nedavno bavilo sodišče v grofu i Monmouth. Farmer Matija VVilliams se je po štiriletni zaroki končno odločil, da se poroči s svojo nevesto Olive Cock. Poročni dan je bil že določen in vse se je zdelo v najlepšem redu, ko je tri tedne pred poroko dospela iz Kanade nevestina prijateljica, določena za družico. Komaj je dolgoletni ženin zagledal lepo dekle, se jc takoj vanjo zaljubil. Presenečeni nevest; je izjavil, da more postati srečen le ob strani njene prijateljice in da mora dovoliti, da se zaroka med njima razdere. Nevesta se je sicer odpovedala nezvestemu ženinu, vendar pa ga je tožila za odškodnino, ker jo je prevaral v upih na zakon. Sodišče njen zahteve ni preveč visoko ocenilo, prisodilo ji je samo 158 funtov odškodnine.
OgljOni    (tapoOB) papi**«   ndigo papir
barvne ir
oarvo za št
Lud-Baraga, Ljubljana, Selenburgova 61  Telefon 29sc
Albina Bogataj
izdeloval niča perila
Židovska ulica 1 - se je PRESELILA v -
Gradišče 1311
&t. 8.
1786
Razpis.
Pri novogradnji osnovne šole v Papežih se oddajajo po» tom ofertalne licitacije, odnosno ustne zmanjševalne dražbe iledeča dela:
Težaška, zidarska in betonska, dela; dalje tesarska, kle? parska, krovska, mizarska, pečarska, slikarska in pleskarska dela.
Pismene ponudbe je vložiti do dne 10. avgusta t. 1. pri V>lskem upraviteljstvu, kjer so na vpogled pogoji in načrt.
Ustna zmanjševalna dražba na licu mesta se vrši 11. av* 5usta 1927 ob 11. uri dopoldne.
Odbor si pridržuje oddati dela ne  glede  na  višino po»
^udka.
Krajni šolski svet Papeži,
dne 9. avgusta 1927. Kovač, predsednik. Anton Podobnik, zapisnikar.
Din 10.— liter vina
belega iz Krških goric — pro* daj a radi prezidave kleti go« stilna Anton Maver, Ljubi j a* na, Ahacljeva cesta 5 — do* kler traja zaloga ter vabi na obilen odjem, ker je vino izred*
no poceni!
1784
Stanovanje
1—2 sob s kuhinjo išče miren boljši zakonski par v novi ali stari hiši. — Ponudbe pod «fSeptember/1783» na upravo <*Slov. Naroda«.
Resnega znanja
s samostojno damo, event. z vdovo ali ločeno ženo od 20— 28 let staro želi gospod 28 let star s stalno službo in neko* liko premoženja. — Le resne ponudbe s polnim naslovom je poslati na upravo »Slov. Naro* da» pod »Bodočnost/1782».
Moško kolo
dobro ohranjeno, radi selitve naprodaj. Cena 1100 Din. — Ponudbe pod «Kolo/1778» na upravo «SIov. Naroda*.
Starine
Po ljubiteljskih cenah kupujem nastopne starin: tabernak: lje. sekretarje, komode, gami* ture, vitrine, porcelan, stekle* niče, lesene lestence, srebro itd. — Nujne ponudbe na: Julij pl Huebmershofen*Silbernagl. Za* greb, Ilica 131 a. 1769
Tropine od malin
za krmo živine oddajamo. Ponudbe prosimo za odjem 100 kg od skladišča Kolizej, na ALKO d. z o. z. oddelek za brezalkoholne pijače Ljubljana, Kolizej
1753
Prodajalka
dobra moč, vešča v mešani stroki, išče službo za takoj; gre tudi za blagajničarko. — Po* nudbe pod «Prodajalka/1777» na upravo cSlov. Naroda*.
Opremljeno sobo
z električno razsvetljavo, soln* čna lega — takoj oddam. — Ponudbe pod »Zračno/1776» na upravo «Slov. Naroda«.
Krepak učenec
s primerno Šolsko izobrazbo, poštenih staršev — se sprejme takoj v trgovini z mešanim bla* gom A. Pogačnik, Cerknica. — Hrana in stanovanje v hiši.
1761
Kemična pralnica in barvanje oblek
*   najrazličnejših barvah izvt, foje dela  v  najkrajšem času Dri najnižjih cenah
Anton Boc, Ljubljana, selenburgova ulica 61. Tovarna: Vič-Glince.
Gospodična
ftbsolventinja trgovskega teča* ja (brez staršev) mlajša moč, vešča slovenskega in nemške* ga jezika — išče službo v pi» sami ali za blagjničarko; ev. gre kot vzgojiteljica k otro* kom, — Ponudbe pod «PomoČ 1785» na upravo »Slov. Naro* da».
•............................H
Veliko predtishoriia ženskih ročnih del
za trgovino, šolo in dom.
Tisoče novih, krasnih vzorcev. Cisti tisk, hitra izvršitev, nizke cene. Predtiskujemo samo na prinesenem blagu. — Entlanje, ažuriranje, tamburiranje, mehanično umetno vezenje. *< Matek & Mikeš, Ljubljana, Dalmatinova 13
= Klišeje =
vseh vrst, črtne m avtotiplje izdeluje po predioienin risbah, peroplsih ali slikah za navaden tisk alt za finejšo izvedbo
v eni ali več barvah točno po naročilu In v najkrajšem času
Jugografika, tiskovna in založna družba z. o z. v Ljubljani, Sv Petra nasip 23
L
J
ZADRUŽNA HRANILNICA
peg. pos. in gosp* zadruga z o. z. v LJUBLJANI.
Podeljuje vsakovrtne kredite, eskomtlra menice, Inka- Sprejema hranilne vloge na knjižice ali v tekočem Kot pooblaščeni prodaja.ee srečk Državne razredne loterije sira fakture ter Izvršuje razen deviznih in valutnih vse računu ter jih t brestu je po dogovoru najugodneje, vodi poseben oddelek za njih prodalo, poleg tega prodaja ===== v bančno stroko spadajoče posle ===== tudi srečke Ratne štete na obroke pod zelo ugodnimi oogO'1
Urejuje: Joaip Zupcn£& — Za »Narodno tiskarno*: Fran Jezeršek. — Za upravo in inseratni del lista: Oton Christof. — Val v Ljubliani.
5624