PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 800 lir - Leto XLIII. št. 262 (12.894)
Trst, petek, 6. novembra 191
TRST
Ul. Monterrhi * r>p 559
linije)
Predsednik Goria v težavah s sestavo finančnega zakona
Nobenega dogovora na sinočnjem srečanju med vlado in sindikati
Vlada bo spremembe odobrila šele v torek, preden bo Goria poročal senatu - Sindikati zahtevali novo srečanje, preden bi odločali o morebitni stavki
RIM — Med grožnjo splošne stavke na eni in spori v večini na drugi strani je vlada izbrala najenostavnejšo pot in pustila vse tako, kot je bilo doslej. Finančni zakon, o katerem so prekinili razpravo z utemeljitvijo, da mora priti do »potrebnih sprememb«, bo v bistvu ostal takšen, kakršen je bil. To so sicer še nepotrjene, a zelo vztrajne govorice, ki izhajajo iz medministrskih zasedanj, iz srečanj in iz mrzličnih telefonskih pogovorov v zadnjih dneh. Doslej je jasno samo nekaj, da se namreč vlada na svoji današnji seji ne bo ukvarjala s tem vprašanjem. Dokončna odločitev, če je sploh kaj dokončnega pri odločitvah te vlade, je odložena na sejo, ki jo napovedujejo za torek dopoldne, to je nekaj ur, preden bo ministrski predsednik Goria odšel v senat in skupno s podpredsednikom Amatom, ki je obenem zakladni minister, obrazložil napovedane spremembe finančnega zakona.
Včeraj se je vlada srečala s sindikati. Še pred sejo je pomožni generalni tajnik CGIL socialist Del Turco dejal, da bo sindikat »z bojem uveljavil svoje pravice«, če vlada ne bo potrdila olajšav pri davku IRPEF in revizije načina priznavanja družinskih doklad. Njegov strankarski tovariš, generalni tajnik UIL Benvenuto, je bil podobnega mnenja. »Nihče ne
more misliti, da bo sindikat pristal na slabša stališča. Delavci, upokojenci in brezposelni ne morejo plačati cene za politične in gospodarske napake te vlade in one, ki je bila pred njo,« je dejal pred srečanjem s predsednikom vlade. Po Benvenutovem mnenju je potreben »strožji finančni zakon, vendar je treba prizadeti predvsem davčne utajevalce, ne pa odvisnih delavcev.« Če je še kdo kaj dvomil, mu je odgovor posredoval član vodstva CISL Borgomeo, ki je dejal, da, v kolikor bi vlada ne spoštovala sprejetih obvez, bo odgovor delavcev lahko »samo splošna mobilizacija in stavka v vsej državi«. S temi stališči so soglašali tudi avtonomni sindikati.
Kaj potem? Kaj naj bi zadevale spremembe finančnega zakona? Če po eni strani sindikat ne more sprejeti predloga, po katerem bi vlada umaknila že sprejete obveze, obstajajo po drugi strani tudi med strankami večine deljena mnenja o tem, katere postavke naj bi najprej okrnili. Socialdemokrati pravijo, da ni mogoče v nobenem primeru okrniti investicij, kajti slednje predstavljajo obvezo za razvoj gospodarstva v državi. Enako stališče zastopajo republikanci, ki nasprotujejo možnosti, da bi finančni zakon postal sredstvo za recesijo. Liberalci pa ostro nasprotujejo kakršnimkoli zaostritvam davkov in opozarja-
jo na obvezo v zvezi z »davkom na zdravje«. Tajnik PLI Altissimo je celo omenil možnost umika svojih ministrov iz vlade. Liberalci zahtevajo torej skrčenje izdatkov, tudi na področju investicij. Socialisti pa nočejo ukrepov, ki bi ne bili popularni. Končno pa je KD razdrobljena v številna stališča, ki se med seboj razlikujejo.
Glede na to zapleteno stanje in glede na dejstvo, da ni nobene možnosti, da bi izšel iz zagate, je Goria izbral najlažjo pot: vse naj v glavnem ostane tako, kot je bilo. Z izjemo dejstva, da je Goria predlagal, da bi s 1. januarjem uvedli obljubljeno obvezo v zvezi z družinskimi dokladami, da bi davek na dodatno vrednost IVA ostal nespremenjen, a da bi za leto dni odložili spremembo obdavčitve dohodkov fizičnih oseb, to je zmanjšanje davka IRPEF.
Sindikati pa s tem ne soglašajo, čeprav za enkrat še ne napovedujejo razbitja. Ob koncu sinočnjega srečanja so sindikalisti dejali, da so pripravljeni preveriti vladne predloge, preden jih bo Goria predstavil v senatu. Glede na dejstvo, da vlada prav tako ne namerava načeti spopada s sindikati, je torej verjetno, da bo v torek prišlo še do enega sestanka, po katerem bodo sindikati odločali o svojem zadržanju.
G. R.
_______ 0'
O
Nova i	£
Pred	1
med
in Alitalio?
RIM - Odbor združenih strojevodij COBAS je napovedal dve enodnevni stavki zaradi odklonilnega stališča železniške uprave do njihovih zahtev v zvezi z delovno pogodbo železničarjev. Datum stavk bodo javili v prihodnjih dneh (govor je o 29. novembru in 17. decembru), lahko pa stavki tudi prekličejo, če bo delodajalec pristal na tvorna pogajanja. Odbor zavrača tako prisilni vpoklic na delo kot »zakon proti stavkam«, hkrati pa obtožuje CGIL, CISL in UIL ter avtonomni sindikat FISAFS, da ga šikanirajo. COBAS trdi, da hoče uprava državnih železnic vsiliti strojevodjem še težje delovne razmere, kot npr. obvezno naduro v vsaki izmeni, podaljšanje nočnega dela in postopno odpravo pomožnega strojevodje. Pogajanja za delovno pogodbo med ministrom za prevoze in sindikati se bodo nadaljevala danes.
V teku so tudi pogajanja o novi pogodbi za letališko osebje (okrog 30.000 uslužbencev) med zveznimi sindikati in Alitalio, pri katerih posreduje minister za delo Formi-ca in ki zadevajo plače, delovni čas ter odnose med nameščenci in delodajalcem. Nekateri sindikalisti zatrjujejo, da utegne priti do sporazuma že v ponedeljek, ker naj bi se stališča med spornima taboroma precej zbližala.
Caspar Weinberger včeraj uradno odstopil
Šef Pentagona Caspar Weinberger je včeraj tudi formalno odstopil. Na posnetku Weinberger, Reagan, novi svetovalec za državno varnost Colin Po-tvell in bodoči obrambni minister Frank Carlucci med včerajšnjo poslovilno slovesnostjo	(Telefoto AP)
Slovenija proti krnjenju pravic manjšin
Madžari in Italijani v Sloveniji v skrbeh zaradi zakona o jezikih
NADA MAVRIČ
LJUBLJANA — Precej razburjenja in zaskrbljenosti je zadnje dni med italijansko in madžarsko narodnostno skupnostjo v Sloveniji povzročil predlog srbske skupščine za izdajo zakona o rabi jezikov narodnosti. O tem so včeraj razpravljali tudi na seji komisije za narodnosti in mednacionalne odnose pri predsedstvu repebliške konference SZDL, kjer se je samo še potrdila bojazen, da bo nov zvezni zakon udaril po vseh enako, kar bi lahko končno pomenilo krnjenje že kdaj uveljavljenih pravic manjšine in spodkopavanje sožitja med večinskim narodom in manjšinsko narodnostno skupnostjo. Na to pa Slovenci ne pristajajo. Tudi zato ne, ker bi s tem dali najboljše orožje v roke tistim, ki ne želijo ničesar slišati o pravicah slovenske manjšine izven matične domovine.
Gre očitno za reševanje kosovskega problema, ki ga Srbija sama ni kos rešiti, pa si prizadeva, da bi zdaj po njihovi meri okrnjen zakon veljal za vso Jugoslavijo. (Podobno je skušala reševati problem zastav narodnosti). Zahtevajo namreč, naj bi z zakonom opredelili iste pravice vseh narodnosti v republiki in iste pravice posamezne narodnosti v vseh republikah in avtonomnih pokrajinah na osnovi istih pogojev in kriterijev. Ob obravnavi te pobude v delovnih telesih zveznega zbora so delegati, razen slovenskih, podprli predlog za izdajo takega zakona. Včeraj pa je delegat v tem zboru Silvano Sau še sam potrdil, da sta skupaj z Jože-
tom Šušmeljem nasprotovala ustavni podlagi za sprejem zakona s tako vsebino. Menila sta namreč, da zvezna skupščina lahko sprejme zakon, ki bo urejal uporabo jezika narodnosti v federaciji, nikakor pa ne v republiki. Opozorila sta na to, da je v Jugoslaviji pač nemogoče sprejeti enotne kriterije glede uporabe jezika narodnosti, ker so te v različnem položaju, imajo različne pravice, različno raven zaščite, nenazadnje pa Slovence tudi mednarodni sporazum obvezuje k urejanju nekaterih vprašanj manjšin. Ker bi lahko pri sprejemanju takega zakona v Beogradu Slovence preprosto preglasovali, so slovenski delegati že opozorili, da bodo na osnovi poslovnika zahtevali obravnavo in odločanje po posebnem postopku, kar pomeni, da bo šel zakon v usklajevanje.
Včeraj je bilo na seji komisije slišati kopico obtožujočih besed, češ da gre za zadiranje v bistvo sistema, za protiustavne poteze, za kratenje pravic in spodkopavanje sožitja med slovenskim narodom in njegovimi manjšinami. Med drugim so predlagali, da bi Slovenci preprosto ponudili svoj predlog zakona in se tako soočali s srbskim.
Slišati je bilo tudi vprašanje, kako to, da so vojvodinski in hrvatski delegati glasovali za tak zakon, ki ni v korist niti njihovim narodnostnim skupnostim. Gre res za nepripravljenost delegatov ali za površno prebran predlog, ki lahko, če postane zakon, naredi narodnostnemu življenju izjemno veliko škodo. Bo potem površnost lahko pravšnje opravičilo?
II Piccolo danes ne izide
TRST — Tržaški italijanski dnevnik II Piccolo danes zaradi stavke novinarjev ne bo izšel. V tiskovnem sporočilu sindikalnega odbora novinarjev piše, da je ureditev delovnih prostorov neustrezna, kar ovira reden potek dela. Sindikalni odbor je zato zahteval od tehničnega vodstva poseg, da bi odpravili nastali položaj, ki je iz dneva v dan slabši. Zaradi slabih pogojev dela so tako novinarji dnevnika II Piccolo včeraj prekrižali roke.
Založniki ocenjujejo včerajšnjo stavko kot neosnovano, saj so »delovni prostori zgledno urejeni, stavba, v kateri delajo novinarji, pa je ena izmed najsodobnejših v Italiji«. Ker so novinarji oklicali stavko, ko je delo že steklo, je založnik poslal tiskarsko osebje dnevnika domov.
V OZN boj za rešitev spora med Iranom in Irakom
NEW YORK — V Stekleni palači v New Yorku se še vedno bije nadvse pomembna diplomatska bitka za rešitev spora med Iranom in Irakom. V zadnjih tednih so se izboljšali pogoji, v katerih De Cuellar skuša najti kompromisno rešitev, ki bi v prvi vrsti privedla do premirja, kot to narekuje resolucija Varnostnega sveta št. 598.
Nekoliko vode na ogenj upanja v trajen mir med Iranom in Irakom je včeraj dolil iranski prvi minister Husein Musavi. Dejal je, da nima veliko upanja v možnost, da bi generalni tajnik OZN Perez De Cuellar lahko bil v svojem trudu uspešen. V govoru, ki ga oddajal Radio Teheran, je Musavi označil stanje na fronti kot zelo kritično ter dodal, da zato potrebujejo vse razpoložljive sile, da bi se lahko postavili po robu velikemu Satanu, kot v Iranu imenujejo ZDA.
V Perzijskem zalivu se je po krajšem premoru vojna vihra ponovno
vnela. Glavno vlogo je tudi tokrat imelo letalstvo sprtih sosedov. Vojaški glasnik je včeraj v Bagdadu sporočil, da so iraški lovski bombniki ob 15. uri po krajevnem času bombardirali naftno polje v Ahvazu, v srednjezahod-nem delu Irana. Točno kot švicarska ura je prišlo tudi včeraj iransko maščevanje. Iranska tiskovna agencija Irna poroča, da so njihovi bombniki napadli iraška vojaška centra Šaravi in Zobeidat, nedaleč od Basre.
Misija italijanskega vojnega ladjevja v nevarnih zalivskih vodah se nadaljuje brez večjih težav. Kontejnerska ladja Jolly Smeraldo, ki jo spremlja fregata Perseo, je včeraj priplula v pristanišče Dubai. Ladjo bodo raztovorili že danes dapoldne, pred nočjo pa bi morala prepluli Hormuški preliv.
Na sliki (Telefoto AP); posnetek z včerajšnje ostre protiameriške demonstracije po teheranskih ulicah.
Francija in ZRN prikrojili obresti
Šibki dolar izzval nov valutni potres
NEW YORK — »Reagan ima en sam cilj: preprečiti gospodarsko recesijo. Obresti ne bo zvišal, pa naj dolar še tako pade!« Po tej izjavi zakladnega ministra Bakerja je dolar seveda še zdrknil: 135,70 jena, 1,6685 marke in 1.231 lir! Baker je priznal, da je storil napako, ko je septembra podprl sklep Zvezne banke o zvišanju eskontne mere, kar da je izzvalo borzni zlom, in dodal, da mora FED še naprej večati denarni obtok. Glasnik Bele hiše Fitzwater je te izjave potrdil, a zagotovil, da bodo ZDA »tudi v bodoče usklajevale gospodarsko politiko sporazumno z evropskimi zavezniki kakor doslej« in da se zvezna uprava na vso moč trudi za skrčenje proračunskega primanjkljaja. Morda ni prav tako, pač pa je glasnik malce pomiril operaterje na delniških in deviznih borzah: Dow Jones je napredoval (za 2,76%), dolar pa tudi (1,6745 marke in 1.236,75 lire).
Amerika torej ne odstopa od stališča, da je pripravljena prispevati k stabilizaciji, a ne na škodo lastne monetarne politike: »Če hoče Evropa, da se dolar ustavi, naj sama ukrepa.« No, znižanju nizozemske eskontne mere za 0,25% je sledila včeraj dvostransko dogovorjena operacija zahodnonemške-ga in francoskega emisijskega zavoda za umiritev tečajev v Evropskem denarnem sistemu: Bundesbank je znižala obresti na dolgoročna posojila od 5% do 4,50% in na kratkoročna od 3,80% do 3,50% (začenši sprihodnjim tednom), a pustila eskontno mero pri 3% in začasno ukinila prodajo državnih vrednotnic, medtem ko je pariška Centralna banka podražila denar, ki ga posoja bančnemu sistemu, s
7,50% na 8,25%. Takoj zatem je zii-riški emisijski zavod zmanjšal obresti na lombardna posojila in eskontno mero za 0,5% na 4,5% oziroma 3%, a malo pozneje so največje ameriške banke potisnile z 9% na 8,75% primarne obresti, ki jih zaračunavajo najboljšim klientom.
Vse to ni kaj prida koristilo vodilnim borzam z vrednotnicami -napredovala je edino londonska (za 2,58%>), saj so vse druge nazadovale (milanska za 3,49%) - pa tudi ne deviznemu tržišču, ker so operaterji mnenja, da so spremembe obresti premajhne glede na vse, kar bi kazalo ukreniti spričo zlih učinkov zveznega deficita v ZDA. Res je sicer, da se je napetost v Evropskem denarnem sistemu nekoliko ublažila, saj sta lira in francoski frank vsaj boljše zadihala, res pa je tudi, da se bo stanje zboljšalo samo, ko se bosta Bela hiša in Kongres domenila za kaj točnega in učinkovitega.
Britanski finančni minister Lawson je nenavadno ostro pozval Washington, naj vendarle zmanjša zvezni in trgovinski primanjkljaj, in celo podvomil v »politično voljo« administracije, da se tega resno loti. Priporočil je oklestenje deficita za 23 milijard dolarjev pretežno z navitjem davkov, kot to predvideva zakon Gramm-Rud-man, ki bo začel avtomatično veljati, če se Bela hiša in Kongres ne bosta sporazumela do 20. novembra. Istočasno je Thatcherjeva naslovila Reaganu brzojavko, v kateri podpira njegova prizadevanja. Pojutrišnjem bo v Baslu sestanek guvernerjev emisijskih zavodov »skupine 7«.
D. G.
Ker se je sin »izkašljal« na turinskem procesu
Mafijska dvojica hudo ranila očeta skesanca Antonia Saia
Malteški premier v Italiji
Včeraj je dopotoval v Rim predsednik malteške vlade Fenech Adami, ki ga je na letališču sprejel zunanji minister Andreotti	(Telefoto AP)
CATANIA — Včeraj zjutraj je v Catanii ponovno prišlo do streljanja. Tokrat je dvojica mafijskih pajdašev napadla 58-letnega Angela Saio. Ta je že star znanec italijanske policije, njegov sin Antonio, član mestnega mafijskega klana, pa se prav v teh dneh brani obtožb na turinskem maksiprocesu.
Ta se je v prešnjih dneh odločno »izkašljal«, kar ni očitno prijalo določenim osebam.
Angela Saio je včeraj neznana dvojica pričakala v Ul. Principe. Ko je po tej privozil z ritmom, sta se mu napadalca približala ter vanj izstrelila več nabojev. Saia je obležal v mlaki krvi, napadalca pa sta pobegnila z renaultom.
Hudo ranjenega Angela so brž prepeljali v bolnišnico Vittorio Emanuele, vendar je njegovo zdravstveno stanje skoraj brezupno.
Družba FIAT se je dokončno odpovedala »poroki« na področju telekomunikacij
RIM — Včeraj je dokončno propadla, vsaj tako vse kaže, »poroka« med družbama ITALTEL in TELETTRA, ki bi porodila družbo evropskih dimenzij na področju telekomunikacij. Izvedenci na tem področju so menili, da bi bil to za italijanske telekomunikacije posel stoletja, saj so vsi načrti družbi napovedovali briljantno bodočnost. Letni promet družbe TELIT (tako bi se morala imenovati) bi moral biti v višini 1.800 milijard lir, imeti bi morala 22 tisoč zaposlenih in bi skrbela za približno 60 odstotkov italijanskega telekomunikacijskega prometa. Vendar je vse propadlo.
Zakaj? Navidezno je sporna oseba Marisa Bellisario, ki jo je na predlog PSI ustanova IRI, lastnica ITALTEL, predlagala za pooblaščeno upraviteljico nove družbe TELIT. Z njo pa se niso nikoli strinjali na sedežu FIAT v Corso Marconi. Cesare Romiti, pooblaščeni upravitelj družbe FIAT, je
včeraj ponovil že znano stališče in sicer, da je Marisa Bellisario za njih nesprejemljiva in da zato odstopajo od projekta.
Resnica pa je nekoliko drugačna. Vsi komentatorji so si namreč bili edini v tem, da gre v tem primeru za spor med PSI in lastništvom FIAT in da je nasprotovanje imenovanju Marise Bellisario v bistvu le izgovor. Zgovorna je zato včerajšnja izjava Ottaviana Del Turca, pomočnika generalnega tajnika sindikata CGIL: »Vsi smo vedeli, da družba FIAT ne sprejema podrejenega položaja v joint ventures, če pa ne more ukazati, enostavno odstopi.« Sindikalni predstavnik je v svoji izjavi pohvalil ministra za državne soudeležbe Lui-gija Granellija in pooblaščenega upravitelja ustanove IRI Romana Prodija, ki »sta lojalno branila interese javne industrije«.
Jugoslovanska vlada bo morala spremeniti protiinflacijske ukrepe
BEOGRAD — Vprašanje je, ali lahko z restriktivnim programom najdemo pot iz krize, prav tak pa je v največji meri predlog protiinflacijskih ukrepov zveznega izvršnega sveta, je bilo včeraj slišati na seji predsedstva jugoslovanske mladine. Praksa zamrzovanja plač je pokazala, da ima rast osebnih dohodkov neznaten vpliv na dvigovanje inflacije. Vzrokov zanjo zato ne smemo iskati samo pri potrošnji, temveč v poslovanju in v strukturi jugoslovanskega gospodarstva. Mladi so še ocenili, da je antiinflacijski program ZIS tako pomanjkljiv, da tudi ni mogoče ugotoviti, ali ponuja manj ali več političnega vpliva na gospodarjenje.
Predsedstvo mladih se je zato včeraj pridružilo vse pogostejšim zahtevam, da je treba usodo in mandat zvezne vlade povezati s sprejetjem oziroma zavrnitvijo njenega programa.
Sicer pa so včeraj o tem žgočem dokumentu zvezne vlade razpravljali tudi na skupščinah Hrvaške, Srbije, Črne gore in Vojvodine (danes se bodo o njem odločali tudi v slovenski skupščini). Pravzaprav na teh delegatskih shodih ni šlo za posebno nove ugotovitve, ampak za ponavljanje zadnje dni tako pogostega mota: ukrepi za zaustavljanje inflacije so več kot nujni, vendar ti, ki jih predlaga ZIS, ne ponujajo niti najmanjše garancije, da bi se stvari lahko obrnile na bolje. Po včerajšnjih sklepih (do zaključka redakcije nismo dobili odločitev vseh skupščin) so sicer ob pripombah vladni program podprli le črnogorski delegati, medtem ko so ga v hrvaškem saboru odločno zavrnili.
Zanimivo je, da razprave o antiinflacijskem programu na nižjih ravneh vse pogosteje povezujejo tudi z mnenjem o uspešnosti oziroma usodi zveznega izvršnega sveta. Tako so že ljubljanski sindikati zahtevali odstop Mikuličeve vlade, včeraj pa se jim je med drugim prislužila skupščina občine Tolmin s soglasnim sklepom, da bodo ZIS predlagali, naj odstopi. Po mnenju tolminskih delegatov ZIS ni sposoben pripraviti boljšega programa ukrepov in aktivnosti za znižanje inflacije in stabilizacije gospodarstva od dosedanjega, ki pa se je pokazal, da ni dober.
Med tistimi, ki menijo, da sedanji protiinflacijski program ni dober, pa sta dve »struji«. Eni menijo, da bi moral ZIS upoštevati številne pripombe (zlasti gospodarstvenikov in ekonomskih strokovnjakov) ter korenito spremeniti ponujen program. Drugi pa trdijo, da ZIS v sedanji sestavi ni sposoben, da bi pripravil kaj boljšega in bi zato program morala narediti nova ekipa.
Medtem pa je slišati, da je vlada že začela pripravljati korenito spremenjen sedanji program, ki bo menda prišel v javnost v ponedeljek. Na včerajšnjo direktno postavljeno vprašanje predstavniku zvezne vlade, ali je res, da pripravljajo tako spremenjen program, je bilo nedoločeno slišati, da se menda nekaj res dogaja, vendar pa so dale do zdaj pripombe na program le vodstva zveznih družbenopolitičnih organizacij, do konca tedna pa čakajo na odločitve iz republik in pokrajin. Takrat naj bi bila stvar jasna. Neuradno pa je še slišati, da naj bi glomaznih 120 točk sedanjega vladnega protiinflacijskega programa zamenjalo 44 bolj določnih, ki bi naj tudi hitreje dale rezultate, (tp)
Zanimiva anketa v Mariboru Kaj mladina sploh ve o aidsu
Mladi Mariborčani so se prvi v Jugoslaviji resno lotili vprašanja, kaj mladina o aidsu sploh ve. Z empirično anketo, ki so jo naredili dijaki srednje naravoslovne šole Miloš Zidenšek v Mariboru, so povprašali četrtino vseh mariborskih srednješolcev v tretjih in četrtih razredih (anketiranci so bili torej stari od 17 do 18 let). Rezultati raziskave so več kot poučni.
Nekaj manj kot polovica po vprašanih dijakov že ima spolne izkušnje, skoraj dva odstotka pa jih je imelo spolni odnos s pripadnikom istega spola. Med tistimi, ki imajo spolne odnose, jih slaba četrtina uporablja kontracepcijo.
O aidsu so slišali že skoraj vsi mariborski srednješolci. Velika večina pa se je s to sodobno kugo seznanila le bežno preko televizije ali časopisja, le nekaj več kot šest odstotkov povpra-šanih pa je prebralo tudi kako strokovno knjižico o aidsu. Večina torej o
aidsu le nekaj ve in to vsekakor premalo.
Kar cela petina povprašanih mariborskih srednješolcev je prepričana, da je aids kazen za razuzdano spolno življenje. Skoraj vsi se zavzemajo za preventiven test celotnega prebivalstva republike, od teh pa jih je šestnajst odstotkov takih, ki bi radi javen test krvi, tako da bi lahko vsakdo, ki bi se zanimal, ugotovil, ali ima kdo drug (na primer njegov spolni, lahko pa tudi poslovni partner) aids. Deset odstotkov anketirancev pa bi sezname seropozitivnih oseb (možnih bolnikov) objavilo kar javno.
Rezultati raziskave kažejo, da mladi v Mariboru sicer vedo za aids, prav pošteno pa s to boleznijo še niso seznanjeni. Kar bi pa marsikoga moralo zaskrbeti, pa je izredno visok odstotek tistih, ki imajo izredno represivna stališča do morebitnih bolnikov. Testira-
nje krvi kar celotne populacije in celo javno izobčenje tistih, ki so okuženi, gotovo nista načina za boj proti najnovejši kugi dvajsetega stoletja. O aidsu in zdravstveni zaščiti bo mladim potrebno še marsikaj povedati.
D. V.
Odstavljen direktor Nina
BEOGRAD — Predsedstvo RK SZDL Srbije je razrešilo dosedanjega vršilca dolžnosti glavnega in odgovornega urednika NIN Mirka Djekiča. Na to dolžnost so imenovali novinarja in družbenopolitičnega delavca Predraga Vukoviča, namestnika direktorja časopisne organizacije Politika. To dolžnost bo opravljal do končnega izbora glavnega in odgovornega urednika NIN.
Pretoria v ofenzivi na Jugu Črne celine
NAIROBI — Angolsko uporniško gibanje Unita Jonasa Savimbija še naprej poroča o vojaških uspehih v bojih proti vladnim enotam na jugovzhodu države. Iz glavnega štaba Unita so sporočili, da so vladne eno‘te ob podpori kubanskih čet in pod vodstvom sovjetskega generala doživele poraz pri kraju Mavinga na jugovzhodu Angole in da so se začele umikati. Sedaj Unita zatrjuje, da je med umikom vladnih enot ubila še 25 vojakov in ujela dva kubanska častnika, ki so ju odpeljali v glavno oporišče Savimbijevega gibanja v Džambo na skrajnem jugovzhodu Angole.
Po trditvah zveze za popolno neodvisnost Angole (Unita) in vlade v Pretorii je v letošnji ofenzivi proti upornikom sodelovalo več kot
18.000	vladnih vojakov. Po zadnjih novicah naj bi angolske čete kljub podpori Kubancev in pod vodstvom sovjetskih vojaških svetovalcev doživele hud poraz na jugovzhodu dežele. Po nekaterih podatkih naj bi imele vladne enote najmanj
2.000	mrtvih, okrog 2.000 vojakov naj bi bilo ranjenih, na stotine pa so jih zajeli. V vodstvu Unita ne omenjajo, da so Savimbijeve čete zavrnile angolsko ofenzivo predvsem po zaslugi obilne vojaške podpore Pretorie, ki je na angolsko ozemlje poslala najmanj dva bataljona vojakov, poleg tega pa je svojim in Savimbijevim četam nudila letalsko in topniško podporo.
Vojaški strokovnjaki prvič omenjajo, da je v po vsem sodeč hudih bojih v Angoli pomembno -vlogo odigralo še drugo orožje, s katerim so ZDA od lani oskrbele Savimbije-vo gibanje. Gre za protiletalske rakete stinger, ki jih je mogoče izstreliti z ramena in s katerimi so prisilili angolska letala sovjetske izdelave (predvsem mige), da so ostala na nekaj tisoč metrov višine, s čimer so bila dosti manj nevarna za gverilske oddelke. Če k temu dodamo še obilno topniško in letalsko pomoč Južne Afrike, potem se zdi, da je ravno v teh prvinah treba iskati odločilne vzroke za neuspeh angolske vojaške ofenzive.
Zanimivo je, da v Luandi doslej niso nič sporočili o razpletu vojaških operacij na angolskem jugovzhodu, na katere so se vladne enote skupaj s tujimi svetovalci očitno dolgo in skrbno pripravljale. V angolskem glavnem mestu trditev Unita niso niti zanikali niti potrdili, kar naj bi bilo po mnenju opazovalcev vsaj posreden dokaz in potrdilo za angolski vojaški poraz, ki
ga Unita sedaj skuša vnovčiti v propagandno psihološki vojni. Del razčlenjevalcev razmer na jugu Afrike ob tem meni, da je treba z razpletom vojaške ofenzive blizu an-golsko-namibijske meje povezovati še drugi dogodek, ki je te dni razburkal afriško politično prizorišče. Gre za trditve Pretorie, da je v nedeljo v napadu na oporišče SWA-PO na skrajnem jugu Angole ubila okrog 150 pripadnikov odporniške organizacije, pri čemer je imela tudi južnoafriška stran 12 mrtvih, kar se v podobnih spopadih že dolgo ni zgodilo. Vdor na jug Angole in poboj borcev ljudske organizacije Jugozahodne Afrike (drugo ime za Namibijo) je v afriškem prostoru dvignil val ogorčenja in obsodb na rovaš napadalne politike Pretorie.
Po drugi strani se opazovalci sprašujejo, ali ne bi bilo treba povezovati obeh dogodkov, ofenzive angolskih Vladih sil in njenega domnevnega poraza in južnoafriškega napada na oporišče SWAPO. Predsednik namibijske osvobodilne organizacije Sam Nujoma je sicer zanikal, da bi južnoafriške enote ubile gverilce SWAPO, vendar demanti ni bil ravno prepričljiv. Če bi se pokazalo, da so trditve Pretorie in Unita o obeh dogodkih resnične, potem se ni mogoče izogniti sklepu, da sta vlada v Luandi (skupaj s tujimi vojaškimi svetovalci) in Namibijsko osvobodilno gibanje v zadnjem času doživela huda udarca in da bo moralo preteči nekaj časa, da si bosta od tega opomogla. V Afriki po napadu južnoafriških enot na oporišče SWAPO v južni Angoli ogorčeno poudarjajo, da je do tega napada prišlo le dva dni po odločitvi varnostnega sveta svetovne organizacije, ki je generalnemu sekretarju OZN Perezu De Cuellarju naložil, naj krene v diplomatsko akcijo, da bi dosegel prekinitev ognja v Namibiji. To naj bi bil prvi korak h končanju 21-letne vojne in nezakonite okupacije Južne Afrike v Namibiji. V afriških političnih krogih in v sredstvih obveščanja po južnoafriškem napadu na jug Angole prevladuje prepričanje, da so v Pretorii znova demonstrirali arogantno in agresivno politiko, pri čemer imajo tiho podporo zahodnih držav. Dogodki na jugu Angole po teh prepričanjih znova dokazujejo, da smo v tem delu Afrike priče nevarnemu soočanju nasprotujočih si blokovskih interesov, zaradi česar tudi izhoda iz angolske in namibijske krize ni videti.
AVGUST PUDGAR
Po referendumih razprava o obmejnih območjih FJK
Šolstvo na Koroškem: prijave so stabilne
. CELOVEC — V šolskem letu 1987/88 obiskuje na območju manjšinskega šolskega zakona pouk slovenščine, oz. da je deležno pouka v slovenskem in nemškem jeziku 2.192 šolarjev in šolark. Skupno je to 15 učencev manj kot v prejšnjem šolskem letu. Celotni položaj glede prijav k dvojezičnemu pouku oz. učenju slovenščine je na južnem Koroškem torej stabilen, kot to v svoji izjavi ugotavlja tudi Koroški deželni šolski svet.
Od 5.682 šolarjev na ljudskih šolah (na območju manjšinskega šolskega zakona) je na 66 šolah prijavljenih k dvojezičnem pouku 1.107 šolarjev. Delež prijavljenih je torej 19,5 %, kar je za 0,35 % manj kot lani (absolutno -23). Po letih neprestanega rahlega porasta torej prvič rahlo nazadovanje.
V	treh predšolskih skupinah in 22 (-2) predšolskih razredih je od 276 otrok prijavljenih 32 (+1), kar je 11,6 %, oz. nazadovanje za -0,14 %.
Na 15 od 24 glavnih šol se udeležuje slovenskega jezikovnega pouka 313 učencev ( + 2). 118 jih je prijavljenih po manjšinskem šolskem zakonu. 112 jih obiskuje slovenščino namesto angleščine in 83 slovenščino kot prosti predmet.
Na Zvezni gimnaziji za Slovencev v Celovcu je v 18 razredih 439 ( + 6) dijakov, od teh 260 na nižji stopnji.
V	ostalih srednjih ali višjih šolah pa obiskuje slovenščino kot alternativni obvezni ali prosti predmet 224 ( + 8) dijakov oz. dijakinj.
šolark.
V	celoti je torej položaj »stabilen«. Delež prijavljenih je že več let nad 19 % učencev. V sedemdesetih letih je bil pod 15 %. V manj sovražnih okoliščinah bi bil delež prijavljenih zlahka še višji. Tako pa so vsakoletna poročila deželnega šolskega sveta zrcalo težavnih manjšinsko šolskih razmer, saj ne zrcalijo »pomladi jezikov«, temveč žalostni boj za vsakega posameznega učenca slovenskega jezika.
Enoletno in triletno privatno dvojezično Strokovno šolo za gospodarske ženske poklice v Šenpetru pri Šentjakobu pa obiskuje letos 77 (-9)
Zaradi nedovoljenega ribolova v jugoslovanskih vodah
Gradeškemu ribiču leto dni pogojnega zapora
KOPER — Gradeškega ribiča, 25-letnega poveljnika ribiške barke Ai-rone Nicola Lugnana, ki je lanskega 7. novembra po nedovoljenem ribarjenju v jugoslovanskih ozemeljskih vodah med poskusom bega na italijansko stran povzročil trčenje s patruljnim čolnom M 44 koprske postaje mejne milice, je sodišče na današnji obravnavi spoznalo za krivega. Izrekel mu je kazen leto dni zapora pogojno za dve leti, in sicer za kaznivo dejanje poskusa preprečitve uradnega dejanja uradni osebi, za katero je sicer predpisana kazen od treh mesecev do petih let zapora.
Koprsko temeljno sodišče je sojenje lani preložilo za nedoločen čas na zahtevo Lugnanovega zagovornika, ki je zahteval, da se vsem dokazom doda še mnenje sodnega izvedenca ladjarske stroke. Tako je na današnjem nadaljevanju obravnave sodišče zaslišalo nesodnega izvedenca, ki je povedal, da njegovo mnenje sloni na izjavah, ki so jih na lanski obravnavi dali vsi očividci, pregleda poškodb na patrulnem čolnu M 44 in ogleda poškodb, sicer samo na slikah, na ribiški barki Airone. Sodni
izvedenec je povedal, da je Airone s kljunom treščila v predni del patrul-nega čolna pot kotom 50 do 60 stopinj. Opirajoč se na izjave treh miličnikov, ki so se nahajali na patrulnem čolnu in so trdili, da so pred trčenjem pluli sporedno z ribiško barko pa ni nobenega dvoma, da je trčenje povzročil poveljnik Nicola Lugnan, ki je s sunkovitim manevrom zapeljal proti miiičniškemu čolnu. Po njegovem bi morali izključiti možnost, da se poveljnik patrulnega čolna pri poskusu ustavitve na tako majhni medsebojni razdalji (po pričevanju italijanskih ribičev 6 do 7 metrov, po izjavah miličnikov pa 10 do 15 metrov) z bokom postavil pred kljun ribiške barke, kajti trčenje v bok, oziroma krmo patrulnega čolna bi pomenil za miličnike pravi samomor. V zaključnem govoru je tožilec opozoril na nekaj dejstev, po katerih ni težko zaključiti, po čigavi krivdi je prišlo 7. novembra lani do incidenta na morski meji. Med temi velja imeniti, da je Airone nezakonito ribarila v jugoslovanskih ozemeljskih vodah, že samo to dejanje bi lahko označili za krajo. In drugič, da
RIM — Proračunska komisija poslanske zbornice bo takoj po izpeljavi ljudskih referendumov pričela postopek za odobritev zakona za razvoj gospodarskih dejavnosti in mednarodne kooperacije v Furlaniji-Julijski krajini in v pokrajini Belluno. Tako so se sporazumeli načelniki poslanskih skupin, ki so tudi sklenili obnoviti delovno skupino, ki se bo specifično ukvarjala s to problamatiko. Zakonska besedila na to tematiko so doslej predložili komunisti, demokristjani, misovci in socialisti, predstavitev svojega osnutka pa je napovedal tudi videmski socialdemokrat Scovacricchi. Neke vrste »paket« predlogov je napovedala tudi vlada, ki je v prejšnji zakonodajni dobi imela sicer celo vrsto pomislekov nad umestnostjo odobritve tega zakona. Do ostrih razhajanj pa je prišlo tudi na krajevni ravni, znotraj deželne vlade in posebno med Krščansko demokracijo, kjer je prišlo do trenj med tržaško in furlansko komponento. KD je sedaj baje premostila te spore, kot dokazuje dejstvo, da so zakonski predlog skupno podpisali vsi demokris-tjanski poslanci iz naše dežele ter edini parlamentarec KD iz Belluna Gian-franco Orsini. Očitno se bližajo deželne volitve in zato imajo vsi interes, da bo ta zakon čimprej odobren.
Parlamentarni postopek pa se obeta naporen in posut z vsakovrstnimi ovirami. Zakonski predlog se je namreč naenkrat znašel brez formalnega finančnega kritja (sprva so naložbe znašale 300 milijard lir), čeprav večinske sile zagotavljajo, da bo vlada v kratkem zapolnila to praznino. Problemi pa so tudi politične narave. Najprej bo treba vsebinsko uskladiti razne zakonske predloge, ki so si v nekaterih problematikah precej podobni, v marsičem pa tudi dokaj različni. Demokristjani posvečajo prvenstveno pozornost gospodarskim dejavnostim v manj razvitih področjih naše dežele in pokrajine Belluno, komunisti pa hočejo to tematiko uskladiti z mednarodno kooperacijo, z obmejnim poslanstvom Furla-nije-Julijske krajine ter z njeno povezovalno vlogo z Avstrijo in Jugoslavijo in z državami srednje Evrope.
se s poskusom bega poveljnik ni hotel podrediti ukazom in postopkom jugoslovanskim mejnih miličnikov. Težo obtoženčeve krivde je skušal zagovornik Lugnana zmanjšati s tem, da so si izjave očividcev o dogajanjih tik pred usodnim trčenjem obeh čolnov močno nasprotujoče in da je s poskusom bega poveljnik ribiške barke nudil le pasivni odpor, do trčenja pa naj bi po njegovem prišlo tudi zaradi napak posadke patrulnega čolna.
Po tehtanju vseh dokaznih argumentov je tričlanski senat koprskega temeljnega sodišča razsodil, da so prevagali z dokazi v obtožnici in Lugnana spoznali za krivega. Izrek pogojne zaporne kazni pa je predsednik sodnega senata obrazložil z dejstvom, da so pri izreku upoštevali vse »posebne in splošne preventivne namene« in da so že s samim sodnim postopkom pri obsojencu dosegli del preventivnega namena, kakor tudi tragične posledice podobnega incidenta na morju 19. novembra lani, ki se je končal s smrtjo 24-letnega gradeškega ribiča Bruna Zerbina.
IZTOK UMER
Zanimivo bo sedaj videti, kakšna stališča bo do teh vprašanj zavzela vlada. Podtajnik pri zakladnem ministrstvu Maurizio Sacconi (PSI), ki se je udeležil seje proračunske komisije, je napovedal, da vlada misli aktivno sodelovati pri oblikovanju tega zakona ter da bo v tem okviru v kratkem predložila serijo svojih konkretnih predlogov. Vlada podpira napore za pospešitev mednarodnega sodelovanja z Avstrijo, Jugoslavijo in z državami tako imenovanega donavskega območja, je dejal podtajnik, nasprotuje pa lokalističnemu pristopu do teh vprašanj in noče, da bi nov zakon ustvaril nove razlike ne samo v naši deželi, ampiak tudi med obmejnimi deželami. Očitno se je Sacconi nanašal posebno na deželo Venelo, ki je v prejšnji zakonodajni dobi protestirala z utemeljitvijo, da bi nov normativ utegnil škoditi območju te dežele, ki meji z Avstrijo. Iz Veneta so zato zahtevali in dosegli, da bi v zakon polnopravno vključili tudi pokrajino Belluno.	SANDOR TENCE
Tudi Jalova potniška letala na letališču Portorož
SEČOVLJE — Na sečoveljskem letališču »Portorož« je prvič pristalo Jalovo potniško letalo tip ART-42. Gre za letalo iz družine Comuter letal, namenjenih regionalnemu prometu, v bistvu je to podobno letalo kot znani Dash-7, le da ima v tej izvedbi 42 sedežev in da je v marsičem izboljšan. Ponaša se s 30-odstotno manjšo porabo goriva, predvsem pa je hitrejši od Das-ha. Tako potrebuje na primer Dash-7 za let iz Beograda do Portoroža v normalnih razmerah eno uro in 50 minut, ART-42 pa kar 20 minut manj.
JAT bo v prihodnjem tednu opravil štiri poizkusne polete iz Beograda na Portoroško letališče in nazaj in ob tem prepeljal udeležence jugoslovanskega festivala tržnih komunikacij, ki se bo začel v ponedeljek. Odkar pa ima tudi JAT taka manjša potniška letala, sposobna pristajati tudi na krajših letalskih stezah, pa pri tem letalskem prevozniku razmišljajo, da bi tudi oni vpeljali kakšno novo progo do portoroškega letališča.
Na letališču Portorož so letos zabeležili sicer nekoliko manjši potniški promet, kot so ga lani, (v letošnjih' devetih mesecih so na letališču Portorož sprejeli 8.794 potnikov, lani v istem obdobju pa kar 11.100. Taka razlika je nastala predvsem zaradi spomladanskega slabega vremena, ki je preprečilo nekaj že organiziranih letalskih zletov in zaradi manjšega števila potnikov, ki so se udeležili panoramskih poletov), vendar so ugotovili, da so redne letalske linije v poletnih mesecih izredno dobro zasedene, tako se je to leto dogajalo, da so bila letala iz Beograda namenjena za Portorož zasedena tudi tri tedne vnaprej. V izvense-zonskem času zanimanje za potovanje na relaciji z Beogradom in drugimi jugoslovanskimi kraji ugasne. Po mnenju Nataše Koterle z letališča Portorož je vzrok predvsem zaradi voznega reda, ki ni prilagojen potrebam poslovnih potnikov. Urnik letenja pa ni prilagojen poslovnežem zato, ker smejo letala pristati (ali vzleteti) na tem letališču le v času dnevne svetlobe.
BORIS ŠULIGOJ
Obnovitev dialoga med deželnimi CGIL-CISL-UIL
TRST — Predsednik deželnega odbora F-JK Adriano Biasutti je pozitivno ocenil obnovitev dialoga in skupnih zasedanj deželnih vodstev CGIL-CISL-UIL, do katerega je včeraj prišlo v Ogleju. Tako sodelovanje — je dodal — je pozitivno in koristno v tem še posebno delikatnem trenutku, ki zahteva poglobljene razprave, konvergence glede ciljev, ki jih je treba doseči o važnih izbirah za razvoj dežele.
Predsednik deželne vlade je tudi dodal, da obnovitev skupnega sindikalnega dela omogoča večjo učinkovitost v soočanju med Deželo in sindikati glede gospodarskega razvoja F-JK in daje večjo težo pobudam v odnosu do osrednje vlade.
| pismo uredništvu
Iz Benečije? za popolnejšo informacijo
Spoštovani urednik,
Kot dopolnilo članku »Vzpodbudno srečanje videmske pokrajine z župani in zastopniki društev Benečije«, ki ste ga objavili v nedeljo, 1. novembra, naj dodam, da je v razpravo z globoko občutenim govorom posegel tudi Sandro Pascolo, občinski svetovalec v Tipani. Med zastopniki Pokrajine pa je bil tudi komunistični svetovalec Pino Blasetig. Toliko za popolnejšo informacijo.
S spoštovanjem
Pavel Petricig
Res je v omenjenem članku izostalo ime Sandra Pascala in še koga drugega, ki je segel v razpravo, nikakor ne namenoma, marveč le ker so bile nekatere stvari ponovljene, pa čeprav lepo in občuteno povedane. Kar se zastopnikov Videmske pokrajinske uprave tiče, pa so bili v članku poimensko omenjeni le odbornik za kulturo in štirje prisotni člani svetovalske komisije za kulturna vprašanja, ki jih je predsednik te komisije predstavil beneškim zastopnikom. Na sestanek niso prišli nekateri drugi člani te komisije. Drugih ljudi v dvorani, ki so prišli poslušat razpravo, pa nisem imenoval, pa čeprav je šlo v več primerih za izvoljene zastopnike (tudi take na vodilnih mestih) ali zastopnike raznih društev. Nekateri so v dvorano prišli tudi z dokajšnjo zamudo. (mw)
DANIELLE STEEL	95. o (!R'> iri0
1 v j C' h	
Prevedla Irena Trenc-Frelih	
»Na tej univerzi je dober oddelek za umetnost. In seveda sijajen oddelek za dramatiko.« Lionel je vedel, da si John še ni izbral glavnega predmeta študija.
»Mislim, da to ni ravno v mojem slogu,« se je John plahno nasmehnil starejšemu tovarišu, ki ga je bil vedno občudoval.
»Boš prihodnje leto stanoval v najeti sobi?
John se je v zadregi obotavljal. »Se ne vem. Mama pravi, da bi moral spati v študentskem naselju, kar pa mi ni preveč všeč. Najraje bi bil kar doma.«
Lionel se je za nekaj časa zatopil v misli, gugalnica pa se je nežno zibala sem in tja. »Mislim, da se namerava eden izmed mojih sostanovalcev izseliti.« Zamišljeno je pogledal Johna in se vprašal, kako bi se ujel z ostalimi tremi. John je bil še zelo mlad, a spodoben fant. Ni kadil, ni popival, tudi razgrajal ni, prav gotovo ne tako kot Greg.
Bil je precej podoben Lijevim sostanovalcem, ki jih je imel Lionel večinoma rad. Včasih so se ob sobotah zvečer nekoliko razigrali, vendar niso nikoli do konca ponoreli in v nasprotju z drugimi bruci in fanti iz drugih letnikov niso
hoteli živeti kot prašiči. Stanovanje je bilo razmeroma čisto; dva sta imela prijateljici, ki sta dostikrat prespali pri njima, vendar nista nikogar motili, in Lionel je jahko prihajal in odhajal, kadar je hotel. Nihče ga ni več dosti spraševal. Včasih se je vprašal, ali kaj vedo, vendar ni nihče ne rekel ne vprašal ničesar. Bili so dobra družina in John Wells bi utegnil biti dober peti. »Bi te zanimalo, John? Najemnina je precej nizka.« Pogledal ga je. »Kaj bi rekli tvoji starši, če prvo leto ne bi stanoval v naselju? Stanova-nje je pravzaprav samo čez cesto, vendar ne v okviru naselja.« Zarežal se je in v tem trenutku je bil neverjetno podoben Faye. Tega leta je odrasel in se iz fanta prelevil v lepega mladega moža. Ljudje na cesti so cesto gledali za njim, saj je bil res lep na pogled s svojo vitko postavo, dolgimi nogami, velikimi zelenimi očmi in zlatimi lasmi. Oblačil se je v mirna oblačila, ki so neupadljivo poudarila njegovo čedno zunanjost. Če bi hotel, bi lahko nastopal v filmih, toda ta konec kamere ga ni nikoli premamil. Ko je zdaj pogledal Johna, se je v mlajšem fantu nekaj zganilo. »Kaj misliš?«
Johnove oči so se zasvetile od vznemirjenja, ko je dvignil pogled k njemu. »Fant, kako rad bi si poiskal takšno stanovanje. Takoj jutri jih bom vprašal.«
Lionel se je nasmehnil. »Saj se ne mudi. Drugim moram samo povedati, da vem za nekoga, ki se zanima za stanovanje. Mislim, da na to ni nihče pomislil.«
»Koliko pa stane? Oče bo hotel vedeti.« Johnova starša sta živela sicer udobno, vendar sta pazila na denar. John je bil najstarejši od petih otrok in v naslednjih štirih letih naj bi kar štirje odšli na kolidž, podobno kot pri Thayerjevih, čeprav je Lionelovega očeta to skrbelo dosti manj kot Joh-
novega. Toda Ward je vsako leto »pospravil« dva do tri uspešne filme, Johnov oče pa ne. Delal je v Beverly Hillsu kot plastični kirurg, Johnova mati pa je včasih, ko je imela čas, opremljala stanovanja svojih prijateljic. Bila je zelo privlačna na pogled. Prejšnje leto si je dala kirurško popraviti oči, nekaj let poprej so ji »privihali« nos, letos pa naj bi si dala vstaviti vložke v prsi. V kopalkah je bila fantastična. Lionelu so se tudi Johnove sestre zdele čedne. Greg je nekaj časa hodil z eno, druga pa je že nekaj časa pogledovala za Lionelom, čeprav tega to očitno ni zanimalo. John se ni nikoli vprašal, zakaj.
»Najemnino razdelimo na pet delov in te stane samo šestinšestdeset dolarjev na mesec. To je hiša s petimi sobami v Westwoodu; gospodinja ni sitna. Bazena ni in v garaži je prostora za samo dva avtomobila. Dobil bi precej veliko sobo s pogledom na prednjo stran hiše, kopalnico pa bi delil s še dvema fantoma. V sobi sta samo postelja in miza, vse ostalo moraš priskrbeti sam, razen če se Thompsom morda ne bo voljan ločiti od svoje krame. Thompson odhaja na vzhod, na Yale, kjer bo študiral prihodnji dve leti.«
»Fiju!« Johnove oči so se svetile od razburjenja. »Počakaj, da povem očetu!«
Lionel se je nasmehnil. »Bi si jo jutri rad ogledal? Čez poletje bova v hiši samo dva, zato bo najemnina precej višja. Toda prenerodno bi bilo, če bi se moral seliti nazaj sem,« skomignil je in nedoločno odkimal, »in... ne vem... laže je; ko se enkrat odseliš, se je težko vrniti.«
Knjiga je izšla pri Založništvu tržaškega tiska in je na razpolago v Tržaški knjigarni
Seja paradoksov v tržaški občinski dvorani
Jutri ob 20.30 v Prosvetnem domu
Duh Oscarja Wilda v občinskem svetu
Soglasno izglasovana resolucija opozicije (KPI, MT, MSI in Mestne liste) zahteva odstop župana in odbora
Oscar Wilde bi gotovo sila užival, če bi se bil udeležil sredine seje tržaškega občinskega sveta. Angleški pisatelj in dramatik, priznan mojster v pisanju paradoksov, bi lahko z veseljem ugotovil, da ima v dvorani občinske skupščine kar lepo število nadebudnih učencev, ki so v dveurnem zasedanju spletli toliko paradoksalnih situacij, da bi jih že stežka lahko prešteli. Nič čudnega torej, če se je seja tudi sklenila s paradoksom: občinski svet je z glasovi KPI, MSI, Tržaškega gibanja in Mestne liste izglasoval resolucijo, ki poziva župana in odbor k odstopu. Večina — in v tem tiči paradoks — ni glasovala proti resoluciji, pač pa se je — še pred glasovanjem — vzdržala!
Zasnovo sredine občinske seje gre iskati v notranjih razprtijah večine, ki upravlja Občino in Pokrajino. Wilde je nekje zapisal, da je jsedini čar poroke v tem, da morata obe stranki nujno varati druga drugo.« Rek velja kot pribit za tržaško situacijo. V tukajšnji dokaj burni politični poroki sta najprej (pred junijskimi volitvami) PSI in Lista s svojim zavezništvom varala ostale večinske partnerje, sedaj sta očitno na vrsti KD in PSI s skupnim predlogom o »izničenju« uprav na Občini in Pokrajini. Politični manever, s katerim so hoteli demokristjani in socialisti Staffieriju spodrezati županov stolček, je zadnja dva tedna ohromil dejavnost uprave. Od tod potreba po razpravi o politični situaciji, ki je bila izrečena pred novembrskim spominskim praznikom. Komunisti so to potrebo podkrepili z resolucijo o »izničenju« uprav in zahtevo po odstopu župana in odbora. Tej resoluciji so se pred sredino sejo pridružile še tri vsebinsko povsem slične zahteve MT, MSI in Mestne liste.
Predstavljene resolucije bi morale skratka spodbuditi razpravo o političnem položaju v tržaških upravah, kar sta, navsezadnje, na prejšnjih sejah želela doseči prav KD in PSI.
Podpisniki resolucij so najprej orisali svoje zahteve (Poli za KPI, Giacomelli za MSI, Parovel za MT in Aprigliano za
Mestno listo). Vsak je iz svojega zornega kota ožigosal nastali položaj, v katerem sploh ni videti kančka jasnega. Predvolilni manever KD in PSI, da bi »odžagala« Stalfierija, je sicer preprosto znan, a kaj ko stranki nimata korajže, da bi svoj naklep izvedli do kraja.
Poli je omenil, da se je samo krajevno Združenje industrijcev kritično izreklo nad sedanjim lebdenjem tržaških javnih uprav, in da so tudi nekatere stranke večine ob raznih priložnostih sprejele pomisleke komunistov. Parovel je povlekel na dan Staffierijev intervju milanskemu Corriere della sera, v katerem župan pravi, da rie bo odstopil za nobeno ceno, in da bo, če bo potrebno, sam sestavil manjšinski odbor LpT. Predstavnik MT je ob tem spomnil, da bi — če bi »zavezniki« res hoteli — lahko prisilili župana k odstopu (revoca): dovolj je, da bi 20 svetovalcev podpisalo ustrezno resolucijo, in da bi občinski svet odobril resolucijo z dvotretjinsko večino (40 svetovalcev).
Po obrazložitvi resolucij bi se morala razviti razprava. A razprave ni bilo. S klopi demokrščanskih in socialističnih svetovalcev ni bilo glasu, pač pa se je iz vrst opozicije slišalo klic, da sta se KD in PSI »avtoizničili«.
Do »preokreta« ali bolje razpleta je prišlo med glasovalnimi izjavami. Socialist D'Amore je z majhnega, na roko popisanega lističa prebral skupno glasovalno izjavo večine, za katero so se pač pred sejo odločili večinski veljaki: »O večini ne gre razpravljati. Večina ne namerava dopustiti, da bi jo opozicija silila k iskanju razjasnjenja v okviru večine same v tej situaciji, za katero nihče ne zanika, da je nelagodna (podčrtal D'A-more). Iz teh razlogov se je večina domenila, da bo glasovala proti resolucijam MSI, MT in Mestne liste, medtem ko se bo o resoluciji KPI vzdržala pred glasovanjem.«
Izjava je spravila na noge opozicije. Za Parovela je bila napoved o različnih glasovanjih za štiri vsebinsko enake doku-
mente že pravcat »politični kabaret«; Monfalcon (KPI) je D'Amoreja preimenoval kar v »načelnika večine«. Zgražal se je nato nad Staffierijem, ki je moral pristati na vzdržanje ob dokumentu, ki zahteva njegov odstop. Giacomelli je odgovoril na potezo večine z drugo, paradoksalno potezo: umaknil je resolucijo MSI in napovedal, da bodo misovci volili za resolucijo KPI! Podobno sta nato storila tudi Parovel in Aprigliano.
Glasovanje je nato potekalo po »predvidevanjih«: večina (LpT, KD, PSI, PSDI in PRI) se je vzdržala pred glasovanjem; za resolucijo KPI so glasovali komunisti, MT, misovci, in Mestna lista; proti ni glasoval nihče in tudi vzdržal se ob glasovanju ni nihče. Resolucija KPI je bila tako soglasno (!) izglasovana z 19 glasovi.
Po glasovanju je bilo seje konec. A prav na koncu je prišlo še do zadnjega v vrsti paradoksov. Zupan Staffieri nam je po seji potrdil, da ni izrekel formalnega stavka, »da je bila resolucija odobrena«, pač pa da je le dvakrat ponovil izid glasovanja. Skliceval se je na dejstvo, da se je večina pred glasovanjem vzdržala, zaradi česar naj bi bila, po nekaterih tolmačenjih, dejansko odsotna v času glasovanja. Če bi ta razlaga obveljala, bi pomenilo, da v času glasovanja ni bilo v dvorani legalnega števila prisotnih, in glasovanje ne bi bilo veljavno. Večina bi se s tem trikom »rešila« resolucije, ki zahteva odstop župana in odbora.
Komunisti so drugačnega mnenja: prepričani so, da je bila resolucija sprejeta. Vzdržanje pred glasovanjem nima po njihovem nobenega vpliva na število prisotnih, kar naj bi potrjevali tudi številni podobni primeri glasovanj v tržaški občinski dvorani.
Sredina seja se je torej končala tako, kot se je začela: s paradoksom. Na seji so vsi zmagali: župan Staffieri, ki ohranja županski trikolorni pas, večina, ki je prisilila župana, da se je moral ob resoluciji o njegovem odstopu vzdržati, in navsezadnje tudi opozicija, ki je izglasovala resolucijo o odstopu...
Glas in lutnja v ospredju openskega glasbenega večera
»De cantare sopra il liuto« je naslov Openskega glasbenega večera, ki ga priredi SKD Tabor s sodelovanjem MePZ Primorec-Tabor; koncert bo jutri v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah s pričetkom ob 20.30.
Glas in lutnja bosta v ospredju jutrišnjega koncerta, ki bo zaživel ob izvedbi dveh mladih in že uveljavljenih poustvarjalcev.
MARKO BEASLEV se s posebnim zanimanjem posveča interpretaciji antične vokalne glasbe. Obiskoval je tečaje vokalne interpretacije pri znani pevki Kathy Berberian in bil učenec Maura Ubertija na Zavodu za staro glasbo v Pamparatu. Udejstvuje se kot kantor v baziliki sv. Petronia v Bologni, aktivno pa deluje tudi na koncertnem področju z raznimi italijanskimi skupinami, ki se izrecno ukvarjajo z glasbo iz renesančnega in baročnega obdobja. Kot solist in v raznih zasedbah je veliko nastopal tako po Italiji kot tudi v tujini. Posnel je tudi nekaj plošč.
Ljutist STEFANO ROCCO, doma iz Tržiča, je z odliko dokončal študij lutnje na konservatoriju v Veroni pod vodstvom O. Cristoforettija. Dokončal je tudi univerzitetni študij na fakulteti DAMS - glasbeno smer - v Bologni, kjer sedaj sodeluje z univerzitetno glasbeno skupino Colegium Musicum. Koncertno nastopa solistično in v raznih komornih zasedbah tako po Italiji kot v tujini. Že vrsto let sodeluje v duu z Marcom Beasleyem.
Z jutrišnjim koncertnim sporedom nam bo duo predstavil zanimiv izbor italijanske posvetne monodične glasbene literature v časovnem loku dveh stoletij (od leta 1400 do leta 1600). Gre za prikaz pomembnih vokalnih stvaritev, ki se postavljajo naravnost na sredo med dovršenostjo pontonskega glasbenega repertoarja in med mono-dičnim kompozicijskim stilom, ki se najprej uveljavlja v praksi »recitar cantando«, pozneje pa dokončno pre-
vladuje v novi glasbeni obliki, to je v melodrami. Spored bo vključeval skladbe Tromboncina, Willaerta, Čare, de Lurana, de Koreja, Caccinija in Perija ter raznih neznanih avtorjev.
Še pred koncertom, v prvem delu večera, in sicer ob 19.30, pa bo na vrsti še odprtje razstave glasbenih instrumentov izdelovalca Marka Ter-novca. Razstava, ki obsega primere srednjeveških, renesančnih in baročnih glasbil, želi predvsem prikazati globoko vez, ki že zgodovinsko združuje poustvarjalca, instrument in izdelovalca glasbil v eno samo umetniško enoto. (Ta združitev je seveda še najbolj izrazita pri pevcu, ki ima že v sebi svoj glasbeni instrument). Poleg tega pa zeli razstava predstaviti Marka Ternovca, mladega slovenskega izdelovalca starih glasbil, ki se je posvetil izdelavi instrumentov takoj po opravljeni maturi, in mlade, ki se dandanes posvečajo tej obrti. Marko Ternovec se je udeležil izpopolnjevalnega tečaja za izdelavo lutenj, ki ga je vodil G. Sdhne. O goslarstvu je M. Ternovec že predaval na tržaškem univerzitetnem glasbenem centru in v Gradišču. S svojimi izdelanimi glasbili je sodeloval pred kratkim na go-riški trienali.
NIVES KOŠUTA
Danes predavanje o mestnem okolju
"Zelena univerza", ki deluje pod okriljem Zveze za okolja, prireja danes novo predavanje iz ciklusa "Okolje in družba". Predavanje z naslovom "Mestno okolje in uporaba teritorija" se bo začelo ob 17.30 v dvorani Baroncini v Ul. Trento 8. Informacije in morebitno vpisovanje po telefonu štev. 761618 od ponedeljka do petka od 10. do 13. ure ali pa v Ul. del Toro 12, z istim urnikom.
Politične stranke o občinski seji
ZKMI in ZSMS predstavili skupen dokument o jedrski energiji
Mladi za drugačno energetsko politiko
Presenetljivi iztek sredine seje tržaškega občinskega sveta z izglasovanjem komunistične resolucije o odstopu župana in občinskega odbora je sprožil med tukajšnjimi političnimi silami številne in večkrat nasprotujoče si interpretacije zasedanja občinske skupščine.
Demokristjan Richetti je tako komentiral, da je njegova stranka zahtevala »izničitev« krajevnih uprav samo zaradi nespoštovanja sporazuma, ki veže sedanji večini na Občini .in Pokrajini, in zaradi metode, ki jo uporablja Lista za Trst pri izvajanju zavezniškega programa. Poudaril je, da krščanska demokracija ni nikoli govorila o alternativnih večinah. Ob koncu je menil, da gre oceniti vzdržanje LpT na glasovanju o komunistični resoluciji kot avtokritiko same Liste.
Pokrajinski tajnik PSI Seghene je bil mnenja, da predstavlja zadržanje strank večine na seji občinskega sveta pravcato premirje med političnimi partnerji. Dejstvo, da se je večina držala homogeno, je po njegovem dokaz volje, da bi premostili obstoječe, o vire in realizirali večinski program.
Za listarja Cecovinija nima izglasovana resolucija KPI nobene pravne vrednosti, saj so zanjo glasovali le komunisti in desna opozicija. Politična situacija je po njegovem nespremenjena: na seji je bilo potrjeno zavezništvo večine. Zaradi tega namerava LpT nadaljevati z upravljanjem krajevnih uprav do naravnega izteka mandata.
Socialdemokrat De Gioia po svojem spominja, da njegova stranka ni zahtevala »izničitve« uprav. Tako vsekakor ni mogoče nadaljevati; sedanji politični položaj v Trstu je treba po njegovem razčistiti, to pa morata v prvi vrsti storiti KD in PSI, ki sta svoj čas zahtevala »izničenje«.
Pokrajinski tajnik KPI Poli meni, da ni mogoče zmanjšati pomena nezaupnice Staffieriju in njegovemu odboru, in to predvsem zato, ker je jasno znamenje nezmožnosti sedanje večine pri upravljanju Občine. Obenem opozarja na nevarnost upravne paralize vse tja do junijskih volitev. Seja občinskega odbora po njegovem nadalje dokazuje, da KD in PSI nista zmožna drugih političnih izbir, razen zavezništva z Listo. V luči sredinega dogajanja v občinski dvorani namerava KPI v prihodnjih dneh vložiti resolucijo, ki naj prisili župana k odstopu (revoca). Po zakonu bo možno razpravljati o resoluciji le, če jo bo podpisala tretjina svetovalcev (v tržaškem občinskem svetu 20), odobriti pa bi jo morali z dvotretjinsko večino (40 svetovalcev).
Zveza socialistične mladine Slovenije in ZKMI sta pred časom dali pobudo za sestavo enotnega dokumenta glede uporabe jedrske energije. Pobuda je nastala v okviru plodnega sodelovanja med demokratičnimi in naprednimi mladinskimi organizacijami iz Evrope, njen namen pa je omogočiti skupen nastop zoper nesmotrno izkoriščanje jedrske energije v civilne in zlasti v vojaške namene. Predstavniki ZSMS in ZKMI so vsebino dokumenta orisali v teku včerajšnje tiskovne kon-
ference, ki so se je udeležili člani mladinskih organizacij iz Kopra, Pirana, Izole, .Nove Gorice, Ilirske Bistrice, Postojne, mlade tržaške komuniste pa je zastopal Fulvio Vallon.
Uvodoma je sekretar republiške konference ZSMS Danijel Božič navedel nekatere pomebne akcije, ki so jih izvedli v sodelovanju z mladinskimi organizacijami iz zamejstva in na katere so še posebej ponosni. Najizrazitejši dokaz o pozitivnosti tovrstnega sodelovanja je bila akcija proti načrto-
vanju termoelektrarn v Plominu in tržaški pokrajini, ki je pred nedavnim priklicala pozornost velikega števila ljudi. Z dokumentom pa želijo mladi to skoraj že tradicionalno sodelovanje še povečati, njihova želja pa je, da bi njegovo vsebino osvojilo čim več miroljubnih in demokratičnih gibanj širom po Evropi. Zaenkrat so med podpisniki dokumenta tudi združenje ARCI-nova, mladinska organizacija SKGZ in krožek Pino Tomažič, v tujini pa so ga osvojila ekološka in mladinska gibanja iz Avstrije in Madžarske.
Mladinske organizacije odklanjajo uporabo jedrske energije iz več razlogov. V dokumentu navajajo, da sedanja tehnologija ne omogoča varnega obratovanja jedrskih elektrarn in s tem potencialno in na ne predvidljiv način ogroža varnost ljudi in okolja. Pri proizvodnji električne energije v jedrskih elektrarnah nastajajo posamezni produkti, ki se jih lahko uporablja tudi v nemiroljubne namene. Seveda pa mladi ne nasprotujejo raziskovalni dejavnosti na tem področju, še zlasti v korist medicine. Kljub temu da širom po Evropi obratujejo številne jedrske elektrarne, še vedno ni rešeno vprašanje skladiščenja in uničevanja radioaktivnih odpadkov, demontaža dotrajanih jedrskih obratov pa zahteva stroške, ki se zelo približujejo stroškom za njihovo gradnjo. Dokument
nadalje omenja, da tudi distribucija električne energije iz jedrskih elektrarn zahteva posebno tehniko in seveda stalno nadzorovanje tako varnostnega in kot distribucijskega sistema. Iz nekaterih tragičnih izkušenj pa se da sklepati, da slednje ne poteka vedno tako, kot bi moralo. Pobudniki in podpisniki dokumenta se zato zavzemajo za spremembo energetskih politik v Evropi in zlasti v deželah delovne skupnosti Alpe-Jadran ter podpirajo tiste energetske načrte, ki upoštevajo ekološko ravnovesje okolja. Alternativo jedrski energiji lahko predstavlja tudi preusmerjanje industrijskega in gospodarskega sistema k takim tehnologijam, ki varčujejo z energijo in ne onesnažujejo okolja.
Podpisniki dokumenta se torej zavezujejo, da bodo neglede na različne družbene ureditve in ne da bi na kakršenkoli način kršili suverenost posameznih držav, zastopali in uresničevali skupne interese. Dokument se zaključuje z obvezo, da bodo mladi, na podlagi dosedanjega sodelovanja na mednarodni ravni, ki temelji na spoštovanju skupnih interesov in ciljev ter posebnosti in razlik mladih, še naprej sodelovali v boju za humanejši, pravičnejši in varnejši jutri.
Na sliki: udeleženci včerajšnje predstavitve skupnega dokumenta mladih o jedrski politiki.
Jutri v Ricmanjih začetek »Istre«
Jutri se bo z odprtjem dveh razstav, likovne in vinske, začela kulturna prireditev Istra, s katero bosta SKD Slavec iz Ricmanj in KPD Jadran iz Dekanov kronala svoje dolgoletno sodelovanje. "Istra" je nastala prav v ta namen, predvsem kot prijateljsko srečanje zborovskih skupin z obeh strani meje, dopolnjevali pa jo bosta še dve likovni razstavi.
Prva otvoritev, in ob njej krajši kulturni spored, bo v galeriji Babna hiša. Razstavljal bo Tomo Vran, slikar s Koprskega, avtor mnogih subjektivnih upodobitev kaotičnega prastanja. Ob tej priložnosti bo odprta tudi razstava in pokušnja novih vin. "Istra" se bo nato nadaljevala v nedeljo ob 17. uri v gledališču v Boljuncu, z nastopom pevskih zborov in pesnika Edelmana Jurinčiča. (dam)
Gostovanje Drame SNG iz Ljubljane
Drevi Brechtova Meščanska svatba
Slovensko stalno gledališče gostuje drevi Dramo Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane z enodejanko »Meščanska svatba« Bertolda Brechta v režiji Edvarda Milerja.
V glavnih vlogah nastopajo: Brane Ivanc kot nevestin oče, Jerica Mrzel kot ženinova mati, Polona Vetrih v vlogi neveste, Zvezdana Mlakar in Saša Pavček kot nevestini sestri, Aleš Valič v vlogi ženina. Nato še Branko Grubar v vlogi ženinovega prijatelja, Barbara Levstik v vlogi žene, Kristijan Muck v vlogi moža ter Roman Končar in Marko Okorn kot mlada moška.
Na sliki pa vidimo prizor, ko sta se pred predstavo ženin in nevesta z avtom pripeljaja s poročnega obreda in med prisotnimi gledalci vstopata v gledališko halo v Ljubljani.
Popoldne na Pomorski postaji zadnja manifestacija KPI
Nocoj opolnoči se konča kampanja za »DA« ali »NE« na referendumih
Kampanja o referendumih, ki je z razliko od drugih podobnih kampanj potekala dokaj mlačno, se bo danes opolnoči končala, da bi ljudem omogočili enodnevni razmislek. Za danes je napovedana edinole manifestacija KPI, ki bo svojo kampanjo sklenila ob 18. uri v kongresni dvorani Pomorske postaje. Za to priložnost bo prisoten član vsedržavnega vodstva KPI senator Giovanni Berlinguer, ki bo orisal razloge, zaradi katerih KPI poziva svoje volivce, naj glasuje petkrat DA, kar naj bi prispevalo k reformi sodstva ter k oblikovanju novega državnega energetskega načrta.
Morda ne bo odveč, da na kratko obnovimo vsebino petih referendumov, o katerih se bodo morali izreči v nedeljo ali v ponedeljek vsi državljani, ki so dopolnili 18. leto starosti.
V glasovnici zelene barve se bodo volivci izrekli o civilni odgovornosti sodnikov, ki po zakonu niso doslej bili dolžni poravnati škode, ki so jo zaradi svoje napake povzročili državljanom. Če bo na referendumu prevladal »da«, bodo tudi sodniki morali plačati odškodnino; v nasprotnem primeru pa se stanje sodnikov ne bo spremenilo. Glasovnica modre barve predvideva vprašanje o komisiji, ki vodi preiskavo, ko so člani vlade obtoženi, da so med opravljanjem svojega dela zagrešili kaznivo dejanje. Predlagatelji referenduma bi hoteli komisijo ukiniti in ministre spraviti pred navadna sodišča, zato pozivajo, naj se glasuje »da«. Preostale tri glasovnice sive, rumene in oranžne barve se nanašajo na vprašanje jedrske energije. Če bo na sivi glasovnici večina glasovala »da«, država ne bo mogla več graditi jedrskih elektrarn brez privolitve Občin in Pokrajin, »da« na rumeni glasovnici odpravlja denarne podpore Občinam, ki so sprejele jedrske elektrarne, »da« na oranžni glasovnici pa jemlje družbi Enel možnost, da sodeluje z mednarodnimi družbami pri gradnji jedrskih elektrarn.
Okrogla miza o referendumih v Križu
Srečanje o referendumih je bil naslov sinočnje okrogle mize, ki sta jo v Domu Alberta Sirka v Križu priredila sekcija KPI Josip Verginella in KD Vesna, da bi informirala domačine o vsebini in o namenu nedeljskih ljudskih referendumov. Predstavniki strank, za katere volijo Slovenci, Igor Tuta za PSI, Jelka Gerbec za KPI in Bojan Brezigar za SSk, so sicer maloštevilnemu občinstvu obrazložili, zakaj je do referendumov sploh prišlo in kaj podrobno predvideva pet referendumov, ter hkrati iznesli mnenja svojih strank o nedeljskem glasovanju.
65 milijard lir za sinhrotron in biotehnologijo
Območje za raziskave odobrilo proračun za prihodnje leto
Na občnem zboru Območja za tehnološke in znanstvene raziskave je bil v prisotnosti dr. Isoppija, člana računskega dvora, odobren tudi proračun za leto 1988. Za predvidene nove strukture, infrastrukture in služnosti, ki bodo omogočile realizacijo dveh velikih znanstvenih pobud, Mednarodnega centra za inženirsko genetiko in biotehnologijo ter Laboratorija za sinhrotron, bo Območje potrošilo 65 milijard lir.
V sporočilu, ki ga je izdala tiskovna služba Območja, beremo, da je med prvimi investicijskimi nalogami za prihodnje leto predvidena postopna ureditev zemljišč pri Bazovici, ki so namenjena uresničitvi sinhrotrona. Stroške, ki se sučejo okrog 150 mili-
Skupina 85 obišče danes Slovensko prosveto
Po poletnem premoru bo Skupina 85 stopila v novo sezono delovanja z obiskom Slovenske prosvete in Knjižnice Dušana Černeta. Zbirališče ob 18. uri na Ul. Donizetti 3.
Aquila: dopolnilna blagajna še vedno sporna
Zastopniki družbe Monteshell, 'nove lastnice žaveljske rafinerije, so se včeraj v Trstu sestali s tovarniškim svetom Aguile in sindikatom. Srečanje je bilo zgolj praktičnega značaja, saj so predstavniki delavcev ponovno iznesli zahteve po ureditvi izplačevanja predujmov iz dopolnilne blagajne.
Kot je sindikalna federacija CGIL, CIS1, UIL obrazložila na zadnji skupščini delavcev, je ta čas edina možna rešitev tega problema alternativna oblika izplačevanja predujmov. Rok dopolnilne blagajne je namreč zapadel avgusta, preden ga bo medministrski odbor CIPI odobril in podaljšal, pa bo poteklo več mesecev, tako da delavci nimajo upanja, da bi redno dobivali "preživnino". Zadnje predujme so namreč dobili že avgusta. Sindikat je zato predlagal, da bi alterna-
tivne predujme izplačevala Monteshell sama in sicer vsem delavcem enako, po 800 tisoč lir mesečno. Zastopniki družbe Monteshell se na včerajšnjem srečanju niso izrekli, zagotovili pa so, da bodo na predlog odgovorili šele prihodnji torek. Sidnikat je zato za sredo, 11. t. m., sklical ponovno skupščino vseh delavcev.
V tiskovnem sporočilu, ki ga je sindikat izdal včeraj, pa obsoja brezbrižnost ministrstva za industrijo, ki kljub stalnemu pritisku, tako s strani sindikata, kot krajevnih uprav, še ni določilo datuma novega srečanja, na katerem bi vsaj okvirno pojasnil kakšne namene ima za rafinerijo in njeno "sporno" obalno skladišče. Hkrati pa tudi ne posreduje pri družbi Monteshell, da bi čimprej predstavila že tolikokrat napovedani industrijski načrt za žaveljsko rafinerijo.
V Trebčah javni shod o udeležbi na referendumih
Kljub nasprotjem se dialog nadaljuje
Tenutna polemika in trenutni spori ne smejo ohromiti skupne akcije. Treba je poiskati poti za razčiščevanje nesoglasij in za iskanje skupnega jezika. Kljub dokaj naelektrenemu vzdušju in tudi ostrim posegom je sinoči v Trebčah na javnem srečanju o odnosu do referendumov in pobudi za bojkot glasovanja, ki ga je sklicala KPI, prevladala zavest, da trenutna nasprotja ne smejo preprečiti dialoga in doslej dokaj plodnega sodelovanja med Komunistično partijo in Koordinacijskim združenjem kraških vasi. .
Sestanek, katerega se je udeležilo veliko Trebencev, prisotni pa so bili tudi ljudje iz drugih vasi, je bil s tega vidika pozitiven, saj ni prekinil dialoga, ni preprečil nadaljnjega sodelovanja. Najbrž bo treba še nekaj sestankov za nadaljnje poglabljanje in razčiščevanje, vendr osnova je bila sinoči izoblikovana.
Predstavniki vodstva tržaške federacije KPI so ponovili svojo negativno oceno o pobudi Koordinacijskega združenja, naj se iz protesta zoper nerešene probleme Vzhodnega Krasa in slovenske narodnostne skupnosti vrnejo potrdila za glasovanje na referendumu. Ocena izhaja predvsem iz načelnih razlogov, saj taka odločitev v bistvu načenja osnovno demokratično pravico vsakega občana, da z glasom izrazi svojo voljo. Zlasti pa gre po oceni KPI za obliko protesta, ki ne prizadene nikogar in je torej neučinkovita. V boju za pravice slovenske narodnostne skupnosti je seveda možno in upravičeno uporabljati tudi sredstva državljanske neposlušnosti, vendar pa mora biti odločitev premišljena, sprejeta na različnih ravneh in mora delovati združevalno, medtem ko jo pobuda koordinacijskega združenja vnesla Polemiko in spore, pa čeprav je bila sprožena s poštenim namenom.
V nadaljevanju so zastopniki KPI Poudarili tudi, da morebitna vrnitev Potrdila ne more imeti pravnih posledic, odbor in vse, ki so potrdila vrnili, Pa so povabili naj še enkrat premislijo o svoji odločitvi in naj se udeležijo glasovanja tudi tako, da si na občini Preskrbijo duplikate.
Zastopniki Koordinacijskega odbora Pa so s svoje strani pojasnili razloge Protesta ter cilje, ki so si jih zastavili. Predvsem pa je iz njihovih besed velo razočaranje, ker so dosedanje oblike boja, dosedanji protesti obrodili pičle rezultate. In to je bil dejanski vzgib; Poskusiti z neko novo pobudo, ki naj bl po njihovem prepričanju imela globlji odjek in večjo težo.
Težko bi rekli, da je glede udeležbe na glasovanju prišlo do skupnega jezika. Postavljeni pa so bili temelji za razčiščevanje in nadaljnje sodelovanje. In to je pravzaprav bistveno.
Stališče SSk
V zvezi z vprašanjem bojkota referendumov je izvršni odbor Slovenske skupnosti izdal poročilo, v katerem sicer poudarja, da je udeležba na vsakih volitvah pravica in dolžnost vseh državljanov, vendar da povsem razume stališče prebivalcev vzhodnokraških vasi, ki izhaja iz upravičenega nezadovoljstva in protesta zaradi številnih samovoljnih posegov na tistem ozemlju, nazadnje v zvezi s hitrimi cestami in s sinhrotronom; SSk je in bo v zvezi s temi vprašanji odločno zastopala stališča domačega prebivalstva in prav nezadovoljstvo zaradi zadržanja Občine v zvezi s sinhrotronom je bilo eno od razlogov za izstop Lokarja iz Staffi-erijevega odbora.
Poleg tega SSk z zadovoljstvom jemlje na znanje, da je med razlogi za akcijo tudi prizadevanje za uzakonitev pravic slovenske manjšine.
SSk, ki potrjuje stališče, da ob teh referendumih dopušča volivcem svobodo odločanja po vesti, razume in nikakor ne more obsojati samostojne odločitve prebivalstva za to akcijo.
Kvadrat - umetniška tema grafika Marjana Kravosa
Po pokušnji, ki nam jo je ponudil na prvi razstavi letošnje sezone, ko se je predstavil skupno s tržaškimi grafičnimi mojstri na Mednarodnem grafičnem bienalu v Ljubljani, se je Marjan Kravos sinoči predstavil samostojno. Na stene galerije Tržaške knjigarne je razobesil svoje žlahtne grafične liste, polne nians svetlobe in teme, ki sproščajo energije v simboličnem polju kvadrata. Od njegove zadnje razstave v galeriji TK so minila tri leta, Kravos se je medtem v svojem iskanju posvetil razbiranju simboličnih valenc univerzalnega likovnega pojma, kakršen je kvadrat, in v njem odkril nove poti za svoje umetniško razmišljanje.
V galeriji so se sinoči zbrali številni prijatelji, znanci in ljubitelji umetnosti, ki so nazdravili novi Kravosovi razstavi. Umetnika je predstavil Miroslav Košuta, ki je s toplimi besedami izpostavil značilnosti Kravosovega dela, njegovega iskanja — skozi preprosto, minimalno znamenje — kozmične perspektive in orisal strogost in energijo, s katero Kravos pristopa k umetniškemu ustvarjanju. Kratko, a prijetno prireditev je z glasbo obogatil Igor Starc, ki je zaigral dve skladbi na kitaro, (bg)
Maroški študent v zaporu pod obtožbo posilstva
Od včeraj sedi v koronejskem zaporu 36-letni Maročan Sahir Abdelkabir iz Casablance, ki študira in stanuje v Trstu. Obtožen je posilstva in ugrabitve. V sredo naj bi namreč posilil 23-letno nemško dekle L. E., ki prav tako študira na tržaški filozofski fakulteti. Dekle je prijavilo Abdelkabirja v sredo ponoči, potem ko se je s težavo privleklo do kvesture. L. E. je bila
tako pretresena in fizično izmučena, da je v Ul. San Michele, kjer na številki 31 stanuje Maročan, zaprosila za pomoč dva mimoidoča. V njuni družbi je slednjič prišla do policije, kateri je povedala svojo zgodbo.
Maročana je spoznala v torek na univerzi, ko je prisostvovala neki lekciji. Po predavanju jo je Abdelkabir povabil, skupno z drugimi tovariši, k
Poskus samomora s skokom skozi okno
V trenutku hude duševne tesnobe je 19-letna P. P. poskusila včeraj zjutraj samomor. Ko je prišel oče ob 7.30 v njeno spalnico, da bi jo zbudil in poslal v šolo, je nenadoma skočila iz postelje in se pognala skozi okno. Kljub razmeroma veliki višini (z okna do ceste je šest metrov) pa se je dekle malo poškodovalo: padlo je namreč na noge. Reševalci Rdečega križa so jo prepeljali v glavno bolnišnico, kjer so ugotovili, da si je zlomila kosti v stopalih. Okrevala naj bi v 30 dneh. Oče je agentom letečega oddelka povedal, da je bila hči že nekaj časa potrta in izredno živčna, ni pa pričakoval takega dejanja.
sebi na kavo. Naslednjega dne pa se je ponovno zglasil pri njej in jo povabil na kosilo. Po daljšem klepetu naj bi ji prostaško ponudil ljubezen. Ko se dekle ni odzvalo njegovi ponudbi, naj bi jo zgrabil za vrat in jo s silo zvlekel na posteljo. Z grožnjami in fizičnim nasiljem naj bi jo popolnoma onesposobil, da se mu ni mogla upreti, in jo večkrat posilil. Dekle se je le pozno zvečer in z veliko muko pobralo iz stanovanja (podrobnosti sicer niso še popolnoma jasne) in prijavilo Maročana policiji. Nato so jo agenti pospremili v glavno bolnišnico, kjer so ji nudili prvo pomoč. Dekle namreč ni utrpelo le živčnega šoka, temveč tudi fizične poškodbe.
Včeraj je policija aretirala Abdelkabirja, ki ima za sabo že celo vrsto kaznivih dejanj, in ga odpeljala v zapor. Zadevo bo razčistil namestnik državnega pravdnika.
jard lir, bo deloma kril konzorcij z 20 milijardami, ki jih bo črpal iz proračuna za leto 1988, dodatnih 15 milijard pa predstavljajo neizkoriščena sredstva iz proračuna za tekoče leto. Za razširitev teritorija in gradnjo cest v okolici Padrič pa je na razpolago še 9 milijard lir. V proračun so všteti tudi stroški za obnovo nekaterih že obstoječih poslopij in za gradnjo novih ter stroški za nakup tehničnih naprav ter finančna podpora za raziskovalne načrte.
Kar zadeva raziskovalno dejavnost Območja, pa je že v teku dogovor z Vsedržavnim inštitutom za fiziko, ki namerava prevzeti tako imenovani laboratorij TASC, ki ta čas deluje v sklopu raziskovalne dejavnosti Območja. Predvideno je nadalje sodelovanje z raznimi drugimi raziskovalnimi inštituti in industrijskimi koncerni. Med drugim bo tudi KZE povečala svoje sodelovanje z Območjem. Na raznih sektorjih pa je predvidena razširitev dokumentacijske dejavnosti, ki se bo v bodoče še razvijala v sodelovanju z oddelkom za informatiko na videmski univerzi. Končno je v odobrenem proračunu vključena tudi postavka, ki prevideva tesnejše sodelovanje z raziskovalnim odborom CNR in z drugimi deželnimi službami, ki delujejo na podorčju zdravstva in industrijske raziskave.
V tiskovnem sporočilu Območja za tehnološke in znanstvene raziskave je še rečeno, da je za nemoten razvoj, logistične in finančne potrebe, nujna ureditev finančnih subvencij, ki jih Območje črpa deloma iz Sklada za Trst, deželne blagajne, Sklada za investicije in zaposlitev ter posebnega dotacijskega sklada.
t
Zapustil nas je naš dragi mož, oče in ded
Mario Ciocchi
Pogreb bo jutri, 7. t. m., ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v tre-bensko cerkev.
Žalostno vest sporočajo žena Vida, sinovi in hčere z družinami ter vnuk Maurizio z družino.
Trebče, 6. novembra 1987
V 95. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi
Matija Urdih
Pogreb bo jutri, 7. t. m„ ob 10.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalujoči hči Sonja in sin Ernesto z družinama ter drugo sorodstvo
Trst, 6. novembra 1987
Ob izgubi dragega očeta Matije izrekata bivšemu uslužbencu Ernestu Urdihu iskreno sožalje uprava In kolektiv Založništva tržaškega tiska.
Dne 4. t. m. nas je zapustila naša draga
t
Sofia Blasina vd. Rustia
Pogreb bo jutri, 7. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Proseku.
Žalostno vest sporočajo sin Livio, snaha Adele, vnukinji Francesca in Martina, bratje, sestre ter vsi sorodniki.
Kontovel, 6. novembra 1987
(Pogrebno podjetje Zimolo)
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujeva vsem vaščanom iz Bazovice, ki so omogočili, da se uresniči zadnja želja našega dragega
Maria
in sicer, da sedaj počiva v miru na bazoviškem pokopališču.
Lorenza in Alessandra Del Blanco
Trst, 6. novembra 1987
Duško Jelinčič o Karakorumu v krožkih pri Rumeni hiši
Večkrat smo že pisali o dinamičnih mladincih, ki vodijo dejavnost Združenja za prosti čas »La marmotta« in krožek ARCI pri Rumeni hiši. Pred kratkim sta s priredbo Parovelovega predavanja in začetkom alpinističnega tečaja oba krožka začela svojo sezono kulturnega in rekreacijskega udejstvovanja. V sredo pa se je dejavnost teh dveh kulturnih jeder v Barkovljah nadaljevala s predavanjem zamejskega alpinista Dušana Jelinčiča na temo »Karakorum '86 - avantura ali turizem?«.
Naslov je nameraval biti privlačen in morda tudi izzivalen, odziv članov in prijateljev obeh krožkov, ki delujeta na dvojezični podlagi, pa je bil vsekakor zadovoljiv, saj je bila sicer tesna dvorana pri Rumeni hiši ob tej priložnosti res... tesna. Jelinčiča, ki je predaval v italijanščini, je v slovenščini predstavila Maja Furlan, še prej pa se je eden od pobudnikov krožka ARCI -Rumena hiša Sergio Romanelli spo-
mnil Zlatka Jelinčiča ter orisal njegov lik, saj so ga tudi v teh dveh krožkih dobro poznali.
Dušan Jelinčič je prikazal diapozitive o svoji osvojitvi osemtisočaka Bro-ad Peak v Karakorumu avgusta 1986, pri tem pa bi dodali, da je to prvič, da se navsezadje prvi alpinist v naši deželi, ki je opravil tak podvig, s svojim predavanjem poda v dvojezični ambi-ent. Očitek zapiranja (seveda dobronamerni in .naklonjeni) v izključno zamejski krog je bil na dlani...
Predavateljska sezona dvojezičnih krožkov ARCI - Rumena hiša in »La Marmotta« iz Barkovelj se seveda nadaljuje s polno paro. V ponedeljek zvečer bo pokrajinski predsednik Združenja za zaščito okolja Paolo Pri-vitera takoj po objavi izidov referendumov komentiral slednje, v sredo pa bo v okviru predavanj o gorskem svetu dr. Travan govoril o problemih okolja.
ARCI prireja tečaje risanja in informatike
Kulturno, športno in rekreativno združenje ARCI prireja v letošnji sezoni tečaje risanja in informatike. Tečaj risanja bo vodila Megi Pepeu, ki bo posredovala osnovne risarske tehnike. Tečaj je namenjem vsem in predvideva dve lekciji tedensko. Na koncu tečaja bo ARCI priredil razstavo izdelkov udeležencev.
Jeseni in pozimi bodo potekali tudi tečaji informatike, ki jih bodo vodili kvalificirani izvedenci. Lekcije bodo dvakrat tedensko, predvidoma od 18. do 20. ure, medtem ko bo v vsaki skupini največ petnajst tečajnikov. Za nadaljnje informacije in za vpisovanje v oba tečaja se interesenti lahko obrnejo na urad v Ul. del Toro 12, ali telefonirajo na številko 767911.
Kje se je mogoče cepiti proti gripi
Kot smo že poročali, je Krajevna zdravstvena enota tudi letos sprožila kampanjo za brezplačno cepljenje proti gripi. Ker gre za vprašanje, ki zanima veliko število občanov, objavljamo spet seznam ambulant, kjer se je mogoče brezplačno cepiti.
Te ambulante so v Ul. Farneto 3 (tel. 776.5026), v Ul. Foschiatti l/a (tel. 767953), v Ul. Giulia 2 (tel. 728289), v Ul. dei Leo 3 (tel. 731262), v Ul. del Vento 13 (tel. 728036), v Ul. Marenzi 6 (tel. 744252), v Ul. Puccini 76 (tel. 811366), na Trgu 25. aprila 1 ( tel. 281473), na Lonjerski cesti l/a (tel. 54022), v Ul. Giusti 2/a (tel 422872), v Proseški ulici na Opčinah št. 28 ( tel. 211128), v Križu št.274 (tel. 220361), na Proseku št. 220 (tel. 225212), v Nabrežini št. 106 (tel. 200429), v Boljuncu 35 (tel. 228772) v Miljah, na Trgu Foschiatti 3 (tel. 271369), na Colu (tel. 227114) in v Zgoniku št. 45 (tel. 229447).
gledališča
koncerti
razna obvestila
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20 razstavlja Marjan Kravos - Grafični ciklus - Kvadrat kot umetniška tema.
V	galeriji Cartesius bo do 19. novembra odprta razstava likovnice Federice GALLI.
V	pravoslavni cerkvi sv. Spiridiona
bo do 10. novembra odprta razstava ikon srbske skupnosti. Razstava je odprta vsak dan, razen ponedeljka, s sledečim urnikom: od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure.
V	občinski galeriji bo od jutri, 7., do 20. novembra odprta razstava Stefana PESARESIJA.
Jiiii;
3 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Gostovanje SNG - Drama iz Ljubljane Bertolt Brecht
MALOMEŠČANSKA SVATBA
Režija Edvard Miler
Danes, 6. novembra, ob 20.30 - Abonma red A in D Jutri, 7. novembra, ob 20.30 - Abonma red B-F in E V nedeljo, 8. novembra, ob 16.00 - Abonma red C in G
razne prireditve
VERDI
Operna sezona 1987/88. Nocoj, 6. t. m., ob 20. uri (red C/F) CARMEN A. Bi-zeta. Dirigent Hubert Soudant, režija Peter VVerhahn.
V	mali dvorani gledališča Verdi bo
danes, 6. novembra, ob 18.45 Cesare Or-selli predstavil opero P. Mascagnija »L'-AMICO FRITZ«. Vstop prost.
ROSSETTI
Gledališka sezona 1987/88. Nocoj ob
20.30	bo Stalno gledališče iz Turina predstavilo FIGAROVO SVATBO delo P.A.C. De Beaumarchaisa. Režija G. Co-belli. V abonmaju odrezek št. 2. Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
V	Pasaži Protti je še v teku vpisovanje novih in potrjevanje starih abonja-mev za gledališko sezono 1987/88.
LA CONTRADA
TEATRO CRISTALLO
Nocoj ob 20.30: UN BIGLIETTO DA MILLE CORONE, delo Caipinterija in Faragune. Režija F. Macedonio
Sekcija KPI občine Dolina
priredi jutri, 7. t. m., ob 20. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu
PROSLAVO
OKTOBRSKE
REVOLUCIJE
Koncert TPPZ P. Tomažič , dirigent Oskar Kjuder, sopran Edith Kocjančič, recitatorja Stane Raztresen in Giorgio Fortunat, solist Pavel Cerkvenič, slavnostni govornik tov. senator Stojan Spetič.
kino
SKD Tabor v sodelovanju z MePZ Primorec-Tabor - OPENSKI GLASBENI VEČERI - Jutri, 7. novembra, ob 19.30 v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah odprtje razstave glasbil izdelovalca Marka Temovca: ob 20.30 koncert "Da cantare sopra il liuto" za glas in lutnjo. Nastopata Marko Beasley in Stefane Rocco. Vabljeni!
ARISTON - 15.45, 22.15 Full Metal Jac-ket, dram., ZDA 1987, r. Stanley Kub-rick; i. Matthew Modine, Lee Ermey,
□ □
NAZIONALE IV - 16.30, 22.00 Maurice, dram., VB 1987, 130'; r. James Ivory;
EXCELSIOR I - 16.00, 22.15 Le Streghe di Eastwick, fant., ZDA 1987, 118', r. George Miller; i. Jack Nicholson, Cher.
PENICE - 16.00, 22.15 Robocop - il iutu-ro della legge, dram., ZDA 1987, r. P. Verhoeven: i. P. Weller, N. Allen.
GRATTACIELO - 16.15, 22.00 L'ultimo imperatore, dram., It./ZDA 1987, 203'; r. Bernardo Bertolucci; i. John Lone, Joan Cher.
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Stepfather (Il patrigno), krim., ZDA 1987, r. Joseph Ruben; i. Terry 0’Quinn, □
MIGNON - 16.30, 22.15 La Bamba, kom., ZDA 1987; r. Luis Valdez; i. Lou D. Phillips, Esai Morales.
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 II Siciliano, dram., ZDA 1987, 110’; r. Michael Cimi-no; i. Christopher Lambert, John Tur-turro.
EDEN - 15.30, 22.00 Giochi bestiali nel mondo, porn., □ □
Slovenski taborniki v Italiji Rod modrega vala Trst-Gorica vabijo člane na REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v prostorih KD Jezero v Doberdobu v nedeljo, 8. novembra, ob 10. uri.
Narodna in študijska knjižnica v Trstu prireja DEŽELNI KNJIŽNIČARSKI TEČAJ, ki se bo vršil 3-krat tedensko v popoldanskih mah. Začetek tečaja bo v torek, 10. novembra, zaključil pa se bo 25. novembra 1987. Tečaj je brezplačen. Prijave na navadnem papirju pošljite na naslov: Narodna in študijska knjižnica, Ul. sv. Frančiška 20/1, 34133 Trst. Na razpolago je še nekaj mest.
Tabor mladih mladim obrtnikom. Vabimo vas, da se ponovno ali na novo udeležite decembrskega sejma, ki bo v Prosvetnem domu 3., 4. in 5. decembra na Opčinah. Na sejmu lahko razstavljate vse svoje obrtniške izdelke. Prosimo vas, da se pismeno javite na naslov: Tabor mladih, Ul. Ricreatorio 1, 34016 Opčine, do 10. novembra 1987.
Združenje upravičencev jusarskih pravic v Bazovici sklicuje v ponedeljek, 16. t. m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju OBČNI ZBOR, ki bo v prostorih Bazoviškega doma. Vljudno vabimo vse člane k udeležbi. Odbor.
Mladi iz Križa prirejajo jutri, 7. t. m. med 10. in 14. mo nabiralno akcijo papirja, časopisov, lepenke itd. Z denarjem, ki ga bodo prislužili s prodajo papirja, bodo izdali novo številko glasila Skdanc.
mali oglasi
OSMICO ima Božo Sedmak v Križu št.
165. Toči črno in belo kapljico. OSMICO je odprl Felo Kosmač v Borštu.
Toči belo in črno vino.
ALDO KOVAČEV je v Doberdobu pri cerkvi odprl osmico. Nudi vino in prigrizek lastne proizvodnje.
UGODNO PRODAM štedilnik na tekoči plin in na elektriko, s prostorom za jeklenko. Tel. 743988.
KUPIM lesene tramove dolge 7 m, v dobrem stanju. Tel. 228886.
MLAD SLOVENSKI PAR kupi hišico na Krasu, tudi potrebno popravil. Tel. 815701 ob večernih urah.
ZANESLJIVO gospodinjsko pomočnico dvakrat tedensko po 4 ure potrebujem. Tel. v večernih urah na št. 52277.
Ladje in trajekti v tržaškem pristanišču
Zimski urnik odhodov in prihodov
TRAJEKTA EUROPA I in II:
Trst-Patras in Patras-Trst vsak četrtek in soboto ob 18. uri. Potovanje traja od 36 do 40 ur, trajekta odpotujeta istočasno iz obeh pristanišč. (V Trstu ima trajekt privez v Starem pristanišču.)
TRAJEKTI TIEPOLO TINTORETTO in TIZIANO
iz Trsta za Zadar, Split in Dubrovnik — vsak mesec 10., 20. in 30. odhod trajekta iz Trsta ob 22. uri za Zadar - prihod ob 7. uri naslednjega dne
iz Zadra, Dubrovnika in Splita za Trst
—	vsak mesec 7., 17. in 27. iz Zadra - odhod ob 8. uri
Prihod v Trst ob 17. uri (naslednjega dne).
TRAJEKTI FRECCIA DELL'0-VEST in HERM SCHEPERS za Egipt in Izrael:
—	Odhod iz Trsta vsakih 10 dni.
TRAJEKTI Jugolinije za Južno Ameriko:
—	Odhod iz Trsta enkrat na mesec.
Zimski program ekskurzij ladje Dionea:
ODHOD IZ TRSTA
—	v četrtek odhod iz Trsta ob 8. uri, prihod v Koper ob 8.40, v Izolo ob 9.20, v Piran ob 9.45, v Rovinj ob 12.10 in v Pulo ob 13.45;
—	v nedeljo odhod iz Trsta ob 8. uri, prihod v Koper ob 8.40, v Izolo ob
9.20,	v Piran ob 9.55, v Umag ob 10.45, v Novigrad ob 11.35 in v Poreč ob 12.10;
ODHODI IZ ISTRE
—	v četrtek odhod iz Pule ob 14.30, prihod v Rovinj 16 (odhod iz Rovinja 16.05), prihod v Piran 18.25 (odhod iz Pirana 18.30), prihod v Koper 19.15 (odhod iz Kopra 19.30), prihod v Trst 20.10;
—	v nedeljo odhod iz Poreča ob
14.20,	prihod v Novigrad ob 14.55 (odhod iz Novigrada ob 15.00), prihod v Umag ob 15.45 (odhod iz Umaga ob 15.50), prihod v Piran ob 16.35 (odhod iz Pirana 16.40), prihod v Izolo ob 17.10 (odhod iz Izole 17.15), prihod v Koper ob 17.35 (odhod iz Kopra ob 17.50), prihod v Trst ob 18.30;
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA
Ciklus OTROŠKE URICE PRI NŠK
KAKO NASTANE OTROŠKA SLIKANICA?
Na to in podobna vprašanja nam bo odgovarjal s svinčnikom v roki slikar in ilustrator KLAVDIJ PALČIČ.
Srečali se bomo danes, 6. novembra, ob 17. uri v prostorih NŠK, Ul. sv. Frančiška 20/1.
Vabljeni osnovnošolski otroci.
včeraj - danes
NAZIONALE II - 16.15, 22.00 Calore sotto la pelle, pom., □ □
EXCELSIOR II - 17.00, 21.45 Manneguin, ZDA 1986, 96'; r. Michael Gottlieb; i. Andrew McCarty, Kirn Cattrall. VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 Ouar-to protocollo, ZDA 1986, 100’; r. John Mackenzie; i. Michael Caine, Pierce Brosnan.
CAPITOL - 16.30, 22.00 Predator, fant., ZDA 1987, 117'; r. John McTiernan; i. Arnold Schwarzenegger, Bill Duke. LUMIERE PICE - 16.30, 22.00 Arizona Junior, kom., ZDA 1987, 93’; r. Joel Coen; i. Nicolas Cage, Holly Hunter RADIO - 15.30, 21.30 II diavolo in gola... 12 anni dopo, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
Danes, PETEK, 6. novembra
LENART
Sonce vzide ob 6.51 in zatone ob 16.46 - Dolžina dneva 9.55 - Luna vzide ob
16.49	in zatone ob 7.47.
Jutri, SOBOTA, 7. novembra
NARTE
PLIMOVANJE DANES: ob 2.54 najnižja -25 cm, ob 8.58 naj višja 56 cm, ob 15.46 najnižja -61 cm, ob 22.10 najvišja 29 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 9,6 stopinje, zračni tlak 1035,2 mb pada, veter 10 kilometrov na uro severovzhodnik, burja, s posameznimi sunki do 25 km na uro, vlaga 50-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 17,1 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Davide Hrovatin, Erič Perti, Piero Orlini, Nicolo Sabadin, Gia-como Sai, Davide Di Taranto.
UMRLI SO: 76-letna Fernanda Vodeni por. Padovan, 89-letna Maria Giraldi por. Urli, 77-letna Vincenza Andri vd. Bini, 82-letna Amalia Bucovsech vd. Senabor, 67-letni Aldo Merchelli, 77-letna Valeria Loy, 69-letna Esperia Edera por. D'Agos-tino, 89-letna Giovanna Ravalico, 53-let-na Maria Volpi, 78-letna Maria Reschitz vd. Taberni, 74-letni Arturo Stalizzi, 76-letna Diana Ruggiero, 77-letna Maria Carli vd. Gregori, 73-letna Antonia Moli-nari vd. Vessel, 71-letna Renata Vuga, 78-letni Emesto Sivini, 75-letna Sofia Blasina, 88-letni Paolo Dominis, 84-letna Natalina Petranich, 89-letna Maria Agos-tina Zerial, 85-letna Stefania David, 67-letna Vittoria Declich, 66-letna Silvana Kressnig, 75-letna Olivia Glavina, 78-letna Anna Bačar, 69-letna Anita Grassi, 78-letni Argene Derni, 71-letna Attilia Cor-rado, 80-letna Stefania Hreščak.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 2., do sobote,
7. novembra 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan).
OPČINE (Proseška ulica 3, tel. 422923) in MILJE (Mazzinijev drevored 1, tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan), Ul. Dante 7, Ul. dellJstria 18.
OPČINE (Proseška ulica 3, tel. 422923) in MILJE (Mazzinijev drevored 1, tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Dante 7, Ul. delllstria 18.
OPČINE (Proseška ulica 3, tel. 422923) in MILJE (Mazzinijev drevored 1, tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure
Darujte v sklad
Mitje Čuka
Slavistično društvo priredi danes, 6. novembra, DRUŽABNO SREČANJE za člane, sodelavce, učitelje in profesorje slovenščine iz Trsta in Gorice. Družabnost bo v restavraciji Soban v Jamljah. Začetek ob 19. uri.
Sekcija KPI Z. Kralj iz Trebč organizira v Ljudskem domu v Trebčah danes, 6. t. m., ob 20.30 PROSLAVO OKTOBRSKE REVOLUCIJE. Na sporedu nastop pevskega zbora Skala iz Gropade, recital Draga Gorjupa, govora Borisa Iskre in Fausta Monfalcona.
Krožek mladih komunistov zahodnega Krasa organizira jutri, 7. novembra, PLES z ansamblom "Nočni skok" v Ljudskem domu v Križu. Začetek ob 20.30.
PD Mačkolje vabi na otvoritev razstave z naslovom "OŽIVLJAJMO STARO IN LEPO, ZA SEDANJOST IN BODOČNOST!” (kmečko orodje in posoda), ki bo jutri, 7. novembra 1987, ob 19. uri v srenj-ski hiši v Mačkoljah. Na sporedu bo kulturni program. Razstava bo odprta do 15. novembra od 16. do 20. ure.
SKD Slavec - Ricmanje in KPD Jadran - Dekani pod pokroviteljstvom ZSKD-Trst in ZKO-Koper prirejata v Ricmanjih 7. in 8. novembra ter v Dekanih 14. in 15. novembra kulturno manifestacijo ISTRA ob 105. obletnici ustanovitve pevskega zbora v Ricmanjih in ob 75. obletnici smrti Ivana Benka, ustanovitelja Čitalnice v Dekanih. Jutri, 7. t. m., ob 20. uri v galeriji Babna hiša v Ricmanjih otvoritev likovne razstave Toma Vrana in IX. razstave in pokušnje novih vin ob sodelovanju ženskega pevskega zbora Jadran iz Dekanov. V nedeljo, 8. t. m., ob 17. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu kulturna prireditev. Nastopajo: MePZ Slavec-Ricmanje, Obalni oktet Izola, pesnik Edelman Jurinčič, MePZ Primorsko-Mačkolje, MePZ srednjih šol Koper, glasbena skupina Istra Nova, oktet Škofije, MePZ Slovenec-Boršt in MePZ Obala-Koper. V soboto, 14. t. m., ob 20. uri v Kulturnem domu v Dekanih otvoritev likovne razstave Demetrija Ceja ob sodelovanju MePZ Slavec iz Ricmanj. V nedeljo, 15. t. m., ob 17. uri v Kulturnem domu v Dekanih kulturna prireditev. Nastopajo: ŽPZ Jadran-Deka-ni, MPZ Venturini-Domjo, pesnik Aleksij Pregare, MePZ upokojencev Koper, MPZ V. Vodnik-Dolina, glasbena skupina iz Pridvora, MePZ Tomos-Koper, MePZ PD Mačkolje in MZ Ciril Kosmač-Koper. Vabljeni!
KD Rdeča zvezda vabi v nedeljo, 8. novembra, ob 18. uri v športno-kulturni center v Zgonik na veseloigro A. Kralja »KDO JE NA VRSTI?« v izvedbi Amaterskega odra J. Štoka s Proseka, režija Igor Malalan.
Godbeno društvo Vesna - Križ vabi na KONCERT GODBE NA PIHALA IZ RICMANJ, ki bo v nedeljo, 8. novembra, ob 17. uri v Domu A. Sirk v Križu v okviru prijateljskega srečanja.
KD Ivan Grbec - Škedenj priredi v sredo, 11. novembra, ob 19. uri MARTINOVANJE. Ob 20.30 BESEDA-OPERE-TA v izvedbi Seniorske skupine SKD Tabor. Režija Drago Gorup. Vabljeni!
Mladinska skupina P. Tomažič organizira v nedeljo, 15. novembra, 4. LOV NA ZAKLAD. Sklepna prireditev v gledališču F. Prešeren s sodelovanjem ansambla. 1. nagrada: 8-dnevno bivanje na snegu v Alleghe (Belluno) za 2 osebi. Informacije in vpisovanje v Prosvetnem domu na Opčinah, v Ljudskem domu v Križu ter v gostilnah Pri lipi v Bazovici in Pri Tatjani v Dolini.
izleti
Sekcija KPI občine Dolina organizira 5-dnevno potovanje na Madžarsko s silvestrovanjem v Budimpešti od 30. 12. 87 do 3. 1. 88. Vpisovanje od torka, 10. t. m., do petka, 13. t. m., od 20. do 21. ure na sedežu sekcije v Dolini 75/A. Informacije po telefonu na št. 232223.
prispevki
V	spomin na drage pokojne darujeta Vanda in Milka Starc 20.000 lir v isti namen.
V	spomin na Gastoneja Mennuccija daruje Vanda Starc 20.000 lir za ŽPZ Pro-sek-Kontovel in 20.000 lir za ŠD Konto-vel.
V	spomin na Stanka Požarja darujeta Ivica in Radovan Lupine 25.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Viktorijo Sosič in Karlo Kralj daruje Ljudmila Jogan 20.000 lir za Sklad M. Čuk.
Ob 3. obletnici smrti drage Tamare Frančeškin daruje družina Milič (Šempo-laj) 30.000 lir za SKD Vigred.
V	spomin na Stanka Požarja darujeta Ivica in Radovan Lupine 25.000 lir za SKD Vigred.
Namesto cvetja na grob Franja Colje darujeta Danila in Danilo Ukmar 20.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
Namesto cvetja na grob Alojzije Ravbar daruje Zofija Križman (Repen 128)
20.000	lir za Dijaški dom.
menjalnica			5. 11. 1987
Ameriški dolar		..	1240,—	Japonski jen			 8,—
Nemška marka 		735—	Švicarski frank 			 892,—
Francoski frank		213.—	Avstrijski šiling			 103,50
Holandski florint		653.—	Norveška krona 			 190,—
Belgijski frank		34,—	Švedska krona			 201.—
Funt šterling		..	2185.—	Portugalski eskudo ..		 8,—
Irski šterling		..	1915.—	Španska peseta			 9,50
Danska krona		186,—	Avstralski dolar 			 800,—
Grška drahma 		8,—	Debeli dinar			 1,10
Kanadski dolar 		920,—	Drobni dinar			 1,10
Bfil/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DUI\D TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telef.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131
filmi na tv zaslonu
kinoatelje
STATI Dl ALLUCINAZIONE — Altered States — Spremenjena stanja, ZDA 1980.
Režija: Ken Russel. Igrajo: William Hurt, Blair Brovvn, Bob Balaban, Charles Haid.
Drevi, 6. novembra, ob 20.30, na Italia 1.
Ken Russel je gotovo ena najbolj protislovnih osebnosti sodobnega filma. Mnogi ga občudujejo kot slikovitega portretista velikih umetniških osebnosti (Isadora Duncan, Čajkovski, Mahler, Liszt, Rodolfo Valentino), drugi odklanjajo njegov sanjaški talent zaradi pretirane karikiranosti in pretiranega kiča, ki se vseskozi pojavlja v njegovih filmih. Res pa je tudi, da sta prav uporaba in analiza sodobnega kiča najbolj svojski prvini njegovega opusa.
V	tem filmu, ki je nasičen z efektnimi in šokantnimi prizori, igra William Hurt mladega znanstvenika, ki raziskuje človekovo predrojstno stanje zavesti in se loti nevarnih poskusov. V ta namen se da potopiti v temno, s slano vodo zapolnjeno komoro, ki rekonstruira biofiziološke značilnosti fetusnega praprostora, in se z uživanjem posebnih indijanskih mamil pogreza v neznane in nedoumljive razsežnosti človekovega prastanja in prabiti.
SOGNI PROIBITI — The private Life of Walter Mitty — Zasebno življenje VValterja Mittyja, ZDA 1947.
Režija: Norman Z. McLeod. Igrajo: Danny Kaye, Virginia Mayo, Boris Karloff.
Jutri, 7. novembra, ob 20.30, na RAI 3.
Walter Mitty je mlad in zdolgočasen časopisni korektor, ki sanjari, da bi postal slavni kirurg, pogumni letalec, elegantni »dandy« ali kaj podobnegan, in tako pooseblja najznačilnejše arhetipe hollywoodskega filma oz. najbolj uveljavljene stereotipe ameriškega junaka.
Prepovedane sanje tega tipično povprečnega Amerikan-ca so nabite z »gagi« in vsakovrstnimi duhovitimi domislicami, tako da je ta, po oceni kritike, ena naj lepših komedij Dannyja Kaya (1913-1987). Morda prav zaradi tega so jo programisti tretje italijanske mreže določili za uverturo v ciklus petih filmov, ki so posvečeni nepozabnemu klovnu ameriškega varieteja, filma in televizije. Občudovali bomo njegovo telesno in obrazno mimiko še v filmih L'uomo me-raviglioso in Preferisco la vacca (1946), v znamenitem Venere e il proiessore (1947) in v Lispettore generale (1949).
VVITNESS - IL TESTIMONE — VVitness — Priča, ZDA 1985.
Režija: Peter Weir. Igrajo: Harrison Ford, Kelly McGillis, Alexander Godunov, Lukas Haas.
V	ponedeljek, 9. novembra, ob 20.30, na Italia 1.
Harrison Ford je tokrat slekel bleščečo obleko, ki jo je nosil v Guerre stellari in tudi razdrapane kavbojke Indiane Jonesa, da bi postal neustrašni in pošteni policaj, ki ščiti nebogljeno vdovo in njenega otroka pred zalezovanjem gangsterjev. Otrok je bil namreč priča krvavemu umoru v stranišču železniške postaje in zato ga skušajo morilci na vsak način ubiti. Vendar Witness ni le napol ljubezenska, napol detektivska melodrama, kajti očarljiva mlada vdova (Kelly McGillis) in sinček sta pripadnika skupine Amishi zato režiser Peter VVeir prikaže s svojo sugestivno (a včasih preveč osladno) fotografijo to nenavadno in čudaško skupnost staromodno oblečenih dedičev nekdanjih pionirjev, ki živijo v samem osrčju industrijske Amerike (blizu Philadelphie), a odklanjajo vsakršen stik s civiliziranim svetom (od avtomobilov, elektrike in telefona, do vseh pripomočkov sodobne tehnike), govorijo arhaičen, težko razumljiv nemški dialekt in spoštujejo stare postave in navade.
SENTIERI SELVAGGI — The Searchers — Iskalca, ZDA 1956.
Režija: John Ford. Igrajo: John Wayne, Jeffrey Hun-ter, Natalie Wood, Ward Bond, Vera Miles.
V	torek, 10. novembra, ob 20.30, na Rete 4.
Povratnik ameriške državljanske vojne, že zreli John Wayne, se vrača k bratu, ki živi z družino na samotni kmetiji. Tu najde vse razdejano, Indijanci so pomorili vse njegove sorodnike razen mlade nečakinje, ki so jo odnesli s seboj. Pet dolgih let jo išče po divjih prerijah in pustinjah, v soncu, dežju in snegu, v spremstvu mladega prijatelja, ki je bil zelo navezan na umorjeno družino. Ko jo najdeta, je dekle že napol indijansko in stari (rasistični) Wayne jo namerava ubiti...
Po Sadoulovem mnenju je to najlepši vestern iz zrelega obdobja velikega očaka ameriškega filma, ki se je rad sam predstavljal s kratkim lapidarnim stavkom: »Imenujem se John Ford in delam vesterne«. Epski, čustven, razkošen v pejsažih, avtentičen, duhovit in razburljiv The Searchers ima vse značilnosti dobrega klasičnega vesterna, zato ni naključje, da režiser v ustvarjalni stiski iz Wendersovega Stanja stvari seže prav po romanu Alana Le Maya, po katerem je Ford posnel ta čudoviti film.
IL GRIDO — Krik, It. 1957.
Režija: Michelangelo Antonioni. Igrajo: Steve Coc-hran, Alida Valli, Dorian Gray, Betsy Blair
V	torek, 10. novembra, ob 0.05, na RAI 2.
Alda (Steve Cochran) zapusti ljubimka Alida Valli samega z njunim sinčkom, zato se ta obupano klati skupaj z otrokom po odtujeni pokrajini Padske nižine. Najprej išče tolažbe pri nekdanji stari ljubezni, potem živi celo nekaj časa z delavko na bencinski črpalki, končno se zopet vrne (a prepozno) k edini, res ljubljeni Alidi Valli...
V	tem delu uprizarja Antonioni svojo značilno analizo čustev in problematiko človekove nekomunikacije, tokrat iz proletarskeg_a vidika, v dobro znanem okolju rodne zemlje ob Padu. Številni italijanski kritiki so mu očitali, da je obravnaval delavsko okolje nekorektno in brez pravega okvira. Veliki režiser pa je o tem filmu mislil sledeče: »Hotel sem, da bi bila pokrajina, v kateri se giblje protagonist, pokrajina mojega otroštva, gledana z očmi nekoga, ki se vrača domov z intenzivno čustveno in kulturno izkušnjo.«
NE NOSIJO KRAVATE — Eles nao usam Black-tie, Brazilija 1981.
Režija: Leon Hirszman.
V	sredo, 11. novembra, ob 20.05, na RTV Ljubljana.
Film so predstavili na Beneškem festivalu istega leta kot Kusturičev Se spominjaš Dolly Bell in mu prav tako tudi podelili posebno nagrado žirije. Ob tem pa ohranja Hirszmanov film tudi druge sorodnosti in podobnosti s Kus-turičevim prvencem, ki je tedaj prejel zlatega leva. Pri obeh gre za iskreno, privlačno in svežo politično dramo, ki prehaja in brezskrbne komedijske igrivosti, preko ironije tudi v resnejše, tragične tone. Kakor slikovito podaja bosanski režiser nostalgični proletarski izrez iz Sarajeva šestdesetih let, tako Hirszman predlaga sodobni portret revne delavske družine iz brazilskega velemesta Sao Paulo, živo sliko, ki sega v intimne, zasebne razsežnosti, a tudi v ostre družbene konflikte, s katerimi se morajo spoprijeti razni družinski člani: trpeča mati, oče in sin, ki sta izpostavljena težkim delavskim razmeram, in drugi.
Pripravlja: Boris Devetak
Nove plošče
FRANCESCO BRUNO -INTERFACE	LP
Ko se pogovarjamo o italijanski glasbi, se navadno ustavimo ob najbolj znanih imenih, kot so Zucche-ro, Bennato, Baglioni in morda še kateri na njihovem nivoju. Vse to je naravno in razumljivo - zvezde so pač zvezde. Ob protagonistih pa kaj radi spregledamo včasih res odlične glasbenike, ki jih spremljajo in živijo v njihovi senci.
Prav zaradi tega bomo danes govorili o Francescu Brunu, ki je verjetno italijanskemu občinstvu skoraj povsem neznan. Po rodu Ne-apljčan se zelo nadarjen in umetniško nadvse ustvarjalen glasbenik že vrsto let giblje v samem vrhu italijanske glasbe, saj sodeluje z imeni, kot so Teresa De Sio, Edoar-do Bennato, Tony Esposito. In prav ob teh izkušnjah je nastal njegov album Interlace, v katerem Bruno dokazuje vse svoje znanje, izkušnje in spretnost s kitaro.
Album je v glavnem neka nostalgična vrnitev k bluesu, včasih prepletena z rockom. Bruno uporablja v svojih skladbah čudno zmes akustične in električne kitare, ki sodi že v eksperimantalno glasbo,
zelo zanimivi pa so jazz vložki, ki dajejo delu neko posebno noto. In-terface je vsekakor zelo dobro posnet album in je prava priložnost za poslušanje nove in izredno dobre glasbe, ki se bo v kratkem času zelo razširila, plošča torej, ki jo je treba vsekakor poslušati.
Pesmi albuma so: Jamaica, Inter-face, Frankenstein Alive, Japan, Stevie Stevie, Welcome, Big Digital Band, Data Error Fighters.
X---------------------------------
Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:...:...........................................................
Naslov:.......................................................................
Glasujem za:...................................................................
Moj predlog:...........:......................................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.
r
	
današnji televizijski in radijski sporedi


n rai i	~
7.15	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: Storie della prateria
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nad.: La valle dei pioppi
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Fronto... e la Rai?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... e la Rai? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Ouarkov svet
15.00	Izobr. oddaja: Teledidattica
16.00	Nanizanka: La baia dei cedri
16.30	Risanka: Lispettore Gadget
17.00	Nanizanka: La baia dei cedri
17.30	Risanka: Lispettore Gadget
18.05	Tribuna za referendum
18.15	Variete: leri, Goggi, domani
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: I tre caballeros (glas., ZDA 1945, r. Norman Ferguson, i. Au-rora Miranda)
22.50	Dnevnik
22.00	Tribuna za referendum
23.05	Variete: Un giorno d'estate
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.15 Dokumentarec: Mednarodna panorama
s c rai 2	n
8.00	Inf. odd.: Prva izdaja
8.30	Jutranja telovadba
9.00	Nanizanka: Cuore e batticuore
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju
11.05	Dok.: Kemija v laboratoriju
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55 Variete: Mezzogiorno e..,
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.40	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.35	Športne vesti
15.00	Variete: D.O.C.
16.00	Nanizanka: Lassie
16.30	Kviz: Farfade
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Rubrika: Il piacere di essere sani e belli
18.05	Nanizanka: Lui, lei e gli altri
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nanizanka: Miami Vice
19.45	Dnevnik in športne vesti
20.30	Kviz: Giallo (vodi Enzo Tortora)
22.30	Dnevnik - nocoj
22.45	Variete: Per chi suona la campa-nella
23.50	Dnevnik - zadnje vesti 0.05 Film: La tunica (zgod., ZDA 1953, r. H. Koster, i. R. Burton)
A RAI 3	]
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Srečanje z zgodovino med preteklostjo in sedanjostjo
14.00	Dok.: Melotti a Matera - Kiparstvo med glasbo in poezijo
14.30	Variete: Jeans 2 (vodita Simo-netta Zauli in Fabio Fazio)
15.30	Izobr. oddaja: S.O.S. 011/8819 -Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižje srednje šole
16.00	Športna oddaja: Fuoricampo
17.30	Športni dnevnik: Derby
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo (pripravil Folco Ouilici)
18.30	Nanizanka: La famiglia Brady
19.00	Vreme in dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.35	Glasbena oddaja: Discoestate '87
20.00	Dokumentarec: Srednji vek -Senca in luč
20.30	Film: Un turco napoletano (kom., It. 1953, r. Mario Mattoli, i. Toto, Isa Barzizza)
21.55 Dnevnik
22.05	Variete: Domani si gioca 0.20 Dnevnik - zadnje vesti 0.35 Deželne vesti
RTV Ljubljana____________
10.00	TV mozaik. Tednik
11.00	Kronika tedna domačega filma v Celju (pon.)
11.30	Matineja. Nadaljevanka: Z mojimi vročimi solzami (3. del, pon.)
16.15	Videostrani - tednik
17.30	Otroški niz: Vukov kotiček (10. del)
17.45	Otroška serija: Super stara mama - Čarobni žarek (VB, i. Gudrun Ure, 1. del)
18.15	Izobraževalna oddaja: Pred izbiro poklica - Poklici v dimnikarstvu in steklarstvu
18.45	Risanka, nato Obzornik
19.25 Zrno in vreme
19.30	Dnevnik
20.05	Nadaljevanka: Sever in Jug (7. del)
21.00	Dokumentarec: Planet zemlja (2. del)
21.45	Rezerviran čas
22.15	Dnevnik
22.30	Film: Obe moji ljubezni (dram., ZDA 1986, r. Noel Black, i. Mari-ette Hartley, Lynn Redgrave, Barry Newmann)
| (iPj TV Koper___________________
14.15	TVD Novice
14.20	Nadaljevanka: Veronica
15.15	Nadaljevanka: Orgoglio e pre-giudizio (4. del)
16.35	Otroški spored
18.00	Nadaljevanka: Mamma Vittoria
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim:
TRST — Pred referendumi GORICA — S seje občinskega sveta TRST — Razvoj krize v tržaškem občinskem svetu
OGLEJ — Srečanje deželnih vodstev sindikatov CGIL-CISL-UIL TRST — Marjan Kravos-Panči v TK Galeriji
19.30	TVD Stičišče in Mesto danes
20.00	Nanizanka: Mary Hartman 20.25 TVD Novice
20.30	Glas. odd.: La rosa di Lignano
22.20	TVD Vsedanes
22.35	Dokum.: Costeaujeva Amazonka
23.10	Nanizanka: Izredne zgodbe Ed-garda Alana Poa
Jfj| CANALE5____________
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.22 Risanke
8.10	Rubriki: News, 8.30 Pogovori
9.30	Nadaljevanka: General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.45 Il pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: Viale del tra-monto (dram., ZDA 1950, r. Billy Wilder, i. Gloda Swanson)
17.00	Nanizanka: Aliče
17.30	Kviz: Doppio slalom
18.00	Variete: Ciao Enrica
18.10	Nan.: Super Vicky
20.00	Kviz: Tra moglie e ma-rito
20.30	Variete: Festival
23.15	Variete: Maurizio Cos-
tanzo show-Night
0.30 Filmska rubrika: Pre-. miere
0.40 Nanizanki: Gli intoc-cabili, 1.40 Bonanza
[I@> RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Film: Scanzonatissimo (kom., It. 1963, r. Dino
Verde, i. Alighiero Noschese)
11.00	Nan.: Strega per amo-re, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vi-cini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Sandy, George, Mini Pony
14.30	Nadaljevanke: La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.15 Aspettando il domani,
17.15	Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanke: Quincy,
20.30	Colombo, 21.00 Spencer
22.50	Aktualno: Italija sprašuje
22.45	Film: La belva (dram., ZDA 1954, r. William A. Wellman, i. Robert Mitchum)
1.40	Nanizanka: La legge di Mc Clain
ITALIA 1	|
8.30	Nanizanke: L’uomo da sei milioni di dollari,
9.20	Wonder VVoman,
10.20	Tarzan, 11.20
Cannon,	12.20
Charlie's Angels, 13.20 Arnold
13.50
14.20
15.05
15.30
18.00
20.30
22.30
23.30 0.30
Variete: Smile Glasbena oddaja: Dee-jay Television Nanizanka: La famiglia Addams Otroška oddaja: Bim Bum Bam, vmes risanke Memole, Pollyan-na, Holly e Benji, Jem Nan.: Star Trek, 19.00 Starsky e Hutch, 20.00 Teneramente Licia Film: Stati di allucina-zione (fant., ZDA 1980, r. Ken Russell, i. Willi-am Hurt, Blair Brown) Športna rubrika: A tut-to campo
Rubrika: Grand Prix Nanizanke: La strana
coppia, 1.00 Signore e signori buonasera, 1.30 Ai confini della realta
TELEPADOVA
11.30	Nadaljevanki: Signore e padrone, 12.30 Una vita da vivere
13.30	Risanke
14.15	Nadaljevanki: Ai confini della notte, 15.00 Signore e padrone
16.30	Risanke
17.30	Nanizanka: I ragazzi del sabato sera
18.00	Risanke
19.30	Nanizanka: Baretta
20.30	Film: La poliziotta fa carriera (kom., It. 1976,
r. Michele Tarantini, i. Edwige Fenech, Mario Carotenuto)
22.30	(4an.: Gioco di coppie
23.00	Športna oddaja: Wres-tling
24.00	Film: La cavalletta (dram., ZDA 1970, r. Jerry Pariš, i. Jacgueli-ne Bisset, J. Cotten)
1.30	Nanizanka: Ispettore Maggie
! ^ TELEFRIULI
13.00	Nanizanka: La vita co-mincia a 40 anni
13.30	Nad.: Amor gitano
14.30	Risanki: Sampei, 15.00 Star Blazers
15.30	Glasbena oddaja: Musič box
17.45-TV film: Avventura di un fotografe
19.00	Dnevnik
19.30	Dan za dnem
20.00	Rubrika: Zelena dežela
20.30	Nad.: Benedetta & Co.
21.30	Nanizanka: Raffles, ladro gentiluomo
22.30	Dnevnik
23.00	Dan za dnem
23.30	Dražba
0.30 Informativna oddaja: News dal mondo
00 TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik: 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, 7.40 pravljica;
8.00	Deželna kronika; 8.10 Na goriš-kem valu; 8.40 Almanah; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja;
11.30	Petkov zbornik: Umetnost in kultura, nato Še enkrat film; 12.30 Pogovor z ustvarjalci: Iz tišine glas; 13.20 Cecilijanka 1986: moški zbor Novega Sv. Antona, mešani zbor Hrast iz Doberdoba in moški zbor Mirko Filej iz Gorice; 13.40 Skice; 14.10 Otroški kotiček: Po svetu z raketo; 15.00 Bralni roman: Pod svobodnim soncem; 15.10 Zbornik, nato V filmskem svetu; 16.00 O slovenskih ljudskih pravljicah; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 4.30 Jutranjik; 8.05 Radijska šola; 8.35 Mladina poje; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Glasba Griega, Liszta in Hačaturjana; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasbena tradicija;
13.30	Melodije; 14.05 Govorimo angleško; 14.35 Mozaik; 14.50 Človek in zdravje; 15.00 Radio danes, radio jutri;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Ansambel Fantje treh dolin; 18.15 Kino; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Pojemo in godemo; 20.00 Mladi mostovi; 20.30 Slovencem po svetu; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Morje in pomorščaki.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Čes-tne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Mladi val Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.30 Aktualno; 18.00 Dance parade; 18.35 Popevke po telefonu;
19.00	Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba in vreme; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši; 8.40 Po vašem izboru; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano;
10.00	Na prvi strani; 10.35 Vstop prost;
11.00	Jezikovni pogovori; 11.40 Popevka; 12.00 Glasba po željah; 14.35 Glasba; 15.00 O kulturi in umetnosti; 15.45 Sintonizirani; 16.00 Popevka; 17.00 Bubbling; 17.33 Blitz mušic; 18.00 Filmska glasba; 19.00 Operete.
RADIO OPČINE
10.00 Za vsakogar nekaj, nato Glasba za vse okuse; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Mixe Time; 21.00 Cultural Shake, nato Nočni glasbeni spored.
Seja občinskega sveta pozno v noč
Večinska koalicija spet na konju z željo po večji homogenosti
Nabito polna Verdijeva dvorana
Nekdanja goriška realnost v avstrijskih propagandnih filmih
Načelniki skupin večinske koalicije so včeraj izdelali dokument s katerim bi v občinskem svetu predlagali, da župan in odborniki prekličejo ostavko ter da nadaljujejo delo v korist vsega goriškega prebivalstva. V resoluciji je, po analizi sedanjega dogajanja ter dolgih pogajanj, ki so sledila odstopu Zupana in odbornikov sredi septembra, rečeno tudi, da se morajo svetovalci večine koherentno obnašati v glasovanju za predloge, ki jih daje odbor, pa čeprav imajo ob tem ali drugem vprašanju različna osebna mnenja.
V resoluciji je tudi poudarjeno, da je občinski odbor doslej deloval pozitivno, ter da je treba čimprej urediti vse kar je v zvezi z vodenjem del na goriškem avtoportu. Specifična naloga odbora je izbirati strokovnjake, katerim zaupati tako načrtovalna dela kot tista vodenja del.
Ni v tej resolutiji rečeno kako bodo uredili sporno vprašanje vodenja del na avtoportu, kar je sprožilo 14.se-ptembra letos krizo, saj je večina svetovalcev, med temi kar deset prostih strelcev iz vrst večine, zavrnila predlog odbora o poveritvi naloga za vodenje del na avtoportu inženirju Gra-ziatu.
Na obisk v Sovodnje prispe v nedeljo, 8. t. m., večja skupina Selanov, članov kulturnih društev in pevskega zbora. Okrog 12. ure bodo gosti s Koroške prišli tudi v Sovodnje, kjer jih bo pozdravil župan Primožič, člani KD Sovodnje pa bodo poskrbeli za pogostitev. V popoldanskem času se bodo gosti v spremstvu gostiteljev odpeljali na Kras, proti večeru pa nameravajo obiskati tudi zadružno klet v Vipavi.
Ob tem velja zapisati, da obstajajo med Sovodnjami in Selami, že vrsto let, precej tesni in pogosti stiki na ravni občinskih uprav, do množičnega obiska Selanov pa prihaja tokrat prvič.
Jamarji so raziskali zaklonišče iz prve svetovne vojne
Člani jamarskega kluba Kraških krtov so se ob koncu prejšnjega tedna spustili v votlino — vojaško zaklonišče iz prve svetovne vojne — na pečan-skem polju. Ugotovili so, da sega votlina približno pet metrov v globino. Nekdanje zaklonišče ali skladišče je že deloma zasuto, ker se s trupa stalno usipa grušč. Prav zaradi tega ni težko
Pregled izvoljenih v razredne svete zaključujemo z izidi na slovenskih višjih srednjih šolah, kjer so tako starši kot dijaki izvolili po dva predstavnika v vsak razredni svet.
TRGOVSKI ZAVOD ŽIGA ZOIS
Med starši je glasovalo 65 od skupnih 175 upravičencev (37,14 %); med dijaki je glasovalo 86 na 91 (94,50 %). Izvoljeni so:
STARŠI - 1. razred: Marcella Corsi, Lidija Gruden-, 2. razred: Ivan Flore-nin, Nives Rožic-, 3. razred: Nataša Paulin, Irena Brumat-, 4. razred: Nerina Pulc, Bruna Stanič; 5. razred: Emilija Custrin, Božidar Tabaj.
DIJAKI - 1. razred: Sonja Macuz, Ro-mina Pizzo-, 2. razred: Robert Bensa, Fabjan Koršič, 3. razred: Vera Tomšič, Maja Peterin; 4. razred: Suzana Macuz,
Župan Scarano je uvodoma dejal, da so on in odborniki menili, da je bilo tako glasovanje politični akt. Zaradi tega so podali ostavko, ker so hoteli, da se stvari znotraj večinske koalicije razjasnijo.
Prvi se je k besedi oglasil svetovalec zelenih Fiorelli. Uvodoma je obžaloval, da je do krize prišlo na slepem, ne da bi bil o tem občinski svet ob-
predvideti, da bo prišlo v prihodnje do novih usadov in udorov, v kolikor votlino ne bodo zapolnili.
Nekdanje zaklonišče so ugotovili v začetku oktobra, potem ko se je zaradi obilice padavin zemlja udrla in je zazevala približno dva metra široka luknja in je zaradi sesedanja tal bilo zelo jasno videti tudi potek nekdanjega strelskega jarka.
Radikalci o referendumih
Volilna kampanja za nedeljsko glasovanje se bliža koncu. Danes bodo še zadnja javna zborovanja.
Goriški radikalci bodo od 9. do 17. ure pri ljudskem vrtu informirali javnost o razlogih za pet da na glasovnicah. Jutri in v nedeljo pa bodo na razpolago občanom za pojasnila tudi na sedežu v Ulici Formica 3. Jutri od 9. do 18. ure.
• Na sedežu Rdečega križa v Ulici Codelli 9, bodo v sredo, 11., ter četrtek, 12. novembra, zastonj delili oblačila potrebnim občanom. V poštev pridejo predvsem tisti, ki jih je oškodovala poplava.
Valentina Scrozzolo-, 5. razred: Andrej Pacor, Peter Cej.
STROKOVNI ZAVOD ZA TRGOVINO IVAN CANKAR
Med starši je glasovalo 46 od skupnih 194 upravičencev (23,71%); med dijaki 99 na 105 (94,28%). Izvoljeni so:
STARŠI - 1. razred, sekcija A: Klanjšček Mario, Fiegel Milojka-, 1. razred, sekcija B: Komel Majda, Batistič Slavica; 2. razred: Pipan Alojz, Radetič Emil-, 3. razred: Komjanc Aleš, Vogrič Karla; 4. razred: Malic Bojana, Tomšič Sonja; 5. razred: Primožič Evgen, Juren Ciril.
DIJAKI - 1. razred, sekcija A: Laco-vig Valentina, Pelicon Tanja-, 1. razred, sekcija B: Volčič Marko, Tomšič Igor; 2. razred: Ferletic Andrej, Ocretti Robert; 3. razred: Cingerli Loredana, Škorjanc Silvan-, 4. razred: Ciglic Bog-
veščen. Pričel je dolg govor, v katerem se je dotaknil vseh vprašanj goriš-ke občinske uprave v dveh letih in pol odkar deluje ta občinski svet. V trenutku kot to poročamo svetovalec zelenih govori že več kot tri ure ter je napovedal, da bo še nadaljeval. Zaradi tega ne moremo poročati o nastopih drugih svetovalcev. Seveda nismo v stanu povedati, kako se bo razprava zaključila.
Kakšna je vloga sindikalnega gibanja v sedanji politični in gospodarski situaciji v Italiji, v trenutku ko prihajajo na dan z vso silo težave v mednarodnem finančnem in gospodarskem svetu? O tem so razpravljala deželna vodstva CGIL, CISL in UIL na skupnem sestanku, ki je bil včeraj v Ogleju.
Tako iz uvodnih poročil, kot iz razprave ter tudi iz sklepnega dokumenta izhaja velika zaskrbljenost sindikalnega gibanja. Podjetniki so v zadnjih nekaj letih gospodarskega blagostanja posodobili njih podjetja ter jih finančno postavili na trdne noge. Vse to pa na račun brezposelnosti, saj imajo danes v Italiji že tri milijone ljudi brez zaposlitve. Sedanje mednarodne finančne težave se odražajo tudi v Italiji ter prav v teh dneh rimska vlada grozi z novim davčnim vijakom ter ne spoštuje več sporazumov sklenjenih s sindikatom. O tem mora nujno priti do soočanja med sindikatom in vlado.
Precej je bilo tudi govora o položaju v Furlaniji-Julijski krajini, kjer kar zajetna pomoč, ki je prišla po potresu, ni utrdila gospodarstva.
Deželna vlada, mora po mnenju sindikalistov, narediti vse, da bo vlada čimprej odobrila zakon o obmejnih
dan, Nardin Martina; 5. razred: Leg-hissa Laura, Juren Mitja.
GIMNAZIJA LICEJ PRIMOŽ TRUBAR
Med starši je glasovalo 55 od 113 upravičencev (48,06%); med dijaki 59 na 59 (100%). Izvoljeni so:
STARŠI - 4. gimnazija: Devetak Lojzka, Klede Severin; 5. gimnazija: Ouinzi Ernest, Černič Marjan; 1. licej: Rinelli Tatjana, Sobani Mario; 2. licej: Devetak Emil, Bednarich Alojz-, 3. licej: Bresciani Karlo, Cossuta Edmund.
DIJAKI - 4. gimnazija: Kuzmin Tanja, Breganti Anita-, 5. gimnazija: Lutman Vesna, Stepančič Špela; 1. licej: Feri Aleš, Coceani David; 2. licej Deg-rassi Marko, Hlede Damjan-, 3. licej: Devetak Igor, Čubrilo Marko. UČITELJIŠČE SIMON GREGORČIČ Med starši je glasovalo 33 na 76 upravičencev (43,42%); med dijaki 38 na 40 (95,00%). Izvoljeni so:
STARŠI - 1. razred: Bric Ramira, Lestan Cirila; 2. razred: Radetič Emil; 3. razred: Ruzzier Umberta, Lucchesi Ana-, 4. razred: Krivec Neva.
DIJAKI - 1. razred: Koren Agata, Bi-ancuzzi Marta-, 2. razred: Koren Emanuela, Valentinčič Lucija-, 3. razred: Pintar Greta, Frandolic Suzana-, 4. razred: Florenin Werner, Obljubek Barbara.
INDUSTRIJSKI ZAVOD GALILEO GALILEJ - slovenska sekcija
STARŠI - 1. razred: Damjan Paulin, Milena Cijan,- 2. razred: Livija Devetak, Zlatica Pelicon; 3. razred: Savo Sfiligoj, Tatjana Tavčar; 4. razred: Mario Brescia, Renzo Colussi.
DIJAKI - 1. razred: Igor Pregelj, Mitja Kosič; 2. razred: Mitja Feri, Ladi Tomšič; 3. razred: Franko Pahor, Tiziana Pizzo; 4. razred: Pavel Hmeljak, Tereza Valentinčič.
Verdijevo gledališče je bilo premajhno, da bi lahko šli vanj vsi tisti, ki bi si želeli ogledati tri dokumentarne filme iz časov prve svetovne vojne, ki jih je goriška občinska uprava nudila naši publiki ob priložnosti zaključka prve svetovne vojne. Šlo je za dva avstrijska ter en italijanski film, ki jih hranijo v filmskem muzeju na Dunaju. Gre seveda za dokumetarce propagandističnega značaja, podobne tistim, ki smo jih lahko gledali med drugo svetovno vojno, ko so odgovorni za propagando vseh vojskujočih se sil znali bolj spretno izkoristiti filmsko kamero.
Seveda so bili filmi nemi, komentiral jih je avstrijski izvedenec. Ljudje niso vajeni na neme filme. Zaradi tega je morda marsikdo bil razočaran in je po svoje komentiral film. Seveda v dvorani niso bili samo filmski amaterji, ki jim je nemi film prava poslastica. Širša publika je danes kar se tega tiče precej razvajena.
Zaradi velikega uspeha ene same napovedane predstave so kasneje filme predvajali še enkrat, za vse tiste, tudi teh je bilo precej, ki niso prej mogli v dvorano. Policisti so namreč iz varnostnih razlogov prepovedali vstop.
Marsikdo je na filmih, ki prikazujejo Gorico in njeno podeželje med vojno, ugotovili za kateri kraj gre ali za katero hišo v tem ali drugem mestnem predelu. Marsikaj je še danes podobnega temu kar je bilo pred sedemdesetimi leti, pa čeprav je bilo v
področjih, da pride do konference o podjetjih z državno udeležbo, da je treba čimprej začeti z izvajanjem zakona o decentralizaciji, da je treba narediti vse, da se še povečajo gospodarski stiki dežele z deželami Srednje ter Vzhodne Evrope.
Zborovanje je vodil tajnik UIL Gi-anfranco Trebbi, poročilo pa je imel tajnik CGIL Giannino padovan. Debato je zaključil Vittorio Giustina, deželni tajnik CISL.
Spet tatovi
Tatovi so se v sredo ponoči prikradli v hišo Giuliane Makuc vd. Martini, v Ulici Ciconi 29. Polastili so se zlatnine, 345 tisoč lir v gotovini in tudi nekaj starih ur. Zanimivo je, da so podvig opravili, kljub temu da so bili stanovalci doma, ki pa so ob tisti uri že spali.
Menda so tatovi našli priprta vrata in tako jim ni bilo treba vlamljati.
Dogodek se je pripetil okrog 2. ure zjutraj.
Policijski organi so v sredo ponoči v mestu ustavili skupino Tržačanov. Pri 21-letnem Morenu Redivu so našli nož in nekaj orodja za vlamljanje.
Nova centrala SIP v Gradišču ob Soči
Družba SIP, ki skrbi za telefonsko službo, je v zadnjih letih tudi pri nas zelo posodobila naprave. Predvsem so prešli v dobo informatike in elektronike ter so skoro povsod že opustili star način dela s telefoni. Pri nas na Goriškem so pred nekaj leti odprli dve popolnoma avtomatski ter elektronski centrali v Gorici (na Tržaški cesti), ter v Tržiču. Obe novi napravi nudita možnost povečanih telefonskih uslug uporabnikom.
Podobno centralo vrste Italtel Pro-teo UT 20-3 so odprli včeraj v Gradišču ob Soči. Služila bo za vse območje, ki gravitira na ta kraj. Gre za tehnološko zelo sodobno napravo, ki razpolaga z velikim številom priključkov.
Planinci vabijo na martinovanje
Martin je pred vrati, z njim pa prihajajo številni ljudski običaji, družabnosti, prireditve. Težko bi omenili vse dogodke, ki se bodo zvrstili ob koncu tega in prihodnjega tedna. Med družabnosti z dolgotrajno, lahko rečemo že nekajdesetletno tradicijo, sodi tudi martinovanje slovenskih planincev. Zbrali se bodo v Ajdovščini, v nedeljo, 15. novembra, popoldne v hotelu Planika.
Pri društvu so za tiste člane in prijatelje, ki ne razpolagajo z lastnim prevoznim sredstvom organizirali tudi avtobus. Prijave sprejemata v Sovodnjah Branko Kuzmin, v Štandrežu pa Ivo Nanut. Prijave sprejemajo tudi na društvenem sedežu in sicer vsak delavnik od 18. do 19. ure. Jutri bo vpisovanje na sedežu izjemoma od 11. do 12. ure. Vpisovanje se definitivno zaključi 11. t. m.
filmih videti veliko ruševin. Veliko časa pa je seveda v takem propagandističnem filmu bilo posvečeno življenju vojakov, njihovim napadom, zajetju ujetnikov itd.
Videli smo torej nekaj zanimivega. Filmi so bili iz avstrijskih virov. Brez dvoma na Dunaju hranijo še kaj podobnega. Morda je kaj takega tudi v Budimpešti ali v Pragi, morda tudi v Berlinu. Brez dvoma je takih filmskih dokumentarcev precej tudi v Rimu. Pa še kje bi verjetno našli kaj podobnega, seveda gledano z različnih zornih kotov. Zaradi tega bi bilo prav, da bi Pokrajinski muzej, ki nanovo ureja muzej prve svetovne vojne v stavbi na grajskem griču, poskrbel tudi za te filme, saj jih je moč kopirati, da bi jih pri nas prikazovali tistim, ki bodo obiskovali prenovljen muzej o vojnih dogodkih pri nas.
Kino VITTORIA
»UNA MOGLIE MOLTO INFEDELE«
Igra Lili Čarati.
Danes ob 17.30, 18.40, 20.20 in 22.00
Mladinski ples
v Kulturnem domu
Vabi Mladinski krožek - Gorica
Jutri, v soboto, 7. novembra, ob 20.30
razna obvestila
KD Oton Župančič v Štandrežu prireja jutri, 7. novembra, martinovanje v kulturnem domu Andreja Budala. Ob večerji bo srečelov in ples z ansamblom Prijatelji iz Gorice. Vpisovanje pri Marti (tel. 21407) in Sari (tel. 21317).
KD Briški grič v Števerjanu prireja martinovanje v soboto, 14. novembra, v domu na Bukovju. Prijave sprejemajo Robert Juretič, Silvan Pittoli in Marjan Kristančič.
Društvo slovenskih upokojencev obvešča, da letos napovedanega martinovanja ne bo.
KD Kras za Dol-Poljane prireja martinovanje v soboto, 14. novembra, v gostilni Pri srnjaku (Kekec) v Dolu. Pričetek ob 20. uri, večerja, družabnost. Prijave pri Aldu Croselliju na Palkišču ali neposredno v gostilni.
KMEČKA ZVEZA obvešča, da 10. novembra zapade rok za plačilo 3. obroka socialnih dajatev (SCAU). Do 30. novembra pa je treba poravnati dodatni prispevek za pokojninski sklad in zdravstvo (IVS).
Občinska knjižnica v Sovodnjah
bo odslej odprta po sledečem urniku: v ponedeljek, sredo in petek od 15. do 18. ure.
Mladinski krožek v Gorici vabi na mladinski ples, ki bo jutri, v soboto, 7. novembra, od 20.30 dalje v Kulturnem domu. Vstop z vabili-izkaznicami, ki jih je moč dobiti na sedežu v Dijaškem domu ter pri odbornikih.
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Beverly hills cop 2«. VERDI 18.00 »Lultimo imperatore«. VITTORIA 17.30-22.00 »Una moglie mol-to infedele«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
rwi	v
Trzic
EKCELSIOR 17.30-22.00 »Banana al cioc-colato n. 2«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
COMUNALE 20.30 Lutkovna predstava gledališča iz Salzburga.
Nova Gorica
SOČA 18.00 in 20.00 »Plesalci prve vrste«.
DESKLE 19.30 »Holckroftova pogodba«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Bassi Rita, Ul. Don Bosco 175, tel. 32515.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Comunale (Občinska lekarna), Ul. Te-renziana 26, tel. 44387.
POGREBI
Danes v Gorici: ob 11. uri, Josipina Komauli, iz splošne bolnišnice v cerkev v Podgori in na tamkajšnje pokopališče.
^4ssitalia
__________Agencija v Tržiču___________
sporoča novi sedež svojih uradov:
Ul. Duca d’Aosta 15 (prvo nadstropje)
Ob tej priložnosti vabi kliente in prijatelje na otvoritev novega sedeža z zakusko
danes, 6. novembra, ob 18.30
Protest občinskih uslužbencev
Na sinočnji občinski seji so občinski uslužbenci poskrbeli, da so bili prostori namenjeni publiki polno zasedeni, sicer bi bili med občinstvom opazili samo tajnike strank, ki so hoteli videti kako se bo seja odvijala. Uslužbenci protestirajo proti občinskemu odboru, ker da predolgo časa zavlačuje rešitev njihovih upravičenih zahtev. Da bi ta protest še bolj zabeležili so v dvorani občinskega sveta razobesili številne lepake. Z njimi ter s pismom, ki so ga poslali vsem svetovalcem, so hoteli še enkrat opozoriti javnost, da se odbor z njimi igračka že od leta 1981, ko je bil sprejet prvi načrt o preosnovi služb. Občinski svet, ki je zapadel leta 1985 je obvezal ožji odbor, da bi ta moral izdelati točni načrt preosnove služb. Doslej do tega ni prišlo. Prav tako, da ni odbor porazdelil 300 milijonov lir, ki jih je prištedil. Uslužbenci goriške občine so v B katergoriji, je bilo napisano na lepakih, medtem ko so njih kolegi v Trstu, Vidmu ter Pordenonu v višji kategoriji. Župan Scarano je dal odstraniti lepake iz sejnega prostora dvorane. Obljubil je, da bo odbor o stvari hitro razpravljal in uredil še vedno odprta vprašanja.
V Sovodnje pridejo na obisk prebivalci Sel na Koroškem
Sindikalisti za večje soočanje z deželno upravo in vlado
Starši in dijaki izvolili zastopnike v razredne svete
Volitve na višjih srednjih šolah
Pogovor z Milošem Gregoričem
Različni pomeni pojma »civilna družba«
V Ljubljani je bilo od 28. do 30. oktobra v prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti znanstveno srečanje z naslovom »Civilna družba in država«. Udeležilo se ga je dvajset uglednih jugoslovanskih znanstvenikov, organizirali pa so ga sekcija za proučevanje socialnih gibanj pri Slovenskem sociološkem društvu, Inštitut za sociologijo pri ljubljanski univerzi in Inštitut za marksistične študije pri znanstveno-raziskovalnem centru pri Sazu. O razpravah, ki v Sloveniji tečejo na temo »Civilna družba In država« In o znanstvenem srečanju na isto temo smo povprašali novogoriškega filozofa in sociologa Miloša Gregoriča, člana organizacijskega odbora srečanja in referenta na njem. Gregorič je znanstveni sodelavec na institutu za sociologijo pri ljubljanski univerzi.
Vpr: V Sloveniji že več kot pet let družboslovci in humanisti razpravljajo o civilni družbi. Lahko opišete, za kaj pravzaprav gre?
Odg.: Pojem civilne družbe so v modernem smislu prvi razvili politični filozofi meščanskega liberalizma v času od 17. do 19. stoletja. Danes vlada vsaj minimalni konsenz med različnimi pristopi k tej problematiki, da pojem »civilna družba« označuje od države in državne ideologije relativno neodvisno in avtonomno sfero družbe. Gre potemtakem za odnosni pojem, ki ima pomen zgolj v kontekstu tega razločevanja. Civilna družba je skupno ime za množico neodvisnih institucij, novih družbenih gibanj, nastajajoče demokratične javnosti in vrste demokratičnih iniciativ skupin in posameznikov, ki mimo ustaljenih in okorelih mehanizmov države in oblasti, čeprav ne proti njim, poskušajo vplivati na reševanje problemov, ki zadevajo njih same, se pravi kvalitete družbenega življenja. To so vprašanja demokracije, navzočnosti legitimnega uveljavljanja razlik glede na prevladujoči tok družbene morale in ustaljenih norm, vprašanja ki zadevajo onesnaževanje okolja, jedrsko energijo, civilno služenje vojaškega roka, miru, usmerjenega izobraževanja itn.
Vpr: Ko so se pred leti te debate začele, je bila že sama raba termina »civilna družba« provokacija. Danes pa o civilni družbi govori tudi predsednik slovenskih komunistov Milan Kučan. Kako gledate na ta razvoj? Tako rekoč iz opozicije v splošno rabo?
Odg.: Pojem civilne družbe je najprej deloval kot skupno ime za različna obstoječa alternativna gibanja (sem spadajo punkovsko gibanje, ekološko in mirovno gibanje, gibanje homoseksualcev in žensk itd.). Zanimivo je to, da je pojem kmalu prišel v javno rabo in si pridobil »domovinsko pravico«. Seveda so se v istem trenutku začele težave. Danes se o civilni družbi resnično govori iz različnih pozicij, pa naj bo to politika, slovensko kulturništvo ali pa alternativa. To seveda ne pomeni ničesar slabega, nasprotno. Vse skupaj je odraz precej drugačne klime, ki vlada v republiki. Po drugi strani pa nobena definicja civilne družbe ni nevtralna. Simpozij smo priredili tudi zato, da bi pojem obvarovali pred ideološkimi poenostavitvami. Nekateri pojem bodisi reducirajo na idejo samoupravnega pluralizma ali pa mu pritikajo neko kulturno in civilizacijsko poslanstvo s tem, da ga umeščajo v nacionalne okvire. Alternativi pa gre preprosto za to, da ostaja pojem prazen, zgolj ime za različne dejavnosti, pobude in interese.
Vpr;: In kaj je pokazalo znanstveno srečanje?
Odg.: Namen simpozija je bil širjenje demokratičnega ne-razumevanja med različnimi teoretskimi pristopi. Glede tega je zelo dobro uspel. Izkazalo se je, če lahko poenostavim, da ima slovenska teorija veliko prednost praktične izkušnje. Pri nas so družbena gibanja in alternativna kultura prisotna in legitimna že vrsto let, medtem ko se v drugih jugoslovanskih okoljih šele začenjajo tolerantno pogovarjati o tej do nedavna prepovedani temi. Prehitro se pojem civilne družbe izvaja na politično opzicijo in se ga kot takega diskvalificira. Kot se je na simpoziju pokazalo, ne gre za nikakršno opozicijo, še najmanj plitično opozicijo ali pa celo boj za oblast. Če že gre za kakšno opozicijo, gre za družbeno opozicijo, ne politiki nasploh, temveč nesmiselnim blokadam, ki se pojavlajo v političnem sistemu. Na simpoziju so se tudi pokazale razlike med različnimi pogledi na civilno družbo in nekaterimi ideološkimi poenostavitvami, ki v civilni družbi vidijo veliki odgovor na krizo v Jugoslaviji. Kot je posebej poudarilo nekaj referentov, civilna družba ni apriori demokratična. Demokratična pa je s tem, da za svoj obstoj predpostavlja pravno državo. Tudi sicer je problem pravne države na simpoziju izstopal. Eni so pravili, da živimo v pravni državi, saj imamo ustavo in zakone, drugi pa, da so posamezne politične birokracije danes prve, ki kršijo lastne zakone in s tem rušijo sistem.
Razgovor zapisal DEJAN VERČIČ
Znamenita Figarova svatba v gledališču Rossetti
Pierre Auguste Carone de Beaumarchais — tako zveni celotno ime slavnega pariškega dramaturga, avtorja »Figarove svatbe«, ene izmed najbolj znanih in največkrat uporabljenih komedij, ki jo je stalno gledališče iz Turina uprizorilo v torek v tržaškem gledališču Rossetti. Kljub svoji izredni duhovitosti, inteligentno zastavljenim dialogom in napetosti, ki zaradi stalnih preobratov ne popusti do konca igre (to so pravzaprav bistvene sestavine dobre veseloigre), so minila tri leta, preden je lahko avtor doživel njeno krstno izvedbo v pariški Comčdie Frangaise. »Figam« so se upirale državne oblasti, proti njeni uprizoritvi se je izrekel celo kralj. Takšno ostro nasprotovanje je povzročilo Beaumar-chaisovo — Figarovo nekoliko preveč svobodomiselno razglabljanje, saj je bila v času, ko je komedija nastala, svoboda tiska precej omejena. Figaro je posrečen lik zvitega in bistrega sluge, ki v vsem presega svojega gospodarja, grofa d'Almavivo. Zaradi usodnosti hierarhične družbene razporeditve pa je obsojen služiti temu človeku, čeprav ga ne more spoštovati. S tem duhom je prežet znamenit Figarov monolog v petem dejanju, iz katerega veje miselnost avtorja samega.
Vsebina Figarove svatbe, kot tudi njenega predhodnika Seviljskega brivca, je vsem splošno znana. Za Beaumarchaisove duhovite tekste sta se navdušila Mozart in Rossini, po njem pa se je zgledoval tudi A. T. Linhart pri stvaritvi prve slovenske komedije.
Odrska postavitev »Figarove svatbe« oziroma »Norega dneva«, kot se glasi prvi naslov veseloigre, ki so jo nekateri kritiki označili za »najlepšo komedijo na svetu«, v Rossettiju, vsaj pri premierski publiki, ni žela pretiranega uspeha. Trud igralcev stalnega gledališča iz Turina bi morda zaslužil toplejši aplavz, saj so v tej igri pokazali vso svojo spretnost, kar nedvomno ni lahko, ker še tako kvalitetna veseloigra lahko kaj kmalu zdrkne na raven cenene, pretirano groteskne, če že ne vulgarne komedije. Verjetno gre torej za dokaz, da je publika izostrila svoj čut za odrsko umetnost in da je ne zadovoljujejo več brezskrbne in neobvezujoče veseloigre, ki imajo kot svoje glavno vodilo zabavo. In to tudi v primeru, da gre za prefinjeno socialno-politično kritiko, odeto v preobleko na videz lahkotne satire.
Marsikoga je nekoliko razočaralo ozadje igre, preprosta, skorajda ubožna scenografija Maurizia Baloja, čeprav je s precej zadetimi kostumi znal vsaj delno pričarati pravo vzdušje, kakršnega si je zamislil Beaumarchais. Režiser Giancarlo Cobelli je pri odrski postavitvi igre dosledno sledil avtorjevim vzgibom in si torej ni dovolil pretiranih svoboščin nad tekstom in sporočilom komedije. Nosilec naslovne vloge Massimo Belli je znal s svojo interpretacijo obdržati do konca napetost igre. Njegova ognjevita in prebrisana »izvoljenka« Susan-na (Lia Tanzi) je s svojo živahnostjo napolnila oder, precej dobro pa je zadel lik nekoliko omejenega plemenitaša dAlmaviva igralec Giuseppe Pambieri. V vlogi grofice, njegove žene je nastopila Paila Pavese, Figarovo mati Marcellino pa je ponazorila Wanda Benedetti.
HJ
Razstava Federice Galli
v galeriji Cartesius
Zdi se, kot bi se tržaško likovno razstavišče Cartesius specializiralo za ženske gostje, za likovnice. Od sobote razstavlja v galeriji ob Ljudskem vrtu že tretja zaporedna umetnica. Sedanja gostja galerije prihaja iz Milana, je hkrati tudi po rodu pristna Lombardijka in, rekli bi, tudi čistokrvna grafičarka, kajti šolala se je sicer na sloviti milanski šoli Brera, a je olje in akvarel kaj kmalu opustila in se odločila za grafiko, ki da je za njene likovne izpovedi bolj izrazita, bolj zgovorna. Je to Federica Galli, ki zagotovo spada med uspešne in uspele lombardijske likovnice, k čemur pa je nista pripeljali le talent in šolanje na že omenjeni milanski šoli, pač pa tudi intenzivna, rekli bi lahko že trmasta ali vsaj zelo požrtvovalna dejavnost.
Gostja iz Milana je tudi v Trstu pripravila več ali manj tematsko, pa čeprav ne povsem enotno razstavo. Na ogled je dala kakih trideset grafičnih odtisov, katerih večina prikazuje lombardijske bogate »cascine«, to se pravi velike in tudi bogate kmečke domačije, pa tudi kako preprosto pokrajino ali celo eno samo drevo, vendar je vsa motivika lombardijska, razen enega dela, enega odtisa, ki nosi naslov »Jugoslovansko naselje« in ki prikazuje tipično slovensko vas strnjenih malih hiš s cerkvenim stolpom v sredini.
Ko smo omenili »trmasto, požrtvovalno dejavnost« milanske likovnice, smo imeli v mislih tudi njen način dela, njeno likovno govorico, ki je zares svojstvena, rekli bi edinstvena. Njeni motivi so ponavadi močno razvejena visoka drevesa, najčešče topoli ali pa velike oljke. Toda likovnica ne vgravira v ploščo le debla in skrotovičenega vejevja oljčnih dreves, pač pa tudi listje, pač list za listom ali list k listu, vse na gosto, kot je na gosto zraščeno listje oljke. Isto velja za lepe breze ali trepetliko in za druga drevesa. Pa tudi pri prikazovanju Poslopij, kmečkih domov, se ne zadovolji z orisanjem kontur, pač pa v nekate-dh primerih izriše tudi vsak kamen ali vsako opeko, s katero je hiša bila zgrajena. Skratka, likovnica gre pri svojem upodabljanju v skrajne podrobnosti. In kadar si ta dela pobliže ogledamo, nimamo vtisa, da bi šlo za »fotografiranje« motiva, za neki realizem za vsako ceno ali celo za ultrarealizem, pač pa za neko svojstveno govorico, ki pride še posebej do izraza pri nekaterih zimskih motivih, ko likovnica prikazuje zasneženo pokrajino ali pa v upodobitvi gozda, kjer je očitno, da si likovnica motiva ni izmišljala pač v svoji delavnici, pač pa dn ga je posnela »na kraju samem«. O tem verjetno najbolje pove likovnica sama, ki med drugim pravi:
»Rada bi povedala, da tu prikazujem in dokazujem svojo strastno, rekla bi materinsko pozornost do domov lombardijske kmečke omike. V teh hišah, na teh dvorcih so do pred nekaj leti živeli veliki kmetje, veliki pridelovalci mleka, fira, kosci in žanjci! In glej, jaz sem hotela ohraniti nanje spomin s tem, da sem opisala" ruševine njihovih hiš, ki se kot okostja neke civilizacije še ohranjajo Pod snegom.«
Z znanstvenega simpozija o čitalnicah
100-letnica čitalnice na Malem Lošinju
Poročilo o znanstvenem simpoziju, ki je obravnaval delovanje čitalnic v jugoslovanskih deželah v 19. stoletju (Veli Lošinj, 28. do 31. 10. 1987) pričenjamo z ugotovitvijo o marljivem delovanju hrvaških Istranov in Kvarner-cev pri raziskovanju domače preteklosti, pa tudi pri poznavanju sedanjega družbenopolitičnega trenutka. V letošnjem letu je potekla stota obletnica hrvaške čitalnice na Malem Lošinju. Za hrvaško nacionalno osveščanje otoka Lošinja je bil dogodek velikega pomena in tako se je prirediteljem (skupščina občine Cres-Lošinj, kulturna skupnost iste občine in drugi) zdelo primerno, da ga počastijo s strokovnim srečanjem »Čitaonički pokret u jogoslavenskim zemljama u XIX. sto-Iječu«. Dvodnevno prireditev je spremljala razstava »Pisana riječ na otoci-ma Cresu i Lošinju« ter ustanovitev katedre »Čakavskog sabora« za območje Cresa in Lošinja; »Čakavski sabor« namreč deluje kot nekakšna krovna organizacija, ki povezuje vse domoznanske pobude na ozemlju, kjer je doma .čakavska govorica (poleg prirejanja simpozijev sodi v dejavnost sabora predvsem izdaja publikacij in ni odveč omeniti, da samo na območju Istre in Kvarnera izhaja 24 različnih krajevnih zbornikov).
Čitalniško gibanje je v 19. stoletju zajelo'vse jugoslovanske predele, pričelo se je pravzaprav pri neslovanskih narodih, ki so tod prebivali (Gabinetta di lettura v Dalmaciji, Lesevereini, kjer so bili Nemci). Prave čitalnice z osveščevalnimi poudarki pa so se pojavile na Hrvaškem in v času ilirskega gibanja. Za slovensko ozemlje je tipično čitalniško obdobje čas med leti 1860-1870, kasneje se gibanje umiri in z različnimi društvi dobi drugačne poudarke.
Strokovni simpozij so si prireditelji zamislili tako, da obravnava čitalnice predvsem v Istri in Kvarnem, da pa pri tem ne morejo manjkati pregledi za sodednje in druge dežel. Tako so referenti N. Stražičič, J. Sokolič (pred-■sednik občine Cres-Lošinj) in F. Velčič obravnavali razmere na Lošinju in “tresu, o istrskih in kvarnerskih čitalnicah so govorili N. Šetič, Ž. Grbac, P. Strčič, E. Katic, D. Ježič, V. Tadejevič, T. Blažekovič in M. Glogovič. Predavatelji pa so obravnavali tudi čitalnice v Srbiji (M. Strčič), v Bosni in Hercegovini (L. Hadžiosimanovič), v Črni gori (S. in Z. Kalezič), v Dalmaciji (S. Obad) in v Vojni krajini (M. Valentič). Podpisani sem referiral o čitalnicah na Primorskem (Gorica, Trst, slovenska Istra) v 19. stoletju.
Predavanjem je sledila diskusija, ki je podobno kot referati potrdila ugotovitve o pomembni vlogi, ki so jo čitalnice in sorodna društva opravila pri narodnem osveščanju in sploh pri družbenopolitičnih dogodkih časa, v katerem so delovale. Izjemno vlogo so odigrale zlasti tam, kjer je pretilo poitalijančevanje (Istra, Dalmacija) in germanizacija. Prav zavoljo tega so bili krivični očitki, ki jih je naš čas zlasti na Slovenskem naprtil čitalnicam, češ da so bila zbirališča imovitih slojev, ki so Zato v delovanju čitalnic videli zgolj zabavno plat. Podpisani sem tudi na vprašanje, če čitalniško gibanje danes še živi, poudaril pomen kulturnega društva, ki deluje prebud-no in ki postopoma postavi družbeno in gospodarsko organiziranost; ta daje seveda rezultate trajne veljave (primer Beneške Slovenije).
Organizatorji velilošinjskega srečanja so zagotovili, da bo gradivo simpozija izšlo v posebni knjigi. To pobudo jim je mogoče povsem zaupati saj svoje izkušnje z izdajateljskim delom potrjujejo v zvezkih zbornika »Otočki Ijetopis« in v »Zavičajni biblioteki«, ki izhaja v okviru mesečnega glasila SZDL občine Cres-Lošinj — »Otočki vjesnik«.
B. MARUŠIČ
L. Sprohar: »Tudi jaz vidim«
Prešernova družba v Ljubljani je izdala knjigo Luja Sproharja »Tudi jaz vidim«, ki pripoveduje o (sodobnem) življenju slepega človeka. Nemara je za naš prikaz zanimiv podatek, da se je pred nedavnim pojavil v »Naših razgledih« sestavek, ki se je z ostro moralno pa tudi umetniško ogorčenostjo lotil navedene knjige, češ da prikazuje slepe in njihovo življenje v povsem napačni, da ne rečemo škandalozni luči. Izkušnja uči, da je treba vse tiste knjige ali življenjska stališča, ob katera se kdo z vso ihto spotakne in se nad njimi zgraža, na vsak način preveriti. To seveda ne pomeni, da imamo v vsakem primeru opravka z izjemno umetnino ali kje drugje s poglobljenim in etično premišljenim izzivom, pač pa takšen obračun skoraj vedno skriva za seboj kakšno zanimivo, sporno, kočljivo osišče.
O čem torej govori knjiga Luja Šproharja, ki je v resnici slep, predvsem pa, na kakšen način pripoveduje svojo zgodbo? Osrednja oseba, lahko bi rekli tudi avtor sam, je Tone, živeč v Centru slepih v Škofji Loki, kjer se mukoma uči Braillove abecede, istočasno pa živi svoje življenje skupaj s svojimi slepimi ali polslepimi kolegi, vešče pa se kreta tudi med »običajnimi« ljudmi. Njegovo življenje je na moč dinamično in dobesedno: predvsem mrgoli mladih žensk, do katerih goji naš junak zelo stvarne in konkretne želje. Helena, Miša, Maša, Zlata, Ajda, Breda - to bi bila imena, s katerimi se Tone spoznava navadno v kar bohotnih in izrazitih erotičnih, da ne rečemo spolnih srečanjih. Sploh poteka njegovo življenje sila dinamično, zgodba in on sam dobesedno drsita, se potiskata iz dogodka v dogodek, vzporedno pa se odvijajo konkretne erotične dogodivščine z vso silo in močjo, da bi pač uravnovesile nelahko prebijanje iz dneva v dan, iz delnega smisla v naslednji delni smisel. Tone bo ustanovil zabavno-inštrumentalni ansambel, sam igra ritem kitare, nastopil bo prvo službo telefonista v Energetiki, se vpisal na višjo šolo za socialne delavce, konec koncev pa si zaželel lastnega stanovanja in se zaradi tega poročil z eno izmed svojih znank, da bi pač dobil pogoje za streho nad glavo. Vse tako zvane ljubezenske dogodivščine izginejo, kot so prišle, vsaka oseba se
izprazni, ali pa jo izprazni on, in že je treba naprej, dalje, v naslednji kontakt, v naslednjo avanturo. Tudi je tipično, da izkušnja ne napreduje, nič se namreč iz vsega ne nauči, nič ne pridobi, nobena stvar in noben človek nanj bistveno ne moreta vplivati, ali ga obogatiti, to je preprosto zgodba vrtenja v krogu, praktično pa zgodba menjavanja partnerjev. Kar pa preseneča - ob branju bo verjetno bralec okvirno situacijo slepega človeka pozabil - je pravzaprav ne-marginalnost osrednjega junaka, nekakšna središčnost in polnost: za nič ni pač prikrajšan, živi življenje, kot ga živi (lahko) večina ljudi, še več, s slangom in marsikatero pogojeno vulgarnostjo je pred nami skorajda primer tipičnega življenjskega krogotoka, kot ga poznamo dandanes.
Da sklenemo zapis: v čem je pisec v »Naših razgledih« videl neprimernost obravnavane knjige, neprimernost, ki ga je navdala z naravnost sveto jezo, polno nekakšnega zavitega in čudnega moralizma, nad katerim se moramo resno zamisliti. Namesto, da bi bil vesel prikaza življenja slepega človeka - v knjigi gre očitno za praktično dokumentarne avtobiografske transpozicije - prikaza, ki govori v prvi vrsti o enakopravnosti sicer bolj ali manj na rob potisnjenih ljudi, prikaza, ki dokazuje realno možnost polne vključitve prizadetega človeka v družbo in njene uradne pa tudi neuradne, torej na pol skrite načine bivanja in kontaktiranja, se naš nadebudni čuvar morale zgraža nad dejstvi, ki jih doživlja osrednji junak: da je erotično tako aktiven in uspešen (!), da so opisi teh doživljajev tako neposredni, da je s to knjigo prizadeta podoba slepega človeka itd. itd. Kar trojna morala torej: mi, se pravi dobri ljudje, zelo radi pomagamo ubogim, v tem primeru slepim - kot da tudi t.zv. »normalni« ljudje niso v stiskah - toda nevzdržno je, če ti ubogi niso vredni naše pomoči, če je v bistvu sploh ne potrebujejo, če nas žalijo s svojo sproščenostjo. Ubogi morajo verjetno točno odgovarjati našim željam ali potrebam, sicer nas onemogočajo v naši dobroti, saj so »grdi« in nedostojni svoje nesreče.
JANEZ POVŠE
Pokalna nogometna sreda v znamenju absolutne premoči španskih asov iz Madrida
Real nezadržen Danes žreb UEFA
Napadalci Juventusa so se zaman trudili, da bi proti Panathinaikosu dosegli še četrti gol, s katerim bi izločili Grke
Kljub zmagi Hajduka
Jugoslavija brez zastopnika
Hajduk - Olympique Marseille 2:0
(1:0)
STRELCA: Asanovič v 20. min. (11-metrovka), Bursač v 83. min.
HAJDUK: Varvodič, Vlaisavljevič, Tipurič, Čelič, Vulič, Andrijaševič, Se-tinov, Miljuš, Bursač, Asanovič, Krsto-vič (Bučan v d.p.)
SPLIT — Zmaga Hajduku ni nič pomagala, saj je v prvi tekmi izgubil s 4:0. S Hajdukom pa je z evropskega prizorišča odšel še zadnji jugoslovanski predstavnik. Če pomislimo, da je bilo jugoslovanskih ekip pet in da je bilo v pokalnih tekmah na sporedu šele drugo kolo, je obračun kaj klavrn.
Kot da izločitev ne bi zadostovala, je prišlo še do nezaslišanega huliganstva, ko je nekdo na tribunah že po 10 minutah igre vrgel solzilec. V veliki gneči si je šest gledalcev polomilo ude, enajst pa so jih zadržali na zdravljenju v bolnici. Srečanje so morali za dobre pol ure prekiniti.
O tekmi sami ni kaj dosti povedati. Hajduk je zlasti v prvem polčasu vseskozi silovito napadal imel vrsto priložnosti, od katerih pa je le eno izkoristil. V drugem so se Francozi osvobodili pritiska in zanesljivo ubranili visoko prednost iz prve tekme.
RIM — Ni kaj, španski Real je res izredno moštvo, mogoče ni še bilo nikoli tako. močno, kot zdaj, čeprav je zgodovina tega društva postlana z uspehi. V pravem finalu pokala prvakov, ki ga je nesrečni žreb anticipiral na osmino finala, je tudi vdrugič prema-al dosedanjega evropskega prvaka orto.
Bilo je to osrednje srečanje drugega kola, ki je bilo sicer zelo zanimivo m ga je moč arhivirati s številnimi pomenljivimi rezultati. V sredo so napadalci dosegli 66 golov. Pravi polom sta doživela škotski in jugoslovanski nogomet s po tremi izločitvami, izginili so tudi predstavniki Norveške, Poljske, Avstrije, Cipra, Švedske, Vzhodne Nemčije in Danske, poleg seveda Jugoslovanov. Samo Portugalska, Belgija m Nizozemska imajo svojega zastopnika v vseh treh pokalih. V pokalu UEFA je o končnem zmagovalcu dvakrat odločalo streljanje enajstmetrovk, enkrat pa podaljški.
Na splosno so se najbolje izkazala zahodnonemška moštva, saj so zdaj še štiri, tri moštva pa so ohranile sledeče države: Španija, Portugalska, Italija, Nizozemska in Belgija. Italijani se vsekakor ne radujejo, saj je izločitev Juventusa in Milana dokaj boleča.
Protagonist nogometne srede je bil vsekakor Werder iz Bremna (ZRN). Potem ko je v prvem srečanju (pokal UEFA) z moskovskim Spartakom izgubil s 4:1, je vdrugič obračun golov izenačil v regularnem delu tekme, v podaljških pa postavil končni izidi 6:2! Podrobnejši pregled daje sledečo sliko:
Pokal prvakov - Doseženih je bilo 14 golov (v prvih tekmah 20), dve moštvi sta zmagali v gosteh. Real je na Portugalskem že zgubljal z 1:0 (prvo tekmo je dobil s tesnim 2:1), saj je bil za Porto v 23. min. uspešen Sousa. Toda v drugem polčasu je Michel dosegel dva zadetka (54. in 71. min.) in svojemu moštvu zagotovil zmago pred
110.000	gledalci. Res ni videti, kdo bi lahko zaustavil Real. Bayern je šele v zadnjih dveh minutah (!) dosegel oba zadetka proti švicarskemu Neuchate-lu, potem ko je v prvem srečanju zgubil z 2:1, Benfica in Bordeaux sta se proti povprečnima nasprotnikoma kar precej naprezala, Steaua, Rangers, An-derlecht in Eindhoven pa niso imeli težkega dela.
Pokal pokalnih prvakov - Le belgijski Malines si je uvrstitev v nadaljnje kolo zagotovil z zmago v gosteh,
v »mednarodno formo« se vrača tudi Ajax, ki je tudi vdrugič odpravil za-hodnonemški Hamburger.
Pokal UEFA - Doseženih je bilo 39 golov, v gosteh pa je zmagal le milanski Inter. Najbolj je presenetil albanski Flamurtari, ki je izločil vzhodnonemški VVismut, Bruges pa je zadal beograjski Crveni zvezdi katastrofalen poraz. Škoti so izgubili ugledni postavi Dundeeja in Aberdeena, Barcelona pa je v Moskvi uspešno zajezila napade Dinama. Kruta je bila usoda Beve-rena. V regularnem času je izničil
prednost portugalskega Guimaresa iz prve tekme, a je bil izločen s 5:4 po streljanju enajstmetrovk.
Pare osmine finala v pokalu UEFA bodo izžrebali danes.
Splošen pregled po državah za vse tri pokala daje sledečo sliko: ZRN 4 uvrščeni na 6; Belgija, Nizozemska in Španija 3 na 5; Italija in Portugalska 3 na 6; Romunija in Francija 2 na 5; SZ 2 na 6: Albanija in Finska 1 na 3; Grčija in Švica 1 na 4; Škotska 1 na 5; Jugoslavija 0 na 5.
Ni vse zlato (ali... bron), kar se sveti
Kriminalke iz atletskih aren Včasih so centimetri krajši
Giovanni Evangelisti
Bronasta kolajna italijanskega skakalca v daljino Evangelistija na nedavnem atletskem svetovnem prvenstvu v Rimu je legla kot temna senca nad prazničnost dogodka. Po domači aktualnosti praznovanj uspeha jo je na športne kronike privedla preiskava o pravilnosti dosežka 8,38 m. Neformalno je zadevo sprožil predstavnik ZDA v mednarodni zvezi Olan Cassel, o njej pa so že obširno pisali v ZRN, na Kubi in drugod.
Kočljivo je ugotavljanje točne razdalje zadnjega skoka Evangelistija. Dvom o pravilnosti dosežka 8,38 m se je porodil takoj, ko je semafor prikazal razdaljo, ki je dajala Italijanu bron, z zadovoljstvom pa lahko ugotovimo, da smo v naši redakciji (morda edini v Italiji) opazili zelo verjetno nepravilnost in jo tudi zabeležili. Za podkrepitev dvoma je poskrbela RAI, ki skoka ni ponovila v počasnem posnetku, »kriminalna« akcija pa je šla do konca in ko je malo zatem Kubanec Jefferson morda celo ogrozil Emmijana (8,53 m), so mu namerili samo 8,14 m in tudi njegov skok televizijsko prezrli. Še prej je marsikdo na stadionu opazil, da je pri skoku 8,19 m Evangelisti precej jasno prestopil. Glede samih dveh zadnjih skokov je bilo značilno obnašanje atletov. Evangelisti se je ravnodušno oddaljil od doskočišča, Jefferson pa poln navdušenja.
Da je šlo za organizirano akcijo, skoraj ne more biti dvoma. Kako pa se lahko stvar izteče?
Ker se televizijski posnetki ne morejo uporabiti, je formalno Evangelisti nedotakljiv. Skakalec sam je sicer izjavil, da bo kolajno vrnil, če bo ugotovljena napaka. Bron naj bi bil na razpolago Američanu Myricksu, kateremu so prej namerili 8,33 m, dejansko pa je bil odličja oropan Kubanec Jefferson, ki pa preko, televizijskega posnetka nikakor ne more izmeriti prave razdalje.
Slučajno je to že drugi tovrstni pripetljaj Myricksa na italijanskih tleh. Pred nekaj leti je Američan v Vidmu na 100 m za skoraj pol metra prehitel Menneo. Na oko je bilo vsem jasno, kdo je bil zmagovalec, sodniki pa so bili drugačnega menenja, ker je Men-nea tedaj užival posebno kritje, ki mu je med drugim prinašalo na manjših mitingih »vaške atletike« bajne čase.
Še prej so sodniki skuhali povsem podobno kašo 1. 1979 v Turinu ob priliki finala EP. Troskokašu Mazzucatu so namerili 16,92 m ob skoku, ki je bil na oko za pol metra krajši. Boljši rezultat je terjala ekipna lestvica Italije. Znan je tudi primer državnega rekorda v metu kladiva, ki je bil dosežen z orodjem s predolgim ročajem.
V svetovnem merilu se o podobnih, primerih šušlja za met diska v Moskvi, ko naj bi za nekaj skrajšali met Kubancu Delisu in za met kopja na OI v Miinchnu, ko naj bi sodniki pustili v travi majhno sled 'meta domačina Wolfermanna, da bi takoj zatem lahko primerno »vrednotili« met Sovjeta Lu-sisa.
BRUNO KRIŽMAN
Kot zanimivost navedemo, da je prav sinoči med televizijskim dnevnikom TG 2 poskus z računalnikom »telebeam« razkril, da je Evangelisti v svojem šestem poskusu skočil le 7,80 daleč, se pravi natančno 58 cm manj od »uradnega« skoka 8,38. Računalniški izsledki, ki temeljijo na matematičnem modelu preverjanja televizijskih posnetkov, so pokazali, da sta bila nekoliko krajša tudi skoka Američanov Myricksa in Lewisa. Poskus z napravo »telebeam« je vsekakor le prispevek k odkrivanju resnice in nima formalne vrednosti, čeprav je ponavadi zelo verodostojen.
Košarka: kvalifikacije za EP (skupina C)
Italija res zlahka
Madžarska - Italija	73:101
(36:50)
ITALIJA: Fantozzi 4, Gentile 4, Del-TAgnello 12, Bosa 8, Della Valle 2, Morandotti 8, Riva 29, Bargna 5, Costa 20, Carera 9.
SODNIKA: Douvis (Gr.) in Točev (Bol.); PM: Madžarska 13:21, Italija 14:20; PON: Nagy (29), Heinrich (34); 3 TOČKE: Hoszu 2:7, Farkaš 0:1, Nagy 0:1, Zsebe 2:2, Krasovecz 0:1, Gentile 0:3, Della Valle 0:1, Riva 4:7; GLEDALCEV: 3 tisoč.
ZALAEGERSZEG (Madžarska) — S to zmago proti Madžarski si je Italija praktično zagotovila uvrstitev na evropsko košarkarsko prvenstvo leta 1989. V srečanjih s Španijo pa naj bi se odločalo o prvem mestu v skupini, kar pa je seveda postranskega pomena.
Proti Madžarom Italijani sinoči res niso imeli težkega dela, saj je bila razlika med ekipama očitna. Pri tem pa se je zanimivo spomniti, da so »azzur-
ri« doslej s sinočnjim nasprotnikom imeli negativen obračun: enajst porazov in deset zmag.
Najbolje se je gotovo odrezala obramba, nasploh pa ni manjkalo odločnosti. Vsekakor treba še posebej omeniti Aria Costo, ki se je izkazal pod košema, in pa mirno roko Antonella Rive. Morda igra playmakerjev ni bila na ravni ostalih.
O nasprotniku ni kaj dosti povedati. Njegova odlika je bila požrtvovalnost, a tehnična razlika med ekipama je bila tolikšna, da je lahko upal le na to, da poraz ne doseže katastrofalnih razsežnosti.
V tej skupini C sta se sinoči pomerili tudi Španija in Švica, razultata ap do zaključka redakcije nismo prejeli.
Včeraj so odigrali tudi tekmo v skupini B med Bolgarijo in ZRN. Zmagala je Bolgarija s 93:88. Lestvica: Jugoslavija 4 točke (2 tekmi), ZRN in Bolgarija 2 (2), Švedska 0 (2).
Zavrnjen priziv Napo lij a
Careci in Bagniju niso prizanesli
RIM — Nogometaša Napolija Care-ca in Bagni bosta preskočila tudi nedeljsko prvenstveno tekmo v Comu. Disciplinska komisija je namreč zavrnila priziv njunega društva zoper diskvalifikacijo za dve koli, ki je posledica zapletov med dvobojem z Romo. Kar se tiče Bagnija, so zagovorniki Napolija trdili, da je le reagiral na izzivanje gledalcev (vročekrvni igralec si je kazen prislužil zaradi provokativnih gest), za Careco pa so povlekli na dan precedens Maradone, ki se je, kot Careca, z glavo pognal proti nasprotniku, a so mu nato kazen zmanjšali.
Benetton išče pilota
IMOLA Avtomobilistična hiša formule ena Benetton je v teh dneh preizkušala nekatere pilote, med katerimi bo zbrala tistega, ki naj bi skupaj z Belgijcem Boutsenom prihodnje leto dirkal v formuli ena. Med kandidati je tudi že uveljavljeni Nannini, dobro pa je vozil tudi mladi Modena.
V 9. partiji šahovskega dvoboja za naslov svetovnega prvaka
Remi po izvirni obrambi prvaka
SEVILLA — V nadaljevanju 9. prekinjene partije za naslov šahovskega svetovnega prvaka sta se Kasparov in Karpov v 70. potezi sporazumela za remi na predlog izzivalca, ki je v trdnjavski končnici imel kmeta več. Položaj je tako izenačen 4,5:4,5 (v zmagah 2:2), deseto partijo pa bosta šahis-ta odigrala že danes, čeprav ni izključeno, da bo Karpov zaprosil za svoj drugi premor.
Iztek partije poznavalcev ni presenetil, saj so vsi soglašali v trditvi, da ima beli malo možnosti za uveljavitev rahle pozicijske prednosti. Analize ob prekinitvi so vsekakor pokazale, da pot Kasparova do remija ne bo tako lahka, kot je zgledalo na prvi pogled. Prve poteze nadaljevanja sta oba tekmeca vlekla zelo hitro, kar kaže, da so v obeh taborih temeljito preučili položaj, takoj pa je bilo vidno, da je Kasparov izbral zelo pametno in izvirno obrambo. Žrtvoval je kmeta na A in B
Anatolij Karpov
liniji, da bi osvojil nevarnega nasprotnikovega lovca, nato pa je z veščim upravljanjem trdnjave prikoval nasprotnikovega kralja v položaj, ki je temu najmanj ustrezal. Ko je bilo jasno, da Karpov s kraljem ne bo mogel priskočiti na pomoč ogroženi figuri, je
bilo partije praktično konec, kar je uvidel sam izzivalec.
Tako je Kasparov že desetič izsilil remi v 14 partijah z Griinfeldovo indijsko obrambo. Vse kaže, da bo to otvoritev Kasparov še igral, Karpov pa bo moral najti kako novo varianto ali zamenjati prvo potezo. d4. To je sicer malo verjetno, ce vemo, da je Karpov v prejšnjih dvobojih s Kasparovom imel dokaj slabe izkušnje z otvoritveno potezo e4 in sicilijansko obrambo. KARPOV - KASPAROV - 9. partija (Griinfeldova indijka): 43. ... Df3; 44. Dd4 Te6; 45. e5 Df5; 46. Te2 a5; 47. Dd5 b4; 48. Da5: Dd3; 49. Tg2 Dd4, 50. Da8 De5:; 51. Df8+ Kg6; 52. Db4: h5; 53. h4 gh4:; 54. Dh4: Td6; 55. Dc4 Td4; 56. Dc6+ Kg7; 57. Db7-t- Kh6; 58. Dc6+ Kg7; 59. Tc2 Th4 + ; 60. Kg2 De4 + ; 61. De4: Te4:; 62. Tc7+ Kg6; 63. Ta7 Te3; 64. Kh3 Tc3; 65. Ta8 Tc4; 66. a4 Kg5; 67. a5 Ta4; 68. a6 Kh6; 69. Kg2 Ta3; 70. Kf2 Kg7 remi na predlog belega.
Košarka: turnir Alpe Jadran
Zaplet v Mestrah
O prvi tekmi skupine A košarkarskega pokala Alpe Jadran med beneškim Hitachijem in ljubljansko Smelt Olimpijo smo že poročali (zmagal je Hitachi s 109:100), zapletlo pa se je pri srečanju skupine B v Mestrah med Cukijem in dunajskim Klosterburgom. Zmagali so avstrijski prvaki, toda Čuki je vložil pritožbo. Kaj se je zgodilo? Gostitelji so v prvem delu že krepko vodili, toda Dunajčani so iz protesta zaradi sojenja zapustili igrišče. Ko se se naposled le vrnili, je prišlo do nepričakovanega preobrata.
Če se povrnemo za hip k skupini A, je treba reči, da ima Smelt Olimpija zdaj objektivno malo možnosti za uvrstitev bodisi v veliki bodisi v mali finale. V ponedeljek morajo Ljubljančani doma nujno premagati Cibono, nato pa upati, da se tekma med Hitachijem in Žagrebčani konča z devetimi točkami razlike, ne glede na to, kdo je zmagovalec. •
Hoja: na tekmovanju za 2. trofejo ACT
Ruzzier premočno zmagal
Z deželnim tekmovanjem v hoji in teku, veljavnem za »2. Trofejo ACT«, ki se je odvijalo v soboto na Valmauri se je uradno končala letošnja atletska sezona. Na tekmovanju je nastopil le en slovenski atlet in sicer Fabio Ruzzier v hoji na 5 km. Ruzzier je tudi premočno zmagal s časom 22T6".
Z novembrom se tako že začenja nova sezona, na katero se je večina atletov že pričela pripravljati, nekateri pa si bodo dovolili krajši »dopust«, da bi lahko z večjo vnemo pričeli zimsko garanje. Izjema je verjetno kot vedno naš Ruzzier, ki nima dosti posluha za počitek in bo v primeru lepega vremena v nedeljo, 8. t. m., nastopil na maratonu od Nabrežine do Bazovice in nazaj.
To pa naj bi bil res tudi zanj zadnji letošnji nastop, saj so naslednja tek-
movanja predvidena komaj februarja meseca.
Mladinske igre (nogomet)
Trinko v vodstvu
Dijaki nižje srednje šole Ivan Trinko iz Gorice so uspešno začeli nogometni turnir v okviru mladinskih iger. Po dveh kolih so namreč še brez izgubljene točke in vodijo na lestvici A skupine.
Izida: Trinko - S. Luigi 3:0, Trinko -Perco Ločnik 1:0.
Lestvica: Trinko 4 točke, S. Luigi in Perco brez točke.
V B skupini sta v vodstvu z 2 točkama šoli Della Torre iz Gradišča in Vir-gilio iz Gorice. V C skupini pa s 4 točkami vodi šola Alighieri iz Pierisa.
Maja Štoka
Avellino - Sampdoria	2
Cesena - Fiorentina	X
Como - Napoli	1	2
Empoli - Roma	1X2
Inter - Ascoli	1
Pescara - Milan	X
Piša - Juventus	2
Torino - Verona	1X2
Brescia - Cremonese	1
Catanzaro - Bologna	1	X
Triestina - Bari	1
Casertana - Cosenza	1	2
Trapani - Palermo	1	X
Maja Štoka (letnik 1968) se je že od mladih nog posvetila odbojki, saj se pri ekipi Kontovela Electronic Shop udejstvuje že od svojega 12. leta. Začela je v kategoriji under 14 ter se preko vseh mladinskih lig povzpela do prve ekipe. V tej nastopa, stalno v D ligi, že 3. leto. Omenili bi, da je Maja na letošnji maturi dobila 60 šestdesetink in kot odličnjakinja prejela priznanje Pokrajine. Pri Kontovelu ES igra v vlogi univerzalne igralke. Prejšnji teden je Ivana Venier zadela 9 izidov.
Telo kot sporočilnost
--------- Aldo Rupel ----
w
Podvig Zerjalovih s Katinare
Družina Žerjal - stoje od leve: Marinka, Bruno in Vera; čepe: Metka in Minka -pred Triglavskim domom na Kredarici 22. 7. letos, ko so zaključili transverzalo
Zahodni miselni tokovi se že dalj časa na novo soočajo s stvarnostjo, ki jo predstavlja človeško telo. V okviru umetniških, slovstvenih, znanstvenih in gospodarskih raziskav je telo zadobilo novo veljavnost, zaradi katere naj bi ga vedno pogosteje uporabljali med drugim kot sredstvo sporočanja, vzporedno ali v nadomestilo besednega izražanja. Morda je najlažje razumeti te trditve, če pomislimo na vlogo, ki jo ima telo v ekonomski propagandi.
Sporočanje preko televizijskega zaslona dovoljuje ovrednotiti vse zmožnosti in možnosti, ki jih človeško telo ima, ko želi nekaj povedati. Ne gre pri tem samo za najlažje in najvidnejše oblike sporočilnosti, ki smo je navajeni pri reklamiziranju najlon nogavic ali avtomobilov, ko odigrava sporočilnost ženskega telesa odločil-
Pravijo, da uspeh blagodejno učinkuje na psiho tistega, ki tega ni vajen, ter mu vrača samozavest, željo po samopotrjevanju in veča motivacijo. Ta uvod je nujen za razumevanje razmer znotraj Borovega članskega košarkarskega moštva, ki je v nedeljo s precejšnjimi mukami šele po podaljšku izbojevalo svojo prvo prvenstveno zmago.
Priznati je treba, da so si igralci Bora Radenske res želeli izbrisati svojo ničlo v razpredelnici, zato tudi ni mogoče trditi, da je bila igra dopadljiva, saj je bilo na obeh straneh kar mnogo napak, predvsem pa zapravljenih podaj. Vatovčevi fantje so vsekakor igrali trdno in uporno in čeprav so bili stalno v zaostanku, so v končnici
Promocijsko prvenstvo poteka v znamenju splošnega ravnovesja sil. Po treh kolih sta namreč edinole Scogli-etto in Libertas še nepremagana. Presenečenji tega uvodnega dela lige sta Breg Adriatherm ter miljskilnter, ki zasedata 4. oz. 3. mesto na začasni lestvici, medtem ko sta doslej razočarali Alabarda in Stella Azzurra. Predvsem slednja je veljala za glavnega favorita letošnjega prvenstva in to tudi ostaja, čeprav je miljski Inter dokazal, da ni nepremagljiva.
no vlogo. Pomislimo na drugo skrajnost, ki jo predstavlja Grillo po italijanskih televizijskih kanalih, ko v tišini reklamizira mlečni proizvod, ali na še daljšo reklamo testenin, ki se osredotoča samo na gibe, premike in poglede, medtem ko se zdi, da se je v televizorju pokvaril avdio.
Očitno pa ne gre samo za ekonomsko propagando, niti samo za nekaj desetin izurjenih igralcev, ki nastopajo na televizijskih spotih. Gre za nas vse. Gre zg to, ali so nam v dobi odraščanja posredovali dovolj vzvodov, dovolj znanja, da smo zmožni telesnega sporočanja poleg običajnega besednega - v pisni ali ustni obliki - v kasnejših obdobjih bivanja. Kot obstajajo negotovosti v ustnem pogovarjanju, velja, da mnogi jecljamo pri telesnem sporočanju, pa čeprav smo po vseh dogovorjenih pravilih zdravi in na prvi pogled brez hib.
Zamude iz otroštva ali kasnejša pozaba ne preprečujejo, da si ne bi izraznih sposobnosti oblikovali tudi ka-
dvoboja le pokazali toliko značaj nosti, da so ugnali trdoživo postavo Aliba-me. Nedeljski gostje veljajo sicer za slabšo postavo v četrtoligaški konkurenci, vendar so proti Boru zapustili vtis uigranega in borbenega kolektiva z izstopajočima posameznikoma na mestih beka in krila, ki sta v napadu sila neugodna. Prepričani smo, da bo Alibama zamotala štrene tudi kakšni ekipi z vodilne polovice lestvice.
Morda ni slučaj niti dejstvo, da se je Borova vrsta dokopala do prvega para točk prav v tekmi, ki sovpada z delnim preporodom Petra Žerjala. Slednji se polagoma vrača v formo in že v nedeljo je bilo razvidno, da lahko prispeva svoj delež tudi v vlogi realiza-
Četrto kolo ponuja nekaj zelo zanimivih dvobojev, od katerih bi kot prvega izbrali srečanje med Poletom in CGI Radiograf iz Milj. Tako Openci kot Miljčani so še brez točk, poraženec bo tako zdrknil prav na dno začasne razpredelnice. Sosičevi fantje bodo imeli prednost domačega igrišča, na strani gostov pa bosta izkušenost ter telesna postava in višina. Lepo priložnost za uspeh imajo tudi košarkarji Kontovela Electronic Shop, ki bodo sprejeli v goste zelo pomlajeno posta-
sneje. Kot za pismenost velja tudi za motoriko rek: nikoli ni prepozno! Pogoj je seveda, da so nevrofiziološke funkcije nedotaknjene. Če so te funkcije načete, je deloma možna rehabilitacija, a to je drugo poglavje, ki trenutno ne spada v ta okvir.
Naraščajnik je »nemiren«, da bi dal duška notranjim napetostim in da bi vse spremembe, ki nastajajo v njem, našle neki oprijemljiv izraz. Gibanje mu ga nudi.
V zrelejših letih znamo morda notranjim protislovjem odpomoči z različnimi načini simboličnega izražanja. Pozabljamo na sprostilne možnosti, ki nam jih daje gibanje. Pri tem zaviramo naše potrebe in sposobnosti. Telesu odjemamo njegovo izraznost. Tako ostaja nemo tudi takrat, ko bi to obliko sporočilnosti rabili za vzpostavljanje boljših ali celo bogatih odnosov z drugimi.
Gibanje nam lahko pomaga, da svoje telo zopet »najdemo« in mu damo vso sporočilno moč, ki jo premore.
torja. Borovci se morajo še otresti določene mere bojazni in nezaupanja v lastne zmožnosti, ki je še vedno prisotna. Šele takrat bodo polnopravno enakovredni ostalim tekmecem.
Jutri Bor Radenska gostuje v Čedadu pri domačem moštvu Cividale Val-li del Natisone. Gostitelji zasedajo 8. mesto na lestvici, v prejšnjem kolu pa so v Gradišču povsem prepričljivo premagali domačo Italo (60:76), pred katero je Radenska visoko klonila v krstnem nastopu. Nemara pa bodo Borovi košarkarji šli na gostovanje v Čedad z večjim pogumom. Srečanje Cividale Bor Radenska bo jutri zvečer ob 20.30 v telovadnici tehničnega zavoda za ogronomijo. (Cancia)
vo Ferroviaria. Glede na zvrhano mero smole, ki je Kontovelcem ponagajala v prejšnjih dveh kolih, je pričakovati, da bodo tokrat uspešno opravili nalogo. Breg Adriatherm se bo na lastnem igrišču spopadel z drugouvrščeno Barcolano, ki je letos zredčila in pomladila svoje vrste. Brežani so doslej dali razumeti, da ne nameravajo odigrati podrejene vloge, zato bodo tudi z nedeljskim renomiranim nasprotnikom zasledovali nov uspeh.
(Cancia)
V tej rubriki mnogo pišemo o velikih alpinističnih podvigih svetovno znanih plezalcev, o neverjetnih prvenstvenih smereh in »junaštvih« in o drugih izrednih dogodkih, tako da čisto »domače« zadeve večkrat ne pridejo do izraza, kot bi morale. In vendar niso ti domači podvigi nič manj pomembni od tistih, ki naj bi bili po obče veljavnih pravilih pač važni. Tako sem pred kratkim izvedel, da so zakonca Bruno in Vera Žerjal ter njune tri hčere, ki so bile ob začetku poti zelo majhne, prehodili slovensko planinsko transverzalo. Kaj ni tudi to podvig volje, vztrajnosti in navdušenja?
Družino Žerjal sem obiskal pred kratkim na Katinari, kjer so mi razkazali vrsto fotografij s te njihove poti, obenem pa mi še marsikaj pojasnili, obrazložili. Po besedah Bruna in Vere, se je njihova skupna pot pričela na Slavniku 22. avgusta 1975, ko je imela najmlajša hčerka Marinka le dve leti. Sicer pa tudi ostali dve dekleti nista bili mnogo starejši: Minka je imela štiri, Metka pa šest let. In je vseeno šlo.
Družina Žerjal se je v hribe podajala v glavnem ob koncu tedna, le redko si je lahko privoščila več dni skupaj. Ce je pač toliko oseb skupaj, je tudi seveda več možnosti, da kdo iz razumljivih razlogov odpade. Prav zaradi te sloge in želje, da celotna družina skupaj prehodi transverzalo, se je zgodilo, da skoraj dve sezoni, torej v glavnem dve poletji, niso prehodili praktično nič. Ali je bila kaka od deklet bolnih, ali pa je prišlo kaj vmes, v letih 1976 in 1977 je bilo kaj malo izletov.
Dekleta so rasla, zato je v zadnjem obdobju, predvsem v zadnjih treh letih, šlo vse bolj gladko. Težav je bilo vse manj, tako da naposled pride 22. julij 1987, ko se je družina Žerjal znašla na vrhu Triglava, ki je bil poleg najvišjega, tudi zadnji vrh njihove transverzale. Seveda so nalašč »špa-rali« Triglav za zadnji cilj, tako da je bilo vse skupaj še toliko bolj veselo, čeprav je na vrhu močno pihalo. Se-
daj pa že nameravajo zaključiti razširjeno pot, tako da ciljev ne manjka.
Bližnje delovanje SPDT
V četrtek se je v Gregorčičevi dvorani v Trstu začela pradavateljska sezona SPDT z zanimivim in strokovno dobro izvedenim predavanjem prof. Marinke Pertot na temo: »Sprehod po narodnih parkih Poljske«. Predavanju, ki je bilo opremljeno z lepimi diapozitivi, je pazljivo sledila polna dvorana.
* * *
SPDT prireja v nedeljo, 8. t. m., avtobusni izlet na Matajur, kjer bodo planinci martinovali. Odhod bo ob 8. uri izpred tržaške sodnijske palače (Poro Ulpiano).
Alpinistični tečaj SPDT
Nadaljuje se tudi alpinistični tečaj SPDT. Kakih dvajset tečajnikov sledi teoretičnim in praktičnim vajam. Prejšnji četrtek je na sedežu odseka v Ul. Carducci 8 predaval prof. Jožko Baša o zgodovini planinstva, sinoči pa so se tečajniki seznanili z vremenoslov-jem, imenoslovjem in prvo pomočjo. Ob nedeljah pa se bodoči alpinisti podajajo v Glinščico. Pri organizaciji in vodenju odseka nosi največje breme Davor Zupančič, kateremu pomagajo Štefan Brecelli, Aleš Roncelli, Lenart Vidali in Massimo Sacchi. Skupino tistih, ki vadijo na zavarovanih poteh in snežiščih, pa vadita Angelo Kermec in Peter Suhadolc.
Predavanje Hansa Kammerlanderja »7 x 8000«
Trgovina »Papi Šport« organizira v četrtek, 12. t. m., v kinodvorani Capital predavanje znanega alpinista Hansa Kammerlanderja, glavnega Messnerjevega soplezalca, na temo »7 x 8000«. Sedem je seveda številka osemtisočakov, ki jih je osvojil. Predavanje bo ob 20.45, vstopnice (po 3500 lir) imajo na razpolago v trgovini »Papi Šport« pri Briščkih.
Košarka: v 5. kolu D lige gostovanje Bora Radenske
V Čedad z boljšim občutkom
Košarka: v promocijskem prvenstvu
Vse naše postave na domačih tleh
NA TRŽAŠKEM UNDER 18 MOŠKI
BOR - SLOGA 0:3 (4:15, 5:15, 9:15)
BOR: Marega, Jercog, E. Starc, Bi- • ber, Švab, Blasi, Kocman, Lippolis, Štrajn, Sivic.
SLOGA: Čač, Kralj, Mesar, Malalan, Renčelj, Maver, Križman, Susič, Radetu, Daneu.
V slovenskem derbiju prvega kola so gladko zmago slavili slogaši. Borovci so zelo slabo sprejemali servis, zato tudi_ niso napadali in tako v bistvu olajšali delo gostov. Le v zadnjem setu so si gostitelji malo opomogli. Vse to kaže, da Borova vrsta potrebuje še mnogo dela, slogaši pa zaslužijo pohvalo. Najboljši na igrišču je bil Mario Čač. (M. Marega)
IZIDA 1. KOLA: Bor - Sloga 0:3, CUS TS - Rozzol 3:0.
UNDER 18 ŽENSKE
Po samih dveh kolih je že bolj ali manj jasno, da slogašice tudi letos res ne bodo imela enakovrednega tekmeca, saj so že v prvem kolu suvereno odpravile tržaško OMA Telesorvegli-anza, ki bi morala biti druga sila v tem letos res skromnem (po obsegu in kakovosti) pokrajinskem delu prvenstva. Borovke so svoj krstni nastop opravile minuli konec tedna in nerodno zgubile z Virtusom, kar pomeni, da jim bo odslej težje uresničiti cilj, ki so si ga postavile, to je osvojitev najmanj tretjega mesta.
IŽIDI 2. KOLA: Virtus - Bor Friulex-Port 3:2, OMA Telesorveglianza - CUS
'j;U.
LESTVICA: Virtus 4, Sloga Koim-Pex m OMA Telesorveglianza 2, Bor briulexport in CUS 0. (Sloga koimpex m Bor Friulexport imata tekmo manj).
NA GORIŠKEM UNDER 18 MOŠKI
S petim kolom se je zaključil prvi nel prvenstva, v katerem beležimo zmagovito pot ekipe Našega prapora bnsa, ki je sama na vrhu lestvice in v
dobrem izhodiščnem položaju, da osvoji pokrajinski naslov. Končna odločitev bo menda padla v povratnem srečanju med Brici in ekipo S. Luigi. Druga slovenska postava v tem prvenstvu, goriška 01ympia, je v zadnjem srečanju zmagala proti Torriani in se povzpela na 3. mesto razpredelnice.
NAŠ PRAPOR IMSA - FUTURA
TORRIANA 3:1 (12:15, 15:5, 16:14,
15:3)
NAS PRAPOR IMSA: Tomšič, Vogrič, Zavadlal, Petejan, A. in M. Ferri, Superga, Bucinelli, Koršič, Bensa.
Naši so v začetku prvega seta začeli z dobrimi akcijami in si tako zagotovili veliko prednost. Pri stanju 12:5 pa so neopravičljivo popustili, tako da so gostje osvojili niz. V nadaljevanju pa so se naši le delno zbrali, zmagali in pospravili nov par točk. (M. V.)
IZIDI 5. KOLA: S. Luigi - Acli Ron-chi 3:0, 01ympia - Torriana 3:2, Naš prapor Imsa - Fincantieri 3:0.
LESTVICA: Naš prapor Imsa 10, S. Luigi 8, Fincantieri in 01ympia 4, Acli Ronchi in Torriana 2.
UNDER 16 ŽENSKE
Začelo se je tudi prvenstvo v ženski konkurenci do 16. leta starosti. Slovenski predstavnik v tej ligi je združena ekipa Agoresta, ki je v uvodnem srečanju zabeležila poraz proti močni ekipi iz Tržiča.
IZIDI 1. KOLA: Villesse - S. Luigi 3:0, Farra - Sagrado 3:0, Torriana - Libertas Gorica 1:3, Agorest - Villacher Bier 1:3, Corridoni - Libertas Krmin 0:3, Morarese - Pallavolo Gradež 3:2.
LESTVICA: Villesse, Farra, Libertas Gorica, Villacher Bier, Libert Krmin in Morarese 2, S. Luigi, Sagrado, Agorest, Torriana, Corridoni in Pallavolo Gradež 0.
UNDER 16 MOŠKI
Prvo kolo moškega prvenstva under 16 se bo začelo ta teden. V dokaj pestri konkurenci bosta slovenske barve branili postavi Vala in Soče.
Nogomet (naraščajniki): prva zmaga Vesne
VESNA - OPICINA	5:1 (4:0)
STRELCA: v 11. min. Peter Sedmak (iz 11-metrovke), v 20. min. Košuta, v 26. min. Peter Sedmak, v 35. min Peter Sedmak (iz 11-metrovke), v 65. min. Peter Sedmak.
VESNA: Cah, Saba, Esposito, Ma-horčič, Madotto, Pellaschier, Švab, B. Sedmak, Bazelice, E. Sedmak (od 60. min. Zorzut), Košuta.
Kriški naraščajniki so končno prišli do prvih prvenstvenih točk. Junakte zaostale tekme je bil »bomber« Peter Sedmak, ki je sam dosegel kar 4 za-
Že napoved za prvo dirko v Rimu je tvegana. Začeli bi s sk. 2 z Bon Marinom, v sk. X bi opozorili na Medi Flasha, a med prvimi bi moral biti tudi Strig Section iz sk. 1.
V	Livornu bi bazo lahko predstavljala sk. 1, v kateri je najsolidnejši Vignaro. Zanesljiv je tudi Tangdont-pay iz sk. X, a za zmago bi se moral gotovo potegovati še Larina (sk. 2).
V	Padovi je več takih, ki lahko merijo na zmago. Poskusili bi s sk. 2, v kateri je Emil Area na ugodnem startnem mestu. V sk. X bi opozorili na Drimata, presenečenje lahko pripravi Bagackol (sk. 1).
Glavni favorit v Neaplju je Daby Jesolo (sk. X). Njegov najnevarnejši tekmec bi moral biti Eco di Jesolo (sk. 1), slednjemu pa bi se znal pridružiti Erbo KS (sk. 2).
Tudi v Firencah bi poskusili z bazo, in sicer s sk. X, v kateri je najboljši Dinastia. Za drugo mesto pride v poštev Epitorm (sk. 2), možno presenečenje je Baluze iz sk. 1.
V	Tarantu, če ne bo delal napak na startu, bi se moral uveljaviti Diaz
detke. Gostje so bili pod pritiskom razigranih Križanov nemočni in so se večkrat zatekli k prekrškom, tako da je Vesna imela na razpolago kar dve 11-metrovki. V napadu so kriški naraščajniki igrali neprizanesljivo in brez napak. Pohvaliti pa je treba vso ekipo, ki si je nekoliko opomogla po dosedanjih negativnih rezultatih. (Andrej Kostnapfel)
Rokomet:
Kras Trimac presenetil
CUS PADOVA - KRAS TRIMAC 24:34 (8:15)
KRAS: Klinc, A. Milič, M. Milič 1, Predonzani 2, Kozlovič 4, Gruden 3,
FC (sk. 1). Krstni nastop bo opravil Bisante d'oro (sk. 2), vendar ne bi smel razočarati. V sk. X pa spomnimo na regularnega Boturna.
DIRKA TRIS
Dirka tris bo tokrat na S. Siru, kjer bo startalo 21 konj. Naši favoriti: Durk Hanover (št. 17), Corazon OM (št. 20), Ettore Mas (št. 14). Za sistemiste: Achigio (št. 2), Cometa Cia (št. 6), Dibattito (št. 15).
1.	—	prvi	2
drugi	X	1
2.	—	prvi	1
drugi	X	2
3.	—	prvi	2
drugi	X	1
4.	—	prvi	X
drugi	1	2
5.	—	prvi	X
drugi	2	1
6.	—	prvi	1	X
drugi	X	2
Lazar 9, Grilanc 6, Raseni 4, Doljak, Sardoč 5, Simoneta.
Krasovi rokometaši so na prijateljski tekmi v Padovi presenetljivo zmagali. Igrali so namreč proti eni vodilnih ekip v C ligi, za katero igrajo številni igralci, ki so nastopali tudi v višjih ligah. Končna razlika v golih bi lahko bila še večja, če ne bi naši fantje v končnici obeh polčasov vidno popustili v obrambi in zamudili veliko število priložnosti v protinapadu. Vsekakor so krasovci pokazali za kategorijo boljšo igro od nasprotnikov, kar je pred pričetkom prvenstva D lige nadvse spodbudno. (Piotr)
PLANINSKA ODSEKA ŠZ SLOGA IN
SMUČARSKEGA KLUBA DEVIN vabita vse člane in prijatelje na MARTINOVANJE, ki bo v nedeljo, 8. t. m. Zbrali se bodo pri vaškem spomeniku v Bazovici ob 14. uri. Sledil bo ogled jame Vilenice v Lokvi in večerja v domači gostilni Gombač. Za informacije: Viktor Stopar - tel. 226283 in Bruno Škerk - tel. 200236.
ŠD MLADINA - KRIŽ v sodelovanju s trgovino Hill Šport priredi v Domu A. Sirk v Križu tradicionalni SEJEM NOVE IN RABLJENE SMUČARSKE OPREME v nedeljo, 15. novembra, od 10. do 21. ure in v ponedeljek, 16. novembra, od 14. do 21. ure.
ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da bo prvi krog letošnjega šahovskega turnirja, veljavnega za osnovnošolsko olimpiado, na sporedu v Borovem športnem centru v soboto, 14. t. m., ob 15. uri.
SPDT
obvešča, da je na sporedu vsak petek ob 20.30 na liceju Prešeren (Vrdelska cesta 13/2) predsmučarska in rekreacijska telovadba, ki jo vodi alpinist Davor Zupančič. Vabljeni!
Naročnina: mesečna 13.000. lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 250.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000,- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000 - din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000.- din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
6. novembra 1987
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Streha De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
in tiska W ' 'V
ZTT
Trst
član italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG
Povodenj povzročila več milijard lir škode
Zgled miroljubnega sodelovanja med Vzhodom in Zahodom
Opustošenje v Španiji Umrlo je deset ljudi
Narasle reke so v jugozahodni španski pokrajini Andaluziji prestopile bregove in povzročile veliko gmotno škodo. V prometnih nesrečah je umrlo osem oseb, dve pa sta se utopili	(Telefoto AP)
Skozi podvojeni metanovod več plina iz SZ v Italijo
DUNAJ — V Baumgartnu so izročili včeraj namenu prvi, 225 kilometrov dolg odsek dvojnika metanovoda, skozi katerega se izteka v Italijo naravni zemeljski plin iz Sovjetske zveze. Podvojitev strukture, ki bo stala okrog 1.100 milijard lir, bodo dovršili konec leta 1988; gre za skupno delo delavcev in tehnikov družbe SNAM, ki skrbi v okviru državne ustanove ENI za preskrbo, prevoz in razdeljevanje goriv v Italiji, in avstrijske državne ustanove OMV. Predsednik SNAM Pio Pigorini je označil odprtje prvega podvojenega metanovodnega odseka kot začeten odgovor na naraščajočo potrebo po naravnem zemeljskem plinu v Italiji in kot važen korak na poti k diverzifi-kaciji virov za preskrbo italijanskega energetskega tržišča. S podvojitvijo metanovoda se bo skoraj podvojila tudi količina plina, ki ga uvozi Italija letno iz Sovjetske zveze, saj se bo povzpel uvoz s sedanjih 7 na 13 milijard kubičnih metrov v začetku prihodnjega desetletja.
Novi cevovod s premerom 1,1 metra in dolg 607 kilometrov, bo povezoval Baumgarten v Avstriji z Zimello pri Veroni. Na italijanskem ozemlju bodo izvrtali do konca leta 1989 med drugim šest gorskih predorov, naložba pa bo znašala kakšnih 400 milijard lir. Dosedanje stroške je krila v celoti SNAM iz lastne-
ga budžeta, nadaljnje pa bo krila s posojili pri Evropski investicijski banki, kot je pojasnil Pigorini. Ta je pozval h globljemu osveščenju javnega mnenja o pomenu metana, katerega poraba se je v prvih 10 mesecih letos sicer že itak povečala za 12 odstotkov v primerjavi z obdobjem januar-oktober lani. Delež naravnega zemeljskega plina na celoviti porabi energije v Italiji je narasel v razdobju 1970-1986 z 9 na 20 odstotkov, a njegova poraba je dosegla lansko leto 35 milijard kubičnih metrov. Italija sama je pridobila leta 1986 okoli 14,5 milijard kubičnih metrov plina, to število pa se bo v prihodnje zvečalo v skladu s smernicami vsedržavnega energetskega načrta. Predsednik družbe SNAM je izrecno pohvalil delo tako avstrijskih kot italijanskih podjetij, ki prispevajo k podvojitvi metanovoda in med katerimi so tudi SAIPME, Nuovo Pignone ter SNAM-Pro-getti (vsa tri iz sklopa ustanove ENI).
Predsednik avstrijske državne ustanove za energijo OMV Kaes je poudaril pomen prijateljske kooperacije med vzhodno in zahodnoevropskimi državami in označil podvojitev metanovoda kot zgleden primer miroljubnega sodelovanja na energetskem področju.
Revma pesti mnogo Italijanov
RIM — Revma hudo pesti Italijane! To je razvidno iz zadnjih uradnih podatkov o številu Italijanov, ki boleha za to bolezen. Vsako leto zboli kar 10 odstotkov celotnega prebivalstva, ta neprijetna bolezen pa prizadena najraje ženski spol (62 %). Velika večina obolelih ljudi ima več kot 60 let, to pa kar v 80 primerih na 100.
Revmatiki državo tudi drago stanejo. Izdatki za protirevmatične ukrepe vsako leto krepko presegajo tri milijarde lir. Kar polovica tega zneska je namenjena zdravniškim pregledom, zdravilom ter bolniškim uslugam. Drugo polovico pa država izplača civilnim invalidom, ki jim revma ni prizanesla.
Oglejmo si podrobneje še nekaj pretresljivih podatkov. Na prvem mestu najbolj razširjenih revmatičnih obolenj je artroza, ki te marsikdaj spravi kar na voziček. V letu '86 so v Italiji v ta namen predpisali več kot 14 milijonov raznovrstnih zdravil, zdravnika pa je obiskalo približno 17 milijonov oseb.
Ta teden se je zbrala na kongresu v Rimu skupina svetovno priznanih zdravnikov, ki se ukvarjajo z revmatičnimi obolenji. Kongres je organiziralo italijansko združenje proti revmtičnim boleznim in bo trajal do konca tega tedna. Med drugim so udeleženci kongresa začeli s proučevanjem posledic revmatičnih obolenj. Kar 20 odstotkov takih bolnikov se mora zaradi revme odpovedati delu. 12,5 odstotka sploh ne more iz hiše, v določenih primerih ne zmorejo opraviti niti najenostavnejših prepotrebnih življenjskih opravil.
Papež na kosilu z najstarejšimi kardinali
VATIKAN — V sredo je imel papež Janez Pavel II. god, 4. novembra je namreč sveti Karel. Ob tej priložnosti je Karol Wojtyla povabil k sebi na kosilo 10 kardinalov. V tem ni sicer nič posebnega, neobičajna pa je bila povprečna starost povabljencev, Luigi Ciappi, najmlajši izmed njih, je namreč star 78 let, najstarejši Ferdinande Antonelli pa kar 91 let.
Iz Vatikana so poročali, da so kardinali čestitali papežu, »zlobni jeziki« pa so prepričani, da srečanje za Janeza Pavla II. le ni bilo povsem brez težav. Kardinali naj bi se po teh glasovih močno hudovali nad papežem, saj niso nikogar od njih povabili na pravkar zaključeno škofovsko sinodo. Tja pa bi po njihovem mnenju zaradi svojih izkušenj pa le sodili.
Belgijska anketa razkrila obstoj prave huliganske »internacionale«
BRUSELJ — Neki flamski časopis je včeraj objavil res zaskrbljujočo novico. Velika večina britanskih, francoskih, nemških, belgijskih ter holandskih huliganskih navijaških skupin je med seboj zelo tesno povezana. Ti podatki izhajajo iz obsežne ankete (400 strani), ki jo je izvedla leuvenska katoliška univerza po naročilu belgijskega notranjega ministrstva. Flamski časopis je sicer objavil le nekakšen povzetek ankete, to pa na podlagi pogovorov z nekaterimi raziskovalci.
Z anketo so v Belgiji začeli že pred tremi leti in sicer takoj po strahotni tekmi med Juventusom in Liverpoolom, ko je v neredih na heyselskem stadionu umrlo kar 39 navijačev. Zdi se torej, da si najvažnejše evropske »navijaške« skupine celo dopisujejo. Vsebina pisem pa govori o metodah uvajanja huliganstva ob rob nogometnih igrišč.
Kako je uspelo raziskovalcem priti na sled »mednarodnim« huliganom? Po naključju so prestregli nekaj dopisov-
belgijskega huligančka, navijača Antwerpna, s skupinico britanskih navijačev moštev Evertona in Manchestra. Pripadniki teh tolp pa so desničarsko naravnani.Iz podatkov ankete je npr. razvidno, da so vsi prenapeteži holandskega nogometnega kluba PSV Eindhoven vpisani v desničarsko mladinsko državno fronto. Tudi navijači pariškega Paris-Sa-int-Germaina so desničarsko usmerjeni, pa navijači Ajaxa, Feyenoorda in še in še bi lahko naštevali.
Raziskovalci kriminalistične fakultete leuvenske univerze so med drugim tudi navedli,n kako uspe huliganom prelisičiti preglede policajev ob vhodu na stadion. »Če si lepo ostrižen in primerno počesan, elegantno oblečen ter odet v širši plašč, boš lahko nemoteno prinesel ob rob igrišča verigo ali pa železno palico«. Iz ankete je tudi razvidno, da velika večina huliganov živi v veliki revščini, saj jih je več tudi brezposelnih.
JO / MESTO CVETJA
Piše in riše: Matjaž Učakar
.. /V/O m/zl/ je a/j) A/e-s.ro 2>ež.A//izJ) /ež/)/-p&€/Lep c v/e 7,

OH ? ]
Kraljev grb se mora vselej vzorno bleščati