INTERVJUi Višje plače - manj težav pri iskanju delavcev? str. 12-13 Miha Mazzini, pisatelj, scenarist, režiser str. 26-27 NA PRAZNIČNEM OBISKU V Občinah Mozirje in Tabor str. 29-33 novi tednik Tednik za Savinjsko regijo / št. 17/ Leto 74 / 25. april 2019 / Cena 2,50 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik Nova imenitna podoba trga Izjemne arheološke najdbe, ki so jih odkrili ob prenovi celjskega Muzejskega trga, bodo v prihodnje našle mesto v razstavišču pod Staro grofijo. Nova podoba trga, ki so ga otvorili v deževnem večeru, pa je že zdaj v veselje meščanom in turistom. str. 8 9.-12. maj i2019 GOSPODARSKA VOZILA in LOGISTIKA^ AVTO IN VZDRŽEVANJE MOTO DOOM Selmar d.o.o., Mariborska cesta 119, 3000 Celje O 03 42 44 005 Q info-ce@selmar.si Foto: GrupA ODKUP MESNATIH, DEBELIH IN ČRNIH KRAV! INFO: (02) 790 15 60, 031 733 637 ODKUP CELOTNIH GOVEJIH ČRED NA GOSPODARSTVU. PLAČILO TAKOJ!!! O > ODKUP KRAV PO VIŠJIH CENAH do 2,90 € + davek (bio + 0,25 €) ш Aktualne dnevne cene: biki do 3,50 € + davek > Aktualne dnevne cene: telice do 3,40 € + davek X POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO BIO ŽIVALIH (do 0.25 €). «M TEDENSKA PRODAJA MAUH TELlfiK; * c ca 200 250 kg I jr Zagotovljena plačilo v dveh dneh na vaš bančni račun. Arte s4.. du,ti, Parmova ulica 53, SM00G Ljubljana novi tednik 2 AKTUALNO novi tednik Št. 17, 25. april 2019 ZADETKI »Zdaj so prelomni časi v marsičem in za voditelje bi potrebovali ljudi, ki imajo najboljše strateške rešitve. Žal pridejo do izraza najglasnejši in ne najboljši.« Miha Mazzini, pisatelj, scenarist, režiser »Dokler bodo delodajalci že razpravo o višini plač označili za plačni populizem, se lahko pod nosom obrišejo za nove delavce.« Goran Lukić, Delavka svetovalnica »Prostovoljstvo se mi zdi pomembno. Pomagati moramo soljudem, saj s tem sooblikujemo državo, da bo boljša.« Kristjan Veber, eden od naj prostovoljcev minulega leta v MOC »Pri konservatorstvu skoraj vedno naletimo na takšne ali drugačne kompromise, ki nikdar ne smejo biti v škodo stavbe.« Matija Plevnik, odgovorni konservator območnega ZVKDS pri obnovi Celjskega doma »Ostali bomo pri isti viziji. Ponujali bomo priložnost našim mladim igralkam, čeprav bomo igrali v evropskem pokalu.« Damir Grgić, trener ko-šarkaric Cinkarne Celje ČETRTEK 1 1 PETEK Ji 23 Г n угч^з ž®* SOBOTA I 1 NEDELJA ^ 15 11 12 ш 9 O tr> сг < ŠOŠTANJ - Občani za svoje pravice na izredni seji »Cas je, da se nekaj spremeni!« Želijo primerno nadomestilo glede na to, da iz Občine Šoštanj izvira tretjina električne energije za celotno državo, davek za to pa sta uničeno okolje in slabša kakovost življenja. Takšne pozive je bilo slišati na nedavni izredni seji šoštanjskega občinskega sveta. Svetniki so opozorili na ignorantski odnos energetskih podjetij in države ter z namenom doseganja svojih ciljev sprejeli nekatere sklepe. TINA STRMCNIK Na izredni seji so izglasovali sklep, da je država dolžna določiti obseg poravnave škode, ki jo pridobivanje premoga in proizvodnja električne energije povzročata tamkajšnjemu okolju. Med drugim zahtevajo, da pristojna ministrstva pripravijo Zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje, v katerem naj določijo nadomestilo za degradacijo prostora in njegovo omejeno rabo. Lokalna skupnost prav tako nikakor ne želi biti izvzeta pri odločanju o podaljšanju kon-cesnine za pridobivalni prostor Premogovnika Velenje, ki poteče leta 2022. Vodja Tehničnih služb in tehnični vodja pridobivalnega prostora Premogovnika Velenje mag. Drago Potočnik je dejal, da je premogovnik dejavnosti za podaljšanje koncesije začel že 2017, sedaj se zatika s soglasjem o skladnosti pridobivalnega prostora s prostorskim načrtom, ki ga morata podati občini Šoštanj in Velenje. »Občini želita pri tem uveljavljati svoj interes, pri čemer ne vidim problema. Premogovnik ni tovarna, ki bi se lahko jutri ali pojutrišnjem selila na drugo območje, ampak bo do zaprtja deloval v tem okolju. To pomeni, da moramo živeti v sožitju z lokalnima skupnostma. Obe občini morata pojasniti, kaj želita v zameno za soglasje, ki ga predvideva zakon, in mislim, da težav ne bo,« je dejal. Smradu še ne bo konec Šoštanj čani so na izredni seji znova zahtevali, da premogovnik sanira prezračevalni jašek v mestu in ga spelje v dimnik opuščenega četrtega bloka elektrarne in tako zmanjša smrad. Čeprav so o tem govorili tudi na seji pred dobrim letom dni, hitre rešitve ne morejo pričakovati. Potočnik je pojasnil, da je pogoj za sanacijo jaška izdelana projektna dokumentacija. Slednjo naj bi podjetje HSE Invest pripravilo do sredine septembra. Šele potem bo načrte lahko uresničilo. Potočnik je na izredni seji zavrnil tudi dvom o zalogah premoga. Elaborat, izdelan konec leta 2018, je pokazal, da ima premogovnik še 109.350.000 ton odkopnih zalog premoga, torej dovolj energenta do konca predvidenega obratovanja šestega bloka. Dodal je še, da premogovnik zaradi idej o niz-koogljični družbi najverjetneje res ne bo deloval do leta 2054, do let 2040 ali 2045 pa gotovo bo obratoval. Ostali viri energije so po njegovih besedah tako dragi, da si jih družba namreč ne bo mogla privoščiti z lahkoto. Uvoz premoga naj bi bil še daleč Ker svetnike razburjajo tudi napovedi o morebitnem uvozu premoga, jim je to temo predstavil izvršni direktor tehničnega sektorja v Teš mag. Branko Debeljak. Povedal je, da v elektrarni o drugih premogih razmišljajo zato, ker občasno zaradi majhnih zalog na deponiji premoga ne morejo izkoriščati bloka 5. »En tak primer je konkretno pomenil skoraj 4 milijone prihodkov manj za Teš. V razmerah, ko ima Teš izgubo, je to precej huda številka. Vsak lastnik bi se moral po mojem mnenju vprašati, kako bi pridobili ta denar.« Podobna tveganja se bodo po Debeljakovih besedah ponavljala tudi v prihodnje. Da bi jih lažje obvladovali, so začeli razmišljati o tujih premogih. Elektrarna mora sedaj oddati vlogo za spremembo okolje-varstvenega dovoljenja. Uvoz pa je še daleč, saj ni predviden ne v kratkoročnih ne v dolgoročnih načrtih, je še povedal Debeljak. Maja znani rezultati kurjenja goriva iz odpadkov Pomočnik direktorja Teš mag. Jože Lenart je dejal, da v tem podjetju z namenom izboljšanja poslovnih izidov med drugim razmišljajo o so-sežigu sekundarnega goriva. To gorivo je produkt nenevarnih odpadkov, narejeno je iz nenevarne plastike, kartonov in papirja ter zmleto na koščke, velike 30 milimetrov. Prednosti tovrstne dejavnosti so po besedah Lenarta tri, in sicer prihodek, prihranek premoga in brezplačni emisijski kuponi za del emisij. Teš trenutno izvaja modelno študijo možnosti soseži-ga, ki naj bi bila zaključena maja. Študija bo po besedah Lenarta pokazala, kakšne emisije pridejo iz kotla. Če bodo rezultati pokazali smiselnost nadaljnjih korakov, bodo v Teš predvideli logistiko, pripravili skladišča, določili primeren način dozi-ranja v kurišče in zaprosili za spremembo okoljevarstvene-ga dovoljenja. Na koncu bo o sosežigu goriva z odpadkov odločale ekonomika. »Če iz tega ne bo plusov, ki bi Tešu omogočali normalno poslovanje in tega, da bi del denarja lahko namenili lokalni skupnosti, potem to nima smisla. Vsekakor pa ničesar ne bomo počeli mimo soglasja skupnosti,« je poudaril Lenart. Svetniki sosežigu goriva iz odpadkov v Teš odločno nasprotujejo, dokler ne bo narejena celovita presoja vplivov na okolje. Pričakujejo oceno vseh negativnih posledic ter morebitnih pozitivnih koristi, ki bi jih nameravan sosežig goriva iz odpadkov lahko prinesel lokalni skupnosti in prebivalcem. Šele potem bodo sprejeli dokončno odločitev. Čas za spremembe Svetniki so se tokrat na izredni seji sestali tudi zato, ker niso bili uresničeni njihovi sklepi iz leta 2017. Bodo tokrat njihove pobude bolj slišane? »Menim, da je seja pokazala na močno zaskrbljenost Šoštanjčanov. Sprejeti sklepi so izraz želje, da se nekaj spremeni,« je izid seje komentiral župan Menih. Dodal je, da bo lokalna skupnost sklepe poslala na vlado in ministrstva ter spremljala njihovo uresničevanje. Občinski svet je določil tudi pogajalsko skupino, ki bo spremljala dejavnosti v Teš in PV, o njih pa seznanjala občinski svet, občane ter javnost. V pogajalski skupini bodo župan, podžupan, predstavnik občinskega sveta, direktor občinske uprave in predstavnik Civilne iniciative Šoštanj. »Mi smo blok 6, Teš in premogovnik sprejeli medse, z njimi živimo. Odgovorni pa naj prav tako uresničujejo svoje zaveze,« so med drugim dejali svetniki. AKTUALNO 3 Takole so člani Združenih civilnih iniciativ Savinjske čakali na razplet izredne seje na Polzeli, ki jo je župan Kužnik povsem zaprl za javnost. Z odločitvijo svetnikov so bili ob koncu zadovoljni. Jože Kužnik, župan Polzele, in Janko Kopušar, župan Šmartnega ob Paki, julija 2016 na protestu proti trasi F2-2 v Šmartnem ob Paki. Kopušar je nato lani kljub drugačni volji številnih občanov potegnil ročno zavoro in ni podpisal zahteve za presojo ustavnosti. Kužnik je voljo ljudstva preveril še tik pred dvanajsto. Danes morda že znana odločitev ustavnega sodišča Kdo se boji presoje na ustavnem sodišču in zakaj? ? To se v zadnjih dneh sprašujejo člani Združenih civilnih iniciativ Savinjske doline. Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je v torek, dva dni pred dnem, ko naj bi o usodi trase odločalo ustavno sodišče, sklicala sestanek z župani štirih občin, ki ležijo na trasi bodoče hitre ceste: Polzele, Braslovč, Velenja in Šmartnega ob Paki. Ker je šlo - tako pravijo na ministrstvu - za sestanek interne narave, nanj niso bili povabljeni predstavniki civilnih iniciativ, ki omenjeni trasi ves čas nasprotujejo in vedno glasneje opozarjajo tudi na vedno manj prikrite pritiske na lokalne oblasti. Na Polzeli in v Braslovčah so po sestanku sklicali izredni seji, ki pa so jih zaprli za medije. LEA KOMERICKI KOTNIK Mnogi se sprašujejo, ali je prav ta teden odločilen glede usode hitre ceste od Velenja do Šentruperta. Ustavno sodišče bo predvidoma danes obravnavalo zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti uredbe o državnem prostorskem načrtu za hitro cesto Velenje-Šentrupert, ki je del tako imenovane tretje razvojne osi do Koroške. Gre za ključno odločitev glede trase, ki že leta razburja predvsem prebivalce Spodnje Savinjske doline. V Združenih civilnih iniciativah Savinjske doline so pred dnevi opozorili, da se vedno bolj stopnjujejo pritiski na župana občin, ki sta pred letom podpisali zahtevo za presojo ustavnosti. Novoizvoljeni braslovški župan Tomaž Žohar, ki svojega mnenja o tretji razvojni osi pred volitvami ni nikoli povsem razkril, ampak ga je povezoval z voljo večine občanov, navedb o pritiskih še v petek ni želel komentirati. Bolj zgovoren je bil njegov izkušenejši kolega, župan Polzele Jože Kužnik, ki je vsa namigovanja o pritiskih zavrnil. »Nikakršnih pritiskov ni, čeprav bi si mogoče želel, da bi bili. Saj bi to pomenilo, da si nekdo želi, da se vse skupaj premakne z mrtve točke. Tako pa se ne premakni niti v eno niti v drugo smer. In to ni dobro,« je dejal Kužnik in zatrdil, da v občini niso spremenili stališč glede trase hitre ceste skozi dolino. »Mi pri svojem stališču vztrajamo. Ne nasprotujemo vsem trasam. Nasprotujemo pa načinu umeščanja trase F2-2. Postopki države oziroma državnih pristojnih ustanov niso bili korektni in transparentni, celo niso bili skladni z zakonodajo.« Najprej na ministrstvo, nato na izredno sejo Oba župana, tako Žohar kot Kužnik, sta se v torek odzvala na povabilo na sestanek ministrice za infrastrukturo. Alenka Bratušek, s katero so se predstavniki civilnih iniciativ skušali neuspešno sestati že nekajkrat, sicer ni nikoli pretirano skrivala želje, da bi z občinama dosegla dogovor in bi ti umaknili zahtevo po ustavni presoji. Na Polzeli je bila še isti dan sklicana tudi izredna seja občinskega sveta, zaprta za medije in občane. V Braslovčah so se na izredni seji sestali dan kasneje. Udeležili so se je lahko tudi občani, medtem ko mediji tudi v Braslovčah niso bili zaželeni. Na obeh sejah je bila zgolj ena točka dnevnega reda, in sicer oblikovanje stališča, ali bi občini še vztrajali pri zahtevi za ustavno presojo. Svetniki za omenjeni seji niso prejeli gradiva. »Izredno sejo sem sklical, takoj ko smo se dogovorili za sestanek, ker je občinski svet tisti, ki mora biti seznanjen z vsemi podrobnostmi. Stališče občine se v tem času ni spremenilo. Bil sem kritičen do marsikoga oziroma sem vselej jasno povedal tisto, kar razmišljam. Še vedno ostajam odprt in sem se pripravljen pogovarjati o vsem in tako bo tudi naprej,« je še pred sestankom v Ljubljani in izredno sejo doma povedal Kužnik, ki tako kot Žohar glede torkovega sestanka pri ministrici ni čutil pritiska. »Po lokalnih volitvah je Občina Braslovče dobila novega župana in občinski svet. Moja odgovornost je bila, da sem o tej točki seznanil nove svetnike, ki so o tem ponovno odločali,« je sklic izredne seje pojasnil Žohar. Presojo še naprej prepuščajo ustavnemu sodišču Župan Kužnik je izredno sejo povsem zaprl za javnost, z razlago, da ne bi ta kakorkoli vplivala na svetnike. Ti so o tem, ali naj občina vztraja pri ustavni presoji, razpravljali dobro uro. Po naših informacijah ob koncu do glasovanja sploh ni prišlo. Polzelski svetniki so se odločili, da so premajhna institucija, da bi lahko presojali o tem, zato to še naprej prepuščajo ustavnemu sodišču. Obenem so izpostavili, da v letu in pol k njim ni prišel nihče od odgovornih, zato dva dni pred odločitvijo ustavnega sodišča svojega mnenja ne mislijo spreminjati. Podobno naj bi po naših informacijah glasovali tudi v Braslovčah. Tam župan Žohar seje za javnost ni povsem zaprl in je nanjo povabil tudi civilne iniciative, medtem ko mediji niso bili zaželeni. Kaj v zameno za umik zahteve? Župana morda ne čutita posebnih pritiskov glede svojih odločitev, bi ju pa lahko premamile ponudbe, ki jih je neuradno zanju oziroma za njuni občini pripravilo ministrstvo. Kužniku naj bi ministrstvo ponudilo celovito obnovo državne ceste od Polzele do Velenja, ki uradno velja za najslabšo v državi. Za njeno obnovo se polzelska občina sicer zavzema že leta, a država zanjo še ni našla denarja. Po dolgih letih obljub jo je državna direkcija za infrastrukturo letos začela obnavljati po delih. Med občani je zaokrožila tudi neuradna informacija, da naj bi Alenka Bratušek polzelskemu županu, ki je diplomirani inženir tehnologije prometa, ponudila mesto v novi sestavi nadzornega sveta Darsa. Sedanjim članom se bo septembra iztekel mandat. Dolgo pričakovana obnova državnih cest naj bi dobila krila tudi v Braslovčah. Ministrstvo bi lahko tako v kratkem izpeljalo kar dva za domačine pomembna projekta: obnovo dela državne ceste Letuš-Velenje in rekonstrukcijo mostu v Letušu. Foto: arhiv NT (SHERPA) Protest v Šmartnem ob Paki leta 2016. Volja politikov se je v letih čakanja na odločitev nekoliko spremenila. Volja občanov se ni. % re&atofi* Џ Фјш NAGRADNA KRIŽANKA «™s нмнш jesen rihetgaar jgg, "k priprava z gumijastim negativom določenega znaka pravokotne obuke, žig prebivalec škotske skrivana, prikrivana stvar pred- plaCnica, naročnica naš pisatelj (vitan) antično grško svetišče mesto zahodno od ancone v italiji lana turner kanadski igralec carrey štirinajsta črka grške abecede oče 27 19 17 15 20 22 25 velika čutna želja reka v sz. španiji zdraviliško mestece v boki kotorsm veliki krog na nebesni krogu nekdanji ameriški atlet (jesse) naš slikar (nikolaj) znizani ton h nasfar-makolog (m laden) tone fornezzi japonska princesa 10 21 nasa gledališka in filmska igralka (zgodba, ki je ni, na klancu) 12 nekdanja nizozem. jadrnica pas pri kimonu 29 fr. teni-sač (jo-vwlfried) vas na kavkazu pripadnik občine angleški i režiser (carol) 28 razpored šolskih ur 13 polj. poet 5 (stanislaw) mesto na švedskem vulkan na filipinskem otoku mindanau erazem iq lorbek angleška igralka (diana) gibanje po zraku levi ри-tok pada grenko ang. slad-n0 pivo tvreau-zator vodnik šp. klub iz aten 11 indijski glasbenik shankar filmski igralec reeves televizijski zaslon jama, votlina v skali 23 16 26 24 pevec pestner umberto nobile POMOČ: AUL-vas na Kavkazu, KOLUR-velik krog na nebesni krogli, OBOLOS-obol, OMETALO-star izraz za omelo, PROSTIL-antično grško svetišče Nagradna križanka Geslo križanke iz TV Okna št. 16 se glasi: Igralca v filmu Hellboy. Nagrajenci, ki bodo prejeli knjižno nagrado Novega tednika, so: Roman Tomšič iz Mirna, Zan Kokot iz Šmarja pri Jelšah in Anamarija Rutar iz Litije. Geslo nagradne križanke pošljite na Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Trije reševalci bodo prejeli knjigo Kuharske bukve - Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice. S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 Podpis: TV okno tedenska priloga slovenskih regionalnih časopisov: Primorske novice, Novi tednik, Gorenjski glas. Izdajajo: Primorske novice, d.o.o., Koper, Ul. OF 12, NT&RC, d.o.o., Celje, Prešernova 19, Gorenjski glas, d.o.o., Kranj, Nazorjeva ulica 1. TV sporedi: Uredništvo Vikenda, Mateja Košir. Oglasno trženje ovitka Primorske novice, Telefon: 05/335-93-28, E-pošta: irena.nabergoj@primorske.si.Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče. Izhaja ob četrtkih in petkih. Naklada 70.000 izvodov. 4 GOSPODARSTVO novi tednik Št. 17, 25. april 2019 Predstavniki podjetij o vprašanju, kako dobiti in obdržati kadre Starejše na zavod, mladih ni »Včasih so iz Slovenije v zahodnoevropske države odhajali rudarji in drvarji, danes tja bežijo visoko izobraženi mladi ljudje,« je okroglo mizo o tem, kako dobiti in obdržati kadre, začel Drago Polak, direktor Regionalne gospodarske zbornice Celje. Polona Pušnik, direktorica celjske poslovne enote Adecco, jo je končala z opozorilom, da bi se bolj kot z vprašanjem, kako pridobiti nove delavce, podjetja morala ukvarjati z mislijo, kako obdržati tiste, ki jih imajo. Razpravo je pripravila celjska gospodarska zbornica v okviru projekta za promocijo in uveljavljanje dostojnega dela. Sicer maloštevilni udeleženci so se poleg trenutnih razmer na trgu dela lahko seznanili tudi z dobrimi praksami pri zaposlovanju v nekaterih podjetjih. JANJA INTIHAR Po zadnjih podatkih je v celjski regiji 8.354 registriranih brezposelnih oseb, stopnja brezposelnosti je 9,6-odstotna, kar je nad republiškim povprečjem. Največ je ljudi s končano osnovno šolo, nekaj jih ima srednjo poklicno izobrazbo, ampak med njimi ni varilcev ali kovinarjev. »Ce že so, je z njimi nekaj narobe, imajo zdravstvene ali osebnostne težave,« je povedala Alenka Rumbak, direktorica celjske območne službe Zavoda RS za zaposlovanje. Med brezposelnimi je še vedno tudi nekaj visoko izobraženih. Večinoma gre za takšne, ki so jih pred upokojitvijo na zavod poslala Alenka Rumbak: »Najtežje zaposljivi so prejemniki denarno-socialne pomoči. Ko jim najdemo službo, oklevajo, ali bi jo sprejeli, pri tem imajo zelo veliko izgovorov.« državna podjetja. Med brezposelnimi je še vedno več kot polovica starejših od 50 let in takšnih, ki so na zavodu prijavljeni že zelo dolgo, nekateri celo 10 ali 15 let, mladih do 30 let ni veliko. V strukturi vseh brezposelnih predstavljajo manj kot 18 odstotkov. »To je manj, kot znaša republiško povprečje, razlog je predvsem, da se mladi prijavljajo na zavode tam, kjer so študirali, to je v Ljubljani in Mariboru,« je pojasnila Rumbakova in dodala, da so za delodajalce najbolj zanimivi prav mladi. »Leta 2017 je bilo na našem zavodu prijavljenih 2.055 mladih, letos jih imamo 1.500. Žal je med njimi Zadnje smernice avto-moto-transportne industrije na celjskem sejmišču T3 (L 1Л (L -Q O Tudi letos bo pomlad na Celjski sejem pripeljala zadnje smernice iz avtoservisne dejavnosti in avtomobilizma, s področja gospodarskih in dostavnih vozil, logističnih rešitev in nekaj poslastic iz sveta motocikliz-ma. Med 9. in 12. majem se bo po letu premora vrnil bienalni trojček sejmov Avto in vzdrževanje, Gospodarska vozila in logistika ter Moto boom. Sejmi so ena redkih priložnosti, da strokovna javnost ter seveda ostali obiskovalci in ljubitelji jeklenih konjičkov spoznajo zadnje novosti in aktualne teme. Na 21. sejmu Avto in vzdrževanje bodo razstavljeni vsa oprema za avtomehanične, avto-ličarske, avtokleparske delavnice, vulkanizerje, avtoelektronika, avtomobilski rezervni deli, motorna in menjalniška olja, meroslovne rešitve, avtokozmetika, ročno in specialno orodje, diagnostika, kompresorji ter ostala dodatna oprema. 11. sejem Gospodarskih vozil in logistike bo postregel s sodobnim voznim parkom srednjih in težkih gospodarskih vozil, z dostavnimi vozili, avtobusi, s priklopniki in polpriklopniki, specialnimi in komunalnimi vozili, z dvigali in dvižnimi platformami ter vsem, kar spada zraven - od pnevmatik in goriv do navigacijskih in telekomunikacijskih sistemov, ki ponujajo sodobne informacijske rešitve. Na sejmu bodo predstavljene tudi logistične rešitve - storitve skladiščenja, avtologistika, carinske rešitve ... Obiskovalci bodo lahko letos prvič sami preizkusili Manov dostavnik. Manjkalo ne bo niti smernic in novosti za ljubitelje motociklizma. Na 13. sejem Moto boom si bodo lahko ogledali motorna kolesa in motocikle, enduro motorna kolesa, skuterje, štirikolesnike, našli bodo lahko vso motoristično opremo in vse ostalo, kar spada k motociklizmu. Od strokovnega dogajanja do letečih štirikolesnikov Sekcija za promet pri OZS in Združenje za promet pri GZS bodo prvi sejemski dan naslavljali aktualno problematiko slovenskih cestnih prevoznikov. Zato pripravljajo strokovni posvet, kjer bodo spregovorili o pomanjkanju voznikov in dolgotrajnih postopkih pridobitve delovnih dovoljenj zanje, dolgih čakalnih dobah za prevoznike na mejnih prehodih, razvoju intermodalnih logističnih centrov, malih logističnih centrov in varovanih parkirišč ter uvrstitvi cestnega transporta in logistike kot strateške gospodarske panoge. Dan avtovlek bo pripravila sekcija avtoservi-serjev. Predstavila bo pravila, ki jih je treba upoštevati, pojasnila, kako se avtovleka razlikuje od prevoza blaga, kakšne so njene obveznosti in kdo je odgovoren za dogajanje na prizorišču nesreče. Ob pomoči gasilcev, policije in različnih ministrstev bodo organizatorji poskrbeli za praktični prikaz. Na razstavnem prostoru Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko Šolskega centra Celje bosta na ogled predstavitev in praktični prikaz poklicev avtoserviser, avtokaroserist, avto-servisni tehnik in logistični tehnik. Predstavljeni bodo sodobne tehnologije v mobilnosti, novosti v avtoservisni stroki in na področju trajnostne mobilnosti, osnovni procesi dobavne verige, vodenje prometa in varnosti v prometu ter izzivi, ki jih prinašajo električna vozila. Opisana bo tudi izobraževalna shema za področje logistike oziroma prometa. Poskrbljeno bo tudi za navdušence nad zloščeno pločevino in glasnimi motorji. V atriju sejmišča bo namreč Quad Freestyle show z Alešem Rozmanom, edinim Evropejcem, ki si štirikolesnik upa prisiliti v salto nazaj. Da bo kri po žilah tekla še hitreje, se bo Alešu pridružil Italijan Fillippo Rossetto. Obiskovalci si bodo lahko ogledali tudi razstave starodobnih motociklov, občudovali najlepše predelane motorje, željne zabave pa bodo Šoferske mačke izzvale na različna spre-tnostna tekmovanja v potiskanju gum. Najmlajši se bodo lahko zabavali na minimotu poligonu. V sklopu sejma gospodarskih vozil in logistike že 14. leto zapored pripravijo izbor za slovensko gospodarsko vozilo leta. Zmagovalce v kategorijah tovornjak leta, avtobus leta, dostavnik leta in tokrat prvič električno gospodarsko vozilo leta bodo razglasili na slovesni prireditvi v četrtek, 9. maja. 433 takšnih, ki imajo končano le osnovno šolo, kar je za 21. stoletje katastrofalen podatek. Med mladimi brezposelnimi je veliko odličnih kadrov, vendar žal njihovi poklici niso takšni, ki jih potrebujejo delodajalci.« Še vedno vodijo gradbinci Po navedbah Alenke Rum-bak so med najbolj iskanimi poklici na Celjskem še vedno gradbinci, monterji in serviserji električnih naprav, vozniki težkih tovornjakov in avtobusov ter kovači in orodjarji. V zadnjem času se je zelo povečalo povpraševanje tudi po delavcih v skladišču. Razlog je nov skla-diščno-logistični center, ki ga v Arnovskem gozdu gradi Lidl. Predvidoma naj bi tam zaposlil 200 skladiščnikov in nekaj naj bi jih že vzel drugim lokalnim podjetjem. »V podjetjih pogosto slišimo, da ni delovne sile, na našem zavodu pa je še ve- dno veliko takšnih, ki so delo izgubili po izteku pogodbe za določen čas. Gre za ljudi, ki so si v času, ko so delali, nabrali nekaj izkušenj, a so jih podjetja kljub temu spustila iz rok. In še nekaj zelo rada počnejo podjetja. K nam pošiljajo starejše delavce, ker pričakujejo, da bodo namesto njih dobila mlade, teh pa je vsako leto manj. Če se malce grobo izrazim, je torej resnica takšna, da imamo pri nas na zavodu na zalogi pretežno starejšo populacijo, ki jo je gospodarstvo izvrglo,« je razlike med željami podjetij in ponudbo zavoda kritično ocenila Rumbakova. Pri tem je opozorila, da bo v gospodarstvu in tudi na zavodu za zaposlovanje treba narediti temeljit zasuk pri razmišljanju o starejših brezposelnih osebah. Zadnja leta ali celo desetletje pred upokojitvijo ne smejo preživeti na zavodu, je dejala, saj to obremenjuje državo, podjetja pa vodi k vedno večji odvisnosti od tujih delavcev iz držav nekdanje Jugoslavije. »Saj vemo, da delodajalci potrebujejo delovno silo, ampak s tujimi delavci prihajajo k nam tudi njihove družine. Žene se običajno prijavijo na zavodu, ker pa ne znajo jezika, so neza-posljive. Tudi zaradi njih se število brezposelnih povečuje,« je še opozorila Rumbakova. Cinkarna nudi več Kot primer dobre prakse pri zaposlovanju in položaju zaposlenih v podjetju je gospodarska zbornica na okrogli mizi predstavila Cinkarno Celje. Član uprave in vodja kadrovske službe Marko Cvetko je povedal, da podjetje že najmanj šest let na zavodu ni prijavilo nobene potrebe po delavcih. Ljudje namreč s prošnjami za zaposlitev k njim prihajajo sami. Razlog za to je predvsem, da cinkarna slovi kot zelo dober delodajalec. »Poleg tega, da jih solidno plačamo, za ljudi skrbimo tudi drugače, in to od trenutka, ko se zaposlijo pri nas. Ne varčujemo pri prvih zdravniških pregledih, kar radi počno v marsikaterem podjetju. Veliko denarja namenjamo skrbi za zdravje pri delu, zaradi česar smo v zadnjih letih drastično znižali število poškodb. Skrbimo tudi za dobro počutje zaposlenih, saj jim poleg cenejšega bivanja v naših počitniških zmogljivostih nudimo tudi brezplačne karte za smučanje in plavanje ter finančno podpiramo številne športne in kulturne dejavnosti v podjetju,« je našteval Cvetko. Ob tem je še poudaril, da je za dobro počutje zaposlenih zelo pomemben tudi odkrit dialog z upravo. »Ljudje morajo vedeti, kaj se v podjetju dogaja, pa naj bodo novice dobre ali slabe,« je dejal. Foto: GrupA Samo s prodajo vozovnic zime ne bi preživeli Družba Golte, ki v Zgornji Savinjski dolini ponovno obuja nekoč privlačno in uspešno gorsko središče, je lani ustvarila približno dva milijona evrov prihodkov, kar je največ v zadnjih desetih letih. Kljub temu je bil ob koncu leta poslovni izid spet negativen. Koliko je znašala izguba, direktor Mitja Terče še ne razkriva, vendar pravi, da v podjetju sledijo ciljem in načrtom za zagotavljanje finančne stabilnosti. Minula sezona, v kateri so zabeležili 109 smučarskih dni, je bila na Golteh povprečna, pravi Mitja Terče. V primerjavi s prejšnjo sezono so sicer prodali več sezonskih in tedenskih vozovnic, a veliko manj dnevnih. »V dolini je bilo pretoplo in ljudje, ki ne smučajo redno, letos niso prišli ali so smučali manj,« ugotavlja Terče. Na Golteh so namreč našteli le 56 tisoč ilosmučarjev, kar je za 11 tisoč manj kot v sezoni 2017/18. Zabeležili so približno 8 tisoč nočitev, dobra zasedenost hotela je bila predvsem januarja ociin februarja v času počitnic. »Zaradi vremenske naravne katastrofe spada ta sezo- Država in občine morajo čim prej prevzeti dobre prakse iz tujine ter začeti sofinancirati obratovanje, vzdrževanje in gradnjo žičnic, pravi Mitja Terče, direktor družbe Golte. na med slabše po obisku, je bila pa boljša od podobno vremensko slabih sezon. Če ne bi imeli dobre gostinske in nastanitvene prodaje, samo od prodaje vozovnic to zimo ne bi mogli preživeti,« pravi Mitja Terče in opozarja, da morajo država in občine čim prej prevzeti dobre prakse iz tujine ter sofinancirati obratovanje, vzdrževanje in gradnjo žičnic. »V nasprotnem primeru se bomo vsa smučarska središča spremenila v gorska sprehajalna letovišča, kar bi bil za večino mnogo bolj donosen posel.« Še več apartmajev in nove žičnice Na Golteh so decembra odprli 12 apartmajev in s tem svoje nastanitvene zmogljivosti razširili predvsem za družine, organizirane skupine ter tiste, ki na dopust vodijo tudi štirinožne prijatelje. Gradijo še 24 apartmajev, za naslednjo sezono bodo nekaj denarja vložili tudi v zasne-ževanje in tako mnogo prej zasnežili nekaj prog. »Želimo zgraditi tudi dve sodobni šti-risedežnici, ki bosta nadomestili vlečnico in dvosedežni-co. Upamo, da bomo projekt končali do naslednje zime, če ne, pa vsaj eno leto kasneje,« napoveduje Terče in pravi, da so v podjetju trenutno usmerjeni predvsem v poletno sezono. Konec tega tedna bodo odprli zipline progo ter plezalno steno na hotelu, med novostmi v ponudbi bodo tudi najem električnih koles, merilna postaja za padalce in vodeni ogledi kraških jam na planoti Golte. JANJA INTIHAR Foto: arhiv NT (GrupA) GOSPODARSTVO 5 Podpisali kolektivno pogodbo za premogovništvo Od navdušenja do mešanih občutkov V Premogovniku Velenje so podpisali novo Kolektivno pogodbo za dejavnost premogovništva. Z njo so se približati kolektivni pogodbi elektrogospodarstva in jo prilagodili novi zakonodaji. Medtem ko je prvi pogajalec, generalni direktor premogovnika, nad podpisom navdušen, Sindikat delavcev rudarstva in energetike Slovenije opozarja, da je bilo za nekatere pravice delavcev bolje poskrbljeno s staro pogodbo. TINA STRMČNIK Nova pogodba, za katero so se vpletene strani pogajale tri leta, je nadomestila tisto iz leta 1996. Delodajalce je kot partner in pogajalec zastopala Energetska zbornica Slovenije, delojemalce so zastopali trije reprezentativni sindikati. Pogajanja je vodil generalni direktor Premogovnika Velenje mag. Ludvik Golob, ki pravi, da so vpletene strani našle kompromise tudi pri najbolj zahtevnih točkah. Partnerji so se med drugim dogovorili o uskladitvi plač z rastjo življenjskih stroškov. Lestvica števila dni dopustov je postavljena na novo. »Glede na to, da delavci delajo dlje, smo lestvico števila dni dopustov razširili,« je povedal prvi mož premogovnika. Kot eno od pomembnih točk pogodbe je izpostavil še ureditev efektivnega delovnega časa. Delavcem v jami delodajalec prizna 15 minut priprave na delo, ostalim pet minut za pripravo na proizvodni proces. Seštevek regresa, deputata in nagrade za tretji julij je skupaj enak znesku regresa v dejavnosti elektrogospodarstva. V premogovništvu je regres določen v višini 70 odstotkov povprečne bruto plače predpreteklega meseca zaposlenih v Republiki Sloveniji, deputat znaša 600 evrov bruto na zaposlenega, razlika seštevka omenjenih nagrad do zneska regresa v elektrogospodarstvu je vrednost nagrade za tretji julij. »Glede na to, da se je v vmesnem času spremenila zakonodaja, od socialnih partnerjev pričakujem kakšen poziv po spremembi. Pri tem ne vidim težav,« je dejal Golob. Sindikalist Asmir Bečarević: »Ne smemo si zatiskati oči pred tem, da delamo v dejavnosti, ki so ji šteta leta. V sindikatu nas skrbi tudi to, kaj se bo zgodilo čez leta, in ne le to, kaj se v premogovništvu dogaja danes.« Pogodbo so podpisali od leve: predsednik Sindikata delavcev rudarstva in energetike Slovenije Asmir Bečarević, predsednik Energetske zbornice Slovenije Marjan Eberlinc ter predsednik Sindikata pridobivanja energetskih surovin Slovenije Peter Bršek. Usklajujejo še podjetniško pogodbo Vodja pogajalske skupine na strani delojemalcev, predsednik Sindikata pridobivanja energetskih surovin Slovenije Peter Bršek, med bistvenimi prednostmi nove kolektivne pogodbe vidi urejen efektivni delovni čas, dorečen regres ter jubilejne nagrade. Slednje odslej pripadajo tudi delavcem, ki so v podjetju zaposleni štirideset let. Po drugi strani bodo imeli tisti, ki ne delajo v težjih pogojih ali ki nimajo izmenskega dela, manj dopusta. A pod črto je s podpisom kolektivne pogodbe v času, ko je premogovništvo v težkih razmerah, zadovoljen. Z mešanimi občutki je pogodbo podpisal Asmir Be-čarević iz Sindikata delavcev rudarstva in energetike Slovenije. Spomnimo, da je prav ta sindikat natančno pred letom v premogovniku izvedel opozorilno stavko. »Delodajalci si seveda želijo čim cenejšo delovno silo in čim bolj prilagodljiv delovni čas,« je dejal. In dodal, da je bila stara pogodba v nekaterih delih za delavce bolj prijazna in da so delodajalci leta 1996 bolj razumeli potrebe Generalni direktor Premogovnika Velenje mag. Ludvik Golob: »Podpis pogodbe je dokaz, da se socialni partnerji znamo dogovarjati in se tudi dogovoriti.« zaposlenih in težke delovne razmere kot danes. Po njegovih besedah bo učinek podpisane pogodbe za premogovništvo razviden, šele ko bo ta usklajena s podjetniško kolektivno pogodbo Premogovnika Velenje in s splošnim aktom o plačah. Sprejemanju omenjenih dokumentov se socialni partnerji že posvečajo, dogovorili so se že o večini točk, je dejal Golob. »Vodstvo s splošnim aktom ne želi zmanjševati mase plač. Se morajo pa tudi socialni partnerji zavedati, da živimo v letu 2019 in da nam cene določa trg. Kadar v proizvodnji ciljev ne izpolnimo po lastni krivdi ali če nam nagaja narava, premoga ne izkopljemo in ga ne moremo prodati, kar pomeni, da nimamo dohodka. Morali se bomo začeti zavedati, da ni nič od boga dano.« Od nelojalne konkurence do vratolomnih skokov S sejemskim trojčkom Avto in vzdrževanje, Gospodarska vozila in logistika ter Moto boom, ki bodo od 9. do 12. maja, bo družba Celjski sejem končala letošnjo bogato sejemsko pomlad. Na vseh treh sejmih, ki so edini te vrste v Sloveniji, si bo mogoče ogledati najnovejšo ponudbo 300 najboljših svetovnih znamk s področja avtomobilizma, motociklizma, prevozništva in logistike. Poleg tega so organizatorji poskrbeli tudi za bogat spremljevalni program. Na sejmu Avto in vzdrževanje si bo med drugim mogoče ogledati opremo za avtomehanične, avtoličarske in avtokleparske delavnice ter za vulkanizerje. Sejem Gospodarska vozila in logistika bo postregel s sodobnim voznim parkom srednjih in težkih vozil, od avtobusov do dostavnih vozil, skupaj z vsem, kar sodi zraven - od pnevmatik in goriv do navigacijskih in telekomunikacijskih sistemov. Na področju logistike si bodo obiskovalci lahko ogledali številne novosti na tem področju, tudi prvi pametni logistični sistem v Evropi, ki ga je izdelalo nemško podjetje TimoCom. Za motoriste in tiste, ki to nameravajo postati, bo zelo zanimiv sejem Moto boom, na katerem si bodo lahko ogledati celovito ponudbo mo-tociklov najbolj znanih svetovnih blagovnih znamk. Enaki pogoji za vse Seveda bodo sejmi tudi odlična priložnost, da bosta Sekcija za promet pri OZS in Združenje za promet pri GZS lahko ponovno opozorila na številne težave, s katerimi se srečujejo njuni člani. Kot pravi podpredsednik sekcije za promet Peter Mirt, imajo cestni prevozniki zelo veliko problemov, eden najbolj perečih je vsekakor nelojalna konkurenca. »V Sloveniji je trenutno registriranih 80 podjetij za tovorni in avtobusni promet, katerih lastniki so iz držav nekdanje Jugoslavije. Naša država jim pomeni odskočno desko za države zahodne Evrope, kjer potujejo s slovenskimi registrskimi oznakami, torej se predstavljajo kot slovenski prevozniki. Težava je, da vsa ta podjetja zelo slabo plačujejo svoje zaposlene, poleg tega se izogibajo plačilu davkov,« pojasnjuje Mirt. Sekcija za promet je zato že predlagala državi, naj zaostri pogoje za registracijo, ki so zdaj med najbolj milimi v Evropi, poleg tega naj poveča tudi nadzor nad prevozniškimi podjetji v tuji lasti. »Hočemo, da bi bili pogoji poslovanja enaki za vse,« dodaja Mirt. Poleg nelojalne konkurence slovenski prevozniki med svoje večje težave uvrščajo še omejitve na cestah za tovorni promet, visoke globe za napake voznikov pri ce-stninjenju, gnečo na cestah in dolge zastoje na mejnih prehodih. Spet po petih letih Medtem ko se bo strokovna javnost ukvarjala s težavami prevoznikov, bodo ostali obiskovalci na avtomo-bilističnem sejemskem trojčku lahko našli obilo lahko-tnejših tem in zabave. V družbi Celjski sejem kot enega najbolj privlačnih dogodkov napovedujejo nastop Aleša Rozmana, edinega Evropejca, ki zna s štirikolesnikom narediti salto nazaj. V Celju bo spet nastopil po petih letih, tokrat se mu bo pridružil Fillippo Rossetto iz Italije. JI V prisilni poravnavi tudi Valji Group Po Valjih se je v postopku prisilne poravnave znašla tudi družba Valji Group, ki je bila do predlani večinska lastnica Valjev. Osnovni dejavnosti družbe Valji Group sta posredovanje pri izvozu izdelkov, ki jih proizvajajo v Valjih, ter opravljanje storitev za to podjetje. Prisilno poravnavo v Valjih Group so predlagali Valji, saj jim družba dolguje veliko denarja in so njen velik upnik. Sodišče je za prisilnega upravitelja imenovalo Matjaža Nanuta iz Ljubljane ter pozvalo upnike, naj svoje terjatve prijavijo najkasneje do 20. maja. Javno dostopnih podatkov o tem, kako so Valji Group poslovali lani, še ni. Predlani je družba, ki zaposluje 24 ljudi, imela 1,4 milijona evrov prihodkov od prodaje in približno 4 milijone evrov dolgoročnih obveznosti. Večinska lastnica Valjev Group je družina Štrlekar, ki uradno obvladuje 51 odstotkov družbe. Od tega je lastnik 40-odstotnega deleža Ivan Štrlekar, ki je bil zelo dolgo tudi direktor Valjev, letos pa so ga novi lastniki odstavili. Drugi največji delničar Valjev Group z malo več kot 46-odstotnim deležem je že nekaj let skrivnostno podjetje New Machines and Technologies s karibskega otoka Dominika. JI novi tedniki radio celie 6 IZ NAŠIH KRAJEV äl u 2, aP„i ^ CELJE - Inkubator Savinjske regije iz Gregorčičeve ulice na Mariborsko cesto Podjetniški izzivi v novih, še lepših in udobnejših prostorih »Čeprav smo bili zadovoljni tudi s prostori v Gregorčičevi ulici 6, smo že od začetka vedeli, da se bomo zaradi širitve zdravstvenega doma od tam preselili, zelo všeč nam je tudi na Mariborski cesti 7,« je ob odprtju novih prostorov Inkubatorja Savinjske regije povedala direktorica Saša Lavrič. Inkubator bo sicer svoje prostore dobil tudi v Generatorju, in sicer v stavbi nekdanjega Teka, kjer je Mestna občina Celje že začela izvedbena dela. ROBERT GORJANC Za investicijo v stavbi nekdanje Kovinotehne sta Inkubator SR in celjska občina skupno namenila sto tisoč evrov. »Z ureditvijo je bilo kar nekaj dela, saj je šlo za starejše prostore, ki dolgo niso bili v uporabi. Za zdaj smo uredili 500 kvadratnih metrov prostorov, želimo še dodatnih 700 kvadratnih metrov prostorov. Na novo odprti prostori so namreč že zasedeni, naši skupnosti pa se želijo pridružiti nova podjetja in posamezniki, predvsem z IT-področja,« je še povedala Saša Lavrič. Trenutno 30 članov Osnovno poslanstvo inkubatorja je podpora podjetjem in posameznikom, ki začenjajo podjetniško pot, da bi preverili svoje podjetniške zamisli, ustvarili poslovne modele in uresničili ideje z uspešnimi prijavami na razpise. »V inkubatorju trenutno deluje 30 članov, približno polovica je samostojnih podjetnikov, ostalo so podjetja. Naša vrata so odprta tudi kreativnim in inovativnim posameznikom, ki še niso odprli podjetja. V inkubatorju jih k VARCUJMO Z ENERGIJO Mojca in Robert svetujeta »Kako prihraniti pri ogrevanju ?« "Po mojih izkušnjah je zrak pozimi veliko bolj suh, sploh pri višjih temperaturah, kar je dražeče za grlo. Tudi zato, poleg nižjih stroškov ogrevanja, pri nas pozimi ne pretiravamo s temperaturo v dnevnih prostorih, spalnih prostorov pa za boljši spanec ne ogrevamo čez 20 "C. Ker pa sem bolj zmrzljiva, pred spanjem kdaj vključim grelno blazino in pogrejem ležišče." Mojca Krajnc, TV voditeljica "Ne glede na tip ogrevanja (drva, plin, toplotna črpalka) velja, da z znižanjem temperature v prostoru za 1 °C prihranimo približno Б % energije za ogrevanje*. Na radiatorje je priporočljivo vgraditi termostatske ventile, ki bodo samodejno uravnavali temperaturo v prostoru. V nočnem času in ko ste odsotni, nastavite nižjo temperaturo. Zatesnite okna in preprečite prepih. Ne ogrevajte praznih prostorov in zastrite okna, da zadržite toploto v prostoru." Robert Romih, energetski svetovalec ECE * Vir: www.ekosklad.si IMATE VPRAŠANJE GLEDE ENERGETSKIH PRIHRANKOV? Pošljite ga na tajnistvo@nt-rc.si ali obiščite spletno stran www.ece.si in brezplačno prenesite brošuro z nasveti o varčevanju z energijo. 6C6 I Energija prihodnosti www.ece.si Začetki Inkubatorja SR segajo v leto 2013, ko je bil registriran kot podjetje inovativnega poslovnega okolja. Leto kasneje je bilo po dogovoru s celjsko občino urejenih 200 kvadratnih metrov poslovnih prostorov v Gregorčičevi ulici 6, ki so bili uradno odprti leta 2015, leta 2017 so jih še razširili za 100 kvadratnih metrov. Od leta 2014 do lani je Inkubator SR na razpisih za inovativna podjetja pomagal svojim članom pri pridobitvi sredstev v skupni višini 848 tisoč evrov. Saša Lavrič, direktorica Inkubatorja SR, je ob odprtju novih prostorov na Mariborski cesti predstavila dosedanje delovanje inkubatorja. AWVVV\ u temu tudi ne spodbujamo, dokler nimajo ustreznega prodajnega modela. Podjetja, ki imajo samo stroške, ne morejo uspešno poslovati,« je še pojasnila Saša Lavrič. Med pomembnejše dosežke lahko zagotovo štejemo tudi, da je ekipa Viar, prvo podjetje, ki je začelo delovati v inkubatorju, postala start up leta 2017. Ekipa Homey, še en član inkubatorja, pa je zmagala na Challengu 2018. Sicer je na odprtju novih prostorov nekaj prvih članov skupnosti predstavilo svoje zanimive podjetniške dosežke in izkušnje. Mestna občina Celje za Inkubator SR iz proračuna letno namenja 70 tisoč evrov, svoje delovanje inkubator sofinancira tudi z uspešnimi prijavami na evropske razpise. Tako je leta 2017 na razpisu za dveletno delovanje pridobil več kot 70 tisoč evrov. lani 221 tisoč evrov, kar je omogočilo zaposlitev dveh oseb. »Stara« na Mariborski cesti, nova v Generator Inkubator Savinjske regije bo del dejavnosti preselil tudi v prostore bodočega Generatorja, ki ga celjska občina ureja v stavbi nekdanjega Teka v središču mesta. Tam bodo v skupnih prostorih (»open spa- ce«) delovali zagonska podjetja in posamezniki, ki šele začenjajo poslovno pot. Tista že uveljavljena, z več zaposlenimi, ki bolj potrebujejo pisar- ne za svoje delo, bodo ostala v prostorih na Mariborski cesti. »Veselimo se tudi selitve v Generator in verjamem, da bodo naši člani s poslovno dejavnostjo tam tudi prispevali k večji živahnosti mestnega središča,« je sklenila Saša Lavrič. Foto: SHERPA Brez njih bi bilo življenje še manj prijazno CELJE - Festival prostovoljstva vsako leto pripravi Informacijska točka Evropske unije Europe Direct Savinjska, ki deluje v okviru Celjskega mladinskega centra, v sodelovanju z Mestno občino Celje. Letos je bil 14. festival, na katerem so podelili priznanja najbolj prizadevnim prostovoljcem v petih starostnih kategorijah in se jim tako zahvalili za ure, ki so jih lani namenili tej dejavnosti. Prireditev je tudi priložnost za promocijo in razvijanje prostovoljskega dela. Na razpis so organizacije in posamezniki prijavili 51 prostovoljcev, med katerimi so organizatorji letos izbrali osem najboljših, ostalim so podelili priznanja. Med najmlajšimi je v kategoriji od 12 do 15 let naziv naj prostovoljke osvojila 13-letna Tara Mušić iz Kulturno-ume-tniškega društva Galiarda, ki ohranja srednjeveške plese. Dejavna je tudi v celjskem in vojniškem turističnem društvu in zelo rada pomaga drugim. V starostni kategoriji od 16 do 19 let sta laskavi naziv prejela dva prizadevna prostovoljca: David Starčevič iz Sale-zijanskega mladinskega centra Celje in dijak Gimnazije Celje - Center Kristjan Veber, ki je nazadnje zbral veliko pomoči za Malo hišo s Pilštanja. Matevž Stropnik, ki ga je predlagal Selezianski mladinski center Celje, je naj prostovoljec v starostni kategoriji od 20 do 29 let. V kategoriji do 60 let sta naslov osvojila Mojca Plevnik Žnidarec, ki že vrsto let spodbuja prostovoljstvo na I. gimnaziji v Celju, in Peter Čepin Tovornik, ki podobno počne v Srednji zdravstveni šoli Celje, za priznanje pa ga je predlagalo društvo Hospic. V najstarejši kategoriji sta naj prostovoljca Viktor Andrej Suša iz Društva vodnih športov Posejdon in Franc Ivančnik iz Zavoda Vozim. V atriju mladinskega centra so ob tem pripravili kulturni program, na stojnicah pa so se predstavili organizacije in društva, ki povezujejo prostovoljce. TC I v v ■ Iščejo prostovoljke CELJE - Društvo SOS-telefon vabi k sodelovanju nove prostovoljke. Društvo že trideset let pomaga ženskam in otrokom, ki so žrtve nasilja. Gre za nevladno ne-profitno humanitarno organizacijo, ki deluje na nacionalni ravni. Sedež društva je v Ljubljani, v Celju deluje enota prostovoljk, ki svetujejo pri SOS-telefonu za ženske in otroke, ki so žrtve nasilja. Ker društvo potrebuje nove prostovoljke za okrepitev celjske ekipe, bo v Celju izvedlo osnovno usposabljanje za svetovalno delo pri SOS-telefonu. Vse, ki želijo postati svetovalke, se lahko udeležijo tega usposabljanja, ki bo od 24. maja do 8. junija. Za več informacij in prijavo na usposabljanje lahko pišejo na naslov drustvo-sos@ drustvo-sos.si ali ob delavnikih med 9. in 15. uro pokličejo na telefonsko številko 01 544 35 13. Cas za prijavo je do srede, 8. maja. TC IZ NAŠIH KRAJEV 7 CELJE - Dobro poslovanje mladinskega centra po izgubi pred leti Sladki problemi: razporejanje presežka Celjski mestni svet je dal Celjskemu mladinskemu centru (MCC) soglasje k razporeditvi presežka prihodkov nad odhodki v višini malo več kot 32 tisoč evrov, ki jih bo center porabil za investicijska in vzdrževalna dela ter za svojo dejavnost. Na ta način se je mestni svet tudi seznanil z dobrim poslovanjem javnega zavoda, ki se je še pred nekaj leti soočal z izgubo. ROBERT GORJANC Na področju tržne dejavnosti je MCC lani ustvaril skoraj 28 tisoč evrov presežka, v okviru javne službe približno 4 tisoč evrov. Župan Bojan Šrot je obravnavo poslovanja MCC - glede na izgubo, ki jo je imel zavod pred leti - na zadnji seji mestnega sveta označil kot Poslovanje MCC v letu 2018 521.779 EUR skupnih prihodkov 32.073 EUR presežka prihodkov nad odhodki 202.422 EUR od MOC (38,8 %) 134.913 EUR od hostla (25,9 %) 132.050 EUR od EU-projektov (25,3 %) 27.241 EUR od najemov, oglaševanja, koncertov... (5,2 %) 25.150 EUR od ministrstev (4,8 %) Celjski mladinski center je v okviru projekta Informacijska točka EU, Europe Direct Savinjska, v državnem zboru pred dnevi na ogled postavil pregledno razstavo Volitve v Evropski parlament v Sloveniji. »Evropske volitve se približujejo s svetlobno hitrostjo (26. maj), zato v MCC želimo spodbujati mlade pri spoznavanju delovanja EU, aktivni participaciji, sooblikovanju sistema in predstavitvi prednosti EU,« so o motivih za postavitev razstave v DZ zapisali v MCC. sladko točko dnevnega reda. Svetnik Damir Ivančič, sicer tudi predsednik sveta MCC, je dejal, da je ta v vsej svoji zgodovini posloval pozitivno in dobro, razen leta 2015. »Ustanovitelj se je takrat odzval pravilno, pokazal zdrav, razumen in odgovoren pristop k reševanju težav. Re- zultat, ki smo mu zdaj priča, in vsebina delovanja MCC, kamor se mladi radi zatekajo in kjer so deležni pozitivnega sprejema, sodelovanja, rasti in pridobivanja izkušenj, kažeta na to, da je šlo za pravilno odločitev,« je povedal na seji. »Boljše poslovanje lahko pripišemo vključevanju našega hostla v mednarodne projekte, s čimer se širi tudi njegova prepoznavnost. To je tudi prispevalo k temu, da smo lani imeli rekorden obisk hostla, sedem tisoč nočitev, kar je pomenilo 49-odstotno zasedenost,« je Sonja Majcen, direktorica MCC, pojasnila razloge za boljše poslovanje centra v zadnjih letih. In za kakšna investicijska ter vzdrževalna dela bodo v MCC namenili presežek denarja? »V največji meri je najprej treba obnoviti hostel. Od leta 2010, ko je bil ustanovljen, večjih konkretnih naložb ni bilo. Zato je treba zamenjati pograde, okna, vrata ... Prav tako je treba obnoviti učilnice in učilniško opremo v prostorih MCC,« je še povedala Sonja Majcen. V Celjskem mladinskem centru sicer na leto beležijo več kot pol milijona evrov prihodkov, pri čemer pomemben delež sredstev zagotavlja ustanoviteljica Mestna občina Celje, več kot polovico prihodka ustvarijo na trgu, predvsem s prihodki hostla in z uspešnim kandidiranjem za evropske projekte. Foto: SHERPA HOOD ß(JRG€ff PRIDI KAJ MIMO Na Prešernovi 10 v središču Celja so odslej doma Hood Burgerji iz 100% slovenske pašne govedine ter domač, ročno pripravljen in zlato ocvrt krompirček. Pridi kaj mimo in si jih v dobri družbi privošči od ponedeljka do sobote od 10. do 22. ure. V MESTU NEKAJ DOGAJA www.hoodburger.si 8 IZ NAŠIH KRAJEV novi tednik Št. 17, 25. april 2019 CELJE - Slavnostno odprtje prenovljenega Muzejskega trga Še eno imenitno I ■ V V I V ■ g sredisce knežjega mesta Mestna občina Celje je včeraj zvečer tudi uradno odprla prenovljeni Muzejski trg, katerega obnova se je začela leta 2017. Na koncu prireditev v okviru občinskega praznika je tako sledil še en slavnostni dogodek ob pomembni pridobitvi za mesto. ROBERT GORJANC V okviru prenove 2.873 kvadratnih metrov Muzejskega trga je občina obnovila komunalno infrastrukturo, položila nove tlake, postavila novo razsvetljavo in urbano opremo ter namestila podzemne zbiralnike odpadkov. Ob Muzejskem trgu je občina prenovila tudi 800 kvadratnih metrov trga Na okopih, kjer je odslej tudi manjše parkirišče. Prenova Muzejska trga je bila zelo zahtevna in je trajala dlje, kot je bilo predvideno, zaradi arheoloških izkopavanj, med katerimi so odkrili izjemne najdbe, ostanke rimske vile iz prvega stoletja z zelo dobro ohranjenimi stenskimi poslikavami. Na podlagi tega odkritja se je celjska občina v dogovoru s Pokrajinskim muzejem Celje odločila, da bo pod trgom v podzemlju Stare grofije zgradila novo razstavišče, kjer bodo in situ, torej na mestu samem, predstavljena ta odkritja, razstavišče pa povezala s podzemnim hodnikom. »Gradnja Muzejskega trga je stala malo več kot milijon evrov, podzemnega objekta z obema hodnikoma v lapida-rij Stare grofije pa malo več kot pol milijona evrov. Denar smo zagotovili v občinskem proračunu,« je povedal župan Bojan Šrot. Dela še nekaj časa Kljub uradnemu odprtju Muzejskega trga dela še niso povsem končana, urejanje razstavišča pod trgom se bo še nekaj časa nadaljevalo, veliko dela bo sicer v restavratorskem centru v Ljubljani, kjer so freske zdaj v obdelavi. »S kolegi iz restavratorskega centra smo združili moči, saj smo v Sloveniji kar nepripravljeni na takšne vrste najdb in ko- maj najdemo dovolj restavra-torjev za takšne projekte. Del fragmentov najdb, na primer stropa, tako sestavljajo v Ljubljani, da bo, potem ko bo razstavišče odprto, čim več teh dragocenih najdb na ogled. >Doma< smo se v zadnjem času ukvarjali predvsem z zaščito zidov in poslikav, v manjši meri tudi z restavriranjem,« je povedal dr. Jure Krajšek, arheolog v Pokrajinskem muzeju Celje, ki bdi nad obnovo prihodnjega razstavišča. V še enem mestu pod mestom v Celju bodo obiskovalci res imeli kaj videti. »Ostanki razkošne vile, domusa, zasebne hiše, pri kateri so se na stenah ohranile freske, izdelane v drugi polovici prvega stoletja, so prav gotovo najbolj imenitna najdba. Freske so po svojih ornamentih, ikonografiji, kakovosti in ohranjenosti na ravni tega, kar poznamo iz Pompejev. Odkrili smo ostanke stavbe, ki je bila kasneje pozidana nad to vilo, ki je v mestu v poznorimskem času služila kot manjše terme. Tudi fragmenti bodo na ogled v novem razstavišču in še iz katerega drugega časovnega rimskega obdobja, tako da bo mogoče predstaviti zanimivo zgodbo,« je še povedal Kraj-šek. Tudi dostop za invalide Celjski župan je ob obnovi Muzejskega trga izpostavil tudi zelo dobro sodelovanje z območnim zavodom za varstvo kulturne dediščine. Pri tem si občina in zavod skupaj prizadevata za ustrezno tehnično rešitev, s katero bi dostop v prostore razstavišča omogočili tudi invalidom. »Glede na gradnjo in sta-tiko stavbe so strokovnjaki menili, da je edina primerna rešitev zunanje dvigalo na vzhodni fasadi stavbe, kajti v kletnih prostorih oziroma v lapidariju so prostori obokani in kakršnokoli poseganje vanje bi lahko porušilo statiko celotne stavbe. Upamo, da bomo uspeli najti ustrezno rešitev.« K dobremu sodelovanju je zagotovo prispevalo tudi, da je celjska občina v zadnjih desetih letih, kot je navedel župan, v obnovo stavb kulturne dediščine vložila približno 15 milijonov evrov. Foto: GrupA Demenci prijazen Vojnik VOJNIK - V tem mesecu je bila v občini odprta demenci prijazna točka, ki je v prostorih doma za starejše občane. Odprlo jo je strokovno združenje Spominčica Alzheimer Slovenija, ki nudi pomoč pri demenci. Točka je namenjena bolnikom v zgodnjem obdobju bolezni, njihovim svojcem ter drugim, ki se z bolnimi srečujejo. To so med drugim zaposleni v trgovinah, bankah, lekarnah in policisti. Točka v Vojniku je del slovenske mreže takšnih točk ter je že devetdeseta v državi. Na našem območju so demenci prijazne točke vzpostavljene tudi v Celju (kjer je več točk), Laškem, Radečah, Slovenskih Konjicah, Rogaški Slatini, Topolšici in Velenju. BJ Pogodbena pošta s pogojem ŠTORE - Kot vse kaže, bo prišlo do preoblikovanja pošte v Štorah v pogodbeno pošto. Pošta Slovenije ugotavlja, da ima v Štorah premalo prometa, zato želi tudi v tem kraju svojo enoto preoblikovati. To je bila tudi ena od tem zadnje seje občinskega sveta. Kar nekaj Štorovčanov že uporablja pošto na sosednjih Te-harjah, ki deluje kot pogodbena pošta. Ta ima bistveno daljši delovni čas, kot ga ima štorska. Med uporabniki teharske pogodbene pošte je ob petkih tudi Občina Štore, saj je ob koncu njenega petkovega delavnika domača pošta zaprta. Štorski občinski svet se je zato na zadnji seji strinjal s preoblikovanjem domače pošte v pogodbeno, vendar pogojno. Svetniki namreč zahtevajo, da bi imela prihodnja štorska pogodbena pošta podoben delovni čas, kot ga ima teharska. Ta je namreč odprta od pol osmih zjutraj in vse do 17. ali 18. ure, odvisno od dneva v tednu. Odprta je tudi ob sobotah dopoldne. BJ Najboljši v regiji Na zaključnem dogodku vseslovenskega programa Varno na kolesu za območje Savinjske in Koroške regije, ta je bil v Mislinji, sta bili uspešni tudi osnovni šoli Dobje in Polzela, ki sta osvojili prvo in tretje mesto. Šoli sta tako prejeli tudi denarno donacijo za spodbujanje znanja o prometni varnosti. Letos pri projektu sodeluje 555 otrok iz 15 šol Savinjsko--Koroške regije, skupno pa 3.300 učencev iz 90 slovenskih osnovnih šol. Program od leta 2011 združuje že 20 tisoč mladih kolesarjev in 250 osnovnih šol. »Program je namenjen tistim šolarjem, ki se pripravljajo na kolesarski izpit, poleg tega tudi z dodatnimi dejavnostmi spodbujamo k uporabi kolesa, tega trajnostnega prevoznega sredstva, tako z vidika koristi za okolje kot lastno zdravje,« je povedala Tanja Medved, vodja vseslovenskega programa Varno na kolesu. Zaključna prireditev projekta bo 23. maja v Ljubljani, udeležili se je bosta tudi ob nagrajeni šoli z našega območja. RG Priprave na modro cono MOZIRJE - V trgu bo kot vse kaže vzpostavljena parkirna modra cona. Ta naj bi razmere na področju mirujočega prometa v trškem jedru bistveno izboljšala. Parkirnih mest primanjkuje, pri čemer posamezniki zasedajo najbolj iskana parkirna mesta po ves dan. Vzpostavitev modre cone je bila zato med glavnimi temami zadnje seje občinskega sveta, kjer so bili svetniki predlogu naklonjeni. V kraju prometno novost načrtujejo že kar nekaj časa, različne podrobnosti bodo zapisane v občinskem odloku. Svetniki morajo še dokončno odločiti o predlaganih mejah modre cone in o času, v katerem bo parkiranje brezplačno. To naj bi bilo do dve uri. BJ Individualna vadba za gladiatorski šport CELJE - »Pravilno usmerjeni in pripravljeni kon-dicijski treningi so postali že nuja, vedno več je tekmovanj, vedno več tudi poškodb, šport je postal gladiatorski in za doseganje vrhunskih rezultatov v takšnih razmerah je treba biti ustrezno pripravljen. V svetu je takšen koncept že uveljavljen, pri nas pa je še na začetku.« Tako je razmišljal Robert Simonič, kondicijski trener s 15-letnimi izkušnjami pri treningu vrhunskih športnikov, ki so osvajali medalje na največjih tekmovanjih, in eden od ustanoviteljev zavoda Super trening, ki od nedavnega deluje na Ljubljanski cesti 3a v Celju. Partnerja pri ustanovitvi in delovanju zavoda za šport, treninge in usposabljanje sta tudi Domen Bremec in Miha Drobnič, prav tako akademsko izobražena trenerja z dolgoletnimi izkušnjami pri treningih domačih ter tujih športnikov in klubov v članski in mlajših kategorijah. Za investicijo v nove prostore (najem, oprema ...) so namenili približno 25 tisoč evrov, v njih pa izvajajo predvsem individualne treninge, prilagojene športnikom iz različnih klubov in drugim posameznikom, kar je njihov ključni koncept vadbe. Doslej so delovali v svojem domačem okolju, v Šmar-tnem ob Paki, Zidanem Mostu in Celju, in kot nekakšen »potujoči fitnes posebne vrste«, če se malo pošalimo, zdaj pa je dozorel čas za ureditev lastnih vadbenih prostorov. »Odločitev za Celje je bila logična, saj gre za najbolj športno mesto v Sloveniji, kjer je največ kakovostnih klubov in odličnih športnikov,« je še povedal Robert Simonič. Ob individualnih športnih treningih bodo v sodelovanju z domačimi in s tujimi strokovnjaki pripravljali tudi strokovna izobraževanja. RG, foto: SHERPA IZ NAŠIH KRAJEV 9 ŠMARJE PRI JELŠAH - Celodnevna prireditev v čast zlatemu kamnu Po novih stopnicah v svet baročnih presežkov Občina je pred časom postala regijska zmagovalka projekta Zlati kamen. Osrednja tema letošnjega izbora je bila kultura kot gibalo razvoja. V čast zlatemu kamnu je v sodelovanju z Muzejem baroka in s tamkajšnjo knjižnico v torek pripravila celodnevni program z naslovom Dan baročnih presežkov. SAŠKA T. OCVIRK Vse se je začelo z zgodbo kipov s šmarske Kalvarije. O tem, kako so jih rešili pred zobom časa, jih prenesli v muzej in jih v kapelicah nadomestili z replikami, je članom univerze za tretje življenjsko obdobje razložila vodja konservatorskih in restavratorskih posegov ter postopkov izdelovanja kopij restavratorka in kiparka mag. Nuška Dolenc Kambič. Za najmlajše obiskovalce iz vrtca so ta dan pripravili koncert klasične glasbe, podobe muzeja pa lahko oživijo tudi v otroških igrah iz tistega daljnega časa in na mega pobarvankah. S podobnim programom, ki so ga začinili še pravljičarke ter delavnice pozlate, izdelovanja nakita ter papirnatih lasulj in lokostrelstvo, so popoldne navdušili tudi osnovnošolce. Celodnevni program se je prevesil v noč knjige. Z glasbo o vinu in ljubezni sta obiskovalce navdušila člana glasbene skupine Mi2, Jernej Dirnbek - Dimek in Davor Klarić. Nov veter v promocijska jadra S selitvijo upravne enote iz zloglasnih bivalnikov se je v Šmarju sprostilo parkirišče nad policijsko postajo. Nujno potrebna funkcionalna površina je bila od Muzeja baroka ločena s precej neprijazno brežino. Občina je na tem mestu zgradila stopnice, ki so jih v torek slovesno predali namenu. Ob nagovoru župana Matije Čakša je nastopil tudi godalni orkester Glasbene šole Rogaška Slatina. »Zlati kamen je potrditev, da je lokalna skupnost v preteklih letih krenila po pravi poti, s tem ko je veliko vložila v obnovo kulturne dediščine, v našem primeru prav baročne dediščine,« je dejala Vlasta Kramperšek Šuc iz Knjižnice Šmarje pri Jelšah. Nagrada pomeni tudi svež veter v trenutne programe javnih zavodov v kraju. »Vedno več je obiskovalcev, tako skupin kot posameznikov. Vedno več je tudi šol - osnovnih in srednjih - ki želijo v muzeju preživeti kulturne dneve.« Po približno treh letih je še prezgodaj govoriti, kako daleč sežejo potenciali šmarskega muzeja. A približno štiri tisoč obiskovalcev letno je dober obet za prihodnost. Foto: TOMAŽ ŽNIDER Gozd ljudi v svetu dreves Irena Ašič, pobudnica zasaditve sadik sadnega drevja v opuščeni drevesnici ob svetovnem dnevu Zemlje Sadili so drevesa CELJE - Ob nedavnem svetovnem dnevu Zemlje sta bila tudi v Celju dogodka, povezana z zasaditvijo dreves, s katerima so pobudniki želeli opozoriti na pomen dreves in zelenih površin za lepše okolje ter kakovost bivanja. Stranka Levice je tako na pobudo Irene Ašič, ki je nekakšen idejni vodja vzpostavitve drevesnega parka na območju nekdanjega Vrtnarstva Celje, pripravila zasaditev sadnih dreves na opuščeni koruzni njivi ob Savinji. »Pred približno tednom sem bila v opuščeni drevesnici in sem bila zelo žalostna ob njeni podobi, zato se mi je zdela dobra ideja, da bi pozvali ljudi, da bi posadili sadne sadike na opuščeni njivi in da bi območje kazalo malo lepši videz. Prav tako, da bi bil to tudi opomin na pretekle dogodke, ko je bilo tam posekano veliko dreves. Želim si še, da bi se s tem dejanjem vzpostavilo drugačno gledanje na drevesa in njihov pomen,« je povedala Irena Ašič. S projektom posaditve drevesa v Turističnem in kulturnem društvu Celje še ohranjamo spomin na olepševalno dejavnost društva, ki se je od ustanovitve leta 1871 do približno leta 1960 ukvarjalo s snovanjem in z nastajanjem mestnega parka, z zasaditvijo številnih drevoredov, cvetličnih nasadov in urejanjem zelenic v Celju. S projektom posaditve sadnega drevesa se je različnim pobudam za zaznamovanje svetovnega dneva Zemlje tradicionalno pridružilo tudi Turistično in kulturno društvo Celje. Včeraj so tako v parku Osnovne šole Hudinja v sodelovanju s Kozjanskim parkom simbolno posadili sadiko jablane. S tem v društvu tudi podpirajo projekte Kozjanskega parka, kjer si s saditvijo sadike avtohtone sorte jablane ob svetovnem dnevu Zemlje prizadevajo za ohranitev slovenskih, tradicionalnih sort sadnih dreves. RG, foto: GrupA Postavitev inštalacije je eden prvih letošnjih dogodkov praznovanja 60-le-tnice Šolskega centra Celje. Na ogled bo do 26. aprila. CELJE - Učenci in učitelji Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja ter Gimnazije Lava ŠCC so na prenovljenem Muzejskem trgu pred Osrednjo knjižnico Celje postavili prostorsko inštalacijo Gozd ljudi v svetu dreves. Kot je povedala avtorica inštalacije, arhitektka in učiteljica v srednji šoli za gradbeništvo in varovanje okolja Tanja Barle, je zamisel vzklila iz ljubezni in navdušenja nad naravo. Na dojemanje gozda kot na združbo živih bitij, ki je v marsičem presenetljivo podobna človeški družbi, je vplivalo predvsem razmišljanje nemškega gozdarja Petra Wohllebna. Ta razume drevesa kot družabna in solidarna bitja, ki si pomagajo tako, da radodarno delijo hranilne snovi s svojimi sosedi. Slednji so pravzaprav njihovi tekmeci, vendar drevesa vedo, da bodo v gosto raščenem ekosistemu, ki uspešno uravnava podnebje ter hrani velike količine vode, varnejša pred bolezni- mi in ostalimi nevarnostmi. V gozdu se zato veljavnost evolucijske teorije poruši, saj če izginejo najšibkejši členi, bodo na slabšem tudi najmočnejši. Enako je v svetu ljudi, v katerem se posamezniki in narodi, ki mislijo zgolj nase ter na svojo dobrobit, določeno obdobje pospešeno razvijajo, a hitro se pokažejo posledice egoizma (podnebne spremembe, begunska kriza ...). Ravnateljica srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja Irena Posavec je ob odprtju povedala, da so pri izdelavi inštalacije sodelovali in se povezali dijaki in učitelji dveh šol, kar se - kot se je izrazila - v barvitem Šolskem centru Celje velikokrat zgodi. Mimoidoče je povabila k ogledu inštalacije in razmisleku, komu so lahko drevo, s kom so povezani v gozd, komu so lahko hvaležni za sožitje in dobro sodelovanje. Avtorica razstave je ob tem povedala še, da se v šoli radi lotijo projektov, s katerimi lahko širšo javnost osvešča- jo o pomenu kakovostnega javnega prostora. »Z našimi inštalacijami želimo aktualizirati mestno življenje - z dodajanjem novih vsebin vstavljamo atrakcije v mestni prostor po vzoru sodobnih mest.« Tudi postavitev inštalacije na območju prehoda do Savinjskega nabrežja ni naključna: »Z njo želimo označiti točko najbližje poti iz mesta v gozd. Ali morda tudi točko, v kateri >gozd prihaja v mesto<, kar seveda navaja k razmisleku o vnašanju več zelenih površin v mestno tkivo.« LKK Foto: Šolski center Celje »Inštalacija je zasnovana zato, ker želi spodbuditi k razmisleku o medsebojnih odnosih in sožitju med ljudmi. Prihodnost našega planeta ni v indi-vidualizmu, egoizmu, rivalstvu, ampak bo svet za vsakega lepši ali vsaj znosnejši, če bomo sodelovali in si pomagali. Tako kot imajo v gozdu svojo nalogo šibka drevesa, odmrla debla in trhli štori, imajo svoje poslanstvo v človeški družbi tudi nemočni, ostareli, drugačni,« opozarjajo mladi, ki so sodelovali pri ustvarjanju inštalacije. 10 KULTURA Št. 17, 25. april 2019 Ko iz nerešenega sodnega spisa nastane kriminalka Peter Čeferin in Vasja združila moči Eden najbolj znanih slovenskih odvetnikov Peter Čeferin je v soavtorstvu z znanim novinarjem Vasjo Jagrom, ki je mladost preživel v Šmarju pri Jelšah, napisal kriminalni roman Sodni dnevi. Pred dnevi sta ga predstavila tudi v Mladinski knjigi v Celju in razkrila, kakšno je bilo njuno sodelovanje ter kako teorije zarote niso del samo domneve, temveč tudi resnice. Jager Vasja Jager (na levi) in Peter Čeferin sta združila moči in nastal je slovenski kriminalni roman Sodni dnevi. Iz 1,8 metra sodnih spisov je nastal napet roman. (Foto: GrupA) BARBARA GRADIČ OSET Roman Sodni dnevi temelji na resnični zgodbi, na primeru Ivana Perića, ki je bil za trojni umor v Rovinju obsojen na več kot tridesetletno zaporno kazen. Potem ko Peter Čeferin ni uspel na Evropskem sodišču za človekove pravice, se je odločil, da bo za svoje zadoščenje napisal knjigo. »Že 51 let sem odvetnik. V dolgoletni odvetniški praksi sem spoznal, da so nekateri primeri iz resničnega življenja veliko bolj šokantni od še tako pretresljive literature. Vedno mi je posebej hudo, če mislim, da je nekdo po krivem obsojen in zato sedi v zaporu. Primer Perić me je zelo prizadel in ko sem izrabil vsa pravna sredstva, sem moral svojo prizadetost izliti na papir,« je razložil 80-letni odvetnik Peter Čeferin. Dodal meso na kosti »Peter je imel predlogo, ki jo je zapisal po resničnem primeru, ki mu še ne da spati. To predlogo je poslal Založbi Mladinska knjiga in tam so presodili, da bi potreboval soavtorja, ki bi besedilo iz pravniškega jezika pretvoril v bolj literarni okvir,« je raziskovalni novinar Vasja Jager razložil, kako se je znašel v tej zanj popolnoma novi zgodbi. Sam je priznal, da ni ravno ljubitelj kriminalnih romanov, si je pa ogledal precej kriminalnih filmov. »Dobil sem kosti, na katere sem moral prilepiti meso. Peter mi je poslal okvir in jaz sem si zamislil, kakšni bodo stranski liki, odnosi med njimi. Petru sem vsa- ko napisano poglavje poslal po elektronski pošti. Nikdar ni rekel, da ni zadovoljen z mojim delom, tako mi je njegova pohvala dala zalet.« Jedro zgodbe je sodna drama, ki se začne zaradi smrti premožnega slovenskega poslovneža Karla Marona. Umora je obtožen njegov mlad ljubimec Tomi Klajn, ki edinega zaveznika najde v kljubovalnem in idealističnem odvetniku Edvardu Meliku. V knjigi je sodniški sistem zelo dobro predstavljen, tudi njegove napake. Kot je še dodal Čefin, je kar osemdeset odstotkov, kar je napisanega v knjigi, resničnega. »Vasja je dodal še infarkt in dve prešuštvi, kar ni res. A vseeno je moj pogled in moj način življenja zelo dobro povzel, kar me preseneča, da tako mlad človek tako dobro pozna življenje.« Obstaja vzporedni svet O krivdi Ivana Perića imata avtorja različno mnenje, Vasji pravi občutek, da je nekaj bilo, a zaupa Petru, da so se med sojenjem dogajale čudne stvari. »Trudim se, da me teorije zarote ne potegnejo preveč, ker potem bi slabo spal. Teorije zarote niso zadostno orodje, da bi opisale svet, v katerem živimo. Se pa dogajajo čudne stvari, obstaja vzporedni svet, ki deluje po svojih zakonitostih, a mislim, da ni tako močan, kot mu prepisujejo. Pogosto slišimo, da je slovensko pravosodje >krivosodje<, da so vsi sodniki podkupljeni. Mislim, da večinoma naš sodni sistem dobro deluje, se pa dogajajo anomalije, na katere je treba biti pozoren, nenazadnje o tem govori knjiga.« Kot je povedal Vasja Jager, se je s to knjigo šele ogrel za leposlovje, Peter Čeferin je zatrdil, da je to njegova zadnja knjiga. »Za mano je več kot pet desetletij delovne dobe, še vedno sem rad odvetnik. Mislim, da bom v pisarni ali knjigarni tudi umrl,« je šaljivo končal pogovor ljubljanski odvetnik. Mlade žalske baletke, ki zadnjih osem let delujejo pod okriljem tamkajšnje glasbene šole, so ponovno združile moči. Pod vodstvom profesorice in plesalke Ines Mandelj so prejšnjo sredo v domu II. slovenskega tabora v Žalcu premierno uprizorile baletno predstavo, ki so jo poimenovale Po poteh baletnih spominov. Baletni oddelek Glasbene šole Rista Savina Žalec vsako leto spomladi pripravi letno baletno predstavo, na kateri zaplešejo vse plesne skupine. Letos je 120 učencev, od tega sta zgolj dva mlada baletnika, predstavilo vse najbolj znane baletne predstave. Zaplesali so različne odlomke iz baletov Trnuljčica, Coppelia, Labodje jezero, Romeo in Julija, Hrestač, Giselle, Carmen in Don Kihot. Navdušili so prav vsi nastopajoči. Nekoliko izkušenejše plesalke s svojimi dovršenimi in prefi-njenimi gibi, tiste najmlajše s preprostostjo in z igrivostjo, s katero šele vstopajo v baletni svet. »Najstarejša dekleta so že tako dobre plesalke, da si zaslužijo vsaka svojo baletno variacijo. Večina jih je zato imela svojo točko, mlajše skupine so bile kot nadaljevanje te zgodbe,« je osnovno zamisel predstave predstavila pedagoginja Ines Mandelj, ki je poleg scenografije in koreografije izvrstno poskrbela tudi za kostume oziroma baletne obleke, ki so bili prava paša za oči in s katerimi so poustvarili vzdušje z velikih baletnih odrov. »Veliko srečo imamo, da naš ravnatelj vsako leto nabavi nove kostume. Nekaj jih naročimo po spletu iz tujine. Imamo tudi svojo kostumografinjo, ki jih nekaj celo zašije. Dekleta vse dobijo narejeno na zelo visoki ravni.« Vse plesne nastope so prepletli v zgodbo, v kateri mama ob pregledavanju skrinje skupaj s svojo hčerkico obuja baletne spomine iz mladosti. Vezno besedilo je sestavila Biljana Ann Novak, profesorica, ki je z učenko Alino Jezernik Širca predstavo tudi povezovala. Z baletno dvorano nov zagon Oddelek baleta v žalski glasbeni šoli deluje od leta 2011, od leta 2014 ga vodi baletna pedagoginja Ines Mandelj. Pogoji za poučevanje so se bistveno izboljšali leta 2015, ko je oddelek do- bil lastno baletno dvorano. Poleg programov baleta in plesne pripravnice so uvedli še nadstandardni program plesni vrtec, leto kasneje še nadstandardni program balet za odrasle, katerega članice so se tokrat prvič predstavile javnosti. Po sredini premieri so predstavo ponovili že takoj naslednji dan, pred njimi je še nekaj nastopov. Rezerviranih imajo že pet matinej za osnovne šole, ki za žalske baletne predstave kažejo veliko zanimanja. Slednje niti ne preseneča, saj so vedno znova pripravljene na zelo visoki ravni. ŠO Letos je 120 učencev, od tega zgolj dva mlada baletnika, predstavilo vse najbolj znane baletne predstave. (Foto: TT) Sprehodile so se Po poti baletnih spominov Navdušili so prav vsi nastopajoči. Nekoliko izkušenejše plesalke s svojimi dovršenimi in prefinjenimi gibi, tiste najmlajše s preprostostjo in z igrivostjo, s katero šele vstopajo v baletni svet. (Foto: TT) St. 17, 25. april 2019 KULTURA 11 Razstava risb Borija Zupančiča v AQ Galeriji Bo freska Madonne spet v ustvarjalca? rokah V celjski AQ Galeriji so na ogled risbe Daliborja Borija Zupančiča, literata, slikarja in glasbenika, ki letos praznuje 70 let življenja. Podobno kot na lanski razstavi v Kvartirni hiši je tudi tokrat na svoje risbe ujel posebne mrgolazni in zanj značilna domišljijska bitja, človeške nadomestke. Brez Borija v Celju ne bi bilo sodobne umetnosti, zato je logično tudi vprašanje, koliko bo razstav v knežjem mestu. BARBARA GRADIČ OSET Ali je na razstavi mogoče videti vaše nove risbe? Rišem vsak dan, tako da so na razstavi risbe iz moje tekoče kreativne produkcije, nekaj tudi iz pretekle. Spet se pojavijo vaše mrgolazni, ki tokrat niso dodatek risbe, temveč so dobile kar svoj okvir. Ali za postavitev ne veljajo zakoni težnosti oziroma zakaj ste jih postavili »postrani«? Res je. Mrgolaznike sem poosebil, jim vdahnil subjektivne identitete, zato si zaslužijo prostorčke v okvirjih, ki sem jih obarval samo zanje. Zame so to nekakšne »underground astralne figurice«, ki obstajajo v sferi mojega osebnega dojemanja sveta. Seveda skozi neizogiben pretok časa. V tem je tudi razlog, da zanje ni gravitacije. Na eni priho- dnjih razstav, ki bo v celoti namenjena fenomenu mr-golazništva, bodo razmetani vsepovsod: na tleh, po stenah in prek stropov. Kaj predstavljajo iznakaženi človeški obrazi? To so obrazi t. i. »subridov«, imaginarnih bitij, pravzaprav človekovih nadomestkov. Ti so produkt kombiniranja različnih živih in tudi neživih eksistenc. Deformirani so zato, ker je ta svet Lepoto »za-fural«. Prednost umetnosti je, da je v njej možno marsikaj. Tudi to, da narišem homo piktusa v seksualni aktivnosti npr. s pručko ali hrastovo vejo. Ali se bo to nekoč tudi zares zgodilo, ni moja stvar. Moje vesolje so papir, svinčnik in zaris. »Tukaj ustvarjam jaz!« imam napisano pred studiem, podobno kot je »Tukaj čuvam jaz« zapisano pred dvoriščem, na katerem kraljuje moj pes Oto. Od kod misli, ki spremljajo razstavo? Te so bistveni del razstave. Možno si jih je razložiti po svoje, zame pa so predvsem dejstvo časa - »tempus fak-tus«. Nastale so na licu mesta, ob postavitvi razstave. In so dokumentacija mojega notranjega toka misli, ki ga ne znam in niti nočem analizirati. Nasploh se mi zdi analiziranje umetniških delovanj povsem spletkarsko početje, mika me, da bi na strani moje digitalne 57A Galerije to razstavo najprej povsem raztrgal, potem pa jo povzdignil na vrh nebes. Dodajam pa - in to s poudarkom - da je sestavni del celotne postavitve v AQ Galeriji tudi zapis o Levnorku 07913081, o katerem lahko preberemo v zgibanki, ki spremlja razstavljene eksponate. Letos boste praznovali 70 let. Boste imeli v Celju kakšno večjo razstavo oziroma ste dobili kakšno povabilo? Najraje se potikam po starih zaprašenih kolovozih, mimo ostarelih in zapuščenih hiš, pod prastarimi zvezdami Slike v tehniki polstenja V Solčavi je na ogled razstava slik, ki so ustvarjene v tehniki polstenja. Njihova avtorica je domačinka Špela Orešnik, grafična oblikovalka in akademska restavratorka. Orešnikova je našla s polstenjem nov način umetniškega izražanja. Starodavno tehniko izdelave različnih vsakdanjih predmetov iz surove volne je spoznala že med študijem. Nato je začela izdelovati še slike s preprostimi vzorci ter nadaljevala abstraktna dela. Razstava njenih del je trenutno na ogled v solčavskem Centru Rinka. Na njej predstavlja Orešnikova slike, ki jih je ustvarila po fotografijah in po umetniških delih znanih slikarjev. Volno najprej skrtači in jo v več tankih plasteh položi na delovno mizo oziroma na model. Nato jo zmoči z milnico in ročno obdeluje, mečka in gladi, dokler se vlakna ne prepletejo oziroma sprimejo v »filc«. Razstava del Orešnikove se bo iz Centra Rinka pred koncem tega meseca preselila v dvorano zadružnega doma. Tam bo na ogled predvidoma do začetka julija. Špela Orešnik predstavlja svoja dela trenutno še na eni razstavi, in sicer v trgovskem središču Qlandia v Kranju. Na Solčavskem je bilo polstenje že pozabljeno. Pred leti so ga iz pozabe obudile tamkajšnje »filcarke«. BJ iz vesolja in ob vseh teh starinah ... slutim, da me narahlo že grabi puberteta. Kar se pa razstav tiče: takoj ko bom končal 70 literarnih nadaljevanj na spletu, bom začel ustvarjati 70 avtoportretov na bobrovcih in nadaljeval kantavtorsko preigravanje 70 avtorskih songov. V Celju ne bom razstavljal - jaz sem dal to mestece na razstavo že itak v sedemdesetih prejšnjega stoletja - sem se pa odzval povabilu mednarodnega kuratorja za sodelovanje na trienalu sodobne umetnosti U3. Ce bom uspel pridobiti nazaj »Madonno s prividi po Leonardu«, urbano umetnino, ki sodi k bivši papirnici Leonardo v Gosposki ulici, bo mera polna. Foto: SHERPA Nagrada celjski socialistični arhitekturi V začetku preteklega tedna so podelili Plečnikova odličja za arhitekturne dosežke. Med dobitniki so tudi celjski dosežki. Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture je žirija namenila pregledni razstavi in katalogu Tendence, celjska arhitektura in urbanizem 19551985 avtorjev Adama Breznika, Timoteja Jevšenaka, Monike Vešligaj, Domna Ermenca in Pie Klančar. Kot je zapisala, Tendence ne bogatijo samo arhitekturne kulture, temveč družbo. Celje je z njimi dobilo dokument, ki bi moral vplivati na razvoj mesta. Plečnikovo medaljo za aktualno realizacijo je žirija namenila Družinskemu wellnessu Termalija avtorjev Deana Laha in Milana Tomaca. BGO, fFoto: GrupA Razstava Tendence v celjski Majolki Ena od slik Špele Orešnik v tehniki polstenja Na Opusu nagrajene tudi domačinke V Celju se je konec tedna končalo že 11. Mednarodno tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev Opus 1 - Plesna miniatura 2019. Celjanka Ana Cvelfar in Velenjčanka Burja Podlesnik sta bili nagrajeni. Na tekmovanju, ki ga organizirata Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in Območna izpostava JSKD Celje, se je predstavilo 23 vrhunskih plesnih točk. Mednarodna žirija je podelila nagrade in v skupini B (rojeni med letoma 2000 in 2004) sta si nagrado za najboljšo plesno izvedbo delili Burja Podlesnik iz Plesnega studia N in Lia Lačen iz Plesne šole Scena. Med tremi nominiranci, med katerimi bo ena doživela premiero na Opusu 2020, je tudi Ana Cvelfar iz Plesnega foruma Celje s predstavo Con-cept. Matjaz Farič, umetniški direktor mednarodnega festival Front@ sodobnega plesa, je izbral plesne miniature, ki bodo predstavljene v Murski Soboti. Med njimi sta tudi predstavi Burje Podlesnik (Med borovjem temnim) in Ane Cvelfar (Con-cept). BGO Celeia 2019 Celjska glasbena šola je v sodelovanju z Zavodom Celeia Celje pripravila prvo mednarodno tekmovanje Celeia 2019. Šola se je zanj odločila, da bi popularizirala glasbila, za učenje katerih se mladi v glasbenih šolah zadnje čase redkeje odločajo. To so harmonika, kontrabas in rog. Tekmovalo je 52 mladih, od najmlajših do srednješolcev iz Slovenije, Italije, Hrvaške in Poljske. Mednarodna žirija je podelila 28 zlatih plaket, med njimi štiri s posebnimi nagradami ter dve solističnima nastopoma z orkestrom Glasbene šole Celje v šolskem letu 2019/20. Podelila je tudi 19 srebrnih plaket, dve bronasti plaketi in tri priznanja za udeležbo. Slavnostna podelitev plaket in nagrad je bila v dvorani Narodnega doma ob koncertu Mladinskega pihalnega orkestra Glasbene šole Celje, ki je zaigral pod taktirko dirigenta Dejana Podbregarja ter s solisti Žanom Cesarjem (trobenta), klarinetisti Špelo Pokorn, Anžetom Plesnikom Zupancem in Matejem Lebičem ter pevko Tamaro Šumej. TC 12 NASA TEMA & 17, 2, aP„i 2019 Plače največja rak rana slovenskega gospodarstva »Pošteni delodajalci prej izjema kot pravilo« »Na področju kršenja delovnopravne zakonodaje smo v obdobju kolektivnega zanikanja,« pravi nekdanji sindikalist Goran Lukić, ki danes vodi Delavsko svetovalnico. »V vseh razpravah se skušajo govorci izogniti konkretnim pogovorom o kršitvah. Te se nadalje razlaga tako, kot da so to ekscesni, posamični primeri, ki nikakor ne predstavljajo celotne družbeno odgovorne slike delodajalcev. Medtem ko imamo v Delavski svetovalnici očitno svet obrnjen na glavo. Pri nas je eksces delodajalec, ki spoštuje zakonodajo.« rfe- Goran Lukić: »Zakonodaja ima zagotovo luknje in delodajalci imajo svojo Še vedno je veliko kršitev v gradbe-vojsko malih pravnikov, ki jim berejo zakonodajo tako, da lahko te luknje ništvu. Prav v tej panogi dela tudi uporabljajo.« največ tujih delavcev. LEA KOMERIČKI KOTNIK Lukić, ki je bil pred leti eden vodilnih in najglasnejših članov Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, že nekaj let vodi društvo, ki pomaga delavcem. »Če so pomoč, informiranje in svetovanje sprva rabili zgolj migrantski delavci, danes to ne zadošča več in pomoč smo razširili na vse,« pojasnjuje in dodaja, da ima Delavska svetovalnica ves čas polno pisarno. Največ problemov zaznajo pri izplačevanju plač in regresa, vedno več pa tudi zaradi »izjemne rigidnosti« ustanov in njihovega tolmačenja zakonodaje. Lukić pravi, da je v Sloveniji postalo normalno, če se delovni čas raztegne na 12 ur, normalno je, da se regresa ne izplačuje oziroma da ga izplačujejo po delih, normalno je, da ima delavec vsaj ščepec mobinga na dan in vsake toliko časa prejme kakšne grožnje. Pogreša poštene in konkretne namene odgovornih, da bi stanje izboljšali. Ni dejavnosti, ki bi bila imuna na kršitve Zagovornik pravic delavcev pravi, da je dejavnosti, ki so podvržene izkoriščanju in predvsem pretvorbi izkoriščanja v poslovni model, precej. Pri tem najprej omeni avtopre-vozništvo in dejavnost cestno-tovornega prometa. »Na tem področju vlada divji zahod, saj ni kolektivne pogodbe. Delodajalci se med seboj >ko-molčijo< za posel. Obstoječi jočejo, ker na trg prihajajo novi, ki jih označujejo za nelojalno konkurenco. Ob tem nočejo priznati, da so z neurejenimi poslovnimi praksami to konkurenco ustvarili sami. To privede do tega, da delodajalci plačajo cent za kilometer, da so delovni pogoji milo rečeno nenormalni, da kršijo pravila delovnega časa, pri čemer je ogromno manipuliranja in lažnega prikazovanja.« Po Lu-kićevih besedah je še vedno veliko kršitev tudi na področju gradbeništva. »Ne samo v Sloveniji, ampak tudi pri napoto-vanju v Avstrijo in Nemčijo.« Vedno več je kršitev tudi v storitvenih dejavnostih, ki jih delodajalci radi imenujejo sezonske. »Ravno zdaj se začenja sezona za zaposlovanje natakarjev, strežnega osebja, sobaric, peric. V teh poklicih je tempo res nor, plačilo pa je, kakršno je.« Boljše plače, boljši kader V zadnjem času je bilo organiziranih precej razprav na temo, kako ustvariti kakovostno delovno okolje in kako privabiti ter predvsem obdržati dober kader. Goran Lukič pravi, da je odgovor povsem preprost: »Urejena plačna politika. Če bi bila ta urejena, bi bilo veliko manj govora < o atipičnih oblikah dela in prekarnosti.« Ko je Lukič na 1 »Naloga Delavske svetovalnice je, da na sistemski ravni premika stvari. Delavec pa mora tisto, kar ima na razpolago, optimalno uporabi in se tega ne sme bati.« to opozoril na posvetu, mu je eden od prisotnih delodajalcev zabrusil, da se gre plačni populizem. »Dokler bodo delodajalci že razpravo o višini plač označevali za plačni populizem, se lahko pod nosom obrišejo za nove delavce,« pravi. In kaj se bo zgodilo? Ti delodajalci bodo izvajali manj vredne projekte in naročila, ki jih bodo lahko uresničili s kadrom, ki bo pripravljen delati za »minimalca«. Večja, pomembnejša in donosnejša naročila bodo dobili tisti, ki bodo imeli za uresničitev usposobljen in seveda ustrezno nagrajen kader. »Če se bodo delodajalci izogibali pogovorom o plačah, bodo delavci odšli. Brez delavcev bo težko izpolniti naročila in brez naročil bo podjetje potonilo. Odgovornost za to bodo morali prevzeti delodajalci.« Lukić že dlje poziva tako državne organe kot tudi delodajalce, naj se ne poslužujejo storitev zaposlitvenih agencij. Prav na področju agencijskega zaposlovanja prihaja do največ manipulacij in zlorab. »Spet bom plačni populist in bom rekel, če bi delodajalec uredil plače, bi imel dovolj delavcev in jih ne bi bilo treba iskati na takšen način.« Preko agencij pride v Slovenijo največ delavcev iz Bosne in Hercegovine, Srbije in s Kosova. »Ko pridejo ti delavci v Slovenijo, jim hitro postane jasno, da ni vse tako zeleno kot v reklami I feel Slovenia.« Zato je naša država vedno bolj zgolj vmesna postojanka delavskih migrantov. Delavec ni žrtev Goran Lukić ob tem poudarja, da se morajo delavci znebiti strahov. »Ker delavec ni žrtev. Delavec nad sabo nima >gazde<, ampak delodajalca,« poudarja. Tiste, ki pomoč poiščejo v Delavski svetovalnici podučijo o pravicah, nato se dejavno vključijo tudi v pogovor z delodajalcem. »Tukaj nismo zato, da bi poslušali jokanje. To je povsem neproduktivno. Če se delavec pri nas zjoče, še vedno ne bo dobil plače.« Delodajalca, ki ne spoštuje pravic zaposlenih, na kršitve opozorijo. »Ko delodajalci ugotovijo, da zaposleni poznajo svoje pravice, velikokrat spremenijo odnos.« Ob tem poudarja, da če se delavci ne bodo opogumili in uporabljali delovnopravne zakonodaje, potem bo ta izginila. Ne bo več pritožb, sankcij, glob in ovadb. »Delodajalec bo rekel, saj so vsi tiho, gremo naprej. Država pa bo rekla, saj se nihče ne pritožuje, sistem je v redu.« Foto: arhiv NT (SHERPA, GrupA) Ko je izkoriščanje tujih delavcev tudi trgovina z ljudmi Množično zaposlovanje tujih državljanov v različnih panogah, kjer za delavce ni dobro poskrbljeno in jim delodajalci kršijo temeljne pravice, »smrdi« tudi po trgovini z ljudmi, meni policijski inšpektor in višji kriminalist specialist Aljaž Krčmar iz Sektorja kriminalistične policije na Oddelku za organiziran kriminal pri Policijski upravi Celje. »Lani ni bilo niti ene kazenske ovadbe, kjer bi bilo kot vzrok trgovine z ljudmi navedeno delovno izkoriščanje. Hkrati je bilo kar 1.500 ovadb zaradi kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev. Močno dvomim, da se znotraj slednjih kaznivih dejanj ne skriva trgovina z ljudmi. Ti delavci, ki so pripeljani v našo državo in delajo v suženjskih razmerah, so namreč v enakem položaju in finančni odvisnosti kot na primer ženske, ki so žrtve prostitucije. Razlika je le v našem dojemanju. Prostitucijo takoj predalčkamo kot trgovino z ljudmi, medtem ko delovno izkoriščanje in mizerna plača v naši zavesti ne dobita takšne oznake.« Samo v Evropi je bilo v zadnjem letu 30 tisoč žrtev trgovine z ljudmi. Večina je resda povezana s spolnim izkoriščanjem, pri ostalem deležu pa gre za prisilno delo, beračenje in izvrševanje ka- znivih dejanj za organizirane mreže kriminalcev. Delodajalci, ki novačijo delavce iz tretjih držav in vnaprej vedo, da bodo ti delali v nehumanih razmerah ter za izjemno nizke plače, zelo dobro zaobidejo vso zakonodajo, na podlagi katere dobijo delavci dovoljenja za delo. Prvo dovoljenje za delo namreč lahko v imenu delavca pridobi tudi njegov delodajalec. Delavec, ki sprva meni, da bo delo v naši državi zanj priložnost, je ponavadi kar hitro soočen z realnostjo. Vendar se boji, da bo moral državo zapustiti, če bo opozoril na nepravilnosti, zato so mnogi raje tiho. Tudi zato, ker imajo morda doma dolgove ali otroke, ki jih je treba preživeti. Hipotetično? Delodajalec lahko zaprosi za dovoljenja za več deset delavcev. Sistem težko zazna, da je posredi možnost izkoriščanja, hkrati pa delovnemu izkoriščanju široko odpira vrata. Kako živahen je v resnici trg, kaže uradna statistika pridobljenih dovoljenj za bivanje v Sloveniji. Daleč največ, krepko več kot deset tisoč, je bilo letos tovrstnih dovoljenj izdanih državljanom Bosne in Hercegovine ter Srbije, sledita Kosovo in Severna Makedonija. Veliko je tudi Ukrajincev, Kitajcev, Črnogorcev in državljanov Ruske federacije. Katera dovoljenja so bila posredno povezana tudi z delom v zelo slabih razmerah ali pa celo s trgovino z ljudmi, je težko predvideti. »Hipotetično bi lahko uradna oseba zaznala kakršnekoli nepravilnosti pri razgovoru s stranko ali ob težavah pri pridobitvi potrebne dokumentacije,« nam je na vprašanje, ali obstajajo »varovalke« pri izdajanju tovrstnih dovoljenj, na podlagi katerih bi lahko posumili, da gre celo za trgovino z ljudmi, odgovorila Nataša Rečnik, vodja referata za državljanstvo, matične zadeve, javni red in tujce pri Upravni enoti Celje. »Uradna oseba o prej navedenih opažanjih obvesti upravo kriminalistične policije,« še dodaja. Storilci trgovine z ljudmi oziroma poleg njih tudi delodajalci, ki so potencialni storilci kaznivih dejanj s področja delovne zakonodaje, pogosto najdejo načine za to, da zaobidejo predpise. »Na Upravni enoti Celje do zdaj ni bilo potrebe, da bi sankcionirali zaposlenega, ki bi kakorkoli kršil določbe pri izdaji dovoljenj za prebivanje,« še dodaja Rečni-kova. SIMONA ŠOLINIČ Da slovenski zakonodajni sistem še vedno ne prepoznava delovnega izkoriščanja kot trgovine z ljudmi, meni tudi Polona Kovač, mag. soc. dela in vodja projektov ter podpredsednica Društva Ključ, centra za boj proti trgovini z ljudmi. In kako biti pozoren, da se kdo ne ujame v takšno verigo izkoriščanja? »Glavni način je, da se ljudje dobro informirajo. Vsak ima že dostop do spleta, kjer se da preveriti delodajalca, ali plačuje delavcem. Če ne plačuje, je vprašanje, če bo novo zaposlenemu. Dobro je treba preveriti pogodbe, ali ima delodajalec blokirane račune.« Na Upravni enoti Celje so v letu 2018 izdali 4.300 različnih dovoljenj za prebivanje za tujce. NASA TEMA 13 Primanjkljaj ustvarja kršitve in tudi napredek Čeprav je danes izjemno težko najti usposobljene varilce in nasploh ljudi, ki bi se bili pripravljeni izobraziti za to delo, je varjenje osnovna tehnologija današnje industrije, pravi Andrej Lešnjak, direktor Instituta za zagotavljanje in kontrolo kakovosti Q Techna. Ob tem pravi, da je že od nekdaj tako, da varilci prihajajo iz drugih držav, najpogosteje iz Bosne in Hercegovine in Srbije. »Pri nas je relativno malo ljudi, ki so pripravljeni poprijeti za to delo, čeprav si upam reči, da je sorazmerno solidno plačano. Je pa res, da so pogoji precej težki.« Prav primanjkljaj usposobljenega kadra pogosto privede do številnih kršitev na trgu dela, pravi izvršna sekretarka sindikata Skei Mateja Gerečnik. Ker pri nas varilcev ni, jih morajo podjetja uvažati. »Predvsem iz držav nekdanje Jugoslavije. Delavce v Slovenijo pripeljejo različne agencije za zaposlovanje, slovenska podjetja jih za ta poklic priučijo. Pri tem se pojavljajo pomanjkljivo znanje in tudi ponarejeni certifikati.« Kljub temu da se zaradi pomanjkanja kadra na trgu lahko pojavljajo težave in manipulacije, industrijo to sili k modernizaciji proizvodnje in posledično k napredku, je prepričana Gerečnikova. Kot še navaja, je v Sloveniji povprečna bruto plača varilca 1.600 evrov, medtem ko je v Avstriji 2.500 evrov. Poleg tega gre za še vedno precej težek poklic, kljub modernizaciji in robotizaciji, zato bi morali biti varilci vključeni v sistem dodatnega poklicnega zavarovanja, česar se delodajalci močno otepajo. »To zanje za vsakega delavca mesečno pomeni strošek še ene plače.« OB ROBU Po voznike Celebusa V tujino Ko ie poštenjak čudak ^ CZlprlp nn yanrlhp Pi Ипрмпп nnlniin sin- H ^^H Med dejavnostmi, kjer v zadnjem obdobju močno primanjkuje kadra, je tudi prevozništvo. Voznikov avtobusov je premalo in tako se nemalokrat zgodi, da vas s Celebusom peljejo tujci. »Pri zaposlovanju novih sodelavcev ne delamo in nikoli ne bomo delali razlik glede na spol, starost, veroizpoved ali narodnost. To namreč ni v skladu z načeli družbe. V Sloveniji, ki je članica EU, velja prost pretok delavcev in storitev, obenem pa bi bilo to tudi v nasprotju z ustavo,« so sporočili iz Nomaga, ki je koncesionar Ce-lebusa. Kot so poudarili, morajo vsi vozniki pred zaposlitvijo opravit preizkus vožnje s tričlansko komisijo in profesionalnim inštruktorjem za D-kategorije. Poleg praktičnega dela se preveri tudi teoretično znanje in znanje cestnoprome-tnih predpisov. Vsak tuj voznik mora opraviti tudi temeljno poklicno kvalifikacijo, ki vključuje praktični in teoretični del. »Pred razgovorom s kandidati, ki niso Lani je povprečna bruto plača voznika v družbi Nomago znašala od 1.700 do 1.800 evrov bruto. Ob tem so prejeli še regres v višini 1.146 evrov, letos pa so zaposleni v • • I* • v v povprečju prejeli tudi vec kot 900 evrov nagrade za poslovno uspešnost. rezidenti, zahtevamo tudi potrdilo o pridobljenih vozniških izkušnjah v tujini in izpis delovne dobe pri pokojninskem zavodu v tujini. Preverjamo veljavnost dokumentov, ki jih preverita tudi zavod za zaposlovanje in upravna enota. Vsi dokumenti do zdaj zaposlenih so bili veljavni.« Med pogoji za zaposlitev so, kot še navajajo v družbi, temeljna kvalifikacija za voznika avtobusa, zdravstvene in psihofizične sposobnosti za opravljanje dela voznika, aktivno znanje slovenskega jezika in usposobljenost za delo z računalnikom, priporočljiva sta tudi znanje in praksa na področju avtomehanike oziroma avtoelektrike. LEA KOMERICKI KOTNIK Glede na zgodbe, ki dnevno polnijo slovensko časopisje in informativne oddaje, lahko z žalostjo ugotovimo, da postajamo družba, v kateri vse bolj velja, da je poštenjak vsaj čudak, če že ne bedak. Nespoštovanje pravic delavcev smo skorajda že tako ponotranjili, da se nam to zdi povsem samoumevno. Država in razne zbornice vse skupaj še poveličujejo, ko nagrajujejo marsikdaj tudi direktorje, za katere je znano, da so delavci njihova zadnja skrb. Pehajo se zgolj in samo za dobičkom. Tega si nato razdeli peščica. Tisti, ki so ga z delom in odpovedovanjem lastnemu življenju ustvarili, pa nemalokrat ostanejo praznih rok. Gospodarstvo je v zadnjih letih okrevalo, se okrepilo in beleži celo rekorde. Večina zaposlenih tega ni zaznala. Najsi gre za zasebni ali javni sektor, težave so povsod podobne. Preveč dela, slabi delovni pogoji in prenizka plačila. Na nevzdržne razmere in izgorelost so nedavno opozorili zdravniki, za boljše pogoje, solidno opremo in dostojno plačilo se že leta borijo gasilci in policisti. Z obljubami o izboljšavah oblasti gasijo požare, a dejstvo je, da se težav s tem ne odpravi. Nenehno - tako v zasebnem kot javnem sektorju - poslušamo, da je za dvig plač premalo denarja. Gospodarstveniki s prsti kažejo na preveč požrešno državo, država nadalje na sindikate in zaposlene, ki da zahtevajo preveč. In tako se vrtimo. Iz meseca v mesec. Iz leta v leto. A če bi na zadevo pogledali zgolj z nekoliko drugačno perspektivo, bi jasno videli, da denarja pravzaprav sploh ni premalo. Samo povsem nelogično in neracionalno je razdeljen. Pa saj to že dolgo vemo. In kaj zaposleni za to naredijo? Nič. Zakaj? Ker se bojijo, da bodo izgubili še tistih nekaj drobtin, ki padejo z bogato založene mize vodilnih? Pismonoše odhajajo, nove iščejo tudi čez mejo Pošta Slovenije za letos načrtuje 300 novih zaposlitev, gre tako za pismonoše kot za zaposlene, ki ljudi pozdravijo za poštnimi okenci. Samo na širšem Celjskem potrebuje 40 dodatnih sodelavcev. Na pošti pravijo, da vzrok za slab odziv na njihove zaposlitvene oglase niso slabi delovni pogoji in premajhne plače, temveč pomanjkanje delovne sile, ki nasploh vlada v državi. Tako zaposlene med drugim iščejo v Srbiji ter v Bosni in Hercegovini. Pooblaščenec poslovodstva mag. Martin Mlakar meni, da je pomanjkanje kadrov posledica razmer na trgu dela v obdobju gospodarske rasti. Preobremenjenost in slabo plačilo po prepričanju Mlakarja nista vzrok za odklonilen odnos do delovnega mesta pismonoše. Povedal je, da osnovna bruto plača za tovrstno delo znaša 1.041 evrov. Zraven sodita še dodatek za delovno dobo in neugodne vplive okolja ter variabilni del plače. Slednjega sestavljajo delovna uspešnost in napredovanje. Da bi povečali zanimanje, za delo pismonoše, so na pošti sprejeli nekaj ukrepov. Lani so glede na dogovor s sindikati plače za vsa delovna mesta od prvega do tretjega tarifnega razreda, kamor sodijo pismo-noša, dostavljalec, raznašalec, pripravljalec pošiljk in pomožni delavec, dvignili za osem Povprečno pismonoša z malico in s potnimi stroški dobi izplačane približno 1.000 evrov neto plače. odstotkov. Plače v četrtem in petem tarifnem razredu, kamor sodita voznik in usmerjevalec pošiljk, so izboljšali za pet odstotkov. Plače so letos uskladili v višini 50 odstotkov indeksa rasti cen življenjskih potrebščin, kar je predvideno tudi za leto 2020. Zvišali so povračila za prehrano in prevoz za delo, urno postavko za delo preko polnega delovnega časa in regres za letni dopust. Da bi zmanjšali obremenitev pismonoš, so leta 2017 ukinili prodajo trgovskega blaga na terenu ter racionalizirali sobotno dostavo. Omenjeni ukrepi naj bi tudi zmanjšali odhajanje zaposlenih. Od poletja 2017 do poletja 2018 je namreč pošto zapustilo približno tisoč zaposlenih. Po Mlakarjevih besedah je večina odšla zaradi boljših priložnosti na trgu dela. Dober odziv na zaposlitvenih sejmih Pošta nove zaposlene išče predvsem v Sloveniji. Odkar je vodstvo pred mesecem in pol podpisalo dogovor o stav- kovnih zahtevah, je zaposlilo 33 novih delavcev. Delavce išče tudi v Srbiji ter Bosni in Hercegovini. Prosta delovna mesta je predstavilo na tamkajšnjih zaposlitvenih sejmih in 270 oseb povabilo na razgovor. Na osnovi pridobljenih podatkov bo sprejelo odločitev o postopku zaposlitve tujih državljanov, je pojasnil Mlakar. Na pošti so lani že zaposlili 15 državljanov iz Srbije, najprej na delovnem mestu pomožni delavec oz. pripravljalec pošiljk, po opra- vljenem tečaju slovenskega jezika so jih prerazporedili na delovno mesto pismonoše. V letih 2017 in letos so skupaj zaposlili še štiri državljane iz Bosne in Hercegovine. TINA STRMČNIK Foto: arhiv NT (SHERPA) Slika je simbolna. Konec marca je bilo v Skupini Pošte Slovenije zaposlenih 6.350 ljudi. 2.594 delavcev opravlja delo na področju dostave. V Savinjski regiji je tovrstnih delavcev 310. Vsak na dan v povprečju dostavijo 442 pošiljk, gre za pisma in pakete brez reklam. Poštarjev vsakdan: ker ni delavcev, se kopičijo nadure »Najtežje je, da za dan naprej ne vem, kaj me čaka. Ker je pismonoš premalo in ker nadomeščanje ni urejeno, se lahko moj delavnik od zgodnjih jutranjih ur zavleče do petih ali šestih zvečer. To je zame stresno, ob tem trpi tudi moja družina,« pravi naš sogovornik, ki delo poštarja opravlja že vrsto let in ne želi biti imenovan. Ker je preobremenjen, z naklonjenostjo gleda na to, da delo pismonoš opravljajo tudi tujci. Ko slišimo besedo pi-smonoša, z njo hitro povežemo terensko delo, izpostavljeno različnim vremenskim razmeram. Kot nam pove poštar iz Celja, je vse bolj zahtevno obvladovati še dodatno delo, ki ga na svoja ramena sprejme, ker je sodelavcev premalo. »Za tiste, ki nenadoma zbolijo, navadno ni zamenjave, vsaj prvi dan ne. Kadar je kakšen kolega na bolniški, lahko k svojemu delavniku v povprečju pripišem še tri dodatne ure,« dodaja sogovornik. Zdi se mu, da je nadurno delo v zadnjem času primerno plačano. Še pred časom so pismonoše z nadurami nadomestili morebiten primanjkljaj rednih ur, ki ga zdaj pravzaprav zaradi preobilice dela nimajo več. »Plačilo bi bilo lahko nasploh boljše, glede na to, da ni ljudi, ki bi ga bili pripravljeni opravljati za ta denar. V tem oziru bi morala Pošta Slovenije poskrbeti za boljše plače, sicer ne vem, kako bo svojo dejavnost še lahko opravljala,« pove. Tudi delo s strankami ni vedno najlažje, pravi. »Ko dostavljamo pošiljke, ljudje včasih ne slišijo zvonca ali pa so zaposleni s kakšnim opravilom in se ne morejo odzvati. Nato kličejo na pošto, da nismo pozvonili pri njihovih vratih in so slabe volje. Zaradi tega imamo poštarji veliko težav in čutimo stres.« Želi si, da bi vodstvo zaposlene v takšnih primerih zaščitilo. Njemu je v enem od takšnih primerov ponudilo podporo, a vsi nimajo tovrstne sreče, je dejal. In zakaj se ljudje za to delo ne odločijo, kljub temu, da Pošta Slovenije išče pismonoše? »Ker je delo težko, je slabo plačano in je zaposlenih premalo. Marsikdo se ustraši terena in dela z ljudmi.« Glede na to, da je pismo-noš primanjkuje, se mu zdi iskanje novih delovnih moči v tujini, ena od dobrih možnosti. »So pa tisti, ki se za to odločijo, gotovo pripravljeni, da se bodo učili jezika in se najbrž zavedajo, da bodo imeli sprva nekaj težav. Tudi sam imam med sodelavci tujce. Opažam, da se dobro znajdejo.« TS 14 KRONIKA novi tednik Št. 17, 25. april 2019 Obtoženim očitajo povzročitev nevarnosti pri gradbeni dejavnosti in ogrožanje varnosti pri delu, kar pomeni, da vsakemu grozi večletna zaporna kazen. Sojenje deset let po tragediji, ki se je zgodila sredi Celja Krivdo so vsi zanikali Šele po desetih letih se je minuli teden na celjskem okrožnem sodišču začelo sojenje šestim obtoženim za povzročitev nevarnosti pri gradbeni dejavnosti in ogrožanja varnosti pri delu. Šesterica naj bi bila odgovorna za tragedijo, ki se je konec julija 2009 zgodila pri gradnji celjske mestne tržnice. Takrat sta umrla dva delavca, stara 35 in 51 let. SIMONA SOLINIC Delavca sta umrla v nesreči, ko je upravljavec avtodvi-gala z nosilno verigo zadel v že postavljeno sosednjo prečno konstrukcijo, ki ni bila pravilno varovana in se je začela podirati. Prečna konstrukcija je podrla levi in desni vertikalni steber. V tistem času je na tleh opravljalo delo več delavcev, pri čemer je vertikalni steber med padanjem dva zadel. Eden je poškodbam podlegel na kraju nesreče, drugega so z reševalnim vozilom odpeljali v Splošno bolnišnico Celje, kjer je zaradi hudih poškodb umrl isti dan. Na policiji so takoj po dogodku javnosti dejali, da so v ugotavljanje vzroka delovne nezgode vključili tudi strokovnjake iz Inštituta za varilstvo Ljubljana. Na podlagi pregledane zasežene dokumentacije, ugotovitev strokovnjakov omenjenega inštituta, ugoto- vitev z ogleda kraja nesreče in zbranih obvestil so celjski kriminalisti ugotovili, da naj bi šlo za kazensko odgovornost odgovornih oseb, saj je do delovne nezgode prišlo zaradi opustitve načrtovanja montaže konstrukcije in koordinacije med posameznimi izvajalci del. Poleg tega so policisti ugotovili še kršitve predpisov med izvajanjem montaže konstrukcije in neupoštevanje predpisov s področja varstva pri delu, saj so delavci izvajali dela na tleh, in sicer hkrati z montažo konstrukcije, kar je v nasprotju z veljavnimi predpisi, so takrat še pojasnili na celjski policiji. Čeprav je sodnik Zoran Le-novšek na začetku sojenja dejal, da pričakuje, da bo sodni proces trajal do jesenskega obdobja, je skoraj zagotovo mogoče pričakovati, da se sojenje letos še ne bo končalo. Ne le za policijo, tudi za tožilstvo je ta proces, predvsem dokazovanje, velik zalogaj. Na sodišču so minuli teden poslušali zagovore šestih obtoženih oziroma brali njihove izjave v predkazenskem postopku in iz sodne preiskave. Ker so vsi krivdo zavrnili, bodo morali svoje povedati predvsem izvedenci različnih strok. Na sojenju so pretekli teden zaslišali še nekaj prič. Na gradbišču je bilo namreč več delavcev različnih podjetij, ki bodo prav tako zaslišani. Nekateri so tudi iz držav nekdanje Jugoslavije, ki danes ne delajo več v Sloveniji. Vsi vabil na zaslišanja še niso prevzeli, zato je možno, da se bo tudi zaradi tega sodni proces zavlekel. Foto: arhiv NT (SHERPA) Vendarle ovadba zaradi umora Celjski kriminalisti bodo zaradi kaznivega dejanja umora ovadili 29-letnega Ljubljančana Sebastiena Abramova, pred leti znanega kot Sebastjana Colariča. Gre za dokončanje preiskave okoliščin smrti njegovega 24-letnega dekleta iz Pernovega pri Žalcu. Spomladi pred štirimi leti je dekle umrlo zaradi strela puške, ki naj bi jo Colarič takrat čistil. Kriminalisti mu do zdaj nikoli niso mogli dokazati naklepnega kaznivega dejanja, zato preiskave vsa ta leta niso končali. Abramov je znan zaradi neverjetnega dogodka pred časom, ko si je njegovo sedanje 21-letno dekle z žago odrezalo roko, da bi prišlo do odškodnine. Zavarovalniška goljufija, ki je odmevala tudi v tujini, je bila očitno ključna tudi v preiskavi smrti 24-letnice iz Pernovega. Abramova naj bi pri storitvi umora vodilo tudi koristoljubje. Po nekaterih neuradnih podatki naj bi bile zavarovalne police za 24-letnico podpisane le nekaj mesecev pred njeno smrtjo. Pozor, ponaredki! V zadnjih treh mesecih je bilo na širšem Celjskem več primerov unovčitev ponarejenih bankovcev za 500 evrov. Kriminalisti so tako pred dnevi odvzeli prostost ženski, stari 47 let, in 54-le-tnemu moškemu. Oba sta iz Celja. Sumijo ju kaznivega dejanja ponarejanja denarja. Na policiji dodajajo, da so ponarejeni bankovci zelo kakovostne izdelave, zato svetujejo predvsem trgovcem, gostincem in ostalim, ki poslujejo z gotovino, naj bodo pozorni in naj preverjajo originalnost tovrstnih bankovcev. Vozil močno pijan Na območju Rogaške Slatine so policisti pred dnevi zasegli osebno vozilo moškemu, ki je vozil brez vozniškega dovoljenja in pod vplivom alkohola. V Šentjurju so med nadzorom prometa ustavili voznika avtomobila, ki mu je preizkus z alkotestom pokazal, da ima 0,89 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Vozniku so odvzeli vozniško dovoljenje, sledil bo obdolžilni predlog. Med prazniki se je v prometnih nesrečah na Celjskem poškodovalo več motoristov in kolesarjev. V petek proti večeru se je nesreča zgodila na cesti Te-kačevo-Podplat. Motorist je prehiteval kolono pred seboj in trčil v voznika osebnega vozila, ki je vozil v koloni in je pri odcepu za Kamno Gorco za- vijal levo. Motorist se je hudo poškodoval. Dan kasneje se je v Šentjurju hudo poškodoval 10-letnik, ki je med vožnjo izgubil oblast nad kolesom. Podobno se je zgodilo v nedeljo na Dobrni, kjer je hude poškodbe pri padcu s kolesa dobila tudi 24-letna ženska. Tretji kolesar, star 56 let, se je pri padcu s kolesa hudo po- Po nadzoru spet močneje na plin V ponedeljek so reševalci nujne medicinske pomoči morali pomagati še motoristu v Bregu pri Polzeli, kjer je trčil v voznika osebnega vozila. (Foto: Tone Tavčar) Kup nesreč s kolesarji in z motoristi škodoval prav tako v nedeljo, in sicer v Trnovljah. V ponedeljek se je nesreča zgodila še na obvoznici v Rogaški Slatini. 49-letni motorist je vozil iz smeri Podplata proti Rogatcu, kjer je zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo trčil v voznika, ki je nameraval zavijati levo in je ravno takrat ustavil zaradi nasproti vozečega vozila. Aprila je policija po vsej Sloveniji organizirala maraton nadzora hitrosti vožnje, o čemer smo že poročali. Manj znano je, da je Agencija RS za varnost prometa v tem času izvajala tudi meritve hitrosti s tako imenovanimi prikazovalniki hitrosti vožnje, ki so nameščeni na različnih mestih po Sloveniji. Tako je primerjala, kako se vozniki v prometu vedejo v času napovedanega nadzora in takrat, ko menijo, da nadzora ni. Preventivne table Vi vozite sicer vozniki že poznajo. Nameščene so v na različnih krajih po Sloveniji že kar nekaj časa. Je pa Agencija RS za varnost prometa aprila še posebej namestila osem prikazovalnikov, ki so imeli posebej določeno nalogo. Med drugim je bil eden takšnih prikazovalnikov tudi v Bistrici ob Sotli. Omejitev hitrosti je bila na vseh merilnih mestih 50km/h. Nato so v agenciji primerjali hitrosti, ki so bile zabeležene v različnih časih -pred in med odmevno akcijo aprilskega maratona hitrosti, ki je bil po vsej Sloveniji. In ravno na dan maratona so bile najnižje povprečne hitrosti na vseh mestih. V povprečju se je povprečna hitrosti na vseh osmih prikazovalnikih po vsej Sloveniji zmanjšala za 2,7 kilometra na uro oziroma za približno šest odstotkov. Samo teden po maratonu merjenja hitrosti je bila slika drugačna. Vozniki so že vozili hitreje. Povprečne hitrosti so se povečale za 2 kilometra na uro. Tako preventivne akcije kot tudi vse ostale akcije, ki jih izvaja agencija, kažejo, da se udeleženci v prometu še vedno premalo zavedajo, da sta hitrost ter neprilagojena in objestna vožnja lahko usodni. Razlika dveh kilometrov na uro pri višjih hitrostih lahko v primeru nesreče že pomeni hude poškodbe. Zato bo agencija letos še dodatno okrepila preventivne in ostale dejavnosti, katerih cilj, tako kratkoročni kot tudi dolgoročni, je povečanje stopnje ozaveščenosti med vsemi udeleženci v prometu, da je hitrost lahko usodna. ZAPOSLOVANJE 15 TRGOTUR Vodja kuhinje m/ž (Slovenska Bistrica) Za večje podjetje s področja prehrane in cateringa iščemo kandidata z delovnimi izkušnjami s pripravo jedi in cateringa, obveznimi delovnimi izkušnjami z vodenjem v kuhinji, ustrezno izobrazbo gostinski tehnik ali kuhar in računalniškimi znanji (MS Office). Kandidatu nudimo zaposlitev za polni delovni čas v dopoldanskem času (vikendi so prosti), pogodbo za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim obdobjem, razvoj v sodobnem in uspešnem podjetju. Prijave zbiramo do 25. 4. 2019. Trgotur, d. o. o., Ljubljanska cesta 13b, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si. Računovodja m/ž (Prebold) Od vas pričakujemo: vsaj 5 let izkušenj na področju računovodstva, zelo dobro poznavanje zakonodaje s področja davkov, delovnopravne zakonodaje, računovodskih standardov in drugih predpisov s področja financ in računovodstva, samostojnost pri pripravi bilanc, zaključnih računov in obračunu plače, vsaj 1. stopnjo bolonj-skega študija, odlično poznavanje MS Office okolja (Word, Excel, Outlook) s poudarkom na Excelu, suvereno obvladovanje programa Microsoft Dynamics NAV (Navision). Prijave zbiramo do 18. 5. 2019. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si. Vodja proizvodnje m/ž (Celje) Od kandidatov pričakujemo: najmanj 5 let delovnih izkušenj na primerljivih delovnih mestih, odlično poznavanje principov in orodij vo- denja proizvodnega procesa, veščine načrtovanja, izvajanja, nadziranja, izboljševanja proizvodnega procesa, veščine samostojnega sprejemanja kakovostnih odločitev, dobro obvladovanje elektronske komunikacije (Windows, MS Office). Prednost pri zaposlitvi bodo imeli kandidati z znanjem nemškega in angleškega jezika. Prijave zbiramo do 6. 5. 2019. Elasto-meri, d. o. o., Bežigrajska cesta 4, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur. si. Voznik - dostavljalec m/ž (Celje in teren) Od kandidatov pričakujemo: IV. stopnjo izobrazbe - srednja poklicna šola, 2 leti delovnih izkušenj, izpit B-kate-gorije, pripravljenost na nočno delo, sobotno in po potrebi nedeljsko delo, zaželen izpit za upravljalca viličarja, računalniška pismenost, poznavanje osnovne higiene živil in osebne higiene, usposabljanje po programu HA-CCP. Prijave zbiramo do 11. 5. 2019. Pekarna Geršak, pekarna, slaščičarna, d. o. o., Cesta na Ljubečno 26, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur. si. Prodajalec - kolorist m/ž (Žalec) Pričakujemo: urejeno, zanesljivo, natančno in komunikativno osebo, veselje do dela s strankami, osnovno poznavanje dela z računalnikom, dober vid (predvsem ločevanje barve), vozniški izpit B-kategorije, delovne izkušnje niso pogoj. Nudimo: zanimivo in dinamično delo v sproščeni ekipi, zaposlitev za določen čas in s podaljšanjem za nedoločen čas, udeležbo na strokovnih izobraževanjih, stimulativno nagrajevanje, korišče- nje ugodnosti za zaposlene. Prijave zbiramo do 12. 5. 2019. Spekter, d. o. o., Ložnica pri Žalcu 52a, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si. Obdelovalec kovin -rezkalec na CNC-stroju m/ž (Velenje) Iščemo kandidata za izdelovanje orodij za razrez in preoblikovanje pločevine ter naprave za serijsko proizvodnjo, upravljanje CNC-stro-jev, ploskovno, okroglo brušenje, klasično in CNC-rezkanje. Od kandidata pričakujemo: IV. stopnjo tehnične izobrazbe (obdelovalec kovin, rezkalec ali podobne smeri), zaželene delovne izkušnje z upravljanjem CNC-strojev, niso pa pogoj (možnost priučitve), natančnost in zanesljivost, proaktivnost in timsko delo. Prijave zbiramo do 15. 5. 2019. Pečovnik, d. 0. o., Koroška cesta 31a, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si. Arhitekt, skrbnik kupcev m/ž (Prebold) Odgovorni boste za doseganje prodajnih ciljev, delovanje skladno s prodajno strategijo podjetja, učinkovito upravljanje odnosov s strankami s ciljem ustvarjanja maksimalne donosnosti, izvedbo svetovanja in prodaje v prodajnem salonu in samostojno izgradnjo partnerskih odnosov z obstoječimi strankami. Ponujamo vam zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 6 mesecev, možnost profesionalne in osebnostne rasti in možnost sodelovanja pri razvoju novih izdelkov in rešitev. Prijave zbiramo do 1. 5. 2019. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si. Skrbnik kupcev, komercialist m/ž (Prebold) Od vas pričakujemo: izrazito prodajno usmerjenost, skrbnost, veselje [5 MojeDelo.com Nastavljalec strojev (m/ž) (Prebold) Razvijamo in proizvajamo zadnje premium avtomobilske luči za najboljše svetovne znamke avtomobilov: Mercedes, BMW, Audi, VW, Porsche in druge. Gradimo dinamično kulturo generacije, zato te vabimo kot nastavljalca strojev (m/ž) na področju brizganja plastike. Odelo Slovenija, d. o. o., Tovarniška cesta 12, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 6. 5. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Kontrolor kakovosti -m/ž (Prebold) Glavne naloge in odgovornosti: optimizacija sistema kakovosti v podjetju, nenehno izboljševanje in skrb za proizvodni proces, odgovornost za kakovost proizvodov ... Bi-sol Group, d. o. o., Latkova vas 59a, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 23. 5. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Asistent v marketingu (Gomilsko) Pogoji: vsaj V. stopnja izobrazbe, znanje s področja digitalnega marketinga, poznavanje marketin-ških konceptov in tehnik, osnovno znanje s področja grafičnega oblikovanja (poznavanje programov Photoshop, InDesign, Illustrator) in urejanja spletnih strani . Silco, d. o. o., Šentrupert 5a, 3303 Gomilsko. Prijave zbiramo do 15. 5. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Samostojni referent nabave (m/ž) (Slovenske Konjice) Pričakujemo: aktivno znanje angleščine ali nemščine, zaključena V. stopnja izobrazbe, že pridobljene delovne izkušnje na področju na- bave, dobro znanje programskega paketa MS Office ... SG Automotive, d. o. o., Mestni trg 5b, 3210 Slovenske Konjice. Prijave zbiramo do 23. 5. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Prodajalec v mednarodni športni trgovini Decathlon Celje (Celje) Pričakujemo: končano IV. stopnjo izobrazbe, pogovorno znanje angleškega jezika. Decathlon Ljubljana, d. o. o., Šmartinska cesta 152, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 23. 5. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Vodja razvojne skupine (Kamnik, Celje) Verjamemo, da imate končano vsaj VII. stopnja izobrazbe ustrezne smeri, imate vsaj 5 let delovnih izkušenj s področja vodenja razvojnih skupin, aktivno znanje angleškega jezika, ste vztrajni in usmerjeni k doseganju projektnih ciljev, k delu pristopate proaktivno in vas delo ve- do dela z ljudmi, prodajne veščine, širjenje ponudbe, aktivno prodajo, aktivno znanje najmanj enega tujega jezika, vsaj V. stopnjo izobrazbe. Prednost imajo kandidati s strokovnimi znanji arhitekture ter izobrazbo strojne in gradbene usmeritve, najmanj 2 leti delovnih izkušenj na področju prodaje (sprejem strank v prodajnem salonu, aktivno iskanje priložnosti za prodajo, svetovanje, priprava ponudb, pogodb). Ponujamo vam zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 6 mesecev. Prijave zbiramo do 1. 5. 2019. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si. Prodajni inženir m/ž (Velenje) Od kandidata pričakujemo vsaj VI. stopnjo izobrazbe elektro-teh-nične smeri, 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, zelo dobro znanje tujega jezika -angleščina, zelo dobro znanje MS Office paketa, primerno strokovno poznavanje področja elektrotehnike, vozniški izpit B-kategorije, odgovornost, natančnost, vztrajnost, komunikativnost, samoiniciativnost in angažiranost za prodajo, zmožnost dela v timu in tolerantnost, veselje do dinamičnega dela na terenu in dela z ljudmi. Prijave zbiramo do 29. 4. 2019. FBS Elektronik, d. o. o., Prešernova cesta 8, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si. Komercialist za prodajo m/ž (Teharje) Pričakujemo: vsaj VI. stopnjo strokovne izobrazbe (gradbeništvo, strojništvo, komerciala), najmanj 5 let delovnih izkušen na podobnih delovnih mestih, višji nivo uporabe računalniških orodij (MS Windows, MS Office), aktivno znanje angleškega jezika in nemškega jezika, vozniški izpit B-kategorije, zmožnost dela v timu, skrb za profesionalno in osebno rast ter stalno nadgradnjo znanja, profesionalno komunikacijo in osebno urejenost. Prijave zbiramo do 28. 4. 2019. Biro Ogis, d. o. o., Teharje 56, 3221 Teharje. Več informacij na www.trgo-tur.si. Skladiščnik m/ž (Teharje) Od kandidatov pričakujemo: srednjo poklicno šolo smeri skladiščnik, prodajalec ali oblikovalec kovin, 2 leti delovnih izkušenj, izpit za viličarista, izpit B-kategorije, znanje računalniških programov MS Office, natančnost, doslednost, seli, dosegate rezultate z integriteto in odličnostjo pri delu. GEM motors, d. o. o., Ljubljanska cesta 45, 1241 Kamnik. Prijave zbiramo do 20. 5. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Prodajni inženir (m/ž) (Celje) Naloge in odgovornosti: trženje kompletnega prodajnega programa družbe Weishaupt, pridobivanje novih kupcev in skrb za obstoječe kupce, priprava in posredovanje ustreznih tržnih informacij s terena, priprava in obdelava ponudb ... Weishaupt, d. o. o., Teharje 1, 1000 Celje. Prijave zbiramo do 10. 5. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo. com. Montažer v proizvodnji led svetil (Petrovče) Vaše naloge: branje električnih skic in načrtov, vijačenje ohišij in komponent na ohišja, nastavljanje in pozicioniranje led luči, montiranje optike in hladilnikov, montaža pri kupcih, vezava kablov in elek- komunikativnost. Kandidatom nudimo: zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 1 meseca. Prijave zbiramo do 28. 4. 2019. Biro Ogis, d. o. o., Teharje 56, 3221 Teharje. Več informacij na www. trgotur.si. Vulkanizer m/ž (Žalec) Iščemo kandidata za organiziranje in vulkaniziranje avtoplaščev, montiranje in uravnoteženje avto-plaščev, popravljanje avtopnevma-tik, skrb za deponiranje menjanih avtoplaščev. Od kandidatov pričakujemo končano triletno srednješolsko izobrazbo, 1 leto delovnih izkušenj, izpit B-kategorije in samostojnost. Nudimo zaposlitev za določen čas 3 mesecev z možnostjo podaljšanja. Prijave zbiramo do 2. 5. 2019. Vulkanizerstvo Križnik Blaž, s. p., Cesta na Lavo 1, 3310 Žalec. Več informacij na www.tr-gotur.si. Samostojni natakar m/ž (Dobrna) Iščemo odgovorno osebo, ki ima IV. ali V. stopnjo gostinske smeri in izkušnje s strežbo hrane in pijače. Pričakujemo srednješolsko izobrazbo IV. ali V. stopnje gostinske smeri, vsaj 2 leti delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu, pogovorno znanje vsaj dveh tujih jezikov, izpit B-kategorije, veselje do strežbe, urejenost, komunikativnost, prijaznost, ustrežljivost, izkušnje z izvajanjem inventurnega popisa, poznavanje HACCP predpisov, skrb za red in čistočo. Prijave zbiramo do 3. 5. 2019. Spekter, d. o. o., Ložnica pri Žalcu 52a, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si. Prodajalec m/ž (Celje) Od kandidatov pričakujemo IV. stopnjo izobrazbe - srednja poklicna šola ali podobna izobrazba, 2 leti delovnih izkušenj, izpit B--kategorije, osnovno znanje tujega jezika, računalniško pismenost za delo na blagajni, usposabljanje po programu HACCP. Vaše delo bo vključevalo pripravo prodajalne pred odprtjem, prodajo kruha in drugih pekovskih izdelkov, pakiranje v embalažo, označevanje izdelkov s ceno, preverjanje kakovosti, opozarjanje proizvodnje in nadrejenih, vodenje dobavnic, vnašanje zalog v sistem in izpolnjevanje prevzemnih listov. Prijave zbiramo do 11. 5. 2019. Pekarna Geršak, pekarna, slaščičarna, d. o. o., Cesta na Ljubečno 26, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. tro omaric. GeoEnergetika, d. o. o., Nemčavci 64, 9000 Murska Sobota. Prijave zbiramo do 30. 4. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Varnostnik m/ž (Celje) Kaj pričakujemo: II., III., IV. ali V. stopnjo šolske izobrazbe poljubne smeri, zaželen opravljen NPK za varnostnika ali končana srednja šola za poklic Tehnik varovanja . Aktiva varovanje, d. d., Kraljeviča Marka ulica 5, 2000 Maribor. Prijave zbiramo do 30. 4. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Delavec v skladišču (Vransko) Od vas pričakujemo: 3. raven izobrazbe (skladiščni delavec ali drugo ustrezno), lahko je tudi nižja stopnja izobrazbe, zadovoljivo znanje slovenskega jezika, vozniško dovoljenje B-kategorije, zanesljivost, delavnost, pripravljenost za fizično delo, ki poteka zunaj. Viba, d. o. o., Čeplje 50, 3301 Petrovče. Prijave zbiramo do 19. 5. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. 16 AKTUALNA PONUDBA novi tednik Št. 17, 25. april 2019 Ste si že rezervirali počitnice? Pojdite z nami od 10. do 17. junija na Brač. 7-dnevne počitnice, avtobusni prevoz, animacijski program, plesna glasba, ogled Supetra in izlet z ladjo na otok Šolta ter ribji piknik so zagotovo prednosti, ki prepričajo. Nastanjeni bomo v hotelskem naselju Waterman Supetrus resort na Braču, ki se ponaša s štirimi zvezdicami in ponuja all inclusive ponudbo. Plaža je prodnata, v hotelskem naselju sta kar dva zunanja bazena s slano vodo v velikosti 190 in 420 kvadratnih metrov. Za izlet je na voljo še nekaj mest, zato pohitite z rezervacijo v turistični agenciji Relax v Celju. radio celie Lj. Vedi/K? г mmqj I DIGITALIZIRAJTE POSLOVANJE www.birobit.sl rOlca kavarno Po potico in sveže M domače dobrote v Rolco Od ponedeljka do petka med 615 in IS. uro, ob sobotah med 8. in 13. ura. TRGOVINA G7 D.O.O., Spodnje stranice 16, Stranice Tel: 03/57-62-377 GSM: 051-612-666 tomaz.gorsek@trgovina-g7.com www.trgovina-g7.com CjG j zvočne slike kulturewww.radiocelje.com , 1 „ - 95.1 I 95.9 1100.3 I 90.6 MHz VSAK ČETRTEK OB 14.10 IN 19.15 radio celje SPORT 17 Gaja Srnec je preigrala reprezentančno vratarko Tuševo in ovirana uspela potisniti žogo v mrežo ... ... ter razveselila privržence ŽNK Celje. V ženskem finalu v futsalu zaključeni dve dejanji (od možnih petih) Celjanke morajo postaviti le še piko na i V drugi tekmi finala državnega prvenstva za dekleta v futsalu so Celjanke povedle z 2:0 v zmagah. V dvorani I. gimnazije v Celju so v soboto ekipo Slovenskih goric ponovno premagale s tremi goli razlike, tokrat s 4:1. Na prvi tekmi so v Benediktu prijetno presenetile z zmago s 6:3. DEAN SUSTER Drugi derbi je obeležilo odlično vzdušje v Kajuhovi dvorani. Celjanke so imele bučno podporo že na gostovanju. Obe ekipi sta igrali previdno in nista želeli ničesar tvegati. Očitno spoštujeta druga drugo. Zato golov dolgo ni bilo. Tekma je trajala skoraj dve uri. V finalu še niso manjkale Vseh pet zadetkov je nato padlo med 27. in zadnjo, 40. minuto. Klasični hat-trick je uspel Sergeji Kos, vse tri zadetke je s svojo močno levico dosegla z razdalje. En gol je dala Gaja Srnec. Kosova je tudi v Benediktu trikrat zatresla mrežo nasprotnic, dvakrat je to uspelo Tjaši Alegro, enkrat Anji Ložar. Celjanke so bile prvakinje v letih 2014 in 2015, v prvih sezonah državnega prvenstva. Tudi v naslednjih štirih letih so bile finalistke. Jutri lahko v Benediktu že pridejo do tretje zvezdice. Če jim ne bo steklo po željah, bodo imele še eno zaključno žogico v Celju. Ko so v finalni seriji v sezoni 2014/2015 dobile prvo tekmo v gosteh proti Slovenskim goricam, so tudi osvojile naslov državnih prvakinj. Zdaj igrajo že svoj šesti finale. Slovenske gorice so bile najboljše v zadnjih dveh sezonah, prej je bila prvak ekipa Pomurja Bel-tincev. Klub malega nogometa Slovenske gorice obakrat, ko je bil prvak, ni nikoli zaostajal v zmagah v finalni seriji ... Odločajo malenkosti Po zaključku prejšnje sezone je Uroš Ločnikar zaradi preobremenjenosti zapustil celjsko ekipo, ki ji po svojih močeh še pomaga. Nasledil ga je Marko Hlevnjak, ki je očitno zelo dobro stopnjeval formo svojih varovank. Pred sezono in tudi med njo ni bilo veliko tistih, ki bi stavili na ŽNK Celje, kajti Slovenske gorice so bile prepričljive v rednem delu. »Strinjam se. Rezultati so nakazovali prevlado naših tekmic tudi v finalni seriji. Toda dole-tel jih je psihološki pritisk. Njihov cilj je ubranitev naslova. Mi smo izboljševali svojo pripravljenost in na določenih tekmah uvideli, da se nasprotnicam lahko zoperstavimo. Vodimo z 2:0, toda ni še konec!« je opozoril Hlevnjak. Meni, da je ekipa iz Voličine še vedno favoritinja za lovoriko. »V finalu odločajo malenkosti. Saj ste videli, golov dolgo ni bilo, potem sta v minuti padla dva. Imamo srčnost, disciplino in ekipni duh, kar nam daje vlogo favorita na domačih tekmah. Tu je še občinstvo, ki je naš dodatni igralec.« Izkoristiti obremenjenost domačink Pred celjskimi nogome-tašicami je najlažja tekma. V Benediktu lahko pridobijo zelo veliko, dejansko pa nimajo ničesar za izgubiti. »Se strinjam. Breme branje-nja naslova je očitno težko. Gostiteljice so bile skoraj neprepoznavne na prvi tekmi. Po relativno dolgi sezoni so malce utrujene, njihova forma je slabša. Res je tudi, da so naša dekleta odigrala dobro tekmo. Slovenske gorice so bolj vajene dvorane v Voli-čini, ki je manjša. Zdaj morajo igrati v večji dvorani v Benediktu, ki jim ne ustreza.« Hlevnjak je že pred finalom napovedal: »Če bo pristop pravi, potem bodo imele Slovenske gorice težave z nami. Malce nas je prehitel začetek sezone, po novem letu pa smo ujeli formo, igralke so se navadile na moje metode, jaz pa na njih.« Bolje takoj kot doma Pred približno letom se je prvič zbrala slovenska ženska futsal reprezentanca. Na priprave so bile vabljene štiri igralke ŽNK Celje, Anja Đaković Ložar, Sergeja Kos, Mateja Vojsk in Maša Kač Toplak, ki je nato rodila. Preostale tri igrajo v celjskem dresu, trenutno z zadetki izstopa Sergeja Kos. Na prvih dveh tekmah finala državnega prvenstva je dose- Kapetanka Celja Mateja Vojsk in trener Marko Hlevnjak gla po tri gole: »Pred tremi tedni si nihče ni predstavljal, da bomo zmagale na prvih dveh tekmah. Bilo je povsem zasluženo. Boljše smo bile, dale smo več golov, imele smo kakovostno obrambo.« Kosova je priznala, da so se bolje znašle na tujem igrišču: »Tam smo bile čvrste in odločne. Doma smo bile v prvem polčasu medle. V nadaljevanju nam je vendarle igra stekla po željah.« Za Kosovo vse skupaj ni senzacija: »Me smo verjele v to. Še naprej smo lahko sproščene, ekipa Slovenskih goric pa je pod strahotnim pritiskom.« Koliko časa so potrebovale, da so se podredile zahtevam novega trenerja? »V uvodu ni bilo veliko časa za privajanje, kajti sezona se je za razliko od prejšnjih let začela zelo zgodaj. Dobro delo je obrodilo sadove. Dolgo smo že skupaj pri ŽNK Celje, toda nobena ekipa ni imela tako močnega ekipnega duha, kot ga ima sedanja.« Sergejo Kos smo spravili v rahel dvom; bi raje naslov državnih prvakinj osvojile v svoji dvorani ali v Benediktu? »Vsekakor bi raje slavila v naši dvorani, toda če se bo jutri ponudila priložnost, bomo pokal pač dvignile v gosteh .« Foto: SHERPA Sergeja Kos ima močan in natančen udarec z levo nogo. IQ QDODT novi tednik IO OrURI Št. 17, 25. april 2019 Celjski nogometaši po zaslugi Metoda Jurharja skočili na četrto mesto Dušan Kosič dočakal nogometni »moment« Večkrat, ko se celjskemu nogometnemu moštvu ni izšlo po željah, je trener Dušan Kosič dejal: »Nogometni >moment< nam ni bil naklonjen ...« Večkrat je imel prav, njegovi varovanci so si glede na priložnosti zaslužili več, kot so iztržili. V soboto se jim je vse skupaj vrnilo z veliko mero. In Kosič je dočakal, da mu je bil nogometni »moment« končno naklonjen. Mitja Lotrič je po imenitnem strelu zatresel mrežo moštva iz Kidričevega. DEAN ŠUSTER V 28. kroga 1. SNL je Celje premagalo Aluminij z 1:0. Zmaga je bila zaslužena z vidika, da so gostitelji dosegli zadetek, tekmeci pa ne. In da je bilo vse pošteno. Sicer pa je ob priložnostih gostov z glavo zmajeval njihov trener, nekdanji odličen napadalec Celja Oliver Bogatinov. Pred tekmo so prireditelji celo preveč zalili zelenico; padali so predvsem domači nogometaši. Zdržali pritisk Domači strateg Dušan Kosič je bil izjemno redkobeseden: »Zanimiva tekma in pomembna zmaga za nas.« Na dodatno vprašanje je odvrnil: »Z zmago sem izredno zadovoljen, proti nasprotniku, ki nam je povzročal težave v preteklosti. Za naše fante je zelo pomembno, da so zdržali pritisk in niso prejeli gola.« Na tekmi v Novi Gorici ne bo mogel računati na pomoč kaznovanih (rumeni kartoni) Rudija Požega Vancaša in Janeza Piška, toda meni, da ima v moštvu dovolj igralcev za uspešno nedeljsko gostovanje. Čez teden bo v Celju sledil obračun z Olimpijo. Čeprav je bil razočaran, je več povedal Oliver Bogatinov: »Želeli smo osvojiti točko. Skušali smo omrtviti celjsko dinamičnost. Za gostitelje je značilno, da igrajo hitro. Naš načrt je bil, da bi jih nevtralizirali. Do edinega zadetka smo oboji imeli priložnosti. Nas je sreča zapustila, priigrali smo si nekaj zelo zrelih priložnosti, a jih nismo izkoristili.« »Rešil nas je Metod« Celjani so dejansko z zvrhano mero sreče in zlasti po zaslugi zelo razpoloženega vratarja Metoda Jurharja osvojili tri točke in skočili na lestvici na četrto mesto. Gol so dosegli v 64. minuti. Rudi Požeg Vancaš je odlično potegnil v protinapad, Dario Vizinger je podal Mitji Lotriču, ta je žogo usmeril pod prečko. Manjkal je Tadej Vidmajer, osrednja branilca sta bila najstnika Žan Zaletel in Dušan Stojinović, Jure Travner je igral na levi strani obrambe: »Imeli smo srečo. Čeprav je Aluminij igral obrambno, je imel po naših napakah dve izjemni priložnosti.« Za branilci je stal (oziroma se metal za žogo) zelo razpoložen vratar. »Iskreno moramo priznati, da nas je danes Metod rešil. Trikrat je preprečil gol po stoodstotnih priložnostih gostov. Najlepše se mu zahvaljujemo. Osvojili smo zelo pomembne tri točke v boju za tretje mesto. Pri Gorici, ki se bori za obstanek, nam ne bo lahko. Toda če pokažemo svoj pravi obraz, lahko premagamo prav vsakogar v naši ligi,« je poudaril Travner. »Dule« in »Zale« Celjska obramba je v petek na dvoboju z Aluminijem zdržala brez prejetega gola, a ne zaradi dobre igre branilcev, temveč zaradi izvrstnih posredovanj vratarja Metoda Jurharja, ko je bil pred njim dvakrat sam Jure Matjašič in enkrat Tadej Trdina: »Težko je reči, kako sem reagiral. Skušal sem preprečiti žogi pot v mrežo in uspelo mi je. Tekma je bila zelo zahtevna. Nismo se zmogli sprostiti.« Pred njim sta bila mlada osrednja branilca. »Ja, >Dule< in >Zale< dobro delujeta v paru. Izjemno kakovostna sta, obenem imata še veliko možnosti za napredovanje.« V Novi Gorici bo potreben pozitiven rezultat, saj bo potem obisk gledalcev na tekmi z Olimpijo boljši. »V takšnem položaju smo, da bomo na zmago igrali tako v Novi Goric kot tudi Izidi 28. kroga 1. SNL: Olimpija - Gorica 3:1, Celje - Aluminij 1:0, Triglav -Mura 2:1, Maribor - Rudar 3:1 in Krško - Domžale 1:2. Lestvica 1. SNL MARIBOR 28 20 6 2 67:21 66 OLIMPIJA 28 15 9 4 59:36 54 DOMŽALE 28 12 7 9 57:40 43 CELJE 28 10 10 8 38:40 40 MURA 28 10 9 9 39:29 39 ALUMINIJ 28 11 4 13 43:43 37 TRIGLAV 28 9 4 15 38:63 31 RUDAR 28 8 5 15 34:62 29 GORICA 28 6 8 14 34:49 26 KRSK0 28 4 8 16 21:47 20 Celje (4-2-3-1): Jurhar -Travner, Stojinović, Zaletel, Brecl - Cvek, Pišek - Požeg Vancaš, Lotrič, D. Štraus - Vi-zinger. Igral je še Benedičič. doma proti Olimpiji. Menim, da imamo ustrezne zamenjave za Rudija in >Pišota<. Celje bi ob koncu prvenstva najraje videl na tretjem mestu oziroma na mestu, ki še pelje v evropsko tekmovanje.« V naslednjih tednih bo prišlo do sprememb v trenerskem kadru NK Celje. Vodjo Akademije Janija Žilnika bodo zamenjali, njegov naslednik naj bi bil Luka Gobec. Foto: GrupA Celjski gimnazijci najboljši v krosu Športna zveza Velenje in Atletski klub Velenje sta ob podpori Atletske zveze Slovenije pripravila državno prvenstvo v krosu za dijake in učence. Na razdaljah od 500 do 2.000 metrov se je pomerilo več kot 2 tisoč tekačev. Dijaki I. gimnazije v Celju so postali ekipni prvaki Slovenije. V posamični konkurenci sta zmagala Vid Botolin med mlajšimi dijaki in Matija Rizmal med starejšimi. Drugo mesto je med mlajšimi dijakinjami osvojila Lea Haler (vsi iz I. gimnazije v Celju). Atletinje Srednje zdravstvene šole Celje so bile druge med starejšimi dijakinjami. Med osnovnošolkami sta se izkazali Maša Novak (OŠ Lava) z drugim in Tia Tanja Živko (OŠ Hudinja) s tretjim mestom. DŠ Lepo vreme na šentjurskem mitingu Atletski klub Asfalt Kovač Šentjur je pripravil tradicionalni, 16. Atletski miting. Čeprav je bil na velikonočno soboto, je bila udeležba presenetljivo dobra. Prišli so tudi gostje iz Bosne in Hercegovine, med predstavniki triindvajsetih klubov so se izkazali mladi atleti in atletinje Atletskega društva Kladivar Celje. V teku na 300 m je zmagala Nea Meh, v teku na 600 m je bila najhitrejša Tija Ocvirk, medtem ko je bila na 1.500-metrski progi najboljša Urška Arzenšek, in sicer pred Anejo Škedelj. Žiga Benko je bil drugi na 100 m. DŠ Celjsko območje še z enim prvoligašem Košarkarji Celja in Podčetrtka so finalisti končnice 2. slovenske lige in se bodo potegovali za pr-voligaško vstopnico. Celjani so po zmagi v Sežani slavili tudi v svoji dvorani, s 95:90. Vodili so že za dvanajst točk, nato so gostje povedli za šest, v dramatični in živčni končnici so bili boljši varovanci trenerja Vla-dimirja Rizmana: »Pohvalil bi značaj svojih fantov in odlično podporo s tribun. Zdi se mi, da nam bo v finalu bistveno lažje. Aldin Hasić je odigral najboljšo tekmo v celjskem dresu.« Po 23 točk sta dosegla Aldin Hasič in Jan Rizman, Matic Grušovnik 19, kapetan Tadej Koštomaj pa 14 -kot vselej, se je izkazal tedaj, ko je bilo najbolj pomembno. Ekipa Terme Olimia je prav tako z 2:0 v zmagah izločila Medvode. Finalna serija se je včeraj začela v Podčetrtku. Druga tekma bo v soboto (19.00) v Celju, morebitna tretja v torek spet v Podčetrtku. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA Aldin Hasić je odigral svojo najboljšo tekmo v celjskem dresu. Že v torek za polfinale V 1. slovenski ligi za košarkarje je bil odigran zadnji krog rednega dela tekmovanja, po katerem so znani vsi četrtfinalni pari. To so: Primorska - Zlatorog, Olimpija - Šenčur, Hopsi - Helios in Krka - Rogaška. Prve tekme bodo v torek. Polzelani so bili tretji, Slatinčani peti, Laščani osmi, Šentjurčani, ki so v Treh lilijah izgubili s kar 37 točkami razlike, pa deveti in so zaključili sezono, ki jo je, še pod vtisom poraza v Laškem, ocenil predsednik kluba Dušan Debenak: »Bila je slaba. Naš cilj je bil uvrstitev v ligo za prvaka in na zaključni turnir pokala. Nič nam ni uspelo, le obstanek v prvi ligi smo si zagotovili.« Sodelovanja s trenerjem Jakšo Vuličem je konec, njegov morebitni naslednik Dragiša Drobnjak se je odločil za Olimpijo, kandidata za klop Šentjurja sta Saša Dončić in Rade Mijanović. DŠ ^ PRVALIGA TelekomSIovenije novi tednik C DO RT 1 Q Št. 17, 25. april 2019 ОГОП1 19 Celjske košarkarice zlahka do 15. naslova državnih prvakinj Še osmič zapovrstjo kot mačka z mišjo Ženski košarkarski klub Cinkarna Celje je s petnajstimi naslovi državnega prvaka najuspešnejši pri nas. Sledi mu Ježica z desetimi naslovi, Kranjska Gora je zbrala tri. Osmič zapored so celjske košarkarice finalno serijo državnega prvenstva proti Kranj -čankam zaključile s 3:0 v zmagah. Najuspešnejša slovenska ekipa doslej je bila v letošnji sezoni v domači konkurenci ne-poražena: dobila je vseh 37 tekem, 33 prvenstvenih in štiri pokalne! DEAN ŠUSTER V torek je Cinkarna v svoji dvorani nadigrala Triglav z 78:52. Do zaključka prvega polčasu se je kar osem igralk vpisalo v listo strelk, pri gostjah zgolj tri. Trener Damir Grgić je lahko brezskrbno ponudil priložnost za igro vsem svojim varovankam: »Razveselilo me je dejstvo, da so bila dekleta zbrana do Čeprav o zmagovalkah ni bilo dvoma, je zadnji zvok sirene - kot tudi znak konca sezone - povzročil izbruh veselja. konca. Čeprav je bila sezona dolga in naporna, so zmogle dovolj energije in motiva za prepričljive zmage. Ostali bomo pri isti viziji in ponujali priložnost mladim igralkam, čeprav bomo igrali v evropskem pokalu.« Aplavzi Jelenčevi Chatrice White, najkoristnejša igralka finala, je na zadnji tekmi dosegla 19 točk, Zala Friškovec jih je dodala 15: »Na vseh treh tekmah smo dokazale, da smo zelo dober kolektiv. Odlično smo sodelovale, prikazale smo dober >basket<. Zadnji del sezone je bil fenomena-len.« Je bila to njena zadnja tekma v celjskem dresu? Po nekajsekundnem premisleku je odvrnila: »Kaj pa vem. Vse je še odprto. Sledili bodo pogovori. Ne glede na to, kaj bodo prinesli, bo Celje ostalo v mojem srcu.« Cinkarna Celje bi vsekakor tudi v prihodnji sezoni potrebovala usluge Zale Friškovec. V postavi so bile še Anđela Delić, Aleksandra Krošelj, Maruša Seničar, Blaža Čeh, Ana Kop, Larisa Ocvirk, Mojca Jelenc, Lea Debeljak, Lana Šantelj in Rangie Bes-sard. Največ odobravanja s tribun je požela 16-letna, suhljata, 197 centimetrov visoka Mojca Jelenc, ki je dosegla deset točk in nakazala, da je velik up celjske in slovenske košarke. Foto: SHERPA Chatrice White (št. 32) je v Celju prikazala zavidljivo kakovost, zato bi jo veljalo zadržati. Z isto vizijo naprej Mojca Jelenc je velik up slovenske košarke. Predsednik ŽKK Cinkarna Celje Borut Kop in direktor kluba Uroš Kranjc vlečeta ustrezne poteze, klub pa pred koncem sezone pričakuje odmevne dosežke še od mlajših igralk. Mladinke so slovenske podprvakinje. Borut Kop je v svojem mirnem slogu odgovarjal na vprašanja. Ste že analizirali zadnje leto? S sezono in rezultati smo zadovoljni. Mene osebno najbolj veselijo dosežki v mlajših selekcijah. V mednarodni ligi Waba so bile starejše pionirke druge, kadetinje pa tretje. To je dokaz, da delamo dobro in da je zato pred nami svetla prihodnost. V članski konkurenci pa je v zadnjih letih kar >praksa<, da nizamo lovorike. Boste ob vztrajanju pri sedanji strategiji še dolgo na vrhu slovenske košarke? Takšna je želja kluba in tudi moja. Žalosti pa me dejstvo, da so druge slovenske sredine, ki so glede financ na primerljivi ravni, premalo ambiciozne. To je slabo za slovensko reprezentanco. Ostaja vaša vizija ista? Da. Vzgajali bomo naše mlade, celjske igralke, pa tudi najbolj nadarjene iz Slovenije. To je naša rdeča nit. Sočasno jim moramo nuditi podporo z izkušenimi igralkami, ob katerih se lahko razvijajo. Katerim igralkam poteče-jo pogodbe? Borut Kop Le Američankama White in Bessard. Težko predvidevam, kaj se bo zgodilo. Moja želja je, da celotno ekipo za-držimo v Celju, torej da ne >resetiramo< ekipe pred vsako sezono. A to bo vsekakor zahtevno. Boste okrepili tudi vodstvo kluba? Največja pridobitev v letošnji sezoni je vrnitev Mateja Polutnika v žensko košarko. Je dober poznavalec, mentor, podpornik. To je dokaz, da je naša sredina zdrava in da si ne zapiramo vrat. Skupščina kluba bo predvidoma v avgustu ali septembru. Prizadeval si bom, da bo Polutnik tako kot tudi Peter Drobež podpredsednik kluba. DŠ Foto: SHERPA 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE novi tednik Št. 17,25. april 2019 VODOVOD KANALIZACIJA JAVNO PODJETJE, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje predviden plan praznjenj greznic: i in mkčn 2019 PREDVIDENO V MESECU NASELJE maj VIŠNJA VAS 6. maja 2019 bo minilo 100 let od tragične smrti legendarnega borca za severno mejo, Franja Malgaja. Njegova zgodba je postavljena v okvir razburljivih družbenih pretresov, ki so zajeli naš prostor po razpadu Avstro-Ogrske in nastanku nove južnosiovanske države. Ujemite duh takratnih dogodkov, zato vabljeni v Pokrajinski muzej Celje na javno vodstvo po razstavi Iz vojne v novo državo, v soboto, 4. maja ob 11. uri in v nedeljo, 5. maja ob 16. uri, Stara grofija. MOTORNA VOZILA PRODAM HYUNDAI matrix 1,6, letnik 2005, registriran do 23. 6. 2019, okolica Šentjurja, prodam za 900 EUR. Telefon 031 837-492. 603 http://www.nt-rc.si/noui-tedniky OPEL Corso 1.0, letnik 6/2002, 139.000 km, lepo ohranjeno, potrebno popravila, prodam za 200 EUR. Lahko tudi za dele. Telefon 030 642-969. 620 STROJI PRODAM KOSILNICO Bcs, širina 127 cm, s sedežem in prikolico za prevoz ene živali, prodam. Telefon 041 592-851. 567 ČELNI nakladač za traktor UTB 550 DTC, čelno hidravliko za UTB DTC ali Zetor 5245 ali 6245, vitel, 5 ton in hidravlični dvig za Sip Spider 350, prodam. Telefon 041 999-910. n TRAKTOR Štore 404, dobro ohranjen, prvi lastnik, prodam. Telefon 031 823-820. 581 NOVA kolesa, mala za kosilnico Bcs in kosilnico Alpina, obnovljena, brezhibna, z veliko rezervnimi deli, prodam. Telefon 041 775-328. 584 VILE za okrogle bale prodam. Telefon 070 708-950. 583 90,6 95,1 95,9 100,3 ШЕШИ aslrologinja 0906430 cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja rad io cel ie Vedm 2 илеио j/ KUPIM MOTOKULTIVATOR, frezo, koso, mulčer, kmetijski stroj, traktor, pajek, prikolico in drugo, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 599 POSEST PRODAM DVOSTANOVANJSKO hišo v okolici Šentjurja, v parcelni izmeri 1.500 m2, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 853-581. 507 1.500 m2 zazidljive zemlje, 5 minut iz središča Celja, prodam. Telefon 041 263-497. 554 Predpraznični voziček polepšal veliko noč Kako najceneje do nakupa? Še vedno s pomočjo kupona! Da se ga res splača izrezati in poslati, se je ta teden prepričala Jelka Hudina. Zanjo je med policami trgovine tekal Luka Žerjav. Obeti sicer niso bili najboljši, kajti bralka je odkrito priznala, da ne pozna hipermarketa Tuš, a to ni bila ovira, saj ga dobro poznata Luka in prodajalka Simona, ki mu je pomagala nabrati za skoraj 120 evrov pretežno velikonočnih dobrot! Prazniki so bili zato zagotovo še lepši. Foto: SHERPA Ime in priimek: Naslov: Telefon: E-mail: Naročniška številka Novega tednika (če ste naročnik): Številka TU© KLUBA: m i m i m 111 m Dovoljujem, da se moji podatki uporabljajo pri pridobivanju naročnikov Novega tednika. Lastnoročni podpis: Kupon pošljite na naslov: Novi tednik in Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje. S podpisom tega kupona se strinjam s pravili igre objavljenimi na http://www.nt-rc.si/radio-celje/do-polnega-vozicka-brez-mosnjicka-sezona-2019/ in dovoljujem, da upravljalec podatkov, družba NT&RC, d.o.o., uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. 2019 Jelka Hudina, ki je po dobrote prišla s sinom, je bila zadovoljna ob polnem vozičku. Št. u 25. april 2019 MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 VSELJIVO hišo v Hrastju 7a, lahko za vikend, 138 m2 stanovanjske površine, z 8.500 m2 zemlje, prodam. Telefon 031 277-528. 598 ODDAM VINOGRAD v Šentjurju oddamo. Telefon 031 648-605. 559 KOKOŠI nesnice jarkice, rjave in bele barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p DVE kravi, breji 8 mesecev, prodam. Telefon 040 122-910, 070 360-551. 6ii BIKA, težkega 500 kg in »pripuščeno« kravo, prodam. Cena zelo ugodna. Telefon 051 748-479. p PAŠNO telico simentalko, brejo 9 mesecev, prodam. Telefon 051 361-934. 618 PRODAM KUPIM PEČ za centralno ogrevanje na drva, novo, ugodno prodam. Telefon 5471-094. 607 PRODAM NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo, prodamo. Brezplačna dostava po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n Naročila sprejemamo aa 0Д1Ш 835, astrnloiHi Cordana RA RA ASTRA, KREKOV TRG 8, CEUE PRAŠIČE, težke od 30 do 170 kg, domača hrana, možna dostava, prodam. Telefon 051 720-294. 500 PRAŠIČE, težke od 120 do 160 kg, možna dostava, prodam. Telefon 041 455-732. 526 PRAŠIČE, domača reja, težke od 80 do 100 kg, primerne za zakol ali rejo, možna dostava, prodamo. Telefon (03) 5808-112, 031 836-175, v večernih urah. Š 22 TELICO simentalko, brejo 7 mesecev, prodam. Telefon 040 290-037. 616 TELICO pasme ls, staro 15 mesecev, prodam. Telefon 031 493-147. 613 V SPOMIN Mineva drugo leto, kar si odšel od nas, dragi BOŽO ROBIČ (21. 4. 1956 - 26. 4. 2017) Spomin... Edini, ki ostane močan nad vsem; edini cvet, ki ne ovene, edina luč, ki ne ugasne. Pogrešamo Te vsak trenutek -svet je tako prazen, ker Te več ni. Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi tvoji DEBELE, suhe krave in telice, plačilo takoj + davek, kupim. Telefon 041 653-286. Š ODKUP krav - nujno, bio. Plačilo takoj po najvišji dnevni ceni klasifikacije + 0,30 EUR + davek. Kogler Franz A., d. o. o., telefon 031 733-637, (02) 790-1560, 0043 66446-46280. n PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p OSTALO PRODAM VINO, belo, rdeče, modro frankinjo, odlične kakovosti, ugodno prodam. Možna dostava. Telefon 041 382-735. p KAKOVOSTNO vino, bela zvrst, polsuho in modro frankinjo, vino v analizi, ugodno prodam. Telefon 040 625-705. 561 VINO modra frankinja, mešano, belo in rdeče, prodam. Telefon 031 290-239. š 23 JABOLČNIK (bobovec, mošancelj) in rdeče vino prodam. Telefon 041 859-248. 592 VINO, belo: rizling in chardonnay, tudi rdeče, prodam. Cena: od 1 do 1,4 EUR/l. Možna dostava. Šmarje, telefon 031 337-361. p SUHE, okrogle, velike bale, v okolici Ljubeč-ne, prodam. Telefon 041 709-158. 619 PRODAM SUHE in ovite bale prodam. Ugodno prodam ozvočenje za prireditve ali ansamble. Telefon 031 866-924. 566 NOVO »laksarico« in dve novi gumi s platišči, 165-70-13, poceni prodam. Telefon 051 654-944. 605 PONUDBE za zrele, resne ljudi z vse države 031836378 http://www.zau.si RABLJENO strešno opeko, 7.000 kosov, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 976-668. 606 VEČ metrov bukovih metrskih drv prodam. Telefon 070 555-403. 174273 m П7Г muzejnovejšezgodovinelcelje Muzej novejše zgodovine Celje Vam čestita ob dnevu upora proti okupatorju in 1. maju, prazniku dela! www.muzej-nz-ce.si Ni več tvojega nasmeha, ni več tvojega bitja srca, sedaj si naš angel, angel z neba. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče in stare mame MARTINE KOVAČIČ iz Loke pri Žusmu (11. 11. 1933 - 10. 4. 2019) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, tople besede, darovano cvetje, sveče in svete maše in da ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala gospodu župniku Martinu Tonkoviču za lepo opravljen obred s sveto mašo, pevcem iz Rogatca za odpete žalostinke, Mateji Bobek za besede slovesa in pogrebni službi Gekott. Z žalostjo v srcu se iskreno zahvaljujemo tudi vsem, ki ste bili z njo v času njene bolezni. Posebna zahvala pa velja Majdi in Marici. Žalujoča: hči Saška in sin Slavko z družinama NAKLADALKO Sip Šempeter, 15 m3 in bikca pasme cika, težkega 170 kg, prodam. Telefon 031 278-285. 610 LESEN vrtni paviljon, 3 x 3 m, platnena streha, prodam za 120 EUR. Telefon 070 735-312. 609 DRVA, bukova ali mešana, možen razrez in dostava, prodam. Telefon 070 674-760. 612 KOMPLETEN volan s končniki, za traktor TV 732 ali tip 830, v okolici Laškega, prodam. Telefon 051 203-302. 617 I IŠČEMO KV monterja vodovodnih instalacij - delovne izkušnje zaželene, - delo na terenu; za določen čas s poskusno dobo 3 do 6 mesecev, - z možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas. Življenjepis pošljite na naslov: MONTER, d. o. o., Medlog 7c, 3000 Celje do 30. 04. 2019 V bolečini srčni naši le eno upanje živi, da nekoč tam v zarji zlati se bomo znova srečali. V SPOMIN Minilo je dvanajst let, kar nas je zapustil dragi SLAVKO MLINAR Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in prižigate svečko spomina. Vsi njegovi BURSKEGA kozjega samca, starega štiri leta, kozo z dvema mladičema in lesen hrastov sod, 300 l, prodam. Telefon 031 554-763. BAR Grofija, Muzejski trg 7, Celje, potrebuje pomoč za štiri ure. Informacije po telefonu 040 461-289, Nataša. 602 594 ZAPOSLITEV VREČKO, d. o. o., Breg 9, Celje, objavlja prosti delovni mesti: CNC-operater in delo v kamnoseštvu. Telefon 041 708-915. p DNEVNI lokal Pišek Bar na Lopati pri Celju išče novo sodelavko/sodelavca na delovnem mestu natakar/ica. Vse zainteresirane vabimo, da pokličejo telefonsko številko 041 945-118 (Mitja). n 580 p Št. u 25. april 2019 MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 VSELJIVO hišo v Hrastju 7a, lahko za vikend, 138 m2 stanovanjske površine, z 8.500 m2 zemlje, prodam. Telefon 031 277-528. 598 ODDAM VINOGRAD v Šentjurju oddamo. Telefon 031 648-605. 559 KOKOŠI nesnice jarkice, rjave in bele barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p DVE kravi, breji 8 mesecev, prodam. Telefon 040 122-910, 070 360-551. 6ii BIKA, težkega 500 kg in »pripuščeno« kravo, prodam. Cena zelo ugodna. Telefon 051 748-479. p PAŠNO telico simentalko, brejo 9 mesecev, prodam. Telefon 051 361-934. 618 PRODAM KUPIM PEČ za centralno ogrevanje na drva, novo, ugodno prodam. Telefon 5471-094. 607 PRODAM NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo, prodamo. Brezplačna dostava po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n Naročila sprejemamo aa 0Д1Ш 835, astrnloiHi Cordana RA RA ASTRA, KREKOV TRG 8, CEUE PRAŠIČE, težke od 30 do 170 kg, domača hrana, možna dostava, prodam. Telefon 051 720-294. 500 PRAŠIČE, težke od 120 do 160 kg, možna dostava, prodam. Telefon 041 455-732. 526 PRAŠIČE, domača reja, težke od 80 do 100 kg, primerne za zakol ali rejo, možna dostava, prodamo. Telefon (03) 5808-112, 031 836-175, v večernih urah. Š 22 TELICO simentalko, brejo 7 mesecev, prodam. Telefon 040 290-037. 616 TELICO pasme ls, staro 15 mesecev, prodam. Telefon 031 493-147. 613 V SPOMIN Mineva drugo leto, kar si odšel od nas, dragi BOŽO ROBIČ (21. 4. 1956 - 26. 4. 2017) Spomin... Edini, ki ostane močan nad vsem; edini cvet, ki ne ovene, edina luč, ki ne ugasne. Pogrešamo Te vsak trenutek -svet je tako prazen, ker Te več ni. Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi tvoji DEBELE, suhe krave in telice, plačilo takoj + davek, kupim. Telefon 041 653-286. Š ODKUP krav - nujno, bio. Plačilo takoj po najvišji dnevni ceni klasifikacije + 0,30 EUR + davek. Kogler Franz A., d. o. o., telefon 031 733-637, (02) 790-1560, 0043 66446-46280. n PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p OSTALO PRODAM VINO, belo, rdeče, modro frankinjo, odlične kakovosti, ugodno prodam. Možna dostava. Telefon 041 382-735. p KAKOVOSTNO vino, bela zvrst, polsuho in modro frankinjo, vino v analizi, ugodno prodam. Telefon 040 625-705. 561 VINO modra frankinja, mešano, belo in rdeče, prodam. Telefon 031 290-239. š 23 JABOLČNIK (bobovec, mošancelj) in rdeče vino prodam. Telefon 041 859-248. 592 VINO, belo: rizling in chardonnay, tudi rdeče, prodam. Cena: od 1 do 1,4 EUR/l. Možna dostava. Šmarje, telefon 031 337-361. p SUHE, okrogle, velike bale, v okolici Ljubeč-ne, prodam. Telefon 041 709-158. 619 PRODAM SUHE in ovite bale prodam. Ugodno prodam ozvočenje za prireditve ali ansamble. Telefon 031 866-924. 566 NOVO »laksarico« in dve novi gumi s platišči, 165-70-13, poceni prodam. Telefon 051 654-944. 605 PONUDBE za zrele, resne ljudi z vse države 031836378 http://www.zau.si RABLJENO strešno opeko, 7.000 kosov, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 976-668. 606 VEČ metrov bukovih metrskih drv prodam. Telefon 070 555-403. 174273 ШП7Г muzejnovejšezgodovinelcelje Muzej novejše zgodovine Celje Vam čestita ob dnevu upora proti okupatorju in 1. maju, prazniku dela! www.muzej-nz-ce.si Ni več tvojega nasmeha, ni več tvojega bitja srca, sedaj si naš angel, angel z neba. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče in stare mame MARTINE KOVAČIČ iz Loke pri Žusmu (11. 11. 1933 - 10. 4. 2019) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, tople besede, darovano cvetje, sveče in svete maše in da ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala gospodu župniku Martinu Tonkoviču za lepo opravljen obred s sveto mašo, pevcem iz Rogatca za odpete žalostinke, Mateji Bobek za besede slovesa in pogrebni službi Gekott. Z žalostjo v srcu se iskreno zahvaljujemo tudi vsem, ki ste bili z njo v času njene bolezni. Posebna zahvala pa velja Majdi in Marici. Žalujoča: hči Saška in sin Slavko z družinama NAKLADALKO Sip Šempeter, 15 m3 in bikca pasme cika, težkega 170 kg, prodam. Telefon 031 278-285. 610 LESEN vrtni paviljon, 3 x 3 m, platnena streha, prodam za 120 EUR. Telefon 070 735-312. 609 DRVA, bukova ali mešana, možen razrez in dostava, prodam. Telefon 070 674-760. 612 KOMPLETEN volan s končniki, za traktor TV 732 ali tip 830, v okolici Laškega, prodam. Telefon 051 203-302. 617 I IŠČEMO KV monterja vodovodnih instalacij - delovne izkušnje zaželene, - delo na terenu; za določen čas s poskusno dobo 3 do 6 mesecev, - z možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas. Življenjepis pošljite na naslov: MONTER, d. o. o., Medlog 7c, 3000 Celje do 30. 04. 2019 V bolečini srčni naši le eno upanje živi, da nekoč tam v zarji zlati se bomo znova srečali. V SPOMIN Minilo je dvanajst let, kar nas je zapustil dragi SLAVKO MLINAR Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in prižigate svečko spomina. Vsi njegovi BURSKEGA kozjega samca, starega štiri leta, kozo z dvema mladičema in lesen hrastov sod, 300 l, prodam. Telefon 031 554-763. BAR Grofija, Muzejski trg 7, Celje, potrebuje pomoč za štiri ure. Informacije po telefonu 040 461-289, Nataša. 602 594 ZAPOSLITEV VREČKO, d. o. o., Breg 9, Celje, objavlja prosti delovni mesti: CNC-operater in delo v kamnoseštvu. Telefon 041 708-915. p DNEVNI lokal Pišek Bar na Lopati pri Celju išče novo sodelavko/sodelavca na delovnem mestu natakar/ica. Vse zainteresirane vabimo, da pokličejo telefonsko številko 041 945-118 (Mitja). n 580 p 22 NAPOVEDNIK novi tednik Št. 17, 25. april 2019 90.6 100.3 TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 25. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Ča-soplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice, 10.00 Novice, 11.00 Šport danes, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev -ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev PETEK, 26. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Ča-soplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice, 10.00 Novice, 11.00 Šport danes, 11.15 Yugo, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Rušimo tabuje, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.00 Novice, 9.15 Otroški radio, 10.00 No-vice,11.00 Šport danes, 11.15 Prvič, zadnjič in nikoli več, ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Rušimo tabuje, ponovitev, 14.00 Regijske novice, 14.15 Strokovnjak svetuje, ponovitev, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Pop čvek, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev NEDELJA, 28. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.00 Novice, 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 17.15 Radi ste jih poslušali, 18.00 Pesem slovenske dežele SOBOTA, 27. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja PONEDELJEK, 29. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Ča-soplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Prvič, zadnjič in nikoli več, 14.00 Regijske novice, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca TOREK, 30. april 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 11.00 Šport danes, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gospodarski utrip regije, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev SREDA, 1. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Ča-soplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.00 Šport danes, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev Po slovensko s Katrco 1. Vrli muzikanti: Slovenska pesem 2. Miha Pavlin: Dokler bom živ 3. Veseli hmeljarji: Mačice 4. Ans. Svetlin: Pismo zadnjega brata 5. Ans. Tonija Verderberja: Kaj bi jaz brez tebe Kino CINEPLEXX Spored od 25. 4. do 2. 5. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Čudežni park - animirani, pustolovski, komedija četrtek, petek: 15.50, 17.40 od sobote do srede: 14.00, 15.50, 17.40 Čudežni park - animirani, pustolovski, komedija, 3D četrtek, petek: 16.30 od sobote do srede: 14.40, 16.30 Gospod Link: V iskanju izgubljenega doma - animirana družinska pustolovščina četrtek, petek: 15.30 od sobote do srede: 13.35, 15.30 Hellboy - akcijski, pustolovski, fantazijski od četrtka do srede: 15.40 Instant družina - komedija od četrtka do srede: 21.30 Kako izuriti svojega zmaja 3 -akcijski, pustolovski od sobote do srede: 13.30 Korgi: kraljevski kuža z velikim srcem - animirani četrtek, petek: 16.20 od sobote do srede: 13.40, 14.30, 16.20 Kralj plaže - komedija od četrtka do srede: 20.50 Mačje pokopališče - grozljivka od četrtka do srede: 21.10 Maščevalci: Zaključek - akcijski, pustolovski, fantazijski četrtek, petek: 15.30, 18.00, 20.00 od sobote do srede: 13.45, 15.30,18.00, 20.00 Maščevalci: Zaključek - akcijski, pustolovski, fantazijski, 3D četrtek: 17.15, 19.00, 20.40 od petka do srede: 17.15, 19.00, 20.40, 22.15 Prekletstvo žalujoče ženske - grozljivka četrtek: 18.20, 20.20 od petka do srede: 18.20, 20.20, 22.25 Prvič - drama, romantični četrtek:15.45, 17.50, 19.40 od petka do srede: 15.45, 17.50, 19.40, 21.50 Šazam! - akcijski, fantazijski od četrtka do srede: 18.10 ŠKL - šport tisočerih obrazov - dokumentarni četrtek, petek: 17.30, 19.20 od sobote do srede: 13.50, 17.30, 19.20 ČETRTEK 19.00 12. mož - drama PETEK 18.00 Dvojna življenja - komična drama 20.00 12. mož - drama SOBOTA 18.00 12. mož - drama 20.15 Dvojna življenja - komična drama NEDELJA 17.00 Gospod Link - animirana komična pustolovščina 19.00 Dvojna življenja - komična drama PETEK 17.00 Čudežni park - animirana pustolovščina, sinh. 18.00 Oni - parodija 18.45 12. mož - zgodovinski vojni triler 21.15 Stan in Olio - biografska komična drama SOBOTA 17.00 Čudežni park - animirana pustolovščina, sinh., 3D 17.30 Kafarnaum - drama 19.00 Prvič - romantična drama 20.00 Oni - parodija 21.00 12. mož - zgodovinski vojni triler NEDELJA 16.00 Čudežno popotovanje v Oz - animirana pustolovščina, sinh. 16.30 Kafarnaum - drama 18.00 Stan in Olio - biografska komična drama 19.00 Oni - parodija 20.00 Prvič - romantična drama PONEDELJEK 18.00 Mačje pokopališče - grozljivka 20.00 Dvojna življenja - komična romantična drama Kulturne prireditve ČETRTEK, 25. 4. 9.30 in 12.00 Kulturni center Rogaška Slatina Pika poka pod goro državna revija ljudskih pesmi, plesov in običajev 16.00 Socio, Večgeneracijski center Celje Objem ustnic predstavitev ljubezensko-erotične poezije ter proze Stojana Kneza 16.00 Pri Muzeju Laško Zelen'ga Jur'ja vodimo odprtje razstave ob 30-letnici ponovne oživitve jurjevanja v Laškem 18.00 Anin dvor Rogaška Slatina Gojmir Lešnjak - Gojc gost ob svetovnem dnevu knjige ter podelitev priznanj 12. sezone bralne značke za odrasle Ostale prireditve ČETRTEK, 25. 4. 18.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Proslava ob dnevu upora proti okupatorju v kulturnem programu sodelujejo OŠ Franja Malgaja Šentjur in Moški pevski zbor skladateljev Ipavcev Šentjur 18.00 Gostilna Turist Frankolovo Jurij Vodovnik - podobe iz njegovega življenja odprtje razstave, razstavljeni bodo pasteli avtorja Jožeta Žlausa 19.00 Narodni dom Celje Pomladni koncert Gimnazije Celje - Center ob 200-letnici smrti Valentina Vodnika, mestnem prazniku in dnevu upora proti okupatorju; vstop prost 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Osrednja občinska proslava ob dnevu upora proti okupatorju slavnostna govornica: Andreja Katič 19.00 Glasbena šola Velenje Učenci, dijaki in učitelji aktiva za pihala Glasbene šole Velenje koncert 20.30 Max klub Velenje Ratko Divjak kvintet Max klub jazz festival (7) PETEK, 26. 4. 17.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec Recital flavtistk iz razreda N. Baša Fajfar 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Šentjurjeva revija odraslih pevskih zborov 19.00 Dvorana KS Škale -Hrastovec v Gasilskem domu Škale MePz Škale z gosti MoPz Ravne letni koncert 19.00 Kulturni dom Vojnik Mešani komorni pevski zbor Društva upokojencev Vojnik letni koncert 19.00 Galerija Štekl Gornji Grad Poti ... odprtje razstave akvarelov Blanke Božič NEDELJA, 28. 4. 11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod mestom javno vodstvo po razstavi 17.00 Stari grad Celje Dva umora iz Spodnje Savinjske doline iz prve polovice 19. stoletja predavanje iz cikla Ulice groze na Starem gradu, predava: dr. Aleksander Žižek 19.19 Mestna knjižnica Velenje Zgodbografija jezerskega zmaja zbrana dela članov Društva tabornikov roda Jezerski zmaj Velenje PETEK, 26. 4. 16.00 Dom sv. Jožefa Celje Glasbeni spomini z Jožefovega hriba: Ali ljubite Brahmsa? popotovanje po glasbenih spominih skozi zgoščenke in DVD, voditelj: Danijel Pšeničnik 18.00 Občina Tabor_ Veronika Deseniška v Taboru predavanje zgodovinarja Franca Kralja 21.00 do 4.00 Prireditveni šotor na parkirišču za občino Šentjur Šentrock nastopajo: Tabu, Rock Partyzani, Kobra Rockshow in Lumberjack 21.30 Branibor club Celje Uroš Planinc z gosti koncert; vstop prost SOBOTA, 27. 4. 7.00 Ploščad centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 8.00 do 16.00 Muzej južne železnice Šentjur Razstava starodobnih avtomobilov in motorjev 9.00 Odhod iz Migojnic Pomlad na Bukovici pohod 10.00 Dom sv. Jožefa Celje Sto let samostojne province sester usmiljenk odprtje zgodovinske razstave ob jubileju ustanovitve reda 10.00 do 22.00 Večnamenska športna dvorana Podčetrtek Festival vina in čokolade predstavitev vinarjev in čokoladnic, pestro dogajanje z raznolikim programom in delavnicami 11.00 Pri Domu krajanov Tabor Tovariško srečanje ob dnevu upora proti okupatorju 20.00 Celjski mladinski center Swing plesni večer vstop prost NEDELJA, 28. 4. 8.00 Okolica občinske zgradbe, šole in doma krajanov Tabor Šentjurski sejem PONEDELJEK, 29. 4. 9.00 Vila Rožle Velenje Počitniški živ žav delavnice legorobotike za otroke in mladostnike 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje od ponedeljka do četrtka: delavnice, igre, pomoč pri učenju TOREK, 30. 4. 15.00 Večnamenski center Kozje Pevsko srečanje Kozje 2019 revija kozjanskih pevskih zborov 10.00 Vila Rožle Velenje Počitniški živ žav 17.00 Na mostu v Kunšperku, Bistrica ob Sotli Tradicionalno prvomajsko srečanje NAPOVEDNIK 23 18.00 Občinska knjižnica Tabor Pravljična urica s poustvarjanjem 20.00 Kajak kanu klub Nivo Celje_ Tradicionalno 28. kresovanje na Špici DJ Klemen; vstop prost 20.00 Športni park Lipa Štore Kresovanje Pihalni orkester štorskih železarjev in ansambel Mladi korenjaki SREDA, 1. 5. 5.30 Vojnik Prvomajska budnica 9.00 do 17.00 Graška gora Dan odprtih vrat spominskega parka in sobe, posvečene prihodu 14. divizije na Štajersko 10.00 Celjska koča_ Prvomajski shod pozdravni govor Lidije Jerkič, predsednice ZSSS, od 11. ure naprej zabavni del z ansamblom Power band 11.00 Dom na Svetini Prvomajski golaž 11.00 do 17.00 Graška gora Tradicionalno prvomajsko srečanje Razstave Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje prekletih/ Flickering of the damned, zvočna instalacija Gašperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka Požlepa Svetlikanje prekletih 2. del - fragmen-tacije zgodovine; do preklica Stari grad Celje - medzidje: razstava Danes grofje Celjski in nikdar več; do nadaljnjega Paviljon za prezentacijo arheologije, Glavni trg Celje: razstava Rimska Celeja; do nadaljnjega Galerija Nika Ignjatiča Celje: razstava Klovnonanija avtorja Mateja Čepina; do preklica Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Zemlja pleše; do konca leta 2019 Zgodovinski arhiv Celje: Dekade, četrta iz serije razstav, ki obravnava šestdeseta leta 20. stoletja v Celju in okolici; do maja Osrednja knjižnica Celje: razstava Celjske vedute avtorice Metode Žgeč; do 26. 4., razstava Pianice iz zbirke družine Žlaus iz Vojnika; do 26. 4. AQ Galerija Celje: razstava Bori-ja Zupančiča Od Dotika do Misli je Pogled; do 24. 5. Muzej novejše zgodovine Celje: razstava Igrivo potovanje besed Vrtca Tončke Čečeve Celje; do 26. 4. Galerija sodobne umetnosti Celje: skupinska razstava OSM; umetnice in umetniki: Nevena Aleksovski, Ivana Bajec, Nina Čelhar, Simon Kocjančič, Nez Pez, Miha Perne, Zoran Punger-čar, Leon Zuodar; do 5. 5. Likovni salon Celje: razstava Fig. 2, umetnici: Brishty Alam, Nicole Prutsch; do 15. 6. Galerija Kvartirna hiša Celje: razstava Eve Žula Vodnjak življenja; do 30. 4. Likovna šola Umbra: razstava likovnih del Nine Jakop; do 16. 5. Celjska kulturnica: fotografska razstava Narava v mojem objektivu avtorja Zdenka Podlesnika; do 30. 4. Razstavišče Fakultete za logistiko Celje: letna pregledna razstava likovnih del članov likovne skupine Pro Tempore; do 30. 4. Savinov likovni salon Žalec: razstava Kiparske slike/ Iluzija slike, Dialog kiparja Dušana Tršarja in slikarja Marka Tuška; do 4. 5. Medobčinska splošna knjižnica Žalec: gostujoča razstava MNZ Slovenije Slovenci v nemških koncentracijskih taboriščih; do 6. 5. v času odprtosti knjižnice Galerija Velenje: intermedijska razstava Hibridizacija živost II avtorice Maše Jazbec; do 11. 5. Galerija Mozirje: razstava Mozirje v očeh umetnikov, umetniška dela, nastala na dosedanjih slikarskih študijskih dneh ex tempore Mozirski gaj; do 15. 5. novi tednik Vedno г Идеиој/ 43. TEK бГ SAVIN JI v soboto, 11. maja 2019, ob 10. uri, Celje - Špica (Celje - sotočje Savinje in Ložnice) ORGANIZATORJA: Športna zveza Celje in Kajak kanu klub Celje DNEVNO DOGAJANJE Sobota, 11.5.2019 10.00 Otroški tek - otroci s starši (podelitev priznanj na cilju) 10.30 Šolski teki za Pokal celjskih knezov 11.00 Podelitev priznanj starejšim učenkam in učencem 11.30 43. Tek ob Savinji 13.00 Razglasitev rezultatov in podelitev 13.00 Vitezov golaž Spremljajoči program: 10.00 -12.00 Test hoje po spodnji stezi ob Savinji z meritvami telesne sestave v izvedbi NIJZ in ZD Celje PRIJAVNINA: STAROSTNA SKUPINA PRIJAVNINA DO VKLJUČNO 8.5. PRIJAVNINA NA DAN PRIJAVE *0TR0CISSTARŠI4-6let 5 eur 7 eur MLAJŠI UČENCI 7-9let 5eur 7 eur MLAJŠI UČENC110-11 let 5 eur 7 eur STAREJŠI UČENC112-15 let 5 eur 7 eur REKREATIVCI 5 eur 7 eur *Pri teku otrok s starši (1 otrok +1 starš) sta v ceno vključena oba. Cena vključuje organizirano tekaško prireditev, priznanja, topli obrok, merjenje in objavo rezultatov ter zdravniško oskrbo. Vsi prijavljeni udeleženci prireditve bodo prejeli tekaško majico ter bon za Vitezov golaž. Od vsake prijavnine bomo prispevali 2 evra za dobrodelni namen. Informacije: 03 49192 90, www.szc.si Stalne razstave Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija: Etnološka zbirka, Kulturno- in umetnostnozgodovinska razstava, Od gotike do histori-cizma po korakih (prilagojeno za osebe z motnjami vida), La-pidarij, Alma M. Karlin: Poti Pokrajinski muzej Celje - Knežji dvorec Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski Stari grad Celje - Friderikov stolp, klet: Teater groze - razstava mučilnih naprav od 16. do 18. stoletja Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice Ipavčeva hiša Šentjur: Ipavca -življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca Pri železniški postaji Šentjur: Muzej Južne železnice Planina pri Sevnici: Kozjansko žari Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žusmu: Glažute na območju Žusma Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovarstvo in zdraviliški turizem Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka Otroški muzej Hermanov brlog: Brlog igrač Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Šrot Aužner Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5 % davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Tatjana Cvirn, Barbara Gradič Oset, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144 E-pošta: oglasi@nt-rc.si 24 ZANIMIVOSTI š, 17,25. 2ci9 Akrobatska skupina Dunking Devils trenirala v Celju Skočili na Celjsko kočo in pod oblake Minuli petek se je na Celjski koči skakalo pod oblake. Dobesedno. Ena najboljših svetovno priznanih akrobatskih skupin Dunking Devils je v sodelovanju s klubom Freestyle Celje pripravila trening za adrenalinski spektakel, ki bo sredi maja v ljubljanski Hali Tivoli. Prvič so preizkusili tako imenovano rusko gugalnico, ki bo del divje predstave. Na njej se je zagugala tudi naša radijska kolegica Eva Rudman. LEA KOMERICKI KOTNIK Fantje in dekleta iz akrobatske skupine Dunking Devils se zadnje mesece pospešeno pripravljajo na prav poseben nastop. Čeprav so od ustanovitve leta 2007 do danes nastopili že več kot 1.800-krat v 47 državah sveta, in sicer na petih celinah, bo domač nastop zagotovo nekaj posebnega. Izkušnje, ki so jih nabirali več kot desetletje, bodo združili v 90-minutni adrenalinski spektakel. »Gre za šov, ki je podoben cirkuški predstavi in bo vključeval več različnih točk. Pri akrobaci- Na kratko se je med akrobate pomešala tudi voditeljica Jutranjega ritma na Radiu Celje Eva Rudman. Gugalnico je sicer preizkusila, a skočila (še) ni. jah se bodo članom skupine pridružili številni slovenski akrobati in plesno-akrobatske skupine,« je povedal član skupine adrenalinskih odvisnikov Gašper Novak. Posebno mesto bo imelo v tem nastopu tudi knežje mesto, saj so prav v Celju, natančneje na Celjski koči, prvič preizkusili tako imenovano rusko gugalnico, ki bo del adrenalinskega spektakla. »V Celju imate en >fleten< freestyle klub, ki nam pomaga pri treningu ene od točk, ki jo bomo izvedli v spektaklu,« je Novak na kratko pojasnil, zakaj so za trening izbrali ravno Celje. In kaj je na tej gugalnici tako posebnega? »Gre za posebno platformo, na kateri stojiš ali sediš, pri čemer te drugi poženejo v zrak in lahko poletiš res visoko. Za pristanek potrebuješ posebno mehko podlago. Pri tem nam z veliko napihljivo blazino pomaga celjski klub,« je razložil Jan Žnideršič, eden od članov neustrašne ekipe. »Gre za nekoliko prirejeno rusko gugalnico, kjer na eni strani lahko eden ali več ljudi poganja, na sprednji strani je manjši podest, na katerem je tisti, ki skače in je obrnjen stran od ostalih. Pri takšnem skoku je zelo pomembno, kako se odrineš, bolj v zrak ali naprej. Odvisno je tudi od tega, kolikšna je nihajna Tako so Dunking Devils leteli pod oblake na Celjski koči. Sredi maja bodo sicer skakali pod strop dvorane, a obljubljajo, da bodo z vratolomnimi skoki in zračnimi akrobacijami obiskovalce pustili odprtih ust. sila. Več kot jih gugalnico poganja, večja je ta sila, dlje lahko akrobat leti. Točnost odriva je pri tem ključna,« je pojasnil Franci Grahek, predsednik Freestyle kluba Celje in eden od pionirjev akrobatskega smučanja in deskanja v Celju. Dunking Devils je skupina akrobatov, ki so doma in po svetu znani po svojih adrenalinskih podvigih, kot so preskakovanje parne lokomotive, skoki z gondole in zabijanje na koš na drvečem vlaku čez Solkanski most. So dvakratni Guinnessovi rekorderji (v najvišji salti z zabijanjem in najdaljšemu skoku z zabijanjem s trampolina) in svetovni prvaki v akrobatskem zabijanju. FOTO TEDNA Vedno nekaj posebnega Foto: GrupA Ted ni ko ve šiz9odbe Št. 17/ Leto 74 / Celje, 25. april 2019 Med dvesto tisoč tulipani str. 30-31 Foto: GrupA Zamaški in star papir Celjski dom kmalu v Pri zbiratelju Ivanu za Tianove terapije str. 28 novi podobi str. 35 Kompanu str. 36 26 INTERVJU Št. 17, 25. april 2019 Miha Mazzini, pisatelj, kolumnist, scenarist in režiser »Slovenski politiki se zaradi odsotnosti tradicije demokracije ne znajo spoprijemati z odgovornostjo« Film Izbrisana režiserja Mihe Mazzinija je po slovenski turneji krenil še v hrvaške kinematografe, kjer po dobrih slovenskih odzivih žanje tudi pozitivne hrvaške kritike. Film scenarista in režiserja Mazzinija prinaša zgodbo o samski mamici Ani, ki v porodnišnici ugotovi, da uradno ne obstajata ne ona ne njen novorojenček, saj je ni v računalniških sistemih. Je zgodba o tem, kaj se je dogajalo Slovencem, rojenim na napačnem koncu razpadle države, ki so jim v 90. letih na upravnih enotah luknjali osebne izkaznice. 25.671 izbrisanih Slovencev je z Mazzinijevo pomočjo dobilo čustveno zgodbo, ki napeto prikazuje, kako moraš biti neviden in pohleven, da lahko zaradi napake sistema sploh živiš in deluješ. »To temo odpiram tudi zato, ker se 25 let ni nič naredilo,« je povedal režiser, ko smo ga ujeli po celjski premieri Izbrisane. BARBARA GRADIČ OSET Film Izbrisana je imel že precej projekcij po Sloveniji. Kakšni so bili odzivi gledalcev? Tisti, ki pridejo, niso razočarani. Kjerkoli je naša ekipa gostovala, tudi po Evropi, vseeno, ali v Nemčiji ali Srbiji, povsod je bil dober odziv občinstva. Glede na to, da so izbrisani tema, o kateri nihče ne bi rad govoril, še najmanj politiki, me zanima, ali ste dobili kakšen odziv od slovenskih politikov in zakaj ste se odločili, da boste Slovence nagovorili s to temo? Odzivov slovenskih politikov nisem dobil, sploh nisem dobil kaj veliko odzivov, razen če upoštevamo grozilne elektronske pošte. Bilo je nekaj politikov, ki so mi rekli, da si niso predstavljali, da bo zakon, ki so ga sprejeli, povzročil takšno stanje. Na političnem področju se je pokazalo, da desnica molči, kar je super strategija, a levičarji so znoreli, ker temo odpiramo zdaj, ko ni treba. Slišal sem celo bedast argument, da bi rabili več podatkov. Zdaj se tudi v znanstvenem svetu veliko govori o epigenezi in stvareh, ki se prenašajo iz generacije v generacijo. Če ena ne razreši problema, čaka naslednjo. Jaz, ki sem odraščal ob versko blazni stari mami in sem znal sveto pismo na pamet, sem si ob tem rekel: »Ej, saj sem to nekje že bral.« Zato sem ponovno vzel v roke Sveto pismo in tam je zapisano nekako tako, da je Bog rekel, da bodo vnuki trpeli zaradi vaših grehov. So stvari, ki jih je treba pove dati zdaj, ne pa čakati, da bodo naši vnuki pospravljali za nami. Koliko Slovenci sploh poznamo genezo problema izbrisanih? Ali so še vedno prisotna posploševanja, da ljudje enostavno niso želeli slovenskega državljanstva in so špekulirali? Mislim, da se tudi v 25 letih o tem problemu nismo veliko naučili. A vseeno sem bil prijetno presečen, ko sem zadnjič na Wikipediji zasledil detajlni popis zgodovine izbrisanih. Sam se „„^лк^ Z.C1C1 iiapiDau iiiuiiiiiu z.guuuu, ker le-ta ni bila zapisana oziroma širše predstavljena. Obstajajo dokumentarni zapisi ljudi, veliko je različnih podatkov, a čustvenih zgodb je zelo malo. Zagotovo je to neprijetna tema, ki v nas sproža tudi neprijetne občutke. Žal se je razširila med Slovenci kot nekakšna plesen. Vlada Lojzeta Peterleta je izbris naredila, Igor Bavčar, tedanji minister za notranje zadeve, je izvedel izbris. Naslednja vlada pod vodstvom dr. Janeza Drnovška ni nič spremenila, vsi so to prelagali na kasneje in na drugega. Ko je slovensko ustavno sodišče leta 1999 ugotovilo, da je bil izbris nezakonit, so politiki kolektivno krivdo prenesli na ljudstvo, da se naj na referendumu odloči o človekovih pravicah. Izbrisani so na referendumu padli in tako so postali dobesedno naša skupna krivda. Torej so izbrisani tabu tema, s katero se politiki ne želijo ukvarjati. Kolikor sem sledila, ni bilo nikogar od njih v kranjsko gledališče na predstavo 25.671 Oliverja Fr-ljića, na predstavo o izbrisanih. A je res tako težko priznati, naredil sem napako oziroma naredili so jo moji predhodniki, zdaj jo popravljam in gremo naprej? A ni bistvo demokracije tudi sprejemanje odgovornosti? Spominjam se, da je Borut Pahor v času svoje vlade pogosto rekel, da prevzema polno odgovornost, a nikoli ni odstopil in nič naredil za svoja dejanja ter je tako uničil še zadnje sledi odgovornosti v Sloveniji. Dejstvo je, da so bili izbrisi tudi drugod po svetu. Zadnji takšen izbris v Evropi je bil pred nekaj leti v Angliji, ko se je prva generacija jamajških k priseljencev želela upokojiti. Ko so polt skušali urediti papirje, jih je država [V namesto urejenih pokojnin deporti-rala na Jamajko. A ker ima Anglija razvito demokracijo, kjer odgovornost ni neka fraza, je minister, ki je sprejel takšen zakon, takoj odsto-1 pil. A birokracija je organizem, ki ■L-" se poskuša razmnoževati in ne spreminjati. Zato je tudi v Angliji trajalo nekaj let, preden Г r so se opravičili in šele Г" letos začeli nakazovati odškodnine. Nevarno je sprejeti zakon, ker ga je ka- narij, nato roman in na koncu film. Ali ste temo bolje predstavili s filmom? Roman je stranski produkt tega, ker nisem želel, da gre moje delo v nič, saj je najprej kazalo, da filma ne bo, ker nismo dobili denarja. Zakaj ste se odločili, da boste v filmu dali ravno ženski vlogo osebe, ki se je odločila, da ne bo nevidna? Poleg tega ste ji dali v romanu ime Zala, v filmu Ana, čisto pravo slovensko ime. S slovenskim imenom sem želel opozoriti, da so to ljudje, ki so živeli večino svojega življenja v Sloveniji ter niso o sebi drugače razmišljali kot o prebivalcih naše države. Da se zgodba dogaja v porodnišnici, ima nekaj simbolike s posebnimi obredi ob porodu. Takrat se zasebnost in družbenost srečata. Ženska se odpre in iz nje pride nov državljan. Dejansko je resnica, da so obstajale ženske, ki so ravno ob porodu ugotovile, da ne obstajajo, da jih ni več v registru slovenskih državljanov. Veliko je tudi pričevanj, da so jih direktorji porodnišnic pogosto evidentirali kot turistke in ko so sorodniki prinesli denar za porod, so jih spustili iz porodnišnice. Če bi kdo poklical policijo, bi šlo tako naprej, kot je bilo predstavljeno v filmu. Ta prizor iz porodnišnice si nekako predstavljam, a težje si predstavljam, kako ljudje niso več mogli vstopiti v svoje stanovanje. To se je resnično dogajalo. Kajti če si izbrisan, moraš biti tiho. Ker če ste nevidni, ne morete poklicati policije. Žal so nekateri sosedje izbrisanih to njihovo nevidnost izkoristili, vdrli so jim v stanovanje in jim zamenjali ključavnice. Ko si odvisen od dobrote sosedov in tujcev, se zgodi marsikaj nepredvidljivega. V času Stalinovih čistk je bil zelo velik odstotek prijav sosedov, ki so želeli dodatno sobo ali stanovanje. Če citiram nekaj stavkov iz filma: »Gospa, ne morem pomagati, takšen je sistem ... Jaz sem tukaj v službi in se držim zakonov ... Zakone je treba spoštovati, ker če se jih ne bomo, bo svet šel v k*****, rad bi pomagal, a imam zvezane roke ...« Zmotilo me je to prelaganje odgovornosti na nekoga drugega, višjega po rangu. V filmu ste dali besedo uradniku, ki je naredil nekaj več, kot se je od njega pričakovalo. »Zdaj so prelomni časi v marsičem in za voditelje bi potrebovali ljudi, ki imajo najboljše strateške rešitve. Žal pridejo do izraza najglasnejši in ne najboljši.« Ko sem bral pričevanja izbrisanih, sem lahko razbral, da je bilo po določenih občinah veliko odvisno od uradnikov. V nekaterih je bil teror, drugje ne. Veliko uradnikov mi je povedalo, kako so pomagali izbrisanim. To je zame najbolj grozno, ko država ne garantira več zame, postanem odvisen od dobrote tujcev. To ni položaj, ki bi ga komu želel. Če ste izbrisani, lahko samo prosite za uslugo, ki je ne morete vrniti. Kako ste izbirali igralce za film? A v Sloveniji nimamo drugega igralca, ki bi upodobil ljubimca, kot Sebastijana Cavazzo? Sebastijan je res izbira na prvo žogo. A damam je takoj jasno, zakaj je bila glavna junakinja intimna z njim. Kajti gledalka reče: »Oh, jaz bi tudi!« Ne potrebujem prizorov, kjer bi razložil, zakaj sta bila skupaj. V filmu sploh sodeluje prva liga slovenskih igralcev, ki jih seveda upravičeno težko dobite za nekaj minut igranja v določenem filmu. Upam, da so prišli zato, ker sem jaz poklical. Dejstvo je, da je Sebastijan trenutno zelo zaseden igralec, tudi na prostoru nekdanje Jugoslavije, in sem še toliko bolj ponosen, da je sodeloval v filmu. V knjigi, tega v filmu niste dodali, ste zelo okrcali uveljavljenega pisatelja, ki bi lahko pomagal izbrisanim s svojim ugledom, a ko pride zgodba do njega, se sklicuje, da ničesar ne more narediti, saj je zaposlen v državni službi. Ker če vas spet citiram, so nekateri pisatelji zelo dobro plačani pri nas za to, kar zamolčijo. INTERVJU 27 »Včasih se je treba znati opravičiti in kaj narediti tudi za drugega.« To je odločitev vsakega pisatelja, do katere točke bo molčal. Slovenija je majhna in tukaj se vsi poznamo, zato ne sme priti do zamer. Pogosto mi generacija mladih kritikov, ki so stari trideset ali še nekaj let več, potoži, da je njihov največji šok na literarnem področju, da če so koga kritizirali deset let nazaj, je še toliko let kasneje vedno čutiti maščevanje. Vse je za vedno zapomnjeno. To je problem majhnih družb. Ko so izbrisani hoteli korak naprej in so šli na evropsko sodišče za človekove pravice, niso mogli dobiti odvetnika, ki bi jih zastopal, razen Matevža Krivica, ki je z njimi že ves čas. Zastopali so jih italijanski odvetniki, ker si slovenski zaradi svojega ugleda niso upali. Če sva še pri pisateljih, potem dodajam, da je slovenski kulturni sistem samo vzporedna oblika socialnega sistema. Omogoča čim boljše preživetje čim večjemu številu ljudi. Za prejšnji film sem dobil klic s kulturnega ministrstva, naj nikar ne pozabim, kdo mi dodeljuje status in plačuje prispevke. Kasneje sem se odločil za redno službo, da ne bi poslušal več teh očitkov. Jaz hodim v službo in se mi ni treba ukvarjati z medkulturniškim šahiranjem, kdo je s kom. Ker zastonj kosilo ne obstaja, ne? Ne obstaja, to je jasno. To mora vedeti vsak slovenski kulturnik, ker ko bo povzdignil glas, ga bodo poklicali. Vaše kolumne na spletni strani Siol. Net so že nekaj let redna rubrika in že nekaj let dobro brane. Mislim, da že skoraj vsa Slovenija pozna vaše razmišljanje o slovenskih »maminih sinkih«. Ta kolumna je podrla standarde uspešnosti. Najprej je bila res noro dobro brana, ljudje so jo brali leta in leta. Nato so jo določeni kopirali na svoje bloge in so me najprej navajali kot avtorja, potem so nehali. Nazadnje je kolumna krožila po elektronski pošti brez mojega podpisa, takrat sem jo dobil tudi jaz. Nekoč celo s pripisom: »Mazzini, tako se pišejo kolumne in ne kretenizmi, ki jih ti pišeš.« Ali nastaja kakšen nov roman oziroma s čim se zdaj ukvarjate? Roman bo izšel pred poletjem. Rad bi še snemal, saj sem zelo užival. Ko si mlajši, delaš za svoj ego in dokazovanje. Pri mojih letih, če si psihično normalno dozoreval, pa delaš za čim boljši izdelek. Pri Izbrisani je bilo krasno na snemanju. Imel sem dobro ekipo in dovolil sem ji, da je delala po svojih najboljših močeh. »Ker če ste nevidni, ne morete poklicati policije. Žal so nekateri sosedje izbrisanih to njihovo nevidnost izkoristili, vdrli so jim v stanovanje in jim zamenjali ključavnice.« Vam ne zmanjka idej za kolumne? Se še niste naveličali analizirati zmot slovenskega naroda? Z leti se je moje polje zanimanja razširilo. Glede slovenstva sem spoznal, kakšna so pravila igre, zato me zdaj bolj zanima zahodna civilizacija, saj živimo v prelomnih časih globalizacije, robotizacije, menjave globalne velesile. Ključno vprašanje, ki si ga zastavljamo, je, ali bodo naši otroci živeli bolje kot jaz. Zahodna civilizacija na to vprašanje odgovarja z ne, naslednja generacija bo živela slabše in takrat stopi na plan osnovno čustvo, to je strah. Strah povzroči rojstvo nacionalizmov in populizmov. V Aziji ali Afriki so prebivalci prepričani, da bodo njihovi otroci živeli bolje, in imajo paleto drugih čustev. Zdaj so prelomni časi v marsičem in za voditelje bi potrebovali ljudi, ki imajo najboljše strateške rešitve. Žal pridejo do izraza najglasnejši in ne najboljši. Imamo rešitev? Seveda je nimamo. Slovenija je tako majhna država, da četudi se vsi spremenimo v plastiko, se v svetu to nikjer ne bo poznalo. Po drugi strani je prednost majhnih držav, da če bi se znali dogovoriti, bi nam bilo lepo. Poglejte primer Liechtensteina ali Švice. Slovenija ima lokalno te- »Slovenski žavo, to je odsotnost tradicije kulturni sistem je samo vzporedna oblika socialnega sistema. Omogoča čim boljše preživetje čim večjemu številu ljudi. Za prejšnji film sem dobil klic s kulturnega ministrstva, naj nikar ne pozabim, kdo mi dodeljuje spevke.« demokracije. V demokraciji pač lahko tudi s tistim, s katerim se ne strinjaš, najdeš skupno rešitev. Včasih se je treba znati opravičiti in kaj narediti tudi za drugega. Foto: SHERPA ■ 28_ Pomagajmo z zbiranjem starega papirja in zamaškov Mali borec s sinje modrim pogledom REPORTAŽA novi tednik Št. 17, 25. april 2019 Zbirna mesta zamaškov in starega papirja: 1.Supermarket Tuš na Ljubljanski (samo zamaški!) 2. Market Jager na Sladki gori (zamaški in star papir) 3. Trgovina Kea Šmarje pri Jelšah (zamaški in star papir) 4. Otroška trgovina Junior v BTCju hala a (zamaški in star papir) Dostave možna v obratovalnem času Fantku lahko pomagate tudi z nakazilom na račun, ki je odprt pri Reha Medical v Braslovčah, kjer bo obiskoval terapije. Namen: Za Tianov glas, Reha Medical, Patricija Goubar, s. p., Šmatevž 43,3303 Gomilsko, Sklic: CHAR, TRR: SI56 0223 3143 9402 303, odprt pri NLB Tian je star 17 mesecev. Po oceni psihologinje je trenutno na ravni štirimesečnega otroka. »Najslabše je na področju govora, kjer dosega raven dvomesečnega otroka, umsko je na ravni tri mesece starega otroka. Ocena drobne motorike je na ravni štirimesečnega otroke in grobe motorike petmesečnega,« pojasni Katja Razgoršek. Čeprav na prvi pogled izgleda kot čisto običajen malček, je 17-mesečni Tian, deček s sinje modrim pogledom, prav poseben borec. Rodil se je z zelo redko gensko mutacijo, za katero ni zdravila. Zaradi okvare gena ima že od rojstva epileptične napade, posledično tudi razvojni primanjkljaj. Za boljši napredek potrebuje številne delovne terapije, a žal zdravstveno zavarovanje krije le eno terapijo na dva meseca, kar je občutno premalo. Starša sta se zato odločila za zbiranje zamaškov in starega papirja. Družina Razgoršek je od nekdaj zelo povezana. Tianova bolezen je to vez še okrepila. < LEA KOMERIČKI KOTNIK »Tian nam s pogledom sporoča, da je borec. Da bo s svojo voljo in vztrajnostjo nekega dne gore premikal. In predvsem to, da se zaveda, kako zelo ga imamo radi. Ta modrina in iskrice v očeh nas bodrijo in spodbujajo, da se z njim borimo, pri čemer bomo vztrajali,« pravi mama 17-mesečnega borca Katja Razgoršek in prizna, da je Tian kljub vsem zdravstvenim težavam neverjetno pozitiven in vesel otrok. »Je oseba, od katere se učimo iz dneva v dan. Je oseba, za katero se borimo na vse ali nič, da mu zagotovimo boljši danes in jutri.« Tian ima redko mutacijo gena STXBP1. Ta mutacija je tako redka, da je stroka niti ni poimenovala. Povzroča epileptične napade oziroma epileptični sindrom z napadi. Težave se kažejo predvsem v razvoju. Tian, star 17 mesecev, je trenutno na ravni štirimesečnega otroka, kar pomeni, da je oviran tako gibalno kot mentalno. Okvara tega gena kasneje vpliva na hojo, še več pa na govor, razloži Katja. Diagnoza iz Nemčije »Tian je bil star pet dni, ko so se začeli prvi napadi. Najprej so zdravniki rekli, da gre za poporodne tresljaje, ker je imel v maternici premalo prostora. Napadi so se nato stopnjevali in ko je bil star devet dni, je bilo zares hudo. Zavijal je z očmi, se penil, močno mu je treslo roke in noge. Napadi so se pojavljali na petnajst minut,« se prvih srečanj z boleznijo spominja Katja. »Tiana so nato najprej sprejeli v celjski bolnišnici, kjer so mu skušali pomagati z zdravilom za preprečevanje napadov, a ni pomagalo. V določenem trenutku je bilo že tako hudo, da niso vedeli, kaj storiti. Če bi mu dali še en odmerek zdravila, bi lahko prišlo do dihalne stiske, če bi doživel še en napad, bi lahko prišlo do poškodbe možganov,« se spominja Katja. Po posvetu z nevrologi so Tiana urgentno premestili najprej na neonantalno intenzivno nego pediatrične klinike in kasneje na nevrologijo. Z zdravili so uspeli omiliti in omejiti napade, pri čemer kljub številnim preiskavam niso ugotovili ne- pravilnosti ali našli vzroka, kaj napade sproža. Zato so njegovo kri poslali v tujino. »Februarja lani so nam nevrologi iz Nemčije sporočili, da epileptične napade povzroča okvara gena STXBP1, ki je zelo redka. V Sloveniji so zabeleženi zgolj štirje primeri. Zdravila ni,« pravi mlada mamica. Šok in solze je zamenjala odločnost Katja prizna, da najprej sploh niso prav dobro vedeli, kaj se s fantkom dogaja. »Vedeli smo, da nekaj ni v redu,« pravi. »Najprej sploh nisem bila pozorna na diagnozo o mutaciji gena, saj je bilo na izvidih zapisanih veliko diagnoz.« Z resnostjo Tianove bolezni sta se tako starša prvič srečala dva meseca po postavljeni diagnozi na posvetu s strokovnjaki za genetiko. Tam sta izvedela, da gre za zelo redko bolezen, ki v neonatalnem obdobju povzroča zgodnje epileptične napade. Ti se lahko, a redkeje, pojavijo tudi v najstniških letih. »Takrat so nama povedali, da se moramo pripraviti na to, da morda ne bo nikoli hodil, govoril in da bo intelektualno manj zmožen,« se sogovornica spominja lanskega aprila. Nevrologi so na srečo našli pravo kombinacijo zdravil, ki so Tianu močno zmanjšala število napadov. »Ti se pojavljajo enkrat mesečno, pri čemer jih je več v kratkem obdobju in so precej hudi.« Zato je še posebej pomembno, da je ob njem vselej nekdo, ki zna ravnati v takšnih primerih in »ne paničari«. Pomembne terapije Po oceni psihologinje je Tian pri 17 mesecih na ravni štirimesečnega otroka »Za njegovo bolezen je značilno, da otroci ne govorijo. Na začetku leta sva bila na strnjeni obravnavi v Soči, kjer sva obiskovala lo-gopedinjo, ki ga je poskušala učiti neverbalne komunikacije. Podala je mnenje, poleg nevrologa in psihologa, da je Tiana treba takoj vključiti v lo-gopedske obravnave. Do danes še nisva prišla do logopeda, ker Tian potrebuje logopeda s posebnim znanjem za otroke z zgodnjim razvojnim zaostankom. Po pogovoru s predstoj- nico razvojne ambulante v Celju to izobraževanje še poteka.« Poleg tega nujno potrebuje delovno oziroma senzorno terapijo, da bo lahko svoja čutila povezal z možgani, da bo dobil občutek za različne dotike. Ker so te terapije samoplačniške, sta starša stvari vzela v svoje roke. Obrnila sta se na dobre ljudi in jih pozvala, naj star papir in zamaške podarijo Tianu in mu tako omogočijo nekaj zasebnih terapij. Katja se je v tem času na družabnem omrežju povezala s skupino staršev iz tujine, katerih otroci imajo enako bolezen. Zeli si, da bi navezala tudi stik s starši iz Slovenije. Kot pravi, je v tujini na tem področju marsikaj drugače. Starši so veliko bolj povezani z genetiki in sodelujejo pri fundacijah, kjer se trudijo najti zdravilo. Zaveda se, da jih čaka še veliko dela in učenja, a zelo pogumno in odločno zre v prihodnost. Zeli si predvsem to, da bi se s Tianom v prihodnje znala sporazumevati. Varuha in učitelja ima v bratu Nicku Kljub vsem zdravstvenim težavam je Tian nasmejan otrok, pove Katja. Kot pravi, je sonček in navihanček hkrati. »Kot vsak drug otrok tudi on zelo rad gleda risanke. Rad opazuje starejšega bratca pri sestavljanju legokock. Uživa v sprehodih in se ne ozira na vreme. Enostavno uživa v svojem vozičku in radovedno opazuje svet okoli sebe.« Prav osemletni Nick je Tianov najboljši prijatelj, varuh in učitelj hkrati. »Res sem vesela, da se imata fanta tako rada in da je Nick Tiana tako lepo sprejel.« Nick si je močno želel bratca in ko je ta še rasel v maminem trebuhu, mu je pogosto prepeval, se spominja Katja. »Ko je Tian prišel na svet, se je Nicku uresničila največja želja. Rad ga objema, mu izkazuje ljubezen in mu obljublja, da bo vedno skrbel zanj. Zna pa biti Tian tudi navihan in Nicka kdaj spravi tudi v jok. Ampak Nick to hitro pozabi.« Dru- gošolec poleg igre z bratcem najraje obiskuje gasilske vaje v PGD Šmartno. Je tudi odličen judoist in ima na omari že lepo zbirko medalj. Predvsem je v veliko oporo staršema. Pogosto pomaga pri negi in varstvu Tiana. Foto: SHERPA Katja verjame, da bo Tianu uspelo veliko. Ne glede na dosežke ga bodo imeli neskončno radi. Pogovarjali smo se z županom Ivom Suhoveršnikom Od jurjevega do jurjevega Jurjevo pomeni prihod pomladi, v Mozirju pa je to še veliko več. Tudi občina namreč praznuje na ta star ljudski praznik. Občinski prazniki so seveda priložnost za nekakšno inventuro tistega, kar je bilo po-storjeno od zadnjega praznika, ter za pregled občinskih načrtov za bližnjo in bolj oddaljeno prihodnost. BRANEJERANKO Katere so največje pridobitve občine od lanskega občinskega praznika? Od lanskega občinskega praznika - torej od jurijevega do jurijevega - se je na naložbenem področju veliko dogajalo. Na prvem mestu bi omenil celovito prenovo odseka Šmihelske ceste, od upravnega centra proti Šmihelu. Treba je bilo veliko usklajevanja, morali smo pridobivati služnosti in podobno. Letos spomladi bosta tam zgrajena še dva manjša zadrževalnika. Pri vrtcu je občina poskrbela za nova parkirišča in sanirala dva večja plazova, med drugim na pokopališču. Tam je bilo postavljenih približno sto petdeset pilotov. Zaradi poplavne varnosti je bil med drugim obnovljen Delejev jez na Savinji, zgrajena je bila ribja steza. V teh dneh se veselim še odprtja nove stavbe Tica. Poleg tega se v Podrožniku končuje gradnja tretjega bloka, letos naj bi se začela gradnja še četrtega. Kaj namerava občina po naložbeni plati postoriti letos, katere so najpomembnejše naloge? Lani smo celo leto pripravljali projekte za kohezijska sredstva, med drugim za nadgradnjo čistilne naprave. Med drugim ji bosta dodana gni-lišče in dehidrator. Kanalizacijski sistem se bo prihodnja leta širil, za širitev pričakujemo pogodbe o kohezijskih sredstvih predvidoma junija. Pripravljali smo tudi projekt za prizidek kulturnega doma, in sicer zaradi širitve knjižnice in prostorov za godbo. Za prizidek pričakujemo sredstva tako imenovanega kulturnega evra in energetska sredstva. Če bo vse po sreči, bo občina prizidek gradila prihodnje leto. Med letošnjimi gradbišči bo novo krožišče pri šoli. V znamenju občinskih priznanj V Mozirju je bila včeraj osrednja prireditev občinskega praznika, ki je bila v znamenju podelitve občinskih priznanj. Letos so bile podeljene tri zlate plakete in denarna nagrada. Med prejemniki plaket je po vsej Sloveniji znana domačinka pevka Alya, ki širi dober glas o Mozirju po vsej državi. Zlato plaketo je letos prejela tudi ekologinja Urška Zgojznik, ki deluje v okviru Ekologov brez meja. Občina se je prav tako spomnila prizadevne patronažne sestre Sonje Herman Robnik, ki opravlja svoje delo že več kot tri desetletja. Letošnjo denarno nagrado so občinski svetniki namenili Etnografskemu društvu Mlajevci. To ohranja dolgoletno tradicijo postavljanja mlajev. Župan Mozirja Ivo Suhoveršnik Drugo gradbišče krožišča naj bi nastalo letos na gorenjskem klancu, ob vstopu v Zgornjo Savinjsko dolino. V občinskem središču so med drugim težave z mirujočim prometom. Kako jih boste rešili? Načrtujemo modro cono, občinski svet je to v prvem branju že obravnaval. Letos bodo urejena številna nova parkirna mesta pri kulturnem domu, nova parkirišča bodo nastala tudi po sanaciji potoka Šajsbah. V Mozirje prihajajo novi veliki trgovci, med njimi sta Spar in Jager ... Sparov trgovski center, ki nastaja na prostoru, kjer je bila včasih Zgornjesavinj-ska kmetijska zadruga, naj bi bil odprt v drugi polovici poletja. Jagrov trgovski center bo na Lavah. Strinjam se s tistimi, ki menijo, da je v Mozirju že preveč trgovin, vendar občine tega skorajda ne morejo omejevati. Prihod Jagra je zanimivejši, ker ponuja tudi gradbeni material. Dobro plat pomeni konkurenca med trgovci, v obeh trgovskih centrih bodo prav tako nova delovna mesta. V preteklosti je imela Občina Mozirje velike naložbe in je bila med najbolj zadolženimi. Kako je z razdolži-tvijo danes? Posojila redno odplačujemo. Naša zadolžitev znaša manj kot štiristo evrov na prebivalca. PAPÖRNQCA ШКА М02ОШ Pomembna turistična pridobitev V Mozirju bo danes, 25. aprila, slovesno odprtje novega Ticaa. Občina je novo zgradbo postavila ob krožišču, kjer se odcepi cesta za Mozirski gaj oziroma tik ob glavni cesti skozi Zgornjo Savinjsko dolino. Mozirjani lahko ponudijo turistom veliko zanimivega, ne le Mozirski gaj in Golte. Obiskovalci doline bodo lahko v Ticu prejeli tudi druge informacije o občini in o znamenitostih drugih občin. Naložba bo stala približno 150 tisoč evrov, od tega je 90 tisoč evropskih sredstev. Mozirje je Tic v preteklosti že imelo. Deloval je v prostorih stavbe upravnega centra, kjer sta tudi sedeža občine in upravne enote. Tamkajšnja lokacija je bila za turiste preveč odročna. BJ A 4 Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje (UC Mozirje) e-mail: petka.mozirje@gmail.com tel.: 03/583-36-60 Stavba novega Tica je postavljena na odlični lokaciji. 30 NA PRAZNIČNEM OBISKU novi tednik Št. 17, 25. april 2019 Kvišku ... Kaj pa je tam zanimivega? Spomladanski Mozirski gaj in njegov cvetlični spektakel Med dvesto tisoč tulipani »Posadili smo približno dvesto tisoč tulipanov, dvajset tisoč narcis, petnajst tisoč mačeh in še veliko drugega spomladanskega cvetja,« je naštevala med našim sprehodom med spomladansko lepoto Mozirskega gaja Maja Horvat iz tamkajšnjega istoimenskega ekološko-hortikulturnega društva. Veliko je na primer tudi spominčic. BRANEJERANKO Spomladanska razstava Mozirskega gaja, ki je nekakšen njegov dolgoletni zaščitni znak, je na ogled od začetka tega meseca. Vrata izjemnega slovenskega parka bodo ostala odprta neprekinjeno do 6. oktobra. Zaradi mile zime se letos tamkajšnje cvetje razcveta prej kot običajno. In če je spomladanska razstava zaščitni znak Mozirskega gaja, je ta razstava najbolj prepoznavna po množici tulipanov. Najprej so zacvetele zgodnje vrste tulipanov, nato še poznejše vrste. Tulipani cvetijo le od sedem do deset dni, zadnje deževje in ohladitev sta njihovo rast ustavila. Tako bodo lahko na ogled vse letošnje aprilske in majske praznike, ko je ponavadi v parku zelo veliko obiskovalcev. Od Perzije do Mozirja Obiskovalce spomladanske razstave seveda najbolj navdušujejo prav tulipani, ki jih tisti, ki jih ne poznajo prav dobro, pripisujejo le Nizozemski. A ni čisto tako, saj je njihova domovina Perzija. Zato je tulipan dandanes upodobljen na iranski zastavi. V Evropo so prinesli čebulice vrtnega tulipana že pred pol tisočletja iz Carigrada. Najprej so jih pripeljali, da bi tulipane uporabljali v prehrambene namene, vendar se je kmalu izkazalo, da v želodec ne spadajo. Danes velja, da moramo čebulice med sajenjem in presajanjem prijemati z zaščitnimi rokavicami, saj lahko povzročijo močan alergijski dermatitis. Zanimivo je, da so se tulipani spet pojavili med prehrano ljudi zadnjo zimo druge svetovne vojne na Nizozemskem. Med strahotno lakoto tako imenovane »Hongerwinter« (zime lakote) je umrlo vsaj dvajset tisoč ljudi. Tulipani so torej orientalskega izvora. Beseda tulipa pomeni turško pokrivalo, Evropejci smo nato iz nje pridobili besedo turban. Danes tulipane torej tesno povezujemo z Nizozemsko, njihovo največjo pridelovalko. Resnica je, da so iz Turčije najprej prispeli v Avstrijo in od tam na Nizozemsko. Tam so jih prvič posadili leta 1593. Njihove čebulice so v takratnem obdobju dosegale astronomske cene, saj je stala ena sama - najbolj iskane vrste - toliko kot stanovanjska hiša. Danes obstaja več kot sto vrst tulipanov, med njimi so celo črne barve. Ko je nastal Mozirski gaj, so mu nizozemski vrtnarji podarili kar sto tisoč čebulic. Na prelomu tisočletja so vzgojili tudi tulipan, ki se imenuje Mozirski gaj. Obnovljene stavbe Tulipane smo torej vzeli za svoje tudi Slovenci. O njih so peli in igrali celo Avseniki. »Morda pod mojim oknom kot nekoč skrivaj pognal bo tulipan ...« je zapisala Elza Budau v pesmi Cvetoče tulpe. V Mozirskem gaju skrbijo za tulipane in drugo cvetje člani domačega ekološko-kulturnega društva, ki delajo v parku skoraj vsak dan. Letos ima park vrata za obiskovalce odprta že 41. leto. V njem so postavljeni različni etnografski objekti, ki nekatere tujce pritegnejo še bolj kot cvetoče grede. Pred letošnjo spomladansko razstavo so nekatere objekte delno obnovili. »Posebej smo se potrudili, da smo obnovili različne strehe ter most japonskega vrta. Tudi Župnija Mozirje popravlja streho naše kapelice sv. Valentina, tako da bo gaj še lepši in še boljši, kot je bil,« je še povedala Horvatova. Po veliki noči pričakuje Mozirski gaj veliko zanimanje obiskovalcev tudi za prvomajske praznike. V gaju bodo razstavljeni pajki, želve, kače in papagaji. Posebej zanimivo bo za najmlajše, ki bodo med ogledi srečevali Disneyjeve junake in minione. Poseben čar ima seveda Začarana vas Mozirskega gaja, kjer je postavljenih deset hišic čarobnih bitij. Foto: GrupA Nevsakdanji obiskovalki Mozirskega gaja Obiskovalce pritegnejo tudi največji uglašeni vetrni zvončki v Evropi. NA PRAZNIČNEM OBISKU 31 Ob morju tulipanov Počitek ob Savinji Pogovarjali smo se z županom Markom Semprimožnikom Rabutanje? Da, prosim! Občina Tabor je na zadnjih lokalnih volitvah lani jeseni dobila novega župana. Spodnjesavinjsko občino z malo več kot 1.700 prebivalci zadnjih pet mesecev vodi veterinarski tehnik Marko Semprimožnik, mnogim znan tudi kot pevec v ansamblu Braneta Klavžarja. SPELA OZIR »Predstavljal sem si, da je delo župana težko in naporno, a na nekoliko drugačen način, kot je res. Počasi se navajam, tudi po zaslugi sodelavk, ki mi pomagajo,« ob našem obisku pove Semprimožnik. Kaj je tisto kislo jabolko, v katerega ste kot novi župan morali najprej zagristi? So to morda dolgovi? Občina Tabor je bila pred leti kar precej zadolžena. Župan v prejšnjem mandatu je dolgove zmanjšal, kolikor se je le dalo. Ostajajo še dolgoročna posojila, ki jih je vodstvo najemalo pred petimi leti in več. Občino sem prevzel v stabilnem stanju, zato bomo lahko v prihodnjih štirih letih lepo delali. Česa ste se kot župan lotili najprej? Trenutno smo osredotočeni na dva večja projekta. Prvi je gradnja regijskih kolesarskih povezav in drugi gradnja komunalne infrastrukture za oskrbo s kakovostno pitno vodo. V projektu oskrbe s pitno vodo sodelujemo še s preostalimi šestimi občinami Spodnje Savinjske doline. Občina Tabor ima kar nekaj vodnih zajetij, s katerimi ne oskrbujemo le naših občanov, temveč tudi del prebivalcev v občinah Prebold in Braslovče. V sklopu projekta na našem območju bomo zgradili vodohran in obnovili del primarnega vodovodnega voda v naselju Loke. Tamkajšnji krajani so lani jeseni javno opozorili, da iz pip njihovih gospodinjstev zaradi polivanja gnojnice priteka voda slabše kakovosti. Kako se je občina odzvala na njihove pritožbe? Takrat še nisem bil župan, zato se name neposredno s pritožbami niso obrnili. Kot občan sem slišal govorice, da naj ne bi bili zadovoljni s pitno vodo. Pregledal sem izvide laboratorijskih preiskav, ki so bile takrat opravljene na pobudo teh občanov, in ugotovil, da so bile vse vrednosti v mejah normale. Trenutno ni težav, vsaj name se do zdaj še ni obrnil nihče izmed teh krajanov. Občani se lahko že nekaj časa, kljub temu da še ni uradno odprta, sprehajajo po novi pešpoti, poleg katere je občina obnovila tudi športni center Razgan. Kdaj bo uradno odprtje? Ureditev pešpoti je že končana, medtem ko v športnem centru urejamo zadnje podrobnosti. Uradno odprtje načrtujemo za začetek poletja. Asfaltirali smo sedemsto metrov poti, ki smo jo uredili po trasi stare pešpoti, ki povezuje središče Tabora z Ojstriško vasjo. Da bi bila kolikor se da prijazna uporabnikom, smo ob njej posadili petdeset sadnih dreves, ki so v prvi vrsti namenjena rabutanju. Šolarji si bodo na poti domov mimogrede z dreves utrgali kakšno jabolko ali hruško. Športnega centra so zagotovo najbolj veseli nogometni navdušenci, ki bodo lahko tudi v naši občini nogomet igrali na travnati podlagi. V občini Tabor noben občinski praznik ne mine brez Šentjurskega sejma in veselice po njem. Letošnje dogajanje bo to soboto. To je zagotovo naš največji dogodek v letu. Dopoldne je v središču Tabora živahen sejemski vrvež, ki se popoldne prevesi v veliko veselico v organizaciji domačih gasilcev. Dogajanje je vedno lepo obiskano. V spomladanskem času je to ena prvih vrtnih veselic, ljudje pa so po dolgi zimi željni vonja čevapčičev in zabave na prostem. V sodelovanju z društvi sicer pripravimo še številne druge dogodke, osrednje mesto med njimi ima zagotovo slavnostna seja s podelitvijo priznanj. Foto: GrupA Občino Tabor zadnjih pet mesecev vodi župan Marko Semprimožnik. Med mladimi Taborčani ne manjka talenta Del Šentjurskega sejma, ki bo letos že 27. leto zapored, je prireditev Tabor ima talent, ki se je vsako leto najbolj veselijo najmlajši Taborčani. Tisti najpogu-mnejši svoj talent kot uvod v popoldansko družabno dogajanje predstavijo na velikem odru pod šotorom. V povprečju je v programu od osem do dvanajst točk. Nič drugače ne bo to nedeljo, saj je na naslov Pevskega društva Tabor prispelo deset prijav. Ideja se je pred približno petnajstimi leti porodila na občini. Najprej so dogajanje koordinirali njeni uslužbenci, kasneje je organizacijo in vodenje prevzel KUD Zaka^pa ne in nato Pevsko društvo Tabor. Rdeča nit že ves čas ostaja predstavitev mladih talentov, ki ne prihajajo zgolj iz Tabora, temveč tudi iz okoliških krajev. »V zadnjih letih imamo zelo veliko mladih, ki igrajo na diatonično harmoniko, vedno je tudi nekaj pevcev, plesnih skupin in preostalih inštrumentalistov,« pove članica Pevskega društva Tabor Magda Semprimožnik, ki bdi nad prijavami. S sejma v narodnozabavne ansamble Nastopajoči so zelo različnih starosti, od pet do petnajst let, zato dogodek ni tekmovalnega značaja, temveč temelji na sodelovanju in predstavitvi širši javnosti, s čimer mladi dobijo prve dragocene izkušnje javnega nastopanja. »Večina nastopajočih je pred nastopom malo prestrašenih, ker jih čaka velik oder, pripravljen za popoldansko dogajanje sejma in veselico, in ker vedo, da jim bo prisluhnilo oziroma si jih ogledalo kar precej ljudi. Večina se jih sprosti in uspešno nastopi,« še dodaja Semprimožnikova, ki jo veseli, da so nekateri svoj nastop dobro izkoristili. Predvsem nekdanji nastopajoči mladi harmonikarji so danes člani kakšnega narodnozabavnega glasbenega sestava. Na krilih glasbe 30 let Nad organizacijo dogodka zadnje desetletje torej bdi Pevsko društvo Tabor, pod okriljem katerega deluje Mešani pevski zbor Tabor, ki letos praznuje trideset let. Dolga leta ga je vodil zborovodja Milan Kasesnik, ki ga je nasledila njegova hči Špela Kasesnik. Zadnja štiri leta malo več kot štirideset pevcev, ki prihajajo tudi iz okoliških krajev, ustvarja pod vodstvom glasbenega pedagoga in klarinetista Karla Leskovca iz Domžal. »Prepevamo pesmi vseh mogočih zvrsti, od klasičnih do zabavnih. Dotaknili smo se že tudi narodnoza- bavnega programa,« še pove dolgoletna članica. Obletnico bodo obeležili na letnem koncertu, ki bo 25. maja v Domu krajanov Tabor. Ob tej priložnosti bodo v brošuri strnili dogajanje v vsem tem času. ŠO Podelili občinska priznanja Občina Tabor praznuje občinski praznik 23. in 24. aprila kot spomin na kmečke upore leta 1635, ki so se na začetku pomladi začeli v zaselku Ojstrica pod Krvavico in se nato razširili daleč naokrog. Slavnostna seja s podelitvijo priznanj je bila včeraj zvečer v Domu krajanov Tabor. Priznanji občine Tabor sta letos prejela predsednica Planinskega društva Tabor Milena Lenko za dolgoletno delo na področju planinstva in Lovska družina Tabor za požrtvovalno delo na naravovarstvenem področju. Zlata plaketa je šla v roke čebelarju Maksimiljanu Gržini za delo na področju čebelarstva, srebrna zidarju Ivanu Natku za trud pri obnovi sakralnih zgradb v občini in bronasta gasilcu Luku Podbregarju za delo na področju gasilstva. ŠO Na prireditvi Tabor ima talent se predstavijo pevci, inštrumentalisti in plesalci, stari med pet in petnajst let. Dogodek je netekmovalne narave. (Foto: arhiv Občine Tabor) NA PRAZNIČNEM OBISKU 33 Uradno odprtje Zajčeve koče je bilo avgusta 1980 v okviru praznovanja krajevnega praznika Krajevne skupnosti Tabor. Zadnjih štirinajst let je njena upravnica in koordinatorka dogajanja Milena Lenko. Pri njej v Lokah so varno spravljeni ključi koče. Zajčeva koča med bolj priljubljenimi planinskimi postojankami v Spodnji Savinjski dolini Za »zur« poskrbijo tudi polhi Ob letošnjem občinskem prazniku Tabora smo se odpravili na Zajčevo kočo. Zakaj? Dobitnica občinskega priznanja Milena Lenko je njena dolgoletna upravnica. Planinski dom tretje kategorije med planinci velja za eno bolj priljubljenih postojank v Spodnji Savinjski dolini. Od začetka maja do konca oktobra vsak konec tedna za gostoljubje skrbi druga domača družina. Ob tradicionalnih dogodkih rokave zavihajo vsi člani planinskega društva, ki letos aprila praznuje natančno štirideset let delovanja. Ravno prav odmaknjena planinska postojanka na 742 metrih nadmorske višine po vseh teh letih ostaja središče taborskih planincev. Na svoj račun pridejo tudi najmlajši obiskovalci. ŠPELA OŽIR Zajčeva koča je nastala na mestu stare razpadajoče kmečke hiše. Mladi taborski planinci, združeni v mladinskem odseku PD Vransko-Ta-bor, so jo odkupili leta 1974. Nedaleč od Krvavice, priljubljenega planinskega cilja, je bila kot nalašč za preureditev v planinsko zavetišče, zato so zavihali rokave in se lotili njene obnove. Uradno so jo odprli poleti 1980 in ji po nekdanji kmetiji, ki se je po domače imenovala »pri Zajc«, nadeli ime Zajčeva koča. Vzporedno z obnovo so bile vedno bolj glasne njihove ideje o lastnem planinskem društvu, ki so ga nato ustanovili leto pred uradnim odprtjem koče. S Krvavice na Triglav Zadnja leta društvo vodi Milena Lenko, ki ji je plani-narjenje blizu od malih nog. Že kot devetletna deklica je osvojila Triglav. »Spomnim se, da je stric malo za šalo in malo zares rekel, če bom prišla na Krvavico, bom tudi na Triglav. In res. Najprej smo se podali nanjo in kmalu zatem še na najvišji slovenski vrh.« Z vsakim letom je bil njen planinski dnevnik bolj poln. S člani društva je osvajala številne slovenske vrhove, pri čemer so ji še posebej blizu okoliški. Pred štirinajstimi leti je na pobudo članov postala pred- sednica društva. Najprej le začasno, za štiri leta, a si je nato ta mandat prevesel v skoraj poldrugo desetletje. Po njeni zaslugi se je društvo razvijalo, Zajčeva koča pa je postala znana kot ena bolj priljubljenih planinskih postojank z več tradicionalnimi dogodki, razporejenimi v celem letu. »Največji projekt do zdaj smo končali poleti 2009, ko smo ob trideseti obletnici društva namenu predali kozolec, ki stoji na mestu nekdanjega gospodarskega poslopja,« pravi Lenkova. Bolj kot za oskrbnico se ima za koordi-natorko dogajanja. Pripravlja razporede dežurstev, nabavlja pijačo, pri njej so varno spravljeni ključi koče, nad katero vsak konec tedna v topli polovici leta bdi druga taborska družina oziroma par. Od »pohanega« zajca do kolin Z možem otvorita sezono. Že tradicionalno za gostinski del poskrbita prvega maja, ko koča po zimski sezoni ponovno odpre svoja vrata. Kot svojo zadnjo postojanko jo obiščejo domačini, ki se iz Tabora na traktorjih najprej odpeljejo do Presedelj, od koder se povzpnejo do Čem-šeniške planine in se od tam spustijo do Zajčeve koče. Prvi konec tedna v juliju iz nje diši po zajčjih jedeh. Uvod v dogajanje je sobotna košnja trave na star način, ki se prevesi v kulinarični dogodek, na katerem domače gospodinje pripravljajo najrazličnejše jedi iz zajcev, kot so ocvrt in dušen zajec, pa-prikaš ter podobno. Ne pozabljajo niti na domače koline, s katerimi so se ob koncu sezone najprej želeli zahvaliti vsem dežurnim članom. Ker je dogodek naletel na dober odziv, se je ohranil vse do danes, ko so konec tedna po Martinovi soboti koline na voljo vsem obiskovalcem. »Z vsemi temi dogodki si zagotovimo sredstva za delovanje in vzdrževanje koče, medtem ko večino denarja, ki ga prejmemo na občinskem razpisu, namenimo za izobraževanje naših članov,« doda predsednica in prizna, da brez pridnih rok dežurnih članov ne bi šlo. Ne zajci, temveč polhi Obiskovalce pozdravi lepo urejena okolica s številnimi rožami, ki jih vsako leto spo- mladi podari ena od vrtnarij. V vrsti sezonskih cvetlic se najdejo celo planike, a ne prave, temveč vrtne, ki so jih taborski planinci prejeli kot darilo enega od obiskovalcev. Dežurni člani, vajeni uporabe kosilnice na nitko, obenem skrbijo za pokoše-no travo in na pravo mesto postavijo še morebitne druge malenkosti. Na koči je možno prespati, a se za to, z izjemo polhov, odločajo le redki. Polhi so zadnja leta nepogrešljivi »cimri« taborskih planincev. Še posebej oživijo ob večerih, ko prav nič sramežljivo pokukajo izpod strehe. »Spomnim se, ko smo nekoč stali v kuhinji, kako nas je s kuhinjskega elementa opazoval eden od članov polšje družine, ki je nato splezal še na vrh zavese. Prav nič se nas ni bal.« Nekoliko manj dobrodošel je medved, ki je nekoč že raziskoval okolico Zajčeve koče, a ga na srečo ni srečal nihče od članov planinskega društva. O njegovem obisku so pričali odtisi šap. Foto: GrupA Predsednica Planinskega društva Tabor Milena Lenko je letošnja dobitnica priznanja Občine Tabor. Doma je v Lokah, njena družina se že od nekdaj ukvarja s predelavo lesa. Tradicija sega že v drugo polovico 19. stoletja, po smrti Mileninega očeta so gospodarsko poslopje za nekaj časa oddali v najem. Dejavnost zdaj nadaljuje Milenin mož, medtem ko ona skrbi za administracijo. > » Obiskovalci na Zajčevo kočo največkrat prihajajo s Krvavice (909 m) in iz naselja Loke, od koder vodi markirana pot. Pohodnik zanjo porabi približno 45 minut. 34 REPORTAŽA Št. 17, 25. april 2019 Solčavski govor na seznamu slovenske nesnovne kulturne dediščine Mi hodimo gor in dol, Solčavani »gorta« in »douta« Solčavski govor, ki je v okviru slovenskih narečnih govorov nekaj posebnega, bo vpisan v register slovenske nesnovne kulturne dediščine. Od slovenskih govorov so bili vanj doslej vneseni le govori prebivalcev ob Čabranki in zgornji Kolpi. Govor Solčave, kamor spada tudi Logarska Dolina, je del zgornjesavinjskega narečja, to pa je najzahodnejše narečje štajerske narečne skupine. Obstaja celo slovar solčavskega govora, ki ga sestavlja nekdanja učiteljica Marta Orešnik. BRANEJERANKO Ste vedeli, da pomeni »šaft« nekaj težko verjetnega? Pa da je »šajdelc« kos zemlje? In če se koga »šajhaš«, da imaš pred njim strahospoštovanje? In še in še bi lahko naštevali. Tisti, ki Solčavskega ne poznate dovolj, se verjetno sprašujete, v čem se tamkajšnji govor razlikuje od govorov drugih Zgornjesavinjčanov in okoličanov. Na koroško stran Solčava je bila v času avstrijskega cesarstva, do prve svetovne vojne, bolj povezana s Koroško in Železno Kaplo, kjer je bil sedež občine, kot s preostalimi kraji Zgornje Savinjske doline. To je veljalo po političnoupravni plati. Vse do okoli leta 1900 niti ni bilo cestne povezave Solčavskega z drugimi kraji Zgornje Savinjske doline. To se je odrazilo in se še vedno kaže v govoru Solčave in njene okolice, to je Logarske Doline, Robanovega Kota in Podolševe. »Tako imamo še danes v solčavskem govoru oziroma solčavskem podna-rečju, kot se mu tudi reče, koroške posebnosti, in to kljub temu, da je solčavski govor v osnovi del zgornje-savinjskega narečja,« je povedal jezikoslovec dr. Peter Weiss, ki dela na Inštitutu za slovenski jezik Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Po drugi strani je Solčava cerkvenoupravno že od 12. stoletja povezana z Zgornjo Savinjsko dolino, ker je bila sprva del gornjegrajske gospoščine, podložna nekdanjemu gornjegrajskemu samostanu, še danes pa je del gornjegrajske dekanije. »Zaradi izoliranosti od siceršnjega zgornjesavinjskega narečja je v solčavskem govoru mnogo jezikovnih posebnosti,« je še pojasnil dia-lektolog dr. Weiss. Solčavani jih dobro vzdržujejo. V njihovem govoru so tudi sledi koroškega narečja, tako imenovano »štekanje« poznajo vse do Luč: »šte je tud' reku, da ga stä reč neč ne briga«, ker je vzeto iz solčavskega slovarja Marte Orešnik, pomeni »tale je tudi rekel, da ga ta stvar nič ne briga«. »Izposojenke iz nemščine srečujemo tudi drugod na Slovenskem, vendar jih je na Solčavskem še posebej veliko,« je še povedal jezikoslovec, rojak iz Zadreč-ke doline. Z zgornjesavinj-skim narečjem se ukvarja poklicno. Solčavanom tako pomaga po strokovni plati, jim daje pogum, da čim več uporabljajo svoj govor, in svetuje, kako naj ostane solčavski govor zapisan. Slovar kot spodbuda Ko je Peter Weiss leta 1998 izdal prvi del slovarja govo- Jezikoslovec dr. Peter Weiss, ki izvira iz okolice Nazarij. (Foto: Pavel Re-mic-Weiss) Sestavljalka slovarja solčavskega govora, nekdanja učiteljica Marta Orešnik (Foto: Špela Orešnik) rov spodnjega dela Zadrečke doline, to je med Gornjim Gradom in Nazarjami, je to spodbudilo še Solčavane. Nekdanja učiteljica Marta Orešnik iz Solčave je tako začela sestavljati še slovar njihovega govora, ki je že skoraj dokončan. »Začela sem v šoli, kjer sem poučevala slovenski jezik in delala v knjižnici. Govora Solčave in Luč, kamor hodijo v šolo naši učenci, se zelo razlikujeta. Odločili smo se, da zapišemo besede obojih in sestavimo slovar razlik med govori Solčave in Luč z okolico,« je povedala o začetku svojega raziskovanja Orešni-kova. Takšnemu slovarju ni bilo usojeno, da bi nastal, saj se je učiteljica prej upokojila. Ostala je pri raziskovanju solčavskega govora in je med drugim raziskovala na Stara sredica Priloga Utripa za ohranjanje solčavske nesnovne kulturne dediščine terenu tako, da je spraševala ljudi in zapisovala. »Na koncu sem se odločila za objavo slovarja solčavskega govora,« je še povedala. Zbrane besede objavlja urejene po abecednem redu v solčavskem občinskem glasilu Utrip. V njem so v vsaki številki po štiri strani slovarja. »Delam ga sproti. Namenjen je ljudem, da bi te besede ohranili. Vedno znova slišim komentarje domačinov, tudi pohvale,« je še dodala Orešnikova. Njeno delo je pred koncem, saj se ukvarja že s črko V. »Slovar pomeni za domačine veliko spodbudo, da še naprej uporabljajo solčavski govor, da se ne odpovejo narečju,« ocenjuje jezikoslovec Weiss. To je seveda zelo pomembno, saj uporablja tamkajšnje podnarečje čedalje manj ljudi. Vse več je drugih tak ušlsala ušlat [ušlat]: C je le i uši različkov, ki se približujejo knjižni slovenščini. Zanimivo je, da spodbujajo uporabo narečja tudi tako, da ga je med drugim mogoče slišati med vodenjem nekaterih kulturnih prireditev. Orešnikova se ne ukvarja le s sestavljanjem slovarja, ampak je v narečju zapisovala stare pripovedke. Knjigo folklornih pripovedi iz Zgornje Savinjske doline, kjer so tudi narečna besedila Vide Štiglic iz Luč in Petra Weissa iz Za-drečke doline, je leta 2013 izdala Celjska Mohorjeva družba. Naslov knjige, ki ima več kot sedemsto strani, je Gori, doli, sem in tja. Pred vpisom v register Pobudo za vpis solčavskega govora v register slovenske nesnovne kulturne dediščine je vložila domača občina s pomočjo Petra Weissa. Delovna skupina koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine za jezik je obsežen občinski predlog na sestanku v Ljubljani marca letos že obravnavala. Pred nekaj tedni je Občino Solčava pisno obvestila, da pobuda za vpis solčavskega govora v register nesnovne kulturne dediščine ustreza zapisanim merilom in je zato primerna za vpis v uradni register te dediščine. Za pripravo gradiva za vpis v register skrbi koordinator, postopek vpisa pa vodi ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. »Trenutno je v pripravi končno besedilo,« nam je povedal dialektolog Weiss, ki sodeluje z županjo Katarino Prelesnik in Bernardo Prodnik iz občinske uprave v Solčavi. blaga, Marta Orešnik urajsan [urajsan]: opraskan, z risami na trdi površini (le kä s) delu, da maš te növe škije ža uräjsane. pa snöga še vldle nlsa) >ušrekan. ukraspan urajsati (uräjsat): opraskati, povzročiti raze {u šfetma pretföns pa na sm£š masa rezrezat, da ga na uržjsaš) urak [urakj: urok (ürak ja je dajäv, da srna ja magli preščke uzät, dökler se ni unčsla) =>urank uran k [ürank]: urok >urak urez a ti [urez at]: 1. odrezati (le urež si kruha pa ве tšjsf najöj prćdan grćš) 2. ukrojiti (prelöpleprösim, pumäj mi jänks urezat, pö zašivala m ja pa ža säma) u rezati jo [urćzat ja]: 1. zaigrati poskočno vižo ]|| (kä&> b vćđva še k&a urćza a. da ms leži urihtu delavnca) 6. oskrbeti živino (u hleva pa döns ti urfhti, ka m£r?e nate hmäla damö) 7. premagati v fizičnem spopadu, potolči (tgbe m pa še ža urihtu, k te ni nšč u hläSah) urihtvati [urehtvatj: 1. urejali (na тбге si sam urehtvat puplrju, k Se brat na zna) 2. ukazovati, usmerjati koga ob nenehnih navodilih (tak ga pa ža urihtuješ, da se te ba navöiCu) >kolajsati, komandirati, vežvati uriavb [Urlaub]: dopust (a s' b!a ža kej na uriäuba iec) urmohar [ürrröhar]: urar urocan [urucanj: umazan, popackan z ostanki hrane (vse je urucäna pu špurgerta pa še pu tlšh, kadar ti kuhaš j >rocast urocati [urocatj: umazati, popackati z ostanki hrane ušlutiti si [ušl'Otit si]: zamuditi kaj zaradi nespretnosti (kak da sam si tak ušl'utta. da sam žegnine zamudila) Himuditi si, zašlutiti ušpegovati [ušpfegvat]: skrivaj kukati (če se ti zdi, da kdć ušpeguje, kam baš kl'uč skrila, ga raj kar ti varžet utakni pa jet') >špegati ušpičen [ušpičen]: priostren, koničast ušpičiti [ušpict1]: narediti kaj nepnmemega, nedovoljenega (je ža kej ušpiču. da je tak putuhnena ščv strän) ušpičiti ga [ušpfčt' ga]: polomiti ga. ravnati v nasprotju s sprejemljivim (täjga utröka še na smeš ssmga pušat doma, ka ga lahka kej ušpfč) >p osv i rati 9a, posrati ga, poki da ti ga. pihniti ga pobiksati ga. pokronati ga, ušpilati ga, ušli mati ga ušpilati [ušpll'at]: narobe narediti, ponagajati (ki ste ja kej döns ušpll'aii, da je tak jezna) ušpilati ga [ušpil'at ga]: polomiti ga (ča ga le nabe spet tak ušpll'u ka zSdanč k je pritaka pustu udparta, da s kräve ušle) >posvirati ga, posrati ga. pok i dati ga, pihniti ga, pobiksati ga. pokronati ga, ušpičiti ga, uštimati ga ušrek [ušrćk, ušrškj: postrani [a si se le säma strlala. da maš udspreda tak ušrek ud reza ne uštikan [uštlkan]: izvezen (na štanta sa naprćda uštikani cupäti s tli ca) uštikati [uštlkatj: izvesti, s Šivanko in nitjo okrasiti tkanino (böhvi кбк prtlčku je ušfikala s planinskim rdžam) uštiman [uštiman]: 1. uglašen (je tak äkiS, da noče špil'at. ka nimam lih na frlšna uštimanga klavirja) 2. urejen (a se le žćniš, ka s' tak lepa uštlmana) =-zrihtan uštimano [uštimana]: pospravljeno, urejeno >urihtano uštimati [uštimat]: 1. uglasiti (a ti znaš kitare uštlmat) 2. urediti, pripraviti (vse je še uštlmala, pršdan je šla u böi'anca) >urihtati 3. priskrbeti (kä ča b mi pa ti uštimu kak kredit, k maš bal veze) >urihtati, zrihtati uštimati ga [uštimat ga]: polomiti ga >pofiksati ga, ušpičiti ga. ušpilati ga, posvirati ga, posrati ga, pokidati ga. pihniti ga, pobiksati ga. pokronati ga. ušpilati ga uštimati se [uštimat se]: 1. urediti se (za prvi ples se pa ža marš löpa uštimat) >urihtati se, zrihtati se 2. glasovno se ujemati pri petju (všdvi btä pa magli še večkrat uköp zapfet, k se tak l&pa uštimata, da je kej) 3. razumeti se. značajsko se ujemati (kak se btä kej s tašči uštfmali) ^uglihati se, zastopiti se uštokan [uStökan]: kaznovan s stokanjem (ker se ba näjveckrat zmötu, ba pa uštokan uštokati [uštokat]: na zabaven način kaznovati otroka (trikrat si ža za pravu žoga, dš te m a pa uštdkali) >štokati Del slovarja solčavskega govora, delo domačinke Marte Orešnik REPORTAŽA 35 Prenova zgodovinske fasade v okviru energetske obnove Celjskega doma Veličastna stavba kmalu v nekdanji podobi Energetska obnova stavbe vključuje obnovo strešne kritine in stavbnega pohištva, ki mora biti po smernicah celjskega območnega zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS) oblikovno enako s sedanjim po tipu, materialu in barvi. Ohraniti in restavratorsko je treba obnoviti vrata glavnega vhoda in originalna vrata stranskih vhodov. Zaradi smotrnosti postopka celjska občina ob energetski obnovi stavbe izvaja tudi prenovo zgodovinske fasade v sodelovanju z območnim ZVKDS, ki je postopek obnove javnosti predstavil v okviru prireditev ob celjskem občinskem prazniku. ROBERT GORJANC »Bistven cilj našega zavoda je, da bi fasada dobila prvotno podobno, ves blišč, ki kaže na to, da je šlo za izrazito staro-nemško arhitekturo. Celje je bilo del južne meje nemškega zgodovinskega rajha tako kot Maribor. V takratni mestni skupnosti v središču Celja je bilo več kot 70 odstotkov prebivalstva nemško govorečega. Arhitektura kot epicenter nemštva je morala odražati ta nemški značaj,« je povedal Matija Plevnik, umetnostni zgodovinar in odgovorni konservator območnega ZVKDS pri obnovi Celjskega doma. Hiša kot nemška duhovna trdnjava Po gradnji Narodnega doma v letih 1895 in 1896, ki je postal duhovna trdnjava Slovencev v mestu, so tudi nemški prebivalci Celja potrebovali takšno duhovno »katedralo«, ki bi odražala nemški ponos in bila protiutež slovenstvu v kipečih nacionalnih bojih in napetostih. Ustanavljanje nemških hiš je bilo odgovor na slovensko ustanavljanje narodnih domov, tako je bilo tudi v Celju in tako so se mednacionalna trenja prenašala tudi v arhitekturo. Nemci so leta 1898 ustanovili društvo Nemška hiša in objavili natečaj, na katerega je prispelo 37 rešitev. Komisija se je med njimi odločila za projekt dunajskega arhitekta Petra Paula Branga. Zaradi pomanjkanja Zgodovinsko stavbo je že zelo načel zob časa, zato je kar klicala po obnovi. V,'.'.' - •j« ^ЦЏвР Uit ' Umetnostni zgodovinar Matija Plevnik je odgovorni konservator celjskega območnega zavoda za varstvo kulturne dediščine pri obnovi Celjskega doma. Celjski dom bo poleti ponovno zasijal v svoji nekdanji podobi. t denarja se je gradnja začela šele leta 1905. Slavnostno odprtje mogočne stavbe v novo-historičnem slogu staronemške gotike je bilo leta 1907. Nemška hiša je bila načrtno umeščena ob železniški postaji, da je bila okno v mesto in da je obiskovalec takoj prepoznal nemški pečat mesta. Brez kompromisov ne gre Pri prenovi zgodovinske fasade stavbe se v zavodu za varstvo kulturne dediščine opirajo na pisne in slikovne vire, pri čemer so najbolj koristni stari načrti, ki so v Zgodovinskem arhivu Celje, in številne fotografije, med njimi tudi obsežna fototeka mojstra Pelikana. »Poleg tega izvajamo tudi t. i. destruktivne metode v konservatorstvu, kar pomeni, da smo pod obstoječim ople-skom fasade s kladivi oziroma z restavratorskimi pripomočki pogledali, kakšen je bil svoj čas oplesk. Razen tega zgodovinskega opleska nismo našli drugih pomembnejših opleskov, zato smo se v zavodu odločili, da bomo izbrali barvo opleska v tem izrazitem historizmu, ki zaznamuje 19. oziroma zgodnje 20. stoletje,« je postopek opisal Matija Plevnik. Izjema pri obnovi zgodovinske fasade, da bo spet takšna kot nekoč, sta reliefni okras, ki je bil nekoč del glavne fasade, in valjasti stolp, najbrž najbolj prepoznaven del znamenite stavbe. »Namreč imeli smo premalo zadostno preverljivih podatkov za izvedbo, kljub temu da se poslužujemo starih fotografij. Pri konserva-torstvu skoraj vedno naletimo na takšne ali drugačne kompromise, ki nikdar ne smejo biti v škodo stavbe,« je dejal naš sogovornik in pri obnovi Celjskega doma poudaril zgledno sodelovanje izvajalcev, investitorjev, upravljavcev in lastnika stavbe. »Pri valjastem stolpu, ki je najbolj izrazita prostorska značilnost Celjskega doma, je bil svoj čas relief z izrazito germansko ikonografijo. Kljub temu da imamo fotografije tega reliefa, premalo nazorno kažejo, kako bi lahko povrnili prvotno podobo. Pri tem marsikdo sprašuje, zakaj ne poudarjamo grbovnih znamenj štajerskih mest in celotne ikonografije prihoda Germanov na to ozemlje - imamo premalo podatkov, da bi lahko izvedli verodostojno rekonstrukcijo. Vsakršen njen poskus bi predstavljal potvarja-nje zgodovinskih dejstev,« je še pojasnil Matija Plevnik Konec del poleti Gradbeni odri izpred stavbe bodo po načrtih umaknjeni letos poleti, ko bo spet mogoče občudovati ozaljšano podobo Celjskega doma. »Z obnovo se na posameznih mestih pojavlja večji obseg del, zato se bo lahko za kakšen mesec prenova tudi zavlekla. Am- Menjavanje lastnikov in vsebine delovanja Celjski dom je v svoji burni zgodovini menjaval lastnike, s čimer se je spreminjala tudi vsebina njegove dejavnosti. *Najprej je bila stavba sedež različnih nemških društev, ki so v njej prirejala družabne prireditve. V njej sta prostore našla nemška tiskarna Celeia in uredništvo časopisa Deutsche Wacht. V stavbi so bili večsobne stanovanjske enote, gostinski prostori in tudi prenočitvene kapacitete Hotela Union. *Med prvo svetovno vojno je bila notranjost stavbe spremenjena v začasno bolnišnico. *Po vojni se je stavba leta 1919 preimenovala v Celjski dom, v njej je našla svoje prostore celovška Mohorjeva družba. *Med drugo svetovno vojno so stavbo spet prevzeli Nemci. *Po osvoboditvi so stavbo preimenovali v Dom OF. Kasneje je zahodni del stavbe bil namenjen Domu JNA, v osrednjem delu je deloval mestni kino Union. *Danes je stavba med drugim sedež Zavoda za kulturne prireditve in turizem Celeia Celje, ki ima v njej prireditveni center z malo in veliko dvorano ter s spremljajočimi prostori. (Vir: razstava Obnova historične fasade in energetska sanacija Celjskega doma, OE ZVKDS) Energetska obnova stavbnega pohištva v Celjskem domu vključuje tudi izdelavo 94 novih okenskih kril, ki so enaka starim, ter obnovo 66 okenskih kril. Prav tako bo obnovljenih 9 izvirnih vratnih kril, 17 vratnih kril bo izdelanih na novo. Nekdanja Nemška hiša v času gradnje in po odprtju pak konec letošnjega poletja bo obnova zunanjega plašča končana,« je skoraj prepričan Matija Plevnik. Vrednost zunanje prenove Celjskega doma je ocenjena na 2,1 milijona evrov, pri čemer približno poldrugi milijon evrov odpade na energetsko obnovo stavbe, za kar je sredstva namenil tudi evropski kohezijski sklad, ostalo pa je vrednost obnove fasade, kar financira celjska občina. Prenova notranjih prostorov v tem sklopu ni predvidena, vendar jo zagotovo lahko pričakujemo v prihodnjih letih. Infografika in foto: ZVKDS in Zgodovinski arhiv Celje 36 PORTRET novi tednik Št. 17, 25. april 2019 Na obisku pri zbiratelju Ivanu Kompanu Kjer imajo stoletni stroji mlado dušo Še preden sem mu utegnila zastaviti prvo vprašanje, mi je že hitel pojasnjevati podrobnosti o zanimivih primerkih blagajn in pisalnih strojev, ki v teh dneh dobivajo častno mesto v posebnem prostoru njegove družinske hiše v Florjanu pri Šoštanju. Tam še odmeva »cingljanje« blagajn, ki mu danes lahko prisluhnemo le še v kakšnem muzeju ali zgodovinskem filmu. Da tega, kako nostalgično ob poplavi sodobnih tipkovnic zveni šklepetanje pisalnih strojev, sploh ne omenjamo. Ivan Kompan že od nekdaj goji poseben odnos do strojev. Kot pravi, so se mu vedno zdeli bolj živi, kot so v resnici. Njegov čut do tehnoloških čudes se je krepil z razvojem njegovega finomehaničnega poklica. V svoji delovni dobi se je vrsto let še posebej posvečal blagajnam in skrbel za njihovo vzdrževanje v takrat večjih trgovskih verigah na Celjskem, na primer v Savinjskem magazinu, Jelši Šmarje, Resevni Šentjur in Trgovskem podjetju Sevnica. »Blagovnica v Sevnici je imela eno nadstropje, kjer so bili različni oddelki in kjer je sedela blagajničarka. V pritličju je svojo pisarno imel šef. Slednjemu prometa ni bilo treba hoditi preverjat v nadstropje. Ropot blagajne je bil namreč tako glasen, da ga je slišal do svojih prostorov,« se spominja Kompan. Ko je omenjeno napravo povozil čas, jo je odkupil od podjetja in jo rešil pred negotovo usodo. Naprave dovršene izdelave V svoji zbirki precej pozornosti namenja registrskim blagajnam z vsega sveta. Gre za naprave, ki imajo poseben kontrolni trak in ključ ter zaznajo in seštevajo izkupičke. In čeprav so mnoge glede na starost že prave častitljive gospe, opravljajo podobno vlogo kot davčne blagajne. Zato šoštanjski zbiratelj nikakor ne razume vsega pompa, ki ga je parlament pred leti zganjal zaradi uvedbe te tehnologije v podjetjih. »Gre namreč za navadno registrsko blagajno, ki je povezava z davčno upravo. Že prej so morali na primer trgovci vsak dan oddati podatke s kontrolnega traku. Nekatere blagajne so narejene tako, da brez kontrolnega traku sploh ne delajo.« Navdušuje se tudi nad razvojem pisalnih strojev. Ob tem doda, da je bila Slovenija na prepihu med različnimi deželami, ki so vsaka po svoje razvijale tovrstne mehanične naprave s tipkami. Zato je lahko spoznaval različne primerke, izdelane v Italiji, Združenih državah Amerike, Nemčiji, Vzhodni Nemčiji in na Češkem. Ugotavlja, da so bili pisalni stroji izdelani zelo kakovostno in z mislijo, da bodo uporabnikom služili vrsto let. Z udarjanjem na tipke, ki so črnilo odtisnile na papir, je bilo doživljanje pisanja močnejše kot danes, ko nam prsti hitijo po tipkovnici ali ko z njimi le drsimo po zaslonu. Kako so šivali nekoč Mnoga nekoč najsodobnejša tehnološka čudesa sreča »Srce me boli vsakokrat, ko kje opazim zarjavel ali poškodovan stoj.« V družinski hiši Kompanovih v Florjanu pri Šoštanju je vse pripravljeno za razstavni prostor, kjer bo zanimiva zbirka še bolj prišla do izraza. A idej s tem še ni konec. Morda bo tam kdaj tudi tekmovanje v pisanju na stare pisalne stroje in v računanju na registrskih blagajnah. Tovrstna soočenja je včasih gostil celjski Narodni dom. na boljših sejmih po državi, kjer navezuje stike z ostalimi ljubitelji starin. Na enem od tovrstnih obiskov je kupil tudi blagajno, ki je v obdobju nekdanje Jugoslavije pripadala znanemu celjskemu trgovcu z železnino Rakusc-hu. »S prodajalcem te starine sva se malo >glihala<, nato je dobro ohranjena blagajna postala moja,« pojasni. Na sejmih si z veseljem ogleda tudi šivalne stroje, od prvih do tistih hitrejših in bolj naprednih. »Začel sem z enim strojem, nato se je moje zanimanje še povečalo. Zdaj iščem vedno starejše, saj bi rad prišel do naprav, s katerimi se je razvoj začel.« Ko razlaga o svoji zbirki svojevrstne tehnične dediščine, se nikakor ne more opredeliti, katera naprava mu je še posebej pri srcu. To je tako, kot da bi moral starš izbirati med več otroki, pravi. Doda, da je vsak stroj po svoje dragocen. Vendar je res, da ima pri njem posebno mesto šivalni stroj njegove mame, s katerim je šivala oblačila za člane znane in premožne družine baronov iz Šmartnega ob Paki. Tudi v vlogi »preiskovalca« Vrsto let je bil zaposlen v podjetju Finomehanika Celje, ki je imelo sedež v Kocbekovi ulici. Tam se je še posebej usposobil za registrske blagajne, zato ni nenavadno, da se še živo spominja prvih samopostrežnih prodajaln v Celju. Od Ria v Prešernovi ulici do številnih poslovalnic Trgovskega podjetja Center v središču mesta, na Otoku ... Kasneje je blagajne nameščal tudi v blagovnici T in Tkanini. »Res sem imel veliko dela, kar naprej sem >letal< tja. Okvare blagajn so bile stalnica. Bla- »Ko je bil potres na Kozjanskem leta 1974, sem popravljal blagajno v lekarni v Šmarju pri Jelšah. Hitro sem končal delo, blagajno zaprl in jo obrisal, potni nalog mi je vodja lekarne podpisal na parkirišču.« Takšne častitljive dame so ponos zbirke Ivana Kompana, ki se mu stroji od nekdaj zdijo bolj živi, kot so v resnici. »Ljudje stare naprave najprej postavijo v kakšen kot, da jih še vidijo. Nato jih dajo otrokom, da se z njimi igrajo. Kmalu se izgubi kakšen ključ, polomi se kakšen del. Naprava počasi odroma na podstrešje ali na senik in tam jemlje svoj konec.« Tako usodo starih aparatov opiše sogovornik. gajničarke niso bile vedno vešče tehnologije, ki je tedaj veljala za najsodobnejšo. Klicali so me tudi, ko se ni ujemalo stanje gotovine. Preverjal sem, če je blagajničarka kaj narobe tipkala. Nespametno bi bilo namreč obtožiti delavko, da je ukradla denar, če je morda le pritisnila kakšno napačno tipko. So bili pa tudi drugačni primeri ...« Nekajkrat so ga za pomoč prosili tudi kriminalisti, ki so obravnavali vlome v trgovine. Zanimalo jih, kako je tat prišel do denarja. Delali so primerjave in raziskovali, kako so razmišljali nepridipravi. Včasih tudi do prafaktorjev Ker je znanje rad predajal drugim, je s seboj na teren jemal tudi kolega iz Bosne in Hercegovine. »V eni od trgovin v Slovenskih Konjicah sem blagajno razstavil skoraj do prafaktorjev, zamenjal, kar je bilo treba, in jo spet sestavil. Prihodnji dan me je obiskal direktor in mi dejal, da sem po pričevanju tujega gosta malce nor. Da kar pri stranki v nekaj urah popravim stroj, ki bi ga lahko pripeljal v podjetje in ga tam popravljal ves teden ter to tudi mastno zaračunal,« se nasmehne ob primerjavi, kako se je delalo v Sloveniji in kako drugod po nekdanji skupni državi. Ko je odšel na samostojno podjetniško pot, imel je namreč svoj servis in trgovino, mu je sive lase povzročalo predvsem kupovanje nadomestnih delov. Na srečo danes to ni več težava, saj stare aparate popravlja v družbi prijateljev in nekdanjih sodelavcev. In kot pravi, je vsako takšno srečanje zanj hrana za dušo. TINA STRMČNIK Foto: GrupA S svojo zbirko želi pokazati razvoj blagajn, pisalnih strojev in računskih strojev vse do danes. »Podobno, kot če gledate album človeka od njegovega rojstva do upokojitve.« »Včasih sem hodil v hribe, smučal in počel marsikaj. Danes mi zdravje vsega tega ne dopušča več. A imam zato čudovit konjiček. Ta ima le eno pomanjkljivost, saj je nekoliko drag.« Ivan Kompan z enima najstarejših pisalnih strojev v njegovi zbirki, ki štejeta približno 140 let. Skupaj hrani približno dvesto različnih naprav. Ivan Kompan poudarja, da podobne zbirke ni daleč naokrog, zaradi česar je še bolj dragocena. Zbirko bi rad še dopolnil. Ljudi, ki doma hranijo kakšno staro blagajno, pisalni stroj ali šivalni stroj, poziva, naj ga o tem obvestijo. ZA ZDRAVJE 37 Spanec je nujen za preživetje Čas je za kakovosten spanec Naše telo ima notranjo biološko uro. Njena naloga je, da ga opozarja, kdaj je čas za počitek in spanje. Kako? Občutljiva je na svetlobo in temo. Vedeti je treba, da se v telesu dogajajo številni kemični procesi, ki vplivajo na to, kdaj telo potrebuje dejavnost in kdaj počitek. Spanje je tako nujno za preživetje. SIMONA SOLINIC Kakovost spanja je odvisna tudi od tega, kako težko nekdo zaspi, koliko časa »ostane« v stanju spanja in kolikokrat se prebudi v eni noči. Slabše spanje zmoti cikel prehajanja med različnimi stadiji spanja. Znano je, da obstajata dva ključna stadija spanja. V prvem večinoma sanjamo. Drugi stadij spanja je sestavljen iz štirih stopenj globokega spanca. Bolje kot bomo spali, bolje bo deloval naš spomin, bolje se bomo učili, nenazadnje bomo tudi spretnejši pri delu in dejavnostih. Med spanjem se izločajo tudi hormoni. Znano je, da se takrat izloča predvsem hormon rasti, ki je ključen tudi pri obnovi mišic. Mnoge muči nespečnost. Če je kratkotkrajna, ki običajno traja le nekaj dni, jo povezujejo s stresom, z neurejenim življenjskim ritmom in nezdravimi življenjskimi navadami. Kadar traja več kot tri tedne, je dobro obiskati zdravnika. Takrat je lahko razlog za nespečnosti tudi bolezensko stanje. Vzrok za dolgotrajno nespečnost je lahko povezan tudi s stranskimi učinki določenih zdravil. Priporočen čas spanja Otroci, stari od 6 do 10 let, približno 10 ur Otroci, stari od 9 do 12 let, približno 9 ur Mladostniki približno 9 ur spanja Odrasli od 7 do 8 ur Za kakovosten spanec • K počitku lezite vedno ob isti uri, enako velja za zbujanje. • Poskrbite za telesno dejavnost. • Ne uživajte visoko energijskih pijač in kofeina. • Prenehajte kaditi. • Zvečer ne uživajte »težke« hrane. • Izvajajte sprostitvene tehnike. • V času spanja poskrbite, da je v vaši spalnici tema. • Ne dremajte podnevi. • Poskrbite, da je spalnica zračna. Če premalo spite ... ... ste razdražljivi in manj učinkoviti. ... je okrnjena zmožnost odločanja. ... ste premalo zbrani pri vožnji. ... sta oslabljena imunski in živčni sistem. ... je povišan krvni tlak. ... imate več možnosti za srčno ali možgansko kap. Vrhunska znanost... Vse, kar delamo, delamo za dobro ljudi. Kakovost je temelj naše predanosti bolnikom in našega odnosa do zdravja. Naše delovanje temelji na dolgoletnem znanju in izkušnjah, medsebojnem zaupanju, vključevanju in spoštovanju različnosti ter na najvišjih etičnih vrednotah. Stalna vlaganja v raziskave, inovacije in napredek proizvodnje omogočajo, da doma in po svetu ponujamo visokokakovostna, varna ter cenovno dostopna zdravila. Z dolgoročno načrtovanim razvojem zagotavljamo pogoje za nova delovna mesta in izobraževanje ter napredovanje strokovnjakov v vrhunske znanstvenike. AMBASADOR KORPORATTVNE INTEGRITETE Kot odgovoren delodajalec skrbimo za razvoj zaposlenih, odgovoren odnos z lokalnimi skupnostmi ter trajnostni razvoj okolja. Lek je cenjen član Novartisa, vodilne svetovne družbe v farmacevtski industriji. ...za zdravje. Družini prijazno podjetje (O ф o ž c/3 e C ID S 'S s $ ■o cs .Q >N O TJ s (O S o o co E član skupine Sandoz 38 AKCIJA novi tednik Št. 17, 25. april 2019 Fantka in naj maturant OSMA SEZONA AKCIJE Foto: Nataša Müller Oblikovanje: Andreja Balja V akciji Naj maturantka in naj maturant se bodo ta mesec predstavili kandidati štirih šol: SREDNJE ŠOLE ZA STORITVENE DEJAVNOSTI IN LOGISTIKO ŠCC (SŠSDL), I. GIMNAZIJE V CELJU (I. GC), SREDNJE ZDRAVSTVENE ŠOLE CELJE (SZŠC) in GIMNAZIJE CELJE-CENTER (GCC). Potem ko smo prvi mesec dobili kar tri finaliste akcije Naj maturantka in naj maturant, sta po marčevskem krogu znana še dva finalista akcije, to sta Anita Zupanc (GL) in Nejc Gubenšek (SŠSMM) Ta mesec boste izbrali še zadnji par. Zmagovalci se bodo v finalnem delu pomerili maja. Maturantka in maturant, ki bosta takrat prejela največ glasov bralcev, bosta dobila telefona Samsung Galaxy S9. Nagradi podar- Maturantka in maturant, ki bosta v finalu zbrala največ vaših glasov, bosta prejela telefona Samsung Galaxy S9! KUPON NAJ MATURANTKA INNAillBANT Glasujem ZA naj maturantko / naj maturanta I Ime in priimek pod zaporedno številko Podatki o osebi, ki je glasovala: Ime in priimek Naslov Telefon E-pošta Ste naročnik Novega tednika? DA NE Dovoljujem, da se moji podatki uporabijo pri pridobivanju naročnikov Novega tednika. | | 1. Saša Jazbec 3 C3 SŠSDL 2. Tina Dominković 3C3SŠSDL 3. Dominik Kok 3C1 SŠSDL 4. Ana Marguč 3C1 SŠSDL 5. Andraž Rozman 4P1 SŠSDL 6. Špela Smole 4 P1 SŠSDL Sto točk učiteljev Razrednik ali učiteljski zbor lahko izbranemu kandidatu (le enemu!) iz posameznega maturantskega razreda dodelita dodatnih sto točk za njegovo učno in delovno uspešnost. Svojo odločitev nam morata sporočiti na elektronski naslov tednik@nt-rc.si. ja podjetje Novatel iz Celja, zmagovalca ju bosta prejela na javni prireditvi, ki bo 14. junija v središču Celja. Bralci lahko v vsaki številki glasujete za »svojega« kandidata, ki je predstavljen s portretno fotografijo, v eni od izdaj časopisa pa bo tudi na večji fotografiji v maturantski opravi (glede na objavljen vrstni red kandidatov). Tisti maturant in tista maturantka, ki bosta do konca posameznega meseca zbrala največ glasov, se bosta uvrstila v finalni krog tekmovanja. 7. Monika Ramšak 4 A1 SŠSDL 8. Gal Cizerl 3 C2 SŠSDL 9. Diana Avdić 3C2SŠSDL 10. Blaž Javornik 2 B4 SŠSDL 11. Gal Kamenšek 3 B2SŠSDL 12. Katarina Kos 4 C I. GC 13. Urh Turnšek 4 G I. GC 14. Daniela Preskar 4 G I. GC 15. Zala Racman 4 D I. GC 16. Jaka Jošt 4 A SZŠC 17. Aleksandra Ugovšek 4 A SZŠC 18. Jernej Fidler 4 B SZŠC 19. Špela Mastnak Zajc, 4 B SZŠC 20. Rok Cvek 4 C SZŠC 21. Tjaša Vratnik 4 C SZŠC 22. Žiga Sopotnik 4 D SZŠC 23. Neža Guzej 4 D SZŠC 24. Tadeja Mlakar 4 E SZŠC 25. Filip Rakita 3 FB SZŠC 26. Tisa Jeraša 3 FB SZŠC 27. Sanja Knežević 3 GB SZŠC 28. Amadej Androjna 2 PTI SZŠC 29. Saša Pirnat 2 PTI SZŠC 30. Klara Ribič 4 KTA SZŠC 31. Patricija Cvikl 4 KTA SZŠC 32. Kim Butara 4 KTB SZŠC 33. Viktorija Dominković 4 KTB SZŠC 34. Lara Ovčar 4 A GCC 35. Maja Knapić 4 Č GCC 37. Nika Roglič 4 H GCC 38. Zala Kramperšek 4 I GCC 39. Nejc Drev 4 I GCC 40. Lovro Korošec 4 J GCC 41. Iva Cimperman Fric, 4 J GCC 36. Enej Vidovič 4 Č GCC Za aprilske kandidate lahko glasujete do vključno torka, 30. aprila, do 12. ure. Glasujte za »svojega« kandidata Ta mesec veljajo samo kuponi rumene barve! Kupon pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Pravila glasovanja Na enem kuponu, ki bo vsak mesec druge barve, lahko glasujete za enega naj maturanta ali za eno naj maturantko. Pri glasovanju bomo upoštevali le originalne pravilno izpolnjene kupone, ki nam jih boste poslali po pošti ali prinesli osebno. S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Trenutno vodita Monika Ramšak in Filip Rakita. Ob koncu akcije bomo med vsemi, ki bodo glasovali za maturante, izžrebali dobitnika Citycentrovih Desetakov v vrednosti 250 evrov! Pogoj za izročitev nagrade bo prisotnost nagrajenca na zaključni prireditvi akcije 14. junija v središču Celja. AKCIJA 39 33. Viktorija Dominković 34. Lara Ovčar 35. Maja Knapić 36. Enej Vidovič 37. Nika Roglič 38. Zala Kramperšek 39. Nejc Drev 40. Lovro Korošec 41. Iva Cimperman 40 IZ SVETA ZABAVE novi tednik Št. 17, 25. april 2019 Rejelle NUŠKAj, J drascekl 12.3.1 s\ театег* m « Nuška je zaljubljena v francoščino in šanson Nuška Drašček občinstvo navdušuje s svojim glasom, z odrsko prisotnostjo in izredno širokim repertoarjem. Po devetih letih je izdala nov samostojni album - tokrat s francoskimi šansoni, s katerimi je zaslovela Edith Piaf in s katerimi Nuška že nekaj let navdušuje na koncertnih odrih. Zakaj ima nova zgoščenka naslov Re-Belle in kakšne skladbe najdemo na njej? V vseh letih ustvarjanja sem pela različne skladbe in sem imela različne projekte. A opazila sem, da ko so bili na sporedu šansoni Edith Piaf, se je občinstvo nanje zelo dobro odzvalo. Pomislila sem, če jaz tako močno čutim, kot kaže, to začutijo tudi obiskovalci. V francoščino sem se zaljubila tudi zaradi odličnega profesorja francoščine Slavka Deržka, ki me je učil na celjski gimnaziji, in ko te enkrat ta jezik tako prevzame, potem ne moreš mimo teh skladb. Ker te vzamejo za svojega. Dve leti sem razmišljala o tej zgoščenki in tudi o tem, da bi jo naredila malce drugače. Zato sem vanjo vključila v slovenščino prevedene pesmi Jacquesa Preverta v interpretaciji Borisa Cavazze. Edith Piaf je bila ena največjih francoskih pevk, ženska, katere življenje je bilo polno nasprotij. Na eni strani je bila slavna pevka, na drugi strani je bilo njeno življenje zelo tragično, polno nesreč in razhodov. Kot kaže je lahko samo tako močna bolečina rodila takšno glasbo. Ko poslušaš njene pesmi, dobiš občutek, da obstaja samo ta pesem, ki jo poje ta trenutek in ničesar več. Pred njo ni nič in za njo tudi ne. Njena krasna barva glasu je neponovljiva. Ko sem razmišljala o zgoščenki, sem imela v mislih znano frazo, da je ljubezen uporniška ptica, ki je nihče ne more udomačiti. Edith Piaf je bila zame upornica in je živela v svobodnem duhu. Po drugi strani naslov Re-Belle pomeni »ponovno lepa«, s čimer namigujem na ponovno obujene in minimalistične aranžmaje njenih skladb. Vse se je zelo lepo ujelo. Kako vidite sebe? Ste upornica? Mislim, da ne, res pa je, da sem trmasta. Ljudem vztrajno skačem iz predalčkov, v katere me želijo dati. V popularni glasbi se vseeno zdi vaša glasba nekoliko uporniška. Glasba in umetnost na splošno izgubljata veljavo. Umetnost je nekaj najlepšega, kar lahko daš človeku oziroma podariš sebi. Spodbuja empatijo. Pojdi na koncert ali na razstavo odprte glave in se pusti odpeljati. Dodana vrednost umestnosti je odpiranje čustev. Lepo mi je, kadar se povežem z občinstvom in čutim, da ima tudi zaradi mojega podajanja glasbe lep večer. Kaj je v šansonih tako navdihujoče-ga, da vam je ta zvrst tako blizu? Besedilo in ritmika besedila sta takšna, da odpeljeta. Avtorji so mojstri. Velikokrat potegnem vzporednico med zlatimi leti slovenske popevke in šanso- ni. To je glasba, ki želi več. Ponuja neko refleksijo. Nastopili ste na številnih slovenskih glasbenih festivalih, z njih odhajali tudi kot zmagovalka. Nazadnje ste zmagali na slovenski popevki leta 2017 s skladbo Tak dan. Kakšni so spomini? Na popevko imam lepe spomine, na zadnjo sem šla zelo neobremenjeno. Nisem šla z namenom, da bi zmagala, ampak da bi uživala. Zmaga mi veliko pomeni. Zelo rada posegam po različnih žanrih in najraje imam, če me ljudje opredelijo kot pevko. Res delam na področju zabavne glasbe in tudi v operi, kjer sem tudi zaposlena, je pa res, da uživam tudi v vseh ostalih žanrih. Vse to me bogati. Potrebujem oba žanra, ker rada ustvarjam. Bili ste tudi sovoditeljica na zadnji popevki. Kako ste se počutili v tej vlogi? Odlično. Sploh ker je ob meni stal Mario Galunič, ki je res eden najboljših voditeljev. Ko sem stala na odru, sem zelo podoživljala občutke tekmovalcev, zelo sem čutila z njimi. Ljudje se ne zavedajo, kako je stati na odru in koliko vaj je treba za dober nastop. To res ni preprosto. Velikokrat sem jezna na razne »kavč komentatorje«, ker to ni nobena kultura izražanja. Najlažje je sedeti doma in pljuvati. BARBARA GRADIČ OSET Foto: osebni arhiv Spet na koncertnih odrih V letošnji sezoni je Helena Blagne nastopala predvsem kot igralka v glasbeni komediji Menopavza, ki je med novembrom in aprilom doživela že več kot sto ponovitev. V prihajajočih mesecih pa bo nastopila na različnih odrih v družbi vrhunskih glasbenikov. Svoj zadnji veliki koncert je imela v ljubljanski Hali Tivoli decembra lani. Tokrat bo svoje starejše in nove uspešnice predstavila v drugačni luči, okolju primerno. Najprej bo v petek, 24. maja, nastopila v kulturno-kongresnem centru v Dolenjskih Toplicah, v soboto, 25. maja, pa še na prelepem grajskem dvorišču Grada Komenda na Polzeli. Helenina zvesta publika bo vrhunec pomladi preživela v romantičnih ritmih aktualnih in zimzelenih uspešnic. od m dodtbtt Pisma iz Benetk »Boj za pesnikovo zapuščino.« Vsak ustvarjalec filma, ki se ukvarja s poezijo, je pred težavo: poezija sloni na močni, lepi besedi, film pa na sliki. Kako to dvoje smiselno združiti? A v filmu Pisma iz Benetk obstaja dodatna težava: kako prikazati vzroke, zakaj naj bi bil begajoč pesniški idol iz filma kot bog? Na obe vprašanji ni zadostnih odgovorov. Pisma iz Benetk so film, za katerega se zdi, kot da scenaristi in režiser niso vedeli, kakšne občutke bo povzročil način snemanja katere scene. No, vsekakor lahko vidite Benetke, nekaj dobrih igralcev v slabih vlogah in pod lesenim bremenom čudne ter včasih skoraj otročje gledališkosti tudi nekaj zgodbe. OCENA: 3 / 10 Stan & Olio »Zaton slavnega komičnega para.« Kakovostna britanska produkcija vsebuje vse, kar mora vsebovati - kostume, izraze, geste, omembe slabih pogodb, filmov ... Čeprav nekatere podrobnosti ukrivi v laži zaradi dramatizacije, lahko tudi oboževalci razumejo, zakaj, in (najverjetneje) oprostijo. Tisti, ki niso oboževalci, bodo sicer stežka razumeli, zakaj je par sploh bil tako popularen - obširnejši kontekstualni okvir bi vsaj načeloma lahko filmu dodal nekaj nepredvidljivosti in pomenskosti. Zaradi preizrazite spoštljivosti je namreč film tudi preresen in preveč trdno v okvirjih nujnih biografskih korakov. Nazadnje izveni še najbolj kot nekoliko votla in morda malce preveč televizijska vaja v poustvarjanju. OCENA: 6 / 10 Čudežni park »Deklica se sooči s svojim sanjskim zabaviščnim parkom.« Film Čudežni park je v osnovi spodbujen z uspehom Pixarja oziroma filmov, kot je recimo Vrvež v moji glavi (Inside Out). Avanturistična zgodba za otroke s psihološkimi osnovami ..., a generična in paralizirana. S sporočilom, ki je jasno kmalu na začetku in do katerega zgodba mora priti za vsako ceno, in s Transformerjevsko akcijo, ki ne pomeni nevarnosti za junake, se film nahaja tako tesno v pop coni udobnosti, da bi potrebovali deset metel, da ga zbezate ven. In še neobčutljiv je do živalskih junakov (mimobežni so). Samo v primeru, ko nimate manjšim otrokom ponuditi prav ničesar drugega. OCENA: 3 / 10 PETER ZUPANC Maščevalci: Zaključek Thanos je tlesknil s prsti in polovica galaksije je uničene. Preostali Maščevalci lahko storijo le eno: se maščujejo. Pomembno: zadnji del epske zgodbe, ki je nastajala 22 filmov. Kralj plaže Moondog je poet in kralj plaže - nekonvencionalnež, ki se ne pusti ujeti nobenim pričakovanjem in pravilom. Pomembno: v filmu režiserja Harmonyja Korinea (Mularija / Kids) igrajo Mathew McConaughey, Snoop Dog, Isla Fisher in drugi. 12. mož 1943: 12 norveških upornikov odpluje proti nekdanji domovini, da bi onesposobili nemško letališče. Le eden se bo vrnil. Pomembno: v psihološkem vojnem filmu režiserja Haralda Zwarta igrata tudi Thomas Gullestad in Jonathan Rhys Meyers. PZ Št. ,7,25. april 2019 PODLISTEK / BUKVARNA 41 ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Anita Nair: Vaje v pozabljanju Dr. Milko Mikola Westni - celjski veleindustrialci (2) Leta 1894 je Adolf Westen starejši v Celju ustanovil obrtno podjetje za emajli-ranje surove posode. Kot smo že v uvodu zapisali, je Westnom hiter vzpon med največje slovenske in jugoslovanske industrialce omogočilo predvsem njihovo podjetje za proizvodnjo emajlirane posode v Celju. Ustanovitev in razvoj tega podjetja sta bila tesno povezana z njegovim ustanoviteljem Adolfom Westnom starejšim (1850-1942). Rodil se je 14. februarja 1850 v Lüttringhausenu pri Rem-scheidu v Westfaliji. Družina, iz katere je izhajal, ni spadala med premožnejše. To, da so se nekateri predniki v njegovi rodbini ukvarjali s kovaštvom, je verjetno vsaj v določeni meri vplivalo na to, da se je odločil, da se bo s svojo podjetniško žilico preizkusil v kovinarstvu. Srečno naključje je hotelo, da je svoj izreden podjetniški talent izkazal ravno v Celju. Dobra izbira mesta Preden je Adolf Westen st. stopil na pot samostojnega podjetnika, je bil trgovski potnik pri stricu Haardtu, lastniku tovarne emajlirane posode v Knittelfeldu na Štajerskem. V tej službi je spoznal tudi slovenske dežele, kar je bilo odločilno za njegovo kasnejšo odločitev, da tukaj ustanovi lastno tovarno emajlirane posode. Preden je sprejel takšno odločitev, je leta 1890 Kranjski industrijski družbi (KID) predlagal, naj podjetje za izdelovanje emajlirane posode ustanovi na Gorenjskem, on pa bi kot njegov ravnatelj prevzel tehnično in komercialno vodenje. Ker se je vodstvu KID njegov predlog zdel preveč tvegan, ga je zavrnilo. Adolf Westen st. se je zato odločil, da bo takšno podjetje ustanovil sam, vendar ne na Gorenjskem, ampak nekje na slovenskem Štajerskem. Ustanovil ga je v Celju oziroma Gaberju. Izbira bi bila težko boljša. Lega mesta je bila za Adolf Westen st. (1850-1942) (vir: Zgodovinski arhiv Celje) www.kamra.si kamra prodajo izdelkov zelo ugodna. V vseh južnih avstro-ogrskih deželah in na vsem Balkanu ni bilo takšne tovarne. Iz Celja je bil razmeroma lahek dostop v Italijo, Romunijo, Rusijo in na Bližnji vzhod. Ker v Celju tedaj razen cinkarne ni bilo še nobenega drugega večjega industrijskega obrata, tudi ni bilo težko dobiti dovolj delovne sile. Zagotovljena je bila tudi oskrba s premogom kot energetskim virom, saj so bili v Zasavju in v bližnji okolici Celja številni premogovniki. Tako je Adolf Westen st. leta 1894 v Celju (Gaberju) ustanovil podjetje za emajliranje po- Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. sode, ki je ob ustanovitvi imelo obrtni značaj, vendar je položil temelje kasnejšemu velikemu industrijskemu obratu. Navezal je stike z ravnateljem štor-ske železarne Francem Dulo in s celjskimi trgovci Ivanom Radakovitzem, Julijem Raku-schem in Viktorjem Woggom ter 30. junija 1894 skupaj z njimi od celjskega podjetnika Petra Majdiča kupil zemljišče ob Teharski cesti. Na njem je dal postaviti barako, v kateri je nameraval emajlirati surovo posodo, ki bi jo dobival od svojega strica Haardta iz Knit-telfelda. Se nadaljuje ... Je resnica vedno osvobajajoča? Že njen roman Ženski kupe je navdušil bralce, ki so v zgodbah potnic, ki se znajdejo v istem kupeju vlaka, spoznavali nezavidljivo življenje žensk v Indiji. Roman Vaje v pozabljanju je drugo v slovenščino prevedeno delo avtorice, ki je tudi tokrat za glavno osebo izbrala žensko, ki se mora čez noč soočiti s povsem novimi razmerami, v katerih mož ni več središče njenega sveta. Meera je žena podjetnika v Bangaloreju. Zdi se, da ima lagodno družinsko življenje z dvema otrokoma ter mamo in babico v isti hiši. Skrbi zanje in za dom, za lastno veselje piše kuharske priročnike za žene poslovnežev. Nenaden možev odhod in sporočilo, da se želi ločiti, jo predramita iz kalupa srečnega družinskega življenja. Spozna, da bo morala sama poskrbeti za lastno preživetje, zato se poda v iskanje službe, kar v Indiji ni enostavno, četudi ima ženska izobrazbo. Vzporedno z njeno zgodbo spremljamo pripoved o indijskem profesorju J. A. Krish-namurthyju, ki se po letih bivanja v Ameriki vrne domov, da bi ugotovil, kaj se je zgodilo njegovi hčerki Smriti, ki leži v komi. Ta je zrasla v Ameriki, a se je odločila, da bo šla študirat v deželo svojih staršev. Temu sta z njeno mamo Nino, s katero sta se ločila, nasprotovala, a Smriti se ni dala pregovoriti. Pogledi ameriške najstnice na svet in življenje se seveda temeljito razlikujejo od indijskih in ko trčita dva svetova, je katastrofa neizbežna. VAJE V POZABLJANJA ANITA NAIR »Novi ste tukaj. Ničesar ne veste o naših navadah. Predlagam vam, da se vrnete. Nočemo povzročati težav. Ampak tudi vam ne bomo dovolili, da bi povzročali težave nam.« Jak, kot kličejo profesorja prijatelji, od policije in Smritinih prijateljev ne izve resnice, zato se sam loti iskanja odgovorov. Pri tem potrebuje sodelavko, ki bi mu pomagala pri zbiranju in urejanju informacij, in tako se pri njem po spletu naključij znajde Meera, ki potrebuje službo. Vsak zase se soočata s svojimi težavami, brskata po preteklosti in ugibata, kaj je šlo narobe, da sta se znašla v razmerah, ki se zdijo vedno bolj zapletene. Meera v prometni nesreči izgubi še mamo, hči se postavi na očetovo stran in sin je vedno bolj nesrečen, razdvojen med obema. Misli, da ji bo lahko pomagal mlajši ljubimec, a se moti. Jak ji je v vedno večjo oporo, tako kot ona njemu. Sam ima iz otroštva nerazčiščen odnos z materjo in je prepričan, da mu bo resnica o hčerini nesreči pomagala, da bo lahko živel naprej. A resnica ni vedno osvobajajoča, grozljive podrobnosti, ki jih nazadnje izve, pokažejo na vso bedo življenja indijskih žensk, ki kljub enakemu pravnemu statusu vedno potegnejo krajši konec. Ženske so manjvredne, zato naj se ne bi niti rojevale. Ženske zarodke odpravljajo v nekaterih bolnišnicah, kamor romajo nosečnice od vsepovsod. Ko Smriti poseže v eno od tako organiziranih »poslov« in želi razkrinkati organizatorje, so posledice zanjo usodne. Pripoved, ki se na začetku zdi kot lahkoten roman o dobro situirani ženski, ki jo skrbi le to, da morda ni več dovolj lepa za svojega moža, postaja iz poglavja v poglavje bolj napeta. Odlično napisana zgodba razgali vso krutost neke družbe, za katero mnogi niti ne želijo vedeti. TC O avtorici: Anita Nair je indijska pisateljica, pesnica, avtorica potopisnih in dramskih besedil, ki ustvarja v angleščini. Za roman Vaje v pozabljanju je bila nominirana za Tagore-jevo nagrado. Doslej je prejela celo vrsto indijskih knjižnih nagrad, cenijo jo bralci v Evropi in ZDA, v slovenščini pa imamo že njen roman Ženski kupe (2007). Roman Mistress je bil leta 2008 nominiran za britansko nagrado orange, kije namenjena književnicam. ALBUM S CELJSKEGA Prvi maj v celjskem podjetju Lik Savinja, okoli leta 1960 Tako se je ob prvem maju, prazniku dela, postavila pred fotografski objektiv skupina zadovoljnih delavcev Lika Savinje, celjske tovarne, ki je žal ni več. Prvi z desne v prvi vrsti sedi moj oče Jože Zu-panc, ki mi je v tovarni uredil počitniško delo; po en mesec leta 1963 v obratu furnirnica in nato še leta 1964, ko so me »porabili« za pomoč v skladišču in kjerkoli v tovarni glede na potrebe. Furnir za vezane plošče smo sušili kar na tovarniškem dvorišču. Seveda, če je sijalo sonce. Bolj je pripekalo, lepše se je sušil, a nam pa je pri tem pošteno teklo s čela. Zame je bila to zelo zanimiva izkušnja, kako se dela v proizvodnji, kako se pridobijo delovne navade in kako se dobi prva plača. Ceniti začneš z lastnimi rokami zaslužen de- nar. Prispeval: Roman Zupanc Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, info: 03 426-17-00 (Srečko Maček), vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st., medijski pokrovitelj: Novi tednik 42 MLADI ZA MLADE novi tednik Št. 17, 25. april 2019 Odkrijmo sledi velikanov v pesku časa Sledi v pesku časa je bila tema letošnjega natečaja Ustvarjajmo v tujem jeziku, ki smo ga učiteljice tujih jezikov na Gimnaziji Velenje že šestič pripravile za devetošolce v sodelovanju z Medobčinsko zvezo prijateljev mladine Velenje. Mladi v današnji družbi živijo predvsem v sedanjosti. Precej jih skrbi prihodnost, medtem ko preteklosti posvečajo precej manj pozornosti, kot so ji predhodne generacije. Rojeni so v svet privilegijev in udobja, ki je s seboj prinesel napredek tehnologije in znanosti, zato svoboščine in izjemne dosežke, ki so bili priborjeni z velikimi žrtvami posameznikov, pogosto jemljejo za samoumevne. Premalo se zavedajo, da so nauki, ki jih lahko potegnejo iz zgodovine, zelo dragoceni, saj se človeška narava ne spreminja veliko. Vsi naši vzgibi, čustva, želje ostajajo enaki, kot so bili v času faraonov - ljubezen, sovraštvo, ambicioznost, sla po moči, nečlovečnost, sebičnost, ra-dodarnost, požrtvovalnost, dobrota ... Dobro in slabo v človeški naravi ostajata in se enostavno prelivata v nove možnosti, ki jih ponuja sodoben svet. Nauki iz zgodovine so neprecenljivi, ker nam lahko prihranijo marsikatero napako in nas usmerjajo k boljši prihodnosti. Na Gimnaziji Velenje smo pozvali mlade, naj poiščejo pomembnejšo osebo iz zgodovine, raziščejo njeno življenjsko zgodbo in/ali delo ter v obliki proze, poezije, filmčka ali stripa predstavijo, katero dragoceno lekcijo za današnji čas ali prihodnost nam ponuja. Sodelovalo je 13 avtorjev iz petih osnovnih šol. Za mlade avtorje sta najgloblje in najbolj zanimive sledi pustila Marija Terezija in Martin Luther King, a tudi Charlie Chaplin se jih je zelo dotaknil. Na javni predstavitvi svojih izdelkov so 28. marca devetošolci v odlični nemščini ali angleščini samozavestno in zelo pestro predstavili svoj pogled na izbrane velikane iz preteklosti. Čestitamo tudi mentorjem za odlično opravljeno delo. Po predstavitvah so mladi avtorji lahko na sproščen način preizkusili svojo angleščino še v delavnici s svetovno popotnico in avtorico v angleščini Janjo Kokol. Čigave sledi v pesku časa pa so po vašem mnenju dovolj globoke in dragocene, da jih ne bi smeli pozabiti? NATAŠA MAKOVECKI Zlato priznanje za »Neki 'z Laškiga« V torek, 9. aprila, je turistični krožek na državnem tekmovanju Turizmu pomaga lastna glava v Velenju za turistične spominke »Neki z Laškiga« prejel zlato priznanje. Kot prejemniki zlatega priznanja smo se udeležili zaključnega festivala v Mariboru. Tema letošnjega tekmovanja je bila Turistični spominek mojega kraja. Domislili smo se imena, ki izhaja deloma z našega narečja, je pa tudi inovativno ime, ki doda naši skupini in turističnim spominkom drugačnost in zanimivost. Naš cilj je bil, da bi s pomočjo anket ugotovili, katere spominke in izdelke najraje kupujejo Laščani, ko obiščejo druge kraje kot turisti, in katere kupujejo turisti v Laškem. Laščane in naključne obiskovalce Laškega smo anketirali, kar nam je pomagalo pri idejah za spominke. Naš drugi cilj je bil, da bi bila turistična ponudba Laškega še bolj pestra. Povezali smo se z različnimi ljudmi v Laškem in okolici, ki se ukvarjajo z izdelovanjem izdelkov, z željo, da bi v svojo ponudbo uvrstili tudi spominke, ki jih bomo izdelali. Iz anket smo ugotovili, da turisti največ kupujejo uporabne izdelke, zato so vsi naši spominki uporabni in povezani z Laškim in njegovimi znamenitostmi. Izdelani so iz lo- kalnih materialov in jih ni v ponudbi laških spominkov. Izdelali smo namizno družabno igro, bonbone iz lokalnega medu, ki smo jih poimenovali medolinke, domače čaje iz posušenih zdravilnih zelišč, nabranih v bližnji okolici, lesene čajne žličke, magnete, predpasnike in zapestnice z motivi, povezanimi z Laškim. Vse skupaj smo opremili z zgodbo, ki povezuje naše turistične spominke. Najbolj smo ponosni na našo družabno igro Laško v malem. Temelji na tem, kako skozi zabavo spoznati naše mesto, saj je sestavljena iz zabavne igralne plošče in poučnih vprašanj ter knjižice Zgodba o Laškem, v kateri so zajeti odgovori na vprašanja, ki se pojavljajo v igrici. Oblikovali smo tudi logotip, ki je na vseh spominkih in predstavlja našo blagovno znamko. Na tekmovanju so sodelovali Alina Brižić, Jure Golob, Tjaša Gorišek, Mihaela Herman, Nadja Janež, Maruša Maček, Dominik Medved, Blaž Novak, Lara Pavčnik, Julija Teršek iz 9. razreda, Anja Jančič iz 5. razreda ter Nik Zorko in Nejc Zdovc iz 4. razreda ter mentorice Anita Drnovšek, Mojca Povše in Slavica Šmerc. Vodja projekta: SLAVICA ŠMERC Poznate poklice prihodnosti? Ste vedeli, da več kot 60 odstotkov poklicev, ki jih bodo opravljali današnji osnovnošolci, sploh še ne obstaja? Šolski center Celje je v Planetu Tuš Celje na enem mestu v okviru dogodka Za poklice prihodnosti predstavil številne izobraževalne programe, ki mlade pripravljajo na nove potrebe na trgu dela. Namen dogodka je bil za izobraževanje navdušiti tudi starejše in jim približati nove tehnologije, saj nikoli ne vemo, kdaj nam bodo dodatna znanja prišla prav. Obiskovalci so se med drugim vozili s simulatorjem vožnje, si ogledali sestavo električnega avtomobila, snemali video z dronom in se pogovarjali s humanoi- dnim robotom Naom. Drugi so se pomerili v upravljanju Lego robotov, se s posebnimi 3D-očali sprehodili po virtualnem svetu, preizkusili simulator varjenja, si ogledali aplikativno industrijsko robotiko in se posladkali s spektakularno pripravljenim sladoledom. Dijaki so za obiskovalce pripravili tudi tematske delavnice: ličenje, izdelava futurističnih pričesk in mozaičnega podstavka. Na dogodku so sodelovali vse srednje šole Šolskega centra Celje (Gimnazija Lava, Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja, Srednja šola za kemijo, elektrotehniko in računalništvo, Srednja šola za storitvene dejavnosti in logistiko, Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije) ter Medpodjetniški izobraževalni center. Animacijski dogodek Za poklice prihodnosti je sicer potekal v okviru projekta Atena-V, ki ga sofinancirata Evropski socialni sklad in ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Namen projekta je med drugim spodbujati vključevanje odraslih v izobraževanje, ki jim bo pomagalo pri iskanju službe, menjavi delovnega mesta ali za osebni razvoj. Za učenje namreč nikoli ni prepozno, Šolski center Celje, ki letos praznuje 60 let, še nikoli ni ponujal toliko različnih brezplačnih možnosti za izobraževanja in usposabljanja kot zdaj. ŠK Foto: Matic Holobar Zmagovalci tekmovanja Tuševa zvezdica Vseslovensko kulinarično tekmovanje Tuševa zvezdica ima nove zmagovalce, ki so se pomerili v pripravi in predstavitvi lokalne kulinarične zgodbe ter regijsko obarvane restavracijske sladice, kjer so se najbolje odrezali mladi kuharji, natakarji in turistični vodniki iz Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje. Drugo mesto so osvojili študenti Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor. Tuševa zvezdica je v petih letih prerasla v izjemno odmeven vseslovenski projekt pod strokovnim vodstvom Društva kuharjev in slaščičarjev Slovenije. Tako mlade in njihovo izjemno kreativnost predstavlja širši javnosti, delodajalcem in kolegom iz stroke ter jih spodbujajo pri prvih korakih v poklicni svet. Letošnje, že 5. tekmovanje za Tuševo zvezdico se je začelo s predtekmovanji januarja v Celju, februarja v Mariboru in marca v Ljubljani. Na njih je sodelovalo 18 ekip srednjih in višjih šol za gostinstvo in turizem Slovenije. V finale se je uvrstilo sedem ekip dijakov srednjih šol za gostinstvo in turizem iz Ljubljane, Celja, Novega mesta, Radovljice, Ra-dencev. V finale so se uvrstili tudi študenti Višje gostinske šole Maribor. V ekipah so bili kuhar, pomočnika kuharja, natakar in turistični vodnik. V superfinale sta se uvrstili ekipi Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje ter Višje gostinske šole Maribor, ki sta se ponovno pomerili v regionalno obarvani kulinariki in pripravi restavracijske sladice. Strokovno komisijo Društva kuharjev in slaščičarjev Slovenije in priznane slovenske kulinarične strokovnjake pod vodstvom Tomaža Vozlja, predsednika društva, so najbolj navdušili dijaki iz Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje. Zmagovalna ekipa bo lahko svoje kulinarično znanje s prejeto nagrado še nadgradila, saj je prejela tedensko strokovno usposabljanje v eni od uveljavljenih kulinaričnih destinacij. Ekipo so sestavljali Nejc Sovič, natakar, David Volavšek, kuhar, Žiga Rakun, kuhar pomočnik, Marko Stoklas, turistični vodnik, Kristjan Klančnik, mentor strežbe, Nataša Kamerički, mentorica kuharstva, in Janez Turn-šek, mentor turizma. AM MLADI ZA MLADE 43 Dan zdravja - naravoslovni dan Dokler smo zdravi, na zdravje sploh ne pomislimo. Ko zbolimo, se zavemo, da brez zdravja nimamo ničesar. Vsako leto se v Osnovni šoli Frana Kranjca poskušamo spomniti, kako pomembno je zdravje tudi takrat, ko ga imamo. Ko govorimo o njem, se najprej spomnimo na telesne bolečine, poškodbe ... Prav je, da se spomnimo tudi duševnega zdravja. Naslov letošnjega dneva zdravja je bil Duševno zdravje - gibanje -zdrava prehrana. Začeli smo ga s sadnim zajtrkom in z oddajo šolskega radia. Sledili sta gledališki predstavi Društva za boljši svet z naslovoma Ujeti se ne dam in Kar boli svet, boli tudi mene. V razredih smo razmišljali o temi naravoslovnega dne in likovno ter literarno ustvarjali pod vodstvom gostov in učiteljev. Učenci od prvega do petega razreda so se od- pravili v mestno središče, kjer so si ogledali številne stojnice in predstavitve posameznih društev. Seveda nismo mogli brez gibanja, torej ure športne vzgoje. Kot vsako leto je bilo tudi letos poskrbljeno za naše krajane, ki so si lahko izmerili krvni tlak, holesterol, krvni sladkor ter kostno gostoto. Preživeli smo zabaven, poučen in zdrav dan. KRISTINA RADOŠ JANEŽIČ Zlato, srebro in bron v tujih jezikih Dijaki I. gimnazije v Celju so v zadnjih tednih dokazali, da jim tuji jeziki niso španska vas. Dijakinji Nika Pavlin in Brina Jenček sta na državnem tekmovanju iz španščine osvojili zlato priznanje, Zarja Križnik je na državnem tekmovanju iz angleščine osvojila srebrno priznanje. Odličen uspeh so z bronom dopolnili Nataša Grešak, ki je le za točko zgrešila srebro, Ana Intihar Marulc in Aja Conradi v španščini ter Bor Kračun Pižmoht v angleščini. Državno tekmovanje iz španščine je bilo 6. aprila na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani. Državno tekmovanje iz angleščine za dijake 3. letnika je bilo 18. marca na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra v Kamniku. NP Kristalni celjski grb nekdanjemu dijaku Da so dijaki Šolskega centra Celje po srednješolskem izobraževanju izjemno uspešni, dokazuje tudi Bernie Bezenšek, nekdanji dijak Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije. 11. aprila mu je župan Bojan Šrot podelil najvišje priznanje Mestne občine Celje, in sicer kristalni celjski grb za odličnost v celotnem študijskem obdobju, za uspehe na različnih področjih in kot spodbudo za nadaljnje delo. Bernie Bezenšek je v Srednji šoli za strojništvo, me-hatroniko in medije končal šolanje leta 2013 kot zlati maturant in se tako kot prvi vpisal v zlato knjigo šole. Bil je vesten, zanesljiv, delaven, pošten, vedoželjen in prizadeven dijak, radi povedo profesorji, ki so ga poučevali. Redno se je udeleževal tudi tekmovanj iz matema- tike in osvojil kar nekaj državnih zlatih priznanj ter sodeloval pri raziskovalnih dejavnostih. V marcu nas je ponovno obiskal v Šolskem centru Celje, kjer je potekalo snemanje in fotografiranje za slovesnost ob prazniku občine. Tudi dijaki Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije so se pogovarjali z njim in po intervjuju pripravili prispevek za šolsko televizijo - ViTV. V pogovoru o spominih na srednješolske dni nam je zaupal, da ga na šolo vežejo lepi spomini in da je pridobil veliko znanja, pridobljene izkušnje pa mu pomagajo pri trenutnem nadgrajevanju znanja. Dotaknil se je tudi načrtov za prihodnost, ki so usmerjeni v industrijo, natančneje v elektroniko in robotiko. Na koncu je dijakom namenil nekaj spodbudnih besed: »Ta šola je super. Če je to želena smer, vložite čim več truda.« Tudi ravnateljica Srednje šole za strojništvo, mehatro-niko in medije Simona Črep mu je v imenu učiteljskega zbora iskreno čestitala ob tem prestižnem priznanju in mu zaželela vse dobro na poklicni poti in v osebnem življenju ter da naj ostane, kakršen je - edinstven in svojski. Meni tudi, da je zaradi takšnih dijakov, kot je Bernie, biti učitelj velik privilegij. V Srednji šoli za strojništvo, mehatroniko in medije smo ponosni na uspehe naših dijakov, zato Berniu Bezenšku želimo še naprej mnogo kreativnosti, raziskovanja, vedoželjnosti, poti in ciljev. TK Z leve: Nataša Grešak, Aja Conradi, Nika Pavlin, Brina Jenček in Ana Intihar Marulc 44 BRALCI POROCEVALCI novi tednik Št. 17, 25. april 2019 Kaligrafski študijski krožek se predstavlja Na Ljudski univerzi Šentjur so zadnji dve leti zelo dejavne članice kaligraf-skega študijskega krožka, ki so se s svojimi čudovitimi kaligrafskimi izdelki predstavile že na petih samostojnih razstavah. Za besedila si izbirajo zelo pomenljiva besedila naših znamenitih osebnosti, kot so blaženi Anton Martin Slomšek, skladatelji in zdravniki Ipavci, Anna Wambrechtsammer, borec za severno mejo Franjo Malgaj ... Letos so poiskale besedila manj znanih ali še živečih pesnikov in se predstavile najprej v Knjižnici Šentjur ter nato z izborom najlepših kaligfrafskih zapisov v povečavi še na ograji Športnega parka Šentjur. Ogledate si jo lahko še do maja, ko se bodo začele dejavnosti v Tednu vseži-vljenjskega učenja. Cilj študijskega krožka ob učenju veščin pisanja in ob vajah lepopisja predstavljata krepitev zbranosti in sposobnosti vizualizacije. V svetu, polnem digitalne tehnologije, imamo manj možnosti za razvoj sposob- nosti osredotočanja misli in predvsem potrpežljivosti. Zaradi tehničnega izziva, ki ga kaligrafija predstavlja, so udeleženke krožka razvijale sposobnosti opazovanja, subtilnosti in kreativnosti, hkrati so z usvojenimi tehnikami spoznavale bogato nesnovno kulturno dediščino naše občine s pomočjo znanih osebnosti, ki so zapustile pomemben pečat. Udeleženke bodo s kaligrafskimi izdelki sodelovale tudi na Paradi učenja v Šmarju pri Jelšah. AT Trinajst let Pegazovega doma Življenje je tako kratko, da je dobro praznovati vse praznike. Tako menijo mnogi, tudi mi. Letošnje praznovanje trinajste obletnice doma smo pripravili slovesno, spet nekoliko drugače kot vse ostale. V torek, 2. aprila, smo praznovali v skupinah stanovalcev z demenco. Celotno vodstvo doma je z zaposlenimi v skupini pripravilo slavnostno kosilo, ki je potekalo ob spremljajočem glasbenem programu Zale Černogoj na harmoniki in pevke ter kitaristke Elizabete Novak. Največja zabava je bila v sredo, 3. aprila, ko so se zbrali stanovalci in stanovalke vitalnih skupin, 1A, Rožmarin in skupine Ob potoku. Kosilo smo postregli v skupni jedilnici, vodstvo doma v razširjeni sestavi je bilo ta dan kot strežno osebje, kot pika na i pa so bile tri domače okusne in izjemno lepo okrašene torte, ki so jih prav za to priložnost spekle gospodinje, vsaka za svojo skupino. Prva je zarezala v torto skupaj z direktorico stanovalka ga. Božena, ki je v domu od prvega dne, torej vseh trinajst let, na kar smo še posebej ponosni. Z glasbenim programom so nas tokrat razveselili osnovnošolka Džana ter Simon Plemenitaš na harmoniki in njegova žena Anja na kitari. Vzdušje je bilo prijetno, veselo, stanovalci so ob odlični glasbi zaplesali, zapeli in na koncu je za zaključek poskrbela še naša neumorna Marinka, ki ni imela svoje harmonike, zato je sedla kar za klavir. Trodnevno praznovanje smo zaključili v četrtek v skupinah Mavrica in Modrijani. Ob slavnostnem kosilu sta nam družbo delala Tilen Anderlič s harmoniko in Vid Hajder s kitaro. Stanovalci so bili polni prijetnih vtisov, bilo je lepo. KRISTINA KAMPUŠ direktorica Najprej butare, nato še pirhi V petek, 12. aprila, je bilo v Domu starejših Šentjur pripravljeno vse za izdelavo butaric. Za ta dogodek, idejo in nasvet je poskrbela Petra Zavasnik, vodja delovne terapije v domu. Butare so pomagali izdelovati otroci iz enota Pešnica Vrtca Šentjur, stari od pet do šest let. Spremljali sta jih vzgojiteljici Tjaša Menih in Nives Hrastnik. Vse dejavnosti prisrčnih in ustvarjanja željnih otrok je opazovala in jim prisluhnila podravnate-ljica vrtca Monika Kolarič. Vztrajno so izdelovali bu-tarice, ki so del velikonočne simbolike. Na koncu so dogodek popestrili otroci, ki so pokazali svoje z raznobarvnimi trakovi izdelane butarice. Sproščeni in polni lepih vtisov so se ob koncu posladkali z okusno pripravljenimi slaščicami, sokovi in čajem, kar sta pripravili vodja kuhinje Polonca in njena ekipa. Velikonočne pirhe so stanovalci v domu pripravili skupaj z dijaki Šolskega centra Šentjur in s člani društva upokojencev ter skupino za samopomoč Vrtnica, katere predsednica Vida Zupanc že vrsto let sodeluje s stanovalci na nekoliko drugačen način. Namen delavnice je bil izdelati 180 barvanih jajčk, ki so že po eni uri dobile svoj lesk in sijaj. Pobarvali smo jih na tri različne načine: s čebulno lupino in z zelenjem, nabranim na travnikih, z akrilnimi barvami, ki smo jih pomešali s peno po britju, ter z melir-no barvo s sijočim učinkom, za kar so najraje poprijeli dijaki. Starejši so vajeni starejših tehnik barvanja s čebulno lupino in povijanja v najlonske nogavice. Velikonočna jajčka so bila namenjena nedeljskemu zajtrku naših stanovalcev, nekaj so jih odnesli na sobotni »že-gen«. Sodelujoče smo pogostili s kavo, sokom in pečenim ro-gljičkom. Po delavnici smo bili zadovoljni vsi sodelujoči in smo se dogovorili z vzgojiteljico Dijaškega doma Šentjur Mojco Oset, da nas bodo prihodnje leto dijaki ponovno obiskali. OK, PZ Foto: P. Zavasnik Vaje za krepitev pozornosti Trenerka spomina Jasmina Lambergar je s člani Univerze za tretje življenjsko obdobje Šentjur v Tednu zdravega mesta izvedla delavnico s prikazom različnih vaj za krepitev in ohranjanje pozornosti. Pozornost je ključna faza pomnjenja, saj z njo v možgane vnašamo informacije. Te iz zunanjega sveta prek čutil pridejo v kratkoročni spomin, s ponavljanjem oziroma povezovanjem že znanega pa v dolgoročni spomin, pojasnjuje Lambergarjeva. Če pozornosti ni dovolj, je okrnjeno kakovostno shranjevanje informacij. Zato mnogi težavo s spominom zamenjujejo s težavo s pozornostjo. »Rečejo: raztresen sem, nisem se mogel spomniti. Seveda se ni mogel spomniti, ko pa ni bil dovolj pozoren med vnosom informacije. Vaje za pozornost lahko delamo v vsakem življenjskem obdobju. Tudi v napredujočih fazah demence pridejo prav, saj pripomorejo k boljšemu odzivanju.« Poznamo miselne in telesne vaje, to sta dve od šestih področij, ki jih zajema možganski fitnes. Prve so recimo reševanje miselnih nalog, ugank, delo z besedami - recimo v čim krajšem času je treba našteti besede z desetimi črkami, poiskati besede, ki se začnejo ali končajo na isto črko .Vse te vaje krepijo tudi komunikacijo, saj jih izvajamo v paru ali skupini. S telesnimi vajami prav tako vplivamo na pomnjenje. So kombinacija giba in spomina, nekatere stvari si namreč laže zapomnimo s pomočjo giba, z njim jih tudi laže prikličemo. Primer, ki so ga tudi praktično izvedli, je bila vaja zrcaljenje. Dva si stojita nasproti; eden izvaja gibe, drugi jih ponavlja. Vnaprej se dogovorita o številu določenih gibov. Način izvajanja prilagajata sproti in nadgrajujeta težavnost in tako urita pozornost in kratkoročni spomin. NS BRALCI POROCEVALCI 45 Salamijada v Braslovčah V Domu kulture v Braslovčah je bila v soboto, 13. aprila, 23. salamijada, ki jo je organiziralo Turistično društvo Braslovče. Prireditev so začele najmlajše bra-slovške plesalke pod vodstvom mentorice Zine Vovk. Pod vodstvom Janeza Šu-maka je šestčlanska komisija tokrat ocenjevala 36 salam, ki so jih dali na ocenjevanje proizvajalci iz Savinjske doline in drugih krajev Slovenije. Kot zmagovalno je ocenila salamo proizvajalca Martina Završnika iz Letuša, drugo- in tretjeuvrščeni sta bili salami Simone Felicijan in Gostišča Felicijan iz Boštanja, četrto-uvrščena je bila salama Luke Strojanška iz Podvrha. Vsi sodelujoči so dobili priznanja, najbolje ocenjeni tudi praktične nagrade. TD Braslovče je včlanjeno v Zvezo salamarjev Slovenije, kar je omogočilo sodelujočim, da so se prve štiri najbolje ocenjene salame uvrstile v 23. finale slovenskih salami-jad, ki bo 11. maja v Šmarjeti pri Šmarjeških Toplicah. Na braslovški salamijadi, ki se je je udeležil tudi podžupan Občine Braslovče Uroš Zupanc, so obiskovalci prireditve tekmovali v ugibanju teže salame velikanke, ki jo je izdelalo v mesarstvo Jure iz Griž. Zmagovalec v ugibanju teže salame velikanke, težke 4.708 gramov, je bil Robert Čehovin iz Žalca. TT —r- ■ , ■ v ■ ■ ■■ »i i» Turistični novinarji raziskali Žalec in okolico Niti najmanj ni slabo vreme zmotilo članov Društva turističnih novinarjev Slovenije, ki so prijazno sprejeli povabilo, da podrobneje raziščejo in spoznajo turistični potencial žalske občine. Kot vodnik se je skupini pridružil tudi župan Janko Kos. Med novinarji, ki beležijo zanimive zgodbe, so bili tudi ruski gostje, ki širijo glas Slovenije na svoje tržišče. Ob koncu obiska so novinarji sprejeli še povabilo Dejana Glavnika s Polzele, ki je znan kot kolesar, ki se je pred leti odpravil na petletni potep okrog sveta, danes pa piše zgodbo o uspehu z Lavander hill eko re-sortom, posestvom z dušo, ki ga je s svojimi idejami in delom zgradil na zapuščeni kmetiji na poti proti Gori Oljki. EDI MASNEC novi tedniki radio celie Na slovesnosti v Andražu nad Polzelo Ob obletnici strmoglavlje-nja ameriškega bombnika B-17 v Andražu nad Polzelo, sestreljeno je bilo 19. marca 1944, občina Polzela vsako leto organizira izjemno lepo slovesnost. Gre za meddržavni dogodek s kulturnim programom in z družabnim srečanjem. Vsako leto se povabilu župana Občine Polzela Jožeta Kužnika odzovemo tudi člani častniške organizacije občine Štore. V knjigi Zlomljena krila avtorja Matije Žgajnarja je ta do- godek natančno opisan na strani 131. Predsednik Borut Pahor je bil slavnostni govornik na tej tradicionalni slovesnosti, Dnevu slovensko-ameriškega prijateljstva in zavezništva. Na povabilo predsednika Pahorja se je slovesnosti udeležil tudi ameriški kongresnik Paul A. Gosar, ki ima slovenske korenine. Skupaj sta na pokopališču pred spominsko ploščo položila vence. Dan pred tem je predsednik Pahor na posebni slovesnosti v Predsedniški palači ameri- škemu kongresniku vročil odlikovanje zlati red za zasluge. To prestižno odlikovanje je prejel za prispevek in sodelovanje pri krepitvi odnosov med RS in ZDA, za krepitev slovensko-ameriškega prijateljstva in tesnejših partnerskih odnosov. Organizatorji in gostitelji so vse udeležence slovesnosti izjemno lepo tudi pogostili. Manjkala ni niti naša slovenska potica. Predsednik častniške organizacije občine Štore SREČKO KRIŽANEC CINKARNA Zastopa in prodaja za Slovenijo. HERBICID Vodotopni koncentrat (SL). Pakiranje: 11,201 l\ Nufarm Grow a better tomorrow. 46 RAZVEDRILO novi tednik Št. 17, 25. april 2019 Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Mineralna Janezek pride v trgovino in reče: »Rad bi eno kislo vodo.« Trgovec ga opomni: »Ne reče se kisla, pač pa mineralna voda.« Janezek: »V redu, potem mi dajte pa eno mineralno vodo, ene mineralne kumarice in eno mineralno mleko.« Zapuščina Janez se je odločil, da gresta s prijateljem Franceljnom skupaj smučat. Po urah vožnje ju je zajel hud vihar in morala sta ustaviti na bližnji kmetiji. Privlačno lastnico sta prosila, če lahko prenočita pri njej. »Vem, da je zunaj hudo neurje in to veliko hišo imam čisto zase, ampak pred kratkim sem ovdovela in ne bi rada, da sosedje govoričijo, če vaju sprejmem k sebi,« je dejala gospa. »Nič ne skrbite,« je dejal Janez, »vesela bova, če lahko prenočiva na skednju. Ob prvem svitu se bova odpravila naprej.« Gospa se je strinjala in odšla sta v skedenj. Zjutraj se je vreme zjasnilo, odpravila sta se naprej. Kakih devet mesecev kasneje je Janez dobil pismo odvetnika. Precej časa je potreboval, da je ugotovil, da gre za odvetnika gospe, pri kateri sta prenočila, ko sta šla s Franceljnom smučat. Poklical ga je in vprašal: »Francelj, se spomniš tiste privlačne gospe izpred devetih mesecev, ki nama je odstopila svoj skedenj?« »Ja, se,« je odgovoril Francelj. »Si mogoče vstal sredi noči in jo obiskal?« je Janez dalje vprašal. Malce v zadregi je Francelj priznal: »Hm, ja, pa sem res.« »In si ji dal moje podatke namesto svojih?« Franceljnu je bilo nerodno, a je dejal: »Ja. Glej, oprosti. Nič hudega nisem mislil. Zakaj sprašuješ?« »Hja, ženska je umrla in mi zapustila vse svoje premoženje.« Obiskovalca Srečata se sosedi. Prva: »Gospa, pa menda niste kaj bolni, že 14 dni vsako opoldne vidim zdravnika, ko odhaja iz vaše hiše.« Druga: »Veste kaj, ko je k vam ves mesec hodil oficir, tudi nisem spraševala, ali je vojna!« Odklop Včeraj zvečer sva z ženo sedela na kavču in se pogovarjala o življenju. Pogovor je nanesel tudi na pomen človeškega dostojanstva. Rekel sem ji: »Draga, če se mi kdaj zgodi, da bi bil v stanju vegetiranja, odvisen od aparatov in tekočin, prosim odklopi vse stvari, ki me držijo pri življenju.« Ko sem to izrekel, je žena takoj vstala, izklopila televizijo in mi vzela pivo. Še danes ne vem, kje sem ga polomil! Novica Pri ginekologu: »No, gospa Kovačeva, za vas imamo dobro novico!« »Gospodična Kovač!« ga je popravila pacientka. »No, gospodična Kovač, za vas imam slabo novico ...« Večerja Janez je peljal svoje dekle v restavracijo na večerjo. »Jaz bom dagnje,« naroči ona. Janez jo pouči: »Ne reče se dagnje, pač pa jagnje.« Potrpežljiv Žena jezno: »Ves dan pospravljam, perem, likam, ti pa samo sediš in čaka, da ti prinesem hrano in pijačo! Kakšen človek si ti!?« »Potrpežljiv.« Oven Če bi bila hoja zdrava, bi bil poštar neumrljiv. Kit plava cele dneve, je samo ribe, pije vodo in je vseeno debel. Zajec teče in skače in živi samo 10 let. Želva ne teče, ne dela nič in živi 450 let. Zaključek: naj se gredo solit diete in telovadba! 70-letna babica 25-letni vnukinji: „Jaz sem pri tvojih letih že hodila v službo!" Vnukinja ji odvrne: „ So what, jaz bom pa pri TVOJIH; Z Merkurjem v svojem znaku boste tokrat neustavljivi. Pazite le, da ne boste prehitri. V poslovnem smislu boste najlažje delovali, če boste nekoliko ležerni, in sicer z nasmehom na ustnicah. Izogibajte se spornim situacijam z avtoritativnimi osebami, še posebej ženskega spola. Z Venero v svojem znaku boste z lahkoto osvajali in izžarevali privlačno energijo, kar vas bo osrečevalo. Bik Optimizem in makaroni »Še 22.620 kilometrov?! Pa kaj si ti ja nor! Meni se zmeša,« so pripombe, ki jih konjiški ultravztrajnostni hodec Oliver Tič posluša iz dneva v dan. On pa vztrajno hodi s skrajnega juga Južne Amerike proti skrajni točki Severne. Tudi zaradi makaronov. Mogoče tudi vi na sliki vidite zgolj makarone. V resnici pa je na sliki glavna jed - makaroni s paradižnikovo omako - in sladica - makaroni s sladkorjem. In po istem načelu si naš junak vsak večer reče: »Evo, Oli, novih 30 kilometrov na računu. Počasi se bližaš cilju.« Optimizma in motivacije ima dovolj za izvoz. Lev Devica novi tedniki radio celie Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Tehtni ca Merkur vam nasprotuje, zato se boste morali bolj potruditi za vzpostavitev notranjega ravnovesja. Samo z logiko tokrat ne boste mogli delovati, potrebovali boste nekaj več. Če boste znali zaupati svojemu notranjemu glasu, bo vse šlo kot po maslu. Občutki vas vodijo odlično, zato prenehajte dvomiti o naklonjenosti osebe, ki vam najprej ni bila najbolj simpatična. škorpijon Vladavina vašega znamenja prinaša v tem tednu več prednosti, ki jih boste znali še kako izkoristiti. Ob tem velja opozorilo. Nadzor, ki ga vedno želite vzpostaviti, boste tokrat težje obdržali. Vedite, da je lahko marsikaj, kar menijo drugi, nejasno ali premalo dorečeno. Z zelo neposrednim pristopom se boste izognili nejasnostim zadnjih dni, ki so vas malo oddaljevale od ambicij. Odlično boste znali nastopiti in zagovarjati svoje stališče. Težave pri dogovarjanju, ki ste jih imeli zadnje dni, stopajo v ozadje. Nekdo vam bo pomagal, da vam bo marsikaj postalo jasno brez temeljitega razmisleka in analize. Zdaj je nastopil čas, ko lahko narediti še korak dlje, zato se ne ustavljajte. Dvomi glede osebe, ki vam je zelo blizu, se bodo pokazali za neutemeljene. Strelec Dvojčka Vaš vladar Merkur je v strastnem in drznem ovnu, kar bo močno vplivalo na vaš način razmišljanja. Dovolite sanjam in vizijam, da vas ponesejo v višine. Tokrat bosta kreativnost in domišljija vaše glavno orožje za dosego še boljših poslovnih rezultatov. Mars v vašem znaku prinaša ogromno energije. Zato je nujno, da jo porabljate z več fizičnega dela, rekreacije in športa. Rak Vse boste hoteli opraviti v najkrajšem času in k temu boste priganjali tudi ljudi v svoji bližini. Pripravite se na to, da boste v stiku z ljudmi, ki ne bodo ravno najboljše volje. Pričakujete lahko zamude in zastoje, kar vas lahko spravi še dodatno ob živce. Pripravite se, da ne bo šlo vse gladko. Navdušenje boste pokazali brez zadržkov. Mogoče boste zaradi tega spravili nekoga v zadrego. Tudi če boste želeli malo umiriti situacijo, okoliščine tega ne bodo dovoljevale. Od vas bodo pričakovali maksimalna dejavnost, prilagodljivost in iznajdljivost. Temu boste kos brez težav. Vsakodnevna rutinska opravila vas bodo izčrpavala, želeli si boste novosti in sprememb. Pri težavah, na katere boste naleteli, boste napredovali, saj boste našli originalne rešitve. Kozorog V torek, 30. aprila, bo vaš vladar Saturn začel upočasnje-vati svoje gibanje in začel potovati retrogradno. To pomeni, da se bo vse dogajalo nekoliko bolj počasi, vi sami pa boste imeli možnost popravnega izpita, saj boste lahko spremenili tisto, za kar menite, da je potrebno. Dela vam ne bo manjkalo, pričakujete lahko še dodatne obveznosti ali celo ponudbo za honorarno delo. Zadnji čas je, da si začnete nekoliko prizanašati. Ne glede na to, koliko boste naredili, boste imeli občutek, da je premalo in preslabo. Vaš izredno kritičen odnos do vsega bo lahko počasi že moteč, saj tako sami sebi jemljete energijo. Namesto tega se pohvalite in se nagradite s tistim, kar vam je najbolj pri srcu. Odlično se boste imeli v neki družbi. Ni razloga, da se ne bi ponovilo. Vodnar Od petka do nedelje bo Luna potovala po vašem znaku in bo v soboto na prazničen dan tvorila krajec. Vaša sposobnost govora bo tokrat izjemno visoka, zato izkoristite to prednost pred drugimi. Vaš zaslužek bo višji, vendar bodo višji tudi izdatki. Imeli boste občutek, da se vrtite v začaranem krogu, iz katerega se ne morete izviti. Prezaposlenost vas lahko začasno odtuji od najdražjih. Ribi Z logičnim pristopom ste si znali postaviti prave temelje in dobro načrtovati. Ključno za vaše ravnanje bo, da se boste znali prilagoditi v vsakem trenutku. Vaša velika zgovornost in neobičajni pristopi vas bodo naredili zelo zanimive za okolico. Če vam je bila bližina določene osebe še pred kratkim moteča, se bo to spremenilo ob naključnem srečanju. Začetek novega delovnega tedna bo v znamenju Lune v vašem znaku. Energija bo umirjena in dobro se boste znašli pri opravljanju svojega dela. Upoštevajte tudi svoj sedmi čut, ki bo tokrat še posebej izostren ter pravilen. Ne dovolite si, da vas en sam neuspeh na zasebnem področju potre. Situacija se bo zelo hitro obrnila v popolnoma drugo smer. Pred vami je izredno ugodno obdobje. HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265, 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro. RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka REAKCIJE NA VPRAŠANJA Kljub temu, da pojem veliko hitre hrane, sem ... ČASTITLJIV MOŽ (EKSPR.) KDOR NESPAMETNO GOVORI AVTORSKA AGENCIJA SLOVENIJE ŠKOTSKO MOŠKO KRILO SOPRA-NISTKA RADOVAN FRANCOSKI SIR BOŽO ŠKERLJ MEDNARODNA OZNAKA ZA KNJIGE POLOVICA OD 124 AMERIŠKI FILMSKI VESOLJČEK VAS PRI SARAJEVU PODSTREŠJE (NAR.) NENAVADEN DOGODEK ZDA (ORIG.) SL. FILM. SNEMALEC (MILE) ČUSTVENA PRIZADETOST, POTRTOST BESEDA S POJASNILOM VSE V REDU (ANG.) MESNI IZDELEK RAZSTAVA VSAKO 3.LETO NEKDANJI PREBIVALCI IBERIJE ŽELJKO BEBEK PREBIVALKA NEKDANJE ASIRIJE ODRASLA ŽUŽELKA LOVRO ŽUPANOVIĆ LUDOLFOVO ŠTEVILO PODEŽELSKO NASELJE PODIRALEC DREVES SIN (ARAB.) MANJŠA MORSKA RIBA SL. PEVKA (MAJA) STARA MERA ZA BLAGO AM. IGRAL. (ROBERT DE) TELOVADNA PRVINA IZDELOVALEC ALI PRODAJALEC NOGAVIC SLOVENSKI ŠPORTNI ČASOPIS AMERIŠKI IGRALEC HUNTER JURE ROVAN GLAVNATA KAPUSNICA FR. PEVKA (AMANDA) 14 15 TVORBA (ZASTAR.) IZVIRNIK, ORIGINAL 18 ČRNKASTE TVORBE, KI JIH POVZROČAJO SNETI 7 AMERIŠKI PRODUCENT SPELLING IZRAELSKI OČAK ODISEJEV OTOK 19 FIATOV AVTO 13 OZNAKA NA POKRIVALU UNIFORME SAD PINIJE SLOVENSKA GLASBENA PRIREDITEV IRENA POLANEC PROGRAMSKI JEZIK MANJŠA VRATA SPODNJI DEL OBRAZA (KNJIŽ.) ŽILICA KAPILARA ODPRT BALKON GLAVNO MESTO ARMENIJE MORSKI OŽIGALKAR AVSTRALSKI IGRALEC FLYNN NENADNA SMRT GLAS PRI SPROŽITVI PRIPRAVE RADIOAKTIV. KOVINA OTOK V BALEARIH VODJA OKTOBRSKE REVOLUCIJE IZVOR DREVORED BARIJ 9 SE TV-ZVEZDA (MIŠA) KRAJ PRI MEDVODAH 1 POVRŠINSKA MERA ZNAMKA TISKALNIKOV OKLEPNO VOZILO KOLESARSKA DIRKA PO ITALIJI RIMSKI BOG VOJNE 16 12 3. SOL-MIZACIJSKI ZLOG TURŠKI VELIKAŠ SREDIŠČE GORENJSKE KDOR BETONIRA 17 RADIO-TELEVIZIJA STRIPOVSKI JUNAK FORD KDOR NOSI NAJVEČJE OČALA NIGERIJSKO (EKSPR.) MESTO BRONISLAV FAJON 10 ALFRED ADLER PREBIVALEC KRAMA, ALTAJA ROPOTIJA NOVINAR NA POP TV PUCER SUDOKU 358 8 9 9 3 6 1 5 7 4 5 6 1 9 5 8 1 2 6 1 3 8 7 2 9 1 7 2 SUDOKU 49 9 2 1 4 9 8 1 1 7 5 6 4 2 5 6 9 1 6 2 8 2 5 6 7 4 2 3 8 6 REŠITEV SUDOKU 357 REŠITEV SUDOKU 48 6 8 3 4 5 2 7 1 9 5 1 7 6 3 9 4 2 8 4 2 9 1 7 8 5 6 3 1 9 2 7 8 3 6 4 5 3 6 4 5 9 1 8 7 2 8 7 5 2 4 6 3 9 1 2 5 8 9 6 4 1 3 7 9 3 6 8 1 7 2 5 4 7 4 1 3 2 5 9 8 6 2 3 6 8 4 1 5 7 9 8 9 7 6 5 3 1 4 2 4 1 5 9 2 7 3 8 6 7 4 9 2 3 8 6 1 5 5 6 2 1 9 4 7 3 8 3 8 1 7 6 5 9 2 4 1 2 3 5 8 6 4 9 7 9 5 4 3 7 2 8 6 1 6 7 8 4 1 9 2 5 3 OGNITEV ČAČKA 4 PREDUJEM ŽUPNIJE PRELIV 5 6 3 RAŽENJ 8 OBER 11 2 novi tednik Vddm г илто?ј / 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 Nagradni razpis 1. nagrada: darilni paket Rocky rolls in What snack, ki ga podarja podjetje Knaus, ter mehčalec za perilo NT&RC 2. nagrada: darilni paket Rocky rolls in What snack, ki ga podarja podjetje Knaus 3. nagrada: kuhinjski krpi NT&RC Ime: Priimek: Naslov: S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Kontaktna telefonska številka: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 30. aprila. Geslo iz številke 16: Veselo veliko noč Izid žrebanja 1. nagrado, mehčalec za perilo ter majico NT&RC, prejme: Marija Kolar iz Šentjurja. 2. nagrado, majico NT&RC, prejme: Karli Kladnik s Pre-vorja. 3. nagrado, kuhinjski krpi NT&RC, prejme: Silva Černoša iz Celja. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. Kanaro d.o.o., Ljubljana 48 RUMENA STRAN novi tednik Št. 17, 25. april 2019 Kolesarski posvet Pred odprtjem nove kolesarske pridobitve v Rifengozdu so se na zbornem mestu, na parkirišču v Tremerjih živahno pomenkovali Tina Rosina Košir (desno), direktorica občinske uprave Laško, Tomaž Novak, direktor Komunale Laško, in Urška Knez, podpredsednica Zveze društev Možnar iz Laškega, ki sodeluje pri številnih etnoloških odmevnih etnoloških dogodkih v občini. Vsak na svoj način je najbrž razmišljal, preden so se s Kolescem pripeljali na prizorišče odprtja, kako bodo povezani z novo kolesarsko povezavo. Tina Rosina Košir, kako jo bodo v občini čimbolj izkoristili za okrepitev turistične ponudbe, Tomaž Novak, koliko bodo imeli dela s čiščenje steze, kar ni nepomembno, saj je tudi sam strasten kolesar, medtem ko je Urška Knez najbrž razmišljala, kakšne zanimive etno prireditve bi se dalo izpeljati na tem mikavnem mestu. Foto: GrupA Na kolesu namesto v planinskih čevljih Slavnostnega kolesarskega dogodka v Rifengozdu se je udeležil tudi župan Občine Štore Miran Jurkošek, in sicer v opravi, kot se spodobi za takšen dogodek, ki je bil združen s pomladnim kolesarjenjem, torej v popolni kolesarski opremi. »Na podobne dogodke sicer prihajam v >gojzarjih< in >z ruzakom<, tokrat pa je se bilo treba napraviti temu dogodku primerno,« je bil dobro razpoložen štorski župan. Najbrž tudi zato, ker že vidi na vidiku tudi zgrajen kolesarski odsek od Celja do Štor in naprej proti Šentjurju, Šmarju pri Jelšah, Rogaški Slatini ... Še prej, še letos, bodo tudi v občini Štore dobili postajo ali dve za Kolesca, za vznemirljiv kolesarski utrip v občini pa bodo poskrbeli tudi najboljši kolesarji sveta, ki se bodo junija na Dirki po Sloveniji iz Štor povzpeli na Svetino in Celjsko kočo. Foto: GrupA To ni maketa, to je tabla Župan Občine Laško Franc Zdolšek je po uradnem odprtju brvi čez Savinjo in odseka kolesarske povezave Tremerje-Rifengozd Tomažu Willenpartu in Alešu Gedrihu iz državne direkcije za infrastrukturo (DRSI) na informativni tabli Občine Laško razkazoval in predstavljal znamenitosti občine. No, še prej je župan gosta iz Ljubljane opozoril, da gre za tablo in ne za maketo in da ni bojazni, da bi vzniknila kakšna nova afera, zaradi katere bi spet moral odstopiti minister. Predstavitvi laškega kolega je z zanimanjem prisluhnil tudi celjski župan Bojan Šrot, ki si je ob tem najbrž mislil, da bi bilo dobrodošlo, če bi takšno tablo imeli tudi na desnem bregu Savinje, na ozemlju knežjega mesta. Foto: GrupA Novinarski kolega in zaprisežen ljubitelj permakulture Bogdan Rahten ceni vse, kar je naravno. Zato si je vzel čas in na Šentjurjevem preveril ponudbo ročno izdelanih copat. »Takole bom še lepše stopal v vsak nov dan,« si je verjetno mislil ob tem. Ne smeš manjkati Največja turistična prireditev v občini Šentjur privabi vsako leto številne obiskovalce. Tako je bilo tudi letos, ko smo ujeli tudi znane obraze, ki se jim zdi udeležba na tako pomembnem dogodku takorekoč nujna. Foto: SHERPA Direktor Šolskega centra Šentjur mag. Branko Šket (levo) in ravnatelj Srednje poklicne in strokovne šole ŠCŠ Janez Vodopivc sta se takole okrepčala na nedavni največji turistični prireditvi v Šentjurju. Glede na nasmešek na obrazu sta najbrž okušala »kislo župo«, ki je prišla iz kotlička zmagovalcev tekmovanja. Ravnatelj in tajnica Celjska glasbena šola je ob nedavnem občinskem prazniku prejela zlati grb za 110 let uspešnega javnega glasbenega šolstva v Celju, za izjemen prispevek h glasbenemu in kulturnemu življenju ter vzgojo številnih generacij celjskih glasbenikov. Zadnja leta jo vodi Simon Mlakar, pri čemer mu je gotovo v veliko pomoč dolgoletna tajnica šole Damjana Sevčnikar. Tako je bilo tudi pri nedavnem uspešno izpeljanem prvem mednarodnem glasbenem tekmovanju Celeia, ki se je končalo v Narodnem domu, kamor sta bila namenjena. Foto: GrupA