> ZGODOVINSKI ČASOPIS HISTORIC-U REVU /C lOlvmCK'/!?, /K\ UDK UDC 949.712(05) YU ISSN 0350-5774 GLASILO ZVEZE ZGODOVINSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE Uredniški odbor: dr. Ferdo Gestrin dr. Bogo Grafenauer dr. Vasilij Melik (glavni in odgovorni urednik) Janez Stergar (namestnik glavnega urednika) dr. Miro Stiplovšek Peter Stih (tehnični urednik) dr. Peter Vodopivec dr. Fran Zwitter Za znanstveno vsebino prispevkov so odgovorni avtorji. Ponatis člankov in slik je mogoč samo z dovoljenjem uredništva in navedbo vira. Redakcija tega zvezka je bila zaključena 31.1.1986. Izdajateljski svet: dr. Ferdo Gestrin, dr. Milica Kacin-Wohinz, Zdravko Klanj- šček, dr. Jože Koropec, Samo Kristen, dr. Vasilij Melik, dr. Darja Mihelič, dr. Janko Pleterski, Janez Stergar, Prvenka Turk, dr. Peter Vodopivec, dr. Fran Zwitter * Lidija Berden (angleščina), dr. Janez Peršič (italijanščina), Ma- dita Šetinc (nemščina), Janez Zor (ruščina) Neta Zwitter Majda čuden Prevodi: Zunanja oprema: Upravnica revije: Sedež uredništva in uprave: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, YU-61000 Ljubljana, Aškerčeva 12Д, tel.: (061)332-611, int209 Letna naročnina: Tekoči račun: Sofinancirajo: Tisk: Naklada: za nečlane in ustanove 1600 din, za društvene člane 1120 din, za društvene člane-upokojence 840 din, za društvene člane- študente 560 din (vse cene za letnik 39/1985) Cena te številke v prosti prodaji je 680 din Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 50101-678-49040 Raziskovalna skupnost Slovenije Kulturna skupnost Slovenije Izobraževalna skupnost Slovenije Znanstveni inštitut Filozofske fakultete v Ljubljani Znanstveno-raziskovalni center SAZU Tiskarna Slovenija, Ljubljana, april 1986 1600 izvodov Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S , L E T N I K 39, L E T O 1985, Š T E V I L K A 4 K A Z A L O - C O N T E N T S - С О Д Е Р Ж А Н И Е RAZPRAVE - STUDIES - CTATbH Tanka Is tenič, Venetska pisava na Koroškem in v Sloveniji 313—334 The Venetian Writing in Carinthia and Slovenia Венетское ПИСБМО B Каринтии и в Словении Janez Peršič, Pravni in družbeni položaj tujih bankirjev v Piranu (14. in 15. stol.) 335—338 Juridical and Social Position of the Foreign Bankers in Piran (14th and 15th c.) К)ридическое и обшественное положение иностранних баикиров в Пиране (14-ми и 15-bift вв.) - - • . i • " Marko Š tuhec , Poskus umestitve odnosa Slovencev do Srbije 1872 v razmerje med proti- , avstrijstvom in nacionalno radikalnostjo 339—353 The Attempt to Qualify the Relation of the Slovenes to Serbia in 1872 in the Frame of Relationship between anti-Austrianism and National Radicalism OnbiT квалификации отношении словенцев к Сербии в 1872 r. смотри на отношение между анти-австриикизмом и националБнмм радикализмом Petko Luković, Slovenci i sфsko-bugaгski rat 1885. godine 355—380 The Slovenes and the Serb-Bulgarian War in 1885 - t Словенцм и сербско-болгарскаи воина 1885 г. ZAPISI - NOTES - ЗАПИСИ Ferdo G e s t r i n , Šestnajsto stoletje in reformacija 381—384 The XVIth Century and the Reformation Шестнадцатое столетие и реформации Boris P a t e r n u , Temeljni pomen slovenske reformacije 385—388 The Fundamental Significances of the Slovene Reformation OcHOBHbie значенин словенскри реформации Miomir Daš ić, Istorija kao predmet 389—398 History as Subject of Instruction Истории как предмет обученин * DRUŠTVENO ŽIVLJENJE, KONGRESI IN SIMPOZIJI - SOCIETIES' ACTIVITIES, CONGRESSES AND SYMPOSIA - ОБ1ЦЕСТВЕННАН ЖИЗНБ, СЂЕЗДБ1И СИМПОЗИУМБ1 16. mednarodni kongres zgodovinskih znanosti v Stuttgartü 25.8.-1.9.1985 (Vasilij Melik, Sergij Vilfan) ; 399-405 The 16th International Congress on Historical Sciences in Stuttgart August 8th — Sep- tember 1st 16-ми международнБш ст>езд исторических наук в Штуттгарте с 25-го августа no t o e сентибри 1985. Interkatederska konferenca v Sarajevu 8., 9.11.1985 (Igor Lokošek , , Ignacij Voje) 405—407 The Inter-Çhair Conference in Sarajevo November 8th, 9th, 1985 МеждукафедралБнан конференции в Сараеве 8-9-ое ноибрн 1985 г. OCENE IN POROČILA - BOOK REVIEWS AND REPORTS - ОБЗОРБ1И РЕЦЕНЗИИ Monumenta turcica-historiam slavorum meridionalium illustrantia (Ignacii Voje) 409—410 Ivo Lentie, Dubrovački zlatari 1600-1900 (Ignacij Voje) 410—412 G.Valdevit, Chiesa e lotta nazionale: il caso di Trieste (1850-1919) (Liliana Ferrar i ) 412—414 Tone Ferenc, Ljudska oblast na Slovenskem 1941—1945. Narod si bo pisal sodbo sam (Miro- . slav Stiplovšek) 414—416 OBVESTILA - INFORMATIONS - ИЗВЕШЕНИЛ Priprave na 23. zborovanje slovenskih zgodovinarjev in delo Zveze zgodovinskih društev Slovenije (Jasna H o r v a t , Janez Stergar) 407—408 Obvestila o izhajanju Zgodovinskega časopisa (Janez Stergar) 416 LETNO KAZALO - ANNUAL CONTENTS - ГОДИЧНОЕ СОДЕРЖАНИЕ Zgodovinski časopis 39/1985 - Historical Review 39/1985 - Историческии журнал 39/1985. . 417—420 IZVLEČKI - ABSTRACTS - ИЗВЛЕЧЕНИЗ Izvlečki razprav in člankov v Zgodovinskem časopisu 39,1985, 4 XI—XII SLOVENSKA MATICA, YU-61000 Ljubljana, Trg osvoboditve 7, med drugimi svojimi publikacijami zalaga in članom Zveze zgodovinskih društev Slovenije nudi po svojih članskih cenah tudi Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike 1/1971 — 805 din. Vsebina: Zmago Bufon — Naravoslovje v slovenskem narodnem prebu janju, Lavo Cermelj — Fizik Nace Klemenčič (1853—1901), Vladimir Murko — Staro in novo o življenju in delu Josipa Ressla, Franc Minarik — Ptujske lekarne, lekarnarji in njihove hiše, Ante Stefančič — Kratek pregled zdravstvenega nadzorstva živil nekoč in danes s posebnim po udarkom na Sloveniji; Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike 2/1974 — 805 din. Vsebina: Vladimir Murko — Starejši slovenski znanstveniki in njihova vloga v evropski kulturni zgodovini — astronomi, Milko Matičetov — Zvezdna imena in izročila o zvezdah med Slovenci, France Adamič — Naš prispevek k razvoju genetike in žlahtnjenja rastlin. Zmago Bufon — Naravoslovje v slovenskem narodnem prebujanju II ; Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike 3/1975 — 805 din. Vsebina: Drago Mušič in Janez Batis — Življenje in delo J. M. Žagarja (Sagarja), Peter Borisov — Sto dvajset let od ustanovitve naravnega zdravilnega zavoda na Bledu, Velimir Zavrnik — Mariborski tekst na potkov mojstra Albranta za zdravljenje konj; Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike 4/1979 — 805 din. Vsebina: Janko Pučnik — Razvoj vremenoslovja na Slovenskem, Zmago Bufon — Ivan Žiga Popovič kot naravoslovec in rodoljub, Karel Baje — Ivan Žiga Popovič predhodnik oceanografije, Franjo Sevnik — Zagarstvo na Slovenskem, Jože Maček — Izbruh in širjenje krompirjeve plesni na Kranjskem v. 19. stoletju, France Adamič — Stoletnica rojstva profesorja dr. Frana Jesenka. Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike 5—6/1981 — 805 din. Vsebina: France Habe, Andrej Kranjc — Delež Slovencev v speleologiji, Eman Pertl — Prvi slovenski zdravniki v Mariboru, France Adamič — Razvoj agrotehničnih znanosti na Slovenskem, Srdan Turk — Masivne in lesene konstrukcije na Slovenskem, Srdan Turk — Mihael Strukel (Štrukelj) prvi redni univ. profesor med slovenskimi gradbeniki. Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike 7/1983 — 840 din. Bleiweisov zbornik s prispevki Boga Grafenauerja, Vasilija Melika, Pe tra Vodopivca, Franca Rozmana, Franceta Adamiča, Srdjana Bavdka, Milana Dolenca, Janeza Batisa, Petra Borisova, Bojana Stiha, Martine Orožen, Dušana Moravca, Staneta Grande, Velimirja Gjurina, Stefana Barbarica in Mirka Kambiča. Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike 8/1985 — 1000 din. Vsebina: Anton Ramovš, Vanda Kochanovsky-Devidé — Marko Vincenc Lipoid (1816—1883), prvi slovenski geolog, Janez Strnad — Kako je Jo žef Stefan odkril zakon o sevanju, Vladimir Murko — Resslovi načrti za izkoriščanje vetrne energije, Avgust Hribovšek, Eman Pertl — Dr. Ste fan Kočevar, delavec za slovensko narodno in zdravstveno ledino, Alek sander Poznik — Osnovne Paracelsusove teze in njegovo bivanje v Ptuju, Jože Zadravec — Fragmenti iz ljudske medicine v severovzhodni Slove niji. ZGODOVINSKI ČASOPIS 39 . 1985 • 4 . 313—334 313 J a n k a I s t e n i č '•• " '• '' • 1 . . i ' , . * ) . •• t i • 1 I ' • \,л , :. ZAPISI V VENETSKI PISAVI NA > KOROŠKEM •<•7/ IN V SLOVENIJI' ; / ' ' • ° : .' 1. UVOD • . ., ' . 1.1. V E N E T S K I J E Z I K • . ' . ' . ' , , , . ' . Venetski* jezik je ustaljen, na zgodovinskih iri'funkcionalnih motivih temelječ izraz za jezik, ki je izpričan'na tistih predrimskih' napisihMz Benečije (meje te Be nečije se ne ujemajo z mejami današnje pokrajine Benečije), ki so napisani v lo kalnih različicah določene etruskoidne pisave (kasneje tudi v latinski pisavi) in kažejo skupno temeljno značilnost, ki ustreza jasni indoevropski strukturi jezika. Tako zapletena definicija venetskega jezika je nujna, ker z venetskega kulturnega področja niso poznani samo venetski napisi, čeprav so le-ti zanj značilni in so ling vistični ustreznik arheološke'mu pojmu (Prosdocimi 1978 a, 259) . l Vir za preučevanje venetskega jezika so poleg venetskih napisov še latinski na pisi X avgustejske regije, imenovane Venetia et Histria, ki vsebujejo značilne venetske antroponime. Pellegrini (1973, »19—20) navaja, da je poznanih okoli 60 venetskih besed in okoli 300 venetskih antroponimov. Skromno poznavanje venet ske slovnice zadostuje, da venetski jezik lahko uvrstimo med indoevropske jezike, natančneje v kentumsko skupino (Prosdocimi 1978 a, 328). Venetski jezik skupaj z germanskim, s keltskim, z oskoumbrijskim in z latin skim jezikom, sodi med severozahodne indoevropske jezike. Izrazitejša sorodnost z oskoumbrijskim in še posebej z latinskim jezikom je posledica razvoja teh je zikov v Italiji, pri čemer je na nastanek italske »koine« verjetno močno vplivala etruščanska kultura (Untermann 1978, 875—878). 1.2. VENETSKI NAPISI: DATACI JA, RAZŠIRJENOST, PISAVA 1.2.1. Datacija Lejeune (1974, 13) deli venetske napise na: arhajske (okoli 550—475 pr. n. š.), stare (okoli 475—300 pr. n. š.), mlade (okoli 300—150 pr. n. š.), venetsko-latinske (okoli 150—100 pr. n. š.). Zadnja, to je venetsko-latinska faza, se ujema s prvo fazo romanizacije: eno ali dve generaciji se je ohranil lokalni jezik, ki so ga zapisovali v latinski pisavi, nato pa sledijo le še pravi latinski napisi (1. c ) . Edino najdišče, kjer so zastopane vse faze venetske pisave, je Este (Lejeune 1974, 21). Tu je bil najden tudi najstarejši doslej poznani venetski napis, ki je glede na tipološke značilnosti bronastega kantarosa, na katerem je napisan, datiran v 6. stoletje pr. n. š. (Prosdocimi 1978 a, 292). * članek je nekoliko prirejen referat, ki je bil izdelan v okviru študija prazgodovinske arheologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Njegov namen je bil zbrati sicer na različnih mestih objavljene zapise v venetski pisavi s področja Slovenije in Koroške ter iz strokovne literature povzeti njihove interpretacije, čeprav se nekatere zdijo slabo utemeljene in nego tove. V uvodu sem skušala na kratko predstaviti stanje raziskav na področju venetske pisave in venetskega jezika, pri čemer sem črpala predvsem iz del Lejeune 1974, Pellegrini 1973, Pelle- grmi-Prosdocimi 1967, Prosdocimi 1967 in 1978 a ter Untermann 1978. Iskreno se zahvaljujem: mentorici asist. dr. Bibi Teržan in knjižničarju Inštituta za arhe ologijo ZRCSAZU Draganu Božiču za strokovno pomoč, Sonji coki, ki je lektorirala besedilo in Sneži Tecco-Hvala, ki je po predlogi izdelala karto 1. 1 Prosdocimi (1. c.) kot vzrok za zapletenost definicije navaja tudi neenako razširjenost venetskih napisov in venetske materialne kulture ter navaja, da arheologija v paleovenetska področja vključuje tudi. predele, iz katerih izvirajo izključno retijski napisi (področje Trenta, Bolzana, Verone in obrobno področje Vicenze). Opozoriti je treba, da je v zadnji sintetični obravnavi paleovenetske kulture (Fogolari 1984) pojem te kulture teritorialno ožje omejen in ne vključuje področij, kjer prevladujejo retijski napisi (o.e. 661—663). 314 J. ISTENIC: ZAPISI V VENETSKI PISAVI 1.2.2. Razširjenost (Karta 1 in 2) Koncentracija venetskih napisov je v Este (antično Ateste, center Venetov) in njeni neposredni okolici, v Padovi in Vicenzi, ob srednjem toku reke Piave, v Tre- visu, Oderzu in v Cadore. Robno področje pa predstavljajo Adria na jugu, Gurina in Würmlach na severu, Idrija pri Bači ter Skocjan na vzhodu (Pellegrini 1973, 19). Vzhodno od Skocjana in Idrije so bili z venetsko pisavo zabeleženi napisi naj deni na Vačah in v Zenjaku, morda tudi v Stari Sušici pri Košani in na Gradišču nad Vintarjevcem. Vendar pa jih ne moremo uvrstiti med venetske napise, ker po mnenju jezikoslovcev njihov jezik ni venetski (glej str. 326—331, 325—326). Lejeune razlikuje dve področji razširjenosti venetskih napisov in ju imenuje Evganejska2 Venetija (med Adižo in Brento z Este, Vicenzo in Padovo) in Karnijska Venetija (vse ostalo področje). Na prvem področju je bilo najdeno več napisov, med njimi tudi najstarejši, na drugem pa prevladujejo mladi napisi (Lejeune 1974, 13—14). Nesactium KARTA 1. Venetska mesta in najdišča venetskih napisov; (po: Untermann 1978, 859—860, Abb. 1) Legenda: # venetska mesta, O ostala mesta, 4- najdišča venetskih napisov, meja X regije. Najdišča, ki niso imenovana na karti : 1 Lozzo Atestino, 2 Montegrotto, 3 Piove di Sacco, 4 Pernumia, 5 Costozza, 6 Montebelluna, 7 Còvolo, 8 Roganzuolo, 9 Canevòi, 10 Valle di Cadore, 11 Làgole di Cadore, 12 Lozzo di Cadore, 13 Monte Pore, 14 Würm- lach, 15 Gurina, 16 Findening-Thörl, 17 Idrija pri Bači, 18 Škocjan. 2 Euganei je ustaljen izraz za predindoevropske prebivalce Benečije. Ta etnos ni zapustil sledov v toponomastiki tega področja in tudi njegovi arheološki sledovi so vprašljivi. V lo kalni tradiciji pa je naletel na odmev, ki so ga zabeležili antični pisani viri (Pellegini-Prosdo- cimi 1967, 9, op. 11). O Euganeih glej še Untermann 1978, 863. ZGODOVINSKI ČASOPIS 39 . 1985 315 316 J. ISTENIC: ZAPISI V VENETSKI PISAVI 1.2.3. Pisava3 Poleg venetskih napisov, ki so zapisani v lokalnih različicah venetske pisave, so poznani tudi venetski napisi v latinski pisavi. Različice venetske pisave se med seboj razlikujejo le po grafičnem izgledu ne katerih črk, ne pa po svojem sistemu. Imajo enako število znakov, ki označujejo (z eno izjemo) v vseh različicah isto fonetično vrednost. Govorimo torej lahko o te meljni enotnosti venetske pisave. Venetska abeceda izhaja iz etruščanske abecede s konca 6. stol. pr. n. š., črko o pa je že na začetku sprejela iz grške abecede. Skupaj z retijsko in lepontsko abe cedo tvori družino severnoetruščanskih abeced. Ta se je v drugi polovici 1. tisoč letja uveljavila v severni Italiji, iz nje pa se je verjetno tudi razvila germanska pisava, to je rune. Venetska pisava je zelo verjetno nastala v svetiščih, kjer so jo tudi poučevali — tako je ohranila povezavo z nekaterimi kulti. Različice venetske pisave so ve zane prav na taka svetišča — pisarske centre. Nekateri med njimi so imeli le lo kalen vpliv, npr. svetišči v Padovi in Vicenzi. Norme, ki so jih sprejeli v svetišču Reitije (Reitia) v Este, pa so imele vpliv na širokem področju. Bronasti votivni predmeti, ki so bili najdeni v tem svetišču, simbolizirajo povoščene ploščice (tabula cerata) in pisala (stilus). Z nekaterih od teh ploščic, t. i. abecednih ploščic, nam je poznano zaporedje črk v venetski abecedi. Za venetsko pisavo je značilno, da ima grafične znake za glasove /b/, /d/ in /g/, ki jih etruščanski jezik ni poznal. Vsi trije glasovi so označeni z etruščanskimi črkami : /b/ =
|lf
Ж 4Ш '5Ш
n
0
p
r
s
š
t
*e
u
v
loč
: M
• o.
•• 1 i
: <л
г
•• M i
X,
o 2 o3
ч 2
<з2.
.flzf?) 1
0 2 0 3
v Este mrtva črka)
: Л
: *,
ila: >I
* 2
1 * 2 I 8 l 3
3
' 4 (latinski)
H X
ZGODOVINSKI ČASOPIS 39 . 1985 • i 317
Kot Etruščani so tudi Veneti pisali z desne proti levi. Pri večvrstičnih-.napisih
se je smer pisanja v vsaki vrsti praviloma obrnila. Sele zelo mladi napisi so pisani
z lève proti desni. . ' ' . г I
' 1.3. VENETI (ETNOS) IN VENETSKI NAPISI . ..
Grški in latinski pisani viri lokalizirajo ime Veneti v Paflagonijo v Mali Aziji
(Homer v Iliadi in številni kasnejši avtorji, ki se sklicujejo nanj 5), na' Balkanski
polotok (Herodot), v Benečijo (najstarejši zanesljivi vir je Herodot, njemu sledijo
Teopomp, Psevdoskilaks, Strabon idr.), srednjo Evropo (Tacit, Plinij,'Ptolemej) in
Galijo ob'Atlantski obali (Cezar, Strabon, Livij, Ptolemej idr!) (Prosdócimi 1978 a,
267—268). • • " '
Iz zapisanega sledi, da pojem Veneti ne predstavlja le Venetov iz Benečije. Zdi
se verjetno, da je bil ta pojem'najprej sinonim za to, kar sodobna'znanost imenuje
centralnozahodni Indoevropejci. Kasneje pa Veneti iz Benečije predstavljajo del
Indoevropejcev, katerih etnos je prav Veneti. Pojem Veneti se je v tem primeru
formiral "kot etnos, ker ni imel zgodovinske možnosti, da bi se spremenil in postal
poznan pod drugim imenom. Zdi se torej, da ni motivov, da bi izven področja Be1
nečije v pojmu Veneti iskali posebne sorodnosti z jezikom venetskih napisov iz
Benečije, razen seveda tistih, ki so med indoevropskimi jeziki običajne (Prosdocimi
1978 a, 268—269; podobno Untermann 1978, 878). . « > • '
Pojem Venetov iz »Benečije je definiran z omembami v antični literaturi, z zna
čilno materialno kulturo (paleovenetska ali estenska kultura, datirana v čas od
8. stol. pr. n. š. do romanizacije), z venetskim jezikom in z osebnimi imeni.
Po Pliniju so bila venetska mesta Ateste, Patavium, Vieetia, Acelum, Bellunum
in Opitergium; za Verono in Aquileio "izrecno piše, da nista bili venetski. Ptolemej
k venetskim mestom prišteva še Altinum in Atrio (Atria). Pripadnost Adrije (Adria,
Atria) Venetom zanikajo drugi antični pisani viri in pa materialna kultura, ki ka
žejo, da je bila nekaj časa grški emporij, nato pa etruščansko in kasneje galsko
mesto (Untermann 1978, 856; Fogolari 1984, 667). ,
Iz antične literature poznana venetska mesta so torej,omejena na centralni.del
področja razširjenosti venetskih napisov in estenske kulture. Celotno področje raz
širjenosti venetskih napisov in, razširjenost venetsko-istrskih osebnih imen pa se
(razen na zahodu) zelo dobro ujemata z mejami X .avgustejske regije (Untermann
1978,861). . . . . . . . _ ' , . • •
2. KOROŠKA Î. • ,
2.1. GURINA
Nad dolino zgornje Zilje, v bližini Dol (Dellach), ležita Zgornja in Spodnja
Gurina. Tu so bili slučajno in kasneje tudi med sistematičnimi izkopavanji v osem?
desetih letih 19; stoletja najdeni venetski.votivhi napisi na bronastih ploščicah kva
dratne oblike, v enem primeru tudi na loku fibule, in venetski grobni napisi na
odlomkih keramike (Lejeune 1974, 303—306, n. 243—251).
Votivni napisi najverjetneje izvirajo iz svetišča,'za'katerega se domneva, da je
bilo na vrhu umetno nasute gomile v Zgornji Gurini. Drobne najdbe kažejo, da je
svetišče delovalo od okoli leta 500 pr. n. š. do 2. polovice 4. stol. n. š. (Pellegrini-
Prosdocimi 1967, 609; Meyer 1885, 4—6, Taf. Ill; Lejeune 1974, 302).
ä Na Homerjevo omembo Paflagonijskih Venetov se navezuje tudi mitsko izročilo o iz
voru Venetov, t. i. Antenori èva saga. Kratka vsebina (po Untermann 1978, 862) : po uničenju
Troje so,, Veneti pod vodstvom Trojanca Antenorja prišli na Jadran in v njegovem najbolj
notranjem kotu našli novo 'domovino; ustanovili so mesto Patavium, neki drugi kraj pa po
imenovali Troia. Antični pisci so oporo za verovanje v maloazijski (trojanski) izvor Venetov
videli v tem, da so bili Veneti v Italiji poznani po gojenju konj in da so Diomeda, ki je ljubil
konje, častili kot polboga. Homer je namreč zapisal, da so se tudi Paflagonijski Veneti ukvar
jali s konji (o. c ) . . '
Mnenja današnjih znanstvenikov o tem, ali je začetek paleovenetske kulture v severni
Italiji povezan s dotokom prebivalstva z vzhoda, niso enotna (prim. Untermann 1978, 862—863
z Fogolari 1984, 674).
318 J. ISTENIC: ZAPISI V VENETSKI PISAVI
Bronaste ploščice kot votivni predmeti so poznane tudi iz Este, Vicenze in Là-
gole. V Gurini je bilo najdeno poleg anepigrafskih votivnih ploščic še 6 ploščic
z votivnim napisom (L 243—247 b) in en verjetno votivni napis na fibuli (L 248).
Vse votivne ploščice sodijo v obdobje Este IV (okoli 350—175 pr. n. š.). Njihovi na
pisi imajo odlične primerjave v votivnih napisih iz svetišča v Làgole pri Calalzu,
v dolini zgornje Piave. Ozko povezanost teh dveh svetišč kažejo enake oblike črk,
pravilno postavljanje ločil (kot pri tisti skupini napisov iz Làgole, ki nadaljujejo
estensko tradicijo), predvsem pa enaka votivna formula per.vo.l.te.r.ko.n. vo.n.ta.r.,
glagol tola.r v Gurini in tole.r. v Làgole ter okrajšava d(onasto) a(isun) iz Làgole,
ki je v Gurini izpisana (Lejeune 1974, 302—305; Prosdocimi 1978, 315—316). Vzrok
ozke sorodnosti napisov iz Gurine in Làgole je lahko trgovska povezava (pot) med
njima, ki je vodila — kot kažejo napisi iz Würmlacha (glej dalje) — čez prelaz
M. Croce Carnico (nem. Plöcken Pass). Svetišče v Gurini je morda sprejemalo za-
obljubne darove (ex voto) tistih, ki so srečno prešli ta prelaz (Pellegrini-Prosdocimi
1967,610).
Po mnenju Untermanna (1978, 897) je bila Gurina izpostavljeno oporišče .ve-
netskega vpliva.
L
L
L
L
L
L
L
L
243"
244
245
246
247a
247b
248
243
Atto:
donaste:
.a..t.to . dona/ .s.to . / .a..i.su[.]š.
[—-d]ona.[s.t]o .a..i.su.n. per. v /o. l.te. r.k[o. n. vo.n.ta.r.]
[...dona.s.] to .aJ.su.s./ [per. vo.l.tje./ [r.ko.n. vo.n.ta.r.]
ve.n.na tola/ .r. magetlo.n.
[... .s], kavaron.s. / [... ]
. ]lo.u[. (brano z leve proti desni)
.a u[ (brano z leve proti desni)
augar (brano z leve proti desni)
osebno ime, nominativ; pomanjševalnica galskih imen na Ate (Prosdo
cimi 1967, 58)
glagol, 3. oseba, aorist; zelo pogost v formulah venetskih posvetil; po
doben pomen kot lat. donare (Prosdocimi 1967, 64—67)
aisun = akuzativ sg.; aisus = akuzativ pi.
Lejeune (1974, 303) prevaja kot bog, Prosdocimi (1967, 42—45) pa
meni, da je verjetneje, da ta beseda v Gurini pomeni »sveti dar«.
L 244
per volterkon vontai: pomensko ustreza estenski votivni formuli op voltio leno, ki
je na enem izmed napisov prevedena v latinščino kot libens merito.
Lejeune celo formulo prevaja kot »en témoignage spontané de ferveur
religieuse« (slov.: v dokaz verske gorečnosti iz lastnega nagiba) (Pros
docimi 1967,202—203).
L 245
Venna:
tolar:
žensko osebno ime, zdi se, da ljubkovalno; galski vpliv ni izključen
(Prosdocimi 1967, 198—199)
dedikativni glagol, 3. os. sg., verjetno aorist; pomen soroden latinskemu
donare, le da je bolj specializiran in verjetno povezan z značilnostmi
kulta (Prosdocimi 1967, 175—181)
6 Oznake napisov, pred katerimi je L, se nanašajo na Lejeune 1974, vse ostale pa na
Pellegrini-Prosdocimi 1967. Podrobneje so obravnavane vse besede, za katere sem v literaturi
našla razlago, če pri imenih ni navedeno drugače, veljajo za venetska. Smer branja napisa je
označena le, kadar poteka z leve proti desni.
ZGODOVINSKI ČASOPIS 39 • 1985 • 4 319
magetlon: predmet v akuzativu; pomen — predmet,'podarjen božanstvu, natanč
neje nejasen (Prosdocimi 1967, 136—137).
L 246
kavarons: moško ime, morda apozicija (Pellegrini-Prosdocimi 1967, 115—116); po
Lejeuneu (1974, 304) natančneje patronimik.
Napis je bil verjetno sestavljen takole: osebno ime + apozicija (patronimik) +
votivna formula (Pellegrini-Prosdocimi 1967, 616—617; Lejeune 1974, 304).
L 247a
Po Pellegrini-Prosdocimi (1967, 617:—618) verjetno del besede loudera, ki je po
znan z napisa iz Làgole in predstavlja ime boga. Lejeune (1974, 304) meni, da je ta
hipoteza neosnovana.
L 247b
Morda gre za začetek besede augar, ki je poznana iz L 248 (Pellegrini-Prosdocimi
1967, 618—619; Lejeune 1974, 305). -
L 248
augar: morda podoben pomen kot vontar, to je sakralni pomen latinske be
sede venia (naklonjenost, milost) (Prosdocimi 1967, 202—203). Po Le
jeuneu (1974, 331) označitev darovanja.
Napisi na odlomkih keramičnih posod izvirajo iz grobov. Le za tri napise je go
tovo, da so napisani z venetsko pisavo (L 249—251), ostali pa so tako fragmen
tarno ohranjeni, da gre lahko tudi za latinsko pisavo. Venetski napisi so verjetno
pozni (Lejeune 1974, 305).
L 249 ka.s.tiko.[s.J
L 250 .7 u.ko.s. .[-.--] ne.i.iio
L 251 -lati.s. ru[-
(po Pellegrini-Prosdocimi 1967, 620, Gt 11: —]io.s. itu[~; brano z leve
proti desni).
L 249
moško osebno ime, morda keltskega izvora (Prosdocimi 1967, 114).
L 250
Lejeune (1974, 306) je združil dva odlomka, za katera pred tem ni bilo znano, da
sestavljata isti napis. Interpretira ga kot osebno ime +- patronimik.
L 251
Lejeune (1974, 306) in Pellegrini-Prosdocimi (1967, 620) bereta ta napis povsem
različno, oba pa ga razlagata kot osebno ime + apozicija. (Lejeune drugo besedo
opredeljuje natančneje kot patronimik.)
2.2. WÜRMLACH
V bližini Mauthena, pri dnu ceste, ki vodi s prelaza M. Croce Carnico (nem.
Plöcken Pass), so bili leta 1857 na področju Würmlacha najdeni napisi na živi skali.
Njihova pisava je venetska. Napisani so okorno, zato je branje pogosto negotovo.
Zdi se, da predstavljajo imena v nominativu, od katerih je po mnenju Lejeunea vsaj
del gotovo venetski (Lejeune 1974, 302). Prosdocimi (1978 a, 316) opozarja, da pri
padnost teh napisov venetskemu jeziku ni povsem zanesljiva zaradi njihove krat-
kosti in negotovega branja.
320 •>• ISTENIC: ZAPISI V VENETSKI PISAVI
Napisi iz Würmlacha nakazujejo potek predrimske poti iz Vcnetijc (Venetia)
v dolino zgornje Zilje. V njih morda lahko ividimo zaobljubnc darove (ex voto)
popotnikov, ki so srečno prešli prelaz M. Croce Gamico (Pellegrini-Prosdocimi 1967,
610).
Geografska lega teh napisov je pomembna tudi za razlago glavne (če ne edine)
žile v genezi run, s čimer se ujema oblika nekaterih znakov in njihova uporaba, ki
ju lahko razumemo kot »predrunski« (Pellegrini-Prosdocimi 1967,610).
t
Gt 13' gavirro[9]vot[-]o.s. bogjo.s.
Gt 14 ha.r.to (brano z leve proti desni)
Gt 15 vo.ktse.s. (brano z leve proti desni)
Gt 16 bugosas.o[-]. šar
Gt 17 9]ra[-Jb.s.[9 ali ?]ra[-]o.s. (brano z leve proti desni)
Gt 18 9] ruii [9
Gt 19 kove.t.so.s.[? ]p rosjo.s.
Gt 20 različne transliteracije, vse zelo negotove; psevdotekst
Gt 21 riespoznavni znaki
Gt 22 psevdotekst
Gt 23 eronkor[ Jlnjos (brano z leve proti desni)
Gt 13 , . . . .
3 osebna imena ali osebno, iïne/osebno ime + ,apozicija; ni izključeno, da gre za tri
imena ene, osebe, čeprav,se zdi to zelo malo verjetno (Pellegrini-Prosdocimi 1967,
622—3)'. , " , , "..'.',
Gt 14
harto daje vtis germanskega ljubkovalnega imena; v venetskem besednjaku
to ime namreč ni poznano, poleg tega pa h ni v skladu s fonetiko mlaj
šega venetskega jezika (Prosdocimi-Scardigli 1976, 221)..
" • . • ' •.•• < » • _ • . , ' < • • . ; , ' . ' . • .
Gt 16 ni gotovo, da gre za pravi napis (Pellegrini-Prosdocimi 1967. 624).
Gt 17 morda osebno ime + apozicija (Pellegrini-Prosdocimi 1967, 625).
Gt 18 osebno ime ali apozicija (Pellegrini-Prosdocimi 1967, 625).
Gt 19 osebno' ime (?) + antrópohimik' (apozicija prvega imena?) (Pellegrini-
Prosdocimi 1967, 626).
Gt 20 nekateri znaki imajo značilen izgled run:, u( ), t ( — pojavlja se tudi
na nekaterih retijskih napisih). Tudi ideološko so ti znaki neposredni
predhodniki run: magična moč grafičnega znaka, ki ne upošteva nje
gove sposobnosti zapisati fonetično vrednost besed s pomenom. (Pelle
grini-Prosdocimi 1967, 627).
Gt 22 nekateri znaki se ne zdijo prave črke in imajo »predrunski« izgled
(Pellegrini-Prosdocimi 1967, 628).
Gt 23 osebno ime + apozicija (Pellegrini-Prosdocimi 1967, 628).
7 Le jeune (1974) napisov iz Würmlacha zaradi negotovega branja nI vključil v svoj pri
ročnik, zato sem jih povzela po Pellegrini-Prosdocimi (1967, 621—8, Gt 13—23), pri čemer sem
sistem transliteracije priredila Lejeuneovemu (glej Le jeune 1974, 178—9).
ZGODOVINSKI ČASOPIS 39 • 1985 • 4 321
2.3. FINDENIG-THÖRL '<'
Leta 1969 je bil najden na prelazu Findenig-Thörl (furlansko Cima Val di
Puartis; n. v. okoli 1800 m), v neposredni bližini avstrijsko-italijanske meje, frag-
mentiran skalni napis v venetski pisavi (Pellegrini 1970). Po mnenju Pellegrinija
(1970, 12, 20—1) je — analogno napisom iz Würmlacha — napisali okorno; po
sredoval naj bi osebna imena pismenih popotnikov, ki so sami napisali svoj za-
obljiibni dar (ex voto). Nasprotno pa Prosdoctai (1978 a, 317) opaža, da se ta napis
razlikuje od tistih iz Würmlacha po pravilnih potezah črk in pa po tem, da je raz
porejen v ivsaj treh vrstah, iz česar sklepa, da gre za fragment pravega napisa (to
je teksta — op. J. L).
Pellegrini (1970, 21) meni, da je jezik napisa venetski, ne izključuje pa mož
nosti, da je karnijsko-keltski.
Kraj najdbe obravnavanega napisa kaže, da je čez ta prelaz vodila predrimska
pot, ki je vzporedno s potjo čez prelaz M. Croce Carnico povezovala Venetijo z zgor
njo dolino Zilje (Pellegrini 1970, 7—8, 20; Prosdocimi 1978 a, 317).
Transliteracija napisa po Pellegrini (1970, 12) (brano z leve proti desni):
1. ]OS.T[
2. ]uno.s.ikevei.o[
3. Jneia ? urane[
2.4. STALENSKI y R H (Magdalensberg)
Tu so bili med izkopatvanji v petdesetih letih tega stoletja najdeni večinoma
močno fragmentirani »napisi« (največkrat le nekaj črk) v predlatinski pisavi. V šti
rih primerih gre za grafite na keramiki, v enem pa je »napis« izveden s. črno barvo
na kamniti elipsasti ploščici — amuletu (Egger 1959, 135—139, Abb. 108/50, 63, 64,
Abb. 10). '*
Egger (1968, 42) črke omenjenih grafitov opredeljuje kot »noriško varianto
predlatinskih venetsko-alpskih abeced«, Prosdocimi-Scardigli (1976, 184) pa kot
»venetoidne«.
Na dnu poznoavgustejskega krožnika sta vpraskana edina grafita, ki sta toliko
ohranjena^ da dovoljujeta poskus interpretacije (glej Egger 1959, Abb. 10). Egger
(1978, 37—42) ju je bral latinsko (branje posameznih črk , in s tem celega napisa
se zdi močno dvomljivo — op. J. I.): Petu Sk( ) /(ilia) in Taio(s) ... /(ilius).
Interpretiral ju je kot. žensko in moško ime, ki naj bi se,nanašali na zakonski par.
3. SLOVENIJA , . . r , . . . -
3.1. MOST NA SOCI - • • , , -, • .>.. t • ,', ,i
Na dveh žarah iz grobe lokalne kerainike, ki sta poznani iz grobišča z Mosta
na Soči, sta znaka, ki ju v literaturi opredeljujejo kot pečata delavnic. Eden je iz
delan v visokem reliefu, drugi pa je vtisnjen (Marchesetti 1886, 20, 34, 42, Tav. IV,
6—7; Càsssola Guida 1968, 82, op. 9).
Ne glede na to, ali ta dva znaka res označujeta delavnici, se mi zdi zelo malo
verjetno, da bi to bile črke, še manj pa črke venetske abecede.
V naselbini so bili najdeni trije zahodnonoriški srebrniki, ki najverjetneje
predstavljajo del zakladne najdbe. Na zadnji strani enega izmed njih je znak X, ki
je v severnoetruščanskih pisalvah enak latinskemu T (Kos 1978, 124—125). R. Gobi
(1973, 24, 86) ta znak na zahodnonoriških novcih razlaga kot okrajšavo za ime
kneza, morda za T(inco).8 ,
8 Poleg zahodnonoriških novcev z X na zadnji strani R. Gobi (1973) omenja še tele no-
riške novce z legendami, ki naj bi bile — po njegovem mnenju — zapisane v venetski pisavi:
dva zahodnonoriška novca z legendo v.o.k.k.., ki naj bi predstavljala ime noriškega rex Voccio,
ki ga omenja Cezar (o. c. 24, 70, 86, 87, Taf. 48/30) ; tri zahodnonoriške novce z legendama boto
in cava (r? . . .) (o.e. 24, 25, 87, Taf. 48/31), tri zahodnonoriške novce z legendo cava (?...)
(o. c. 24, 25, 87, Taf. 48/32) ; 6 zahodnonoriških novcev z legendo koppou (o. c. 25, 83, Taf. 48Д0),
322 J. ISTENIC:. ZAPISI V VENETSKI PISAVI
3.2. IDRIJA PRI BACI (slika 1)
tmm
a
rtidff^i
!'//\||17>(уам»
SLIKA 1. Venetski napisi iz Idrije: a) Is 1 (L 253), b) Is 2 (L 252), c) Is 3 (L 254); (po:
Pellegrini-Prosdocimi 1967, 592, 594, 596; merilo 1:1)
Na tukajšnjem prazgodovinskem grobišču, ki ga je izkopal in objavil Szom-
bathy, so bili najdeni trije venetski napisi: dva (Is 1, 2) na dveh bronastih posodah
iz groba 14 in en napis (Is 3) na odlomku bronaste pločevine iz groba 7-8 (Szom-
bathy 1901, 311, Fig 74, 74 a, 317, Fig 96, 96 a) .
Tipološke najmlajši predmet iz groba 14 je okrogla ščitna grba (glej Szom-
bathy 1903, 312, Fig 76), ki kaže, da grob sodi v Lt D (1. stol. pr. n. š.; prim. Guštin
vzhodnonoriški novec z legendo fes. (o. c. 31, .98, Taf. 48/77) in vzhodnonoriški • novec z legendo
.e.ko na.zadnji in ?ko na sprednji strani (o. c. 38, 113, 114, Taf. 48/205).
R. Gobi (o. c.) ne pojasni, zakaj pri navedenih primerih pisavo legend opredeljuje kol
vénetsko, ali pa' so njegove utemeljitve neprepričljive. Menim, da lahko le pisavo legend fes.
in .e.Jcr (tako branje se mi zdi verjetnejše kot .e.ko) s precejšnjo gotovostjo opredelimo kot
venetsko. Na to kažeta oblika črk in pa še posebej ločila, ki so za venetsko pisavo značilna.
Manj gotovo, a še vedno verjetno je pripisovanje legend .v.ok.k. (sodeč po o. c. Taf. 48/30 sta
ločeni prva in zadnja črka!) in čoppo.u (sodeč po o. c. Taf. 48/10 se zdi, da je zadnja črka
ločena!) venetski pisavi. V obeh primerih k temu navaja prisotnost ločil, ne pa oblika ne
katerih črk.
Z ozirom Ha faksimile, ki jih je objavil Gobi (o.e., Taf. 48/31, 32), SD zdi pripisovanje
pisave ostalih omenjenih legend venetski pisavi neupravičeno.
Glede legende, ki jo Gobi bere u.o.k.k., je treba še opozoriti, da črka Л (včasih postav
ljena na glavo) v venetski in tudi drugih severnoetruščanskih pisavah označuje glas /u/, kai
pa samo.po sebi ne zmanjšuje umestnosti povezovanja te legende z imenom kne»-a (Voccio),
ki ga omenja Cezar, saj je klasična latinščina oba glasova, to je /u/ in /v/, označevala s črko
V (prim. Lejeune 1974, 27). Vprašljivo pa je branje zadnjih dveh črk omenjene legende, saj
nista poznani z nobenega drugega napisa v severnoetruščanski pisavi (ta podatek navaja Gobi,
o. c , 86).
Najdišča obravnavanih novcev niso znana, vendar se glede na razširjenost noriških nov
cev (glej Kos 1977, 35—47) zdi verjetno, da izvirajo s področja Koroške in Slovenije.
. ZGODOVINSKI ČASOPIS 39 . 1985 • 4 - 323
1984, 130). Zaradi istega predmeta se zdi tudi verjetno, da je bil v tem grobu po
kopan moški. •
V grobu 7-8 je tipološko najmlajši predmet noriško-panonska fibula s krilci
(glej Szombathy 1903, 317, Fig 94), ki po Garbschu (1965, 49—51, 218) sodi v avgiï-
stejsko obdobje.
Pisava in jezik napisov Is 1—3 sta venetska. Prosdocimi (1976, 206; 1978 a,
318) pisavo napisov Is 1 in 2 (pisava A) razlikuje od pisave napisa Is 3 (pisava B).
Značilnosti pisave A so (po Prosdocimi 1976, 207—217 in Prosdocimi 1978 a. 318—
319): -' ... .
1. negotovost pri orientaciji črk (tudi pri pisavi B);
2. postavljanje ločil je glede na estensko pisavo, ki velja za »normalno«, ne
pravilno. To lahko razložimo z dvema hipotezama: a) nepravilno postavljanje ločil
v obdobju razpadanja lokalne pisave; b) lokalna tradicija ni poznala postavljanja
ločil; na napisu Is 1 (morda tudi Is 2) so ločila mlada pridobitev;
3. črka a je zaprtega tipa (A), to je arhajske oblike. V Este jo je zamenjal »za-
stavični« a ( Д ) , v Làgole pa odprti a ( Д ) ;
4. črka t v obliki T ali -t" ni posledica latinskega vpliva, temveč arhajska
oblika, ki je predhodnik klasičnega venetskega t iv obliki križa ( X ) ;
5. najznačilnejša je uporaba lestvičnega h (И) kot л . ' ( = i kot drugi, element
dvoglasnika), kar je treba razlagati kot pravilo in ne napako.
Prosdocimi meni, da so v venetski pisavi potem, ko je h fonetično izginil iz
venetskega jezika (najkasneje v 4. stol. pr. n. š.), .i. označevali z znakom za h. Znaka
III in -I- imata namreč glede na pozicijo na abecednih ploščicah vrednost h, glede
na pozicijo v besedah pa vrednost Л. Kot kažejo venetski zapisi tujih imen (npr.
Harto — Gt 14, Harigasti — Negova, čelada B), pa se je teoretično znanje o prvotni
fonetični vrednosti črke h ohranilo.
Lestvični h se od konca 4. stol. pr. n. š. ne pojavlja več na venetskih napisih iz
Este in drugih področij, zato je v Idriji očitno periferna konzervacija. Tu so spre
jeli inovacijo, da se .i. označuje z znakom za h, ne pa grafične inovacije 0 = III
zato se je tu h ohranil v lestvični obliki ( $ ) ;
6. na Is 2 so znaki (cifre?) IXIXI,.Jci so zelo podobni znakom s čelade B iz
Ženjaka. Take cifre, katerih pomen je nejasen, so pogoste tudi na zaobljubnih da
rovih (ex voto) iz Cadore.
Značilnosti pisave B (po Prosdocimi 1967, 217—219) :
1. postavljanje ločil v precej pravilni (to je estenski) obliki;
2. negotova smer in v nekaterih primerih posebna oblika črk (kot pri pisavi A) :
3. odprta oblika črke a (A) kot v Cadore, Trevisu;
4. fonetično vrednost .i. ( = i kot drugi element dvoglasnika) ima najverjetneje
znak | | I , kar kaže, da je ta pisava sprejela grafično inovacijo $ — III. Enaka oblika
črke lil je poznana iz Vicenze, Padove in tudi Giirine. ki je Idriji lahko najbližji
posrednik te inovacije (znak pa je v Gurin.i in Idriji lahko tudi sočasen pojav) :
5. fonetična vrednost znaka ;§> ni povsem jasna. Lcjeune je podal hipotezo, da
naj bi ^> nastal iz kadorinskega > | ; •
6. prisotnost /g/ = X v obliki Y sama po sebi ni značilna, ji- pa dobra pri
merjava.za Y = /g/ ha napisu čelade B iz Ženjaka.
Glede na značilnosti pisav A in B Prosdocimi (1976. 219) domneva, da je imela
na obravnavanem področju aenetska pisava lokalno tradicijo, katere korenine so
segale v bližino nastanka venetskih pisav. Kasneje je ostala oddeljena in je ohra
nila arhajski karakter; sprejela pa je nekatere novosti, ki jih nikakor ne smemo
imenovati »napake« ali podobno. Lokalno sprejemanje novosti namreč ni bilo po
polnoma pasivno, če že ni bilo aktivno. Manjši odpor do novosti kaže pisava B.
Kronološko zaporedje grobov 14 in 7-8 potrjuje zaporedje pisav (A -• B). ki pa se
je izvršilo v kratkem času in z delnim sožitjem obeh pisarskih praks.
324 J- ISTENIC: ZAPISI V VENETSKI PISAVI
Prosdocimi (o. c.) Svojo hipotezo povezuje z zgodovinskimi podatki: galokar-
nijski element je v 4. stoletju pr. n. š. predstavljal klin med estensko in idrijsko
venetščino in povzročil predvsem alpsko povezovanje. Novi val »estenskih« novosti
pâ bi lahko bil povezan z ustanovitvijo Aquileie (Aquileia; 183/1 pr. n. š.), kar pa
ni nujno, saj bi bila posrednik novosti lahko tudi Gurina.
L 252 ( = Is 2) la.i..v.na.i. vrot.a.A.
Pellegrini-Prosdocimi (1967, 595) bereta:
lai.vnai vrot.a.i
L 253 ( = Is 1) lai:i..v.na.i. v.rot.a..i. (brano z leve proti desni)
L 254 ( = Is 3) luk.s. mel[ijnk.s.
ga.i.jo.s. kab
(prostor)
[ ]
L 252, 253
Laivna: ženska izpeljanka iz Laivo (Prosdocimi 1967, 127); dativ sg. (Lejeune
1974, 307)
Vrota: izolirano žensko ime v venetski onömastiki (Prosdocimi 1967, 128);
dativ sg. (Lejeune 1974, 307).
Oba napisa imata enak tekst. Pri njegovi interpretaciji ni jasno, ali gre za
omembo božanstva ali antroponim. Po Lejeuneu (1974, 307) proti prvi hipotezi
govori dejstvo, da omemba božanstva doslej ni znana z nobenega venetskega grob
nega napisa, drugi pa nasprotujeta dva argumenta:
1. zaporedje apozicija + osebno ime je pri onomastičnih formulah ravno obr
njeno, medtem ko je pridevnik vedno pred samostalnikom in prilastek pred teo-
nimom;
2. glede na pridatke je grob moški, napis pa govori za žensko osebo (če upo
števamo možnost, da gre za dvojni pokop, ta argument odpade! Op. J. L).
Prvo hipotezo, to je da napisa predstavljata onomastično formulo, zagovarja
Lejeune (I.e.), drugo pa Prosdocimi (1978 a, 320—321), ki meni, da je Vrota ime
božanstva, Laivna pa njen epiteton.
L 254
luks: latinski praenomen Lucius z venetizirano končnico (Lejeune 1974,
308)
gaijos: venetizirani latinski praenomen ali cognomen Gaius (o. c.)
Mel(i)nks: verjetno gentilno ime lokalnega izvora (o. c.)
kab: verjetno okrajšava (morda etnos) (o. c.)
Ohranjeni del napisa je moč interpretirati kot latinsko onomastično formulo
ene osebe (praenomen + nomen gentile + cognomen + dodatni element, to je
kabli), kar se zdi Lejeuneu (o.e.) najverjetneje, ali pa kot omembo dveh oseb
/Luks Gaijos + Melinks Kabli), kar se zdi najverjetneje Pellegriniju in Prosdo-
cimiju (Pellegrini-Prosdocimi 1967, 597; Prosdocimi 1978 a, 319—320).
3.3. SKOCJAN (slika 2)
... . V Skeletni jami ( = Jama I na Prevalu), približno .1 km jugozahodno od vasi
Škocjan, je lokalni amater P. Savini leta 1911 našel bronasto situlo z napisom. Le
žala je ob ostankih moškega skeleta, ob katerih so bili najdeni še: 1 certoška fibula,
1 bronasta pinceta, 2 bronasta spiralna prstana in bronasta zapestnica (Szombathy
1913, 175—177, Fig. 188—191; ANSI 1975, 130).
ZGODOVINSKI ČASOPIS 39 - 1 9 8 5 - 4 325
ZlOr,,J'KJJ
SLIKA 2. Venetski napis iz Skeletne jame pri Skocjanu; (po: Pellegrini-Prosdocimi
1967, 605 zgoraj ; merilo 1:1)
Certoško fibulo lahko uvrstimo v stopnjo Sv. Lucija II c, to je konec 5., 4. sto
letje pr. n. š. (Teržan 1976, 364). V 5. ali 4. stoletje рг. n. š. je po tipoloških krite
rijih datirana tudi situla (Lejcune-Guida 1965, 367—368).
Napis (slika 2) je vrezan na rob ustja situle. Tip črk in ločila jasno kažejo, da
je pisajva venetska. Branje napisa (L 255) ni problematično: :o..s.tiiare.i. Splošen
izgled napisa in pravilno postavljanje ločil zahtevata relativno zgodnje datiranje
v stopnjo Este III (okoli 500—350 pr. n. š.) (Lejeune-Guida 1965, 370), kar se ujema
z arheološko datacijo situle in certoške fibule.
Beseda ostiarei je vënetska, najverjetneje antroponim v dativu in torej pred
stavlja ime umrlega (Lejeune-Guida 370—371; Lejeune 1974, 308—309; Pellegrini-
Prosdocimi 1967, 604—605). '
Prosdocimi-Scardigli (1976, 206—207) sta poudarila, da je ta napis glede na
obliko črk in postavljanje ločil »estenskega« tipa, zato se razlikuje od karnijskega
tipa venetske pisave (pisav A in B). Po njunem mnenju bi to različnost morda lahko
razložili s hipotezo, da je škocjansko področje pripadalo krogu obalnih povezav,
karnijsko-idrijsko področje pa alpsko-predalpskemu krogu povezav. Obenem sta
tudi opozorila, da je situla predmet, ki so ga lahko transportirali in prodajali. S tem
sta nakazala malo verjetno možnost» da napis ni nastal na področju, kjer je bil
najden.9 -
3.4. STRAMARE PRI MILJAH
Tu, že na italijanskem državnem ozemlju, je bil skupaj z aretinsko keramiko
in novcem iz leta 15 pr. n. š. najden odlomek keramike z napisom, ki ga lahko be
remo tulvis. Pisava tega napisa bi lahko bila poznovenetska, močno vprašljivo pa
je, ali je tudi jezik venetski. Beseda tulvis je namreč prav tako lahko liburnijska
kot venetska (Pellegrini-Prosdocimi 1967, 605—606; Lejeune 1974, 185).
3.5. KOŠANA
V Stari Sušici pri Košani je 'bilo s sondiranjem leta 1957 ugotovljeno grobišče.
Grobovi niso bili več ohranjeni/ celotno grobišče pâ najdbe časovno opredeljujejo
v poznonalštatsko (4.'stol. pr. n. š.) in avgustejsko obdobje. Slučajno, še pred sondi
ranjem, sta bili na grobišču najdeni dve obdelani kamniti plošči (Urleb 1979, 151—
158; glede datacije v poznoalštatsko obdobje prim. Giištin 1973, 478—480, se. 3/VI).
Na prvi kamniti plošči (Košana I) so jasno vidni vrezi oziroma znaki, ki jih
je naredil človek, le malo verjetno pa se zdi, da so ti znaki črke. Pellegrini (1981,
311—312) se nagiba k domnevi, da gre za psevdotekst z znaki, ki imajo magično-
ritualen pomen. '
Na drugi kamniti plošči (Košana II) je fragmentarno ohranjen napis v pred-
latinski pisaVi severnoetruščanskega izvora. Zaradi skromne ohranjenosti se ne da
z gotovostjo trditi, da je pisava venetska. Ohranjene črke lahko beremo: skeva ali
s.keva, pri čemer je le branje 3. in 4. črke zanesljivo (Pellegrini 1981, 312—313).
Pod napisom je vrezana podoba jahača na konju s čelado, sulico in bičem (?).
M. Urleb (1979, 155—157) je našla analogije tej upodobitvi med japodskimi ka
mnitimi spomeniki z Bihačkega polja. Pellegrini (1981, 313) pa je opozoril, da so
• •.•," N e 8 l e d e n a t o- o d k o d situla Izvira, je bila zelo verjetno uporabljana na področju kjer
je bila najdena. Poleg tega ni posebnega vzroka za dvom o tem, da je napis nastal tam. kjer
so situlo uporabljali. '
326 J- ISTENIC: ZAPISI V VENETSKI PISAVI
bile upodobitve konjev pri Venetih zelo pogoste, še posebej na patavijskih (Pa-
tavium = antična Padova — op. J. I.) nagrobnih stelah.1 0 Upodobitev konja ali ko
čije, ki jo vlečejo konji, ima v teh primerih sepulkralni pomen. Razen tega je ena
najpogostejših besed na venetskih nagrobnih napisih ekvopetaris (kasneje ekupe-
taris, ep(p)etaris). Točen pomen te besede še ni jasen, zanimivo hipotezo pa je
podal Lejeune (1974, 85—86): ekvopetaris naj bi bil pridevnik, izpeljan iz besede
ekvo-pet (njen pomen naj bi bil konjenik oziroma vitez) in naj bi pomenil konje
niški oziroma viteški tip pokopa, ki bi se nanašal na socialni status pokojnika.
Košana II je verjetno fragmëntiran nagrobni spomenik. Zaradi upodobitve ko
njenika M. Urleb (1979, 155) meni, da gre za nagrobni spomenik vojaka. Možno
(če že ne verjetneje)' se zdi, da' upodobitev konjenika ne simbolizira (le) vojaške
aktivnosti pokojnika, temveč (predvsem) njegov socialni položaj.
3.6. VINTARJEVEC
Med sistematičnimi arheološkimi izkopavanji leta 1951 je bilo na Gradišču nad
Vintarjevcem odkrito osem hiš. Najstarejše doslej poznane najdbe s te naselbine
sodijo v čas poznega Ha C in zgodnjega Ha D (7/6. stol. pr. n. š.), najmlajše pa v
drago polovico 2. stoletja n. š. (Stare 1979, 162).
V hiši VII je bil najden fragment ploščatega kamna (4,6X3,0 cm) z umetno
zglajeno površino, na kateri so vrezane črke, ki jih je V. Stare (o. c.) opredelila kot
venetske. Fragmentirani napis je podrobneje obravnaval Pellegrini (1981, 313—314).
črke tega napisa, ki ga je treba brati z leve proti desni, so severnoetruščanskega
izvora. Zdi se, da je med 3. in 4. črko ločilo (pika), kar bi,bil dokaz, da je pisava
tega napisa venetska. Pellegrini fragmentirani napis bere ?Jvas.ri[, pri čemer je le
branje prvih dveh črk približno zanesljivo. Kakšen je jezik tega napisa, se ne da
niti domnevati.
3.7. VAČE (slika 3)
SLIKA 3. Napis na čeladi z Vač; (po: Pellegrini 1969, fotografija I; brez merila)
Negovsko čelado z napisom je izkopal J. Grilc v Kleniku, približno 2 km vzhod
no od Vač. V Umetnostnozgodovinski muzej na Dunaju je prišla leta 1886 s posre
dovanjem Jerneja Pečnika. Skupaj z njo je muzej dobil še druge predmete z Vač
(8 bronastih zapestnic, 2 situli, 2 sulični osti, zlat nakit itd.), vendar ni jasno, ali
so bili le-ti najdeni skupaj z omenjeno negovsko čelado (Reinecke 1942, 145—6).
Čelada z Vač sodi v jugovzhodnoalpsko varianto negovskih čelad, ki je zna
čilna za pozno 5. in 4. stoletje pr. n. š. (prim. Gabrovec 1965; podrobneje o dataciji
negovskih čelad glej dalje str. 328).
Napis je izdelan v tehniki vtolčenih pik in ga je treba na zunanji površini brati
z desne proti levi.
Prosdocimi /1976, 228; 1978, 318) je pisavo napisa na tej čeladi zaradi po
dobnosti z napisom 2 na čeladi A iz Ženjaka (enaka tehnika — tolčenih pik, enaka
oblika črk — predvsem a) opredelil kot venetsko, natančneje kot karnijski (idrij-.
ski)1 1 tip venetske pisave (pisava A).
10 Na večini figuralnih štel iz Padove so reliefno upodobljeni konji, ki vlečejo kočijo
z voznikom (Pa 2, 3—6), le na eni (Pa 3 bis) pa je upodobljen konjenik, in to ne reliefno, tem
več z vrezom. Jahač ima čelado, sulico in ščit in je precej dobra analogija upodobitvi iz Ro
sane (glej Pellegrini-Prosdocimi 1967, 31»—348).
11 Prosdocimi izraza »idrijski« tip venetske pisave (npr. Prosdocimi 1976, 203, 220; Prosdo-
cimi-Scardigli 1976, 188) in »karnijski« tip venetske pisave (Prosdocimi 1976, 228; Prosdocimi
1978 a, 318) uporablja kot sinonima.
ZGODOVINSKI ČASOPIS 39 • 1985 327
Od sedmih črk, ki sestavljajo napis, je nejasna vrednost prve, ostale pa je
treba brati: erisna (Prosdocimi 1976, 228). Kretschmer je prvo črko bral kot f, kar
je Pellegrini (1969, 48—51) upravičeno ovrgel in napis bral ierisna. Isto besedo je
zasledil na več retijskih1 2 votivnih napisih iz Sersa pri Perginu (Serso, Pergine;
približno 10 km vzhodno od Trenta), kjer ta beseda verjetno pomeni ime božanstva.
Ce je Pellegrinijevo branje napisa z vaške čelade pravilno, je torej zelo verjetno,
da je ta napis voti ven.
Novo interpretacijo prve črke je predlagal Prosdocimi (1976, 226—228), ki
napis bere terisna. Napis 2 s čelade A iz Zanjaka naj bi namreč kazal, da ima maj
hen krogec enako vrednost kot črtica. Vendar tudi v primeru branja terisna ana
logija ierisna iz retijskih napisov iz Sersa ostaja relevantna, čeprav manj direktna.
Glede na to analogijo se zdi-Prosdocimiju (I.e.) izključeno, da ta napis predstavlja
antroponim, verjetno pa, da gre za ime votivnega predmeta. Zakaj ne upošteva
možnosti, ki jo je nakazal Pellegrini (o. c.) — da napis predstavlja ime božanstva —
iz citiranega teksta ni razvidno.
3.8. RIFNIK
V starejšeželeznodobnem grobu št. 32 iz Rifnika je bil najden neobičajen ke
ramičen predmet (neobjavljeno), ha katerem so vrezani (?) znaki, ki jih ne mo
remo identificirati kot črke. Njihov pomen ni jasen (morda magično-ritualen ali
dekorativen?).
3.9. ZENJAK (Negova) (slika 4, 5)
Мк\У1\-
SLIKA 4. Napisi na čeladi A iz Negove: a) napis 1 a, b) napis 1 b, c) napis 2, d) napis 3
(po: Reinecke 1942, 133 a, b ; merilo 1:1)
12 Retijski napisi so razširjeni predvsem na področju Trenta in Bozna/Bolzana. Na J se
gajo do Verone in Padove, na S pa do Steinberga ob levem bregu reke Inn. Pisava teh napisov
sodi v družino severnoitalskih pisav, njihov jezik pa najverjetneje ni indoevropski. O Retijcih
poročajo antični pisani viri, zdi pa se, da je mogoče identificirati tudi njihovo materialno
kulturo. Epigrafski, pisani in arheološki viri dajo različno sliko razširjenosti retijskih elemen
tov, vse tri slike pa se pokrivajo na trikotnem področju med italijansko-švicarsko-avstrijsko
tromejo na severozahodu, dolino reke Rienzo na severovzhodu in področjem Trenta na jugu
(Das Räterproblem 1984, 3, 5, Abb. 1).
328 •>• ISTENIC: ZAPISI V VENETSKI PISAVI
SLIKA 5. Napis na čeladi B iz Negove; (po : Egger 1963, 292, Abb. 1 ; merilo približno
2:3) '
Leta 1811 je J. Slaček na svojem posestvu v Zenjaku, 1 km vzhodno od Sv. Be
nedikta v Slovenskih Goricah, našel 26 bronastih čelad, vtaknjenih druga v drugo.
Danes je identificiranih 23 čelad. Posestvo J. Slačka je takrat pripadalo 4 km od
daljeni graščini Negova, po kateri je ta najdba dobila ime (Gabrovec 1983, 26).
Na čeiadah št. 1 in 22 po Reineckejevem seznamu so napisi, na nekaterih ^dru
gih (št. 2, 5, 7, 14, 15, 17, 21) pa znaki, ki najverjetneje nimajo fonetične vrednosti
(glej Reinecke 1942, 117—198, predvsem 133—135, 137, 139). Čeladi št. 1 in 22 v
literaturi najpogosteje označujejo kot čeladi A in B.
Za branje in interpretacijo napisov s čelad A in B je zelo pomembna njuna
datacija.13 Tako kot ostale čelade iz negoivske najdbe jih uvrščamo v tip čelad, ki
je dobil ime ravno po tej najdbi, to je med čelade negovskega tipa. O njihovi da-
taciji sta poznani dve tezi, rimska in halštatđka. Po rimski tezi naj bi bile te čelade
avgustejskodobne, uporabljali pa naj bi jih domačini v avksiliarnih enotah. Njen
najvidnejši zagovornik je bil Reinecke (1942). Halštatska teza pa trdi, da so ne-
govške čelade mlajšehalštatskodobne in da se v nekaterih primerih ohranijo do
rimske zasedbe. Za to tezo je Gabrovec (1965) podal tako močne argumente, da jo
lahko obravnavamo kot dokazano. Njegova študija (1965) je pokazala, da je jugo-
vzhodnoalpska varianta negovskih čelad značilna za pozno 5. in 4. stol. pr. n. š. in
da je etruščansko-italskega izvora. Verjetno je bila statusni simbol vladajočega
sloja. Od te variante negovskih čelad je treba razlikovati poznolaten,ske negovske
čelade, ki so v Sloveniji poznane iz Idrije pri Bači in z Reke pri Cerknem ter se
od starejših čelad tega tipa ločijo po tehniki izdelave. Izdelane so namreč iz dveh
polovic.14
Vse čelade iz Zenjaka so izdelane iz enega kosa, to je v »halštatsku tehniki.
Večina čelad iz te najdbe, med njimi tudi čelada A, ima vse značilnosti negovskih
čelad jugovzhodnoalpske variante, ki so značilne za negovski horizont (približno
450—300 pr. n. š.), nekatere pa kažejo še veliko podobnost z etruščansko-italsko
varianto. Med zadnje sodi čelada B, kateri je tipološko najbližja čelada z Libne, ki
je bila najdena v grobu iz okoli leta 500 pr. n. š.
Napisi na čeladi  ( = št. I) 1 5 (slika 4)
Na čeladi A je več napisov, ki so izdelani v različnih tehnikah: napis 2 v teh
niki vtolčenih pik, ostali z vrezom. Zdi se, da se razlikujejo tudi po pisavah.
!3 Literatura za tekst o datacljl negovskih čelad: Gabrovec 1965 in Gabrovec 1983. 14 Z Gabrovčevim mnenjem se deloma razhaja Egg (1976, 299—303), ki meni, da so tudi
nekatere enodelne čelade — med drugim tudi čelade št. 5, 10, 19, 20, morda tudi 2 in 16 iz Ne
gove — latenske. V negovski zakladni najdbi bi bile tako združene čelade, izdelane v različnih
časovnih obdobjih, zakopane pa šele v prvi polovici 1. stol. pr. n. š. ali malo pred tem. Egg
(1. c.) za svojo trditev ne navaja prepričljivih argumentov.
18 Povzeto po Prosdocimi 1976, 223—227.
ZGODOVINSKI ČASOPIS 39 • 1985 • 4 329
Napis 1 a (slika 4 a)
je napisan v retijski abecedi, kar dokazujeta obliki črk p ( = Г ) in t' ( = Î ).
Marstrander je napis, ki je pisan z desne proti levi, citai siraku Xurpi, Pros
docimi pa mehi, da je napis treba brati siraku t'urpi.16 Možno je,,da je jezik tega
napisa galski. Uporaba tuje abecede za zapisovanje galskega jezika je namreč pra
vilo: alpsko področje je uporabljalo retijsko (in venetsko?) abecedo, padansko pa
lepontsko. •
Napis 1 b (slika 4 b) . . .
Po mnenju Marstranderja je bil napisan z drugo roko kot napis 1 a, vendar to
ne izključuje možnosti,' da gre za enoten napis ali pa za dva teksta, ki sta bila na
pisana v različnem času, a sta povezana.
Napis 2 (slika 4 c)
Izdelan je v. tehniki vtolčenih pik, kot napis čelade z VaČ. Pisava napisa je
venetska.17 To dokazuje fonetična vrednost /b/ črke Ф, ki je značilnost venetske
pisave. Oblika črke z ( $ ) ' n a tem napisu je za venetsko abecedo posebna. Pred
hodnike ima v grških in etruščansko-grških abecedah.4' '
Prosdocimi napis bere dubni banuabi, kot ga je bral že Marstrander. Zdi se
verjetno, da predstavlja galsko onomastično' formulo (osebno ime + osebno ime
očeta) v genitivu.
Napis 3 (slika 4 d) V
je nejasen, ker je bil že v antiki retuširan in so originalne poteze črk precej za
brisane. Egger in Höffler sta napis" brala (z desne proti levi) c. erul. Prosdocimi
meni, dà prva črka gotovo ni k in da tudi ni ločena od ostalih, ki bi jih lahko brali
najrazličneje, med drugim tudi erul. Po njegovem mnenju tega napisa torej ne
znamo prebrati.
Napis na čeladi B ( = št. 22) (slika 5)
Obširna bibliografija, ki jo je o tem napisu'zbral de Tollenaere, kaže, da za
četek njegovega preučevanja sega v leto 1826, ko ga je Steinbüchel opredelil kot
etruščanski napis (de Tollenaere 1967, 11). Prelomnica v njegovem preučevanju pa
so dvajseta' leta 20. stoletja/ V tem času je Marstrander označil besedi Harigasti in
Teiva kot germanski imeni (v genitivu), nagUoal pa se je k mnenju, da imata kelt
sko slovnično obliko. Napis je bral, kot d a ' b i nelatinska pisava označevala vsaj
deloma latinski tekst. Leta 1929 pa je Kretschmer v nasprotju z < Marstranderjerri
napis na čeladi B opredelil kot popolnoma germanski, kot na'jstarejši germanski
napis in ga interpretiral: Harigasti (ime darovalca v nominativu)' Teivai (ime bo
žanstva v dativu). Kretschmer j évemu članku je sledilo razvnetje germanistov, ki je
poleg redkih možnih znanstvenih napredovanj povzročilo1 metodološko nazadovanje
in progresivno neupoštevanje zgodovinskega in kulturnega konteksta tega napisa
(de Tollenaere 1967, 20—21,23, 109; Prosdocimi 1978 b, 384—385).'' •' • '
Leta. 1950 je izšel Reineckejev članek, ki je predlagal datacijo negovskih čelad
v avgustejsko obdobje. Napis na čeladi B naj bi se nanašal ha lastnika čelade, to
je Germana, ki je služil v rimski vojski in naj bi najverjetneje padel v času pa-
nonsko-ilirskega upora v letih 6—9 n. š. (Reinecke 1942, 194).
Novo interpretacijo napisa je podal Egger (1950), ki je Reineckejev zgodovinski
okvir združil z Marstranderjevo latinsko interpretacijo. K temu ga je spodbudila
najdba venetoidne pisave iz avgustejskega časa na Stalenskem vrhu (prim. str. 321).
Napis je bral takole: Harigasti Tei (filius) v(exillatio) a(larum) III Il(lyricarum)
16 Glede na faksimile (glej sliko 4) in fotografijo (glej Reinecke 1942, Tafel 11 b) se zdi,
da bi bilo napis morda treba brati siraku t'uprpi.
17 Prosdocimi (1978 a, 318) jo je natančneje uvrstil med karnijsko (idrijsko) pisavo A.
330 J- ISTENIC: ZAPISI V VENETSKI PISAVI
18/2. Napis na čeladi B po njegovi interpretaciji torej označuje ime lastnika če
lade, ki je bil German, in njegovo enoto v ali (Egger 1963,18 296—299).
Močan argument proti avgustej&ki dataciji negovskih čelad, kakršne so bile
najdene v depoju iz Zenjaka, in s tem tudi proti Eggerjevi interpretaciji napisa
s. čelade B, je dobro utemeljena datacija teh čelad v poznohalštatsko obdobje (glej
Gabrovec 1965).
Med lingvisti sta Eggerjevo interpretacijo odločno zavrnila Prosdocimi in Scar
digli (1976). Po njunem mnenju je edini argument, ki govori zanjo, njena notranja
verjetnost; le-ta pa je lahko tudi slučajna, še posebej, ker je na napisu le malo zna
kov in jih je Egger lahko poljubno delil, saj med njimi ni ločil. Med glavnimi ling
vističnimi vzroki za zavračanje latinskega branja napisa pa navajata statistično
ugotovitev, da latinski teksti, zapisani v lokalni pisavi, niso poznani,1 9 medtem ko
so obratni primeri pogosti. Se manj verjetno pa se jima zdi, da bi bile z lokalno
pisavo zabeležene latinske okrajšave, kajti okrajšajve so vedno tesno povezane z gra
fično obliko (Prosdocimi-Scardigli 1976, 184—187). .
Da bi bilo mogoče pravilno ovrednotiti obravnavani napis in ga vključiti v nje
govo kulturno in zgodovinsko okolje, je Prosdocimi (1976) natančno preučil napise
z Idrije, z Vač in s čelade A iz Zenjaka. To je pripeljalo do pomembne ugotovitve,
da je napis na čeladi B zapisan v venetski pisavi idrijskega tipa, natančneje v raz
ličici A idrijskega tipa venetske pisave (Prosdocimi 1976, 220—223), v kateri sta
zapisana dva napisa iz Idrije (Is 1 in Is 2), napis z Vač in napis 2 s čelade A iz
Zenjaka (Prosdocimi 1978 a, 318). Gre torej za lokalno pisavo področja, kjer je bila
čelada B najdena. Primerjava napisa na čeladi B z napisi z Idrije je še pokazala,
da ta napis ni mlajši od 2. stoletja pr. n. š. (Prosdocimi-Scardigli 1976, 187—189),
kar je dodaten argument proti Eggerjevi interpretaciji.
Prosdocimi in Scardigli (1976, 180—191, 199—200, op. 21) pri interpretaciji na
pisa Izhajata iz domneve, da gre za votiven napis in pa iz domneve, da je bila
etnična in lingvistična sestava prebivalcev obravnavanega področja močno pisana.
Po njunem mnenju (o.e. 192) je najverjetnejša Kretschmerjeva interpretacija: Ha-
rigasti (nominativ, osebno ime) teiva (dativ, ime boga, ki mu daruje H.). V votiv-
nem napisu ima manjkajoči glagol lahko le pomen dati, darovati. Haiigasti ima za
germansko ime nenavadno končnico prvega dela besede na i; pričakovali bi namreč
končnico io (ali ia) kot npr. Chariovalda. To je lahko posledica vpliva venetskega
jezika (»languages in contact«:) ali pa posledica notranjih fonetičnih sprememb, ki
so pri enem izmed germanskih dialektov nastopile prej kot pri večini (o. c , 193—
194). Beseda teiva po mnenju Prosdocimija in Scardiglia (o.e., 194—195) kaže na
venetski vpliv in jo zato pripisujeta jeziku tistih Germanov, ki so bili v stiku
z Veneti.
Prosdocimi in Scardigli zadnje tri črke napisa bereta hil. Postavila sta hipotezo,
da je bil okrajšava za hilm. Ta beseda je pangermanska in je zapisana v pomenu
»čelada« v Vulfilovem gotskem prevodu Biblije. Ker se pomen te besede ujema
s predmetom, na katerem je napis, na to hipotezo ne moremo gledati le kot na plod
domišljije (Prosdocimi-Scardigli 1976, 196; Prosdocimi 1978 b, 391).
Z besedo hilm bi lahko povezali tudi znake ob napisu: XIIX, XIIXII (oba sta
napisana dvakrat). Ti bi v tem primeru lahko pomenili število čelad v zakopu. Ker
zaenkrat še ni jasno, ali ti znaki sploh predstavljajo cifre, te hipoteze ni mogoče
niti sprejeti niti zavreči. Omeniti je še treba, da imajo napis Is 2 in številni votivni
napisi iz Cadore podobne znake (Prosdocimi 1976, 223; Prosdocimi-Scardigli 1976
197).
Naj ponovim glavne rezultate lingvistične študije Prosdocimi-Scardigli 1976
o napisu na čeladi B iz Negove:
'» članek iz leta 1950 je bil ponovno objavljen leta 1963
3 é talën^ k e | l °v^a №
a s f r g L ° Č l t n ° M p r l z n a v a t a *U**™ latinske interpretacije grafitov
ZGODOVINSKI ČASOPIS 39 . 1985 • 4 3 3 I
1. pisava napisa je venetska, natančneje idrijskega A tipa, ki je poznan z dveh
napisov iz Idrije, napisa z Vač in napisa 2 na čeladi A iz Zenjaka;
2. jezik napisa je verjetno germanski;
3. napis ni mlajši od konca 2. stol. pr. n. š.
Zadnja lingvistična študija o depojski najdbi iz Zenjaka (Prosdocimi-Scardigii
1976) je zmanjšala razkorak med lingvistično in arheološko (Gabrovčevo) interpre
tacijo te najdbe, saj se približno ujemata vsaj v dataciji. Ostaja pa vprašanje, kako
razumeti dva domnevno galska in germanski napis na čeladah, ki naj bi bile po
Gabrovcu (1983, 28) statusni simbol vodećega sloja halštatske družbe.
4. ZAKLJUČEK
Velika večina sicer maloštevilnih predlatinskih napisov s Koroške in iz Slove
nije2 0 je zapisana v venetski pisavi.21 Med njimi je treba razlikovati:
1. venetske napise — jezik in pisava napisa sta venetska. Najdišča teh napisov
so omejena na področje zahodne Koroške (Gurina, verjetno tudi del napisov iz
Würmlacha in napis iz Findenig-Thôrla) in zahodne Slovenije (Idrija pri Baci,
Skocjan) ;
2. nevenetske napise — z venetsko pisavo je zapisan nevenetski jezik. Sem
sodita dva napisa iz Zenjaka (domnevno galski napis na čeladi A — napis 2 ' — in
germanski napis na čeladi B) in domnevno retijski napis na čeladi z Vač.
Za pisavo napisov iz Milj, Košane, Vintarjevca in napisa 3 na čeladi A iz Ze
njaka ni jasnih dokazov, da je venetska, o jeziku teh napisov pa niso mogoče niti
utemeljene domneve.
Venetske napise z zahodne Koroške lahko razumemo kot posledico prodora ve-
netskega vpliva po trgovskih poteh čez alpske prelaze. Glede na začetek delovanja
svetišča v Gurini se da domnevati, da je do tega prodora prišlo v začetku 5. stol.
pr. n. š.
Venetska pisava napisov s področja Slovenije predstavlja poseben tip te pi
save, to je idrijski oziroma karnijski tip. Izjema je le venetski napis na situli iz
Skocjana, ki je »estenskega« tipa.
Značilnosti idrijskega tipa venetske pisave kažejo, da je imel ta lokalni tip
venetske pisave korenine v bližini samega nastanka venetske pisave. Njegova arhaič
nost je najverjetneje posledica kasnejše oddeljenosti od centralnega področja, ki je
dovoljevala sprejem le redkih inovacij. Napis Is 3 pa nakazuje, da je bil idrijski tip
venetske pisave ob izteku svoje dobe za sprejem novosti bolj odprt.
O tem, po katerih poteh je prišlo poznavanje venetske pisave na področje Slo
venije, so možne le hipoteze. Zaenkrat se zdi najverjetneje, da sta bili dve glavni
poti:
1. Preko zgornje doline Zilje:
a) po dolini Drave in Mure do Zenjaka (Prosdocimi-Scardigii 1976, 198);
b) morda tudi v dolino Soče (Idrija).
2. Iz centralnega področja po benečijski ravnini:
a) v jugozahodno Slovenijo (Skocjan, Košana);
b) v dolino Soče (Idrija).
Če so domneve jezikoslovcev pravilne, so s predrimskimi napisi na področju
Slovenije dokumentirani venetski, germanski in morda tudi retijski ter galski jezik.
Zaradi skromnega vedenja o teh jezikih, ki je posledica izredno skopih virov, in
pa zaradi majhnega števila poznanih predrimskih napisov z obravnavanega pod-
20 Trditev, da s področja Slovenije predrimski napisi niso poznani (Untermann 1978 858)
je nesprejemljiva.
2 1 S področja Koroške in Slovenije so poznane tudi druge predlatinske pisave-
— retijska — napis 1 na čeladi A iz zenjaka
— »pređrunsfca« — napisa Gt 20 in 22 iz Würmlacha
— »norišfco varianta predlatinskih venetsko-alpskih pisav« — napisi s štalenskega vrha.
332 •>• ISTENIC: ZAPISI V VENETSKI PISAVI
roč ja , se zdi zelo t v e g a n o n a n j i h o v i h temel j ih gradi t i d o m n e v e o e tn ični s t r u k t u r i
p r a z g o d o v i n s k e g a prebiva l s tva n a p o d r o č j u d a n a š n j e Slovenije. 2 2
S E Z N A M L I T E R A T U R E
ANSI 1975. Arheološka najdišča Slovenije. Ljubl jana.
CASSOLA G U I D A P . 1968. I P a l e o v e n e t i ne l la reg ione Giul ia . Att i dei Civici
m u s e i di s tor ia ed a r t e 5, 79—84.
DAS R Ä T E R P R O B L E M 1984. Das R ä t e r p r o b l e m i m geschichtl icher, sprachl icher
u n d archäologischer Sicht. S c h r i f t e n r e i h e des R ä t i s c h e n M u s e u m s C h u r 28, 1984. (Več
avtor jev).
E G G M. 1976. Einige B e m e r k u n g e n z u m H e l m d e p o t von Negau (Süds te iermark) .
Archäologisches K o r r e s p o n d e n z b l a t t 6, 299—303.
E G G E R R. 1959. D i e A u s g r a b u n g e n auf d e m Magda lensberg 1956 u n d 1957. Ca-
r i n t h i a I, 149, 3—144.
E G G E R R. 1963. D i e Inschr i f t des H a r i g a s t i h e l m s . R ö m i s c h e A n t i k e u n d f rühes
C h r i s t e n t u m , Bd. 2, 292—303. Klagenfurt . (Ponat i s č l a n k a iz l e t a 1950).
E G G E R R. 1968. Z u m vor la te in i schen A l p h a b e t d e r Nor iker . Arheološki ves tn ik
19, 37—42.
F O G O L A R I G. 1984. L a civi l tà pa leoveneta . V : Il Veneto nel l 'ant ichi tà . P r e i -
s tor ia e protostor ia , 661—692.
GABROVEC S. 1965. Kronologi ja čelad negovskega t ipa. S i tu la 8, 177—186.
G A B R O V E C S. 1983. Č e l a d e iz Ž e n j a k a v Slovenskih G o r i c a h (negovske čelade).
Keltoi (katalog razstave), 26—28.
G A R B S C H J. 1965. Die n o r i s e h - p a n n o n i s e h e F r a u e n t r a c h t i m 1. u n d 2. J a h r
h u n d e r t . M ü n c h n e r Bei t räge z u r Vor- u n d F r ü h g e s c h i c h t e 11. M ü n c h e n .
G Ö B L R. 1973. Typologie u n d Chronolog ie d e r ke l t i schen M ü n z p r ä g u n g in N o -
r icum. ö s t e r r e i c h i s c h e A k a d e m i e d e r Wissenschaften, Phi losophisch — His tor i sche
Klasse. Denkschr i f ten, 113. Wien.
G U S T I N M. 1973. Kronologi ja n o t r a n j s k e skupine. Arheološki ves tn ik 24, 4 6 1 —
506.
G U S T I N M. 1984. Prazgodovinsk i grobovi z vozovi n a ozemlju Jugoslavi je. V :
Kel t sk i voz, 111—132. Brežice.
K O S P. 1977. Kel t sk i novci Slovenije. S i tula 18. Ljubl jana.
K O S P. 1978. Ein Schatzfund w e s t n o r i s c h e r G r o s s i l b e r m ü n z e n in Most n a Soči
(Slowenien). Arheološki ves tn ik 29, 122—125.
L E J E U N E M. 1974. M a n u e l d e la l a n g u e vènete . Heidelberg.
L E J E U N E M. - GUIDA P . 1965. Les si tules vénè tes inscr i tes . L a Pa ro l a del P a s -
sa to CIV, 357—374.
MEYER A. B: 1885. G u r i n a i m Obergai l tha l . Dressden.
MARCHESETTI C. 1886. L a necropoli di S. Lucia presso Tolmino, scavi del 1884.
Bol le t t ino del la Società adr ia t i ca I X / 2 , 1—73, Tav. I—X. (Citirano po separa tu) .
P E L L E G R I N I G. B. 1969. Popoli p r e r o m a n i nel le Alpi Or ienta l i . Alpes Or ienta les
V, 37—54.
P E L L E G R I N I G.'B. 1970. Die vo r römische Inschr i f t vom F inden ig -Thör l in K ä r n -
ten. Neues aus Al t -Vi l lach 7, 7—21.
P E L L E G R I N I G. B. 1973. Popol i e l ingue nel l ' I ta l ia se t ten t r iona le p r e romana .
Ant ich i tà Al toadr ia t i che IV, 11—34.
P E L L E G R I N I G. B. 1981. Ossevazioni epigraf iche. Arheološki ves tn ik 32, 311—
314.
P E L L E G R I N I G. B. - PROSDOCIMI A. 1967. L a Ungua venet ica I. Padova .
PROSDOCIMI A. 1967. L a l ingua venet ica II . Padova .
PROSDOCIMI A. 1976. L 'a l fabeto (venetico) del le iscrizioni di Idr i ja (Is 1, 2, 3)
e gli alfabeti del le iscrizioni di Negau (A-B) e Vače. I ta l ia l inguist ica n u o v a ed ant ica
1, 203—229. .
P R O S D O C I M I A. 1978 a. Il venet ico. Popol i e civil tà del l ' I ta l ia ant ica, voi. VI,
259—380.
PROSDOCIMI A. 1978 b . L ' iscr izione »germanica« sul l 'e lmo B di Negau. Popoli
e civil tà del l ' I ta l ia ant ica , voi. VI, 383—392.
PROSDOCIMI A. - SCARDIGLI P . 1976. Negau. I ta l ia l inguist ica nuova ed ant ica
1,179—201."
22 Po oddaji rokopisa v tisk je bil v Naših razgledih št. 3, 14. 2. 1986, natisnjen prevedeni
članek Veneti in venetščina — avtor Fritz Freiherr Lochner von Hüttenbaeh, ki dopolnjuje
uvodni del pričujočega članka in navaja dodatno^ literaturo. i
ZGODOVINSKI ČASOPIS 39 . 1985 • 4 333
REINECKE P. 1942 (1950). Der Negauer Helmfund. Bericht der Römisch-germa
nischen Kommission 32, 117—198.
STARE V. 1979. Kamen z napisom iz Vintarjevca pri Litiji. Arheološki vestnik
30, 162—163.
SZOMBATHY J. 1903. Das Grabfeld zu Idria bei Bača. Mitteilungen der prähi
storischen Kommission der kais. Akademie der Wissenschaften 1/5, 291—363.
TERZAN B. 1976. Certoška fibula. Arheološki vestnik 27, 317—536.
TOLLENAERE F. de 1967. De Harigasti — inskriptie op helm B von Negau.
Amsterdam. (Povzetek v angleščini).
UNTERMANN J. 1978. Veneti. Paulys Realencyclopädie der classischen Alter
tumswissenschaft, Suppl. XV, 855—898.
URLEB МГ 1979. Arheološke najdbe iz Stare Sušice pri Košani. Arheološki vest
nik 30, 151—158.
Z u s a m m e n f a s s u n g ,
VENETISCHE SCHRIFT IN KÄRNTEN UND IN SLOWENIEN
Janka Istenič .
In Kärnten und Slowenien sind folgende Fundorte vorrömischer Inschriften in
nichtlateinischer Schrift bekannt: ^
Gurina (Kultstätte vom Anfang des 5. Jh. v. u. Z. bis zur 2. Hälfte des 4. Jh. u. Z.)
— 6 veneüsche Votivinschriften auf Votivtäfeichen, darunter eine auf einem Fibel
bogen (Votivgaben — ex voto — von Reisenden aus Venetia?) und drei Grabin
schriften auf Bruchstücken von Keramikgefässen ; für Inschriften und Voüvtäfeichen
gibt es ausgezeichnete Vergleiche in jener Inschriftengruppe aus Làgole, die die Este-
Tradition fortsetzt;
Würmlach — 10 Inschriften (Personennamen im Nominativ), eingemeißelt in
einen Felsen am Fuß des Berges an' der Straße, die vom Paß M. Croce Carnico
(Plöckenpaß) in das obere Gailtal führt. Die Schrift ist venetisch (auch einige »vor-
runische« Zeichen!); wenigstens ein Teil der Namen scheint venetischen Ursprungs
zu sein; angebliche Votiygaben (ex voto) voh Reisenden, die den Paß M. Croce Car-
nico überschritten haben; "
Findenig — Thörl — schlecht erhaltene Felsinschrift; Schriftzeichen und wahr-
scheinlich auch Sprache venetisch; deutet auf einen Weg aus Venetia über den Paß
Findenig-Thörl in das obere Gailtal hin;
Stalenski vrh — 4 Graffitti auf Keramik und zwei mit schwarzer Farbe ange-
brachte Zeichen auf einem Steintäfelchen — einem Amulett; nur zwei Graffitti
lassen einen Interpretationsversuch zu: die Schrift venétoid, die Sprache nach Egger
lateinisch (zweifelhaft!).
Idrija pri Baci (Abb. 1) (5. Jh. v. u. Z. — 1. Jh. u. Z.) — im Grab 14 (1. Jh. v. u. Z.)
wurden unter anderem zwei Bronzeschalen mit eingravierter venetischer Inschrift
gleichlautenden Textes gefunden (Is 1, 2), eine venetische Inschrift aus dem Grab
7/8 (Zeit des Augustus) wurde auf einem Bruchteil von Bronzeblech eingeritzt. Die
Schrift aller drei Inschriften ist venetisch, genauer, der Idrija-Typus der venetischen
Schrift (Variante A — Is 1, 2 und Variante B — Is 3); die Sprache ist ebenso ve-
netisch; (im Falle Is 3 haben die lateinischen Namen venetisierte Endungen!);
Skocjan (Abb. 2) — in der Skelettgrotte beim Dorf Skocjan wurde eine Bronze-
situla gefunden, datiert in das 5. oder 4. Jh. v.u.Z.) mit eingeritzter venetischer In-
schrift (Schrift vom Este-Typus) ;
Stramare bei Milje — zusammen mit den Funden vom Ende des 1. Jh. v. u. z.
wurde ein Keramikteil mit Inschrift gefunden: Schrift vielleicht venetisch, Sprache
venetisch oder liburnisch;
Košana (Grabstätte aus der Augustus-Zeit) — Steinplatte mit eingeritztem Bild
eines Ritters auf Pferd und mit einer fragmentarisch erhaltenen Inschrift (Košana
II): die Schrift ist vielleicht venetisch; der fragmentarische Charakter läßt keine
Vermutungen Über die Sprache zu ;
Vintarjevec (Siedlung vom 7./6. Jh. v. u. Z. bis zum 2. Jh. u. Z.) — fragmentarische
Inschrift auf plattem Stein aus dem Haus VII: die Schrift viel leicht venetisch; das
Fragmentarische läßt keine Vermutungen zur Sprache zu;
334 J- ISTENIC: ZAPISI V VENETSKI PISAVI
Vače (Abb. 3) — Inschrift auf einem Negova-Helm vom ostalpinen Typus, cha
rakteristisch für das späte 5. und das 4. Jh. v. u. Z. : die Schrift venetisch, genauer
vom Idrija-Typus; Variante A; die Sprache vermutlich rätisch;
Ženjak (Depotfund von 26 Negova-Helmen aus Bronze, wahrscheinlich aus der
2. Hälfte des 5. und aus dem 4. Jh. v. u. Z.) — auf den Helmen N. 1 ( = Helm A) und
N. 22 ( = Helm B) wurden folgende Inschriften gefunden :
Helm A: Inschrift l a (Abb. 4 a) — Schrift rätisch, Sprache vielleicht gallisch,
Inschrift 1 b (Abb. 4 b) — ohne Interpretation,
Inschrift 2 (Abb. 4 c ) — Schrift venetisch (Idrija-Typus, Variante A),
Sprache vermutlich gallisch,
Inschrift 3 (Abb. 4 d) — keine begründete Interpretation ;
Helm B: (Abb. 5) — Inschrift in venetischer Schrift vom Idrija-Typus (Variante
A), die Sprache wahrscheinlich germanisch.
Aus dem Gesagten geht hervor, daß die große Mehrheit der allerdings spär
lichen vorrömischen Inschriften aus Kärnten und Slowenien in venetischer Schrift
abgef aßt ist. Dabei muß man unterscheiden :
1. venetische Inschriften — Sprache und Schrift venetisch. Die Fundorte dieser
Inschriften beschränken sich auf das Gebiet von Westkärnten (Gurina, wahrschein
lich auch ein Teil der Inschriften aus Wurmlach und die Inschrift aus Findenig-
Thörl) und Westslowenien (Idrija bei Bača, Škocjan) ;
2. nichtvenetische Inschriften — nichtvenetische Wörter in venetischer Schrift
aufgezeichnet. Hierzu gehören zwei Inschriften aus Zenjak (Inschrift la mit Helm A
und Inschrift mit Helm B) sowie die Inschrift aus Vače.
Die Schrift der Inschriften aus Milje, Košana, Vintarjevec und der Inschrift 3
auf dem Helm A aus Zenjak kann nicht eindeutig als venetisch belegt werden,
während über die Sprache dieser Inschriften nicht einmal begründete Vermutungen
angestellt werden können.
Die venetischen Inschriften in Westkärnten können als eine Folge venetischen
Einflusses betrachtet werden, der sich auf dem Handelsweg über die Alpenpässe
geltend machte.
Die venetische Schrift der auf dem Gebiet Sloweniens gefundenen Inschriften
stellt einen besonderen Typus dieser Schrift dar (den Idrija-Typus oder den karni-
schen Typus). Eine Ausnahme bildet nur die venetische Inschrift auf der Si tuia aus
Skocjan, die vom Este-Typus ist.
Merkmale des Idrija-Typus der venetischen Schrift deuten darauf hin, daß
dieser lokale Typus der venetischen Schrift seine Wurzeln in der Nähe des Ursprung-
sortes der venetischen Schrift selbst haben mußte. Das Archaische dieses Typus läßt
sich höchstwahrscheinlich auf eine spätere Entfernung vom zentralvenetischen Gebiet
zurückführen, die eine Aufnahme von Innovationen nur selten erlaubte. Die Inschrift
Is 3 deutet jedoch darauf hin, daß der Idrija-Typus der venetischen Schrift in seiner
Spätzeit aufgeschlossener für die Annahme von Neuheiten war.
Wie die Kenntnis der venetischen Schrift auf das Gebiet Sloweniens gelangte,
darüber können nur Hypothesen aufgestellt werden. Vorläufig scheinen zwei Haupt
wege am glaubwürdigsten:
1. über Westkärnten — a) durch das Drava- und Mura-Tal bis Zenjak, b) viel
leicht auch in das Soča-Tal (Idrija),
2. aus dem zentralvenetischen Gebiet über die venezianische Tiefebene — a) in
das südwestliche Slowenien (Skocjan, Košana), b) vielleicht auch in das Soča-Tal
(Idrija).
Sind die Annahmen der Sprachwissenschaftler zutreffend, dann sind durch vor
lateinische Inschriften auf dem Gebiet Sloweniens die venetische, germanische und
vielleicht auch die rätische und die gallische Sprache belegt. Da die Kenntnisse über
diese Sprachen sehr bescheiden sind, was auf die ausnehmend spärlichen Quellen
zurückzuführen ist, und die Zahl bekannter vorrömischer Inschriften aus dem be
handelten Gebiet gering, scheint es sehr gewagt, auf solcher Grundlage Vermutungen
über die ethnische Struktur der prähistorischen Bevölkerung auf dem Gebiet des
heutigen Slowenien anzustellen.
ZGODOVINSKI ČASOPIS 39 . 1985 • 4 • 335—338 •' 335
J a n e z P e r š i č
PRAVNI IN DRUŽBENI POLOŽAJ TUJIH BANKIRJEV '
V PIRANU (V 14. IN 15. STOLETJU)
Referat na posvetovanju o zgodovini denarstva in bančni-
i štva na Slovenskem, Ljubljana 11. in 12. decembra 1984.
Obmorsko mestece Piran je doživelo pod beneško oblastjo (od leta 1283 dalje)
trgovski razcvet, ki je bil pogojen tudi s politično stabilnostjo, tako v kraju samem
kot v njegovi širši okolici. Povečana trgovska dejavnost in naraščajoče število pre
bivalcev sta bila faktorja, ki sta terjala novih finančnih injekcij. Zato je veliki
mestni svet s potestatom na čelu v imenu vseh meščanov in prebivalcev najemal
enkratna večja posojila, predvsem za nakup žita, poleg tega pa je tudi sklepal poi-
godbe z bankirji, v katerih jim je dovoljeval odpirati javne banke v Piranu. Ti
bankirji so bili praviloma tujci, najprej predvsem Florentines kasneje pa izključno
Zidje. Prvič je mestni svet sklenil takšno pogodbo s Florentincem Johannesom Cur-
sijem leta 1325.x Proti koncu tridesetih in večji del štiridesetih let 14. stoletja so
bili bankirji v Piranu člani slovite florentinske rodbine Soldanieri, ki jo omenja
tudi Dante v svoji Božanski komediji,2 poleg njih pa tudi Florentinec Francesco
Benzini, ki je bil pred prihodom v Piran bankir v Zadru/ V drugi polovici 14. sto
letja v Piranu javnih bank ni bilo, dokler se niso malo pred letom 1390 pojavili
židovski bankirji, ki so potem še globoko v 16. stoletje držali "v rokah* obrestno
posojanje denarja. Po poreklu so to bui predvsem nemški, francoski in beneški
Zidje. Eden od njih je preko Krete prišel celò iz Jeruzalema.4 Eni in drugi, Floren-
tinci in Zidje, so bili privilegirana, finančno obarvana in z bogastvom zaznamovana
skupina piranskega prebivalstva. Pirančanom so bili brez dVoma potrebni in ko
ristni, saj so tujim bankirjem dajali najrazličnejše privilegije in koncesije v zvezi
z bivanjem in poslovanjem v svoji mestni komuni. Seveda pa so te ugodnosti de
loma izhajale tudi iz narave poklica, ki so ga bankirji opravljali.
Po preliminarnih pogajanjih je florentinski bankir prišel v Piran in sklenil
s predstavniki mestne komune (sindiki) pogodbo, ki je podrobno urejala bankirjev
pravni položaj v mestu in vse zadeve v zvezi s poslovanjem banke. Pogodbo je
nato z glasovanjem potrdil veliki mestni svet. Bankirju je dajala niz ugodnosti:
postal je meščan in obenem prebivalec Pirana, tako da je užival vse pravice iz tega
nasïova, obenem pa je bil oproščen plačevanja davkov ali dajanja služnosti (delo
pri utrjevanju mestnega obzidja, vojaška služba). Mesto mu je bilo dolžnoi dati
v najem primerno hišo za bivanje in poslovanje. Njegovim poslovnim knjigam je
sodišče moralo verjeti. Imel je bančni monopol v mestu. Njegove zadeve pred so
diščem so imele prednost pred drugimi (sumarni postopek). Tudi na dražbah so
njegove denarne terjatve imele prednost pred terjatvami drugih strank. Kljub do
ločbam mestnih statutov je lahko hodil po mestu oborožen tudi ponoči. Lahko je
navajal v zadolžnicah znatno višje vsote (do 100 % ) , kot jih je dejansko posodil.
V primeru tatvine za zastavljene predmete ni nosil odgovornosti. In kar je bilo za
bankirja tistega časa nadvse pomembno: nobena obtožba njegovega oderuštva pred
katerokoli posvetno ali cerkveno oblastjo, izrečena s strani kakega prebivalca Pi
rana), ne bi smela biti veljavna."" Tu lepo vidimo, kako so v tem konkretnem pri
meru uveljavljali znano srednjeveško načelo: »nižje pravo prebija višjega«. Pred-
1 C. De Franceschi, Chartularium Piranense, Atti e memorie della Società istriana di archeologia
e storia patria, 44 (1932), str. 293.
2 Par., 16, 93.
3 J. Persie, Florentinec Franciscus Benzini, bankir v Piranu, Kronika, 23 (1975), str. 138.
4 Piranski arhiv (PA), vicedomska knjiga (VK), f 96.
5 O. c. v op. 3, str. 139; J. Peršič, Florentinska družina Soldanieri in Piran, Kronika, 25 (1977),
str. 12.
336 J- PERSIC: PRAVNI IN DRUŽBENI POLOŽAJ TUJIH BANKIRJEV V PIRANU
stavljajmo si privilegirane, bogate, razgledane, po modi oblečene in Dantejevo to-
skanščino govoreče patricije, ko so se sprehajali po andronah in trgih Pirana. Pre
cej zavisti so najbrž vzbujali! Da je bil njihov položaj v mestu res odličen, vidimo
tudi po tem, da so si nekateri kupili lepo nepremično posest6 in dobili pomembne
funkcije v mestni upravi.7 , .
Zadeva pa se je zasukala za stoosemdeset stopinj okrog kužnega leta 1348.
Tedaj sta umrla za kügo Benzini in eden od Soldanierijev in začel se je boj za njuno
dediščino. Soldanieri se je tik pred smrtjo namenil dati eno tretjino premoženja
pro male ablatis (za oderuške obresti). Pirančani so tedaj zagnali vik in krik zaradi
njegovega oderuštva in so si pred višjimi oblastmi prizadevali, da bi ta denar tudi
zares dobili. Na njihovo nesrečo pà je bil denar spravljen v Furlaniji pod varno
zaščito patriarha, ki je bil na stràni družine Soldanieri. Piran je skušal svoje pra-
vice uveljaviti s pomočjo koprskega, škofa, beneškega doza in celo samega papeža
v Avignonu. Kako se je zadeva končala, žal ne vemo. Z Benzinijevimi dediči je
Piran po večletnem tožarjenju sklenil kompromis, dediči pa so lahko potem odnesli
iz mesta veliko vsoto denarja, ki jo je bil Piran pred tem že skoraj sekvestriral.8
Dolg je bil tudi spisek neplačanih dolgov, dolgovanih Johannesu Cursiju.9 Kljub
Vsem lepim besedam iz pogodb so tudi prebivalci Pirana ob družbeni in moralni
krizi, ki ju je povzročila velika kuga (črna smrt) leta 1348, bogate tuje bankirje
označili^za oderuhe in jih skušali čimbolj oškodovati. Naj ostane bralcu v pre
mislek, ali so hoteli samo nazaj svoj od oderuhov iztisnjeni denar ali pa se niso
držali pravil poštene igre, ki se ji pravi bančno posojilo. '. .
Zgodovina brezdomovinskega židovskega ljudstva je v srednjem veku obenem
tudi zgodovina posebnih gospodarskih, političnih, religioznih, psihosocialnih in kul
turnih razmer tedanje družbe. Predvsem gre najprej za vprašanje pravnopolitičnega
in gospodarskega položaja Zidov kot nekrščanske skupnosti v srednjeveški družbi,
v kateri so ravno verske strasti igrale veliko vlogo. Tu moramo ugotoviti, da so
vrhovi rimokatoliške cerkve od papeža Gregorja Velikega (590—604) dalje zastopali
doktrino nekakšne »omejene tolerance« do Zidov, ker so bile verske tradicije le-teh
starejše od krščanskih in zato krščanske vere niso nikdar izdali, kot so jo na pri
mer heretiki, vendar- so kot krivci za Kristusovo smrt zaslužili prezir in propad,
pred čemer so se lahko rešili samo s prostovoljnim prestopom v krščanstvo. To
stališče katoliške cerkve do Zidov, ki je ostalo vsaj načelno nespremenjeno vse do
II. vatikanskega koncila, je teolog Angelo de Clavasio na kratko izrazil v misli: Biti
Zid je zločin, ki ga pa kristjan ne sme kaznovati.1 0 Izvajalec antisemitskih, po-
gromov torej ni bila visoka cerkvena' in fevdalna hierarhija, pač pa nižji sloji pre
bivalstva, zaneseni v verskem fanatizmu, ki so jim ga vcepljali milenarijski heretiki
m frančiškanski menihi.1 1 Fanatizmu se je navadno primešalo še socialno sovraštvo
revnih dolžnikov do bogatih .židovskih upnikov, določeno vlogo pa so igrali tudi
podzavestni iracionalizmi."
Zidje, ki so v zgodnjem srednjem veku, nekako do leta 1000, živeli predvsem
od trgovine, so se v naslednjih stoletjih pred konkurenco novonastajajočega sloja
krščanskih trgovcev vedno bolj umikali v obrestno posojanje manjših in srednje
velikih vsot denarja, torej v poslei, ki jih je cerkvena doktrina kristjanom prepo
vedala. S tovrstnim bogatenjem so si Zidje na eni strani resda zagotovili ekonomsko
premoč nad sovražno krščansko okolico in si mogli kupiti naklonjenost posvetnih
in cerkvenih oblasti, na drugi strani pa so si nakopali še večjo jezo nižjega dela
prebivalstva, ki je potem od časa do časa izbruhnila v najkrutejših oblikah. Vendar
je v primeri z nacističnim genocidom bil srednjeveški antisemitizem dokaj mil, saj
6 O. c. v op. 3, str. 144.
7 O. c. v op. 3, str. 145.
' O. c. v op. 3.
' O- c - v °P- 1 ' A t t i e memorie . . ., 44, (134), str. 160.
M n m m a A n g e l i c a - Lyon 1519, poglavje Judaeus.
i2 t - S p h ! n d é r I : 4 Chrétienté et l'idée de Croisade, Paris 1954, str. 76.
L. Poliakov, The History of anti-Semitism, London 1974
ZGODOVINSKI ČASOPIS 39 . 1985 - 4 ' 337
so si- tedaj Zidje' v času stiske lahko rešili življenje s prestopom v krščansko vero;
nemški nacizem jim česa podobnega ni dopustil. •-••.'••• л , ' t •:
V srednjem veku je bil denar redka dobrina, do katere so revnejši ljudje prišli
le z najemom obrestnega posojila, kadar so ga nujno potrebovali bodisi za nakup
zalog hrane ali pa za plačilo davkov in poravnavo dostikrat nepričakovanih večjih
izdatkov (globe, podkupnine in stroški ob porokah, boleznih, smrti). Pri tem je bila
prisotnos/t židovskih bank dobrodošla, čeprav so reveži marsikdaj ob vrnitvi dolga
z obrestmi padli v še večjo bedo, ali pa so stare dolgove odplačevali z novimi in
tako .samo za krajši ali .daljši: čas odlagali pretečo, katastrofo. Židovski1 .krediti so
prišli prav tudi obrtnikom in trgovcem; prvim za nakup materiala in opreme; dru
gim za poslovne špekulacije. Ce pa so se; stvari slabo iztekle in so se tudi oni znašli
v neprijetnem položaju, so zanj seveda dolžili »oderuške« Žide. Poleg omenjenih
so bili med'židovskimi-dolžniki tudi vrhovi fevdalne družbe. ,i.
čeprav so Zidje z'akumulacijo kapitala brez dvoma precej prispevali k razvoju
evropskega kapitalizma v fevdalnih hedrih, so marsikje v Evropi postali žrtve krščan
skega meščanstva, ki je v zameno za izgon židovske konkurence nudilo vladarjem
denarno pomoč, in ugodna posojila. Seveda so tudi na dvorih verski motivi igrali
določeno vlogo, četudi mnogo manjšo kakor pri preprostem ljudstvu.
Židovski bankirji v Piranu so poleg Vseh že pri Florentincih naštetih bonitet
uživali,široko versko svobodo. Imeli so pravico do svojih verskih obredov, do ra
binov, do nemotenega sobotnega-počitka, do prisege po svojem, običaju, in do zakola
klavnih živali po svojem zakonu. Židovska prisega in židovsko pričanje sta imela
enako veljavo kot prisega in pričanje kristjanov. Privilegij nošenja orožja ponoči,
ki so ga imeli .Florentinci, pa za Žide ni veljal.13 Zanimivo.je, da so florentinski
bankirji v pogodbah s Piranom postali meščani, in prebivalci tega mesta, Zidje pa
ne. V sodnem pogledu so bili tako Florentinci kot Zidje podrejeni potestatovemu
sodišču, apelacijsko sodišče pa je bilo v Benetkah.1 4 Posebnega židovskega sodnika,
ki ga poznamo na primer v avstrijskih deželah, y Piranu torej ni bilo. Florentin«
in Zidje so videli zaveznika predvsem v piranski in višjih oblasteh, ogrožene pa so
se .počutili od drhali in od uradnega stališča Cerkve, Florentinci, zaradi »oderuštva«.
Zidje pa zaradi drugoverstva. '
Lahko bi rekli, da je kljub privilegiranemu, avtonomnemu in, kar zadeva Flo-
rentince, celò odličnemu položaju, določen občutek nelagodnosti obeh skupin iz
viral iz njihove ekonomske vloge, kar zadeva Florentince, in iz njihove tako eko
nomske vloge kot verske pripadnosti, kar zadeva Žide. Morama pa dodati, da Cerkev
v odnosu do florentinskih bankirjev ni nastopala enotno. Zahteve piranskih dolž
nikov proti Soldanierijem je na primer podpiral koprski škof, medtem ko je interese
Soldanierijev ščitil oglejski patriarh. 1 5 Glede Zidov pa lahko rečemo, da direktnih
podatkov p antisemitizmu krščanskega prebivalstva v Piranu ne najdemo, imamo
pa več namigov, da njihovo počutje ni bilo brez občutkov strahu, grenkobe in izo
liranosti. Čeprav niso živeli v zaprtem getu, ampak so smeli bivati po vsem mestu,
so vendar morali trpeti več omejitev verskega značaja, ki jih Florentinci niso po
znali: približno od srede 15. stoletja dalje so morali nositi poseben razpoznavni
znak,16 doživljali so, v obliki obveznih verskih pridig, poskuse spreobračanja v
krščansko vero, od katerih se je najmanj eden tudi posrečil,17 v zaštasvo niso smeli
prejemati cerkvenega posodja, okrasja, knjig in drugih s krščansko vero povezanih
predmetov.1 8 V Piranu je bil tudi samostan frančiškanskih minoritov, za katere
vemo, da so bili Zidom sovražen red.
13 Na primer PA, VK 97, f 82.
1 4 Poleg nekaterih namigov iz piranskih vicedomskih knjig nam o tem govori na primer doku
ment, objavljen v F. Majer, Gli ebrei feneratori a Capodistria, Pagine Istriane, X (1912), str. 29.
13 O. c. v op. 5, str. 17.
16 A. Ive (Dei banchi feneratizi . . ., Rovigno 1881) navaja tekst pogodbe iz leta 1484, kjer je prvič
omenjena obvezna nošnja znaka O za Žide. Vendar lahko iz mnogih dejstev upravičeno sklepamo, da
je bila ta zahteva uveljavljena že desetletja prej
17 PA, VK 125, f 117.
18 Tako je na primer določala pogodba, navedena v op. 13.
338 J. PERSIC: PRAVNI IN DRUŽBENI P0L02AJ TUJIH BANKIRJEV V PIRANU
Upam, da sem vsaj do neke mere uspel prikazati vso kompleksnost,' izjemnost
in zapletenost pravnega statusa in družbenih interakcij, ki so jih povzročali in do
življali bankirji tujega rodu v poznosrednjeveškem Piranu.
R i a s s u n t o
i
POSIZIONE GIURIDICA E SOCIALE DEI BANCHIERI FORESTIERI A PIRANO
(sec. XIV e XV)
Janez Peršič
Dopo parecchi anni di ricerche nell'archivio di Pirano e altrove, l'autore del
presente contributo ha scritto una lunga dissertazione su quasi tutti gli aspetti
possibili della vita, pubblica e privata dei banchieri fiorentini (quali i Soldanieri e il
Benzini) ed ebrei a Pirano durante gli ultimi due secoli del Medioevo. Scremando
alcuni dati riguardanti la posizione giuridica e le interazioni sociali tra gli »-usurai-«
e la popolazione locale è pervenuto alla conclusione che il capitale di questi impre-
statori forestieri, investito sia nel commercio che nella alimentazione dei Piranesi ai
tempi della carestia contribuì a mantenere la stabilità interna del piccolo comune
medievale. Sebbene, la crisi demografica, economica e morale causata dalla peste
bubbonica (1348) ebbe interrotto per circa quaranta anni l'attività dei banchi pubblici
a Pirano; il bisogno di denaro avvertito dai cittadini rimaneva forte cosicché verso
la fine del secolo vi comparvero gli Ebrei per esercitare il mestiere feneratizio. •,
I patti che i banchieri stringevano con rappresentanti del comune regolavano
i loro rapporti con le autorità, con i cittadini e in particolare con i numerosissimi
loro clienti e concedevano loro dei vari privilegi (esenzione dalle imposte comunali
e dal servizio militare, l'autonomia religiosa per gli Ebrei).
La posizione sociale dei banchieri era condizionata soprattutto dalle ricchezze
che possedevano, in parte estorte ai cittadini per mezzo dell'alto tasso d'interesse
(dai 15 ai 100 per cento). Erano stimati, il Benzini fu perfino eletto uno dei quattro
giudici del comune, ma anche temuti e odiati. In particolare gli Ebrei, dovendo por-
tare nella seconda metà del XV secolo il segno distintivo a forma di O, si sentivano
estranei alla società cristiana che li circondava. Se non subivano un antisemitismo
aggressivo della massa popolare, lo zelo propagandistico del clero locale non restava
sempre senza successo.
GORIŠKI LETNIK — ZBORNIK GORIŠKEGA MUZEJA
Goriški muzej (Nova Gorica) je začel leta 1974 izdajati svojo redno
letno publikacijo z naslovom »Goriški letnik«. Doslej je izšlo enajst šte
vilk. Zbornik prinaša znanstvene in poljudno-znanstvene prispevke
predvsem s področja arheologije, etnologije, zgodovine, zgodovine
umetnosti, l i terarne zgodovine; prispevki so vezani prvenstveno na
prostor severne Primorske ter sosednje Furlanije. Tako sodelujejo v
zborniku tudi tuji pisci z obmejnih področij. »Goriški letnik« želi biti
tudi revija, ki naj ustvari dialog na znanstveni ravni ob naši zahodni
meji. K temu naj poleg objav znanstvenih člankov pripomorejo tudi
ocene in poročila o različnih periodičnih publikacijah, ki izhajajo v de
želi Furlaniji-Julijski krajini.
»Goriški letnik« lahko naročite pri Goriškem muzeju, Grajska 1,
YU-65001 Nova Gorica.
ZGODOVINSKI ČASOPIS 39 • 1985 . 4 • 339—353 339
M a r k o S t u h e c .
. . F *
POSKUS UMESTITVE ODNOSA SLOVENCEV DO SRBIJE
1872 V RAZMERJE MED PROTIAVSTRIJSTVOM
IN NACIONALNO RADIKALNOSTJO
V šestdesetih in v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja je na Sloven
skem pod vplivom pomembnih političnih dogodkov združevanja Italije in Nemčije
ter uvedbe dualizma v habsburški monarhiji oživela ideja obračanja k jugoslovan
skim narodom in povezovanja z njimi. Ta ideja, ki se pojavi tudi v kritičnem letu
1848, je del širše panslovanske orientacije Slovencev, izhajajoče iz mnenja, da se je
slovenski narod ob grozeči nemško-italijanski nevarnosti in ob možnosti razpada
habsburške monarhije zaradi svoje majhnosti prisiljen nasloniti na slovanstvo in
delovati kot član velike slovanske družine. Takšna orientacija se izraža v rusofil-
stvu, večinoma nekritičnem, kaže še v odobravanju češke politike. do državnega
zbora in zahtevi,' naj tudi slovenski državnozborski poslanci ravnajo enako, kaže
pa se tudi v konkretnih političnih akcijah: na sestanku slovenskih in hrvaških po
litikov novembra 1870 v Sisku. in jugoslovanskem kongresu decembra istega leta
v Ljubljani. Svoje mesto v političnih naziranjih, konceptih in pričakovanjih pa ima
kot južnoslovanska državna tvorba tudi Srbija.
Slovensko politično gibanje v tem času seveda ni enotno. Ze od njegovega za
četka v revolucionarni pomladi 1848 ga oblikuje več.struj, ki jim je skupno slo
venstvo, vsebino in domete le-tega in poti k njegovemu udejanjanju pa vsaka teh
struj pojmuje po svoje, v skladu z ideologijo družbene sredine, iz katere je izšla.
Ze kmalu po obnovitvi ustavnega .življenja v Avstriji te struje spet izplavajo na
politično prizorišče. Pri tem gre za razcep slovenskega političnega življenja na kon
servativno in liberalno smer, na staroslovence in mladoslovence, kot se ti dve struji
sredi šestdesetih let poimenujeta. Zoperstavljati pa se jima začne tudi po letu 1867
vedno močnejša klerikalna struja, struja, ki se prav tako pojavi že leta 1848. Vsaka
izmed njih gleda tudi na Odnos do drugih jugoslovanskih narodov, tako do tistih
v monarhiji kot do onih izven nje, drugače. Njihova stališča do Srbije bom prikazal
z razčlembo pisanja slovenskih časopisov ob proglasitvi polnoletnosti kneza Milana
Obrenovića IV., ki je bila 22. avgusta 1872.
Poglejmo najprej glasilo mladoslovencev Slovenski Narod! Od 20. julija do
3. septembra je izšlo v 15 številkah 26 člankov, ki se nanašajo na proglasitev. Ze
sama gostota člankov izpričuje veliko zanimanje mladoslovencev za ta dogodek in
za Srbijo ter velik pomen, ki mu ga pripisujejo. Prvi članek, ki poroča, da se Beo
grad pripravlja na svečano proglasitev polnoletnosti kneza Milana, in sporoča, da
je beograjska občina tja povabila predstavnike moskovske, kijevske, peterburške in
še nad 40 drugih slovanskih občin, se zaključuje: »Bode-li od strani Slovencev kdo
šel? Spodobno bi bilo. Saj se Jugoslovani tolikanj premalo drug za drugega pečamo
v veliko kvar naše politike in bodočnosti«.1 Zaključek jasno izraža pojmovanje, da
je treba dosedanje, po mnenju mladoslovencev nezadostno sodelovanje okrepiti.
V okrepljenem sodelovanju vidijo perspektivno prihodnost. Beograjska svečanost je
priložnost za to, priložnost, ki ne sme biti zamujena. Zakaj se Slovenci morajo ude
ležiti slovesnosti v Beogradu, obšiirno utemeljuje članek z naslovom Jugoslovanstvo.2
Pričakuje se, da bo svečanost velikega pomena za jugoslovansko politiko ter s tem
tudi za Slovence, saj so Slovenci kljub svojemu »kratkovidnemu in bedastemu do-
1 Slovenski Narod 20. 7. 1872.
2 Slovenski Narod 27. 7. 1872.
340 M. STUHEC: POSKUS UMESTITVE ODNOSA SLOVENCEV DO SRBIJE
mačinstvu«3 važen severni del jugoslovanstva in slovanstva. L e t a pripadnost pa je
šele porok za to, da Slovenci sploh so politični faktor. Z naslonitvijo na jugoslovan-
stvo so povezana pričakovanja, da bo temeljita rešitev že dolgo zorečega vzhodnega
vprašanja prinesla močno razvito1 državo v »neizmerno plodovitem jugu«, ki bo
avstrijskim Jugoslovanom in s tem tudi Slovencem moralna in dejanska podpora.4
Podpora pa je lahko le, če se Jugoslovani med seboj dobro poznajo: »Kajti kdo
bode za neznanega, pa naj bil tudi sorodnik, kaj storiti hotel«?3 In še en pomemben
razlog je za pot v. Beograd. Nà Slovence se namreč v tem času gleda kot ha narod
brez perspektiv, ki je obsojen na germanizacijo. Proti takemu naziranju nastopa
aktivna mladoslovenska politika, ki zahteva, »da se oglašamo, da izve za nas svet,
kateri je bil že pozabil, da Slovenec, kje v kotu od Drave do Adrije eksistira, krasno
zemljo zavzimlje«.6 Razlogov je torej precej. Vendar se takoj pojavijo zapleti. Na
slovesnost je beograjska občina povabila' tudi ljubljansko občino. Ta pa je že od
leta 1868 v nemških rokah, zato Slovenski Narod predvideva, da bo odklonila po
vabilo, hkrati pa ji tudi odreka pravico zastopati Slovence in jo zato diskvalificira
že naTavni svojega časnikarskega jezika: »Tudi pa nemajo ljubljansko-nemški mo-
žički v Belgradu kaj iskati,« pravu članek in svetuje narodnjakom, »da razloživši
naše okoliščine ' prijave dva : narodna moža, ki bosta šla v Belgrad zastopat ' Slo
vence«.7. Jasno je, zakaj ljubljanska -občina ni upravičena iti v Beograd. Tam se
pričakuje shod Slovanov, kjer Slovenci morajo biti zastopani, ljubljanska občina
pa bi zastopala ljubljanske Nemce. Vendar pa je bila povabljena prav ona,- kateri
koli slovenski zastopniki bi šli tja pravzaprav nepovabljeni, zato določena nelagod
nost: »Sploh pa se obžaluje, da iz Belgrada nijso nobenega'narodnega društva va
bili, temuč samo oficielno mestno zborništvo. Nepovabljen gost nij pa nihče rad«.8
'Pričakovanja, d a s e ljubljanska občina ne bó udeležila slavnostl v Beogradu,
so se uresničila, saj je bilo povabilo odklonjeno.9 Zupan Dežman je sicer šel
k dr. Bleiweisu in mu obljubil dati pooblastila za dva odposlanca, ki naj ju slednji
predlaga. Proti Dežmanovi nameri pa je na tajni seji nastopil ljubljanski občinski
odbor, ki je postavil vprašanje lojalnosti in Ostro napadel Dežmana', na kasnejši
javni seji pa odklonil povabilo.10 Tako kot Ljubljana sta zavrnila povabilo tudi
Zagreb1 1 in Dunaj, 1 2 Praga pa je sklenila poslati ugledna češka politika Rîegerja in
Zeithammerja.1 3 Zapleti pa se nadaljujejo, ko avstrijska in ogrska vlada občinam
prepovesta udeležbo na beograjski slovesnosti: Kot razlog se navede, d à ' j e ' p r i
državnem aktu v tujini poklicano zastopati državo le ministrstvo.14 Prepoved je iž-
vala seveda ogorčenje pri Slovanih, pa tudi po nemških časopisih ni naletela na
ugoden odmev. Slovenski Narod povzema kritike iz čeških časopisov Pokrok in Na-
rodny Listy ter nemških Wanderer, Vaterland in Neue freie Presse.' Pokrok doka
zuje, da svečanost ni državni akt, ker jo prireja beograjska občina.1 5 Narodny Li
sty pa opozarjajo, da so se občine že večkrat udeležile uradnih prireditev, tudi
takih, ki do države niso bile korektne, in pri tem misli na razne velikonemške
manifestacije. Prepoved ocenjujejo kot izraz- madžarske sovražnosti do Srbije.16
Wanderer in Vaterland sodita, da se s tako politiko, ki dela veliko reklamo za
Srbijo, hkrati pa ustvarja težave na vzhodu, le krepi slovanska solidarnost." Neue
freie Presse pa prinaša vest, da je beograjska občina razposlala vabila občinam
s Slovenski Narod 27. 7. 1872.
* Slovenski Narod 27. 7. 1872.
s Slovenski Narod 27. 7. 1872.
6 Slovenski Narod 27. 7. 1872.
» Slovenski Narod 25. 7. 1872.
8 Slovenski Narod 8. 8. 1872.
' Slovenski Narod 3. 8. 1872.
1 0 Slovenski Narod 15. 8. 1872.
11 Slovenski Narod 13. 8. 1872.
12 Slovenski Narod 15. 8. 1872.
13 Slovenski Narod 17. 8. 1872.
« Slovenski Narod 17. 8. 1872.
15 Slovenski Narod 17. 8. 1872.
16 Slovenski Narod 17. 8. 1872.
« Slovenski Narod 17. 8. 1872.
' '< ZGODOVINSKI ČASOPIS 39•• 1985 • 4 • • • . . ' • 3 4 1
v monarhiji po posvetovanju srbskega- zunanjega ministra Matica z-AO poslanikom
v Beogradu Kallayem.18
Vsi ti zapleti pa ne pomenijo, da Slovenci v Beogradu nismo imeli zastopnika'.
Tja je 19. avgusta odpotoval glavni urednik Slovenskega Naroda Josip Jurčič.1 9
Da pa slučajno ne bi mislili, da je bilo Jurčičevo potovanje v »jugoslovanski Ber
lin« pot v neznano ali slabo poznano deželo, poglejmo, kaj o Srbiji Slovenski Narod
piše, kako je ta njegovemu bralcu znana! članki o njej se pojavljajo tudi izven
okvira obravnavane teme, npr. članek o skrbi srbske vlade za šole.20 Kot neposredni
vir za tekoča poročila se omenjata časopisa Jedinstvo in Vidov dan. V sklopu se
stavkov- obravnavane teme je izšel tudi obširen sestavek z naslovom K vstolitvi
kneza Milana,21 ki prinaša' zgodovino in stanje Srbije.' Obdobje do leta 1860 je pri
kazano le v glavnih potezah, obdobje druge Mihajlove vlade.in vladavine namest-
ništva pa podrobneje. Drugo Mihajlovo vlado označuje'izselitev turških prebivalcev
iz Beograda 1862 in odhod vojaških posadk iz Srbije 1867, kar je vzrok za živahen
razvoj, ki ga ne prepreči n i t iuboj Mihajla.
Vlado prevzame regentstvo Blaznavac, Ristić, Gavrilović, ' "ki sugerira ljudski
skupščini, da izvoli za kneza še mladoletnega Milana in tako konsolidira stanje
v deželi. Nato nadaljuje s politiko Mihajla in Srbija doživi razcvet. Gradijo se ceste,
železnice, šole. Beograd spreminja podobo* dobi univerzo in gledališče. Posledica
teh uspehov je, da Srbijo z izjemo Madžarov spoštuje vsa Evropa.2 2
Ta prikaz zgodovine in stanja Srbije nima zgolj informativnega značaja. Po
meni tudi potrditev Slovencev samih; Uspehi Srbije, so namreč utelesdtev osvoboje
nega slovanskega duha,-duha, ki ga, jasno, participirajo tudi Slovenci. Srbi pred
stavljajo tako sliko slovenskih možnosti, ki bi se uresničile, če bi bili Slovenci svo
bodni: »Dajte samo Slovanom, dajte Slovencem sredstva razvijati se kakor Srbi . . .
in ostrmeli bodete gledali, kaj zmore slovanski duh, ako nij zatrt«.2 3 Za afirmacijo
slovanstva in slovenstva uporablja Slovenski narod isto sredstvo, kot ga historični
narodi uporabljajo za njegovo zanikanje — narodni duh.2 4, Vendar pa je med Srbi
in Slovenci bistvena razlika, ki pà jo avtor molče preide. Srbi so svoj »slovanski
duh« osvobodili sami, Slovencem pa naj to stori neki neimenovani subjekt. Pa to
ni edina stvar, ki se v tem članku preide. Madžarom se zelo zamerijo »samo Mon-
golcev vredni«2 5 politični uboji, v zvezi z atentatom na kneza Mihajla pa se nejasno
govori o »še nedokončanih notranjih bojih«,28 prav tako se nič ne pove o Miloševem
in Mihajlovem absolutizmu in njunih sporih s skupščino, ne omenjajo se trenja
med Obrenovići in Karađordevići. Zdi se, da to ni tako pomembno, utegnilo pa bi
škodovati enovitosti srbskega duha, zaradi katerega svet priznava Srbiji vlogo ori-
entalnega Piemonta »in s tem izreka, da ima Srbija v sebi sposobnost in nadejo
postati ono zrno, iz katerega enkrat procvete — podobno kakor po Piemontu itali
janska—jugoslovanska edinost in svoboda ali pa vsaj edinost in svoboda slovanskih
rodov pod turškim vladarstvom«.27 Misel o zediniteljski vlogi Srbije je povsem
jasna, izražena je celo želja po edinosti in svobodi vseh Jugoslovanov, torej tudi
tistih v monarhiji. Tu pa se odpre zelo zapleteno vprašanje odnosa mladoslovencev
do habsburške monarhije.2 8 Do nje ne kažejo nikakršnega navdušenja, zavedajo pa
se, da so Slovenci v evropski politiki preneznaten kamenček, da bi nanjo lahko
vplivali. Njihovo delovanje je usmerjeno predvsem v okrepitev narodnega gibanja
18 Slovenski Narod 20. 8. 1872.
" Slovenski Narod 20. 8. 1872.
2 0 Slovenski Narod 20. 8. 1872.
" Slovenski Narod 22. 8. 1872.
2 2 Slovenski Narod 22. 8. 1872.
2 3 Slovenski Narod 22. 8. 1872.
2 4 F. Zwitter: Slovenski politični prerod 19. stoletja v okviru evropske nacionalne problematike,
ZC XVIII 1964, str. 75—153, primerjaj str. 86.
2 5 Slovenski Narod 22. 8. 1872.
2 6 Slovenski Narod 22. 8. 1872.
" Slovenski Narod 22. 8. 1872.
2 8 o tem med drugim V. Melik: Slovenska politika ob začetku dualizma 1968, str. 25—59, primerjaj
str. 53—58; F.Zwitter: Slovenci in habsburška monarhija, ZC XXL 1967, str. 49—67; Isti: Nacionalni pro
blem v habsburški monarhiji, Ljubljana 1962.
342 M. STUHEC: POSKUS UMESTITVE ODNOSA SLOVENCEV DO SRBIJE
med širokimi množicami. Ta široka politizacija (tabori!) naj omogoči, da se slo
venski narod dejanskim «in možnim pritiskom zoperstavi kot trdna celota z jasno
izraženimi cilji. Avstrija je pri tem podrejenega pomena. Morda bi celo lahko rekli,
da obstoja do nje neke vrste čustvena indiferentnost. Slovenski narod v nobenem
izmed člankov obravnavane tematike in tudi sicer ne izraža lojalnosti ali pro-
avstrijske vneme kot konservativne Novice29 ali tudi glasilo goriških mladoslovencev
Soča.30 Mladoslovenci sicer ne razvijajo protiavstrijskih aktivnosti (čeprav ne mo
remo trditi, da teh sploh ni bilo3 1), toda politično usmerjanje na jug in želja po
svobodi in edinosti jugoslovanskih narodov je klica tiste, sicer skoraj do razpada
monarhije šibke radikalizacije narodnega gibanja v protiavstrijskem smislu, ki je
v času tik pred I. svetovno vojno jasno artikulirana v gibanju Preporod in znanem
predavanju Ivana Cankarja Slovenci in Jugoslovani.
čeprav se bomo za precej časa oddaljili od teme, s katero smo začeli, je treba
pri pravkar povedanem pojasniti odnos med nacionalnim radikalizmom in proti-
avstrijstvom in nakazati povezavo mladoslovenskega pojmovanja Srbije kot jugo
slovanskega Piemonta z jugoslovanstvom in protiavstrijstvom preporodovcev. V- obo
je pa bomo kasneje spet vključili našo prvotno temo.
Najprej bom opredelil pojem nacionalne radikalnosti in sicer v smislu, ki se
z običajnim razumevanjem tega termina ne sklada povsem. Kot nacionalno radikal
nost označujem tisto politično, gospodarsko in kulturno delovanje, ki prispeva k di
ferenciaciji slovenske družbene strukture in novi kvaliteti njenega tega ali onega
segmenta in nje same kot celote v izrecno slovenskem smislu, ne glede na to, ali
ima to slovenstvo meščanski karakter težnje po vzpostavitvi nacionalnih variant
buržoaznih družbenih struktur ter zunanje osvoboditve naroda izpod tujstva, ali pa
ima proletarski karakter dopolnitve teh struktur (državnost) in zunanje osvoboditve
(priključitev Primorske po II. svetovni vojni) ter zlasti notranje osvoboditve naroda
(revolucija), ki da nacionalnim strukturam, kolikor jih ne odpravi, novo vsebino.
Konec šestdesetih in začetek sedemdesetih let 19. stoletja imajo značaj nacio-
nalno-radikalne politike volitve 1867, saj je bil volilni uspeh bistveno pogojen
z odločno pripravo slovenske stranke, nasprotovanja oportunistični politiki sloven
skih državnozborskih poslancev, jugoslovanski kongres in predvsem tabori. Čeprav
je pri taborih tudi marsikaj operetnega in daleč od kake radikalnosti, jim daje
v celoti radikalni ton zahteva po Zedinjeni Sloveniji in množičnost. Ker politično
aktivirajo široke sloje slovenskega prebivalstva, dobi narodno gibanje mnogo večjo
globino kot npr. v zvezi z volilnim bojem. (Na Kranjskem je leta 1867 skupno
35.468 volilnih upravičencev, od tega v kmečki kuriji 32.798; volilnih mož, okoli
katerih je potekal volilni boj na kmetih, pa seveda še neprimerno manj; samo na
Vižmarskem taboru pa je sodelovalo do 30.000 ljudi).32 Slovenski kmet se za raz
liko od gibanj 1848, spontanih izrazov nakopičenega revolta, zavestno vključi v slo
vensko politično gibanje in se podredi meščanskemu vodstvu. Program Zedinjene
Slovenije pa razširi njegovo politično obzorje iz ozkega lokalnega okvira na celotni
slovenski prostor.
Ne trdim, seveda, da so bile široke množice udeležencev v odnosu do mlado-
slovenskih iniciatorjev, organizatorjev in voditeljev taborov povsem pasivne. Spom
nimo se npr. na zavrnitev 5. resolucije sevniškega tabora maja 1869 ali pa na pre
prosto dejstvo, da je na tabore prihajalo veliko ljudi, ki jih je torej že bilo moč
aktivirati v narodnem smislu. Vendar pa je oblikovanje politične klime in javnega
mnenja bistveno močneje prihajalo od strani advokatov, odvetniških koncipientov,
duhovnikov, učiteljev, profesorjev, podjetnikov, zdravnikov, državnih uradnikov in
*> Novice 21. 8. 1872.
w Soča 29. 8. 1872.
3 1 M. Rode: Nekaj podatkov o Janezu Poharju, ZC XXII 1968, str. 97—105.
3 2 V. Melik: Volitve na Slovenskem, Ljubljana 1965 — za volilne upravičence glej str. 48, 216 in
222.
Gestrin-Melik: Slovenska zgodovina 1790—1918, Ljubljana 1966 — podatek o vižmarskem taboru
str. 173.
ZGODOVINSKI ČASOPIS 3 9 - 1 9 8 5 - 4 • 343
vaških veljakov, v glavnom torej od strani malomeščanske inteligence. Slovenski
kmet se je odrekel politični samostojnosti, ki je 1848 bistveno prispevala k odpravi
fevdalnega sistema,33 v zameno pa je postal Slovenec. Trditve Mitje Ribičiča v nje
govem ideološko spervertiranem uvodu h katalogu Taborsko gibanje na Slovenskem,
da je »taborsko gibanje v letih svojega delovanja priborilo slovenskemu narodu
vrsto koncesij in potegnilo v hudo krizo tradicionalno klerikalno politiko, ki se je
morala prilagoditi demokratičnim težnjam množic«,34 ne držijo. Ne le, da, taborsko
gibanje ni prineslo nobenih konkretnih političnih koncesij (prepoved taborov, za
boga, ja ni koncesija); nekaj teh je prinesla, ali ni to zvijačnost,uma, šele nena
čelna in krmežljava slovenska .politika v Taaffejevi dobi;3 5 tudi tradicionalna kle
rikalna politika ni mogla zaiti v krizo, ker je v letih 1868—-1871 o klerikalni poli
tiki še zelo težko govoriti, sploh o tradicionalni. O njeni domnevni prilagoditvi
demokratičnim ljudskim množicam pa še tole: klerikalna politika, ki je v tem času
šele na začetku svojega-vzpona36 (čeprav,je prisotna že prej), je v devetdesetih letih
preko svoje politične institucije SLS in njenih gospodarskih organizacij te ljudske
množice z njihovimi demokratičnimi težnjami vred krepko objela37 in jih s kratkim
presledkom po I. svetovni vojni, kljub trenjem s plebejsko smerjo, tudi kar čvrsto
držala še tja v trideseta in štirideseta leta našega stoletja. Tudi v- obdobju hude
krize slovenskega kmeta se demokratične težnje ljudskih množic često izlijejo le
v regresijo .— izselitev. . ,. ..-,
Navedena stališča o taborih se bistveno razlikujejo od Kardeljeve analize ta
borov: »Dualizem pomeni za Slovence potemtakem prelom, kajti ves njihov poli
tični boj je odslej imel nove oblike in nove ostrine. Razgibal je ljudske množice,
a te so vsilile oportunističnemu' vodstvu vsaj za nekaj časa neka radikalnejša poli
tična sredstva in radikalnejše politične parole . . . 'Aktivizacija teh množic je poti
snila v ospredje liberalnejše elemente, ki so pod pritiskom množic nastopali z radi
kalnejšimi gesli. Iz takega položaja so izšli veliki tabori, ki so jih prirejali po vsej
Sloveniji in so zares mobilizirali desettisoče ljudskih množic . . .s3 8 Kardelj je za
trenutek spregledal dejstvo, da ljudske množice niso a priori napredne, radikalne,
demokratične. Njih reagiranja so bistveno pogojena s tem, kako doživljajo svoj od
nos do družbenih pogojev lastne eksistence. Zlasti v kriznih družbenih situacijah,
ko razpadejo tudi vladajoči ideološki odnosi in prakse, in v primeru, da vladajoči
razred na krizo ne najde hitrega odgovora, zaradi česar se tudi vladajoča ideologija
ne more ustrezno hitro regenerirati, nastane ideološki vakuum, kamor lahko vdrejo
različne ideologije, ki jih ljudske množice sprejmejo. To so lahko različni tipi tako
revolucionarnih kot tudi reakcionarnih3 9 ideologij. Lahko pa posamezni sloji, ki so
bolj ali manj spontano izkusili skupen položaj in interese, te interese sami formu
lirajo in delujejo v skladu z njimi.40 Zadnja možnost označuje gibanje slovenskih
kmečkih množic leta 1848.
Njihove radikalne zahteve in nastopi so prav takšno spontano novo dojemanje
lastnega družbenega položaja. V tem dojemanju pa se kmet ne počuti ogroženega
v svoji etničnosti, za oblikovanje njegovih zahtev in akcij je vprašanje nacionalnosti
irelevantno, v narodnem smislu se z izjèmò v Slovenskih goricah41 ne aktivira. Ker
pa kažejo vse smeri slovenskega meščanstva za kmetove zahteve prav malo razu-
3 3 Gestrin-Melik op. cit., str. 97; Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, Ljubljana 1980 —
Zgodovina agrarnih panog II, str. 529.
3 4 Taborsko gibanje na Slovenskem, Ljubljana — Ljutomer 1981, str. 4.
3 5 V. Melik: Slovenska politika v Taffejevi dobi, ZC XXIX 1975, str. 109—118, primerjaj str. 110—
113.
3 5 V. Melik: Sprememba programa slov. polit, tabora v letu 1867, ZC XIX—XX, str. 307—315.
3 7 J. Pleterski: Nekaj vprašanj slov. zgodovine v desetletju 1894—1904, ZC XXXI 1977, str. 7—23, pri
merjaj str. 14—19.
3 8 E. Kardelj: Razvoj slovenskega narodnega vprašanja, Ljubljana 1957, str. 247—248; Sperans: Raz
voj slovenskega narodnega vprašanja, Ljubljana 1939, str. 153.
3 9 Glej npr. za fašizem Debenjak: Adorno in njegova kritika nekega ideologema, uvodna študija v
Adorno: Žargon pravšnjosti, Ljubljana 1972, str. 7—32.
4 0 M. Kerševan: Razredna analiza in marksistična družbena teorija, Ljubljana 1980, primerjaj str.
41 Gestrin-Melik: v op. 32 cit. delo, str. 108.
344 м - STUHEC: POSKUS UMESTITVE ODNOSA SLOVENCEV DO SRBIJE
mevanja, ostajata obe gibanji ločena tokova, ne da bi drug na drugega vplivala,
(če izvzamemo ustanovitev meščanskih narodnih straž — posledico strahu pred
kmeti.) Povsem jasno je torej, da programa Zedinjene Slovenije, najradikalnejši
dosežek buržoazne nacionalno-politične misli,42 ki ji tudi proletarska misel ni imela
kaj dodati, ni diktiral »zdrav narodni nagon« f3 ampak je delo čisto določenih kro
gov meščanske inteligence: kroga dunajskih Slovencev in Matije Majarja v Celovcu.44
»Borbeno demokratično čustvo slovenskih ljudskih množic«4 5 je bilo takrat obr
njeno v čisto drugo smer. Z diferenciacijo kmečkega prebivalstva nastali sloj va
ških veljakov, ki se prilagaja tehničnemu dvigu kmetijske proizvodnje, vlaga vanjo
kapital in reorganizira kmetijski obrat,4 6 je s svojim vplivom dober prevodnik libe
ralne buržoazne ideologije na podeželje. Tabori pa so triumf prav liberalnega
nacionalnega programa (ne liberalnega programa v celoti!). Kardelj .daje sicer pro
dorne analize tako revolucionarnega leta 1848, kjer pokaže vzroke za mimobežnost
kmečkega in meščanskega gibanja,47 kot obdobja konca šestdesetih in začetka se
demdesetih let.48 Toda njegova postavitev ljudskih množic, v tem primeru kmečkih
množic, za nosilca nacionalno radikalne misli in akcije ne drži. Ta stališča so ver
jetno vsaj posredno posledica tiste recepcije marksistične misli, ki je ' oblikovala
slovenske komuniste v 30. letih in dajala podlago njihovemu teoretičnemu razmi
šljanju in politični akciji. Prav slednja pa je v navedeno pojmovanje neposredno
vpeta. Ko napravi ljudske množice za nosilca narodnega gibanja že v 19/ stoletju,
premakne Kardelj za 70 oziroma 90 let nazaj tisto, kar je njegova aktualna- poli
tična naloga in cilj: z revolucionarno ideologijo prebiti tisto ideologijo zdaj povsem
drugače strukturiranih ljudskih množic, ki je v bistvu ideologija vladajočega raz
reda, in jih pripeljati na pozicijo subjekta narodne in socialne revolucije.49
Po opredelitvi nacionalne radikalnosti, njenih nosilcev in taborov kot njene
poglavitne politične oblike konec šestdesetih in začetek sedemdesetih let poglejmo,
v kakšnem odnosu je ta radikalnost s protiavstrijstvom, oziroma v kakem odnosu
je do monarhije nasploh. Ze samo dejstvo, da so na taborih govorili o Avstriji ,in
zvestobi cesarju ter prepevali cesarsko, himno,5 0 pokaže, da protiavstrijstvo ni tisti
kriterij, po katerem bi vedno in povsod merili nacionalno radikalno politiko.5.1 Nič
ne spremeni dejstva o prisotnosti zvestobnih elementov na taborih sicer, pravilna
ugotovitev, da je bilo tam prisotno proavstrijstvo obramba pred očitki protiavstrij-
stva s strani nemških in italijanskih nasprotnikov in plod hladnega političnega, ra
čuna,5 2 oziroma, da je bilo poudarjanje navezanosti na monarhijo pri sestavljalcih
različnih narodnih programov in piscih člankov rezultat različnih nagibov.53 Za
konkretno situacijo je pomembneje to, da so govorili o zvestobi cesarju in prepevali
cesarsko himno. Udeleženci taborov je gotovo niso prepevali z mislijo, da je to
lokavost politične taktike, ki naj prelisiči narodne in politične nasprotnike, poli-
4 2 O radikalnosti programa Zedinjene Slovenije ni treba izgubljati besed. Dodajmo pa še en vidik.
Zahteva po slovenski teritorialni avtonomiji je hkrati tudi zahteva po diferencirani družbeni strukturi.
«Kardelj: op. cit., str. 213; Sperans: op. cit., str. 124; glej tudi pripombo prof. Zwittra v op. 24
cit. delu, str. 110.
" F. Zwitter: prav tam, str. 110—112.
« Kardelj: op. cit., str. 214; Sperans: op. cit., str. 124 — v tekstu prve izdaje je formulacija i neko
liko drugačna. Atribut »borbeno-demokratično« je dodan v drugi izdaji. Toda ta razlika je povsem
nepomembna.
4 6 Zgodovina agrarnih panog II, str. 530.
4 7 Kardelj: op. cit., str. 203—227, zlasti stran 217—219; Sperans: op. cit., str. 116—136.
4 8 Kardelj: op. cit., str. 228—272; Sperans: op. cit., str. 137—172.
*' Kardelj odlično analizira socialno strukturo slovenskega naroda pred 2. svetovno vojno in pri
sotnost vladajoče ideologije med ljudskimi množicami (Razvoj . . ., str. 380 in dalje, oziroma str. 242 in
dalje). Prav tako mu je jasno, da kmečki sloji niso sami po sebi nosilci nacionalne radikalnosti (pri
merjaj Razvoj. . . , str. 11, 19, 50, 52, 185, 337 oziroma 15, 18, 30 do 32, 103, 213). Pripisovanje vloge
ljudskim množicam 19. stoletja, ki je niso imele, je pač predvsem posledica Kardeljeve revolucionarne
angažiranosti. Se pojasnilo o terminu .ljudske množice«. Uporabljam ga, čeprav ni nobena sociološka
kategorija (kot tudi »zdrav narodni nagon« ne), ker ga je uporabljal Kardelj. Iz branja Razvoja slo
venskega narodnega vprašanja tako po službeni dolžnosti kot zaradi čustva zvestobe se je ta termin
prikradel v tisti pravšnji žargon, s katerim današnji Juriji z meritornostjo absolutnega vedca presojajo
zmajsko preteklost m v njej znova in znova dosegajo bleščeče zmage
» V. Melik: Tabori 1868-1871, v Taborsko gibanje na slovenskem, str. 17.
primerjaj J. Pleterski: O nekaterih vprašanjih slovenske politične zgodovine v zadnjem deset
letju pred prvo svetovno vojno, ZC XXXIII 1979, str. 203—220 glej str 209
5 2 v opombi 50 citirano delo, str. 17.
5 3 V. Melik: v opombi 28 navedeno delo.
ZGODOVINSKI ČASOPIS 39 -1985 • 4 , . 345
cijske špiclje, oblasti in morda še koga. Prepevali so jo in prisegali cesarju zvestobo
z iskrenim navdušenjem ali pa z iskrenim ravnodušjem, za vprično politiko ni
važno. Važno pa je, da je pravkar postali Slovenec na taborih hkrati z Zedinjeno
Slovenijo, jedačo in pijačo dobil servirano tudi tisto, kar je v bistvu hotelo prepre
čiti, da bi Slovenec sploh postal, in kar mu je že bilo in mu še bo servirano: naj
pomembnejšo in pravzaprav edino relikvijo iz inventarja državne ideološke ropo
tarnice — cesarja! Pa našim mladoslovenskim prijateljem tega ne gre zameriti, saj
niso počeli nič posebnega, in tabori ne izgube, niti kančka svojega pomena. Kasneje
pa bomo pokazali, kako so v neki drugi, res bistveno manj udarni politični situaciji
ravnali drugače. . ' - > : '
Problem protiavstrijstva 'in nacionalne radikalnosti pa se zastavlja še drugače.
Zastavlja se kot vprašanje razmerja med slovenskim nacionalnim gibanjem in nje
govim razvojem ter temeljnimi predpostavkami habsburške monarhije, razmerja,
postavljenega v okvir razvoja kapitalističnih družbenih odnosov in njihove repro
dukcije. Določeni stopnji kapitalističnega proizvodnega načina je za njegovo re
produkcijo najustreznejše (ne pa tudi edino!) mesto menjave, kapitala, blaga in
delovne sile jezikovno-etnična struktura, ki jo sam ta proizvodni način v dolgo
trajnem in neenakomernem procesu preoblikuje v novo obliko globalne družbe —
narod. Iz teh integracijskih procesov zrasli nacionalna zavest in nacionalna kultura
postaneta tisto polje, kamor njun nosilec — meščanstvo umesti svöj specifični raz
redni interes, doživljen in predstavljen kot splošen nacionalni interes. Ko postaja
kapitalistični proizvodni način dominantni proizvodni način in kapitalistični druž
beni odnosi z njim specifično razredno delitvijo dominantni družbeni odnosi, za
jema nacionalna zavest ne le tiste sloje, ki so nanj že neposredno vezani, .ampak
tudi tiste^ ki bodo to šele,postali. Z osvojitvijo politične oblasti — države, kar se je
izvršilo na različne načine bodisi kot revolucija ali kot sorazmerno spontan pre
vzem oblasti v. povezavi s prejšnjim vladajočim razredom (ki se v bistvu poburžo-
azi), in v različnih okvirih, bodisi v že oblikovanih bolj ali manj etnično čistih
državah, bodisi, da je bilo te treba šele ustvariti, razbije buržoazija tudi vladajoče
ideološke aparate države (IAD)54 in ustvari nove. Med meščanskimi IAD-i pripade
najpomembnejše' mesto šolskemu,55 ki postane poglavitni posrednik nacionalne ideo
logije, tega za reprodukcijo na ravni globalne družbe — nacionalne države — neob
hodno potrebnega ideološkega sklopa. Nacionalna ,ideologija izriva religijo, najpo
membnejši ideološki sklop fevdalne družbe, v sfero zasebnosti, država se postopoma
emancipira od nje in se utemelji v Narodu. Zapletenost te utemeljitve naj ilustriram
na primeru francoske revolucije! Revolucija sicer uniči5 6 religiozni IAD — katoliško
cerkev, najpomembnejši IAD ancien regima, vendar pa njena radikalna faza (jako
binska diktatura) ustvari novo obliko religije, kult najvišjega bitja.57 Pod njega
sub'sumira vse vrednote, na katerih temelji in se reproducira celota družbenih od
nosov. Najpomembnejše mesto med njimi pripade francoskemu narodu in njegovi
suverenosti. S tem vpelje nova religija na teološkem nivoju narod kot temeljno
skupnost, kjer nastajajo in se reproducirajo (in tudi spreminjajo) kapitalistični
odnosi, narod, ki že obstoja kot revolucionarna praksa prav teh odnosov. Pri kultu
najvišjega bitja gre torej za post festum religiozno potrditev naroda. Temelj fran
coske države v letu II, suvereni francoski narod in konkretna, v smislu ekskluziv-
nosti francoščine izvajana jezikovna politika5 8 sta religiozno posredovani. Emanci
pacija nacionalne ideologije, ideološkega temelja meščanske države, je daljši, vča
sih tudi protisloven proces, vendar pa lahko za zadnjo tretjino 19. stoletja trdimo:
evropske države tega časa so buržoazne nacionalne države.
5 4 glej L. Althusser: Ideologija in ideološki aparati države, zbornik Ideologija in estetski učinek,
Ljubljana 1980, str. 38—99, primerjaj 53.
5 5 prav tam, str. 58—62.
5 6 za politiko revolucije do cerkve glej Mathiez: Francoska revolucija 1, Ljubljana 1936, str. 118—
127.
5 7 prav tam, str. 127 in predvsem Mathiez: Robespierre et l 'Etre Supreme, v Études sur Robes
pierre, Paris 1978, str. 154—182.
! S F. Zwitter: V opombi 24 citirana razprava, str. 81.
346 M. STUHEC: POSKUS UMESTITVE ODNOSA SLOVENCEV DO SRBIJE
' Med njih pa se prav tako kot carska Rusija in Turčija ne more uvrstiti habs
burška monarhija. Kot država neenakopravnih narodov njen realni temelj ni na
cionalna skupnost in njena ideologija ni nacionalna ideologija. Njeni temelji so
armada, birokracija, plemstvo in cerkev.69
Prvi dve spadata v represivni aparat države, druga dva pa v fevdalni IAD.
Plemstvo je ostanek starega političnega (stanovskega), za cerkev pa smo že ugo
tovili, da je najpomembnejši fevdalni IAD. Ideološki izcedek teh institucij j ezve^
stoba cesarju in dinastiji kot vrhu piramid vojaške, birokratske in plemiške hier
arhije in božjemu izbrancu. -Zvestoba cesarju po božji milosti je glavni ideološki
sklop države in njena poglavitna ideološka opora v bolj in bolj zaostreni nacionalni
situaciji, posledici napredovanja podrejenih narodov. Hkrati pa je tudi pravi izraz
nacionalne neenakopravnosti. Celovit napredek avstrijskih (avstro-ogrskih) narodov
je s svojo težnjo po emancipaciji že sam po sebi protiavstrijski, saj do nje v mo
narhiji ni bilo možno dospetij60 V optiki celote mednacionalnih odnosov in v zgo
dovinski perspektivi je slovensko narodno gibanje že s svojo prisotnostjo próti-
avstrijsko, v kolikor ohranja kontinuiteto nacionalne radikalnosti (kakor sem jo
opredelil zgoraj), ki je pogojila že sam njegov nastop v 18. stoletju. Nacionalna
radikalnost, pogoj razvoja slovenskega naroda, je torej nujno protiavstrijska, ne
glede na osebno prepričanje in želje ter javno delovanje njenih nosilcev v tem
oziru.
Postavi pa se vprašanje, koliko so to zgodovinsko perspektivo, namreč, da raz
voj nacionalnih skupnosti v smeri diferencirane buržoazne družbe vodi v razpad
monarhije in je torej protiavstrijski, zapopadle vprične generacije. Zanimivo je sta
lišče Antona Auersperga v letu 1848: »Möge Slovenia noch eine Weile an dem Arme
ihrer älteren Schwester wandeln, dieser Leitung darf sie sich nicht schämen, sie ist
zwar keine Minderbegabte, aber doch die Jüngere. Wenn sie einst Tage ihrer voll
ständigen Reife erreicht hat, dann wird auch die Trennung natürlich und darum
minder schmerzhaft seyn«.61 Clam-Martinic pa je 1860 ob razpravljanju o novi
organizaciji Avstrije mnenja, naj jo sestavljajo zgodovinske dežele, saj bi obliko
vanje etničnih enot vedlo v razpad monarhije.6 2 Isto vprašanje pa se zastavi še
z drugega vidika, namreč, koliko je bilo v zavesti vpričnih generacij prisotno na
sprotje med nacionalno ideologijo, ki posameznika interpelira v Slovenca (Ceha,
Hrvata . . .), in ideologijo zvestobe cesarju, ki ga interpelira v podložnika Njegovega
apostolskega Veličanstva, torej prav v Ne-slovenca (Ne-čeha, Ne-hrvata . . . ) . Kako
je bilo torej možno (in možno je bilo!) biti hkrati zaveden Slovenec in lojalen
državljan, Slovenec in Ne-slovenec? Mislim, da zato, ker je to diskrepanco, še pre
den je sploh prodrla v zavest velike večine Slovencev, razrešila kar zgodovina sama.
Ce smo do sedaj ugotovili, da nacionalno-radikalna politika v šestdesetih in
sedemdesetih letih 19. stoletja ni radikalna zato, ker bi bila protiavstrijska, da pa
je slovensko nacionalno gibanje, v kolikor vsebuje elemente radikalnosti, v zgodo
vinski perspektivi že samo po sebi protiavstrijsko, pa poskusimo dati pomen tudi
tistemu protiavstrijstvu oziroma nerazpoloženju do monarhije, ki je tudi v tem času
nedvomno prisotno, čeprav na vprično politiko ne vpliva.63 Pri tem ne bom navajal
in analiziral tistih manifestacij protiavstrijstva, o katerih je bilo napisanega že do
volj tehtnega.6 4 Spet se bom povrnil k pisanju Slovenskega Naroda o Srbiji (in še
čem drugem) avgusta 1872 in zraven pritegnil tudi druge o tem pišoče, pa tudi ne-
5 9 isti: Nacionalni problemi. . ., str. 206.
" prav tam, str. 207; primerjaj v opombi 24 cit. razpravo, str 84
6 1 V opombi 24 citirana razprava, str. 124, opomba 98
a prav tam, str. 140, glej tudi Nacionalni problemi, Btr 124
glej s t r . 2 3 7 K 2 4 m a U n e r : ° n e k a , e r i h ^ * PriJ<™ih v političnem zgodovinopisju, Zč XVII, str. 225-254,
za c J a P t 0 a b o r o v O P | C n x X ^ I l n i T ß ^ J r
3 1 7 ^ M i h r a Z ? r a V g " t t u d i V. Melik: Slovensko narodno gibanje
™ m T ^ ™ J. i- • J i? Î Î T V • . l
5 - 8 8 - P n m e r J a j str. 86-88; D. Kermauner: Nekaj kritičnih pri
pomb k razpravljanju dr. K. Milutinovića v tem časopisu, ZC XIV 1960, str. 203-217- s t ^ H e a e m o n ]
stična prekonstrukcija jug. kongresa y L ubijani 1870, ZC XIV, 1962 str 81-144- isti- V onomhf -~ ° J
rano delo; F . Zwitter: Nefcaj problemov okrog Jugoslova^keg^kongresa 1870, I t ' X I V , 1 9 6 ? T
isti: Odgovor polemičnemu izkrivljanju, ZC XVIII, 1964, str. 234—250.
_ 62 citi-
145—170;
e:
69
• ZGODOVINSKI ČASOPIS 39 . 1985 • 4 '- 347
pišoče časopise na Slovenskem. Tovrstno pisanje je eden od izrazov jugoslovanstva
in je bilo zlasti močno v drugi polovici 1870 in prvi polovici 1871.65 Jugoslovànstvo
pa je v nekem smislu in pri nekaterih svojih privržencih izraz protiavstrijstva ali
pa vsaj nerazpoloženja do Avstrije oziroma AO. S primerjavo stališč slovenskih
časopisov do Srbije bom poskusil utemeljiti zgornjo trditev. :
Poglejmo Zgodnjo Danico! Ta o Srbiji in ustoličenju novega kneza ne napiše
niti najbolj skopega poročila. Spričo njene katoliške ekskluzivnosti jé razumljivo,
da o nastopu pravoslavnega vladarja ne izgublja svojih dragocenih sil, tako po
trebnih ji na drugem polju. Vendar pa ji pojem jugoslovanstva in jugoslovanske
solidarnosti ni tuj. Izpeljuje ga iz splošne slovanske vzajemnosti, ki naj temelji na
katoliški veri: »Ker pa je le v katoliški veri neskaljena in zveličavna resnica, torej
je največjega milovanja vredno, kar Slovane tiče, to, da smo razdjani v veri in; da je
sedanji čas tudi toliko katoličanov samih, v svoji Iveri vnemarnih. Kolikor zgodovina
priča, ni dvomiti, da so si Slovani sploh svoje razdjanje v narodnosti nakopali s svo
jim razdjanjem v veri. Kolik napredek v slovstvu vsih verst bi se bil lahko zgodil,
ako bi bili vsi Slovani ostali katoličani in bi si bili kakor bratje v tem pomagali in
koliko bi bilo moči v tem zoper potujčevanje! Povernjenje odpadnih in razkolnih
Slovanov h katoliškemu studencu žive vode naj napravi mir med vsimi slovanskimi
brati«.6 6 Konkreten primer tako pojmovane jugoslovanske solidarnosti pa je akcija:
Slovenci, pomagajmo bratom v Turčiji, vzpodbujena s tako naslovljenim' člankom.6 7
Gre' za pomoč bosanskim in hercegovskim katolikom, katerih pogoji za versko živ
ljenje so »preborni«.68 Potem,1 ko jih avtor opiše, vpraša: »Slovenci, ali zamorete
še dalje terpeti to zapuščenost in nespodobnost?« Z gorečnostjo inkvizitorja pribij
»Ne,'nič več ne! Pomagati jim moramo.« In doda: »To bo za nje in za nas dobro«.'
Za uresničitev te blage misli je bil v Ljubljani ustanovljen odbor, ki naj ' bi
zbiral in v Bosno pošiljal prispele darove in denar.7 0 In uspeh te verjetno prve vaje
Slovencev v jugoslovanski solidarnosti? Kot je razbrati iz Danice odziv ni bil zelo
velik.71 Kakor vidimo iz navedenih člankov in iz opustitve poročanja o beograjskih
svečanostih, klerikalna jugoslovanska razmišljanja tega časa izključujejo Srbe (in
s tem tudi druge pravoslavne Jugoslovane), saj seveda niso računali na njihovo
»povernjenje h katoliškemu studencu žive vode«. '
Med pisanjem Slovenskega Naroda, Soče in Novic na prvi pogled ni razlik, če
izvzamemo morda strastnost, s katero piše Slovenski Narod. Vsi izrekajo Srbiji pri
znanje za dosežene uspehe, se jih veselijo in želijo najbolje tudi v prihodnje. Prav
tako izražajo nezadovoljstvo z vlado zaradi njenega odnosa do Srbije, napadajo
Madžare, po njihovem mnenju glavne srbske sovražnike, in zlivajo svoj bes na AO
konzula v Beogradu Kallaya (obskurni Kallay).7 2 Vendar pa so med njimi bistvene
razlike.7 3 Kako utemeljuje Slovenski Narod nujnost, da se Slovenci pojavijo v Beo
gradu, smo že videli. Enake razloge navaja tudi Soča, saj »bode vBelgradu zraven
domače srbske slovesnosti tudi shod Slovanov vseh panogov. In v resnici ima ona
srbska slovesnost velik pomen za celi slovanski, posebno pa za jugoslovanski svet«.74
Novice pa so drugačnega mnenja. Proslavi Milanove polnoletnosti ne pripisujejo
pomena obče slovanskega shoda in priložnosti za širšo uveljavitev Slovencev. Po
vabilo beograjske občine Ljubljani razumejo dobesedno. Kdorkoli že bi tja šel, bi
6 5 I. Prijatelj: Slovenska kulturno politična in slovstvena zgodovina 1848—1895 I I I , Ljubljana 1958
str. 183—229.
* Zgodnja Danica, 7. mal. travna 1872.
6 7 Zgodnja Danica, 12. mali serpanj 1872.
6 8 Zgodnja Danica, 12. mali serpanj 1872.
6 9 Zgodnja Danica, 12. mali serpanj 1872.
7 0 Zgodnja Danica, 12. mali serpanj 1872.
7 1 Zgodnja Danica, 19. mali serpanj 1872.
Zgodnja Danica, 9. veliki serpanj 1872.
Zgodnja Danica, 16. veliki serpanj 1872.
Zgodnja Danica, 30. veliki serpanj 1872.
Zgodnja Danica, 13. kimovec 1872.
Zgodnja Danica, 6. gruden 1872.
7 2 Novice, 21. 8. 1872.
™ D. Kermauner je nasprotnega mnenja. Glej v opombi 63 cit. delo, str. 251 7 4 Soča, 1. 8. 1872.
348 M.STUHEC: POSKUS UMESTITVE ODNOSA SLOVENCEV DO SRBIJE
bil zastopnik Ljubljane, ne pa Slovencev., Tako kot Slovenski Narod tudi Novice
predvidevajo, da bo ljubljanski občinski svet zavrnil povabilo in mu tudi zanikajo
sposobnost za tako pot, vendar apelirajo na župana Dežmana, »naj v spomin na
njegovo nekdanjo navdušenje za slavo Slovanov obrne ves svoj vpliv do mestnega
odbora na to, da se pošljeta dva narodna,moža kot zastopnika ljubljanske občine
v. Belgrad, kajti — še enkrat povdarjamo —т prijaznost bi se povraćala z neprijaz
nostjo, ako bi se to ne zgodilo.«73 Omenili, smo že neuspeh Dežmanovega posredo
vanja, dodajmo pa še, da so Novice to sicer obžalovale, niso se pa nič razburjale
ali poskušale najti novo rešitev. Tudi povezave med Slovenci in Srbi ne vidijo po
sredovane po slovanskem duhu in zato ne vidijo neločljivosti obeh narodov. Prav
zaprav abstraktni pojem »slovanski duh« Bleiweisovemu pragmatičnemu umu pač
ni mogel biti, tako kot Slovenskemu Narodu, temelj napredka Srbije; ta je bil, v
slogu zmerne konservativnosti Novic, rezultat dobre politike namestništva, ki je
»z bistrim očesom brž našlo pravo pot, ki jo je kazala večina narodova, držeča se
onega zmernega napredka, ki le. po dobrem preudarku novo stavi na mesto starega,
ne prezira narodovega čutja in ne buta z glavo skozi zid«.78 Ta razlika pa ne .po
meni zgolj različnih stališč liberalnega in konservativnega časopisa, liberalnega in
konservativnega tabora, pomembna je tudi z vidika- bralca. Temu Novice sicer po
sredujejo »ljubav do naših nam po narodu milih bratov«,77 vendar pa mu ne omo
gočijo, da bi se ogledoval v Srbih. Skratka, na podlagi pisanja Slovenskega Naroda
lahko Slovenec samega sebe ogleduje v Srbu, na podlagi pisanja Novic pa ne. Tudi
glede pričakovanj v zvezi s Srbijo opazimo velike razlike. Oba liberalna časopisa
polagata v njeno prihodnjo politiko velike upe. Stališča Slovenskega Naroda smo
že prikazali,7 8 Sočina so zelo podobna. Po njenem mnenju je.naloga Srbov, da na
turških razvalinah ustvarijo, novo, močno državo, kajti »Srbija, ta mlada država
bodočnosti (Zukunftstaat, kakor jo isti Nemci imenujejo) ima res veliko prihod
nost . . . Kot izgledna država bode ostalim, posebno pa pod polumescem zdihajočim
krščansko-slovanskim narodom na balkanskem poluotoku postala jugoslovanski Pié
mont«. 7 9 Tudi Soča koketira z mislijo, da bi utegnila Srbija kdaj postati združevalec
Jugoslovanov. V Novicah česa podobnega ni zaslediti, prav tako ni navdušenih
»živio« pasusov (»Bog živi mladega kneza Milan M. Obrenovića IV. na diku-i slavu
Srbije in vse Jugoslavije! Živio!«80 Znotraj staroslovenskih političnih računov so
Srbiji odmerjene le dobre želje za napredek. Možnost, da »hitro, naenkrat, iznenada
pride lahko našim bratom v jugu. njih Cavour ali Bismarck, kateri bode z močno
roko zložil posamezne dele v mogočno in zdravo celoto«81 v pisanju Novic ni pri
sotna, zapišejo le, da »narod srbski od njega (to je Milana — op. M. S.), ker je
bistre glave in navdušen za svojo domovino, veliko pričakuje«.82 Tudi o tem, da bi
srbska politika utegnila biti opora slovenski, ni govora, o kakem podeljevanju vloge
Piemonta vseh Jugoslovanov še celo ne. Pa saj od enega izmed »svojemu vladarju
vsigdar zvestih narodov«8 3 kaj takega tudi ne bi mogli pričakovati.
Ostane nam še primerjava obeh liberalnih glasil, saj nasproti Novicam ne pred
stavljata enotnega bloka; med njima so pomembnejše razlike, kot bi pričakovali.
Prva, očitna, je v tem, da Soča v Beograd ni poslala nobenega poročevalca, čeprav
je sprva tja nameraval iti dr. Lavrič,84 vendar je očitno zaradi vladne prepovedi
ostal doma,8 5 Jurčič, urednik Slovenskega Naroda, pa je vseeno odpotoval. V svojem
pisanju Soča tako kot Novice ne uporablja pojma slovanski duh. Goriški Slovenci
se seveda čutijo Slovane, zato preprosto »ljubijo brate Srbe ravno tako, kakor lju-
7 5 Novice, 31. 7. 1872.
» Novice, 31. 7. 1872.
7 7 Novice, 21. 8. 1872.
78 Glej zgoraj!
7 5 Soia, 29. 8. 1872.
8 0 Soêa, 29. 8. 1872.
81 Slovenski Narod, 27. 7. 1872.
82 Novice, 21. 8. 1872.
83 Novice, 21. 8. 1872.
84 Soča, 1. 8. 1872. .
85 Soča, 29. 8. 1872.
ZGODOVINSKI ČASOPIS 3 9 - 1 9 8 5 - 4 ' ' " 349
bijo avstrijski Nemci in Italijani svoje brate onkraj mej«.86 Vendar zgolj ljubezen
ne zadošča. Za pravo povezanost med obema narodoma je potrebno nekaj; kar ju
vzpostavi kot dve realnosti istega izvenčasnega principa. Ta princip pa je prav slo
vanski duh, »ki je slavno dokazat, da se mil samo krila mogočna morajo svobodna
pustiti, da se povzdigne kakor kraljevi orel v nebeško višino. Slovani, ki se danes
srbskih svečanosti' v Belgradu udeležujejo, ne slave kneza Milana; nego slave v prvič
svobodo in samostalnost slovansko in v drugič plodove slovanskega duha, ki j e ' v
Srbiji tako sijajno pobil vsa tujčevska obrekovanja Slovanov, kakor da ne bi bili
za kulturo sprejemljivi* in ne bi je znali širiti«.87 Vzpostavitev tovrstne identitete
med-Slovencem in Srbom, ki je prosta vsakršnih ilirskih popadkov in s pomočjo
katere se Slovenec ogleda v Srbu, ne da bi zato moral prenehati-biti Slovenec, omo
goča drugačno dojemanje vprične politične situacije in možnih političnih, perspek
tiv, zlasti še, ker je povezana z zanikanjem ideologije zvestobe cesarju. Medtem
namreč, ko Slovenski Narod dobrih šest tednov pita-javnost z najrazličnejšimi
poročili o Srbiji in slavi njenega vladarja, ignorantsko preide 42. rojstni dan Nje
govega apostolskega Veličanstva Franca Jožefa I.,' svojega vladarja. Tudi Soča sicer
ne posveti mnogo prostora cesarjevemu prazniku, njeno poročilo o slovesnosti, ki
so jo ob tej priložnosti pripravili goriški dijaki, ne poudarja zvestobe cesarju,88
toda to poudari prav v okviru pisanja o Srbiji: »Slovani so Avstrijo zmerom branili
in so naši dinastiji tako vdani, da te vdanosti iri lojalnosti, omajati ne more ljubezen
do svojih zunaj avstrijskih bratov.«8 9 V nekem drugem članku iste številke pa sta
cesar in dinastija povzdignjena na vzvišeni piédestal neskaljene pravičnosti: »»Ju-
stitia fundamentumy regnorùm« je bilo geslo rajnkega cesarja Franca L, »Recta
tueri« pa geslo Ferdinanda L, tedaj dveh.vladarjev, katera sta imela absolutno go-
spodarstvo v cesarstvu in to oba lepo znači. Njegovo Veličanstvo sedanji naš cesar
je gotovo pričakoval, da se bode to pravno načelo po, novem ustavnem poti toliko
bolj uresničilo in da bode osrečilo vse avstrijske narode . . . čas je tedaj, da se po
geslih gori omenjenih uresniči Njegovega Veličanstva, našega sedanjega cesarja že
lja, da bi se pomirili vsi avstrijski narodi.«9 0 Soča* torej svoje pisanje zabeli z dina-
stičnim špehom in ga more tako âromatiziranega vsak trenutek postreči slehernemu,
ki bi ji očital greh nelojalnosti. Vendar pa na ta način njeno spogledovanje z mi
slijo o Srbiji kot jugoslovanskem Piemontu zdrkne na ràvén otroške igrice, celotno
pisanje pa v bistvu ne preseže Novic, -je' le bolj priostreno. Ne more pa prinesti
nobenih novih momentov i v politično zavest Slovencev. Te lahko prinese samo pi
sanje Slovenskega Naroda, ki iz svojih člankov eliminira zvestobo cesarju.-Res je
sicer, da Slovenski Narod poziva neki subjekt, naj osvobodi slovanski duh. 9 1 ; Po
glejmo, kaj to pozivanje pomeni in razkrinkajmo neznanca! Slovenski Nafod piše
tako: »Dajte samo Slovanom, dajte Slovencem sredstva razvijati se kakor Srbi, naj
vse vlade za slovansko šolo, slovansko knjigo, slovansko kulturo tako skrbe kâkor
slovanska srbska vlada — in'ostrmeli bodete gledali, kaj zmore slovanski duh, ako
nij zatrt«.9 2 Zlahka razvidimo, da je pozvanec avstrijska vlada. To pa ne pomeni
izražanja privrženosti monarhiji ali vdanega pričakovanja vladne milosti, temveč
izpričuje trezno presojo politične realnosti, v kateri je možno obiti monarha, mo
narhije pa ne. Hkrati pa (tudi) ta pasus prikaže položaj Slovencev v državi in kri
tiko tega položaja. S tem smo se dotaknili prvega pomena, ki ga ima pisanje o Srbiji
in jugoslovanstvu. Tovrstno pisanje pomeni namreč opozicijo tako privilegiranemu
položaju Nemcev (in Italijanov) v slovenskem nacionalnem prostoru kot Nemcev in
Madžarov v celotni državi. Ta opozicija je v različni meri prisotna pri vseh treh
obravnavanih časopisih. Njim, zlasti pa Slovenskemu Narodu, nasprotuje v okviru
8 6 Soča, 29. 8. 1872.
87 Slovenski Narod, 22. 8. 1872.
88 Soča, 22. 8. 1872.
8» Soča, 29. 8. 1872.
90 Soča, 29. 8. 1872. Primerjajmo s tem izjavo A. Korošca v parlamentu 1913: »Naäe zadnje upanje
je ostala edioole dinastija! . . . cit. po Gestrin-Mel;k: Slovenska zgodovina . . ., str. Ì16.
51 Glej zgoraj opombo 23.
52 Slovenski Narod, 22. 8. 1872.
350 м STUHEC: POSKUS UMESTITVE ODNOSA SLOVENCEV DO SRBIJE
vsakdanjih političnih spoprijemov. Laibacher Tagblatt, ki svareč Srbijo pred ne
realnimi Piemontskimi načrti 8 3 svari prav slovensko opozicijo. Jugoslovanstvo pa
ima še drug pomen, a le takšno kot je v pisanju Slovenskega Naroda o Srbiji. Vzpo
stavitev identitete med Slovencem in Srbom, ki Slovenca usmerja na jug in hkratna
eliminacija ideologije zvestobe cesarju je rja, ki znotraj slovenskega dojemanja
lastnega narodnega položaja razjeda tisto mesto, ki je v tem dojemanju temeljna
predpostavka — Avstrijo kot tako. Enak pomen pa ima tudi protiavstrijstvo tistega
časa. To šibko in počasno razjedanje slovenske ideološke strukture je v povsem
drugih okoliščinah v času pred I. svetovno vojno pogojilo (seveda skupaj s temi
okoliščinami) premik protiavstrijstva v sicer še obrobno politično akcijo, v.mesecih
pred razpadom monarhije pa na mesto kriterija nacionalne radikalnosti. Zaplete
nosti konkretnih poti spreminjanja ideologije »versko-nravstveno in dinastično ču
tečega slovenskega naroda« 9 4 tukaj ne.moremo spremljati, trdimo pa lahko, da je
bil ta proces, vzeto v celoti, počasnejši od zaostrovanja nacionalnih nasprotij. Po
kažemo pa lahko možni vpliv analiziranega pisanja Slovenskega Naroda na čas pred
I. vojno. V Slovanu je 1.1911 dr. Ilešič priobčil sestavek o Jurčičevem potovanju
v Beograd.95 članek je zanimiv, ker nam prikaže gledanje na jugoslovanstvo sedem
desetih let 19. stoletja z vidika štiridesetletne distance in novih okoliščin. Avtor iz
postavi Jurčičevo jugoslovansko angažiranje v člankih9 6 in svoj s številnimi citati
iz Slovenskega Naroda opremljeni prispevek zaključi: »Malo smo Jmeli in imamo
Slovenci žurnalistov, ki bi se kakor Jurčič hoteli na lastne oči poučiti o sosedstvu,
s katerim je in bo naša usoda tesno spojena, ter„vsled tega mogli stvarno in teme
ljito o njem pisati«:.97 Seveda samemu prispevku dr. Ilešiča ne pripisujem moči raz
odetja, ki bi koga spreobrnilo, verjetno pa je, da se je na njegovi podlagi kakšen
bralec Slovana prepoznal v Jurčičevem delovanju in tako našel zgodovinsko uteme
ljitev lastnega. S tem sem, upam, odgovoril na vprašanja, ki sem si jih zastavil zgo
raj. , • •
Pomudimo se še pri poročanju o samih svečanostih! Slovenskemu Narodu pri
hajajo poročila iz dveh virov. Prvi vir so razni domači in tuji časopisi, ki jih
Slovenski Narod povzema. Omenjajo veliko množico ljudi, okrašeno mesto in sploš
no navdušenje. Pišejo, da je italijanski kralj odlikoval mladega kneza z redom
Sv. Mavricija. Povzemajo tudi kneževo proklamacijo, kjer ta obljublja storiti vse,
kar je v njegovi moči, da bo vreden naslednik pokojnega Mihajla, in izraža veselje,
da bo vladal kot ustavni knez, priporoča državnim uradnikom skrb za blagor države
in poziva vse Srbe k domoljubju. Povzetek prinaša tudi sestavo nove vlade in raz
delitev resorjev.98 Slovenski Narod svoje bralce seznanja tudi s poročilom regentov,
ki je hkrati tudi vladni program, in na kratko oriše ustavni sistem Srbije, katerega
bistvo^ je, »nič o narodu brez naroda«. Delo regentov ocenjuje kot zelo uspešno.9 9
Ista številka prinaša tudi dopis iz Trsta, ki izraža radost Slovanov ob obalah Ja
dranskega morja ob Milanovem ustoličenju.100 Poročila Soče in Novic so prav po
dobna.1 0 1
Drugi vir za beograjske dogodke pa so poročila Narodovega urednika Josipa
Jurčiča, izšla pod naslovom Belgrajska pisma.1 0 2 Na pomen teh dogodkov opozarja
Jurčič enega izmed vodilnih mladoslovencev dr. Vošnjaka v pismu iz začetka avgu-
9 3 Laibacher Tagblatt, 28. 8. 1872. Laibacher Tagblatt v svojih številkah 26., 27. in 28. 8. Zelo ob
širno in objektivno poroča o Srbiji. i
9 1 Tako je opredelil Slovence ustanovni shod NNS. Povzeto po v op. 37 cit. razpravi, str. 8.
9 3 Slovan 1911, str. 337—344. Na ta članek me je opozorila kolegica Tanja Sibli, za kar se ji za
hvaljujem.
9 6 Dr. Ilešič upravičeno prisodi avtorstvo tudi nepodpisanih člankov Jurčiču, saj je bil ta glavni
strokovnjak Slovenskega Naroda za južnoslovansko vprašanje. Primerjaj Prijatelj I I I , str 229
9 7 Slovan, 1911, str. 344.
9 8 Slovenski Narod, 24. 7. 1872.
9 9 Slovenski Narod, 27. 7. 1872.
™ Slovenski Narod, 27. 7. 1872.
101 Soča, 29. 8. 1872.
Novice, 28. 8. in 3. 9. 1872.
1 0 2 Slovenski Narod, 27. 8. 1872.
Slovenski Narod, 29. 8. 1872.
Slovenski Narod, 31. 8. 1872.
ZGODOVINSKI ČASOPIS 39 1 9 8 5 - 4 3 5 I
sta. Predlaga, naj gre. v Beograd več predstavnikov, ker je to tudi priložnost za uve
ljavitev stranke, in časopisa/0 3 Vendar : je na pot odšel sam. Kaj piše.Jurčič v Ma
ribor? Piše, da je v Beogradu množica ljudi, veliko; tujcev,, med katerimi prevladu
jejo Srbi iz. krajev zunaj Srbije. Vrvež na ulicah opisuje takole: »Po vseh ulicah se
vlečejo gori in doli cele procesije šetalcev, namešeno in pisano. Tu tropa junaških
postav srbskih kmetov v originalni opravi, s širocimi hlačami, srebrom ovezeno
obleko in rudečo cofasto kapo; tam inteligentno-lični narodni vojniki, tu tropa
krasnih devojk (o katerih, naj bode — dasi stvar ni politična — hitro in mimogrede
mladim Slovencem povedano, da krasnejših nijsem še nikoli nikjer na svetu vi
del)«.1"4 Jurčič omenja tudi svoje novinarske kolege: urednike Pokroka, hrvatskih
Obzora in Vijenca ter nemškega Vaterlanda. Pravi pa tudi tole: »Za judovsko-
nemške novine došlo je bâje več poročevalcev, kateri pa nemajo vstopa pri narodnih
krogih, silijo se torej po vseh kotih in posluškevajo ter izpraševajo s pravo judov
sko nesramnostjo . . .«.105 Od Slovencev je poleg njega »radovednega in radopisnega
novinarja« prisoten še gospod P., mlad trgovec iz Zidanega mosta, ki ga Jurčič
imenuje »patriotičen tourist«. Bila sta zelo. prijazno sprejeta in nastanjena v pri
vatnih sobah, »ker v gostilnah je že prepolno in od straha drago.«106 Vzdušje v me
stu je polno pričakovanja in navdušenja. Prav poseben vtis je nanj napravilo dvoje.
Prvič — srbska narodna vojska: »Vojniki so krepke postave, ti zarjaveli obrazi, vse
skozi inteligentni. Kadar pride do boja za zedinjenje Srbstva,(kar je samo vpra
šanje časa), bili se bodo ti junaci kakor levi. Vidi se jim, da to nijso s silo v vojsko
vtaknjeni ljudje, vsak je ponosen na svojo puško in uniformo. Slovana, ki je kakor
mi vedno naše vojake v tujem jeziku komandovati čul, zanima celo slovanski ko
mando: »na desnu, — na levu, — s ramenu« (poslednji u ali poslednji slog koman
dant zatega). Kretanja ali gibanja vojakov nemajo tiste lesenosti, tiste na mašino
spominjajoče mrtvosti, v katero naš korporal vojaškega novaka uvežba. Ravno tako
ni tu, — kakor sem kasneje videl — ni sledu onega odloöevanja, one odstranjeval-
nosti, ki je in deloma še loči pri nas vojaštvo, posebno oficirje od »meščanske ka-
nalje« . ..«.107. Dve številki pred tem slavospevom pa je Narod prinesel pravo na
sprotje: »Tekoči mesec ima popolnem vojaški značaj. Kajti sedaj se vršijo vojaške
vaje naših rezervistov, v navadnem vojaškem jargonu »Janezov« imenovanih. Na
Vižmarjih se vadijo dan na dan topničarji strelom na tarčo, na Fužinah je taborišče
en miniature, kjer se vojak praktično vadi, kako si dež napravi pravilno cesto skozi
preperelo platno, kako mora vojak pretrpeti vsakojaki smrad in druge neprilike;
vmes pa kot »Staffage« korakajo po naših ulicah naši čvrsti reservisti v opravi, ki
je vse prej ko impozantna. Naš slavno — bolje rekoč zloglasni aerar ne daje vo
jakom za vaje dovoljne obleke, tedaj se samo po sebi razume, da vsakdo lahko
čestokrat vidi vojake v vojaškej suknji a s klobukom s širocimi kraji in črevlji na
dreto, raztrganimi civilnimi hlačami itd. Marsikak »Janez« bogme izgleda kakor
berač, ki pred Sv. Martinom kleči, ali pa, kakor da bi ga bil kdo iz koruze vzel!. . .«108
Uničujoča kritika, ki pa dobi ob Jurčičevem povzdigovanju srbske vojske še po
vsem drug pomen. Druga stvar, ki je Jurčiča navdušila, je bilo to, da v štirih dnevih
svojega bivanja v Beogradu ni videl nobenega nereda in niti enega pijanega člo
veka,109 kar pa je že spričo številnih zdravic, ki jih je sam opisal, mogoče malo
težko verjeti.
Jurčičevo pisanje je izrazito poudarjanje pozitivnih atributov srbstva. To je
nujno. Originalnost, krasota žensk, red, treznost, inteligentnost, krepkost itd. so
tiste lastnosti, ki ozaveščajo po slovanskem duhu imanentno sopripadnost Slovencev
in Srbov, saj je hegeljanski narodni duh za slovenskega učitelja, trgovca, obrtnika,
' И P i s m o Vošnjaku. Original ni datiran. Z datumom 10. avgust je objavljeno v Ljubljanskem Zvonu
1889, str . 205. Fotokopijo originala mi je posodil prof. Melik. Tudi njemu se zahvaliuiem
104 Slovenski Narod, 27. 8. 1872. '
105 Slovenski Narod, 27. 8. 1872.
106 Slovenski Narod, 27. 8. 1872.
107 Slovenski Narod, 29. 8. 1872.
108 Slovenski Narod, 24. 8. 1872.
109 Slovenski Narod, 31. 8. 1872.
352 M. STUHEC: POSKUS UMESTITVE ODNOSA SLOVENCEV DO SRBIJE
trškega in vaškega veljaka le malo prehud hokus-pokus. Novice teh problemov
sploh nimajo. Nič jim ni treba ozaveščati, saj med drugim preprosto povedo, da
ima Srbija štiri milijone forintov dobička v trgovanju z Avstrijo,110 to pa je vsa
kemu rokodelcu in kmetu jasno. Prav tako preprosto povedo, da je Miloš tisti mož,
po katerem je rajnki trgovec Karinger »svojo štacuno »pri Milošu« imenoval in jo
z njegovo sliko okinčal . . . « ш Kogar torej zanima, kakšen je bil Miloš Obrenović,
naj gre v Karingerjevo trgovino (če je še obstojala). Pri Jurčiču pa stvar ni tako
enostavna. Knez Milan je namreč Srb par excellence, pravi »srbski tipus«.112 Zato
ga natančno opiše. Da je knez duhovit človek, energične nature, popolnem narodno
in svetovno izobražen ter široke postave, ki bo v dveh, treh letih prav herkulična,11"
se razume samo po sebi. ' J
Med vse naštete odlike srbstva pa bi se utegnila prikrasti majhna nelagodnost,
namreč obdobje srbske podložnosti Turkom. Omenili smo že, da Slovenski Narod
ta del srbske zgodovine obravnava prav na kratko.1 1 4 A to ni nikakršno prikrivanje.
Poglejmo! »Odkar je 15. junija 1389 na Kosovem polji s smrtjo Lazarja Dušanova
država od Turkov pokopana bila, zdihovali so Srbi pet sto let pod muzulmanskini
jarmom, njih dežela je cesta, po katerej so hodili Turki napadat v posavske in po
donavske kraje, njih otroci so morali najsramotilniše robovati čestilcem polumeseca.
Pet sto let je nosil narod čili in junaški robovski jarem. A leta 1804 zbere Crni Jurij
srbske junake in osvobodi . . . « ш Obdobje podrejenosti nekemu drugemu narodu je
za mlado nacionalno zavest gotovo travmatično. Turško obdobje srbske zgodovine
pa je travmatično tudi za Slovence in sicer iz dveh razlogov: prvi je v imanentni
povezanosti s Srbi, drugi pa leži v tem, da so tudi Slovenci trpeli zaradi Turkov;
kar v 19. stoletju še ni izginilo iz ljudstva (ne nazadnje je tudi urednik Slovenskega
Naroda avtor zelo popularne knjige o turških časih Jurija Kozjaka). Kako je travma
sanirana? S preprostim postopkom, ki naredi iz poraza zmago. Obdobje turškega
gospostva je še nekoliko raztegnjeno, tako dolgotrajno najsramotilniše robovanje
pa zmore prenesti le narod, ki je »čil in junaški«. '''
V svojih pismih Jurčič z veseljem- ugotavlja, da je v Beogradu dobro poznan
Davorin Jenko, ki je skomponiral tudi novo srbsko himno, ugotovi pa tudi, da po
znavanje Slovencev v splošnem ni kdove kako veliko. Zapletel se je bil namreč
v pogovor »z dvema krasnima devojkama iz boljših stanov«,116 ki nista vedeli, dà
Slovenci obstojajo. Takoj je seveda izkoristil priložnost populariziranja slovenskega
naroda in jima razložil, kje Slovenci bivajo. Jurčič zelo natanko opisuje dogodke
v Beogradu od baklade 21. avgusta zvečer, slavnostnega sprevoda v cerkev in iz nje,
vseh mogočih sprejemov (tudi sam je bil v avdienci pri knezu in ga v imenu Slo
vencev tudi pozdravil) do svečane predstave Sablja kraljeviča Marka avtorja Jo
vana Đorđevića 24. avgusta zvečer. V Srbiji je, sodi Jurčič, samo vladna stranka.
Ljudje so navdušeni za Milana, predvsem, ker pričakujejo v času njegovega vla
danja združitev in osvoboditev vseh Srbov. To pričakovanje zelo trezno komentira:
»Da ta trenotek ne pride tako brž, kakor nekateri nestrpljivci mislijo, to se ume
samo po sebi . . ,«117 Med ljudmi vlada velika naklonjenost Rusiji, Avstriji pa ne, 1 1 8
ker je prepovedala svojim občinam udeležbo v Beogradu in ker so avstrijski poli
caji v Zemunu vsakega tja namenjenega potnika »strašno šikanirali«.119
Jurčičevo pisanje označuje skoraj izključna usmeritev na dogodke politične na
rave, v čemer je zelo izčrpen (v izvirniku objavi npr. celotno proklamacijo kneza
Milana1 2 0). Na prvi pogled je zanimivo, da se pisatelj Jurčič ne posveča drobnim
»° Novice, 21. 8. 1872.
»' Novice, 21. 8. 1872.
•B Slovenski Narod, 29. 8. 1872.
>" Slovenski Narod, 29. 8. 1872.
1 , 5 Slovenski Narod, 22. 8. 1872.
i» Slovenski Narod, 29. 8. 1872.
»' Slovenski Narod, 31. 8. 1872.
H« Slovenski Narod, 29. 8. 1872.
1 1 9 Slovenski Narod, 31. 8. 1872.
1 2 0 Slovenski Narod, 29. 8. 1872.
ZGODOVINSKI ČASOPIS 39 • 1985 •. 4 353
zanimivostim, na katere je gotovo naletel. Vendar jasno distinkcijo napravi že sam,
rekoč, da bo pisal le o političnih dogodkih, ostalo pa bo, »če Bog da dobre volje in
zdravja«,121 priobčil v podlistku kasneje. (Ta podlistek ni bil objavljen.) Politika
sodi v uvodne članke, literatura v podlistek. Jurčič novinar ni isto kot Jurčič pisatelj,
pisanje o politiki ne gre skupaj z literaturo. Tudi to je eden izmed vidikov prevlade
političnega vidika v vsem delovanju mladoslovencev, ki se.zelo lepo kaže. v že ome
njenem članku Jugoslovanstvo: »kdor nič ne terja, nič ne aspirira, ta nič ne dobi.
Kdor se tiho v kot stiska; preko tega pojde dandanes brzonoga zgodovina na dnevni
red.«122 Slovenski Narod piše o Srbiji natančna poročila. Velja tudi ppenit i , da je
Jurčiču v Beogradu uspelo pridobiti stalnega dopisnika, ki se je s poročilom o ba-
kladi v čast ruskemu poslaniku na svečanosti knezu Dolgorukemu prvič javil 3. sep
tembra. Kljub včasih preveč patetični navdušenosti 'pa lahko rečemo, da so Jurči
čeva in druga poročila realna, kot so bila realna tudi slovenska politična pričako
vanja. - > ' , - . •
Z u s a m m e n f a s s u n g
VERSUCH EINER'EINORDNUNG DER BEZIEHUNG DER SLOWENEN
ZU SERBIEN 1872-IN DAS VERHÄLTNIS ZWISCHEN DER ÖSTERREICHFEIND
LICHEN GESINNUNG UND NATIONALEN RADIKALITÄT
• '• • r . Marko Stuhee
Der Autor ^analysiert : die Veröffentlichungen slowenischer Zeitschriften zu Ser
bien anläßlich der Einsetzung des Fürsten Milan* Obrenović IV. im Jahre 1872 und
versucht sie, indem er Unterschiede zwischen den einzelnen Blättern feststellt, in
das Verhältnis zwischen der österreichfeindlichen Gesinnung und nationalen Radi
kalität einzuordnen. Dieses Verhältnis ist seiner Meinung nach in sich widersprüch
lich. Die nationale Radikalität definiert er als jene politische, wirtschaftliche und
kulturelle Aktivität, die zu einer Differenzierung, und neuen Qualitäten der slowe
nischen Gesellschaft im ' ausgesprochen slowenischen Sinne, beiträgt, und kommt zur
Erkenntnis, daß die österreichfeindliche Gesinnung bis zum Ende des Ersten Welt
krieges nicht als deren Kriterium gelten'kann.1" Zugleich jedoch stellt er auch fest,
daß die allgemeine Entwicklung des slowenischen Volkes im 19. Jahrhundert — Folge
einer so verstandenen nationalen Radikalität — wegen des unlösbaren Gegensatzes
zu den grundlegenden Voraussetzungen der Habsburger Monarchie schon an und für
sich österreichfeindlich ist, ungeachtet der persönlichen Überzeugung und der Wün
sche von Vertretern der nationalen Radikalität. • Novice, Soča und Slovenski narod
schreiben sehr positiv über Serbien. Doch während die Begeisterung der ersten
beiden Zeitschriften'vor allem Informationen und Sympathiekundgebungen für die
serbischen Brüder vermittelt, setzt J. Jurčič, Herausgeber des Narod, neue Akzente.
Sein Schreiben über Serbien als das Piémont aller Jugoslawen und die Projektion
der Erfolge des Fürstentums auf den slawischen Geist, woran natürlich auch die
Slowenen beteiligt sind, dürfte dem Leser neue Perspektiven eröffnen und jenen
Rost bedeuten; der innerhalb der slowenischen Auffassung der eigenen >Lage jene
Stelle zermürbt, die in dieser Auffassung die grundlegende Voraussetzung liefert —
Österreich als solches. Dieses sachte und allmähliche Zermürben der slowenischen
ideologischen Struktur bildete unter den gänzlich anderen Umständen zur Zeit des
Ersten Weltkrieges die Bedingung dafür, daß die österreichfeindliche Gesinnung
umschlug in die zwar noch marginale politische Aktion, in den Monaten vor dem
Zerfall der Monarchie jedoch in nationale Radikalität.
121 Slovenski Narod, 27. 8. 1872.
, и Slovensld Narod, 27. 7. 1872.
354 ZGODOVINSKI ČASOPIS 39 1 9 8 5 - 4
ZVEZA ZGODOVINSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE
YU-61000 Ljubljana, Aškerčeva 12/1, tel.: (061) 332-611, int. 209
vas vabi, dà kot redni član Vstopite v eno izmed slovenskih zgodovinskih
in muzejskih društev
Društveni člani po nižji ceni prejemajo osrednje glasilo slovenskih
zgodovinarjev »Zgodovinski časopis«, imajo popust pri nabavi knjig iz
zaloge zveze,- lahko sodelujejo pri strokovnih in družabnih prireditvah
društev (zborovanja, predavanja, strokovne ekskurzije in podobno), brez
plačno prejmejo zvezino značko in izkaznico ter uporabljajo zvezino
knjižico. Potrjena izkaznica ZZDS omogoča brezplačen ali cenejši vstop
v številnih domačih in tujih muzejih ter galerijah. Člani slovenskih dru
štev s popustom kupujejo knjige »Slovenske matice«, občasno pa tudi
publikacije drugih slovenskih založb.
Za leto 1985 znaša društvena članarina 150 din, članarina z naročnino na
»Zgodovinski časopis« pa 1120 din. Za študente je društvena članarina
z naročnino polovična — 560 din. Popust imajo tudi upokojenci, dolgoletni
člani društva, za katere naročnina s članarino znaša 840 din. Člani po
krajinskih zgodovinskih in muzejskih društev upravi »Zgodovinskega
časopisa« poravnajo le naročnino v višini 970 (upokojenci 728 din), če so
članarino za tekoče leto že vplačali pri matičnem društvu.
Članarino in naročnino lahko vplačate vsako dopoldne (od ponedeljka
do petka) na zvezinem sedežu ali pa s položnico na žiro račun: Zveza
zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana, Aškerčeva 12, 50101-678-49040.
Vplačilo vseh članskih obveznosti je možno tudi pri vseh matičnih po
krajinskih zgodovinskih in muzejskih društvih. Tu so njihovi naslovi :
Zgodovinsko društvo Ljubljana^ Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC
SAZU, 61000 Ljubljana, Novi trg 4
Zgodovinsko društvo v Mariboru, Muzej narodne osvoboditve, 62000 Ma
ribor, Heroja Tomšiča 5
Zgodovinsko društvo v Ptuju, Pokrajinski muzej, 62250 Ptuj Muzejski
trg 1
Zgodovinsko društvo v Celju, Muzej revolucije, 63000 Celje Trg V kon
gresa 1 (63001 Celje, pp. 87) '
Zgodovinsko društvo za Gorenjsko, Gorenjski muzej, 64000 Kranj Tav
čarjeva 43 '
Zgodovinsko društvo za severno Primorsko, Pokrajinski arhiv 65000
Nova Gorica, Trg Edvarda Kardelja l/III
Zgodovinsko društvo v Novem mestu, Zavod za šolstvo SR Slovenije —
organizacijska enota, 68000 Novo mesto, Glavni trg 7
Muzejsko društvo v Skofji Loki, Muzej na gradu, 64220 Skofja Loka
Grajska pot '
Belokranjsko muzejsko društvo, Belokranjski muzej, 68330 Metlika
Zgodovinsko društvo v Slovenskih Konjicah, 63210 Slovenske Konjice
Klub slovenskih zgodovinarjev in geografov na Koroškem, Postf 38 9020
Celovec/Klagenfurt, Avstrija
Zgodovinsko društvo za Pomurje, Pokrajinski muzej, 69000 Murska So
bota, Trubarjev drevored 4
Zahtevajte prijavnica za vpis pri enem izmed pokrajinskih zgodovinskih
društev ali na sedežu osrednje zveze!
ZGODOVINSKICASOPIS 39 • 1985 :;4 • 355—380 355
P e t k o l ; u k o v ; ć
SLOVENCI I SRPSKÒ-BUGARSKI RAT 1885. GODINE
.i ' . . (II. nadaljevanje in konec) , (. ,,
Slovenačka javnost i potpisivanje primirja, 9/21. decembra 1885,
i mira, 19 (3. marta) februara 1886, između Srbije i Bugarske
- Po obustavljanju neprijateljstava na srpsko-bugarskom ratištu, 16/28. novem
bra 1885, do oficijelnog primirja nije odmah došlo. To iz razloga, što se u, prvobitnim
pregovorima o uslovima primirja, vođenih između Srbije i Bugarske, nije mogao
naći zajednički jezik. Zbog toga,je, na predlog austrougarskog ministra spoljnih po
slova, grofa Gustava Kalnokya, .od bečkih vojnih predstavnika velikih sila, višeg
generalštabnog oficira austrijske vojske kao predstavnika Austro-Ugarske i turskog,
koji se imao javiti naknadno u .Pirotu, formirana Međunarodna vojna komisija u
Beču. Ona je u tom gradu imala prvu sednicu, 2/14. decembra, a dva dana docnije
krenula je ka Pirotu preko Beograda i Niša. Već 9/21. decembra 1885, u Pirotu, ova
Komisija je izradila uslove primirja, koje je srpska vlada, nakon izvesnog,opiranja,
ipak prihvatila. Prema ovim uslovima, primirje je imalo da traje od .9/21. decembra
1885. do 17 (1. marta) februara 1886, pa ako ga jedna strana iza tog datuma pre
kine, dužna je dati otkaz i to najmanje deset dana.pre obnove neprijateljstava. Od
lučeno je da se. obe vojske povuku sa zauzetog zemljišta: srpska do 13/25, a bugar
ska do 15/27. decembra 1885, u podne. Kao delimitaciona linija služila je politička
granica, duž koje je sa obe strane, po. tri kilometra širine, određena neutralna zona.
Kao najvažnije, u ovim uslovima primirja postavljen je zahtev da se odmah izvrši
razmena zarobljenika i odrede delegati za zaključenje mira, štp nije odgovaralo stavu
srpske vlade, jer nije želela zaključenje mira, pa je neko vreme odbijala da akcep
tira te uslove. Posle dosta dugih i mučnih pogađanja oko otpočinjanja mirovnih pre
govora, mesta ovih i učešća Turske kao sizerena Bugarske u njima, ü januaru 1886.
određeno je da Bukurešt bude mesto pregovora i da sa srpskim predstavnikom pre
govara jedan turski i jedan bugarski predstavnik, s pravom samo na jedan glas.
Pregovori o zaključenju mira između Srbije i Bugarske otpočeli su u Bukureštu, 23
(4. februara) januara 1886. i, nakon velikih teškoća, nastalih radi otklanjanja ne
sporazuma u vezi ratne odštete i zaključenja trgovinskog ugovora, potpisan je mi
rovni ugovor, 19 (3. marta) februara 1886. godine.366
U pregovorima između Bugarske i Srbije o uslovima primirja, vođenim krajem
novembra i početkom decembra 1885, radi bugarskih zahteva: da se srpske trupe
povuku iz okoline Vidina, a bugarske snage da ostanu na srpskoj teritoriji i da se,
po zaključenju primirja, povedu pregovori o miru i srpskog odlučnog protivljenja
tom stavu, uz insistiranje da se samo zaključi primirje i obe vojske povuku sa tuđe
teritorije, došlo je u tim pregovorima do nepremostivih teškoća. Poslednji predlog
srpske vlade o uslovima primirja dostavljen je drugoj zaraćenoj strani, 24 (6. de
cembra) novembra, uz isticanje da su srpske trupe ostale na liniji posednutoj 16/28.
novembra, te poziva drugu zaraćenu stranu da odmah odredi komisiju za obeleže
vanje demarkacione linije i neutralne zone. Bugarska vlada je narednog dana dosta
vila negativan odgovor, ostajući pri ranijim zahtevima. Zbog toga je Srbija otpočela
sa pripremama za nastavak rata protiv Bugarske. Mobilisan je ostatak I i II poziva,
pa je bilo pod oružjem oko 100.000 ljudi; za načelnika Vrhovne komande srpske
3 6 6 Opširnije o događajima vezanim za sklapanje primirja, vođenju mirovnih pregovora i zaklju
čenju mira u Bukureštu između Srbije i Bugarske, v.: Dr V. Đorđević, Istorija srpsko-bugarskog rata
1885, knj. druga: od Slivnice do Pirota . . ., str. 1356—1410; Scab na armijata-Voenno-istoričeska komisija,
Istorija na Sr»bsko-b»lgarskata vojna 1885 god. . . ., str. 757—779; S. Jovanović, Srpsko-bugarski rat, Vla
da Milana Obrenovića, knj. treća, Sabrana dela Slobodana Jovanovića, I X . . . , str. 301—310- V. J Vučko-
vić, op. cit., str. 55—98; J. Mitev, Istorija na Sr»bsko-b>lgarskata vojna 1885 . . ., str. 421—435
356 P. LUKOVIC: SLOVENCI I.SRPSKO-BUGARSKI RAT
vojske postavljen je poznati vojskovođa iz zadnja dva srpsko-turska rata, general
Dura Horvatović, koji je poboljšao borbeni moral trupa. Pored toga, obezbeđena
je neophodno potrebna količina municije. Produženje rata po svaku cenu hteo je
predsednik srpske vlade, Milutin Gafašanin, dok je kralj Milan bio načisto sa tim
da je posle Khevenhüllerove misije, kada je,Austro-Ugarska garantovala Bugarskoj
da će po primirju obavezno sledovati mir,* bilo produženje rata iluzorno. U stvari,
krajem 1885, u Srbiji su vršene ratne pripreme da bi se Bugarska prisilila na po
puštanje u svojim zahtevima za zaključenje primirja _ i vođenje mirovnih prego
vora.367 ' . ' ' . • ' . '
г ] -
O najvažnijem, što se tiče pregovora o uslovima primirja između Srbije i Bu
garske i pripremama Srbije za obnovu borbenih dejstava protiv Bugarske, slovenačka
javnost je bila i blagovremeno i u dovoljnoj meri upoznata. Do toga je došlo otuda,
što su slovenački listovi nastojali da o najvažnijem, što se tiče srpsko-bugarskih od
nosa, obaveste svoje čitaoce. Kako nam izgleda, u tom pogledu je prednjačio organ
slovenačkih klerikalaca. Zbog toga ćemo prvo razmotriti sastave ovog lista, koji ' je
naročito oštro istupao protiv intenzivnih priprema Srbije za obnovu rata protiv
Bugarske. Već u broju od 2. decembra, u rubrici »Telegrami«, objavljen je telegrafski
izveštaj iz Beograda od 1. decembra, u kome je navedeno kako je srpska vlada na
redila da se u svim okružnim mestima izvrši regrutovanje dobrovoljaca. »Tu ih se
je prijavilo 300 i već su otišli za Niš«. Srbija se opet intenzivno naoružava: druga
grupa regruta je ha putu za bojište, a treća grupa ovih je već pozvana pod oružje.
Ne odobravajući ovaj potez srpske vlade, redakcija ovog lista je primetila: »Po svoj
prilici, Milan stvarno hoće da iskoristi obustavu neprijateljstava za popunu svoje
poražene vojske. Vr«. Nešto niže, naveden je telegrafski izveštaj iz 'Pirota od'2. de
cembra, u kome je tačno navedeno, kako će kao prvi uslov za potpisivanje primirja
od strane Bugarske biti postavljen zahtev »da se Srbi potpuno povuku iz okoline
Vidina«.368 Narednog dana, u istoj rubrici ovog lista, u telegrafskom izveštaju iz
Londona od 2. decembra, kratko je saopšteno kako je »Times« iz srpskog izvora
saznao, »da Srbi nameravaju rat nastaviti odmah po zahtevu Bugara od njih da plate
ratnu odštetu«. Otvoreno podvrgavajući takav stav Srbije oštroj osudi, redakcija ovog
lista je, iza teksta telegrafskog izveštaja, stojeći na probugarskoj poziciji, sasvim
određeno i skoro decidirano poduprla takav zahtev ako usledi od strane.bugarskog
vladara za pokriće troškova u ratu, koga je Srbija nametnula Bugarskoj,3 8 9 što je
i u narednom broju, nakon saopštenja, bez navođenja datuma, da su Bugari odbili
kao uslove primirja predlog Srba da primirje traje do 13. januara 1886. i da pred
nje straže ostanu na liniji gde su bile 28. novembra, predloživši da se srpske snage
povuku sa bugarske teritorije, a bugarske da ostanu na srpskoj zemlji i' da, nakon
zaključenja primirja, otpočnu mirovni pregovori,370 istaknuto ovo: »Čudno je da
Milan otvoreno odbija da u dinarima plati ratnu odštetu, uprkos tome dà je sâm
mislio, ako izvojuje pobedu, zahtevati 40,000.000 franaka i tri bugarska okruga zem-
lje. Sto bi bilo u slučaju pobede za Milana pravo, mora mu takođe i sada, u supro't-
3 6 7 Opširnije o srpsko-bugarskim pregovorima o uslovima primirja i ratnim pripremama Srbije, v.:
S. Jovanović, Srpsko-bugarski rat, Vlada Milana Obrenovića, knj. treća, Sabrana dela Slobodana Jova-
novjća, IX . .<., str. 301—302, 304—305; V. J . Vučković, op. cit., str. 57, 59—60; J . Mitev, Istorija na
Sr»bsko-b»lgarskata vojna 1885 . . ., str. 426—428.
3 6 8 »Slovenec« 276, 2. XII 1885.
3 6 9 o čemu tamo stoji doslovno zabeleženo ovo: »To je že zopet ponovljena samogolotnost srbska!
Da si zemljo niti pedi ne sme prisvojiti Aleksander, objavil mu je grof Khevenhüller, s čem naj se
potem odškoduje za stroške, ki so mu jih Srbi Iahkomišljeno in samopašno na glavo nakopali. Vr«.
(»Slovenec« 277, 3. XII 1885). ,
3 , 0 što je, uglavnom, tačno. U pregovorima između Bugarske i Srbije, vođenim odmah iza obustave
neprijateljstava, t j . krajem novembra i početkom decembra 1885, došlo je do nepremostivih teškoća i
' opasnosti da se r a t nastavi. Takva situacija je usledila otuda, što se bugarska strana nije držala po
stignutog sporazuma između bugarskog kneza, Alexandra Battenberga, i austrougarskog poslanika u Beo
gradu, grofa Rudolfa Khevenhüllera, da se trupe imaju zadržati na liniji koje su posele 16/28. novembra
1885, pre podne. Bugari su tražili povlačenje srpskih snaga sa teritorije kod Vidina, a da njihove trupe
ostanu u Pirotu, odbijali su potrebu utvrđivanja rokova primirja i odlučno su zahtevali, bojeći se da
srpska strana ne iskoristi primirje za intenzivne pripreme u cilju nastavljanja rata, da po zaključenju
primirja Srbija .naimemije punomoćnike za zaključenje mira. Srbija je tražila obostrano povlačenje
trupa sa posednutog zemljišta i da se u uslove primirja, koji su vojnog karaktera, ne unosi klauzula
o mirovnim pregovorima, koja je kategorija političkog značaja (V. J. Vučković,'op. cit., str. 59).
ZGODOVINSKI ČASOPIS 39 • 1985 • 4- 357
nom slučaju, biti po volji, bar što se tiče novčane odštete«'. U zaključku ovog sastava,
navedeno je da srpska vlada nastavlja sa regrutovanjem dobrovoljaca, »kojima na
ruku daje po 30 franaka, a potom svakom po 1 franak plate. Osim toga, naručila
je mnogo municije«.3 7 1 Dalje je u ovom listu, sredinom prve dekade decembra, na
vedeno dà, tobože, srpska vlada traži da Austro-Ugarska okupira Srbiju, kako bi" se
ova uspešnije odupirala sklapanju mira sa Bugarskom i hvalisavo isticala, »kako bi
bugarska vojska bila potučena da se Austro-Ugarska nije umešala«, što nije tačno,
jer su Bugari kod Slivnice i Pirota Srbe odsudno pobedili, a u broju od 7.'decembra,
u ovom listu je navedeno kako Turska nastoji da učestvuje u srpsko-bugarskim mi
rovnim • pregovorima, iako se držala po strani dok je rat trajao, pokazujući d a ' n i
sada nije za mir, kako je napomenuto u broju od 21. decembra ovog lista, budući
da je na granici prema Istočnoj Rumeliji,^ navodno koncentrisala 100.000 vojnika,372
pa je, u broju od 10. decembra ovog lista, navedeno da Srbija, zbog svog vladara, koji
se »oslanja na novoregrutovanu vojsku, slabo uhranjenu i nezadovoljnu«, jačine oko
100.000 ljudi, ne žuri sa sklapanjem mira sa Bugarskom, jer joj postavlja poniža
vajuće i neprihvatljive uslove, a pored toga, njen vladar ne želi da pregovara s Bugar
skom već s njenim sizerenom, Turskom, dok je dva dana doenije, u rubrici »Tele
grami«, u telegrafskom izveštaju iz Sofije od 12. decembra, navedeno kako je bu
garski ministar spoljnih poslova obrazložio velikim silama da Bugarska ne može
prihvatiti srpske uslove primirja, jer se u njima zanemaruje sklapanje mira, izra
zivši nadu »da će se velike sile zauzeti za Bugarsku i omogućiti joj da zaključi pri
mirje, kome bi sledovalo potpisivanje ugovora o časnom i dugotrajnom miru.3 7 3
Pored toga, u drugoj i početkom treće dekade decembra, »Slovenec« je svojim čita
ocima prezentirao sledeće: da su Bugari veoma borben i vredan narod, kako je pod
vučeno u prvom delu uvodnika s naslovom »Narodi ha Balkanu I, Bogari«, objav
ljenom u broju od 12. decembra; da srpski narod ima istorijsku prošlost vrednu
poštovanja i da Turci nisu nikada vladali Srbijom u pravom smislu te reči, jer je
faktički uprava bila u rukama prvaka srpskog naroda, kako je navedeno u drugom
delu uvodnika s naslovom »Narodi na Balkanu II. Srbi in' njihovo'pravo«, objavlje
nom u brojevima od 14. i 15. decembra; da je u izgledu.'atentat na kralja Milana;
da je kategorička tvrdnja predsednika srpske vlade, Milutina Garašanina, kako Srbi
od Bugara nisu poraženi posve deplasirana, jer u slivničkoj bici, 17—19. novembra,
i u boju kod Pirota, 26—27. novembra, srpske snage su pretrpele odsudne poraze,
kako je navedeno u broju od 18. decembra, u rubrici »Politični pregled. Vnanje drža
ve«, i u uvodniku s naslovom »Mir ljudem na Balkanu«, objavljenom u broju od
19. decembra;3 7 4 i da predsednik bugarske vlade, Petko Karavelov, zahteva priklju
čenje Bugarskoj Pirota, radi odbrane Sofije, i Vranja, zbog zabijanja klina između
Srbije i Makedonije, stoji u broju od 22. decembra, organa slovenačkih klerikalaca,
u rubrici »Politični pregled. Vnanje države«.375
371 Up.: »Slovenec 277, 278 od 3. i 4. XII 1885.
3 ' 2 što je tačno, kad se radi o težnji Porte da učestvuje u mirovnim pregovorima sa Srbijom kao
sizeren Bugarske. Međutim, Porta je oficijelno od velikih sila i Srbije zatražila da učestvuje u prego
vorima o zaključenju mira između Kraljevine Srbije i Kneževine Bugarske po zaključenju primirja, kra :
jem decembra 1885. Turska je nameravala da ona, umesto Bugarske, kao njen sizeren, vođi pregovore
sa Srbijom. Kneževina Bugarska se tome odlučno suprotstavila, smatrajući da kad joj Turska nije po
mogla u ratu nema pravo da se sada meša u pregovore o miru. Odlučeno je da sa srpskim izaslanikom
trebaju jednovremeno pregovarati po jedan turski i jedan bugarski izaslanik, imajući pravo samo na
jedan glas. Na takvu soluciju velesila srpska vlada je pristala, jer je više volela da o miru pregovara
s Turskom negoli, pak, s Bugarskom, a i zbog toga kako bi se unizio položaj Bugarske, isticanjem nje
nog vazalnog odnosa prema Turskoj (up.: S. Jovanović, Srpsko-bugarski rat, Vlada Milana Obrenovića,
knj. treća, Sabrana dela Slobodane Jovanovića, IX . . ., str. 305—306; V. J. Vučković, op. cit., str. 74—75;
J. Mitev, Istorija na Sr>bsko-b»lgarskata vojna 1885 . . ., str. 430—432).
3 7 3 Up.: >Slovenec« 279, 280, 282, 284, 291 od 5, 7, 10. i 12. XII 1885.
' 3 7 4 Milutin Garašanin je, nasuprot klonulom i obuzetom defetizmom kralju Milanu, posle slivničke
bitke bio najenergičniji zagovornik teze da srpska vojska nije poražena, te da treba da nastavi rat pro
tiv bugarskih snaga do pobedonosnog završetka. Međutim, još 10/22. novembra 1885. uveče, održan je
ratni savet u Caribrodu na kome je veći deo komandanata srpske vojske bio saglasah sa srpskim vla
darom: srpska vojska je poražena i demoralisana, pa je, saobrazno tome, nesposobna da sa uspehom
nastavi rat sa bugarskom vojskom koja je, zbog pridolaska novih i svežih snaga iz sastava Istočnog
korpusa, svakog dana bila sve brojnija i čiji je borbeni moral, usled izvojevanih pobeda, bio u znatnom
usponu (S. Jovanović, Srpsko-bugarski rat, Vlada Milana Obrenovića, knj. treća, Sabrana dela Slobo-
dana Jovanovića, IX . . ., str. 287—290).
3 7 5 Up.: >Slovenec« 284, 285, 286, 289, 290, 292 od 12, 14, 15, 18, 19. i 22. XII 1885.
358 P- LUKOVIC: SLOVENCI I SRPSKO-BUGARSKI RAT
:Od drugih slovenačkih listova; • organ slovenačkih liberala je, sredinom prve
dekade decembra, obavestio slovenačku javnost kako-se Srbija uveliko priprema za
novi rat protiv'Bugarske. Istaknuto je, d a « redove, srpske vojske stupaju vojvođan
ski Srbi kao dobrovoljci i da je poznati vojvoda iz hercegovačkog ustanka, 1875—
1878, Mihajlo Ljubibratić,- izdao proglas, u kome poziva Srbe iz svih jugoslovenskih
još neoslobođenih zemalja »da stupe pod njegovu zastavu«.376 Na kraju ovog saop-
štenja, u smislu zaključka, tačno je navedeno, da je takav, korak učinjen radi toga,
»da bi Srbija što više dobila na budućim pregovorima sa Bugarskom«.377 U uvodniku
s naslovom »Zjedinjenje Bolgarov«, u sklopu drugih pitanja vezanih za sjedinjenje
Istočne Rumelijesa Kneževinom Bugarskom, kratko je rečeno, uz dosta oštru osudu,
da se Srbija priprema da nastavi rat protiv Bugarske. Istaknuto je,- kako je Austro
ugarska spasla Srbiju od katastrofe, do koje bi neminovno došlo da je rat nastavljen
po zauzeću Pirota od bugarske, vojske. Zbog toga je i apsurdno što Srbija i pomišlja
n a n a s t a v a k tako. nepopularnog rata, »umesto da baci na. t lo svog upropastitelja« .3 7 e
»Edinost« je, u broju od 2. decembra, istakla da je Bugarska u ratu pretrpela, veliku
materijalnu štetu, pa je Srbija, kao nesumnjivi agresor, dužna da plati ratnu od
štetu, a u.broju od 5. i-9. decembra, u ovom listu su ukratko izneti oprečni predloži
dve zaraćene.strane uslova za zaključenje primirja i podvrgnuta oštroj kritici Srbija
zbog. intenzivnih priprema za. nastavak rata protiv .Bugarske.379 »Soča« je, u uvod
niku s. naslovom »Premirje«, objavljenom u broju.od 4. decembra, nakon upozna
vanja svojih čitalaca sa .obustavom neprijateljstava na srpsko-bugarskom ratištu,
istakla, da su, zbog neslaganja oko uslova primirja u pregovorima između Srbije
i Bugarske i nadalje zategnuti srpsko-bugarski odnosi. Za. to je, nesumnjivo, glavni
krivac,Kraljevina Srbija, koja se, umesto da bude zahvalna Austro-Ugarskoj što ju
je spasla od potpunog vojničkog poraza i trzavica u zemlji, koje bi zasigurno iza
toga usledile, ponovo naoružava, noseći se mišlju »da nastavi rat protiv Bugarske
i tako svog dobrotvora, kompromituje, što, svakako, velike sile neće dozvoliti«.380
U narednom broju ovaj list je saopštio da se u Srbiji ubrzanim tempom vrše ratne
pripreme, pa je general Dura Horvatović postavljen za načelnika srpske Vrhovne
komande, a general Dragutin Franasović za ministra vojske. Sve srpske novine pro
pagiraju potrebu nastavljanja rata protiv Bugarske, pa, čak, i oficijelne, i polažu
nadu u generala Horvatovića da će izvojevati, konačnu pobedu. Nakon oštre osude
ratnog zanosa u Srbiji, na kraju ovog saopštenja je rečeno kako je u Srbiji »počeo
hladniji vetar duvati, jer je Austro-Ugarska izjavila da za Srbiju neće ići u vatru«.381
»Novice« su, krajem prve dekade decembra, kratko saopštile da između Srbije i Bu
garske »miruje oružje, ali čvrsto primirje još nije zaključeno«, što stvara opasno
stanje, posebno u Srbiji, te će, u prvom redu, Austro-Ugarska trebati da utiče na
sklapanje trajnog mira, dok je u narednom broju jednostavno rečeno da u srpsko-
3 7 6 Glavni pobornik nastavka rata protiv Bugarske, predsednik srpske naprednjačke vlade, Milutin
Garašanin, planirao je da vreme primirja iskoristi za prikupljanje i naoružanje srpske vojske te u po
godnom trenutku nastavi rat . General Bura Horvatović postavljen je za načelnika Vrhovne komande
a za ministra vojnog, dotadašnji poslanik u Rimu, general Dragutin Franasović. Glavni reorganizator
vojske je bio Milutin Garašanin. Otpočelo se sa prikupljanjem dobrovoljaca, koji su trebali sačinjavati
posebnu jedinicu pod komandom poznatog vojvode u zadnjem ustanku protiv turske vladavine potlačene
raje u Hercegovini, 1875—1878,, Mića Ljubibratić. Poseban odred, jačine oko 1000 ljudi, činili su alban
ski dobrovoljci. Sta više, vođeni su pregovori sa bivšim garibaldincima, koji šil bili voljni da dovedu
u Srbiju do hiljadu tih boraca (V. J. Vučković, op. cit., str. 57) J « <=""
3 7 7 »Slovenski Narod« 279, 5. XII 1885.
. 3 7 8 »Slovenski Narod. 288, 17. XII 1885.
3 7 9 Up.: »Edinost. 96, 97, 98 od 2, 5. i 9. XII 1885
3 8 0 »Soča« 49, i. XII 1885.
„ J , Г ^ ? О С а ' Л 0 , ' , П- х п , 1 8 8 5 / — S obzirom na okolnost da je austrougarski poslanik u Beogradu, grof
Rudolf Khevenhuller, obećao bugarskom knezu, prilikom pregovora s njim u Pirotu, 16/28 novembra
1885, o obustavljanju neprijateljstava, da će po primirju između Srbije i Bugarske uslediti mir to ie
bečka v lada o krajnje nezadovoljna ratnim pripremama Srbije, stavila do znanja srpskoj vladi,, početkom
decembra 1885, da zeli mir i da vlada Srbije, ukoliko namerava da ponovo zarati protiv Bugarske radi
protivno interesima Austro-Ugarske, koja će biti prinuđena da zabrani izvoz ratne opremi u Srbiju
U. ime srpske vlade, Beču je odgovorio njen predsednik, Milutin Garašanin, koji je tvrdio da Srbija
zeh mir, koji »nije u opreci sa dostojanstvom zemlje«. Međutim, Srbija ne može prihvatiti bugarske
uslove primirja, koji su za nju ponižavajući, pa će se, ako bude napadnuta, braniti svim sredstvima sa
kojima raspolaže. Znajući da i bugarske namere nisu miroljubive, bečka vlada je, 23 (5. decembra)
novembra, stavila do znanja bugarskoj vladi da će Austro-Ugarska, u slučaju napada Bugarske na
k A ć a s S Ä / l l ^ f ' * , " ( U P - : , S - ? r a n ° v i , ć ' Srpsko-bugarski rat, Vlada Milana Obrenovića! knj. treća. Sabrana dela Slobodana Jovanovića, IX . . ., str. 304; V. J. Vučković, op. cit., str. 59—60).
ZGODOVINSKI ČASOPIS 39 • 1985 • 4 359
bugarskim odnosima nema znakova poboljšanja, uz naglasak »da niko osim Turske
ne želi nastavak bratoubilačkog rata«.3 8 2 »Slovenski Gospodar« je, krajem prve de
kade decembra, ukratko upoznao svoje čitaoce sa personalnim promenama u srp
skoj Vrhovnoj komandi, kao i o tome da se, zbog nesporazuma sa Bugarskom, u vezi
uslova primirja, Srbija sprema da nastavi rat, uz tačnu napomenu, »da to zveckanje
oružjem, po svoj prilici, ima za cilj da utiče na Bugare, kako ne bi postavili isuviše
teške uslove za mir« ,383 Večernji dodatak organa Pokrajinske vlade za Kranjsku,
»Ljubljanski List« je, u prve dve dekade decembra, u vezi ratnih priprema Srbije
zbog neslaganja s Bugarskom u pogledu uslova primirja, uz odsustvo osude Srbije,
uglavnom, naveo sledeče: da srpski narod želi nastavak rata protiv Bugarske i da se
srpska i bugarska vlada uzajamno optužuju, stoji u broju od 1. i 3. decembra; da
je »Srbija spremna da potpiše mir samo na časnoj osnovi«, stoji u broju od 7. de
cembra; da Srbija respektuje prava sultana u Istočnoj Rumeliji, stoji u broju od
10. decembra; da su i posle obustave neprijateljstava zategnuti odnosi između Srbije
i Bugarske, stoji u broju od 12. decembra; da je Bugarska na ratni izazov Srbije,
navodno, pozvala pod oružje III poziv, stoji u broju od 16. decembra; i da nije
isključeno da dođe do novog rata između Srbije i Bugarske radi velikih razmimoila-
ženja oko uslova primirja, stoji u broju od 19. decembra 1885. »Ljubljanskog Li
sta«.384
Treba reći da je organ Pokrajinske vlade za Kranjsku posvetio dosta prostora
pripremama Srbije za nastavljanje rata protiv Bugarske, bez otvorene osude te
akcije, ali uz zagovaranje teze potrebe očuvanja mira i naglaska da velike sile treba
da preduzmu blagovremeno i energično potrebne korake kako bi se, što pre, zaključio
mirovni ugovor između Srbije i Bugarske. Glavni akcenti u ovom listu, u prve dve
dekade decembra 1885, koji se odnose na veoma rovito stanje u srpsko-bugarskim
odnosima, bili su sledeči: da bi male ispravke granice u korist Srbije na račun bu
garske teritorije i priznanje faktičkog ujedinjenja Bugarske od strane Srbije dovele
do trajnog mira između Srbije i Bugarske, stoji u broju od 1. decembra; da se Srbija
forsirano naoružava i »ne pomišlja na mir sa Bugarskom«, stoji u broju od 2. i 3.
decembra; da je mir između Srbije i Bugarske posve neizvestan, jer se u Srbiji,
u sve većem broju, pozivaju rezervisti pod oružje, stoji u broju od 4. decembra; da
u Srbiji, po porazu u ratu protiv Bugarske, ponovo vlada ratno oduševljenje, koje
će, zasigurno, prestati po zaključenju mirovnog ugovora, na čemu treba da se anga-
žuju velike sile, pa i Turska, stoji u broju od 5. decembra; da u Beogradu sve više
jača zahtev za nastavak rata protiv Bugarske, stoji u broju od 9. decembra; da su
velike sile odlučile da spreče nastavljanje rata između Srbije i Bugarske, pa je,
prema tome, u znatnoj meri smanjena opasnost od ponovne srpsko-bugarske ratne
konfrontacije, stoji u broju od 12. decembra; da ni Srbija niti, pak, Bugarska od
eventualnog novog međusobnog rata ništa ne bi dobile, pa će velike sile uticati na
bugarskog kneza da od Srbije ne traži ratnu odštetu, stoji u broju od 14. decembra;
i da slabo vreme i oskudna finansijska sredstva ne daju izglede za nastavak srpsko-
bugarskog rata, koji bi za Bugare kao pobedioce bio vrlo opasan, jer bi bili prinu
đeni da ratuju na srpskoj teritoriji protiv srpske vojske, koja ima velike rezerve
i samopregorno brani svoju zemlju, što potvrđuje »njena junačka odbrana Pirota«,
stoji u broju od 17. decembra 1885. organa Pokrajinske vlade za Kranjsku.3 8 5 Ko
načno, organ domaćih Nemaca, sredinom prve dekade decembra, istakao je da od
28. novembra »vlada primirje između Srbije i Bugarske, ali i ne gotovost Srbije da
povede mirovne pregovore, budući da od nje Bugarska traži ratnu odštetu u iznosu
od 30,000.000 franaka,3 8 8 dok je u broju od 12. decembra, u ovom listu navedeno
ж Up.: »Novice. 49, 50 od 9. i 16. XII 1885, str. 396, 404.
3 8 3 .Slovenski Gospodar« 50, 10. XII 1885, str. 402.
3 8 4 Up.: »Ljubljanski List. 275, 277, 280, 282, 284, 287, 290 od 1, 3, 7, 10, 12, 16. i 19. XII 1885.
3 8 5 Up.: »Laibacher Zeitung. 275, 276, 277, 278, 279, 281, 284, 285, 288 od 1, 2, 3, 4, 5, 9, 12, 14. i 17.
XII 1885, str. 2256, 2262, 2268, 2275, 2281—2282, 2302, 2326, 2339, 2366.
3 8 6 što je, uglavnom, tačno. Bugarska je tražila naime ratne odštete od Srbije sumu od 30,000.000
franaka, što je postalo aktuelno po zaključenju primirja, krajem decembra 1885. Srbija je odlučno od
bijala da udovolji tom zahtevu; da ga je i prihvatila ne bi mu mogla udovoljiti, jer je i ona pretrpela
360 P. LUKOVIC: SLOVENCI I SRPSKO-BUGARSKI RAT
kako je Austro-Ugarska savetovala Srbiji da pristupi sa Bugarskom mirovnim pre
govorima, što nije dalo očekivane rezultate, a sedam dana docnije, da su izostali
srpsko-bugarski mirovni pregovori, jer Srbija nije htela da povuče svoju vojsku iz
šireg rejona Vidina.387
Slovenačka javnost je insistirala na tome, da što pre i de jure prestane ratno
stanje između Srbije i Bugarske, t j . da se zaključi primirje i potom povedu pre
govori za potpisivanje časnog mira. Sudeći po pisanju ondašnjih slovenačkih listova;
Slovenci su rezolutno, naročito od Austro-Ugarske i Rusije, zahtevali da izvrše pri
tisak na srpsku i bugarsku vladu, te ih na taj'način prisile da zaključe primirje i pri
stupe mirovnim pregovorima. Tako je, na primer, »Slovenski Narod«, u uvodniku
od 17. decembra s naslovom »Zjedinjenje Bolgarov«, istakao da je Austro-Ugarska
»spasla srpski narod zaslužene kapitulacije«, pa je potrebno da, uz pomoć Rusije
i u sporazumu sa njom, privoli srpsku i bugarsku vladu da krenu putem sporazu
mevanja i pregovora o zaključenju mira.3 8 8 »Edinost« je, sredinom druge dekade
decembra, obavestila svoje čitaoce, uz puno odobravanje, da će velike sile odrediti
uslove primirja, koje će, svakako, prihvatiti obe zaraćene strane, što će imati za po-
sledicu onemogućavanje nastavka srpsko-bugarskog rata. 3 8 9 Očito ljuta ha Srbiju',
radi njene namere da nastavi rat protiv Bugarske, gorička »Soča« je, u kratkom
sastavu, objavljenog prvog dana druge dekade decembra, zahtevala od bečke vlade
da izvrši pritisak na srpsku vladu, kako bi preduzela ozbiljne korake u smislu od
ricanja od besmislenih zahteva, da bi se što pre zaključilo primirje i poveli mirovni
pregovori između Srbije i Bugarske'.3"0 U kraćem sastavu, objavljenom u »Slovencu«,
prvog dana druge dekade decembra, istaknuto je da Austro-Ugarska i Rusija neće
dozvoliti obnovu srpsko-bugarskih neprijateljstava, uz konstataciju da Habsburška
Monarhija, zbog nedovoljnog angažovanja u rešavanju istočnog pitanja, može imati
veliki uštrb u svom autoritetu na međunarodnoj areni,3 9 1 dok je u kratkom saop-
štenju od 22. decembra, kao najvažnije, istaknuto kako je eventualni zahtev pred
sednika bugarske vlàde da se'pripoji Bugarskoj Pirot i Vranje sasvim neopravdan,392
pa je potrebno da Austro-Ugarska, »pošto se je u srpske stvari mešala«, prisili Srbiju
i Bugarsku na popuštanje u svojim zahtevima, kako bi se "moglo zaključiti primirje,
a potom povesti mirovni pregovori.393 u
Pošto su srpsko-bugarski pregovori o uslovima primirja, početkom decembra
1885, dospeli na mrtvu tačku, to je bečka vlada dostavila srpskom kabinetu, 26
(8. decembra) novembra, plan o formiranju i radu Međunarodne vojne komisije
u cilju zaključenja primirja između Srbije i Bugarske. Rečeno je da će, po pristanku
Srbije, odmah biti obaveštene Bugarska i Turska. Predsednik srpske vlade, Milutin
Garašariin, u početku se odlučno suprotstavio takvom koraku velikih sila, smatra
jući ga za diktat, ali je, pod presijom kralja i kraljice, dao saglasnost svoje vlade,
29 (11. decembra) novembra, za formiranje Međunarodne vojne komisije. U cilju
obezbeđenja uspeha u radu Međunarodne vojne komisije, velesile su, 2/14. decem
bra, tražile od Srbije i Bugarske da unapred prihvate odluke ovog tela. Srbija je
pozitivno odgovorila, 2/14. decembra, sa rezervama: a) isključenje svih uslova poli-
veliku štetu, a i bila zadužena u inostranstvu. Na pritisak velikih sila u ' t o k u mirovnih pregovora u Bu
kureštu između Srbije i Bugarske, februara 1886, Bugarska se odrekla potražnje ratne odštete ' od Srbije
zauzvrat obećanja velesila da će priznati ujedinjenje Istočne Rumelije sa Kneževinom Bugarskom lup :
1 Ј „°Х И 4 P £ ^ f £ S , « r * t V - P S h t l l k V p r a i ? e r a s P r a ™ . knj. treća, Sabrana dela Slobodan» Jo-
rtaEsČfhJ „' ' i' f ? ~ ™ ; U Ü ' , S r Ç S ° " £ U i i M ? k i r a t - V l a d a M i l a n a Obrenovića, knj. treća, Sabrana
dela Slobodana Jovanovića IX . . ., str. 307; V. J . Vučković, op. cit., str. 90-91).
3 8 7 Dp.: »Laibacher Wochenblatt« 278, 279, 280 od 5 12 i 14 XIT 1885
3 8 8 »Slovenski Narod« 288, 17. XII 1885.
3 8 5 .Edinost« 100, 16. XII 1885.
3 9 0 >Soča« 50, 11. XII 1885.
b „ , „ "Lt^ , k f k o r Î " - °, b i К - ш и £ " s . v o j i , h s o n e t o v po Srbiji piramide nastavila, takrat bi na Bal
kanu pokopavali avstrijski vpliv. Brez iztočne politike pa bodoča Avstrija nima pravTrel jave ker bi
ji ravno pravega stališča manjkalo« (»Slovenec« 283 11 XII 1885) " " ' J " m m a i » r a v e veljave, кег m
» i<~ 3 V ? . Š t ° , SfW g u t o . v o , n e - ^ 0 d a l i p o n o b e n i c e n i Pirota in Vranjo Lsločiti iz srbskega državneea
, « . , , „ „ „ Sj^g^JtfigtoJ**™*. mkto đovoHU. (.SI..«.«. »!. B. XII MS).
ZGODOVINSKI ČASOPIS 39 . 1985 • 4 361
tičke prirode; i b) da će izjava Srbije biti punovažna ako i Bugarska izjavi da će
primiti odluke Komisije. Narednog dana je i Bugarska odgovorila-pozitivno,-uz za
htev: da bugarski delegat bude primljen u Komisiju sa istim pravima kao i, srpski
punomoćnik; i da velike sile spreče Srbiju da obnovi neprijateljstava.394
Treba naglasiti, da je, gotovo, sveukupna slovenačka javnost bila dosta dobro
upoznata, o nesavladivim teškoćama koje su se isprečile na putu pregovora o uslo-
vima zaključenja primirja između Srbije i Bugarske. Zbog toga sü Slovenci, sudeći
po sadržaju objavljenih informacija i drugih vrsta sastava u ondašnjim slovenačkim
listovima, pozdravili odluku velikih sila o formiranju Međunarodne vojne komisije.
Takav stav je'došao otuda, što su Slovenci bili čvrsto ubeđeni. u to, da je takav put
najsigurnija garancija da će se zaključiti iza primirja i trajan mir između dve su-
sedne slovenske države, Bugarske i Srbije. Uostalom, takav stav je posve, konsek
ventan oštroj osudi konflagracije između Srbije i Bugarske od strane slovenačke
javnosti i stalnog zahteva, u toku trajanja rata, da se »prekine sa prolivanjem brat
ske krvi«. Seni dovoljnog upoznavanja slovenačke javnosti sa sastavom Međunarodne
vojne komisije, njenom prvom sednicom, .2/14. decembra, njenim predstojećim za
dacima i odlaskom njenih članova iz Beča, preko Beograda i Niša, za Pirot radi
izvršenja poverenog joj zadatka od strane velikih sila, ondašnji listovi, koji su iz
lazili u Sloveniji, naročito su isticali sledeće: da Međunarodna vojna komisija treba
»na licu mesta« da odredi demarkacionu liniju i uslove primirja koji će poslužiti
kao oslonac za otpočinjanje mirovnih pregovora između Bugarske i Srbije; da je
srpska vlada prihvatila odluku velikih sila o formiranju Međunarodne vojne komisije
s tim, da donese čisto vojne odluke, ne dodirujući pitanje mira, s obzirom da je ono
isključivo političkog značaja; da su velike sile, formiranjem Međunarodne vojne ko
misije, pokazale veliku zainteresovanost za očuvanje mira na Balkanskom polu-
ostrvu; i da je bugarska vlada prihvatila obrazovanje Međunarodne vojne komisije,
nadajući se da će biti uzeti u obzir uspesi njene vojske na bojnom polju.395
Međunarodna vojna komisija je brzo i bez ozbiljnijih prepreka završila svoj
rad i u Pirotu objavila, 9/21. decembra, u 5 članova, uslove, koje smo naveli u uvod
nim razmatranjima ovog, zadnjeg dela našeg rada. Obaveštena o uslovima primirja,
10/22. decembra^ srpska vlada je naredila svom punomoćniku, pukovniku Petru
Topaloviću, da primirje potpiše ad referendum, budući da je Međunarodna vojna
komisija prekoračila'svoju nadležnost, unošenjem u član 5. političku odredbu: oba
vezu o naimenovanju delegata za pregovore o miru. Kralj i Milutin Garašanin, sma
trajući da su od Austro-Ugarske izigrani, odlučili su se da odbiju primirje. No,
nakon pretnje od strane Austro-Ugarske da će zatvoriti granicu i sprečiti izvoz oružja
u Srbiju i dobijanja negativnog odgovora od generala Đure Horvatovića o spremnosti
srpske vojske da nastavi rat protiv Bugarske, srpski kralj i predsednik njegove vlade
su popustili. Naime,' odlučili su da oficijelno prihvate uslove primirja, ali, u tajnosti,
da nastave sa pripremama svojih oružanih snaga za rat protiv Bugarske. Poslali su
srpskom punomoćniku u Pirotu telegram s nalogom da stavi svoj potpis na kon
venciju o primirju između'Srbije i Bugarske. Inače, Kneževina Bugarska je prihva
tila uslove primirja uz neznatne primedbe.3 9 8
3 9 4 Opširnije, o formiranju Međunarodne vojne komisije za određivanje uslova primirja između
Srbije i Bugarske, sredinom decembra 1885, v.: S. Jovanović, Srpsko-bugarski rat, Političke i pravne ra
sprave, knj. treća, Sabrana dela Slobodane Jovanovića, IV . . ., str. 178—180; isti, Srpsko-bugarski rat,
Vlada Milana Obrenovića, knj. treća, Sabrana dela Slobodana Jovanovića, I X . . ., str. 301—303; V. J.
Vučković, op. cit., str. 64—68; J. Mitev, Mori ja na Sr»bsko-b>lgarskata voj-na 1885 . . ., str. 427—428.
з« Up • »Slovenski Narod« 285,. 286, 287, 288, 289, 290 od 14, 15, 16,.17, 18. i 19. XII 1885; »Slovenec«
285 286. 287, 288, 290 od 14, 15, 16, 17. i 19. XII 1885; »Edinost« 99, 100, 101 od 12, 16. i 19. XII 1885;
»Soča« 51, 18 XII 1885; »Slovenski Gospodar« 51, 17. XII 1885, str. 410; »Ljubljanski List« 284, 285, 287,
289 290 od 12, 14, 16, 18. i 19. XII 1885; »Laibacher Zeitung« 286, 288, 290 od 15, 17. i 19. XII 1885, str.
2348, 2366, 2384; »Laibacher Wochenblatt« 286, 19. XII 1885.
3 9 6 Opširnije o stavu Srbije i Bugarske prema uslovima primirja sačinjenih od Međunarodne vojne
komisije, v.: S. Jovanović, Srpsko-bugarski rat, Političke i pravne rasprave, knj. treća. Sabrana dela
Slobodana Jovanovića, IV . . ., str. 180—182; isti, Srpsko-bugarski rat, Vlada Milana Obrenovića, knj.
treća. Sabrana dela Slobodana Jovanovića, IX . . ., str. 302—303; V. J . Vučković, op. cit., str. 69—73; J .
Mitev, Istorija na Sr»bsko-b»lgarskata vojna 1885 . . ., str. 428—430.
362 P- LUKOVIĆ: SLOVENCI I SRPSKO-BUGARSKI RAT
Slovenački listovi su blagovremeno, dovoljno i, uglavnom, tačno obavestili slo-
venačku javnost o uslovima primirja, koje je Međunarodna vojna komisija prezen
tirala Bugarskoj i Srbiji. Dva najčitanija slovenačka lista, »Slovenski Narod« i »Slo
venec«, su, u broju od 22. decembra, kratko obavestili slovenačku javnost o uslo
vima primirja, naročito ističući: da je rok trajanja primirja do 1. marta 1886; da
je određena neutralna zona široka 3 k m ; i da je potrebno »da se odmah imenuju
komesari za zaključenje mira«.3 9 7 U naredna dva broja organa slovenačkih liberala
i klerikalaca, kao najvažnije, navedeno je ovo: da je veoma oštar mraz pritiskao na
Srbe i Bugare, što je istakao i »Slovenski Gospodar«, u broju od 24. decembra, »kao
i stroga i odlučna volja velikih sila«, te su popustili u svojim zahtevima, pa je usle-
dilo zaključenje primirja;3 9 8 da ako se do 1. marta 1886. ne zaključi mir, kako stoji
tamo u smislu dopune saopštenja o konvenciji velikih sila o zaključenju primirja
između Srbije i Bugarske, »primirje se produžava« ;3 9 9 da se srpske trupe imaju po
vući do 25. decembra, a bugarske dva dana docnije sa tuđe teritorije, pa će tamo,
pet dana docnije, doći srpske, odnosno bugarske vojne vlasti;400 da su Srbija i Bu
garska dužne da iznađu sporazumno rešenje u vezi razmene zarobljenika i ranje
nika; i da je bugarski knez objavio uslove primirja svojoj vojsci i ujedno joj se
zahvalio za junačko držanje u ratu za pravednu stvar, odavši zahvalnost i Rusiji za
organizaciju i borbenu obuku bugarske vojske, što je i organ goričkih liberala tih
dana istakao.4 0 2 U broju od 28. decembra, »Slovenec« je naglasio da je, blagodareći
zalaganju velesila, između Bugarske i Srbije zaključeno primirje, pa treba, s punim
pravom, uskoro očekivati i sklapanje mira, dok je u ovom listu, tri dana docnije,
u kratkom uvodniku s naslovom »Veselo novo leto!« rečeno i ovo: »Nadamo se i že
limo, da 1. mart nove godine ne bude samo kraj bratoubilačkog rata već i početak
srećne budućnosti«.4 0 3
»Edinost« je, u broju od 23. decembra, u lapidarnoj formi, navela najvažnije
iz uslova primirja između Srbije i Bugarske, koje je odredila Međunarodna vojna
komisija, a sedam dana docnije, u uvodniku s naslovom »Srečno novo leto!« rečeno
je ovo: »Konačno, želimo da se u novoj godini ne ponovi bratoubistvo među Slo-
venima već da se sačuva tako potreban svim ljudima mir«.4 0 4 U uvodniku s naslovom
»Se enkrat razmere na jugu«, koga je objavio organ goričkih liberala sredinom
treće dekade decembra, nakon uveravanja da su, po zauzeću Pirota od bugarskih
snaga i ostanka trupa generala Milojka Lešjanina kod Vidina, obustavljena nepri-
jateljstava između Srbije i Bugarske, naglašeno je da do zaključenja primirja nije
došlo,405 iako su oštri mrazevi i pojava bolesti upozoravali da se rat ne može nasta
viti. Zbog toga su velike sile u Beču formirale Međunarodnu vojnu komisiju, »koja
m Up.: »Slovenski Narod« 292, 22. XII 1885; .Slovenec« 292, 22 XII 1885
ш što je tačno. Za obe zaraćene strane pričinjavalo je velike teškoće držanje znatnih vojnih snaga
na granici u zimskim uslovima i vrlo niskim temperaturama na srednje planinskom zemljištu. U svom
poverljivom telegramu, dostavljenom odgovornom licu u Sofiji, 30 (12. decembra) novembra 1885, bu
garski knez, Alexander Battenberg, javio je da njegovi vojnici umiru od zime, jer spavaju na snegu.
^JUS^{$№%i!X%:£.ÏÏ.wi?
blti nastavIjen'kako bi glavntou svojefvojske ™e-
3» Sto je tačno, ali je primetno nepotpuno tretiranje 1. člana uslova primirja. Tamo stoji još
i ovo: »U slučaju da ga jedna strana htedne prekinuti posle 17 (1. marta) februara, biće dužna dati
otkaz od najmanje deset dana pre obnove neprijateljstava« (V. J. Vučković, op. cit str 70)
r • . »? i e u °snoAl t a č n o ' a l i n i j e P r i s u t n ° potpuno inerpretiranje 2. člana uslo'va primirja. U ce
lini, taj član glasi: »Obe strane imale su povući svoje trupe sa okupirane. teritorije, i to prvo srpske,
sa rokom završetka povlačenja do 13 (25) decembra u podne, a bugarske do 15 (27-og u podne Gra-
( v " j V *k • f e U Z e Ć ? t
o d m a h u P r a ™ nad napuštenim teritorijama, a vojne će ući tek posle pet dana«
â . £ ï f £ ™ ™»°а»г. SČ' * i X4JW'. s t r,- ««.i «Soča« 52, 24. XII 1885. - Po zaključen u primirja, bu
garski knez je učinio korak pribhzenja Rusi i, er je izdao zapovest vojsci, u kojoj je odao priznanje
•V™"! °. f l c l"ma-instruktorima za njihovo nesebično zalaganje u obuci bugarskf voj?ske što j o l i e
str 69)^ J * p n p o m o g l ° d a l z v o ™ e P o b e d u » " t u protiv srpskih snaga8 (V.J. Vučković? o ^ c i t !
4 0 3 Up.: »Slovenec« 295, 298 od 28. i 31. XII 1885
4 0 4 Up.: »Edinost« 102, 103 od 23. i 30. XII 1885
• * 5 j e £ j V , , S r b i j - x - , ° d b i j č l a ™e C a r s k e zahteve UM razvajenemu otroku, ki hoče prednost in pra-
S ^ T ? ? 0 , 8 ^ 5 1 1 1 Ш и г ' и S k u ] a n j e m m z a k r i t i °a ta način svoje nezmožnosti in revščino« ^Soča« 52, 24. XII 1885)
• . ZGODOVINSKI ČASOPIS 39 - 1 9 8 5 - 4 363
je 22. decembra primorala Srbiju i Bugarsku da zaključe primirje, koje ima trajati
do 1. marta 1886. godine«. Pored toga, tamo je rečeno i to, da se, shodno uslovima
primirja, srpske trupe imaju povući do 25. decembra sa bugarske teritorije, a bu
garska vojska, dva dana docnije, obavezna je da napusti srpsko zemljište, uz isti
canje kako je određeno da demilitarizovana zona bude široka 3 kilometara.4 0 6 »No
vice« su, u broju od 23. decembra, saopštile da je zaključeno primirje-između Srbije
i Bugarske, uz navođenje sadržaja svih pet članova uslova primirja, u parafraziranoj
formi, naročito ističući obavezu, shodno 2. članu, srpskih trupa da napuste bugarsko
zemljište do 25. decembra, a bugarske vojne jedinice da se povuku sa srpske teri
torije, dva dana docnije. U smislu komentara, rečeno je da je zaključenjem primirja,
barem privremeno, »okončan nesrečni rat«, te da će za božične praznike biti mir
i postojati osnova za nadanje »da se, bar zasad, povoljno reši delikatno balkansko
pitanje«.407 »Ljubljanski List« je upoznao svoje čitaoce sa uslovima primirja između
Bugarske i Srbije, uz navođenje teksta svih pet članova, koji čine integralnu celinu
ove konvencije. Stavio je do, znanja svojim čitaocima, da su uslovi primirja pri
hvaćeni od strane Srbije i Bugarske, s napomenom da je Međunarodna vojna komi
sija uspešno završila povereni joj zadatak od strane velikih sila i »da je Srbija bila
u pravu što nije prihvatila preterane zahteve Bugarske«.408 Organ Pokrajinske vlade
za Kranjsku, u broju od 24. decembra, objavio je napis s naslovom »Primirje iz
među Srbije i Bugarske«, u kome je naveden sadržaj svih pet tačaka uslova primirja,
s napomenom da će poslužiti kao polazna tačka za otpočinjanje pregovora o miru,
a četiri dana docnije, u tom listu je rečeno kako je, blagodareći naporima velikih
sila, zaključeno primirje između Bugarske i Srbije, te time otklonjena opasnost od
nastavljanja rata, od koga ne bi dobile ništa ni Srbija niti, pak, Bugarska, koja bi,
boreći se na srpskoj teritoriji, izgubila simpatije kod javnog mnenja Evrope, koje
je zadobila »odbacivanjem agresora iz svoje zemlje«.409 Konačno, organ domaćih
Nemaca, sredinom treće dekade decembra, kratko je, bez komentara, saopštio svo
jim čitaocima da je Međunarodna vojna komisija izradila uslove primirja između
Srbije i Bugarske i prezentirala ih zainteresovanim stranama, 9/21. decembra, uz
isticanje: da će primirje trajati od 21. decembra 1885. do 1. marta 1886; da su srp
ske trupe obavezne evakuisati bugarsku teritoriju do 25. decembra, a bugarske snage
se imaju povući sa srpskog zemljišta, dva dana docnije od srpske vojske; i da je
određena neutralna zona široka 3 kilometara.4 1 0
Osim toga što su, nakon obustavljanja neprijateljstava na srpsko-bugarskom
ratištu i zaključivanju primirja između Srbije i Bugarske, usledila obostrana optu
živanja za povrede graničnog prostora, upade manjih delova kako srpske tako i bu
garske vojske na tuđu teritoriju i izazivanje pograničnih oružanih incidenata,4 1 1
došlo je do žestokih obostranih okrivaljavanja za kršenja osnovnih ljudskih prava
od strane srpskih kao i bugarskih jedinica, a i pojedinaca. Ta uzajamna optuživanja
otpočela su nekoliko dana po završetku bitke kod Slivnice i trajala su sve do kraja
druge dekade januara 1886, t j . do odluke o otpočinjanju srpsko-bugarskih mirovnih
4 0 6 »Soča. 52, 24. XII 1885.
m «Novice« 51, 23. XII 1885, str. 411.
«» Up.: »Ljubljanski List« 292, 293, 294 od 22, 23. i 24. XII 1885.
*» Up.: »Laibacher Zeitung« 294, 295 od 24. i 28. XII 1885, str. 2423—2424, 2437—2438.
4 1 0 »Laibacher Wochenblatt« 281, 26. XII 1885.
4 1 1 o čemu je slovenačka javnost, posredstvom svojih listova, bila upoznata. Tako je, na primer,
u »Slovencu«, zadnjeg dana novembra, navedeno da su srpske snage napale na vidinske redute, kako je
javljeno iz Pirota od 30. novembra, a u narednom broju da je do toga došlo otuda što je general Mi-
lojko Lešjanin sa zakašnjenjem primio obaveštenje o obustavljanju neprijateljstava, dok u broju od
2. decembra stoji, da Srbi optužuju bugarsku Vrhovnu komandu zbog napada na položaje srpske voj
ske kod Vlasine, što je i »Ljubljanski List«, dan ranije, saopštio. Dalje, u broju od 4. decembra »Slo
venca« stoji, da bugarska strana poriče napad njenih snaga na položaje srpske vojske kod Vlasine, što
je saopštio, istog dana, i »Ljubljanski List«, kao i to da su delovi srpske vojske kod Izvora pucali na
bugarske straže, a u broju od 28. decembra, da su srpski vojnici pucali na delove bugarske vojske kod
Novog sela, dok je kod Vranja bio manji oružani sukob. U tršćanskoj »Edinosti« je, početkom januara
1886, pored ostalog, zabeleženo ovo: da su se pritužbe Srbije o povredi granice s bugarske strane, bu
garskim ubistvima, pljačkama itd. ispostavile kao preterane i »Evropi su se ogadile«; i da srpska strana
izmišlja napade bugarskih jedinica na srpske granične položaje, te tako neopravdano optužuje bugarsku
stranu, koja iskreno želi mir (up.: »Slovenec« 274, 275, 276, 278, 295 od 30. XI, 1, 2, 4 i 28 XII 1885-
»Ljubljanski List« 275, 278 od 1. i 4. XII 1885; »Edinost« 1, 2 od 2. i 6 I 1886).
364 P. LUKOVIC: SLOVENCI I SRPSKO-BUGARSKI RAT
pregovora. Težište međusobnih srpsko-bugarskih optužbi bilo je usredsređeno nä
povredu osnovnih humanitarnih prava, koja su po međunarodnim konvencijama uži
vali ranjenici i zarobljenici. Srpska strana je zagovarala tezu o humanom odnosu
srpskih jedinica i pojedinaca prema bugarskim ranjenicima i zarobljenicima, a isto
tako i prema bugarskom narodu, apodiktički tvrdeći, da se bugarske vojne jedinice
kao i pojedinci iz sastava bugarskih oružanih snaga nisu čovečno odnosili prema
srpskom narodu na okupiranoj teritoriji, kao i prema ranjenim i zarobljenim srp
skim vojnicima već, naprotiv, postupali su prema njima do krajnosti brutalno. Iden
tična optuživanja na adresu jedinica srpske vojske i pojedinaca iz njenog sastava
dolazila su sa bugarske strane, uz isticanje da se bugarska vojska ponaša sasvim
korektno prema srpskom narodu na okupiranoj srpskoj teritoriji kao i prema ranje
nim i zarobljenim srpskim vojnicima.412 /
Slovenačka javnost je o najvažnijem, što se tiče međusobnih srpsko-bugarskih
optuživanja za povrede osnovnih ljudskih prava prema ranjenicima i zarobljenicima,
bila blagovremeno i, uglavnom, u dovoljnoj meri upoznata. 'Iako su se slovenački
listovi, poglavito, orijentisali na objavljivanje kratkih informacija o međusobnim
srpsko-bugarskim optuživanjima za narušavanja osnovnih ljudskih prava, uglavnom
bez komentara,' ipak se može zaključiti da su Slovenci smatrali da je posredi obo
strana krivica i da se preteruje sa obe strane. Međutim, za nijansu, kako se može
zaključiti iz retkih i kratkih komentara i oštre osude srpskog 'revanšističkog anti-
bugarskog ratnog pokreta, o čemu je bilo dovoljno govora, tretirana je Srbija od
slovenačke javnosti kao veći u tom pogledu krivac. Navešćemo nekoliko primera iz
ondašnjih slovenačkih listova, koji će, kako se nadamo, gornju tvrdnju u dovoljnoj
meri argumentovati. Tako je, na primer, u organu slovenačkih' liberala, sredinom
treće dekade novembra, navedeno, pozivom na telegrafski izveštaj srpske Vrhovne
komande iz Pirota od 23. novembra, da'Bugari nečovečno postupaju prema srpskim
ranjenicima i zarobljenicima.413 Dalje je u ovom listu, u broju od 7. decembra,'ob
javljena kratka informacija, koju provejava određena doza sumnje u istinitost nje
nog sadržaja.414 U sklopu izvornog izveštaja iz Plovdiva od 9. decembra', objavljenog
kao uvodnik s naslovom »Iz Plovdiva 9. decembra«, u organu slovenačkih liberala.
u broju od 18. decembra, nakon napomene da je srpsko-bugarski rat ihaugurisao
»večno neprijateljstvo između dva naroda«, istaknuto je ovo: »Ne samo sadašnja,
nego će i buduća generacija bugarskog naroda biti prema srpskom narodu' zavid
ljiva, mrzeće ga i progoniti zbog svireposti, koju je ispoljio prema Bugarima«.4 1 5
Prvog dana treće dekade novembra, u organu slovenačkih klerikalaca; u rubrici »Z
balkanskega bojišča«, navedeno je »da su Srbi u svojoj divljoj strasti kod Slivnice
napadali kola natovarena s bugarskim ranjenicima" i,mučili ove. O tomnsurovom,
odnosno pravom turskom delu javljeno je Međunarodnom- odboru društva Crvenog
krsta u Ženevi, u Svajcarskoj. Je li to sve tačno, danas još ne možemo potvrditi« .416
Tri dana docnije, ovaj list je, u rubrici »Telegrami«, objavio telegrafski izveštaj iz
Pirota od 23. novembra, u kome se odlučno demantuju vesti iz: bugarskih izvora
0 nečovečnom postupanju srpskih vojnika prema bugarskim ranjenim vojnicima.
U tom telegramu naročito se podvlači ovo: »Isto tako nije istina, da su Srbi kod
•и Opširnije o držanju bugarske vojske na okupiranoj srpskoj teritoriji prema srpskom narodu
1 zarobljenim i ranjenim srpskim vojnicima kao i o držanju srpske vojske na zauzetom bugarskom
zemljištu prema bugarskom narodu i bugarskim ranjenim i zarobljenim vojnicima, v.: Bdin, U Vidinu
? a M
v r e n e J2£ r bfn B
o k?, YÌd i?, a , .1 8 8?; »Ratnik«, god. V i l i , kn j .XVI , sveska I I I , septembar 1886, Beograd,
ÎS£* Ì 19rz195} V. Dj. Koljevic, Bugarsko-tatarska razbojništva, pustošenja, silovanja u našem ratu
1885, drugo izdanje, Niš, 1886, str. 11—63.
413 .Slovenski Narod. 269, 24. XI 1885.
4» To saopštenje, objavljeno u rubrici «Politični razgled. Vnanje države, glasi: .Sicer je pa povsod
veliko sovraštvo n a Bolgare. Zlasti so pa Srbi jezni na Pirotce, ki so baje streljali na Srbe in čestitali
knezu Aleksandru. Srbski vojaki grozé, da bodo Pirot, ko ga zopet dobé, razdejali in ves narod po
klali« (.Slovenski Narod« 280, 7. XII 1885). - Ni namere Bugara nisu bile posve miroljubive. Zahtev
bugarske vlade da srpske snage napuste okolinu Vidina, a njena vojska da ostane u Pirotu, nije se
mogao drukčije shvatiti nego kao težnja za nastavak rata. U tom cilju od građana okupiranog Pirota
iznuđena je peticija predstavnicima velikih sila da se odobri prisajedinjenje Pirotskog sreza Bugarskoj,
što je Srbe veoma iritiralo (V. J . Vučković, op. cit., str 60)
4 1 3 «Slovenski Narod« 289, 18. XII 1885.
4 1 6 .Slovenec« 267, 21. XI 1885.'
ZGODOVINSKI ČASOPIS 39 . 1985 • 4 • I ' . 365
Slivnice napali nà kola na kojima su bili ranjeni Bugari i da su iste mučili«. U dru
gom telegramu; takođe iz Pirota od 23. novembra, koji sledi iza ovog, kao najvažnije,
istaknuto je ovo: »Bugarske vesti o srpskim svirepostima su izmišljene.'Opravdano
je to što se Srbu žale na.nečovečno postupanje Bugara sa ranjenim i zarobljenim
Srbima i nà podmuklo, t j . iza leđa prodiranje bugarskih četa. Bugarskim zaroblje
nicima kod-Srba je sasvim dobro, a'prilikom posluživanja ne čini se nikakva'raz
lika između ranjenih Bugara i Srba«.417 U rubrici »Z balkanskega bojišča«, u broju
od 24. novembra ovog lista, navedeno je da stanovnici u okolini Vidina nisu Srbe
srdačno primili, kako se iz srpskih izvora javljalo, »već ih proklinju zbog njihovog
vandalizma, te su se Bugari zakleli da će im se za to grozno osvetiti«, dok je pret-
poslednjeg dana decembra, u ovom listu, u rubrici »Telegrami«, objavljen telegrafski
izveštaj iz Beograda od 29. decembra, u kome je navedeno ovo: »Veliki broj stanov
nika iz vidinskog kraja beže u Srbiju i mole srpsku/vlast da ih zaštiti od bugarskih
represalija. Bugari su posekli 3 predsednika opština i 50 seljaka, koji su bili prema
Srbima prijazni«.418 U broju od 29. decembra, u rubrici »Telegrami«, »Slovenca«, u
organu slovenačkih liberala, istog dana, u rubrici »Telegrami 'Slovenskemu Narodu'«,
i u večernjem .dodatku organa Pokrajinske vlade za Kranjsku, dan docnije, u rubrici
»Politični pregled. Tuje dežele«, pozivajući se na telegrafski izveštaj iz: Beograda
od 28. decembra i izveštaj od tog dana iz Pirota, dostavljenog organu bečke vlade,
»Politische Correspondenz«, istaknuto je da su »Bugari opustošili i opljačkali Pi
rot«, skinuvši, čak, i odnevši sa sobom,, i,veliko zvono sa saborne crkve. To su uči
nili neposredno pred svoje povlačenje iz. Pirota. U ime kraljevića, srpski kralj je
darovao pirotskoj sirotinji 5000 franaka, »dok* je za pirotsku okolinu objavio, izu
zetno stanje kao i za Pirot«. Krajem druge dekade januara 1886, u organu slove
načkih klerikalaca, u rubrici »Telegrami«, objavljen je, telegrafski izveštaj iz Beo
grada od 18. januara, u kome je rečeno »da su pirotski. građani poslali kralju adresu
sa 1021 potpisom, ponudivši mu svoju krv na raspolaganje, s molbom da im dozvoli
da je proliju za domovinu, te tako speru sramotu, koju im je utisnuo nečovečni
neprijatelj«.419 Dan docnije od organa slovenačkih,klerikalaca, tj. zadnjeg dana druge
4 1 7 »Slovenec« 269, 24. XI 1885. — U svom delu'Vaso Dj. Koljević ističe da su bugarski vojnici u se
lima kod Pirota, koja su bila od : njih kratkotrajno okupirana, žarili i palili. Nedužno srpsko stanov
ništvo su podvrgli strahovitoj torturi. Iznuđavajući priznanje i. tražeći novac, bugarski vojnici su svoje
žrtve mučili preteškim mukama: »pekli vrelim" gvožđem, ' tukli \ ' u b a d a l i i sekli oružjem, svlačili gola
goleata lica i tukli trajavim Stapovima po golom telti, utiskivali puške ü usta nesrečnim žrtvama, ' pre
teći da upale puščanu vatru, i naposletku u b i j a l i ! « . . . Neobaveštena Evropa o pravom stanju stvari,
tretirala je Kneževinu Bugarsku »za naprednu državu, zadahnutu* duhom civilizacije«. Kako ističe Vaso
Dj. Koljević, ponašanje srpske vojske na bugarskoj teritoriji bilo je dijametralno suprotno ponašanju
bugarske _ vojske. On o tome doslovno kaže sledeće: »Kako je nesravnjiva čestita vojska srpska prema
bugarskoj! Gde je god stupila noga srpske vojske, čuvala je obraz i poštenje: nigde otimanja i silovanja.
Svoje životne potrebe nabavljala je dobrovoljnom kupovinom i plaćala odmah gotovim novcem. Pred
samom Slivnicom, komandant Drinske divizije dao je pod sud jednog vojnika, što je sa jedne košare
seljačke on jedini iščupao i doneo jednu jedinu talpu, da se na vatri malo ogreju — a gle šta rade
Bugari?!« (V. Dj. Koljević, op. cit., str. 11—13, 37).
4 1 S Up.: »Slovenec« 269, 297 od 24. XI i 30. XII 1885.
U kratkom saopštenju iz Negöttna od 16/28. decembra, koje je »Videlo« objavilo, dva dana do
cnije, u rubrici »Bugarski vandalizam«, navedeno je da su bugarski vojnici posekli 3 kmeta i »preko 50
drugih ljudi« u vidinskom kraju (»Videlo« 267, 18/30. XII 1885), — Savremenik srpsko-bugarskog rata
od 1885. i stanovnik Vidina, koji je u to vreme boravio u ovom gradu, o držanju vojnika Timočke di
vizije pod komandom generala Milojka Lešjanina, u zaključku svog rada, doslovno kaže. ovo: »No od
svega najviše mu služi na čast (tj. generalu Milojku Lešjaninu, m. pr., P. L.) što mu se vojska za svo
vreme bavljenja na bugarskom zemljištu vladala izvanredno humano i primerno u pogledu okupirani
sela. Kad je opsada dignuta, kad su posle pojurili seljaci u Vidin da se vide sa poznatima i da se
porazgovaraju, nije se ni jedan jediti potužio na srpsku vojsku. Bili Turci, bili Bugari, Cigani ili Je-
vreji svi su hvalili bezprekorno povedenje vojske. Nikome nije ni slamka uzeta a da mu nije ili odmah
ili posle dan dva plaćeno. To doista služi na čast i djeneralu i njegovim oficirima i vojsci« (Bdin, U Vo
đinu za vreme borbe oko Vidina, »Ratnik«, god. VIII , knj. XVI, sveska I I I , septembar 1886, Beograd.
1886, str, 194).
4 1 9 Up.: »Slovenec« 296, 14 od 29. XII 1885. i 19. I 1886; »Slovenski Narod« 296, 29. XII 1885; »Ljub
ljanski List« 297, 30. XII 1885. — Tih dana je u »Videlu«, u rubrici »Bugarski vandalizam«, što se tiče
bugarskih nedela u Pirotu, kao najvažnije, rečeno ovo: da »Pirot predstavlja žalosniju sliku no Knja-
ževac i Zaječar posle Čerkeza« u srpsko-turskom ratu 1876, kada su ove dve varoši bile opustošene; da
su, čak, i iz bolnice - odnesene sve postelje, a iz crkava i manastira »opljačkane utvari crkvene«; da je
narod u Pirotu ostao bez hrane, pa je komandant Nišavske vojske naredio »da se u Pirot ; dalje
unosi hlebac i drva za ogrev«; da je ukazom srpskog kralja »od 15/27. decembra proglašeno vanredno
stabje u Pirotu«; da su, gotovo, sve kuće u Pirotu opljačkane od strane bugarskih vojnika, pa i pozna
tog »dr Valente, u kojoj je bio bugarski glavni stan«; i da nije samo Pirot već je, takođe, i njegova
okolina od bugarskih vojnika opljačkana (up.: »Videlo« 267, 268, 270, 271, 272 od 18/30, 19/31. XII, 21,
22. i 25. (2, 3. i 6. I 1886) XII 1885). — Vaso Dj. Koljević tvrdi, da je vekovno ropstvo pod Turcima
razvilo kod Bugara »prvobitno njino tatarsko divljaštvo«, pa su, gde god im se ukazala prilika, pljač-
366 P- LUKOVIC: SLOVENCI I SRPSKO-BUGARSKI RAT
dekade januara 1886, objavio je organ slovenačkih liberala, u rubrici »Politični raz
gled. Vnanje države«, kratko saopštenje o slanju adrese kralju Milanu o lojalnosti
od strane 1021 građanina Pirota. Nasuprot organu slovenačkih klerikalaca, koji nije
propratio sadržaj ovog saopštenja komentarom, organ slovenačkih liberala, koji je
objavio to isto saopštenje, istakao je da adresa pirotskih građana srpskom kralju
nije plod njihove slobodne volje, već su na taj korak bili prisiljeni od strane srpskih
vlasti.420 ' .
Kako smo istakli, srpska vlada je prividno prihvatila uslove primirja Među
narodne vojne komisije, a faktički je nastavila sa intenzivnim pripremama za rat
protiv Bugarske. U cilju angažovanja najuticajnijih političara na popularisanju rat
nih priprema, traženo je od prvaka Liberalne, Jovana Ristića, i Napredne stranke,
Milana Piroćanca i Stojana Novakovića, na sastanku u dvoru, 12/24. decembra, da
odgovore na pitanja: da li treba nastaviti rat i koje mere treba preduzeti na unu
trašnjem planu 'radi poboljšanja političke klime u zemlji? Odgovor je' usledio dva
dana docnije: rat bi trebalo nastaviti samo ako Bugari postave teritorijalne zahteve
ili, pak, zahteve u novcu i ako budu odlučili da protiv Srbije zarate; i, svakako, je
»potreban mir unutra«, t j . vraćanje narodu političkih sloboda, ukidanjem starog
i donošenjem novog Ustava. Tako je propao pokušaj udruživanja srpskih političara,
na čelu sa Milutinom Garašaninom, u cilju zajedničkog angažovanja "ha pripremama
Srbije za nastavak rata. Takođe je doživeo neuspeh i pokušaj pridobijanja Radikalne
stranke za stvar ratnih priprema u cilju obnove rata protiv Bugarske, jer je kralj
uspeo da za to pridobije njenog diskreditovanog prvaka, Peru Todorovića, po pušta
nju ovog iz zatvora, 24 (5. januara 1886) decembra 1885, budući da ostali prvaci te
stranke nisu bili za radikalsko-naprednjački sporazum. Porta je, uskoro po zaklju
čenju primirja, insistirala kod velikih sila i srpske vlade da učestvuje u pregovorima
u vezi zaključenja mira između Srbije i Bugarske, predlažući Carigrad za mesto
pregovora. Srpska vlada je pripremila taktiku odugovlačenja, čak, i u pogledu na-
imenovanja punomoćnika i određivanja mesta pregovora. Predlagala je na izbor
mesta za pregovore: Beograd, Niš i Pirot, dok je bugarski knez zahtevao da to bude
Sofija. Posle izvesnog natezanja oko učestvovanja Turske kao sizerena Bugarske na
mirovnim pregovorima i mesta pregovaranja, stalo se na stanovište da pregovara sa
srpskim predstavnikom jedan turski i jedan bugarski predstavnik s pravom na jedan
glas. Početkom januara 1886, određeno je da na mirovnim pregovorima Srbiju pred
stavlja čedomilj Mijatović, Tursku Madžid-paša i Bugarsku Ivan Gešov Evstatiev.
Sredinom januara 1886, na predlog Nemačke, određen je Bukurešt za održavanje
konferencije o miru između Srbije i Bugarske.
Kako ni do kraja prve dekade januara 1886, nije bio postignut sporazum o me
stu gde će se voditi srpsko-bugarski mirovni pregovori, velike sile su, nâ inicijativu
Rusije, 30 (11. januara 1886) decembra 1885, dostavile notu. srpskoj, bugarskoj i grč
koj vladi sa zahtevom da u svojoj zemlji izvrše opštu demobilizaciju radi otklanjanja
opasnosti od ponovnog izbijanja rata na Balkanskom poluostrvu i da se sa više bez-
bednosti potraži miroljubivo rešenje. Srbija je, imajući svoj tajni plan, odgovorila,
kali, ubijali i kinjili srpski živalj. U okolini Pirota bugarske jedinice su bile pod komandom kapetana
Panice i Petkova i od njih podsticane na nedela. U Pirotu su, kako tvrdi Vaso Dj. Koljević, na pljačku,
ubistvo, silovanja i druga nedela bugarski vojnici bili podsticani ne samo od svojih starešina već i od
samog bugarskog kneza, Alexandra Battenberga. Evropa nije bila obaveštena o naklonjenosti Bugara
prema tako velikim porocima, jer su o njima pisani panegirici u evropskim listovima. U tome je pred
njačio tadašnji profesor opšte istorije na Praškom univerzitetu, Konstantin Jireček, koji je, 1881—1882
bio ministar prosvete u Bugarskoj, a potom, do 1884, predsednik Prosvetnog saveta, kada se vratio
u Prag. Bugari' su u Pirotu opljačkali sve kuće, u koje su ušli, p a i dom Ceha, lekara dr Valente Ne
posredno pred povlačenje sa sfpske teritorije, bugarski vojnici su, po odobrenju svog vladara, skinuli
i sa sobom odneli zvono sa pirotske saborne crkve. Uostalom, »nema Bugarina«, kako kaže Vaso Dj
Koljević .koji je bio u Pirotu a da nije ma kakvo zlo učinio, niti Piroćanina da nije makar šta рге-
t r p e o « - ( u p : V . D j . Koljević, op cit., str. 21, 40-^9, 57-60, 62—63; Dr V. Đorđević, Istorija srpsko-bugar-
skog rata 1885, knj. druga: od Slivnice do Pirota . . ., str. 1248—1254).
«° Taj kratak komentar doslovno glasi: .Pirocani te adrese gotovo neso popolnem prostovoljno
podpisali', ampak prisilila so ih srbska oblastva. Saj je znano, kako se v Srbiji take adrese kujejo. Pod
piše jo nekaj ljudij, katerih ne veze vojaška dolžnost ali ki bi pa imeli celo dobiček od nadaljevanja
y ° Ä e k o t ТОЈШ vlagatel j i , druge pa pnsihjo. Ce se branijo, je pa zapro« (.Slovenski Narod« 15, 20. I
l O O O ) .
ZGODOVINSKI ČASOPIS 39 • 1985 • 4 367
4/16. januara, da ne može izvršiti demobilizaciju »zbog sadašnjih prilika na Bal
kanskom poluostrvu«. Ubeđena da bez pretnje neće ništa dobiti, Grčka, takođe, nije
pozitivno odgovorila na notu velesila, kako je postupila i Bugarska zbog sumnje da
Srbija priprema obnovu neprijateljstava i što je smatrala da će sigurnije dobiti pri
znanje od velesila ujedinjenja ako njena vojska ostane pod oružjem. Iza toga je
usledio predlog Rusije da se učini novi kolektivni korak u Beogradu, Sofiji i Atini.
Taj predlog je prihvaćen od drugih velikih sila, 11/23. januara, pa je srpskoj, bu
garskoj i grčkoj vladi upućena nova nota, 19/31. januara, u kojoj su ponovo pozvane
te vlade da demobilišu svoju vojsku, uz upozorenje da će velike sile biti odlučno
protiv agresora i da neće doći ni do kakve teritorijalne izmene, bez obzira na ishod
rata. Srpski kralj i njegov predsednik vlade su odlučili da odgovore na notu nega
tivno. Ali, usled pritiska od bečke vlade i ultimativnog zahteva Rusije, 20 (1. febru
ara) januara, da se na predstojećim mirovnim pregovorima između Srbije i Bugarske
ne uzima u pretres" ono stanje koje je pre rata postojalo na osnovu Berlinskog ugo
vora, odnosno pitanja koja spadaju u sferu opštih međunarodnih ugovora, ta od
luka je preinačena, pa je Garašanin, 24 (5. februara) januara 1886, uputio predstav
nicima velikih sila pismo, koje je po sadržaju ličilo na običnu potvrdu prijema
n o t e . 4 2 1 • . : .
Slovenci su, kao i ranije, pred zaključenje primirja između Srbije i Bugarske,
dosledno zagovarali potrebu da se između dve susedne slovenske države povedu što
pre mirovni pregovori, zaključi mir i vaspostave dobrosusedski odnosi. Na takvu
ocenu držanja ondašnje slovenačke javnosti upućuju sadržaji informacija i drugih
vrsta objavljenih sastava u ondašnjim slovenačkim listovima. U podužem saopštenju,
organ slovenačkih liberala je, u vezi novonastale situacije u srpsko-bugàrskim od-
nosima, u broju od 4. januara, naveo sledeće: da, iako je zaključeno primirje, nije
došlo do srpsko-bugarskih mirovnih pregovora, pa je Italija zahtevala od Beograda
i Sofije da odrede svoje predstavnike za pregovore o miru; da je rusko javno mne
nje otvoreno naklonjeno Bugarima, te i car u tom pravcu postepeno menja svoj stav;
da u Srbiji neminovno predstoji pad naprednjačkog kabineta i obrazovanje koali
cione vlade, a nikako dolazak na vlast liberala ili, pak, radikala, jer bi takvom
raspletu događaja u Srbiji bila odlučno protivna Austro-Ugarska; da Jovan Ristić
smatra kako je »sadašnja srpska vlada obavezna obavestiti Narodnu skupštinu o mi
nulom ratu i od nje dobiti apsolutorij«, jer je to uslov da se kabinet promeni i da
Ristić uđe u njegov sastav; da se čeka na sporazum između Turske i Bugarske u vezi
sa Istočnom Rumelijom i da Grci zveckaju Oružjem; i da su Crnogorci, bojeći se
»previše moći Bugara« i težeći »očuvanju časti i ugleda Srpstva«, u srpsko-bugarskom
ratu bili na strani Srbije, bez obzira što su odnosi između Beograda i Cetinja hladni,
pošto Obrenovići misle da Crna Gora radi na tome da dođu na kraljevski presto
u Srbiji Karađorđevići.4 2 2 Dalje je u ovom listu, sredinom prve dekade januara, a u
»Slovencu« u broju od 7. januara, navedeno da je đakovački biskup, Josip Juraj
Strossmayer, uputio pismo predsedniku bugarske vlade, u kome »izražava svoju sa-
osećajnost prema bugarskoj braći i divi se njihovoj hrabrosti«, a u broju od 7. ja
nuara, navedeno je da su imenovani predstavnici za buduće srpsko-bugarske pre
govore iako još nije određeno mesto gde će se održati mirovni pregovori, dok je, dan
docnije, u organu slovenačkih liberala navedeno: »Pregovori o miru između Bugar
ske i Srbije dosad još nisu otpočeli. Tome Srbija stalno pravi smetnje. Velike sile
vrše pritisak na obe države da brzo zaključe mir« ,423
Krajem prve dekade januara, u najčitanijem slovenačkom listu objavljen je
uvodni članak s naslovom »Dunajski kabinet i Srbija«. U ovom važnom sastavu, koji
4 2 1 Detaljnije podatke o političkim potezima srpske vlade za obezbeđenje ratnih priprema srpske
vojske i merama velesila, usredsređenih na zahteve od srpske i bugarske vlade da otpočnu sa mirovnim
pregovorima, v.: S. Novaković, op. cit., str. 45—54; S. Jovanović, Srpsko-bugarski rat, Političke i pravne
rasprave, knj. treća, Sabrana dela Slobodana Jovanovića, IV . . ., str. 182—184; isti, Srpsko-bugarski rat,
Vlada Milana Obrenovića, knj. treća, Sabrana dela Slobodana Jovanovića, IX . . ., str. 304—306; V. J. Vuć-
ković, op. cit., str. 73—88.
4 2 2 >Slovenski Narod« 2, 4. I 1886.
4 2 3 Up.: »Slovenski Narod. 3, 4, 5 od 5, 7. i 8. I 1886; »Slovenec« 4, 7. I 1886.
368 p - LUKOVIC: SLOVENCI I SRPSKO-BUGARSKI RAT
se pojavio pred slovenačkom javnošću u vreme kada se bečka vlada bila uprla
svom snagom da privoli Srbiju na otpočinjanje pregovora za zaključenje mira sa
Bugarskom, provejava osnovna misao da Habsburška Monarhija snosi veliki deo
odgovornosti što je Kraljevina Srbija izvršila 'agresiju na Kneževinu Bugarsku.424
Zagovarajući težu-da Srbija nije bila kompetentna da ocenjuje da li je plovdivskim
prevratom povređen Berlinski ugovor i narušena ravnoteža snaga na Balkanskom
poluostrvu, pa, saobrazno tome, nije imala bilo kakvog pravog uzroka'z'a objavu
rata Bugarskoj, anonimni pisac ovog članka kategorički osporava verodostojnost
teze srpske vlade, prema kojoj su plovdivskim prevratom narušene određene odredbe
Berlinskog ugovora i poremećena ravnoteža snaga na Balkanskom poluostrvu, jer
je »ujedinjenje Bugarske stvar Evrope, koja hi dosad, kada su se prilike bistveno
izmenile, još nije-utvrdila šta se je faktično dogodilo. Tada za Srbiju nije'bilo ni
kakve opasnosti i ako bi se htelo brinuti- za njenu budućnost, to se je lako moglo
i bez krvoprolića postići. Nikako nije bilo opravdano što je kralj Milan provalio
u bugarsku zemlju, u predele, u kojima nema Srba i gde izostaje potreba oslobađati
svoj narod«. Bečka vlada, umesto 1da naredi Državnoj banci da ne daje Srbiji kredit,
postupa sasvim suprotno, jer 'naređuje Ovom novčanom zavodu da obezbedi za srp
sku vladu potrebna novčana sredstva. Svesna okolnosti, da Kraljevina Srbija sa
praznom kasom ne može otpočeti rat protiv Bugarske, ibečka vladanje srpskom mi
nistru finansija »za dva dana obezbedila 25 miliona zajma«. U 'drugom delu ovog
napisa, njegov nepoznati autor s pravom ističe, da je politika podstrekavanja Srbije
na rat protiv šusedne Bugarske od'strane'Habsburške Monarhije; donela neizmernu
nesreću srpskom narodu' i imala za' cilj njeno još jače zadržavanje u austrougarskoj
interesnoj sferi,' čemu je privržen 'srpski vladajući režim,4 2 5 ali ne i narod, koji je
svestan toga da je dospeo u težak položaj zbog političkih interesa' svôg moćnog su-
seda. Na kraju ovog uvodnika je naglašeno. kako'je'Austro-Ugarska'od sebe trajno
odbila srpski'narod svojom politikom huškanja ovog na rat protiv bugarskog naroda,
u čerriu su Mađari prednjačili. Zbog1 toga je preko potrebno da bečka vlada, poučena
pò nju štetnim političkim iskustvom obuzdavânja italijanskog nacionalnog pokreta,
dozvoli da se srpski narod, kao i drugi slovenski narodi ha Balkanskom poluostrvu,
razvija samostalno i da m u ' n a tom planu pruži potrebnu pomoć, pa će, zauzvrat,
ü njemu dobiti iskrenog i odanog prijatelja. Sadašnje negativne pojave u odnosima
između Austro-Ugarske, s jedne, i Srbije i dragih slovenskih naroda na Balkanskom
poluostrvu, s druge strane, rezultat su odsustva slovenske politike kod bečke vlade.426
Iz navedenog se može zaključiti, da je nepoznati autor pomenutog uvodnog članka
imao u vidu politiku Habsburške Monarhije, sračunatu na • trajno razbijanje sloge
među jugoslovenskim narodima, posebno između Bugara i Srba, radi čega je; u kraj
njoj , liniji, pođsticala Srbiju na rat protiv Bugarske, kako bi lakše zagospodarila
Balkanskim poluostrvom. Naravno, otvoreno rezonovanje u tom smislu u Sloveniji,
u to vreme, nije bilo moguće.
Nastavljajući da obaveštava svoje čitaoce o šrpsko-bugarskim odnosima, organ
slovenačkih liberala je, drugog dana druge dekade januara, objavio kratku informa-
m o čemu je, što se tiče huškanja Srbije na rat protiv Bugarske od strane Habsburške Monar
hije, doslovno navedeno ovo: >Ze potem je bilo jasno, da Srbi neso mogli svojega napada obrazložiti
z državno potrebo, s politično nujnostjo. Oni so napovedali vojno vsled nizkih, neblagih nagibov. Prav
čudno je pa bilo, da jih je pri tem podpirala velemoč, da je to storila Avstrija po večjem delu svojega
prebivalstva, slovanska Avstrija, čudno je bilo da srbskih zahtev, srbskih priprav nesu že iz prvega
začetka pobijali in odvračali dunajski in peštanski listi, ki imajo, ali se vsaj zmirom delajo, da imajo
zveze z vnanjim uradom na Dunaji. Avstrija tiči v trocarski mirovni zvezi: zakaj ni delala za mir v
Belem gradu, za prijateljstvo mej balkanskimi državami, zakaj ni usodepolnega, bojevitega koraka za
branila Srbiji, v kateri ima s pomočjo deželske banke (Länderbank) tako merodajno veljavo« (»Sloven-
ski Narod« 6, 9. I 1886).
4 2 5 o čemu je doslovno rečeno ovo: »čakajmo časa in kmalu bomo videli, da bo Srbija v svojem
srci začutila kamen tacega sosednega prijateljstva. Koliko je Srbom koristila vojna, ki so jo proti svo
jim bratom bili pričeli, to je že sedaj jasno. Koliko pa jim je kvare nanesla, to bode srbski narod skoro
uvidel, in ne verjamemo, da bi nam bfl zato hvaležen. Naša vnanja politika je srbski narod pahnila
v veliko nesrečo, a kaj ima naša država od tega? Ima res v zavisnosti svoji srbsko kraljevino, toda kaj
jej more koristiti zavisnost vnanje države brez vdanosti, kaj more dobrega pričakovati od soseda, ka
teri je po njej prišel v nezgodo, a ima baš toliko moči, da se vam lahko maščuje?« (»Slovenski Narod«
6, 9. I 1886).
«* »Slovenski Narod« 6, 9. I 1886.
ZGODOVINSKI ČASOPIS 39 • 1985 • 4 369
ciju o tome, kako Crna Gora nikako ne misli zaključiti savez sa Srbijom uperen
protiv Bugarske, jer »knez Nikola osuđuje svaki rat između Slovena i želi da hri-
šćanski narodi na Balkanu žive jedni pored drugih u miru«.4 2 7 Dalje je u ovom listu,
trećeg dana druge dekade januara, objavljena informacija, preuzeta iz »Budapester
Correspondes«, u kojoj je, uz odobravanje ovog mađarskog.lista, rečeno da Srbija
postavlja kao uslov otpočinjanja mirovnih pregovora sa Bugarskom vraćanje na sta
tus quo ante, t j . na stanje kakvo je bilo pre plovdivskog prevrata i-da je odlučno
protivna stvaranju Velike Bugarske, i Ako velike sile dozvole ujedinjenje Bugarske«,
kako se izričito naglašava u navedenom mađarskom listu, »zauzvrat mora Srbija zar
htevati, da joj se ustupi ne samo Vidin, nego, takođe, i to u prvom redu, Trnski
okrug, pošto bi, inače, Bugarska, kad joj bude po volji; tim pravcem krenula da
osvoji Makedoniju. Objektivnom ocenjivaču ti zahtevi Srbije izgledaju, potpuno
opravdani«: Dalje je tamo navedeno: da se u Srbiji osporavaju pobede bugarske vo j :
ske; da dolaze delegacije iz raznih krajeva Srbije kralju Milanu i zahtevaju nastavak
rata protiv Bugarske; da Srbija niukom slučaju neće platiti ratnuiodštetu Bugarskoj;
i da je nastavak- srpsko-bugarskog rata neizbežan ako se srpski zahtevi ne usvoje.
Dobro obavešten o stvarnom stanju stvari, nepoznati komentator je istakao, da Srbija
istupa ratoborno iz razloga da bi iznudila što povoljnije mirovne uslove.428 U broju
od 14: januara organa slovenačkih liberala rečeno je, kako Srbija nastoji da zajedno
s Grčkom'zarati protiv Bugarske, a dan docnije, da Srbija nastoji da do proleća
oteže sa otpočinjanjem mirovnih pregovora, uprkos tome što Austro-Ugarska želi
da to bude što pre, dok je u broju od 16. januara, u najčitanijem slovenačkom listu,
navedeno da su velike sile uputile kolektivnu notu srpskoj vladi sa zahtevom da što
pre otpočne mirovne pregovore sa Bugarskom, na 'koju je odgovorio predsednik srp
ske vlade, Milutin Garašanin, preko srpskog poslanika u Beču. Kao glavno, u tom
odgovoru srpske vlade navedeno je da se Srbija odsudno protivi postavljanju teri
torijalnih zahteva i traženju ratne odštete, a »predlagaće samo to, da sa Bugarskom
izvrši zamenu nekih krajeva u obostranom interesu«.4 2 9 Krajem druge dekade ja
nuara, »Slovenski Narod« je kratko saopštio, kako je Srbija odbila zahtev velesila
da demobilise, već je,'navodno, 12. januara, pozvala »opet, čak, drugu rezervu i upu
tila ju u Niš«, što je »kod naroda pobudilo veliko negodovanje, jer želi mir«, a u
broju prvog dana treće dekade januara stoji ovo: »Takođe je i Bugarska odgovorila
na kolektivnu notu velesila, kojom se zahteva izvođenje demobilizacije. Prirodno je
što je Bugarska odbila da izvrši demobilizaciju svoje vojske. Doklegod Srbija još
uvek zvecka sa sabljom i odugovlači sa-otpočinjanjem mirovnih pregovora, Bugari
ne mogu izvesti demobilizaciju svoje vojske« : Na kraju je, u smislu zaključka, re
čeno ovo: »Ako velike silë jamče, da Srbija neće ponoviti napad na bugarsko zem
ljište i obezbede mir, Bugarska će odmah poslati vojnike kući«.430 Na Srbiju i Grčku
velike sile treba da izvrše pritisak što nisu demobilisale svoju vojsku, navedeno je
u najčitanijem slovenačkom listu, u broju od 22. januara, a četiri dana docnije, kako
postoji verovatrioća demonstracije engleskih ratnih brodova u grčkim vodama u ci
lju odvraćanja Grčke od rata, pa ako u tome bude postignut pozitivan rezultat, onda
će Srbija biti prisiljena da demobilise svoje oružane snage.431 Konačno, u nekoliko
brojeva krajem januara i početkom februara 1886, organ slovenačkih liberala je
kratko saopštio svojim čitaocima, što se tiče srpsko-bugarskih neslaganja oko otpo
činjanja mirovnih pregovora, sledeće: da Srbija ne traži povećanje svoje teritorije,
stoji u broju od 27. januara; da će otpočeti srpsko-bugarski mirovni pregovori 2. ili
4 2 7 »Slovenski Narod« 8, 12. I 1886. , . „
4 2 8 Sadržaj komentara o srpskim zahtevima pred otpočinjanje mirovnih pregovora glasi: »Hotem
takem je gotovo, da se zopet začne vojevanje. Toda mi mis lmo, da Srbi le zato rožljajo s sabljo, da
bi dosegli ugodnejše mirovne pogoje. Kar se tiče zjedinjenja Bolgarov, tega ne bode Srbija odločevala,
ampak velevlasti, katere so že izjavile, da se mora vzhodnorumelijsko vprašanje odločiti od srbsko-bol-
garskih mirovnih pogajanj. Sicer bodo pa srbski državniki sedaj gotovo miroljubnejši postali, ko so
velevlasti skupno zahtevale, da Srbija demobilizuje« (»Slovenski Narod« 9, 13. I 1886).
42» Up.: .Slovenski Narod« 10, 11, 12. od 14, 15. i 16. I 1886.
4 3 0 Up.: »Slovenski Narod« 14, 16 od 19. i 21. I 1886.
4 3 1 Up.: »Slovenski Narod« 17, 20 od 22. i 26. I 1886.
370 P- LUKOVIĆ: SLOVENCI I SRPSKO-BUGARSKI RAT
3. februara i da će Srbija tražiti inkorporiranje svojoj teritoriji Vidina, stoji u broju
od 30. januara; i da Bugarska ima pravo što se naoružava kada to čini Srbija, stoji
u brojevima od 1. i 3. februara 1886. najčitanijeg slovenačkog lista.432
Organ slovenačkih klerikalaca je, nakon zaključenja primirja između Srbije
i Bugarske, čvrsto stajao na poziciji potrebe da se što pre povedu između dve su-
sedne slovenske zemlje, Bugarske i Srbije, pregovori o zaključenju mira, pa je u
dosta oštrom tonu kritikovao srpsku vladu, što i nadalje ne odustaje od namere da
svoju zemlju ponovo uvuče u rat protiv Bugarske. Tako je, u prvom broju ovog lista
iz 1886, objavljena poduža informacija, u kojoj je, kao najvažnije, navedeno da su
40 najuglednijih Beograđana predali srpskom kralju u Nišu spomenicu sa ratobor
nim sadržajem,433 a dan docnije je navedeno da je srpska vlada naimenovala »svoga
poslanika na dvoru u Londonu i državnog savetnika«, Cedomilja Mijatovića, za
predstavnika Srbije na predstojećim' mirovnim pregovorima između Srbije i Bugar
ske. Četiri dana docnije, u ovom listu je saopšteno da »srpske varoši i gradovi
redom« nastavljaju sa slanjem svom kralju adresa odanosti i zahtevom da se na
stavi rat protiv Bugarske, te se očekuje, kako stoji u zaključku ovog sastava, »da
na proleće dođe do ponovnog klanja, ako se ne umešaju Austro-Ugarska i Rusija,
u cilju sprečavanja bratoubistva«, a u broju od 11. januara je rečeno da velike sile
vrše pritisak na srpsku i bugarsku vladu, kako bi što pre otpočele sa mirovnim pre
govorima i da Srbija odugovlači sa otpočinjanjem pregovora, jer želi da dobije Vidin,
u čemu neće uspeti, a dan docnije, u ovom listu je navedeno, kako Srbija, zabo-
ravivši na dobročinstva bečke vlade, želi da se emancipira od Austro-Ugarske i otpo
čne voditi neutralnu politiku ili će se, čak, približiti Rusiji.435 U smislu bezrezervne
podrške intervenciji velesila na ubrzanje otpočinjanja srpsko-bugarskih mirovnih
pregovora, ovaj list je kratko saopštio, drugog dana druge dekade januara, kako su
velike sile, tog dana, dostavile kolektivnu notu srpskoj, bugarskoj i grčkoj vladi, za-
htevajući da po hitnom postupku izvrše demobilizaciju svojih oružanih snaga, a tri
dana docnije, oštro je kritikovan zahtev Srbije za status quo kao uslov za otpoči
njanje mirovnih pregovora i njeno ubrzano spremanje za rat, našto ukazuje 210.000
novoproizvedenih metaka u Kragujevcu, dok je u broju od 16. januara ovog lista
4 3 2 Up. : »Slovenski Narod« 21, 24, 25, 26 od 27, 30. I, 1. i 3. II 1886.
«з 0 čemu tamo doslovno stoji zabeleženo ovo: »Dalje so tako nesramni (40 uglednih Beograđana,
koji su kralju Milanu uručili adresu u Nišu, m. pr., P. L.), da sedanji bratomorni boj prištevajo med
najveća svoja junaška dela, kar so jih sploh kedaj doprinesli. Bolgare imenujejo prevzetne in brez
obzirne sosede; nam pa se zdi, da bo to ravno narobe prav. Dalje Milanu zatrjujejo, da bi bil on sa
mega sebe m svojih prednikov oevreden, če bi ne bil Bolgarov-z vojsko napadel, s čemur se ie DO
njihovem mnenju potegnil za veljavo srbske države,1 po mnenju skupnega Slovanstva jo je pa tako v
blato pogazil, kakor svoje dni Vuk Branković, narodni izdajalec. Bolgarske zmage imenu ej o le 'navi
dezne vspehe ; kaj so bile pa potem srbske batine? Sploh je celo spomenica sama baharija in laž če
« Т л П » Л i P , n P u s l 1 1 - hočemo jo priobčiti celo, da se bodo naši čitatelji sami prepričali o srbski
Ä T '• ('Slovenec. 1 1. I 1886). - Deputacija uglednih beogradskih građana, koja je dostavila
S * ™ k r a ' J u adresu sa 40 potpisa, primljena je u Nišu od srpskog vladara »u 11 i po časova., 11/23
w ? „ i -л • " t o b o p o j adresi, njem potpisnici su bugarske pobede u minulom ratu okarakterisali
Љ Љ А Л - " 8 ^ našeg neprijatelja., a o karakteru rata srpske vojske stoji ovo: »Zaista nikad nfjè
Ä l / L T ™dio svetiju vojnu, a i , na diku srpskog plemena, nikad borac srpski nije bio tako
B ^ E t i 5° S a d - V a r 0 Š B e ° g r a d t o ž e s t i t » svome dičnome Vladaocu i Njegovom narodu«. O gotovosti
? m £ S f, t T ™ 2 а г а * е s t ° j i °™= ' G o s P ° d a r u , varoš Beograd sa onim istim oduševljenjemi uve-
Tvnmm ™ i . I ' ' Р . г а т е а Г ? . 4 današnjeg rata s kakvim Te je oduševljenjem i uverenjem pozdravila na
Г п Т п и G o t o v o s t " / в ° Т ' Ј ^ ш Л Т
U Z / e ? - e * T " T 5 - najpokornije, da računaš na njenu odanost
i njenu gotovost da će svekolike žrtve podneti za slavu drage otadžbine: moli Te, da na mir s nenri-
da i h ^ B u ï a r s k a ' T l Ä Ј ^ " S * " ^ V 4*™ S r p s k ° S P l e m e n a n e * * & dovoîjnTh g a r a n t ^
Beo^ađan?« krali S t „ A \ „ L P O Š t T t l < : Kao najvažnije, u odgovoru na »pozdrav 40 odličnih
i f Ä n ^ £ , A < , f J - J • 0 : k 0 l g d a > r £ k a o J e к г а 1 Ј ' o n o danas nužno je doista opšte požrtvovanje
Woaradanto^^ н Т ^ Т п ^ ° ™ - Z e m l j e ' ^ ° s i l e ' , d a k l e ' г е & ^ « Ч . PO^ravlje Mojto vernim i S
™°,8 !S£ • • ' današnja izjava njihova uliva još više snage da s narodom Mojim istraiem na
putu odbrane g u r a n j a životnih in teresa^ ugleda otadžbine. (»Viaelo. 262, 1 2 $ ° X I 1 [ и Ј в д . ^™'™
, . „ ^ UP-. :. 'S lovenec 5, 7, S1 od 8, 11 i 12 I 1886. - Tačno je, da Je krajem 1885. i početkom 1886
lulern6 ' a X Ä n Ä * " Ä P Ä £ a 1 ' " ^ » 1 £ « * ? _ ' ^ d e p u t a t a Ш. pakP telegrafskim
'„, ' ' •• • ' a °™ ' °' 18/™, «>, 29 (6, 10. I 1886) XII 1885 1/13 3/15 4/1R Ч/ìl i R/on I iasAi
c u ! ^ t 0 r . 7 > n o a ) A U S t r O Ü g a r S k 0 i ' O t P 0 Č e ° ' ê a k ' P O m i Š l j a t i da secoli nl\Z:$T!y:}S^k^t>ov.
ZGODOVINSKI ČASOPIS 39 • 1985 • 4 371
rečeno, kako je bečka vlada upozorila Srbiju da će izgubiti potporu Austro-Ugarske
ako odmah ne pristupi mirovnim pregovorima, našto je Beograd odgovorio pozitivno
i, navodno, predložio Beč za mirovne pregovore, što Monarhija, s pravom, nije pri
hvatila, »kako joj se docnije ne bi prebacilo da je na ovaj ili onaj način uticala na
zaključenje mira«.4 3 6 Međutim, u broju od 18. januara, u ovom listu je kratko sa-
opšteno, bez komentara, kako je predsednik srpske vlade, Milutin Garašanin, odbio
zahtev velikih sila da izvrši demobilizaciju srpske vojske pre potpisivanja mirovnog
ugovora, a narednog dana je rečeno, kako adrese varoši i gradova, pojedinaca i gru
pa građana, upućene sprskom kralju sa izrazima odanosti i zahtevom nastavka rata
protiv Bugarske, nisu plod demokratskog i slobodnog opredeljen j a već: »činovničkog
despotizma«, jer srpske vlasti hapse one koji se protive ratnoj histeriji,,dok je u
ovom listu, od zadnjeg dana.druge dekade januara, rečeno kako se računa sa mo
gućnošću zaključenja, u skoroj budućnosti, srpsko-grčkog saveza uperenog protiv
Turske ili, pak, protiv Bugarske, što još nije poznato. Ta namera je, kako je tamo
istaknuto, glavni razlog odbijanja Srbije i Grčke zahteva velikih sila da izvrše demo
bilizaciju svojih oružanih snaga. Kao važno navedeno je i ovo: »Sigurno je da će
srpsko-grčki savez Evropa, odnosno Austrija i Rusija odmah rastrgnuti čim bi na
Bugare bila izvršena agresija«.437 Konačno, prvog dana treće dekade januara, u ovom
listu je kratko saopšteno kako je Bugarska iskreno privržena miru, ali zbog rato
bornog držanja Srbije i Grčke nije u mogućnosti da svoju vojsku demobilise, a dan
docnije je apelovano na Austro-Ugarsku i Englesku da prva prisili Srbiju, a druga
Grčku da demobilišu svoje oružane snage, dok je u broju od 23. januara izrečena
oštra osuda na adresu Srbije što poziva pod oružje »nove klase« vojnih obveznika,
uz napomenu da srpska vlada ne može računati na povoljnu situaciju u slučaju da
obnovi rat protiv Bugarske, jer joj »Grčka može pružiti veoma malu pomoć, dok će
Turska biti na strani Bugarske, što je potpuno ispravno sve dotle dok Bugarska ne
dobije samostalnost«.438
Ostali listovi koji su 1886. izlazili u Sloveniji, shodno svom raspoloživom pro
storu, uglavnom su u dovoljnoj meri i blagovremeno obavestili svoje čitaoce o važ
nijem što se odnosi na ratne pripreme Srbije kao glavnu smetnju za brzo otpoči
njanje srpsko-bugarskih mirovnih pregovora. Ti listovi su upoznali svoje čitaoce
i sa zahtevima, koje su obe zainteresovane države postavljale i tražile da budu
akceptirani pre nego što bi njihovi predstavnici seli za pregovarački sto. Svi ondašnji
slovenački listovi su zagovarali tezu da treba što pre da se zaključi mir između
Srbije i Bugarske, uz dosta blagu osudu Srbije što to onemogućava sa svojim inten
zivnim pripremama za obnovu rata, u čemu su »Edinost« i »Soča« činili izuzetak,
jer su podvrgli oštroj kritici držanje Srbije.439
Slovenci su iz kratkih i po sadržaju dosta šturih saopštenja, koja se odnose na
natezanja oko određivanja mesta za vođenje mirovnih pregovora između Srbije i Bu
garske, mogli zaključiti, da je bilo teško postići sporazum o tome gde će biti održana
srpsko-bugarska mirovna konferencija. Dva najčitanija lista u Sloveniji, »Slovenski
Narod« i »Slovenec«, sredinom januara, objavili su identičnu informaciju, u kojoj
je istaknuta miroljubivost Bugarske, uz napomenu kako je bugarskom knezu sve
jedno gde će se održati mirovna konferencija za zaključenje mira između Bugarske
i Srbije, dok, nasuprot tome, srpska vlada zahteva da to bude »mesto pod njenim
uticajem«.4 4 0 U broju od 18. januara, oba ova lista su kratko saopštila, bez komen
tara, da je od strane velikih sila određen Bukurešt za mesto mirovnih pregovora
između Srbije i Bugarske, što je, tri dana docnije, saopštio i »Slovenski Gospodar«
4 3 6 Up.: »Slovenec« 8, 11, 12 od 12, 15. i 16. I 1886.
4 3 7 Up.: »Slovenec« 13, 14, 15 od 18, 19. i 20. I 1886.
4 3 8 Up.: »Slovenec« 16, 17, 18 od 21, 22. i 23. I 1886.
4 3 9 Up.: .Edinost« 1, 5, 7, 9, 10 od 1, 16, 23, 30. I i 3. II 1886; »Soča« 2, 3 od 8. i 15. I 1886- »Slo
venski Gospodar« 53, 1, 2, 3, 4, 5 od 31. XII 1885, 7, 14, 21, 28. I i 4. II 1886, str. 426, 6, 13, 21, 291, 37-
»Laibacher Zeitung« 2, 4, 6, 10, 15, 16, 21, 25, 27 od 4j 7, 9, 14, 20, 21, 25, 27. I i 4. II 1886, str 13 27
44, 79, 124, 133, 175—176, 211-212, 228; »Laibacher Wochenblatt« 282, 283, 284, 285 od 2, 9, 16 i 23. I 1886
4 4 0 Up.: »Slovenski Narod« 10, 14. I 1886; »Slovenec« 10, 14. I 1886.
372 P. LUKOVIC: SLOVENCI.I SRPSKO-BUGARSKI RAT
svojim čitaocima.441 Najzad, u broju od 29. januara, organ slovenačkih klerikalaca
je izvestio kako je srpski kralj Milan, nakon dugog noćnog savetovanja sa predsed
nikom svoje vlade, Milutinom Garašaninom, odlučio da pristane na to da u Buku
reštu budu vođeni srpsko-bugarski mirovni pregovori i da će na njima kao pred
stavnik Srbije učestvovati čedomilj Mijatović.442 .
Dva dana posle sporazuma između Turske i Bugarske o stvaranju personalne
unije između Kneževine Bugarske i Istočne Rumelije, t j . 23 (4. februara) januara
1886. otpočela je u Bukureštu, mirovna konferencija za zaključenje mira između
Bugarske i Srbije. Na predlog Rusije, velike sile su zahtevale da se u Bukureštu ne
razmatra »ono stanje stvari koje je pre rata postojalo na osnovu Berlinskog ugo :
vora«, što je značilo, da je Srbija bila sprečena da pokrene pitanje plovdivskog pre
vrata, a Bugarska pitanje o zemljišnoj naknadi koju je, po njenom mišljenju,' njoj
Srbija dugovala. Jedno od važnih pitanja, koje je otežavalo i odugovlačilo mirovne
pregovore, jeste ratna odšteta, koju je Bugarska zahtevala od Srbije,, a ova odlučno
odbijala da ju plati. Austro-Ugarska je tvrdila da Srbija nema1 odakle da plati ratnu
odštetu, što su Nemačka i Engleska akceptirale. Pod pritiskom Ne'mačke, Austro
ugarske i Engleske, Bugarska se odrekla ratne odštete, dobivši zauzvrat od njih pri
stanak za ujedinjenje Istočne Rumelije sa Kneževinom Bugarskom. Odbijen je zahtev
Srbije, da se u.mirovnom ugovoru predvidi zaključenje trgovinskog ugovora između
Bugarske i Srbije. Pošto nije moglo doći do toga, da se Bugarska odrekne Istočne
Rumelije niti, pak, da Srbija pristane na ujedinjenje severnog i južnog dela Bugar
ske, to je trebalo nastaviti s ratom, čemu su velike sile bile odlučno protivne. Radi
toga je srpska vlada predložila tekst mirovnog ugovora, koga su turska i bugarska
pregovaračka.strana, kao i velike sile, prihvatili, 17 (1. marta) februara 1886. On
se svodio na»jednu jedini tačku: »Mir se povraća između Kraljevine Srbije i Kneže
vine Bugarske iod dana kad se ovaj ugovor potpiše«. Mirovni ugovor između Srbije
i Bugarske, koji predstavlja najkraći ugovor te vrste koji je ikada zaključen, pot
pisan je 19 (3. marta) februara 1886, na.dan osme godišnjice Sanstefanskog mirov
nog ugovora, dok su ratifikacije izmenjene 5/17. marta 1886. Već 20 (4., marta)
februara 1886. u Beogradu je objavljen ukaz o demobilizaciji srpske, vojske, a dan
docnije takav ukaz je obnarodovan i u Sofiji o demobilizaciji bugarske vojske. Srp :
ski vladar je otišao u Niš, kako bi lično vršio nadzor, nad razoružanjem srpske
vojske.443
Konsekventno stojeći na stanovištu, kao i ranije po zaključenju primirja, Slo
venci su, u ogromnoj većini, i za vreme trajanja mirovne konferencije u Bukureštu,
odlučno zahtevali da se što pre potpiše mirovni ugovor između Srbije i Bugarske,
osuđujući srpsku vladu zbog odugovlačenja pregovora, postavljanjem neprihvatljivih
zahteva. Inače, u toku trajanja mirovne konferencije, 23 (4. februara) januara — 19
(3. marta) februara 1886, katkada je u slovenačkim listovima bila prisutna bojazan
da će doći do prekida pregovora i obnove srpsko-bugarskih neprijateljstava. Sre
dinom prve dekade februara, organ slovenačkih liberala je obavestio slovenačku
javnost o početku rada mirovne konferencije u Bukureštu na dan 4. februara, kao
i o tome da je ruski poslanik u Beogradu, Aleksandar Persijani, »toplo preporučio«
predsedniku srpske vlade, Milutinu Garašaninu, da što pre zaključi mir sa Bugar
skom, te »da u vezi Bregova i istočnorumelijskog pitanja ne postavlja nikakve uslo-
ve«.444 Dalje je u ovom listu, u broju od 6. februara, navedeno da će Bugarska u po
gledu trgovine izaći u susret Srbiji, zaključenjem sa njom trgovinskog ugovora, »ali
joj neće ustupiti ni stopu svoje zemlje«, a devet dana docnije, kratko je napome-
. « ' U p . : »Slovenski Narod« 13, 18. I 1886; »Slovenec« 13, 18. I 1886; »Slovenski Gospodar« 3, 21. I
1886, str. 21.
4 4 2 »Slovenec« 23, 29. 1 1886.
«з Opširnije o toku mirovnih pregovora u Bukureštu i zaključenju mira između Srbije i Bugar
ske, v.: S. Jovanović, Srpsko-bugarski rat , Političke i pravne rasprave, knj . treća, Sabrana dela Slobo
dane Jovanovića, IV . . ., str. 184--192; isti, Srpsko-bugarski rat, Vlada Milana Obrenovića, knj. treća,
Sabrana dela Slobodana Jovanovića, IX . . ., str. 306—309; V. J. Vučković, op. cit., str. 88—93, 96—98- J Mi-
tev, Istorija na Sr»bsko-b»lgarskata vojna 1885 . . ., str 430 435
*" »Slovenski Narod« 28, 5. II 1886. '
ZGODOVINSKI ČASOPIS 39 • 1985 • 4 373
nuto, kako je Porta dostavila ovlašćenje svom delegatu na mirovnim pregovorima
u Bukureštu, Madžid-paši, na turskom jeziku, što je nepotrebno dovelo do zastoja
pregovora, budući da je bilo potrebno 2—3 dana da se tekst prevede na francuski
jezik, dok je u broju od 16. februara ispoljena nada u skoro zaključenje mirovnog
ugovora između Srbije i Bugarske, jer je, navodno; anuliran upliv ratobornih kru
gova u Srbiji, pa su kralj Milan i predsednik vlade, Milutin Garašanin, odlučili da
što pre zaključe mir sa Bugarskom i demobilišu vojsku.445 Narednog dana, t j . u bro
ju od 17. februara, navedeno je kako su zastupnici Austro-Ugarske, Nemačke i Engle
ske u Beogradu zahtevali od srpske vlade da čim pre potpiše mirovni ugovor sa
Bugarskom, našto im je odgovoreno da Turska zavlači mirovne pregovore, a sedam
dana docnije, U'ovom listu je lakonski rečeno: »treba očekivati, da se uskoro za
ključi mir između• Bugarske i Srbije«, dok je u broju od 26. februara, suprotno
tome, sa žaljenjem kohstatovano, kako još nije zaključen mir, budući da Bugari nisu
zadovoljni, sa srpskom formulacijom teksta ugovora, po kojoj se predlaže obnav
ljanje stanja od pre 2/14: novembra 1885, »kada su bile diplomatske veze između
Srbije i Bugarske prekinute i granica zatvorena.'Bugarska vlada želi«, kako se sa
Odobravanjem podvlači na kraju ovog saopštenja, »da se obnovi diplomatska veza
sa Srbijom i sprovede demobilizacija«.44* U informaciji od pretposlednjeg dana fe
bruara, došlo je do izražaja pesimističko 'raspoloženje u vezi mogućnosti skorog pot
pisivanja mirovnog srpsko-bugarskog ugovora i okrivljena Srbija kao glavni krivac
za to, i jer ne pristaje, ni pod koju cenu, da, po sklopljenom miru, obnovi dobro-
susedske odnose sa Bugarskom, kako se predviđa u nacrtu mirovnog ugovora Turske,
a u brojevima od 1. i 2. marta, naročito je istaknuto, da je odloženo potpisivanje
mirovnog ugovora, budući da srpska vlada uporno odbija' da, nakon zaključenja
mira, normalizuje odnose sa Bugarskom, dok je, najzad, u broju od 3. marta, u ru
brici »Telegrami 'Slovenskemu Narodu'«, kao poslednja vest, saopšteno: »Beograd,
3. marta. Mijatović telegrafiše da je u Bukureštu potpisan mirovni ugovor«. U in
formaciji, koja je objavljena, pomenutog dana, u rubrici »Politični razgled. Vnanje
države« organa slovenačkih liberala, kratko je rečeno, da je turski predlog teksta
mirovnog ugovora usaglašen sa srpskim predlogom i prihvaćen od srpske vlade, pa
će »mir između Bugarske i Srbije biti uskoro zaključen«. Taj mir, ističe se na kraju
ove informacije, nije siguran, jer »diplomatski odnosi između Srbije i Bugarske neće
biti obnovljeni«.447
•"' Poput »Slovenskog Naroda«, i ostali listovi u Sloveniji, tokom februara i po
četkom marta 1886, obaveštavali su slovenačku javnost, naravno, u granicama svo
jih mogućnosti, o najvažnijem što se tiče rada mirovne konferencije u Bukureštu,
ističući potrebu da se što pre zaključi mir između Bugarske i Srbije. Oni su upo
znali svoje čitaoce sa preprekama koje su stajale na putu brzog zaključenja mira
i označili Srbiju kao glavnu kočnicu napredovanja u pregovorima, jer je postavljala
neprihvatljive zahteve s namerom da što duže vremena otegne mirovne pregovore.
Naročito je »Slovenec« podvrgao oštroj kritici uporno insistiranje srpske vlade da se
povrati stanje između Bugarske i Srbije kakvo je bilo pre 2/14. novembra 1885,
zahtevajući da se ne samo obnove diplomatski odnosi već i vaspostave ranije prija
teljske veze između Beograda i Sofije.448
Potpisivanje mirovnog ugovora između Srbije i Bugarske, slovenačka javnost
je primila sa odobravanjem ali i sa izvesnom dozom zebnje da se, radi odsustva
u mirovnom ugovoru uobičajenih komponenti, kojima se između zainteresovanih
strana rešavaju sporna pitanja i garantuje dugotrajan i čvrst mir, između nepo-
4 4 5 Up.: .Slovenski Narod« 29, 36, 37 od 6, 15. i 16. II 1886.
ш Up.: »Slovenski Narod« 38, 44, 46 od 17, 24. i 26. II 1886.
«' Up.: »Slovenski Narod« 47, 48, 49, 50 od 27. II, 1, 2. i 3. III 1886.
ш Up.: »Slovenec« 35, 41, 42, 43, 44, 47, 48, 49, 50 od 13, 20, 22, 23, 24, 27. II, 1, 2. i 3. III 1886;
»Edinost« 13, 14, 15, 16, 17, 18 od 13, 17, 20, 24, 27. II i 3. III 1886; »Soča« 6, 7, 8, 9 od 5, 12, 19, 27. II
1886; »Novice« 4, 9 od 27. I, 3. III 1886, str. 32, 72; »Slovenski Gospodar« 6, 7, 8, 9 od 11, 18, 25. II ii 4.
III 1886, str. 45, 53, 61, 70; »Laibacher Zeitung« 37, 39, 41, 42, 43, 44, 46, 47, 49 od 16, 18, 20, 22, 23, 24,
26, 27. II i 2. III 1886, str. 311—312, 328, 344, 356, 363, 368, 382, 390, 409; »Laibacher Wochenblatt« 287,
288, 289, 290, 291 od 7, 13, 20, 27. II i 6. III 1886.
374 P LUKOVIĆ: SLOVENCI I SRPSKO-BUGARSKI RAT
mirene dv e susedne slovenske države obnove neprijateljstava. Ta misao čini osnovni
sadržaj uvodnika s naslovom »'Mir' mej Srbi in Bolgari«, objavljenog u organu slo
venačkih liberala, u broju od 4. marta 1886, i podužeg saopštenja, objavljenog istog
dana kad i rečeni uvodnik, u organu slovenačkih klerikalaca, u rubrici »Politični
razgled. Vnanje države«. Nakon konstatacije da između Srbije i Bugarske i dalje
ostaju napeti odnosi,449 nepoznati autor ovog uvodnika' istakao je, kao najvažnije,
sledeče, što se delimično navodi i u saopštenju objavljenom u organu slovenačkih
klerikalaca: da je Kraljevina Srbija, podstaknuta od strane Austro-Ugarske, bezraz
ložno izvršila agresiju na susednu Kneževinu Bugarsku; da su srpski državnici svo
jim beskrupuloznim istupanjima, po obustavljanju srpsko-bugarskih neprijateljstava,
osporavali pobede bugarske vojske, dobivši u tom svom bezobzirnom postupku po
dršku nekih velikih sila, što je dovelo do znatnih teškoća pri formulisanju teksta
mirovnog ugovora; da je Srbija odugovlačila pregovore o zaključenju srpsko-bugar-
skog mirovnog ugovora, što ne bi mogla činiti da nije imala podršku velikih sila, jer
»kada su otpočele rasprave o samoj stvari bio je svaki bugarsko-turski zahtev mrtav
pokopan, t j . 'a limine' odbačen od pobeđenika« ; da je posle dužih pogađanja »uva
žen srpski predlog, da će jedan jedini član Bukureštskog mira određivati 'mir' bez
'prijateljstava', mir na trošnim nogama, kakav je bio pre 14. novembra prošle godine,
kada između- Bugarske i Srbije nije bilo diplomatskog opštenja, već mnogo spornih
pitanja« ; i da je po završetku rata bez pobeđenika-i pobednika morao doći i »min
sa istim karakterom, što je delo evropske diplomatije, »koja je u Bukureštu drugi
put spasla, Srbiju«.450 Dva najčitanija slovenačka lista, u broju od 4. marta, sa zado
voljstvom su obavestili svoje mnogobrojne čitaoce, kako je srpski kralj Milan, od
mah po potpisivanju mirovnog pregovora u Bukureštu, »izdao ukaz o demobilizaciji
aktivne i prvog poziva narodne vojske, a vojni ministar odredio je sve potrebno što
se odnosi na tu stvar«, a četiri dana docnije, saopšteno je kako je bugarski knez
»potpisao ukaz za demobilizaciju«:.451 Pored toga, organ slovenačkih liberala, kratko
je saopštio slovenačkoj javnosti, u broju od 5. marta, kako je u sabornoj crkvi
u Sofiji, 3. marta, održano blagodarenje, posvećeno zaključenju mira sa Srbijom
kao i Sanstefanskom miru, zaključenom 1878. između Rusije i Turske, a potom je
bugarski knez izdao proglas, u kome je izrazio zahvalnost bugarskom narodu na
požrtvovanju, ispoljenom u minulom ratu, dok je narednog dana to isto rečeno
u nešto opširnijoj verziji, uz dopunu: posle blagodarenja, u Sofiji je održana vojna
parada, pa se potom narod uputio pred knežev dvorac, gde je nekoliko vojnih orke
stara sviralo bugarsku himnu »Sumi Marica«. Na kraju je rečeno da je slična sve
čanost 3. marta održana i u Plovdivu.452 Treba, kako mislimo, reći i to, da je u in
formaciji, objavljenoj u broju od 12. marta, u »Slovenskom Narodu«, podvrgnuta
oštroj kritici austrofilska politika Srbije kao i namera ondašnje bugarske vlade da
se približi Aüstro-Ugarskoj. Tamo je, kao najvažnije, nakon napomene kako bugar
ska vlada, Petka Karavelova, namerava da se približi Habsburškoj Monarhiji, s na
dom da će njeni Sloveni srušiti supremaciju Nemaca i Mađara i preuzeti kormilo
«» o čemu doslovno u navedenom uvodniku organa slovenačkih liberala stoji ovo: .Potomci naši
ki bodo prebirali zgodovinn, ne bodo na prvi pogled ugnali, kaj pomeni 'mir', ki je bil sklenjen mej
Srbi in Bolgari ter podpisan v Bukarešti dne 3. t. m. To ni mirovna pogodba v vsakdanjem pomenu
besede, to ni mir s tisto tendencijo, katera je bistvo dogovorom mej državami, ki so po vročih bojih
stopile k zelenej mizi in tu izrekle, da je pravda končana s to izgubo na tej, z drugo izgubo oziroma
z dobičkom na drugej strani. Pravda mej južnima bratoma pa še ni končana četudi je sklenjen 'mir '
ta mir le_ pove, da je ostala mej njima napetost, kakor je bila predno je Srb napovedal Bolgaru vojno'
napetost^ ki je prouzročila, da so se mej slovanskima državama pretrgale vezi diplomatske, katere se
tudi v Bukareštu nesu mogle znova ustvariti« (»Slovenski Narod« 51, 4. I I I 1886). — Budući da do pra
vog izmirenja između Bugarske i Srbije nije moglo doći, pošto Bugari nipošto nisu hteli da se odreknu
ujedinjenja severnog i južnog dela Bugarske, a Srbi to nisu hteli ni pod koju cenu akceptirati, to je
ostalo, kao izlaz, da se nastavi rat . Međutim, tome su bile velike sile odsudno protivne. »Pokoravajući
se silama, Srbija je zahtevala da se nur zaključi tako, kako neće izgledati da je glavni spor između
nas ; Bugara raspravljen kada raspravljen nije. Neka se prosto kaže: Mir se povraća, - i ništa više'
Si e su rado prihvatile naš predlog. Njima se on sviđao stoga, što je uprošćavao stvar, postavljao sporna
pitanja na stranu, omogućavao brzo zaključenje mira. Verovatno iz istih razloga, ni Porta ni Bugarska
1^%£Z^fSSo^!SSL^^^:s^tiagmU rat' Vlada Milana Obrenovića knj-
4 5 0 Up.: »Slovenski Narod« 51, 4. I I I 1886; »Slovenec« 51 4 III 1886
III п Р - : 'slovenski Nirod« 51, 54 od 4 i 8. III 1886; »Slovenec« 51, 54 od 4. i 8. ITI 1886.
4 5 2 Up.: »Slovenski Narod« 52, 53 od 5. i 6. I I I 1886.
ZGODOVINSKI ČASOPIS 39 . 1 9 8 5 - 4 375
države, istaknuto ovo: »Mi sumnjamo da bi to bilo korisno za bugarski narod. Po
trebno je da bugarski državnici obrate pažnju na Srbiju da bi uvideli posledice takve
politike. Otkako se je Srbija obrnula od Rusije, neprestano propada. Nanosi sra
motu ćelom Slovenstvu«.453 »Soča« je, sredinom prve dekade marta, saopštila da je
Srbija »kiselog lica« i pod pritiskom velikih sila potpisala 3. marta u Bukureštu
mirovni ugovor s Bugarskom, ali bez obnavljanja prijateljskih odnosa, o čemu je,
dan docnije, upoznala svoje čitaoce i »Edinost«, naglasivši da je »zasada između
Srbije i Bugarske rat otklonjen, ali ne zadugo«, jer je Srbija primorana od velesila
da zaključi mir, »a o prijateljstvu sa Bugarskom neće ni da čuje«, dok su »Novice«
vrlo kratko obavestile svoje čitaoce o potpisivanju mirovnog ugovora između Srbije
i Bugarske tek u broju od 10. marta, bez komentara, a »Slovenski Gospodar« dan
docnije, na isti način.4 5 4 Pošto je, u broju od 3. marta, organ,Pokrajinske vlade: za
Kranjsku posvetio opširan uvodni članak o toku mirovnih pregovora u Bukureštu
i objavio tekst mirovnog ugovora, koga su prihvatile zainteresovane strane i velike
sile, kao i to da je srpski delegat u Bukureštu dobio nalog da potpiše akt o mirovnom
ugovoru, uz. konstataciju da izostaje klauzula o obnovi dobrosusedskih odnosa iz
među Bugarske i Srbije, to je u ovom listu, narednog dana objavljeno saopštenje
o potpisivanju mirovnog ugovora između Srbije i Bugarske, bez zapaženog komen
tara, kako je postupio i organ domaćih Nemaca, dva dana docnije.455
Na kraju ovog rada, osvrnućemo se i na rešenje istočnorumelijskog pitanja i na
stav slovenačke javnosti prema tom političkom fenomenu. Dva dana pre početka
konferencije mira u Bukureštu između Srbije i Bugarske, 21 (2. februara) januara
1886, postignut je sporazum između Porte i bugarske vlade, saobrazno kome će sul
tan postaviti bugarskog kneza, Alexandra Battenberga, za generalnog gubernatora
Istočne Rumelije na pet godina, shodno odredbama Berlinskog kongresa. Veoma
važna komponenta ovog sporazuma bila je postavka o potrebi zaključenja vojnog
odbrambenog saveza između Turske i Bugarske. O ovom sporazumu je obavestila
turska vlada velike sile, tražeći od njih saglasnost.456 Paralelno sa mirovnim prego
vorima u Bukureštu, vođeni su i pregovori između predstavnika velikih sila o istočno-
rumelijskom pitanju. Rusija se odlučno protivila Portinom zahtevu da sa Bugarskom
zaključi odbrambeni savez, jer bi takva obaveza mogla dovesti ovu slovensku državu
u situaciju da za interese Turske ratuje protiv svake hrišćanske države, koju turska
vlada okvalifikuje kao agresora. S obzirom da je Nemačka stala uz Rusiju, a Engle
ska s novom vladom na čelu sa vođom Liberalne stranke, William Ewart Gladstone,
nije se više zalagala za tursko-bugarski savez, to je Porta bila prinuđena da ga se
odrekne. Usled upornog protivljenja Rusije postavljanju Alexandra Battenberga za
4 5 3 »Slovenski Narod* 58, 12. I I I 1886.
4 5 4 Up.: »Soča« 10, 5. I I I 1886; »Edinost« 19, 6. I I I 1886; »Novice« 10, 10. I II 1886, str. 83; »Sloven
ski Gospodar« 10, 11. I I I 1886, str. 77.
4 5 5 Up.: »Laibacher Zeitung« 50, 51 od 3. i 4. I I I 1886, str. 414, 416, 424; »Laibacher Wochenblatt«
291, 6. I I I 1886.
4 5 6 O tome je slovenačka javnost bila blagovremeno obaveštena. Naime, jedan dan pre potpisivanja
bugarsko-turskog sporazuma, t j . u broju od 1. februara, organ slovenačkih klerikalaca je objavio infor
maciju, u kojoj je navedeno 6 tačaka po kojima je postignut sporazum između Bugarske i Turske o
Istočnoj Rumeliji, od kojih je najvažnija 1. tačka, kojom se predviđa postavljanje od strane sultana
za njegovog namesnika u Istočnoj Rumeliji bugarskog kneza, Alexandra Battenberga, a dva dana do
cnije, u ovom listu je navedeno: »Sultan je potvrdio bugarsko-turski ugovor, koga je objavio zajedno
sa cirkularom, upućenom velikim silama, kojim se ove pozivaju na konferenciju da potvrde sporazum«.
Dan docnije, »Slovenski Narod« je saopštio, kako će između Kneževine Bugarske i Istočne Rumelije biti
obrazovana personalna unija, pošto će bugarski knez od sultana biti postavljen za generalnog guber
natora u Istočnoj Rumeliji, dok je, istog dana, u »Slovencu« navedeno da je »sultan priznao bugarskog
kneza, Alexandra Battenberga, za doživotnog gospodara Istočne Rumelije, s tim da ga lako zbaci ako
se pokaže prema njemu neveran«. Dalje je, u organu slovenačkih klerikalaca, u broju od 8. februara,
rečeno kako je »povodom ujedinjenja Istočne Rumelije sa Bugarskom« održano, u prisustvu kneza,
u sabornoj crkvi u Sofiji blagodarenje, u nedelju, 7. februara, a takođe i u drugim crkvaina, nakon
čega je bila vojna parada, dok je narednog dana istaknuto, kako je navedena proslava održana u celoj
Bugarskoj, uz naglasak da je istočnorumelijska vojska inkorporirana bugarskoj armiji i da su u celoj
Istočnoj Rumeliji »raspušteni sudovi, pošto su bili u turskim rukama, te će se iznova po bugarskom
modelu ustrojiti« (up.: »Slovenec« 25, 26, 27, 30, 31 od 1, 3, 4, 8. i 9. II 1886; »Slovenski Narod« 27, 4. II
1886).
O bugarsko-turskom sporazumu od 21 (2. februara) januara 1886, obavestili su, uglavnom, i drugi
listovi koji su tada izlazili u Sloveniji, iznevši ono što i »Slovenec«, ali u znatno sažetijoj formi (up.:
»Edinost« 11, 6. II 1886; »Soča« 6, 7 od 5. i 12. II 1886; »Slovenski Gospodar« 5, 4. II 1886, str. 37; »Lai
bacher Zeitung« 28, 29 od 5. i 6. II 1886, str. 237, 243—244).
376 . P- LUKOVIC: SLOVENCI I SRPSKO-BUGARSKI RAT
generalnog gubernatora Istočne Rumelije, to je na Konferenciji ambasadora velikih
sila u Carigradu, 24 (5. aprila) marta 1886, prihvaćen predlog'da se taj položaj po
veri »knezu Bugarske«, bez navoda imena, sa mandatom u trajanju 5 godina. Na
pomenutoj ambasadorskoj Konferenciji, u dvorcu Tophani, u turskoj prestonici, pot
pisan je takozvani Tophanski akt, kojim je faktičko ujedinjenje severnog. i južnog
dela Bugarske dobilo i međunarodno priznanje.4 5 7
Slovenački listovi su blagovremeno i verodostojno obavestili slovenačku javnost
o navedenom načinu rešenja istočnorumelijskog pitanja, uz konstataciju da su, ko
načno, i velike sile priznale ujedinjenje severnog i južnog dela Bugarske, čime je
realizovana želja bugarskog naroda da živi u jednoj državi. Pored toga, slovenački
listovi su istakli, kao važno, da sankcionisanje od strane velikih sila sjedinjenja
Istočne Rumelije sa Kneževinom Bugarskom predstavlja veoma važnu i sigurnu ga
ranciju za očuvanje mira na Balkanskom poluostrvu.458
Dakle, što se tiče stava Slovenaca prema zaključenju primirja i mira između
Srbije i Bugarske i događajima koji su im prethodili, na osnovu navedenog, može
se zaključiti da su se, s malim izuzecima, zalagali za sledeče: da Srbija i Bugarska
što pre zaključe primirje i povedu pregovore za potpisivanje mirovnog ugovora; da
naročito Srbija odugovlači sa pregovorima o primirju, jer postavlja neprihvatljive
zahteve i vrši pripreme za obnovu rata protiv Bugarske; da srpski kralj i njegova
vlada odugovlače sa pripremama za mirovne pregovore, jer se spremaju da obnove
rat protiv svog slovenskog suseda; da je Srbija na "mirovnim pregovorima u Buku
reštu predložila veoma čudnu i nemoguću formulaciju mirovnog ugovora i to samo
u jednoj tacci, ne predviđajući vaspostavljanje prijateljskih srpsko-bugarskih Od
nosa; da akt o potpisivanju mira u Bukureštu sadrži samo jednu tačku, koju je
predložila Srbija, ne garantuje dug i siguran mir između Bugarske i Srbije^ jer ne
dostaje klauzula o obnovi dobrosusedskih odnosa; i da su takvom mirovnom'ugovoru,
kojim je Bugarska oštećena, kumovale velike sile, a naročito Austro-Ugarska, koja
je Srbiju spasla od potpunog vojnog poraza, a potom to učinila i na mirovnim pre
govorima u Bukureštu.
Zaključak
Glavna predigra srpsko-bugarskog rata 1885. bila je timočka buna i njene po
sledice, koje su se ispoljile u progonu radikala i afirmaciji autokratske vlasti kralja
Milana i Napredne stranke kao vladajuće partije i emigriranju izvesnog dela radi
kala u Bugarsku i prihvatanje ovih od nje 1884, što je prouzrokovalo pogoršavanje
srpsko-bugarskih odnosa. Posredstvom svojih listova, slovenačka javnost je bila bla
govremeno i dosta dobro upoznata sa događajima u Srbiji tokom 1884. i 1885. do
kraja druge dekade septembra, kada je došlo do plovdivskog prevrata. Liberalna
struja slovenačkog nacionalnog pokreta, sudeći po sadržaju sastava objavljenim
u njenim organima, »Slovenskom Narodu«, »Soči« i »Edinosti«, odlučna je osuđivala
autokratsku vladavinu kralja Milana i njegove naprednjačke vlade i ukidanje demo
kratskih zakona o opštinskoj samoupravi, štampi, zbori i dogovoru iz 1881. Pored
toga, slovenački liberali, kao i umereni konzervativci, čije je gledište zagovarao »Slo
venski Gospodar«, zalažući se za politiku jačanja jugoslovenske solidarnosti i stva
ranje zajedničke jugoslovenske države, nisu odobravali austrofilsku politiku srpskog
kralja i njegovog naprednjačkog režima, opravdano smatrajući, da je time za duže
vreme potpuno paralisana borba jugoslovenskih naroda za oslobođenje od tuđinske
457 Opširnije o završnoj fazi pregovora među velikim silama o istocnorumelijskom pitanju, v.:
S. Jovanović, Srpsko-bugarski rat. Političke , p r a yne rasprave, knj. treća, Sabrana dela Slobodans Jova-аоУ1б&\3 • •' ! t r - i f ^ 2 ; V - J - V u £ k o v l ć . oP-at.,. str. 90, 98; J. Mitev, Istorija na Sr.bsko-b.lgarskata vojna 188& . . ., str. 4oo—440. °
9« 9 0 4 5 L U ? : i
, ? / l O V T e v S ^ . a r w » 7 8 ' J 9 Q O d i v \JL ' V 8 ? 6 1 »S'ovenec« 78, 79 od 7. i 8. IV 1886; .Edinost«
??' ?? w . ' n i î V m . S A L I ì ^ i ' Î ^ L ' 14 ' 7- I V lm< s t r - " 2 ; »Slovenski Gospodar«
}ÌU15- I V 1888 ' s t r ' 1 1 7 ; » L a a > a c h e r Zenung« 79, 8. IV 1886, str. 653; »Laibacher Wochenblatt. 296, 10. IV
ZGODOVINSKI ČASOPIS 39 . 1 9 8 5 - 4 377
vlasti i stvaranje zajedničke jugoslovenske države. Srbiji je stavljeno do znanja, da
je takvom svojom unutrašnjom i spoljnom političkom orijentacijom svoju ulogu
u jugoslovenskom pokretu degradirala i kompromitovala te, saobrazno tome, više ne
igra, niti može igrati pijemontsku ulogu kod jugoslovenskih naroda u njihovoj borbi
za oslobođenje od tuđinske vlasti. Klerikalno i konzervativno orijentisan deo slove-
načke javnosti kao i pristalice zvanične politike bečke vlade, uz domaće.Nemce, sa
svojim organima, »Slovencem«; »Novicama«, »Laibacher Zeitungom« i njenim ve
černjim dodatkom, »Ljubljanskim Listom«, i »Laibacher Wochenblattom«, odobra
vali su autokratsku vladavinu kralja Milana i njegovog naprednjačkog režima, a tako
isto i sve mere, koje su u Srbiji tokom 1884. preduzete u cilju učvršćenja pozicija
srpskog kralja i njegove vlade. Slovenačka javnost je, tokom 1884. i 1885. do plov-
divskog prevrata, s napregnutom pažnjom pratila konstantno pogoršavanje srpsko-
bugarskih odnosa i bila je upoznata sa pravim uzrocima te nemile pojave. U slove-
načkim listovima se, u prvoj polovini 1885, isticalo da dok su granični sporovi, tokom
1884, pomutili dòbrosusedske odnose između Beograda i Sofije, to je konkurentska
borba između-Bugarske i Srbije za Makedoniju, u toku prve polovine 1885, te od
nose još više zaoštrila. Izuzev organa Pokrajinske vlade za Kranjsku, »Laibacher
Zeitunge«,i organa domaćih Nemaca, »Laibacher Wochenblatta«, koji su jedno
stavno saopštavali o slabljenju međusobnih odnosa između Bugarske i Srbije, bez
komentara, a- prećutno su se tome, svakako, radovali, svi ostali slovenački listovi
iskreno su žalili što je do toga došlo i želeli da se nesporazumi otklone i vaspostave
dobrosusedski odnosi između dve susedne slovenske države, ističući da politika svađe
koristi zajedničkom neprijatelju, Turskoj. To znači, da je skóro cela slovenačka jav
nost bila protivna pogoršavanju odnosa između Srbije i Bugarske, jer je smatrala
da to nanosi neprocenjivu štetu težnji neoslobođenog dela jugoslovenskih naroda da
se oslobode i ujedine sa svojim slobodnim sunarodnicima.
O događajima vezanim za plovdivški prevrat, 6/18. septembra 1885, tj. o fak
tičkom sjedinjenju Istočne Rumelije sa Kneževinom Bugarskom, Slovenci su bili bla
govremeno i skoro do u detalje upoznati. Naročito treba istaći, da je, sem najkon-'
zervativnijeg 'dela slovenačke javnosti, doslednih zagovornika politike bečke vlade
i domaćih Nemaca, koji su zagovarali nepovredivost odluka Berlinskog kongresa i,
prema tome;' osuđivali plovdivški prevrat, većina Slovenaca bezrezervno odobravala
ujedinjenje severnog i južnog dela Bugarske,' i to odmah po prevratu. Doduše, nešto
dochije, kao rusofili, osuđivali su bugarskog kneza,'Alexandra Battenberga, što ' je
bez Rusije, u naslonu na Englesku, prihvatio plovdivški prevrat. Slovenci su se, i p o :
red toga, nadali da će Rusija svoj stav osuđivanja plovdivskog prevrata izmeniti, i
iz ljubavi prema bugarskom narodu, akceptirati ujedinjenje Bugarske. Ogromna
većina slovenačkog javnog mnenja, nasuprot konzervativno i režimski orijentisanoj
manjini, koja je zagovarala neprikosnovenost odredaba Berlinskog mirovnog ugo
vora i odobravala ratne pripreme Srbije za' njenu konflagraciju sa Bugarskom u
cilju anuliranja tekovina plovdivskog prevrata, oštro je kritikovala avanturističku
i ratobornu politiku srpskog kralja Milana i njegove vlade, naročito kad je bilo oči
gledno da je uperena ne protiv Turske već protiv susedne Bugarske. Pored toga, ve
ćina Slovenaca je kritikovala i politiku sila Trojecarskog saveza zbog njihovog pro
tivljenja ujedinjenju Bugarske, dok je podržala i pohvalila politiku Engleske, Fran
cuske i Italije zbog njihovog zalaganja za ujedinjenje severnog i južnog dela Bu
garske. Austro-Ugarskoj je od većine Slovenaca zamereno, što svojim autoritetom
ne upliviše na srpskog kralja i njegovu vladu, da prekinu sa ratnim pripremama
i odustanu od odluke da vode rat protiv susedne Kneževine Bugarske.
Od početka neprijateljstava pa do obustavljanja ovih na srpsko-bugarskom ra
tištu, 2/14 — 16/28. novembra 1885, Slovenci su bili dosta dobro i blagovremeno
obavešteni o obostranim borbenim dejstvima. Liberalna struja slovenačkog nacio
nalnog pokreta, kako se vidi iz pisanja njenih listova, »Slovenskog Naroda«, »Edi
nosti« i »Soče«, pa i klerikalna struja sa svojim listom, »Slovencem« i, donekle, ume-
378 p - LUKOVIC: SLOVENCI I SRPSKO-BUGARSKI RAT
rena konzervativna struja sa svojim organom, »Slovenskim Gospodarom«, osuđivali
su prodiranje srpske vojske ka glavnom strategijskom objektu, Sofiji, priželjkujući
potpuni neuspeh ofanzive srpskoj vojsci, jer su ovu, bez ustručavanja, okarakterisali
kao agresora. Radi toga je ogromna većina Slovenaca iskreno pozdravila odlučujuću
pobedu bugarske vojske nad glavninom srpskih snaga, u bici kod Slivnice, 5/17 —
7/19. novembra 1885, a isto tako i njene pobede koje su iza toga sledile, u završnim
operacijama ovog kratkotrajnog rata, zaključno sa bojem kod Pirota, 14/26 — 15/27.
novembra 1885. Taj, veći deo šlovenačke javnosti, veličao je pobede bugarskih
snaga, ističući da su bugarski ratnici iznenadili evropsku javnost svojim uspesima,
jer je vladalo, gotovo, sveopšte uverenje da će neuporedivo obučenija, bolje naoru
žana i sa bogatim ratnim iskustvom, srpska vojska, veoma brzo i pobedonosno za
vršiti rat protiv, u svakom pogledu, inferiornijih bugarskih oružanih snaga. Manji
deo šlovenačke javnosti, t j . njen konzervativni deo sa svojim organom »Novice«,
pristalice politike bečke vlade sa organom, »Laibacher Zeitung« i njenim večernjim
dodatkom »Ljubljanskim Listom«, te i stranka domaćih Nemaca sa svojim organom,
»Laibacher Wochenblattom«, želeli su pobedu srpske vojske, hiperbolišući njene
uspehe u početnoj, prvoj fazi srpsko-bugarskog rata 1885. Pa, ipak su bili prinuđeni
da priznaju poraz srpske vojske U bici kod Slivnice kao i u borbama u završnoj fazi
operacija, kao, na primer, u boju kod Pirota, 14/26 — 15/27. novembra 1885. Ovaj
deo šlovenačke javnosti, do pred kraj samog rata, ispoljavao je nadu u to, da će se
srpska vojska srediti i preći u pobedonosnu protivofanzivu. Uvidevši, konačno, da
je za Srbiju rat izgubljen, konzervativni i prorežimski deo šlovenačke javnosti je
isticao da je neumešnost u komandovanju srpske Vrhovne komande, na čelu sa kra
ljem Milanom, bila presudni faktor neuspeha srpske vojske.
Nakon obustave neprijateljstava, kao i po zaključenju primirja, tokom decembra
1885. i januara 1886, gotovo sva slovenačka javnost je smatrala da je neophodno
potrebno, da Srbija i Bugarska što pre otpočnu pregovore za zaključenje časnog mira,
oštro osuđujući Srbiju što namerno bojkotuje pripreme za mirovne pregovore, bu
dući da poziva nova godišta pod oružje, vrši nabavke oružja i oružane spreme, te
time javno manifestuje svoju gotovost da obnovi neprijateljstava protiv Bugarske.
Takav stav su zauzimali Slovenci i tokom februara 1886, kada su vođeni srpsko-
bugarski mirovni pregovori u Bukureštu, oštro kritikujući srpsku vladu što postavlja
neprihvatljive zahteve i tako oteže unedogled rad mirovne konferencije u Buku
reštu. Slovenci su podvrgli oštroj kritici naročito završnu formulaciju mirovnog
ugovora srpske vlade, smatrajući da se njome ne obezbeđuje trajan mir između
Srbije i Bugarske. Valja reći i to, da su slovenački listovi često apelovali na velike
sile da vrše pritisak, naročito na Srbiju, kako bi je sklonili na popustljivost i go
tovost da što pre zaključi mir sa Bugarskom. Inače, Slovenci su pozdravili potpisi
vanje srpsko-bugarskog mirovnog ugovora, ali su ga kritikovali zbog odsustva u nje
mu potrebnih komponenti, kojima bi se garantovalo vaspostavljanje ne samo trajnog
mira već, takođe, i dobrosusedskih odnosa između Bugarske i Srbije. Osim toga,
Slovenci su, zagovarajući od izbijanja bugarske krize, potrebu ujedinjenja severnog
i južnog dela Bugarske, iskreno pozdravili odluku velikih sila, početkom aprila 1886,
o akceptiranju personalne unije između Kneževine Bugarske i Istočne Rumelije,
odnosno faktično priznanje od velesila ujedinjenja severnog i južnog dela Bugarske.
Konačno, naročito su slovenački liberali, preko svog lista, »Slovenskog Naroda«,
otvoreno kritikovali bečku vladu što je podsticala Srbiju na rat protiv Bugarske,
a potom je, uvidevši da joj preti potpuna vojna katastrofa, pretnjom prisilila bugar
skog kneza da obustavi borbena dejstva protiv srpskih snaga. Osim toga, Habsbur
ška Monarhija je podupirala srpski mirovni plan i zaključenje mirovnog ugovora,
koji ne garantuje trajni mir između Srbije i Bugarske.
Ovako dosledan stav većeg dela šlovenačke javnosti, usredsređen na osudu agre
sivne politike kralja Milana i njegove vlade prema Bugarskoj i zalaganje za ujedi-
ZGODOVINSKI ČASOPIS 39 • 1985 • 4 379
njenjc severnog i južnog dela Bugarske, bio je u potpunosti opravdan i progresivan
iz sledečih razloga:
1) jer je bio na liniji nacionalnooslobodilačke borbe balkanskih naroda za oslo
bođenje od tuđinske vladavine i stvaranje samostalnih država;
2) jer Bugarska, sem Istočne Rumelije, nije mogla više ništa dobiti, pa ni Ma
kedoniju, budući da su se tome najodlučnije protivile sve velike sile, pa i Engleska,
pošto bi to bio put ka stvaranju sanstefanske Bugarske;
3) jer napad Srbije na Bugarsku, koja se oslobađala od Turske, radi odbrane
odredaba Berlinskog ugovora i potražnje teritorijalne naknade, ne od Turske, u kojoj
je srpski živalj vapio za pomoć, već od Bugarske, bio je u suštoj suprotnosti-sa na
čelom narodnosti, u čije se ime vodila borba za oslobođenje i ujedinjenje srpskog
naroda;
4) jer od ujedinjene Bugarske Srbiji nije pretila neposredna opasnost, pošto
Bugarska, zbog nesređenih unutrašnjih prilika, ne bi mogla ni pomisliti da bilo koga
od suseda ugrozi; i
5) jer ni u daljoj perspektivi, kako su i sami događaji kasnije pokazali, Srbiji
od Bugarske nije pretila nikakva opasnost, s'obzirom da spolja nije imala'dovoljnu
potporu za takav poduhvat, koji bi, inače, naišao na odlučan otpor i od strane dru
gih jugoslovenskih naroda.
Treba još reći i to, da je Srbija zaratila protiv Bugarske da bi sprečila ujedi
njenje bugarskog naroda. Međutim, neuspeh srpske vojske u ratu učvrstio je uje
dinjenje Istočne Rumelije sa Kneževinom Bugarskom, jer su velike sile uvidele da
je bugarski narod, tokom rata, ispoljio odlučnost da ni po koju cenu neće dozvoliti
da se vrati stanje koje je bilo pre plovdivskog prevrata, pa su odlučile da sankcio
niraju bugarsko ujedinjenje.
Kao najvažnija i najneugodnija posledica srpsko-bugarskog rata od 1885. go
dine, svakako je duboko ukopan jaz nepoverenja, ne samo između vladajućih kru
gova Bugarske i Srbije, već i bugarskog i srpskog naroda, što je konveniralo velikim
silama, a posebno Austro-Ugarskoj, koja je pretendovala da na bazi politike divide
et impera, od sredine prošlog veka pa do svog raspada, zagospodari Balkanskim
poluostrvom.
Z u s a m m e n f a s s u n g
DIE SLOWENEN UND DER SERBISCH-BULGARISCHE KRIEG 1885
Petko Luković
Mit Schärte verurteilte der liberal orientierte Teil der slowenischen Öffentlich
keit verschiedene Züge des autokratischen Regimes König Milans und der Regierung
der sog. fortschrittlichen Partei, insbesondere aber das Sistieren fortschrittlicher ge
setzlicher Bestimmungen aus dem Jahre 1881 und deren Ersatz, Mitte 1885, durch
neue, ganz undemokratische normative Akten. Im Gegensatz dazu billigten der kle
rikale, konservative und regimemäßig orientierte Teil der slowenischen Öffentlich
keit, ebenso wie die dort ansässigen Deutschen, die reaktionäre Politik König Milans
und die Maßnahmen, die durch seine Regierung mit dem Ziel getroffen wurden, die
Alleinherrschaft des Königs zu festigen. Die Positionen der slawischen Solidaritäts
politik fest bewahrend, kritisierten die slowenischen Liberalen die austrophile poli
tische Orientierung Serbiens und hoben hervor, daß meistens gerade deswegen das
derzeitige Regime sowie die Habsburger Monarchie, die eine selbständige Entwick
lung Serbiens verhindere, beim serbischen Volk verhaßt seien. Im Laufe des Jahres
1884 und in der ersten Hälfte des Jahres 1885 begannen sich die serbisch-bulgarischen
Beziehungen zunehmend zu verschlechtern, worüber die Slowenen rechtzeitig und
ausreichned informiert wurden. Es kann gefolgert werden, daß ein Großteil der Slo
wenen die Nachrichten über eine ständige Verschlechterung der Beziehungen zwi
schen Belgrad und Sofia mit Bedauern entgegennahm und die beiden Seiten wegen
380 P. LUKOVIC: SLOVENCI I SRPSKO-BUGARSKI RAT
ihrer Unnachgiebigkeit offen verurteilte, wobei Serbien größere Schuld zugeschrieben
wurde, da es mehr Unnachgiebigkeit als Bulgarien bekundete.
Die Slowenen wurden rechtzeitig und gut über alle wichtigeren Ereignisse in
Zusammenhang mit dem Plovdiver Umsturz benachrichtigt. Die Anhänger der Partei
einheimischer Deutscher, die Ultrakonservativen und die Fürsprecher der Politik der
Wiener Regierung, die sich für die Unantastbarkeit der Bestimmungen des Berliner
Kongresses einsetzten, verurteilten den Anschluß des Ostrumeliens an das Fürstentum
Bulgarien, billigten die Mobilisierung der serbischen Armee und deren Krieg gegen
Bulgarien mit dem Ziel einer Wiederherstellung des Zustandes vor dem Plovdiver
Umsturz. Im Gegensatz zu ihnen verteidigten die liberal orientierten Slowenen, ge
mäßigte Klerikale und Konservative, unmittelbar nach dem Plovdiver Umsturz und
auch später, offen und entschieden das Bedürfnis nach Vereinigung von Nord- und
Südbulgarien. Serbien wurde wegen seiner Kriegsvorbereitungen auf einen Überfall
auf Bulgarien scharf kritisiert, indem man es ihnen zu verstehen gab, eine territo-'
riale Kompensation für die Vereinigung Bulgariens wäre keinesfalls auf Kosten des
bulgarischen, sondern auf Kosten des türkischen Territoriums im Altserbien und
Makedonien zu suchen.
Die große Mehrheit der slowenischen Öffentlichkeit, vornehmlich deren liberal
orientierter Teil, verurteilte vorbehaltlos die Kriegserklärung Serbiens an Bulgariens
Ein Großteil der Slowenen wünschte offen eine Niederlage der serbischen Armee
herbei und hielt mit seiner Befriedigung nicht hinter dem Berge, als die serbischen
Streitkräfte eine Niederlage bei Slivnica und in den folgenden Kämpfen einstecken
niußten. Die slowenischen Blätter kritisierten den Entschluß des bulgarischen Für
sten, Alexander Battenberg, weil er die Kampftätigkeit seiner Armee auf das ser
bische Territorium verlagerte und weil er die Empfehlung der Mächte des Drei-
Kaiser-Bündnisses, die Kampfhandlungen einzustellen, nicht annahm, sondern Kriegs
operationen fortsetzte u n d P i r o t einnahm. Ein Großteil der slowenischen Presse kri
tisierte die Wiener Regierung, weil sie über ihren Gesandten in Belgrad, den Grafen
Rudolf Khevenhüller, Druck auf den bulgarischen Fürsten ausübte, der am 16/28.
November 1885 eine Einstellung aller Feindseligkeiten auf Seiten der bulgarischen
Armee befahl. Es muß hervorgehoben werden, daß die Slowenen rechtzeitig und
meist wahrheitsgetreu über die Ereignisse auf dem serbisch-bulgarischen Kriegsplatz
informiert waren, denn die" slowenischen Blätter übermittelten kritisch, was sie so
wohl aus den bulgarischen als auch aus den serbischen Quellen bezogen.
Die ' slowenische Öffentlichkeit ' bestand darauf, daß Serbien und Bulgarien
nach Einstellung der ; Kampfhandlungen sobald wie möglich einen Waffenstillstand
schließen, um dann, ohne Aufschub, Verhandlungen für den Abschluß eines Friedens
vertrags in Gang zu bringen. Scharf verurteilten deshalb die slowenischen Blätter
Vertrages in Gang zu bringen. Scharf verurteilten deshalb die slowenischen Blätter
den serbischen König Milan und seine Regierung für absichtliche Verzögerung eines
Waffenstillstandsabkommens und für die Vorbereitungen auf eine Fortsetzung des
Krieges gegen Bulgarien. Solche Kritiken richteten sich gegen Serbien sowohl nach
dem Abschluß des Waffenstillstandes als auch im Verlauf der Friedensverhandlungen
in Bukarest. Sie betrafen das bewußte Hinhalten in der Phase der Vorbereitung der
Friedensverhandlungen sowie bei deren Ablauf bis zur Unterzeichnung des Friedens
vertrages in Bukarest. • ,
ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE
Revija z najdaljšo tradicijo med slovensko zgodovinsko periodiko objav
lja prispevke, ki niso zanimivi le za bralce iz severovzhodne Slovenije,
saj posegajo tudi v širši okvir slovenske zgodovine.
CZN izdaja Zgodovinsko društvo v Mariboru s sodelovanjem maribor
ske univerze. Naročiti ga je moč pri Založbi Obzorja, YU-62001 Maribor,
Partizanska 5. ,
ZGODOVINSKI ČASOPIS 3 9 - 1 9 8 5 - 4 381
ZAPISKI
F e r d o G e s t r i n
ŠESTNAJSTO STOLETJE IN REFORMACIJA
Razširjeno besedilo predavanja na fi-
r. - lozofski fakulteti v Trstu 23. 12. 1985.
V zgodovini slovenskega naroda je 16. stoletje eno izmed važnejših obdobij.
Pečat razvoju slovenskega naroda je tedaj dala tudi reformacija., Prikazati želim
stanje, pred in ob času reformacije, stanje, ki je ustvarjalo pogoje za razširitev no
vega verskega gibanja, ki je tedaj zajelo srednjo in zahodno Evropo, tudi po sloven
skih deželah.
, Po letu 1500, ko so izumrli goriški grofje, je večji del slovenskega ozemlja (t. j .
dežele Kranjska, Koroška, Štajerska, Goriška in Trst) pripadal Habsburžanom. Edino
na Kranjskem in Goriškem so prevladovali Slovenci, povsod drugje so bile dežele
etnično mešane. Na Koroškem in Štajerskem so bili v večini Nemci, Slovenci so ži
veli le v južnih delih obeh dežel. V Trstu so v mestu večinoma prebivali Italijani,
a v mestni okolici strnjeno Slovenci. Vse te dežele so po letu 1564 sodile v habsburško
tvorbo Notranja Avstrija, ki je obstajala skoraj do konca protireformacije. Dežele so
imele kakih 800.000 prebivalcev, do 97 % je bilo kmetov, ostali pa so živeli v kakih
treh ducatih mest in trgov.
V gospodarstvu je bil to čas, v katerem se že uveljavljajo elementi zgodnjega
kapitalizma. Na slovenskih tleh, zlasti v važnejših trgovskih središčih (Ptuj, Ljub
ljana, Beljak) so se ustvarjali že vidnejši trgovski .kapitali, še posebej v povezavi
s trgovino med ogrskimi deželami in Italijo. V trgovini in proizvodnji se elementi
kapitalizma krepe še večji del 16. stoletja. To še pospešuje dotok trgovcev in pod
jetnikov iz Italije, ki se naseljujejo v večjih mestih. Poleg cehovske obrti se uve
ljavljajo zgodnjekapitalistične oblike proizvodnje, ki se deloma tesno povezujejo
z rudarstvom in fužinarstvom, a sežejo tudi v druge panoge. Čeprav proizvodnja
železa raste še do okoli 1570, je na slovenskih tleh kot zgodnjekapitalistično podjetje
najvažnejši živosrebrni rudnik v Idriji, ki ga, štejemo med največja podjetja zgod-:
njega kapitalizma v Evropi. V slovenskih deželah se že močneje uveljavlja založniški
način proizvodnje in se pojavljajo prve oblike manufaktur ter obrtna dejavnost, ki
je presegla cehovske odnose. V zvezi 's tem se vse do okoli 1570 uveljavljajo inve
sticije akumuliranega trgovskega kapitala tudi v neagrarno proizvodnjo. Ta razvoj
je močno vplival na družbene odnose znotraj mest in tudi izven njih. V blagovno
denarne odnose se je do tega časa že zelo vključil tudi podložnik. Mnogi so se na
mreč ukvarjali z dejavnostmi izven agrarne sfere (kmečko kupčevanje, domača obrt,
tovorništvo, ogljarstvo, delà v zvezi z rudarstvom in fužinarstvom). V krizi zemlji-
škega gospostva, ko so fevdalci povečevali obveznosti in bremena podložnikov; je
kmet vse to zmogel zgolj tudi z dohodki iz teh dodatnih aktivnosti. Ce je zavoljo
česarkoli dotok teh sredstev prenehal, so se porajala uporniška vrenja in od konca
15. stoletja do 1635 imamo na Slovenskem obdobje velikih kmečkih uporov. Gospo
darski razvoj v smeri zgodnjega kapitalizma je vplival na spremembe v družbeni
strukturi v mestih in na vasi. V mestih se je predvsem poglabljala razlika med bo
gatimi meščani in plebejskimi masami, med tistimi, ki so imeli v rokah mestno
samoupravo, in tistimi, ki so bili od nje izrinjeni. Na podeželju pa se je prav v tem
času pojavljal nov sloj podeželskega prebivalstva, ki ni imel zemlje ali pa jo je imel
premalo, da bi živel od nje, in ki je postajal od fevdalcev celo neodvisen (kajžarji —
Untersassen). ••.•;•:..
Značilne so bile za ta čas tudi politične spremembe, pa naj je šlo za zunanje
politične dogodke ali za notranjepolitični razvoj. Poleg mnogih vojn, ko so tedaj
prizadele slovensko ozemlje kot npr. boji Matije Korvina, beneško-habsburška vojna
(1508/16), ki je skoraj zaprla trgovino proti Italiji in je Habsburžanom prinesla Tol
minsko, so še zlasti ponovno grozili turški vpadi. Po predahu v začetku 16. stoletja
so se obnovili za Sulejmana po osvojitvi Beograda. V letih 1525/30 je samo Kranjska
doživela blizu 50 turških vpadov in čez slovensko ozemlje so tedaj prehajale celo
redne sultanove armade. Slovenske dežele so čutile prisotnost osmanske moči do
skrajnih etničnih meja. Nevarnost neposredne turške zasedbe ni bila nikdar večja
kakor tedaj ; meje turške države so se na najbližjem delu približale slovenskemu
ozemlju na vsega dobrih 30 km oddaljenosti. Človeške in materialne posledice vpa
dov so bile grozljive in so segle zelo na široko (odgon ljudi v suženjstvo, plenjenje
382 ZGODOVINSKI ČASOPIS 39 • 1985 • 4
in uničevanje, davki, vojaški vpoklici podložnikov, posebna dela in stroški za utrje
vanje, tudi številnih mest od srede stoletja dalje). Poglavitno breme turških napadov
in obrambe pred njimi je padlo na podložnega kmeta. Razumljivo je, da se je turška
nevarnost zazrla v jedro tedanje zavesti slovenskega ljudstva, ki je med drugim
videlo rešitev v pokristjanjenju sultana in Turkov. Temu naj bi v skrajni liniji slu
žila tudi dejavnost Ungnadovega zavoda s prevodi protestantskih knjig v glagolici
in cirilici, pri čemer je nekaj let sodeloval tudi Primož Trubar.
V notranji politiki se je ta čas tudi kot posledica turških vpadov in ne le gospo
darskega in družbenega razvoja uveljavljala večja moč deželnega kneza. Ta je z uva
janjem centralnih uradov, z začetki stalne, najemniške vojske (pozneje tudi z Vojno
krajino), ki je vojaško vlogo plemstva omejevala predvsem na poveljniške pozicije,
z novo davčno in finančno politiko, z zopetnim pridobivanjem odtujenih regalnih
pravic pa tudi s splošnim urejanjem življenja (npr. s policijskimi redi, gozdarskimi
redi v posameznih deželah itd.) spreminjal dotlej ustaljena razmerja z deželnimi sta
novi v državni upravi. Začetki centralizacije države so sprožili torej dolgotrajen boj
med vladarjem in deželnimi stanovi, ki so ljubosumno čuvali pridobljene politične
pravice (nil de nobis sine nobis, Landtage sind Geldtage) in koristi posameznih dežel,
ki so bile že vpete v pokrajinsko zavest in v stanovih s formiranim pokrajinskim
separatizmom. Vrhunec je dosegel prav v reformaciji, ko je dobil navzven podobo
boja med katoliškim deželnim knezom in protestantskimi deželnimi stanovi. Ko so
bili deželni stanovi kot vodilni nosilci reformacije na vrhu moči po graški in bruški
pacifikaciji, so nadvojvodu Karlu celo grozili, da dežele laže najdejo novega dežel
nega kneza, kakor knez nove tri pokrajine. Vloga deželnih stanov je bila tudi na
Slovenskem zlomljena z zmago protireformacije 1628. leta.
Razmere v cerkvi, kakršne so se.uveljavile po veliki shizmi in konciliarnem gi
banju tudi na Slovenskem, so vsekakor dale poslednji vzgon za širjenje reformacij
skih idej. Ali, če rečemo drugače, s stanjem v cerkvi in z odnosom ljudi do vere
oziroma s stopnjo njihove vernosti in pobožnosti je bil povezan drug del vzrokov
za širjenje protestantskih naukov na slovenskih tleh. Od poznega srednjega veka
dalje se v cerkvi in med duhovščino pojavljajo najrazličnejše slabosti in napake, ki
so vzbujale negodovanje in odpor ter so zmanjševali ugled cerkve in njenih slu
žabnikov. Ti so zapadali mamonu in nemorali, kopičili so cerkvene časti in službe
in živeli vse bolj posvetno življenje, med nižjo duhovščino pa se je širila neukost in
neznanje tudi v cerkvenih stvareh. Skratka, cerkev je doživljala hudo notranjo krizo.
Reformne tendence (reformatio in capite et membris) v sami cerkvi so ostale ne
izkoriščene. Zato je razumljivo, da so mnogi katoliški duhovniki tudi na Slovenskem
med prvimi postali pristaši reformacije in poglavitni oznanjevalci protestantskih
naukov. To stanje je prihajalo v vedno večje nasprotje s pobožnostjo, ki so jo težave
vsakdanjega življenja še poglabljale. Verne množice so tudi na Slovenskem videle
rešitev iz težav v božjem redu na zemlji in v povratku k ubožni cerkvi Kristusovih
časov. Zahteva, ki je našla izraz tudi pri naših anabaptistih in novih štiftarjih.
Nakazane razmere so že od konca srednjega veka zaostrevale družbena' na
sprotja. Družbeni razredi so si vse bolj nepomirljivo stali nasproti: vsi proti vsa
kemu, vsak proti vsem. Tudi proti cerkvi so ob začetku reformacije nastopali vsi
družbeni razredi, čeprav s svojih pozicij in svojega vidika. Porušena razmerja med
družbenimi razredi je bilo treba na novo urediti. To pa je bilo tedaj mogoče le tako,
da se je vsako družbeno in politično gibanje skrilo pod versko preobleko. Ljudskim
množicam je bilo mogoče njihove koristi približati zgolj v obliki novega verskega
nauka. Le z njim je bilo mogoče preurediti nastala družbena neskladja in nesoraz
merja ter zopet spraviti v »božji red« porušene družbene in politične odnose.
Kriza, celotne fevdalne družbe je torej povzročila reformacijo, veliko versko,
družbeno, politično in tudi kulturno gibanje, ki se je v povezavi s celotno situacijo
in problematiko in njenim reševanjem razširila tudi na slovenskih tleh, vendar ne
tudi obdržala. V slovenskih dednih habsburških deželah, kjer je zrasla iz podobnih
motivov in se razvijala v podobnih razmerah kakor drugje po deželah nemškega
cesarstva, se je začela reformacija širiti zelo zgodaj. Na Kranjskem verjetno že leta
1521 in dalje, čeprav se prvi širši protestantski krožek omenja šele leta 1529 v Ljub
ljani. Na Koroškem se je novi nauk širil že pred letom'1526. Dve leti pozneje pa so
ob vizitaciji na Štajerskem, ki jo je zahteval nadvojvoda Ferdinand, že v mnogih
krajih zasledili protestantske pridige in pristaše lutrovske vere. Razumljivo, da sta
v letih 1528 in 1529 sledili še dve deželnoknežji prepovedi nove vere Poslej se je
reformacija utrjevala, čeprav ne v vseh slovenskih deželah z isto močjo in enako
hitro. Njene ideje in nauke so sprva širili katoliški duhovniki, ki so se oprijeli lu
trovske vere. Najpomembnejši med njimi je bil Primož Trubar (1508—1586), uteme
ljitelj slovenskega knjižnega jezika in slovstva ter slovenske protestantske cerkve
Se nekaj desetletij ni prišlo do prave ločitve med staro in novo vero oziroma cer
kvijo; še vedno je bilo močno uveljavljeno mišljenje, da bodo celotno versko vpra-
ZGODOVINSKI ČASOPIS 39 • 1985 - 4 383
sanje in razlike rešili na splošnem cerkvenem koncilu. Sele po sredi stoletja je bilo
z augsburškim verskim mirom in tridentinskim koncilom te dvojnosti konec.
Leta 1550 je Trubar — sicer v izgnanstvu — izdal prvi slovenski protestantski
knjigi, Abecednik in Katekizem, ki so jima sledile še mnoge druge. Kot superinten
dent v Ljubljani je leta 1564 izdal tudi cerkveni red za slovensko protestantsko" cer
kev (Cerkovna ordninga) mimo določil augsburškega verskega miru in mimo kato
liškega deželnega kneza; želel ga je uveljaviti ob podpori deželnih stanov. Toda na
letel je na silovit odpor deželnega kneza in Trubar je moral ponovno in dokončno
zapustiti domovino. Vendar je njegov cerkveni red v praksi vsaj deloma zaživel.
V 70-tih letih je moral deželni knez z graško in bruško pacifikacijo (1572 in 1578)
popustiti pritisku deželnih stanov. Plemstvo notranjeavstrijskih dežel in mesta Gra
dec, Judenburg, Celovec in Ljubljana so dobili svobodo vesti in svobodo bogoslužja.
Reformacija, ki se je med tem utrdila med Slovenci med Muro in Rabo, kjer
so po dunajskem verskem miru (1606) na Ogrskem o verski pripadnosti odločali fe
vdalci, pognala korenine v Medjimurju in se pojavljala v istrskih beneških mestih,
je v slovenskih deželah s pacifikacijama dosegla višek. Zajela je skoraj vse plem
stvo, ki je spoznalo, da mu nova vera daje vse možnosti za utrditev »-stanovskih«
pravic in za dosego političnih ciljev. Lahko rečemo, da se je v celoti odločilo za
reformacijo in postalo njen dejanski nosilec. Nova vera se je razširila med velikim
delom meščanstva, zlasti v večjih in bogatejših mestih med višjimi in srednjimi plast
mi prebivalstva, vendar jih ni bilo malo tudi v mnogih trgih. Koliko je Lutrovo vero
sprejelo podložno kmečko prebivalstvo, bi bilo treba še podrobno preučiti. Pod pri
tiskom in vplivom zemljiških gospodov in njihovih oskrbnikov, a tudi za novo vero
navdušenih župnikov je ponekod del kmetov sprejel novo vero. Na splošno pa pod
ložnik ni sledil osovraženim fevdalcem v reformacijo. Poudariti pa je, da so se tajni
pripadniki luteranstva do tolerančnega patenta in verske svobode ohranili samo med
kmeti, ki so očuvali in sami prepisovali protestantske slovenske knjige.
Na Slovenskem ni bilo večjih dogmatskih sporov znotraj protestantizma, vso
dobo je prevladovala lutrovska vera. Edina prava opozicija ji je bilo flacijanstvo,
radikalna smer v nemški reformaciji, katere začetnik je bil Istran Matija Vlačić
Ilirik (Matthias Flacius Illyricus, 1520^1575), protestantski teolog, lingvist in zgodo
vinar. S svojo zahtevo po verski strogosti, ostrejši,ločitvi od katoliškega tabora, s svo
jimi stališči proti interimu, glede adiafore in s svojim naukom o izvirnem grehu je
flacijanstvo dobilo pristaše tudi ponekod na Slovenskem. Trubar ni nagibal k flaci-
janstvu, čeprav je za svoje slovenske tiske uporabljal tudi Flacijeva besedila. Pre
prečil je tudi, da bi po smrti svojega naslednika (Sebastijan Krelj) superintendent
zopet postal pristaš flacijanstva. Pač pa je bil Trubar blizu cvinglijanstvu, zlasti
glede nauka o transsubstanciaciji. Vendar je Trubar, ko je spoznal, da je uspeh slo
venske reformacije odvisen od deželnih stanov doma in od podpore nemških prote
stantskih knezov, a tudi pod vplivom württemberske protestantske cerkve, potisnil
svoje cvinglijanske nazore v ozadje in se jim javno odrekel. Se več, leta 1579 je prav
zavoljo njegovih naporov prišlo v notranjeavstrijskih deželah do enotnosti na te
melju augsburške veroizpovedi in nato do podpisa Formulae concordiae. Ob višku
reformacije v slovenskih deželah je torej — tu izključujemo prekrščevalstvo in štif-
tarstvo, ki se je občasno razširilo med podložniki in plebejci — prevladala augsbur-
ška veroizpoved. Le v Prekmurju se je ponekod občasno uveljavil kalvinizem.
Z reformacijo so Slovenci stopili v krog ljudstev s svojo književnostjo. Skupina
reformatorjev in predikantov s Primožem Trubarjem na čelu je s svojimi protestant
skimi knjigami ustvarila začetke slovenske književnosti in položila temelje sloven
skega knjižnega jezika, hkrati pa s svojim delom odpravljala kulturno zaostalost
ljudstva, iz katerega je izšla. To dejstvo je bilo za nadaljnji razvoj slovenskega ljud
stva neprecenljivega pomena. Protestantski reformatorji so s svojo književnostjo in
slovenskim knjižnim jezikom po dolgih stoletjih zopet ustvarili vez, ki je združevala
vse slovensko ljudstvo. Poleg verskih motivov je slovenske reformatorje silila k tej
dejavnosti tudi ljubezen do lastnega ljudstva.
V času reformacije je od prvih dveh Trubarjevih knjig do zmage protireforma-
cije izšlo nekaj ducatov protestantskih knjig; sam Trubar je izdal do blizu 30 be
sedil oziroma knjig. Vrhunec je dosegla ta književnost leta 1584, ko je Jurij Dalmatin
(1547—1589) izdal celotno biblijo in ko je Adam Bohorič (u. 1598) v latinščini napisal
prvo slovnico slovenskega jezika in dal črkopis (bohoričica), ki so ga nato stoletja
uporabljali. Dalmatinovo biblijo je šteti za najvišji dosežek slovenske protestantske
književnosti in za poglavitno osnovo pri nastajanju slovenskega knjižnega jezika.
Slovenske protestantske knjige so tiskali tudi prekmurski luterani na Ogrskem (npr.
obrednik, t. i. Agenda vandalica, 1587); temeljno delo slovenske protestantske knji
ževnosti na Ogrskem pa je prevod Novega zakona Stefana Kuzmiča (1771).
Slovenska protestantska književna dejavnost je bila povezana tudi z načrtnim
tiskanjem glagolskih in ćirilskih knjig v posebnem izdajateljskem, Ungnadovem za-
384 ZGODOVINSKI ČASOPIS 39 • • 1985
vodu v Urachu. Trubar je v njem sodeloval v letih 1561/3. Od okoli 29 v hrvatski
jezik prevedenih del jih je kar 12 pod vplivom Trubarjevih besedil in le 6 jih je iz
šlo neodvisno od njega. Tudi v Medjimurju so nastajali protestantski teksti v hrva
ščini (katekizem, novi testament).
Z delom slovenskih reformatorjev so v slovenskih deželah, tudi pri Slovencih
na Ogrskem, rasle šole (osnovne) s slovenskim učnim jezikom. Te šole naj bi po na
čelu reformatorjev zajele vse otroke ne glede na družbeni položaj, tudi otroke pod-
ložnikov. Trubar je. to v Cerkovni ordningi izrecno zahteval. Koliko so se ta načela
protestantske osnovne šole uveljavila, je še odprto vprašanje. A uveljavljala so se,
za kar je dokaz tudi v prikritih slovenskih protestantih na kmetih v času po proti-
reformaciji in njihovi uporabi slovenskih protestantskih knjig in prepisovanju teh
knjig.
Protiref ormaci ja je uničila skoraj vse, kar so ustvarili slovenski reformatorji,
zaustavljen je bil hitrejši razvoj k višji kulturi in narodni celoti. Mogli bi trditi, da
bi ob uveljavitvi reformacije in vsega, kar je dala slovenskemu ljudstvu, ne bilo
treba čakati na slovensko narodno prebujanje še vse do druge polovice 18. stoletja.
Inštitut za zgodovino delavskega gibanja, YU-61000 Ljubljana, Trg osvo
boditve 1
Od leta 1960 izdaja revijo Prispevki za zgodovino delavskega gibanja
(PZDG), kij je doslej izšla v 25 letnikih (1964 ni izšla). Revija objavlja
razprave, članke/ historično dokumentacija, poročila o simpozijih, knjiž
na poročila in recenzije, različne bibliografije in tekočo bibliografijo so
delavcev inštituta, V prvih letih izhajanja je bila revija izrazito usmer
jena v zgodovino naprednega delavskega gibanja in NOB, vedno bolj pa
je širila krog svojega objavljanja tudi na širša področja slovenske zgo-,
dovine. Zdaj lahko rečemo, da je to revija za novejšo slovensko zgodo
vino. Uredništvo se trudi, da bi bila revija pestra, kvalitetna in sodobna.
V letniku 1985 naj posebej opozorimo na razprave o fojbah v Julijski
k- iini, na stenografski zapisnik seje IOOF iz leta 1950, na pregled javno
publiciranih stališč KP STO in KPI do londonskega memoranduma iz
1954, tot tudi na razpravo o programu Zedinjene Slovenije v letu 1848 in
oblikovanju slovenske nacionalne države leta 1918 ter ne nazadnje na
bibliografijo revije Pod lipo.
Prilagamo seznam še dostopnih letnikov in cene zanje, pri čemer opo
zarjamo, da sta letnika 1962 in 1973 že razprodana, nekaj letnikov pa je
že skoraj razprodanih. Revijo lahko. naročite pri založbi Partizanska
knjiga, YU-61000 Ljubljana, Trg osvoboditve 13, kupite pa pri vseh slo
venskih knjigarnah.
PZDG
PZDG
PZDG
PZDG
PZDG
PZDG
PZDG
PZDG
PZDG
PZDG
1960/1 — 12 din
1960/2 — 12 din
1961/1-2
1963/1-2
1965/1-2
1966/1-2
1967/1-2
1968/69,
1970/1-2
1971/72
— 12 din
— 25 din
— 25 din
— 36 din
— 36 din
1-2 — 50 din
— 50 din
— 100 din
PZDG
PZDG
PZDG
PZDG
PZDG
PZDG
PZDG
PZDG
PZDG
PZDG
1974 —
1975/76
1977 —
1978/79
1980 —
1981 —
1982 —
1983 —
1984 —
1985 —
200 din
'— 270 din
170 din
— 150 din
220 din
250 din
900 din
900 din
1900 din
3000 din
ZGODOVINSKI ČASOPIS 39 • 1985 • 4 385
B o r i s P a t e r n u
TEMELJNI POMENI SLOVENSKE REFORMACIJE
, . Predavanje na filozofski fakulteti v Trstu
23. 12. 1985.
i
Za zgodovino Slovencev ima protestantska reformacija tri temeljne pomene: na
rodnega, jezikovnega in književnega. Funkcije vseh treh se med seboj prepletajo in
jih lažje ločuje znanost, kot jih je ločevalo življenje samo.
Kakšen je prispevek reformacije k nastanku slovenske narodne,samobitnosti?
Pisatelj, Miroslav Krleža je še pred nedavnim postavil tole označitev naroda:
»Kaj je potrebno za narod? Potrebno je ozemlje, na katerem živi, zgodovina, ki jo
je doživel kot izkušnjo, in jezik, ki ga združuje.« Če se vprašamo, kako.je bilo s temi
lastnostmi pri Slovencih 16. stoletja ob nastopu reformacije, bi lahko odgovorili pri
bližno takole. Imeli so svoje ozemlje, toda temu so vladali drugi. Imeli so tudi zgo
dovino, toda to so prav tako vodili drugi, čeprav so kmečki punti že, napovedovali
obrat stvari. Čisto zares pa so imeli svoj jezik. In ta se je s pomočjo protestantske
reformacije, po zaslugi njene -verske in jezikovne miselnosti povzdignil v knjižni
jezik.. Ob znatnem pomanjkanju drugih socialnih in političnih členov je jezik pre
vzel poglavitno mesto v postopnem združevanju in uveljavljanju narodne identitete.
Zato danes lahko rečemo, da je bilo srečanje Slovencev z reformacijo eno naj
bolj tvornih in pospeševalnih naključij njihove zgodovine. Dalo je, če preletimo
samo vrhove, naslednje: prvo slovensko knjigo (Trubarjev Catechismus, Tübingen
1550), prvi celotni prevod biblije (Dalmatinova Biblia, Wittenberg 1584), prvo slov
nico (Bohoričevo Arcticae horulae, Wittenberg 1584) in prvi .besednjak, Megiserjev
nemško-latinsko-slovensko-italijanski slovar (Dictionarium quatuor linguarum, Gra
dec 1592). Prav, to, delo, ki ga je napisal priseljeni Nemec in rektor gimnazije v Ce
lovcu, s svojim naravnim smislom za jezikovni pluralizem še danes predstavlja težko
dosegljiv zgled pametnega sožitja narodov v prostoru Alpe-Jadran. Med najvidnejše
dosežke sodi še Trubarjeva Slovenska cerkovna ordninga (Tübingen 1564), neke vrste
idejni, pravni in ustavni red nove cerkve, ki je sploh prvi in edini cerkveni red pro
testantov v takratnih avstrijskih deželah. . ••,
Z navedenimi temeljnimi deli je bil slovenski knjižni jezik konstituiran in ni
ga bilo več mogoče izbrisati z zemljevida knjižnih jezikov Srednje Evrope. Tudi če
bi poznejši asimilacijski pritiski in drugi nasilni posegi, ki so svoj vrh dosegli v 20.
stoletju, uspeli Slovence dokončno izbrisati, to se pravi vzeti jim celotno ozemlje in
ustaviti njihovo zgodovino — dokument o obstoju in individualnosti njihovega je
zika bi ostal. Ostal bi-,zapis nekega jezika, ki je že imel slovnico, ki je že zmogel
pravno izrazje oziroma izrazje za urejanje bistvenih javnih zadev in ki je obvladal
stilno kulturo biblije. Za narodovo zgodovino tak-dokument preteklosti ni malo. Ni
pa dovolj za žive ljudi poznejše sodobnosti in prihodnosti. Toda privilegij ogroženih
je njihova trdovratnost in zato se nikoli niso niti poskušali sprijazniti s tem, da bi
ostali samo arhivski dokument neke minulosti. Pač pa jim je ta dokument pretek
losti pomagal živeti in preživeti.
Ko je znani slavist Matija Murko pregledoval vplive reformacije na duhovno
življenje slovanskih narodov — od Čehov in.Poljakov do Belorusov, Ukrajincev in
južnih Slovanov .— je opazil, da je reformacija posebno veliko dala Slovencem in
Lužiškim Srbom. Danes lahko rečemo, da so bile njene jezikovne in književne po
sledice zagotovo najbolj daljnosežne pri Slovencih. Segle so daleč čez svoje prvotne
verske in cerkvene namene, ustvarile knjižni jezik v širokih tematskih razponih in
s tem postavile prvo fazo v konstituiranju naroda. Dodati je treba še, to, da je Tru
barjeva Cerkovna ordninga pomenila tudi že začetek novodobne družbene in poli
tične civilizacije, to se pravi demokratičnega urejanja pomembnih javnih zadev.
S posebno pazljivostjo je na primer izdelano poglavje o volitvah pridigarjev, glav
nih nosilcev cerkvenega življenja. In to poglavje podira dotedanjo hierarhično pi
ramido odločanja. Papežu in škofom odreka pravico do postavljanja in odstavljanja
pridigarjev in to pravico daje skupnosti vernikov vseh slojev. Postavlja zahtevo, »de
ta folk, ta gmajna krščanska ima oblast prave, umejtelne farje izvoliti, inu te ne-
pridne, neumejtelne odvreči« ne glede na škofovo ali papeževo mnenje in le ob sode
lovanju strokovno usposobljenih in že izkušenih pridigarjev, ki so zmožni prave
presoje. Ne glede na vrsto zadržkov je tematika tega zakonika segla tudi že k širšim
vprašanjem izobraževanja, šolstva in sociale. Poglede, ki jih je odpirala, pa lahko
štejemo za prva razločna znamenja novodobnega demokratičnega mišljenja in demo-
386 ZGODOVINSKI ČASOPIS 39 . 1 9 8 5 - 4
kratičnega urejanja javnih zadev. Oboje, čeprav še komaj v zarodkih, sodi k začet
kom moderne politične kulture in med prve pogoje za nastanek razvite, notranje
pluralizirane narodne skupnosti.
In vendar jezikovne kulture slovenskih protestantov 16. stoletja ne moremo za
obseči samo z merilom njene verske, narodne ali socialne funkcije. Postavlja se tudi
vprašanje, koliko je njihov jezik presegel praktične potrebe, potrebe moralne in ver
ske vzgoje ter obredne rutine. Povedano drugače: koliko je presegel pragmatično
ravnino sporočanja in se pognal čez meje svoje referencialne funkcije. Seveda po
stavljamo to vprašanje retrospektivno in eliotovsko: iz zornega kota mnogo poznej
šega ali celo današnjega literarnega jezika, iz zornega kota jezika, ki je razvit v umet
nost. To se pravi iz jezika z estetsko funkcijo v ospredju, če govorimo s termino
logijo Jana Mukafovskega, ali z osamosvojeno in emotivno funkcijo, če govorimo
s terminologijo Romana Jakobsona.
Tu kaže opozoriti na opazen premik, ki se je zgodil v slovenski povojni literarni
in jezikovni vedi pri obravnavi protestantizma. Pozitivistična šola dvajsetih in tri
desetih let je šla tako rekoč mimo estetike te književnosti. Vodilni klasik te šole
France Kidrič je še zapisal, da so bili slovenski protestanti »-brez smisla za poetič
nost izraza in lepoto oblike«. Po vojni se obe stroki vse bolj obračata tudi k stilistiki,
retoriki in poetiki protestantskih besedil. Glavna smer opazovanja je bila doslej obr
njena k sintaksi in njeni kompoziciji, kjer nekateri iščejo sledove srednjeveške,
antične ali renesančne poetike. Vendar raziskav, ki bi zajele celoto, od fonične mimo
besedne in stavčne do fabulativne poetike, še čakamo. Toda že to, kar je uzrtega
doslej, vodi k spoznanju, da slovenska protestantska književnost 16. stoletja — kljub
svoji močni zavezanosti praktičnim cerkvenim potrebam, kakršne je postavljalo oko
lje — vsebuje tudi nekatere višje izrazne zmogljivosti, ki bi jim lahko dali skupno
ime: jezikovna ekspresivna vertikala.
O tem pa nam nekaj pove ,tudi takratno protestantsko mišljenje o jeziku, nji
hova jezikovna filozofija. Ugotovimo lahko, da zelo viden del njihovega jezikovnega
razmišljanja zavzema močno okrepljena vera v jezik, skorajda kult besede, izpeljan
seveda iz biblije. Pojav ni naključen in je izhajal iz teološke podlage reformacije.
V njenem programskem središču je bila zahteva po človekovem osebnem in nepo
srednem stiku z božjo besedo, to se pravi z biblijsko, evangeljsko besedo. Ta je po
stala glavna avtoriteta vere in verskega življenja. Ne več zapovedi cerkvene hier
arhije, ne več zakramenti, ne več množica zunanjih reči, temveč evangeljska beseda
sama — brana, pridigana ali prepevana — je postala temeljna podlaga vere. Zato je
postala beseda, z veliko pisana Beseda spet začetek in središče vsega.
Ta silovita vera v besedo ni ostala brez posledic. Pri Slovencih se je pokazala
v pravi eksploziji pisanja, ki je v nekaj desetletjih tako rekoč izpolnilo zamude in
praznine celih osmih stoletij od pokristjanjenja. Pokazala se je v nenadnem razmahu
filološkega mišljenja. Pokazala se je ne samo v pobožanstvenju besede, ampak tudi
v njeni okrepljeni antropomorfizaciji. Pri Juriju Dalmatinu, ki je zmogel moč, da je
prvi in sam prevedel celo biblijo, najdemo na primer takole počastitev besede:
» . . .en mutast človik (je) pruti enimu govorečimu skoraj kakor en polovico mrtov
človik držan inu nej obene kraftniše inu žlahtniše riči ali dela na človeki kakor go
vorjenje, zatu ker se človik skuzi govorjenje od druge zvirine loči, več kakor skuzi
obraz ali druge dela. Ker tudi en lejs more eniga človeka obraz skuzi šnicarsko kunšt
imeti inu ena zvirina more taku dobro viditi, slišati, dišati, pejti, hoditi, stati, jejsti,
piti, se postiti, žejo, lakoto, mraz inu trdo lego trpeti kakor en človik.«
Jezik je torej tisto, kar je na človeku najbolj človeškega, ga loči od vseh drugih
bitij in ga postavlja nadnje. Navsezadnje od tod ni več posebno daleč do Humbold-
tove misli, da je prava človekova domovina jezik, in do njegove znane formulacije-
«•Človek je človek samo skozi jezik, toda da je iznašel jezik, je moral biti že človek«
In tudi ni neskončno daleč od Heideggerjeve misli : »Jezik je hiša biti.«
Skratka, jezik protestantske slovenske književnosti 16. stoletja še ni bil umet
nostni jezik, toda nosil je v sebi že nekatere razločne začetke umetnostnega jezika
jezika osamosvojene, svobodne literature.
Toda do književnosti v sodobnem pomenu besede je bilo še daleč. Ne le zaradi
jezikovnega stanja temveč tudi zaradi stanja zavesti, mišljenja, filozofije. Nastanka
razvite književnosti m njenega jezika si ni mogoče predstavljati brez bistvenega
premika v razvoju individualizma, brez osamosvojitve subjekta in njegovega misije-
ZGODOVINSKI ČASOPIS 39 - 1 9 8 5 - 4 387
nja, s tem pa tudi izražanja. Slovenski kulturi, ki ni poznala renesanse, je tudi na
tem področju reformacija omogočila prvi premik.
Ena temeljnih lastnosti evropske reformacije je bil njen korak od verskega uni
verzalizma k verskemu individualizmu, kot ugotavlja sodobna teologija. Glavna volja
reformacije je bila v zahtevi, da se odstranijo vse tiste ovire — to se pravi teološke,
institucijske, juridične in jezikovne ovire, ki so zagradile prostor med vernikom in
bogom in pretrgale njun prvotni stik. V Erazmovem krogu, ki ima Kristusa v sre
dišču, na obodu pa verujoče ljudi, je reformacija poskušala očistiti vmesni prostor,
izpolnjen s cerkvenim oblastništvom, računom in formalizmom. Vse to pa naj bi se
zgodilo zato, da bi človek spet našel neposreden in osebni stik z bogom, z njegovo
prvotno, čisto evangeljsko besedo in vero. Prva slovenska knjiga, Trubarjev Kate
kizem, je to misel zabeležila zelo preprosto: »An verni človik ima napoprej to misel
inu dobro šego na sebi, de lubi to božjo besedo, to rad posluša oli sam bere, to samo
za risnično drži inu ti isti sami verjame. Kar pak ludje govore, vuče oli dejo ter si
bodite sveti očaki stare oli nove vere, falš krščanska cerkov. koncili, navada, papeži,
škofi, fari, menihi oli dur bodi, tako ta verni gleda inu režmisli, aku se nih vuk inu
vse djane gliha z božejmi besedami, katere so v tih svetih bukvah, v ti bibliji ze-
pisane. Aku nekar, taku nim ništer verjame inu ne dej po nih vuki. Za tiga volo je
ta verni an moder, zastooen inu an bogat, srečen človik, najsi ga drugi ludje za norca
inu boziga imajo.. .« Luther bi to povedal s svojim geslom: »-Veliko bolje je gledati
s svojimi očmi kakor s tujimi.«
Možnost laicizirane biblistike, ki jo je odprla reformacija, in pa nauk, naj vernik
sam bere sveto pismo, sta pomenila velik korak k osebnemu verskemu doživljanju
in mišljenju. V skrajnem primeru: človek se je s svojimi stiskami znašel sam v dia
logu z biblijsko izkušnjo in se začel sam odločati v zapletenem svetu evangeljskega
etosa. Najbrž je preveč, če temu premiku rečemo »teološka atomska bomba«, kot
pravijo nekateri. Brez dvoma pa je novi osebni stik z evangelijem odprl široke mo
žnosti notranjih izbir, ki so segale od vdanosti do uporništva. Evangelij je s svojo
prvotno besedo vseboval tako rekoč vse človeške in družbene možnosti. Zato ni na
ključje, da danes nekateri v Luthru odkrivajo enega izmed začetnikov verskega per-
sonalizma in eksistencializma.
Tudi pri slovenskih protestantih lahko odkrijemo mesta, ki kažejo ne le odmeve
hudih socialnih pretresov, kakršne so prinesli kmečki punti in turški pohodi, temveč
tudi odmeve stopnjevanih duševnih in bivanjskih pretresov. Ta eksistencialna verti
kala je še posebej opazna pri Dalmatinu, kjer beremo: »Zakaj človečku srce je kakor
ena barka na enim divjim morjej, katero fortuna, inu viharji od štirih stran tiga svita
gonijo. Od te strane paha strah inu skrb pred prihodno nesrečo. Od une strane pak
srd inu žalost za volo tiga hudiga, kir je že vpričo. Tu se začne vupanje inu pre-
vzetje od prihodne sreče. Od unod pak piha žihrost inu vesele v tem blagej, kir je
vpričo. Take fortune inu vihri pak vuče iz srca govoriti inu srce gori odpreti inu
grunt vunkaj izsipati. Zakaj .kateri v strahi inu nuji tiči, ta veliku dragaci govori
od nesreče kakor ta, kir v veselej plove...«
Od tod ni več posebno daleč do tistega novodobnega pojmovanja človekove
usode, upa in strahu, kot jih najdemo v temeljih dozorele poezije Franceta Prešerna.
Seveda se je v našem šestnajstem stoletju vse to dogajalo še v skromni meri.
Slovenska reformacija, v kateri je dominirala Trubarjeva smer, je predstavljala
razmeroma zmerno varianto, ki je ostala zunaj vsakršnih skrajnosti. Bila je reforma
cija »umerjene sredinske smeri«, kot je zapisal Albert Kos, s trdno dogmatično pod
lago v augsburški veroizpovedi iz leta 1530, ki je temeljila na Luthrovem nauku.
Novejše raziskave so nekoliko močneje poudarile še Trubarjevo švicarsko in itali
jansko usmeritev, tako da bi naposled lahko govorili o svojevrstni kombinaciji se
verne in južne evropske reformacije. Predvsem pa je zanjo značilno, da so jo potrebe
socialno skromnega okolja vezale k praktičnim nalogam moralne in socialne kate-
heze in jo odvračale od zahtevnejših teoloških in filozofskih vprašanj.
Toda vsemu temu navkljub ni mogoče prezreti, da je bil storjen prvi korak slo
venske kulture k razvijanju osebnega razmerja do bistvenih vprašanj življenja in
sveta. In da je bil prvi premik proti svetu novodobnega subjekta s tem opravljen.
To pa je hkrati pomenilo tudi prvi, čeprav nezaveden zagon v smer literature kot
osamosvojene umetnosti in njenega osebnega izražanja.
Ob tej priložnosti, ko se o stvareh pogovarjamo na tržaški univerzi, pa nam živo
stopa v zavest še neko dejstvo: da je prav Trst imel izredno pomembno vlogo pri
nastajanju slovenske reformacije in z njo vred prve slovenske književne kulture.
Primož Trubar je najbolj občutljivo obdobje svoje intelektualne rasti — od 16. do 19.
leta — preživel na dvoru tržaškega škofa Petra Bonoma, ki mu je bil takrat in tudi
388 ZGODOVINSKI ČASOPIS 39 1 9 8 5 - 4
pozneje zelo naklonjen. Tu je šel skozi šolo uglajenega svetovljana, nekdanjega Fer
dinandovega in Maksimilijanovega evropskega diplomata, sijajnega govornika, raz
gledanega humanista, simpatizer ja reformacije, pristaša misli o prevajanju biblije
v narodne jezike in navsezadnje prijatelja slovenščine tudi .v učenem razpravljanju.
Pozneje, ko je bil Trubar zaradi krivoverstva pregnan iz Ljubljane, ga je sprejel za
svojega dvornega kaplana in postavil Za slovenskega pridigarja v Trstu. Skratka,
marsikaj kaže na to, da je mladi Trubar svoj usodni obrat k novemu doživel v šoli
Bonomovega humanizma in njegove jezikovne tolerance. Sprejem luteranstva je sle
dil šele na tej podlagi in pozneje. Končno sodi v tržaško okolje tudi začetek Trubar
jevih drugačnih in bolj zapletenih srečanj z Vergerijem, pri katerem pa vendarle
lahko iščemo pomembno pobudo, da je Trubar opustil nemško gotico, s katero je
začel, in slovenski jezik dokončno popeljal k latinski pisavi.
KRONIKA
časopis za slovensko krajevno zgodovino
Sekcija za krajevno zgodovino Zveze zgodovinskih društev Slovenije
že vse od leta 1953 izdaja-svoje glasilo — »Kroniko«. Revija je ilustri
rana in poleg poljudno-znanstvenih prispevkov iz slovenske krajevne zgo
dovine pogosto objavlja tudi razprave in članke, ki po svoji problematiki
presegajo ozke lokalne okvire. »Kronika« ima namen popularizirati zgo
dovino in zato poroča o delu zgodovinskih ustanov in objavlja ocene
novih knjig, pomembnih za slovensko zgodovinopisje.
»kroniko« lahko naročite na sedežu Zveze zgodovinskih društev Slo
venije, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12/1. Letna naročnina za tri, številke
znaša za ustanove 450 dinarjev, za posameznike 300 dinarjev, posamezna
številka velja 150 dinarjev, dvojna številka 250 dinarjev.
Po izredno ugodnih cenah so na razpolago tudi večinoma vsi starejši
letniki revije: od 3/1955 do 23/1975 po 50 din (le letnik 15/1967 je raz
prodan), letnika 24/1976 in 25/1977 po 75 din, letnik 1978 po 120 din in
letnika 1979 in 1980 po 160 din za posameznike oziroma po 240 din za
ustanove, letnik 1981 po 160 oziroma 250 din in letnik 1982 po 180 oziroma
280 din.
V seriji »Knjižnica Kronike« so doslej izšle naslednje publikacije:
— Milko Kos, SREDNJEVEŠKA LJUBLJANA, topografski opis mesta
in okolice (1955), 96 strani. Cena: 20 dinarjev;
— Igor Vrišer, RAZVOJ PREBIVALSTVA NA OBMOČJU LJUBLJA
NE (1956), 72 strani. Cena: 20 dinarjev;
— Vlado Valenčič, SLADKORNA INDUSTRIJA V LJUBLJANI (1957),
68 strani. Cena: 20 dinarjev;
— Sergij Vilfan — Josip Černivec, ZGODOVINA LJUBLJANSKE ME
STNE HIŠE (1958), 128 strani. Cena: 20 dinarjev;
— Peter Vodopivec, LUKA KNAFELJ IN ŠTIPENDISTI NJEGOVE
USTANOVE (1971), 104 strani. Cena: 30 dinarjev.
ZGODOVINSKI ČASOPIS 39 . 1985 . 4 389
M i o m i r D a š i ć
ISTORI J A KAO PREDMET
Istorija kao predmet treba da dobije u našem obrazivno
vaspitriom sistemu ono mjesto koje istoriji kao fundamen
talnoj društvenoj nauci pripada.*
Najprije dozvolite da izrazim zahvalnost Predsjedništvu Savezne konferencije
SSRNJ u ime Saveza istoričara Jugoslavije i u svoje lično ime, što je najzad (a naš
narod kaže bolje ikad nego nikad), stavio na dnevni red ovih svojih tijela zahtjev
Saveza istoričara Jugoslavije da se razmotri veoma nepovoljan položaj i mjesto na
stave istorije u našem obrazovno-vaspitnom sistemu, prije svega u osnovnoj školi
i školama usmjerenog obrazovanja.
Savez istoričara Jugoslavije od SK SSRNJ, odnosno od ovog skupa i rasprave
koja će se ovdje voditi, očekuje ne samo društveno-političku podršku za svoje sta
vove nego i više od toga: jasne preporuke i konkretne zaključke da se što prije pro
mijeni sadašnji nepovoljan tretman istorije kao nastavnog predmeta u našem škol
skom sistemu. Ako to i neće biti mogućno da ovaj skup, danas, to sve precizno
izrazi, uvjereni smo, da bi to trebalo da uskoro učine najviši organi SSRNJ. Jer, pi
tanje nastave istorije, pa i čitave grupe opšteobrazovnih predmeta, nije i ne može
biti stvar za koju treba da se bore i zalažu samo profesionalne asocijacije, stručne
i naučne institucije, već je to i najšire uzeto društveno-poliučko pitanje od značaja
za kulturno uzdizanje i idejno> usmjeravanje čitave omladine u ovoj zemlji.
I . . . .
Rasprave kojé su se naročito poslednjih godina vodile, i sada vode, ne samo
u krugu stručne nego i šire javnosti, jasno su pokazale (i pokazuju) da je interes
našeg društva za razvoj istoriografske misli veoma veliki. One potvrđuju da je isto-
rijska nauka jedna veoma značajna društvena pojava i da upravo istorijska nauka
i istorijsko obrazovanje i vaspitanje čine dio socijalističkog samoupravnog društva,
budući da je bitan element subjekat i objekat — njegove svijesti.
Nema potrebe' da ovdje govorimo puno o značaju i ulozi istorijske nauke i nje
nom doprinosu u formiranju i oblikovanju istorijske svijesti. Držimo da je za sve
nas taj značaj dosta jasan. Ali, čini se, ipak, nije dovoljno jasno: koliko se naša
naučna' i vannaučna istoriografska misao i tradicija odražava i manifestuje na obli
kovanje istorijske svijesti mladih naraštaja, prije svega koliki je njihov udio u for
miranju idejnih pogleda kod školske omladine. Dakle, za nas je mnogo važnije da
sagledamo: kakó i koliko usmjeravamo i oblikujemo istorijsku svijest školskog pod-
mlatka kroz obrazovni i vaspitni sistem, kroz nastavu istorije. Treba, dakle, da se
pozabavimo, prije svega traženjem odgovora na pitanje: kakva nam je nastava isto
rije u školama i kakvo joj je dato mjesto i status u cjelokupnom obrazovno-vaspit
nom sistemu?,Držimo da ta pitanja zadiru u suštinu obrazovanja i idejnog vaspitanja,
problema na koje su istoričari i drugi stvaraoci i pedagoški radnici ukazivali u ra
spravama o nastavi istorije. Zato ćemo pokušati da nešto kažemo upravo o tom pi
tanju koje je, po našem uvjerenju, neopravdano ostalo na periferiji interesovanja
našeg društva i njegovih društveno-političkih organizacija, svjesni činjenice da ume
samo ukazujemo na neke aspekte i probleme istorijskog obrazovanja i vaspitanja
omladine u nas.
Poznata je činjenica da je istorijska svijest postojala i postoji, da je nastajala
i nastaje nezavisno od istorijske naučne misli, istoriografije. Međutim, znamo da su
djela, radovi i vannaučne i naučne istoriografije snažno izvorište istorijske svijesti.
Staviše, zna se i to da vannaučna istorijska svijest predstavlja i veći i uticajniji dio
istorijske svijesti, da je ona širi pojam u odnosu na istorijsku nauku, da ona izražava
duhovnu klimu jednog vremena, da je isprepletena s opštim ideološkim prilikama
i drugim zbivanjima u vremenu od koga preuzima i emituje svoje predstave o pro
šlosti. Ostavljamo za sada po strani odgovor na pitanje: koliki je uticaj memoarsko
publicističke literature i feljtonističke na oblikovanje istorijske svijesti mladih i ko
liko je ta vannaučna misao u idejnoj žiži našeg vremena, koliko ona ima značajno
mjesto u stvaranju duhovne klime. Utisak je, a to ne treba smatrati neprirodnim,
da vannaučna istorijska svijest ima dominantan prostor za razvoj i djelovanje na
* Uvodno izlaganje predsjednika Saveza istoričara Jugoslavije na zajedničkoj sjednici Sekcije za
obrazovanje, nauku i tehničku kulturu i Sekcije za kulturu i umjetnost SK SSRN Jugoslavije, održane
10. juna 1985. godine u Beogradu.
390 ZGODOVINSKI ČASOPIS 39 -.1985 • 4
oblikovanje istorijske svijesti čitavog naroda, da u tom pogledu ona stoji ispred
istorijske nauke. Izvorišta istorijske svijesti su različita, a istorijska nauka je samo
jedno od tih izvorišta. Dakle, mnogo je više izvorišta istorijske svijesti koja nastaje
izvan domena istorijske nauke. Valja naglasiti da za formiranje istorijske svijesti,
istorijskog načina mišljenja nije bila, ni u prošlosti; a nije ni danas, presudna težnja
za saznanjem koje se temelji na utvrđenim činjenicama, istinama. Uopšteno rečeno
istorijsku svijest »čine različite predstave koje su u prvom redu zasnovane ili na
osmišljavanju interesa ili su iskazivanja iracionalnog, a tek u drugom redu na istini
ili saznanju«.
Međutim, u savremenom dobu," s obzirom na napredak istorijske nauke, istina
i saznanje dobijaju istaknuto mjesto, iako još uvijek ne i odlučujuće u formiranju
istorijske svijesti. Tako u ovo naše vrijeme istorijska svijest ima više i kvalitetno
različitih istočnika. Nema sumnje da je istorijska nauka, dakle, naučna istoriografija
sa svojim rezultatima postala taj najkvalitetniji izvor oblikovanja istorijske svijesti.
Otuda je jedino ispravno zalaganje da istorijska nauka, sa svojom ogromnom rizni
com znanja o razvoju društva, treba da čini temelj, fundament za formiranje umnog
odnosa ne samo prema prošlosti nego i da doprinosi saznanju da se ta prošlost može
prevazilaziti, da je savremenost nastala na osnovu negacije prošlosti i da se u toj
savremenosti otkriva saznanje budućeg razvoja.
Istorijske iskustvo govori da se istorijska svijest u svom razvoju ispoljavala
kroz dvije tendencije: jedna je vukla naprijed, težila unapređivanju i bogaćenju svi
jesti, a druga je vukla unazad; stvarala dezintegraciju istorijske svijesti.. Bilo bi po
trebno više prostora da se ove dvije tendencije u razvoju istorijske svijesti, čiji je
razvoj uslovljavan i uslovljava se različitim društvenim faktorima, potpunije obra
zlože. No, s obzirom na karakter ovog skupa, na njegov sastav, ne nalazimo za po
trebno da bi to bilo nužno činiti.
Uvjereni,smo da je važnije da postavimo pitanje: da li naš sistem obrazovanja
i vaspitanja pruža dovoljno mogućnosti, da li daje potreban prostor da školski na
raštaj dobije neophodno istorijsko obrazovanje i formira istorijsku svijest koja bi
stručno i idejno odgovarala zahtjevima i htjenjima našeg socijalističkog društva? Da
li smo sve učinili da se, prije svega na istorijskim nastavnim sadržajima, unapređuje,
bogati i racionalizuje istorijska svijest i time doprinosi zadovoljavanju društvenih
potreba? Da li nastava istori je u našim nastavnim planovima i programima ima od
govarajuće mjesto koje ovom predmetu po društvenoj važnosti i potrebama pripada?
Da li kroz nastavu istorije obezbeđujemo da se omladina, kako osnovnoškolska, tako
i srednjoškolska, na kvalitetan način obavještava o svim bitnim istorijskim 'poja
vama, procesima, događajima i fenomenima? Koliko je nastava istorije u stanju da
otkloni mitologizirane i mitske istorijske predstave iz svijesti mladih, da ukaže na
istorijske zablude, bilo da su im korjeni u daljoj ili novijoj prošlosti: koliko i kako
se na rezultatima istoriografije u nastavnom procesu raspravlja o naučnom i koliko
se i kako pomaže mladima da ono što je vannaučne prirode shvate, da mu odrede
kulturnu vrijednost (ukoliko je ima) ili da je ospore, odbace? Koliko nastava istorije
i kako, doprinosi svojim sadržajem pravilnim tumačenjem prošlosti da vannaučne
predstave, koje često predstavljaju pogodno sredstvo ideološkog manipulisanja uče
nicima, budu odbačene?
Na ova i još mnoga druga pitanja, koja se mogu postaviti u vezi sa oblikovanjem
istorijske svijesti mladih, teško je dati cjelovite, potpune odgovore. Ipak, može se
argumentovano tvrditi da su položaj i mjesto predmeta istorije u našem školskom si
stemu nezadovoljavajući (istoričari, i ne samo oni, ocjenjuju ih i krajnje kritičnim
kada je riječ o srednjem obrazovanju) i da ne odgovaraju naučnim i idejnim zahtje
vima niti našeg vremena niti jugoslovenskog socijalističkog društva.
II
U poslednjih deset godina u nas mnogo se raspravljalo o istoriji, o istorijskoj
nauci i istorijskoj svijesti, o mjestu i ulozi istorije kao nastavnog predmeta u vaspi-
tanju i obrazovanju mladih. Sve te rasprave su pokazale da postoji puno nezadovolj
stvo s mjestom i položajem nastave istorije u sistemu vaspitanja i obrazovanja Ne
zadovoljstvo glasno izražavaju i univerzitetski profesori i profesori i nastavnici sred
njih i osnovnih škola, i to ne samo istoričari. Naročito su kritike upućivane koncep
ciji i sadržajnom određenju nastave istorije u srednjoj reformisanoj školi u kojoj
očigledno neka reformska rješenja ne samo što ne daju željene efekte nego'u po ne
čemu vuku i unazad.
Još je na VII kongresu istoričara Jugoslavije (1977. godine u Novom Sadu) u za
ključcima i kongresnoj rezoluciji ukazano na nepovoljan položaj nastave istorije
u osnovnoj školi i srednjem obrazovanju u svim.našim republikama i pokrajinama
I sa tribina pet poslednjih simpozijuma o nastavi istorije upućivana je argumento-
vana kritika istoričara na to što je istoriji kao nastavnom predmetu od fundamen-
ZGODOVINSKI ČASOPIS 39 - 1 9 8 5 - 4 391
talnog značaja za humanističko obrazovanje i vaspitanje mladih dato marginalno
mjesto u nastavnim planovima i programima u osnovnoj i srednje reformisanoj školi.
I poslednji, Osmi kongres istoričara Jugoslavije (održan oktobra 1983. godine u Агапт
. delovcu) jednodušno je konstatovao da je nastava istorije potisnuta na margine obra
zovanja i vaspitanja i da to ima za posledicu deficitarnost u svestranom obrazovanju
i vaspitanju učenika. •
I u toku rada naučnog skupa »Nedelja marksističkih rasprava«, u Neumu od
4—9. februara 1985. godine, čiji.je organizator bio Centar za društvena istraživanja
CK SKJ, a čija je osnovna tema bila »Marksistički zasnovana istorijska nauka u
obrazovanju«, raspravljalo se, između ostalog, i o neophodno potrebnom poboljšanju
nezavidnog položaja nastave istorije u osnovnom i srednjem obrazovanju. Naime,
skup u Neumu je ponovio; u prisustvu i najviših funkciohera Saveza komunista Jugo
slavije, neke ranije poruke i apele najviših stručnih tijela- Saveza istoričara Jugosla
vije i zahtijevao da Predsjedništvo CK SKJ na »prikladan način razmotri. položaj
nastave istorije u našem školskom sistemu«. ' '
Poslije toga na zahtjev predstavnika Saveza istoričara Jugoslavije u Saveznoj
konferenciji SSRNJ,' 27. marta 1985. godine, održani su razgovori s^najvišim funk-
cionerima ove društveno-političke organizacije o aktuelnim pitanjima, rada i djelat
nosti Saveza istoričara, pa je, između ostalog, bilo riječi i o položaju nastave istorije
u našem školskom sistemu. Tom prilikom je dogovoreno da Savez istoričara u pi
smenoj formi dostavi svoje viđenje, ocjene i stavove o problemima nastave istorije
i da da konkretne predloge kako bi valjalo riješiti ovo pitanje u Jugoslaviji. Treća
konferencija Saveza istoričara Jugoslavije, na svojoj sjednici održanoj 2. aprila 1985.
godine, takođe se ponovo pozabavila analizom stanja 'i položaja nastave istorije
u Jugoslaviji i svoje stavove i predloge o tome kako bi valjalo riješiti ovo važno
društveno, stručno i pedagoško pitanje formulisala je u pismu SK SSRNJ koje je
poslužilo kao povod za organizovahje rasprave'o ovom problemu.'
Međutim, valja istaći da se eho svih dosadašnjih argumentovanih upozorenja
i poruka Saveza istoričara o krajnje nepovoljnom statusu nastave istorije u našem
školskom sistemu, odbijao od tvrdog zida administracije i kabineta svih onih drugih
subjekata koji su, kako praksa svjedoči, dosta ishitreno odlučili б sprovođenju re
forme srednje škole i doprinijeli da se konstituiše sadašnji razuđeni. školski sistem,
odnosno preciznije rečeno da se umjesto jedinstvenog školskog sistema stvori osam
naporednih sistema u Jugoslaviji.
Dakle,- kad je riječ o mjestu i položaju nastave istorije, stanje ne samo da se
nije promijenilo, poboljšalo i pored svih poruka i apela Saveza istoričara Jugoslavije,
nego postoji tendencija i daljeg potiskivanja ovog predmeta na margine obrazovanja
i vaspitanja, bez obzira što svi znamo da upravo nastava istorije ima izuzetno važan
uticaj na formiranje pravilnog pogleda na svijet mladih, na njihovo opštekulturno
obrazovanje, što im pomaže da se oslobađaju od naslijeđenih zabluda prošlosti, što
doprinosi formiranju njihove istorijske svijesti i razvijanju uvjerenja o nužnosti
mijenjanja svijeta. Zbog toga je nastao krajnje kritičan trenutak da svi nadležni
subjekti u ovoj zemlji preduzmu neophodno nužne mjere kako bi se poboljšao po
ložaj predmeta istorije u školskom sistemu. Jer: prostor za izučavanje istorije, naro
čito u srednjem obrazovanju, neshvatljivo se i dalje sužava i svodi na mjeru u kojoj
se sigurno ne mogu ostvariti osnovni ciljevi i zadaci ovog predmeta.
S prelaskom na reformu školstva, čije intencije su i istoričari u Jugoslaviji sve
strano podržali, desilo se da je neopravdano došlo do potiskivanja i zapostavljanja
nastave istorije na srednjem stupnju obrazovanja. To je vidljivo i u broju sati koji
su određeni ovom predmetu u srednjoj školi. Naime, od nekadašnjih 12 sati, koliko
je ovaj predmet izučavan sedmično u toku školovanja u gimnaziji i učiteljskoj školi,
ili najmanje šest sati u ostalim srednje stručnim školama, odnosno 4 u nekadašnjoj
školi učenika u privredi — nastava ovog predmeta svedena je samo na 4 sata sedmič
no i to po 2 u I i II razredu, čak s tendencijom daljeg'smanjivanja i ovog broja sati
u nekim republikama. Riječju, istorija je bez ikakve naučne i pedagoške analize
i osnove, jednostavno potisnuta sa mjesta koje je ranije imala na mnogo sporednije
u sadašnjem školskom sistemu.
U tako suženim uslovima sa dva sata sedmične nastave istorije i na krajnje
reduciranim istorijskim sadržajima, koji se izučavaju u prva dva razreda (pripremna
faza) srednjeg usmjerenog obrazovanja, sasvim je sigurno da učenici ne mogu ovla
dati rii osnovnim neophodno potrebnim istorijskim znanjima, a kamo-li da mogu
dublje zalaziti u istorijske procese i sticati znanja potrebna za život. Kao da se za
boravilo da bez solidnog poznavanja istorijskih procesa, bez jasnog poznavanja pro
šlosti i svog i svih jugoslovenskih naroda i narodnosti, bez istorijske svijesti o opštim
društvenim tokovima, mladi ne mogu temeljno savladati i ovladati ni sadržajima i
bilo kog drugog predmeta iz domena društvenih nauka. Zasnovana na istorijsko-
materijalističkom pristupu, nastava istorije ima za cilj da učenicima objasni zako-
3 9 2 ZGODOVINSKI ČASOPIS 39 . 1 9 8 5 - 4
nitosti razvoja društva i da ih uvede u razumijevanje savremenog doba, pa i da im
otkrije viziju budućnosti. Nema potrebe da dokazujemo koliko nastava istorije ima
važnu ulogu u formiranju idejnih stavova mladih i koliko ona može da doprinese
njihovom opredeljivanju za progresivno. U ocjeni nezadovoljavajućeg stanja, sa_sa
dašnjim istorijskim obrazovanjem i vaspitanjem školske omladine, Predsjedništvo
Saveza istoričara Jugoslavije, u apelu od 11. decembra 1983. godine, upućenom pred
sjedniku SKSSRNJ, predsjedniku CKSKJ i drugim društveno-političkim, državnim
i samoupravnim organima nadležnim za obrazovanje i vaspitanje u R/P, između
ostalog, kaže: «Očito je da se u sadašnjem školskom sistemu takvi ciljevi ne, mogu
ostvariti jer programi istorije imaju uglavnom informativni karakter i ne daju. do
voljno mogućnosti sagledavanju historijskih zakonitosti. Takva programska osnova
nije prihvatljiva jer ne može poslužiti kao polazište za cjelovito društveno obrazo
vanje. Rezultati ostvareni u nastavi historije nakon uvođenja novog sistema upućuju
na veliku površnost u poznavanju historijskog razvoja naših naroda i narodnosti;
uključujući tu i najnoviju historiju, što može imati i nezgodnu političku dimenziju
u našoj višenacionalnoj zajednici;« •>.'•'•
Nema argumenata kojima bi se mogao braniti i pravdati dalji opstanak plana
i programa koji propisuje da se istorijsko vaspitanje i obrazovanje završava s II raz
redom srednje škole, a da u drugoj fazi usmjerenog obrazovanja samo oko 5>-г7 %
srednjoškolaca izučava nešto istorijskih sadržaja. • n/. • i-....•• i
III ' • -
Polazeći od potrebe i neophodnosti usklađivanja školskog sistema s potrebama
našeg samoupravnog socijalističkog društva, pa prema tome i potrebe reforme sred
njeg obrazovanja, jugoslovenski istoričari smatraju da se pod vidom reforme školstva
nikako ne mogu prihvatiti i tolerisati tako štetna rješenja kao što je ovo sa drastič
nim smanjenjem izučavanja istorije u srednjoj reformisanoj školi. Naime, kada je
proklamovana reforma srednjeg stupnja obrazovanja, jedna od njenih intencija se
svodila na opravdano uklanjanje istoricizma iz nastave uopšte. Međutim, u daljoj
razradi koncepcije reforme odnosno u njenom provođenju u život, taj zahtjev je oči
gledno pogrešno ili blago rečeno jednostrano shvaćen, ü odnosu na mjesto i -ulogu
istorije kao predmeta u vaspitanju i obrazovanju, pa se pod vidom uklanjanja isto
ricizma radikalno pristupilo smanjenju broja časova i mehaničkom sažimanju istorij-
skih sadržaja. Kao da se zaboravilo da istori j a kao nastavni predmet čini osnòv
marksističkog obrazovanja;'da nastava istorije tumačenjem prošlosti i sadašnjosti,
u životu svakog naroda, nacije i narodnosti ima ogromnu moć uticaja na mlade gene
racije u njihovom shvatanju svijeta i određivanju sopstvenog odnosa prema tom
svijetu. Jezik istorije je jezik autentičnog kazivanja o prošlosti, o tome što smo bili,
ali i o tome što smo sada, pa i o tome što želimo da budemo. Istorija je svijest o pro
šlosti, ali kao dio savremenosti, ona nosi i sadrži u sebi i onaj treći temporalni ele
ment: budućnost. I upravo cilj je i istorijske nauke i nastave istorije zasnovane na
naučnoj istoriografiji da oživi, objasni, obnovi i rekonstruiše tu prošlost na što ' je
moguće objektivniji način. Drugim riječima učenjem istorije omladina dolazi do sa
znanja ne samo o prošlosti nego i onim saznanjima koja su nerazdvojno povezana
sa životnom • društvenom praksom vremena u kome živimo. Otuda možemo tvrditi
da su pogled na svijet i marksistički pristup tumačenju istorije idejna okosnica za
razumijevanje savremenih procesa, društvene prakse. Istorija je prema tome nauka
aktivističkog karaktera. To nikako ne znači da istorija »sa stanovišta savremenih po
treba, pretvara sebe u tribunal, pravosudni organ prošlosti, koji presuđuje, oslobađa
i rehabilituje«. Pod pojmom »-istorija« podrazumijevamo prošlost i ona to; i prije
svega, i znači, ali istorija znači i shvaćeno »čovječanstvo u svim vremenima«. »Isto
rija znači čovječanstvo u stalnom mijenjanju i trajanju; ona je »čovjekovo prošlo,
ili čovjekovo sada i čovjekovo buduće«. Sadašnjost je posljedica prošlosti,' a i 'uzrok
budućnosti, osnova budućeg. Riječju istorija podrazumijeva da je sadašnjost započela
u prošlosti, a budućnost počinje u sadašnjosti.
Ovako određena i izražena istorijska svijest bi morala biti cilj obrazovanja i vas-
pitanja mladih u našoj školi. Samo tako shvaćena istorija, kao predmet i »istorijska
svijest«, čije značenje ne bi smjelo da se iscrpljuje na tome da pod tim pojmom pod
razumijevamo samo »svijest« o prošlosti — izuzetno i mnogo može da doprinosi for
miranju idejnih stavova učenika i njihovom opredjeljivanju za ono što je napredno.
Jugoslovenski istoričari su jedinstveni u ocjeni »da se u sadašnjem školskom sistemu
takvi ciljevi ne mogu ostvariti jer programi istorije imaju uglavnom informativni
karakter i ne daju dovoljno mogućnosti sagledavanju istorijskih zakonitosti«. Sve
dena na informacije elementarnog značaja, takva programska osnova nastave istorije
je i sa naučnog i idejnog stanovišta neprihvatljiva, jer ne daje osnovu za cjelovito
društveno obrazovanje. Rezultati ostvareni u nastavi istorije su iz godine u godinu
sve slabiji: na kvalifikacionim ispitima na fakultetima i višim školama srednjoškolci
ZGODOVINSKI ČASOPIS 39 • .1985 • 4 393
ispoljavaju.površna znanja, nezadovoljavajući je nivo njihove " î ? ^ * * ^ " " ^ . ^ ^
jesti, naročito je oskudno poznavanje. istorijskog razvoja u cjelini. Učenci vrlo po
vršno ooznaju i istorije naših naroda i narodnosti uključujući tu i njihovu najnoviju
prošlos't, što može imati dalekosežne i političke posljedice ili ih već i m a u našoj _više
nacionalnoj idruštveno-političko j i državnoj zajednici. Istraživanja i analize stečenih
znanja na osnovu sadašnjih programa istorije zajedničkih osnova srednjeg obrazo
vanja, sprovedena ispitivanjem jednostavnim postupkom postavljanja pitanja učeni
cima i dobijeni odgovori na njih, govore da su obrazovni i vaspitni rezultata odnosno
nivo učeničkog znanja vrlo niski, čak zabrinjavajući. ' > „„„*..- л о
To je i razumljivo kada se zna da se istorijar sem u nekolike stoike uopšte.ne
izučava u III i IV razredu usmjerenog obrazovanja,, dakle, u dobu od 16 do 19 godina
koje je optimalno za intelektualno shvatanje i, razumijevanje nacionalne i dmsti/ene
svijesti, u uzrastu kada je učenik najsposobniji da shvati suštinu složenih «tonjstah
pojava/procesa i fenomena, prije svega onih od bitnog značaja za sagledavanje jugo
slavenstva, Naša.zemlja je gotovo jedina u Evropi, a jedina ^ đ u socijalističkim
zemljama čiji učenici ne izučavaju istoriju u završnim razredima srednjih škola. Po
s t e l j a s i pitanje da li naše društvo može dalje tolerisati takvo stanje? Mislimo da
je došlo krajnje vrijeme da se to stanje mijenja.i to (bez odlaganja.
-. . ' '" ," • ". ,'• IV.*.',„ ,, ,-? \
Istoričari Jugoslavije fte mogu se smatrati odgovornim za nepovoljno, stanje na
stave S e u našim1-školama. Oni već godinama glasno imenuju i -to i neke druge
S a v e krizom našeg obrazovnog i vaspitnog sistema. Jugoslovenski istoričari, dakle
to stanje nTjesu posmatrali ravnodušno, iz svog Stručnog ugla, iako su i kao naučnici
Гкао tumTčMstorije odavno skrajnuti, malo ih ko pita za ono što upravo njima po-
п а ј р п ј П л р а а а d f stručno riješe. N i m a , može biti za utjehu to što su godinama
svo£m p o u k a m a i zaključcima uznemiravali one subjekte koji su olako donosili od
luke o školskom i vaspitnom sistemu kakvog imamo danas, sistemu na koji nam mko
u svijetu ne može pozavidjeti, što su - tražili da se mijenja ono sto nije dobro i sto
ne valla u osnovi ne samo istorijskog obrazovanja i vaspitanja mlade generacije^ Za
istoričare ove zemlje ne bi se moglo reći da su godinama okretali glavu m od pro
blema T o j i su pratili i prate naše društvo, naš. razvoj. Oni su u ogromnoj vecmi
opredijeljeni za revoluciju i socijalističko društvo kome pripadaju i kao ljudi stva
raoci i vaspitači. Oni nijesu aplaudirali i odobravali onome sto se nametalo iz .raznih
centara moći, još manje su sve to ravnodušno posmatrali i primah. Oglašavah su se
jugoslovenski istoričari sa svojih naučnih i stručnih tribina. argumentovanom kriti
kom, pokazujući svoje neslaganje,! sa čitavom negativnom praksom i rezultatima
koje je,od početka davala reformisana srednja škola. Činili su to iz obaveze prema
društvu i vremenu u kome žive i rade. , ... ' . ,; . . . ,.„
! Međutim ni naš Savez istoričara Jugoslavije, a naročito pojedini njegovi dje-
iovi' rie'mdgù se'lišiti potpune odgovornosti što su .u sudaru i sučeljavanju klasnog
nacionalnog; dopuštali'da bez rezolutnog' javnog glasa i pobune u ime nauke koju
razvijaju i treba da unapređuju, pa i u nastavi istorije tu i tamo dobiju prevagu
uskonarionalna shvatanja i interesi, ne mogu se lišiti odgovornosti što su bez upo-
z S a kritike dopuštali da pojedinci marksistički naučni pristup u № ш в д м tu
mačenja prošlosti često zamjenjuju ideologijom -nacionalnog prava« i sto su na toj
način stvarali mogućnost da posebno-postane dominantno u odnosu na opste da se
razvodni jugoslovenska revolucija, a to znači i da se posredno dovede u neizvjesnost
M s t o S s k a perspektiva Jugoslavije i njenih naroda. Nije mala ni odgovornost znat
nog dijela istoričara što su ponekad i ponegdje ostalr po strani ne samo. utemeljen a
nekih isključivo usko nacionalnih mjerila u našoj istoriografiji i njenom pretakanju
u nastavi istorije, nego i što su pojedinci doprinosili da se pr^ubl ju ju jazovi i gra
nice duhovnih vrijednosti na našem prostoru, sto su pomagali da se Jedinstveno i ne
djeljivo kulturno nasljeđe vjekovima sticano teškom mukom kao zajednička^teko
vina i zajednička vrijednost parceliše i ograničava republičkim i pokrajinskim me
đama i da se tako utire put uskrsnuću nacionalnih mitova i stvaranju novih dajući
tako u ime istorijske nauke, hranu za jačanje nacionalizma i stvarajući pretpostavke
za nepoželjno vaspitanje školske omladine. Da И Se istoričari mogu, posebno u ne
kim sredinama, smatrati čistim od nacionalizma i separatizma, ako se zna aa te
negativne i zlonamjerne društvene pojave predstavljaju svojinu znatnog dijela nji
hovih vaspitanika? Jasno je da i oni moraju imati udjela i krivice u svemu tome
I među istoričarima ima onih koji glasno napadaju svoje drugove koji se zalazu za
jačanje jugoslovenstva, jugoslovenskog patriotizma i internacionalizma. Om im pre
bacuju da su zagovornici unitarizma, bezrezervno i glasno podržavajući i objašnja
vajući da je najhitnije ono što vodi jačanju republičkog i pokrajinskog etatizma,
samonacionalnog interesa i na taj način doprinose stvaranju svijesti o potrebi total-,
nog razgraničenja, zatvaranja u nacionalne granice, u kulturni separatizam.
394 ZGODOVINSKI ČASOPIS 3 9 - 1 9 8 5 - 4
Jugoslovensko rodoljublje1— tu istorijsku kategoriju osjećanja srodnosti i bli
skosti svih jugoslovenskih naroda i narodnosti, stečeno u dugoj borbi svih njih pro
tiv tuđina, zavojevača — gotovo je odbačeno i proglašeno arhaičnim oblikom osje
ćanja i istorijske svijesti. U pojedinim sredinama, na žalost, i u školama o jugoslo-
venskom rodoljubu se govori i piše i kao o neistorijskoj i izmišljenoj kategoriji,
vještačkoj tvorevini ili se ono jednostavno proglašava unitarističkim baukom. I kate
gorija bratstva i jedinstva, bitna tekovina jugoslovenske revolucije, neopravdano se
sve češće zamjenjuje pojmom zajedništvo, čime se na određen način umanjuje i zna
čaj revolucije u kojoj je nastala i ova kategorija i nova avnojevska Jugoslavija kao
epohalna istorijska tvorevina. Umjesto afirmisanja trajnih istorijskih vrijednosti,
pozitivnih junaka, fenomena i pojava iz naše prošlosti i kritičkog prosuđivanja o sve
mu što je pratilo istorijske tokove na ovom našem uzburkanom prostoru, površnim
pristupom tumačenja istori je mladim naraštajima doprinosi se stvaranju mitova
o umišljenim i izmišljenim nacionalnim herojimaj junacima i vođama, nameće svi
jest o prepoznavanju sadašnjih i budućih veličina, iako one to istorijski ni po čemu
nijesu.
Čemu vodi razbijanje jugoslovenskog obrazovnog sistema, gledana prije svega
kroz nastavu istorije, i kakvo nam falično obrazovanje i vaspitanje stiču mladi, naj
bolje je pokazalo istraživanje o jugoslovenskom zajedništvu u sadržajima udžbenika
istorije za I i II razred zajedničkih osnova usmjerenog obrazovanja. Naime, to istra
živanje, koje su sprovela odjeljenja za istoriju filozofskih fakulteta u Beogradu i Za
grebu, u organizaciji Centra za društvena istraživanja CKSKJ, reljefno je pokazalo
da ima sasvim malo onog gradiva koje govori o zajedničkim istorijskim vezama i od
nosima, zajedničkim socijalnim, političkim, ekonomskim i kulturnim tokovima i vri
jednostima koje su činile osnovu življenja i borbe za opstanak naših naroda na ovom
prostoru i koje i danas predstavljaju trajnu tekovinu od značaja za istorijsku per
spektivu. Zabrinjavajuće je koliko u nekim programskim sadržajima istorije je po
tisnuto ono opšte, koliko ti sadržaji ne otvaraju mladima poglede dalje od kućnog,
nacionalnog praga ili koliko je zanemarena istorija malog čovjeka, naroda, klasne
borbe i koliko se, s druge strane, insistira na, rekli bismo arhaičnom shvatanju pro
šlosti i kulture.
Sve ovo govori da ni mi istoriceli, bez obzira što se nijesmo slagali sa ovakvom
koncepcijom nastave istorije. u našim školama, nijesmo baš čistih ruku. Istina manje
smo krivi za sve ono što se događalo i što se događa u školskom sistemu, odnosno
što nam je nastava istorije u krajnje nepovoljnom položaju. Ipak naša odgovornost
bi bila u tome što smo bez potrebne borbenosti i upornosti zastajali pred vratima
prosvjetne i druge birokratije i što smo pokušavali da samo apelima i porukama uti
čemo na mijenjanje nepovoljnog statusa nastave istorije. Savez istoričara Jugosla
vije i svi republički i pokrajinski savezi i društva istoričara bili su u obavezi da još
odlučnije i alarmantnije postave pitanje odgovornosti pred jugoslovenskim društvom
onih subjekata koji usmjeravaju i krejiraju školski sistem, koji neposredno odgo
varaju za oblast obrazovanja i vaspitanja.
No, s druge strane, postavlja se i pitanje zašto je subjektivni faktor u našoj
zemlji zatajio i dopustio da upravo u ovo naše burno i složeno doba naša omladina,
a nju čini u ogromnoj većini školska omladina, bude prepuštena formiranju isto
rijske svijesti više spontano, nego pod organizovanim uticajem škole i intelektualne
sredine. Subjektivni faktor nikako ne može biti lišen odgovornosti zašto je došlo do
takvog stanja. Formiranje istorijske svijesti može da teče i evo teče spontano, ali
cilj škole je, posebno kroz nastavu istorije, da na naučnim istoriografskim rezulta
tima obrazuje i organizovano oblikuje istorijsku svijest mladih generacija. A već
smo istakli kako stoji stvar sa nastavom istorije i kako je ona neopravdano mimo
naučnih kriterijuma (a mislimo i zrelog idejnog prosuđivanja) u nastavnim plano
vima i programima, posebno na drugom stupnju obrazovanja, reducirana na mali
broj časova i sadržajno svedena na nedopustiv nivo šture informacije, što ima za
mlade naraštaje i nesagledive obrazovne i političko-idejne posljedice. U takvim uslo-
vima' ne treba se čuditi što je i svojevrsni istorijski šund u istoriografiji, varmaučna
istoriografska literatura, publicistika, feljtonistika pa i memoari — koja defektno,
jednostrano i tendenciozno prikazuje našu najnoviju prošlost; NOR i revoluciju u Ju
goslaviji, u priličnom porastu »-da u široj društvenoj javnosti, u narodu a posebno
u redovima omladine« stvara »dojam i rasprostranjeno uvjerenje da dosad maltene
i nisu znah punu i pravu istinu, da se oficijelno mjesto historijske nauke nametala
hagiografija, da revoluciju treba — ta sazreo je trenutak — demistificirati, sve do
zaključka ili da se revolucija nije ni odigrala ili da bi bilo bolje i da je nije ni bilo
jer, eto, ush smo u bespuće...« i slične nevolje. Mislimo da u potiskivanju ovih ele^
menata koji utiču na stihijno formiranje istorijske svijesti i u borbi protiv idejno
neprihvatljivih stanovišta koja dominiraju u vannaučnoj istoriografiji jedan od važ-
ZGODOVINSKI ČASOPIS 39 . 1985 • 4 3 9 g
nih izlaza je u jasnijem sagledavanju uloge i mjesta nastave istorije i mijenjanju
sadašnjeg njenog mjesta u našem obrazovnom i vaspitnom sistemu. -
Jednostavno rečeno krajnje je vrijeme da SKJ kao idejno vodeća snaga u na
šem socijalističkom društvu, i SSRNJ kao neposredno odgovorni subjekt sagledaju
i procijene sve propuste i nedostatke nastale u našem obrazovno-vaspitnom sistemu
i da se založe da se i nastavi istorije vrati ono mjesto u školskom sistemu koje je
ona imala prije reforme i koje joj kao fundamentalnoj društvenoj nauci i pripada.
Ona, istorija, jeste i mora biti okosnica marksističkog obrazovanja novih naraštaja
i formiranja njihove istorijske svijesti. Povod je da podsjetim na onu poznatu Mark-
sovu misao o istoriji kao jednoj jedinoj nauci, koju je označio fundamentalnom na
ukom. Marksova »nauka istorije« je ustvari, i prije svega, »istorija ljudi« u kojoj se
»gotovo čitava ideologija redukuje ili na izokrenuto shvatanje ove istorije ili na potT
punu apstrakciju od nje«. Po Marksu: »Sama ideologija je samo jedna strana ove
istorije«.
U školskoj praksi se pokazalo neodloživim i negativnim zamjenjivanje istorije
kao predmeta nekim drugim društvenim disciplinama u kojima se istorijski sadržaji
interpretiraju pojednostavljeno u obliku socioloških fraza i u dogmaüzovanim še-
mama, jer takvo tumačenje istorije neminovno rađa metafizički mit koji negira pri
rodno istorijski razvoj čovjeka u Marksovom značenju istorijskog toka i ljudskog
stvaralaštva. Naravno, takva nastava iako se imenuje marksizmom ne mora biti
i često u praksi i nije marksistička. Već je od ranije zapaženo da se upravo takva
nastava javlja kao velika opasnost za stvaranje racionalne slike o prošlosti baš zbog
toga što se »tim dogmatskim šemama često manipuliše kao najprovjerenijim mark
sizmom«, bez oslonca na naučnu istorijsku argumentaciju. Ustvari »prebacivanjem«
istorijskih sadržaja u druge predmete društvenih nauka učinilo se samo to da te
sadržaje tumače manje stručni nastavnici i to na neistorijski način.
Nikada kao u naše vrijeme niješu bila neophodna svestrana istorijska znanja
našoj omladini i uopšte našim građanima. Široka istorijska znanja su neophodna iz
jednostavnog razloga što je »naučno protumačena istorija sam marksizam« i to mark
sizam lišen apstraktnog misaonog oblika, marksizam protumačen na konkretnom
istorijskom materijalu. Marksističko tumačenje istorije može najuspješnije da razara
sve mitove i mistifikacije o prošlosti, počev od religioznih, etičkih i ideoloških pa do
onih koje dolaze do izražaja u ovo naše doba, tj. političkih i usko nacionalnih od
nosno nacionalističkih i separatističkih. Za borbu protiv negativnog nasleđa prošlosti,
posebno protiv nacionalnih mitologija, i raznih drugih idolatrija, i Savez komunista
i SSRNJ i čitavo naše društvo moraju i te kako biti zainteresovani.
Idejna borba može se uspješno voditi samo ako se svestrano i kritički proučava
i naša i svjetska prošlost. Stručno znanje, ne samo onih koji tumače istoriju, nego
i onih koji je prihvataju kao istorijsku svijest, predstavlja bitan elemenat za sagle
davanje i poimanje istorijskih fenomena — jugoslovenskih, evropskih i svjetskih.
Jer, površno poznavanje istorijskog razvoja naših naroda i narodnosti, u bilo kojoj
fazi njihovog razvoja, »ugrožava kulturno jedinstvo naših naroda i narodnosti koji
žive u državnoj, društvenoj i kulturnoj zajednici«. Jedan od bitnih faktora za for
miranje socijalističke svijesti naših građana i uopšte jugoslovenskog patriotizma
temelji se na istorijskom poznavanju razvoja naših naroda i narodnosti i njihovih
kultura. Ono što čini našu savremenost, svakako, ne može se dobro shvatiti i razu
mjeti bez dubljeg poniranja u prošlost naših naroda i narodnosti, bez neophodnog
upućivanja mladih generacija u njihove međusobne veze, dodire i prožimanja, kao
i kontakte sa susjednim i drugim narodima, sa svijetom uopšte. Ali isto tako isto
rijske pojave i fenomeni jugoslovenskog prostora nužno se moraju sagledavati i tu
mačiti i kao dio evropskih, a u našem vijeku i svjetskih istorijskih tokova. Riječju,
tu nam je neophodno mlade naraštaje obrazovati i vaspitati na sadržajima opšte
istorije.
Međutim, opravdano se postavlja pitanje da li sa dva časa istorije sedmično
u prve dvije godine zajedničkih osnova (I i II razred) srednje škole mogu da se
pruže neophodna istorijska znanja učenicima. Sigurno je da ne može biti ni tako
dobrog programa ni udžbenika istorije koji bi učenicima pružili cjelovitu predstavu
o suštinskim istorijskim pojavama i procesima sa tako ograničenim brojem časova.
Površnost istorijskog obrazovanja i vaspitanja kao da je time unaprijed determi-
nisana.
Imajući sve to u vidu. Savez istoričara Jugoslavije ocjenjuje da se sadašnje ne
povoljno stanje u nastavi istorije može prevazići ako se prihvate sljedeći stavovi
i predloži:
1. Da istorija dobije status obaveznog opšteobrazovnog predmeta u srednjoj školi
sa po dva sata sedmično u sva četiri razreda, uključujući i smjerove odnosno struke
396 ZGODOVINSKI ČASOPIS 39 1985 • 4
za proizvodna zanimanja, a da u humanističkim usmjerenjima se izučava i sa višim
fondom sati, zavisno od profila, struke. Time bi u srednjoj školi broj obaveznih sati
bio povećan sa sadašnjih 140 na 280 u toku školovanja, čime bi se stvorili uslovi za
kontinuirano istorijsko obrazovanje i vaspitanje čitave populacije, a to bi omogućilo
i ciklično programiranje kao najprikladnije i didaktički najopravdanije za nastavu
istorije.
2. Da se broj nastavnih sati u osnovnoj školi poveća sa sadašnjih 245 na 350
u'toku školovanja (i to po razredima: V-2, VI-2, VII-2 i VIII-3 sata sedmično)*.
3. Ako se ne bi prihvatili prethodni uslovi (jedan od ova dva predloga), oprav
dano se smatra da nema nikakvog izgleda da se izmjenama programa istorije i ne
prekidnim raspravama u okviru profesionalnih organizacija istoričara, pà i »-javnim
diskusijama-«, koje najčešće zanemaruju objektivno, date uslove, poboljša sadašnji
krajnje nepovoljni položaj nastave ovog predmeta. Sve objektivne analize pokazuju
da se od nastave istorije u srednjoj školi ne može očekivati, da u okviru postojećeg
fonda sati i na mehanički reduciranim i osakaćenim programskim sadržajima —
ostvare brojni i složeni obrazovni i vaspitni ciljevi i zadaci'koji se pred njoni'po
stavljaju. Kritika postojećih programa, ma koliko bila opravdana i argumehtoväna,
sama po sebi ne može promijeniti sadašnje nezadovoljavajuće stanje nastave'isto
rije, jer su programi neminovno ograničeni nastavnim plahom i nepovoljnim statusom
istorije kao opšteobrazovnog predmeta u školskom sistemu. " ,
4. Uočene koncepcijske razlike i slabosti u nastavnim programima za'istoriju
(à i za druge srodne predmete) koje se odnose na sadržajnost, integrativnost, egzem-
plarnost, neusklađenost i drugi problemi koji vode produbljivanju razlika u vaspitno-
obrazovnom sistemu — mogu se lakše prevazići i riješiti utvrđivanjem zajedničkog
programskog jezgra za osnovno obrazovanje i zajedničke osnove (pripremni stupanj)
srednjeg usmjerenog obrazovanja. Jer samo utvrđivanjem obaveznih zajedničkih sa
držaja zä predmet istorije ha više prostora i u okviru većeg fonda sati mogu se* rije
šiti sadašnja razbijenost, neusklađenost i prenaglašenost posebnog, usko nacionalnog
u 'odnosu na opšte, zajedničko. Samo pod uslovom da se istorija izučava sa većim
fondom sati moguće je dati doprinos funkcionisanju jedinstvenijeg sistema obrazo
vanja i vaSpitanja u cijeloj SFRJ. Pósao n a ' utvrđivanju zajedničkih programskih
jezgara iz grupe opšteobrazovnih predmeta' već je u završnoj fazi; pa bi prihvata-
njem stavova i predloga Saveza istoričara Jugoslavije za dopune i izmjene nastavnog
plana za osnovnu i srednju školu predstojala samo određena korekcija u odnosu na
proširenje sadržaja iz ovog predmeta i to u onim ištorijskim periodima koji su me
hanički reducirani ili prosto izostavljeni zbog ograničenog fonda sati. Pri tome, sva
kako treba imati u vidu da Savez istoričara svojim zalaganjem za što više zajedničkih
istorijskih sadržaja koji bi se izučavali u svim republikama i pokrajinama, nikako
ne misli na uniformnost i potpuno izjednačavanje programa istorije, već sé 'samo
zalaže da se na-širem istorijskom materijalu utvrde količine nastavnog gradiva.koje
bi se obavezno izučavale u svim republikama i pokrajinama, ostavljajući određen
prostor za programiranje specifičnih nacionalnih sadržaja za svaku užu zajednicu
(republiku ili pokrajinu). , t '•','•,
' 5. Da se težište izučavanja istorije, koje je sada prenijeto' u osnovnu školu, po
mjeri i proširi na srednja obrazovanja, jer učenicima osnovne škole se nameću'žadaci
neprimjerni njihovom psihofizičkom razvitku i intelektualnim mogućnostima. Naime,
kako Se prema važećim programima najveći dio osnovnog-školskog gradiva ne izu
čava i ne produbljuje u srednjoj školi, to se programom istorije za osnovnu školu
postavljaju mnogo veći zahtjevi učenicima nego što je to bilo .ranije kada se ciklično
programirala nastava istorije. Od učenika osnovne škole sé traži da savladaju i vrlo
složene istorijske i sociološke kategorije i pojmove i uoče njihove veze. Sem'toga
od njih se zahtijeva, zaboravljajući na uzrasno doba, da razumiju, shvate i trajno
usvoje osnovne zakonitosti društvenog razvoja i ovladaju osnovnim karakteristikama
epoha i najrazličitijih istorijskih procesa i fenomena i to sve na krajnje selektivnom
činjeničkom materijalu. U takvoj situaciji nastava istorije se izvodi uprošćeno, pre-
ovlađuju sociološke definicije kategorija i pojmova koje učenici ponavljaju meha
nički, »bubaju« bez razumijevanja. Riječju, zbog prebacivanja težišta izučavanja
istorije u osnovnoj školi, a s obzirom na uzrast učenika i nedovoljan fond sati, naj
većim dijelom nastava istorije se svodi na običnu šturu informaciju o prošlosti, što
sve vodi i njenoj neminovnoj vulgarižaciji. ' , ''
6. Nedovoljan fond sati istorije,'kako u osnovnoj, tako i u srednjoj školi, uslovio
je i minimum sadržaja iz opšte istorije, pâ se ne može govoriti o sistematskom obra-
Alternativa: Da se istorija u osnovnoj školi linearno programira sa povećanim fondom sati (u V
; VIII razredu), ali bez završnog ciklusa, odnosno bez završnog istorijskog sadržaja. Time bi bilo po-
tođeno oko 5 °/o školske populacije koja ne nastavlja školovanje u srednjoj školi, ali bi se zato mogla ontinuirano programirati nastava istorije u osnovnoj i srednjoj školi (zajedničke osnove), s tim što bi
se broj sati u I i I I razredu srednje škole povećao sa 2 na 3 sedmično. U tóm slučaju u III i IV
razredu srednje škole istorija bi se izučavala samo u društvenim smjerovima — strukama. •
ZGODOVINSKI ČASOPIS 3 9 - 1 9 8 5 - 4 397
đivanju prelomnih istorijskih događaja, procesa i svjetsko-istorijskih fenomena. S ob
zirom na sadašnju programsku koncepciju nastave istorije, živo opisivanje i pripovi
jedanje o prošlosti, što inače a n i posebnu draž ovog narativnog predmeta, gotovo je
napušteno. A sve to vodi smanjivanju interesovanja učenika za istoriju i ima 'za : po
sljedicu umanjenje njene obrazovne i vaspitne uloge u formiranju mlađih naraštaja;
7. Da se napusti koncepcija programiranja paralelnih nacionalnih istorija, kako
se to do sada činilo, a što nije dopuštalo uopštavanje istorijskih sadržaja sve do
stvaranja Jugoslavije (1918). Valjalo bi razmisliti o predlozima nekih istaknutih na
ših istoričara da se programi istorije koncipiraju tako da obuhvate sve ključne do
gađaje i istorijske pojave na- jugoslovenskom' nivou. Nema razloga za bojazan da bi
takvo programiranje ugrozilo prikazivanje istorije pojedinih ' naših naroda i narod
nosti i da je suprotno shvatanju ravnopravnosti naših naroda i narodnosti, a što pro
tivnici ove koncepcije ističu kao jedan od argumenata. •'" '• .' « '.
8. Da se u programima istorije uspostave ravnomjerniji odnosi između sadržaja
starijih i novijih epoha i da učenici u cjelosti izučavaju ljudski razvitak. Iako nova
i novija istorija ima veći obrazovni i vaspitni značaj, ne treba zapostaviti ni sadržaje
iz starog i srednjeg vijeka, jer su i oni od bitnog značaja za razumijevanje cjeline
svjetsko-istorijskog procesa. Posebno je značajno da se više obrađuje gradivo iz isto-
pravo na svoj . _ . „ .
rijske pojave u starijoj prošlosti daju povoljniju mogućnost da učenici lakše ovla
daju i nekim istorijskim kategorijama — klase, država, društveni slojevi, staleži,
kultura itd.
9. Da se, ako se prihvate predloži Saveza istoričara Jugoslavije o povećanju
fonda sedmičnih sati u osnovnoj i srednjoj školi, programi istorije koriguju na način
koji bi obuhvatio ravnomjerno sve komponente istorijskog razvoja: društveno-eko-
nomsku, političku i kulturnu istoriju. Politička istorija je, zbog malog fonda sati,
redukovana do ugroženosti tako da i površne analize govore da prijeti opasnost da
u nastavi preovlada pretjerano sociologiziranje i depersonalizacija u prikazivanju
istorijskog toka, a što vodi u dogmatsko-šablonsko tumačenje istorije.
Ovo su samo neka ključna pitanja odnosno predloži čije bi prihvatanje pomoglo
da se prevaziđu dosadašnje izrazite slabosti u statusu i nastavi istorije. Ostala pi
tanja koja se tiču bližeg programiranja nastave istorije i druga koja ograničavajući
djeluju na cjelinu obrazovno-vaspitnog procesa, treba prepustiti da riješe spora-
razumno stručnjaci i nadležne prosvjetno-pedagoške institucije u republikama i po
krajinama.
VI
U sagledavanju položaja nastave istorije i njenih zadataka u osnovnoj i sred
njoj školi nužno se, dakle, mora poći od toga da izučavanjem prošlosti i prenošenjem
iskustva i znanja iz prošlih vremena sadašnjim generacijama, istorija postaje i na
uka o savremenom dobu i budućnosti. Samo u tom dijelektičkom istonjsko materi
jalističkom jedinstvu treba vidjeti obrazovno vaspitnu funkciju i nastave istorije
u istoriji. »Istorija to je sredstvo da se razumije i na taj način da se djeluje na tok
događaja«, kaže Lisjen Fevr, dodajući još i to »završen je svijet od juče, završen
zavijek. Objasnimo svijet svijetu«.
Na koji sve način nastava istorije treba da ostvari ovaj svoj zadatak u našem
vaspitno-obrazovnom sistemu tema je za sebe. Opravdano držimo da ona, ma koliko
poboljšali njen položaj u školskom sistemu, neće sama oblikovati istorijsku svijest
mladih jer uzeto suštinski, istorijska svijest nastaje, formira se i nezavisno od isto
rijske nauke i nastave istorije. Ali,, nastava istorije, dobro osmišljena i usmjerena
može da istorijsku svijest racionalizuje i da odbaci talog iracionalnog. Dodajmo
ovdje i to da se revolucionarno mijenjanje svijeta ne može osmisliti bez dubljeg
poznavanja prošlosti, istorijske tradicije, kulture. Lenjin je, govoreći o proleterskoj
kulturi ukazivao na neophodnost proučavanja ranijih kultura. Jer, po njemu: »Pro
leterska kultura se može graditi samo tačnim poznavanjem kulture koju je stvorio
čitav razvitak čovječanstva, samo njenim prerađivanjem«. Nije teško razumjeti da
Lenjin, kao i Marks, pod pojmom kulture podrazumijeva najširi mogući sadržaj, ri
ječju istorijski sadržaj, odnosno stvaralačku ljudsku egzistenciju u cjelini. Dakle,
poznavanje istorije uvodi u razumijevanje opštečovječanskih vrijednosti koje su
pretpostavka i same socijalističke revolucije. Poznavanje prošlosti i razumijevanje
tradicije koja, kako kaže Marks, u ime »svih mrtvih generacija pritiskuje kao mora
mozak živih«, uslov je za kritičko preispitivanje istorije ljudskog društva, istorije
svakog naroda i narodnosti i u našoj zemlji i na temelju te kritičnosti iznalaženja
puteva za nove ljudske vrijednosti.
Poznato je da je kulturno samo ono društvo koje zna i umije da cijeni konti
nuitet u svom razvitku, koje cijeni i njeguje svoju kulturnu baštinu, koje ima svijest
398 ZGODOVINSKI ČASOPIS 3 9 - 1 9 8 5 - 4
o vrijednostima tradicije, ali ne i da robuje toj tradiciji, već da je proučavanjem
stalno mijenja, obogaćuje i preobražava. A to se može postići i postiže se samo teme
ljitijim izučavanjem istorije i tradicije, jer bez toga nema ni evolucije ni revolucije
koja je vizija budućnosti. Ako to imamo u vidu onda je razumljivo što se izražava
zabrinutost što te i takve ciljeve ne može da ostvari uspješno nastava istorije na
način kako joj je dato mjesto u osnovnoj, i posebno srednjoj školi. Čini se da je
nastao trenutak i društvena potreba ove naše zemlje da ni ovo pitanje, kao i neka
druga koja se tiču vaspitanja i obrazovanja našeg podmlatka ne smijemo dalje od
lagati. Tendencije dezintegracije istorijske svijesti u nas su tolike i takve da to već
predstavlja zabrinjavajuću pojavu i ugrožava dalji hod i prosperitet Jugoslavije.
Tim tendencijama se društvo mora suprotstavljati i kroz stvaranje jedinstvenog vas-
pitno-obrazovnog sistema kroz dublje poznavanje istorijskih procesa kao bitnih za
jačanje istorijske svijesti o nužnosti i neophodnosti održanja jugoslovenskog jedin
stva kao trajne istorijske tekovine.
ZGODOVINA LJUBLJANE
zbornik s posvetovanja o zgodovini Ljubljane, ki je bilo v Ljubljani 16.
in 17. novembra 1983. Zbornik v obsegu 595 strani je uredil prof. dr. Fer
do Gestrin, v njem pa objavlja 48 avtorjev, ki y svojih razpravah obrav
navajo preteklost Ljubljane od najstarejših časov do sodobnih dni.
Knjigo sta izdaja ^Kronika«, časopis za slovensko krajevno zgodovino
in Zgodovinsko društvo Ljubljana. V prosti prodaji stane 1600 din,
v Zgodovinskem arhivu Ljubljana (Mestni trg 27) in na Oddelku za zgo
dovino filozofske fakultete (Aškerčeva 12) pa jo je mogoče dobiti za
1100 din.
ZGODOVINSKI ČASOPIS 39 • 1985 • 4 399
DRUŠTVENO ŽIVLJENJE, KONGRESI IN SIMPOZIJI
16. MEDNARODNI KONGRES ZGODOVINSKIH ZNANOSTI V STUTTGARTU
25. 8.—1. 9. 1985
Mednarodni kongresi zgodovinarjev so se začeli že pred prvo svetovno vojno,
mednarodni komite zgodovinskih znanosti pa je bil ustanovljen šele 14. maja 1926
in je takoj prevzel prirejanje mednarodnih kongresov v svoje roke. Po drugi vojni
so bili kongresi v Parizu (1950), Rimu (1955), Stockholmu (1960), na Dunaju (1965),
v Moskvi (1970), San Franciscu (1975) in Bukarešti (1980). Za prizorišče letošnjega
16. kongresa je bil izbran Stuttgart v Zvezni republiki Nemčiji, glavno mesto dežele
Baden-Württemberg, nekdaj prestolnica vojvodine in kraljevine württemberske. Me
sto je nastalo v srednjem veku, preseglo dvajset tisoč prebivalcev ob vstopu v 19. sto
letje, začelo naglo naraščati v njegovi drugi polovici, bilo temeljito porušeno v drugi
svetovni vojni in po njej zgrajeno na novo. Zdaj je uspešno gospodarsko in kulturno
nadpolmilijonsko mesto. Leži ob Neckarju, pa se dviga tudi nad dolino navzgor na
griče in terase, gozdovi in vinogradi pa segajo prav v mesto. Dobra so vina, dobre
so domače švabske jedi. Tu sta pred dobrimi dvesto leti preživljala svojo mladost
Schiller in Hegel, tu se je pred sto leti rodil veliki izum, bencinski motor Gottlieba
Daimlerja. Stuttgartska univerza je nova; staro univerzitetno središče pokrajine je
Tübingen. Tübingen in bližnji kraji živijo tudi v slovenskem spominu, v spominu na
Trubarja in druge protestante, ki so tod živeli in delali.
16. mednarodni kongres zgodovinskih znanosti se je začel v nedeljo 25. avgusta
točno ob deseti uri dopoldne v veliki Beethovnovi dvorani v stuttgartski Liederhalle.
Prvi govornik je na dolgo pozdravljal znamenite prisotne (zveznega predsednika,
predsednika deželne vlade, nadžupana, mednarodne in domače zgodovinarske funk
cionarje), generalna sekretarka mednarodnega' komiteja, pariška rektorica Hélène
Ahrweiler pa je v svojem govoru omenila staro protokolarno pravilo, ki ob prisot-
nosti državnega poglavarja ne dovoljuje imenovati nikogar drugega. Obrnila se je
samo nanj in je rekla: »Ko pozdravljam vas, gospod zvezni predsednik, pozdravljam
torej obenem vse prisotne«. Gotovo je bil govor zveznega predsednika Richarda von
Weizsäckerja posebej zanimiv, saj je bil vsekakor na višji ravni kakor so navadno
podobni pozdravni govori. Govoril je kot politik o razmerju med zgodovino in po-
litiko: »Naša podoba, zgodovine ima velik političen vpliv. Ne nazadnje zato bi poli
tiki vedno znova radi vplivali na razumevanje in prikazovanje zgodovine. Zdi se, da
potrebe politikov po mobiliziranju in ideologiziranju zgodovine za namene sedanjosti
ni mogoče izkoreniniti«. Rekel je, da pomaga zgodovinar »nam politikom in nam lju
dem sploh, da se trudimo biti objektivni, kakor tudi je to težko. Pomaga nam spo
znavati, da more ljudem to uspeti le pod pogoji duhovne svobode«. V zvezi s starim
reklom o zgodovini-učiteljici je rekel, da se iz zgodovine »ne naučimo, kaj naj sto
rimo. Lahko pa se iz nje naučimo, kaj moramo preudariti«. Govoril je o ekumeni
zgodovinarjev, o njihovi veliki in težki nalogi, o dialogu, ki predpostavlja drugačnost
sogovornika, ki mu namen ni zmaga, ampak skupno delo. Med nalogami zgodovinar
jev je imenoval boj proti pozabi na eni in legendi na drugi strani. Zahvalil se je
inozemcem, da so prišli, saj se gotovo marsikdo med njimi ni mogel zlahka odločiti,
priti na nemška tla razpravljat o zgodovini. Rekel je tudi, da je imelo nemško zgo
dovinopisje marsikaterikrat v svetu boljši sloves kot nemška zgodovina.
Naslednjo nedeljo, 1. septembra dopoldne je bil zaključek kongresa. Vmes so se
od nedeljskega do sobotnega popoldneva zvrstila dopoldanska in popoldanska zase
danja. Samó prvo nedeljo popoldne je bila téma ena sama, drugače pa je teklo vse
lej obenem po 5—6 programov. V četrtek in petek, ko so delale komisije, je bilo
takih, istočasno potekajočih zasedanj celo nad 30. Obenem so se vrstile ves teden
za udeležence kongresa tudi poldnevne ali celodnevne znanstvene ekskurzije, ogledi
mesta, industrijski ogledi, večerne vožnje v Remstal s pokušnjo vina in podobno.
En večer je bil v novem gradu za vse udeležence kongresa sprejem pri badensko-
württemberskem ministrskem predsedniku in stuttgartskem nadžupanu, en večer na
prostem ob univerznih poslopjih sprejem pri rektorju, en večer je bil koncert stutt-
gartskih filharmonikov, ki so s svojim nastopom poplemenitili tudi začetek in konec
kongresa. Zasedanja so bila v različnih predavalnicah v petih poslopjih univerze in
v veliki ter v manjših dvoranah Liederhalle. Tu so posamezne založbe iz Nemčije
pa tudi drugih dežel razstavljale svoje zgodovinske publikacije in dajale na voljo
najrazličnejše knjižne kataloge in prospekte. To je seveda še posebej veliko pome
nilo za nas, ki nas naša uvozna politika že leta strada, kar se tiče tuje znanstvene
4 0 0 ZGODOVINSKI ČASOPIS 39 -1985 • 4
literature. Posamezne komisije so zborovale tudi drugod, tako komisija za zgodovino
predstavniških in parlamentarnih ustanov v badensko-württemberskem deželnem
zboru.
Kongres je imel pet velikih sestavnih delov. .V prvem se je razpravljalo o me
todologiji, drugi je govoril n урЦкјН tomah trptji"]e delal V кГОНШОШН sëitcijah,
cetrtTHa okroglih mizah, peti sestavni del pa so bile pridružene komisije in zdru
ženja. V metodologiji je častno mesto pripadlo'razpravljanju* o Maxu Webru. O čast
nem mestu priča že to, da je bilo nedeljsko popoldne posvečeno edinole tej temi in
da ni bilo nobenega drugega istočasnega zasedanja. Uvodno besedo je imel biele-
feldski profesor Jürgen Kocka, ki je poudarjal, da so Webrovi metodološki pogledi
tudi danes važni za zgodovinsko znanost in da je prispeval k metodologiji in teoriji
moderne zgodovinske znanosti več kot večina zgodovinarjev njegovega in poznej
šega časa. Vzhodnonemški referat se je seveda končal z besedami, da gre Marxu za
zmago nad kapitalizmom, Webru pa za to, da bi bil kapitalizem zmožen reforme.
Razen o Webru so v okviru metodoloških vprašanj razpravljali tudi o arheologiji in
zgodovini ter o filmu in zgodovini. . "
- Pri velikih temah je imela središčno vlogo »l'image de l'autre«, podoba drugega,
drugačnega, podoba tistih, ki so bili drugačni od večine, tistih, ki so jih izločili iz
družbe ali so se sami iz nje izločili, tistih, ki so živeli na robu družbe, ki so se v nji
počutili kot tujci v lastni deželi. Zajeli so tudi narodne manjšine. Priprave na to
zanimivo temo je vodila že omenjena Hélène Ahrweiler. Obsežen uvod o marginal-
nosti, 'o marginalnem, obrobnem-človeku,-ki živi v družbi, toda izven njenih skup-
nostnih vezi, institucij in modelov obnašanja, je pripravil Poljak Bronislaw Geremek.
Toda Geremek ni mogel priti na kongres. Kakor je sporočil v pismu, ki ga je Ahr-
weilerjeva prebrala, ni bil sprejet v uradno poljsko delegacijo, zasebnega potnega
lista pa mu niso dali. V okviru te teme je Avstrijec Arnold Suppan govoril o Jugo
slaviji in Avstriji med obema vojnama. Na podlagi časopisja in diplomatskih poročil
je prikazoval, kako je sosed gledal na soseda. Veliki temi sta bili še dve: indijski
ocean in odpor proti fašizmu, nacizmu ter japonskemu militarizmu. O osvobodilnem
boju v Jugoslaviji sta govorila Tone Ferenc in Dušan'Biber. Kronološke sekcije so
bile razdeljene na stari vek, si'eüüjl VUk, iiiuüuillU UUUU (шг bi rekli novi vek) in
sodobnost. V vsakem obdobju je.bilo več tem, vsaki temi, pa je bilo navadno po
svečeno eno dopoldansko ali popoldansko zasedanje. O starem veku sta bili dve temi:
mesta v začetku starih civilizacij — država in vera v starih družbah. O srednjem
veku sta bili prav tako dve temi:.ljudska in verska gibanja (tu je govoril beograjski
profesor Sima Čirković o bosanski cerkvi, Bolgar Angelov pa o bogomilstvu) — oblast
in avtoriteta. Staremu in srednjemu veku skupna tema je bila: gore, reke, puščave,
gozdovi — meje ali stičišča? Novejšemu času so dali več časa in tem. Moderna doba
je imela pet problemov: reformacija — absolutna monarhija v Evropi in Aziji —
vloga ver v Afriki — male države v kulturnih, političnih in gospodarskih spremem
bah 1750—1914 — parlamenti in politične stranke pred letom 1914. O tej zadnji temi
je govorila Zagrebčanka Mirjana Gross o političnih strankah Hrvaške v drugi polo
vici 19. stoletja kot o primeru psevdokonstitucionalizma. Sodobnosti je bilo posve
čenih 6 tem: motorizacija cestnega prometa in njene posledice 1885—1985 — diplo
macija 1914—1939 — zaposlenost in brezposelnost po Keynesu (tu je govorila Mira
Kolar-Dimitrijevič iz Zagreba o Keynesovi teoriji in brezposelnosti v Jugoslaviji
1929—1941) — državljani in javna uprava — politične stranke, javno mnenje in pro
blem državne varnosti po 1945 — socialne spremembe v deželah v razvoju. Moder
nemu in sodobnemu času je bila skupna tema: kultura elit in kultura množic po
17. stoletju. Tu sem govoril o jeziku kulture v srednji in vzhodni Evropi od 18. sto
letja do prve svetovne vojne.
Za okrogle mize je bilo pripravljenih 10 tem: o ekologiji, o zgodovinskih časo
pisih ob revolucionarnih tehničnih spremembah glede objavljanja in informiranja,
o psihozgodovini, o odgovornosti zgodovinarja v jedrski dobi, o ženah in mirovnih
gibanjih (ta tema je bila napovedana za jedrsko dobo, objavljeni prispevki pa ka
žejo, da je segla nazaj v 19. stoletje), o družini v zgodovini, o kulturi domačinov pod
kolonialnimi režimi v moderni dobi, o antropologiji, o izdajanju virov za 19. in 20.
stoletje, o podobah Azije v moderni evropski misli.
Pridruženih organizacij je bilo nad 30. Tu naj jih omenim le nekaj. Mednarodno
združenje za bizantinske raziskave je razpravljalo o problemu, ki je bil že na vrsti
pri velikih temah, o podobi drugega, o tujcih, manjšincih in obrobnih ljudeh, potem
o oblasti in avtoriteti, kar je imela v programu srednjeveška kronološka sekcija, in
o položaju bizantinistike v . celotnem zgodovinopisju. V okviru te zadnje teme je
o zgodovini jugoslovanskih narodov in o bizantinistiki referiral Jadran Ferluga, ki
je pred leti delal v Beogradu, zdaj pa je profesor v Münstru. Mednarodna komisija
za slovanske raziskave je govorila o odnosih med slovanskim in germanskim svetom
od 16. stpletja do prve svetovne vojne. Zaradi obsežnosti tematike je izločila poli-
ZGODOVINSKI ČASOPIS 39 - 1 9 8 5 - 4 401
tiene in kulturne vidike ter se omejila na gospodarske in socialne. Nikola Petrovič
je zajel nekatere jugoslovanske probleme, Avstrijec Haselsteiner je razpravljal o za
držanju južnoslovanskih županij Ogrske do Jožefa II, Günter Schödl iz Erlangena
pa je primerjal socialne spremembe in gospodarski razvoj Jugoslovanov v Avstro-
Ogrski in Poljakov v Nemčiji okrog leta 1900. Mednarodno združenje za raziskave
evropskega jugovzhoda je imelo dve temi, Balkan med Sredozemljem in srednjo
Evropo (tu je bil na sporedu Garašaninov prispevek o neolitu in bronasti dobi) ter
družbo, nacionalno zavest in nastanek modernih držav na Balkanu. Mednarodna ko
misija za zgodovino mest, ki ji od leta 1981 predseduje Sergij Vilfan, profesor ljub
ljanske pravne fakultete, je razpravljala o odnosu mesto-vas od 14. do 18. stoletja.
V mednarodnem komiteju za zgodovinsko metrologijo je govorila Sena Sekulič-Gvo-
zdanović iz Zagreba o istrskih srednjeveških merah, v mednarodni komisiji za zgo
dovino ruske oktobrske revolucije pa Janko Prunk iz Ljubljane o jugoslovanski
historiografiji o oktobrski revoluciji.
Kakor je videti iz teh podatkov, je bil kongres pravzaprav ogromen sklop po
sameznih kongresov, simpozijev in zborovanj, z zelo različnim potekom in rezultati.
Nekatera zasedanja so bila prenapolnjena z referati, tako da je bila diskusija skoraj
onemogočena: Ponekod so dali podlago obravnavanju že uvodni sintetični referati,
sestavljeni na podlagi bolj ali manj obsežnega gradiva. Drugod tega ni bilo, pa tudi
referati mnogih tem so obravnavali tako različna področja, da si ni bilo mogoče
ustvariti nobene skupne slike. Isti ali podobni problemi so bili obravnavani na več
mestih. Prav v istem času, ko se je kronološka sekcija ob kulturi elit in množic
dotikala nacionalnih-in jezikovnih vprašanj, so velike teme razpravljale o narodnih
manjšinah. Ob obilici sekcij in prostorov in v množici ljudi dostikrat nisi mogel najti
ali srečati človeka, ki bi se želel pogovoriti z njim. Tudi tole moje poročilo sloni,
kjer govorim o, referentih, v veliki meri na tiskanem gradivu, ne pa na osebnem
preverjanju. Kakor je bil kdo natiskan, pa ni prišel, tako je nastopil tudi kdo, ki ni
bil omenjen ne v objavah ne v programu. Zato napake nikakor niso izključene. Pro
gram je bil gotovo raznovrsten, trudil se jé zajeti vse dele sveta, seči v najnovejšo
dobo in zajeti tudi vprašanja, ki jih je načel sedanji čas in jih klasično zgodovino
pisje ni dopuščalo. Seveda je mogel odnesti 'vsak udeleženec le majhen del celote.
Zato so lahko tudi vtisi močno različni, saj so bila tudi posamezna zasedanja zelo
različne kakovosti.
Vsak udeleženec je dobil ob prihodu poročila (Rapports) v dveh zvezkih na 850
straneh. Tu so bili natisnjeni prijavljeni referati. Te je bilo treba poslati v Stuttgart
že do 30. septembra lanskega leta, seveda v strogo omejenem obsegu (2100 znakov).
Referenti so imeli ob svojem nastopu večinoma. še manj časa na razpolago in so
mogli povzeti le glavne misli svojih ugotovitev. Iz teh natisnjenih poročil bomo mogli
zdaj, šele po kongresu, videti vso širino in globino, ponekod pa tudi plitkost obrav
navanih tem. Šele iz branja bomo mogli spoznati celoto. Slišano in videno bo kmalu
izginilo, ostal pa bo kongres v svojih publikacijah. Omenjena dva zvezka poročil
nista edino. Izšle soiše druge publikacije, ki pa niso bile enako široko dostopne.
Bolgarska akademija je izdala referate za temo o družbi, nacionalni zavesti in mo
dernih državah na Balkanu, v okviru združenja za raziskave evropskega jugovzhoda.
V Parizu so izdali 27 prispevkov k podobi drugega (za veliko temo). Tudi nekateri
referati so izšli ali bili razmnoženi posebej, različna združenja so dala taka ali dru
gačna sporočila, vendar pa širokega objavljanja raznih prispevkov in njih razdelje
vanja med udeležence, kakor je bilo v navadi na nekaterih prejšnjih kongresih, zdaj
ni bilo. Tudi Jugoslavija zdaj ni več pripravila publikacije z desetletno zgodovinsko
bibliografijo, kakor je bila to storila za kongrese v letih 1955, 1965 in 1975.
Udeležencev je bilo okrog 2000. Odkod? Na to vprašanje ne morem odgovoriti,
povem lahko le, odkod so bili pisci 212 daljših in krajših poročil in referatov, ob
javljenih v obeh zvezkih Rapports. Skoraj tri četrtine besedil (155) je dala Evropa,
28 Amerika, 21 Azija, 4 Afrika. Iz vse latinske Amerike je bil en sam referat, iz
Afrike sta bili zastopani samo dve frankofonski državi (Zaire in Burkina-Faso). Ne
arabske ne muslimanske države niso dale referentov. Velesile po številu referatov so
bile Zvezna republika Nemčija (20), Sovjetska zveza (19), Združene države (18), Ve
lika Britanija (17) in Francija (16). V drugo skupino, z 9-6 referenti, so spadale Špa
nija, Italija, Danska, Nemška demokratična republika, Poljska, Romunija, Japonska
in Kanada. Seveda te številke govore samo o referentih (pa tudi tu ne o vseh), med
udeleženci pa je bilo razmerje lahko drugačno. Tako so bile med udeleženci zasto
pane tudi arabske in muslimanske države, o katerih sem prej zapisal, da niso imele
referentov, in v programu je bil napovedan tudi sestanek zveze arabskih zgodovi
narjev. Jugoslovanskih udeležencev je bilo gotovo skoraj 30, slovenskih iz Jugoslavije
in zamejstva vsaj 7. Na splošno je gotovo mogoče reči, da je večina raziskovalcev
zgodovine v Jugoslaviji mnogo preslabo poučena o dogajanju v mednarodnem zgo
dovinskem svetu, še zlasti o posameznih mednarodnih združenjih in komisijah, da
402 ZGODOVINSKI ČASOPIS 39 . 1985 • 4
dostikrat kdo samo slučajno ali po osebnih informacijah zve, kaj kje pripravljajo,
kaj raziskujejo, pa smo zato tudi premalo vključeni v to mednarodno delo, ki ostaja
mnogokje po nepotrebnem brez našega prispevka.
Mednarodni komite se trudi, da bi združil zgodovinarje vsega sveta brez izjeme.
V Rimu (1955) je prvič nastopila kot članica mednarodnega komiteja Sovjetska zveza,
v Stuttgartu LR Kitajska. Tako so zdaj zastopane v vodstvu in na kongresih vse da
našnje glavne svetovne politične orientacije. Vsa organizacija temelji na državah,
kakršne so — to nalaga kongresom in komiteju določeno zadržanost, diplomacijo in
previdnost. To je seveda nujno in potrebno, vodi pa v nekaterih situacijah do pre
vlade političnega nad človeškim. V diskusijah so tu pa tam prihajala na dan nazor-
sko-politična nasprotja v ostrejši in žolčnejši obliki. Nekaj takega sem poslušal v
sodobni kronološki sekciji, ko je razpravljala o diplomaciji med obema vojnama in
o sovjetsko-nemškem paktu 1939.
Organizatorji so se odločili, da prevajanja na kongresu ne bo, pa da tudi ne bo
omejevanja nastopanja na določene izbrane jezike. Piscem referatov so priporočili
nemščino, angleščino in francoščino s pripombo, naj vsakdo uporablja jezik v ka
terem želi biti bran in razumljen. Tako je bila od 218 tiskanih poročil dobra polovica
(112) v angleščini, 47 je bilo francoskih, 42 nemških, 5 španskih, 1 italijansko in 1
rusko. V angleščini so pisali vsi azijski zgodovinarji, večina zgodovinarjev severne
Evrope, Sovjetske zveze in Češkoslovaške. Francoščini so ostali zvesti Poljaki in
Romuni. Jugoslovani in Madžari so uporabljali v glavnem nemščino. Vendar je
ohranila francoščina v svetovni zgodovinski skupnosti še mnogo od nekdanjega
prvenstva. Imeti moramo pred očmi, da je bilo francosko zgodovinopisje dolgo časa
vodilno in najuglednejše. Spominjam se, kako so se v Rimu pred tridesetimi leti
nekateri Angleži trudili, da bi razpravljali v francoščini. Marsikaj tega je ostalo
Organizatorjeve publikacije so imele francoščino večinoma na prvem mestu in v vo
denju razprav in razpravljanju jo je bilo še močno čuti. Toda k temi o motorizaciji
cestnega prometa v zadnjih sto letih so bili vsi referati razen enega napisani v angle-
semi, s prispevki Francozov in Nemcev vred. Uveljavljati pa se je začela španščina.
Fo vesteh, da bo novi predsednik mednarodnega komiteja Mehikanec in prihodnji
Kongres v Španiji, je eden razpravi j alcev dejal, da bo govoril špansko, češ, le na
vajajte se ze zdaj malo na bodoče čase.
V a s i l i j M e l i k
Težišče delovanja univerze v Heglovem rojstnem mestu Stuttgartu je na tehnič
nih strokah, premorejo pa tudi zgodovinski institut. Dokaj presenetljiva izbira tega
ne ravno grdega (na močvirnatem kobiljem vrtu — Stutengarten — monstrumi
menda ne bi sedeli dovolj trdno), pač pa dokaj brezizraznega mesta za gostitelja
mednarodnega kongresa zgodovinarjev je očitno rezultat dobrega sodelovanja žu
pana M.Rommela (generalovega sina) z dvema zgodovinarjema — A. Nitschkejem
(ki zelo plodovito goji tako imenovano historično raziskavo vedenja — Verhaltens
forschung, za katero vodi poseben institut) in E. Jaeckelom. S tem je kongres dobil
neko individualno noto, ki je odtehtala — morda pa tudi sopovzročila — to ali ono
nerodnost pri organizaciji. Tudi zveze z gospodarstvom so bile očitno dobre, o čemer
priča -darilo zgodovinarjem« — udeležencem, zbirka dvanajstih intervjujev oziroma
Diografij sestavljena največ po razgovoru z uspešnimi gospodarstveniki (A. Nitschke-
D.May, Fast ohne Chance in Baden-Württemberg). Najbolj zanimiv je takoj prvi
članek, pogovor z vodilno osebo družbe Bosch H. L. Merklejem, ki je tudi član se
nata nemške Max-Planck-Gesellschaft za pospeševanje znanosti (in s tem tudi mno
gih družboslovnih panog). Vprašanje: -Katero družbeno dejavnost, tudi poklicno bi
po ppmenu postavili na najvišje mesto?« Odgovor: -Znanost! Pri tem ne mislim'na
določene discipline, temveč na potrebo po spoznanju, ki tiči v vseh disciplinah in
panogah. Saj ni moč praktičnih učinkov ločiti od fundamentalnih spoznanj, na ka-
Ј?к S i °2 e ' , v b i s t v u m o r a z n a n o s t vendarle temeljiti na volji po znanju« —
UD vodstvu skozi Boschevo tovarno orodnih strojev, ki stoji nevpadljivo v južnem
predmestju in ima 5500 zaposlenih, so povedali, da šteje samo razvojni oddelek te
tovarne (centrala in druge tovarne imajo posebne) 260 ljudi. Moje vprašanje: -Koliko
K temu prispeva Nemška raziskovalna skupnost?« Odgovor: -Ničesar, to vzdržujemo
sami.« — y tovarni sem opazil opozorilne napise delavcem v treh tujih jezikih med
njimi m bilo nobenega jugoslovanskega. Pojasnilo: -Jugoslovani se hitreje nauče
nemški. — Cemu je to pripisovati?« Moj odgovor: -Najbrž inteligenčnemu kvo-
•G 1°I
(L rL o b s l o v e s n e m začetku kongresa (prav tako kot glasbena vložka, ki ju ie
izvajal Stuttgartski simfonični orkester z dirigentom W.-D. Hauschildom) so napra
vili dober vtis: nepotrebnih besed skoraj ni bilo, veliko pa je bilo izrečenih citiranja
ZGODOVINSKI ČASOPIS 39 - 1 9 8 5 - 4 403
vrednih sentenc. To še posebej velja za — pri nas že v Naših razgledih 27. 9. 1985
objavljeni — zelo pretehtani govor predsednika ZR Nemčije R. von Weizsäckerja.
Tudi drugi so komaj zaostajali, tako deželni ministrski predsednik L.Späth (»Le
tisti, ki pozna svoj izvir, lahko gradi svojo prihodnost«) in dotedanji predsednik
Mednarodnega komiteja za zgodovinske vede, Poljak A. Gieysztor. Predsednik Zveze
zgodovinarjev Nemčije Ch. Meier je skušal strniti obračun z novejšo nemško zgodo
vino (»Kolikor bolj mineva čas, tem teže si predstavljamo, kako se je vse to moglo
zgoditi«), nato usmeril svoj pogled v prihodnost, »ki je zgodovinarju vodilo«, in ob
koncu opozoril na razhajanja: »Toda kakor naj politiki najdejo rešitve krizam, tako
morajo zgodovinarji omiliti razločke s tem, da razlože vzroke«. Govor glavnega taj
nika, francoske bizantologinje grškega rodu H. Ahrweiler je ob sklicevanju na na
vedbe raznih avtoritet šel vsebinsko v podobno smer kot drugi: »Zgodovini v ednini
je sledila doba pluralistične zgodovine; v našem razklanem in vendar medsebojno
odvisnem svetu nastaja zavest solidarne zgodovine, pri kateri nam gre za skupno
prihodnost.«
V priključku na govore je sledilo predavanje G. A. Ritterja (München) o na
stanku in značaju socialne države, v katerem so imele precejšnje mesto nekatere
pravne panoge (zlasti delovno pravo, socialno zavarovanje, zavarovanje zoper brez
poselnost) ; precej široka tema seveda ni dopuščala kaj več kot pregled, o katerem
je samo po poslušanju težko soditi. Česa bistveno novega v konceptu nisem opazil.
Vsaj prvi popoldan diskusije o Maxu Webru (nadaljevanja ne poznam), ki so jo
začeli J. Kocka (ZRN) in W. Mommsen (ZRN), je bil po mojem splošnem vtisu na
dostojnem nivoju. (K. D. Erdmann iz Kiela je dotedanjo diskusijo pohvalil kot »struk
turirano.«). Znani angleški marksistični zgodovinar E. Hobsbawn (čigar perfektna iz
govorjava nemščine takoj pove, kje je preživel mladost) je med drugim ugotovil:
»O sodobnih problemih današnjih dni Marx ni rekel zadnje besede, pač pa prvo še
danes uporabno. Weber je ni, ker je bil vezan na svoj čas in je zato zastarel.« Ch. O.
Carbonell (Montpellier) je ugotavljal, da v Franciji pozno odkrivajo Webra (od pri
bližno 1965 dalje), med drugim zato, ker so dotlej delali isto, a drugače (Simiand,
Labrousse) in so bili Weberisti že pred samim Webrom. Zdaj pa tudi Weber prihaja
v modo. '
Tema o ljudskih in verskih gibanjih v srednjem veku je bila dovolj konkretna,
da se koreferati in diskusija niso preveč od nje oddaljevali, čeprav sta o razmerju
ljudska gibanja — verska gibanja s primerno teoretično naravnanostjo govorila v
glavnem le Nizozemec (menda Moolenbroek: »Ljudska kultura ni avtonomen kul
turni sistem, nasproten višji kulturi«) in E. Werner (NDR). Drugače pa je večina
udeležencev imela pred očmi regionalne herezije, med drugimi tudi naš S. Ćirković
v solidnem prispevku in diskusijskih pojasnilih o bosenskih bogomilih: Bosenska
cerkev je propadla že prej kot država in ni dokazov, da bi bili bogomili kompaktno
prešli v islam. Bogomili so se imeli za »božje ljubljence« (Werner), torej — bogo-
mile.
Pri temi »Oblast in avtoriteta v srednjem veku« je francoski pravni zgodovinar
J. Gaudemet (Pariz) uvodoma skušal opredeliti razmerje med obema pojmoma: oblast
pomeni gospodarja, avtoriteta pa je na primer za Rimljane prvotno osebna lastnost.
Tudi Z. V. Udaljcova in L. A. Kotelnikova iz ZSSR se nista bali teorije: »Oblast lahko
uživa avtoriteto med enim razredom, pri tem pa je sovražna, brez avtoritete za drug
razred«. Velik del koreferatov pa je teoretični problem enostavno prezrl in obrav
naval pač ta ali oni aspekt državne organizacije, mestoma celo ne glede na časovni
okvir. Vljudni predsedujoči je bil proti temu brez moči. Nič drugače ni bilo z di
skusijo, ki je bila sicer zelo živahna a nepovezana. Od vseh diskusij, kar sem jih
slišal, je bila ta najbolj šibka. Gotovo je nisem rešil te lastnosti, ko sem že proti
koncu in na hitro opozoril na vlogo fizične (viteštvo) in psihične sposobnosti kot
vira vladarske avtoritete v raznih dobah in na načine, kako so zahodni oblastniki
nadomeščali pomanjkanje lastne svečeniške avtoritete.
Le krajši čas sem poslušal razprave o temi »Hribi, reke, puščave, gozdovi: pre
grade ali stikališča?«, ki jo je po mojem zelo dobro vodil J. F. Bergier (Zürich). Se
veda ravno ta, sicer solidna diskusija, še posebej ni mogla potekati brez lokalnih
piskrčkov, ki jih je eden izmed angleških govornikov dokaj jezno napadel. Pred
sedujoči: »Imate prav, toda vidi se, da nimate izkušenj z mednarodnimi kongresi.«
Res sem doživel že dosti hujše oblike nepotrebne diskusije.
Dva cela dneva sem vodil delo Mednarodne komisije za zgodovino mest, ki ji
predsedujem od leta 1981. Prvi dan je veljal temi »Mesto in podeželje od 14. do 18.
stoletja«. Potem ko smo na treh letnih sestankih prinašali svoje prispevke (del jih
bo izšel v reviji »Storia della Città«) in določili kot referenta prvega podpredsed
nika, Th. Riisa (saj je temo pred leti on predlagal), smo pred dobrim letom v Dublinu
prediskutirali njegov osnutek, ki ga je na tej podlagi slednjič predelal v tekst,
kakršen je izšel v kongresnih materialih. Za predvideni kratki obseg je bila tema
404 ZGODOVINSKI ČASOPIS 39'.'1985 • 4
seveda preširoka (na to sem opozarjal že ob njenem izboru) in smo zato delne teme
porazdelili še na več koreferentov. Diskusijo sem vodil tako, da smo sproti obrav
navali sektorje referata v zvezi z ustreznimi koreferati, kar se je zelo obneslo. Sode
lovalo je vpričo 70 do 80 navzočih kakih 30 ljudi s približno štiridesetimi interven
cijami, ki so bile vse kratke in omejene na bistvo sproti obravnavane delne teme.
Poslušalci, ki so krožili od predavalnice k predavalnici in tako ujeli razne dele di
skusij, so potrdili ugodni vtis o tem delu. Moja prvotna skepsa o preširoki temi je
bila torej preveč pesimistična, saj nihče ni poudarjal vrzeli v glavnem referatu,
vsakdo pa je imel dovolj možnosti, da pove svoje.
Takoj potem, ki sem prevzel predsedstvo komisije, sem s tehnično in deloma
tudi gmotno pomočjo blagajnika F. Irsiglerja in njegove mlade univerze Trier uvedel
bilten komisije (»-Nouvelles de la commission internationale pour l'histoire des vil
les«). Njegovo četrto številko sem posvetil 16. mednarodnemu kongresu in v njem
podal delovni načrt komisije z bibliografskimi podatki o njegovi dosedanji realiza
ciji. V Stuttgartu smo drugega dne komisijskega zasedanja obravnavali najnovejše
stanje pri realizaciji še odprtih načrtov, ki se v strnjeni obliki glase: nacionalne
retrospektivne bibliografije; viri za zgodovino mest do srede 13. stoletja; atlas mest;
letne bibliografije; obdelava petletnih kongresnih tem.
Pri delu teh načrtov je Jugoslavija še v zaostanku. Pokažemo sicer lahko na
uspeli simpozij v Skofji Loki leta 1974, na prispevek Yougoslavie v mednarodnem
Vodniku za zgodovino mest, na razne prispevke h kongresnim temam in na organi
zacijsko delo, ne moremo pa razglašati kakih posebnih jugoslovanskih uspehov glede
prvih treh zgoraj navedenih programskih točk. Tu bi me vedlo predaleč, če bi hotel
novačiti sodelavce pri teh projektih. Treba bi bilo o tem ponovno objaviti izčrpnejšo
informacijo v posebnem sestavku in delo organizirati, toda tudi iskati denar za nje
govo izvedbo, kar je vsaj zame najbolj neprijetni del naloge.
Drugega dne popoldne smo imeli (zaprto) «-administrativno-« sejo, na kateri smo
med drugim s tajnim glasovanjem in z večino glasov izmed več predlogov ' določili
svojo temo za prihodnji mednarodni kongres zgodovinskih ved v Madridu: »Nova
mesta«. Temo je predlagala agilna Italijanka F. Bocchi iz Bologne. Hkrati smo skle
nili sprejeti povabilo danskega podpredsednika komisije Riisa, naj obravnavamo
temo »Mesta in cerkvene ustanove« (ki sta jo predlagala F. Irsigler in K.Blaschke,
vsak iz ene Nemčije) na posebnem simpoziju na Danskem. Vsaj doslej se je komisija
uvrstila med tiste, ki so upravičile svoj obstoj, za kar imajo zasluge zlasti moji trije
predniki: Nemec H. Aubin, Švicar. H. Amman in francoski akademik Ph. Wolff. - - P o
tej. seji sem moral oditi naravnost na vlak, tako da zadnjih dveh dnevov .kongresa
nisem več opazoval.
Vse komisije so zasedale na različnih mestih hkrati, tako da se to pot nisem
mogel udeležiti dela dveh drugih komisij, ki jima tudi pripadam. Kolizija raznih in
teresov je na kongresih te vrste pač neizogibna.
Kongres je spremljala vrsta drugih prireditev, med drugim ciklus treh preda
vanj iz nemške zgodovine, ki jih je na pustomodernem in kljub temu (ali prav zato)
nepreglednem rotovžu ob sodelovanju Nemške zveze zgodovinarjev in (po našem)
»sofinancerjev« priredil župan Rommel. Ta se je že ob otvoritvi kongresa izkazal
z dokajšnjo duhovitostjo, na primer, ko je svoje mesto med drugim pohvalil takole:
»Slednjič se je tu (pred 99 leti z Daimlerjevo iznajdbo, S.V.) rodil avtomobil, ka
terega hrup nas obdaja in ki je v teku let pokosil Več žrtev kot večina vojn 19. sto
letja.« Ob koncu 20. stoletja »naj bi človeški duh premagal površnost, da bi našel
bistvo.« — V omenjenem ciklusu predavanj sem poslušal samo prvo, ki ga je imel
giessenski profesor P. Moraw, rojen v Moravski Ostravi, z naslovom »Nemčija — ce
lota in deli v poznem srednjem veku.« V nasprotju s tradicionalno nemško državno
zgodovino je postavil več trditev, ki se močno približujejo moji, že večkrat izraženi
oceni srednjeveške države, pri čemer gre pač za samostojna iskanja v podobni smeri:
nemški närod je mlajši od svojega organizacijskega okvira; oživitev rimskega cesar
stva je ovirala nastanek specifične nemške mentalitete; v 10. do 14. stoletju je bilo
sporazumevanje (razen v latinščini) večjezično, na podlagi regionalnih govorov; po
jem Nemčije je tedaj bil bolj državni kot jezikovni; razlike v razvoju so izraz evrop
skih razlik; institucij ob koncu srednjega veka ne gre razlagati z modernim parla
mentarizmom in tako dalje. Aplicirano na slovensko zgodovino to pomeni med dru
gim, da je bilo »nemško« gospostvo v srednjem veku oblast nadetnično (po rimskem
vzorcu, toda brez učinkovitega centralizma) zamišljenega imperija, kar ni isto kot
nemška hegemonija v Avstriji 19. stoletja in še manj kot gospostvo nemškega impe
rializma raznih oblik v najnovejši dobi.
Kongres je tudi spremljala bogata razstava novejših zgodovinskih publikacij,
mnogih nemških, pa tudi tujih (zlasti anglofonskih) založb. Noben INDOK ne more
nadomestiti take možnosti za vpogled v najnovejšo tujo literaturo, v kateri pa se
ZGODOVINSKI ČASOPIS 3 9 - 1 9 8 5 - 4 405
marsikdaj kak zveneč naslov ob pregledu vsebine izkaže za hudo varljivega. Ugo
tovitev, kaj vse bi moral še poznati, če ne nabaviti, je včasih kar neprijetna.
Med spremnimi prireditvami (ki pa se jih nisem utegnil udeležiti) naj omenim
še na italijansko iniciativo organizirani ustanovni sestanek Združenja evropskih zgo
dovinarjev in informativni sestanek o mednarodnem in meddisciplinskem združenju
za preučevanje vladarstva, ki so ga udeleženci iz desetih držav ustanovili v začetku
leta 1985 v Torontu. Samo še zelo dobro organizirani nacionalni komiteji zgodovin-,
skih ved lahko mislijo na vsestransko sodelovanje v podobnih organizacijah, za
katero je potrebno dosti ljudi in denarja.
Ne ravno zaradi kongresa, pač pa hkrati z njim, je bila v Stuttgartu razstava
izkopanin iz groba keltskega kneza v Hochdorfu blizu Stuttgarta, o kateri naj po
vem le tole: k razstavi, ki naj bi dajala prerez arheoloških metod in dognanj od
pračloveka do srednjeveških mest, je središče poznohalštatski knežji grob, izkopan
pred šestimi leti. Odtlej do danes so z vsem potrpljenjem obnovili (očistili in iz drob
cev sestavili) predmete, med drugim bronasto ležišče na kolesih za mrliča, grški
bronasti kotel s prostornino 340 litrov in s sledovi medice, voz in tako dalje. Same
izkopanine, njihova obnova.in tudi razstava so izjemen dosežek. V preglednih in
primerjalnih gradivih je Slovenija dobro zastopana in končno mnenje o pomenu
knežjih izkopanin v, spremnem filmu izreka — Tone Knez iz Novega mesta. Na raz
stavi, ki si jo v mestu zdomcev ogledujejo ogromne množice ljudi, tudi takšni vtisi
gotovo niso brez pomena. Znanstveno sodelovanje s tujino ni le nujno zlo. • Ob tem
se moramo zopet spomniti našega kongresa: Udeležba pri takšnih in podobnih pri
reditvah postaja pri nas problem: malo ljudi s primernim jezikovnim in stvarnim
znanjem kaže interes za mednarodno sodelovanje, predvsem pa se postavlja problem
finančnih sredstev. Za stuttgartski kongres ga je vsakdo reševal z večjim ali manj
šim uspehom ali brez njega po svoje in navsezadnje nas je vendarle nekaj prišlo.
Taka rešitev gotovo ni »sistemska«, včasih pa še vedno bolj simpatična kot nekatere
druge: zveza zgodovinarjev neke sosednje države je izbrala hotel, ki je stal štiri in
polkrat več kot moj, zato pa so število udeležencev morali precej omejiti. Na drugi
strani so nekatere skupine,, ki so iz vzhodne srednje Evrope pripotovale z avtobusi,
že po številnosti napravile vtis. Bolj kot kdaj prej je bilo vendarle čutiti, da neko
liko boljša organizacija z jugoslovanske plati gotovo ne bi bila odveč.
.Se o primerjavi s prejšnjimi kongresi: imam vtis, da ta kongres ni bil tak mon-
ster-kongres kot prejšnji, ki sem jih doživel. Bil je kljub vsemu bolj pregleden. Ali
oddaja svoje udeležence drugim, bolj specializiranim kongresom, ali je čutiti tudi
drugod finančne težave, ali pa morda prevelike razsežnosti niso več tako privlačne?
S e r g i j V i l f a n
INTERKATEDRSKA KONFERENCA V SARAJEVU
(8., 9. november 1985)
Letošnja interkatedrska konferenca zgodovinarjev je bila 8. in 9. novembra 1985
v prostorih Filozofske fakultete v Sarajevu. Izmed desetih kateder za zgodovino
(univerzitetnega ranga) v Jugoslaviji (o tem in o konferencah v letih 1980—1982 glej
poročilo v ZC 37/1983, št. 1—2, str. 129—130) so se je udeležili predstavniki devetih
zgodovinskih oddelkov (Sarajevo, Zagreb, Beograd, Ljubljana, Novi Sad, Skopje,
Zadar, Priština, Nikšič), vendar iz Nikšića ni bilo predstavnikov študentov, temveč
le dva profesorja, iz Prištine pa le študentje. Prvi dan dopoldne je bila razprava
o specifičnih metodah dela pri pouku sodobne zgodovine s posebnim ozirom na pe-
riodizacijo, o stanju in poenotenju študija na jugoslovanskih univerzah in o polo
žaju zgodovine v osnovnem in srednjem usmerjenem izobraževanju y Jugoslaviji,
popoldne pa so bili študentski referati. Drugi dan dopoldne so bili še preostali re
ferati študentov in sprejeti so bili še sklepi te konference.
Kot predstavniki oddelka za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani so se
konference udeležili prof. Ignacij Voje, prof. Dušan Nečak in študenta Bojan Balko-
vec in Igor Lokošek. Na temo Aneksija BiH so študentje napisali tokrat kar 14 refe
ratov; iz Ljubljane je bil le eden. Pač pa smo med udeležence konference razdelili
zbornik s konference v Ljubljani (tema: Federalizem pri jugoslovanskih narodih).
O specifičnih problemih periodizacije sodobne zgodovine v naši historiografiji
je imel dokaj obsežen referat prof. Milorad Ekmečić. Predlagal je strogo delitev stari
vek — srednji vek — novi vek (od začetka 16. stoletja dalje) tako v obči kot v na
rodni zgodovini. Predlog je seveda skrajno problematičen, še zlasti če bi hoteli pri
lagoditi tej periodizaciji tudi predmete študija na fakulteti. Drugi Ekmečičev pred
log je bil naziv moderna zgodovina za dobo po letu 1918 in sodobna zgodovina za
406 ZGODOVINSKI ČASOPIS 39 • 1985 • 4
dobo po letu 1945. Tudi o tem dokončen sklep ni bil sprejet. V zvezi s tem sta se
pokazali še dve težnji. V en predmet naj bi se združile starejša zgodovina lastnega
naroda in zgodovina drugih jugoslovanskih narodov (za vse obdobje pred 1918), kar
je seveda popolnoma nesprejemljivo. Predstavnik iz Beograda je predlagal, da se
predmet Zgodovina jugoslovanskih narodov po 1.1918 poimenuje Zgodovina Jugosla
vije. Verjetno pa ni problem naziv, temveč vsebina in obseg predmeta, ki poleg
jugoslovanskega okvira vendarle še mora dati nekoliko podrobnejši pregled razvoja
lastnega naroda. Glede poenotenja študija ni prišlo preko ugotovitev o potrebi po
tem. Enotna je bila ugotovitev o vedno bolj slabem materialnem položaju fakultet
(v Skopju dela oddelek za klasično filologijo brezplačno, knjižnice vseh oddelkov na
filozofski fakulteti naj bi združili v eno z enim bibliotekarjem, v Nikšiću niso imeli
denarja, da bi poslali predstavnike študentov na to konferenco ipd.). Prav tako enot
no in še bolj kritično je bilo ugotavljanje skrajno kritičnega položaja pouka zgo
dovine v osnovnih in zlasti srednjih šolah v Jugoslaviji. Potrdili smo predloge Zveze
zgodovinarjev Jugoslavije v zvezi s tem (zlasti, naj se zgodovina uvede v vse štiri
letnike vseh srednjih šol po 2 uri tedensko; po 2 uri tedensko v 5. razred in po 3 ure
tedensko namesto dveh v 8. razred osnovne šole). O tem naj bi tudi stekla razprava
v zvezni konferenci SZDL.
Študentski referati so bili (kot že na prejšnjih konferencah) po obsegu in kva
liteti precej različni. Kompleten seznam referatov je sledeč: 1. 2ivka Gluhić (Sara
jevo): Aneksija BiH na stranicama Godišnjaka Društva istoričara BiH, Priloga za
istoriju i Glasnika Društva arhivskih radnika BiH; 2. Slobodan Soja (Sarajevo): Pri
kaz Aneksije BiH u knjizi Momčila Ninčića; 3. Jasmina Čirković in Božica Mlade-
nović (Beograd): »Politika« prema aneksiji BiH; 4. Igor Lokošek (Ljubljana): Tolstoj,
»Slovenski narod« in aneksija; 5. Jasna Žiljak (Zagreb): Stav Socialdemokratske
stranke Hrvatske i Slavonije u listu »Slobodna riječ« prema aneksiji; 6. Amra Cvet-
ković (Sarajevo): Aneksija BiH prema pisanju »Srpske rijeci«; 7. Suzana Leček (Za
greb): Stav Hrvatske pučke napredne stranke u listu »Pokret« prema aneksiji BiH;
8. Predrag Latinović (Zagreb): Stav Hrvatske stranke prava u listu »Hrvatska«
prema aneksiji BiH; 9. Marjana Valić (Zadar): Odjeci aneksione krize u Dalmaciji;
10. Veselinka Krstevska (Skopje): Makedonija poslije aneksione krize; 11. Sašo To-
dorovski (Skopje): Makedonija pre i u vrijemu aneksione krize; 12. Pal Tibor (Novi
Sad): Stavovi lista »Branik« za vreme aneksione krize; 13. Zoltan Bada (Novi Sad):
Stavovi lista »Zastava« za vreme aneksione krize; 14. Nairn Krasniqi (Priština):
Odjeci aneksione krize na Kosovu.
Organizatorji konference so obljubili, da bodo izdali zbornik z vsemi referati,
vendar je to odvisno tudi od finančnih sredstev. 2e iz seznama referatov se vidi, da
je večina vendarle vložila precej truda, zlasti pri obdelavi publicističnih virov, na
katerih je slonela večina referatov. 2al je zmanjkalo časa za diskusijo. Referati so
bili sestavljeni in prebrani v treh jezikih (srbohrvaščini, makedonščini, slovenščini).
Se enkrat se je pokazalo, da je za druge narode in narodnosti razumevanje sloven
skega jezika pretrd oreh. Zato bi bilo dobro v bodoče referate vselej prevesti.
Sprejeta je bila prošnja Pedagoške fakultete v Mariboru, da se udeleži že na
slednje interkatedrske konference, ki bo v Nikšiću leta 1986. Sklenjeno je bilo, naj
se v bodoče konference udeležita največ po 2 predstavnika študentov z ene fakul
tete, imata enega ali dva referata, vendar pa naj bo predstavitev referatov na kon
ferenci časovno omejena na 15—20 minut, tako da bo ostal čas za diskusijo. Celotno
delo konference naj se razdeli na 2 sekciji — v eni naj se razpravlja o študijskih
problemih (v ospredju je še vedno problem poenotenja študija), v drugi pa obrav
navajo študentski referati. Precej časa smo na koncu porabili za določitev teme na
slednje interkatedrske konference. Danih je bilo precej predlogov. Skopski predstav
nik je odločno zavrnil temo Balkanske vojne in končno je bilo s konsenzom skle
njeno, da bo tema: Nastanek nove Jugoslavije, njena prva ustava in meje.
Že prvi dan zvečer so nam gostitelji priredili večerjo, drugi dan popoldne pa
smo se odpeljali na ogled olimpijskih objektov (Bjelašnica, Igman) in Sarajeva. Od
delek za zgodovino Filozofske fakultete v Sarajevu je kljub nekaterim manjšim
spodrsljajem uspešno organiziral konferenco. Lahko upamo, da se bo to edino vsako
letno srečanje profesorjev in študentov vseh fakultet v Jugoslaviji nadaljevalo.
I g o r L o k o š e k
Na podlagi izčrpne diskusije so udeleženci sprejeli še naslednja priporočila:
1) delo med oddelki za zgodovino v SFRJ koordinira in za izpolnitev dogovorjenih
sklepov skrbi oddelek, ki mu je poverjen sklic naslednje konference; 2) medkatedr-
ZGODOVINSKI ČASOPIS 3 9 - 1 9 8 5 - 4 407
ske konference se vršijo še naprej redno vsako leto; 3) konferenca v soglasju s prejš
njimi dogovori obdrži reprezentančni in delovni značaj; 4) koordinator in sklicatelj
konference v letu 1986 bo zgodovinski oddelek Pedagoške fakultete v Nikšicu; 5) do
naslednjega zasedanja naj se začne z usklajevanjem učnih programov, da bi se iz
delal »model« primeren za sedanje razmere in potrebe optimalnega studija z vsemi
neobhodnimi standardi; 6) dvopredmetni študij (k temu je sicer treba stremeti) naj
se ne izvaja tako, da se A in B predmet glede ur pouka in zahtev izenačita ter na
ta način ustvari vtis o kvalifikaciji obeh predmetov na nivoju »A«; 7) zaprosi naj se
predsedništvo Zveze društev zgodovinarjev Jugoslavije, da se obrne na Zvezno kon
ferenco SZDLJ za posredovanje pri vseh republiških konferencah SZDL in skupno
stih za finansiranje visokošolskih ustanov; Zvezna konferenca SZDLJ naj posije tem
apel z zahtevo, da posvetijo posebno pozornost visokošolskim oddelkom, na katerih
se obravnavajo kompleksi disciplin, pomembnih za nacionalno zgodovino in kulturo
(književnost, materni jezik, umetnost itd.). Te oddelke je treba materialno m ka
drovsko okrepiti in usposobiti, da bodo lahko neovirano izvrševali svojo nalogo; 8)
v skladu s prejšnjimi stališči naj se na enopredmetnem študiju zgodovine posveti
večja pozornost jezikom virov (grščini, latinščini, starocerkvenoslovanščim, turscim,
nemščini) in odgovarjajočim paleografi jam ; 9) izrazi naj se zahvala predsedmstyu
Zveze društev zgodovinarjev Jugoslavije za uspešno predstavitev problema pouka
zgodovine v srednjih šolah v javnosti. . .
I g n a c i j V o j e
OBVESTILA
PRIPRAVE NA 23. ZBOROVANJE SLOVENSKIH ZGODOVINARJEV
IN DELO ZVEZE ZGODOVINSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE
1 V polnem teku so priprave na 23. zborovanje slovenskih zgodovinarjev, ki bo.
od 1 'do 3 oktobra 1986 v Tolminu. O temah, ki jih bomo obravnavali na zborovanju
je že razpravljalo Zgodovinsko društvo za Severno Primorsko, sestale so se tudi po
samezne sekcije Zveze zgodovinskih društev Slovenije. O programu zborovanja je ze
razpravljal izvršni odbor ZZDS. Čeprav se program še oblikuje, število referatov in
tem še ni dokončno sklenjeno, pa so nekatere bistvene poteze zborovanja ze povsem
jasno začrtane. , , , ..
Osrednja tema zborovanja bo slovenska zahodna meja od arheoloških obdobij
do sodobne problematike. Gospodarska sekcija bo pripravila referate o prometu od
srednjega veka dalje. Pedagoška sekcija bo pripravila referate kot izhodišča za raz
pravo Zgodovinsko društvo za Severno Primorsko je predlagalo teme iz lokalne zgo
dovine, s katerimi bo osvetljena zgodovinska podoba in sodobni tokovi na Tolmin
skem Sekcija za sodobno zgodovino je pripravila predlog za okroglo mizo. Tema, za
katero bo sekcija pripravila uvodne referate, je — Historiografija na Slovenskem.
Referati bodo pripravljeni tako, da bodo odpirali diskusijo. V diskusiji pa naj bi,
vsaj takšna je bila zamisel, ki nas je vodila pri izbiri te aktualne teme, sodelovalo
čim več zgodovinarjev — udeležencev zborovanja v Tolminu.
V program zborovanja sodi seveda tudi ekskurzija. Udeleženci zborovanja si
bodo ogledali Tolminsko in njegove znamenitosti. O nadaljnjih pripravah na zboro
vanje bomo člane ZZDS in bralce ZC še obveščali.
2 Izvršni odbor ZZDS je na svoji seji 6. 3. 1986 sprejel sklep, da pošlje Mestni
konferenci SZDL Maribor odprto pismo v zvezi s postavitvijo spomenika generalu
Rudolfu Maistru v mestu Mariboru, Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani
pa javni protest proti nameravani preselitvi časopisnega oddelka NUK iz sedanjih
prostorov v centru mesta na novo lokacijo za Bežigradom. V sredstvih javnega ob
veščanja je ZZDS nato objavila naslednje odprto pismo:
I Zveza zgodovinskih društev Slovenije, ki združuje dvanajst društev poklicnih
zgodovinarjev in ljubiteljev zgodovine po vsej Sloveniji, se pridružuje javnim za
htevam za čimprejšnji uspešni zaključek akcije za ponovno postavitev spomenika
generalu Rudolfu Maistru v mestu Mariboru.
408 ZGODOVINSKI ČASOPIS 39 - 1 9 8 5 - 4
O nekaterih odprtih vprašanjih bojev za slovensko severno mejo po prvi sve
tovni vojni smo slovenski zgodovinarji razpravljali na svojem 19. zborovanju v Ma
riboru jeseni 1978. Referati in razprave ob okrogli mizi so s poročilom o rezultatih
diskusije objavljeni v naših revijah Zgodovinski časopis (32/1978, št. 4, str. 491—497
in 33/1979, št. 3, str. 385—405) in Časopis za zgodovino in narodopisje (jubilejni zve
zek 1—2/1979) in so tako dostopni vsej slovenski javnosti. Sodbo zgodovinarjev in
priznanih javnih delavcev o zaslugah generala Maistra je mogoče prebrati tudi v
Spominskem zborniku ob 60-letnici bojev za severno slovensko mejo 1918—1919 (Ma
ribor 1979), v katerem so naštete tudi' številne slovenske občine, ki so Maistrovim
borcem podelile domicilno pravico. •- - • • > • • !
Nesporno je, da ima general Rudolf Maister bistveno zaslugo za osvoboditev
Maribora in z njim pomembnega dela slovenskega ozemlja. Ob razpadu habsburške
monarhije je na Slovenskem skoraj samo on razumel, kaj je treba storiti.
Potrebne priprave za postavitev spomenika je treba pospešiti, kajti prav bi bilo,
da bi še kdo Maistrovih borcev dočakal njegovo odkritje. - - •>••.<
II. Izvršni odbor Zveze zgodovinskih, društev Slovenije je na seji 6. 3. 1986 raz
pravljal tudi o vprašanju selitve vsega periodičnega tiska skupaj s časopisno čital
nico Narodne in univerzitetne knjižnice v novo poslopje študentskega stolpiča za
Bežigradom. *'
Zveza zgodovinskih društev se pridružuje protestom zoper to selitev'iri podpira
stališča fakultetnega sveta Filozofske fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljub
ljani.
3. 4. aprila 1986 so se slovenski zgodovinarji zbrali na tovariškem srečanju ob
70-letnici akademika prof. dr. Boga Grafenauerja in ob 60-letnici prof. dr. Ignacija Ve
jeta. V kulturnem programu v ljubljanskem Klubu delegatov sta nastopila Akadem
ski pevski zbor Tone Tomšič iz Ljubljane in kvartet družine Kežar iz Šentvida v
Podjuni. Slavnostna nagovora obema jubilantoma bomo objavili v prihodnjem zvez
ku ZC.
4. ZZDS se je že vključila v vsebinske priprave za prihodnji jugoslovanski zgo
dovinski kongres (v Prištini) in svetovni kongres (v Madridu). Za slednjega naj bi
pripravili tudi .bibliografijo. jugoslovanske historiografije po kongresu v f San F r a n -
ciscu leta 1975.' '.'' - , " ' t ' ' i ' , . ; , r ,i'..-'> ( •.••''
. . „ , . - . л. . • • ••- r— ' J a s n a H o r v a t — J a n e z S t e r g a r
ZGODOVINSKI ČASOPIS 39 •• 1985 • 4 409
. . . OCENE IN; POROČILA .
' Monumenta turcica historiam slavorum meriđionalium illustrantia. Tomus quar-
tus Serija III, Mühimme defteri knjiga 1, sv . l ; Tomus quintus Senja III, Vakuf-
name, knjiga 1. Sarajevo: Orijentalni institut, 1985. 230 strani; 278 strani.
Turski arhivi predstavljajo pravo zakladnico raznovrstnih izvirnih dokumentov
z izredno bogatimi podatki o zgodovinskem razvoju naših narodov. Sistematična delo
pri proučevanju in izkoriščanju turškega arhivskega materiala se je začelo sele po
drugi svetovni vojni. Po letu 1945 so naši turkologi nacrtno odhajali v turske arhive,
zbirali in fotokopirali na tisoče dokumentov., Večino .posnetega gradiva hram Orijen-
^ ^ ' K m a l ^ M ^ i n o v i W i O r i j e n t a l n e g a instituta (1950)..si je ta osrednja jugoslo
vanska institucija postavila za nalogo, da poleg rednega izdajanja periodičnega gla
sila -Prilozi za.orijentalnu filologiju- izdaja tudi turške.vire za zgodovino naših na
rodov Tako je nastala:posebna serija turških virov z naslovom -Monumenta turcica
historiam Slavorum meriđionalium illustrantia-..V okviru te zbirke so predvideli na
slednje serije: Д).zakonski spomeniki (Kamini in kanun-name), 2) t a h n r (tapu) dei-
terji in drugi finančni popisi, 3) sodni protokoli (sidžili), 4) posamezni akti (termam,
berati bujuruldije itd.), 5) statuti zadužbin (vakuf-name) in druge. Kot prvi zvezek
omenjene zbirke je bila-tiskana knjiga z naslovom »Kanuni in kanun-name za Bo
sanski Hercegovački, Kliški, Crnogorski in Skadarski sandžak«, Sarajevo 1957 v re
dakciji raznih avtorjev. Druga serija, (defterji). se je začela s knjigo ^ r a j i s t e Isa-
bega Ishakovića - zbirni katastarski popis iz 1455. godine«, Sarajevo 1964 v redak
ciji Hazima Sabanovića (obe knjigi sem ocenil v ZC 23, 1969 str. 308-313). V isti
seriii je izšla v redakciji H. Sabanovića leta.1972 tudi knjiga »Oblast Brankovica —
opširni katastarski popis iz 1455. godine«. Ker se ta katastrski popis nanaša v glav
nem na področje Kosova, ima izreden • pomen za proučevanje etmcne strukture pre
bivalstva na Kosovu neposredno po turški zasedbi. . -
Po daljši prekinitvi nadaljuje Orijentalni institut z objavljanjem osmanskih
zgodovinskih virov v seriji Monumenta turcica. Pod Tomus quartus objavlja v redak-
ciii Ešrefa Kovačeviča zbirko z naslovom: Mühimme defteri — dokumenti o našim
krajevima. Poleg popisnih, katastrskih defterjev je eden najvažnejših fondov vrhovne
oblasti znan pod imenom »Mühimme defterleri«. Na ta fond'je bila pozorna ze pred
vojno ekipa srbske akademije znanosti, ki jo je v carigrajske arhive vodü Stanoje
Stanojević Znani srbski turkolog Gliša Elezovič je izpisal osnovne podatke iz Vi. in
V knjige in jih objavil v tabelarnem pregledu v obliki regestov v knjigi z naslovom
»Iz carigrajskih turskih . arhiva J Mühimme, def teri«> (izšla v Beogradu 1951). Njegov
način izdajanja strokovnjakov ni zadovoljil in je objavljeno gradivo praktično ne
uporabno. Praznino na tem področju skuša sedaj Orijentalni institut izpolniti s po
polnejšo objavo dokumentov. •
Mühimme defterji predstavljajo poseben- fond arhiva Predsedništva vlade Ohra
njenih je 263 knjig, poleg tega pa še fragmenti, 14 knjig. Časovno zajemajo obdobje
350 let od 1554'do 1904; Serija ni popolna, vmes zijajo večje ah manjše praznine
V teh knjigah so vpisani vsi odloki centralne osmanske oblasti, ki so se nanašali na
katerokoli področje ogromnega osmanskega imperija. Poleg dragocenih čisto zgodo
vinskih podatkov nudijo vpogled v družbeno, vojaško in politično življenje arzave.
Med drugim najdemo sultanove odloke o imenovanjih posameznikov na najrazlič
nejše položaje in službe, sklepe o gradnji ladij, odpiranju rudnikov, ukaze o mobili
zaciji raznih rodov vojske, o nabavi in odkupu prehrane za vojsko ah vehka mestim
središča, instrukcije raznim funkcionarjem, navodila za preiskavo kaznivih dejanj m
pregon prestopnikov. Nadalje so vpisane potrditve aU zavračanje raznih prošenj KI
so jih Porti pošiljali vojaški, svetni ali verski organi. Zanimiva so ^ 0 ? } 1 ^ , ^ 6 ^ .
s špijonažo, o ravnanju z ujetniki in sužnji. Izdajajo se potrdila o б ™ , ^ . ° ^ Д Ј "
o dvigu naselij na stopnjo kasabe (mesteca). S posebnimi odloki so m a k s l ™ ^ e «ene
določenih proizvodov. Z ukazi preprečuje sultan samovoljo posameznih o b l ^ ™ f ° J j
zlasti v zvezi z dajatvami ali pa skuša onemogočiti hajduške akcije. V prvi] oojav
ljeni knjigi so zbrani dokumenti, ki se nanašajo na razmere v naših dezeian pu
turško oblastjo in zajemajo prvih šest knjig tega fonda. Časovno segajo od Konca
junija 1554 do konca junija 1566. Iz določenih, predvsem tehničnih vzrokov аоки
menti niso prevedeni v celoti) temveč je objavljena zelo izčrpna vsebina^vsjaseg
dokumenta. V uvodu k vsakemu dokumentu je naveden naslovljenec in aatum.
seben problem je predstavljala datacija, ker so datumi večinoma le na zac«^
410 ZGODOVINSKI ČASOPIS 39 - 1 9 8 5 - 4
strani, medtem ko se beležke k posameznim dokumentom s temi datumi ne ujemajo
povsem. Posebno težavo je predstavljalo dešifriranje osebnih imen in toponimov.
Avtor je opravil pri tem izredno naporno delo. Kljub temu ima izdaja določene po
manjkljivosti. Pogrešamo predvsem opombe in komentarje k posameznim dokumen
tom. Objavljeno gradivo v skrajšanem srbohrvaškem prevodu dokazuje, kako je le-to
pomembno za proučevanje zgodovine jugoslovanskih narodov pod Turki, vendar je
bilo doslej skoraj neproučeno. Z izdajo te knjige je Orijentalni inštitut približal gra
divo širšemu krogu raziskovalcev.
Pod Tomus quintus je objavljena prva knjiga Vakufnam. Vakufname imajo iz
redno velik pomen za našo zgodovino v času turške vladavine, a so bile doslej slabo
izkoriščene. Mnogo gradiva o naših vakufih je v turških arhivih, še posebej v arhivu
bivšega ministrstva za vakufe. O njih se je tudi pri nas ohranila dosti gradiva. Naj
več dokumentov o vakufih se je ohranilo v Sarajevu, in sicer v Gazi Husrev-begovi
biblioteki (tudi vakuf), kjer so trije veliki zborniki prepisov vakufnam iz raznih kra
jev Bosne in Hercegovine. Vakufname hranijo tudi v drugih znanstvenih ustanovah
in arhivih v Jugoslaviji,' in sicer v Orijentalnem institutu v Sarajevu, v Državnem
arhivu v Skopju, v arhivih vakufske direkcije v Sarajevu in Skopju. O vakufih —
o poreklu, zgodnjem razvoju, pravnem značaju — so doslej pri nas bolj malo pi
sali. Edina izjema je Mehmud Begović, ki je napisal splošno delo o vakufih v Jugo
slaviji. Večjo pozornost so turkologi posvečali objavljanju in obdelavi zadužbinskih
listin, predvsem onih iz starejšega obdobja. Vakufname (statut zadužbin) so doku
menti o volilu nekega imetja (nepremičnine ali premičnine) v verske, prosvetne,
zdravstvene, socialne, prometne in dobrodelne namene. Vakufnama je neke vrste
sodni sklep. Vakufnama nam ne pojasnjuje samo institucije vakufa, ampak je po
memben vir za druga področja zgodovine. Vakufname nam dajejo zelo veliko podat
kov o gradnji objektov (sakralnih, kulturnoprosvetnih, socialno humanitarnih), o na
stanku, oblikovanju in rasti naselij, o strukturi prebivalstva, o obrtnih panogah,
o kolonizaciji in zgodovinski topografiji. Iz njih razberemo ekonomske razmere raz
nih družbenih razredovj iz njih zvemo o vrednosti denarja, o višini zakupov in višini
najemnin. Na njihovi podlagi lahko sledimo razvoju islamskih religioznih, znanstve
nih in prosvetnih ustanov. Vakufname so zanimive tudi s stališča diplomatike. Po
navadi so zelo obsežne; nekatere so dolge celo 10 do 20 metrov.
V pričujoči izdaji so objavljene vakufname iz 15. in 16. stoletja s področja
Bosne in Hercegovine. V kronološkem redu je nanizanih 27 vakufnam v srbohrvaškem
prevodu. Deloma so se ohranile v originalu, deloma pa v prepisu. V uvodu vsakega
dokumenta najdemo nekatere osnovne podatke: kje hranijo original ali prepis, podan
je opis dokumenta — velikost, pisava, okrašenost, navedene so dosedanje izdaje.
Prvič je objavljenih 16 vakufnam. Ker je pri prevodu in obdelavi posameznih vakuf
nam sodelovalo večje število turkologov, daje izdaja vtis neizenačenosti. Nekaterim
vakufnamam so dodane obsežnejše pripombe ali komentarji, druge pa so brez njih.
Največ vakufnam se nanaša na razvoj Sarajeva in Mostarja, ostale pa na Banjaluko,
Rudo, Cajniče, Rogatico, Tešanj, Knežino, Foco, Konjic, Tuzlo in Jajce.
Obema knjigama so na koncu dodana pomagala. Dodan je slovarček manj zna
nih besed in terminov ter indeks osebnih in geografskih nazivov.
Pri izdajanju tovrstnih virov je treba opozoriti še na eno pomanjkljivost. Obi
čajno izdajatelj poskrbi da poleg prevoda izda turški tekst v transkripciji ali trans-
literaciji. Običajno so dodani tudi faksimili. Zaradi finančnih težav je izdajatelj dela,
o katerem govorimo, to prakso opustil, vendar lahko uporabnik pri vsakem objavlje
nem dokumentu najde signaturo originala in signaturo fotokopij, ki jih hranijo v
Orijentalnem institutu. Strokovnjakom turkologom so na ta način originali vedno
dostopni za podrobnejše proučevanje. Vendar lahko rečemo, da je tudi tak način
izdajanja turških virov, ko so objavljeni turški dokumenti le v prevodu, lahko zelo
koristen za širši krog zgodovinarjev, predvsem tistih, ki ne obvladajo turškega je
zika, proučujejo pa obdobje zgodovinskega razvoja naših narodov pod Turki. Služi
pa lahko tudi kot zanimivo in dostopno gradivo za seminarske vaje pri študiju zgo
dovine na fakultetah.
I g n a c i j V o j e
I v o L e n t i e , Dubrovački zlatari 1600—1900. Zagreb: Društvo povjesničara
umjetnosti SR Hrvatske, 1984. 164 strani + tabel XLVIII (slike).
Z objavo Lentićeve knjige o dubrovniških zlatarjih smo dobili zaokroženo po
dobo o delovanju ene najpomembnejših obrtnih panog v srednjeveškem Dubrovniku.
Ze pred njim so o dubrovniških zlatarjih in njihovi organiziranosti pisali Cvito Fi-
ZGODOVINSKI ČASOPIS 39 • 1985 • 4 411
sković » Dragan Roller2 in Josip Lučić,3 vendar so se omejili na obdobje od 13. do 16.
stoletja. I. Lentìe pa je svoje raziskave dubrovniškega arhiva usmeni na čas od lb.
do začetka 20. stoletja. , ., . , ... .
V uvodnih poglavjih poudarja avtor, da je bil Dubrovnik najpomembnejši zla
tarski center v Hrvatski od srednjega veka dalje. K temu naj bi-prispevalo izkori
ščanje bogatih srebrnih rudnikov v Srbiji in Bosni; pri čemer so imeli znaten delež
dubrovniški trgovci. Lentie ugotavlja, da so se s to obrtjo ukvarjali večinoma domaci
mojstri, kar dokazuje, da je bila potrošnja zlatarskih izdelkov zelo velika in da je
Dubrovnik predstavljal zelo važno tržišče za srebrne izdelke. Zaradi blagostanja, ki
je bilo posledica ekonomske prosperitete Dubrovnika zlasti v prvi polovici 16. sto
letja so se dubrovniški meščani vdajali razkošju. Zato ni čudno, da je dubrovniška
vlada skušala večkrat (prvič je izdala uredbo o luksuzu leta 1624, drugič pa 1671)
z zakoni preprečiti pretirano razkošje. V 17. in 18. stoletju se je obdržala renesančna
tradicija bogate okrasitve oblačil. , . , • " • ™ K-™,
V obdobju od 1600 do 1900, kot tudi v prejšnjih stoletjih, prevladujejo v Dubrov
niku domači zlatarji. Toda poleg Dubrovčanov jih je bilo največ iz Bosne in Herce
govine od koder so prihajali mladeniči v Dubrovnik v uk in so tu ostali Mnogo
manj jih je bilo iz Dalmacije in Italije. Začudo so zelo redki zlatarji prihajali iz Be
netk, čeprav je v 17. stoletju beneško zlatarstvo dominiralo pri izdelavi sakralnih
predmetov v Dalmaciji. V Dubrovniku so živele cele dinastije zlatarjev kot npr. Gle-
djevi Ucovići, zlatarji iz družine Vierdâ pa delujejo še danes. Dubrovniški zlatarji
so spadali med bogate sloje dubrovniškega meščanstva, kar je razvidno iz njihovih
oporok in ženitnih pogodb. Zelo'pogosto so se poleg zlatarstva ukvarjali tudi s trgo
vino in pomorstvom. Lentie analizira delovanje zlatarske bratovščine, katere glavni
namen je bil vzajemna pomoč članov in izpopolnjevanje ter zaščita obrti. Dubrov
niški zlatarji so se združili v obrtno bratovščino že leta 1306. Njihov statut se v glav
nem ni spreminjal vse od 14. do 18. stoletja.
Za obdobje kateremu je Lentie posvetil svojo študijo, je značilno, da lahko ugo
tovimo počasen, toda vztrajen ekonomski propad dubrovniškega gospodarstva zaradi
zunanjepolitičnih razmer (kriza osmanskega imperija, odkritje Amerike in preusme
ritev ladijskega in trgovskega prometa iz Sredozemlja na Atlantik), kar se je odra
žalo v krizi zlatarske proizvodnje. Zanimivo je, da ostaja Dubrovnik tudi v tem ob
dobju zelo atraktiven center zlatarstva, zato tudi ne prihaja do stagnacije kvantitete.
Kriza se odraža predvsem v dekadenci kvalitete. Medtem ko so dubrovniški zlatarji
v srednjeveškem obdobju izdelovali predvsem sakralne predmete, je od 16. stoletja
dalje njihova proizvodnja orientirana na drobne predmete prof anega značaja in vsa
kodnevne uporabe. V dokaz velike potrošnje srebrnih izdelkov so popisi zapuščin
dubrovniških meščanov iz 17. stoletja, ki prikazujejo veliko bogastvo teh luksuznih
predmetov Avtor objavlja več zapuščinskih spisov, kjer se omenjajo zelo različni
srebrni predmeti, med njimi pa zavzema posebno mesto nakit. Posebno pozornost
posveča avtor relikviarijem; ki pa se jih je iz tega obdobja ohranilo sorazmerno malo.
V arhivskem gradivu je našel avtor prav tako malo podatkov o orodju, ki so ga zla
tarji uporabljali pri svojem delu. Pomagal si je s predstavitvijo sočasnih opisov in
ostankov orodja v drugih dalmatinskih mestih (npr. v Splitu).
Zelo pomemben je bil delež zlatarjev v kovnici dubrovniške republike. S svojo
veščino in znanjem so prispevali k estetskemu oblikovanju dubrovniških novcev. Za
kovanje denarja so bili zlatarji potrebni predvsem kot izdelovalci kalupov in kovci
V kovnici je bilo njihovo delo podvrženo zelo strogemu nadzorstvu. Enako strogost
je pokazala dubrovniška vlada pri zaščiti kvalitete izdelkov iz plemenitih kovin Spe
cializirana Zlatarska ulica je nastala zaradi uspešnosti nadzora nad zlatarji tudi iz
ven kovnice. Vsak zlatarski izdelek je moral odgovarjati predpisom v zvezi z leguro,
zato je moral biti potrjen z državnim žigom, ki je predstavljal glavo sv. Blaža z mitro.
Najstarejši znani zlatarski žig je iz 15. stoletja. Zlorabe je dubrovniška vlada zelo
strogo kaznovala. Na podlagi zelo majhnega števila ohranjenih srebrnih in zlatih
predmetov od 17. do 19. stoletja je Lentie ugotovil 35 mojstrskih inicialk dubrov
niških zlatarjev, ki so biU poleg žiga vtisnjeni v izdelke. Domače dubrovmsko zla
tarstvo ni izumrlo po propadu republike, ampak je njegova tradicija ostala živa do
danes. ,. ., , . .
Osrednji del Lentićeve knjige predstavljajo biografije 380 ugotovljenih zlatarjev
od 1600 do 1900, kar je zelo impozantna številka. Z zelo potrpežljivo tehniko zbiranja
in upoštevanja, še tako majhnega arhivskega podatka, je avtorju uspelo prikazati
bolj ali manj popolno življenjsko pot vsakega posameznega dubrovniškega zlatarja.
Na osnovi dubrovniškega arhivskega gradiva dobimo vpogled v vsakodnevno ziv-
1 Dubrovački zlatari od XIII do XVII stoljeća, Starohrvatska prosvjeta, II serija sv. 1—2, Zagreb
1949, str. 143—249. . , , . . » „ . . o * ™,i, i